Način odreka prevzema dolžnosti izvedenca - Zgodovina strani

PoloncaKovac: /* Zadeva: Način odreka prevzema dolžnosti izvedenca */

2024-02-07T16:58:14Z

Zadeva: Način odreka prevzema dolžnosti izvedenca

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:58, 7. februar 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Način odreka prevzema dolžnosti izvedenca ==		== '''Zadeva: '''Način odreka prevzema dolžnosti izvedenca ==

	'''Datum odgovora:''' 2. 2. ~~2023~~<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek		'''Datum odgovora:''' 2. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-02-07T12:41:49Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:41, 7. februar 2024
Vrstica 14:		Vrstica 14:
	'''Zoper sklep o postavitvi izvedenca sicer ni dovoljena samostojna pritožba,''' zato se take sklepe lahko izpodbija skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (četrti odstavek [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člena ZUP]]).		'''Zoper sklep o postavitvi izvedenca sicer ni dovoljena samostojna pritožba,''' zato se take sklepe lahko izpodbija skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (četrti odstavek [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člena ZUP]]).

	Glede na drugi odstavek [[Zak:ZUP#191. .C4.8Dlen{{!}}191. člena ZUP]] pa '''izvedenec lahko odreče prevzem dolžnosti''' iz enakih razlogov, iz katerih priča lahko odreče pričanje (glej [[Zak:ZUP#183. .C4.8Dlen{{!}}183. člen ZUP]]), tudi iz drugih utemeljenih razlogov, npr. preobremenjenosti z izvedenskim ali drugim delom, nima ustreznega strokovnega znanja, je odsoten zaradi potovanja, bolezni ipd. Če je potrebno, mora te razloge verjetno izkazati po analogiji drugega odstavka 183. člena ZUP. Odrek oziroma oprostitev dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela lahko zahteva le''' izvedenec''', ne pa tudi stranka – ta lahko po [[Zak:ZUP#192. .C4.8Dlen{{!}}192. členu ZUP]] zahteva le izločitev izvedenca. Oprostitev dolžnosti pa lahko zahteva t'''~~udi~~ delodajalec '''izvedenca po tretjem odstavku 191. člena ZUP.		Glede na drugi odstavek [[Zak:ZUP#191. .C4.8Dlen{{!}}191. člena ZUP]] pa '''izvedenec lahko odreče prevzem dolžnosti''' iz enakih razlogov, iz katerih priča lahko odreče pričanje (glej [[Zak:ZUP#183. .C4.8Dlen{{!}}183. člen ZUP]]), tudi iz drugih utemeljenih razlogov, npr. preobremenjenosti z izvedenskim ali drugim delom, nima ustreznega strokovnega znanja, je odsoten zaradi potovanja, bolezni ipd. Če je potrebno, mora te razloge verjetno izkazati po analogiji drugega odstavka 183. člena ZUP. Odrek oziroma oprostitev dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela lahko zahteva le''' izvedenec''', ne pa tudi stranka – ta lahko po [[Zak:ZUP#192. .C4.8Dlen{{!}}192. členu ZUP]] zahteva le izločitev izvedenca. Oprostitev dolžnosti pa lahko zahteva '''tudi delodajalec '''izvedenca po tretjem odstavku 191. člena ZUP.

	Uradna oseba je dolžna izvedenca poučiti o možnosti odreka prevzema dolžnosti glede na peti odstavek [[Zak:ZUP#194. .C4.8Dlen{{!}}194. člena ZUP]] v zvezi s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#185. .C4.8Dlen{{!}}185. člena ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 342). '''ZUP pa ne določa, na kakšen način (ali v sklepu ali kako drugače) uradna oseba izvedenca o tem pouči, niti na kakšen način naj izvedenec poda zahtevo za odrek oziroma oprostitev''' dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela.		Uradna oseba je dolžna izvedenca poučiti o možnosti odreka prevzema dolžnosti glede na peti odstavek [[Zak:ZUP#194. .C4.8Dlen{{!}}194. člena ZUP]] v zvezi s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#185. .C4.8Dlen{{!}}185. člena ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 342). '''ZUP pa ne določa, na kakšen način (ali v sklepu ali kako drugače) uradna oseba izvedenca o tem pouči, niti na kakšen način naj izvedenec poda zahtevo za odrek oziroma oprostitev''' dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela.

	Izhajajoč iz sestavnih delov sklepa, ki jih mora vsebovati sklep o postavitvi izvedenca, se izvedenca o možnosti odreka prevzema dolžnosti '''lahko pouči v obrazložitvi sklepa. '''Zakonodajalec sestavin tovrstnih sklepov (razen splošne določbe drugega odstavka [[Zak:ZUP#227. .C4.8Dlen{{!}}227. člena ZUP]]) ne določa, zato ti sklepi lahko ne vsebujejo obrazložitve, čeprav se pretežno uporablja analogija sestavin za odločbe. Po slednjem argumentu in ker gre v primeru imenovanja izvedenca na podlagi določb 190. člena ZUP za~~'''~~ obligatorni pisni sklep, ~~'''~~posledično ga niti ni mogoče naznaniti ustno in je izdan zunaj naroka, za katerega je ~~'''~~predpisana tudi vsebina izreka~~'''~~ (opredeljene naloge izvedenca in rok za njihovo izvedbo), naj bi ta sklep ~~'''~~nadalje vseboval tudi iste sestavine ~~'''~~kot izrek oziroma sklep, zoper katerega je sicer dovoljena posebna pritožba. Tega ZUP sicer ne določa, vendar tako ravnanje zahteva načelo varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 529-530). Zato poučitev izvedenca sodi še najbolj v pravni del obrazložitve, v katero se navede tudi način odreka prevzema dolžnosti, in sicer, da izvedenec pisno sporoči opravičene razloge, zaradi katerih odklanja opravo izvida ali izvedenskega mnenja.		<p>'''Dolžnosti izrecne poučitve v zakonu tako <span style="text-decoration: underline;" >ni </span>določene v smislu sestavin sklepa o imenovanju''', saj naj bi izvedenec svoje zakonske dolžnosti poznal, če prevzame izvedenstvo, kot stranka pa se lahko pred postavitvijo seznani z namero organa in se z njim lahko posvetuje o odreku - še pred izdajo sklepa.</p>

			Izhajajoč iz sestavnih delov sklepa, ki jih mora vsebovati sklep o postavitvi izvedenca, pa se izvedenca o možnosti odreka prevzema dolžnosti '''<span style="text-decoration: underline;" >lahko</span> pouči v obrazložitvi sklepa. '''Zakonodajalec sestavin tovrstnih sklepov (razen splošne določbe drugega odstavka [[Zak:ZUP#227. .C4.8Dlen{{!}}227. člena ZUP]]) ne določa, zato ti sklepi lahko ne vsebujejo obrazložitve, čeprav se pretežno uporablja analogija sestavin za odločbe. Po slednjem argumentu in ker gre v primeru imenovanja izvedenca na podlagi določb 190. člena ZUP za obligatorni pisni sklep, posledično ga niti ni mogoče naznaniti ustno in je izdan zunaj naroka, za katerega je predpisana tudi vsebina izreka (opredeljene naloge izvedenca in rok za njihovo izvedbo), naj bi ta sklep nadalje vseboval tudi iste sestavine kot izrek oziroma sklep, zoper katerega je sicer dovoljena posebna pritožba. Tega ZUP sicer ne določa, vendar tako ravnanje zahteva načelo varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 529-530). Zato poučitev izvedenca sodi še najbolj - če sploh kot sestavina sklepa o imenovanju - v pravni del obrazložitve, v katero se navede tudi način odreka prevzema dolžnosti, in sicer, da izvedenec pisno sporoči opravičene razloge, zaradi katerih odklanja opravo izvida ali izvedenskega mnenja.

	Če se imenovani izvedenec dejansko odreče prevzemu dolžnosti, uradna oseba o tem pisno seznani stranke, hkrati pa jih seznani tudi s podatki o drugem izvedencu, ki ga namerava imenovati (tretji odstavek 190. člena ZUP) in jih pozove k izjasnitvi. Po prejeti izjasnitvi strank, izda uradna oseba '''nov sklep''' o določitvi izvedenca. Koristno pa je, da se pred izdajo sklepa uradna oseba neformalno posvetuje z izvedencem zaradi morebitne preobremenjenosti, drugih ovir, dolžine roka ipd. (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 339).		Če se imenovani izvedenec dejansko odreče prevzemu dolžnosti, uradna oseba o tem pisno seznani stranke, hkrati pa jih seznani tudi s podatki o drugem izvedencu, ki ga namerava imenovati (tretji odstavek 190. člena ZUP) in jih pozove k izjasnitvi. Po prejeti izjasnitvi strank, izda uradna oseba '''nov sklep''' o določitvi izvedenca. Koristno pa je, da se pred izdajo sklepa uradna oseba neformalno posvetuje z izvedencem zaradi morebitne preobremenjenosti, drugih ovir, dolžine roka ipd. (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 339).

