Izvršba v primeru prenehanja stvarne legitimacije zavezanca - Zgodovina strani

PoloncaK: /* Zadeva: Izvršba v primeru prenehanja stvarne legitimacije zavezanca */

2022-12-13T09:37:18Z

Zadeva: Izvršba v primeru prenehanja stvarne legitimacije zavezanca

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:37, 13. december 2022
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: Izvršba v primeru prenehanja stvarne legitimacije zavezanca<br>''' ==		== '''Zadeva: Izvršba v primeru prenehanja stvarne legitimacije zavezanca<br>''' ==

	Datum odgovora: 22. 12. 2010 in 28. 3. 2014~~<br>~~		Datum odgovora: 22. 12. 2010 in 28. 3. 2014, pregled 11. 12. 2022
	~~Datum pregleda:~~ 11~~. 12. 2022 in 12~~. 12. 2022

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

PoloncaK: /* Odgovor: */

2022-12-13T09:34:01Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:34, 13. december 2022
Vrstica 14:		Vrstica 14:
	Ker je zavezanec stvar, na katero se je navezovala obveznost, ki je bila naložena v upravnem postopku, prenesel na drugega lastnika, kar je merodajni element stvarne legitimacije, pri čemer pa pred tem naložene obveznosti ni izpolnil, se postavljata dve vprašanji: 1) ali se že odrejene denarne kazni kljub temu izterjajo, čeprav prejšnji zavezanec ne more (več) izpolniti naložene obveznosti; in 2) kdo mora izpolniti naloženo obveznost, ki je bila dana v v postopku po uradni dolžnosti, zato je očitno potrebna njena izpolnitev v javnem interesu.		Ker je zavezanec stvar, na katero se je navezovala obveznost, ki je bila naložena v upravnem postopku, prenesel na drugega lastnika, kar je merodajni element stvarne legitimacije, pri čemer pa pred tem naložene obveznosti ni izpolnil, se postavljata dve vprašanji: 1) ali se že odrejene denarne kazni kljub temu izterjajo, čeprav prejšnji zavezanec ne more (več) izpolniti naložene obveznosti; in 2) kdo mora izpolniti naloženo obveznost, ki je bila dana v v postopku po uradni dolžnosti, zato je očitno potrebna njena izpolnitev v javnem interesu.

	Namen izrekanja denarnih kazni v izvršilnem postopku ni kaznovati zavezanca, ampak ga prisiliti k izpolnitvi obveznosti (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 815). Glede na to izterjava teh kazni nima več smisla, saj obveznosti ta oseba ne more več izpolniti, ker ni (več) stvarno legitimirana (kot prejšnji lastnik ne more več rapolagati z lastnino). Zavezanec ni več lastnik stvari, glede katere mu je bila naložena določena obveznost - s prenosom lastninske pravice je namreč v tem postopku, ki se nanaša ne na osebo, temveč na predmet obravnave, prešla tudi legitimacija za izpolnitev naložene obveznosti. Čeprav je upravni organ že izdal sklep o izvršbi, v katerem je določil način izvršbe (posredna prisila z zagroženo denarno kaznijo - prvi odstavek [[Zak:ZUP#298._.C4.8Dlen{{!}}298. člena ZUP]]), izvršba v smislu izvedbe v sklepu določenega načina izvršbe še ni bila uvedena - upravni organ namreč ni, čeprav bi moral, vsak sklep o denarni kazni posebej poslati v izterjavo davčnemu organu <br>(po veljavni ureditvi je to od 1. 1. 2010 dalje CURS - glej 1. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5553 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o carinski službi (pisrs.si)] , Ur. l. RS, št. 40/09 in nasl.). <br><br>Ker tega ni storil, je treba šteti, da izvršba še ni bila uvedena, kajti davčni organ še ni izdal sklepa o določitvi načina izvršbe (tj. izterjavi denarne kazni). Glede na to se že izdane sklepe pusti nerealizirane, v uradnem zaznamku pa se le navede, zakaj ta stranka ni več zavezanec, zato se izvršba zoper to osebo ne vodi. Če pa bi izdajatelj izvršilnega naslova v svojem sklepu določil drug način izvršbe, kjer vodi sam ali drugi pooblaščeni subjekt le dejanski del izvršbe, bi bilo treba zoper prvega zavezanca že tekočo izvršbo ustaviti  (prim. [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen{{!}}293. člen ZUP]]).		Namen izrekanja denarnih kazni v izvršilnem postopku ni kaznovati zavezanca, ampak ga prisiliti k izpolnitvi obveznosti (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 815). Glede na to izterjava teh kazni nima več smisla, saj obveznosti ta oseba ne more več izpolniti, ker ni (več) stvarno legitimirana (kot prejšnji lastnik ne more več rapolagati z lastnino). Zavezanec ni več lastnik stvari, glede katere mu je bila naložena določena obveznost - s prenosom lastninske pravice je namreč v tem postopku, ki se nanaša ne na osebo, temveč na predmet obravnave, prešla tudi legitimacija za izpolnitev naložene obveznosti. Čeprav je upravni organ že izdal sklep o izvršbi, v katerem je določil način izvršbe (posredna prisila z zagroženo denarno kaznijo - prvi odstavek [[Zak:ZUP#298._.C4.8Dlen{{!}}298. člena ZUP]]), izvršba v smislu izvedbe v sklepu določenega načina izvršbe še ni bila uvedena - upravni organ namreč ni, čeprav bi moral, vsak sklep o denarni kazni posebej poslati v izterjavo davčnemu organu. <br><br>Ker tega ni storil, je treba šteti, da izvršba še ni bila uvedena, kajti davčni organ še ni izdal sklepa o določitvi načina izvršbe (tj. izterjavi denarne kazni). Glede na to se že izdane sklepe pusti nerealizirane, v uradnem zaznamku pa se le navede, zakaj ta stranka ni več zavezanec, zato se izvršba zoper to osebo ne vodi. Če pa bi izdajatelj izvršilnega naslova v svojem sklepu določil drug način izvršbe, kjer vodi sam ali drugi pooblaščeni subjekt le dejanski del izvršbe, bi bilo treba zoper prvega zavezanca že tekočo izvršbo ustaviti  (prim. [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen{{!}}293. člen ZUP]]).

	Ker gre v opisanem primeru za zadevo, ki je v javnem interesu, preide dolžnost izpolnitve obveznosti na pravne naslednike predmeta postopka. '''V opisanem primeru mora torej organ (izdajatelj izvršilnega naslova) poskrbeti, da novo legitimirani zavezanec (=novi lastnik) izpolni prvotno obveznost. To obveznost mora izpolniti''' '''neposredno na podlagi prve odločbe, kajti legitimacija za izpolnitev prvotne obveznosti preide hkrati s prenosom predmeta postopka na pravne naslednike (=nove lastnike) - v odločbi namreč ni bistvena navedba zavezanca, ampak lastništvo kot podlaga''' '''nastanka obveznosti. To pomeni, da ni potrebno, niti''' '''ni pravne podlage za popravek oz. poseg v že izdano odločbo, ampak''' '''je treba (novega)''' '''zavezanca vsaj ob najavi kontrolnega pregleda glede izpolnitve s strani organa ali pisno (z dopisom po pošti) seznaniti z obstoječo obveznostjo in ga pozvati k izpolnitvi oziroma predložitvi dokazil o tem.''' Rok za izpolnitev, šteto od obvestila (novega) zavezanca o podani izvršljivi obveznosti ne bi smel biti daljši kot 30 dni, kolikor sicer znaša rok, v katerem mora organ začeti izvršbo, če obveznost ni prostovoljno izpolnjena (drugi odstavek 290. člena ZUP). Če tega novi zavezanec ne stori (izpolni obveznosti v danem roku), se začne izvršba zoper novega zavezanca, tako da izda izdajatelj izvršilnega naslova sklep o izvršbi in po potrebi ob določitvi denarne kazni posreduje po izvršljivosti le to v izterjavo davčnemu organu (zoper novega zavezanca).		Ker gre v opisanem primeru za zadevo, ki je v javnem interesu, preide dolžnost izpolnitve obveznosti na pravne naslednike predmeta postopka. '''V opisanem primeru mora torej organ (izdajatelj izvršilnega naslova) poskrbeti, da novo legitimirani zavezanec (=novi lastnik) izpolni prvotno obveznost. To obveznost mora izpolniti''' '''neposredno na podlagi prve odločbe, kajti legitimacija za izpolnitev prvotne obveznosti preide hkrati s prenosom predmeta postopka na pravne naslednike (=nove lastnike) - v odločbi namreč ni bistvena navedba zavezanca, ampak lastništvo kot podlaga''' '''nastanka obveznosti. To pomeni, da ni potrebno, niti''' '''ni pravne podlage za popravek oz. poseg v že izdano odločbo, ampak''' '''je treba (novega)''' '''zavezanca vsaj ob najavi kontrolnega pregleda glede izpolnitve s strani organa ali pisno (z dopisom po pošti) seznaniti z obstoječo obveznostjo in ga pozvati k izpolnitvi oziroma predložitvi dokazil o tem.''' Rok za izpolnitev, šteto od obvestila (novega) zavezanca o podani izvršljivi obveznosti ne bi smel biti daljši kot 30 dni, kolikor sicer znaša rok, v katerem mora organ začeti izvršbo, če obveznost ni prostovoljno izpolnjena (drugi odstavek 290. člena ZUP). Če tega novi zavezanec ne stori (izpolni obveznosti v danem roku), se začne izvršba zoper novega zavezanca, tako da izda izdajatelj izvršilnega naslova sklep o izvršbi in po potrebi ob določitvi denarne kazni posreduje po izvršljivosti le to v izterjavo davčnemu organu (zoper novega zavezanca).

