Izbira kraja vročitve s strani stranke - Zgodovina strani

SajevicMarusa ob 10:04, 21. november 2023

2023-11-21T10:04:53Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:04, 21. november 2023
Vrstica 9:		Vrstica 9:

	<div style="text-align: justify;">Vročanje pomeni materialno dejanje prenosa dokumentov od oblastnih organov kot pošiljateljev do drugih udeležencev v postopku kot naslovnikov. '''Bistvena funkcija vročanja je, da se z vročitvijo naslovniku omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča. Vročitev namreč predstavlja procesno predpostavko za nastop pravnih posledic vročitve''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). Med drugim pa predstavlja tudi enega izmed pomembnih elementov zagotavljanja ustavne pravice do poštenega postopka oziroma enakega varstva pravic (22. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)), saj se stranka, če ji ključni dokumenti niso vročeni, ne more informirati o zadevi ([[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]), niti o njej izjaviti ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7.]] in [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]), niti se učinkovito pritožiti oziroma izpodbijati zakonitost sporne odločitve pred drugostopenjskim organom ali sodiščem (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 82). </div>		<div style="text-align: justify;">Vročanje pomeni materialno dejanje prenosa dokumentov od oblastnih organov kot pošiljateljev do drugih udeležencev v postopku kot naslovnikov. '''Bistvena funkcija vročanja je, da se z vročitvijo naslovniku omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča. Vročitev namreč predstavlja procesno predpostavko za nastop pravnih posledic vročitve''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). Med drugim pa predstavlja tudi enega izmed pomembnih elementov zagotavljanja ustavne pravice do poštenega postopka oziroma enakega varstva pravic (22. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)), saj se stranka, če ji ključni dokumenti niso vročeni, ne more informirati o zadevi ([[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]), niti o njej izjaviti ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7.]] in [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]), niti se učinkovito pritožiti oziroma izpodbijati zakonitost sporne odločitve pred drugostopenjskim organom ali sodiščem (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 82). </div>
	<div style="text-align: justify;" ><br></div>		<div style="text-align: justify;"><br></div>
	<div style="text-align: justify;" >83. člen ZUP v tretjem odstavku določa, da se '''dokumenti vročajo v fizični ali elektronski obliki'''. Organ dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost (npr. preko Pošte Slovenije). '''Uradna oseba je tista, ki odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu s tem zakonom tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika''' (četrti odstavek 83. člena ZUP). Z drugimi besedami to pomeni, da je uradna oseba tista, ki izbira način vročitve (in ne stranka) ter skrbi, da so dokumenti vročeni z zasledovanjem '''temeljnega cilja vročitve – gotova in popolna seznanitev stranke z dokumentom, ki se vroča - z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika.'''</div>		<div style="text-align: justify;">83. člen ZUP v tretjem odstavku določa, da se '''dokumenti vročajo v fizični ali elektronski obliki'''. Organ dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost (npr. preko Pošte Slovenije). '''Uradna oseba je tista, ki odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu s tem zakonom tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika''' (četrti odstavek 83. člena ZUP). Z drugimi besedami to pomeni, da je uradna oseba tista, ki izbira način vročitve (in ne stranka) ter skrbi, da so dokumenti vročeni z zasledovanjem '''temeljnega cilja vročitve – gotova in popolna seznanitev stranke z dokumentom, ki se vroča - z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika.'''</div>
	<div style="text-align: justify;" ><br></div>		<div style="text-align: justify;"><br></div>
	<div style="text-align: justify;" >Odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od vročitve katerih začne teči rok, ki se '''vročajo v fizični obliki, se vročijo osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]]).'''		<div style="text-align: justify;">Odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od vročitve katerih začne teči rok, ki se '''vročajo v fizični obliki, se vročijo osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]]).'''


