Izločitev upravnega organa iz postopka - Zgodovina strani

Tp0290: /* Odgovor: */

2022-12-30T12:55:32Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:55, 30. december 2022
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	ZUP v svojih določbah ne omogoča izločitve organa, saj gre za stvarno in krajevno pristojnost, ki je kot del formalne zakonitosti neprenosljiva, dogovori, devolucije in delegacije niso dovoljene. Izločitev je možna le na ravni uradne osebe oz. uradnih oseb v sklopu personalne pristojnosti. Izločitev uradne osebe  je sicer možna le v primeru obstoja izločitvenih razlogov, določenih v [[Zak:ZUP#35._.C4.8Dlen\|35. členu ZUP]] oz. v nadaljnih določbah zakona. Namen instituta izločitve je zagotoviti objektivnost in nepristranost pri delu in odločanju. Poleg varstva objektivnosti upravnega postopka kot takega in strank želijo ta pravila varovati tudi integriteto uradne osebe oz. organa. V primeru obstoja izločitvenih razlogov teh ni dopustno tehtati v smislu možnosti vpliva na odločanje. V tem se kaže njihova absolutnost. Tudi če v konkretnem primeru ni razlogov za dvom v objektivnost uradne osebe, (in ne glede na morebitno drugačno voljo strank v postopku), mora biti ta izključena iz vodenja postopka oz. odločanja o upravni zadevi (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 165-169). Prav tako predlog, da se izločijo vsi delavci določenega organa, pomeni predlog za izločitev vseh uradnih oseb in ne predlog za prenos krajevne pristojnosti, ki ga stranka, ki ni začela postopka ne more predlagati (tako Vrhovno sodišče v sodbi I Up 139/2004).		ZUP v svojih določbah ne omogoča izločitve organa, saj gre za stvarno in krajevno pristojnost, ki je kot del formalne zakonitosti neprenosljiva, dogovori, devolucije in delegacije niso dovoljene. <br>Izločitev je možna le na ravni uradne osebe oz. uradnih oseb v sklopu personalne pristojnosti. Izločitev uradne osebe  je sicer možna le v primeru obstoja izločitvenih razlogov, določenih v [[Zak:ZUP#35._.C4.8Dlen\|35. členu ZUP]] oz. v nadaljnih določbah zakona. Namen instituta izločitve je zagotoviti objektivnost in nepristranost pri delu in odločanju. Poleg varstva objektivnosti upravnega postopka kot takega in strank želijo ta pravila varovati tudi integriteto uradne osebe oz. organa. <br><br>V primeru obstoja izločitvenih razlogov teh ni dopustno tehtati v smislu možnosti vpliva na odločanje. '''V tem se kaže njihova absolutnost'''. Tudi če v konkretnem primeru ni razlogov za dvom v objektivnost uradne osebe, (in ne glede na morebitno drugačno voljo strank v postopku), mora biti ta izključena iz vodenja postopka oz. odločanja o upravni zadevi (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 165-169). Prav tako predlog, da se izločijo vsi delavci določenega organa, pomeni predlog za izločitev vseh uradnih oseb in ne predlog za prenos krajevne pristojnosti, ki ga stranka, ki ni začela postopka ne more predlagati (tako Vrhovno sodišče v [https://www.sodnapraksa.si/?q=id:18431&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=18431 sodbi I Up 139/2004 z dne 11. 2. 2004]).