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

2024-02-07T09:53:20Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:53, 7. februar 2024
Vrstica 10:		Vrstica 10:
	Uradna oseba, ki vodi postopek in nima strokovnega znanja, postavi izvedenca za ugotavljanje ali presojo določenih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev o zadevi, če druga dokazna sredstva ne omogočajo ugotovitve dejanskega stanja ali presoje kakšnega dejstva (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 200). ZUP določa, da je o''' postaviti izvedenca potrebno odločiti s pisnim sklepom''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#190. .C4.8Dlen{{!}}190. člena ZUP]]), s katerim se mu določijo naloge oz. postavijo vprašanja, na katera naj odgovori, ter določi rok za njihovo izvedbo (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postavitev/izlo%C4%8Ditev_izvedenca_-_predlog_stranke_ali_odlo%C4%8Ditev_organa%3F primer]).		Uradna oseba, ki vodi postopek in nima strokovnega znanja, postavi izvedenca za ugotavljanje ali presojo določenih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev o zadevi, če druga dokazna sredstva ne omogočajo ugotovitve dejanskega stanja ali presoje kakšnega dejstva (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 200). ZUP določa, da je o''' postaviti izvedenca potrebno odločiti s pisnim sklepom''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#190. .C4.8Dlen{{!}}190. člena ZUP]]), s katerim se mu določijo naloge oz. postavijo vprašanja, na katera naj odgovori, ter določi rok za njihovo izvedbo (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postavitev/izlo%C4%8Ditev_izvedenca_-_predlog_stranke_ali_odlo%C4%8Ditev_organa%3F primer]).

	Organ z izvedencem ne sklepa pogodbe, saj je njuno razmerje opredeljeno z omenjenim pisnim sklepom in veljavnimi predpisi. Izvedenec stopi v razmerje z organom in ne s stranko (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 338). Vendar '''brez zakonsko opravičljivih razlogov izvedenec ne more odreči sodelovanja z organom, kajti njegova dolžnost ni pogodbena.''' Dolžnost izhaja iz oblastvenega sklepa, zato je le-ta javnopravna (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 341). Torej uradna oseba s sklepom izvedenca ne zaprosi, ampak določi njegovo delo, V nasprotnem primeru, tj. za neizvedbo ali nestrokovno ali prepozno izvedbo naročenega dela  imenovanega izvedenca, zakon opredeljuje denarne in druge sankcije (poleg neplačila dela; glej [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člen ZUP]]).		Organ z izvedencem ne sklepa pogodbe, saj je njuno razmerje opredeljeno z omenjenim pisnim sklepom in veljavnimi predpisi. Izvedenec stopi v razmerje z organom in ne s stranko (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 338). Vendar '''brez zakonsko opravičljivih razlogov izvedenec ne more odreči sodelovanja z organom, kajti njegova dolžnost ni pogodbena.''' Dolžnost izhaja iz oblastvenega sklepa, zato je le-ta javnopravna (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 341). Torej uradna oseba s sklepom izvedenca ne zaprosi, ampak določi njegovo delo. V nasprotnem primeru, tj. za neizvedbo ali nestrokovno ali prepozno izvedbo naročenega dela  imenovanega izvedenca, zakon opredeljuje denarne in druge sankcije (poleg neplačila dela; glej [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člen ZUP]]).

	'''Zoper sklep o postavitvi izvedenca sicer ni dovoljena samostojna pritožba,''' zato se take sklepe lahko izpodbija skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (četrti odstavek [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člena ZUP]]).		'''Zoper sklep o postavitvi izvedenca sicer ni dovoljena samostojna pritožba,''' zato se take sklepe lahko izpodbija skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (četrti odstavek [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člena ZUP]]).
Vrstica 18:		Vrstica 18:
	Uradna oseba je dolžna izvedenca poučiti o možnosti odreka prevzema dolžnosti glede na peti odstavek [[Zak:ZUP#194. .C4.8Dlen{{!}}194. člena ZUP]] v zvezi s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#185. .C4.8Dlen{{!}}185. člena ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 342). '''ZUP pa ne določa, na kakšen način (ali v sklepu ali kako drugače) uradna oseba izvedenca o tem pouči, niti na kakšen način naj izvedenec poda zahtevo za odrek oziroma oprostitev''' dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela.		Uradna oseba je dolžna izvedenca poučiti o možnosti odreka prevzema dolžnosti glede na peti odstavek [[Zak:ZUP#194. .C4.8Dlen{{!}}194. člena ZUP]] v zvezi s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#185. .C4.8Dlen{{!}}185. člena ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 342). '''ZUP pa ne določa, na kakšen način (ali v sklepu ali kako drugače) uradna oseba izvedenca o tem pouči, niti na kakšen način naj izvedenec poda zahtevo za odrek oziroma oprostitev''' dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela.

	Izhajajoč iz sestavnih delov sklepa, ki jih mora vsebovati sklep o postavitvi izvedenca, se izvedenca o možnosti odreka prevzema dolžnosti '''lahko pouči v obrazložitvi sklepa. '''~~ ~~Zakonodajalec sestavin tovrstnih sklepov (razen splošne določbe drugega odstavka [[Zak:ZUP#227. .C4.8Dlen{{!}}227. člena ZUP]]) ne določa, zato ti sklepi lahko ne vsebujejo obrazložitve, čeprav se pretežno uporablja analogija sestavin za odločbe. Po slednjem argumentu in ker gre v primeru imenovanja izvedenca na podlagi določb 190. člena ZUP za''' obligatorni pisni sklep, '''posledično ga niti ni mogoče naznaniti ustno in je izdan zunaj naroka, za katerega je '''predpisana tudi vsebina izreka''' (opredeljene naloge izvedenca in rok za njihovo izvedbo), naj bi ta sklep '''nadalje vseboval tudi iste sestavine '''kot izrek oziroma sklep, zoper katerega je sicer dovoljena posebna pritožba. Tega ZUP sicer ne določa, vendar tako ravnanje zahteva načelo varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 529-530). Zato poučitev izvedenca sodi še najbolj v pravni del obrazložitve, v katero se navede tudi način odreka prevzema dolžnosti, in sicer, da izvedenec pisno sporoči opravičene razloge, zaradi katerih odklanja opravo izvida ali izvedenskega mnenja.		Izhajajoč iz sestavnih delov sklepa, ki jih mora vsebovati sklep o postavitvi izvedenca, se izvedenca o možnosti odreka prevzema dolžnosti '''lahko pouči v obrazložitvi sklepa. '''Zakonodajalec sestavin tovrstnih sklepov (razen splošne določbe drugega odstavka [[Zak:ZUP#227. .C4.8Dlen{{!}}227. člena ZUP]]) ne določa, zato ti sklepi lahko ne vsebujejo obrazložitve, čeprav se pretežno uporablja analogija sestavin za odločbe. Po slednjem argumentu in ker gre v primeru imenovanja izvedenca na podlagi določb 190. člena ZUP za''' obligatorni pisni sklep, '''posledično ga niti ni mogoče naznaniti ustno in je izdan zunaj naroka, za katerega je '''predpisana tudi vsebina izreka''' (opredeljene naloge izvedenca in rok za njihovo izvedbo), naj bi ta sklep '''nadalje vseboval tudi iste sestavine '''kot izrek oziroma sklep, zoper katerega je sicer dovoljena posebna pritožba. Tega ZUP sicer ne določa, vendar tako ravnanje zahteva načelo varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 529-530). Zato poučitev izvedenca sodi še najbolj v pravni del obrazložitve, v katero se navede tudi način odreka prevzema dolžnosti, in sicer, da izvedenec pisno sporoči opravičene razloge, zaradi katerih odklanja opravo izvida ali izvedenskega mnenja.

	Če se imenovani izvedenec dejansko odreče prevzemu dolžnosti, uradna oseba o tem pisno seznani stranke, hkrati pa jih seznani tudi s podatki o drugem izvedencu, ki ga namerava imenovati (tretji odstavek 190. člena ZUP) in jih pozove k izjasnitvi. Po prejeti ~~zjasnitvi~~ strank, izda uradna oseba '''nov sklep''' o določitvi izvedenca. Koristno pa je, da se pred izdajo sklepa uradna oseba neformalno posvetuje z izvedencem zaradi morebitne preobremenjenosti, drugih ovir, dolžine roka ipd. (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 339).		Če se imenovani izvedenec dejansko odreče prevzemu dolžnosti, uradna oseba o tem pisno seznani stranke, hkrati pa jih seznani tudi s podatki o drugem izvedencu, ki ga namerava imenovati (tretji odstavek 190. člena ZUP) in jih pozove k izjasnitvi. Po prejeti izjasnitvi strank, izda uradna oseba '''nov sklep''' o določitvi izvedenca. Koristno pa je, da se pred izdajo sklepa uradna oseba neformalno posvetuje z izvedencem zaradi morebitne preobremenjenosti, drugih ovir, dolžine roka ipd. (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 339).

