https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=Zc3981 2026-04-15T23:36:33Z Prispevki uporabnika MediaWiki 1.37.1 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Seznanitev_stranke_z_vsebino_izvedenskega_mnenja_(pred_izdajo_odlo%C4%8Dbe)&diff=35206 2023-01-29T23:19:39Z

<p>Zc3981: </p> <hr /> <div>== '''Zadeva: ''' Seznanitev stranke z vsebino izvedenskega mnenja (pred izdajo odločbe)&lt;br&gt; ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 6. 7. 2010, pregled 29. 1. 2023 <br /> <br /> &lt;br&gt; <br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Organ, ki vodi upravni postopek (npr. invalidski) pred izdajo odločbe imenuje izvedenca (npr. invalidsko komisijo) v skladu s področnim predpisom (npr. Pravilnikom o delu invalidskih komisij in drugih izvedenskih organov ZPIZ-a). Ali ima stranka, na katero se izvedensko mnenje nanaša, pravico biti seznanjena z vsebino izvedenskega mnenja ter pravico zahtevati fotokopijo izvedenskega mnenja iz upravnega spisa pred izdajo odločbe? Obstaja namreč dvom, da se bo že podano izvedensko mnenje vsebinsko spremenilo in vplivalo na pravice stranke. Ali kot dokazno gradivo v morebitnem pritožbenem postopku velja računalniški izpis (nepodpisan) že podanega izvedenskega mnenja, opravljenega na podlagi osebnega pregleda stranke? Kdo je dolžan stranko obvestiti o vsebini izvedenskega mnenja - organ ali postavljeni izvedenec s strani organa?&lt;br&gt;<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> Stranka v postopku ima v skladu s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen|82. člena ZUP]] pravico dokumente zadeve pregledovati in jih na svoje stroške prepisovati ali preslikovati v fizični ali elektronski obliki. Vendar obstajajo nekatere izjeme. V skladu z določili ZUP se namreč ne morejo (niti) pregledovati denimo zapisnik o posvetovanju in glasovanju ter osnutki odločb. V konkretnem primeru gre za izdajo izvedenskega mnenja. '''Če se izvedensko mnenje lahko spremeni, gre najverjetneje še za osnutek izvedenskega mnenja, ki ga izvedenec še ni predal organu, zato ga niti stranka v postopku ni upravičena videti'''. V kolikor je izvedensko mnenje na podlagi področnega predpisa [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_PRAV7507.html Pravilnika o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije] ( Ur.l. RS, št. 60/13) podpisano in poslano strokovnemu delavcu Zavoda, ki vodi postopek, skupaj z vso dokumentacijo, '''gre za mnenje, ki je že podano in v katerega ima stranka pravico vpogleda prav tako fotokopiranja, čeprav ji še ni bilo vročeno, in ji je na podlagi navedene določbe Pravilnika lahko vročeno šele skupaj z odločbo'''.&lt;br&gt;<br /> Dejstva, na podlagi katerih se izda odločba, se ugotovijo z dokazi, pri čemer se kot dokaz uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, med drugim izvedence (prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#164._.C4.8Dlen|164. člena ZUP]]). Če je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, pomembnega za rešitev zadeve, potrebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek ne razpolaga (prvi odstavek [[Zak:ZUP#189._.C4.8Dlen|189. člena ZUP]]) in če oceni, da je to potrebno, ker druga dokazna sredstva ne omogočajo ugotovitve dejanskega stanja ali presoje kakšnega dejstva, se opravi dokaz z izvedenci. '''Uradna oseba na dokaz z izvedencem (na mnenje) ni vezana''' (o njem presodi po načelu proste presoje dokazov), '''''razen če področni zakon določi, da je mnenje treba obvezno pridobiti oz. da je mnenje izvedenca za uradno osebo obvezno''''' (Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2007, str. 117-119). [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju] (ZPIZ-2, Ur.l. RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo) določa, da kadar je za ugotovitev pravic iz zavarovanja, ki jih uveljavljajo zavarovanci in njihovi družinski člani, potrebno izvedensko mnenje, dajejo izvedenska mnenja (npr. o invalidnosti) izvedenski organi zavoda (prvi odstavek 1. člena ZPIZ-). Postopek pri podaji izvedenskega mnenja določa že omenjeni Pravilnik, ki tudi ''določa, kdaj je mnenje potrebno pridobiti'' – kar pomeni, da je tako mnenje potrebno obvezno pridobiti in je tudi za uradno osebo obvezno v smislu, da je na mnenje vezana. Ker je komisija pristojna za izdajo izvedenskega mnenja, ne pa tudi za izdajo odločbe, mnenje pa se stranki pošlje skupaj z odločbo, je navedeno določbo razumeti tako, da uradna oseba, ki vodi postopek oz. izda odločbo, jo skupaj z izvedenskim mnenjem pošlje stranki.<br /> <br /> Kot že omenjeno v upravnem postopku velja načelo proste presoje dokazov (temeljna načela veljajo za celoten upravni postopek – splošni upravni postopek in tudi za posebne upravne postopke - tako na prvi kot na drugi stopnji), kar pomeni, da uradna oseba organa sama presodi, katera dokazna sredstva bo izvedla in katera dejstva bo štela za dokazana. Izvedensko mnenje brez podpisa ne more biti upoštevano kot relevanten dokaz v postopku, saj dejansko tako mnenje brez podpisa sploh še ni izdano (poleg tega bi moralo biti mnenje – analogno temu, da je z izdajo odločbe mišljen trenutek, ko je odločba vročena stranki (Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2007, str. 132) - tudi že prejeto s strani vsaj enega naslovnika, da bi ga lahko šteli za izdanega. Glede verodostojnosti dokazov pa je Vrhovno sodišče je že v svoji sodbi (VS RS, št. [http://www.sodnapraksa.si/?doc-15213 U 1289/94-4]) podalo mnenje, da neoverjena fotokopija listine v upravnem postopku ni verodostojen dokaz, medtem ko imajo večjo dokazno vrednost od ostalih dokazil same po sebi samo javne listine (Breznik et.al, 2008, str. 465). <br /> &lt;br&gt; <br /> <br /> &lt;br&gt; <br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].'' <br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt; <br /> <br /> [[Category:Priče,_izvedenci,_ogled,_izjava_stranke_in_druga_dokazila]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Dolo%C4%8Danje_pisarni%C5%A1ke_odredbe&diff=35205 2023-01-29T21:41:06Z

<p>Zc3981: </p> <hr /> <div>== '''Zadeva: '''Določanje pisarniške odredbe &amp;nbsp; &amp;nbsp; ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' &amp;nbsp;3. &amp;nbsp;6. 2011, pregled 29. 1. 2023 &amp;nbsp;<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Kako se sporočajo pisarniške odredbe, kdo in kam jih zapisuje? &lt;br&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> Pisarniška odredba je po petnajsti točki 6. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) napotilo za poslovanje z dokumentarnim gradivom. Pisarniške odredbe so natančneje urejene v 61. členu UUP. Kot določa 1. odstavek 61. člena UUP se pri poslovanju z zadevami uporabljajo pisarniške odredbe, ki se vnašajo v evidenco z določenimi oznakami. Te oznake so:<br /> <br /> 1. '''ROKOVNIK + datum, ko poteče rok za vložitev v rokovnik'''; za zadeve, v katerih se ne more opraviti naslednje upravno dejanje, ker v zvezi z njimi teče rok za opravilo nekega dejanja upravnega organa ali stranke; (v primeru, da se rokovnik vodi v fizični obliki, se na ovoj zadeve zapiše R+datum);<br /> <br /> 2. '''REŠENO + datum za vložitev zadeve tekočo zbirko dokumentarnega gradiva'''; ko je upravni akt, ki je bil izdan v zadevi, postal pravnomočen ali ko organ v zadevi ne bo opravil več nobenega dejanja (na ovoj zadeve se zapiše REŠ+datum). <br /> <br /> Pisarniško odredbo določi javni uslužbenec, jo vnese v elektronsko evidenco k ustrezni zadevi in zapiše na fizični dokument ali fizično kopijo dokumenta, ki ostane v ovoju zadeve, in jo podpiše. Odredba se zapiše v spodnji levi kot prve strani dokumenta, pri čemer se kot dokument posamezne zadeve ne šteje popis zadeve, saj sam popis opredeljuje posamezne dokumente zadeve. Pisarniško odredbo lahko določi tudi glavna pisarna, če se tako dogovori z javnim uslužbencem. Pisarniško odredbo lahko določi tudi predstojnik ali vodja organizacijske enote.<br /> Poznamo tudi pisarniške odredbe, ki se jih vnaša v informacijski sistem za podporo upravljanju dokumentarnega gradiva, in so odredbe v okviru zadev, ki so v rokovniku ali rešene. <br /> Pisarniške odredbe pa so lahko tudi drugačne vsebine in opisne kot na primer (po Stare, Upravno poslovanje, 2010, str. 143-144): <br /> <br /> 1. V REŠEVANJU (le zaznamek stanja zadeve v elektronski evidenci);<br /> <br /> 2. STORNO (za označitev pomotoma evidentiranega dokumentarnega gradiva).<br /> <br /> <br /> &lt;br&gt;&lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> <br /> [[Category:Ravnanje_z_dokumentarnim_gradivom]]<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;&amp;nbsp;<br /> &amp;nbsp;</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Vrsta_in_koli%C4%8Dina_skeniranih_dokumentov&diff=35204 2023-01-29T21:26:30Z

<p>Zc3981: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva:''' Vrsta in količina skeniranih dokumentov ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023 <br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Ali je s predhodno analizo mogoče vnaprej ugotoviti, katere vrste dokumentov kaže s pridom skenirati, kolikšna je količina teh dokumentov in v katerih postopkih reševanja nastopajo<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) v drugem odstavku 50. člena natančno določa, da mora organ, če ima ustrezno informacijsko opremo, dokumente prejete v papirni obliki ustrezno skenirati v elektronsko evidenco dokumentov. Tudi v petem odstavku istega člena natančno določa, da mora javni uslužbenec, pooblaščen za skeniranje dokumentov, dokument skenirati v celoti skupaj s pripadajočimi prilogami, če je glede na njihov obseg to izvedljivo. Iz teh določb UUP lahko sklepamo, da '''predhodne analize glede količine in vrste skeniranih dokumentov niso potrebne, saj je organ zavezan, da dokumente v papirni obliki skenira vedno in v celoti''', če ima za to ustrezno tehnologijo. Na nepotrebnost predhodnih analiz, predvsem z vidika vrste skeniranih dokumentov, pa prav tako kaže četrti odstavek 50. člena UUP, ki narekuje, da je predstojnik organa tisti, ki določi katere vrste gradiva se ne skenira. Največkrat gre za t. i. risano dokumentarno gradivo, kot so na primer razni načrti, zemljevidi, gradbeni projekti pa tudi za dokumentacijo na mikrofilmih ali drugih nosilcih zapisa. Vso ostalo dokumentarno gradivo pa je potrebno skenirati, zato analize na tem področju niso potrebne.&lt;br&gt;Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Vrsta_in_koli%C4%8Dina_skeniranih_dokumentov&diff=35203 2023-01-29T21:21:34Z

<p>Zc3981: </p> <hr /> <div>== '''Zadeva:''' Vrsta in količina skeniranih dokumentov ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023 <br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Ali je s predhodno analizo mogoče vnaprej ugotoviti, katere vrste dokumentov kaže s pridom skenirati, kolikšna je količina teh dokumentov in v katerih postopkih reševanja nastopajo<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) v drugem odstavku 50. člena ([[Zak:UUP#130. člen|130. člen UUP]]) natančno določa, da mora organ, če ima ustrezno informacijsko opremo, dokumente prejete v papirni obliki ustrezno skenirati v elektronsko evidenco dokumentov. Tudi v petem odstavku istega člena natančno določa, da mora javni uslužbenec, pooblaščen za skeniranje dokumentov, dokument skenirati v celoti skupaj s pripadajočimi prilogami, če je glede na njihov obseg to izvedljivo. Iz teh določb UUP lahko sklepamo, da '''predhodne analize glede količine in vrste skeniranih dokumentov niso potrebne, saj je organ zavezan, da dokumente v papirni obliki skenira vedno in v celoti''', če ima za to ustrezno tehnologijo. Na nepotrebnost predhodnih analiz, predvsem z vidika vrste skeniranih dokumentov, pa prav tako kaže četrti odstavek 50. člena UUP, ki narekuje, da je predstojnik organa tisti, ki določi katere vrste gradiva se ne skenira. Največkrat gre za t. i. risano dokumentarno gradivo, kot so na primer razni načrti, zemljevidi, gradbeni projekti pa tudi za dokumentacijo na mikrofilmih ali drugih nosilcih zapisa. Vso ostalo dokumentarno gradivo pa je potrebno skenirati, zato analize na tem področju niso potrebne.&lt;br&gt;<br /> <br /> Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Uni%C4%8Devanje_dokumentov&diff=35202 2023-01-29T20:21:21Z

<p>Zc3981: </p> <hr /> <div>=='''Zadeva: '''Uničevanje dokumentov==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023<br /> <br /> <br /> =='''Vprašanje:'''==<br /> <br /> Kako poteka uničenje dokumentov (zapisniki)?<br /> <br /> =='''Odgovor:'''==<br /> <br /> Izločanje gradiva iz stalne zbirke je uničevanje gradiva (oziroma brisanje vsebine gradiva v informatizirani obliki), ki mu je potekel rok hrambe – v vsakem primeru pa ostanejo evidence o zadevah in dokumentih nedotaknjene (evidenčni podatki o gradivu se ne izbrišejo) (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 143). O samemu izločanju oz. o izločenem gradivu po četrtem odstavku 80. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) komisija, ki jo določi predstojnik, sestavi zapisnik. V roku 30 dni od dneva, ko je bil zapisnik o izločitvi gradiva sestavljen, se mora izločeno gradivo uničiti, kar določa prvi odstavek 82. člena UUP. O sami oddaji dokumentarnega gradiva, bodisi v industrijsko predelavo bodisi v uničenje, pa mora po šestem odstavku 82. člena UUP komisija tudi sestaviti zapisnik.&lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> =='''Želite podati svoje mnenje:'''==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Status_zadeve_%22nere%C5%A1eno%22&diff=35201 2023-01-29T20:14:34Z

<p>Zc3981: </p> <hr /> <div>=='''Zadeva: '''Status zadeve &quot;nerešeno&quot;==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023<br /> <br /> <br /> <br /> =='''Vprašanje:'''==<br /> <br /> Kaj pomeni status zadeve&amp;nbsp;&quot;nerešeno&quot;?<br /> <br /> =='''Odgovor:'''==<br /> <br /> Status zadeve&amp;nbsp;&quot;nerešeno&quot;&amp;nbsp;se nanaša na vse zadeve, ki so v reševanju in še niso zaključene. Vse zadeve s tem statusom se hranijo v zbirki nerešenih zadev, ki jo določa 71. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele). Po šestem odstavku tega člena pa status&amp;nbsp;&quot;nerešeno&quot;&amp;nbsp;pridobi tudi vsaka zadeva, ki se izroči iz&amp;nbsp;ostalih zbirk v ponovno obravnavanje strokovnemu javnemu uslužbencu.&lt;br&gt;''<br /> <br /> Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> =='''Želite podati svoje mnenje:'''==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe&diff=35200 2023-01-29T20:12:47Z

<p>Zc3981: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: '''Sestavni deli odločbe ==<br /> <br /> '''Datum odgovora: '''31. 5. 2009, pregled 23. 11. 2022<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Katere sestavne dele mora vsebovati odločba, ki jo izda upravni organ na prvi stopnji? <br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> [[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen|210. člen ZUP]] in nadaljni (do [[Zak:ZUP#218._.C4.8Dlen|218. člena ZUP]]) urejajo sestavne dele odločbe.&lt;br&gt;V zgornjem levem kotu odločbe je potrebno navesti:&lt;br&gt;'''– grb Republike Slovenije oz. logotip organa (npr. logotip osnovne šole ali centra za socialno delo ipd.),&lt;br&gt;– ime organa,&lt;br&gt;– naslov organa,&lt;br&gt;– številko,&lt;br&gt;– datum.'''&lt;br&gt;Nato sledi '''&lt;u&gt;uvod&lt;/u&gt;''', ki ga ureja [[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen|212. člen ZUP]]. Uvod predstavlja prvo informacijo stranki o odločbi. Njegov bistveni namen je, da nadzorstveni organ ob uporabi različnih pravnih sredstev preveri zakonitost potencialno sporne odločbe. V uvodu se najprej navede '''ime organa''' (npr. osnovna šola ...), kjer se ne navaja notranjih organizacijski oddelkov. Sledi '''predpis o pristojnosti''', kjer je potrebno navesti člen in akt, ki določa stvarno pristojnost. Nekateri materialni predpisi stvarne pristojnosti ne opredeljujejo, tedaj se navede splošni akt o pristojnosti. V kolikor je z materialnim predpisom (npr. področnim zakonom, odlokom) opredeljena krajevna pristojnost, se v samem uvodu navedeta člen in akt, v katerem je slednja opredeljena. Sledi '''navedba načina uvedbe postopka''' (na zahtevo stranke / po uradni dolžnosti), zatem še '''osebno ime stranke''' in '''njenega morebitnega zastopnika/pooblaščenca''' ter pripadajoči '''naslovi'''. Kot zadnji obvezni del uvoda se na kratko opiše, za katero '''upravno zadevo''' gre (npr. dodelitev statusa športnika). V kolikor gre za '''zbirno odločbo''' po [[Zak:ZUP#208._.C4.8CLEN|208. členu ZUP]], se v odločbi navede tudi akcesorni akt drugega organa (naziv, številka in datum).&lt;br&gt;'''''&lt;u&gt;Naziv&lt;/u&gt;'''''&lt;i&gt;: &lt;/i&gt;'''ODLOČBA '''[[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen|210. člen ZUP]] določa, da se mora vsako odločbo označiti kot tako, izjemoma se lahko na podlagi zakona oz. odloka posamezno odločbo drugače poimenuje (npr. gradbeno dovoljenje, orožni list, soglasje idr.).&lt;br&gt;'''&lt;u&gt;Izrek&lt;/u&gt; '''kot najpomembnejši del odločbe ureja [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen|213. člen ZUP]]. Izrek mora biti kratek in določen – če je potrebno, se razdeli na več točk – s ciljem oziroma možnostjo nastopa delne dokočnosti, pravnomočnosti oziroma izvršljivosti. Po ZUP ima izrek obvezne in neobvezne sestavne dele, pri čemer so lahko neobvezni določeni kot obvezni, če tako določi področni predpis. Obvezni sestavni deli so: '''odločitev o predmetu postopka''', '''odločitev o vseh zahtevkih strank''', kjer je potrebno točno opredeliti pravice, pravne koristi oz. obveznosti ter komu se le-te nalagajo. Če v izreku ni točno opredeljena obveznost, ker se le sklicuje na&amp;nbsp;»skladnost z zakonom, pravilnikom, uredbo, …«, dolžnosti stranke pa so natančneje razvidne le iz obrazložitve, je taka odločba nezakonita (o tem sodba VS RS I Up 972/99). Zadnji obvezni sestavni del izreka je '''odločitev o stroških postopka''', pri kateri mora biti točno naveden znesek, kdo plača, komu, ter rok, v katerem mora plačati. Če o stroških v času izdaje odločbe še ni mogoče odločiti, mora izrek vsebovati navedbo, da bo o stroških naknadno izdan poseben sklep. Nadalje so navedeni neobvezni oz. eventuelni sestavni deli izreka. '''Paricijski rok''' (tj. rok, po katerem nastane pravica oz. obveznost) in '''klavzula o nesuspenzivnosti''' pritožbe se prav tako zabeležita v izrek, kadar je to potrebno po področni zakonodaji. Med fakultativne sestavne dele izreka sodijo tudi naloge, pogoji in '''roki''' (odložilni in rezervni).&lt;br&gt;&lt;u&gt;'''Obrazložitev:'''&lt;/u&gt; Obrazložitev ureja [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen|214. člen ZUP]]. Njen namen je v prvi vrsti informirati stranko, zakaj je bilo v izreku odločeno, kot je bilo. Obrazložitev naj bi stranko prepričala, da je upravni organ sprejel edino pravilno ter edino možno zakonito odločitev glede na dejansko stanje. Njen sistemski pomen je v tem, da se upravnemu organu prepreči arbitrarno odločanje. Vsekakor je obrazložitev namenjena tudi oblastnemu organu, ki na njeni podlagi preveri zakonitost domnevno sporne odločbe.&lt;br&gt;Vsaka polna obrazložitev mora vsebovati naslednje elemente: '''razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih''' ter vsa dejstva, ki jih je stranka navajala sebi v korist tako v prvotnih kot naknadnih vlogah ali izjavah; '''ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, ki potrjujejo dejstva kot gotova''' (tudi predhodno vprašanje po [[Zak:ZUP#150._.C4.8Dlen|150. členu ZUP]]), povzame se tudi potek dokaznega in ugotovitvenega postopka; '''razloge, ki so bili odločilni za presojo '''posameznih dokazov; '''navedbo določb predpisov''', na katere se opira odločitev, kjer se navede polni naziv predpisa z vsemi objavami in relevantnimi členi ter kratek povzetek norm; '''razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo'''; navede se '''dokazni sklep'''; posebej natančno se navede '''razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku stranke;''' ter, če je drug organ '''odrekel soglasje''', se v takem primeru prav tako navede razloge in sklicevanje na '''akcesorni akt''', pri čemer se le-tega tudi povzame. Ko je bila pri odločitvi uporabljena '''diskrecija,''' se navede tudi '''namen in obseg ter pravno podlago''' za njeno uporabo. Prav tako se v obrazložitvi navede '''pravno podlago za nesuspenzivnost pritožbe'''. Obrazložitev mora biti izčrpna ter zelo natančna, saj gre pri pomanjkljivi obrazložitvi za absolutno bistveno postopkovno napako po [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen|237. členu ZUP]].&lt;br&gt;Nadalje v odločbi sledi '''&lt;u&gt;pouk o pravnem sredstvu&lt;/u&gt;''', ki ga natančneje ureja [[Zak:ZUP#215._.C4.8Dlen|215. člen ZUP]] ter predstavlja pomoč neuki stranki in je izraz temeljnega načela varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen|7. člen ZUP]]), saj se v pouku navede, na kakšen način lahko stranka izpodbija odločbo. Stranka lahko odločbo izpodbija z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. V kolikor je zoper odločbo dopustna pritožba, se v pouk navede '''dopustnost pritožbe'''''; '''''na koga se stranka pritoži''' (drugostopenjski upravni organ); '''pri komu je potrebno vložiti pritožbo '''(prvostopenjski upravni organ), kjer je potrebno navesti poleg naziva tudi polni naslov organa, ki je prvostopenjsko odločbo izdal; v katerem '''roku''' mora to storiti (navadno 15 dni); navede se tudi, da stranka lahko poda pritožbo '''ustno na zapisnik, pisno po pošti ali elektronsko z varnim elektronskim podpisom''' ter koliko znaša '''taksa za pritožbo''' po [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2010-01-5482?sop=2010-01-5482 Zakonu o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 106/2010 in novele). V kolikor pritožba zoper odločbo ni dopustna, se v pouku o pravnem sredstvu navede le '''sodišče''', pri katerem lahko stranka vloži tožbo, ter '''rok za vložitev tožbe''' (30 dni). Smiselna je tudi informacija o vrsti sodnega postopka.&lt;br&gt;Zatem sledi &lt;u&gt;'''navedba o plačilu takse za odločbo'''&lt;/u&gt;, kjer se točno opredeli višino takse, člen ZUT ter tarifno številko.&lt;br&gt;[[Zak:ZUP#216._.C4.8Dlen|216. člen ZUP]] navaja pravila o podpisu odločbe:&lt;br&gt;'''Podpis uradne osebe, Podpis uradne osebe, ki je&lt;br&gt;ki je postopek vodila odločila '''&lt;br&gt;'''Žig organa je potreben v kolikor gre za odločbe uporabljeno v tujini '''&lt;br&gt;V skladu z UUP pa je potrebno na koncu navesti tudi,&lt;br&gt;'''komu in kako je treba odločbo vročiti''' (navadno/osebno).&lt;br&gt;Povzeto po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004 in Grafenauer in Breznik, Upravni postopek in upravni spor, 2005, upoštevajoč tako ZUP kot tudi Uredbo o upravnem poslovanju (glava akta, datum in številka akta – [[Zak:UUP#164._.C4.8Dlen|164. člen UUP]], odredbe o vročanju – [[Zak:UUP#170._.C4.8Dlen|170. člen UUP]] do [[Zak:UUP#180._.C4.8Dlen|180. člen UUP]]) ter [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2010-01-5482?sop=2010-01-5482 Zakon o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 106/2010 in novele).&lt;br&gt;<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Izrek_odlo%C4%8Dbe&diff=35199 2023-01-29T19:49:37Z

