Izvajanje ustne obravnave na zahtevo stranke - Zgodovina strani

Mo5957 ob 09:31, 13. januar 2023

2023-01-13T09:31:59Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:31, 13. januar 2023
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	Stranka zato načeloma ne more zahtevati obravnave ali drugega dejanja v postopku, razen če ji zakon izrecno tako pravico opredeli (npr. lahko vloži pritožbo).		Stranka zato načeloma ne more zahtevati obravnave ali drugega dejanja v postopku, razen če ji zakon izrecno tako pravico opredeli (npr. lahko vloži pritožbo).

	Vendar pa je uradna oseba, ki vodi postopek, dolžna spoštovati v zvezi s predmetnim primerom predvsem načeli materialne resnice ([[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen\|8. člen ZUP]]) in zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9._.C4.8Dlen\|9. člen ZUP]]). Obe načeli je mogoče uresničiti na ustni obravnavi, pa tudi izven ustne obravnave pri kakšnem drugem dejanju upravnega postopka. Že spričo tega ni potrebno, da bo morala biti v vsaki upravni zadevi razpisana ustna obravnava (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 326). Uradna oseba, ki vodi upravni postopek, lahko tudi po izrecnih določbah zakona po lastnem preudarku ali na predlog stranke razpiše ustno obravnavo vselej, kadar je koristno za razjasnitev upravne zadeve (fakultativna ustna obravnava), zavezana pa je le v določenih primerih.		Vendar pa je uradna oseba, ki vodi postopek, dolžna spoštovati v zvezi s predmetnim primerom predvsem načeli materialne resnice ([[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen\|8. člen ZUP]]) in zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9._.C4.8Dlen\|9. člen ZUP]]). Obe načeli je mogoče uresničiti na ustni obravnavi, pa tudi izven ustne obravnave pri kakšnem drugem dejanju upravnega postopka. Že spričo tega ni potrebno, da bo morala biti v vsaki upravni zadevi razpisana ustna obravnava (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 326). '''Uradna oseba, ki vodi upravni postopek, lahko tudi po izrecnih določbah zakona po lastnem preudarku ali na predlog stranke razpiše ustno obravnavo vselej, kadar je koristno za razjasnitev upravne zadeve (fakultativna ustna obravnava), zavezana pa je le v določenih primerih'''.

	Glavni smoter ugotovitvenega postopka je torej uresničitev načela materialne resnice in načela zaslišanja stranke. Praviloma pa mora že uradna oseba, ki vodi postopek na prvi stopnji, razpisati obvezno (obligatorno) ustno obravnavo v zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče in izvedence (prvi odstavek [[Zak:ZUP#154._.C4.8Dlen\|154. člena ZUP]]) in stranki omogočiti, da se izjavi. Če pa stranka to stori po izvedeni ustni obravnavi, mora imeti opravičljiv razlog, zakaj tega ni storila na obravnavi (drugi odstavek [[Zak:ZUP#146._.C4.8Dlen\|146. člena ZUP]] in [[Zak:ZUP#238._.C4.8Dlen\|238. člen ZUP]]). Stranka namreč kljub načelu zaslišanja stranke ne more zahtevati ustne obravnave ali podajati novih navedb, v kolikor ji je možnost izjave bila dana že v samem postopku in sicer v času do izdaje odločbe.		Glavni smoter ugotovitvenega postopka je torej uresničitev načela materialne resnice in načela zaslišanja stranke. Praviloma pa mora že uradna oseba, ki vodi postopek na prvi stopnji, razpisati obvezno (obligatorno) ustno obravnavo v zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče in izvedence (prvi odstavek [[Zak:ZUP#154._.C4.8Dlen\|154. člena ZUP]]) in stranki omogočiti, da se izjavi. Če pa stranka to stori po izvedeni ustni obravnavi, mora imeti opravičljiv razlog, zakaj tega ni storila na obravnavi (drugi odstavek [[Zak:ZUP#146._.C4.8Dlen\|146. člena ZUP]] in [[Zak:ZUP#238._.C4.8Dlen\|238. člen ZUP]]). '''Stranka namreč kljub načelu zaslišanja stranke ne more zahtevati ustne obravnave ali podajati novih navedb, v kolikor ji je možnost izjave bila dana že v samem postopku in sicer v času do izdaje odločbe'''.