	<br>		<br>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-02-06T08:31:22Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:31, 6. februar 2024
Vrstica 12:		Vrstica 12:
	Organ z izvedencem ne sklepa pogodbe, saj je njuno razmerje opredeljeno z omenjenim pisnim sklepom in veljavnimi predpisi. Izvedenec stopi v razmerje z organom in ne s stranko (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 338). Vendar '''brez zakonsko opravičljivih razlogov izvedenec ne more odreči sodelovanja z organom, kajti njegova dolžnost ni pogodbena.''' Dolžnost izhaja iz oblastvenega sklepa, zato je le-ta javnopravna (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 341). Torej uradna oseba s sklepom izvedenca ne zaprosi, ampak določi njegovo delo, V nasprotnem primeru, tj. za neizvedbo ali nestrokovno ali prepozno izvedbo naročenega dela  imenovanega izvedenca, zakon opredeljuje denarne in druge sankcije (poleg neplačila dela; glej [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člen ZUP]]).		Organ z izvedencem ne sklepa pogodbe, saj je njuno razmerje opredeljeno z omenjenim pisnim sklepom in veljavnimi predpisi. Izvedenec stopi v razmerje z organom in ne s stranko (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 338). Vendar '''brez zakonsko opravičljivih razlogov izvedenec ne more odreči sodelovanja z organom, kajti njegova dolžnost ni pogodbena.''' Dolžnost izhaja iz oblastvenega sklepa, zato je le-ta javnopravna (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 341). Torej uradna oseba s sklepom izvedenca ne zaprosi, ampak določi njegovo delo, V nasprotnem primeru, tj. za neizvedbo ali nestrokovno ali prepozno izvedbo naročenega dela  imenovanega izvedenca, zakon opredeljuje denarne in druge sankcije (poleg neplačila dela; glej [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člen ZUP]]).

	Zoper sklep o postavitvi izvedenca sicer ni dovoljena samostojna pritožba~~</strong>~~, zato se take sklepe lahko izpodbija skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (četrti odstavek~~ ~~[[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člena ZUP]]).		'''Zoper sklep o postavitvi izvedenca sicer ni dovoljena samostojna pritožba,''' zato se take sklepe lahko izpodbija skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (četrti odstavek [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člena ZUP]]).

	Glede na drugi odstavek [[Zak:ZUP#191. .C4.8Dlen{{!}}191. člena ZUP]] pa '''izvedenec lahko odreče prevzem dolžnosti''' iz enakih razlogov, iz katerih priča lahko odreče pričanje (glej [[Zak:ZUP#183. .C4.8Dlen{{!}}183. člen ZUP]]), tudi iz drugih utemeljenih razlogov, npr. preobremenjenosti z izvedenskim ali drugim delom, nima ustreznega strokovnega znanja, je odsoten zaradi potovanja, bolezni ipd. Če je potrebno, mora te razloge verjetno izkazati po analogiji drugega odstavka 183. člena ZUP. Odrek oziroma oprostitev dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela lahko zahteva le''' izvedenec''', ne pa tudi stranka – ta lahko po [[Zak:ZUP#192. .C4.8Dlen{{!}}192. členu ZUP]] zahteva le izločitev izvedenca. Oprostitev dolžnosti pa lahko zahteva t'''udi delodajalec '''izvedenca po tretjem odstavku 191. člena ZUP.		Glede na drugi odstavek [[Zak:ZUP#191. .C4.8Dlen{{!}}191. člena ZUP]] pa '''izvedenec lahko odreče prevzem dolžnosti''' iz enakih razlogov, iz katerih priča lahko odreče pričanje (glej [[Zak:ZUP#183. .C4.8Dlen{{!}}183. člen ZUP]]), tudi iz drugih utemeljenih razlogov, npr. preobremenjenosti z izvedenskim ali drugim delom, nima ustreznega strokovnega znanja, je odsoten zaradi potovanja, bolezni ipd. Če je potrebno, mora te razloge verjetno izkazati po analogiji drugega odstavka 183. člena ZUP. Odrek oziroma oprostitev dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela lahko zahteva le''' izvedenec''', ne pa tudi stranka – ta lahko po [[Zak:ZUP#192. .C4.8Dlen{{!}}192. členu ZUP]] zahteva le izločitev izvedenca. Oprostitev dolžnosti pa lahko zahteva t'''udi delodajalec '''izvedenca po tretjem odstavku 191. člena ZUP.

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-02-06T08:31:04Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:31, 6. februar 2024
Vrstica 12:		Vrstica 12:
	Organ z izvedencem ne sklepa pogodbe, saj je njuno razmerje opredeljeno z omenjenim pisnim sklepom in veljavnimi predpisi. Izvedenec stopi v razmerje z organom in ne s stranko (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 338). Vendar '''brez zakonsko opravičljivih razlogov izvedenec ne more odreči sodelovanja z organom, kajti njegova dolžnost ni pogodbena.''' Dolžnost izhaja iz oblastvenega sklepa, zato je le-ta javnopravna (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 341). Torej uradna oseba s sklepom izvedenca ne zaprosi, ampak določi njegovo delo, V nasprotnem primeru, tj. za neizvedbo ali nestrokovno ali prepozno izvedbo naročenega dela  imenovanega izvedenca, zakon opredeljuje denarne in druge sankcije (poleg neplačila dela; glej [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člen ZUP]]).		Organ z izvedencem ne sklepa pogodbe, saj je njuno razmerje opredeljeno z omenjenim pisnim sklepom in veljavnimi predpisi. Izvedenec stopi v razmerje z organom in ne s stranko (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 338). Vendar '''brez zakonsko opravičljivih razlogov izvedenec ne more odreči sodelovanja z organom, kajti njegova dolžnost ni pogodbena.''' Dolžnost izhaja iz oblastvenega sklepa, zato je le-ta javnopravna (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 341). Torej uradna oseba s sklepom izvedenca ne zaprosi, ampak določi njegovo delo, V nasprotnem primeru, tj. za neizvedbo ali nestrokovno ali prepozno izvedbo naročenega dela  imenovanega izvedenca, zakon opredeljuje denarne in druge sankcije (poleg neplačila dela; glej [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člen ZUP]]).

	<strong style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >Zoper sklep o postavitvi izvedenca sicer ni dovoljena samostojna pritožba</strong>, zato se take sklepe lahko izpodbija skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (četrti odstavek [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člena ZUP]]).		Zoper sklep o postavitvi izvedenca sicer ni dovoljena samostojna pritožba</strong>, zato se take sklepe lahko izpodbija skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (četrti odstavek [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člena ZUP]]).

	Glede na drugi odstavek [[Zak:ZUP#191. .C4.8Dlen{{!}}191. člena ZUP]] pa '''izvedenec lahko odreče prevzem dolžnosti''' iz enakih razlogov, iz katerih priča lahko odreče pričanje (glej [[Zak:ZUP#183. .C4.8Dlen{{!}}183. člen ZUP]]), tudi iz drugih utemeljenih razlogov, npr. preobremenjenosti z izvedenskim ali drugim delom, nima ustreznega strokovnega znanja, je odsoten zaradi potovanja, bolezni ipd. Če je potrebno, mora te razloge verjetno izkazati po analogiji drugega odstavka 183. člena ZUP. Odrek oziroma oprostitev dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela lahko zahteva le''' izvedenec''', ne pa tudi stranka – ta lahko po [[Zak:ZUP#192. .C4.8Dlen{{!}}192. členu ZUP]] zahteva le izločitev izvedenca. Oprostitev dolžnosti pa lahko zahteva t'''udi delodajalec '''izvedenca po tretjem odstavku 191. člena ZUP.		Glede na drugi odstavek [[Zak:ZUP#191. .C4.8Dlen{{!}}191. člena ZUP]] pa '''izvedenec lahko odreče prevzem dolžnosti''' iz enakih razlogov, iz katerih priča lahko odreče pričanje (glej [[Zak:ZUP#183. .C4.8Dlen{{!}}183. člen ZUP]]), tudi iz drugih utemeljenih razlogov, npr. preobremenjenosti z izvedenskim ali drugim delom, nima ustreznega strokovnega znanja, je odsoten zaradi potovanja, bolezni ipd. Če je potrebno, mora te razloge verjetno izkazati po analogiji drugega odstavka 183. člena ZUP. Odrek oziroma oprostitev dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela lahko zahteva le''' izvedenec''', ne pa tudi stranka – ta lahko po [[Zak:ZUP#192. .C4.8Dlen{{!}}192. členu ZUP]] zahteva le izločitev izvedenca. Oprostitev dolžnosti pa lahko zahteva t'''udi delodajalec '''izvedenca po tretjem odstavku 191. člena ZUP.

