Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Združitev postopkov in prekinitev postopka zaradi smrti stranke

2024-03-02T09:41:37Z

ZadravecUrska:

<div>
== '''Zadeva: '''Združitev postopkov in prekinitev postopka zaradi smrti stranke - v urejanju ==

'''Datum odgovora:''' 2. 3. 2024

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako naj ravna organ (npr. UE) v primeru, ko je potrebno več zadev, združiti v en postopek, pa je ena od strank, ki je stranka v vseh zadevah, umrla, pri tem pa gre za predmet postopka, ki je dedljiv? Ali organ lahko najprej zadeve združi in nato s sklepom prekine postopek?</div>
<div><br>
== '''Odgovor:''' ==

Praviloma se vodi ločen upravni postopek za vsako posamezno upravno zadevo oziroma za vsak zahtevek, ki je predmet odločanja v upravni zadevi. Vendar pa zaradi '''ekonomičnosti postopka''' in '''upravnega odločanja''' pristojni '''organ''' s posebnim sklepom lahko odloči, da bo več upravnih zadev oziroma več zahtevkov '''združil v en postopek''' ([[Zak:ZUP#130. .C4.8Dlen{{!}}130. člen ZUP]]), pri čemer je '''odločitev''' za združitev zadev (kljub izpolnjenim pogojem) v '''diskreciji organa''', ki vodi postopek (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 34) (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zdru%C5%BEitev_zadev_v_postopkih_za%C4%8Detih_po_uradni_dol%C5%BEnosti Primer 1]). Organ pa '''o združitvi''' zadev (začetih po uradni dolžnosti, ali začetih na zahtevo stranke) '''odloča šele po tem''', ko je preveril '''izpolnitev procesnih postavk''' določenih v [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]] (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 37).

Sposobnost biti stranka v upravnem postopku opredeljuje [[Zak:ZUP#42. .C4.8Dlen{{!}}42. člen ZUP]], pri čemer fizična oseba pravno sposobnost pridobi z rojstvom in jo izgubi s smrtjo. To pomeni, da '''pokojna''' (umrla) oseba '''ne more biti stranka postopka''' niti se taki osebi ne more vročati upravnih aktov. Nadalje [[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. člen ZUP]] določa, da se upravni '''postopek prekine''', če fizična '''stranka umre''' in je predmet postopka (torej pravica, obveznost ali pravna korist umrlega) '''prenosljiv na dediče''', upravni organ pa mora morebitne pravne naslednike obvestiti o možnosti vstopa v postopek (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravni_u%C4%8Dinki_upravnih_aktov_v_primeru_smrti_stranke_med_postopkom Primer 2]). Prekinitev postopka traja, dokler vanj ne vstopi '''pravni naslednik''' ali '''skrbnik zapuščine'''.

Ker v konkretnem primeru organ zadev ni '''združil''' v en postopek pred smrtjo stranke, tega tudi '''ne more''' storiti '''po njeni smrti''', saj mora postopek glede na naravo razlogov (smrt stranke) prekiniti že z nastopom tega dejstva po samem zakonu (ex lege) (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 160-161). Ker se v eni upravni zadevi vodi '''isti''' upravni '''postopek za vse stranke''', se postopek v primeru '''smrti ene od strank''', ko gre za predmet postopka, ki je dedljiv, s sklepom '''prekine za vse stranke'''. To pomeni, da bodo vsi udeleženci postopka morali počakati na pravnomočen sklep o dedovanju, nato pa bo organ obvestil pravne naslednike o možnosti vstopa v vsak posamični postopek in šele nato bo ob upoštevanju pogojev iz [[Zak:ZUP#130. .C4.8Dlen{{!}}130. člena ZUP]] po diskreciji lahko odločal o združitvi vseh zadev v en postopek.<br>

[[Category:Združitev postopkov]]
[[Category:Lastnost stranke]]

<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /></div>

Združitev postopkov in prekinitev postopka zaradi smrti stranke

2024-03-02T09:39:18Z

ZadravecUrska:

<div>
== '''Zadeva: '''Združitev postopkov in prekinitev postopka zaradi smrti stranke - v urejanju ==

'''Datum odgovora:''' 2. 3. 2024

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako naj ravna organ (npr. UE) v primeru, ko je potrebno več zadev, združiti v en postopek, pa je ena od strank, ki je stranka v vseh zadevah, umrla, pri tem pa gre za predmet postopka, ki je dedljiv? Ali organ lahko najprej zadeve združi in nato s sklepom prekine postopek?</div>
<div><br>
== '''Odgovor:''' ==

Praviloma se vodi ločen upravni postopek za vsako posamezno upravno zadevo oziroma za vsak zahtevek, ki je predmet odločanja v upravni zadevi. Vendar pa zaradi '''ekonomičnosti postopka''' in '''upravnega odločanja''' pristojni '''organ''' s posebnim sklepom lahko odloči, da bo več upravnih zadev oziroma več zahtevkov '''združil v en postopek''' ([[Zak:ZUP#130. .C4.8Dlen{{!}}130. člen ZUP]]), pri čemer je '''odločitev''' za združitev zadev (kljub izpolnjenim pogojem) v '''diskreciji organa''', ki vodi postopek (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 34) (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zdru%C5%BEitev_zadev_v_postopkih_za%C4%8Detih_po_uradni_dol%C5%BEnosti Primer 1]). Organ pa '''o združitvi''' zadev (začetih po uradni dolžnosti, ali začetih na zahtevo stranke) '''odloča šele po tem''', ko je preveril '''izpolnitev procesnih postavk''' določenih v [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]] (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 37).

Sposobnost biti stranka v upravnem postopku opredeljuje [[Zak:ZUP#42. .C4.8Dlen{{!}}42. člen ZUP]], pri čemer fizična oseba pravno sposobnost pridobi z rojstvom in jo izgubi s smrtjo. To pomeni, da '''pokojna''' (umrla) oseba '''ne more biti stranka postopka''' niti se taki osebi ne more vročati upravnih aktov. Nadalje [[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. člen ZUP]] določa, da se upravni '''postopek prekine''', če fizična '''stranka umre''' in je predmet postopka (torej pravica, obveznost ali pravna korist umrlega) '''prenosljiv na dediče''', upravni organ pa mora morebitne pravne naslednike obvestiti o možnosti vstopa v postopek (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravni_u%C4%8Dinki_upravnih_aktov_v_primeru_smrti_stranke_med_postopkom Primer 2]). Prekinitev postopka traja, dokler vanj ne vstopi '''pravni naslednik''' ali '''skrbnik zapuščine'''.

Ker v konkretnem primeru organ zadev ni '''združil''' v en postopek pred smrtjo stranke, tega tudi '''ne more''' storiti '''po njeni smrti''', saj mora postopek glede na naravo razlogov (smrt stranke) prekiniti že z nastopom tega dejstva po samem zakonu (ex lege) (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 160-161). Ker se v eni upravni zadevi vodi '''isti''' upravni '''postopek za vse stranke''', se postopek v primeru '''smrti ene od strank''', ko gre za predmet postopka, ki je dedljiv, s sklepom '''prekine za vse stranke'''. To pomeni, da bodo vsi udeleženci postopka morali počakati na pravnomočen sklep o dedovanju, nato pa bo organ obvestil pravne naslednike o možnosti vstopa v vsak posamični postopek in šele nato bo ob upoštevanju pogojev iz [[Zak:ZUP#130. .C4.8Dlen{{!}}130. člena ZUP]] po diskreciji lahko odločal o združitvi vseh zadev v en postopek.<br>
<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /></div>

Združitev postopkov in prekinitev postopka zaradi smrti stranke

2024-03-02T09:37:29Z

ZadravecUrska:

<div>== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' 2. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako naj ravna organ (npr. UE) v primeru, ko je potrebno več zadev, združiti v en postopek, pa je ena od strank, ki je stranka v vseh zadevah, umrla, pri tem pa gre za predmet postopka, ki je dedljiv? Ali organ lahko najprej zadeve združi in nato s sklepom prekine postopek?</div>
<div><br>
== '''Odgovor:''' ==

Praviloma se vodi ločen upravni postopek za vsako posamezno upravno zadevo oziroma za vsak zahtevek, ki je predmet odločanja v upravni zadevi. Vendar pa zaradi '''ekonomičnosti postopka''' in '''upravnega odločanja''' pristojni '''organ''' s posebnim sklepom lahko odloči, da bo več upravnih zadev oziroma več zahtevkov '''združil v en postopek''' ([[Zak:ZUP#130. .C4.8Dlen{{!}}130. člen ZUP]]), pri čemer je '''odločitev''' za združitev zadev (kljub izpolnjenim pogojem) v '''diskreciji organa''', ki vodi postopek (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 34) (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zdru%C5%BEitev_zadev_v_postopkih_za%C4%8Detih_po_uradni_dol%C5%BEnosti Primer 1]). Organ pa '''o združitvi''' zadev (začetih po uradni dolžnosti, ali začetih na zahtevo stranke) '''odloča šele po tem''', ko je preveril '''izpolnitev procesnih postavk''' določenih v [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]] (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 37).

Sposobnost biti stranka v upravnem postopku opredeljuje [[Zak:ZUP#42. .C4.8Dlen{{!}}42. člen ZUP]], pri čemer fizična oseba pravno sposobnost pridobi z rojstvom in jo izgubi s smrtjo. To pomeni, da '''pokojna''' (umrla) oseba '''ne more biti stranka postopka''' niti se taki osebi ne more vročati upravnih aktov. Nadalje [[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. člen ZUP]] določa, da se upravni '''postopek prekine''', če fizična '''stranka umre''' in je predmet postopka (torej pravica, obveznost ali pravna korist umrlega) '''prenosljiv na dediče''', upravni organ pa mora morebitne pravne naslednike obvestiti o možnosti vstopa v postopek (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravni_u%C4%8Dinki_upravnih_aktov_v_primeru_smrti_stranke_med_postopkom Primer 2]). Prekinitev postopka traja, dokler vanj ne vstopi '''pravni naslednik''' ali '''skrbnik zapuščine'''.

Ker v konkretnem primeru organ zadev ni '''združil''' v en postopek pred smrtjo stranke, tega tudi '''ne more''' storiti '''po njeni smrti''', saj mora postopek glede na naravo razlogov (smrt stranke) prekiniti že z nastopom tega dejstva po samem zakonu (ex lege) (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 160-161). Ker se v eni upravni zadevi vodi '''isti''' upravni '''postopek za vse stranke''', se postopek v primeru '''smrti ene od strank''', ko gre za predmet postopka, ki je dedljiv, s sklepom '''prekine za vse stranke'''. To pomeni, da bodo vsi udeleženci postopka morali počakati na pravnomočen sklep o dedovanju, nato pa bo organ obvestil pravne naslednike o možnosti vstopa v vsak posamični postopek in šele nato bo ob upoštevanju pogojev iz [[Zak:ZUP#130. .C4.8Dlen{{!}}130. člena ZUP]] po diskreciji lahko odločal o združitvi vseh zadev v en postopek.<br>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /></div>

Združitev postopkov in prekinitev postopka zaradi smrti stranke

2024-03-02T09:25:18Z

ZadravecUrska: Nova stran z vsebino: <div>{{subst:case}}</div>

<div>== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja<br>

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora <br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /></div>

Breme pridobivanja podatkov in dokazil v ugotovitvenem postopku

2024-02-22T11:24:09Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Breme pridobivanja podatkov in dokazil v ugotovitvenem postopku - v usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 22. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je pri organu (npr. CSD) vložila vlogo za pridobitev pravice iz pristojnosti organa (npr. denarne socialne pomoči). Katere podatke oziroma dokazila v postopku mora posredovati stranka in katere organ pridobiva iz uradnih evidenc (npr. o odprtem TRR pri banki in transakcijah na njem)? Kako postopa organ, če za ugotovitev dejstva, potrebnega za odločanje, ne pridobi podatkov iz uradnih evidenc niti stranka o tem ne more predložiti dokazila?
== '''Odgovor:''' ==

Ko uradna oseba prejme vlogo za začetek upravnega postopka, mora preveriti, ali je '''vloga popolna in razumljiva''', pri čemer upošteva določbe [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]] (in področne predpise, če ti tako določajo). Če je vloga nerazumljiva ali če k vlogi niso priložene vse zahtevane listine, uradna oseba vložnika pozove k dopolnitvi vloge. Pri uveljavljanju pravic je '''osnovno breme na vložitvi popolne vloge na stranki''', upravni '''organ pa preveri''', ali je zahteva '''popolna''' in '''želena pravica lahko priznana''' glede na izpolnitev predpisanih pogojev. Nosilec ugotovitvenega in dokaznega bremena je primarno organ, ki postopek vodi (preiskovalno načelo), če pa se '''postopek vodi v strankinem interesu''', mora pri tem '''stranka aktivno sodelovati '''(Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 182-183).

Uradna oseba mora med postopkom ves čas ugotavljati dejansko stanje ([[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člen ZUP]]), stranka pa mora natančno, po resnici in določno navesti dejansko stanje, na katero se njen zahtevek nanaša ([[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člen ZUP]]). Pri tem mora '''stranka''' za svoje navedbe '''predlagati dokaze''' in jih, '''če je le mogoče, predložiti''' (razen če gre za splošno znana dejstva). Če stranka sama tega ne stori, to od nje zahteva uradna oseba, ki postopek vodi, ne zahteva pa predložitve tistih dokazil, ki jih lahko hitreje in lažje priskrbi organ, ki vodi postopek. V ugotovitvenem postopku '''upravni organ''' (na podlagi obrazložene zahteve) '''pridobi podatke po uradni dolžnosti tudi od upravljavcev zbirk osebnih podatkov,''' ki so organu dolžni posredovati podatke, najkasneje v roku '''15 dni''' ([[Zak:ZUP#X34.a. .C4.8Dlen{{!}}34.a člen ZUP]]). Skladno s preiskovalnim načelom si mora tako uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti priskrbeti podatke iz uradnih evidenc, če so za odločitev potrebni, zaprošeni organ pa jih mora organu, ki vodi postopek, posredovati v 15 dneh. Teh podatkov oziroma dokazil o njih organ '''ne sme zahtevati od stranke''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člena ZUP]]), saj bi šlo v tem primeru za prekomerno obremenjevanje stranke in s tem za kršitev načel varstva pravic strank in načela ekonomičnosti (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Breme_pridobivanje_podatka_o_bivali%C5%A1%C4%8Du_stranke_za_namen_registra primer 1]).

Če za ugotovitev nekega dejstva '''ni dovolj drugih dokazov, '''se kot dokazno sredstvo podrejeno lahko uporabi tudi '''izjava stranke''' ([[Zak:ZUP#188. .C4.8Dlen{{!}}188. člen ZUP]]). Preden poda stranka izjavo na zapisnik, jo je v tem primeru treba opozoriti na kazensko in materialno odgovornost, če bi se pozneje izkazalo, da je dala lažno izjavo. Tako je izjava lahko odločilni dokaz, ki sicer dopolnjuje in nadgrajuje druge. Tovrstne izjave se ne sme zamenjevati z zaslišanjem stranke kot izvedbo načela kontradiktornosti postopka, pač pa gre v tem primeru za dokazno sredstvo, ki se v postopku presoja po temeljnem '''načelu proste presoje dokazov''' (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 203).

Za potrebe odločanja '''o pravicah iz javnih sredstev''' CSD obdeluje tiste podatke, ki jih potrebuje pri odločanju o uveljavljanju pravic po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/10 in nasl., ZUPJS) in Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/10 in nasl., ZSVarPre). '''Podatki''' za osebe se '''zbirajo neposredno od osebe''' oziroma njenega zakonitega zastopnika''' in po uradni dolžnosti, '''iz zbirk podatkov, ki jih v RS vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Torej vlagatelj dokazuje dejstva tudi sam ([[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člen ZUP]]), '''primarno''' pa '''CSD''' v teh postopkih '''pridobiva podatke od v 51. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 ZUPJS]''' oziroma '''61. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 ZSVarPre] navedenih upravljavcev.''' Med temi sta po obeh navedenih pravnih podlagah tudi AJPES, od katerega CSD pridobiva podatke o številki TRR, podatek o statusu računa in podatek o datumu njegovega zaprtja in kreditne institucije, od katerih CSD pridobiva podatke o prometu na TRR, podatke o višini sredstev na varčevalnih računih idr. Več o pridobivanju osebnih podatkov v postopkih pred CSD tudi v [https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_za_CSD_julij2017.pdf Smernicah informacijskega pooblaščenca za centre za socialno delo] (2017).

[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Breme pridobivanja podatkov in dokazil v ugotovitvenem postopku

2024-02-22T11:23:06Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Breme pridobivanja podatkov in dokazil v ugotovitvenem postopku - v usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 22. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je pri organu (npr. CSD) vložila vlogo za pridobitev pravice iz pristojnosti organa (npr. denarne socialne pomoči). Katere podatke oziroma dokazila v postopku mora posredovati stranka in katere organ pridobiva iz uradnih evidenc (npr. o odprtem TRR pri banki in transakcijah na njem)? Kako postopa organ, če za ugotovitev dejstva, potrebnega za odločanje, ne pridobi podatkov iz uradnih evidenc niti stranka o tem ne more predložiti dokazila?
== '''Odgovor:''' ==

Ko uradna oseba prejme vlogo za začetek upravnega postopka, mora preveriti, ali je '''vloga popolna in razumljiva''', pri čemer upošteva določbe [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]] (in področne predpise, če ti tako določajo). Če je vloga nerazumljiva ali če k vlogi niso priložene vse zahtevane listine, uradna oseba vložnika pozove k dopolnitvi vloge. Pri uveljavljanju pravic je '''osnovno breme na vložitvi popolne vloge na stranki''', upravni '''organ pa preveri''', ali je zahteva '''popolna''' in '''želena pravica lahko priznana''' glede na izpolnitev predpisanih pogojev. Nosilec ugotovitvenega in dokaznega bremena je primarno organ, ki postopek vodi (preiskovalno načelo), če pa se '''postopek vodi v strankinem interesu''', mora pri tem '''stranka aktivno sodelovati '''(Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 182-183).

Uradna oseba mora med postopkom ves čas ugotavljati dejansko stanje ([[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člen ZUP]]), stranka pa mora natančno, po resnici in določno navesti dejansko stanje, na katero se njen zahtevek nanaša ([[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člen ZUP]]). Pri tem mora '''stranka''' za svoje navedbe '''predlagati dokaze''' in jih, '''če je le mogoče, predložiti''' (razen če gre za splošno znana dejstva). Če stranka sama tega ne stori, to od nje zahteva uradna oseba, ki postopek vodi, ne zahteva pa predložitve tistih dokazil, ki jih lahko hitreje in lažje priskrbi organ, ki vodi postopek. V ugotovitvenem postopku '''upravni organ''' (na podlagi obrazložene zahteve) '''pridobi podatke po uradni dolžnosti tudi od upravljavcev zbirk osebnih podatkov,''' ki so organu dolžni posredovati podatke, najkasneje v roku '''15 dni''' ([[Zak:ZUP#X34.a. .C4.8Dlen{{!}}34.a člen ZUP]]). Skladno s preiskovalnim načelom si mora tako uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti priskrbeti podatke iz uradnih evidenc, če so za odločitev potrebni, zaprošeni organ pa jih mora organu, ki vodi postopek, posredovati v 15 dneh. Teh podatkov oziroma dokazil o njih organ '''ne sme zahtevati od stranke''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člena ZUP]]), saj bi šlo v tem primeru za prekomerno obremenjevanje stranke in s tem za kršitev načel varstva pravic strank in načela ekonomičnosti (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Breme_pridobivanje_podatka_o_bivali%C5%A1%C4%8Du_stranke_za_namen_registra primer 1]).

Če za ugotovitev nekega dejstva '''ni dovolj drugih dokazov, '''se kot dokazno sredstvo podrejeno lahko uporabi tudi '''izjava stranke''' ([[Zak:ZUP#188. .C4.8Dlen{{!}}188. člen ZUP]]). Preden poda stranka izjavo na zapisnik, jo je v tem primeru treba opozoriti na kazensko in materialno odgovornost, če bi se pozneje izkazalo, da je dala lažno izjavo. Tako je izjava lahko odločilni dokaz, ki sicer dopolnjuje in nadgrajuje druge. Tovrstne izjave se ne sme zamenjevati z zaslišanjem stranke kot izvedbo načela kontradiktornosti postopka, pač pa gre v tem primeru za dokazno sredstvo, ki se v postopku presoja po temeljnem '''načelu proste presoje dokazov''' (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 203).

Za potrebe odločanja '''o pravicah iz javnih sredstev''' CSD obdeluje tiste podatke, ki jih potrebuje pri odločanju o uveljavljanju pravic po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/10 in nasl., ZUPJS) in Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/10 in nasl., ZSVarPre). '''Podatki''' za osebe se '''zbirajo neposredno od osebe''' oziroma njenega zakonitega zastopnika''' in po uradni dolžnosti, '''iz zbirk podatkov, ki jih v RS vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Torej vlagatelj dokazuje dejstva tudi sam ([[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člen ZUP]]), '''primarno''' pa '''CSD''' v teh postopkih '''pridobiva podatke od v 51. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 ZUPJS]''' oziroma '''61. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 ZSVarPre] navedenih upravljavcev.''' Med temi sta po obeh navedenih pravnih podlagah tudi AJPES, od katerega CSD pridobiva podatke o številki TRR, podatek o statusu računa in podatek o datumu njegovega zaprtja in kreditne institucije, od katerih CSD pridobiva podatke o prometu na TRR, podatke o višini sredstev na varčevalnih računih idr. Več o pridobivanju osebnih podatkov v postopkih pred CSD tudi v [https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_za_CSD_julij2017.pdf Smernicah informacijskega pooblaščenca za centre za socialno delo] (2017).

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Breme pridobivanja podatkov in dokazil v ugotovitvenem postopku

2024-02-22T11:22:11Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Breme pridobivanja podatkov in dokazil v ugotovitvenem postopku - v usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 22. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je pri organu (npr. CSD) vložila vlogo za pridobitev pravice iz pristojnosti organa (npr. denarne socialne pomoči). Katere podatke oziroma dokazila v postopku mora posredovati stranka in katere organ pridobiva iz uradnih evidenc (npr. o odprtem TRR pri banki in transakcijah na njem)? Kako postopa organ, če za ugotovitev dejstva, potrebnega za odločanje, ne pridobi podatkov iz uradnih evidenc niti stranka o tem ne more predložiti dokazila?
== '''Odgovor:''' ==

Ko uradna oseba prejme vlogo za začetek upravnega postopka, mora preveriti, ali je '''vloga popolna in razumljiva''', pri čemer upošteva določbe [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]] (in področne predpise, če ti tako določajo). Če je vloga nerazumljiva ali če k vlogi niso priložene vse zahtevane listine, uradna oseba vložnika pozove k dopolnitvi vloge. Pri uveljavljanju pravic je '''osnovno breme na vložitvi popolne vloge na stranki''', upravni '''organ pa preveri''', ali je zahteva '''popolna''' in '''želena pravica lahko priznana''' glede na izpolnitev predpisanih pogojev. Nosilec ugotovitvenega in dokaznega bremena je primarno organ, ki postopek vodi (preiskovalno načelo), če pa se '''postopek vodi v strankinem interesu''', mora pri tem '''stranka aktivno sodelovati '''(Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 182-183).

Uradna oseba mora med postopkom ves čas ugotavljati dejansko stanje ([[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člen ZUP]]), stranka pa mora natančno, po resnici in določno navesti dejansko stanje, na katero se njen zahtevek nanaša ([[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člen ZUP]]). Pri tem mora '''stranka''' za svoje navedbe '''predlagati dokaze''' in jih, '''če je le mogoče, predložiti''' (razen če gre za splošno znana dejstva). Če stranka sama tega ne stori, to od nje zahteva uradna oseba, ki postopek vodi, ne zahteva pa predložitve tistih dokazil, ki jih lahko hitreje in lažje priskrbi organ, ki vodi postopek. V ugotovitvenem postopku '''upravni organ''' (na podlagi obrazložene zahteve) '''pridobi podatke po uradni dolžnosti tudi od upravljavcev zbirk osebnih podatkov,''' ki so organu dolžni posredovati podatke, najkasneje v roku '''15 dni''' ([[Zak:ZUP#X34a. .C4.8Dlen{{!}}34.a člen ZUP]]). Skladno s preiskovalnim načelom si mora tako uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti priskrbeti podatke iz uradnih evidenc, če so za odločitev potrebni, zaprošeni organ pa jih mora organu, ki vodi postopek, posredovati v 15 dneh. Teh podatkov oziroma dokazil o njih organ '''ne sme zahtevati od stranke''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člena ZUP]]), saj bi šlo v tem primeru za prekomerno obremenjevanje stranke in s tem za kršitev načel varstva pravic strank in načela ekonomičnosti (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Breme_pridobivanje_podatka_o_bivali%C5%A1%C4%8Du_stranke_za_namen_registra primer 1]).

Če za ugotovitev nekega dejstva '''ni dovolj drugih dokazov, '''se kot dokazno sredstvo podrejeno lahko uporabi tudi '''izjava stranke''' ([[Zak:ZUP#188. .C4.8Dlen{{!}}188. člen ZUP]]). Preden poda stranka izjavo na zapisnik, jo je v tem primeru treba opozoriti na kazensko in materialno odgovornost, če bi se pozneje izkazalo, da je dala lažno izjavo. Tako je izjava lahko odločilni dokaz, ki sicer dopolnjuje in nadgrajuje druge. Tovrstne izjave se ne sme zamenjevati z zaslišanjem stranke kot izvedbo načela kontradiktornosti postopka, pač pa gre v tem primeru za dokazno sredstvo, ki se v postopku presoja po temeljnem '''načelu proste presoje dokazov''' (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 203).

Za potrebe odločanja '''o pravicah iz javnih sredstev''' CSD obdeluje tiste podatke, ki jih potrebuje pri odločanju o uveljavljanju pravic po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/10 in nasl., ZUPJS) in Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/10 in nasl., ZSVarPre). '''Podatki''' za osebe se '''zbirajo neposredno od osebe''' oziroma njenega zakonitega zastopnika''' in po uradni dolžnosti, '''iz zbirk podatkov, ki jih v RS vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Torej vlagatelj dokazuje dejstva tudi sam ([[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člen ZUP]]), '''primarno''' pa '''CSD''' v teh postopkih '''pridobiva podatke od v 51. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 ZUPJS]''' oziroma '''61. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 ZSVarPre] navedenih upravljavcev.''' Med temi sta po obeh navedenih pravnih podlagah tudi AJPES, od katerega CSD pridobiva podatke o številki TRR, podatek o statusu računa in podatek o datumu njegovega zaprtja in kreditne institucije, od katerih CSD pridobiva podatke o prometu na TRR, podatke o višini sredstev na varčevalnih računih idr. Več o pridobivanju osebnih podatkov v postopkih pred CSD tudi v [https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_za_CSD_julij2017.pdf Smernicah informacijskega pooblaščenca za centre za socialno delo] (2017).

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Breme pridobivanja podatkov in dokazil v ugotovitvenem postopku

2024-02-22T11:19:21Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Breme pridobivanja podatkov in dokazil v ugotovitvenem postopku - v usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 22. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je pri organu (npr. CSD) vložila vlogo za pridobitev pravice iz pristojnosti organa (npr. denarne socialne pomoči). Katere podatke oziroma dokazila v postopku mora posredovati stranka in katere organ pridobiva iz uradnih evidenc (npr. o odprtem TRR pri banki in transakcijah na njem)? Kako postopa organ, če za ugotovitev dejstva, potrebnega za odločanje, ne pridobi podatkov iz uradnih evidenc niti stranka o tem ne more predložiti dokazila?
== '''Odgovor:''' ==

Ko uradna oseba prejme vlogo za začetek upravnega postopka, mora preveriti, ali je '''vloga popolna in razumljiva''', pri čemer upošteva določbe [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]] (in področne predpise, če ti tako določajo). Če je vloga nerazumljiva ali če k vlogi niso priložene vse zahtevane listine, uradna oseba vložnika pozove k dopolnitvi vloge. Pri uveljavljanju pravic je '''osnovno breme na vložitvi popolne vloge na stranki''', upravni '''organ pa preveri''', ali je zahteva '''popolna''' in '''želena pravica lahko priznana''' glede na izpolnitev predpisanih pogojev. Nosilec ugotovitvenega in dokaznega bremena je primarno organ, ki postopek vodi (preiskovalno načelo), če pa se '''postopek vodi v strankinem interesu''', mora pri tem '''stranka aktivno sodelovati '''(Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 182-183).

Uradna oseba mora med postopkom ves čas ugotavljati dejansko stanje ([[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člen ZUP]]), stranka pa mora natančno, po resnici in določno navesti dejansko stanje, na katero se njen zahtevek nanaša ([[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člen ZUP]]). Pri tem mora '''stranka''' za svoje navedbe '''predlagati dokaze''' in jih, '''če je le mogoče, predložiti''' (razen če gre za splošno znana dejstva). Če stranka sama tega ne stori, to od nje zahteva uradna oseba, ki postopek vodi, ne zahteva pa predložitve tistih dokazil, ki jih lahko hitreje in lažje priskrbi organ, ki vodi postopek. V ugotovitvenem postopku '''upravni organ''' (na podlagi obrazložene zahteve) '''pridobi podatke po uradni dolžnosti tudi od upravljavcev zbirk osebnih podatkov,''' ki so organu dolžni posredovati podatke, najkasneje v roku '''15 dni''' ([[Zak:ZUP#X34.a. .C4.8Dlen{{!}}34.a člen ZUP]]). Skladno s preiskovalnim načelom si mora tako uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti priskrbeti podatke iz uradnih evidenc, če so za odločitev potrebni, zaprošeni organ pa jih mora organu, ki vodi postopek, posredovati v 15 dneh. Teh podatkov oziroma dokazil o njih organ '''ne sme zahtevati od stranke''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člena ZUP]]), saj bi šlo v tem primeru za prekomerno obremenjevanje stranke in s tem za kršitev načel varstva pravic strank in načela ekonomičnosti (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Breme_pridobivanje_podatka_o_bivali%C5%A1%C4%8Du_stranke_za_namen_registra primer 1]).

Če za ugotovitev nekega dejstva '''ni dovolj drugih dokazov, '''se kot dokazno sredstvo podrejeno lahko uporabi tudi '''izjava stranke''' ([[Zak:ZUP#188. .C4.8Dlen{{!}}188. člen ZUP]]). Preden poda stranka izjavo na zapisnik, jo je v tem primeru treba opozoriti na kazensko in materialno odgovornost, če bi se pozneje izkazalo, da je dala lažno izjavo. Tako je izjava lahko odločilni dokaz, ki sicer dopolnjuje in nadgrajuje druge. Tovrstne izjave se ne sme zamenjevati z zaslišanjem stranke kot izvedbo načela kontradiktornosti postopka, pač pa gre v tem primeru za dokazno sredstvo, ki se v postopku presoja po temeljnem '''načelu proste presoje dokazov''' (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 203).

Za potrebe odločanja '''o pravicah iz javnih sredstev''' CSD obdeluje tiste podatke, ki jih potrebuje pri odločanju o uveljavljanju pravic po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/10 in nasl., ZUPJS) in Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/10 in nasl., ZSVarPre). '''Podatki''' za osebe se '''zbirajo neposredno od osebe''' oziroma njenega zakonitega zastopnika''' in po uradni dolžnosti, '''iz zbirk podatkov, ki jih v RS vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Torej vlagatelj dokazuje dejstva tudi sam ([[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člen ZUP]]), '''primarno''' pa '''CSD''' v teh postopkih '''pridobiva podatke od v 51. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 ZUPJS]''' oziroma '''61. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 ZSVarPre] navedenih upravljavcev.''' Med temi sta po obeh navedenih pravnih podlagah tudi AJPES, od katerega CSD pridobiva podatke o številki TRR, podatek o statusu računa in podatek o datumu njegovega zaprtja in kreditne institucije, od katerih CSD pridobiva podatke o prometu na TRR, podatke o višini sredstev na varčevalnih računih idr. Več o pridobivanju osebnih podatkov v postopkih pred CSD tudi v [https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_za_CSD_julij2017.pdf Smernicah informacijskega pooblaščenca za centre za socialno delo] (2017).

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Breme pridobivanja podatkov in dokazil v ugotovitvenem postopku

2024-02-22T10:57:18Z

ZadravecUrska: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja<br>

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora <br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Pravni učinki upravnih aktov v primeru smrti stranke med postopkom

2024-02-20T05:41:49Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Pravni učinki upravnih aktov v primeru smrti stranke med postopkom ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 22. 4. 2014, pregled 11. 12. 2022, dopolnitev 20. 2. 2024

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek <br>
== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ izda odločbo stranki (npr. o oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva za upravičenca ali glede vpisa/izbrisa podjetnika v poslovni register). Med postopkom, konkretneje po izdaji odločbe ali sklepa, toda še pred vročitvijo akta stranki, stranka umre, zato ji akt ni vročen. Kako naj v takšnem primeru ravna upravni organ?

<span style="line-height: 1.5em;">Ali je upravni organ tik pred izdajo odločbe dolžan preveriti podatke iz uradnih evidenc, npr. iz centralnega registra prebivalstva, ali ni morda stranka že umrla, (tik)</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">preden izda akt?</span>

Ali lahko odločbo ali sklep organ objavi v takem primeru na državnem portalu e-uprava in bo po 15 dneh šteta za vročeno? Ali je treba počakati <span style="line-height: 1.5em;">na pravnomočni sklep o dedovanju (kar traja zelo dolgo)?</span>

<span style="line-height: 1.5em;">Kako pa naj ravna organ (npr. ZPIZ), če je pritožbo zoper odločbo vložil pooblaščenec, stranka pa med postopkom umre?</span>
== '''Odgovor:''' ==

[[Zak:ZUP#42._.C4.8Dlen{{!}}ZUP v 42. členu]] določa, da je lahko stranka v postopku vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Stranke so lahko tudi drugi (npr. skupina oseb), če so lahko nosilci pravic in obveznosti o katerih se odloča v upravnem postopku. '''Ves čas postopka mora stranka imeti sposobnost biti nosilec pravic''' oziroma obveznosti, o katerih se odloča v konkretni upravni zadevi in procesno sposobnost, da sama opravlja dejanja v postopku, ter imeti stvarno legitimacijo torej, da uveljavlja svojo pravico ali pravno korist. Organ mora po uradni dolžnosti ves čas postopka preverjati to procesno predpostavko za uvedbo in tek postopka (gl. 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP).]]

