https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=StraziscarKatja 2026-06-21T01:39:24Z Prispevki uporabnika MediaWiki 1.37.1 https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Prito%C5%BEba_zoper_sklep_o_ustavitvi_postopka_po_28._%C4%8Dlenu_ZIN&diff=40654 2024-05-28T10:18:09Z

<p>StraziscarKatja: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka na zapisnik po 28. členu ZIN&amp;nbsp;''' ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 24. 5. 2024&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Ali je zoper odločitev inšpektorja o ustaviti postopka, ki se navede v zapisnik o inšpekcijskem ogledu (28. člen ZIN), dovoljena pritožba?&lt;/p&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Upravni postopek, začet po uradni dolžnosti, se po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]] '''ustavi s sklepom. '''Tak sklep procesno zaključi postopek, ker ni podlage za naložitev obveznosti z odločbo, toda izda se po meritorni presoji dejstev primera; posledica ustavitve postopka s sklepom je &quot;le&quot; formalna pravnomočnost , ki ni ovira, da bi se isti postopek lahko v javnem interesu začel znova (ne velja ''ne bis in idem ''kot pri odločbah, ki postanejo materialno pravnomočne). Peti odstavek navedenega člena določa, da je zoper sklep, s katerim se postopek ustavi, '''dovoljena pritožba''', razen če ni dovoljena pritožba zoper odločbo organa, ki je sklep izdal (drugi odstavek [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člena ZUP]]). '''Sicer ZUP določa, da zoper sklepe pritožba ni dovoljena, razen če jo zakon izrecno določi za določeno vrsto sklepa. '''Sklep o ustaviti postopka pa je procesni akt, ki pomeni formalni konec postopka, zato je tak sklep mogoče izpodbijati tudi v upravnem sporu (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 62).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru](ZIN; Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.) kot specialni zakon, ki je v inšpekcijskih zadevah nadrejen ZUP, v 28. členu določa: ko je v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, '''da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa''', inšpektor postopek '''ustavi s sklepom ali v obliki zapisa o ustavitvi postopka na koncu zapisnika o inšpekcijskem pregledu''', v primeru vzorčenja pa se to navede na spremni dopis, ko je zavezancu poslan izvid analize. V obrazložitvi sklepa oziroma v zapisniku inšpektor navede obseg opravljenega nadzora in razloge za ustavitev postopka. ZIN v takem primeru od inšpektorja ne terja enakega procesnega ravnanja, kot v primeru, kadar ugotovi neskladnosti, inšpektorju daje možnost (zaradi učinkovitosti in racionalnosti), da postopek ustavi v obliki zapisa s kratkim in jedrnatim opisom ugotovitev, na koncu zapisnika (več o tem Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 28. členu ZIN). Na nek način, se tu &quot;vgradi&quot; sklep o ustavitvi postopka v zapisnik, torej ima '''akt dvojno pravno naravo, tako zapisnika ogledu kot sklepa o ustavitvi postopka''' (tako tudi npr. [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111462889 sodba in sklep UPRS I U 63/2019-26] z dne 4. 5. 2021). Na ta način, torej z zapisom v zapisniku je upravni akt izdan, saj je ustavitev postopka izrek sklepa kot vrsta posamičnega upravnega akta, čeprav je ta v formi zapisnika. To pomeni, da se postopek ustavi s samostojnim sklepom po [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]] ali po ZIN na zapisnik oz. z uradnim zaznamkom, še vedno pa gre za sklep o ustavitvi (glej tudi primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Stranski_udele%C5%BEenci_in_u%C4%8Dinkovitost_postopka Stranski udeleženci in učinkovitost postopka ]).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5172 ZIN] pa '''glede pritožbe na sklep''' '''v obliki zapisa '''o ustavitvi postopka na koncu zapisnika o inšpekcijskem pregledu '''&lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;ne&lt;/span&gt; vsebuje posebnih pravil''', ki bi urejala pritožbo ali druga pravna sredstva (prav tam), zato glede tega velja ZUP. Če se je torej postopek končal brez samostojnega sklepa, toda z odločitvijo o ustavitvi v zapisniku, se kombinirano uporabita ZIN in ZUP. Posledično je '''zoper tak sklep o ustavitvi postopka, čeprav je ta naveden v zapisniku '''v skladu z 28. členom [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5172 ZIN], '''dovoljena pritožba po 135. členu ZUP''',''' saj je ta dovoljena zoper vse akte o ustavitvi postopka, ne glede na njihovo obliko ali poimenovanje''' . Torej pri vprašanju, ali gre za akt, ki ga je mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi ali ne, je bistvena njegova vsebina in ne forma (glej tudi primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_narava_%22potrdila%22_po_podro%C4%8Dnem_zakonu Pravna narava &quot;potrdila&quot; po področnem zakonu] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_narava_dokumenta,_ki_nima_naslova_odlo%C4%8Dba_oz._sklep Pravna narava dokumenta, ki nima naslova odločba oz. sklep ]).&lt;/p&gt;<br /> [[Category:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]<br /> [[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]<br /> <br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Stranke_postopka_in_dolo%C4%8Ditev_naslovnika_za_vro%C4%8Ditev_odlo%C4%8Dbe_po_posebnem_predpisu&diff=39186 2024-02-23T12:39:03Z

<p>StraziscarKatja: </p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Stranke postopka in določitev naslovnika za vročitev odločbe po posebnem predpisu &lt;br&gt;''' ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 29. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> V skladu s prvim odstavkom 4. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev določi zaščiteno kmetijo (ki jo opredeljuje 2. člen tega zakona) upravna enota, na območju katere leži pretežni del zemljišč, ki sestavljajo kmetijo, in sicer z odločbo v upravnem postopku, začatem na podlagi zaprosila sodišča ali davčnega organa. Kdo je v tem postopku stranka in komu se vroči odločba? Stališče Ministrstva za kmetijstvo je, da se odločba vroči le sodišču in da dediči v postopek pred izdajo odločbe niso vključeni (so namreč vključeni v postopek dedovanja na sodišču). Potemtakem v postopku ni strank, odločba se vroči (pošlje?) le sodišču. Kdaj nastopi v tem primeru pravnomočnost odločbe?<br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Subjekta upravnega postopka, brez katerih sploh ne more biti postopka, sta upravni organ in stranka; lahko pa so v postopku tudi drugi, eventualni udeleženci (glej Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 132). Stranka je torej (poleg organa) '''nujni udeleženec''', sicer se postopek ne uvede ali se prekine ali pa celo ustavi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba ([[Zak:ZUP#44..C4.8Dlen{{!}}44. člen ZUP]]). Kršenje te procesne predpostavke pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki poleg pritožbenega razloga (2. točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]) predstavlja tudi razlog za izredna pravna sredstva (9. točka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]], glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 95). Pri tem je seveda položaj strank lahko različen (aktivna ali pasivna legitimacija ali legitimacija stranskega udeleženca – o tem več: [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa_ob_prenehanju_stvarne_legitimacije_vlo%C5%BEnika_zahtevka US: Lastnost stranke]).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Če se v postopku odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi določene osebe, ki sama ni sprožila postopka, temveč je bil ta začet po uradni dolžnosti ali na predlog drugega organa, ima taka oseba običajno '''položaj pasivne stranke'''. Kljub temu pa se takšni osebi temu ne sme »odvzeti« svojstva stranke in s tem možnosti sodelovanja v postopku. ZUP ne loči procesnih pravic strank glede na to, ali gre za aktivno ali pasivno stranko. Še več, celo v primeru stranskega udeleženca določba, da ima ta v postopku enake pravice kot stranka (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]). &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Odločba o zaščiteni kmetiji, ki jo v skladu s 4. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO383# Zakona o dedovanju kmetijski gospodarstev] (ZDKG, Ur. l. RS, št. 70/95 in nasl.) izda upravna enota, je po svoji naravi sicer '''deklaratorna odločba'''. Taka odločba ugotavlja določeno pravno razmerje glede na že obstoječe dejansko stanje, pri čemer vpliva na pravni položaj vseh lastnikov zemljišč te kmetije, saj ko se enkrat kmetiji določi status zaščitene kmetije, začne glede dedovanja zanjo veljati drugačen pravni režim od splošnega, ki ga ureja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317# Zakon o dedovanju] (ZD, Ur. l. SRS, št. 15/76 in nasl.), tj. za zaščiteno kmetijo velja dedovanje po določbah ZDKG. &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG izrecno določa, da se '''odločba '''o zaščiteni kmetiji '''izda v upravnem postopku'''. To pa za sabo potegne tudi vsa procesna pravila, ki jih ZUP določa glede ugotovitvenega postopka. Upoštevaje načelo zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) ima stranka v postopku pravico: udeleževati se postopka ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); dajati podatke in izjaviti se ([[Zak:ZUP#141. .C4.8Dlen{{!}}141. člen ZUP]]); zavarovati in braniti svoje pravice ter pravne koristi ([[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); pravico navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev stvari in izpodbijati pravilnost navedb drugih, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami (146. člen ZUP); pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve vse do izdaje odločbe (146. člen ZUP) in pravico dajati pripombe k delu na obravnavi ([[Zak:ZUP#162. .C4.8Dlen{{!}}162. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 54 in 55).&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG ne določa, da bi se ta postopek vodil kot skrajšani ugotovitveni postopek. Pa tudi sicer za tak postopek ni pogojev, kot jih določa [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]. Tako mora upravna enota vsekakor najprej ugotoviti, kdo so stranke postopka, jih pritegniti v postopek, jim omogočiti, da v postopku izvršujejo svoje procesne pravice, in jim na koncu postopka '''odločbo vročiti'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Kot določata prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena  ZUP]], se z vročitvijo naslovniku omogoča seznanitev z dokumentom; '''pravne posledice odločbe pa lahko nastanejo šele po njeni vročitvi pravemu naslovniku. '''Če torej''' '''upravni organ odločbo o zaščiteni kmetiji vroči le sodišču, ki sicer ni stranka tega upravnega postopka temveč le predlagatelj, ne pa tudi strankam, tj. lastnikom, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo, taka odločba nima nikakršne pravne veljave in s tem tudi ne učinka (glej v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 3. knjiga, str. 86). '''Sodišču se torej takšna odločba pošlje le v seznanitev '''in še to po tem, ko postane odločba pravnomočna (163. člen ZD v povezavi z 206. in 207. členom [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1212 Zakona o pravdnem postopku] (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07)). Pravnomočna pa lahko postane le pod pogojem, da je bila '''pravilno vročena''' '''strankam postopka''', s čimer jim je bila omogočena uporaba pravnih sredstev (glej 7. točko odločbe USRS [http://www.us-rs.si/documents/f6/b1/up-436-152.pdf Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;'''Dejstvo, da so lastniki, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo, vključeni v postopek dedovanja pred sodiščem, v ničemer ne posega v njihov položaj pred upravnim organom.''' Morebitne nepravilnosti izdane odločbe o zaščiteni kmetiji lastniki namreč ne morejo več izpodbijati s pravnimi sredstvi pred sodiščem v postopku dedovanja, temveč lahko to storijo le pred upravnim organom, ki je odločal o zaščiteni kmetiji.&lt;/p&gt;<br /> Skladno z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člena ZUP]]) je upravni organ, ki vodi postopek in odloča o upravni zadevi''', vezan na zakon in podzakonske predpise, ne pa na mnenja, čeprav resornega ministrstva'''. Zato naj upravne enote vodijo postopek za določitev zaščitene kmetije (zgolj) skladno z določbami ZDKG in ZUP.&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> [[Category:Lastnost stranke]]<br /> [[Category:Vročanje]]<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Umik_zahteve_zaradi_presoje_ustavnosti_predpisa&diff=38492 2023-12-22T12:37:09Z

<p>StraziscarKatja: /* Zadeva: Umik zahteve zaradi presoje ustavnosti predpisa - V USKLAJEVANJU */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Umik zahteve v času presoje ustavnosti predpisa - V USKLAJEVANJU''' ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 21. 12. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&amp;nbsp;<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot; &gt;Ali lahko stranka postopka umakne zahtevo za izdajo dovoljenja na podlagi ZUP, v kolikor je izvajanje zakonskega predpisa v tej določbi zadržano (konkretno gre za vlogo za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja na podlagi&amp;nbsp; 146. člena Gradbenega zakona)?&lt;/p&gt;<br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot; &gt;V upravnem postopku, ki se prične na zahtevo stranke, lahko '''stranka načeloma prosto razpolaga z zahtevkom.''' Od njene volje in ravnanja je torej odvisno, ali bo sploh uveljavljala pravico oziroma zmanjšanje ali oprostitev obveznosti, ki ji gre po materialnem predpisu. Svojemu zahtevku se lahko&amp;nbsp; tudi odpove oziroma ga umakne.&amp;nbsp; Skladno s [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členom ZUP]] ga&amp;nbsp; lahko umakne delno ali v celoti, ves čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, oziroma v času, ko teče pritožbeni rok, ali med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe.&lt;/p&gt;&lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot; &gt;Stranka, ki je z vložitvijo formalne zahteve podala pobudo za uvedbo postopka, '''z umikom te zahteve preklicuje pobudo za uvedbo postopka''' in ni več zainteresirana, da bi se postopek nadaljeval, hkrati pa je z umikom njene zahteve odpadla tudi podlaga za vodenje postopka in odločitev v upravni zadevi, v kateri je po zakonu ali po naravi stvari potrebna takšna zahteva (tako tudi Kerševan in Androjna v Upravno procesno pravo, Ljubljana 2017, str. 234).&lt;/p&gt;&lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot; &gt;'''Omejitve, ki preprečujejo ali onemogočajo umik zahteve''', so lahko procesne narave, kot v primeru, da stranka uveljavljala svoj zahtevek nasproti drugi stranki. V takšni situaciji lahko umakne svoje zahtevek do ustne obravnave, na ustni obravnavi pa le, če stranka z nasprotnim interesom še ni začela obravnavati glavne zadeve; če pa jo je že začela obravnavati, ga lahko umakne le, če v to privoli stranka z nasprotnim interesom, ki se mora o tem izreči v osmih dneh (drugi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]]). Podobno tudi v primeru, ko želi zahtevek umakniti le ena od strank pri skupnem zahtevku.&amp;nbsp; Lahko pa so omejitve tudi vsebinske, na primer kadar je nadaljevanje postopka, navkljub umiku zahtevka,&amp;nbsp; potrebno zaradi varstva javnega interesa (tretji odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]) (glej še: [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Umik_zahtevka_stranke_v_postopku povezavo]).&lt;/p&gt;&lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot; &gt;Zahtevek za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja (146. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbenega zakona]; GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 s sprem.), o katerem je govora v konkretnem primeru, je zahtevek, s katerim razpolaga investitor, lastnik oziroma imetnik. V kolikor je investitor le eden, v postopku ni stranke z nasprotnim interesom (ali pa se ta še ni spustila v obravnavo), pri izdaji tovrstnega dovoljenja pa tudi ne gre za varovanje javnega temveč zasebnega interesa, ni videti zakonskih razlogov, zakaj umik takega zahtevka ne bi bil dovoljen,&amp;nbsp; četudi je zadržano izvajanje predpisa.&lt;/p&gt;&lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot; &gt;Iz [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO325 Zakona o ustavnem sodišču] (ZUstS; Ur. l. RS, št. 64/07 s sprem.) izhaja, da Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti zakona najprej preizkusi ter o sprejetju ali zavrnitvi pobude odloči s sklepom. Kadar pobudo sprejme, lahko takoj nadaljuje z odločanjem o stvari sami, če je dejansko stanje pojasnjeno in če je bila ob preizkusu pobude nasprotnemu udeležencu dana možnost, da se izjavi; sicer izvede pripravljalni postopek in šele po tem obravnava zadevo.&amp;nbsp; Ob tem '''sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona''', če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice (39. člen ZUstS).&lt;/p&gt;&lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot; &gt;Glede zadržanja izvajanja predpisa na splošno velja, da se od objave sklepa o zadržanju izvrševanja predpisa ta ne sme več uporabljati. Pravne posledice so (začasno) enake kot pri razveljavitvi predpisa; upoštevati pa jih morajo vsi organi, ki ta predpis oziroma njegov del uporabljajo pri svojem odločanju. Ker bi lahko bilo takšno »absolutno« zadržanje izvajanja preširoko (in neskladno s presojo, ''ali so posledice zaradi izvrševanja predpisa težje in bolj nepopravljive kot posledice zaradi njegovega zadržanja oziroma neizvrševanja''), se ustavno sodišče posluži tretjega odstavka 39. člena ZUstS, po katerem lahko hkrati določi, '''na kakšen način se odločitev izvrši ('''glej še: [https://e-kurs.si/komentar/zacasno-zadrzanje-izvrsevanja-izpodbijanega-predpisa/ povezavo]''').'''&lt;/p&gt;&lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot; &gt;V konkretnem primeru je Ustavno sodišče izdalo sklep št. [https://www.us-rs.si/zadrzanje/zadrzanje-izvrsevanja-146-clena-gradbenega-zakona-uradni-list-rs-st-199-21-u-i-203-23/ U-I-203/23-7] z dne 23. 11. 2023, s katerim je zadržalo izvrševanje 146. člena GZ-1. To bil lahko med drugim pomenilo tudi, da se postopki izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja do končne odločitve Ustavnega sodišča ne morejo začeti oziroma končati (lahko se bodo izpeljani kasneje, če bo ugotovljeno, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo). Vendar pa je ustavno sodišče v 2. točki sklepa izrecno zapisalo, da ''do končne odločitve Ustavnega sodišča '''ni dopustna izvršba inšpekcijskega ukrepa''' iz prvega odstavka 93. člena Gradbenega zakona, izrečenega v zvezi z objektom daljšega obstoja, kot je opredeljen v prvem odstavku 146. člena Gradbenega zakona, z izjemo objektov iz drugega odstavka 142. člena Gradbenega zakona. '''Rok za prostovoljno izvršitev i'''nšpekcijskega ukrepa v tem primeru v času odločanja Ustavnega sodišča '''ne teče'''''.&lt;/p&gt;<br /> <br /> Iz zapisanega torej izhaja, da se '''zadržanje izvrševanja predpisa nanaša zgolj na inšpekcijske postopke in ne na postopke, ki jih vodijo upravne enote'''. Četudi temu ne bi bilo tako, bi sklep ustavnega sodišča preprečeval izdajo meritorne odločbe v času zadržanja izvajanja predpisa, saj ne bi bilo mogoče uporabiti določbe, ki predstavlja pravno podlago za odločitev (glej tudi sodbo VSL II [https://shorturl.at/jwGJ8 Cp 1745/2013] z dne 3. 7. 2013). Takšen sklep ustavnega sodišča pa v ničemer ne posega v procesno pravico stranke iz [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]], torej v pravico umakniti zahtevek, zato stranka vsekakor lahko umakne svojo vlogo in upravni organ o tem odloči s sklepom (prvi odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]).&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> [[Category:Vloge in jezik]]<br /> [[Category:Zahtevki]]<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pravica_do_povrnitve_stro%C5%A1kov_odvetnika_v_prito%C5%BEbenem_postopku_in_njihova_specifikacija&diff=37537 2023-09-05T10:39:41Z

<p>StraziscarKatja: /* Zadeva: Pravica do povrnitve stroškov odvetnika v pritožbenem postopku in njihova specifikacija - V USKLAJEVANJU */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Pravica do povrnitve stroškov odvetnika v pritožbenem postopku in njihova specifikacija - V USKLAJEVANJU''' ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 5. 9. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&amp;nbsp;<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Na odločbo prvostopenjskega organa je stranka vložila pritožbo po pooblaščenem odvetniku. Drugostopenjski organ je odločbo prvostopenjskega organa odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek. Prvostopenjski organ je v ponovnem postopku stranki ugodil. Pooblaščeni odvetnik je v pritožbi navedel stroškovnik in sicer za: pritožbo, materialne stroške - 2% nagrade in 22% DDV.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Ali je prvostopenjski organ dolžan plačati vse navedene stroške odvetnika?&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Ali mora odvetnik upravnemu organu poslati natančno specifikacijo obračuna vseh stroškov - z navedenim končnim zneskom plačila stroškov?&lt;/p&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Izvajanje upravnega postopka praviloma povzroča stroške, ki bremenijo organ ali stranko ali pa oba. Med stroške postopka, ki jih obravnava ZUP (prvi odstavek [[Zak:ZUP#113. .C4.8Dlen{{!}}113. člen]]) sodijo tako stroški organa kot tudi stroški stranke, ki nastanejo enemu ali drugemu med postopkom ali zaradi postopka (več o stroških stranke in stroških organa glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Povra%C4%8Dilo_stro%C5%A1kov_upravnega_postopka,_ki_se_za%C4%8Dne_na_zahtevo_stranke,_stranki_z_nasprotnim_interesom povezavo]).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Pravila o tem, kdo bo na koncu postopka nosil stroške upravnega postopka, določajo [[Zak:ZUP#113. .C4.8Dlen{{!}}113.]], [[Zak:ZUP#114. .C4.8Dlen{{!}}114.]] in [[Zak:ZUP#117. .C4.8Dlen{{!}}117.]] člen ZUP. Seveda je pri tem '''ključnega pomena, ali se je postopek začel na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti''' (primerjaj prvi in drugi odstavek 113. člena ZUP); od tega je odvisno tudi, kdo trpi stroške med samim postopom (torej predhodno / začasno), torej do njihove odmere v izreku &amp;nbsp;odločbe (več o tem: [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Breme_stro%C5%A1kov_v_upravnem_postopku,_uvedenem_po_uradni_dol%C5%BEnosti povezava]).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Glede odmere stroškov postopka s strani drugostopenjskega organa ZUP v drugem odstavku [[Zak:ZUP#118. .C4.8Dlen{{!}}118.]] člena določa, da če organ na drugi stopnji zavrže ali zavrne pravno sredstvo ali sam odloči o zadevi, odloči tudi o stroških, ki so nastali v postopku v zvezi z njim. Po nasprotnem razlogovanju mora '''pri vrnitvi zadeve v ponovno odločanje o stroških pritožbenega postopka torej odločati prvostopenjski organ''' (tako tudi UPRS v sodbi I [http://www.sodnapraksa.si/?q=id:2015081111396781&amp;database%5bSOVS%5d=SOVS&amp;database%5bIESP%5d=IESP&amp;database%5bVDSS%5d=VDSS&amp;database%5bUPRS%5d=UPRS&amp;_submit=i%C5%A1%C4%8Di&amp;page=0&amp;id=2015081111396781 U 1109/2015]; glej še [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Breme_stro%C5%A1kov_prvostopenjskega_in_drugostopenjskega_organa_ter_TRR_kot_vsebina_izreka povezavo]). Taka zakonska rešitev je tudi logična, saj v primeru, da drugostopenjski organ zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, (dokončnega) uspeha s pravnim sredstvom še ni mogoče ugotoviti ter je znan šele ob izdaji odločbe, s katero je (ponovni) postopek (na prvi stopnji) končan (glej še Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, str. 723).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;V skladu s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#53. .C4.8Dlen{{!}}53. člena]] ZUP, si lahko stranka postavi '''pooblaščenca''', ki jo zastopa v postopku (ki v upravnem postopku po določbah ZUP sicer ni obvezen). Pooblaščenec je lahko fizična oseba, ki je popolnoma poslovno sposobna, '''odvetniška družba''', pa tudi fizična ali pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje določene dejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami in obveznostmi, ki jih uveljavlja stranka ([[Zak:ZUP#54. .C4.8Dlen{{!}}54. člen]] ZUP).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;V primeru, da je zastopnik odvetnik, se glede višine nagrade o njegovem delu uporablja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=TARI184 Odvetniška tarifa]&amp;nbsp;(OT, Uradni list RS, št. 2/15 in nasl.), na kar napotuje [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6987 Pravilnik o stroških v upravnem postopku] (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 86/05) v 14. členu. OT določa način vrednotenja, obračunavanje in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora stranka oziroma naročnik storitve plačati odvetniku, odvetnici ali odvetniški družbi za opravljeno pravno storitev.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Odvetnik se lahko s stranko sicer dogovori za plačilo višjih ali nižjih nagrad, kakor so določene z OT, vendar to za povrnitev stroškov ni relevantno in se upravnega organa ne tiče. Namreč, 14. člen Pravilnika določa, da '''mora uradna oseba preveriti, ali so priglašeni stroški v skladu z odvetniško tarifo''', pri tem pa mora paziti, da se '''povrnejo le dejanski stroški zastopanja v višini, kot jo določa odvetniška tarifa'''; če so priglašeni višji stroški ali stroški, ki sploh niso nastali, jih uradna oseba ustrezno zniža (glej še [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Breme_pla%C4%8Dila_stro%C5%A1kov_postopka_in_pravilnost_zahtevane_nagrade_odvetnika povezavo]). V kolikor so torej priglašeni stroški nižji od tistih, ki so navedeni v odvetniški tarifi, se povrnejo ti dejanski stroški. Če pa so '''priglašeni stroški višji od stroškov iz OT,''' '''se stroški izračunajo na podlagi OT''', ne glede na to, kakšen je bil dogovor med stranko in njenim odvetnikom glede višine nagrade, '''v preostalem delu pa se zavrnejo''' (glej še [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nerazumljiva_zahteva_za_povra%C4%8Dilo_stro%C5%A1kov_zastopanja_ter_rok_za_vlo%C5%BEitev_omenjene_zahteve povezavo]).&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Običajno je, da odvetniki navedejo specifikacijo stroškov že v vlogi (glej še [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Enostranska_specifikacija_stro%C5%A1kov povezavo]), v konkretnem primeru v pritožbi. Pri tem podajo specifikacijo stroškov, sklicujoč se na tarifni del OT. Pri priznavanju stroškov odvetnikom je potrebno upoštevati, da drugi odstavek 2. člena OT določa, da so odvetniški stroški skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela, povečani za davek na dodano vrednost v primeru, ko je odvetnik davčni zavezanec v Republiki Sloveniji. Po 4. členu OT je vrednost storitve določena s številom točk; cena storitve pa je (12. člena OT) vsota točk za vsako posamezno storitev, pomnožena z vrednostjo točke (ki je določena v 13. členu). Poleg tega je odvetnik skladno z 11. členom OT upravičen do povračila izdatkov za poštne in telefonske storitve, obrazce, za bančne storitve, za fotokopiranje in prepisovanje spisov, listin ter dokumentacije in podobne izdatke (ki jih lahko obračuna v dejanski višini ali v pavšalnem znesku v višini 2 odstotkov od skupne vrednosti storitve).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Kot je razumeti iz vprašanja, je odvetnik v vašem konkretnem primeru navedel (zgolj): »pritožba, materialni stroški - 2% nagrade in 22% DDV«. Po naši oceni je specifikacija v delu »pritožba« sicer pomanjkljiva, v preostalem delu (materialni stroški in DDV) pa je glede na OT dovolj natančna. Po drugi strani pa je OT v tarifnem delu glede tarife za pritožbo v upravnem postopku dovolj jasna (in enoznačna), zato je mogoče (ne da bi bila stranka pozvana k odpravi pomanjkljivosti) upoštevati 5. točko tarifne številke 32, kar pomeni 250 točk (torej 114,75 EUR, povečano za 2% za materialne stroške, povečano za 22 % za DDV, kar vse skupaj znese 142,79 EUR).&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Vendar pa '''ZUP ne določa posebnih pravil glede stroškov pritožbenega postopka''', kar pomeni, da je vprašanje, kdo nosi stroške pritožbenega postopka, mogoče '''presojati le preko splošnih pravil ZUP o stroških postopka '''(113. – 124. člena ZUP). Zato je v tem primeru ključnega pomen (kot je navedeno v uvodu), '''ali se je postopek pričel na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti'''. Po drugem odstavku 113. člena ZUP '''gredo stroški v breme organa le tedaj, če se je postopek začel po uradni dolžnosti, pa se je za stranko končal ugodno'''. Za tak primer pa v tej zadevi (vsaj tako je razumeti zastavljeno vprašanje, kjer organ navaja, da je po prejeti odločitvi drugostopenjskega organa ugodil vlogi stranke) ne gre. V takšnem primeru torej ZUP ne določa obveznosti organa, da stranki zaradi spremenjene odločitve (sprejete na podlagi pritožbe) povrne stroške postopka. Tako je potrebno '''zahtevek stranke za povrnitev stroškov pravnega zastopanja, ne glede na uspeh v pritožbenem postopku, zavrniti '''(tako tudi UPRS v sodbi I [http://www.sodnapraksa.si/?q=id:2015081111418562&amp;database%5bSOVS%5d=SOVS&amp;database%5bIESP%5d=IESP&amp;database%5bVDSS%5d=VDSS&amp;database%5bUPRS%5d=UPRS&amp;_submit=i%C5%A1%C4%8Di&amp;page=0&amp;id=2015081111418562 U 839/2017-9]).&lt;/p&gt;<br /> [[Category:Stroški postopka]]<br /> <br /> [[Category:Sestavine odločbe/sklepa po ZUP (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk, podpis/žig) in UUP]]<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Dolo%C4%8Ditev_strank_postopka&diff=36458 2023-05-26T10:32:36Z

