Časovna omejitev pravice do vpogleda v spis - Zgodovina strani

RemicMatjaz: /* Vprašanje: */

2024-03-22T12:11:48Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:11, 22. marec 2024
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Kako naj postopa organ, ko stranke želijo vpogledati v spisovno dokumentacijo, ko je ta že zaključena in dana v prehodni arhiv (npr. po 10 letih). Ali drži, da ZUP daje možnost vpogleda in kopiranja samo, dokler upravni postopek ni zaključen? Pri tem konkretni organ (nosilec javnega pooblastila) nima notranjih pravnih aktov za ravnanje z ~~arhivskim~~ gradivom.		Kako naj postopa organ, ko stranke želijo vpogledati v spisovno dokumentacijo, ko je ta že zaključena in dana v prehodni arhiv (npr. po 10 letih). Ali drži, da ZUP daje možnost vpogleda in kopiranja samo, dokler upravni postopek ni zaključen? Pri tem konkretni organ (nosilec javnega pooblastila) nima notranjih pravnih aktov za ravnanje z dokumentarnim gradivom.

	Kako naj postopa organ v primerih, ko prosilec zahteva vpogled v zadevo oziroma arhivsko dokumentacijo, ki se nanaša na trenutek, ko je prosilec še bil stranka v postopku (npr. investitor in lastnik objekta v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja), v trenutku, ko dokumentacija zahteva, pa ni več stranka v postopku (npr. zaradi odsvojitve nepremičnine v vmesnem času)?		Kako naj postopa organ v primerih, ko prosilec zahteva vpogled v zadevo oziroma arhivsko dokumentacijo, ki se nanaša na trenutek, ko je prosilec še bil stranka v postopku (npr. investitor in lastnik objekta v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja), v trenutku, ko dokumentacija zahteva, pa ni več stranka v postopku (npr. zaradi odsvojitve nepremičnine v vmesnem času)?

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

2024-03-22T12:11:14Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:11, 22. marec 2024
Vrstica 19:		Vrstica 19:
	Gradiva v zvezi z upravnimi postopki se zaradi eksternih pravnih učinkov upravnega odločanja trajno hrani po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbi o upravnem poslovanju] (UUP; Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), ki zavezuje tudi nosilce javnih pooblastil (gl. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 77. člen UUP]). Zato lahko interna pravila organa urejajo samo tista področja in vprašanja, ki niso že določena z ZUP ali UUP. Pri tem velja poudariti, da se vsako gradivo, ki je trajno pomembo za delo organa in nima značaja arhivskega gradiva, hrani pri organu (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Opredeljevanje_trajnega_gradiva_kot_arhivsko_gradivo primer 1]). Arhivsko gradivo pa je na podlagi osme alineje 2. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih] (ZVDAGA, Ur. l. RS, št. 30/06 in novele) le tisto gradivo, ki ima trajen pomen za zgodovino, druge znanosti in kulturo ali trajen pomen za pravni interes pravnih in fizičnih oseb. Le za tako opredeljeno gradivo se kot podlaga za vpogled vanj uporablja določba 68. člena ZVDAGA.		Gradiva v zvezi z upravnimi postopki se zaradi eksternih pravnih učinkov upravnega odločanja trajno hrani po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbi o upravnem poslovanju] (UUP; Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), ki zavezuje tudi nosilce javnih pooblastil (gl. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 77. člen UUP]). Zato lahko interna pravila organa urejajo samo tista področja in vprašanja, ki niso že določena z ZUP ali UUP. Pri tem velja poudariti, da se vsako gradivo, ki je trajno pomembo za delo organa in nima značaja arhivskega gradiva, hrani pri organu (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Opredeljevanje_trajnega_gradiva_kot_arhivsko_gradivo primer 1]). Arhivsko gradivo pa je na podlagi osme alineje 2. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih] (ZVDAGA, Ur. l. RS, št. 30/06 in novele) le tisto gradivo, ki ima trajen pomen za zgodovino, druge znanosti in kulturo ali trajen pomen za pravni interes pravnih in fizičnih oseb. Le za tako opredeljeno gradivo se kot podlaga za vpogled vanj uporablja določba 68. člena ZVDAGA.