As8392: /* Odgovor: */

2022-12-12T11:56:23Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:56, 12. december 2022
Vrstica 18:		Vrstica 18:
	Ker gre v opisanem primeru za zadevo, ki je v javnem interesu, preide dolžnost izpolnitve obveznosti na pravne naslednike predmeta postopka. '''V opisanem primeru mora torej organ (izdajatelj izvršilnega naslova) poskrbeti, da novo legitimirani zavezanec (=novi lastnik) izpolni prvotno obveznost. To obveznost mora izpolniti''' '''neposredno na podlagi prve odločbe, kajti legitimacija za izpolnitev prvotne obveznosti preide hkrati s prenosom predmeta postopka na pravne naslednike (=nove lastnike) - v odločbi namreč ni bistvena navedba zavezanca, ampak lastništvo kot podlaga''' '''nastanka obveznosti. To pomeni, da ni potrebno, niti''' '''ni pravne podlage za popravek oz. poseg v že izdano odločbo, ampak''' '''je treba (novega)''' '''zavezanca vsaj ob najavi kontrolnega pregleda glede izpolnitve s strani organa ali pisno (z dopisom po pošti) seznaniti z obstoječo obveznostjo in ga pozvati k izpolnitvi oziroma predložitvi dokazil o tem.''' Rok za izpolnitev, šteto od obvestila (novega) zavezanca o podani izvršljivi obveznosti ne bi smel biti daljši kot 30 dni, kolikor sicer znaša rok, v katerem mora organ začeti izvršbo, če obveznost ni prostovoljno izpolnjena (drugi odstavek 290. člena ZUP). Če tega novi zavezanec ne stori (izpolni obveznosti v danem roku), se začne izvršba zoper novega zavezanca, tako da izda izdajatelj izvršilnega naslova sklep o izvršbi in po potrebi ob določitvi denarne kazni posreduje po izvršljivosti le to v izterjavo davčnemu organu (zoper novega zavezanca).		Ker gre v opisanem primeru za zadevo, ki je v javnem interesu, preide dolžnost izpolnitve obveznosti na pravne naslednike predmeta postopka. '''V opisanem primeru mora torej organ (izdajatelj izvršilnega naslova) poskrbeti, da novo legitimirani zavezanec (=novi lastnik) izpolni prvotno obveznost. To obveznost mora izpolniti''' '''neposredno na podlagi prve odločbe, kajti legitimacija za izpolnitev prvotne obveznosti preide hkrati s prenosom predmeta postopka na pravne naslednike (=nove lastnike) - v odločbi namreč ni bistvena navedba zavezanca, ampak lastništvo kot podlaga''' '''nastanka obveznosti. To pomeni, da ni potrebno, niti''' '''ni pravne podlage za popravek oz. poseg v že izdano odločbo, ampak''' '''je treba (novega)''' '''zavezanca vsaj ob najavi kontrolnega pregleda glede izpolnitve s strani organa ali pisno (z dopisom po pošti) seznaniti z obstoječo obveznostjo in ga pozvati k izpolnitvi oziroma predložitvi dokazil o tem.''' Rok za izpolnitev, šteto od obvestila (novega) zavezanca o podani izvršljivi obveznosti ne bi smel biti daljši kot 30 dni, kolikor sicer znaša rok, v katerem mora organ začeti izvršbo, če obveznost ni prostovoljno izpolnjena (drugi odstavek 290. člena ZUP). Če tega novi zavezanec ne stori (izpolni obveznosti v danem roku), se začne izvršba zoper novega zavezanca, tako da izda izdajatelj izvršilnega naslova sklep o izvršbi in po potrebi ob določitvi denarne kazni posreduje po izvršljivosti le to v izterjavo davčnemu organu (zoper novega zavezanca).

	V primeru, ko je izdan sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo z denarnim kaznovanjem, zoper katerega se zavezanec pritoži in hkrati predloži dokazilo, s katerim izkaže izpolnitev obveznosti, s čimer je bil cilj izvršbe dosežen (npr. <span style="line-height: 1.5em;">zaradi zaprtja dejavnosti preneha stvarna legitimacija zavezanca, z zaprtjem dejavnosti pa je bila izpolnjena tudi obveznost, kot je</span><span style="line-height: 1.5em;"> izhajala iz izvršljivega naslova (odločbe))</span><span style="line-height: 1.5em;">, se postopek skladno s prvim odstavkom 293. člena ZUP po uradni dolžnosti s sklepom ustavi, nedopustna pritožba pa v posebni točki izreka zavrže. <br>Pritožba je namreč v skladu z[[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen{{!}} 292. členom ZUP]]</span><span style="line-height: 1.5em;"> dovoljena le zoper sklep o izvršbi </span><span style="line-height: 1.5em;">glede morebitne nezakonitosti tega akta</span><span style="line-height: 1.5em;">, ne pa pravilnosti izvršilnega naslova.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Seveda je zavrženje mogoče le, če se v pritožbi navajajo izključno razlogi nezakonitosti izvršilnega naslova - tedaj je/če je očitno, da pritožba ni dovoljena in se tako zavrže. A kolikor pritožnik navaja slednje, poleg tega pa tudi razloge, s katerimi izpodbija nezakonitost izvršilnega sklepa, je potrebno obravnavati pritožbo kot celoto, tj. po vsebini in o njej meritorno odločiti z odločbo. </span><span style="line-height: 1.5em;">O razlogih za ustavitev izvršbe glej tudi primer </span> [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_upravne_izvr%C5%A1be Ustavitev upravne izvršbe]<span style="line-height: 1.5em;">. <br><br>V primeru, da strankina stvarna legitimacija ni prenehala in ni izpolnila obveznosti, se mora sklep o denarnem kaznovanju poslati v izterjavo (po preteku določenega roka). Z namenom doseganja cilja izvršbe, tj. izpolnitve obveznosti, bo organ </span><span style="line-height: 1.5em;">ponovno izdal nov sklep z novim izpolnitvenim rokom in zagrozitvijo denarne kazni.</span><br>		V primeru, ko je izdan sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo z denarnim kaznovanjem, zoper katerega se zavezanec pritoži in hkrati predloži dokazilo, s katerim izkaže izpolnitev obveznosti, s čimer je bil cilj izvršbe dosežen (npr. <span style="line-height: 1.5em;">zaradi zaprtja dejavnosti preneha stvarna legitimacija zavezanca, z zaprtjem dejavnosti pa je bila izpolnjena tudi obveznost, kot je</span><span style="line-height: 1.5em;"> izhajala iz izvršljivega naslova (odločbe))</span><span style="line-height: 1.5em;">, '''se postopek skladno s prvim odstavkom 293. člena ZUP po uradni dolžnosti s sklepom ustavi, nedopustna pritožba pa v posebni točki izreka zavrže.''' <br>Pritožba je namreč v skladu z[[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen{{!}} 292. členom ZUP]]</span><span style="line-height: 1.5em;"> dovoljena le zoper sklep o izvršbi </span><span style="line-height: 1.5em;">glede morebitne nezakonitosti tega akta</span><span style="line-height: 1.5em;">, ne pa pravilnosti izvršilnega naslova.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Seveda je zavrženje mogoče le, če se v pritožbi navajajo izključno razlogi nezakonitosti izvršilnega naslova - tedaj je/če je očitno, da pritožba ni dovoljena in se tako zavrže. A kolikor pritožnik navaja slednje, poleg tega pa tudi razloge, s katerimi izpodbija nezakonitost izvršilnega sklepa, je potrebno obravnavati pritožbo kot celoto, tj. po vsebini in o njej meritorno odločiti z odločbo. </span><span style="line-height: 1.5em;">O razlogih za ustavitev izvršbe glej tudi primer </span> [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_upravne_izvr%C5%A1be Ustavitev upravne izvršbe]<span style="line-height: 1.5em;">. <br><br>V primeru, da strankina stvarna legitimacija ni prenehala in ni izpolnila obveznosti, se mora sklep o denarnem kaznovanju poslati v izterjavo (po preteku določenega roka). Z namenom doseganja cilja izvršbe, tj. izpolnitve obveznosti, bo organ </span><span style="line-height: 1.5em;">ponovno izdal nov sklep z novim izpolnitvenim rokom in zagrozitvijo denarne kazni.</span><br>
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