	Če pa stranki ni bila dana možnost udeležbe, bodisi da v postopek sploh ni bila vključena (ni bila vabljena), bodisi da ni imela možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, gre lahko za kršitev načela zaslišanja strank (drugi odstavek [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člena ZUP]]), ki obenem predstavlja tudi kršitev pravic enakega varstva pravic iz 22. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. SRS, št. 33I/91 in novele). Po določbi prvega odstavka [[Zak:ZUP#244._.C4.8Dlen\|244. člena ZUP]] bo v takem primeru organ moral dopolniti postopek oziroma postopek izvesti, vendar način postopanja določi sam. Stranki mora omogočiti, da se izjavi, ne pa (izven obligatorne obravnave) nujno na naroku ustne obravnave.		'''Če pa stranki ni bila dana možnost udeležbe, bodisi da v postopek sploh ni bila vključena (ni bila vabljena), bodisi da ni imela možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, gre lahko za kršitev načela zaslišanja strank''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člena ZUP]]), ki obenem predstavlja tudi kršitev pravic enakega varstva pravic iz 22. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. SRS, št. 33I/91 in novele). Po določbi prvega odstavka [[Zak:ZUP#244._.C4.8Dlen\|244. člena ZUP]] bo v takem primeru organ moral dopolniti postopek oziroma postopek izvesti, vendar način postopanja določi sam. '''Stranki mora omogočiti, da se izjavi, ne pa (izven obligatorne obravnave) nujno na naroku ustne obravnave'''.

	V sodni praksi je tako mogoče najti primere, ko je sodišče štelo opustitev obvezne ustne obravnave za bistveno kršitev določb upravnega postopka in se ni ukvarjalo z vprašanjem, kako je neizvedba vplivala na zakonitost odločitve. V novejši judikaturi pa sodišče ugotavlja, da tudi v primerih, ko so v postopek vključene stranke z nasprotujočimi interesi, odsotnost ustne obravnave sama po sebi ne šteje za bistveno kršitev določb postopka, pač pa bi bila ta podana, če strankam ne bi bila dana možnost izjavljanja o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (npr. gl. [https://www.sodnapraksa.si/?q=836/2003&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=18274 VS, št. I Up 836/2003 z dne 24. 9. 2003] ali [http://www.sodnapraksa.si/?q=id:2015081111437480&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=2015081111437480 VS, št. II U 368/2017 z dne 11. 4. 2019])		V sodni praksi je tako mogoče najti primere, ko je sodišče štelo opustitev obvezne ustne obravnave za bistveno kršitev določb upravnega postopka in se ni ukvarjalo z vprašanjem, kako je neizvedba vplivala na zakonitost odločitve. V novejši judikaturi pa sodišče ugotavlja, da tudi v primerih, ko so v postopek vključene stranke z nasprotujočimi interesi, odsotnost ustne obravnave sama po sebi ne šteje za bistveno kršitev določb postopka, pač pa bi bila ta podana, če strankam ne bi bila dana možnost izjavljanja o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (npr. gl. [https://www.sodnapraksa.si/?q=836/2003&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=18274 VS, št. I Up 836/2003 z dne 24. 9. 2003] ali [http://www.sodnapraksa.si/?q=id:2015081111437480&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=2015081111437480 VS, št. II U 368/2017 z dne 11. 4. 2019])

Mo5957 ob 09:28, 13. januar 2023

2023-01-13T09:28:38Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:28, 13. januar 2023
Vrstica 19:		Vrstica 19:
	Če pa stranki ni bila dana možnost udeležbe, bodisi da v postopek sploh ni bila vključena (ni bila vabljena), bodisi da ni imela možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, gre lahko za kršitev načela zaslišanja strank (drugi odstavek [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člena ZUP]]), ki obenem predstavlja tudi kršitev pravic enakega varstva pravic iz 22. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. SRS, št. 33I/91 in novele). Po določbi prvega odstavka [[Zak:ZUP#244._.C4.8Dlen\|244. člena ZUP]] bo v takem primeru organ moral dopolniti postopek oziroma postopek izvesti, vendar način postopanja določi sam. Stranki mora omogočiti, da se izjavi, ne pa (izven obligatorne obravnave) nujno na naroku ustne obravnave.		Če pa stranki ni bila dana možnost udeležbe, bodisi da v postopek sploh ni bila vključena (ni bila vabljena), bodisi da ni imela možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, gre lahko za kršitev načela zaslišanja strank (drugi odstavek [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člena ZUP]]), ki obenem predstavlja tudi kršitev pravic enakega varstva pravic iz 22. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. SRS, št. 33I/91 in novele). Po določbi prvega odstavka [[Zak:ZUP#244._.C4.8Dlen\|244. člena ZUP]] bo v takem primeru organ moral dopolniti postopek oziroma postopek izvesti, vendar način postopanja določi sam. Stranki mora omogočiti, da se izjavi, ne pa (izven obligatorne obravnave) nujno na naroku ustne obravnave.

