Določitev višine obveznosti na dan izdaje odločbe - Zgodovina strani

As8392: /* Odgovor: */

2022-12-27T05:55:40Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 07:55, 27. december 2022
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	Vročitev dokumenta ima pomembne pravne posledice za dokument, ki se mora vročiti, za organ, ki je izdal dokument, in za tistega, ki mu je dokument vročen. Odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku, pa ni bila razglašena, ne povzroči nobenega pravnega učinka vse do takrat, dokler ni odposlana oziroma vročena stranki. Odločba, ki še ni bila vročena stranki, pravno še ne obstaja in zato ne veže stranke in tudi ne organa. Zato jo lahko organ pred vročitvijo stranki, ko ima odločba še značaj internega akta, tudi spremeni ali umakne. Šele s pravilno vročitvijo odločbe začne veljati izdana odločba in pravno učinkovati nasproti stranki (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 227). Dokler upravni akt ni vročen stranki, ne povzroči nobenega pravnega učinka; odločilno je pravno in dejansko stanje ob vročitvi odločbe stranki, ne pa dan inšpekcijskega pregleda, zaslišanja stranke ali izdelave odločbe (sodba VS SRS U 166/82-5). [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]] določa, da dokler odločba ni vročena stranki, tudi ne more postati izvršljiva, saj stranka za svojo obveznost (še) ne ve, zato rok za izpolnitev obveznosti niti še ne začne teči in se ne izteče, organ pa ne more izvesti nobenih izvršilnih dejanj.		Vročitev dokumenta ima pomembne pravne posledice za dokument, ki se mora vročiti, za organ, ki je izdal dokument, in za tistega, ki mu je dokument vročen. Odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku, pa ni bila razglašena, ne povzroči nobenega pravnega učinka vse do takrat, dokler ni odposlana oziroma vročena stranki. Odločba, ki še ni bila vročena stranki, pravno še ne obstaja in zato ne veže stranke in tudi ne organa. Zato jo lahko organ pred vročitvijo stranki, ko ima odločba še značaj internega akta, tudi spremeni ali umakne. Šele s pravilno vročitvijo odločbe začne veljati izdana odločba in pravno učinkovati nasproti stranki (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 227). Dokler upravni akt ni vročen stranki, ne povzroči nobenega pravnega učinka; odločilno je pravno in dejansko stanje ob vročitvi odločbe stranki, ne pa dan inšpekcijskega pregleda, zaslišanja stranke ali izdelave odločbe (sodba VS SRS U 166/82-5). [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]] določa, da dokler odločba ni vročena stranki, tudi ne more postati izvršljiva, saj stranka za svojo obveznost (še) ne ve, zato rok za izpolnitev obveznosti niti še ne začne teči in se ne izteče, organ pa ne more izvesti nobenih izvršilnih dejanj.

	Navedeno pomeni, da je v konkretnem primeru potrebno dejstva, ki vplivajo na odločitev (npr. obresti) upoštevati oz. v tem primeru izračunati do vključno izdaje akta, kar pomeni do '''datuma dejanske ali fiktivne vročitve. '''Fiktivne vročitve so določene v 85. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku (pisrs.si)] ~~Zakon o davčnem postopku~~ (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo in nasl.), in tudi v [[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]] s sporočilom o prispelem pismu in pri javnem naznanilu ([[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen{{!}}94. člen ZUP]]). Dejstvo pa je, da datuma dejanske vročitve ob izdaji odločbe organ ne more poznati in tako tudi ne more pripraviti pravilnega obračuna. Vendar ugovor, češ da zaradi neznanega trenutka/datuma vročitve v odločbi ni mogoče določiti višine obresti (kar 80. člen ZDavP-2 določa kot obvezno sestavino izreka odločbe), ne zdrži, saj zadošča taka opredelitev obresti v izreku, da je ta '''določljiv, čeprav nedoločen.''' Izračun obresti glede na potečen čas mora biti nesporno razviden. '''Stališče, da vročitev predstavlja bodoče negotovo dejstvo in da je zato smiselno kot dan izdaje odločbe šteti dan sestave odločbe (datum na odločbi), je povsem nepravilno. '''Vročitev je pomembna zaradi nastanka pravnih učinkov, zlasti začetka tekov rokov, predvsem pritožbenega in paricijskega. Določljivost pa že zadošča zahtevani določnosti izreka po ZUP, tudi za nadaljnjo izvršbo - važno je, da se lahko enoznačno izračuna znesek obveznosti po zapisanem v izreku na določen dan, čeprav torej ni že skupnega zneska, ker ga zaradi vnaprej neznanega datuma vročitve ne more biti. Res pa bo treba potem tako zavezancu kot na strani organa v izvršbi izračunavati konkretno številko zneska obveznosti na dan x (=dan dejanske ali fiktivne vročitve odločbe) (Jerovšek et al., ZDavP-2 s komentarjem, 2008, str. 218).		Navedeno pomeni, da je v konkretnem primeru potrebno dejstva, ki vplivajo na odločitev (npr. obresti) upoštevati oz. v tem primeru izračunati do vključno izdaje akta, kar pomeni do '''datuma dejanske ali fiktivne vročitve. '''Fiktivne vročitve so določene v 85. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku (pisrs.si)] (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo in nasl.), in tudi v [[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]] s sporočilom o prispelem pismu in pri javnem naznanilu ([[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen{{!}}94. člen ZUP]]). Dejstvo pa je, da datuma dejanske vročitve ob izdaji odločbe organ ne more poznati in tako tudi ne more pripraviti pravilnega obračuna. Vendar ugovor, češ da zaradi neznanega trenutka/datuma vročitve v odločbi ni mogoče določiti višine obresti (kar 80. člen ZDavP-2 določa kot obvezno sestavino izreka odločbe), ne zdrži, saj zadošča taka opredelitev obresti v izreku, da je ta '''določljiv, čeprav nedoločen.''' Izračun obresti glede na potečen čas mora biti nesporno razviden. '''Stališče, da vročitev predstavlja bodoče negotovo dejstvo in da je zato smiselno kot dan izdaje odločbe šteti dan sestave odločbe (datum na odločbi), je povsem nepravilno. '''Vročitev je pomembna zaradi nastanka pravnih učinkov, zlasti začetka tekov rokov, predvsem pritožbenega in paricijskega. Določljivost pa že zadošča zahtevani določnosti izreka po ZUP, tudi za nadaljnjo izvršbo - važno je, da se lahko enoznačno izračuna znesek obveznosti po zapisanem v izreku na določen dan, čeprav torej ni že skupnega zneska, ker ga zaradi vnaprej neznanega datuma vročitve ne more biti. Res pa bo treba potem tako zavezancu kot na strani organa v izvršbi izračunavati konkretno številko zneska obveznosti na dan x (=dan dejanske ali fiktivne vročitve odločbe) (Jerovšek et al., ZDavP-2 s komentarjem, 2008, str. 218).

