Navadno vročanje po določbah področnega zakona - Zgodovina strani

Zc3981 ob 21:24, 18. december 2022

2022-12-18T21:24:00Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 23:24, 18. december 2022
Vrstica 25:		Vrstica 25:
	Zato na primer opozorilo vročevalca, da pošiljke ni dostavil, ker je naslovnik preseljen ali neznan, lahko pomeni zgolj nujnost, da vročitev ponovimo na naslovu, ki ga sporoči. Če tega ne stori (kar ne more ugotoviti, kam se je naslovnik preselil) je treba smiselno postopati po [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen\|96. členu ZUP]], kar pomeni, vpogledati v uradne evidence in ugotoviti, ali se naslov, kjer je bila vročitev poizkušana, in naslov za vročanje, razlikujeta. Če je temu tako, je treba vročitev ponoviti na naslovu za vročanje, v nasprotnem pa ne glede na področni predpis in njegove določbe o navadnem vročanju, opraviti vročitev z javnim naznanilom po ZUP.		Zato na primer opozorilo vročevalca, da pošiljke ni dostavil, ker je naslovnik preseljen ali neznan, lahko pomeni zgolj nujnost, da vročitev ponovimo na naslovu, ki ga sporoči. Če tega ne stori (kar ne more ugotoviti, kam se je naslovnik preselil) je treba smiselno postopati po [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen\|96. členu ZUP]], kar pomeni, vpogledati v uradne evidence in ugotoviti, ali se naslov, kjer je bila vročitev poizkušana, in naslov za vročanje, razlikujeta. Če je temu tako, je treba vročitev ponoviti na naslovu za vročanje, v nasprotnem pa ne glede na področni predpis in njegove določbe o navadnem vročanju, opraviti vročitev z javnim naznanilom po ZUP.

	Menimo, da želje po varčevanju ne morejo mimo nujnosti vročitve na naslovu dejanskega prebivanja, kar bi pomenilo, da vzpostavljamo fikcijo vročitve že zgolj z odpremo, ne glede na to, ali je naslovnik že teoretično sploh lahko seznanjen z vsebino dokumenta. Ob tem naj opozorimo na odločbo Ustavnega sodišča ([https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-279%2F08&order=~~desc~~&id=~~117136~~ U-I-279/08]), ki je v pravdnem postopku razveljavilo določbo Zakona o pravdnem postopku, ki je preveč optimistično in zato protiustavno vzpostavljala fikcijo vročitve, če je bilo puščeno sporočilo o obveznem prevzemu pošilje na naslovu, kjer naslovnik ne prebiva.<br>		Menimo, da želje po varčevanju ne morejo mimo nujnosti vročitve na naslovu dejanskega prebivanja, kar bi pomenilo, da vzpostavljamo fikcijo vročitve že zgolj z odpremo, ne glede na to, ali je naslovnik že teoretično sploh lahko seznanjen z vsebino dokumenta. Ob tem naj opozorimo na odločbo Ustavnega sodišča ([https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U+I+279%2F08&caseId=&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=109427 U-I-279/08]), ki je v pravdnem postopku razveljavilo določbo Zakona o pravdnem postopku, ki je preveč optimistično in zato protiustavno vzpostavljala fikcijo vročitve, če je bilo puščeno sporočilo o obveznem prevzemu pošilje na naslovu, kjer naslovnik ne prebiva.<br>

	<br>		<br>

Zc3981: /* Odgovor: */

2022-12-18T00:29:52Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 02:29, 18. december 2022
Vrstica 25:		Vrstica 25:
	Zato na primer opozorilo vročevalca, da pošiljke ni dostavil, ker je naslovnik preseljen ali neznan, lahko pomeni zgolj nujnost, da vročitev ponovimo na naslovu, ki ga sporoči. Če tega ne stori (kar ne more ugotoviti, kam se je naslovnik preselil) je treba smiselno postopati po [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen\|96. členu ZUP]], kar pomeni, vpogledati v uradne evidence in ugotoviti, ali se naslov, kjer je bila vročitev poizkušana, in naslov za vročanje, razlikujeta. Če je temu tako, je treba vročitev ponoviti na naslovu za vročanje, v nasprotnem pa ne glede na področni predpis in njegove določbe o navadnem vročanju, opraviti vročitev z javnim naznanilom po ZUP.		Zato na primer opozorilo vročevalca, da pošiljke ni dostavil, ker je naslovnik preseljen ali neznan, lahko pomeni zgolj nujnost, da vročitev ponovimo na naslovu, ki ga sporoči. Če tega ne stori (kar ne more ugotoviti, kam se je naslovnik preselil) je treba smiselno postopati po [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen\|96. členu ZUP]], kar pomeni, vpogledati v uradne evidence in ugotoviti, ali se naslov, kjer je bila vročitev poizkušana, in naslov za vročanje, razlikujeta. Če je temu tako, je treba vročitev ponoviti na naslovu za vročanje, v nasprotnem pa ne glede na področni predpis in njegove določbe o navadnem vročanju, opraviti vročitev z javnim naznanilom po ZUP.

	Menimo, da želje po varčevanju ne morejo mimo nujnosti vročitve na naslovu dejanskega prebivanja, kar bi pomenilo, da vzpostavljamo fikcijo vročitve že zgolj z odpremo, ne glede na to, ali je naslovnik že teoretično sploh lahko seznanjen z vsebino dokumenta. Ob tem naj opozorimo na odločbo Ustavnega sodišča (U-I-279/08), ki je v pravdnem postopku razveljavilo določbo Zakona o pravdnem postopku, ki je preveč optimistično in zato protiustavno vzpostavljala fikcijo vročitve, če je bilo puščeno sporočilo o obveznem prevzemu pošilje na naslovu, kjer naslovnik ne prebiva.<br>		Menimo, da želje po varčevanju ne morejo mimo nujnosti vročitve na naslovu dejanskega prebivanja, kar bi pomenilo, da vzpostavljamo fikcijo vročitve že zgolj z odpremo, ne glede na to, ali je naslovnik že teoretično sploh lahko seznanjen z vsebino dokumenta. Ob tem naj opozorimo na odločbo Ustavnega sodišča ([https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-279%2F08&order=desc&id=117136 U-I-279/08]), ki je v pravdnem postopku razveljavilo določbo Zakona o pravdnem postopku, ki je preveč optimistično in zato protiustavno vzpostavljala fikcijo vročitve, če je bilo puščeno sporočilo o obveznem prevzemu pošilje na naslovu, kjer naslovnik ne prebiva.<br>

	<br>		<br>

Zc3981: /* Zadeva: Navadno vročanje po določbah področnega zakona */

2022-12-18T00:24:36Z

Zadeva: Navadno vročanje po določbah področnega zakona

← Starejša redakcija		Redakcija: 02:24, 18. december 2022
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Navadno vročanje po določbah področnega zakona ==		== '''Zadeva: '''Navadno vročanje po določbah področnega zakona ==

	'''Datum odgovora:'''  10. 12. 2009 in 25. 10. 2012<br>'''Status uporabnika''': uradnik, ki pripravlja področne predpise, in uradna oseba, ki vodi postopek		'''Datum odgovora:'''  10. 12. 2009 in 25. 10. 2012, pregledano 18. 12. 2022<br>'''Status uporabnika''': uradnik, ki pripravlja področne predpise, in uradna oseba, ki vodi postopek

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

Tp0290: /* Odgovor: */

2022-12-17T20:26:52Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:26, 17. december 2022
Vrstica 17:		Vrstica 17:
	'''Če področni '''zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis (denimo zakon o davčnem postopku, zakon o kmetijstvu, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, zakon o vrtcih, uredba o zasedbi prostega delovnega mesta) tako določa, '''se tudi odločbe in sklepe ter druga pisanja, od katerih teče rok, ne vroča osebno kot po ZUP, ampak navadno.'''		'''Če področni '''zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis (denimo zakon o davčnem postopku, zakon o kmetijstvu, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, zakon o vrtcih, uredba o zasedbi prostega delovnega mesta) tako določa, '''se tudi odločbe in sklepe ter druga pisanja, od katerih teče rok, ne vroča osebno kot po ZUP, ampak navadno.'''

