Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa

2024-08-23T16:43:39Z

Tadejjezernik:

== '''Zadeva: Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa - v usklajevanju''' ==

'''Datum odgovora:''' 23. 8. 2024 '''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je po elektronski pošti posredovala prošnjo brez lastnoročnega podpisa za pridobitev dokumenta od organa. Ali mora organ zahtevati novo prošnjo z lastnoročnim podpisom?

== '''Odgovor:''' ==

Vloge – poleg vabil, zapisnika in pravice pregleda dokumentov – spadajo v pojem občevanja med organi in strankami v ožjem smislu. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]] primeroma našteva vloge v obliki zahtev, predlogov, prijav, prošenj, pritožb, ugovorov ali drugih dejanj. Organi pri presoji vloge niso vezani na njeno poimenovanje, '''temveč njeno vsebino''' (falsa nominatio non nocet). Tako lahko stranka poimenuje vlogo kot »predlog«, vendar se ta obravnava kot pritožba, če iz vsebine izhaja, da želi stranka podati pritožbo (glej Sever v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP s komentarjem, 2020, 1 knjiga, str. 420-421)
Vloga (tudi po vsebini), ki je poslana po elektronski poti, vendar ni podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom, je formalno nepopolna, zato jo organ »praviloma ne more obravnavati«, ampak mora od stranke zahtevati, da pomanjkljivost odpravi tako, da vložitev vloge potrdi po elektronski poti s kvalificiranim elektronskim podpisom oziroma če tega nima, s potrditvijo v fizični obliki, ki bo vsebovala lastnoročni podpis, razen če gre za primer iz sedmega odstavka 63. člena ZUP oziroma primere iz 101. člena Uredbe o upravnem poslovanju ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 UUP, Uradni list RS št. 9/18 in nasl.]) (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP s komentarjem, 2020, komentar k 63. in nasl. členom, glej tudi Uredbo [https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl/policies/eidas-regulation eIDAS]). '''Praviloma se torej pri elektronskih vlogah zahteva kvalificiran e-podpis,''' tj. e-podpis z digitalnim potrdilom in ne le navaden (skeniran lastnoročni) podpis – to preprečuje možnosti zlorab pri e-poslovanju, ker je elektronski podpis enolični identifikator in zagotavlja nesporno identifikacijo posameznika (podobno kot EMŠO ali davčna številka). Glej tudi primer SEU, s[https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-362/21&language=SL odba C 362/21 z dne 20. 10. 2022], da so nacionalni standardi upravičeni''', a le do te mere, da ni neupravičenega razlikovanja med fizično in e-komunikacijo'''. Podpis namreč izraža voljo vložnika po določenem ravnanju (glej Podlipnik v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 1. knjiga str. 35). '''Zgolj vloga, ki vsebuje omenjene podatke in je pravilno podpisana, velja kot ustrezno sestavljena in primerna za nadaljnjo obravnavo, če seveda področni predpis minimalnih sestavin ne določa drugače.'''
Nekateri postopkovni zakoni, kot na primer Zakon o dostopu do informacij javnega značaja ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 in nasl.], v nadaljevanju: ZDIJZ), v posebnih upravnih postopkih določajo drugačna pravila, ker velja načelo subsidiarnosti. Torej, če poseben postopkovni zakon glede vloge '''določa drugačna pravila''', se postopa po njem; v nasprotnem primeru se postopa po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP). ZDIJZ npr. v 2. odstavku 16. člena napotuje na določbe zakona, ki ureja elektronsko poslovanje in podpis.
ZUP ureja postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi, gl. [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za '''izdajo potrdil'''. S potrdili (izpiski, certifikatov itd.) državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil potrjujejo določeno dejstvo, o katerem vodijo uradno evidenco, ali dejstvo, ki so ga ugotovili po predhodno izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku (glej [[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]]). Sklepno torej velja, da če organ prejme prošnjo za izdajo dokumenta preko elektronske pošte brez podpisa, se postopa po ZUP, razen če posebni postopkovni zakon, v zvezi s predmetno zadevo, določa drugačno ravnanje.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge in jezik]]
[[Category:Vpogled v spis (pregled dokumentov) in informacije javnega značaja]]

Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa

2024-08-23T16:27:50Z

Tadejjezernik: /* Odgovor: */

Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa

2024-08-23T16:21:09Z

Tadejjezernik: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa - v usklajevanju''' ==

'''Datum odgovora:''' 23. 8. 2024 '''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je po elektronski pošti posredovala prošnjo brez lastnoročnega podpisa za pridobitev dokumenta od organa. Ali mora organ zahtevati novo prošnjo z lastnoročnim podpisom?

== '''Odgovor:''' ==

Vloge – poleg vabil, zapisnika in pravice pregleda dokumentov – spadajo v pojem občevanja med organi in strankami v ožjem smislu. Prvi odstavek 63. člena ZUP primeroma našteva vloge v obliki zahtev, predlogov, prijav, prošenj, pritožb, ugovorov ali drugih dejanj. Organi pri presoji vloge niso vezani na njeno poimenovanje, '''temveč njeno vsebino''' (falsa nominatio non nocet). Tako lahko stranka poimenuje vlogo kot »predlog«, vendar se ta obravnava kot pritožba, če iz vsebine izhaja, da želi stranka podati pritožbo (glej Sever v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP s komentarjem, 2020, 1 knjiga, str. 420-421)
Vloga (tudi po vsebini), ki je poslana po elektronski poti, vendar ni podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom, je formalno nepopolna, zato jo organ »praviloma ne more obravnavati«, ampak mora od stranke zahtevati, da pomanjkljivost odpravi tako, da vložitev vloge potrdi po elektronski poti s kvalificiranim elektronskim podpisom oziroma če tega nima, s potrditvijo v fizični obliki, ki bo vsebovala lastnoročni podpis, razen če gre za primer iz sedmega odstavka 63. člena ZUP oziroma primere iz 101. člena Uredbe o upravnem poslovanju(UUP, Uradni list RS št. 9/18 in nasl.) (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP s komentarjem, 2020, komentar k 63. in nasl. členom, glej tudi Uredbo eIDAS). '''Praviloma se torej pri elektronskih vlogah zahteva kvalificiran e-podpis,''' tj. e-podpis z digitalnim potrdilom in ne le navaden (skeniran lastnoročni) podpis – to preprečuje možnosti zlorab pri e-poslovanju, ker je elektronski podpis enolični identifikator in zagotavlja nesporno identifikacijo posameznika (podobno kot EMŠO ali davčna številka). Glej tudi primer SEU, sodba C 362/21 z dne 20. 10. 2022, da so nacionalni standardi upravičeni''', a le do te mere, da ni neupravičenega razlikovanja med fizično in e-komunikacijo'''. Podpis namreč izraža voljo vložnika po določenem ravnanju (glej Podlipnik v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 1. knjiga str. 35). '''Zgolj vloga, ki vsebuje omenjene podatke in je pravilno podpisana, velja kot ustrezno sestavljena in primerna za nadaljnjo obravnavo, če seveda področni predpis minimalnih sestavin ne določa drugače.'''
Nekateri postopkovni zakoni, kot na primer Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: ZDIJZ), v posebnih upravnih postopkih določajo drugačna pravila, ker velja načelo subsidiarnosti. Torej, če poseben postopkovni zakon glede vloge '''določa drugačna pravila''', se postopa po njem; v nasprotnem primeru se postopa po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP). ZDIJZ npr. v 2. odstavku 16. člena napotuje na določbe zakona, ki ureja elektronsko poslovanje in podpis.
ZUP ureja postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi, gl. 2. člen ZUP). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za '''izdajo potrdil'''. S potrdili (izpiski, certifikatov itd.) državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil potrjujejo določeno dejstvo, o katerem vodijo uradno evidenco, ali dejstvo, ki so ga ugotovili po predhodno izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku (glej 179. člen ZUP). Sklepno torej velja, da če organ prejme prošnjo za izdajo dokumenta preko elektronske pošte brez podpisa, se postopa po ZUP, razen če posebni postopkovni zakon, v zvezi s predmetno zadevo, določa drugačno ravnanje.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa

2024-08-23T16:20:31Z

Tadejjezernik: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa - v usklajevanju''' ==

'''Datum odgovora:''' 23. 8. 2024 '''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je po elektronski pošti posredovala prošnjo brez lastnoročnega podpisa za pridobitev dokumenta od organa. Ali mora organ zahtevati novo prošnjo z lastnoročnim podpisom?

== '''Odgovor:''' ==

Vloge – poleg vabil, zapisnika in pravice pregleda dokumentov – spadajo v pojem občevanja med organi in strankami v ožjem smislu. Prvi odstavek 63. člena ZUP primeroma našteva vloge v obliki zahtev, predlogov, prijav, prošenj, pritožb, ugovorov ali drugih dejanj. Organi pri presoji vloge niso vezani na njeno poimenovanje, '''temveč njeno vsebino''' (falsa nominatio non nocet). Tako lahko stranka poimenuje vlogo kot »predlog«, vendar se ta obravnava kot pritožba, če iz vsebine izhaja, da želi stranka podati pritožbo (glej Sever v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP s komentarjem, 2020, 1 knjiga, str. 420-421)Vloga (tudi po vsebini), ki je poslana po elektronski poti, vendar ni podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom, je formalno nepopolna, zato jo organ »praviloma ne more obravnavati«, ampak mora od stranke zahtevati, da pomanjkljivost odpravi tako, da vložitev vloge potrdi po elektronski poti s kvalificiranim elektronskim podpisom oziroma če tega nima, s potrditvijo v fizični obliki, ki bo vsebovala lastnoročni podpis, razen če gre za primer iz sedmega odstavka 63. člena ZUP oziroma primere iz 101. člena Uredbe o upravnem poslovanju(UUP, Uradni list RS št. 9/18 in nasl.) (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP s komentarjem, 2020, komentar k 63. in nasl. členom, glej tudi Uredbo eIDAS). '''Praviloma se torej pri elektronskih vlogah zahteva kvalificiran e-podpis,''' tj. e-podpis z digitalnim potrdilom in ne le navaden (skeniran lastnoročni) podpis – to preprečuje možnosti zlorab pri e-poslovanju, ker je elektronski podpis enolični identifikator in zagotavlja nesporno identifikacijo posameznika (podobno kot EMŠO ali davčna številka). Glej tudi primer SEU, sodba C 362/21 z dne 20. 10. 2022, da so nacionalni standardi upravičeni''', a le do te mere, da ni neupravičenega razlikovanja med fizično in e-komunikacijo'''. Podpis namreč izraža voljo vložnika po določenem ravnanju (glej Podlipnik v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 1. knjiga str. 35). '''Zgolj vloga, ki vsebuje omenjene podatke in je pravilno podpisana, velja kot ustrezno sestavljena in primerna za nadaljnjo obravnavo, če seveda področni predpis minimalnih sestavin ne določa drugače.'''Nekateri postopkovni zakoni, kot na primer Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: ZDIJZ), v posebnih upravnih postopkih določajo drugačna pravila, ker velja načelo subsidiarnosti. Torej, če poseben postopkovni zakon glede vloge '''določa drugačna pravila''', se postopa po njem; v nasprotnem primeru se postopa po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP). ZDIJZ npr. v 2. odstavku 16. člena napotuje na določbe zakona, ki ureja elektronsko poslovanje in podpis.

ZUP ureja postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi, gl. 2. člen ZUP). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za '''izdajo potrdil'''. S potrdili (izpiski, certifikatov itd.) državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil potrjujejo določeno dejstvo, o katerem vodijo uradno evidenco, ali dejstvo, ki so ga ugotovili po predhodno izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku (glej 179. člen ZUP). Sklepno torej velja, da če organ prejme prošnjo za izdajo dokumenta preko elektronske pošte brez podpisa, se postopa po ZUP, razen če posebni postopkovni zakon, v zvezi s predmetno zadevo, določa drugačno ravnanje. 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa

2024-08-23T16:19:54Z

Tadejjezernik: /* Vprašanje: */

Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa

2024-08-23T16:19:27Z

Tadejjezernik: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */

Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa

2024-08-23T16:18:21Z

Tadejjezernik:

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa

2024-08-23T16:16:48Z

Tadejjezernik: Ustvarjena prazna stran

Ravnanje organa pri vloženi nepopolni ali nerazumljivi vlogi, če področna zakonodaja določa posebne roke

2024-07-29T13:21:25Z

Tadejjezernik: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Ravnanje organa pri vloženi nepopolni ali nerazumljivi vlogi, če področna zakonodaja določa posebne roke - v usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2011, pregled 28. 11. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organi pogosto prejmejo zahtevke strank, ki so nemalokrat nepopolni ali nerazumljivi. Področna zakonodaja določa, da mora vložnik zahtevek vložiti najmanj en delovni dan pred nameravanim dejanjem, za katerega prosi za odobritev. Kako naj organ ravna v takšnih primerih in kateri rok naj upošteva, saj ZUP v 67. členu določa, da organ v petih delovnih dneh pregleda popolnost vloge in nato zahteva dopolnitev?
Kako pa organ postopa v primeru, da je stranka 31. 5. poslala organu zgolj eno prilogo zahteve (npr. izpis prometa iz banke) brez navedbe, kaj želi uveljavljati ali dokazovati. Stranki je bil poslan poziv za dopolnitev, nato pa je fizično predložila še celotno zahtevo (npr. za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev). Če je vloga popolna šele z odpravo pomanjkljivosti, ali se datum vloge upošteva kot datum dopolnitve ali kot prvotni datum, to je 31. 5., posebej ker je priznanje pravice vezano na datum vložitve vloge?

== '''Odgovor:''' ==

Vsaka vloga mora biti jasna in popolna, da se upravni postopek sploh lahko uvede. Pri tem ni pomembno, kako je vložnik imenoval vlogo, saj je odločilno tisto, kar vsebuje, ne njen naziv (''falsa nominatio non nocet''), vsebina tako kaže na cilj, ki ga vložnik zasleduje z vlogo. Vendar pa nedvomno '''mora biti vsaka vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je potrebno, da se jo obravnava''', torej vse formalne sestavine, ki jih kot obvezne za posamično vlogo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja odločanje v posamezni upravni zadevi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 205 – 206).
Nepopolne ali nerazumljive vloge obravnava  [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člen ZUP,]] kjer je določeno, da četudi je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je ni dovoljeno zavreči, temveč mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati v obliki dopisa odpravo pomanjkljivosti in določiti vložniku nov rok, v katerem mora vlogo dopolniti. V drugem odstavku istega člena ZUP je opredeljeno, da se šteje, da je '''vloga vložena takrat, ko so pomanjkljivosti v roku odpravljene'''. V nasprotnem primeru organ vlogo zavrže s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba.
V primeru, ko področna zakonodaja natančneje določa del postopka, je potrebno upoštevati podrejeno (ali subsidiarno) uporabo splošnega procesnega zakona. Drugi odstavek [[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člena ZUP ]]določa, da se na upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan posebni upravni postopek, postopa po določbah posebnega zakona. Z zakonom, ki predpisuje posebni upravni postopek, je treba razumeti tudi zakone, ki drugače urejajo samo posamezna vprašanja postopka, kar določa prvi odstavek istega člena. V vseh primerih namreč velja, da se primarno uporabljajo posebne določbe zakona, ki za določeno upravno področje postopkovna vprašanja urejajo drugače, določbe ZUP pa subsidiarno, torej le v obsegu, ki v posebnem zakonu ni drugače urejen (glej Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 49).
Če področni zakon ali na njegovi podlagi izdan podzakonski predpis določa nek rok za vložitev zahtevka, '''je breme jasne in popolne ter tudi pravočasne formalno ustrezne vloge na vložniku'''. Vseeno mora organ, ki prejme nerazumljivo ali nepopolno vlogo, vložnika zaradi vezanosti na ZUP (če področni predpis ne določa izrecno drugače, npr. v skrajnem primeru celo pozitivno fikcijo ugoditve zahtevku) vložnika čimprej oz. po rokih, določenih v 67. členu ZUP, če rokov za formalni preizkus vloge in dopolnitev le te področna zakonodaja ne določa drugače. To pomeni, da stranka lahko pravico uveljavlja samo s popolno in jasno ter pravočasno vlogo. Dokler zahteva ni razumljiva in popolna, toliko časa ne moremo šteti, da je vložena pravočasno. Do tedaj pa se postopek ne more uvesti in tako dovoljenje ali spričevalo ali druga posebna odločba ne more biti izdana.
Peti odstavek [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. člena ZUP]] še določa, da se nepopolna ali nejasna vloga šteje za pravočasno, če jo je vložnik vložil '''v predpisanem roku''', ter je v roku, ki mu ga je določil organ, popravil pomanjkljivosti. To pomeni, da je '''pravočasna''', čeprav se bodo pomanjkljivosti lahko odpravile že po preteku roka za vložitev vloge, '''vendar v roku, določenem za dopolnitev (glej npr: sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111443168 I U 2514/2018-10 z dne 14. 5. 2020]''')'''.''' Rok za izdajo odločbe skladno z [[Zak:ZUP#222. .C4.8Dlen{{!}}222. členom ZUP]] pa začne teči od prejema popolne vloge. Sklenemo lahko, da se '''pravočasnost vloge in pravica''', ki jo vložnik želi v vlogi, '''presoja po dnevu vložitve prvotne vloge''', tudi če je ta nepopolna ali nerazumljiva (več tudi Sever v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, str. 466).
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]] [[Category:Vloge in jezik]]

Ravnanje organa pri vloženi nepopolni ali nerazumljivi vlogi, če področna zakonodaja določa posebne roke

2024-07-29T13:19:23Z

Tadejjezernik: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Ravnanje organa pri vloženi nepopolni ali nerazumljivi vlogi, če področna zakonodaja določa posebne roke - v usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2011, pregled 28. 11. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organi pogosto prejmejo zahtevke strank, ki so nemalokrat nepopolni ali nerazumljivi. Področna zakonodaja določa, da mora vložnik zahtevek vložiti najmanj en delovni dan pred nameravanim dejanjem, za katerega prosi za odobritev. Kako naj organ ravna v takšnih primerih in kateri rok naj upošteva, saj ZUP v 67. členu določa, da organ v petih delovnih dneh pregleda popolnost vloge in nato zahteva dopolnitev?
Kako pa organ postopa v primeru, da je stranka 31. 5. poslala organu zgolj eno prilogo zahteve (npr. izpis prometa iz banke) brez navedbe, kaj želi uveljavljati ali dokazovati. Stranki je bil poslan poziv za dopolnitev, nato pa je fizično predložila še celotno zahtevo (npr. za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev). Če je vloga popolna šele z odpravo pomanjkljivosti, ali se datum vloge upošteva kot datum dopolnitve ali kot prvotni datum, to je 31. 5., posebej ker je priznanje pravice vezano na datum vložitve vloge?

== '''Odgovor:''' ==

Vsaka vloga mora biti jasna in popolna, da se upravni postopek sploh lahko uvede. Pri tem ni pomembno, kako je vložnik imenoval vlogo, saj je odločilno tisto, kar vsebuje, ne njen naziv (''falsa nominatio non nocet''), vsebina tako kaže na cilj, ki ga vložnik zasleduje z vlogo. Vendar pa nedvomno '''mora biti vsaka vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je potrebno, da se jo obravnava''', torej vse formalne sestavine, ki jih kot obvezne za posamično vlogo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja odločanje v posamezni upravni zadevi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 205 – 206).
Nepopolne ali nerazumljive vloge obravnava 67. člen ZUP, kjer je določeno, da četudi je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je ni dovoljeno zavreči, temveč mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati v obliki dopisa odpravo pomanjkljivosti in določiti vložniku nov rok, v katerem mora vlogo dopolniti. V drugem odstavku istega člena ZUP je opredeljeno, da se šteje, da je '''vloga vložena takrat, ko so pomanjkljivosti v roku odpravljene'''. V nasprotnem primeru organ vlogo zavrže s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba.
V primeru, ko področna zakonodaja natančneje določa del postopka, je potrebno upoštevati podrejeno (ali subsidiarno) uporabo splošnega procesnega zakona. Drugi odstavek 3. člena ZUP določa, da se na upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan posebni upravni postopek, postopa po določbah posebnega zakona. Z zakonom, ki predpisuje posebni upravni postopek, je treba razumeti tudi zakone, ki drugače urejajo samo posamezna vprašanja postopka, kar določa prvi odstavek istega člena. V vseh primerih namreč velja, da se primarno uporabljajo posebne določbe zakona, ki za določeno upravno področje postopkovna vprašanja urejajo drugače, določbe ZUP pa subsidiarno, torej le v obsegu, ki v posebnem zakonu ni drugače urejen (glej Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 49).
Če področni zakon ali na njegovi podlagi izdan podzakonski predpis določa nek rok za vložitev zahtevka, '''je breme jasne in popolne ter tudi pravočasne formalno ustrezne vloge na vložniku'''. Vseeno mora organ, ki prejme nerazumljivo ali nepopolno vlogo, vložnika zaradi vezanosti na ZUP (če področni predpis ne določa izrecno drugače, npr. v skrajnem primeru celo pozitivno fikcijo ugoditve zahtevku) vložnika čimprej oz. po rokih, določenih v 67. členu ZUP, če rokov za formalni preizkus vloge in dopolnitev le te področna zakonodaja ne določa drugače. To pomeni, da stranka lahko pravico uveljavlja samo s popolno in jasno ter pravočasno vlogo. Dokler zahteva ni razumljiva in popolna, toliko časa ne moremo šteti, da je vložena pravočasno. Do tedaj pa se postopek ne more uvesti in tako dovoljenje ali spričevalo ali druga posebna odločba ne more biti izdana.
Peti odstavek 68. člena ZUP še določa, da se nepopolna ali nejasna vloga šteje za pravočasno, če jo je vložnik vložil '''v predpisanem roku''', ter je v roku, ki mu ga je določil organ, popravil pomanjkljivosti. To pomeni, da je '''pravočasna''', čeprav se bodo pomanjkljivosti lahko odpravile že po preteku roka za vložitev vloge, '''vendar v roku, določenem za dopolnitev (glej npr: sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111443168 I U 2514/2018-10 z dne 14. 5. 2020]''')'''.''' Rok za izdajo odločbe skladno z 222. členom ZUP pa začne teči od prejema popolne vloge. Sklenemo lahko, da se '''pravočasnost vloge in pravica''', ki jo vložnik želi v vlogi, '''presoja po dnevu vložitve prvotne vloge''', tudi če je ta nepopolna ali nerazumljiva (več tudi Sever v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, str. 466).
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]] [[Category:Vloge in jezik]]

Ravnanje organa pri vloženi nepopolni ali nerazumljivi vlogi, če področna zakonodaja določa posebne roke

2024-07-29T13:13:46Z

Tadejjezernik: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Ravnanje organa pri vloženi nepopolni ali nerazumljivi vlogi, če področna zakonodaja določa posebne roke - v usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2011, pregled 28. 11. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organi izdajajo odločbe na podlagi zahtevkov strank, ki so pogosto nepopolni ali nerazumljivi. Področna zakonodaja določa, da mora vložnik zahtevek vložiti najmanj en delovni dan pred nameravanim dejanjem, za katerega prosi za odobritev. Kako naj organ ravna v primeru in kateri rok naj upošteva, saj ZUP v 67. členu določa, da organ v petih delovnih dneh pregleda popolnost vloge in nato zahteva dopolnitev?
Kako pa organ postopa v primeru, da je stranka 31. 5. poslala organu zgolj eno prilogo zahteve (npr. izpis prometa iz banke) brez navedbe, kaj želi uveljavljati ali dokazovati. Stranki je bil poslan poziv za dopolnitev, nato pa je fizično predložila še celotno zahtevo (npr. za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev). Če je vloga popolna šele z odpravo pomanjkljivosti, ali se datum vloge upošteva kot datum dopolnitve ali kot prvotni datum, to je 31. 5., posebej ker je priznanje pravice vezano na datum vložitve vloge?