As8392: /* Odgovor: */

2022-12-12T11:55:08Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:55, 12. december 2022
Vrstica 16:		Vrstica 16:
	Namen izrekanja denarnih kazni v izvršilnem postopku ni kaznovati zavezanca, ampak ga prisiliti k izpolnitvi obveznosti (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 815). Glede na to izterjava teh kazni nima več smisla, saj obveznosti ta oseba ne more več izpolniti, ker ni (več) stvarno legitimirana (kot prejšnji lastnik ne more več rapolagati z lastnino). Zavezanec ni več lastnik stvari, glede katere mu je bila naložena določena obveznost - s prenosom lastninske pravice je namreč v tem postopku, ki se nanaša ne na osebo, temveč na predmet obravnave, prešla tudi legitimacija za izpolnitev naložene obveznosti. Čeprav je upravni organ že izdal sklep o izvršbi, v katerem je določil način izvršbe (posredna prisila z zagroženo denarno kaznijo - prvi odstavek [[Zak:ZUP#298._.C4.8Dlen{{!}}298. člena ZUP]]), izvršba v smislu izvedbe v sklepu določenega načina izvršbe še ni bila uvedena - upravni organ namreč ni, čeprav bi moral, vsak sklep o denarni kazni posebej poslati v izterjavo davčnemu organu <br>(po veljavni ureditvi je to od 1. 1. 2010 dalje CURS - glej 1. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5553 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o carinski službi (pisrs.si)] , Ur. l. RS, št. 40/09 in nasl.). <br><br>Ker tega ni storil, je treba šteti, da izvršba še ni bila uvedena, kajti davčni organ še ni izdal sklepa o določitvi načina izvršbe (tj. izterjavi denarne kazni). Glede na to se že izdane sklepe pusti nerealizirane, v uradnem zaznamku pa se le navede, zakaj ta stranka ni več zavezanec, zato se izvršba zoper to osebo ne vodi. Če pa bi izdajatelj izvršilnega naslova v svojem sklepu določil drug način izvršbe, kjer vodi sam ali drugi pooblaščeni subjekt le dejanski del izvršbe, bi bilo treba zoper prvega zavezanca že tekočo izvršbo ustaviti  (prim. [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen{{!}}293. člen ZUP]]).		Namen izrekanja denarnih kazni v izvršilnem postopku ni kaznovati zavezanca, ampak ga prisiliti k izpolnitvi obveznosti (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 815). Glede na to izterjava teh kazni nima več smisla, saj obveznosti ta oseba ne more več izpolniti, ker ni (več) stvarno legitimirana (kot prejšnji lastnik ne more več rapolagati z lastnino). Zavezanec ni več lastnik stvari, glede katere mu je bila naložena določena obveznost - s prenosom lastninske pravice je namreč v tem postopku, ki se nanaša ne na osebo, temveč na predmet obravnave, prešla tudi legitimacija za izpolnitev naložene obveznosti. Čeprav je upravni organ že izdal sklep o izvršbi, v katerem je določil način izvršbe (posredna prisila z zagroženo denarno kaznijo - prvi odstavek [[Zak:ZUP#298._.C4.8Dlen{{!}}298. člena ZUP]]), izvršba v smislu izvedbe v sklepu določenega načina izvršbe še ni bila uvedena - upravni organ namreč ni, čeprav bi moral, vsak sklep o denarni kazni posebej poslati v izterjavo davčnemu organu <br>(po veljavni ureditvi je to od 1. 1. 2010 dalje CURS - glej 1. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5553 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o carinski službi (pisrs.si)] , Ur. l. RS, št. 40/09 in nasl.). <br><br>Ker tega ni storil, je treba šteti, da izvršba še ni bila uvedena, kajti davčni organ še ni izdal sklepa o določitvi načina izvršbe (tj. izterjavi denarne kazni). Glede na to se že izdane sklepe pusti nerealizirane, v uradnem zaznamku pa se le navede, zakaj ta stranka ni več zavezanec, zato se izvršba zoper to osebo ne vodi. Če pa bi izdajatelj izvršilnega naslova v svojem sklepu določil drug način izvršbe, kjer vodi sam ali drugi pooblaščeni subjekt le dejanski del izvršbe, bi bilo treba zoper prvega zavezanca že tekočo izvršbo ustaviti  (prim. [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen{{!}}293. člen ZUP]]).

	Ker gre v opisanem primeru za zadevo, ki je v javnem interesu, preide dolžnost izpolnitve obveznosti na pravne naslednike predmeta postopka. V opisanem primeru mora torej organ (izdajatelj izvršilnega naslova) poskrbeti, da novo legitimirani zavezanec (=novi lastnik) izpolni prvotno obveznost. To obveznost mora izpolniti neposredno na podlagi prve odločbe, kajti legitimacija za izpolnitev prvotne obveznosti preide hkrati s prenosom predmeta postopka na pravne naslednike (=nove lastnike) - v odločbi namreč ni bistvena navedba zavezanca, ampak lastništvo kot podlaga nastanka obveznosti. To pomeni, da ni potrebno, niti ni pravne podlage za popravek oz. poseg v že izdano odločbo, ampak je treba (novega) zavezanca vsaj ob najavi kontrolnega pregleda glede izpolnitve s strani organa ali pisno (z dopisom po pošti) seznaniti z obstoječo obveznostjo in ga pozvati k izpolnitvi oziroma predložitvi dokazil o tem. Rok za izpolnitev, šteto od obvestila (novega) zavezanca o podani izvršljivi obveznosti ne bi smel biti daljši kot 30 dni, kolikor sicer znaša rok, v katerem mora organ začeti izvršbo, če obveznost ni prostovoljno izpolnjena (drugi odstavek 290. člena ZUP). Če tega novi zavezanec ne stori (izpolni obveznosti v danem roku), se začne izvršba zoper novega zavezanca, tako da izda izdajatelj izvršilnega naslova sklep o izvršbi in po potrebi ob določitvi denarne kazni posreduje po izvršljivosti le to v izterjavo davčnemu organu (zoper novega zavezanca).		Ker gre v opisanem primeru za zadevo, ki je v javnem interesu, preide dolžnost izpolnitve obveznosti na pravne naslednike predmeta postopka. '''V opisanem primeru mora torej organ (izdajatelj izvršilnega naslova) poskrbeti, da novo legitimirani zavezanec (=novi lastnik) izpolni prvotno obveznost. To obveznost mora izpolniti''' '''neposredno na podlagi prve odločbe, kajti legitimacija za izpolnitev prvotne obveznosti preide hkrati s prenosom predmeta postopka na pravne naslednike (=nove lastnike) - v odločbi namreč ni bistvena navedba zavezanca, ampak lastništvo kot podlaga''' '''nastanka obveznosti. To pomeni, da ni potrebno, niti''' '''ni pravne podlage za popravek oz. poseg v že izdano odločbo, ampak''' '''je treba (novega)''' '''zavezanca vsaj ob najavi kontrolnega pregleda glede izpolnitve s strani organa ali pisno (z dopisom po pošti) seznaniti z obstoječo obveznostjo in ga pozvati k izpolnitvi oziroma predložitvi dokazil o tem.''' Rok za izpolnitev, šteto od obvestila (novega) zavezanca o podani izvršljivi obveznosti ne bi smel biti daljši kot 30 dni, kolikor sicer znaša rok, v katerem mora organ začeti izvršbo, če obveznost ni prostovoljno izpolnjena (drugi odstavek 290. člena ZUP). Če tega novi zavezanec ne stori (izpolni obveznosti v danem roku), se začne izvršba zoper novega zavezanca, tako da izda izdajatelj izvršilnega naslova sklep o izvršbi in po potrebi ob določitvi denarne kazni posreduje po izvršljivosti le to v izterjavo davčnemu organu (zoper novega zavezanca).

	V primeru, ko je izdan sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo z denarnim kaznovanjem, zoper katerega se zavezanec pritoži in hkrati predloži dokazilo, s katerim izkaže izpolnitev obveznosti, s čimer je bil cilj izvršbe dosežen (npr. <span style="line-height: 1.5em;">zaradi zaprtja dejavnosti preneha stvarna legitimacija zavezanca, z zaprtjem dejavnosti pa je bila izpolnjena tudi obveznost, kot je</span><span style="line-height: 1.5em;"> izhajala iz izvršljivega naslova (odločbe))</span><span style="line-height: 1.5em;">, se postopek skladno s prvim odstavkom 293. člena ZUP po uradni dolžnosti s sklepom ustavi, nedopustna pritožba pa v posebni točki izreka zavrže. <br>Pritožba je namreč v skladu z[[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen{{!}} 292. členom ZUP]]</span><span style="line-height: 1.5em;"> dovoljena le zoper sklep o izvršbi </span><span style="line-height: 1.5em;">glede morebitne nezakonitosti tega akta</span><span style="line-height: 1.5em;">, ne pa pravilnosti izvršilnega naslova.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Seveda je zavrženje mogoče le, če se v pritožbi navajajo izključno razlogi nezakonitosti izvršilnega naslova - tedaj je/če je očitno, da pritožba ni dovoljena in se tako zavrže. A kolikor pritožnik navaja slednje, poleg tega pa tudi razloge, s katerimi izpodbija nezakonitost izvršilnega sklepa, je potrebno obravnavati pritožbo kot celoto, tj. po vsebini in o njej meritorno odločiti z odločbo. </span><span style="line-height: 1.5em;">O razlogih za ustavitev izvršbe glej tudi primer </span> [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_upravne_izvr%C5%A1be Ustavitev upravne izvršbe]<span style="line-height: 1.5em;">. <br><br>V primeru, da strankina stvarna legitimacija ni prenehala in ni izpolnila obveznosti, se mora sklep o denarnem kaznovanju poslati v izterjavo (po preteku določenega roka). Z namenom doseganja cilja izvršbe, tj. izpolnitve obveznosti, bo organ </span><span style="line-height: 1.5em;">ponovno izdal nov sklep z novim izpolnitvenim rokom in zagrozitvijo denarne kazni.</span><br>		V primeru, ko je izdan sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo z denarnim kaznovanjem, zoper katerega se zavezanec pritoži in hkrati predloži dokazilo, s katerim izkaže izpolnitev obveznosti, s čimer je bil cilj izvršbe dosežen (npr. <span style="line-height: 1.5em;">zaradi zaprtja dejavnosti preneha stvarna legitimacija zavezanca, z zaprtjem dejavnosti pa je bila izpolnjena tudi obveznost, kot je</span><span style="line-height: 1.5em;"> izhajala iz izvršljivega naslova (odločbe))</span><span style="line-height: 1.5em;">, se postopek skladno s prvim odstavkom 293. člena ZUP po uradni dolžnosti s sklepom ustavi, nedopustna pritožba pa v posebni točki izreka zavrže. <br>Pritožba je namreč v skladu z[[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen{{!}} 292. členom ZUP]]</span><span style="line-height: 1.5em;"> dovoljena le zoper sklep o izvršbi </span><span style="line-height: 1.5em;">glede morebitne nezakonitosti tega akta</span><span style="line-height: 1.5em;">, ne pa pravilnosti izvršilnega naslova.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Seveda je zavrženje mogoče le, če se v pritožbi navajajo izključno razlogi nezakonitosti izvršilnega naslova - tedaj je/če je očitno, da pritožba ni dovoljena in se tako zavrže. A kolikor pritožnik navaja slednje, poleg tega pa tudi razloge, s katerimi izpodbija nezakonitost izvršilnega sklepa, je potrebno obravnavati pritožbo kot celoto, tj. po vsebini in o njej meritorno odločiti z odločbo. </span><span style="line-height: 1.5em;">O razlogih za ustavitev izvršbe glej tudi primer </span> [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_upravne_izvr%C5%A1be Ustavitev upravne izvršbe]<span style="line-height: 1.5em;">. <br><br>V primeru, da strankina stvarna legitimacija ni prenehala in ni izpolnila obveznosti, se mora sklep o denarnem kaznovanju poslati v izterjavo (po preteku določenega roka). Z namenom doseganja cilja izvršbe, tj. izpolnitve obveznosti, bo organ </span><span style="line-height: 1.5em;">ponovno izdal nov sklep z novim izpolnitvenim rokom in zagrozitvijo denarne kazni.</span><br>