	Zahtevo stranke, naj se izloči cel organ, se tako lahko neposredno zavrže po določbah prve točke prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP ]](stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva). Menimo pa, da bi vendar kazalo predhodno preveriti pri stanki oz. pooblaščencu, ali morda ne uveljavlja izločitve (vseh) uradnih oseb tega organa. Tako bi vlogo o izločitvi organa iz postopka obravnavali kot nejasno/nerazumljivo in vložnika skladno z določbami [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen\|67. člena ZUP]] pozvali, da vlogo v določnem roku razjasni oz. natančno opredeli in mu pri tem pojasnili, da zahteva za izločitev organa ni možna, lahko pa uveljavlja izločitev uradnih oseb. Če vložnik vztraja pri prvotni zahtevi, se zavrže, sicer pa presoja ne/pristranskost vsake od uradnih oseb individualno in se o tem odloči s (lahko za vse uradne osebe enim) sklepom. Pri tem pa je treba paziti, kdo je pristojen za odločanje o izločitvi skladno z [[Zak:ZUP#38. člen\|38. členom ZUP]] (npr. načelnik je pristojen za odločanje o vseh uradnih osebah na upravni enoti X; o izločitvi načelnika pa mora odločiti minister, pristojen za upravo).		Zahtevo stranke, naj se izloči cel organ, se tako lahko neposredno zavrže po določbah prve točke prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP ]](stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva). Menimo pa, da bi vendar kazalo predhodno preveriti pri stanki oz. pooblaščencu, ali morda ne uveljavlja izločitve (vseh) uradnih oseb tega organa. Tako bi vlogo o izločitvi organa iz postopka obravnavali kot '''nejasno/nerazumljivo''' in vložnika skladno z določbami [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen\|67. člena ZUP]] pozvali, da vlogo v določnem roku razjasni oz. natančno opredeli in mu pri tem pojasnili, da zahteva za izločitev organa ni možna, lahko pa uveljavlja izločitev uradnih oseb. Če vložnik vztraja pri prvotni zahtevi, se zavrže, sicer pa presoja ne/pristranskost vsake od uradnih oseb individualno in se o tem odloči s (lahko za vse uradne osebe enim) sklepom. Pri tem pa je treba paziti, kdo je pristojen za odločanje o izločitvi skladno z [[Zak:ZUP#38. člen\|38. členom ZUP]] (npr. '''načelnik je pristojen za odločanje o vseh uradnih osebah na upravni enoti X; o izločitvi načelnika pa mora odločiti minister, pristojen za upravo''').

	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

Tp0290: /* Zadeva: Izločitev upravnega organa iz postopka */

2022-12-30T12:54:11Z

Zadeva: Izločitev upravnega organa iz postopka

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:54, 30. december 2022
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: Izločitev upravnega organa iz postopka''' ==		== '''Zadeva: Izločitev upravnega organa iz postopka''' ==

	'''Datum odgovora:''' 28. 2. 2010, pregled 30. 12. 2022~~<br><br>~~		'''Datum odgovora:''' 28. 2. 2010, pregled 30. 12. 2022

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

Tp0290: /* Zadeva: Izločitev upravnega organa iz postopka */

2022-12-30T12:51:48Z

Zadeva: Izločitev upravnega organa iz postopka

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:51, 30. december 2022
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: Izločitev upravnega organa iz postopka''' ==		== '''Zadeva: Izločitev upravnega organa iz postopka''' ==

	'''Datum odgovora:''' 28. 2. 2010<br><br>		'''Datum odgovora:''' 28. 2. 2010, pregled 30. 12. 2022<br><br>