== '''Odgovor:''' ==

Vsaka vloga mora biti jasna in popolna, da se upravni postopek sploh lahko uvede. Pri tem ni pomembno, kako je vložnik imenoval vlogo, saj je odločilno tisto, kar vsebuje, ne njen naziv (''falsa nominatio non nocet''), vsebina tako kaže na cilj, ki ga vložnik zasleduje z vlogo. Vendar pa nedvomno '''mora biti vsaka vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je potrebno, da se jo obravnava''', torej vse formalne sestavine, ki jih kot obvezne za posamično vlogo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja odločanje v posamezni upravni zadevi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 205 – 206).
Nepopolne ali nerazumljive vloge obravnava 67. člen ZUP, kjer je določeno, da četudi je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je ni dovoljeno zavreči, temveč mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati v obliki dopisa odpravo pomanjkljivosti in določiti vložniku nov rok, v katerem mora vlogo dopolniti. V drugem odstavku istega člena ZUP je opredeljeno, da se šteje, da je '''vloga vložena takrat, ko so pomanjkljivosti v roku odpravljene'''. V nasprotnem primeru organ vlogo zavrže s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba.
V primeru, ko področna zakonodaja natančneje določa del postopka, je potrebno upoštevati podrejeno (ali subsidiarno) uporabo splošnega procesnega zakona. Drugi odstavek 3. člena ZUP določa, da se na upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan posebni upravni postopek, postopa po določbah posebnega zakona. Z zakonom, ki predpisuje posebni upravni postopek, je treba razumeti tudi zakone, ki drugače urejajo samo posamezna vprašanja postopka, kar določa prvi odstavek istega člena. V vseh primerih namreč velja, da se primarno uporabljajo posebne določbe zakona, ki za določeno upravno področje postopkovna vprašanja urejajo drugače, določbe ZUP pa subsidiarno, torej le v obsegu, ki v posebnem zakonu ni drugače urejen (glej Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 49).
Če področni zakon ali na njegovi podlagi izdan podzakonski predpis določa nek rok za vložitev zahtevka, '''je breme jasne in popolne ter tudi pravočasne formalno ustrezne vloge na vložniku'''. Vseeno mora organ, ki prejme nerazumljivo ali nepopolno vlogo, vložnika zaradi vezanosti na ZUP (če področni predpis ne določa izrecno drugače, npr. v skrajnem primeru celo pozitivno fikcijo ugoditve zahtevku) vložnika čimprej oz. po rokih, določenih v 67. členu ZUP, če rokov za formalni preizkus vloge in dopolnitev le te področna zakonodaja ne določa drugače. To pomeni, da stranka lahko pravico uveljavlja samo s popolno in jasno ter pravočasno vlogo. Dokler zahteva ni razumljiva in popolna, toliko časa ne moremo šteti, da je vložena pravočasno. Do tedaj pa se postopek ne more uvesti in tako dovoljenje ali spričevalo ali druga posebna odločba ne more biti izdana.
Peti odstavek 68. člena ZUP še določa, da se nepopolna ali nejasna vloga šteje za pravočasno, če jo je vložnik vložil '''v predpisanem roku''', ter je v roku, ki mu ga je določil organ, popravil pomanjkljivosti. To pomeni, da je '''pravočasna''', čeprav se bodo pomanjkljivosti lahko odpravile že po preteku roka za vložitev vloge, '''vendar v roku, določenem za dopolnitev (glej npr: sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111443168 I U 2514/2018-10 z dne 14. 5. 2020]''')'''.''' Rok za izdajo odločbe skladno z 222. členom ZUP pa začne teči od prejema popolne vloge. Sklenemo lahko, da se '''pravočasnost vloge in pravica''', ki jo vložnik želi v vlogi, '''presoja po dnevu vložitve prvotne vloge''', tudi če je ta nepopolna ali nerazumljiva (več tudi Sever v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, str. 466).
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]] [[Category:Vloge in jezik]]

Ravnanje organa pri vloženi nepopolni ali nerazumljivi vlogi, če področna zakonodaja določa posebne roke

2024-07-29T13:10:09Z

Tadejjezernik: /* Zadeva: Ravnanje organa pri vloženi nepopolni ali nerazumljivi vlogi, če področna zakonodaja določa posebne roke */

== '''Zadeva: '''Ravnanje organa pri vloženi nepopolni ali nerazumljivi vlogi, če področna zakonodaja določa posebne roke - v usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2011, pregled 28. 11. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organi izdajajo odločbe na podlagi zahtevkov strank, ki so pogosto nepopolni ali nerazumljivi. Področna zakonodaja določa, da mora vložnik zahtevek vložiti najmanj en delovni dan pred nameravanim dejanjem, za katerega prosi za odobritev. Kako naj organ ravna v tem primeru in kateri rok naj upošteva, saj ZUP v 67. členu določa, da organ v petih delovnih dneh pregleda popolnost vloge in nato zahteva dopolnitev?
Kako pa organ postopa v primeru, da je stranka 31. 5. poslala organu zgolj eno prilogo zahteve (npr. izpis prometa iz banke) brez navedbe, kaj želi uveljavljati ali dokazovati. Stranki je bil poslan poziv za dopolnitev, nato pa je fizično predložila še celotno zahtevo (npr. za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev). Če je vloga popolna šele z odpravo pomanjkljivosti, ali se datum vloge upošteva kot datum dopolnitve ali kot prvotni datum, to je 31. 5., posebej ker je priznanje pravice vezano na datum vložitve vloge?

== '''Odgovor:''' ==

Vsaka vloga mora biti jasna in popolna, da se upravni postopek sploh lahko uvede. Pri tem ni pomembno, kako je vložnik imenoval vlogo, saj je odločilno tisto, kar vsebuje, ne njen naziv (''falsa nominatio non nocet''), vsebina tako kaže na cilj, ki ga vložnik zasleduje z vlogo. Vendar pa nedvomno '''mora biti vsaka vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je potrebno, da se jo obravnava''', torej vse formalne sestavine, ki jih kot obvezne za posamično vlogo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja odločanje v posamezni upravni zadevi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 205 – 206).
Nepopolne ali nerazumljive vloge obravnava 67. člen ZUP, kjer je določeno, da četudi je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je ni dovoljeno zavreči, temveč mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati v obliki dopisa odpravo pomanjkljivosti in določiti vložniku nov rok, v katerem mora vlogo dopolniti. V drugem odstavku istega člena ZUP je opredeljeno, da se šteje, da je '''vloga vložena takrat, ko so pomanjkljivosti v roku odpravljene'''. V nasprotnem primeru organ vlogo zavrže s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba.
V primeru, ko področna zakonodaja natančneje določa del postopka, je potrebno upoštevati podrejeno (ali subsidiarno) uporabo splošnega procesnega zakona. Drugi odstavek 3. člena ZUP določa, da se na upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan posebni upravni postopek, postopa po določbah posebnega zakona. Z zakonom, ki predpisuje posebni upravni postopek, je treba razumeti tudi zakone, ki drugače urejajo samo posamezna vprašanja postopka, kar določa prvi odstavek istega člena. V vseh primerih namreč velja, da se primarno uporabljajo posebne določbe zakona, ki za določeno upravno področje postopkovna vprašanja urejajo drugače, določbe ZUP pa subsidiarno, torej le v obsegu, ki v posebnem zakonu ni drugače urejen (glej Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 49).
Če področni zakon ali na njegovi podlagi izdan podzakonski predpis določa nek rok za vložitev zahtevka, '''je breme jasne in popolne ter tudi pravočasne formalno ustrezne vloge na vložniku'''. Vseeno mora organ, ki prejme nerazumljivo ali nepopolno vlogo, vložnika zaradi vezanosti na ZUP (če področni predpis ne določa izrecno drugače, npr. v skrajnem primeru celo pozitivno fikcijo ugoditve zahtevku) vložnika čimprej oz. po rokih, določenih v 67. členu ZUP, če rokov za formalni preizkus vloge in dopolnitev le te področna zakonodaja ne določa drugače. To pomeni, da stranka lahko pravico uveljavlja samo s popolno in jasno ter pravočasno vlogo. Dokler zahteva ni razumljiva in popolna, toliko časa ne moremo šteti, da je vložena pravočasno. Do tedaj pa se postopek ne more uvesti in tako dovoljenje ali spričevalo ali druga posebna odločba ne more biti izdana.
Peti odstavek 68. člena ZUP še določa, da se nepopolna ali nejasna vloga šteje za pravočasno, če jo je vložnik vložil '''v predpisanem roku''', ter je v roku, ki mu ga je določil organ, popravil pomanjkljivosti. To pomeni, da je '''pravočasna''', čeprav se bodo pomanjkljivosti lahko odpravile že po preteku roka za vložitev vloge, '''vendar v roku, določenem za dopolnitev (glej npr: sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111443168 I U 2514/2018-10 z dne 14. 5. 2020]''')'''.''' Rok za izdajo odločbe skladno z 222. členom ZUP pa začne teči od prejema popolne vloge. Sklenemo lahko, da se '''pravočasnost vloge in pravica''', ki jo vložnik želi v vlogi, '''presoja po dnevu vložitve prvotne vloge''', tudi če je ta nepopolna ali nerazumljiva (več tudi Sever v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, str. 466).
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]] [[Category:Vloge in jezik]]

Ravnanje organa pri vloženi nepopolni ali nerazumljivi vlogi, če področna zakonodaja določa posebne roke

2024-07-29T13:09:44Z

Tadejjezernik: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Ravnanje organa pri vloženi nepopolni ali nerazumljivi vlogi, če področna zakonodaja določa posebne roke ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2011, pregled 28. 11. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organi izdajajo odločbe na podlagi zahtevkov strank, ki so pogosto nepopolni ali nerazumljivi. Področna zakonodaja določa, da mora vložnik zahtevek vložiti najmanj en delovni dan pred nameravanim dejanjem, za katerega prosi za odobritev. Kako naj organ ravna v tem primeru in kateri rok naj upošteva, saj ZUP v 67. členu določa, da organ v petih delovnih dneh pregleda popolnost vloge in nato zahteva dopolnitev?
Kako pa organ postopa v primeru, da je stranka 31. 5. poslala organu zgolj eno prilogo zahteve (npr. izpis prometa iz banke) brez navedbe, kaj želi uveljavljati ali dokazovati. Stranki je bil poslan poziv za dopolnitev, nato pa je fizično predložila še celotno zahtevo (npr. za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev). Če je vloga popolna šele z odpravo pomanjkljivosti, ali se datum vloge upošteva kot datum dopolnitve ali kot prvotni datum, to je 31. 5., posebej ker je priznanje pravice vezano na datum vložitve vloge?

== '''Odgovor:''' ==

Vsaka vloga mora biti jasna in popolna, da se upravni postopek sploh lahko uvede. Pri tem ni pomembno, kako je vložnik imenoval vlogo, saj je odločilno tisto, kar vsebuje, ne njen naziv (''falsa nominatio non nocet''), vsebina tako kaže na cilj, ki ga vložnik zasleduje z vlogo. Vendar pa nedvomno '''mora biti vsaka vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je potrebno, da se jo obravnava''', torej vse formalne sestavine, ki jih kot obvezne za posamično vlogo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja odločanje v posamezni upravni zadevi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 205 – 206).
Nepopolne ali nerazumljive vloge obravnava 67. člen ZUP, kjer je določeno, da četudi je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je ni dovoljeno zavreči, temveč mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati v obliki dopisa odpravo pomanjkljivosti in določiti vložniku nov rok, v katerem mora vlogo dopolniti. V drugem odstavku istega člena ZUP je opredeljeno, da se šteje, da je '''vloga vložena takrat, ko so pomanjkljivosti v roku odpravljene'''. V nasprotnem primeru organ vlogo zavrže s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba.
V primeru, ko področna zakonodaja natančneje določa del postopka, je potrebno upoštevati podrejeno (ali subsidiarno) uporabo splošnega procesnega zakona. Drugi odstavek 3. člena ZUP določa, da se na upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan posebni upravni postopek, postopa po določbah posebnega zakona. Z zakonom, ki predpisuje posebni upravni postopek, je treba razumeti tudi zakone, ki drugače urejajo samo posamezna vprašanja postopka, kar določa prvi odstavek istega člena. V vseh primerih namreč velja, da se primarno uporabljajo posebne določbe zakona, ki za določeno upravno področje postopkovna vprašanja urejajo drugače, določbe ZUP pa subsidiarno, torej le v obsegu, ki v posebnem zakonu ni drugače urejen (glej Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 49).
Če področni zakon ali na njegovi podlagi izdan podzakonski predpis določa nek rok za vložitev zahtevka, '''je breme jasne in popolne ter tudi pravočasne formalno ustrezne vloge na vložniku'''. Vseeno mora organ, ki prejme nerazumljivo ali nepopolno vlogo, vložnika zaradi vezanosti na ZUP (če področni predpis ne določa izrecno drugače, npr. v skrajnem primeru celo pozitivno fikcijo ugoditve zahtevku) vložnika čimprej oz. po rokih, določenih v 67. členu ZUP, če rokov za formalni preizkus vloge in dopolnitev le te področna zakonodaja ne določa drugače. To pomeni, da stranka lahko pravico uveljavlja samo s popolno in jasno ter pravočasno vlogo. Dokler zahteva ni razumljiva in popolna, toliko časa ne moremo šteti, da je vložena pravočasno. Do tedaj pa se postopek ne more uvesti in tako dovoljenje ali spričevalo ali druga posebna odločba ne more biti izdana.
Peti odstavek 68. člena ZUP še določa, da se nepopolna ali nejasna vloga šteje za pravočasno, če jo je vložnik vložil '''v predpisanem roku''', ter je v roku, ki mu ga je določil organ, popravil pomanjkljivosti. To pomeni, da je '''pravočasna''', čeprav se bodo pomanjkljivosti lahko odpravile že po preteku roka za vložitev vloge, '''vendar v roku, določenem za dopolnitev (glej npr: sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111443168 I U 2514/2018-10 z dne 14. 5. 2020]''')'''.''' Rok za izdajo odločbe skladno z 222. členom ZUP pa začne teči od prejema popolne vloge. Sklenemo lahko, da se '''pravočasnost vloge in pravica''', ki jo vložnik želi v vlogi, '''presoja po dnevu vložitve prvotne vloge''', tudi če je ta nepopolna ali nerazumljiva (več tudi Sever v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, str. 466).
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]] [[Category:Vloge in jezik]]

Ravnanje organa pri vloženi nepopolni ali nerazumljivi vlogi, če področna zakonodaja določa posebne roke

2024-07-29T13:06:28Z

Tadejjezernik: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Ravnanje organa pri vloženi nepopolni ali nerazumljivi vlogi, če področna zakonodaja določa posebne roke ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2011, pregled 28. 11. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organi izdajajo odločbe na podlagi zahtevkov strank, ki so pogosto nepopolni ali nerazumljivi. Področna zakonodaja določa, da mora vložnik zahtevek vložiti najmanj en delovni dan pred nameravanim dejanjem, za katerega prosi za odobritev. Kako naj organ ravna v tem primeru in kateri rok naj upošteva, saj ZUP v 67. členu določa, da organ v petih delovnih dneh pregleda popolnost vloge in nato zahteva dopolnitev?
Kako pa organ postopa v primeru, da je stranka 31. 5. poslala organu zgolj eno prilogo zahteve (npr. izpis prometa iz banke) brez navedbe, kaj želi uveljavljati ali dokazovati. Stranki je bil poslan poziv za dopolnitev, nato pa je fizično predložila še celotno zahtevo (npr. za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev). Če je vloga popolna šele z odpravo pomanjkljivosti, ali se datum vloge upošteva kot datum dopolnitve ali kot prvotni datum, to je 31. 5., posebej ker je priznanje pravice vezano na datum vložitve vloge?

== '''Odgovor:''' ==

Vsaka vloga mora biti jasna in popolna, da se upravni postopek sploh lahko uvede. Pri tem ni pomembno, kako je vložnik imenoval vlogo, saj je odločilno tisto, kar vsebuje, ne njen naziv (''falsa nominatio non nocet''), vsebina tako kaže na cilj, ki ga vložnik zasleduje z vlogo. Vendar pa nedvomno '''mora biti vsaka vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je potrebno, da se jo obravnava''', torej vse formalne sestavine, ki jih kot obvezne za posamično vlogo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja odločanje v posamezni upravni zadevi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 205 – 206).

Nepopolne ali nerazumljive vloge obravnava [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen|67. člen ZUP]], kjer je določeno, da četudi je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je ni dovoljeno zavreči, temveč mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati v obliki dopisa odpravo pomanjkljivosti in določiti vložniku nov rok, v katerem mora vlogo dopolniti. V drugem odstavku istega člena ZUP je opredeljeno, da se šteje, da je '''vloga vložena takrat, ko so pomanjkljivosti v roku odpravljene'''. V nasprotnem primeru organ vlogo zavrže s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba.

V primeru, ko področna zakonodaja natančneje določa del postopka, je potrebno upoštevati podrejeno (ali subsidiarno) uporabo splošnega procesnega zakona. Drugi odstavek [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen|3. člena ZUP]] določa, da se na upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan posebni upravni postopek, postopa po določbah posebnega zakona. Z zakonom, ki predpisuje posebni upravni postopek, je treba razumeti tudi zakone, ki drugače urejajo samo posamezna vprašanja postopka, kar določa prvi odstavek istega člena. V vseh primerih namreč velja, da se primarno uporabljajo posebne določbe zakona, ki za določeno upravno področje postopkovna vprašanja urejajo drugače, določbe ZUP pa subsidiarno, torej le v obsegu, ki v posebnem zakonu ni drugače urejen (glej Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 49).

Če področni zakon ali na njegovi podlagi izdan podzakonski predpis določa nek rok za vložitev zahtevka, '''je breme jasne in popolne ter tudi pravočasne! formalno ustrezne vloge na vložniku'''. Vseeno mora organ, ki prejme nerazumljivo ali nepopolno vlogo, vložnika zaradi vezanosti na ZUP (če področni predpis ne določa izrecno drugače, npr. v skrajnem primeru celo pozitivno fikcijo ugoditve zahtevku) vložnika čimprej oz. po rokih, določenih v [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen|67. členu ZUP]], če rokov za formalni preizkus vloge in dopolnitev le te področna zakonodaja ne določa drugače. To pomeni, da stranka lahko pravico uveljavlja samo s popolno in jasno ter pravočasno vlogo. Dokler zahteva ni razumljiva in popolna, toliko časa ne moremo šteti, da je vložena pravočasno. Do tedaj pa se postopek ne more uvesti in tako dovoljenje ali spričevalo ali druga posebna odločba ne more biti izdana.

Zaradi določbe petega odstavka [[Zak:ZUP#68._.C4.8Dlen|68. člen ZUP]] o datumu vloge, če je ta v roku, ki ga določi organ, pravočasno dopolnjena, kot datumu prvotne (nepopolne) vloge, pa velja, da se pravica presoja od dneva prvotne vloge, vendar v kontekstu narave zadeve. Če torej stranka uveljavlja neko pravico, ki se priznava z upravno odločbo (dovoljenjem, spričevalom ...), s pravočasno vlogo glede na rok po področni zakonodaji, a je vloga nepopolna, toda po pozivu organa dopolnjena, vendar pa se je dogodek, v zvezi s katerim je stranka uveljavljala pravico, že iztekel, ne moremo šteti, da je napaka na strani organa. Kot poudarjeno, je breme pravočasne in ustrezne vloge na strani stranke. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]] [[Category:Vloge in jezik]]

Učinki revizije na dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost odločbe

2024-06-19T16:55:38Z

Tadejjezernik: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Učinki revizije na dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost odločbe - v usklajevanju ==

'''Datum odgovora: '''31. 5. 2009, pregled 13. 12. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

<div class="group/conversation-turn relative flex w-full min-w-0 flex-col agent-turn"><div class="flex-col gap-1 md:gap-3"><div class="flex flex-grow flex-col max-w-full"><div class="min-h-[20px] text-message flex flex-col items-start whitespace-pre-wrap break-words [.text-message+&]:mt-5 juice:w-full juice:items-end overflow-x-auto gap-2" dir="auto" data-message-author-role="assistant" data-message-id="026f1846-1a6e-4ab4-98f6-fb1f2b1b0cd4"><div class="flex w-full flex-col gap-1 juice:empty:hidden juice:first:pt-[3px]"><div class="markdown prose w-full break-words dark:prose-invert light">Kdaj postane odločba izvršljiva, dokončna in pravnomočna, če področna zakonodaja določa obvezno revizijo odločbe s strani ministrstva, ki ima suspenzivni učinek? Kaj v tem primeru pomeni revizija?</div></div></div></div></div></div>

== '''Odgovor:''' ==

Če specifična zakonodaja določa '''revizijo''', in hkrati predpisuje, da slednja '''zadrži izvršitev odločbe''', potem taka odločba ne postane izvršljiva takoj. To pomeni, da se izvršitev prvotne odločbe odloži in se ne more udejanjiti, dokler pristojno ministrstvo ne izda in '''vroči revizijske odločbe'''. V zvezi z dokončnostjo in pravnomočnostjo pa veljajo splošna pravila ZUP.
Odločba torej postane '''dokončna''', ko je ni več moč izpodbijati s pritožbo kot '''rednim pravnim sredstvom'''. Dokončnost nastopi z vročitvijo, če pritožba ni dovoljena, oz. z dnem poteka pritožbenega roka oz. z dnem, ko se zadnja stranka odpove pritožbi, in z vročitvijo drugostopenjske odločitve, s katero je pritožba zavržena ali zavrnjena. '''Izvršljiva''' postane praviloma '''sočasno z dokončnostjo'''. V kolikor zakon določi, da pritožba ne zadrži izvršitve, tedaj postane odločba izvršljiva že z vročitvijo (torej še pred dokončnostjo). Zakon pa lahko uredi tudi, da izvršljivost nastopi po dokončnosti, in sicer [[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]] določa, da ko gre za odločbe, ki nalagajo obveznosti, slednje postanejo izvršljive šele po preteku izpolnitvenega ali paricijskega roka (po ZUP velja splošni paricijski rok, tj. 15 dni) od dokončnosti. Prav tako pa je možna situacija, ko področni zakon v posebnem upravnem postopku veže nastanek izvršljivosti na pravnomočnost. '''Pravnomočnost pa nastopi po dokončnosti''', kajti odločba postane pravnomočna, ko je ni več mogoče izpodbijati '''v upravnem sporu''', niti '''v drugem sodnem postopku'''. (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 437-439).
Poudariti gre, da je revizija institut ''sui generis'', katerega cilj je predvsem '''varovanje javnega interesa''' in ki ima običajno za posledico kontrolo '''pravilnosti že izdane odločbe'''. Področni zakon lahko namreč katerokoli vprašanje (glede upravnega postopka) uredi drugače kot ali poleg določb ZUP, če za to obstaja '''razumen razlog razlikovanja''', kar izhaja iz 22. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in novele) o enakem varstvu pravic.
Primer tovrstne ureditve gre zaslediti npr. v [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju] (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1 in novele, v nadaljevanju:ZPIZ-2), kjer se lahko odločba prve stopnje, s katero je osebi priznana pravica po tem zakonu, predloži v revizijo organu druge stopnje po načelu naključne izbire. Revizija se v tem primeru opravi po uradni dolžnosti, ki pa ne zadrži izvršitve odločbe. ZPIZ še določa, da se lahko v reviziji se odločba prve stopnje potrdi, spremeni, odpravi ali razveljavi. Z revizijo v tem primeru pa ne presojamo zakonitosti odločbe v smislu presoje pripada pravice oziroma naložitve obveznosti, temveč slednja predstavlja notranjo kontrolo pravilnosti izračuna pokojnine. Revizijo navadno opravi organ druge stopnje, pritožbeni organ, (npr. na primeru ZPIZa - enota na sedežu Zavoda. 

 Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Dokončnost_in_pravnomočnost]] [[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]]

Učinki revizije na dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost odločbe

2024-06-19T16:46:41Z

Tadejjezernik: /* Vprašanje: */

Učinki revizije na dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost odločbe

2024-06-18T14:29:06Z

Tadejjezernik: /* Zadeva: Učinki revizije na dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost odločbe */

== '''Zadeva: '''Učinki revizije na dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost odločbe - v usklajevanju ==

'''Datum odgovora: '''31. 5. 2009, pregled 13. 12. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj postane odločba izvršljiva, dokončna in pravnomočna v primeru, da področna zakonodaja (npr. Zakon o vojnih veteranih, ZVV, Ur. l. RS, št. 63/1995 in novele) določa, da je obvezna revizija odločbe s strani ministrstva, ki ima suspenzivni učinek?

== '''Odgovor:''' ==

Če področna zakonodaja posebej ureja pravno sredstvo (npr. revizijo) in določa, da slednje zadrži izvršitev odločbe, potem postane taka odločba izvršljiva šele '''z vročitvijo (revizijske) odločbe ministrstva'''. V zvezi z dokončnostjo in pravnomočnostjo pa veljajo splošna pravila ZUP. Odločba postane dokončna v skladu s splošnimi pravili po [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. členu ZUP]] (ko se vroči stranki, če pritožba ni dovoljena, oz. ko preteče rok za pritožbo, če pritožba ni bila vložena, oz. ko se stranki vroči odločba organa druge stopnje, s katero se pritožba zavrne, ali sklep, s katerim se pritožba zavrže, oz. ko se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke).

Pravnomočna pa odločba postane, ko odločitve ni več mogoče izpodbijati niti s tožbo. V navedenem primeru torej področni zakon drugače kot ZUP ureja le izvršljivost, zato revizija ne vpliva na dokončnost in pravnomočnost in je odločba lahko že dokončna in pravnomočna, a še ni izvršljiva. 

 

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Dokončnost_in_pravnomočnost]] [[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]]

Način pridobivanja izjav prič v inšpekcijskem in prekrškovnem postopku

2024-06-18T13:50:42Z

Tadejjezernik: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Način pridobivanja izjav prič v inšpekcijskem in prekrškovnem postopku ==

'''Datum odgovora:''' 5. 12. 2010, pregled 27. 11. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Po ZUP se lahko, kadar narava stvari to dovoljuje, povabljenemu omogoči, da namesto osebne prisotnosti na ustni obravnavi poda pisno izjavo do določenega dne. Vendar pa ZUP obvezno predpisuje ustno obravnavo, ko je treba zaslišati priče ali izvedence.
Ali je z vidika zagotavljanja udeležbe stranke (npr. v inšpekcijskem postopku) dopustno, da organ razpiše ustno obravnavo, pričam pa glede na lastno presojo o naravi stvari dovoli, da se odločijo, ali se bodo udeležile naroka ali podale pisno izjavo? Na primer, organ bi lahko priči že v vabilu postavil vprašanja, na katera bi priča pisno odgovorila, če bi se odločila za ta način podaje izjave.
Ali v primeru, da omenjena interpretacija ne zdrži, velja možnost pisne opredelitve le za stranko oz. zavezanca za ostale udeležence pa ne?
Kako je s pridobivanjem izjav prič v drugih postopkih (npr. prekrškovnem postopku)?
Področni zakon (npr. ZP-1) določa, da se smiselno uporabljajo določbe ZUP. Ali je v hitrem prekrškovnem postopku mogoče razumeti smiselno uporabo ZUP tako, da bi organ pozval priče k pisni izjavi namesto razpisa ustne obravnave, s čimer se ne bi uporabile določbe ZUP o naroku iz posebnega ugotovitvenega postopka?