As8392: /* Odgovor: */

2022-12-12T11:51:50Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:51, 12. december 2022
Vrstica 14:		Vrstica 14:
	Ker je zavezanec stvar, na katero se je navezovala obveznost, ki je bila naložena v upravnem postopku, prenesel na drugega lastnika, kar je merodajni element stvarne legitimacije, pri čemer pa pred tem naložene obveznosti ni izpolnil, se postavljata dve vprašanji: 1) ali se že odrejene denarne kazni kljub temu izterjajo, čeprav prejšnji zavezanec ne more (več) izpolniti naložene obveznosti; in 2) kdo mora izpolniti naloženo obveznost, ki je bila dana v v postopku po uradni dolžnosti, zato je očitno potrebna njena izpolnitev v javnem interesu.		Ker je zavezanec stvar, na katero se je navezovala obveznost, ki je bila naložena v upravnem postopku, prenesel na drugega lastnika, kar je merodajni element stvarne legitimacije, pri čemer pa pred tem naložene obveznosti ni izpolnil, se postavljata dve vprašanji: 1) ali se že odrejene denarne kazni kljub temu izterjajo, čeprav prejšnji zavezanec ne more (več) izpolniti naložene obveznosti; in 2) kdo mora izpolniti naloženo obveznost, ki je bila dana v v postopku po uradni dolžnosti, zato je očitno potrebna njena izpolnitev v javnem interesu.

	Namen izrekanja denarnih kazni v izvršilnem postopku ni kaznovati zavezanca, ampak ga prisiliti k izpolnitvi obveznosti (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 815). Glede na to izterjava teh kazni nima več smisla, saj obveznosti ta oseba ne more več izpolniti, ker ni (več) stvarno legitimirana (kot prejšnji lastnik ne more več rapolagati z lastnino). Zavezanec ni več lastnik stvari, glede katere mu je bila naložena določena obveznost - s prenosom lastninske pravice je namreč v tem postopku, ki se nanaša ne na osebo, temveč na predmet obravnave, prešla tudi legitimacija za izpolnitev naložene obveznosti. Čeprav je upravni organ že izdal sklep o izvršbi, v katerem je določil način izvršbe (posredna prisila z zagroženo denarno kaznijo - prvi odstavek [[Zak:ZUP#298._.C4.8Dlen{{!}}298. člena ZUP]]), izvršba v smislu izvedbe v sklepu določenega načina izvršbe še ni bila uvedena - upravni organ namreč ni, čeprav bi moral, vsak sklep o denarni kazni posebej poslati v izterjavo davčnemu organu <br>(po veljavni ureditvi je to od 1. 1. 2010 dalje CURS - glej 1. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5553 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o carinski službi (pisrs.si)]		Namen izrekanja denarnih kazni v izvršilnem postopku ni kaznovati zavezanca, ampak ga prisiliti k izpolnitvi obveznosti (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 815). Glede na to izterjava teh kazni nima več smisla, saj obveznosti ta oseba ne more več izpolniti, ker ni (več) stvarno legitimirana (kot prejšnji lastnik ne more več rapolagati z lastnino). Zavezanec ni več lastnik stvari, glede katere mu je bila naložena določena obveznost - s prenosom lastninske pravice je namreč v tem postopku, ki se nanaša ne na osebo, temveč na predmet obravnave, prešla tudi legitimacija za izpolnitev naložene obveznosti. Čeprav je upravni organ že izdal sklep o izvršbi, v katerem je določil način izvršbe (posredna prisila z zagroženo denarno kaznijo - prvi odstavek [[Zak:ZUP#298._.C4.8Dlen{{!}}298. člena ZUP]]), izvršba v smislu izvedbe v sklepu določenega načina izvršbe še ni bila uvedena - upravni organ namreč ni, čeprav bi moral, vsak sklep o denarni kazni posebej poslati v izterjavo davčnemu organu <br>(po veljavni ureditvi je to od 1. 1. 2010 dalje CURS - glej 1. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5553 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o carinski službi (pisrs.si)] , Ur. l. RS, št. 40/09 in nasl.). <br><br>Ker tega ni storil, je treba šteti, da izvršba še ni bila uvedena, kajti davčni organ še ni izdal sklepa o določitvi načina izvršbe (tj. izterjavi denarne kazni). Glede na to se že izdane sklepe pusti nerealizirane, v uradnem zaznamku pa se le navede, zakaj ta stranka ni več zavezanec, zato se izvršba zoper to osebo ne vodi. Če pa bi izdajatelj izvršilnega naslova v svojem sklepu določil drug način izvršbe, kjer vodi sam ali drugi pooblaščeni subjekt le dejanski del izvršbe, bi bilo treba zoper prvega zavezanca že tekočo izvršbo ustaviti  (prim. [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen{{!}}293. člen ZUP]]).

	, Ur. l. RS, št. 40/~~2009~~). <br><br>Ker tega ni storil, je treba šteti, da izvršba še ni bila uvedena, kajti davčni organ še ni izdal sklepa o določitvi načina izvršbe (tj. izterjavi denarne kazni). Glede na to se že izdane sklepe pusti nerealizirane, v uradnem zaznamku pa se le navede, zakaj ta stranka ni več zavezanec, zato se izvršba zoper to osebo ne vodi. Če pa bi izdajatelj izvršilnega naslova v svojem sklepu določil drug način izvršbe, kjer vodi sam ali drugi pooblaščeni subjekt le dejanski del izvršbe, bi bilo treba zoper prvega zavezanca že tekočo izvršbo ustaviti  (prim. [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen{{!}}293. člen ZUP]]).

	Ker gre v opisanem primeru za zadevo, ki je v javnem interesu, preide dolžnost izpolnitve obveznosti na pravne naslednike predmeta postopka. V opisanem primeru mora torej organ (izdajatelj izvršilnega naslova) poskrbeti, da novo legitimirani zavezanec (=novi lastnik) izpolni prvotno obveznost. To obveznost mora izpolniti neposredno na podlagi prve odločbe, kajti legitimacija za izpolnitev prvotne obveznosti preide hkrati s prenosom predmeta postopka na pravne naslednike (=nove lastnike) - v odločbi namreč ni bistvena navedba zavezanca, ampak lastništvo kot podlaga nastanka obveznosti. To pomeni, da ni potrebno, niti ni pravne podlage za popravek oz. poseg v že izdano odločbo, ampak je treba (novega) zavezanca vsaj ob najavi kontrolnega pregleda glede izpolnitve s strani organa ali pisno (z dopisom po pošti) seznaniti z obstoječo obveznostjo in ga pozvati k izpolnitvi oziroma predložitvi dokazil o tem. Rok za izpolnitev, šteto od obvestila (novega) zavezanca o podani izvršljivi obveznosti ne bi smel biti daljši kot 30 dni, kolikor sicer znaša rok, v katerem mora organ začeti izvršbo, če obveznost ni prostovoljno izpolnjena (drugi odstavek 290. člena ZUP). Če tega novi zavezanec ne stori (izpolni obveznosti v danem roku), se začne izvršba zoper novega zavezanca, tako da izda izdajatelj izvršilnega naslova sklep o izvršbi in po potrebi ob določitvi denarne kazni posreduje po izvršljivosti le to v izterjavo davčnemu organu (zoper novega zavezanca).		Ker gre v opisanem primeru za zadevo, ki je v javnem interesu, preide dolžnost izpolnitve obveznosti na pravne naslednike predmeta postopka. V opisanem primeru mora torej organ (izdajatelj izvršilnega naslova) poskrbeti, da novo legitimirani zavezanec (=novi lastnik) izpolni prvotno obveznost. To obveznost mora izpolniti neposredno na podlagi prve odločbe, kajti legitimacija za izpolnitev prvotne obveznosti preide hkrati s prenosom predmeta postopka na pravne naslednike (=nove lastnike) - v odločbi namreč ni bistvena navedba zavezanca, ampak lastništvo kot podlaga nastanka obveznosti. To pomeni, da ni potrebno, niti ni pravne podlage za popravek oz. poseg v že izdano odločbo, ampak je treba (novega) zavezanca vsaj ob najavi kontrolnega pregleda glede izpolnitve s strani organa ali pisno (z dopisom po pošti) seznaniti z obstoječo obveznostjo in ga pozvati k izpolnitvi oziroma predložitvi dokazil o tem. Rok za izpolnitev, šteto od obvestila (novega) zavezanca o podani izvršljivi obveznosti ne bi smel biti daljši kot 30 dni, kolikor sicer znaša rok, v katerem mora organ začeti izvršbo, če obveznost ni prostovoljno izpolnjena (drugi odstavek 290. člena ZUP). Če tega novi zavezanec ne stori (izpolni obveznosti v danem roku), se začne izvršba zoper novega zavezanca, tako da izda izdajatelj izvršilnega naslova sklep o izvršbi in po potrebi ob določitvi denarne kazni posreduje po izvršljivosti le to v izterjavo davčnemu organu (zoper novega zavezanca).