<p>Zc3981: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: '''Izrek odločbe - sestavine v primeru taksnega plačilnega naloga ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 19. 11. 2022<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Ali zadostuje sp. citirani izrek upravnega akta po ZUT , ki določa, da ko organ, ki vodi postopek, ugotovi, da zavezanec ni plačal takse v skladu s 16. členom ZUT, izda plačilni nalog, ki velja kot odločba, s katerim naloži takšnemu zavezancu, da naj v 15 dneh od prejema naloga plača dolžno takso?<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> Izrek upravnega akta mora biti jasen in določen in hkrati obsegati vse sestavine po [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen|213. členu ZUP]]. <br /> <br /> Plačilni nalog po pa sicer ni upravni akt v smislu ZUP, toda zanj smiselno veljajo njegove določne glede formalnosti, seveda če ZUT sam izrecno ne določa drugače. Prvi odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakona o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in novele), določa, da ko organ, ki vodi postopek, ugotovi, da zavezanec ni plačal takse v skladu s 16. členom ZUT, izda plačilni nalog, ki velja kot odločba, s katerim naloži takšnemu zavezancu, da naj v 15 dneh od prejema naloga plača dolžno takso. V kolikor taksa v tem roku ni plačana, pristojni organ na nalogu potrdi izvršljivost in ga pošlje davčnemu organu v izvršitev.<br /> <br /> Vzorec pri organu se glasi takole: PLAČILNI NALOG – izrek 1. Ugotovi se, da stranka ______, davčna številka:_____, ni plačala upravne takse v upravni zadevi, ki se vodi pod številko _____, in sicer: takse za vlogo in odločbo v višini _____ EUR in takse za opomin v višini _____ EUR. 2. Znesek neplačane takse v skupnem znesku _____ EUR mora stranka plačati na podračun javnofinančnih prihodkov z nazivom Upravne takse – državne, številka 300-5000215679, sklic 18 25257-7111002-7801010. 3. Znesek neplačane upravne takse je treba plačati v roku 15 dni od prejema te odločbe. V kolikor v postavljenem roku taksa ne bo plačana, bo naslovni organ izvršljivo odločbo odstopil v prisilno izterjavo pristojnemu finančnemu uradu. 4. V tem postopku stroški niso nastali.<br /> <br /> '''Navedeni izrek je z vidika ZUP preobsežen''', saj je bistvo izreka v tem, da se zavezancu (oblastno) naloži konkretno obveznost, ki je dovolj določna, da bo pri tem postala izvršljiva. Poleg tega se s tem neutemeljeno povečuje možnosti izpodbijanja odločbe, saj se pravna sredstva glasijo na celotno vsebino izreka, čeprav bi siceršnji njegovi deli sodili v druge dele, npr. k obrazložitvi.<br /> <br /> Zato je v navedbi konkretnega izreka potrebno črtati prvo točko, ker vsebinsko sodi v obrazložitev upravnega akta. Prav tako sodi v obrazložitev drugi del tretje točke in je v izreku nepotreben, razen če področni zakon tako opozorilo (npr. v davčnem postopku) izrecno terja. V drugi točki bi bilo potrebno dodati še rok za plačilo, sicer izrek ni izvršljiv. V četrti točki izreka pa je potrebno navesti, da gre za posebne stroške postopka, saj se splošni po ZUP ne obračunavajo, nastanejo pa vendarle.&lt;br&gt;<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;== <br /> <br /> [[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Dolo%C4%8Ditev_arhivskega_zna%C4%8Daja_vsebin_dolo%C4%8Denega_dela&diff=35198 2023-01-29T19:45:10Z

<p>Zc3981: </p> <hr /> <div>=='''Zadeva: '''Določitev arhivskega značaja vsebin določenega dela==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023<br /> <br /> <br /> <br /> =='''Vprašanje:'''==<br /> <br /> Kdo odloči, katere vsebine dela so arhivskega značaja?<br /> <br /> =='''Odgovor:'''==<br /> <br /> Arhivsko gradivo je opredeljeno v 2. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih] (Ur. l. RS, št. 33/06 in novele) kot dokumentarno gradivo, ki je bilo prejeto ali je nastalo pri delu organov in ima trajen pomen za znanost in kulturo ali za pravno varnost pravnih in fizičnih oseb.&lt;br&gt;Javni uslužbenec si lahko pri razlikovanju med tem, katero gradivo je arhivskega značaja in katero ne, pomaga z opredelitvijo na podlagi okvirnega načrta kvalifikacijskih znakov Arhiva Republike Slovenije. Dokončno odločitev o tem pa ob upoštevanju posebnih arhivskih predpisov sprejme pristojni arhiv, in sicer na podlagi klasifikacijskega načrta organa in ob sodelovanju pooblaščenih oseb organa.&lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> =='''Želite podati svoje mnenje:'''==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Posredovanje_podatkov_po_elektronski_po%C5%A1ti&diff=35197 2023-01-29T19:13:50Z

<p>Zc3981: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva:''' Posredovanje podatkov po elektronski pošti ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 8. 1. 2010, pregled 21. 1. 2023 <br /> <br /> &lt;br&gt; <br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Kje je zakonska podlaga za izmenjavo podatkov iz uradnih evidenc med organi po elektronski pošti? Ali se lahko tudi odgovor na zaprosilo dobi/da po elektronski pošti ali mora biti pisno? Ali se lahko zaprosilo naslavlja na elektronski naslov uradne osebe ali le na elektronski naslov institucije?&lt;br&gt; <br /> <br /> == '''Odgovor:'''&lt;br&gt; ==<br /> <br /> Zakonska podlaga za izmenjavo podatkov iz uradnih evidenc med organi so določbe [[Zak:ZUP#66._.C4.8Dlen{{!}}66.]] in [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen{{!}}139. člena ZUP]] in določbe [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele). <br /> <br /> V&amp;nbsp;postopku, ki se začne na zahtevo stranke, vlogi ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. Organ v tem primeru ravna po [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen{{!}}139. členu ZUP]] (tretji odstavek [[Zak:ZUP#66._.C4.8Dlen{{!}}66. člena ZUP]]). <br /> <br /> '''Uradna oseba, ki vodi postopek, si preskrbi po uradni dolžnosti podatke o dejstvih''', o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odločanje, enako pa ravna glede dejstev, o katerih vodi uradno evidenco kakšen drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila (tretji odstavek [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen{{!}}139. člena ZUP]]). '''V tem primeru je dolžan od pristojnega organa podatke zahtevati takoj oziroma najkasneje v roku treh delovnih dni po vložitvi vloge,&amp;nbsp;zaprošeni organ pa je dolžan te podatke brezplačno posredovati takoj oziroma najkasneje v roku 15 dni''', če ni v predpisu, ki ureja uradno evidenco, drugače določeno (četrti odstavek [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen{{!}}139. člena ZUP]]). <br /> <br /> Izmenjava podatkov iz uradnih evidenc med organi javne uprave torej poteka kot breme organov, in to tako v primerih, ko je postopek uveden na zahtevo stranke kot v primerih, ko je uveden po uradni dolžnosti, a se odloča o pravici stranke (gre namreč za postopke, ki se ne uvedejo zoper stranko, ampak v njeno korist, npr. postopki za obnavljanje pravic s področja socialnega varstva) (Jerovšek et al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2004, str. 420). <br /> <br /> V skladu z 90. členom UUP organ, ki vodi postopek, pridobiva podatke o dejstvih iz uradnih evidenc potrebne za odločanje v upravnih in drugih javnopravnih zadevah. Organ pridobiva podatke z elektronskim ali fizičnim vpogledom v uradno evidenco ali na podlagi zahteve, podatki pa se zahtevajo in sporočajo v pisni obliki. '''V primeru, da se podatki zahtevajo ali sporočijo po elektronski poti, morata biti zahteva ali sporočilo elektronsko podpisana z elektronskim podpisom''' oziroma mora biti nedvomno razvidno, da je zahtevo ali sporočilo poslala pooblaščena oseba (91. člen UUP). <br /> <br /> Na podlagi zahteve se podatki iz uradnih evidenc pridobijo v primeru, ko javni uslužbenec, ki vodi postopek, nima možnosti vpogleda v uradno evidenco, v kateri se vodijo potrebni podatki. V tej zahtevi se navede zadeva, za katero se pridobivajo podatki, podatki, ki se zahtevajo, in pravna podlaga, zahteva in odgovor pa sta evidentirana pri obeh organih (93. člen UUP). Zaprošene podatke po 95. členu UUP upravljavec uradne evidence, ki je zaprošen za posredovanje podatkov iz uradne evidence, posreduje '''brezplačno'''.<br /> <br /> <br /> &amp;nbsp; <br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt; <br /> <br /> [[Category:Listine,_potrdila,_upravne_overitve_in_izmenjava_podatkov_iz_uradnih_evidenc]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Sodobno_delovno_mesto,_elektronsko_podpisovanje_in_odprte_pisarne_v_javni_upravi_ter_zaupnost_podatkov&diff=35196 2023-01-29T19:10:57Z

<p>Zc3981: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: '''Sodobno delovno mesto, elektronsko podpisovanje in odprte pisarne v javni upravi ter zaupnost podatkov&lt;br&gt; ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 4. 4. 2014, pregled 5. 12. 2022 <br /> <br /> '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek, drug uporabnik (arhitekt)[[:Sodobno delovno mesto in elektronsko podpisovanje|&lt;br&gt;]] <br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Pri SDM (sodobnem delovnem mestu) se bosta lahko tako stranka kot uradna oseba podpisali elektronko (npr. na avtomatično kreiran zapisnik). Podpis se bo izvedel preko digitalne podpisne tablice, če se bosta stranka in uradna osebe z vsebino dokumenta strinjali, pri čemer bo podpisani dokument že avtomatično shranjen v ustrezni elektronski obliki. Pojavlja se vprašanje, ali se mora uradna oseba podpisovati na tablico vsakič posebej ali pa je pravno možno, da bi se uradna oseba podpisala samo enkrat, potem pa bi se ta njen lastnoročni podpis nekje deponiral in bi ga lahko na dokument samo dodala. Če se mora uradna oseba lastnoročno digitalno podpisati vsakič posebej, je potrebno digitalno podpisno tablico obračati od stranke do uradne osebe. Če je tablica samo pri stranki, svoj lastnoročni podpis pa uradna oseba na zapisnik samo pripne, je to veliko hitreje in enostavneje. <br /> <br /> Ali oceanski sistem organiziranja pisarn (sistem delovnih mest brez stroge delitve v pisarne) zagotavlja stranki pravico do zasebnosti? <br /> <br /> Ali takšna organizacija prostorov upravnih organov vpliva na večjo transparentnost dela in večjo učinkovitost? <br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> '''Sodobno delovno mesto (SDM) je nov sistem delovnega mesta, ki izkorišča mnoge zmogljivosti elektronske oblike'''. Je eno najsodobnejših informacijskih orodij, ki bo tako strankam&amp;nbsp;kot organu prineslo mnoge prednosti, kot so: hitrost, zanesljivost, prihranek časa ter ukinitev kartončkov. &amp;nbsp;SDM vključuje posebno podpisno tablico, ki vsebuje monitor, na katerem se stranki prikažejo vsi podatki, ki bodo na dokumentu (npr. za primer pridobivanja osebne izkaznice vloga in fotografija). Stranka se podpiše na tablico s posebnim pisalom, ta podpis pa se shrani v elektronski obliki. Na enak način se lahko podpiše tudi uradna oseba.&amp;nbsp; Ker pa se uradna oseba podpisuje pogosteje, obstaja potreba, da se podpis uradne osebe ustvari na nek drugačen način in nekje shrani. Ker pa govorimo o verodostojnem podpisu v elektronski obliki, je potrebno zagotoviti vse varnostne in druge elemente, ki jih ima tak podpis. Možnosti je več: <br /> <br /> *Ker so vsi podatki na koncu v elektronski obliki, ki naj bi bila pravno veljavna, bi bilo najlažje, če bi uradna oseba dokumentu dodala svoj varni elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom, vendar v tem primeru potrebuje kvalificirano potrdilo in ustrezno prilagojen informacijski sistem.<br /> *Druga možnost je, da se uradna oseba preko ustreznega postopka na podpisno tablico podpiše enkrat, njen elektronski podpis pa se varno shrani v ustreznem infomracijkem sistemu. Pri tem je potrebno zagotoviti, da je shranjeni podpis na voljo le tej uradni osebi in nobenemu drugemu, saj predstavlja izraz volje podpisnika v povezavi z točno določenimi podatki.<br /> <br /> <br /> '''Pravica do zasebnosti in osebnostnih pravic in pravica do varstva osebnih podatkov&amp;nbsp;(35. in 38. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 URS]) spadata pod človekove pravice in temeljne svoboščine''', ki ju kot take opredeljuje [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustava Republike Slovenije] (Ur.l. RS, št. 33I/1991), in ju je potrebno upoštevati tudi pri organizaciji dela v javni upravi, naj gre za upravne postopke ali drugo delo. Zaradi vse večjega števila osebnih podatkov je posameznikova osebnost pri delovanju upravnih organov zelo izpostavljena. Temeljno načelo varovanja osebnih podatkov je predvsem v tem, da se zagotovi njihova nedostopnost. Pomembno je, da se s podatki zaupne narave srečujejo le tisti, ki so bili za to pooblaščeni ali pa so do teh podatkov kakor koli upravičeni. Področje varovanja zaupnih podatkov je urejeno z zakoni, predpisi, uredbami in drugimi akti. Kot izhaja iz&amp;nbsp; 4. člena [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32016R0679 Uredbe EU 2016/679 z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov] osebni podatek pomeni katerikoli koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Varstvo osebnega podatka je zagotovljeno vsakemu posamezniku brez izjeme. Za varovane osebne podatke štejejo tisti podatki o fizični osebi, ki kažejo na lastnosti, stanja ali razmerja posameznika, ne glede na obliko v kateri so izraženi.&lt;br&gt;<br /> <br /> Tudi [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (Ur.l. RS, št. 9/18 in novele) vsebuje nekaj določb, ki se posredno nanašajo tudi na to, da se stranki zagotavlja pravica do zasebnosti in varstvo osebnih podatkov. V prostorih, ki so namenjeni poslovanju s strankami, mora biti označeno polje diskretnosti oziroma kako drugače zagotovljena možnost individualne obravnave (tretji odstavek 105. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 UUP]). Izven delovnega časa mora biti vsa pisarniška oprema, kjer se hrani dokumentarno gradivo ali nosilci kakršnih koli podatkov, ki niso javne narave, zaklenjena ali drugače zavarovana, informacijsko komunikacijska oprema pa fizično ali programsko zaklenjena oziroma zavarovana. Vsa informacijsko komunikacijska oprema v upravnem organu mora biti nameščena tako, da je onemogočen vpogled v podatke, ki so prikazani na zaslonu ali natisnjeni na papir ali drug nosilec, nepooblaščenim osebam, ne glede na to, ali se nahajajo znotraj ali zunaj prostorov organa (tako tudi informacijski pooblaščenec v mnenju, št. 0712-2/2010/505).&lt;br&gt;<br /> <br /> Ustavni pravici do zasebnosti in varstva osebnih podatkov se uresničujeta tudi prek&amp;nbsp;[[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]], ki govori o pregledu dokumentov, obvestilih o poteku postopka in dostopu informacij javnega značaja (glej primer [[Pravica_do_vpogleda_v_lastne_podatke{{!}}Pravica do vpogleda v lastne podatke]] in mnenje informacijskega pooblaščenca št. 0712-83/2006/2).&amp;nbsp; <br /> <br /> '''Glede na to, da oceanski sistem organiziranja predvideva, da ni stroge delitve delovnih mest v pisarne, več uradnih oseb svoje delo opravlja v istem prostoru, se stranki zelo težko zagotavlja pravica do zasebnosti in varovanja osebnih podatkov. '''V praksi pogosto prihaja do problemov, že takrat, ko sta v isti pisarni dve uradni osebi, ki ne moreta na enkrat sprejeti dve stranki. Pogosto pa tudi stranka sama zaradi občutljivosti zadeve izrazi željo, da bi želela na samem govoriti z uradno osebo. Ker gre za vodenje upravnega postopka, ni &quot;klubskega&quot; in timskega dela. Uradna oseba v skladu z [[Zak:ZUP#12._.C4.8Dlen{{!}}12. členom ZUP]] samostojno opravlja dejanja v upravnem postopku in v tem okviru ugotavlja dejstva in okoliščine, na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin uporablja predpise oziroma splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil.&lt;br&gt;<br /> <br /> S takšnim načinom organiziranja dela oziroma pisarn, uradna oseba torej tudi izgublja svojo samostojnost pri vodenju postopkov in odločanju, podvržena je večji kontroli izven zakonskih pooblastil, zato je težko verjeti, da bi na ta način bila še bolj motivirana k delu. Večja transparentnost bi se morda zagotovila, a '''učinkovitost in zlasti zakonitost, tako z vidika varstva pravic strank kot mandata uradne osebe, bi lahko bili ogroženi.''' <br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt; <br /> <br /> [[Category:Informacijska_varnost]] [[Category:Vpogled_v_spis_(pregled_dokumentov)_in_informacije_javnega_značaja]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pregledovanje_e-po%C5%A1te_javnega_uslu%C5%BEbenca_s_strani_drugih&diff=35195 2023-01-29T19:00:55Z

