Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Pravna narava dokumenta, ki nima naslova odločba oz. sklep

2024-09-09T08:57:00Z

TK1249: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Pravna narava obvestila - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, dopolnitev 6. 7. 2023, dopolnitev 9. 9. 2024

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je lahko obvestilo (npr. obvestilo o uskladitvi preživnine, ki ga izda CSD na podlagi sodbe in letno objavljenega količnika ali obvestilo po Zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize) konkretni upravni akt in ima pravno naravo odločbe, predvsem glede na posledično pravno varstvo? 

Katere osebne podatke o upravičencu in zavezancu je potrebno navesti v obvestilu o uskladitvi preživnine?

== '''Odgovor:''' ==

Po ugotovljenem dejanskem stanju organ izda odločbo, ki pomeni odločitev o posameznikovi pravici, pravni koristi ali obveznosti. Pravno naravo odločbe, kot posamičnega in konkretnega upravnega akta, ima vsak akt uprave, čeravno se ne imenuje odločba, pa se z njim odloča o pravnem položaju določenega pravnega subjekta. Pri drugačnem poimenovanju (npr. soglasje, dovoljenje, obvestilo) je sicer treba ugotoviti, ali gre le za drugo poimenovanje ali za poseben akt. Vsebina posamičnega in konkretnega upravnega akta predpostavlja odločitev o konkretni pravici, obveznosti ali pravni koristi določenega posameznika. Iz posamičnega upravnega akta morajo torej izhajati njegove bistvene lastnosti, ki so konkretnost, avtoritativnost, pravno učinkovanje in administrativni izvor, torej ni mišljen samo akt, ki je bil izdan v obliki odločbe, temveč vsak akt organa (ne glede na njegovo poimenovanje), s katerim je bilo meritorno odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.

Ko obvestilo predstavlja sredstvo, s katerim organi pridobivajo ali posredujejo podatke, potrebne za izvajanje predpisanih postopkov ali gre za informativno-upravno komuniciranje med organi in upravičenci, '''obvestilo nima izvršilne pravne narave kot odločba'''. Takšna obvestila so ključna pri izvajanju zakonodaje, a ne predstavljajo formalnih pravnih dejanj z izvršilnimi učinki, kar v tovrstnih primerih velja tudi za obvestila po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8737 Zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize] (Ur. l. RS, št. 163/22, 15/23 in 38/24, ZPGOPEK). Ko pa gre pri izdanem obvestilu za '''oblastno, enostransko dejanje organa, ki posega v položaj stranke''' (npr. z obvestilom o zadržanju izplačil sredstev po ZPGOPEK), ima obvestilo kljub svoji obliki naravo '''končne odločitve, ki se lahko izpodbija'''. Oblastno ravnanje oz. dejanje organa odločanja se izrazi v enostranskem poseganju v pravice in pravne interese temu odločanju ali delovanju podrejene osebe v oblikah zapovedi, prepovedi ali ugotovitev, omejevanja ali urejanja javnopravnih razmerij oziroma nalaganja javnopravnih obveznosti. Cilj ravnanja je spremeniti položaj določene osebe oz. doseči s pooblastilom predvidene ali zahtevane učinke (VSRS Sklep [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111402999 I Up 231/2016] z dne 1. 2. 2017). V teh primerih mora organ izvesti celoten ugotovitveni postopek po ZUP (vključno z izdajo odločbe), v katerem ima stranka pravico sodelovati (glej UPRS Sodba in sklep II [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111476197 U 210/2023-35] z dne 04. 04. 2024).

Dejstvo, da neki akt ni bil izdan v obliki odločbe je lahko posledica drugačne - posebne ureditve upravnega odločanja ali pa kaže na nespoštovanje pravil upravnega postopka (glej npr. tudi UPRS Sodba in sklep II [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111476758 U 209/2023-24] za obvestila po ZPGOPEK). V vsakem primeru stranka tak akt lahko izpodbija, enako kot odločbo, čeprav je manko posameznih delov, npr. jasnega in določnega izreka, popolne obrazložitve ali pouka o pravnem sredstvu, lahko bistvena ovira za izvrševanje pravice do pravnega sredstva. Navedena pomanjkljivost ne more povzročiti, da odločba  ne bi obstajala. '''Če je pristojni organ izdal akt v obliki obvestila, to po vsebini predstavlja enako odločitev kot odločba, ki je bila izdana po pravilih ZUP.''' Zato se tak akt izpodbija s pritožbo, z izrednimi pravnimi sredstvi po ZUP, s tožbo v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku, nadalje pa še v postopku ustavne pritožbe pred ustavnim sodiščem, če je kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina, in tudi s tožbo v postopku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu.

Obvestilo o uskladitvi preživnine je skupaj s sodbo izvršilni naslov, ki določa nov znesek že določene preživnine v sodnem postopku, na podlagi objavljenega količnika in se stranka nanj ne more pritožiti. 

Obveznost zavezanca in pravico upravičenca do preživnine določi sodišče s poravnavo, pravnomočno odločbo ali pa zavezanec in upravičenec do preživnine skleneta sporazum v obliki notarskega zapisa. Preživninska obveznost in upravičenost do nje se torej ne odloča v upravnem postopku. Na podlagi tako določene preživnine, vsako leto center za socialno delo (ki je pristojen za odločanje v upravnih zadevah po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 15. členu Družinskega zakonika]), pisno obvesti upravičenca in zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine. To obvestilo, skupaj s poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali notarskim zapisom, predstavlja izvršilni naslov ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 tretji odstavek 198. člena DZ]). Navedeno obvestilo vsebuje novo višino obveznosti zavezanca za preživnino in novo višino pravice upravičenca do preživnine, kar dejansko pomeni, da CSD na podlagi določene preživnine in količnika o uskladitvi, na novo določi višino preživnine, ki jo je zavezanec dolžan plačevati od navedenega datuma na obvestilu dalje, upravičenec pa ima pravico do drugačne višine preživnine od navedenega datuma na obvestilu dalje. Na ta način CSD dejansko odloči o novi višini preživninske obveznosti.  

'''Poimenovanje dokumenta kot obvestilo na vsebinsko opredelitev ne vpliva, bistveno je, ali je z obvestilom oblastno in enostransko poseženo v pravni položaj kogarkoli, v obravnavanem primeru zavezanca in upravičenca do preživnine.''' Temelj za upravičenost, obveznost ter višino je določena z drugim pravnim aktom (poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali notarskim zapisom) in ureja posamično pravno razmerje med upravičencem in zavezancem; obvestilo o uskladitvi pa v to vzpostavljeno pravno razmerje poseže, saj spremeni višino že določene preživnine. Ta je poleg temelja sestavni del pravnega razmerja. Tudi zato je obvestilo CSD, skupaj s poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali notarskim zapisom, izvršilni naslov. Glede na zakonsko pristojnost CSD, da na podlagi normativno določenega količnika za uskladitev preživnine (ki ga določi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti letno v Uradnem listu RS), določi (!) znesek preživnine, '''obvestilo ustreza opredelitvi upravnega akta iz drugega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu'''. V prid takšni interpretaciji govori tudi stališče Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da odločitev, ki temelji na ugotavljanju dejstev, kot v tem primeru iz poravnave, pravnomočne sodne odločbe ali notarskega zapisa, ter uporabi pravnega temelja (DZ in vsakokratnega količnika za uskladitev, objavljenega v Uradnem listu RS), pritiče oblastnemu odločanju o pravici, pravni koristi ali obveznosti ([https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=&caseId=&df=09.12.2022&dt=&af=&at=&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=118566 USRS št. U-I-399/22] z dne 9. 12. 2022), zato je ob ustavnopravni razlagi o obsegu pravice in dolžnosti, treba odločiti z upravnim aktom. V sodni praksi je možno sicer najti stališča, da obvestilo ni upravni akt ([http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111452489 VSRS Sklep I UP 194/2021], [http://www.sodnapraksa.si/?doc-19938 Sklep I Up 956/2005], [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113059579 Sklep I Up 169/2013]), a je '''Vrhovno sodišče Republike Slovenije o vprašanju dovoljenosti pravnega sredstva zoper obvestilo o uskladitvi preživnine dopustilo revizijo, o kateri še ni odločilo, pri čemer se bo moralo opredeliti tudi do omenjenega vprašanja''' ([https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&rowsPerPage=20&page=11051&id=2015081111459019 VSRS Sklep X DoR 144/2022]). Navedena revizija se je dopustila glede vprašanja, ali je obvestilo CSD o uskladitvi preživnine upravni akt, zoper katerega je dovoljeno uporabiti pravna sredstva.

Pri vprašanju, ali gre pri obvestilu za upravni akt je ključno, da je določitev obveznosti in upravičenosti v obvestilu določna, v tem smislu, da '''ni dvoma, na katero zadevo, upravičenca in zavezanca se nanaša in kakšna je višina preživnine'''. V smislu konkretizacije in individualizacije usklajene višine preživnine je na obvestilu navedena nova višina preživnine in '''od kdaj velja''' ter na podlagi katerega '''predhodno obstoječega razmerja '''med navedenim zavezancem in upravičencem. Glede na to, da se z obvestilom o uskladitvi preživnine določa nova višina obveznosti, je potrebno izhajati tudi iz vprašanja pravice do pravnega sredstva zavezanca za plačilo, saj ga pri obvestilu kot takem nima, če pa se obvestilo opredeli kot upravni akt, pa se zaščiti pravica zavezanca in tudi upravičenca do pravnega sredstva. Možno namreč je, da se valorizirana preživninska obveznost določi napačno in brez možnosti pravnega sredstva, zavezanec in upravičenec ne moreta pravilno zavarovati svojih koristi. 

Navedba '''naslova prebivališča upravičenca in zavezanca za izvršljivost ni nujna''', toliko bolj, če je zaradi objektivnih razlogov treba zavarovati kogarkoli od njiju. O tem, ali naj se poleg osebnega imena zapiše rojstni dan ali drug identifikator (npr. EMŠO), je odvisno od potrebe po določnosti in individualizaciji, če bi obstajale različne osebe z istim imenom na istem naslovu. Čeprav ob vezavi višine uskladitve preživnine na temeljno obveznost oziroma akt, s katerim je vzpostavljena, o tem verjetno ne bi bilo dvoma oziroma obvestilo ne bi mogli očitati nedoločnosti, če dan rojstva ali drug identifikator ne bi bila navedena. Obvestilo mora vsebovati še rok uveljavitve obveznosti oziroma dan, od katerega je zavezanec dolžan plačevati usklajen znesek preživnine. Navedba odredbe za vročitev, ki ne vsebuje vsaj osebnega imena in načina vročitve, ni smiselna, ker ne zasleduje namena tovrstnih odredb namenjenih glavnim pisarnam, ki skrbijo za odpremo.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]

Pravna narava dokumenta, ki nima naslova odločba oz. sklep

2024-09-09T08:45:50Z

TK1249: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Pravna narava obvestila - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, dopolnitev 6. 7. 2023, dopolnitev 9. 9. 2024

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je lahko obvestilo (npr. obvestilo o uskladitvi preživnine, ki ga izda CSD na podlagi sodbe in letno objavljenega količnika ali obvestilo po Zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize) konkretni upravni akt in ima pravno naravo odločbe, predvsem glede na posledično pravno varstvo? 

Katere osebne podatke o upravičencu in zavezancu je potrebno navesti v obvestilu o uskladitvi preživnine?

== '''Odgovor:''' ==

Po ugotovljenem dejanskem stanju organ izda odločbo, ki pomeni odločitev o posameznikovi pravici, pravni koristi ali obveznosti. Pravno naravo odločbe, kot posamičnega in konkretnega upravnega akta, ima vsak akt uprave, čeravno se ne imenuje odločba, pa se z njim odloča o pravnem položaju določenega pravnega subjekta. Pri drugačnem poimenovanju (npr. soglasje, dovoljenje, obvestilo) je sicer treba ugotoviti, ali gre le za drugo poimenovanje ali za poseben akt. Vsebina posamičnega in konkretnega upravnega akta predpostavlja odločitev o konkretni pravici, obveznosti ali pravni koristi določenega posameznika. Iz posamičnega upravnega akta morajo torej izhajati njegove bistvene lastnosti, ki so konkretnost, avtoritativnost, pravno učinkovanje in administrativni izvor, torej ni mišljen samo akt, ki je bil izdan v obliki odločbe, temveč vsak akt organa (ne glede na njegovo poimenovanje), s katerim je bilo meritorno odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.

Dejstvo, da neki akt ni bil izdan v obliki odločbe je lahko posledica drugačne - posebne ureditve upravnega odločanja ali pa kaže na nespoštovanje pravil upravnega postopka. V vsakem primeru stranka tak akt lahko izpodbija, enako kot odločbo, čeprav je manko posameznih delov, npr. jasnega in določnega izreka, popolne obrazložitve ali pouka o pravnem sredstvu, lahko bistvena ovira za izvrševanje pravice do pravnega sredstva. Navedena pomanjkljivost ne more povzročiti, da odločba  ne bi obstajala. Če je pristojni organ izdal akt v obliki obvestila, to po vsebini predstavlja enako odločitev kot odločba, ki je bila izdana po pravilih ZUP. Zato se tak akt izpodbija s pritožbo, z izrednimi pravnimi sredstvi po ZUP, s tožbo v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku, nadalje pa še v postopku ustavne pritožbe pred ustavnim sodiščem, če je kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina, in tudi s tožbo v postopku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu.

Obvestilo o uskladitvi preživnine je skupaj s sodbo izvršilni naslov, ki določa nov znesek že določene preživnine v sodnem postopku, na podlagi objavljenega količnika in se stranka nanj ne more pritožiti. 

Obveznost zavezanca in pravico upravičenca do preživnine določi sodišče s poravnavo, pravnomočno odločbo ali pa zavezanec in upravičenec do preživnine skleneta sporazum v obliki notarskega zapisa. Preživninska obveznost in upravičenost do nje se torej ne odloča v upravnem postopku. Na podlagi tako določene preživnine, vsako leto center za socialno delo (ki je pristojen za odločanje v upravnih zadevah po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 15. členu Družinskega zakonika]), pisno obvesti upravičenca in zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine. To obvestilo, skupaj s poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali notarskim zapisom, predstavlja izvršilni naslov ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 tretji odstavek 198. člena DZ]). Navedeno obvestilo vsebuje novo višino obveznosti zavezanca za preživnino in novo višino pravice upravičenca do preživnine, kar dejansko pomeni, da CSD na podlagi določene preživnine in količnika o uskladitvi, na novo določi višino preživnine, ki jo je zavezanec dolžan plačevati od navedenega datuma na obvestilu dalje, upravičenec pa ima pravico do drugačne višine preživnine od navedenega datuma na obvestilu dalje. Na ta način CSD dejansko odloči o novi višini preživninske obveznosti.  

'''Poimenovanje dokumenta kot obvestilo na vsebinsko opredelitev ne vpliva, bistveno je, ali je z obvestilom oblastno in enostransko poseženo v pravni položaj kogarkoli, v obravnavanem primeru zavezanca in upravičenca do preživnine.''' Temelj za upravičenost, obveznost ter višino je določena z drugim pravnim aktom (poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali notarskim zapisom) in ureja posamično pravno razmerje med upravičencem in zavezancem; obvestilo o uskladitvi pa v to vzpostavljeno pravno razmerje poseže, saj spremeni višino že določene preživnine. Ta je poleg temelja sestavni del pravnega razmerja. Tudi zato je obvestilo CSD, skupaj s poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali notarskim zapisom, izvršilni naslov. Glede na zakonsko pristojnost CSD, da na podlagi normativno določenega količnika za uskladitev preživnine (ki ga določi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti letno v Uradnem listu RS), določi (!) znesek preživnine, '''obvestilo ustreza opredelitvi upravnega akta iz drugega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu'''. V prid takšni interpretaciji govori tudi stališče Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da odločitev, ki temelji na ugotavljanju dejstev, kot v tem primeru iz poravnave, pravnomočne sodne odločbe ali notarskega zapisa, ter uporabi pravnega temelja (DZ in vsakokratnega količnika za uskladitev, objavljenega v Uradnem listu RS), pritiče oblastnemu odločanju o pravici, pravni koristi ali obveznosti ([https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=&caseId=&df=09.12.2022&dt=&af=&at=&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=118566 USRS št. U-I-399/22] z dne 9. 12. 2022), zato je ob ustavnopravni razlagi o obsegu pravice in dolžnosti, treba odločiti z upravnim aktom. V sodni praksi je možno sicer najti stališča, da obvestilo ni upravni akt ([http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111452489 VSRS Sklep I UP 194/2021], [http://www.sodnapraksa.si/?doc-19938 Sklep I Up 956/2005], [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113059579 Sklep I Up 169/2013]), a je '''Vrhovno sodišče Republike Slovenije o vprašanju dovoljenosti pravnega sredstva zoper obvestilo o uskladitvi preživnine dopustilo revizijo, o kateri še ni odločilo, pri čemer se bo moralo opredeliti tudi do omenjenega vprašanja''' ([https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&rowsPerPage=20&page=11051&id=2015081111459019 VSRS Sklep X DoR 144/2022]). Navedena revizija se je dopustila glede vprašanja, ali je obvestilo CSD o uskladitvi preživnine upravni akt, zoper katerega je dovoljeno uporabiti pravna sredstva.

Pri vprašanju, ali gre pri obvestilu za upravni akt je ključno, da je določitev obveznosti in upravičenosti v obvestilu določna, v tem smislu, da '''ni dvoma, na katero zadevo, upravičenca in zavezanca se nanaša in kakšna je višina preživnine'''. V smislu konkretizacije in individualizacije usklajene višine preživnine je na obvestilu navedena nova višina preživnine in '''od kdaj velja''' ter na podlagi katerega '''predhodno obstoječega razmerja '''med navedenim zavezancem in upravičencem. Glede na to, da se z obvestilom o uskladitvi preživnine določa nova višina obveznosti, je potrebno izhajati tudi iz vprašanja pravice do pravnega sredstva zavezanca za plačilo, saj ga pri obvestilu kot takem nima, če pa se obvestilo opredeli kot upravni akt, pa se zaščiti pravica zavezanca in tudi upravičenca do pravnega sredstva. Možno namreč je, da se valorizirana preživninska obveznost določi napačno in brez možnosti pravnega sredstva, zavezanec in upravičenec ne moreta pravilno zavarovati svojih koristi. 

Navedba '''naslova prebivališča upravičenca in zavezanca za izvršljivost ni nujna''', toliko bolj, če je zaradi objektivnih razlogov treba zavarovati kogarkoli od njiju. O tem, ali naj se poleg osebnega imena zapiše rojstni dan ali drug identifikator (npr. EMŠO), je odvisno od potrebe po določnosti in individualizaciji, če bi obstajale različne osebe z istim imenom na istem naslovu. Čeprav ob vezavi višine uskladitve preživnine na temeljno obveznost oziroma akt, s katerim je vzpostavljena, o tem verjetno ne bi bilo dvoma oziroma obvestilo ne bi mogli očitati nedoločnosti, če dan rojstva ali drug identifikator ne bi bila navedena. Obvestilo mora vsebovati še rok uveljavitve obveznosti oziroma dan, od katerega je zavezanec dolžan plačevati usklajen znesek preživnine. Navedba odredbe za vročitev, ki ne vsebuje vsaj osebnega imena in načina vročitve, ni smiselna, ker ne zasleduje namena tovrstnih odredb namenjenih glavnim pisarnam, ki skrbijo za odpremo.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]

Pravna narava dokumenta, ki nima naslova odločba oz. sklep

2024-09-09T08:44:46Z

TK1249: /* Zadeva: Pravna narava obvestila - V USKLAJEVANJU */

== '''Zadeva: '''Pravna narava obvestila - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, dopolnitev 6. 7. 2023, dopolnitev 9. 9. 2024

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je lahko obvestilo (obvestilo o uskladitvi preživnine, ki ga izda CSD na podlagi sodbe in letno objavljenega količnika) konkretni upravni akt in ima pravno naravo odločbe, predvsem glede na posledično pravno varstvo? 

Katere osebne podatke o upravičencu in zavezancu je potrebno navesti v obvestilu o uskladitvi preživnine?

== '''Odgovor:''' ==

Po ugotovljenem dejanskem stanju organ izda odločbo, ki pomeni odločitev o posameznikovi pravici, pravni koristi ali obveznosti. Pravno naravo odločbe, kot posamičnega in konkretnega upravnega akta, ima vsak akt uprave, čeravno se ne imenuje odločba, pa se z njim odloča o pravnem položaju določenega pravnega subjekta. Pri drugačnem poimenovanju (npr. soglasje, dovoljenje, obvestilo) je sicer treba ugotoviti, ali gre le za drugo poimenovanje ali za poseben akt. Vsebina posamičnega in konkretnega upravnega akta predpostavlja odločitev o konkretni pravici, obveznosti ali pravni koristi določenega posameznika. Iz posamičnega upravnega akta morajo torej izhajati njegove bistvene lastnosti, ki so konkretnost, avtoritativnost, pravno učinkovanje in administrativni izvor, torej ni mišljen samo akt, ki je bil izdan v obliki odločbe, temveč vsak akt organa (ne glede na njegovo poimenovanje), s katerim je bilo meritorno odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.

Dejstvo, da neki akt ni bil izdan v obliki odločbe je lahko posledica drugačne - posebne ureditve upravnega odločanja ali pa kaže na nespoštovanje pravil upravnega postopka. V vsakem primeru stranka tak akt lahko izpodbija, enako kot odločbo, čeprav je manko posameznih delov, npr. jasnega in določnega izreka, popolne obrazložitve ali pouka o pravnem sredstvu, lahko bistvena ovira za izvrševanje pravice do pravnega sredstva. Navedena pomanjkljivost ne more povzročiti, da odločba  ne bi obstajala. Če je pristojni organ izdal akt v obliki obvestila, to po vsebini predstavlja enako odločitev kot odločba, ki je bila izdana po pravilih ZUP. Zato se tak akt izpodbija s pritožbo, z izrednimi pravnimi sredstvi po ZUP, s tožbo v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku, nadalje pa še v postopku ustavne pritožbe pred ustavnim sodiščem, če je kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina, in tudi s tožbo v postopku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu.

Obvestilo o uskladitvi preživnine je skupaj s sodbo izvršilni naslov, ki določa nov znesek že določene preživnine v sodnem postopku, na podlagi objavljenega količnika in se stranka nanj ne more pritožiti. 

Obveznost zavezanca in pravico upravičenca do preživnine določi sodišče s poravnavo, pravnomočno odločbo ali pa zavezanec in upravičenec do preživnine skleneta sporazum v obliki notarskega zapisa. Preživninska obveznost in upravičenost do nje se torej ne odloča v upravnem postopku. Na podlagi tako določene preživnine, vsako leto center za socialno delo (ki je pristojen za odločanje v upravnih zadevah po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 15. členu Družinskega zakonika]), pisno obvesti upravičenca in zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine. To obvestilo, skupaj s poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali notarskim zapisom, predstavlja izvršilni naslov ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 tretji odstavek 198. člena DZ]). Navedeno obvestilo vsebuje novo višino obveznosti zavezanca za preživnino in novo višino pravice upravičenca do preživnine, kar dejansko pomeni, da CSD na podlagi določene preživnine in količnika o uskladitvi, na novo določi višino preživnine, ki jo je zavezanec dolžan plačevati od navedenega datuma na obvestilu dalje, upravičenec pa ima pravico do drugačne višine preživnine od navedenega datuma na obvestilu dalje. Na ta način CSD dejansko odloči o novi višini preživninske obveznosti.  

'''Poimenovanje dokumenta kot obvestilo na vsebinsko opredelitev ne vpliva, bistveno je, ali je z obvestilom oblastno in enostransko poseženo v pravni položaj kogarkoli, v obravnavanem primeru zavezanca in upravičenca do preživnine.''' Temelj za upravičenost, obveznost ter višino je določena z drugim pravnim aktom (poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali notarskim zapisom) in ureja posamično pravno razmerje med upravičencem in zavezancem; obvestilo o uskladitvi pa v to vzpostavljeno pravno razmerje poseže, saj spremeni višino že določene preživnine. Ta je poleg temelja sestavni del pravnega razmerja. Tudi zato je obvestilo CSD, skupaj s poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali notarskim zapisom, izvršilni naslov. Glede na zakonsko pristojnost CSD, da na podlagi normativno določenega količnika za uskladitev preživnine (ki ga določi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti letno v Uradnem listu RS), določi (!) znesek preživnine, '''obvestilo ustreza opredelitvi upravnega akta iz drugega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu'''. V prid takšni interpretaciji govori tudi stališče Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da odločitev, ki temelji na ugotavljanju dejstev, kot v tem primeru iz poravnave, pravnomočne sodne odločbe ali notarskega zapisa, ter uporabi pravnega temelja (DZ in vsakokratnega količnika za uskladitev, objavljenega v Uradnem listu RS), pritiče oblastnemu odločanju o pravici, pravni koristi ali obveznosti ([https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=&caseId=&df=09.12.2022&dt=&af=&at=&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=118566 USRS št. U-I-399/22] z dne 9. 12. 2022), zato je ob ustavnopravni razlagi o obsegu pravice in dolžnosti, treba odločiti z upravnim aktom. V sodni praksi je možno sicer najti stališča, da obvestilo ni upravni akt ([http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111452489 VSRS Sklep I UP 194/2021], [http://www.sodnapraksa.si/?doc-19938 Sklep I Up 956/2005], [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113059579 Sklep I Up 169/2013]), a je '''Vrhovno sodišče Republike Slovenije o vprašanju dovoljenosti pravnega sredstva zoper obvestilo o uskladitvi preživnine dopustilo revizijo, o kateri še ni odločilo, pri čemer se bo moralo opredeliti tudi do omenjenega vprašanja''' ([https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&rowsPerPage=20&page=11051&id=2015081111459019 VSRS Sklep X DoR 144/2022]). Navedena revizija se je dopustila glede vprašanja, ali je obvestilo CSD o uskladitvi preživnine upravni akt, zoper katerega je dovoljeno uporabiti pravna sredstva.

Pri vprašanju, ali gre pri obvestilu za upravni akt je ključno, da je določitev obveznosti in upravičenosti v obvestilu določna, v tem smislu, da '''ni dvoma, na katero zadevo, upravičenca in zavezanca se nanaša in kakšna je višina preživnine'''. V smislu konkretizacije in individualizacije usklajene višine preživnine je na obvestilu navedena nova višina preživnine in '''od kdaj velja''' ter na podlagi katerega '''predhodno obstoječega razmerja '''med navedenim zavezancem in upravičencem. Glede na to, da se z obvestilom o uskladitvi preživnine določa nova višina obveznosti, je potrebno izhajati tudi iz vprašanja pravice do pravnega sredstva zavezanca za plačilo, saj ga pri obvestilu kot takem nima, če pa se obvestilo opredeli kot upravni akt, pa se zaščiti pravica zavezanca in tudi upravičenca do pravnega sredstva. Možno namreč je, da se valorizirana preživninska obveznost določi napačno in brez možnosti pravnega sredstva, zavezanec in upravičenec ne moreta pravilno zavarovati svojih koristi. 