	'''Legitimirana oseba torej lahko zahteva vpogled v spis tudi npr. po 10 letih '''od zaključka postopka, pri čemer lahko slednji pojem tudi različno tolmačimo - a '''omejitve ni niti po zaključku postopka na prvi stopnji z odločbo, niti dokončnostjo ali pravnomočnostjo. '''~~Edina možna omejitev~~ bi bila kolikor bi pravni učinki aktov v zadevi ne trajali več, niti ne bi vložnik zahteve za vpogled izkazal, da uveljavlja druge pravne interese (npr. odškodnino) v zvezi z dejanskim in pravnim stanjem iz zaključene zadeve. Vendar bi tedaj zahtevi ne ugodili zaradi neobstoja predpostavke legitimacije, ne prepozne vloge.<br>		'''Legitimirana oseba torej lahko zahteva vpogled v spis tudi npr. po 10 letih '''od zaključka postopka, pri čemer lahko slednji pojem tudi različno tolmačimo - a '''omejitve ni niti po zaključku postopka na prvi stopnji z odločbo, niti dokončnostjo ali pravnomočnostjo. '''Omejitev bi bila kolikor bi pravni učinki aktov v zadevi ne trajali več, niti ne bi vložnik zahteve za vpogled izkazal, da uveljavlja druge pravne interese (npr. odškodnino) v zvezi z dejanskim in pravnim stanjem iz zaključene zadeve. Vendar bi tedaj zahtevi ne ugodili zaradi neobstoja predpostavke legitimacije, ne prepozne vloge. Po naravi stvari je sicer treba upoštevati, da organ pravico do vpogleda lahko zagotavlja dokler razpolaga z zadevo, v okviru rokov hrambe oziroma do predaje dokumentacije v hrambo arhivu. <br>

	Smiselno enako velja tudi za primere, ko je v trenutku, na katerega se nanaša zahteva za vpogled, vlagatelj zahteve bil stranka v postopku, v času podaje te zahteve pa ni več. '''Pravica do vpogleda v lastni zadevi je časovno neomejena, saj ima stranka to pravico ves čas trajanja postopka in tudi po (zanjo) zaključenem postopku''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravica_do_ve%C4%8Dkratnega_vpogleda_v_spis primer 2]). Tudi po zanjo zaključenem postopku pa ima stranka kot '''tretja oseba''' še vedno možnost vpogleda v istem postopku, če z zahtevano stopnjo verjetnosti za to '''izkaže svojo pravno korist''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Tudi po stališču VSRS (glej sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111449039 VSRS št. X Ips 108/2020] z dne 19. 5. 2021) ZUP ne določa, da je mogoče vpogledovati v zadevo samo v času trajanja upravnega postopka, to je mogoče tudi po končanem postopku, edini pogoj je, da v primeru, ko gre za tretjo osebo, ta '''izkaže svojo pravno korist,''' ki je neposredna (tedaj obstoječa ter ne morebitna ali bodoča) osebna korist (ter ne tuja ali javna), ki je oprta na zakon ali drug predpis (dejanska korist ne zadostuje, sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111441870 I U 1051/2018-10] z dne 7. 7. 2020).		Smiselno enako velja tudi za primere, ko je v trenutku, na katerega se nanaša zahteva za vpogled, vlagatelj zahteve bil stranka v postopku, v času podaje te zahteve pa ni več. '''Pravica do vpogleda v lastni zadevi je časovno neomejena, saj ima stranka to pravico ves čas trajanja postopka in tudi po (zanjo) zaključenem postopku''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravica_do_ve%C4%8Dkratnega_vpogleda_v_spis primer 2]). Tudi po zanjo zaključenem postopku pa ima stranka kot '''tretja oseba''' še vedno možnost vpogleda v istem postopku, če z zahtevano stopnjo verjetnosti za to '''izkaže svojo pravno korist''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Tudi po stališču VSRS (glej sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111449039 VSRS št. X Ips 108/2020] z dne 19. 5. 2021) ZUP ne določa, da je mogoče vpogledovati v zadevo samo v času trajanja upravnega postopka, to je mogoče tudi po končanem postopku, edini pogoj je, da v primeru, ko gre za tretjo osebo, ta '''izkaže svojo pravno korist,''' ki je neposredna (tedaj obstoječa ter ne morebitna ali bodoča) osebna korist (ter ne tuja ali javna), ki je oprta na zakon ali drug predpis (dejanska korist ne zadostuje, sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111441870 I U 1051/2018-10] z dne 7. 7. 2020).

PoloncaKovac: /* Zadeva: Časovna omejitev pravice do vpogleda v spis - V USKLAJEVANJU */

2024-03-22T12:09:08Z

Zadeva: Časovna omejitev pravice do vpogleda v spis - V USKLAJEVANJU

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:09, 22. marec 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Časovna omejitev pravice do vpogleda v spis ~~- V USKLAJEVANJU~~ ==		== '''Zadeva: '''Časovna omejitev pravice do vpogleda v spis ==

	'''Datum odgovora:''' 18. 5. 2012, pregled 27. 11. 2022, dopolnitev 20. 3. 2024<br>		'''Datum odgovora:''' 18. 5. 2012, pregled 27. 11. 2022, dopolnitev 20. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek

	'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

2024-03-22T12:06:49Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:06, 22. marec 2024
Vrstica 21:		Vrstica 21:
	Gradiva v zvezi z upravnimi postopki se zaradi eksternih pravnih učinkov upravnega odločanja trajno hrani po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbi o upravnem poslovanju] (UUP; Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), ki zavezuje tudi nosilce javnih pooblastil (gl. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 77. člen UUP]). Zato lahko interna pravila organa urejajo samo tista področja in vprašanja, ki niso že določena z ZUP ali UUP. Pri tem velja poudariti, da se vsako gradivo, ki je trajno pomembo za delo organa in nima značaja arhivskega gradiva, hrani pri organu (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Opredeljevanje_trajnega_gradiva_kot_arhivsko_gradivo primer 1]). Arhivsko gradivo pa je na podlagi osme alineje 2. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih] (ZVDAGA, Ur. l. RS, št. 30/06 in novele) le tisto gradivo, ki ima trajen pomen za zgodovino, druge znanosti in kulturo ali trajen pomen za pravni interes pravnih in fizičnih oseb. Le za tako opredeljeno gradivo se kot podlaga za vpogled vanj uporablja določba 68. člena ZVDAGA.		Gradiva v zvezi z upravnimi postopki se zaradi eksternih pravnih učinkov upravnega odločanja trajno hrani po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbi o upravnem poslovanju] (UUP; Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), ki zavezuje tudi nosilce javnih pooblastil (gl. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 77. člen UUP]). Zato lahko interna pravila organa urejajo samo tista področja in vprašanja, ki niso že določena z ZUP ali UUP. Pri tem velja poudariti, da se vsako gradivo, ki je trajno pomembo za delo organa in nima značaja arhivskega gradiva, hrani pri organu (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Opredeljevanje_trajnega_gradiva_kot_arhivsko_gradivo primer 1]). Arhivsko gradivo pa je na podlagi osme alineje 2. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih] (ZVDAGA, Ur. l. RS, št. 30/06 in novele) le tisto gradivo, ki ima trajen pomen za zgodovino, druge znanosti in kulturo ali trajen pomen za pravni interes pravnih in fizičnih oseb. Le za tako opredeljeno gradivo se kot podlaga za vpogled vanj uporablja določba 68. člena ZVDAGA.

	'''Legitimirana oseba torej lahko zahteva vpogled v spis tudi npr. po 10 letih '''od zaključka postopka, pri čemer lahko slednji pojem tudi različno tolmačimo - a '''omejitve ni niti po zaključku postopka na prvi stopnji z odločbo, niti dokončnostjo ali pravnomočnostjo. '''Edina možna omejitev bi bila ~~možna,~~ kolikor bi pravni učinki aktov v zadevi ne trajali več niti ne bi vložnik zahteve za vpogled izkazal, da uveljavlja druge pravne interese (npr. odškodnino) v zvezi z dejanskim in pravnim stanjem iz zaključene zadeve. Vendar bi tedaj zahtevi ne ugodili zaradi neobstoja predpostavke legitimacije, ne prepozne vloge.<br>		'''Legitimirana oseba torej lahko zahteva vpogled v spis tudi npr. po 10 letih '''od zaključka postopka, pri čemer lahko slednji pojem tudi različno tolmačimo - a '''omejitve ni niti po zaključku postopka na prvi stopnji z odločbo, niti dokončnostjo ali pravnomočnostjo. '''Edina možna omejitev bi bila kolikor bi pravni učinki aktov v zadevi ne trajali več, niti ne bi vložnik zahteve za vpogled izkazal, da uveljavlja druge pravne interese (npr. odškodnino) v zvezi z dejanskim in pravnim stanjem iz zaključene zadeve. Vendar bi tedaj zahtevi ne ugodili zaradi neobstoja predpostavke legitimacije, ne prepozne vloge.<br>