	V področnem zakonu je ob taki določbi praviloma opredeljena pravna '''domneva, kdaj se šteje pisanje vročeno''', saj se v postopku navadnega vročanja ne sestavi dokazilo o vročitvi in datumu vročitve. Tako nekateri zakoni določajo, da se datum vročitve šteje petnajsti dan od datuma odpreme. Ko je dokument vročen, začne teči rok za pritožbo na podlagi [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen\|~~<u>~~229. člena ZUP~~</u>~~]] in drugi roki (npr. paricijski). Torej ima stranka čas za pritožbo praviloma v 15 dneh od datuma nastopa domneve vročitve (npr. 15 + 15 dni).		V področnem zakonu je ob taki določbi praviloma opredeljena pravna '''domneva, kdaj se šteje pisanje vročeno''', saj se v postopku navadnega vročanja ne sestavi dokazilo o vročitvi in datumu vročitve. Tako nekateri zakoni določajo, da se datum vročitve šteje petnajsti dan od datuma odpreme. Ko je dokument vročen, začne teči rok za pritožbo na podlagi [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen\|229. člena ZUP]] in drugi roki (npr. paricijski). Torej ima stranka čas za pritožbo praviloma v 15 dneh od datuma nastopa domneve vročitve (npr. 15 + 15 dni).

	Navadna vročitev lahko v večih primerih povzroči več problemov, ker je treba '''dvom '''o vročitvi ali datumu vročitve tolmačiti '''v korist stranke '''(glej o tem več v Kovač, Vročanje v upravnem postopku (od vročitve upravne odločbe do njene izvršitve), Podjetje in delo, 2008, št. 6/7, gl. tudi o morebitni ustavni spornosti ureditev navadnega vročanja s področnimi zakoni drugače kot po ZUP zaradi ustavnega načela enakega varstva pravic strank). Navadno vročanje lahko tako pomeni manjše pravno varstvo strank, če drugega ne, zato ker je ob pravnih domnevah breme dokazovanja nasprotnega (torej da akt ni bil vročen ali kasneje) na strani osebe, ki to domnevo izpodbija.		Navadna vročitev lahko v večih primerih povzroči več problemov, ker je treba '''dvom '''o vročitvi ali datumu vročitve tolmačiti '''v korist stranke '''(glej o tem več v Kovač, Vročanje v upravnem postopku (od vročitve upravne odločbe do njene izvršitve), Podjetje in delo, 2008, št. 6/7, gl. tudi o morebitni ustavni spornosti ureditev navadnega vročanja s področnimi zakoni drugače kot po ZUP zaradi ustavnega načela enakega varstva pravic strank). Navadno vročanje lahko tako pomeni manjše pravno varstvo strank, če drugega ne, zato ker je ob pravnih domnevah breme dokazovanja nasprotnega (torej da akt ni bil vročen ali kasneje) na strani osebe, ki to domnevo izpodbija.

	'''Kadar področni zakoni pri določanju načina navadnega vročanja odrejajo le način, ne pa tudi ostalih posebnosti '''tovstnega vročanja, je '''potrebno pravne praznine zapolniti z določbami o osebnem vročanju po ZUP''', ne glede na to, da zakonodajalec s posebno ureditvijo osebno vročanje po ZUP prepoznava kot domnevno neučinkovito, ker da se domnevno enake učinke doseči z manjšimi sredstvi. Bistvo vsakega vročanja, osebnega po določbah ZUP ali ostalih oblik po zakonu, ki ureja poštne storitve, je ~~sezanitev~~ naslovnika z vsebino dokumenta in s pravnimi posledicami, ki iz njega izhajajo.		'''Kadar področni zakoni pri določanju načina navadnega vročanja odrejajo le način, ne pa tudi ostalih posebnosti '''tovstnega vročanja, je '''potrebno pravne praznine zapolniti z določbami o osebnem vročanju po ZUP''', ne glede na to, da zakonodajalec s posebno ureditvijo osebno vročanje po ZUP prepoznava kot domnevno neučinkovito, ker da se domnevno enake učinke doseči z manjšimi sredstvi. Bistvo vsakega vročanja, osebnega po določbah ZUP ali ostalih oblik po zakonu, ki ureja poštne storitve, je seznanitev naslovnika z vsebino dokumenta in s pravnimi posledicami, ki iz njega izhajajo.

	Zato na primer opozorilo vročevalca, da pošiljke ni dostavil, ker je naslovnik preseljen ali neznan, lahko pomeni zgolj nujnost, da vročitev ponovimo na naslovu, ki ga sporoči. Če tega ne stori (kar ne more ugotoviti, kam se je naslovnik preselil) je treba smiselno postopati po [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen\|~~<u>~~96. členu ZUP~~</u>~~]], kar pomeni, vpogledati v uradne evidence in ugotoviti, ali se naslov, kjer je bila vročitev poizkušana, in naslov za vročanje, razlikujeta. Če je temu tako, je treba vročitev ponoviti na naslovu za vročanje, v nasprotnem pa ne glede na področni predpis in njegove določbe o navadnem vročanju, opraviti vročitev z javnim naznanilom po ZUP.		Zato na primer opozorilo vročevalca, da pošiljke ni dostavil, ker je naslovnik preseljen ali neznan, lahko pomeni zgolj nujnost, da vročitev ponovimo na naslovu, ki ga sporoči. Če tega ne stori (kar ne more ugotoviti, kam se je naslovnik preselil) je treba smiselno postopati po [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen\|96. členu ZUP]], kar pomeni, vpogledati v uradne evidence in ugotoviti, ali se naslov, kjer je bila vročitev poizkušana, in naslov za vročanje, razlikujeta. Če je temu tako, je treba vročitev ponoviti na naslovu za vročanje, v nasprotnem pa ne glede na področni predpis in njegove določbe o navadnem vročanju, opraviti vročitev z javnim naznanilom po ZUP.