PoloncaKovac: /* Zadeva: Način odreka prevzema dolžnosti izvedenca - V USKLAJEVANJU */

2024-02-06T08:30:49Z

Zadeva: Način odreka prevzema dolžnosti izvedenca - V USKLAJEVANJU

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:30, 6. februar 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Način odreka prevzema dolžnosti izvedenca ~~- V USKLAJEVANJU~~ ==		== '''Zadeva: '''Način odreka prevzema dolžnosti izvedenca ==

	'''Datum odgovora:''' 2. 2. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek		'''Datum odgovora:''' 2. 2. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-02-06T08:30:37Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:30, 6. februar 2024
Vrstica 8:		Vrstica 8:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Uradna oseba, ki vodi postopek in nima strokovnega znanja, postavi izvedenca za ugotavljanje ali presojo določenih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev o zadevi, če druga dokazna sredstva ne omogočajo ugotovitve dejanskega stanja ali presoje kakšnega dejstva (glej Upravni postopek in upravni spor~~, Kovač in Jerovšek~~, 2023, str. 200). ZUP določa, da je o postaviti izvedenca potrebno odločiti s pisnim sklepom (prvi odstavek [[Zak:ZUP#190. .C4.8Dlen{{!}}190. člena ZUP]]), s katerim se mu določijo naloge oz. postavijo vprašanja, na katera naj odgovori, ter določi rok za njihovo izvedbo (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postavitev/izlo%C4%8Ditev_izvedenca_-_predlog_stranke_ali_odlo%C4%8Ditev_organa%3F primer]).		Uradna oseba, ki vodi postopek in nima strokovnega znanja, postavi izvedenca za ugotavljanje ali presojo določenih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev o zadevi, če druga dokazna sredstva ne omogočajo ugotovitve dejanskega stanja ali presoje kakšnega dejstva (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 200). ZUP določa, da je o''' postaviti izvedenca potrebno odločiti s pisnim sklepom''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#190. .C4.8Dlen{{!}}190. člena ZUP]]), s katerim se mu določijo naloge oz. postavijo vprašanja, na katera naj odgovori, ter določi rok za njihovo izvedbo (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postavitev/izlo%C4%8Ditev_izvedenca_-_predlog_stranke_ali_odlo%C4%8Ditev_organa%3F primer]).

	Organ z izvedencem ne sklepa pogodbe, saj je njuno razmerje opredeljeno z omenjenim pisnim sklepom in veljavnimi predpisi. Izvedenec stopi v razmerje z organom in ne s stranko (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, ~~2022~~, 2. knjiga, str. 338). Vendar brez zakonsko opravičljivih razlogov, izvedenec ne more odreči sodelovanja z organom, kajti njegova dolžnost ni pogodbena. Dolžnost izhaja iz oblastvenega sklepa, zato je le-ta javnopravna (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 341). Torej uradna oseba s sklepom izvedenca ne zaprosi, ampak določi njegovo delo, ~~ker je sklep oblastni akt.~~ V nasprotnem primeru, tj. za neizvedbo ali nestrokovno ali prepozno izvedbo naročenega dela  imenovanega izvedenca, zakon opredeljuje denarne in druge sankcije (poleg neplačila dela; glej [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člen ZUP]]).		Organ z izvedencem ne sklepa pogodbe, saj je njuno razmerje opredeljeno z omenjenim pisnim sklepom in veljavnimi predpisi. Izvedenec stopi v razmerje z organom in ne s stranko (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 338). Vendar '''brez zakonsko opravičljivih razlogov izvedenec ne more odreči sodelovanja z organom, kajti njegova dolžnost ni pogodbena.''' Dolžnost izhaja iz oblastvenega sklepa, zato je le-ta javnopravna (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 341). Torej uradna oseba s sklepom izvedenca ne zaprosi, ampak določi njegovo delo, V nasprotnem primeru, tj. za neizvedbo ali nestrokovno ali prepozno izvedbo naročenega dela  imenovanega izvedenca, zakon opredeljuje denarne in druge sankcije (poleg neplačila dela; glej [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člen ZUP]]).

	~~Glede na drugi odstavek [[Zak~~:~~ZUP#191. .C4.8Dlen{{!}}191. člena ZUP]] '''izvedenec lahko odreče prevzem dolžnosti''' iz enakih razlogov, iz katerih priča lahko odreče pričanje~~ (~~glej [[Zak:ZUP#183. .C4.8Dlen{{!}}183. člen ZUP]])~~, ~~tudi iz drugih utemeljenih razlogov~~, ~~npr~~. ~~preobremenjenosti z izvedenskim ali drugim delom, nima ustreznega strokovnega znanja, je odsoten zaradi potovanja, bolezni ipd. Če je potrebno~~, ~~mora te razloge verjetno izkazati po analogiji drugega odstavka 183. člena ZUP. '''Odrek oziroma oprostitev''' dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela~~ lahko ~~zahteva le izvedenec, ne pa tudi stranka – ta lahko po~~ [[Zak:ZUP#~~192~~. .C4.8Dlen{{!}}~~192~~. ~~členu~~ ZUP]] ~~zahteva le izločitev izvedenca. Oprostitev dolžnosti pa lahko zahteva tudi delodajalec izvedenca po tretjem odstavku 191. člena ZUP~~.		<strong style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >Zoper sklep o postavitvi izvedenca sicer ni dovoljena samostojna pritožba</strong>, zato se take sklepe lahko izpodbija skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (četrti odstavek [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člena ZUP]]).

	~~Uradna oseba je dolžna izvedenca poučiti o možnosti odreka prevzema dolžnosti glede~~ na ~~peti~~ odstavek [[Zak:ZUP#~~194~~. .C4.8Dlen{{!}}~~194~~. člena ZUP]] ~~v zvezi s tretjim odstavkom~~ [[Zak:ZUP#~~185~~. .C4.8Dlen{{!}}~~185~~. ~~člena~~ ZUP]]) ~~(glej Kovač in Kerševan (ur~~.), ~~prav tam~~, ~~str~~. ~~342)~~. ~~'''~~ZUP ~~ne določa, na kakšen način (ali v sklepu ali kako drugače) uradna oseba izvedenca o tem pouči, niti na kakšen način naj izvedenec poda zahtevo za odrek~~ oziroma oprostitev dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela.		Glede na drugi odstavek [[Zak:ZUP#191. .C4.8Dlen{{!}}191. člena ZUP]] pa '''izvedenec lahko odreče prevzem dolžnosti''' iz enakih razlogov, iz katerih priča lahko odreče pričanje (glej [[Zak:ZUP#183. .C4.8Dlen{{!}}183. člen ZUP]]), tudi iz drugih utemeljenih razlogov, npr. preobremenjenosti z izvedenskim ali drugim delom, nima ustreznega strokovnega znanja, je odsoten zaradi potovanja, bolezni ipd. Če je potrebno, mora te razloge verjetno izkazati po analogiji drugega odstavka 183. člena ZUP. Odrek oziroma oprostitev dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela lahko zahteva le''' izvedenec''', ne pa tudi stranka – ta lahko po [[Zak:ZUP#192. .C4.8Dlen{{!}}192. členu ZUP]] zahteva le izločitev izvedenca. Oprostitev dolžnosti pa lahko zahteva t'''udi delodajalec '''izvedenca po tretjem odstavku 191. člena ZUP.

	~~Izhajajoč iz sestavnih delov sklepa, ki jih mora vsebovati sklep o postavitvi izvedenca, menimo, da se~~ izvedenca o možnosti odreka prevzema dolžnosti lahko pouči v obrazložitvi sklepa. Zoper sklep o postavitvi izvedenca sicer ni dovoljena samostojna pritožba, zato se take sklepe lahko izpodbija skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (četrti odstavek [[Zak:ZUP#~~258~~. .C4.8Dlen{{!}}~~258~~. člena ZUP]]~~). Zakonodajalec sestavin tovrstnih sklepov (razen splošne določbe drugega odstavka~~ [[Zak:ZUP#~~227~~. .C4.8Dlen{{!}}227. člena ZUP]]) ne določa, zato ti sklepi praviloma ne vsebujejo obrazložitve. Ker pa gre v primeru imenovanja izvedenca na podlagi določb 190. člena ZUP za''' obligatorni pisni sklep''' (torej posledično ga niti ni mogoče naznaniti ustno in je izdan zunaj naroka), za katerega je (v prvem odstavku 190. člena ZUP) '''predpisana tudi vsebina izreka''' (opredeljene naloge izvedenca in rok za njihovo izvedbo), mora ta sklep '''nadalje vsebovati tudi iste sestavine kot sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba'''. Tega ZUP sicer ne določa, vendar tako ravnanje zahteva načelo varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. ~~529-530~~). ~~Zato poučitev~~ izvedenca ~~sodi v pravni del obrazložitve~~, ~~v katero se navede tudi~~ način ~~odreka prevzema~~ dolžnosti~~, in sicer, da izvedenec pisno sporoči opravičene razloge, zaradi katerih odklanja opravo izvida ali~~ izvedenskega ~~mnenja~~.		Uradna oseba je dolžna izvedenca poučiti o možnosti odreka prevzema dolžnosti glede na peti odstavek [[Zak:ZUP#194. .C4.8Dlen{{!}}194. člena ZUP]] v zvezi s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#185. .C4.8Dlen{{!}}185. člena ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 342). '''ZUP pa ne določa, na kakšen način (ali v sklepu ali kako drugače) uradna oseba izvedenca o tem pouči, niti na kakšen način naj izvedenec poda zahtevo za odrek oziroma oprostitev''' dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela.