	V primeru, ko je izdan sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo z denarnim kaznovanjem, zoper katerega se zavezanec pritoži in hkrati predloži dokazilo, s katerim izkaže izpolnitev obveznosti, s čimer je bil cilj izvršbe dosežen (npr. <span style="line-height: 1.5em;">zaradi zaprtja dejavnosti preneha stvarna legitimacija zavezanca, z zaprtjem dejavnosti pa je bila izpolnjena tudi obveznost, kot je</span><span style="line-height: 1.5em;"> izhajala iz izvršljivega naslova (odločbe))</span><span style="line-height: 1.5em;">, se postopek skladno s prvim odstavkom 293. člena ZUP po uradni dolžnosti s sklepom ustavi, nedopustna pritožba pa v posebni točki izreka zavrže. <br>Pritožba je namreč v skladu z[[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen{{!}} 292. členom ZUP]]</span><span style="line-height: 1.5em;"> dovoljena le zoper sklep o izvršbi </span><span style="line-height: 1.5em;">glede morebitne nezakonitosti tega akta</span><span style="line-height: 1.5em;">, ne pa pravilnosti izvršilnega naslova.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Seveda je zavrženje mogoče le, če se v pritožbi navajajo izključno razlogi nezakonitosti izvršilnega naslova - tedaj je/če je očitno, da pritožba ni dovoljena in se tako zavrže. A kolikor pritožnik navaja slednje, poleg tega pa tudi razloge, s katerimi izpodbija nezakonitost izvršilnega sklepa, je potrebno obravnavati pritožbo kot celoto, tj. po vsebini in o njej meritorno odločiti z odločbo. </span><span style="line-height: 1.5em;">O razlogih za ustavitev izvršbe glej tudi primer </span> [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_upravne_izvr%C5%A1be Ustavitev upravne izvršbe]<span style="line-height: 1.5em;">. <br><br>V primeru, da strankina stvarna legitimacija ni prenehala in ni izpolnila obveznosti, se mora sklep o denarnem kaznovanju poslati v izterjavo (po preteku določenega roka). Z namenom doseganja cilja izvršbe, tj. izpolnitve obveznosti, bo organ </span><span style="line-height: 1.5em;">ponovno izdal nov sklep z novim izpolnitvenim rokom in zagrozitvijo denarne kazni.</span><br>		V primeru, ko je izdan sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo z denarnim kaznovanjem, zoper katerega se zavezanec pritoži in hkrati predloži dokazilo, s katerim izkaže izpolnitev obveznosti, s čimer je bil cilj izvršbe dosežen (npr. <span style="line-height: 1.5em;">zaradi zaprtja dejavnosti preneha stvarna legitimacija zavezanca, z zaprtjem dejavnosti pa je bila izpolnjena tudi obveznost, kot je</span><span style="line-height: 1.5em;"> izhajala iz izvršljivega naslova (odločbe))</span><span style="line-height: 1.5em;">, se postopek skladno s prvim odstavkom 293. člena ZUP po uradni dolžnosti s sklepom ustavi, nedopustna pritožba pa v posebni točki izreka zavrže. <br>Pritožba je namreč v skladu z[[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen{{!}} 292. členom ZUP]]</span><span style="line-height: 1.5em;"> dovoljena le zoper sklep o izvršbi </span><span style="line-height: 1.5em;">glede morebitne nezakonitosti tega akta</span><span style="line-height: 1.5em;">, ne pa pravilnosti izvršilnega naslova.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Seveda je zavrženje mogoče le, če se v pritožbi navajajo izključno razlogi nezakonitosti izvršilnega naslova - tedaj je/če je očitno, da pritožba ni dovoljena in se tako zavrže. A kolikor pritožnik navaja slednje, poleg tega pa tudi razloge, s katerimi izpodbija nezakonitost izvršilnega sklepa, je potrebno obravnavati pritožbo kot celoto, tj. po vsebini in o njej meritorno odločiti z odločbo. </span><span style="line-height: 1.5em;">O razlogih za ustavitev izvršbe glej tudi primer </span> [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_upravne_izvr%C5%A1be Ustavitev upravne izvršbe]<span style="line-height: 1.5em;">. <br><br>V primeru, da strankina stvarna legitimacija ni prenehala in ni izpolnila obveznosti, se mora sklep o denarnem kaznovanju poslati v izterjavo (po preteku določenega roka). Z namenom doseganja cilja izvršbe, tj. izpolnitve obveznosti, bo organ </span><span style="line-height: 1.5em;">ponovno izdal nov sklep z novim izpolnitvenim rokom in zagrozitvijo denarne kazni.</span><br>
			<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''
	<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

As8392: /* Odgovor: */

2022-12-12T11:51:17Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:51, 12. december 2022
Vrstica 14:		Vrstica 14:
	Ker je zavezanec stvar, na katero se je navezovala obveznost, ki je bila naložena v upravnem postopku, prenesel na drugega lastnika, kar je merodajni element stvarne legitimacije, pri čemer pa pred tem naložene obveznosti ni izpolnil, se postavljata dve vprašanji: 1) ali se že odrejene denarne kazni kljub temu izterjajo, čeprav prejšnji zavezanec ne more (več) izpolniti naložene obveznosti; in 2) kdo mora izpolniti naloženo obveznost, ki je bila dana v v postopku po uradni dolžnosti, zato je očitno potrebna njena izpolnitev v javnem interesu.		Ker je zavezanec stvar, na katero se je navezovala obveznost, ki je bila naložena v upravnem postopku, prenesel na drugega lastnika, kar je merodajni element stvarne legitimacije, pri čemer pa pred tem naložene obveznosti ni izpolnil, se postavljata dve vprašanji: 1) ali se že odrejene denarne kazni kljub temu izterjajo, čeprav prejšnji zavezanec ne more (več) izpolniti naložene obveznosti; in 2) kdo mora izpolniti naloženo obveznost, ki je bila dana v v postopku po uradni dolžnosti, zato je očitno potrebna njena izpolnitev v javnem interesu.

	Namen izrekanja denarnih kazni v izvršilnem postopku ni kaznovati zavezanca, ampak ga prisiliti k izpolnitvi obveznosti (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 815). Glede na to izterjava teh kazni nima več smisla, saj obveznosti ta oseba ne more več izpolniti, ker ni (več) stvarno legitimirana (kot prejšnji lastnik ne more več rapolagati z lastnino). Zavezanec ni več lastnik stvari, glede katere mu je bila naložena določena obveznost - s prenosom lastninske pravice je namreč v tem postopku, ki se nanaša ne na osebo, temveč na predmet obravnave, prešla tudi legitimacija za izpolnitev naložene obveznosti. Čeprav je upravni organ že izdal sklep o izvršbi, v katerem je določil način izvršbe (posredna prisila z zagroženo denarno kaznijo - prvi odstavek [[Zak:ZUP#298._.C4.8Dlen\|298. člena ZUP]]), izvršba v smislu izvedbe v sklepu določenega načina izvršbe še ni bila uvedena - upravni organ namreč ni, čeprav bi moral, vsak sklep o denarni kazni posebej poslati v izterjavo davčnemu organu <br> (po veljavni ureditvi je to od 1. 1. 2010 dalje CURS - glej 1. člen [http://~~www.uradni-list~~.si/1/~~objava.jsp~~?~~urlid=200940&stevilka~~=~~1919 Zakona~~ o spremembah in dopolnitvah Zakona o carinski službi (~~ZCS-1B~~)], Ur. l. RS, št. 40/2009). <br> <br> Ker tega ni storil, je treba šteti, da izvršba še ni bila uvedena, kajti davčni organ še ni izdal sklepa o določitvi načina izvršbe (tj. izterjavi denarne kazni). Glede na to se že izdane sklepe pusti nerealizirane, v uradnem zaznamku pa se le navede, zakaj ta stranka ni več zavezanec, zato se izvršba zoper to osebo ne vodi. Če pa bi izdajatelj izvršilnega naslova v svojem sklepu določil drug način izvršbe, kjer vodi sam ali drugi pooblaščeni subjekt le dejanski del izvršbe, bi bilo treba zoper prvega zavezanca že tekočo izvršbo ustaviti  (prim. [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen\|293. člen ZUP]]).		Namen izrekanja denarnih kazni v izvršilnem postopku ni kaznovati zavezanca, ampak ga prisiliti k izpolnitvi obveznosti (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 815). Glede na to izterjava teh kazni nima več smisla, saj obveznosti ta oseba ne more več izpolniti, ker ni (več) stvarno legitimirana (kot prejšnji lastnik ne more več rapolagati z lastnino). Zavezanec ni več lastnik stvari, glede katere mu je bila naložena določena obveznost - s prenosom lastninske pravice je namreč v tem postopku, ki se nanaša ne na osebo, temveč na predmet obravnave, prešla tudi legitimacija za izpolnitev naložene obveznosti. Čeprav je upravni organ že izdal sklep o izvršbi, v katerem je določil način izvršbe (posredna prisila z zagroženo denarno kaznijo - prvi odstavek [[Zak:ZUP#298._.C4.8Dlen{{!}}298. člena ZUP]]), izvršba v smislu izvedbe v sklepu določenega načina izvršbe še ni bila uvedena - upravni organ namreč ni, čeprav bi moral, vsak sklep o denarni kazni posebej poslati v izterjavo davčnemu organu <br>(po veljavni ureditvi je to od 1. 1. 2010 dalje CURS - glej 1. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5553 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o carinski službi (pisrs.si)]

			, Ur. l. RS, št. 40/2009). <br><br>Ker tega ni storil, je treba šteti, da izvršba še ni bila uvedena, kajti davčni organ še ni izdal sklepa o določitvi načina izvršbe (tj. izterjavi denarne kazni). Glede na to se že izdane sklepe pusti nerealizirane, v uradnem zaznamku pa se le navede, zakaj ta stranka ni več zavezanec, zato se izvršba zoper to osebo ne vodi. Če pa bi izdajatelj izvršilnega naslova v svojem sklepu določil drug način izvršbe, kjer vodi sam ali drugi pooblaščeni subjekt le dejanski del izvršbe, bi bilo treba zoper prvega zavezanca že tekočo izvršbo ustaviti  (prim. [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen{{!}}293. člen ZUP]]).