== '''Odgovor:''' ==

Po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#71. .C4.8Dlen{{!}}71. člena ZUP]] lahko organ prepusti povabljenemu, da do določenega dne da potrebno pisno izjavo, namesto, da bi prišel osebno, če seveda to dovoljuje narava stvari. Ta člen je splošen in velja za vse faze upravnega postopka. Po drugi strani pa je v prvem odstavku [[Zak:ZUP#154. .C4.8Dlen{{!}}154. člena ZUP]] določeno, da uradna oseba, ki vodi postopek, mora razpisati ustno obravnavo v tistih zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotnimi interesi ali kadar je treba opraviti ogled, ali zaslišati priče in izvedence. Po našem mnenju so določbe o zaslišanju prič specialne in tako prednostno uporabljive. Če upoštevamo tudi temeljno načelo zaslišanja stranke, po katerem ima stranka ves čas postopka pravico sodelovati, saj na ta način brani svoj interes ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]), in temeljno načelo materialne resnice, po katerem ima stranka pravico razčistiti dejansko stanje ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]), bi v dvomu organa pri določitvi načina pridobivanja izjave (torej ali pisno po pošti ali ustno na obravnavi), svetovali, naj se opravi ustno soočenje, torej ustna obravnava. Poleg tega četrta točka tretjega odstavka [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]] daje stranki pravico, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem. Zaradi zagotovitve možnosti, da stranka lahko izvaja to pravico, mora uradna oseba, ki vodi postopek, praviloma razpisati ustno obravnavo (glej Breznik et al, ZUP s komentarjem, 2008, str. 433). Ravno v inšpekcijskem postopku, kjer gre za poseg v zavezančev pravni položaj, bi moral organ dati možnost stranki soočenja z navedbami prič, in to ne le pisno, temveč tudi v živo s prisotnostjo obeh na obravnavi.
Kar se tiče možnosti pisne opredelitve iz [[Zak:ZUP#71. .C4.8Dlen{{!}}71. člena ZUP]] po našem mnenju ta velja tudi za pričo in ne le za stranko, vendar naj se ta možnost uporabi takrat, ko so stvari v postopku res jasne,na način, da so navedbe stranke in ugotovitve organa skladne.
Področni [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, in nadalj.) v 58. členu pravi, da če v tem ali drugem zakonu ni drugače določeno, se v hitrem postopku glede pristojnosti, zastopanja, jezika v postopku, vlog, vabil, zapisnikov, odločb, pregledovanja in prepisovanja spisov, rokov in narokov, vrnitve v prejšnje stanje, vročanja in izločitve uradnih oseb smiselno uporabljajo določila ZUP. Tako se v hitrem prekrškovnem postopku uporablja ZUP (v določbah 138. do 209. člena) tudi v ugotovitvenem in dokaznem prekrškovnem postopku pred upravnimi organi, toda smiselno. Menimo, da bi organ v prekrškovnem postopku moral dati kršitelju/stranki možnost soočanja z bremenilnimi izjavami oz. podatki prič in razpisati ustno obravnavo.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Priče,_izvedenci,_ogled,_izjava_stranke_in_druga_dokazila]]

[[Kategorija:Ne/raba ZUP v neupravnih javnopravnih zadevah (šolstvo, prekrški)]]

Način pridobivanja izjav prič v inšpekcijskem in prekrškovnem postopku

2024-06-18T13:44:07Z

Tadejjezernik: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Način pridobivanja izjav prič v inšpekcijskem in prekrškovnem postopku ==

'''Datum odgovora:''' 5. 12. 2010, pregled 27. 11. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Po ZUP se lahko, kadar narava stvari to dovoljuje, povabljenemu omogoči, da namesto osebne prisotnosti na ustni obravnavi poda pisno izjavo do določenega dne. Vendar pa ZUP obvezno predpisuje ustno obravnavo, ko je treba zaslišati priče ali izvedence.
Ali je z vidika zagotavljanja udeležbe stranke (npr. v inšpekcijskem postopku) dopustno, da organ razpiše ustno obravnavo, pričam pa glede na lastno presojo o naravi stvari dovoli, da se odločijo, ali se bodo udeležile naroka ali podale pisno izjavo? Na primer, organ bi lahko priči že v vabilu postavil vprašanja, na katera bi priča pisno odgovorila, če bi se odločila za ta način podaje izjave.
Ali v primeru, da omenjena interpretacija ne zdrži, velja možnost pisne opredelitve le za stranko oz. zavezanca za ostale udeležence pa ne?
Kako je s pridobivanjem izjav prič v drugih postopkih (npr. prekrškovnem postopku)?
Področni zakon (npr. ZP-1) določa, da se smiselno uporabljajo določbe ZUP. Ali je v hitrem prekrškovnem postopku mogoče razumeti smiselno uporabo ZUP tako, da bi organ pozval priče k pisni izjavi namesto razpisa ustne obravnave, s čimer se ne bi uporabile določbe ZUP o naroku iz posebnega ugotovitvenega postopka?

== '''Odgovor:''' ==

Po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#71._.C4.8Dlen|71. člena ZUP]] lahko organ prepusti povabljenemu, da do določenega dne da potrebno pisno izjavo, namesto, da bi prišel osebno, če seveda to dovoljuje narava stvari. Ta člen je splošen in velja za vse faze upravnega postopka. Po drugi strani pa je v prvem odstavku [[Zak:ZUP#154._.C4.8Dlen|154. člena ZUP]] določeno, da uradna oseba, ki vodi postopek, mora razpisati ustno obravnavo v tistih zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotnimi interesi ali kadar je treba opraviti ogled, ali zaslišati priče in izvedence. Po našem mnenju so določbe o zaslišanju prič specialne in tako prednostno uporabljive. Če upoštevamo tudi temeljno načelo zaslišanja stranke, po katerem ima stranka ves čas postopka pravico sodelovati, saj na ta način brani svoj interes ([[Zak:ZUP#9._.C4.8Dlen|9. člen ZUP]]), in temeljno načelo materialne resnice, po katerem ima stranka pravico razčistiti dejansko stanje ([[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen|8. člen ZUP]]), bi v dvomu organa pri določitvi načina pridobivanja izjave (torej ali pisno po pošti ali ustno na obravnavi), svetovali, naj se opravi ustno soočenje, torej ustna obravnava. Poleg tega četrta točka tretjega odstavka [[Zak:ZUP#146._.C4.8Dlen|146. člen ZUP]] daje stranki pravico, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem. Zaradi zagotovitve možnosti, da stranka lahko izvaja to pravico, mora uradna oseba, ki vodi postopek, praviloma razpisati ustno obravnavo (glej Breznik et al, ZUP s komentarjem, 2008, str. 433). Ravno v inšpekcijskem postopku, kjer gre za poseg v zavezančev pravni položaj, bi moral organ dati možnost stranki soočenja z navedbami prič, in to ne le pisno, temveč tudi v živo s prisotnostjo obeh na obravnavi. Kar se tiče možnosti pisne opredelitve iz 71. člena ZUP po našem mnenju ta velja tudi za pričo in ne le za stranko, vendar naj se ta možnost uporabi takrat, ko so stvari v postopku res jasne,na način, da so navedbe stranke in ugotovitve organa skladne.

Področni [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, in nadalj.) v 58. členu pravi, da če v tem ali drugem zakonu ni drugače določeno, se v hitrem postopku glede pristojnosti, zastopanja, jezika v postopku, vlog, vabil, zapisnikov, odločb, pregledovanja in prepisovanja spisov, rokov in narokov, vrnitve v prejšnje stanje, vročanja in izločitve uradnih oseb smiselno uporabljajo določila ZUP. '''Tako se v hitrem prekrškovnem postopku uporablja ZUP (v določbah 138. do 209. člena) tudi v ugotovitvenem in dokaznem prekrškovnem postopku pred upravnimi organi, toda smiselno.''' Menimo, da bi organ v prekrškovnem postopku moral dati kršitelju/stranki možnost soočanja z bremenilnimi izjavami oz. podatki prič in razpisati ustno obravnavo. 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Priče,_izvedenci,_ogled,_izjava_stranke_in_druga_dokazila]]

[[Kategorija:Ne/raba ZUP v neupravnih javnopravnih zadevah (šolstvo, prekrški)]]

Kateri predpis se navaja v uvodu in kateri v obrazložitvi odločbe?

2024-06-15T14:34:23Z

Tadejjezernik:

== '''Zadeva: ''' Navedba predpisov v uvodu in obrazložitvi odločbe . v usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 15. 6. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ (npr. medobčinski inšpektorat) vodi postopek, v katerem izda odločbo. Katere predpise mora navesti v uvodu odločbe in katere v obrazložitvi, glede na zahteve ZUP?
Ali je treba v uvodu odločbe navesti pooblastilo predstojnika posamezni uradni osebi za vodenje oziroma odločanje kot predpis o pristojnosti?

== '''Odgovor:''' ==

Sestavine uvoda ureja [[Zak:ZUP#212. .C4.8Dlen{{!}}212. člen ZUP]]. Uvod nedvoumno predstavlja prvo informacijo stranki o predmetni odločbi. Njegov bistveni namen je, da nadzorstveni organ ob uporabi različnih pravnih sredstev preveri zakonitost potencialno sporne odločbe. V uvodu se najprej navede ime organa (npr. osnovna šola ...), kjer se ne navaja notranjih organizacijski oddelkov. Sledi '''predpis o pristojnosti''', kjer je potrebno navesti člen in akt, ki določa stvarno pristojnost. Nekateri materialni predpisi stvarne pristojnosti ne opredeljujejo, tedaj se navede '''splošni akt o pristojnosti'''. V kolikor je z materialnim predpisom (npr. področnim zakonom, odlokom) opredeljena krajevna pristojnost, se v samem uvodu navedeta še člen in akt, v katerem je slednja opredeljena. Sledi navedba načina uvedbe postopka (na zahtevo stranke / po uradni dolžnosti), zatem še osebno ime stranke in njenega morebitnega zastopnika/pooblaščenca ter pripadajoči naslovi. Kot zadnji obvezni del uvoda se na kratko opiše, za katero upravno zadevo gre (npr. dodelitev statusa športnika). V kolikor gre za zbirno odločbo po [[Zak:ZUP#208. .C4.8Dlen{{!}}208. členu ZUP]], se v odločbi navede tudi akcesorni akt drugega organa (naziv, številka in datum).
Pri '''uvodu sklepov''' pa se zaradi smiselne rabe pravil ZUP o odločbi [[Zak:ZUP#226. .C4.8Dlen{{!}}226. členu ZUP]] prav tako zapiše '''določba zakona ali odloka''', ki organu, izdajatelju sklepa, podeljuje stvarno pristojnost za vodenje upravnega postopka v zadevi, v kateri se izda sklep. Nekateri ob tem navajajo tudi člen ZUP, ki določa konkretni sklep, vendar to z vidika namena uvoda oziroma opredelitve pristojnosti organa praviloma ni nujno, ker ZUP ne daje stvarne pristojnosti v konkretni upravni zadevi, razen izjemoma, ko pristojnost ni določena s področnim zakonom ali drugim organizacijskim predpisom (gl. [[Zak:ZUP#16. .C4.8Dlen{{!}}16. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člen ZUP]]). Drugače velja glede sklepa po 1. točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]], ki se izda, ker se zahtevek nanaša na neupravno zadevo - tedaj v uvodu po naravi stvari ni mogoče navesti predpisa o pristojnosti, zato se zapiše ta določba ZUP.
V primeru odločanja '''medobčinskega inšpektorata''' se torej v uvodu zapiše tudi '''krajevna pristojnost''' že zato, ker medobčinski inšpektorati delujejo na območju več (le določenih) občin, treba pa je izkazati delokrog po omejeni krajevni pristojnosti in hkrati glede na navezno okoliščino konkretne zadeve, o kateri se je odločalo, za določeno območje (občino).
Ustavna izhodišča temeljijo na predpostavki, da mora biti vsak upravni akt (npr. odločba) '''obrazložen'''. Le tako lahko naslovnik ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa v upravnem postopku. Obrazložitev ureja [[Zak:ZUP#214. .C4.8Dlen{{!}}214. člen ZUP]]. Njen namen je v prvi vrsti informirati stranko, zakaj je bilo v izreku odločeno, kot je bilo. Obrazložitev naj bi stranko prepričala, da je upravni organ sprejel edino pravilno ter edino možno zakonito odločitev glede na dejansko stanje. Njen sistemski pomen je v tem, da se upravnemu organu '''prepreči arbitrarno odločanje'''. Vsekakor je obrazložitev namenjena tudi oblastnemu organu, ki na njeni podlagi '''preveri zakonitost''' domnevno sporne odločbe.
Vsaka polna obrazložitev mora vsebovati naslednje elemente: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih ter vsa dejstva, ki jih je stranka navajala sebi v korist tako v prvotnih kot naknadnih vlogah ali izjavah; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, ki potrjujejo dejstva kot gotova (tudi predhodno vprašanje po [[Zak:ZUP#150. .C4.8Dlen{{!}}150. členu ZUP]]), povzame se tudi potek dokaznega in ugotovitvenega postopka; razloge, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov; '''navedbo določb predpisov, na katere se opira odločitev''', kjer se navede polni naziv predpisa z vsemi objavami in relevantnimi členi ter kratek povzetek norm; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; navede se dokazni sklep; posebej natančno se navede razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku stranke; ter, če je drug organ odrekel soglasje, se v takem primeru prav tako navede razloge in sklicevanje na akcesorni akt, pri čemer se le-tega tudi povzame. Ko je bila pri odločitvi uporabljena diskrecija, se navede tudi '''namen in obseg ter pravno podlago''' za njeno uporabo. Prav tako se v obrazložitvi navede '''pravno podlago''' za nesuspenzivnost pritožbe. Obrazložitev mora biti izčrpna ter zelo natančna, saj gre pri pomanjkljivi obrazložitvi za absolutno bistveno postopkovno napako po [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]].
Treba je torej ločiti različne predpise ali določbe istega predpisa (tj. običajno matični zakon za zadevo), ki se navedejo torej:
#v uvodu predpise/določbe o pristojnosti in
#v obrazložitvi odločbe predpise/določbe, ki določajo pogoje za priznanje pravice ali naložitev obveznosti in so zato pravni temelj za odločitev v izreku.
Pooblastilo predstojnika uradni osebi pa se po ZUP ne navaja niti v uvodu, kjer je govora le o pristojnosti organa niti ob podpisu na odločbi ali sklepu, kjer gre pri slednjem za personalno pristojnost in je sam podpis z navedbo imena in priimka uradne osebe sicer po [[Zak:ZUP#216. .C4.8Dlen{{!}}216. členu ZUP]]. Seveda pa se za to pooblastilo, ne glede na manko njegove navedbe (npr. številke in datuma izdaje), predpostavlja, da je podano, na osnovi izpolnjenih pogojev za uradno osebo, da upravni postopek vodi oziroma v njem odloči, stranka pa lahko preveri obstoj z vpogledom, saj tudi kršitev teh pravil pomeni razlog za uporabo pravnih sredstev zaradi manka pogojev ali pristranskost.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category: Sestavine odločbe/sklepa po ZUP (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk, podpis/žig) in UUP]]

[[Category: Pisnost/ustnost odločbe/sklepa]]

Kateri predpis se navaja v uvodu in kateri v obrazložitvi odločbe?

2024-06-15T14:31:10Z

Tadejjezernik: /* Zadeva: Navedba predpisov v uvodu in obrazložitvi odločbe */

Kateri predpis se navaja v uvodu in kateri v obrazložitvi odločbe?

2024-06-15T14:29:36Z

Tadejjezernik: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Navedba predpisov v uvodu in obrazložitvi odločbe ==

'''Datum odgovora:''' 15. 6. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ (npr. medobčinski inšpektorat) vodi postopek, v katerem izda odločbo. Katere predpise mora navesti v uvodu odločbe in katere v obrazložitvi, glede na zahteve ZUP?
Ali je treba v uvodu odločbe navesti pooblastilo predstojnika posamezni uradni osebi za vodenje oziroma odločanje kot predpis o pristojnosti?

== '''Odgovor:''' ==

Sestavine uvoda ureja [[Zak:ZUP#212. .C4.8Dlen{{!}}212. člen ZUP]]. Uvod nedvoumno predstavlja prvo informacijo stranki o predmetni odločbi. Njegov bistveni namen je, da nadzorstveni organ ob uporabi različnih pravnih sredstev preveri zakonitost potencialno sporne odločbe. V uvodu se najprej navede ime organa (npr. osnovna šola ...), kjer se ne navaja notranjih organizacijski oddelkov. Sledi '''predpis o pristojnosti''', kjer je potrebno navesti člen in akt, ki določa stvarno pristojnost. Nekateri materialni predpisi stvarne pristojnosti ne opredeljujejo, tedaj se navede '''splošni akt o pristojnosti'''. V kolikor je z materialnim predpisom (npr. področnim zakonom, odlokom) opredeljena krajevna pristojnost, se v samem uvodu navedeta še člen in akt, v katerem je slednja opredeljena. Sledi navedba načina uvedbe postopka (na zahtevo stranke / po uradni dolžnosti), zatem še osebno ime stranke in njenega morebitnega zastopnika/pooblaščenca ter pripadajoči naslovi. Kot zadnji obvezni del uvoda se na kratko opiše, za katero upravno zadevo gre (npr. dodelitev statusa športnika). V kolikor gre za zbirno odločbo po [[Zak:ZUP#208. .C4.8Dlen{{!}}208. členu ZUP]], se v odločbi navede tudi akcesorni akt drugega organa (naziv, številka in datum).
Pri '''uvodu sklepov''' pa se zaradi smiselne rabe pravil ZUP o odločbi [[Zak:ZUP#226. .C4.8Dlen{{!}}226. členu ZUP]] prav tako zapiše '''določba zakona ali odloka''', ki organu, izdajatelju sklepa, podeljuje stvarno pristojnost za vodenje upravnega postopka v zadevi, v kateri se izda sklep. Nekateri ob tem navajajo tudi člen ZUP, ki določa konkretni sklep, vendar to z vidika namena uvoda oziroma opredelitve pristojnosti organa praviloma ni nujno, ker ZUP ne daje stvarne pristojnosti v konkretni upravni zadevi, razen izjemoma, ko pristojnost ni določena s področnim zakonom ali drugim organizacijskim predpisom (gl. [[Zak:ZUP#16. .C4.8Dlen{{!}}16. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člen ZUP]]). Drugače velja glede sklepa po 1. točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]], ki se izda, ker se zahtevek nanaša na neupravno zadevo - tedaj v uvodu po naravi stvari ni mogoče navesti predpisa o pristojnosti, zato se zapiše ta določba ZUP.
V primeru odločanja '''medobčinskega inšpektorata''' se torej v uvodu zapiše tudi '''krajevna pristojnost''' že zato, ker medobčinski inšpektorati delujejo na območju več (le določenih) občin, treba pa je izkazati delokrog po omejeni krajevni pristojnosti in hkrati glede na navezno okoliščino konkretne zadeve, o kateri se je odločalo, za določeno območje (občino).
Ustavna izhodišča temeljijo na predpostavki, da mora biti vsak upravni akt (npr. odločba) '''obrazložen'''. Le tako lahko naslovnik ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa v upravnem postopku. Obrazložitev ureja [[Zak:ZUP#214. .C4.8Dlen{{!}}214. člen ZUP]]. Njen namen je v prvi vrsti informirati stranko, zakaj je bilo v izreku odločeno, kot je bilo. Obrazložitev naj bi stranko prepričala, da je upravni organ sprejel edino pravilno ter edino možno zakonito odločitev glede na dejansko stanje. Njen sistemski pomen je v tem, da se upravnemu organu '''prepreči arbitrarno odločanje'''. Vsekakor je obrazložitev namenjena tudi oblastnemu organu, ki na njeni podlagi '''preveri zakonitost''' domnevno sporne odločbe.
Vsaka polna obrazložitev mora vsebovati naslednje elemente: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih ter vsa dejstva, ki jih je stranka navajala sebi v korist tako v prvotnih kot naknadnih vlogah ali izjavah; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, ki potrjujejo dejstva kot gotova (tudi predhodno vprašanje po [[Zak:ZUP#150. .C4.8Dlen{{!}}150. členu ZUP]]), povzame se tudi potek dokaznega in ugotovitvenega postopka; razloge, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov; '''navedbo določb predpisov, na katere se opira odločitev''', kjer se navede polni naziv predpisa z vsemi objavami in relevantnimi členi ter kratek povzetek norm; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; navede se dokazni sklep; posebej natančno se navede razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku stranke; ter, če je drug organ odrekel soglasje, se v takem primeru prav tako navede razloge in sklicevanje na akcesorni akt, pri čemer se le-tega tudi povzame. Ko je bila pri odločitvi uporabljena diskrecija, se navede tudi '''namen in obseg ter pravno podlago''' za njeno uporabo. Prav tako se v obrazložitvi navede '''pravno podlago''' za nesuspenzivnost pritožbe. Obrazložitev mora biti izčrpna ter zelo natančna, saj gre pri pomanjkljivi obrazložitvi za absolutno bistveno postopkovno napako po [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]].
Treba je torej ločiti različne predpise ali določbe istega predpisa (tj. običajno matični zakon za zadevo), ki se navedejo torej:
#v uvodu predpise/določbe o pristojnosti in
#v obrazložitvi odločbe predpise/določbe, ki določajo pogoje za priznanje pravice ali naložitev obveznosti in so zato pravni temelj za odločitev v izreku.
Pooblastilo predstojnika uradni osebi pa se po ZUP ne navaja niti v uvodu, kjer je govora le o pristojnosti organa niti ob podpisu na odločbi ali sklepu, kjer gre pri slednjem za personalno pristojnost in je sam podpis z navedbo imena in priimka uradne osebe sicer po [[Zak:ZUP#216. .C4.8Dlen{{!}}216. členu ZUP]]. Seveda pa se za to pooblastilo, ne glede na manko njegove navedbe (npr. številke in datuma izdaje), predpostavlja, da je podano, na osnovi izpolnjenih pogojev za uradno osebo, da upravni postopek vodi oziroma v njem odloči, stranka pa lahko preveri obstoj z vpogledom, saj tudi kršitev teh pravil pomeni razlog za uporabo pravnih sredstev zaradi manka pogojev ali pristranskost.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Kateri predpis se navaja v uvodu in kateri v obrazložitvi odločbe?

2024-06-15T13:59:50Z

Tadejjezernik: /* Vprašanje: */

Kateri predpis se navaja v uvodu in kateri v obrazložitvi odločbe?

2024-06-15T13:59:17Z

Tadejjezernik: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */

== '''Zadeva: ''' Navedba predpisov v uvodu in obrazložitvi odločbe ==

'''Datum odgovora:''' 15. 6. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Kateri predpis se navaja v uvodu in kateri v obrazložitvi odločbe?

2024-06-15T13:58:34Z

Tadejjezernik: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti v uvodu odločbe

2024-06-15T13:55:03Z

Tadejjezernik: /* Zadeva: Predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti v uvodu odločbe */

== '''Zadeva: '''Predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti v uvodu odločbe - v usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 21. 11. 2022, dopolnjeno 20. 11. 2023 in 5. 12. 2023

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali se v uvodu izdane odločbe (npr. soglasja pristojnega organa) poleg materialnega predpisa oz. zakona, ki določa stvarno pristojnost in soglasjedajalca, lahko ali mora navajati tudi ZUP? Ali se mora navesti tudi predpis, ki ureja krajevno pristojnost?Kako pa postopati, kadar pristojnosti za odločanje v upravnem postopku urejata uredba Evropske unije (npr. Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES) in (nacionalna) izvedbena uredba (npr. Uredba o izvajanju uredbe (EU) o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini)? Je potrebno v uvodu odločbe navesti člen uredbe EU ali poleg tega tudi člen nacionalne uredbe, ki natančneje določa njeno izvajanje (npr. pristojne organe za izvajanje uredbe EU)? 