	Obračuna obveznosti pa organ ne more vršiti kar na dan odpreme odločbe (ali morda na dan odpreme + 15 dni), saj je lahko tudi fiktivna vročitev izpodbojna in bi v tem primeru bilo potrebno z novo odločbo na novo določati materialnopravno obveznost (za kar seveda ni pravne podlage), ne le vročiti istega akta na nov naslov.<br><br>		Obračuna obveznosti pa organ ne more vršiti kar na dan odpreme odločbe (ali morda na dan odpreme + 15 dni), saj je lahko tudi fiktivna vročitev izpodbojna in bi v tem primeru bilo potrebno z novo odločbo na novo določati materialnopravno obveznost (za kar seveda ni pravne podlage), ne le vročiti istega akta na nov naslov.<br><br>

PoloncaK: /* Odgovor: */

2022-12-09T09:22:16Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:22, 9. december 2022
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	Vročitev dokumenta ima pomembne pravne posledice za dokument, ki se mora vročiti, za organ, ki je izdal dokument, in za tistega, ki mu je dokument vročen. Odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku, pa ni bila razglašena, ne povzroči nobenega pravnega učinka vse do takrat, dokler ni odposlana oziroma vročena stranki. Odločba, ki še ni bila vročena stranki, pravno še ne obstaja in zato ne veže stranke in tudi ne organa. Zato jo lahko organ pred vročitvijo stranki, ko ima odločba še značaj internega akta, tudi spremeni ali umakne. Šele s pravilno vročitvijo odločbe začne veljati izdana odločba in pravno učinkovati nasproti stranki (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 227). Dokler upravni akt ni vročen stranki, ne povzroči nobenega pravnega učinka; odločilno je pravno in dejansko stanje ob vročitvi odločbe stranki, ne pa dan inšpekcijskega pregleda, zaslišanja stranke ali izdelave odločbe (sodba VS SRS U 166/82-5). [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]] določa, da dokler odločba ni vročena stranki, tudi ne more postati izvršljiva, saj stranka za svojo obveznost (še) ne ve, zato rok za izpolnitev obveznosti niti še ne začne teči in se ne izteče, organ pa ne more izvesti nobenih izvršilnih dejanj.		Vročitev dokumenta ima pomembne pravne posledice za dokument, ki se mora vročiti, za organ, ki je izdal dokument, in za tistega, ki mu je dokument vročen. Odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku, pa ni bila razglašena, ne povzroči nobenega pravnega učinka vse do takrat, dokler ni odposlana oziroma vročena stranki. Odločba, ki še ni bila vročena stranki, pravno še ne obstaja in zato ne veže stranke in tudi ne organa. Zato jo lahko organ pred vročitvijo stranki, ko ima odločba še značaj internega akta, tudi spremeni ali umakne. Šele s pravilno vročitvijo odločbe začne veljati izdana odločba in pravno učinkovati nasproti stranki (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 227). Dokler upravni akt ni vročen stranki, ne povzroči nobenega pravnega učinka; odločilno je pravno in dejansko stanje ob vročitvi odločbe stranki, ne pa dan inšpekcijskega pregleda, zaslišanja stranke ali izdelave odločbe (sodba VS SRS U 166/82-5). [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]] določa, da dokler odločba ni vročena stranki, tudi ne more postati izvršljiva, saj stranka za svojo obveznost (še) ne ve, zato rok za izpolnitev obveznosti niti še ne začne teči in se ne izteče, organ pa ne more izvesti nobenih izvršilnih dejanj.