	'''[[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. člen ZUP]] določa kraj vročitve in s tem zagotavlja, da naslovniku praviloma ni dopustno vročati dokumentov kjerkoli, pač pa le v stanovanju ali na delovnem mestu oz. v pisarni. '''S to omejitvijo se zagotavlja pravica do zasebnosti naslovnika. Vročitev fizični osebi se tako praviloma opravi v stanovanju. Pojem ''»stanovanje«'' si je potrebno razlagati v smeri kraja dejanskega prebivanja, ne glede na to, kje ima oseba prijavljeno stalno ali začasno prebivališče (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 296–297 – glej tudi mnenje [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vro%C4%8Danje_upravnih_aktov_osebam,_ki_imajo_za%C4%8Dasno_prebivali%C5%A1%C4%8De Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo začasno prebivališče]).<br></div>		'''[[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. člen ZUP]] določa kraj vročitve in s tem zagotavlja, da naslovniku praviloma ni dopustno vročati dokumentov kjerkoli, pač pa le v stanovanju ali na delovnem mestu oz. v pisarni. '''S to omejitvijo se zagotavlja pravica do zasebnosti naslovnika. Vročitev fizični osebi se tako praviloma opravi v stanovanju. Pojem ''»stanovanje«'' si je potrebno razlagati v smeri kraja dejanskega prebivanja, ne glede na to, kje ima oseba prijavljeno stalno ali začasno prebivališče (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 296–297 – glej tudi mnenje [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vro%C4%8Danje_upravnih_aktov_osebam,_ki_imajo_za%C4%8Dasno_prebivali%C5%A1%C4%8De Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo začasno prebivališče]).<br></div>
	<div style="text-align: justify;" ><br></div>		<div style="text-align: justify;"><br></div>
	<div style="text-align: justify;" >Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je upoštevaje zgornje določbe predpisano (npr. ker stranke na naslovu ni oz. tudi elektronsko vročanje ni možno), '''pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. '''V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh (tretji odstavek 87. člena ZUP). Če naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (npr. predalčniku na pošti) (peti odstavek 87. člena ZUP).</div>		<div style="text-align: justify;">Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je upoštevaje zgornje določbe predpisano (npr. ker stranke na naslovu ni oz. tudi elektronsko vročanje ni možno), '''pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. '''V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh (tretji odstavek 87. člena ZUP). Če naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (npr. predalčniku na pošti) (peti odstavek 87. člena ZUP).</div>
	<div style="text-align: justify;" ><br></div>		<div style="text-align: justify;"><br></div>
	<div style="text-align: justify;" >25. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 Zakona o prijavi prebivališča] (ZPPreb-1, Ur. l. RS, št. 52/16 in nasl.) določa, da ima posameznik lahko določen zgolj en fizični naslov (bodisi stalni bodisi začasni naslov) in en elektronski naslov za vročanje dokumentov. '''Z drugimi besedami to pomeni, da ima stranka lahko določen zgolj stalni ali začasni naslov kot naslov za (fizično) vročanje pošte in ne tudi katerikoli drug (tretji) naslov. '''Pisma v upravnem postopku se tako vročajo po posebnih zakonih (po ZUP kot lex specialis nad »standardnim« postopkom vročanja po 41. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5556 Zakona o poštnih storitvah] (ZPSto-2, Ur. l. RS, št. 51/09 in nasl.) – glej drugi odstavek 42. člena ZPSto-2), kjer vročanje neposredno v predalčnik na pošti praviloma ni dovoljeno.</div>		<div style="text-align: justify;">25. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 Zakona o prijavi prebivališča] (ZPPreb-1, Ur. l. RS, št. 52/16 in nasl.) določa, da ima posameznik lahko določen zgolj en fizični naslov (bodisi stalni bodisi začasni naslov) in en elektronski naslov za vročanje dokumentov. '''Z drugimi besedami to pomeni, da ima stranka lahko določen zgolj stalni ali začasni naslov kot naslov za (fizično) vročanje pošte in ne tudi katerikoli drug (tretji) naslov. '''Pisma v upravnem postopku se tako vročajo po posebnih zakonih (po ZUP kot lex specialis nad »standardnim« postopkom vročanja po 41. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5556 Zakona o poštnih storitvah] (ZPSto-2, Ur. l. RS, št. 51/09 in nasl.) – glej drugi odstavek 42. člena ZPSto-2), kjer vročanje neposredno v predalčnik na pošti praviloma ni dovoljeno.</div>
	<div style="text-align: justify;" ><br></div>		<div style="text-align: justify;"><br></div>
	<div style="text-align: justify;" >Dodatno sicer [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člen ZUP]] določa, da se lahko dokumenti '''vročajo v elektronski obliki, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki''', prav tako se vroča v elektronski obliki, '''če fizična ali pravna oseba sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal.''' Šteje se, da je sporočila naslov elektronskega predala, če je iz njega poslala vlogo (glej tudi 27.a člen ZPPreb-1, ki ureja vzpostavitev in spremembe elektronskega naslova za vročanje). </div>		<div style="text-align: justify;">Dodatno sicer [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člen ZUP]] določa, da se lahko dokumenti '''vročajo v elektronski obliki, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki''', prav tako se vroča v elektronski obliki, '''če fizična ali pravna oseba sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal.''' Šteje se, da je sporočila naslov elektronskega predala, če je iz njega poslala vlogo (glej tudi 27.a člen ZPPreb-1, ki ureja vzpostavitev in spremembe elektronskega naslova za vročanje). </div>
	<div style="text-align: justify;" ><br></div>		<div style="text-align: justify;"><br></div>
	'''Sklepno velja, da organ, glede na zakonske pogoje in merila, izbere najbolj primeren način vročitve, '''bodisi po elektronski bodisi po fizični poti. Stranka sporoči organu naslov elektronskega predala ali naslov prebivališča, na katerem prebiva, pri čemer velja, da organ po fizično poti vroča na naslovu (dejanskega) prebivališča, ki ga sporoči stranka, ne glede na to, ali je takšno prebivališče enako kot prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. To izhaja iz 87. in 96. člena ZUP. Če bi organ vročal na prijavljenem naslovu, na katerem naslovnik ne prebiva, bi to lahko pomenilo, da se ne more seznaniti s poskusom vročitve in s samim dokumentom, zato fikcija vročitve ne bi mogla nastati. Če so izpolnjeni pogoji za vročanje po elektronski in fizični poti, organ lahko vroča na oba načina. '''Stranka pa nima procesne pravice, da bi uspešno zahtevala vročitev po elektronski poti, nasprotno pa lahko od organa zahteva, da ji dokumente vroča po fizično poti, '''ne glede na to, če je pred tem sporočila naslov (varnega ali navadnega) elektronskega predala. Vročitev po fizični poti se opravlja na naslovu prebivališča, kjer oseba dejansko prebiva. S tem zakon poleg načela poštenosti postopka zasleduje tudi načelo učinkovitosti, saj se vsakemu naslovniku omogoča, da neposredno od vročevalca osebno prevzame dokument, s tem pa postopek teče hitreje. ZUP ne določa, da bi se naslovniku dokumenti vročali neposredno v poštni predal pri izvajalcu poštnih storitev. '''Vložitev v poštni predal pa je predvidena subsidiarno in izjemoma''', če vročevalec naslovnika ne najde, hkrati pa mu ne more pustiti sporočila o neuspeli osebni vročitvi v hišnem predalčniku, na vratnih stanovanja oziroma poslovnega prostora ali na drugem primernem mestu. V primeru pogostih selitev stranke je najprimernejše, če stranka uporablja (varen) elektronski predal, ki ga lahko odpre na eUpravi ali pri poslovnih ponudnikih.		'''Sklepno velja, da organ, glede na zakonske pogoje in merila, izbere najbolj primeren način vročitve, '''bodisi po elektronski bodisi po fizični poti. Stranka sporoči organu naslov elektronskega predala ali naslov prebivališča, na katerem prebiva, pri čemer velja, da organ po fizično poti vroča na naslovu (dejanskega) prebivališča, ki ga sporoči stranka, ne glede na to, ali je takšno prebivališče enako kot prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. To izhaja iz 87. in 96. člena ZUP. Če bi organ vročal na prijavljenem naslovu, na katerem naslovnik ne prebiva, bi to lahko pomenilo, da se ne more seznaniti s poskusom vročitve in s samim dokumentom, zato fikcija vročitve ne bi mogla nastati. Če so izpolnjeni pogoji za vročanje po elektronski in fizični poti, organ lahko vroča na oba načina. '''Stranka pa nima procesne pravice, da bi uspešno zahtevala vročitev po elektronski poti, nasprotno pa lahko od organa zahteva, da ji dokumente vroča po fizično poti, '''ne glede na to, če je pred tem sporočila naslov (varnega ali navadnega) elektronskega predala. Vročitev po fizični poti se opravlja na naslovu prebivališča, kjer oseba dejansko prebiva. S tem zakon poleg načela poštenosti postopka zasleduje tudi načelo učinkovitosti, saj se vsakemu naslovniku omogoča, da neposredno od vročevalca osebno prevzame dokument, s tem pa postopek teče hitreje. ZUP ne določa, da bi se naslovniku dokumenti vročali neposredno v poštni predal pri izvajalcu poštnih storitev. '''Vložitev v poštni predal pa je predvidena subsidiarno in izjemoma''', če vročevalec naslovnika ne najde, hkrati pa mu ne more pustiti sporočila o neuspeli osebni vročitvi v hišnem predalčniku, na vratnih stanovanja oziroma poslovnega prostora ali na drugem primernem mestu. V primeru pogostih selitev stranke je najprimernejše, če stranka uporablja (varen) elektronski predal, ki ga lahko odpre na eUpravi ali pri poslovnih ponudnikih.

SajevicMarusa ob 10:04, 21. november 2023

2023-11-21T10:04:40Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:04, 21. november 2023
Vrstica 9:		Vrstica 9:

	<div style="text-align: justify;">Vročanje pomeni materialno dejanje prenosa dokumentov od oblastnih organov kot pošiljateljev do drugih udeležencev v postopku kot naslovnikov. '''Bistvena funkcija vročanja je, da se z vročitvijo naslovniku omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča. Vročitev namreč predstavlja procesno predpostavko za nastop pravnih posledic vročitve''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). Med drugim pa predstavlja tudi enega izmed pomembnih elementov zagotavljanja ustavne pravice do poštenega postopka oziroma enakega varstva pravic (22. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)), saj se stranka, če ji ključni dokumenti niso vročeni, ne more informirati o zadevi ([[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]), niti o njej izjaviti ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7.]] in [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]), niti se učinkovito pritožiti oziroma izpodbijati zakonitost sporne odločitve pred drugostopenjskim organom ali sodiščem (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 82). </div>		<div style="text-align: justify;">Vročanje pomeni materialno dejanje prenosa dokumentov od oblastnih organov kot pošiljateljev do drugih udeležencev v postopku kot naslovnikov. '''Bistvena funkcija vročanja je, da se z vročitvijo naslovniku omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča. Vročitev namreč predstavlja procesno predpostavko za nastop pravnih posledic vročitve''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). Med drugim pa predstavlja tudi enega izmed pomembnih elementov zagotavljanja ustavne pravice do poštenega postopka oziroma enakega varstva pravic (22. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)), saj se stranka, če ji ključni dokumenti niso vročeni, ne more informirati o zadevi ([[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]), niti o njej izjaviti ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7.]] in [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]), niti se učinkovito pritožiti oziroma izpodbijati zakonitost sporne odločitve pred drugostopenjskim organom ali sodiščem (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 82). </div>
	<div style="text-align: justify;"><br></div>		<div style="text-align: justify;" ><br></div>
	<div style="text-align: justify;">83. člen ZUP v tretjem odstavku določa, da se '''dokumenti vročajo v fizični ali elektronski obliki'''. Organ dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost (npr. preko Pošte Slovenije). '''Uradna oseba je tista, ki odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu s tem zakonom tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika''' (četrti odstavek 83. člena ZUP). Z drugimi besedami to pomeni, da je uradna oseba tista, ki izbira način vročitve (in ne stranka) ter skrbi, da so dokumenti vročeni z zasledovanjem '''temeljnega cilja vročitve – gotova in popolna seznanitev stranke z dokumentom, ki se vroča - z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika.'''</div>		<div style="text-align: justify;" >83. člen ZUP v tretjem odstavku določa, da se '''dokumenti vročajo v fizični ali elektronski obliki'''. Organ dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost (npr. preko Pošte Slovenije). '''Uradna oseba je tista, ki odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu s tem zakonom tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika''' (četrti odstavek 83. člena ZUP). Z drugimi besedami to pomeni, da je uradna oseba tista, ki izbira način vročitve (in ne stranka) ter skrbi, da so dokumenti vročeni z zasledovanjem '''temeljnega cilja vročitve – gotova in popolna seznanitev stranke z dokumentom, ki se vroča - z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika.'''</div>
	<div style="text-align: justify;"><br></div>		<div style="text-align: justify;" ><br></div>
	<div style="text-align: justify;">Odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od vročitve katerih začne teči rok, ki se '''vročajo v fizični obliki, se vročijo osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]]).'''		<div style="text-align: justify;" >Odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od vročitve katerih začne teči rok, ki se '''vročajo v fizični obliki, se vročijo osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]]).'''