== '''Odgovor:''' ==

Temeljni cilj uvoda odločbe je, da nadzorstveni organ pri uporabi različnih pravnih sredstev preveri zakonitost potencialno sporne odločbe. Torej naj bi bilo iz uvoda razvidno, da se navedba predpisa o pristojnosti in posledično zlasti stvarne pristojnosti organa izdajatelja in navedba upravne zadeve ujemata. [[Zak:ZUP#212. .C4.8Dlen{{!}}212. člen ZUP]] izrecno določa sestavine uvoda odločbe, pri čemer je ena izmed njih tudi predpis o pristojnosti organa, ki odločbo izdaja.
Ta določba se sicer med strokovnjaki in v upravni praksi nekoliko različno razlaga, a večina stoji na stališču (prim. Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, glej komentar k 212. členu in povezanim), da se pod pojmom "predpis o pristojnosti" razume predvsem področni zakon oz. v izvirnih občinskih stvareh odlok, torej zlasti predpis, ki določa stvarno pristojnost v določeni upravni zadevi. Stvarna pristojnost je namreč osnova formalne zakonitosti, kar se kaže skozi pravne posledice po ZUP, če so pravila o stvarni pristojnosti kršena, tj. uporaba pravnih sredstev, kot določata zlasti [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člen ZUP]] s pritožbo zaradi (absolutne) bistvene postopkovne napake po 1. točki drugega odstavka tega člena in [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člen ZUP]] z odpravo odločbe po nadzorstveni pravici zaradi manka stvarne pristojnosti ali soglasja, lahko pa tudi celo ničnost odločbe po [[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. členu ZUP,]] če upravni organ odloči v sodni zadevi.
Iz tega sledi, da se v uvodu odločbe ne navajajo splošni akti (ZUP ali tudi npr. ZDU-1 ali ZLS). Zato ni nobene potrebe, saj pristojnost po materialnem kriteriju, glede na vrsto upravne zadeve, izhaja iz področnega predpisa.
Pri uvodu sklepov pa se zaradi smiselne rabe pravil ZUP o odločbi [[Zak:ZUP#226. .C4.8Dlen{{!}}226. členu ZUP]] prav tako zapiše določba zakona ali odloka, ki organu, izdajatelju sklepa, podeljuje stvarno pristojnost za vodenje upravnega postopka v zadevi, v kateri se izda sklep.
Torej, v uvodu odločbe se med drugim navaja organ, ki vodi postopek in odloča, zadevo in določbo predpisa o pristojnosti organa ter navedbo akta, s katerim je bilo k odločbi dano soglasje, mnenje, potrditev ali dovoljenje drugega organa, če je predpisano oz. če sta odločbo izdala dva organa (zbirna ali kompleksna odločba (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 223) in ni treba navajati ZUP oz. je ta odveč.
Prav tako je treba poudariti še pomen krajevne pristojnosti (kot tudi stvarne), saj kršitve pravil tudi krajevne pristojnosti lahko vodijo v izpodbojnost odločbe po 237. členu ZUP in 274. členu ZUP, čeprav gre pri pritožbi le za morebitno relativno bistveno postopkovno napako. Glede krajevne pristojnosti pa se običajno kot relevantni za navedbo v uvodu šteje organizacijski predpis (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 432).
Med materialne predpise, ki so vsebinska podlaga za odločanje v upravnih zadevah, uvrščamo tudi predpise, ki spadajo v okvir prava EU. Gre za predpise, ki so del sekundarnega prava EU (direktive in uredbe). Uredbe EU so v celoti zavezujoče (še posebej za tiste, na katere se nanašajo), se neposredno uporabljajo v vseh državah članicah - neposredno konstituirajo pravice in obveznosti za subjekte ter so sredstvo poenotenja. So tudi hierarhično nadrejene pravnim aktom nacionalne države, kar obenem pomeni, da ima v primeru nasprotja med pravom EU in pravom države članice pravo EU prednost - načelo primarnosti prava EU (za več glej Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 74-75; Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 33).
V primeru, ko je potrebno v uvodu odločbe navesti predpis o stvarni pristojnosti organa za odločanje o upravni zadevi, ki po materialnem kriteriju izhaja iz uredbe EU, je treba upoštevati dejstvo, da je uredba EU po 288. členu [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A12012E%2FTXT Pogodbe o delovanju Evropske unije] splošen pravni akt Evropske unije. Na podlagi tega in zgoraj navedenega tako sledi, da se uredbe EU ali enako zakone v primeru, ko ti akti ne določajo pristojnega organa za njeno izvajanje (v konkretnem primeru člen 137(1) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32019R0006 Uredbe (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES] določa, da države članice imenujejo pristojne organe za izvajanje nalog v skladu s to uredbo), v uvodu odločbe ne navaja, temveč se navede določbe področnih (izvedbenih) predpisov, ki praviloma določajo stvarno pristojnost za posamezno upravno zadevo, se pa zadevno uredbo ali zakon navaja pri pravnih podlagah v obrazložitvi odločbe.(glej tudi Sestavni deli odločbe). Pod pojmom "predpis o pristojnosti" se razume predpis, ki določa stvarno oziroma krajevno pristojnost v določeni upravni zadevi, zato se v konkretnem primeru v uvodu odločbe navede peto točko prvega odstavka 2. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED8611 Uredbe o izvajanju uredbe (EU) o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini] (Ur. l. RS, št. 109/23), ki določa stvarno pristojnost Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke glede postopkov za pridobitev in vzdrževanje dovoljenja za promet z zdravili za uporabo v veterinarski medicini.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]

[[Category:Krajevna pristojnost organov]]
[[Category:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]

Predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti v uvodu odločbe

2024-06-15T13:49:56Z

Tadejjezernik:

== '''Zadeva: '''Predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti v uvodu odločbe ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 21. 11. 2022, dopolnjeno 20. 11. 2023 in 5. 12. 2023

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali se v uvodu izdane odločbe (npr. soglasja pristojnega organa) poleg materialnega predpisa oz. zakona, ki določa stvarno pristojnost in soglasjedajalca, lahko ali mora navajati tudi ZUP? Ali se mora navesti tudi predpis, ki ureja krajevno pristojnost?Kako pa postopati, kadar pristojnosti za odločanje v upravnem postopku urejata uredba Evropske unije (npr. Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES) in (nacionalna) izvedbena uredba (npr. Uredba o izvajanju uredbe (EU) o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini)? Je potrebno v uvodu odločbe navesti člen uredbe EU ali poleg tega tudi člen nacionalne uredbe, ki natančneje določa njeno izvajanje (npr. pristojne organe za izvajanje uredbe EU)? 

== '''Odgovor:''' ==

Temeljni cilj uvoda odločbe je, da nadzorstveni organ pri uporabi različnih pravnih sredstev preveri zakonitost potencialno sporne odločbe. Torej naj bi bilo iz uvoda razvidno, da se navedba predpisa o pristojnosti in posledično zlasti stvarne pristojnosti organa izdajatelja in navedba upravne zadeve ujemata. [[Zak:ZUP#212. .C4.8Dlen{{!}}212. člen ZUP]] izrecno določa sestavine uvoda odločbe, pri čemer je ena izmed njih tudi predpis o pristojnosti organa, ki odločbo izdaja.
Ta določba se sicer med strokovnjaki in v upravni praksi nekoliko različno razlaga, a večina stoji na stališču (prim. Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, glej komentar k 212. členu in povezanim), da se pod pojmom "predpis o pristojnosti" razume predvsem področni zakon oz. v izvirnih občinskih stvareh odlok, torej zlasti predpis, ki določa stvarno pristojnost v določeni upravni zadevi. Stvarna pristojnost je namreč osnova formalne zakonitosti, kar se kaže skozi pravne posledice po ZUP, če so pravila o stvarni pristojnosti kršena, tj. uporaba pravnih sredstev, kot določata zlasti [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člen ZUP]] s pritožbo zaradi (absolutne) bistvene postopkovne napake po 1. točki drugega odstavka tega člena in [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člen ZUP]] z odpravo odločbe po nadzorstveni pravici zaradi manka stvarne pristojnosti ali soglasja, lahko pa tudi celo ničnost odločbe po [[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. členu ZUP,]] če upravni organ odloči v sodni zadevi.
Iz tega sledi, da se v uvodu odločbe ne navajajo splošni akti (ZUP ali tudi npr. ZDU-1 ali ZLS). Zato ni nobene potrebe, saj pristojnost po materialnem kriteriju, glede na vrsto upravne zadeve, izhaja iz področnega predpisa.
Pri uvodu sklepov pa se zaradi smiselne rabe pravil ZUP o odločbi [[Zak:ZUP#226. .C4.8Dlen{{!}}226. členu ZUP]] prav tako zapiše določba zakona ali odloka, ki organu, izdajatelju sklepa, podeljuje stvarno pristojnost za vodenje upravnega postopka v zadevi, v kateri se izda sklep.
Torej, v uvodu odločbe se med drugim navaja organ, ki vodi postopek in odloča, zadevo in določbo predpisa o pristojnosti organa ter navedbo akta, s katerim je bilo k odločbi dano soglasje, mnenje, potrditev ali dovoljenje drugega organa, če je predpisano oz. če sta odločbo izdala dva organa (zbirna ali kompleksna odločba (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 223) in ni treba navajati ZUP oz. je ta odveč.
Prav tako je treba poudariti še pomen krajevne pristojnosti (kot tudi stvarne), saj kršitve pravil tudi krajevne pristojnosti lahko vodijo v izpodbojnost odločbe po 237. členu ZUP in 274. členu ZUP, čeprav gre pri pritožbi le za morebitno relativno bistveno postopkovno napako. Glede krajevne pristojnosti pa se običajno kot relevantni za navedbo v uvodu šteje organizacijski predpis (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 432).
Med materialne predpise, ki so vsebinska podlaga za odločanje v upravnih zadevah, uvrščamo tudi predpise, ki spadajo v okvir prava EU. Gre za predpise, ki so del sekundarnega prava EU (direktive in uredbe). Uredbe EU so v celoti zavezujoče (še posebej za tiste, na katere se nanašajo), se neposredno uporabljajo v vseh državah članicah - neposredno konstituirajo pravice in obveznosti za subjekte ter so sredstvo poenotenja. So tudi hierarhično nadrejene pravnim aktom nacionalne države, kar obenem pomeni, da ima v primeru nasprotja med pravom EU in pravom države članice pravo EU prednost - načelo primarnosti prava EU (za več glej Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 74-75; Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 33).
V primeru, ko je potrebno v uvodu odločbe navesti predpis o stvarni pristojnosti organa za odločanje o upravni zadevi, ki po materialnem kriteriju izhaja iz uredbe EU, je treba upoštevati dejstvo, da je uredba EU po 288. členu [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A12012E%2FTXT Pogodbe o delovanju Evropske unije] splošen pravni akt Evropske unije. Na podlagi tega in zgoraj navedenega tako sledi, da se uredbe EU ali enako zakone v primeru, ko ti akti ne določajo pristojnega organa za njeno izvajanje (v konkretnem primeru člen 137(1) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32019R0006 Uredbe (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES] določa, da države članice imenujejo pristojne organe za izvajanje nalog v skladu s to uredbo), v uvodu odločbe ne navaja, temveč se navede določbe področnih (izvedbenih) predpisov, ki praviloma določajo stvarno pristojnost za posamezno upravno zadevo, se pa zadevno uredbo ali zakon navaja pri pravnih podlagah v obrazložitvi odločbe.(glej tudi Sestavni deli odločbe). Pod pojmom "predpis o pristojnosti" se razume predpis, ki določa stvarno oziroma krajevno pristojnost v določeni upravni zadevi, zato se v konkretnem primeru v uvodu odločbe navede peto točko prvega odstavka 2. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED8611 Uredbe o izvajanju uredbe (EU) o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini] (Ur. l. RS, št. 109/23), ki določa stvarno pristojnost Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke glede postopkov za pridobitev in vzdrževanje dovoljenja za promet z zdravili za uporabo v veterinarski medicini.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]

[[Category:Krajevna pristojnost organov]]
[[Category:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]

Predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti v uvodu odločbe

2024-06-15T13:47:18Z

Tadejjezernik: /* Odgovor: */

Predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti v uvodu odločbe

2024-06-15T13:34:36Z

Tadejjezernik: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti v uvodu odločbe ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 21. 11. 2022, dopolnjeno 20. 11. 2023 in 5. 12. 2023

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali se v uvodu izdane odločbe (npr. soglasja pristojnega organa) poleg materialnega predpisa oz. zakona, ki določa stvarno pristojnost in soglasjedajalca, lahko ali mora navajati tudi ZUP? Ali se mora navesti tudi predpis, ki ureja krajevno pristojnost?Kako pa postopati, kadar pristojnosti za odločanje v upravnem postopku urejata uredba Evropske unije (npr. Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES) in (nacionalna) izvedbena uredba (npr. Uredba o izvajanju uredbe (EU) o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini)? Je potrebno v uvodu odločbe navesti člen uredbe EU ali poleg tega tudi člen nacionalne uredbe, ki natančneje določa njeno izvajanje (npr. pristojne organe za izvajanje uredbe EU)? 

== '''Odgovor:''' ==

Temeljni cilj uvoda odločbe je, da nadzorstveni organ pri uporabi različnih pravnih sredstev preveri zakonitost potencialno sporne odločbe. Torej '''naj bi bilo iz uvoda razvidno, da se navedba predpisa o pristojnosti in posledično zlasti stvarne pristojnosti organa izdajatelja '''in''' navedba upravne zadeve ujemata'''. [[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen{{!}}212. člen ZUP]] izrecno določa sestavine uvoda odločbe, pri čemer je ena izmed njih tudi predpis o pristojnosti organa, ki odločbo izdaja.

Ta določba se sicer med strokovnjaki in v upravni praksi nekoliko različno razlaga, a večina stoji na stališču (prim. Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, glej komentar k 212. členu in povezanim), da se pod pojmom "predpis o pristojnosti" razume predvsem področni zakon oz. v izvirnih občinskih stvareh odlok, torej '''zlasti predpis, ki določa stvarno pristojnost v določeni upravni zadevi'''. Stvarna pristojnost je namreč osnova formalne zakonitosti, kar se kaže skozi pravne posledice po ZUP, če so pravila o stvarni pristojnosti kršena, tj. uporaba pravnih sredstev, kot določata zlasti [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. člen ZUP]] s pritožbo zaradi (absolutne) bistvene postopkovne napake po 1. točki drugega odstavka tega člena in [[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen{{!}}274. člen ZUP]] z odpravo odločbe po nadzorstveni pravici zaradi manka stvarne pristojnosti ali soglasja, lahko pa tudi celo ničnost odločbe po [[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. členu ZUP]], če upravni organ odloči v sodni zadevi.

Iz tega sledi, da se '''v uvodu odločbe ne navajajo splošni akti (ZUP ali tudi npr. ZDU-1 ali ZLS)'''. Zato ni nobene potrebe, saj pristojnost po materialnem kriteriju, glede na vrsto upravne zadeve, izhaja iz področnega predpisa.

Pri uvodu '''sklepov '''pa se zaradi smiselne rabe pravil ZUP o odločbi [[Zak:ZUP#226. .C4.8Dlen{{!}}226. členu ZUP]] prav tako zapiše določba zakona ali odloka, ki organu, izdajatelju sklepa, podeljuje stvarno pristojnost za vodenje upravnega postopka v zadevi, v kateri se izda sklep. Nekateri ob tem navajajo tudi člen ZUP, ki določa konkretni sklep, vendar to z vidika namena uvoda oziroma opredelitve pristojnosti organa praviloma ni nujno, ker ZUP ne daje stvarne pristojnosti v konkretni upravni zadevi, razen izjemoma, ko pristojnost ni določena s področnim zakonom ali drugim organizacijskim predpisom (gl. [[Zak:ZUP#16. .C4.8Dlen{{!}}16. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člen ZUP]]). Drugače velja glede sklepa po 1. točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]], ki se izda, ker se zahtevek nanaša na neupravno zadevo - tedaj v uvodu po naravi stvari ni mogoče navesti predpisa o pristojnosti, zato se zapiše ta določba ZUP.
Torej, v uvodu odločbe se med drugim navaja organ, ki vodi postopek in odloča, zadevo in določbo predpisa o pristojnosti organa ter navedbo akta, s katerim je bilo k odločbi dano soglasje, mnenje, potrditev ali dovoljenje drugega organa, če je predpisano oz. če sta odločbo izdala dva organa (zbirna ali kompleksna odločba (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 223) in ni treba navajati ZUP oz. je ta odveč. 

Prav tako '''je treba poudariti še pomen krajevne pristojnosti '''(kot tudi stvarne), saj kršitve pravil tudi krajevne pristojnosti lahko vodijo v izpodbojnost odločbe po [[Zak:ZUP#237. C8.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]] in [[Zak:ZUP#274. .C4.9Dlen{{!}}274. členu ZUP]], čeprav gre pri pritožbi le za morebitno relativno bistveno postopkovno napako. Glede krajevne pristojnosti pa se običajno kot relevantni za navedbo v uvodu šteje organizacijski predpis (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 432). V primeru odločanja medobčinskega inšpektorata se v uvodu zapiše tudi krajevna pristojnost že zato, ker medobčinski inšpektorati delujejo na območju več (le določenih) občin, treba pa je izkazati delokrog po omejeni krajevni pristojnosti in hkrati glede na navezno okoliščino konkretne zadeve, o kateri se je odločalo, za določeno območje (občino). 

'''Pooblastilo predstojnika uradni osebi pa se po ZUP ne navaja niti v uvodu''', kjer je govora le o pristojnosti organa '''niti ob podpisu''' na odločbi ali sklepu, kjer gre pri slednjem za personalno pristojnost in je sam podpis z navedbo imena in priimka uradne osebe sicer po [[Zak:ZUP#216. C8.8Dlen{{!}}216. členu ZUP]]. Seveda pa se za to pooblastilo, ne glede na manko njegove navedbe (npr. številke in datuma izdaje), predpostavlja, da je podano, na osnovi izpolnjenih pogojev za uradno osebo, da upravni postopek vodi oziroma v njem odloči, stranka pa lahko preveri obstoj z vpogledom, saj tudi kršitev teh pravil pomeni razlog za uporabo pravnih sredstev zaradi manka pogojev ali pristranskosti določene uradne osebe, ki je sodelovala v postopku (glej [[Zak:ZUP#237. C8.8Dlen{{!}}237. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#260. C8.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]]).

Med materialne predpise, ki so vsebinska podlaga za odločanje v upravnih zadevah, uvrščamo tudi predpise, ki spadajo v okvir prava EU. Gre za predpise, ki so del sekundarnega prava EU (direktive in uredbe). Uredbe EU so v celoti zavezujoče (še posebej za tiste, na katere se nanašajo), se neposredno uporabljajo v vseh državah članicah - neposredno konstituirajo pravice in obveznosti za subjekte ter so sredstvo poenotenja. So tudi hierarhično nadrejene pravnim aktom nacionalne države, kar obenem pomeni, da ima v primeru nasprotja med pravom EU in pravom države članice pravo EU prednost - načelo primarnosti prava EU (za več glej Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 74-75; Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 33).

V primeru, ko je potrebno v uvodu odločbe navesti predpis o stvarni pristojnosti organa za odločanje o upravni zadevi, ki po materialnem kriteriju izhaja iz uredbe EU, je treba upoštevati dejstvo, da je '''uredba EU''' po 288. členu [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A12012E%2FTXT Pogodbe o delovanju Evropske unije] '''splošen pravni akt Evropske unije'''. Na podlagi tega in zgoraj navedenega tako sledi, '''da se uredbe EU ali enako zakone v primeru, ko ti akti ne določajo pristojnega organa za njeno izvajanje '''(v konkretnem primeru člen 137(1) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32019R0006 Uredbe (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES] določa, da države članice imenujejo pristojne organe za izvajanje nalog v skladu s to uredbo), '''v uvodu odločbe ne navaja''', temveč se navede določbe področnih (izvedbenih) predpisov, ki praviloma določajo stvarno pristojnost za posamezno upravno zadevo, se pa zadevno uredbo ali zakon navaja pri pravnih podlagah v obrazložitvi odločbe.(glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe Sestavni deli odločbe]). Pod pojmom "predpis o pristojnosti" se razume predpis, ki določa stvarno oziroma krajevno pristojnost v določeni upravni zadevi, zato '''se v konkretnem primeru v uvodu odločbe navede peto točko prvega odstavka 2. člena''' [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED8611 Uredbe o izvajanju uredbe (EU) o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (Ur. l. RS, št. 109/23)]''',''' ki določa stvarno pristojnost Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke glede postopkov za pridobitev in vzdrževanje dovoljenja za promet z zdravili za uporabo v veterinarski medicini. 

Treba je torej '''ločiti različne predpise ali določbe istega predpisa '''(tj. običajno matični zakon za zadevo), ki se navedejo torej:

'''1. v uvodu predpise/določbe o pristojnosti '''in''' '''

'''2. v obrazložitvi odločbe predpise/določbe, ki določajo pogoje''' za priznanje pravice ali naložitev obveznosti in so zato pravni temelj za odločitev v izreku.
 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]

Predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti v uvodu odločbe

2024-06-15T13:02:43Z

Tadejjezernik: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti v uvodu odločbe ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 21. 11. 2022, dopolnjeno 20. 11. 2023 in 5. 12. 2023

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ (npr. medobčinski inšpektorat) vodi postopek, v katerem izda odločbo. Katere predpise mora navesti v uvodu odločbe glede na zahteve ZUP, je to le področni zakon ali odlok, ki navaja pristojnost, posebej ob upoštevanju, da je v v občinskih zadevah z odloki opredeljena tudi krajevna pristojnost? 
In: ali se v uvodu izdane odločbe npr. soglasja pristojnega organa (npr. organ v sestavi ministrstva) poleg materialnega predpisa oz. zakona, ki določa stvarno pristojnost in soglasjedajalca, lahko ali mora navajati tudi ZUP ali navajanje ZUP ni potrebno? 
Ali je treba v uvodu odločbe navesti pooblastilo predstojnika posamezni uradni osebi za vodenje oziroma odločanje kot predpis o pristojnosti? 
Kako pa postopati, kadar pristojnosti za odločanje v upravnem postopku urejata uredba Evropske unije (npr. Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES) in (nacionalna) izvedbena uredba (npr. Uredba o izvajanju uredbe (EU) o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini)? Je potrebno v uvodu odločbe navesti člen uredbe EU ali poleg tega tudi člen nacionalne uredbe, ki natančneje določa njeno izvajanje (npr. pristojne organe za izvajanje uredbe EU)? 

== '''Odgovor:''' ==

Temeljni cilj uvoda odločbe je, da nadzorstveni organ pri uporabi različnih pravnih sredstev preveri zakonitost potencialno sporne odločbe. Torej '''naj bi bilo iz uvoda razvidno, da se navedba predpisa o pristojnosti in posledično zlasti stvarne pristojnosti organa izdajatelja '''in''' navedba upravne zadeve ujemata'''. [[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen{{!}}212. člen ZUP]] izrecno določa sestavine uvoda odločbe, pri čemer je ena izmed njih tudi predpis o pristojnosti organa, ki odločbo izdaja.

Ta določba se sicer med strokovnjaki in v upravni praksi nekoliko različno razlaga, a večina stoji na stališču (prim. Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, glej komentar k 212. členu in povezanim), da se pod pojmom "predpis o pristojnosti" razume predvsem področni zakon oz. v izvirnih občinskih stvareh odlok, torej '''zlasti predpis, ki določa stvarno pristojnost v določeni upravni zadevi'''. Stvarna pristojnost je namreč osnova formalne zakonitosti, kar se kaže skozi pravne posledice po ZUP, če so pravila o stvarni pristojnosti kršena, tj. uporaba pravnih sredstev, kot določata zlasti [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. člen ZUP]] s pritožbo zaradi (absolutne) bistvene postopkovne napake po 1. točki drugega odstavka tega člena in [[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen{{!}}274. člen ZUP]] z odpravo odločbe po nadzorstveni pravici zaradi manka stvarne pristojnosti ali soglasja, lahko pa tudi celo ničnost odločbe po [[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. členu ZUP]], če upravni organ odloči v sodni zadevi.

Iz tega sledi, da se '''v uvodu odločbe ne navajajo splošni akti (ZUP ali tudi npr. ZDU-1 ali ZLS)'''. Zato ni nobene potrebe, saj pristojnost po materialnem kriteriju, glede na vrsto upravne zadeve, izhaja iz področnega predpisa.

Pri uvodu '''sklepov '''pa se zaradi smiselne rabe pravil ZUP o odločbi [[Zak:ZUP#226. .C4.8Dlen{{!}}226. členu ZUP]] prav tako zapiše določba zakona ali odloka, ki organu, izdajatelju sklepa, podeljuje stvarno pristojnost za vodenje upravnega postopka v zadevi, v kateri se izda sklep. Nekateri ob tem navajajo tudi člen ZUP, ki določa konkretni sklep, vendar to z vidika namena uvoda oziroma opredelitve pristojnosti organa praviloma ni nujno, ker ZUP ne daje stvarne pristojnosti v konkretni upravni zadevi, razen izjemoma, ko pristojnost ni določena s področnim zakonom ali drugim organizacijskim predpisom (gl. [[Zak:ZUP#16. .C4.8Dlen{{!}}16. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člen ZUP]]). Drugače velja glede sklepa po 1. točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]], ki se izda, ker se zahtevek nanaša na neupravno zadevo - tedaj v uvodu po naravi stvari ni mogoče navesti predpisa o pristojnosti, zato se zapiše ta določba ZUP.
Torej, v uvodu odločbe se med drugim navaja organ, ki vodi postopek in odloča, zadevo in določbo predpisa o pristojnosti organa ter navedbo akta, s katerim je bilo k odločbi dano soglasje, mnenje, potrditev ali dovoljenje drugega organa, če je predpisano oz. če sta odločbo izdala dva organa (zbirna ali kompleksna odločba (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 223) in ni treba navajati ZUP oz. je ta odveč. 