'''Smrt stranke med postopkom povzroči prenehanje pravne sposobnosti'''. Postopek se '''nadaljuje le''', če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko '''preide''' na pravne naslednike ([[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen{{!}}50. člen ZUP]]), sicer se postopek ustavi. 

Upravni organ mora v primeru '''prenosa''' predmeta postopka na pravne naslednike izdati '''sklep, s katerim postopek prekine''' v skladu s 1. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#153._.C4.8Dlen{{!}}153. člena ZUP]]. S prekinitvijo postopka prenehajo teči vsi roki, določeni za procesna dejanja in roki za izdajo odločbe. Pravimo, da se s prekinitvijo doseže mirovanje rokov (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2018, str. 163). Po pravnomočnosti sklepa sodišča o dedovanju pa upravni organ vse pravne naslednike obvesti o možnosti vstopa v postopek, s tem se jim da možnost, da se o tem izjasnijo. Če nato nasledniki niso več zainteresirani za priznanje pravice ali pravne koristi, upravni organ izda '''sklep o ustavitvi''' postopka, sicer se nadaljuje. Sklep o ustavitvi postopka zaradi smrti stranke se '''razglasi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava''' po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen{{!}}50. člena ZUP.]]

Postopek, začet po uradni dolžnosti, v primeru smrti stranke med postopkom, se lahko prekine, kot prej navedeno, samo, če to ni v nasprotju z javnim interesom. Če bi posledično temu bile ogrožene pravno zavarovane dobrine, upravni organ postopka ne sme prekiniti in se zaradi visoke stopnje ogroženosti, pravnim naslednikom postavi praviloma '''skrbnik za poseben primer''' <span style="line-height: 1.5em;">bodočim dedičem ali neznanemu premoženju </span><span style="line-height: 1.5em;">po 272. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskega zakonika] (DZ, Uradni list RS, št. 15/17 (in ne! </span><span style="line-height: 1.5em;">začasni zastopnik</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">po </span>[[Zak:ZUP#51._.C4.8Dlen{{!}}51. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;">; </span><span style="line-height: 1.5em;">gl. o tem še </span> primer na upravni svetovalnici [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postavitev_za%C4%8Dasnega_zastopnika_zaradi_smrti_stranskega_udele%C5%BEenca_med_postopkom%3F Postavitev začasnega zastopnika zaradi smrti stranskega udeleženca med postopkom] <span style="line-height: 1.5em;">). Končni akt se tako vroči skrbniku kot zakonitemu zastopniku strank/e (gl. </span>[[Zak:ZUP#88._.C4.8Dlen{{!}}88. člen ZUP)]].

Vročanje '''z javnim naznanilom po '''[[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen{{!}}'''94'''. členu ZUP]] <span style="line-height: 1.5em;">v tem primeru prav tako '''ne''' pride v poštev, saj je ključno vprašanje obstoja stranke, ne njene ne/dosegljivosti. </span>

<span style="line-height: 1.5em;">Uradna oseba, ki vodi upravni postopek, mora v postopku </span>'''ugotoviti resnično dejansko stanje'''<span style="line-height: 1.5em;"> na stopnji gotovosti in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo kot izhaja iz </span>[[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen{{!}}8. člena ZUP.]]<span style="line-height: 1.5em;"> Med drugim si</span><span style="line-height: 1.5em;"> po uradni dolžnosti v ta namen priskrbi podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, kolikor so ti relevantni v zadevi, po </span>[[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen{{!}}139. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> (</span><span style="line-height: 1.5em;">tudi v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti). </span><span style="line-height: 1.5em;">To velja '''analogno tudi za dejstva v zvezi s stranko in vročanjem''', ne le odločanjem v glavni stvari. </span>V skladu z načelom materialne resnice je upravni organ torej dolžan pred izdajo odločbe ali sklepa ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, torej je '''dolžan preveriti tudi podatke iz uradnih evidenc (npr. centralni register prebivalstva), komu in kam vroča tik pred odpremo'''. Če ugotovi ali se nenazadnje tako izkaže šele po odpremi akta, da je stranka vmes umrla, ravna kot zgoraj navedeno glede na prenosljivost predmeta odločanja.

Procesno sposobna stranka oziroma njen zakoniti zastopnik si lahko postavi '''pooblaščenca,''' ki stranko zastopa pri vseh, razen pri tistih dejanjih v upravnem postopku, pi katerih mora stranka sama dajati izjave (53. člen ZUP). Pooblastilo je lahko splošno za ves upravni postopek ali posebno samo za posamezna dejanja. Posebej je lahko pooblastilo dano tudi samo za vročanje. '''Če stranka med postopkom umre,''' pooblastilo glede na določbe 57. člena ZUP '''ne preneha''' in velja, dokler ga ne prekliče pravni naslednik stranke ali njen novi zakoniti zastopnik. Vendar pa je pravilo o nadaljevanju pooblastilnega razmerja smiselno le, če so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 392-393), to je, če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike. '''Pravice iz obveznega zavarovanja''' so neodtujljive osebne pravice in '''ne morejo preiti na pravne naslednike''' - ni jih mogoče prenesti na drugega in ne podedovati (4. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Ur. l. RS, št. 48/22 – UPB in nasl.). Teh pravic torej ne more pridobiti nihče, razen zavarovanca (sodba VSRS VIII Ips 56/2021 z dne 10. 6. 2022). Postopka v primeru smrti zavarovanca tako ni mogoče nadaljevati, zato organ (ZPIZ) postopek s sklepom ustavi in ga razglasi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e–uprava (četrti odstavek 50. člena ZUP). Če je imela stranka v postopku uveljavljala pravic (npr. iz obveznega zavarovanja) '''pooblaščenca''', ga '''organ z dopisom obvesti''', da je '''postopek zaradi smrti stranke ustavil''' in '''sklep''' o ustavitvi postopka '''objavil na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e–uprava.''' Izjemoma se postopek ne ustavi, če je stranka uveljavljala pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Takrat se postopek prekine, o čemer organ izda sklep in pozove pravne naslednike, da vstopijo v postopek oziroma sklep o prekinitvi postopka vročijo pooblaščencu, če je vlogo za priznanje pravice podal pooblaščenec.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej ''[[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}''Politiko zasebnosti'']]''in ''[[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}''Zanikanje odgovornosti'']]''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vročanje]] [[Category:Lastnost_stranke]]

Obveznost organov do odgovarjanja na vprašanja uporabnikov upravnih storitev

2024-02-07T06:11:05Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Obveznost organov do odgovarjanja na vprašanja uporabnikov upravnih storitev ==

'''Datum odgovora:''' 27. 11. 2023, dopolnjeno 7. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Uredba o upravnem poslovanju določa, da organ odgovori na vse dopise, iz katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja, razen nekaterih izjem (17. člen uredbe). Kateri organi morajo v skladu z uredbo odgovarjati na vprašanja v skladu s prej omenjenim pravilom? Katere naloge, na primer v občini, javnih zavodih, pravosodnih organih ipd., štejejo za 'upravne naloge'?

Ali se zakonska pristojnost nadzora nad izvajanjem UUP nanaša tudi na nosilce javnih pooblastil in samoupravne lokalne skupnosti?
<div><br>
== '''Odgovor:''' ==

[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.) je '''izdana na podlagi in za izvrševanje več zakonov''', tj. ZUP, [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državi upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 113/05 in nasl.) in [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih] (Ur. l. RS, št. 30/06 in nasl.). Kljub '''temeljnemu namenu, da se z UUP ureja upravno poslovanje v upravnih postopkih in tudi pri drugih upravnih nalogah(!) državnih upravnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil''' v smislu določanja minimalnih standardov pri poslovanju s strankami in drugimi uporabniki upravnih storitev, pri zagotavljanju javnosti dela, upravljanju dokumentarnega gradiva, v zvezi z zgradbami, prostori in opremo ter zagotavljanjem varnosti, '''UUP hkrati ureja dolžno postopanje tudi drugih organov''', ki vodijo in odločajo v upravnih postopkih. Krog organov, ki poslujejo po UUP, se v delu, ki se nanaša na izvrševanje ZUP, zato razširi tudi na druge državne organe, ki jih UUP ne omeni v 1. členu; pri tem gre sicer le za pravila, ki jih UUP ureja v poglavju »Uradna dejanja« od 84. do 101. člena.

V okviru pravil, ki urejajo upravno poslovanje, pa UUP določa, da mora katerikoli zavezan  organ odgovoriti na vse dopise, v katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja. Izjeme vključujejo situacije, ko se vprašanje nanaša na postopek v teku, je šikanozno ali če je organ že odgovoril na bistveno podobno vprašanje (17. člen UUP). Organ mora odgovoriti najpozneje v 15 dneh po prejemu dokumenta in odgovor poslati na naslov iz dopisa.

Na podlagi 1. člena UUP nesporno velja, da morajo''' po 17. členu UUP poslovati organi državne uprave: vlada, ministrstva, organi v sestavi ministrstev in upravne enote.''' UUP v tem delu ne ureja poslovanja oz. dolžnosti odgovarjanja drugih državnih organov, npr. državnega zbora, državnega sveta, državnega tožilstva. Vlada namreč ni pristojna določati načina njihovega poslovanja, ampak se to ureja v posebnih predpisih, ki največkrat urejajo njihovo temeljno dejavnost in jih organi sprejmejo sami ali v sodelovanju z drugimi organi (poslovanje sodišč ureja Sodni red, poslovanje državnega zbora Poslovnik državnega zbora in podobno (več v Remic (ur.) et al., Uredba o upravnem poslovanju z uvodnimi pojasnili in predstavitvijo novosti, 2018).

Enako kot za omenjene državne organe '''velja tudi za druge samostojne državne organe, ki jim ustava ali zakon daje poseben položaj''' (npr. Informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, posebne agencije), zaradi katerega niso del izvršilne veje oblasti oz. so od nje neodvisni, ne glede na to, ali pri svojem delu izvršujejo tudi upravno funkcijo (ibidem).

Nadalje, pri presoji, kdaj je '''samoupravna lokalna skupnosti oz. njeni organi ali nosilec javnega pooblastila''' zavezan poslovati po UUP in odgovoriti na dopise po 17. členu UUP, je treba slediti namenu uredbe in pristojnosti vlade za urejanje upravnega poslovanja. Po UUP so organi samoupravne lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil dolžni postopati, '''ko opravljajo upravne naloge.''' Upravne naloge  opredeli ZDU-1 kot naloge uprave v zvezi s sodelovanjem '''pri oblikovanju politik, izvršilne naloge, inšpekcijski nadzor, spremljanje stanja, razvojne naloge in naloge zagotavljanja javnih služb''' (glej 8 do 13. člen); ne glede na to, da se po ZDU-1 naloge opredeljujejo kot upravne naloge v razmerju do organov državne uprave, velja enako, kadar jih na lokalni ravni izvršujejo samoupravne lokalne skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. 

V samoupravnih lokalnih skupnostih upravne naloge pretežno izvajajo občinske ali mestne uprave, pri drugih organih (npr. župan in občinski – mestni svet) je naloge in s tem vezanost na UUP treba presojati po vsebini. Župan, predstavniški in drugi organi samoupravnih lokalnih skupnosti so na UUP vezani, če izvajajo upravne naloge, na primer če odločajo v upravnih zadevah, sicer pa poslovanje (npr. občinskega ali mestnega sveta) v okviru in na podlagi zakona (o pristojnostih samoupravnih lokalnih skupnosti gl. zlasti ZLS, tj. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 Zakon o lokalni samoupravi], samostojno uredijo s svojimi predpisi.

UUP se nanaša na vse oblike izvajanja javnih pooblastil (več v Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006) in njihove nosilce. Gre lahko za izdajo splošnih upravnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, ki imajo učinke enake učinkom predpisov (na primer akt ZPIZ, pravilnik sveta šole ali senata fakultete). '''Najpogostejše oblike javnih pooblastil so izdaja odločb v konkretnih upravnih zadevah, pa tudi materialna dejanja organov''', zlasti vodenje uradnih baz podatkov in izdaja potrdil o teh podatkih. Tako mora na primer javni sklad ali šola kot javni zavod ali katerikoli drug '''nosilec javnih pooblastil upoštevati UUP tudi, če ne odloča v okviru upravnih postopkov, vodi pa npr. uradne evidence ali sprejema splošni akt '''(Remic (ur.) et al., ibidem). Pri nosilcih javnih pooblastil je namreč bistveno, da ti v razmerju do strank oz. uporabnikov storitev zagotavljajo bistveno enake standarde obravnave kot upravni organi na ravni države oz. samoupravne lokalne skupnosti oz. da zaradi prenosa izvajanja upravnih nalog na nosilce javnih pooblastil niso v slabšem položaju kot če bi upravne naloge izvajali organi države ali samoupravne lokalne skupnosti. Nasprotno subjekti, ki so sicer nosilci javnega pooblastila, na UUP niso vezani, kadar ne opravljajo upravnih nalog oz. kadar ne izvršujejo javnega pooblastila, to je šole pri poučevanju in strokovnem odločanju, knjižnice pri izposoji gradiva in organizaciji prireditev ipd.

Za izvajanje nadzora nad predpisi UUP je pristojna '''upravna inšpekcija''', ki nadzor opravlja v upravnih organih, pri nosilcih javnih pooblastil nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o upravnem poslovanju in v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o upravnem poslovanju v obsegu, v katerem ti predpisi zavezujejo samoupravne lokalne skupnosti (73. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225&d-49683-s=1&d-49683-p=1&d-49683-o=2 Zakona o državni upravi]). Z vidika spoštovanja predpisov o upravnem poslovanju v nadzoru npr. preverjajo kako organi evidentirajo dokumente, kako skrbijo za arhiv, ali pravilno uporabljajo načrt klasifikacijskih znakov, ali imajo ustrezno urejeno poslovanje z dokumentarnim gradivom (poslovanje z zbirkami gradiv, arhiv) ipd. Pristojnost upravne inšpekcije se tako '''nanaša tudi na nosilce javnih pooblastil in samoupravne lokalne skupnosti, ampak samo v delu, ki se nanaša na upravno poslovanje po UUP'''. Po vsebini se pristojnost upravne inšpekcije pri nadzoru upravljanja dokumentarnega gradiva pokriva tudi s pristojnostmi '''inšpektorata, pristojnega za arhivsko gradivo''' (75. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih], ZVDAGA). Slednji namreč izvaja nadzor nad določbami ZVDAGA in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi akti (tudi) o varstvu dokumentarnega gradiva. UUP namreč določa, da upravna inšpekcija pri izvajanju nadzora lahko sodeluje s pristojnim arhivom (tretji odstavek 116. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 UUP]). Po naravi stvari se sodelovanje omejuje na nadzor nad upravljanjem dokumentarnega gradiva, ki je določeno kot arhivsko gradivo, pri tem pa ni nobenih ovir, da upravna inšpekcija in inšpektorat, pristojen za arhivsko gradivo, ne bi izvedla koordiniranega in hkratnega pregleda poslovanja (Remic (ur.) et al., ibidem).

Upravni inšpektor lahko po ugotovitvi dejanskega stanja priporoči ukrepe za izboljšanje upravnega poslovanja ali odredi odpravo morebitnih nepravilnosti ([[Zak:ZUP#307.f. .C4.8Dlen{{!}}307.f člen ZUP]], drugi odstavek 116. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 UUP]). To poudarja, da se nadzor ne omejuje zgolj na presojo zakonitosti upravnega poslovanja, ampak vključuje tudi '''strokovna priporočila''', ki prispevajo k izboljšanju kakovosti in učinkovitosti delovanja organa na področju upravnega poslovanja. Nadalje je nadzorovani organ zavezan uskladiti svoje delovanje z določbami UUP ter izvajati odrejene ukrepe in slediti priporočilom, razen če oceni, da spoštovanje le-teh ne bi prispevalo k izboljšanju njegovega poslovanja (Remic (ur.) et al., ibidem).

[[Category:Kdaj ne/gre za upravno zadevo in ni/je potrebna podrejena raba ZUP?]]

<br>
<div></div>
<div></div>
<div>
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</div>

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /></div>

Obveznost organov do odgovarjanja na vprašanja uporabnikov upravnih storitev

2024-02-07T06:10:36Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Obveznost organov do odgovarjanja na vprašanja uporabnikov upravnih storitev - v usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 27. 11. 2023, dopolnjeno 7. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Uredba o upravnem poslovanju določa, da organ odgovori na vse dopise, iz katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja, razen nekaterih izjem (17. člen uredbe). Kateri organi morajo v skladu z uredbo odgovarjati na vprašanja v skladu s prej omenjenim pravilom? Katere naloge, na primer v občini, javnih zavodih, pravosodnih organih ipd., štejejo za 'upravne naloge'?

Ali se zakonska pristojnost nadzora nad izvajanjem UUP nanaša tudi na nosilce javnih pooblastil in samoupravne lokalne skupnosti?
<div><br>
== '''Odgovor:''' ==

[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.) je '''izdana na podlagi in za izvrševanje več zakonov''', tj. ZUP, [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državi upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 113/05 in nasl.) in [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih] (Ur. l. RS, št. 30/06 in nasl.). Kljub '''temeljnemu namenu, da se z UUP ureja upravno poslovanje v upravnih postopkih in tudi pri drugih upravnih nalogah(!) državnih upravnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil''' v smislu določanja minimalnih standardov pri poslovanju s strankami in drugimi uporabniki upravnih storitev, pri zagotavljanju javnosti dela, upravljanju dokumentarnega gradiva, v zvezi z zgradbami, prostori in opremo ter zagotavljanjem varnosti, '''UUP hkrati ureja dolžno postopanje tudi drugih organov''', ki vodijo in odločajo v upravnih postopkih. Krog organov, ki poslujejo po UUP, se v delu, ki se nanaša na izvrševanje ZUP, zato razširi tudi na druge državne organe, ki jih UUP ne omeni v 1. členu; pri tem gre sicer le za pravila, ki jih UUP ureja v poglavju »Uradna dejanja« od 84. do 101. člena.

V okviru pravil, ki urejajo upravno poslovanje, pa UUP določa, da mora katerikoli zavezan  organ odgovoriti na vse dopise, v katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja. Izjeme vključujejo situacije, ko se vprašanje nanaša na postopek v teku, je šikanozno ali če je organ že odgovoril na bistveno podobno vprašanje (17. člen UUP). Organ mora odgovoriti najpozneje v 15 dneh po prejemu dokumenta in odgovor poslati na naslov iz dopisa.

Na podlagi 1. člena UUP nesporno velja, da morajo''' po 17. členu UUP poslovati organi državne uprave: vlada, ministrstva, organi v sestavi ministrstev in upravne enote.''' UUP v tem delu ne ureja poslovanja oz. dolžnosti odgovarjanja drugih državnih organov, npr. državnega zbora, državnega sveta, državnega tožilstva. Vlada namreč ni pristojna določati načina njihovega poslovanja, ampak se to ureja v posebnih predpisih, ki največkrat urejajo njihovo temeljno dejavnost in jih organi sprejmejo sami ali v sodelovanju z drugimi organi (poslovanje sodišč ureja Sodni red, poslovanje državnega zbora Poslovnik državnega zbora in podobno (več v Remic (ur.) et al., Uredba o upravnem poslovanju z uvodnimi pojasnili in predstavitvijo novosti, 2018).

Enako kot za omenjene državne organe '''velja tudi za druge samostojne državne organe, ki jim ustava ali zakon daje poseben položaj''' (npr. Informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, posebne agencije), zaradi katerega niso del izvršilne veje oblasti oz. so od nje neodvisni, ne glede na to, ali pri svojem delu izvršujejo tudi upravno funkcijo (ibidem).

Nadalje, pri presoji, kdaj je '''samoupravna lokalna skupnosti oz. njeni organi ali nosilec javnega pooblastila''' zavezan poslovati po UUP in odgovoriti na dopise po 17. členu UUP, je treba slediti namenu uredbe in pristojnosti vlade za urejanje upravnega poslovanja. Po UUP so organi samoupravne lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil dolžni postopati, '''ko opravljajo upravne naloge.''' Upravne naloge  opredeli ZDU-1 kot naloge uprave v zvezi s sodelovanjem '''pri oblikovanju politik, izvršilne naloge, inšpekcijski nadzor, spremljanje stanja, razvojne naloge in naloge zagotavljanja javnih služb''' (glej 8 do 13. člen); ne glede na to, da se po ZDU-1 naloge opredeljujejo kot upravne naloge v razmerju do organov državne uprave, velja enako, kadar jih na lokalni ravni izvršujejo samoupravne lokalne skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. 

V samoupravnih lokalnih skupnostih upravne naloge pretežno izvajajo občinske ali mestne uprave, pri drugih organih (npr. župan in občinski – mestni svet) je naloge in s tem vezanost na UUP treba presojati po vsebini. Župan, predstavniški in drugi organi samoupravnih lokalnih skupnosti so na UUP vezani, če izvajajo upravne naloge, na primer če odločajo v upravnih zadevah, sicer pa poslovanje (npr. občinskega ali mestnega sveta) v okviru in na podlagi zakona (o pristojnostih samoupravnih lokalnih skupnosti gl. zlasti ZLS, tj. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 Zakon o lokalni samoupravi], samostojno uredijo s svojimi predpisi.

UUP se nanaša na vse oblike izvajanja javnih pooblastil (več v Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006) in njihove nosilce. Gre lahko za izdajo splošnih upravnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, ki imajo učinke enake učinkom predpisov (na primer akt ZPIZ, pravilnik sveta šole ali senata fakultete). '''Najpogostejše oblike javnih pooblastil so izdaja odločb v konkretnih upravnih zadevah, pa tudi materialna dejanja organov''', zlasti vodenje uradnih baz podatkov in izdaja potrdil o teh podatkih. Tako mora na primer javni sklad ali šola kot javni zavod ali katerikoli drug '''nosilec javnih pooblastil upoštevati UUP tudi, če ne odloča v okviru upravnih postopkov, vodi pa npr. uradne evidence ali sprejema splošni akt '''(Remic (ur.) et al., ibidem). Pri nosilcih javnih pooblastil je namreč bistveno, da ti v razmerju do strank oz. uporabnikov storitev zagotavljajo bistveno enake standarde obravnave kot upravni organi na ravni države oz. samoupravne lokalne skupnosti oz. da zaradi prenosa izvajanja upravnih nalog na nosilce javnih pooblastil niso v slabšem položaju kot če bi upravne naloge izvajali organi države ali samoupravne lokalne skupnosti. Nasprotno subjekti, ki so sicer nosilci javnega pooblastila, na UUP niso vezani, kadar ne opravljajo upravnih nalog oz. kadar ne izvršujejo javnega pooblastila, to je šole pri poučevanju in strokovnem odločanju, knjižnice pri izposoji gradiva in organizaciji prireditev ipd.

Za izvajanje nadzora nad predpisi UUP je pristojna '''upravna inšpekcija''', ki nadzor opravlja v upravnih organih, pri nosilcih javnih pooblastil nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o upravnem poslovanju in v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o upravnem poslovanju v obsegu, v katerem ti predpisi zavezujejo samoupravne lokalne skupnosti (73. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225&d-49683-s=1&d-49683-p=1&d-49683-o=2 Zakona o državni upravi]). Z vidika spoštovanja predpisov o upravnem poslovanju v nadzoru npr. preverjajo kako organi evidentirajo dokumente, kako skrbijo za arhiv, ali pravilno uporabljajo načrt klasifikacijskih znakov, ali imajo ustrezno urejeno poslovanje z dokumentarnim gradivom (poslovanje z zbirkami gradiv, arhiv) ipd. Pristojnost upravne inšpekcije se tako '''nanaša tudi na nosilce javnih pooblastil in samoupravne lokalne skupnosti, ampak samo v delu, ki se nanaša na upravno poslovanje po UUP'''. Po vsebini se pristojnost upravne inšpekcije pri nadzoru upravljanja dokumentarnega gradiva pokriva tudi s pristojnostmi '''inšpektorata, pristojnega za arhivsko gradivo''' (75. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih], ZVDAGA). Slednji namreč izvaja nadzor nad določbami ZVDAGA in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi akti (tudi) o varstvu dokumentarnega gradiva. UUP namreč določa, da upravna inšpekcija pri izvajanju nadzora lahko sodeluje s pristojnim arhivom (tretji odstavek 116. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 UUP]). Po naravi stvari se sodelovanje omejuje na nadzor nad upravljanjem dokumentarnega gradiva, ki je določeno kot arhivsko gradivo, pri tem pa ni nobenih ovir, da upravna inšpekcija in inšpektorat, pristojen za arhivsko gradivo, ne bi izvedla koordiniranega in hkratnega pregleda poslovanja (Remic (ur.) et al., ibidem).

Upravni inšpektor lahko po ugotovitvi dejanskega stanja priporoči ukrepe za izboljšanje upravnega poslovanja ali odredi odpravo morebitnih nepravilnosti ([[Zak:ZUP#307.f. .C4.8Dlen{{!}}307.f člen ZUP]], drugi odstavek 116. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 UUP]). To poudarja, da se nadzor ne omejuje zgolj na presojo zakonitosti upravnega poslovanja, ampak vključuje tudi '''strokovna priporočila''', ki prispevajo k izboljšanju kakovosti in učinkovitosti delovanja organa na področju upravnega poslovanja. Nadalje je nadzorovani organ zavezan uskladiti svoje delovanje z določbami UUP ter izvajati odrejene ukrepe in slediti priporočilom, razen če oceni, da spoštovanje le-teh ne bi prispevalo k izboljšanju njegovega poslovanja (Remic (ur.) et al., ibidem).

[[Category:Kdaj ne/gre za upravno zadevo in ni/je potrebna podrejena raba ZUP?]]

<br>
<div></div>
<div></div>
<div>
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</div>

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /></div>

Obveznost organov do odgovarjanja na vprašanja uporabnikov upravnih storitev

2024-02-07T06:07:03Z

ZadravecUrska:

Obveznost organov do odgovarjanja na vprašanja uporabnikov upravnih storitev

2024-02-07T06:03:40Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Obveznost organov do odgovarjanja na vprašanja uporabnikov upravnih storitev ==

'''Datum odgovora:''' 27. 11. 2023, dopolnjeno 7. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Uredba o upravnem poslovanju določa, da organ odgovori na vse dopise, iz katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja, razen nekaterih izjem (17. člen uredbe). Kateri organi morajo v skladu z uredbo odgovarjati na vprašanja v skladu s prej omenjenim pravilom? Katere naloge, na primer v občini, javnih zavodih, pravosodnih organih ipd., štejejo za 'upravne naloge'?

Ali se zakonska pristojnost nadzora nad izvajanjem UUP nanaša tudi na nosilce javnih pooblastil in samoupravne lokalne skupnosti?
<div><br>
== '''Odgovor:''' ==

[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.) je '''izdana na podlagi in za izvrševanje več zakonov''', tj. ZUP, [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državi upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 113/05 in nasl.) in [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih] (Ur. l. RS, št. 30/06 in nasl.). Kljub '''temeljnemu namenu, da se z UUP ureja upravno poslovanje v upravnih postopkih in tudi pri drugih upravnih nalogah(!) državnih upravnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil''' v smislu določanja minimalnih standardov pri poslovanju s strankami in drugimi uporabniki upravnih storitev, pri zagotavljanju javnosti dela, upravljanju dokumentarnega gradiva, v zvezi z zgradbami, prostori in opremo ter zagotavljanjem varnosti, '''UUP hkrati ureja dolžno postopanje tudi drugih organov''', ki vodijo in odločajo v upravnih postopkih. Krog organov, ki poslujejo po UUP, se v delu, ki se nanaša na izvrševanje ZUP, zato razširi tudi na druge državne organe, ki jih UUP ne omeni v 1. členu; pri tem gre sicer le za pravila, ki jih UUP ureja v poglavju »Uradna dejanja« od 84. do 101. člena.

V okviru pravil, ki urejajo upravno poslovanje, pa UUP določa, da mora katerikoli zavezan  organ odgovoriti na vse dopise, v katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja. Izjeme vključujejo situacije, ko se vprašanje nanaša na postopek v teku, je šikanozno ali če je organ že odgovoril na bistveno podobno vprašanje (17. člen UUP). Organ mora odgovoriti najpozneje v 15 dneh po prejemu dokumenta in odgovor poslati na naslov iz dopisa.

Na podlagi 1. člena UUP nesporno velja, da morajo''' po 17. členu UUP poslovati organi državne uprave: vlada, ministrstva, organi v sestavi ministrstev in upravne enote.''' UUP v tem delu ne ureja poslovanja oz. dolžnosti odgovarjanja drugih državnih organov, npr. državnega zbora, državnega sveta, državnega tožilstva. Vlada namreč ni pristojna določati načina njihovega poslovanja, ampak se to ureja v posebnih predpisih, ki največkrat urejajo njihovo temeljno dejavnost in jih organi sprejmejo sami ali v sodelovanju z drugimi organi (poslovanje sodišč ureja Sodni red, poslovanje državnega zbora Poslovnik državnega zbora in podobno (več v Remic (ur.) et al., Uredba o upravnem poslovanju z uvodnimi pojasnili in predstavitvijo novosti, 2018).

Enako kot za omenjene državne organe '''velja tudi za druge samostojne državne organe, ki jim ustava ali zakon daje poseben položaj''' (npr. Informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, posebne agencije), zaradi katerega niso del izvršilne veje oblasti oz. so od nje neodvisni, ne glede na to, ali pri svojem delu izvršujejo tudi upravno funkcijo (ibidem).

Nadalje, pri presoji, kdaj je '''samoupravna lokalna skupnosti oz. njeni organi ali nosilec javnega pooblastila''' zavezan poslovati po UUP in odgovoriti na dopise po 17. členu UUP, je treba slediti namenu uredbe in pristojnosti vlade za urejanje upravnega poslovanja. Po UUP so organi samoupravne lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil dolžni postopati, '''ko opravljajo upravne naloge.''' Upravne naloge  opredeli ZDU-1 kot naloge uprave v zvezi s sodelovanjem '''pri oblikovanju politik, izvršilne naloge, inšpekcijski nadzor, spremljanje stanja, razvojne naloge in naloge zagotavljanja javnih služb''' (glej 8 do 13. člen); ne glede na to, da se po ZDU-1 naloge opredeljujejo kot upravne naloge v razmerju do organov državne uprave, velja enako, kadar jih na lokalni ravni izvršujejo samoupravne lokalne skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. 

V samoupravnih lokalnih skupnostih upravne naloge pretežno izvajajo občinske ali mestne uprave, pri drugih organih (npr. župan in občinski – mestni svet) je naloge in s tem vezanost na UUP treba presojati po vsebini. Župan, predstavniški in drugi organi samoupravnih lokalnih skupnosti so na UUP vezani, če izvajajo upravne naloge, na primer če odločajo v upravnih zadevah, sicer pa poslovanje (npr. občinskega ali mestnega sveta) v okviru in na podlagi zakona (o pristojnostih samoupravnih lokalnih skupnosti gl. zlasti ZLS, tj. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 Zakon o lokalni samoupravi], samostojno uredijo s svojimi predpisi.

UUP se nanaša na vse oblike izvajanja javnih pooblastil (več v Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006) in njihove nosilce. Gre lahko za izdajo splošnih upravnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, ki imajo učinke enake učinkom predpisov (na primer akt ZPIZ, pravilnik sveta šole ali senata fakultete). '''Najpogostejše oblike javnih pooblastil so izdaja odločb v konkretnih upravnih zadevah, pa tudi materialna dejanja organov''', zlasti vodenje uradnih baz podatkov in izdaja potrdil o teh podatkih. Tako mora na primer javni sklad ali šola kot javni zavod ali katerikoli drug '''nosilec javnih pooblastil upoštevati UUP tudi, če ne odloča v okviru upravnih postopkov, vodi pa npr. uradne evidence ali sprejema splošni akt '''(Remic (ur.) et al., ibidem). Pri nosilcih javnih pooblastil je namreč bistveno, da ti v razmerju do strank oz. uporabnikov storitev zagotavljajo bistveno enake standarde obravnave kot upravni organi na ravni države oz. samoupravne lokalne skupnosti oz. da zaradi prenosa izvajanja upravnih nalog na nosilce javnih pooblastil niso v slabšem položaju kot če bi upravne naloge izvajali organi države ali samoupravne lokalne skupnosti. Nasprotno subjekti, ki so sicer nosilci javnega pooblastila, na UUP niso vezani, kadar ne opravljajo upravnih nalog oz. kadar ne izvršujejo javnega pooblastila, to je šole pri poučevanju in strokovnem odločanju, knjižnice pri izposoji gradiva in organizaciji prireditev ipd.

Za izvajanje nadzora nad predpisi UUP je pristojna '''upravna inšpekcija''', ki nadzor opravlja v upravnih organih, pri nosilcih javnih pooblastil nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o upravnem poslovanju in v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o upravnem poslovanju v obsegu, v katerem ti predpisi zavezujejo samoupravne lokalne skupnosti (73. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225&d-49683-s=1&d-49683-p=1&d-49683-o=2 Zakona o državni upravi]). Z vidika spoštovanja predpisov o upravnem poslovanju v nadzoru npr. preverjajo kako organi evidentirajo dokumente, kako skrbijo za arhiv, ali pravilno uporabljajo načrt klasifikacijskih znakov, ali imajo ustrezno urejeno poslovanje z dokumentarnim gradivom (poslovanje z zbirkami gradiv, arhiv) ipd. Pristojnost upravne inšpekcije se tako nanaša tudi na nosilce javnih pooblastil in samoupravne lokalne skupnosti, ampak samo v delu, ki se nanaša na upravno poslovanje po UUP. Po vsebini se pristojnost upravne inšpekcije pri nadzoru upravljanja dokumentarnega gradiva pokriva tudi s pristojnostmi inšpektorata, pristojnega za arhivsko gradivo (75. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih], ZVDAGA). Slednji namreč izvaja nadzor nad določbami ZVDAGA  in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi akti (tudi) o varstvu dokumentarnega gradiva. UUP namreč določa, da upravna inšpekcija pri izvajanju nadzora lahko sodeluje s pristojnim arhivom (tretji odstavek 116. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 UUP]). Po naravi stvari se sodelovanje omejuje na nadzor nad upravljanjem dokumentarnega gradiva, ki je določeno kot arhivsko gradivo, pri tem pa ni nobenih ovir, da upravna inšpekcija in inšpektorat, pristojen za arhivsko gradivo, ne bi izvedla koordiniranega in hkratnega pregleda poslovanja (Remic (ur.) et al., ibidem).

