Izdaja sklepa o javnem naznanilu - Zgodovina strani

Mo5957 ob 08:56, 7. december 2022

2022-12-07T08:56:12Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:56, 7. december 2022
Vrstica 6:		Vrstica 6:
	== Vprašanje: ==		== Vprašanje: ==

	Kakšno je pravilno izvajanje 94. a člena ZUP, po katerem se vročitev opravlja z javnim naznanilom? Ali je potrebno za vročanje z javnim naznanilom izdati sklep (kot je npr. določeno v knjigi Vzorci uradnih pisanj v upravnem postopku) in ga objaviti na enak način kot dokument, ki je vročen na ta način?		Kakšno je pravilno izvajanje 94. člena ZUP, po katerem se vročitev opravlja z javnim naznanilom? Ali je potrebno za vročanje z javnim naznanilom izdati sklep (kot je npr. določeno v knjigi Vzorci uradnih pisanj v upravnem postopku) in ga objaviti na enak način kot dokument, ki je vročen na ta način?

	== Odgovor: ==		== Odgovor: ==

Mo5957 ob 08:56, 7. december 2022

2022-12-07T08:56:02Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:56, 7. december 2022
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== Zadeva: Izdaja sklepa o javnem naznanilu ==		== Zadeva: Izdaja sklepa o javnem naznanilu ==

	'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009		'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 7. 12. 2022


	== Vprašanje: ==		== Vprašanje: ==

	Kakšno je pravilno izvajanje ~~96. in 96~~. a člena ZUP, po ~~katerih~~ se vročitev opravlja z javnim naznanilom? Ali je potrebno za vročanje z javnim naznanilom izdati sklep (kot je npr. določeno v knjigi Vzorci uradnih pisanj v upravnem postopku) in ga objaviti na enak način kot dokument, ki je vročen na ta način?		Kakšno je pravilno izvajanje 94. a člena ZUP, po katerem se vročitev opravlja z javnim naznanilom? Ali je potrebno za vročanje z javnim naznanilom izdati sklep (kot je npr. določeno v knjigi Vzorci uradnih pisanj v upravnem postopku) in ga objaviti na enak način kot dokument, ki je vročen na ta način?

