Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Stvarna pristojnost za ukrepanje, določena v podzakonskem aktu

2024-07-22T16:08:18Z

TinaSever:

== '''Zadeva: Stvarna pristojnost za ukrepanje, določena v podzakonskem aktu - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 22. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali inšpektor lahko ukrepa, če stvarna pristojnost za inšpekcijski nadzor ni določena v zakonu, ampak v podzakonskem aktu?

== '''Odgovor:''' ==

Pristojnost ali kompetenca se običajno opredeljuje kot pooblastilo posameznega organa za opravljanje nalog, za katere je ustanovljen. '''Opredelitev pristojnosti hkrati pomeni, da organ sme in mora izvršiti upravno nalogo''' (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 184).
'''Stvarna pristojnost organov''' za odločanje v upravnih zadevah se določa '''po predpisih, ki urejajo posamezno upravno področj'''e ali določajo organizacijo in delovna področja posameznih organov (prvi odstavek [[Zak:ZUP#15. .C4.8Dlen{{!}}15. ZUP]]). Stvarno pristojnost praviloma določajo predpisi, ki urejajo materialna vprašanja določenih upravnih zadev (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 186), kot tudi upravno - organizacijski predpisi, s katerimi je določena pristojnost organov. Z drugimi besedami - upravni organ '''je stvarno pristojen za odločanje v upravni zadevi le, kolikor ima pooblastilo za tako odločanje, ki ga določa zakon ali na zakonu temelječi predpis '''(sodba [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111399140 UPRS III U 270/2015] z dne 24. 6. 2016).
Načelo zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]; več v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 98-110) določa, da organ odloča po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Predpisi so splošni akti, ki jih v okviru svoje pristojnosti in po predpisanem postopku sprejme ustrezen organ, in morajo biti objavljeni (državni predpisi v državnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem listu, ki ga te same določijo), preden začno veljati. Le to določa 154. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.). '''Načelo zakonitosti posega tudi na vprašanje hierarhije pravnih predpisov '''(Kovač in Kerševan, prav tam, str. 45), kar pomeni, da morajo biti zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo, kakor določa 153. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.), podzakonski predpisi pa v skladu z zakoni.  
'''Pristojnost kot element formalne zakonitosti pa lahko vedno določa le zakon, '''na podlagi katerega naj bi se nadziralo tudi podzakonski akt, izdan na podlagi tega zakona, '''in ne originarno le podzakonski akt, sploh pa ne npr. nek interni akt,''' ker slednji nima narave predpisa. Če pa '''podzakonski akt,''' npr. pravilnik, '''izrecno določi stvarno pristojnost, lahko to določi le na podlagi in v okviru izvršilne klavzule zakona''' oz. v izvirnih občinskih zadevah odloka občine. Ta klavzula je pogosto tudi bolj splošna, kot npr. zakon določa, »da je ministrstvo/inšpektorat, pristojen za področje X« ali pa »nadzor nad tem predpisom opravlja ministrstvo/občina«, torej ne določa določno organa nadzora.
To pa ne pomeni, da ta ne bi smel oz. mogel biti na tej podlagi določen znotraj zakonske določbe v''' podzakonskem aktu (npr. inšpektorat ali drug organ v sestavi ministrstva znotraj z zakonom določenega ministrstva''', glej o tem tudi tretji odstavek 21. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 52/02 in nasl.), več Pirnat (ur.), Komentar zakonov o upravi, 2004, ki določa: "''Če zakon določa, da je za odločanje o upravnih zadevah na določenem področju na prvi stopnji pristojno ministrstvo, in je v ministrstvu organiziran organ v sestavi za to področje, na prvi stopnji vodi postopek in odloča o upravni zadevi organ v sestavi ministrstva''."). Kot primer, vprašanje pravilne določitve stvarne pristojnosti za nadzor izhaja tudi iz [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakona o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06), kjer je določeno, da nadzor nad tem zakonom izvaja ministrstvo (tretji odstavek 32. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 ZDIJZ]), šele iz podzakonskega akta, tj. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6985 Uredbe o organih v sestavi ministrstev] (Ur. l. RS, 35/15 in nasl.), pa izhaja bolj konkretizirana stvarna pristojnost, saj ta v 2. točki drugega odstavka 9. člena določa, da Inšpektorat za javni sektor (IJS) opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem predpisov, ki urejajo splošni upravni postopek in posebne upravne postopke, upravno poslovanje in dostop do informacij javnega značaja (pri čemer pa pri slednjem ne določi oblike nadzora, tj. prekrškovni nadzor), glede na siceršnje pristojnosti IJS pri nadzoru nad vsemi predpisi (torej tudi ZDIJZ) in glede na to, da IJS sicer ni prekrškovni organ).
Torej inšpektor '''sme in mora ukrepati, če je njegova pristojnost določena v zakonu ali podzakonskem aktu na podlagi zakona''' (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Dolo%C4%8Ditev_pristojnosti_s_podzakonskim_aktom_(v_ob%C4%8Dini) primer]). Če pa je podzakonski akt v nasprotju z zakonom, velja, da upravni organ oz. inšpektor v skladu z načelom zakonitosti, praviloma ravna po veljavnih predpisih, tudi če meni, da ti niso v skladu z ustavo in zakonom (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Raba_predpisa,_%C4%8De_je_podzakonski_akt_(odlok)_v_nasprotju_z_zakonom_ali_ne_dolo%C4%8Da_pooblastil_in_ukrepov primer]), razen ko gre za očiten primer nezakonitosti (več o tovrstnem ''exceptio illegalis'' v komentarju 6. člena ZUP v Jerovšek in Trpin (ur.), ZUP s komentarjem, 2004). 

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''
[[Category:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]
[[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Odločitev organa v primeru smrti stranke v postopku

2024-03-27T09:15:49Z

TinaSever:

== '''Zadeva: '''Odločitev organa v primeru smrti stranke v postopku ==

'''Datum odgovora:''' 12. 3. 2024 in 25. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako vpliva smrt vlagatelja enotne vloge z več zahtevki za več oseb na izdajo odločbe (primeroma pri odločanju o priznavanju pravice do denarne socialne pomoči)? Kako vpliva smrt vlagatelja vloge (primeroma pri pravici oprostitve do plačila socialno varstvenih storitev) na izdajo odločbe, če so v postopku udeleženi tudi drugi zavezanci (npr. vlagateljevi otroci)?

== '''Odgovor:''' ==

ZUP v [[Zak:ZUP#42. .C4.8Dlen{{!}}42. členu]] določa, da je lahko stranka v postopku vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. '''Ves čas postopka mora stranka imeti sposobnost nastopati v pravnem prometu (pravna sposobnost) in biti nosilec pravic oziroma obveznosti, o katerih se odloča v konkretni upravni zadevi (stvarna oziroma procesna legitimacija). '''Organ mora po uradni dolžnosti ves čas postopka preverjati to procesno predpostavko za uvedbo in tek postopka (gl. 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]). Navedeno velja tudi v situacijah, ko stranka v skladu s področnim predpisom vlaga enotno vlogo, ki se nanaša na pravice več oseb (npr. vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev vseh družinskih članov po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev] (ZUPJS, Uradni list RS, št. 62/10 in nasl.), kjer se na enoten način ugotavlja njihov materialni položaj in izda ena odločba), vendar je prav zaradi tega potrebno posebnosti takšne situacije. 

Zato se v primeru smrti vlagatelja, ki je vložil vlogo z več zahtevki za več oseb, '''ustavi le tisti del postopka, ki je vezan na osebo, ki je umrla pred izdajo odločbe oziroma del, ki se nanaša na vlagateljev zahtevek, saj je s smrtjo ugasnila tudi njegova pravica''' (npr. do denarne socialne pomoči) (glej sodbi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-20256 I Up 260/2004]z dne 18. 11. 2005 in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815245673 X Ips 1640/2006] z dne 21. 4. 2006) in '''nadaljuje odločanje o pravici drugega še živečega upravičenca''' (npr. družinskega člana). Namreč v primeru priznanja pravice do denarne socialne pomoči, le-ta pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge in je zato potrebno ohranjati datume dodelitve pomoči preostalim še živečim upravičencem, saj bi jim v nasprotju z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 Zakonom o socialno varstvenih prejemkih] (ZSVarPre, Uradni list RS, št. 61/10, 40/11 in nasl.) onemogočali preživetje. Pri tem je potrebno poudariti, da '''druga stranka v postopku ni pravni naslednik temveč upravičenec''', saj organ (npr. CSD) odloča na podlagi enotno vložene vloge z več zahtevki za več oseb.  Na tem mestu govorimo o več različnih upravičencih, ki samostojno nastopajo v postopku ter posledično vsaka stranka ohranja svoje postopkovne pravice, razpolaga z zahtevkom, daje izjave itd. (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 232). Organ je v skladu s 139. členom ZUP dolžan med postopkom ves čas ugotavljati dejansko stanje in izvajati dokaze o vseh dejstvih, ki so poglavitna za izdajo odločbe (tudi tista, ki v samem postopku niso še navedena). '''V primeru smrti vlagatelja vloge z več zahtevki več oseb oziroma upravičencev''' (npr. odločanje o pravici do denarne socialne pomoči vlagatelja in njegovih družinskih članov) '''lahko organ že odloči, če so na vlogi navedene vse potrebne informacije za odločanje'''; sicer mora pri tem organ, ki vodi postopek drugega upravičenca (npr. družinskega člana) pozvati, da sporoči podatke oziroma druge dokaze o pravno relevantnih dejstvih. 

V tem primeru je organ dolžan na podlagi ugotovljenih sprememb (tj. smrti vlagatelja) v skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 42. členom ZUPJS] '''ponovno odločiti o številu upravičencev in višini njihovih pravic iz javnih sredstev'''. 

Kadar organ izda odločbo o pravici do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev (na podlagi 100. člena ZSV in 30. a člena ZUPJS), odloča o pravici upravičenca do oprostitve plačila in dolžnosti zavezanca/ev (upravičenčevih otrok) do doplačevanja socialnovarstvenih storitev. V primeru, da upravičenec do oprostitve plačila socialno varstvenih storitev umre z''' njegovo smrtjo preneha njegova pravica in hkrati dolžnost zavezancev do plačevanja socialnovarstvenih storitev''', saj s smrtjo ne nastajajo več stroški storitev, na katere se navezuje pravica in obveznost. Ko se organ seznani, da je upravičenec do oprostitve plačila socialnovarstvenih pravic umrl, mora ugotoviti, da so s tem prenehale pravice in obveznosti, ki so bile vezane na umrlo oseba. Pravica do oprostitve plačila socialnovarstvene storitve je namreč osebna pravica, vezana le na omenjeno osebo, zato ni prenosljiva na dediče. Organ '''o smrti in o prenehanju pravice in povezanih obveznosti obvesti zavezance za plačilo.''' To stori z dokumentom v obliki dopisa ali na drug podoben način (na primer preko informacijskega sistema). O smrti in prenehanju pravice in obveznosti '''ne izdaja (ugotovitvene) odločbe, ker z njo ne more spreminjati pravnega razmerja v zvezi s pravico ali obveznostjo. To je prenehalo s smrtjo'''. Zato odločanje o prenehanju pravice pravno formalno ni mogoče niti smiselno. S smrtjo namreč upravičenec izgubi pravno sposobnost oziroma pravno subjektiviteto, zato odločanje o njegovem pravnem položaju po smrti niti ni mogoče. Toliko bolj to velja za vročitev odločbe. Zato se smrt stranke zgolj zaznamuje in o tem obvesti druge organe oziroma subjekte, na katerih pravni položaj je vplivala smrt, ker je z njo prenehala njihova obveznost plačevanja socialnovarstvene storitve.
Če potencialni upravičenec do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev umre '''med postopkom oziroma pred izdajo odločbe, organ s sklepom ustavi celoten postopek''', tako za upravičenca, kot tudi za zavezanca/e, saj o osebni pravici po smrti upravičenca ni mogoče odločati. 
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Lastnost stranke]]

Obnova postopka v primeru uveljavljanja olajšave za vzdrževanega družinskega člana

2024-03-27T08:26:00Z

TinaSever:

== '''Zadeva: Obnova postopka v primeru uveljavljanja olajšave za vzdrževanega družinskega člana''' ==

'''Datum odgovora:''' 26. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Študent živi pri enem od ločenih staršev. Marca 2024 je prejel odmerno odločbo, s katero se je odpravila prejšnja odmerna odločba (izdana marca 2023 za leto 2022) in nadomestila z novo odločbo, po kateri je (zaradi napake v prejšnji odločbi) zavezan k plačilu dohodnine. Iz odločbe je razbrati, da je bila novembra 2023 študentu sicer dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za izdajo odločbe v obnovljenem postopku, vendar se je izkazalo, da z vabilom dejansko ni bil seznanjen, zato izjave ni mogel dati.  V obnovljenem postopku je bilo ugotovljeno, da je bila s prvo odločbo priznana splošna davčna olajšava in posledično ni bilo potrebno plačilo dohodnine. Maja 2023 (po izdaji prve odločbe študentu) je starš študenta uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana v napovedi za odmero dohodnine oz. davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki mu je bila v odločbi o odmeri dohodnine za leto 2022 tudi priznana. Z dejstvom, da bo starš uveljavljal olajšavo za vzdrževanega družinskega člana, drugi starš ni bil seznanjen.  Ali lahko starš, ki ni uveljavljal olajšave za vzdrževanega družinskega člana, zahteva obnovo postopka, uveljavlja olajšavo in s prejetim zneskom pokrije davčno obveznost študenta? 
== '''Odgovor:''' ==

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki se uporabi zoper dokončno odločbo, če so izpolnjeni obnovitveni razlogi po ZUP ali drugem zakonu (npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakona o davčnem postopku] - ZDavP-2). Postopek se obnovi v obsegu kot je potreben za presojo zakonitosti odločbe zaradi razloga, ki je razlog za obnovo. Obseg obnove postopka se določi s sklepom. Obnova postopka se lahko začne na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti, odvisno ali je odločba izdana v škodo zasebnega interesa (stranke) ali javnega interesa. Stranka, ki predlaga obnovo, oziroma organ, ki obnovi postopek po uradni dolžnosti, s tem zasleduje izboljšanje pravnega položaja na strani stranke oziroma javnega interesa.

Vzdrževane družinske člane lahko zavezanci za dohodnino uveljavljajo pri izračunu akontacije dohodnine (na mesečni ravni) ali pri informativnem izračunu dohodnine (na letni ravni). Več na strani FURS o  [https://www.fu.gov.si/zivljenjski_dogodki_prebivalci/vzdrzevani_druzinski_clani/ vzdrževanih družinskih članih] . V skladu z določbo 271. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. Davčni zavezanec, ki vlaga napoved v skladu s šestim odstavkom 267. člena tega zakona, '''lahko uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi po poteku roka za vložitev napovedi, vendar najpozneje v roku za pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine.''' Navedeno pomeni, da v kolikor zavezanec olajšave ne uveljavlja niti na mesečni niti na letni ravni, prejme informativni izračun dohodnine (IID), v katerem olajšava ne bo upoštevana. Če posebno olajšavo želi uveljavljati, mora podati ugovor zoper informativni izračun dohodnine. V ugovoru se olajšava še da uveljavljati, kasneje pa praviloma ne več, saj odločba o odmeri dohodnine postane dokončna. '''Po dokončnosti odločbe o odmeri dohodnine je olajšavo za vzdrževane družinske člane pod določenimi pogoji mogoče uveljavljati le še z izrednimi pravnimi sredstvi, v kolikor so izpolnjeni pogoji.'''