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

TS ob 07:56, 28. september 2018

2018-09-28T07:56:19Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:56, 28. september 2018
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	ZUP v svojih določbah ne omogoča izločitve organa, saj gre za stvarno in krajevno pristojnost, ki je kot del formalne zakonitosti neprenosljiva, dogovori, devolucije in delegacije niso dovoljene. Izločitev je možna le na ravni uradne osebe oz. uradnih oseb v sklopu personalne pristojnosti. Izločitev uradne osebe  je sicer možna le v primeru obstoja izločitvenih razlogov, določenih v [[Zak:ZUP#35._.C4.8Dlen\|35. členu ZUP]] oz. v nadaljnih določbah zakona. Namen instituta izločitve je zagotoviti objektivnost in nepristranost pri delu in odločanju. Poleg varstva objektivnosti upravnega postopka kot takega in strank želijo ta pravila varovati tudi integriteto uradne osebe oz. organa. V primeru obstoja izločitvenih razlogov teh ni dopustno tehtati v smislu možnosti vpliva na odločanje. V tem se kaže njihova absolutnost. Tudi če v konkretnem primeru ni razlogov za dvom v objektivnost uradne osebe, (in ne glede na morebitno drugačno voljo strank v postopku), mora biti ta izključena iz vodenja postopka oz. odločanja o upravni zadevi (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 165-169). Prav tako predlog, da se izločijo vsi delavci določenega organa, pomeni predlog za izločitev vseh uradnih oseb in ne predlog za prenos krajevne pristojnosti, ki ga stranka, ki ni začela postopka ne more predlagati (tako Vrhovno sodišče v sodbi I Up 139/2004).		ZUP v svojih določbah ne omogoča izločitve organa, saj gre za stvarno in krajevno pristojnost, ki je kot del formalne zakonitosti neprenosljiva, dogovori, devolucije in delegacije niso dovoljene. Izločitev je možna le na ravni uradne osebe oz. uradnih oseb v sklopu personalne pristojnosti. Izločitev uradne osebe  je sicer možna le v primeru obstoja izločitvenih razlogov, določenih v [[Zak:ZUP#35._.C4.8Dlen\|35. členu ZUP]] oz. v nadaljnih določbah zakona. Namen instituta izločitve je zagotoviti objektivnost in nepristranost pri delu in odločanju. Poleg varstva objektivnosti upravnega postopka kot takega in strank želijo ta pravila varovati tudi integriteto uradne osebe oz. organa. V primeru obstoja izločitvenih razlogov teh ni dopustno tehtati v smislu možnosti vpliva na odločanje. V tem se kaže njihova absolutnost. Tudi če v konkretnem primeru ni razlogov za dvom v objektivnost uradne osebe, (in ne glede na morebitno drugačno voljo strank v postopku), mora biti ta izključena iz vodenja postopka oz. odločanja o upravni zadevi (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 165-169). Prav tako predlog, da se izločijo vsi delavci določenega organa, pomeni predlog za izločitev vseh uradnih oseb in ne predlog za prenos krajevne pristojnosti, ki ga stranka, ki ni začela postopka ne more predlagati (tako Vrhovno sodišče v sodbi I Up 139/2004).

	Zahtevo stranke, naj se izloči cel organ, se tako lahko neposredno zavrže po določbah prve točke prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP ]](stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva). Menimo pa, da bi vendar kazalo predhodno preveriti pri stanki oz. pooblaščencu, ali morda ne uveljavlja izločitve (vseh) uradnih oseb tega organa. Tako bi vlogo o izločitvi organa iz postopka obravnavali kot nejasno/nerazumljivo in vložnika skladno z določbami [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen\|67. člena ZUP]] pozvali, da vlogo v določnem roku razjasni oz. natančno opredeli in mu pri tem pojasnili, da zahteva za izločitev organa ni možna, lahko pa uveljavlja izločitev uradnih oseb. Če vložnik vztraja pri prvotni zahtevi, se zavrže, sicer pa presoja ne/pristranskost vsake od uradnih oseb individualno in se o tem odloči s (lahko za vse uradne osebe enim) sklepom.		Zahtevo stranke, naj se izloči cel organ, se tako lahko neposredno zavrže po določbah prve točke prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP ]](stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva). Menimo pa, da bi vendar kazalo predhodno preveriti pri stanki oz. pooblaščencu, ali morda ne uveljavlja izločitve (vseh) uradnih oseb tega organa. Tako bi vlogo o izločitvi organa iz postopka obravnavali kot nejasno/nerazumljivo in vložnika skladno z določbami [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen\|67. člena ZUP]] pozvali, da vlogo v določnem roku razjasni oz. natančno opredeli in mu pri tem pojasnili, da zahteva za izločitev organa ni možna, lahko pa uveljavlja izločitev uradnih oseb. Če vložnik vztraja pri prvotni zahtevi, se zavrže, sicer pa presoja ne/pristranskost vsake od uradnih oseb individualno in se o tem odloči s (lahko za vse uradne osebe enim) sklepom. Pri tem pa je treba paziti, kdo je pristojen za odločanje o izločitvi skladno z [[Zak:ZUP#38. člen\|38. členom ZUP]] (npr. načelnik je pristojen za odločanje o vseh uradnih osebah na upravni enoti X; o izločitvi načelnika pa mora odločiti minister, pristojen za upravo).