	'''[[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. člen ZUP]] določa kraj vročitve in s tem zagotavlja, da naslovniku praviloma ni dopustno vročati dokumentov kjerkoli, pač pa le v stanovanju ali na delovnem mestu oz. v pisarni. '''S to omejitvijo se zagotavlja pravica do zasebnosti naslovnika. Vročitev fizični osebi se tako praviloma opravi v stanovanju. Pojem ''»stanovanje«'' si je potrebno razlagati v smeri kraja dejanskega prebivanja, ne glede na to, kje ima oseba prijavljeno stalno ali začasno prebivališče (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 296–297 – glej tudi mnenje [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vro%C4%8Danje_upravnih_aktov_osebam,_ki_imajo_za%C4%8Dasno_prebivali%C5%A1%C4%8De Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo začasno prebivališče]).<br></div>		'''[[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. člen ZUP]] določa kraj vročitve in s tem zagotavlja, da naslovniku praviloma ni dopustno vročati dokumentov kjerkoli, pač pa le v stanovanju ali na delovnem mestu oz. v pisarni. '''S to omejitvijo se zagotavlja pravica do zasebnosti naslovnika. Vročitev fizični osebi se tako praviloma opravi v stanovanju. Pojem ''»stanovanje«'' si je potrebno razlagati v smeri kraja dejanskega prebivanja, ne glede na to, kje ima oseba prijavljeno stalno ali začasno prebivališče (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 296–297 – glej tudi mnenje [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vro%C4%8Danje_upravnih_aktov_osebam,_ki_imajo_za%C4%8Dasno_prebivali%C5%A1%C4%8De Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo začasno prebivališče]).<br></div>
	<div style="text-align: justify;"><br></div>		<div style="text-align: justify;" ><br></div>
	<div style="text-align: justify;">Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je upoštevaje zgornje določbe predpisano (npr. ker stranke na naslovu ni oz. tudi elektronsko vročanje ni možno), '''pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. '''V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh (tretji odstavek 87. člena ZUP). Če naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (npr. predalčniku na pošti) (peti odstavek 87. člena ZUP).</div>		<div style="text-align: justify;" >Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je upoštevaje zgornje določbe predpisano (npr. ker stranke na naslovu ni oz. tudi elektronsko vročanje ni možno), '''pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. '''V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh (tretji odstavek 87. člena ZUP). Če naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (npr. predalčniku na pošti) (peti odstavek 87. člena ZUP).</div>
	<div style="text-align: justify;"><br></div>		<div style="text-align: justify;" ><br></div>
	<div style="text-align: justify;">25. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 Zakona o prijavi prebivališča] (ZPPreb-1, Ur. l. RS, št. 52/16 in nasl.) določa, da ima posameznik lahko določen zgolj en fizični naslov (bodisi stalni bodisi začasni naslov) in en elektronski naslov za vročanje dokumentov. '''Z drugimi besedami to pomeni, da ima stranka lahko določen zgolj stalni ali začasni naslov kot naslov za (fizično) vročanje pošte in ne tudi katerikoli drug (tretji) naslov. '''Pisma v upravnem postopku se tako vročajo po posebnih zakonih (po ZUP kot lex specialis nad »standardnim« postopkom vročanja po 41. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5556 Zakona o poštnih storitvah] (ZPSto-2, Ur. l. RS, št. 51/09 in nasl.) – glej drugi odstavek 42. člena ZPSto-2), kjer vročanje neposredno v predalčnik na pošti praviloma ni dovoljeno.</div>		<div style="text-align: justify;" >25. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 Zakona o prijavi prebivališča] (ZPPreb-1, Ur. l. RS, št. 52/16 in nasl.) določa, da ima posameznik lahko določen zgolj en fizični naslov (bodisi stalni bodisi začasni naslov) in en elektronski naslov za vročanje dokumentov. '''Z drugimi besedami to pomeni, da ima stranka lahko določen zgolj stalni ali začasni naslov kot naslov za (fizično) vročanje pošte in ne tudi katerikoli drug (tretji) naslov. '''Pisma v upravnem postopku se tako vročajo po posebnih zakonih (po ZUP kot lex specialis nad »standardnim« postopkom vročanja po 41. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5556 Zakona o poštnih storitvah] (ZPSto-2, Ur. l. RS, št. 51/09 in nasl.) – glej drugi odstavek 42. člena ZPSto-2), kjer vročanje neposredno v predalčnik na pošti praviloma ni dovoljeno.</div>
	<div style="text-align: justify;"><br></div>		<div style="text-align: justify;" ><br></div>
	<div style="text-align: justify;">Dodatno sicer [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člen ZUP]] določa, da se lahko dokumenti '''vročajo v elektronski obliki, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki''', prav tako se vroča v elektronski obliki, '''če fizična ali pravna oseba sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal.''' Šteje se, da je sporočila naslov elektronskega predala, če je iz njega poslala vlogo (glej tudi 27.a člen ZPPreb-1, ki ureja vzpostavitev in spremembe elektronskega naslova za vročanje). </div>		<div style="text-align: justify;" >Dodatno sicer [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člen ZUP]] določa, da se lahko dokumenti '''vročajo v elektronski obliki, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki''', prav tako se vroča v elektronski obliki, '''če fizična ali pravna oseba sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal.''' Šteje se, da je sporočila naslov elektronskega predala, če je iz njega poslala vlogo (glej tudi 27.a člen ZPPreb-1, ki ureja vzpostavitev in spremembe elektronskega naslova za vročanje). </div>
	<div style="text-align: justify;"><br></div>		<div style="text-align: justify;" ><br></div>
	'''Sklepno velja, da organ, glede na zakonske pogoje in merila, izbere najbolj primeren način vročitve, '''bodisi po elektronski bodisi po fizični poti. Stranka sporoči organu naslov elektronskega predala ali naslov prebivališča, na katerem prebiva, pri čemer velja, da organ po fizično poti vroča na naslovu (dejanskega) prebivališča, ki ga sporoči stranka, ne glede na to, ali je takšno prebivališče enako kot prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. To izhaja iz 87. in 96. člena ZUP. Če bi organ vročal na prijavljenem naslovu, na katerem naslovnik ne prebiva, bi to lahko pomenilo, da se ne more seznaniti s poskusom vročitve in s samim dokumentom, zato fikcija vročitve ne bi mogla nastati. Če so izpolnjeni pogoji za vročanje po elektronski in fizični poti, organ lahko vroča na oba načina. '''Stranka pa nima procesne pravice, da bi uspešno zahtevala vročitev po elektronski poti, nasprotno pa lahko od organa zahteva, da ji dokumente vroča po fizično poti, '''ne glede na to, če je pred tem sporočila naslov (varnega ali navadnega) elektronskega predala. Vročitev po fizični poti se opravlja na naslovu prebivališča, kjer oseba dejansko prebiva. S tem zakon poleg načela poštenosti postopka zasleduje tudi načelo učinkovitosti, saj se vsakemu naslovniku omogoča, da neposredno od vročevalca osebno prevzame dokument, s tem pa postopek teče hitreje. ZUP ne določa, da bi se naslovniku dokumenti vročali neposredno v poštni predal pri izvajalcu poštnih storitev. '''Vložitev v poštni predal pa je predvidena subsidiarno in izjemoma''', če vročevalec naslovnika ne najde, hkrati pa mu ne more pustiti sporočila o neuspeli osebni vročitvi v hišnem predalčniku, na vratnih stanovanja oziroma poslovnega prostora ali na drugem primernem mestu. V primeru pogostih selitev stranke je najprimernejše, če stranka uporablja (varen) elektronski predal, ki ga lahko odpre na eUpravi ali pri poslovnih ponudnikih.		'''Sklepno velja, da organ, glede na zakonske pogoje in merila, izbere najbolj primeren način vročitve, '''bodisi po elektronski bodisi po fizični poti. Stranka sporoči organu naslov elektronskega predala ali naslov prebivališča, na katerem prebiva, pri čemer velja, da organ po fizično poti vroča na naslovu (dejanskega) prebivališča, ki ga sporoči stranka, ne glede na to, ali je takšno prebivališče enako kot prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. To izhaja iz 87. in 96. člena ZUP. Če bi organ vročal na prijavljenem naslovu, na katerem naslovnik ne prebiva, bi to lahko pomenilo, da se ne more seznaniti s poskusom vročitve in s samim dokumentom, zato fikcija vročitve ne bi mogla nastati. Če so izpolnjeni pogoji za vročanje po elektronski in fizični poti, organ lahko vroča na oba načina. '''Stranka pa nima procesne pravice, da bi uspešno zahtevala vročitev po elektronski poti, nasprotno pa lahko od organa zahteva, da ji dokumente vroča po fizično poti, '''ne glede na to, če je pred tem sporočila naslov (varnega ali navadnega) elektronskega predala. Vročitev po fizični poti se opravlja na naslovu prebivališča, kjer oseba dejansko prebiva. S tem zakon poleg načela poštenosti postopka zasleduje tudi načelo učinkovitosti, saj se vsakemu naslovniku omogoča, da neposredno od vročevalca osebno prevzame dokument, s tem pa postopek teče hitreje. ZUP ne določa, da bi se naslovniku dokumenti vročali neposredno v poštni predal pri izvajalcu poštnih storitev. '''Vložitev v poštni predal pa je predvidena subsidiarno in izjemoma''', če vročevalec naslovnika ne najde, hkrati pa mu ne more pustiti sporočila o neuspeli osebni vročitvi v hišnem predalčniku, na vratnih stanovanja oziroma poslovnega prostora ali na drugem primernem mestu. V primeru pogostih selitev stranke je najprimernejše, če stranka uporablja (varen) elektronski predal, ki ga lahko odpre na eUpravi ali pri poslovnih ponudnikih.