	Smiselno enako velja tudi za primere, ko je v trenutku, na katerega se nanaša zahteva za vpogled, vlagatelj zahteve bil stranka v postopku, v času podaje te zahteve pa ni več. '''Pravica do vpogleda v lastni zadevi je časovno neomejena, saj ima stranka to pravico ves čas trajanja postopka in tudi po (zanjo) zaključenem postopku''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravica_do_ve%C4%8Dkratnega_vpogleda_v_spis primer 2]). Tudi po zanjo zaključenem postopku pa ima stranka kot '''tretja oseba''' še vedno možnost vpogleda v istem postopku, če z zahtevano stopnjo verjetnosti za to '''izkaže svojo pravno korist''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Tudi po stališču VSRS (glej sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111449039 VSRS št. X Ips 108/2020] z dne 19. 5. 2021) ZUP ne določa, da je mogoče vpogledovati v zadevo samo v času trajanja upravnega postopka, to je mogoče tudi po končanem postopku, edini pogoj je, da v primeru, ko gre za tretjo osebo, ta '''izkaže svojo pravno korist,''' ki je neposredna (tedaj obstoječa ter ne morebitna ali bodoča) osebna korist (ter ne tuja ali javna), ki je oprta na zakon ali drug predpis (dejanska korist ne zadostuje, sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111441870 I U 1051/2018-10] z dne 7. 7. 2020).		Smiselno enako velja tudi za primere, ko je v trenutku, na katerega se nanaša zahteva za vpogled, vlagatelj zahteve bil stranka v postopku, v času podaje te zahteve pa ni več. '''Pravica do vpogleda v lastni zadevi je časovno neomejena, saj ima stranka to pravico ves čas trajanja postopka in tudi po (zanjo) zaključenem postopku''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravica_do_ve%C4%8Dkratnega_vpogleda_v_spis primer 2]). Tudi po zanjo zaključenem postopku pa ima stranka kot '''tretja oseba''' še vedno možnost vpogleda v istem postopku, če z zahtevano stopnjo verjetnosti za to '''izkaže svojo pravno korist''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Tudi po stališču VSRS (glej sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111449039 VSRS št. X Ips 108/2020] z dne 19. 5. 2021) ZUP ne določa, da je mogoče vpogledovati v zadevo samo v času trajanja upravnega postopka, to je mogoče tudi po končanem postopku, edini pogoj je, da v primeru, ko gre za tretjo osebo, ta '''izkaže svojo pravno korist,''' ki je neposredna (tedaj obstoječa ter ne morebitna ali bodoča) osebna korist (ter ne tuja ali javna), ki je oprta na zakon ali drug predpis (dejanska korist ne zadostuje, sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111441870 I U 1051/2018-10] z dne 7. 7. 2020).

RemicMatjaz: /* Vprašanje: */

2024-03-22T12:02:16Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:02, 22. marec 2024
Vrstica 7:		Vrstica 7:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Kako naj postopa organ, ko stranke želijo vpogledati v spisovno dokumentacijo, ko je ta že zaključena in dana v prehodni arhiv (npr. po 10 letih). Ali drži, da ZUP daje možnost vpogleda in kopiranja samo, dokler upravni postopek ni zaključen? Pri tem konkretni organ (nosilec javnega pooblastila) ~~nimam~~ notranjih pravnih aktov za ravnanje z arhivskim gradivom.		Kako naj postopa organ, ko stranke želijo vpogledati v spisovno dokumentacijo, ko je ta že zaključena in dana v prehodni arhiv (npr. po 10 letih). Ali drži, da ZUP daje možnost vpogleda in kopiranja samo, dokler upravni postopek ni zaključen? Pri tem konkretni organ (nosilec javnega pooblastila) nima notranjih pravnih aktov za ravnanje z arhivskim gradivom.

	Kako naj postopa organ v primerih, ko prosilec zahteva vpogled v zadevo oziroma arhivsko dokumentacijo, ki se nanaša na trenutek, ko je prosilec še bil stranka v postopku (npr. investitor in lastnik objekta v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja), v trenutku, ko dokumentacija zahteva, pa ni več stranka v postopku (npr. zaradi odsvojitve nepremičnine v vmesnem času)?		Kako naj postopa organ v primerih, ko prosilec zahteva vpogled v zadevo oziroma arhivsko dokumentacijo, ki se nanaša na trenutek, ko je prosilec še bil stranka v postopku (npr. investitor in lastnik objekta v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja), v trenutku, ko dokumentacija zahteva, pa ni več stranka v postopku (npr. zaradi odsvojitve nepremičnine v vmesnem času)?

PoloncaKovac: /* Zadeva: Časovna omejitev pravice do vpogleda v spis - V USKLAJEVANJU */

2024-03-22T11:10:26Z

Zadeva: Časovna omejitev pravice do vpogleda v spis - V USKLAJEVANJU

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:10, 22. marec 2024
Vrstica 2:		Vrstica 2:

	'''Datum odgovora:''' 18. 5. 2012, pregled 27. 11. 2022, dopolnitev 20. 3. 2024<br>		'''Datum odgovora:''' 18. 5. 2012, pregled 27. 11. 2022, dopolnitev 20. 3. 2024<br>