	Če se imenovani izvedenec dejansko odreče prevzemu dolžnosti, uradna oseba o tem pisno seznani stranke, hkrati pa jih seznani tudi s podatki o drugem izvedencu, ki ga namerava imenovati (tretji odstavek 190. člena ZUP) in jih pozove k izjasnitvi. Po prejeti zjasnitvi strank, izda uradna oseba nov sklep o določitvi izvedenca. Koristno pa je, da se pred izdajo sklepa uradna oseba neformalno posvetuje z izvedencem zaradi morebitne preobremenjenosti, drugih ovir, dolžine roka ipd. (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 339). ~~</div>~~		Izhajajoč iz sestavnih delov sklepa, ki jih mora vsebovati sklep o postavitvi izvedenca, se izvedenca o možnosti odreka prevzema dolžnosti '''lahko pouči v obrazložitvi sklepa. ''' Zakonodajalec sestavin tovrstnih sklepov (razen splošne določbe drugega odstavka [[Zak:ZUP#227. .C4.8Dlen{{!}}227. člena ZUP]]) ne določa, zato ti sklepi lahko ne vsebujejo obrazložitve, čeprav se pretežno uporablja analogija sestavin za odločbe. Po slednjem argumentu in ker gre v primeru imenovanja izvedenca na podlagi določb 190. člena ZUP za''' obligatorni pisni sklep, '''posledično ga niti ni mogoče naznaniti ustno in je izdan zunaj naroka, za katerega je '''predpisana tudi vsebina izreka''' (opredeljene naloge izvedenca in rok za njihovo izvedbo), naj bi ta sklep '''nadalje vseboval tudi iste sestavine '''kot izrek oziroma sklep, zoper katerega je sicer dovoljena posebna pritožba. Tega ZUP sicer ne določa, vendar tako ravnanje zahteva načelo varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 529-530). Zato poučitev izvedenca sodi še najbolj v pravni del obrazložitve, v katero se navede tudi način odreka prevzema dolžnosti, in sicer, da izvedenec pisno sporoči opravičene razloge, zaradi katerih odklanja opravo izvida ali izvedenskega mnenja.

			Če se imenovani izvedenec dejansko odreče prevzemu dolžnosti, uradna oseba o tem pisno seznani stranke, hkrati pa jih seznani tudi s podatki o drugem izvedencu, ki ga namerava imenovati (tretji odstavek 190. člena ZUP) in jih pozove k izjasnitvi. Po prejeti zjasnitvi strank, izda uradna oseba '''nov sklep''' o določitvi izvedenca. Koristno pa je, da se pred izdajo sklepa uradna oseba neformalno posvetuje z izvedencem zaradi morebitne preobremenjenosti, drugih ovir, dolžine roka ipd. (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 339).

	<br>		<br>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-02-06T08:23:36Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:23, 6. februar 2024
Vrstica 8:		Vrstica 8:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Uradna oseba, ki vodi postopek in nima strokovnega znanja, postavi izvedenca za ugotavljanje ali presojo določenih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev o zadevi, če druga dokazna sredstva ne omogočajo ugotovitve dejanskega stanja ali presoje kakšnega dejstva (glej Upravni postopek in upravni spor, Kovač in Jerovšek, 2023, str. 200). ZUP določa, da je o postaviti izvedenca potrebno odločiti s pisnim sklepom (prvi odstavek [[Zak:ZUP#190. .C4.8Dlen{{!}}190. člena ZUP]]), s katerim se mu določijo naloge oz. postavijo vprašanja, na katera naj odgovori, ter določi rok za njihovo izvedbo (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postavitev/izlo%C4%8Ditev_izvedenca_-_predlog_stranke_ali_odlo%C4%8Ditev_organa%3F primer]).~~ <div><br></div><div>~~Organ z izvedencem ne sklepa pogodbe, saj je njuno razmerje opredeljeno z omenjenim pisnim sklepom in veljavnimi predpisi. Izvedenec stopi v razmerje z organom in ne s stranko (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 338). Vendar brez zakonsko opravičljivih razlogov, izvedenec ne more odreči sodelovanja z organom, kajti njegova dolžnost ni pogodbena. Dolžnost izhaja iz oblastvenega sklepa, zato je le-ta javnopravna (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 341). Torej uradna oseba s sklepom izvedenca ne zaprosi, ampak določi njegovo delo, ker je sklep oblastni akt. V nasprotnem primeru, tj. za neizvedbo ali nestrokovno ali prepozno izvedbo naročenega dela  imenovanega izvedenca, zakon opredeljuje denarne in druge sankcije (poleg neplačila dela; glej [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člen ZUP]]).~~</div><div><br></div><div>~~Glede na drugi odstavek [[Zak:ZUP#191. .C4.8Dlen{{!}}191. člena ZUP]] '''izvedenec lahko odreče prevzem dolžnosti''' iz enakih razlogov, iz katerih priča lahko odreče pričanje (glej [[Zak:ZUP#183. .C4.8Dlen{{!}}183. člen ZUP]]), tudi iz drugih utemeljenih razlogov, npr. preobremenjenosti z izvedenskim ali drugim delom, nima ustreznega strokovnega znanja, je odsoten zaradi potovanja, bolezni ipd. Če je potrebno, mora te razloge verjetno izkazati po analogiji drugega odstavka 183. člena ZUP. '''Odrek oziroma oprostitev''' dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela lahko zahteva le izvedenec, ne pa tudi stranka – ta lahko po [[Zak:ZUP#192. .C4.8Dlen{{!}}192. členu ZUP]] zahteva le izločitev izvedenca. Oprostitev dolžnosti pa lahko zahteva tudi delodajalec izvedenca po tretjem odstavku 191. člena ZUP.~~</div><div><br></div><div>~~Uradna oseba je dolžna izvedenca poučiti o možnosti odreka prevzema dolžnosti glede na peti odstavek [[Zak:ZUP#194. .C4.8Dlen{{!}}194. člena ZUP]] v zvezi s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#185. .C4.8Dlen{{!}}185. člena ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 342). '''ZUP ne določa, na kakšen način (ali v sklepu ali kako drugače) uradna oseba izvedenca o tem pouči, niti na kakšen način naj izvedenec poda zahtevo za odrek oziroma oprostitev dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela.~~ '''</div><div><br></div><div>~~Izhajajoč iz sestavnih delov sklepa, ki jih mora vsebovati sklep o postavitvi izvedenca, menimo, da se izvedenca o možnosti odreka prevzema dolžnosti lahko pouči v obrazložitvi sklepa. Zoper sklep o postavitvi izvedenca sicer ni dovoljena samostojna pritožba, zato se take sklepe lahko izpodbija skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (četrti odstavek [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člena ZUP]]). Zakonodajalec sestavin tovrstnih sklepov (razen splošne določbe drugega odstavka [[Zak:ZUP#227. .C4.8Dlen{{!}}227. člena ZUP]]) ne določa, zato ti sklepi praviloma ne vsebujejo obrazložitve. Ker pa gre v primeru imenovanja izvedenca na podlagi določb 190. člena ZUP za''' obligatorni pisni sklep''' (torej posledično ga niti ni mogoče naznaniti ustno in je izdan zunaj naroka), za katerega je (v prvem odstavku 190. člena ZUP) '''predpisana tudi vsebina izreka''' (opredeljene naloge izvedenca in rok za njihovo izvedbo), mora ta sklep '''nadalje vsebovati tudi iste sestavine kot sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba'''. Tega ZUP sicer ne določa, vendar tako ravnanje zahteva načelo varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 529-530). Zato poučitev izvedenca sodi v pravni del obrazložitve, v katero se navede tudi način odreka prevzema dolžnosti, in sicer, da izvedenec pisno sporoči opravičene razloge, zaradi katerih odklanja opravo izvida ali izvedenskega mnenja.~~ </div><div><br></div><div>~~Če se imenovani izvedenec dejansko odreče prevzemu dolžnosti, uradna oseba o tem pisno seznani stranke, hkrati pa jih seznani tudi s podatki o drugem izvedencu, ki ga namerava imenovati (tretji odstavek 190. člena ZUP) in jih pozove k izjasnitvi. Po prejeti zjasnitvi strank, izda uradna oseba nov sklep o določitvi izvedenca. Koristno pa je, da se pred izdajo sklepa uradna oseba neformalno posvetuje z izvedencem zaradi morebitne preobremenjenosti, drugih ovir, dolžine roka ipd. (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 339). </div>		Uradna oseba, ki vodi postopek in nima strokovnega znanja, postavi izvedenca za ugotavljanje ali presojo določenih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev o zadevi, če druga dokazna sredstva ne omogočajo ugotovitve dejanskega stanja ali presoje kakšnega dejstva (glej Upravni postopek in upravni spor, Kovač in Jerovšek, 2023, str. 200). ZUP določa, da je o postaviti izvedenca potrebno odločiti s pisnim sklepom (prvi odstavek [[Zak:ZUP#190. .C4.8Dlen{{!}}190. člena ZUP]]), s katerim se mu določijo naloge oz. postavijo vprašanja, na katera naj odgovori, ter določi rok za njihovo izvedbo (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postavitev/izlo%C4%8Ditev_izvedenca_-_predlog_stranke_ali_odlo%C4%8Ditev_organa%3F primer]).