	Menimo, da želje po varčevanju ne morejo mimo nujnosti vročitve na naslovu dejanskega prebivanja, kar bi pomenilo, da vzpostavljamo fikcijo vročitve že zgolj z odpremo, ne glede na to, ali je naslovnik že teoretično sploh lahko seznanjen z vsebino dokumenta. Ob tem naj opozorimo na odločbo Ustavnega sodišča (U-I-279/08), ki je v pravdnem postopku razveljavilo določbo Zakona o pravdnem postopku, ki je preveč optimistično in zato protiustavno vzpostavljala fikcijo vročitve, če je bilo puščeno sporočilo o obveznem prevzemu pošilje na naslovu, kjer naslovnik ne prebiva.<br>		Menimo, da želje po varčevanju ne morejo mimo nujnosti vročitve na naslovu dejanskega prebivanja, kar bi pomenilo, da vzpostavljamo fikcijo vročitve že zgolj z odpremo, ne glede na to, ali je naslovnik že teoretično sploh lahko seznanjen z vsebino dokumenta. Ob tem naj opozorimo na odločbo Ustavnega sodišča (U-I-279/08), ki je v pravdnem postopku razveljavilo določbo Zakona o pravdnem postopku, ki je preveč optimistično in zato protiustavno vzpostavljala fikcijo vročitve, če je bilo puščeno sporočilo o obveznem prevzemu pošilje na naslovu, kjer naslovnik ne prebiva.<br>
Vrstica 29:		Vrstica 29:
	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

Wikius ob 10:48, 25. oktober 2012

2012-10-25T10:48:53Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:48, 25. oktober 2012
Vrstica 19:		Vrstica 19:
	V področnem zakonu je ob taki določbi praviloma opredeljena pravna '''domneva, kdaj se šteje pisanje vročeno''', saj se v postopku navadnega vročanja ne sestavi dokazilo o vročitvi in datumu vročitve. Tako nekateri zakoni določajo, da se datum vročitve šteje petnajsti dan od datuma odpreme. Ko je dokument vročen, začne teči rok za pritožbo na podlagi [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen\|<u>229. člena ZUP</u>]] in drugi roki (npr. paricijski). Torej ima stranka čas za pritožbo praviloma v 15 dneh od datuma nastopa domneve vročitve (npr. 15 + 15 dni).		V področnem zakonu je ob taki določbi praviloma opredeljena pravna '''domneva, kdaj se šteje pisanje vročeno''', saj se v postopku navadnega vročanja ne sestavi dokazilo o vročitvi in datumu vročitve. Tako nekateri zakoni določajo, da se datum vročitve šteje petnajsti dan od datuma odpreme. Ko je dokument vročen, začne teči rok za pritožbo na podlagi [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen\|<u>229. člena ZUP</u>]] in drugi roki (npr. paricijski). Torej ima stranka čas za pritožbo praviloma v 15 dneh od datuma nastopa domneve vročitve (npr. 15 + 15 dni).

	Navadna vročitev lahko v večih primerih povzroči več problemov, ker je treba '''dvom o vročitvi ali datumu vročitve tolmačiti v korist stranke '''(glej o tem več v Kovač, Vročanje v upravnem postopku (od vročitve upravne odločbe do njene izvršitve), Podjetje in delo, 2008, št. 6/7, gl. tudi o morebitni ustavni spornosti ureditev navadnega vročanja s področnimi zakoni drugače kot po ZUP zaradi ustavnega načela enakega varstva pravic strank). Navadno vročanje lahko tako pomeni manjše pravno varstvo strank, če drugega ne, zato ker je ob pravnih domnevah breme dokazovanja nasprotnega (torej da akt ni bil vročen ali kasneje) na strani osebe, ki to domnevo izpodbija.		Navadna vročitev lahko v večih primerih povzroči več problemov, ker je treba '''dvom '''o vročitvi ali datumu vročitve tolmačiti '''v korist stranke '''(glej o tem več v Kovač, Vročanje v upravnem postopku (od vročitve upravne odločbe do njene izvršitve), Podjetje in delo, 2008, št. 6/7, gl. tudi o morebitni ustavni spornosti ureditev navadnega vročanja s področnimi zakoni drugače kot po ZUP zaradi ustavnega načela enakega varstva pravic strank). Navadno vročanje lahko tako pomeni manjše pravno varstvo strank, če drugega ne, zato ker je ob pravnih domnevah breme dokazovanja nasprotnega (torej da akt ni bil vročen ali kasneje) na strani osebe, ki to domnevo izpodbija.

	'''Kadar področni zakoni pri določanju načina navadnega vročanja odrejajo le način, ne pa tudi ostalih posebnosti '''tovstnega vročanja, je '''potrebno pravne praznine zapolniti z določbami o osebnem vročanju po ZUP''', ne glede na to, da zakonodajalec s posebno ureditvijo osebno vročanje po ZUP prepoznava kot domnevno neučinkovito, ker da se domnevno enake učinke doseči z manjšimi sredstvi. Bistvo vsakega vročanja, osebnega po določbah ZUP ali ostalih oblik po zakonu, ki ureja poštne storitve, je sezanitev naslovnika z vsebino dokumenta in s pravnimi posledicami, ki iz njega izhajajo.		'''Kadar področni zakoni pri določanju načina navadnega vročanja odrejajo le način, ne pa tudi ostalih posebnosti '''tovstnega vročanja, je '''potrebno pravne praznine zapolniti z določbami o osebnem vročanju po ZUP''', ne glede na to, da zakonodajalec s posebno ureditvijo osebno vročanje po ZUP prepoznava kot domnevno neučinkovito, ker da se domnevno enake učinke doseči z manjšimi sredstvi. Bistvo vsakega vročanja, osebnega po določbah ZUP ali ostalih oblik po zakonu, ki ureja poštne storitve, je sezanitev naslovnika z vsebino dokumenta in s pravnimi posledicami, ki iz njega izhajajo.

	Zato na primer opozorilo vročevalca, da pošiljke ni dostavil, ker je naslovnik preseljen ali neznan, lahko pomeni zgolj nujnost, da vročitev ponovimo na naslovu, ki ga sporoči. Če tega ne stori (kar ne more ugotoviti, kam se je naslovnik preselil) je treba smiselno postopati po ;([[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen\|<u>96. ~~člen~~ ZUP</u>]]~~) 96. členu ZUP~~, kar pomeni, vpogledati v uradne evidence in ugotoviti, ali se naslov, kjer je bila vročitev poizkušana, in naslov za vročanje razlikujeta. Če je temu tako, je treba vročitev ponoviti na naslovu za vročanje, v nasprotnem pa ne glede na področni predpis in njegove določbe o navadnem vročanju, opraviti vročitev z javnim naznanilom po ZUP. Menimo, da želje po varčevanju ne morejo mimo nujnosti vročitve na naslovu dejanskega prebivanja, kar bi pomenilo, da vzpostavljamo fikcijo vročitve že zgolj z odpremo, ne glede na to, ali je naslovnik že teoretično sploh lahko seznanjen z vsebino dokumenta. Ob tem naj opozorimo na odločbo Ustavnega sodišča (U-I-279/08 ), ki je v pravdnem postopku razveljavilo določbo Zakona o pravdnem postopku, ki je preveč optimistično in zato protiustavno vzpostavljala fikcijo vročitve, če je bilo puščeno sporočilo o obveznem prevzemu pošilje na naslovu, kjer naslovnik ne prebiva.		Zato na primer opozorilo vročevalca, da pošiljke ni dostavil, ker je naslovnik preseljen ali neznan, lahko pomeni zgolj nujnost, da vročitev ponovimo na naslovu, ki ga sporoči. Če tega ne stori (kar ne more ugotoviti, kam se je naslovnik preselil) je treba smiselno postopati po [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen\|<u>96. členu ZUP</u>]], kar pomeni, vpogledati v uradne evidence in ugotoviti, ali se naslov, kjer je bila vročitev poizkušana, in naslov za vročanje, razlikujeta. Če je temu tako, je treba vročitev ponoviti na naslovu za vročanje, v nasprotnem pa ne glede na področni predpis in njegove določbe o navadnem vročanju, opraviti vročitev z javnim naznanilom po ZUP.