	V sodni praksi je tako mogoče najti primere, ko je sodišče štelo opustitev obvezne ustne obravnave za bistveno kršitev določb upravnega postopka in se ni ukvarjalo z vprašanjem, kako je neizvedba vplivala na zakonitost odločitve. V novejši judikaturi pa sodišče ugotavlja, da tudi v primerih, ko so v postopek vključene stranke z nasprotujočimi interesi, odsotnost ustne obravnave sama po sebi ne šteje za bistveno kršitev določb postopka, pač pa bi bila ta podana, če strankam ne bi bila dana možnost izjavljanja o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (npr. gl. VS, št. I Up 836/2003 z dne 24. 9. 2003 ali [http://www.sodnapraksa.si/?q=id:2015081111437480&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=2015081111437480 VS, št. II U 368/2017 z dne 11. 4. 2019])		V sodni praksi je tako mogoče najti primere, ko je sodišče štelo opustitev obvezne ustne obravnave za bistveno kršitev določb upravnega postopka in se ni ukvarjalo z vprašanjem, kako je neizvedba vplivala na zakonitost odločitve. V novejši judikaturi pa sodišče ugotavlja, da tudi v primerih, ko so v postopek vključene stranke z nasprotujočimi interesi, odsotnost ustne obravnave sama po sebi ne šteje za bistveno kršitev določb postopka, pač pa bi bila ta podana, če strankam ne bi bila dana možnost izjavljanja o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (npr. gl. [https://www.sodnapraksa.si/?q=836/2003&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=18274 VS, št. I Up 836/2003 z dne 24. 9. 2003] ali [http://www.sodnapraksa.si/?q=id:2015081111437480&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=2015081111437480 VS, št. II U 368/2017 z dne 11. 4. 2019])

PoloncaK: /* Odgovor: */

2022-12-01T14:23:50Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:23, 1. december 2022
Vrstica 19:		Vrstica 19:
	Če pa stranki ni bila dana možnost udeležbe, bodisi da v postopek sploh ni bila vključena (ni bila vabljena), bodisi da ni imela možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, gre lahko za kršitev načela zaslišanja strank (drugi odstavek [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člena ZUP]]), ki obenem predstavlja tudi kršitev pravic enakega varstva pravic iz 22. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. SRS, št. 33I/91 in novele). Po določbi prvega odstavka [[Zak:ZUP#244._.C4.8Dlen\|244. člena ZUP]] bo v takem primeru organ moral dopolniti postopek oziroma postopek izvesti, vendar način postopanja določi sam. Stranki mora omogočiti, da se izjavi, ne pa (izven obligatorne obravnave) nujno na naroku ustne obravnave.		Če pa stranki ni bila dana možnost udeležbe, bodisi da v postopek sploh ni bila vključena (ni bila vabljena), bodisi da ni imela možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, gre lahko za kršitev načela zaslišanja strank (drugi odstavek [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člena ZUP]]), ki obenem predstavlja tudi kršitev pravic enakega varstva pravic iz 22. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. SRS, št. 33I/91 in novele). Po določbi prvega odstavka [[Zak:ZUP#244._.C4.8Dlen\|244. člena ZUP]] bo v takem primeru organ moral dopolniti postopek oziroma postopek izvesti, vendar način postopanja določi sam. Stranki mora omogočiti, da se izjavi, ne pa (izven obligatorne obravnave) nujno na naroku ustne obravnave.

	V sodni praksi je tako mogoče najti primere, ko je sodišče štelo opustitev obvezne ustne obravnave za bistveno kršitev določb upravnega postopka in se ni ukvarjalo z vprašanjem, kako je neizvedba vplivala na zakonitost odločitve. V novejši judikaturi pa sodišče ugotavlja, da tudi v primerih, ko so v postopek vključene stranke z nasprotujočimi interesi, odsotnost ustne obravnave sama po sebi ne šteje za bistveno kršitev določb postopka, pač pa bi bila ta podana, če strankam ne bi bila dana možnost izjavljanja o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (npr. gl. VS, št. I Up 836/2003 z dne 24. 9. 2003~~). ~~ ali ~~(npr~~. gl. VS, št. II U 368/2017 z dne 11. 4. 2019)		V sodni praksi je tako mogoče najti primere, ko je sodišče štelo opustitev obvezne ustne obravnave za bistveno kršitev določb upravnega postopka in se ni ukvarjalo z vprašanjem, kako je neizvedba vplivala na zakonitost odločitve. V novejši judikaturi pa sodišče ugotavlja, da tudi v primerih, ko so v postopek vključene stranke z nasprotujočimi interesi, odsotnost ustne obravnave sama po sebi ne šteje za bistveno kršitev določb postopka, pač pa bi bila ta podana, če strankam ne bi bila dana možnost izjavljanja o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (npr. gl. VS, št. I Up 836/2003 z dne 24. 9. 2003 ali [http://www.sodnapraksa.si/?q=id:2015081111437480&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=2015081111437480 VS, št. II U 368/2017 z dne 11. 4. 2019])