	== Odgovor: ==		== Odgovor: ==

	Odločitev o vročanju z javnim naznanilom je le odločitev procesnega vodenja, zato izdaja pisnega sklepa v obravnavanem primeru ni potrebna. V določbah ZUP, ki se nanašajo na vročanje z javnim naznanilom, ni zahtevano, da bi uradna oseba svojo odločitev morala predhodno (ali istočasno) razglasiti s (pisnim ali ustnim) sklepom. Konkretno je v več določbah navedeno, da uradna oseba »odredi«, da se vročitev opravi z javnim naznanilom. Takšna določba je v [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen\|96. členu ZUP]], ki se po vsebini v ničemer ne razlikuje od splošne določbe [[Zak:ZUP#83._.C4.8Dlen\|83. člena ZUP]], v katerem je prav tako govora o »odrejanju« (elektronskega ali fizičnega) načina vročitve, pri čemer se v upravni praksi nikoli ni pojavljalo vprašanje, ali je potrebno izdati (pisni) sklep. Pri vročanju z javnim naznanilom je ob izpolnjenih pogojih za takšno odločitev relevantno predvsem dejstvo, ali je bil dokument objavljen v zakonsko predpisanem roku, da se vročitev lahko šteje kot opravljena (tako tudi sodna praksa). Ob izpolnjenih pogojih za vročanje z javnim naznanilom je nemudoma potrebno javno naznaniti osnovni dokument.<br> Pisne sklepe je potrebno izdajati v primeru, če zakon tako določa ali če je zoper njih dovoljena pritožba. Ne glede na vrsto sklepa je njegovo bistvo v tem, da se z njim odloča ali o procesnih (npr. o ustavitvi, zavrženju, prekinitvi postopka) ali pa o vsebinskih vprašanjih, ki jih označujemo kot postranska ([[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen\|226. člen ZUP]] – npr. o vstopu v postopek, izločitvi uradne osebe, izločitvi javnosti, o stroških postopka, o dovolitvi obnove, ipd.). Za vsako procesno dejanje v postopku ni potrebno izdati sklepa, čeprav bi teoretično lahko razmišljali na način, da je vsaka odločitev uradne osebe v zvezi s postopkom vezana na »miselni sklep«, ki se navzven odraža kot procesno dejanje v konkretnem postopku. Nesporno je, da ZUP ne določa obveznosti, da bi morala biti vsaka procesna odločitev protokolirana v obliki (ustnega ali pisnega) sklepa, ki bi kot tak le z naznanitvijo stranki, po šestem odstavku [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člena ZUP]], postal izvršljiv. Takšna razmišljanja bi vodila v absurde situacije, ker uradna oseba ne bi mogla opraviti nobenega dejanja v postopku, če s takšnimi »sklepi« ne bi bile obveščene stranke, in tako ne bi bilo mogoče razpisati ustne obravnave, povabiti priče, opraviti ogleda in podobno, po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#145._.C4.8Dlen\|145. člena ZUP]], kar so tipična dejanja procesnega vodenja, ki so v izključni domeni uradne osebe.<br>		'''Odločitev o vročanju z javnim naznanilom je le odločitev procesnega vodenja, zato izdaja pisnega sklepa v obravnavanem primeru ni potrebna.''' V določbah ZUP, ki se nanašajo na vročanje z javnim naznanilom, ni zahtevano, da bi uradna oseba svojo odločitev morala predhodno (ali istočasno) razglasiti s (pisnim ali ustnim) sklepom. Konkretno je v več določbah navedeno, da uradna oseba »odredi«, da se vročitev opravi z javnim naznanilom. Takšna določba je v [[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen\|94. členu ZUP]], ki se po vsebini v ničemer ne razlikuje od splošne določbe [[Zak:ZUP#83._.C4.8Dlen\|83. člena ZUP]], v katerem je prav tako govora o »odrejanju« (elektronskega ali fizičnega) načina vročitve, pri čemer se v upravni praksi nikoli ni pojavljalo vprašanje, ali je potrebno izdati (pisni) sklep. Pri vročanju z javnim naznanilom je ob izpolnjenih pogojih za takšno odločitev relevantno predvsem dejstvo, ali je bil dokument objavljen v zakonsko predpisanem roku, da se vročitev lahko šteje kot opravljena (tako tudi sodna praksa).

			Ob izpolnjenih pogojih za vročanje z javnim naznanilom je nemudoma potrebno javno naznaniti osnovni dokument.<br> '''Pisne sklepe je potrebno izdajati v primeru, če zakon tako določa ali če je zoper njih dovoljena pritožba.''' Ne glede na vrsto sklepa je njegovo '''bistvo v tem, da se z njim odloča ali o procesnih''' (npr. o ustavitvi, zavrženju, prekinitvi postopka) '''ali pa o vsebinskih vprašanjih, ki jih označujemo kot postranska''' ([[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen\|226. člen ZUP]] – npr. o vstopu v postopek, izločitvi uradne osebe, izločitvi javnosti, o stroških postopka, o dovolitvi obnove, ipd.). '''Za vsako procesno dejanje v postopku ni potrebno izdati sklepa''', čeprav bi teoretično lahko razmišljali na način, da je vsaka odločitev uradne osebe v zvezi s postopkom vezana na »miselni sklep«, ki se navzven odraža kot procesno dejanje v konkretnem postopku. Nesporno je, da ZUP ne določa obveznosti, da bi morala biti vsaka procesna odločitev protokolirana v obliki (ustnega ali pisnega) sklepa, ki bi kot tak le z naznanitvijo stranki, po šestem odstavku [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člena ZUP]], postal izvršljiv. Takšna razmišljanja bi vodila v absurde situacije, ker uradna oseba ne bi mogla opraviti nobenega dejanja v postopku, če s takšnimi »sklepi« ne bi bile obveščene stranke, in tako ne bi bilo mogoče razpisati ustne obravnave, povabiti priče, opraviti ogleda in podobno, po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#145._.C4.8Dlen\|145. člena ZUP]], kar so tipična dejanja procesnega vodenja, ki so v izključni domeni uradne osebe.<br>

	Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].		Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].