	Navedeno pomeni, da je v konkretnem primeru potrebno dejstva, ki vplivajo na odločitev (npr. obresti) upoštevati oz. v tem primeru izračunati do vključno izdaje akta, kar pomeni do '''datuma dejanske ali fiktivne vročitve. '''Fiktivne vročitve so določene v 85. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku (pisrs.si)] Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US in ~~87/22 – odl~~. US), in tudi v [[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]] s sporočilom o prispelem pismu in pri javnem naznanilu ([[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen{{!}}94. člen ZUP]]). Dejstvo pa je, da datuma dejanske vročitve ob izdaji odločbe organ ne more poznati in tako tudi ne more pripraviti pravilnega obračuna. Vendar ugovor, češ da zaradi neznanega trenutka/datuma vročitve v odločbi ni mogoče določiti višine obresti (kar 80. člen ZDavP-2 določa kot obvezno sestavino izreka odločbe), ne zdrži, saj zadošča taka opredelitev obresti v izreku, da je ta '''določljiv, čeprav nedoločen.''' Izračun obresti glede na potečen čas mora biti nesporno razviden. '''Stališče, da vročitev predstavlja bodoče negotovo dejstvo in da je zato smiselno kot dan izdaje odločbe šteti dan sestave odločbe (datum na odločbi), je povsem nepravilno. '''Vročitev je pomembna zaradi nastanka pravnih učinkov, zlasti začetka tekov rokov, predvsem pritožbenega in paricijskega. Določljivost pa že zadošča zahtevani določnosti izreka po ZUP, tudi za nadaljnjo izvršbo - važno je, da se lahko enoznačno izračuna znesek obveznosti po zapisanem v izreku na določen dan, čeprav torej ni že skupnega zneska, ker ga zaradi vnaprej neznanega datuma vročitve ne more biti. Res pa bo treba potem tako zavezancu kot na strani organa v izvršbi izračunavati konkretno številko zneska obveznosti na dan x (=dan dejanske ali fiktivne vročitve odločbe) (Jerovšek et al., ZDavP-2 s komentarjem, 2008, str. 218).		Navedeno pomeni, da je v konkretnem primeru potrebno dejstva, ki vplivajo na odločitev (npr. obresti) upoštevati oz. v tem primeru izračunati do vključno izdaje akta, kar pomeni do '''datuma dejanske ali fiktivne vročitve. '''Fiktivne vročitve so določene v 85. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku (pisrs.si)] Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo in nasl.), in tudi v [[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]] s sporočilom o prispelem pismu in pri javnem naznanilu ([[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen{{!}}94. člen ZUP]]). Dejstvo pa je, da datuma dejanske vročitve ob izdaji odločbe organ ne more poznati in tako tudi ne more pripraviti pravilnega obračuna. Vendar ugovor, češ da zaradi neznanega trenutka/datuma vročitve v odločbi ni mogoče določiti višine obresti (kar 80. člen ZDavP-2 določa kot obvezno sestavino izreka odločbe), ne zdrži, saj zadošča taka opredelitev obresti v izreku, da je ta '''določljiv, čeprav nedoločen.''' Izračun obresti glede na potečen čas mora biti nesporno razviden. '''Stališče, da vročitev predstavlja bodoče negotovo dejstvo in da je zato smiselno kot dan izdaje odločbe šteti dan sestave odločbe (datum na odločbi), je povsem nepravilno. '''Vročitev je pomembna zaradi nastanka pravnih učinkov, zlasti začetka tekov rokov, predvsem pritožbenega in paricijskega. Določljivost pa že zadošča zahtevani določnosti izreka po ZUP, tudi za nadaljnjo izvršbo - važno je, da se lahko enoznačno izračuna znesek obveznosti po zapisanem v izreku na določen dan, čeprav torej ni že skupnega zneska, ker ga zaradi vnaprej neznanega datuma vročitve ne more biti. Res pa bo treba potem tako zavezancu kot na strani organa v izvršbi izračunavati konkretno številko zneska obveznosti na dan x (=dan dejanske ali fiktivne vročitve odločbe) (Jerovšek et al., ZDavP-2 s komentarjem, 2008, str. 218).

	Obračuna obveznosti pa organ ne more vršiti kar na dan odpreme odločbe (ali morda na dan odpreme + 15 dni), saj je lahko tudi fiktivna vročitev izpodbojna in bi v tem primeru bilo potrebno z novo odločbo na novo določati materialnopravno obveznost (za kar seveda ni pravne podlage), ne le vročiti istega akta na nov naslov.<br><br>		Obračuna obveznosti pa organ ne more vršiti kar na dan odpreme odločbe (ali morda na dan odpreme + 15 dni), saj je lahko tudi fiktivna vročitev izpodbojna in bi v tem primeru bilo potrebno z novo odločbo na novo določati materialnopravno obveznost (za kar seveda ni pravne podlage), ne le vročiti istega akta na nov naslov.<br><br>

Mo5957 ob 08:49, 7. december 2022

2022-12-07T08:49:09Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:49, 7. december 2022
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Določitev višine obveznosti na dan izdaje odločbe<br> ==		== '''Zadeva: '''Določitev višine obveznosti na dan izdaje odločbe<br> ==

	'''Datum odgovora:''' 26. 4. 2011 ~~Pregled~~ 4. 12. 2022<br>		'''Datum odgovora:''' 26. 4. 2011, pregled 4. 12. 2022<br>

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

As8392: /* Odgovor: */

2022-12-05T10:50:53Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:50, 5. december 2022
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	Vročitev dokumenta ima pomembne pravne posledice za dokument, ki se mora vročiti, za organ, ki je izdal dokument, in za tistega, ki mu je dokument vročen. Odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku, pa ni bila razglašena, ne povzroči nobenega pravnega učinka vse do takrat, dokler ni odposlana oziroma vročena stranki. Odločba, ki še ni bila vročena stranki, pravno še ne obstaja in zato ne veže stranke in tudi ne organa. Zato jo lahko organ pred vročitvijo stranki, ko ima odločba še značaj internega akta, tudi spremeni ali umakne. Šele s pravilno vročitvijo odločbe začne veljati izdana odločba in pravno učinkovati nasproti stranki (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 227). Dokler upravni akt ni vročen stranki, ne povzroči nobenega pravnega učinka; odločilno je pravno in dejansko stanje ob vročitvi odločbe stranki, ne pa dan inšpekcijskega pregleda, zaslišanja stranke ali izdelave odločbe (sodba VS SRS U 166/82-5). [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]] določa, da dokler odločba ni vročena stranki, tudi ne more postati izvršljiva, saj stranka za svojo obveznost (še) ne ve, zato rok za izpolnitev obveznosti niti še ne začne teči in se ne izteče, organ pa ne more izvesti nobenih izvršilnih dejanj.		Vročitev dokumenta ima pomembne pravne posledice za dokument, ki se mora vročiti, za organ, ki je izdal dokument, in za tistega, ki mu je dokument vročen. Odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku, pa ni bila razglašena, ne povzroči nobenega pravnega učinka vse do takrat, dokler ni odposlana oziroma vročena stranki. Odločba, ki še ni bila vročena stranki, pravno še ne obstaja in zato ne veže stranke in tudi ne organa. Zato jo lahko organ pred vročitvijo stranki, ko ima odločba še značaj internega akta, tudi spremeni ali umakne. Šele s pravilno vročitvijo odločbe začne veljati izdana odločba in pravno učinkovati nasproti stranki (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 227). Dokler upravni akt ni vročen stranki, ne povzroči nobenega pravnega učinka; odločilno je pravno in dejansko stanje ob vročitvi odločbe stranki, ne pa dan inšpekcijskega pregleda, zaslišanja stranke ali izdelave odločbe (sodba VS SRS U 166/82-5). [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]] določa, da dokler odločba ni vročena stranki, tudi ne more postati izvršljiva, saj stranka za svojo obveznost (še) ne ve, zato rok za izpolnitev obveznosti niti še ne začne teči in se ne izteče, organ pa ne more izvesti nobenih izvršilnih dejanj.