<p>Zc3981: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: '''Pregledovanje e-pošte javnega uslužbenca s strani drugih ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 29. 1. 2023 <br /> <br /> [[Izvirnik:Pregledovanje e-pošte javnega uslužbenca s strani drugih|&lt;br&gt;]] <br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Kdaj lahko sodelavci ali nadrejeni pogledajo elektronski poštni predal javnega uslužbenca in kaj vse lahko gledajo? <br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) v 35. členu določa, da pošto, ki jo prejme javni uslužbenec na svoj uradni elektronski naslov, odpira ta javni uslužbenec. Drug javni uslužbenec tega organa lahko odpre elektronsko sporočilo, iz katerega je razvidno, da ne gre za osebno sporočilo naslovniku, samo na podlagi posebnega pisnega pooblastila predstojnika ali vodje organizacijske enote.<br /> <br /> Ker se pri pregledovanju seznama e-pošte in odpiranju e-pošte lahko razkrijejo osebni podatki, veljajo za osebe, ki niso prejemniki teh sporočil oz. lastniki teh poštnih predalov, stroga pravila, zato je nujno, da je že iz zadeve sporočila možno ugotoviti, ali gre za poslovno ali zasebno e-pošto, oz. da so predhodno pripravljena vsa pooblastila glede pregledovanja in odpiranja e-pošte. Brez odredbe sodišča praktično ni mogoče legalno pregledovati službene elektronske pošte drugih zaposlenih. Informacijska pooblaščenka navaja redke izjeme: če zaposleni umre ali da nenadno odpoved. Pregled elektronske pošte, tudi vsebine, je dovoljen le v primeru suma storitve kaznivega dejanja.<br /> <br /> '''Elektronska pošta torej vsebuje osebne podatke in za morebiten vpogled delodajalca v te podatke mora le-ta pridobiti privolitev zaposlenega, saj ima zaposleni pravico do zasebnosti na delovnem mestu.''' Ustrezno privolitev ali pooblastilo je najbolje pripraviti vnaprej, da v primeru kritične situacije (nenadna odsotnost, bolezen, odpoved ipd.) lahko ustrezno ukrepamo.<br /> <br /> Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju ureja 6. člen [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-4187?sop=2022-01-4187 Zakona o varstvu osebnih podatkov] (ZVOP-2, Ur.l. RS, št. 163/22). Ta določa, da se osebni podatki v&amp;nbsp;javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Kadar privolitev posameznika ni mogoča (recimo, da je posameznik zaradi zdravstvenih težav ne more podati ali pa brez predhodnega opozorila izgine in je nedosegljiv), pa se po določbi četrtega odstavka 6. člena ZVOP-2 ne glede na prvi odstavek tega člena lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Poudarimo pa, da je ta odstavek potrebno uporabljati previdno, saj gre za izjemo od ustaljenih pravnih podlag in jo je potrebno uporabljati le v izjemnih situacijah.&lt;br&gt;Tako je najprimerneje preventivno razmisliti o možnih situacijah, pripraviti ustrezna pravila, z njimi seznaniti zaposlene in pridobiti njihovo strinjanje z njimi.&lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt; <br /> <br /> [[Category:Upravljanje_z_e-dokumenti]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Izdaja_potrdila_o_dokon%C4%8Dnosti_in_pravnomo%C4%8Dnosti&diff=35194 2023-01-29T18:58:18Z

<p>Zc3981: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: '''Izdaja potrdila o dokončnosti in pravnomočnosti ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 21. 11. 2011, pregled 22. 1. 2023<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> V skladu s področnim zakonom so za vodenje upravnih postopkov stvarno in krajevno pristojne vse notranjeorganizacijske enote organa. Ali ena izmed notranjeorganizacijski enot organa, v primeru zahteve stranke v postopku za izdajo potrdila o dokončnosti in pravnomočnosti upravne odločbe, ki jo je izdala druga notranjeorganizacijska enota organa, lahko izvede ugotovitveni postopek in podatke o nastopu dokončnosti in pravnomočnosti sama pridobi od druge enote organa ali je za potrjevanje omenjenega dejstva izključno pristojna tista enota organa, ki je odločbo tudi izdala in pri kateri se nahaja upravna dokumentacija (npr. vročilnica)?&lt;br&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> Kot dokazilo o dejstvih, pomembnih za odločitev v upravni zadevi, se uporabljajo tudi potrdila, ki jih izdajajo državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco (prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#179._.C4.8Dlen|179. člena ZUP]]), in tudi o drugih dejstvih, če tako določa zakon (prvi odstavek [[Zak:ZUP#180._.C4.8Dlen|180. člena ZUP]]). Z izrazom&amp;nbsp;»potrdilo«&amp;nbsp;ni mišljeno le potrdilo v ožjem pomenu besede, temveč vsaka listina o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, in tudi o drugih dejstvih, če tako določa zakon, čeprav ima drugačen naziv (npr. diploma, spričevalo, izkaz, certifikat, izpisek, izvleček itd.). Pravila o potrdilih veljajo za vse listine v enaki meri. Če navedeni organi in organizacije o dejstvih, ki so pomembna za odločitev v upravni zadevi, ne vodijo uradne evidence, z zakonom pa tudi ni določeno, da so o takih dejstvih dolžni izdati potrdilo, mora organ, ki vodi postopek v upravni zadevi, ta dejstva ugotoviti z drugimi dokazili ([[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen|139. člen ZUP]]) (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 352-353).&lt;br&gt;<br /> <br /> V skladu s petim odstavkom [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen|225. člena ZUP]] izda potrdilo o dokončnosti in pravnomočnosti organ na zahtevo stranke ali drugega organa. Gre za potrdilo o dejstvu, o katerem se ne vodi uradna evidenca, postopek ugotavljanja tega dejstva pa je urejen v podpoglavju &quot;Potrdila&quot; (179.-[[Zak:ZUP#180.a_.C4.8Dlen|180.a člen ZUP]]). Pravila v zvezi z izdajo teh potrdil vsebujeta tudi [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 20/2005 in novele) in [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6934 Pravilnik o potrjevanju dokončnosti in pravnomočnosti upravnih aktov] (Ur. l. RS, št. 43/2005 in novela).<br /> <br /> Zavrnitev izdaje potrdila ali analogno molk organa za izdajo potrdila je enako položaju izdaje negativne oz. zavrnilne odločbe, ki jo v primeru nemožnosti potrditve želenega dejstva organ celo mora izdati, da se s tem omogoči stranki možnost pravnega varstva. Odloča se namreč o pravici stranke do izdaje potrdila, ki je sorazmerna z dolžnostjo organa, da potrdilo izda (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 167; prim. z Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 356). &lt;br&gt;<br /> <br /> Pri izdaji tega potrdila gre za razmerje med organom in stranko (oz. med dvema organoma). Odgovor na vprašanje je zato odvisen od tega, ali ima notranja organizacijska enota organa status organa ali ne (o tem za primerjavo glej [[Izdajanje ter vročanje sklepov in odločb med posameznimi oddelki enega organa|prvi primer]] in [[Evidentiranje dokumentov, poslanih znotraj organa|drugi primer]].<br /> <br /> '''Če imajo notranje organizacijske enote samostojnost (svojo stvarno in krajevno pristojnost), potem so same - izključno - pristojne za izdajo potrdil o dokončnosti in pravnomočnosti odločb iz svoje pristojnosti, v nasprotnem primeru (organ je z vidika upravnega odločanja enovit) pa potrdilo lahko izda katerakoli organizacijska enota - po naravi stvari pa je logično, da ga bo izdala tista enota, ki razpolaga z dokumentacijo.''' V tem primeru bi se zahteva za izdajo potrdila odstopila tej notranji organizacijski enoti, stranke pa se o tem ne bi obveščalo kot v primeru če bi šlo formalno za dva samostojna organa. &lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Evidentiranje_dokumentov,_poslanih_znotraj_organa&diff=35193 2023-01-29T18:56:21Z

<p>Zc3981: /* Zadeva:&amp;nbsp;evidentiranje dokumentov, poslanih znotraj organa */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva''':&amp;nbsp;Evidentiranje dokumentov, poslanih znotraj organa ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 22. 12. 2010, pregled 24. 1. 2023<br /> <br /> =='''Vprašanje:'''==<br /> <br /> Upravni organ je s svojim aktom določil, da se dokumenti, ki nastanejo po notranji pobudi v organu, evidentirajo kot lastni dokumenti. To pomeni, da se vsa pošta, ki se pošilja med oddelki znotraj organa, evidentira kot lastni dokumenti in ne kot izhodni dokumenti in v nadaljevanju vhodni dokumenti. Ali je to pravilno? Ali se skladno z Uredbo o upravnem poslovanju šteje za organ&amp;nbsp;»mestna oz. občinska&amp;nbsp;uprava«? Ali se lahko kot organ šteje tudi Inšpektorat znotraj mestne oz. občinske&amp;nbsp;uprave?&amp;nbsp;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> Pravne osebe vstopajo v pravna razmerja z drugimi pravnimi subjekti preko svojih organov. Organe glede na število članov delimo na enoosebne in večosebne, večosebne organe pa glede na način sprejemanja odločitev delimo na monokratične in kolegijske. &lt;br&gt;<br /> <br /> ZUP pojem &quot;organ&quot; opredeli kot organ državne uprave ali drug državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti in nosilec javnih pooblastil, ki mu zakon daje pristojnost za odločanje v upravni zadevi (prvi odstavek [[Zak:ZUP#5._.C4.8Dlen|5. člena ZUP]]). Organe državne uprave določa [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakon o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 52/2002 in novele;&amp;nbsp;glej 14. člen ZDU-1), druge državne organe pa npr. za potrebe urejanja položaja v teh organih zaposlenih oseb, tj. javnih uslužbencev, določa [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakon o javnih uslužbencih] (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in novele; glej 6. člen ZJU). [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 Zakon o lokalni samoupravi] (ZLS, Ur. l. RS, št. 72/1993 in novele) določa, da so organi občin občinski svet, župan in nadzorni odbor (28. člen ZLS). Ne glede na to ZLS občinsko upravo ureja v posebnem poglavju, v katerem med drugim določa, da jo ustanovi in notranjo organizacijo določi občinski svet na predlog župana (49. člen ZLS).<br /> <br /> Notranja organiziranost organov je določena z aktom o notranji organizaciji v skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih] (Ur. l. RS, št. 58/2003 in novele). &lt;br&gt;<br /> <br /> Upravno poslovanje organov državne uprave, uprav samoupravnih lokalnih skupnosti ter drugih pravnih in fizičnih oseb, kadar na podlagi javnih pooblastil opravljajo upravne naloge, ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), če ni s to uredbo in z drugimi predpisi določeno drugače. UUP določa, da je '''dokument''' izviren ali reproduciran (pisan, risan, tiskan, fotografiran, fotokopiran, fonografski, v elektronski obliki ali kako drugače zapisan) zapis, ki je bil prejet ali je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje (6. člen UUP). '''Lastni dokument''' je dokument, ki je nastal pri delu organa in ga organ ni poslal drugemu naslovniku, '''izhodni dokument''' je dokument, ki je nastal pri delu organa in ga je organ poslal drugemu naslovniku, '''vhodni dokument''' pa je dokument, ki ga je organ prejel (6. člen UUP). Kdo je naslovnik, UUP ne določa, iz smisla določb pa izhaja, da je to bodisi drug organ bodisi drug pravni subjekt (fizična ali pravna oseba), ne pa druga notranja organizacijska enota istega organa. '''Glede na to je prav, da se dokumenti, ki nastanejo po notranji pobudi v organu in se pošiljajo med notranjimi organizacijskimi enotami istega organa, evidentirajo kot lastni dokumenti'''.&lt;br&gt;<br /> <br /> '''Iz ZUP izhaja, da ima občinska uprava status organa, ki mora v primeru odločanja o upravnih zadevah ravnati po ZUP''', saj določa njeno stvarno pristojnost za odločanje v upravnih zadevah iz izvirne in prenesenih pristojnosti občin na prvi stopnji, če seveda zakon ne določa drugače ([[Zak:ZUP#17._.C4.8Dlen|17. člen]] ZUP;&amp;nbsp;glej tudi [[Zak:ZUP#1._.C4.8Dlen|1. člen]] ZUP in [[Zak:ZUP#5._.C4.8Dlen|5. člen]] ZUP).<br /> <br /> S stališča stvarne pristojnosti nastopi problem v primeru, če občinska uprava ni organizirana kot enovit organ, ampak jo tvori več organov (da občinsko upravo lahko tvori več organov izhaja iz ZLS posredno preko določbe, da spore o pristojnosti med organi občinske uprave rešuje župan - glej 49. člen ZLS). Gre za vprašanje, ali je v takem primeru stvarno pristojen posamezni organ občinske uprave ali uprava kot celota? Teorija meni, da uprava kot celota, pri čemer se opira na besedilo 17. člena ZUP, ki govori o pristojnosti uprave in ne upravnih organov (sklicuje se tudi na določbo 49. člena ZLS, ki pa je bila v vmesnem času spremenjena z novelo ZLS-N). V skladu s je mogoče o samostojnih organih občinske uprave govoriti le pogojno, saj je položaj bolj podoben enovitemu organu z notranjimi organizacijskimi enotami - o stvarni pristojnosti posameznih organov občinske uprave torej ni mogoče govoriti (Jerovšek et al., 2004, ZUP s komentarjem, str. 123-124; prim. z Vlaj, Lokalna samouprava, 2006, str. 195-197).&lt;br&gt;<br /> <br /> Glede na zgoraj navedeno '''mestna oziroma občinska uprava šteje za organ v smislu ZUP in UUP, inšpektorat pa ne'''.&amp;nbsp;&lt;br&gt;<br /> <br /> '''Ker gre v konkretnem primeru za pošiljanje pošte znotraj organa, je označba dokumentov kot lastnih ustrezna'''. Organ pošte namreč ne pošilja drugemu naslovniku, temveč pošta oz. dokumenti ostanejo znotraj istega organa.&lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Reaktiviranje_zadeve&diff=35192 2023-01-29T14:21:09Z

<p>Zc3981: </p> <hr /> <div>=='''Zadeva: '''Reaktiviranje zadeve==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023<br /> <br /> <br /> <br /> =='''Vprašanje:'''==<br /> <br /> Ali se zadeva lahko reaktivira in kdaj?<br /> <br /> =='''Odgovor:'''==<br /> <br /> Neredko se zgodi, da mora organ ponovno obravnavati zadevo, ki je že bila rešena in je shranjena v tekoči ali stalni zbirki dokumentarnega gradiva. V takšnem primeru je tako potrebno upoštevati določbo šestega odstavka 71. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), ki določa, da se mora zadeva iz tekoče ali stalne zbirke dokumentarnega gradiva prenesti v zbirko nerešenih zadev in se kot takšna tudi evidentirati, obenem pa se izroči v ponovno obravnavanje javnemu uslužbencu. Takšna določba je za mnoge strokovnjake sporna, saj se ob reaktiviranju zadeve povzroči veliko dodatnega dela, predvsem z vidika ažurnega stanja v tekoči ali stalni zbirki dokumentarnega gradiva. Brez dodatnih zahtev naj bi se tako ponovno aktivirale le tiste zadeve, ki jih je javni uslužbenec, ki vpisuje podatke v evidenco, napačno zaključil. Namreč, UUP res dopušča možnost ponovnega aktiviranja zadev, vendar se takšna praksa ne zdi primerna, saj spodbuja nepregledno stanje, odpira pa tudi možnost špekulativnih dejanj (rešeno do roka, zaključek zadeve in nato ponovno aktiviranje, popravljanje upravne statistike, …). Primernejša se zdi načelna drža, da na kakršenkoli način rešene oziroma zaključene zadeve ostanejo zaključene, njihova razveljavitev oziroma ponovno aktiviranje pa naj poteka na način, da se smiselno aktivirana zadeva evidentira z novo številko, pri čemer se v evidenco vpiše ustrezna zveza oziroma povezava (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 135–136).&lt;br&gt;''<br /> <br /> Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> =='''Želite podati svoje mnenje:'''==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Razlika_med_klasificiranjem_in_signiranjem&diff=35191 2023-01-29T14:17:00Z

<p>Zc3981: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>=='''Zadeva: '''Razlika med klasificiranjem in signiranjem==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023<br /> <br /> <br /> <br /> =='''Vprašanje:'''==<br /> <br /> Kaj je signiranje? V čem se razlikuje od klasificiranja? Kaj je klasificiranje?<br /> <br /> =='''Odgovor:'''==<br /> <br /> Signiranje pomeni, po 46. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), dodeljevanje zadev v reševanje pristojni notranji organizacijski enoti ali pooblaščenemu javnemu uslužbencu. Signiranje poteka po načrtu signiranih znakov, ki je določen s 47. členom UUP. Ta člen v drugem in tretjem odstavku določa, da je načrt odvisen od notranje organizacije in sistematizacije delovnih mest, signirni znaki pa se nanašajo na delovno mesto in ne na osebo. Signirni znak je sestavljen iz številčne oznake notranje organizacijske enote in delovnega mesta javnega uslužbenca. Klasificiranje pa določa 45. členom UUP, in sicer se evidenca zadev vodi po vsebini le-teh na podlagi klasifikacijskih znakov, ki so opredeljeni v načrtu klasifikacijskih znakov. <br /> '''Klasificiranje torej pomeni razvrščanje gradiva glede na vsebino zadeve. Signiranje se tako razlikuje od klasificiranja v tem, da pri signiranju dodeljujemo gradivo v reševanje, pri klasificiranju pa ga vsebinsko razvrščamo''' (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 105, 158).&lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> =='''Želite podati svoje mnenje:'''==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Razlika_med_klasificiranjem_in_signiranjem&diff=35190 2023-01-29T14:16:35Z

<p>Zc3981: </p> <hr /> <div>=='''Zadeva: '''Razlika med klasificiranjem in signiranjem==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023<br /> <br /> <br /> <br /> =='''Vprašanje:'''==<br /> <br /> Kaj je signiranje? V čem se razlikuje od klasificiranja? Kaj je klasificiranje?<br /> <br /> =='''Odgovor:'''==<br /> <br /> Signiranje pomeni, po 46. členu Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), dodeljevanje zadev v reševanje pristojni notranji organizacijski enoti ali pooblaščenemu javnemu uslužbencu. Signiranje poteka po načrtu signiranih znakov, ki je določen s 47. členom UUP. Ta člen v drugem in tretjem odstavku določa, da je načrt odvisen od notranje organizacije in sistematizacije delovnih mest, signirni znaki pa se nanašajo na delovno mesto in ne na osebo. Signirni znak je sestavljen iz številčne oznake notranje organizacijske enote in delovnega mesta javnega uslužbenca. Klasificiranje pa določa 45. členom UUP, in sicer se evidenca zadev vodi po vsebini le-teh na podlagi klasifikacijskih znakov, ki so opredeljeni v načrtu klasifikacijskih znakov. <br /> '''Klasificiranje torej pomeni razvrščanje gradiva glede na vsebino zadeve. Signiranje se tako razlikuje od klasificiranja v tem, da pri signiranju dodeljujemo gradivo v reševanje, pri klasificiranju pa ga vsebinsko razvrščamo''' (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 105, 158).&lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> =='''Želite podati svoje mnenje:'''==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Ravnanje_organa_v_primeru_nepopolne_vloge&diff=35189 2023-01-29T14:12:17Z

<p>Zc3981: </p> <hr /> <div>=='''Zadeva: '''Ravnanje organa v primeru nepopolne vloge==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023<br /> <br /> <br /> <br /> =='''Vprašanje:'''==<br /> <br /> Kako ravna glavna pisarna, če stranka prinese nepopolno vlogo osebno?<br /> <br /> =='''Odgovor:'''==<br /> <br /> Organ oziroma javni uslužbenec, pooblaščen za sprejem vlog, mora vlogo sprejeti vedno, tudi če ugotovi, da je formalno pomanjkljiva. Javni uslužbenec, ki je določen za neposreden sprejem vlog, mora v tem primeru, po 19. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), '''stranko na pomanjkljivosti opozoriti ter ji pojasniti, kako naj jih&amp;nbsp;odpravi. Če stranka zahteva, da se njena vloga kljub temu sprejme, se v zadevi napravi zaznamek, da je stranka bila opozorjena na pomanjkljivosti'''. Po&amp;nbsp;ZUP mora organ stranko pisno pozvati, da odpravi formalne pomanjkljivosti, ter jo seznaniti s pravnimi posledicami, do katerih pride v primeru, če teh ne odpravi v predpisanem roku. Zaradi tega je potrebno vse določbe UUP dopolnjevati z določbami ZUP in se v primeru neposrednega neskladja tudi ravnati po njem (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 66).&lt;br&gt;Namreč, prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen|67. člena ZUP]] določata, da organ nepopolnih ali nerazumljivih vlog ne sme zavreči, ampak mora v petih delovnih dneh od stranke zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi. Organ tako vložniku pošlje ali izroči zahtevo za odpravo pomanjkljivosti v obliki dopisa, če je ta podal vlogo neposredno pri organu. V primeru, da stranka pomanjkljivosti odpravi v predpisanem roku, se šteje, da je vloga bila vložena takrat, ko so njene pomanjkljivosti bile odpravljene. Če stranka pomanjkljivosti vloge ne odpravi, pa jo organ zavrže s sklepom.&lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> =='''Želite podati svoje mnenje:'''==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pristojnost_za_izlo%C4%8Danje_in_odbiranje_dokumentarnega_gradiva&diff=35188 2023-01-29T14:06:45Z