Prav tako '''je treba poudariti še pomen krajevne pristojnosti '''(kot tudi stvarne), saj kršitve pravil tudi krajevne pristojnosti lahko vodijo v izpodbojnost odločbe po [[Zak:ZUP#237. C8.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]] in [[Zak:ZUP#274. .C4.9Dlen{{!}}274. členu ZUP]], čeprav gre pri pritožbi le za morebitno relativno bistveno postopkovno napako. Glede krajevne pristojnosti pa se običajno kot relevantni za navedbo v uvodu šteje organizacijski predpis (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 432). V primeru odločanja medobčinskega inšpektorata se v uvodu zapiše tudi krajevna pristojnost že zato, ker medobčinski inšpektorati delujejo na območju več (le določenih) občin, treba pa je izkazati delokrog po omejeni krajevni pristojnosti in hkrati glede na navezno okoliščino konkretne zadeve, o kateri se je odločalo, za določeno območje (občino). 

'''Pooblastilo predstojnika uradni osebi pa se po ZUP ne navaja niti v uvodu''', kjer je govora le o pristojnosti organa '''niti ob podpisu''' na odločbi ali sklepu, kjer gre pri slednjem za personalno pristojnost in je sam podpis z navedbo imena in priimka uradne osebe sicer po [[Zak:ZUP#216. C8.8Dlen{{!}}216. členu ZUP]]. Seveda pa se za to pooblastilo, ne glede na manko njegove navedbe (npr. številke in datuma izdaje), predpostavlja, da je podano, na osnovi izpolnjenih pogojev za uradno osebo, da upravni postopek vodi oziroma v njem odloči, stranka pa lahko preveri obstoj z vpogledom, saj tudi kršitev teh pravil pomeni razlog za uporabo pravnih sredstev zaradi manka pogojev ali pristranskosti določene uradne osebe, ki je sodelovala v postopku (glej [[Zak:ZUP#237. C8.8Dlen{{!}}237. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#260. C8.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]]).

Med materialne predpise, ki so vsebinska podlaga za odločanje v upravnih zadevah, uvrščamo tudi predpise, ki spadajo v okvir prava EU. Gre za predpise, ki so del sekundarnega prava EU (direktive in uredbe). Uredbe EU so v celoti zavezujoče (še posebej za tiste, na katere se nanašajo), se neposredno uporabljajo v vseh državah članicah - neposredno konstituirajo pravice in obveznosti za subjekte ter so sredstvo poenotenja. So tudi hierarhično nadrejene pravnim aktom nacionalne države, kar obenem pomeni, da ima v primeru nasprotja med pravom EU in pravom države članice pravo EU prednost - načelo primarnosti prava EU (za več glej Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 74-75; Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 33).

V primeru, ko je potrebno v uvodu odločbe navesti predpis o stvarni pristojnosti organa za odločanje o upravni zadevi, ki po materialnem kriteriju izhaja iz uredbe EU, je treba upoštevati dejstvo, da je '''uredba EU''' po 288. členu [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A12012E%2FTXT Pogodbe o delovanju Evropske unije] '''splošen pravni akt Evropske unije'''. Na podlagi tega in zgoraj navedenega tako sledi, '''da se uredbe EU ali enako zakone v primeru, ko ti akti ne določajo pristojnega organa za njeno izvajanje '''(v konkretnem primeru člen 137(1) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32019R0006 Uredbe (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES] določa, da države članice imenujejo pristojne organe za izvajanje nalog v skladu s to uredbo), '''v uvodu odločbe ne navaja''', temveč se navede določbe področnih (izvedbenih) predpisov, ki praviloma določajo stvarno pristojnost za posamezno upravno zadevo, se pa zadevno uredbo ali zakon navaja pri pravnih podlagah v obrazložitvi odločbe.(glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe Sestavni deli odločbe]). Pod pojmom "predpis o pristojnosti" se razume predpis, ki določa stvarno oziroma krajevno pristojnost v določeni upravni zadevi, zato '''se v konkretnem primeru v uvodu odločbe navede peto točko prvega odstavka 2. člena''' [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED8611 Uredbe o izvajanju uredbe (EU) o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (Ur. l. RS, št. 109/23)]''',''' ki določa stvarno pristojnost Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke glede postopkov za pridobitev in vzdrževanje dovoljenja za promet z zdravili za uporabo v veterinarski medicini. 

Treba je torej '''ločiti različne predpise ali določbe istega predpisa '''(tj. običajno matični zakon za zadevo), ki se navedejo torej:

'''1. v uvodu predpise/določbe o pristojnosti '''in''' '''

'''2. v obrazložitvi odločbe predpise/določbe, ki določajo pogoje''' za priznanje pravice ali naložitev obveznosti in so zato pravni temelj za odločitev v izreku.
 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]

Napačna odločitev v izreku sklepa procesnega vodenja

2024-06-15T12:49:01Z

Tadejjezernik: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Napačna odločitev v izreku sklepa procesnega vodenja''' ==

'''Datum odgovora:''' 10. 6. 2010, pregled 24. 11. 2022

 

== '''Vprašanje:''' ==

Na podlagi 190. člena ZUP je upravni organ v upravnem postopku izdal sklep o imenovanju izvedenca (cenilca). V nadaljevanju postopka je bila podana nova oz. drugačna informacija, tj. sprememba imena izvedenca (npr. iz Marjeta v Marija). Na podlagi katere določbe ZUP izda upravni organ sklep o popravku sklepa?

== '''Odgovor:''' ==

S sklepom organ odloča o vprašanjih, ki se tičejo upravnega postopka, pa tudi o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka in se o njih ne odloča z odločbo ([[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen{{!}}226. člen ZUP]]). V konkretnem primeru je bil izdan sklep o postavitvi izvedenca, ki je postransko vprašanje v zvezi z izvedbo postopka. Tako kot odločba, ima tudi sklep določene sestavne dele. Eden izmed sestavnih delov sklepa je izrek oz. dispozitiv, ki izraža vsebino in je osrednji in najpomembnejši del sklepa. Biti mora jasen, kratek in določen; zgolj izrek sklepa postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen. Ko je sklep (ali odločba) izdan in vročen, začne veljati in pravno učinkovati nasproti stranki, pri čemer se lahko zgodi, da že vročen sklep vsebuje kakšno napako. 
Organ, ki je izdal sklep (ali odločbo), sme vsak čas – torej tudi po vročitvi -popraviti pomote v imenih, številkah, pisne ali računske napake in druge očitne pomote v sklepu oz. odločbi (prvi odstavek [[Zak:ZUP#223._.C4.8Dlen{{!}}223. člena ZUP]]). Zakon v izogib prizadetih pravic strank dovoljuje uradnim osebam popravo pomot v odločbi ali sklepu, če gre za očitne pisne, računske in druge napake ali tehnične pomote, npr. navedba stranke kot Kopač namesto Kovač ali zamenjava ženske in moške oblike imena, izpuščene ali dodane črke in znaki ipd. (glej v Jerovšek et al., ZUP s komentarjem 2004, str. 622). V takem primeru se o popravi pomote izda poseben sklep na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. člena ZUP]]. Pomembno je, da se v izreku takega sklepa o popravi izrecno navede, da se določena beseda nadomesti z drugo. Popravek na odločbi ali sklepu pa se zabeleži v obliki uradnega zaznamka, kjer je označen sklic na sklep o popravku (Jerovšek et al. ZUP s komentarjem 2004, str. 622). 
V konkretnem primeru je bila napačno določena oseba izvedenca, kar je organ ugotovil kasneje, ko je pridobil več oz. nove informacije. Po našem mnenju tako ne gre za očitno pomoto(npr. napačno zapisana črka ipd. na podlagi pravilnih podatkov), temveč je bil izdan sklep na podlagi napačno ugotovljenih dejstev. Ker ZUP glede sklepa o postavitvi izvedenca izrecno ne določa možnosti pritožbe, ta ni dovoljena, saj je pritožba zoper sklep mogoča samo takrat, kadar je z zakonom izrecno določena (prvi odstavek [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člen ZUP]]). ZUP v primeru izdaje nezakonitega sklepa dopušča možnost izreka ničnosti takega sklepa po drugem odstavku [[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. člena ZUP]] (ob izpolnjevanju vsaj enega izmed taksativno naštetih ničnostnih razlogov), toda zgolj v kolikor je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih. Ta določba torej pride v poštev samov primeru, kadar organ, ki je odločal v postopku, ni razlikoval med vsebino odločbe in sklepov in je namesto o procesnih vprašanjih s sklepi odločal tudi o vsebinskih vprašanjih (Jerovšek et. al, ZUP s komentarjem, 2004, str. 752). Ker gre v konkretnem primeru za sklep procesnega vodenja, in sicer za sklep, ki se tiče postranskega vprašanja v zvezi z izvedbo postopka, tega pravnega sredstva organ po našem mnenju ne more uporabiti. Ker je sklep o postavitvi izvedenca, ki ne obstaja, neizvršljiv, zoper tak sklep pa zakon ne predvidi pravnega sredstva, prav tako pa tak sklep nikogar ne zavezuje, menimo, da organ lahko izda nov sklep, s katerim postavi »pravega« izvedenca (na podlagi [[Zak:ZUP#190. .C4.8Dlen{{!}}190. člena ZUP]]). Namreč pomembno je, da organ v skladu z načelom materialne resnice ugotovi dejansko stanje in kar najhitreje in čim bolj smotrno reši zadevo. Tako je potrebno, da se postopek nadaljuje, ter nemudoma postaviti »pravega« izvedenca, ki lahko takoj začne pripravljati izvid in mnenje, ne glede na neizvršljivost predhodnega sklepa.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Popravek_odločbe/sklepa]]

Napačna odločitev v izreku sklepa procesnega vodenja

2024-06-15T12:46:39Z

Tadejjezernik: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Napačna odločitev v izreku sklepa procesnega vodenja''' ==

'''Datum odgovora:''' 10. 6. 2010, pregled 24. 11. 2022

 

== '''Vprašanje:''' ==

Na podlagi 190. člena ZUP je upravni organ v upravnem postopku izdal sklep o imenovanju izvedenca (cenilca). V nadaljevanju postopka je bila podana nova oz. drugačna informacija, tj. sprememba imena izvedenca (npr. iz Marjeta v Marija). Na podlagi katere določbe ZUP izda upravni organ sklep o popravku sklepa?

== '''Odgovor:''' ==

S sklepom organ odloča o vprašanjih, ki se tičejo upravnega postopka, pa tudi o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka in se o njih ne odloča z odločbo ([[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen{{!}}226. člen ZUP]]). V konkretnem primeru je bil izdan sklep o postavitvi izvedenca, ki je postransko vprašanje v zvezi z izvedbo postopka. Tako kot odločba, ima tudi sklep določene sestavne dele. Eden izmed sestavnih delov sklepa je izrek oz. dispozitiv, ki izraža vsebino in je osrednji in najpomembnejši del sklepa. Biti mora jasen, kratek in določen; zgolj izrek sklepa postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen. Ko je sklep (ali odločba) izdan in vročen, začne veljati in pravno učinkovati nasproti stranki, pri čemer se lahko zgodi, da že vročen sklep vsebuje kakšno napako. 
Organ, ki je izdal sklep (ali odločbo), sme vsak čas – torej tudi po vročitvi -popraviti pomote v imenih, številkah, pisne ali računske napake in druge očitne pomote v sklepu oz. odločbi (prvi odstavek [[Zak:ZUP#223._.C4.8Dlen{{!}}223. člena ZUP]]). Zakon v izogib prizadetih pravic strank dovoljuje uradnim osebam popravo pomot v odločbi ali sklepu, če gre za očitne pisne, računske in druge napake ali tehnične pomote, npr. navedba stranke kot Kopač namesto Kovač ali zamenjava ženske in moške oblike imena, izpuščene ali dodane črke in znaki ipd. (glej v Jerovšek et al., ZUP s komentarjem 2004, str. 622). V takem primeru se o popravi pomote izda poseben sklep na podlagi drugega odstavka 223. člena ZUP. Pomembno je, da se v izreku takega sklepa o popravi izrecno navede, da se določena beseda nadomesti z drugo. Popravek na odločbi ali sklepu pa se zabeleži v obliki uradnega zaznamka, kjer je označen sklic na sklep o popravku (Jerovšek et al. ZUP s komentarjem 2004, str. 622). 
V konkretnem primeru je bila napačno določena oseba izvedenca, kar je organ ugotovil kasneje, ko je pridobil več oz. nove informacije. Po našem mnenju tako ne gre za očitno pomoto(npr. napačno zapisana črka ipd. na podlagi pravilnih podatkov), temveč je bil izdan sklep na podlagi napačno ugotovljenih dejstev. Ker ZUP glede sklepa o postavitvi izvedenca izrecno ne določa možnosti pritožbe, ta ni dovoljena, saj je pritožba zoper sklep mogoča samo takrat, kadar je z zakonom izrecno določena (prvi odstavek [[Zak:ZUP#258._.C4.8Dlen{{!}}258. člen ZUP]]). ZUP v primeru izdaje nezakonitega sklepa dopušča možnost izreka ničnosti takega sklepa po drugem odstavku [[Zak:ZUP#279._.C4.8Dlen{{!}}279. člena ZUP ]](ob izpolnjevanju vsaj enega izmed taksativno naštetih ničnostnih razlogov), toda zgolj v kolikor je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih. Ta določba torej pride v poštev samov primeru, kadar organ, ki je odločal v postopku, ni razlikoval med vsebino odločbe in sklepov in je namesto o procesnih vprašanjih s sklepi odločal tudi o vsebinskih vprašanjih (Jerovšek et. al, ZUP s komentarjem, 2004, str. 752). Ker gre v konkretnem primeru za sklep procesnega vodenja, in sicer za sklep, ki se tiče postranskega vprašanja v zvezi z izvedbo postopka, tega pravnega sredstva organ po našem mnenju ne more uporabiti. Ker je sklep o postavitvi izvedenca, ki ne obstaja, neizvršljiv, zoper tak sklep pa zakon ne predvidi pravnega sredstva, prav tako pa tak sklep nikogar ne zavezuje, menimo, da organ lahko izda nov sklep, s katerim postavi »pravega« izvedenca (na podlagi [[Zak:ZUP#190._.C4.8Dlen{{!}}190. člena ZUP]]). Namreč pomembno je, da organ v skladu z načelom materialne resnice ugotovi dejansko stanje in kar najhitreje in čim bolj smotrno reši zadevo. Tako je potrebno, da se postopek nadaljuje, ter nemudoma postaviti »pravega« izvedenca, ki lahko takoj začne pripravljati izvid in mnenje, ne glede na neizvršljivost predhodnega sklepa.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Popravek_odločbe/sklepa]]

Napačna odločitev v izreku sklepa procesnega vodenja

2024-06-15T12:46:18Z

Tadejjezernik: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Napačna odločitev v izreku sklepa procesnega vodenja''' ==

'''Datum odgovora:''' 10. 6. 2010, pregled 24. 11. 2022

 

== '''Vprašanje:''' ==

Na podlagi 190. člena ZUP je upravni organ v upravnem postopku izdal sklep o imenovanju izvedenca (cenilca). V nadaljevanju postopka je bila podana nova oz. drugačna informacija, tj. sprememba imena izvedenca (npr. iz Marjeta v Marija). Na podlagi katere določbe ZUP izda upravni organ sklep o popravku sklepa?

== '''Odgovor:''' ==

S sklepom organ odloča o vprašanjih, ki se tičejo upravnega postopka, pa tudi o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka in se o njih ne odloča z odločbo ([[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen{{!}}226. člen ZUP]]). V konkretnem primeru je bil izdan sklep o postavitvi izvedenca, ki je postransko vprašanje v zvezi z izvedbo postopka. Tako kot odločba, ima tudi sklep določene sestavne dele. Eden izmed sestavnih delov sklepa je izrek oz. dispozitiv, ki izraža vsebino in je osrednji in najpomembnejši del sklepa. Biti mora jasen, kratek in določen; zgolj izrek sklepa postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen. Ko je sklep (ali odločba) izdan in vročen, začne veljati in pravno učinkovati nasproti stranki, pri čemer se lahko zgodi, da že vročen sklep vsebuje kakšno napako. Organ, ki je izdal sklep (ali odločbo), sme vsak čas – torej tudi po vročitvi -popraviti pomote v imenih, številkah, pisne ali računske napake in druge očitne pomote v sklepu oz. odločbi (prvi odstavek [[Zak:ZUP#223._.C4.8Dlen{{!}}223. člena ZUP]]). Zakon v izogib prizadetih pravic strank dovoljuje uradnim osebam popravo pomot v odločbi ali sklepu, če gre za očitne pisne, računske in druge napake ali tehnične pomote, npr. navedba stranke kot Kopač namesto Kovač ali zamenjava ženske in moške oblike imena, izpuščene ali dodane črke in znaki ipd. (glej v Jerovšek et al., ZUP s komentarjem 2004, str. 622). V takem primeru se o popravi pomote izda poseben sklep na podlagi drugega odstavka 223. člena ZUP. Pomembno je, da se v izreku takega sklepa o popravi izrecno navede, da se določena beseda nadomesti z drugo. Popravek na odločbi ali sklepu pa se zabeleži v obliki uradnega zaznamka, kjer je označen sklic na sklep o popravku (Jerovšek et al. ZUP s komentarjem 2004, str. 622). 

V konkretnem primeru je bila napačno določena oseba izvedenca, kar je organ ugotovil kasneje, ko je pridobil več oz. nove informacije. Po našem mnenju tako ne gre za očitno pomoto(npr. napačno zapisana črka ipd. na podlagi pravilnih podatkov), temveč je bil izdan sklep na podlagi napačno ugotovljenih dejstev. Ker ZUP glede sklepa o postavitvi izvedenca izrecno ne določa možnosti pritožbe, ta ni dovoljena, saj je pritožba zoper sklep mogoča samo takrat, kadar je z zakonom izrecno določena (prvi odstavek [[Zak:ZUP#258._.C4.8Dlen{{!}}258. člen ZUP]]). ZUP v primeru izdaje nezakonitega sklepa dopušča možnost izreka ničnosti takega sklepa po drugem odstavku [[Zak:ZUP#279._.C4.8Dlen{{!}}279. člena ZUP ]](ob izpolnjevanju vsaj enega izmed taksativno naštetih ničnostnih razlogov), toda zgolj v kolikor je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih. Ta določba torej pride v poštev samov primeru, kadar organ, ki je odločal v postopku, ni razlikoval med vsebino odločbe in sklepov in je namesto o procesnih vprašanjih s sklepi odločal tudi o vsebinskih vprašanjih (Jerovšek et. al, ZUP s komentarjem, 2004, str. 752). Ker gre v konkretnem primeru za sklep procesnega vodenja, in sicer za sklep, ki se tiče postranskega vprašanja v zvezi z izvedbo postopka, tega pravnega sredstva organ po našem mnenju ne more uporabiti. Ker je sklep o postavitvi izvedenca, ki ne obstaja, neizvršljiv, zoper tak sklep pa zakon ne predvidi pravnega sredstva, prav tako pa tak sklep nikogar ne zavezuje, menimo, da organ lahko izda nov sklep, s katerim postavi »pravega« izvedenca (na podlagi [[Zak:ZUP#190._.C4.8Dlen{{!}}190. člena ZUP]]). Namreč pomembno je, da organ v skladu z načelom materialne resnice ugotovi dejansko stanje in kar najhitreje in čim bolj smotrno reši zadevo. Tako je potrebno, da se postopek nadaljuje, ter nemudoma postaviti »pravega« izvedenca, ki lahko takoj začne pripravljati izvid in mnenje, ne glede na neizvršljivost predhodnega sklepa. ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Popravek_odločbe/sklepa]]

Napačna odločitev v izreku sklepa procesnega vodenja

2024-06-15T12:45:58Z

Tadejjezernik: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: Napačna odločitev v izreku sklepa procesnega vodenja''' ==

'''Datum odgovora:''' 10. 6. 2010, pregled 24. 11. 2022

 

== '''Vprašanje:''' ==

Na podlagi 190. člena ZUP je upravni organ v upravnem postopku izdal sklep o imenovanju izvedenca (cenilca). V nadaljevanju postopka je bila podana nova oz. drugačna informacija, tj. sprememba imena izvedenca (npr. iz Marjeta v Marija). Na podlagi katere določbe ZUP izda upravni organ sklep o popravku sklepa?

== '''Odgovor:''' ==

S sklepom organ odloča o vprašanjih, ki se tičejo upravnega postopka, pa tudi o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka in se o njih ne odloča z odločbo ([[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen|226. člen ZUP]]). V konkretnem primeru je bil izdan sklep o postavitvi izvedenca, ki je postransko vprašanje v zvezi z izvedbo postopka. 

Tako kot odločba, ima tudi sklep določene sestavne dele. Eden izmed sestavnih delov sklepa je izrek oz. dispozitiv, ki izraža vsebino in je osrednji in najpomembnejši del sklepa. Biti mora jasen, kratek in določen; zgolj izrek sklepa postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen. Ko je sklep (ali odločba) izdan in vročen, začne veljati in pravno učinkovati nasproti stranki, pri čemer se lahko zgodi, da že vročen sklep vsebuje kakšno napako.

Organ, ki je izdal sklep (ali odločbo), '''sme vsak čas '''– torej tudi po vročitvi -'''popraviti pomote '''v imenih, številkah, pisne ali računske napake in druge očitne pomote v sklepu oz. odločbi (prvi odstavek [[Zak:ZUP#223._.C4.8Dlen|223. člena ZUP]]). Zakon v izogib prizadetih pravic strank dovoljuje uradnim osebam popravo pomot v odločbi ali sklepu, '''če gre za očitne pisne, računske in druge napake ali tehnične pomote''', ''npr. navedba stranke kot Kopač namesto Kovač ali zamenjava ženske in moške oblike imena, izpuščene ali dodane črke in znaki ipd.'' (glej v Jerovšek et al., ZUP s komentarjem 2004, str. 622). V takem primeru se o popravi pomote izda '''poseben sklep '''na podlagi drugega odstavka 223. člena ZUP. Pomembno je, da se v izreku takega sklepa o popravi izrecno navede, da se določena beseda nadomesti z drugo. Popravek na odločbi ali sklepu pa se zabeleži v obliki uradnega zaznamka, kjer je označen sklic na sklep o popravku (Jerovšek et al. ZUP s komentarjem 2004, str. 622). 

V konkretnem primeru je bila napačno določena oseba izvedenca, kar je organ ugotovil kasneje, ko je pridobil več oz. nove informacije. Po našem mnenju tako '''''ne gre za očitno pomoto'''''(npr. napačno zapisana črka ipd. na podlagi pravilnih podatkov), temveč je bil '''izdan sklep na podlagi napačno ugotovljenih dejstev'''. Ker ZUP glede sklepa o postavitvi izvedenca izrecno ne določa možnosti pritožbe, ta ni dovoljena, saj je pritožba zoper sklep mogoča samo takrat, kadar je z zakonom izrecno določena (prvi odstavek [[Zak:ZUP#258._.C4.8Dlen|258. člen ZUP]]). ZUP v primeru izdaje nezakonitega sklepa dopušča možnost izreka ničnosti takega sklepa po drugem odstavku [[Zak:ZUP#279._.C4.8Dlen|279. člena ZUP ]](ob izpolnjevanju vsaj enega izmed taksativno naštetih ničnostnih razlogov), toda zgolj v kolikor je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih. Ta določba torej pride v poštev samov primeru, kadar organ, ki je odločal v postopku, ni razlikoval med vsebino odločbe in sklepov in je namesto o procesnih vprašanjih s sklepi odločal tudi o vsebinskih vprašanjih (Jerovšek et. al, ZUP s komentarjem, 2004, str. 752). Ker gre v konkretnem primeru za sklep procesnega vodenja, in sicer za sklep, ki se tiče postranskega vprašanja v zvezi z izvedbo postopka, tega pravnega sredstva organ po našem mnenju ne more uporabiti. Ker je sklep o postavitvi izvedenca, ki ne obstaja, ''neizvršljiv'', zoper tak sklep pa zakon ne predvidi pravnega sredstva, prav tako pa tak sklep ''nikogar ne zavezuje'', menimo, da '''organ lahko izda nov sklep, s katerim postavi »pravega« izvedenca '''(na podlagi [[Zak:ZUP#190._.C4.8Dlen|190. člena ZUP]]). Namreč pomembno je, da organ v skladu z načelom materialne resnice ugotovi dejansko stanje in kar najhitreje in čim bolj smotrno reši zadevo. Tako je potrebno, da se postopek nadaljuje, ter nemudoma postaviti »pravega« izvedenca, ki lahko takoj začne pripravljati izvid in mnenje, ne glede na neizvršljivost predhodnega sklepa. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Popravek_odločbe/sklepa]]

Učinki revizije na dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost odločbe

2024-06-15T12:42:17Z

Tadejjezernik: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Učinki revizije na dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost odločbe ==

'''Datum odgovora: '''31. 5. 2009, pregled 13. 12. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj postane odločba izvršljiva, dokončna in pravnomočna v primeru, da področna zakonodaja (npr. Zakon o vojnih veteranih, ZVV, Ur. l. RS, št. 63/1995 in novele) določa, da je obvezna revizija odločbe s strani ministrstva, ki ima suspenzivni učinek?