Navedba '''naslova prebivališča upravičenca in zavezanca za izvršljivost ni nujna''', toliko bolj, če je zaradi objektivnih razlogov treba zavarovati kogarkoli od njiju. O tem, ali naj se poleg osebnega imena zapiše rojstni dan ali drug identifikator (npr. EMŠO), je odvisno od potrebe po določnosti in individualizaciji, če bi obstajale različne osebe z istim imenom na istem naslovu. Čeprav ob vezavi višine uskladitve preživnine na temeljno obveznost oziroma akt, s katerim je vzpostavljena, o tem verjetno ne bi bilo dvoma oziroma obvestilo ne bi mogli očitati nedoločnosti, če dan rojstva ali drug identifikator ne bi bila navedena. Obvestilo mora vsebovati še rok uveljavitve obveznosti oziroma dan, od katerega je zavezanec dolžan plačevati usklajen znesek preživnine. Navedba odredbe za vročitev, ki ne vsebuje vsaj osebnega imena in načina vročitve, ni smiselna, ker ne zasleduje namena tovrstnih odredb namenjenih glavnim pisarnam, ki skrbijo za odpremo.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]

Pravna narava dokumenta, ki nima naslova odločba oz. sklep

2024-09-09T08:43:21Z

TK1249: /* Zadeva: Pravna narava obvestila */

== '''Zadeva: '''Pravna narava obvestila - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, dopolnitev 6. 7. 2023  

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je lahko obvestilo (obvestilo o uskladitvi preživnine, ki ga izda CSD na podlagi sodbe in letno objavljenega količnika) konkretni upravni akt in ima pravno naravo odločbe, predvsem glede na posledično pravno varstvo? 

Katere osebne podatke o upravičencu in zavezancu je potrebno navesti v obvestilu o uskladitvi preživnine?

== '''Odgovor:''' ==

Po ugotovljenem dejanskem stanju organ izda odločbo, ki pomeni odločitev o posameznikovi pravici, pravni koristi ali obveznosti. Pravno naravo odločbe, kot posamičnega in konkretnega upravnega akta, ima vsak akt uprave, čeravno se ne imenuje odločba, pa se z njim odloča o pravnem položaju določenega pravnega subjekta. Pri drugačnem poimenovanju (npr. soglasje, dovoljenje, obvestilo) je sicer treba ugotoviti, ali gre le za drugo poimenovanje ali za poseben akt. Vsebina posamičnega in konkretnega upravnega akta predpostavlja odločitev o konkretni pravici, obveznosti ali pravni koristi določenega posameznika. Iz posamičnega upravnega akta morajo torej izhajati njegove bistvene lastnosti, ki so konkretnost, avtoritativnost, pravno učinkovanje in administrativni izvor, torej ni mišljen samo akt, ki je bil izdan v obliki odločbe, temveč vsak akt organa (ne glede na njegovo poimenovanje), s katerim je bilo meritorno odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.

Dejstvo, da neki akt ni bil izdan v obliki odločbe je lahko posledica drugačne - posebne ureditve upravnega odločanja ali pa kaže na nespoštovanje pravil upravnega postopka. V vsakem primeru stranka tak akt lahko izpodbija, enako kot odločbo, čeprav je manko posameznih delov, npr. jasnega in določnega izreka, popolne obrazložitve ali pouka o pravnem sredstvu, lahko bistvena ovira za izvrševanje pravice do pravnega sredstva. Navedena pomanjkljivost ne more povzročiti, da odločba  ne bi obstajala. Če je pristojni organ izdal akt v obliki obvestila, to po vsebini predstavlja enako odločitev kot odločba, ki je bila izdana po pravilih ZUP. Zato se tak akt izpodbija s pritožbo, z izrednimi pravnimi sredstvi po ZUP, s tožbo v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku, nadalje pa še v postopku ustavne pritožbe pred ustavnim sodiščem, če je kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina, in tudi s tožbo v postopku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu.

Obvestilo o uskladitvi preživnine je skupaj s sodbo izvršilni naslov, ki določa nov znesek že določene preživnine v sodnem postopku, na podlagi objavljenega količnika in se stranka nanj ne more pritožiti. 

Obveznost zavezanca in pravico upravičenca do preživnine določi sodišče s poravnavo, pravnomočno odločbo ali pa zavezanec in upravičenec do preživnine skleneta sporazum v obliki notarskega zapisa. Preživninska obveznost in upravičenost do nje se torej ne odloča v upravnem postopku. Na podlagi tako določene preživnine, vsako leto center za socialno delo (ki je pristojen za odločanje v upravnih zadevah po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 15. členu Družinskega zakonika]), pisno obvesti upravičenca in zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine. To obvestilo, skupaj s poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali notarskim zapisom, predstavlja izvršilni naslov ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 tretji odstavek 198. člena DZ]). Navedeno obvestilo vsebuje novo višino obveznosti zavezanca za preživnino in novo višino pravice upravičenca do preživnine, kar dejansko pomeni, da CSD na podlagi določene preživnine in količnika o uskladitvi, na novo določi višino preživnine, ki jo je zavezanec dolžan plačevati od navedenega datuma na obvestilu dalje, upravičenec pa ima pravico do drugačne višine preživnine od navedenega datuma na obvestilu dalje. Na ta način CSD dejansko odloči o novi višini preživninske obveznosti.  

'''Poimenovanje dokumenta kot obvestilo na vsebinsko opredelitev ne vpliva, bistveno je, ali je z obvestilom oblastno in enostransko poseženo v pravni položaj kogarkoli, v obravnavanem primeru zavezanca in upravičenca do preživnine.''' Temelj za upravičenost, obveznost ter višino je določena z drugim pravnim aktom (poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali notarskim zapisom) in ureja posamično pravno razmerje med upravičencem in zavezancem; obvestilo o uskladitvi pa v to vzpostavljeno pravno razmerje poseže, saj spremeni višino že določene preživnine. Ta je poleg temelja sestavni del pravnega razmerja. Tudi zato je obvestilo CSD, skupaj s poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali notarskim zapisom, izvršilni naslov. Glede na zakonsko pristojnost CSD, da na podlagi normativno določenega količnika za uskladitev preživnine (ki ga določi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti letno v Uradnem listu RS), določi (!) znesek preživnine, '''obvestilo ustreza opredelitvi upravnega akta iz drugega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu'''. V prid takšni interpretaciji govori tudi stališče Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da odločitev, ki temelji na ugotavljanju dejstev, kot v tem primeru iz poravnave, pravnomočne sodne odločbe ali notarskega zapisa, ter uporabi pravnega temelja (DZ in vsakokratnega količnika za uskladitev, objavljenega v Uradnem listu RS), pritiče oblastnemu odločanju o pravici, pravni koristi ali obveznosti ([https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=&caseId=&df=09.12.2022&dt=&af=&at=&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=118566 USRS št. U-I-399/22] z dne 9. 12. 2022), zato je ob ustavnopravni razlagi o obsegu pravice in dolžnosti, treba odločiti z upravnim aktom. V sodni praksi je možno sicer najti stališča, da obvestilo ni upravni akt ([http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111452489 VSRS Sklep I UP 194/2021], [http://www.sodnapraksa.si/?doc-19938 Sklep I Up 956/2005], [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113059579 Sklep I Up 169/2013]), a je '''Vrhovno sodišče Republike Slovenije o vprašanju dovoljenosti pravnega sredstva zoper obvestilo o uskladitvi preživnine dopustilo revizijo, o kateri še ni odločilo, pri čemer se bo moralo opredeliti tudi do omenjenega vprašanja''' ([https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&rowsPerPage=20&page=11051&id=2015081111459019 VSRS Sklep X DoR 144/2022]). Navedena revizija se je dopustila glede vprašanja, ali je obvestilo CSD o uskladitvi preživnine upravni akt, zoper katerega je dovoljeno uporabiti pravna sredstva.

Pri vprašanju, ali gre pri obvestilu za upravni akt je ključno, da je določitev obveznosti in upravičenosti v obvestilu določna, v tem smislu, da '''ni dvoma, na katero zadevo, upravičenca in zavezanca se nanaša in kakšna je višina preživnine'''. V smislu konkretizacije in individualizacije usklajene višine preživnine je na obvestilu navedena nova višina preživnine in '''od kdaj velja''' ter na podlagi katerega '''predhodno obstoječega razmerja '''med navedenim zavezancem in upravičencem. Glede na to, da se z obvestilom o uskladitvi preživnine določa nova višina obveznosti, je potrebno izhajati tudi iz vprašanja pravice do pravnega sredstva zavezanca za plačilo, saj ga pri obvestilu kot takem nima, če pa se obvestilo opredeli kot upravni akt, pa se zaščiti pravica zavezanca in tudi upravičenca do pravnega sredstva. Možno namreč je, da se valorizirana preživninska obveznost določi napačno in brez možnosti pravnega sredstva, zavezanec in upravičenec ne moreta pravilno zavarovati svojih koristi. 

Navedba '''naslova prebivališča upravičenca in zavezanca za izvršljivost ni nujna''', toliko bolj, če je zaradi objektivnih razlogov treba zavarovati kogarkoli od njiju. O tem, ali naj se poleg osebnega imena zapiše rojstni dan ali drug identifikator (npr. EMŠO), je odvisno od potrebe po določnosti in individualizaciji, če bi obstajale različne osebe z istim imenom na istem naslovu. Čeprav ob vezavi višine uskladitve preživnine na temeljno obveznost oziroma akt, s katerim je vzpostavljena, o tem verjetno ne bi bilo dvoma oziroma obvestilo ne bi mogli očitati nedoločnosti, če dan rojstva ali drug identifikator ne bi bila navedena. Obvestilo mora vsebovati še rok uveljavitve obveznosti oziroma dan, od katerega je zavezanec dolžan plačevati usklajen znesek preživnine. Navedba odredbe za vročitev, ki ne vsebuje vsaj osebnega imena in načina vročitve, ni smiselna, ker ne zasleduje namena tovrstnih odredb namenjenih glavnim pisarnam, ki skrbijo za odpremo.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]

Breme pridobivanja podatkov in dokazil v ugotovitvenem postopku

2024-08-19T11:25:50Z

TK1249: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Breme pridobivanja podatkov in dokazil v ugotovitvenem postopku ==

'''Datum odgovora:''' 22. 2. 2024, dopolnitev 19. 8. 2024 - '''V USKLAJEVANJU''' '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je pri organu vložila vlogo za pridobitev pravice iz pristojnosti organa (npr. pri CSD prošnja za pridobitev denarne socialne pomoči). Katere podatke oziroma dokazila v postopku mora posredovati stranka in katere organ pridobiva iz uradnih evidenc (npr. o odprtem TRR pri banki in transakcijah na njem)? Kako postopa organ, če za ugotovitev dejstva, potrebnega za odločanje, ne pridobi podatkov iz uradnih evidenc niti stranka o tem ne more predložiti dokazila?

== '''Odgovor: ''' ==

Ko uradna oseba prejme vlogo za začetek upravnega postopka, mora preveriti, ali je '''vloga popolna in razumljiva''', pri čemer upošteva določbe [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]] (in področne predpise, če ti tako določajo). Če je vloga nerazumljiva ali če k vlogi niso priložene vse zahtevane listine, uradna oseba vložnika pozove k dopolnitvi vloge. Pri uveljavljanju pravic je '''osnovno breme na vložitvi popolne vloge na stranki''', upravni organ pa preveri, ali je zahteva popolna in želena pravica lahko priznana glede na izpolnitev predpisanih pogojev. Nosilec ugotovitvenega in dokaznega bremena je primarno organ, ki postopek vodi (preiskovalno načelo), vendar mora stranka pri tem aktivno sodelovati (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 182-183). Pri tem ni pomembno, ali gre za postopek začet na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti (o tem v nadaljevanju). 

Uradna oseba mora med postopkom ugotavljati relevantno dejansko stanje ([[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člen ZUP]]), stranka pa mora natančno, po resnici in določno navesti dejansko stanje, na katero se njen zahtevek nanaša ([[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člen ZUP]]). Pri tem mora '''stranka''' za svoje navedbe '''predlagati dokaze''' in jih, '''če je le mogoče, predložiti, '''razen če gre za splošno znana dejstva ali organi znana dejstva (npr. podatki v uradnih evidencah, kot določajo 66. in 139. člen ZUP, ali listine, ki se nahajajo pri drugih organih po 175. členu ZUP). Če stranka sama tega ne stori, to od nje zahteva uradna oseba, ki postopek vodi, ne zahteva pa predložitve tistih dokazil, ki jih lahko hitreje in lažje priskrbi organ, ki vodi postopek.

V ugotovitvenem postopku '''upravni organ''' (na podlagi obrazložene zahteve) '''pridobi podatke po uradni dolžnosti tudi od upravljavcev zbirk osebnih podatkov (tudi npr. od bank),''' ki so organu dolžni posredovati podatke, najkasneje v roku '''15 dni''' ([[Zak:ZUP#34. .C4.8Dlen{{!}}34.a člen ZUP]]). Skladno s preiskovalnim načelom si mora tako uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti priskrbeti podatke iz evidenc, če so za odločitev potrebni, zaprošeni naslovnik pa jih mora organu, ki vodi postopek, posredovati v 15 dneh. Teh podatkov oziroma dokazil o njih organ '''ne sme zahtevati od stranke''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člena ZUP]]), saj bi šlo v tem primeru za prekomerno obremenjevanje stranke in s tem za kršitev načel varstva pravic strank in načela ekonomičnosti (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Breme_pridobivanje_podatka_o_bivali%C5%A1%C4%8Du_stranke_za_namen_registra primer 1]).

V tem primeru gre za '''instrukcijski rok''', ki je manj zavezujoč, saj predstavlja navodila ali napotilo organu ali drugemu nosilcu, naj v določenem roku opravi določeno procesno dejanje (v tem primeru, da posreduje podatke). S potekom tega roka organ ne izgubi pooblastila opraviti to dejanje, še vedno '''sme in mora čim prej opraviti dolžno dejanje''' (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 157). Namen določitve instrukcijskega roka je, da se glede na zahtevnost postopka (npr. v inšpekcijskih zadevah) lahko zagotovi daljši rok za opravo procesnega dejanja, in ne, da le-tega po poteku roka ni več mogoče opraviti (VSRS Sodba X [https://sodnapraksa.si/?doc-2012032113073502 Ips 216/2013] z dne 2. 10. 2014). Prekoračitev instrukcijskih rokov po ustaljeni sodni praksi in pravni teoriji na nadaljnji postopek ne vpliva, razen če zakon izrecno določa drugače (UPRS Sodba I [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111426394 U 863/2017-13] z dne 16. 10. 2018). Posledično organ, ki zaproša za podatke iz uradnih evidenc pri zaprošenem organu po preteku v ZUP določenega instrukcijskega roka za posredovanje teh podatkov lahko zgolj '''urgira''' za čimprejšnji odziv in nima formalnih vzvodov vplivati na zaprošeni organ. Upoštevaje dejstvo, da je pristojni organ ne glede to, koliko časa traja, da pridobi podatke od zaprošenega organa, pri odločanju vezan na (sicer prav tako instrukcijski) rok za izdajo končnega akta in njegova prekoračitev vodi v molk organa, se je na ravni vodstev organov smiselno sistemsko dogovoriti za pravočasno posredovanje zaprošenih podatkov. Ko to ni mogoče, pristojnemu organu preostane le prijava na '''Upravno inšpekcijo''', ki  zagotavlja sistemski nadzor nad izvajanjem določb ZUP in z njim povezanih procesnih predpisov, kar zajema tudi spoštovanje instrukcijskih rokov.
Če za ugotovitev nekega dejstva '''ni dovolj drugih dokazov, '''se kot dokazno sredstvo podrejeno lahko uporabi tudi '''izjava stranke''' ([[Zak:ZUP#188. .C4.8Dlen{{!}}188. člen ZUP]]). Preden poda stranka izjavo na zapisnik, jo je v tem primeru treba opozoriti na kazensko in materialno odgovornost, če bi dala lažno izjavo. Tako je izjava lahko odločilni dokaz, ki sicer dopolnjuje in nadgrajuje druge. Tovrstne izjave se ne sme zamenjevati z zaslišanjem stranke kot izvedbo načela kontradiktornosti postopka, pač pa gre v tem primeru za dokazno sredstvo, ki se v postopku presoja po temeljnem načelu proste presoje dokazov (Kovač in Jerovšek, prav tam, str. 203).

Za potrebe odločanja '''o pravicah iz javnih sredstev''' CSD obdeluje tiste podatke, ki jih potrebuje pri odločanju o uveljavljanju pravic po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS; Ur. l. RS, št. 62/10 in nasl., ZUPJS) in Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre. Ur. l. RS, št. 61/10 in nasl.). Podatki za osebe se zbirajo neposredno od osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika in po uradni dolžnosti, iz zbirk podatkov, ki jih v RS vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Torej vlagatelj dokazuje dejstva tudi sam ([[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člen ZUP]]), '''primarno''' pa '''CSD''' v teh postopkih '''pridobiva podatke od v 51. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 ZUPJS]''' oziroma '''61. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 ZSVarPre] navedenih upravljavcev.''' Med temi sta po obeh navedenih pravnih podlagah tudi AJPES, od katerega CSD pridobiva podatke o številki TRR, podatek o statusu računa in podatek o datumu njegovega zaprtja in kreditne institucije, od katerih CSD pridobiva podatke o prometu na TRR, podatke o višini sredstev na varčevalnih računih idr. Več o pridobivanju osebnih podatkov v postopkih pred CSD tudi v [https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_za_CSD_julij2017.pdf Smernicah informacijskega pooblaščenca za centre za socialno delo] (2017).

[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Breme pridobivanja podatkov in dokazil v ugotovitvenem postopku

2024-08-19T11:24:00Z

TK1249: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Breme pridobivanja podatkov in dokazil v ugotovitvenem postopku ==

'''Datum odgovora:''' 22. 2. 2024, dopolnitev 19. 8. 2024 - '''V USKLAJEVANJU''' '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je pri organu vložila vlogo za pridobitev pravice iz pristojnosti organa (npr. pri CSD prošnja za pridobitev denarne socialne pomoči). Katere podatke oziroma dokazila v postopku mora posredovati stranka in katere organ pridobiva iz uradnih evidenc (npr. o odprtem TRR pri banki in transakcijah na njem)? Kako postopa organ, če za ugotovitev dejstva, potrebnega za odločanje, ne pridobi podatkov iz uradnih evidenc niti stranka o tem ne more predložiti dokazila?

== '''Odgovor: ''' ==

Ko uradna oseba prejme vlogo za začetek upravnega postopka, mora preveriti, ali je '''vloga popolna in razumljiva''', pri čemer upošteva določbe [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]] (in področne predpise, če ti tako določajo). Če je vloga nerazumljiva ali če k vlogi niso priložene vse zahtevane listine, uradna oseba vložnika pozove k dopolnitvi vloge. Pri uveljavljanju pravic je '''osnovno breme na vložitvi popolne vloge na stranki''', upravni organ pa preveri, ali je zahteva popolna in želena pravica lahko priznana glede na izpolnitev predpisanih pogojev. Nosilec ugotovitvenega in dokaznega bremena je primarno organ, ki postopek vodi (preiskovalno načelo), vendar mora stranka pri tem aktivno sodelovati (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 182-183). Pri tem ni pomembno, ali gre za postopek začet na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti (o tem v nadaljevanju). 

Uradna oseba mora med postopkom ugotavljati relevantno dejansko stanje ([[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člen ZUP]]), stranka pa mora natančno, po resnici in določno navesti dejansko stanje, na katero se njen zahtevek nanaša ([[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člen ZUP]]). Pri tem mora '''stranka''' za svoje navedbe '''predlagati dokaze''' in jih, '''če je le mogoče, predložiti, '''razen če gre za splošno znana dejstva ali organi znana dejstva (npr. podatki v uradnih evidencah, kot določajo 66. in 139. člen ZUP, ali listine, ki se nahajajo pri drugih organih po 175. členu ZUP). Če stranka sama tega ne stori, to od nje zahteva uradna oseba, ki postopek vodi, ne zahteva pa predložitve tistih dokazil, ki jih lahko hitreje in lažje priskrbi organ, ki vodi postopek.

V ugotovitvenem postopku '''upravni organ''' (na podlagi obrazložene zahteve) '''pridobi podatke po uradni dolžnosti tudi od upravljavcev zbirk osebnih podatkov (tudi npr. od bank),''' ki so organu dolžni posredovati podatke, najkasneje v roku '''15 dni''' ([[Zak:ZUP#34. .C4.8Dlen{{!}}34.a člen ZUP]]). Skladno s preiskovalnim načelom si mora tako uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti priskrbeti podatke iz evidenc, če so za odločitev potrebni, zaprošeni naslovnik pa jih mora organu, ki vodi postopek, posredovati v 15 dneh. Teh podatkov oziroma dokazil o njih organ '''ne sme zahtevati od stranke''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člena ZUP]]), saj bi šlo v tem primeru za prekomerno obremenjevanje stranke in s tem za kršitev načel varstva pravic strank in načela ekonomičnosti (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Breme_pridobivanje_podatka_o_bivali%C5%A1%C4%8Du_stranke_za_namen_registra primer 1]).

V tem primeru gre za '''instrukcijski rok''', ki je manj zavezujoč, saj predstavlja navodila ali napotilo organu ali drugemu nosilcu, naj v določenem roku opravi določeno procesno dejanje (v tem primeru, da posreduje podatke). S potekom tega roka organ ne izgubi pooblastila opraviti to dejanje, še vedno '''sme in mora čim prej opraviti dolžno dejanje''' (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 157). Namen določitve instrukcijskega roka je, da se glede na zahtevnost postopka (npr. v inšpekcijskih zadevah) lahko zagotovi daljši rok za opravo procesnega dejanja, in ne, da le-tega po poteku roka ni več mogoče opraviti (VSRS Sodba X [https://sodnapraksa.si/?doc-2012032113073502 Ips 216/2013] z dne 2. 10. 2014). Prekoračitev instrukcijskih rokov po ustaljeni sodni praksi in pravni teoriji na nadaljnji postopek ne vpliva, razen če zakon izrecno določa drugače (UPRS Sodba I U [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111426394 863/2017-13] z dne 16. 10. 2018). Posledično organ, ki zaproša za podatke iz uradnih evidenc pri zaprošenem organu po preteku v ZUP določenega instrukcijskega roka za posredovanje teh podatkov lahko zgolj '''urgira''' za čimprejšnji odziv in nima formalnih vzvodov vplivati na zaprošeni organ. Upoštevaje dejstvo, da je pristojni organ ne glede to, koliko časa traja, da pridobi podatke od zaprošenega organa, pri odločanju vezan na (sicer prav tako instrukcijski) rok za izdajo končnega akta in njegova prekoračitev vodi v molk organa, se je na ravni vodstev organov smiselno sistemsko dogovoriti za pravočasno posredovanje zaprošenih podatkov. Ko to ni mogoče, pristojnemu organu preostane le prijava na '''Upravno inšpekcijo''', ki  zagotavlja sistemski nadzor nad izvajanjem določb ZUP in z njim povezanih procesnih predpisov, kar zajema tudi spoštovanje instrukcijskih rokov.

Če za ugotovitev nekega dejstva '''ni dovolj drugih dokazov, '''se kot dokazno sredstvo podrejeno lahko uporabi tudi '''izjava stranke''' ([[Zak:ZUP#188. .C4.8Dlen{{!}}188. člen ZUP]]). Preden poda stranka izjavo na zapisnik, jo je v tem primeru treba opozoriti na kazensko in materialno odgovornost, če bi dala lažno izjavo. Tako je izjava lahko odločilni dokaz, ki sicer dopolnjuje in nadgrajuje druge. Tovrstne izjave se ne sme zamenjevati z zaslišanjem stranke kot izvedbo načela kontradiktornosti postopka, pač pa gre v tem primeru za dokazno sredstvo, ki se v postopku presoja po temeljnem načelu proste presoje dokazov (Kovač in Jerovšek, prav tam, str. 203).

Za potrebe odločanja '''o pravicah iz javnih sredstev''' CSD obdeluje tiste podatke, ki jih potrebuje pri odločanju o uveljavljanju pravic po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS; Ur. l. RS, št. 62/10 in nasl., ZUPJS) in Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre. Ur. l. RS, št. 61/10 in nasl.). Podatki za osebe se zbirajo neposredno od osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika in po uradni dolžnosti, iz zbirk podatkov, ki jih v RS vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Torej vlagatelj dokazuje dejstva tudi sam ([[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člen ZUP]]), '''primarno''' pa '''CSD''' v teh postopkih '''pridobiva podatke od v 51. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 ZUPJS]''' oziroma '''61. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 ZSVarPre] navedenih upravljavcev.''' Med temi sta po obeh navedenih pravnih podlagah tudi AJPES, od katerega CSD pridobiva podatke o številki TRR, podatek o statusu računa in podatek o datumu njegovega zaprtja in kreditne institucije, od katerih CSD pridobiva podatke o prometu na TRR, podatke o višini sredstev na varčevalnih računih idr. Več o pridobivanju osebnih podatkov v postopkih pred CSD tudi v [https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_za_CSD_julij2017.pdf Smernicah informacijskega pooblaščenca za centre za socialno delo] (2017).

[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Breme pridobivanja podatkov in dokazil v ugotovitvenem postopku

2024-08-19T11:17:27Z

TK1249: /* Zadeva: Breme pridobivanja podatkov in dokazil v ugotovitvenem postopku */

== '''Zadeva: '''Breme pridobivanja podatkov in dokazil v ugotovitvenem postopku ==

'''Datum odgovora:''' 22. 2. 2024, dopolnitev 19. 8. 2024 - '''V USKLAJEVANJU''' '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je pri organu vložila vlogo za pridobitev pravice iz pristojnosti organa (npr. pri CSD prošnja za pridobitev denarne socialne pomoči). Katere podatke oziroma dokazila v postopku mora posredovati stranka in katere organ pridobiva iz uradnih evidenc (npr. o odprtem TRR pri banki in transakcijah na njem)? Kako postopa organ, če za ugotovitev dejstva, potrebnega za odločanje, ne pridobi podatkov iz uradnih evidenc niti stranka o tem ne more predložiti dokazila?

== '''Odgovor: ''' ==

Ko uradna oseba prejme vlogo za začetek upravnega postopka, mora preveriti, ali je '''vloga popolna in razumljiva''', pri čemer upošteva določbe [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]] (in področne predpise, če ti tako določajo). Če je vloga nerazumljiva ali če k vlogi niso priložene vse zahtevane listine, uradna oseba vložnika pozove k dopolnitvi vloge. Pri uveljavljanju pravic je '''osnovno breme na vložitvi popolne vloge na stranki''', upravni organ pa preveri, ali je zahteva popolna in želena pravica lahko priznana glede na izpolnitev predpisanih pogojev. Nosilec ugotovitvenega in dokaznega bremena je primarno organ, ki postopek vodi (preiskovalno načelo), vendar mora stranka pri tem aktivno sodelovati (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 182-183). Pri tem ni pomembno, ali gre za postopek začet na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti (o tem v nadaljevanju). 