	Navedeno pomeni, da je v konkretnem primeru potrebno dejstva, ki vplivajo na odločitev (npr. obresti) upoštevati oz. v tem primeru izračunati do vključno izdaje akta, kar pomeni do datuma dejanske ali fiktivne vročitve. Fiktivne vročitve so določene v 85. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku (pisrs.si)] Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US in 87/22 – odl. US), in tudi v [[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]] s sporočilom o prispelem pismu in pri javnem naznanilu ([[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen{{!}}94. člen ZUP]]). Dejstvo pa je, da datuma dejanske vročitve ob izdaji odločbe organ ne more poznati in tako tudi ne more pripraviti pravilnega obračuna. Vendar ugovor, češ da zaradi neznanega trenutka/datuma vročitve v odločbi ni mogoče določiti višine obresti (kar 80. člen ZDavP-2 določa kot obvezno sestavino izreka odločbe), ne zdrži, saj zadošča taka opredelitev obresti v izreku, da je ta določljiv, čeprav nedoločen. Izračun obresti glede na potečen čas mora biti nesporno razviden. '''Stališče, da vročitev predstavlja bodoče negotovo dejstvo in da je zato smiselno kot dan izdaje odločbe šteti dan sestave odločbe (datum na odločbi), je povsem nepravilno. '''Vročitev je pomembna zaradi nastanka pravnih učinkov, zlasti začetka tekov rokov, predvsem pritožbenega in paricijskega. Določljivost pa že zadošča zahtevani določnosti izreka po ZUP, tudi za nadaljnjo izvršbo - važno je, da se lahko enoznačno izračuna znesek obveznosti po zapisanem v izreku na določen dan, čeprav torej ni že skupnega zneska, ker ga zaradi vnaprej neznanega datuma vročitve ne more biti. Res pa bo treba potem tako zavezancu kot na strani organa v izvršbi izračunavati konkretno številko zneska obveznosti na dan x (=dan dejanske ali fiktivne vročitve odločbe) (Jerovšek et al., ZDavP-2 s komentarjem, 2008, str. 218).		Navedeno pomeni, da je v konkretnem primeru potrebno dejstva, ki vplivajo na odločitev (npr. obresti) upoštevati oz. v tem primeru izračunati do vključno izdaje akta, kar pomeni do '''datuma dejanske ali fiktivne vročitve. '''Fiktivne vročitve so določene v 85. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku (pisrs.si)] Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US in 87/22 – odl. US), in tudi v [[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]] s sporočilom o prispelem pismu in pri javnem naznanilu ([[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen{{!}}94. člen ZUP]]). Dejstvo pa je, da datuma dejanske vročitve ob izdaji odločbe organ ne more poznati in tako tudi ne more pripraviti pravilnega obračuna. Vendar ugovor, češ da zaradi neznanega trenutka/datuma vročitve v odločbi ni mogoče določiti višine obresti (kar 80. člen ZDavP-2 določa kot obvezno sestavino izreka odločbe), ne zdrži, saj zadošča taka opredelitev obresti v izreku, da je ta '''določljiv, čeprav nedoločen.''' Izračun obresti glede na potečen čas mora biti nesporno razviden. '''Stališče, da vročitev predstavlja bodoče negotovo dejstvo in da je zato smiselno kot dan izdaje odločbe šteti dan sestave odločbe (datum na odločbi), je povsem nepravilno. '''Vročitev je pomembna zaradi nastanka pravnih učinkov, zlasti začetka tekov rokov, predvsem pritožbenega in paricijskega. Določljivost pa že zadošča zahtevani določnosti izreka po ZUP, tudi za nadaljnjo izvršbo - važno je, da se lahko enoznačno izračuna znesek obveznosti po zapisanem v izreku na določen dan, čeprav torej ni že skupnega zneska, ker ga zaradi vnaprej neznanega datuma vročitve ne more biti. Res pa bo treba potem tako zavezancu kot na strani organa v izvršbi izračunavati konkretno številko zneska obveznosti na dan x (=dan dejanske ali fiktivne vročitve odločbe) (Jerovšek et al., ZDavP-2 s komentarjem, 2008, str. 218).