<p>StraziscarKatja: </p> <hr /> <div>'''Določitev strank postopka - '''V USKLAJEVANJU<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 26. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek <br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Prvi odstavek 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih določa, da pravni posel s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo odobri upravna enota. Po določbi 22. člena tega zakona so stranke v postopku odobritve pravnega posla pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo in v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla. Vendar pa zakon ureja tudi izjeme, ko odobritev pravnega posla ni potrebna in sicer v drugem odstavku 19. člena. Za te primere pa zakon ne določi izrecno, kdo so stranke tega postopka. Ali je to samo vložnik vloge, da odobritev pravnega posla ni potrebna (torej pridobitelj zemljišč), ali so to vse pogodbene stranke?&lt;/p&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Ko organ prejme vlogo oz. zahtevek in ugotovi, da je ta popoln, mora takoj za tem preveriti izpolnjevanje procesnih predpostavk za njeno obravnavo, kot to določa [[Zak:ZUP#129..C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]] (o tem več:&amp;nbsp;[https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zavr%C5%BEenje_zahteve_s_sklepom_ali_z_negativno_odlo%C4%8Dbo_%C4%8De_vlo%C5%BEnik_ne_izpolnjuje_pogoja_za_pridobitev_pravice,_ker_ni_stvarno_legitimiran US: Lastnost stranke]). Glede na 2. točko prvega odstavka tega člena mora imeti stranka za sodelovanje v postopku tudi ustrezno stvarno in procesno legitimacijo.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;'''Stvarna legitimacija''' pomeni, da področni predpisi priznavajo določenim osebam (z izpolnjenimi splošnimi predpostavkami) možnost uveljavljanja pravic ali zmanjšanja oziroma izpodbijanja obveznosti. Če oseba nima stvarne legitimacije, potem ne more biti stranka in ji odločba ne more priznati pravice ali nalagati obveznosti (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 100 in 101). Glede na to, kaj se stranki z odločbo nalaga, pa delimo stranke na aktivne, pasivne in stranske udeležence. '''Aktivne stranke''' so tiste, ki so same vložile zahtevek na podlagi katerega je bil postopek uveden; nasprotno so pasivne stranke tiste, zoper katere teče postopek (bodisi na podlagi zahtevka nasprotne ali kolidirajoče ali kontrarne stranke bodisi v postopku po uradni dolžnosti) in se ji praviloma nalagajo obveze. '''Stranski udeleženci''' so tisti, ki dobijo pravico do vstopa v postopek na podlagi izkazanega pravnega interesa, katerega organ pripozna, ali pa ga v zahtevi izkaže kar stranski udeleženec sam. Pravni interes izkazuje, če oseba v postopku varuje kakšno svojo osebno pravico ali korist (glej še: [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa_ob_prenehanju_stvarne_legitimacije_vlo%C5%BEnika_zahtevka US: Lastnost stranke]). Stranski udeleženec ne more začeti postopka, vendar se lahko vanj vključi takoj po njegovi uvedbi. Za sodelovanje stranskega udeleženca v postopku mora po uradni dolžnosti poskrbeti organ, ki vodi postopek in sicer na način, da ga enako kot glavno stranko vabi k vsem dejanjem v postopku in mu vroča akte (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 102 in 103).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO541 Zakon o kmetijskih zemljiščih](ZKZ, Ur. l. RS, št. 71/11 in nasl.) v III. poglavju ureja promet s kmetijskimi zemljišči, gozdom in kmetijami, pri čemer določa, da mora pravni promet s kmetijskimi zemljišči, gozdom in kmetijami (torej pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli med živimi), potekati po določbah tega zakona. Te pa med drugim urejajo obvezno obliko in vsebino ponudbe za prodajo, javno izobešanje te ponudbe ter rok za sprejem ponudbe (20. člen), način sprejema ponudbe (21. člen), rok in vsebino vloge za odobritev pravnega posla (22. člen) ter vrstni red predkupnih upravičencev (23. člen). Iz 22. člena izhaja še, da so stranke v postopku odobritve pravnega posla pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom, in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Od tako strogo urejenega postopka je mogoče odstopati le v primerih, ki jih določa drugi odstavek 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO541 ZKZ] (taksativno naštetih 16 okoliščin), ko odobritev pravnega posla ni potrebna. Glede tega postopka ZKZ določa le, da se vloga po tej določbi vloži pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina oziroma njen pretežni del, ter da o tem (da odobritev pravnega posla ni potrebna) upravna enota '''izda odločbo; '''strank tega postopka pa ne določa izrecno.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Upoštevaje zapisano (da upravna enota izda odločbo), je jasno, da gre za '''upravno zadevo''' (glej drugi odstavek [[Zak:ZUP#2..C4.8Dlen{{!}}2. člena ZUP]]); hkrati pa tudi, da gre za vsebinsko odločitev. Zakonodajalec je namreč predvidel, da je potrebno v posebnem ugotovitvenem postopku preveriti oziroma ugotoviti, ali so res izpolnjeni pogoji (okoliščine), ki dokazujejo izjemo iz drugega odstavka 19. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO541 ZKZ], ki pa v posledici omogoča neposredno sklenitev pravnega posla med odsvojiteljem in novim pridobiteljem (brez javne objave ponudbe in preverjanja vrstnega reda predkupnih pravic). V tem postopku mora upravni organ, upoštevaje načelo materialne resnice ([[Zak:ZUP#8..C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) pridobiti vse relevantne dokaze, tako iste, ki bi kazali na to, da je (vsaj ena) izjema izpolnjena, kot tudi tiste, ki bi morebiti kazali na to, da niso izpolnjene okoliščine iz drugega odstavka 19. člena ZKZ. Ugotovitveni postopek se tudi po ZUP zaključi z izdajo meritorne odločitve (prvi odstavek [[Zak:ZUP#207..C4.8Dlen{{!}}207. člena ZUP]]), s katero se v obravnavanem primeru ugotovi, da je izpolnjena okoliščina, zaradi katere ni potrebna &quot;klasična&quot; odobritev pravnega posla (po postopku javne ponudbe).&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Ker se v ugotovitvenem postopku ugotavlja dejansko stanje, je upoštevaje načelo zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9..C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) potrebno '''strankam dati možnost''', da v takšnem postopku sodelujejo in izvršujejo procesne pravice, ki so natančneje opredeljene v [[Zak:ZUP#146..C4.8Dlen{{!}}146. členu ZUP.]] &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Ker gre za postopek, ki se prične z vlogo stranke, se predvideva, da takšno vlogo vloži '''pridobitelj '''(prvi odstavek 22. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO541 ZKZ]). V skladu s tem je šteti, da je ta, ki je vložil vlogo, pač aktivna stranka postopka; drugi '''sopogodbenik''' pa je, upoštevaje zgoraj zapisano, '''stranski udeleženec''' (saj ima glede na sklenjeno pogodbo nedvomno interes, da se pravni posel, zapisan v pogodbi, izvrši, med drugim tudi z vpisi v Zemljiški knjigi). Ker je organu ta oseba znana že iz vsebine pogodbe, ki mu je predložena, jo je dolžan skladno z določbo [[Zak:ZUP#44..C4.8Dlen{{!}}44.]] in [[Zak:ZUP#143..C4.8Dlen{{!}}143. člena ZUP]] povabiti k udeležbi v ugotovitvenem postopku. Seveda je lahko pogodbenih strank, tako na strani odsvojitelja kot pridobitelja, več, kar pomeni, da '''bo strank upravnega postopka toliko, kot je pogodbenih strank'''.&lt;/p&gt;<br /> [[Category:Lastnost stranke]]<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]]<br /> <br /> ''.''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> '''</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Dolo%C4%8Ditev_strank_postopka&diff=36457 2023-05-26T10:15:01Z

<p>StraziscarKatja: </p> <hr /> <div>'''Določitev strank postopka - '''V USKLAJEVANJU<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 26. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek <br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Prvi odstavek 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih določa, da pravni posel s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo odobri upravna enota. Po določbi 22. člena tega zakona so stranke v postopku odobritve pravnega posla pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo in v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla. Vendar pa zakon ureja tudi izjeme, ko odobritev pravnega posla ni potrebna in sicer v drugem odstavku 19. člena.&amp;nbsp; Za te primere pa zakon ne določi izrecno, kdo so stranke tega postopka. Ali je to samo vložnik vloge, da odobritev pravnega posla ni potrebna (torej pridobitelj zemljišč), ali so to vse pogodbene stranke?&lt;/p&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Ko organ prejme vlogo oz. zahtevek in ugotovi, da je ta popoln, mora takoj za tem preveriti izpolnjevanje procesnih predpostavk za njeno obravnavo, kot to določa 129. člena ZUP (o tem več: ). Glede na &amp;nbsp;2. točko 1. odstavka tega člena mora imeti stranka za sodelovanje v postopku tudi ustrezno stvarno in procesno legitimacijo.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Stvarna legitimacija pomeni, da področni predpisi priznavajo določenim osebam (z izpolnjenimi splošnimi predpostavkami) možnost uveljavljanja pravic ali zmanjšanja oziroma izpodbijanja obveznosti. Če oseba nima stvarne legitimacije, potem ne more biti stranka in odločba ji ne more priznati pravice ali nalagati obveznosti (''glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 100 in 101''). Glede na to, kaj se stranki z odločbo nalaga, pa delimo stranke na aktivne, pasivne in stranske udeležence. '''Aktivne stranke''' so tiste, ki so same vložile zahtevek na podlagi katerega je bil postopek uveden, nasprotno so pasivne stranke tiste, zoper katere teče postopek (bodisi na podlagi zahtevka nasprotne ali kolidirajoče ali kontrarne stranke bodisi v postopku po uradni dolžnosti) in se ji praviloma nalagajo obveze. '''Stranski udeleženci''' so tisti, ki dobijo pravico do vstopa v postopek na podlagi izkazanega pravnega interesa, katerega organ pripozna, ali pa v zahtevi izkaže kar stranski udeleženec sam. Pravni interes izkazuje, da oseba v postopku varuje kakšno svojo osebno pravico ali korist (glej še: &amp;nbsp;https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa_ob_prenehanju_stvarne_legitimacije_vlo%C5%BEnika_zahtevka). Stranski udeleženec ne more začeti postopka, vendar se lahko vanj vključi takoj po njegovi uvedbi. Za sodelovanje stranskega udeleženca v postopku mora po uradni dolžnosti poskrbeti organ, ki vodi postopek in sicer na način, da ga enako kot glavno stranko vabi k vsem dejanjem v postopku in mu vroča akte (''glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 102 in 103'').&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Ur. l. RS, št. 71/11 in nasl.) v III. poglavju ureja promet s kmetijskimi zemljišči, gozdom in kmetijami, pri čemer določa, da mora pravni promet s kmetijskimi zemljišči, gozdom in kmetijami (torej pridobitev lastninske pravice s pranimi posli med živimi), potekati po določbah tega dela zakona. Te pa med drugim urejajo obvezno obliko in vsebino ponudbe za prodajo, javno izobešanje te ponudbe ter rok za sprejem ponudbe (20. člen), način sprejema ponudbe (21. člen), rok in vsebino vloge za odobritev pravnega posla (22. člen) ter vrstni red predkupnih upravičencev (23. člen). Iz 22. člena izhaja še, da so stranke v postopku odobritve pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom, in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Od tako strogo urejenega postopka je mogoče odstopati le v primerih, ki jih določa drugi odstavek 19. člena ZKZ (taksativno naštetih 16 okoliščin), ko odobritev pravnega posla ni potrebna. Glede tega postopka ZKZ določa le, da se vloga po tej določbi vloži pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina oziroma njen pretežni del, ter da o tem (da odobritev pravnega posla ni potrebna) upravna enota '''izda odločbo'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Upoštevaje zapisano (da upravna enota izda odločbo), je jasno, da gre za '''upravno zadevo''' (glej drugi odstavek 2. člena ZUP); hkrati pa tudi, da gre za vsebinsko odločitev. Predpisodajalec je namreč predvidel, da je potrebno v posebnem ugotovitvenem postopku preveriti oziroma ugotoviti, ali so res izpolnjeni pogoji (okoliščine), ki dokazujejo izjemo iz drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki pa v posledici omogoča neposredno sklenitev pravnega posla med odsvojiteljem in novim pridobiteljem (brez javne objave ponudbe in preverjanja vrstnega reda predkupnih pravic). V tem postopku mora upravni organ, upoštevaje načelo materialne resnice (8. člena ZUP) pridobiti vse relevantne dokaze, tako iste, ki bi kazali na to, da je (vsaj ena) izjema izpolnjena, kot tudi tiste, ki bi morebiti kazali na to, da niso izpolnjene okoliščine iz drugega odstavka 19. člena ZKZ. Ugotovitveni postopek se tudi po ZUP zaključi z izdajo meritorne odločitve (prvi odstavek 207. člena ZUP), s katero se v obravnavanem primeru ugotovi, da je izpolnjena okoliščina, zaradi katere da ni potrebna &quot;klasična&quot; odobritev pravnega posla (po postopku javne ponudbe).&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Ker se v ugotovitvenem postopku ugotavlja dejansko stanje, je upoštevaje načelo zaslišanja stranke (9. člena ZUP) potrebno '''strankam dati možnost''', da v takšnem postopku&amp;nbsp;sodelujejo in izvršujejo procesne pravice, ki so natančneje opredeljene v 146. členu ZUP. &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Ker gre za postopek, ki se prične z vlogo stranke, se predvideva, da takšno vlogo vloži '''pridobitelj '''(prvi odstavek 22. člena ZKZ). V skladu s tem je šteti, da je ta, ki je vložil vlogo, pač aktivna stranka postopka; drugi '''sopogodbenik''' pa je, upoštevaje zgoraj zapisano, stranski udeleženec (saj ima glede na sklenjeno pogodbo nedvomno interes, da se pravni posel, zapisan v pogodbi, izvrši, med drugim tudi z vpisi v Zemljiški knjigi). Ker je organu ta oseba znana že iz vsebine pogodbe, ki mu je predložena, jo je dolžan skladno z določbo 44. in 143. člena ZUP povabiti k udeležbi v ugotovitvenem postopku. Seveda je lahko pogodbenih strank, tako na strani odsvojitelja kot pridobitelja, več, kar pomeni, da '''bo strank upravnega postopka toliko, kot je pogodbenih strank'''.&lt;/p&gt;<br /> <br /> [[Category:Lastnost stranke]]<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> '''</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Dolo%C4%8Ditev_strank_postopka&diff=36456 2023-05-26T10:13:19Z

<p>StraziscarKatja: </p> <hr /> <div>'''Določitev strank postopka - '''V USKLAJEVANJU<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 26. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek <br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Prvi odstavek 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih določa, da pravni posel s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo odobri upravna enota. Po določbi 22. člena tega zakona so stranke v postopku odobritve pravnega posla pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo in v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla. Vendar pa zakon ureja tudi izjeme, ko odobritev pravnega posla ni potrebna in sicer v drugem odstavku 19. člena.&amp;nbsp; Za te primere pa zakon ne določi izrecno, kdo so stranke tega postopka. Ali je to samo vložnik vloge, da odobritev pravnega posla ni potrebna (torej pridobitelj zemljišč), ali so to vse pogodbene stranke?&lt;/p&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Ko organ prejme vlogo oz. zahtevek in ugotovi, da je ta popoln, mora takoj za tem preveriti izpolnjevanje procesnih predpostavk za njeno obravnavo, kot to določa 129. člena ZUP (o tem več: https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zavr%C5%BEenje_zahteve_s_sklepom_ali_z_negativno_odlo%C4%8Dbo_%C4%8De_vlo%C5%BEnik_ne_izpolnjuje_pogoja_za_pridobitev_pravice,_ker_ni_stvarno_legitimiran). Glede na &amp;nbsp;2. točko 1. odstavka tega člena mora imeti stranka za sodelovanje v postopku tudi ustrezno stvarno in procesno legitimacijo.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Stvarna legitimacija pomeni, da področni predpisi priznavajo določenim osebam (z izpolnjenimi splošnimi predpostavkami) možnost uveljavljanja pravic ali zmanjšanja oziroma izpodbijanja obveznosti. Če oseba nima stvarne legitimacije, potem ne more biti stranka in odločba ji ne more priznati pravice ali nalagati obveznosti (''glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 100 in 101''). Glede na to, kaj se stranki z odločbo nalaga, pa delimo stranke na aktivne, pasivne in stranske udeležence. '''Aktivne stranke''' so tiste, ki so same vložile zahtevek na podlagi katerega je bil postopek uveden, nasprotno so pasivne stranke tiste, zoper katere teče postopek (bodisi na podlagi zahtevka nasprotne ali kolidirajoče ali kontrarne stranke bodisi v postopku po uradni dolžnosti) in se ji praviloma nalagajo obveze. '''Stranski udeleženci''' so tisti, ki dobijo pravico do vstopa v postopek na podlagi izkazanega pravnega interesa, katerega organ pripozna, ali pa v zahtevi izkaže kar stranski udeleženec sam. Pravni interes izkazuje, da oseba v postopku varuje kakšno svojo osebno pravico ali korist (glej še: &amp;nbsp;https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa_ob_prenehanju_stvarne_legitimacije_vlo%C5%BEnika_zahtevka). Stranski udeleženec ne more začeti postopka, vendar se lahko vanj vključi takoj po njegovi uvedbi. Za sodelovanje stranskega udeleženca v postopku mora po uradni dolžnosti poskrbeti organ, ki vodi postopek in sicer na način, da ga enako kot glavno stranko vabi k vsem dejanjem v postopku in mu vroča akte (''glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 102 in 103'').&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Ur. l. RS, št. 71/11 in nasl.) v III. poglavju ureja promet s kmetijskimi zemljišči, gozdom in kmetijami, pri čemer določa, da mora pravni promet s kmetijskimi zemljišči, gozdom in kmetijami (torej pridobitev lastninske pravice s pranimi posli med živimi), potekati po določbah tega dela zakona. Te pa med drugim urejajo obvezno obliko in vsebino ponudbe za prodajo, javno izobešanje te ponudbe ter rok za sprejem ponudbe (20. člen), način sprejema ponudbe (21. člen), rok in vsebino vloge za odobritev pravnega posla (22. člen) ter vrstni red predkupnih upravičencev (23. člen). Iz 22. člena izhaja še, da so stranke v postopku odobritve pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom, in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Od tako strogo urejenega postopka je mogoče odstopati le v primerih, ki jih določa drugi odstavek 19. člena ZKZ (taksativno naštetih 16 okoliščin), ko odobritev pravnega posla ni potrebna. Glede tega postopka ZKZ določa le, da se vloga po tej določbi vloži pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina oziroma njen pretežni del, ter da o tem (da odobritev pravnega posla ni potrebna) upravna enota '''izda odločbo'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Upoštevaje zapisano (da upravna enota izda odločbo), je jasno, da gre za '''upravno zadevo''' (glej drugi odstavek 2. člena ZUP); hkrati pa tudi, da gre za vsebinsko odločitev. Predpisodajalec je namreč predvidel, da je potrebno v posebnem ugotovitvenem postopku preveriti oziroma ugotoviti, ali so res izpolnjeni pogoji (okoliščine), ki dokazujejo izjemo iz drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki pa v posledici omogoča neposredno sklenitev pravnega posla med odsvojiteljem in novim pridobiteljem (brez javne objave ponudbe in preverjanja vrstnega reda predkupnih pravic). V tem postopku mora upravni organ, upoštevaje načelo materialne resnice (8. člena ZUP) pridobiti vse relevantne dokaze, tako iste, ki bi kazali na to, da je (vsaj ena) izjema izpolnjena, kot tudi tiste, ki bi morebiti kazali na to, da niso izpolnjene okoliščine iz drugega odstavka 19. člena ZKZ. Ugotovitveni postopek se tudi po ZUP zaključi z izdajo meritorne odločitve (prvi odstavek 207. člena ZUP), s katero se v obravnavanem primeru ugotovi, da je izpolnjena okoliščina, zaradi katere da ni potrebna &quot;klasična&quot; odobritev pravnega posla (po postopku javne ponudbe).&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Ker se v ugotovitvenem postopku ugotavlja dejansko stanje, je upoštevaje načelo zaslišanja stranke (9. člena ZUP) potrebno '''strankam dati možnost''', da v takšnem postopku&amp;nbsp;sodelujejo in izvršujejo procesne pravice, ki so natančneje opredeljene v 146. členu ZUP. &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Ker gre za postopek, ki se prične z vlogo stranke, se predvideva, da takšno vlogo vloži '''pridobitelj '''(prvi odstavek 22. člena ZKZ). V skladu s tem je šteti, da je ta, ki je vložil vlogo, pač aktivna stranka postopka; drugi '''sopogodbenik''' pa je, upoštevaje zgoraj zapisano, stranski udeleženec (saj ima glede na sklenjeno pogodbo nedvomno interes, da se pravni posel, zapisan v pogodbi, izvrši, med drugim tudi z vpisi v Zemljiški knjigi). Ker je organu ta oseba znana že iz vsebine pogodbe, ki mu je predložena, jo je dolžan skladno z določbo 44. in 143. člena ZUP povabiti k udeležbi v ugotovitvenem postopku. Seveda je lahko pogodbenih strank, tako na strani odsvojitelja kot pridobitelja, več, kar pomeni, da '''bo strank upravnega postopka toliko, kot je pogodbenih strank'''.&lt;/p&gt;<br /> <br /> [[Category:Lastnost stranke]]<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> '''</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Dolo%C4%8Ditev_strank_postopka&diff=36455 2023-05-26T10:12:40Z

<p>StraziscarKatja: </p> <hr /> <div>'''Določitev strank postopka - '''V USKLAJEVANJU<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 26. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek <br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Prvi odstavek 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih določa, da pravni posel s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo odobri upravna enota. Po določbi 22. člena tega zakona so stranke v postopku odobritve pravnega posla pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo in v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla. Vendar pa zakon ureja tudi izjeme, ko odobritev pravnega posla ni potrebna in sicer v drugem odstavku 19. člena.&amp;nbsp; Za te primere pa zakon ne določi izrecno, kdo so stranke tega postopka. Ali je to samo vložnik vloge, da odobritev pravnega posla ni potrebna (torej pridobitelj zemljišč), ali so to vse pogodbene stranke?&lt;/p&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Ko organ prejme vlogo oz. zahtevek in ugotovi, da je ta popoln, mora takoj za tem preveriti izpolnjevanje procesnih predpostavk za njeno obravnavo, kot to določa 129. člena ZUP (o tem več: https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zavr%C5%BEenje_zahteve_s_sklepom_ali_z_negativno_odlo%C4%8Dbo_%C4%8De_vlo%C5%BEnik_ne_izpolnjuje_pogoja_za_pridobitev_pravice,_ker_ni_stvarno_legitimiran). Glede na &amp;nbsp;2. točko 1. odstavka tega člena mora imeti stranka za sodelovanje v postopku tudi ustrezno stvarno in procesno legitimacijo.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Stvarna legitimacija pomeni, da področni predpisi priznavajo določenim osebam (z izpolnjenimi splošnimi predpostavkami) možnost uveljavljanja pravic ali zmanjšanja oziroma izpodbijanja obveznosti. Če oseba nima stvarne legitimacije, potem ne more biti stranka in odločba ji ne more priznati pravice ali nalagati obveznosti (''glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 100 in 101''). Glede na to, kaj se stranki z odločbo nalaga, pa delimo stranke na aktivne, pasivne in stranske udeležence. '''Aktivne stranke''' so tiste, ki so same vložile zahtevek na podlagi katerega je bil postopek uveden, nasprotno so pasivne stranke tiste, zoper katere teče postopek (bodisi na podlagi zahtevka nasprotne ali kolidirajoče ali kontrarne stranke bodisi v postopku po uradni dolžnosti) in se ji praviloma nalagajo obveze. '''Stranski udeleženci''' so tisti, ki dobijo pravico do vstopa v postopek na podlagi izkazanega pravnega interesa, katerega organ pripozna, ali pa v zahtevi izkaže kar stranski udeleženec sam. Pravni interes izkazuje, da oseba v postopku varuje kakšno svojo osebno pravico ali korist (glej še: &amp;nbsp;https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa_ob_prenehanju_stvarne_legitimacije_vlo%C5%BEnika_zahtevka). Stranski udeleženec ne more začeti postopka, vendar se lahko vanj vključi takoj po njegovi uvedbi. Za sodelovanje stranskega udeleženca v postopku mora po uradni dolžnosti poskrbeti organ, ki vodi postopek in sicer na način, da ga enako kot glavno stranko vabi k vsem dejanjem v postopku in mu vroča akte (''glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 102 in 103'').&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Ur. l. RS, št. 71/11 in nasl.) v III. poglavju ureja promet s kmetijskimi zemljišči, gozdom in kmetijami, pri čemer določa, da mora pravni promet s kmetijskimi zemljišči, gozdom in kmetijami (torej pridobitev lastninske pravice s pranimi posli med živimi), potekati po določbah tega dela zakona. Te pa med drugim urejajo obvezno obliko in vsebino ponudbe za prodajo, javno izobešanje te ponudbe ter rok za sprejem ponudbe (20. člen), način sprejema ponudbe (21. člen), rok in vsebino vloge za odobritev pravnega posla (22. člen) ter vrstni red predkupnih upravičencev (23. člen). Iz 22. člena izhaja še, da so stranke v postopku odobritve pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom, in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Od tako strogo urejenega postopka je mogoče odstopati le v primerih, ki jih določa drugi odstavek 19. člena ZKZ (taksativno naštetih 16 okoliščin), ko odobritev pravnega posla ni potrebna. Glede tega postopka ZKZ določa le, da se vloga po tej določbi vloži pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina oziroma njen pretežni del, ter da o tem (da odobritev pravnega posla ni potrebna) upravna enota '''izda odločbo'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Upoštevaje zapisano (da upravna enota izda odločbo), je jasno, da gre za '''upravno zadevo''' (glej drugi odstavek 2. člena ZUP); hkrati pa tudi, da gre za vsebinsko odločitev. Predpisodajalec je namreč predvidel, da je potrebno v posebnem ugotovitvenem postopku preveriti oziroma ugotoviti, ali so res izpolnjeni pogoji (okoliščine), ki dokazujejo izjemo iz drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki pa v posledici omogoča neposredno sklenitev pravnega posla med odsvojiteljem in novim pridobiteljem (brez javne objave ponudbe in preverjanja vrstnega reda predkupnih pravic). V tem postopku mora upravni organ, upoštevaje načelo materialne resnice (8. člena ZUP) pridobiti vse relevantne dokaze, tako iste, ki bi kazali na to, da je (vsaj ena) izjema izpolnjena, kot tudi tiste, ki bi morebiti kazali na to, da niso izpolnjene okoliščine iz drugega odstavka 19. člena ZKZ. Ugotovitveni postopek se tudi po ZUP zaključi z izdajo meritorne odločitve (prvi odstavek 207. člena ZUP), s katero se v obravnavanem primeru ugotovi, da je izpolnjena okoliščina, zaradi katere da ni potrebna &quot;klasična&quot; odobritev pravnega posla (po postopku javne ponudbe).&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Ker se v ugotovitvenem postopku ugotavlja dejansko stanje, je upoštevaje načelo zaslišanja stranke (9. člena ZUP) potrebno '''strankam dati možnost''', da v takšnem postopku&amp;nbsp;sodelujejo in izvršujejo procesne pravice, ki so natančneje opredeljene v 146. členu ZUP. &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Ker gre za postopek, ki se prične z vlogo stranke, se predvideva, da takšno vlogo vloži '''pridobitelj '''(prvi odstavek 22. člena ZKZ). V skladu s tem je šteti, da je ta, ki je vložil vlogo, pač aktivna stranka postopka; drugi '''sopogodbenik''' pa je, upoštevaje zgoraj zapisano, stranski udeleženec (saj ima glede na sklenjeno pogodbo nedvomno interes, da se pravni posel, zapisan v pogodbi, izvrši, med drugim tudi z vpisi v Zemljiški knjigi). Ker je organu ta oseba znana že iz vsebine pogodbe, ki mu je predložena, jo je dolžan skladno z določbo 44. in 143. člena ZUP povabiti k udeležbi v ugotovitvenem postopku. Seveda je lahko pogodbenih strank, tako na strani odsvojitelja kot pridobitelja, več, kar pomeni, da '''bo strank upravnega postopka toliko, kot je pogodbenih strank'''.&lt;/p&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> [[Catagory:Lastnost stranke]]<br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> '''</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Dolo%C4%8Ditev_strank_postopka&diff=36454 2023-05-26T10:10:57Z

<p>StraziscarKatja: </p> <hr /> <div>'''Določitev strank postopka - '''V USKLAJEVANJU<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 26. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek <br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Prvi odstavek 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih določa, da pravni posel s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo odobri upravna enota. Po določbi 22. člena tega zakona so stranke v postopku odobritve pravnega posla pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo in v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla. Vendar pa zakon ureja tudi izjeme, ko odobritev pravnega posla ni potrebna in sicer v drugem odstavku 19. člena.&amp;nbsp; Za te primere pa zakon ne določi izrecno, kdo so stranke tega postopka. Ali je to samo vložnik vloge, da odobritev pravnega posla ni potrebna (torej pridobitelj zemljišč), ali so to vse pogodbene stranke?&lt;/p&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Ko organ prejme vlogo oz. zahtevek in ugotovi, da je ta popoln, mora takoj za tem preveriti izpolnjevanje procesnih predpostavk za njeno obravnavo, kot to določa 129. člena ZUP (o tem več: https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zavr%C5%BEenje_zahteve_s_sklepom_ali_z_negativno_odlo%C4%8Dbo_%C4%8De_vlo%C5%BEnik_ne_izpolnjuje_pogoja_za_pridobitev_pravice,_ker_ni_stvarno_legitimiran). Glede na &amp;nbsp;2. točko 1. odstavka tega člena mora imeti stranka za sodelovanje v postopku tudi ustrezno stvarno in procesno legitimacijo.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Stvarna legitimacija pomeni, da področni predpisi priznavajo določenim osebam (z izpolnjenimi splošnimi predpostavkami) možnost uveljavljanja pravic ali zmanjšanja oziroma izpodbijanja obveznosti. Če oseba nima stvarne legitimacije, potem ne more biti stranka in odločba ji ne more priznati pravice ali nalagati obveznosti (''glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 100 in 101''). Glede na to, kaj se stranki z odločbo nalaga, pa delimo stranke na aktivne, pasivne in stranske udeležence. '''Aktivne stranke''' so tiste, ki so same vložile zahtevek na podlagi katerega je bil postopek uveden, nasprotno so pasivne stranke tiste, zoper katere teče postopek (bodisi na podlagi zahtevka nasprotne ali kolidirajoče ali kontrarne stranke bodisi v postopku po uradni dolžnosti) in se ji praviloma nalagajo obveze. '''Stranski udeleženci''' so tisti, ki dobijo pravico do vstopa v postopek na podlagi izkazanega pravnega interesa, katerega organ pripozna, ali pa v zahtevi izkaže kar stranski udeleženec sam. Pravni interes izkazuje, da oseba v postopku varuje kakšno svojo osebno pravico ali korist (glej še: &amp;nbsp;https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa_ob_prenehanju_stvarne_legitimacije_vlo%C5%BEnika_zahtevka). Stranski udeleženec ne more začeti postopka, vendar se lahko vanj vključi takoj po njegovi uvedbi. Za sodelovanje stranskega udeleženca v postopku mora po uradni dolžnosti poskrbeti organ, ki vodi postopek in sicer na način, da ga enako kot glavno stranko vabi k vsem dejanjem v postopku in mu vroča akte (''glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 102 in 103'').&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Ur. l. RS, št. 71/11 in nasl.) v III. poglavju ureja promet s kmetijskimi zemljišči, gozdom in kmetijami, pri čemer določa, da mora pravni promet s kmetijskimi zemljišči, gozdom in kmetijami (torej pridobitev lastninske pravice s pranimi posli med živimi), potekati po določbah tega dela zakona. Te pa med drugim urejajo obvezno obliko in vsebino ponudbe za prodajo, javno izobešanje te ponudbe ter rok za sprejem ponudbe (20. člen), način sprejema ponudbe (21. člen), rok in vsebino vloge za odobritev pravnega posla (22. člen) ter vrstni red predkupnih upravičencev (23. člen). Iz 22. člena izhaja še, da so stranke v postopku odobritve pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom, in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Od tako strogo urejenega postopka je mogoče odstopati le v primerih, ki jih določa drugi odstavek 19. člena ZKZ (taksativno naštetih 16 okoliščin), ko odobritev pravnega posla ni potrebna. Glede tega postopka ZKZ določa le, da se vloga po tej določbi vloži pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina oziroma njen pretežni del, ter da o tem (da odobritev pravnega posla ni potrebna) upravna enota '''izda odločbo'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Upoštevaje zapisano (da upravna enota izda odločbo), je jasno, da gre za '''upravno zadevo''' (glej drugi odstavek 2. člena ZUP); hkrati pa tudi, da gre za vsebinsko odločitev. Predpisodajalec je namreč predvidel, da je potrebno v posebnem ugotovitvenem postopku preveriti oziroma ugotoviti, ali so res izpolnjeni pogoji (okoliščine), ki dokazujejo izjemo iz drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki pa v posledici omogoča neposredno sklenitev pravnega posla med odsvojiteljem in novim pridobiteljem (brez javne objave ponudbe in preverjanja vrstnega reda predkupnih pravic). V tem postopku mora upravni organ, upoštevaje načelo materialne resnice (8. člena ZUP) pridobiti vse relevantne dokaze, tako iste, ki bi kazali na to, da je (vsaj ena) izjema izpolnjena, kot tudi tiste, ki bi morebiti kazali na to, da niso izpolnjene okoliščine iz drugega odstavka 19. člena ZKZ. Ugotovitveni postopek se tudi po ZUP zaključi z izdajo meritorne odločitve (prvi odstavek 207. člena ZUP), s katero se v obravnavanem primeru ugotovi, da je izpolnjena okoliščina, zaradi katere da ni potrebna &quot;klasična&quot; odobritev pravnega posla (po postopku javne ponudbe).&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Ker se v ugotovitvenem postopku ugotavlja dejansko stanje, je upoštevaje načelo zaslišanja stranke (9. člena ZUP) potrebno '''strankam dati možnost''', da v takšnem postopku&amp;nbsp;sodelujejo in izvršujejo procesne pravice, ki so natančneje opredeljene v 146. členu ZUP. &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Ker gre za postopek, ki se prične z vlogo stranke, se predvideva, da takšno vlogo vloži '''pridobitelj '''(prvi odstavek 22. člena ZKZ). V skladu s tem je šteti, da je ta, ki je vložil vlogo, pač aktivna stranka postopka; drugi '''sopogodbenik''' pa je, upoštevaje zgoraj zapisano, stranski udeleženec (saj ima glede na sklenjeno pogodbo nedvomno interes, da se pravni posel, zapisan v pogodbi, izvrši, med drugim tudi z vpisi v Zemljiški knjigi). Ker je organu ta oseba znana že iz vsebine pogodbe, ki mu je predložena, jo je dolžan skladno z določbo 44. in 143. člena ZUP povabiti k udeležbi v ugotovitvenem postopku. Seveda je lahko pogodbenih strank, tako na strani odsvojitelja kot pridobitelja, več, kar pomeni, da '''bo strank upravnega postopka toliko, kot je pogodbenih strank'''.&lt;/p&gt;<br /> <br /> [[Catagory:Lastnost stranke]]<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> '''</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Dolo%C4%8Ditev_strank_postopka&diff=36453 2023-05-26T10:08:00Z

