Natančnost izreka odločbe - Zgodovina strani

PoloncaK: /* Odgovor: */

2022-12-02T10:22:23Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:22, 2. december 2022
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Izrek ureja [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člen ZUP]]. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker vsebuje odločitev o upravni zadevi in ker izmed vseh sestavnih delov odločbe le izrek pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Zato je treba v samem izreku odločiti o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank, kot to na splošno za odločbo določa [[Zak:ZUP#207._.C4.8Dlen\|207. člen ZUP]]. Izrek mora biti izrek jasen, kratek in določen; kratkost izreka pa ne sme iti na račun nedvoumnosti (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593). Kadar se odloča o več pravicah ali obveznostih, o več različnih delih zahtevkov, ki so med seboj ločljivi, o več vprašanjih, o več zahtevkih, med katerimi se nekaterim ugodi in drugim ne, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na priloge k odločbi, niti na vlogo stranke ali zapisnik ali materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593). Če iz izreka ni razvidna obveznost, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, dolžnosti stranke pa so natančneje razvidne iz obrazložitve, je taka odločba nezakonita. V izreku ne smejo biti uporabljeni pavšalni izrazi (npr. »ustrezno« število, »v določenih primerih«), saj niso izvršljivi. Če je izrek neizvršljiv, je to razlog za ničnost odločbe (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593). V izreku se odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. Uradna oseba določi njihov znesek, kdo jih mora plačati, komu in v katerem roku, ali navede, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (peti odstavek [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člena ZUP]]).<br>		Izrek ureja [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člen ZUP]]. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker vsebuje odločitev o upravni zadevi in ker izmed vseh sestavnih delov odločbe le izrek pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti.

			Zato je treba '''v samem izreku odločiti o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank''', kot to na splošno za odločbo določa [[Zak:ZUP#207._.C4.8Dlen\|207. člen ZUP]]. Izrek mora biti izrek jasen, kratek in določen; '''kratkost izreka pa ne sme iti na račun nedvoumnosti''' (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593, več v Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2020, komentarji k 213. členu ZUP).

			Kadar se odloča o več pravicah ali obveznostih, o več različnih delih zahtevkov, ki so med seboj ločljivi, o več vprašanjih, o več zahtevkih, med katerimi se nekaterim ugodi in drugim ne, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki '''več točk'''.

			Izrek se kljub načelni kratkosti '''ne sme sklicevati na priloge''' k odločbi, niti na vlogo stranke ali zapisnik ali materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593).

			Če iz izreka ni razvidna obveznost, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, dolžnosti stranke pa so natančneje razvidne iz obrazložitve, je taka odločba nezakonita. V izreku ne smejo biti uporabljeni pavšalni izrazi (npr. »ustrezno« število, »v določenih primerih«), saj niso izvršljivi. Če je izrek neizvršljiv, je to razlog za ničnost odločbe (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593).

			V izreku se odloči tudi o tem, ali so nastali '''stroški postopka'''. Uradna oseba določi njihov znesek, kdo jih mora plačati, komu in v katerem roku, ali navede, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (peti odstavek [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člena ZUP]]).<br>

			Prav tako se v izrek obvezno navade klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe ali rok ali pogoj ali nalog, kadar tako izhaja iz področnega zakona (npr. nesuspenzivnost pritožbe v davčnih ali inšpekcijskih zadevah ali roki pri vseh obveznostnih odločbah) ali konkretnega primera, ki terja ustrezno odločitev.