	Obračuna obveznosti pa organ ne more vršiti kar na dan odpreme odločbe (ali morda na dan odpreme + 15 dni), saj je lahko tudi fiktivna vročitev izpodbojna in bi v tem primeru bilo potrebno z novo odločbo na novo določati materialnopravno obveznost (za kar seveda ni pravne podlage), ne le vročiti istega akta na nov naslov.<br><br>		Obračuna obveznosti pa organ ne more vršiti kar na dan odpreme odločbe (ali morda na dan odpreme + 15 dni), saj je lahko tudi fiktivna vročitev izpodbojna in bi v tem primeru bilo potrebno z novo odločbo na novo določati materialnopravno obveznost (za kar seveda ni pravne podlage), ne le vročiti istega akta na nov naslov.<br><br>

As8392: /* Odgovor: */

2022-12-05T10:49:39Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:49, 5. december 2022
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	Vročitev dokumenta ima pomembne pravne posledice za dokument, ki se mora vročiti, za organ, ki je izdal dokument, in za tistega, ki mu je dokument vročen. Odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku, pa ni bila razglašena, ne povzroči nobenega pravnega učinka vse do takrat, dokler ni odposlana oziroma vročena stranki. Odločba, ki še ni bila vročena stranki, pravno še ne obstaja in zato ne veže stranke in tudi ne organa. Zato jo lahko organ pred vročitvijo stranki, ko ima odločba še značaj internega akta, tudi spremeni ali umakne. Šele s pravilno vročitvijo odločbe začne veljati izdana odločba in pravno učinkovati nasproti stranki (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 227). Dokler upravni akt ni vročen stranki, ne povzroči nobenega pravnega učinka; odločilno je pravno in dejansko stanje ob vročitvi odločbe stranki, ne pa dan inšpekcijskega pregleda, zaslišanja stranke ali izdelave odločbe (sodba VS SRS U 166/82-5). [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]] določa, da dokler odločba ni vročena stranki, tudi ne more postati izvršljiva, saj stranka za svojo obveznost (še) ne ve, zato rok za izpolnitev obveznosti niti še ne začne teči in se ne izteče, organ pa ne more izvesti nobenih izvršilnih dejanj.		Vročitev dokumenta ima pomembne pravne posledice za dokument, ki se mora vročiti, za organ, ki je izdal dokument, in za tistega, ki mu je dokument vročen. Odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku, pa ni bila razglašena, ne povzroči nobenega pravnega učinka vse do takrat, dokler ni odposlana oziroma vročena stranki. Odločba, ki še ni bila vročena stranki, pravno še ne obstaja in zato ne veže stranke in tudi ne organa. Zato jo lahko organ pred vročitvijo stranki, ko ima odločba še značaj internega akta, tudi spremeni ali umakne. Šele s pravilno vročitvijo odločbe začne veljati izdana odločba in pravno učinkovati nasproti stranki (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 227). Dokler upravni akt ni vročen stranki, ne povzroči nobenega pravnega učinka; odločilno je pravno in dejansko stanje ob vročitvi odločbe stranki, ne pa dan inšpekcijskega pregleda, zaslišanja stranke ali izdelave odločbe (sodba VS SRS U 166/82-5). [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]] določa, da dokler odločba ni vročena stranki, tudi ne more postati izvršljiva, saj stranka za svojo obveznost (še) ne ve, zato rok za izpolnitev obveznosti niti še ne začne teči in se ne izteče, organ pa ne more izvesti nobenih izvršilnih dejanj.

	Navedeno pomeni, da je v konkretnem primeru potrebno dejstva, ki vplivajo na odločitev (npr. obresti) upoštevati oz. v tem primeru izračunati do vključno izdaje akta, kar pomeni do datuma dejanske ali fiktivne vročitve. Fiktivne vročitve so določene v 85. členu[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku (pisrs.si)]		Navedeno pomeni, da je v konkretnem primeru potrebno dejstva, ki vplivajo na odločitev (npr. obresti) upoštevati oz. v tem primeru izračunati do vključno izdaje akta, kar pomeni do datuma dejanske ali fiktivne vročitve. Fiktivne vročitve so določene v 85. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku (pisrs.si)] Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US in 87/22 – odl. US), in tudi v [[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]] s sporočilom o prispelem pismu in pri javnem naznanilu ([[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen{{!}}94. člen ZUP]]). Dejstvo pa je, da datuma dejanske vročitve ob izdaji odločbe organ ne more poznati in tako tudi ne more pripraviti pravilnega obračuna. Vendar ugovor, češ da zaradi neznanega trenutka/datuma vročitve v odločbi ni mogoče določiti višine obresti (kar 80. člen ZDavP-2 določa kot obvezno sestavino izreka odločbe), ne zdrži, saj zadošča taka opredelitev obresti v izreku, da je ta določljiv, čeprav nedoločen. Izračun obresti glede na potečen čas mora biti nesporno razviden. '''Stališče, da vročitev predstavlja bodoče negotovo dejstvo in da je zato smiselno kot dan izdaje odločbe šteti dan sestave odločbe (datum na odločbi), je povsem nepravilno. '''Vročitev je pomembna zaradi nastanka pravnih učinkov, zlasti začetka tekov rokov, predvsem pritožbenega in paricijskega. Določljivost pa že zadošča zahtevani določnosti izreka po ZUP, tudi za nadaljnjo izvršbo - važno je, da se lahko enoznačno izračuna znesek obveznosti po zapisanem v izreku na določen dan, čeprav torej ni že skupnega zneska, ker ga zaradi vnaprej neznanega datuma vročitve ne more biti. Res pa bo treba potem tako zavezancu kot na strani organa v izvršbi izračunavati konkretno številko zneska obveznosti na dan x (=dan dejanske ali fiktivne vročitve odločbe) (Jerovšek et al., ZDavP-2 s komentarjem, 2008, str. 218).

	~~ ~~Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US in 87/22 – odl. US), in tudi v [[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]] s sporočilom o prispelem pismu in pri javnem naznanilu ([[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen{{!}}94. člen ZUP]]). Dejstvo pa je, da datuma dejanske vročitve ob izdaji odločbe organ ne more poznati in tako tudi ne more pripraviti pravilnega obračuna. Vendar ugovor, češ da zaradi neznanega trenutka/datuma vročitve v odločbi ni mogoče določiti višine obresti (kar 80. člen ZDavP-2 določa kot obvezno sestavino izreka odločbe), ne zdrži, saj zadošča taka opredelitev obresti v izreku, da je ta določljiv, čeprav nedoločen. Izračun obresti glede na potečen čas mora biti nesporno razviden. Stališče, da vročitev predstavlja bodoče negotovo dejstvo in da je zato smiselno kot dan izdaje odločbe šteti dan sestave odločbe (datum na odločbi), je povsem nepravilno. Vročitev je pomembna zaradi nastanka pravnih učinkov, zlasti začetka tekov rokov, predvsem pritožbenega in paricijskega. Določljivost pa že zadošča zahtevani določnosti izreka po ZUP, tudi za nadaljnjo izvršbo - važno je, da se lahko enoznačno izračuna znesek obveznosti po zapisanem v izreku na določen dan, čeprav torej ni že skupnega zneska, ker ga zaradi vnaprej neznanega datuma vročitve ne more biti. Res pa bo treba potem tako zavezancu kot na strani organa v izvršbi izračunavati konkretno številko zneska obveznosti na dan x (=dan dejanske ali fiktivne vročitve odločbe) (Jerovšek et al., ZDavP-2 s komentarjem, 2008, str. 218).