<p>StraziscarKatja: </p> <hr /> <div>'''Določitev strank postopka - '''V USKLAJEVANJU<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 26. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek <br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Prvi odstavek 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih določa, da pravni posel s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo odobri upravna enota. Po določbi 22. člena tega zakona so stranke v postopku odobritve pravnega posla pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo in v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla. Vendar pa zakon ureja tudi izjeme, ko odobritev pravnega posla ni potrebna in sicer v drugem odstavku 19. člena.&amp;nbsp; Za te primere pa zakon ne določi izrecno, kdo so stranke tega postopka. Ali je to samo vložnik vloge, da odobritev pravnega posla ni potrebna (torej pridobitelj zemljišč), ali so to vse pogodbene stranke?&lt;/p&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Ko organ prejme vlogo oz. zahtevek in ugotovi, da je ta popoln, mora takoj za tem preveriti izpolnjevanje procesnih predpostavk za njeno obravnavo, kot to določa 129. člena ZUP (o tem več: https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zavr%C5%BEenje_zahteve_s_sklepom_ali_z_negativno_odlo%C4%8Dbo_%C4%8De_vlo%C5%BEnik_ne_izpolnjuje_pogoja_za_pridobitev_pravice,_ker_ni_stvarno_legitimiran). Glede na &amp;nbsp;2. točko 1. odstavka tega člena mora imeti stranka za sodelovanje v postopku tudi ustrezno stvarno in procesno legitimacijo.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Stvarna legitimacija pomeni, da področni predpisi priznavajo določenim osebam (z izpolnjenimi splošnimi predpostavkami) možnost uveljavljanja pravic ali zmanjšanja oziroma izpodbijanja obveznosti. Če oseba nima stvarne legitimacije, potem ne more biti stranka in odločba ji ne more priznati pravice ali nalagati obveznosti (''glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 100 in 101''). Glede na to, kaj se stranki z odločbo nalaga, pa delimo stranke na aktivne, pasivne in stranske udeležence. '''Aktivne stranke''' so tiste, ki so same vložile zahtevek na podlagi katerega je bil postopek uveden, nasprotno so pasivne stranke tiste, zoper katere teče postopek (bodisi na podlagi zahtevka nasprotne ali kolidirajoče ali kontrarne stranke bodisi v postopku po uradni dolžnosti) in se ji praviloma nalagajo obveze. '''Stranski udeleženci''' so tisti, ki dobijo pravico do vstopa v postopek na podlagi izkazanega pravnega interesa, katerega organ pripozna, ali pa v zahtevi izkaže kar stranski udeleženec sam. Pravni interes izkazuje, da oseba v postopku varuje kakšno svojo osebno pravico ali korist (glej še: &amp;nbsp;https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa_ob_prenehanju_stvarne_legitimacije_vlo%C5%BEnika_zahtevka). Stranski udeleženec ne more začeti postopka, vendar se lahko vanj vključi takoj po njegovi uvedbi. Za sodelovanje stranskega udeleženca v postopku mora po uradni dolžnosti poskrbeti organ, ki vodi postopek in sicer na način, da ga enako kot glavno stranko vabi k vsem dejanjem v postopku in mu vroča akte (''glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 102 in 103'').&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Ur. l. RS, št. 71/11 in nasl.) v III. poglavju ureja promet s kmetijskimi zemljišči, gozdom in kmetijami, pri čemer določa, da mora pravni promet s kmetijskimi zemljišči, gozdom in kmetijami (torej pridobitev lastninske pravice s pranimi posli med živimi), potekati po določbah tega dela zakona. Te pa med drugim urejajo obvezno obliko in vsebino ponudbe za prodajo, javno izobešanje te ponudbe ter rok za sprejem ponudbe (20. člen), način sprejema ponudbe (21. člen), rok in vsebino vloge za odobritev pravnega posla (22. člen) ter vrstni red predkupnih upravičencev (23. člen). Iz 22. člena izhaja še, da so stranke v postopku odobritve pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom, in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Od tako strogo urejenega postopka je mogoče odstopati le v primerih, ki jih določa drugi odstavek 19. člena ZKZ (taksativno naštetih 16 okoliščin), ko odobritev pravnega posla ni potrebna. Glede tega postopka ZKZ določa le, da se vloga po tej določbi vloži pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina oziroma njen pretežni del, ter da o tem (da odobritev pravnega posla ni potrebna) upravna enota '''izda odločbo'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Upoštevaje zapisano (da upravna enota izda odločbo), je jasno, da gre za '''upravno zadevo''' (glej drugi odstavek 2. člena ZUP); hkrati pa tudi, da gre za vsebinsko odločitev. Predpisodajalec je namreč predvidel, da je potrebno v posebnem ugotovitvenem postopku preveriti oziroma ugotoviti, ali so res izpolnjeni pogoji (okoliščine), ki dokazujejo izjemo iz drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki pa v posledici omogoča neposredno sklenitev pravnega posla med odsvojiteljem in novim pridobiteljem (brez javne objave ponudbe in preverjanja vrstnega reda predkupnih pravic). V tem postopku mora upravni organ, upoštevaje načelo materialne resnice (8. člena ZUP) pridobiti vse relevantne dokaze, tako iste, ki bi kazali na to, da je (vsaj ena) izjema izpolnjena, kot tudi tiste, ki bi morebiti kazali na to, da niso izpolnjene okoliščine iz drugega odstavka 19. člena ZKZ. Ugotovitveni postopek se tudi po ZUP zaključi z izdajo meritorne odločitve (prvi odstavek 207. člena ZUP), s katero se v obravnavanem primeru ugotovi, da je izpolnjena okoliščina, zaradi katere da ni potrebna &quot;klasična&quot; odobritev pravnega posla (po postopku javne ponudbe).&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Ker se v ugotovitvenem postopku ugotavlja dejansko stanje, je upoštevaje načelo zaslišanja stranke (9. člena ZUP) potrebno '''strankam dati možnost''', da v takšnem postopku&amp;nbsp;sodelujejo in izvršujejo procesne pravice, ki so natančneje opredeljene v 146. členu ZUP. &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Ker gre za postopek, ki se prične z vlogo stranke, se predvideva, da takšno vlogo vloži '''pridobitelj '''(prvi odstavek 22. člena ZKZ). V skladu s tem je šteti, da je ta, ki je vložil vlogo, pač aktivna stranka postopka; drugi '''sopogodbenik''' pa je, upoštevaje zgoraj zapisano, stranski udeleženec (saj ima glede na sklenjeno pogodbo nedvomno interes, da se pravni posel, zapisan v pogodbi, izvrši, med drugim tudi z vpisi v Zemljiški knjigi). Ker je organu ta oseba znana že iz vsebine pogodbe, ki mu je predložena, jo je dolžan skladno z določbo 44. in 143. člena ZUP povabiti k udeležbi v ugotovitvenem postopku. Seveda je lahko pogodbenih strank, tako na strani odsvojitelja kot pridobitelja, več, kar pomeni, da '''bo strank upravnega postopka toliko, kot je pogodbenih strank'''.&lt;/p&gt;<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> '''</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Dolo%C4%8Ditev_strank_postopka&diff=36452 2023-05-26T10:07:04Z

<p>StraziscarKatja: </p> <hr /> <div>'''== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==Določitev strank postopka - V USKLAJEVANJU<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' x. x. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek <br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Prvi odstavek 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih določa, da pravni posel s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo odobri upravna enota. Po določbi 22. člena tega zakona so stranke v postopku odobritve pravnega posla pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo in v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla. Vendar pa zakon ureja tudi izjeme, ko odobritev pravnega posla ni potrebna in sicer v drugem odstavku 19. člena.&amp;nbsp; Za te primere pa zakon ne določi izrecno, kdo so stranke tega postopka. Ali je to samo vložnik vloge, da odobritev pravnega posla ni potrebna (torej pridobitelj zemljišč), ali so to vse pogodbene stranke?&lt;/p&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Ko organ prejme vlogo oz. zahtevek in ugotovi, da je ta popoln, mora takoj za tem preveriti izpolnjevanje procesnih predpostavk za njeno obravnavo, kot to določa 129. člena ZUP (o tem več: https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zavr%C5%BEenje_zahteve_s_sklepom_ali_z_negativno_odlo%C4%8Dbo_%C4%8De_vlo%C5%BEnik_ne_izpolnjuje_pogoja_za_pridobitev_pravice,_ker_ni_stvarno_legitimiran). Glede na &amp;nbsp;2. točko 1. odstavka tega člena mora imeti stranka za sodelovanje v postopku tudi ustrezno stvarno in procesno legitimacijo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Stvarna legitimacija pomeni, da področni predpisi priznavajo določenim osebam (z izpolnjenimi splošnimi predpostavkami) možnost uveljavljanja pravic ali zmanjšanja oziroma izpodbijanja obveznosti. Če oseba nima stvarne legitimacije, potem ne more biti stranka in odločba ji ne more priznati pravice ali nalagati obveznosti (''glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 100 in 101''). Glede na to, kaj se stranki z odločbo nalaga, pa delimo stranke na aktivne, pasivne in stranske udeležence. '''Aktivne stranke''' so tiste, ki so same vložile zahtevek na podlagi katerega je bil postopek uveden, nasprotno so pasivne stranke tiste, zoper katere teče postopek (bodisi na podlagi zahtevka nasprotne ali kolidirajoče ali kontrarne stranke bodisi v postopku po uradni dolžnosti) in se ji praviloma nalagajo obveze. '''Stranski udeleženci''' so tisti, ki dobijo pravico do vstopa v postopek na podlagi izkazanega pravnega interesa, katerega organ pripozna, ali pa v zahtevi izkaže kar stranski udeleženec sam. Pravni interes izkazuje, da oseba v postopku varuje kakšno svojo osebno pravico ali korist (glej še: &amp;nbsp;https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa_ob_prenehanju_stvarne_legitimacije_vlo%C5%BEnika_zahtevka). Stranski udeleženec ne more začeti postopka, vendar se lahko vanj vključi takoj po njegovi uvedbi. Za sodelovanje stranskega udeleženca v postopku mora po uradni dolžnosti poskrbeti organ, ki vodi postopek in sicer na način, da ga enako kot glavno stranko vabi k vsem dejanjem v postopku in mu vroča akte (''glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 102 in 103'').&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Ur. l. RS, št. 71/11 in nasl.) v III. poglavju ureja promet s kmetijskimi zemljišči, gozdom in kmetijami, pri čemer določa, da mora pravni promet s kmetijskimi zemljišči, gozdom in kmetijami (torej pridobitev lastninske pravice s pranimi posli med živimi), potekati po določbah tega dela zakona. Te pa med drugim urejajo obvezno obliko in vsebino ponudbe za prodajo, javno izobešanje te ponudbe ter rok za sprejem ponudbe (20. člen), način sprejema ponudbe (21. člen), rok in vsebino vloge za odobritev pravnega posla (22. člen) ter vrstni red predkupnih upravičencev (23. člen). Iz 22. člena izhaja še, da so stranke v postopku odobritve pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom, in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Od tako strogo urejenega postopka je mogoče odstopati le v primerih, ki jih določa drugi odstavek 19. člena ZKZ (taksativno naštetih 16 okoliščin), ko odobritev pravnega posla ni potrebna. Glede tega postopka ZKZ določa le, da se vloga po tej določbi vloži pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina oziroma njen pretežni del, ter da o tem (da odobritev pravnega posla ni potrebna) upravna enota '''izda odločbo'''.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Upoštevaje zapisano (da upravna enota izda odločbo), je jasno, da gre za '''upravno zadevo''' (glej drugi odstavek 2. člena ZUP); hkrati pa tudi, da gre za vsebinsko odločitev. Predpisodajalec je namreč predvidel, da je potrebno v posebnem ugotovitvenem postopku preveriti oziroma ugotoviti, ali so res izpolnjeni pogoji (okoliščine), ki dokazujejo izjemo iz drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki pa v posledici omogoča neposredno sklenitev pravnega posla med odsvojiteljem in novim pridobiteljem (brez javne objave ponudbe in preverjanja vrstnega reda predkupnih pravic). V tem postopku mora upravni organ, upoštevaje načelo materialne resnice (8. člena ZUP) pridobiti vse relevantne dokaze, tako iste, ki bi kazali na to, da je (vsaj ena) izjema izpolnjena, kot tudi tiste, ki bi morebiti kazali na to, da niso izpolnjene okoliščine iz drugega odstavka 19. člena ZKZ. Ugotovitveni postopek se tudi po ZUP zaključi z izdajo meritorne odločitve (prvi odstavek 207. člena ZUP), s katero se v obravnavanem primeru ugotovi, da je izpolnjena okoliščina, zaradi katere da ni potrebna &quot;klasična&quot; odobritev pravnega posla (po postopku javne ponudbe).&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Ker se v ugotovitvenem postopku ugotavlja dejansko stanje, je upoštevaje načelo zaslišanja stranke (9. člena ZUP) potrebno '''strankam dati možnost''', da v takšnem postopku&amp;nbsp;sodelujejo in izvršujejo procesne pravice, ki so natančneje opredeljene v 146. členu ZUP. &amp;nbsp;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Ker gre za postopek, ki se prične z vlogo stranke, se predvideva, da takšno vlogo vloži '''pridobitelj '''(prvi odstavek 22. člena ZKZ). V skladu s tem je šteti, da je ta, ki je vložil vlogo, pač aktivna stranka postopka; drugi '''sopogodbenik''' pa je, upoštevaje zgoraj zapisano, stranski udeleženec (saj ima glede na sklenjeno pogodbo nedvomno interes, da se pravni posel, zapisan v pogodbi, izvrši, med drugim tudi z vpisi v Zemljiški knjigi). Ker je organu ta oseba znana že iz vsebine pogodbe, ki mu je predložena, jo je dolžan skladno z določbo 44. in 143. člena ZUP povabiti k udeležbi v ugotovitvenem postopku. Seveda je lahko pogodbenih strank, tako na strani odsvojitelja kot pridobitelja, več, kar pomeni, da '''bo strank upravnega postopka toliko, kot je pogodbenih strank'''.&lt;/p&gt;<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;'''</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Dolo%C4%8Ditev_strank_postopka&diff=36451 2023-05-26T10:06:02Z

<p>StraziscarKatja: </p> <hr /> <div>'''== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' x. x. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek <br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Prvi odstavek 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih določa, da pravni posel s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo odobri upravna enota. Po določbi 22. člena tega zakona so stranke v postopku odobritve pravnega posla pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo in v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla. Vendar pa zakon ureja tudi izjeme, ko odobritev pravnega posla ni potrebna in sicer v drugem odstavku 19. člena.&amp;nbsp; Za te primere pa zakon ne določi izrecno, kdo so stranke tega postopka. Ali je to samo vložnik vloge, da odobritev pravnega posla ni potrebna (torej pridobitelj zemljišč), ali so to vse pogodbene stranke?&lt;/p&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Ko organ prejme vlogo oz. zahtevek in ugotovi, da je ta popoln, mora takoj za tem preveriti izpolnjevanje procesnih predpostavk za njeno obravnavo, kot to določa 129. člena ZUP (o tem več: https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zavr%C5%BEenje_zahteve_s_sklepom_ali_z_negativno_odlo%C4%8Dbo_%C4%8De_vlo%C5%BEnik_ne_izpolnjuje_pogoja_za_pridobitev_pravice,_ker_ni_stvarno_legitimiran). Glede na &amp;nbsp;2. točko 1. odstavka tega člena mora imeti stranka za sodelovanje v postopku tudi ustrezno stvarno in procesno legitimacijo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Stvarna legitimacija pomeni, da področni predpisi priznavajo določenim osebam (z izpolnjenimi splošnimi predpostavkami) možnost uveljavljanja pravic ali zmanjšanja oziroma izpodbijanja obveznosti. Če oseba nima stvarne legitimacije, potem ne more biti stranka in odločba ji ne more priznati pravice ali nalagati obveznosti (''glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 100 in 101''). Glede na to, kaj se stranki z odločbo nalaga, pa delimo stranke na aktivne, pasivne in stranske udeležence. '''Aktivne stranke''' so tiste, ki so same vložile zahtevek na podlagi katerega je bil postopek uveden, nasprotno so pasivne stranke tiste, zoper katere teče postopek (bodisi na podlagi zahtevka nasprotne ali kolidirajoče ali kontrarne stranke bodisi v postopku po uradni dolžnosti) in se ji praviloma nalagajo obveze. '''Stranski udeleženci''' so tisti, ki dobijo pravico do vstopa v postopek na podlagi izkazanega pravnega interesa, katerega organ pripozna, ali pa v zahtevi izkaže kar stranski udeleženec sam. Pravni interes izkazuje, da oseba v postopku varuje kakšno svojo osebno pravico ali korist (glej še: &amp;nbsp;https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa_ob_prenehanju_stvarne_legitimacije_vlo%C5%BEnika_zahtevka). Stranski udeleženec ne more začeti postopka, vendar se lahko vanj vključi takoj po njegovi uvedbi. Za sodelovanje stranskega udeleženca v postopku mora po uradni dolžnosti poskrbeti organ, ki vodi postopek in sicer na način, da ga enako kot glavno stranko vabi k vsem dejanjem v postopku in mu vroča akte (''glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 102 in 103'').&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Ur. l. RS, št. 71/11 in nasl.) v III. poglavju ureja promet s kmetijskimi zemljišči, gozdom in kmetijami, pri čemer določa, da mora pravni promet s kmetijskimi zemljišči, gozdom in kmetijami (torej pridobitev lastninske pravice s pranimi posli med živimi), potekati po določbah tega dela zakona. Te pa med drugim urejajo obvezno obliko in vsebino ponudbe za prodajo, javno izobešanje te ponudbe ter rok za sprejem ponudbe (20. člen), način sprejema ponudbe (21. člen), rok in vsebino vloge za odobritev pravnega posla (22. člen) ter vrstni red predkupnih upravičencev (23. člen). Iz 22. člena izhaja še, da so stranke v postopku odobritve pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom, in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Od tako strogo urejenega postopka je mogoče odstopati le v primerih, ki jih določa drugi odstavek 19. člena ZKZ (taksativno naštetih 16 okoliščin), ko odobritev pravnega posla ni potrebna. Glede tega postopka ZKZ določa le, da se vloga po tej določbi vloži pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina oziroma njen pretežni del, ter da o tem (da odobritev pravnega posla ni potrebna) upravna enota '''izda odločbo'''.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Upoštevaje zapisano (da upravna enota izda odločbo), je jasno, da gre za '''upravno zadevo''' (glej drugi odstavek 2. člena ZUP); hkrati pa tudi, da gre za vsebinsko odločitev. Predpisodajalec je namreč predvidel, da je potrebno v posebnem ugotovitvenem postopku preveriti oziroma ugotoviti, ali so res izpolnjeni pogoji (okoliščine), ki dokazujejo izjemo iz drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki pa v posledici omogoča neposredno sklenitev pravnega posla med odsvojiteljem in novim pridobiteljem (brez javne objave ponudbe in preverjanja vrstnega reda predkupnih pravic). V tem postopku mora upravni organ, upoštevaje načelo materialne resnice (8. člena ZUP) pridobiti vse relevantne dokaze, tako iste, ki bi kazali na to, da je (vsaj ena) izjema izpolnjena, kot tudi tiste, ki bi morebiti kazali na to, da niso izpolnjene okoliščine iz drugega odstavka 19. člena ZKZ. Ugotovitveni postopek se tudi po ZUP zaključi z izdajo meritorne odločitve (prvi odstavek 207. člena ZUP), s katero se v obravnavanem primeru ugotovi, da je izpolnjena okoliščina, zaradi katere da ni potrebna &quot;klasična&quot; odobritev pravnega posla (po postopku javne ponudbe).&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Ker se v ugotovitvenem postopku ugotavlja dejansko stanje, je upoštevaje načelo zaslišanja stranke (9. člena ZUP) potrebno '''strankam dati možnost''', da v takšnem postopku&amp;nbsp;sodelujejo in izvršujejo procesne pravice, ki so natančneje opredeljene v 146. členu ZUP. &amp;nbsp;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Ker gre za postopek, ki se prične z vlogo stranke, se predvideva, da takšno vlogo vloži '''pridobitelj '''(prvi odstavek 22. člena ZKZ). V skladu s tem je šteti, da je ta, ki je vložil vlogo, pač aktivna stranka postopka; drugi '''sopogodbenik''' pa je, upoštevaje zgoraj zapisano, stranski udeleženec (saj ima glede na sklenjeno pogodbo nedvomno interes, da se pravni posel, zapisan v pogodbi, izvrši, med drugim tudi z vpisi v Zemljiški knjigi). Ker je organu ta oseba znana že iz vsebine pogodbe, ki mu je predložena, jo je dolžan skladno z določbo 44. in 143. člena ZUP povabiti k udeležbi v ugotovitvenem postopku. Seveda je lahko pogodbenih strank, tako na strani odsvojitelja kot pridobitelja, več, kar pomeni, da '''bo strank upravnega postopka toliko, kot je pogodbenih strank'''.&lt;/p&gt;<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;'''</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Dolo%C4%8Ditev_strank_postopka&diff=36450 2023-05-26T10:05:04Z

<p>StraziscarKatja: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>'''== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' x. x. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Prvi odstavek 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih določa, da pravni posel s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo odobri upravna enota. Po določbi 22. člena tega zakona so stranke v postopku odobritve pravnega posla pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo in v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla. Vendar pa zakon ureja tudi izjeme, ko odobritev pravnega posla ni potrebna in sicer v drugem odstavku 19. člena.&amp;nbsp; Za te primere pa zakon ne določi izrecno, kdo so stranke tega postopka. Ali je to samo vložnik vloge, da odobritev pravnega posla ni potrebna (torej pridobitelj zemljišč), ali so to vse pogodbene stranke?&lt;/p&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Ko organ prejme vlogo oz. zahtevek in ugotovi, da je ta popoln, mora takoj za tem preveriti izpolnjevanje procesnih predpostavk za njeno obravnavo, kot to določa 129. člena ZUP (o tem več: https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zavr%C5%BEenje_zahteve_s_sklepom_ali_z_negativno_odlo%C4%8Dbo_%C4%8De_vlo%C5%BEnik_ne_izpolnjuje_pogoja_za_pridobitev_pravice,_ker_ni_stvarno_legitimiran). Glede na &amp;nbsp;2. točko 1. odstavka tega člena mora imeti stranka za sodelovanje v postopku tudi ustrezno stvarno in procesno legitimacijo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Stvarna legitimacija pomeni, da področni predpisi priznavajo določenim osebam (z izpolnjenimi splošnimi predpostavkami) možnost uveljavljanja pravic ali zmanjšanja oziroma izpodbijanja obveznosti. Če oseba nima stvarne legitimacije, potem ne more biti stranka in odločba ji ne more priznati pravice ali nalagati obveznosti (''glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 100 in 101''). Glede na to, kaj se stranki z odločbo nalaga, pa delimo stranke na aktivne, pasivne in stranske udeležence. '''Aktivne stranke''' so tiste, ki so same vložile zahtevek na podlagi katerega je bil postopek uveden, nasprotno so pasivne stranke tiste, zoper katere teče postopek (bodisi na podlagi zahtevka nasprotne ali kolidirajoče ali kontrarne stranke bodisi v postopku po uradni dolžnosti) in se ji praviloma nalagajo obveze. '''Stranski udeleženci''' so tisti, ki dobijo pravico do vstopa v postopek na podlagi izkazanega pravnega interesa, katerega organ pripozna, ali pa v zahtevi izkaže kar stranski udeleženec sam. Pravni interes izkazuje, da oseba v postopku varuje kakšno svojo osebno pravico ali korist (glej še: &amp;nbsp;https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa_ob_prenehanju_stvarne_legitimacije_vlo%C5%BEnika_zahtevka). Stranski udeleženec ne more začeti postopka, vendar se lahko vanj vključi takoj po njegovi uvedbi. Za sodelovanje stranskega udeleženca v postopku mora po uradni dolžnosti poskrbeti organ, ki vodi postopek in sicer na način, da ga enako kot glavno stranko vabi k vsem dejanjem v postopku in mu vroča akte (''glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 102 in 103'').&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Ur. l. RS, št. 71/11 in nasl.) v III. poglavju ureja promet s kmetijskimi zemljišči, gozdom in kmetijami, pri čemer določa, da mora pravni promet s kmetijskimi zemljišči, gozdom in kmetijami (torej pridobitev lastninske pravice s pranimi posli med živimi), potekati po določbah tega dela zakona. Te pa med drugim urejajo obvezno obliko in vsebino ponudbe za prodajo, javno izobešanje te ponudbe ter rok za sprejem ponudbe (20. člen), način sprejema ponudbe (21. člen), rok in vsebino vloge za odobritev pravnega posla (22. člen) ter vrstni red predkupnih upravičencev (23. člen). Iz 22. člena izhaja še, da so stranke v postopku odobritve pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom, in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Od tako strogo urejenega postopka je mogoče odstopati le v primerih, ki jih določa drugi odstavek 19. člena ZKZ (taksativno naštetih 16 okoliščin), ko odobritev pravnega posla ni potrebna. Glede tega postopka ZKZ določa le, da se vloga po tej določbi vloži pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina oziroma njen pretežni del, ter da o tem (da odobritev pravnega posla ni potrebna) upravna enota '''izda odločbo'''.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Upoštevaje zapisano (da upravna enota izda odločbo), je jasno, da gre za '''upravno zadevo''' (glej drugi odstavek 2. člena ZUP); hkrati pa tudi, da gre za vsebinsko odločitev. Predpisodajalec je namreč predvidel, da je potrebno v posebnem ugotovitvenem postopku preveriti oziroma ugotoviti, ali so res izpolnjeni pogoji (okoliščine), ki dokazujejo izjemo iz drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki pa v posledici omogoča neposredno sklenitev pravnega posla med odsvojiteljem in novim pridobiteljem (brez javne objave ponudbe in preverjanja vrstnega reda predkupnih pravic). V tem postopku mora upravni organ, upoštevaje načelo materialne resnice (8. člena ZUP) pridobiti vse relevantne dokaze, tako iste, ki bi kazali na to, da je (vsaj ena) izjema izpolnjena, kot tudi tiste, ki bi morebiti kazali na to, da niso izpolnjene okoliščine iz drugega odstavka 19. člena ZKZ. Ugotovitveni postopek se tudi po ZUP zaključi z izdajo meritorne odločitve (prvi odstavek 207. člena ZUP), s katero se v obravnavanem primeru ugotovi, da je izpolnjena okoliščina, zaradi katere da ni potrebna &quot;klasična&quot; odobritev pravnega posla (po postopku javne ponudbe).&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Ker se v ugotovitvenem postopku ugotavlja dejansko stanje, je upoštevaje načelo zaslišanja stranke (9. člena ZUP) potrebno '''strankam dati možnost''', da v takšnem postopku&amp;nbsp;sodelujejo in izvršujejo procesne pravice, ki so natančneje opredeljene v 146. členu ZUP. &amp;nbsp;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Ker gre za postopek, ki se prične z vlogo stranke, se predvideva, da takšno vlogo vloži '''pridobitelj '''(prvi odstavek 22. člena ZKZ). V skladu s tem je šteti, da je ta, ki je vložil vlogo, pač aktivna stranka postopka; drugi '''sopogodbenik''' pa je, upoštevaje zgoraj zapisano, stranski udeleženec (saj ima glede na sklenjeno pogodbo nedvomno interes, da se pravni posel, zapisan v pogodbi, izvrši, med drugim tudi z vpisi v Zemljiški knjigi). Ker je organu ta oseba znana že iz vsebine pogodbe, ki mu je predložena, jo je dolžan skladno z določbo 44. in 143. člena ZUP povabiti k udeležbi v ugotovitvenem postopku. Seveda je lahko pogodbenih strank, tako na strani odsvojitelja kot pridobitelja, več, kar pomeni, da '''bo strank upravnega postopka toliko, kot je pogodbenih strank'''.&lt;/p&gt;<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;'''</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Dolo%C4%8Ditev_strank_postopka&diff=36449 2023-05-26T10:04:16Z

<p>StraziscarKatja: /* Vprašanje: */</p> <hr /> <div>'''== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' x. x. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Prvi odstavek 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih določa, da pravni posel s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo odobri upravna enota. Po določbi 22. člena tega zakona so stranke v postopku odobritve pravnega posla pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo in v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla. Vendar pa zakon ureja tudi izjeme, ko odobritev pravnega posla ni potrebna in sicer v drugem odstavku 19. člena.&amp;nbsp; Za te primere pa zakon ne določi izrecno, kdo so stranke tega postopka. Ali je to samo vložnik vloge, da odobritev pravnega posla ni potrebna (torej pridobitelj zemljišč), ali so to vse pogodbene stranke?&lt;/p&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> vneseš besedilo odgovora &lt;br&gt;<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;'''</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Dolo%C4%8Ditev_strank_postopka&diff=36448 2023-05-26T10:03:47Z

<p>StraziscarKatja: Nova stran z vsebino: '''{{subst:case}}'''</p> <hr /> <div>'''== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' x. x. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> vneseš besedilo vprašanja&lt;br&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> vneseš besedilo odgovora &lt;br&gt;<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;'''</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Stranke_postopka_in_dolo%C4%8Ditev_naslovnika_za_vro%C4%8Ditev_odlo%C4%8Dbe_po_posebnem_predpisu&diff=36398 2023-05-23T12:32:40Z