	<br>		<br>
Vrstica 19:		Vrstica 19:
	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

	[[~~Category~~:~~Pogoji_za_uradne_osebe~~,~~_njihova_pooblastila_in_izločitev~~]]		[[Kategorija:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

FUsasad ob 18:11, 9. december 2010

2010-12-09T18:11:01Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:11, 9. december 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: Izločitev upravnega organa iz postopka''' ==		== '''Zadeva: Izločitev upravnega organa iz postopka''' ==

	'''Datum odgovora:''' 28. 2. 2010<br>~~---[[Izvirnik:Izločitev upravnega organa iz postopka]]~~		'''Datum odgovora:''' 28. 2. 2010<br><br>

	<br>

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Kako ravna upravni organ, ko prejme zahtevo (pooblaščenca) stranke o izločitvi celotnega organa (npr. centra za socialno delo ali upravne enote) iz postopka?		Kako ravna upravni organ, ko prejme zahtevo (pooblaščenca) stranke o izločitvi celotnega organa (npr. centra za socialno delo ali upravne enote) iz postopka?

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	ZUP v svojih določbah ne omogoča izločitve organa, saj gre za stvarno in krajevno pristojnost, ki je kot del formalne zakonitosti neprenosljiva, dogovori, devolucije in delegacije niso dovoljene. Izločitev je možna le na ravni uradne osebe oz. uradnih oseb v sklopu personalne pristojnosti. Izločitev uradne osebe  je sicer možna le v primeru obstoja izločitvenih razlogov, določenih v [[Zak:ZUP#35._.C4.8Dlen\|35. členu ZUP]] oz. v nadaljnih določbah zakona. Namen instituta izločitve je zagotoviti objektivnost in nepristranost pri delu in odločanju. Poleg varstva objektivnosti upravnega postopka kot takega in strank želijo ta pravila varovati tudi integriteto uradne osebe oz. organa. V primeru obstoja izločitvenih razlogov teh ni dopustno tehtati v smislu možnosti vpliva na odločanje. V tem se kaže njihova absolutnost. Tudi če v konkretnem primeru ni razlogov za dvom v objektivnost uradne osebe, (in ne glede na morebitno drugačno voljo strank v postopku), mora biti ta izključena iz vodenja postopka oz. odločanja o upravni zadevi (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 165-169). Prav tako predlog, da se izločijo vsi delavci določenega organa, pomeni predlog za izločitev vseh uradnih oseb in ne predlog za prenos krajevne pristojnosti, ki ga stranka, ki ni začela postopka ne more predlagati (tako Vrhovno sodišče v sodbi I Up 139/2004).		ZUP v svojih določbah ne omogoča izločitve organa, saj gre za stvarno in krajevno pristojnost, ki je kot del formalne zakonitosti neprenosljiva, dogovori, devolucije in delegacije niso dovoljene. Izločitev je možna le na ravni uradne osebe oz. uradnih oseb v sklopu personalne pristojnosti. Izločitev uradne osebe  je sicer možna le v primeru obstoja izločitvenih razlogov, določenih v [[Zak:ZUP#35._.C4.8Dlen\|35. členu ZUP]] oz. v nadaljnih določbah zakona. Namen instituta izločitve je zagotoviti objektivnost in nepristranost pri delu in odločanju. Poleg varstva objektivnosti upravnega postopka kot takega in strank želijo ta pravila varovati tudi integriteto uradne osebe oz. organa. V primeru obstoja izločitvenih razlogov teh ni dopustno tehtati v smislu možnosti vpliva na odločanje. V tem se kaže njihova absolutnost. Tudi če v konkretnem primeru ni razlogov za dvom v objektivnost uradne osebe, (in ne glede na morebitno drugačno voljo strank v postopku), mora biti ta izključena iz vodenja postopka oz. odločanja o upravni zadevi (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 165-169). Prav tako predlog, da se izločijo vsi delavci določenega organa, pomeni predlog za izločitev vseh uradnih oseb in ne predlog za prenos krajevne pristojnosti, ki ga stranka, ki ni začela postopka ne more predlagati (tako Vrhovno sodišče v sodbi I Up 139/2004).