	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

Ap1543: /* Zadeva: Natančnost izreka odločbe */

2022-11-21T16:41:27Z

Zadeva: Natančnost izreka odločbe

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:41, 21. november 2022
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Natančnost izreka odločbe ==		== '''Zadeva: '''Natančnost izreka odločbe ==

	'''Datum odgovora: '''31. 5. 2009		'''Datum odgovora: '''31. 5. 2009, pregled 19. 11. 2022

	<br>		<br>

TS ob 18:00, 26. julij 2011

2011-07-26T18:00:20Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:00, 26. julij 2011
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Izrek ureja [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člen ZUP]]. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker vsebuje odločitev o upravni zadevi in ker izmed vseh sestavnih delov odločbe le izrek pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Zato je treba v samem izreku odločiti o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank, kot to na splošno za odločbo določa [[Zak:ZUP#207._.C4.8Dlen\|207. člen ZUP]]. Izrek mora biti izrek jasen, kratek in določen; kratkost izreka pa ne sme iti na račun nedvoumnosti ((glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593). Kadar se odloča o več pravicah ali obveznostih, o več različnih delih zahtevkov, ki so med seboj ločljivi, o več vprašanjih, o več zahtevkih, med katerimi se nekaterim ugodi in drugim ne, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na priloge k odločbi, niti na vlogo stranke ali zapisnik ali materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593). Če iz izreka ni razvidna obveznost, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, dolžnosti stranke pa so natančneje razvidne iz obrazložitve, je taka odločba nezakonita. V izreku ne smejo biti uporabljeni pavšalni izrazi (npr. »ustrezno« število, »v določenih primerih«), saj niso izvršljivi. Če je izrek neizvršljiv, je to razlog za ničnost odločbe (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593). V izreku se odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. Uradna oseba določi njihov znesek, kdo jih mora plačati, komu in v katerem roku, ali navede, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (peti odstavek [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člena ZUP]]).<br>		Izrek ureja [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člen ZUP]]. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker vsebuje odločitev o upravni zadevi in ker izmed vseh sestavnih delov odločbe le izrek pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Zato je treba v samem izreku odločiti o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank, kot to na splošno za odločbo določa [[Zak:ZUP#207._.C4.8Dlen\|207. člen ZUP]]. Izrek mora biti izrek jasen, kratek in določen; kratkost izreka pa ne sme iti na račun nedvoumnosti (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593). Kadar se odloča o več pravicah ali obveznostih, o več različnih delih zahtevkov, ki so med seboj ločljivi, o več vprašanjih, o več zahtevkih, med katerimi se nekaterim ugodi in drugim ne, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na priloge k odločbi, niti na vlogo stranke ali zapisnik ali materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593). Če iz izreka ni razvidna obveznost, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, dolžnosti stranke pa so natančneje razvidne iz obrazložitve, je taka odločba nezakonita. V izreku ne smejo biti uporabljeni pavšalni izrazi (npr. »ustrezno« število, »v določenih primerih«), saj niso izvršljivi. Če je izrek neizvršljiv, je to razlog za ničnost odločbe (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593). V izreku se odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. Uradna oseba določi njihov znesek, kdo jih mora plačati, komu in v katerem roku, ali navede, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (peti odstavek [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člena ZUP]]).<br>

	<br>		<br>

TS ob 18:00, 26. julij 2011

2011-07-26T18:00:06Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:00, 26. julij 2011
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Natančnost izreka odločbe ==		== '''Zadeva: '''Natančnost izreka odločbe ==