			'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-03-21T08:53:38Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:53, 21. marec 2024
Vrstica 21:		Vrstica 21:
	'''Legitimirana oseba torej lahko zahteva vpogled v spis tudi npr. po 10 letih '''od zaključka postopka, pri čemer lahko slednji pojem tudi različno tolmačimo - a '''omejitve ni niti po zaključku postopka na prvi stopnji z odločbo, niti dokončnostjo ali pravnomočnostjo. '''Edina možna omejitev bi bila možna, kolikor bi pravni učinki aktov v zadevi ne trajali več niti ne bi vložnik zahteve za vpogled izkazal, da uveljavlja druge pravne interese (npr. odškodnino) v zvezi z dejanskim in pravnim stanjem iz zaključene zadeve. Vendar bi tedaj zahtevi ne ugodili zaradi neobstoja predpostavke legitimacije, ne prepozne vloge.<br>		'''Legitimirana oseba torej lahko zahteva vpogled v spis tudi npr. po 10 letih '''od zaključka postopka, pri čemer lahko slednji pojem tudi različno tolmačimo - a '''omejitve ni niti po zaključku postopka na prvi stopnji z odločbo, niti dokončnostjo ali pravnomočnostjo. '''Edina možna omejitev bi bila možna, kolikor bi pravni učinki aktov v zadevi ne trajali več niti ne bi vložnik zahteve za vpogled izkazal, da uveljavlja druge pravne interese (npr. odškodnino) v zvezi z dejanskim in pravnim stanjem iz zaključene zadeve. Vendar bi tedaj zahtevi ne ugodili zaradi neobstoja predpostavke legitimacije, ne prepozne vloge.<br>

	Smiselno enako velja tudi za primere, ko je v trenutku, na katerega se nanaša zahteva za vpogled, vlagatelj zahteve bil stranka v postopku, v času podaje te zahteve pa ni več. '''Pravica do vpogleda v lastni zadevi je časovno neomejena, saj ima stranka to pravico ves čas trajanja postopka in tudi po (zanjo) zaključenem postopku''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravica_do_ve%C4%8Dkratnega_vpogleda_v_spis primer 2]). Tudi po zanjo zaključenem postopku pa ima stranka kot '''tretja oseba''' še vedno možnost vpogleda v istem postopku, če z zahtevano stopnjo verjetnosti za to '''izkaže svojo pravno korist''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Tudi po stališču VSRS (glej sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111449039 VSRS št. X Ips 108/2020] z dne 19. 5. 2021) ZUP ne določa, da je mogoče vpogledovati v zadevo samo v času trajanja upravnega postopka, to je mogoče tudi po končanem postopku, edini pogoj je, da v primeru, ko gre za tretjo osebo, ta '''izkaže svojo pravno korist,''' ki je neposredna (tedaj obstoječa ter ne morebitna ali bodoča) osebna korist (ter ne tuja ali javna), ki je oprta na zakon ali drug predpis (dejanska korist ne zadostuje, sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111441870 ~~Upravnega sodišča RS, št.~~ I U 1051/2018-10] z dne 7. 7. 2020).		Smiselno enako velja tudi za primere, ko je v trenutku, na katerega se nanaša zahteva za vpogled, vlagatelj zahteve bil stranka v postopku, v času podaje te zahteve pa ni več. '''Pravica do vpogleda v lastni zadevi je časovno neomejena, saj ima stranka to pravico ves čas trajanja postopka in tudi po (zanjo) zaključenem postopku''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravica_do_ve%C4%8Dkratnega_vpogleda_v_spis primer 2]). Tudi po zanjo zaključenem postopku pa ima stranka kot '''tretja oseba''' še vedno možnost vpogleda v istem postopku, če z zahtevano stopnjo verjetnosti za to '''izkaže svojo pravno korist''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Tudi po stališču VSRS (glej sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111449039 VSRS št. X Ips 108/2020] z dne 19. 5. 2021) ZUP ne določa, da je mogoče vpogledovati v zadevo samo v času trajanja upravnega postopka, to je mogoče tudi po končanem postopku, edini pogoj je, da v primeru, ko gre za tretjo osebo, ta '''izkaže svojo pravno korist,''' ki je neposredna (tedaj obstoječa ter ne morebitna ali bodoča) osebna korist (ter ne tuja ali javna), ki je oprta na zakon ali drug predpis (dejanska korist ne zadostuje, sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111441870 I U 1051/2018-10] z dne 7. 7. 2020).