	<br>		Menimo, da želje po varčevanju ne morejo mimo nujnosti vročitve na naslovu dejanskega prebivanja, kar bi pomenilo, da vzpostavljamo fikcijo vročitve že zgolj z odpremo, ne glede na to, ali je naslovnik že teoretično sploh lahko seznanjen z vsebino dokumenta. Ob tem naj opozorimo na odločbo Ustavnega sodišča (U-I-279/08), ki je v pravdnem postopku razveljavilo določbo Zakona o pravdnem postopku, ki je preveč optimistično in zato protiustavno vzpostavljala fikcijo vročitve, če je bilo puščeno sporočilo o obveznem prevzemu pošilje na naslovu, kjer naslovnik ne prebiva.<br>

	<br>		<br>
Vrstica 35:		Vrstica 35:
	<comments />		<comments />

	[[~~Category~~:Vročanje]] [[Category:~~Nadrejena_raba_področnih_predpisov_nad_ZUP_~~(~~posebni_postopki~~)]]		[[Kategorija:Vročanje]] [[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]

Wikius ob 10:47, 25. oktober 2012

2012-10-25T10:47:16Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:47, 25. oktober 2012
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Navadno vročanje po določbah področnega zakona ==		== '''Zadeva: '''Navadno vročanje po določbah področnega zakona ==

	'''Datum odgovora:'''  10. 12. 2009 in 25. 10. 2012<br>'''Status uporabnika''': uradnik, ki pripravlja področne predpise, in uradna oseba, ki vodi postopek		'''Datum odgovora:'''  10. 12. 2009 in 25. 10. 2012<br>'''Status uporabnika''': uradnik, ki pripravlja področne predpise, in uradna oseba, ki vodi postopek

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Vročanje pomeni prenos pisanj od organa k drugim udeležencem v postopku. Vročanje ima velik pomen, saj je pravilna vročitev pogoj za nastanek pravnih učinkov akta. Šele od vročitve dalje začno teči roki za pridobitev pravic, izpolnitev obveznosti in vlaganje pravnih sredstev. Poznamo tri načine vročanja in sicer navadno, osebno in posebne primere vročanja. Navadno vročanje poteka tako, da vročevalec vroči pisanje v hišni ali izpostavljeni predalčnik naslovnika. Osebno vročanje ([[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen\|<u>87. člen ZUP</u>]]) pa pomeni, da se osebi, kateri je dokument namenjen, dejansko izroči "v roke" naslovniku oziroma če to ni mogoče vročevalec postopa po z zakonsko predpisanem postopku, da nastopi fikcija vročitve.		Vročanje pomeni prenos pisanj od organa k drugim udeležencem v postopku. Vročanje ima velik pomen, saj je '''pravilna vročitev pogoj za nastanek pravnih učinkov '''akta. Šele od vročitve dalje začno teči roki za pridobitev pravic, izpolnitev obveznosti in vlaganje pravnih sredstev.

	~~Če pa področni zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis (denimo zakon o davčnem postopku~~, ~~zakon o kmetijstvu, zakon o zdravstvenem varstvu~~ in ~~zdravstvenem zavarovanju, zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, zakon o vrtcih, uredba o zasedbi prostega delovnega mesta)~~ tako ~~določa~~, se tudi odločbe in sklepe ter druga pisanja, od katerih teče rok, ne vroča osebno kot po ZUP, ampak navadno. V področnem zakonu je ob taki določbi praviloma opredeljena pravna domneva, kdaj se šteje pisanje ~~vročeno, saj se~~ v ~~postopku navadnega vročanja ne sestavi dokazilo o vročitvi in datumu vročitve~~. ~~Tako nekateri zakoni~~ (~~npr. o davčnem postopku) določajo, da se datum vročitve šteje dvajseti dan od datuma odpreme. Ko je dokument vročen, začne teči rok za pritožbo na podlagi~~ [[Zak:ZUP#~~229~~._.C4.8Dlen\|<u>~~229~~. ~~člena~~ ZUP</u>]]~~ idr. roki. Torej ima stranka čas za pritožbo praviloma~~ v ~~15 dneh od datuma nastopa domneve~~ vročitve ~~(20 + 15 dni)~~.		Poznamo tri načine vročanja in sicer navadno, osebno in posebne primere vročanja. Navadno vročanje poteka tako, da vročevalec vroči pisanje v hišni ali izpostavljeni predalčnik naslovnika. Osebno vročanje ([[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen\|<u>87. člen ZUP</u>]]) pa pomeni, da se osebi, kateri je dokument namenjen, dejansko izroči "v roke" naslovniku oziroma če to ni mogoče vročevalec postopa po z zakonsko predpisanem postopku, da nastopi fikcija vročitve.

	~~Navadna vročitev pa lahko v večih primerih povzroči več problemov, ker je treba dvom o vročitvi~~ ali ~~datumu vročitve tolmačiti v korist stranke~~ (~~glej~~ o ~~tem več v Kovač~~, ~~Vročanje v upravnem postopku (od vročitve upravne odločbe do njene izvršitve)~~, ~~Podjetje~~ in ~~delo~~, ~~2008~~, ~~št. 6/7~~, ~~gl. tudi~~ o ~~morebitni ustavni spornosti ureditev navadnega vročanja s področnimi zakoni drugače kot po ZUP zaradi ustavnega načela enakega varstva pravic strank~~)~~. Navadno vročanje~~ ~~lahko pomeni manjše pravno varstvo strank~~, ~~če drugega~~ ne, ~~zato ker je ob pravnih domnevah breme dokazovanja nasprotnega (torej da akt ni bil vročen ali kasneje) na strani osebe, ki to domnevo izpodbija~~.		'''Če področni '''zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis (denimo zakon o davčnem postopku, zakon o kmetijstvu, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, zakon o vrtcih, uredba o zasedbi prostega delovnega mesta) tako določa, '''se tudi odločbe in sklepe ter druga pisanja, od katerih teče rok, ne vroča osebno kot po ZUP, ampak navadno.'''