PoloncaK: /* Zadeva: Izvajanje ustne obravnave na zahtevo stranke */

2022-12-01T14:21:14Z

Zadeva: Izvajanje ustne obravnave na zahtevo stranke

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:21, 1. december 2022
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Izvajanje ustne obravnave na zahtevo stranke ==		== '''Zadeva: '''Izvajanje ustne obravnave na zahtevo stranke ==

	'''Datum odgovora: '''15. 3. 2011~~  <br>~~		'''Datum odgovora: '''15. 3. 2011, pregled 24. 11. 2022  <br>
	~~'''Datum pregleda: '''~~24. 11. 2022

	== '''Vprašanje: ''' ==		== '''Vprašanje: ''' ==

Tp0290: /* Odgovor: */

2022-11-24T19:41:12Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:41, 24. november 2022
Vrstica 20:		Vrstica 20:
	Če pa stranki ni bila dana možnost udeležbe, bodisi da v postopek sploh ni bila vključena (ni bila vabljena), bodisi da ni imela možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, gre lahko za kršitev načela zaslišanja strank (drugi odstavek [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člena ZUP]]), ki obenem predstavlja tudi kršitev pravic enakega varstva pravic iz 22. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. SRS, št. 33I/91 in novele). Po določbi prvega odstavka [[Zak:ZUP#244._.C4.8Dlen\|244. člena ZUP]] bo v takem primeru organ moral dopolniti postopek oziroma postopek izvesti, vendar način postopanja določi sam. Stranki mora omogočiti, da se izjavi, ne pa (izven obligatorne obravnave) nujno na naroku ustne obravnave.		Če pa stranki ni bila dana možnost udeležbe, bodisi da v postopek sploh ni bila vključena (ni bila vabljena), bodisi da ni imela možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, gre lahko za kršitev načela zaslišanja strank (drugi odstavek [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člena ZUP]]), ki obenem predstavlja tudi kršitev pravic enakega varstva pravic iz 22. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. SRS, št. 33I/91 in novele). Po določbi prvega odstavka [[Zak:ZUP#244._.C4.8Dlen\|244. člena ZUP]] bo v takem primeru organ moral dopolniti postopek oziroma postopek izvesti, vendar način postopanja določi sam. Stranki mora omogočiti, da se izjavi, ne pa (izven obligatorne obravnave) nujno na naroku ustne obravnave.

	V sodni praksi je tako mogoče najti primere, ko je sodišče štelo opustitev obvezne ustne obravnave za bistveno kršitev določb upravnega postopka in se ni ukvarjalo z vprašanjem, kako je neizvedba vplivala na zakonitost odločitve. V novejši judikaturi pa sodišče ugotavlja, da tudi v primerih, ko so v postopek vključene stranke z nasprotujočimi interesi, odsotnost ustne obravnave sama po sebi ne šteje za bistveno kršitev določb postopka, pač pa bi bila ta podana, če strankam ne bi bila dana možnost izjavljanja o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (npr. gl. VS, št. I Up 836/2003 z dne 24. 9. 2003).  (npr. gl.VS, št. II U 368/2017 z dne 11. 4. 2019)		V sodni praksi je tako mogoče najti primere, ko je sodišče štelo opustitev obvezne ustne obravnave za bistveno kršitev določb upravnega postopka in se ni ukvarjalo z vprašanjem, kako je neizvedba vplivala na zakonitost odločitve. V novejši judikaturi pa sodišče ugotavlja, da tudi v primerih, ko so v postopek vključene stranke z nasprotujočimi interesi, odsotnost ustne obravnave sama po sebi ne šteje za bistveno kršitev določb postopka, pač pa bi bila ta podana, če strankam ne bi bila dana možnost izjavljanja o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (npr. gl. VS, št. I Up 836/2003 z dne 24. 9. 2003).  ali (npr. gl. VS, št. II U 368/2017 z dne 11. 4. 2019)