	Zahtevo stranke, naj se izloči cel organ, se tako lahko neposredno zavrže po določbah prve točke prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP ]](stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva). Menimo pa, da bi vendar kazalo predhodno preveriti pri stanki oz. pooblaščencu, ali morda ne uveljavlja izločitve (vseh) uradnih oseb tega organa. Tako bi vlogo o izločitvi organa iz postopka obravnavali kot nejasno/nerazumljivo in vložnika skladno z določbami [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen\|67. člena ZUP]] pozvali, da vlogo v določnem roku razjasni oz. natančno opredeli in mu pri tem pojasnili, da zahteva za izločitev organa ni možna, lahko pa uveljavlja izločitev uradnih oseb. Če vložnik vztraja pri prvotni zahtevi, se zavrže, sicer pa presoja ne/pristranskost vsake od uradnih oseb individualno in se o tem odloči s (lahko za vse uradne osebe enim) sklepom.		Zahtevo stranke, naj se izloči cel organ, se tako lahko neposredno zavrže po določbah prve točke prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP ]](stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva). Menimo pa, da bi vendar kazalo predhodno preveriti pri stanki oz. pooblaščencu, ali morda ne uveljavlja izločitve (vseh) uradnih oseb tega organa. Tako bi vlogo o izločitvi organa iz postopka obravnavali kot nejasno/nerazumljivo in vložnika skladno z določbami [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen\|67. člena ZUP]] pozvali, da vlogo v določnem roku razjasni oz. natančno opredeli in mu pri tem pojasnili, da zahteva za izločitev organa ni možna, lahko pa uveljavlja izločitev uradnih oseb. Če vložnik vztraja pri prvotni zahtevi, se zavrže, sicer pa presoja ne/pristranskost vsake od uradnih oseb individualno in se o tem odloči s (lahko za vse uradne osebe enim) sklepom.

	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

	[[~~Kategorija~~:~~Pogoji za uradne osebe~~, ~~njihova pooblastila in izločitev~~]]		[[Category:Pogoji_za_uradne_osebe,_njihova_pooblastila_in_izločitev]]

Mitjad: Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---"

2010-12-08T12:20:00Z

Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---"

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:20, 8. december 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: Izločitev upravnega organa iz postopka''' ==		== '''Zadeva: Izločitev upravnega organa iz postopka''' ==

	'''Datum odgovora:''' 28. 2. 2010<br>~~SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:~~[[Izvirnik:Izločitev upravnega organa iz postopka]]		'''Datum odgovora:''' 28. 2. 2010<br>---[[Izvirnik:Izločitev upravnega organa iz postopka]]