	Poudariti kaže še, da se upravni organ lahko sreča v zvezi z isto pravico vpogleda z drugimi predpisi, mimo ZUP (več v Kovač et al., Upravno-procesne dileme 2: 120 vprašanj o rabi ZUP s sodno prakso in z uvodno študijo, 2012). Npr. neredek primer je sodelovanje sicer upravnih organov v sodnih postopkih. Tedaj veljajo sodni predpisi, pri zahtevah odvetnikov pa tudi Zakon o odvetništvu. Raba ZUP ni merodajna, čim gre za (pretežno) upravni organ oz. del javne uprave, ampak glede na to, kaj je predmet postopka. Če je predmet postopka sodna zadeva, se mora torej uporabiti sodna (procesna) pravila, čeprav eno fazo v postopku ali celo več vrši nesodni upravni organ. Nadalje gre omeniti še možnost vpogleda v lastne osebne podatke po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tedaj velja lahko ta kot specialni predpis. ZUP bi se uporabil v teh raznih primerih le, če bi področna zakonodaja nekega postopkovnega vprašanja ne urejala, in to smiselno (gl. [[Zak:ZUP#4._.C4.8Dlen{{!}}4. člen ZUP]]).		Poudariti kaže še, da se upravni organ lahko sreča v zvezi z isto pravico vpogleda z drugimi predpisi, mimo ZUP (več v Kovač et al., Upravno-procesne dileme 2: 120 vprašanj o rabi ZUP s sodno prakso in z uvodno študijo, 2012). Npr. neredek primer je sodelovanje sicer upravnih organov v sodnih postopkih. Tedaj veljajo sodni predpisi, pri zahtevah odvetnikov pa tudi Zakon o odvetništvu. Raba ZUP ni merodajna, čim gre za (pretežno) upravni organ oz. del javne uprave, ampak glede na to, kaj je predmet postopka. Če je predmet postopka sodna zadeva, se mora torej uporabiti sodna (procesna) pravila, čeprav eno fazo v postopku ali celo več vrši nesodni upravni organ. Nadalje gre omeniti še možnost vpogleda v lastne osebne podatke po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tedaj velja lahko ta kot specialni predpis. ZUP bi se uporabil v teh raznih primerih le, če bi področna zakonodaja nekega postopkovnega vprašanja ne urejala, in to smiselno (gl. [[Zak:ZUP#4._.C4.8Dlen{{!}}4. člen ZUP]]).

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-03-21T08:53:16Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:53, 21. marec 2024
Vrstica 19:		Vrstica 19:
	Gradiva v zvezi z upravnimi postopki se zaradi eksternih pravnih učinkov upravnega odločanja trajno hrani po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbi o upravnem poslovanju] (UUP; Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), ki zavezuje tudi nosilce javnih pooblastil (gl. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 77. člen UUP]). Zato lahko interna pravila organa urejajo samo tista področja in vprašanja, ki niso že določena z ZUP ali UUP. Pri tem velja poudariti, da se vsako gradivo, ki je trajno pomembo za delo organa in nima značaja arhivskega gradiva, hrani pri organu (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Opredeljevanje_trajnega_gradiva_kot_arhivsko_gradivo primer 1]). Arhivsko gradivo pa je na podlagi osme alineje 2. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih] (ZVDAGA, Ur. l. RS, št. 30/06 in novele) le tisto gradivo, ki ima trajen pomen za zgodovino, druge znanosti in kulturo ali trajen pomen za pravni interes pravnih in fizičnih oseb. Le za tako opredeljeno gradivo se kot podlaga za vpogled vanj uporablja določba 68. člena ZVDAGA.		Gradiva v zvezi z upravnimi postopki se zaradi eksternih pravnih učinkov upravnega odločanja trajno hrani po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbi o upravnem poslovanju] (UUP; Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), ki zavezuje tudi nosilce javnih pooblastil (gl. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 77. člen UUP]). Zato lahko interna pravila organa urejajo samo tista področja in vprašanja, ki niso že določena z ZUP ali UUP. Pri tem velja poudariti, da se vsako gradivo, ki je trajno pomembo za delo organa in nima značaja arhivskega gradiva, hrani pri organu (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Opredeljevanje_trajnega_gradiva_kot_arhivsko_gradivo primer 1]). Arhivsko gradivo pa je na podlagi osme alineje 2. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih] (ZVDAGA, Ur. l. RS, št. 30/06 in novele) le tisto gradivo, ki ima trajen pomen za zgodovino, druge znanosti in kulturo ali trajen pomen za pravni interes pravnih in fizičnih oseb. Le za tako opredeljeno gradivo se kot podlaga za vpogled vanj uporablja določba 68. člena ZVDAGA.

	'''Legitimirana oseba torej lahko zahteva vpogled v spis tudi npr. po 10 letih od zaključka postopka, pri čemer lahko slednji pojem tudi različno tolmačimo - a omejitve ni niti po zaključku postopka na prvi stopnji z odločbo, niti dokončnostjo ali pravnomočnostjo. Edina možna omejitev bi bila ~~po našem~~ možna, kolikor bi pravni učinki aktov v zadevi ne trajali več niti ne bi vložnik zahteve za vpogled izkazal, da uveljavlja druge pravne interese (npr. odškodnino) v zvezi z dejanskim in pravnim stanjem iz zaključene zadeve. Vendar bi tedaj zahtevi ne ugodili zaradi neobstoja predpostavke legitimacije, ne prepozne vloge.~~'''~~<br>		'''Legitimirana oseba torej lahko zahteva vpogled v spis tudi npr. po 10 letih '''od zaključka postopka, pri čemer lahko slednji pojem tudi različno tolmačimo - a '''omejitve ni niti po zaključku postopka na prvi stopnji z odločbo, niti dokončnostjo ali pravnomočnostjo. '''Edina možna omejitev bi bila možna, kolikor bi pravni učinki aktov v zadevi ne trajali več niti ne bi vložnik zahteve za vpogled izkazal, da uveljavlja druge pravne interese (npr. odškodnino) v zvezi z dejanskim in pravnim stanjem iz zaključene zadeve. Vendar bi tedaj zahtevi ne ugodili zaradi neobstoja predpostavke legitimacije, ne prepozne vloge.<br>