<p>Zc3981: </p> <hr /> <div>=='''Zadeva: '''Pristojnost za izločanje in odbiranje dokumentarnega gradiva==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023<br /> <br /> <br /> =='''Vprašanje:'''==<br /> <br /> Kdo izloča in odbira dokumentarno gradivo?<br /> <br /> =='''Odgovor:'''==<br /> <br /> Dokumentarno gradivo izloča in odbira posebna komisija za izločanje in odbiranje dokumentarnega gradiva, ki jo po drugem odstavku 80. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) določi predstojnik. Sestavo komisije pa določa šesti odstavek istega člena, ki določa, da je le-ta sestavljena '''iz javnih uslužbencev iz glavne pisarne in strokovnih uslužbencev, ki rešujejo zadeve z vsebinskega področja, na katerega se nanaša dokumentarno gradivo'''.&lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> =='''Želite podati svoje mnenje:'''==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Prenos_dokumentarnega_gradiva_iz_teko%C4%8De_v_stalno_zbirko_dokumentarnega_gradiva&diff=35187 2023-01-29T14:03:58Z

<p>Zc3981: </p> <hr /> <div>=='''Zadeva: '''Prenos dokumentarnega gradiva iz tekoče v stalno zbirko dokumentarnega gradiva==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023<br /> <br /> <br /> =='''Vprašanje:'''==<br /> <br /> Po kolikšnem času prenesemo dokumentarno gradivo iz tekoče v stalno zbirko dokumentarnega gradiva?<br /> <br /> =='''Odgovor:'''==<br /> <br /> Prenos dokumentarnega gradiva iz tekoče v stalno zbirko ureja 72. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele). Po tej določbi se dokumentarno gradivo iz tekoče zbirke prenese v stalno zbirko po poteku dveh let. Pred prenosom pa se iz tekoče zbirke odbere dokumentarno gradivo, katerega rok hrambe je dve leti, ter se izloči in uniči.&lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> =='''Želite podati svoje mnenje:'''==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pregledovanje_e-po%C5%A1te_javnega_uslu%C5%BEbenca_s_strani_drugih&diff=35186 2023-01-29T14:01:06Z

<p>Zc3981: </p> <hr /> <div>== '''Zadeva: '''Pregledovanje e-pošte javnega uslužbenca s strani drugih ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 29. 1. 2023 <br /> <br /> [[Izvirnik:Pregledovanje e-pošte javnega uslužbenca s strani drugih|&lt;br&gt;]] <br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Kdaj lahko sodelavci ali nadrejeni pogledajo elektronski poštni predal javnega uslužbenca in kaj vse lahko gledajo? <br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) v 35. členu določa, da pošto, ki jo prejme javni uslužbenec na svoj uradni elektronski naslov, odpira ta javni uslužbenec. Drug javni uslužbenec tega organa lahko odpre elektronsko sporočilo, iz katerega je razvidno, da ne gre za osebno sporočilo naslovniku, samo na podlagi posebnega pisnega pooblastila predstojnika ali vodje organizacijske enote.<br /> <br /> Ker se pri pregledovanju seznama e-pošte in odpiranju e-pošte lahko razkrijejo osebni podatki, veljajo za osebe, ki niso prejemniki teh sporočil oz. lastniki teh poštnih predalov, stroga pravila, zato je nujno, da je že iz zadeve sporočila možno ugotoviti, ali gre za poslovno ali zasebno e-pošto, oz. da so predhodno pripravljena vsa pooblastila glede pregledovanja in odpiranja e-pošte. Brez odredbe sodišča praktično ni mogoče legalno pregledovati službene elektronske pošte drugih zaposlenih. Informacijska pooblaščenka navaja redke izjeme: če zaposleni umre ali da nenadno odpoved. Pregled elektronske pošte, tudi vsebine, je dovoljen le v primeru suma storitve kaznivega dejanja.<br /> <br /> '''Elektronska pošta torej vsebuje osebne podatke in za morebiten vpogled delodajalca v te podatke mora le-ta pridobiti privolitev zaposlenega, saj ima zaposleni pravico do zasebnosti na delovnem mestu.''' Ustrezno privolitev ali pooblastilo je najbolje pripraviti vnaprej, da v primeru kritične situacije (nenadna odsotnost, bolezen, odpoved ipd.) lahko ustrezno ukrepamo.<br /> <br /> Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju ureja 9. člen [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-4187?sop=2022-01-4187 Zakona o varstvu osebnih podatkov](ZVOP-2, Ur.l. RS, št. 163/22). Ta določa, da se osebni podatki v&amp;nbsp;javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Kadar privolitev posameznika ni mogoča (recimo, da je posameznik zaradi zdravstvenih težav ne more podati ali pa brez predhodnega opozorila izgine in je nedosegljiv), pa se po določbi četrtega odstavka 6. člena ZVOP-2 ne glede na prvi odstavek tega člena lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Poudarimo pa, da je ta odstavek potrebno uporabljati previdno, saj gre za izjemo od ustaljenih pravnih podlag in jo je potrebno uporabljati le v izjemnih situacijah.&lt;br&gt; Tako je najprimerneje preventivno razmisliti o možnih situacijah, pripraviti ustrezna pravila, z njimi seznaniti zaposlene in pridobiti njihovo strinjanje z njimi.&lt;br&gt; <br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].'' <br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt; <br /> <br /> [[Category:Upravljanje_z_e-dokumenti]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Hranjenje_zadeve_v_%C4%8Dasu_do_prihoda_zadnje_povratnice&diff=35185 2023-01-29T13:39:31Z

<p>Zc3981: /* Vprašanje: */</p> <hr /> <div>=='''Zadeva:''' Hranjenje zadeve v času do prihoda zadnje povratnice==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009<br /> <br /> <br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Vložišče ima posebno evidenco za povratnice. Ko pride zadnja povratnica, gre k referentu. Kje naj bo zadeva v vmesnem času?<br /> <br /> =='''Odgovor:'''==<br /> <br /> Zadeva, ki še ni rešena, ima do prispetja zadnje povratnice naziv ''nerešena'' ter se nahaja pri javnemu uslužbencu ali v glavni pisarni, kar določa prvi odstavek [[Zak:UUP#182._.C4.8Dlen|182. člena UUP]]. Zadeve, ki jih ni mogoče neprekinjeno reševati, pa se nahajajo v fizični obliki v tako imenovanem rokovniku, kar določa drugi odstavek [[Zak:UUP#182._.C4.8Dlen|182. člena UUP]]. Rokovnik je namreč po petindvajseti točki [[Zak:UUP#2._.C4.8Dlen|2. člena UUP]] evidenca ali zbirka zadev in je organiziran kot del zbirke nerešenih zadev.&lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> =='''Želite podati svoje mnenje:'''==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Ozna%C4%8Ditev_nepravilnosti_pri_odpiranju_po%C5%A1te&diff=35184 2023-01-29T13:37:23Z

<p>Zc3981: </p> <hr /> <div>=='''Zadeva: '''Označitev nepravilnosti pri odpiranju pošte==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023<br /> <br /> <br /> <br /> =='''Vprašanje:'''==<br /> <br /> Kako se označijo nepravilnosti pri odpiranju pošte?<br /> <br /> =='''Odgovor:'''==<br /> <br /> Nepravilnosti pri odpiranju pošte določa 38. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele). Vse nepravilnosti, ki se ugotovijo pri odpiranju fizične pošte, se morajo označiti z zaznamkom na prispelem dokumentu. Kadar se nepravilnosti pri odpiranju pošte ugotovijo pri prispeli pošti v elektronski obliki, pa je organ dolžan o tem obvestiti pošiljatelja, ga pozvati, da pošto pošlje v ustrezni obliki, ter obenem o opravilu napisati zaznamek. <br /> <br /> Zaznamek se lahko evidentira fizično, na list papirja, ali elektronsko, neposredno v informacijski sistem. Kljub temu, da torej UUP dopušča, da se uradni zaznamek fizično evidentira na dokument ali poseben list papirja, se prva možnost odsvetuje. Namreč, če se pošta nanaša na odločanje v konkretni upravni zadevi, bi bilo takšno evidentiranje celo v nasprotju z ZUP, po katerem se uradni zaznamki v upravnih postopkih uporabljajo le za notranje poslovanje organa, označijo pa se praviloma na posebnem listu papirja (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 65).&lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> =='''Želite podati svoje mnenje:'''==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Opredeljevanje_trajnega_gradiva_kot_arhivsko_gradivo&diff=35183 2023-01-29T13:34:28Z

<p>Zc3981: </p> <hr /> <div>=='''Zadeva: '''Opredeljevanje trajnega gradiva kot arhivsko gradivo==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023<br /> <br /> <br /> =='''Vprašanje:'''==<br /> <br /> Ali lahko trajno gradivo arhiv kadarkoli opredeli kot arhivsko?<br /> <br /> =='''Odgovor:'''==<br /> <br /> Trajno gradivo je definirano v prvem odstavku 77. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), ki določa, da je dokumentarno gradivo, ki je bilo določeno s predpisi kot gradivo, ki je trajno pomembno za organ in se zato hrani trajno oziroma do poteka roka trajne hrambe pri organu, če nima narave arhivskega gradiva in ga ni treba izročiti pristojnemu arhivu. '''Vsako gradivo, ki je trajno pomembno za delo organa in nima značaja arhivskega gradiva, se hrani pri organu'''. Trajno gradivo lahko arhiv opredeli kot arhivsko gradivo samo v primeru, da izpolnjuje pogoje, ki določajo arhivsko gradivo (osma alinea 2. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih] (ZVDAGA; Ul. l. RS, 30/06 in novele) ima trajen pomen za zgodovino, druge znanosti in kulturo ali trajen pomen za pravni interes pravnih in fizičnih oseb).<br /> <br /> Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> =='''Želite podati svoje mnenje:'''==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Osebno_naslovljene_po%C5%A1iljke_na_javne_uslu%C5%BEbence&diff=35182 2023-01-29T13:30:57Z

<p>Zc3981: </p> <hr /> <div>=='''Zadeva: '''Osebno naslovljene pošiljke na javne uslužbence==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023<br /> <br /> <br /> <br /> =='''Vprašanje:'''==<br /> <br /> Kako ravnajo javni uslužbenci v primeru fizičnih pošiljk, ki so nanje naslovljene osebno?<br /> <br /> =='''Odgovor:'''==<br /> <br /> Javni uslužbenec, ki je zadolžen za odpiranje pošte, mora v primeru fizične pošiljke, ki je osebno naslovljena na drugega javnega uslužbenca, ravnati v skladu s četrtim odstavkom 37. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele). Po tem členu se '''pošiljke, ki so naslovljene osebno na javnega uslužbenca, ne smejo odpirati'''. Kadar se izkaže, da osebna pošiljka vsebuje vlogo in priloge ali druge dokumente, ki so pomembni za delo organa, pa mora javni uslužbenec z ustrezno pisarniško odredbo le-to dostaviti javnemu uslužbencu, ki je zadolžen za odpiranje pošte.&lt;br&gt;''<br /> <br /> Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> =='''Želite podati svoje mnenje:'''==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Nepopolno_signiranje&diff=35181 2023-01-29T13:12:38Z

<p>Zc3981: </p> <hr /> <div>=='''Zadeva: '''Nepopolno signiranje==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023<br /> <br /> <br /> <br /> =='''Vprašanje:'''==<br /> <br /> Kaj pomeni izraz&amp;nbsp;»nepopolno signiranje«?<br /> <br /> =='''Odgovor:'''==<br /> <br /> Signiranje oziroma signirni znak je definiran v 46. in 47. členih [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovnju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), in sicer je to številčna označba, ki je sestavljena iz označbe notranje organizacijske enote in zaporedne številke javnega uslužbenca. Termina nepopolno signiranje UUP iz leta 2018 ne navaja, ampak ga nadomesti z delnim signiranjem.<br /> <br /> Izraz »delno signiranje« pa se nanaša na zadeve, ki se označijo samo s signirnim znakom vodstva organa oziroma vodstva notranje organizacijske enote, kar opredeljuje drugi odstavek 46. člena UUP. Po tem odstavku se&amp;nbsp;»delno signirajo«&amp;nbsp;predvsem zadeve, ki se nanašajo na stvarno pristojnost notranjeorganizacijske enote, vodja te enota pa dodeli zadevo v reševanje javnemu uslužbencu. <br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> =='''Želite podati svoje mnenje:'''==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Napa%C4%8Dno_naslovljene_po%C5%A1iljke&diff=35180 2023-01-29T12:55:27Z

<p>Zc3981: </p> <hr /> <div>=='''Zadeva: '''Napačno naslovljene pošiljke==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 29. 1. 2023<br /> <br /> <br /> <br /> =='''Vprašanje:'''==<br /> <br /> Ali lahko napačno naslovljene pošiljke odpremo?<br /> <br /> =='''Odgovor:'''==<br /> <br /> Na podlagi drugega in tretjega odstavka 37. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) '''napačno naslovljenih pošiljk ne odpiramo'''. V primeru napačne dostave oziroma kadar iz ovojnice nedvoumno izhaja, da je naslovnik drug organ, druga pravna ali fizična oseba, se to na ovojnici ali dokumentu označi z besedama &quot;Napačno dostavljeno!&quot;. Pošto se brez odlašanja pošlje pravemu naslovniku ter se o tem obvesti tudi pošiljatelja (ločiti je treba situacijo, ko je pošta napačno naslovljena, od situacije, ko je pošta napačno dostavljena – tu se upoštevajo določila ZUP glede poslovanja z vlogami, za katere organ ni pristojen). <br /> <br /> Ker pa organ običajno ugotovi, ali je vročevalec res napačno dostavil pošto oziroma ali se napačno dostavljena pošta nanaša na odločanje v upravni zadevi šele, ko jo odpre, mora v takšni situaciji presoditi, kateri organ (ali sodišče) je pristojen za obravnavo zahteve. '''Če to ugotovi, mu mora dokument odstopiti v reševanje in o tem obvestiti pošiljatelja oziroma stranko, v nasprotnem primeru pa mora zahtevo zavreči s pisnim sklepom''' (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 67).&lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> =='''Želite podati svoje mnenje:'''==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Lociranje_stalne_zbirke_dokumentarnega_gradiva&diff=35179 2023-01-29T12:50:14Z

<p>Zc3981: </p> <hr /> <div>=='''Zadeva: '''Lociranje stalne zbirke dokumentarnega gradiva==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023<br /> <br /> <br /> =='''Vprašanje:'''==<br /> <br /> Kje je locirana stalna zbirka dokumentarnega gradiva?<br /> <br /> =='''Odgovor:'''==<br /> <br /> Stalno zbirko dokumentarnega gradiva se mora locirati tam, kjer je gradivo zavarovano pred poškodbami, uničenjem in izgubo, kar določa drugi odstavek 74. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), obenem pa isti člen določa, da se stalna zbirka locira prostorsko ločeno od tekoče zbirke.&lt;br&gt;S slednjim UUP tako jasno opredeljuje, da '''gre za dva ločena prostora''', in ne, da se znotraj istega prostora ločeno oblikujeta dve zbirki. (Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 137).&lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> =='''Želite podati svoje mnenje:'''==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Izlo%C4%8Danje_dokumentarnega_gradiva&diff=35178 2023-01-29T12:44:46Z

<p>Zc3981: </p> <hr /> <div>=='''Zadeva: '''Izločanje dokumentarnega gradiva==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023<br /> <br /> <br /> <br /> =='''Vprašanje:'''==<br /> <br /> Kaj storimo z izločenim dokumentarnim gradivom?<br /> <br /> =='''Odgovor:'''==<br /> <br /> Izločanje dokumentarnega gradiva določa [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele; glej od 79. in do 82. člena), po katerem se mora na vsakih pet let iz stalne zbirke dokumentarnega gradiva izločiti ali izbrisati gradivo, ki mu je potekel rok hrambe. Izločeno dokumentarno gradivo, ki vsebuje tajne podatke, se mora po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2133 Zakonu o tajnih podatkih] (Ur. l. RS, št. 50/06 in novele) uničiti tako, da ga ni več mogoče prebrati.&lt;br&gt;Izločanje gradiva iz stalne zbirke je uničevanje gradiva (oziroma brisanje vsebine gradiva v informatizirani obliki), ki mu je potekel rok hrambe – v vsakem primeru pa ostanejo evidence o zadevah in dokumentih nedotaknjene (evidenčni podatki o gradivu se ne izbrišejo) (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 143).&lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> =='''Želite podati svoje mnenje:'''==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Hranjenje_elektronskih_dokumentov_na_centralni_informacijsko_telekomunikacijski_infrastrukturi&diff=35177 2023-01-29T12:29:09Z

<p>Zc3981: </p> <hr /> <div>== '''Zadeva: '''Hranjenje elektronskih dokumentov na centralni informacijsko telekomunikacijski infrastrukturi ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023 <br /> <br /> &lt;br&gt; <br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Katere elektronsko prejete dokumente lahko hranimo izven skupne evidence dokumentarnega gradiva na centralni informacijsko telekomunikacijski infrastrukturi? <br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> Po 2. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) velja obveznost evidentiranja dokumentarnega gradiva v evidenco dokumentarnega gradiva tako za fizično kot elektronsko prejete dokumente. <br /> <br /> Izven skupne evidence dokumentarnega gradiva (na centralni informacijsko telekomunikacijski infrastrukturi) pa se hranijo vsi tisti elektronsko prejeti dokumenti, ki ne predstavljajo uradne pošte oz. evidenčnega dokumentarnega gradiva - to je neevidenčno in specifično dokumentarno gradivo. <br /> Neevidenčno gradivo je primeroma določeno v 33. členu UUP, kot na primer oglaševalska sporočila, čestitke, voščila, poslovna vabila, časopisi, publikacije, predstavitve izobraževalnih programov. Med specifično gradivo pa spada predvsem specifično dokumentarno gradivo MNZ, MO in SOVE ter statistično, hidrometeorološko, seizmološko gradivo, računovodska in knjigovodska dokumentacija, gradivo za katastre, registre, itd.. (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 112). &lt;br&gt;&lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].'' <br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Dolo%C4%8Danje_trajnega_gradiva&diff=35176 2023-01-29T11:33:16Z

<p>Zc3981: </p> <hr /> <div>=='''Zadeva: '''Določanje trajnega gradiva==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023<br /> <br /> <br /> <br /> =='''Vprašanje:'''==<br /> <br /> Ali je trajno gradivo le tisto, ki je navedeno v UUP?<br /> <br /> =='''Odgovor:'''==<br /> <br /> Trajno gradivo je dokumentarno gradivo, ki je bilo določeno s predpisi kot gradivo, ki je trajno pomembno za organ in se zato hrani trajno oziroma do poteka roka trajne hrambe pri organu, če nima narave arhivskega gradiva in ga ni treba izročiti pristojnemu arhivu (77. člen Uredbe o upravnem poslovanju; UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele).<br /> Med trajna gradiva spadajo tudi dokumentarna gradiva, ki jih kot taka določa bodisi zakon bodisi drug predpis oziroma druga dokumentarna gradiva, za katere predstojnik organa odloči, da se trajno hranijo.<br /> <br /> Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> =='''Želite podati svoje mnenje:'''==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Evidentiranje_podatkov_o_vpogledih_v_informatizirano_uradno_evidenco&diff=35174 2023-01-28T21:07:48Z