<p>StraziscarKatja: /* Zadeva: Stranke postopka in določitev naslovnika za vročitev odločbe po posebnem predpisu - V USKLAJEVANJU */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Stranke postopka in določitev naslovnika za vročitev odločbe po posebnem predpisu - '''V USKLAJEVANJU ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 22. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> V skladu s prvim odstavkom 4. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev zaščiteno kmetijo po 2. členu tega zakona na podlagi zaprosila sodišča ali davčnega organa določi z odločbo v upravnem postopku upravna enota, na območju katere leži pretežni del zemljišč, ki sestavljajo kmetijo. Kdo je v tem postopku stranka in komu se vroči odločba? Stališče Ministrstva za kmetijstvo je, da se odločba vroči le sodišču in da dediči v postopek pred izdajo odločbe niso vključeni (so namreč vključeni v postopek dedovanja na sodišču). Potemtakem v postopku ni strank, odločba se vroči (pošlje?) le sodišču. Kdaj nastopi v tem primeru pravnomočnost odločbe?<br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Subjekta upravnega postopka, brez katerih sploh ne more biti postopka, sta upravni organ in stranka; lahko pa so v postopku tudi drugi, eventualni udeleženci (glej Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo 2017, str. 132). Stranka je torej (poleg organa) '''nujni udeleženec''', sicer se postopek ne uvede, ali se prekine ali pa celo ustavi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba ([[Zak:ZUP#44..C4.8Dlen{{!}}44. člen ZUP]]). Kršenje te procesne predpostavke pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki poleg pritožbenega razloga (2. točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]) predstavlja tudi razlog za izredna pravna sredstva (9. točka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 95).&amp;nbsp;Pri tem je seveda položaj strank lahko različen, (aktivna ali pasivna legitimacija ali legitimacija stranskega udeleženca – o tem več: [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa_ob_prenehanju_stvarne_legitimacije_vlo%C5%BEnika_zahtevka US: Lastnost stranke]).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;V primeru, če se v postopku odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi določene osebe, ki sama ni sprožila postopka, temveč je bil ta začet po uradni dolžnosti ali na predlog drugega organa, ima taka oseba običajno '''položaj pasivne stranke'''. Kljub temu pa se takšni osebi temu ne sme »odvzeti« svojstva stranke in s tem možnosti sodelovanja v postopku. Namreč, ZUP ne loči procesnih pravic strank glede na to, ali gre za aktivno ali pasivno stranko. Še več, celo v primeru stranskega udeleženca določba, da ima ta v postopku enake pravice kot stranka (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]). &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Odločba o zaščiteni kmetiji, ki jo v skladu s 4. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO383# Zakona o dedovanju kmetijski gospodarstev] (ZDKG, Ur. l. RS, št. 70/95 in nasl.) izda upravna enota, je po svoji naravi sicer deklaratorna odločba. Taka odločba sama po sebi ne ustvarja novih pravic ali obveznosti temveč le ugotavlja določeno pravno razmerje glede na že obstoječe dejansko stanje. Kljub temu pa vpliva na pravni položaj vseh lastnikov zemljišč te kmetije. Namreč, ko se enkrat kmetiji določi status zaščitene kmetije, začne glede dedovanja zanjo veljati drugačen pravni režim od splošnega, ki ga ureja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317# Zakon o dedovanju] (ZD, Ur. l. SRS, št. 15/76 in nasl.), saj se zaščitena kmetija deduje po določbah ZDKG. &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG izrecno določa, da se '''odločba '''o zaščiteni kmetiji '''izda v upravnem postopku'''. To pa za sabo potegne tudi vsa procesna pravila, ki jih ZUP določa glede ugotovitvenega postopka. Upoštevaje načelo zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) ima stranka v postopku pravico: udeleževati se postopka ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); dajati podatke in izjaviti se ([[Zak:ZUP#141. .C4.8Dlen{{!}}141. člen ZUP]]); zavarovati in braniti svoje pravice ter pravne koristi ([[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); pravico navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev stvari in izpodbijati pravilnost navedb drugih, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami (146. člen ZUP); pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve vse do izdaje odločbe (146. člen ZUP) in pravico dajati pripombe k delu na obravnavi ([[Zak:ZUP#162. .C4.8Dlen{{!}}162. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 54 in 55).&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG ne določa, da bi se ta postopek vodil kot skrajšani ugotovitveni postopek. Pa tudi sicer za tak postopek ni pogojev, kot jih določa [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]. Tako mora upravna enota vsekakor najprej ugotoviti, kdo so stranke postopka, jih pritegniti v postopek, jim omogočiti, da v postopku izvršujejo svoje procesne pravice, in jim na koncu postopka '''odločbo vročiti'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Kot določata prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena  ZUP]], se z vročitvijo naslovniku omogoča seznanitev z dokumentom; '''pravne posledice odločbe pa lahko nastanejo šele po njeni vročitvi pravemu naslovniku. '''Če torej''' '''upravni organ odločbo o zaščiteni kmetiji vroči le sodišču (ki ni stranka tega upravnega postopka temveč le predlagatelj), ne pa tudi strankam (lastnikom, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo), taka odločba nima nikakršne pravne veljave in s tem tudi ne učinka (glej v Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, 3. knjiga, str. 86). Sodišču se torej takšna odločba pošlje le v seznanitev in še to po tem, ko postane odločba pravnomočna (163. člen ZD v povezavi z 206. in 207. členom [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1212 Zakona o pravdnem postopku] (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07)). Pravnomočna pa lahko postane le pod pogojem, da je bila '''pravilno vročena''' '''strankam postopka''', s čimer jim je bila omogočena uporaba pravnih sredstev (glej 7. točko odločbe USRS [http://www.us-rs.si/documents/f6/b1/up-436-152.pdf Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Dejstvo, da so lastniki, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo, vključeni v postopek dedovanja pred sodiščem, v ničemer ne posega v njihov položaj pred upravnim organom. Morebitne nepravilnosti izdane odločbe o zaščiteni kmetiji lastniki namreč ne morejo več napadati s pravnimi sredstvi pred sodiščem v postopku dedovanja, temveč lahko to storijo le pred upravnim organom, ki je odločal o zaščiteni kmetiji.&lt;/p&gt;<br /> Skladno z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člena ZUP]]) je upravni organ, ki vodi postopek in odloča o upravni zadevi''', vezan na zakon in podzakonske predpise, ne pa na mnenja'''. Zato naj upravne enote vodijo postopek za določitev zaščitene kmetije (zgolj) skladno z določbami ZDKG in ZUP.&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> [[Category:Lastnost stranke]]<br /> [[Category:Vročanje]]<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Stranke_postopka_in_dolo%C4%8Ditev_naslovnika_za_vro%C4%8Ditev_odlo%C4%8Dbe_po_posebnem_predpisu&diff=36389 2023-05-23T05:16:20Z

<p>StraziscarKatja: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Stranke postopka in določitev naslovnika za vročitev odločbe po posebnem predpisu - '''V USKLAJEVANJU ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 22. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> V skladu s prvim odstavkom 4. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev zaščiteno kmetijo po 2. členu tega zakona na podlagi zaprosila sodišča ali davčnega organa določi z odločbo v upravnem postopku upravna enota, na območju katere leži pretežni del zemljišč, ki sestavljajo kmetijo. Kdo je v tem postopku stranka in komu se vroči odločba? Stališče Ministrstva za kmetijstvo je, da se odločba vroči le sodišču in da dediči v postopek pred izdajo odločbe niso vključeni (so namreč vključeni v postopek dedovanja na sodišču). Potemtakem v postopku ni strank, odločba se vroči (pošlje?) le sodišču. Kdaj nastopi v tem primeru pravnomočnost odločbe?<br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Subjekta upravnega postopka, brez katerih sploh ne more biti postopka, sta upravni organ in stranka; lahko pa so v postopku tudi drugi, eventualni udeleženci (glej Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo 2017, str. 132). Stranka je torej (poleg organa) '''nujni udeleženec''', sicer se postopek ne uvede, ali se prekine ali pa celo ustavi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba ([[Zak:ZUP#44..C4.8Dlen{{!}}44. člen ZUP]]). Kršenje te procesne predpostavke pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki poleg pritožbenega razloga (2. točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]) predstavlja tudi razlog za izredna pravna sredstva (9. točka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 95).&amp;nbsp;Pri tem je seveda položaj strank lahko različen, (aktivna ali pasivna legitimacija ali legitimacija stranskega udeleženca – o tem več: [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa_ob_prenehanju_stvarne_legitimacije_vlo%C5%BEnika_zahtevka US: Lastnost stranke]).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;V primeru, če se v postopku odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi določene osebe, ki sama ni sprožila postopka, temveč je bil ta začet po uradni dolžnosti ali na predlog drugega organa, ima taka oseba običajno '''položaj pasivne stranke'''. Kljub temu pa se takšni osebi temu ne sme »odvzeti« svojstva stranke in s tem možnosti sodelovanja v postopku. Namreč, ZUP ne loči procesnih pravic strank glede na to, ali gre za aktivno ali pasivno stranko. Še več, celo v primeru stranskega udeleženca določba, da ima ta v postopku enake pravice kot stranka (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]). &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Odločba o zaščiteni kmetiji, ki jo v skladu s 4. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO383# Zakona o dedovanju kmetijski gospodarstev] (ZDKG, Ur. l. RS, št. 70/95 in nasl.) izda upravna enota, je po svoji naravi sicer deklaratorna odločba. Taka odločba sama po sebi ne ustvarja novih pravic ali obveznosti temveč le ugotavlja določeno pravno razmerje glede na že obstoječe dejansko stanje. Kljub temu pa vpliva na pravni položaj vseh lastnikov zemljišč te kmetije. Namreč, ko se enkrat kmetiji določi status zaščitene kmetije, začne glede dedovanja zanjo veljati drugačen pravni režim od splošnega, ki ga ureja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317# Zakon o dedovanju] (ZD, Ur. l. SRS, št. 15/76 in nasl.), saj se zaščitena kmetija deduje po določbah ZDKG. &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG izrecno določa, da se '''odločba '''o zaščiteni kmetiji '''izda v upravnem postopku'''. To pa za sabo potegne tudi vsa procesna pravila, ki jih ZUP določa glede ugotovitvenega postopka. Upoštevaje načelo zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) ima stranka v postopku pravico: udeleževati se postopka ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); dajati podatke in izjaviti se ([[Zak:ZUP#141. .C4.8Dlen{{!}}141. člen ZUP]]); zavarovati in braniti svoje pravice ter pravne koristi ([[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); pravico navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev stvari in izpodbijati pravilnost navedb drugih, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami (146. člen ZUP); pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve vse do izdaje odločbe (146. člen ZUP) in pravico dajati pripombe k delu na obravnavi ([[Zak:ZUP#162. .C4.8Dlen{{!}}162. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 54 in 55).&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG ne določa, da bi se ta postopek vodil kot skrajšani ugotovitveni postopek. Pa tudi sicer za tak postopek ni pogojev, kot jih določa [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]. Tako mora upravna enota vsekakor najprej ugotoviti, kdo so stranke postopka, jih pritegniti v postopek, jim omogočiti, da v postopku izvršujejo svoje procesne pravice, in jim na koncu postopka '''odločbo vročiti'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Kot določata prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena  ZUP]], se z vročitvijo naslovniku omogoča seznanitev z dokumentom; '''pravne posledice odločbe pa lahko nastanejo šele po njeni vročitvi pravemu naslovniku. '''Če torej''' '''upravni organ odločbo o zaščiteni kmetiji vroči le sodišču (ki ni stranka tega upravnega postopka temveč le predlagatelj), ne pa tudi strankam (lastnikom, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo), taka odločba nima nikakršne pravne veljave in s tem tudi ne učinka (glej v Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, 3. knjiga, str. 86). Sodišču se torej takšna odločba pošlje le v seznanitev in še to po tem, ko postane odločba pravnomočna (163. člen ZD v povezavi z 206. in 207. členom [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1212 Zakona o pravdnem postopku] (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07)). Pravnomočna pa lahko postane le pod pogojem, da je bila '''pravilno vročena''' '''strankam postopka''', s čimer jim je bila omogočena uporaba pravnih sredstev (glej 7. točko odločbe USRS [http://www.us-rs.si/documents/f6/b1/up-436-152.pdf Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Dejstvo, da so lastniki, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo, vključeni v postopek dedovanja pred sodiščem, v ničemer ne posega v njihov položaj pred upravnim organom. Morebitne nepravilnosti izdane odločbe o zaščiteni kmetiji lastniki namreč ne morejo več napadati s pravnimi sredstvi pred sodiščem v postopku dedovanja, temveč lahko to storijo le pred upravnim organom, ki je odločal o zaščiteni kmetiji.&lt;/p&gt;<br /> Skladno z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člena ZUP]]) je upravni organ, ki vodi postopek in odloča o upravni zadevi''', vezan na zakon in podzakonske predpise, ne pa na mnenja'''. Zato naj upravne enote vodijo postopek za določitev zaščitene kmetije (zgolj) skladno z določbami ZDKG in ZUP.&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> [[Category:Lastnost stranke]]<br /> [[Category:Vročanje]]<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Stranke_postopka_in_dolo%C4%8Ditev_naslovnika_za_vro%C4%8Ditev_odlo%C4%8Dbe_po_posebnem_predpisu&diff=36387 2023-05-23T05:15:30Z

<p>StraziscarKatja: StraziscarKatja je premaknil(-a) stran Stranke postopka in določitev naslovnika za vročitev odločbe po posebnem predpisu (ZDKG) na Stranke postopka in določitev naslovnika za vročitev odločbe po posebnem predpisu: popravek napake</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Stranke postopka in določitev naslovnika za vročitev odločbe po posebnem predpisu - '''V USKLAJEVANJU ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 22. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> V skladu s prvim odstavkom 4. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev zaščiteno kmetijo po 2. členu tega zakona na podlagi zaprosila sodišča ali davčnega organa določi z odločbo v upravnem postopku upravna enota, na območju katere leži pretežni del zemljišč, ki sestavljajo kmetijo. Kdo je v tem postopku stranka in komu se vroči odločba? Stališče Ministrstva za kmetijstvo je, da se odločba vroči le sodišču in da dediči v postopek pred izdajo odločbe niso vključeni (so namreč vključeni v postopek dedovanja na sodišču). Potemtakem v postopku ni strank, odločba se vroči (pošlje?) le sodišču. Kdaj nastopi v tem primeru pravnomočnost odločbe?<br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Subjekta upravnega postopka, brez katerih sploh ne more biti postopka, sta upravni organ in stranka; lahko pa so v postopku tudi drugi, eventualni udeleženci (glej Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo 2017, str. 132). Stranka je torej (poleg organa) '''nujni udeleženec''', sicer se postopek ne uvede, ali se prekine ali pa celo ustavi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba ([[Zak:ZUP#44..C4.8Dlen{{!}}44. člen ZUP]]). Kršenje te procesne predpostavke pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki poleg pritožbenega razloga (2. točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]) predstavlja tudi razlog za izredna pravna sredstva (9. točka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 95).&amp;nbsp;Pri tem je seveda položaj strank lahko različen, (aktivna ali pasivna legitimacija ali legitimacija stranskega udeleženca – o tem več: [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa_ob_prenehanju_stvarne_legitimacije_vlo%C5%BEnika_zahtevka US: Lastnost stranke]).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;V primeru, če se v postopku odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi določene osebe, ki sama ni sprožila postopka, temveč je bil ta začet po uradni dolžnosti ali na predlog drugega organa, ima taka oseba običajno '''položaj pasivne stranke'''. Kljub temu pa se takšni osebi temu ne sme »odvzeti« svojstva stranke in s tem možnosti sodelovanja v postopku. Namreč, ZUP ne loči procesnih pravic strank glede na to, ali gre za aktivno ali pasivno stranko. Še več, celo v primeru stranskega udeleženca določba, da ima ta v postopku enake pravice kot stranka (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]). &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Odločba o zaščiteni kmetiji, ki jo v skladu s 4. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO383# Zakona o dedovanju kmetijski gospodarstev] (ZDKG, Ur. l. RS, št. 70/95 in nasl.) izda upravna enota, je po svoji naravi sicer deklaratorna odločba. Taka odločba sama po sebi ne ustvarja novih pravic ali obveznosti temveč le ugotavlja določeno pravno razmerje glede na že obstoječe dejansko stanje. Kljub temu pa vpliva na pravni položaj vseh lastnikov zemljišč te kmetije. Namreč, ko se enkrat kmetiji določi status zaščitene kmetije, začne glede dedovanja zanjo veljati drugačen pravni režim od splošnega, ki ga ureja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317# Zakon o dedovanju] (ZD, Ur. l. SRS, št. 15/76 in nasl.), saj se zaščitena kmetija deduje po določbah ZDKG. &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG izrecno določa, da se '''odločba '''o zaščiteni kmetiji '''izda v upravnem postopku'''. To pa za sabo potegne tudi vsa procesna pravila, ki jih ZUP določa glede ugotovitvenega postopka. Upoštevaje načelo zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) ima stranka v postopku pravico: udeleževati se postopka ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); dajati podatke in izjaviti se ([[Zak:ZUP#141. .C4.8Dlen{{!}}141. člen ZUP]]); zavarovati in braniti svoje pravice ter pravne koristi ([[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); pravico navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev stvari in izpodbijati pravilnost navedb drugih, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami (146. člen ZUP); pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve vse do izdaje odločbe (146. člen ZUP) in pravico dajati pripombe k delu na obravnavi ([[Zak:ZUP#162. .C4.8Dlen{{!}}162. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 54 in 55).&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG ne določa, da bi se ta postopek vodil kot skrajšani ugotovitveni postopek. Pa tudi sicer za tak postopek ni pogojev, kot jih določa [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]. Tako mora upravna enota vsekakor najprej ugotoviti, kdo so stranke postopka, jih pritegniti v postopek, jim omogočiti, da v postopku izvršujejo svoje procesne pravice, in jim na koncu postopka '''odločbo vročiti'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Kot določata prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena  ZUP]], se z vročitvijo naslovniku omogoča seznanitev z dokumentom; '''pravne posledice odločbe pa lahko nastanejo šele po njeni vročitvi pravemu naslovniku. '''Če torej''' '''upravni organ odločbo o zaščiteni kmetiji vroči le sodišču (ki ni stranka tega upravnega postopka temveč le predlagatelj), ne pa tudi strankam (lastnikom, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo), taka odločba nima nikakršne pravne veljave in s tem tudi ne učinka (glej v Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, 3. knjiga, str. 86). Sodišču se torej takšna odločba pošlje le v seznanitev in še to po tem, ko postane odločba pravnomočna (163. člen ZD v povezavi z 206. in 207. členom [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1212 Zakona o pravdnem postopku] (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07)). Pravnomočna pa lahko postane le pod pogojem, da je bila '''pravilno vročena''' '''strankam postopka''', s čimer jim je bila omogočena uporaba pravnih sredstev (glej 7. točko odločbe USRS [http://www.us-rs.si/documents/f6/b1/up-436-152.pdf Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Dejstvo, da so lastniki, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo, vključeni v postopek dedovanja pred sodiščem, v ničemer ne posega v njihov položaj pred upravnim organom. Morebitne nepravilnosti izdane odločbe o zaščiteni kmetiji lastniki namreč ne morejo več napadati s pravnimi sredstvi pred sodiščem v postopku dedovanja, temveč lahko to storijo le pred upravnim organom, ki je odločal o zaščiteni kmetiji.&lt;/p&gt;<br /> Skladno z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člena ZUP]]), je upravni organ, ki vodi postopek in odloča o upravni zadevi''', vezan na zakon in podzakonske predpise, ne pa na mnenja'''. Zato naj upravne enote vodijo postopek za določitev zaščitene kmetije (zgolj) skladno z določbami ZDKG in ZUP.&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> [[Category:Lastnost stranke]]<br /> [[Category:Vročanje]]<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Stranke_postopka_in_dolo%C4%8Ditev_naslovnika_za_vro%C4%8Ditev_odlo%C4%8Dbe_po_posebnem_predpisu&diff=36386 2023-05-23T05:12:48Z

<p>StraziscarKatja: /* Zadeva: Stranke postopka in določitev naslovnika za vročitev odločbe po posebnem predpisu (ZDKG) - V USKLAJEVANJU */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Stranke postopka in določitev naslovnika za vročitev odločbe po posebnem predpisu - '''V USKLAJEVANJU ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 22. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> V skladu s prvim odstavkom 4. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev zaščiteno kmetijo po 2. členu tega zakona na podlagi zaprosila sodišča ali davčnega organa določi z odločbo v upravnem postopku upravna enota, na območju katere leži pretežni del zemljišč, ki sestavljajo kmetijo. Kdo je v tem postopku stranka in komu se vroči odločba? Stališče Ministrstva za kmetijstvo je, da se odločba vroči le sodišču in da dediči v postopek pred izdajo odločbe niso vključeni (so namreč vključeni v postopek dedovanja na sodišču). Potemtakem v postopku ni strank, odločba se vroči (pošlje?) le sodišču. Kdaj nastopi v tem primeru pravnomočnost odločbe?<br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Subjekta upravnega postopka, brez katerih sploh ne more biti postopka, sta upravni organ in stranka; lahko pa so v postopku tudi drugi, eventualni udeleženci (glej Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo 2017, str. 132). Stranka je torej (poleg organa) '''nujni udeleženec''', sicer se postopek ne uvede, ali se prekine ali pa celo ustavi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba ([[Zak:ZUP#44..C4.8Dlen{{!}}44. člen ZUP]]). Kršenje te procesne predpostavke pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki poleg pritožbenega razloga (2. točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]) predstavlja tudi razlog za izredna pravna sredstva (9. točka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 95).&amp;nbsp;Pri tem je seveda položaj strank lahko različen, (aktivna ali pasivna legitimacija ali legitimacija stranskega udeleženca – o tem več: [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa_ob_prenehanju_stvarne_legitimacije_vlo%C5%BEnika_zahtevka US: Lastnost stranke]).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;V primeru, če se v postopku odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi določene osebe, ki sama ni sprožila postopka, temveč je bil ta začet po uradni dolžnosti ali na predlog drugega organa, ima taka oseba običajno '''položaj pasivne stranke'''. Kljub temu pa se takšni osebi temu ne sme »odvzeti« svojstva stranke in s tem možnosti sodelovanja v postopku. Namreč, ZUP ne loči procesnih pravic strank glede na to, ali gre za aktivno ali pasivno stranko. Še več, celo v primeru stranskega udeleženca določba, da ima ta v postopku enake pravice kot stranka (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]). &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Odločba o zaščiteni kmetiji, ki jo v skladu s 4. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO383# Zakona o dedovanju kmetijski gospodarstev] (ZDKG, Ur. l. RS, št. 70/95 in nasl.) izda upravna enota, je po svoji naravi sicer deklaratorna odločba. Taka odločba sama po sebi ne ustvarja novih pravic ali obveznosti temveč le ugotavlja določeno pravno razmerje glede na že obstoječe dejansko stanje. Kljub temu pa vpliva na pravni položaj vseh lastnikov zemljišč te kmetije. Namreč, ko se enkrat kmetiji določi status zaščitene kmetije, začne glede dedovanja zanjo veljati drugačen pravni režim od splošnega, ki ga ureja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317# Zakon o dedovanju] (ZD, Ur. l. SRS, št. 15/76 in nasl.), saj se zaščitena kmetija deduje po določbah ZDKG. &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG izrecno določa, da se '''odločba '''o zaščiteni kmetiji '''izda v upravnem postopku'''. To pa za sabo potegne tudi vsa procesna pravila, ki jih ZUP določa glede ugotovitvenega postopka. Upoštevaje načelo zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) ima stranka v postopku pravico: udeleževati se postopka ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); dajati podatke in izjaviti se ([[Zak:ZUP#141. .C4.8Dlen{{!}}141. člen ZUP]]); zavarovati in braniti svoje pravice ter pravne koristi ([[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); pravico navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev stvari in izpodbijati pravilnost navedb drugih, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami (146. člen ZUP); pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve vse do izdaje odločbe (146. člen ZUP) in pravico dajati pripombe k delu na obravnavi ([[Zak:ZUP#162. .C4.8Dlen{{!}}162. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 54 in 55).&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG ne določa, da bi se ta postopek vodil kot skrajšani ugotovitveni postopek. Pa tudi sicer za tak postopek ni pogojev, kot jih določa [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]. Tako mora upravna enota vsekakor najprej ugotoviti, kdo so stranke postopka, jih pritegniti v postopek, jim omogočiti, da v postopku izvršujejo svoje procesne pravice, in jim na koncu postopka '''odločbo vročiti'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Kot določata prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena  ZUP]], se z vročitvijo naslovniku omogoča seznanitev z dokumentom; '''pravne posledice odločbe pa lahko nastanejo šele po njeni vročitvi pravemu naslovniku. '''Če torej''' '''upravni organ odločbo o zaščiteni kmetiji vroči le sodišču (ki ni stranka tega upravnega postopka temveč le predlagatelj), ne pa tudi strankam (lastnikom, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo), taka odločba nima nikakršne pravne veljave in s tem tudi ne učinka (glej v Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, 3. knjiga, str. 86). Sodišču se torej takšna odločba pošlje le v seznanitev in še to po tem, ko postane odločba pravnomočna (163. člen ZD v povezavi z 206. in 207. členom [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1212 Zakona o pravdnem postopku] (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07)). Pravnomočna pa lahko postane le pod pogojem, da je bila '''pravilno vročena''' '''strankam postopka''', s čimer jim je bila omogočena uporaba pravnih sredstev (glej 7. točko odločbe USRS [http://www.us-rs.si/documents/f6/b1/up-436-152.pdf Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Dejstvo, da so lastniki, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo, vključeni v postopek dedovanja pred sodiščem, v ničemer ne posega v njihov položaj pred upravnim organom. Morebitne nepravilnosti izdane odločbe o zaščiteni kmetiji lastniki namreč ne morejo več napadati s pravnimi sredstvi pred sodiščem v postopku dedovanja, temveč lahko to storijo le pred upravnim organom, ki je odločal o zaščiteni kmetiji.&lt;/p&gt;<br /> Skladno z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člena ZUP]]), je upravni organ, ki vodi postopek in odloča o upravni zadevi''', vezan na zakon in podzakonske predpise, ne pa na mnenja'''. Zato naj upravne enote vodijo postopek za določitev zaščitene kmetije (zgolj) skladno z določbami ZDKG in ZUP.&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> [[Category:Lastnost stranke]]<br /> [[Category:Vročanje]]<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Stranke_postopka_in_dolo%C4%8Ditev_naslovnika_za_vro%C4%8Ditev_odlo%C4%8Dbe_po_posebnem_predpisu&diff=36385 2023-05-23T05:11:58Z

<p>StraziscarKatja: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Stranke postopka in določitev naslovnika za vročitev odločbe po posebnem predpisu (ZDKG) - V USKLAJEVANJU''' ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 22. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> V skladu s prvim odstavkom 4. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev zaščiteno kmetijo po 2. členu tega zakona na podlagi zaprosila sodišča ali davčnega organa določi z odločbo v upravnem postopku upravna enota, na območju katere leži pretežni del zemljišč, ki sestavljajo kmetijo. Kdo je v tem postopku stranka in komu se vroči odločba? Stališče Ministrstva za kmetijstvo je, da se odločba vroči le sodišču in da dediči v postopek pred izdajo odločbe niso vključeni (so namreč vključeni v postopek dedovanja na sodišču). Potemtakem v postopku ni strank, odločba se vroči (pošlje?) le sodišču. Kdaj nastopi v tem primeru pravnomočnost odločbe?<br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Subjekta upravnega postopka, brez katerih sploh ne more biti postopka, sta upravni organ in stranka; lahko pa so v postopku tudi drugi, eventualni udeleženci (glej Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo 2017, str. 132). Stranka je torej (poleg organa) '''nujni udeleženec''', sicer se postopek ne uvede, ali se prekine ali pa celo ustavi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba ([[Zak:ZUP#44..C4.8Dlen{{!}}44. člen ZUP]]). Kršenje te procesne predpostavke pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki poleg pritožbenega razloga (2. točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]) predstavlja tudi razlog za izredna pravna sredstva (9. točka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 95).&amp;nbsp;Pri tem je seveda položaj strank lahko različen, (aktivna ali pasivna legitimacija ali legitimacija stranskega udeleženca – o tem več: [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa_ob_prenehanju_stvarne_legitimacije_vlo%C5%BEnika_zahtevka US: Lastnost stranke]).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;V primeru, če se v postopku odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi določene osebe, ki sama ni sprožila postopka, temveč je bil ta začet po uradni dolžnosti ali na predlog drugega organa, ima taka oseba običajno '''položaj pasivne stranke'''. Kljub temu pa se takšni osebi temu ne sme »odvzeti« svojstva stranke in s tem možnosti sodelovanja v postopku. Namreč, ZUP ne loči procesnih pravic strank glede na to, ali gre za aktivno ali pasivno stranko. Še več, celo v primeru stranskega udeleženca določba, da ima ta v postopku enake pravice kot stranka (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]). &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Odločba o zaščiteni kmetiji, ki jo v skladu s 4. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO383# Zakona o dedovanju kmetijski gospodarstev] (ZDKG, Ur. l. RS, št. 70/95 in nasl.) izda upravna enota, je po svoji naravi sicer deklaratorna odločba. Taka odločba sama po sebi ne ustvarja novih pravic ali obveznosti temveč le ugotavlja določeno pravno razmerje glede na že obstoječe dejansko stanje. Kljub temu pa vpliva na pravni položaj vseh lastnikov zemljišč te kmetije. Namreč, ko se enkrat kmetiji določi status zaščitene kmetije, začne glede dedovanja zanjo veljati drugačen pravni režim od splošnega, ki ga ureja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317# Zakon o dedovanju] (ZD, Ur. l. SRS, št. 15/76 in nasl.), saj se zaščitena kmetija deduje po določbah ZDKG. &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG izrecno določa, da se '''odločba '''o zaščiteni kmetiji '''izda v upravnem postopku'''. To pa za sabo potegne tudi vsa procesna pravila, ki jih ZUP določa glede ugotovitvenega postopka. Upoštevaje načelo zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) ima stranka v postopku pravico: udeleževati se postopka ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); dajati podatke in izjaviti se ([[Zak:ZUP#141. .C4.8Dlen{{!}}141. člen ZUP]]); zavarovati in braniti svoje pravice ter pravne koristi ([[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); pravico navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev stvari in izpodbijati pravilnost navedb drugih, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami (146. člen ZUP); pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve vse do izdaje odločbe (146. člen ZUP) in pravico dajati pripombe k delu na obravnavi ([[Zak:ZUP#162. .C4.8Dlen{{!}}162. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 54 in 55).&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG ne določa, da bi se ta postopek vodil kot skrajšani ugotovitveni postopek. Pa tudi sicer za tak postopek ni pogojev, kot jih določa [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]. Tako mora upravna enota vsekakor najprej ugotoviti, kdo so stranke postopka, jih pritegniti v postopek, jim omogočiti, da v postopku izvršujejo svoje procesne pravice, in jim na koncu postopka '''odločbo vročiti'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Kot določata prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena  ZUP]], se z vročitvijo naslovniku omogoča seznanitev z dokumentom; '''pravne posledice odločbe pa lahko nastanejo šele po njeni vročitvi pravemu naslovniku. '''Če torej''' '''upravni organ odločbo o zaščiteni kmetiji vroči le sodišču (ki ni stranka tega upravnega postopka temveč le predlagatelj), ne pa tudi strankam (lastnikom, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo), taka odločba nima nikakršne pravne veljave in s tem tudi ne učinka (glej v Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, 3. knjiga, str. 86). Sodišču se torej takšna odločba pošlje le v seznanitev in še to po tem, ko postane odločba pravnomočna (163. člen ZD v povezavi z 206. in 207. členom [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1212 Zakona o pravdnem postopku] (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07)). Pravnomočna pa lahko postane le pod pogojem, da je bila '''pravilno vročena''' '''strankam postopka''', s čimer jim je bila omogočena uporaba pravnih sredstev (glej 7. točko odločbe USRS [http://www.us-rs.si/documents/f6/b1/up-436-152.pdf Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Dejstvo, da so lastniki, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo, vključeni v postopek dedovanja pred sodiščem, v ničemer ne posega v njihov položaj pred upravnim organom. Morebitne nepravilnosti izdane odločbe o zaščiteni kmetiji lastniki namreč ne morejo več napadati s pravnimi sredstvi pred sodiščem v postopku dedovanja, temveč lahko to storijo le pred upravnim organom, ki je odločal o zaščiteni kmetiji.&lt;/p&gt;<br /> Skladno z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člena ZUP]]), je upravni organ, ki vodi postopek in odloča o upravni zadevi''', vezan na zakon in podzakonske predpise, ne pa na mnenja'''. Zato naj upravne enote vodijo postopek za določitev zaščitene kmetije (zgolj) skladno z določbami ZDKG in ZUP.&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> [[Category:Lastnost stranke]]<br /> [[Category:Vročanje]]<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Stranke_postopka_in_dolo%C4%8Ditev_naslovnika_za_vro%C4%8Ditev_odlo%C4%8Dbe_po_posebnem_predpisu&diff=36384 2023-05-23T05:10:55Z