SajevicMarusa ob 10:04, 21. november 2023

2023-11-21T10:04:21Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:04, 21. november 2023
Vrstica 23:		Vrstica 23:
	<div style="text-align: justify;">Dodatno sicer [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člen ZUP]] določa, da se lahko dokumenti '''vročajo v elektronski obliki, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki''', prav tako se vroča v elektronski obliki, '''če fizična ali pravna oseba sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal.''' Šteje se, da je sporočila naslov elektronskega predala, če je iz njega poslala vlogo (glej tudi 27.a člen ZPPreb-1, ki ureja vzpostavitev in spremembe elektronskega naslova za vročanje). </div>		<div style="text-align: justify;">Dodatno sicer [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člen ZUP]] določa, da se lahko dokumenti '''vročajo v elektronski obliki, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki''', prav tako se vroča v elektronski obliki, '''če fizična ali pravna oseba sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal.''' Šteje se, da je sporočila naslov elektronskega predala, če je iz njega poslala vlogo (glej tudi 27.a člen ZPPreb-1, ki ureja vzpostavitev in spremembe elektronskega naslova za vročanje). </div>
	<div style="text-align: justify;"><br></div>		<div style="text-align: justify;"><br></div>
	'''Sklepno velja, da organ, glede na zakonske pogoje in merila, izbere najbolj primeren način vročitve, '''bodisi po elektronski bodisi po fizični poti. Stranka sporoči organu naslov elektronskega predala ali naslov prebivališča, na katerem prebiva, pri čemer velja, da organ po fizično poti vroča na naslovu (dejanskega) prebivališča, ki ga sporoči stranka, ne glede na to, ali je takšno prebivališče enako kot prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. To izhaja iz 87. in 96. člena ZUP. Če bi organ vročal na prijavljenem naslovu, na katerem naslovnik ne prebiva, bi to lahko pomenilo, da se ne more seznaniti s poskusom vročitve in s samim dokumentom, zato fikcija vročitve ne bi mogla nastati. Če so izpolnjeni pogoji za vročanje po elektronski in fizični poti, organ lahko vroča na oba načina. '''Stranka pa nima procesne pravice, da bi uspešno zahtevala vročitev po elektronski poti, nasprotno pa lahko od organa zahteva, da ji dokumente vroča po fizično poti, '''ne glede na to, če je pred tem sporočila naslov (varnega ali navadnega) elektronskega predala.		'''Sklepno velja, da organ, glede na zakonske pogoje in merila, izbere najbolj primeren način vročitve, '''bodisi po elektronski bodisi po fizični poti. Stranka sporoči organu naslov elektronskega predala ali naslov prebivališča, na katerem prebiva, pri čemer velja, da organ po fizično poti vroča na naslovu (dejanskega) prebivališča, ki ga sporoči stranka, ne glede na to, ali je takšno prebivališče enako kot prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. To izhaja iz 87. in 96. člena ZUP. Če bi organ vročal na prijavljenem naslovu, na katerem naslovnik ne prebiva, bi to lahko pomenilo, da se ne more seznaniti s poskusom vročitve in s samim dokumentom, zato fikcija vročitve ne bi mogla nastati. Če so izpolnjeni pogoji za vročanje po elektronski in fizični poti, organ lahko vroča na oba načina. '''Stranka pa nima procesne pravice, da bi uspešno zahtevala vročitev po elektronski poti, nasprotno pa lahko od organa zahteva, da ji dokumente vroča po fizično poti, '''ne glede na to, če je pred tem sporočila naslov (varnega ali navadnega) elektronskega predala. Vročitev po fizični poti se opravlja na naslovu prebivališča, kjer oseba dejansko prebiva. S tem zakon poleg načela poštenosti postopka zasleduje tudi načelo učinkovitosti, saj se vsakemu naslovniku omogoča, da neposredno od vročevalca osebno prevzame dokument, s tem pa postopek teče hitreje. ZUP ne določa, da bi se naslovniku dokumenti vročali neposredno v poštni predal pri izvajalcu poštnih storitev. '''Vložitev v poštni predal pa je predvidena subsidiarno in izjemoma''', če vročevalec naslovnika ne najde, hkrati pa mu ne more pustiti sporočila o neuspeli osebni vročitvi v hišnem predalčniku, na vratnih stanovanja oziroma poslovnega prostora ali na drugem primernem mestu. V primeru pogostih selitev stranke je najprimernejše, če stranka uporablja (varen) elektronski predal, ki ga lahko odpre na eUpravi ali pri poslovnih ponudnikih.
	~~">~~Vročitev po fizični poti se opravlja na naslovu prebivališča, kjer oseba dejansko prebiva. S tem zakon poleg načela poštenosti postopka zasleduje tudi načelo učinkovitosti, saj se vsakemu naslovniku omogoča, da neposredno od vročevalca osebno prevzame dokument, s tem pa postopek teče hitreje. ZUP ne določa, da bi se naslovniku dokumenti vročali neposredno v poštni predal pri izvajalcu poštnih storitev. '''Vložitev v poštni predal pa je predvidena subsidiarno in izjemoma''', če vročevalec naslovnika ne najde, hkrati pa mu ne more pustiti sporočila o neuspeli osebni vročitvi v hišnem predalčniku, na vratnih stanovanja oziroma poslovnega prostora ali na drugem primernem mestu. V primeru pogostih selitev stranke je najprimernejše, če stranka uporablja (varen) elektronski predal, ki ga lahko odpre na eUpravi ali pri poslovnih ponudnikih.