	Kadar področni zakoni pri določanju načina navadnega vročanja odrejajo le način, ne pa tudi ostalih posebnosti tovstnega vročanja, je potrebno pravne praznine zapolniti z določbami o osebnem vročanju po ZUP, ne glede na to, da zakonodajalec s posebno ureditvijo osebno vročanje po ZUP prepoznava kot domnevno neučinkovito, ker da se domnevno enake učinke doseči z manjšimi sredstvi. Bistvo vsakega vročanja, osebnega po določbah ZUP ali ostalih oblik po zakonu, ki ureja poštne storitve, je sezanitev naslovnika z vsebino dokumenta in s pravnimi posledicami, ki iz njega izhajajo. Zato opozorilo vročevalca, da pošiljke ni dostavil, ker je naslovnik preseljen ali neznan, lahko pomeni zgolj nujnost, da vročitev ponovimo na naslovu, ki ga sporoči. Če tega ne stori (kar ne more ugotoviti, kam se je naslovnik preselil) je treba smiselno postopati po 96. členu ZUP, kar pomeni, vpogledati v uradne evidence in ugotoviti, ali se naslov, kjer je bila vročitev poizkušana, in naslov za vročanje razlikujeta. Če je temu tako, je treba vročitev ponoviti na naslovu za vročanje, v nasprotnem pa ne glede na področni predpis in njegove določbe o navadnem vročanju, opraviti vročitev z javnim naznanilom po ZUP. Menimo, da želje po varčevanju ne morejo mimo nujnosti vročitve na naslovu dejanskega prebivanja, kar bi pomenilo, da vzpostavljamo fikcijo vročitve že zgolj z odpremo, ne glede na to, ali je naslovnik že teoretično sploh lahko seznanjen z vsebino dokumenta. Ob tem naj opozorimo na odločbo Ustavnega sodišča (U-I-279/08 ), ki je v pravdnem postopku razveljavilo določbo Zakona o pravdnem postopku, ki je preveč optimistično in zato protiustavno vzpostavljala fikcijo vročitve, če je bilo puščeno sporočilo o obveznem prevzemu pošilje na naslovu, kjer naslovnik ne prebiva.		V področnem zakonu je ob taki določbi praviloma opredeljena pravna '''domneva, kdaj se šteje pisanje vročeno''', saj se v postopku navadnega vročanja ne sestavi dokazilo o vročitvi in datumu vročitve. Tako nekateri zakoni določajo, da se datum vročitve šteje petnajsti dan od datuma odpreme. Ko je dokument vročen, začne teči rok za pritožbo na podlagi [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen\|<u>229. člena ZUP</u>]] in drugi roki (npr. paricijski). Torej ima stranka čas za pritožbo praviloma v 15 dneh od datuma nastopa domneve vročitve (npr. 15 + 15 dni).

			Navadna vročitev lahko v večih primerih povzroči več problemov, ker je treba '''dvom o vročitvi ali datumu vročitve tolmačiti v korist stranke '''(glej o tem več v Kovač, Vročanje v upravnem postopku (od vročitve upravne odločbe do njene izvršitve), Podjetje in delo, 2008, št. 6/7, gl. tudi o morebitni ustavni spornosti ureditev navadnega vročanja s področnimi zakoni drugače kot po ZUP zaradi ustavnega načela enakega varstva pravic strank). Navadno vročanje lahko tako pomeni manjše pravno varstvo strank, če drugega ne, zato ker je ob pravnih domnevah breme dokazovanja nasprotnega (torej da akt ni bil vročen ali kasneje) na strani osebe, ki to domnevo izpodbija.

			'''Kadar področni zakoni pri določanju načina navadnega vročanja odrejajo le način, ne pa tudi ostalih posebnosti '''tovstnega vročanja, je '''potrebno pravne praznine zapolniti z določbami o osebnem vročanju po ZUP''', ne glede na to, da zakonodajalec s posebno ureditvijo osebno vročanje po ZUP prepoznava kot domnevno neučinkovito, ker da se domnevno enake učinke doseči z manjšimi sredstvi. Bistvo vsakega vročanja, osebnega po določbah ZUP ali ostalih oblik po zakonu, ki ureja poštne storitve, je sezanitev naslovnika z vsebino dokumenta in s pravnimi posledicami, ki iz njega izhajajo.

			Zato na primer opozorilo vročevalca, da pošiljke ni dostavil, ker je naslovnik preseljen ali neznan, lahko pomeni zgolj nujnost, da vročitev ponovimo na naslovu, ki ga sporoči. Če tega ne stori (kar ne more ugotoviti, kam se je naslovnik preselil) je treba smiselno postopati po ;([[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen\|<u>96. člen ZUP</u>]]) 96. členu ZUP, kar pomeni, vpogledati v uradne evidence in ugotoviti, ali se naslov, kjer je bila vročitev poizkušana, in naslov za vročanje razlikujeta. Če je temu tako, je treba vročitev ponoviti na naslovu za vročanje, v nasprotnem pa ne glede na področni predpis in njegove določbe o navadnem vročanju, opraviti vročitev z javnim naznanilom po ZUP. Menimo, da želje po varčevanju ne morejo mimo nujnosti vročitve na naslovu dejanskega prebivanja, kar bi pomenilo, da vzpostavljamo fikcijo vročitve že zgolj z odpremo, ne glede na to, ali je naslovnik že teoretično sploh lahko seznanjen z vsebino dokumenta. Ob tem naj opozorimo na odločbo Ustavnega sodišča (U-I-279/08 ), ki je v pravdnem postopku razveljavilo določbo Zakona o pravdnem postopku, ki je preveč optimistično in zato protiustavno vzpostavljala fikcijo vročitve, če je bilo puščeno sporočilo o obveznem prevzemu pošilje na naslovu, kjer naslovnik ne prebiva.

	<br>		<br>
Vrstica 29:		Vrstica 35:
	<comments />		<comments />

	[[~~Kategorija~~:Vročanje]]		[[Category:Vročanje]] [[Category:Nadrejena_raba_področnih_predpisov_nad_ZUP_(posebni_postopki)]]
	[[~~Kategorija~~:~~Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP~~ (~~posebni postopki~~)]]

Wikius ob 10:42, 25. oktober 2012

2012-10-25T10:42:48Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:42, 25. oktober 2012
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Navadno vročanje po določbah področnega zakona ==		== '''Zadeva: '''Navadno vročanje po določbah področnega zakona ==

	'''Datum odgovora:'''  10. 12. 2009~~[[:Navadno vročanje po določbah področnega zakona\|~~in 25.10.2012<br>]]		'''Datum odgovora:'''  10. 12. 2009 in 25. 10. 2012<br>'''Status uporabnika''': uradnik, ki pripravlja področne predpise, in uradna oseba, ki vodi postopek

	~~<br>~~

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Kadar področni zakon tako določa, je treba upravne akte vročati navadno, ker specialnejši zakon nadredi ZUP. Kdaj se v takšnem primeru šteje, da je bil dokument vročen in koliko časa ima potem stranka, da se pritoži? Ali imajo stranke v tem primeru manjše pravno varstvo kot pa, če bi jim bil upravni akt vročen osebno po ZUP?<br>		Kadar področni zakon tako določa, je treba upravne akte vročati navadno, ker specialnejši zakon nadredi ZUP. Kdaj se v takšnem primeru šteje, da je bil dokument vročen in koliko časa ima potem stranka, da se pritoži? Ali imajo stranke v tem primeru manjše pravno varstvo kot pa, če bi jim bil upravni akt vročen osebno po ZUP?<br>