<p>StraziscarKatja: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Stranke postopka in določitev naslovnika za vročitev odločbe po posebnem predpisu (ZDKG) - V USKLAJEVANJU''' ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 22. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> V skladu s prvim odstavkom 4. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev zaščiteno kmetijo po 2. členu tega zakona na podlagi zaprosila sodišča ali davčnega organa določi z odločbo v upravnem postopku upravna enota, na območju katere leži pretežni del zemljišč, ki sestavljajo kmetijo. Kdo je v tem postopku stranka in komu se vroči odločba? Stališče Ministrstva za kmetijstvo je, da se odločba vroči le sodišču in da dediči v postopek pred izdajo odločbe niso vključeni (so namreč vključeni v postopek dedovanja na sodišču). Potemtakem v postopku ni strank, odločba se vroči (pošlje?) le sodišču. Kdaj nastopi v tem primeru pravnomočnost odločbe?<br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Subjekta upravnega postopka, brez katerih sploh ne more biti postopka, sta upravni organ in stranka; lahko pa so v postopku tudi drugi, eventualni udeleženci (glej Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo 2017, str. 132). Stranka je torej (poleg organa) '''nujni udeleženec''', sicer se postopek ne uvede, ali se prekine ali pa celo ustavi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba ([[Zak:ZUP#44..C4.8Dlen{{!}}44. člen ZUP]]). Kršenje te procesne predpostavke pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki poleg pritožbenega razloga (2. točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]) predstavlja tudi razlog za izredna pravna sredstva (9. točka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 95).&amp;nbsp;Pri tem je seveda položaj strank lahko različen, (aktivna ali pasivna legitimacija ali legitimacija stranskega udeleženca – o tem več: [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa_ob_prenehanju_stvarne_legitimacije_vlo%C5%BEnika_zahtevka US: Lastnost stranke]).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;V primeru, če se v postopku odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi določene osebe, ki sama ni sprožila postopka, temveč je bil ta začet po uradni dolžnosti ali na predlog drugega organa, ima taka oseba običajno '''položaj pasivne stranke'''. Kljub temu pa se takšni osebi temu ne sme »odvzeti« svojstva stranke in s tem možnosti sodelovanja v postopku. Namreč, ZUP ne loči procesnih pravic strank glede na to, ali gre za aktivno ali pasivno stranko. Še več, celo v primeru stranskega udeleženca določba, da ima ta v postopku enake pravice kot stranka (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]). &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Odločba o zaščiteni kmetiji, ki jo v skladu s 4. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO383# Zakona o dedovanju kmetijski gospodarstev] (ZDKG, Ur. l. RS, št. 70/95 in nasl.) izda upravna enota, je po svoji naravi sicer deklaratorna odločba. Taka odločba sama po sebi ne ustvarja novih pravic ali obveznosti temveč le ugotavlja določeno pravno razmerje glede na že obstoječe dejansko stanje. Kljub temu pa vpliva na pravni položaj vseh lastnikov zemljišč te kmetije. Namreč, ko se enkrat kmetiji določi status zaščitene kmetije, začne glede dedovanja zanjo veljati drugačen pravni režim od splošnega, ki ga ureja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317# Zakon o dedovanju] (ZD, Ur. l. SRS, št. 15/76 in nasl.), saj se zaščitena kmetija deduje po določbah ZDKG. &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG izrecno določa, da se '''odločba '''o zaščiteni kmetiji '''izda v upravnem postopku'''. To pa za sabo potegne tudi vsa procesna pravila, ki jih ZUP določa glede ugotovitvenega postopka. Upoštevaje načelo zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) ima stranka v postopku pravico: udeleževati se postopka ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); dajati podatke in izjaviti se ([[Zak:ZUP#141. .C4.8Dlen{{!}}141. člen ZUP]]); zavarovati in braniti svoje pravice ter pravne koristi ([[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); pravico navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev stvari in izpodbijati pravilnost navedb drugih, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami (146. člen ZUP); pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve vse do izdaje odločbe (146. člen ZUP) in pravico dajati pripombe k delu na obravnavi ([[Zak:ZUP#162. .C4.8Dlen{{!}}162. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 54 in 55).&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG ne določa, da bi se ta postopek vodil kot skrajšani ugotovitveni postopek. Pa tudi sicer za tak postopek ni pogojev, kot jih določa [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]. Tako mora upravna enota vsekakor najprej ugotoviti, kdo so stranke postopka, jih pritegniti v postopek, jim omogočiti, da v postopku izvršujejo svoje procesne pravice, in jim na koncu postopka '''odločbo vročiti'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Kot določata prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena  ZUP]], se z vročitvijo naslovniku omogoča seznanitev z dokumentom; '''pravne posledice odločbe pa lahko nastanejo šele po njeni vročitvi pravemu naslovniku. '''Če torej''' '''upravni organ odločbo o zaščiteni kmetiji vroči le sodišču (ki ni stranka tega upravnega postopka temveč le predlagatelj), ne pa tudi strankam (lastnikom, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo), taka odločba nima nikakršne pravne veljave in s tem tudi ne učinka (glej v Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, 3. knjiga, str. 86). Sodišču se torej takšna odločba pošlje le v seznanitev in še to po tem, ko postane odločba pravnomočna (163. člen ZD v povezavi z 206. in 207. členom [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1212 Zakona o pravdnem postopku] (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07)). Pravnomočna pa lahko postane le pod pogojem, da je bila '''pravilno vročena''' '''strankam postopka''', s čimer jim je bila omogočena uporaba pravnih sredstev (glej 7. točko odločbe USRS [http://www.us-rs.si/documents/f6/b1/up-436-152.pdf Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Dejstvo, da so lastniki, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo, vključeni v postopek dedovanja pred sodiščem, v ničemer ne posega v njihov položaj pred upravnim organom. Morebitne nepravilnosti izdane odločbe o zaščiteni kmetiji lastniki namreč ne morejo več napadati s pravnimi sredstvi pred sodiščem v postopku dedovanja, temveč lahko to storijo le pred upravnim organom, ki je odločal o zaščiteni kmetiji izdal.&lt;/p&gt;<br /> Skladno z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člena ZUP]]), je upravni organ, ki vodi postopek in odloča o upravni zadevi''', vezan na zakon in podzakonske predpise, ne pa na mnenja'''. Zato naj upravne enote vodijo postopek za določitev zaščitene kmetije (zgolj) skladno z določbami&amp;nbsp; ZDKG in ZUP.&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> [[Category:Lastnost stranke]]<br /> [[Category:Vročanje]]<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Stranke_postopka_in_dolo%C4%8Ditev_naslovnika_za_vro%C4%8Ditev_odlo%C4%8Dbe_po_posebnem_predpisu&diff=36383 2023-05-23T05:09:07Z

<p>StraziscarKatja: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Stranke postopka in določitev naslovnika za vročitev odločbe po posebnem predpisu (ZDKG) - V USKLAJEVANJU''' ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 22. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> V skladu s prvim odstavkom 4. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev zaščiteno kmetijo po 2. členu tega zakona na podlagi zaprosila sodišča ali davčnega organa določi z odločbo v upravnem postopku upravna enota, na območju katere leži pretežni del zemljišč, ki sestavljajo kmetijo. Kdo je v tem postopku stranka in komu se vroči odločba? Stališče Ministrstva za kmetijstvo je, da se odločba vroči le sodišču in da dediči v postopek pred izdajo odločbe niso vključeni (so namreč vključeni v postopek dedovanja na sodišču). Potemtakem v postopku ni strank, odločba se vroči (pošlje?) le sodišču. Kdaj nastopi v tem primeru pravnomočnost odločbe?<br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Subjekta upravnega postopka, brez katerih sploh ne more biti postopka, sta upravni organ in stranka; lahko pa so v postopku tudi drugi, eventualni udeleženci (glej Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo 2017, str. 132). Stranka je torej (poleg organa) '''nujni udeleženec''', sicer se postopek ne uvede, ali se prekine ali pa celo ustavi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba ([[Zak:ZUP#44..C4.8Dlen{{!}}44. člen ZUP]]). Kršenje te procesne predpostavke pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki poleg pritožbenega razloga (2. točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]) predstavlja tudi razlog za izredna pravna sredstva (9. točka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 95).&amp;nbsp;Pri tem je seveda položaj strank lahko različen, (aktivna ali pasivna legitimacija ali legitimacija stranskega udeleženca – o tem več: [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa_ob_prenehanju_stvarne_legitimacije_vlo%C5%BEnika_zahtevka US: Lastnost stranke]).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;V primeru, če se v postopku odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi določene osebe, ki sama ni sprožila postopka, temveč je bil ta začet po uradni dolžnosti ali na predlog drugega organa, ima taka oseba običajno '''položaj pasivne stranke'''. Kljub temu pa se takšni osebi temu ne sme »odvzeti« svojstva stranke in s tem možnosti sodelovanja v postopku. Namreč, ZUP ne loči procesnih pravic strank glede na to, ali gre za aktivno ali pasivno stranko. Še več, celo v primeru stranskega udeleženca določba, da ima ta v postopku enake pravice kot stranka (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]). &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Odločba o zaščiteni kmetiji, ki jo v skladu s 4. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO383# Zakona o dedovanju kmetijski gospodarstev] (ZDKG, Ur. l. RS, št. 70/95 in nasl.) izda upravna enota, je po svoji naravi sicer deklaratorna odločba. Taka odločba sama po sebi ne ustvarja novih pravic ali obveznosti temveč le ugotavlja določeno pravno razmerje glede na že obstoječe dejansko stanje. Kljub temu pa vpliva na pravni položaj vseh lastnikov zemljišč te kmetije. Namreč, ko se enkrat kmetiji določi status zaščitene kmetije, začne glede dedovanja zanjo veljati drugačen pravni režim od splošnega, ki ga ureja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317# Zakon o dedovanju] (ZD, Ur. l. SRS, št. 15/76 in nasl.), saj se zaščitena kmetija deduje po določbah ZDKG. &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG izrecno določa, da se '''odločba '''o zaščiteni kmetiji '''izda v upravnem postopku'''. To pa za sabo potegne tudi vsa procesna pravila, ki jih ZUP določa glede ugotovitvenega postopka. Upoštevaje načelo zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) ima stranka v postopku pravico: udeleževati se postopka ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); dajati podatke in izjaviti se ([[Zak:ZUP#141. .C4.8Dlen{{!}}141. člen ZUP]]); zavarovati in braniti svoje pravice ter pravne koristi ([[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); pravico navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev stvari in izpodbijati pravilnost navedb drugih, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami (146. člen ZUP); pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve vse do izdaje odločbe (146. člen ZUP) in pravico dajati pripombe k delu na obravnavi ([[Zak:ZUP#162. .C4.8Dlen{{!}}162. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 54 in 55).&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG ne določa, da bi se ta postopek vodil kot skrajšani ugotovitveni postopek. Pa tudi sicer za tak postopek ni pogojev, kot jih določa [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]. Tako mora upravna enota vsekakor najprej ugotoviti, kdo so stranke postopka, jih pritegniti v postopek, jim omogočiti, da v postopku izvršujejo svoje procesne pravice, in jim na koncu postopka '''odločbo vročiti'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Kot določata prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena  ZUP]], se z vročitvijo naslovniku omogoča seznanitev z dokumentom; '''pravne posledice odločbe pa lahko nastanejo šele po njeni vročitvi pravemu naslovniku. '''Če torej''' '''upravni organ odločbo o zaščiteni kmetiji vroči le sodišču (ki ni stranka tega upravnega postopka temveč le predlagatelj), ne pa tudi strankam (lastnikom, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo), taka odločba nima nikakršne pravne veljave in s tem tudi ne učinka (glej v Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, 3. knjiga, str. 86). Sodišču se torej takšna odločba pošlje le v seznanitev in še to po tem, ko postane odločba pravnomočna (163. člen ZD v povezavi z 206. in 207. členom [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1212 Zakona o pravdnem postopku] (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07)). Pravnomočna pa lahko postane le pod pogojem, da je bila '''pravilno vročena''' '''strankam postopka''', s čimer jim je bila omogočena uporaba pravnih sredstev (glej 7. točko odločbe USRS [http://www.us-rs.si/documents/f6/b1/up-436-152.pdf] z dne 22. 3. 2017).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Dejstvo, da so lastniki, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo, vključeni v postopek dedovanja pred sodiščem, v ničemer ne posega v njihov položaj pred upravnim organom. Morebitne nepravilnosti izdane odločbe o zaščiteni kmetiji lastniki namreč ne morejo več napadati s pravnimi sredstvi pred sodiščem v postopku dedovanja, temveč lahko to storijo le pred upravnim organom, ki je odločal o zaščiteni kmetiji izdal.&lt;/p&gt;<br /> Skladno z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člena ZUP]]), je upravni organ, ki vodi postopek in odloča o upravni zadevi''', vezan na zakon in podzakonske predpise, ne pa na mnenja'''. Zato naj upravne enote vodijo postopek za določitev zaščitene kmetije (zgolj) skladno z določbami&amp;nbsp; ZDKG in ZUP.&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> [[Category:Lastnost stranke]]<br /> [[Category:Vročanje]]<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Stranke_postopka_in_dolo%C4%8Ditev_naslovnika_za_vro%C4%8Ditev_odlo%C4%8Dbe_po_posebnem_predpisu&diff=36382 2023-05-23T05:07:29Z

<p>StraziscarKatja: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Stranke postopka in določitev naslovnika za vročitev odločbe po posebnem predpisu (ZDKG) - V USKLAJEVANJU''' ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 22. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> V skladu s prvim odstavkom 4. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev zaščiteno kmetijo po 2. členu tega zakona na podlagi zaprosila sodišča ali davčnega organa določi z odločbo v upravnem postopku upravna enota, na območju katere leži pretežni del zemljišč, ki sestavljajo kmetijo. Kdo je v tem postopku stranka in komu se vroči odločba? Stališče Ministrstva za kmetijstvo je, da se odločba vroči le sodišču in da dediči v postopek pred izdajo odločbe niso vključeni (so namreč vključeni v postopek dedovanja na sodišču). Potemtakem v postopku ni strank, odločba se vroči (pošlje?) le sodišču. Kdaj nastopi v tem primeru pravnomočnost odločbe?<br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Subjekta upravnega postopka, brez katerih sploh ne more biti postopka, sta upravni organ in stranka; lahko pa so v postopku tudi drugi, eventualni udeleženci (glej Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo 2017, str. 132). Stranka je torej (poleg organa) '''nujni udeleženec''', sicer se postopek ne uvede, ali se prekine ali pa celo ustavi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba ([[Zak:ZUP#44..C4.8Dlen{{!}}44. člen ZUP]]). Kršenje te procesne predpostavke pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki poleg pritožbenega razloga (2. točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]) predstavlja tudi razlog za izredna pravna sredstva (9. točka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 95).&amp;nbsp;Pri tem je seveda položaj strank lahko različen, (aktivna ali pasivna legitimacija ali legitimacija stranskega udeleženca – o tem več: [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa_ob_prenehanju_stvarne_legitimacije_vlo%C5%BEnika_zahtevka US: Lastnost stranke]).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;V primeru, če se v postopku odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi določene osebe, ki sama ni sprožila postopka, temveč je bil ta začet po uradni dolžnosti ali na predlog drugega organa, ima taka oseba običajno '''položaj pasivne stranke'''. Kljub temu pa se takšni osebi temu ne sme »odvzeti« svojstva stranke in s tem možnosti sodelovanja v postopku. Namreč, ZUP ne loči procesnih pravic strank glede na to, ali gre za aktivno ali pasivno stranko. Še več, celo v primeru stranskega udeleženca določba, da ima ta v postopku enake pravice kot stranka (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]). &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Odločba o zaščiteni kmetiji, ki jo v skladu s 4. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO383# Zakona o dedovanju kmetijski gospodarstev] (ZDKG, Ur. l. RS, št. 70/95 in nasl.) izda upravna enota, je po svoji naravi sicer deklaratorna odločba. Taka odločba sama po sebi ne ustvarja novih pravic ali obveznosti temveč le ugotavlja določeno pravno razmerje glede na že obstoječe dejansko stanje. Kljub temu pa vpliva na pravni položaj vseh lastnikov zemljišč te kmetije. Namreč, ko se enkrat kmetiji določi status zaščitene kmetije, začne glede dedovanja zanjo veljati drugačen pravni režim od splošnega, ki ga ureja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317# Zakon o dedovanju] (ZD, Ur. l. SRS, št. 15/76 in nasl.), saj se zaščitena kmetija deduje po določbah ZDKG. &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG izrecno določa, da se '''odločba '''o zaščiteni kmetiji '''izda v upravnem postopku'''. To pa za sabo potegne tudi vsa procesna pravila, ki jih ZUP določa glede ugotovitvenega postopka. Upoštevaje načelo zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) ima stranka v postopku pravico: udeleževati se postopka ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); dajati podatke in izjaviti se ([[Zak:ZUP#141. .C4.8Dlen{{!}}141. člen ZUP]]); zavarovati in braniti svoje pravice ter pravne koristi ([[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); pravico navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev stvari in izpodbijati pravilnost navedb drugih, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami (146. člen ZUP); pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve vse do izdaje odločbe (146. člen ZUP) in pravico dajati pripombe k delu na obravnavi ([[Zak:ZUP#162. .C4.8Dlen{{!}}162. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 54 in 55).&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG ne določa, da bi se ta postopek vodil kot skrajšani ugotovitveni postopek. Pa tudi sicer za tak postopek ni pogojev, kot jih določa [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]. Tako mora upravna enota vsekakor najprej ugotoviti, kdo so stranke postopka, jih pritegniti v postopek, jim omogočiti, da v postopku izvršujejo svoje procesne pravice, in jim na koncu postopka '''odločbo vročiti'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Kot določata prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena  ZUP]], se z vročitvijo naslovniku omogoča seznanitev z dokumentom; '''pravne posledice odločbe pa lahko nastanejo šele po njeni vročitvi pravemu naslovniku. '''Če torej''' '''upravni organ odločbo o zaščiteni kmetiji vroči le sodišču (ki ni stranka tega upravnega postopka temveč le predlagatelj), ne pa tudi strankam (lastnikom, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo), taka odločba nima nikakršne pravne veljave in s tem tudi ne učinka (glej v Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, 3. knjiga, str. 86). Sodišču se torej takšna odločba pošlje le v seznanitev in še to po tem, ko postane odločba pravnomočna (163. člen ZD v povezavi z 206. in 207. členom [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1212 Zakona o pravdnem postopku] (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07)). Pravnomočna pa lahko postane le pod pogojem, da je bila '''pravilno vročena''' '''strankam postopka''', s čimer jim je bila omogočena uporaba pravnih sredstev (glej 7. točko odločbe USRS [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=Up-436%2F15-9&amp;caseId=&amp;df=&amp;dt=&amp;af=&amp;at=&amp;pri=1&amp;vd=&amp;vo=&amp;vv=&amp;vs=&amp;ui=&amp;va=&amp;page=1&amp;sort=&amp;order=&amp;id=112413 Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Dejstvo, da so lastniki, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo, vključeni v postopek dedovanja pred sodiščem, v ničemer ne posega v njihov položaj pred upravnim organom. Morebitne nepravilnosti izdane odločbe o zaščiteni kmetiji lastniki namreč ne morejo več napadati s pravnimi sredstvi pred sodiščem v postopku dedovanja, temveč lahko to storijo le pred upravnim organom, ki je odločal o zaščiteni kmetiji izdal.&lt;/p&gt;<br /> Skladno z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člena ZUP]]), je upravni organ, ki vodi postopek in odloča o upravni zadevi''', vezan na zakon in podzakonske predpise, ne pa na mnenja'''. Zato naj upravne enote vodijo postopek za določitev zaščitene kmetije (zgolj) skladno z določbami&amp;nbsp; ZDKG in ZUP.&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> [[Category:Lastnost stranke]]<br /> [[Category:Vročanje]]<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Stranke_postopka_in_dolo%C4%8Ditev_naslovnika_za_vro%C4%8Ditev_odlo%C4%8Dbe_po_posebnem_predpisu&diff=36381 2023-05-23T05:06:03Z

<p>StraziscarKatja: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Stranke postopka in določitev naslovnika za vročitev odločbe po posebnem predpisu (ZDKG) - V USKLAJEVANJU''' ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 22. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> V skladu s prvim odstavkom 4. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev zaščiteno kmetijo po 2. členu tega zakona na podlagi zaprosila sodišča ali davčnega organa določi z odločbo v upravnem postopku upravna enota, na območju katere leži pretežni del zemljišč, ki sestavljajo kmetijo. Kdo je v tem postopku stranka in komu se vroči odločba? Stališče Ministrstva za kmetijstvo je, da se odločba vroči le sodišču in da dediči v postopek pred izdajo odločbe niso vključeni (so namreč vključeni v postopek dedovanja na sodišču). Potemtakem v postopku ni strank, odločba se vroči (pošlje?) le sodišču. Kdaj nastopi v tem primeru pravnomočnost odločbe?<br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Subjekta upravnega postopka, brez katerih sploh ne more biti postopka, sta upravni organ in stranka; lahko pa so v postopku tudi drugi, eventualni udeleženci (glej Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo 2017, str. 132). Stranka je torej (poleg organa) '''nujni udeleženec''', sicer se postopek ne uvede, ali se prekine ali pa celo ustavi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba ([[Zak:ZUP#44..C4.8Dlen{{!}}44. člen ZUP]]). Kršenje te procesne predpostavke pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki poleg pritožbenega razloga (2. točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]) predstavlja tudi razlog za izredna pravna sredstva (9. točka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 95).&amp;nbsp;Pri tem je seveda položaj strank lahko različen, (aktivna ali pasivna legitimacija ali legitimacija stranskega udeleženca – o tem več: [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa_ob_prenehanju_stvarne_legitimacije_vlo%C5%BEnika_zahtevka US: Lastnost stranke]).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;V primeru, če se v postopku odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi določene osebe, ki sama ni sprožila postopka, temveč je bil ta začet po uradni dolžnosti ali na predlog drugega organa, ima taka oseba običajno '''položaj pasivne stranke'''. Kljub temu pa se takšni osebi temu ne sme »odvzeti« svojstva stranke in s tem možnosti sodelovanja v postopku. Namreč, ZUP ne loči procesnih pravic strank glede na to, ali gre za aktivno ali pasivno stranko. Še več, celo v primeru stranskega udeleženca določba, da ima ta v postopku enake pravice kot stranka (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]). &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Odločba o zaščiteni kmetiji, ki jo v skladu s 4. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO383# Zakona o dedovanju kmetijski gospodarstev] (ZDKG, Ur. l. RS, št. 70/95 in nasl.) izda upravna enota, je po svoji naravi sicer deklaratorna odločba. Taka odločba sama po sebi ne ustvarja novih pravic ali obveznosti temveč le ugotavlja določeno pravno razmerje glede na že obstoječe dejansko stanje. Kljub temu pa vpliva na pravni položaj vseh lastnikov zemljišč te kmetije. Namreč, ko se enkrat kmetiji določi status zaščitene kmetije, začne glede dedovanja zanjo veljati drugačen pravni režim od splošnega, ki ga ureja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317# Zakon o dedovanju] (ZD, Ur. l. SRS, št. 15/76 in nasl.), saj se zaščitena kmetija deduje po določbah ZDKG. &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG izrecno določa, da se '''odločba '''o zaščiteni kmetiji '''izda v upravnem postopku'''. To pa za sabo potegne tudi vsa procesna pravila, ki jih ZUP določa glede ugotovitvenega postopka. Upoštevaje načelo zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) ima stranka v postopku pravico: udeleževati se postopka ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); dajati podatke in izjaviti se ([[Zak:ZUP#141. .C4.8Dlen{{!}}141. člen ZUP]]); zavarovati in braniti svoje pravice ter pravne koristi ([[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); pravico navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev stvari in izpodbijati pravilnost navedb drugih, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami (146. člen ZUP); pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve vse do izdaje odločbe (146. člen ZUP) in pravico dajati pripombe k delu na obravnavi ([[Zak:ZUP#162. .C4.8Dlen{{!}}162. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 54 in 55).&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG ne določa, da bi se ta postopek vodil kot skrajšani ugotovitveni postopek. Pa tudi sicer za tak postopek ni pogojev, kot jih določa [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]. Tako mora upravna enota vsekakor najprej ugotoviti, kdo so stranke postopka, jih pritegniti v postopek, jim omogočiti, da v postopku izvršujejo svoje procesne pravice, in jim na koncu postopka '''odločbo vročiti'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Kot določata prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena  ZUP]], se z vročitvijo naslovniku omogoča seznanitev z dokumentom; '''pravne posledice odločbe pa lahko nastanejo šele po njeni vročitvi pravemu naslovniku. '''Če torej''' '''upravni organ odločbe o zaščiteni kmetiji vroči le sodišču (ki ni stranka tega upravnega postopka temveč le predlagatelj), ne pa tudi strankam (lastnikom, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo), taka odločba nima nikakršne pravne veljave in s tem tudi ne učinka (glej v Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, 3. knjiga, 86). Sodišču se torej takšna odločba pošlje le v seznanitev in še to po tem, ko postane odločba pravnomočna (163. člen ZD v povezavi z 206. in 207. členom [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1212 Zakona o pravdnem postopku] (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07)). Pravnomočna pa lahko postane le pod pogojem, da je bila '''pravilno vročena''' '''strankam postopka''', s čimer jim je bila omogočena uporaba pravnih sredstev (glej 7. točko odločbe USRS [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=Up-436%2F15-9&amp;caseId=&amp;df=&amp;dt=&amp;af=&amp;at=&amp;pri=1&amp;vd=&amp;vo=&amp;vv=&amp;vs=&amp;ui=&amp;va=&amp;page=1&amp;sort=&amp;order=&amp;id=112413 Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Dejstvo, da so lastniki, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo, vključeni v postopek dedovanja pred sodiščem, v ničemer ne posega v njihov položaj pred upravnim organom. Morebitne nepravilnosti izdane odločbe o zaščiteni kmetiji lastniki namreč ne morejo več napadati s pravnimi sredstvi pred sodiščem v postopku dedovanja, temveč lahko to storijo le pred upravnim organom, ki je odločal o zaščiteni kmetiji izdal.&lt;/p&gt;<br /> Skladno z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člena ZUP]]), je upravni organ, ki vodi postopek in odloča o upravni zadevi''', vezan na zakon in podzakonske predpise, ne pa na mnenja'''. Zato naj upravne enote vodijo postopek za določitev zaščitene kmetije (zgolj) skladno z določbami&amp;nbsp; ZDKG in ZUP.&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> [[Category:Lastnost stranke]]<br /> [[Category:Vročanje]]<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Stranke_postopka_in_dolo%C4%8Ditev_naslovnika_za_vro%C4%8Ditev_odlo%C4%8Dbe_po_posebnem_predpisu&diff=36380 2023-05-23T05:02:49Z

<p>StraziscarKatja: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Stranke postopka in določitev naslovnika za vročitev odločbe po posebnem predpisu (ZDKG) - V USKLAJEVANJU''' ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 22. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> V skladu s prvim odstavkom 4. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev zaščiteno kmetijo po 2. členu tega zakona na podlagi zaprosila sodišča ali davčnega organa določi z odločbo v upravnem postopku upravna enota, na območju katere leži pretežni del zemljišč, ki sestavljajo kmetijo. Kdo je v tem postopku stranka in komu se vroči odločba? Stališče Ministrstva za kmetijstvo je, da se odločba vroči le sodišču in da dediči v postopek pred izdajo odločbe niso vključeni (so namreč vključeni v postopek dedovanja na sodišču). Potemtakem v postopku ni strank, odločba se vroči (pošlje?) le sodišču. Kdaj nastopi v tem primeru pravnomočnost odločbe?<br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Subjekta upravnega postopka, brez katerih sploh ne more biti postopka, sta upravni organ in stranka; lahko pa so v postopku tudi drugi, eventualni udeleženci (glej Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo 2017, str. 132). Stranka je torej (poleg organa) '''nujni udeleženec''', sicer se postopek ne uvede, ali se prekine ali pa celo ustavi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba ([[Zak:ZUP#44..C4.8Dlen{{!}}44. člen ZUP]]). Kršenje te procesne predpostavke pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki poleg pritožbenega razloga (2. točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]) predstavlja tudi razlog za izredna pravna sredstva (9. točka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 95).&amp;nbsp;Pri tem je seveda položaj strank lahko različen, (aktivna ali pasivna legitimacija ali legitimacija stranskega udeleženca – o tem več: [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa_ob_prenehanju_stvarne_legitimacije_vlo%C5%BEnika_zahtevka US: Lastnost stranke]).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;V primeru, če se v postopku odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi določene osebe, ki sama ni sprožila postopka, temveč je bil ta začet po uradni dolžnosti ali na predlog drugega organa, ima taka oseba običajno '''položaj pasivne stranke'''. Kljub temu pa se takšni osebi temu ne sme »odvzeti« svojstva stranke in s tem možnosti sodelovanja v postopku. Namreč, ZUP ne loči procesnih pravic strank glede na to, ali gre za aktivno ali pasivno stranko. Še več, celo v primeru stranskega udeleženca določba, da ima ta v postopku enake pravice kot stranka (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]). &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Odločba o zaščiteni kmetiji, ki jo v skladu s 4. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO383# Zakona o dedovanju kmetijski gospodarstev] (ZDKG, Ur. l. RS, št. 70/95 in nasl.) izda upravna enota, je po svoji naravi sicer deklaratorna odločba. Taka odločba sama po sebi ne ustvarja novih pravic ali obveznosti temveč le ugotavlja določeno pravno razmerje glede na že obstoječe dejansko stanje. Kljub temu pa vpliva na pravni položaj vseh lastnikov zemljišč te kmetije. Namreč, ko se enkrat kmetiji določi status zaščitene kmetije, začne glede dedovanja zanjo veljati drugačen pravni režim od splošnega, ki ga ureja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317# Zakon o dedovanju] (ZD, Ur. l. SRS, št. 15/76 in nasl.), saj se zaščitena kmetija deduje po določbah ZDKG. &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG izrecno določa, da se '''odločba '''o zaščiteni kmetiji '''izda v upravnem postopku'''. To pa za sabo potegne tudi vsa procesna pravila, ki jih ZUP določa glede ugotovitvenega postopka. Upoštevaje načelo zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) ima stranka v postopku pravico: udeleževati se postopka ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); dajati podatke in izjaviti se ([[Zak:ZUP#141. .C4.8Dlen{{!}}141. člen ZUP]]); zavarovati in braniti svoje pravice ter pravne koristi ([[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); pravico navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev stvari in izpodbijati pravilnost navedb drugih, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami (146. člen ZUP); pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve vse do izdaje odločbe (146. člen ZUP) in pravico dajati pripombe k delu na obravnavi ([[Zak:ZUP#162. .C4.8Dlen{{!}}162. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 54 in 55).&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG ne določa, da bi se ta postopek vodil kot skrajšani ugotovitveni postopek. Pa tudi sicer ni pogojev, kot jih določa [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]], za tak postopek. Tako mora upravna enota vsekakor najprej ugotoviti, kdo so stranke postopka, jih pritegniti v postopek, jim omogočiti, da v postopku izvršujejo svoje procesne pravice, in jim na koncu postopka '''odločbo vročiti'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Kot določata prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena  ZUP]], se z vročitvijo naslovniku omogoča seznanitev z dokumentom; '''pravne posledice odločbe pa lahko nastanejo šele po njeni vročitvi pravemu naslovniku. '''Če torej''' '''upravni organ odločbe o zaščiteni kmetiji vroči le sodišču (ki ni stranka tega upravnega postopka temveč le predlagatelj), ne pa tudi strankam (lastnikom, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo), taka odločba nima nikakršne pravne veljave in s tem tudi ne učinka (glej v Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, 3. knjiga, 86). Sodišču se torej takšna odločba pošlje le v seznanitev in še to po tem, ko postane odločba pravnomočna (163. člen ZD v povezavi z 206. in 207. členom [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1212 Zakona o pravdnem postopku] (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07)). Pravnomočna pa lahko postane le pod pogojem, da je bila '''pravilno vročena''' '''strankam postopka''', s čimer jim je bila omogočena uporaba pravnih sredstev (glej 7. točko odločbe USRS [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=Up-436%2F15-9&amp;caseId=&amp;df=&amp;dt=&amp;af=&amp;at=&amp;pri=1&amp;vd=&amp;vo=&amp;vv=&amp;vs=&amp;ui=&amp;va=&amp;page=1&amp;sort=&amp;order=&amp;id=112413 Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Dejstvo, da so lastniki, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo, vključeni v postopek dedovanja pred sodiščem, v ničemer ne posega v njihov položaj pred upravnim organom. Morebitne nepravilnosti izdane odločbe o zaščiteni kmetiji lastniki namreč ne morejo več napadati s pravnimi sredstvi pred sodiščem v postopku dedovanja, temveč lahko to storijo le pred upravnim organom, ki je odločal o zaščiteni kmetiji izdal.&lt;/p&gt;<br /> Skladno z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člena ZUP]]), je upravni organ, ki vodi postopek in odloča o upravni zadevi''', vezan na zakon in podzakonske predpise, ne pa na mnenja'''. Zato naj upravne enote vodijo postopek za določitev zaščitene kmetije (zgolj) skladno z določbami&amp;nbsp; ZDKG in ZUP.&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> [[Category:Lastnost stranke]]<br /> [[Category:Vročanje]]<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Stranke_postopka_in_dolo%C4%8Ditev_naslovnika_za_vro%C4%8Ditev_odlo%C4%8Dbe_po_posebnem_predpisu&diff=36379 2023-05-23T04:55:03Z