== '''Odgovor:''' ==

Če področna zakonodaja posebej ureja pravno sredstvo (npr. revizijo) in določa, da slednje zadrži izvršitev odločbe, potem postane taka odločba izvršljiva šele '''z vročitvijo (revizijske) odločbe ministrstva'''. V zvezi z dokončnostjo in pravnomočnostjo pa veljajo splošna pravila ZUP. Odločba postane dokončna v skladu s splošnimi pravili po [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. členu ZUP]] (ko se vroči stranki, če pritožba ni dovoljena, oz. ko preteče rok za pritožbo, če pritožba ni bila vložena, oz. ko se stranki vroči odločba organa druge stopnje, s katero se pritožba zavrne, ali sklep, s katerim se pritožba zavrže, oz. ko se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke).

Pravnomočna pa odločba postane, ko odločitve ni več mogoče izpodbijati niti s tožbo. V navedenem primeru torej področni zakon drugače kot ZUP ureja le izvršljivost, zato revizija ne vpliva na dokončnost in pravnomočnost in je odločba lahko že dokončna in pravnomočna, a še ni izvršljiva. 

 

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Dokončnost_in_pravnomočnost]] [[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]]

Učinki revizije na dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost odločbe

2024-06-15T12:42:01Z

Tadejjezernik: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Učinki revizije na dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost odločbe ==

'''Datum odgovora: '''31. 5. 2009, pregled 13. 12. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj postane odločba izvršljiva, dokončna in pravnomočna v primeru, da področna zakonodaja (npr. Zakon o vojnih veteranih, ZVV, Ur. l. RS, št. 63/1995 in novele) določa, da je obvezna revizija odločbe s strani ministrstva, ki ima suspenzivni učinek?

== '''Odgovor:''' ==

Če področna zakonodaja posebej ureja pravno sredstvo (npr. revizijo) in določa, da slednje zadrži izvršitev odločbe, potem postane taka odločba izvršljiva šele '''z vročitvijo (revizijske) odločbe ministrstva'''. V zvezi z dokončnostjo in pravnomočnostjo pa veljajo splošna pravila ZUP. Odločba postane dokončna v skladu s splošnimi pravili po [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. členu ZUP]] (ko se vroči stranki, če pritožba ni dovoljena, oz. ko preteče rok za pritožbo, če pritožba ni bila vložena, oz. ko se stranki vroči odločba organa druge stopnje, s katero se pritožba zavrne, ali sklep, s katerim se pritožba zavrže, oz. ko se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke).

Pravnomočna pa odločba postane, ko odločitve ni več mogoče izpodbijati niti s tožbo. V navedenem primeru torej področni zakon drugače kot ZUP ureja le izvršljivost, zato revizija ne vpliva na dokončnost in pravnomočnost in je odločba lahko že dokončna in pravnomočna, a še ni izvršljiva. 

 

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Dokončnost_in_pravnomočnost]] [[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]]

Pooblastilo predstojnika kot predpis o pristojnosti v uvodu odločbe in obveza navedbe zastopnikov strank

2024-06-15T11:56:07Z

Tadejjezernik: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Pooblastilo predstojnika kot predpis o pristojnosti v uvodu odločbe in obveza navedbe zastopnikov strank ==

'''Datum odgovora: '''31. 5. 2009 in 18. 12. 2013, pregled 20. 11. 2022

 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je potrebno v uvodu odločbe navesti pooblastilo predstojnika posamezni uradni osebi za vodenje oziroma odločanje kot predpis o pristojnosti? 
Kakšna so pravila v zvezi z navajanjem podatkov o zastopnikih strank (npr. zakonitih zastopnikih, pooblaščencih ipd.) v uvodu odločbe? Ali mora biti v uvodu odločbe navedeno ime zakonitega zastopnika pravne osebe, katero je stranka v skladu s tretjim odstavkom 54. člena ZUP postavila za pooblaščenca?

== '''Odgovor:''' ==

Po [[Zak:ZUP#212. .C4.8Dlen{{!}}212. členu ZUP]] se v uvodu odločbe navede (le!) predpis o pristojnosti upravnega organa. Tako je že na splošni kot tudi na abstraktni ravni izključeno navajanje personalne pristojnosti, se pravi pooblastil uradnih oseb. Upravičenje uradne osebe, da izda konkretno odločbo, izhaja iz njenega podpisa, zato se ga v uvodu ne navaja. Kot predpis o pristojnosti se razume predpis, ki določa stvarno pristojnost (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 589). Nekateri materialni predpisi stvarne pristojnosti ne opredeljujejo, zato se v takšnem primeru navede splošni akt o pristojnosti. V kolikor je z materialnim predpisom (npr. področnim zakonom, odlokom) opredeljena krajevna pristojnost, se v samem uvodu navedeta tudi člen in akt, v katerem je slednja opredeljena.
Pooblastilo predstojnika uradni osebi se po ZUP ne navaja niti ob podpisu na odločbi ali sklepu, čeprav se predpostavlja, da je izdano, na osnovi izpolnjenih pogojev za uradno osebo, da upravni postopek vodi oziroma v njem odloči.
V uvodu odločbe mora biti v skladu z 212. členom ZUP zaradi takojšnje informacije navedeno tudi osebno ime stranke in njenega morebitnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, tako v postopkih na zahtevo stranke kot postopkih po uradni dolžnosti. Če ima stranka zastopnika, se ga navede, ne glede nato, ali je zakoniti zastopnik (ali začasni zastopnik, ko stranka nima opravilne sposobnosti oz. v drugih primerih) ali pooblaščenec (ali skupni predstavnik), ki ga je stranka postavila sama. S tem je možno preveriti, ali je zastopanje stranke pravilno izvedeno, kajti v nasprotnem primeru gre za bistveno kršitev pravil postopka (četrta točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]) in razlog za obnovo postopka (deseta točka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]). Če ima stranka zakonitega zastopnika, ta pa je pooblastil odvetnika ali drugega pooblaščenca, se navede stranko, zakonitega zastopnika in pooblaščenca, torej vse tri (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 591). Po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#54. .C4.8Dlen{{!}}54. člena ZUP]] je pooblaščenec lahko fizična ali pravna oseba, registrirana za opravljanje določene dejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami/obveznostmi, ki jih uveljavlja stranka. V takem primeru v uvodu odločbe zadostuje ime pravne osebe, saj pravna oseba tukaj ni glavna stranka (v tem primeru bi bilo nujno potrebno navesti ime zakonitega zastopnika), pač pa le pooblaščenec.
 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]

Pooblastilo predstojnika kot predpis o pristojnosti v uvodu odločbe in obveza navedbe zastopnikov strank

2024-06-15T11:54:29Z

Tadejjezernik: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Pooblastilo predstojnika kot predpis o pristojnosti v uvodu odločbe in obveza navedbe zastopnikov strank ==

'''Datum odgovora: '''31. 5. 2009 in 18. 12. 2013, pregled 20. 11. 2022

 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je potrebno v uvodu odločbe navesti pooblastilo predstojnika posamezni uradni osebi za vodenje oziroma odločanje kot predpis o pristojnosti? 
Kakšna so pravila v zvezi z navajanjem podatkov o zastopnikih strank (npr. zakonitih zastopnikih, pooblaščencih ipd.) v uvodu odločbe? Ali mora biti v uvodu odločbe navedeno ime zakonitega zastopnika pravne osebe, katero je stranka v skladu s tretjim odstavkom 54. člena ZUP postavila za pooblaščenca?

== '''Odgovor:''' ==

Po 212. členu ZUP se v uvodu odločbe navede (le!) predpis o pristojnosti upravnega organa. Tako je že na splošni kot tudi na abstraktni ravni izključeno navajanje personalne pristojnosti, se pravi pooblastil uradnih oseb. Upravičenje uradne osebe, da izda konkretno odločbo, izhaja iz njenega podpisa, zato se ga v uvodu ne navaja. Kot predpis o pristojnosti se razume predpis, ki določa stvarno pristojnost (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 589). Nekateri materialni predpisi stvarne pristojnosti ne opredeljujejo, zato se v takšnem primeru navede splošni akt o pristojnosti. V kolikor je z materialnim predpisom (npr. področnim zakonom, odlokom) opredeljena krajevna pristojnost, se v samem uvodu navedeta tudi člen in akt, v katerem je slednja opredeljena.

 Pooblastilo predstojnika uradni osebi se po ZUP ne navaja niti ob podpisu na odločbi ali sklepu, čeprav se predpostavlja, da je izdano, na osnovi izpolnjenih pogojev za uradno osebo, da upravni postopek vodi oziroma v njem odloči.

 V uvodu odločbe mora biti v skladu z 212. členom ZUP zaradi takojšnje informacije navedeno tudi osebno ime stranke in njenega morebitnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, tako v postopkih na zahtevo stranke kot postopkih po uradni dolžnosti. Če ima stranka zastopnika, se ga navede, ne glede nato, ali je zakoniti zastopnik (ali začasni zastopnik, ko stranka nima opravilne sposobnosti oz. v drugih primerih) ali pooblaščenec (ali skupni predstavnik), ki ga je stranka postavila sama. S tem je možno preveriti, ali je zastopanje stranke pravilno izvedeno, kajti v nasprotnem primeru gre za bistveno kršitev pravil postopka (četrta točka drugega odstavka 237. člena ZUP) in razlog za obnovo postopka (deseta točka 260. člena ZUP). Če ima stranka zakonitega zastopnika, ta pa je pooblastil odvetnika ali drugega pooblaščenca, se navede stranko, zakonitega zastopnika in pooblaščenca, torej vse tri (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 591). Po tretjem odstavku 54. člena ZUP je pooblaščenec lahko fizična ali pravna oseba, registrirana za opravljanje določene dejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami/obveznostmi, ki jih uveljavlja stranka. V takem primeru v uvodu odločbe zadostuje ime pravne osebe, saj pravna oseba tukaj ni glavna stranka (v tem primeru bi bilo nujno potrebno navesti ime zakonitega zastopnika), pač pa le pooblaščenec.
 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]

Pooblastilo predstojnika kot predpis o pristojnosti v uvodu odločbe in obveza navedbe zastopnikov strank

2024-06-15T11:51:57Z

Tadejjezernik: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Pooblastilo predstojnika kot predpis o pristojnosti v uvodu odločbe in obveza navedbe zastopnikov strank ==

'''Datum odgovora: '''31. 5. 2009 in 18. 12. 2013, pregled 20. 11. 2022

 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je potrebno v uvodu odločbe navesti pooblastilo predstojnika posamezni uradni osebi za vodenje oziroma odločanje kot predpis o pristojnosti? 
Kakšna so pravila v zvezi z navajanjem podatkov o zastopnikih strank (npr. zakonitih zastopnikih, pooblaščencih ipd.) v uvodu odločbe? Ali mora biti v uvodu odločbe navedeno ime zakonitega zastopnika pravne osebe, katero je stranka v skladu s tretjim odstavkom 54. člena ZUP postavila za pooblaščenca?

== '''Odgovor:''' ==

Po [[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen{{!}}212. členu ZUP]] se v uvodu odločbe navede (le!) predpis o pristojnosti upravnega organa. Tako je že na splošni kot tudi na abstraktni ravni izključeno navajanje personalne pristojnosti, se pravi pooblastil uradnih oseb. Upravičenje uradne osebe, da izda konkretno odločbo, izhaja iz njenega podpisa, zato se ga v uvodu ne navaja. Kot predpis o pristojnosti se razume predpis, ki določa stvarno pristojnost (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 589). Nekateri materialni predpisi stvarne pristojnosti ne opredeljujejo, zato se v takšnem primeru navede splošni akt o pristojnosti. V kolikor je z materialnim predpisom (npr. področnim zakonom, odlokom) opredeljena krajevna pristojnost, se v samem uvodu navedeta tudi člen in akt, v katerem je slednja opredeljena. Pooblastilo predstojnika uradni osebi se po ZUP ne navaja niti ob podpisu na odločbi ali sklepu, čeprav se predpostavlja, da je izdano, na osnovi izpolnjenih pogojev za uradno osebo, da upravni postopek vodi oziroma v njem odloči. 

V uvodu odločbe mora biti v skladu z 212. členom ZUP zaradi takojšnje informacije navedeno tudi osebno ime stranke in njenega morebitnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, tako v postopkih na zahtevo stranke kot postopkih po uradni dolžnosti. Če ima stranka zastopnika, se ga navede, ne glede nato, ali je zakoniti zastopnik (ali začasni zastopnik, ko stranka nima opravilne sposobnosti oz. v drugih primerih) ali pooblaščenec (ali skupni predstavnik), ki ga je stranka postavila sama. S tem je možno preveriti, ali je zastopanje stranke pravilno izvedeno, kajti v nasprotnem primeru gre za bistveno kršitev pravil postopka (četrta točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]) in razlog za obnovo postopka (deseta točka [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]). Če ima stranka zakonitega zastopnika, ta pa je pooblastil odvetnika ali drugega pooblaščenca, se navede stranko, zakonitega zastopnika in pooblaščenca, torej vse tri (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 591). Po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#54._.C4.8Dlen{{!}}54. člena ZUP]] je pooblaščenec lahko fizična ali pravna oseba, registrirana za opravljanje določene dejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami/obveznostmi, ki jih uveljavlja stranka. V takem primeru v uvodu odločbe zadostuje ime pravne osebe, saj pravna oseba tukaj ni glavna stranka (v tem primeru bi bilo nujno potrebno navesti ime zakonitega zastopnika), pač pa le pooblaščenec.

 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]

Pooblastilo predstojnika kot predpis o pristojnosti v uvodu odločbe in obveza navedbe zastopnikov strank

2024-06-15T11:51:37Z

Tadejjezernik: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Pooblastilo predstojnika kot predpis o pristojnosti v uvodu odločbe in obveza navedbe zastopnikov strank ==

'''Datum odgovora: '''31. 5. 2009 in 18. 12. 2013, pregled 20. 11. 2022

 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je potrebno v uvodu odločbe navesti pooblastilo predstojnika posamezni uradni osebi za vodenje oziroma odločanje kot predpis o pristojnosti? 
Kakšna so pravila v zvezi z navajanjem podatkov o zastopnikih strank (npr. zakonitih zastopnikih, pooblaščencih ipd.) v uvodu odločbe? Ali mora biti v uvodu odločbe navedeno ime zakonitega zastopnika pravne osebe, katero je stranka v skladu s tretjim odstavkom 54. člena ZUP postavila za pooblaščenca?

== '''Odgovor:''' ==

Po [[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen|212. členu ZUP]] '''se v uvodu odločbe navede (le!) predpis o pristojnosti upravnega organa'''. Tako je že na splošni kot tudi na abstraktni ravni izključeno navajanje personalne pristojnosti, se pravi pooblastil uradnih oseb. Upravičenje uradne osebe, da izda konkretno odločbo, izhaja iz njenega podpisa, zato se ga v uvodu ne navaja. Kot predpis o pristojnosti se razume predpis, ki določa stvarno pristojnost (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 589). Nekateri materialni predpisi stvarne pristojnosti ne opredeljujejo, zato se v takšnem primeru navede splošni akt o pristojnosti. V kolikor je z materialnim predpisom (npr. področnim zakonom, odlokom) opredeljena krajevna pristojnost, se v samem uvodu navedeta tudi člen in akt, v katerem je slednja opredeljena. Pooblastilo predstojnika uradni osebi se po ZUP ne navaja niti ob podpisu na odločbi ali sklepu, čeprav se predpostavlja, da je izdano, na osnovi izpolnjenih pogojev za uradno osebo, da upravni postopek vodi oziroma v njem odloči.

V uvodu odločbe mora biti v skladu z 212. členom ZUP zaradi takojšnje informacije navedeno tudi osebno ime stranke in njenega morebitnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, tako v postopkih na zahtevo stranke kot postopkih po uradni dolžnosti. Če ima stranka zastopnika, se ga navede, ne glede nato, ali je zakoniti zastopnik (ali začasni zastopnik, ko stranka nima opravilne sposobnosti oz. v drugih primerih) ali pooblaščenec (ali skupni predstavnik), ki ga je stranka postavila sama. S tem je možno preveriti, ali je zastopanje stranke pravilno izvedeno, kajti v nasprotnem primeru gre za bistveno kršitev pravil postopka (četrta točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen|237. člena ZUP]]) in razlog za obnovo postopka (deseta točka [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen|260. člena ZUP]]). Če ima stranka zakonitega zastopnika, ta pa je pooblastil odvetnika ali drugega pooblaščenca, se navede stranko, zakonitega zastopnika in pooblaščenca, torej vse tri (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 591). Po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#54._.C4.8Dlen|54. člena ZUP]] je pooblaščenec lahko fizična ali pravna oseba, registrirana za opravljanje določene dejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami/obveznostmi, ki jih uveljavlja stranka. V takem primeru v uvodu odločbe zadostuje ime pravne osebe, saj pravna oseba tukaj ni glavna stranka (v tem primeru bi bilo nujno potrebno navesti ime zakonitega zastopnika), pač pa le pooblaščenec.

 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]

Pooblastilo predstojnika kot predpis o pristojnosti v uvodu odločbe in obveza navedbe zastopnikov strank

2024-06-15T11:51:28Z

Tadejjezernik: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Pooblastilo predstojnika kot predpis o pristojnosti v uvodu odločbe in obveza navedbe zastopnikov strank ==

'''Datum odgovora: '''31. 5. 2009 in 18. 12. 2013, pregled 20. 11. 2022

 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je potrebno v uvodu odločbe navesti pooblastilo predstojnika posamezni uradni osebi za vodenje oziroma odločanje kot predpis o pristojnosti? Kakšna so pravila v zvezi z navajanjem podatkov o zastopnikih strank (npr. zakonitih zastopnikih, pooblaščencih ipd.) v uvodu odločbe? Ali mora biti v uvodu odločbe navedeno ime zakonitega zastopnika pravne osebe, katero je stranka v skladu s tretjim odstavkom 54. člena ZUP postavila za pooblaščenca?

== '''Odgovor:''' ==

Po [[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen|212. členu ZUP]] '''se v uvodu odločbe navede (le!) predpis o pristojnosti upravnega organa'''. Tako je že na splošni kot tudi na abstraktni ravni izključeno navajanje personalne pristojnosti, se pravi pooblastil uradnih oseb. Upravičenje uradne osebe, da izda konkretno odločbo, izhaja iz njenega podpisa, zato se ga v uvodu ne navaja. Kot predpis o pristojnosti se razume predpis, ki določa stvarno pristojnost (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 589). Nekateri materialni predpisi stvarne pristojnosti ne opredeljujejo, zato se v takšnem primeru navede splošni akt o pristojnosti. V kolikor je z materialnim predpisom (npr. področnim zakonom, odlokom) opredeljena krajevna pristojnost, se v samem uvodu navedeta tudi člen in akt, v katerem je slednja opredeljena. Pooblastilo predstojnika uradni osebi se po ZUP ne navaja niti ob podpisu na odločbi ali sklepu, čeprav se predpostavlja, da je izdano, na osnovi izpolnjenih pogojev za uradno osebo, da upravni postopek vodi oziroma v njem odloči.

V uvodu odločbe mora biti v skladu z 212. členom ZUP zaradi takojšnje informacije navedeno tudi osebno ime stranke in njenega morebitnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, tako v postopkih na zahtevo stranke kot postopkih po uradni dolžnosti. Če ima stranka zastopnika, se ga navede, ne glede nato, ali je zakoniti zastopnik (ali začasni zastopnik, ko stranka nima opravilne sposobnosti oz. v drugih primerih) ali pooblaščenec (ali skupni predstavnik), ki ga je stranka postavila sama. S tem je možno preveriti, ali je zastopanje stranke pravilno izvedeno, kajti v nasprotnem primeru gre za bistveno kršitev pravil postopka (četrta točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen|237. člena ZUP]]) in razlog za obnovo postopka (deseta točka [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen|260. člena ZUP]]). Če ima stranka zakonitega zastopnika, ta pa je pooblastil odvetnika ali drugega pooblaščenca, se navede stranko, zakonitega zastopnika in pooblaščenca, torej vse tri (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 591). Po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#54._.C4.8Dlen|54. člena ZUP]] je pooblaščenec lahko fizična ali pravna oseba, registrirana za opravljanje določene dejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami/obveznostmi, ki jih uveljavlja stranka. V takem primeru v uvodu odločbe zadostuje ime pravne osebe, saj pravna oseba tukaj ni glavna stranka (v tem primeru bi bilo nujno potrebno navesti ime zakonitega zastopnika), pač pa le pooblaščenec.

 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]

Popravek prezgodnje klavzule o pravnomočnosti odločbe

2024-06-15T11:44:07Z

Tadejjezernik: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Popravek prezgodnje klavzule o pravnomočnosti odločbe - usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 10. 1. 2011, pregled 7. 12. 2022 

== '''Vprašanje:''' ==

Uradna oseba je stranki izdala odločbo, ki jo je na njeno zahtevo tudi opremila s klavzulo o pravnomočnosti. Zoper odločbo pa je podal pritožbo eden izmed stranskih udeležencev v postopku (ki v pritožbi ni zahteval tudi preklica pravnomočnosti odločbe). Kako naj upravni organ sedaj odpravi oz. prekliče potrditev pravnomočnosti odločbe?

== '''Odgovor:''' ==

(Pozitivna) odločba prve stopnje postane po ZUP, upoštevaje pogoj izčrpanja pravice do pritožbe po zakonu, ki ureja upravni spor (6. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1]), pravnomočna, ko je ni (več) mogoče izpodbijati v sodnem postopku (gl. [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen{{!}}225. člen ZUP]]). 
To pomeni, da je upravni organ nedvomno nepravilno oz. prezgodaj odločbo potrdil kot pravnomočno, če se pritožbeni rok za vse osebe v položaju stranke še ni iztekel. Taka potrditev ne ustreza dejstvom, v resnici ta odločba, sploh če je bila vložena dovoljena pritožba v roku, (še) ni pravnomočna niti dokončna (prim. [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]]). Pravočasno vložena pritožba, s katero se izpodbija posamičen upravni akt prvostopenjskega upravnega organa, ima namreč neposreden vpliv na začetek učinkovanja odločbe, saj praviloma odloži njeno dokončnost, izvršljivost in tudi pravnomočnost (Grafenauer in Breznik, Upravno pravo: procesni del, 2009, str. 205). 
Klavzula o pravnomočnosti ima pravno naravo potrdila, izdanega v posebnem ugotovitvenem postopku (prim. Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 631, tudi v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 445). Potrdilo o dokončnosti in pravnomočnosti namreč izda organ na zahtevo stranke ali organa v skladu z določili [[Zak:ZUP#180._.C4.8Dlen{{!}}180. člena ZUP]], toda napačna potrditev organa nima za posledico pravnomočnosti odločbe (tako tudi sodba [https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=882/95&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=15750 VS RS U 882/95]), niti na tako potrditev (kot katerokoli potrdilo po posebnem ugotovitvenem postopku) organ/i ni/so vezani. 
V skladu z določili petega odstavka [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] je zato dovoljen popravek pomote o dokončnosti in pravnomočnosti, če je ta napačna. To pomeni, da lahko in v danem položaju upravni organ mora na odločbi oz. vseh dostopnih izvodih odločbe, ki so opremljeni s klavzulo o pravnomočnosti, le to prečrtati in opremiti tak popravek s podpisom pooblaščene uradne osebe.

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Dokončnost_in_pravnomočnost]] [[Category:Listine,_potrdila,_upravne_overitve_in_izmenjava_podatkov_iz_uradnih_evidenc]]

Popravek prezgodnje klavzule o pravnomočnosti odločbe

2024-06-15T11:43:05Z

Tadejjezernik: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Popravek prezgodnje klavzule o pravnomočnosti odločbe - usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 10. 1. 2011, pregled 7. 12. 2022 

== '''Vprašanje:''' ==

Uradna oseba je stranki izdala odločbo, ki jo je na njeno zahtevo tudi opremila s klavzulo o pravnomočnosti. Zoper odločbo pa je podal pritožbo eden izmed stranskih udeležencev v postopku (ki v pritožbi ni zahteval tudi preklica pravnomočnosti odločbe). Kako naj upravni organ sedaj odpravi oz. prekliče potrditev pravnomočnosti odločbe?

== '''Odgovor:''' ==

(Pozitivna) odločba prve stopnje postane po ZUP, upoštevaje pogoj izčrpanja pravice do pritožbe po zakonu, ki ureja upravni spor (6. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1]), pravnomočna, ko je ni (več) mogoče izpodbijati v sodnem postopku (gl. [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen{{!}}225. člen ZUP]]).

To pomeni, da je upravni organ nedvomno nepravilno oz. prezgodaj odločbo potrdil kot pravnomočno, če se pritožbeni rok za vse osebe v položaju stranke še ni iztekel. Taka potrditev ne ustreza dejstvom, v resnici ta odločba, sploh če je bila vložena dovoljena pritožba v roku, (še) ni pravnomočna niti dokončna (prim. [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]]). Pravočasno vložena pritožba, s katero se izpodbija posamičen upravni akt prvostopenjskega upravnega organa, ima namreč neposreden vpliv na začetek učinkovanja odločbe, saj praviloma odloži njeno dokončnost, izvršljivost in tudi pravnomočnost (Grafenauer in Breznik, Upravno pravo: procesni del, 2009, str. 205).