<p>Zc3981: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: ''' Evidentiranje podatkov o vpogledih v informatizirano uradno evidenco ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 1. 10. 2014, pregled 23. 1. 2023&lt;br&gt;&lt;br&gt; '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek &lt;br&gt; <br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Organ ugotavlja konkretno dejansko stanje upravne zadeve tudi z neposrednimi vpogledi v elektronske - informatizirane uradne evidence. O vpogledu se v elektronski evidenci dokumentarnega gradiva napravi uradni zaznamek, hkrati pa natisne še izpis iz izvorne uradne evidence, ki se vloži med ostale dokumente upravne zadeve v fizični obliki. Narava nekaterih postopkov ob opisanem ravnanju povzroča veliko porabo papirja, hkrati pa bistveno poveča obseg dokumentacije v fizični obliki. Ali je tiskanje izpisov iz elektronskih evidenc potrebno, ali bi za potrebe ugotovitvenega postopka zadoščal le uradni zaznamek v evidenci dokumentarnega gradiva. Kaj bi moral vsebovati uradni zaznamek?&lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> Upravni akt oziroma upravna odločba, s katero organ zaključi upravni postopek, mora temeljiti na pravilno in popolnoma ugotovljenem konkretnem dejanskem stanju, ki ustreza materialni resnici ([[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]). Za zadostitev omenjenemu standardu se vodi ugotovitveni in dokazni postopek, v katerem se izvajajo in zbirajo različni dokazi, ki jih je treba oceniti same po sebi, ter na podlagi njihove primerjave z drugimi dokazi vrednotiti njihovo dokazno vrednost, dokler ni mogoče sprejeti dokončnega dokaznega sklepa o obstoju ali neobstoju pravno relevantnega dejstva, na katerem bo temeljila odločitev. <br /> <br /> V procesu izvajanja in zbiranja dokazov organ sledi procesnim pravilom, ki zagotavljajo zakonito zavarovanje dokazov tako, da je zagotovljeno vsakokratno preverjanje ugotovljenega konkretnega dejanskega stanja, npr. ob izdaji odločbe, ob uporabi pravnih sredstev ali zahtev za sodno varstvo. Zakonito evidentiranje dokazov je garancija, ki jo zahteva vodenje poštenega in demokratičnega upravnega postopka, saj zagotavlja stranki in drugim zainteresiranih osebam, varstvo njihovega položaja, njihovih pravic in pravnih koristi. Enako je pomembno za varstvo javnega interesa, saj je tako omogočena strokovna in siceršnja kontrola in nadzor nad zakonitostjo delovanja organa. <br /> <br /> Izvedba posameznih dokazov mora biti (formalno) zakonita, saj je sicer sporna njihova dokazna vrednost. <br /> <br /> Dokazi, na podlagi katerih je organ ugotovil konkretno dejansko stanje, morajo biti preverljivi in se praviloma nahajati med dokumentacijo upravne zadeve oziroma mora biti iz dokumentacije razvidno, kjer se nahajajo. <br /> <br /> Pridobivanje podatkov o pravno relevantnih dejstvih konkretne upravne zadeve iz uradnih evidenc po uradni dolžnosti (gl. [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen{{!}}139. člen ZUP]]) je ena od uveljavljenih procesnih obveznosti vsakega organa, ki vodi upravni postopek. Omejena je lahko s pravili področnega zakona, ki morebiti ne dovoljujejo dostopa do konkretnih podatkov (npr. občutljivih osebnih podatkov o političnem, verskem ali drugem prepričanju, pripadnosti sindikatu, spolnem vedenju, kazenskih obsodbah, zdravstvenemu stanju) ali z voljo stranke, da organu prepove pridobivanje podatkov. Obveznost organa ni omejena z načinom dostopa do podatkov, ampak mora vsakovrstne podatke iz uradnih evidenc pridobiti ne glede na to, ali ima zagotovljen neposredni elektronski vpogled v evidence. Kolikor elektronskega vpogleda nima, mora podatke pridobiti na drug način, običajno s pisnim zaprosilom upravljavcu elektronske evidence. <br /> <br /> '''Dejstvo, da organ neposredno vpogleda v uradno evidenco, se evidentira v obliki uradnega zaznamka'''. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.), ki podrobneje ureja obravnavano zakonsko obveznost predpisuje, da '''mora uradni zaznamek vsebovati: ime ali naziv uradne evidence in datum vpogleda ter podatke, ki so bili pridobljeni z vpogledom''' (92. člen UUP). Omenjena določba podzakonskega akta ni povsem skladna z določbami ZUP, ki urejajo dokazovanje. Po [[Zak:ZUP#164._.C4.8Dlen{{!}}164. členu ZUP]] se podatki iz informatiziranih uradnih evidenc štejejo kot del dokumenta, čeprav se v njem v pisni oziroma listinski obliki na nahajajo. To pomeni, da je ob vpogledu v uradno evidenco treba zapisati prej omenjene podatke o evidenci ter trenutku vpogleda, ne pa tudi samih podatkov, saj je te mogoče vsak čas preveriti v uradni evidenci. Temu sledi zakonska ureditev možnosti vpogleda v dokumentacijo upravne zadeve ([[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]), ki v takih primerih prav tako določa, da se podatki iz informatiziranih uradnih evidenc v elektronski obliki štejejo za dokument v zadevi, zato se stranki, ki uveljavlja pravico do pregleda, omogoči vpogled v uradno evidenco. Na podlagi uradnega zaznamka je tako mogoče ob instančnem, strokovnem, sodnem ali drugem nadzoru mogoče vsak čas preveriti, ali odločitev temelji na pravilno ugotovljenem konkretnem dejanskem stanju. <br /> <br /> '''Poleg omenjenega velja omeniti, da ZUP omogoča tudi, da se uradni zaznamki o vpogledih v informatizirano uradno evidenco ne evidentirajo v fizični, ampak v elektronski obliki'''. Po [[Zak:ZUP#74._.C4.8Dlen{{!}}74. členu ZUP]] se '''uradni zaznamek v upravni zadevi evidentira v elektronskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje''', čemur po naši presoji ustreza&amp;nbsp; tudi '''elektronska evidenca dokumentarnega gradiva'''. V skladu že omenjenim [[Zak:ZUP#164._.C4.8Dlen{{!}}164]]. in [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen{{!}}82. členom ZUP]] je tak uradni zaznamek del dokumentacije upravne zadeve. Takšen pristop bi omogočil tudi ekonomično evidentiranje podatkov, ki se pridobijo iz uradne evidence v skladu z 91. členom UUP, ne da ti to&amp;nbsp;»obremenjevalo«&amp;nbsp;organ z dodatnim in nepotrebnim tiskanjem dokumentov. '''Kolikor nadzorni organi in sodišče nimajo dostopa do elektronske evidence dokumentarnega gradiva, je pred pošiljanjem dokumentacije potrebno poskrbeti, da dobijo tudi zadevne dokumente, ki se hranijo v elektronski obliki, bodisi da se natisnejo takrat (samo v upravnih zadevah, kjer je to potrebno) ali da se posredujejo v elektronski obliki'''.&lt;br&gt;<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt; <br /> <br /> [[Category:Listine,_potrdila,_upravne_overitve_in_izmenjava_podatkov_iz_uradnih_evidenc]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Veljavnost_upravnih_ali_sodnih_pravil_za_ureditev_spisa,_ko_se_upravni_akt_spodbija_s_sodi%C5%A1%C4%8Da&diff=35173 2023-01-28T21:06:22Z

<p>Zc3981: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: '''Veljavnost upravnih ali sodnih pravil za ureditev spisa, ko se upravni akt spodbija s sodišča&lt;br&gt; ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:'''&amp;nbsp;8. 11. 2013, pregled 24. 1. 2023 <br /> <br /> '''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek&lt;br&gt; <br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Ali lahko sodišče od organa, ki mu je ob tožbi odstopil spis (zadevo) v reševanje, zahteva ureditev spisa (zadeve), če je po Uredbi o upravnem poslovanju zadeva že urejena, medtem ko za urejanje spisa za sodišče velja sodni red?&lt;br&gt; <br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> Upravni organi so pri svojem poslovanju in urejanju dokumentarnega gradiva dolžni upoštevati Uredbo o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele). V sklopu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 UUP] je tudi natančno opredeljeno, kako morajo organi ravnati in urediti zadevo, ki jo 6. člen UUP definira kot celoto vseh dokumentov, ki se nanašajo na isto vsebinsko vprašanje ali nalogo. <br /> <br /> V primeru, ko organ ob tožbi odstopi zadevo v reševanje pristojnemu sodišču, je zadeva (po Sodnem redu je zadeva imenovana kot spis) urejena v skladu z UUP. Sodišče, ki pa zadevo oziroma spis prejme v reševanje, pa je pri urejanju spisa dolžno upoštevati Sodni red, saj delo sodne pisarne opredeljujejo določbe od 203. člena do 212. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG4076 Sodnega reda] (Ur. l. RS, št. 87/16 in novela). Ureditev spisa natančno določa tudi 234. člen Sodnega reda, ki določa, da je potrebno pred predložitvijo spisa sodišču višje stopnje zaradi pravnega sredstva iz njega izločiti vse nepotrebno, spis urediti, ga preluknjati in zvezati z vrvico, kar velja za vse spise, ne glede na obseg spisa. <br /> <br /> Izhajajoč iz UUP, Sodnega reda in upoštevanja načel in predpisov, '''sodišče ne more zahtevati od upravnega organa, da spis oziroma zadevo uredi po Sodnem redu''', saj za ureditev spisa (zadeve) '''za organ velja UUP in ne Sodni red'''. Ker za vodenje dokumentov upravne zadeve veljajo drugačna pravila kot za vodenje sodnih zadev, bi sodišče lahko kvečjemu zahtevalo, da se dokumentacija uredi po predpisu, ki zavezuje upravni organ, ne more pa na temelju posebnih pravil, ki veljajo za sodišča, zahtevati ravnanj, ki nasprotujejo tistim, ki vežejo upravni organ. Tako npr. obveznosti iz 234. člena Sodnega reda veljajo le v razmerju med nižjim in višjim sodiščem, npr. urejanja dokumentacije zadeve oziroma spisa na način, da se ta preluknja in zveže z vrvico. V primeru, da pa sodišče od organa vseeno zahteva, da uredi spis (po UUD je to zadeva) v skladu s Sodnim redom, organ slednjega ni primoran narediti, saj je za ureditev odstopljene zadeve oziroma spisa pristojno izključno sodišče, ki spis tudi preluknja in zveže z vrvico kot določa Sodni red za ureditev spisa. <br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt; <br /> <br /> [[Category:Ravnanje_z_dokumentarnim_gradivom]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Na%C4%8Din_obve%C5%A1%C4%8Danja_prijaviteljev_o_ukrepih_in%C5%A1pektorata&diff=35172 2023-01-28T21:05:16Z

<p>Zc3981: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: '''Način obveščanja prijaviteljev o ukrepih inšpektorata ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 10. 7. 2013, pregled 11. 12. 2022 &lt;br&gt;'''Status uporabnika:'''&lt;span style=&quot;line-height: 1.5em;&quot;&gt; uradna oseba, ki vodi upravni postopek&amp;nbsp;&lt;/span&gt;<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Ali mora inšpektorat prijavitelje obveščati o svojih ukrepih na način, da jih obvesti najprej (o tem ali je postopek uveden ali ne) po Uredbi o upravnem poslovanju, ki določa, da mora organ odgovoriti na vsak dopis v 15 dneh in potem še enkrat (po končanju postopka) o ugotovitvah v postopku in ukrepih po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, ki določa obveščanje vlagateljev le na njihovo zahtevo?&amp;nbsp; <br /> <br /> Ali mora inšpektor v svojem obvestilu navesti tudi vsebino ukrepa? &lt;br&gt; <br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> Prvi odstavek [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP; Uradni list RS, št. 9/18 in novele) določa, da mora katerikoli upravni organ odgovoriti na vse dopise v fizični ali elektronski obliki, iz katerih je razviden naslov pošiljatelja, najkasneje v 15 dneh od njihovega prejema. <br /> <br /> 24. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (Uradni list RS, št. 43/07 in novele, v nadaljevanju ZIN), ki velja za inšpekcijske postopke oz. inšpektorate in druge inšpekcijske organe, pa določa, da mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih. V postopku inšpektorja ima položaj stranke v postopku zavezanec, toda vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge po zakonu nima položaja stranke. Po sodni praksi pa je prijavitelju lahko priznan status stranskega udeleženca, kolikor je z ukrepi inšpektorja prizadet. <br /> <br /> Po ZUP je stranka v upravnem postopku lahko vsaka fizična oseba, ali pravna oseba zasebnega prava ali javnega prava, na katere zahtevo je postopek začet ali zoper katero teče postopek ([[Zak:ZUP#42._.C4.8Dlen|42. člen ZUP]]). Pravico udeleževati se postopka pa ima tudi oseba, ki izkaže pravni interes ([[Zak:ZUP#43._.C4.8Dlen|43. člen ZUP]]). Za nastopanje kot stranka v upravnem postopku je tako potrebno izkazati ustrezno upravičenje, sodelovati v postopku zaradi varstva lastnih interesov, torej procesno legitimacijo. Procesno legitimacijo dobi oseba z zatrjevanjem stvarne legitimacije. Stvarna legitimacija pa pomeni določeno zvezo oziroma razmerje posameznika do konkretne upravne zadeve, po kateri mu pripadajo določene pravice, obveznosti ali pravne koristi, o katerih se odloča v upravnem postopku. Stvarne legitimacije ne daje formalni predpis, temveč materialni predpis, ki določa kdo ima določeno pravico oziroma obveznost oziroma pravno korist (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 175). &amp;nbsp;&lt;br&gt; <br /> <br /> Pravico do pregleda dokumentov in obvestila o poteku postopka določa [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen|82. člen ZUP]]. Pravico seznaniti se z dokumenti zadeve ter te dokumente prepisati ali preslikati ima stranka v postopku (pa tudi njen zakoniti zastopnik in pooblaščenec), stranski udeleženci (ti imajo v postopku enake pravice in obveznosti kot stranke) ter oseba, ki verjetno izkaže pravno korist (več v Jerovšek in drugi, ZUP s komentarjem, 2004, str 284-288). <br /> <br /> Vsakdo pa ima v posameznih zadevah pravico do informacij javnega značaja v skladu s [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja] (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB in novele).&lt;br&gt; <br /> <br /> Glede na navedene pravne podlage je torej treba ločiti, kateri organi v katerih razmerjih oz. postopkih obveščajo katere osebe o določenih dejanjih oz. stanju postopka. Pri tem je treba upoštevati specialnejše predpise in položaje pred splošnimi. To v inšpekcijskem postopku pomeni naslednje sosledje: <br /> <br /> *če vpogled oz. informacijo zahteva oseba s priznanim položajem stranke, se ravna po [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen|82. členu ZUP]] (in ne ZIN, ki ureja v 24. členu le odnos do prijavitelja, ki ni stranka, niti po 17. členu UUP, ki je splošnejši in velja tudi izven upravnih postopkov); <br /> *če zahteva informacijo kdorkoli, a gre za podatke po ZDIJZ, se ravna po ZDIJZ (in podrejeno ZUP); <br /> *če pa oseba, ki zahteva informacijo, nima položaja stranke niti ne uveljavlja zahteve po ZDIJZ, se uporabi v inšpekcijskem postopku ZIN (24. člen in ne UUP); <br /> *UUP (17. člen) pa pride v poštev le, če gre za položaje, ki jih gornji trije opisi ne zajemajo.&amp;nbsp;<br /> <br /> '''V inšpekcijskem postopku se osebe, ki niso stranke, informira po ZIN, ne UUP ali ZUP.'''&amp;nbsp;'''Namen obveščanja po ZIN je v tem, da bi se inšpekcija nekako zahvalila prijaviteljem, ker s prijavami prispevajo k bolj pravni državi, ko inšpekcija ukrepa na njihovo pobudo v javnem interesu.''' Tako dobijo povratno informacijo, da inšpektorat njihove&amp;nbsp;»pomoči«&amp;nbsp;ni ignoriral. '''V skladu z ZIN mora inšpektorat vlagatelja &quot;obvestiti o svojih ukrepih&quot;, torej ni dovolj, da se ga samo obvesti npr. da je postopek uveden''', saj se ne ve, kako bo končan (ustavljen ali izrečeno opozorilo ali ukrepi ali morda celo potrebna izvršba in prekrškovne sankcije). Glede na to bi, v primeru, ko ne gre za stranko po ZUP ali za zahtevo za informacijo javnega značaja, torej zgolj za delovanje v skladu z ZIN, inšpektorat prijavitelje lahko obveščal na naslednji način: <br /> <br /> #Če ugotovi, da je prijava brezpredmetna, in '''postopka niti ne uvede, pošlje dopis o tem takoj''' po prejemu prijave.<br /> #Če postopek uvede, a konča, ker ni ugotovljenih kršitev ali jih je zavezanec odpravil na podlagi opozorila, pošlje '''obvestilo - le enkrat - takoj po ustavitvi postopka, češ da je postopek uvedel, a kršitev ni (več), zato ukrepi niso potrebni.'''<br /> #Če pa je po izvedenem postopku '''naložil ukrepe - le enkrat, a nemudoma po izdaji odločbe (glede na izvršljivost po ZIN z vročitvijo) - pošlje obvestilo (dopis) prijavitelju, da je postopek uvedel in določil glede na ugotovljene kršitve ukrepe v skladu z zakonom'''&amp;nbsp;oz. te opredeli nekoliko podrobneje, da ne bo dikcija kot taka izpadla preveč&amp;nbsp;»birokratsko«, vendar obenem ne navaja pretirano podrobno, saj ta oseba nima položaja stranke. Pri slednjem mora inšpektorat paziti zlasti, da ne razkrije varovanih osebnih idr. podatkov po [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-4187?sop=2022-01-4187 Zakonu o varstvu osebnih podatkov] (ZVOP-2, Ur. l. RS, št. 163/22) in na namen 24. člena ZIN z vidika odziva sistema (inšpekcije) kot takega, ne pa popisa prijavitelju, ki ni stranka v nekem postopku, kaj in do kdaj mora zavezanec izvesti naloženo, saj slednje velja v razmerju do javne koristi in ne pravnega interesa prijavitelja.<br /> <br /> &lt;br&gt; <br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt; <br /> <br /> [[Category:Vpogled_v_spis_(pregled_dokumentov)_in_informacije_javnega_značaja]] [[Category:Upravna_inšpekcija,_področne_inšpekcije,_informacijski_pooblaščenec_in_druge_oblike_nadzora]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Snemanje_procesnih_dejanj_po_uradni_osebi,_strankah_oz._medijih&diff=35171 2023-01-28T21:03:11Z