<p>StraziscarKatja: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Stranke postopka in določitev naslovnika za vročitev odločbe po posebnem predpisu (ZDKG) - V USKLAJEVANJU''' ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 22. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> V skladu s prvim odstavkom 4. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev zaščiteno kmetijo po 2. členu tega zakona na podlagi zaprosila sodišča ali davčnega organa določi z odločbo v upravnem postopku upravna enota, na območju katere leži pretežni del zemljišč, ki sestavljajo kmetijo. Kdo je v tem postopku stranka in komu se vroči odločba? Stališče Ministrstva za kmetijstvo je, da se odločba vroči le sodišču in da dediči v postopek pred izdajo odločbe niso vključeni (so namreč vključeni v postopek dedovanja na sodišču). Potemtakem v postopku ni strank, odločba se vroči (pošlje?) le sodišču. Kdaj nastopi v tem primeru pravnomočnost odločbe?<br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Subjekta upravnega postopka, brez katerih sploh ne more biti postopka, sta upravni organ in stranka; lahko pa so v postopku tudi drugi, eventualni udeleženci (glej Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo 2017, str. 132). Stranka je torej (poleg organa) '''nujni udeleženec''', sicer se postopek ne uvede, ali se prekine ali pa celo ustavi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba ([[Zak:ZUP#. .C4.8Dlen{{!}}44. člen ZUP]]). Kršenje te procesne predpostavke pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki poleg pritožbenega razloga (2. točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]) predstavlja tudi razlog za izredna pravna sredstva (9. točka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 95).&amp;nbsp;Pri tem je seveda položaj strank lahko različen, (aktivna ali pasivna legitimacija ali legitimacija stranskega udeleženca – o tem več: [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa_ob_prenehanju_stvarne_legitimacije_vlo%C5%BEnika_zahtevka Postopanje organa ob prenehanju stvarne legitimacije vložnika zahtevka]).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;V primeru, če se v postopku odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi določene osebe, ki sama ni sprožila postopka, temveč je bil ta začet po uradni dolžnosti ali na predlog drugega organa, ima taka oseba običajno '''položaj pasivne stranke'''. Kljub temu pa se takšni osebi temu ne sme »odvzeti« svojstva stranke in s tem možnosti sodelovanja v postopku. Namreč, ZUP ne loči procesnih pravic strank glede na to, ali gre za aktivno ali pasivno stranko. Še več, celo v primeru stranskega udeleženca določba, da ima ta v postopku enake pravice kot stranka (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]). &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Odločba o zaščiteni kmetiji, ki jo v skladu s 4. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO383# Zakona o dedovanju kmetijski gospodarstev] (ZDKG, Ur. l. RS, št. 70/95 in nasl.) izda upravna enota, je po svoji naravi sicer deklaratorna odločba. Taka odločba sama po sebi ne ustvarja novih pravic ali obveznosti temveč le ugotavlja določeno pravno razmerje glede na že obstoječe dejansko stanje. Kljub temu pa vpliva na pravni položaj vseh lastnikov zemljišč te kmetije. Namreč, ko se enkrat kmetiji določi status zaščitene kmetije, začne glede dedovanja zanjo veljati drugačen pravni režim od splošnega, ki ga ureja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317# Zakon o dedovanju] (ZD, Ur .l. SRS, št. 15/76 in nasl.), saj se zaščitena kmetija deduje po določbah ZDKG. &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG izrecno določa, da se '''odločba '''o zaščiteni kmetiji '''izda v upravnem postopku'''. To pa med drugim za sabo potegne tudi vsa procesna pravila, ki jih ZUP določa glede ugotovitvenega postopka. Upoštevaje načelo zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) ima stranka v postopku pravico: udeleževati se postopka ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); dajati podatke in izjaviti se ([[Zak:ZUP#141. .C4.8Dlen{{!}}141. člen ZUP]]); zavarovati in braniti svoje pravice ter pravne koristi ([[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); pravico navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev stvari in izpodbijati pravilnost navedb drugih, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami (146. člen ZUP); pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve vse do izdaje odločbe (146. člen ZUP) in pravico dajati pripombe k delu na obravnavi ([[Zak:ZUP#162. .C4.8Dlen{{!}}162. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 54 in 55).&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG ne določa, da bi se ta postopek vodil kot skrajšani ugotovitveni postopek. Pa tudi sicer ni pogojev, kot jih določa [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]], za tak postopek. Tako mora upravna enota vsekakor najprej ugotoviti, kdo so stranke postopka, jih pritegniti v postopek, jim omogočiti, da v postopku izvršujejo svoje procesne pravice, in jim na koncu postopka '''odločbo vročiti'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Kot določata prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena  ZUP]], se z vročitvijo naslovniku omogoča seznanitev z dokumentom; '''pravne posledice odločbe pa lahko nastanejo šele po njeni vročitvi pravemu naslovniku. '''Če torej''' '''upravni organ odločbe o zaščiteni kmetiji vroči le sodišču (ki ni stranka tega upravnega postopka temveč le predlagatelj), ne pa tudi strankam (lastnikom, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo), taka odločba nima nikakršne pravne veljave in s tem tudi ne učinka (glej v Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, 3. knjiga, 86). Sodišču se torej takšna odločba pošlje le v seznanitev in še to po tem, ko postane odločba pravnomočna (163. člen ZD v povezavi z 206. in 207. členom [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1212 Zakona o pravdnem postopku] (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07)). Pravnomočna pa lahko postane le pod pogojem, da je bila '''pravilno vročena''' '''strankam postopka''', s čimer jim je bila omogočena uporaba pravnih sredstev (glej 7. točko odločbe USRS [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=Up-436%2F15-9&amp;caseId=&amp;df=&amp;dt=&amp;af=&amp;at=&amp;pri=1&amp;vd=&amp;vo=&amp;vv=&amp;vs=&amp;ui=&amp;va=&amp;page=1&amp;sort=&amp;order=&amp;id=112413 Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Dejstvo, da so lastniki, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo, vključeni v postopek dedovanja pred sodiščem, v ničemer ne posega v njihov položaj pred upravnim organom. Morebitne nepravilnosti izdane odločbe o zaščiteni kmetiji lastniki namreč ne morejo več napadati s pravnimi sredstvi pred sodiščem v postopku dedovanja, temveč lahko to storijo le pred upravnim organom, ki je odločal o zaščiteni kmetiji izdal.&lt;/p&gt;<br /> Skladno z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člena ZUP]]), je upravni organ, ki vodi postopek in odloča o upravni zadevi''', vezan na zakon in podzakonske predpise, ne pa na mnenja'''. Zato naj upravne enote vodijo postopek za določitev zaščitene kmetije (zgolj) skladno z določbami&amp;nbsp; ZDKG in ZUP.&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> [[Category:Lastnost stranke]]<br /> [[Category:Vročanje]]<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Stranke_postopka_in_dolo%C4%8Ditev_naslovnika_za_vro%C4%8Ditev_odlo%C4%8Dbe_po_posebnem_predpisu&diff=36378 2023-05-23T04:53:09Z

<p>StraziscarKatja: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Stranke postopka in določitev naslovnika za vročitev odločbe po posebnem predpisu (ZDKG) - V USKLAJEVANJU''' ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 22. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> V skladu s prvim odstavkom 4. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev zaščiteno kmetijo po 2. členu tega zakona na podlagi zaprosila sodišča ali davčnega organa določi z odločbo v upravnem postopku upravna enota, na območju katere leži pretežni del zemljišč, ki sestavljajo kmetijo. Kdo je v tem postopku stranka in komu se vroči odločba? Stališče Ministrstva za kmetijstvo je, da se odločba vroči le sodišču in da dediči v postopek pred izdajo odločbe niso vključeni (so namreč vključeni v postopek dedovanja na sodišču). Potemtakem v postopku ni strank, odločba se vroči (pošlje?) le sodišču. Kdaj nastopi v tem primeru pravnomočnost odločbe?<br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Subjekta upravnega postopka, brez katerih sploh ne more biti postopka, sta upravni organ in stranka; lahko pa so v postopku tudi drugi, eventualni udeleženci (glej Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo 2017, str. 132). Stranka je torej (poleg organa) '''nujni udeleženec''', sicer se postopek ne uvede, ali se prekine ali pa celo ustavi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba ([[Zak:ZUP#. .C4.8Dlen{{!}}44. člen ZUP]]). Kršenje te procesne predpostavke pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki poleg pritožbenega razloga (2. točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]) predstavlja tudi razlog za izredna pravna sredstva (9. točka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 95).&amp;nbsp;Pri tem je seveda položaj strank lahko različen, (aktivna ali pasivna legitimacija ali legitimacija stranskega udeleženca – o tem več: [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa_ob_prenehanju_stvarne_legitimacije_vlo%C5%BEnika_zahtevka Postopanje organa ob prenehanju stvarne legitimacije vložnika zahtevka]).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;V primeru, če se v postopku odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi določene osebe, ki sama ni sprožila postopka, temveč je bil ta začet po uradni dolžnosti ali na predlog drugega organa, ima taka oseba običajno '''položaj pasivne stranke'''. Kljub temu pa se takšni osebi temu ne sme »odvzeti« svojstva stranke in s tem možnosti sodelovanja v postopku. Namreč, ZUP ne loči procesnih pravic strank glede na to, ali gre za aktivno ali pasivno stranko. Še več, celo v primeru stranskega udeleženca določba, da ima ta v postopku enake pravice kot stranka (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]). &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Odločba o zaščiteni kmetiji, ki jo v skladu s 4. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO383# Zakona o dedovanju kmetijski gospodarstev] (ZDKG, Ur. l. RS, št. 70/95 in nasl.) izda upravna enota, je po svoji naravi sicer deklaratorna odločba. Taka odločba sama po sebi ne ustvarja novih pravic ali obveznosti temveč le ugotavlja določeno pravno razmerje glede na že obstoječe dejansko stanje. Kljub temu pa vpliva na pravni položaj vseh lastnikov zemljišč te kmetije. Namreč, ko se enkrat kmetiji določi status zaščitene kmetije, začne glede dedovanja za njo veljati drugačen pravni režim od splošnega, ki ga ureja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317# Zakon o dedovanju] (ZD, Ur .l. SRS, št. 15/76 in nasl.), saj se zaščitena kmetija deduje po določbah ZDKG. &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG izrecno določa, da se '''odločba '''o zaščiteni kmetiji '''izda v upravnem postopku'''. To pa med drugim za sabo potegne tudi vsa procesna pravila, ki jih ZUP določa glede ugotovitvenega postopka. Upoštevaje načelo zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) ima stranka v postopku pravico: udeleževati se postopka ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); dajati podatke in izjaviti se ([[Zak:ZUP#141. .C4.8Dlen{{!}}141. člen ZUP]]); zavarovati in braniti svoje pravice ter pravne koristi ([[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); pravico navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev stvari in izpodbijati pravilnost navedb drugih, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami (146. člen ZUP); pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve vse do izdaje odločbe (146. člen ZUP) in pravico dajati pripombe k delu na obravnavi ([[Zak:ZUP#162. .C4.8Dlen{{!}}162. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 54 in 55).&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG ne določa, da bi se ta postopek vodil kot skrajšani ugotovitveni postopek. Pa tudi sicer ni pogojev, kot jih določa [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]], za tak postopek. Tako mora upravna enota vsekakor najprej ugotoviti, kdo so stranke postopka, jih pritegniti v postopek, jim omogočiti, da v postopku izvršujejo svoje procesne pravice, in jim na koncu postopka '''odločbo vročiti'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Kot določata prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena  ZUP]], se z vročitvijo naslovniku omogoča seznanitev z dokumentom; '''pravne posledice odločbe pa lahko nastanejo šele po njeni vročitvi pravemu naslovniku. '''Če torej''' '''upravni organ odločbe o zaščiteni kmetiji vroči le sodišču (ki ni stranka tega upravnega postopka temveč le predlagatelj), ne pa tudi strankam (lastnikom, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo), taka odločba nima nikakršne pravne veljave in s tem tudi ne učinka (glej v Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, 3. knjiga, 86). Sodišču se torej takšna odločba pošlje le v seznanitev in še to po tem, ko postane odločba pravnomočna (163. člen ZD v povezavi z 206. in 207. členom [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1212 Zakona o pravdnem postopku] (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07)). Pravnomočna pa lahko postane le pod pogojem, da je bila '''pravilno vročena''' '''strankam postopka''', s čimer jim je bila omogočena uporaba pravnih sredstev (glej 7. točko odločbe USRS [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=Up-436%2F15-9&amp;caseId=&amp;df=&amp;dt=&amp;af=&amp;at=&amp;pri=1&amp;vd=&amp;vo=&amp;vv=&amp;vs=&amp;ui=&amp;va=&amp;page=1&amp;sort=&amp;order=&amp;id=112413 Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Dejstvo, da so lastniki, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo, vključeni v postopek dedovanja pred sodiščem, v ničemer ne posega v njihov položaj pred upravnim organom. Morebitne nepravilnosti izdane odločbe o zaščiteni kmetiji lastniki namreč ne morejo več napadati s pravnimi sredstvi pred sodiščem v postopku dedovanja, temveč lahko to storijo le pred upravnim organom, ki je odločal o zaščiteni kmetiji izdal.&lt;/p&gt;<br /> Skladno z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člena ZUP]]), je upravni organ, ki vodi postopek in odloča o upravni zadevi''', vezan na zakon in podzakonske predpise, ne pa na mnenja'''. Zato naj upravne enote vodijo postopek za določitev zaščitene kmetije (zgolj) skladno z določbami&amp;nbsp; ZDKG in ZUP.&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> [[Category:Lastnost stranke]]<br /> [[Category:Vročanje]]<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Stranke_postopka_in_dolo%C4%8Ditev_naslovnika_za_vro%C4%8Ditev_odlo%C4%8Dbe_po_posebnem_predpisu&diff=36377 2023-05-23T04:49:56Z

<p>StraziscarKatja: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Stranke postopka in določitev naslovnika za vročitev odločbe po posebnem predpisu (ZDKG) - V USKLAJEVANJU''' ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 22. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> V skladu s prvim odstavkom 4. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev zaščiteno kmetijo po 2. členu tega zakona na podlagi zaprosila sodišča ali davčnega organa določi z odločbo v upravnem postopku upravna enota, na območju katere leži pretežni del zemljišč, ki sestavljajo kmetijo. Kdo je v tem postopku stranka in komu se vroči odločba? Stališče Ministrstva za kmetijstvo je, da se odločba vroči le sodišču in da dediči v postopek pred izdajo odločbe niso vključeni (so namreč vključeni v postopek dedovanja na sodišču). Potemtakem v postopku ni strank, odločba se vroči (pošlje?) le sodišču. Kdaj nastopi v tem primeru pravnomočnost odločbe?<br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Subjekta upravnega postopka, brez katerih sploh ne more biti postopka, sta upravni organ in stranka; lahko pa so v postopku tudi drugi, eventualni udeleženci (glej Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo 2017, str. 132). Stranka je torej (poleg organa) '''nujni udeleženec''', sicer se postopek ne uvede, ali se prekine ali pa celo ustavi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba ([[Zak:ZUP#. .C4.8Dlen{{!}}44. člen ZUP]]). Kršenje te procesne predpostavke pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki poleg pritožbenega razloga (2. točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]) predstavlja tudi razlog za izredna pravna sredstva (9. točka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 95).&amp;nbsp;Pri tem je seveda položaj strank lahko različen, (aktivna ali pasivna legitimacija ali legitimacija stranskega udeleženca – o tem več: [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa_ob_prenehanju_stvarne_legitimacije_vlo%C5%BEnika_zahtevka Postopanje organa ob prenehanju stvarne legitimacije vložnika zahtevka]).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;V primeru, če se v postopku odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi določene osebe, ki sama ni sprožila postopka, temveč je bil ta začet po uradni dolžnosti ali na predlog drugega organa, ima taka oseba običajno '''položaj pasivne stranke'''. Kljub temu pa se takšni osebi temu ne sme »odvzeti« svojstva stranke in s tem možnosti sodelovanja v postopku. Namreč, ZUP ne loči procesnih pravic strank glede na to, ali gre za aktivno ali pasivno stranko. Še več, celo v primeru stranskega udeleženca določba, da ima ta v postopku enake pravice kot stranka (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]). &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Odločba o zaščiteni kmetiji, ki jo v skladu s 4. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO383# Zakona o dedovanju kmetijski gospodarstev] (ZDKG, Ur. l. RS, št. 70/95 in nasl.) izda upravna enota, je po svoji naravi sicer deklaratorna odločba. Taka odločba sama po sebi sicer &amp;nbsp;ne ustvarja novih pravic ali obveznosti temveč le ugotavlja določeno pravno razmerje glede na že obstoječe dejansko stanje. Kljub temu pa vpliva na pravni položaj vseh lastnikov zemljišč te kmetije. Namreč, ko se enkrat kmetiji določi status zaščitene kmetije, začne glede dedovanja za njo veljati drugačen pravni režim od splošnega, ki ga ureja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317# Zakon o dedovanju] (ZD, Ur .l. SRS, št. 15/76 in nasl.), saj se zaščitena kmetija deduje po določbah ZDKG. &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG izrecno določa, da se '''odločba '''o zaščiteni kmetiji '''izda v upravnem postopku'''. To pa med drugim za sabo potegne tudi vsa procesna pravila, ki jih ZUP določa glede ugotovitvenega postopka. Upoštevaje načelo zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) ima stranka v postopku pravico: udeleževati se postopka ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); dajati podatke in izjaviti se ([[Zak:ZUP#141. .C4.8Dlen{{!}}141. člen ZUP]]); zavarovati in braniti svoje pravice ter pravne koristi ([[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]); pravico navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev stvari in izpodbijati pravilnost navedb drugih, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami (146. člen ZUP); pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve vse do izdaje odločbe (146. člen ZUP) in pravico dajati pripombe k delu na obravnavi ([[Zak:ZUP#162. .C4.8Dlen{{!}}162. člen ZUP]]) (glej v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 54 in 55).&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;ZDKG ne določa, da bi se ta postopek vodil kot skrajšani ugotovitveni postopek. Pa tudi sicer ni pogojev, kot jih določa [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]], za tak postopek. Tako mora upravna enota vsekakor najprej ugotoviti, kdo so stranke postopka, jih pritegniti v postopek, jim omogočiti, da v postopku izvršujejo svoje procesne pravice, in jim na koncu postopka '''odločbo vročiti'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Kot določata prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena  ZUP]], se z vročitvijo naslovniku omogoča seznanitev z dokumentom; '''pravne posledice odločbe pa lahko nastanejo šele po njeni vročitvi pravemu naslovniku. '''Če torej''' '''upravni organ odločbe o zaščiteni kmetiji vroči le sodišču (ki ni stranka tega upravnega postopka temveč le predlagatelj), ne pa tudi strankam (lastnikom, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo), taka odločba nima nikakršne pravne veljave in s tem tudi ne učinka (glej v Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, 3. knjiga, 86). Sodišču se torej takšna odločba pošlje le v seznanitev in še to po tem, ko postane odločba pravnomočna (163. člen ZD v povezavi z 206. in 207. členom [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1212 Zakona o pravdnem postopku] (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07)). Pravnomočna pa lahko postane le pod pogojem, da je bila '''pravilno vročena''' '''strankam postopka''', s čimer jim je bila omogočena uporaba pravnih sredstev (glej 7. točko odločbe USRS [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=Up-436%2F15-9&amp;caseId=&amp;df=&amp;dt=&amp;af=&amp;at=&amp;pri=1&amp;vd=&amp;vo=&amp;vv=&amp;vs=&amp;ui=&amp;va=&amp;page=1&amp;sort=&amp;order=&amp;id=112413 Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017).&lt;/p&gt;<br /> &lt;p style=&quot;text-align: justify;&quot;&gt;Dejstvo, da so lastniki, katerih zemljišča tvorijo zaščiteno kmetijo, vključeni v postopek dedovanja pred sodiščem, v ničemer ne posega v njihov položaj pred upravnim organom. Morebitne nepravilnosti izdane odločbe o zaščiteni kmetiji lastniki namreč ne morejo več napadati s pravnimi sredstvi pred sodiščem v postopku dedovanja, temveč lahko to storijo le pred upravnim organom, ki je odločal o zaščiteni kmetiji izdal.&lt;/p&gt;<br /> Skladno z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člena ZUP]]), je upravni organ, ki vodi postopek in odloča o upravni zadevi''', vezan na zakon in podzakonske predpise, ne pa na mnenja'''. Zato naj upravne enote vodijo postopek za določitev zaščitene kmetije (zgolj) skladno z določbami&amp;nbsp; ZDKG in ZUP.&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> [[Category:Lastnost stranke]]<br /> [[Category:Vročanje]]<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Uporabnik:StraziscarKatja&diff=35995 2023-05-12T16:38:33Z

<p>StraziscarKatja: StraziscarKatja je premaknil(-a) stran Uporabnik:StraziscarKatja na Plačilo stroškov v postopku, začetem po uradni dolžnosti po posebnem predpisu</p> <hr /> <div>#PREUSMERITEV [[Plačilo stroškov v postopku, začetem po uradni dolžnosti po posebnem predpisu]]</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pla%C4%8Dilo_stro%C5%A1kov_v_postopku,_za%C4%8Detem_po_uradni_dol%C5%BEnosti_po_posebnem_predpisu&diff=35994 2023-05-12T16:38:33Z

<p>StraziscarKatja: StraziscarKatja je premaknil(-a) stran Uporabnik:StraziscarKatja na Plačilo stroškov v postopku, začetem po uradni dolžnosti po posebnem predpisu</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Plačilo stroškov v postopku, začetem po uradni dolžnosti po posebnem predpisu - '''V USKLAJEVANJU ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 12. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Postopek opredelitve izdelka za zdravilo se vodi kot upravni postopek, pri čemer se lahko prične na vlogo proizvajalca oz. poslovnega subjekta ali po uradni dolžnosti (7. člen Zakona o zdravilih).&amp;nbsp; Da stroške postopka (pristojbino), pričetega na vlogo, plača poslovni subjekt, določa isti člen ZZdr-2. Ali je mogoče v primeru, ko se je postopek pričel po uradni dolžnosti (npr. na pobudo inšpektorja), šteti, da se je končal za stranko neugodno, če se je v postopku ugotovilo, da je izdelek, ki ga je poslovni subjekt tržil, zdravilo (saj v takem primeru ne bi smel biti v prometu brez ustreznega dovoljenja)? Ali je v opisanem primeru pristojbina strošek upravnega postopka opredelitve po uradni dolžnosti ali bi morala biti pristojbina šele strošek inšpekcijskega postopka, če se ukrepi (npr. prepoved trženja) izvedejo na podlagi takšne odločbe?&lt;/p&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Stroške upravnega postopka ureja &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;ZUP &lt;/span&gt;v desetem poglavju, kjer v drugem odstavku &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;113. člena&lt;/span&gt; določa, da če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno; če pa se je postopek končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka). Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da so lahko posamezna vprašanja upravnega postopka za določeno upravno področje v posebnem zakonu urejena drugače (3. člen ZUP); v zgoraj omenjenem primeru pa je to ravno ZZdr-2.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Po določbah &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;Zakona o zdravilih&lt;/span&gt; (ZZdr-2, Ur. l. RS, št. 17/14 in nasl.) mora proizvajalec oz. poslovni subjekt pred dajanjem zdravila v promet poskrbeti, da ima zdravilo dovoljenje za promet (20. in 21. členom ZZdr-2). Tako mora poslovni subjekt, ki daje določen izdelek na trg, že predhodno presoditi, ali nima izdelek morebiti lastnosti zdravila in temu ustrezno izvesti vse potrebne postopke in pridobiti vsa potrebna dovoljenja. V primeru dvoma lahko sam z vlogo na regulatornem upravnem organu prične postopek, v katerem se ugotovi, ali je potrebno izdelek opredeliti kot zdravilo, za kar se seveda plača s predpisom določena pristojbina.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V primeru, ko inšpektor pri izvajanju nadzora nad izdelki na trgu posumi, da je posamezen izdelek, ki je v prometu, pravzaprav zdravilo, čeprav se trži kot drug izdelek, lahko poda pobudo regulatornemu upravnemu organu, ki sicer na pobudo ni vezan (''glej v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 225''), da ta po uradni dolžnosti uvede postopek ocenitve zdravila, kot to omogoča 7. člen ZZdr-2.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Če regulatorji organ oceni, da je v konkretnem primeru ogrožena javna korist (ki se kaže v zaščiti potrošnikov pred tem, da bi se na tržišču v prosti prodaji pojavila nepreizkušena zdravila, saj morajo le-ta za dajanje na trg izpolnjevati posebne pogoje; po drugi strani pa je v našem in evropskem pravnem redu zaščitena tudi pravica potrošnika biti seznanjen tudi s tem, kakšen izdelek kupuje), bo uvedel postopek po uradni dolžnosti. S tem pa bosta v teku pravzaprav '''dva različna postopka. '''Regulatorni organ bo vodil '''upravni (ne-inšpekcijski) postopek''', pristojni inšpektor pa '''inšpekcijski (upravni) postopek'''. Slednji glede stroškov postopka poleg materialnega predpisa prvenstveno uporablja &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;Zakonu o inšpekcijskem postopku&lt;/span&gt; (ZIN, Ur l. RS, št. 43/07 in nasl.); regulatorni pa ZUP.&amp;nbsp; &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V četrtem odstavku 7. člena ZZdr-2 je izrecno določeno, da '''stroške postopka na podlagi vloge plača proizvajalec ali poslovni subjekt''', ki opravlja oziroma namerava opravljati promet z izdelkom. Stroškov postopka za ocenitev zdravila, uvedenega po uradni dolžnosti, pa ZZdr-2 ne ureja. Posledično je potrebno v tako uvedenem postopku upoštevati drugi odstavek 113. člena ZUP, pri čemer pa naletimo na izpostavljeno vprašanje, kako v takšnem postopku '''»oceniti« uspeh stranke'''; torej ali se je postopek končal za stranka ugodno ali ne.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Stranka, ki ni sama vložila vloge za opredelitev zdravila, trdi (vsaj konkludentno), da izdelek ni zdravilo, saj ga tudi prodaja kot drug izdelek in ne kot zdravilo. Če se torej v '''upravnem postopku''' regulatornega organa ugotovi, da izdelek ni zdravilo, potem je stranka upravičeno prodajala izdelek kot drug izdelek (ne-zdravilo). Upravni postopek po uradni dolžnosti se bo torej za stranko končal ugodno (regulatorni organ ni bila uspešen pri dokazovanju, da gre za zdravilo) in posledično mora v skladu z drugim odstavkom &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;113. člena ZUP&lt;/span&gt; '''stroške nositi organ'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V kolikor pa se bo v postopku ugotovilo, da izdelek je zdravilo, pa je po našem mnenju šteti, da se je postopek končal v nasprotju s trditvijo in ravnanjem stranke (da izdelek ni zdravilo), kar pomeni '''neugodno rešitev postopka za stranko''' in posledično breme plačila stroškov (pristojbine). Namreč, postopek, začet po uradni dolžnosti, se vodi z namenom, da se ugotovi, ali so dejanja stranke '''v skladu s pravno pričakovanim''' (''glej v Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, str.696''). Pričakovanja pri ravnanju poslovnih subjektov pa morajo bili skladna s standardom dobrega gospodarstvenika (ali celo dobrega strokovnjaka), kar pomeni, da so dolžni pri prodaji izdelkov, ki bi lahko hkrati sodili v opredelitev zdravila in v opredelitev izdelka, ki je predmet drugih predpisov, sami vzpostaviti dovoljšen dvom o značilnostih izdelka, na podlagi katerega bi bili sami dolžni predlagati ocenitev izdelka. Če tega niso storili in je v postopku po uradni dolžnosti bilo ugotovljeno, da izdelek je zdravilo, je bilo ravnanje stranke nasprotno od pričakovanega, s tem pa je bila stranka v upravnem postopku neuspešna.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V '''inšpekcijskem postopku''', ki je ravno tako uveden po uradni dolžnosti, je presoja uspeha stranke nekoliko enostavnejša. Če je inšpektor zaradi suma kršitve predpisa predlagal izvedbo postopka ocenitve izdelka (kot zdravilo) in je regulatorni organ ugotovil, da izdelek ni zdravilo, bo moral inšpektor zaključiti, da '''do kršitve predpisa ni prišlo''' (saj izdelek za dajanje v promet ni potreboval dovoljenja po 20. členu ZZdr-2). Posledično bo moral inšpektor '''inšpekcijski postopek''' '''ustaviti '''skladno z določbo''' '''28. člena ZIN. V tem primeru bo o stroških postopka odločeno skladno z drugim odstavkom 31. člena ZIN, ki določa, da če se inšpekcijski postopek ustavi v skladu s prvim odstavkom 28. člena tega zakona, '''trpi stroške inšpekcijskega postopka organ'''. Stranka bi bila v takem primeru upravičena do povrnitve stroškov''' inšpekcijskega postopka''' (na primer stroškov za pravno zastopanje ipd.), pri čemer pa '''pristojbina (strošek ocenitve zdravila) ni strošek inšpekcijskega postopka''' temveč strošek upravnega (ne-inšpekcijskega) postopka regulatornega organa, kot je opisano zgoraj. Če pa bi se v postopku izkazalo, da je stranka prodajala izdelek, za katerega je bilo v upravnem postopku regulatornega organa ugotovljeno, da je zdravilo (in za dajanje na trg le-tega nima ustreznih dovoljenj), potem bi '''inšpektor ukrepal''' v skladu s svojimi pooblastili (po ZZdr-2 bi prepovedal promet zdravila). V tem primeru ni dvoma, da bi stroški inšpekcijskega postopka skladno z 31. členom ZIN '''bremenili stranko''', pri čemer je potrebno posebej ugotoviti, kateri so ti stroški bili (saj pristojbina, kot že pojasnjeno, ne sodi med stroške inšpekcijskega postopka temveč upravnega postopka regulatornega organa).&lt;/p&gt;<br /> [[Category:Strošški postopka]]<br /> [[Category:Začetek postopka po uradni dolžnosti]]<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pla%C4%8Dilo_stro%C5%A1kov_v_postopku,_za%C4%8Detem_po_uradni_dol%C5%BEnosti_po_posebnem_predpisu&diff=35993 2023-05-12T16:29:38Z