Mitjad ob 20:12, 28. februar 2012

2012-02-28T20:12:28Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:12, 28. februar 2012
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== Zadeva: Izdaja sklepa o javnem naznanilu ==		== Zadeva: Izdaja sklepa o javnem naznanilu ==

	'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009		'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009

	~~[[Izvirnik:Izdaja sklepa o javnem naznanilu\|<br>]]~~

	== Vprašanje: ==		== Vprašanje: ==

	Kakšno je pravilno izvajanje 96. in 96. a člena ZUP, po katerih se vročitev opravlja z javnim naznanilom? Ali je potrebno za vročanje z javnim naznanilom izdati sklep (kot je npr. določeno v knjigi Vzorci uradnih pisanj v upravnem postopku) in ga objaviti na enak način kot dokument, ki je vročen na ta način?		Kakšno je pravilno izvajanje 96. in 96. a člena ZUP, po katerih se vročitev opravlja z javnim naznanilom? Ali je potrebno za vročanje z javnim naznanilom izdati sklep (kot je npr. določeno v knjigi Vzorci uradnih pisanj v upravnem postopku) in ga objaviti na enak način kot dokument, ki je vročen na ta način?

	== Odgovor: ==		== Odgovor: ==

	Odločitev o vročanju z javnim naznanilom je le odločitev procesnega vodenja, zato izdaja pisnega sklepa v obravnavanem primeru ni potrebna. V določbah ZUP, ki se nanašajo na vročanje z javnim naznanilom, ni zahtevano, da bi uradna oseba svojo odločitev morala predhodno (ali istočasno) razglasiti s (pisnim ali ustnim) sklepom. Konkretno je v več določbah navedeno, da uradna oseba »odredi«, da se vročitev opravi z javnim naznanilom. Takšna določba je v [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen\|96. členu ZUP]], ki se po vsebini v ničemer ne razlikuje od splošne določbe [[Zak:ZUP#83._.C4.8Dlen\|83. člena ZUP]], v katerem je prav tako govora o »odrejanju« (elektronskega ali fizičnega) načina vročitve, pri čemer se v upravni praksi nikoli ni pojavljalo vprašanje, ali je potrebno izdati (pisni) sklep. Pri vročanju z javnim naznanilom je ob izpolnjenih pogojih za takšno odločitev relevantno predvsem dejstvo, ali je bil dokument objavljen v zakonsko predpisanem roku, da se vročitev lahko šteje kot opravljena (tako tudi sodna praksa). Ob izpolnjenih pogojih za vročanje z javnim naznanilom je nemudoma potrebno javno naznaniti osnovni dokument.<br> Pisne sklepe je potrebno izdajati v primeru, če zakon tako določa ali če je zoper njih dovoljena pritožba. Ne glede na vrsto sklepa je njegovo bistvo v tem, da se z njim odloča ali o procesnih (npr. o ustavitvi, zavrženju, prekinitvi postopka) ali pa o vsebinskih vprašanjih, ki jih označujemo kot postranska ([[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen\|226. člen ZUP]] – npr. o vstopu v postopek, izločitvi uradne osebe, izločitvi javnosti, o stroških postopka, o dovolitvi obnove, ipd.). Za vsako procesno dejanje v postopku ni potrebno izdati sklepa, čeprav bi teoretično lahko razmišljali na način, da je vsaka odločitev uradne osebe v zvezi s postopkom vezana na »miselni sklep«, ki se navzven odraža kot procesno dejanje v konkretnem postopku. Nesporno je, da ZUP ne določa obveznosti, da bi morala biti vsaka procesna odločitev protokolirana v obliki (ustnega ali pisnega) sklepa, ki bi kot tak le z naznanitvijo stranki, po šestem odstavku [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člena ZUP]], postal izvršljiv. Takšna razmišljanja bi vodila v absurde situacije, ker uradna oseba ne bi mogla opraviti nobenega dejanja v postopku, če s takšnimi »sklepi« ne bi bile obveščene stranke, in tako ne bi bilo mogoče razpisati ustne obravnave, povabiti priče, opraviti ogleda in podobno, po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#145._.C4.8Dlen\|145. člena ZUP]], kar so tipična dejanja procesnega vodenja, ki so v izključni domeni uradne osebe.<br>		Odločitev o vročanju z javnim naznanilom je le odločitev procesnega vodenja, zato izdaja pisnega sklepa v obravnavanem primeru ni potrebna. V določbah ZUP, ki se nanašajo na vročanje z javnim naznanilom, ni zahtevano, da bi uradna oseba svojo odločitev morala predhodno (ali istočasno) razglasiti s (pisnim ali ustnim) sklepom. Konkretno je v več določbah navedeno, da uradna oseba »odredi«, da se vročitev opravi z javnim naznanilom. Takšna določba je v [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen\|96. členu ZUP]], ki se po vsebini v ničemer ne razlikuje od splošne določbe [[Zak:ZUP#83._.C4.8Dlen\|83. člena ZUP]], v katerem je prav tako govora o »odrejanju« (elektronskega ali fizičnega) načina vročitve, pri čemer se v upravni praksi nikoli ni pojavljalo vprašanje, ali je potrebno izdati (pisni) sklep. Pri vročanju z javnim naznanilom je ob izpolnjenih pogojih za takšno odločitev relevantno predvsem dejstvo, ali je bil dokument objavljen v zakonsko predpisanem roku, da se vročitev lahko šteje kot opravljena (tako tudi sodna praksa). Ob izpolnjenih pogojih za vročanje z javnim naznanilom je nemudoma potrebno javno naznaniti osnovni dokument.<br> Pisne sklepe je potrebno izdajati v primeru, če zakon tako določa ali če je zoper njih dovoljena pritožba. Ne glede na vrsto sklepa je njegovo bistvo v tem, da se z njim odloča ali o procesnih (npr. o ustavitvi, zavrženju, prekinitvi postopka) ali pa o vsebinskih vprašanjih, ki jih označujemo kot postranska ([[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen\|226. člen ZUP]] – npr. o vstopu v postopek, izločitvi uradne osebe, izločitvi javnosti, o stroških postopka, o dovolitvi obnove, ipd.). Za vsako procesno dejanje v postopku ni potrebno izdati sklepa, čeprav bi teoretično lahko razmišljali na način, da je vsaka odločitev uradne osebe v zvezi s postopkom vezana na »miselni sklep«, ki se navzven odraža kot procesno dejanje v konkretnem postopku. Nesporno je, da ZUP ne določa obveznosti, da bi morala biti vsaka procesna odločitev protokolirana v obliki (ustnega ali pisnega) sklepa, ki bi kot tak le z naznanitvijo stranki, po šestem odstavku [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člena ZUP]], postal izvršljiv. Takšna razmišljanja bi vodila v absurde situacije, ker uradna oseba ne bi mogla opraviti nobenega dejanja v postopku, če s takšnimi »sklepi« ne bi bile obveščene stranke, in tako ne bi bilo mogoče razpisati ustne obravnave, povabiti priče, opraviti ogleda in podobno, po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#145._.C4.8Dlen\|145. člena ZUP]], kar so tipična dejanja procesnega vodenja, ki so v izključni domeni uradne osebe.<br>

	Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].		Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].