	<br>		<br>

Alen: /* Odgovor: */

2010-03-29T21:35:18Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 23:35, 29. marec 2010
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	ZUP v svojih določbah ne omogoča izločitve organa, saj gre za stvarno in krajevno pristojnost, ki je kot del formalne zakonitosti neprenosljiva, dogovori, devolucije in delegacije niso dovoljene. Izločitev je možna le na ravni uradne osebe oz. uradnih oseb v sklopu personalne pristojnosti. Izločitev uradne osebe  je sicer možna le v primeru obstoja izločitvenih razlogov, določenih v [[Zak:ZUP#35._.C4.8Dlen\|35. členu ZUP]] oz. v nadaljnih določbah zakona. Namen instituta izločitve je zagotoviti objektivnost in nepristranost pri delu in odločanju. Poleg varstva objektivnosti upravnega postopka kot takega in strank želijo ta pravila varovati tudi integriteto uradne osebe oz. organa. V primeru obstoja izločitvenih razlogov teh ni dopustno tehtati v smislu možnosti vpliva na odločanje. V tem se kaže njihova absolutnost. Tudi če v konkretnem primeru ni razlogov za dvom v objektivnost uradne osebe, (in ne glede na morebitno drugačno voljo strank v postopku), mora biti ta izključena iz vodenja postopka oz. ~~izločanja~~ o upravni zadevi (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 165-169). Prav tako predlog, da se izločijo vsi delavci določenega organa, pomeni predlog za izločitev vseh uradnih oseb in ne predlog za prenos krajevne pristojnosti, ki ga stranka, ki ni začela postopka ne more predlagati (tako Vrhovno sodišče v sodbi I Up 139/2004).		ZUP v svojih določbah ne omogoča izločitve organa, saj gre za stvarno in krajevno pristojnost, ki je kot del formalne zakonitosti neprenosljiva, dogovori, devolucije in delegacije niso dovoljene. Izločitev je možna le na ravni uradne osebe oz. uradnih oseb v sklopu personalne pristojnosti. Izločitev uradne osebe  je sicer možna le v primeru obstoja izločitvenih razlogov, določenih v [[Zak:ZUP#35._.C4.8Dlen\|35. členu ZUP]] oz. v nadaljnih določbah zakona. Namen instituta izločitve je zagotoviti objektivnost in nepristranost pri delu in odločanju. Poleg varstva objektivnosti upravnega postopka kot takega in strank želijo ta pravila varovati tudi integriteto uradne osebe oz. organa. V primeru obstoja izločitvenih razlogov teh ni dopustno tehtati v smislu možnosti vpliva na odločanje. V tem se kaže njihova absolutnost. Tudi če v konkretnem primeru ni razlogov za dvom v objektivnost uradne osebe, (in ne glede na morebitno drugačno voljo strank v postopku), mora biti ta izključena iz vodenja postopka oz. odločanja o upravni zadevi (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 165-169). Prav tako predlog, da se izločijo vsi delavci določenega organa, pomeni predlog za izločitev vseh uradnih oseb in ne predlog za prenos krajevne pristojnosti, ki ga stranka, ki ni začela postopka ne more predlagati (tako Vrhovno sodišče v sodbi I Up 139/2004).

	Zahtevo stranke, naj se izloči cel organ, se tako lahko neposredno zavrže po določbah prve točke prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP ]](stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva). Menimo pa, da bi vendar kazalo predhodno preveriti pri stanki oz. pooblaščencu, ali morda ne uveljavlja izločitve (vseh) uradnih oseb tega organa. Tako bi vlogo o izločitvi organa iz postopka obravnavali kot nejasno/nerazumljivo in vložnika skladno z določbami [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen\|67. člena ZUP]] pozvali, da vlogo v določnem roku razjasni oz. natančno opredeli in mu pri tem pojasnili, da zahteva za izločitev organa ni možna, lahko pa uveljavlja izločitev uradnih oseb. Če vložnik vztraja pri prvotni zahtevi, se zavrže, sicer pa presoja ne/pristranskost vsake od uradnih oseb individualno in se o tem odloči s (lahko za vse uradne osebe enim) sklepom.		Zahtevo stranke, naj se izloči cel organ, se tako lahko neposredno zavrže po določbah prve točke prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP ]](stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva). Menimo pa, da bi vendar kazalo predhodno preveriti pri stanki oz. pooblaščencu, ali morda ne uveljavlja izločitve (vseh) uradnih oseb tega organa. Tako bi vlogo o izločitvi organa iz postopka obravnavali kot nejasno/nerazumljivo in vložnika skladno z določbami [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen\|67. člena ZUP]] pozvali, da vlogo v določnem roku razjasni oz. natančno opredeli in mu pri tem pojasnili, da zahteva za izločitev organa ni možna, lahko pa uveljavlja izločitev uradnih oseb. Če vložnik vztraja pri prvotni zahtevi, se zavrže, sicer pa presoja ne/pristranskost vsake od uradnih oseb individualno in se o tem odloči s (lahko za vse uradne osebe enim) sklepom.