Klavzula o pravnomočnosti ima pravno naravo potrdila, izdanega v posebnem ugotovitvenem postopku (prim. Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 631, tudi v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 445). Potrdilo o dokončnosti in pravnomočnosti namreč izda organ na zahtevo stranke ali organa v skladu z določili [[Zak:ZUP#180._.C4.8Dlen{{!}}180. člena ZUP]], toda napačna potrditev organa nima za posledico pravnomočnosti odločbe (tako tudi sodba [https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=882/95&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=15750 VS RS U 882/95]), niti na tako potrditev (kot katerokoli potrdilo po posebnem ugotovitvenem postopku) organ/i ni/so vezani.

V skladu z določili petega odstavka [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] je zato '''dovoljen popravek pomote o dokončnosti in pravnomočnosti, če je ta napačna. To pomeni, da lahko in v danem položaju upravni organ mora na odločbi oz. vseh dostopnih izvodih odločbe, ki so opremljeni s klavzulo o pravnomočnosti, le to prečrtati in opremiti tak popravek s podpisom pooblaščene uradne osebe.'''

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Dokončnost_in_pravnomočnost]] [[Category:Listine,_potrdila,_upravne_overitve_in_izmenjava_podatkov_iz_uradnih_evidenc]]

Popravek prezgodnje klavzule o pravnomočnosti odločbe

2024-06-15T11:42:08Z

Tadejjezernik: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Popravek prezgodnje klavzule o pravnomočnosti odločbe - usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 10. 1. 2011, pregled 7. 12. 2022 

== '''Vprašanje:''' ==

Uradna oseba je stranki izdala odločbo, ki jo je na njeno zahtevo tudi opremila s klavzulo o pravnomočnosti. Zoper odločbo pa je podal pritožbo eden izmed stranskih udeležencev v postopku (ki v pritožbi ni zahteval tudi preklica pravnomočnosti odločbe). Kako naj upravni organ sedaj odpravi oz. prekliče potrditev pravnomočnosti odločbe?

== '''Odgovor:''' ==

(Pozitivna) odločba prve stopnje postane po ZUP, upoštevaje pogoj izčrpanja pravice do pritožbe po zakonu, ki ureja upravni spor (6. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1]), pravnomočna, ko je ni (več) mogoče izpodbijati v sodnem postopku (gl. [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen|225. člen ZUP]]).

To pomeni, da je upravni organ nedvomno nepravilno oz. prezgodaj odločbo potrdil kot pravnomočno, če se pritožbeni rok za vse osebe v položaju stranke še ni iztekel. Taka potrditev ne ustreza dejstvom, v resnici ta odločba, sploh če je bila vložena dovoljena pritožba v roku, (še) ni pravnomočna niti dokončna (prim. [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. člen ZUP]]). Pravočasno vložena pritožba, s katero se izpodbija posamičen upravni akt prvostopenjskega upravnega organa, ima namreč neposreden vpliv na začetek učinkovanja odločbe, saj praviloma odloži njeno dokončnost, izvršljivost in tudi pravnomočnost (Grafenauer in Breznik, Upravno pravo: procesni del, 2009, str. 205).

Klavzula o pravnomočnosti ima pravno naravo potrdila, izdanega v posebnem ugotovitvenem postopku (prim. Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 631, tudi v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 445). Potrdilo o dokončnosti in pravnomočnosti namreč izda organ na zahtevo stranke ali organa v skladu z določili [[Zak:ZUP#180._.C4.8Dlen|180. člena ZUP]], toda napačna potrditev organa nima za posledico pravnomočnosti odločbe (tako tudi sodba [https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=882/95&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=15750 VS RS U 882/95]), niti na tako potrditev (kot katerokoli potrdilo po posebnem ugotovitvenem postopku) organ/i ni/so vezani.

V skladu z določili petega odstavka [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen|225. člena ZUP]] je zato '''dovoljen popravek pomote o dokončnosti in pravnomočnosti, če je ta napačna. To pomeni, da lahko in v danem položaju upravni organ mora na odločbi oz. vseh dostopnih izvodih odločbe, ki so opremljeni s klavzulo o pravnomočnosti, le to prečrtati in opremiti tak popravek s podpisom pooblaščene uradne osebe.'''

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Dokončnost_in_pravnomočnost]] [[Category:Listine,_potrdila,_upravne_overitve_in_izmenjava_podatkov_iz_uradnih_evidenc]]

Popravek prezgodnje klavzule o pravnomočnosti odločbe

2024-06-15T10:57:55Z

Tadejjezernik: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Popravek prezgodnje klavzule o pravnomočnosti odločbe - usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 10. 1. 2011, pregled 7. 12. 2022 

== '''Vprašanje:''' ==

Uradna oseba je stranki izdala odločbo s klavzulo o pravnomočnosti. Stranka je v upravnem sporu izpodbijala odločbo, vključno s klavzulo o pravnomočnosti, in sodišče je tožbi ugodilo. Kako naj upravni organ odpravi oz. prekliče potrditev pravnomočnosti odločbe ter odpravi ugotovljeno nepravilnost glede klavzule o pravnomočnosti?

== '''Odgovor:''' ==

(Pozitivna) odločba prve stopnje postane po ZUP, upoštevaje pogoj izčrpanja pravice do pritožbe po zakonu, ki ureja upravni spor (6. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1]), pravnomočna, ko je ni (več) mogoče izpodbijati v sodnem postopku (gl. [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen|225. člen ZUP]]).

To pomeni, da je upravni organ nedvomno nepravilno oz. prezgodaj odločbo potrdil kot pravnomočno, če se pritožbeni rok za vse osebe v položaju stranke še ni iztekel. Taka potrditev ne ustreza dejstvom, v resnici ta odločba, sploh če je bila vložena dovoljena pritožba v roku, (še) ni pravnomočna niti dokončna (prim. [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. člen ZUP]]). Pravočasno vložena pritožba, s katero se izpodbija posamičen upravni akt prvostopenjskega upravnega organa, ima namreč neposreden vpliv na začetek učinkovanja odločbe, saj praviloma odloži njeno dokončnost, izvršljivost in tudi pravnomočnost (Grafenauer in Breznik, Upravno pravo: procesni del, 2009, str. 205).

Klavzula o pravnomočnosti ima pravno naravo potrdila, izdanega v posebnem ugotovitvenem postopku (prim. Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 631, tudi v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 445). Potrdilo o dokončnosti in pravnomočnosti namreč izda organ na zahtevo stranke ali organa v skladu z določili [[Zak:ZUP#180._.C4.8Dlen|180. člena ZUP]], toda napačna potrditev organa nima za posledico pravnomočnosti odločbe (tako tudi sodba [https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=882/95&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=15750 VS RS U 882/95]), niti na tako potrditev (kot katerokoli potrdilo po posebnem ugotovitvenem postopku) organ/i ni/so vezani.

V skladu z določili petega odstavka [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen|225. člena ZUP]] je zato '''dovoljen popravek pomote o dokončnosti in pravnomočnosti, če je ta napačna. To pomeni, da lahko in v danem položaju upravni organ mora na odločbi oz. vseh dostopnih izvodih odločbe, ki so opremljeni s klavzulo o pravnomočnosti, le to prečrtati in opremiti tak popravek s podpisom pooblaščene uradne osebe.'''

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Dokončnost_in_pravnomočnost]] [[Category:Listine,_potrdila,_upravne_overitve_in_izmenjava_podatkov_iz_uradnih_evidenc]]

Popravek prezgodnje klavzule o pravnomočnosti odločbe

2024-06-15T10:54:31Z

Tadejjezernik: /* Zadeva: Popravek prezgodnje klavzule o pravnomočnosti odločbe */

== '''Zadeva: '''Popravek prezgodnje klavzule o pravnomočnosti odločbe - usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 10. 1. 2011, pregled 7. 12. 2022 

== '''Vprašanje:''' ==

Uradna oseba je stranki izdala odločbo, ki jo je na njeno zahtevo tudi opremila s klavzulo o pravnomočnosti. Zoper odločbo pa je podal pritožbo eden izmed stranskih udeležencev v postopku (ki v pritožbi ni zahteval tudi preklica pravnomočnosti odločbe). Kako naj upravni organ sedaj odpravi oz. prekliče potrditev pravnomočnosti odločbe?

== '''Odgovor:''' ==

(Pozitivna) odločba prve stopnje postane po ZUP, upoštevaje pogoj izčrpanja pravice do pritožbe po zakonu, ki ureja upravni spor (6. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1]), pravnomočna, ko je ni (več) mogoče izpodbijati v sodnem postopku (gl. [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen|225. člen ZUP]]).

To pomeni, da je upravni organ nedvomno nepravilno oz. prezgodaj odločbo potrdil kot pravnomočno, če se pritožbeni rok za vse osebe v položaju stranke še ni iztekel. Taka potrditev ne ustreza dejstvom, v resnici ta odločba, sploh če je bila vložena dovoljena pritožba v roku, (še) ni pravnomočna niti dokončna (prim. [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. člen ZUP]]). Pravočasno vložena pritožba, s katero se izpodbija posamičen upravni akt prvostopenjskega upravnega organa, ima namreč neposreden vpliv na začetek učinkovanja odločbe, saj praviloma odloži njeno dokončnost, izvršljivost in tudi pravnomočnost (Grafenauer in Breznik, Upravno pravo: procesni del, 2009, str. 205).

Klavzula o pravnomočnosti ima pravno naravo potrdila, izdanega v posebnem ugotovitvenem postopku (prim. Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 631, tudi v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 445). Potrdilo o dokončnosti in pravnomočnosti namreč izda organ na zahtevo stranke ali organa v skladu z določili [[Zak:ZUP#180._.C4.8Dlen|180. člena ZUP]], toda napačna potrditev organa nima za posledico pravnomočnosti odločbe (tako tudi sodba [https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=882/95&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=15750 VS RS U 882/95]), niti na tako potrditev (kot katerokoli potrdilo po posebnem ugotovitvenem postopku) organ/i ni/so vezani.

V skladu z določili petega odstavka [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen|225. člena ZUP]] je zato '''dovoljen popravek pomote o dokončnosti in pravnomočnosti, če je ta napačna. To pomeni, da lahko in v danem položaju upravni organ mora na odločbi oz. vseh dostopnih izvodih odločbe, ki so opremljeni s klavzulo o pravnomočnosti, le to prečrtati in opremiti tak popravek s podpisom pooblaščene uradne osebe.'''

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Dokončnost_in_pravnomočnost]] [[Category:Listine,_potrdila,_upravne_overitve_in_izmenjava_podatkov_iz_uradnih_evidenc]]

Popravek prezgodnje klavzule o pravnomočnosti odločbe

2024-06-15T10:54:20Z

Tadejjezernik: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Popravek prezgodnje klavzule o pravnomočnosti odločbe ==

'''Datum odgovora:''' 10. 1. 2011, pregled 7. 12. 2022 

== '''Vprašanje:''' ==

Uradna oseba je stranki izdala odločbo, ki jo je na njeno zahtevo tudi opremila s klavzulo o pravnomočnosti. Zoper odločbo pa je podal pritožbo eden izmed stranskih udeležencev v postopku (ki v pritožbi ni zahteval tudi preklica pravnomočnosti odločbe). Kako naj upravni organ sedaj odpravi oz. prekliče potrditev pravnomočnosti odločbe?

== '''Odgovor:''' ==

(Pozitivna) odločba prve stopnje postane po ZUP, upoštevaje pogoj izčrpanja pravice do pritožbe po zakonu, ki ureja upravni spor (6. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1]), pravnomočna, ko je ni (več) mogoče izpodbijati v sodnem postopku (gl. [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen|225. člen ZUP]]).

To pomeni, da je upravni organ nedvomno nepravilno oz. prezgodaj odločbo potrdil kot pravnomočno, če se pritožbeni rok za vse osebe v položaju stranke še ni iztekel. Taka potrditev ne ustreza dejstvom, v resnici ta odločba, sploh če je bila vložena dovoljena pritožba v roku, (še) ni pravnomočna niti dokončna (prim. [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. člen ZUP]]). Pravočasno vložena pritožba, s katero se izpodbija posamičen upravni akt prvostopenjskega upravnega organa, ima namreč neposreden vpliv na začetek učinkovanja odločbe, saj praviloma odloži njeno dokončnost, izvršljivost in tudi pravnomočnost (Grafenauer in Breznik, Upravno pravo: procesni del, 2009, str. 205).

Klavzula o pravnomočnosti ima pravno naravo potrdila, izdanega v posebnem ugotovitvenem postopku (prim. Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 631, tudi v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 445). Potrdilo o dokončnosti in pravnomočnosti namreč izda organ na zahtevo stranke ali organa v skladu z določili [[Zak:ZUP#180._.C4.8Dlen|180. člena ZUP]], toda napačna potrditev organa nima za posledico pravnomočnosti odločbe (tako tudi sodba [https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=882/95&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=15750 VS RS U 882/95]), niti na tako potrditev (kot katerokoli potrdilo po posebnem ugotovitvenem postopku) organ/i ni/so vezani.

V skladu z določili petega odstavka [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen|225. člena ZUP]] je zato '''dovoljen popravek pomote o dokončnosti in pravnomočnosti, če je ta napačna. To pomeni, da lahko in v danem položaju upravni organ mora na odločbi oz. vseh dostopnih izvodih odločbe, ki so opremljeni s klavzulo o pravnomočnosti, le to prečrtati in opremiti tak popravek s podpisom pooblaščene uradne osebe.'''

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Dokončnost_in_pravnomočnost]] [[Category:Listine,_potrdila,_upravne_overitve_in_izmenjava_podatkov_iz_uradnih_evidenc]]

Položaj organa v postopku, ki je po zakonu zavezan za izpolnitev pravice

2024-06-15T09:54:37Z

Tadejjezernik: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Položaj organa v postopku, ki je po zakonu zavezan za izpolnitev pravice  ==

'''Datum odgovora:''' 13. 2. 2013 in 11. 12. 2013, pregled 11. 12. 2022

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Organ je ugodil zahtevi stranke za priznanje pravice (npr. izplačilo subvencije najemnine). Zavezanec za izvrševanje pravice je drug javnopravni subjekt (npr. občina) kot stranka (upravičenec do subvencije), a odločba se po ustaljeni praksi vroča le stranki, ne pa zavezancu. Zavezanec je v enem od primerov pristojni organ za odločanje o pravici stranki po dveh mesecih od izdaje odločbe obvestil, da stranka vendar ne izpolnjuje pogojev za izvrševanje pravice. Kako naj postopa pristojni organ, ker odločba o priznanju pravice sploh ni bila vročena zavezancu? 
Ali naj se odločba najprej vroči zavezanemu subjektu? Katero pravno sredstvo se naj sicer uporabi, saj so navedbe zavezanca o neupravičenem priznanju pravice stranke utemeljene? Kako ravnati, če organ, ki je zavezan izpolniti pravico, le-tega ne stori? Ali izvršbo lahko predlaga organ, ki je odločil v upravni zadevi, ali le upravičenec (stranka)?

== '''Odgovor:''' ==

V upravnem postopku se o materialni pravici, pravni koristi ali obveznosti kot predmetu postopka, odloča z upravnim aktom (upravno odločbo). Stranka lahko začne izvrševati priznano pravico ali pravno korist oziroma mora izpolniti naloženo obveznost, '''ko odločba postane izvršljiva'''. Pogoj za nastop izvršljivosti je njena vročitev, saj šele z vročitvijo nastanejo pravne posledice za stranko in organ (več v Jerovšek et al., 2004, ZUP s komentarjem, gl. komentar k [[Zak:ZUP#83._.C4.8Dlen{{!}}83. členu ZUP]]). 
Po ZUP izvršljivost nastopi z dokončnostjo. Področni zakoni lahko nastop izvršljivosti uredijo tudi drugače, da nastane pred dokončnostjo (z vročitvijo ali celo pošiljanjem oziroma odpremo odločbe, kar je sicer ustavno sporno, ker stranka z odločitvijo sploh ni seznanjena – prim. 37.a člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev] (ZUPJS, Uradni list RS, št. 62/10 in novele), lahko tudi kasneje (s pravnomočnostjo). 
Izvršljivost, vezana na dokončnost ali pravnomočnost odločbe, je pogojena z vročitvijo odločbe '''vsem''' (glavnim) strankam in ostalim udeležencem, ki imajo bistveno enake procesne pravice in obveznosti kot stranka. Poleg glavne stranke, o pravici ali pravni koristi oziroma obveznosti katere se odloča, so to tudi morebitni stranski udeleženci in zastopniki javnega interesa, ki v postopku varujejo svojo na zakon ali drugi predpis oprto osebno korist oziroma javni interes. Vezava izvršljivosti na dokončni ali pravnomočni učinek upravne odločbe torej samo po sebi predpostavlja najprej njeno vročitev vsem udeležencem postopka. 
Po drugi strani pa vezava izvršljivosti na vročitev pomeni, da za njen nastop ni nujno odločilno, ali je odločba vročena vsem udeležencem postopka. Če je predmet upravnega odločanja javnopravna pravica, ki jo stranka uveljavlja nasproti državni ali lokalni oblasti, je namreč do nje upravičena v zakonitem (paricijskem) roku od njene vročitve, ne glede na to, kdaj je vročena morebitnim ostalim udeležencem postopka. Enako velja, če je predmet odločanja javnopravna obveznost, ki jo državna ali lokalna oblast naloži stranki, pa je izvršljivost vezana na vročitev; tudi v tem primeru velja, da mora zavezanec izpolniti obveznost v roku, ki začne teči od njegove vročitve, ne glede na vročitev ostalim udeleženem v postopku.
Kadar je za izpolnitev pravice glavne stranke pristojen drug oblastni organ, ki pri tem izvršuje svojo zakonito pristojnost, je predmet postopka še vedno '''le javnopravna pravica stranke''', ne glede na to, da ''a contrario'' za zavezani organ to predstavlja obveznost izpolnitve. To ne pomeni, da ima za izpolnitev zavezani organ zaradi tega položaj stranke v postopku. Drugače bi bilo v primeru, če bi se v upravnem postopku odločalo o obveznosti, ki organu ne pritiče že na podlagi predpisov, ampak izključno na podlagi upravnega akta; v takem primeru bi to pomenilo, da pristojni organ v bistvu odloča o sporu med dvema strankama, a ena od njih je organ ali javnopravna skupnost (tipično občina), ki ima v takem primeru le položaj stranke, ki se v procesnih pravicah ne razlikuje od pravic druge stranke, npr. fizične ali pravne osebe, kjer prva od druge uveljavlja neko pravico. V obravnavanem primeru pa gre '''za klasično situacijo v upravnem postopku''', kjer pristojni organ ugotavlja, ali je stranka upravičena do javnopravne pravice. Zato organ, ki je v okviru svojih zakonitih pristojnosti zavezan za izpolnitev oziroma izvršitev odločbe (npr. izplačilo sredstev), '''nima položaja''' (glavne oziroma pasivne) stranke, niti stranskega udeleženca, saj se z upravnim aktom ne odloča o njegovi pravici ali obveznosti, ker ta izhaja iz njegovih zakonitih pristojnosti. Prav tako odločitev ne vpliva na njegov pravni interes, saj zaradi zakonske obveznosti ta ni v ničemer prizadet. in ni nobenega razloga, da bi se tak organ postopka udeleževal kot zastopnik javnega interesa, saj to vlogo opravlja organ, ki odloča o predmetu postopka.
Praviloma v takih primerih upravni akt določa '''zgolj upravičenost stranke do javnopravne pravice''', ne pa tudi načina njenega izvrševanja, saj je ta določen že v splošnem aktu (zakonu). Zato vročitev odločbe organu, ki naj jo izvrši, z vidika ZUP '''ni potrebna''' in ne vpliva na dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost. Ta zato tudi nima na voljo pravnih sredstev, s katerimi bi lahko izpodbijal odločitev (prim. legitimacijo za pritožbo po merilu posega v pravni položaj subjekta, prvi odstavek [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen{{!}}229. člena ZUP]]). Seveda pa je zavezanca treba na primeren način pravočasno seznaniti z vsebino odločbe, ki jo mora izpolniti. 
Področni zakoni položaj organov, ki so zavezani za izpolnitev odločbe, lahko urejajo tudi drugače, zato se temu primerno lahko spremeni dolžno postopanje organa. Po ZUPJS so na primer občine zavezane za izplačevanje nekaterih pravic iz javnih sredstev, tudi subvencij najemnin. Zakon jim omogoča vstop v postopek in pridobitev položaja stranke oziroma stranskega udeleženca, hkrati pa jim omejuje pravico do sodelovanja v postopku in pravico do pritožbe, saj z namenom zaščite osebnih podatkov upravičencev, predvideva da se z vsebino odločbe ne seznanijo, ampak le s podatki o višini denarnih sredstev, ki naj jih izplačajo upravičencem (podrobneje o tem v Kovač, P., Remic, M. v Pravna in socialna varnost uveljavljanja pravic iz javnih sredstev – izbrani upravnoprocesni problemi, Dnevi slovenske uprave 2012).
Kolikor področni zakon organom, ki so z zakonom zavezani za izpolnitev pravice glavne stranke, daje poseben položaj v postopku, morajo biti z odločitvijo seveda seznanjeni tako, da se jim odločba vroči, če eventuelno zakon ne določa drugačnega načina seznanitve (ta je nujna že zaradi siceršnjega izpolnjevanja obveznosti), in lahko vlagajo pravna sredstva. Zato je v vsakem primeru posebej treba ugotoviti, ali je bil zavezani organ na predpisan način seznanjen z odločitvijo.
Nadrejeno je torej treba upoštevati posebnosti veljavne področne ureditve in presoditi, a) ali je za seznanitev potrebna vročitev tudi organu ali se ga lahko seznani na drug način (npr. preko informacijskega sistema ali s pisnim obvestilom) ter b)   ali je zavezan javnopravni organ/izacija legitimiran za vlaganje pravnih sredstev. V odvisnosti od navedenega je treba presojati morebitno odločitev za naknadno vročitev in postopanje z vlogo kot pritožbo itd. V primerih, ko je zavezanec pravico že izvrševal, pa lahko v vsakem primeru vendar domnevamo, da je z odločitvijo seznanjen, zato (ponovna) vročitev ni potrebna. 
Opozorilo organa, ki je normativno zavezan za izpolnitev pravice, da stranka ne izpolnjuje pogojev za priznanje, je pri tem ne glede na specifike področne zakonodaje o načinu izvrševanja priznane pravice nedvomno razlog, da pristojni organ po uradni dolžnosti preveri utemeljenost navedb in njihov vpliv na izvršljivo odločbo. Praviloma je naknadna ugotovitev napačnega dejanskega stanja, zaradi katerega je stranki bila priznana pravica, lahko razlog za pritožbo ali obnovo postopka, a je najprej treba razčistiti vprašanje, ali gre za a) nova (po izdaji odločbe) ali b) t. i. stara nova dejstva ([[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]], to so že pred izdajo odločbe določena dejstva. a šele po izdaji odločbe ugotovljeno, katera so bila resnična in popolna). Naknadna sprememba dejstev po izdaji odločbi je (lahko) razlog za razveljavitev odločbe tudi po področnem zakonu (t. i. neprava obnova, kot po ZUPJS), medtem ko ZUP za te primere ne določa izrednega pravnega sredstva. V danem primeru se zato obvestilo zavezanca ne šteje kot pritožba, ima pa pristojni organ za odločanje dolžnost preveriti navedbe in v primeru njihove utemeljenosti postopek obnoviti po uradni dolžnosti: a) po področnem zakonu, če ta tako določa za spremenjena dejstva po izdaji odločbe oziroma b) po ZUP (gl. [[Zak:ZUP#261._.C4.8Dlen{{!}}261. člen ZUP]]), če dejstva nepravilno ugotovljena že ob izdaji odločbe. 
Če organ, ki je zavezan izpolniti pravico, le-tega ne stori, je treba uvesti postopek za njeno prisilno izpolnitev. Pravica stranke v tem primeru namreč predstavlja obveznost za drug organ, ki pa je le-ta ni prostovoljno izpolnil v predpisanem roku. Vprašanje pa je, ali mora postopek izvršbe sprožiti organ, ki je odločil v upravni zadevi, ali stranka? Odgovor je odvisen od tega, v čigavem interesu se je vodila upravna zadeva. Ker je šlo za odločitev o pravici, se je postopek vodil v interesu stranke, ne v javnem interesu. Glede na to je tudi izvršitev te pravice v interesu stranke in ne v javnem interesu. Posledično mora izvršbo predlagati stranka (tretji odstavek [[Zak:ZUP#286. .C4.8Dlen{{!}}286. člena ZUP]]). Predlog bo morala posredovati organu, ki je izdal odločbo. Ta bo ravnal po [[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. členu ZUP]] in nato, ker gre za denarno obveznost, odločbo poslal v izterjavo na FURS (drugi odstavek [[Zak:ZUP#289. .C4.8Dlen{{!}}289. člena ZUP]]).
V sodni praksi je poznan primer, ko je upravni organ dovolil izvršbo brez formalnega predloga stranke. Ta napaka je bila po mnenju Vrhovnega sodišča nato ustrezno sanirana s tem, ko je upravičenec sodeloval pri izvršbi in tako izkazal interes za to, da se izvršba opravi (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111420768 št. II Ips 125/94 z dne 13.9.1995] ). Vendar pa je razlika med tem primerom in našim primerom v tem, da v našem primeru ne gre za nedenarno obveznost, zato si je težko predstavljati, na kakšen način bi lahko v našem primeru stranka (upravičenec) sodelovala pri izterjavi denarne obveznosti – menimo, da za tako sodelovanje ni ne pravnih ne dejanskih možnosti.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />]]

[[Category:Vročanje]] [[Category:Obnova_postopka]]

[[Kategorija:Lastnost stranke]]

Položaj organa v postopku, ki je po zakonu zavezan za izpolnitev pravice

2024-06-15T09:46:02Z

Tadejjezernik: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Položaj organa v postopku, ki je po zakonu zavezan za izpolnitev pravice  ==

'''Datum odgovora:''' 13. 2. 2013 in 11. 12. 2013, pregled 11. 12. 2022

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Organ je ugodil zahtevi stranke za priznanje pravice (npr. izplačilo subvencije najemnine). Zavezanec za izvrševanje pravice je drug javnopravni subjekt (npr. občina) kot stranka (upravičenec do subvencije), a odločba se po ustaljeni praksi vroča le stranki, ne pa zavezancu. Zavezanec je v enem od primerov pristojni organ za odločanje o pravici stranki po dveh mesecih od izdaje odločbe obvestil, da stranka vendar ne izpolnjuje pogojev za izvrševanje pravice. Kako naj postopa pristojni organ, ker odločba o priznanju pravice sploh ni bila vročena zavezancu? 
Ali naj se odločba najprej vroči zavezanemu subjektu? Katero pravno sredstvo se naj sicer uporabi, saj so navedbe zavezanca o neupravičenem priznanju pravice stranke utemeljene? Kako ravnati, če organ, ki je zavezan izpolniti pravico, le-tega ne stori? Ali izvršbo lahko predlaga organ, ki je odločil v upravni zadevi, ali le upravičenec (stranka)?