Tp0290: /* Odgovor: */

2022-11-24T19:40:51Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:40, 24. november 2022
Vrstica 20:		Vrstica 20:
	Če pa stranki ni bila dana možnost udeležbe, bodisi da v postopek sploh ni bila vključena (ni bila vabljena), bodisi da ni imela možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, gre lahko za kršitev načela zaslišanja strank (drugi odstavek [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člena ZUP]]), ki obenem predstavlja tudi kršitev pravic enakega varstva pravic iz 22. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. SRS, št. 33I/91 in novele). Po določbi prvega odstavka [[Zak:ZUP#244._.C4.8Dlen\|244. člena ZUP]] bo v takem primeru organ moral dopolniti postopek oziroma postopek izvesti, vendar način postopanja določi sam. Stranki mora omogočiti, da se izjavi, ne pa (izven obligatorne obravnave) nujno na naroku ustne obravnave.		Če pa stranki ni bila dana možnost udeležbe, bodisi da v postopek sploh ni bila vključena (ni bila vabljena), bodisi da ni imela možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, gre lahko za kršitev načela zaslišanja strank (drugi odstavek [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člena ZUP]]), ki obenem predstavlja tudi kršitev pravic enakega varstva pravic iz 22. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. SRS, št. 33I/91 in novele). Po določbi prvega odstavka [[Zak:ZUP#244._.C4.8Dlen\|244. člena ZUP]] bo v takem primeru organ moral dopolniti postopek oziroma postopek izvesti, vendar način postopanja določi sam. Stranki mora omogočiti, da se izjavi, ne pa (izven obligatorne obravnave) nujno na naroku ustne obravnave.

	V sodni praksi je tako mogoče najti primere, ko je sodišče štelo opustitev obvezne ustne obravnave za bistveno kršitev določb upravnega postopka in se ni ukvarjalo z vprašanjem, kako je neizvedba vplivala na zakonitost odločitve. V novejši judikaturi pa sodišče ugotavlja, da tudi v primerih, ko so v postopek vključene stranke z nasprotujočimi interesi, odsotnost ustne obravnave sama po sebi ne šteje za bistveno kršitev določb postopka, pač pa bi bila ta podana, če strankam ne bi bila dana možnost izjavljanja o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (npr. gl. VS, št. I Up 836/2003 z dne 24. 9. 2003).		V sodni praksi je tako mogoče najti primere, ko je sodišče štelo opustitev obvezne ustne obravnave za bistveno kršitev določb upravnega postopka in se ni ukvarjalo z vprašanjem, kako je neizvedba vplivala na zakonitost odločitve. V novejši judikaturi pa sodišče ugotavlja, da tudi v primerih, ko so v postopek vključene stranke z nasprotujočimi interesi, odsotnost ustne obravnave sama po sebi ne šteje za bistveno kršitev določb postopka, pač pa bi bila ta podana, če strankam ne bi bila dana možnost izjavljanja o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (npr. gl. VS, št. I Up 836/2003 z dne 24. 9. 2003).  (npr. gl.VS, št. II U 368/2017 z dne 11. 4. 2019)



	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

Tp0290: /* Zadeva: Izvajanje ustne obravnave na zahtevo stranke */

2022-11-24T19:32:23Z

Zadeva: Izvajanje ustne obravnave na zahtevo stranke

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:32, 24. november 2022
Vrstica 2:		Vrstica 2:

	'''Datum odgovora: '''15. 3. 2011  <br>		'''Datum odgovora: '''15. 3. 2011  <br>
	'''Datum pregleda: '''24. 11. 2022&nbsp		'''Datum pregleda: '''24. 11. 2022

	== '''Vprašanje: ''' ==		== '''Vprašanje: ''' ==

Tp0290 ob 19:32, 24. november 2022

2022-11-24T19:32:08Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:32, 24. november 2022
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Izvajanje ustne obravnave na zahtevo stranke ==		== '''Zadeva: '''Izvajanje ustne obravnave na zahtevo stranke ==

	'''Datum odgovora: '''15. 3. 2011		'''Datum odgovora: '''15. 3. 2011  <br>
			'''Datum pregleda: '''24. 11. 2022&nbsp