Uradna oseba mora med postopkom ugotavljati relevantno dejansko stanje ([[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člen ZUP]]), stranka pa mora natančno, po resnici in določno navesti dejansko stanje, na katero se njen zahtevek nanaša ([[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člen ZUP]]). Pri tem mora '''stranka''' za svoje navedbe '''predlagati dokaze''' in jih, '''če je le mogoče, predložiti, '''razen če gre za splošno znana dejstva ali organi znana dejstva (npr. podatki v uradnih evidencah, kot določajo 66. in 139. člen ZUP, ali listine, ki se nahajajo pri drugih organih po 175. členu ZUP). Če stranka sama tega ne stori, to od nje zahteva uradna oseba, ki postopek vodi, ne zahteva pa predložitve tistih dokazil, ki jih lahko hitreje in lažje priskrbi organ, ki vodi postopek.

V ugotovitvenem postopku '''upravni organ''' (na podlagi obrazložene zahteve) '''pridobi podatke po uradni dolžnosti tudi od upravljavcev zbirk osebnih podatkov (tudi npr. od bank),''' ki so organu dolžni posredovati podatke, najkasneje v roku '''15 dni''' ([[Zak:ZUP#34. .C4.8Dlen{{!}}34.a člen ZUP]]). Skladno s preiskovalnim načelom si mora tako uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti priskrbeti podatke iz evidenc, če so za odločitev potrebni, zaprošeni naslovnik pa jih mora organu, ki vodi postopek, posredovati v 15 dneh. Teh podatkov oziroma dokazil o njih organ '''ne sme zahtevati od stranke''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člena ZUP]]), saj bi šlo v tem primeru za prekomerno obremenjevanje stranke in s tem za kršitev načel varstva pravic strank in načela ekonomičnosti (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Breme_pridobivanje_podatka_o_bivali%C5%A1%C4%8Du_stranke_za_namen_registra primer 1]).

Če za ugotovitev nekega dejstva '''ni dovolj drugih dokazov, '''se kot dokazno sredstvo podrejeno lahko uporabi tudi '''izjava stranke''' ([[Zak:ZUP#188. .C4.8Dlen{{!}}188. člen ZUP]]). Preden poda stranka izjavo na zapisnik, jo je v tem primeru treba opozoriti na kazensko in materialno odgovornost, če bi dala lažno izjavo. Tako je izjava lahko odločilni dokaz, ki sicer dopolnjuje in nadgrajuje druge. Tovrstne izjave se ne sme zamenjevati z zaslišanjem stranke kot izvedbo načela kontradiktornosti postopka, pač pa gre v tem primeru za dokazno sredstvo, ki se v postopku presoja po temeljnem načelu proste presoje dokazov (Kovač in Jerovšek, prav tam, str. 203).

Za potrebe odločanja '''o pravicah iz javnih sredstev''' CSD obdeluje tiste podatke, ki jih potrebuje pri odločanju o uveljavljanju pravic po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS; Ur. l. RS, št. 62/10 in nasl., ZUPJS) in Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre. Ur. l. RS, št. 61/10 in nasl.). Podatki za osebe se zbirajo neposredno od osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika in po uradni dolžnosti, iz zbirk podatkov, ki jih v RS vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Torej vlagatelj dokazuje dejstva tudi sam ([[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člen ZUP]]), '''primarno''' pa '''CSD''' v teh postopkih '''pridobiva podatke od v 51. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 ZUPJS]''' oziroma '''61. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 ZSVarPre] navedenih upravljavcev.''' Med temi sta po obeh navedenih pravnih podlagah tudi AJPES, od katerega CSD pridobiva podatke o številki TRR, podatek o statusu računa in podatek o datumu njegovega zaprtja in kreditne institucije, od katerih CSD pridobiva podatke o prometu na TRR, podatke o višini sredstev na varčevalnih računih idr. Več o pridobivanju osebnih podatkov v postopkih pred CSD tudi v [https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_za_CSD_julij2017.pdf Smernicah informacijskega pooblaščenca za centre za socialno delo] (2017).

[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vezanost organa na soglasje pri izdaji zbirne odločbe

2024-07-19T14:18:20Z

TK1249: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Vezanost organa na soglasje pri izdaji zbirne odločbe - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 19. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je organ vezan na soglasje, ko se izda zbirna odločba? Ali je v primeru, ko organ ne da soglasja, treba izdati zavrnilno odločbo? 

== '''Odgovor:''' ==

'''Zbirna ali kompleksna odločba''' je odločba, za katero je z zakonom ali drugim predpisom, ki temelji na zakonu, določeno, da '''o zadevi odločata dva ali več organov'''. Vsak od organov mora odločiti o zadevi, medsebojno pa se dogovorijo, kdo izmed njih bo odločbo izdal ([[Zak:ZUP#208. .C4.8Dlen{{!}}208. člen ZUP]]). Zbirna odločba se izda na podlagi soglasja, mnenja ipd. drugega organa oziroma organov. Soglasje je elementarni ali '''akcesorni akt''', ki nima predpisanih sestavnih delov in lahko obsega le izrek, razen v primeru zavrnitve soglasja, ki zahteva tudi obrazložitev (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 219).
Če je z zakonom ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti določeno, da mora pristojni organ pred izdajo odločbe zahtevati mnenje drugega organa, sme izdati odločbo šele potem, ko dobi mnenje drugega organa (četrti odstavek [[Zak:ZUP#209. .C4.8Dlen{{!}}209. člena ZUP]]). V primeru, če je s '''posebnim predpisom''' določeno '''obvezno mnenje''' drugega organa, pa ga je pristojni organ dolžan ne le zahtevati, temveč ga tudi '''upoštevati''' pri odločanju v zadevi. Pri obveznem mnenju gre po eni strani za mnenje izvedenskega organa o določenem strokovnem vprašanju, ki ga pristojni organ sam ne more rešiti, po drugi stran pa za soglasje, ki je potrebno k odločbi (Androjna in Kerševan, 2006, str. 396). Organ, čigar soglasje ali mnenje je potrebno za odločbo, mora dati soglasje oziroma mnenje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je bilo od njega to zahtevano. Če ta organ v tem roku ne sporoči organu, za katerega je določeno, da izda odločbo, niti da daje soglasje niti da ga odreka, se šteje, da je soglasje dal; če pa ne da nobenega mnenja, izda pristojni organ odločbo tudi brez mnenja (peti odstavek 209. člena ZUP, glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravna_Svetovalnica:Pravne_posledice_danega_soglasja_oziroma_obveznega_mnenja_po_preteku_predpisanega_roka primer 1]).
Akcesorni akt sodelujočega organa '''se ne more samostojno izpodbijati s pritožbo''', temveč je možna le '''pritožba zoper zbirno odločbo''', katere sestavni del je to soglasje oziroma mnenje (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 219, glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Re%C5%A1evanje_prito%C5%BEbe_zoper_negativno_odlo%C4%8Dbo,_izdano_na_podlagi_zavrnitve_soglasja_drugega_organa primer 2]).
Organ, ki izdaja odločbo, je načeloma vezan na soglasje drugega organa. '''Kadar tako določa področni predpis, v povezavi z 209. členom ZUP, izdajatelj zbirne odločbe ne sme izdati ugodilne odločbe, če je soglasjedajalec soglasje zavrnil''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Re%C5%A1evanje_prito%C5%BEbe_zoper_negativno_odlo%C4%8Dbo,_izdano_na_podlagi_zavrnitve_soglasja_drugega_organa primer 2]). Kot primer, upravna enota, ki izdaja dovoljenja za prebivanje in delo tujcev, je v teh postopkih vezana na (ne)soglasje Zavoda za zaposlovanje (glej npr. UPRS Sklep [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111467489 III U 246/2021-3] z dne 6. 01. 2022, UPRS Sodba [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111399123 II U 99/2016] z dne 15. 09. 2016).Pri tem pa je bistveno upoštevati tudi določbe področnih predpisov, ki lahko vsebujejo tudi dodatna in drugačna določila kot ZUP. Npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in spr.) glede mnenj v postopku izdaje gradbenih dovoljenj v 47. členu določa možnost razpisa ustne obravnave z namenom uskladitve mnenj in odločanja organa tudi brez mnenja (glej tudi UPRS Sodbo [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111460182 I U 234/2020-17] z dne 11. 2. 2022).
V postopku izdaje zbirne odločbe je bistveno, da kljub vezanosti organa, ki izdaja zbirno odločbo, na soglasje drugega organa, to '''ne pomeni''', da postopek ugotavljanja dejanskega stanja in njegova ocena poteka '''brez sodelovanja strank pred drugim organom''', pač pa gre le za (ne)strinjanje s pričakovano odločitvijo prvega organa, ki temelji na ugotovitvenem postopku tega organa, v katerem so strankam zagotovljena vsa procesna jamstva (glej UPRS Sodbo [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111470273 I U 1885/2019-15] z dne 29. 6. 2022). Če soglasjedajalec ne da soglasja k pričakovani odločitvi (negativni akcesorni akt), prvi organ ne more izdati pozitivne odločbe za stranko, mora pa kljub temu v obrazložitvi negativne zbirne odločbe '''navesti razloge''' za takšno odločitev in dati stranki možnost, da se do njih '''opredeli''', saj so stranki le na tak način zagotovljena procesna jamstva sodelovanja v postopku in spoštovanje ustavnega načela enakega varstva pravic, kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. [https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=ODLU1758&idPredpisaChng=ODLU1758 Up-936/16-29] z dne 2. 3. 2017.
Torej, organ, ki izdaja zbirno odločbo, je vezan na soglasje drugega organa in mora v primeru zavrnitve soglasja izdati zavrnilno odločbo, če brez soglasja ni mogoče izdati zakonite odločbe, kadar tako določa področni predpis.
[[Category: Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna) ]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vezanost organa na soglasje pri izdaji zbirne odločbe

2024-07-19T14:17:49Z

TK1249: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Vezanost organa na soglasje pri izdaji zbirne odločbe - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 19. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je organ vezan na soglasje, ko se izda zbirna odločba? Ali je v primeru, ko organ ne da soglasja, treba izdati zavrnilno odločbo? 

== '''Odgovor:''' ==

'''Zbirna ali kompleksna odločba''' je odločba, za katero je z zakonom ali drugim predpisom, ki temelji na zakonu, določeno, da '''o zadevi odločata dva ali več organov'''. Vsak od organov mora odločiti o zadevi, medsebojno pa se dogovorijo, kdo izmed njih bo odločbo izdal ([[Zak:ZUP#208. .C4.8Dlen{{!}}208. člen ZUP]]). Zbirna odločba se izda na podlagi soglasja, mnenja ipd. drugega organa oziroma organov. Soglasje je elementarni ali '''akcesorni akt''', ki nima predpisanih sestavnih delov in lahko obsega le izrek, razen v primeru zavrnitve soglasja, ki zahteva tudi obrazložitev (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 219).
Če je z zakonom ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti določeno, da mora pristojni organ pred izdajo odločbe zahtevati mnenje drugega organa, sme izdati odločbo šele potem, ko dobi mnenje drugega organa (četrti odstavek [[Zak:ZUP#209. .C4.8Dlen{{!}}209. člena ZUP]]). V primeru, če je s '''posebnim predpisom''' določeno '''obvezno mnenje''' drugega organa, pa ga je pristojni organ dolžan ne le zahtevati, temveč ga tudi '''upoštevati''' pri odločanju v zadevi. Pri obveznem mnenju gre po eni strani za mnenje izvedenskega organa o določenem strokovnem vprašanju, ki ga pristojni organ sam ne more rešiti, po drugi stran pa za soglasje, ki je potrebno k odločbi (Androjna in Kerševan, 2006, str. 396). Organ, čigar soglasje ali mnenje je potrebno za odločbo, mora dati soglasje oziroma mnenje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je bilo od njega to zahtevano. Če ta organ v tem roku ne sporoči organu, za katerega je določeno, da izda odločbo, niti da daje soglasje niti da ga odreka, se šteje, da je soglasje dal; če pa ne da nobenega mnenja, izda pristojni organ odločbo tudi brez mnenja (peti odstavek 209. člena ZUP, glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravna_Svetovalnica:Pravne_posledice_danega_soglasja_oziroma_obveznega_mnenja_po_preteku_predpisanega_roka primer 1]).
Akcesorni akt sodelujočega organa '''se ne more samostojno izpodbijati s pritožbo''', temveč je možna le '''pritožba zoper zbirno odločbo''', katere sestavni del je to soglasje oziroma mnenje (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 219, glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Re%C5%A1evanje_prito%C5%BEbe_zoper_negativno_odlo%C4%8Dbo,_izdano_na_podlagi_zavrnitve_soglasja_drugega_organa primer 2]).
Organ, ki izdaja odločbo, je načeloma vezan na soglasje drugega organa. '''Kadar tako določa področni predpis, v povezavi z 209. členom ZUP, izdajatelj zbirne odločbe ne sme izdati ugodilne odločbe, če je soglasjedajalec soglasje zavrnil''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Re%C5%A1evanje_prito%C5%BEbe_zoper_negativno_odlo%C4%8Dbo,_izdano_na_podlagi_zavrnitve_soglasja_drugega_organa primer 2]). Kot primer, upravna enota, ki izdaja dovoljenja za prebivanje in delo tujcev, je v teh postopkih vezana na (ne)soglasje Zavoda za zaposlovanje (glej npr. UPRS Sklep [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111467489 III U 246/2021-3] z dne 6. 01. 2022, UPRS Sodba [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111399123 II U 99/2016] z dne 15. 09. 2016).Pri tem pa je bistveno upoštevati tudi določbe področnih predpisov, ki lahko vsebujejo tudi dodatna in drugačna določila kot ZUP. Npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in spr.) glede mnenj v postopku izdaje gradbenih dovoljenj v 47. členu določa možnost razpisa ustne obravnave z namenom uskladitve mnenj in odločanja organa tudi brez mnenja (glej tudi UPRS Sodbo [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111460182 I U 234/2020-17] z dne 11. 2. 2022).
V postopku izdaje zbirne odločbe je bistveno, da kljub vezanosti organa, ki izdaja zbirno odločbo, na soglasje drugega organa, to '''ne pomeni''', da postopek ugotavljanja dejanskega stanja in njegova ocena poteka '''brez sodelovanja strank pred drugim organom''', pač pa gre le za (ne)strinjanje s pričakovano odločitvijo prvega organa, ki temelji na ugotovitvenem postopku tega organa, v katerem so strankam zagotovljena vsa procesna jamstva (glej UPRS Sodbo [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111470273 I U 1885/2019-15] z dne 29. 6. 2022). Če soglasjedajalec ne da soglasja k pričakovani odločitvi (negativni akcesorni akt), prvi organ ne more izdati pozitivne odločbe za stranko, mora pa kljub temu v obrazložitvi negativne zbirne odločbe '''navesti razloge''' za takšno odločitev in dati stranki možnost, da se do njih '''opredeli''', saj so stranki le na tak način zagotovljena procesna jamstva sodelovanja v postopku in spoštovanje ustavnega načela enakega varstva pravic, kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. [https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=ODLU1758&idPredpisaChng=ODLU1758 Up-936/16-29] z dne 2. 3. 2017.
Torej, organ, ki izdaja zbirno odločbo, je vezan na soglasje drugega organa in mora v primeru zavrnitve soglasja izdati zavrnilno odločbo, če brez soglasja ni mogoče izdati zakonite odločbe, kadar tako določa področni predpis.


 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vezanost organa na soglasje pri izdaji zbirne odločbe

2024-07-19T14:17:08Z

TK1249: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Vezanost organa na soglasje pri izdaji zbirne odločbe - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 19. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je organ vezan na soglasje, ko se izda zbirna odločba? Ali je v primeru, ko organ ne da soglasja, treba izdati zavrnilno odločbo? 

== '''Odgovor:''' ==

'''Zbirna ali kompleksna odločba''' je odločba, za katero je z zakonom ali drugim predpisom, ki temelji na zakonu, določeno, da '''o zadevi odločata dva ali več organov'''. Vsak od organov mora odločiti o zadevi, medsebojno pa se dogovorijo, kdo izmed njih bo odločbo izdal ([[Zak:ZUP#208. .C4.8Dlen{{!}}208. člen ZUP]]). Zbirna odločba se izda na podlagi soglasja, mnenja ipd. drugega organa oziroma organov. Soglasje je elementarni ali '''akcesorni akt''', ki nima predpisanih sestavnih delov in lahko obsega le izrek, razen v primeru zavrnitve soglasja, ki zahteva tudi obrazložitev (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 219).
Če je z zakonom ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti določeno, da mora pristojni organ pred izdajo odločbe zahtevati mnenje drugega organa, sme izdati odločbo šele potem, ko dobi mnenje drugega organa (četrti odstavek [[Zak:ZUP#209. .C4.8Dlen{{!}}209. člena ZUP]]). V primeru, če je s '''posebnim predpisom''' določeno '''obvezno mnenje''' drugega organa, pa ga je pristojni organ dolžan ne le zahtevati, temveč ga tudi '''upoštevati''' pri odločanju v zadevi. Pri obveznem mnenju gre po eni strani za mnenje izvedenskega organa o določenem strokovnem vprašanju, ki ga pristojni organ sam ne more rešiti, po drugi stran pa za soglasje, ki je potrebno k odločbi (Androjna in Kerševan, 2006, str. 396). Organ, čigar soglasje ali mnenje je potrebno za odločbo, mora dati soglasje oziroma mnenje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je bilo od njega to zahtevano. Če ta organ v tem roku ne sporoči organu, za katerega je določeno, da izda odločbo, niti da daje soglasje niti da ga odreka, se šteje, da je soglasje dal; če pa ne da nobenega mnenja, izda pristojni organ odločbo tudi brez mnenja (peti odstavek 209. člena ZUP, glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravna_Svetovalnica:Pravne_posledice_danega_soglasja_oziroma_obveznega_mnenja_po_preteku_predpisanega_roka primer 1]).
Akcesorni akt sodelujočega organa '''se ne more samostojno izpodbijati s pritožbo''', temveč je možna le '''pritožba zoper zbirno odločbo''', katere sestavni del je to soglasje oziroma mnenje (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 219, glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Re%C5%A1evanje_prito%C5%BEbe_zoper_negativno_odlo%C4%8Dbo,_izdano_na_podlagi_zavrnitve_soglasja_drugega_organa primer 2]).
Organ, ki izdaja odločbo, je načeloma vezan na soglasje drugega organa. '''Kadar tako določa področni predpis, v povezavi z 209. členom ZUP, izdajatelj zbirne odločbe ne sme izdati ugodilne odločbe, če je soglasjedajalec soglasje zavrnil''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Re%C5%A1evanje_prito%C5%BEbe_zoper_negativno_odlo%C4%8Dbo,_izdano_na_podlagi_zavrnitve_soglasja_drugega_organa primer 2]). Kot primer, upravna enota, ki izdaja dovoljenja za prebivanje in delo tujcev, je v teh postopkih vezana na (ne)soglasje Zavoda za zaposlovanje (glej npr. UPRS Sklep [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111467489 III U 246/2021-3] z dne 6. 01. 2022, UPRS Sodba [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111399123 II U 99/2016] z dne 15. 09. 2016).Pri tem pa je bistveno upoštevati tudi določbe področnih predpisov, ki lahko vsebujejo tudi dodatna in drugačna določila kot ZUP. Npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in spr.) glede mnenj v postopku izdaje gradbenih dovoljenj v 47. členu določa možnost razpisa ustne obravnave z namenom uskladitve mnenj in odločanja organa tudi brez mnenja (glej tudi UPRS Sodbo [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111460182 I U 234/2020-17] z dne 11. 2. 2022).
V postopku izdaje zbirne odločbe je bistveno, da kljub vezanosti organa, ki izdaja zbirno odločbo, na soglasje drugega organa, to '''ne pomeni''', da postopek ugotavljanja dejanskega stanja in njegova ocena poteka '''brez sodelovanja strank pred drugim organom''', pač pa gre le za (ne)strinjanje s pričakovano odločitvijo prvega organa, ki temelji na ugotovitvenem postopku tega organa, v katerem so strankam zagotovljena vsa procesna jamstva (glej UPRS Sodbo [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111470273 I U 1885/2019-15] z dne 29. 6. 2022). Če soglasjedajalec ne da soglasja k pričakovani odločitvi (negativni akcesorni akt), prvi organ ne more izdati pozitivne odločbe za stranko, mora pa kljub temu v obrazložitvi negativne zbirne odločbe '''navesti razloge''' za takšno odločitev in dati stranki možnost, da se do njih '''opredeli''', saj so stranki le na tak način zagotovljena procesna jamstva sodelovanja v postopku in spoštovanje ustavnega načela enakega varstva pravic, kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. [https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=ODLU1758&idPredpisaChng=ODLU1758 Up-936/16-29] z dne 2. 3. 2017.
Torej, organ, ki izdaja zbirno odločbo, je vezan na soglasje drugega organa in mora v primeru zavrnitve soglasja izdati zavrnilno odločbo, če brez soglasja ni mogoče izdati zakonite odločbe, kadar tako določa področni predpis.

[[Category: Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vezanost organa na soglasje pri izdaji zbirne odločbe

2024-07-19T14:15:49Z

TK1249: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Vezanost organa na soglasje pri izdaji zbirne odločbe - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 19. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je organ vezan na soglasje, ko se izda zbirna odločba? Ali je v primeru, ko organ ne da soglasja, treba izdati zavrnilno odločbo? 

== '''Odgovor:''' ==

'''Zbirna ali kompleksna odločba''' je odločba, za katero je z zakonom ali drugim predpisom, ki temelji na zakonu, določeno, da '''o zadevi odločata dva ali več organov'''. Vsak od organov mora odločiti o zadevi, medsebojno pa se dogovorijo, kdo izmed njih bo odločbo izdal ([[Zak:ZUP#208. .C4.8Dlen{{!}}208. člen ZUP]]). Zbirna odločba se izda na podlagi soglasja, mnenja ipd. drugega organa oziroma organov. Soglasje je elementarni ali '''akcesorni akt''', ki nima predpisanih sestavnih delov in lahko obsega le izrek, razen v primeru zavrnitve soglasja, ki zahteva tudi obrazložitev (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 219).
Če je z zakonom ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti določeno, da mora pristojni organ pred izdajo odločbe zahtevati mnenje drugega organa, sme izdati odločbo šele potem, ko dobi mnenje drugega organa (četrti odstavek [[Zak:ZUP#209. .C4.8Dlen{{!}}209. člena ZUP]]). V primeru, če je s '''posebnim predpisom''' določeno '''obvezno mnenje''' drugega organa, pa ga je pristojni organ dolžan ne le zahtevati, temveč ga tudi '''upoštevati''' pri odločanju v zadevi. Pri obveznem mnenju gre po eni strani za mnenje izvedenskega organa o določenem strokovnem vprašanju, ki ga pristojni organ sam ne more rešiti, po drugi stran pa za soglasje, ki je potrebno k odločbi (Androjna in Kerševan, 2006, str. 396). Organ, čigar soglasje ali mnenje je potrebno za odločbo, mora dati soglasje oziroma mnenje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je bilo od njega to zahtevano. Če ta organ v tem roku ne sporoči organu, za katerega je določeno, da izda odločbo, niti da daje soglasje niti da ga odreka, se šteje, da je soglasje dal; če pa ne da nobenega mnenja, izda pristojni organ odločbo tudi brez mnenja (peti odstavek 209. člena ZUP, glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravna_Svetovalnica:Pravne_posledice_danega_soglasja_oziroma_obveznega_mnenja_po_preteku_predpisanega_roka primer 1]).
Akcesorni akt sodelujočega organa '''se ne more samostojno izpodbijati s pritožbo''', temveč je možna le '''pritožba zoper zbirno odločbo''', katere sestavni del je to soglasje oziroma mnenje (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 219, glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Re%C5%A1evanje_prito%C5%BEbe_zoper_negativno_odlo%C4%8Dbo,_izdano_na_podlagi_zavrnitve_soglasja_drugega_organa primer 2]).
Organ, ki izdaja odločbo, je načeloma vezan na soglasje drugega organa. '''Kadar tako določa področni predpis, v povezavi z 209. členom ZUP, izdajatelj zbirne odločbe ne sme izdati ugodilne odločbe, če je soglasjedajalec soglasje zavrnil''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Re%C5%A1evanje_prito%C5%BEbe_zoper_negativno_odlo%C4%8Dbo,_izdano_na_podlagi_zavrnitve_soglasja_drugega_organa primer 2]). Kot primer, upravna enota, ki izdaja dovoljenja za prebivanje in delo tujcev, je v teh postopkih vezana na (ne)soglasje Zavoda za zaposlovanje (glej npr. UPRS Sklep [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111467489 III U 246/2021-3] z dne 6. 01. 2022, UPRS Sodba [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111399123 II U 99/2016] z dne 15. 09. 2016).Pri tem pa je bistveno upoštevati tudi določbe področnih predpisov, ki lahko vsebujejo tudi dodatna in drugačna določila kot ZUP. Npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in spr.) glede mnenj v postopku izdaje gradbenih dovoljenj v 47. členu določa možnost razpisa ustne obravnave z namenom uskladitve mnenj in odločanja organa tudi brez mnenja (glej tudi UPRS Sodbo [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111460182 I U 234/2020-17] z dne 11. 2. 2022).
V postopku izdaje zbirne odločbe je bistveno, da kljub vezanosti organa, ki izdaja zbirno odločbo, na soglasje drugega organa, to '''ne pomeni''', da postopek ugotavljanja dejanskega stanja in njegova ocena poteka '''brez sodelovanja strank pred drugim organom''', pač pa gre le za (ne)strinjanje s pričakovano odločitvijo prvega organa, ki temelji na ugotovitvenem postopku tega organa, v katerem so strankam zagotovljena vsa procesna jamstva (glej UPRS Sodbo [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111470273 I U 1885/2019-15] z dne 29. 6. 2022). Če soglasjedajalec ne da soglasja k pričakovani odločitvi (negativni akcesorni akt), prvi organ ne more izdati pozitivne odločbe za stranko, mora pa kljub temu v obrazložitvi negativne zbirne odločbe '''navesti razloge''' za takšno odločitev in dati stranki možnost, da se do njih '''opredeli''', saj so stranki le na tak način zagotovljena procesna jamstva sodelovanja v postopku in spoštovanje ustavnega načela enakega varstva pravic, kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. [https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=ODLU1758&idPredpisaChng=ODLU1758 Up-936/16-29] z dne 2. 3. 2017.
Torej, organ, ki izdaja zbirno odločbo, je vezan na soglasje drugega organa in mora v primeru zavrnitve soglasja izdati zavrnilno odločbo, če brez soglasja ni mogoče izdati zakonite odločbe, kadar tako določa področni predpis.

[[Category: Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vezanost organa na soglasje pri izdaji zbirne odločbe

2024-07-19T14:14:39Z

TK1249: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Vezanost organa na soglasje pri izdaji zbirne odločbe - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 19. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je organ vezan na soglasje, ko se izda zbirna odločba? Ali je v primeru, ko organ ne da soglasja, treba izdati zavrnilno odločbo? 