<p>StraziscarKatja: /* Odgovor: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Plačilo stroškov v postopku, začetem po uradni dolžnosti po posebnem predpisu - '''V USKLAJEVANJU ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 12. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Postopek opredelitve izdelka za zdravilo se vodi kot upravni postopek, pri čemer se lahko prične na vlogo proizvajalca oz. poslovnega subjekta ali po uradni dolžnosti (7. člen Zakona o zdravilih).&amp;nbsp; Da stroške postopka (pristojbino), pričetega na vlogo, plača poslovni subjekt, določa isti člen ZZdr-2. Ali je mogoče v primeru, ko se je postopek pričel po uradni dolžnosti (npr. na pobudo inšpektorja), šteti, da se je končal za stranko neugodno, če se je v postopku ugotovilo, da je izdelek, ki ga je poslovni subjekt tržil, zdravilo (saj v takem primeru ne bi smel biti v prometu brez ustreznega dovoljenja)? Ali je v opisanem primeru pristojbina strošek upravnega postopka opredelitve po uradni dolžnosti ali bi morala biti pristojbina šele strošek inšpekcijskega postopka, če se ukrepi (npr. prepoved trženja) izvedejo na podlagi takšne odločbe?&lt;/p&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Stroške upravnega postopka ureja &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;ZUP &lt;/span&gt;v desetem poglavju, kjer v drugem odstavku &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;113. člena&lt;/span&gt; določa, da če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno; če pa se je postopek končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka). Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da so lahko posamezna vprašanja upravnega postopka za določeno upravno področje v posebnem zakonu urejena drugače (3. člen ZUP); v zgoraj omenjenem primeru pa je to ravno ZZdr-2.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Po določbah &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;Zakona o zdravilih&lt;/span&gt; (ZZdr-2, Ur. l. RS, št. 17/14 in nasl.) mora proizvajalec oz. poslovni subjekt pred dajanjem zdravila v promet poskrbeti, da ima zdravilo dovoljenje za promet (20. in 21. členom ZZdr-2). Tako mora poslovni subjekt, ki daje določen izdelek na trg, že predhodno presoditi, ali nima izdelek morebiti lastnosti zdravila in temu ustrezno izvesti vse potrebne postopke in pridobiti vsa potrebna dovoljenja. V primeru dvoma lahko sam z vlogo na regulatornem upravnem organu prične postopek, v katerem se ugotovi, ali je potrebno izdelek opredeliti kot zdravilo, za kar se seveda plača s predpisom določena pristojbina.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V primeru, ko inšpektor pri izvajanju nadzora nad izdelki na trgu posumi, da je posamezen izdelek, ki je v prometu, pravzaprav zdravilo, čeprav se trži kot drug izdelek, lahko poda pobudo regulatornemu upravnemu organu, ki sicer na pobudo ni vezan (''glej v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 225''), da ta po uradni dolžnosti uvede postopek ocenitve zdravila, kot to omogoča 7. člen ZZdr-2.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Če regulatorji organ oceni, da je v konkretnem primeru ogrožena javna korist (ki se kaže v zaščiti potrošnikov pred tem, da bi se na tržišču v prosti prodaji pojavila nepreizkušena zdravila, saj morajo le-ta za dajanje na trg izpolnjevati posebne pogoje; po drugi strani pa je v našem in evropskem pravnem redu zaščitena tudi pravica potrošnika biti seznanjen tudi s tem, kakšen izdelek kupuje), bo uvedel postopek po uradni dolžnosti. S tem pa bosta v teku pravzaprav '''dva različna postopka. '''Regulatorni organ bo vodil '''upravni (ne-inšpekcijski) postopek''', pristojni inšpektor pa '''inšpekcijski (upravni) postopek'''. Slednji glede stroškov postopka poleg materialnega predpisa prvenstveno uporablja &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;Zakonu o inšpekcijskem postopku&lt;/span&gt; (ZIN, Ur l. RS, št. 43/07 in nasl.); regulatorni pa ZUP.&amp;nbsp; &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V četrtem odstavku 7. člena ZZdr-2 je izrecno določeno, da '''stroške postopka na podlagi vloge plača proizvajalec ali poslovni subjekt''', ki opravlja oziroma namerava opravljati promet z izdelkom. Stroškov postopka za ocenitev zdravila, uvedenega po uradni dolžnosti, pa ZZdr-2 ne ureja. Posledično je potrebno v tako uvedenem postopku upoštevati drugi odstavek 113. člena ZUP, pri čemer pa naletimo na izpostavljeno vprašanje, kako v takšnem postopku '''»oceniti« uspeh stranke'''; torej ali se je postopek končal za stranka ugodno ali ne.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Stranka, ki ni sama vložila vloge za opredelitev zdravila, trdi (vsaj konkludentno), da izdelek ni zdravilo, saj ga tudi prodaja kot drug izdelek in ne kot zdravilo. Če se torej v '''upravnem postopku''' regulatornega organa ugotovi, da izdelek ni zdravilo, potem je stranka upravičeno prodajala izdelek kot drug izdelek (ne-zdravilo). Upravni postopek po uradni dolžnosti se bo torej za stranko končal ugodno (regulatorni organ ni bila uspešen pri dokazovanju, da gre za zdravilo) in posledično mora v skladu z drugim odstavkom &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;113. člena ZUP&lt;/span&gt; '''stroške nositi organ'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V kolikor pa se bo v postopku ugotovilo, da izdelek je zdravilo, pa je po našem mnenju šteti, da se je postopek končal v nasprotju s trditvijo in ravnanjem stranke (da izdelek ni zdravilo), kar pomeni '''neugodno rešitev postopka za stranko''' in posledično breme plačila stroškov (pristojbine). Namreč, postopek, začet po uradni dolžnosti, se vodi z namenom, da se ugotovi, ali so dejanja stranke '''v skladu s pravno pričakovanim''' (''glej v Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, str.696''). Pričakovanja pri ravnanju poslovnih subjektov pa morajo bili skladna s standardom dobrega gospodarstvenika (ali celo dobrega strokovnjaka), kar pomeni, da so dolžni pri prodaji izdelkov, ki bi lahko hkrati sodili v opredelitev zdravila in v opredelitev izdelka, ki je predmet drugih predpisov, sami vzpostaviti dovoljšen dvom o značilnostih izdelka, na podlagi katerega bi bili sami dolžni predlagati ocenitev izdelka. Če tega niso storili in je v postopku po uradni dolžnosti bilo ugotovljeno, da izdelek je zdravilo, je bilo ravnanje stranke nasprotno od pričakovanega, s tem pa je bila stranka v upravnem postopku neuspešna.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V '''inšpekcijskem postopku''', ki je ravno tako uveden po uradni dolžnosti, je presoja uspeha stranke nekoliko enostavnejša. Če je inšpektor zaradi suma kršitve predpisa predlagal izvedbo postopka ocenitve izdelka (kot zdravilo) in je regulatorni organ ugotovil, da izdelek ni zdravilo, bo moral inšpektor zaključiti, da '''do kršitve predpisa ni prišlo''' (saj izdelek za dajanje v promet ni potreboval dovoljenja po 20. členu ZZdr-2). Posledično bo moral inšpektor '''inšpekcijski postopek''' '''ustaviti '''skladno z določbo''' '''28. člena ZIN. V tem primeru bo o stroških postopka odločeno skladno z drugim odstavkom 31. člena ZIN, ki določa, da če se inšpekcijski postopek ustavi v skladu s prvim odstavkom 28. člena tega zakona, '''trpi stroške inšpekcijskega postopka organ'''. Stranka bi bila v takem primeru upravičena do povrnitve stroškov''' inšpekcijskega postopka''' (na primer stroškov za pravno zastopanje ipd.), pri čemer pa '''pristojbina (strošek ocenitve zdravila) ni strošek inšpekcijskega postopka''' temveč strošek upravnega (ne-inšpekcijskega) postopka regulatornega organa, kot je opisano zgoraj. Če pa bi se v postopku izkazalo, da je stranka prodajala izdelek, za katerega je bilo v upravnem postopku regulatornega organa ugotovljeno, da je zdravilo (in za dajanje na trg le-tega nima ustreznih dovoljenj), potem bi '''inšpektor ukrepal''' v skladu s svojimi pooblastili (po ZZdr-2 bi prepovedal promet zdravila). V tem primeru ni dvoma, da bi stroški inšpekcijskega postopka skladno z 31. členom ZIN '''bremenili stranko''', pri čemer je potrebno posebej ugotoviti, kateri so ti stroški bili (saj pristojbina, kot že pojasnjeno, ne sodi med stroške inšpekcijskega postopka temveč upravnega postopka regulatornega organa).&lt;/p&gt;<br /> [[Category:Strošški postopka]]<br /> [[Category:Začetek postopka po uradni dolžnosti]]<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pla%C4%8Dilo_stro%C5%A1kov_v_postopku,_za%C4%8Detem_po_uradni_dol%C5%BEnosti_po_posebnem_predpisu&diff=35992 2023-05-12T16:10:43Z

<p>StraziscarKatja: </p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Plačilo stroškov v postopku, začetem po uradni dolžnosti po posebnem predpisu - '''V USKLAJEVANJU ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 12. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Postopek opredelitve izdelka za zdravilo se vodi kot upravni postopek, pri čemer se lahko prične na vlogo proizvajalca oz. poslovnega subjekta ali po uradni dolžnosti (7. člen Zakona o zdravilih).&amp;nbsp; Da stroške postopka (pristojbino), pričetega na vlogo, plača poslovni subjekt, določa isti člen ZZdr-2. Ali je mogoče v primeru, ko se je postopek pričel po uradni dolžnosti (npr. na pobudo inšpektorja), šteti, da se je končal za stranko neugodno, če se je v postopku ugotovilo, da je izdelek, ki ga je poslovni subjekt tržil, zdravilo (saj v takem primeru ne bi smel biti v prometu brez ustreznega dovoljenja)? Ali je v opisanem primeru pristojbina strošek upravnega postopka opredelitve po uradni dolžnosti ali bi morala biti pristojbina šele strošek inšpekcijskega postopka, če se ukrepi (npr. prepoved trženja) izvedejo na podlagi takšne odločbe?&lt;/p&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Stroške upravnega postopka ureja &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;ZUP &lt;/span&gt;v desetem poglavju, kjer v drugem odstavku &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;113. člena&lt;/span&gt; določa, da če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno; če pa se je postopek končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka). Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da so lahko posamezna vprašanja upravnega postopka za določeno upravno področje v posebnem zakonu urejena drugače (3. člen ZUP); v zgoraj omenjenem primeru pa je to ravno ZZdr-2.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Po določbah &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;Zakona o zdravilih&lt;/span&gt; (ZZdr-2, Ur. l. RS, št. 17/14 in nasl.) mora proizvajalec oz. poslovni subjekt pred dajanjem zdravila v promet poskrbeti, da ima zdravilo dovoljenje za promet (20. in 21. členom ZZdr-2). Tako mora poslovni subjekt, ki daje določen izdelek na trg, že predhodno presoditi, ali nima izdelek morebiti lastnosti zdravila in temu ustrezno izvesti vse potrebne postopke in pridobiti vsa potrebna dovoljenja. V primeru dvoma lahko sam z vlogo na regulatornem upravnem organu prične postopek, v katerem se ugotovi, ali je potrebno izdelek opredeliti kot zdravilo, za kar se seveda plača s predpisom določena pristojbina.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V primeru, ko inšpektor pri izvajanju nadzora nad izdelki na trgu posumi, da je posamezen izdelek, ki je v prometu, pravzaprav zdravilo, čeprav se trži kot drug izdelek, lahko poda pobudo regulatornemu upravnemu organu, ki sicer na pobudo ni vezan (''glej v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 225''), da ta po uradni dolžnosti uvede postopek ocenitve zdravila, kot to omogoča 7. člen ZZdr-2.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Če regulatorji organ oceni, da je v konkretnem primeru ogrožena javna korist (ki se kaže v zaščiti potrošnikov pred tem, da bi se na tržišču v prosti prodaji pojavila nepreizkušena zdravila, saj morajo le-ta za dajanje na trg izpolnjevati posebne pogoje; po drugi strani pa je v našem in evropskem pravnem redu zaščitena tudi pravica potrošnika biti seznanjen tudi s tem, kakšen izdelek kupuje), bo uvedel postopek po uradni dolžnosti. S tem pa bosta v teku pravzaprav '''dva različna postopka. '''Regulatorni organ bo vodil '''upravni (ne-inšpekcijski) postopek''', pristojni inšpektor pa '''inšpekcijski (upravni) postopek'''. Slednji glede stroškov postopka poleg materialnega predpisa prvenstveno uporablja &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;Zakonu o inšpekcijskem postopku&lt;/span&gt; (ZIN, Ur l. RS, št. 43/07 in nasl.); regulatorni pa ZUP.&amp;nbsp; &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V četrtem odstavku 7. člena ZZdr-2 je izrecno določeno, da '''stroške postopka na podlagi vloge plača proizvajalec ali poslovni subjekt''', ki opravlja oziroma namerava opravljati promet z izdelkom. Stroškov postopka za ocenitev zdravila, uvedenega po uradni dolžnosti, pa ZZdr-2 ne ureja. Posledično je potrebno v tako uvedenem postopku upoštevati drugi odstavek 113. člena ZUP, pri čemer pa naletimo na izpostavljeno vprašanje, kako v takšnem postopku '''»oceniti« uspeh stranke'''; torej ali se je postopek končal za stranka ugodno ali ne.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Stranka, ki ni sama vložila vloge za opredelitev zdravila, trdi (vsaj konkludentno), da izdelek ni zdravilo, saj ga tudi prodaja kot drug izdelek in ne kot zdravilo. Če se torej v '''upravnem postopku''' regulatornega organa ugotovi, da izdelek ni zdravilo, potem je stranka upravičeno prodajala izdelek kot drug izdelek (ne-zdravilo). Upravni postopek po uradni dolžnosti se bo torej za stranko končal ugodno (regulatorni organ ni bila uspešen pri dokazovanju, da gre za zdravilo) in posledično mora v skladu z drugim odstavkom &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;113. člena ZUP&lt;/span&gt; '''stroške nositi organ'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V kolikor pa se bo v postopku ugotovilo, da izdelek je zdravilo, bo šteti, da se je postopek končal v nasprotju s trditvijo in ravnanjem stranke (da izdelek ni zdravilo), kar pomeni '''neugodno rešitev postopka za stranko''' in posledično breme plačila stroškov (pristojbine). Namreč, postopek, začet po uradni dolžnosti, se vodi z namenom, da se ugotovi, ali so dejanja stranke '''v skladu s pravno pričakovanim''' (''glej v Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, str.696''). Pričakovanja pri ravnanju poslovnih subjektov pa morajo bili skladna s standardom dobrega gospodarstvenika (ali celo dobrega strokovnjaka), kar pomeni, da so dolžni pri prodaji izdelkov, ki bi lahko hkrati sodili v opredelitev zdravila in v opredelitev izdelka, ki je predmet drugih predpisov, sami vzpostaviti dovoljšen dvom o značilnostih izdelka, na podlagi katerega bi bili sami dolžni predlagati ocenitev izdelka. Če tega niso storili in je v postopku po uradni dolžnosti bilo ugotovljeno, da izdelek je zdravilo, je bilo ravnanje stranke nasprotno od pričakovanega, s tem pa je bila stranka v upravnem postopku neuspešna.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V '''inšpekcijskem postopku''', ki je ravno tako uveden po uradni dolžnosti, je presoja uspeha stranke nekoliko enostavnejša. Če je inšpektor zaradi suma kršitve predpisa predlagal izvedbo postopka ocenitve izdelka (kot zdravilo) in je regulatorni organ ugotovil, da izdelek ni zdravilo, bo moral inšpektor zaključiti, da '''do kršitve predpisa ni prišlo''' (saj izdelek za dajanje v promet ni potreboval dovoljenja po 20. členu ZZdr-2). Posledično bo moral inšpektor '''inšpekcijski postopek''' '''ustaviti '''skladno z določbo''' '''28. člena ZIN. V tem primeru bo o stroških postopka odločeno skladno z drugim odstavkom 31. člena ZIN, ki določa, da če se inšpekcijski postopek ustavi v skladu s prvim odstavkom 28. člena tega zakona, '''trpi stroške inšpekcijskega postopka organ'''. Stranka bi bila v takem primeru upravičena do povrnitve stroškov''' inšpekcijskega postopka''' (na primer stroškov za pravno zastopanje ipd.), pri čemer pa '''pristojbina (strošek ocenitve zdravila) ni strošek inšpekcijskega postopka''' temveč strošek upravnega (ne-inšpekcijskega) postopka regulatornega organa, kot je opisano zgoraj. Če pa bi se v postopku izkazalo, da je stranka prodajala izdelek, za katerega je bilo v upravnem postopku regulatornega organa ugotovljeno, da je zdravilo (in za dajanje na trg le-tega nima ustreznih dovoljenj), potem bi '''inšpektor ukrepal''' v skladu s svojimi pooblastili (po ZZdr-2 bi prepovedal promet zdravila). V tem primeru ni dvoma, da bi stroški inšpekcijskega postopka skladno z 31. členom ZIN '''bremenili stranko''', pri čemer je potrebno posebej ugotoviti, kateri so ti stroški bili (saj pristojbina, kot že pojasnjeno, ne sodi med stroške inšpekcijskega postopka temveč upravnega postopka regulatornega organa).&lt;/p&gt;<br /> <br /> [[Category:Strošški postopka]]<br /> [[Category:Začetek postopka po uradni dolžnosti]]<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pla%C4%8Dilo_stro%C5%A1kov_v_postopku,_za%C4%8Detem_po_uradni_dol%C5%BEnosti_po_posebnem_predpisu&diff=35991 2023-05-12T16:09:17Z

<p>StraziscarKatja: </p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Plačilo stroškov v postopku, začetem po uradni dolžnosti po posebnem predpisu - '''V USKLAJEVANJU ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 12. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Postopek opredelitve izdelka za zdravilo se vodi kot upravni postopek, pri čemer se lahko prične na vlogo proizvajalca oz. poslovnega subjekta ali po uradni dolžnosti (7. člen Zakona o zdravilih).&amp;nbsp; Da stroške postopka (pristojbino), pričetega na vlogo, plača poslovni subjekt, določa isti člen ZZdr-2. Ali je mogoče v primeru, ko se je postopek pričel po uradni dolžnosti (npr. na pobudo inšpektorja), šteti, da se je končal za stranko neugodno, če se je v postopku ugotovilo, da je izdelek, ki ga je poslovni subjekt tržil, zdravilo (saj v takem primeru ne bi smel biti v prometu brez ustreznega dovoljenja)? Ali je v opisanem primeru pristojbina strošek upravnega postopka opredelitve po uradni dolžnosti ali bi morala biti pristojbina šele strošek inšpekcijskega postopka, če se ukrepi (npr. prepoved trženja) izvedejo na podlagi takšne odločbe?&lt;/p&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Stroške upravnega postopka ureja &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;ZUP &lt;/span&gt;v desetem poglavju, kjer v drugem odstavku &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;113. člena&lt;/span&gt; določa, da če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno; če pa se je postopek končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka). Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da so lahko posamezna vprašanja upravnega postopka za določeno upravno področje v posebnem zakonu urejena drugače (3. člen ZUP); v zgoraj omenjenem primeru pa je to ravno ZZdr-2.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Po določbah &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;Zakona o zdravilih&lt;/span&gt; (ZZdr-2, Ur. l. RS, št. 17/14 in nasl.) mora proizvajalec oz. poslovni subjekt pred dajanjem zdravila v promet poskrbeti, da ima zdravilo dovoljenje za promet (20. in 21. členom ZZdr-2). Tako mora poslovni subjekt, ki daje določen izdelek na trg, že predhodno presoditi, ali nima izdelek morebiti lastnosti zdravila in temu ustrezno izvesti vse potrebne postopke in pridobiti vsa potrebna dovoljenja. V primeru dvoma lahko sam z vlogo na regulatornem upravnem organu prične postopek, v katerem se ugotovi, ali je potrebno izdelek opredeliti kot zdravilo, za kar se seveda plača s predpisom določena pristojbina.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V primeru, ko inšpektor pri izvajanju nadzora nad izdelki na trgu posumi, da je posamezen izdelek, ki je v prometu, pravzaprav zdravilo, čeprav se trži kot drug izdelek, lahko poda pobudo regulatornemu upravnemu organu, ki sicer na pobudo ni vezan (''glej v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 225''), da ta po uradni dolžnosti uvede postopek ocenitve zdravila, kot to omogoča 7. člen ZZdr-2.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Če regulatorji organ oceni, da je v konkretnem primeru ogrožena javna korist (ki se kaže v zaščiti potrošnikov pred tem, da bi se na tržišču v prosti prodaji pojavila nepreizkušena zdravila, saj morajo le-ta za dajanje na trg izpolnjevati posebne pogoje; po drugi strani pa je v našem in evropskem pravnem redu zaščitena tudi pravica potrošnika biti seznanjen tudi s tem, kakšen izdelek kupuje), bo uvedel postopek po uradni dolžnosti. S tem pa bosta v teku pravzaprav '''dva različna postopka. '''Regulatorni organ bo vodil '''upravni (ne-inšpekcijski) postopek''', pristojni inšpektor pa '''inšpekcijski (upravni) postopek'''. Slednji glede stroškov postopka poleg materialnega predpisa prvenstveno uporablja &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;Zakonu o inšpekcijskem postopku&lt;/span&gt; (ZIN, Ur l. RS, št. 43/07 in nasl.); regulatorni pa ZUP.&amp;nbsp; &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V četrtem odstavku 7. člena ZZdr-2 je izrecno določeno, da '''stroške postopka na podlagi vloge plača proizvajalec ali poslovni subjekt''', ki opravlja oziroma namerava opravljati promet z izdelkom. Stroškov postopka za ocenitev zdravila, uvedenega po uradni dolžnosti, pa ZZdr-2 ne ureja. Posledično je potrebno v tako uvedenem postopku upoštevati drugi odstavek 113. člena ZUP, pri čemer pa naletimo na izpostavljeno vprašanje, kako v takšnem postopku '''»oceniti« uspeh stranke'''; torej ali se je postopek končal za stranka ugodno ali ne.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Stranka, ki ni sama vložila vloge za opredelitev zdravila, trdi (vsaj konkludentno), da izdelek ni zdravilo, saj ga tudi prodaja kot drug izdelek in ne kot zdravilo. Če se torej v '''upravnem postopku''' regulatornega organa ugotovi, da izdelek ni zdravilo, potem je stranka upravičeno prodajala izdelek kot drug izdelek (ne-zdravilo). Upravni postopek po uradni dolžnosti se bo torej za stranko končal ugodno (regulatorni organ ni bila uspešen pri dokazovanju, da gre za zdravilo) in posledično mora v skladu z drugim odstavkom &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;113. člena ZUP&lt;/span&gt; '''stroške nositi organ'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V kolikor pa se bo v postopku ugotovilo, da izdelek je zdravilo, bo šteti, da se je postopek končal v nasprotju s trditvijo in ravnanjem stranke (da izdelek ni zdravilo), kar pomeni '''neugodno rešitev postopka za stranko''' in posledično breme plačila stroškov (pristojbine). Namreč, postopek, začet po uradni dolžnosti, se vodi z namenom, da se ugotovi, ali so dejanja stranke '''v skladu s pravno pričakovanim''' (''glej v Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, str.696''). Pričakovanja pri ravnanju poslovnih subjektov pa morajo bili skladna s standardom dobrega gospodarstvenika (ali celo dobrega strokovnjaka), kar pomeni, da so dolžni pri prodaji izdelkov, ki bi lahko hkrati sodili v opredelitev zdravila in v opredelitev izdelka, ki je predmet drugih predpisov, sami vzpostaviti dovoljšen dvom o značilnostih izdelka, na podlagi katerega bi bili sami dolžni predlagati ocenitev izdelka. Če tega niso storili in je v postopku po uradni dolžnosti bilo ugotovljeno, da izdelek je zdravilo, je bilo ravnanje stranke nasprotno od pričakovanega, s tem pa je bila stranka v upravnem postopku neuspešna.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V '''inšpekcijskem postopku''', ki je ravno tako uveden po uradni dolžnosti, je presoja uspeha stranke nekoliko enostavnejša. Če je inšpektor zaradi suma kršitve predpisa predlagal izvedbo postopka ocenitve izdelka (kot zdravilo) in je regulatorni organ ugotovil, da izdelek ni zdravilo, bo moral inšpektor zaključiti, da '''do kršitve predpisa ni prišlo''' (saj izdelek za dajanje v promet ni potreboval dovoljenja po 20. členu ZZdr-2). Posledično bo moral inšpektor '''inšpekcijski postopek''' '''ustaviti '''skladno z določbo''' '''28. člena ZIN. V tem primeru bo o stroških postopka odločeno skladno z drugim odstavkom 31. člena ZIN, ki določa, da če se inšpekcijski postopek ustavi v skladu s prvim odstavkom 28. člena tega zakona, '''trpi stroške inšpekcijskega postopka organ'''. Stranka bi bila v takem primeru upravičena do povrnitve stroškov''' inšpekcijskega postopka''' (na primer stroškov za pravno zastopanje ipd.), pri čemer pa '''pristojbina (strošek ocenitve zdravila) ni strošek inšpekcijskega postopka''' temveč strošek upravnega (ne-inšpekcijskega) postopka regulatornega organa, kot je opisano zgoraj. Če pa bi se v postopku izkazalo, da je stranka prodajala izdelek, za katerega je bilo v upravnem postopku regulatornega organa ugotovljeno, da je zdravilo (in za dajanje na trg le-tega nima ustreznih dovoljenj), potem bi '''inšpektor ukrepal''' v skladu s svojimi pooblastili (po ZZdr-2 bi prepovedal promet zdravila). V tem primeru ni dvoma, da bi stroški inšpekcijskega postopka skladno z 31. členom ZIN '''bremenili stranko''', pri čemer je potrebno posebej ugotoviti, kateri so ti stroški bili (saj pristojbina, kot že pojasnjeno, ne sodi med stroške inšpekcijskega postopka temveč upravnega postopka regulatornega organa).&lt;/p&gt;<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> [[Category:Strošški postopka]]<br /> [[Category:Začetek postopka po uradni dolžnosti]]</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pla%C4%8Dilo_stro%C5%A1kov_v_postopku,_za%C4%8Detem_po_uradni_dol%C5%BEnosti_po_posebnem_predpisu&diff=35990 2023-05-12T16:07:39Z

<p>StraziscarKatja: </p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Plačilo stroškov v postopku, začetem po uradni dolžnosti po posebnem predpisu - '''V USKLAJEVANJU ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 12. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Postopek opredelitve izdelka za zdravilo se vodi kot upravni postopek, pri čemer se lahko prične na vlogo proizvajalca oz. poslovnega subjekta ali po uradni dolžnosti (7. člen Zakona o zdravilih).&amp;nbsp; Da stroške postopka (pristojbino), pričetega na vlogo, plača poslovni subjekt, določa isti člen ZZdr-2. Ali je mogoče v primeru, ko se je postopek pričel po uradni dolžnosti (npr. na pobudo inšpektorja), šteti, da se je končal za stranko neugodno, če se je v postopku ugotovilo, da je izdelek, ki ga je poslovni subjekt tržil, zdravilo (saj v takem primeru ne bi smel biti v prometu brez ustreznega dovoljenja)? Ali je v opisanem primeru pristojbina strošek upravnega postopka opredelitve po uradni dolžnosti ali bi morala biti pristojbina šele strošek inšpekcijskega postopka, če se ukrepi (npr. prepoved trženja) izvedejo na podlagi takšne odločbe?&lt;/p&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Stroške upravnega postopka ureja &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;ZUP &lt;/span&gt;v desetem poglavju, kjer v drugem odstavku &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;113. člena&lt;/span&gt; določa, da če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno; če pa se je postopek končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka). Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da so lahko posamezna vprašanja upravnega postopka za določeno upravno področje v posebnem zakonu urejena drugače (3. člen ZUP); v zgoraj omenjenem primeru pa je to ravno ZZdr-2.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Po določbah &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;Zakona o zdravilih&lt;/span&gt; (ZZdr-2, Ur. l. RS, št. 17/14 in nasl.) mora proizvajalec oz. poslovni subjekt pred dajanjem zdravila v promet poskrbeti, da ima zdravilo dovoljenje za promet (20. in 21. členom ZZdr-2). Tako mora poslovni subjekt, ki daje določen izdelek na trg, že predhodno presoditi, ali nima izdelek morebiti lastnosti zdravila in temu ustrezno izvesti vse potrebne postopke in pridobiti vsa potrebna dovoljenja. V primeru dvoma lahko sam z vlogo na regulatornem upravnem organu prične postopek, v katerem se ugotovi, ali je potrebno izdelek opredeliti kot zdravilo, za kar se seveda plača s predpisom določena pristojbina.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V primeru, ko inšpektor pri izvajanju nadzora nad izdelki na trgu posumi, da je posamezen izdelek, ki je v prometu, pravzaprav zdravilo, čeprav se trži kot drug izdelek, lahko poda pobudo regulatornemu upravnemu organu, ki sicer na pobudo ni vezan (''glej v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 225''), da ta po uradni dolžnosti uvede postopek ocenitve zdravila, kot to omogoča 7. člen ZZdr-2.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Če regulatorji organ oceni, da je v konkretnem primeru ogrožena javna korist (ki se kaže v zaščiti potrošnikov pred tem, da bi se na tržišču v prosti prodaji pojavila nepreizkušena zdravila, saj morajo le-ta za dajanje na trg izpolnjevati posebne pogoje; po drugi strani pa je v našem in evropskem pravnem redu zaščitena tudi pravica potrošnika biti seznanjen tudi s tem, kakšen izdelek kupuje), bo uvedel postopek po uradni dolžnosti. S tem pa bosta v teku pravzaprav '''dva različna postopka. '''Regulatorni organ bo vodil '''upravni (ne-inšpekcijski) postopek''', pristojni inšpektor pa '''inšpekcijski (upravni) postopek'''. Slednji glede stroškov postopka poleg materialnega predpisa prvenstveno uporablja &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;Zakonu o inšpekcijskem postopku&lt;/span&gt; (ZIN, Ur l. RS, št. 43/07 in nasl.); regulatorni pa ZUP.&amp;nbsp; &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V četrtem odstavku 7. člena ZZdr-2 je izrecno določeno, da '''stroške postopka na podlagi vloge plača proizvajalec ali poslovni subjekt''', ki opravlja oziroma namerava opravljati promet z izdelkom. Stroškov postopka za ocenitev zdravila, uvedenega po uradni dolžnosti, pa ZZdr-2 ne ureja. Posledično je potrebno v tako uvedenem postopku upoštevati drugi odstavek 113. člena ZUP, pri čemer pa naletimo na izpostavljeno vprašanje, kako v takšnem postopku '''»oceniti« uspeh stranke'''; torej ali se je postopek končal za stranka ugodno ali ne.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Stranka, ki ni sama vložila vloge za opredelitev zdravila, trdi (vsaj konkludentno), da izdelek ni zdravilo, saj ga tudi prodaja kot drug izdelek in ne kot zdravilo. Če se torej v '''upravnem postopku''' regulatornega organa ugotovi, da izdelek ni zdravilo, potem je stranka upravičeno prodajala izdelek kot drug izdelek (ne-zdravilo). Upravni postopek po uradni dolžnosti se bo torej za stranko končal ugodno (regulatorni organ ni bila uspešen pri dokazovanju, da gre za zdravilo) in posledično mora v skladu z drugim odstavkom &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;113. člena ZUP&lt;/span&gt; '''stroške nositi organ'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V kolikor pa se bo v postopku ugotovilo, da izdelek je zdravilo, bo šteti, da se je postopek končal v nasprotju s trditvijo in ravnanjem stranke (da izdelek ni zdravilo), kar pomeni '''neugodno rešitev postopka za stranko''' in posledično breme plačila stroškov (pristojbine). Namreč, postopek, začet po uradni dolžnosti, se vodi z namenom, da se ugotovi, ali so dejanja stranke '''v skladu s pravno pričakovanim''' (''glej v Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, str.696''). Pričakovanja pri ravnanju poslovnih subjektov pa morajo bili skladna s standardom dobrega gospodarstvenika (ali celo dobrega strokovnjaka), kar pomeni, da so dolžni pri prodaji izdelkov, ki bi lahko hkrati sodili v opredelitev zdravila in v opredelitev izdelka, ki je predmet drugih predpisov, sami vzpostaviti dovoljšen dvom o značilnostih izdelka, na podlagi katerega bi bili sami dolžni predlagati ocenitev izdelka. Če tega niso storili in je v postopku po uradni dolžnosti bilo ugotovljeno, da izdelek je zdravilo, je bilo ravnanje stranke nasprotno od pričakovanega, s tem pa je bila stranka v upravnem postopku neuspešna.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V '''inšpekcijskem postopku''', ki je ravno tako uveden po uradni dolžnosti, je presoja uspeha stranke nekoliko enostavnejša. Če je inšpektor zaradi suma kršitve predpisa predlagal izvedbo postopka ocenitve izdelka (kot zdravilo) in je regulatorni organ ugotovil, da izdelek ni zdravilo, bo moral inšpektor zaključiti, da '''do kršitve predpisa ni prišlo''' (saj izdelek za dajanje v promet ni potreboval dovoljenja po 20. členu ZZdr-2). Posledično bo moral inšpektor '''inšpekcijski postopek''' '''ustaviti '''skladno z določbo''' '''28. člena ZIN. V tem primeru bo o stroških postopka odločeno skladno z drugim odstavkom 31. člena ZIN, ki določa, da če se inšpekcijski postopek ustavi v skladu s prvim odstavkom 28. člena tega zakona, '''trpi stroške inšpekcijskega postopka organ'''. Stranka bi bila v takem primeru upravičena do povrnitve stroškov''' inšpekcijskega postopka''' (na primer stroškov za pravno zastopanje ipd.), pri čemer pa '''pristojbina (strošek ocenitve zdravila) ni strošek inšpekcijskega postopka''' temveč strošek upravnega (ne-inšpekcijskega) postopka regulatornega organa, kot je opisano zgoraj. Če pa bi se v postopku izkazalo, da je stranka prodajala izdelek, za katerega je bilo v upravnem postopku regulatornega organa ugotovljeno, da je zdravilo (in za dajanje na trg le-tega nima ustreznih dovoljenj), potem bi '''inšpektor ukrepal''' v skladu s svojimi pooblastili (po ZZdr-2 bi prepovedal promet zdravila). V tem primeru ni dvoma, da bi stroški inšpekcijskega postopka skladno z 31. členom ZIN '''bremenili stranko''', pri čemer je potrebno posebej ugotoviti, kateri so ti stroški bili (saj pristojbina, kot že pojasnjeno, ne sodi med stroške inšpekcijskega postopka temveč upravnega postopka regulatornega organa).&lt;/p&gt;<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> [[Category: Strošški postopka]]<br /> [[Category: Začetek postopka po uradni dolžnosti]]</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pla%C4%8Dilo_stro%C5%A1kov_v_postopku,_za%C4%8Detem_po_uradni_dol%C5%BEnosti_po_posebnem_predpisu&diff=35989 2023-05-12T16:05:03Z