<p>Zc3981: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: '''Snemanje procesnih dejanj po uradni osebi, strankah oz. medijih ==<br /> <br /> '''Datum odgovora: '''18. 10. 2012, pregled 11. 12. 2022 <br /> <br /> '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku; uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Kako je urejeno področje uporabe snemalnih naprav v procesnih dejanjih, kot so npr. snemanje dajanja izjav na zapisnik pri opravljanju dejanj ugotavljanja dejstev na kraju samem, snemanje ustne obravnave na sedežu organa, dajanja izjav na zapisnik, zaslišanju strank, sestavi zapisnika po dani izjavi? Kdaj lahko odvetnik intervenira med izpovedbo stranke (vpliv na izpovedbo stranke med zaslišanjem)?&lt;br&gt;<br /> <br /> Na ustni obravnavi v okviru izvedbe ugotovitvenega postopka, je ena izmed strank od uradne osebe zahtevala, da se ji omogoči slikovno (video) snemanje ustne obravnave. Ali uradna oseba lahko oz. mora strankam omogočiti snemanje ustne obravnave in kako postopati, če se s tem ne strinjajo druge stranke v postopku oz. kako to vpliva na red v postopku?&lt;br&gt;<br /> <br /> Ali je dopustno zvočno in slikovno snemanje na ustni obravnavi v upravnem postopku s strani prisotne javnosti, npr. novinarjev ali tretjih oseb? <br /> <br /> ZUP v 155. členu namreč določa, da je ustna obravnava javna in našteva primere, ko je javnost lahko v celoti ali delno izključena, nič pa ne govori o snemanju, medtem ko je v sodnih postopkih snemanje urejeno v Sodnem redu in ZKP. Ali lahko predstojnik organa zato sprejme akt (npr. hišni red), v katerem prepove slikovna in zvočna snemanja na ustnih obravnavah oziroma določi, da je potrebno njegovo predhodno pisno dovoljenje. Ali je takšen poseg sorazmeren z vidika posega v pravico tiska in javnega obveščanja? Bi to vprašanje moral urejati zakon? &lt;br&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> '''ZUP ne ureja''' celovito področja možnosti uporabe snemalnih naprav pri procesnih dejanjih v upravnih postopkih. Takšne možnosti uporabe ZUP navaja '''le v okviru določb o zapisniku''' pri vodenju ugotovitvenega in dokaznega postopka ali&amp;nbsp;npr. sprejemanju izjav na zapisnik pri opravljanju ogledov oz. izvajanju ustnih obravnav, vprašanje pa je tesno povezano '''z načelom javnosti oz. zaupnosti''' v upravnem postopku in z '''zagotovitvijo reda''' v postopku. Institut snemanja ustnih obravnav pa ZUP posebej ne ureja. Poudariti je potrebno, da je zakonodajalec na področju pravdnih in kazenskih postopkov, uporabo snemalnih naprav na ustnih obravnavah že uredil. Razlog za ureditev tega področja je bil predvsem v ekonomičnosti postopka, saj naj bi s tem tako strankam kot tudi organom prihranili čas, zmanjšali stroške ipd. (prim. [[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen|14. člen ZUP;]] Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 113). &lt;br&gt;<br /> <br /> '''Ustna obravnava''' je osrednje procesno dejanje ugotovitvenega in dokaznega postopka, na katerem se neposredno in osebno pretrese predmet ugotovitvenega postopka. Cilj ustne obravnave je razjasnitev v zadevi in tako predstavlja koncentracijo ugotovitvenega postopka v enem samem dejanju postopka (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 326). Po prvem odstavku [[Zak:ZUP#154._.C4.8Dlen|154. člena ZUP]] se ravna uradna oseba, ki ustno obravnavo razpiše neobvezno po lastnem preudarku ali na predlog stranke z namenom razjasnitve stvari in obvezno v zadevah, v katerih je udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi ali kadar je treba opraviti ogled ali zaslišanje prič ali izvedencev. V prvem odstavku [[Zak:ZUP#155._.C4.8Dlen|155. člena ZUP]] določa še, da '''je ustna obravnava javna''', razen v primerih, določenih v naslednjih odstavkih, recimo tudi ob motnjah reda, ki jih je prikazovati vnaprej ali se pojavijo med obravnavo.&lt;br&gt;<br /> <br /> Čeprav ZUP&amp;nbsp;posebej ne ureja snemanja obravnav oz. posameznih procesnih dejanj, ki se izvajajo v okviru ustnih obravnav, '''skupna razlaga določb o obravnavi in zapisniku omogoča tudi snemanje teh, ni pa za uradno osebo obvezna'''. Torej '''se uradna oseba - ne glede na to, kdo da pobudo za snemanje oz. bo snemanje izvajal - sama odloči''', ali bo zapisnik obravnave formuliran v klasični obliki ali kot posnetek s pisnim odpravkom oz. bo dovolila snemanje drugim. &lt;br&gt;<br /> <br /> V grobem pa lahko govorimo o snemanju na pobudo oz. pri izvedbi s strani '''treh skupin oseb''': <br /> <br /> #po odredbi in s strani '''organa oz. uradne osebe''', ki vodi postopek; <br /> #s strani '''strank oz. njihovih zastopnikov;''' <br /> #s strani tretjih udeležencev v postopku, npr. '''predstavnikov medijev''' ali strokovne oz. splošne javnosti. &lt;br&gt;<br /> <br /> Ad 1:&lt;br&gt;Ko uradna oseba pri protokolaciji procesnih dejanj postopa z ZUP, mora upoštevati predvsem tretji odstavek [[Zak:ZUP#76._.C4.8Dlen|76. člena ZUP]]. Ta določa, da se izjave strank, prič, izvedencev in drugih udeležencev v postopku, ki so pomembne za odločitve, zapišejo v zapisnik. Čeprav snemanje odredi uradna oseba, '''mora prisotne seznaniti s svojo odločitvijo in pojasniti namen snemanja''', tj. sestava zapisnika. Odločitev za snemanje mora imeti legitimno podlago - torej ne le neke vrste discipliniranje strank oz. uvedba tega ukrepa kot grožnje napram ostalim (npr. da bi se vedli pričakovano zahtevam in nadrejenosti uradne osebe), čeprav je po drugi strani treba opozoriti, da so stranke v upravnem postopku v vsakem primeru dolžne govoriti resnico (11. člen ZUP). <br /> <br /> V povezavi z devetim odstavkom [[Zak:ZUP#76._.C4.8Dlen|76. člena ZUP]] pa je '''uradni osebi dana tudi možnost, da se zapisnik narekuje v elektronski nosilec zvoka '''(npr. digitalni zapis, magnetni trak ipd.). V tem primeru uradna oseba, ki vodi postopek, ob koncu dejanja pozove udeležence, da v elektronski nosilec zvoka izjavijo, da so z vsebino zapisnika seznanjeni, in ali se z njo strinjajo oziroma ali imajo kakšne pripombe. Pri takšni obliki zapisnika je pomembno, da mora biti '''pisni odpravek '''zapisnika sestavljen v osmih dneh in poslan vsem osebam, udeleženim pri dejanju, z dopisom, da lahko v nadaljnjih osmih dneh ugovarjajo zoper morebitno nepravilnost prepisa. Če v osmih dneh ne dajo pripomb na zapisnik, se šteje, da nanj nimajo pripomb, na kar jih je treba v dopisu posebej opozoriti (deseti odstavek [[Zak:ZUP#76._.C4.8Dlen|76. člena ZUP]]). <br /> <br /> Nadalje pri opravljanju preiskovalnih oz. ugotovitvenih&amp;nbsp;dejanj na kraju samem določba [[Zak:ZUP#201._.C4.8Dlen|201. člena ZUP]] omogoča '''uradni osebi,''' da z vidika dokazne moči odredi, da '''se potek izvedbe dokaza z ogledom delno ali v celoti snema,&amp;nbsp;v avdio ali video formatu. '''Tak posnetek je priloga zapisniku o ogledu in ga lahko uradna oseba kasneje predvaja strankam in drugim udeležencem, zlasti izvedencem, oziroma si ga pred odločitvijo ogleda sama. Posnetek se šteje za posredno dokazilo. Posnetek pa ne more nadomestiti zapisnika (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 560-561). <br /> <br /> Dodajamo, da si stranka v postopku lahko postavi pooblaščenca (npr. odvetnika), ki jo zastopa v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dati izjave; dejanja, ki jih v postopku opravi pooblaščenec v imenu stranke imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama ([[Zak:ZUP#53._.C4.8Dlen|53. člen ZUP]]). Postavitev pooblaščenca pa stranki ne preprečuje, da sodeluje v upravnem postopku. Poleg pooblaščenca lahko stranka na obravnavi ali izven nje tudi sama daje izjave. Tudi organ lahko v določenih procesnih položajih zahteva, da se o določenem vprašanju izreče stranka sama. Če je stranka navzoča, ko da njen pooblaščenec ustno izjavo, lahko takoj nato spremeni ali prekliče njegovo izjavo. Že starejša praksa je izražala stališče, da je preklic ali sprememba izjave možna samo v primeru takojšnje navzočnosti, sicer pa veljajo v primeru razhajanj pravila proste presoje dokazov (po Jerovšek e tal,. ZUP s komentarjem, 2004, str. 215-216). '''Odvetnik kot pooblaščenec stranke v postopku lahko pri zaslišanju stranke intervenira samo,&amp;nbsp;če organ, ki vodi postopek, zaslišane osebe&amp;nbsp;ni seznanil z dolžnostmi glede resnične izpovedbe (vsi zaslišani)&amp;nbsp;ali privilegiji zoper samoobtožbo (le priče)''', &amp;nbsp;kot določajo zlasti&amp;nbsp;[[Zak:ZUP#11._.C4.8Dlen|11. člen ZUP]],&amp;nbsp;tretji&amp;nbsp;odstavek [[Zak:ZUP#188._.C4.8Dlen|188 člena ZUP]]&amp;nbsp;in pri pričah [[Zak:ZUP#185._.C4.8Dlen|185. člen ZUP]]. Odvetnik torej ne more posegati v izpovedbo svojega klienta tako, da&amp;nbsp;bi pre/usmerjal njegovo vsebinsko izpovedbo&amp;nbsp;(prim. temeljni načeli materialne resnice in dolžnosti govoriti resnico).&amp;nbsp; <br /> <br /> Ad 2:&lt;br&gt;<br /> <br /> Pri vprašanju možnosti snemanja ustne obravnave '''s strani stranke ZUP takega zahtevka ne predvideva''', saj v prvem odstavku [[Zak:ZUP#74._.C4.8Dlen|74. člena ZUP]] določa le, da je ustna obravnava dejanje postopka, o katerem se mora sestaviti zapisnik s strani uradne osebe. Zapisnik, sestavljen v skladu z zakonom, je javna listina in nosi dokazno težo, v osmem odstavku [[Zak:ZUP#76._.C4.8Dlen|76. člena ZUP]] predvideva tudi drugačno obliko zapisnika in v povezavi z devetim odstavkom istega člena (tudi video)&amp;nbsp;posnetek, s tem da je v primeru take oblike vodenja zapisnika potrebno vedno napraviti še njegov pisni odpravek posnetka kot zapisnika (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 218). '''Z zapisnikom torej za zadostno dokazno gradivo poskrbi uradna oseba, saj&amp;nbsp;celo le ustrezno sestavljen (sneman) zapisnik pridobi dokazno moč, ki je npr. posnetek drugega udeleženca procesnega dejanja nima.''' <br /> <br /> '''Če stranka želi sama snemati ustno obravnavo in uradna oseba presodi, da to ne ovira sodelovanja te osebe niti ostalih udeležencev in celote (nemotene)&amp;nbsp;izvedbe procesnega dejanja, lahko ostali udeleženci dogodka to dovolijo. '''Več o motnjah in redu v postopku gl. določbe ZUP od [[Zak:ZUP#109._.C4.8Dlen|109. člena ZUP]] dalje. A soglasje morajo podati vsi prisotni, ne le uradna oseba, saj ger pri tem za poseg v osebno sfero ljudi in manko izrecne pravne podlage, zato je potrebna osebna privolitev oseb.&amp;nbsp; Med prisotne udeležence postopka pa umeščamo tiste osebe, ki v postopku varujejo svoje pravice in pravne interese, ali druge, ki jim je odrejena določena vloga (zastopniki, priče, izvedenci itd.). '''Ne sodijo&amp;nbsp;med te, ki bi morali podati soglasje, predstavniki splošne javnosti''', ki lahko prisostvujejo obravnavam, vendar morajo v primeru snemanja enako imeti možnost prostor pred snemanjem zapustiti, če ne želijo biti posneti, ostali pa se s snemanjem strinjajo. Pobuda oz. namera snemanja, pa tudi vsa soglasja oz. zanikanja se protokolirajo '''v zapisniku '''o dogajanju obravnave. <br /> <br /> Zahtevo stranke po snemanju ustne obravnave pa lahko uradna oseba razume tudi analogno na temelju [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen|82. člena ZUP]] '''kot zahtevo za vpogled '''in jo dovoli, vendar bi morala v konkretnem primeru uradna oseba res predvsem presoditi, ali ne gre za oviranje teka procesnega dejanja, saj za namen dokazovanja zadošča in ima prednostno dokazno moč zapisnik oz. posnetek s strani organa, če pa ustno obravnavo snema ena izmed strank, pa s tem ovira najmanj svoje sodelovanje, če ne moti še celo ostalih udeležencev. <br /> <br /> Ad 3: <br /> <br /> Načelno velja enako kot za stranke za predstavnike medijev oz. strokovne ali splošne javnosti, ki lahko po 155. členu ZUP prisostvujejo javnim ustnim obravnavam. Se pravi, da '''lahko novinarji idr. predstavniki javnosti '''po sedanji ureditvi v upravnih postopkih snemajo ne glede na način ali tehnologijo snemalne naprave (avdio ali video, s samostojno kamero, telefoni itd.), '''kolikor sta izpolnjena dva kumulativna pogoja:''' <br /> <br /> *snemanje '''ne moti''' teka procesnega dejanja, kar presodi uradna oseba, ki vodi postopek, in <br /> *vsi '''prisotni udeleženci postopka '''(stranke, priče itd., gl. zgoraj)&amp;nbsp;za to podajo '''izrecno soglasje,''' pri čemer nosilec želenega snemanja predhodno pojasni namen in način obdelave posnetka ter se celotno dogajanje zabeleži v zapisniku.<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> Glede vprašanja, ali lahko na splošno upravičenje snemanja oz. njegove omejitve določi predstojnik organa, odgovarjamo, da gre za opredelitev pravic in interesov udeležencev v postopku, zato je po naši oceni ta institut materia legis. Predstojnik torej lahko s hišnim redom ali posebno odredbo določi snemanje oz. omejitve '''le na podlagi in v mejah zakona. Ker ZUP snemanje ureja skopo oz. načeloma ne podaja omejitev in celo terja načelno javnost obravnave, bi tako kakršnakoli ureditev po predstojniku razmeroma hitro pomenila prekomeren poseg v zakon'''. Upoštevaje ZUP in tudi [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbo o upravnem poslovanju] (Uradni list RS, št. 9/18 in novele, glej 102. člen) lahko predstojnik sprejme hišni red, s katerim se določi način uporabe delovnih in drugih prostorov v zgradbi organa, razpolaganja s ključi vhodnih vrat, ukrepe za vzdrževanje reda in čistoče v zgradbi, ukrepe za zagotavljanje varnosti zgradbe in oseb v zgradbi, način dostopa obiskovalcev v zgradbo, uporabo funkcionalnega zemljišča in zgradbi pripadajočih parkirnih prostorov, ipd. Skladno s 103. členom UUP lahko določi, v kateih prostorih se avdiovideo naprave (ne) smejo uporabljati, ampak ne more posegati na rabo takšnih naprav v konkretnih upravnih postopkih. '''Gospodar postopka ni predstojnik organa, ampak uradna oseba, ki ta postopek oz. posamično procesno dejanje (obravnavo) vodi.''' Le slednja lahko zato, upoštevaje konkretne okoliščine določenega primera, oceni, ali je npr. snemanje po strankah ali medijih moteče z vidika zahtevanega reda v postopku in bodisi pred določeno obravnavo bodisi med njo izda odredbo o izključitvi javnosti ([[Zak:ZUP#155._.C4.8Dlen|155. člen ZUP]]). <br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> Za snemanje, ki nima izrecne pravne podlage kot zapisnik v obliki posnetka po ZUP&amp;nbsp;s strani uradne osebe torej mora&amp;nbsp;biti, čeprav ni ostalih ovir, podano&amp;nbsp;soglasje drugih udeležencev. Če ni podane&amp;nbsp;pravne podlage oz. oblastne odredbe (npr. upravnega organa) ali izrecno soglasje prisotnih oz. snemanih, gre pri takem posnetku ne le za pomanjkanje dokazne moči, ampak&amp;nbsp;lahko celo za kršitev 138. člena oz. 149. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5050 Kazenskega zakonika] (KZ, Uradni list RS, št. 50/12 - UPB, in novele). Naj dodamo še, da se večkrat odpre tudi vprašanje dopustnosti snemanja izven konkretnega upravnega postopka oz. ko npr. neka oseba želi od organa oz. uradne osebe posneti ne le odgovor, ampak &quot;cel odziv&quot;, kot izhaja&amp;nbsp;iz prakse Informacijskega pooblaščenca. Za to ZUP&amp;nbsp;ne daje podlage. Tudi '''Informacijski pooblaščenec&amp;nbsp;'''je pri razlagi dopustnosti snemanja (zlasti avdio) na splošno in pred upravnimi organi '''zelo zadržan, upoštevaje razumevanje t.i. pravice na glasu kot&amp;nbsp;dela pravice do zasebnosti.''' Ustavno sodišče je to pravico&amp;nbsp;že obravnavalo&amp;nbsp; (gl. zadevo [http://www.us-rs.si/documents/31/d9/up-472-022.pdf Up-472/02]), pri tem pa opozorilo, da je iz posameznikovega glasu mogoče razbrati bistveno več kot iz zapisa tega, kar je povedal (čustva, odnos do zadeve, osebno počutje, način govora, naglase - splošno izobraženost in elokventnost...). Tisti torej, ki razpolaga s posameznikovim glasom, tako rekoč razpolaga z njegovo osebnostjo; reprodukcija zvočnega posnetka zato&amp;nbsp;kvalitativno ni primerljiva s kopijo pisnega zapisa. '''Posameznik sicer lahko kadarkoli sam privoli v snemanje (video in avdio), a&amp;nbsp;mora biti&amp;nbsp;vnaprej obveščen o bodočem upravljavcu (imetniku posnetka), tj. da ve, za kakšen namen se bo posnetek napravil in nadalje npr.&amp;nbsp;koliko časa se bo hrani, predvsem pa da ima resnično možnost, da snemanje odkloni, če ni oblastno odrejeno.&amp;nbsp;Potrebno je torej sledenje načelu sorazmernosti'''.&lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ustna obravnava]]<br /> [[Kategorija:Zapisniki in uradni zaznamki]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=%C4%8Casovna_omejitev_pravice_do_vpogleda_v_spis&diff=35170 2023-01-28T21:01:48Z

<p>Zc3981: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: '''Časovna omejitev pravice do vpogleda v spis ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 18. 5. 2012, pregled 27. 11. 2022&lt;br&gt;<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Kako naj postopa organ, ko stranke želijo vpogledati v spisovno dokumentacijo, ko je ta že zaključena in dana v prehodni arhiv (npr. po 10 letih). Ali drži, da ZUP daje možnost vpogleda in kopiranja samo, dokler upravni postopek ni že zaključen? Pri tem v našem upravnem organu (smo nosilec javnih pooblastil) nimamo notranjih pravnih aktov za ravnanje z arhivskim gradivom.&lt;br&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> Namen pravice do vpogleda v spis je po ZUP uveljavitev pravic in pravno zavarovanih interesov oseb, kot in kadar jih določajo različni predpisi za posamezna upravna področja. Pravica vpogleda je ena temeljnih pravic obrambe (ang. ''rights of defence''), ki so mednarodno uveljavljeni standard, npr. kot del poštenega postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah ali dobre uprave po 41. členu Listine o temeljnih pravicah EU. <br /> <br /> Zato je treba te pravice tolmačiti v dvomu širše oz. v korist potencialnih upravičencev. '''Kolikor pa je stvarna legitimacija za vpogled v spis nedvoumna,''' torej osebi že priznan položaj stranke v postopku ali drugače izkazan pravni interes, '''ta pravica po [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen|82. členu ZUP]] ni časovno omejena.''' '''Omeji jo lahko izrecno le področni zakon kot nadrejen ZUP, če bi to v določenih zadevah po naravi stvari bilo smiselno oz. sorazmerno varstvu pravic drugih oseb''' (npr. vpogled posvojenega v postopkovno dokumentacijo le določeno število let po posvojitvi otroka oz. njegove polnoletnosti). Toda sam ZUP časovnih omejitev ne določa, le vprašanja legitimacije.&amp;nbsp; &lt;br&gt;<br /> <br /> Še več, '''po ZUP'''&amp;nbsp;je v povezavi s pravnimi sredstvi posebej utemeljeno, da '''imajo stranke in osebe s pravnim interesom vpogled še po dokončnosti in tudi pravnomočnosti zadeve glede na roke za uveljvaljanje teh pravnih sredstev.'''&amp;nbsp;Nenazadnje lahko npr. nekdo zahteva vpogled po 82. členu ZUP neposredno v zvezi z uveljavljanjem obnove postopke zaradi spregleda stranskega udeleženca (gl.&amp;nbsp;[[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen|260. člen ZUP]] in nadaljnje). <br /> <br /> Gradiva v zvezi z upravnimi postopki se zaradi eksternih pravnih učinkov upravnega odločanja trajno hrani po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbi o upravnem poslovanju] (UUP; Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), ki zavezuje tudi nosilce javnih pooblastil (gl. 77. člen UUP). Zato lahko interna pravila organa urejajo samo tista področja in vprašanja, ki niso že določena z ZUP ali UUP. <br /> <br /> '''Legitimirana oseba torej lahko zahteva vpogled v spis tudi npr. po 10 letih od zaključka postopka, pri čemer lahko slednji pojem tudi različno tolmačimo - a omejitve ni niti po zaključku postopka na prvi stopnji z odločbo, niti dokončnostjo ali pravnomočnostjo. Edina možna omejitev bi bila po našem možna, kolikor bi pravni učinki aktov v zadevi ne trajali več niti ne bi vložnik zahteve za vpogled izkazal, da uveljavlja druge pravne interese (npr. odškodnino) v zvezi z dejanskim in pravnim stanjem iz zaključene zadeve. Vendar bi tedaj zahtevi ne ugodili zaradi neobstoja predpostavke legitimacije, ne prepozne vloge.'''&lt;br&gt;<br /> <br /> Poudariti kaže še, da se upravni organ lahko sreča v zvezi z isto pravico vpogleda z drugimi predpisi, mimo ZUP (več v Kovač et al., Upravno-procesne dileme 2: 120 vprašanj o rabi ZUP s sodno prakso in z uvodno študijo, 2012). Npr. neredek primer je sodelovanje sicer upravnih organov v sodnih postopkih. Tedaj veljajo sodni predpisi, pri zahtevah odvetnikov pa tudi Zakon o odvetništvu. Raba ZUP ni merodajna, čim gre za (pretežno) upravni organ oz. del javne uprave, ampak glede na to, kaj je predmet postopka. Če je predmet postopka sodna zadeva, se mora torej uporabiti sodna (procesna) pravila, čeprav eno fazo v postopku ali celo več vrši nesodni upravni organ. Nadalje gre omeniti še možnost vpogleda v lastne osebne podatke po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tedaj velja lahko ta kot specialni predpis. ZUP bi se uporabil v teh raznih primerih le, če bi področna zakonodaja nekega postopkovnega vprašanja ne urejala, in to smiselno (gl. [[Zak:ZUP#4._.C4.8Dlen|4. člen ZUP]]).&amp;nbsp; <br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Category:Vpogled_v_spis_(pregled_dokumentov)_in_informacije_javnega_značaja]] [[Category:Ravnanje_z_dokumentarnim_gradivom]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Faks_ali_e-vloga_brez_varnega_e-podpisa_po_podro%C4%8Dnem_zakonu&diff=35169 2023-01-28T20:59:43Z