Če je bila vzdrževanemu družinskemu članu v obnovljenem postopku odmere dohodnine odvzeta splošna olajšava, saj je zanj posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana uveljavljal en od staršev. '''Posebna olajšava za vzdrževane družinske člane ima namreč prednost pred splošno olajšavo.''' Po določbi prvega odstavka 111. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4697 Zakona o dohodnini] (ZDoh-2) se vsakemu rezidentu prizna zmanjšanje letne davčne osnove v določeni višini, pod pogojem, da drug rezident za njega ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Ker je drugi starš šele z izdajo odločbe v obnovljenem postopku odmere dohodnine družinskemu članu, kateremu je bila odvzeta splošna olajšava, zvedel za novo dejstvo, na podlagi katerega bi lahko uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana, menimo, da bi bil do nje lahko upravičen v sorazmernem delu. Določba 11. odstavka 114. člena Zakon o dohodnini namreč določa, da če se''' zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavljal posebno olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave.''' Glede na navedbe je treba upoštevati tudi določbo 12. odstavka 114. člena ZDoh-2, ki določa, da lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za otroka, za katerega zavezanec na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za njegovo preživljanje. '''Če je prispevek zavezanca manjši od njemu pripadajočega dela posebne olajšave ali če zavezanec ne prispeva za preživljanje otroka, se razlika do njemu pripadajočega dela ali celotni del njemu pripadajoče posebne olajšave prizna staršu, kateremu je otrok zaupan.''' V obnovljenem postopku velja načelo materialne resnice (5. člen ZDavP-2), po katerem je davčni organ dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, pri čemer je v okviru dovoljenje obnove dolžan z enako skrbnostjo ugotoviti tudi tista dejstva, ki so v korist zavezanca za davek, če ni s tem zakonom drugače določeno. Tako je torej dolžan izdati pravilno in zakonito odločbo tako z vidika uporabe materialnega prava kot tudi ugotovitve dejanskega stanja. Ne ZDavP-2 in ne ZUP pa ne vsebujeta nobenih omejitev (prekluzij) glede uporabe vseh relevantnih dejstev in dokazov v obnovljenem postopku, ki bi omejevale postopek in presojo davčnega organa pri doseganju navedenega cilja. Tako ima revident prav s tem, ko uveljavlja, da je skladno z načelom davčne pravičnosti (14. člen Ustave) treba tudi v primeru obnove postopka odmere dohodnine vselej upoštevati vsa, tudi nova dejstva, tako glede dohodkov kot tudi stroškov ter olajšav, ki znižujejo davčno osnovo davčnega zavezanca, če so nastali v upoštevnem davčnem obdobju (VSRS Sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111439150 X Ips 27/2020] z dne 1. 7. 2020). '''Ker je obnova postopka odmere dohodnine v korist stranke, mora sama pravočasno vložiti predlog za obnovo postopka odmere dohodnine '''v skladu z določbo prvega odstavka 89. člena ZDavP-2, in sicer v 6 mesecih od kar je zvedela za novo dejstvo, to pa je odločba vzdrževanega družinskega člana, s katero mu je bila odvzeta splošna olajšava, ter tako poskrbeti za uveljavljanje svojih pravic in pravnih koristi. 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Obnova postopka]]

Združitev postopkov in prekinitev postopka zaradi smrti stranke

2024-03-05T14:19:59Z

TinaSever:

<div>
== '''Zadeva:''' '''Združitev postopkov in prekinitev postopka zaradi smrti stranke''' ==

'''Datum odgovora:''' 2. 3. 2024

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako naj ravna organ (npr. UE) v primeru, ko je potrebno več zadev združiti v en postopek, pa je ena od strank, ki je stranka v vseh zadevah, umrla, pri tem pa gre za predmet postopka, ki je dedljiv? Ali organ lahko najprej zadeve združi in nato s sklepom prekine postopek?
<div> </div>

== '''Odgovor:''' ==

Praviloma se vodi ločen upravni postopek za vsako posamezno upravno zadevo oziroma za vsak zahtevek, ki je predmet odločanja v upravni zadevi. Vendar pa zaradi '''ekonomičnosti postopka''' '''organ''' s posebnim sklepom lahko odloči, da bo več upravnih zadev oziroma več zahtevkov '''združil v en postopek''' ([[Zak:ZUP#130. .C4.8Dlen{{!}}130. člen ZUP]]), pri čemer je '''odločitev''' za združitev zadev (kljub izpolnjenim pogojem) v '''diskreciji organa''', ki vodi postopek (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 34) (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zdru%C5%BEitev_zadev_v_postopkih_za%C4%8Detih_po_uradni_dol%C5%BEnosti Primer 1]). Organ pa '''o združitvi''' zadev (začetih po uradni dolžnosti, ali začetih na zahtevo stranke) '''odloča šele po tem''', ko je preveril '''izpolnitev procesnih postavk''' določenih v [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]] (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 37).

Sposobnost biti stranka v upravnem postopku opredeljuje [[Zak:ZUP#42. .C4.8Dlen{{!}}42. člen ZUP]], pri čemer fizična oseba pravno sposobnost pridobi z rojstvom in jo izgubi s smrtjo. To pomeni, da '''pokojna''' (umrla) oseba '''ne more biti stranka postopka''' niti se taki osebi ne more vročati upravnih aktov. Nadalje [[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. člen ZUP]] določa, da se upravni '''postopek prekine''', če fizična '''stranka umre''' in je predmet postopka (torej pravica, obveznost ali pravna korist umrlega) '''prenosljiv na dediče''', upravni organ pa mora morebitne pravne naslednike obvestiti o možnosti vstopa v postopek (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravni_u%C4%8Dinki_upravnih_aktov_v_primeru_smrti_stranke_med_postopkom Primer 2]). Prekinitev postopka traja, dokler vanj ne vstopi '''pravni naslednik''' ali '''skrbnik zapuščine'''.

Ker v konkretnem primeru organ zadev ni '''združil''' v en postopek pred smrtjo stranke, tega tudi '''ne more''' storiti '''po njeni smrti''', saj mora postopek glede na naravo razlogov (smrt stranke) prekiniti že z nastopom tega dejstva po samem zakonu (ex lege) (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 160-161). Čeprav velja, da je postopek dejansko prekinjen s trenutkom smrti osebe, je nujna izdaja sklepa o prekinitvi, s katerim se ugotovi, da je nastopila prekinitev in kdaj. Sklep formalno začne učinkovati z vročitvijo. Sklep o prekinitvi se na podlagi posebnih določb ZUP vroči potencialnim dedičem. Zato z istim sklepom ni mogoče hkrati odločiti tudi o združitvi več zadev v en postopek, saj mora biti sklep o združitvi vročen stranki, ne potencialnim dedičem, ki kot taki nimajo niti pravice izpodbijati sklep. Zato različnih zadev po smrti stranke ni mogoče združiti v en postopek, dokler niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka (gl. v nadaljevanju). 

Ker se v eni upravni zadevi vodi '''isti''' upravni '''postopek za vse stranke''', se postopek v primeru '''smrti ene od strank''', ko gre za predmet postopka, ki je dedljiv, s sklepom '''prekine za vse stranke'''. To pomeni, da bodo vsi udeleženci postopka morali počakati na pravnomočen sklep o dedovanju, nato pa bo organ obvestil pravne naslednike o možnosti vstopa v vsak posamični postopek in šele nato bo ob upoštevanju pogojev iz [[Zak:ZUP#130. .C4.8Dlen{{!}}130. člena ZUP]] po diskreciji lahko odločal o združitvi vseh zadev v en postopek. [[Category:Združitev postopkov]]
[[Category:Lastnost stranke]]

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /></div>

Združitev postopkov in prekinitev postopka zaradi smrti stranke

2024-03-05T14:18:55Z

TinaSever:

<div>

== '''Zadeva: '''Združitev postopkov in prekinitev postopka zaradi smrti stranke ==

'''Datum odgovora:''' 2. 3. 2024

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako naj ravna organ (npr. UE) v primeru, ko je potrebno več zadev združiti v en postopek, pa je ena od strank, ki je stranka v vseh zadevah, umrla, pri tem pa gre za predmet postopka, ki je dedljiv? Ali organ lahko najprej zadeve združi in nato s sklepom prekine postopek?
<div> </div>

== '''Odgovor:''' ==

Praviloma se vodi ločen upravni postopek za vsako posamezno upravno zadevo oziroma za vsak zahtevek, ki je predmet odločanja v upravni zadevi. Vendar pa zaradi '''ekonomičnosti postopka''' '''organ''' s posebnim sklepom lahko odloči, da bo več upravnih zadev oziroma več zahtevkov '''združil v en postopek''' ([[Zak:ZUP#130. .C4.8Dlen{{!}}130. člen ZUP]]), pri čemer je '''odločitev''' za združitev zadev (kljub izpolnjenim pogojem) v '''diskreciji organa''', ki vodi postopek (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 34) (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zdru%C5%BEitev_zadev_v_postopkih_za%C4%8Detih_po_uradni_dol%C5%BEnosti Primer 1]). Organ pa '''o združitvi''' zadev (začetih po uradni dolžnosti, ali začetih na zahtevo stranke) '''odloča šele po tem''', ko je preveril '''izpolnitev procesnih postavk''' določenih v [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]] (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 37).

Sposobnost biti stranka v upravnem postopku opredeljuje [[Zak:ZUP#42. .C4.8Dlen{{!}}42. člen ZUP]], pri čemer fizična oseba pravno sposobnost pridobi z rojstvom in jo izgubi s smrtjo. To pomeni, da '''pokojna''' (umrla) oseba '''ne more biti stranka postopka''' niti se taki osebi ne more vročati upravnih aktov. Nadalje [[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. člen ZUP]] določa, da se upravni '''postopek prekine''', če fizična '''stranka umre''' in je predmet postopka (torej pravica, obveznost ali pravna korist umrlega) '''prenosljiv na dediče''', upravni organ pa mora morebitne pravne naslednike obvestiti o možnosti vstopa v postopek (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravni_u%C4%8Dinki_upravnih_aktov_v_primeru_smrti_stranke_med_postopkom Primer 2]). Prekinitev postopka traja, dokler vanj ne vstopi '''pravni naslednik''' ali '''skrbnik zapuščine'''.

Ker v konkretnem primeru organ zadev ni '''združil''' v en postopek pred smrtjo stranke, tega tudi '''ne more''' storiti '''po njeni smrti''', saj mora postopek glede na naravo razlogov (smrt stranke) prekiniti že z nastopom tega dejstva po samem zakonu (ex lege) (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 160-161). Čeprav velja, da je postopek dejansko prekinjen s trenutkom smrti osebe, je nujna izdaja sklepa o prekinitvi, s katerim se ugotovi, da je nastopila prekinitev in kdaj. Sklep formalno začne učinkovati z vročitvijo. Sklep o prekinitvi se na podlagi posebnih določb ZUP vroči potencialnim dedičem. Zato z istim sklepom ni mogoče hkrati odločiti tudi o združitvi več zadev v en postopek, saj mora biti sklep o združitvi vročen stranki, ne potencialnim dedičem, ki kot taki nimajo niti pravice izpodbijati sklep. Zato različnih zadev po smrti stranke ni mogoče združiti v en postopek, dokler niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka (gl. v nadaljevanju). 

Ker se v eni upravni zadevi vodi '''isti''' upravni '''postopek za vse stranke''', se postopek v primeru '''smrti ene od strank''', ko gre za predmet postopka, ki je dedljiv, s sklepom '''prekine za vse stranke'''. To pomeni, da bodo vsi udeleženci postopka morali počakati na pravnomočen sklep o dedovanju, nato pa bo organ obvestil pravne naslednike o možnosti vstopa v vsak posamični postopek in šele nato bo ob upoštevanju pogojev iz [[Zak:ZUP#130. .C4.8Dlen{{!}}130. člena ZUP]] po diskreciji lahko odločal o združitvi vseh zadev v en postopek. [[Category:Združitev postopkov]]
[[Category:Lastnost stranke]]

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /></div>

Vključevanje stranskih udeležencev v skrajšani ugotovitveni postopek

2024-03-05T14:17:11Z

TinaSever:

== '''Zadeva: Vključevanje stranskih udeležencev v skrajšani ugotovitveni postopek ''' ==

'''Datum odgovora:''' 20. 2. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Pri izdaji dovoljenja za izvedbo določenega dejanja (npr. odstrel zavarovane živalske vrste, konkretno medveda) večkrat pride do primerov, ko je treba zaradi grozeče nevarnosti za zdravje in življenje ljudi po skrajšanem postopku izdati ustno odločbo za opravo dejanja (odstrel). Tako se stranki (npr. lovski družini), naloži opravo dejanja (odstrel) z ustno odločbo, saj nujnost in resnost situacije terja, da se ukrepa takoj! V takih primerih se nevladnih organizacij ob izdaji ustne odločbe ne obvešča o postopku. Prav tako organ nima prakse, da bi vročal pisni odpravek. Ali je takšno ravnanje organa pravilno ali pa bi moral spremeniti način vodenja postopka oziroma vročanja?

== '''Odgovor:''' ==

Skladno s '''temeljnimi načeli upravnega postopka''' mora organ pred izdajo odločbe ugotoviti '''vsa dejstva''', ki so pomembna za zakonito in pravilo odločbo ('''načelo materialne resnice''', [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]), hkrati pa mora dati stranki možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo oziroma na katere bo organ oprl svojo odločitev ('''načelo zaslišanja stranke''', [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člena ZUP]]).
Upoštevaje navedeno ima stranka '''pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka''', dajati potrebne podatke oziroma navajati dejstva ter dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Da bi stranka mogla te pravice udejanjiti, ji '''mora uradna oseba omogočiti''', da se izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, o predlogih in ponujenih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, da se seznani uspehom dokazovanja ter se o tem izreče ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]]). 
'''Povsem enake procesne pravice ima v postopku tudi stranski udeleženec''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]), če procesne pravice uveljavlja z namenom zaščite svojega procesnega položaja. Ta se sicer postopka ne udeležuje z namenom odločanja o lastni pravici ali obveznosti, temveč se udeležuje »tujega« postopka z namenom zaščite oziroma varstva svoje pravne koristi, ki pa mora biti neposredna, osebna ter oprta na zakon ali drug predpis (več na [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_z_vlogami_osebe,_ki_neutemeljeno_zatrjuje_status_stranskega_udele%C5%BEenca povezavi]).  
O tem, ali gre tretji osebi položaj stranskega udeleženca, običajno organ, ki vodi postopek, '''izda poseben sklep''' ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen]] v povezavi s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]]). Poznani pa so tudi primeri, ko je takšen položaj uredil že zakon sam (npr. Zakon o evidentiranju nepremičnin, Ur.l. RS,št. 47/06 in nasl., ki je v devetem odstavku 11. člena določal: ''Imetniki služnostne pravice in stavbne pravice, ki so vpisani v zemljiško knjigo, imajo zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se postopkov za izdelavo elaborata in drugih upravnih postopkov po tem zakonu kot stranski udeleženci'') ali pa je bil takšen položaj tretji osebi priznan posredno s konkludentnimi ravnanji, četudi o tem ni bil izdan poseben sklep (glej npr. sklep [https://sodnapraksa.si/?q=gradnja%20objektov&_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&showType=div&rowsPerPage=20&page=170&id=2010040815243873 UPRS št. I U 165/2010] z dne 25. 2. 2010). Osebi, ki ji je priznan položaj stranskega udeležena je torej potrebno omogočiti vse procesne pravice, vključno s pravico izjaviti se.
Od navedenega (tako glede ugotavljanja dejstev kot glede procesnih pravic strank) se sme odstopiti le v primerih, ki jih določa zakon. ZUP v [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. členu]] določa štiri različne primere oziroma okoliščine, v kateri se sme voditi '''skrajšani ugotovitveni postopek'''. En takih je tudi primer, ko gre za '''nujne ukrepe v javnem interesu'''. Sem je šteti nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost in za premoženje večje vrednosti (drugi odstavek 144. člena ZUP). Kot izhaja iz 4. točka prvega odstavka 144. člena ZUP, sme organ, ko gre za nujne ukrepe v javnem interesu, '''ki jih ni mogoče odlagati''', odločiti po skrajšanem ugotovitvenem postopku, a le, '''če so dejstva, na katera se odločba opira, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana.'''
'''Posebnost skrajšanega ugotovitvenega postopka''' pa je v tem, da v takem postopku stranki (in tako tudi stranskemu udeležencu) '''ni potrebno omogočiti, da se pred izdajo odločbe izreče o odločilnih dejstvih in dokazih''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]). Druga posebnost, ki je sicer vezana (zgolj) na nujne ukrepe v javnem interesu, pa je še v tem, da sme organ v teh primerih '''odločiti ustno''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#211. .C4.8Dlen{{!}}211. člena ZUP]]).
Izdaja ustne odločbe v upravnem postopku je torej vedno vezana na nujnost ukrepov, ki jih je potrebno podvzeti za zavarovanje določene javne koristi in so neodložljiva (več o ustni odločbi glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustna_odlo%C4%8Dba povezavo]) oziroma kadar je glede na okoliščine očitno, da bi izdelava pisne odločbe onemogočila ali bistveno otežila cilj varovanja javne koristi (tako tudi Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 318). Vedno pa mora ustno izdani odločbi slediti še '''pisni odpravek''' (tretji odstavek 211. člena ZUP). '''Šele z vročitvijo pisnega odpravka namreč stranka postopka dobi možnost uveljavljanja pravnih sredstev''' zoper izdan akt, saj ustna odločba nima konkretizirane obrazložitve (niti pouka o pravnem sredstvu). Ustrezno obrazložen akt je namreč pogoj, da lahko stranka učinkovito brani in varuje svoje pravne interese preko pravnih sredstev. Stranka se namreč šele v obrazložitvi seznani z razlogi, ki so vodili organ pri odločanju (glej sodbo [https://www.sodnapraksa.si/?q=id:2012032113074582&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&rowsPerPage=20&moreLikeThis=1&id=doc_2015081111398420 UPRS št. I U 1710/2015] z dne 11. 2. 2016 ter [https://e-kurs.si/komentar/ustavnosodna-presoja-18/ Jerovšek, Komentar Ustave RS, 2002, tč.15]). 
Predpogoj, da bi lahko stranka udejanjila ustavno pravico do pravnega sredstva (pa tudi do enakega varstva pravic in do sodnega varstva, kot ustavno varovani pravici) pa je '''seznanitev stranke z odločbo, ki se izvrši z vročitvijo''' (glej še odločbo USRS št. [https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/up-436-15.pdf Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017, tč. 7). Pravne posledice odločbe namreč nastanejo šele po pravilni vročitvi upravnega akta, kar določa tudi drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). 
Iz zapisanega torej '''izhaja, da četudi stranka ni imela možnosti sodelovati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, je potrebno taki stranki osebno vročiti pisni odpravek ustne odločbe, ki vsebuje konkretno obrazložitev, s čimer se ji omogoči vložitev pravnega sredstva in v okviru tega tudi izjavo o dejstvih in dokazih. Če je bila ustna odločba izdana nemudoma tako, da organ ni mogel vključiti v postopek stranskih udeležencev, je slednje treba vključiti v postopek tako, da se seznanijo s pisnim odpravkom. Povedano drugače, pisni odpravek je treba vročiti tudi stranskim udeležencem. '''
V konkretnem primeru pristojni organ ravna skladno z določbami področnih predpisov, in sicer [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600 Zakona o ohranjanju narave] (ZON, Ur. l. RS, št. 96/04-UPB in nasl.) ter [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386 Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah] (Ur.l .RS, št. 46/04 in nasl.), in v skrajšanem ugotovitvenem postopku ustno odredi stranki (lovski družini) opravo dejanja (odstrel medveda). Kasneje izdani pisni odpravek odločbe prav tako vroči le lovski družini; nevladnih organizacij pa o ukrepu ne obvešča niti jim ne vroča pisnega odpravka odločbe. Kot je razvidno iz določbe 137. člena ZON, ima NVO, ki pridobi status '''NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave''' v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, '''pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih (in sodnih) postopkih'''. Slednje pomeni, da je že zakonodajalec opravil preizkus pravnega interesa iz 43. člena ZUP. A to še ne pomeni, da je taka oseba, ki bi ji sicer šla pravica sodelovati v postopku, to pravico tudi dejansko zahteva (torej, da se resnično želi udeležiti postopka). Povsem nesmotrno bi torej bilo, da bi vsak pisni odpravek vročali vsem NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave (trenutno 30, podatek AJPES), saj mnoge izmed njih predvidoma sploh nimajo interesa za sodelovanje v postopku o izrednem odstrelu medveda. Posledično bi organ lahko štel, da gre za večje število oseb, ki organu niso posamič znane (torej zgolj tiste NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ki dejansko želijo sodelovati v konkretnem postopku in pri tem se predvideva, da je to več kot 1), zato bi lahko vročitev opravil z javnim naznanilom, kot mu to omogoča [[Zak:ZUP#94. .C4.8Dlen{{!}}94. člen ZUP]]. V skladu s tem bi objavili obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom. Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom. Tako bi dotične NVO imele možnost pridobiti odločbo, se z njo seznaniti ter preko vložitve pravnega sredstva tudi možnost podajanja izjave o dejstvih in dokazih.
[[Category:Stranski udeleženci]]
[[Category:Poseben in skrajšani ugotovitveni postopek]]
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vključevanje stranskih udeležencev v skrajšani ugotovitveni postopek