	Ker gre v opisanem primeru za zadevo, ki je v javnem interesu, preide dolžnost izpolnitve obveznosti na pravne naslednike predmeta postopka. V opisanem primeru mora torej organ (izdajatelj izvršilnega naslova) poskrbeti, da novo legitimirani zavezanec (=novi lastnik) izpolni prvotno obveznost. To obveznost mora izpolniti neposredno na podlagi prve odločbe, kajti legitimacija za izpolnitev prvotne obveznosti preide hkrati s prenosom predmeta postopka na pravne naslednike (=nove lastnike) - v odločbi namreč ni bistvena navedba zavezanca, ampak lastništvo kot podlaga nastanka obveznosti. To pomeni, da ni potrebno, niti ni pravne podlage za popravek oz. poseg v že izdano odločbo, ampak je treba (novega) zavezanca vsaj ob najavi kontrolnega pregleda glede izpolnitve s strani organa ali pisno (z dopisom po pošti) seznaniti z obstoječo obveznostjo in ga pozvati k izpolnitvi oziroma predložitvi dokazil o tem. Rok za izpolnitev, šteto od obvestila (novega) zavezanca o podani izvršljivi obveznosti ne bi smel biti daljši kot 30 dni, kolikor sicer znaša rok, v katerem mora organ začeti izvršbo, če obveznost ni prostovoljno izpolnjena (drugi odstavek 290. člena ZUP). Če tega novi zavezanec ne stori (izpolni obveznosti v danem roku), se začne izvršba zoper novega zavezanca, tako da izda izdajatelj izvršilnega naslova sklep o izvršbi in po potrebi ob določitvi denarne kazni posreduje po izvršljivosti le to v izterjavo davčnemu organu (zoper novega zavezanca).		Ker gre v opisanem primeru za zadevo, ki je v javnem interesu, preide dolžnost izpolnitve obveznosti na pravne naslednike predmeta postopka. V opisanem primeru mora torej organ (izdajatelj izvršilnega naslova) poskrbeti, da novo legitimirani zavezanec (=novi lastnik) izpolni prvotno obveznost. To obveznost mora izpolniti neposredno na podlagi prve odločbe, kajti legitimacija za izpolnitev prvotne obveznosti preide hkrati s prenosom predmeta postopka na pravne naslednike (=nove lastnike) - v odločbi namreč ni bistvena navedba zavezanca, ampak lastništvo kot podlaga nastanka obveznosti. To pomeni, da ni potrebno, niti ni pravne podlage za popravek oz. poseg v že izdano odločbo, ampak je treba (novega) zavezanca vsaj ob najavi kontrolnega pregleda glede izpolnitve s strani organa ali pisno (z dopisom po pošti) seznaniti z obstoječo obveznostjo in ga pozvati k izpolnitvi oziroma predložitvi dokazil o tem. Rok za izpolnitev, šteto od obvestila (novega) zavezanca o podani izvršljivi obveznosti ne bi smel biti daljši kot 30 dni, kolikor sicer znaša rok, v katerem mora organ začeti izvršbo, če obveznost ni prostovoljno izpolnjena (drugi odstavek 290. člena ZUP). Če tega novi zavezanec ne stori (izpolni obveznosti v danem roku), se začne izvršba zoper novega zavezanca, tako da izda izdajatelj izvršilnega naslova sklep o izvršbi in po potrebi ob določitvi denarne kazni posreduje po izvršljivosti le to v izterjavo davčnemu organu (zoper novega zavezanca).

	V primeru, ko je izdan sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo z denarnim kaznovanjem, zoper katerega se zavezanec pritoži in hkrati predloži dokazilo, s katerim izkaže izpolnitev obveznosti, s čimer je bil cilj izvršbe dosežen (npr. <span style="line-height: 1.5em;">zaradi zaprtja dejavnosti preneha stvarna legitimacija zavezanca, z zaprtjem dejavnosti pa je bila izpolnjena tudi obveznost, kot je</span><span style="line-height: 1.5em;"> izhajala iz izvršljivega naslova (odločbe))</span><span style="line-height: 1.5em;">, se postopek skladno s prvim odstavkom 293. člena ZUP po uradni dolžnosti s sklepom ustavi, nedopustna pritožba pa v posebni točki izreka zavrže. <br>Pritožba je namreč v skladu z[[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen\| 292. členom ZUP]]</span><span style="line-height: 1.5em;"> dovoljena le zoper sklep o izvršbi </span><span style="line-height: 1.5em;">glede morebitne nezakonitosti tega akta</span><span style="line-height: 1.5em;">, ne pa pravilnosti izvršilnega naslova.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Seveda je zavrženje mogoče le, če se v pritožbi navajajo izključno razlogi nezakonitosti izvršilnega naslova - tedaj je/če je očitno, da pritožba ni dovoljena in se tako zavrže. A kolikor pritožnik navaja slednje, poleg tega pa tudi razloge, s katerimi izpodbija nezakonitost izvršilnega sklepa, je potrebno obravnavati pritožbo kot celoto, tj. po vsebini in o njej meritorno odločiti z odločbo. </span><span style="line-height: 1.5em;">O razlogih za ustavitev izvršbe glej tudi primer </span> [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_upravne_izvr%C5%A1be Ustavitev upravne izvršbe]<span style="line-height: 1.5em;">. <br><br>V primeru, da strankina stvarna legitimacija ni prenehala in ni izpolnila obveznosti, se mora sklep o denarnem kaznovanju poslati v izterjavo (po preteku določenega roka). Z namenom doseganja cilja izvršbe, tj. izpolnitve obveznosti, bo organ </span><span style="line-height: 1.5em;">ponovno izdal nov sklep z novim izpolnitvenim rokom in zagrozitvijo denarne kazni.</span><br>		V primeru, ko je izdan sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo z denarnim kaznovanjem, zoper katerega se zavezanec pritoži in hkrati predloži dokazilo, s katerim izkaže izpolnitev obveznosti, s čimer je bil cilj izvršbe dosežen (npr. <span style="line-height: 1.5em;">zaradi zaprtja dejavnosti preneha stvarna legitimacija zavezanca, z zaprtjem dejavnosti pa je bila izpolnjena tudi obveznost, kot je</span><span style="line-height: 1.5em;"> izhajala iz izvršljivega naslova (odločbe))</span><span style="line-height: 1.5em;">, se postopek skladno s prvim odstavkom 293. člena ZUP po uradni dolžnosti s sklepom ustavi, nedopustna pritožba pa v posebni točki izreka zavrže. <br>Pritožba je namreč v skladu z[[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen{{!}} 292. členom ZUP]]</span><span style="line-height: 1.5em;"> dovoljena le zoper sklep o izvršbi </span><span style="line-height: 1.5em;">glede morebitne nezakonitosti tega akta</span><span style="line-height: 1.5em;">, ne pa pravilnosti izvršilnega naslova.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Seveda je zavrženje mogoče le, če se v pritožbi navajajo izključno razlogi nezakonitosti izvršilnega naslova - tedaj je/če je očitno, da pritožba ni dovoljena in se tako zavrže. A kolikor pritožnik navaja slednje, poleg tega pa tudi razloge, s katerimi izpodbija nezakonitost izvršilnega sklepa, je potrebno obravnavati pritožbo kot celoto, tj. po vsebini in o njej meritorno odločiti z odločbo. </span><span style="line-height: 1.5em;">O razlogih za ustavitev izvršbe glej tudi primer </span> [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_upravne_izvr%C5%A1be Ustavitev upravne izvršbe]<span style="line-height: 1.5em;">. <br><br>V primeru, da strankina stvarna legitimacija ni prenehala in ni izpolnila obveznosti, se mora sklep o denarnem kaznovanju poslati v izterjavo (po preteku določenega roka). Z namenom doseganja cilja izvršbe, tj. izpolnitve obveznosti, bo organ </span><span style="line-height: 1.5em;">ponovno izdal nov sklep z novim izpolnitvenim rokom in zagrozitvijo denarne kazni.</span><br>

	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

As8392: /* Zadeva: Izvršba v primeru prenehanja stvarne legitimacije zavezanca */

2022-12-12T11:49:57Z

Zadeva: Izvršba v primeru prenehanja stvarne legitimacije zavezanca

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:49, 12. december 2022
Vrstica 2:		Vrstica 2:

	Datum odgovora: 22. 12. 2010 in 28. 3. 2014<br>		Datum odgovora: 22. 12. 2010 in 28. 3. 2014<br>
	Datum pregleda: 11. 12. 2022 in 12.12.2022		Datum pregleda: 11. 12. 2022 in 12. 12. 2022

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

As8392: /* Zadeva: Izvršba v primeru prenehanja stvarne legitimacije zavezanca */

2022-12-12T11:49:47Z

Zadeva: Izvršba v primeru prenehanja stvarne legitimacije zavezanca

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:49, 12. december 2022
Vrstica 2:		Vrstica 2:

	Datum odgovora: 22. 12. 2010 in 28. 3. 2014<br>		Datum odgovora: 22. 12. 2010 in 28. 3. 2014<br>
	Datum pregleda: 11. 12. 2022		Datum pregleda: 11. 12. 2022 in 12.12.2022