	Smiselno enako velja tudi za primere, ko je v trenutku, na katerega se nanaša zahteva za vpogled, vlagatelj zahteve bil stranka v postopku, v času podaje te zahteve pa ni več. '''Pravica do vpogleda v lastni zadevi je časovno neomejena, saj ima stranka to pravico ves čas trajanja postopka in tudi po (zanjo) zaključenem postopku''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravica_do_ve%C4%8Dkratnega_vpogleda_v_spis primer 2]). Tudi po zanjo zaključenem postopku pa ima stranka kot '''tretja oseba''' še vedno možnost vpogleda v istem postopku, če z zahtevano stopnjo verjetnosti za to '''izkaže svojo pravno korist''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Tudi po stališču ~~Vrhovnega sodišča RS~~ (sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111449039 VSRS št. X Ips 108/2020] z dne 19. 5. 2021) ZUP ne določa, da je mogoče vpogledovati v zadevo samo v času trajanja upravnega postopka, to je mogoče tudi po končanem postopku, edini pogoj je, da v primeru, ko gre za tretjo osebo, ta izkaže svojo pravno korist, ki je neposredna (tedaj obstoječa ter ne morebitna ali bodoča) osebna korist (ter ne tuja ali javna), ki je oprta na zakon ali drug predpis (dejanska korist ne zadostuje~~) (~~sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111441870 Upravnega sodišča RS, št. I U 1051/2018-10] z dne 7. 7. 2020).		Smiselno enako velja tudi za primere, ko je v trenutku, na katerega se nanaša zahteva za vpogled, vlagatelj zahteve bil stranka v postopku, v času podaje te zahteve pa ni več. '''Pravica do vpogleda v lastni zadevi je časovno neomejena, saj ima stranka to pravico ves čas trajanja postopka in tudi po (zanjo) zaključenem postopku''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravica_do_ve%C4%8Dkratnega_vpogleda_v_spis primer 2]). Tudi po zanjo zaključenem postopku pa ima stranka kot '''tretja oseba''' še vedno možnost vpogleda v istem postopku, če z zahtevano stopnjo verjetnosti za to '''izkaže svojo pravno korist''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Tudi po stališču VSRS (glej sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111449039 VSRS št. X Ips 108/2020] z dne 19. 5. 2021) ZUP ne določa, da je mogoče vpogledovati v zadevo samo v času trajanja upravnega postopka, to je mogoče tudi po končanem postopku, edini pogoj je, da v primeru, ko gre za tretjo osebo, ta '''izkaže svojo pravno korist,''' ki je neposredna (tedaj obstoječa ter ne morebitna ali bodoča) osebna korist (ter ne tuja ali javna), ki je oprta na zakon ali drug predpis (dejanska korist ne zadostuje, sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111441870 Upravnega sodišča RS, št. I U 1051/2018-10] z dne 7. 7. 2020).

	Poudariti kaže še, da se upravni organ lahko sreča v zvezi z isto pravico vpogleda z drugimi predpisi, mimo ZUP (več v Kovač et al., Upravno-procesne dileme 2: 120 vprašanj o rabi ZUP s sodno prakso in z uvodno študijo, 2012). Npr. neredek primer je sodelovanje sicer upravnih organov v sodnih postopkih. Tedaj veljajo sodni predpisi, pri zahtevah odvetnikov pa tudi Zakon o odvetništvu. Raba ZUP ni merodajna, čim gre za (pretežno) upravni organ oz. del javne uprave, ampak glede na to, kaj je predmet postopka. Če je predmet postopka sodna zadeva, se mora torej uporabiti sodna (procesna) pravila, čeprav eno fazo v postopku ali celo več vrši nesodni upravni organ. Nadalje gre omeniti še možnost vpogleda v lastne osebne podatke po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tedaj velja lahko ta kot specialni predpis. ZUP bi se uporabil v teh raznih primerih le, če bi področna zakonodaja nekega postopkovnega vprašanja ne urejala, in to smiselno (gl. [[Zak:ZUP#4._.C4.8Dlen{{!}}4. člen ZUP]]).		Poudariti kaže še, da se upravni organ lahko sreča v zvezi z isto pravico vpogleda z drugimi predpisi, mimo ZUP (več v Kovač et al., Upravno-procesne dileme 2: 120 vprašanj o rabi ZUP s sodno prakso in z uvodno študijo, 2012). Npr. neredek primer je sodelovanje sicer upravnih organov v sodnih postopkih. Tedaj veljajo sodni predpisi, pri zahtevah odvetnikov pa tudi Zakon o odvetništvu. Raba ZUP ni merodajna, čim gre za (pretežno) upravni organ oz. del javne uprave, ampak glede na to, kaj je predmet postopka. Če je predmet postopka sodna zadeva, se mora torej uporabiti sodna (procesna) pravila, čeprav eno fazo v postopku ali celo več vrši nesodni upravni organ. Nadalje gre omeniti še možnost vpogleda v lastne osebne podatke po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tedaj velja lahko ta kot specialni predpis. ZUP bi se uporabil v teh raznih primerih le, če bi področna zakonodaja nekega postopkovnega vprašanja ne urejala, in to smiselno (gl. [[Zak:ZUP#4._.C4.8Dlen{{!}}4. člen ZUP]]).