Upravni inšpektor lahko po ugotovitvi dejanskega stanja priporoči ukrepe za izboljšanje upravnega poslovanja ali odredi odpravo morebitnih nepravilnosti ([[Zak:ZUP#307.f. .C4.8Dlen{{!}}307.f člen ZUP]], drugi odstavek 116. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 UUP]). To poudarja, da se nadzor ne omejuje zgolj na presojo zakonitosti upravnega poslovanja, ampak vključuje tudi strokovna priporočila, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti in učinkovitosti delovanja organa na področju upravnega poslovanja. Nadalje je nadzorovani organ zavezan uskladiti svoje delovanje z določbami UUP ter izvajati odrejene ukrepe in slediti priporočilom, razen če oceni, da spoštovanje le-teh ne bi prispevalo k izboljšanju njegovega poslovanja (Remic (ur.) et al., ibidem).

[[Category:Kdaj ne/gre za upravno zadevo in ni/je potrebna podrejena raba ZUP?]]

<br>
<div></div>
<div></div>
<div>
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</div>

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /></div>

Obveznost organov do odgovarjanja na vprašanja uporabnikov upravnih storitev

2024-02-07T06:03:21Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Obveznost organov do odgovarjanja na vprašanja uporabnikov upravnih storitev ==

'''Datum odgovora:''' 27. 11. 2023, dopolnjeno 7. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Uredba o upravnem poslovanju določa, da organ odgovori na vse dopise, iz katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja, razen nekaterih izjem (17. člen uredbe). Kateri organi morajo v skladu z uredbo odgovarjati na vprašanja v skladu s prej omenjenim pravilom? Katere naloge, na primer v občini, javnih zavodih, pravosodnih organih ipd., štejejo za 'upravne naloge'?

Ali se zakonska pristojnost nadzora nad izvajanjem UUP nanaša tudi na nosilce javnih pooblastil in samoupravne lokalne skupnosti?
<div><br>
== '''Odgovor:''' ==

[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.) je '''izdana na podlagi in za izvrševanje več zakonov''', tj. ZUP, [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državi upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 113/05 in nasl.) in [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih] (Ur. l. RS, št. 30/06 in nasl.). Kljub '''temeljnemu namenu, da se z UUP ureja upravno poslovanje v upravnih postopkih in tudi pri drugih upravnih nalogah(!) državnih upravnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil''' v smislu določanja minimalnih standardov pri poslovanju s strankami in drugimi uporabniki upravnih storitev, pri zagotavljanju javnosti dela, upravljanju dokumentarnega gradiva, v zvezi z zgradbami, prostori in opremo ter zagotavljanjem varnosti, '''UUP hkrati ureja dolžno postopanje tudi drugih organov''', ki vodijo in odločajo v upravnih postopkih. Krog organov, ki poslujejo po UUP, se v delu, ki se nanaša na izvrševanje ZUP, zato razširi tudi na druge državne organe, ki jih UUP ne omeni v 1. členu; pri tem gre sicer le za pravila, ki jih UUP ureja v poglavju »Uradna dejanja« od 84. do 101. člena.

V okviru pravil, ki urejajo upravno poslovanje, pa UUP določa, da mora katerikoli zavezan  organ odgovoriti na vse dopise, v katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja. Izjeme vključujejo situacije, ko se vprašanje nanaša na postopek v teku, je šikanozno ali če je organ že odgovoril na bistveno podobno vprašanje (17. člen UUP). Organ mora odgovoriti najpozneje v 15 dneh po prejemu dokumenta in odgovor poslati na naslov iz dopisa.

Na podlagi 1. člena UUP nesporno velja, da morajo''' po 17. členu UUP poslovati organi državne uprave: vlada, ministrstva, organi v sestavi ministrstev in upravne enote.''' UUP v tem delu ne ureja poslovanja oz. dolžnosti odgovarjanja drugih državnih organov, npr. državnega zbora, državnega sveta, državnega tožilstva. Vlada namreč ni pristojna določati načina njihovega poslovanja, ampak se to ureja v posebnih predpisih, ki največkrat urejajo njihovo temeljno dejavnost in jih organi sprejmejo sami ali v sodelovanju z drugimi organi (poslovanje sodišč ureja Sodni red, poslovanje državnega zbora Poslovnik državnega zbora in podobno (več v Remic (ur.) et al., Uredba o upravnem poslovanju z uvodnimi pojasnili in predstavitvijo novosti, 2018).

Enako kot za omenjene državne organe '''velja tudi za druge samostojne državne organe, ki jim ustava ali zakon daje poseben položaj''' (npr. Informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, posebne agencije), zaradi katerega niso del izvršilne veje oblasti oz. so od nje neodvisni, ne glede na to, ali pri svojem delu izvršujejo tudi upravno funkcijo (ibidem).

Nadalje, pri presoji, kdaj je '''samoupravna lokalna skupnosti oz. njeni organi ali nosilec javnega pooblastila''' zavezan poslovati po UUP in odgovoriti na dopise po 17. členu UUP, je treba slediti namenu uredbe in pristojnosti vlade za urejanje upravnega poslovanja. Po UUP so organi samoupravne lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil dolžni postopati, '''ko opravljajo upravne naloge.''' Upravne naloge  opredeli ZDU-1 kot naloge uprave v zvezi s sodelovanjem '''pri oblikovanju politik, izvršilne naloge, inšpekcijski nadzor, spremljanje stanja, razvojne naloge in naloge zagotavljanja javnih služb''' (glej 8 do 13. člen); ne glede na to, da se po ZDU-1 naloge opredeljujejo kot upravne naloge v razmerju do organov državne uprave, velja enako, kadar jih na lokalni ravni izvršujejo samoupravne lokalne skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. 

V samoupravnih lokalnih skupnostih upravne naloge pretežno izvajajo občinske ali mestne uprave, pri drugih organih (npr. župan in občinski – mestni svet) je naloge in s tem vezanost na UUP treba presojati po vsebini. Župan, predstavniški in drugi organi samoupravnih lokalnih skupnosti so na UUP vezani, če izvajajo upravne naloge, na primer če odločajo v upravnih zadevah, sicer pa poslovanje (npr. občinskega ali mestnega sveta) v okviru in na podlagi zakona (o pristojnostih samoupravnih lokalnih skupnosti gl. zlasti ZLS, tj. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 Zakon o lokalni samoupravi], samostojno uredijo s svojimi predpisi.

UUP se nanaša na vse oblike izvajanja javnih pooblastil (več v Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006) in njihove nosilce. Gre lahko za izdajo splošnih upravnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, ki imajo učinke enake učinkom predpisov (na primer akt ZPIZ, pravilnik sveta šole ali senata fakultete). '''Najpogostejše oblike javnih pooblastil so izdaja odločb v konkretnih upravnih zadevah, pa tudi materialna dejanja organov''', zlasti vodenje uradnih baz podatkov in izdaja potrdil o teh podatkih. Tako mora na primer javni sklad ali šola kot javni zavod ali katerikoli drug '''nosilec javnih pooblastil upoštevati UUP tudi, če ne odloča v okviru upravnih postopkov, vodi pa npr. uradne evidence ali sprejema splošni akt '''(Remic (ur.) et al., ibidem). Pri nosilcih javnih pooblastil je namreč bistveno, da ti v razmerju do strank oz. uporabnikov storitev zagotavljajo bistveno enake standarde obravnave kot upravni organi na ravni države oz. samoupravne lokalne skupnosti oz. da zaradi prenosa izvajanja upravnih nalog na nosilce javnih pooblastil niso v slabšem položaju kot če bi upravne naloge izvajali organi države ali samoupravne lokalne skupnosti. Nasprotno subjekti, ki so sicer nosilci javnega pooblastila, na UUP niso vezani, kadar ne opravljajo upravnih nalog oz. kadar ne izvršujejo javnega pooblastila, to je šole pri poučevanju in strokovnem odločanju, knjižnice pri izposoji gradiva in organizaciji prireditev ipd.

Za izvajanje nadzora nad predpisi UUP je pristojna '''upravna inšpekcija''', ki nadzor opravlja v upravnih organih, pri nosilcih javnih pooblastil nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o upravnem poslovanju in v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o upravnem poslovanju v obsegu, v katerem ti predpisi zavezujejo samoupravne lokalne skupnosti (73. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225&d-49683-s=1&d-49683-p=1&d-49683-o=2 Zakona o državni upravi]). Z vidika spoštovanja predpisov o upravnem poslovanju v nadzoru npr. preverjajo kako organi evidentirajo dokumente, kako skrbijo za arhiv, ali pravilno uporabljajo načrt klasifikacijskih znakov, ali imajo ustrezno urejeno poslovanje z dokumentarnim gradivom (poslovanje z zbirkami gradiv, arhiv) ipd. Pristojnost upravne inšpekcije se tako nanaša tudi na nosilce javnih pooblastil in samoupravne lokalne skupnosti, ampak samo v delu, ki se nanaša na upravno poslovanje po UUP. Po vsebini se pristojnost upravne inšpekcije pri nadzoru upravljanja dokumentarnega gradiva pokriva tudi s pristojnostmi inšpektorata, pristojnega za arhivsko gradivo (75. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih], ZVDAGA). Slednji namreč izvaja nadzor nad določbami ZVDAGA  in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi akti (tudi) o varstvu dokumentarnega gradiva. UUP namreč določa, da upravna inšpekcija pri izvajanju nadzora lahko sodeluje s pristojnim arhivom (tretji odstavek 116. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 UUP]). Po naravi stvari se sodelovanje omejuje na nadzor nad upravljanjem dokumentarnega gradiva, ki je določeno kot arhivsko gradivo, pri tem pa ni nobenih ovir, da upravna inšpekcija in inšpektorat, pristojen za arhivsko gradivo, ne bi izvedla koordiniranega in hkratnega pregleda poslovanja (Remic (ur.) et al., ibidem).

<br>Upravni inšpektor lahko po ugotovitvi dejanskega stanja priporoči ukrepe za izboljšanje upravnega poslovanja ali odredi odpravo morebitnih nepravilnosti ([[Zak:ZUP#307.f. .C4.8Dlen{{!}}307.f člen ZUP]], drugi odstavek 116. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 UUP]). To poudarja, da se nadzor ne omejuje zgolj na presojo zakonitosti upravnega poslovanja, ampak vključuje tudi strokovna priporočila, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti in učinkovitosti delovanja organa na področju upravnega poslovanja. Nadalje je nadzorovani organ zavezan uskladiti svoje delovanje z določbami UUP ter izvajati odrejene ukrepe in slediti priporočilom, razen če oceni, da spoštovanje le-teh ne bi prispevalo k izboljšanju njegovega poslovanja (Remic (ur.) et al., ibidem).

[[Category:Kdaj ne/gre za upravno zadevo in ni/je potrebna podrejena raba ZUP?]]

<br>
<div></div>
<div></div>
<div>
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</div>

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /></div>

Podaljšanje procesnega roka, ki ga določa zakon

2024-02-04T17:07:51Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Podaljšanje procesnega roka, ki ga določa zakon – v usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 4. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranki je bilo poslano obvestilo in pouk, da se v roku, ki ga določa zakon (npr. 5 dni od vročitve obvestila) lahko izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah primera (npr. prekrška po ZP-1). Stranka je po preteku roka na organ naslovila prošnjo za podaljšanje roka, pri čemer opravičeni razlogi za morebitno podaljšanje roka niso bili podani. Kako naj postopa uradna oseba?
== '''Odgovor:''' ==

Za posamezna dejanja v postopku se določijo roki in so''' pomembni predvsem z vidika načel zakonitosti, varstva pravic strank ter javne koristi in ekonomičnosti.''' Ko se ugotavlja potek roka je najprej treba gledati, ali je rok materialno ali procesnopravni, pri tem pa je treba izhajati iz njegove vsebine in ne iz pretežne narave zakona, v katerem je rok določen. Za materialne roke velja, da se z njimi uveljavlja materialne pravice ali nalaga materialne obveznosti (npr. vložitev zahteve za priznanje materialne pravice), procesni roki pa so določeni za opravo procesnih dejanj (npr. vložitev pravnega sredstva) (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 155-156).

Kadar roki niso določeni z zakonom, podzakonskim predpisom, aktom za izvrševanje javnih pooblastil ali predpisom lokalne skupnosti jih, glede na okoliščine primera, določi uradna oseba, ki postopek vodi ([[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člen ZUP]]). Po ZUP '''materialnega roka organ ne sme podaljšati, upravičen pa je podaljšati procesne roke, ki jih je določil sam, vendar ne tudi tistih, ki so predpisani, če tega ne omogoča predpis, ki rok določa '''(Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 600-601). Procesne roke lahko določajo področni predpisi (drugače kot ZUP) ali neposredno ZUP in so podaljšljivi, kolikor jih določi uradna oseba in po dolžini niso opredeljeni že v samem zakonu. Glede na različna merila se procesni roki delijo na nadaljnje skupine. Najvažnejši kriterij so posledice, ki nastanejo po njihovem izreku za stranko ali organ.''' Procesni prekluzivni roki se navezujejo na stranke in iztek roka pomeni izgubo procesne pravice''', če oseba, na katero se rok nanaša, v določenem času ni opravila procesnega dejanja (sodba [https://www.sodnapraksa.si/?q=id:2015081111454901&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=2015081111454901 UPRS I U 413/2020-10]), medtem ko procesni '''instrukcijski rok predstavlja navodilo organu''', naj v določenem roku opravi določeno procesno dejanje (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 156-157). 

Po ZUP se lahko rok, ki ga je določila uradna oseba, ki vodi postopek, in s predpisi določen rok, ki ga je mogoče podaljšati, podaljšata na prošnjo prizadete osebe pred iztekom roka, vendar le v primeru, če so za to podani opravičeni razlogi za podaljšanje (tretji odstavek [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člena ZUP]]), ki jih mora stranka sama tudi izkazati. Pretečenega roka torej ni mogoče podaljšati (sodba [https://www.sodnapraksa.si/?q=id:2015081111416789&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=2015081111416789 VSRS I Up 164/2017]). Nadalje, ko gre za procesni prekluzivni rok, pa je stranka zamudila rok v katerem bi morala opraviti določeno dejanje postopka iz opravičenih vzrokov, je mogoča le vrnitev v prejšnje stanje ([[Zak:ZUP#103. .C4.8Dlen{{!}}103. člen ZUP]]) ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vrnitev_v_prej%C5%A1nje_stanje_ob_zamudi_materialnega_roka primer upravne svetovalnice]).

Določila ZUP o rokih se glede na 58. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakona o prekrških] smiselno uporabljajo tudi v prekrškovnih zadevah. Iz navedenega primera izhaja, da '''gre za zamudo prekluzivnega procesnega roka''', torej roka za uveljavljanje procesne pravice, da se stranka izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah primera, tj. prekrška. Ker gre za zakonsko določeni nepodaljšljivi (peremptorni) rok, organ v primeru prejete vloge za njegovo podaljšanje zato postopa po [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]] in '''o prošnji odloči s posamičnim upravnim aktom, torej ob nedovoljeni vlogi s sklepom o zavrženju.''' Pritožbe zoper sklepe niso (vedno) dovoljene oziroma so dovoljene samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. Organ v konkretnem primeru postopa v skladu s [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členom ZUP]], ki med drugim določa tudi, da '''je zoper sklep o zavrženju dovoljena pritožba.'''

[[Category:Roki]]

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Podaljšanje procesnega roka, ki ga določa zakon

2024-02-04T17:04:00Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Podaljšanje procesnega roka, ki ga določa zakon – v usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 4. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranki je bilo poslano obvestilo in pouk, da se v roku, ki ga določa zakon (npr. 5 dni od vročitve obvestila) lahko izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah primera (npr. prekrška po ZP-1). Stranka je po preteku roka na organ naslovila prošnjo za podaljšanje roka, pri čemer opravičeni razlogi za morebitno podaljšanje roka niso bili podani. Kako naj postopa uradna oseba?
== '''Odgovor:''' ==

Za posamezna dejanja v postopku se določijo roki in so''' pomembni predvsem z vidika načel zakonitosti, varstva pravic strank ter javne koristi in ekonomičnosti.''' Ko se ugotavlja potek roka je najprej treba gledati, ali je rok materialno ali procesnopravni, pri tem pa je treba izhajati iz njegove vsebine in ne iz pretežne narave zakona, v katerem je rok določen. Za materialne roke velja, da se z njimi uveljavlja materialne pravice ali nalaga materialne obveznosti (npr. vložitev zahteve za priznanje materialne pravice), procesni roki pa so določeni za opravo procesnih dejanj (npr. vložitev pravnega sredstva) (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 155-156).

Kadar roki niso določeni z zakonom, podzakonskim predpisom, aktom za izvrševanje javnih pooblastil ali predpisom lokalne skupnosti jih, glede na okoliščine primera, določi uradna oseba, ki postopek vodi ([[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člen ZUP]]). Po ZUP '''materialnega roka organ ne sme podaljšati, upravičen pa je podaljšati procesne roke, ki jih je določil sam, vendar ne tudi tistih, ki so predpisani, če tega ne omogoča predpis, ki rok določa '''(Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 600-601). Procesne roke lahko določajo področni predpisi (drugače kot ZUP) ali neposredno ZUP in so podaljšljivi, kolikor jih določi uradna oseba in po dolžini niso opredeljeni že v samem zakonu. Glede na različna merila se procesni roki delijo na nadaljnje skupine. Najvažnejši kriterij so posledice, ki nastanejo po njihovem izreku za stranko ali organ.''' Procesni prekluzivni roki se navezujejo na stranke in iztek roka pomeni izgubo procesne pravice''', če oseba, na katero se rok nanaša, v določenem času ni opravila procesnega dejanja (sodba [https://www.sodnapraksa.si/?q=id:2015081111454901&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=2015081111454901 UPRS I U 413/2020-10]), medtem ko procesni '''instrukcijski rok predstavlja navodilo organu''', naj v določenem roku opravi določeno procesno dejanje (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 156-157). 

Po ZUP se lahko rok, ki ga je določila uradna oseba, ki vodi postopek, in s predpisi določen rok, ki ga je mogoče podaljšati, podaljšata na prošnjo prizadete osebe pred iztekom roka, vendar le v primeru, če so za to podani opravičeni razlogi za podaljšanje (tretji odstavek [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člena ZUP]]), ki jih mora stranka sama tudi izkazati. Pretečenega roka torej ni mogoče podaljšati (sodba [https://www.sodnapraksa.si/?q=id:2015081111416789&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=2015081111416789 VSRS I Up 164/2017]). Nadalje, ko gre za procesni prekluzivni rok, pa je stranka zamudila rok v katerem bi morala opraviti določeno dejanje postopka iz opravičenih vzrokov, je mogoča le vrnitev v prejšnje stanje ([[Zak:ZUP#103. .C4.8Dlen{{!}}103. člen ZUP]]) ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vrnitev_v_prej%C5%A1nje_stanje_ob_zamudi_materialnega_roka primer upravne svetovalnice]).

Določila ZUP o rokih se glede na 58. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakona o prekrških] smiselno uporabljajo tudi v prekrškovnih zadevah. Iz navedenega primera izhaja, da '''gre za zamudo prekluzivnega procesnega roka''', torej roka za uveljavljanje procesne pravice, da se stranka izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah primera, tj. prekrška. Ker gre za zakonsko določeni nepodaljšljivi (peremptorni) rok, organ v primeru prejete vloge za njegovo podaljšanje zato postopa po [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]] in '''o prošnji odloči s posamičnim upravnim aktom, torej ob nedovoljeni vlogi s sklepom o zavrženju.''' Pritožbe zoper sklepe niso (vedno) dovoljene oziroma so dovoljene samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. Organ v konkretnem primeru postopa v skladu s [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členom ZUP]], ki med drugim določa tudi, da '''je zoper sklep o zavrženju dovoljena pritožba.'''

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Podaljšanje procesnega roka, ki ga določa zakon

2024-02-04T16:54:31Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Podaljšanje procesnega roka, ki ga določa zakon – v usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 4. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranki je bilo poslano obvestilo in pouk, da se v roku, ki ga določa zakon (npr. 5 dni od vročitve obvestila) lahko izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah primera (npr. prekrška po ZP-1). Stranka je po preteku roka na organ naslovila prošnjo za podaljšanje roka, pri čemer opravičeni razlogi za morebitno podaljšanje roka niso bili podani. Kako naj postopa uradna oseba?
== '''Odgovor:''' ==

Za posamezna dejanja v postopku se določijo roki in so''' pomembni predvsem z vidika načel zakonitosti, varstva pravic strank ter javne koristi in ekonomičnosti.''' Ko se ugotavlja potek roka je najprej treba gledati, ali je rok materialno ali procesnopravni, pri tem pa je treba izhajati iz njegove vsebine in ne iz pretežne narave zakona, v katerem je rok določen. Za materialne roke velja, da se z njimi uveljavlja materialne pravice ali nalaga materialne obveznosti (npr. vložitev zahteve za priznanje materialne pravice), procesni roki pa so določeni za opravo procesnih dejanj (npr. vložitev pravnega sredstva) (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 155-156).

Kadar roki niso določeni z zakonom, podzakonskim predpisom, aktom za izvrševanje javnih pooblastil ali predpisom lokalne skupnosti jih, glede na okoliščine primera, določi uradna oseba, ki postopek vodi (99. člen ZUP). Po ZUP '''materialnega roka organ ne sme podaljšati, upravičen pa je podaljšati procesne roke, ki jih je določil sam,''' vendar ne tudi tistih, ki so predpisani, če tega ne omogoča predpis, ki rok določa (Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 600-601). Procesne roke lahko določajo področni predpisi (drugače kot ZUP) ali neposredno ZUP in so podaljšljivi, kolikor jih določi uradna oseba in po dolžini niso opredeljeni že v samem zakonu. Glede na različna merila se procesni roki delijo na nadaljnje skupine. Najvažnejši kriterij so posledice, ki nastanejo po njihovem izreku za stranko ali organ.''' Procesni prekluzivni roki se navezujejo na stranke in iztek roka pomeni izgubo procesne pravice''', če oseba, na katero se rok nanaša, v določenem času ni opravila procesnega dejanja (sodba UPRS I U 413/2020-10), medtem ko procesni '''instrukcijski rok predstavlja navodilo organu''', naj v določenem roku opravi določeno procesno dejanje (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 156-157). 

Po ZUP se lahko rok, ki ga je določila uradna oseba, ki vodi postopek, in s predpisi določen rok, ki ga je mogoče podaljšati, podaljšata na prošnjo prizadete osebe pred iztekom roka, vendar le v primeru, če so za to podani opravičeni razlogi za podaljšanje (tretji odstavek 99. člena ZUP), ki jih mora stranka sama tudi izkazati. Pretečenega roka torej ni mogoče podaljšati (sodba VSRS I Up 164/2017). Nadalje, ko gre za procesni prekluzivni rok, pa je stranka zamudila rok v katerem bi morala opraviti določeno dejanje postopka iz opravičenih vzrokov, je mogoča le vrnitev v prejšnje stanje (103. člen ZUP) (primer upravne svetovalnice).

Določila ZUP o rokih se glede na 58. člen Zakona o prekrških smiselno uporabljajo tudi v prekrškovnih zadevah. Iz navedenega primera izhaja, da '''gre za zamudo prekluzivnega procesnega roka''', torej roka za uveljavljanje procesne pravice, da se stranka izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah primera, tj. prekrška. Ker gre za zakonsko določeni nepodaljšljivi (peremptorni) rok, organ v primeru prejete vloge za njegovo podaljšanje zato postopa po 129. členu ZUP in '''o prošnji odloči s posamičnim upravnim aktom, torej ob nedovoljeni vlogi s sklepom o zavrženju.''' Pritožbe zoper sklepe niso (vedno) dovoljene oziroma so dovoljene samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. Organ v konkretnem primeru postopa v skladu 129. ZUP, ki med drugim določa tudi, da '''je zoper sklep o zavrženju dovoljena pritožba.'''

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Podaljšanje procesnega roka, ki ga določa zakon

2024-02-04T16:46:30Z

ZadravecUrska: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Rok za obravnavo dopisa dedičev o vračilu sredstev iz naslova socialnih pravic

2024-01-11T07:51:55Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Rok za obravnavo dopisa dedičev o vračilu sredstev iz naslova socialnih pravic - v usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 11. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je po zaključeni zapuščinski obravnavi preko e-vložišča na pristojne organe (državne in občinske) poslala predlog za poravnavo. Po pokojniku so namreč ostali dolgovi iz naslova denarne socialne pomoči in doplačil občine za socialnovarstvene storitve. 

Kakšni so splošni roki za obravnavo dopisov o vračilu sredstev dedičev, ki jih je pokojnik prejel iz naslova denarne socialne pomoči in doplačil občine za socialnovarstvene storitve?
== '''Odgovor:''' ==

Iz primera izhaja, da gre za dopis dedičev (predlog za poravnavo) organu (občini ali državi) in '''ne gre za vlogo v smislu upravnega postopka, zato organ ravna po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbi o upravnem poslovanju]''' (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele). UUP je temeljni akt, ki enotno ureja upravno poslovanje državnih upravnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, hkrati pa ureja dolžno postopanje tudi drugih organov (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Obveznost_organov_do_odgovarjanja_na_vpra%C5%A1anja_uporabnikov_upravnih_storitev primer]). V okviru pravil, ki urejajo upravno poslovanje, UUP določa, da mora organ na (katerekoli) dopise, ki jih je prejel v fizični ali elektronski obliki in v katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja, '''odgovoriti najpozneje v 15 dneh po prejemu dokumenta in odgovor poslati na naslov iz dopisa''' (17. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 UUP]). Kadar gre za zahtevnejše zadeve mora organ '''v istem roku posredovati vsaj odziv, da zadevo obravnava''' oziroma izdati vsaj obvestilo o nadaljnjem ukrepanju/postopanju in realnem roku. V primeru neodzivnosti organa, se stranka lahko obrne na hierarhično višji organ in na Inšpektorat za javni sektor, ki izvaja naloge upravne inšpekcije (Remic (ur.) et al., ibidem). Pri dopisih, ki predstavljajo t.i. poslovno odločitev države ali občine, '''ni potrebna obrazložitev odločitve''', saj merila odločitve niso objektivizirana niti določena v predpisih (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Uporaba_ZUP_pri_(diskrecijskem%3F)_razpolaganju_s_stvarnopravnim_premo%C5%BEenjem_javnopravnih_skupnosti primer]).

UUP organu nalaga dolžnost sprejemati vloge, ki so naslovljene na organ (18. člen). Organ mora vlogo evidentirati in obravnavati, če je za to pristojen. V nasprotnem primeru se izreče za nepristojnega in jo nemudoma odstopi pristojnemu organu. O tem seznani pošiljatelja. Kadar je neko vprašanje naslovljeno na več organov, ki niso pristojni, med naslovniki pa je tudi pristojni organ, odstopanje ni smotrno. Je pa v odzivu pristojnega organa pošiljatelja o tem treba seznaniti, ki zaradi nevednosti lahko pričakuje odgovor od vseh naslovnikov (Remic (ur.) et al., ibidem). Drugače pa organ postopa, če je vloga (poslana po pošti) napačno dostavljena. Organ v tem primeru ovojnice ne odpre, ampak pošto vrne dostavljavcu ali pošlje pravemu naslovniku v zaprti ovojnici (37. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 UUP]).

Dedovanje premoženja osebe, ki je prejemala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, je omejeno do vrednosti prejete pomoči, pri čemer se omejitev izvede tako, da del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, postane lastnina dajalca te pomoči (to je države ali občine) (128. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317 Zakona o dedovanju], ZD, Ur. l. SRS, št. 15/76 in novele). To pomeni, da so '''dediči dolžni vračati sredstva, ki jih je za časa življenja prejel pokojnik iz naslova denarne socialne pomoči in doplačil občine za socialnovarstvene storitve, vendar le na podlagi prejete dediščine.''' Če niso dedovali nič, jim tudi vračati ni treba ničesar. Če pa so tudi sami ali njihovi svojci upravičeni do socialne pomoči ali bi se ob morebitni izterjavi lahko znašli v takem položaju, pa se lahko država ali občina odpovesta svoji pravici do izterjave dolga (129. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317 ZD]). Katere vrste socialne pomoči in v kakšni višini se vrača pa je določeno z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 Zakonom o socialno varstvenih prejemkih] (54.a člen).

O vračanju sredstev iz naslova socialne pomoči in doplačil socialnovarstvenih storitev občine (oz. o omejitvi dedovanja iz tega naslova) se '''odloča v zapuščinskem postopku pred sodiščem.''' Vrednost pomoči, ki jo je država ali občina dala zapustniku, '''lahko dediči povrnejo in tako dedujejo vse zapustnikovo premoženje.''' V takem primeru je predvideno, da ima država ali občina, iz proračuna katere se je pomoč financirala, v zavarovanje svoje terjatve zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino, vse do celotnega poplačila (četrti odstavek 128. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317 ZD]).

[[Category:Roki]]

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Rok za obravnavo dopisa dedičev o vračilu sredstev iz naslova socialnih pravic

2024-01-11T07:50:01Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Rok za obravnavo dopisa dedičev o vračilu sredstev iz naslova socialnih pravic - v usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 11. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je po zaključeni zapuščinski obravnavi preko e-vložišča na pristojne organe (državne in občinske) poslala predlog za poravnavo. Po pokojniku so namreč ostali dolgovi iz naslova denarne socialne pomoči in doplačil občine za socialnovarstvene storitve. 

Kakšni so splošni roki za obravnavo dopisov o vračilu sredstev dedičev, ki jih je pokojnik prejel iz naslova denarne socialne pomoči in doplačil občine za socialnovarstvene storitve?
== '''Odgovor:''' ==

Iz primera izhaja, da gre za dopis dedičev (predlog za poravnavo) organu (občini ali državi) in '''ne gre za vlogo v smislu upravnega postopka, zato organ ravna po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbi o upravnem poslovanju]''' (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele). UUP je temeljni akt, ki enotno ureja upravno poslovanje državnih upravnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, hkrati pa ureja dolžno postopanje tudi drugih organov (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Obveznost_organov_do_odgovarjanja_na_vpra%C5%A1anja_uporabnikov_upravnih_storitev primer]). V okviru pravil, ki urejajo upravno poslovanje, UUP določa, da mora organ na (katerekoli) dopise, ki jih je prejel v fizični ali elektronski obliki in v katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja, '''odgovoriti najpozneje v 15 dneh po prejemu dokumenta in odgovor poslati na naslov iz dopisa''' (17. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 UUP]). Kadar gre za zahtevnejše zadeve mora organ '''v istem roku posredovati vsaj odziv, da zadevo obravnava''' oziroma izdati vsaj obvestilo o nadaljnjem ukrepanju/postopanju in realnem roku. V primeru neodzivnosti organa, se stranka lahko obrne na hierarhično višji organ in na Inšpektorat za javni sektor, ki izvaja naloge upravne inšpekcije (Remic (ur.) et al., ibidem). Pri dopisih, ki predstavljajo t.i. poslovno odločitev države ali občine, '''ni potrebna obrazložitev odločitve''', saj merila odločitve niso objektivizirana niti določena v predpisih (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Uporaba_ZUP_pri_(diskrecijskem%3F)_razpolaganju_s_stvarnopravnim_premo%C5%BEenjem_javnopravnih_skupnosti primer]).

UUP organu nalaga dolžnost sprejemati vloge, ki so naslovljene na organ (18. člen). Organ mora vlogo evidentirati in obravnavati, če je za to pristojen. V nasprotnem primeru se izreče za nepristojnega in jo nemudoma odstopi pristojnemu organu. O tem seznani pošiljatelja. Kadar je neko vprašanje naslovljeno na več organov, ki niso pristojni, med naslovniki pa je tudi pristojni organ, odstopanje ni smotrno. Je pa v odzivu pristojnega organa pošiljatelja o tem treba seznaniti, ki zaradi nevednosti lahko pričakuje odgovor od vseh naslovnikov (Remic (ur.) et al., ibidem). Drugače pa organ postopa, če je vloga (poslana po pošti) napačno dostavljena. Organ v tem primeru ovojnice ne odpre, ampak pošto vrne dostavljavcu ali pošlje pravemu naslovniku v zaprti ovojnici (37. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 UUP]).

Dedovanje premoženja osebe, ki je prejemala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, je omejeno do vrednosti prejete pomoči, pri čemer se omejitev izvede tako, da del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, postane lastnina dajalca te pomoči (to je države ali občine) (128. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317 Zakona o dedovanju], ZD, Ur. l. SRS, št. 15/76 in novele). To pomeni, da so '''dediči dolžni vračati sredstva, ki jih je za časa življenja prejel pokojnik iz naslova denarne socialne pomoči in doplačil občine za socialnovarstvene storitve, vendar le na podlagi prejete dediščine.''' Če niso dedovali nič, jim tudi vračati ni treba ničesar. Če pa so tudi sami ali njihovi svojci upravičeni do socialne pomoči ali bi se ob morebitni izterjavi lahko znašli v takem položaju, pa se lahko država ali občina odpovesta svoji pravici do izterjave dolga (129. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317 ZD]). Katere vrste socialne pomoči in v kakšni višini se vrača pa je določeno z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 Zakonom o socialno varstvenih prejemkih] (54.a člen).

O vračanju sredstev iz naslova socialne pomoči in doplačil socialnovarstvenih storitev občine (oz. o omejitvi dedovanja iz tega naslova) se '''odloča v zapuščinskem postopku pred sodiščem.''' Vrednost pomoči, ki jo je država ali občina dala zapustniku, '''lahko dediči povrnejo in tako dedujejo vse zapustnikovo premoženje.''' V takem primeru je predvideno, da ima država ali občina, iz proračuna katere se je pomoč financirala, v zavarovanje svoje terjatve zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino, vse do celotnega poplačila (četrti odstavek 128. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317 ZD]).
<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Rok za obravnavo dopisa dedičev o vračilu sredstev iz naslova socialnih pravic

2024-01-11T07:39:30Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Rok za obravnavo dopisa dedičev o vračilu sredstev iz naslova socialnih pravic - v usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 11. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je po zaključeni zapuščinski obravnavi preko e-vložišča na pristojne organe (državne in občinske) poslala predlog za poravnavo. Po pokojniku so namreč ostali dolgovi iz naslova denarne socialne pomoči in doplačil občine za socialnovarstvene storitve. 

Kakšni so splošni roki za obravnavo dopisov o vračilu sredstev dedičev, ki jih je pokojnik prejel iz naslova denarne socialne pomoči in doplačil občine za socialnovarstvene storitve?
== '''Odgovor:''' ==

Iz primera izhaja, da gre za dopis dedičev (predlog za poravnavo) organu (občini ali državi) in ne gre za vlogo v smislu upravnega postopka, zato organ ravna po Uredbi o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele). UUP je temeljni akt, ki enotno ureja upravno poslovanje državnih upravnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, hkrati pa ureja dolžno postopanje tudi drugih organov (glej primer). V okviru pravil, ki urejajo upravno poslovanje, UUP določa, da mora organ na (katerekoli) dopise, ki jih je prejel v fizični ali elektronski obliki in v katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja, odgovoriti najpozneje v 15 dneh po prejemu dokumenta in odgovor poslati na naslov iz dopisa (17. člen UUP). Kadar gre za zahtevnejše zadeve mora organ v istem roku posredovati vsaj odziv, da zadevo obravnava oziroma izdati vsaj obvestilo o nadaljnjem ukrepanju/postopanju in realnem roku. V primeru neodzivnosti organa, se stranka lahko obrne na hierarhično višji organ in na Inšpektorat za javni sektor, ki izvaja naloge upravne inšpekcije (Remic (ur.) et al., ibidem). Pri dopisih, ki predstavljajo t.i. poslovno odločitev države ali občine, ni potrebna obrazložitev odločitve, saj merila odločitve niso objektivizirana niti določena v predpisih (glej primer).

UUP organu nalaga dolžnost sprejemati vloge, ki so naslovljene na organ (18. člen). Organ mora vlogo evidentirati in obravnavati, če je za to pristojen. V nasprotnem primeru se izreče za nepristojnega in jo nemudoma odstopi pristojnemu organu. O tem seznani pošiljatelja. Kadar je neko vprašanje naslovljeno na več organov, ki niso pristojni, med naslovniki pa je tudi pristojni organ, odstopanje ni smotrno. Je pa v odzivu pristojnega organa pošiljatelja o tem treba seznaniti, ki zaradi nevednosti lahko pričakuje odgovor od vseh naslovnikov (Remic (ur.) et al., ibidem). Drugače pa organ postopa, če je vloga (poslana po pošti) napačno dostavljena. Organ v tem primeru ovojnice ne odpre, ampak pošto vrne dostavljavcu ali pošlje pravemu naslovniku v zaprti ovojnici (37. člen UUP).

Dedovanje premoženja osebe, ki je prejemala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, je omejeno do vrednosti prejete pomoči, pri čemer se omejitev izvede tako, da del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, postane lastnina dajalca te pomoči (to je države ali občine) (128. člen Zakona o dedovanju, ZD, Ur. l. SRS, št. 15/76 in novele). To pomeni, da so dediči dolžni vračati sredstva, ki jih je za časa življenja prejel pokojnik iz naslova denarne socialne pomoči in doplačil občine za socialnovarstvene storitve, vendar le na podlagi prejete dediščine. Če niso dedovali nič, jim tudi vračati ni treba ničesar. Če pa so tudi sami ali njihovi svojci upravičeni do socialne pomoči ali bi se ob morebitni izterjavi lahko znašli v takem položaju, pa se lahko država ali občina odpovesta svoji pravici do izterjave dolga (129. člen ZD). Katere vrste socialne pomoči in v kakšni višini se vrača pa je določeno z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (54.a člen ZSVarPre, Ur. l. RS, št. 61/10 in novele).

O vračanju sredstev iz naslova socialne pomoči in doplačil socialnovarstvenih storitev občine (oz. o omejitvi dedovanja iz tega naslova) se odloča v zapuščinskem postopku pred sodiščem. Vrednost pomoči, ki jo je država ali občina dala zapustniku, lahko dediči povrnejo in tako dedujejo vse zapustnikovo premoženje. V takem primeru je predvideno, da ima država ali občina, iz proračuna katere se je pomoč financirala, v zavarovanje svoje terjatve zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino, vse do celotnega poplačila (četrti odstavek 128. člena ZD).
<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Rok za obravnavo dopisa dedičev o vračilu sredstev iz naslova socialnih pravic

2024-01-11T07:38:51Z

ZadravecUrska:

Rok za obravnavo dopisa dedičev o vračilu sredstev iz naslova socialnih pravic

2024-01-11T07:38:25Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Rok za obravnavo dopisa dedičev o vračilu sredstev iz naslova socialnih pravic - v usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 11. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je po zaključeni zapuščinski obravnavi preko e-vložišča na pristojne organe (državne in občinske) poslala predlog za poravnavo. Po pokojniku so namreč ostali dolgovi iz naslova denarne socialne pomoči in doplačil občine za socialnovarstvene storitve. 

Kakšni so splošni roki za obravnavo dopisov o vračilu sredstev dedičev, ki jih je pokojnik prejel iz naslova denarne socialne pomoči in doplačil občine za socialnovarstvene storitve?
== '''Odgovor:''' ==

<p>Iz primera izhaja, da gre za dopis dedičev (predlog za poravnavo) organu (občini ali državi) in''' ne gre za vlogo v smislu upravnega postopka, zato organ ravna po ''''''Uredbi o upravnem poslovanju''' (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele). UUP je temeljni akt, ki enotno ureja upravno poslovanje državnih upravnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, hkrati pa ureja dolžno postopanje tudi drugih organov (glej primer). V okviru pravil, ki urejajo upravno poslovanje, UUP določa, da mora organ na (katerekoli) dopise, ki jih je prejel v fizični ali elektronski obliki in v katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja, '''odgovoriti najpozneje v 15 dneh po prejemu dokumenta in odgovor poslati na naslov iz dopisa''' (17. člen UUP). Kadar gre za zahtevnejše zadeve mora organ '''v istem roku posredovati vsaj odziv, da zadevo obravnava''' oziroma izdati vsaj obvestilo o nadaljnjem ukrepanju/postopanju in realnem roku. V primeru neodzivnosti organa, se stranka lahko obrne na hierarhično višji organ in na Inšpektorat za javni sektor, ki izvaja naloge upravne inšpekcije (Remic (ur.) et al., ibidem). Pri dopisih, ki predstavljajo t.i. poslovno odločitev države ali občine, '''ni potrebna obrazložitev''' odločitve, saj merila odločitve niso objektivizirana niti določena v predpisih (glej primer).</p><p><br></p><p>UUP organu nalaga dolžnost sprejemati vloge, ki so naslovljene na organ (18. člen). Organ mora vlogo evidentirati in obravnavati, če je za to pristojen. V nasprotnem primeru se izreče za nepristojnega in jo nemudoma odstopi pristojnemu organu. O tem seznani pošiljatelja. Kadar je neko vprašanje naslovljeno na več organov, ki niso pristojni, med naslovniki pa je tudi pristojni organ, odstopanje ni smotrno. Je pa v odzivu pristojnega organa pošiljatelja o tem treba seznaniti, ki zaradi nevednosti lahko pričakuje odgovor od vseh naslovnikov (Remic (ur.) et al., ibidem). Drugače pa organ postopa, če je vloga (poslana po pošti) napačno dostavljena. Organ v tem primeru ovojnice ne odpre, ampak pošto vrne dostavljavcu ali pošlje pravemu naslovniku v zaprti ovojnici (37. člen UUP).</p><p><br></p><p>Dedovanje premoženja osebe, ki je prejemala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, je omejeno do vrednosti prejete pomoči, pri čemer se omejitev izvede tako, da del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, postane lastnina dajalca te pomoči (to je države ali občine) (128. člen Zakona o dedovanju, ZD, Ur. l. SRS, št. 15/76 in novele). To pomeni, da so '''dediči dolžni vračati sredstva, ki jih je za časa življenja prejel pokojnik iz naslova denarne socialne pomoči in doplačil občine za socialnovarstvene storitve'''''', vendar le na podlagi prejete dediščine'''. Če niso dedovali nič, jim tudi vračati ni treba ničesar. Če pa so tudi sami ali njihovi svojci upravičeni do socialne pomoči ali bi se ob morebitni izterjavi lahko znašli v takem položaju, pa se lahko država ali občina odpovesta svoji pravici do izterjave dolga (129. člen ZD). Katere vrste socialne pomoči in v kakšni višini se vrača pa je določeno z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (54.a člen ZSVarPre, Ur. l. RS, št. 61/10 in novele).</p><p><br></p>

O vračanju sredstev iz naslova socialne pomoči in doplačil socialnovarstvenih storitev občine (oz. o omejitvi dedovanja iz tega naslova) se '''odloča v zapuščinskem postopku pred sodiščem'''. '''Vrednost pomoči''', ki jo je država ali občina dala zapustniku, '''lahko dediči povrnejo''' '''in tako dedujejo vse zapustnikovo premoženje.''' V takem primeru je predvideno, da ima država ali občina, iz proračuna katere se je pomoč financirala, v zavarovanje svoje terjatve zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino, vse do celotnega poplačila (četrti odstavek 128. člena ZD).<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Rok za obravnavo dopisa dedičev o vračilu sredstev iz naslova socialnih pravic

2024-01-11T07:35:05Z

ZadravecUrska: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Napačna navedba podatkov strank v obrazložitvi odločbe

2023-12-12T08:38:12Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Napačna navedba podatkov strank v obrazložitvi odločbe - v usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 12. 12. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je prejela upravni akt organa (npr. sklep inšpektorata). V izreku upravnega akta so pravilno navedeni vsi podatki o strankah, v obrazložitvi pa so v enem delu napačno navedena imena tretjih oseb, na katere naj bi se akt nanašal. Ali to v kakršnemkoli smislu vpliva na potek upravnega postopka? Ali bi morala stranka na to opozoriti uradno osebo (npr. inšpektorja), ki postopek vodi?
== '''Odgovor:''' ==

V skladu z [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. členom ZUP]] sme organ, ki je izdal odločbo (ali sklep), vsak čas popraviti pomote v imenih, številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi, in sicer v kateremkoli sestavnem delu, ne le v izreku. Pomembno je, da se '''napake v odločbah lahko popravljajo le, če gre za formalne, ne pa tudi vsebinske pomote.''' Pri tem gre zgolj za '''zmotni zapis,''' kar praviloma izhaja tudi že iz same odločbe, '''sama poprava pomote pa ne sme vplivati na vsebino odločitve''' in s tem na pravice in obveznosti strank (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113067800 Sklep II U 73/2014] z dne 14. 5. 2014). Namreč vsebina odločitve se lahko spremeni le v okviru postopka s pravnimi sredstvi, sicer bi šlo za kršitev načela zakonitosti (drugi odstavek 120 .člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS]), lahko pa tudi za kršitev načela pravnomočnosti (158. člen Ustave RS).

O popravi pomote organ izda sklep, pri čemer se na vse izvirnike odločbe zapiše uradi zaznamek o popravi (če je to mogoče). Sklep o popravi pomote podpiše uradna oseba, ki je izdala odločbo. Ker pa sklep o popravi pomote ni meritorna odločitev, pač pa le popravek očitnih napak, ki ne smejo vplivati na vsebinsko odločitev, ni ovire, da sklepa o popravi ne bi smela podpisati tudi uradna oseba, ki je vodila postopek do izdaje odločbe ali sklepa (Kovač et al., ZUP s komentarjem, 2020, str. 496-497).

Formalne pomote lahko organ, ki je izdal odločbo, popravi sam po uradni dolžnosti ali na predlog stranke. Lahko pa popravi pomoto tudi organ druge stopnje v okviru pritožbenega postopka (glej sodbo [https://sodnapraksa.si/search.php?q=neutemeljena%20prito%C5%BEba&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=10&id=2010040815247464 UPRS II U 24/2009] z dne 18. 8. 2010). Ne glede na to, ali se pomota popravi po uradni dolžnosti ali na predlog stranke, to '''v nobenem primeru ne pomeni, da gre za uvedbo novega postopka ali dopolnitev odločbe.''' Posledično tudi ne nastanejo pravni učinki na vsebino. S popravo pomote se le doseže, da '''odločba izraža stanje, kot je bilo dejansko ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo''', in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza stanju pred izdajo sklepa o popravi pomote (glej sodbo [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111434784 VDSS Psp 264/2019] z dne 6. 11. 2019). '''Stranka torej organu lahko predlaga popravo pomote v upravnem aktu, ni pa tega dolžna storiti in opustitev predloga ne vpliva na pravilnost in zakonitost vodenja postopka.'''

Če je popravek za stranko ugoden, popravek pomote učinkuje od dneva, ko je bila izdana odločba, ki se popravlja. Drugače pa je, če je popravek odločbe za stranko neugoden, v tem primeru namreč učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravi. V kolikor pa bi popravek odločbe v primeru nasprotnih stran za eno ugoden, za drugo pa neugoden, učinkuje za naprej, razen če bi bila brez učinka za nazaj pravica brezpredmetna (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 229). Ne glede na navedene učinke sklepa o popravi le-ta ne vpliva na dokončnost in pravnomočnost odločbe, na katero se popravek nanaša. '''Pomota se namreč lahko popravi tudi takrat, ko je odločba že postala dokončna in pravnomočna.''' Nadalje to pomeni, da '''sklep o popravi ne vpliva na tek roka za vložitev pritožbe''' zoper odločbo, ki je predmet poprave, prav tako tudi ne vpliva '''na tek rokov za vložitev izrednih pravnih sredstev''' in '''roka vložitev tožbe v upravnem sporu''' ali drugi obliki sodnega varstva (Kovač et al., ZUP s komentarjem, 2020, str. 498).

[[Category:Popravek odločbe/sklepa]]

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

<br>

Napačna navedba podatkov strank v obrazložitvi odločbe

2023-12-12T08:37:46Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Napačna navedba podatkov strank v obrazložitvi odločbe - v usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 12. 12. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / uradna oseba, ki vodi upravni postopek 
== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je prejela upravni akt organa (npr. sklep inšpektorata). V izreku upravnega akta so pravilno navedeni vsi podatki o strankah, v obrazložitvi pa so v enem delu napačno navedena imena tretjih oseb, na katere naj bi se akt nanašal. Ali to v kakršnemkoli smislu vpliva na potek upravnega postopka? Ali bi morala stranka na to opozoriti uradno osebo (npr. inšpektorja), ki postopek vodi?
== '''Odgovor:''' ==

V skladu z [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. členom ZUP]] sme organ, ki je izdal odločbo (ali sklep), vsak čas popraviti pomote v imenih, številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi, in sicer v kateremkoli sestavnem delu, ne le v izreku. Pomembno je, da se '''napake v odločbah lahko popravljajo le, če gre za formalne, ne pa tudi vsebinske pomote.''' Pri tem gre zgolj za '''zmotni zapis,''' kar praviloma izhaja tudi že iz same odločbe, '''sama poprava pomote pa ne sme vplivati na vsebino odločitve''' in s tem na pravice in obveznosti strank (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113067800 Sklep II U 73/2014] z dne 14. 5. 2014). Namreč vsebina odločitve se lahko spremeni le v okviru postopka s pravnimi sredstvi, sicer bi šlo za kršitev načela zakonitosti (drugi odstavek 120 .člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS]), lahko pa tudi za kršitev načela pravnomočnosti (158. člen Ustave RS).

O popravi pomote organ izda sklep, pri čemer se na vse izvirnike odločbe zapiše uradi zaznamek o popravi (če je to mogoče). Sklep o popravi pomote podpiše uradna oseba, ki je izdala odločbo. Ker pa sklep o popravi pomote ni meritorna odločitev, pač pa le popravek očitnih napak, ki ne smejo vplivati na vsebinsko odločitev, ni ovire, da sklepa o popravi ne bi smela podpisati tudi uradna oseba, ki je vodila postopek do izdaje odločbe ali sklepa (Kovač et al., ZUP s komentarjem, 2020, str. 496-497).

Formalne pomote lahko organ, ki je izdal odločbo, popravi sam po uradni dolžnosti ali na predlog stranke. Lahko pa popravi pomoto tudi organ druge stopnje v okviru pritožbenega postopka (glej sodbo [https://sodnapraksa.si/search.php?q=neutemeljena%20prito%C5%BEba&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=10&id=2010040815247464 UPRS II U 24/2009] z dne 18. 8. 2010). Ne glede na to, ali se pomota popravi po uradni dolžnosti ali na predlog stranke, to '''v nobenem primeru ne pomeni, da gre za uvedbo novega postopka ali dopolnitev odločbe.''' Posledično tudi ne nastanejo pravni učinki na vsebino. S popravo pomote se le doseže, da '''odločba izraža stanje, kot je bilo dejansko ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo''', in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza stanju pred izdajo sklepa o popravi pomote (glej sodbo [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111434784 VDSS Psp 264/2019] z dne 6. 11. 2019). '''Stranka torej organu lahko predlaga popravo pomote v upravnem aktu, ni pa tega dolžna storiti in opustitev predloga ne vpliva na pravilnost in zakonitost vodenja postopka.'''

Če je popravek za stranko ugoden, popravek pomote učinkuje od dneva, ko je bila izdana odločba, ki se popravlja. Drugače pa je, če je popravek odločbe za stranko neugoden, v tem primeru namreč učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravi. V kolikor pa bi popravek odločbe v primeru nasprotnih stran za eno ugoden, za drugo pa neugoden, učinkuje za naprej, razen če bi bila brez učinka za nazaj pravica brezpredmetna (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 229). Ne glede na navedene učinke sklepa o popravi le-ta ne vpliva na dokončnost in pravnomočnost odločbe, na katero se popravek nanaša. '''Pomota se namreč lahko popravi tudi takrat, ko je odločba že postala dokončna in pravnomočna.''' Nadalje to pomeni, da '''sklep o popravi ne vpliva na tek roka za vložitev pritožbe''' zoper odločbo, ki je predmet poprave, prav tako tudi ne vpliva '''na tek rokov za vložitev izrednih pravnih sredstev''' in '''roka vložitev tožbe v upravnem sporu''' ali drugi obliki sodnega varstva (Kovač et al., ZUP s komentarjem, 2020, str. 498).

[[Category:Popravek odločbe/sklepa]]

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

<br>

Napačna navedba podatkov strank v obrazložitvi odločbe

2023-12-12T08:36:15Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Napačna navedba podatkov strank v obrazložitvi odločbe - v usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 12. 12. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / uradna oseba, ki vodi upravni postopek 
== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je prejela upravni akt organa (npr. sklep inšpektorata). V izreku upravnega akta so pravilno navedeni vsi podatki o strankah, v obrazložitvi pa so v enem delu napačno navedena imena tretjih oseb, na katere naj bi se akt nanašal. Ali to v kakršnemkoli smislu vpliva na potek upravnega postopka? Ali bi morala stranka na to opozoriti uradno osebo (npr. inšpektorja), ki postopek vodi?
== '''Odgovor:''' ==

V skladu z [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. členom ZUP]] sme organ, ki je izdal odločbo (ali sklep), vsak čas popraviti pomote v imenih, številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi, in sicer v kateremkoli sestavnem delu, ne le v izreku. Pomembno je, da se '''napake v odločbah lahko popravljajo le, če gre za formalne, ne pa tudi vsebinske pomote.''' Pri tem gre zgolj za '''zmotni zapis,''' kar praviloma izhaja tudi že iz same odločbe, '''sama poprava pomote pa ne sme vplivati na vsebino odločitve''' in s tem na pravice in obveznosti strank (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113067800 Sklep II U 73/2014] z dne 14. 5. 2014). Namreč vsebina odločitve se lahko spremeni le v okviru postopka s pravnimi sredstvi, sicer bi šlo za kršitev načela zakonitosti (drugi odstavek 120 .člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS]), lahko pa tudi za kršitev načela pravnomočnosti (158. člen Ustave RS).

O popravi pomote organ izda sklep, pri čemer se na vse izvirnike odločbe zapiše uradi zaznamek o popravi (če je to mogoče). Sklep o popravi pomote podpiše uradna oseba, ki je izdala odločbo. Ker pa sklep o popravi pomote ni meritorna odločitev, pač pa le popravek očitnih napak, ki ne smejo vplivati na vsebinsko odločitev, ni ovire, da sklepa o popravi ne bi smela podpisati tudi uradna oseba, ki je vodila postopek do izdaje odločbe ali sklepa (Kovač et al., ZUP s komentarjem, 2020, str. 496-497).

Formalne pomote lahko organ, ki je izdal odločbo, popravi sam po uradni dolžnosti ali na predlog stranke. Lahko pa popravi pomoto tudi organ druge stopnje v okviru pritožbenega postopka (glej sodbo [https://sodnapraksa.si/search.php?q=neutemeljena%20prito%C5%BEba&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=10&id=2010040815247464 UPRS II U 24/2009] z dne 18. 8. 2010). Ne glede na to, ali se pomota popravi po uradni dolžnosti ali na predlog stranke, to '''v nobenem primeru ne pomeni, da gre za uvedbo novega postopka ali dopolnitev odločbe.''' Posledično tudi ne nastanejo pravni učinki na vsebino. S popravo pomote se le doseže, da '''odločba izraža stanje, kot je bilo dejansko ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo''', in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza stanju pred izdajo sklepa o popravi pomote (glej sodbo [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111434784 VDSS Psp 264/2019] z dne 6. 11. 2019). '''Stranka torej organu lahko predlaga popravo pomote v upravnem aktu, ni pa tega dolžna storiti in opustitev predloga ne vpliva na pravilnost in zakonitost vodenja postopka.'''

Če je popravek za stranko ugoden, popravek pomote učinkuje od dneva, ko je bila izdana odločba, ki se popravlja. Drugače pa je, če je popravek odločbe za stranko neugoden, v tem primeru namreč učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravi. V kolikor pa bi popravek odločbe v primeru nasprotnih stran za eno ugoden, za drugo pa neugoden, učinkuje za naprej, razen če bi bila brez učinka za nazaj pravica brezpredmetna (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 229). Ne glede na navedene učinke sklepa o popravi le-ta ne vpliva na dokončnost in pravnomočnost odločbe, na katero se popravek nanaša. '''Pomota se namreč lahko popravi tudi takrat, ko je odločba že postala dokončna in pravnomočna.''' Nadalje to pomeni, da '''sklep o popravi ne vpliva na tek roka za vložitev pritožbe''' zoper odločbo, ki je predmet poprave, prav tako tudi ne vpliva '''na tek rokov za vložitev izrednih pravnih sredstev''' in '''roka vložitev tožbe v upravnem sporu''' ali drugi obliki sodnega varstva (Kovač et al., ZUP s komentarjem, 2020, str. 498).

[[Category:Popravek odločbe/sklepa]]

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

<br>

Napačna navedba podatkov strank v obrazložitvi odločbe

2023-12-12T08:33:58Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''
<span class="fontstyle0">Napačna navedba podatkov strank v obrazložitvi odločbe - v usklajevanju</span> ==

'''Datum odgovora:''' 12. 12. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je prejela upravni akt organa (npr. sklep inšpektorata). V izreku upravnega akta so pravilno navedeni vsi podatki o strankah, v obrazložitvi pa so v enem delu napačno navedena imena tretjih oseb, na katere naj bi se akt nanašal. Ali to v kakršnemkoli smislu vpliva na potek upravnega postopka? Ali bi morala stranka na to opozoriti uradno osebo (npr. inšpektorja), ki postopek vodi?
== '''Odgovor:''' ==

V skladu z [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. členom ZUP]] sme organ, ki je izdal odločbo (ali sklep), vsak čas popraviti pomote v imenih, številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi, in sicer v kateremkoli sestavnem delu, ne le v izreku. Pomembno je, da se '''napake v odločbah lahko popravljajo le, če gre za formalne, ne pa tudi vsebinske pomote.''' Pri tem gre zgolj za '''zmotni zapis,''' kar praviloma izhaja tudi že iz same odločbe, '''sama poprava pomote pa ne sme vplivati na vsebino odločitve''' in s tem na pravice in obveznosti strank (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113067800 Sklep II U 73/2014] z dne 14. 5. 2014). Namreč vsebina odločitve se lahko spremeni le v okviru postopka s pravnimi sredstvi, sicer bi šlo za kršitev načela zakonitosti (drugi odstavek 120 .člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS]), lahko pa tudi za kršitev načela pravnomočnosti (158. člen Ustave RS).

O popravi pomote organ izda sklep, pri čemer se na vse izvirnike odločbe zapiše uradi zaznamek o popravi (če je to mogoče). Sklep o popravi pomote podpiše uradna oseba, ki je izdala odločbo. Ker pa sklep o popravi pomote ni meritorna odločitev, pač pa le popravek očitnih napak, ki ne smejo vplivati na vsebinsko odločitev, ni ovire, da sklepa o popravi ne bi smela podpisati tudi uradna oseba, ki je vodila postopek do izdaje odločbe ali sklepa (Kovač et al., ZUP s komentarjem, 2020, str. 496-497).

Formalne pomote lahko organ, ki je izdal odločbo, popravi sam po uradni dolžnosti ali na predlog stranke. Lahko pa popravi pomoto tudi organ druge stopnje v okviru pritožbenega postopka (glej sodbo [https://sodnapraksa.si/search.php?q=neutemeljena%20prito%C5%BEba&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=10&id=2010040815247464 UPRS II U 24/2009] z dne 18. 8. 2010). Ne glede na to, ali se pomota popravi po uradni dolžnosti ali na predlog stranke, to '''v nobenem primeru ne pomeni, da gre za uvedbo novega postopka ali dopolnitev odločbe.''' Posledično tudi ne nastanejo pravni učinki na vsebino. S popravo pomote se le doseže, da '''odločba izraža stanje, kot je bilo dejansko ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo''', in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza stanju pred izdajo sklepa o popravi pomote (glej sodbo [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111434784 VDSS Psp 264/2019] z dne 6. 11. 2019). '''Stranka torej organu lahko predlaga popravo pomote v upravnem aktu, ni pa tega dolžna storiti in opustitev predloga ne vpliva na pravilnost in zakonitost vodenja postopka.'''

Če je popravek za stranko ugoden, popravek pomote učinkuje od dneva, ko je bila izdana odločba, ki se popravlja. Drugače pa je, če je popravek odločbe za stranko neugoden, v tem primeru namreč učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravi. V kolikor pa bi popravek odločbe v primeru nasprotnih stran za eno ugoden, za drugo pa neugoden, učinkuje za naprej, razen če bi bila brez učinka za nazaj pravica brezpredmetna (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 229). Ne glede na navedene učinke sklepa o popravi le-ta ne vpliva na dokončnost in pravnomočnost odločbe, na katero se popravek nanaša. '''Pomota se namreč lahko popravi tudi takrat, ko je odločba že postala dokončna in pravnomočna.''' Nadalje to pomeni, da '''sklep o popravi ne vpliva na tek roka za vložitev pritožbe''' zoper odločbo, ki je predmet poprave, prav tako tudi ne vpliva '''na tek rokov za vložitev izrednih pravnih sredstev''' in '''roka vložitev tožbe v upravnem sporu''' ali drugi obliki sodnega varstva (Kovač et al., ZUP s komentarjem, 2020, str. 498).

[[Category:Popravek odločbe/sklepa]]

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

<br>

Napačna navedba podatkov strank v obrazložitvi odločbe

2023-12-12T08:29:49Z

ZadravecUrska:

<span class="fontstyle0">== '''Zadeva: '''Napačna navedba podatkov strank v obrazložitvi odločbe - v usklajevanju ==

</span>

'''Datum odgovora:''' 12. 12. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je prejela upravni akt organa (npr. sklep inšpektorata). V izreku upravnega akta so pravilno navedeni vsi podatki o strankah, v obrazložitvi pa so v enem delu napačno navedena imena tretjih oseb, na katere naj bi se akt nanašal. Ali to v kakršnemkoli smislu vpliva na potek upravnega postopka? Ali bi morala stranka na to opozoriti uradno osebo (npr. inšpektorja), ki postopek vodi?
== '''Odgovor:''' ==

V skladu z [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. členom ZUP]] sme organ, ki je izdal odločbo (ali sklep), vsak čas popraviti pomote v imenih, številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi, in sicer v kateremkoli sestavnem delu, ne le v izreku. Pomembno je, da se '''napake v odločbah lahko popravljajo le, če gre za formalne, ne pa tudi vsebinske pomote.''' Pri tem gre zgolj za '''zmotni zapis,''' kar praviloma izhaja tudi že iz same odločbe, '''sama poprava pomote pa ne sme vplivati na vsebino odločitve''' in s tem na pravice in obveznosti strank (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113067800 Sklep II U 73/2014] z dne 14. 5. 2014). Namreč vsebina odločitve se lahko spremeni le v okviru postopka s pravnimi sredstvi, sicer bi šlo za kršitev načela zakonitosti (drugi odstavek 120 .člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS]), lahko pa tudi za kršitev načela pravnomočnosti (158. člen Ustave RS).

O popravi pomote organ izda sklep, pri čemer se na vse izvirnike odločbe zapiše uradi zaznamek o popravi (če je to mogoče). Sklep o popravi pomote podpiše uradna oseba, ki je izdala odločbo. Ker pa sklep o popravi pomote ni meritorna odločitev, pač pa le popravek očitnih napak, ki ne smejo vplivati na vsebinsko odločitev, ni ovire, da sklepa o popravi ne bi smela podpisati tudi uradna oseba, ki je vodila postopek do izdaje odločbe ali sklepa (Kovač et al., ZUP s komentarjem, 2020, str. 496-497).

Formalne pomote lahko organ, ki je izdal odločbo, popravi sam po uradni dolžnosti ali na predlog stranke. Lahko pa popravi pomoto tudi organ druge stopnje v okviru pritožbenega postopka (glej sodbo [https://sodnapraksa.si/search.php?q=neutemeljena%20prito%C5%BEba&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=10&id=2010040815247464 UPRS II U 24/2009] z dne 18. 8. 2010). Ne glede na to, ali se pomota popravi po uradni dolžnosti ali na predlog stranke, to '''v nobenem primeru ne pomeni, da gre za uvedbo novega postopka ali dopolnitev odločbe.''' Posledično tudi ne nastanejo pravni učinki na vsebino. S popravo pomote se le doseže, da '''odločba izraža stanje, kot je bilo dejansko ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo''', in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza stanju pred izdajo sklepa o popravi pomote (glej sodbo [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111434784 VDSS Psp 264/2019] z dne 6. 11. 2019). '''Stranka torej organu lahko predlaga popravo pomote v upravnem aktu, ni pa tega dolžna storiti in opustitev predloga ne vpliva na pravilnost in zakonitost vodenja postopka.'''

Če je popravek za stranko ugoden, popravek pomote učinkuje od dneva, ko je bila izdana odločba, ki se popravlja. Drugače pa je, če je popravek odločbe za stranko neugoden, v tem primeru namreč učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravi. V kolikor pa bi popravek odločbe v primeru nasprotnih stran za eno ugoden, za drugo pa neugoden, učinkuje za naprej, razen če bi bila brez učinka za nazaj pravica brezpredmetna (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 229). Ne glede na navedene učinke sklepa o popravi le-ta ne vpliva na dokončnost in pravnomočnost odločbe, na katero se popravek nanaša. '''Pomota se namreč lahko popravi tudi takrat, ko je odločba že postala dokončna in pravnomočna.''' Nadalje to pomeni, da '''sklep o popravi ne vpliva na tek roka za vložitev pritožbe''' zoper odločbo, ki je predmet poprave, prav tako tudi ne vpliva '''na tek rokov za vložitev izrednih pravnih sredstev''' in '''roka vložitev tožbe v upravnem sporu''' ali drugi obliki sodnega varstva (Kovač et al., ZUP s komentarjem, 2020, str. 498).

[[Category:Popravek odločbe/sklepa]]

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

<br>

Napačna navedba podatkov strank v obrazložitvi odločbe

2023-12-12T08:26:54Z

ZadravecUrska:

<span class="fontstyle0">== '''Zadeva: '''Napačna navedba podatkov strank v obrazložitvi odločbe - v usklajevanju ==

</span>

'''Datum odgovora:''' 12. 12. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je prejela upravni akt organa (npr. sklep inšpektorata). V izreku upravnega akta so pravilno navedeni vsi podatki o strankah, v obrazložitvi pa so v enem delu napačno navedena imena tretjih oseb, na katere naj bi se akt nanašal. Ali to v kakršnemkoli smislu vpliva na potek upravnega postopka? Ali bi morala stranka na to opozoriti uradno osebo (npr. inšpektorja), ki postopek vodi?
== '''Odgovor:''' ==

V skladu z [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. členom ZUP]] sme organ, ki je izdal odločbo (ali sklep), vsak čas popraviti pomote v imenih, številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi, in sicer v kateremkoli sestavnem delu, ne le v izreku. Pomembno je, da se '''napake v odločbah lahko popravljajo le, če gre za formalne, ne pa tudi vsebinske pomote.''' Pri tem gre zgolj za '''zmotni zapis,''' kar praviloma izhaja tudi že iz same odločbe, '''sama poprava pomote pa ne sme vplivati na vsebino odločitve''' in s tem na pravice in obveznosti strank (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113067800 Sklep II U 73/2014] z dne 14. 5. 2014). Namreč vsebina odločitve se lahko spremeni le v okviru postopka s pravnimi sredstvi, sicer bi šlo za kršitev načela zakonitosti (drugi odstavek 120 .člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS]), lahko pa tudi za kršitev načela pravnomočnosti (158. člen Ustave RS).

O popravi pomote organ izda sklep, pri čemer se na vse izvirnike odločbe zapiše uradi zaznamek o popravi (če je to mogoče). Sklep o popravi pomote podpiše uradna oseba, ki je izdala odločbo. Ker pa sklep o popravi pomote ni meritorna odločitev, pač pa le popravek očitnih napak, ki ne smejo vplivati na vsebinsko odločitev, ni ovire, da sklepa o popravi ne bi smela podpisati tudi uradna oseba, ki je vodila postopek do izdaje odločbe ali sklepa (Kovač et al., ZUP s komentarjem, 2020, str. 496-497).

Formalne pomote lahko organ, ki je izdal odločbo, popravi sam po uradni dolžnosti ali na predlog stranke. Lahko pa popravi pomoto tudi organ druge stopnje v okviru pritožbenega postopka (glej sodbo [https://sodnapraksa.si/search.php?q=neutemeljena%20prito%C5%BEba&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=10&id=2010040815247464 UPRS II U 24/2009] z dne 18. 8. 2010). Ne glede na to, ali se pomota popravi po uradni dolžnosti ali na predlog stranke, to '''v nobenem primeru ne pomeni, da gre za uvedbo novega postopka ali dopolnitev odločbe.''' Posledično tudi ne nastanejo pravni učinki na vsebino. S popravo pomote se le doseže, da '''odločba izraža stanje, kot je bilo dejansko ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo''', in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza stanju pred izdajo sklepa o popravi pomote (glej sodbo [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111434784 VDSS Psp 264/2019] z dne 6. 11. 2019). '''Stranka torej organu lahko predlaga popravo pomote v upravnem aktu, ni pa tega dolžna storiti in opustitev predloga ne vpliva na pravilnost in zakonitost vodenja postopka.'''

Če je popravek za stranko ugoden, popravek pomote učinkuje od dneva, ko je bila izdana odločba, ki se popravlja. Drugače pa je, če je popravek odločbe za stranko neugoden, v tem primeru namreč učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravi. V kolikor pa bi popravek odločbe v primeru nasprotnih stran za eno ugoden, za drugo pa neugoden, učinkuje za naprej, razen če bi bila brez učinka za nazaj pravica brezpredmetna (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 229). Ne glede na navedene učinke sklepa o popravi le-ta ne vpliva na dokončnost in pravnomočnost odločbe, na katero se popravek nanaša. '''Pomota se namreč lahko popravi tudi takrat, ko je odločba že postala dokončna in pravnomočna.''' Nadalje to pomeni, da '''sklep o popravi ne vpliva na tek roka za vložitev pritožbe''' zoper odločbo, ki je predmet poprave, prav tako tudi ne vpliva '''na tek rokov za vložitev izrednih pravnih sredstev''' in '''roka vložitev tožbe v upravnem sporu''' ali drugi obliki sodnega varstva (Kovač et al., ZUP s komentarjem, 2020, str. 498).

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

<br>

Napačna navedba podatkov strank v obrazložitvi odločbe

2023-12-12T08:14:55Z

ZadravecUrska: Nova stran z vsebino: <span class="fontstyle0">{{subst:case}}</span> <br>

<span class="fontstyle0">== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja<br>

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora <br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /></span> <br>

Obveznost organov do odgovarjanja na vprašanja uporabnikov upravnih storitev

2023-11-28T21:37:18Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Obveznost organov do odgovarjanja na vprašanja uporabnikov upravnih storitev ==

'''Datum odgovora:''' 27. 11. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Uredba o upravnem poslovanju določa, da organ odgovori na vse dopise, iz katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja, razen nekaterih izjem (17. člen uredbe). Kateri organi morajo v skladu z uredbo odgovarjati na vprašanja v skladu s prej omenjenim pravilom? Katere naloge, na primer v občini, javnih zavodih, pravosodnih organih ipd., štejejo za 'upravne naloge'?</div>
<div><br>
== '''Odgovor:''' ==

[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.) je '''izdana na podlagi in za izvrševanje več zakonov''', tj. ZUP, [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državi upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 113/05 in nasl.) in [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih] (Ur. l. RS, št. 30/06 in nasl.). Kljub '''temeljnemu namenu, da se z UUP ureja upravno poslovanje v upravnih postopkih in tudi pri drugih upravnih nalogah(!) državnih upravnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil''' v smislu določanja minimalnih standardov pri poslovanju s strankami in drugimi uporabniki upravnih storitev, pri zagotavljanju javnosti dela, upravljanju dokumentarnega gradiva, v zvezi z zgradbami, prostori in opremo ter zagotavljanjem varnosti, '''UUP hkrati ureja dolžno postopanje tudi drugih organov''', ki vodijo in odločajo v upravnih postopkih. Krog organov, ki poslujejo po UUP, se v delu, ki se nanaša na izvrševanje ZUP, zato razširi tudi na druge državne organe, ki jih UUP ne omeni v 1. členu; pri tem gre sicer le za pravila, ki jih UUP ureja v poglavju »Uradna dejanja« od 84. do 101. člena.

V okviru pravil, ki urejajo upravno poslovanje, pa UUP določa, da mora katerikoli zavezan  organ odgovoriti na vse dopise, v katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja. Izjeme vključujejo situacije, ko se vprašanje nanaša na postopek v teku, je šikanozno ali če je organ že odgovoril na bistveno podobno vprašanje (17. člen UUP). Organ mora odgovoriti najpozneje v 15 dneh po prejemu dokumenta in odgovor poslati na naslov iz dopisa.

Na podlagi 1. člena UUP nesporno velja, da morajo''' po 17. členu UUP poslovati organi državne uprave: vlada, ministrstva, organi v sestavi ministrstev in upravne enote.''' UUP v tem delu ne ureja poslovanja oz. dolžnosti odgovarjanja drugih državnih organov, npr. državnega zbora, državnega sveta, državnega tožilstva. Vlada namreč ni pristojna določati načina njihovega poslovanja, ampak se to ureja v posebnih predpisih, ki največkrat urejajo njihovo temeljno dejavnost in jih organi sprejmejo sami ali v sodelovanju z drugimi organi (poslovanje sodišč ureja Sodni red, poslovanje državnega zbora Poslovnik državnega zbora in podobno (več v Remic (ur.) et al., Uredba o upravnem poslovanju z uvodnimi pojasnili in predstavitvijo novosti, 2018).

Enako kot za omenjene državne organe '''velja tudi za druge samostojne državne organe, ki jim ustava ali zakon daje poseben položaj''' (npr. Informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, posebne agencije), zaradi katerega niso del izvršilne veje oblasti oz. so od nje neodvisni, ne glede na to, ali pri svojem delu izvršujejo tudi upravno funkcijo (ibidem).

Nadalje, pri presoji, kdaj je '''samoupravna lokalna skupnosti oz. njeni organi ali nosilec javnega pooblastila''' zavezan poslovati po UUP in odgovoriti na dopise po 17. členu UUP, je treba slediti namenu uredbe in pristojnosti vlade za urejanje upravnega poslovanja. Po UUP so organi samoupravne lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil dolžni postopati, '''ko opravljajo upravne naloge.''' Upravne naloge  opredeli ZDU-1 kot naloge uprave v zvezi s sodelovanjem '''pri oblikovanju politik, izvršilne naloge, inšpekcijski nadzor, spremljanje stanja, razvojne naloge in naloge zagotavljanja javnih služb''' (glej 8 do 13. člen); ne glede na to, da se po ZDU-1 naloge opredeljujejo kot upravne naloge v razmerju do organov državne uprave, velja enako, kadar jih na lokalni ravni izvršujejo samoupravne lokalne skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. 

V samoupravnih lokalnih skupnostih upravne naloge pretežno izvajajo občinske ali mestne uprave, pri drugih organih (npr. župan in občinski – mestni svet) je naloge in s tem vezanost na UUP treba presojati po vsebini. Župan, predstavniški in drugi organi samoupravnih lokalnih skupnosti so na UUP vezani, če izvajajo upravne naloge, na primer če odločajo v upravnih zadevah, sicer pa poslovanje (npr. občinskega ali mestnega sveta) v okviru in na podlagi zakona (o pristojnostih samoupravnih lokalnih skupnosti gl. zlasti ZLS, tj. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 Zakon o lokalni samoupravi], samostojno uredijo s svojimi predpisi.

UUP se nanaša na vse oblike izvajanja javnih pooblastil (več v Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006) in njihove nosilce. Gre lahko za izdajo splošnih upravnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, ki imajo učinke enake učinkom predpisov (na primer akt ZPIZ, pravilnik sveta šole ali senata fakultete). '''Najpogostejše oblike javnih pooblastil so izdaja odločb v konkretnih upravnih zadevah, pa tudi materialna dejanja organov''', zlasti vodenje uradnih baz podatkov in izdaja potrdil o teh podatkih. Tako mora na primer javni sklad ali šola kot javni zavod ali katerikoli drug '''nosilec javnih pooblastil upoštevati UUP tudi, če ne odloča v okviru upravnih postopkov, vodi pa npr. uradne evidence ali sprejema splošni akt '''(Remic (ur.) et al., ibidem). Pri nosilcih javnih pooblastil je namreč bistveno, da ti v razmerju do strank oz. uporabnikov storitev zagotavljajo bistveno enake standarde obravnave kot upravni organi na ravni države oz. samoupravne lokalne skupnosti oz. da zaradi prenosa izvajanja upravnih nalog na nosilce javnih pooblastil niso v slabšem položaju kot če bi upravne naloge izvajali organi države ali samoupravne lokalne skupnosti. Nasprotno subjekti, ki so sicer nosilci javnega pooblastila, na UUP niso vezani, kadar ne opravljajo upravnih nalog oz. kadar ne izvršujejo javnega pooblastila, to je šole pri poučevanju in strokovnem odločanju, knjižnice pri izposoji gradiva in organizaciji prireditev ipd.

[[Category:Kdaj ne/gre za upravno zadevo in ni/je potrebna podrejena raba ZUP?]]

<br>
<div></div>
<div></div>
<div>
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</div>

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /></div>

Obveznost organov do odgovarjanja na vprašanja uporabnikov upravnih storitev

2023-11-27T18:48:53Z

ZadravecUrska:

<div>== '''Zadeva: '''Obveznost organov do odgovarjanja na vprašanja uporabnikov upravnih storitev ==

'''Datum odgovora:''' 27. 11. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Uredba o upravnem poslovanju določa, da organ odgovori na vse dopise, iz katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja, razen nekaterih izjem (17. člen uredbe). Kateri organi morajo v skladu z uredbo odgovarjati na vprašanja v skladu s prej omenjenim pravilom? Katere naloge, na primer v občini, javnih zavodih, pravosodnih organih ipd., štejejo za 'upravne naloge'?</div>
<div><br>
== '''Odgovor:''' ==

[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.) je '''izdana na podlagi in za izvrševanje več zakonov''', tj. ZUP, [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državi upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 113/05 in nasl.) in [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih] (Ur. l. RS, št. 30/06 in nasl.). Kljub '''temeljnemu namenu, da se z UUP ureja upravno poslovanje v upravnih postopkih in tudi pri drugih upravnih nalogah(!) državnih upravnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil''' v smislu določanja minimalnih standardov pri poslovanju s strankami in drugimi uporabniki upravnih storitev, pri zagotavljanju javnosti dela, upravljanju dokumentarnega gradiva, v zvezi z zgradbami, prostori in opremo ter zagotavljanjem varnosti, '''UUP hkrati ureja dolžno postopanje tudi drugih organov''', ki vodijo in odločajo v upravnih postopkih. Krog organov, ki poslujejo po UUP, se v delu, ki se nanaša na izvrševanje ZUP, zato razširi tudi na druge državne organe, ki jih UUP ne omeni v 1. členu; pri tem gre sicer le za pravila, ki jih UUP ureja v poglavju »Uradna dejanja« od 84. do 101. člena.

V okviru pravil, ki urejajo upravno poslovanje, pa UUP določa, da mora katerikoli zavezan  organ odgovoriti na vse dopise, v katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja. Izjeme vključujejo situacije, ko se vprašanje nanaša na postopek v teku, je šikanozno ali če je organ že odgovoril na bistveno podobno vprašanje (17. člen UUP). Organ mora odgovoriti najpozneje v 15 dneh po prejemu dokumenta in odgovor poslati na naslov iz dopisa.

Na podlagi 1. člena UUP nesporno velja, da morajo''' po 17. členu UUP poslovati organi državne uprave: vlada, ministrstva, organi v sestavi ministrstev in upravne enote.''' UUP v tem delu ne ureja poslovanja oz. dolžnosti odgovarjanja drugih državnih organov, npr. državnega zbora, državnega sveta, državnega tožilstva. Vlada namreč ni pristojna določati načina njihovega poslovanja, ampak se to ureja v posebnih predpisih, ki največkrat urejajo njihovo temeljno dejavnost in jih organi sprejmejo sami ali v sodelovanju z drugimi organi (poslovanje sodišč ureja Sodni red, poslovanje državnega zbora Poslovnik državnega zbora in podobno (več v Remic (ur.) et al., Uredba o upravnem poslovanju z uvodnimi pojasnili in predstavitvijo novosti, 2018).

Enako kot za omenjene državne organe '''velja tudi za druge samostojne državne organe, ki jim ustava ali zakon daje poseben položaj''' (npr. Informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, posebne agencije), zaradi katerega niso del izvršilne veje oblasti oz. so od nje neodvisni, ne glede na to, ali pri svojem delu izvršujejo tudi upravno funkcijo (ibidem).

Nadalje, pri presoji, kdaj je '''samoupravna lokalna skupnosti oz. njeni organi ali nosilec javnega pooblastila''' zavezan poslovati po UUP in odgovoriti na dopise po 17. členu UUP, je treba slediti namenu uredbe in pristojnosti vlade za urejanje upravnega poslovanja. Po UUP so organi samoupravne lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil dolžni postopati, '''ko opravljajo upravne naloge.''' Upravne naloge  opredeli ZDU-1 kot naloge uprave v zvezi s sodelovanjem '''pri oblikovanju politik, izvršilne naloge, inšpekcijski nadzor, spremljanje stanja, razvojne naloge in naloge zagotavljanja javnih služb''' (glej 8 do 13. člen); ne glede na to, da se po ZDU-1 naloge opredeljujejo kot upravne naloge v razmerju do organov državne uprave, velja enako, kadar jih na lokalni ravni izvršujejo samoupravne lokalne skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. 

V samoupravnih lokalnih skupnostih upravne naloge pretežno izvajajo občinske ali mestne uprave, pri drugih organih (npr. župan in občinski – mestni svet) je naloge in s tem vezanost na UUP treba presojati po vsebini. Župan, predstavniški in drugi organi samoupravnih lokalnih skupnosti so na UUP vezani, če izvajajo upravne naloge, na primer če odločajo v upravnih zadevah, sicer pa poslovanje (npr. občinskega ali mestnega sveta) v okviru in na podlagi zakona (o pristojnostih samoupravnih lokalnih skupnosti gl. zlasti ZLS, tj. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 Zakon o lokalni samoupravi], samostojno uredijo s svojimi predpisi.

UUP se nanaša na vse oblike izvajanja javnih pooblastil (več v Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006) in njihove nosilce. Gre lahko za izdajo splošnih upravnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, ki imajo učinke enake učinkom predpisov (na primer akt ZPIZ, pravilnik sveta šole ali senata fakultete). '''Najpogostejše oblike javnih pooblastil so izdaja odločb v konkretnih upravnih zadevah, pa tudi materialna dejanja organov''', zlasti vodenje uradnih baz podatkov in izdaja potrdil o teh podatkih. Tako mora na primer javni sklad ali šola kot javni zavod ali katerikoli drug '''nosilec javnih pooblastil upoštevati UUP tudi, če ne odloča v okviru upravnih postopkov, vodi pa npr. uradne evidence ali sprejema splošni akt '''(Remic (ur.) et al., ibidem). Pri nosilcih javnih pooblastil je namreč bistveno, da ti v razmerju do strank oz. uporabnikov storitev zagotavljajo bistveno enake standarde obravnave kot upravni organi na ravni države oz. samoupravne lokalne skupnosti oz. da zaradi prenosa izvajanja upravnih nalog na nosilce javnih pooblastil niso v slabšem položaju kot če bi upravne naloge izvajali organi države ali samoupravne lokalne skupnosti. Nasprotno subjekti, ki so sicer nosilci javnega pooblastila, na UUP niso vezani, kadar ne opravljajo upravnih nalog oz. kadar ne izvršujejo javnega pooblastila, to je šole pri poučevanju in strokovnem odločanju, knjižnice pri izposoji gradiva in organizaciji prireditev ipd.

[[Category:Kdaj ne/gre za upravno zadevo in ni/je potrebna podrejena raba ZUP?]]

<br><br></div>
<div></div>
<div></div>
<div>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /></div>

Obveznost organov do odgovarjanja na vprašanja uporabnikov upravnih storitev

2023-11-27T18:48:05Z

ZadravecUrska:

<div>== '''Zadeva: '''Obveznost organov do odgovarjanja na vprašanja uporabnikov upravnih storitev ==

'''Datum odgovora:''' 27. 11. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Uredba o upravnem poslovanju določa, da organ odgovori na vse dopise, iz katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja, razen nekaterih izjem (17. člen uredbe). Kateri organi morajo v skladu z uredbo odgovarjati na vprašanja v skladu s prej omenjenim pravilom? Katere naloge, na primer v občini, javnih zavodih, pravosodnih organih ipd., štejejo za 'upravne naloge'?<br>
== '''Odgovor:''' ==

[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.) je '''izdana na podlagi in za izvrševanje več zakonov''', tj. ZUP, [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državi upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 113/05 in nasl.) in [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih] (Ur. l. RS, št. 30/06 in nasl.). Kljub '''temeljnemu namenu, da se z UUP ureja upravno poslovanje v upravnih postopkih in tudi pri drugih upravnih nalogah(!) državnih upravnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil''' v smislu določanja minimalnih standardov pri poslovanju s strankami in drugimi uporabniki upravnih storitev, pri zagotavljanju javnosti dela, upravljanju dokumentarnega gradiva, v zvezi z zgradbami, prostori in opremo ter zagotavljanjem varnosti, '''UUP hkrati ureja dolžno postopanje tudi drugih organov''', ki vodijo in odločajo v upravnih postopkih. Krog organov, ki poslujejo po UUP, se v delu, ki se nanaša na izvrševanje ZUP, zato razširi tudi na druge državne organe, ki jih UUP ne omeni v 1. členu; pri tem gre sicer le za pravila, ki jih UUP ureja v poglavju »Uradna dejanja« od 84. do 101. člena.

V okviru pravil, ki urejajo upravno poslovanje, pa UUP določa, da mora katerikoli zavezan  organ odgovoriti na vse dopise, v katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja. Izjeme vključujejo situacije, ko se vprašanje nanaša na postopek v teku, je šikanozno ali če je organ že odgovoril na bistveno podobno vprašanje (17. člen UUP). Organ mora odgovoriti najpozneje v 15 dneh po prejemu dokumenta in odgovor poslati na naslov iz dopisa.

Na podlagi 1. člena UUP nesporno velja, da morajo''' po 17. členu UUP poslovati organi državne uprave: vlada, ministrstva, organi v sestavi ministrstev in upravne enote.''' UUP v tem delu ne ureja poslovanja oz. dolžnosti odgovarjanja drugih državnih organov, npr. državnega zbora, državnega sveta, državnega tožilstva. Vlada namreč ni pristojna določati načina njihovega poslovanja, ampak se to ureja v posebnih predpisih, ki največkrat urejajo njihovo temeljno dejavnost in jih organi sprejmejo sami ali v sodelovanju z drugimi organi (poslovanje sodišč ureja Sodni red, poslovanje državnega zbora Poslovnik državnega zbora in podobno (več v Remic (ur.) et al., Uredba o upravnem poslovanju z uvodnimi pojasnili in predstavitvijo novosti, 2018).

Enako kot za omenjene državne organe '''velja tudi za druge samostojne državne organe, ki jim ustava ali zakon daje poseben položaj''' (npr. Informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, posebne agencije), zaradi katerega niso del izvršilne veje oblasti oz. so od nje neodvisni, ne glede na to, ali pri svojem delu izvršujejo tudi upravno funkcijo (ibidem).

Nadalje, pri presoji, kdaj je '''samoupravna lokalna skupnosti oz. njeni organi ali nosilec javnega pooblastila''' zavezan poslovati po UUP in odgovoriti na dopise po 17. členu UUP, je treba slediti namenu uredbe in pristojnosti vlade za urejanje upravnega poslovanja. Po UUP so organi samoupravne lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil dolžni postopati, '''ko opravljajo upravne naloge.''' Upravne naloge  opredeli ZDU-1 kot naloge uprave v zvezi s sodelovanjem '''pri oblikovanju politik, izvršilne naloge, inšpekcijski nadzor, spremljanje stanja, razvojne naloge in naloge zagotavljanja javnih služb''' (glej 8 do 13. člen); ne glede na to, da se po ZDU-1 naloge opredeljujejo kot upravne naloge v razmerju do organov državne uprave, velja enako, kadar jih na lokalni ravni izvršujejo samoupravne lokalne skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. 

V samoupravnih lokalnih skupnostih upravne naloge pretežno izvajajo občinske ali mestne uprave, pri drugih organih (npr. župan in občinski – mestni svet) je naloge in s tem vezanost na UUP treba presojati po vsebini. Župan, predstavniški in drugi organi samoupravnih lokalnih skupnosti so na UUP vezani, če izvajajo upravne naloge, na primer če odločajo v upravnih zadevah, sicer pa poslovanje (npr. občinskega ali mestnega sveta) v okviru in na podlagi zakona (o pristojnostih samoupravnih lokalnih skupnosti gl. zlasti ZLS, tj. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 Zakon o lokalni samoupravi], samostojno uredijo s svojimi predpisi.

UUP se nanaša na vse oblike izvajanja javnih pooblastil (več v Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006) in njihove nosilce. Gre lahko za izdajo splošnih upravnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, ki imajo učinke enake učinkom predpisov (na primer akt ZPIZ, pravilnik sveta šole ali senata fakultete). '''Najpogostejše oblike javnih pooblastil so izdaja odločb v konkretnih upravnih zadevah, pa tudi materialna dejanja organov''', zlasti vodenje uradnih baz podatkov in izdaja potrdil o teh podatkih. Tako mora na primer javni sklad ali šola kot javni zavod ali katerikoli drug '''nosilec javnih pooblastil upoštevati UUP tudi, če ne odloča v okviru upravnih postopkov, vodi pa npr. uradne evidence ali sprejema splošni akt '''(Remic (ur.) et al., ibidem). Pri nosilcih javnih pooblastil je namreč bistveno, da ti v razmerju do strank oz. uporabnikov storitev zagotavljajo bistveno enake standarde obravnave kot upravni organi na ravni države oz. samoupravne lokalne skupnosti oz. da zaradi prenosa izvajanja upravnih nalog na nosilce javnih pooblastil niso v slabšem položaju kot če bi upravne naloge izvajali organi države ali samoupravne lokalne skupnosti. Nasprotno subjekti, ki so sicer nosilci javnega pooblastila, na UUP niso vezani, kadar ne opravljajo upravnih nalog oz. kadar ne izvršujejo javnega pooblastila, to je šole pri poučevanju in strokovnem odločanju, knjižnice pri izposoji gradiva in organizaciji prireditev ipd.

[[Category:Kdaj ne/gre za upravno zadevo in ni/je potrebna podrejena raba ZUP?]]

<br><br></div>
<div></div>
<div></div>
<div>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /></div>

Obveznost organov do odgovarjanja na vprašanja uporabnikov upravnih storitev

2023-11-27T18:46:39Z

ZadravecUrska:

<div>== '''Zadeva: '''Obveznost organov do odgovarjanja na vprašanja uporabnikov upravnih storitev ==

'''Datum odgovora:''' 27. 11. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Uredba o upravnem poslovanju določa, da organ odgovori na vse dopise, iz katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja, razen nekaterih izjem (17. člen uredbe). Kateri organi morajo v skladu z uredbo odgovarjati na vprašanja v skladu s prej omenjenim pravilom? Katere naloge, na primer v občini, javnih zavodih, pravosodnih organih ipd., štejejo za 'upravne naloge'?<br>
== '''Odgovor:''' ==

[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.) je '''izdana na podlagi in za izvrševanje več zakonov''', tj. ZUP, [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državi upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 113/05 in nasl.) in [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih] (Ur. l. RS, št. 30/06 in nasl.). Kljub '''temeljnemu namenu, da se z UUP ureja upravno poslovanje v upravnih postopkih in tudi pri drugih upravnih nalogah(!) državnih upravnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil''' v smislu določanja minimalnih standardov pri poslovanju s strankami in drugimi uporabniki upravnih storitev, pri zagotavljanju javnosti dela, upravljanju dokumentarnega gradiva, v zvezi z zgradbami, prostori in opremo ter zagotavljanjem varnosti, '''UUP hkrati ureja dolžno postopanje tudi drugih organov''', ki vodijo in odločajo v upravnih postopkih. Krog organov, ki poslujejo po UUP, se v delu, ki se nanaša na izvrševanje ZUP, zato razširi tudi na druge državne organe, ki jih UUP ne omeni v 1. členu; pri tem gre sicer le za pravila, ki jih UUP ureja v poglavju »Uradna dejanja« od 84. do 101. člena.

V okviru pravil, ki urejajo upravno poslovanje, pa UUP določa, da mora katerikoli zavezan  organ odgovoriti na vse dopise, v katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja. Izjeme vključujejo situacije, ko se vprašanje nanaša na postopek v teku, je šikanozno ali če je organ že odgovoril na bistveno podobno vprašanje (17. člen UUP). Organ mora odgovoriti najpozneje v 15 dneh po prejemu dokumenta in odgovor poslati na naslov iz dopisa.

Na podlagi 1. člena UUP nesporno velja, da morajo''' po 17. členu UUP poslovati organi državne uprave: vlada, ministrstva, organi v sestavi ministrstev in upravne enote.''' UUP v tem delu ne ureja poslovanja oz. dolžnosti odgovarjanja drugih državnih organov, npr. državnega zbora, državnega sveta, državnega tožilstva. Vlada namreč ni pristojna določati načina njihovega poslovanja, ampak se to ureja v posebnih predpisih, ki največkrat urejajo njihovo temeljno dejavnost in jih organi sprejmejo sami ali v sodelovanju z drugimi organi (poslovanje sodišč ureja Sodni red, poslovanje državnega zbora Poslovnik državnega zbora in podobno (več v Remic (ur.) et al., Uredba o upravnem poslovanju z uvodnimi pojasnili in predstavitvijo novosti, 2018).

Enako kot za omenjene državne organe '''velja tudi za druge samostojne državne organe, ki jim ustava ali zakon daje poseben položaj''' (npr. Informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, posebne agencije), zaradi katerega niso del izvršilne veje oblasti oz. so od nje neodvisni, ne glede na to, ali pri svojem delu izvršujejo tudi upravno funkcijo (ibidem).

Nadalje, pri presoji, kdaj je '''samoupravna lokalna skupnosti oz. njeni organi ali nosilec javnega pooblastila''' zavezan poslovati po UUP in odgovoriti na dopise po 17. členu UUP, je treba slediti namenu uredbe in pristojnosti vlade za urejanje upravnega poslovanja. Po UUP so organi samoupravne lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil dolžni postopati, '''ko opravljajo upravne naloge.''' Upravne naloge  opredeli ZDU-1 kot naloge uprave v zvezi s sodelovanjem '''pri oblikovanju politik, izvršilne naloge, inšpekcijski nadzor, spremljanje stanja, razvojne naloge in naloge zagotavljanja javnih služb''' (glej 8 do 13. člen); ne glede na to, da se po ZDU-1 naloge opredeljujejo kot upravne naloge v razmerju do organov državne uprave, velja enako, kadar jih na lokalni ravni izvršujejo samoupravne lokalne skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. 

V samoupravnih lokalnih skupnostih upravne naloge pretežno izvajajo občinske ali mestne uprave, pri drugih organih (npr. župan in občinski – mestni svet) je naloge in s tem vezanost na UUP treba presojati po vsebini. Župan, predstavniški in drugi organi samoupravnih lokalnih skupnosti so na UUP vezani, če izvajajo upravne naloge, na primer če odločajo v upravnih zadevah, sicer pa poslovanje (npr. občinskega ali mestnega sveta) v okviru in na podlagi zakona (o pristojnostih samoupravnih lokalnih skupnosti gl. zlasti ZLS, tj. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 Zakon o lokalni samoupravi], samostojno uredijo s svojimi predpisi.

UUP se nanaša na vse oblike izvajanja javnih pooblastil (več v Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006) in njihove nosilce. Gre lahko za izdajo splošnih upravnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, ki imajo učinke enake učinkom predpisov (na primer akt ZPIZ, pravilnik sveta šole ali senata fakultete). '''Najpogostejše oblike javnih pooblastil so izdaja odločb v konkretnih upravnih zadevah, pa tudi materialna dejanja organov''', zlasti vodenje uradnih baz podatkov in izdaja potrdil o teh podatkih. Tako mora na primer javni sklad ali šola kot javni zavod ali katerikoli drug '''nosilec javnih pooblastil upoštevati UUP tudi, če ne odloča v okviru upravnih postopkov, vodi pa npr. uradne evidence ali sprejema splošni akt '''(Remic (ur.) et al., ibidem). Pri nosilcih javnih pooblastil je namreč bistveno, da ti v razmerju do strank oz. uporabnikov storitev zagotavljajo bistveno enake standarde obravnave kot upravni organi na ravni države oz. samoupravne lokalne skupnosti oz. da zaradi prenosa izvajanja upravnih nalog na nosilce javnih pooblastil niso v slabšem položaju kot če bi upravne naloge izvajali organi države ali samoupravne lokalne skupnosti. Nasprotno subjekti, ki so sicer nosilci javnega pooblastila, na UUP niso vezani, kadar ne opravljajo upravnih nalog oz. kadar ne izvršujejo javnega pooblastila, to je šole pri poučevanju in strokovnem odločanju, knjižnice pri izposoji gradiva in organizaciji prireditev ipd.<br><br></div>
<div></div>
<div></div>
<div>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /></div>

Obveznost organov do odgovarjanja na vprašanja uporabnikov upravnih storitev

2023-11-27T18:40:13Z

ZadravecUrska:

<div>== '''Zadeva: '''Obveznost organov do odgovarjanja na vprašanja uporabnikov upravnih storitev ==

'''Datum odgovora:''' 27. 11. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Uredba o upravnem poslovanju določa, da organ odgovori na vse dopise, iz katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja, razen nekaterih izjem (17. člen uredbe). Kateri organi morajo v skladu z uredbo odgovarjati na vprašanja v skladu s prej omenjenim pravilom? Katere naloge, na primer v občini, javnih zavodih, pravosodnih organih ipd., štejejo za 'upravne naloge'?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Uredba o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.) je '''izdana na podlagi in za izvrševanje več zakonov''', tj. ZUP, Zakona o državi upravi (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 113/05 in nasl.) in Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur. l. RS, št. 30/06 in nasl.). Kljub '''temeljnemu namenu, da se z UUP ureja upravno poslovanje v upravnih postopkih in tudi pri drugih upravnih nalogah(!) državnih upravnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil''' v smislu določanja minimalnih standardov pri poslovanju s strankami in drugimi uporabniki upravnih storitev, pri zagotavljanju javnosti dela, upravljanju dokumentarnega gradiva, v zvezi z zgradbami, prostori in opremo ter zagotavljanjem varnosti, '''UUP hkrati ureja dolžno postopanje tudi drugih organov''', ki vodijo in odločajo v upravnih postopkih. Krog organov, ki poslujejo po UUP, se v delu, ki se nanaša na izvrševanje ZUP, zato razširi tudi na druge državne organe, ki jih UUP ne omeni v 1. členu; pri tem gre sicer le za pravila, ki jih UUP ureja v poglavju »Uradna dejanja« od 84. do 101. člena.

V okviru pravil, ki urejajo upravno poslovanje, pa UUP določa, da mora katerikoli zavezan  organ odgovoriti na vse dopise, v katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja. Izjeme vključujejo situacije, ko se vprašanje nanaša na postopek v teku, je šikanozno ali če je organ že odgovoril na bistveno podobno vprašanje (17. člen UUP). Organ mora odgovoriti najpozneje v 15 dneh po prejemu dokumenta in odgovor poslati na naslov iz dopisa.

Na podlagi 1. člena UUP nesporno velja, da morajo''' po 17. členu UUP poslovati organi državne uprave: vlada, ministrstva, organi v sestavi ministrstev in upravne enote.''' UUP v tem delu ne ureja poslovanja oz. dolžnosti odgovarjanja drugih državnih organov, npr. državnega zbora, državnega sveta, državnega tožilstva. Vlada namreč ni pristojna določati načina njihovega poslovanja, ampak se to ureja v posebnih predpisih, ki največkrat urejajo njihovo temeljno dejavnost in jih organi sprejmejo sami ali v sodelovanju z drugimi organi (poslovanje sodišč ureja Sodni red, poslovanje državnega zbora Poslovnik državnega zbora in podobno (več v Remic (ur.) et al., Uredba o upravnem poslovanju z uvodnimi pojasnili in predstavitvijo novosti, 2018).

Enako kot za omenjene državne organe '''velja tudi za druge samostojne državne organe, ki jim ustava ali zakon daje poseben položaj''' (npr. Informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, posebne agencije), zaradi katerega niso del izvršilne veje oblasti oz. so od nje neodvisni, ne glede na to, ali pri svojem delu izvršujejo tudi upravno funkcijo (ibidem).

Nadalje, pri presoji, kdaj je '''samoupravna lokalna skupnosti oz. njeni organi ali nosilec javnega pooblastila''' zavezan poslovati po UUP in odgovoriti na dopise po 17. členu UUP, je treba slediti namenu uredbe in pristojnosti vlade za urejanje upravnega poslovanja. Po UUP so organi samoupravne lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil dolžni postopati, '''ko opravljajo upravne naloge.''' Upravne naloge  opredeli ZDU-1 kot naloge uprave v zvezi s sodelovanjem '''pri oblikovanju politik, izvršilne naloge, inšpekcijski nadzor, spremljanje stanja, razvojne naloge in naloge zagotavljanja javnih služb''' (glej 8 do 13. člen); ne glede na to, da se po ZDU-1 naloge opredeljujejo kot upravne naloge v razmerju do organov državne uprave, velja enako, kadar jih na lokalni ravni izvršujejo samoupravne lokalne skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. 

V samoupravnih lokalnih skupnostih upravne naloge pretežno izvajajo občinske ali mestne uprave, pri drugih organih (npr. župan in občinski – mestni svet) je naloge in s tem vezanost na UUP treba presojati po vsebini. Župan, predstavniški in drugi organi samoupravnih lokalnih skupnosti so na UUP vezani, če izvajajo upravne naloge, na primer če odločajo v upravnih zadevah, sicer pa poslovanje (npr. občinskega ali mestnega sveta) v okviru in na podlagi zakona (o pristojnostih samoupravnih lokalnih skupnosti gl. zlasti ZLS, tj. Zakon o lokalni samoupravi, samostojno uredijo s svojimi predpisi.

UUP se nanaša na vse oblike izvajanja javnih pooblastil (več v Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006) in njihove nosilce. Gre lahko za izdajo splošnih upravnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, ki imajo učinke enake učinkom predpisov (na primer akt ZPIZ, pravilnik sveta šole ali senata fakultete). '''Najpogostejše oblike javnih pooblastil so izdaja odločb v konkretnih upravnih zadevah, pa tudi materialna dejanja organov''', zlasti vodenje uradnih baz podatkov in izdaja potrdil o teh podatkih. Tako mora na primer javni sklad ali šola kot javni zavod ali katerikoli drug '''nosilec javnih pooblastil upoštevati UUP tudi, če ne odloča v okviru upravnih postopkov, vodi pa npr. uradne evidence ali sprejema splošni akt '''(Remic (ur.) et al., ibidem). Pri nosilcih javnih pooblastil je namreč bistveno, da ti v razmerju do strank oz. uporabnikov storitev zagotavljajo bistveno enake standarde obravnave kot upravni organi na ravni države oz. samoupravne lokalne skupnosti oz. da zaradi prenosa izvajanja upravnih nalog na nosilce javnih pooblastil niso v slabšem položaju kot če bi upravne naloge izvajali organi države ali samoupravne lokalne skupnosti. Nasprotno subjekti, ki so sicer nosilci javnega pooblastila, na UUP niso vezani, kadar ne opravljajo upravnih nalog oz. kadar ne izvršujejo javnega pooblastila, to je šole pri poučevanju in strokovnem odločanju, knjižnice pri izposoji gradiva in organizaciji prireditev ipd.<br><br></div>
<div></div>
<div></div>
<div>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /></div>

Obveznost organov do odgovarjanja na vprašanja uporabnikov upravnih storitev

2023-11-27T18:27:58Z

ZadravecUrska: Nova stran z vsebino: <div>{{subst:case}}</div>

Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče

2023-11-04T10:32:56Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče ==

'''Datum odgovora:''' 23. 4. 2010 in 15. 11. 2013, pregled 25. 11. 2022, dopolnitev 4. 11. 2023<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek, in nevladna organizacija<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Kako se v izvaja vročanje upravnih odločb v primeru določitve zakonskega prebivališča (npr. na naslovu občine, CSD) in kdaj šteti, da je vročitev opravljena? Kateri podatki se navedejo v odredbi za vročanje: ime in priimek, naslov zakonskega prebivališča ali ime in priimek, naslov trenutno prijavljenega stalnega oz. začasnega prebivališča, upoštevajoč, da se novi naslov vpiše v uradne evidence šele ob dokončnosti odločbe o določitvi zakonskega prebivališča? Katere podatke za vročitev se navede, če stranka osebno prevzame upravno odločbo pri organu; se navede ime in priimek, naslov - osebno ali pa osebno pri organu?

Ali se vroča pošiljke za te naslovnike v predalčnik občine oz. CSD ali predalčnike naslovnikov z določenim prebivališčem na naslovu občine oz. CSD? 

V skladu z določbami ZPPreb-1 se v primerih, ko se določa zakonsko prebivališče, upravna pisanja lahko vročajo prek sporočila o vročanju z javnim naznanilom na enotnem državnem portalu e-uprava in na oglasni deski UE. Kateri naslov se uporabi za tovrstno vročitev: naslov zakonskega prebivališča, ki se določi po dokončnosti odločbe o določitvi zakonskega prebivališča ali trenutno prijavljeni naslov?
== '''Odgovor:''' ==

Na podlagi Zakona o prijavi prebivališča ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1], Ur. l. RS, št. 52/16, 36/21 in 3/22 – ZDeb) mora upravni organ slediti namenu zakona, tj. vodenju registra prebivalstva ter s tem vzdrževati komunikacijo s posameznikom in mu omogočiti uresničevanje materialnih ter drugih pravic. V zvez s tem zakon določa, da ima posameznik lahko naslov za vročanje na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v RS, pri čemer ima za vročanje lahko le en naslov, en elektronski naslov in eno kontaktno številko mobilnega telefona (25. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Posameznik mora ob prijavi stalnega ali začasnega prebivališča, stalnega ali začasnega naslova v tujini ali spremembe stalnega ali začasnega naslova v tujini med drugim navesti tudi naslov za vročanje (7. in 13. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Pri tem veljajo naslednje domneve (26. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]):
*če ima posameznik v RS prijavljeno le stalno ali le začasno prebivališče, ta naslov šteje za naslov za vročanje;
*če ima posameznik v RS poleg stalnega prebivališča prijavljeno tudi začasno prebivališče, mora ob prijavi stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma prijavi spremembe naslova stanovanja določiti, kateri od teh dveh naslovov se šteje za naslov za vročanje. Če naslova za vročanje ne določi, šteje za naslov za vročanje naslov stalnega prebivališča Če prijava začasnega prebivališča, na katerem je imel posameznik določen naslov za vročanje, preneha, se za naslov za vročanje šteje naslov njegovega stalnega prebivališča;
*če stalno prebivališče, na katerem je imel posameznik naslov za vročanje, preneha zaradi stalne naselitve v tujini, šteje za naslov za vročanje naslov njegovega začasnega prebivališča;;
*če ima posameznik prijavljeno začasno prebivališče v zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih, ta naslov šteje za naslov za vročanje;
*če ima otrok prijavljeno začasno prebivališče pri rejnikih, je naslov za vročanje naslov njegovega stalnega prebivališča, naslov začasnega prebivališča pri rejnikih pa, če se otrokova starša oziroma drug zakoniti zastopnik s tem strinja ali če je otroku določeno zakonsko prebivališče.
Posledično je torej '''za določitev naslova za vročanje bistvenega pomena določitev naslova stalnega oz. začasnega prebivališča. Pri tem velja poudariti, da je vročanje eno od ključnih dejanj v postopku, saj akt ni izdan, dokler ni vročen.''' Stranka mora biti torej seznanjena s potekom postopka in odločitvijo organa, pravne posledice pa nastanejo šele po dejanski ali fiktivni vročitvi upravnih aktov. Vročitev je torej pogoj za nastop dokončnosti in pravnomočnosti (več v Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 138-139).

Glede na prvi odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] '''posamezniku zakonsko prebivališče določi upravna enota na naslovu občine, na obočju katere stalno prebiva,''' v kolikor v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku le tega ne more prijaviti. Upravna enota določi zakonsko prebivališče '''tudi posamezniku, ki je nastanjen v določenih institucionalnih okoljih,''' kot so socialno varstveni zavodi, zavod za prestajanje kazni, prevzgojni domovi, vzgojni zavodi, zavodi za usposabljanje in njihovi dislocirani oddelki, ali '''posamezniku, ki je nastanjen v različnih socialnovarstvenih programih''' (stanovanjski skupini na področju duševnega zdravja, zavetišču za brezdomce, stanovanjski skupini za mladostnike, terapevtski skupnosti, nastanitvah reintegracijskih programov ali nastanitvah nastanitvenih programov) (drugi odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). V teh primerih se zakonsko prebivališče določi '''na naslovu občine, na območju katere ima posameznik ali je nazadnje imel prijavljeno stalno prebivališče. V posebnih primerih''' (kadar je posameznik nastanjen v določenih socialnovarstvenih programih (kot npr. zatočišču za žrtve nasilja, varni hiši, materinskem domu….) '''in otroku, ki je nameščen v rejništvo pa upravna enota zakonsko bivališče posamezniku določi na naslovu centra za socialno delo na območju katerega ima ali je imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče,''' če v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku le tega ne more prijaviti (glej tretji do peti odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Nadalje je treba opozoriti, da posameznikom, ki jim je bilo stalno bivališče določeno na podali četrtega odstavka 8. člena (starega) Zakona o prijavi prebivališča ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1596 ZPPreb], Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 111/07 in 52/16 – ZPPreb-1) (to je, da za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi) stalno prebivališče velja do spremembe prebivališča po določbah [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] (peti odstavek 53. člena).

'''Glede vročanja osebam, ki imajo določeno zakonsko bivališče [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] v tretjem odstavku 25. člena izrecno določa, da naslov za vročanje ne more biti na naslovu zakonskega prebivališča, določenega skladno z 19. členom tega zakona.''' Torej, če oseba nima prijavljenega naslova za vročanje, se vročitve opravljajo po pravilih za osebo, ki nima prijavljenega naslova za vročanje. '''Če naslovnik torej nima naslova za vročanje, se vročitev opravi tako, da se na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom,''' v katerem se '''navedejo podatki o vzrokih za tako vročanje, organ, ki je dokument izdal, številka, datum in vrsta dokumenta, osebno ime naslovnika, stalno ali začasno prebivališče, navedba upravne zadeve, datum javne objave sporočila z opozorilom, da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh in da vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva objave ter kraj, kje je dokument '''([[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96. člen ZUP]]).

Kraj vročanja se torej opredeli glede na način vročitve upoštevaje tip naslovnika, pri čemer se fizični osebi vroča na naslovu za vročanje (to je na naslovu, ki ga je prijavila po zakonu), izjemoma pa se lahko vroča tudi na drugem naslovu, ki ni enak naslovu za vročanje, če je verjetno, da oseba tam dejansko prebiva (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 140). '''Glede kraja vročanja organ ne sme vročati na stalno prebivališče, v kolikor ve, da naslovnik tam ne prebiva in je dejansko v institucionalnem varstvu, čeprav morda še neprijavljen''' (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Osebna_vro%C4%8Ditev_naslovniku,_name%C5%A1%C4%8Denem_v_institucionalnem_varstvu_(dom_starej%C5%A1ih_ali_psihiatri%C4%8Dna_bolni%C5%A1nica) primer 1]), '''ampak mora vročati na naslov, kjer ima naslovnik določen naslov za vročanje.''' V primeru bivanja v institucionalnem varstvu je na ovojnici '''pravilno označiti osebno ime naslovnika in naslov institucije in ne njenega naziva''' (npr. Janez Novak, Sončna cesta 3, 1000 Ljubljana, in NE Dom Zlata jesen (Janez Novak), Sončna cesta 3, 1000 Ljubljana) in v nadaljevanju, '''če stranka odločbo prevzame osebno pri organu še navedba »osebno pri organu«.'''

Glede na težave, ki jih imajo v praksi organi pri vročanju s strankami, ki imajo zakonsko prijavljeno bivališče na naslovu občine oz. CSD, je smiselno, da se organ s stranko dogovori , da se osebna vročitev opravi osebno pri organu. Pri tem postopek osebne vročitve poteka po pravilih ZUP, kot to določa [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]. Vročitev se opravi tako, da se dokument vroči osebno tistemu, kateremu je namenjen – naslovniku (prvi odstavek 87. člena ZUP). Četrti odstavek 87. člena ZUP določa kot pogoj za puščanje pošiljk delujoč hišni oz. izpostavljeni predalčnik. Kolikor takega predalčnika ni, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. '''Predalčnik občine oz. CSD je namenjen izključno poštnim pošiljkam, ki so naslovljene na občino oz. CSD, zato drugih pošiljk oziroma pošiljk, ki so naslovljene na druge naslovnike (čeprav na istem naslovu) vanj ni dovoljeno vlagati.''' Na občini oz. CSD prijavljene osebe slednjega npr. niti ne morejo pooblastiti za prevzemanje njihovih pošiljk, saj pravne osebe lahko po pooblastilu opravljajo dejanja v upravnem postopku (tudi nastopajo kot pooblaščenci za vročitve), če so registrirane za opravljanje dejavnosti - v tem primeru zastopanja v postopku (prim. tretji odstavek 54. člena ZUP), kar pa CSD niso (pri tem je treba razlikovati primere, ko zastopanje temelji na pogodbenem zastopanju oziroma konkretnem pooblastilu, in primere, ko CSD nastopa kot zakoniti zastopnik - skrbnik določenim osebam).

ZPPreb-1 je tako lex specialis glede na ureditev po ZUP, in določa, da zakonsko določen naslov ne more biti naslov za vročanje, zato se vročitve opravljajo po pravilih za osebo, ki nima prijavljenega naslova za vročanje (fikcija vročitve na oglasni deski).

[[Category:Vročanje]]

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 

[[Kategorija:Vročanje]] [[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]

Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče

2023-11-04T10:31:45Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče ==

'''Datum odgovora:''' 23. 4. 2010 in 15. 11. 2013, pregled 25. 11. 2022, dopolnitev 4. 11. 2023<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek, in nevladna organizacija<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Kako se v izvaja vročanje upravnih odločb v primeru določitve zakonskega prebivališča (npr. na naslovu občine, CSD) in kdaj šteti, da je vročitev opravljena? Kateri podatki se navedejo v odredbi za vročanje: ime in priimek, naslov zakonskega prebivališča ali ime in priimek, naslov trenutno prijavljenega stalnega oz. začasnega prebivališča, upoštevajoč, da se novi naslov vpiše v uradne evidence šele ob dokončnosti odločbe o določitvi zakonskega prebivališča? Katere podatke za vročitev se navede, če stranka osebno prevzame upravno odločbo pri organu; se navede ime in priimek, naslov - osebno ali pa osebno pri organu?

Ali se vroča pošiljke za te naslovnike v predalčnik občine oz. CSD ali predalčnike naslovnikov z določenim prebivališčem na naslovu občine oz. CSD? 

V skladu z določbami ZPPreb-1 se v primerih, ko se določa zakonsko prebivališče, upravna pisanja lahko vročajo prek sporočila o vročanju z javnim naznanilom na enotnem državnem portalu e-uprava in na oglasni deski UE. Kateri naslov se uporabi za tovrstno vročitev: naslov zakonskega prebivališča, ki se določi po dokončnosti odločbe o določitvi zakonskega prebivališča ali trenutno prijavljeni naslov?
== '''Odgovor:''' ==

Na podlagi Zakona o prijavi prebivališča ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1], Ur. l. RS, št. 52/16, 36/21 in 3/22 – ZDeb) mora upravni organ slediti namenu zakona, tj. vodenju registra prebivalstva ter s tem vzdrževati komunikacijo s posameznikom in mu omogočiti uresničevanje materialnih ter drugih pravic. V zvez s tem zakon določa, da ima posameznik lahko naslov za vročanje na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v RS, pri čemer ima za vročanje lahko le en naslov, en elektronski naslov in eno kontaktno številko mobilnega telefona (25. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Posameznik mora ob prijavi stalnega ali začasnega prebivališča, stalnega ali začasnega naslova v tujini ali spremembe stalnega ali začasnega naslova v tujini med drugim navesti tudi naslov za vročanje (7. in 13. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Pri tem veljajo naslednje domneve (26. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]):
*če ima posameznik v RS prijavljeno le stalno ali le začasno prebivališče, ta naslov šteje za naslov za vročanje;
*če ima posameznik v RS poleg stalnega prebivališča prijavljeno tudi začasno prebivališče, mora ob prijavi stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma prijavi spremembe naslova stanovanja določiti, kateri od teh dveh naslovov se šteje za naslov za vročanje. Če naslova za vročanje ne določi, šteje za naslov za vročanje naslov stalnega prebivališča Če prijava začasnega prebivališča, na katerem je imel posameznik določen naslov za vročanje, preneha, se za naslov za vročanje šteje naslov njegovega stalnega prebivališča;
*če stalno prebivališče, na katerem je imel posameznik naslov za vročanje, preneha zaradi stalne naselitve v tujini, šteje za naslov za vročanje naslov njegovega začasnega prebivališča;;
*če ima posameznik prijavljeno začasno prebivališče v zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih, ta naslov šteje za naslov za vročanje;
*če ima otrok prijavljeno začasno prebivališče pri rejnikih, je naslov za vročanje naslov njegovega stalnega prebivališča, naslov začasnega prebivališča pri rejnikih pa, če se otrokova starša oziroma drug zakoniti zastopnik s tem strinja ali če je otroku določeno zakonsko prebivališče.
Posledično je torej '''za določitev naslova za vročanje bistvenega pomena določitev naslova stalnega oz. začasnega prebivališča. Pri tem velja poudariti, da je vročanje eno od ključnih dejanj v postopku, saj akt ni izdan, dokler ni vročen.''' Stranka mora biti torej seznanjena s potekom postopka in odločitvijo organa, pravne posledice pa nastanejo šele po dejanski ali fiktivni vročitvi upravnih aktov. Vročitev je torej pogoj za nastop dokončnosti in pravnomočnosti (več v Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 138-139).

Glede na prvi odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] '''posamezniku zakonsko prebivališče določi upravna enota na naslovu občine, na obočju katere stalno prebiva,''' v kolikor v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku le tega ne more prijaviti. Upravna enota določi zakonsko prebivališče '''tudi posamezniku, ki je nastanjen v določenih institucionalnih okoljih,''' kot so socialno varstveni zavodi, zavod za prestajanje kazni, prevzgojni domovi, vzgojni zavodi, zavodi za usposabljanje in njihovi dislocirani oddelki, ali '''posamezniku, ki je nastanjen v različnih socialnovarstvenih programih''' (stanovanjski skupini na področju duševnega zdravja, zavetišču za brezdomce, stanovanjski skupini za mladostnike, terapevtski skupnosti, nastanitvah reintegracijskih programov ali nastanitvah nastanitvenih programov) (drugi odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). V teh primerih se zakonsko prebivališče določi '''na naslovu občine, na območju katere ima posameznik ali je nazadnje imel prijavljeno stalno prebivališče. V posebnih primerih''' (kadar je posameznik nastanjen v določenih socialnovarstvenih programih (kot npr. zatočišču za žrtve nasilja, varni hiši, materinskem domu….) '''in otroku, ki je nameščen v rejništvo pa upravna enota zakonsko bivališče posamezniku določi na naslovu centra za socialno delo na območju katerega ima ali je imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče,''' če v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku le tega ne more prijaviti (glej tretji do peti odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Nadalje je treba opozoriti, da posameznikom, ki jim je bilo stalno bivališče določeno na podali četrtega odstavka 8. člena (starega) Zakona o prijavi prebivališča ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1596 ZPPreb], Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 111/07 in 52/16 – ZPPreb-1) (to je, da za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi) stalno prebivališče velja do spremembe prebivališča po določbah [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] (peti odstavek 53. člena).

'''Glede vročanja osebam, ki imajo določeno zakonsko bivališče [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] v tretjem odstavku 25. člena izrecno določa, da naslov za vročanje ne more biti na naslovu zakonskega prebivališča, določenega skladno z 19. členom tega zakona.''' Torej, če oseba nima prijavljenega naslova za vročanje, se vročitve opravljajo po pravilih za osebo, ki nima prijavljenega naslova za vročanje. '''Če naslovnik torej nima naslova za vročanje, se vročitev opravi tako, da se na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom,''' v katerem se '''navedejo podatki o vzrokih za tako vročanje, organ, ki je dokument izdal, številka, datum in vrsta dokumenta, osebno ime naslovnika, stalno ali začasno prebivališče, navedba upravne zadeve, datum javne objave sporočila z opozorilom, da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh in da vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva objave ter kraj, kje je dokument '''([[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96. člen ZUP]]).

Kraj vročanja se torej opredeli glede na način vročitve upoštevaje tip naslovnika, pri čemer se fizični osebi vroča na naslovu za vročanje (to je na naslovu, ki ga je prijavila po zakonu), izjemoma pa se lahko vroča tudi na drugem naslovu, ki ni enak naslovu za vročanje, če je verjetno, da oseba tam dejansko prebiva (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 140). '''Glede kraja vročanja organ ne sme vročati na stalno prebivališče, v kolikor ve, da naslovnik tam ne prebiva in je dejansko v institucionalnem varstvu, čeprav morda še neprijavljen''' (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Osebna_vro%C4%8Ditev_naslovniku,_name%C5%A1%C4%8Denem_v_institucionalnem_varstvu_(dom_starej%C5%A1ih_ali_psihiatri%C4%8Dna_bolni%C5%A1nica) primer 1]), '''ampak mora vročati na naslov, kjer ima naslovnik določen naslov za vročanje.''' V primeru bivanja v institucionalnem varstvu je na ovojnici '''pravilno označiti osebno ime naslovnika in naslov institucije in ne njenega naziva''' (npr. Janez Novak, Sončna cesta 3, 1000 Ljubljana, in NE Dom Zlata jesen (Janez Novak), Sončna cesta 3, 1000 Ljubljana) in v nadaljevanju, '''če stranka odločbo prevzame osebno pri organu še navedba »osebno pri organu«.'''

Glede na težave, ki jih imajo v praksi organi pri vročanju s strankami, ki imajo zakonsko prijavljeno bivališče na naslovu občine oz. CSD, je smiselno, da se organ s stranko dogovori , da se osebna vročitev opravi osebno pri organu. Pri tem postopek osebne vročitve poteka po pravilih ZUP, kot to določa [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]. Vročitev se opravi tako, da se dokument vroči osebno tistemu, kateremu je namenjen – naslovniku (prvi odstavek 87. člena ZUP). Četrti odstavek 87. člena ZUP določa kot pogoj za puščanje pošiljk delujoč hišni oz. izpostavljeni predalčnik. Kolikor takega predalčnika ni, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. '''Predalčnik občine oz. CSD je namenjen izključno poštnim pošiljkam, ki so naslovljene na občino oz. CSD, zato drugih pošiljk oziroma pošiljk, ki so naslovljene na druge naslovnike (čeprav na istem naslovu) vanj ni dovoljeno vlagati.''' Na občini oz. CSD prijavljene osebe slednjega npr. niti ne morejo pooblastiti za prevzemanje njihovih pošiljk, saj pravne osebe lahko po pooblastilu opravljajo dejanja v upravnem postopku (tudi nastopajo kot pooblaščenci za vročitve), če so registrirane za opravljanje dejavnosti - v tem primeru zastopanja v postopku (prim. tretji odstavek 54. člena ZUP), kar pa CSD niso (pri tem je treba razlikovati primere, ko zastopanje temelji na pogodbenem zastopanju oziroma konkretnem pooblastilu, in primere, ko CSD nastopa kot zakoniti zastopnik - skrbnik določenim osebam).

ZPPreb-1 je tako lex specialis glede na ureditev po ZUP, in določa, da zakonsko določen naslov ne more biti naslov za vročanje, zato se vročitve opravljajo po pravilih za osebo, ki nima prijavljenega naslova za vročanje (fikcija vročitve na oglasni deski).

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 

[[Kategorija:Vročanje]] [[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]

Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče

2023-11-04T10:30:32Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče ==

'''Datum odgovora:''' 23. 4. 2010 in 15. 11. 2013, pregled 25. 11. 2022, dopolnitev 4. 11. 2023<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek, in nevladna organizacija<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Kako se v izvaja vročanje upravnih odločb v primeru določitve zakonskega prebivališča (npr. na naslovu občine, CSD) in kdaj šteti, da je vročitev opravljena? Kateri podatki se navedejo v odredbi za vročanje: ime in priimek, naslov zakonskega prebivališča ali ime in priimek, naslov trenutno prijavljenega stalnega oz. začasnega prebivališča, upoštevajoč, da se novi naslov vpiše v uradne evidence šele ob dokončnosti odločbe o določitvi zakonskega prebivališča? Katere podatke za vročitev se navede, če stranka osebno prevzame upravno odločbo pri organu; se navede ime in priimek, naslov - osebno ali pa osebno pri organu?

Ali se vroča pošiljke za te naslovnike v predalčnik občine oz. CSD ali predalčnike naslovnikov z določenim prebivališčem na naslovu občine oz. CSD? 

V skladu z določbami ZPPreb-1 se v primerih, ko se določa zakonsko prebivališče, upravna pisanja lahko vročajo prek sporočila o vročanju z javnim naznanilom na enotnem državnem portalu e-uprava in na oglasni deski UE. Kateri naslov se uporabi za tovrstno vročitev: naslov zakonskega prebivališča, ki se določi po dokončnosti odločbe o določitvi zakonskega prebivališča ali trenutno prijavljeni naslov?
== '''Odgovor:''' ==

Na podlagi Zakona o prijavi prebivališča ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1], Ur. l. RS, št. 52/16, 36/21 in 3/22 – ZDeb) mora upravni organ slediti namenu zakona, tj. vodenju registra prebivalstva ter s tem vzdrževati komunikacijo s posameznikom in mu omogočiti uresničevanje materialnih ter drugih pravic. V zvez s tem zakon določa, da ima posameznik lahko naslov za vročanje na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v RS, pri čemer ima za vročanje lahko le en naslov, en elektronski naslov in eno kontaktno številko mobilnega telefona (25. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Posameznik mora ob prijavi stalnega ali začasnega prebivališča, stalnega ali začasnega naslova v tujini ali spremembe stalnega ali začasnega naslova v tujini med drugim navesti tudi naslov za vročanje (7. in 13. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Pri tem veljajo naslednje domneve (26. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]):
*če ima posameznik v RS prijavljeno le stalno ali le začasno prebivališče, ta naslov šteje za naslov za vročanje;
*če ima posameznik v RS poleg stalnega prebivališča prijavljeno tudi začasno prebivališče, mora ob prijavi stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma prijavi spremembe naslova stanovanja določiti, kateri od teh dveh naslovov se šteje za naslov za vročanje. Če naslova za vročanje ne določi, šteje za naslov za vročanje naslov stalnega prebivališča Če prijava začasnega prebivališča, na katerem je imel posameznik določen naslov za vročanje, preneha, se za naslov za vročanje šteje naslov njegovega stalnega prebivališča;
*če stalno prebivališče, na katerem je imel posameznik naslov za vročanje, preneha zaradi stalne naselitve v tujini, šteje za naslov za vročanje naslov njegovega začasnega prebivališča;;
*če ima posameznik prijavljeno začasno prebivališče v zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih, ta naslov šteje za naslov za vročanje;
*če ima otrok prijavljeno začasno prebivališče pri rejnikih, je naslov za vročanje naslov njegovega stalnega prebivališča, naslov začasnega prebivališča pri rejnikih pa, če se otrokova starša oziroma drug zakoniti zastopnik s tem strinja ali če je otroku določeno zakonsko prebivališče.
Posledično je torej '''za določitev naslova za vročanje bistvenega pomena določitev naslova stalnega oz. začasnega prebivališča. Pri tem velja poudariti, da je vročanje eno od ključnih dejanj v postopku, saj akt ni izdan, dokler ni vročen.''' Stranka mora biti torej seznanjena s potekom postopka in odločitvijo organa, pravne posledice pa nastanejo šele po dejanski ali fiktivni vročitvi upravnih aktov. Vročitev je torej pogoj za nastop dokončnosti in pravnomočnosti (več v Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 138-139).

Glede na prvi odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] '''posamezniku zakonsko prebivališče določi upravna enota na naslovu občine, na obočju katere stalno prebiva,''' v kolikor v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku le tega ne more prijaviti. Upravna enota določi zakonsko prebivališče '''tudi posamezniku, ki je nastanjen v določenih institucionalnih okoljih,''' kot so socialno varstveni zavodi, zavod za prestajanje kazni, prevzgojni domovi, vzgojni zavodi, zavodi za usposabljanje in njihovi dislocirani oddelki, ali '''posamezniku, ki je nastanjen v različnih socialnovarstvenih programih''' (stanovanjski skupini na področju duševnega zdravja, zavetišču za brezdomce, stanovanjski skupini za mladostnike, terapevtski skupnosti, nastanitvah reintegracijskih programov ali nastanitvah nastanitvenih programov) (drugi odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). V teh primerih se zakonsko prebivališče določi '''na naslovu občine, na območju katere ima posameznik ali je nazadnje imel prijavljeno stalno prebivališče. V posebnih primerih''' (kadar je posameznik nastanjen v določenih socialnovarstvenih programih (kot npr. zatočišču za žrtve nasilja, varni hiši, materinskem domu….) '''in otroku, ki je nameščen v rejništvo pa upravna enota zakonsko bivališče posamezniku določi na naslovu centra za socialno delo na območju katerega ima ali je imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče,''' če v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku le tega ne more prijaviti (glej tretji do peti odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Nadalje je treba opozoriti, da posameznikom, ki jim je bilo stalno bivališče določeno na podali četrtega odstavka 8. člena (starega) Zakona o prijavi prebivališča ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1596 ZPPreb], Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 111/07 in 52/16 – ZPPreb-1) (to je, da za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi) stalno prebivališče velja do spremembe prebivališča po določbah [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] (peti odstavek 53. člena).

'''Glede vročanja osebam, ki imajo določeno zakonsko bivališče [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] v tretjem odstavku 25. člena izrecno določa, da naslov za vročanje ne more biti na naslovu zakonskega prebivališča, določenega skladno z 19. členom tega zakona.''' Torej, če oseba nima prijavljenega naslova za vročanje, se vročitve opravljajo po pravilih za osebo, ki nima prijavljenega naslova za vročanje. '''Če naslovnik torej nima naslova za vročanje, se vročitev opravi tako, da se na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom,''' v katerem se '''navedejo podatki o vzrokih za tako vročanje, organ, ki je dokument izdal, številka, datum in vrsta dokumenta, osebno ime naslovnika, stalno ali začasno prebivališče, navedba upravne zadeve, datum javne objave sporočila z opozorilom, da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh in da vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva objave ter kraj, kje je dokument '''([[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96. člen ZUP]]).

Kraj vročanja se torej opredeli glede na način vročitve upoštevaje tip naslovnika, pri čemer se fizični osebi vroča na naslovu za vročanje (to je na naslovu, ki ga je prijavila po zakonu), izjemoma pa se lahko vroča tudi na drugem naslovu, ki ni enak naslovu za vročanje, če je verjetno, da oseba tam dejansko prebiva (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 140). '''Glede kraja vročanja organ ne sme vročati na stalno prebivališče, v kolikor ve, da naslovnik tam ne prebiva in je dejansko v institucionalnem varstvu, čeprav morda še neprijavljen''' (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Osebna_vro%C4%8Ditev_naslovniku,_name%C5%A1%C4%8Denem_v_institucionalnem_varstvu_(dom_starej%C5%A1ih_ali_psihiatri%C4%8Dna_bolni%C5%A1nica) primer 1]), '''ampak mora vročati na naslov, kjer ima naslovnik določen naslov za vročanje.''' V primeru bivanja v institucionalnem varstvu je na ovojnici '''pravilno označiti osebno ime naslovnika in naslov institucije in ne njenega naziva''' (npr. Janez Novak, Sončna cesta 3, 1000 Ljubljana, in NE Dom Zlata jesen (Janez Novak), Sončna cesta 3, 1000 Ljubljana) in v nadaljevanju, '''če stranka odločbo prevzame osebno pri organu še navedba »osebno pri organu«.'''

Glede na težave, ki jih imajo v praksi organi pri vročanju s strankami, ki imajo zakonsko prijavljeno bivališče na naslovu občine oz. CSD, je smiselno, da se organ s stranko dogovori , da se osebna vročitev opravi osebno pri organu. Pri tem postopek osebne vročitve poteka po pravilih ZUP, kot to določa [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]. Vročitev se opravi tako, da se dokument vroči osebno tistemu, kateremu je namenjen – naslovniku (prvi odstavek 87. člena ZUP). Četrti odstavek 87. člena ZUP določa kot pogoj za puščanje pošiljk delujoč hišni oz. izpostavljeni predalčnik. Kolikor takega predalčnika ni, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. '''Predalčnik občine oz. CSD je namenjen izključno poštnim pošiljkam, ki so naslovljene na občino oz. CSD, zato drugih pošiljk oziroma pošiljk, ki so naslovljene na druge naslovnike (čeprav na istem naslovu) vanj ni dovoljeno vlagati.''' Na občini oz. CSD prijavljene osebe slednjega npr. niti ne morejo pooblastiti za prevzemanje njihovih pošiljk, saj pravne osebe lahko po pooblastilu opravljajo dejanja v upravnem postopku (tudi nastopajo kot pooblaščenci za vročitve), če so registrirane za opravljanje dejavnosti - v tem primeru zastopanja v postopku (prim. tretji odstavek 54. člena ZUP), kar pa CSD niso (pri tem je treba razlikovati primere, ko zastopanje temelji na pogodbenem zastopanju oziroma konkretnem pooblastilu, in primere, ko CSD nastopa kot zakoniti zastopnik - skrbnik določenim osebam).

ZPPreb-1 je tako lex specialis glede na ureditev po ZUP, in določa, da zakonsko določen naslov ne more biti naslov za vročanje, zato se vročitve opravljajo po pravilih za osebo, ki nima prijavljenega naslova za vročanje (fikcija vročitve na oglasni deski).

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 

[[Kategorija:Vročanje]] [[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]

Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče

2023-11-04T10:29:06Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče ==

'''Datum odgovora:''' 23. 4. 2010 in 15. 11. 2013, pregled 25. 11. 2022, dopolnitev 4. 11. 2023<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek, in nevladna organizacija<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Kako se v izvaja vročanje upravnih odločb v primeru določitve zakonskega prebivališča (npr. na naslovu občine, CSD) in kdaj šteti, da je vročitev opravljena? Kateri podatki se navedejo v odredbi za vročanje: ime in priimek, naslov zakonskega prebivališča ali ime in priimek, naslov trenutno prijavljenega stalnega oz. začasnega prebivališča, upoštevajoč, da se novi naslov vpiše v uradne evidence šele ob dokončnosti odločbe o določitvi zakonskega prebivališča? Katere podatke za vročitev se navede, če stranka osebno prevzame upravno odločbo pri organu; se navede ime in priimek, naslov - osebno ali pa osebno pri organu?

Ali se vroča pošiljke za te naslovnike v predalčnik občine oz. CSD ali predalčnike naslovnikov z določenim prebivališčem na naslovu občine oz. CSD? 

V skladu z določbami ZPPreb-1 se v primerih, ko se določa zakonsko prebivališče, upravna pisanja lahko vročajo prek sporočila o vročanju z javnim naznanilom na enotnem državnem portalu e-uprava in na oglasni deski UE. Kateri naslov se uporabi za tovrstno vročitev: naslov zakonskega prebivališča, ki se določi po dokončnosti odločbe o določitvi zakonskega prebivališča ali trenutno prijavljeni naslov?
== '''Odgovor:''' ==

Na podlagi Zakona o prijavi prebivališča ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1], Ur. l. RS, št. 52/16, 36/21 in 3/22 – ZDeb) mora upravni organ slediti namenu zakona, tj. vodenju registra prebivalstva ter s tem vzdrževati komunikacijo s posameznikom in mu omogočiti uresničevanje materialnih ter drugih pravic. V zvez s tem zakon določa, da ima posameznik lahko naslov za vročanje na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v RS, pri čemer ima za vročanje lahko le en naslov, en elektronski naslov in eno kontaktno številko mobilnega telefona (25. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Posameznik mora ob prijavi stalnega ali začasnega prebivališča, stalnega ali začasnega naslova v tujini ali spremembe stalnega ali začasnega naslova v tujini med drugim navesti tudi naslov za vročanje (7. in 13. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Pri tem veljajo naslednje domneve (26. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]):
*če ima posameznik v RS prijavljeno le stalno ali le začasno prebivališče, ta naslov šteje za naslov za vročanje;
*če ima posameznik v RS poleg stalnega prebivališča prijavljeno tudi začasno prebivališče, mora ob prijavi stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma prijavi spremembe naslova stanovanja določiti, kateri od teh dveh naslovov se šteje za naslov za vročanje. Če naslova za vročanje ne določi, šteje za naslov za vročanje naslov stalnega prebivališča Če prijava začasnega prebivališča, na katerem je imel posameznik določen naslov za vročanje, preneha, se za naslov za vročanje šteje naslov njegovega stalnega prebivališča;
*če stalno prebivališče, na katerem je imel posameznik naslov za vročanje, preneha zaradi stalne naselitve v tujini, šteje za naslov za vročanje naslov njegovega začasnega prebivališča;;
*če ima posameznik prijavljeno začasno prebivališče v zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih, ta naslov šteje za naslov za vročanje;
*če ima otrok prijavljeno začasno prebivališče pri rejnikih, je naslov za vročanje naslov njegovega stalnega prebivališča, naslov začasnega prebivališča pri rejnikih pa, če se otrokova starša oziroma drug zakoniti zastopnik s tem strinja ali če je otroku določeno zakonsko prebivališče.
Posledično je torej '''za določitev naslova za vročanje bistvenega pomena določitev naslova stalnega oz. začasnega prebivališča. Pri tem velja poudariti, da je vročanje eno od ključnih dejanj v postopku, saj akt ni izdan, dokler ni vročen.''' Stranka mora biti torej seznanjena s potekom postopka in odločitvijo organa, pravne posledice pa nastanejo šele po dejanski ali fiktivni vročitvi upravnih aktov. Vročitev je torej pogoj za nastop dokončnosti in pravnomočnosti (več v Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 138-139).

Glede na prvi odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] '''posamezniku zakonsko prebivališče določi upravna enota na naslovu občine, na obočju katere stalno prebiva,''' v kolikor v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku le tega ne more prijaviti. Upravna enota določi zakonsko prebivališče '''tudi posamezniku, ki je nastanjen v določenih institucionalnih okoljih,''' kot so socialno varstveni zavodi, zavod za prestajanje kazni, prevzgojni domovi, vzgojni zavodi, zavodi za usposabljanje in njihovi dislocirani oddelki, ali '''posamezniku, ki je nastanjen v različnih socialnovarstvenih programih''' (stanovanjski skupini na področju duševnega zdravja, zavetišču za brezdomce, stanovanjski skupini za mladostnike, terapevtski skupnosti, nastanitvah reintegracijskih programov ali nastanitvah nastanitvenih programov) (drugi odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). V teh primerih se zakonsko prebivališče določi '''na naslovu občine, na območju katere ima posameznik ali je nazadnje imel prijavljeno stalno prebivališče. V posebnih primerih''' (kadar je posameznik nastanjen v določenih socialnovarstvenih programih (kot npr. zatočišču za žrtve nasilja, varni hiši, materinskem domu….) '''in otroku, ki je nameščen v rejništvo pa upravna enota zakonsko bivališče posamezniku določi na naslovu centra za socialno delo na območju katerega ima ali je imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče,''' če v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku le tega ne more prijaviti (glej tretji do peti odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Nadalje je treba opozoriti, da posameznikom, ki jim je bilo stalno bivališče določeno na podali četrtega odstavka 8. člena (starega) Zakona o prijavi prebivališča ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1596 ZPPreb], Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 111/07 in 52/16 – ZPPreb-1) (to je, da za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi) stalno prebivališče velja do spremembe prebivališča po določbah [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] (peti odstavek 53. člena).

'''Glede vročanja osebam, ki imajo določeno zakonsko bivališče [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] v tretjem odstavku 25. člena izrecno določa, da naslov za vročanje ne more biti na naslovu zakonskega prebivališča, določenega skladno z 19. členom tega zakona.''' Torej, če oseba nima prijavljenega naslova za vročanje, se vročitve opravljajo po pravilih za osebo, ki nima prijavljenega naslova za vročanje. '''Če naslovnik torej nima naslova za vročanje, se vročitev opravi tako, da se na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom,''' v katerem se '''navedejo podatki o vzrokih za tako vročanje, organ, ki je dokument izdal, številka, datum in vrsta dokumenta, osebno ime naslovnika, stalno ali začasno prebivališče, navedba upravne zadeve, datum javne objave sporočila z opozorilom, da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh in da vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva objave ter kraj, kje je dokument '''([[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96. člen ZUP]]).

Kraj vročanja se torej opredeli glede na način vročitve upoštevaje tip naslovnika, pri čemer se fizični osebi vroča na naslovu za vročanje (to je na naslovu, ki ga je prijavila po zakonu), izjemoma pa se lahko vroča tudi na drugem naslovu, ki ni enak naslovu za vročanje, če je verjetno, da oseba tam dejansko prebiva (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 140). '''Glede kraja vročanja organ ne sme vročati na stalno prebivališče, v kolikor ve, da naslovnik tam ne prebiva in je dejansko v institucionalnem varstvu, čeprav morda še neprijavljen''' (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Osebna_vro%C4%8Ditev_naslovniku,_name%C5%A1%C4%8Denem_v_institucionalnem_varstvu_(dom_starej%C5%A1ih_ali_psihiatri%C4%8Dna_bolni%C5%A1nica) primer 1]), '''ampak mora vročati na naslov, kjer ima naslovnik določen naslov za vročanje.''' V primeru bivanja v institucionalnem varstvu je na ovojnici '''pravilno označiti osebno ime naslovnika in naslov institucije in ne njenega naziva''' (npr. Janez Novak, Sončna cesta 3, 1000 Ljubljana, in NE Dom Zlata jesen (Janez Novak), Sončna cesta 3, 1000 Ljubljana) in v nadaljevanju, '''če stranka odločbo prevzame osebno pri organu še navedba »osebno pri organu«.'''

''''''

''''''

Glede na težave, ki jih imajo v praksi organi pri vročanju s strankami, ki imajo zakonsko prijavljeno bivališče na naslovu občine oz. CSD, je smiselno, da se organ s stranko dogovori , da se osebna vročitev opravi osebno pri organu. Pri tem postopek osebne vročitve poteka po pravilih ZUP, kot to določa [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]. Vročitev se opravi tako, da se dokument vroči osebno tistemu, kateremu je namenjen – naslovniku (prvi odstavek 87. člena ZUP). Četrti odstavek 87. člena ZUP določa kot pogoj za puščanje pošiljk delujoč hišni oz. izpostavljeni predalčnik. Kolikor takega predalčnika ni, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. '''Predalčnik občine oz. CSD je namenjen izključno poštnim pošiljkam, ki so naslovljene na občino oz. CSD, zato drugih pošiljk oziroma pošiljk, ki so naslovljene na druge naslovnike (čeprav na istem naslovu) vanj ni dovoljeno vlagati.''' Na občini oz. CSD prijavljene osebe slednjega npr. niti ne morejo pooblastiti za prevzemanje njihovih pošiljk, saj pravne osebe lahko po pooblastilu opravljajo dejanja v upravnem postopku (tudi nastopajo kot pooblaščenci za vročitve), če so registrirane za opravljanje dejavnosti - v tem primeru zastopanja v postopku (prim. tretji odstavek 54. člena ZUP), kar pa CSD niso (pri tem je treba razlikovati primere, ko zastopanje temelji na pogodbenem zastopanju oziroma konkretnem pooblastilu, in primere, ko CSD nastopa kot zakoniti zastopnik - skrbnik določenim osebam).

ZPPreb-1 je tako lex specialis glede na ureditev po ZUP, in določa, da zakonsko določen naslov ne more biti naslov za vročanje, zato se vročitve opravljajo po pravilih za osebo, ki nima prijavljenega naslova za vročanje (fikcija vročitve na oglasni deski).

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 

[[Kategorija:Vročanje]] [[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]

Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče

2023-11-04T10:28:13Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče ==

'''Datum odgovora:''' 23. 4. 2010 in 15. 11. 2013, pregled 25. 11. 2022, dopolnitev 4. 11. 2023<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek, in nevladna organizacija<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Kako se v izvaja vročanje upravnih odločb v primeru določitve zakonskega prebivališča (npr. na naslovu občine, CSD) in kdaj šteti, da je vročitev opravljena? Kateri podatki se navedejo v odredbi za vročanje: ime in priimek, naslov zakonskega prebivališča ali ime in priimek, naslov trenutno prijavljenega stalnega oz. začasnega prebivališča, upoštevajoč, da se novi naslov vpiše v uradne evidence šele ob dokončnosti odločbe o določitvi zakonskega prebivališča? Katere podatke za vročitev se navede, če stranka osebno prevzame upravno odločbo pri organu; se navede ime in priimek, naslov - osebno ali pa osebno pri organu?

Ali se vroča pošiljke za te naslovnike v predalčnik občine oz. CSD ali predalčnike naslovnikov z določenim prebivališčem na naslovu občine oz. CSD? 

V skladu z določbami ZPPreb-1 se v primerih, ko se določa zakonsko prebivališče, upravna pisanja lahko vročajo prek sporočila o vročanju z javnim naznanilom na enotnem državnem portalu e-uprava in na oglasni deski UE. Kateri naslov se uporabi za tovrstno vročitev: naslov zakonskega prebivališča, ki se določi po dokončnosti odločbe o določitvi zakonskega prebivališča ali trenutno prijavljeni naslov?
== '''Odgovor:''' ==

Na podlagi Zakona o prijavi prebivališča ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1], Ur. l. RS, št. 52/16, 36/21 in 3/22 – ZDeb) mora upravni organ slediti namenu zakona, tj. vodenju registra prebivalstva ter s tem vzdrževati komunikacijo s posameznikom in mu omogočiti uresničevanje materialnih ter drugih pravic. V zvez s tem zakon določa, da ima posameznik lahko naslov za vročanje na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v RS, pri čemer ima za vročanje lahko le en naslov, en elektronski naslov in eno kontaktno številko mobilnega telefona (25. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Posameznik mora ob prijavi stalnega ali začasnega prebivališča, stalnega ali začasnega naslova v tujini ali spremembe stalnega ali začasnega naslova v tujini med drugim navesti tudi naslov za vročanje (7. in 13. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Pri tem veljajo naslednje domneve (26. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]):
*če ima posameznik v RS prijavljeno le stalno ali le začasno prebivališče, ta naslov šteje za naslov za vročanje;
*če ima posameznik v RS poleg stalnega prebivališča prijavljeno tudi začasno prebivališče, mora ob prijavi stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma prijavi spremembe naslova stanovanja določiti, kateri od teh dveh naslovov se šteje za naslov za vročanje. Če naslova za vročanje ne določi, šteje za naslov za vročanje naslov stalnega prebivališča Če prijava začasnega prebivališča, na katerem je imel posameznik določen naslov za vročanje, preneha, se za naslov za vročanje šteje naslov njegovega stalnega prebivališča;
*če stalno prebivališče, na katerem je imel posameznik naslov za vročanje, preneha zaradi stalne naselitve v tujini, šteje za naslov za vročanje naslov njegovega začasnega prebivališča;;
*če ima posameznik prijavljeno začasno prebivališče v zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih, ta naslov šteje za naslov za vročanje;
*če ima otrok prijavljeno začasno prebivališče pri rejnikih, je naslov za vročanje naslov njegovega stalnega prebivališča, naslov začasnega prebivališča pri rejnikih pa, če se otrokova starša oziroma drug zakoniti zastopnik s tem strinja ali če je otroku določeno zakonsko prebivališče.
Posledično je torej '''za določitev naslova za vročanje bistvenega pomena določitev naslova stalnega oz. začasnega prebivališča. Pri tem velja poudariti, da je vročanje eno od ključnih dejanj v postopku, saj akt ni izdan, dokler ni vročen.''' Stranka mora biti torej seznanjena s potekom postopka in odločitvijo organa, pravne posledice pa nastanejo šele po dejanski ali fiktivni vročitvi upravnih aktov. Vročitev je torej pogoj za nastop dokončnosti in pravnomočnosti (več v Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 138-139).

Glede na prvi odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] '''posamezniku zakonsko prebivališče določi upravna enota na naslovu občine, na obočju katere stalno prebiva,''' v kolikor v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku le tega ne more prijaviti. Upravna enota določi zakonsko prebivališče '''tudi posamezniku, ki je nastanjen v določenih institucionalnih okoljih,''' kot so socialno varstveni zavodi, zavod za prestajanje kazni, prevzgojni domovi, vzgojni zavodi, zavodi za usposabljanje in njihovi dislocirani oddelki, ali '''posamezniku, ki je nastanjen v različnih socialnovarstvenih programih''' (stanovanjski skupini na področju duševnega zdravja, zavetišču za brezdomce, stanovanjski skupini za mladostnike, terapevtski skupnosti, nastanitvah reintegracijskih programov ali nastanitvah nastanitvenih programov) (drugi odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). V teh primerih se zakonsko prebivališče določi '''na naslovu občine, na območju katere ima posameznik ali je nazadnje imel prijavljeno stalno prebivališče. V posebnih primerih''' (kadar je posameznik nastanjen v določenih socialnovarstvenih programih (kot npr. zatočišču za žrtve nasilja, varni hiši, materinskem domu….) '''in otroku, ki je nameščen v rejništvo pa upravna enota zakonsko bivališče posamezniku določi na naslovu centra za socialno delo na območju katerega ima ali je imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče,''' če v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku le tega ne more prijaviti (glej tretji do peti odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Nadalje je treba opozoriti, da posameznikom, ki jim je bilo stalno bivališče določeno na podali četrtega odstavka 8. člena (starega) Zakona o prijavi prebivališča ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1596 ZPPreb], Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 111/07 in 52/16 – ZPPreb-1) (to je, da za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi) stalno prebivališče velja do spremembe prebivališča po določbah [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] (peti odstavek 53. člena).

'''Glede vročanja osebam, ki imajo določeno zakonsko bivališče [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] v tretjem odstavku 25. člena izrecno določa, da naslov za vročanje ne more biti na naslovu zakonskega prebivališča, določenega skladno z 19. členom tega zakona.''' Torej, če oseba nima prijavljenega naslova za vročanje, se vročitve opravljajo po pravilih za osebo, ki nima prijavljenega naslova za vročanje. '''Če naslovnik torej nima naslova za vročanje, se vročitev opravi tako, da se na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom,''' v katerem se '''navedejo podatki o vzrokih za tako vročanje, organ, ki je dokument izdal, številka, datum in vrsta dokumenta, osebno ime naslovnika, stalno ali začasno prebivališče, navedba upravne zadeve, datum javne objave sporočila z opozorilom, da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh in da vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva objave ter kraj, kje je dokument '''([[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96. člen ZUP]]).

Kraj vročanja se torej opredeli glede na način vročitve upoštevaje tip naslovnika, pri čemer se fizični osebi vroča na naslovu za vročanje (to je na naslovu, ki ga je prijavila po zakonu), izjemoma pa se lahko vroča tudi na drugem naslovu, ki ni enak naslovu za vročanje, če je verjetno, da oseba tam dejansko prebiva (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 140). '''Glede kraja vročanja organ ne sme vročati na stalno prebivališče, v kolikor ve, da naslovnik tam ne prebiva in je dejansko v institucionalnem varstvu, čeprav morda še neprijavljen''' (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Osebna_vro%C4%8Ditev_naslovniku,_name%C5%A1%C4%8Denem_v_institucionalnem_varstvu_(dom_starej%C5%A1ih_ali_psihiatri%C4%8Dna_bolni%C5%A1nica) primer 1]), '''ampak mora vročati na naslov, kjer ima naslovnik določen naslov za vročanje.''' V primeru bivanja v institucionalnem varstvu je na ovojnici '''pravilno označiti osebno ime naslovnika in naslov institucije in ne njenega naziva''' (npr. Janez Novak, Sončna cesta 3, 1000 Ljubljana, in NE Dom Zlata jesen (Janez Novak), Sončna cesta 3, 1000 Ljubljana) in v nadaljevanju, '''če stranka odločbo prevzame osebno pri organu še navedba »osebno pri organu«.'''

Glede na težave, ki jih imajo v praksi organi pri vročanju s strankami, ki imajo zakonsko prijavljeno bivališče na naslovu občine oz. CSD, je smiselno, da se organ s stranko dogovori , da se osebna vročitev opravi osebno pri organu. Pri tem postopek osebne vročitve poteka po pravilih ZUP, kot to določa [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]. Vročitev se opravi tako, da se dokument vroči osebno tistemu, kateremu je namenjen – naslovniku (prvi odstavek 87. člena ZUP). Četrti odstavek 87. člena ZUP določa kot pogoj za puščanje pošiljk delujoč hišni oz. izpostavljeni predalčnik. Kolikor takega predalčnika ni, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. '''Predalčnik občine oz. CSD je namenjen izključno poštnim pošiljkam, ki so naslovljene na občino oz. CSD, zato drugih pošiljk oziroma pošiljk, ki so naslovljene na druge naslovnike (čeprav na istem naslovu) vanj ni dovoljeno vlagati.''' Na občini oz. CSD prijavljene osebe slednjega npr. niti ne morejo pooblastiti za prevzemanje njihovih pošiljk, saj pravne osebe lahko po pooblastilu opravljajo dejanja v upravnem postopku (tudi nastopajo kot pooblaščenci za vročitve), če so registrirane za opravljanje dejavnosti - v tem primeru zastopanja v postopku (prim. tretji odstavek 54. člena ZUP), kar pa CSD niso (pri tem je treba razlikovati primere, ko zastopanje temelji na pogodbenem zastopanju oziroma konkretnem pooblastilu, in primere, ko CSD nastopa kot zakoniti zastopnik - skrbnik določenim osebam).

ZPPreb-1 je tako lex specialis glede na ureditev po ZUP, in določa, da zakonsko določen naslov ne more biti naslov za vročanje, zato se vročitve opravljajo po pravilih za osebo, ki nima prijavljenega naslova za vročanje (fikcija vročitve na oglasni deski).

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 

[[Kategorija:Vročanje]] [[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]

Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče

2023-11-04T10:26:33Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče ==

'''Datum odgovora:''' 23. 4. 2010 in 15. 11. 2013, pregled 25. 11. 2022, dopolnitev 4. 11. 2023<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek, in nevladna organizacija<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Kako se v izvaja vročanje upravnih odločb v primeru določitve zakonskega prebivališča (npr. na naslovu občine, CSD) in kdaj šteti, da je vročitev opravljena? Kateri podatki se navedejo v odredbi za vročanje: ime in priimek, naslov zakonskega prebivališča ali ime in priimek, naslov trenutno prijavljenega stalnega oz. začasnega prebivališča, upoštevajoč, da se novi naslov vpiše v uradne evidence šele ob dokončnosti odločbe o določitvi zakonskega prebivališča? Katere podatke za vročitev se navede, če stranka osebno prevzame upravno odločbo pri organu; se navede ime in priimek, naslov - osebno ali pa osebno pri organu?

Ali se vroča pošiljke za te naslovnike v predalčnik občine oz. CSD ali predalčnike naslovnikov z določenim prebivališčem na naslovu občine oz. CSD? 

V skladu z določbami ZPPreb-1 se v primerih, ko se določa zakonsko prebivališče, upravna pisanja lahko vročajo prek sporočila o vročanju z javnim naznanilom na enotnem državnem portalu e-uprava in na oglasni deski UE. Kateri naslov se uporabi za tovrstno vročitev: naslov zakonskega prebivališča, ki se določi po dokončnosti odločbe o določitvi zakonskega prebivališča ali trenutno prijavljeni naslov?
== '''Odgovor:''' ==

Na podlagi Zakona o prijavi prebivališča ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1], Ur. l. RS, št. 52/16, 36/21 in 3/22 – ZDeb) mora upravni organ slediti namenu zakona, tj. vodenju registra prebivalstva ter s tem vzdrževati komunikacijo s posameznikom in mu omogočiti uresničevanje materialnih ter drugih pravic. V zvez s tem zakon določa, da ima posameznik lahko naslov za vročanje na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v RS, pri čemer ima za vročanje lahko le en naslov, en elektronski naslov in eno kontaktno številko mobilnega telefona (25. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Posameznik mora ob prijavi stalnega ali začasnega prebivališča, stalnega ali začasnega naslova v tujini ali spremembe stalnega ali začasnega naslova v tujini med drugim navesti tudi naslov za vročanje (7. in 13. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Pri tem veljajo naslednje domneve (26. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]):
*če ima posameznik v RS prijavljeno le stalno ali le začasno prebivališče, ta naslov šteje za naslov za vročanje;
*če ima posameznik v RS poleg stalnega prebivališča prijavljeno tudi začasno prebivališče, mora ob prijavi stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma prijavi spremembe naslova stanovanja določiti, kateri od teh dveh naslovov se šteje za naslov za vročanje. Če naslova za vročanje ne določi, šteje za naslov za vročanje naslov stalnega prebivališča Če prijava začasnega prebivališča, na katerem je imel posameznik določen naslov za vročanje, preneha, se za naslov za vročanje šteje naslov njegovega stalnega prebivališča;
*če stalno prebivališče, na katerem je imel posameznik naslov za vročanje, preneha zaradi stalne naselitve v tujini, šteje za naslov za vročanje naslov njegovega začasnega prebivališča;;
*če ima posameznik prijavljeno začasno prebivališče v zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih, ta naslov šteje za naslov za vročanje;
*če ima otrok prijavljeno začasno prebivališče pri rejnikih, je naslov za vročanje naslov njegovega stalnega prebivališča, naslov začasnega prebivališča pri rejnikih pa, če se otrokova starša oziroma drug zakoniti zastopnik s tem strinja ali če je otroku določeno zakonsko prebivališče.
Posledično je torej '''za določitev naslova za vročanje bistvenega pomena določitev naslova stalnega oz. začasnega prebivališča. Pri tem velja poudariti, da je vročanje eno od ključnih dejanj v postopku, saj akt ni izdan, dokler ni vročen.''' Stranka mora biti torej seznanjena s potekom postopka in odločitvijo organa, pravne posledice pa nastanejo šele po dejanski ali fiktivni vročitvi upravnih aktov. Vročitev je torej pogoj za nastop dokončnosti in pravnomočnosti (več v Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 138-139).

Glede na prvi odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] '''posamezniku zakonsko prebivališče določi upravna enota na naslovu občine, na obočju katere stalno prebiva,''' v kolikor v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku le tega ne more prijaviti. Upravna enota določi zakonsko prebivališče '''tudi posamezniku, ki je nastanjen v določenih institucionalnih okoljih,''' kot so socialno varstveni zavodi, zavod za prestajanje kazni, prevzgojni domovi, vzgojni zavodi, zavodi za usposabljanje in njihovi dislocirani oddelki, ali '''posamezniku, ki je nastanjen v različnih socialnovarstvenih programih''' (stanovanjski skupini na področju duševnega zdravja, zavetišču za brezdomce, stanovanjski skupini za mladostnike, terapevtski skupnosti, nastanitvah reintegracijskih programov ali nastanitvah nastanitvenih programov) (drugi odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). V teh primerih se zakonsko prebivališče določi '''na naslovu občine, na območju katere ima posameznik ali je nazadnje imel prijavljeno stalno prebivališče. V posebnih primerih''' (kadar je posameznik nastanjen v določenih socialnovarstvenih programih (kot npr. zatočišču za žrtve nasilja, varni hiši, materinskem domu….) '''in otroku, ki je nameščen v rejništvo pa upravna enota zakonsko bivališče posamezniku določi na naslovu centra za socialno delo na območju katerega ima ali je imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče,''' če v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku le tega ne more prijaviti (glej tretji do peti odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Nadalje je treba opozoriti, da posameznikom, ki jim je bilo stalno bivališče določeno na podali četrtega odstavka 8. člena (starega) Zakona o prijavi prebivališča ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1596 ZPPreb], Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 111/07 in 52/16 – ZPPreb-1) (to je, da za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi) stalno prebivališče velja do spremembe prebivališča po določbah [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] (peti odstavek 53. člena).

''''''

'''Glede vročanja osebam, ki imajo določeno zakonsko bivališče [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] v tretjem odstavku 25. člena izrecno določa, da naslov za vročanje ne more biti na naslovu zakonskega prebivališča, določenega skladno z 19. členom tega zakona.''' Torej, če oseba nima prijavljenega naslova za vročanje, se vročitve opravljajo po pravilih za osebo, ki nima prijavljenega naslova za vročanje. '''Če naslovnik torej nima naslova za vročanje, se vročitev opravi tako, da se na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom,''' v katerem se '''navedejo podatki o vzrokih za tako vročanje, organ, ki je dokument izdal, številka, datum in vrsta dokumenta, osebno ime naslovnika, stalno ali začasno prebivališče, navedba upravne zadeve, datum javne objave sporočila z opozorilom, da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh in da vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva objave ter kraj, kje je dokument '''([[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96. člen ZUP]]).

''''''
Kraj vročanja se torej opredeli glede na način vročitve upoštevaje tip naslovnika, pri čemer se fizični osebi vroča na naslovu za vročanje (to je na naslovu, ki ga je prijavila po zakonu), izjemoma pa se lahko vroča tudi na drugem naslovu, ki ni enak naslovu za vročanje, če je verjetno, da oseba tam dejansko prebiva (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 140). '''Glede kraja vročanja organ ne sme vročati na stalno prebivališče, v kolikor ve, da naslovnik tam ne prebiva in je dejansko v institucionalnem varstvu, čeprav morda še neprijavljen''' (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Osebna_vro%C4%8Ditev_naslovniku,_name%C5%A1%C4%8Denem_v_institucionalnem_varstvu_(dom_starej%C5%A1ih_ali_psihiatri%C4%8Dna_bolni%C5%A1nica) primer 1]), '''ampak mora vročati na naslov, kjer ima naslovnik določen naslov za vročanje.''' V primeru bivanja v institucionalnem varstvu je na ovojnici '''pravilno označiti osebno ime naslovnika in naslov institucije in ne njenega naziva''' (npr. Janez Novak, Sončna cesta 3, 1000 Ljubljana, in NE Dom Zlata jesen (Janez Novak), Sončna cesta 3, 1000 Ljubljana) in v nadaljevanju, '''če stranka odločbo prevzame osebno pri organu še navedba »osebno pri organu«.'''
''''''
Glede na težave, ki jih imajo v praksi organi pri vročanju s strankami, ki imajo zakonsko prijavljeno bivališče na naslovu občine oz. CSD, je smiselno, da se organ s stranko dogovori , da se osebna vročitev opravi osebno pri organu. Pri tem postopek osebne vročitve poteka po pravilih ZUP, kot to določa [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]. Vročitev se opravi tako, da se dokument vroči osebno tistemu, kateremu je namenjen – naslovniku (prvi odstavek 87. člena ZUP). Četrti odstavek 87. člena ZUP določa kot pogoj za puščanje pošiljk delujoč hišni oz. izpostavljeni predalčnik. Kolikor takega predalčnika ni, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. '''Predalčnik občine oz. CSD je namenjen izključno poštnim pošiljkam, ki so naslovljene na občino oz. CSD, zato drugih pošiljk oziroma pošiljk, ki so naslovljene na druge naslovnike (čeprav na istem naslovu) vanj ni dovoljeno vlagati.''' Na občini oz. CSD prijavljene osebe slednjega npr. niti ne morejo pooblastiti za prevzemanje njihovih pošiljk, saj pravne osebe lahko po pooblastilu opravljajo dejanja v upravnem postopku (tudi nastopajo kot pooblaščenci za vročitve), če so registrirane za opravljanje dejavnosti - v tem primeru zastopanja v postopku (prim. tretji odstavek 54. člena ZUP), kar pa CSD niso (pri tem je treba razlikovati primere, ko zastopanje temelji na pogodbenem zastopanju oziroma konkretnem pooblastilu, in primere, ko CSD nastopa kot zakoniti zastopnik - skrbnik določenim osebam).

''''''
ZPPreb-1 je tako lex specialis glede na ureditev po ZUP, in določa, da zakonsko določen naslov ne more biti naslov za vročanje, zato se vročitve opravljajo po pravilih za osebo, ki nima prijavljenega naslova za vročanje (fikcija vročitve na oglasni deski).

''''

''''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 

[[Kategorija:Vročanje]] [[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]

Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče

2023-11-04T10:25:59Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče ==

'''Datum odgovora:''' 23. 4. 2010 in 15. 11. 2013, pregled 25. 11. 2022, dopolnitev 4. 11. 2023<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek, in nevladna organizacija<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Kako se v izvaja vročanje upravnih odločb v primeru določitve zakonskega prebivališča (npr. na naslovu občine, CSD) in kdaj šteti, da je vročitev opravljena? Kateri podatki se navedejo v odredbi za vročanje: ime in priimek, naslov zakonskega prebivališča ali ime in priimek, naslov trenutno prijavljenega stalnega oz. začasnega prebivališča, upoštevajoč, da se novi naslov vpiše v uradne evidence šele ob dokončnosti odločbe o določitvi zakonskega prebivališča? Katere podatke za vročitev se navede, če stranka osebno prevzame upravno odločbo pri organu; se navede ime in priimek, naslov - osebno ali pa osebno pri organu?

Ali se vroča pošiljke za te naslovnike v predalčnik občine oz. CSD ali predalčnike naslovnikov z določenim prebivališčem na naslovu občine oz. CSD? 

V skladu z določbami ZPPreb-1 se v primerih, ko se določa zakonsko prebivališče, upravna pisanja lahko vročajo prek sporočila o vročanju z javnim naznanilom na enotnem državnem portalu e-uprava in na oglasni deski UE. Kateri naslov se uporabi za tovrstno vročitev: naslov zakonskega prebivališča, ki se določi po dokončnosti odločbe o določitvi zakonskega prebivališča ali trenutno prijavljeni naslov?
== '''Odgovor:''' ==

Na podlagi Zakona o prijavi prebivališča ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1], Ur. l. RS, št. 52/16, 36/21 in 3/22 – ZDeb) mora upravni organ slediti namenu zakona, tj. vodenju registra prebivalstva ter s tem vzdrževati komunikacijo s posameznikom in mu omogočiti uresničevanje materialnih ter drugih pravic. V zvez s tem zakon določa, da ima posameznik lahko naslov za vročanje na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v RS, pri čemer ima za vročanje lahko le en naslov, en elektronski naslov in eno kontaktno številko mobilnega telefona (25. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Posameznik mora ob prijavi stalnega ali začasnega prebivališča, stalnega ali začasnega naslova v tujini ali spremembe stalnega ali začasnega naslova v tujini med drugim navesti tudi naslov za vročanje (7. in 13. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Pri tem veljajo naslednje domneve (26. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]):
*če ima posameznik v RS prijavljeno le stalno ali le začasno prebivališče, ta naslov šteje za naslov za vročanje;
*če ima posameznik v RS poleg stalnega prebivališča prijavljeno tudi začasno prebivališče, mora ob prijavi stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma prijavi spremembe naslova stanovanja določiti, kateri od teh dveh naslovov se šteje za naslov za vročanje. Če naslova za vročanje ne določi, šteje za naslov za vročanje naslov stalnega prebivališča Če prijava začasnega prebivališča, na katerem je imel posameznik določen naslov za vročanje, preneha, se za naslov za vročanje šteje naslov njegovega stalnega prebivališča;
*če stalno prebivališče, na katerem je imel posameznik naslov za vročanje, preneha zaradi stalne naselitve v tujini, šteje za naslov za vročanje naslov njegovega začasnega prebivališča;;
*če ima posameznik prijavljeno začasno prebivališče v zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih, ta naslov šteje za naslov za vročanje;
*če ima otrok prijavljeno začasno prebivališče pri rejnikih, je naslov za vročanje naslov njegovega stalnega prebivališča, naslov začasnega prebivališča pri rejnikih pa, če se otrokova starša oziroma drug zakoniti zastopnik s tem strinja ali če je otroku določeno zakonsko prebivališče.
Posledično je torej '''za določitev naslova za vročanje bistvenega pomena določitev naslova stalnega oz. začasnega prebivališča. Pri tem velja poudariti, da je vročanje eno od ključnih dejanj v postopku, saj akt ni izdan, dokler ni vročen.''' Stranka mora biti torej seznanjena s potekom postopka in odločitvijo organa, pravne posledice pa nastanejo šele po dejanski ali fiktivni vročitvi upravnih aktov. Vročitev je torej pogoj za nastop dokončnosti in pravnomočnosti (več v Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 138-139).

Glede na prvi odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] '''posamezniku zakonsko prebivališče določi upravna enota na naslovu občine, na obočju katere stalno prebiva,''' v kolikor v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku le tega ne more prijaviti. Upravna enota določi zakonsko prebivališče '''tudi posamezniku, ki je nastanjen v določenih institucionalnih okoljih,''' kot so socialno varstveni zavodi, zavod za prestajanje kazni, prevzgojni domovi, vzgojni zavodi, zavodi za usposabljanje in njihovi dislocirani oddelki, ali '''posamezniku, ki je nastanjen v različnih socialnovarstvenih programih''' (stanovanjski skupini na področju duševnega zdravja, zavetišču za brezdomce, stanovanjski skupini za mladostnike, terapevtski skupnosti, nastanitvah reintegracijskih programov ali nastanitvah nastanitvenih programov) (drugi odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). V teh primerih se zakonsko prebivališče določi '''na naslovu občine, na območju katere ima posameznik ali je nazadnje imel prijavljeno stalno prebivališče. V posebnih primerih''' (kadar je posameznik nastanjen v določenih socialnovarstvenih programih (kot npr. zatočišču za žrtve nasilja, varni hiši, materinskem domu….) '''in otroku, ki je nameščen v rejništvo pa upravna enota zakonsko bivališče posamezniku določi na naslovu centra za socialno delo na območju katerega ima ali je imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče,''' če v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku le tega ne more prijaviti (glej tretji do peti odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Nadalje je treba opozoriti, da posameznikom, ki jim je bilo stalno bivališče določeno na podali četrtega odstavka 8. člena (starega) Zakona o prijavi prebivališča ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1596 ZPPreb], Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 111/07 in 52/16 – ZPPreb-1) (to je, da za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi) stalno prebivališče velja do spremembe prebivališča po določbah [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] (peti odstavek 53. člena).

''''''

'''Glede vročanja osebam, ki imajo določeno zakonsko bivališče [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] v tretjem odstavku 25. člena izrecno določa, da naslov za vročanje ne more biti na naslovu zakonskega prebivališča, določenega skladno z 19. členom tega zakona.''' Torej, če oseba nima prijavljenega naslova za vročanje, se vročitve opravljajo po pravilih za osebo, ki nima prijavljenega naslova za vročanje. '''Če naslovnik torej nima naslova za vročanje, se vročitev opravi tako, da se na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom,''' v katerem se '''navedejo podatki o vzrokih za tako vročanje, organ, ki je dokument izdal, številka, datum in vrsta dokumenta, osebno ime naslovnika, stalno ali začasno prebivališče, navedba upravne zadeve, datum javne objave sporočila z opozorilom, da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh in da vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva objave ter kraj, kje je dokument '''([[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96. člen ZUP]]).
''''''
Kraj vročanja se torej opredeli glede na način vročitve upoštevaje tip naslovnika, pri čemer se fizični osebi vroča na naslovu za vročanje (to je na naslovu, ki ga je prijavila po zakonu), izjemoma pa se lahko vroča tudi na drugem naslovu, ki ni enak naslovu za vročanje, če je verjetno, da oseba tam dejansko prebiva (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 140). '''Glede kraja vročanja organ ne sme vročati na stalno prebivališče, v kolikor ve, da naslovnik tam ne prebiva in je dejansko v institucionalnem varstvu, čeprav morda še neprijavljen''' (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Osebna_vro%C4%8Ditev_naslovniku,_name%C5%A1%C4%8Denem_v_institucionalnem_varstvu_(dom_starej%C5%A1ih_ali_psihiatri%C4%8Dna_bolni%C5%A1nica) primer 1]), '''ampak mora vročati na naslov, kjer ima naslovnik določen naslov za vročanje.''' V primeru bivanja v institucionalnem varstvu je na ovojnici '''pravilno označiti osebno ime naslovnika in naslov institucije in ne njenega naziva''' (npr. Janez Novak, Sončna cesta 3, 1000 Ljubljana, in NE Dom Zlata jesen (Janez Novak), Sončna cesta 3, 1000 Ljubljana) in v nadaljevanju, '''če stranka odločbo prevzame osebno pri organu še navedba »osebno pri organu«.'''
''''''
Glede na težave, ki jih imajo v praksi organi pri vročanju s strankami, ki imajo zakonsko prijavljeno bivališče na naslovu občine oz. CSD, je smiselno, da se organ s stranko dogovori , da se osebna vročitev opravi osebno pri organu. Pri tem postopek osebne vročitve poteka po pravilih ZUP, kot to določa [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]. Vročitev se opravi tako, da se dokument vroči osebno tistemu, kateremu je namenjen – naslovniku (prvi odstavek 87. člena ZUP). Četrti odstavek 87. člena ZUP določa kot pogoj za puščanje pošiljk delujoč hišni oz. izpostavljeni predalčnik. Kolikor takega predalčnika ni, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. '''Predalčnik občine oz. CSD je namenjen izključno poštnim pošiljkam, ki so naslovljene na občino oz. CSD, zato drugih pošiljk oziroma pošiljk, ki so naslovljene na druge naslovnike (čeprav na istem naslovu) vanj ni dovoljeno vlagati.''' Na občini oz. CSD prijavljene osebe slednjega npr. niti ne morejo pooblastiti za prevzemanje njihovih pošiljk, saj pravne osebe lahko po pooblastilu opravljajo dejanja v upravnem postopku (tudi nastopajo kot pooblaščenci za vročitve), če so registrirane za opravljanje dejavnosti - v tem primeru zastopanja v postopku (prim. tretji odstavek 54. člena ZUP), kar pa CSD niso (pri tem je treba razlikovati primere, ko zastopanje temelji na pogodbenem zastopanju oziroma konkretnem pooblastilu, in primere, ko CSD nastopa kot zakoniti zastopnik - skrbnik določenim osebam).
''''''
ZPPreb-1 je tako lex specialis glede na ureditev po ZUP, in določa, da zakonsko določen naslov ne more biti naslov za vročanje, zato se vročitve opravljajo po pravilih za osebo, ki nima prijavljenega naslova za vročanje (fikcija vročitve na oglasni deski).

''''

''''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 

[[Kategorija:Vročanje]] [[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]

Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče

2023-11-04T10:24:44Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče ==

'''Datum odgovora:''' 23. 4. 2010 in 15. 11. 2013, pregled 25. 11. 2022, dopolnitev 4. 11. 2023<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek, in nevladna organizacija<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Kako se v izvaja vročanje upravnih odločb v primeru določitve zakonskega prebivališča (npr. na naslovu občine, CSD) in kdaj šteti, da je vročitev opravljena? Kateri podatki se navedejo v odredbi za vročanje: ime in priimek, naslov zakonskega prebivališča ali ime in priimek, naslov trenutno prijavljenega stalnega oz. začasnega prebivališča, upoštevajoč, da se novi naslov vpiše v uradne evidence šele ob dokončnosti odločbe o določitvi zakonskega prebivališča? Katere podatke za vročitev se navede, če stranka osebno prevzame upravno odločbo pri organu; se navede ime in priimek, naslov - osebno ali pa osebno pri organu?

Ali se vroča pošiljke za te naslovnike v predalčnik občine oz. CSD ali predalčnike naslovnikov z določenim prebivališčem na naslovu občine oz. CSD? 

V skladu z določbami ZPPreb-1 se v primerih, ko se določa zakonsko prebivališče, upravna pisanja lahko vročajo prek sporočila o vročanju z javnim naznanilom na enotnem državnem portalu e-uprava in na oglasni deski UE. Kateri naslov se uporabi za tovrstno vročitev: naslov zakonskega prebivališča, ki se določi po dokončnosti odločbe o določitvi zakonskega prebivališča ali trenutno prijavljeni naslov?
== '''Odgovor:''' ==

Na podlagi Zakona o prijavi prebivališča ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1], Ur. l. RS, št. 52/16, 36/21 in 3/22 – ZDeb) mora upravni organ slediti namenu zakona, tj. vodenju registra prebivalstva ter s tem vzdrževati komunikacijo s posameznikom in mu omogočiti uresničevanje materialnih ter drugih pravic. V zvez s tem zakon določa, da ima posameznik lahko naslov za vročanje na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v RS, pri čemer ima za vročanje lahko le en naslov, en elektronski naslov in eno kontaktno številko mobilnega telefona (25. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Posameznik mora ob prijavi stalnega ali začasnega prebivališča, stalnega ali začasnega naslova v tujini ali spremembe stalnega ali začasnega naslova v tujini med drugim navesti tudi naslov za vročanje (7. in 13. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Pri tem veljajo naslednje domneve (26. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]):
*če ima posameznik v RS prijavljeno le stalno ali le začasno prebivališče, ta naslov šteje za naslov za vročanje;
*če ima posameznik v RS poleg stalnega prebivališča prijavljeno tudi začasno prebivališče, mora ob prijavi stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma prijavi spremembe naslova stanovanja določiti, kateri od teh dveh naslovov se šteje za naslov za vročanje. Če naslova za vročanje ne določi, šteje za naslov za vročanje naslov stalnega prebivališča Če prijava začasnega prebivališča, na katerem je imel posameznik določen naslov za vročanje, preneha, se za naslov za vročanje šteje naslov njegovega stalnega prebivališča;
*če stalno prebivališče, na katerem je imel posameznik naslov za vročanje, preneha zaradi stalne naselitve v tujini, šteje za naslov za vročanje naslov njegovega začasnega prebivališča;;
*če ima posameznik prijavljeno začasno prebivališče v zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih, ta naslov šteje za naslov za vročanje;
*če ima otrok prijavljeno začasno prebivališče pri rejnikih, je naslov za vročanje naslov njegovega stalnega prebivališča, naslov začasnega prebivališča pri rejnikih pa, če se otrokova starša oziroma drug zakoniti zastopnik s tem strinja ali če je otroku določeno zakonsko prebivališče.
Posledično je torej '''za določitev naslova za vročanje bistvenega pomena določitev naslova stalnega oz. začasnega prebivališča. Pri tem velja poudariti, da je vročanje eno od ključnih dejanj v postopku, saj akt ni izdan, dokler ni vročen.''' Stranka mora biti torej seznanjena s potekom postopka in odločitvijo organa, pravne posledice pa nastanejo šele po dejanski ali fiktivni vročitvi upravnih aktov. Vročitev je torej pogoj za nastop dokončnosti in pravnomočnosti (več v Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 138-139).

Glede na prvi odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] '''posamezniku zakonsko prebivališče določi upravna enota na naslovu občine, na obočju katere stalno prebiva,''' v kolikor v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku le tega ne more prijaviti. Upravna enota določi zakonsko prebivališče '''tudi posamezniku, ki je nastanjen v določenih institucionalnih okoljih,''' kot so socialno varstveni zavodi, zavod za prestajanje kazni, prevzgojni domovi, vzgojni zavodi, zavodi za usposabljanje in njihovi dislocirani oddelki, ali '''posamezniku, ki je nastanjen v različnih socialnovarstvenih programih''' (stanovanjski skupini na področju duševnega zdravja, zavetišču za brezdomce, stanovanjski skupini za mladostnike, terapevtski skupnosti, nastanitvah reintegracijskih programov ali nastanitvah nastanitvenih programov) (drugi odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). V teh primerih se zakonsko prebivališče določi '''na naslovu občine, na območju katere ima posameznik ali je nazadnje imel prijavljeno stalno prebivališče. V posebnih primerih''' (kadar je posameznik nastanjen v določenih socialnovarstvenih programih (kot npr. zatočišču za žrtve nasilja, varni hiši, materinskem domu….) '''in otroku, ki je nameščen v rejništvo pa upravna enota zakonsko bivališče posamezniku določi na naslovu centra za socialno delo na območju katerega ima ali je imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče,''' če v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku le tega ne more prijaviti (glej tretji do peti odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Nadalje je treba opozoriti, da posameznikom, ki jim je bilo stalno bivališče določeno na podali četrtega odstavka 8. člena (starega) Zakona o prijavi prebivališča ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1596 ZPPreb], Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 111/07 in 52/16 – ZPPreb-1) (to je, da za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi) stalno prebivališče velja do spremembe prebivališča po določbah [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] (peti odstavek 53. člena).

''''''

'''Glede vročanja osebam, ki imajo določeno zakonsko bivališče [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] v tretjem odstavku 25. člena izrecno določa, da naslov za vročanje ne more biti na naslovu zakonskega prebivališča, določenega skladno z 19. členom tega zakona.''' Torej, če oseba nima prijavljenega naslova za vročanje, se vročitve opravljajo po pravilih za osebo, ki nima prijavljenega naslova za vročanje. '''Če naslovnik torej nima naslova za vročanje, se vročitev opravi tako, da se na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom,''' v katerem se '''navedejo podatki o vzrokih za tako vročanje, organ, ki je dokument izdal, številka, datum in vrsta dokumenta, osebno ime naslovnika, stalno ali začasno prebivališče, navedba upravne zadeve, datum javne objave sporočila z opozorilom, da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh in da vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva objave ter kraj, kje je dokument '''([[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96. člen ZUP]]).

Kraj vročanja se torej opredeli glede na način vročitve upoštevaje tip naslovnika, pri čemer se fizični osebi vroča na naslovu za vročanje (to je na naslovu, ki ga je prijavila po zakonu), izjemoma pa se lahko vroča tudi na drugem naslovu, ki ni enak naslovu za vročanje, če je verjetno, da oseba tam dejansko prebiva (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 140). '''Glede kraja vročanja organ ne sme vročati na stalno prebivališče, v kolikor ve, da naslovnik tam ne prebiva in je dejansko v institucionalnem varstvu, čeprav morda še neprijavljen''' (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Osebna_vro%C4%8Ditev_naslovniku,_name%C5%A1%C4%8Denem_v_institucionalnem_varstvu_(dom_starej%C5%A1ih_ali_psihiatri%C4%8Dna_bolni%C5%A1nica) primer 1]), '''ampak mora vročati na naslov, kjer ima naslovnik določen naslov za vročanje.''' V primeru bivanja v institucionalnem varstvu je na ovojnici '''pravilno označiti osebno ime naslovnika in naslov institucije in ne njenega naziva''' (npr. Janez Novak, Sončna cesta 3, 1000 Ljubljana, in NE Dom Zlata jesen (Janez Novak), Sončna cesta 3, 1000 Ljubljana) in v nadaljevanju, '''če stranka odločbo prevzame osebno pri organu še navedba »osebno pri organu«.'''

Glede na težave, ki jih imajo v praksi organi pri vročanju s strankami, ki imajo zakonsko prijavljeno bivališče na naslovu občine oz. CSD, je smiselno, da se organ s stranko dogovori , da se osebna vročitev opravi osebno pri organu. Pri tem postopek osebne vročitve poteka po pravilih ZUP, kot to določa [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]. Vročitev se opravi tako, da se dokument vroči osebno tistemu, kateremu je namenjen – naslovniku (prvi odstavek 87. člena ZUP). Četrti odstavek 87. člena ZUP določa kot pogoj za puščanje pošiljk delujoč hišni oz. izpostavljeni predalčnik. Kolikor takega predalčnika ni, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. '''Predalčnik občine oz. CSD je namenjen izključno poštnim pošiljkam, ki so naslovljene na občino oz. CSD, zato drugih pošiljk oziroma pošiljk, ki so naslovljene na druge naslovnike (čeprav na istem naslovu) vanj ni dovoljeno vlagati.''' Na občini oz. CSD prijavljene osebe slednjega npr. niti ne morejo pooblastiti za prevzemanje njihovih pošiljk, saj pravne osebe lahko po pooblastilu opravljajo dejanja v upravnem postopku (tudi nastopajo kot pooblaščenci za vročitve), če so registrirane za opravljanje dejavnosti - v tem primeru zastopanja v postopku (prim. tretji odstavek 54. člena ZUP), kar pa CSD niso (pri tem je treba razlikovati primere, ko zastopanje temelji na pogodbenem zastopanju oziroma konkretnem pooblastilu, in primere, ko CSD nastopa kot zakoniti zastopnik - skrbnik določenim osebam).

ZPPreb-1 je tako lex specialis glede na ureditev po ZUP, in določa, da zakonsko določen naslov ne more biti naslov za vročanje, zato se vročitve opravljajo po pravilih za osebo, ki nima prijavljenega naslova za vročanje (fikcija vročitve na oglasni deski).

''''

''''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 

[[Kategorija:Vročanje]] [[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]

Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče

2023-11-04T10:23:55Z

ZadravecUrska:

Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče

2023-11-04T10:23:08Z

ZadravecUrska:

Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče

2023-11-04T10:22:01Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče ==

'''Datum odgovora:''' 23. 4. 2010 in 15. 11. 2013, pregled 25. 11. 2022, dopolnitev 4. 11. 2023<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek, in nevladna organizacija<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Kako se v izvaja vročanje upravnih odločb v primeru določitve zakonskega prebivališča (npr. na naslovu občine, CSD) in kdaj šteti, da je vročitev opravljena? Kateri podatki se navedejo v odredbi za vročanje: ime in priimek, naslov zakonskega prebivališča ali ime in priimek, naslov trenutno prijavljenega stalnega oz. začasnega prebivališča, upoštevajoč, da se novi naslov vpiše v uradne evidence šele ob dokončnosti odločbe o določitvi zakonskega prebivališča? Katere podatke za vročitev se navede, če stranka osebno prevzame upravno odločbo pri organu; se navede ime in priimek, naslov - osebno ali pa osebno pri organu?

Ali se vroča pošiljke za te naslovnike v predalčnik občine oz. CSD ali predalčnike naslovnikov z določenim prebivališčem na naslovu občine oz. CSD? 

V skladu z določbami ZPPreb-1 se v primerih, ko se določa zakonsko prebivališče, upravna pisanja lahko vročajo prek sporočila o vročanju z javnim naznanilom na enotnem državnem portalu e-uprava in na oglasni deski UE. Kateri naslov se uporabi za tovrstno vročitev: naslov zakonskega prebivališča, ki se določi po dokončnosti odločbe o določitvi zakonskega prebivališča ali trenutno prijavljeni naslov?
== '''Odgovor:''' ==

Na podlagi Zakona o prijavi prebivališča ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1], Ur. l. RS, št. 52/16, 36/21 in 3/22 – ZDeb) mora upravni organ slediti namenu zakona, tj. vodenju registra prebivalstva ter s tem vzdrževati komunikacijo s posameznikom in mu omogočiti uresničevanje materialnih ter drugih pravic. V zvez s tem zakon določa, da ima posameznik lahko naslov za vročanje na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v RS, pri čemer ima za vročanje lahko le en naslov, en elektronski naslov in eno kontaktno številko mobilnega telefona (25. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Posameznik mora ob prijavi stalnega ali začasnega prebivališča, stalnega ali začasnega naslova v tujini ali spremembe stalnega ali začasnega naslova v tujini med drugim navesti tudi naslov za vročanje (7. in 13. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Pri tem veljajo naslednje domneve (26. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]):
*če ima posameznik v RS prijavljeno le stalno ali le začasno prebivališče, ta naslov šteje za naslov za vročanje;
*če ima posameznik v RS poleg stalnega prebivališča prijavljeno tudi začasno prebivališče, mora ob prijavi stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma prijavi spremembe naslova stanovanja določiti, kateri od teh dveh naslovov se šteje za naslov za vročanje. Če naslova za vročanje ne določi, šteje za naslov za vročanje naslov stalnega prebivališča Če prijava začasnega prebivališča, na katerem je imel posameznik določen naslov za vročanje, preneha, se za naslov za vročanje šteje naslov njegovega stalnega prebivališča;
*če stalno prebivališče, na katerem je imel posameznik naslov za vročanje, preneha zaradi stalne naselitve v tujini, šteje za naslov za vročanje naslov njegovega začasnega prebivališča;;
*če ima posameznik prijavljeno začasno prebivališče v zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih, ta naslov šteje za naslov za vročanje;
*če ima otrok prijavljeno začasno prebivališče pri rejnikih, je naslov za vročanje naslov njegovega stalnega prebivališča, naslov začasnega prebivališča pri rejnikih pa, če se otrokova starša oziroma drug zakoniti zastopnik s tem strinja ali če je otroku določeno zakonsko prebivališče.
Posledično je torej '''za določitev naslova za vročanje bistvenega pomena določitev naslova stalnega oz. začasnega prebivališča. Pri tem velja poudariti, da je vročanje eno od ključnih dejanj v postopku, saj akt ni izdan, dokler ni vročen.''' Stranka mora biti torej seznanjena s potekom postopka in odločitvijo organa, pravne posledice pa nastanejo šele po dejanski ali fiktivni vročitvi upravnih aktov. Vročitev je torej pogoj za nastop dokončnosti in pravnomočnosti (več v Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 138-139).

Glede na prvi odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] '''posamezniku zakonsko prebivališče določi upravna enota na naslovu občine, na obočju katere stalno prebiva,''' v kolikor v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku le tega ne more prijaviti. Upravna enota določi zakonsko prebivališče '''tudi posamezniku, ki je nastanjen v določenih institucionalnih okoljih,''' kot so socialno varstveni zavodi, zavod za prestajanje kazni, prevzgojni domovi, vzgojni zavodi, zavodi za usposabljanje in njihovi dislocirani oddelki, ali '''posamezniku, ki je nastanjen v različnih socialnovarstvenih programih''' (stanovanjski skupini na področju duševnega zdravja, zavetišču za brezdomce, stanovanjski skupini za mladostnike, terapevtski skupnosti, nastanitvah reintegracijskih programov ali nastanitvah nastanitvenih programov) (drugi odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). V teh primerih se zakonsko prebivališče določi '''na naslovu občine, na območju katere ima posameznik ali je nazadnje imel prijavljeno stalno prebivališče. V posebnih primerih''' (kadar je posameznik nastanjen v določenih socialnovarstvenih programih (kot npr. zatočišču za žrtve nasilja, varni hiši, materinskem domu….) '''in otroku, ki je nameščen v rejništvo pa upravna enota zakonsko bivališče posamezniku določi na naslovu centra za socialno delo na območju katerega ima ali je imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče,''' če v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku le tega ne more prijaviti (glej tretji do peti odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Nadalje je treba opozoriti, da posameznikom, ki jim je bilo stalno bivališče določeno na podali četrtega odstavka 8. člena (starega) Zakona o prijavi prebivališča ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1596 ZPPreb], Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 111/07 in 52/16 – ZPPreb-1) (to je, da za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi) stalno prebivališče velja do spremembe prebivališča po določbah [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] (peti odstavek 53. člena).

''''''

'''Glede vročanja osebam, ki imajo določeno zakonsko bivališče [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] v tretjem odstavku 25. člena izrecno določa, da naslov za vročanje ne more biti na naslovu zakonskega prebivališča, določenega skladno z 19. členom tega zakona.''' Torej, če oseba nima prijavljenega naslova za vročanje, se vročitve opravljajo po pravilih za osebo, ki nima prijavljenega naslova za vročanje. '''Če naslovnik torej nima naslova za vročanje, se vročitev opravi tako, da se na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom,''' v katerem se '''navedejo podatki o vzrokih za tako vročanje, organ, ki je dokument izdal, številka, datum in vrsta dokumenta, osebno ime naslovnika, stalno ali začasno prebivališče, navedba upravne zadeve, datum javne objave sporočila z opozorilom, da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh in da vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva objave ter kraj, kje je dokument '''([[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96. člen ZUP]]).

Kraj vročanja se torej opredeli glede na način vročitve upoštevaje tip naslovnika, pri čemer se fizični osebi vroča na naslovu za vročanje (to je na naslovu, ki ga je prijavila po zakonu), izjemoma pa se lahko vroča tudi na drugem naslovu, ki ni enak naslovu za vročanje, če je verjetno, da oseba tam dejansko prebiva (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 140). '''Glede kraja vročanja organ ne sme vročati na stalno prebivališče, v kolikor ve, da naslovnik tam ne prebiva in je dejansko v institucionalnem varstvu, čeprav morda še neprijavljen''' (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Osebna_vro%C4%8Ditev_naslovniku,_name%C5%A1%C4%8Denem_v_institucionalnem_varstvu_(dom_starej%C5%A1ih_ali_psihiatri%C4%8Dna_bolni%C5%A1nica) primer 1]), '''ampak mora vročati na naslov, kjer ima naslovnik določen naslov za vročanje.''' V primeru bivanja v institucionalnem varstvu je na ovojnici '''pravilno označiti osebno ime naslovnika in naslov institucije in ne njenega naziva''' (npr. Janez Novak, Sončna cesta 3, 1000 Ljubljana, in NE Dom Zlata jesen (Janez Novak), Sončna cesta 3, 1000 Ljubljana) in v nadaljevanju, '''če stranka odločbo prevzame osebno pri organu še navedba »osebno pri organu«.'''

Glede na težave, ki jih imajo v praksi organi pri vročanju s strankami, ki imajo zakonsko prijavljeno bivališče na naslovu občine oz. CSD, je smiselno, da se organ s stranko dogovori , da se osebna vročitev opravi osebno pri organu. Pri tem postopek osebne vročitve poteka po pravilih ZUP, kot to določa [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]. Vročitev se opravi tako, da se dokument vroči osebno tistemu, kateremu je namenjen – naslovniku (prvi odstavek 87. člena ZUP). Četrti odstavek 87. člena ZUP določa kot pogoj za puščanje pošiljk delujoč hišni oz. izpostavljeni predalčnik. Kolikor takega predalčnika ni, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. '''Predalčnik občine oz. CSD je namenjen izključno poštnim pošiljkam, ki so naslovljene na občino oz. CSD, zato drugih pošiljk oziroma pošiljk, ki so naslovljene na druge naslovnike (čeprav na istem naslovu) vanj ni dovoljeno vlagati.''' Na občini oz. CSD prijavljene osebe slednjega npr. niti ne morejo pooblastiti za prevzemanje njihovih pošiljk, saj pravne osebe lahko po pooblastilu opravljajo dejanja v upravnem postopku (tudi nastopajo kot pooblaščenci za vročitve), če so registrirane za opravljanje dejavnosti - v tem primeru zastopanja v postopku (prim. tretji odstavek 54. člena ZUP), kar pa CSD niso (pri tem je treba razlikovati primere, ko zastopanje temelji na pogodbenem zastopanju oziroma konkretnem pooblastilu, in primere, ko CSD nastopa kot zakoniti zastopnik - skrbnik določenim osebam).

ZPPreb-1 je tako lex specialis glede na ureditev po ZUP, in določa, da zakonsko določen naslov ne more biti naslov za vročanje, zato se vročitve opravljajo po pravilih za osebo, ki nima prijavljenega naslova za vročanje (fikcija vročitve na oglasni deski).

 

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 

[[Kategorija:Vročanje]] [[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]

Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče

2023-11-04T10:20:55Z

ZadravecUrska:

== '''Zadeva: '''Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo zakonsko določeno prebivališče ==

'''Datum odgovora:''' 23. 4. 2010 in 15. 11. 2013, pregled 25. 11. 2022, dopolnitev 4. 11. 2023<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek, in nevladna organizacija<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Kako se v izvaja vročanje upravnih odločb v primeru določitve zakonskega prebivališča (npr. na naslovu občine, CSD) in kdaj šteti, da je vročitev opravljena? Kateri podatki se navedejo v odredbi za vročanje: ime in priimek, naslov zakonskega prebivališča ali ime in priimek, naslov trenutno prijavljenega stalnega oz. začasnega prebivališča, upoštevajoč, da se novi naslov vpiše v uradne evidence šele ob dokončnosti odločbe o določitvi zakonskega prebivališča? Katere podatke za vročitev se navede, če stranka osebno prevzame upravno odločbo pri organu; se navede ime in priimek, naslov - osebno ali pa osebno pri organu?

Ali se vroča pošiljke za te naslovnike v predalčnik občine oz. CSD ali predalčnike naslovnikov z določenim prebivališčem na naslovu občine oz. CSD? 

V skladu z določbami ZPPreb-1 se v primerih, ko se določa zakonsko prebivališče, upravna pisanja lahko vročajo prek sporočila o vročanju z javnim naznanilom na enotnem državnem portalu e-uprava in na oglasni deski UE. Kateri naslov se uporabi za tovrstno vročitev: naslov zakonskega prebivališča, ki se določi po dokončnosti odločbe o določitvi zakonskega prebivališča ali trenutno prijavljeni naslov?
== '''Odgovor:''' ==

Na podlagi Zakona o prijavi prebivališča ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1], Ur. l. RS, št. 52/16, 36/21 in 3/22 – ZDeb) mora upravni organ slediti namenu zakona, tj. vodenju registra prebivalstva ter s tem vzdrževati komunikacijo s posameznikom in mu omogočiti uresničevanje materialnih ter drugih pravic. V zvez s tem zakon določa, da ima posameznik lahko naslov za vročanje na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v RS, pri čemer ima za vročanje lahko le en naslov, en elektronski naslov in eno kontaktno številko mobilnega telefona (25. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Posameznik mora ob prijavi stalnega ali začasnega prebivališča, stalnega ali začasnega naslova v tujini ali spremembe stalnega ali začasnega naslova v tujini med drugim navesti tudi naslov za vročanje (7. in 13. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Pri tem veljajo naslednje domneve (26. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]):
*če ima posameznik v RS prijavljeno le stalno ali le začasno prebivališče, ta naslov šteje za naslov za vročanje;
*če ima posameznik v RS poleg stalnega prebivališča prijavljeno tudi začasno prebivališče, mora ob prijavi stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma prijavi spremembe naslova stanovanja določiti, kateri od teh dveh naslovov se šteje za naslov za vročanje. Če naslova za vročanje ne določi, šteje za naslov za vročanje naslov stalnega prebivališča Če prijava začasnega prebivališča, na katerem je imel posameznik določen naslov za vročanje, preneha, se za naslov za vročanje šteje naslov njegovega stalnega prebivališča;
*če stalno prebivališče, na katerem je imel posameznik naslov za vročanje, preneha zaradi stalne naselitve v tujini, šteje za naslov za vročanje naslov njegovega začasnega prebivališča;;
*če ima posameznik prijavljeno začasno prebivališče v zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih, ta naslov šteje za naslov za vročanje;
*če ima otrok prijavljeno začasno prebivališče pri rejnikih, je naslov za vročanje naslov njegovega stalnega prebivališča, naslov začasnega prebivališča pri rejnikih pa, če se otrokova starša oziroma drug zakoniti zastopnik s tem strinja ali če je otroku določeno zakonsko prebivališče.
Posledično je torej '''za določitev naslova za vročanje bistvenega pomena določitev naslova stalnega oz. začasnega prebivališča. Pri tem velja poudariti, da je vročanje eno od ključnih dejanj v postopku, saj akt ni izdan, dokler ni vročen.''' Stranka mora biti torej seznanjena s potekom postopka in odločitvijo organa, pravne posledice pa nastanejo šele po dejanski ali fiktivni vročitvi upravnih aktov. Vročitev je torej pogoj za nastop dokončnosti in pravnomočnosti (več v Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 138-139).

Glede na prvi odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] '''posamezniku zakonsko prebivališče določi upravna enota na naslovu občine, na obočju katere stalno prebiva,''' v kolikor v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku le tega ne more prijaviti. Upravna enota določi zakonsko prebivališče '''tudi posamezniku, ki je nastanjen v določenih institucionalnih okoljih,''' kot so socialno varstveni zavodi, zavod za prestajanje kazni, prevzgojni domovi, vzgojni zavodi, zavodi za usposabljanje in njihovi dislocirani oddelki, ali '''posamezniku, ki je nastanjen v različnih socialnovarstvenih programih''' (stanovanjski skupini na področju duševnega zdravja, zavetišču za brezdomce, stanovanjski skupini za mladostnike, terapevtski skupnosti, nastanitvah reintegracijskih programov ali nastanitvah nastanitvenih programov) (drugi odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). V teh primerih se zakonsko prebivališče določi '''na naslovu občine, na območju katere ima posameznik ali je nazadnje imel prijavljeno stalno prebivališče. V posebnih primerih''' (kadar je posameznik nastanjen v določenih socialnovarstvenih programih (kot npr. zatočišču za žrtve nasilja, varni hiši, materinskem domu….) '''in otroku, ki je nameščen v rejništvo pa upravna enota zakonsko bivališče posamezniku določi na naslovu centra za socialno delo na območju katerega ima ali je imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče,''' če v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku le tega ne more prijaviti (glej tretji do peti odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1]). Nadalje je treba opozoriti, da posameznikom, ki jim je bilo stalno bivališče določeno na podali četrtega odstavka 8. člena (starega) Zakona o prijavi prebivališča ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1596 ZPPreb], Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 111/07 in 52/16 – ZPPreb-1) (to je, da za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi) stalno prebivališče velja do spremembe prebivališča po določbah [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] (peti odstavek 53. člena).

'''Glede vročanja osebam, ki imajo določeno zakonsko bivališče [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 ZPPreb-1] v tretjem odstavku 25. člena izrecno določa, da naslov za vročanje ne more biti na naslovu zakonskega prebivališča, določenega skladno z 19. členom tega zakona.''' Torej, če oseba nima prijavljenega naslova za vročanje, se vročitve opravljajo po pravilih za osebo, ki nima prijavljenega naslova za vročanje. '''Če naslovnik torej nima naslova za vročanje, se vročitev opravi tako, da se na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom,''' v katerem se '''navedejo podatki o vzrokih za tako vročanje, organ, ki je dokument izdal, številka, datum in vrsta dokumenta, osebno ime naslovnika, stalno ali začasno prebivališče, navedba upravne zadeve, datum javne objave sporočila z opozorilom, da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh in da vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva objave ter kraj, kje je dokument '''([[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96. člen ZUP]]).

Kraj vročanja se torej opredeli glede na način vročitve upoštevaje tip naslovnika, pri čemer se fizični osebi vroča na naslovu za vročanje (to je na naslovu, ki ga je prijavila po zakonu), izjemoma pa se lahko vroča tudi na drugem naslovu, ki ni enak naslovu za vročanje, če je verjetno, da oseba tam dejansko prebiva (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 140). '''Glede kraja vročanja organ ne sme vročati na stalno prebivališče, v kolikor ve, da naslovnik tam ne prebiva in je dejansko v institucionalnem varstvu, čeprav morda še neprijavljen''' (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Osebna_vro%C4%8Ditev_naslovniku,_name%C5%A1%C4%8Denem_v_institucionalnem_varstvu_(dom_starej%C5%A1ih_ali_psihiatri%C4%8Dna_bolni%C5%A1nica) primer 1]), '''ampak mora vročati na naslov, kjer ima naslovnik določen naslov za vročanje.''' V primeru bivanja v institucionalnem varstvu je na ovojnici '''pravilno označiti osebno ime naslovnika in naslov institucije in ne njenega naziva''' (npr. Janez Novak, Sončna cesta 3, 1000 Ljubljana, in NE Dom Zlata jesen (Janez Novak), Sončna cesta 3, 1000 Ljubljana) in v nadaljevanju, '''če stranka odločbo prevzame osebno pri organu še navedba »osebno pri organu«.'''

Glede na težave, ki jih imajo v praksi organi pri vročanju s strankami, ki imajo zakonsko prijavljeno bivališče na naslovu občine oz. CSD, je smiselno, da se organ s stranko dogovori , da se osebna vročitev opravi osebno pri organu. Pri tem postopek osebne vročitve poteka po pravilih ZUP, kot to določa [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]. Vročitev se opravi tako, da se dokument vroči osebno tistemu, kateremu je namenjen – naslovniku (prvi odstavek 87. člena ZUP). Četrti odstavek 87. člena ZUP določa kot pogoj za puščanje pošiljk delujoč hišni oz. izpostavljeni predalčnik. Kolikor takega predalčnika ni, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. '''Predalčnik občine oz. CSD je namenjen izključno poštnim pošiljkam, ki so naslovljene na občino oz. CSD, zato drugih pošiljk oziroma pošiljk, ki so naslovljene na druge naslovnike (čeprav na istem naslovu) vanj ni dovoljeno vlagati.''' Na občini oz. CSD prijavljene osebe slednjega npr. niti ne morejo pooblastiti za prevzemanje njihovih pošiljk, saj pravne osebe lahko po pooblastilu opravljajo dejanja v upravnem postopku (tudi nastopajo kot pooblaščenci za vročitve), če so registrirane za opravljanje dejavnosti - v tem primeru zastopanja v postopku (prim. tretji odstavek 54. člena ZUP), kar pa CSD niso (pri tem je treba razlikovati primere, ko zastopanje temelji na pogodbenem zastopanju oziroma konkretnem pooblastilu, in primere, ko CSD nastopa kot zakoniti zastopnik - skrbnik določenim osebam).

ZPPreb-1 je tako lex specialis glede na ureditev po ZUP, in določa, da zakonsko določen naslov ne more biti naslov za vročanje, zato se vročitve opravljajo po pravilih za osebo, ki nima prijavljenega naslova za vročanje (fikcija vročitve na oglasni deski).

 

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 

[[Kategorija:Vročanje]] [[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]