== '''Odgovor:''' ==

'''Zbirna ali kompleksna odločba''' je odločba, za katero je z zakonom ali drugim predpisom, ki temelji na zakonu, določeno, da '''o zadevi odločata dva ali več organov'''. Vsak od organov mora odločiti o zadevi, medsebojno pa se dogovorijo, kdo izmed njih bo odločbo izdal ([[Zak:ZUP#208. .C4.8Dlen{{!}}208. člen ZUP]]). Zbirna odločba se izda na podlagi soglasja, mnenja ipd. drugega organa oziroma organov. Soglasje je elementarni ali '''akcesorni akt''', ki nima predpisanih sestavnih delov in lahko obsega le izrek, razen v primeru zavrnitve soglasja, ki zahteva tudi obrazložitev (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 219).
Če je z zakonom ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti določeno, da mora pristojni organ pred izdajo odločbe zahtevati mnenje drugega organa, sme izdati odločbo šele potem, ko dobi mnenje drugega organa (četrti odstavek [[Zak:ZUP#209. .C4.8Dlen{{!}}209. člena ZUP]]). V primeru, če je s '''posebnim predpisom''' določeno '''obvezno mnenje''' drugega organa, pa ga je pristojni organ dolžan ne le zahtevati, temveč ga tudi '''upoštevati''' pri odločanju v zadevi. Pri obveznem mnenju gre po eni strani za mnenje izvedenskega organa o določenem strokovnem vprašanju, ki ga pristojni organ sam ne more rešiti, po drugi stran pa za soglasje, ki je potrebno k odločbi (Androjna in Kerševan, 2006, str. 396). Organ, čigar soglasje ali mnenje je potrebno za odločbo, mora dati soglasje oziroma mnenje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je bilo od njega to zahtevano. Če ta organ v tem roku ne sporoči organu, za katerega je določeno, da izda odločbo, niti da daje soglasje niti da ga odreka, se šteje, da je soglasje dal; če pa ne da nobenega mnenja, izda pristojni organ odločbo tudi brez mnenja (peti odstavek 209. člena ZUP, glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravna_Svetovalnica:Pravne_posledice_danega_soglasja_oziroma_obveznega_mnenja_po_preteku_predpisanega_roka primer 1]).
Akcesorni akt sodelujočega organa '''se ne more samostojno izpodbijati s pritožbo''', temveč je možna le '''pritožba zoper zbirno odločbo''', katere sestavni del je to soglasje oziroma mnenje (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 219, glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Re%C5%A1evanje_prito%C5%BEbe_zoper_negativno_odlo%C4%8Dbo,_izdano_na_podlagi_zavrnitve_soglasja_drugega_organa primer 2]).
Organ, ki izdaja odločbo, je načeloma vezan na soglasje drugega organa. '''Kadar tako določa področni predpis, v povezavi z 209. členom ZUP, izdajatelj zbirne odločbe ne sme izdati ugodilne odločbe, če je soglasjedajalec soglasje zavrnil''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Re%C5%A1evanje_prito%C5%BEbe_zoper_negativno_odlo%C4%8Dbo,_izdano_na_podlagi_zavrnitve_soglasja_drugega_organa primer 2]). Kot primer, upravna enota, ki izdaja dovoljenja za prebivanje in delo tujcev, je v teh postopkih vezana na (ne)soglasje Zavoda za zaposlovanje (glej npr. UPRS Sklep [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111467489 III U 246/2021-3] z dne 6. 01. 2022, UPRS Sodba [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111399123 II U 99/2016] z dne 15. 09. 2016).Pri tem pa je bistveno upoštevati tudi določbe področnih predpisov, ki lahko vsebujejo tudi dodatna in drugačna določila kot ZUP. Npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in spr.) glede mnenj v postopku izdaje gradbenih dovoljenj v 47. členu določa možnost razpisa ustne obravnave z namenom uskladitve mnenj in odločanja organa tudi brez mnenja (glej tudi UPRS Sodbo [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111460182 I U 234/2020-17] z dne 11. 2. 2022).
V postopku izdaje zbirne odločbe je bistveno, da kljub vezanosti organa, ki izdaja zbirno odločbo, na soglasje drugega organa, to '''ne pomeni''', da postopek ugotavljanja dejanskega stanja in njegova ocena poteka '''brez sodelovanja strank pred drugim organom''', pač pa gre le za (ne)strinjanje s pričakovano odločitvijo prvega organa, ki temelji na ugotovitvenem postopku tega organa, v katerem so strankam zagotovljena vsa procesna jamstva (glej UPRS Sodbo [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111470273 I U 1885/2019-15] z dne 29. 6. 2022). Če soglasjedajalec ne da soglasja k pričakovani odločitvi (negativni akcesorni akt), prvi organ ne more izdati pozitivne odločbe za stranko, mora pa kljub temu v obrazložitvi negativne zbirne odločbe '''navesti razloge''' za takšno odločitev in dati stranki možnost, da se do njih '''opredeli''', saj so stranki le na tak način zagotovljena procesna jamstva sodelovanja v postopku in spoštovanje ustavnega načela enakega varstva pravic, kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. [https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=ODLU1758&idPredpisaChng=ODLU1758 Up-936/16-29] z dne 2. 3. 2017.
Torej, organ, ki izdaja zbirno odločbo, je vezan na soglasje drugega organa in mora v primeru zavrnitve soglasja izdati zavrnilno odločbo, če brez soglasja ni mogoče izdati zakonite odločbe, kadar tako določa področni predpis.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vezanost organa na soglasje pri izdaji zbirne odločbe

2024-07-19T14:12:44Z

TK1249: /* Zadeva: Vezanost organa na soglasje pri izdaji zbirne odločbe - V USKLAJEVANJU */

== '''Zadeva: ''' Vezanost organa na soglasje pri izdaji zbirne odločbe - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 19. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je organ vezan na soglasje, ko se izda zbirna odločba? Ali je v primeru, ko organ ne da soglasja, treba izdati zavrnilno odločbo? 

== '''Odgovor:''' ==

'''Zbirna ali kompleksna odločba''' je odločba, za katero je z zakonom ali drugim predpisom, ki temelji na zakonu, določeno, da '''o zadevi odločata dva ali več organov'''. Vsak od organov mora odločiti o zadevi, medsebojno pa se dogovorijo, kdo izmed njih bo odločbo izdal ([[Zak:ZUP#208. .C4.8Dlen{{!}}208. člen ZUP]]). Zbirna odločba se izda na podlagi soglasja, mnenja ipd. drugega organa oziroma organov. Soglasje je elementarni ali '''akcesorni akt''', ki nima predpisanih sestavnih delov in lahko obsega le izrek, razen v primeru zavrnitve soglasja, ki zahteva tudi obrazložitev (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 219).Če je z zakonom ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti določeno, da mora pristojni organ pred izdajo odločbe zahtevati mnenje drugega organa, sme izdati odločbo šele potem, ko dobi mnenje drugega organa (četrti odstavek [[Zak:ZUP#209. .C4.8Dlen{{!}}209. člena ZUP]]). V primeru, če je s '''posebnim predpisom''' določeno '''obvezno mnenje''' drugega organa, pa ga je pristojni organ dolžan ne le zahtevati, temveč ga tudi '''upoštevati''' pri odločanju v zadevi. Pri obveznem mnenju gre po eni strani za mnenje izvedenskega organa o določenem strokovnem vprašanju, ki ga pristojni organ sam ne more rešiti, po drugi stran pa za soglasje, ki je potrebno k odločbi (Androjna in Kerševan, 2006, str. 396). Organ, čigar soglasje ali mnenje je potrebno za odločbo, mora dati soglasje oziroma mnenje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je bilo od njega to zahtevano. Če ta organ v tem roku ne sporoči organu, za katerega je določeno, da izda odločbo, niti da daje soglasje niti da ga odreka, se šteje, da je soglasje dal; če pa ne da nobenega mnenja, izda pristojni organ odločbo tudi brez mnenja (peti odstavek 209. člena ZUP, glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravna_Svetovalnica:Pravne_posledice_danega_soglasja_oziroma_obveznega_mnenja_po_preteku_predpisanega_roka primer 1]).Akcesorni akt sodelujočega organa '''se ne more samostojno izpodbijati s pritožbo''', temveč je možna le '''pritožba zoper zbirno odločbo''', katere sestavni del je to soglasje oziroma mnenje (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 219, glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Re%C5%A1evanje_prito%C5%BEbe_zoper_negativno_odlo%C4%8Dbo,_izdano_na_podlagi_zavrnitve_soglasja_drugega_organa primer 2]).

Organ, ki izdaja odločbo, je načeloma vezan na soglasje drugega organa. '''Kadar tako določa področni predpis, v povezavi z 209. členom ZUP, izdajatelj zbirne odločbe ne sme izdati ugodilne odločbe, če je soglasjedajalec soglasje zavrnil''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Re%C5%A1evanje_prito%C5%BEbe_zoper_negativno_odlo%C4%8Dbo,_izdano_na_podlagi_zavrnitve_soglasja_drugega_organa primer 2]). Kot primer, upravna enota, ki izdaja dovoljenja za prebivanje in delo tujcev, je v teh postopkih vezana na (ne)soglasje Zavoda za zaposlovanje (glej npr. UPRS Sklep [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111467489 III U 246/2021-3] z dne 6. 01. 2022, UPRS Sodba [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111399123 II U 99/2016] z dne 15. 09. 2016).Pri tem pa je bistveno upoštevati tudi določbe področnih predpisov, ki lahko vsebujejo tudi dodatna in drugačna določila kot ZUP. Npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in spr.) glede mnenj v postopku izdaje gradbenih dovoljenj v 47. členu določa možnost razpisa ustne obravnave z namenom uskladitve mnenj in odločanja organa tudi brez mnenja (glej tudi UPRS Sodbo [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111460182 I U 234/2020-17] z dne 11. 2. 2022).V postopku izdaje zbirne odločbe je bistveno, da kljub vezanosti organa, ki izdaja zbirno odločbo, na soglasje drugega organa, to '''ne pomeni''', da postopek ugotavljanja dejanskega stanja in njegova ocena poteka '''brez sodelovanja strank pred drugim organom''', pač pa gre le za (ne)strinjanje s pričakovano odločitvijo prvega organa, ki temelji na ugotovitvenem postopku tega organa, v katerem so strankam zagotovljena vsa procesna jamstva (glej UPRS Sodbo [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111470273 I U 1885/2019-15] z dne 29. 6. 2022). Če soglasjedajalec ne da soglasja k pričakovani odločitvi (negativni akcesorni akt), prvi organ ne more izdati pozitivne odločbe za stranko, mora pa kljub temu v obrazložitvi negativne zbirne odločbe '''navesti razloge''' za takšno odločitev in dati stranki možnost, da se do njih '''opredeli''', saj so stranki le na tak način zagotovljena procesna jamstva sodelovanja v postopku in spoštovanje ustavnega načela enakega varstva pravic, kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. [https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=ODLU1758&idPredpisaChng=ODLU1758 Up-936/16-29] z dne 2. 3. 2017.Torej, organ, ki izdaja zbirno odločbo, je vezan na soglasje drugega organa in mora v primeru zavrnitve soglasja izdati zavrnilno odločbo, če brez soglasja ni mogoče izdati zakonite odločbe, kadar tako določa področni predpis.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vezanost organa na soglasje pri izdaji zbirne odločbe

2024-07-19T14:10:22Z

TK1249: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Vezanost organa na soglasje pri izdaji zbirne odločbe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 19. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je organ vezan na soglasje, ko se izda zbirna odločba? Ali je v primeru, ko organ ne da soglasja, treba izdati zavrnilno odločbo? 

== '''Odgovor:''' ==

'''Zbirna ali kompleksna odločba''' je odločba, za katero je z zakonom ali drugim predpisom, ki temelji na zakonu, določeno, da '''o zadevi odločata dva ali več organov'''. Vsak od organov mora odločiti o zadevi, medsebojno pa se dogovorijo, kdo izmed njih bo odločbo izdal ([[Zak:ZUP#208. .C4.8Dlen{{!}}208. člen ZUP]]). Zbirna odločba se izda na podlagi soglasja, mnenja ipd. drugega organa oziroma organov. Soglasje je elementarni ali '''akcesorni akt''', ki nima predpisanih sestavnih delov in lahko obsega le izrek, razen v primeru zavrnitve soglasja, ki zahteva tudi obrazložitev (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 219).Če je z zakonom ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti določeno, da mora pristojni organ pred izdajo odločbe zahtevati mnenje drugega organa, sme izdati odločbo šele potem, ko dobi mnenje drugega organa (četrti odstavek [[Zak:ZUP#209. .C4.8Dlen{{!}}209. člena ZUP]]). V primeru, če je s '''posebnim predpisom''' določeno '''obvezno mnenje''' drugega organa, pa ga je pristojni organ dolžan ne le zahtevati, temveč ga tudi '''upoštevati''' pri odločanju v zadevi. Pri obveznem mnenju gre po eni strani za mnenje izvedenskega organa o določenem strokovnem vprašanju, ki ga pristojni organ sam ne more rešiti, po drugi stran pa za soglasje, ki je potrebno k odločbi (Androjna in Kerševan, 2006, str. 396). Organ, čigar soglasje ali mnenje je potrebno za odločbo, mora dati soglasje oziroma mnenje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je bilo od njega to zahtevano. Če ta organ v tem roku ne sporoči organu, za katerega je določeno, da izda odločbo, niti da daje soglasje niti da ga odreka, se šteje, da je soglasje dal; če pa ne da nobenega mnenja, izda pristojni organ odločbo tudi brez mnenja (peti odstavek 209. člena ZUP, glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravna_Svetovalnica:Pravne_posledice_danega_soglasja_oziroma_obveznega_mnenja_po_preteku_predpisanega_roka primer 1]).Akcesorni akt sodelujočega organa '''se ne more samostojno izpodbijati s pritožbo''', temveč je možna le '''pritožba zoper zbirno odločbo''', katere sestavni del je to soglasje oziroma mnenje (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 219, glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Re%C5%A1evanje_prito%C5%BEbe_zoper_negativno_odlo%C4%8Dbo,_izdano_na_podlagi_zavrnitve_soglasja_drugega_organa primer 2]).

Organ, ki izdaja odločbo, je načeloma vezan na soglasje drugega organa. '''Kadar tako določa področni predpis, v povezavi z 209. členom ZUP, izdajatelj zbirne odločbe ne sme izdati ugodilne odločbe, če je soglasjedajalec soglasje zavrnil''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Re%C5%A1evanje_prito%C5%BEbe_zoper_negativno_odlo%C4%8Dbo,_izdano_na_podlagi_zavrnitve_soglasja_drugega_organa primer 2]). Kot primer, upravna enota, ki izdaja dovoljenja za prebivanje in delo tujcev, je v teh postopkih vezana na (ne)soglasje Zavoda za zaposlovanje (glej npr. UPRS Sklep [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111467489 III U 246/2021-3] z dne 6. 01. 2022, UPRS Sodba [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111399123 II U 99/2016] z dne 15. 09. 2016).Pri tem pa je bistveno upoštevati tudi določbe področnih predpisov, ki lahko vsebujejo tudi dodatna in drugačna določila kot ZUP. Npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in spr.) glede mnenj v postopku izdaje gradbenih dovoljenj v 47. členu določa možnost razpisa ustne obravnave z namenom uskladitve mnenj in odločanja organa tudi brez mnenja (glej tudi UPRS Sodbo [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111460182 I U 234/2020-17] z dne 11. 2. 2022).V postopku izdaje zbirne odločbe je bistveno, da kljub vezanosti organa, ki izdaja zbirno odločbo, na soglasje drugega organa, to '''ne pomeni''', da postopek ugotavljanja dejanskega stanja in njegova ocena poteka '''brez sodelovanja strank pred drugim organom''', pač pa gre le za (ne)strinjanje s pričakovano odločitvijo prvega organa, ki temelji na ugotovitvenem postopku tega organa, v katerem so strankam zagotovljena vsa procesna jamstva (glej UPRS Sodbo [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111470273 I U 1885/2019-15] z dne 29. 6. 2022). Če soglasjedajalec ne da soglasja k pričakovani odločitvi (negativni akcesorni akt), prvi organ ne more izdati pozitivne odločbe za stranko, mora pa kljub temu v obrazložitvi negativne zbirne odločbe '''navesti razloge''' za takšno odločitev in dati stranki možnost, da se do njih '''opredeli''', saj so stranki le na tak način zagotovljena procesna jamstva sodelovanja v postopku in spoštovanje ustavnega načela enakega varstva pravic, kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. [https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=ODLU1758&idPredpisaChng=ODLU1758 Up-936/16-29] z dne 2. 3. 2017.Torej, organ, ki izdaja zbirno odločbo, je vezan na soglasje drugega organa in mora v primeru zavrnitve soglasja izdati zavrnilno odločbo, če brez soglasja ni mogoče izdati zakonite odločbe, kadar tako določa področni predpis.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vezanost organa na soglasje pri izdaji zbirne odločbe

2024-07-19T13:47:53Z

TK1249: /* Vprašanje: */

Vezanost organa na soglasje pri izdaji zbirne odločbe

2024-07-19T13:46:58Z

TK1249: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */

== '''Zadeva: ''' Vezanost organa na soglasje pri izdaji zbirne odločbe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 19. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vezanost organa na soglasje pri izdaji zbirne odločbe

2024-07-19T13:44:23Z

TK1249: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Breme obvestila o rešitvi predhodnega vprašanja

2024-06-12T19:43:15Z

TK1249: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Breme obvestila o rešitvi predhodnega vprašanja - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 20. 6. 2013, pregled 15. 1. 2023, dopolnitev 12. 6. 2024 '''status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Organ je pri reševanju vloge naletel na predhodno vprašanje, ki je v pristojnosti drugega organa (sodišča). Kako naj organ ve, da je pri pristojnem organu (sodišču) rešeno predhodno vprašanje, ko gre pri reševanju le-tega za postopek po uradni dolžnosti? Kako naj postopa organ, da čimprej reši zadevo, ki je za čas reševanja predhodnega vprašanja prekinjena? Ali lahko organ v izreku sklepa o prekinitvi naloži organu, ki rešuje predhodno vprašanje, da ga o zaključku postopka obvesti?

== '''Odgovor:''' ==

Predhodno vprašanje je samostojno pravno vprašanje, na katerega naleti upravni organ in od katerega rešitve je odvisna odločitev o upravni zadevi, sodi pa v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa. Predhodno vprašanje mora biti rešeno pred odločitvijo o glavni zadevi in neposredno vpliva nanjo. Predhodno vprašanje lahko rešuje organ sam ali organ, ki je pristojen za to vprašanje (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 187, 188). 

'''V kolikor organ predhodnega vprašanja ne rešuje sam, postopek obvezno prekine s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba'''.Upravni organ mora (po)čakati na odločitev pristojnega organa. V času prekinitve postopka matični postopek miruje in roki ne tečejo, kot določa tretji odstavek [[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. člena ZUP]]. Postopek o glavni stvari se nadaljuje šele, ko je predhodno vprašanje rešeno z dokončno ali pravnomočno odločbo ([[Zak:ZUP#152. .C4.8Dlen{{!}}152.člen ZUP]]), odvisno, od tega, kako je organ odredil sklepom o prekinitvi.

V zvezi z uvedbo postopka pri drugem organu je potrebno ločiti dva primera:

*ali je za rešitev predhodnega vprašanja potreben postopek, '''ki ga je mogoče uvesti samo po uradni dolžnosti''',
*ali pa je potreben postopek, ki se '''lahko uvede le na podlagi zahteve stranke''' (več o tem Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 321).
'''V prvem primeru bo upravni organ drugemu organu (oz. sodišču) predlagal oz. podal pobudo''', naj ta uvede postopek reševanja predhodnega vprašanja, v drugem primeru, ko pa se postopek lahko uvede le na podlagi zahteve stranke, pa '''organ s sklepom o prekinitvi (v izreku) stranki naloži, da pri pristojnem organu zahteva uvedbo postopka'''. Ker gre v slednjem primeru za postopek v interesu stranke, organ stranki v sklepu o prekinitvi postopka '''določi tudi rok, v katerem mora ta postopek pri pristojnem organu sprožiti in organu predložiti dokazilo o vložitvi vloge'''. Ravno tako mora biti stranka v sklepu opozorjena na posledice, v kolikor zahtevanega dejanja ne opravi. Posledica neizpolnjevanja obveznosti, določenih s takim sklepom, je fikcija umika zahteve – šteje se, da je stranka umaknila zahtevek, zato organ matični postopek ustavi s sklepom po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#151._.C4.8Dlen{{!}}151. člena ZUP]].

V primeru, da zahtevek za uvedbo matičnega upravnega postopka poda stranka oz. je rešitev predhodnega vprašanja v strankinem interesu, upravni organ drugemu pristojnemu organu (sodišču) v sklepu, naslovljenemu na stranko, ne more naložiti, da ga obvesti o zaključku postopka, saj je to interes in zato breme stranke.

Organ torej ne more zavezati stranke k rešitvi predhodnega vprašanja pri drugem pristojnem organu v (predpisanem) roku dveh mesecev, saj gre za postopanje izven vpliva stranke. Stranki se naloži le, da mora v določenem roku '''vložiti zahtevo''' pri tem organu, koliko časa pa bo tekel ta postopek, je stvar pristojnega organa. Če pristojni organ o zahtevi stranke ne odloči v dveh mesecih, lahko stranka vloži pritožbo zaradi molka (drugega) organa po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#222. .C4.8Dlen{{!}}222. člena ZUP]] (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa,_%C4%8De_predhodno_vpra%C5%A1anje_ni_re%C5%A1eno_v_dveh_mesecih primer 1]).

Če se postopek začne po '''uradni dolžnosti''', upravni organ drugemu organu (sodišču) prav tako '''ne more naložiti, da ga o zaključku postopka obvesti''', saj drugi organ v okviru svojih pristojnosti na pobudo prvega ni vezan postopka niti uvesti, kaj šele dokončati v interesu matičnega postopka. Takšno navodilo organa bi prav tako predstavljalo kršitev načela samostojnosti organov oziroma v primeru navodila sodišču kršitev ustavnega načela delitve oblasti.

A brez pravnomočne odločitve sodišča ali drugega pristojnega organa za predhodno vprašanje, upravni organ matičnega upravnega postopka ne more nadaljevati in končati, če je s prekinitvijo sklenil, da ga sam ne bo reševal ali pa ga po ZUP sploh ne sme sam reševati (npr. ugotavljanje očetovstva). Zato lahko - oziroma sčasoma že mora - uradna oseba, ki vodi postopek, če in ko predvideva, da obstaja možnost, da je predhodno vprašanje že rešeno, pa o tem ni dobila obvestila pristojnega organa ali stranke same, pozvati organ, ki je predhodno vprašanje reševal, da jo '''seznani z dejstvom, ali je o tem že izdana dokončna ali pravnomočna odločba'''. Podatek o še tekočem ali že pravnomočno končanem sodnem postopku torej uradna oseba upravnega organa pridobi od sodišča ali drugega upravnega organa '''po uradni dolžnosti, o poizvedbi in podani informaciji pa napravi uradni zaznamek''' po drugem odstavku [[Zak:ZUP#74._.C4.8Dlen{{!}}74. člena ZUP]].

Čeprav ZUP postopanja matičnega organa v teh primerih sicer ne ureja, pa iz splošnih načel varstva pravic strank in varstva javnih koristi izhaja, da je organ tudi sam dolžan preverjati stanje predhodnega vprašanja pri pristojnem organu. Če je predpisan ali običajni rok odločanja pri organu, ki rešuje predhodno vprašanje, že potekel, je smiselno, da matični organ preveri, ali postopek še teče ali je že izdan končni akt in ali je ta že dokončen oz. pravnomočen (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nadaljevanje_postopka,_%C4%8De_organ_ni_obve%C5%A1%C4%8Den_o_pravnomo%C4%8Dni_re%C5%A1itvi_predhodnega_vpra%C5%A1anja primer 2]).

Če povzamemo navedeno, sledi, da organ v izreku sklepa o prekinitvi postopka, '''drugemu organu ne sme naložiti, da ga obvesti '''o zaključku postopka, '''lahko pa po določenem času poda organu poizvedbo''' o morebitnem končanju zadeve, kot izhaja neposredno tudi iz petega odstavka [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen{{!}}225. člen ZUP]]. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />  

[[Category:Predhodno_vprašanje_in_prekinitev_postopka]]

Breme obvestila o rešitvi predhodnega vprašanja

2024-06-12T19:31:58Z

TK1249: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Breme obvestila o rešitvi predhodnega vprašanja - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 20. 6. 2013, pregled 15. 1. 2023, dopolnitev 12. 6. 2024 '''status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Organ je pri reševanju vloge naletel na predhodno vprašanje, ki je v pristojnosti drugega organa (sodišča). Kako naj organ ve, da je pri pristojnem organu (sodišču) rešeno predhodno vprašanje, ko gre pri reševanju le-tega za postopek po uradni dolžnosti? Kako naj postopa organ, da čimprej reši zadevo, ki je za čas reševanja predhodnega vprašanja prekinjena? Ali lahko organ v izreku sklepa o prekinitvi naloži organu, ki rešuje predhodno vprašanje, da ga o zaključku postopka obvesti?

== '''Odgovor:''' ==

Predhodno vprašanje je samostojno pravno vprašanje, na katerega naleti upravni organ in od katerega rešitve je odvisna odločitev o upravni zadevi, sodi pa v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 159). Predhodno vprašanje mora biti rešeno pred odločitvijo o glavni zadevi in neposredno vpliva nanjo. Predhodno vprašanje lahko rešuje organ sam ali organ, ki je pristojen za to vprašanje ([[Zak:ZUP#147._.C4.8Dlen|147. člen ZUP]]).

'''V kolikor organ predhodnega vprašanja ne rešuje sam, postopek obvezno prekine s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba'''. Postopek o glavni stvari se nadaljuje šele, ko je predhodno vprašanje rešeno z dokončno ali pravnomočno (v sodnih postopkih je edina merodajna pravnomočnost) odločbo ([[Zak:ZUP#152._.C4.8Dlen|152. člen ZUP]]), odvisno, od tega, kako je organ odredil sklepom o prekinitvi.

V zvezi z uvedbo postopka pri drugem organu je potrebno ločiti dva primera:

*ali je za rešitev predhodnega vprašanja potreben postopek, '''ki ga je mogoče uvesti samo po uradni dolžnosti''',
*ali pa je potreben postopek, ki se '''lahko uvede le na podlagi zahteve stranke''' (več o tem Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 321).

'''V prvem primeru bo upravni organ drugemu organu (oz. sodišču) predlagal oz. podal pobudo''', naj ta uvede postopek reševanja predhodnega vprašanja, v drugem primeru, ko pa se postopek lahko uvede le na podlagi zahteve stranke, pa '''organ s sklepom o prekinitvi (v izreku) stranki naloži, da pri pristojnem organu zahteva uvedbo postopka'''. Ker gre v slednjem primeru za postopek v interesu stranke, organ stranki v sklepu o prekinitvi postopka '''določi tudi rok, v katerem mora ta postopek pri pristojnem organu sprožiti in organu predložiti dokazilo o vložitvi vloge'''. Ravno tako mora biti stranka v sklepu opozorjena na posledice, v kolikor zahtevanega dejanja ne opravi. Posledica neizpolnjevanja obveznosti, določenih s takim sklepom, je fikcija umika zahteve – šteje se, da je stranka umaknila zahtevek, zato organ matični postopek ustavi s sklepom po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#151._.C4.8Dlen|151. člena ZUP]].

V primeru, da zahtevek za uvedbo matičnega upravnega postopka poda stranka oz. je rešitev predhodnega vprašanja v strankinem interesu, upravni organ drugemu pristojnemu organu (sodišču) v sklepu, naslovljenemu na stranko, ne more naložiti, da ga obvesti o zaključku postopka, saj je to interes in zato breme stranke.