<p>Zc3981: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: '''Faks ali e-vloga brez varnega e-podpisa po področnem zakonu&lt;br&gt; ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 2. 12. 2011, pregled 25. 11. 2022&amp;nbsp;<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Organ prejema prijave kot zahtevke oz. vloge po telefaksu oz. po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa (podpisana vloga skenirana in poslana po e-pošti), saj gre tako razumeti določbe področnega zakona. Ali naj organ upošteva določila področnega predpisa glede sprejema prijav oz. ali z upoštevanjem le-tega ne krši 7. točke 63. člena ZUP?&lt;br&gt; <br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> Pogoje za sprejem vloge v elektronski obliki določa [[Zak:ZUP#63._.C4.8Dlen|ZUP v 63. členu]]. Vloga v elektronski obliki se vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu organa ali enotnemu informacijskemu sistemu državne uprave, ki je vzpostavljen za sprejem vlog, vročanje in obveščanje v upravnem postopku (drugi odstavek [[Zak:ZUP#_63._.C4.8Dlen|63. člena ZUP]]). Za preprečevanje zlorab in zagotavljanje možnosti zanesljivega preverjanja identitete vlagatelja je predvidena obveznost, da mora biti vloga podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Urejanje podrobnejših vprašanj v zvezi z vložitvijo vlog po elektronski poti in v zvezi z delovanjem informacijskega sistema za sprejem vlog, vročanje in obveščanje je zaradi izvedbeno-tehnične narave prepuščeno podzakonskemu predpisu, to je [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbi o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 200). V drugem odstavku 101. člena UUP je določeno, da se v vlogah vložnik lahko identificira z elektronskim podpisom, ki ni enakovreden kvalificiranemu elektronskemu podpisu, z uradno dodeljeno identifikacijsko številko ali drugim enoličnim identifikatorjem, ki ga za potrebe elektronskega poslovanja določi organ. V primeru dvoma, kdo je vložil vlogo, organ postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, kot če vloga ni podpisana oziroma če dvomi v pristnost podpisa. Torej, kadar je organ v dvomu, da vloge ni posredovala oseba, ki je navedena kot vložnik, lahko organ po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen|67. člena ZUP]] zahteva naj stranka tako prejeto vlogo potrdi s pisno potrditvijo, razen če gre za primer iz sedmega odstavka [[Zak:ZUP#63._.C4.8Dlen|63. člena ZUP]]. <br /> <br /> '''Praviloma pa se zahteva kvalificiran e-podpis, tj. e-podpis z digitalnim potrdilom in ne le navaden e-podpis''', kot izhaja tudi iz [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A32014R0910 Uredbe eIDAS]. Glej tudi [https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf;jsessionid=7DACEBDDD8777DDDF167B57FA04250F3?text=&amp;docid=267410&amp;pageIndex=0&amp;doclang=SL&amp;mode=lst&amp;dir=&amp;occ=first&amp;part=1&amp;cid=3688963 primer SEU], sodba C‑362/21 z dne 20. 10. 2022, da so nacionalni standardi upravičeni, a le do te mere, da ni neupravičenega razlikovanja med fizično in e-komunikacijo.<br /> <br /> Če je predpisan poseben upravni postopek s posebnimi pravili področne zakonodaje, organ ravna primarno po določbah zakona, ki ureja postopek (delno) drugače kot ZUP. Glede procesnih vprašanj, ki s področnim zakonom niso urejena, se dopolnilno ali subsidiarno uporabljajo pravila splošnega upravnega postopka oziroma ZUP ([[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen|3. člen ZUP,&amp;nbsp;]]&amp;nbsp;Jerovšek&amp;nbsp;in&amp;nbsp;Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 18). V obravnavanem primeru področni zakon s konkretnimi določbami ureja način sprejema prijav in omogoča vložitev prijave po telefaksu in elektronski poti, ter predpisuje kako naj organ ravna, če je vloga nečitljiva in je ni možno reproducirati, ne določa pa izrecno specifičnega ravnanja organa v primeru, če iz vloge ni razviden originalen podpis stranke (telefaks) ali pri elektronski vlogi ni podpisana z varnim elektronskim podpisom. <br /> <br /> '''Zato v primeru dvoma v istovetnost vložnika organ ravna po 3. odstavku [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen|67. člena ZUP]] in vložnika pozove, da prejeto vlogo potrdi s pisno potrditvijo'''.&amp;nbsp;Po načelu varstva pravic strank in javne koristi ([[Zak:ZUP#7._.c4.8Dlen|7. člen ZUP]]) pa menimo, da bi tudi pri vlogah, ki pomenijo uveljavljanje pravic strank v nadalnjem postopku&amp;nbsp; lahko šteli določbe področnega zakona oz. njihov namen po drugačni in nižji stopnji verifikacije identitete vložnika (in s tem pojem javnega interesa, ki izvira iz veljavnih predpisov), kot tako specialne, da bi nadredile ZUP. To pomeni, da bi vlogo, dano po e-pošti brez varnega e-podpisa šteli kot formalno popolno in ustrezno, če ni ni okoliščin, ki vzbujajo sum v verodostojnost istovestnosti vložnika. V prihodnje pa bi zaradi jasnosti kazalo področni zakon vendar dodelati, da bi bile določbe tudi v tem delu nedvoumne.&lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt; <br /> <br /> [[Category:Vloge_in_jezik]] [[Category:Nadrejena_raba_področnih_predpisov_nad_ZUP_(posebni_postopki)]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Omejitve_pri_poobla%C5%A1%C4%8Danju_javnih_uslu%C5%BEbencev_organa_za_izvr%C5%A1evanje_posameznih_pravic_in_dol%C5%BEnosti&diff=35168 2023-01-28T20:52:51Z

<p>Zc3981: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: '''Omejitve pri pooblaščanju javnih uslužbencev organa za izvrševanje posameznih pravic in dolžnosti ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 14. 1. 2011, pregled 30. 12. 2022&amp;nbsp;<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Po Uredbi o upravnem poslovanju (UUP) lahko poleg glavne pisarne sprejemajo in evidentirajo pošto in e-pošto tudi drugi javni uslužbenci, ki imajo za to ustrezno pooblastilo. Koliko takih pooblastil organ lahko podeli in ali morajo imeti za sprejem (e-) pošte pooblaščeni javni uslužbenci izpit iz ZUP ali kakšno drugo izobrazbo, da lahko opravijo sprejem in evidentiranje (e-) pošte?&lt;br&gt; <br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> Pošta je vsakršen dokument, ki ga na kakršenkoli način prejmejo organi in izpolnjuje zahteve glede zagotavljanja prepoznavanja sporočila po prejemu. Če gre za pošto, prejeto v fizični obliki, mora kot takšna omogočati neposredno reproduciranje, elektronska pošta pa mora biti skladna z določenimi tehnološkimi zahtevami, ki so predpisane v [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12755 Pravilnik o enotnih tehnoloških zahtevah za zajem in hrambo gradiva v digitalni obliki] (Ur.l. RS, št. 118/20). Takšna pošta, ki se mora tudi evidentirati, je opredeljena kot uradna. Organi morajo zagotavljati sprejemanje pošte v elektronski obliki ves čas, sprejemanje pošte v fizični obliki pa ves poslovni čas. Za sprejem pošte v imenu organa mora predstojnik pooblastiti določenega javnega uslužbenca. Glede na to, da pošto sprejemajo javni uslužbenci v glavni pisarni, pri katerih so takšne naloge že opredeljene s sistemizacijo delovnih mest, le - ti za sprejemanje pošte ne potrebujejo posebnih pooblastil. Po 19. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.) pa lahko predstojnik organa pooblasti tudi enega ali več javnih uslužbencev, pri katerih posamezne naloge niso določene s sistemizacijo delovnih mest, da izvajajo posamezna pooblastila po UUP, med katerimi je tudi pooblastilo za sprejemanje pošte v fizični ali v elektronski obliki. Vendar pa se UUP ne opredeljuje glede tega koliko tovrstnih pooblastil organ lahko podeli. UUP pravzaprav ne opredeljuje zgolj vrste pooblastil, ki jih predstojnik lahko podeli, temveč se navezuje predvsem na dolžnost predstojnika, da izvajanje nalog organa po UUP tudi zagotovi. Iz tega izhaja, da lahko predstojnik podeli toliko pooblastil, da se nemoteno zagotavlja izvajanje nalog organa, ki jih določa UUP, pri čemer je seveda potrebno upoštevati izpolnjevanje pogojev, pomembno pa je tudi, da imajo javni uslužbenci sposobnosti in veščine za delo z ljudmi. (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 31, 32, 64) <br /> <br /> Glede na [[Zak:ZUP#31._.C4.8Dlen|31. člen ZUP]] lahko upravni postopek vodi in v njem odloča samo oseba, ki ima predpisano izobrazbo in opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka, razen kadar gre za&amp;nbsp;vodenje in odločanje v enostavnih upravnih zadevah.&amp;nbsp;Iz [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6273 Uredbe o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 12/13 in nasl.]) izhaja, da naloge javnih uslužbencev v glavni pisarni in pooblaščencev, ki opravljajo naloge glavne pisarne ne spadajo med enostavne upravne zadeve. Zato velja, da morajo strokovni izpit opraviti tisti uslužbenci glavne pisarne, ki sprejemajo vloge vezane na uveljavljanje pravic ali pravnih koristi v upravnem postopku, ne pa tudi za sprejemanje ostale pošte. <br /> <br /> Vse do leta 2008 pa je za javne uslužbence, ki opravljajo naloge, vezane na glavno pisarno, in tiste, ki so pooblaščeni za sprejem pošte, bilo predpisano, da morajo opraviti še '''poseben strokovni izpit iz upravnega poslovanja'''. Izpit se je nanašal zgolj na določena področja oziroma vsebine UUP, na primer upravljanje in hramba dokumentarnega gradiva, vročanje in druga uradna dejanja, odvisno od zahtevnosti in narave dela. Omenjeni izpit pa je [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED8050 Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur.l. RS, št. 31/2008, trenutna št. 14/20) iz leta 2008 ukinila. Iz tega izhaja, da obstoječa '''usposabljanja zadoščajo za pridobitev potrebnih znanj in jih ni potrebno ugotavljati s posebnih strokovnim izpitom'''. (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 147)&lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> <br /> &lt;br&gt; <br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;&amp;nbsp;<br /> <br /> [[Kategorija:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Upo%C5%A1tevanje_organa_UUP_ali_ZIN_v_primeru_obve%C5%A1%C4%8Danja_vlagatelja_o_ukrepih&diff=35167 2023-01-28T20:47:48Z

<p>Zc3981: </p> <hr /> <div>== '''Zadeva:&amp;nbsp;Upoštevanje organa UUP ali ZIN v primeru obveščanja vlagatelja o ukrepih''' ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 29. 11. 2010, pregled 28. 1. 2023'''&lt;br&gt;''' <br /> <br /> &lt;br&gt; <br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Ali je inšpektorat dolžan v primeru odgovarjanja na dopise in obveščanja vlagateljev o ukrepih inšpektorja zavezan upoštevati Uredbo o upravnem poslovanju, ki določa odgovor ali vsaj obvestilo v 15 dneh, ali Zakon o inšpekcijskem nadzoru, ki inšpektorja zavezuje k obvestilu vlagatelja zgolj na njihovo zahtevo? <br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> 17. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) določa, da mora organ odgovoriti na vse dopise v fizični ali elektronski obliki iz katerih je razviden naslov pošiljatelja, najkasneje v 15 dneh od njihovega prejema. 24. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru ] (ZIN, Ur.l. RS, št. 56/2002 in novele) pa določa, da mora inšpektor obravnavati kakršnekoli vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje obvestiti o svojih ukrepih zgolj na njihovo zahtevo. &lt;br&gt; <br /> <br /> V strokovni dilemi ali mora inšpektor pri odgovarjanju na dopise vlagateljev upoštevati določbe UUP ali ZIN izhajamo iz tega, da je Zakon o inšpekcijskem nadzoru glede na Uredbo o upravnem poslovanju specialnejši. V tem primeru velja splošno sprejeto pravno načelo, da specialnejši zakon derogira splošnejšega (Lex specialis derogat legi generali) (po Kušej G., Uvod v pravoznanstvo, 1998, str. 103). &lt;br&gt; <br /> <br /> V konkretnem primeru je ZIN&amp;nbsp;specialnejši zakon, ki ureja delovno področje organa, in zato je potrebno upoštevati določila ZIN, ki derogirajo določila UUP. Glede na 3. člen ZIN in specialnost ZIN, se v konkretnem primeru upošteva 24. člen ZIN, saj le ta natančno določa, da mora inšpektor obravnavati kakršnekoli vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje obvestiti o svojih ukrepih zgolj na njihovo zahtevo. Vendar opozarjamo, da velja upoštevati, da le ta ne določa roka za obveščanje naslovnika, in zato se analogno uporabi določba UUP, ki urejajo podobne primere. &lt;br&gt; <br /> <br /> &lt;br&gt; <br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].'' <br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt; <br /> <br /> [[Category:Ravnanje_z_dokumentarnim_gradivom]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Seznam_poobla%C5%A1%C4%8Denih_oseb_za_pridobivanje_podatkov_v_centralnem_informacijskem_sistemu&diff=35166 2023-01-28T20:29:55Z

<p>Zc3981: /* Vprašanje: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva''': Seznam pooblaščenih oseb za pridobivanje podatkov v centralnem informacijskem sistemu ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:'''&amp;nbsp;5. 6. 2010, pregled 23. 1. 2023&lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Uredba o upravnem poslovanju navaja dolžnost organa, da mora le-ta posredovati v centralni informacijski sistem seznam oseb, ki so pooblaščene za pridobivanje posameznih vrst podatkov. Zanima nas, kje se nahaja tak centralni informacijski sistem in kateri organi smejo biti navedeni v njem?<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> V skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen|139. člena ZUP]] si mora uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti priskrbeti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odločanje ali kakšen drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila. Hkrati lahko pri reševanju zadev za potrebe odločanja o zadevi javni uslužbenec pridobiva podatke tudi z elektronskim ali fizičnim vpogledom v uradno evidenco ali pa na podlagi zahteve (1. odstavek 91. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP; Ur. l. RS, št. 9/18 in novele). Če se podatki zahtevajo ali sporočijo po elektronski poti, morata biti zahteva ali sporočilo elektronsko podpisana z elektronskim podpisom oziroma mora biti nedvomno razvidno, da je zahtevo ali sporočilo poslala pooblaščena oseba (3. odstavek 91. člena UUP).<br /> <br /> V primeru, da javni uslužbenec nima možnosti vpogleda v uradno evidenco, pridobi podatke na podlagi zahteve. V zahtevi mora biti navedena zahteva, za katero se pridobivajo podatki, podatki, ki se zahtevajo, in pravna podlaga. Zahteva in odgovor sta evidentirana pri obeh organih (93. člen UUP).<br /> <br /> '''Pri vpogledu v uradno evidenco organ, ki evidenco vodi potrebuje dokaz, da je uradna oseba res upravičena do vpogleda, torej ima ustrezna pooblastila'''. To pooblastilo oziroma pravico do vpogleda dodeli upravljavec uradne evidence na podlagi prejete zahteve, v kateri mora biti naveden '''seznam teh javnih uslužbencev'''. Organ je dolžan '''seznam pooblaščenih oseb za pridobivanje posameznih vrst podatkov posredovati v centralni informacijski sistem''', upravljavec evidence pa je v centralnem informacijskem sistemu dolžan '''preveriti ali je na njem oseba, ki v določenem trenutku zahteva vpogled v uradno evidenco'''. <br /> <br /> Trenutno funkcionalnost centralnega informacijskega sistema, ki naj bi omogočil posredovanje takega seznama s strani organa in preverjanje seznama s strani upravljavca evidence še ni implementirana. Zato organi le fizično ali elektronsko izmenjujejo seznam uradnih oseb, ki imajo pooblastilo za dostop do določenih podatkov, prav tako pa tak seznam objavijo na spletnih straneh organa. <br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt; <br /> <br /> &amp;nbsp;[[Category:Listine,_potrdila,_upravne_overitve_in_izmenjava_podatkov_iz_uradnih_evidenc]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Seznam_poobla%C5%A1%C4%8Denih_oseb_za_pridobivanje_podatkov_v_centralnem_informacijskem_sistemu&diff=35165 2023-01-28T20:29:18Z

<p>Zc3981: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva''': Seznam pooblaščenih oseb za pridobivanje podatkov v centralnem informacijskem sistemu ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:'''&amp;nbsp;5. 6. 2010, pregled 23. 1. 2023&lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Uredba o upravnem poslovanju navaja dolžnost organa, da mora le-ta posredovati v centralni informacijski sistem seznam oseb, ki so pooblaščene za pridobivanje posameznih vrst podatkov. Zanima nas kje se nahaja tak centralni informacijski sistem in kateri organi smejo biti navedeni v njem? <br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> V skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen|139. člena ZUP]] si mora uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti priskrbeti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odločanje ali kakšen drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila. Hkrati lahko pri reševanju zadev za potrebe odločanja o zadevi javni uslužbenec pridobiva podatke tudi z elektronskim ali fizičnim vpogledom v uradno evidenco ali pa na podlagi zahteve (1. odstavek 91. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP; Ur. l. RS, št. 9/18 in novele). Če se podatki zahtevajo ali sporočijo po elektronski poti, morata biti zahteva ali sporočilo elektronsko podpisana z elektronskim podpisom oziroma mora biti nedvomno razvidno, da je zahtevo ali sporočilo poslala pooblaščena oseba (3. odstavek 91. člena UUP).<br /> <br /> V primeru, da javni uslužbenec nima možnosti vpogleda v uradno evidenco, pridobi podatke na podlagi zahteve. V zahtevi mora biti navedena zahteva, za katero se pridobivajo podatki, podatki, ki se zahtevajo, in pravna podlaga. Zahteva in odgovor sta evidentirana pri obeh organih (93. člen UUP).<br /> <br /> '''Pri vpogledu v uradno evidenco organ, ki evidenco vodi potrebuje dokaz, da je uradna oseba res upravičena do vpogleda, torej ima ustrezna pooblastila'''. To pooblastilo oziroma pravico do vpogleda dodeli upravljavec uradne evidence na podlagi prejete zahteve, v kateri mora biti naveden '''seznam teh javnih uslužbencev'''. Organ je dolžan '''seznam pooblaščenih oseb za pridobivanje posameznih vrst podatkov posredovati v centralni informacijski sistem''', upravljavec evidence pa je v centralnem informacijskem sistemu dolžan '''preveriti ali je na njem oseba, ki v določenem trenutku zahteva vpogled v uradno evidenco'''. <br /> <br /> Trenutno funkcionalnost centralnega informacijskega sistema, ki naj bi omogočil posredovanje takega seznama s strani organa in preverjanje seznama s strani upravljavca evidence še ni implementirana. Zato organi le fizično ali elektronsko izmenjujejo seznam uradnih oseb, ki imajo pooblastilo za dostop do določenih podatkov, prav tako pa tak seznam objavijo na spletnih straneh organa. <br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt; <br /> <br /> &amp;nbsp;[[Category:Listine,_potrdila,_upravne_overitve_in_izmenjava_podatkov_iz_uradnih_evidenc]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Ravnanje_po_Uredbi_o_upravnem_poslovanju._Da_ali_ne%3F&diff=35164 2023-01-27T12:23:17Z

<p>Zc3981: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: '''Ravnanje po Uredbi o upravnem poslovanju. Da ali ne? ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 14. 10. 2009, pregled 26. 1. 2023&lt;br&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Ali je javni zavod (npr. Kemijski inštitut) zavezan postopati po&amp;nbsp;Uredbi o upravnem poslovanju (v nadaljevanju UUP) in v katerih delih? Ob tem javni zavod navaja, da ne izvaja upravnih nalog na podlagi javnih pooblastil, pač pa izvaja zgolj javno službo. Ali morajo po UUP izvajalci javne službe, če niso noslci javnih pooblastil, upoštevati UUP, npr.&amp;nbsp;določila, ki veljajo pri oblikovanju klasifikacijskega načrta? &lt;br&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (UUP; Ur. l . RS, št. 9/18 in novele) določa, da so po tej uredbi zavezani postopati različni organi (več in podrobno o tem Kovač et al., UUP&amp;nbsp;z uvodnimi pojasnili, 2008), organi državne uprave, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. '''Če je določen subjekt samo izvajalec javne službe in ne izvaja javnih pooblastil, uredba takega subjekta ne zavezuje'''. V&amp;nbsp;primeru dvoma, ali vendar&amp;nbsp;režim javne službe določenega subjekta&amp;nbsp;vključuje tudi javne naloge,&amp;nbsp;je relevantna področna zakonodaja, ki opredeljuje status in funkcije/naloge subjekta, za tolmačenje te pa je pristojno resorno ministrstvo.&amp;nbsp;&lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Ravnanje_po_Uredbi_o_upravnem_poslovanju._Da_ali_ne%3F&diff=35163 2023-01-27T12:10:22Z

<p>Zc3981: </p> <hr /> <div>== '''Zadeva: '''Ravnanje po Uredbi o upravnem poslovanju. Da ali ne? ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 14. 10. 2009, pregled 26. 1. 2023&lt;br&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Ali je javni zavod (npr. Kemijski inštitut) zavezan postopati po&amp;nbsp;Uredbi o upravnem poslovanju (v nadaljevanju UUP) in v katerih delih? Ob tem javni zavod navaja, da ne izvaja upravnih nalog na podlagi javnih pooblastil, pač pa izvaja zgolj javno službo. Ali morajo po UUP izvajalci javne službe, če niso noslci javnih pooblastil, upoštevati UUP, npr.&amp;nbsp;določila, ki veljajo pri oblikovanju klasifikacijskega načrta? &lt;br&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> Uredba o upravnem poslovanju (UUP; Ur. l . RS, št. 9/18 in novele) določa, da so po tej uredbi zavezani postopati različni organi (več in podrobno o tem Kovač et al., UUP&amp;nbsp;z uvodnimi pojasnili, 2008), organi državne uprave, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. '''Če je določen subjekt samo izvajalec javne službe in ne izvaja javnih pooblastil, uredba takega subjekta ne zavezuje'''. V&amp;nbsp;primeru dvoma, ali vendar&amp;nbsp;režim javne službe določenega subjekta&amp;nbsp;vključuje tudi javne naloge,&amp;nbsp;je relevantna področna zakonodaja, ki opredeljuje status in funkcije/naloge subjekta, za tolmačenje te pa je pristojno resorno ministrstvo.&amp;nbsp;&lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pridobitev_potrdil_o_podatkih_iz_uradnih_evidenc&diff=35162 2023-01-27T11:41:49Z