	== '''Vprašanje: ''' ==		== '''Vprašanje: ''' ==
Vrstica 17:		Vrstica 18:
	Glavni smoter ugotovitvenega postopka je torej uresničitev načela materialne resnice in načela zaslišanja stranke. Praviloma pa mora že uradna oseba, ki vodi postopek na prvi stopnji, razpisati obvezno (obligatorno) ustno obravnavo v zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče in izvedence (prvi odstavek [[Zak:ZUP#154._.C4.8Dlen\|154. člena ZUP]]) in stranki omogočiti, da se izjavi. Če pa stranka to stori po izvedeni ustni obravnavi, mora imeti opravičljiv razlog, zakaj tega ni storila na obravnavi (drugi odstavek [[Zak:ZUP#146._.C4.8Dlen\|146. člena ZUP]] in [[Zak:ZUP#238._.C4.8Dlen\|238. člen ZUP]]). Stranka namreč kljub načelu zaslišanja stranke ne more zahtevati ustne obravnave ali podajati novih navedb, v kolikor ji je možnost izjave bila dana že v samem postopku in sicer v času do izdaje odločbe.		Glavni smoter ugotovitvenega postopka je torej uresničitev načela materialne resnice in načela zaslišanja stranke. Praviloma pa mora že uradna oseba, ki vodi postopek na prvi stopnji, razpisati obvezno (obligatorno) ustno obravnavo v zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče in izvedence (prvi odstavek [[Zak:ZUP#154._.C4.8Dlen\|154. člena ZUP]]) in stranki omogočiti, da se izjavi. Če pa stranka to stori po izvedeni ustni obravnavi, mora imeti opravičljiv razlog, zakaj tega ni storila na obravnavi (drugi odstavek [[Zak:ZUP#146._.C4.8Dlen\|146. člena ZUP]] in [[Zak:ZUP#238._.C4.8Dlen\|238. člen ZUP]]). Stranka namreč kljub načelu zaslišanja stranke ne more zahtevati ustne obravnave ali podajati novih navedb, v kolikor ji je možnost izjave bila dana že v samem postopku in sicer v času do izdaje odločbe.

	Če pa stranki ni bila dana možnost udeležbe, bodisi da v postopek sploh ni bila vključena (ni bila vabljena), bodisi da ni imela možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, gre lahko za kršitev načela zaslišanja strank (drugi odstavek [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člena ZUP]]), ki obenem predstavlja tudi kršitev pravic enakega varstva pravic iz 22. člena [http://~~zakonodaja.gov~~.si/~~rpsi/r01~~/~~predpis_USTA1.html~~ Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. SRS, št. 33I/91 in novele). Po določbi prvega odstavka [[Zak:ZUP#244._.C4.8Dlen\|244. člena ZUP]] bo v takem primeru organ moral dopolniti postopek oziroma postopek izvesti, vendar način postopanja določi sam. Stranki mora omogočiti, da se izjavi, ne pa (izven obligatorne obravnave) nujno na naroku ustne obravnave.		Če pa stranki ni bila dana možnost udeležbe, bodisi da v postopek sploh ni bila vključena (ni bila vabljena), bodisi da ni imela možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, gre lahko za kršitev načela zaslišanja strank (drugi odstavek [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člena ZUP]]), ki obenem predstavlja tudi kršitev pravic enakega varstva pravic iz 22. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. SRS, št. 33I/91 in novele). Po določbi prvega odstavka [[Zak:ZUP#244._.C4.8Dlen\|244. člena ZUP]] bo v takem primeru organ moral dopolniti postopek oziroma postopek izvesti, vendar način postopanja določi sam. Stranki mora omogočiti, da se izjavi, ne pa (izven obligatorne obravnave) nujno na naroku ustne obravnave.

	V sodni praksi je tako mogoče najti primere, ko je sodišče štelo opustitev obvezne ustne obravnave za bistveno kršitev določb upravnega postopka in se ni ukvarjalo z vprašanjem, kako je neizvedba vplivala na zakonitost odločitve. V novejši judikaturi pa sodišče ugotavlja, da tudi v primerih, ko so v postopek vključene stranke z nasprotujočimi interesi, odsotnost ustne obravnave sama po sebi ne šteje za bistveno kršitev določb postopka, pač pa bi bila ta podana, če strankam ne bi bila dana možnost izjavljanja o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (npr. gl. VS, št. I Up 836/2003 z dne 24. 9. 2003).		V sodni praksi je tako mogoče najti primere, ko je sodišče štelo opustitev obvezne ustne obravnave za bistveno kršitev določb upravnega postopka in se ni ukvarjalo z vprašanjem, kako je neizvedba vplivala na zakonitost odločitve. V novejši judikaturi pa sodišče ugotavlja, da tudi v primerih, ko so v postopek vključene stranke z nasprotujočimi interesi, odsotnost ustne obravnave sama po sebi ne šteje za bistveno kršitev določb postopka, pač pa bi bila ta podana, če strankam ne bi bila dana možnost izjavljanja o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (npr. gl. VS, št. I Up 836/2003 z dne 24. 9. 2003).