2024-03-05T14:13:50Z

TinaSever:

== '''Zadeva: Vključevanje stranskih udeležencev v skrajšani ugotovitveni postopek - V USKLAJEVNAJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 20. 2. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Pri izdaji dovoljenja za izvedbo določenega dejanja (npr. odstrel zavarovane živalske vrste, konkretno medveda) večkrat pride do primerov, ko je treba zaradi grozeče nevarnosti za zdravje in življenje ljudi po skrajšanem postopku izdati ustno odločbo za opravo dejanja (odstrel). Tako se stranki (npr. lovski družini), naloži opravo dejanja (odstrel) z ustno odločbo, saj nujnost in resnost situacije terja, da se ukrepa takoj! V takih primerih se nevladnih organizacij ob izdaji ustne odločbe ne obvešča o postopku. Prav tako organ nima prakse, da bi vročal pisni odpravek. Ali je takšno ravnanje organa pravilno ali pa bi moral spremeniti način vodenja postopka oziroma vročanja?

== '''Odgovor:''' ==

Skladno s '''temeljnimi načeli upravnega postopka''' mora organ pred izdajo odločbe ugotoviti '''vsa dejstva''', ki so pomembna za zakonito in pravilo odločbo ('''načelo materialne resnice''', [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]), hkrati pa mora dati stranki možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo oziroma na katere bo organ oprl svojo odločitev ('''načelo zaslišanja stranke''', [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člena ZUP]]).
Upoštevaje navedeno ima stranka '''pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka''', dajati potrebne podatke oziroma navajati dejstva ter dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Da bi stranka mogla te pravice udejanjiti, ji '''mora uradna oseba omogočiti''', da se izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, o predlogih in ponujenih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, da se seznani uspehom dokazovanja ter se o tem izreče ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]]). 
'''Povsem enake procesne pravice ima v postopku tudi stranski udeleženec''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]), če procesne pravice uveljavlja z namenom zaščite svojega procesnega položaja. Ta se sicer postopka ne udeležuje z namenom odločanja o lastni pravici ali obveznosti, temveč se udeležuje »tujega« postopka z namenom zaščite oziroma varstva svoje pravne koristi, ki pa mora biti neposredna, osebna ter oprta na zakon ali drug predpis (več na [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_z_vlogami_osebe,_ki_neutemeljeno_zatrjuje_status_stranskega_udele%C5%BEenca povezavi]).  
O tem, ali gre tretji osebi položaj stranskega udeleženca, običajno organ, ki vodi postopek, '''izda poseben sklep''' ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen]] v povezavi s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]]). Poznani pa so tudi primeri, ko je takšen položaj uredil že zakon sam (npr. Zakon o evidentiranju nepremičnin, Ur.l. RS,št. 47/06 in nasl., ki je v devetem odstavku 11. člena določal: ''Imetniki služnostne pravice in stavbne pravice, ki so vpisani v zemljiško knjigo, imajo zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se postopkov za izdelavo elaborata in drugih upravnih postopkov po tem zakonu kot stranski udeleženci'') ali pa je bil takšen položaj tretji osebi priznan posredno s konkludentnimi ravnanji, četudi o tem ni bil izdan poseben sklep (glej npr. sklep [https://sodnapraksa.si/?q=gradnja%20objektov&_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&showType=div&rowsPerPage=20&page=170&id=2010040815243873 UPRS št. I U 165/2010] z dne 25. 2. 2010). Osebi, ki ji je priznan položaj stranskega udeležena je torej potrebno omogočiti vse procesne pravice, vključno s pravico izjaviti se.
Od navedenega (tako glede ugotavljanja dejstev kot glede procesnih pravic strank) se sme odstopiti le v primerih, ki jih določa zakon. ZUP v [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. členu]] določa štiri različne primere oziroma okoliščine, v kateri se sme voditi '''skrajšani ugotovitveni postopek'''. En takih je tudi primer, ko gre za '''nujne ukrepe v javnem interesu'''. Sem je šteti nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost in za premoženje večje vrednosti (drugi odstavek 144. člena ZUP). Kot izhaja iz 4. točka prvega odstavka 144. člena ZUP, sme organ, ko gre za nujne ukrepe v javnem interesu, '''ki jih ni mogoče odlagati''', odločiti po skrajšanem ugotovitvenem postopku, a le, '''če so dejstva, na katera se odločba opira, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana.'''
'''Posebnost skrajšanega ugotovitvenega postopka''' pa je v tem, da v takem postopku stranki (in tako tudi stranskemu udeležencu) '''ni potrebno omogočiti, da se pred izdajo odločbe izreče o odločilnih dejstvih in dokazih''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]). Druga posebnost, ki je sicer vezana (zgolj) na nujne ukrepe v javnem interesu, pa je še v tem, da sme organ v teh primerih '''odločiti ustno''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#211. .C4.8Dlen{{!}}211. člena ZUP]]).
Izdaja ustne odločbe v upravnem postopku je torej vedno vezana na nujnost ukrepov, ki jih je potrebno podvzeti za zavarovanje določene javne koristi in so neodložljiva (več o ustni odločbi glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustna_odlo%C4%8Dba povezavo]) oziroma kadar je glede na okoliščine očitno, da bi izdelava pisne odločbe onemogočila ali bistveno otežila cilj varovanja javne koristi (tako tudi Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 318). Vedno pa mora ustno izdani odločbi slediti še '''pisni odpravek''' (tretji odstavek 211. člena ZUP). '''Šele z vročitvijo pisnega odpravka namreč stranka postopka dobi možnost uveljavljanja pravnih sredstev''' zoper izdan akt, saj ustna odločba nima konkretizirane obrazložitve (niti pouka o pravnem sredstvu). Ustrezno obrazložen akt je namreč pogoj, da lahko stranka učinkovito brani in varuje svoje pravne interese preko pravnih sredstev. Stranka se namreč šele v obrazložitvi seznani z razlogi, ki so vodili organ pri odločanju (glej sodbo [https://www.sodnapraksa.si/?q=id:2012032113074582&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&rowsPerPage=20&moreLikeThis=1&id=doc_2015081111398420 UPRS št. I U 1710/2015] z dne 11. 2. 2016 ter [https://e-kurs.si/komentar/ustavnosodna-presoja-18/ Jerovšek, Komentar Ustave RS, 2002, tč.15]). 
Predpogoj, da bi lahko stranka udejanjila ustavno pravico do pravnega sredstva (pa tudi do enakega varstva pravic in do sodnega varstva, kot ustavno varovani pravici) pa je '''seznanitev stranke z odločbo, ki se izvrši z vročitvijo''' (glej še odločbo USRS št. [https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/up-436-15.pdf Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017, tč. 7). Pravne posledice odločbe namreč nastanejo šele po pravilni vročitvi upravnega akta, kar določa tudi drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). 
Iz zapisanega torej '''izhaja, da četudi stranka ni imela možnosti sodelovati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, je potrebno taki stranki osebno vročiti pisni odpravek ustne odločbe, ki vsebuje konkretno obrazložitev, s čimer se ji omogoči vložitev pravnega sredstva in v okviru tega tudi izjavo o dejstvih in dokazih. Če je bila ustna odločba izdana nemudoma tako, da organ ni mogel vključiti v postopek stranskih udeležencev, je slednje treba vključiti v postopek tako, da se seznanijo s pisnim odpravkom. Povedano drugače, pisni odpravek je treba vročiti tudi stranskim udeležencem. '''
V konkretnem primeru pristojni organ ravna skladno z določbami področnih predpisov, in sicer [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600 Zakona o ohranjanju narave] (ZON, Ur. l. RS, št. 96/04-UPB in nasl.) ter [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386 Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah] (Ur.l .RS, št. 46/04 in nasl.), in v skrajšanem ugotovitvenem postopku ustno odredi stranki (lovski družini) opravo dejanja (odstrel medveda). Kasneje izdani pisni odpravek odločbe prav tako vroči le lovski družini; nevladnih organizacij pa o ukrepu ne obvešča niti jim ne vroča pisnega odpravka odločbe. Kot je razvidno iz določbe 137. člena ZON, ima NVO, ki pridobi status '''NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave''' v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, '''pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih (in sodnih) postopkih'''. Slednje pomeni, da je že zakonodajalec opravil preizkus pravnega interesa iz 43. člena ZUP. A to še ne pomeni, da je taka oseba, ki bi ji sicer šla pravica sodelovati v postopku, to pravico tudi dejansko zahteva (torej, da se resnično želi udeležiti postopka). Povsem nesmotrno bi torej bilo, da bi vsak pisni odpravek vročali vsem NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave (trenutno 30, podatek AJPES), saj mnoge izmed njih predvidoma sploh nimajo interesa za sodelovanje v postopku o izrednem odstrelu medveda. Posledično bi organ lahko štel, da gre za večje število oseb, ki organu niso posamič znane (torej zgolj tiste NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ki dejansko želijo sodelovati v konkretnem postopku in pri tem se predvideva, da je to več kot 1), zato bi lahko vročitev opravil z javnim naznanilom, kot mu to omogoča [[Zak:ZUP#94. .C4.8Dlen{{!}}94. člen ZUP]]. V skladu s tem bi objavili obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom. Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom. Tako bi dotične NVO imele možnost pridobiti odločbo, se z njo seznaniti ter preko vložitve pravnega sredstva tudi možnost podajanja izjave o dejstvih in dokazih.
[[Category:Stranski udeleženci]]
[[Category:Poseben in skrajšani ugotovitveni postopek]]
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vključevanje stranskih udeležencev v skrajšani ugotovitveni postopek

2024-03-05T14:05:05Z

TinaSever:

== '''Zadeva: Vključevanje stranskih udeležencev v skrajšani ugotovitveni postopek - V USKLAJEVNAJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 20. 2. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Pri izdaji dovoljenja za izvedbo določenega dejanja (npr. odstrel zavarovane živalske vrste, konkretno medveda) večkrat pride do primerov, ko je treba zaradi grozeče nevarnosti za zdravje in življenje ljudi po skrajšanem postopku izdati ustno odločbo za opravo dejanja (odstrel). Tako se stranki (npr. lovski družini), naloži opravo dejanja (odstrel) z ustno odločbo, saj nujnost in resnost situacije terja, da se ukrepa takoj! V takih primerih se nevladnih organizacij ob izdaji ustne odločbe ne obvešča o postopku. Prav tako organ nima prakse, da bi vročal pisni odpravek. Ali je takšno ravnanje organa pravilno ali pa bi moral spremeniti način vodenja postopka oziroma vročanja?
== '''Odgovor:''' ==