Če se postopek začne po uradni dolžnosti, upravni organ drugemu organu (sodišču) prav tako ne more naložiti, da ga o zaključku postopka obvesti, saj drugi organ v okviru svojih pristojnosti na pobudo prvega ni vezan postopka niti uvesti, kaj šele dokončati v interesu matičnega postopka.

A brez pravnomočne odločitve sodišča ali drugega pristojnega organa za predhodno vprašanje, upravni organ matičnega upravnega postopka ne more nadaljevati in končati, če je s prekinitvijo sklenil, da ga sam ne bo reševal ali pa ga po ZUP sploh ne sme sam reševati (npr. ugotavljanje očetovstva). Zato lahko - oziroma sčasoma že mora - uradna oseba, ki vodi postopek, če in ko predvideva, da obstaja možnost, da je predhodno vprašanje že rešeno, pa o tem ni dobila obvestila pristojnega organa ali stranke same, pozvati organ, ki je predhodno vprašanje reševal, da jo '''seznani z dejstvom, ali je o tem že izdana dokončna ali pravnomočna odločba'''. Podatek o še tekočem ali že pravnomočno končanem sodnem postopku torej uradna oseba upravnega organa pridobi od sodišča ali drugega upravnega organa '''po uradni dolžnosti, o poizvedbi in podani informaciji pa napravi uradni zaznamek''' po drugem odstavku [[Zak:ZUP#74._.C4.8Dlen|74. člena ZUP]]. 

Če povzamemo navedeno, sledi, da organ v izreku sklepa o prekinitvi postopka, '''drugemu organu ne sme naložiti, da ga obvesti '''o zaključku postopka, '''lahko pa po določenem času poda organu poizvedbo''' o morebitnem končanju zadeve, kot izhaja neposredno tudi iz petega odstavka [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen|225. člen ZUP]]. 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />  

[[Category:Predhodno_vprašanje_in_prekinitev_postopka]]

Breme obvestila o rešitvi predhodnega vprašanja

2024-06-12T19:30:12Z

TK1249: /* Zadeva: Breme obvestila o rešitvi predhodnega vprašanja */

== '''Zadeva: '''Breme obvestila o rešitvi predhodnega vprašanja - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 20. 6. 2013, pregled 15. 1. 2023, dopolnitev 12. 6. 2024 '''status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Organ je pri reševanju vloge naletel na predhodno vprašanje, ki je v pristojnosti drugega organa (sodišča). Ali lahko organ v izreku sklepa o prekinitvi naloži organu, ki rešuje predhodno vprašanje, da ga o zaključku postopka obvesti? 

== '''Odgovor:''' ==

Predhodno vprašanje je samostojno pravno vprašanje, na katerega naleti upravni organ in od katerega rešitve je odvisna odločitev o upravni zadevi, sodi pa v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 159). Predhodno vprašanje mora biti rešeno pred odločitvijo o glavni zadevi in neposredno vpliva nanjo. Predhodno vprašanje lahko rešuje organ sam ali organ, ki je pristojen za to vprašanje ([[Zak:ZUP#147._.C4.8Dlen|147. člen ZUP]]).

'''V kolikor organ predhodnega vprašanja ne rešuje sam, postopek obvezno prekine s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba'''. Postopek o glavni stvari se nadaljuje šele, ko je predhodno vprašanje rešeno z dokončno ali pravnomočno (v sodnih postopkih je edina merodajna pravnomočnost) odločbo ([[Zak:ZUP#152._.C4.8Dlen|152. člen ZUP]]), odvisno, od tega, kako je organ odredil sklepom o prekinitvi.

V zvezi z uvedbo postopka pri drugem organu je potrebno ločiti dva primera:

*ali je za rešitev predhodnega vprašanja potreben postopek, '''ki ga je mogoče uvesti samo po uradni dolžnosti''',
*ali pa je potreben postopek, ki se '''lahko uvede le na podlagi zahteve stranke''' (več o tem Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 321).

'''V prvem primeru bo upravni organ drugemu organu (oz. sodišču) predlagal oz. podal pobudo''', naj ta uvede postopek reševanja predhodnega vprašanja, v drugem primeru, ko pa se postopek lahko uvede le na podlagi zahteve stranke, pa '''organ s sklepom o prekinitvi (v izreku) stranki naloži, da pri pristojnem organu zahteva uvedbo postopka'''. Ker gre v slednjem primeru za postopek v interesu stranke, organ stranki v sklepu o prekinitvi postopka '''določi tudi rok, v katerem mora ta postopek pri pristojnem organu sprožiti in organu predložiti dokazilo o vložitvi vloge'''. Ravno tako mora biti stranka v sklepu opozorjena na posledice, v kolikor zahtevanega dejanja ne opravi. Posledica neizpolnjevanja obveznosti, določenih s takim sklepom, je fikcija umika zahteve – šteje se, da je stranka umaknila zahtevek, zato organ matični postopek ustavi s sklepom po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#151._.C4.8Dlen|151. člena ZUP]].

V primeru, da zahtevek za uvedbo matičnega upravnega postopka poda stranka oz. je rešitev predhodnega vprašanja v strankinem interesu, upravni organ drugemu pristojnemu organu (sodišču) v sklepu, naslovljenemu na stranko, ne more naložiti, da ga obvesti o zaključku postopka, saj je to interes in zato breme stranke.

Če se postopek začne po uradni dolžnosti, upravni organ drugemu organu (sodišču) prav tako ne more naložiti, da ga o zaključku postopka obvesti, saj drugi organ v okviru svojih pristojnosti na pobudo prvega ni vezan postopka niti uvesti, kaj šele dokončati v interesu matičnega postopka.

A brez pravnomočne odločitve sodišča ali drugega pristojnega organa za predhodno vprašanje, upravni organ matičnega upravnega postopka ne more nadaljevati in končati, če je s prekinitvijo sklenil, da ga sam ne bo reševal ali pa ga po ZUP sploh ne sme sam reševati (npr. ugotavljanje očetovstva). Zato lahko - oziroma sčasoma že mora - uradna oseba, ki vodi postopek, če in ko predvideva, da obstaja možnost, da je predhodno vprašanje že rešeno, pa o tem ni dobila obvestila pristojnega organa ali stranke same, pozvati organ, ki je predhodno vprašanje reševal, da jo '''seznani z dejstvom, ali je o tem že izdana dokončna ali pravnomočna odločba'''. Podatek o še tekočem ali že pravnomočno končanem sodnem postopku torej uradna oseba upravnega organa pridobi od sodišča ali drugega upravnega organa '''po uradni dolžnosti, o poizvedbi in podani informaciji pa napravi uradni zaznamek''' po drugem odstavku [[Zak:ZUP#74._.C4.8Dlen|74. člena ZUP]]. 

Če povzamemo navedeno, sledi, da organ v izreku sklepa o prekinitvi postopka, '''drugemu organu ne sme naložiti, da ga obvesti '''o zaključku postopka, '''lahko pa po določenem času poda organu poizvedbo''' o morebitnem končanju zadeve, kot izhaja neposredno tudi iz petega odstavka [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen|225. člen ZUP]]. 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />  

[[Category:Predhodno_vprašanje_in_prekinitev_postopka]]

Obrazložitev kot (ne)obvezen del sestavine odločbe

2024-05-24T16:17:42Z

TK1249: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Obrazložitev kot (ne)obvezen del sestavine odločbe - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 24. 5. 2024 '''Status uporabnika: '''drugo

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je ideja o pripravi posebnega zakona, ki predvideva specialno pravilo, da bi se obrazložitev odločbe morala sestaviti le, če bi po vročitvi stranka napovedala pravno sredstvo, sprejemljiva?

== '''Odgovor:''' ==

Upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, morajo postopati po ZUP, kadar v upravnih zadevah odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank ([[Zak:ZUP#1. .C4.8Dlen{{!}}1. člen ZUP]]). ZUP v [[ZaK:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu]] določa subsidiarno rabo ZUP, kar pomeni, da lahko posamezna področja poseben zakon ureja drugače, kot so urejena z ZUP. Na področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona. Po določbah ZUP se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (prvi in drugi odstavek [[ZaK:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člena ZUP]]). Upravni postopek se smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadevah, v kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom ([[ZaK:ZUP#4. .C4.8Dlen{{!}}4. člen ZUP]]).
ZUP v [[ZaK:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. členu]] in nadaljnjih (do [[ZaK:ZUP#218. .C4.8Dlen{{!}}218. člena ZUP]]), določa sestavne dele odločb. To so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in ki je odločbo izdala (tretji odstavek [[ZaK:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]], za podrobnejši opis delov odločbe glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe Primer 1]). Obrazložitev je po ZUP obvezni del odločbe, vendar lahko posebni zakoni, kot je npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških](ZP-1, Ur. l. RS, št. 7/2003 in novele), predvidevajo drugačne postopkovne ureditve. ZP-1 določa obrazložitev odločbe kot obvezno sestavino odločbe le takrat, ko stranka pravočasno napove zahtevo za sodno varstvo. Kadar zahteva ni napovedana, odločba nima obrazložitve (glej Čas et al., Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem in upoštevanimi spremembami do novele ZP-1J, 2018). '''Posebni zakon pod določenimi pogoji lahko določi, da se obrazložitev odločbe sestavi le, če stranka po vročitvi odločbe napove pravno sredstvo, o čemer mora biti ustrezno poučena v pouku o pravnem sredstvu'''. V nasprotnem primeru organ izda odločbo brez obrazložitve. Če zahteva za obrazložitev ni podana oziroma ni podana v predpisanem roku, se šteje, da se je stranka pravnim sredstvom odpovedala. Pri tem je bistveno, da je stranki oziroma osebi s pravnim interesom dan ustrezen rok za napoved pravnega sredstva (npr. 8 dni), organ pa nato izda odločbo z obrazložitvijo, ki jo vroči vsem upravičencem do zahteve, četudi pravnega sredstva sicer niso napovedali (59.a člen ZP-1). Roku za napoved pravnega sredstva sledi še ustrezen rok za izdajo obrazložene odločbe (npr. 30 dni) in rok za vložitev pravnega sredstva (npr. 8 dni). Obrazložitev se šteje za del pravice do poštenega obravnavanja, saj je le na podlagi obrazložitve mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nepopolna_obrazlo%C5%BEitev primer 2]). Na podlagi obrazložitve stranka ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa, pritožbeni oziroma pristojni organ pa lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane pritožbe (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 225).  
Po [[ZaK:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. členu ZUP]] ima stranka zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico do pritožbe. Samo z zakonom je mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah ni dovoljena pritožba ([[ZaK:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člen ZUP]]). Stranka mora biti v pouku o pravnem sredstvu opozorjena na možnosti pritožbe zoper odločbe in možnosti začetka upravnega spora oziroma drugega postopka pred sodiščem.

[[Category: Sestavine odločbe/sklepa po ZUP (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk, podpis/žig) in UUP]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Obrazložitev kot (ne)obvezen del sestavine odločbe

2024-05-24T16:07:57Z

TK1249: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Obrazložitev kot (ne)obvezen del sestavine odločbe - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 24. 5. 2024 '''Status uporabnika: '''drugo

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je ideja o pripravi posebnega zakona, ki predvideva specialno pravilo, da bi se obrazložitev odločbe morala sestaviti le, če bi po vročitvi stranka napovedala pravno sredstvo, sprejemljiva?

== '''Odgovor:''' ==

Upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, morajo postopati po ZUP, kadar v upravnih zadevah odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank ([[Zak:ZUP#1. .C4.8Dlen{{!}}1. člen ZUP]]). ZUP v [[ZaK:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu]] določa subsidiarno rabo ZUP, kar pomeni, da lahko posamezna področja poseben zakon ureja drugače, kot so urejena z ZUP. Na področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona. Po določbah ZUP se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (prvi in drugi odstavek [[ZaK:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člena ZUP]]). Upravni postopek se smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadevah, v kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom ([[ZaK:ZUP#4. .C4.8Dlen{{!}}4. člen ZUP]]).
ZUP v [[ZaK:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. členu]] in nadaljnjih (do [[ZaK:ZUP#218. .C4.8Dlen{{!}}218. člena ZUP]]), določa sestavne dele odločb. To so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in ki je odločbo izdala (tretji odstavek [[ZaK:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]], za podrobnejši opis delov odločbe glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe Primer 1]). Obrazložitev je po ZUP obvezni del odločbe, vendar lahko posebni zakoni, kot je npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških](ZP-1, Ur. l. RS, št. 7/2003 in novele), predvidevajo drugačne postopkovne ureditve. ZP-1 določa obrazložitev odločbe kot obvezno sestavino odločbe le takrat, ko stranka pravočasno napove zahtevo za sodno varstvo. Kadar zahteva ni napovedana, odločba nima obrazložitve (glej Čas et al., Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem in upoštevanimi spremembami do novele ZP-1J, 2018). '''Posebni zakon pod določenimi pogoji lahko določi, da se obrazložitev odločbe sestavi le, če stranka po vročitvi odločbe napove pravno sredstvo, o čemer mora biti ustrezno poučena v pouku o pravnem sredstvu'''. V nasprotnem primeru organ izda odločbo brez obrazložitve. Če zahteva za obrazložitev ni podana oziroma ni podana v predpisanem roku, se šteje, da se je stranka pravnim sredstvom odpovedala. Pri tem je bistveno, da je stranki oziroma osebi s pravnim interesom dan ustrezen rok za napoved pravnega sredstva (npr. 8 dni), organ pa nato izda odločbo z obrazložitvijo, ki jo vroči vsem upravičencem do zahteve, četudi pravnega sredstva sicer niso napovedali (59.a člen ZP-1). Roku za napoved pravnega sredstva sledi še ustrezen rok za izdajo obrazložene odločbe (npr. 30 dni) in rok za vložitev pravnega sredstva (npr. 8 dni). Obrazložitev se šteje za del pravice do poštenega obravnavanja, saj je le na podlagi obrazložitve mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nepopolna_obrazlo%C5%BEitev primer 2]). Na podlagi obrazložitve stranka ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa, pritožbeni oziroma pristojni organ pa lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane pritožbe (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 225).  
Po [[ZaK:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. členu ZUP]] ima stranka zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico do pritožbe. Samo z zakonom je mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah ni dovoljena pritožba ([[ZaK:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člen ZUP]]). Stranka mora biti v pouku o pravnem sredstvu opozorjena na možnosti pritožbe zoper odločbe in možnosti začetka upravnega spora oziroma drugega postopka pred sodiščem.
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Obrazložitev kot (ne)obvezen del sestavine odločbe

2024-05-24T16:06:47Z

TK1249: /* Zadeva: Obrazložitev kot (ne)obvezen del sestavine odločbe - V USKLAJEVANJU */

== '''Zadeva: Obrazložitev kot (ne)obvezen del sestavine odločbe - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 24. 5. 2024 '''Status uporabnika: '''drugo

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je ideja o pripravi posebnega zakona, ki predvideva specialno pravilo, da bi se obrazložitev odločbe morala sestaviti le, če bi po vročitvi stranka napovedala pravno sredstvo, sprejemljiva?

== '''Odgovor:''' ==

Upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, morajo postopati po ZUP, kadar v upravnih zadevah odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank ([[Zak:ZUP#1. .C4.8Dlen{{!}}1. člen ZUP]]). ZUP v [[ZaK:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu]] določa subsidiarno rabo ZUP, kar pomeni, da lahko posamezna področja poseben zakon ureja drugače kot so urejena z ZUP. Na področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona. Po določbah ZUP se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (prvi in drugi odstavek [[ZaK:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člena ZUP]]). Upravni postopek se smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadevah, v kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom ([[ZaK:ZUP#4. .C4.8Dlen{{!}}4. člen ZUP]]).

ZUP v [[ZaK:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. členu]] in nadaljnjih (do [[ZaK:ZUP#218. .C4.8Dlen{{!}}218. člena ZUP]]), določa sestavne dele odločb. To so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in ki je odločbo izdala (tretji odstavek [[ZaK:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]], za podrobnejši opis delov odločbe glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe Primer 1]). Obrazložitev je po ZUP obvezni del odločbe, vendar lahko posebni zakoni, kot je npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških](ZP-1, Ur. l. RS, št. 7/2003 in novele), predvidevajo drugačne postopkovne ureditve. ZP-1 določa obrazložitev odločbe kot obvezno sestavino odločbe le takrat, ko stranka pravočasno napove zahtevo za sodno varstvo. Kadar zahteva ni napovedana, odločba nima obrazložitve (glej Čas et al., Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem in upoštevanimi spremembami do novele ZP-1J, 2018). '''Posebni zakon pod določenimi pogoji lahko določi, da se obrazložitev odločbe sestavi le, če stranka po vročitvi odločbe napove pravno sredstvo, o čemer mora biti ustrezno poučena v pouku o pravnem sredstvu'''. V nasprotnem primeru organ izda odločbo brez obrazložitve. Če zahteva za obrazložitev ni podana oziroma ni podana v predpisanem roku, se šteje, da se je stranka pravnim sredstvom odpovedala. Pri tem je bistveno, da je stranki oziroma osebi s pravnim interesom dan ustrezen rok za napoved pravnega sredstva (npr. 8 dni), organ pa nato izda odločbo z obrazložitvijo, ki jo vroči vsem upravičencem do zahteve, četudi pravnega sredstva sicer niso napovedali (59.a člen ZP-1). Roku za napoved pravnega sredstva sledi še ustrezen rok za izdajo obrazložene odločbe (npr. 30 dni) in rok za vložitev pravnega sredstva (npr. 8 dni). Obrazložitev se šteje za del pravice do poštenega obravnavanja, saj je le na podlagi obrazložitve mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nepopolna_obrazlo%C5%BEitev primer 2]). Na podlagi obrazložitve stranka ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa, pritožbeni oziroma pristojni organ pa lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane pritožbe (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 225).  

Po [[ZaK:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. členu ZUP]] ima stranka zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico do pritožbe. Samo z zakonom je mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah ni dovoljena pritožba ([[ZaK:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člen ZUP]]). Stranka mora biti v pouku o pravnem sredstvu opozorjena na možnosti pritožbe zoper odločbe in možnosti začetka upravnega spora oziroma drugega postopka pred sodiščem.
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Obrazložitev kot (ne)obvezen del sestavine odločbe

2024-05-24T16:06:37Z

TK1249: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Obrazložitev kot (ne)obvezen del sestavine odločbe - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 24. 05. 2024 '''Status uporabnika: '''drugo

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je ideja o pripravi posebnega zakona, ki predvideva specialno pravilo, da bi se obrazložitev odločbe morala sestaviti le, če bi po vročitvi stranka napovedala pravno sredstvo, sprejemljiva?

== '''Odgovor:''' ==

Upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, morajo postopati po ZUP, kadar v upravnih zadevah odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank ([[Zak:ZUP#1. .C4.8Dlen{{!}}1. člen ZUP]]). ZUP v [[ZaK:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu]] določa subsidiarno rabo ZUP, kar pomeni, da lahko posamezna področja poseben zakon ureja drugače kot so urejena z ZUP. Na področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona. Po določbah ZUP se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (prvi in drugi odstavek [[ZaK:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člena ZUP]]). Upravni postopek se smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadevah, v kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom ([[ZaK:ZUP#4. .C4.8Dlen{{!}}4. člen ZUP]]).

ZUP v [[ZaK:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. členu]] in nadaljnjih (do [[ZaK:ZUP#218. .C4.8Dlen{{!}}218. člena ZUP]]), določa sestavne dele odločb. To so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in ki je odločbo izdala (tretji odstavek [[ZaK:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]], za podrobnejši opis delov odločbe glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe Primer 1]). Obrazložitev je po ZUP obvezni del odločbe, vendar lahko posebni zakoni, kot je npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških](ZP-1, Ur. l. RS, št. 7/2003 in novele), predvidevajo drugačne postopkovne ureditve. ZP-1 določa obrazložitev odločbe kot obvezno sestavino odločbe le takrat, ko stranka pravočasno napove zahtevo za sodno varstvo. Kadar zahteva ni napovedana, odločba nima obrazložitve (glej Čas et al., Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem in upoštevanimi spremembami do novele ZP-1J, 2018). '''Posebni zakon pod določenimi pogoji lahko določi, da se obrazložitev odločbe sestavi le, če stranka po vročitvi odločbe napove pravno sredstvo, o čemer mora biti ustrezno poučena v pouku o pravnem sredstvu'''. V nasprotnem primeru organ izda odločbo brez obrazložitve. Če zahteva za obrazložitev ni podana oziroma ni podana v predpisanem roku, se šteje, da se je stranka pravnim sredstvom odpovedala. Pri tem je bistveno, da je stranki oziroma osebi s pravnim interesom dan ustrezen rok za napoved pravnega sredstva (npr. 8 dni), organ pa nato izda odločbo z obrazložitvijo, ki jo vroči vsem upravičencem do zahteve, četudi pravnega sredstva sicer niso napovedali (59.a člen ZP-1). Roku za napoved pravnega sredstva sledi še ustrezen rok za izdajo obrazložene odločbe (npr. 30 dni) in rok za vložitev pravnega sredstva (npr. 8 dni). Obrazložitev se šteje za del pravice do poštenega obravnavanja, saj je le na podlagi obrazložitve mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nepopolna_obrazlo%C5%BEitev primer 2]). Na podlagi obrazložitve stranka ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa, pritožbeni oziroma pristojni organ pa lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane pritožbe (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 225).  

Po [[ZaK:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. členu ZUP]] ima stranka zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico do pritožbe. Samo z zakonom je mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah ni dovoljena pritožba ([[ZaK:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člen ZUP]]). Stranka mora biti v pouku o pravnem sredstvu opozorjena na možnosti pritožbe zoper odločbe in možnosti začetka upravnega spora oziroma drugega postopka pred sodiščem.
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Obrazložitev kot (ne)obvezen del sestavine odločbe

2024-05-24T15:36:59Z

TK1249: /* Vprašanje: */

Obrazložitev kot (ne)obvezen del sestavine odločbe

2024-05-24T15:35:43Z

TK1249: /* Zadeva: Obrazložitev kot (ne)obvezen del sestavine odločbe */

== '''Zadeva: Obrazložitev kot (ne)obvezen del sestavine odločbe - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 24. 05. 2024 '''Status uporabnika: '''drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Obrazložitev kot (ne)obvezen del sestavine odločbe

2024-05-24T15:34:36Z

TK1249: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */

== '''Zadeva: Obrazložitev kot (ne)obvezen del sestavine odločbe''' ==

'''Datum odgovora:''' 24. 05. 2024 '''Status uporabnika: '''drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Obrazložitev kot (ne)obvezen del sestavine odločbe

2024-05-24T15:32:55Z

TK1249: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem

2024-04-26T20:52:35Z

TK1249: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 26. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Izrek že pravnomočne odločbe ni v skladu z dejanskim stanjem (npr. v uporabnem dovoljenju so navedene številke parcel, ki ne obstajajo več). Podatke o dejanskem stanju (npr. podatke iz parcelacije) je stranka pravilno navedla že v vlogi. S katerim pravnim aktom odpraviti neskladnost med izrekom odločbe in dejanskim stanjem (npr. potekom trase vodovoda, ki ni skladen z dejanskim stanjem, kar pa ne vpliva na njegovo zanesljivost)?

== '''Odgovor:''' ==

V danem primeru je prišlo do '''neskladnosti med dejanskim stanjem in zapisom v pravnomočni odločbi'''. Odločba postane pravnomočna, ko se ne more več izpodbijati v upravnem sporu pred upravnim sodiščem ali v drugem sodnem postopku, stranka pa je z njo pridobila določene pravice oziroma so ji bile naložene obveznosti (prvi odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]]). V pravnomočno odločbo se lahko posega le, če to dovoljuje [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustava Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in novele) preko 158. člena URS. Pravnomočno odločbo je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le z izrednimi pravnimi sredstvi, kot to določa ZUP ali poseben zakon (četrti odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]]; glej tudi Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 233).
Vsebinski poseg v odločbe je treba ločiti od formalnega. Po [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. členu ZUP]]sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popravljati napake v odločbah ali sklepih, vendar lahko popravlja le formalne in ne vsebinskih napak (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 229). V tem primeru '''napak v odločbi ni mogoče popraviti skladno z [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. členom ZUP]]''', saj gre za vsebinsko napako, ki se lahko odpravlja le z izrednimi pravnimi sredstvi (glej tudi VSRS sklep I [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111435124 Up 182/2019] z dne 10. 12. 2019).ZUP pozna pet izrednih pravnih sredstev, ki jih je mogoče uporabiti v danih rokih in pod določenimi pogoji za posamezno izredno pravno sredstvo. Ločimo obnovo postopka, spremembo oziroma odpravo odločbe v zvezi z upravnim sporom, odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredno razveljavitev in ničnost odločbe (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 255 - 256).
'''V konkretnem primeru popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem, po ZUP ni možen. '''Npr. pri obnovi postopka ne gre za novo dejstvo, saj je bil organ z novim dejstvom (spremembo parcelne številke) seznanjen že pred izdajo odločbe (prvi odstavek [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]). Ne gre za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici, saj ni bil kršen materialni predpis (drugi odstavek [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člena ZUP]]). Prav tako odločba ne more biti izrečena za nično iz razloga, da je ni mogoče izvršiti, saj je uporabno dovoljenje po svoji naravi ugotovitvena odločba, ki se ne izvršuje ([[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. člen ZUP]]; glej tudi sodbo IV [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815254811 U 261/2009] z dne 9. 11. 2010).

Vendar tudi v primerih, ko izredna pravna sredstva po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] ne nudijo rešitve, lahko poseben zakon kot ''lex specialis'' določa dodatne postopkovne možnosti posega v dokončne in pravnomočne odločbe (npr. t. i. nepravo obnovo). V konkretnem primeru velja kot področni zakon [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in novele), ki v 80. - 85. členu GZ-1, ureja postopek pridobitve uporabnega dovoljenja, vendar ne vsebuje specialnih določb glede pravnih sredstev.

'''V konkretnem primeru tako ni pravne podlage za uskladitev izreka pravnomočne odločbe z dejanskim stanjem, niti po ZUP niti po GZ-1.'''

''''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem

2024-04-26T20:52:24Z

TK1249: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 26. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Izrek že pravnomočne odločbe ni v skladu z dejanskim stanjem (npr. v uporabnem dovoljenju so navedene številke parcel, ki ne obstajajo več). Podatke o dejanskem stanju (npr. podatke iz parcelacije) je stranka pravilno navedla že v vlogi. S katerim pravnim aktom odpraviti neskladnost med izrekom odločbe in dejanskim stanjem (npr. potekom trase vodovoda, ki ni skladen z dejanskim stanjem, kar pa ne vpliva na njegovo zanesljivost)?