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

Tp0290: /* Odgovor: */

2022-12-11T16:40:51Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:40, 11. december 2022
Vrstica 18:		Vrstica 18:
	Ker gre v opisanem primeru za zadevo, ki je v javnem interesu, preide dolžnost izpolnitve obveznosti na pravne naslednike predmeta postopka. V opisanem primeru mora torej organ (izdajatelj izvršilnega naslova) poskrbeti, da novo legitimirani zavezanec (=novi lastnik) izpolni prvotno obveznost. To obveznost mora izpolniti neposredno na podlagi prve odločbe, kajti legitimacija za izpolnitev prvotne obveznosti preide hkrati s prenosom predmeta postopka na pravne naslednike (=nove lastnike) - v odločbi namreč ni bistvena navedba zavezanca, ampak lastništvo kot podlaga nastanka obveznosti. To pomeni, da ni potrebno, niti ni pravne podlage za popravek oz. poseg v že izdano odločbo, ampak je treba (novega) zavezanca vsaj ob najavi kontrolnega pregleda glede izpolnitve s strani organa ali pisno (z dopisom po pošti) seznaniti z obstoječo obveznostjo in ga pozvati k izpolnitvi oziroma predložitvi dokazil o tem. Rok za izpolnitev, šteto od obvestila (novega) zavezanca o podani izvršljivi obveznosti ne bi smel biti daljši kot 30 dni, kolikor sicer znaša rok, v katerem mora organ začeti izvršbo, če obveznost ni prostovoljno izpolnjena (drugi odstavek 290. člena ZUP). Če tega novi zavezanec ne stori (izpolni obveznosti v danem roku), se začne izvršba zoper novega zavezanca, tako da izda izdajatelj izvršilnega naslova sklep o izvršbi in po potrebi ob določitvi denarne kazni posreduje po izvršljivosti le to v izterjavo davčnemu organu (zoper novega zavezanca).		Ker gre v opisanem primeru za zadevo, ki je v javnem interesu, preide dolžnost izpolnitve obveznosti na pravne naslednike predmeta postopka. V opisanem primeru mora torej organ (izdajatelj izvršilnega naslova) poskrbeti, da novo legitimirani zavezanec (=novi lastnik) izpolni prvotno obveznost. To obveznost mora izpolniti neposredno na podlagi prve odločbe, kajti legitimacija za izpolnitev prvotne obveznosti preide hkrati s prenosom predmeta postopka na pravne naslednike (=nove lastnike) - v odločbi namreč ni bistvena navedba zavezanca, ampak lastništvo kot podlaga nastanka obveznosti. To pomeni, da ni potrebno, niti ni pravne podlage za popravek oz. poseg v že izdano odločbo, ampak je treba (novega) zavezanca vsaj ob najavi kontrolnega pregleda glede izpolnitve s strani organa ali pisno (z dopisom po pošti) seznaniti z obstoječo obveznostjo in ga pozvati k izpolnitvi oziroma predložitvi dokazil o tem. Rok za izpolnitev, šteto od obvestila (novega) zavezanca o podani izvršljivi obveznosti ne bi smel biti daljši kot 30 dni, kolikor sicer znaša rok, v katerem mora organ začeti izvršbo, če obveznost ni prostovoljno izpolnjena (drugi odstavek 290. člena ZUP). Če tega novi zavezanec ne stori (izpolni obveznosti v danem roku), se začne izvršba zoper novega zavezanca, tako da izda izdajatelj izvršilnega naslova sklep o izvršbi in po potrebi ob določitvi denarne kazni posreduje po izvršljivosti le to v izterjavo davčnemu organu (zoper novega zavezanca).

	V primeru, ko je izdan sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo z denarnim kaznovanjem, zoper katerega se zavezanec pritoži in hkrati predloži dokazilo, s katerim izkaže izpolnitev obveznosti, s čimer je bil cilj izvršbe dosežen (npr. <span style="line-height: 1.5em;">zaradi zaprtja dejavnosti preneha stvarna legitimacija zavezanca, z zaprtjem dejavnosti pa je bila izpolnjena tudi obveznost, kot je</span><span style="line-height: 1.5em;"> izhajala iz izvršljivega naslova (odločbe))</span><span style="line-height: 1.5em;">, se postopek skladno s prvim odstavkom 293. člena ZUP po uradni dolžnosti s sklepom ustavi, nedopustna pritožba pa v posebni točki izreka zavrže. <br>Pritožba je namreč v skladu z[[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen\| 292. členom ZUP]]</span><span style="line-height: 1.5em;"> dovoljena le zoper sklep o izvršbi </span><span style="line-height: 1.5em;">glede morebitne nezakonitosti tega akta</span><span style="line-height: 1.5em;">, ne pa pravilnosti izvršilnega naslova.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Seveda je zavrženje mogoče le, če se v pritožbi navajajo izključno razlogi nezakonitosti izvršilnega naslova - tedaj je/če je očitno, da pritožba ni dovoljena in se tako zavrže. A kolikor pritožnik navaja slednje, poleg tega pa tudi razloge, s katerimi izpodbija nezakonitost izvršilnega sklepa, je potrebno obravnavati pritožbo kot celoto, tj. po vsebini in o njej meritorno odločiti z odločbo. </span><span style="line-height: 1.5em;">O razlogih za ustavitev izvršbe glej tudi primer </span> [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_upravne_izvr%C5%A1be Ustavitev upravne izvršbe]<span style="line-height: 1.5em;">. <br>V primeru, da strankina stvarna legitimacija ni prenehala in ni izpolnila obveznosti, se mora sklep o denarnem kaznovanju poslati v izterjavo (po preteku določenega roka). Z namenom doseganja cilja izvršbe, tj. izpolnitve obveznosti, bo organ </span><span style="line-height: 1.5em;">ponovno izdal nov sklep z novim izpolnitvenim rokom in zagrozitvijo denarne kazni.</span><br>		V primeru, ko je izdan sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo z denarnim kaznovanjem, zoper katerega se zavezanec pritoži in hkrati predloži dokazilo, s katerim izkaže izpolnitev obveznosti, s čimer je bil cilj izvršbe dosežen (npr. <span style="line-height: 1.5em;">zaradi zaprtja dejavnosti preneha stvarna legitimacija zavezanca, z zaprtjem dejavnosti pa je bila izpolnjena tudi obveznost, kot je</span><span style="line-height: 1.5em;"> izhajala iz izvršljivega naslova (odločbe))</span><span style="line-height: 1.5em;">, se postopek skladno s prvim odstavkom 293. člena ZUP po uradni dolžnosti s sklepom ustavi, nedopustna pritožba pa v posebni točki izreka zavrže. <br>Pritožba je namreč v skladu z[[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen\| 292. členom ZUP]]</span><span style="line-height: 1.5em;"> dovoljena le zoper sklep o izvršbi </span><span style="line-height: 1.5em;">glede morebitne nezakonitosti tega akta</span><span style="line-height: 1.5em;">, ne pa pravilnosti izvršilnega naslova.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Seveda je zavrženje mogoče le, če se v pritožbi navajajo izključno razlogi nezakonitosti izvršilnega naslova - tedaj je/če je očitno, da pritožba ni dovoljena in se tako zavrže. A kolikor pritožnik navaja slednje, poleg tega pa tudi razloge, s katerimi izpodbija nezakonitost izvršilnega sklepa, je potrebno obravnavati pritožbo kot celoto, tj. po vsebini in o njej meritorno odločiti z odločbo. </span><span style="line-height: 1.5em;">O razlogih za ustavitev izvršbe glej tudi primer </span> [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_upravne_izvr%C5%A1be Ustavitev upravne izvršbe]<span style="line-height: 1.5em;">. <br><br>V primeru, da strankina stvarna legitimacija ni prenehala in ni izpolnila obveznosti, se mora sklep o denarnem kaznovanju poslati v izterjavo (po preteku določenega roka). Z namenom doseganja cilja izvršbe, tj. izpolnitve obveznosti, bo organ </span><span style="line-height: 1.5em;">ponovno izdal nov sklep z novim izpolnitvenim rokom in zagrozitvijo denarne kazni.</span><br>

	<br>		<br>

Tp0290: /* Odgovor: */

2022-12-11T16:40:31Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:40, 11. december 2022
Vrstica 14:		Vrstica 14:
	Ker je zavezanec stvar, na katero se je navezovala obveznost, ki je bila naložena v upravnem postopku, prenesel na drugega lastnika, kar je merodajni element stvarne legitimacije, pri čemer pa pred tem naložene obveznosti ni izpolnil, se postavljata dve vprašanji: 1) ali se že odrejene denarne kazni kljub temu izterjajo, čeprav prejšnji zavezanec ne more (več) izpolniti naložene obveznosti; in 2) kdo mora izpolniti naloženo obveznost, ki je bila dana v v postopku po uradni dolžnosti, zato je očitno potrebna njena izpolnitev v javnem interesu.		Ker je zavezanec stvar, na katero se je navezovala obveznost, ki je bila naložena v upravnem postopku, prenesel na drugega lastnika, kar je merodajni element stvarne legitimacije, pri čemer pa pred tem naložene obveznosti ni izpolnil, se postavljata dve vprašanji: 1) ali se že odrejene denarne kazni kljub temu izterjajo, čeprav prejšnji zavezanec ne more (več) izpolniti naložene obveznosti; in 2) kdo mora izpolniti naloženo obveznost, ki je bila dana v v postopku po uradni dolžnosti, zato je očitno potrebna njena izpolnitev v javnem interesu.

	Namen izrekanja denarnih kazni v izvršilnem postopku ni kaznovati zavezanca, ampak ga prisiliti k izpolnitvi obveznosti (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 815). Glede na to izterjava teh kazni nima več smisla, saj obveznosti ta oseba ne more več izpolniti, ker ni (več) stvarno legitimirana (kot prejšnji lastnik ne more več rapolagati z lastnino). Zavezanec ni več lastnik stvari, glede katere mu je bila naložena določena obveznost - s prenosom lastninske pravice je namreč v tem postopku, ki se nanaša ne na osebo, temveč na predmet obravnave, prešla tudi legitimacija za izpolnitev naložene obveznosti. Čeprav je upravni organ že izdal sklep o izvršbi, v katerem je določil način izvršbe (posredna prisila z zagroženo denarno kaznijo - prvi odstavek [[Zak:ZUP#298._.C4.8Dlen\|298. člena ZUP]]), izvršba v smislu izvedbe v sklepu določenega načina izvršbe še ni bila uvedena - upravni organ namreč ni, čeprav bi moral, vsak sklep o denarni kazni posebej poslati v izterjavo davčnemu organu (po veljavni ureditvi je to od 1. 1. 2010 dalje CURS - glej 1. člen [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200940&stevilka=1919 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o carinski službi (ZCS-1B)], Ur. l. RS, št. 40/2009). Ker tega ni storil, je treba šteti, da izvršba še ni bila uvedena, kajti davčni organ še ni izdal sklepa o določitvi načina izvršbe (tj. izterjavi denarne kazni). Glede na to se že izdane sklepe pusti nerealizirane, v uradnem zaznamku pa se le navede, zakaj ta stranka ni več zavezanec, zato se izvršba zoper to osebo ne vodi. Če pa bi izdajatelj izvršilnega naslova v svojem sklepu določil drug način izvršbe, kjer vodi sam ali drugi pooblaščeni subjekt le dejanski del izvršbe, bi bilo treba zoper prvega zavezanca že tekočo izvršbo ustaviti  (prim. [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen\|293. člen ZUP]]).		Namen izrekanja denarnih kazni v izvršilnem postopku ni kaznovati zavezanca, ampak ga prisiliti k izpolnitvi obveznosti (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 815). Glede na to izterjava teh kazni nima več smisla, saj obveznosti ta oseba ne more več izpolniti, ker ni (več) stvarno legitimirana (kot prejšnji lastnik ne more več rapolagati z lastnino). Zavezanec ni več lastnik stvari, glede katere mu je bila naložena določena obveznost - s prenosom lastninske pravice je namreč v tem postopku, ki se nanaša ne na osebo, temveč na predmet obravnave, prešla tudi legitimacija za izpolnitev naložene obveznosti. Čeprav je upravni organ že izdal sklep o izvršbi, v katerem je določil način izvršbe (posredna prisila z zagroženo denarno kaznijo - prvi odstavek [[Zak:ZUP#298._.C4.8Dlen\|298. člena ZUP]]), izvršba v smislu izvedbe v sklepu določenega načina izvršbe še ni bila uvedena - upravni organ namreč ni, čeprav bi moral, vsak sklep o denarni kazni posebej poslati v izterjavo davčnemu organu <br> (po veljavni ureditvi je to od 1. 1. 2010 dalje CURS - glej 1. člen [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200940&stevilka=1919 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o carinski službi (ZCS-1B)], Ur. l. RS, št. 40/2009). <br> <br> Ker tega ni storil, je treba šteti, da izvršba še ni bila uvedena, kajti davčni organ še ni izdal sklepa o določitvi načina izvršbe (tj. izterjavi denarne kazni). Glede na to se že izdane sklepe pusti nerealizirane, v uradnem zaznamku pa se le navede, zakaj ta stranka ni več zavezanec, zato se izvršba zoper to osebo ne vodi. Če pa bi izdajatelj izvršilnega naslova v svojem sklepu določil drug način izvršbe, kjer vodi sam ali drugi pooblaščeni subjekt le dejanski del izvršbe, bi bilo treba zoper prvega zavezanca že tekočo izvršbo ustaviti  (prim. [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen\|293. člen ZUP]]).