	<br>		<br>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-11-21T09:51:07Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:51, 21. november 2023
Vrstica 23:		Vrstica 23:
	<div style="text-align: justify;">Dodatno sicer [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člen ZUP]] določa, da se lahko dokumenti '''vročajo v elektronski obliki, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki''', prav tako se vroča v elektronski obliki, '''če fizična ali pravna oseba sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal.''' Šteje se, da je sporočila naslov elektronskega predala, če je iz njega poslala vlogo (glej tudi 27.a člen ZPPreb-1, ki ureja vzpostavitev in spremembe elektronskega naslova za vročanje). </div>		<div style="text-align: justify;">Dodatno sicer [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člen ZUP]] določa, da se lahko dokumenti '''vročajo v elektronski obliki, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki''', prav tako se vroča v elektronski obliki, '''če fizična ali pravna oseba sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal.''' Šteje se, da je sporočila naslov elektronskega predala, če je iz njega poslala vlogo (glej tudi 27.a člen ZPPreb-1, ki ureja vzpostavitev in spremembe elektronskega naslova za vročanje). </div>
	<div style="text-align: justify;"><br></div>		<div style="text-align: justify;"><br></div>
	'''Sklepno velja, da organ, glede na zakonske pogoje in merila, izbere najbolj primeren način vročitve, '''bodisi po elektronski bodisi po fizični poti. Stranka sporoči organu naslov elektronskega predala ali naslov prebivališča, na katerem prebiva, pri čemer velja, da organ po fizično poti vroča na naslovu (dejanskega) prebivališča, ki ga sporoči stranka, ne glede na to, ali je takšno prebivališče enako kot prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. To izhaja iz 87. in 96. člena ZUP. Če bi organ vročal na prijavljenem naslovu, na katerem naslovnik ne prebiva, bi to lahko pomenilo, da se ne more seznaniti s poskusom vročitve in s samim dokumentom, zato fikcija vročitve ne bi mogla nastati. Če so izpolnjeni pogoji za vročanje po elektronski in fizični poti, organ lahko vroča na oba načina. ">Stranka pa nima procesne pravice, da bi uspešno zahtevala vročitev po elektronski poti, nasprotno pa lahko od organa zahteva, da ji dokumente vroča po fizično poti, ne glede na to, če je pred tem sporočila naslov (varnega ali navadnega) elektronskega predala.		'''Sklepno velja, da organ, glede na zakonske pogoje in merila, izbere najbolj primeren način vročitve, '''bodisi po elektronski bodisi po fizični poti. Stranka sporoči organu naslov elektronskega predala ali naslov prebivališča, na katerem prebiva, pri čemer velja, da organ po fizično poti vroča na naslovu (dejanskega) prebivališča, ki ga sporoči stranka, ne glede na to, ali je takšno prebivališče enako kot prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. To izhaja iz 87. in 96. člena ZUP. Če bi organ vročal na prijavljenem naslovu, na katerem naslovnik ne prebiva, bi to lahko pomenilo, da se ne more seznaniti s poskusom vročitve in s samim dokumentom, zato fikcija vročitve ne bi mogla nastati. Če so izpolnjeni pogoji za vročanje po elektronski in fizični poti, organ lahko vroča na oba načina. '''Stranka pa nima procesne pravice, da bi uspešno zahtevala vročitev po elektronski poti, nasprotno pa lahko od organa zahteva, da ji dokumente vroča po fizično poti, '''ne glede na to, če je pred tem sporočila naslov (varnega ali navadnega) elektronskega predala.
	">Vročitev po fizični poti se opravlja na naslovu prebivališča, kjer oseba dejansko prebiva. S tem zakon poleg načela poštenosti postopka zasleduje tudi načelo učinkovitosti, saj se vsakemu naslovniku omogoča, da neposredno od vročevalca osebno prevzame dokument, s tem pa postopek teče hitreje. ZUP ne določa, da bi se naslovniku dokumenti vročali neposredno v poštni predal pri izvajalcu poštnih storitev. ">Vložitev v poštni predal pa je predvidena subsidiarno in izjemoma, če vročevalec naslovnika ne najde, hkrati pa mu ne more pustiti sporočila o neuspeli osebni vročitvi v hišnem predalčniku, na vratnih stanovanja oziroma poslovnega prostora ali na drugem primernem mestu. V primeru pogostih selitev stranke je najprimernejše, če stranka uporablja (varen) elektronski predal, ki ga lahko odpre na eUpravi ali pri poslovnih ponudnikih.~~</span></div>~~		">Vročitev po fizični poti se opravlja na naslovu prebivališča, kjer oseba dejansko prebiva. S tem zakon poleg načela poštenosti postopka zasleduje tudi načelo učinkovitosti, saj se vsakemu naslovniku omogoča, da neposredno od vročevalca osebno prevzame dokument, s tem pa postopek teče hitreje. ZUP ne določa, da bi se naslovniku dokumenti vročali neposredno v poštni predal pri izvajalcu poštnih storitev. '''Vložitev v poštni predal pa je predvidena subsidiarno in izjemoma''', če vročevalec naslovnika ne najde, hkrati pa mu ne more pustiti sporočila o neuspeli osebni vročitvi v hišnem predalčniku, na vratnih stanovanja oziroma poslovnega prostora ali na drugem primernem mestu. V primeru pogostih selitev stranke je najprimernejše, če stranka uporablja (varen) elektronski predal, ki ga lahko odpre na eUpravi ali pri poslovnih ponudnikih.

	<br>		<br>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-11-21T09:50:36Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:50, 21. november 2023
Vrstica 23:		Vrstica 23:
	<div style="text-align: justify;">Dodatno sicer [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člen ZUP]] določa, da se lahko dokumenti '''vročajo v elektronski obliki, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki''', prav tako se vroča v elektronski obliki, '''če fizična ali pravna oseba sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal.''' Šteje se, da je sporočila naslov elektronskega predala, če je iz njega poslala vlogo (glej tudi 27.a člen ZPPreb-1, ki ureja vzpostavitev in spremembe elektronskega naslova za vročanje). </div>		<div style="text-align: justify;">Dodatno sicer [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člen ZUP]] določa, da se lahko dokumenti '''vročajo v elektronski obliki, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki''', prav tako se vroča v elektronski obliki, '''če fizična ali pravna oseba sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal.''' Šteje se, da je sporočila naslov elektronskega predala, če je iz njega poslala vlogo (glej tudi 27.a člen ZPPreb-1, ki ureja vzpostavitev in spremembe elektronskega naslova za vročanje). </div>
	<div style="text-align: justify;"><br></div>		<div style="text-align: justify;"><br></div>
	'''Sklepno velja, da organ, glede na zakonske pogoje in merila, izbere najbolj primeren način vročitve, '''bodisi po elektronski bodisi po fizični poti. Stranka sporoči organu naslov elektronskega predala ali naslov prebivališča, na katerem prebiva, pri čemer velja, da organ po fizično poti vroča na naslovu (dejanskega) prebivališča, ki ga sporoči stranka, ne glede na to, ali je takšno prebivališče enako kot prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. To izhaja iz 87. in 96. člena ZUP. Če bi organ vročal na prijavljenem naslovu, na katerem naslovnik ne prebiva, bi to lahko pomenilo, da se ne more seznaniti s poskusom vročitve in s samim dokumentom, zato fikcija vročitve ne bi mogla nastati. Če so izpolnjeni pogoji za vročanje po elektronski in fizični poti, organ lahko vroča na oba načina. ">Stranka pa nima procesne pravice, da bi uspešno zahtevala vročitev po elektronski poti, nasprotno pa lahko od organa zahteva, da ji dokumente vroča po fizično poti, ne glede na to, če je pred tem sporočila naslov (varnega ali navadnega) elektronskega predala.~~ </span><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;~~">Vročitev po fizični poti se opravlja na naslovu prebivališča, kjer oseba dejansko prebiva. S tem zakon poleg načela poštenosti postopka zasleduje tudi načelo učinkovitosti, saj se vsakemu naslovniku omogoča, da neposredno od vročevalca osebno prevzame dokument, s tem pa postopek teče hitreje. ZUP ne določa, da bi se naslovniku dokumenti vročali neposredno v poštni predal pri izvajalcu poštnih storitev. ">Vložitev v poštni predal pa je predvidena subsidiarno in izjemoma, če vročevalec naslovnika ne najde, hkrati pa mu ne more pustiti sporočila o neuspeli osebni vročitvi v hišnem predalčniku, na vratnih stanovanja oziroma poslovnega prostora ali na drugem primernem mestu. V primeru pogostih selitev stranke je najprimernejše, če stranka uporablja (varen) elektronski predal, ki ga lahko odpre na eUpravi ali pri poslovnih ponudnikih.</span></div>		'''Sklepno velja, da organ, glede na zakonske pogoje in merila, izbere najbolj primeren način vročitve, '''bodisi po elektronski bodisi po fizični poti. Stranka sporoči organu naslov elektronskega predala ali naslov prebivališča, na katerem prebiva, pri čemer velja, da organ po fizično poti vroča na naslovu (dejanskega) prebivališča, ki ga sporoči stranka, ne glede na to, ali je takšno prebivališče enako kot prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. To izhaja iz 87. in 96. člena ZUP. Če bi organ vročal na prijavljenem naslovu, na katerem naslovnik ne prebiva, bi to lahko pomenilo, da se ne more seznaniti s poskusom vročitve in s samim dokumentom, zato fikcija vročitve ne bi mogla nastati. Če so izpolnjeni pogoji za vročanje po elektronski in fizični poti, organ lahko vroča na oba načina. ">Stranka pa nima procesne pravice, da bi uspešno zahtevala vročitev po elektronski poti, nasprotno pa lahko od organa zahteva, da ji dokumente vroča po fizično poti, ne glede na to, če je pred tem sporočila naslov (varnega ali navadnega) elektronskega predala.
			">Vročitev po fizični poti se opravlja na naslovu prebivališča, kjer oseba dejansko prebiva. S tem zakon poleg načela poštenosti postopka zasleduje tudi načelo učinkovitosti, saj se vsakemu naslovniku omogoča, da neposredno od vročevalca osebno prevzame dokument, s tem pa postopek teče hitreje. ZUP ne določa, da bi se naslovniku dokumenti vročali neposredno v poštni predal pri izvajalcu poštnih storitev. ">Vložitev v poštni predal pa je predvidena subsidiarno in izjemoma, če vročevalec naslovnika ne najde, hkrati pa mu ne more pustiti sporočila o neuspeli osebni vročitvi v hišnem predalčniku, na vratnih stanovanja oziroma poslovnega prostora ali na drugem primernem mestu. V primeru pogostih selitev stranke je najprimernejše, če stranka uporablja (varen) elektronski predal, ki ga lahko odpre na eUpravi ali pri poslovnih ponudnikih.</span></div>