	== Želite podati svoje mnenje: ==		== Želite podati svoje mnenje: ==

	<comments />		<comments />

	[[~~Category~~:Vročanje]]		[[Kategorija:Vročanje]]

FUbarbarak ob 17:52, 11. december 2010

2010-12-11T17:52:02Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:52, 11. december 2010
Vrstica 3:		Vrstica 3:
	'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009		'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009

	~~SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA''':'''~~[[Izvirnik:Izdaja sklepa o javnem naznanilu]]		[[Izvirnik:Izdaja sklepa o javnem naznanilu\|<br>]]

	== Vprašanje: ==		== Vprašanje: ==

	Kakšno je pravilno izvajanje 96. in 96. a člena ZUP, po katerih se vročitev opravlja z javnim naznanilom? Ali je potrebno za vročanje z javnim naznanilom izdati sklep (kot je npr. določeno v knjigi Vzorci uradnih pisanj v upravnem postopku) in ga objaviti na enak način kot dokument, ki je vročen na ta način?		Kakšno je pravilno izvajanje 96. in 96. a člena ZUP, po katerih se vročitev opravlja z javnim naznanilom? Ali je potrebno za vročanje z javnim naznanilom izdati sklep (kot je npr. določeno v knjigi Vzorci uradnih pisanj v upravnem postopku) in ga objaviti na enak način kot dokument, ki je vročen na ta način?