== '''Odgovor:''' ==

V danem primeru je prišlo do '''neskladnosti med dejanskim stanjem in zapisom v pravnomočni odločbi'''. Odločba postane pravnomočna, ko se ne more več izpodbijati v upravnem sporu pred upravnim sodiščem ali v drugem sodnem postopku, stranka pa je z njo pridobila določene pravice oziroma so ji bile naložene obveznosti (prvi odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]]). V pravnomočno odločbo se lahko posega le, če to dovoljuje [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustava Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in novele) preko 158. člena URS. Pravnomočno odločbo je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le z izrednimi pravnimi sredstvi, kot to določa ZUP ali poseben zakon (četrti odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]]; glej tudi Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 233).
Vsebinski poseg v odločbe je treba ločiti od formalnega. Po [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. členu ZUP]]sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popravljati napake v odločbah ali sklepih, vendar lahko popravlja le formalne in ne vsebinskih napak (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 229). V tem primeru '''napak v odločbi ni mogoče popraviti skladno z [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. členom ZUP]]''', saj gre za vsebinsko napako, ki se lahko odpravlja le z izrednimi pravnimi sredstvi (glej tudi VSRS sklep I [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111435124 Up 182/2019] z dne 10. 12. 2019).ZUP pozna pet izrednih pravnih sredstev, ki jih je mogoče uporabiti v danih rokih in pod določenimi pogoji za posamezno izredno pravno sredstvo. Ločimo obnovo postopka, spremembo oziroma odpravo odločbe v zvezi z upravnim sporom, odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredno razveljavitev in ničnost odločbe (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 255 - 256).
'''V konkretnem primeru popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem, po ZUP ni možen. '''Npr. pri obnovi postopka ne gre za novo dejstvo, saj je bil organ z novim dejstvom (spremembo parcelne številke) seznanjen že pred izdajo odločbe (prvi odstavek [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]). Ne gre za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici, saj ni bil kršen materialni predpis (drugi odstavek [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člena ZUP]]). Prav tako odločba ne more biti izrečena za nično iz razloga, da je ni mogoče izvršiti, saj je uporabno dovoljenje po svoji naravi ugotovitvena odločba, ki se ne izvršuje ([[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. člen ZUP]]; glej tudi sodbo IV [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815254811 U 261/2009] z dne 9. 11. 2010).

Vendar tudi v primerih, ko izredna pravna sredstva po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] ne nudijo rešitve, lahko poseben zakon kot ''lex specialis'' določa dodatne postopkovne možnosti posega v dokončne in pravnomočne odločbe (npr. t. i. nepravo obnovo). V konkretnem primeru velja kot področni zakon [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in novele), ki v 80. - 85. členu GZ-1, ureja postopek pridobitve uporabnega dovoljenja, vendar ne vsebuje specialnih določb glede pravnih sredstev.

'''V konkretnem primeru tako ni pravne podlage za uskladitev izreka pravnomočne odločbe z dejanskim stanjem, niti po ZUP niti po GZ-1.'''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem

2024-04-26T20:52:01Z

TK1249: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 26. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Izrek že pravnomočne odločbe ni v skladu z dejanskim stanjem (npr. v uporabnem dovoljenju so navedene številke parcel, ki ne obstajajo več). Podatke o dejanskem stanju (npr. podatke iz parcelacije) je stranka pravilno navedla že v vlogi. S katerim pravnim aktom odpraviti neskladnost med izrekom odločbe in dejanskim stanjem (npr. potekom trase vodovoda, ki ni skladen z dejanskim stanjem, kar pa ne vpliva na njegovo zanesljivost)?

== '''Odgovor:''' ==

V danem primeru je prišlo do '''neskladnosti med dejanskim stanjem in zapisom v pravnomočni odločbi'''. Odločba postane pravnomočna, ko se ne more več izpodbijati v upravnem sporu pred upravnim sodiščem ali v drugem sodnem postopku, stranka pa je z njo pridobila določene pravice oziroma so ji bile naložene obveznosti (prvi odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]]). V pravnomočno odločbo se lahko posega le, če to dovoljuje [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustava Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in novele) preko 158. člena URS. Pravnomočno odločbo je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le z izrednimi pravnimi sredstvi, kot to določa ZUP ali poseben zakon (četrti odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]]; glej tudi Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 233).
Vsebinski poseg v odločbe je treba ločiti od formalnega. Po [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. členu ZUP]]sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popravljati napake v odločbah ali sklepih, vendar lahko popravlja le formalne in ne vsebinskih napak (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 229). V tem primeru '''napak v odločbi ni mogoče popraviti skladno z [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. členom ZUP]]''', saj gre za vsebinsko napako, ki se lahko odpravlja le z izrednimi pravnimi sredstvi (glej tudi VSRS sklep I [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111435124 Up 182/2019] z dne 10. 12. 2019).ZUP pozna pet izrednih pravnih sredstev, ki jih je mogoče uporabiti v danih rokih in pod določenimi pogoji za posamezno izredno pravno sredstvo. Ločimo obnovo postopka, spremembo oziroma odpravo odločbe v zvezi z upravnim sporom, odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredno razveljavitev in ničnost odločbe (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 255 - 256).
'''V konkretnem primeru popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem, po ZUP ni možen. '''Npr. pri obnovi postopka ne gre za novo dejstvo, saj je bil organ z novim dejstvom (spremembo parcelne številke) seznanjen že pred izdajo odločbe (prvi odstavek [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]). Ne gre za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici, saj ni bil kršen materialni predpis (drugi odstavek [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člena ZUP]]). Prav tako odločba ne more biti izrečena za nično iz razloga, da je ni mogoče izvršiti, saj je uporabno dovoljenje po svoji naravi ugotovitvena odločba, ki se ne izvršuje ([[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. člen ZUP]]; glej tudi sodbo IV [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815254811 U 261/2009] z dne 9. 11. 2010).

Vendar tudi v primerih, ko izredna pravna sredstva po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] ne nudijo rešitve, lahko poseben zakon kot ''lex specialis'' določa dodatne postopkovne možnosti posega v dokončne in pravnomočne odločbe (npr. t. i. nepravo obnovo). V konkretnem primeru velja kot področni zakon [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in novele), ki v 80. - 85. členu GZ-1, ureja postopek pridobitve uporabnega dovoljenja, vendar ne vsebuje specialnih določb glede pravnih sredstev.

'''V konkretnem primeru tako ni pravne podlage za uskladitev izreka pravnomočne odločbe z dejanskim stanjem, niti po ZUP niti po GZ-1.'''

[[Category: Popravek odločbe/sklepa]]
[[Category: Pravna sredstva v upravnih postopkih in sodni nadzor]]
''''

''''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem

2024-04-26T20:51:43Z

TK1249: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 26. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Izrek že pravnomočne odločbe ni v skladu z dejanskim stanjem (npr. v uporabnem dovoljenju so navedene številke parcel, ki ne obstajajo več). Podatke o dejanskem stanju (npr. podatke iz parcelacije) je stranka pravilno navedla že v vlogi. S katerim pravnim aktom odpraviti neskladnost med izrekom odločbe in dejanskim stanjem (npr. potekom trase vodovoda, ki ni skladen z dejanskim stanjem, kar pa ne vpliva na njegovo zanesljivost)?

== '''Odgovor:''' ==

V danem primeru je prišlo do '''neskladnosti med dejanskim stanjem in zapisom v pravnomočni odločbi'''. Odločba postane pravnomočna, ko se ne more več izpodbijati v upravnem sporu pred upravnim sodiščem ali v drugem sodnem postopku, stranka pa je z njo pridobila določene pravice oziroma so ji bile naložene obveznosti (prvi odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]]). V pravnomočno odločbo se lahko posega le, če to dovoljuje [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustava Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in novele) preko 158. člena URS. Pravnomočno odločbo je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le z izrednimi pravnimi sredstvi, kot to določa ZUP ali poseben zakon (četrti odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]]; glej tudi Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 233).
Vsebinski poseg v odločbe je treba ločiti od formalnega. Po [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. členu ZUP]]sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popravljati napake v odločbah ali sklepih, vendar lahko popravlja le formalne in ne vsebinskih napak (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 229). V tem primeru '''napak v odločbi ni mogoče popraviti skladno z [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. členom ZUP]]''', saj gre za vsebinsko napako, ki se lahko odpravlja le z izrednimi pravnimi sredstvi (glej tudi VSRS sklep I [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111435124 Up 182/2019] z dne 10. 12. 2019).ZUP pozna pet izrednih pravnih sredstev, ki jih je mogoče uporabiti v danih rokih in pod določenimi pogoji za posamezno izredno pravno sredstvo. Ločimo obnovo postopka, spremembo oziroma odpravo odločbe v zvezi z upravnim sporom, odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredno razveljavitev in ničnost odločbe (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 255 - 256).
'''V konkretnem primeru popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem, po ZUP ni možen. '''Npr. pri obnovi postopka ne gre za novo dejstvo, saj je bil organ z novim dejstvom (spremembo parcelne številke) seznanjen že pred izdajo odločbe (prvi odstavek [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]). Ne gre za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici, saj ni bil kršen materialni predpis (drugi odstavek [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člena ZUP]]). Prav tako odločba ne more biti izrečena za nično iz razloga, da je ni mogoče izvršiti, saj je uporabno dovoljenje po svoji naravi ugotovitvena odločba, ki se ne izvršuje ([[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. člen ZUP]]; glej tudi sodbo IV [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815254811 U 261/2009] z dne 9. 11. 2010).

Vendar tudi v primerih, ko izredna pravna sredstva po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] ne nudijo rešitve, lahko poseben zakon kot ''lex specialis'' določa dodatne postopkovne možnosti posega v dokončne in pravnomočne odločbe (npr. t. i. nepravo obnovo). V konkretnem primeru velja kot področni zakon [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in novele), ki v 80. - 85. členu GZ-1, ureja postopek pridobitve uporabnega dovoljenja, vendar ne vsebuje specialnih določb glede pravnih sredstev.

'''V konkretnem primeru tako ni pravne podlage za uskladitev izreka pravnomočne odločbe z dejanskim stanjem, niti po ZUP niti po GZ-1.'''

[[Category: Popravek odločbe/sklepa]]
[[Category: Pravna sredstva v upravnih postopkih in sodni nadzor]]
''''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem

2024-04-26T20:51:20Z

TK1249: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 26. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Izrek že pravnomočne odločbe ni v skladu z dejanskim stanjem (npr. v uporabnem dovoljenju so navedene številke parcel, ki ne obstajajo več). Podatke o dejanskem stanju (npr. podatke iz parcelacije) je stranka pravilno navedla že v vlogi. S katerim pravnim aktom odpraviti neskladnost med izrekom odločbe in dejanskim stanjem (npr. potekom trase vodovoda, ki ni skladen z dejanskim stanjem, kar pa ne vpliva na njegovo zanesljivost)?

== '''Odgovor:''' ==

V danem primeru je prišlo do '''neskladnosti med dejanskim stanjem in zapisom v pravnomočni odločbi'''. Odločba postane pravnomočna, ko se ne more več izpodbijati v upravnem sporu pred upravnim sodiščem ali v drugem sodnem postopku, stranka pa je z njo pridobila določene pravice oziroma so ji bile naložene obveznosti (prvi odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]]). V pravnomočno odločbo se lahko posega le, če to dovoljuje [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustava Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in novele) preko 158. člena URS. Pravnomočno odločbo je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le z izrednimi pravnimi sredstvi, kot to določa ZUP ali poseben zakon (četrti odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]]; glej tudi Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 233).
Vsebinski poseg v odločbe je treba ločiti od formalnega. Po [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. členu ZUP]]sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popravljati napake v odločbah ali sklepih, vendar lahko popravlja le formalne in ne vsebinskih napak (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 229). V tem primeru '''napak v odločbi ni mogoče popraviti skladno z [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. členom ZUP]]''', saj gre za vsebinsko napako, ki se lahko odpravlja le z izrednimi pravnimi sredstvi (glej tudi VSRS sklep I [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111435124 Up 182/2019] z dne 10. 12. 2019).ZUP pozna pet izrednih pravnih sredstev, ki jih je mogoče uporabiti v danih rokih in pod določenimi pogoji za posamezno izredno pravno sredstvo. Ločimo obnovo postopka, spremembo oziroma odpravo odločbe v zvezi z upravnim sporom, odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredno razveljavitev in ničnost odločbe (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 255 - 256).
'''V konkretnem primeru popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem, po ZUP ni možen. '''Npr. pri obnovi postopka ne gre za novo dejstvo, saj je bil organ z novim dejstvom (spremembo parcelne številke) seznanjen že pred izdajo odločbe (prvi odstavek [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]). Ne gre za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici, saj ni bil kršen materialni predpis (drugi odstavek [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člena ZUP]]). Prav tako odločba ne more biti izrečena za nično iz razloga, da je ni mogoče izvršiti, saj je uporabno dovoljenje po svoji naravi ugotovitvena odločba, ki se ne izvršuje ([[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. člen ZUP]]; glej tudi sodbo IV [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815254811 U 261/2009] z dne 9. 11. 2010).

Vendar tudi v primerih, ko izredna pravna sredstva po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] ne nudijo rešitve, lahko poseben zakon kot ''lex specialis'' določa dodatne postopkovne možnosti posega v dokončne in pravnomočne odločbe (npr. t. i. nepravo obnovo). V konkretnem primeru velja kot področni zakon [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in novele), ki v 80. - 85. členu GZ-1, ureja postopek pridobitve uporabnega dovoljenja, vendar ne vsebuje specialnih določb glede pravnih sredstev.

'''V konkretnem primeru tako ni pravne podlage za uskladitev izreka pravnomočne odločbe z dejanskim stanjem, niti po ZUP niti po GZ-1.'''

[[Category: Popravek odločbe/sklepa]]
[[Category: Pravna sredstva v upravnih postopkih in sodni nadzor]]
''''

''''

''''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem

2024-04-26T20:48:50Z

TK1249: /* Zadeva: Popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem - V USKLAJEVANJU */

== '''Zadeva: '''Popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 26. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Izrek že pravnomočne odločbe ni v skladu z dejanskim stanjem (npr. v uporabnem dovoljenju so navedene številke parcel, ki ne obstajajo več). Podatke o dejanskem stanju (npr. podatke iz parcelacije) je stranka pravilno navedla že v vlogi. S katerim pravnim aktom odpraviti neskladnost med izrekom odločbe in dejanskim stanjem (npr. potekom trase vodovoda, ki ni skladen z dejanskim stanjem, kar pa ne vpliva na njegovo zanesljivost)?

== '''Odgovor:''' ==

V danem primeru je prišlo do '''neskladnosti med dejanskim stanjem in zapisom v pravnomočni odločbi'''. Odločba postane pravnomočna, ko se ne more več izpodbijati v upravnem sporu pred upravnim sodiščem ali v drugem sodnem postopku, stranka pa je z njo pridobila določene pravice oziroma so ji bile naložene obveznosti (prvi odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]]). V pravnomočno odločbo se lahko posega le, če to dovoljuje [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustava Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in novele) preko 158. člena URS. Pravnomočno odločbo je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le z izrednimi pravnimi sredstvi, kot to določa ZUP ali poseben zakon (četrti odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]]; glej tudi Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 233).

Vsebinski poseg v odločbe je treba ločiti od formalnega. Po [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. členu ZUP]]sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popravljati napake v odločbah ali sklepih, vendar lahko popravlja le formalne in ne vsebinskih napak (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 229). V tem primeru '''napak v odločbi ni mogoče popraviti skladno z [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. členom ZUP]]''', saj gre za vsebinsko napako, ki se lahko odpravlja le z izrednimi pravnimi sredstvi (glej tudi VSRS sklep I [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111435124 Up 182/2019] z dne 10. 12. 2019).ZUP pozna pet izrednih pravnih sredstev, ki jih je mogoče uporabiti v danih rokih in pod določenimi pogoji za posamezno izredno pravno sredstvo. Ločimo obnovo postopka, spremembo oziroma odpravo odločbe v zvezi z upravnim sporom, odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredno razveljavitev in ničnost odločbe (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 255 - 256).

'''V konkretnem primeru popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem, po ZUP ni možen. '''Npr. pri obnovi postopka ne gre za novo dejstvo, saj je bil organ z novim dejstvom (spremembo parcelne številke) seznanjen že pred izdajo odločbe (prvi odstavek [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]). Ne gre za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici, saj ni bil kršen materialni predpis (drugi odstavek [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člena ZUP]]). Prav tako odločba ne more biti izrečena za nično iz razloga, da je ni mogoče izvršiti, saj je uporabno dovoljenje po svoji naravi ugotovitvena odločba, ki se ne izvršuje ([[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. člen ZUP]]; glej tudi sodbo IV [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815254811 U 261/2009] z dne 9. 11. 2010).

Vendar tudi v primerih, ko izredna pravna sredstva po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] ne nudijo rešitve, lahko poseben zakon kot ''lex specialis'' določa dodatne postopkovne možnosti posega v dokončne in pravnomočne odločbe (npr. t. i. nepravo obnovo). V konkretnem primeru velja kot področni zakon [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in novele), ki v 80. - 85. členu GZ-1, ureja postopek pridobitve uporabnega dovoljenja, vendar ne vsebuje specialnih določb glede pravnih sredstev.

'''V konkretnem primeru tako ni pravne podlage za uskladitev izreka pravnomočne odločbe z dejanskim stanjem, niti po ZUP niti po GZ-1.'''

[[Category: Popravek odločbe/sklepa]]
[[Category: Pravna sredstva v upravnih postopkih in sodni nadzor]]
''''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem

2024-04-26T20:47:56Z

TK1249: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 26. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Izrek že pravnomočne odločbe ni v skladu z dejanskim stanjem (npr. v uporabnem dovoljenju so navedene številke parcel, ki ne obstajajo več). Podatke o dejanskem stanju (npr. podatke iz parcelacije) je stranka pravilno navedla že v vlogi. S katerim pravnim aktom odpraviti neskladnost med izrekom odločbe in dejanskim stanjem (npr. potekom trase vodovoda, ki ni skladen z dejanskim stanjem, kar pa ne vpliva na njegovo zanesljivost)?

== '''Odgovor:''' ==

V danem primeru je prišlo do '''neskladnosti med dejanskim stanjem in zapisom v pravnomočni odločbi'''. Odločba postane pravnomočna, ko se ne more več izpodbijati v upravnem sporu pred upravnim sodiščem ali v drugem sodnem postopku, stranka pa je z njo pridobila določene pravice oziroma so ji bile naložene obveznosti (prvi odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]]). V pravnomočno odločbo se lahko posega le, če to dovoljuje [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustava Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in novele) preko 158. člena URS. Pravnomočno odločbo je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le z izrednimi pravnimi sredstvi, kot to določa ZUP ali poseben zakon (četrti odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]]; glej tudi Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 233).

Vsebinski poseg v odločbe je treba ločiti od formalnega. Po [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. členu ZUP]]sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popravljati napake v odločbah ali sklepih, vendar lahko popravlja le formalne in ne vsebinskih napak (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 229). V tem primeru '''napak v odločbi ni mogoče popraviti skladno z [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. členom ZUP]]''', saj gre za vsebinsko napako, ki se lahko odpravlja le z izrednimi pravnimi sredstvi (glej tudi VSRS sklep I [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111435124 Up 182/2019] z dne 10. 12. 2019).ZUP pozna pet izrednih pravnih sredstev, ki jih je mogoče uporabiti v danih rokih in pod določenimi pogoji za posamezno izredno pravno sredstvo. Ločimo obnovo postopka, spremembo oziroma odpravo odločbe v zvezi z upravnim sporom, odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredno razveljavitev in ničnost odločbe (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 255 - 256).

'''V konkretnem primeru popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem, po ZUP ni možen. '''Npr. pri obnovi postopka ne gre za novo dejstvo, saj je bil organ z novim dejstvom (spremembo parcelne številke) seznanjen že pred izdajo odločbe (prvi odstavek [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]). Ne gre za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici, saj ni bil kršen materialni predpis (drugi odstavek [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člena ZUP]]). Prav tako odločba ne more biti izrečena za nično iz razloga, da je ni mogoče izvršiti, saj je uporabno dovoljenje po svoji naravi ugotovitvena odločba, ki se ne izvršuje ([[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. člen ZUP]]; glej tudi sodbo IV [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815254811 U 261/2009] z dne 9. 11. 2010).

Vendar tudi v primerih, ko izredna pravna sredstva po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] ne nudijo rešitve, lahko poseben zakon kot ''lex specialis'' določa dodatne postopkovne možnosti posega v dokončne in pravnomočne odločbe (npr. t. i. nepravo obnovo). V konkretnem primeru velja kot področni zakon [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in novele), ki v 80. - 85. členu GZ-1, ureja postopek pridobitve uporabnega dovoljenja, vendar ne vsebuje specialnih določb glede pravnih sredstev.

'''V konkretnem primeru tako ni pravne podlage za uskladitev izreka pravnomočne odločbe z dejanskim stanjem, niti po ZUP niti po GZ-1.'''

[[Category: Popravek odločbe/sklepa]]
[[Category: Pravna sredstva v upravnih postopkih in sodni nadzor]]
''''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem

2024-04-26T20:40:05Z

TK1249: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 26. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Izrek že pravnomočne odločbe ni v skladu z dejanskim stanjem (npr. v uporabnem dovoljenju so navedene številke parcel, ki ne obstajajo več). Podatke o dejanskem stanju (npr. podatke iz parcelacije) je stranka pravilno navedla že v vlogi. S katerim pravnim aktom odpraviti neskladnost med izrekom odločbe in dejanskim stanjem (npr. potekom trase vodovoda, ki ni skladen z dejanskim stanjem, kar pa ne vpliva na njegovo zanesljivost)?

== '''Odgovor:''' ==

V danem primeru je prišlo do '''neskladnosti med dejanskim stanjem in zapisom v pravnomočni odločbi'''. Odločba postane pravnomočna, ko se ne more več izpodbijati v upravnem sporu pred upravnim sodiščem ali v drugem sodnem postopku, stranka pa je z njo pridobila določene pravice oziroma so ji bile naložene obveznosti (prvi odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]]). V pravnomočno odločbo se lahko posega le, če to dovoljuje [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustava Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in novele) preko 158. člena URS. Pravnomočno odločbo je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le z izrednimi pravnimi sredstvi, kot to določa ZUP ali poseben zakon (četrti odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]]; glej tudi Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 233).

Vsebinski poseg v odločbe je treba ločiti od formalnega. Po [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. členu ZUP]]sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popravljati napake v odločbah ali sklepih, vendar lahko popravlja le formalne in ne vsebinskih napak (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 229). V tem primeru '''napak v odločbi ni mogoče popraviti skladno z [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. členom ZUP]]''', saj gre za vsebinsko napako, ki se lahko odpravlja le z izrednimi pravnimi sredstvi (glej tudi VSRS sklep I [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111435124 Up 182/2019] z dne 10. 12. 2019).ZUP pozna pet izrednih pravnih sredstev, ki jih je mogoče uporabiti v danih rokih in pod določenimi pogoji za posamezno izredno pravno sredstvo. Ločimo obnovo postopka, spremembo oziroma odpravo odločbe v zvezi z upravnim sporom, odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredno razveljavitev in ničnost odločbe (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 255 - 256).

'''V konkretnem primeru popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem, po ZUP ni možen. '''Npr. pri obnovi postopka ne gre za novo dejstvo, saj je bil organ z novim dejstvom (spremembo parcelne številke) seznanjen že pred izdajo odločbe (prvi odstavek [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]). Ne gre za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici, saj ni bil kršen materialni predpis (drugi odstavek [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člena ZUP]]). Prav tako odločba ne more biti izrečena za nično iz razloga, da je ni mogoče izvršiti, saj je uporabno dovoljenje po svoji naravi ugotovitvena odločba, ki se ne izvršuje ([[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. člen ZUP]]; glej tudi sodbo IV [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815254811 U 261/2009] z dne 9. 11. 2010).

Vendar tudi v primerih, ko izredna pravna sredstva po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] ne nudijo rešitve, lahko poseben zakon kot ''lex specialis'' določa dodatne postopkovne možnosti posega v dokončne in pravnomočne odločbe (npr. t. i. nepravo obnovo). V konkretnem primeru velja kot področni zakon [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in novele), ki v 80. - 85. členu GZ-1, ureja postopek pridobitve uporabnega dovoljenja, vendar ne vsebuje specialnih določb glede pravnih sredstev.

'''V konkretnem primeru tako ni pravne podlage za uskladitev izreka pravnomočne odločbe z dejanskim stanjem, niti po ZUP niti po GZ-1.'''

''''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem

2024-04-26T20:05:05Z

TK1249: /* Vprašanje: */

Popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem

2024-04-26T20:04:33Z

TK1249: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */

== '''Zadeva: Popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 26. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Popravek izreka pravnomočne odločbe, ki ni skladna z dejanskim stanjem

2024-04-26T20:02:03Z

TK1249: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Vodenje in odločanje v postopkih dostopa do informacij javnega značaja

2024-04-14T21:53:49Z

TK1249: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vodenje in odločanje v postopkih dostopa do informacij javnega značaja - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 11. 12. 2022, dopolnitev 14. 4. 2024

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako se določi uradna oseba pristojna za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336&d-16544-s=3&d-16544-o=1&d-16544-p=1 Zakona o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 in novele)? Ali mora imeti uradna oseba, ki je pristojna za posredovanje informacij javnega značaja, opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka in pooblastilo za odločanje? Ali je to lahko oseba na strokovno tehničnem delovnem mestu, ki je pooblaščena za odločanje v upravni zadevi (in ima opravljen strokovni izpit ZUP) ali mora oseba biti uradnik na uradniškem delovnem mestu, da sploh lahko odloča v upravni zadevi. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3177&d-49682-p=3 ZJU] namreč določa, da strokovno-tehnični javni uslužbenci opravljajo le spremljajoča dela.