Alen: /* Odgovor: */

2010-03-29T21:32:32Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 23:32, 29. marec 2010
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	ZUP v svojih določbah ne omogoča izločitve organa, saj gre za stvarno in krajevno pristojnost, ki je kot del formalne zakonitosti neprenosljiva, ~~dogovri~~, devolucije in delegacije niso dovoljene. Izločitev je možna le na ravni uradne osebe oz. uradnih oseb v sklopu personalne pristojnosti. Izločitev uradne osebe  je sicer možna le v primeru obstoja izločitvenih razlogov, določenih v [[Zak:ZUP#35._.C4.8Dlen\|35. členu ZUP]] oz. v nadaljnih določbah zakona. Namen instituta izločitve je zagotoviti objektivnost in nepristranost pri delu in odločanju. Poleg varstva objektivnosti upravnega postopka kot takega in strank želijo ta pravila varovati tudi integriteto uradne osebe oz. organa. V primeru obstoja izločitvenih razlogov teh ni dopustno tehtati v smislu možnosti vpliva na odločanje. V tem se kaže njihova absolutnost. Tudi če v konkretnem primeru ni razlogov za dvom v objektivnost uradne osebe, (in ne glede na morebitno drugačno voljo strank v postopku), mora biti ta izključena iz vodenja postopka oz. izločanja o upravni zadevi (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 165-169). Prav tako predlog, da se izločijo vsi delavci določenega organa, pomeni predlog za izločitev vseh uradnih oseb in ne predlog za prenos krajevne pristojnosti, ki ga stranka, ki ni začela postopka ne more predlagati (tako Vrhovno sodišče v sodbi I Up 139/2004).		ZUP v svojih določbah ne omogoča izločitve organa, saj gre za stvarno in krajevno pristojnost, ki je kot del formalne zakonitosti neprenosljiva, dogovori, devolucije in delegacije niso dovoljene. Izločitev je možna le na ravni uradne osebe oz. uradnih oseb v sklopu personalne pristojnosti. Izločitev uradne osebe  je sicer možna le v primeru obstoja izločitvenih razlogov, določenih v [[Zak:ZUP#35._.C4.8Dlen\|35. členu ZUP]] oz. v nadaljnih določbah zakona. Namen instituta izločitve je zagotoviti objektivnost in nepristranost pri delu in odločanju. Poleg varstva objektivnosti upravnega postopka kot takega in strank želijo ta pravila varovati tudi integriteto uradne osebe oz. organa. V primeru obstoja izločitvenih razlogov teh ni dopustno tehtati v smislu možnosti vpliva na odločanje. V tem se kaže njihova absolutnost. Tudi če v konkretnem primeru ni razlogov za dvom v objektivnost uradne osebe, (in ne glede na morebitno drugačno voljo strank v postopku), mora biti ta izključena iz vodenja postopka oz. izločanja o upravni zadevi (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 165-169). Prav tako predlog, da se izločijo vsi delavci določenega organa, pomeni predlog za izločitev vseh uradnih oseb in ne predlog za prenos krajevne pristojnosti, ki ga stranka, ki ni začela postopka ne more predlagati (tako Vrhovno sodišče v sodbi I Up 139/2004).

	Zahtevo stranke, naj se izloči cel organ, se tako lahko neposredno zavrže po določbah prve točke prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP ]](stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva). Menimo pa, da bi vendar kazalo predhodno preveriti pri stanki oz. pooblaščencu, ali morda ne uveljavlja izločitve (vseh) uradnih oseb tega organa. Tako bi vlogo o izločitvi organa iz postopka obravnavali kot nejasno/nerazumljivo in vložnika skladno z določbami [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen\|67. člena ZUP]] pozvali, da vlogo v določnem roku razjasni oz. natančno opredeli in mu pri tem pojasnili, da zahteva za izločitev organa ni možna, lahko pa uveljavlja izločitev uradnih oseb. Če vložnik vztraja pri prvotni zahtevi, se zavrže, sicer pa presoja ne/pristranskost vsake od uradnih oseb individualno in se o tem odloči s (lahko za vse uradne osebe enim) sklepom.		Zahtevo stranke, naj se izloči cel organ, se tako lahko neposredno zavrže po določbah prve točke prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP ]](stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva). Menimo pa, da bi vendar kazalo predhodno preveriti pri stanki oz. pooblaščencu, ali morda ne uveljavlja izločitve (vseh) uradnih oseb tega organa. Tako bi vlogo o izločitvi organa iz postopka obravnavali kot nejasno/nerazumljivo in vložnika skladno z določbami [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen\|67. člena ZUP]] pozvali, da vlogo v določnem roku razjasni oz. natančno opredeli in mu pri tem pojasnili, da zahteva za izločitev organa ni možna, lahko pa uveljavlja izločitev uradnih oseb. Če vložnik vztraja pri prvotni zahtevi, se zavrže, sicer pa presoja ne/pristranskost vsake od uradnih oseb individualno in se o tem odloči s (lahko za vse uradne osebe enim) sklepom.