	== Odgovor: ==		== Odgovor: ==

	Odločitev o vročanju z javnim naznanilom je le odločitev procesnega vodenja, zato izdaja pisnega sklepa v obravnavanem primeru ni potrebna. V določbah ZUP, ki se nanašajo na vročanje z javnim naznanilom, ni zahtevano, da bi uradna oseba svojo odločitev morala predhodno (ali istočasno) razglasiti s (pisnim ali ustnim) sklepom. Konkretno je v več določbah navedeno, da uradna oseba »odredi«, da se vročitev opravi z javnim naznanilom. Takšna določba je v [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen\|96. členu ZUP]], ki se po vsebini v ničemer ne razlikuje od splošne določbe [[Zak:ZUP#83._.C4.8Dlen\|83. člena ZUP]], v katerem je prav tako govora o »odrejanju« (elektronskega ali fizičnega) načina vročitve, pri čemer se v upravni praksi nikoli ni pojavljalo vprašanje, ali je potrebno izdati (pisni) sklep. Pri vročanju z javnim naznanilom je ob izpolnjenih pogojih za takšno odločitev relevantno predvsem dejstvo, ali je bil dokument objavljen v zakonsko predpisanem roku, da se vročitev lahko šteje kot opravljena (tako tudi sodna praksa). Ob izpolnjenih pogojih za vročanje z javnim naznanilom je nemudoma potrebno javno naznaniti osnovni dokument.<br> Pisne sklepe je potrebno izdajati v primeru, če zakon tako določa ali če je zoper njih dovoljena pritožba. Ne glede na vrsto sklepa je njegovo bistvo v tem, da se z njim odloča ali o procesnih (npr. o ustavitvi, zavrženju, prekinitvi postopka) ali pa o vsebinskih vprašanjih, ki jih označujemo kot postranska ([[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen\|226. člen ZUP]] – npr. o vstopu v postopek, izločitvi uradne osebe, izločitvi javnosti, o stroških postopka, o dovolitvi obnove, ipd.). Za vsako procesno dejanje v postopku ni potrebno izdati sklepa, čeprav bi teoretično lahko razmišljali na način, da je vsaka odločitev uradne osebe v zvezi s postopkom vezana na »miselni sklep«, ki se navzven odraža kot procesno dejanje v konkretnem postopku. Nesporno je, da ZUP ne določa obveznosti, da bi morala biti vsaka procesna odločitev protokolirana v obliki (ustnega ali pisnega) sklepa, ki bi kot tak le z naznanitvijo stranki, po šestem odstavku [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člena ZUP]], postal izvršljiv. Takšna razmišljanja bi vodila v absurde situacije, ker uradna oseba ne bi mogla opraviti nobenega dejanja v postopku, če s takšnimi »sklepi« ne bi bile obveščene stranke, in tako ne bi bilo mogoče razpisati ustne obravnave, povabiti priče, opraviti ogleda in podobno, po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#145._.C4.8Dlen\|145. člena ZUP]], kar so tipična dejanja procesnega vodenja, ki so v izključni domeni uradne osebe.<br>		Odločitev o vročanju z javnim naznanilom je le odločitev procesnega vodenja, zato izdaja pisnega sklepa v obravnavanem primeru ni potrebna. V določbah ZUP, ki se nanašajo na vročanje z javnim naznanilom, ni zahtevano, da bi uradna oseba svojo odločitev morala predhodno (ali istočasno) razglasiti s (pisnim ali ustnim) sklepom. Konkretno je v več določbah navedeno, da uradna oseba »odredi«, da se vročitev opravi z javnim naznanilom. Takšna določba je v [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen\|96. členu ZUP]], ki se po vsebini v ničemer ne razlikuje od splošne določbe [[Zak:ZUP#83._.C4.8Dlen\|83. člena ZUP]], v katerem je prav tako govora o »odrejanju« (elektronskega ali fizičnega) načina vročitve, pri čemer se v upravni praksi nikoli ni pojavljalo vprašanje, ali je potrebno izdati (pisni) sklep. Pri vročanju z javnim naznanilom je ob izpolnjenih pogojih za takšno odločitev relevantno predvsem dejstvo, ali je bil dokument objavljen v zakonsko predpisanem roku, da se vročitev lahko šteje kot opravljena (tako tudi sodna praksa). Ob izpolnjenih pogojih za vročanje z javnim naznanilom je nemudoma potrebno javno naznaniti osnovni dokument.<br> Pisne sklepe je potrebno izdajati v primeru, če zakon tako določa ali če je zoper njih dovoljena pritožba. Ne glede na vrsto sklepa je njegovo bistvo v tem, da se z njim odloča ali o procesnih (npr. o ustavitvi, zavrženju, prekinitvi postopka) ali pa o vsebinskih vprašanjih, ki jih označujemo kot postranska ([[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen\|226. člen ZUP]] – npr. o vstopu v postopek, izločitvi uradne osebe, izločitvi javnosti, o stroških postopka, o dovolitvi obnove, ipd.). Za vsako procesno dejanje v postopku ni potrebno izdati sklepa, čeprav bi teoretično lahko razmišljali na način, da je vsaka odločitev uradne osebe v zvezi s postopkom vezana na »miselni sklep«, ki se navzven odraža kot procesno dejanje v konkretnem postopku. Nesporno je, da ZUP ne določa obveznosti, da bi morala biti vsaka procesna odločitev protokolirana v obliki (ustnega ali pisnega) sklepa, ki bi kot tak le z naznanitvijo stranki, po šestem odstavku [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člena ZUP]], postal izvršljiv. Takšna razmišljanja bi vodila v absurde situacije, ker uradna oseba ne bi mogla opraviti nobenega dejanja v postopku, če s takšnimi »sklepi« ne bi bile obveščene stranke, in tako ne bi bilo mogoče razpisati ustne obravnave, povabiti priče, opraviti ogleda in podobno, po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#145._.C4.8Dlen\|145. člena ZUP]], kar so tipična dejanja procesnega vodenja, ki so v izključni domeni uradne osebe.<br>
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].		Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].

	== Želite podati svoje mnenje: ==		== Želite podati svoje mnenje: ==

	<comments />		<comments />

	[[Category:Vročanje]]		[[Category:Vročanje]]

Alen ob 18:07, 19. april 2010

2010-04-19T18:07:44Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:07, 19. april 2010
Vrstica 3:		Vrstica 3:
	'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009		'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009

	''SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA''':'''''[[Izvirnik:Izdaja sklepa o javnem naznanilu]]		SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA''':'''[[Izvirnik:Izdaja sklepa o javnem naznanilu]]

	== Vprašanje: ==		== Vprašanje: ==

Alen ob 18:07, 19. april 2010

2010-04-19T18:07:03Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:07, 19. april 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== Zadeva: Izdaja sklepa o javnem naznanilu ==		== Zadeva: Izdaja sklepa o javnem naznanilu ==

	'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009		'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009