Skladno s '''temeljnimi načeli upravnega postopka''' mora organ pred izdajo odločbe ugotoviti '''vsa dejstva''', ki so pomembna za zakonito in pravilo odločbo ('''načelo materialne resnice''', [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]), hkrati pa mora dati stranki možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo oziroma na katere bo organ oprl svojo odločitev ('''načelo zaslišanja stranke''', [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člena ZUP]]).
Upoštevaje navedeno ima stranka '''pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka''', dajati potrebne podatke oziroma navajati dejstva ter dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Da bi stranka mogla te pravice udejanjiti, ji '''mora uradna oseba omogočiti''', da se izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, o predlogih in ponujenih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, da se seznani uspehom dokazovanja ter se o tem izreče ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]]). 
'''Povsem enake procesne pravice ima v postopku tudi stranski udeleženec''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]), če procesne pravice uveljavlja z namenom zaščite svojega procesnega položaja. Ta se sicer postopka ne udeležuje z namenom odločanja o lastni pravici ali obveznosti, temveč se udeležuje »tujega« postopka z namenom zaščite oziroma varstva svoje pravne koristi, ki pa mora biti neposredna, osebna ter oprta na zakon ali drug predpis (več na [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_z_vlogami_osebe,_ki_neutemeljeno_zatrjuje_status_stranskega_udele%C5%BEenca povezavi]).  
O tem, ali gre tretji osebi položaj stranskega udeleženca, običajno organ, ki vodi postopek, '''izda poseben sklep''' ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen]] v povezavi s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]]). Poznani pa so tudi primeri, ko je takšen položaj uredil že zakon sam (npr. Zakon o evidentiranju nepremičnin, Ur.l. RS,št. 47/06 in nasl., ki je v devetem odstavku 11. člena določal: ''Imetniki služnostne pravice in stavbne pravice, ki so vpisani v zemljiško knjigo, imajo zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se postopkov za izdelavo elaborata in drugih upravnih postopkov po tem zakonu kot stranski udeleženci'') ali pa je bil takšen položaj tretji osebi priznan posredno s konkludentnimi ravnanji, četudi o tem ni bil izdan poseben sklep (glej npr. sklep [https://sodnapraksa.si/?q=gradnja%20objektov&_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&showType=div&rowsPerPage=20&page=170&id=2010040815243873 UPRS št. I U 165/2010] z dne 25. 2. 2010). Osebi, ki ji je priznan položaj stranskega udeležena je torej potrebno omogočiti vse procesne pravice, vključno s pravico izjaviti se.
Od navedenega (tako glede ugotavljanja dejstev kot glede procesnih pravic strank) se sme odstopiti le v primerih, ki jih določa zakon. ZUP v [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. členu]] določa štiri različne primere oziroma okoliščine, v kateri se sme voditi '''skrajšani ugotovitveni postopek'''. En takih je tudi primer, ko gre za '''nujne ukrepe v javnem interesu'''. Sem je šteti nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost in za premoženje večje vrednosti (drugi odstavek 144. člena ZUP). Kot izhaja iz 4. točka prvega odstavka 144. člena ZUP, sme organ, ko gre za nujne ukrepe v javnem interesu, '''ki jih ni mogoče odlagati''', odločiti po skrajšanem ugotovitvenem postopku, a le, '''če so dejstva, na katera se odločba opira, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana.'''
'''Posebnost skrajšanega ugotovitvenega postopka''' pa je v tem, da v takem postopku stranki (in tako tudi stranskemu udeležencu) '''ni potrebno omogočiti, da se pred izdajo odločbe izreče o odločilnih dejstvih in dokazih''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]). Druga posebnost, ki je sicer vezana (zgolj) na nujne ukrepe v javnem interesu, pa je še v tem, da sme organ v teh primerih '''odločiti ustno''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#211. .C4.8Dlen{{!}}211. člena ZUP]]).
Izdaja ustne odločbe v upravnem postopku je torej vedno vezana na nujnost ukrepov, ki jih je potrebno podvzeti za zavarovanje določene javne koristi in so neodložljiva (več o ustni odločbi glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustna_odlo%C4%8Dba povezavo]) oziroma kadar je glede na okoliščine očitno, da bi izdelava pisne odločbe onemogočila ali bistveno otežila cilj varovanja javne koristi (tako tudi Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 318). Vedno pa mora ustno izdani odločbi slediti še '''pisni odpravek''' (tretji odstavek 211. člena ZUP). '''Šele z vročitvijo pisnega odpravka namreč stranka postopka dobi možnost uveljavljanja pravnih sredstev''' zoper izdan akt, saj ustna odločba nima konkretizirane obrazložitve (niti pouka o pravnem sredstvu). Ustrezno obrazložen akt je namreč pogoj, da lahko stranka učinkovito brani in varuje svoje pravne interese preko pravnih sredstev. Stranka se namreč šele v obrazložitvi seznani z razlogi, ki so vodili organ pri odločanju (glej sodbo [https://www.sodnapraksa.si/?q=id:2012032113074582&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&rowsPerPage=20&moreLikeThis=1&id=doc_2015081111398420 UPRS št. I U 1710/2015] z dne 11. 2. 2016 ter [https://e-kurs.si/komentar/ustavnosodna-presoja-18/ Jerovšek, Komentar Ustave RS, 2002, tč.15]). 
Predpogoj, da bi lahko stranka udejanjila ustavno pravico do pravnega sredstva (pa tudi do enakega varstva pravic in do sodnega varstva, kot ustavno varovani pravici) pa je '''seznanitev stranke z odločbo, ki se izvrši z vročitvijo''' (glej še odločbo USRS št. [https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/up-436-15.pdf Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017, tč. 7). Pravne posledice odločbe namreč nastanejo šele po pravilni vročitvi upravnega akta, kar določa tudi drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). 
Iz zapisanega torej '''izhaja, da četudi stranka ni imela možnosti sodelovati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, je potrebno taki stranki osebno vročiti pisni odpravek ustne odločbe, ki vsebuje konkretno obrazložitev, s čimer se ji omogoči vložitev pravnega sredstva in v okviru tega tudi izjavo o dejstvih in dokazih. Če je bila ustna odločba izdana nemudoma tako, da organ ni mogel vključiti v postopek stranskih udeležencev, je slednje treba vključiti v postopek tako, da se seznanijo s pisnim odpravkom. Povedano drugače, pisni odpravek je treba vročiti tudi stranskim udeležencem. '''
V konkretnem primeru pristojni organ ravna skladno z določbami področnih predpisov, in sicer [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600 Zakona o ohranjanju narave] (ZON, Ur. l. RS, št. 96/04-UPB in nasl.) ter [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386 Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah] (Ur.l .RS, št. 46/04 in nasl.), v skrajšanem ugotovitvenem postopku ustno odredi stranki (lovski družini) opravo dejanja (odstrel medveda). Kasneje izdani pisni odpravek odločbe prav tako vroči le stranki (lovski družini). Kasneje izdani pisni odpravek odločbe prav tako vroči le lovski družini; nevladnih organizacij pa o ukrepu ne obveščate niti jim ne vročate pisnega odpravka odločbe. Kot je razvidno iz določbe 137. člena ZON, ima NVO, ki pridobi status '''NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave''' v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, '''pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih (in sodnih) postopkih'''. Slednje pomeni, da je že zakonodajalec opravil preizkus pravnega interesa iz 43. člena ZUP. A to še ne pomeni, da je taka oseba, ki bi ji sicer šla pravica sodelovati v postopku, to pravico tudi dejansko zahteva (torej, da se resnično želi udeležiti postopka). Povsem nesmotrno bi torej bilo, da bi vsak pisni odpravek vročali vsem NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave (trenutno 30, podatek AJPES), saj mnoge izmed njih predvidoma sploh nimajo interesa za sodelovanje v postopku o izrednem odstrelu medveda. Posledično bi organ lahko štel, da gre za večje število oseb, ki organu niso posamič znane (torej zgolj tiste NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ki dejansko želijo sodelovati v konkretnem postopku in pri tem se predvideva, da je to več kot 1), zato bi lahko vročitev opravil z javnim naznanilom, kot mu to omogoča [[Zak:ZUP#94. .C4.8Dlen{{!}}94. člen ZUP]]. V skladu s tem bi objavili obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom. Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom. Tako bi dotične NVO imele možnost pridobiti odločbo, se z njo seznaniti ter preko vložitve pravnega sredstva tudi možnost podajanja izjave o dejstvih in dokazih.
[[Category:Stranski udeleženci]]
[[Category:Poseben in skrajšani ugotovitveni postopek]]
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vključevanje stranskih udeležencev v skrajšani ugotovitveni postopek

2024-03-04T12:40:28Z

TinaSever:

== '''Zadeva: Vključevanje stranskih udeležencev v skrajšani ugotovitveni postopek - V USKLAJEVNAJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 20. 2. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Pri izdaji dovoljenja za odstrel zavarovane živalske vrste (konkretno medveda) se večkrat srečamo s primeri, ko je treba zaradi grozeče nevarnosti za zdravje in življenje ljudi po skrajšanem postopku izdati ustno odločbo za odstrel. Tako stranki, ki je običajno lovska družina, naložimo odstrel z ustno odločbo, saj nujnost in resnost situacije terja, da se ukrepa takoj! V takih primerih nevladnih organizacij ob izdaji ustne odločbe ne obveščamo o postopku. Prav tako nimamo prakse, da bi jim vročali pisni odpravek. Ali je naše ravnanje pravilno ali pa bi morali spremeniti način vodenja postopka oziroma vročanja?

== '''Odgovor:''' ==

Skladno s '''temeljnimi načeli upravnega postopka''' mora organ pred izdajo odločbe ugotoviti '''vsa dejstva''', ki so pomembna za zakonito in pravilo odločbo ('''načelo materialne resnice''', [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]), hkrati pa mora dati stranki možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo oziroma na katere bo organ oprl svojo odločitev ('''načelo zaslišanja stranke''', [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člena ZUP]]).
Upoštevaje navedeno ima stranka '''pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka''', dajati potrebne podatke oziroma navajati dejstva ter dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Da bi stranka mogla te pravice udejanjiti, ji '''mora uradna oseba omogočiti''', da se o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, o predlogih in ponujenih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, da se seznani uspehom dokazovanja ter se o tem izreče ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]]). 
'''Povsem enake procesne pravice ima v postopku tudi stranski udeleženec''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]). Ta se sicer postopka ne udeležuje z namenom odločanja o lastni pravici ali obveznosti, temveč se udeležuje »tujega« postopka z namenom zaščite oziroma varstva svoje pravne koristi, ki pa mora biti neposredna, osebna ter oprta na zakon ali drug predpis (več na [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_z_vlogami_osebe,_ki_neutemeljeno_zatrjuje_status_stranskega_udele%C5%BEenca povezavi]).  
O tem, ali gre tretji osebi položaj stranskega udeleženca, običajno organ, ki vodi postopek, '''izda poseben sklep''' ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen]] v povezavi s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]]). Poznani pa so tudi primeri, ko je takšen položaj uredil že zakon sam (npr. Zakon o evidentiranju nepremičnin, Ur.l. RS,št. 47/06 in nasl., ki je v devetem odstavku 11. člena določal: ''Imetniki služnostne pravice in stavbne pravice, ki so vpisani v zemljiško knjigo, imajo zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se postopkov za izdelavo elaborata in drugih upravnih postopkov po tem zakonu kot stranski udeleženci'') ali pa je bil takšen položaj tretji osebi priznan posredno s konkludentnimi ravnanji, četudi o tem ni bil izdan poseben sklep (glej npr. sklep [https://sodnapraksa.si/?q=gradnja%20objektov&_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&showType=div&rowsPerPage=20&page=170&id=2010040815243873 UPRS št. I U 165/2010] z dne 25. 2. 2010). Osebi, ki ji je priznan položaj stranskega udeležena je torej potrebno omogočiti vse procesne pravice, kot grejo stranki, vključno s pravico izjaviti se.
Od navedenega (tako glede ugotavljanja dejstev kot glede procesnih pravic strank) se sme odstopiti le v primerih, ki jih določa zakon. ZUP v [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. členu]] določa štiri različne primere oziroma okoliščine, v kateri se sme voditi '''skrajšani ugotovitveni postopek'''. En takih je tudi primer, ko gre za '''nujne ukrepe v javnem interesu'''. Sem je šteti nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost in za premoženje večje vrednosti (drugi odstavek 144. člena ZUP). Kot izhaja iz 4. točka prvega odstavka 144. člena ZUP, sme organ, ko gre za nujne ukrepe v javnem interesu, '''ki jih ni mogoče odlagati''', odločiti po skrajšanem ugotovitvenem postopku, a le, '''če so dejstva, na katera se odločba opira, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana.'''
'''Posebnost skrajšanega ugotovitvenega postopka''' pa je v tem, da v takem postopku stranki (in tako tudi stranskemu udeležencu) '''ni potrebno omogočiti, da se pred izdajo odločbe izreče o odločilnih dejstvih in dokazih''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]). Druga posebnost, ki je sicer vezana (zgolj) na nujne ukrepe v javnem interesu, pa je še v tem, da sme organ v teh primerih '''odločiti ustno''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#211. .C4.8Dlen{{!}}211. člena ZUP]]).
Izdaja ustne odločbe v upravnem postopku je torej vedno vezana na nujnost ukrepov, ki jih je potrebno podvzeti za zavarovanje določene javne koristi in so neodložljiva (več o ustni odločbi glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustna_odlo%C4%8Dba povezavo]) oziroma kadar je glede na okoliščine očitno, da bi izdelava pisne odločbe onemogočila ali bistveno otežila cilj varovanja javne koristi (tako tudi Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 318). Vedno pa mora ustno izdani odločbi slediti še '''pisni odpravek''' (tretji odstavek 211. člena ZUP). '''Šele z vročitvijo pisnega odpravka namreč stranka postopka dobi možnost uveljavljanja pravnih sredstev''' zoper izdan akt, saj ustna odločba nima konkretizirane obrazložitve (niti pouka o pravnem sredstvu). Ustrezno obrazložen akt je namreč pogoj, da lahko stranka učinkovito brani in varuje svoje pravne interese preko pravnih sredstev. Stranka se namreč šele v obrazložitvi seznani z razlogi, ki so vodili organ pri odločanju (glej sodbo [https://www.sodnapraksa.si/?q=id:2012032113074582&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&rowsPerPage=20&moreLikeThis=1&id=doc_2015081111398420 UPRS št. I U 1710/2015] z dne 11. 2. 2016 ter [https://e-kurs.si/komentar/ustavnosodna-presoja-18/ Jerovšek, Komentar Ustave RS, 2002, tč.15]). 
Predpogoj, da bi lahko stranka udejanjila ustavno pravico do pravnega sredstva (pa tudi do enakega varstva pravic in do sodnega varstva, kot ustavno varovani pravici) pa je '''seznanitev stranke z odločbo, ki se izvrši z vročitvijo''' (glej še odločbo USRS št. [https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/up-436-15.pdf Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017, tč. 7). Pravne posledice odločbe namreč nastanejo šele po pravilni vročitvi upravnega akta, kar določa tudi drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). 
Iz zapisanega torej '''izhaja, da četudi stranka ni imela možnosti sodelovati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, je potrebno taki stranki osebno vročiti pisni odpravek ustne odločbe, ki vsebuje konkretno obrazložitev, s čimer se ji omogoči vložitev pravnega sredstva in v okviru tega tudi izjavo o dejstvih in dokazih.'''
V vašem konkretnem primeru ste navedli, da ministrstvo skladno z določbami [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600 Zakona o ohranjanju narave] (ZON, Ur. l. RS, št. 96/04-UPB in nasl.) ter [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386 Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah] (Ur.l .RS, št. 46/04 in nasl.), v skrajšanem ugotovitvenem postopku ustno odredi lovski družini odstrel medveda. Kasneje izdani pisni odpravek odločbe prav tako vroči le lovski družini; nevladnih organizacij pa o ukrepu ne obveščate niti jim ne vročate pisnega odpravka odločbe. Kot je razvidno iz določbe 137. člena ZON, ima NVO, ki pridobi status '''NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave''' v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, '''pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih (in sodnih) postopkih'''. Slednje pomeni, da je že zakonodajalec opravil preizkus pravnega interesa iz 43. člena ZUP. A to še ne pomeni, da je taka oseba, ki bi ji sicer šla pravica sodelovati v postopku, to pravico tudi dejansko zahteva (torej, da se resnično želi udeležiti postopka). Povsem nesmotrno bi torej bilo, da bi vsak pisni odpravek vročali vsem NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave (trenutno 30, podatek AJPES), saj mnoge izmed njih predvidoma sploh nimajo interesa za sodelovanje v postopku o izrednem odstrelu medveda. Posledično bi organ lahko štel, da gre za večje število oseb, ki organu niso posamič znane (torej zgolj tiste NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ki dejansko želijo sodelovati v konkretnem postopku in pri tem se predvideva, da je to več kot 1), zato bi lahko vročitev opravil z javnim naznanilom, kot mu to omogoča [[Zak:ZUP#94. .C4.8Dlen{{!}}94. člen ZUP]]. V skladu s tem bi objavili obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom. Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom. Tako bi dotične NVO imele možnost pridobiti odločbo, se z njo seznaniti ter preko vložitve pravnega sredstva tudi možnost podajanja izjave o dejstvih in dokazih.
[[Category:Stranski udeleženci]]
[[Category:Poseben in skrajšani ugotovitveni postopek]]
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vključevanje stranskih udeležencev v skrajšani ugotovitveni postopek

2024-03-04T12:27:44Z

TinaSever:

== '''Zadeva: Vključevanje stranskih udeležencev v skrajšani ugotovitveni postopek - V USKLAJEVNAJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 20. 2. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Pri izdaji dovoljenja za odstrel zavarovane živalske vrste (konkretno medveda) se večkrat srečamo s primeri, ko je treba zaradi grozeče nevarnosti za zdravje in življenje ljudi po skrajšanem postopku izdati ustno odločbo za odstrel. Tako stranki, ki je običajno lovska družina, naložimo odstrel z ustno odločbo, saj nujnost in resnost situacije terja, da se ukrepa takoj! V takih primerih nevladnih organizacij ob izdaji ustne odločbe ne obveščamo o postopku. Prav tako nimamo prakse, da bi jim vročali pisni odpravek. Ali je naše ravnanje pravilno ali pa bi morali spremeniti način vodenja postopka oziroma vročanja?