	Obračuna obveznosti pa organ ne more vršiti kar na dan odpreme odločbe (ali morda na dan odpreme + 15 dni), saj je lahko tudi fiktivna vročitev izpodbojna in bi v tem primeru bilo potrebno z novo odločbo na novo določati materialnopravno obveznost (za kar seveda ni pravne podlage), ne le vročiti istega akta na nov naslov.<br><br>		Obračuna obveznosti pa organ ne more vršiti kar na dan odpreme odločbe (ali morda na dan odpreme + 15 dni), saj je lahko tudi fiktivna vročitev izpodbojna in bi v tem primeru bilo potrebno z novo odločbo na novo določati materialnopravno obveznost (za kar seveda ni pravne podlage), ne le vročiti istega akta na nov naslov.<br><br>

As8392: /* Odgovor: */

2022-12-05T10:45:25Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:45, 5. december 2022
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Vročitev dokumenta ima pomembne pravne posledice za dokument, ki se mora vročiti, za organ, ki je izdal dokument, in za tistega, ki mu je dokument vročen. Odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku, pa ni bila razglašena, ne povzroči nobenega pravnega učinka vse do takrat, dokler ni odposlana oziroma vročena stranki. Odločba, ki še ni bila vročena stranki, pravno še ne obstaja in zato ne veže stranke in tudi ne organa. Zato jo lahko organ pred vročitvijo stranki, ko ima odločba še značaj internega akta, tudi spremeni ali umakne. Šele s pravilno vročitvijo odločbe začne veljati izdana odločba in pravno učinkovati nasproti stranki (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 227). Dokler upravni akt ni vročen stranki, ne povzroči nobenega pravnega učinka; odločilno je pravno in dejansko stanje ob vročitvi odločbe stranki, ne pa dan inšpekcijskega pregleda, zaslišanja stranke ali izdelave odločbe (sodba VS SRS U 166/82-5). [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člen ZUP]] določa, da dokler odločba ni vročena stranki, tudi ne more postati izvršljiva, saj stranka za svojo obveznost (še) ne ve, zato rok za izpolnitev obveznosti niti še ne začne teči in se ne izteče, organ pa ne more izvesti nobenih izvršilnih dejanj.		Vročitev dokumenta ima pomembne pravne posledice za dokument, ki se mora vročiti, za organ, ki je izdal dokument, in za tistega, ki mu je dokument vročen. Odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku, pa ni bila razglašena, ne povzroči nobenega pravnega učinka vse do takrat, dokler ni odposlana oziroma vročena stranki. Odločba, ki še ni bila vročena stranki, pravno še ne obstaja in zato ne veže stranke in tudi ne organa. Zato jo lahko organ pred vročitvijo stranki, ko ima odločba še značaj internega akta, tudi spremeni ali umakne. Šele s pravilno vročitvijo odločbe začne veljati izdana odločba in pravno učinkovati nasproti stranki (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 227). Dokler upravni akt ni vročen stranki, ne povzroči nobenega pravnega učinka; odločilno je pravno in dejansko stanje ob vročitvi odločbe stranki, ne pa dan inšpekcijskega pregleda, zaslišanja stranke ali izdelave odločbe (sodba VS SRS U 166/82-5). [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]] določa, da dokler odločba ni vročena stranki, tudi ne more postati izvršljiva, saj stranka za svojo obveznost (še) ne ve, zato rok za izpolnitev obveznosti niti še ne začne teči in se ne izteče, organ pa ne more izvesti nobenih izvršilnih dejanj.

	Navedeno pomeni, da je v konkretnem primeru potrebno dejstva, ki vplivajo na odločitev (npr. obresti) upoštevati oz. v tem primeru izračunati do vključno izdaje akta, kar pomeni do datuma dejanske ali fiktivne vročitve. Fiktivne vročitve so določene v 85. členu [http://~~zakonodaja.gov~~.si/~~rpsi~~/~~r03/predpis_ZAKO4703~~.~~html ZDavP-2~~] (Ur. l. ~~RS št~~. ~~117~~/~~2006~~ in ~~novele~~), in tudi v [[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen\|87. členu ZUP]] s sporočilom o prispelem pismu in pri javnem naznanilu ([[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen\|94. člen ZUP]]). Dejstvo pa je, da datuma dejanske vročitve ob izdaji odločbe organ ne more poznati in tako tudi ne more pripraviti pravilnega obračuna. Vendar ugovor, češ da zaradi neznanega trenutka/datuma vročitve v odločbi ni mogoče določiti višine obresti (kar 80. člen ZDavP-2 določa kot obvezno sestavino izreka odločbe), ne zdrži, saj zadošča taka opredelitev obresti v izreku, da je ta določljiv, čeprav nedoločen. Izračun obresti glede na potečen čas mora biti nesporno razviden. Stališče, da vročitev predstavlja bodoče negotovo dejstvo in da je zato smiselno kot dan izdaje odločbe šteti dan sestave odločbe (datum na odločbi), je povsem nepravilno. Vročitev je pomembna zaradi nastanka pravnih učinkov, zlasti začetka tekov rokov, predvsem pritožbenega in paricijskega. Določljivost pa že zadošča zahtevani določnosti izreka po ZUP, tudi za nadaljnjo izvršbo - važno je, da se lahko enoznačno izračuna znesek obveznosti po zapisanem v izreku na določen dan, čeprav torej ni že skupnega zneska, ker ga zaradi vnaprej neznanega datuma vročitve ne more biti. Res pa bo treba potem tako zavezancu kot na strani organa v izvršbi izračunavati konkretno številko zneska obveznosti na dan x (=dan dejanske ali fiktivne vročitve odločbe) (Jerovšek et al., ZDavP-2 s komentarjem, 2008, str. 218).		Navedeno pomeni, da je v konkretnem primeru potrebno dejstva, ki vplivajo na odločitev (npr. obresti) upoštevati oz. v tem primeru izračunati do vključno izdaje akta, kar pomeni do datuma dejanske ali fiktivne vročitve. Fiktivne vročitve so določene v 85. členu[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku (pisrs.si)]

			Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US in 87/22 – odl. US), in tudi v [[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]] s sporočilom o prispelem pismu in pri javnem naznanilu ([[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen{{!}}94. člen ZUP]]). Dejstvo pa je, da datuma dejanske vročitve ob izdaji odločbe organ ne more poznati in tako tudi ne more pripraviti pravilnega obračuna. Vendar ugovor, češ da zaradi neznanega trenutka/datuma vročitve v odločbi ni mogoče določiti višine obresti (kar 80. člen ZDavP-2 določa kot obvezno sestavino izreka odločbe), ne zdrži, saj zadošča taka opredelitev obresti v izreku, da je ta določljiv, čeprav nedoločen. Izračun obresti glede na potečen čas mora biti nesporno razviden. Stališče, da vročitev predstavlja bodoče negotovo dejstvo in da je zato smiselno kot dan izdaje odločbe šteti dan sestave odločbe (datum na odločbi), je povsem nepravilno. Vročitev je pomembna zaradi nastanka pravnih učinkov, zlasti začetka tekov rokov, predvsem pritožbenega in paricijskega. Določljivost pa že zadošča zahtevani določnosti izreka po ZUP, tudi za nadaljnjo izvršbo - važno je, da se lahko enoznačno izračuna znesek obveznosti po zapisanem v izreku na določen dan, čeprav torej ni že skupnega zneska, ker ga zaradi vnaprej neznanega datuma vročitve ne more biti. Res pa bo treba potem tako zavezancu kot na strani organa v izvršbi izračunavati konkretno številko zneska obveznosti na dan x (=dan dejanske ali fiktivne vročitve odločbe) (Jerovšek et al., ZDavP-2 s komentarjem, 2008, str. 218).

	Obračuna obveznosti pa organ ne more vršiti kar na dan odpreme odločbe (ali morda na dan odpreme + 15 dni), saj je lahko tudi fiktivna vročitev izpodbojna in bi v tem primeru bilo potrebno z novo odločbo na novo določati materialnopravno obveznost (za kar seveda ni pravne podlage), ne le vročiti istega akta na nov naslov.<br><br>		Obračuna obveznosti pa organ ne more vršiti kar na dan odpreme odločbe (ali morda na dan odpreme + 15 dni), saj je lahko tudi fiktivna vročitev izpodbojna in bi v tem primeru bilo potrebno z novo odločbo na novo določati materialnopravno obveznost (za kar seveda ni pravne podlage), ne le vročiti istega akta na nov naslov.<br><br>
			<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''
	<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

As8392: /* Zadeva: Določitev višine obveznosti na dan izdaje odločbe */

2022-12-05T10:18:18Z

Zadeva: Določitev višine obveznosti na dan izdaje odločbe

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:18, 5. december 2022
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Določitev višine obveznosti na dan izdaje odločbe<br> ==		== '''Zadeva: '''Določitev višine obveznosti na dan izdaje odločbe<br> ==

	'''Datum odgovora:''' 26. 4. 2011<br>		'''Datum odgovora:''' 26. 4. 2011 Pregled 4. 12. 2022<br>

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

TS ob 15:37, 29. julij 2011

2011-07-29T15:37:22Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:37, 29. julij 2011
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Upravni organ po uradni dolžnosti vodi upravni postopek, v katerem naloži temeljno denarno obveznost, skupaj z obrestmi. Pri tem se sklicuje na zakon o davčnem postopku, po katerem mora pri izdaji odločbe upoštevati dejstva, ki veljajo na dan izdaje odločbe. Upravni organ je pri izdajanju teh odločb v dilemi, saj se npr. obrestne mere objavljajo vsak dan posebej in torej v času, ko se odloča o zadevi, obrestna mera na dan izdaje odločbe še ni znana, ~~psloh~~ če upoštevamo stališča, da naj bi bil dan izdaje odločbe šele dan vročitve le te stranki. Kako naj upravni organ v tem primeru ravna v skladu tako s področnimi predpisi o obračunu obveznosti kot po ZUP, ki določa, da je odločba izdana, ko je vročena, pa tudi ZDavP-2, ki opredeljuje celo fikcijo navadne vročitve 15. dan od odpreme? Ali bi lahko zato vnaprej šteli kot dan obračuna kar 15. dan od odpreme?<br>		Upravni organ po uradni dolžnosti vodi upravni postopek, v katerem naloži temeljno denarno obveznost, skupaj z obrestmi. Pri tem se sklicuje na zakon o davčnem postopku, po katerem mora pri izdaji odločbe upoštevati dejstva, ki veljajo na dan izdaje odločbe. Upravni organ je pri izdajanju teh odločb v dilemi, saj se npr. obrestne mere objavljajo vsak dan posebej in torej v času, ko se odloča o zadevi, obrestna mera na dan izdaje odločbe še ni znana, sploh če upoštevamo stališča, da naj bi bil dan izdaje odločbe šele dan vročitve le te stranki. Kako naj upravni organ v tem primeru ravna v skladu tako s področnimi predpisi o obračunu obveznosti kot po ZUP, ki določa, da je odločba izdana, ko je vročena, pa tudi ZDavP-2, ki opredeljuje celo fikcijo navadne vročitve 15. dan od odpreme? Ali bi lahko zato vnaprej šteli kot dan obračuna kar 15. dan od odpreme?<br>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