	<br>		<br>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-11-21T09:50:12Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:50, 21. november 2023
Vrstica 23:		Vrstica 23:
	<div style="text-align: justify;">Dodatno sicer [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člen ZUP]] določa, da se lahko dokumenti '''vročajo v elektronski obliki, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki''', prav tako se vroča v elektronski obliki, '''če fizična ali pravna oseba sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal.''' Šteje se, da je sporočila naslov elektronskega predala, če je iz njega poslala vlogo (glej tudi 27.a člen ZPPreb-1, ki ureja vzpostavitev in spremembe elektronskega naslova za vročanje). </div>		<div style="text-align: justify;">Dodatno sicer [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člen ZUP]] določa, da se lahko dokumenti '''vročajo v elektronski obliki, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki''', prav tako se vroča v elektronski obliki, '''če fizična ali pravna oseba sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal.''' Šteje se, da je sporočila naslov elektronskega predala, če je iz njega poslala vlogo (glej tudi 27.a člen ZPPreb-1, ki ureja vzpostavitev in spremembe elektronskega naslova za vročanje). </div>
	<div style="text-align: justify;"><br></div>		<div style="text-align: justify;"><br></div>
	'''Sklepno velja, da organ, glede na zakonske pogoje in merila, izbere najbolj primeren način vročitve, '''bodisi po elektronski bodisi po fizični poti. Stranka sporoči organu naslov elektronskega predala ali naslov prebivališča, na katerem prebiva, pri čemer velja, da organ po fizično poti vroča na naslovu (dejanskega) prebivališča, ki ga sporoči stranka, ne glede na to, ali je takšno prebivališče enako kot prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. To izhaja iz 87. in 96. člena ZUP. Če bi organ vročal na prijavljenem naslovu, na katerem naslovnik ne prebiva, bi to lahko pomenilo, da se ne more seznaniti s poskusom vročitve in s samim dokumentom, zato fikcija vročitve ne bi mogla nastati. Če so izpolnjeni pogoji za vročanje po elektronski in fizični poti, organ lahko vroča na oba načina. ~~</span><strong style="font-size: 14.4px; text-align: left;~~">Stranka pa nima procesne pravice, da bi uspešno zahtevala vročitev po elektronski poti, nasprotno pa lahko od organa zahteva, da ji dokumente vroča po fizično poti, ~~</strong><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;">~~ne glede na to, če je pred tem sporočila naslov (varnega ali navadnega) elektronskega predala. </span><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;">Vročitev po fizični poti se opravlja na naslovu prebivališča, kjer oseba dejansko prebiva. S tem zakon poleg načela poštenosti postopka zasleduje tudi načelo učinkovitosti, saj se vsakemu naslovniku omogoča, da neposredno od vročevalca osebno prevzame dokument, s tem pa postopek teče hitreje. ZUP ne določa, da bi se naslovniku dokumenti vročali neposredno v poštni predal pri izvajalcu poštnih storitev. ~~</span><strong style="font-size: 14.4px; text-align: left;~~">Vložitev v poštni predal pa je predvidena subsidiarno in izjemoma~~</strong><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;">~~, če vročevalec naslovnika ne najde, hkrati pa mu ne more pustiti sporočila o neuspeli osebni vročitvi v hišnem predalčniku, na vratnih stanovanja oziroma poslovnega prostora ali na drugem primernem mestu. V primeru pogostih selitev stranke je najprimernejše, če stranka uporablja (varen) elektronski predal, ki ga lahko odpre na eUpravi ali pri poslovnih ponudnikih.</span></div>		'''Sklepno velja, da organ, glede na zakonske pogoje in merila, izbere najbolj primeren način vročitve, '''bodisi po elektronski bodisi po fizični poti. Stranka sporoči organu naslov elektronskega predala ali naslov prebivališča, na katerem prebiva, pri čemer velja, da organ po fizično poti vroča na naslovu (dejanskega) prebivališča, ki ga sporoči stranka, ne glede na to, ali je takšno prebivališče enako kot prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. To izhaja iz 87. in 96. člena ZUP. Če bi organ vročal na prijavljenem naslovu, na katerem naslovnik ne prebiva, bi to lahko pomenilo, da se ne more seznaniti s poskusom vročitve in s samim dokumentom, zato fikcija vročitve ne bi mogla nastati. Če so izpolnjeni pogoji za vročanje po elektronski in fizični poti, organ lahko vroča na oba načina. ">Stranka pa nima procesne pravice, da bi uspešno zahtevala vročitev po elektronski poti, nasprotno pa lahko od organa zahteva, da ji dokumente vroča po fizično poti, ne glede na to, če je pred tem sporočila naslov (varnega ali navadnega) elektronskega predala. </span><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;">Vročitev po fizični poti se opravlja na naslovu prebivališča, kjer oseba dejansko prebiva. S tem zakon poleg načela poštenosti postopka zasleduje tudi načelo učinkovitosti, saj se vsakemu naslovniku omogoča, da neposredno od vročevalca osebno prevzame dokument, s tem pa postopek teče hitreje. ZUP ne določa, da bi se naslovniku dokumenti vročali neposredno v poštni predal pri izvajalcu poštnih storitev. ">Vložitev v poštni predal pa je predvidena subsidiarno in izjemoma, če vročevalec naslovnika ne najde, hkrati pa mu ne more pustiti sporočila o neuspeli osebni vročitvi v hišnem predalčniku, na vratnih stanovanja oziroma poslovnega prostora ali na drugem primernem mestu. V primeru pogostih selitev stranke je najprimernejše, če stranka uporablja (varen) elektronski predal, ki ga lahko odpre na eUpravi ali pri poslovnih ponudnikih.</span></div>