<p>Zc3981: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: '''Pridobitev potrdil o podatkih iz uradnih evidenc ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 22. 1. 2023 <br /> <br /> <br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Ali zakon zahteva od stranke, ki vloži vlogo za pridobitev potrdila o podatkih iz uradnih evidenc organa, da sama pridobi in predloži podatke in dokumente (npr. izpisek iz rojstne matične knjige, fotokopije oziroma kar je potrebno za izdajo potrdila v določenem postopku) iz uradnih evidenc zaprošenega organa ter drugih organov, ki niso pristojni za odločanje v tem postopku?&lt;br&gt; <br /> <br /> Ali je v primeru, da stranka sama pridobi podatek iz uradne evidence, kasneje pa se izkaže, da podatki, ki jih je posredovala, niso identični podatkom iz uradne evidence (so napačni, pomanjkljivi, neresnični …), to razlog za obnovo postopka?&lt;br&gt; <br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> 90. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, 9/18 in novele) določa, da podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, potrebne za odločanje v postopku, '''pridobiva organ''', ki vodi postopek. To pomeni, da ko stranka vloži vlogo za izdajo potrdila o podatkih iz uradnih evidenc na organu, ki upravlja s temi podatki, mora organ takšno potrdilo izdati stranki praviloma istega dne ali najpozneje v roku 15 dni od vložitve vloge. Organ, ki vodi postopek, mora stranko seznaniti z možnostjo, da lahko določene osebne ali druge podatke (davčno tajnost, rasna in druga porekla, politična, verska in druga prepričanja, pripadnost sindikatu, spolno vedenje, kazenske obsodbe ter zdravstvene podatke po [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen|139. členu ZUP]]) predloži tudi sama ali da organu pisno prepove pridobivanje teh podatkov, če področni zakon dopušča možnost pridobitve in priskrbe podatkov s strani uradne osebe, katera vodi postopek.&lt;br&gt;Prvi odstavek 92. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 UUP], v skladu s tretjim in četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen|139. člena ZUP]], jasno opredeljuje, da si '''uradna oseba, ki vodi postopek in ima možnost vpogleda v uradno evidenco, podatek priskrbi neposredno sama'''. Kadar pa uradna oseba nima možnosti vpogleda v uradno evidenco, mora te podatke pridobiti na podlagi zahteve, posredovane drugemu organu (državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnostih in nosilci javnih pooblastil), ki upravlja z zaprošenimi podatki, in sicer v roku treh delovnih dni po vložitvi vloge stranke. Zaprošeni organ mora podatke posredovati takoj ali najkasneje v roku 15 dni. '''Zakon natančno določa, da mora organ sam pridobiti podatke iz lastnih ali drugih uradnih evidenc in ne zahtevati od same stranke, da predloži ustrezno dokumentacijo k vlogi, ki je pomembna za dokazovanje odločilnih dejstev in izdajo potrdil'''. Izjemoma to ne velja, če stranka sama izrecno poda potrebne podatke ali prepove organu pridobivanje teh podatkov. '''Te določbe enako veljajo pri postopkih, ki so začeti po uradni dolžnosti''' in v katerih se odloča o pravicah strank. V nasprotnem primeru lahko stranka organ, ki ne ravna zakonsko pravilno, prijavi na upravno inšpekcijo.&lt;br&gt; <br /> <br /> '''V primeru, da se po izdani odločbi ugotovi, da je bila odločba izdana na podlagi neresničnih navedb stranke, odločba pa je bila za stranko ugodna, je to razlog za obnovo postopka''' po prvi točki [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen|260. člena ZUP]]. Po tem členu je razlog za obnovo postopka tudi primer, da je bila za stranko izdana negativna odločba, in sicer zaradi novih dejstev in dokazov. <br /> <br /> &lt;br&gt; ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt; <br /> <br /> [[Category:Listine,_potrdila,_upravne_overitve_in_izmenjava_podatkov_iz_uradnih_evidenc]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pravne_posledice_vro%C4%8Danja_v_upravnih_postopkih_ob_odprtju_varnega_po%C5%A1tnega_predala&diff=35161 2023-01-27T11:38:36Z

<p>Zc3981: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== Zadeva: Pravne posledice vročanja v upravnih postopkih ob odprtju varnega poštnega predala ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 7. 12. 2022&amp;nbsp; <br /> <br /> &lt;br&gt; <br /> <br /> == Vprašanje: ==<br /> <br /> Kakšne so pravne posledice vročanja v upravnem postopku za stranko, ki ima odprt varni poštni predal (v nadaljevanju VPP) in v konkretnem upravnem postopku izjavi, da ni vedela, da je z odprtjem VPP prevzela odgovornost prejemanja dokumentov v elektronski obliki? <br /> <br /> == Odgovor: ==<br /> <br /> [[Zak:ZUP#83._.C4.8Dlen|83. člen ZUP]] določa, da se dokumenti vročajo v fizični ali elektronski obliki. Po [[Zak:ZUP#86._.C4.8Dlen|86. členu ZUP]] se vroča elektronsko, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki, in če državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti, nosilec javnega pooblastila, pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, v sodnem, poslovnem ali drugem registru prijavi elektronski naslov. Elektronsko se vroča tudi, če fizična ali pravna oseba sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal. '''Če se dokumenti vročajo v varni elektronski predal, informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, pošlje sporočilo v varni elektronski predal, da je v informacijskem sistemu dokument, ki ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh in obvestilo o posledicah takega vročanja.''' Vročitev dokumenta je opravljena z dnem, ko naslovnik s kvalificiranim potrdilom za varen elektronski podpis podpiše vročilnico. Če naslovnik v 15 dneh od prejema sporočila v varni elektronski predal ne podpiše vročilnice oz. ne potrdi prevzema dokumenta, se šteje, da je vročitev opravljena z dnem poteka tega roka. Takrat se dokument pošlje v varni elektronski predal oz. na elektronski naslov ([[Zak:ZUP#86.a člen|86.a člen ZUP]]). <br /> <br /> '''Organ mora pred elektronskim vročanjem v varni elektronski predal nedvoumno preveriti obstoj varnega elektronskega predala''' (86.g člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele). Ni pa torej nujno, da se elektronsko vroča samo v varni elektronski predal. Organ lahko opravi elektronsko vročanje s seznanitvijo tako, da se naslovniku omogoči seznanitev z dokumentom tako, da se mu na telefonsko številko mobilnega telefona in v elektronski predal, ki ni varen elektronski predal, pošlje sporočilo o možnosti prevzema dokumenta iz informacijskega sistema za vročanje ali da se v elektronski predal, ki ni varen elektronski predal, pošlje dokument, ki se vroča (89.b člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 UUP]). Pri elektronskem vročanju s seznanitvijo in s potrditvijo prevzema informacijski sistem za vročanje naslovniku pošlje elektronsko sporočilo na telefonsko številko mobilnega telefona in v elektronski predal, da v roku, ki ga določa ZUP, lahko prevzame dokument in obvestilo o posledicah takega vročanja (89.c člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 UUP]).<br /> <br /> '''Pri elektronskem občevanju so torej pravne posledice enake kot pri fizičnem vročanju''', saj stranke v obeh primerih zavezuje ZUP (več v Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008).&lt;br&gt; <br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt; <br /> <br /> [[Category:Vročanje|&lt;br&gt;]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Potrditev_pravnomo%C4%8Dnosti_nekaj_desetletij_po_izdaji_odlo%C4%8Dbe_in_pristojnost_za_to&diff=35160 2023-01-27T11:36:24Z

<p>Zc3981: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: '''Potrditev pravnomočnosti nekaj desetletij po izdaji odločbe in pristojnost za to ==<br /> <br /> Datum odgovora: 31. 5. 2009, pregled 7. 12. 2022<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Ali ima upravni organ pristojnost potrditi dokončnost in pravnomočnost odločbe, ki jo je izdal drug organ pred desetletji, ta organ pa v današnji strukturi oblasti ne obstaja več? <br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> Upravni organ je po petem odstavku [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen|225. člena ZUP]] pristojen za izdajo potrdila o dokončnosti in pravnomočnosti odločbe, pod pogojem, da je pravni naslednik za izdajo tovrstnih aktov, torej je stvarno pristojen v enakih zadevah. V takem primeru izda potrdilo v skladu s [[Zak:ZUP#180._.C4.8Dlen|180. členom ZUP]] po skrajšanem ali posebnem ugotovitvenem postopku (ugotavlja dejstva s pomočjo različnih dokaznih sredstev, na primer pričami, vpogledi v uradne evidence in drugimi dokazili). Izdaja potrdila po tem členu je vezana na ugotovitveni postopek, ki ga mora organ izvesti po določbah tega poglavja - po skrajšanem ugotovitvenem postopku, če so podani pogoji iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka [[Zak:ZUP#144._.C4.8Dlen|144. člena ZUP]], oziroma po posebnem ugotovitvenem postopku, če pogoji po omenjenih določbah niso podani (po Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 493). <br /> <br /> Potrjevanje dokončnosti in pravnomočnosti po ZUP je predvideno le na zahtevo stranke, saj 5. odstavek 225. člen ZUP med drugim pravi, da potrdilo o dokončnosti ali pravnomočnosti izda organ na zahtevo stranke ali organa v skladu z določili 180. člena ZUP. Ni pa dovoljeno pošiljanje stranke do drugega organa, da naj si sama priskrbi potrdilo, temveč si mora potrdilo priskrbeti organ sam.<br /> Pri tem je potrebno upoštevati določbo [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 5. točke 71. člena Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), po kateri mora organ pred vložitvijo zadeve v tekočo zbirko dokumentarnega gradiva na predpisani način ugotoviti in potrditi dokončnost ali pravnomočnost upravnega akta, s katerim je bil postopek zaključen.<br /> '''V primeru, da ni možno ugotoviti nastopa pravnomočnosti (na primer priče so že umrle, v evidencah ni podatkov itd.), je potrebno izdati zavrnilno odločbo (drugi odstavek''' [[Zak:ZUP#180.a_.C4.8Dlen|180. a člena ZUP]]). <br /> <br /> '''Glede pristojnosti organa ni važno dobesedno poimenovanje, temveč, kateri organ je prevzel pristojnost po današnji ureditvi v primerjavo s prejšnjo''' ([[Zak:ZUP#15._.C4.8Dlen|15. člen ZUP]] in nadaljni). Če gre dejansko za enoznačno določljiv isti organ v obeh (stari in novi) ureditvah (npr. sedaj upravna enota, leta 1950 pa okrajni občinski odbor), ki je vmes le spremenil naziv oz. se preoblikoval glede na novo strukturo državne in občinskih uprav, potem pristojnost še vedno ostaja na tem istem organu.&lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Dokončnost in pravnomočnost]] [[Category:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pooblastilo_predstojnika_kot_predpis_o_pristojnosti_v_uvodu_odlo%C4%8Dbe_in_obveza_navedbe_zastopnikov_strank&diff=35159 2023-01-27T11:34:18Z

<p>Zc3981: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: '''Pooblastilo predstojnika kot predpis o pristojnosti v uvodu odločbe in obveza navedbe zastopnikov strank ==<br /> <br /> '''Datum odgovora: '''31. 5. 2009 in 18. 12. 2013, pregled 20. 11. 2022<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Ali je potrebno v uvodu odločbe navesti pooblastilo predstojnika posamezni uradni osebi za vodenje oziroma odločanje kot predpis o pristojnosti? <br /> <br /> Kakšna so pravila v zvezi z navajanjem podatkov o zastopnikih strank (npr. zakonitih zastopnikih, pooblaščencih ipd.) v uvodu odločbe? Ali mora biti v uvodu odločbe navedeno ime zakonitega zastopnika pravne osebe, katero je stranka v skladu s tretjim odstavkom 54. člena ZUP postavila za pooblaščenca? <br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> Po [[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen|212. členu ZUP]] '''se v uvodu odločbe navede (le!) predpis o pristojnosti upravnega organa'''. Tako je že na splošni kot tudi na abstraktni ravni izključeno navajanje personalne pristojnosti, se pravi pooblastil uradnih oseb. Upravičenje uradne osebe, da izda konkretno odločbo, izhaja iz njenega podpisa, zato se ga v uvodu ne navaja. Kot predpis o pristojnosti se razume predpis, ki določa stvarno pristojnost (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 589). Nekateri materialni predpisi stvarne pristojnosti ne opredeljujejo, zato se v takšnem primeru navede splošni akt o pristojnosti. V kolikor je z materialnim predpisom (npr. področnim zakonom, odlokom) opredeljena krajevna pristojnost, se v samem uvodu navedeta tudi člen in akt, v katerem je slednja opredeljena.&lt;br&gt;Pooblastilo predstojnika uradni osebi se po ZUP ne navaja niti ob podpisu na odločbi ali sklepu, čeprav se predpostavlja, da je izdano, na osnovi izpolnjenih pogojev za uradno osebo, da upravni postopek vodi oziroma v njem odloči. <br /> <br /> V uvodu odločbe mora biti v skladu z 212. členom ZUP z&lt;span style=&quot;line-height: 1.5em;&quot;&gt;aradi takojšnje informacije&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;line-height: 1.5em;&quot;&gt;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;line-height: 1.5em;&quot;&gt;n&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;line-height: 1.5em;&quot;&gt;aved&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;line-height: 1.5em;&quot;&gt;eno tudi osebno&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;line-height: 1.5em;&quot;&gt;ime stranke in njenega morebitnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, tako v postopkih na zahtevo stranke kot postopkih po uradni dolžnosti. Če ima stranka zastopnika, se ga navede, ne glede nato, ali je zakoniti zastopnik (ali začasni zastopnik, ko stranka nima opravilne sposobnosti oz. v drugih primerih) ali pooblaščenec (ali skupni predstavnik), ki ga je stranka postavila sama. S tem je možno preveriti, ali je zastopanje stranke pravilno izvedeno, kajti v nasprotnem primeru gre za bistveno kršitev pravil postopka (četrta točka drugega odstavka&amp;nbsp;&lt;/span&gt;[[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen|237. člena ZUP]]&lt;span style=&quot;line-height: 1.5em;&quot;&gt;) in razlog za obnovo postopka (deseta točka &lt;/span&gt;[[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen|260. člena ZUP]]&lt;span style=&quot;line-height: 1.5em;&quot;&gt;). Če ima stranka zakonitega zastopnika, ta pa je pooblastil odvetnika ali drugega pooblaščenca, se navede stranko, zakonitega zastopnika in pooblaščenca, torej vse tri (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 591).&amp;nbsp;Po tretjem odstavku &lt;/span&gt;[[Zak:ZUP#54._.C4.8Dlen|54. člena ZUP]]&lt;span style=&quot;line-height: 1.5em;&quot;&gt; je pooblaščenec lahko fizična ali pravna oseba, registrirana za opravljanje določene dejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami/obveznostmi, ki jih uveljavlja stranka. V takem primeru v uvodu odločbe zadostuje ime pravne osebe, saj pravna oseba tukaj ni glavna stranka (v tem primeru bi bilo nujno potrebno navesti ime zakonitega zastopnika), pač pa le pooblaščenec.&lt;/span&gt; <br /> <br /> &lt;br&gt; <br /> <br /> &lt;br&gt; <br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt; <br /> <br /> [[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Obveznost_pooblastil_predstojnika_za_opravljanje_dejanj_v_upravnem_postopku&diff=35158 2023-01-27T11:30:33Z

<p>Zc3981: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: '''Obveznost pooblastil predstojnika za opravljanje dejanj v upravnem postopku ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 8. 1. 2023<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Oseba A opravlja delo na delovnem mestu referent I (v oddelku za splošne zadeve). Poleg obstoječega dela ji je predstojnik organa z odredbo naložil dodatno delo, tj. izvajanje overitev za listine v določenih postopkih, ki jih sicer vodi drug referent, sodelavec. Po mnenju osebe A je taka ureditev neugodna za stranke, saj morajo te v zvezi s samim postopkom tako komunicirati tako z uradno osebo, ki vodi matične postopke, kot z osebo A, ki na drugi lokaciji izvaja le overitve kot posamične faze v teh postopkih. Prav tako imajo več dela same uradne osebe. Ali je možen ugovor na odredbo predstojnika s strani referenta? <br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> Predstojnik organa je po splošni zakonodaji, ki ureja delo upravnih organov, odgovoren za zakonito in racionalno organizacijo izvajanja pristojnosti. Posebej lahko predstojnik podeli pooblastila, ki predstavljajo hkrati upravičenje in dolžnost pooblaščenih, da ta pooblastila izvršujejo, po drugem odstavku 9. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele). Določba [[Zak:ZUP#30._.C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]] in povezanih členov določa enako – predstojnik lahko pooblasti posamezno uradno osebo, če ta izpolnjuje pogoje po [[Zak:ZUP#31._.C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]], za opravljanje katerihkoli posamičnih dejanj v postopku. Z vidika ZUP in UPP torej pooblaščena uradna oseba nima možnosti ugovarjanja podeljenim pooblastilom.&lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt; <br /> <br /> [[Category:Pogoji_za_uradne_osebe,_njihova_pooblastila_in_izločitev]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Obvezna_vsebina_izreka_odlo%C4%8Dbe_in_zdru%C5%BEitev_postopkov&diff=35157 2023-01-27T11:28:00Z

<p>Zc3981: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: '''Obvezna vsebina izreka odločbe in združitev postopkov ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 20. 11. 2022<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Ali je potrebno napisati v izrek zavrnilnih odločb (npr. sklepov o sofinanciranju vlog v postopkih javnih razpisov), da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (npr. podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji). Ali je javni razpis en postopek ali gre tukaj za samostojne postopke (vsaka vloga svoj postopek)? <br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> V izreku se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. V izreku se lahko v skladu z zakonom določijo tudi pogoji in nalogi, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. Če se z odločbo naloži kakšno dejanje, se odloči v izreku tudi, v katerem roku je to potrebno opraviti. Kadar je predpisano, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, mora biti to v izreku navedeno. <br /> <br /> Da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, določajo tako področni zakoni kot tudi ZUP. To mora biti v obeh primerih '''izrecno zapisano kot sestavina izreka''' odločbe ali sklepa. Več glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nesuspenzivnost_prito%C5%BEbe_po_podro%C4%8Dnem_zakonu v tem primeru].<br /> <br /> Če izrek vsebuje določbo o nesuspenzivnosti pritožbe oz. izvršljivosti po vročitvi brez upoštevanja možnosti pritožbe, pa materialni zakon za to ne daje pravne podlage, gre za bistveno kršitev pravil postopka. <br /> <br /> V izreku se odloči o tem, ali so nastali stroški postopka, uradna oseba določi njihov znesek, kdo jih mora plačati, komu in v katerem roku, ali navede, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep. Izrek mora biti kratek in določen, če je potrebno, se lahko razdeli tudi na več točk ([[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen|213. člen ZUP]]).&lt;br&gt; <br /> <br /> Če se pravice ali obveznosti strank opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago, kar za javni razpis velja – [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2007-01-2694?sop=2007-01-2694 Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna] (Ur. l. RS, št. 50/2007 in novele), in če je organ, ki vodi postopek, za vse zadeve stvarno pristojen, lahko začne in vodi en sam postopek tudi takrat, kadar gre za pravice in obveznosti več strank ([[Zak:ZUP#130._.C4.8Dlen|130. člen ZUP]]).&lt;br&gt; <br /> <br /> &lt;br&gt; <br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt; <br /> <br /> [[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]</div>

Zc3981 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Nepopolna_obrazlo%C5%BEitev&diff=35156 2023-01-27T11:25:57Z

<p>Zc3981: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: '''Nepopolna obrazložitev ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 20. 11. 2022<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Ali gre za kršitev pravil postopka oz. napačno ugotovljeno dejstvo, če iz obrazložitve ni razviden dokaz, ki bi narekoval odločitev? Ali gre za kršitev pravil postopka, če se prvostopenjski organ sklicuje na navodila pristojnega ministrstva? <br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> Ustavna izhodišča temeljijo na predpostavki, da mora biti vsak upravni akt (npr. odločba) obrazložen. Le tako lahko naslovnik ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa v upravnem postopku. Vsaka obrazložitev v upravnem aktu mora vsebovati: zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih; dejansko ugotovljeno stanje ter dokaze, na katere je le-to oprto; bistvene razloge za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se odločba opira; razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje privedli do sprejetja odločbe organa, in razloge, zaradi katerih strankinemu zahtevku ni bilo ugodeno ([[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen|214. člen ZUP]]). <br /> <br /> Glede na [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen|237. člen ZUP]] se predpostavlja, da je upravni akt pomanjkljiv in ga '''ni mogoče preizkusiti''':&lt;br&gt;1.&amp;nbsp;če v odločbi ni naveden organ, ki je odločbo izdal (ker tako ni mogoče ugotoviti, kateri organ jo je izdal),&amp;nbsp;2. če v odločbi ni navedena uradna oseba, ki je postopek vodila in ki je odločitev v upravni zadevi sprejela, ter&amp;nbsp;3. če odločitev ni obrazložena ali ni imela vsaj bistvenih delov, pa bi jih po zakonu morala imeti, saj je le tako mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe. <br /> <br /> Organ svojih odločitev ne more utemeljevati s sklicevanjem na konkretna navodila, izdana znotraj organa, temveč se lahko sklicuje le na njihovo argumentacijo. Kakršnokoli drugačno postopanje je v nasprotju z načelom zakonitosti. 153. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustava RS] (URS, Ur. l. RS, št. 33/1991) in [[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen|6. člen ZUP]] določata, da morajo vsi akti in dejanja upravnih organov temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu. V tem primeru razna interna navodila nimajo zavezujočega pomena, saj le-ta niso objavljena v Uradnem listu, zato se organ pri svoji odločitvi ne more sklicevati na takšen akt. Organi o pravicah in obveznostih odločajo z internimi navodili zgolj v primeru, da za to že obstajajo določeni normativni predpisi.&lt;br&gt;<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]</div>

Zc3981