== '''Odgovor:''' ==

V upravnem postopku se o materialni pravici, pravni koristi ali obveznosti kot predmetu postopka, odloča z upravnim aktom (upravno odločbo). Stranka lahko začne izvrševati priznano pravico ali pravno korist oziroma mora izpolniti naloženo obveznost, ko odločba postane izvršljiva. Pogoj za nastop izvršljivosti je njena vročitev, saj šele z vročitvijo nastanejo pravne posledice za stranko in organ (več v Jerovšek et al., 2004, ZUP s komentarjem, gl. komentar k [[Zak:ZUP#83._.C4.8Dlen|83. členu ZUP]]).

Po ZUP izvršljivost nastopi z dokončnostjo. Področni zakoni lahko nastop izvršljivosti uredijo tudi drugače, da nastane pred dokončnostjo (z vročitvijo ali celo pošiljanjem oziroma odpremo odločbe, kar je sicer ustavno sporno, ker stranka z odločitvijo sploh ni seznanjena – prim. 37.a člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev] (ZUPJS, Uradni list RS, št. 62/10 in novele), lahko tudi kasneje (s pravnomočnostjo).

Izvršljivost, vezana na dokončnost ali pravnomočnost odločbe, je pogojena z vročitvijo odločbe vsem (glavnim) strankam in ostalim udeležencem, ki imajo bistveno enake procesne pravice in obveznosti kot stranka. Poleg glavne stranke, o pravici ali pravni koristi oziroma obveznosti katere se odloča, so to tudi morebitni stranski udeleženci in zastopniki javnega interesa, ki v postopku varujejo svojo na zakon ali drugi predpis oprto osebno korist oziroma javni interes. Vezava izvršljivosti na dokončni ali pravnomočni učinek upravne odločbe torej samo po sebi predpostavlja '''najprej njeno vročitev vsem udeležencem postopka.'''

Po drugi strani pa vezava izvršljivosti na vročitev pomeni, da za njen nastop ni nujno odločilno, ali je odločba vročena vsem udeležencem postopka. '''Če je predmet upravnega odločanja javnopravna pravica, ki jo stranka uveljavlja nasproti državni ali lokalni oblasti, je namreč do nje upravičena v zakonitem (paricijskem) roku od njene vročitve, ne glede na to, kdaj je vročena morebitnim ostalim '''udeležencem postopka. Enako velja, če je predmet odločanja javnopravna obveznost, ki jo državna ali lokalna oblast naloži stranki, pa je izvršljivost vezana na vročitev; tudi v tem primeru velja, da mora zavezanec izpolniti obveznost v roku, ki začne teči od njegove vročitve, ne glede na vročitev ostalim udeleženem v postopku. '''Kadar je za izpolnitev pravice glavne stranke pristojen drug oblastni organ, ki pri tem izvršuje svojo zakonito pristojnost, je predmet postopka še vedno le javnopravna pravica '''stranke, ne glede na to, da a contrario za zavezani organ to predstavlja obveznost izpolnitve. To '''ne pomeni, da ima za izpolnitev zavezani organ zaradi tega položaj stranke v postopku.''' Drugače bi bilo v primeru, če bi se v upravnem postopku odločalo o obveznosti, ki organu ne pritiče že na podlagi predpisov, ampak izključno na podlagi upravnega akta; v takem primeru bi to pomenilo, da pristojni organ v bistvu odloča o sporu med dvema strankama, a ena od njih je organ ali javnopravna skupnost (tipično občina), ki ima v takem primeru le položaj stranke, ki se v procesnih pravicah ne razlikuje od pravic druge stranke, npr. fizične ali pravne osebe, kjer prva od druge uveljavlja neko pravico. V obravnavanem primeru pa gre za klasično situacijo v upravnem postopku, kjer pristojni organ ugotavlja, ali je stranka upravičena do javnopravne pravice. Zato organ, ki je v okviru svojih zakonitih pristojnosti zavezan za izpolnitev oziroma izvršitev odločbe (npr. izplačilo sredstev), nima položaja (glavne oziroma pasivne) stranke, niti stranskega udeleženca, saj se z upravnim aktom ne odloča o njegovi pravici ali obveznosti, ker ta izhaja iz njegovih zakonitih pristojnosti. Prav tako odločitev ne vpliva na njegov pravni interes, saj zaradi zakonske obveznosti ta ni v ničemer prizadet. in ni nobenega razloga, da bi se tak organ postopka udeleževal kot zastopnik javnega interesa, saj to vlogo opravlja organ, ki odloča o predmetu postopka. '''Praviloma v takih primerih upravni akt določa zgolj upravičenost stranke do javnopravne pravice, ne pa tudi načina njenega izvrševanja, saj je ta določen že v splošnem aktu (zakonu).''' '''Zato vročitev odločbe organu, ki naj jo izvrši, z vidika ZUP ni potrebna in ne vpliva na dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost'''. '''Ta zato tudi nima na voljo pravnih sredstev, s katerimi bi lahko izpodbijal odločitev '''(prim. legitimacijo za pritožbo po merilu posega v pravni položaj subjekta, prvi odstavek [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen|229. člena ZUP]]). Seveda pa je zavezanca treba na primeren način pravočasno seznaniti z vsebino odločbe, ki jo mora izpolniti.

Področni zakoni položaj organov, ki so zavezani za izpolnitev odločbe, lahko urejajo tudi drugače, zato se temu primerno lahko spremeni dolžno postopanje organa. Po ZUPJS so na primer občine zavezane za izplačevanje nekaterih pravic iz javnih sredstev, tudi subvencij najemnin. Zakon jim omogoča vstop v postopek in pridobitev položaja stranke oziroma stranskega udeleženca, hkrati pa jim omejuje pravico do sodelovanja v postopku in pravico do pritožbe, saj z namenom zaščite osebnih podatkov upravičencev, predvideva da se z vsebino odločbe ne seznanijo, ampak le s podatki o višini denarnih sredstev, ki naj jih izplačajo upravičencem (podrobneje o tem v Kovač, P., Remic, M. v Pravna in socialna varnost uveljavljanja pravic iz javnih sredstev – izbrani upravnoprocesni problemi, Dnevi slovenske uprave 2012). Kolikor področni zakon organom, ki so z zakonom zavezani za izpolnitev pravice glavne stranke, daje poseben položaj v postopku, morajo biti z odločitvijo seveda seznanjeni tako, da se jim odločba vroči, če eventuelno zakon ne določa drugačnega načina seznanitve (ta je nujna že zaradi siceršnjega izpolnjevanja obveznosti), in lahko vlagajo pravna sredstva. Zato je v vsakem primeru posebej treba ugotoviti, ali je bil zavezani organ na predpisan način seznanjen z odločitvijo. '''Nadrejeno je torej treba upoštevati posebnosti veljavne področne ureditve in presoditi, a) ali je za seznanitev potrebna vročitev tudi organu ali se ga lahko seznani na drug način (npr. preko informacijskega sistema ali s pisnim obvestilom) ter b) ali je zavezan javnopravni organ/izacija legitimiran za vlaganje pravnih sredstev'''. V odvisnosti od navedenega je treba presojati morebitno odločitev za naknadno vročitev in postopanje z vlogo kot pritožbo itd. V primerih, ko je zavezanec pravico že izvrševal, pa lahko v vsakem primeru vendar domnevamo, da je z odločitvijo seznanjen, zato (ponovna) vročitev ni potrebna.

Opozorilo organa, ki je normativno zavezan za izpolnitev pravice, da stranka ne izpolnjuje pogojev za priznanje, je pri tem ne glede na specifike področne zakonodaje o načinu izvrševanja priznane pravice nedvomno razlog, da pristojni organ po uradni dolžnosti preveri utemeljenost navedb in njihov vpliv na izvršljivo odločbo. Praviloma je naknadna ugotovitev napačnega dejanskega stanja, zaradi katerega je stranki bila priznana pravica, lahko razlog za pritožbo ali obnovo postopka, a je najprej treba razčistiti vprašanje, ali gre za '''a) nova (po izdaji odločbe) ali b) t. i. stara nova dejstva '''([[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen|260. člen ZUP]], to so že pred izdajo odločbe določena dejstva. a šele po izdaji odločbe ugotovljeno, katera so bila resnična in popolna). Naknadna sprememba dejstev po izdaji odločbi je (lahko) razlog za razveljavitev odločbe tudi po področnem zakonu (t. i. neprava obnova, kot po ZUPJS), medtem ko ZUP za te primere ne določa izrednega pravnega sredstva. V danem primeru se zato '''obvestilo zavezanca ne šteje kot pritožba, ima pa pristojni organ za odločanje dolžnost preveriti navedbe in v primeru njihove utemeljenosti postopek obnoviti po uradni dolžnosti: '''a) po področnem zakonu, če ta tako določa za spremenjena dejstva po izdaji odločbe oziroma b) po ZUP (gl. [[Zak:ZUP#261._.C4.8Dlen|261. člen ZUP]]), če dejstva nepravilno ugotovljena že ob izdaji odločbe.

Če organ, ki je zavezan izpolniti pravico, le-tega ne stori, je treba uvesti postopek za njeno prisilno izpolnitev. Pravica stranke v tem primeru namreč predstavlja obveznost za drug organ, ki pa je le-ta ni prostovoljno izpolnil v predpisanem roku. Vprašanje pa je, ali mora postopek izvršbe sprožiti organ, ki je odločil v upravni zadevi, ali stranka? Odgovor je odvisen od tega, v čigavem interesu se je vodila upravna zadeva. Ker je šlo za odločitev o pravici, se je postopek vodil v interesu stranke, ne v javnem interesu. Glede na to je tudi izvršitev te pravice v interesu stranke in ne v javnem interesu. Posledično mora izvršbo predlagati stranka (tretji odstavek [[Zak:ZUP#286._.C4.8Dlen|286. člena ZUP]]). Predlog bo morala posredovati organu, ki je izdal odločbo. Ta bo ravnal po [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen|290. členu ZUP]] in nato, ker gre za denarno obveznost, odločbo poslal v izterjavo na FURS (drugi odstavek [[Zak:ZUP#289._.C4.8Dlen|289. člena ZUP]]). V sodni praksi je poznan primer, ko je upravni organ dovolil izvršbo brez formalnega predloga stranke. Ta napaka je bila po mnenju Vrhovnega sodišča nato ustrezno sanirana s tem, ko je upravičenec sodeloval pri izvršbi in tako izkazal interes za to, da se izvršba opravi (glej [https://www.sodnapraksa.si/?q=*:*&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&id=2015081111420768 sodbo št. II Ips 125/94 z dne 13.9.1995] ). Vendar pa je razlika med tem primerom in našim primerom v tem, da v našem primeru ne gre za nedenarno obveznost, zato si je težko predstavljati, na kakšen način bi lahko v našem primeru stranka (upravičenec) sodelovala pri izterjavi denarne obveznosti – menimo, da za tako sodelovanje ni ne pravnih ne dejanskih možnosti. 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />]]

[[Category:Vročanje]] [[Category:Obnova_postopka]]

[[Kategorija:Lastnost stranke]]

Položaj organa v postopku, ki je po zakonu zavezan za izpolnitev pravice

2024-06-15T09:45:20Z

Tadejjezernik: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Položaj organa v postopku, ki je po zakonu zavezan za izpolnitev pravice  ==

'''Datum odgovora:''' 13. 2. 2013 in 11. 12. 2013, pregled 11. 12. 2022

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Organ je ugodil zahtevi stranke za priznanje pravice (npr. izplačilo subvencije najemnine). Zavezanec za izvrševanje pravice je drug javnopravni subjekt (npr. občina) kot stranka (upravičenec do subvencije), a odločba se po ustaljeni praksi vroča le stranki, ne pa zavezancu. Zavezanec je v enem od primerov pristojni organ za odločanje o pravici stranki po dveh mesecih od izdaje odločbe obvestil, da stranka vendar ne izpolnjuje pogojev za izvrševanje pravice. Kako naj postopa pristojni organ, ker odločba o priznanju pravice sploh ni bila vročena zavezancu?

Ali naj se odločba najprej vroči zavezanemu subjektu? Katero pravno sredstvo se naj sicer uporabi, saj so navedbe zavezanca o neupravičenem priznanju pravice stranke utemeljene? Kako ravnati, če organ, ki je zavezan izpolniti pravico, le-tega ne stori? Ali izvršbo lahko predlaga organ, ki je odločil v upravni zadevi, ali le upravičenec (stranka)?

== '''Odgovor:''' ==

V upravnem postopku se o materialni pravici, pravni koristi ali obveznosti kot predmetu postopka, odloča z upravnim aktom (upravno odločbo). Stranka lahko začne izvrševati priznano pravico ali pravno korist oziroma mora izpolniti naloženo obveznost, ko odločba postane izvršljiva. Pogoj za nastop izvršljivosti je njena vročitev, saj šele z vročitvijo nastanejo pravne posledice za stranko in organ (več v Jerovšek et al., 2004, ZUP s komentarjem, gl. komentar k [[Zak:ZUP#83._.C4.8Dlen|83. členu ZUP]]).

Po ZUP izvršljivost nastopi z dokončnostjo. Področni zakoni lahko nastop izvršljivosti uredijo tudi drugače, da nastane pred dokončnostjo (z vročitvijo ali celo pošiljanjem oziroma odpremo odločbe, kar je sicer ustavno sporno, ker stranka z odločitvijo sploh ni seznanjena – prim. 37.a člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev] (ZUPJS, Uradni list RS, št. 62/10 in novele), lahko tudi kasneje (s pravnomočnostjo).

Izvršljivost, vezana na dokončnost ali pravnomočnost odločbe, je pogojena z vročitvijo odločbe vsem (glavnim) strankam in ostalim udeležencem, ki imajo bistveno enake procesne pravice in obveznosti kot stranka. Poleg glavne stranke, o pravici ali pravni koristi oziroma obveznosti katere se odloča, so to tudi morebitni stranski udeleženci in zastopniki javnega interesa, ki v postopku varujejo svojo na zakon ali drugi predpis oprto osebno korist oziroma javni interes. Vezava izvršljivosti na dokončni ali pravnomočni učinek upravne odločbe torej samo po sebi predpostavlja '''najprej njeno vročitev vsem udeležencem postopka.'''

Po drugi strani pa vezava izvršljivosti na vročitev pomeni, da za njen nastop ni nujno odločilno, ali je odločba vročena vsem udeležencem postopka. '''Če je predmet upravnega odločanja javnopravna pravica, ki jo stranka uveljavlja nasproti državni ali lokalni oblasti, je namreč do nje upravičena v zakonitem (paricijskem) roku od njene vročitve, ne glede na to, kdaj je vročena morebitnim ostalim '''udeležencem postopka. Enako velja, če je predmet odločanja javnopravna obveznost, ki jo državna ali lokalna oblast naloži stranki, pa je izvršljivost vezana na vročitev; tudi v tem primeru velja, da mora zavezanec izpolniti obveznost v roku, ki začne teči od njegove vročitve, ne glede na vročitev ostalim udeleženem v postopku. '''Kadar je za izpolnitev pravice glavne stranke pristojen drug oblastni organ, ki pri tem izvršuje svojo zakonito pristojnost, je predmet postopka še vedno le javnopravna pravica '''stranke, ne glede na to, da a contrario za zavezani organ to predstavlja obveznost izpolnitve. To '''ne pomeni, da ima za izpolnitev zavezani organ zaradi tega položaj stranke v postopku.''' Drugače bi bilo v primeru, če bi se v upravnem postopku odločalo o obveznosti, ki organu ne pritiče že na podlagi predpisov, ampak izključno na podlagi upravnega akta; v takem primeru bi to pomenilo, da pristojni organ v bistvu odloča o sporu med dvema strankama, a ena od njih je organ ali javnopravna skupnost (tipično občina), ki ima v takem primeru le položaj stranke, ki se v procesnih pravicah ne razlikuje od pravic druge stranke, npr. fizične ali pravne osebe, kjer prva od druge uveljavlja neko pravico. V obravnavanem primeru pa gre za klasično situacijo v upravnem postopku, kjer pristojni organ ugotavlja, ali je stranka upravičena do javnopravne pravice. Zato organ, ki je v okviru svojih zakonitih pristojnosti zavezan za izpolnitev oziroma izvršitev odločbe (npr. izplačilo sredstev), nima položaja (glavne oziroma pasivne) stranke, niti stranskega udeleženca, saj se z upravnim aktom ne odloča o njegovi pravici ali obveznosti, ker ta izhaja iz njegovih zakonitih pristojnosti. Prav tako odločitev ne vpliva na njegov pravni interes, saj zaradi zakonske obveznosti ta ni v ničemer prizadet. in ni nobenega razloga, da bi se tak organ postopka udeleževal kot zastopnik javnega interesa, saj to vlogo opravlja organ, ki odloča o predmetu postopka. '''Praviloma v takih primerih upravni akt določa zgolj upravičenost stranke do javnopravne pravice, ne pa tudi načina njenega izvrševanja, saj je ta določen že v splošnem aktu (zakonu).''' '''Zato vročitev odločbe organu, ki naj jo izvrši, z vidika ZUP ni potrebna in ne vpliva na dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost'''. '''Ta zato tudi nima na voljo pravnih sredstev, s katerimi bi lahko izpodbijal odločitev '''(prim. legitimacijo za pritožbo po merilu posega v pravni položaj subjekta, prvi odstavek [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen|229. člena ZUP]]). Seveda pa je zavezanca treba na primeren način pravočasno seznaniti z vsebino odločbe, ki jo mora izpolniti.

Področni zakoni položaj organov, ki so zavezani za izpolnitev odločbe, lahko urejajo tudi drugače, zato se temu primerno lahko spremeni dolžno postopanje organa. Po ZUPJS so na primer občine zavezane za izplačevanje nekaterih pravic iz javnih sredstev, tudi subvencij najemnin. Zakon jim omogoča vstop v postopek in pridobitev položaja stranke oziroma stranskega udeleženca, hkrati pa jim omejuje pravico do sodelovanja v postopku in pravico do pritožbe, saj z namenom zaščite osebnih podatkov upravičencev, predvideva da se z vsebino odločbe ne seznanijo, ampak le s podatki o višini denarnih sredstev, ki naj jih izplačajo upravičencem (podrobneje o tem v Kovač, P., Remic, M. v Pravna in socialna varnost uveljavljanja pravic iz javnih sredstev – izbrani upravnoprocesni problemi, Dnevi slovenske uprave 2012). Kolikor področni zakon organom, ki so z zakonom zavezani za izpolnitev pravice glavne stranke, daje poseben položaj v postopku, morajo biti z odločitvijo seveda seznanjeni tako, da se jim odločba vroči, če eventuelno zakon ne določa drugačnega načina seznanitve (ta je nujna že zaradi siceršnjega izpolnjevanja obveznosti), in lahko vlagajo pravna sredstva. Zato je v vsakem primeru posebej treba ugotoviti, ali je bil zavezani organ na predpisan način seznanjen z odločitvijo. '''Nadrejeno je torej treba upoštevati posebnosti veljavne področne ureditve in presoditi, a) ali je za seznanitev potrebna vročitev tudi organu ali se ga lahko seznani na drug način (npr. preko informacijskega sistema ali s pisnim obvestilom) ter b) ali je zavezan javnopravni organ/izacija legitimiran za vlaganje pravnih sredstev'''. V odvisnosti od navedenega je treba presojati morebitno odločitev za naknadno vročitev in postopanje z vlogo kot pritožbo itd. V primerih, ko je zavezanec pravico že izvrševal, pa lahko v vsakem primeru vendar domnevamo, da je z odločitvijo seznanjen, zato (ponovna) vročitev ni potrebna.

Opozorilo organa, ki je normativno zavezan za izpolnitev pravice, da stranka ne izpolnjuje pogojev za priznanje, je pri tem ne glede na specifike področne zakonodaje o načinu izvrševanja priznane pravice nedvomno razlog, da pristojni organ po uradni dolžnosti preveri utemeljenost navedb in njihov vpliv na izvršljivo odločbo. Praviloma je naknadna ugotovitev napačnega dejanskega stanja, zaradi katerega je stranki bila priznana pravica, lahko razlog za pritožbo ali obnovo postopka, a je najprej treba razčistiti vprašanje, ali gre za '''a) nova (po izdaji odločbe) ali b) t. i. stara nova dejstva '''([[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen|260. člen ZUP]], to so že pred izdajo odločbe določena dejstva. a šele po izdaji odločbe ugotovljeno, katera so bila resnična in popolna). Naknadna sprememba dejstev po izdaji odločbi je (lahko) razlog za razveljavitev odločbe tudi po področnem zakonu (t. i. neprava obnova, kot po ZUPJS), medtem ko ZUP za te primere ne določa izrednega pravnega sredstva. V danem primeru se zato '''obvestilo zavezanca ne šteje kot pritožba, ima pa pristojni organ za odločanje dolžnost preveriti navedbe in v primeru njihove utemeljenosti postopek obnoviti po uradni dolžnosti: '''a) po področnem zakonu, če ta tako določa za spremenjena dejstva po izdaji odločbe oziroma b) po ZUP (gl. [[Zak:ZUP#261._.C4.8Dlen|261. člen ZUP]]), če dejstva nepravilno ugotovljena že ob izdaji odločbe.

Če organ, ki je zavezan izpolniti pravico, le-tega ne stori, je treba uvesti postopek za njeno prisilno izpolnitev. Pravica stranke v tem primeru namreč predstavlja obveznost za drug organ, ki pa je le-ta ni prostovoljno izpolnil v predpisanem roku. Vprašanje pa je, ali mora postopek izvršbe sprožiti organ, ki je odločil v upravni zadevi, ali stranka? Odgovor je odvisen od tega, v čigavem interesu se je vodila upravna zadeva. Ker je šlo za odločitev o pravici, se je postopek vodil v interesu stranke, ne v javnem interesu. Glede na to je tudi izvršitev te pravice v interesu stranke in ne v javnem interesu. Posledično mora izvršbo predlagati stranka (tretji odstavek [[Zak:ZUP#286._.C4.8Dlen|286. člena ZUP]]). Predlog bo morala posredovati organu, ki je izdal odločbo. Ta bo ravnal po [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen|290. členu ZUP]] in nato, ker gre za denarno obveznost, odločbo poslal v izterjavo na FURS (drugi odstavek [[Zak:ZUP#289._.C4.8Dlen|289. člena ZUP]]). V sodni praksi je poznan primer, ko je upravni organ dovolil izvršbo brez formalnega predloga stranke. Ta napaka je bila po mnenju Vrhovnega sodišča nato ustrezno sanirana s tem, ko je upravičenec sodeloval pri izvršbi in tako izkazal interes za to, da se izvršba opravi (glej [https://www.sodnapraksa.si/?q=*:*&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&id=2015081111420768 sodbo št. II Ips 125/94 z dne 13.9.1995] ). Vendar pa je razlika med tem primerom in našim primerom v tem, da v našem primeru ne gre za nedenarno obveznost, zato si je težko predstavljati, na kakšen način bi lahko v našem primeru stranka (upravičenec) sodelovala pri izterjavi denarne obveznosti – menimo, da za tako sodelovanje ni ne pravnih ne dejanskih možnosti. 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />]]

[[Category:Vročanje]] [[Category:Obnova_postopka]]

[[Kategorija:Lastnost stranke]]