Wikius ob 13:05, 4. avgust 2014

2014-08-04T13:05:34Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:05, 4. avgust 2014
Vrstica 17:		Vrstica 17:
	Glavni smoter ugotovitvenega postopka je torej uresničitev načela materialne resnice in načela zaslišanja stranke. Praviloma pa mora že uradna oseba, ki vodi postopek na prvi stopnji, razpisati obvezno (obligatorno) ustno obravnavo v zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče in izvedence (prvi odstavek [[Zak:ZUP#154._.C4.8Dlen\|154. člena ZUP]]) in stranki omogočiti, da se izjavi. Če pa stranka to stori po izvedeni ustni obravnavi, mora imeti opravičljiv razlog, zakaj tega ni storila na obravnavi (drugi odstavek [[Zak:ZUP#146._.C4.8Dlen\|146. člena ZUP]] in [[Zak:ZUP#238._.C4.8Dlen\|238. člen ZUP]]). Stranka namreč kljub načelu zaslišanja stranke ne more zahtevati ustne obravnave ali podajati novih navedb, v kolikor ji je možnost izjave bila dana že v samem postopku in sicer v času do izdaje odločbe.		Glavni smoter ugotovitvenega postopka je torej uresničitev načela materialne resnice in načela zaslišanja stranke. Praviloma pa mora že uradna oseba, ki vodi postopek na prvi stopnji, razpisati obvezno (obligatorno) ustno obravnavo v zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče in izvedence (prvi odstavek [[Zak:ZUP#154._.C4.8Dlen\|154. člena ZUP]]) in stranki omogočiti, da se izjavi. Če pa stranka to stori po izvedeni ustni obravnavi, mora imeti opravičljiv razlog, zakaj tega ni storila na obravnavi (drugi odstavek [[Zak:ZUP#146._.C4.8Dlen\|146. člena ZUP]] in [[Zak:ZUP#238._.C4.8Dlen\|238. člen ZUP]]). Stranka namreč kljub načelu zaslišanja stranke ne more zahtevati ustne obravnave ali podajati novih navedb, v kolikor ji je možnost izjave bila dana že v samem postopku in sicer v času do izdaje odločbe.

	Če pa stranki ni bila dana možnost udeležbe, bodisi da v postopek sploh ni bila vključena (ni bila vabljena), bodisi da ni imela možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, gre za kršitev načela zaslišanja strank (drugi odstavek [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člena ZUP]]), ki obenem predstavlja tudi kršitev pravic enakega varstva pravic iz 22. člena [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. SRS, št. 33I/91 in novele). Po določbi prvega odstavka [[Zak:ZUP#244._.C4.8Dlen\|244. člena ZUP]] bo v takem primeru organ moral dopolniti postopek oziroma postopek izvesti, vendar način postopanja določi sam. Stranki mora omogočiti, da se izjavi, ne pa (izven obligatorne obravnave) nujno na naroku ustne obravnave. ~~<br>~~		Če pa stranki ni bila dana možnost udeležbe, bodisi da v postopek sploh ni bila vključena (ni bila vabljena), bodisi da ni imela možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, gre lahko za kršitev načela zaslišanja strank (drugi odstavek [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člena ZUP]]), ki obenem predstavlja tudi kršitev pravic enakega varstva pravic iz 22. člena [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. SRS, št. 33I/91 in novele). Po določbi prvega odstavka [[Zak:ZUP#244._.C4.8Dlen\|244. člena ZUP]] bo v takem primeru organ moral dopolniti postopek oziroma postopek izvesti, vendar način postopanja določi sam. Stranki mora omogočiti, da se izjavi, ne pa (izven obligatorne obravnave) nujno na naroku ustne obravnave.

			V sodni praksi je tako mogoče najti primere, ko je sodišče štelo opustitev obvezne ustne obravnave za bistveno kršitev določb upravnega postopka in se ni ukvarjalo z vprašanjem, kako je neizvedba vplivala na zakonitost odločitve. V novejši judikaturi pa sodišče ugotavlja, da tudi v primerih, ko so v postopek vključene stranke z nasprotujočimi interesi, odsotnost ustne obravnave sama po sebi ne šteje za bistveno kršitev določb postopka, pač pa bi bila ta podana, če strankam ne bi bila dana možnost izjavljanja o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (npr. gl. VS, št. I Up 836/2003 z dne 24. 9. 2003).