	Kako naj v primeru navadnega vročanja po področnem zakonu postopa organ, če se pošiljka vrne z oznako vročevalca, da je naslovnik "neznan" ali "preseljen"?<br>		Kako naj v primeru navadnega vročanja po področnem zakonu postopa organ, če se pošiljka vrne z oznako vročevalca, da je naslovnik "neznan" ali "preseljen"?<br>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==
Vrstica 21:		Vrstica 19:
	Kadar področni zakoni pri določanju načina navadnega vročanja odrejajo le način, ne pa tudi ostalih posebnosti tovstnega vročanja, je potrebno pravne praznine zapolniti z določbami o osebnem vročanju po ZUP, ne glede na to, da zakonodajalec s posebno ureditvijo osebno vročanje po ZUP prepoznava kot domnevno neučinkovito, ker da se domnevno enake učinke doseči z manjšimi sredstvi. Bistvo vsakega vročanja, osebnega po določbah ZUP ali ostalih oblik po zakonu, ki ureja poštne storitve, je sezanitev naslovnika z vsebino dokumenta in s pravnimi posledicami, ki iz njega izhajajo. Zato opozorilo vročevalca, da pošiljke ni dostavil, ker je naslovnik preseljen ali neznan, lahko pomeni zgolj nujnost, da vročitev ponovimo na naslovu, ki ga sporoči. Če tega ne stori (kar ne more ugotoviti, kam se je naslovnik preselil) je treba smiselno postopati po 96. členu ZUP, kar pomeni, vpogledati v uradne evidence in ugotoviti, ali se naslov, kjer je bila vročitev poizkušana, in naslov za vročanje razlikujeta. Če je temu tako, je treba vročitev ponoviti na naslovu za vročanje, v nasprotnem pa ne glede na področni predpis in njegove določbe o navadnem vročanju, opraviti vročitev z javnim naznanilom po ZUP. Menimo, da želje po varčevanju ne morejo mimo nujnosti vročitve na naslovu dejanskega prebivanja, kar bi pomenilo, da vzpostavljamo fikcijo vročitve že zgolj z odpremo, ne glede na to, ali je naslovnik že teoretično sploh lahko seznanjen z vsebino dokumenta. Ob tem naj opozorimo na odločbo Ustavnega sodišča (U-I-279/08 ), ki je v pravdnem postopku razveljavilo določbo Zakona o pravdnem postopku, ki je preveč optimistično in zato protiustavno vzpostavljala fikcijo vročitve, če je bilo puščeno sporočilo o obveznem prevzemu pošilje na naslovu, kjer naslovnik ne prebiva.		Kadar področni zakoni pri določanju načina navadnega vročanja odrejajo le način, ne pa tudi ostalih posebnosti tovstnega vročanja, je potrebno pravne praznine zapolniti z določbami o osebnem vročanju po ZUP, ne glede na to, da zakonodajalec s posebno ureditvijo osebno vročanje po ZUP prepoznava kot domnevno neučinkovito, ker da se domnevno enake učinke doseči z manjšimi sredstvi. Bistvo vsakega vročanja, osebnega po določbah ZUP ali ostalih oblik po zakonu, ki ureja poštne storitve, je sezanitev naslovnika z vsebino dokumenta in s pravnimi posledicami, ki iz njega izhajajo. Zato opozorilo vročevalca, da pošiljke ni dostavil, ker je naslovnik preseljen ali neznan, lahko pomeni zgolj nujnost, da vročitev ponovimo na naslovu, ki ga sporoči. Če tega ne stori (kar ne more ugotoviti, kam se je naslovnik preselil) je treba smiselno postopati po 96. členu ZUP, kar pomeni, vpogledati v uradne evidence in ugotoviti, ali se naslov, kjer je bila vročitev poizkušana, in naslov za vročanje razlikujeta. Če je temu tako, je treba vročitev ponoviti na naslovu za vročanje, v nasprotnem pa ne glede na področni predpis in njegove določbe o navadnem vročanju, opraviti vročitev z javnim naznanilom po ZUP. Menimo, da želje po varčevanju ne morejo mimo nujnosti vročitve na naslovu dejanskega prebivanja, kar bi pomenilo, da vzpostavljamo fikcijo vročitve že zgolj z odpremo, ne glede na to, ali je naslovnik že teoretično sploh lahko seznanjen z vsebino dokumenta. Ob tem naj opozorimo na odločbo Ustavnega sodišča (U-I-279/08 ), ki je v pravdnem postopku razveljavilo določbo Zakona o pravdnem postopku, ki je preveč optimistično in zato protiustavno vzpostavljala fikcijo vročitve, če je bilo puščeno sporočilo o obveznem prevzemu pošilje na naslovu, kjer naslovnik ne prebiva.

	<br>		<br>

	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''
Vrstica 29:		Vrstica 27:
	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

	[[~~Category~~:Vročanje]]		[[Kategorija:Vročanje]]
			[[Kategorija:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]

MJU 01 ob 10:15, 25. oktober 2012

2012-10-25T10:15:24Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:15, 25. oktober 2012
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	Kadar področni zakon tako določa, je treba upravne akte vročati navadno, ker specialnejši zakon nadredi ZUP. Kdaj se v takšnem primeru šteje, da je bil dokument vročen in koliko časa ima potem stranka, da se pritoži? Ali imajo stranke v tem primeru manjše pravno varstvo kot pa, če bi jim bil upravni akt vročen osebno po ZUP?<br>		Kadar področni zakon tako določa, je treba upravne akte vročati navadno, ker specialnejši zakon nadredi ZUP. Kdaj se v takšnem primeru šteje, da je bil dokument vročen in koliko časa ima potem stranka, da se pritoži? Ali imajo stranke v tem primeru manjše pravno varstvo kot pa, če bi jim bil upravni akt vročen osebno po ZUP?<br>

	Kako naj v primeru navadnega vročanja po področnem zakonu postopa organ, če se pošiljka vrne z oznako vročevalca, da je naslovnik "neznan" ali "preseljen"?<br>		Kako naj v primeru navadnega vročanja po področnem zakonu postopa organ, če se pošiljka vrne z oznako vročevalca, da je naslovnik "neznan" ali "preseljen"?<br>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	Vročanje pomeni prenos pisanj od organa k drugim udeležencem v postopku. Vročanje ima velik pomen, saj je pravilna vročitev pogoj za nastanek pravnih učinkov akta. Šele od vročitve dalje začno teči roki za pridobitev pravic, izpolnitev obveznosti in vlaganje pravnih sredstev. Poznamo tri načine vročanja in sicer navadno, osebno in posebne primere vročanja. Navadno vročanje poteka tako, da vročevalec vroči pisanje v hišni ali izpostavljeni predalčnik naslovnika. Osebno vročanje ([[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen\|<u>87. člen ZUP</u>]]) pa pomeni, da se osebi, kateri je dokument namenjen, dejansko izroči "v roke" naslovniku oziroma če to ni mogoče vročevalec postopa po z zakonsko predpisanem postopku, da nastopi fikcija vročitve.		Vročanje pomeni prenos pisanj od organa k drugim udeležencem v postopku. Vročanje ima velik pomen, saj je pravilna vročitev pogoj za nastanek pravnih učinkov akta. Šele od vročitve dalje začno teči roki za pridobitev pravic, izpolnitev obveznosti in vlaganje pravnih sredstev. Poznamo tri načine vročanja in sicer navadno, osebno in posebne primere vročanja. Navadno vročanje poteka tako, da vročevalec vroči pisanje v hišni ali izpostavljeni predalčnik naslovnika. Osebno vročanje ([[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen\|<u>87. člen ZUP</u>]]) pa pomeni, da se osebi, kateri je dokument namenjen, dejansko izroči "v roke" naslovniku oziroma če to ni mogoče vročevalec postopa po z zakonsko predpisanem postopku, da nastopi fikcija vročitve.