	<br>		<br>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-11-21T09:49:36Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:49, 21. november 2023
Vrstica 23:		Vrstica 23:
	<div style="text-align: justify;">Dodatno sicer [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člen ZUP]] določa, da se lahko dokumenti '''vročajo v elektronski obliki, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki''', prav tako se vroča v elektronski obliki, '''če fizična ali pravna oseba sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal.''' Šteje se, da je sporočila naslov elektronskega predala, če je iz njega poslala vlogo (glej tudi 27.a člen ZPPreb-1, ki ureja vzpostavitev in spremembe elektronskega naslova za vročanje). </div>		<div style="text-align: justify;">Dodatno sicer [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člen ZUP]] določa, da se lahko dokumenti '''vročajo v elektronski obliki, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki''', prav tako se vroča v elektronski obliki, '''če fizična ali pravna oseba sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal.''' Šteje se, da je sporočila naslov elektronskega predala, če je iz njega poslala vlogo (glej tudi 27.a člen ZPPreb-1, ki ureja vzpostavitev in spremembe elektronskega naslova za vročanje). </div>
	<div style="text-align: justify;"><br></div>		<div style="text-align: justify;"><br></div>
	'''Sklepno velja, da organ, glede na zakonske pogoje in merila, izbere najbolj primeren način vročitve, '''bodisi po elektronski bodisi po fizični poti. Stranka sporoči organu naslov elektronskega predala ali naslov prebivališča, na katerem prebiva, pri čemer velja, da organ po fizično poti vroča na naslovu (dejanskega) prebivališča, ki ga sporoči stranka, ne glede na to, ali je takšno prebivališče enako kot prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. To izhaja iz 87. in 96. člena ZUP. Če bi organ vročal na prijavljenem naslovu, na katerem naslovnik ne prebiva, bi to lahko pomenilo, da se ne more seznaniti s poskusom vročitve in s samim dokumentom, zato fikcija vročitve ne bi mogla nastati. ~~</span><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;">~~Če so izpolnjeni pogoji za vročanje po elektronski in fizični poti, organ lahko vroča na oba načina. </span><strong style="font-size: 14.4px; text-align: left;">Stranka pa nima procesne pravice, da bi uspešno zahtevala vročitev po elektronski poti, nasprotno pa lahko od organa zahteva, da ji dokumente vroča po fizično poti, </strong><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;">ne glede na to, če je pred tem sporočila naslov (varnega ali navadnega) elektronskega predala. </span><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;">Vročitev po fizični poti se opravlja na naslovu prebivališča, kjer oseba dejansko prebiva. S tem zakon poleg načela poštenosti postopka zasleduje tudi načelo učinkovitosti, saj se vsakemu naslovniku omogoča, da neposredno od vročevalca osebno prevzame dokument, s tem pa postopek teče hitreje. ZUP ne določa, da bi se naslovniku dokumenti vročali neposredno v poštni predal pri izvajalcu poštnih storitev. </span><strong style="font-size: 14.4px; text-align: left;">Vložitev v poštni predal pa je predvidena subsidiarno in izjemoma</strong><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;">, če vročevalec naslovnika ne najde, hkrati pa mu ne more pustiti sporočila o neuspeli osebni vročitvi v hišnem predalčniku, na vratnih stanovanja oziroma poslovnega prostora ali na drugem primernem mestu. V primeru pogostih selitev stranke je najprimernejše, če stranka uporablja (varen) elektronski predal, ki ga lahko odpre na eUpravi ali pri poslovnih ponudnikih.</span></div>		'''Sklepno velja, da organ, glede na zakonske pogoje in merila, izbere najbolj primeren način vročitve, '''bodisi po elektronski bodisi po fizični poti. Stranka sporoči organu naslov elektronskega predala ali naslov prebivališča, na katerem prebiva, pri čemer velja, da organ po fizično poti vroča na naslovu (dejanskega) prebivališča, ki ga sporoči stranka, ne glede na to, ali je takšno prebivališče enako kot prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. To izhaja iz 87. in 96. člena ZUP. Če bi organ vročal na prijavljenem naslovu, na katerem naslovnik ne prebiva, bi to lahko pomenilo, da se ne more seznaniti s poskusom vročitve in s samim dokumentom, zato fikcija vročitve ne bi mogla nastati. Če so izpolnjeni pogoji za vročanje po elektronski in fizični poti, organ lahko vroča na oba načina. </span><strong style="font-size: 14.4px; text-align: left;">Stranka pa nima procesne pravice, da bi uspešno zahtevala vročitev po elektronski poti, nasprotno pa lahko od organa zahteva, da ji dokumente vroča po fizično poti, </strong><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;">ne glede na to, če je pred tem sporočila naslov (varnega ali navadnega) elektronskega predala. </span><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;">Vročitev po fizični poti se opravlja na naslovu prebivališča, kjer oseba dejansko prebiva. S tem zakon poleg načela poštenosti postopka zasleduje tudi načelo učinkovitosti, saj se vsakemu naslovniku omogoča, da neposredno od vročevalca osebno prevzame dokument, s tem pa postopek teče hitreje. ZUP ne določa, da bi se naslovniku dokumenti vročali neposredno v poštni predal pri izvajalcu poštnih storitev. </span><strong style="font-size: 14.4px; text-align: left;">Vložitev v poštni predal pa je predvidena subsidiarno in izjemoma</strong><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;">, če vročevalec naslovnika ne najde, hkrati pa mu ne more pustiti sporočila o neuspeli osebni vročitvi v hišnem predalčniku, na vratnih stanovanja oziroma poslovnega prostora ali na drugem primernem mestu. V primeru pogostih selitev stranke je najprimernejše, če stranka uporablja (varen) elektronski predal, ki ga lahko odpre na eUpravi ali pri poslovnih ponudnikih.</span></div>