== '''Odgovor:''' ==

'''ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja''', s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, poimenovani kot organi (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ). Zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njeno ponovno uporabo vloži prosilec pri organu, za katerega meni, da razpolaga z informacijo (prvi odstavek 16. člena ZDIJZ). Prosilec lahko zahteva dostop do informacije javnega značaja s formalno pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njihovo ponovno uporabo, lahko pa tudi z neformalno (ustno) zahtevo (12. člen ZDIJZ).
O pisni zahtevi za dostop do informacije javnega značaja ali njeno ponovno uporabo odločajo organi v postopku (prvi odstavek 15. člena ZDIJZ), saj je odločanje o teh vprašanjih upravna zadeva. '''Vsak organ določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja, ki bodo obravnavale neformalne in formalne pisne zahteve za posredovanje teh informacij''' (prvi odstavek 9. člena ZDIJZ). V organu postopek vodi in o njem odloča predstojnik ali uradna oseba, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek (prvi odstavek 21. člena ZDIJZ). Ker v ZDIJZ ni posebej določeno, se za določitev pooblaščene osebe subsidiarno uporabljajo določbe [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP ZUP] (več o subsidiarnosti v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 17). Določbo 21. člena ZDIJZ je treba ob smiselni uporabi ZUP, razumeti tako, da postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo v organu lahko vodi predstojnik sam, če izpolnjuje predpisane pogoje, sicer mora za vodenje postopka podeliti pooblastilo drugi uradni osebi. Za izdajo odločb ali sklepov s katerimi se konča upravni postopek predstojniku ni treba izpolnjevati predpisanih pogojev. Tudi v primerih, ko tovrstne postopke vodi oziroma v njih odloča predstojnik sam, pa organ kot zavezanec glede na eksaktno določbo 9. člena ZDIJZ '''mora imenovati tudi eno ali več oseb pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja''', ki bo/bodo obravnavala/e tako neformalne kot pisne zahteve za posredovanje teh informacij.
Predstojnik organa lahko na podlagi [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]] pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev. Pooblastilo za odločanje obsega tudi pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo. Pooblaščena uradna oseba nima možnosti zahtevati ali ugovarjati podeljenim pooblastilom. Če v pooblastilu ni omejitev, ima uradna oseba pravico opravljati vsa dejanja v postopku, razen pravice izdajati odločbe in take sklepe, s katerimi se konča postopek. Če predstojnik organa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vodenje postopka, lahko postopek do izdaje odločbe vodi samo uradna oseba, ki te pogoje izpolnjuje (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pooblastilo_uradni_osebi_za_vodenje_upravnih_postopkov primer 1]).
ZUP predstojniku dodeljuje diskrecijsko pravico, da lahko za odločanje o upravnih zadevah pooblasti drugo osebo, a pri tem ni popolnoma svoboden, saj mora oseba izpolnjevati pogoje, določene v [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]] in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6273 Uredbi o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku] (Uredba, Ur. l. RS, št. 12/13 in novele). Uradna oseba lahko vodi oziroma odloča o upravnih postopkih, če je zaposlena pri tem organu (drugi odstavek [[Zak:ZUP#28. .C4.8Dlen{{!}}28. člena ZUP]]), izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in ima opravljen izpit iz splošnega upravnega postopka ([[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člen ZUP]], glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izpolnjevanje_pogojev_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_glede_na_sistemizacijo_delovnega_mesta_in_pooblastilo_predstojnika primer 2]).
Po drugem odstavku [[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen{{!}}5. člena ZUP]] je kot uradna oseba mišljena oseba, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje v upravni zadevi ali za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku. V ZUP se pojem »organ« nanaša na njegove uradne osebe, ki imajo enaka pooblastila kot organ, torej opravljanje postopkovnih dejanj in izdati akt, s katerim se postopek konča. Pojem »uradna oseba, ki vodi postopek« pa se nanaša na uradno osebo, ki je pooblaščena le za opravljanje dejanj v postopku pred izdajo odločbe brez možnosti izdaje akta o zaključku postopka (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 251).
'''Glede na navedeno je kot uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja iz 9. člena ZDIJZ mišljena uradna oseba po [[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen{{!}}5. členu ZUP]]''', ki je iz strani predstojnika organa pooblaščena za vodenje in odločanje o zahtevah za dostop do informacije javnega značaja ali njeno ponovno uporabo. Uradna oseba mora biti zaposlena na organu, izpolnjevati zahteve glede izobrazbe ter imeti opravljen izpit iz splošnega upravnega postopka'''. Pristojna oseba za posredovanje informacije javnega značaja je v primeru izpolnjevanja navedenih pogojev lahko oseba na strokovno tehničnem delovnem mestu.''' Presoja o tem, ali je podano pooblastilo v tem primeru ustrezno tudi z vidika konkretnih zadolžitev javnega uslužbenca, določenih v sistemizaciji delovnih mest organa (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izpolnjevanje_pogojev_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_glede_na_sistemizacijo_delovnega_mesta_in_pooblastilo_predstojnika primer 2]), pa sodi v sfero pristojnosti in odgovornosti predstojnika organa.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Stvarna_pristojnost_organov_(1._stopnja,_pritožbeni_in_nadzorni_organi)]]

[[Kategorija:Pogoji za in pooblastila uradnih oseb]]

Vodenje in odločanje v postopkih dostopa do informacij javnega značaja

2024-04-14T21:53:12Z

TK1249: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Vodenje in odločanje v postopkih dostopa do informacij javnega značaja - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 11. 12. 2022, dopolnitev 14. 4. 2024

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako se določi uradna oseba pristojna za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336&d-16544-s=3&d-16544-o=1&d-16544-p=1 Zakona o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 in novele)? Ali mora imeti uradna oseba, ki je pristojna za posredovanje informacij javnega značaja, opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka in pooblastilo za odločanje? Ali je to lahko oseba na strokovno tehničnem delovnem mestu, ki je pooblaščena za odločanje v upravni zadevi (in ima opravljen strokovni izpit ZUP) ali mora oseba biti uradnik na uradniškem delovnem mestu, da sploh lahko odloča v upravni zadevi. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3177&d-49682-p=3 ZJU] namreč določa, da strokovno-tehnični javni uslužbenci opravljajo le spremljajoča dela.

== '''Odgovor:''' ==

[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336&d-16544-s=3&d-16544-o=1&d-16544-p=1 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 in novele) '''ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja''', s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, poimenovani kot organi (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ). Zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njeno ponovno uporabo vloži prosilec pri organu, za katerega meni, da razpolaga z informacijo (prvi odstavek 16. člena ZDIJZ). Prosilec lahko zahteva dostop do informacije javnega značaja s formalno pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njihovo ponovno uporabo, lahko pa tudi z neformalno (ustno) zahtevo (12. člen ZDIJZ).O pisni zahtevi za dostop do informacije javnega značaja ali njeno ponovno uporabo odločajo organi v postopku (prvi odstavek 15. člena ZDIJZ), saj je odločanje o teh vprašanjih upravna zadeva. '''Vsak organ določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja, ki bodo obravnavale neformalne in formalne pisne zahteve za posredovanje teh informacij''' (prvi odstavek 9. člena ZDIJZ). V organu postopek vodi in o njem odloča predstojnik ali uradna oseba, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek (prvi odstavek 21. člena ZDIJZ). Ker v ZDIJZ ni posebej določeno, se za določitev pooblaščene osebe subsidiarno uporabljajo določbe [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP ZUP] (več o subsidiarnosti v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 17). Določbo 21. člena ZDIJZ je treba ob smiselni uporabi ZUP, razumeti tako, da postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo v organu lahko vodi predstojnik sam, če izpolnjuje predpisane pogoje, sicer mora za vodenje postopka podeliti pooblastilo drugi uradni osebi. Za izdajo odločb ali sklepov s katerimi se konča upravni postopek predstojniku ni treba izpolnjevati predpisanih pogojev. Tudi v primerih, ko tovrstne postopke vodi oziroma v njih odloča predstojnik sam, pa organ kot zavezanec glede na eksaktno določbo 9. člena ZDIJZ '''mora imenovati tudi eno ali več oseb pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja''', ki bo/bodo obravnavala/e tako neformalne kot pisne zahteve za posredovanje teh informacij.Predstojnik organa lahko na podlagi [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]] pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev. Pooblastilo za odločanje obsega tudi pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo. Pooblaščena uradna oseba nima možnosti zahtevati ali ugovarjati podeljenim pooblastilom. Če v pooblastilu ni omejitev, ima uradna oseba pravico opravljati vsa dejanja v postopku, razen pravice izdajati odločbe in take sklepe, s katerimi se konča postopek. Če predstojnik organa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vodenje postopka, lahko postopek do izdaje odločbe vodi samo uradna oseba, ki te pogoje izpolnjuje (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pooblastilo_uradni_osebi_za_vodenje_upravnih_postopkov primer 1]).ZUP predstojniku dodeljuje diskrecijsko pravico, da lahko za odločanje o upravnih zadevah pooblasti drugo osebo, a pri tem ni popolnoma svoboden, saj mora oseba izpolnjevati pogoje, določene v [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]] in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6273 Uredbi o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku] (Uredba, Ur. l. RS, št. 12/13 in novele). Uradna oseba lahko vodi oziroma odloča o upravnih postopkih, če je zaposlena pri tem organu (drugi odstavek [[Zak:ZUP#28. .C4.8Dlen{{!}}28. člena ZUP]]), izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in ima opravljen izpit iz splošnega upravnega postopka ([[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člen ZUP]], glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izpolnjevanje_pogojev_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_glede_na_sistemizacijo_delovnega_mesta_in_pooblastilo_predstojnika primer 2]).Po drugem odstavku [[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen{{!}}5. člena ZUP]] je kot uradna oseba mišljena oseba, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje v upravni zadevi ali za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku. V ZUP se pojem »organ« nanaša na njegove uradne osebe, ki imajo enaka pooblastila kot organ, torej opravljanje postopkovnih dejanj in izdati akt, s katerim se postopek konča. Pojem »uradna oseba, ki vodi postopek« pa se nanaša na uradno osebo, ki je pooblaščena le za opravljanje dejanj v postopku pred izdajo odločbe brez možnosti izdaje akta o zaključku postopka (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 251).'''Glede na navedeno je kot uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja iz 9. člena ZDIJZ mišljena uradna oseba po [[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen{{!}}5. členu ZUP]]''', ki je iz strani predstojnika organa pooblaščena za vodenje in odločanje o zahtevah za dostop do informacije javnega značaja ali njeno ponovno uporabo. Uradna oseba mora biti zaposlena na organu, izpolnjevati zahteve glede izobrazbe ter imeti opravljen izpit iz splošnega upravnega postopka'''. Pristojna oseba za posredovanje informacije javnega značaja je v primeru izpolnjevanja navedenih pogojev lahko oseba na strokovno tehničnem delovnem mestu.''' Presoja o tem, ali je podano pooblastilo v tem primeru ustrezno tudi z vidika konkretnih zadolžitev javnega uslužbenca, določenih v sistemizaciji delovnih mest organa (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izpolnjevanje_pogojev_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_glede_na_sistemizacijo_delovnega_mesta_in_pooblastilo_predstojnika primer 2]), pa sodi v sfero pristojnosti in odgovornosti predstojnika organa.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Stvarna_pristojnost_organov_(1._stopnja,_pritožbeni_in_nadzorni_organi)]]

[[Kategorija:Pogoji za in pooblastila uradnih oseb]]

Vodenje in odločanje v postopkih dostopa do informacij javnega značaja

2024-04-14T21:49:55Z

TK1249: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Vodenje in odločanje v postopkih dostopa do informacij javnega značaja - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 11. 12. 2022, dopolnitev 14. 4. 2024

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako se določi uradna oseba pristojna za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336&d-16544-s=3&d-16544-o=1&d-16544-p=1 ZDIJZ]? Ali mora imeti uradna oseba, ki je pristojna za posredovanje informacij javnega značaja, opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka in pooblastilo za odločanje? Ali je to lahko oseba na strokovno tehničnem delovnem mestu, ki je pooblaščena za odločanje v upravni zadevi (in ima opravljen strokovni izpit ZUP) ali mora oseba biti uradnik na uradniškem delovnem mestu, da sploh lahko odloča v upravni zadevi. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3177&d-49682-p=3 ZJU] namreč določa, da strokovno-tehnični javni uslužbenci opravljajo le spremljajoča dela.

== '''Odgovor:''' ==

[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336&d-16544-s=3&d-16544-o=1&d-16544-p=1 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 in novele) '''ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja''', s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, poimenovani kot organi (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ). Zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njeno ponovno uporabo vloži prosilec pri organu, za katerega meni, da razpolaga z informacijo (prvi odstavek 16. člena ZDIJZ). Prosilec lahko zahteva dostop do informacije javnega značaja s formalno pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njihovo ponovno uporabo, lahko pa tudi z neformalno (ustno) zahtevo (12. člen ZDIJZ).O pisni zahtevi za dostop do informacije javnega značaja ali njeno ponovno uporabo odločajo organi v postopku (prvi odstavek 15. člena ZDIJZ), saj je odločanje o teh vprašanjih upravna zadeva. '''Vsak organ določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja, ki bodo obravnavale neformalne in formalne pisne zahteve za posredovanje teh informacij''' (prvi odstavek 9. člena ZDIJZ). V organu postopek vodi in o njem odloča predstojnik ali uradna oseba, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek (prvi odstavek 21. člena ZDIJZ). Ker v ZDIJZ ni posebej določeno, se za določitev pooblaščene osebe subsidiarno uporabljajo določbe [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP ZUP] (več o subsidiarnosti v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 17). Določbo 21. člena ZDIJZ je treba ob smiselni uporabi ZUP, razumeti tako, da postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo v organu lahko vodi predstojnik sam, če izpolnjuje predpisane pogoje, sicer mora za vodenje postopka podeliti pooblastilo drugi uradni osebi. Za izdajo odločb ali sklepov s katerimi se konča upravni postopek predstojniku ni treba izpolnjevati predpisanih pogojev. Tudi v primerih, ko tovrstne postopke vodi oziroma v njih odloča predstojnik sam, pa organ kot zavezanec glede na eksaktno določbo 9. člena ZDIJZ '''mora imenovati tudi eno ali več oseb pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja''', ki bo/bodo obravnavala/e tako neformalne kot pisne zahteve za posredovanje teh informacij.Predstojnik organa lahko na podlagi [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]] pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev. Pooblastilo za odločanje obsega tudi pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo. Pooblaščena uradna oseba nima možnosti zahtevati ali ugovarjati podeljenim pooblastilom. Če v pooblastilu ni omejitev, ima uradna oseba pravico opravljati vsa dejanja v postopku, razen pravice izdajati odločbe in take sklepe, s katerimi se konča postopek. Če predstojnik organa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vodenje postopka, lahko postopek do izdaje odločbe vodi samo uradna oseba, ki te pogoje izpolnjuje (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pooblastilo_uradni_osebi_za_vodenje_upravnih_postopkov primer 1]).ZUP predstojniku dodeljuje diskrecijsko pravico, da lahko za odločanje o upravnih zadevah pooblasti drugo osebo, a pri tem ni popolnoma svoboden, saj mora oseba izpolnjevati pogoje, določene v [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]] in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6273 Uredbi o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku] (Uredba, Ur. l. RS, št. 12/13 in novele). Uradna oseba lahko vodi oziroma odloča o upravnih postopkih, če je zaposlena pri tem organu (drugi odstavek [[Zak:ZUP#28. .C4.8Dlen{{!}}28. člena ZUP]]), izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in ima opravljen izpit iz splošnega upravnega postopka ([[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člen ZUP]], glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izpolnjevanje_pogojev_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_glede_na_sistemizacijo_delovnega_mesta_in_pooblastilo_predstojnika primer 2]).Po drugem odstavku [[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen{{!}}5. člena ZUP]] je kot uradna oseba mišljena oseba, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje v upravni zadevi ali za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku. V ZUP se pojem »organ« nanaša na njegove uradne osebe, ki imajo enaka pooblastila kot organ, torej opravljanje postopkovnih dejanj in izdati akt, s katerim se postopek konča. Pojem »uradna oseba, ki vodi postopek« pa se nanaša na uradno osebo, ki je pooblaščena le za opravljanje dejanj v postopku pred izdajo odločbe brez možnosti izdaje akta o zaključku postopka (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 251).'''Glede na navedeno je kot uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja iz 9. člena ZDIJZ mišljena uradna oseba po [[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen{{!}}5. členu ZUP]]''', ki je iz strani predstojnika organa pooblaščena za vodenje in odločanje o zahtevah za dostop do informacije javnega značaja ali njeno ponovno uporabo. Uradna oseba mora biti zaposlena na organu, izpolnjevati zahteve glede izobrazbe ter imeti opravljen izpit iz splošnega upravnega postopka'''. Pristojna oseba za posredovanje informacije javnega značaja je v primeru izpolnjevanja navedenih pogojev lahko oseba na strokovno tehničnem delovnem mestu.''' Presoja o tem, ali je podano pooblastilo v tem primeru ustrezno tudi z vidika konkretnih zadolžitev javnega uslužbenca, določenih v sistemizaciji delovnih mest organa (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izpolnjevanje_pogojev_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_glede_na_sistemizacijo_delovnega_mesta_in_pooblastilo_predstojnika primer 2]), pa sodi v sfero pristojnosti in odgovornosti predstojnika organa.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Stvarna_pristojnost_organov_(1._stopnja,_pritožbeni_in_nadzorni_organi)]]

[[Kategorija:Pogoji za in pooblastila uradnih oseb]]

Vodenje in odločanje v postopkih dostopa do informacij javnega značaja

2024-04-14T21:44:56Z

TK1249: /* Zadeva: Vodenje in odločanje v postopkih dostopa do informacij javnega značaja - V USKLAJEVANJU */

== '''Zadeva: '''Vodenje in odločanje v postopkih dostopa do informacij javnega značaja - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 11. 12. 2022, dopolnitev 14. 4. 2024

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako se določi uradna oseba pristojna za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ? Ali mora imeti uradna oseba, ki je pristojna za posredovanje informacij javnega značaja, opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka in pooblastilo za odločanje? Ali je to lahko oseba na strokovno tehničnem delovnem mestu, ki je pooblaščena za odločanje v upravni zadevi (in ima opravljen strokovni izpit ZUP) ali mora oseba biti uradnik na uradniškem delovnem mestu, da sploh lahko odloča v upravni zadevi. ZJU namreč določa, da strokovno-tehnični javni uslužbenci opravljajo le spremljajoča dela.

== '''Odgovor:''' ==

[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336&d-16544-s=3&d-16544-o=1&d-16544-p=1 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 in novele) '''ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja''', s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, poimenovani kot organi (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ). Zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njeno ponovno uporabo vloži prosilec pri organu, za katerega meni, da razpolaga z informacijo (prvi odstavek 16. člena ZDIJZ). Prosilec lahko zahteva dostop do informacije javnega značaja s formalno pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njihovo ponovno uporabo, lahko pa tudi z neformalno (ustno) zahtevo (12. člen ZDIJZ).O pisni zahtevi za dostop do informacije javnega značaja ali njeno ponovno uporabo odločajo organi v postopku (prvi odstavek 15. člena ZDIJZ), saj je odločanje o teh vprašanjih upravna zadeva. '''Vsak organ določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja, ki bodo obravnavale neformalne in formalne pisne zahteve za posredovanje teh informacij''' (prvi odstavek 9. člena ZDIJZ). V organu postopek vodi in o njem odloča predstojnik ali uradna oseba, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek (prvi odstavek 21. člena ZDIJZ). Ker v ZDIJZ ni posebej določeno, se za določitev pooblaščene osebe subsidiarno uporabljajo določbe [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP ZUP] (več o subsidiarnosti v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 17). Določbo 21. člena ZDIJZ je treba ob smiselni uporabi ZUP, razumeti tako, da postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo v organu lahko vodi predstojnik sam, če izpolnjuje predpisane pogoje, sicer mora za vodenje postopka podeliti pooblastilo drugi uradni osebi. Za izdajo odločb ali sklepov s katerimi se konča upravni postopek predstojniku ni treba izpolnjevati predpisanih pogojev. Tudi v primerih, ko tovrstne postopke vodi oziroma v njih odloča predstojnik sam, pa organ kot zavezanec glede na eksaktno določbo 9. člena ZDIJZ '''mora imenovati tudi eno ali več oseb pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja''', ki bo/bodo obravnavala/e tako neformalne kot pisne zahteve za posredovanje teh informacij.Predstojnik organa lahko na podlagi [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]] pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev. Pooblastilo za odločanje obsega tudi pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo. Pooblaščena uradna oseba nima možnosti zahtevati ali ugovarjati podeljenim pooblastilom. Če v pooblastilu ni omejitev, ima uradna oseba pravico opravljati vsa dejanja v postopku, razen pravice izdajati odločbe in take sklepe, s katerimi se konča postopek. Če predstojnik organa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vodenje postopka, lahko postopek do izdaje odločbe vodi samo uradna oseba, ki te pogoje izpolnjuje (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pooblastilo_uradni_osebi_za_vodenje_upravnih_postopkov primer 1]).ZUP predstojniku dodeljuje diskrecijsko pravico, da lahko za odločanje o upravnih zadevah pooblasti drugo osebo, a pri tem ni popolnoma svoboden, saj mora oseba izpolnjevati pogoje, določene v [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]] in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6273 Uredbi o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku] (Uredba, Ur. l. RS, št. 12/13 in novele). Uradna oseba lahko vodi oziroma odloča o upravnih postopkih, če je zaposlena pri tem organu (drugi odstavek [[Zak:ZUP#28. .C4.8Dlen{{!}}28. člena ZUP]]), izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in ima opravljen izpit iz splošnega upravnega postopka ([[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člen ZUP]], glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izpolnjevanje_pogojev_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_glede_na_sistemizacijo_delovnega_mesta_in_pooblastilo_predstojnika primer 2]).Po drugem odstavku [[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen{{!}}5. člena ZUP]] je kot uradna oseba mišljena oseba, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje v upravni zadevi ali za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku. V ZUP se pojem »organ« nanaša na njegove uradne osebe, ki imajo enaka pooblastila kot organ, torej opravljanje postopkovnih dejanj in izdati akt, s katerim se postopek konča. Pojem »uradna oseba, ki vodi postopek« pa se nanaša na uradno osebo, ki je pooblaščena le za opravljanje dejanj v postopku pred izdajo odločbe brez možnosti izdaje akta o zaključku postopka (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 251).'''Glede na navedeno je kot uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja iz 9. člena ZDIJZ mišljena uradna oseba po [[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen{{!}}5. členu ZUP]]''', ki je iz strani predstojnika organa pooblaščena za vodenje in odločanje o zahtevah za dostop do informacije javnega značaja ali njeno ponovno uporabo. Uradna oseba mora biti zaposlena na organu, izpolnjevati zahteve glede izobrazbe ter imeti opravljen izpit iz splošnega upravnega postopka'''. Pristojna oseba za posredovanje informacije javnega značaja je v primeru izpolnjevanja navedenih pogojev lahko oseba na strokovno tehničnem delovnem mestu.''' Presoja o tem, ali je podano pooblastilo v tem primeru ustrezno tudi z vidika konkretnih zadolžitev javnega uslužbenca, določenih v sistemizaciji delovnih mest organa (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izpolnjevanje_pogojev_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_glede_na_sistemizacijo_delovnega_mesta_in_pooblastilo_predstojnika primer 2]), pa sodi v sfero pristojnosti in odgovornosti predstojnika organa.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Stvarna_pristojnost_organov_(1._stopnja,_pritožbeni_in_nadzorni_organi)]]

[[Kategorija:Pogoji za in pooblastila uradnih oseb]]

Vodenje in odločanje v postopkih dostopa do informacij javnega značaja

2024-04-14T21:41:34Z

TK1249: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vodenje in odločanje v postopkih dostopa do informacij javnega značaja - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 11. 12. 2022, dopolnitev 14. 4. 2024

== '''Vprašanje:''' ==

Kako se določi uradna oseba pristojna za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ? Ali mora imeti uradna oseba, ki je pristojna za posredovanje informacij javnega značaja, opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka in pooblastilo za odločanje? Ali je to lahko oseba na strokovno tehničnem delovnem mestu, ki je pooblaščena za odločanje v upravni zadevi (in ima opravljen strokovni izpit ZUP) ali mora oseba biti uradnik na uradniškem delovnem mestu, da sploh lahko odloča v upravni zadevi. ZJU namreč določa, da strokovno-tehnični javni uslužbenci opravljajo le spremljajoča dela.

== '''Odgovor:''' ==

[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336&d-16544-s=3&d-16544-o=1&d-16544-p=1 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 in novele) '''ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja''', s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, poimenovani kot organi (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ). Zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njeno ponovno uporabo vloži prosilec pri organu, za katerega meni, da razpolaga z informacijo (prvi odstavek 16. člena ZDIJZ). Prosilec lahko zahteva dostop do informacije javnega značaja s formalno pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njihovo ponovno uporabo, lahko pa tudi z neformalno (ustno) zahtevo (12. člen ZDIJZ).O pisni zahtevi za dostop do informacije javnega značaja ali njeno ponovno uporabo odločajo organi v postopku (prvi odstavek 15. člena ZDIJZ), saj je odločanje o teh vprašanjih upravna zadeva. '''Vsak organ določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja, ki bodo obravnavale neformalne in formalne pisne zahteve za posredovanje teh informacij''' (prvi odstavek 9. člena ZDIJZ). V organu postopek vodi in o njem odloča predstojnik ali uradna oseba, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek (prvi odstavek 21. člena ZDIJZ). Ker v ZDIJZ ni posebej določeno, se za določitev pooblaščene osebe subsidiarno uporabljajo določbe [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP ZUP] (več o subsidiarnosti v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 17). Določbo 21. člena ZDIJZ je treba ob smiselni uporabi ZUP, razumeti tako, da postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo v organu lahko vodi predstojnik sam, če izpolnjuje predpisane pogoje, sicer mora za vodenje postopka podeliti pooblastilo drugi uradni osebi. Za izdajo odločb ali sklepov s katerimi se konča upravni postopek predstojniku ni treba izpolnjevati predpisanih pogojev. Tudi v primerih, ko tovrstne postopke vodi oziroma v njih odloča predstojnik sam, pa organ kot zavezanec glede na eksaktno določbo 9. člena ZDIJZ '''mora imenovati tudi eno ali več oseb pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja''', ki bo/bodo obravnavala/e tako neformalne kot pisne zahteve za posredovanje teh informacij.Predstojnik organa lahko na podlagi [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]] pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev. Pooblastilo za odločanje obsega tudi pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo. Pooblaščena uradna oseba nima možnosti zahtevati ali ugovarjati podeljenim pooblastilom. Če v pooblastilu ni omejitev, ima uradna oseba pravico opravljati vsa dejanja v postopku, razen pravice izdajati odločbe in take sklepe, s katerimi se konča postopek. Če predstojnik organa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vodenje postopka, lahko postopek do izdaje odločbe vodi samo uradna oseba, ki te pogoje izpolnjuje (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pooblastilo_uradni_osebi_za_vodenje_upravnih_postopkov primer 1]).ZUP predstojniku dodeljuje diskrecijsko pravico, da lahko za odločanje o upravnih zadevah pooblasti drugo osebo, a pri tem ni popolnoma svoboden, saj mora oseba izpolnjevati pogoje, določene v [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]] in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6273 Uredbi o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku] (Uredba, Ur. l. RS, št. 12/13 in novele). Uradna oseba lahko vodi oziroma odloča o upravnih postopkih, če je zaposlena pri tem organu (drugi odstavek [[Zak:ZUP#28. .C4.8Dlen{{!}}28. člena ZUP]]), izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in ima opravljen izpit iz splošnega upravnega postopka ([[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člen ZUP]], glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izpolnjevanje_pogojev_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_glede_na_sistemizacijo_delovnega_mesta_in_pooblastilo_predstojnika primer 2]).Po drugem odstavku [[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen{{!}}5. člena ZUP]] je kot uradna oseba mišljena oseba, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje v upravni zadevi ali za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku. V ZUP se pojem »organ« nanaša na njegove uradne osebe, ki imajo enaka pooblastila kot organ, torej opravljanje postopkovnih dejanj in izdati akt, s katerim se postopek konča. Pojem »uradna oseba, ki vodi postopek« pa se nanaša na uradno osebo, ki je pooblaščena le za opravljanje dejanj v postopku pred izdajo odločbe brez možnosti izdaje akta o zaključku postopka (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 251).'''Glede na navedeno je kot uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja iz 9. člena ZDIJZ mišljena uradna oseba po [[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen{{!}}5. členu ZUP]]''', ki je iz strani predstojnika organa pooblaščena za vodenje in odločanje o zahtevah za dostop do informacije javnega značaja ali njeno ponovno uporabo. Uradna oseba mora biti zaposlena na organu, izpolnjevati zahteve glede izobrazbe ter imeti opravljen izpit iz splošnega upravnega postopka'''. Pristojna oseba za posredovanje informacije javnega značaja je v primeru izpolnjevanja navedenih pogojev lahko oseba na strokovno tehničnem delovnem mestu.''' Presoja o tem, ali je podano pooblastilo v tem primeru ustrezno tudi z vidika konkretnih zadolžitev javnega uslužbenca, določenih v sistemizaciji delovnih mest organa (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izpolnjevanje_pogojev_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_glede_na_sistemizacijo_delovnega_mesta_in_pooblastilo_predstojnika primer 2]), pa sodi v sfero pristojnosti in odgovornosti predstojnika organa.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Stvarna_pristojnost_organov_(1._stopnja,_pritožbeni_in_nadzorni_organi)]]

[[Kategorija:Pogoji za in pooblastila uradnih oseb]]

Vodenje in odločanje v postopkih dostopa do informacij javnega značaja

2024-04-14T20:48:16Z

TK1249: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Vodenje in odločanje v postopkih dostopa do informacij javnega značaja - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 11. 12. 2022, dopolnitev 14. 4. 2024

== '''Vprašanje:''' ==

Kako se določi uradna oseba pristojna za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ? Ali mora imeti uradna oseba, ki je pristojna za posredovanje informacij javnega značaja, opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka in pooblastilo za odločanje? Ali je to lahko oseba na strokovno tehničnem delovnem mestu, ki je pooblaščena za odločanje v upravni zadevi (in ima opravljen strokovni izpit ZUP) ali mora oseba biti uradnik na uradniškem delovnem mestu, da sploh lahko odloča v upravni zadevi. ZJU namreč določa, da strokovno-tehnični javni uslužbenci opravljajo le spremljajoča dela.