	'''Datum odgovora: '''31.5.2009		'''Datum odgovora: '''31. 5. 2009

			<br>

			== '''Vprašanje:''' ==
	== '''Vprašanje:''' ==

	Kako natančno je treba določiti obveznost stranke v izreku, da je odločba zakonita?		Kako natančno je treba določiti obveznost stranke v izreku, da je odločba zakonita?
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Izrek ureja [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člen ZUP]]. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker vsebuje odločitev o upravni zadevi in ker izmed vseh sestavnih delov odločbe le izrek pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Zato je treba v samem izreku odločiti o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank, kot to na splošno za odločbo določa [[Zak:ZUP#207._.C4.8Dlen\|207. člen ZUP]]. ~~Po komentarju ZUP (glej Jerovšek et al., 2004, str. 593)~~ mora biti izrek jasen, kratek in določen; kratkost izreka pa ne sme iti na račun nedvoumnosti. Kadar se odloča o več pravicah ali obveznostih, o več različnih delih zahtevkov, ki so med seboj ločljivi, o več vprašanjih, o več zahtevkih, med katerimi se nekaterim ugodi in drugim ne, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na priloge k odločbi, niti na vlogo stranke ali zapisnik ali materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593). Če iz izreka ni razvidna obveznost, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, dolžnosti stranke pa so natančneje razvidne iz obrazložitve, je taka odločba nezakonita. V izreku ne smejo biti uporabljeni pavšalni izrazi (npr. »ustrezno« število, »v določenih primerih«), saj niso izvršljivi. Če je izrek neizvršljiv, je to razlog za ničnost odločbe (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593). V izreku se odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. Uradna oseba določi njihov znesek, kdo jih mora plačati, komu in v katerem roku, ali navede, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (peti odstavek [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člena ZUP]]).<br>		Izrek ureja [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člen ZUP]]. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker vsebuje odločitev o upravni zadevi in ker izmed vseh sestavnih delov odločbe le izrek pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Zato je treba v samem izreku odločiti o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank, kot to na splošno za odločbo določa [[Zak:ZUP#207._.C4.8Dlen\|207. člen ZUP]]. Izrek mora biti izrek jasen, kratek in določen; kratkost izreka pa ne sme iti na račun nedvoumnosti ((glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593). Kadar se odloča o več pravicah ali obveznostih, o več različnih delih zahtevkov, ki so med seboj ločljivi, o več vprašanjih, o več zahtevkih, med katerimi se nekaterim ugodi in drugim ne, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na priloge k odločbi, niti na vlogo stranke ali zapisnik ali materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593). Če iz izreka ni razvidna obveznost, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, dolžnosti stranke pa so natančneje razvidne iz obrazložitve, je taka odločba nezakonita. V izreku ne smejo biti uporabljeni pavšalni izrazi (npr. »ustrezno« število, »v določenih primerih«), saj niso izvršljivi. Če je izrek neizvršljiv, je to razlog za ničnost odločbe (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593). V izreku se odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. Uradna oseba določi njihov znesek, kdo jih mora plačati, komu in v katerem roku, ali navede, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (peti odstavek [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člena ZUP]]).<br>

	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments /><br>		<comments /><br>

	[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]		[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]

FUjasnau ob 23:16, 9. december 2010

2010-12-09T23:16:35Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 01:16, 10. december 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	=='''Zadeva: '''Natančnost izreka odločbe==		== '''Zadeva: '''Natančnost izreka odločbe ==

	'''Datum odgovora: '''31.5.2009		'''Datum odgovora: '''31.5.2009

	~~---[[Izvirnik:Natančnost izreka odločbe]]~~

	~~=='''Vprašanje:'''==~~

	~~Kako natančno je treba določiti obveznost stranke v izreku, da je odločba zakonita?~~		== '''Vprašanje:''' ==

	== '''Odgovor:''' ==		Kako natančno je treba določiti obveznost stranke v izreku, da je odločba zakonita?