	~~'''~~''SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:'''''[[Izvirnik:Izdaja sklepa o javnem naznanilu]]		''SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA''':'''''[[Izvirnik:Izdaja sklepa o javnem naznanilu]]

	== Vprašanje: ==		== Vprašanje: ==

Mitjad ob 06:26, 2. oktober 2009

2009-10-02T06:26:41Z

Nova stran

== Zadeva: Izdaja sklepa o javnem naznanilu ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009

'''''SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:'''''[[Izvirnik:Izdaja sklepa o javnem naznanilu]]

== Vprašanje: ==

Kakšno je pravilno izvajanje 96. in 96. a člena ZUP, po katerih se vročitev opravlja z javnim naznanilom? Ali je potrebno za vročanje z javnim naznanilom izdati sklep (kot je npr. določeno v knjigi Vzorci uradnih pisanj v upravnem postopku) in ga objaviti na enak način kot dokument, ki je vročen na ta način?

== Odgovor: ==

Odločitev o vročanju z javnim naznanilom je le odločitev procesnega vodenja, zato izdaja pisnega sklepa v obravnavanem primeru ni potrebna. V določbah ZUP, ki se nanašajo na vročanje z javnim naznanilom, ni zahtevano, da bi uradna oseba svojo odločitev morala predhodno (ali istočasno) razglasiti s (pisnim ali ustnim) sklepom. Konkretno je v več določbah navedeno, da uradna oseba »odredi«, da se vročitev opravi z javnim naznanilom. Takšna določba je v [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen|96. členu ZUP]], ki se po vsebini v ničemer ne razlikuje od splošne določbe [[Zak:ZUP#83._.C4.8Dlen|83. člena ZUP]], v katerem je prav tako govora o »odrejanju« (elektronskega ali fizičnega) načina vročitve, pri čemer se v upravni praksi nikoli ni pojavljalo vprašanje, ali je potrebno izdati (pisni) sklep. Pri vročanju z javnim naznanilom je ob izpolnjenih pogojih za takšno odločitev relevantno predvsem dejstvo, ali je bil dokument objavljen v zakonsko predpisanem roku, da se vročitev lahko šteje kot opravljena (tako tudi sodna praksa). Ob izpolnjenih pogojih za vročanje z javnim naznanilom je nemudoma potrebno javno naznaniti osnovni dokument.<br> Pisne sklepe je potrebno izdajati v primeru, če zakon tako določa ali če je zoper njih dovoljena pritožba. Ne glede na vrsto sklepa je njegovo bistvo v tem, da se z njim odloča ali o procesnih (npr. o ustavitvi, zavrženju, prekinitvi postopka) ali pa o vsebinskih vprašanjih, ki jih označujemo kot postranska ([[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen|226. člen ZUP]] – npr. o vstopu v postopek, izločitvi uradne osebe, izločitvi javnosti, o stroških postopka, o dovolitvi obnove, ipd.). Za vsako procesno dejanje v postopku ni potrebno izdati sklepa, čeprav bi teoretično lahko razmišljali na način, da je vsaka odločitev uradne osebe v zvezi s postopkom vezana na »miselni sklep«, ki se navzven odraža kot procesno dejanje v konkretnem postopku. Nesporno je, da ZUP ne določa obveznosti, da bi morala biti vsaka procesna odločitev protokolirana v obliki (ustnega ali pisnega) sklepa, ki bi kot tak le z naznanitvijo stranki, po šestem odstavku [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. člena ZUP]], postal izvršljiv. Takšna razmišljanja bi vodila v absurde situacije, ker uradna oseba ne bi mogla opraviti nobenega dejanja v postopku, če s takšnimi »sklepi« ne bi bile obveščene stranke, in tako ne bi bilo mogoče razpisati ustne obravnave, povabiti priče, opraviti ogleda in podobno, po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#145._.C4.8Dlen|145. člena ZUP]], kar so tipična dejanja procesnega vodenja, ki so v izključni domeni uradne osebe.<br>

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].

== Želite podati svoje mnenje: ==

<comments />

[[Category:Vročanje]]