	Ker gre v opisanem primeru za zadevo, ki je v javnem interesu, preide dolžnost izpolnitve obveznosti na pravne naslednike predmeta postopka. V opisanem primeru mora torej organ (izdajatelj izvršilnega naslova) poskrbeti, da novo legitimirani zavezanec (=novi lastnik) izpolni prvotno obveznost. To obveznost mora izpolniti neposredno na podlagi prve odločbe, kajti legitimacija za izpolnitev prvotne obveznosti preide hkrati s prenosom predmeta postopka na pravne naslednike (=nove lastnike) - v odločbi namreč ni bistvena navedba zavezanca, ampak lastništvo kot podlaga nastanka obveznosti. To pomeni, da ni potrebno, niti ni pravne podlage za popravek oz. poseg v že izdano odločbo, ampak je treba (novega) zavezanca vsaj ob najavi kontrolnega pregleda glede izpolnitve s strani organa ali pisno (z dopisom po pošti) seznaniti z obstoječo obveznostjo in ga pozvati k izpolnitvi oziroma predložitvi dokazil o tem. Rok za izpolnitev, šteto od obvestila (novega) zavezanca o podani izvršljivi obveznosti ne bi smel biti daljši kot 30 dni, kolikor sicer znaša rok, v katerem mora organ začeti izvršbo, če obveznost ni prostovoljno izpolnjena (drugi odstavek 290. člena ZUP). Če tega novi zavezanec ne stori (izpolni obveznosti v danem roku), se začne izvršba zoper novega zavezanca, tako da izda izdajatelj izvršilnega naslova sklep o izvršbi in po potrebi ob določitvi denarne kazni posreduje po izvršljivosti le to v izterjavo davčnemu organu (zoper novega zavezanca).		Ker gre v opisanem primeru za zadevo, ki je v javnem interesu, preide dolžnost izpolnitve obveznosti na pravne naslednike predmeta postopka. V opisanem primeru mora torej organ (izdajatelj izvršilnega naslova) poskrbeti, da novo legitimirani zavezanec (=novi lastnik) izpolni prvotno obveznost. To obveznost mora izpolniti neposredno na podlagi prve odločbe, kajti legitimacija za izpolnitev prvotne obveznosti preide hkrati s prenosom predmeta postopka na pravne naslednike (=nove lastnike) - v odločbi namreč ni bistvena navedba zavezanca, ampak lastništvo kot podlaga nastanka obveznosti. To pomeni, da ni potrebno, niti ni pravne podlage za popravek oz. poseg v že izdano odločbo, ampak je treba (novega) zavezanca vsaj ob najavi kontrolnega pregleda glede izpolnitve s strani organa ali pisno (z dopisom po pošti) seznaniti z obstoječo obveznostjo in ga pozvati k izpolnitvi oziroma predložitvi dokazil o tem. Rok za izpolnitev, šteto od obvestila (novega) zavezanca o podani izvršljivi obveznosti ne bi smel biti daljši kot 30 dni, kolikor sicer znaša rok, v katerem mora organ začeti izvršbo, če obveznost ni prostovoljno izpolnjena (drugi odstavek 290. člena ZUP). Če tega novi zavezanec ne stori (izpolni obveznosti v danem roku), se začne izvršba zoper novega zavezanca, tako da izda izdajatelj izvršilnega naslova sklep o izvršbi in po potrebi ob določitvi denarne kazni posreduje po izvršljivosti le to v izterjavo davčnemu organu (zoper novega zavezanca).

	V primeru, ko je izdan sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo z denarnim kaznovanjem, zoper katerega se zavezanec pritoži in hkrati predloži dokazilo, s katerim izkaže izpolnitev obveznosti, s čimer je bil cilj izvršbe dosežen (npr. <span style="line-height: 1.5em;">zaradi zaprtja dejavnosti preneha stvarna legitimacija zavezanca, z zaprtjem dejavnosti pa je bila izpolnjena tudi obveznost, kot je</span><span style="line-height: 1.5em;"> izhajala iz izvršljivega naslova (odločbe))</span><span style="line-height: 1.5em;">, se postopek skladno s prvim odstavkom 293. člena ZUP po uradni dolžnosti s sklepom ustavi, nedopustna pritožba pa v posebni točki izreka zavrže. Pritožba je namreč v skladu z[[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen\| 292. členom ZUP]]</span><span style="line-height: 1.5em;"> dovoljena le zoper sklep o izvršbi </span><span style="line-height: 1.5em;">glede morebitne nezakonitosti tega akta</span><span style="line-height: 1.5em;">, ne pa pravilnosti izvršilnega naslova.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Seveda je zavrženje mogoče le, če se v pritožbi navajajo izključno razlogi nezakonitosti izvršilnega naslova - tedaj je/če je očitno, da pritožba ni dovoljena in se tako zavrže. A kolikor pritožnik navaja slednje, poleg tega pa tudi razloge, s katerimi izpodbija nezakonitost izvršilnega sklepa, je potrebno obravnavati pritožbo kot celoto, tj. po vsebini in o njej meritorno odločiti z odločbo. </span><span style="line-height: 1.5em;">O razlogih za ustavitev izvršbe glej tudi primer </span>[~~http~~://~~www2~~.fu.uni-lj.si~~/mediawiki~~/index.php~~?title=~~Ustavitev_upravne_izvr%C5%A1be Ustavitev upravne izvršbe]<span style="line-height: 1.5em;">. V primeru, da strankina stvarna legitimacija ni prenehala in ni izpolnila obveznosti, se mora sklep o denarnem kaznovanju poslati v izterjavo (po preteku določenega roka). Z namenom doseganja cilja izvršbe, tj. izpolnitve obveznosti, bo organ </span><span style="line-height: 1.5em;">ponovno izdal nov sklep z novim izpolnitvenim rokom in zagrozitvijo denarne kazni.</span><br>		V primeru, ko je izdan sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo z denarnim kaznovanjem, zoper katerega se zavezanec pritoži in hkrati predloži dokazilo, s katerim izkaže izpolnitev obveznosti, s čimer je bil cilj izvršbe dosežen (npr. <span style="line-height: 1.5em;">zaradi zaprtja dejavnosti preneha stvarna legitimacija zavezanca, z zaprtjem dejavnosti pa je bila izpolnjena tudi obveznost, kot je</span><span style="line-height: 1.5em;"> izhajala iz izvršljivega naslova (odločbe))</span><span style="line-height: 1.5em;">, se postopek skladno s prvim odstavkom 293. člena ZUP po uradni dolžnosti s sklepom ustavi, nedopustna pritožba pa v posebni točki izreka zavrže. <br>Pritožba je namreč v skladu z[[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen\| 292. členom ZUP]]</span><span style="line-height: 1.5em;"> dovoljena le zoper sklep o izvršbi </span><span style="line-height: 1.5em;">glede morebitne nezakonitosti tega akta</span><span style="line-height: 1.5em;">, ne pa pravilnosti izvršilnega naslova.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Seveda je zavrženje mogoče le, če se v pritožbi navajajo izključno razlogi nezakonitosti izvršilnega naslova - tedaj je/če je očitno, da pritožba ni dovoljena in se tako zavrže. A kolikor pritožnik navaja slednje, poleg tega pa tudi razloge, s katerimi izpodbija nezakonitost izvršilnega sklepa, je potrebno obravnavati pritožbo kot celoto, tj. po vsebini in o njej meritorno odločiti z odločbo. </span><span style="line-height: 1.5em;">O razlogih za ustavitev izvršbe glej tudi primer </span> [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_upravne_izvr%C5%A1be Ustavitev upravne izvršbe]<span style="line-height: 1.5em;">. <br>V primeru, da strankina stvarna legitimacija ni prenehala in ni izpolnila obveznosti, se mora sklep o denarnem kaznovanju poslati v izterjavo (po preteku določenega roka). Z namenom doseganja cilja izvršbe, tj. izpolnitve obveznosti, bo organ </span><span style="line-height: 1.5em;">ponovno izdal nov sklep z novim izpolnitvenim rokom in zagrozitvijo denarne kazni.</span><br>

	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==