== '''Odgovor:''' ==

V [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 in novele) je določeno, da je vodenje postopkov o zahtevah za dostop ali ponovno uporabo informacij javnega značaja upravna zadeva. Za obravnavo pisne zahteve se tako uporabljajo določbe ZUP, v kolikor posamezne procesne norme v tem zakonu niso drugačne. Za odločanje o zahtevah po ZDIJZ je odgovoren predstojnik organa, ki ima pooblastilo že na podlagi zakona.
Lahko pa se odloči in pooblasti drugo osebo za odločanje in/ali vodenje postopka, vendar mora pri tem upoštevati zahteve glede zaposlenosti, izobrazbe in strokovnega izpita, ki jih določa ZUP ([[Zak:ZUP#31._.C4.8Dlen|31. člen ZUP]]).

Glede na navedeno mora uradna oseba, ki vodi oz. odloča v postopkih po ZDIJZ, imeti opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Stvarna_pristojnost_organov_(1._stopnja,_pritožbeni_in_nadzorni_organi)]]

[[Kategorija:Pogoji za in pooblastila uradnih oseb]]

Vodenje in odločanje v postopkih dostopa do informacij javnega značaja

2024-04-14T20:47:18Z

TK1249: /* Zadeva: Vodenje in odločanje v postopkih dostopa do informacij javnega značaja */

== '''Zadeva: '''Vodenje in odločanje v postopkih dostopa do informacij javnega značaja - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 11. 12. 2022, dopolnitev 14. 4. 2024

== '''Vprašanje:''' ==

Ali mora imeti uradna oseba, ki je pristojna za posredovanje informacij javnega značaja, opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka in pooblastilo za odločanje?

== '''Odgovor:''' ==

V [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 in novele) je določeno, da je vodenje postopkov o zahtevah za dostop ali ponovno uporabo informacij javnega značaja upravna zadeva. Za obravnavo pisne zahteve se tako uporabljajo določbe ZUP, v kolikor posamezne procesne norme v tem zakonu niso drugačne. Za odločanje o zahtevah po ZDIJZ je odgovoren predstojnik organa, ki ima pooblastilo že na podlagi zakona.
Lahko pa se odloči in pooblasti drugo osebo za odločanje in/ali vodenje postopka, vendar mora pri tem upoštevati zahteve glede zaposlenosti, izobrazbe in strokovnega izpita, ki jih določa ZUP ([[Zak:ZUP#31._.C4.8Dlen|31. člen ZUP]]).

Glede na navedeno mora uradna oseba, ki vodi oz. odloča v postopkih po ZDIJZ, imeti opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Stvarna_pristojnost_organov_(1._stopnja,_pritožbeni_in_nadzorni_organi)]]

[[Kategorija:Pogoji za in pooblastila uradnih oseb]]

Časovna omejitev pravice do vpogleda v spis

2024-03-20T17:26:48Z

TK1249: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Časovna omejitev pravice do vpogleda v spis - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 18. 5. 2012, pregled 27. 11. 2022, dopolnitev 20. 3. 2024 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako naj postopa organ, ko stranke želijo vpogledati v spisovno dokumentacijo, ko je ta že zaključena in dana v prehodni arhiv (npr. po 10 letih). Ali drži, da ZUP daje možnost vpogleda in kopiranja samo, dokler upravni postopek ni zaključen? Pri tem konkretni organ (nosilec javnega pooblastila) nimam notranjih pravnih aktov za ravnanje z arhivskim gradivom. Kako naj postopa organ v primerih, ko prosilec zahteva vpogled v zadevo oziroma arhivsko dokumentacijo, ki se nanaša na trenutek, ko je prosilec še bil stranka v postopku (npr. investitor in lastnik objekta v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja), v trenutku, ko dokumentacija zahteva, pa ni več stranka v postopku (npr. zaradi odsvojitve nepremičnine v vmesnem času)?

== '''Odgovor:''' ==

Namen pravice do vpogleda v spis je po ZUP uveljavitev pravic in pravno zavarovanih interesov oseb, kot in kadar jih določajo različni predpisi za posamezna upravna področja. Pravica vpogleda je ena temeljnih pravic obrambe (ang. ''rights of defence''), ki so mednarodno uveljavljeni standard, npr. kot del poštenega postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah ali dobre uprave po 41. členu Listine o temeljnih pravicah EU. Tudi v slovenski ureditvi pravice do vpogleda po [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. členu ZUP]] gre po stališču Ustavnega sodišča RS (zadeva U-I-16/10 in Up-103/10 z dne 20. 10. 2011), kljub njeni siceršnji procesno-pravni naravi, za posebno zakonsko pravico z zagotovljenim sodnim varstvom kot udejanjenje ustavne pravice do sodnega varstva iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 23. člena Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. I. RS, št. 33/91-I in novele). 

Zato je treba te pravice tolmačiti v dvomu širše oz. v korist potencialnih upravičencev. '''Kolikor pa je stvarna legitimacija za vpogled v spis nedvoumna,''' torej osebi že priznan položaj stranke v postopku ali drugače izkazan pravni interes, '''ta pravica po [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen{{!}}82. členu ZUP]] ni časovno omejena.''' '''Omeji jo lahko izrecno le področni zakon kot nadrejen ZUP, če bi to v določenih zadevah po naravi stvari bilo smiselno oz. sorazmerno varstvu pravic drugih oseb''' (npr. vpogled posvojenega v postopkovno dokumentacijo le določeno število let po posvojitvi otroka oz. njegove polnoletnosti). Toda sam ZUP časovnih omejitev ne določa, le vprašanja legitimacije.  

Še več, '''po ZUP '''je v povezavi s pravnimi sredstvi posebej utemeljeno, da '''imajo stranke in osebe s pravnim interesom vpogled še po dokončnosti in tudi pravnomočnosti zadeve glede na roke za uveljavljanje teh pravnih sredstev. '''Nenazadnje lahko npr. nekdo zahteva vpogled po [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. členu ZUP]] neposredno v zvezi z uveljavljanjem obnove postopke zaradi spregleda stranskega udeleženca (gl. [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]] in nadaljnje).

Gradiva v zvezi z upravnimi postopki se zaradi eksternih pravnih učinkov upravnega odločanja trajno hrani po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbi o upravnem poslovanju] (UUP; Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), ki zavezuje tudi nosilce javnih pooblastil (gl. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 77. člen UUP]). Zato lahko interna pravila organa urejajo samo tista področja in vprašanja, ki niso že določena z ZUP ali UUP. Pri tem velja poudariti, da se vsako gradivo, ki je trajno pomembo za delo organa in nima značaja arhivskega gradiva, hrani pri organu (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Opredeljevanje_trajnega_gradiva_kot_arhivsko_gradivo primer 1]). Arhivsko gradivo pa je na podlagi osme alineje 2. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih] (ZVDAGA, Ur. l. RS, št. 30/06 in novele) le tisto gradivo, ki ima trajen pomen za zgodovino, druge znanosti in kulturo ali trajen pomen za pravni interes pravnih in fizičnih oseb. Le za tako opredeljeno gradivo se kot podlaga za vpogled vanj uporablja določba 68. člena ZVDAGA.

'''Legitimirana oseba torej lahko zahteva vpogled v spis tudi npr. po 10 letih od zaključka postopka, pri čemer lahko slednji pojem tudi različno tolmačimo - a omejitve ni niti po zaključku postopka na prvi stopnji z odločbo, niti dokončnostjo ali pravnomočnostjo. Edina možna omejitev bi bila po našem možna, kolikor bi pravni učinki aktov v zadevi ne trajali več niti ne bi vložnik zahteve za vpogled izkazal, da uveljavlja druge pravne interese (npr. odškodnino) v zvezi z dejanskim in pravnim stanjem iz zaključene zadeve. Vendar bi tedaj zahtevi ne ugodili zaradi neobstoja predpostavke legitimacije, ne prepozne vloge.''' 

Smiselno enako velja tudi za primere, ko je v trenutku, na katerega se nanaša zahteva za vpogled, vlagatelj zahteve bil stranka v postopku, v času podaje te zahteve pa ni več. '''Pravica do vpogleda v lastni zadevi je časovno neomejena, saj ima stranka to pravico ves čas trajanja postopka in tudi po (zanjo) zaključenem postopku''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravica_do_ve%C4%8Dkratnega_vpogleda_v_spis primer 2]). Tudi po zanjo zaključenem postopku pa ima stranka kot '''tretja oseba''' še vedno možnost vpogleda v istem postopku, če z zahtevano stopnjo verjetnosti za to '''izkaže svojo pravno korist''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS (sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111449039 VSRS št. X Ips 108/2020] z dne 19. 5. 2021) ZUP ne določa, da je mogoče vpogledovati v zadevo samo v času trajanja upravnega postopka, to je mogoče tudi po končanem postopku, edini pogoj je, da v primeru, ko gre za tretjo osebo, ta izkaže svojo pravno korist, ki je neposredna (tedaj obstoječa ter ne morebitna ali bodoča) osebna korist (ter ne tuja ali javna), ki je oprta na zakon ali drug predpis (dejanska korist ne zadostuje) (sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111441870 Upravnega sodišča RS, št. I U 1051/2018-10] z dne 7. 7. 2020).

Poudariti kaže še, da se upravni organ lahko sreča v zvezi z isto pravico vpogleda z drugimi predpisi, mimo ZUP (več v Kovač et al., Upravno-procesne dileme 2: 120 vprašanj o rabi ZUP s sodno prakso in z uvodno študijo, 2012). Npr. neredek primer je sodelovanje sicer upravnih organov v sodnih postopkih. Tedaj veljajo sodni predpisi, pri zahtevah odvetnikov pa tudi Zakon o odvetništvu. Raba ZUP ni merodajna, čim gre za (pretežno) upravni organ oz. del javne uprave, ampak glede na to, kaj je predmet postopka. Če je predmet postopka sodna zadeva, se mora torej uporabiti sodna (procesna) pravila, čeprav eno fazo v postopku ali celo več vrši nesodni upravni organ. Nadalje gre omeniti še možnost vpogleda v lastne osebne podatke po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tedaj velja lahko ta kot specialni predpis. ZUP bi se uporabil v teh raznih primerih le, če bi področna zakonodaja nekega postopkovnega vprašanja ne urejala, in to smiselno (gl. [[Zak:ZUP#4._.C4.8Dlen{{!}}4. člen ZUP]]). 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vpogled_v_spis_(pregled_dokumentov)_in_informacije_javnega_značaja]] [[Category:Ravnanje_z_dokumentarnim_gradivom]]

Časovna omejitev pravice do vpogleda v spis

2024-03-20T17:24:15Z

TK1249: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Časovna omejitev pravice do vpogleda v spis - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 18. 5. 2012, pregled 27. 11. 2022, dopolnitev 20. 3. 2024 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako naj postopa organ, ko stranke želijo vpogledati v spisovno dokumentacijo, ko je ta že zaključena in dana v prehodni arhiv (npr. po 10 letih). Ali drži, da ZUP daje možnost vpogleda in kopiranja samo, dokler upravni postopek ni zaključen? Pri tem konkretni organ ( nosilec javnega pooblastila) nimam notranjih pravnih aktov za ravnanje z arhivskim gradivom. 

Kako naj postopa organ v primerih, ko prosilec zahteva vpogled v zadevo oziroma arhivsko dokumentacijo, ki se nanaša na trenutek, ko je prosilec še bil stranka v postopku (npr. investitor in lastnik objekta v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja), v trenutku, ko dokumentacija zahteva, pa ni več stranka v postopku (npr. zaradi odsvojitve nepremičnine v vmesnem času)?

== '''Odgovor:''' ==

Namen pravice do vpogleda v spis je po ZUP uveljavitev pravic in pravno zavarovanih interesov oseb, kot in kadar jih določajo različni predpisi za posamezna upravna področja. Pravica vpogleda je ena temeljnih pravic obrambe (ang. ''rights of defence''), ki so mednarodno uveljavljeni standard, npr. kot del poštenega postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah ali dobre uprave po 41. členu Listine o temeljnih pravicah EU. Tudi v slovenski ureditvi pravice do vpogleda po [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. členu ZUP]] gre po stališču Ustavnega sodišča RS (zadeva U-I-16/10 in Up-103/10 z dne 20. 10. 2011), kljub njeni siceršnji procesno-pravni naravi, za posebno zakonsko pravico z zagotovljenim sodnim varstvom kot udejanjenje ustavne pravice do sodnega varstva iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 23. člena Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. I. RS, št. 33/91-I in novele). 

Zato je treba te pravice tolmačiti v dvomu širše oz. v korist potencialnih upravičencev. '''Kolikor pa je stvarna legitimacija za vpogled v spis nedvoumna,''' torej osebi že priznan položaj stranke v postopku ali drugače izkazan pravni interes, '''ta pravica po [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen{{!}}82. členu ZUP]] ni časovno omejena.''' '''Omeji jo lahko izrecno le področni zakon kot nadrejen ZUP, če bi to v določenih zadevah po naravi stvari bilo smiselno oz. sorazmerno varstvu pravic drugih oseb''' (npr. vpogled posvojenega v postopkovno dokumentacijo le določeno število let po posvojitvi otroka oz. njegove polnoletnosti). Toda sam ZUP časovnih omejitev ne določa, le vprašanja legitimacije.  

Še več, '''po ZUP '''je v povezavi s pravnimi sredstvi posebej utemeljeno, da '''imajo stranke in osebe s pravnim interesom vpogled še po dokončnosti in tudi pravnomočnosti zadeve glede na roke za uveljavljanje teh pravnih sredstev. '''Nenazadnje lahko npr. nekdo zahteva vpogled po [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. členu ZUP]] neposredno v zvezi z uveljavljanjem obnove postopke zaradi spregleda stranskega udeleženca (gl. [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]] in nadaljnje).

Gradiva v zvezi z upravnimi postopki se zaradi eksternih pravnih učinkov upravnega odločanja trajno hrani po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbi o upravnem poslovanju] (UUP; Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), ki zavezuje tudi nosilce javnih pooblastil (gl. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 77. člen UUP]). Zato lahko interna pravila organa urejajo samo tista področja in vprašanja, ki niso že določena z ZUP ali UUP. Pri tem velja poudariti, da se vsako gradivo, ki je trajno pomembo za delo organa in nima značaja arhivskega gradiva, hrani pri organu (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Opredeljevanje_trajnega_gradiva_kot_arhivsko_gradivo primer 1]). Arhivsko gradivo pa je na podlagi osme alineje 2. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih] (ZVDAGA, Ur. l. RS, št. 30/06 in novele) le tisto gradivo, ki ima trajen pomen za zgodovino, druge znanosti in kulturo ali trajen pomen za pravni interes pravnih in fizičnih oseb. Le za tako opredeljeno gradivo se kot podlaga za vpogled vanj uporablja določba 68. člena ZVDAGA.

'''Legitimirana oseba torej lahko zahteva vpogled v spis tudi npr. po 10 letih od zaključka postopka, pri čemer lahko slednji pojem tudi različno tolmačimo - a omejitve ni niti po zaključku postopka na prvi stopnji z odločbo, niti dokončnostjo ali pravnomočnostjo. Edina možna omejitev bi bila po našem možna, kolikor bi pravni učinki aktov v zadevi ne trajali več niti ne bi vložnik zahteve za vpogled izkazal, da uveljavlja druge pravne interese (npr. odškodnino) v zvezi z dejanskim in pravnim stanjem iz zaključene zadeve. Vendar bi tedaj zahtevi ne ugodili zaradi neobstoja predpostavke legitimacije, ne prepozne vloge.''' 

Smiselno enako velja tudi za primere, ko je v trenutku, na katerega se nanaša zahteva za vpogled, vlagatelj zahteve bil stranka v postopku, v času podaje te zahteve pa ni več. '''Pravica do vpogleda v lastni zadevi je časovno neomejena, saj ima stranka to pravico ves čas trajanja postopka in tudi po (zanjo) zaključenem postopku''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravica_do_ve%C4%8Dkratnega_vpogleda_v_spis primer 2]). Tudi po zanjo zaključenem postopku pa ima stranka kot '''tretja oseba''' še vedno možnost vpogleda v istem postopku, če z zahtevano stopnjo verjetnosti za to '''izkaže svojo pravno korist''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS (sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111449039 VSRS št. X Ips 108/2020] z dne 19. 5. 2021) ZUP ne določa, da je mogoče vpogledovati v zadevo samo v času trajanja upravnega postopka, to je mogoče tudi po končanem postopku, edini pogoj je, da v primeru, ko gre za tretjo osebo, ta izkaže svojo pravno korist, ki je neposredna (tedaj obstoječa ter ne morebitna ali bodoča) osebna korist (ter ne tuja ali javna), ki je oprta na zakon ali drug predpis (dejanska korist ne zadostuje) (sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111441870 Upravnega sodišča RS, št. I U 1051/2018-10] z dne 7. 7. 2020).

Poudariti kaže še, da se upravni organ lahko sreča v zvezi z isto pravico vpogleda z drugimi predpisi, mimo ZUP (več v Kovač et al., Upravno-procesne dileme 2: 120 vprašanj o rabi ZUP s sodno prakso in z uvodno študijo, 2012). Npr. neredek primer je sodelovanje sicer upravnih organov v sodnih postopkih. Tedaj veljajo sodni predpisi, pri zahtevah odvetnikov pa tudi Zakon o odvetništvu. Raba ZUP ni merodajna, čim gre za (pretežno) upravni organ oz. del javne uprave, ampak glede na to, kaj je predmet postopka. Če je predmet postopka sodna zadeva, se mora torej uporabiti sodna (procesna) pravila, čeprav eno fazo v postopku ali celo več vrši nesodni upravni organ. Nadalje gre omeniti še možnost vpogleda v lastne osebne podatke po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tedaj velja lahko ta kot specialni predpis. ZUP bi se uporabil v teh raznih primerih le, če bi področna zakonodaja nekega postopkovnega vprašanja ne urejala, in to smiselno (gl. [[Zak:ZUP#4._.C4.8Dlen{{!}}4. člen ZUP]]). 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vpogled_v_spis_(pregled_dokumentov)_in_informacije_javnega_značaja]] [[Category:Ravnanje_z_dokumentarnim_gradivom]]

Časovna omejitev pravice do vpogleda v spis

2024-03-20T17:07:33Z

TK1249: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Časovna omejitev pravice do vpogleda v spis - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 18. 5. 2012, pregled 27. 11. 2022, dopolnitev 20. 3. 2024 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako naj postopa organ, ko stranke želijo vpogledati v spisovno dokumentacijo, ko je ta že zaključena in dana v prehodni arhiv (npr. po 10 letih). Ali drži, da ZUP daje možnost vpogleda in kopiranja samo, dokler upravni postopek ni zaključen? Pri tem konkretni organ ( nosilec javnega pooblastila) nimam notranjih pravnih aktov za ravnanje z arhivskim gradivom. 

Kako naj postopa organ v primerih, ko prosilec zahteva vpogled v zadevo oziroma arhivsko dokumentacijo, ki se nanaša na trenutek, ko je prosilec še bil stranka v postopku (npr. investitor in lastnik objekta v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja), v trenutku, ko dokumentacija zahteva, pa ni več stranka v postopku (npr. zaradi odsvojitve nepremičnine v vmesnem času)?

== '''Odgovor:''' ==

Namen pravice do vpogleda v spis je po ZUP uveljavitev pravic in pravno zavarovanih interesov oseb, kot in kadar jih določajo različni predpisi za posamezna upravna področja. Pravica vpogleda je ena temeljnih pravic obrambe (ang. ''rights of defence''), ki so mednarodno uveljavljeni standard, npr. kot del poštenega postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah ali dobre uprave po 41. členu Listine o temeljnih pravicah EU. Tudi v slovenski ureditvi pravice do vpogleda po [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. členu ZUP]] gre po stališču Ustavnega sodišča RS (zadeva U-I-16/10 in Up-103/10 z dne 20. 10. 2011), kljub njeni siceršnji procesno-pravni naravi, za posebno zakonsko pravico z zagotovljenim sodnim varstvom kot udejanjenje ustavne pravice do sodnega varstva iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 23. člena Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. I. RS, št. 33/91-I in novele). 

Zato je treba te pravice tolmačiti v dvomu širše oz. v korist potencialnih upravičencev. '''Kolikor pa je stvarna legitimacija za vpogled v spis nedvoumna,''' torej osebi že priznan položaj stranke v postopku ali drugače izkazan pravni interes, '''ta pravica po [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen{{!}}82. členu ZUP]] ni časovno omejena.''' '''Omeji jo lahko izrecno le področni zakon kot nadrejen ZUP, če bi to v določenih zadevah po naravi stvari bilo smiselno oz. sorazmerno varstvu pravic drugih oseb''' (npr. vpogled posvojenega v postopkovno dokumentacijo le določeno število let po posvojitvi otroka oz. njegove polnoletnosti). Toda sam ZUP časovnih omejitev ne določa, le vprašanja legitimacije.  

Še več, '''po ZUP '''je v povezavi s pravnimi sredstvi posebej utemeljeno, da '''imajo stranke in osebe s pravnim interesom vpogled še po dokončnosti in tudi pravnomočnosti zadeve glede na roke za uveljavljanje teh pravnih sredstev. '''Nenazadnje lahko npr. nekdo zahteva vpogled po [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. členu ZUP]] neposredno v zvezi z uveljavljanjem obnove postopke zaradi spregleda stranskega udeleženca (gl. [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]] in nadaljnje).

Gradiva v zvezi z upravnimi postopki se zaradi eksternih pravnih učinkov upravnega odločanja trajno hrani po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbi o upravnem poslovanju] (UUP; Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), ki zavezuje tudi nosilce javnih pooblastil (gl. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 77. člen UUP]). Zato lahko interna pravila organa urejajo samo tista področja in vprašanja, ki niso že določena z ZUP ali UUP. Pri tem velja poudariti, da se vsako gradivo, ki je trajno pomembo za delo organa in nima značaja arhivskega gradiva, hrani pri organu (glej primer 1). Arhivsko gradivo pa je na podlagi osme alineje 2. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih] (ZVDAGA, Ur. l. RS, št. 30/06 in novele) le tisto gradivo, ki ima trajen pomen za zgodovino, druge znanosti in kulturo ali trajen pomen za pravni interes pravnih in fizičnih oseb. Le za tako opredeljeno gradivo se kot podlaga za vpogled vanj uporablja določba 68. člena ZVDAGA.

'''Legitimirana oseba torej lahko zahteva vpogled v spis tudi npr. po 10 letih od zaključka postopka, pri čemer lahko slednji pojem tudi različno tolmačimo - a omejitve ni niti po zaključku postopka na prvi stopnji z odločbo, niti dokončnostjo ali pravnomočnostjo. Edina možna omejitev bi bila po našem možna, kolikor bi pravni učinki aktov v zadevi ne trajali več niti ne bi vložnik zahteve za vpogled izkazal, da uveljavlja druge pravne interese (npr. odškodnino) v zvezi z dejanskim in pravnim stanjem iz zaključene zadeve. Vendar bi tedaj zahtevi ne ugodili zaradi neobstoja predpostavke legitimacije, ne prepozne vloge.''' 

Smiselno enako velja tudi za primere, ko je v trenutku, na katerega se nanaša zahteva za vpogled, vlagatelj zahteve bil stranka v postopku, v času podaje te zahteve pa ni več. '''Pravica do vpogleda v lastni zadevi je časovno neomejena, saj ima stranka to pravico ves čas trajanja postopka in tudi po (zanjo) zaključenem postopku''' (glej tudi primer 2). Tudi po zanjo zaključenem postopku pa ima stranka kot '''tretja oseba''' še vedno možnost vpogleda v istem postopku, če z zahtevano stopnjo verjetnosti za to '''izkaže svojo pravno korist''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS (sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111449039 VSRS št. X Ips 108/2020] z dne 19. 5. 2021) ZUP ne določa, da je mogoče vpogledovati v zadevo samo v času trajanja upravnega postopka, to je mogoče tudi po končanem postopku, edini pogoj je, da v primeru, ko gre za tretjo osebo, ta izkaže svojo pravno korist, ki je neposredna (tedaj obstoječa ter ne morebitna ali bodoča) osebna korist (ter ne tuja ali javna), ki je oprta na zakon ali drug predpis (dejanska korist ne zadostuje) (sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111441870 Upravnega sodišča RS, št. I U 1051/2018-10] z dne 7. 7. 2020).

Poudariti kaže še, da se upravni organ lahko sreča v zvezi z isto pravico vpogleda z drugimi predpisi, mimo ZUP (več v Kovač et al., Upravno-procesne dileme 2: 120 vprašanj o rabi ZUP s sodno prakso in z uvodno študijo, 2012). Npr. neredek primer je sodelovanje sicer upravnih organov v sodnih postopkih. Tedaj veljajo sodni predpisi, pri zahtevah odvetnikov pa tudi Zakon o odvetništvu. Raba ZUP ni merodajna, čim gre za (pretežno) upravni organ oz. del javne uprave, ampak glede na to, kaj je predmet postopka. Če je predmet postopka sodna zadeva, se mora torej uporabiti sodna (procesna) pravila, čeprav eno fazo v postopku ali celo več vrši nesodni upravni organ. Nadalje gre omeniti še možnost vpogleda v lastne osebne podatke po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tedaj velja lahko ta kot specialni predpis. ZUP bi se uporabil v teh raznih primerih le, če bi področna zakonodaja nekega postopkovnega vprašanja ne urejala, in to smiselno (gl. [[Zak:ZUP#4._.C4.8Dlen{{!}}4. člen ZUP]]). 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vpogled_v_spis_(pregled_dokumentov)_in_informacije_javnega_značaja]] [[Category:Ravnanje_z_dokumentarnim_gradivom]]

Časovna omejitev pravice do vpogleda v spis

2024-03-20T16:11:41Z

TK1249: /* Zadeva: Časovna omejitev pravice do vpogleda v spis - V USKLAJEVANJU */