Mitjad: - prestavitev Upravna-svetovalnica:Določitev višine obveznosti na dan izdaje odločbe na Določitev višine obveznosti na dan izdaje odločbe

2011-05-03T07:23:09Z

- prestavitev Upravna-svetovalnica:Določitev višine obveznosti na dan izdaje odločbe na Določitev višine obveznosti na dan izdaje odločbe

Nova stran

== '''Zadeva: '''Določitev višine obveznosti na dan izdaje odločbe ==

'''Datum odgovora:''' 26. 4. 2011  

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ po uradni dolžnosti vodi upravni postopek, v katerem naloži temeljno denarno obveznost, skupaj z obrestmi. Pri tem se sklicuje na zakon o davčnem postopku, po katerem mora pri izdaji odločbe upoštevati dejstva, ki veljajo na dan izdaje odločbe. Upravni organ je pri izdajanju teh odločb v dilemi, saj se npr. obrestne mere objavljajo vsak dan posebej in torej v času, ko se odloča o zadevi, obrestna mera na dan izdaje odločbe še ni znana, psloh če upoštevamo stališča, da naj bi bil dan izdaje odločbe šele dan vročitve le te stranki. Kako naj upravni organ v tem primeru ravna v skladu tako s področnimi predpisi o obračunu obveznosti kot po ZUP, ki določa, da je odločba izdana, ko je vročena, pa tudi ZDavP-2, ki opredeljuje celo fikcijo navadne vročitve 15. dan od odpreme? Ali bi lahko zato vnaprej šteli kot dan obračuna kar 15. dan od odpreme? 

== '''Odgovor:''' ==

Vročitev dokumenta ima pomembne pravne posledice za dokument, ki se mora vročiti, za organ, ki je izdal dokument, in za tistega, ki mu je dokument vročen. Odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku, pa ni bila razglašena, ne povzroči nobenega pravnega učinka vse do takrat, dokler ni odposlana oziroma vročena stranki. Odločba, ki še ni bila vročena stranki, pravno še ne obstaja in zato ne veže stranke in tudi ne organa. Zato jo lahko organ pred vročitvijo stranki, ko ima odločba še značaj internega akta, tudi spremeni ali umakne. Šele s pravilno vročitvijo odločbe začne veljati izdana odločba in pravno učinkovati nasproti stranki (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 227). Dokler upravni akt ni vročen stranki, ne povzroči nobenega pravnega učinka; odločilno je pravno in dejansko stanje ob vročitvi odločbe stranki, ne pa dan inšpekcijskega pregleda, zaslišanja stranke ali izdelave odločbe (sodba VS SRS U 166/82-5). [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. člen ZUP]] določa, da dokler odločba ni vročena stranki, tudi ne more postati izvršljiva, saj stranka za svojo obveznost (še) ne ve, zato rok za izpolnitev obveznosti niti še ne začne teči in se ne izteče, organ pa ne more izvesti nobenih izvršilnih dejanj.

Navedeno pomeni, da je v konkretnem primeru potrebno dejstva, ki vplivajo na odločitev (npr. obresti) upoštevati oz. v tem primeru izračunati do vključno izdaje akta, kar pomeni do datuma dejanske ali fiktivne vročitve. Fiktivne vročitve so določene v 85. členu [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_ZAKO4703.html ZDavP-2] (Ur. l. RS št. 117/2006 in novele), in tudi v [[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen|87. členu ZUP]] s sporočilom o prispelem pismu in pri javnem naznanilu ([[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen|94. člen ZUP]]). Dejstvo pa je, da datuma dejanske vročitve ob izdaji odločbe organ ne more poznati in tako tudi ne more pripraviti pravilnega obračuna. Vendar ugovor, češ da zaradi neznanega trenutka/datuma vročitve v odločbi ni mogoče določiti višine obresti (kar 80. člen ZDavP-2 določa kot obvezno sestavino izreka odločbe), ne zdrži, saj zadošča taka opredelitev obresti v izreku, da je ta določljiv, čeprav nedoločen. Izračun obresti glede na potečen čas mora biti nesporno razviden. Stališče, da vročitev predstavlja bodoče negotovo dejstvo in da je zato smiselno kot dan izdaje odločbe šteti dan sestave odločbe (datum na odločbi), je povsem nepravilno. Vročitev je pomembna zaradi nastanka pravnih učinkov, zlasti začetka tekov rokov, predvsem pritožbenega in paricijskega. Določljivost pa že zadošča zahtevani določnosti izreka po ZUP, tudi za nadaljnjo izvršbo - važno je, da se lahko enoznačno izračuna znesek obveznosti po zapisanem v izreku na določen dan, čeprav torej ni že skupnega zneska, ker ga zaradi vnaprej neznanega datuma vročitve ne more biti. Res pa bo treba potem tako zavezancu kot na strani organa v izvršbi izračunavati konkretno številko zneska obveznosti na dan x (=dan dejanske ali fiktivne vročitve odločbe) (Jerovšek et al., ZDavP-2 s komentarjem, 2008, str. 218).

Obračuna obveznosti pa organ ne more vršiti kar na dan odpreme odločbe (ali morda na dan odpreme + 15 dni), saj je lahko tudi fiktivna vročitev izpodbojna in bi v tem primeru bilo potrebno z novo odločbo na novo določati materialnopravno obveznost (za kar seveda ni pravne podlage), ne le vročiti istega akta na nov naslov. 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vročanje]] [[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]]