== '''Odgovor:''' ==

Skladno s '''temeljnimi načeli upravnega postopka''' mora organ pred izdajo odločbe ugotoviti '''vsa dejstva''', ki so pomembna za zakonito in pravilo odločbo ('''načelo materialne resnice''', [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]), hkrati pa mora dati stranki možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo oziroma na katere bo organ oprl svojo odločitev ('''načelo zaslišanja stranke''', [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člena ZUP]]).
Upoštevaje navedeno ima stranka '''pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka''', dajati potrebne podatke oziroma navajati dejstva ter dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Da bi stranka mogla te pravice udejanjiti, ji '''mora uradna oseba omogočiti''', da se o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, o predlogih in ponujenih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, da se seznani uspehom dokazovanja ter se o tem izreče ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]]). 
'''Povsem enake procesne pravice ima v postopku tudi stranski udeleženec''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]). Ta se sicer postopka ne udeležuje z namenom odločanja o lastni pravici ali obveznosti, temveč se udeležuje »tujega« postopka z namenom zaščite oziroma varstva svoje pravne koristi, ki pa mora biti neposredna, osebna ter oprta na zakon ali drug predpis (več na [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_z_vlogami_osebe,_ki_neutemeljeno_zatrjuje_status_stranskega_udele%C5%BEenca povezavi]).  
O tem, ali gre tretji osebi položaj stranskega udeleženca, običajno organ, ki vodi postopek, '''izda poseben sklep''' ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen]] v povezavi s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]]). Poznani pa so tudi primeri, ko je takšen položaj uredil že zakon sam (npr. Zakon o evidentiranju nepremičnin, Ur.l. RS,št. 47/06 in nasl., ki je v devetem odstavku 11. člena določal: ''Imetniki služnostne pravice in stavbne pravice, ki so vpisani v zemljiško knjigo, imajo zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se postopkov za izdelavo elaborata in drugih upravnih postopkov po tem zakonu kot stranski udeleženci'') ali pa je bil takšen položaj tretji osebi priznan posredno s konkludentnimi ravnanji, četudi o tem ni bil izdan poseben sklep (glej npr. sklep [https://sodnapraksa.si/?q=gradnja%20objektov&_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&showType=div&rowsPerPage=20&page=170&id=2010040815243873 UPRS št. I U 165/2010] z dne 25. 2. 2010). Osebi, ki ji je priznan položaj stranskega udeležena je torej potrebno omogočiti vse procesne pravice, kot grejo stranki, vključno s pravico izjaviti se.
Od navedenega (tako glede ugotavljanja dejstev kot glede procesnih pravic strank) se sme odstopiti le v primerih, ki jih določa zakon. ZUP v [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. členu]] določa štiri različne primere oziroma okoliščine, v kateri se sme voditi '''skrajšani ugotovitveni postopek'''. En takih je tudi primer, ko gre za '''nujne ukrepe v javnem interesu'''. Sem je šteti nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost in za premoženje večje vrednosti (drugi odstavek 144. člena ZUP). Kot izhaja iz 4. točka prvega odstavka 144. člena ZUP, sme organ, ko gre za nujne ukrepe v javnem interesu, '''ki jih ni mogoče odlagati''', odločiti po skrajšanem ugotovitvenem postopku, a le, '''če so dejstva, na katera se odločba opira, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana.'''
'''Posebnost skrajšanega ugotovitvenega postopka''' pa je v tem, da v takem postopku stranki (in tako tudi stranskemu udeležencu) '''ni potrebno omogočiti, da se pred izdajo odločbe izreče o odločilnih dejstvih in dokazih''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]). Druga posebnost, ki je sicer vezana (zgolj) na nujne ukrepe v javnem interesu, pa je še v tem, da sme organ v teh primerih '''odločiti ustno''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#211. .C4.8Dlen{{!}}211. člena ZUP]]).
Izdaja ustne odločbe v upravnem postopku je torej vedno vezana na nujnost ukrepov, ki jih je potrebno podvzeti za zavarovanje določene javne koristi in so neodložljiva (več o ustni odločbi glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustna_odlo%C4%8Dba povezavo]) oziroma kadar je glede na okoliščine očitno, da bi izdelava pisne odločbe onemogočila ali bistveno otežila cilj varovanja javne koristi (tako tudi Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 318). Vedno pa mora ustno izdani odločbi slediti še '''pisni odpravek''' (tretji odstavek 211. člena ZUP). '''Šele z vročitvijo pisnega odpravka namreč stranka postopka dobi možnost uveljavljanja pravnih sredstev''' zoper izdan akt, saj ustna odločba nima konkretizirane obrazložitve (niti pouka o pravnem sredstvu). Ustrezno obrazložen akt je namreč pogoj, da lahko stranka učinkovito brani in varuje svoje pravne interese preko pravnih sredstev. Stranka se namreč šele v obrazložitvi seznani z razlogi, ki so vodili organ pri odločanju (glej sodbo [https://www.sodnapraksa.si/?q=id:2012032113074582&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&rowsPerPage=20&moreLikeThis=1&id=doc_2015081111398420 UPRS št. I U 1710/2015] z dne 11. 2. 2016 ter [https://e-kurs.si/komentar/ustavnosodna-presoja-18/ Jerovšek, Komentar Ustave RS, 2002, tč.15]). 
Predpogoj, da bi lahko stranka udejanjila ustavno pravico do pravnega sredstva (pa tudi do enakega varstva pravic in do sodnega varstva, kot ustavno varovani pravici) pa je '''seznanitev stranke z odločbo, ki se izvrši z vročitvijo''' (glej še odločbo USRS št. [https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/up-436-15.pdf Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017, tč. 7). Pravne posledice odločbe namreč nastanejo šele po pravilni vročitvi upravnega akta, kar določa tudi drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). 
Iz zapisanega torej '''izhaja, da četudi stranka ni imela možnosti sodelovati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, je potrebno taki stranki osebno vročiti pisni odpravek ustne odločbe, ki vsebuje konkretno obrazložitev, s čimer se ji omogoči vložitev pravnega sredstva in v okviru tega tudi izjavo o dejstvih in dokazih.'''
V vašem konkretnem primeru ste navedli, da ministrstvo skladno z določbami [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600 Zakona o ohranjanju narave] (ZON, Ur. l. RS, št. 96/04-UPB in nasl.) ter [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386 Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah] (Ur.l .RS, št. 46/04 in nasl.), v skrajšanem ugotovitvenem postopku ustno odredi lovski družini odstrel medveda. Kasneje izdani pisni odpravek odločbe prav tako vroči le lovski družini; nevladnih organizacij pa o ukrepu ne obveščate niti jim ne vročate pisnega odpravka odločbe. Kot je razvidno iz določbe 137. člena ZON, ima NVO, ki pridobi status '''NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave''' v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, '''pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih (in sodnih) postopkih'''. Slednje pomeni, da je že zakonodajalec opravil preizkus pravnega interesa iz 43. člena ZUP. A to še ne pomeni, da je taka oseba, ki bi ji sicer šla pravica sodelovati v postopku, to pravico tudi dejansko zahteva (torej, da se resnično želi udeležiti postopka). Povsem nesmotrno bi torej bilo, da bi vsak pisni odpravek vročali vsem NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave (trenutno 30, podatek AJPES), saj mnoge izmed njih predvidoma sploh nimajo interesa za sodelovanje v postopku o izrednem odstrelu medveda. Posledično bi organ lahko štel, da gre za večje število oseb, ki organu niso posamič znane (torej zgolj tiste NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ki dejansko želijo sodelovati v konkretnem postopku in pri tem se predvideva, da je to več kot 1), zato bi lahko vročitev opravil z javnim naznanilom, kot mu to omogoča 94. člen ZUP. V skladu s tem bi objavili obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom. Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom. Tako bi dotične NVO imele možnost pridobiti odločbo, se z njo seznaniti ter preko vložitve pravnega sredstva tudi možnost podajanja izjave o dejstvih in dokazih.
[[Category:Stranski udeleženci]]
[[Category:Poseben in skrajšani ugotovitveni postopek]]
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Skupni akt za meritorno in formalno odločitev (odločbo in sklep)?

2024-02-14T15:45:55Z

TinaSever:

== '''Zadeva: '''Skupni akt za meritorno in formalno odločitev (odločbo in sklep)? ==

'''Datum odgovora:''' 8. 6. 2011, pregled 24. 11. 2022, dopolnitev 7. 2. 2024

== '''Vprašanje:''' ==

Vlagatelj je na pristojni upravni organ naslovil zahtevek za uveljavljanje določene pravice. Pri pregledu vloge je organ ugotovil, da je vlagatelj upravičen do pravice le delno, delno pa je potrebno zahtevo v skladu z določili ZUP zavreči. Na primer zato, ker je o tem že odločilo sodišče s pravnomočno sodbo (npr. eden od staršev uveljavlja otroški dodatek za tri otroke, pri čemer je sodišče že dodelilo to pravico za dva otroka drugemu izmed staršev).
Ali lahko organ še pred izdajo odločbe, nekatere zahtevke zavrže s sklepom, nato pa še izda dopolnilno odločbo o ostalih zahtevkih? Ali lahko organ v istem aktu uporabi sklep in odločbo?
Ali se določbe ZUP glede delne in dopolnilne odločbe uporabljajo tudi za morebitne delne sklepe? Kako se pri tem obravnavajo morebitne procesne kršitve?

== '''Odgovor:''' ==

Po določbah ZUP izda pristojni upravni organ po končanem ugotovitvenem in dokaznem postopku upravni akt o upravni zadevi, ki je praviloma odločba in predstavlja akt, s katerim organ izvaja svojo oblastno voljo (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str.379). Odločba se izda le ob zaključku postopka na prvi ali drugi stopnji o glavni stvari, o kateri teče postopek. Z njo se odloči o predmetu postopka, torej o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke in se oblikuje upravno-pravno razmerje. S sklepom pa se odloča o procesnih vprašanjih tj. vprašanjih, ki so v zvezi s postopkom in se izdajo tudi kadar se zahteva stranke zavrže zaradi nepristojnosti, nepopolnosti ali nerazumljivosti ali neizpolnitve procesnih predpostavk (glej [[Zak:ZUP#65._.C4.8Dlen{{!}}65. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen{{!}}67. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]], po Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 180-181).

[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]  poleg ostalih taksativno naštetih razlogov določa, da organ s sklepom zavrže vlogo v primeru, da se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njen že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba.

[[Zak:ZUP#219. .C4.8Dlen{{!}}219. člen ZUP]] določa, da lahko organ izda delno odločbo, le o nekaterih zahtevkih. Delna odločba se lahko izda, če posamezen zahtevek ni odvisen od ostalih zahtevkov, oz. če v zadevi ni nujna skupna odločitev. [[Zak:ZUP#220. .C4.8Dlen{{!}}220. člen ZUP]] nadalje opredeljuje institut dopolnilne odločbe o nerešenih vprašanjih, kjer organ lahko vsebinsko odloči o zahtevkih, o katerih v primarni odločitvi ni vsebinsko odločal (za več glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020).

V skladu s [[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen{{!}}14. členom ZUP]], ki govori o tem, da je upravni postopek potrebno voditi hitro in s čim manjšimi stroški se v isti odločbi odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (načelo koncentracije) (Jerovšek, Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 63). Tako je '''možna izdaja sklepa o zavrženju in odločbe v enem aktu predvsem iz naslova ekonomičnosti postopka, z namenom čim hitrejšega vodenja postopka. '''Vendar lahko organ postopa tako, le ko so vsa merodajna dejstva za meritorno odločitev že znana. '''Gre torej za podoben institut kot pri delni odločbi, le da je po formi potrebno uporabiti sklep'''. '''Ni pa dopustno z vidika varstva pravic strank, da bi organ odlašal z izdajo sklepa o zavrženju dela zahteve, ker bi šele izvajal ugotovitveni postopek glede drugega dela zahteve. Isti akt se tako izda, če je dejansko stanje za meritorno odločitev znano oz. razčiščeno razmeroma zgodaj ob vložitvi zahteve.'''

Tak akt pa mora imeti vse sestavine, ki so značilne tako za odločbo kot sklep, pa tudi le enega izmed obeh tipov odločitev/aktov. V uvodu mora biti denimo posebej navedena določba področnega predpisa (praviloma zakona), ki organu podaja stvarno pristojnost za odločanje o konkretni upravni zadevi (navedeno velja za odločbe in sklepe; pri sklepih se v uvodu ne navaja določba ZUP, npr. [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]] za zavrženje prepozne vloge, ker ta organu ne daje (stvarne) pristojnosti, ampak določa pravila za njegovo izdajo, zato se kot taka zapiše le v obrazložitev).

Dalje se uvod in izrek sestavita npr. tako: ''Organ [...] izdaja [...] naslednja''

''SKLEP''

''1. Zahtevek A...., vložen..., za .... se zavrže.''

''2. Posebni stroški postopka v zvezi z izdajo tega sklepa niso nastali.''

''''

''in ODLOČBO''

''3. A-ju... se dodeli ...''

''4. A mora v 30 dneh od vročitve plačati 150 EUR stroškov ....".''

''''

Na podlagi [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. člena ZUP]] sledi skupna obrazložitev za oba akta, ki je razdeljena na sklope, tako da se obrazloži vsako točko izreka posamezno, in sicer na način; K 1. točki izreka: organ obrazloži sklep v skladu z  [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. členom ZUP]] in [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členom ZUP]], ter opredeli, zakaj se je del zahtevka s sklepom zavrgel. K 2. točki izreka: organ se opredeli do morebitnih stroškov, nastalih v postopku, ki se nanašajo na sklep. K 3. točki izreka: organ obrazloži odločbo v skladu z  [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. členom ZUP]], ter opredeli, zakaj se je zahtevku ugodilo, ali se ga je zavrnilo. K 4. točki izreka: organ se opredeli do morebitnih stroškov nastalih v postopku, ki se nanašajo na odločbo. Na koncu akta sledi pouk o pravnem sredstvu (glej [[Zak:ZUP#215._.C4.8Dlen{{!}}215. člen ZUP]]), v katerem se poleg vseh ostalih obveznih sestavin navede, da se lahko zoper sklep oziroma odločbo v 15 dneh od vročitve akta vloži pritožba - če pa pravno varstvo zoper en akt različno do drugega, je treba posebej pazljivo to jasno navesti. 

Torej je tako v interesu stranke in organa, predvsem z vidika načela ekonomičnosti, da se sklep o zavrženju izda skupaj z meritorno odločitvijo o glavni stvari, če to ne pomeni zamude pri odločanju, čeprav formalnem. V kolikor gre za sum o napačnem procesnem postopanju organa (sprejet sklep namesto delne odločbe oz. obratno), je za nadzor zadolženo resorno ministrstvo oz. drug pristojen pritožbeni organ. Vseeno je bistvena vsebina akta in ne vrsta akta, predvsem iz vidika, da za tak akt veljajo pravila ZUP in ZUS-1 o odločbi ne glede na obličnost.
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Sestavine odločbe/sklepa po ZUP (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk, podpis/žig) in UUP]]
[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]

Skupni akt za meritorno in formalno odločitev (odločbo in sklep)?

2024-02-14T15:44:35Z

TinaSever:

== '''Zadeva: '''Skupni akt za meritorno in formalno odločitev (odločbo in sklep)? ==

'''Datum odgovora:''' 8. 6. 2011, pregled 24. 11. 2022, dopolnitev 7. 2. 2024

== '''Vprašanje:''' ==

Vlagatelj je na pristojni upravni organ naslovil zahtevek za uveljavljanje določene pravice. Pri pregledu vloge je organ ugotovil, da je vlagatelj upravičen do pravice le delno, delno pa je potrebno zahtevo v skladu z določili ZUP zavreči. Na primer zato, ker je o tem že odločilo sodišče s pravnomočno sodbo (npr. eden od staršev uveljavlja otroški dodatek za tri otroke, pri čemer je sodišče že dodelilo to pravico za dva otroka drugemu izmed staršev).
Ali lahko organ še pred izdajo odločbe, nekatere zahtevke zavrže s sklepom, nato pa še izda dopolnilno odločbo o ostalih zahtevkih? Ali lahko organ v istem aktu uporabi sklep in določbo?
Ali se določbe ZUP glede delne in dopolnilne odločbe uporabljajo tudi za morebitne delne sklepe? Kako se pri tem obravnavajo morebitne procesne kršitve?