Mitjad ob 12:49, 3. marec 2010

2010-03-03T12:49:36Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:49, 3. marec 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	~~BlobAccessException~~		== '''Zadeva: Izločitev upravnega organa iz postopka''' ==

			'''Datum odgovora:''' 28. 2. 2010<br>SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:[[Izvirnik:Izločitev upravnega organa iz postopka]]

			<br>

			== '''Vprašanje:''' ==

			Kako ravna upravni organ, ko prejme zahtevo (pooblaščenca) stranke o izločitvi celotnega organa (npr. centra za socialno delo ali upravne enote) iz postopka?

			== '''Odgovor:''' ==

			ZUP v svojih določbah ne omogoča izločitve organa, saj gre za stvarno in krajevno pristojnost, ki je kot del formalne zakonitosti neprenosljiva, dogovri, devolucije in delegacije niso dovoljene. Izločitev je možna le na ravni uradne osebe oz. uradnih oseb v sklopu personalne pristojnosti. Izločitev uradne osebe  je sicer možna le v primeru obstoja izločitvenih razlogov, določenih v [[Zak:ZUP#35._.C4.8Dlen\|35. členu ZUP]] oz. v nadaljnih določbah zakona. Namen instituta izločitve je zagotoviti objektivnost in nepristranost pri delu in odločanju. Poleg varstva objektivnosti upravnega postopka kot takega in strank želijo ta pravila varovati tudi integriteto uradne osebe oz. organa. V primeru obstoja izločitvenih razlogov teh ni dopustno tehtati v smislu možnosti vpliva na odločanje. V tem se kaže njihova absolutnost. Tudi če v konkretnem primeru ni razlogov za dvom v objektivnost uradne osebe, (in ne glede na morebitno drugačno voljo strank v postopku), mora biti ta izključena iz vodenja postopka oz. izločanja o upravni zadevi (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 165-169). Prav tako predlog, da se izločijo vsi delavci določenega organa, pomeni predlog za izločitev vseh uradnih oseb in ne predlog za prenos krajevne pristojnosti, ki ga stranka, ki ni začela postopka ne more predlagati (tako Vrhovno sodišče v sodbi I Up 139/2004).

			Zahtevo stranke, naj se izloči cel organ, se tako lahko neposredno zavrže po določbah prve točke prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP ]](stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva). Menimo pa, da bi vendar kazalo predhodno preveriti pri stanki oz. pooblaščencu, ali morda ne uveljavlja izločitve (vseh) uradnih oseb tega organa. Tako bi vlogo o izločitvi organa iz postopka obravnavali kot nejasno/nerazumljivo in vložnika skladno z določbami [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen\|67. člena ZUP]] pozvali, da vlogo v določnem roku razjasni oz. natančno opredeli in mu pri tem pojasnili, da zahteva za izločitev organa ni možna, lahko pa uveljavlja izločitev uradnih oseb. Če vložnik vztraja pri prvotni zahtevi, se zavrže, sicer pa presoja ne/pristranskost vsake od uradnih oseb individualno in se o tem odloči s (lahko za vse uradne osebe enim) sklepom.

			<br>

			''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

			== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

			<comments />

			[[Kategorija:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

Mitjad: Copied from Izvirnik:Izločitev upravnega organa iz postopka

2010-03-03T12:49:13Z

Copied from Izvirnik:Izločitev upravnega organa iz postopka

← Starejša redakcija	Redakcija: 14:49, 3. marec 2010
(Ni razlike)