			Organ z izvedencem ne sklepa pogodbe, saj je njuno razmerje opredeljeno z omenjenim pisnim sklepom in veljavnimi predpisi. Izvedenec stopi v razmerje z organom in ne s stranko (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 338). Vendar brez zakonsko opravičljivih razlogov, izvedenec ne more odreči sodelovanja z organom, kajti njegova dolžnost ni pogodbena. Dolžnost izhaja iz oblastvenega sklepa, zato je le-ta javnopravna (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 341). Torej uradna oseba s sklepom izvedenca ne zaprosi, ampak določi njegovo delo, ker je sklep oblastni akt. V nasprotnem primeru, tj. za neizvedbo ali nestrokovno ali prepozno izvedbo naročenega dela  imenovanega izvedenca, zakon opredeljuje denarne in druge sankcije (poleg neplačila dela; glej [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člen ZUP]]).

			Glede na drugi odstavek [[Zak:ZUP#191. .C4.8Dlen{{!}}191. člena ZUP]] '''izvedenec lahko odreče prevzem dolžnosti''' iz enakih razlogov, iz katerih priča lahko odreče pričanje (glej [[Zak:ZUP#183. .C4.8Dlen{{!}}183. člen ZUP]]), tudi iz drugih utemeljenih razlogov, npr. preobremenjenosti z izvedenskim ali drugim delom, nima ustreznega strokovnega znanja, je odsoten zaradi potovanja, bolezni ipd. Če je potrebno, mora te razloge verjetno izkazati po analogiji drugega odstavka 183. člena ZUP. '''Odrek oziroma oprostitev''' dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela lahko zahteva le izvedenec, ne pa tudi stranka – ta lahko po [[Zak:ZUP#192. .C4.8Dlen{{!}}192. členu ZUP]] zahteva le izločitev izvedenca. Oprostitev dolžnosti pa lahko zahteva tudi delodajalec izvedenca po tretjem odstavku 191. člena ZUP.

			Uradna oseba je dolžna izvedenca poučiti o možnosti odreka prevzema dolžnosti glede na peti odstavek [[Zak:ZUP#194. .C4.8Dlen{{!}}194. člena ZUP]] v zvezi s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#185. .C4.8Dlen{{!}}185. člena ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 342). '''ZUP ne določa, na kakšen način (ali v sklepu ali kako drugače) uradna oseba izvedenca o tem pouči, niti na kakšen način naj izvedenec poda zahtevo za odrek oziroma oprostitev dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela.

			Izhajajoč iz sestavnih delov sklepa, ki jih mora vsebovati sklep o postavitvi izvedenca, menimo, da se izvedenca o možnosti odreka prevzema dolžnosti lahko pouči v obrazložitvi sklepa. Zoper sklep o postavitvi izvedenca sicer ni dovoljena samostojna pritožba, zato se take sklepe lahko izpodbija skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (četrti odstavek [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člena ZUP]]). Zakonodajalec sestavin tovrstnih sklepov (razen splošne določbe drugega odstavka [[Zak:ZUP#227. .C4.8Dlen{{!}}227. člena ZUP]]) ne določa, zato ti sklepi praviloma ne vsebujejo obrazložitve. Ker pa gre v primeru imenovanja izvedenca na podlagi določb 190. člena ZUP za''' obligatorni pisni sklep''' (torej posledično ga niti ni mogoče naznaniti ustno in je izdan zunaj naroka), za katerega je (v prvem odstavku 190. člena ZUP) '''predpisana tudi vsebina izreka''' (opredeljene naloge izvedenca in rok za njihovo izvedbo), mora ta sklep '''nadalje vsebovati tudi iste sestavine kot sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba'''. Tega ZUP sicer ne določa, vendar tako ravnanje zahteva načelo varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 529-530). Zato poučitev izvedenca sodi v pravni del obrazložitve, v katero se navede tudi način odreka prevzema dolžnosti, in sicer, da izvedenec pisno sporoči opravičene razloge, zaradi katerih odklanja opravo izvida ali izvedenskega mnenja.

			Če se imenovani izvedenec dejansko odreče prevzemu dolžnosti, uradna oseba o tem pisno seznani stranke, hkrati pa jih seznani tudi s podatki o drugem izvedencu, ki ga namerava imenovati (tretji odstavek 190. člena ZUP) in jih pozove k izjasnitvi. Po prejeti zjasnitvi strank, izda uradna oseba nov sklep o določitvi izvedenca. Koristno pa je, da se pred izdajo sklepa uradna oseba neformalno posvetuje z izvedencem zaradi morebitne preobremenjenosti, drugih ovir, dolžine roka ipd. (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 339). </div>