	Če pa področni zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis (denimo zakon o davčnem postopku, zakon o kmetijstvu, uredba o zasedbi prostega delovnega mesta) tako določa, se tudi odločbe in sklepe ter druga pisanja, od katerih teče rok, ne vroča osebno kot po ZUP, ampak navadno. V področnem zakonu je ob taki določbi praviloma opredeljena pravna domneva, kdaj se šteje pisanje vročeno, saj se v postopku navadnega vročanja ne sestavi dokazilo o vročitvi in datumu vročitve. Tako nekateri zakoni (npr. o davčnem postopku) določajo, da se datum vročitve šteje dvajseti dan od datuma odpreme. Ko je dokument vročen, začne teči rok za pritožbo na podlagi [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen\|<u>229. člena ZUP</u>]] idr. roki. Torej ima stranka čas za pritožbo praviloma v 15 dneh od datuma nastopa domneve vročitve (20 + 15 dni).		Če pa področni zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis (denimo zakon o davčnem postopku, zakon o kmetijstvu, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, zakon o vrtcih, uredba o zasedbi prostega delovnega mesta) tako določa, se tudi odločbe in sklepe ter druga pisanja, od katerih teče rok, ne vroča osebno kot po ZUP, ampak navadno. V področnem zakonu je ob taki določbi praviloma opredeljena pravna domneva, kdaj se šteje pisanje vročeno, saj se v postopku navadnega vročanja ne sestavi dokazilo o vročitvi in datumu vročitve. Tako nekateri zakoni (npr. o davčnem postopku) določajo, da se datum vročitve šteje dvajseti dan od datuma odpreme. Ko je dokument vročen, začne teči rok za pritožbo na podlagi [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen\|<u>229. člena ZUP</u>]] idr. roki. Torej ima stranka čas za pritožbo praviloma v 15 dneh od datuma nastopa domneve vročitve (20 + 15 dni).

	Navadna vročitev pa lahko v večih primerih povzroči več problemov, ker je treba dvom o vročitvi ali datumu vročitve tolmačiti v korist stranke (glej o tem več v Kovač, Vročanje v upravnem postopku (od vročitve upravne odločbe do njene izvršitve), Podjetje in delo, 2008, št. 6/7, gl. tudi o morebitni ustavni spornosti ureditev navadnega vročanja s področnimi zakoni drugače kot po ZUP zaradi ustavnega načela enakega varstva pravic strank). Navadno vročanje lahko pomeni manjše pravno varstvo strank, če drugega ne, zato ker je ob pravnih domnevah breme dokazovanja nasprotnega (torej da akt ni bil vročen ali kasneje) na strani osebe, ki to domnevo izpodbija.		Navadna vročitev pa lahko v večih primerih povzroči več problemov, ker je treba dvom o vročitvi ali datumu vročitve tolmačiti v korist stranke (glej o tem več v Kovač, Vročanje v upravnem postopku (od vročitve upravne odločbe do njene izvršitve), Podjetje in delo, 2008, št. 6/7, gl. tudi o morebitni ustavni spornosti ureditev navadnega vročanja s področnimi zakoni drugače kot po ZUP zaradi ustavnega načela enakega varstva pravic strank). Navadno vročanje lahko pomeni manjše pravno varstvo strank, če drugega ne, zato ker je ob pravnih domnevah breme dokazovanja nasprotnega (torej da akt ni bil vročen ali kasneje) na strani osebe, ki to domnevo izpodbija.

	Kadar področni zakoni pri določanju načina navadnega vročanja odrejajo le način, ne pa tudi ostalih posebnosti je potrebno pravne praznine zapolniti z določbami o osebnem vročanju po ZUP, ne glede na to, da zakonodajalec s posebno ureditvijo ~~očitno~~ osebno vročanje po ZUP ~~prepoznaval~~ kot domnevno neučinkovito, ker se da domnevno enake učinke doseči z manjšimi sredstvi. Bistvo vsakega vročanja, osebnega po določbah ZUP ali ostalih oblik po zakonu, ki ureja poštne storitve, je sezanitev naslovnika z vsebino dokumenta in s pravnimi posledicami, ki iz njega izhajajo. Zato ~~vsako~~ opozorilo vročevalca, da pošiljke ni dostavil, ker je naslovnik preseljen ali neznan, lahko pomeni zgolj nujnost, da vročitev ponovimo na naslovu, ki ga sporoči. Če tega ne stori (kar ne more ugotoviti, kam se je naslovnik preselil) je treba smiselno postopati po 96. členu ZUP, kar pomeni, vpogledati v uradne evidence in ugotoviti, ali se naslov, kjer je bila vročitev poizkušana, in naslov za vročanje razlikujeta. Če je temu tako, je treba vročitev ponoviti na naslovu za vročanje, v nasprotnem pa ne glede na področni predpis in njegove določbe o navadnem vročanju, opraviti vročitev z javnim naznanilom po ZUP. Menimo, da želje po varčevanju ne morejo mimo nujnosti vročitve na naslovu dejanskega prebivanja, kar bi pomenilo, da vzpostavljamo fikcijo vročitve že zgolj z odpremo, ne glede na to, ali je naslovnik že teoretično lahko seznanjen z vsebino dokumenta. Ob tem naj opozorimo na odločbo Ustavnega sodišča (U-I-279/08 ), ki je v pravdnem postopku razveljavilo določbo Zakona o pravdnem postopku, ki je preveč optimistično in zato protiustavno vzpostavljala fikcijo vročitve, če je bilo puščeno sporočilo o obveznem prevzemu pošilje na naslovu, kjer naslovnik ne prebiva.		Kadar področni zakoni pri določanju načina navadnega vročanja odrejajo le način, ne pa tudi ostalih posebnosti tovstnega vročanja, je potrebno pravne praznine zapolniti z določbami o osebnem vročanju po ZUP, ne glede na to, da zakonodajalec s posebno ureditvijo osebno vročanje po ZUP prepoznava kot domnevno neučinkovito, ker da se domnevno enake učinke doseči z manjšimi sredstvi. Bistvo vsakega vročanja, osebnega po določbah ZUP ali ostalih oblik po zakonu, ki ureja poštne storitve, je sezanitev naslovnika z vsebino dokumenta in s pravnimi posledicami, ki iz njega izhajajo. Zato opozorilo vročevalca, da pošiljke ni dostavil, ker je naslovnik preseljen ali neznan, lahko pomeni zgolj nujnost, da vročitev ponovimo na naslovu, ki ga sporoči. Če tega ne stori (kar ne more ugotoviti, kam se je naslovnik preselil) je treba smiselno postopati po 96. členu ZUP, kar pomeni, vpogledati v uradne evidence in ugotoviti, ali se naslov, kjer je bila vročitev poizkušana, in naslov za vročanje razlikujeta. Če je temu tako, je treba vročitev ponoviti na naslovu za vročanje, v nasprotnem pa ne glede na področni predpis in njegove določbe o navadnem vročanju, opraviti vročitev z javnim naznanilom po ZUP. Menimo, da želje po varčevanju ne morejo mimo nujnosti vročitve na naslovu dejanskega prebivanja, kar bi pomenilo, da vzpostavljamo fikcijo vročitve že zgolj z odpremo, ne glede na to, ali je naslovnik že teoretično sploh lahko seznanjen z vsebino dokumenta. Ob tem naj opozorimo na odločbo Ustavnega sodišča (U-I-279/08 ), ki je v pravdnem postopku razveljavilo določbo Zakona o pravdnem postopku, ki je preveč optimistično in zato protiustavno vzpostavljala fikcijo vročitve, če je bilo puščeno sporočilo o obveznem prevzemu pošilje na naslovu, kjer naslovnik ne prebiva.