			== '''Odgovor:''' ==

	Izrek ureja [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člen ZUP]]. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker vsebuje odločitev o upravni zadevi in ker izmed vseh sestavnih delov odločbe le izrek pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Zato je treba v samem izreku odločiti o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank, kot to na splošno za odločbo določa [[Zak:ZUP#207._.C4.8Dlen\|207. člen ZUP]]. Po komentarju ZUP (glej Jerovšek et al., 2004, str. 593) mora biti izrek jasen, kratek in določen; kratkost izreka pa ne sme iti na račun nedvoumnosti. Kadar se odloča o več pravicah ali obveznostih, o več različnih delih zahtevkov, ki so med seboj ločljivi, o več vprašanjih, o več zahtevkih, med katerimi se nekaterim ugodi in drugim ne, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na priloge k odločbi, niti na vlogo stranke ali zapisnik ali materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593). Če iz izreka ni razvidna obveznost, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, dolžnosti stranke pa so natančneje razvidne iz obrazložitve, je taka odločba nezakonita. V izreku ne smejo biti uporabljeni pavšalni izrazi (npr. »ustrezno« število, »v določenih primerih«), saj niso izvršljivi. Če je izrek neizvršljiv, je to razlog za ničnost odločbe (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593). V izreku se odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. Uradna oseba določi njihov znesek, kdo jih mora plačati, komu in v katerem roku, ali navede, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (peti odstavek [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člena ZUP]]).<br>		Izrek ureja [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člen ZUP]]. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker vsebuje odločitev o upravni zadevi in ker izmed vseh sestavnih delov odločbe le izrek pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Zato je treba v samem izreku odločiti o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank, kot to na splošno za odločbo določa [[Zak:ZUP#207._.C4.8Dlen\|207. člen ZUP]]. Po komentarju ZUP (glej Jerovšek et al., 2004, str. 593) mora biti izrek jasen, kratek in določen; kratkost izreka pa ne sme iti na račun nedvoumnosti. Kadar se odloča o več pravicah ali obveznostih, o več različnih delih zahtevkov, ki so med seboj ločljivi, o več vprašanjih, o več zahtevkih, med katerimi se nekaterim ugodi in drugim ne, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na priloge k odločbi, niti na vlogo stranke ali zapisnik ali materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593). Če iz izreka ni razvidna obveznost, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, dolžnosti stranke pa so natančneje razvidne iz obrazložitve, je taka odločba nezakonita. V izreku ne smejo biti uporabljeni pavšalni izrazi (npr. »ustrezno« število, »v določenih primerih«), saj niso izvršljivi. Če je izrek neizvršljiv, je to razlog za ničnost odločbe (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593). V izreku se odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. Uradna oseba določi njihov znesek, kdo jih mora plačati, komu in v katerem roku, ali navede, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (peti odstavek [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člena ZUP]]).<br>

			<br>

			''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''

	''~~Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica~~:~~Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].~~''		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	~~=='''Želite podati svoje mnenje:'''==~~		<comments /><br>

	~~<comments /><br>~~ [[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]		[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]

Mitjad: Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---"

2010-12-08T12:28:13Z

Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---"

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:28, 8. december 2010
Vrstica 3:		Vrstica 3:
	'''Datum odgovora: '''31.5.2009		'''Datum odgovora: '''31.5.2009

	~~SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:~~[[Izvirnik:Natančnost izreka odločbe]]		---[[Izvirnik:Natančnost izreka odločbe]]

	=='''Vprašanje:'''==		=='''Vprašanje:'''==

Alen ob 20:37, 10. maj 2010

2010-05-10T20:37:17Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:37, 10. maj 2010
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	Kako natančno je treba določiti obveznost stranke v izreku, da je odločba zakonita?		Kako natančno je treba določiti obveznost stranke v izreku, da je odločba zakonita?

	=='''Odgovor:'''==		== '''Odgovor:''' ==

			Izrek ureja [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člen ZUP]]. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker vsebuje odločitev o upravni zadevi in ker izmed vseh sestavnih delov odločbe le izrek pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Zato je treba v samem izreku odločiti o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank, kot to na splošno za odločbo določa [[Zak:ZUP#207._.C4.8Dlen\|207. člen ZUP]]. Po komentarju ZUP (glej Jerovšek et al., 2004, str. 593) mora biti izrek jasen, kratek in določen; kratkost izreka pa ne sme iti na račun nedvoumnosti. Kadar se odloča o več pravicah ali obveznostih, o več različnih delih zahtevkov, ki so med seboj ločljivi, o več vprašanjih, o več zahtevkih, med katerimi se nekaterim ugodi in drugim ne, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na priloge k odločbi, niti na vlogo stranke ali zapisnik ali materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593). Če iz izreka ni razvidna obveznost, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, dolžnosti stranke pa so natančneje razvidne iz obrazložitve, je taka odločba nezakonita. V izreku ne smejo biti uporabljeni pavšalni izrazi (npr. »ustrezno« število, »v določenih primerih«), saj niso izvršljivi. Če je izrek neizvršljiv, je to razlog za ničnost odločbe (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593). V izreku se odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. Uradna oseba določi njihov znesek, kdo jih mora plačati, komu in v katerem roku, ali navede, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (peti odstavek [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člena ZUP]]).<br>