	<br>		<br>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-11-21T09:49:11Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:49, 21. november 2023
Vrstica 23:		Vrstica 23:
	<div style="text-align: justify;">Dodatno sicer [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člen ZUP]] določa, da se lahko dokumenti '''vročajo v elektronski obliki, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki''', prav tako se vroča v elektronski obliki, '''če fizična ali pravna oseba sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal.''' Šteje se, da je sporočila naslov elektronskega predala, če je iz njega poslala vlogo (glej tudi 27.a člen ZPPreb-1, ki ureja vzpostavitev in spremembe elektronskega naslova za vročanje). </div>		<div style="text-align: justify;">Dodatno sicer [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člen ZUP]] določa, da se lahko dokumenti '''vročajo v elektronski obliki, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki''', prav tako se vroča v elektronski obliki, '''če fizična ali pravna oseba sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal.''' Šteje se, da je sporočila naslov elektronskega predala, če je iz njega poslala vlogo (glej tudi 27.a člen ZPPreb-1, ki ureja vzpostavitev in spremembe elektronskega naslova za vročanje). </div>
	<div style="text-align: justify;"><br></div>		<div style="text-align: justify;"><br></div>
	~~<div style="text-align: justify;"><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;">~~'''Sklepno velja, da organ, glede na zakonske pogoje in merila, izbere najbolj primeren način vročitve, '''bodisi po elektronski bodisi po fizični poti. Stranka sporoči organu naslov elektronskega predala ali naslov prebivališča, na katerem prebiva, pri čemer velja, da organ po fizično poti vroča na naslovu (dejanskega) prebivališča, ki ga sporoči stranka, ne glede na to, ali je takšno prebivališče enako kot prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. To izhaja iz 87. in 96. člena ZUP. Če bi organ vročal na prijavljenem naslovu, na katerem naslovnik ne prebiva, bi to lahko pomenilo, da se ne more seznaniti s poskusom vročitve in s samim dokumentom, zato fikcija vročitve ne bi mogla nastati. </span><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;">Če so izpolnjeni pogoji za vročanje po elektronski in fizični poti, organ lahko vroča na oba načina. </span><strong style="font-size: 14.4px; text-align: left;">Stranka pa nima procesne pravice, da bi uspešno zahtevala vročitev po elektronski poti, nasprotno pa lahko od organa zahteva, da ji dokumente vroča po fizično poti, </strong><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;">ne glede na to, če je pred tem sporočila naslov (varnega ali navadnega) elektronskega predala. </span><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;">Vročitev po fizični poti se opravlja na naslovu prebivališča, kjer oseba dejansko prebiva. S tem zakon poleg načela poštenosti postopka zasleduje tudi načelo učinkovitosti, saj se vsakemu naslovniku omogoča, da neposredno od vročevalca osebno prevzame dokument, s tem pa postopek teče hitreje. ZUP ne določa, da bi se naslovniku dokumenti vročali neposredno v poštni predal pri izvajalcu poštnih storitev. </span><strong style="font-size: 14.4px; text-align: left;">Vložitev v poštni predal pa je predvidena subsidiarno in izjemoma</strong><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;">, če vročevalec naslovnika ne najde, hkrati pa mu ne more pustiti sporočila o neuspeli osebni vročitvi v hišnem predalčniku, na vratnih stanovanja oziroma poslovnega prostora ali na drugem primernem mestu. V primeru pogostih selitev stranke je najprimernejše, če stranka uporablja (varen) elektronski predal, ki ga lahko odpre na eUpravi ali pri poslovnih ponudnikih.</span></div>		'''Sklepno velja, da organ, glede na zakonske pogoje in merila, izbere najbolj primeren način vročitve, '''bodisi po elektronski bodisi po fizični poti. Stranka sporoči organu naslov elektronskega predala ali naslov prebivališča, na katerem prebiva, pri čemer velja, da organ po fizično poti vroča na naslovu (dejanskega) prebivališča, ki ga sporoči stranka, ne glede na to, ali je takšno prebivališče enako kot prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. To izhaja iz 87. in 96. člena ZUP. Če bi organ vročal na prijavljenem naslovu, na katerem naslovnik ne prebiva, bi to lahko pomenilo, da se ne more seznaniti s poskusom vročitve in s samim dokumentom, zato fikcija vročitve ne bi mogla nastati. </span><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;">Če so izpolnjeni pogoji za vročanje po elektronski in fizični poti, organ lahko vroča na oba načina. </span><strong style="font-size: 14.4px; text-align: left;">Stranka pa nima procesne pravice, da bi uspešno zahtevala vročitev po elektronski poti, nasprotno pa lahko od organa zahteva, da ji dokumente vroča po fizično poti, </strong><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;">ne glede na to, če je pred tem sporočila naslov (varnega ali navadnega) elektronskega predala. </span><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;">Vročitev po fizični poti se opravlja na naslovu prebivališča, kjer oseba dejansko prebiva. S tem zakon poleg načela poštenosti postopka zasleduje tudi načelo učinkovitosti, saj se vsakemu naslovniku omogoča, da neposredno od vročevalca osebno prevzame dokument, s tem pa postopek teče hitreje. ZUP ne določa, da bi se naslovniku dokumenti vročali neposredno v poštni predal pri izvajalcu poštnih storitev. </span><strong style="font-size: 14.4px; text-align: left;">Vložitev v poštni predal pa je predvidena subsidiarno in izjemoma</strong><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;">, če vročevalec naslovnika ne najde, hkrati pa mu ne more pustiti sporočila o neuspeli osebni vročitvi v hišnem predalčniku, na vratnih stanovanja oziroma poslovnega prostora ali na drugem primernem mestu. V primeru pogostih selitev stranke je najprimernejše, če stranka uporablja (varen) elektronski predal, ki ga lahko odpre na eUpravi ali pri poslovnih ponudnikih.</span></div>

	<br>		<br>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-11-21T09:48:47Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:48, 21. november 2023
Vrstica 23:		Vrstica 23:
	<div style="text-align: justify;">Dodatno sicer [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člen ZUP]] določa, da se lahko dokumenti '''vročajo v elektronski obliki, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki''', prav tako se vroča v elektronski obliki, '''če fizična ali pravna oseba sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal.''' Šteje se, da je sporočila naslov elektronskega predala, če je iz njega poslala vlogo (glej tudi 27.a člen ZPPreb-1, ki ureja vzpostavitev in spremembe elektronskega naslova za vročanje). </div>		<div style="text-align: justify;">Dodatno sicer [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člen ZUP]] določa, da se lahko dokumenti '''vročajo v elektronski obliki, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki''', prav tako se vroča v elektronski obliki, '''če fizična ali pravna oseba sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal.''' Šteje se, da je sporočila naslov elektronskega predala, če je iz njega poslala vlogo (glej tudi 27.a člen ZPPreb-1, ki ureja vzpostavitev in spremembe elektronskega naslova za vročanje). </div>
	<div style="text-align: justify;"><br></div>		<div style="text-align: justify;"><br></div>
	<div style="text-align: justify;">'''Če ~~torej stranke~~ na naslovu ~~stalnega prebivališča ni~~, ~~začasni naslov pa~~ se ~~ji prehitro spreminja~~, bi ~~se stranki dokumenti~~ lahko ~~vročali elektronsko~~. ~~'''Ne glede na navedeno~~ pa zahteva ~~stranke k takšnemu načinu vročanja za uradno osebo ni zavezujoča~~, ~~saj uradna oseba vseeno~~ vroča ~~dokumente v~~ fizični ~~obliki~~, če bi ~~bili za to izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 86~~. ~~člena ZUP (npr~~. če ~~bi ocenil~~, da je ~~zaradi vsebine dokumenta potrebna vročitev v fizični obliki~~).</div>		<div style="text-align: justify;"><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;">'''Sklepno velja, da organ, glede na zakonske pogoje in merila, izbere najbolj primeren način vročitve, '''bodisi po elektronski bodisi po fizični poti. Stranka sporoči organu naslov elektronskega predala ali naslov prebivališča, na katerem prebiva, pri čemer velja, da organ po fizično poti vroča na naslovu (dejanskega) prebivališča, ki ga sporoči stranka, ne glede na to, ali je takšno prebivališče enako kot prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. To izhaja iz 87. in 96. člena ZUP. Če bi organ vročal na prijavljenem naslovu, na katerem naslovnik ne prebiva, bi to lahko pomenilo, da se ne more seznaniti s poskusom vročitve in s samim dokumentom, zato fikcija vročitve ne bi mogla nastati. </span><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;">Če so izpolnjeni pogoji za vročanje po elektronski in fizični poti, organ lahko vroča na oba načina. </span><strong style="font-size: 14.4px; text-align: left;">Stranka pa nima procesne pravice, da bi uspešno zahtevala vročitev po elektronski poti, nasprotno pa lahko od organa zahteva, da ji dokumente vroča po fizično poti, </strong><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;">ne glede na to, če je pred tem sporočila naslov (varnega ali navadnega) elektronskega predala. </span><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;">Vročitev po fizični poti se opravlja na naslovu prebivališča, kjer oseba dejansko prebiva. S tem zakon poleg načela poštenosti postopka zasleduje tudi načelo učinkovitosti, saj se vsakemu naslovniku omogoča, da neposredno od vročevalca osebno prevzame dokument, s tem pa postopek teče hitreje. ZUP ne določa, da bi se naslovniku dokumenti vročali neposredno v poštni predal pri izvajalcu poštnih storitev. </span><strong style="font-size: 14.4px; text-align: left;">Vložitev v poštni predal pa je predvidena subsidiarno in izjemoma</strong><span style="font-size: 14.4px; text-align: left;">, če vročevalec naslovnika ne najde, hkrati pa mu ne more pustiti sporočila o neuspeli osebni vročitvi v hišnem predalčniku, na vratnih stanovanja oziroma poslovnega prostora ali na drugem primernem mestu. V primeru pogostih selitev stranke je najprimernejše, če stranka uporablja (varen) elektronski predal, ki ga lahko odpre na eUpravi ali pri poslovnih ponudnikih.</span></div>

	<br>		<br>

PoloncaKovac: /* Zadeva: Izbira kraja vročitve s strani stranke - V USKLAJEVANJU */

2023-11-21T09:46:53Z

Zadeva: Izbira kraja vročitve s strani stranke - V USKLAJEVANJU

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:46, 21. november 2023
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Izbira kraja vročitve s strani stranke ~~- V USKLAJEVANJU~~ ==		== '''Zadeva: '''Izbira kraja vročitve s strani stranke ==

	'''Datum odgovora:''' 20. 11. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku		'''Datum odgovora:''' 20. 11. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku