Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Kako pravilno na zaslišanje vabiti priče, ki jih predlaga odvetnik

2024-03-27T16:11:07Z

VrecarMaja: /* Zadeva: Kako pravilno na zaslišanje vabiti priče, ki jih predlaga odvetnik */

== '''Zadeva: Kako pravilno na zaslišanje vabiti priče, ki jih predlaga odvetnik - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 27. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

V postopku stranko zastopa odvetnik. Odvetnik je predlagal zaslišanje priče. Kako pravilno postopamo glede vabila na zaslišanje, ga poslati priči in odvetniku v vednost, da je seznanjen s postopkom (saj odvetnik sicer ne zastopa priče), in kako postopati, če odvetnik pride na zaslišanje skupaj z pričo, ali je upravičeno prisoten ali ne.

== '''Odgovor:''' ==

Priča je fizična oseba, ki je v preteklosti zaznala kakšno dejstvo, ki je po materialnem predpisu pomembno za odločitev v upravni zadevi. Zaznavo o dejstvu je zaznala s svojimi čutili, s pričanjem pa jo posreduje uradni osebi, ki vodi upravni postopek (Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, str 287-288). '''Priča se mora torej obravnave udeležiti osebno. Vabilo na zaslišanje se pošlje neposredno priči, saj zaradi narave svoje vloge v postopku ne more imeti zastopnika.  '''

Prvi odstavek [[Zak:ZUP#154. .C4.8Dlen{{!}}154. člena ZUP]] določa, da mora uradna oseba, ki vodi postopek, razpisati ustno obravnavo, kadar je treba zaslišati priče. Na ustno obravnavo je treba povabiti tudi stranko. Če ima stranka pooblaščenca, se vabilo vroči pooblaščencu. Glede na četrto točko tretjega odstavka [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]]  mora uradna oseba stranki omogočiti, da pričam postavlja vprašanja. Če se ustne obravnave udeleži strankin pooblaščenec, ima ta pravico postavljati vprašanja priči.

'''Odvetnik je kot zastopnik stranke torej na obravnavi lahko prisoten. '''Med postopkom pa je treba biti pozoren na to, da odvetnik zastopa stranko, torej lahko podaja izjave le v imenu stranke. Ima pa možnost postavljanja vprašanj priči.

Več o udeležbi in pravicah stranke pri zaslišanju priče [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Udele%C5%BEba_in_pravice_stranke_pri_zasli%C5%A1anju_pri%C4%8De v članku na Upravni svetovalnici].<br><br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]]

Kako pravilno na zaslišanje vabiti priče, ki jih predlaga odvetnik

2024-03-27T16:06:57Z

VrecarMaja: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Kako pravilno na zaslišanje vabiti priče, ki jih predlaga odvetnik''' ==

'''Datum odgovora:''' 27. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

V postopku stranko zastopa odvetnik. Odvetnik je predlagal zaslišanje priče. Kako pravilno postopamo glede vabila na zaslišanje, ga poslati priči in odvetniku v vednost, da je seznanjen s postopkom (saj odvetnik sicer ne zastopa priče), in kako postopati, če odvetnik pride na zaslišanje skupaj z pričo, ali je upravičeno prisoten ali ne.

== '''Odgovor:''' ==

Priča je fizična oseba, ki je v preteklosti zaznala kakšno dejstvo, ki je po materialnem predpisu pomembno za odločitev v upravni zadevi. Zaznavo o dejstvu je zaznala s svojimi čutili, s pričanjem pa jo posreduje uradni osebi, ki vodi upravni postopek (Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, str 287-288). '''Priča se mora torej obravnave udeležiti osebno. Vabilo na zaslišanje se pošlje neposredno priči, saj zaradi narave svoje vloge v postopku ne more imeti zastopnika.  '''

Prvi odstavek [[Zak:ZUP#154. .C4.8Dlen{{!}}154. člena ZUP]] določa, da mora uradna oseba, ki vodi postopek, razpisati ustno obravnavo, kadar je treba zaslišati priče. Na ustno obravnavo je treba povabiti tudi stranko. Če ima stranka pooblaščenca, se vabilo vroči pooblaščencu. Glede na četrto točko tretjega odstavka [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]]  mora uradna oseba stranki omogočiti, da pričam postavlja vprašanja. Če se ustne obravnave udeleži strankin pooblaščenec, ima ta pravico postavljati vprašanja priči.

'''Odvetnik je kot zastopnik stranke torej na obravnavi lahko prisoten. '''Med postopkom pa je treba biti pozoren na to, da odvetnik zastopa stranko, torej lahko podaja izjave le v imenu stranke. Ima pa možnost postavljanja vprašanj priči.

Več o udeležbi in pravicah stranke pri zaslišanju priče [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Udele%C5%BEba_in_pravice_stranke_pri_zasli%C5%A1anju_pri%C4%8De v članku na Upravni svetovalnici].<br><br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]]

Kako pravilno na zaslišanje vabiti priče, ki jih predlaga odvetnik

2024-03-27T16:02:40Z

VrecarMaja: /* Želite podati svoje mnenje: */

Kako pravilno na zaslišanje vabiti priče, ki jih predlaga odvetnik

2024-03-27T16:01:48Z

VrecarMaja: /* Vprašanje: */

Kako pravilno na zaslišanje vabiti priče, ki jih predlaga odvetnik

2024-03-27T16:01:10Z

VrecarMaja: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */

== '''Zadeva: Kako pravilno na zaslišanje vabiti priče, ki jih predlaga odvetnik''' ==

'''Datum odgovora:''' 27. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja<br>

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora <br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Kako pravilno na zaslišanje vabiti priče, ki jih predlaga odvetnik

2024-03-27T16:00:26Z

VrecarMaja: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja<br>

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora <br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Obnova postopka v primeru uveljavljanja olajšave za vzdrževanega družinskega člana

2024-03-26T22:24:28Z

VrecarMaja: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Obnova postopka v primeru uveljavljanja olajšave za vzdrževanega družinskega člana - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 26. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Študent živi pri enem od ločenih staršev. Marca 2024 je prejel odmerno odločbo, s katero se je odpravila prejšnja odmerna odločba (izdana marca 2023 za leto 2022) in nadomestila z novo odločbo, po kateri je (zaradi napake v prejšnji odločbi) zavezan k plačilu dohodnine.<br>Iz odločbe je razbrati, da je bila novembra 2023 študentu dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za izdajo odločbe v obnovljenem postopku. Študent ni bil seznanjen, da je prejel vabilo, na podlagi katerega bi lahko podal svojo izjavo.<br>V obnovljenem postopku je bilo ugotovljeno, da je bila s prvo odločbo priznana splošna davčna olajšava in posledično ni bilo potrebno plačilo dohodnine. Maja 2023 (po izdaji prve odločbe študentu) je starš študenta uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana v napovedi za odmero dohodnine oz. davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki mu je bila v odločbi o odmeri dohodnine za leto 2022 tudi priznana.<br>Z dejstvom, da bo starš uveljavljal olajšavo za vzdrževanega družinskega člana, drugi starš ni bil seznanjen. <br>Ali lahko starš, ki ni uveljavljal olajšave za vzdrževanega družinskega člana, zahteva obnovo postopka, uveljavlja olajšavo in s prejetim zneskom pokrije davčno obveznost študenta?<br>

== '''Odgovor:''' ==

Vzdrževane družinske člane lahko zavezanci za dohodnino uveljavljajo pri izračunu akontacije dohodnine (na mesečni ravni) ali pri informativnem izračunu dohodnine (na letni ravni). Več na strani FURS o  [https://www.fu.gov.si/zivljenjski_dogodki_prebivalci/vzdrzevani_druzinski_clani/ vzdrževanih družinskih članih] .<br>V skladu z določbo 271. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakona o davčnem postopku] (ZDavP-2), lahko davčni zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. Davčni zavezanec, ki vlaga napoved v skladu s šestim odstavkom 267. člena tega zakona, '''lahko uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi po poteku roka za vložitev napovedi, vendar najpozneje v roku za pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine.'''<br>Navedeno pomeni, da v kolikor zavezanec olajšave ne uveljavlja niti na mesečni niti na letni ravni, prejme informativni izračun dohodnine (IID), v katerem olajšava ne bo upoštevana. Če posebno olajšavo želi uveljavljati, mora podati ugovor zoper informativni izračun dohodnine. V ugovoru se olajšava še da uveljavljati, kasneje pa praviloma ne več, saj odločba o odmeri dohodnine postane dokončna.<br>'''Po dokončnosti odločbe o odmeri dohodnine je olajšavo za vzdrževane družinske člane pod določenimi pogoji mogoče uveljavljati le še z izrednimi pravnimi sredstvi, v kolikor so izpolnjeni pogoji.'''

<br>Iz konkretnega primera je razvidno, da je bila vzdrževanemu družinskemu članu v obnovljenem postopku odmere dohodnine odvzeta splošna olajšava, saj je zanj posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana uveljavljal en od staršev. '''Posebna olajšava za vzdrževane družinske člane ima namreč prednost pred splošno olajšavo.''' Po določbi prvega odstavka 111. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4697 Zakona o dohodnini] (ZDoh-2) se vsakemu rezidentu prizna zmanjšanje letne davčne osnove v določeni višini, pod pogojem, da drug rezident za njega ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.<br>Ker je drugi starš šele z izdajo odločbe v obnovljenem postopku odmere dohodnine družinskemu članu, kateremu je bila odvzeta splošna olajšava, zvedel za novo dejstvo, na podlagi katerega bi lahko uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana, menimo, da bi bila do nje lahko upravičen v sorazmernem delu.<br>'''Določba 11. odstavka 114. člena Zakon o dohodnini namreč določa, da če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavljal posebno olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave.'''<br>Glede na navedbe je treba upoštevati tudi določbo 12. odstavka 114. člena ZDoh-2, ki določa, da lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za otroka, za katerega zavezanec na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za njegovo preživljanje. '''Če je prispevek zavezanca manjši od njemu pripadajočega dela posebne olajšave ali če zavezanec ne prispeva za preživljanje otroka, se razlika do njemu pripadajočega dela ali celotni del njemu pripadajoče posebne olajšave prizna staršu, kateremu je otrok zaupan.'''<br>V obnovljenem postopku velja načelo materialne resnice (5. člen ZDavP-2), po katerem je davčni organ dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, pri čemer je dolžan z enako skrbnostjo ugotoviti tudi tista dejstva, ki so v korist zavezanca za davek, če ni s tem zakonom drugače določeno. Tako je torej dolžan izdati pravilno in zakonito odločbo tako z vidika uporabe materialnega prava kot tudi ugotovitve dejanskega stanja. Ne ZDavP-2 in ne ZUP pa ne vsebujeta nobenih omejitev (prekluzij) glede uporabe vseh relevantnih dejstev in dokazov v obnovljenem postopku, ki bi omejevale postopek in presojo davčnega organa pri doseganju navedenega cilja. Tako ima revident prav s tem, ko uveljavlja, da je skladno z načelom davčne pravičnosti (14. člen Ustave) treba tudi v primeru obnove postopka odmere dohodnine vselej upoštevati vsa, tudi nova dejstva, tako glede dohodkov kot tudi stroškov ter olajšav, ki znižujejo davčno osnovo davčnega zavezanca, če so nastali v upoštevnem davčnem obdobju (VSRS Sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111439150 X Ips 27/2020] z dne 1. 7. 2020).<br>'''Ker je obnova postopka odmere dohodnine v korist stranke, mora sama pravočasno vložiti predlog za obnovo postopka odmere dohodnine v skladu z določbo prvega odstavka 89. člena ZDavP-2, in sicer v 6 mesecih od kar je zvedela za novo dejstvo, to pa je odločba vzdrževanega družinskega člana, s katero mu je bila odvzeta splošna olajšava, ter tako poskrbeti za uveljavljanje svojih pravic in pravnih koristi.'''<br><br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Obnova postopka]]

Obnova postopka v primeru uveljavljanja olajšave za vzdrževanega družinskega člana

2024-03-26T22:23:16Z

VrecarMaja: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Obnova postopka v primeru uveljavljanja olajšave za vzdrževanega družinskega člana - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 26. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Študent živi pri enem od ločenih staršev. Marca 2024 je prejel odmerno odločbo, s katero se je odpravila prejšnja odmerna odločba (izdana marca 2023 za leto 2022) in nadomestila z novo odločbo, po kateri je (zaradi napake v prejšnji odločbi) zavezan k plačilu dohodnine.<br>Iz odločbe je razbrati, da je bila novembra 2023 študentu dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za izdajo odločbe v obnovljenem postopku. Študent ni bil seznanjen, da je prejel vabilo, na podlagi katerega bi lahko podal svojo izjavo.<br>V obnovljenem postopku je bilo ugotovljeno, da je bila s prvo odločbo priznana splošna davčna olajšava in posledično ni bilo potrebno plačilo dohodnine. Maja 2023 (po izdaji prve odločbe študentu) je starš študenta uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana v napovedi za odmero dohodnine oz. davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki mu je bila v odločbi o odmeri dohodnine za leto 2022 tudi priznana.<br>Z dejstvom, da bo starš uveljavljal olajšavo za vzdrževanega družinskega člana, drugi starš ni bil seznanjen. <br>Ali lahko starš, ki ni uveljavljal olajšave za vzdrževanega družinskega člana, zahteva obnovo postopka, uveljavlja olajšavo in s prejetim zneskom pokrije davčno obveznost študenta?<br>

== '''Odgovor:''' ==

Vzdrževane družinske člane lahko zavezanci za dohodnino uveljavljajo pri izračunu akontacije dohodnine (na mesečni ravni) ali pri informativnem izračunu dohodnine (na letni ravni). Več na strani FURS o  [https://www.fu.gov.si/zivljenjski_dogodki_prebivalci/vzdrzevani_druzinski_clani/ vzdrževanih družinskih članih] .<br>V skladu z določbo 271. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakona o davčnem postopku] (ZDavP-2), lahko davčni zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. Davčni zavezanec, ki vlaga napoved v skladu s šestim odstavkom 267. člena tega zakona, '''lahko uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi po poteku roka za vložitev napovedi, vendar najpozneje v roku za pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine.'''<br>Navedeno pomeni, da v kolikor zavezanec olajšave ne uveljavlja niti na mesečni niti na letni ravni, prejme informativni izračun dohodnine (IID), v katerem olajšava ne bo upoštevana. Če posebno olajšavo želi uveljavljati, mora podati ugovor zoper informativni izračun dohodnine. V ugovoru se olajšava še da uveljavljati, kasneje pa praviloma ne več, saj odločba o odmeri dohodnine postane dokončna.<br>'''Po dokončnosti odločbe o odmeri dohodnine je olajšavo za vzdrževane družinske člane pod določenimi pogoji mogoče uveljavljati le še z izrednimi pravnimi sredstvi, v kolikor so izpolnjeni pogoji.'''

<br>Iz konkretnega primera je razvidno, da je bila vzdrževanemu družinskemu članu v obnovljenem postopku odmere dohodnine odvzeta splošna olajšava, saj je zanj posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana uveljavljal en od staršev. '''Posebna olajšava za vzdrževane družinske člane ima namreč prednost pred splošno olajšavo.''' Po določbi prvega odstavka 111. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4697 Zakona o dohodnini] (ZDoh-2) se vsakemu rezidentu prizna zmanjšanje letne davčne osnove v določeni višini, pod pogojem, da drug rezident za njega ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.<br>Ker je drugi starš šele z izdajo odločbe v obnovljenem postopku odmere dohodnine družinskemu članu, kateremu je bila odvzeta splošna olajšava, zvedel za novo dejstvo, na podlagi katerega bi lahko uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana, menimo, da bi bila do nje lahko upravičen v sorazmernem delu.<br>'''Določba 11. odstavka 114. člena Zakon o dohodnini namreč določa, da če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavljal posebno olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave.'''<br>Glede na navedbe je treba upoštevati tudi določbo 12. odstavka 114. člena  ZDoh-2, ki določa, da lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za otroka, za katerega zavezanec na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za njegovo preživljanje. '''Če je prispevek zavezanca manjši od njemu pripadajočega dela posebne olajšave ali če zavezanec ne prispeva za preživljanje otroka, se razlika do njemu pripadajočega dela ali celotni del njemu pripadajoče posebne olajšave prizna staršu, kateremu je otrok zaupan.'''<br>V obnovljenem postopku velja načelo materialne resnice (5. člen ZDavP-2), po katerem je davčni organ dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, pri čemer je dolžan z enako skrbnostjo ugotoviti tudi tista dejstva, ki so v korist zavezanca za davek, če ni s tem zakonom drugače določeno. Tako je torej dolžan izdati pravilno in zakonito odločbo tako z vidika uporabe materialnega prava kot tudi ugotovitve dejanskega stanja. Ne ZDavP-2 in ne ZUP pa ne vsebujeta nobenih omejitev (prekluzij) glede uporabe vseh relevantnih dejstev in dokazov v obnovljenem postopku, ki bi omejevale postopek in presojo davčnega organa pri doseganju navedenega cilja. Tako ima revident prav s tem, ko uveljavlja, da je skladno z načelom davčne pravičnosti (14. člen Ustave) treba tudi v primeru obnove postopka odmere dohodnine vselej upoštevati vsa, tudi nova dejstva, tako glede dohodkov kot tudi stroškov ter olajšav, ki znižujejo davčno osnovo davčnega zavezanca, če so nastali v upoštevnem davčnem obdobju (VSRS Sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111439150 X Ips 27/2020] z dne 1. 7. 2020).<br>'''Ker je obnova postopka odmere dohodnine v korist stranke, mora sama pravočasno vložiti predlog za obnovo postopka odmere dohodnine v skladu z določbo prvega odstavka 89. člena ZDavP-2, in sicer v 6 mesecih od kar je zvedela za novo dejstvo, to pa je odločba vzdrževanega družinskega člana, s katero mu je bila odvzeta splošna olajšava, ter tako poskrbeti za uveljavljanje svojih pravic in pravnih koristi.'''<br><br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Obnova postopka]]

Obnova postopka v primeru uveljavljanja olajšave za vzdrževanega družinskega člana

2024-03-26T22:03:26Z

VrecarMaja: /* Vprašanje: */

Obnova postopka v primeru uveljavljanja olajšave za vzdrževanega družinskega člana

2024-03-26T22:02:02Z

VrecarMaja: /* Želite podati svoje mnenje: */

== '''Zadeva: Obnova postopka v primeru uveljavljanja olajšave za vzdrževanega družinskega člana - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 26. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja<br>

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora <br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Obnova postopka]]

Obnova postopka v primeru uveljavljanja olajšave za vzdrževanega družinskega člana

2024-03-26T21:59:47Z

VrecarMaja: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */

== '''Zadeva: Obnova postopka v primeru uveljavljanja olajšave za vzdrževanega družinskega člana - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 26. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja<br>

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora <br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Obnova postopka v primeru uveljavljanja olajšave za vzdrževanega družinskega člana

2024-03-26T21:59:11Z

VrecarMaja: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Več strank v postopku ter skupni predstavnik ali zastopnik

2024-03-25T21:42:56Z

VrecarMaja: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Več strank v postopku ter skupni predstavnik ali zastopnik - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 25. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kadar v postopku sodeluje več strank, pa nimajo nasprotnih interesov, jim lahko organ postavi skupnega predstavnika. Ali lahko stranka, ki ji je bil postavljen skupni predstavnik s sklepom organa (ker si stranke niso tega postavile same), prekliče pooblastilo na podlagi takšnega sklepa? Če to lahko stori, kot je razbrati iz 52. člena ZUP, v čem je sploh smisel postavljanja skupnega predstavnika, saj se element ekonomičnosti izgubi?<br>Kako pa ravna organ glede zastopnikov, če je ena od več strank v tujini in bi zanjo prišel v poštev 55. člen ZUP, torej postavitev pooblaščenca s sklepom organa - se tedaj postavi tej stranki pooblaščenca, ostalim pa skupnega predstavnika ali vsem slednjega?<br>

== '''Odgovor:''' ==

<div>Če v postopku o isti upravni zadevi nastopa več strank, katerih interes ni nasprotujoč, morajo po določbi [[Zak:ZUP#52. .C4.8Dlen{{!}}52. člena ZUP]] navesti, katera od njih bo nastopala kot njihov skupni predstavnik ali si postaviti skupnega pooblaščenca, da organ ekonomično vodi postopek in komunicira le z eno, ne z več strankami. Če si stranke na poziv organa ne postavijo skupnega predstavnika ali pooblaščenca s pooblastilom, ga postavi organ s sklepom.</div>
<div>Skupni predstavnik je torej hkrati ena izmed strank in pooblaščenec ostalih strank.</div>
<div>Skupni predstavnik ali pooblaščenec opravlja vsa dejanja v postopku za vse stranke. Po izdaji odločbe pa lahko vsak stranka sama vlaga pritožbo ali druga pravna sredstva. Ni več vezana na skupnega predstavnika oziroma pooblaščenca (52. člen ZUP).</div>
<div>'''Če ob skupnem predstavniku stranka nastopa tudi sama, mora procesna dejanja opravljati v rokih, ki tečejo za skupnega predstavnika.''' Organ ne povabi nujno stranke posebej k opravljanju posameznih dejanj. Dejanja, opravljena po skupnem predstavniku, vežejo vse stranke (vse do tu po Kovač, Jerovšek: Upravni postopek in upravni spor, 2023).</div>
<div>'''Postavitev (po strankah) ali določitev (po organu) skupnega predstavnika oziroma skupnega pooblaščenca ne vpliva na pravice, ki jih imajo stranke v postopku. '''Vsaka stranka obdrži pravico samostojno vlagati pritožbe in uporabljati druga pravna sredstva (tretji odstavek [[Zak:ZUP#56. .C4.8Dlen{{!}}56. člena ZUP]]) ter seveda tudi drugače nastopati kot stranka v postopku, dajati izjave, predloge, itd., vendar pa mora procesna dejanja opravljati v rokih, ki tečejo za skupnega predstavnika (četrti odstavek 52. člena ZUP) (Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, str. 152).</div>
<div>Iz določb 52. člena ZUP izhaja, da če so podani pogoji za postavitev skupnega predstavnika in če ga stranke tudi po sklepu upravnega organa ne postavijo same, ga določi upravni organ s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba, ki pa ne zadrži izvršitve. V 2. odstavku 52. člena ZUP je določeno, da v tem primeru '''skupni predstavnik obdrži to lastnost toliko časa, dokler stranke ne postavijo drugega skupnega predstavnika ali pooblaščenca.''' Stranka torej ne more preklicati pooblastila (pravzaprav v tem primeru ne gre za pooblastilo, ampak za postavitev skupnega predstavnika s strani upravnega organa).  </div>
<div><br></div>
<div>Glede stranke v tujini velja peti odstavek [[Zak:ZUP#53. .C4.8Dlen{{!}}53. člena ZUP]]: Če stranka, ki stalno živi v tujini, uveljavlja v Republiki Sloveniji kakšno pravico v upravnem postopku, mora imeti pooblaščenca v tem postopku, če iz kakršnihkoli razlogov ne more osebno sodelovati v postopku. </div>
<div>Udeležba oseb s stalnim prebivališčem v tujini povzroča težave z vabljenjem in s tem udeležbo v postopku, kar je v nasprotju z načeli varstva pravic strank in javne koristi ter ekonomičnosti. Zato mora imeti vsaka stranka, ki stalno živi v tujini in uveljavlja v Republiki Sloveniji kakšno pravico v upravnem postopku, pooblaščenca v tem postopku z bivališčem v Sloveniji, če iz kakršnih koli razlogov ne more osebno sodelovati v njem, kot določa peti odstavek 53. člena ZUP. Ta določba ZUP je časovno uporabljiva še pred fazo vročanja, zato se uporablja primarno, če denimo stranka, ki stalno živi v tujini, po pošti iz tujine pošlje zahtevo za začetek postopka, s katero želi uveljavljati kakšno pravico. Organ torej mora zahtevati postavitev pooblaščenca z bivališčem v Sloveniji, toda le, če stranka sama, ki biva v tujini, v postopku ne more osebno sodelovati ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vro%C4%8Danje_stranki_oziroma_stranskemu_udele%C5%BEencu_s_prebivali%C5%A1%C4%8Dem_v_tujini_in_vpra%C5%A1anje_prevoda_dokumentov Upravna svetovalnica]). </div>
<div>'''Ker ima stranka, ki sicer stalno živi v tujini, v primeru postavljenega skupnega predstavnika ali skupnega pooblaščenca, že osebo, ki jo bo zastopala v postopku, postavitev posebnega pooblaščenca ni potrebna. '''Z drugimi besedami – skupni predstavnik zastopa tako stranke, ki stalno živijo v tujini kot stranke, ki stalno živijo v Sloveniji.    </div>
<div></div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]

Več strank v postopku ter skupni predstavnik ali zastopnik

2024-03-25T21:18:21Z

VrecarMaja: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Več strank v postopku ter skupni predstavnik ali zastopnik - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 25. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kadar v postopku sodeluje več strank, pa nimajo nasprotnih interesov, jim lahko organ postavi skupnega predstavnika. Ali lahko stranka, ki ji je bil postavljen skupni predstavnik s sklepom organa (ker si stranke niso tega postavile same), prekliče pooblastilo na podlagi takšnega sklepa? Če to lahko stori, kot je razbrati iz 52. člena ZUP, v čem je sploh smisel postavljanja skupnega predstavnika, saj se element ekonomičnosti izgubi?<br>Kako pa ravna organ glede zastopnikov, če je ena od več strank v tujini in bi zanjo prišel v poštev 55. člen ZUP, torej postavitev pooblaščenca s sklepom organa - se tedaj postavi tej stranki pooblaščenca, ostalim pa skupnega predstavnika ali vsem slednjega?<br>

== '''Odgovor:''' ==

<div>Če v postopku o isti upravni zadevi nastopa več strank, katerih interes ni nasprotujoč, morajo po določbi [[Zak:ZUP#52. .C4.8Dlen{{!}}52. člena ZUP]] navesti, katera od njih bo nastopala kot njihov skupni predstavnik ali si postaviti skupnega pooblaščenca, da organ ekonomično vodi postopek in komunicira le z eno, ne z več strankami. Če si stranke na poziv organa ne postavijo skupnega predstavnika ali pooblaščenca s pooblastilom, ga postavi organ s sklepom.</div><div>Skupni predstavnik je torej hkrati ena izmed strank in pooblaščenec ostalih strank.</div><div>Skupni predstavnik ali pooblaščenec opravlja vsa dejanja v postopku za vse stranke. Po izdaji odločbe pa lahko vsak stranka sama vlaga pritožbo ali druga pravna sredstva. Ni več vezana na skupnega predstavnika oziroma pooblaščenca (52. člen ZUP).</div><div>Če ob skupnem predstavniku stranka nastopa tudi sama, mora procesna dejanja opravljati v rokih, ki tečejo za skupnega predstavnika. Organ ne povabi nujno stranke posebej k opravljanju posameznih dejanj. Dejanja, opravljena po skupnem predstavniku, vežejo vse stranke. (vse do tu: Kovač, Jerovšek: Upravni postopek in upravni spor, 2023)</div><div>Postavitev (po strankah) ali določitev (po organu) skupnega predstavnika oziroma skupnega pooblaščenca ne vpliva na pravice, ki jih imajo stranke v postopku. Vsaka stranka obdrži pravico samostojno vlagati pritožbe in uporabljati druga pravna sredstva (tretji odstavek [[Zak:ZUP#56. .C4.8Dlen{{!}}56. člena ZUP]]) ter seveda tudi drugače nastopati kot stranka v postopku, dajati izjave, predloge, itd., vendar pa mora procesna dejanja opravljati v rokih, ki tečejo za skupnega predstavnika (četrti odstavek 52. člena ZUP). (Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, str. 152)</div><div>Iz določb 52. člena ZUP izhaja, da če so podani pogoji za postavitev skupnega predstavnika in če ga stranke tudi po sklepu upravnega organa ne postavijo same, ga določi upravni organ s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba, ki pa ne zadrži izvršitve.  V 2. odstavku 52. člena ZUP je določeno, da v tem primeru skupni predstavnik obdrži to lastnost toliko časa, dokler stranke ne postavijo drugega skupnega predstavnika ali pooblaščenca. Stranka torej ne more preklicati pooblastila (pravzaprav v tem primeru ne gre za pooblastilo, ampak za postavitev skupnega predstavnika s strani upravnega organa).  </div><div><br></div><div>Glede stranke v tujini velja peti odstavek [[Zak:ZUP#53. .C4.8Dlen{{!}}53. člena ZUP]]: Če stranka, ki stalno živi v tujini, uveljavlja v  Republiki Sloveniji kakšno pravico v upravnem postopku, mora imeti pooblaščenca v tem postopku, če iz kakršnihkoli razlogov ne more osebno sodelovati v postopku. </div><div>Udeležba oseb s stalnim prebivališčem v tujini povzroča težave z vabljenjem in s tem udeležbo v postopku, kar je v nasprotju z načeli varstva pravic strank in javne koristi ter ekonomičnosti. Zato mora imeti vsaka stranka, ki stalno živi v tujini in uveljavlja v Republiki Sloveniji kakšno pravico v upravnem postopku, pooblaščenca v tem postopku z bivališčem v Sloveniji, če iz kakršnih koli razlogov ne more osebno sodelovati v njem, kot določa peti odstavek 53. člena ZUP. Ta določba ZUP je časovno uporabljiva še pred fazo vročanja, zato se uporablja primarno, če denimo stranka, ki stalno živi v tujini, po pošti iz tujine pošlje zahtevo za začetek postopka, s katero želi uveljavljati kakšno pravico. Organ torej mora zahtevati postavitev pooblaščenca z bivališčem v Sloveniji, toda le, če stranka sama, ki biva v tujini, v postopku ne more osebno sodelovati (Upravna svetovalnica). </div><div>Ker ima stranka, ki sicer stalno živi v tujini, v primeru postavljenega skupnega predstavnika ali skupnega pooblaščenca, že osebo, ki jo bo zastopala v postopku, postavitev posebnega pooblaščenca ni potrebna. Z drugimi besedami – skupni predstavnik zastopa tako stranke, ki stalno živijo v tujini kot stranke, ki stalno živijo v Sloveniji.    </div><div></div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]

Več strank v postopku ter skupni predstavnik ali zastopnik

2024-03-25T21:14:17Z

VrecarMaja: /* Želite podati svoje mnenje: */

Več strank v postopku ter skupni predstavnik ali zastopnik

2024-03-25T21:13:32Z

VrecarMaja: /* Vprašanje: */

Več strank v postopku ter skupni predstavnik ali zastopnik

2024-03-25T21:12:44Z

VrecarMaja: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */

== '''Zadeva: Več strank v postopku ter skupni predstavnik ali zastopnik - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 25. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja<br>

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora <br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Več strank v postopku ter skupni predstavnik ali zastopnik

2024-03-25T21:11:55Z

VrecarMaja: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Sprememba pravnega pouka in pošiljanje pritožb po e-pošti

2024-03-14T14:33:51Z

VrecarMaja: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Sprememba pravnega pouka in pošiljanje pritožb po e-pošti – V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 14. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' drugo

== '''Vprašanje:''' ==

Pri organu razmišljamo, da bi spremenili pouk o pravnem sredstvu upravnih aktov zaradi zadnjih sprememb ZUP v zvezi z digitalizacijo. V njem bi dodali možnost pošiljanja pritožb po e-pošti. Zanima nas, ali je treba oziroma ali je priporočljivo v pouku navesti, da je treba poslati pritožbo z digitalnim podpisom ali, ne glede na različna stališča glede digitalnega podpisa takih pritožb.

== '''Odgovor:''' ==

<div>V prvostopenjskih odločbah, zoper katere je dovoljena pritožba, je v pouku o pravnem sredstvu treba navesti: 1. na kateri organ se stranka lahko pritoži (navedba drugostopenjskega oziroma pritožbenega organa); 2. pri katerem organu se vloži (vloži se pri organu prve stopnje, ki mora biti naveden s polnim nazivom in naslovom; prvi odstavek 239. člena ZUP); '''3. na kakšen način se vloži (pisno - neposredno pri organu ali po pošti - ali ustno na zapisnik); '''4. rok, v katerem roku se vloži, da ne bo prepozna; 5. število kopij pritožbe in prilog za morebitne nasprotne stranke; 6. višina upravne taksa (po ZUP zadostuje navedba višine takse, brez tarifnih številk ZUT, ki določajo konkretno obveznost, oziroma navedba, da je pritožba takse prosta - po 15.čl ZUT se tarifna številka pri oprostitvah navede na dokumentu, v tem primeru odločbi o pritožbi). Podrobneje o pravnem pouku [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavine_pouka_o_pravnem_sredstvu v primeru Upravne svetovalnice].</div>
<div>V skladu s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]] kot vloga šteje tudi pritožba. '''Skladno z drugim odstavkom 63. člena ZUP za pisno vlogo velja vloga,''' ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, '''ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.''' </div>
<div>Kadar organ prejme pisno vlogo v fizični obliki, ki je brez podpisa, stranko pozove k dopolnitvi vloge. Če vloga ne izpolnjuje pogojev glede kvalificiranega elektronskega podpisa in organ dvomi, ali je vlogo resnično poslala oseba, ki je navedena kot vložnik, organ od stranke zahteva, da v določenem roku pisno potrdi vlogo (lahko elektronsko s kvalificiranim elektronskim podpisom ali z dokumentom v fizični obliki z lastnoročnim podpisom). (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 460).</div>
<div>Iz določbe tretjega odstavka [[Zak:ZUP#X. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]] izhaja, da se '''v primeru, če elektronska vloga (pritožba) ni podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, vložnika pozove k potrditvi le v primeru dvoma.''' Da bi dvom (in s tem dodatno administriranje s pozivi strankam in njihovimi odzivi) izključili, je torej potreben varen podpis. Če bi pravni pouk vseboval zgolj možnost vložitve pritožbe po e-pošti, brez napotka, da mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, bi bilo pričakovati, da večina pritožnikov pritožbe ne bi varno elektronsko podpisala.

'''Glede na zakonska določila ni ovir za spremembo pravnega pouka na način, ki bi strankam dovoljeval pošiljanje pritožb po e-pošti. V tem primeru je smiselno, v izogib dvomov v identiteto vložnika, navesti tudi, da se vloga podpiše z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.'''</div>
<div></div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Sestavine odločbe/sklepa po ZUP (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk, podpis/žig) in UUP]]
[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]

Sprememba pravnega pouka in pošiljanje pritožb po e-pošti

2024-03-14T14:23:27Z

VrecarMaja: /* Želite podati svoje mnenje: */

== '''Zadeva: Sprememba pravnega pouka in pošiljanje pritožb po e-pošti – V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 14. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' drugo

== '''Vprašanje:''' ==

Pri organu razmišljamo, da bi spremenili pouk o pravnem sredstvu upravnih aktov zaradi zadnjih sprememb ZUP v zvezi z digitalizacijo. V njem bi dodali možnost pošiljanja pritožb po e-pošti. Zanima nas, ali je treba oziroma ali je priporočljivo v pouku navesti, da je treba poslati pritožbo z digitalnim podpisom ali, ne glede na različna stališča glede digitalnega podpisa takih pritožb.

== '''Odgovor:''' ==

<div>V prvostopenjskih odločbah, zoper katere je dovoljena pritožba, je v pouku o pravnem sredstvu treba navesti: 1. na kateri organ se stranka lahko pritoži (navedba drugostopenjskega oziroma pritožbenega organa); 2. pri katerem organu se vloži (vloži se pri organu prve stopnje, ki mora biti naveden s polnim nazivom in naslovom; prvi odstavek 239. člena ZUP); 3. na kakšen način se vloži (pisno - neposredno pri organu ali po pošti - ali ustno na zapisnik); 4. rok, v katerem roku se vloži, da ne bo prepozna; 5. število kopij pritožbe in prilog za morebitne nasprotne stranke; 6. višina upravne taksa (po ZUP zadostuje navedba višine takse, brez tarifnih številk ZUT, ki določajo konkretno obveznost, oziroma navedba, da je pritožba takse prosta - po 15.čl ZUT se tarifna številka pri oprostitvah navede na dokumentu, v tem primeru odločbi o pritožbi). Podrobneje o pravnem pouku v primeru Upravne svetovalnice.</div><div>V skladu s 1. odstavkom 63. člena ZUP kot vloga šteje tudi pritožba. Skladno z drugim odstavkom 63. člena ZUP za pisno vlogo velja vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. </div><div>Kadar organ prejme pisno vlogo v fizični obliki, ki je brez podpisa, stranko pozove k dopolnitvi vloge. Če vloga ne izpolnjuje pogojev glede kvalificiranega elektronskega podpisa in organ dvomi, ali je vlogo resnično poslala oseba, ki je navedena kot vložnik, organ od stranke zahteva, da v določenem roku pisno potrdi vlogo (lahko elektronsko s kvalificiranim elektronskim podpisom ali z dokumentom v fizični obliki z lastnoročnim podpisom). (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 460).</div><div>Iz določbe 3. odstavka 67. člena ZUP izhaja, da se v primeru, če elektronska vloga (pritožba) ni podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, vložnika pozove k potrditvi le v primeru dvoma. Da bi se dvom (in s tem dodatno administriranje s pozivi strankam in njihovimi odzivi) izključil, je torej potreben varen podpis. Če bi pravni pouk vseboval zgolj možnost vložitve pritožbe po e-pošti, brez napotka, da mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, bi bilo pričakovati, da večina pritožnikov pritožbe ne bi varno elektronsko podpisala.       </div><div>Glede na zakonska določila ni ovir za spremembo pravnega pouka na način, ki bi strankam dovoljeval pošiljanje pritožb po e-pošti.  V tem primeru je smiselno, v izogib dvomov v identiteto vložnika, navesti tudi, da se vloga podpiše z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.</div><div></div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Sestavine odločbe/sklepa po ZUP (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk, podpis/žig) in UUP]]
[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]

Sprememba pravnega pouka in pošiljanje pritožb po e-pošti

2024-03-14T14:22:09Z

VrecarMaja: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Sprememba pravnega pouka in pošiljanje pritožb po e-pošti – V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 14. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' drugo

== '''Vprašanje:''' ==

Pri organu razmišljamo, da bi spremenili pouk o pravnem sredstvu upravnih aktov zaradi zadnjih sprememb ZUP v zvezi z digitalizacijo. V njem bi dodali možnost pošiljanja pritožb po e-pošti. Zanima nas, ali je treba oziroma ali je priporočljivo v pouku navesti, da je treba poslati pritožbo z digitalnim podpisom ali, ne glede na različna stališča glede digitalnega podpisa takih pritožb.

== '''Odgovor:''' ==

<div>V prvostopenjskih odločbah, zoper katere je dovoljena pritožba, je v pouku o pravnem sredstvu treba navesti: 1. na kateri organ se stranka lahko pritoži (navedba drugostopenjskega oziroma pritožbenega organa); 2. pri katerem organu se vloži (vloži se pri organu prve stopnje, ki mora biti naveden s polnim nazivom in naslovom; prvi odstavek 239. člena ZUP); 3. na kakšen način se vloži (pisno - neposredno pri organu ali po pošti - ali ustno na zapisnik); 4. rok, v katerem roku se vloži, da ne bo prepozna; 5. število kopij pritožbe in prilog za morebitne nasprotne stranke; 6. višina upravne taksa (po ZUP zadostuje navedba višine takse, brez tarifnih številk ZUT, ki določajo konkretno obveznost, oziroma navedba, da je pritožba takse prosta - po 15.čl ZUT se tarifna številka pri oprostitvah navede na dokumentu, v tem primeru odločbi o pritožbi). Podrobneje o pravnem pouku v primeru Upravne svetovalnice.</div><div>V skladu s 1. odstavkom 63. člena ZUP kot vloga šteje tudi pritožba. Skladno z drugim odstavkom 63. člena ZUP za pisno vlogo velja vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. </div><div>Kadar organ prejme pisno vlogo v fizični obliki, ki je brez podpisa, stranko pozove k dopolnitvi vloge. Če vloga ne izpolnjuje pogojev glede kvalificiranega elektronskega podpisa in organ dvomi, ali je vlogo resnično poslala oseba, ki je navedena kot vložnik, organ od stranke zahteva, da v določenem roku pisno potrdi vlogo (lahko elektronsko s kvalificiranim elektronskim podpisom ali z dokumentom v fizični obliki z lastnoročnim podpisom). (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 460).</div><div>Iz določbe 3. odstavka 67. člena ZUP izhaja, da se v primeru, če elektronska vloga (pritožba) ni podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, vložnika pozove k potrditvi le v primeru dvoma. Da bi se dvom (in s tem dodatno administriranje s pozivi strankam in njihovimi odzivi) izključil, je torej potreben varen podpis. Če bi pravni pouk vseboval zgolj možnost vložitve pritožbe po e-pošti, brez napotka, da mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, bi bilo pričakovati, da večina pritožnikov pritožbe ne bi varno elektronsko podpisala.       </div><div>Glede na zakonska določila ni ovir za spremembo pravnega pouka na način, ki bi strankam dovoljeval pošiljanje pritožb po e-pošti.  V tem primeru je smiselno, v izogib dvomov v identiteto vložnika, navesti tudi, da se vloga podpiše z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.</div><div></div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Sprememba pravnega pouka in pošiljanje pritožb po e-pošti

2024-03-14T14:21:14Z

VrecarMaja: /* Vprašanje: */

Sprememba pravnega pouka in pošiljanje pritožb po e-pošti

2024-03-14T14:20:46Z

VrecarMaja: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */

== '''Zadeva: Sprememba pravnega pouka in pošiljanje pritožb po e-pošti – V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 14. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja<br>

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora <br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Sprememba pravnega pouka in pošiljanje pritožb po e-pošti

2024-03-14T14:20:22Z

VrecarMaja: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Prekinitev postopka in predlog za nadaljevanje ali nova dejstva

2024-03-06T14:17:32Z

VrecarMaja: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Prekinitev postopka in predlog za nadaljevanje ali nova dejstva - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 6. 3. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je s sklepom prekinil postopek zaradi rešitve predhodnega vprašanja (5. točka prvega odstavka 153. člena ZUP).<br>Kako postopati v primeru, če zoper sklep o prekinitvi postopka stranka ni podala pritožbe, je pa po preteku enega leta preko pooblaščenega odvetnika podala predlog  za nadaljevanje, saj meni, da navedeno predhodno vprašanje ne bi smelo vplivati na rešitev zadeve?<br>Med tekom prekinitve postopka je upravni organ izvedel za novo dejstvo, ki bi, če bi bilo znano pred izdajo sklepa o prekinitvi, vplivalo na to, da bi upravni organ že na podlagi tega dejstva odločil (izdal negativno odločbo). Ali je treba glede na določbo 152. člena ZUP počakati, da sodišče odloči o tem predhodnem vprašanju?<br>

== '''Odgovor:''' ==

<div>Primere prekinitve postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja ter trajanja te prekinitve določa zakon. ZUP določa, da če organ sklene, da ne bo sam reševal predhodnega vprašanja oziroma ga po zakonu ne more reševati, prekinitev traja, dokler predhodno vprašanje ni dokončno oziroma pravnomočno rešeno ([[ Zak:ZUP#152. .C4.8Dlen{{!}}152. člen ZUP]]) (Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, str. 262-263).  </div>
<div>S prekinitvijo prenehajo teči vsi roki, določeni za procesna dejanja.</div>
<div>O prekinitvi postopka se odloči s sklepom o prekinitvi postopka (prvi odstavek [[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. člen ZUP]]). '''Prekinitev traja dokler so podani razlogi za prekinitev postopka. Prenehanje trajanja prekinitve tako nastopi ex lege, o tem se ne izda poseben sklep''' (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 521).</div>
<div>ZUP ureja sklepe v členih 224. do 226. Iz teh določb izhaja, da se s sklepom odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka ter o vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v uvezi z izvedbo postopka in se o njih ne odloča z odločbo. Sklep se prizadetim osebam naznani ustno, pisno pa se izda, če ima stranka zoper sklep pravico pritožbe. Če je zoper sklep dovoljena pritožba, mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pritožbi.</div>
<div>'''Strankin predlog za nadaljevanje postopka je procesni predlog, ki ga stranka lahko kadarkoli poda in o njem mora upravni organ odločiti. '''Vendar pa je lahko tak sklep zelo kratek in brez posebne predpisane oblike (npr. zgolj v obliki uradnega zaznamka o vsebini odločitve, navzočim strankam je lahko naznanjen ustno), saj o tem ni dolžan izdati posebnega pisnega in vsebinsko obrazloženega sklepa. Procesni sklep mora biti obrazložen namreč zgolj tedaj, ko to določa zakon, med drugim, če je zoper sklep dovoljena pritožba (tedaj mora vsebovati tudi pravni pouk skladno z [[Zak:ZUP#228. .C4.8Dlen{{!}}228. člen ZUP]]). V zvezi z navedenim procesnim predlogom stranke pa izdaja takega sklepa po zakonu ni predvidena (glej npr. sodbo Vrhovnega sodišča št. [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111432417 X Ips 30/2017] z dne 11. 06. 2019 v podobni procesni situaciji), enako tudi v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 522.    </div>
<div>Drugo vprašanje se nanaša na nadaljevanje postopka, ki je bil prekinjen zaradi predhodnega vprašanja. Kot že navedeno zgoraj, '''prekinitev traja, dokler predhodno vprašanje pri pristojnem organu oziroma pri sodišču ni dokončno oziroma pravnomočno rešeno. Iz te določbe izhaja, da je potrebno počakati na odločitev pristojnega organa.'''</div>
<div>V sodni praksi pa naletimo tudi na drugačno stališče, glej sodbo Upravnega sodišča št. I [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111447603 U 2003/2019-21] z dne 23. 10. 2020. Iz te sodbe izhaja, da je upravni organ ravnal nepravilno, ko po prekinitvi zaradi predhodnega vprašanja, ni počakal na meritorno dokončno ali pravnomočno odločitev pristojnega organa. Pri tem pa sodišče nadaljuje, da če se je upravni organ že odločil, da kljub nerešenemu predhodnemu vprašanju nadaljuje postopek, pa bi moral sam rešiti predhodno vprašanje. </div>
<div>Iz navedenega izhaja, da je odločitev o predhodnem vprašanju nujna, in če se upravni organ odloči, da bo kljub izdanemu sklepu nadaljeval postopek, mora o predhodnem vprašanju odločiti. Če (ko) pa potem pride do dokončne ali pravnomočne odločitve pristojnega organa o predhodnem vprašanju, pa je lahko podan obnovitveni razlog po četrti točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]].  </div>
<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Predhodno vprašanje in prekinitev postopka]]

Prekinitev postopka in predlog za nadaljevanje ali nova dejstva

2024-03-06T14:10:33Z

VrecarMaja: /* Želite podati svoje mnenje: */

== '''Zadeva: Prekinitev postopka in predlog za nadaljevanje ali nova dejstva - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 6. 3. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je s sklepom prekinil postopek zaradi rešitve predhodnega vprašanja (5. točka prvega odstavka 153. člena ZUP).<br>Kako postopati v primeru, če zoper sklep o prekinitvi postopka stranka ni podala pritožbe, je pa po preteku enega leta preko pooblaščenega odvetnika podala predlog  za nadaljevanje, saj meni, da navedeno predhodno vprašanje ne bi smelo vplivati na rešitev zadeve?<br>Med tekom prekinitve postopka je upravni organ izvedel za novo dejstvo, ki bi, če bi bilo znano pred izdajo sklepa o prekinitvi, vplivalo na to, da bi upravni organ že na podlagi tega dejstva odločil (izdal negativno odločbo). Ali je treba glede na določbo 152. člena ZUP počakati, da sodišče odloči o tem predhodnem vprašanju?<br>

== '''Odgovor:''' ==

<div>Primere prekinitve postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja ter trajanja te prekinitve določa zakon. ZUP določa, da če organ sklene, da ne bo sam reševal predhodnega vprašanja oziroma ga po zakonu ne more reševati, prekinitev traja, dokler predhodno vprašanje ni dokončno oziroma pravnomočno rešeno ([[ Zak:ZUP#152. .C4.8Dlen{{!}}152. člen ZUP]]) (Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, str. 262-263).  </div>
<div>S prekinitvijo prenehajo teči vsi roki, določeni za procesna dejanja.</div>
<div>O prekinitvi postopka se odloči s sklepom o prekinitvi postopka (prvi odstavek [[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. člen ZUP]]). '''Prekinitev traja dokler so podani razlogi za prekinitev postopka. Prenehanje trajanja prekinitve tako nastopi ex lege, o tem se ne izda poseben sklep''' (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 521).</div>
<div>ZUP ureja sklepe v členih 224. do 226. Iz teh določb izhaja, da se s sklepom odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka ter o vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v uvezi z izvedbo postopka in se o njih ne odloča z odločbo. Sklep se prizadetim osebam naznani ustno, pisno pa se izda, če ima stranka zoper sklep pravico pritožbe. Če je zoper sklep dovoljena pritožba, mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pritožbi.</div>
<div>'''Strankin predlog za nadaljevanje postopka je procesni predlog, ki ga stranka lahko kadarkoli poda in o njem mora upravni organ odločiti. '''Vendar pa je lahko tak sklep zelo kratek in brez posebne predpisane oblike (npr. zgolj v obliki uradnega zaznamka o vsebini odločitve, navzočim strankam je lahko naznanjen ustno), saj o tem ni dolžan izdati posebnega pisnega in vsebinsko obrazloženega sklepa. Procesni sklep mora biti obrazložen namreč zgolj tedaj, ko to določa zakon, med drugim, če je zoper sklep dovoljena pritožba (tedaj mora vsebovati tudi pravni pouk skladno z [[Zak:ZUP#228. .C4.8Dlen{{!}}228. člen ZUP]]). V zvezi z navedenim procesnim predlogom stranke pa izdaja takega sklepa po zakonu ni predvidena (glej npr. sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 30/2017 z dne 11.06.2019 v podobni procesni situaciji), enako tudi v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 522.    </div>
<div>Drugo vprašanje se nanaša na nadaljevanje postopka, ki je bil prekinjen zaradi predhodnega vprašanja. Kot že navedeno zgoraj, '''prekinitev traja, dokler predhodno vprašanje pri pristojnem organu oziroma pri sodišču ni dokončno oziroma pravnomočno rešeno. Iz te določbe izhaja, da je potrebno počakati na odločitev pristojnega organa.'''</div>
<div>V sodni praksi pa naletimo tudi na drugačno stališče, glej sodbo Upravnega sodišča št. I U 2003/2019-21 z dne 23.10.2020. Iz te sodbe izhaja, da je upravni organ ravnal nepravilno, ko po prekinitvi zaradi predhodnega vprašanja, ni počakal na meritorno dokončno ali pravnomočno odločitev pristojnega organa. Pri tem pa sodišče nadaljuje, da če se je upravni organ že odločil, da kljub nerešenemu predhodnemu vprašanju nadaljuje postopek, pa bi moral sam rešiti predhodno vprašanje. </div>
<div>Iz navedenega izhaja, da je odločitev o predhodnem vprašanju nujna, in če se upravni organ odloči, da bo kljub izdanemu sklepu nadaljeval postopek, mora o predhodnem vprašanju odločiti. Če (ko) pa potem pride do dokončne ali pravnomočne odločitve pristojnega organa o predhodnem vprašanju, pa je lahko podan obnovitveni razlog po četrti točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]].  </div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Predhodno vprašanje in prekinitev postopka]]

Prekinitev postopka in predlog za nadaljevanje ali nova dejstva

2024-03-06T14:05:32Z

VrecarMaja: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Prekinitev postopka in predlog za nadaljevanje ali nova dejstva - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 6. 3. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je s sklepom prekinil postopek zaradi rešitve predhodnega vprašanja (5. točka prvega odstavka 153. člena ZUP).<br>Kako postopati v primeru, če zoper sklep o prekinitvi postopka stranka ni podala pritožbe, je pa po preteku enega leta preko pooblaščenega odvetnika podala predlog  za nadaljevanje, saj meni, da navedeno predhodno vprašanje ne bi smelo vplivati na rešitev zadeve?<br>Med tekom prekinitve postopka je upravni organ izvedel za novo dejstvo, ki bi, če bi bilo znano pred izdajo sklepa o prekinitvi, vplivalo na to, da bi upravni organ že na podlagi tega dejstva odločil (izdal negativno odločbo). Ali je treba glede na določbo 152. člena ZUP počakati, da sodišče odloči o tem predhodnem vprašanju?<br>

== '''Odgovor:''' ==

<div>Primere prekinitve postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja ter trajanja te prekinitve določa zakon. ZUP določa, da če organ sklene, da ne bo sam reševal predhodnega vprašanja oziroma ga po zakonu ne more reševati, prekinitev traja, dokler predhodno vprašanje ni dokončno oziroma pravnomočno rešeno ([[ Zak:ZUP#152. .C4.8Dlen{{!}}152. člen ZUP]]) (Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, str. 262-263).  </div>
<div>S prekinitvijo prenehajo teči vsi roki, določeni za procesna dejanja.</div>
<div>O prekinitvi postopka se odloči s sklepom o prekinitvi postopka (prvi odstavek [[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. člen ZUP]]). '''Prekinitev traja dokler so podani razlogi za prekinitev postopka. Prenehanje trajanja prekinitve tako nastopi ex lege, o tem se ne izda poseben sklep''' (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 521).</div>
<div>ZUP ureja sklepe v členih 224. do 226. Iz teh določb izhaja, da se s sklepom odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka ter o vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v uvezi z izvedbo postopka in se o njih ne odloča z odločbo. Sklep se prizadetim osebam naznani ustno, pisno pa se izda, če ima stranka zoper sklep pravico pritožbe. Če je zoper sklep dovoljena pritožba, mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pritožbi.</div>
<div>'''Strankin predlog za nadaljevanje postopka je procesni predlog, ki ga stranka lahko kadarkoli poda in o njem mora upravni organ odločiti. '''Vendar pa je lahko tak sklep zelo kratek in brez posebne predpisane oblike (npr. zgolj v obliki uradnega zaznamka o vsebini odločitve, navzočim strankam je lahko naznanjen ustno), saj o tem ni dolžan izdati posebnega pisnega in vsebinsko obrazloženega sklepa. Procesni sklep mora biti obrazložen namreč zgolj tedaj, ko to določa zakon, med drugim, če je zoper sklep dovoljena pritožba (tedaj mora vsebovati tudi pravni pouk skladno z [[Zak:ZUP#228. .C4.8Dlen{{!}}228. člen ZUP]]). V zvezi z navedenim procesnim predlogom stranke pa izdaja takega sklepa po zakonu ni predvidena (glej npr. sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 30/2017 z dne 11.06.2019 v podobni procesni situaciji), enako tudi v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 522.    </div>
<div>Drugo vprašanje se nanaša na nadaljevanje postopka, ki je bil prekinjen zaradi predhodnega vprašanja. Kot že navedeno zgoraj, '''prekinitev traja, dokler predhodno vprašanje pri pristojnem organu oziroma pri sodišču ni dokončno oziroma pravnomočno rešeno. Iz te določbe izhaja, da je potrebno počakati na odločitev pristojnega organa.'''</div>
<div>V sodni praksi pa naletimo tudi na drugačno stališče, glej sodbo Upravnega sodišča št. I U 2003/2019-21 z dne 23.10.2020. Iz te sodbe izhaja, da je upravni organ ravnal nepravilno, ko po prekinitvi zaradi predhodnega vprašanja, ni počakal na meritorno dokončno ali pravnomočno odločitev pristojnega organa. Pri tem pa sodišče nadaljuje, da če se je upravni organ že odločil, da kljub nerešenemu predhodnemu vprašanju nadaljuje postopek, pa bi moral sam rešiti predhodno vprašanje. </div>
<div>Iz navedenega izhaja, da je odločitev o predhodnem vprašanju nujna, in če se upravni organ odloči, da bo kljub izdanemu sklepu nadaljeval postopek, mora o predhodnem vprašanju odločiti. Če (ko) pa potem pride do dokončne ali pravnomočne odločitve pristojnega organa o predhodnem vprašanju, pa je lahko podan obnovitveni razlog po četrti točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]].  </div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Prekinitev postopka in predlog za nadaljevanje ali nova dejstva

2024-03-06T13:59:08Z

VrecarMaja: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Prekinitev postopka in predlog za nadaljevanje ali nova dejstva - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 6. 3. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je s sklepom prekinil postopek zaradi rešitve predhodnega vprašanja (5. točka prvega odstavka 153. člena ZUP).<br>Kako postopati v primeru, če zoper sklep o prekinitvi postopka stranka ni podala pritožbe, je pa po preteku enega leta preko pooblaščenega odvetnika podala predlog  za nadaljevanje, saj meni, da navedeno predhodno vprašanje ne bi smelo vplivati na rešitev zadeve?<br>Med tekom prekinitve postopka je upravni organ izvedel za novo dejstvo, ki bi, če bi bilo znano pred izdajo sklepa o prekinitvi, vplivalo na to, da bi upravni organ že na podlagi tega dejstva odločil (izdal negativno odločbo). Ali je treba glede na določbo 152. člena ZUP počakati, da sodišče odloči o tem predhodnem vprašanju?<br>

== '''Odgovor:''' ==

<div>Primere prekinitve postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja ter trajanja te prekinitve določa zakon. ZUP določa, da če organ sklene, da ne bo sam reševal predhodnega vprašanja oziroma ga po zakonu ne more reševati, prekinitev traja, dokler predhodno vprašanje ni dokončno oziroma pravnomočno rešeno ([[ Zak:ZUP#152. .C4.8Dlen{{!}}152. člen ZUP]]) (Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, str. 262-263).  </div><div>S prekinitvijo prenehajo teči vsi roki, določeni za procesna dejanja.</div><div>O prekinitvi postopka se odloči s sklepom o prekinitvi postopka (prvi odstavek [[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. člen ZUP]]). '''Prekinitev traja dokler so podani razlogi za prekinitev postopka. Prenehanje trajanja prekinitve tako nastopi ex lege, o tem se ne izda poseben sklep''' (komentar ZUP, 2. knjiga, str. 521).</div><div>ZUP ureja sklepe v členih 224. do 226. Iz teh določb izhaja, da se s sklepom odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka ter o vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v uvezi z izvedbo postopka in se o njih ne odloča z odločbo. Sklep se prizadetim osebam naznani ustno, pisno pa se izda, če ima stranka zoper sklep pravico pritožbe. Če je zoper sklep dovoljena pritožba, mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pritožbi.</div><div>'''Strankin predlog za nadaljevanje postopka je procesni predlog, ki ga stranka lahko kadarkoli poda in o njem mora upravni organ odločiti. '''Vendar pa je lahko tak sklep zelo kratek in brez posebne predpisane oblike (npr. zgolj v obliki uradnega zaznamka o vsebini odločitve, navzočim strankam je lahko naznanjen ustno), saj o tem ni dolžan izdati posebnega pisnega in vsebinsko obrazloženega sklepa. Procesni sklep mora biti obrazložen namreč zgolj tedaj, ko to določa zakon, med drugim, če je zoper sklep dovoljena pritožba (tedaj mora vsebovati tudi pravni pouk skladno z [[Zak:ZUP#228. .C4.8Dlen{{!}}228. člen ZUP]]). V zvezi z navedenim procesnim predlogom stranke pa izdaja takega sklepa po zakonu ni predvidena (glej npr. sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 30/2017 z dne 11.06.2019 v podobni procesni situaciji), enako tudi v Komentar ZUP, 2. knjiga, str. 522.    </div><div>Drugo vprašanje se nanaša na nadaljevanje postopka, ki je bil prekinjen zaradi predhodnega vprašanja. Kot že navedeno zgoraj, '''prekinitev traja, dokler predhodno vprašanje pri pristojnem organu oziroma pri sodišču ni dokončno oziroma pravnomočno rešeno. Iz te določbe izhaja, da je potrebno počakati na odločitev pristojnega organa.'''</div><div>V sodni praksi pa naletimo tudi na drugačno stališče, glej sodbo Upravnega sodišča št. I U 2003/2019-21 z dne 23.10.2020. Iz te sodbe izhaja, da je upravni organ ravnal nepravilno, ko po prekinitvi zaradi predhodnega vprašanja, ni počakal na meritorno dokončno ali pravnomočno odločitev pristojnega organa. Pri tem pa sodišče nadaljuje, da če se je upravni organ že odločil, da kljub nerešenemu predhodnemu vprašanju nadaljuje postopek, pa bi moral sam rešiti predhodno vprašanje. </div><div>Iz navedenega izhaja, da je odločitev o predhodnem vprašanju nujna, in če se upravni organ odloči, da bo kljub izdanemu sklepu nadaljeval postopek, mora o predhodnem vprašanju odločiti. Če (ko) pa potem pride do dokončne ali pravnomočne odločitve pristojnega organa o predhodnem vprašanju, pa je lahko podan obnovitveni razlog po četrti točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]].  </div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Prekinitev postopka in predlog za nadaljevanje ali nova dejstva

2024-03-06T13:37:19Z

VrecarMaja: /* Vprašanje: */

Prekinitev postopka in predlog za nadaljevanje ali nova dejstva

2024-03-06T13:36:52Z

VrecarMaja: /* Zadeva: Prekinitev postopka in predlog za nadaljevanje ali nova dejstva - V USKLAJEVANJU */

== '''Zadeva: Prekinitev postopka in predlog za nadaljevanje ali nova dejstva - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 6. 3. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja<br>

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora <br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Prekinitev postopka in predlog za nadaljevanje ali nova dejstva

2024-03-06T13:35:55Z

VrecarMaja: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */

== '''Zadeva: Prekinitev postopka in predlog za nadaljevanje ali nova dejstva - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 6. 3. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja<br>

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora <br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Prekinitev postopka in predlog za nadaljevanje ali nova dejstva

2024-03-06T13:34:50Z

VrecarMaja: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja<br>

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora <br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Upoštevanje novih dejstev v pritožbi na odločbo na prvi stopnji

2024-02-26T20:57:58Z

VrecarMaja: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: Upoštevanje novih dejstev v pritožbi na odločbo na prvi stopnji - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 26. 2. 2023<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka/zavarovanec na zahtevi za priznanje pravice do pokojnine ni označil, da pri priznanju/odmeri pokojnine uveljavlja otroke in tudi ni navedel njihovih podatkov. Posledično navedeno dejstvo ni bilo upoštevano v postopku odločanja (dodatni odmerni odstotek). Po vročitvi odločbe je zavarovanec vložil pritožbo, v kateri je navedel, da pri odmeri niso bili upoštevani otroci. Ali to dejstvo lahko upoštevamo in pritožbi ugodimo, ali pritožbo zavrnemo, ker pritožnik navaja novo dejstvo, ki ga prej ni navedel? Kaj pomeni "upravičeno ni mogla navesti" (238. člen ZUP)?

== '''Odgovor:''' ==

'''Obliko in vsebino pritožbe določa '''[[Zak:ZUP#238. .C4.8Dlen{{!}}238. člen ZUP]]'''. '''Za samo vsebino pritožbe (pritožbeni zahtevek oziroma predlog) zadostuje, da pritožnik v njej razloži, zakaj izpodbija odločbo: v katerem pogledu ni zadovoljen z odločbo ter ali jo izpodbija v celoti ali le deloma. Pritožbe ni treba posebej utemeljiti (načelo laične pritožbe). (Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, stran 377).<br>'''V pritožbi stranka lahko navede tudi nova dejstva in predlaga tudi nove dokaze (''beneficium novorum'') ter z njimi izpodbija popolnost oziroma pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja. '''Hkrati mora stranka obrazložiti, zakaj novih dejstev in dokazov ni navedla oziroma predlagala že prej v postopku na prvi stopnji (2. odstavek 238. člena ZUP). Nova dejstva in nove dokaze lahko upošteva pritožbeni organ pri svojem odločanju kot pritožbene razloge samo tedaj, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi (po Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str 377-378).<br>'''Organ naj o upoštevanju novih dejstev odloči v vsakem primeru posebej, enoznačnega odgovora ni.''' <br>V konkretnem primeru, ko stranka navaja, da pri odmeri pokojnine niso upoštevani otroci, gre za dejstvo, ki je bilo znano že ob odločanju na prvi stopnji.<br>Ni znano, kaj je stranka navedla v obrazložitvi, zakaj novih dejstev in dokazov ni navedla oziroma predlagala že prej v postopku na prvi stopnji. Obrazložitev naj organ upošteva pri presoji, ali bo upošteval nova dejstva ali ne. '''Prav tako naj ob presoji organ preveri, ali je med odločanjem na prvi stopnji ravnal skladno s '''[[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. členom ZUP]]''', ki govori o varstvu pravic strank in varstvu javnih koristi in '''[[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. členom ZUP]]'''. '''Skladno z določili 139. člena lahko uradna oseba, ki vodi postopek, med postopkom ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe, tudi o tistih, ki v postopku še niso bila navedena.<br>'''V primeru, da gre za prava neuko stranko in da ne gre za izigravanje postopka, je smiselno izdati nadomestno odločbo, če so za to izpolnjeni vsi pogoji.'''<br>Podobno govori tudi sodna praksa, na primer sodba USRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113050715 U 1611/2010]. Iz te sodbe izhaja, da je bila stranki dana možnost sodelovanja, da je bila seznanjena z ugotovitvami organa, vendar se ni odzvala (kar v danem primeru očitno ni podano). Kljub temu je sodišče presodilo, da ker je stranka prava neuka in je v postopku nastopila sama, brez pooblaščenca, ji je potrebno priznati beneficium novorum, z obrazložitvijo: »Pogoj, da so razlogi upravičeni, se namreč nanaša na pritožbo in s tem na redno pravno sredstvo, ki sodi med temeljna upravičenja v upravnem postopku in nenazadnje tudi med pravice, zagotovljene z Ustavo. To pa pomeni, da gre pri pritožbi za pravno sredstvo, ki naj bi, drugače kot izredna pravna sredstva, kakršna je npr. obnova postopka, zagotavljala pravno varstvo tako v dejanskem kot v pravnem pogledu ter na ta način v kar največji možni meri omogočila, da se v postopku ugotovi resnično dejansko stanje stvari in s tem materialna resnica, ki tako kot pravica do pritožbe sodi med temeljna načela upravnega postopka. Kot neupravičena bi bilo zato treba v načelu šteti le tista ravnanja, ki kažejo na zlorabo prava in na namen zavlačevanja predpisanih postopkov, česar pa, kot že rečeno, v ravnanju tožnice ni zaslediti.«   <br><br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

Upoštevanje novih dejstev v pritožbi na odločbo na prvi stopnji

2024-02-26T20:50:02Z

VrecarMaja: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Upoštevanje novih dejstev v pritožbi na odločbo na prvi stopnji - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 26. 2. 2023<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka/zavarovanec na zahtevi za priznanje pravice do pokojnine ni označil, da pri priznanju/odmeri pokojnine uveljavlja otroke in tudi ni navedel njihovih podatkov. Posledično navedeno dejstvo ni bilo upoštevano v postopku odločanja (dodatni odmerni odstotek). Po vročitvi odločbe zavarovanec vloži pritožbo, v kateri navaja, da pri odmeri niso bili upoštevani otroci. Ali to dejstvo lahko upoštevamo in pritožbi ugodimo, ali pritožbo zavrnemo, ker pritožnik navaja novo dejstvo, ki ga prej ni navedel? Kaj pomeni "upravičeno ni mogla navesti" (238. člena ZUP)?

== '''Odgovor:''' ==

'''Obliko in vsebino pritožbe določa '''[[Zak:ZUP#238. .C4.8Dlen{{!}}238. člen ZUP]]'''. '''Za samo vsebino pritožbe (pritožbeni zahtevek oziroma predlog) zadostuje, da pritožnik v njej razloži, zakaj izpodbija odločbo: v katerem pogledu ni zadovoljen z odločbo ter ali jo izpodbija v celoti ali le deloma. Pritožbe ni treba posebej utemeljiti (načelo laične pritožbe). (Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, stran 377).<br>'''V pritožbi stranka lahko navede tudi nova dejstva in predlaga tudi nove dokaze (''beneficium novorum'') ter z njimi izpodbija popolnost oziroma pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja. '''Hkrati mora stranka obrazložiti, zakaj novih dejstev in dokazov ni navedla oziroma predlagala že prej v postopku na prvi stopnji (2. odstavek 238. člena ZUP). Nova dejstva in nove dokaze lahko upošteva pritožbeni organ pri svojem odločanju kot pritožbene razloge samo tedaj, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi (po Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str 377-378).<br>'''Organ naj o upoštevanju novih dejstev odloči v vsakem primeru posebej, enoznačnega odgovora ni.''' <br>V konkretnem primeru, ko stranka navaja, da pri odmeri pokojnine niso upoštevani otroci, gre za dejstvo, ki je bilo znano že ob odločanju na prvi stopnji.<br>Ni znano, kaj je stranka navedla v obrazložitvi, zakaj novih dejstev in dokazov ni navedla oziroma predlagala že prej v postopku na prvi stopnji. Obrazložitev naj organ upošteva pri presoji, ali bo upošteval nova dejstva ali ne. '''Prav tako naj ob presoji organ preveri, ali je med odločanjem na prvi stopnji ravnal skladno s '''[[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. členom ZUP]]''', ki govori o varstvu pravic strank in varstvu javnih koristi in '''[[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. členom ZUP]]'''. '''Skladno z določili 139. člena lahko uradna oseba, ki vodi postopek, med postopkom ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe, tudi o tistih, ki v postopku še niso bila navedena.<br>'''V primeru, da gre za prava neuko stranko in da ne gre za izigravanje postopka, je smiselno izdati nadomestno odločbo, če so za to izpolnjeni vsi pogoji.'''<br>Podobno govori tudi sodna praksa, na primer sodba USRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113050715 U 1611/2010]. Iz te sodbe izhaja, da je bila stranki dana možnost sodelovanja, da je bila seznanjena z ugotovitvami organa, vendar se ni odzvala (kar v danem primeru očitno ni podano). Kljub temu je sodišče presodilo, da ker je stranka prava neuka in je v postopku nastopila sama, brez pooblaščenca, ji je potrebno priznati beneficium novorum, z obrazložitvijo: »Pogoj, da so razlogi upravičeni, se namreč nanaša na pritožbo in s tem na redno pravno sredstvo, ki sodi med temeljna upravičenja v upravnem postopku in nenazadnje tudi med pravice, zagotovljene z Ustavo. To pa pomeni, da gre pri pritožbi za pravno sredstvo, ki naj bi, drugače kot izredna pravna sredstva, kakršna je npr. obnova postopka, zagotavljala pravno varstvo tako v dejanskem kot v pravnem pogledu ter na ta način v kar največji možni meri omogočila, da se v postopku ugotovi resnično dejansko stanje stvari in s tem materialna resnica, ki tako kot pravica do pritožbe sodi med temeljna načela upravnega postopka. Kot neupravičena bi bilo zato treba v načelu šteti le tista ravnanja, ki kažejo na zlorabo prava in na namen zavlačevanja predpisanih postopkov, česar pa, kot že rečeno, v ravnanju tožnice ni zaslediti.«   <br><br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

Upoštevanje novih dejstev v pritožbi na odločbo na prvi stopnji

2024-02-26T20:31:50Z

VrecarMaja: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Upoštevanje novih dejstev v pritožbi na odločbo na prvi stopnji - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 26. 2. 2023<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka/zavarovanec na zahtevi za priznanje pravice do pokojnine ni označil, da pri priznanju/odmeri pokojnine uveljavlja otroke in tudi ni navedel njihovih podatkov. Posledično navedeno dejstvo ni bilo upoštevano v postopku odločanja (dodatni odmerni odstotek). Po vročitvi odločbe zavarovanec vloži pritožbo, v kateri navaja, da pri odmeri niso bili upoštevani otroci. Ali to dejstvo lahko upoštevamo in pritožbi ugodimo, ali pritožbo zavrnemo, ker pritožnik navaja novo dejstvo, ki ga prej ni navedel? Kaj pomeni "upravičeno ni mogla navesti" (238. člena ZUP)?

== '''Odgovor:''' ==

Obliko in vsebino pritožbe določa 238. člen ZUP. Za samo vsebino pritožbe (pritožbeni zahtevek oziroma predlog) zadostuje, da pritožnik v njej razloži, zakaj izpodbija odločbo: v katerem pogledu ni zadovoljen z odločbo ter ali jo izpodbija v celoti ali le deloma. Pritožbe ni treba posebej utemeljiti (načelo laične pritožbe). (Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, stran 377).<br>V pritožbi stranka lahko navede tudi nova dejstva in predlaga tudi nove dokaze (beneficium novorum) ter z njimi izpodbija popolnost oziroma pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja. Hkrati mora stranka obrazložiti, zakaj novih dejstev in dokazov ni navedla oziroma predlagala že prej v postopku na prvi stopnji (2. odstavek 238. člena ZUP).  Nova dejstva in nove dokaze lahko upošteva pritožbeni organ pri svojem odločanju kot pritožbene razloge samo tedaj, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. (po Kerševan, Androjna, 2017, upravno procesno pravo, str 377-378)<br>Organ naj o upoštevanju novih dejstev odloči v vsakem primeru posebej, enoznačnega odgovora ni. <br>V konkretnem primeru, ko stranka navaja, da pri odmeri pokojnine niso upoštevani otroci, gre za dejstvo, ki je bilo znano že ob odločanju na prvi stopnji.<br>Ni znano, kaj je stranka navedla v obrazložitvi, zakaj novih dejstev in dokazov ni navedla oziroma predlagala že prej v postopku na prvi stopnji. Obrazložitev naj organ upošteva pri presoji, ali bo upošteval nova dejstva ali ne. Prav tako naj ob presoji organ preveri, ali je med odločanjem na prvi stopnji ravnal skladno s 7. členom ZUP, ki govori o varstvu pravic strank in varstvu javnih koristi in 139. členom ZUP. Skladno z določili 139. člena lahko uradna oseba, ki vodi postopek, med postopkom ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe, tudi o tistih, ki v postopku še niso bila navedena.<br>V primeru, da gre za prava neuko stranko in da ne gre za izigravanje postopka, je smiselno izdati nadomestno odločbo, če so za to izpolnjeni vsi pogoji.<br>Podobno govori tudi sodna praksa (sodba I U 1611/2010). Iz te sodbe izhaja, da je bila stranki dana možnost sodelovanja, da je bila seznanjena z ugotovitvami organa, vendar se ni odzvala (kar v danem primeru očitno ni podano). Kljub temu je sodišče presodilo, da ker je stranka prava neuka in je v postopku nastopila sama, brez pooblaščenca, ji je potrebno priznati beneficium novorum, z obrazložitvijo: »Pogoj, da so razlogi upravičeni, se namreč nanaša na pritožbo in s tem na redno pravno sredstvo, ki sodi med temeljna upravičenja v upravnem postopku in nenazadnje tudi med pravice, zagotovljene z Ustavo. To pa pomeni, da gre pri pritožbi za pravno sredstvo, ki naj bi, drugače kot izredna pravna sredstva, kakršna je npr. obnova postopka, zagotavljala pravno varstvo tako v dejanskem kot v pravnem pogledu ter na ta način v kar največji možni meri omogočila, da se v postopku ugotovi resnično dejansko stanje stvari in s tem materialna resnica, ki tako kot pravica do pritožbe sodi med temeljna načela upravnega postopka. Kot neupravičena bi bilo zato treba v načelu šteti le tista ravnanja, ki kažejo na zlorabo prava in na namen zavlačevanja predpisanih postopkov, česar pa, kot že rečeno, v ravnanju tožnice ni zaslediti.«   <br><br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

Upoštevanje novih dejstev v pritožbi na odločbo na prvi stopnji

2024-02-26T20:30:30Z

VrecarMaja: /* Vprašanje: */

Upoštevanje novih dejstev v pritožbi na odločbo na prvi stopnji

2024-02-26T20:29:14Z

VrecarMaja: /* Želite podati svoje mnenje: */

== '''Zadeva: Upoštevanje novih dejstev v pritožbi na odločbo na prvi stopnji - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 26. 2. 2023<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja<br>

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora <br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

Upoštevanje novih dejstev v pritožbi na odločbo na prvi stopnji

2024-02-26T20:28:15Z

VrecarMaja: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */

== '''Zadeva: Upoštevanje novih dejstev v pritožbi na odločbo na prvi stopnji - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 26. 2. 2023<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja<br>

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora <br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Upoštevanje novih dejstev v pritožbi na odločbo na prvi stopnji

2024-02-26T20:27:30Z

VrecarMaja: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči

2024-02-12T09:50:11Z

VrecarMaja: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči''' ==

'''Datum odgovora:''' 24. 1. 2023<br>'''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kakšen je pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči, ki ima prebivališče v kraju A, delovno mesto v kraju B in se je udeležila postopka na ustni obravnavi v kraju C, kamor je prišla z delovnega mesta, glede na to, da Pravilnik o stroških v upravnem postopku določa samo povračilo stroškov od in nazaj do prebivališča? Kako se obračuna stroške pri organu, če je oseba upravičena do plačila potnih stroškov od kraja bivališča do kraja obravnave, obenem pa ji pripada nadomestilo plače za čas potovanja od delovnega mesta do kraja zaslišanja in nazaj na delovno mesto?

== '''Odgovor:''' ==

Pravica do povračila potnih stroškov pričam in izvedencem je določena v [[Zak:ZUP#119. .C4.8Dlen{{!}}119. členu ZUP]], vendar '''ne opredeljuje kraja, od koder se te stroške lahko uveljavlja'''. Povračila stroškov postopka podrobneje določa [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6987 Pravilnik o stroških v upravnem postopku] (v nadaljevanju Pravilnik). Pravilnik v 3. členu določa, da stroški za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ali za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom obsegajo '''izdatke za potovanje od prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje, izvedensko delo ali tolmačenje, in za vrnitev.'''

Zakon torej splošno določa, da imajo priče pravico do povračila potnih stroškov, medtem ko Pravilnik izrecno veže povračilo potnih stroškov glede na prebivališče in ne tudi na delovno mesto, od koder se priča pripelje do mesta zaslišanja. O pravici do povračila potnih stroškov tudi z delovnega mesta do kraja zaslišanja, se je že izreklo tudi sodišče (UPRS Sodba I [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111431273 U 2515/2017-9] z dne 8. 1. 2019), ki pa je priznalo stroške od dejanskega kraja do kraja obravnave (iz jedra sodbe: "''Upoštevati je potrebno, da se mora '''vsakdo, ki je kot priča vabljen na zaslišanje, odzvati vabilu in priti na zaslišanje, ne glede na to v katerem kraju se takrat nahaja. Glede na navedeno zakon ne omejuje''' pravice do povrnitve potnih stroškov le od kraja stalnega prebivališča do mesta zaslišanja, ampak je priča upravičena do povračila potnih stroškov, ki ji nastanejo zaradi prihoda v kraj zaslišanja.''"

Vprašanje, ki se pojavi, je, ali gre v tem primeru za t. i. ''exceptio illegalis'', torej za primer, ko je podzakonski predpis v nasprotju z zakonom, ter kako naj ravna upravni organ v takih primerih.

Zaradi spoštovanja načela zakonitosti '''ne more upravni organ oziroma uradna oseba po lastni presoji odkloniti uporabe nižjega predpisa''', ki bi bil po njegovem mnenju v nasprotju z višjim predpisom (''exceptio illegalis''). Pravna presoja medsebojne skladnosti pravnih pravil, ki jih je treba uporabiti pri odločanju o upravnem postopku, je pridržana sodni veji oblasti. Organ, ki odloča o konkretnih upravnih zadevah, je dolžan uporabiti veljavne splošne pravne akte (po Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 67 in 408). Jerovšek (v Jerovšek, Trpin (ur.), ZUP s komentarjem, 2004, str. 57) sicer meni, da bi očitno nasprotje med zakonom in podzakonskim predpisom, ki bi identično pravico ali obveznost urejala različno, opravičevalo uradno osebo, da uporabi višjo pravno normo (podobno gl. v primeru [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Obli%C4%8Dnost_odlo%C4%8Dbe_po_podro%C4%8Dnem_predpisu Obličnost odločbe po področnem predpisu]).

Pri tem pa upravni organ ne sme odkloniti uporabe podzakonskega predpisa, ampak lahko pri razlagi oz. uporabi domnevno neskladnega podzakonskega akta tega lahko le razlaga glede na vsebino relevantnih zakonskih določb (gl. sodbo UPRS, št. I [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113043853 U 1257/2010] z dne 19. 1. 2012, in Breznik, Štucin, Marflak, ZUP s komentarjem, 2008, komentar k 6. členu). Pri tem se lahko upošteva razlaga, ki jo v skladu s svojimi pristojnostmi sprejme sodišče, v tem primeru po zgoraj citirani sodbi UPRS I U 2515/2017-9. Pri odločitvi je treba upoštevati tudi, da se mora vsakdo, ki je kot priča vabljen na zaslišanje, mora odzvati vabilu in priti na zaslišanje, pri čemer se lahko nahaja v različnih krajih, ko bi moral priti na vabljeno dejanje.

Kot neskladje med predpisi bi lahko šteli tudi dejstvo, da imajo zaposleni, ki so vabljeni kot priča, izvedenec ali tolmač pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela. Odsotnost z dela pa seveda vključuje tudi čas poti z delovnega mesta do kraja obravnave. '''V danem primeru bi lahko dejstvo, da Pravilnik določa le povračilo stroškov od bivališča, z delovnega mesta pa ne (kar je v praksi realen primer), šteli za pravno praznino''' in bi podlago za izplačilo stroškov z delovnega mesta iskali v ZUP. Organ bi na ta način še vedno pokril nujne in dejanske stroške priče, upošteval določbe glede povračila stroškov javnega prevoza ali kilometrine skladno z ustaljeno prakso ugotavljanja ustrezne višine, in tako ne bi prihajalo do sodnih sporov.

Skladno s Pravilnikom se '''potni stroški povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom.''' Povrnejo se v višini dejanskih izdatkov za potovanje s potniškim vlakom, avtobusom, ladjo ali letalom. Za potovanje s hitrim vlakom gre upravičencu povrnitev stroškov za prevoz samo, če je potoval več kot 100 km v eno smer. Višina stroškov za prevoz se ugotavlja z vozovnico ali na drug primeren način (npr. s potrdilom prevoznika, veljavnim cenikom). Stroški za prevožene kilometre se povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo. Stroški za prevožene kilometre se povrnejo tudi, če javno prevozno sredstvo vozi ob neprimernem času ali če je bilo potrebno iz kakšnega drugega opravičenega vzroka (npr. telesna okvara, bolezen, naravna nesreča) opustiti vožnjo z javnim prevoznim sredstvom.

Stroški za prevožene kilometre se obračunavajo v skladu s predpisi, ki določajo povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela z lastnim prevoznim sredstvom za zaposlene v državnih organih. Te stroške določa [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO501 Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov] (ZPSDP, Ur. l. št. 87/97 in nasl.).  V 8. členu ZPSDP določa, da se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Če zaposleni nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna '''kilometrina v višini 15 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.'''<br><br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

[[Category:Stroški postopka]]

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]]

Pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči

2024-01-25T07:15:59Z

VrecarMaja: /* Zadeva: Pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči */

== '''Zadeva: Pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 24. 1. 2023<br>'''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kakšen je pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči, ki ima prebivališče v kraju A, delovno mesto v kraju B in se je udeležila postopka na ustni obravnavi v kraju C, kamor je prišla z delovnega mesta, glede na to, da Pravilnik o stroških v upravnem postopku določa samo povračilo stroškov od in nazaj do prebivališča? Kako obračunamo stroške, če je oseba upravičena do plačila potnih stroškov od kraja bivališča do kraja obravnave, obenem pa ji pripada nadomestilo plače za čas potovanja od delovnega mesta do kraja zaslišanja in nazaj na delovno mesto.

== '''Odgovor:''' ==

Pravica do povračila potnih stroškov pričam in izvedencem je določena v [[Zak:ZUP#119. .C4.8Dlen{{!}}119. členu ZUP]], vendar '''ne opredeljuje kraja od koder se te stroške lahko uveljavlja'''. Povračila stroškov postopka podrobneje določa [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6987 Pravilnik o stroških v upravnem postopku] (v nadaljevanju Pravilnik). Pravilnik v 3. členu določa, da stroški za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ali za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom obsegajo '''izdatke za potovanje od prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje, izvedensko delo ali tolmačenje, in za vrnitev.'''<br>Zakon torej splošno določa, da imajo priče pravico do povračila potnih stroškov, medtem ko Pravilnik izrecno veže povračilo potnih stroškov glede na prebivališče in ne tudi na delovno mesto, od koder se priča pripelje do mesta zaslišanja. O pravici do povračila potnih stroškov tudi z delovnega mesta do kraja zaslišanja, se je že izreklo sodišče (UPRS Sodba I [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111431273 U 2515/2017-9] z dne 8. 1. 2019). <br>Vprašanje, ki se pojavi, je, ali gre v tem primeru za t. im. ''exceptio illegalis'', torej za primer, ko je podzakonski predpis v nasprotju z zakonom, ter kako naj ravna upravni organ v takih primerih.<br>Zaradi spoštovanja načela zakonitosti '''ne more upravni organ oziroma uradna oseba po lastni presoji odkloniti uporabe nižjega predpisa, ki bi bil po njegovem mnenju v nasprotju z višjim predpisom (exceptio illegalis)'''. Pravna presoja medsebojne skladnosti pravnih pravil, ki jih je treba uporabiti pri odločanju o upravnem postopku, je pridržana sodni veji oblasti. Organ, ki odloča o konkretnih upravnih zadevah, je dolžan uporabiti veljavne splošne pravne akte (po Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 67 in 408).<br>Jerovšek v (Jerovšek, Trpin (ur.), 2004, 57) sicer meni, da bi očitno nasprotje med zakonom in podzakonskim predpisom, ki bi identično pravico ali obveznost urejala različno, opravičevalo osebo, da uporabi višjo pravno normo. Podobno tudi v članku [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Obli%C4%8Dnost_odlo%C4%8Dbe_po_podro%C4%8Dnem_predpisu Obličnost odločbe po področnem predpisu] iz Upravne svetovalnice.  <br>Pri tem pa upravni organ ne sme odkloniti uporabe podzakonskega predpisa (to je pridržano sodni veji oblasti), ampak lahko pri razlagi oz. uporabi domnevno neskladnega podzakonskega akta tega lahko le razlaga glede na vsebino relevantnih zakonskih določb (npr. sodba UPRS, št. I [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113043853 U 1257/2010] z dne 19. 1. 2012, in Breznik, Štucin, Marflak: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2008, komentar k 6. členu). Pri tem se lahko upošteva razlaga, ki jo v skladu s svojimi pristojnostmi sprejme sodišče – glej zgoraj citirano sodbo UPRS Sodba I U 2515/2017-9 z dne 8. 1. 2019.<br>Pri odločitvi je treba upoštevati tudi, da se mora vsakdo, ki je kot priča vabljen na zaslišanje, odzvati vabilu in priti na zaslišanje, ne glede na to v katerem kraju se takrat nahaja.<br>Kot neskladje med predpisi bi lahko šteli tudi dejstvo, da imajo zaposleni, ki so vabljeni kot priča, izvedenec ali tolmač pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela. Odsotnost z dela pa seveda vključuje tudi čas poti z delovnega mesta do kraja obravnave.<br>'''V danem primeru bi lahko dejstvo, da Pravilnik določa le povračilo stroškov od bivališča, z delovnega mesta pa ne (kar je v praksi realen primer), šteli za pravno praznino in bi podlago za izplačilo stroškov z delovnega mesta iskali v ZUP.'''<br>Organ bi na ta način še vedno pokril nujne in dejanske stroške priče, upošteval določbe glede povračila stroškov javnega prevoza ali kilometrine skladno z ustaljeno prakso ugotavljanja ustrezne višine, in tako ne bi prihajalo do sodnih sporov.<br>Skladno s Pravilnikom se '''potni stroški povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom.''' Povrnejo se v višini dejanskih izdatkov za potovanje s potniškim vlakom, avtobusom, ladjo ali letalom. Za potovanje s hitrim vlakom gre upravičencu povrnitev stroškov za prevoz samo, če je potoval več kot 100 km v eno smer. Višina stroškov za prevoz se ugotavlja z vozovnico ali na drug primeren način (npr. s potrdilom prevoznika, veljavnim cenikom).<br>Stroški za prevožene kilometre se povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo. Stroški za prevožene kilometre se povrnejo tudi, če javno prevozno sredstvo vozi ob neprimernem času ali če je bilo potrebno iz kakšnega drugega opravičenega vzroka (npr. telesna okvara, bolezen, naravna nesreča) opustiti vožnjo z javnim prevoznim sredstvom.<br>Stroški za prevožene kilometre se obračunavajo v skladu s predpisi, ki določajo povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela z lastnim prevoznim sredstvom za zaposlene v državnih organih. <br>V [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4214 Uredbi o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih] (v nadaljevanju Uredba) v četrtem odstavku 2. člena navedeno, da se '''prizna kilometrina, določena z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO501 Zakonom o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov]''' (ZPSDP). '''Priznana višina kilometrine skladno z 8. členom ZPSDP znaša 15 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.'''<br><br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]]

Pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči

2024-01-23T23:33:20Z

VrecarMaja: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči''' ==

'''Datum odgovora:''' 24. 1. 2023<br>'''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kakšen je pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči, ki ima prebivališče v kraju A, delovno mesto v kraju B in se je udeležila postopka na ustni obravnavi v kraju C, kamor je prišla z delovnega mesta, glede na to, da Pravilnik o stroških v upravnem postopku določa samo povračilo stroškov od in nazaj do prebivališča? Kako obračunamo stroške, če je oseba upravičena do plačila potnih stroškov od kraja bivališča do kraja obravnave, obenem pa ji pripada nadomestilo plače za čas potovanja od delovnega mesta do kraja zaslišanja in nazaj na delovno mesto.

== '''Odgovor:''' ==

Pravica do povračila potnih stroškov pričam in izvedencem je določena v [[Zak:ZUP#119. .C4.8Dlen{{!}}119. členu ZUP]], vendar '''ne opredeljuje kraja od koder se te stroške lahko uveljavlja'''. Povračila stroškov postopka podrobneje določa [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6987 Pravilnik o stroških v upravnem postopku] (v nadaljevanju Pravilnik). Pravilnik v 3. členu določa, da stroški za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ali za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom obsegajo '''izdatke za potovanje od prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje, izvedensko delo ali tolmačenje, in za vrnitev.'''<br>Zakon torej splošno določa, da imajo priče pravico do povračila potnih stroškov, medtem ko Pravilnik izrecno veže povračilo potnih stroškov glede na prebivališče in ne tudi na delovno mesto, od koder se priča pripelje do mesta zaslišanja. O pravici do povračila potnih stroškov tudi z delovnega mesta do kraja zaslišanja, se je že izreklo sodišče (UPRS Sodba I [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111431273 U 2515/2017-9] z dne 8. 1. 2019). <br>Vprašanje, ki se pojavi, je, ali gre v tem primeru za t. im. ''exceptio illegalis'', torej za primer, ko je podzakonski predpis v nasprotju z zakonom, ter kako naj ravna upravni organ v takih primerih.<br>Zaradi spoštovanja načela zakonitosti '''ne more upravni organ oziroma uradna oseba po lastni presoji odkloniti uporabe nižjega predpisa, ki bi bil po njegovem mnenju v nasprotju z višjim predpisom (exceptio illegalis)'''. Pravna presoja medsebojne skladnosti pravnih pravil, ki jih je treba uporabiti pri odločanju o upravnem postopku, je pridržana sodni veji oblasti. Organ, ki odloča o konkretnih upravnih zadevah, je dolžan uporabiti veljavne splošne pravne akte (po Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 67 in 408).<br>Jerovšek v (Jerovšek, Trpin (ur.), 2004, 57) sicer meni, da bi očitno nasprotje med zakonom in podzakonskim predpisom, ki bi identično pravico ali obveznost urejala različno, opravičevalo osebo, da uporabi višjo pravno normo. Podobno tudi v članku [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Obli%C4%8Dnost_odlo%C4%8Dbe_po_podro%C4%8Dnem_predpisu Obličnost odločbe po področnem predpisu] iz Upravne svetovalnice.  <br>Pri tem pa upravni organ ne sme odkloniti uporabe podzakonskega predpisa (to je pridržano sodni veji oblasti), ampak lahko pri razlagi oz. uporabi domnevno neskladnega podzakonskega akta tega lahko le razlaga glede na vsebino relevantnih zakonskih določb (npr. sodba UPRS, št. I [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113043853 U 1257/2010] z dne 19. 1. 2012, in Breznik, Štucin, Marflak: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2008, komentar k 6. členu). Pri tem se lahko upošteva razlaga, ki jo v skladu s svojimi pristojnostmi sprejme sodišče – glej zgoraj citirano sodbo UPRS Sodba I U 2515/2017-9 z dne 8. 1. 2019.<br>Pri odločitvi je treba upoštevati tudi, da se mora vsakdo, ki je kot priča vabljen na zaslišanje, odzvati vabilu in priti na zaslišanje, ne glede na to v katerem kraju se takrat nahaja.<br>Kot neskladje med predpisi bi lahko šteli tudi dejstvo, da imajo zaposleni, ki so vabljeni kot priča, izvedenec ali tolmač pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela. Odsotnost z dela pa seveda vključuje tudi čas poti z delovnega mesta do kraja obravnave.<br>'''V danem primeru bi lahko dejstvo, da Pravilnik določa le povračilo stroškov od bivališča, z delovnega mesta pa ne (kar je v praksi realen primer), šteli za pravno praznino in bi podlago za izplačilo stroškov z delovnega mesta iskali v ZUP.'''<br>Organ bi na ta način še vedno pokril nujne in dejanske stroške priče, upošteval določbe glede povračila stroškov javnega prevoza ali kilometrine skladno z ustaljeno prakso ugotavljanja ustrezne višine, in tako ne bi prihajalo do sodnih sporov.<br>Skladno s Pravilnikom se '''potni stroški povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom.''' Povrnejo se v višini dejanskih izdatkov za potovanje s potniškim vlakom, avtobusom, ladjo ali letalom. Za potovanje s hitrim vlakom gre upravičencu povrnitev stroškov za prevoz samo, če je potoval več kot 100 km v eno smer. Višina stroškov za prevoz se ugotavlja z vozovnico ali na drug primeren način (npr. s potrdilom prevoznika, veljavnim cenikom).<br>Stroški za prevožene kilometre se povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo. Stroški za prevožene kilometre se povrnejo tudi, če javno prevozno sredstvo vozi ob neprimernem času ali če je bilo potrebno iz kakšnega drugega opravičenega vzroka (npr. telesna okvara, bolezen, naravna nesreča) opustiti vožnjo z javnim prevoznim sredstvom.<br>Stroški za prevožene kilometre se obračunavajo v skladu s predpisi, ki določajo povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela z lastnim prevoznim sredstvom za zaposlene v državnih organih. <br>V [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4214 Uredbi o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih] (v nadaljevanju Uredba) v četrtem odstavku 2. člena navedeno, da se '''prizna kilometrina, določena z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO501 Zakonom o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov]''' (ZPSDP). '''Priznana višina kilometrine skladno z 8. členom ZPSDP znaša 15 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.'''<br><br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]]

Pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči

2024-01-23T23:24:34Z

VrecarMaja: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči''' ==

'''Datum odgovora:''' 24. 1. 2023<br>'''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kakšen je pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči, ki ima prebivališče v kraju A, delovno mesto v kraju B in se je udeležila postopka na ustni obravnavi v kraju C, kamor je prišla z delovnega mesta, glede na to, da Pravilnik o stroških v upravnem postopku določa samo povračilo stroškov od in nazaj do prebivališča? Kako obračunamo stroške, če je oseba upravičena do plačila potnih stroškov od kraja bivališča do kraja obravnave, obenem pa ji pripada nadomestilo plače za čas potovanja od delovnega mesta do kraja zaslišanja in nazaj na delovno mesto.

== '''Odgovor:''' ==

Pravica do povračila potnih stroškov pričam in izvedencem je določena v [[Zak:ZUP#119. .C4.8Dlen{{!}}119. členu ZUP]], vendar '''ne opredeljuje kraja od koder se te stroške lahko uveljavlja'''. Povračila stroškov postopka podrobneje določa [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6987 Pravilnik o stroških v upravnem postopku] (v nadaljevanju Pravilnik). Pravilnik v 3. členu določa, da stroški za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ali za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom obsegajo '''izdatke za potovanje od prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje, izvedensko delo ali tolmačenje, in za vrnitev.'''<br>Zakon torej splošno določa, da imajo priče pravico do povračila potnih stroškov, medtem ko Pravilnik izrecno veže povračilo potnih stroškov glede na prebivališče in ne tudi na delovno mesto, od koder se priča pripelje do mesta zaslišanja. O pravici do povračila potnih stroškov tudi z delovnega mesta do kraja zaslišanja, se je že izreklo sodišče (UPRS Sodba I [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111431273 U 2515/2017-9] z dne 8. 1. 2019). <br>Vprašanje, ki se pojavi, je, ali gre v tem primeru za t. im. ''exceptio illegalis'', torej za primer, ko je podzakonski predpis v nasprotju z zakonom, ter kako naj ravna upravni organ v takih primerih.<br>Zaradi spoštovanja načela zakonitosti '''ne more upravni organ oziroma uradna oseba po lastni presoji odkloniti uporabe nižjega predpisa, ki bi bil po njegovem mnenju v nasprotju z višjim predpisom (exceptio illegalis)'''. Pravna presoja medsebojne skladnosti pravnih pravil, ki jih je treba uporabiti pri odločanju o upravnem postopku, je pridržana sodni veji oblasti. Organ, ki odloča o konkretnih upravnih zadevah, je dolžan uporabiti veljavne splošne pravne akte. (po Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 67 in 408).<br>Jerovšek v (Jerovšek, Trpin (ur.), 2004, 57) sicer meni, da bi očitno nasprotje med zakonom in podzakonskim predpisom, ki bi identično pravico ali obveznost urejala različno, opravičevalo osebo, da uporabi višjo pravno normo. Podobno tudi v članku [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Obli%C4%8Dnost_odlo%C4%8Dbe_po_podro%C4%8Dnem_predpisu Obličnost odločbe po področnem predpisu] iz Upravne svetovalnice.  <br>Pri tem pa upravni organ ne sme odkloniti uporabe podzakonskega predpisa (to je pridržano sodni veji oblasti), ampak lahko pri razlagi oz. uporabi domnevno neskladnega podzakonskega akta tega lahko le razlaga glede na vsebino relevantnih zakonskih določb (npr. sodba UPRS, št. I [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113043853 U 1257/2010] z dne 19. 1. 2012, in Breznik, Štucin, Marflak: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2008, komentar k 6. členu). Pri tem se lahko upošteva razlaga, ki jo v skladu s svojimi pristojnostmi sprejme sodišče – glej zgoraj citirano sodbo UPRS Sodba I U 2515/2017-9 z dne 8. 1. 2019.<br>Pri odločitvi je treba upoštevati tudi, da se mora vsakdo, ki je kot priča vabljen na zaslišanje, odzvati vabilu in priti na zaslišanje, ne glede na to v katerem kraju se takrat nahaja.<br>Kot neskladje med predpisi bi lahko šteli tudi dejstvo, da imajo zaposleni, ki so vabljeni kot priča, izvedenec ali tolmač pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela. Odsotnost z dela pa seveda vključuje tudi čas poti z delovnega mesta do kraja obravnave.<br>'''V danem primeru bi lahko dejstvo, da Pravilnik določa le povračilo stroškov od bivališča, z delovnega mesta pa ne (kar je v praksi realen primer), šteli za pravno praznino in bi podlago za izplačilo stroškov z delovnega mesta iskali v ZUP.'''<br>Organ bi na ta način še vedno pokril nujne in dejanske stroške priče, upošteval določbe glede povračila stroškov javnega prevoza ali kilometrine skladno z ustaljeno prakso ugotavljanja ustrezne višine, in tako ne bi prihajalo do sodnih sporov.<br>Skladno s Pravilnikom se '''potni stroški povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom.''' Povrnejo se v višini dejanskih izdatkov za potovanje s potniškim vlakom, avtobusom, ladjo ali letalom. Za potovanje s hitrim vlakom gre upravičencu povrnitev stroškov za prevoz samo, če je potoval več kot 100 km v eno smer. Višina stroškov za prevoz se ugotavlja z vozovnico ali na drug primeren način (npr. s potrdilom prevoznika, veljavnim cenikom).<br>Stroški za prevožene kilometre se povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo. Stroški za prevožene kilometre se povrnejo tudi, če javno prevozno sredstvo vozi ob neprimernem času ali če je bilo potrebno iz kakšnega drugega opravičenega vzroka (npr. telesna okvara, bolezen, naravna nesreča) opustiti vožnjo z javnim prevoznim sredstvom.<br>Stroški za prevožene kilometre se obračunavajo v skladu s predpisi, ki določajo povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela z lastnim prevoznim sredstvom za zaposlene v državnih organih. <br>V [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4214 Uredbi o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih] (v nadaljevanju Uredba) v četrtem odstavku 2. člena navedeno, da se '''prizna kilometrina, določena z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO501 Zakonom o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov]''' (ZPSDP). '''Priznana višina kilometrine skladno z 8. členom ZPSDP znaša 15 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.'''<br><br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]]

Pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči

2024-01-23T23:23:39Z

VrecarMaja: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči''' ==

'''Datum odgovora:''' 24. 1. 2023<br>'''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kakšen je pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči, ki ima prebivališče v kraju A, delovno mesto v kraju B in se je udeležila postopka na ustni obravnavi v kraju C, kamor je prišla z delovnega mesta, glede na to, da Pravilnik o stroških v upravnem postopku določa samo povračilo stroškov od in nazaj do prebivališča? Kako obračunamo stroške, če je oseba upravičena do plačila potnih stroškov od kraja bivališča do kraja obravnave, obenem pa ji pripada nadomestilo plače za čas potovanja od delovnega mesta do kraja zaslišanja in nazaj na delovno mesto.

== '''Odgovor:''' ==

Pravica do povračila potnih stroškov pričam in izvedencem je določena v [[Zak:ZUP#119. .C4.8Dlen{{!}}119. členu ZUP]], vendar '''ne opredeljuje kraja od koder se te stroške lahko uveljavlja'''. Povračila stroškov postopka podrobneje določa [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6987 Pravilnik o stroških v upravnem postopku] (v nadaljevanju Pravilnik). Pravilnik v 3. členu določa, da stroški za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ali za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom obsegajo '''izdatke za potovanje od prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje, izvedensko delo ali tolmačenje, in za vrnitev.'''<br>Zakon torej splošno določa, da imajo priče pravico do povračila potnih stroškov, medtem ko Pravilnik izrecno veže povračilo potnih stroškov glede na prebivališče in ne tudi na delovno mesto, od koder se priča pripelje do mesta zaslišanja. O pravici do povračila potnih stroškov tudi z delovnega mesta do kraja zaslišanja, se je že izreklo sodišče (UPRS Sodba I [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111431273 U 2515/2017-9] z dne 8. 1. 2019). <br>Vprašanje, ki se pojavi, je, ali gre v tem primeru za t. im. ''exceptio illegalis'', torej za primer, ko je podzakonski predpis v nasprotju z zakonom, ter kako naj ravna upravni organ v takih primerih.<br>Zaradi spoštovanja načela zakonitosti '''ne more upravni organ oziroma uradna oseba po lastni presoji odkloniti uporabe nižjega predpisa, ki bi bil po njegovem mnenju v nasprotju z višjim predpisom (exceptio illegalis)'''. Pravna presoja medsebojne skladnosti pravnih pravil, ki jih je treba uporabiti pri odločanju o upravnem postopku, je pridržana sodni veji oblasti. Organ, ki odloča o konkretnih upravnih zadevah je dolžan uporabiti veljavne splošne pravne akte. (po Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 67 in 408).<br>Jerovšek v (Jerovšek, Trpin (ur.), 2004, 57) sicer meni, da bi očitno nasprotje med zakonom in podzakonskim predpisom, ki bi identično pravico ali obveznost urejala različno, opravičevalo osebo, da uporabi višjo pravno normo. Podobno tudi v članku [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Obli%C4%8Dnost_odlo%C4%8Dbe_po_podro%C4%8Dnem_predpisu Obličnost odločbe po področnem predpisu] iz Upravne svetovalnice.  <br>Pri tem pa upravni organ ne sme odkloniti uporabe podzakonskega predpisa (to je pridržano sodni veji oblasti), ampak lahko pri razlagi oz. uporabi domnevno neskladnega podzakonskega akta tega lahko le razlaga glede na vsebino relevantnih zakonskih določb (npr. sodba UPRS, št. I [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113043853 U 1257/2010] z dne 19. 1. 2012, in Breznik, Štucin, Marflak: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2008, komentar k 6. členu). Pri tem se lahko upošteva razlaga, ki jo v skladu s svojimi pristojnostmi sprejme sodišče – glej zgoraj citirano sodbo UPRS Sodba I U 2515/2017-9 z dne 8. 1. 2019.<br>Pri odločitvi je treba upoštevati tudi, da se mora vsakdo, ki je kot priča vabljen na zaslišanje, odzvati vabilu in priti na zaslišanje, ne glede na to v katerem kraju se takrat nahaja.<br>Kot neskladje med predpisi bi lahko šteli tudi dejstvo, da imajo zaposleni, ki so vabljeni kot priča, izvedenec ali tolmač pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela. Odsotnost z dela pa seveda vključuje tudi čas poti z delovnega mesta do kraja obravnave.<br>'''V danem primeru bi lahko dejstvo, da Pravilnik določa le povračilo stroškov od bivališča, z delovnega mesta pa ne (kar je v praksi realen primer), šteli za pravno praznino in bi podlago za izplačilo stroškov z delovnega mesta iskali v ZUP.'''<br>Organ bi na ta način še vedno pokril nujne in dejanske stroške priče, upošteval določbe glede povračila stroškov javnega prevoza ali kilometrine skladno z ustaljeno prakso ugotavljanja ustrezne višine, in tako ne bi prihajalo do sodnih sporov.<br>Skladno s Pravilnikom se '''potni stroški povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom.''' Povrnejo se v višini dejanskih izdatkov za potovanje s potniškim vlakom, avtobusom, ladjo ali letalom. Za potovanje s hitrim vlakom gre upravičencu povrnitev stroškov za prevoz samo, če je potoval več kot 100 km v eno smer. Višina stroškov za prevoz se ugotavlja z vozovnico ali na drug primeren način (npr. s potrdilom prevoznika, veljavnim cenikom).<br>Stroški za prevožene kilometre se povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo. Stroški za prevožene kilometre se povrnejo tudi, če javno prevozno sredstvo vozi ob neprimernem času ali če je bilo potrebno iz kakšnega drugega opravičenega vzroka (npr. telesna okvara, bolezen, naravna nesreča) opustiti vožnjo z javnim prevoznim sredstvom.<br>Stroški za prevožene kilometre se obračunavajo v skladu s predpisi, ki določajo povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela z lastnim prevoznim sredstvom za zaposlene v državnih organih. <br>V [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4214 Uredbi o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih] (v nadaljevanju Uredba) v četrtem odstavku 2. člena navedeno, da se '''prizna kilometrina, določena z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO501 Zakonom o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov]''' (ZPSDP). '''Priznana višina kilometrine skladno z 8. členom ZPSDP znaša 15 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.'''<br><br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]]

Pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči

2024-01-23T23:22:13Z

VrecarMaja: /* Želite podati svoje mnenje: */

== '''Zadeva: Pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči''' ==

'''Datum odgovora:''' 24. 1. 2023<br>'''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kakšen je pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči, ki ima prebivališče v kraju A, delovno mesto v kraju B in se je udeležila postopka na ustni obravnavi v kraju C, kamor je prišla z delovnega mesta, glede na to, da Pravilnik o stroških v upravnem postopku določa samo povračilo stroškov od in nazaj do prebivališča? Kako obračunamo stroške, če je oseba upravičena do plačila potnih stroškov od kraja bivališča do kraja obravnave, obenem pa ji pripada nadomestilo plače za čas potovanja od delovnega mesta do kraja zaslišanja in nazaj na delovno mesto.

== '''Odgovor:''' ==

Pravica do povračila potnih stroškov pričam in izvedencem je določena v [[Zak:ZUP#119. .C4.8Dlen{{!}}119. členu ZUP]], vendar '''ne opredeljuje kraja od koder se te stroške lahko uveljavlja'''. Povračila stroškov postopka podrobneje določa [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6987 Pravilnik o stroških v upravnem postopku] (v nadaljevanju Pravilnik). Pravilnik v 3. členu določa, da stroški za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ali za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom obsegajo '''izdatke za potovanje od prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje, izvedensko delo ali tolmačenje, in za vrnitev.'''<br>Zakon torej splošno določa, da imajo priče pravico do povračila potnih stroškov, medtem ko Pravilnik izrecno veže povračilo potnih stroškov glede na prebivališče in ne tudi na delovno mesto, od koder se priča pripelje do mesta zaslišanja. O pravici do povračila potnih stroškov tudi z delovnega mesta do kraja zaslišanja, se je že izreklo sodišče (UPRS Sodba I [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111431273 U 2515/2017-9] z dne 8. 1. 2019). <br>Vprašanje, ki se pojavi je, ali gre v tem primeru za t. im. ''exceptio illegalis'', torej za primer, ko je podzakonski predpis v nasprotju z zakonom, ter kako naj ravna upravni organ v takih primerih.<br>Zaradi spoštovanja načela zakonitosti '''ne more upravni organ oziroma uradna oseba po lastni presoji odkloniti uporabe nižjega predpisa, ki bi bil po njegovem mnenju v nasprotju z višjim predpisom (exceptio illegalis)'''. Pravna presoja medsebojne skladnosti pravnih pravil, ki jih je treba uporabiti pri odločanju o upravnem postopku, je pridržana sodni veji oblasti. Organ, ki odloča o konkretnih upravnih zadevah je dolžan uporabiti veljavne splošne pravne akte. (po Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 67 in 408).<br>Jerovšek v (Jerovšek, Trpin (ur.), 2004, 57) sicer meni, da bi očitno nasprotje med zakonom in podzakonskim predpisom, ki bi identično pravico ali obveznost urejala različno, opravičevalo osebo, da uporabi višjo pravno normo. Podobno tudi v članku [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Obli%C4%8Dnost_odlo%C4%8Dbe_po_podro%C4%8Dnem_predpisu Obličnost odločbe po področnem predpisu] iz Upravne svetovalnice.  <br>Pri tem pa upravni organ ne sme odkloniti uporabe podzakonskega predpisa (to je pridržano sodni veji oblasti), ampak lahko pri razlagi oz. uporabi domnevno neskladnega podzakonskega akta tega lahko le razlaga glede na vsebino relevantnih zakonskih določb (npr. sodba UPRS, št. I [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113043853 U 1257/2010] z dne 19. 1. 2012, in Breznik, Štucin, Marflak: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2008, komentar k 6. členu). Pri tem se lahko upošteva razlaga, ki jo v skladu s svojimi pristojnostmi sprejme sodišče – glej zgoraj citirano sodbo UPRS Sodba I U 2515/2017-9 z dne 8. 1. 2019.<br>Pri odločitvi je treba upoštevati tudi, da se mora vsakdo, ki je kot priča vabljen na zaslišanje, odzvati vabilu in priti na zaslišanje, ne glede na to v katerem kraju se takrat nahaja.<br>Kot neskladje med predpisi bi lahko šteli tudi dejstvo, da imajo zaposleni, ki so vabljeni kot priča, izvedenec ali tolmač pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela. Odsotnost z dela pa seveda vključuje tudi čas poti z delovnega mesta do kraja obravnave.<br>'''V danem primeru bi lahko dejstvo, da Pravilnik določa le povračilo stroškov od bivališča, z delovnega mesta pa ne (kar je v praksi realen primer), šteli za pravno praznino in bi podlago za izplačilo stroškov z delovnega mesta iskali v ZUP.'''<br>Organ bi na ta način še vedno pokril nujne in dejanske stroške priče, upošteval določbe glede povračila stroškov javnega prevoza ali kilometrine skladno z ustaljeno prakso ugotavljanja ustrezne višine, in tako ne bi prihajalo do sodnih sporov.<br>Skladno s Pravilnikom se '''potni stroški povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom.''' Povrnejo se v višini dejanskih izdatkov za potovanje s potniškim vlakom, avtobusom, ladjo ali letalom. Za potovanje s hitrim vlakom gre upravičencu povrnitev stroškov za prevoz samo, če je potoval več kot 100 km v eno smer. Višina stroškov za prevoz se ugotavlja z vozovnico ali na drug primeren način (npr. s potrdilom prevoznika, veljavnim cenikom).<br>Stroški za prevožene kilometre se povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo. Stroški za prevožene kilometre se povrnejo tudi, če javno prevozno sredstvo vozi ob neprimernem času ali če je bilo potrebno iz kakšnega drugega opravičenega vzroka (npr. telesna okvara, bolezen, naravna nesreča) opustiti vožnjo z javnim prevoznim sredstvom.<br>Stroški za prevožene kilometre se obračunavajo v skladu s predpisi, ki določajo povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela z lastnim prevoznim sredstvom za zaposlene v državnih organih. <br>V [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4214 Uredbi o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih] (v nadaljevanju Uredba) v četrtem odstavku 2. člena navedeno, da se '''prizna kilometrina, določena z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO501 Zakonom o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov]''' (ZPSDP). '''Priznana višina kilometrine skladno z 8. členom ZPSDP znaša 15 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.'''<br><br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]]

Pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči

2024-01-23T23:16:24Z

VrecarMaja: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči''' ==

'''Datum odgovora:''' 24. 1. 2023<br>'''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kakšen je pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči, ki ima prebivališče v kraju A, delovno mesto v kraju B in se je udeležila postopka na ustni obravnavi v kraju C, kamor je prišla z delovnega mesta, glede na to, da Pravilnik o stroških v upravnem postopku določa samo povračilo stroškov od in nazaj do prebivališča? Kako obračunamo stroške, če je oseba upravičena do plačila potnih stroškov od kraja bivališča do kraja obravnave, obenem pa ji pripada nadomestilo plače za čas potovanja od delovnega mesta do kraja zaslišanja in nazaj na delovno mesto.

== '''Odgovor:''' ==

Pravica do povračila potnih stroškov pričam in izvedencem je določena v [[Zak:ZUP#119. .C4.8Dlen{{!}}119. členu ZUP]], vendar '''ne opredeljuje kraja od koder se te stroške lahko uveljavlja'''. Povračila stroškov postopka podrobneje določa [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6987 Pravilnik o stroških v upravnem postopku] (v nadaljevanju Pravilnik). Pravilnik v 3. členu določa, da stroški za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ali za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom obsegajo '''izdatke za potovanje od prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje, izvedensko delo ali tolmačenje, in za vrnitev.'''<br>Zakon torej splošno določa, da imajo priče pravico do povračila potnih stroškov, medtem ko Pravilnik izrecno veže povračilo potnih stroškov glede na prebivališče in ne tudi na delovno mesto, od koder se priča pripelje do mesta zaslišanja. O pravici do povračila potnih stroškov tudi z delovnega mesta do kraja zaslišanja, se je že izreklo sodišče (UPRS Sodba I [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111431273 U 2515/2017-9] z dne 8. 1. 2019). <br>Vprašanje, ki se pojavi je, ali gre v tem primeru za t. im. ''exceptio illegalis'', torej za primer, ko je podzakonski predpis v nasprotju z zakonom, ter kako naj ravna upravni organ v takih primerih.<br>Zaradi spoštovanja načela zakonitosti '''ne more upravni organ oziroma uradna oseba po lastni presoji odkloniti uporabe nižjega predpisa, ki bi bil po njegovem mnenju v nasprotju z višjim predpisom (exceptio illegalis)'''. Pravna presoja medsebojne skladnosti pravnih pravil, ki jih je treba uporabiti pri odločanju o upravnem postopku, je pridržana sodni veji oblasti. Organ, ki odloča o konkretnih upravnih zadevah je dolžan uporabiti veljavne splošne pravne akte. (po Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 67 in 408).<br>Jerovšek v (Jerovšek, Trpin (ur.), 2004, 57) sicer meni, da bi očitno nasprotje med zakonom in podzakonskim predpisom, ki bi identično pravico ali obveznost urejala različno, opravičevalo osebo, da uporabi višjo pravno normo. Podobno tudi v članku [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Obli%C4%8Dnost_odlo%C4%8Dbe_po_podro%C4%8Dnem_predpisu Obličnost odločbe po področnem predpisu] iz Upravne svetovalnice.  <br>Pri tem pa upravni organ ne sme odkloniti uporabe podzakonskega predpisa (to je pridržano sodni veji oblasti), ampak lahko pri razlagi oz. uporabi domnevno neskladnega podzakonskega akta tega lahko le razlaga glede na vsebino relevantnih zakonskih določb (npr. sodba UPRS, št. I [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113043853 U 1257/2010] z dne 19. 1. 2012, in Breznik, Štucin, Marflak: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2008, komentar k 6. členu). Pri tem se lahko upošteva razlaga, ki jo v skladu s svojimi pristojnostmi sprejme sodišče – glej zgoraj citirano sodbo UPRS Sodba I U 2515/2017-9 z dne 8. 1. 2019.<br>Pri odločitvi je treba upoštevati tudi, da se mora vsakdo, ki je kot priča vabljen na zaslišanje, odzvati vabilu in priti na zaslišanje, ne glede na to v katerem kraju se takrat nahaja.<br>Kot neskladje med predpisi bi lahko šteli tudi dejstvo, da imajo zaposleni, ki so vabljeni kot priča, izvedenec ali tolmač pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela. Odsotnost z dela pa seveda vključuje tudi čas poti z delovnega mesta do kraja obravnave.<br>'''V danem primeru bi lahko dejstvo, da Pravilnik določa le povračilo stroškov od bivališča, z delovnega mesta pa ne (kar je v praksi realen primer), šteli za pravno praznino in bi podlago za izplačilo stroškov z delovnega mesta iskali v ZUP.'''<br>Organ bi na ta način še vedno pokril nujne in dejanske stroške priče, upošteval določbe glede povračila stroškov javnega prevoza ali kilometrine skladno z ustaljeno prakso ugotavljanja ustrezne višine, in tako ne bi prihajalo do sodnih sporov.<br>Skladno s Pravilnikom se '''potni stroški povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom.''' Povrnejo se v višini dejanskih izdatkov za potovanje s potniškim vlakom, avtobusom, ladjo ali letalom. Za potovanje s hitrim vlakom gre upravičencu povrnitev stroškov za prevoz samo, če je potoval več kot 100 km v eno smer. Višina stroškov za prevoz se ugotavlja z vozovnico ali na drug primeren način (npr. s potrdilom prevoznika, veljavnim cenikom).<br>Stroški za prevožene kilometre se povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo. Stroški za prevožene kilometre se povrnejo tudi, če javno prevozno sredstvo vozi ob neprimernem času ali če je bilo potrebno iz kakšnega drugega opravičenega vzroka (npr. telesna okvara, bolezen, naravna nesreča) opustiti vožnjo z javnim prevoznim sredstvom.<br>Stroški za prevožene kilometre se obračunavajo v skladu s predpisi, ki določajo povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela z lastnim prevoznim sredstvom za zaposlene v državnih organih. <br>V [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4214 Uredbi o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih] (v nadaljevanju Uredba) v četrtem odstavku 2. člena navedeno, da se '''prizna kilometrina, določena z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO501 Zakonom o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov]''' (ZPSDP). '''Priznana višina kilometrine skladno z 8. členom ZPSDP znaša 15 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.'''<br><br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči

2024-01-23T22:38:24Z

VrecarMaja: /* Vprašanje: */

Pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči

2024-01-23T22:37:58Z

VrecarMaja: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */

== '''Zadeva: Pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči''' ==

'''Datum odgovora:''' 24. 1. 2023<br>'''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja<br>

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora <br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Pravilen način izračuna povračila potnih stroškov priči

2024-01-23T22:37:17Z

VrecarMaja: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Datum reševanja zadev glede na določila Uredbe o upravnem poslovanju

2023-12-20T14:50:49Z

VrecarMaja: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Datum reševanja zadev glede na določila Uredbe o upravnem poslovanju – V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 20. 12. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kaj v upravni zadevi glede na določbe Uredbe o upravnem poslovanju šteje kot datum zadeve »Rešeno«? Je to datum pravnomočnosti zadeve tudi če v upravni zadevi nastane nov dokument ali je v njej potrebno še kakšno dejanje po sami pravnomočnosti?

== '''Odgovor:''' ==

<div>[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.) v prvem odstavku 59. člena določa, da se zadeve štejejo za rešene, ko v zadevi ne bo nastal noben dokument več ali ni potrebno nobeno dejanje več. V drugem odstavku 59. člena pa UUP določa, da se upravne zadeve štejejo za rešene, ko je v zadevi pravnomočno odločeno.</div>
<div>'''V 6. členu UUP je izraz »zadeva« opredeljen kot »celota vseh dokumentov, ki se nanašajo na isto vsebinsko vprašanje ali nalogo«.'''</div>
<div>'''V '''[[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. členu]]''' Zakona o upravnem postopku (ZUP) je upravna zadeva definirana kot odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava.''' </div>
<div>Obstajajo različne interpretacije pojma »zadeva« po UUP in ZUP, podrobnejša razlaga je v primeru Upravne svetovalnice [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Razli%C4%8Dne_interpretacije_pojma_%C2%BBzadeva%C2%AB_po_UUP_in_ZUP Različne interpretacije pojma »zadeva« po UUP in ZUP].</div>
<div>Po UUP se rešitev zadev deli na rešitev »splošnih« zadev, upravnih zadev, dokumentnih seznamov in dosjejev. Vsem je skupno, da poskušajo najti točko, ko v zadevi ni potrebno več nobeno dejanje. '''Za »splošne« zadeve je določeno, da se štejejo kot rešene, ko v zadevi ne bo nastal noben dokument več ali ni potrebno nobeno dejanje več. Upravne zadeve pa veljajo za rešene na točki, ko se lahko ugotovi, da je v zadevi pravnomočno odločeno''' (Remic, ur., Uredba o upravnem poslovanju z uvodnimi pojasnili in predstavitvijo novosti, 2018, str. 98).</div>
<div>Pravnomočnost je institut, katerega namen je zagotoviti pravno varnost strank in drugih udeležencev v postopkih, v katerih se odloča o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, torej tudi v upravnem postopku. Pravna varnost strank v upravnem postopku se zagotavlja z ustavnopravno garancijo po nespremenljivosti upravne določbe, ki nastopi z določenim trenutkom (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, str. 510).</div>
<div>S katerim dnem postane odločba dokončna? Če pritožba ni dovoljena, postane odločba prve stopnje dokončna z dnem, ko se vroči stranki. Če je pritožba dovoljena, stranka pa pravnega sredstva ni uporabila ali pa ga je uporabila prepozno, postane odločba dokončna s potekom pritožbenega roka, ki se računa od dneva vročitve odločbe stranki. Odločba postane dokončna tudi z dnem, ko se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke, torej tedaj, ko se pritožbi ob udeležbi več strank v postopku odpove zadnja stranka ([[Zak:ZUP#224 a. .C4.8Dlen{{!}}224.a člen ZUP]]). Odločba o pritožbi postane dokončna z vročitvijo te odločbe stranki.</div>
<div>Z dnem, ko je postala dokončna, postane odločba tudi formalno pravnomočna, če zoper njo ni dovoljen upravni spor. (Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, stran 348). Če pa se odločba izpodbija v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku, pa se s sodno odločbo ne odpravi oziroma razveljavi, postane pravnomočna tedaj, ko postane pravnomočna sodna odločba, s katero je bilo odločeno o njeni zakonitosti (3. odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]]).</div>
<div>Zbirka nerešenih zadev je zbirka tistega dokumentarnega gradiva, ki še ni bilo preneseno v tekočo zbirko, torej v zvezi z njim uradne osebe opravljajo določena procesna dejanja. Ko se zadeva reši, se vloži v tekočo zbirko. '''Pred vložitvijo zadeve v tekočo zbirko se ugotovi pravnomočnost morebitnega upravnega akta, s katerim je bil postopek zaključen in zadeva rešena. Po UUP se pravnomočnost določi v evidenci dokumentarnega gradiva.''' Določitev pravnomočnosti v času pred vložitvijo zadeve v tekočo zbirko je še posebej pomembna zaradi časovne bližine vseh dejstev, ki so relevantna za ugotavljanje pravnomočnosti, da se ugotovi, ali se v zadevi nahajajo vse relevantne povratnice, iz katerih je mogoče ugotoviti datume vročitev, in da se morebitne pomanjkljivosti odpravijo (Remic, ur., Uredba o upravnem poslovanju z uvodnimi pojasnili in predstavitvijo novosti, 2018, str. 107-108).</div>
<div>Glede na določbo 2. odstavka 59. člena UUP se torej upravna zadeva šteje za rešeno, ko je v zadevi pravnomočno odločeno, tudi če po pravnomočnosti nastane še kak nov dokument oziroma je potrebno še kakšno dejanje.</div>
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]
[[Category:Dokončnost in pravnomočnost]