== '''Odgovor:''' ==

Po določbah ZUP izda pristojni upravni organ po končanem ugotovitvenem in dokaznem postopku upravni akt o upravni zadevi, ki je praviloma odločba in predstavlja akt, s katerim organ izvaja svojo oblastno voljo (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str.379). Odločba se izda le ob zaključku postopka na prvi ali drugi stopnji o glavni stvari, o kateri teče postopek. Z njo se odloči o predmetu postopka, torej o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke in se oblikuje upravno-pravno razmerje. S sklepom pa se odloča o procesnih vprašanjih tj. vprašanjih, ki so v zvezi s postopkom in se izdajo tudi kadar se zahteva stranke zavrže zaradi nepristojnosti, nepopolnosti ali nerazumljivosti ali neizpolnitve procesnih predpostavk (glej [[Zak:ZUP#65._.C4.8Dlen{{!}}65. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen{{!}}67. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]], po Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 180-181).

[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]  poleg ostalih taksativno naštetih razlogov določa, da organ s sklepom zavrže vlogo v primeru, da se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njen že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba.

[[Zak:ZUP#219. .C4.8Dlen{{!}}219. člen ZUP]] določa, da lahko organ izda delno odločbo, le o nekaterih zahtevkih. Delna odločba se lahko izda, če posamezen zahtevek ni odvisen od ostalih zahtevkov, oz. če v zadevi ni nujna skupna odločitev. [[Zak:ZUP#220. .C4.8Dlen{{!}}220. člen ZUP]] nadalje opredeljuje institut dopolnilne odločbe o nerešenih vprašanjih, kjer organ lahko vsebinsko odloči o zahtevkih, o katerih v primarni odločitvi ni vsebinsko odločal (za več glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020).

V skladu s [[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen{{!}}14. členom ZUP]], ki govori o tem, da je upravni postopek potrebno voditi hitro in s čim manjšimi stroški se v isti odločbi odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (načelo koncentracije) (Jerovšek, Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 63). Tako je '''možna izdaja sklepa o zavrženju in odločbe v enem aktu predvsem iz naslova ekonomičnosti postopka, z namenom čim hitrejšega vodenja postopka. '''Vendar lahko organ postopa tako, le ko so vsa merodajna dejstva za meritorno odločitev že znana. '''Gre torej za podoben institut kot pri delni odločbi, le da je po formi potrebno uporabiti sklep'''. '''Ni pa dopustno z vidika varstva pravic strank, da bi organ odlašal z izdajo sklepa o zavrženju dela zahteve, ker bi šele izvajal ugotovitveni postopek glede drugega dela zahteve. Isti akt se tako izda, če je dejansko stanje za meritorno odločitev znano oz. razčiščeno razmeroma zgodaj ob vložitvi zahteve.'''

Tak akt pa mora imeti vse sestavine, ki so značilne tako za odločbo kot sklep, pa tudi le enega izmed obeh tipov odločitev/aktov. V uvodu mora biti denimo posebej navedena določba področnega predpisa (praviloma zakona), ki organu podaja stvarno pristojnost za odločanje o konkretni upravni zadevi (navedeno velja za odločbe in sklepe; pri sklepih se v uvodu ne navaja določba ZUP, npr. [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]] za zavrženje prepozne vloge, ker ta organu ne daje (stvarne) pristojnosti, ampak določa pravila za njegovo izdajo, zato se kot taka zapiše le v obrazložitev).

Dalje se uvod in izrek sestavita npr. tako: ''Organ [...] izdaja [...] naslednja''

''SKLEP''

''1. Zahtevek A...., vložen..., za .... se zavrže.''

''2. Posebni stroški postopka v zvezi z izdajo tega sklepa niso nastali.''

''''

''in ODLOČBO''

''3. A-ju... se dodeli ...''

''4. A mora v 30 dneh od vročitve plačati 150 EUR stroškov ....".''

''''

Na podlagi [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. člena ZUP]] sledi skupna obrazložitev za oba akta, ki je razdeljena na sklope, tako da se obrazloži vsako točko izreka posamezno, in sicer na način; K 1. točki izreka: organ obrazloži sklep v skladu z  [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. členom ZUP]] in [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členom ZUP]], ter opredeli, zakaj se je del zahtevka s sklepom zavrgel. K 2. točki izreka: organ se opredeli do morebitnih stroškov, nastalih v postopku, ki se nanašajo na sklep. K 3. točki izreka: organ obrazloži odločbo v skladu z  [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. členom ZUP]], ter opredeli, zakaj se je zahtevku ugodilo, ali se ga je zavrnilo. K 4. točki izreka: organ se opredeli do morebitnih stroškov nastalih v postopku, ki se nanašajo na odločbo. Na koncu akta sledi pouk o pravnem sredstvu (glej [[Zak:ZUP#215._.C4.8Dlen{{!}}215. člen ZUP]]), v katerem se poleg vseh ostalih obveznih sestavin navede, da se lahko zoper sklep oziroma odločbo v 15 dneh od vročitve akta vloži pritožba - če pa pravno varstvo zoper en akt različno do drugega, je treba posebej pazljivo to jasno navesti. 

Torej je tako v interesu stranke in organa, predvsem z vidika načela ekonomičnosti, da se sklep o zavrženju izda skupaj z meritorno odločitvijo o glavni stvari, če to ne pomeni zamude pri odločanju, čeprav formalnem. V kolikor gre za sum o napačnem procesnem postopanju organa (sprejet sklep namesto delne odločbe oz. obratno), je za nadzor zadolženo resorno ministrstvo oz. drug pristojen pritožbeni organ. Vseeno je bistvena vsebina akta in ne vrsta akta, predvsem iz vidika, da za tak akt veljajo pravila ZUP in ZUS-1 o odločbi ne glede na obličnost.
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Sestavine odločbe/sklepa po ZUP (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk, podpis/žig) in UUP]]
[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]

Odločanje o dostopu do informacij javnega značaja drugega organa, s katerimi zaprošen organ razpolaga, glede na hierarhijo upoštevnih zakonov

2023-11-16T09:02:46Z

TinaSever:

== '''Zadeva: '''Odločanje o dostopu do informacij javnega značaja drugega organa, s katerimi zaprošen organ razpolaga, glede na hierarhijo upoštevnih zakonov ==

'''Datum odgovora:''' 10. 8. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Prvostopenjski organ je s strani prosilca prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na dokumente, s katerimi sicer organ razpolaga, a ti dokumenti prvotno izhajajo iz spisa drugega organa. Ali mora organ kljub temu o zahtevi prosilca odločati, saj z dokumenti razpolaga, ali bi moral organ tako zahtevo odstopiti tistemu organu, s strani katerega je prejel te dokumente? Ali odstopljena zadeva pomeni, da prvi organ o njej ne sme več odločati, saj bi šlo za odločanje o isti zahtevi pri dveh različnih organih (načelo ne bis in idem)? Ali je organ dolžan zahtevo obravnavati po ZDIJZ, čeprav gre v zvezi z zahtevanimi dokumenti za specialno področno ureditev (npr. dostop do informacij pri upravnem organu iz tožilskega spisa po Zakonu o kazenskem postopku ali ZUP)? Kaj torej velja za razmerje med ZDIJZ in specialnimi procesnimi zakoni (ZKP, ZUP itd.), kateri predpis prevlada?
== '''Odgovor:''' ==

[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (Ur. l. RS, št. 24/03 in nasl.) ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, '''s katerimi razpolagajo '''državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 1. člen ZDIJZ]). Informacija javnega značaja je vsaka informacija, '''ki izvira iz delovnega področja organa,''' nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je '''organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 4. člen ZDIJZ]). '''

'''Obveznosti organov po ZDIJZ veljajo za vse informacije in dokumente, s katerimi organi razpolagajo in izvirajo iz njihovega delovnega področja, ne glede na to, kdaj in kako je tak dokument pri organu pristal. '''O delovnem področju organov v smislu določb ZDIJZ je mogoče govoriti tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije. Tako je''' pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog.''' V nasprotnem primeru ni mogoče govoriti o informaciji, ki izvira iz delovnega področja organa in torej ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, zato je organ, ki z njo razpolaga, ni dolžan posredovati osebi, ki tako informacijo zahteva (glej sodbo VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111383515 I Up 731/2005] z dne 4. 10. 2007). Poenostavljeno bi lahko torej rekli, da '''vsak dokument, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb, v okviru opravljanja javnih nalog, spada v delovno področje organa in s tem predstavlja informacijo javnega značaja. '''

'''Postopek odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja se izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 15. člen ZDIJZ]).''' Organ, zavezan postopati po ZDIJZ, mora vsako zahtevo za dostop do informacij javnega značaja obravnavati, pri čemer mora najprej preveriti, ali zahteva prosilca izpolnjuje procesne predpostavke, kot to velja za vsako drugo vlogo po [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]]. Če zahteva za dostop do informacij javnega značaja izpolnjuje pogoje iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 17. člena ZDIJZ] v povezavi s [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. členom ZUP]], jo organ vsebinsko obravnava in o njej odloči. V primeru, da organ prosilčevi zahtevi v celoti ugodi, o ugoditvi zahteve zapiše zgolj uradni zaznamek, zahtevane informacije pa prosilcu nemudoma posreduje. V primeru, da prosilcu dostop delno ali v celoti zavrne, pa mora organ izdati (pisno) upravno odločbo ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 22. člen ZDIJZ]). Zoper upravne akte, izdane na podlagi ZDIJZ (zavrnilna odločba, sklep o zavrženju…), ima prosilec možnost pritožbe, o kateri odloča Informacijski pooblaščenec kot drugostopenjski organ. Sklepno to pomeni, da '''organ zavezan postopati po ZDIJZ, mora, če ugotovi, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga, zadevo vsebinsko obravnavati (ter presoditi morebitne omejitve dostopa glede na izjeme po ZDIJZ) in o njej vsebinsko odločiti. '''

V primeru, ko dva organa razpolagata z istim dokumentom pa je treba poudariti še, da bi ob morebitni zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, '''vsak organ, ki zahtevo prejme, moral o svoji zahtevi odločati samostojno in ločeno. '''V zvezi s tem '''ne bi šlo za odločanje o isti stvari (ne bi veljalo načelo ne bis in idem), kajti vsak organ ugotavlja dejansko stanje v svoji zadevi, le-to pa aplicira na morebitne izjeme od dostopa in na podlagi področnih (procesnih in materialnih) predpisov, ki veljajo za ta organ.''' Praktično to pomeni, da bi lahko en organ zahtevo za dostop do istega dokumenta z vidika svojih predpisov in izjem, ki bi veljale zanj (delno ali v celoti) zavrnil, medtem ko bi drug organ dostop do (istega) dokumenta v celoti omogočil. 

Pridobivanje informacij od organov je lahko urejeno v različnih pravnih podlagah in z različnimi nameni in cilji. Navedeno pa lahko vodi tudi do '''konflikta norm''', kadar si pravila oziroma omejitve glede posredovanja določenih informacij iz različnih predpisov nasprotujejo. V takem primeru je treba za razrešitev navedenega nasprotja določiti pravilno uporabo prava na podlagi splošnih pravil o uporabi pravnih predpisov, kamor sodita npr. pravili, da se uporabi specialnejši predpis namesto splošnega (lex specialis derogat legi generali) oziroma kasnejši namesto prejšnjega (lex posterior derogat legi priori) itd. (glej 13. točko sodbe VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111437232 X Ips 4/2020] z dne 27. 5. 2020). Glede na sodbo Vrhovnega sodišča imajo tako pri dostopu do informacij '''posebna določila področne (procesne) zakonodaje – v sodbi sicer ZKP (za vpogled v tožilske spise), a analogno velja tudi za ZUP, ZPP itd. – značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe ZDIJZ.''' To pomeni, da se ZDIJZ lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen s specialnimi zakoni (tako tudi v Kovač (ur.), Upravno-procesne dileme 3 v posebnih upravnih postopkih, 2015, str. 285-286).

Pri tem velja dodati še, da se za informacije javnega značaja v upravnih zadevah ne ugotavlja pravni interes, kot določa ZUP (gl. 64. točko odločbe USRS U-I-45/16, Up-321/18, Up-1140/18, Up-1244/18 z dne 16. 9. 2021: »Kadar mednarodna pogodba zagotavlja širše standarde varovanja pravice kot Ustava, je treba ustavnosodno presojo opraviti na podlagi mednarodne pogodbe. Glede na to mora Ustavno sodišče na podlagi petega odstavka 15. člena Ustave upoštevati, da se na podlagi prvega odstavka 10. člena EKČP in drugega odstavka 19. člena Pakta v okviru 39. člena Ustave varstvo pravice dostopa do informacij javnega značaja zagotavlja, ne da bi moral upravičenec izkazati pravni interes, utemeljen na zakonu.«).

ZDIJZ kot področni zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, tako '''ni nadrejen sistemskim postopkovnim področnim zakonom, temveč omogoča vzporedni pravni temelj za dostop do dokumentov, v kolikor ni s specialnejšimi predpisi o dostopu do dokumentov določeno drugače.''' Z drugimi besedami na primeru četrtega odstavka [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]] (vpogled v spis) v relaciji do ZDIJZ to pomeni, da stranke lahko zahtevajo dostop do dokumentov tako na podlagi ZDIJZ, kadar gre za informacije javnega značaja, kot vzporedno in med seboj ne izključujoče tudi na podlagi ZUP, kot vpogled v spis po pogojih iz 82. člena ZUP. 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vpogled v spis (pregled dokumentov) in informacije javnega značaja]]

Pomota pri vročanju in možnost vrnitve v prejšnje stanje

2023-10-18T16:20:41Z

TinaSever:

== '''Zadeva:''' Pomota pri vročanju in možnost vrnitve v prejšnje stanje ==

'''Datum odgovora:''' 15. 10. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Pravni osebi je bil v postopku poslan poziv za dopolnitev vloge v določenem roku. Odrejeno je bilo osebno vročanje v fizični obliki. Organu je bila vrnjena pošiljka z opombo, da je bilo pismo puščeno na vratih stanovanja, ker vročevalec pisma ni mogel vročiti naslovniku in ker naslovnik nima hišnega predala. Naslovnik pisma v 15-dnevnem roku ni prevzel. Pismo je bilo po poteku tega roka vrnjeno upravnemu organu. Nastopila je fikcija vročitve in stranki je bil izdan sklep o zavrženju vloge. 

Po izteku pritožbenega roka je stranka vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku 103. člena ZUP, v katerem dokazuje pomoto pri vročanju poziva za dopolnitev vloge. Stranka navaja, da je zamudila rok za dopolnitev vloge, ker ji prej omenjeni poziv ni bil vročen in ga tudi ni prejela. Kot dokaz je stranka priložila obvestilo Pošte Slovenije, v katerem ta priznava napačno vročanje po ZUP. 

Kako naj ravna organ v nastali situaciji?
== '''Odgovor:''' ==

Vročanje je ključno dejanje za nastanek pravnih učinkov odločbe, ki se vroča. Pravnim osebam se dokumenti vročajo po fizični ali po elektronski poti. Odločitev o tem načinu vročitve sprejme organ oziroma uradna oseba, pri čemer sledi zakonskim usmeritvam, da se zagotovi učinkovito, hitro in stroškovno ugodno vročitev za organ in za naslovnika (četrti odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). Ob tem mora upoštevati še vsebino dokumenta, ki se vroča (npr. v smislu zaščite zasebnosti naslovnika). 

Zakonska ureditev instituta vrnitve v prejšnje stanje stranki zagotavlja možnost sodelovanja in obrambe v postopku, če je iz opravičenih razlogov zamudila rok, narok, ali drugu dejanje postopka, ki ga zaradi tega ne more več opraviti. Za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku [[Zak:ZUP#103. .C4.8Dlen{{!}}103. člena ZUP]] morajo biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji: zamuda procesnega roka, nastop prekluzije ter opravičen razlog zamude. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela (subjektivni rok) (prvi odstavek [[Zak:ZUP#150. .C4.8Dlen{{!}}150. člena ZUP]]). Po treh mesecih (objektivni rok) od dneva zamude se ne more več predlagati vrnitev v prejšnje stanje. Pri vrnitvi v prejšnje stanje se presoja, ali je stranka na dan, ko bi nekaj morala storiti, imela opravičljiv razlog, da tega ni storila. Opravičeni vzroki, zaradi katerih je stranka zamudila rok za opravo dejanja postopka, so lahko praviloma samo takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 250). Okoliščina, zaradi katere ni mogla pravočasno opraviti zamujenega dejanja, opravičuje pa njeno zamudo, mora biti vsaj verjetno izkazana (prvi odstavek [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]]). Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zato, ker je stranka zamudila vložiti kakšno vlogo, mora predlogu priložiti tudi to vlogo (četrti odstavek 104. člena ZUP). 
<div>V konkretnem primeru stranki zaradi napačnega vročanja s strani Pošte Slovenije ni bil vročen poziv za dopolnitev vloge, zato je organ nepravilno zavrgel njeno zahtevo, ker je napačno sklepal, da se stranka na poziv ni odzvala. 