PoloncaKovac: /* Vprašanje: */

2024-03-21T08:50:46Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:50, 21. marec 2024
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Kako naj postopa organ, ko stranke želijo vpogledati v spisovno dokumentacijo, ko je ta že zaključena in dana v prehodni arhiv (npr. po 10 letih). Ali drži, da ZUP daje možnost vpogleda in kopiranja samo, dokler upravni postopek ni zaključen? Pri tem konkretni organ (nosilec javnega pooblastila) nimam notranjih pravnih aktov za ravnanje z arhivskim gradivom.~~<br>~~Kako naj postopa organ v primerih, ko prosilec zahteva vpogled v zadevo oziroma arhivsko dokumentacijo, ki se nanaša na trenutek, ko je prosilec še bil stranka v postopku (npr. investitor in lastnik objekta v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja), v trenutku, ko dokumentacija zahteva, pa ni več stranka v postopku (npr. zaradi odsvojitve nepremičnine v vmesnem času)?		Kako naj postopa organ, ko stranke želijo vpogledati v spisovno dokumentacijo, ko je ta že zaključena in dana v prehodni arhiv (npr. po 10 letih). Ali drži, da ZUP daje možnost vpogleda in kopiranja samo, dokler upravni postopek ni zaključen? Pri tem konkretni organ (nosilec javnega pooblastila) nimam notranjih pravnih aktov za ravnanje z arhivskim gradivom.

			Kako naj postopa organ v primerih, ko prosilec zahteva vpogled v zadevo oziroma arhivsko dokumentacijo, ki se nanaša na trenutek, ko je prosilec še bil stranka v postopku (npr. investitor in lastnik objekta v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja), v trenutku, ko dokumentacija zahteva, pa ni več stranka v postopku (npr. zaradi odsvojitve nepremičnine v vmesnem času)?

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

TK1249: /* Vprašanje: */

2024-03-20T17:26:48Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:26, 20. marec 2024
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Kako naj postopa organ, ko stranke želijo vpogledati v spisovno dokumentacijo, ko je ta že zaključena in dana v prehodni arhiv (npr. po 10 letih). Ali drži, da ZUP daje možnost vpogleda in kopiranja samo, dokler upravni postopek ni zaključen? Pri tem konkretni organ ( nosilec javnega pooblastila) nimam notranjih pravnih aktov za ravnanje z arhivskim gradivom.<br>		Kako naj postopa organ, ko stranke želijo vpogledati v spisovno dokumentacijo, ko je ta že zaključena in dana v prehodni arhiv (npr. po 10 letih). Ali drži, da ZUP daje možnost vpogleda in kopiranja samo, dokler upravni postopek ni zaključen? Pri tem konkretni organ (nosilec javnega pooblastila) nimam notranjih pravnih aktov za ravnanje z arhivskim gradivom.<br>Kako naj postopa organ v primerih, ko prosilec zahteva vpogled v zadevo oziroma arhivsko dokumentacijo, ki se nanaša na trenutek, ko je prosilec še bil stranka v postopku (npr. investitor in lastnik objekta v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja), v trenutku, ko dokumentacija zahteva, pa ni več stranka v postopku (npr. zaradi odsvojitve nepremičnine v vmesnem času)?

	Kako naj postopa organ v primerih, ko prosilec zahteva vpogled v zadevo oziroma arhivsko dokumentacijo, ki se nanaša na trenutek, ko je prosilec še bil stranka v postopku (npr. investitor in lastnik objekta v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja), v trenutku, ko dokumentacija zahteva, pa ni več stranka v postopku (npr. zaradi odsvojitve nepremičnine v vmesnem času)?

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==