	<br>		<br>

	<br>		<br>
Vrstica 29:		Vrstica 29:
	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

	[[~~Kategorija~~:Vročanje]]		[[Category:Vročanje]]

MJU 01 ob 10:10, 25. oktober 2012

2012-10-25T10:10:53Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:10, 25. oktober 2012
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Navadno vročanje po določbah področnega zakona ==		== '''Zadeva: '''Navadno vročanje po določbah področnega zakona ==

	'''Datum odgovora:'''  10. 12. 2009[[~~Izvirnik~~:Navadno vročanje po določbah področnega zakona\|<br>]]		'''Datum odgovora:'''  10. 12. 2009[[:Navadno vročanje po določbah področnega zakona\|in 25.10.2012<br>]]

	<br>		<br>
Vrstica 8:		Vrstica 8:

	Kadar področni zakon tako določa, je treba upravne akte vročati navadno, ker specialnejši zakon nadredi ZUP. Kdaj se v takšnem primeru šteje, da je bil dokument vročen in koliko časa ima potem stranka, da se pritoži? Ali imajo stranke v tem primeru manjše pravno varstvo kot pa, če bi jim bil upravni akt vročen osebno po ZUP?<br>		Kadar področni zakon tako določa, je treba upravne akte vročati navadno, ker specialnejši zakon nadredi ZUP. Kdaj se v takšnem primeru šteje, da je bil dokument vročen in koliko časa ima potem stranka, da se pritoži? Ali imajo stranke v tem primeru manjše pravno varstvo kot pa, če bi jim bil upravni akt vročen osebno po ZUP?<br>

			Kako naj v primeru navadnega vročanja po področnem zakonu postopa organ, če se pošiljka vrne z oznako vročevalca, da je naslovnik "neznan" ali "preseljen"?<br>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==
Vrstica 16:		Vrstica 18:

	Navadna vročitev pa lahko v večih primerih povzroči več problemov, ker je treba dvom o vročitvi ali datumu vročitve tolmačiti v korist stranke (glej o tem več v Kovač, Vročanje v upravnem postopku (od vročitve upravne odločbe do njene izvršitve), Podjetje in delo, 2008, št. 6/7, gl. tudi o morebitni ustavni spornosti ureditev navadnega vročanja s področnimi zakoni drugače kot po ZUP zaradi ustavnega načela enakega varstva pravic strank). Navadno vročanje lahko pomeni manjše pravno varstvo strank, če drugega ne, zato ker je ob pravnih domnevah breme dokazovanja nasprotnega (torej da akt ni bil vročen ali kasneje) na strani osebe, ki to domnevo izpodbija.		Navadna vročitev pa lahko v večih primerih povzroči več problemov, ker je treba dvom o vročitvi ali datumu vročitve tolmačiti v korist stranke (glej o tem več v Kovač, Vročanje v upravnem postopku (od vročitve upravne odločbe do njene izvršitve), Podjetje in delo, 2008, št. 6/7, gl. tudi o morebitni ustavni spornosti ureditev navadnega vročanja s področnimi zakoni drugače kot po ZUP zaradi ustavnega načela enakega varstva pravic strank). Navadno vročanje lahko pomeni manjše pravno varstvo strank, če drugega ne, zato ker je ob pravnih domnevah breme dokazovanja nasprotnega (torej da akt ni bil vročen ali kasneje) na strani osebe, ki to domnevo izpodbija.

			Kadar področni zakoni pri določanju načina navadnega vročanja odrejajo le način, ne pa tudi ostalih posebnosti je potrebno pravne praznine zapolniti z določbami o osebnem vročanju po ZUP, ne glede na to, da zakonodajalec s posebno ureditvijo očitno osebno vročanje po ZUP prepoznaval kot domnevno neučinkovito, ker se da domnevno enake učinke doseči z manjšimi sredstvi. Bistvo vsakega vročanja, osebnega po določbah ZUP ali ostalih oblik po zakonu, ki ureja poštne storitve, je sezanitev naslovnika z vsebino dokumenta in s pravnimi posledicami, ki iz njega izhajajo. Zato vsako opozorilo vročevalca, da pošiljke ni dostavil, ker je naslovnik preseljen ali neznan, lahko pomeni zgolj nujnost, da vročitev ponovimo na naslovu, ki ga sporoči. Če tega ne stori (kar ne more ugotoviti, kam se je naslovnik preselil) je treba smiselno postopati po 96. členu ZUP, kar pomeni, vpogledati v uradne evidence in ugotoviti, ali se naslov, kjer je bila vročitev poizkušana, in naslov za vročanje razlikujeta. Če je temu tako, je treba vročitev ponoviti na naslovu za vročanje, v nasprotnem pa ne glede na področni predpis in njegove določbe o navadnem vročanju, opraviti vročitev z javnim naznanilom po ZUP. Menimo, da želje po varčevanju ne morejo mimo nujnosti vročitve na naslovu dejanskega prebivanja, kar bi pomenilo, da vzpostavljamo fikcijo vročitve že zgolj z odpremo, ne glede na to, ali je naslovnik že teoretično lahko seznanjen z vsebino dokumenta. Ob tem naj opozorimo na odločbo Ustavnega sodišča (U-I-279/08 ), ki je v pravdnem postopku razveljavilo določbo Zakona o pravdnem postopku, ki je preveč optimistično in zato protiustavno vzpostavljala fikcijo vročitve, če je bilo puščeno sporočilo o obveznem prevzemu pošilje na naslovu, kjer naslovnik ne prebiva.

			<br>

	<br>		<br>
Vrstica 23:		Vrstica 29:
	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

	[[~~Category~~:Vročanje]]		[[Kategorija:Vročanje]]

FUbarbarak ob 17:54, 11. december 2010

2010-12-11T17:54:00Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:54, 11. december 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Navadno vročanje po določbah področnega zakona ==		== '''Zadeva: '''Navadno vročanje po določbah področnega zakona ==

	'''Datum odgovora:'''  10. 12. 2009~~<br>---~~[[Izvirnik:Navadno vročanje po določbah področnega zakona]]		'''Datum odgovora:'''  10. 12. 2009[[Izvirnik:Navadno vročanje po določbah področnega zakona\|<br>]]

	<br>		<br>

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Kadar področni zakon tako določa, je treba upravne akte vročati navadno, ker specialnejši zakon nadredi ZUP. Kdaj se v takšnem primeru šteje, da je bil dokument vročen in koliko časa ima potem stranka, da se pritoži? Ali imajo stranke v tem primeru manjše pravno varstvo kot pa, če bi jim bil upravni akt vročen osebno po ZUP?<br>		Kadar področni zakon tako določa, je treba upravne akte vročati navadno, ker specialnejši zakon nadredi ZUP. Kdaj se v takšnem primeru šteje, da je bil dokument vročen in koliko časa ima potem stranka, da se pritoži? Ali imajo stranke v tem primeru manjše pravno varstvo kot pa, če bi jim bil upravni akt vročen osebno po ZUP?<br>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==
Vrstica 19:		Vrstica 19:
	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

	[[~~Kategorija~~:Vročanje]]		[[Category:Vročanje]]