Na tem mestu je pomembno, da v konkretnem primeru ne gre za pomoto pri vročanju v smislu določb [[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člena ZUP]], ampak za napačno vročanje, saj '''napake, ki naj bi jih zakrivil vročevalec pri vročanju, ne predstavljajo pomote pri vročanju''' (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111398493 sodbo UPRS I U 1444/2015 z dne 25. 3. 2016]), zaradi katerih bi lahko sklepali, da je bila vročitev opravljena, ko je naslovnik dokument dejansko dobil. Ker dokument ni bil vročen naslovniku, niti se ta z njim ni mogel seznaniti zaradi napake pri vročanju, velja da dokument naslovniku ni bil vročen. 

V navedeni zadevi ne gre prezreti, da je organ stranki pravilno vročil sklep o zavrženju zahtevka, zoper katerega se stranka ni pritožila, zato je sklep postal dokončen in pravnomočen. Kljub napaki oziroma prav zaradi napake organa pri vročanju poziva za dopolnitev bi stranka morala vložiti pritožbo. Ker poziv za dopolnitev stranki ni bil vročen, ni mogla zamuditi roka za odziv. Zato niso izpolnjeni pogoji, da bi uspela s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, ki temeljno predpostavlja opravičljivost zamude in s tem povezano prekluzijo oprave procesnega dejanja. Zato je predlog za vrnitev v prejšnje stanje treba zavreči. Glede na to, da je bil predlog vložen po izteku pritožbenega roka, kar tudi sicer odkazuje na verjetno zamudo osemdnevnega subjektivnega roka za vrnitev v prejšnje stanje, če bi bile okoliščine drugačne, predloga tudi po vsebini stvari ni mogoče obravnavati kot pritožbe. 

 </div>
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]

Vračilo upravne takse ob odpravi nadomestne odločbe

2023-10-18T15:33:54Z

TinaSever:

== '''Zadeva: '''Vračilo upravne takse ob odpravi nadomestne odločbe ==

'''Datum odgovora:''' 17. 5. 2010, pregled 4. 12. 2022, dopolnitev 14. 10. 2023 
== '''Vprašanje:''' ==

Stranki je bila izdana odločba o odmeri obveznosti (npr. o odmeri komunalnega prispevka), pri čemer je stranka ob oddaji vloge plačala upravno takso. Stranka se je na izdano odločbo pritožila, organ prve stopnje pa je izdal nadomestno odločbo. Tudi zoper to odločbo je stranka vložila pritožbo, ki je po presoji pritožbenega organa utemeljena, zato se odločba prve stopnje odpravi.  Kako je z upravno takso v tem primeru? Ali je stranka upravičena do povračila taks za obe pritožbi, glede na to, da je bilo pritožbi ugodeno v obeh primerih? Ali mora organ druge stopnje po uradni dolžnosti vrniti takso za pritožbo, če odpravi odločbo prve stopnje ali na zahtevo stranke? 
== '''Odgovor:''' ==

Upravne takse so posebej urejene z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 106/10 in novele) ter tarifno prilogo ZUT in so ločene od ZUP. Upravno takso se plača ob nastanku taksne obveznosti, to je ob vložitvi vloge ali zahteve pri upravnem organu.

Po 17. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 ZUT] '''vračilo upravne takse taksni zavezanec lahko zahteva, če je plačal takso, ki je ni dolžan plačati, če jo je plačal v višjem znesku, kakor je predpisana, če je takso plačal za dokument ali dejanje, ki ga organ ni izdal ali opravil in za pritožbo ali drugo pravno sredstvo, ki mu je organ ugodil.''' Nadalje vračila upravne takse taksni zavezanec ne more zahtevati za vlogo, s katero je zahteval, naj se dejanje opravi ali dokument izda, tudi če organ iz kakršnih koli razlogov ni opravil dejanja, ki je bilo z vlogo zahtevano, za vlogo, če je bil postopek ustavljen na zahtevo ali če želi opustiti kakšno dejanje po tistem, ko je organ že izvedel celoten ugotovitveni postopek.

Kot določa 18. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 ZUT] '''vračilo takse taksni zavezanec zahteva pri organu, ki opravlja dejanja, za katera je bila taksa plačana,''' v 60 dneh od plačila oziroma od dneva, ko je plačnik izvedel, da dokument ni bil izdan ali dejanje ni bilo opravljeno, oziroma od dneva, ko je bila izdana odločba ali sklep, s katerim se je ugodilo pritožbi. Po poteku dveh let od dneva plačila vračila takse ni mogoče zahtevati.

Če organ druge stopnje ugotovi, da je pritožba utemeljena, odločbo prve stopnje odpravi na podlagi [[Zak:ZUP#251. .C4.8Dlen{{!}}251. člena ZUP]] ali [[Zak:ZUP#252. .C4.8Dlen{{!}}252. člena ZUP]]. Drugostopenjski organ ima tako možnost, da s svojo odločbo sam reši zadevo, ali pa jo organu prve stopnje vrne v ponovni postopek. Organ druge stopnje pa kot akcesorno vprašanje presodi tudi o obračunu stroškov postopka in plačanih upravnih taks.

V primeru, da organ druge stopnje o zadevi odloča sam s svojo odločbo je glede na tretji odstavek 18. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 ZUT] o vračilu takse dolžan v tej odločbi odločati tudi o stroških postopka (in taksah), saj se o povrnitvi stroškov in taks odloča hkrati z odločanjem o glavni stvari, če v zadevi odločba še ni izdana (v našem primeru odločba organa druge stopnje).

V opisanem primeru mora organ, ki odloča v zadevi glede povrnitve stroškov postopka in taks odločiti v skladu s prvim odstavkom 17. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 ZUT], na podlagi katerega ima stranka, ki je plačala takso za pritožbo, ki ji je organ ugodil, pravico do povrnitve vse plačane takse. To pomeni, da '''ima pravico do povrnitve plačane takse v predmetni zadevi za prvo pritožbo''' (kar bi morala biti obračunana ob izdaji nadomestne odločbe), '''kot tudi do povrnitve plačane takse za drugo pritožbo.'''

V skladu z drugim odstavkom 18. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 ZUT] se postopek za povrnitev začne na podlagi pisne zahteve taksnega zavezanca, če preveč plačana taksa ne presega 18,00 eurov. V primerih večjih zneskov pa se postopek začne po uradni dolžnosti. Torej, v obravnavanem primeru bi stranka za povrnitev takse morala '''sama vložiti pisni zahtevek,''' organ o tem ne odloči sam brez zahteve. '''Če pa se ob nadomestni odločbi še ni povrnila taksa za vloženo prvo pritožbo, se sedaj taksa le vrne po uradni dolžnosti, ker bi šlo za dvojno takso''' (dve pritožbi), kar pa obračuna organ po uradni dolžnosti.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Stroški_postopka]]
[[Category:Takse]]

Pomota pri vročanju in možnost vrnitve v prejšnje stanje

2023-10-18T15:14:10Z

TinaSever:

== '''Zadeva:''' Pomota pri vročanju in možnost vrnitve v prejšnje stanje - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 15. 10. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Pravni osebi je bil v postopku poslan poziv za dopolnitev vloge v določenem roku. Odrejeno je bilo osebno vročanje v fizični obliki. Organu je bila vrnjena pošiljka z opombo, da je bilo pismo puščeno na vratih stanovanja, ker vročevalec pisma ni mogel vročiti naslovniku in ker naslovnik nima hišnega predala. Naslovnik pisma v 15-dnevnem roku ni prevzel. Pismo je bilo po poteku tega roka vrnjeno upravnemu organu. Nastopila je fikcija vročitve in stranki je bil izdan sklep o zavrženju vloge. 

Po izteku pritožbenega roka je stranka vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku 103. člena ZUP, v katerem dokazuje pomoto pri vročanju poziva za dopolnitev vloge. Stranka navaja, da je zamudila rok za dopolnitev vloge, ker ji prej omenjeni poziv ni bil vročen in ga tudi ni prejela. Kot dokaz je stranka priložila obvestilo Pošte Slovenije, v katerem ta priznava napačno vročanje po ZUP. 

Kako naj ravna organ v nastali situaciji?
== '''Odgovor:''' ==

Vročanje je ključno dejanje za nastanek pravnih učinkov odločbe, ki se vroča. Pravnim osebam se dokumenti vročajo po fizični ali po elektronski poti. Odločitev o tem načinu vročitve sprejme organ oziroma uradna oseba, pri čemer sledi zakonskim usmeritvam, da se zagotovi učinkovito, hitro in stroškovno ugodno vročitev za organ in za naslovnika (četrti odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). Ob tem mora upoštevati še vsebino dokumenta, ki se vroča (npr. v smislu zaščite zasebnosti naslovnika). 

Zakonska ureditev instituta vrnitve v prejšnje stanje stranki zagotavlja možnost sodelovanja in obrambe v postopku, če je iz opravičenih razlogov zamudila rok, narok, ali drugu dejanje postopka, ki ga zaradi tega ne more več opraviti. Za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku [[Zak:ZUP#103. .C4.8Dlen{{!}}103. člena ZUP]] morajo biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji: zamuda procesnega roka, nastop prekluzije ter opravičen razlog zamude. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela (subjektivni rok) (prvi odstavek [[Zak:ZUP#150. .C4.8Dlen{{!}}150. člena ZUP]]). Po treh mesecih (objektivni rok) od dneva zamude se ne more več predlagati vrnitev v prejšnje stanje. Pri vrnitvi v prejšnje stanje se presoja, ali je stranka na dan, ko bi nekaj morala storiti, imela opravičljiv razlog, da tega ni storila. Opravičeni vzroki, zaradi katerih je stranka zamudila rok za opravo dejanja postopka, so lahko praviloma samo takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 250). Okoliščina, zaradi katere ni mogla pravočasno opraviti zamujenega dejanja, opravičuje pa njeno zamudo, mora biti vsaj verjetno izkazana (prvi odstavek [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]]). Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zato, ker je stranka zamudila vložiti kakšno vlogo, mora predlogu priložiti tudi to vlogo (četrti odstavek 104. člena ZUP). 
<div>V konkretnem primeru stranki zaradi napačnega vročanja s strani Pošte Slovenije ni bil vročen poziv za dopolnitev vloge, zato je organ nepravilno zavrgel njeno zahtevo, ker je napačno sklepal, da se stranka na poziv ni odzvala. 

Na tem mestu je pomembno, da v konkretnem primeru ne gre za pomoto pri vročanju v smislu določb [[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člena ZUP]], ampak za napačno vročanje, saj '''napake, ki naj bi jih zakrivil vročevalec pri vročanju, ne predstavljajo pomote pri vročanju''' (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111398493 sodbo UPRS I U 1444/2015 z dne 25. 3. 2016]), zaradi katerih bi lahko sklepali, da je bila vročitev opravljena, ko je naslovnik dokument dejansko dobil. Ker dokument ni bil vročen naslovniku, niti se ta z njim ni mogel seznaniti zaradi napake pri vročanju, velja da dokument naslovniku ni bil vročen. 

V navedeni zadevi ne gre prezreti, da je organ stranki pravilno vročil sklep o zavrženju zahtevka, zoper katerega se stranka ni pritožila, zato je sklep postal dokončen in pravnomočen. Kljub napaki oziroma prav zaradi napake organa pri vročanju poziva za dopolnitev bi stranka morala vložiti pritožbo. Ker poziv za dopolnitev stranki ni bil vročen, ni mogla zamuditi roka za odziv. Zato niso izpolnjeni pogoji, da bi uspela s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, ki temeljno predpostavlja opravičljivost zamude in s tem povezano prekluzijo oprave procesnega dejanja. Zato je predlog za vrnitev v prejšnje stanje treba zavreči. Glede na to, da je bil predlog vložen po izteku pritožbenega roka, kar tudi sicer odkazuje na verjetno zamudo osemdnevnega subjektivnega roka za vrnitev v prejšnje stanje, če bi bile okoliščine drugačne, predloga tudi po vsebini stvari ni mogoče obravnavati kot pritožbe. 

 </div>
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]

Pomota pri vročanju in možnost vrnitve v prejšnje stanje

2023-10-18T15:02:02Z

TinaSever:

== '''Zadeva:''' Pomota pri vročanju in možnost vrnitve v prejšnje stanje - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 15. 10. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Pravni osebi je bil v postopku poslan poziv za dopolnitev vloge v določenem roku. Odrejeno je bilo osebno vročanje v fizični obliki. Organu je bila vrnjena pošiljka z opombo, da je bilo pismo puščeno na vratih stanovanja, ker vročevalec pisma ni mogel vročiti naslovniku in ker naslovnik nima hišnega predala. Naslovnik pisma v 15-dnevnem roku ni prevzel. Pismo je bilo po poteku tega roka vrnjeno upravnemu organu. Nastopila je fikcija vročitve in stranki je bil izdan sklep o zavrženju vloge. 

Po izteku pritožbenega roka je stranka vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku 103. člena ZUP, v katerem dokazuje pomoto pri vročanju poziva za dopolnitev vloge. Stranka navaja, da je zamudila rok za dopolnitev vloge, ker ji prej omenjeni poziv ni bil vročen in ga tudi ni prejela. Kot dokaz je stranka priložila obvestilo Pošte Slovenije, v katerem ta priznava napačno vročanje po ZUP. 

Kako naj ravna organ v nastali situaciji?
== '''Odgovor:''' ==

Vročanje je ključno dejanje za nastanek pravnih učinkov odločbe, ki se vroča. Pravnim osebam se dokumenti vročajo po fizični ali po elektronski poti. Odločitev o tem načinu vročitve sprejme organ oziroma uradna oseba, pri čemer sledi zakonskim usmeritvam, da se zagotovi učinkovito, hitro in stroškovno ugodno vročitev za organ in za naslovnika (četrti odstavek 83. člena ZUP). Ob tem mora upoštevati še vsebino dokumenta, ki se vroča (npr. v smislu zaščite zasebnosti naslovnika). 

Zakonska ureditev instituta vrnitve v prejšnje stanje stranki zagotavlja možnost sodelovanja in obrambe v postopku, če je iz opravičenih razlogov zamudila rok, narok, ali drugu dejanje postopka, ki ga zaradi tega ne more več opraviti. Za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku [[Zak:ZUP#103. .C4.8Dlen{{!}}103. člena ZUP]] morajo biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji: zamuda procesnega roka, nastop prekluzije ter opravičen razlog zamude. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela (subjektivni rok) (prvi odstavek [[Zak:ZUP#150. .C4.8Dlen{{!}}150. člena ZUP]]). Po treh mesecih (objektivni rok) od dneva zamude se ne more več predlagati vrnitev v prejšnje stanje. Pri vrnitvi v prejšnje stanje se presoja, ali je stranka na dan, ko bi nekaj morala storiti, imela opravičljiv razlog, da tega ni storila. Opravičeni vzroki, zaradi katerih je stranka zamudila rok za opravo dejanja postopka, so lahko praviloma samo takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 250). Okoliščina, zaradi katere ni mogla pravočasno opraviti zamujenega dejanja, opravičuje pa njeno zamudo, mora biti vsaj verjetno izkazana (prvi odstavek [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]]). Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zato, ker je stranka zamudila vložiti kakšno vlogo, mora predlogu priložiti tudi to vlogo (četrti odstavek 104. člena ZUP). 
<div>V konkretnem primeru stranki zaradi napačnega vročanja s strani Pošte Slovenije ni bil vročen poziv za dopolnitev vloge, zato je organ nepravilno zavrgel njeno zahtevo, ker je napačno sklepal, da se stranka na poziv ni odzvala. 

Na tem mestu je pomembno, da v konkretnem primeru ne gre za pomoto pri vročanju v smislu določb [[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člena ZUP]], ampak za napačno vročanje, saj '''napake, ki naj bi jih zakrivil vročevalec pri vročanju, ne predstavljajo pomote pri vročanju''' (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111398493 sodbo UPRS I U 1444/2015 z dne 25. 3. 2016]), zaradi katerih bi lahko sklepali, da je bila vročitev opravljena, ko je naslovnik dokument dejansko dobil. Ker dokument ni bil vročen naslovniku, niti se ta z njim ni mogel seznaniti zaradi napake pri vročanju, velja da dokument naslovniku ni bil vročen. 