	Izrek ureja [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člen ZUP]]. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker vsebuje odločitev o upravni zadevi in ker izmed vseh sestavnih delov odločbe le izrek pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Zato je treba v samem izreku odločiti o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank, kot to na splošno za odločbo določa [[Zak:ZUP#207._.C4.8Dlen\|207. člen ZUP]]. Po komentarju ZUP (glej Jerovšek et al., 2004, str. 593) mora biti izrek jasen, kratek in določen; kratkost izreka pa ne sme iti na račun nedvoumnosti. Kadar se odloča o več pravicah ali obveznostih, o več različnih delih zahtevkov, ki so med seboj ločljivi, o več vprašanjih, o več zahtevkih, med katerimi se nekaterim ugodi in drugim ne, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na priloge k odločbi, niti na vlogo stranke ali zapisnik ali materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593). Če iz izreka ni razvidna obveznost, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, dolžnosti stranke pa so natančneje razvidne iz obrazložitve, je taka odločba nezakonita. V izreku ne smejo biti uporabljeni pavšalni izrazi (npr. »ustrezno« število, »v določenih primerih«), saj niso izvršljivi. Če je izrek neizvršljiv, je to razlog za ničnost odločbe (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593). V izreku se odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. Uradna oseba določi njihov znesek, kdo jih mora plačati, komu in v katerem roku, ali navede, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (peti odstavek [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člena ZUP]]).<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''

Mitjad: Text replace - "
''Upravna " to "
''Upravna "

2009-10-03T15:57:30Z

Text replace - "<br> ''Upravna " to "<br> ''Upravna "

Nova stran

=='''Zadeva: '''Natančnost izreka odločbe==

'''Datum odgovora: '''31.5.2009

SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:[[Izvirnik:Natančnost izreka odločbe]]

=='''Vprašanje:'''==

Kako natančno je treba določiti obveznost stranke v izreku, da je odločba zakonita?

=='''Odgovor:'''==

Izrek ureja [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen|213. člen ZUP]]. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker vsebuje odločitev o upravni zadevi in ker izmed vseh sestavnih delov odločbe le izrek pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Zato je treba v samem izreku odločiti o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank, kot to na splošno za odločbo določa [[Zak:ZUP#207._.C4.8Dlen|207. člen ZUP]]. Po komentarju ZUP (glej Jerovšek et al., 2004, str. 593) mora biti izrek jasen, kratek in določen; kratkost izreka pa ne sme iti na račun nedvoumnosti. Kadar se odloča o več pravicah ali obveznostih, o več različnih delih zahtevkov, ki so med seboj ločljivi, o več vprašanjih, o več zahtevkih, med katerimi se nekaterim ugodi in drugim ne, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na priloge k odločbi, niti na vlogo stranke ali zapisnik ali materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593). Če iz izreka ni razvidna obveznost, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, dolžnosti stranke pa so natančneje razvidne iz obrazložitve, je taka odločba nezakonita. V izreku ne smejo biti uporabljeni pavšalni izrazi (npr. »ustrezno« število, »v določenih primerih«), saj niso izvršljivi. Če je izrek neizvršljiv, je to razlog za ničnost odločbe (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 593). V izreku se odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. Uradna oseba določi njihov znesek, kdo jih mora plačati, komu in v katerem roku, ali navede, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (peti odstavek [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen|213. člena ZUP]]).<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

=='''Želite podati svoje mnenje:'''==

<comments /><br> [[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]

Natančnost izreka odločbe - Zgodovina strani

PoloncaK: /* Odgovor: */

Ap1543: /* Zadeva: Natančnost izreka odločbe */

TS ob 18:00, 26. julij 2011

TS ob 18:00, 26. julij 2011

FUjasnau ob 23:16, 9. december 2010

Mitjad: Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---"

Alen ob 20:37, 10. maj 2010

Mitjad: Text replace - " ''Upravna " to " ''Upravna "

Mitjad: Text replace - "
''Upravna " to "
''Upravna "