	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''
Vrstica 25:		Vrstica 29:
	<comments />		<comments />

	[[~~Category~~:~~Ustna_obravnava~~]] [[Category:~~Načeli_varstva_pravic_strank_in_zaslišanja_stranke~~]]		[[Kategorija:Ustna obravnava]] [[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]

Mitjad: - prestavitev Upravna-svetovalnica:Izvajanje ustne obravnave na zahtevo stranke na Izvajanje ustne obravnave na zahtevo stranke

2011-03-30T11:49:54Z

- prestavitev Upravna-svetovalnica:Izvajanje ustne obravnave na zahtevo stranke na Izvajanje ustne obravnave na zahtevo stranke

Nova stran

== '''Zadeva: '''Izvajanje ustne obravnave na zahtevo stranke ==

'''Datum odgovora: '''15. 3. 2011 

== '''Vprašanje: ''' ==

Ali mora upravni organ na zahtevo stranke, ki jo je dala šele v pritožbi, opraviti ustno obravnavo?

== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek ima svoj namen, tj. uravnotežiti zakonite pravice, pravne koristi in obveznosti strank z javnim interesom. Zato je v vseh upravnih postopkih na prvi in na drugi stopnji odločanja gospodar postopka uradna oseba, ki vodi postopek, v imenu organa, ki je pristojen za zadevo.

Stranka zato načeloma ne more zahtevati obravnave ali drugega dejanja v postopku, razen če ji zakon izrecno tako pravico opredeli (npr. lahko vloži pritožbo).

Vendar pa je uradna oseba, ki vodi postopek, dolžna spoštovati v zvezi s predmetnim primerom predvsem načeli materialne resnice ([[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen|8. člen ZUP]]) in zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9._.C4.8Dlen|9. člen ZUP]]). Obe načeli je mogoče uresničiti na ustni obravnavi, pa tudi izven ustne obravnave pri kakšnem drugem dejanju upravnega postopka. Že spričo tega ni potrebno, da bo morala biti v vsaki upravni zadevi razpisana ustna obravnava (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 326). Uradna oseba, ki vodi upravni postopek, lahko tudi po izrecnih določbah zakona po lastnem preudarku ali na predlog stranke razpiše ustno obravnavo vselej, kadar je koristno za razjasnitev upravne zadeve (fakultativna ustna obravnava), zavezana pa je le v določenih primerih.

Glavni smoter ugotovitvenega postopka je torej uresničitev načela materialne resnice in načela zaslišanja stranke. Praviloma pa mora že uradna oseba, ki vodi postopek na prvi stopnji, razpisati obvezno (obligatorno) ustno obravnavo v zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče in izvedence (prvi odstavek [[Zak:ZUP#154._.C4.8Dlen|154. člena ZUP]]) in stranki omogočiti, da se izjavi. Če pa stranka to stori po izvedeni ustni obravnavi, mora imeti opravičljiv razlog, zakaj tega ni storila na obravnavi (drugi odstavek [[Zak:ZUP#146._.C4.8Dlen|146. člena ZUP]] in [[Zak:ZUP#238._.C4.8Dlen|238. člen ZUP]]). Stranka namreč kljub načelu zaslišanja stranke ne more zahtevati ustne obravnave ali podajati novih navedb, v kolikor ji je možnost izjave bila dana že v samem postopku in sicer v času do izdaje odločbe.

Če pa stranki ni bila dana možnost udeležbe, bodisi da v postopek sploh ni bila vključena (ni bila vabljena), bodisi da ni imela možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, gre za kršitev načela zaslišanja strank (drugi odstavek [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen|237. člena ZUP]]), ki obenem predstavlja tudi kršitev pravic enakega varstva pravic iz 22. člena [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. SRS, št. 33I/91 in novele). Po določbi prvega odstavka [[Zak:ZUP#244._.C4.8Dlen|244. člena ZUP]] bo v takem primeru organ moral dopolniti postopek oziroma postopek izvesti, vendar način postopanja določi sam. Stranki mora omogočiti, da se izjavi, ne pa (izven obligatorne obravnave) nujno na naroku ustne obravnave. <br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Ustna_obravnava]] [[Category:Načeli_varstva_pravic_strank_in_zaslišanja_stranke]]