V navedeni zadevi ne gre prezreti, da je organ stranki pravilno vročil sklep o zavrženju zahtevka, zoper katerega se stranka ni pritožila, zato je sklep postal dokončen in pravnomočen. Kljub napaki oziroma prav zaradi napake organa pri vročanju poziva za dopolnitev bi stranka morala vložiti pritožbo. Ker poziv za dopolnitev stranki ni bil vročen, ni mogla zamuditi roka za odziv. Zato niso izpolnjeni pogoji, da bi uspela s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, ki temeljno predpostavlja opravičljivost zamude in s tem povezano prekluzijo oprave procesnega dejanja. Zato je predlog za vrnitev v prejšnje stanje treba zavreči. Glede na to, da je bil predlog vložen po izteku pritožbenega roka, kar tudi sicer odkazuje na verjetno zamudo osemdnevnega subjektivnega roka za vrnitev v prejšnje stanje, če bi bile okoliščine drugačne, predloga tudi po vsebini stvari ni mogoče obravnavati kot pritožbe. 

 </div>
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]

Odprava sklepa o prekinitvi postopka zaradi predhodnega vprašanja po pritožbi

2023-10-13T13:25:04Z

TinaSever:

== '''Zadeva: '''Odprava sklepa o prekinitvi postopka zaradi predhodnega vprašanja po pritožbi - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 12. 10. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

V upravnem postopku (npr. odmere dohodnine) je bil izdan sklep o prekinitvi postopka po 147. členu ZUP (predhodno vprašanje). Zoper izdan sklep je zavezanka vložila pritožbo. Po izdaji sklepa smo v enaki zadevi vendar za drugega zavezanca prejeli odločbo drugostopenjskega organa, ki je odpravila naš sklep o prekinitvi iz razloga, da lahko samostojno nadaljujemo postopek ne da bi morali čakati rešitev predhodnega vprašanja. Zato bi morali tudi pritožbo, ki jo je vložila zavezanka zoper sklep o prekinitvi, rešiti ugodno. Vprašanje pa je, kakšen akt, s katerim ugodimo pritožbi, lahko izdamo? Ali se izda sklep ali odločba, s katero odpravimo sklep o prekinitvi postopka? Ali lahko v istem aktu odločimo tako o pritožbi zoper sklep o prekinitvi postopka in o odmeri ali je treba izdati dva ločena akta (glede na to da gre enkrat za procesni akt enkrat pa za materialni)?

== '''Odgovor:''' ==

Predhodno ali prejudicijalno vprašanje je samostojna pravna celota, na katero sredi ugotovitvenega postopka naleti organ in od katerega rešitve je odvisna odločitev o upravni zadevi, spada pa v pristojnost sodišča ali katerega drugega upravnega organa in njegove enote in ne tega, ki vodi zadevni matični upravni postopek. (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, stran 135) Predhodno vprašanje ureja [[Zak:ZUP#147. .C4.8Dlen{{!}}147. člen ZUP]]. Organ, ki vodi upravni postopek, lahko pred izdajo odločbe v upravni zadevi naleti na vprašanje, ki je samostojna pravna celota in spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa, brez njegove rešitve pa ne more odločiti, ker je to vprašanje sestavni del dejanskega stanja v konkretni upravni zadevi. Takšno vprašanje je do glavne stvari predhodno vprašanje, ki ga je treba rešiti pred meritorno odločitvijo v upravni zadevi. Da bi lahko učinkovito in smotrno ravnal, ima organ, ki med upravnim postopkom naleti na nerešeno predhodno vprašanje, po zakonu na voljo dvoje pooblastil (1. odstavek 147. člena ZUP): - predhodno vprašanje lahko sam obravnava in reši ali pa - prekine upravni postopek in počaka z odločitvijo v glavni stvari, dokler predhodnega vprašanja ne reši pristojni organ. V primeru prekinitve s sklepom ([[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. člen ZUP]]) s prekinitvijo prenehajo teči vsi roki, določeni za procesna dejanja. V času prekinitve tudi ne teče rok za izdajo odločbe ([[Zak:ZUP#222. .C4.8Dlen{{!}}222. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#256. .C4.8Dlen{{!}}256. člen ZUP]]), organ pa ne more opravljati nobenih procesnih dejanj. Prekinitev traja, dokler predhodno vprašanje ni dokončno ali pravnomočno rešeno ([[Zak:ZUP#152. .C4.8Dlen{{!}}152. člen ZUP]]) (povzeto po Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, strani 257-263).

'''V primeru, na katerega se nanaša vprašanje, je smiselno oz. skladno s 7. členom ZUP pritožbi ugoditi''', če gre za povsem istovrstno situacijo kot v drugi zadevi, čeprav v Sloveniji nimamo precedenčnega sistema, da bi organ to moral storiti. 

'''Ob utemeljeni (in dovoljeni) pritožbi zoper sklep se lahko na prvi stopnji izda nadomestna procesna odločitev, v tem primeru sklep o odpravi sklepa o prekinitvi (analogno nadomestni odločbi po '''[[Zak:ZUP#242. .C4.8Dlen{{!}}242. členu ZUP]]''').'''

Teorija obravnava tudi primer, ko je izdan sklep o prekinitvi zaradi predhodnega vprašanja, pa stranka ne vloži pritožbe. Če se potem ugotovi, da je izdan sklep nezakonit, bi lahko organ sam izdal sklep o nadaljevanju postopka, s katerim nadomesti prekinitev. Čeprav za to ni izrecne zakonske podlage, bi bilo sprejemljivo tak sklep izdati, da bi se izognili preprečitvi nadaljnjih nezakonitih posledic (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, stran 156).   

'''Pri tem pa načelno ni zadržkov - oz. kot prej to izhaja iz načela hkratnega varstva javnega interesa in pravic strank - za hkratno odločitev o pritožbi zoper sklep o prekinitvi in že meritorno odločbo (npr. o odmeri obveznosti), če je odločitev za oba primera znana oz. so vsa relevantna dejstva že zbrana. '''

'''Tehnično je možno sočasno izdati sklep o odpravi sklepa o prekinitvi in meritorno odločbo, vendar je v tem primeru treba paziti na ustrezne sklice, saj za točko izreka o odpravi sklepa o prekinitvi ne velja isto kot za odločbo s katero se odmeri obveznost.'''

Akt tako vsebuje skupen uvod, sledi navedba, da se … izdaja naslednji SKLEP…, ki vsebuje izrek, da se sklep o prekinitvi postopka odpravi, … in ODLOČBO…, ki potem vsebuje ustrezne točke izreka.

Temu sledi ustrezna obrazložitev najprej sklepa in potem še odločbe. Pouk o pravnem sredstvu v sklepu o odpravi sklepa o prekinitvi se razlikuje od pouka o pravnem sredstvu v odločbi, ker je pritožba dovoljena le zoper sklep o prekinitvi postopka zaradi predhodnega vprašanja (1. odstavek 147. člena ZUP), ne pa tudi v primeru, ko se postopek, zaradi odprave sklepa o prekinitvi postopka, nadaljuje. Glede na določbo 258. člena ZUP je namreč pritožba zoper sklep dopustna le, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. ZUP pa izrecno ne določa, da je pritožba zoper sklep, s katerim se odpravi sklep o prekinitvi, dopustna. 

Več o skupni izdaji sklepa in odločbe je navedeno v primeru Upravne svetovalnice [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Skupni_akt_za_meritorno_in_formalno_odlo%C4%8Ditev_(odlo%C4%8Dbo_in_sklep)%3F Skupni akt za meritorno in formalno odločitev (odločbo in sklep)]. 
 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Predhodno vprašanje in prekinitev postopka]]

Popravek dokončne odločbe

2023-10-04T09:22:02Z

TinaSever:

== '''Zadeva: '''Popravek dokončne odločbe ==

'''Datum odgovora:''' 27. 9. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ (na primer občinska uprava) je izdal odločbo o odmeri obveznosti (na primer komunalnega prispevka). Po dokončnosti odločbe je bilo ugotovljeno, da je bila narejena napaka pri vnosu podatkov v progam, ki izvede izračun obveznosti (na primer vpisana je bila napačna (manjša) površina objekta, kot so podatki v projektu, ki ga je predložila stranka). To posledično tudi pomeni, da je bil znesek obveznosti, ki ga je dolžna plačati stranka, vsebovan v izreku odločbe, napačen (prenizek). Napačni podatki (na primer napačna površina) so navedeni tudi v obrazložitvi odločbe, saj program na podlagi vnesenih podatkov tudi kreira odločbo. Na kakšen način lahko organ popravi svojo napako?

== '''Odgovor:''' ==

'''Odločbe v tem primeru ni možno popraviti skladno z''' [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. člen ZUP]]. Napake v odločbah se lahko popravijo le, če gre za formalne pomote, ne pa za vsebinske popravke. V omenjenem primeru bi popravek odločbe posegel v vsebino odločitve (obveznost, na primer komunalni prispevek bi bil višji). Vsebina odločitve se lahko spremeni le v okviru postopka s pravnimi sredstvi, v nasprotnem primeru bi šlo za kršitev načela zakonitosti iz 2. odstavka 120. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/91 in novele), lahko pa tudi za kršitev načela pravnomočnosti iz 158. člena URS. Ker stranka ni vložila pritožbe (redno sredstvo) preostanejo le še izredna pravna sredstva (po Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 223. členu, stran 496 in 497). '''Pravna varnost zahteva nespremenljivost pravnega razmerja, ki izhaja iz izdane odločbe'''. Da bi se lahko dosegla takšna nespremenljivost, je treba dati odločbi, s katero je bilo ustvarjeno ali ugotovljeno določeno pravno razmerje, takšno lastnost, ki izključuje možnost za njeno odpravo, razveljavitev ali spremembo. Temu sta namenjeni instituciji dokončnosti in pravnomočnosti odločbe, ki hkrati po drugi strani rešujeta vprašanje časovne veljavnosti izdane odločbe (Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 347). Pravni učinek pravnomočnosti je v tem, da izdane odločbe ni mogoče odpraviti, razveljaviti in spremeniti z novo odločbo, s katero bi se nadomestila prejšnja odločba. Pravnomočnost naj v interesu slovenskega pravnega reda ter ekonomske in socialne varnosti posameznika izključi negotovost glede pravno urejenih razmerij, prepreči ponavljanje postopka ter ponovno odločanje v isti zadevi, v kateri gre za isto stvar (objekt) in za isto osebo (subjekt), ne glede na to, ali je bila z odločbo zadeva pravilno rešena (ne bis in idem) (Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 347). Z dnem, ko je postala dokončna, postane odločba tudi formalno pravnomočna, če zoper njo ni dovoljen upravni spor (npr. ker je potekel pritožbeni rok, pa stranka ni vložila pritožbe). V danem primeru je odločba dokončna, sklepamo, da je tudi pravnomočna. '''Eno od načel upravnega postopka je, da se o isti upravni zadevi ne more odločiti dvakrat oziroma da ni pogojev za uvedbo ponovnega postopka''' ([[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]), če je bilo v zadevi, ki je predmet postopka, že pravnomočno odločeno in je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice (materialna pravnomočnost) oziroma če je bila izdana pravnomočna zavrnilna odločba (formalna pravnomočnost) ter se dejansko stanje ali pravna podlaga na katero se opira zahtevek, ni spremenilo (Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 352). Pravnomočno urejeno razmerje se lahko odpravi, razveljavi ali spremeni le z izrednimi pravnimi sredstvi, kot določa ZUP ali poseben zakon (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, stran 637). Izrednih pravnih sredstev je pet: obnova (ponovitev) končanega upravnega postopka, sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava in razveljavitev dokončne odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev izvršljive odločbe in izrek odločbe za nično (nulifikacija odločbe) (Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 352). '''Med izrednimi pravnimi sredstvi ni najti ustreznega sredstva za ureditev tovrstne situacije, zato možnosti za poseganje v odločbo ni.''' 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Popravek odločbe/sklepa]]
[[Category:Dokončnost in pravnomočnost]]

Popravek dokončne odločbe

2023-10-04T09:20:22Z

TinaSever:

== '''Zadeva: '''Popravek dokončne odločbe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 27. 9. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ (na primer občinska uprava) je izdal odločbo o odmeri obveznosti (na primer komunalnega prispevka). Po dokončnosti odločbe je bilo ugotovljeno, da je bila narejena napaka pri vnosu podatkov v progam, ki izvede izračun obveznosti (na primer vpisana je bila napačna (manjša) površina objekta, kot so podatki v projektu, ki ga je predložila stranka). To posledično tudi pomeni, da je bil znesek obveznosti, ki ga je dolžna plačati stranka, vsebovan v izreku odločbe, napačen (prenizek). Napačni podatki (na primer napačna površina) so navedeni tudi v obrazložitvi odločbe, saj program na podlagi vnesenih podatkov tudi kreira odločbo. Na kakšen način lahko organ popravi svojo napako?

== '''Odgovor:''' ==

'''Odločbe v tem primeru ni možno popraviti skladno z''' [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. člen ZUP]]. Napake v odločbah se lahko popravijo le, če gre za formalne pomote, ne pa za vsebinske popravke. V omenjenem primeru bi popravek odločbe posegel v vsebino odločitve (komunalni prispevek bi bil višji). Vsebina odločitve se lahko spremeni le v okviru postopka s pravnimi sredstvi, v nasprotnem primeru bi šlo za kršitev načela zakonitosti iz 2. odstavka 120. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/91 in novele), lahko pa tudi za kršitev načela pravnomočnosti iz 158. člena URS. Ker stranka ni vložila pritožbe (redno sredstvo) preostanejo le še izredna pravna sredstva (po Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 223. členu, stran 496 in 497). '''Pravna varnost zahteva nespremenljivost pravnega razmerja, ki izhaja iz izdane odločbe'''. Da bi se lahko dosegla takšna nespremenljivost, je treba dati odločbi, s katero je bilo ustvarjeno ali ugotovljeno določeno pravno razmerje, takšno lastnost, ki izključuje možnost za njeno odpravo, razveljavitev ali spremembo. Temu sta namenjeni instituciji dokončnosti in pravnomočnosti odločbe, ki hkrati po drugi strani rešujeta vprašanje časovne veljavnosti izdane odločbe (Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 347). Pravni učinek pravnomočnosti je v tem, da izdane odločbe ni mogoče odpraviti, razveljaviti in spremeniti z novo odločbo, s katero bi se nadomestila prejšnja odločba. Pravnomočnost naj v interesu slovenskega pravnega reda ter ekonomske in socialne varnosti posameznika izključi negotovost glede pravno urejenih razmerij, prepreči ponavljanje postopka ter ponovno odločanje v isti zadevi, v kateri gre za isto stvar (objekt) in za isto osebo (subjekt), ne glede na to, ali je bila z odločbo zadeva pravilno rešena (ne bis in idem) (Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 347). Z dnem, ko je postala dokončna, postane odločba tudi formalno pravnomočna, če zoper njo ni dovoljen upravni spor (npr. ker je potekel pritožbeni rok, pa stranka ni vložila pritožbe). V danem primeru je odločba dokončna, sklepamo, da je tudi pravnomočna. '''Eno od načel upravnega postopka je, da se o isti upravni zadevi ne more odločiti dvakrat oziroma da ni pogojev za uvedbo ponovnega postopka''' ([[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]), če je bilo v zadevi, ki je predmet postopka, že pravnomočno odločeno in je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice (materialna pravnomočnost) oziroma če je bila izdana pravnomočna zavrnilna odločba (formalna pravnomočnost) ter se dejansko stanje ali pravna podlaga na katero se opira zahtevek, ni spremenilo (Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 352). Pravnomočno urejeno razmerje se lahko odpravi, razveljavi ali spremeni le z izrednimi pravnimi sredstvi, kot določa ZUP ali poseben zakon (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, stran 637). Izrednih pravnih sredstev je pet: obnova (ponovitev) končanega upravnega postopka, sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava in razveljavitev dokončne odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev izvršljive odločbe in izrek odločbe za nično (nulifikacija odločbe) (Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 352). '''Med izrednimi pravnimi sredstvi ni najti ustreznega sredstva za ureditev tovrstne situacije, zato možnosti za poseganje v odločbo ni.''' 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Popravek odločbe/sklepa]]
[[Category:Dokončnost in pravnomočnost]]