	<br>		<br>

PoloncaKovac: Redakcija 38966 uporabnika PoloncaKovac (pogovor) razveljavljena

2024-02-06T08:21:20Z

Redakcija 38966 uporabnika PoloncaKovac (pogovor) razveljavljena

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:21, 6. februar 2024
Vrstica 8:		Vrstica 8:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Uradna oseba, ki vodi postopek in nima strokovnega znanja, postavi izvedenca za ugotavljanje ali presojo določenih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev o zadevi, če druga dokazna sredstva ne omogočajo ugotovitve dejanskega stanja ali presoje kakšnega dejstva (glej Upravni postopek in upravni spor, Kovač in Jerovšek, 2023, str. 200). ZUP določa, da je o postaviti izvedenca potrebno odločiti s pisnim sklepom (prvi odstavek [[Zak:ZUP#190. .C4.8Dlen{{!}}190. člena ZUP]]), s katerim se mu določijo naloge oz. postavijo vprašanja, na katera naj odgovori, ter določi rok za njihovo izvedbo (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postavitev/izlo%C4%8Ditev_izvedenca_-_predlog_stranke_ali_odlo%C4%8Ditev_organa%3F primer]). <div>Organ z izvedencem ne sklepa pogodbe, saj je njuno razmerje opredeljeno z omenjenim pisnim sklepom in veljavnimi predpisi. Izvedenec stopi v razmerje z organom in ne s stranko (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 338). Vendar brez zakonsko opravičljivih razlogov, izvedenec ne more odreči sodelovanja z organom, kajti njegova dolžnost ni pogodbena. Dolžnost izhaja iz oblastvenega sklepa, zato je le-ta javnopravna (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 341). Torej uradna oseba s sklepom izvedenca ne zaprosi, ampak določi njegovo delo, ker je sklep oblastni akt. V nasprotnem primeru, tj. za neizvedbo ali nestrokovno ali prepozno izvedbo naročenega dela  imenovanega izvedenca, zakon opredeljuje denarne in druge sankcije (poleg neplačila dela; glej [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člen ZUP]]).~~<br>~~</div>		Uradna oseba, ki vodi postopek in nima strokovnega znanja, postavi izvedenca za ugotavljanje ali presojo določenih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev o zadevi, če druga dokazna sredstva ne omogočajo ugotovitve dejanskega stanja ali presoje kakšnega dejstva (glej Upravni postopek in upravni spor, Kovač in Jerovšek, 2023, str. 200). ZUP določa, da je o postaviti izvedenca potrebno odločiti s pisnim sklepom (prvi odstavek [[Zak:ZUP#190. .C4.8Dlen{{!}}190. člena ZUP]]), s katerim se mu določijo naloge oz. postavijo vprašanja, na katera naj odgovori, ter določi rok za njihovo izvedbo (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postavitev/izlo%C4%8Ditev_izvedenca_-_predlog_stranke_ali_odlo%C4%8Ditev_organa%3F primer]). <div><br></div><div>Organ z izvedencem ne sklepa pogodbe, saj je njuno razmerje opredeljeno z omenjenim pisnim sklepom in veljavnimi predpisi. Izvedenec stopi v razmerje z organom in ne s stranko (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 338). Vendar brez zakonsko opravičljivih razlogov, izvedenec ne more odreči sodelovanja z organom, kajti njegova dolžnost ni pogodbena. Dolžnost izhaja iz oblastvenega sklepa, zato je le-ta javnopravna (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 341). Torej uradna oseba s sklepom izvedenca ne zaprosi, ampak določi njegovo delo, ker je sklep oblastni akt. V nasprotnem primeru, tj. za neizvedbo ali nestrokovno ali prepozno izvedbo naročenega dela  imenovanega izvedenca, zakon opredeljuje denarne in druge sankcije (poleg neplačila dela; glej [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člen ZUP]]).</div><div><br></div><div>Glede na drugi odstavek [[Zak:ZUP#191. .C4.8Dlen{{!}}191. člena ZUP]] '''izvedenec lahko odreče prevzem dolžnosti''' iz enakih razlogov, iz katerih priča lahko odreče pričanje (glej [[Zak:ZUP#183. .C4.8Dlen{{!}}183. člen ZUP]]), tudi iz drugih utemeljenih razlogov, npr. preobremenjenosti z izvedenskim ali drugim delom, nima ustreznega strokovnega znanja, je odsoten zaradi potovanja, bolezni ipd. Če je potrebno, mora te razloge verjetno izkazati po analogiji drugega odstavka 183. člena ZUP. '''Odrek oziroma oprostitev''' dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela lahko zahteva le izvedenec, ne pa tudi stranka – ta lahko po [[Zak:ZUP#192. .C4.8Dlen{{!}}192. členu ZUP]] zahteva le izločitev izvedenca. Oprostitev dolžnosti pa lahko zahteva tudi delodajalec izvedenca po tretjem odstavku 191. člena ZUP.</div><div><br></div><div>Uradna oseba je dolžna izvedenca poučiti o možnosti odreka prevzema dolžnosti glede na peti odstavek [[Zak:ZUP#194. .C4.8Dlen{{!}}194. člena ZUP]] v zvezi s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#185. .C4.8Dlen{{!}}185. člena ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 342). '''ZUP ne določa, na kakšen način (ali v sklepu ali kako drugače) uradna oseba izvedenca o tem pouči, niti na kakšen način naj izvedenec poda zahtevo za odrek oziroma oprostitev dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela. '''</div><div><br></div><div>Izhajajoč iz sestavnih delov sklepa, ki jih mora vsebovati sklep o postavitvi izvedenca, menimo, da se izvedenca o možnosti odreka prevzema dolžnosti lahko pouči v obrazložitvi sklepa. Zoper sklep o postavitvi izvedenca sicer ni dovoljena samostojna pritožba, zato se take sklepe lahko izpodbija skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (četrti odstavek [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člena ZUP]]). Zakonodajalec sestavin tovrstnih sklepov (razen splošne določbe drugega odstavka [[Zak:ZUP#227. .C4.8Dlen{{!}}227. člena ZUP]]) ne določa, zato ti sklepi praviloma ne vsebujejo obrazložitve. Ker pa gre v primeru imenovanja izvedenca na podlagi določb 190. člena ZUP za''' obligatorni pisni sklep''' (torej posledično ga niti ni mogoče naznaniti ustno in je izdan zunaj naroka), za katerega je (v prvem odstavku 190. člena ZUP) '''predpisana tudi vsebina izreka''' (opredeljene naloge izvedenca in rok za njihovo izvedbo), mora ta sklep '''nadalje vsebovati tudi iste sestavine kot sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba'''. Tega ZUP sicer ne določa, vendar tako ravnanje zahteva načelo varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 529-530). Zato poučitev izvedenca sodi v pravni del obrazložitve, v katero se navede tudi način odreka prevzema dolžnosti, in sicer, da izvedenec pisno sporoči opravičene razloge, zaradi katerih odklanja opravo izvida ali izvedenskega mnenja. </div><div><br></div><div>Če se imenovani izvedenec dejansko odreče prevzemu dolžnosti, uradna oseba o tem pisno seznani stranke, hkrati pa jih seznani tudi s podatki o drugem izvedencu, ki ga namerava imenovati (tretji odstavek 190. člena ZUP) in jih pozove k izjasnitvi. Po prejeti zjasnitvi strank, izda uradna oseba nov sklep o določitvi izvedenca. Koristno pa je, da se pred izdajo sklepa uradna oseba neformalno posvetuje z izvedencem zaradi morebitne preobremenjenosti, drugih ovir, dolžine roka ipd. (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 339). </div>
	<div><br></div>
	<div>Glede na drugi odstavek [[Zak:ZUP#191. .C4.8Dlen{{!}}191. člena ZUP]] '''izvedenec lahko odreče prevzem dolžnosti''' iz enakih razlogov, iz katerih priča lahko odreče pričanje (glej [[Zak:ZUP#183. .C4.8Dlen{{!}}183. člen ZUP]]), tudi iz drugih utemeljenih razlogov, npr. preobremenjenosti z izvedenskim ali drugim delom, nima ustreznega strokovnega znanja, je odsoten zaradi potovanja, bolezni ipd. Če je potrebno, mora te razloge verjetno izkazati po analogiji drugega odstavka 183. člena ZUP. '''Odrek oziroma oprostitev''' dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela lahko zahteva le izvedenec, ne pa tudi stranka – ta lahko po [[Zak:ZUP#192. .C4.8Dlen{{!}}192. členu ZUP]] zahteva le izločitev izvedenca. Oprostitev dolžnosti pa lahko zahteva tudi delodajalec izvedenca po tretjem odstavku 191. člena ZUP.</div>
	<div><br></div>
	<div>Uradna oseba je dolžna izvedenca poučiti o možnosti odreka prevzema dolžnosti glede na peti odstavek [[Zak:ZUP#194. .C4.8Dlen{{!}}194. člena ZUP]] v zvezi s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#185. .C4.8Dlen{{!}}185. člena ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 342). '''ZUP ne določa, na kakšen način (ali v sklepu ali kako drugače) uradna oseba izvedenca o tem pouči, niti na kakšen način naj izvedenec poda zahtevo za odrek oziroma oprostitev dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela. '''</div>
	<div><br></div>
	<div>Izhajajoč iz sestavnih delov sklepa, ki jih mora vsebovati sklep o postavitvi izvedenca, menimo, da se izvedenca o možnosti odreka prevzema dolžnosti lahko pouči v obrazložitvi sklepa. Zoper sklep o postavitvi izvedenca sicer ni dovoljena samostojna pritožba, zato se take sklepe lahko izpodbija skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (četrti odstavek [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člena ZUP]]). Zakonodajalec sestavin tovrstnih sklepov (razen splošne določbe drugega odstavka [[Zak:ZUP#227. .C4.8Dlen{{!}}227. člena ZUP]]) ne določa, zato ti sklepi praviloma ne vsebujejo obrazložitve. Ker pa gre v primeru imenovanja izvedenca na podlagi določb 190. člena ZUP za''' obligatorni pisni sklep''' (torej posledično ga niti ni mogoče naznaniti ustno in je izdan zunaj naroka), za katerega je (v prvem odstavku 190. člena ZUP) '''predpisana tudi vsebina izreka''' (opredeljene naloge izvedenca in rok za njihovo izvedbo), mora ta sklep '''nadalje vsebovati tudi iste sestavine kot sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba'''. Tega ZUP sicer ne določa, vendar tako ravnanje zahteva načelo varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 529-530). Zato poučitev izvedenca sodi v pravni del obrazložitve, v katero se navede tudi način odreka prevzema dolžnosti, in sicer, da izvedenec pisno sporoči opravičene razloge, zaradi katerih odklanja opravo izvida ali izvedenskega mnenja. </div>
	<div><br></div>
	<div>Če se imenovani izvedenec dejansko odreče prevzemu dolžnosti, uradna oseba o tem pisno seznani stranke, hkrati pa jih seznani tudi s podatki o drugem izvedencu, ki ga namerava imenovati (tretji odstavek 190. člena ZUP) in jih pozove k izjasnitvi. Po prejeti zjasnitvi strank, izda uradna oseba nov sklep o določitvi izvedenca. Koristno pa je, da se pred izdajo sklepa uradna oseba neformalno posvetuje z izvedencem zaradi morebitne preobremenjenosti, drugih ovir, dolžine roka ipd. (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 339). </div>

	<br>		<br>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-02-06T08:21:08Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:21, 6. februar 2024
Vrstica 8:		Vrstica 8:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Uradna oseba, ki vodi postopek in nima strokovnega znanja, postavi izvedenca za ugotavljanje ali presojo določenih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev o zadevi, če druga dokazna sredstva ne omogočajo ugotovitve dejanskega stanja ali presoje kakšnega dejstva (glej Upravni postopek in upravni spor, Kovač in Jerovšek, 2023, str. 200). ZUP določa, da je o postaviti izvedenca potrebno odločiti s pisnim sklepom (prvi odstavek [[Zak:ZUP#190. .C4.8Dlen{{!}}190. člena ZUP]]), s katerim se mu določijo naloge oz. postavijo vprašanja, na katera naj odgovori, ter določi rok za njihovo izvedbo (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postavitev/izlo%C4%8Ditev_izvedenca_-_predlog_stranke_ali_odlo%C4%8Ditev_organa%3F primer]). ~~<div><br></div>~~<div>Organ z izvedencem ne sklepa pogodbe, saj je njuno razmerje opredeljeno z omenjenim pisnim sklepom in veljavnimi predpisi. Izvedenec stopi v razmerje z organom in ne s stranko (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 338). Vendar brez zakonsko opravičljivih razlogov, izvedenec ne more odreči sodelovanja z organom, kajti njegova dolžnost ni pogodbena. Dolžnost izhaja iz oblastvenega sklepa, zato je le-ta javnopravna (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 341). Torej uradna oseba s sklepom izvedenca ne zaprosi, ampak določi njegovo delo, ker je sklep oblastni akt. V nasprotnem primeru, tj. za neizvedbo ali nestrokovno ali prepozno izvedbo naročenega dela  imenovanega izvedenca, zakon opredeljuje denarne in druge sankcije (poleg neplačila dela; glej [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člen ZUP]]).</div><div><br></div><div>Glede na drugi odstavek [[Zak:ZUP#191. .C4.8Dlen{{!}}191. člena ZUP]] '''izvedenec lahko odreče prevzem dolžnosti''' iz enakih razlogov, iz katerih priča lahko odreče pričanje (glej [[Zak:ZUP#183. .C4.8Dlen{{!}}183. člen ZUP]]), tudi iz drugih utemeljenih razlogov, npr. preobremenjenosti z izvedenskim ali drugim delom, nima ustreznega strokovnega znanja, je odsoten zaradi potovanja, bolezni ipd. Če je potrebno, mora te razloge verjetno izkazati po analogiji drugega odstavka 183. člena ZUP. '''Odrek oziroma oprostitev''' dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela lahko zahteva le izvedenec, ne pa tudi stranka – ta lahko po [[Zak:ZUP#192. .C4.8Dlen{{!}}192. členu ZUP]] zahteva le izločitev izvedenca. Oprostitev dolžnosti pa lahko zahteva tudi delodajalec izvedenca po tretjem odstavku 191. člena ZUP.</div><div><br></div><div>Uradna oseba je dolžna izvedenca poučiti o možnosti odreka prevzema dolžnosti glede na peti odstavek [[Zak:ZUP#194. .C4.8Dlen{{!}}194. člena ZUP]] v zvezi s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#185. .C4.8Dlen{{!}}185. člena ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 342). '''ZUP ne določa, na kakšen način (ali v sklepu ali kako drugače) uradna oseba izvedenca o tem pouči, niti na kakšen način naj izvedenec poda zahtevo za odrek oziroma oprostitev dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela. '''</div><div><br></div><div>Izhajajoč iz sestavnih delov sklepa, ki jih mora vsebovati sklep o postavitvi izvedenca, menimo, da se izvedenca o možnosti odreka prevzema dolžnosti lahko pouči v obrazložitvi sklepa. Zoper sklep o postavitvi izvedenca sicer ni dovoljena samostojna pritožba, zato se take sklepe lahko izpodbija skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (četrti odstavek [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člena ZUP]]). Zakonodajalec sestavin tovrstnih sklepov (razen splošne določbe drugega odstavka [[Zak:ZUP#227. .C4.8Dlen{{!}}227. člena ZUP]]) ne določa, zato ti sklepi praviloma ne vsebujejo obrazložitve. Ker pa gre v primeru imenovanja izvedenca na podlagi določb 190. člena ZUP za''' obligatorni pisni sklep''' (torej posledično ga niti ni mogoče naznaniti ustno in je izdan zunaj naroka), za katerega je (v prvem odstavku 190. člena ZUP) '''predpisana tudi vsebina izreka''' (opredeljene naloge izvedenca in rok za njihovo izvedbo), mora ta sklep '''nadalje vsebovati tudi iste sestavine kot sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba'''. Tega ZUP sicer ne določa, vendar tako ravnanje zahteva načelo varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 529-530). Zato poučitev izvedenca sodi v pravni del obrazložitve, v katero se navede tudi način odreka prevzema dolžnosti, in sicer, da izvedenec pisno sporoči opravičene razloge, zaradi katerih odklanja opravo izvida ali izvedenskega mnenja. </div><div><br></div><div>Če se imenovani izvedenec dejansko odreče prevzemu dolžnosti, uradna oseba o tem pisno seznani stranke, hkrati pa jih seznani tudi s podatki o drugem izvedencu, ki ga namerava imenovati (tretji odstavek 190. člena ZUP) in jih pozove k izjasnitvi. Po prejeti zjasnitvi strank, izda uradna oseba nov sklep o določitvi izvedenca. Koristno pa je, da se pred izdajo sklepa uradna oseba neformalno posvetuje z izvedencem zaradi morebitne preobremenjenosti, drugih ovir, dolžine roka ipd. (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 339). </div>		Uradna oseba, ki vodi postopek in nima strokovnega znanja, postavi izvedenca za ugotavljanje ali presojo določenih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev o zadevi, če druga dokazna sredstva ne omogočajo ugotovitve dejanskega stanja ali presoje kakšnega dejstva (glej Upravni postopek in upravni spor, Kovač in Jerovšek, 2023, str. 200). ZUP določa, da je o postaviti izvedenca potrebno odločiti s pisnim sklepom (prvi odstavek [[Zak:ZUP#190. .C4.8Dlen{{!}}190. člena ZUP]]), s katerim se mu določijo naloge oz. postavijo vprašanja, na katera naj odgovori, ter določi rok za njihovo izvedbo (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postavitev/izlo%C4%8Ditev_izvedenca_-_predlog_stranke_ali_odlo%C4%8Ditev_organa%3F primer]). <div>Organ z izvedencem ne sklepa pogodbe, saj je njuno razmerje opredeljeno z omenjenim pisnim sklepom in veljavnimi predpisi. Izvedenec stopi v razmerje z organom in ne s stranko (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 338). Vendar brez zakonsko opravičljivih razlogov, izvedenec ne more odreči sodelovanja z organom, kajti njegova dolžnost ni pogodbena. Dolžnost izhaja iz oblastvenega sklepa, zato je le-ta javnopravna (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 341). Torej uradna oseba s sklepom izvedenca ne zaprosi, ampak določi njegovo delo, ker je sklep oblastni akt. V nasprotnem primeru, tj. za neizvedbo ali nestrokovno ali prepozno izvedbo naročenega dela  imenovanega izvedenca, zakon opredeljuje denarne in druge sankcije (poleg neplačila dela; glej [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člen ZUP]]).<br></div>
			<div><br></div>
			<div>Glede na drugi odstavek [[Zak:ZUP#191. .C4.8Dlen{{!}}191. člena ZUP]] '''izvedenec lahko odreče prevzem dolžnosti''' iz enakih razlogov, iz katerih priča lahko odreče pričanje (glej [[Zak:ZUP#183. .C4.8Dlen{{!}}183. člen ZUP]]), tudi iz drugih utemeljenih razlogov, npr. preobremenjenosti z izvedenskim ali drugim delom, nima ustreznega strokovnega znanja, je odsoten zaradi potovanja, bolezni ipd. Če je potrebno, mora te razloge verjetno izkazati po analogiji drugega odstavka 183. člena ZUP. '''Odrek oziroma oprostitev''' dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela lahko zahteva le izvedenec, ne pa tudi stranka – ta lahko po [[Zak:ZUP#192. .C4.8Dlen{{!}}192. členu ZUP]] zahteva le izločitev izvedenca. Oprostitev dolžnosti pa lahko zahteva tudi delodajalec izvedenca po tretjem odstavku 191. člena ZUP.</div>
			<div><br></div>
			<div>Uradna oseba je dolžna izvedenca poučiti o možnosti odreka prevzema dolžnosti glede na peti odstavek [[Zak:ZUP#194. .C4.8Dlen{{!}}194. člena ZUP]] v zvezi s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#185. .C4.8Dlen{{!}}185. člena ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 342). '''ZUP ne določa, na kakšen način (ali v sklepu ali kako drugače) uradna oseba izvedenca o tem pouči, niti na kakšen način naj izvedenec poda zahtevo za odrek oziroma oprostitev dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela. '''</div>
			<div><br></div>
			<div>Izhajajoč iz sestavnih delov sklepa, ki jih mora vsebovati sklep o postavitvi izvedenca, menimo, da se izvedenca o možnosti odreka prevzema dolžnosti lahko pouči v obrazložitvi sklepa. Zoper sklep o postavitvi izvedenca sicer ni dovoljena samostojna pritožba, zato se take sklepe lahko izpodbija skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (četrti odstavek [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člena ZUP]]). Zakonodajalec sestavin tovrstnih sklepov (razen splošne določbe drugega odstavka [[Zak:ZUP#227. .C4.8Dlen{{!}}227. člena ZUP]]) ne določa, zato ti sklepi praviloma ne vsebujejo obrazložitve. Ker pa gre v primeru imenovanja izvedenca na podlagi določb 190. člena ZUP za''' obligatorni pisni sklep''' (torej posledično ga niti ni mogoče naznaniti ustno in je izdan zunaj naroka), za katerega je (v prvem odstavku 190. člena ZUP) '''predpisana tudi vsebina izreka''' (opredeljene naloge izvedenca in rok za njihovo izvedbo), mora ta sklep '''nadalje vsebovati tudi iste sestavine kot sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba'''. Tega ZUP sicer ne določa, vendar tako ravnanje zahteva načelo varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 529-530). Zato poučitev izvedenca sodi v pravni del obrazložitve, v katero se navede tudi način odreka prevzema dolžnosti, in sicer, da izvedenec pisno sporoči opravičene razloge, zaradi katerih odklanja opravo izvida ali izvedenskega mnenja. </div>
			<div><br></div>
			<div>Če se imenovani izvedenec dejansko odreče prevzemu dolžnosti, uradna oseba o tem pisno seznani stranke, hkrati pa jih seznani tudi s podatki o drugem izvedencu, ki ga namerava imenovati (tretji odstavek 190. člena ZUP) in jih pozove k izjasnitvi. Po prejeti zjasnitvi strank, izda uradna oseba nov sklep o določitvi izvedenca. Koristno pa je, da se pred izdajo sklepa uradna oseba neformalno posvetuje z izvedencem zaradi morebitne preobremenjenosti, drugih ovir, dolžine roka ipd. (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 339). </div>

	<br>		<br>