<p>StraziscarKatja: </p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Plačilo stroškov v postopku, začetem po uradni dolžnosti po posebnem predpisu - '''V USKLAJEVANJU ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 12. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Postopek opredelitve izdelka za zdravilo se vodi kot upravni postopek, pri čemer se lahko prične na vlogo proizvajalca oz. poslovnega subjekta ali po uradni dolžnosti (7. člen Zakona o zdravilih).&amp;nbsp; Da stroške postopka (pristojbino), pričetega na vlogo, plača poslovni subjekt, določa isti člen ZZdr-2. Ali je mogoče v primeru, ko se je postopek pričel po uradni dolžnosti (npr. na pobudo inšpektorja), šteti, da se je končal za stranko neugodno, če se je v postopku ugotovilo, da je izdelek, ki ga je poslovni subjekt tržil, zdravilo (saj v takem primeru ne bi smel biti v prometu brez ustreznega dovoljenja)? Ali je v opisanem primeru pristojbina strošek upravnega postopka opredelitve po uradni dolžnosti ali bi morala biti pristojbina šele strošek inšpekcijskega postopka, če se ukrepi (npr. prepoved trženja) izvedejo na podlagi takšne odločbe?&lt;/p&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Stroške upravnega postopka ureja &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;ZUP &lt;/span&gt;v desetem poglavju, kjer v drugem odstavku &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;113. člena&lt;/span&gt; določa, da če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno; če pa se je postopek končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka). Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da so lahko posamezna vprašanja upravnega postopka za določeno upravno področje v posebnem zakonu urejena drugače (3. člen ZUP); v zgoraj omenjenem primeru pa je to ravno ZZdr-2.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Po določbah &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;Zakona o zdravilih&lt;/span&gt; (ZZdr-2, Ur. l. RS, št. 17/14 in nasl.) mora proizvajalec oz. poslovni subjekt pred dajanjem zdravila v promet poskrbeti, da ima zdravilo dovoljenje za promet (20. in 21. členom ZZdr-2). Tako mora poslovni subjekt, ki daje določen izdelek na trg, že predhodno presoditi, ali nima izdelek morebiti lastnosti zdravila in temu ustrezno izvesti vse potrebne postopke in pridobiti vsa potrebna dovoljenja. V primeru dvoma lahko sam z vlogo na regulatornem upravnem organu prične postopek, v katerem se ugotovi, ali je potrebno izdelek opredeliti kot zdravilo, za kar se seveda plača s predpisom določena pristojbina.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V primeru, ko inšpektor pri izvajanju nadzora nad izdelki na trgu posumi, da je posamezen izdelek, ki je v prometu, pravzaprav zdravilo, čeprav se trži kot drug izdelek, lahko poda pobudo regulatornemu upravnemu organu, ki sicer na pobudo ni vezan (''glej v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 225''), da ta po uradni dolžnosti uvede postopek ocenitve zdravila, kot to omogoča 7. člen ZZdr-2.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Če regulatorji organ oceni, da je v konkretnem primeru ogrožena javna korist (ki se kaže v zaščiti potrošnikov pred tem, da bi se na tržišču v prosti prodaji pojavila nepreizkušena zdravila, saj morajo le-ta za dajanje na trg izpolnjevati posebne pogoje; po drugi strani pa je v našem in evropskem pravnem redu zaščitena tudi pravica potrošnika biti seznanjen tudi s tem, kakšen izdelek kupuje), bo uvedel postopek po uradni dolžnosti. S tem pa bosta v teku pravzaprav '''dva različna postopka. '''Regulatorni organ bo vodil '''upravni (ne-inšpekcijski) postopek''', pristojni inšpektor pa '''inšpekcijski (upravni) postopek'''. Slednji glede stroškov postopka poleg materialnega predpisa prvenstveno uporablja &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;Zakonu o inšpekcijskem postopku&lt;/span&gt; (ZIN, Ur l. RS, št. 43/07 in nasl.); regulatorni pa ZUP.&amp;nbsp; &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V četrtem odstavku 7. člena ZZdr-2 je izrecno določeno, da '''stroške postopka na podlagi vloge plača proizvajalec ali poslovni subjekt''', ki opravlja oziroma namerava opravljati promet z izdelkom. Stroškov postopka za ocenitev zdravila, uvedenega po uradni dolžnosti, pa ZZdr-2 ne ureja. Posledično je potrebno v tako uvedenem postopku upoštevati drugi odstavek 113. člena ZUP, pri čemer pa naletimo na izpostavljeno vprašanje, kako v takšnem postopku '''»oceniti« uspeh stranke'''; torej ali se je postopek končal za stranka ugodno ali ne.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Stranka, ki ni sama vložila vloge za opredelitev zdravila, trdi (vsaj konkludentno), da izdelek ni zdravilo, saj ga tudi prodaja kot drug izdelek in ne kot zdravilo. Če se torej v '''upravnem postopku''' regulatornega organa ugotovi, da izdelek ni zdravilo, potem je stranka upravičeno prodajala izdelek kot drug izdelek (ne-zdravilo). Upravni postopek po uradni dolžnosti se bo torej za stranko končal ugodno (regulatorni organ ni bila uspešen pri dokazovanju, da gre za zdravilo) in posledično mora v skladu z drugim odstavkom &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;113. člena ZUP&lt;/span&gt; '''stroške nositi organ'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V kolikor pa se bo v postopku ugotovilo, da izdelek je zdravilo, bo šteti, da se je postopek končal v nasprotju s trditvijo in ravnanjem stranke (da izdelek ni zdravilo), kar pomeni '''neugodno rešitev postopka za stranko''' in posledično breme plačila stroškov (pristojbine). Namreč, postopek, začet po uradni dolžnosti, se vodi z namenom, da se ugotovi, ali so dejanja stranke '''v skladu s pravno pričakovanim''' (''glej v Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, str.696''). Pričakovanja pri ravnanju poslovnih subjektov pa morajo bili skladna s standardom dobrega gospodarstvenika (ali celo dobrega strokovnjaka), kar pomeni, da so dolžni pri prodaji izdelkov, ki bi lahko hkrati sodili v opredelitev zdravila in v opredelitev izdelka, ki je predmet drugih predpisov, sami vzpostaviti dovoljšen dvom o značilnostih izdelka, na podlagi katerega bi bili sami dolžni predlagati ocenitev izdelka. Če tega niso storili in je v postopku po uradni dolžnosti bilo ugotovljeno, da izdelek je zdravilo, je bilo ravnanje stranke nasprotno od pričakovanega, s tem pa je bila stranka v upravnem postopku neuspešna.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V '''inšpekcijskem postopku''', ki je ravno tako uveden po uradni dolžnosti, je presoja uspeha stranke nekoliko enostavnejša. Če je inšpektor zaradi suma kršitve predpisa predlagal izvedbo postopka ocenitve izdelka (kot zdravilo) in je regulatorni organ ugotovil, da izdelek ni zdravilo, bo moral inšpektor zaključiti, da '''do kršitve predpisa ni prišlo''' (saj izdelek za dajanje v promet ni potreboval dovoljenja po 20. členu ZZdr-2). Posledično bo moral inšpektor '''inšpekcijski postopek''' '''ustaviti '''skladno z določbo''' '''28. člena ZIN. V tem primeru bo o stroških postopka odločeno skladno z drugim odstavkom 31. člena ZIN, ki določa, da če se inšpekcijski postopek ustavi v skladu s prvim odstavkom 28. člena tega zakona, '''trpi stroške inšpekcijskega postopka organ'''. Stranka bi bila v takem primeru upravičena do povrnitve stroškov''' inšpekcijskega postopka''' (na primer stroškov za pravno zastopanje ipd.), pri čemer pa '''pristojbina (strošek ocenitve zdravila) ni strošek inšpekcijskega postopka''' temveč strošek upravnega (ne-inšpekcijskega) postopka regulatornega organa, kot je opisano zgoraj. Če pa bi se v postopku izkazalo, da je stranka prodajala izdelek, za katerega je bilo v upravnem postopku regulatornega organa ugotovljeno, da je zdravilo (in za dajanje na trg le-tega nima ustreznih dovoljenj), potem bi '''inšpektor ukrepal''' v skladu s svojimi pooblastili (po ZZdr-2 bi prepovedal promet zdravila). V tem primeru ni dvoma, da bi stroški inšpekcijskega postopka skladno z 31. členom ZIN '''bremenili stranko''', pri čemer je potrebno posebej ugotoviti, kateri so ti stroški bili (saj pristojbina, kot že pojasnjeno, ne sodi med stroške inšpekcijskega postopka temveč upravnega postopka regulatornega organa).&lt;/p&gt;<br /> <br /> [[Catagory: Strošški postopka]]<br /> [[Catagory: Začetek postopka po uradni dolžnosti]]<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pla%C4%8Dilo_stro%C5%A1kov_v_postopku,_za%C4%8Detem_po_uradni_dol%C5%BEnosti_po_posebnem_predpisu&diff=35988 2023-05-12T16:02:21Z

<p>StraziscarKatja: </p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Plačilo stroškov v postopku, začetem po uradni dolžnosti po posebnem predpisu - '''V USKLAJEVANJU ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 12. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Postopek opredelitve izdelka za zdravilo se vodi kot upravni postopek, pri čemer se lahko prične na vlogo proizvajalca oz. poslovnega subjekta ali po uradni dolžnosti (7. člen Zakona o zdravilih).&amp;nbsp; Da stroške postopka (pristojbino), pričetega na vlogo, plača poslovni subjekt, določa isti člen ZZdr-2. Ali je mogoče v primeru, ko se je postopek pričel po uradni dolžnosti (npr. na pobudo inšpektorja), šteti, da se je končal za stranko neugodno, če se je v postopku ugotovilo, da je izdelek, ki ga je poslovni subjekt tržil, zdravilo (saj v takem primeru ne bi smel biti v prometu brez ustreznega dovoljenja)? Ali je v opisanem primeru pristojbina strošek upravnega postopka opredelitve po uradni dolžnosti ali bi morala biti pristojbina šele strošek inšpekcijskega postopka, če se ukrepi (npr. prepoved trženja) izvedejo na podlagi takšne odločbe?&lt;/p&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Stroške upravnega postopka ureja &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;ZUP &lt;/span&gt;v desetem poglavju, kjer v drugem odstavku &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;113. člena&lt;/span&gt; določa, da če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno; če pa se je postopek končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka). Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da so lahko posamezna vprašanja upravnega postopka za določeno upravno področje v posebnem zakonu urejena drugače (3. člen ZUP); v zgoraj omenjenem primeru pa je to ravno ZZdr-2.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Po določbah &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;Zakona o zdravilih&lt;/span&gt; (ZZdr-2, Ur. l. RS, št. 17/14 in nasl.) mora proizvajalec oz. poslovni subjekt pred dajanjem zdravila v promet poskrbeti, da ima zdravilo dovoljenje za promet (20. in 21. členom ZZdr-2). Tako mora poslovni subjekt, ki daje določen izdelek na trg, že predhodno presoditi, ali nima izdelek morebiti lastnosti zdravila in temu ustrezno izvesti vse potrebne postopke in pridobiti vsa potrebna dovoljenja. V primeru dvoma lahko sam z vlogo na regulatornem upravnem organu prične postopek, v katerem se ugotovi, ali je potrebno izdelek opredeliti kot zdravilo, za kar se seveda plača s predpisom določena pristojbina.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V primeru, ko inšpektor pri izvajanju nadzora nad izdelki na trgu posumi, da je posamezen izdelek, ki je v prometu, pravzaprav zdravilo, čeprav se trži kot drug izdelek, lahko poda pobudo regulatornemu upravnemu organu, ki sicer na pobudo ni vezan (''glej v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 225''), da ta po uradni dolžnosti uvede postopek ocenitve zdravila, kot to omogoča 7. člen ZZdr-2.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Če regulatorji organ oceni, da je v konkretnem primeru ogrožena javna korist (ki se kaže v zaščiti potrošnikov pred tem, da bi se na tržišču v prosti prodaji pojavila nepreizkušena zdravila, saj morajo le-ta za dajanje na trg izpolnjevati posebne pogoje; po drugi strani pa je v našem in evropskem pravnem redu zaščitena tudi pravica potrošnika biti seznanjen tudi s tem, kakšen izdelek kupuje), bo uvedel postopek po uradni dolžnosti. S tem pa bosta v teku pravzaprav '''dva različna postopka. '''Regulatorni organ bo vodil '''upravni (ne-inšpekcijski) postopek''', pristojni inšpektor pa '''inšpekcijski (upravni) postopek'''. Slednji glede stroškov postopka poleg materialnega predpisa prvenstveno uporablja &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;Zakonu o inšpekcijskem postopku&lt;/span&gt; (ZIN, Ur l. RS, št. 43/07 in nasl.); regulatorni pa ZUP.&amp;nbsp; &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V četrtem odstavku 7. člena ZZdr-2 je izrecno določeno, da '''stroške postopka na podlagi vloge plača proizvajalec ali poslovni subjekt''', ki opravlja oziroma namerava opravljati promet z izdelkom. Stroškov postopka za ocenitev zdravila, uvedenega po uradni dolžnosti, pa ZZdr-2 ne ureja. Posledično je potrebno v tako uvedenem postopku upoštevati drugi odstavek 113. člena ZUP, pri čemer pa naletimo na izpostavljeno vprašanje, kako v takšnem postopku '''»oceniti« uspeh stranke'''; torej ali se je postopek končal za stranka ugodno ali ne.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Stranka, ki ni sama vložila vloge za opredelitev zdravila, trdi (vsaj konkludentno), da izdelek ni zdravilo, saj ga tudi prodaja kot drug izdelek in ne kot zdravilo. Če se torej v '''upravnem postopku''' regulatornega organa ugotovi, da izdelek ni zdravilo, potem je stranka upravičeno prodajala izdelek kot drug izdelek (ne-zdravilo). Upravni postopek po uradni dolžnosti se bo torej za stranko končal ugodno (regulatorni organ ni bila uspešen pri dokazovanju, da gre za zdravilo) in posledično mora v skladu z drugim odstavkom &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;113. člena ZUP&lt;/span&gt; '''stroške nositi organ'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V kolikor pa se bo v postopku ugotovilo, da izdelek je zdravilo, bo šteti, da se je postopek končal v nasprotju s trditvijo in ravnanjem stranke (da izdelek ni zdravilo), kar pomeni '''neugodno rešitev postopka za stranko''' in posledično breme plačila stroškov (pristojbine). Namreč, postopek, začet po uradni dolžnosti, se vodi z namenom, da se ugotovi, ali so dejanja stranke '''v skladu s pravno pričakovanim''' (''glej v Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, str.696''). Pričakovanja pri ravnanju poslovnih subjektov pa morajo bili skladna s standardom dobrega gospodarstvenika (ali celo dobrega strokovnjaka), kar pomeni, da so dolžni pri prodaji izdelkov, ki bi lahko hkrati sodili v opredelitev zdravila in v opredelitev izdelka, ki je predmet drugih predpisov, sami vzpostaviti dovoljšen dvom o značilnostih izdelka, na podlagi katerega bi bili sami dolžni predlagati ocenitev izdelka. Če tega niso storili in je v postopku po uradni dolžnosti bilo ugotovljeno, da izdelek je zdravilo, je bilo ravnanje stranke nasprotno od pričakovanega, s tem pa je bila stranka v upravnem postopku neuspešna.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V '''inšpekcijskem postopku''', ki je ravno tako uveden po uradni dolžnosti, je presoja uspeha stranke nekoliko enostavnejša. Če je inšpektor zaradi suma kršitve predpisa predlagal izvedbo postopka ocenitve izdelka (kot zdravilo) in je regulatorni organ ugotovil, da izdelek ni zdravilo, bo moral inšpektor zaključiti, da '''do kršitve predpisa ni prišlo''' (saj izdelek za dajanje v promet ni potreboval dovoljenja po 20. členu ZZdr-2). Posledično bo moral inšpektor '''inšpekcijski postopek''' '''ustaviti '''skladno z določbo''' '''28. člena ZIN. V tem primeru bo o stroških postopka odločeno skladno z drugim odstavkom 31. člena ZIN, ki določa, da če se inšpekcijski postopek ustavi v skladu s prvim odstavkom 28. člena tega zakona, '''trpi stroške inšpekcijskega postopka organ'''. Stranka bi bila v takem primeru upravičena do povrnitve stroškov''' inšpekcijskega postopka''' (na primer stroškov za pravno zastopanje ipd.), pri čemer pa '''pristojbina (strošek ocenitve zdravila) ni strošek inšpekcijskega postopka''' temveč strošek upravnega (ne-inšpekcijskega) postopka regulatornega organa, kot je opisano zgoraj. Če pa bi se v postopku izkazalo, da je stranka prodajala izdelek, za katerega je bilo v upravnem postopku regulatornega organa ugotovljeno, da je zdravilo (in za dajanje na trg le-tega nima ustreznih dovoljenj), potem bi '''inšpektor ukrepal''' v skladu s svojimi pooblastili (po ZZdr-2 bi prepovedal promet zdravila). V tem primeru ni dvoma, da bi stroški inšpekcijskega postopka skladno z 31. členom ZIN '''bremenili stranko''', pri čemer je potrebno posebej ugotoviti, kateri so ti stroški bili (saj pristojbina, kot že pojasnjeno, ne sodi med stroške inšpekcijskega postopka temveč upravnega postopka regulatornega organa).&lt;/p&gt;<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;<br /> <br /> [[Catagory: Strošški postopka]]<br /> [[Catagory: Začetek postopka po uradni dolžnosti]]</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pla%C4%8Dilo_stro%C5%A1kov_v_postopku,_za%C4%8Detem_po_uradni_dol%C5%BEnosti_po_posebnem_predpisu&diff=35987 2023-05-12T15:50:45Z

<p>StraziscarKatja: /* Zadeva: Plačilo stroškov v postopku, začetega po uradni dolžnosti po posebnem predpisu - V USKLAJEVANJU */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Plačilo stroškov v postopku, začetem po uradni dolžnosti po posebnem predpisu - '''V USKLAJEVANJU ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 12. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Postopek opredelitve izdelka za zdravilo se vodi kot upravni postopek, pri čemer se lahko prične na vlogo proizvajalca oz. poslovnega subjekta ali po uradni dolžnosti (7. člen Zakona o zdravilih).&amp;nbsp; Da stroške postopka (pristojbino), pričetega na vlogo, plača poslovni subjekt, določa isti člen ZZdr-2. Ali je mogoče v primeru, ko se je postopek pričel po uradni dolžnosti (npr. na pobudo inšpektorja), šteti, da se je končal za stranko neugodno, če se je v postopku ugotovilo, da je izdelek, ki ga je poslovni subjekt tržil, zdravilo (saj v takem primeru ne bi smel biti v prometu brez ustreznega dovoljenja)? Ali je v opisanem primeru pristojbina strošek upravnega postopka opredelitve po uradni dolžnosti ali bi morala biti pristojbina šele strošek inšpekcijskega postopka, če se ukrepi (npr. prepoved trženja) izvedejo na podlagi takšne odločbe?&lt;/p&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Stroške upravnega postopka ureja &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;ZUP &lt;/span&gt;v desetem poglavju, kjer v drugem odstavku &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;113. člena&lt;/span&gt; določa, da če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno; če pa se je postopek končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka). Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da so lahko posamezna vprašanja upravnega postopka za določeno upravno področje v posebnem zakonu urejena drugače (3. člen ZUP); v zgoraj omenjenem primeru pa je to ravno ZZdr-2.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Po določbah &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;Zakona o zdravilih&lt;/span&gt; (ZZdr-2, Ur. l. RS, št. 17/14 in nasl.) mora proizvajalec oz. poslovni subjekt pred dajanjem zdravila v promet poskrbeti, da ima zdravilo dovoljenje za promet (20. in 21. členom ZZdr-2). Tako mora poslovni subjekt, ki daje določen izdelek na trg, že predhodno presoditi, ali nima izdelek morebiti lastnosti zdravila in temu ustrezno izvesti vse potrebne postopke in pridobiti vsa potrebna dovoljenja. V primeru dvoma lahko sam z vlogo na regulatornem upravnem organu prične postopek, v katerem se ugotovi, ali je potrebno izdelek opredeliti kot zdravilo, za kar se seveda plača s predpisom določena pristojbina.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V primeru, ko inšpektor pri izvajanju nadzora nad izdelki na trgu posumi, da je posamezen izdelek, ki je v prometu, pravzaprav zdravilo, čeprav se trži kot drug izdelek, lahko poda pobudo regulatornemu upravnemu organu, ki sicer na pobudo ni vezan (''glej v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 225''), da ta po uradni dolžnosti uvede postopek ocenitve zdravila, kot to omogoča 7. člen ZZdr-2.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Če regulatorji organ oceni, da je v konkretnem primeru ogrožena javna korist (ki se kaže v zaščiti potrošnikov pred tem, da bi se na tržišču v prosti prodaji pojavila nepreizkušena zdravila, saj morajo le-ta za dajanje na trg izpolnjevati posebne pogoje; po drugi strani pa je v našem in evropskem pravnem redu zaščitena tudi pravica potrošnika biti seznanjen tudi s tem, kakšen izdelek kupuje), bo uvedel postopek po uradni dolžnosti. S tem pa bosta v teku pravzaprav '''dva različna postopka. '''Regulatorni organ bo vodil '''upravni (ne-inšpekcijski) postopek''', pristojni inšpektor pa '''inšpekcijski (upravni) postopek'''. Slednji glede stroškov postopka poleg materialnega predpisa prvenstveno uporablja &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;Zakonu o inšpekcijskem postopku&lt;/span&gt; (ZIN, Ur l. RS, št. 43/07 in nasl.); regulatorni pa ZUP.&amp;nbsp; &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V četrtem odstavku 7. člena ZZdr-2 je izrecno določeno, da '''stroške postopka na podlagi vloge plača proizvajalec ali poslovni subjekt''', ki opravlja oziroma namerava opravljati promet z izdelkom. Stroškov postopka za ocenitev zdravila, uvedenega po uradni dolžnosti, pa ZZdr-2 ne ureja. Posledično je potrebno v tako uvedenem postopku upoštevati drugi odstavek 113. člena ZUP, pri čemer pa naletimo na izpostavljeno vprašanje, kako v takšnem postopku '''»oceniti« uspeh stranke'''; torej ali se je postopek končal za stranka ugodno ali ne.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Stranka, ki ni sama vložila vloge za opredelitev zdravila, trdi (vsaj konkludentno), da izdelek ni zdravilo, saj ga tudi prodaja kot drug izdelek in ne kot zdravilo. Če se torej v '''upravnem postopku''' regulatornega organa ugotovi, da izdelek ni zdravilo, potem je stranka upravičeno prodajala izdelek kot drug izdelek (ne-zdravilo). Upravni postopek po uradni dolžnosti se bo torej za stranko končal ugodno (regulatorni organ ni bila uspešen pri dokazovanju, da gre za zdravilo) in posledično mora v skladu z drugim odstavkom &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;113. člena ZUP&lt;/span&gt; '''stroške nositi organ'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V kolikor pa se bo v postopku ugotovilo, da izdelek je zdravilo, bo šteti, da se je postopek končal v nasprotju s trditvijo in ravnanjem stranke (da izdelek ni zdravilo), kar pomeni '''neugodno rešitev postopka za stranko''' in posledično breme plačila stroškov (pristojbine). Namreč, postopek, začet po uradni dolžnosti, se vodi z namenom, da se ugotovi, ali so dejanja stranke '''v skladu s pravno pričakovanim''' (''glej v Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, str.696''). Pričakovanja pri ravnanju poslovnih subjektov pa morajo bili skladna s standardom dobrega gospodarstvenika (ali celo dobrega strokovnjaka), kar pomeni, da so dolžni pri prodaji izdelkov, ki bi lahko hkrati sodili v opredelitev zdravila in v opredelitev izdelka, ki je predmet drugih predpisov, sami vzpostaviti dovoljšen dvom o značilnostih izdelka, na podlagi katerega bi bili sami dolžni predlagati ocenitev izdelka. Če tega niso storili in je v postopku po uradni dolžnosti bilo ugotovljeno, da izdelek je zdravilo, je bilo ravnanje stranke nasprotno od pričakovanega, s tem pa je bila stranka v upravnem postopku neuspešna.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V '''inšpekcijskem postopku''', ki je ravno tako uveden po uradni dolžnosti, je presoja uspeha stranke nekoliko enostavnejša. Če je inšpektor zaradi suma kršitve predpisa predlagal izvedbo postopka ocenitve izdelka (kot zdravilo) in je regulatorni organ ugotovil, da izdelek ni zdravilo, bo moral inšpektor zaključiti, da '''do kršitve predpisa ni prišlo''' (saj izdelek za dajanje v promet ni potreboval dovoljenja po 20. členu ZZdr-2). Posledično bo moral inšpektor '''inšpekcijski postopek''' '''ustaviti '''skladno z določbo''' '''28. člena ZIN. V tem primeru bo o stroških postopka odločeno skladno z drugim odstavkom 31. člena ZIN, ki določa, da če se inšpekcijski postopek ustavi v skladu s prvim odstavkom 28. člena tega zakona, '''trpi stroške inšpekcijskega postopka organ'''. Stranka bi bila v takem primeru upravičena do povrnitve stroškov''' inšpekcijskega postopka''' (na primer stroškov za pravno zastopanje ipd.), pri čemer pa '''pristojbina (strošek ocenitve zdravila) ni strošek inšpekcijskega postopka''' temveč strošek upravnega (ne-inšpekcijskega) postopka regulatornega organa, kot je opisano zgoraj. Če pa bi se v postopku izkazalo, da je stranka prodajala izdelek, za katerega je bilo v upravnem postopku regulatornega organa ugotovljeno, da je zdravilo (in za dajanje na trg le-tega nima ustreznih dovoljenj), potem bi '''inšpektor ukrepal''' v skladu s svojimi pooblastili (po ZZdr-2 bi prepovedal promet zdravila). V tem primeru ni dvoma, da bi stroški inšpekcijskega postopka skladno z 31. členom ZIN '''bremenili stranko''', pri čemer je potrebno posebej ugotoviti, kateri so ti stroški bili (saj pristojbina, kot že pojasnjeno, ne sodi med stroške inšpekcijskega postopka temveč upravnega postopka regulatornega organa).&lt;/p&gt;<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pla%C4%8Dilo_stro%C5%A1kov_v_postopku,_za%C4%8Detem_po_uradni_dol%C5%BEnosti_po_posebnem_predpisu&diff=35986 2023-05-12T15:49:47Z

<p>StraziscarKatja: </p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Plačilo stroškov v postopku, začetega po uradni dolžnosti po posebnem predpisu - '''V USKLAJEVANJU ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 12. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Postopek opredelitve izdelka za zdravilo se vodi kot upravni postopek, pri čemer se lahko prične na vlogo proizvajalca oz. poslovnega subjekta ali po uradni dolžnosti (7. člen Zakona o zdravilih).&amp;nbsp; Da stroške postopka (pristojbino), pričetega na vlogo, plača poslovni subjekt, določa isti člen ZZdr-2. Ali je mogoče v primeru, ko se je postopek pričel po uradni dolžnosti (npr. na pobudo inšpektorja), šteti, da se je končal za stranko neugodno, če se je v postopku ugotovilo, da je izdelek, ki ga je poslovni subjekt tržil, zdravilo (saj v takem primeru ne bi smel biti v prometu brez ustreznega dovoljenja)? Ali je v opisanem primeru pristojbina strošek upravnega postopka opredelitve po uradni dolžnosti ali bi morala biti pristojbina šele strošek inšpekcijskega postopka, če se ukrepi (npr. prepoved trženja) izvedejo na podlagi takšne odločbe?&lt;/p&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Stroške upravnega postopka ureja &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;ZUP &lt;/span&gt;v desetem poglavju, kjer v drugem odstavku &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;113. člena&lt;/span&gt; določa, da če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno; če pa se je postopek končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka). Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da so lahko posamezna vprašanja upravnega postopka za določeno upravno področje v posebnem zakonu urejena drugače (3. člen ZUP); v zgoraj omenjenem primeru pa je to ravno ZZdr-2.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Po določbah &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;Zakona o zdravilih&lt;/span&gt; (ZZdr-2, Ur. l. RS, št. 17/14 in nasl.) mora proizvajalec oz. poslovni subjekt pred dajanjem zdravila v promet poskrbeti, da ima zdravilo dovoljenje za promet (20. in 21. členom ZZdr-2). Tako mora poslovni subjekt, ki daje določen izdelek na trg, že predhodno presoditi, ali nima izdelek morebiti lastnosti zdravila in temu ustrezno izvesti vse potrebne postopke in pridobiti vsa potrebna dovoljenja. V primeru dvoma lahko sam z vlogo na regulatornem upravnem organu prične postopek, v katerem se ugotovi, ali je potrebno izdelek opredeliti kot zdravilo, za kar se seveda plača s predpisom določena pristojbina.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V primeru, ko inšpektor pri izvajanju nadzora nad izdelki na trgu posumi, da je posamezen izdelek, ki je v prometu, pravzaprav zdravilo, čeprav se trži kot drug izdelek, lahko poda pobudo regulatornemu upravnemu organu, ki sicer na pobudo ni vezan (''glej v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 225''), da ta po uradni dolžnosti uvede postopek ocenitve zdravila, kot to omogoča 7. člen ZZdr-2.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Če regulatorji organ oceni, da je v konkretnem primeru ogrožena javna korist (ki se kaže v zaščiti potrošnikov pred tem, da bi se na tržišču v prosti prodaji pojavila nepreizkušena zdravila, saj morajo le-ta za dajanje na trg izpolnjevati posebne pogoje; po drugi strani pa je v našem in evropskem pravnem redu zaščitena tudi pravica potrošnika biti seznanjen tudi s tem, kakšen izdelek kupuje), bo uvedel postopek po uradni dolžnosti. S tem pa bosta v teku pravzaprav '''dva različna postopka. '''Regulatorni organ bo vodil '''upravni (ne-inšpekcijski) postopek''', pristojni inšpektor pa '''inšpekcijski (upravni) postopek'''. Slednji glede stroškov postopka poleg materialnega predpisa prvenstveno uporablja &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;Zakonu o inšpekcijskem postopku&lt;/span&gt; (ZIN, Ur l. RS, št. 43/07 in nasl.); regulatorni pa ZUP.&amp;nbsp; &amp;nbsp;&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V četrtem odstavku 7. člena ZZdr-2 je izrecno določeno, da '''stroške postopka na podlagi vloge plača proizvajalec ali poslovni subjekt''', ki opravlja oziroma namerava opravljati promet z izdelkom. Stroškov postopka za ocenitev zdravila, uvedenega po uradni dolžnosti, pa ZZdr-2 ne ureja. Posledično je potrebno v tako uvedenem postopku upoštevati drugi odstavek 113. člena ZUP, pri čemer pa naletimo na izpostavljeno vprašanje, kako v takšnem postopku '''»oceniti« uspeh stranke'''; torej ali se je postopek končal za stranka ugodno ali ne.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;Stranka, ki ni sama vložila vloge za opredelitev zdravila, trdi (vsaj konkludentno), da izdelek ni zdravilo, saj ga tudi prodaja kot drug izdelek in ne kot zdravilo. Če se torej v '''upravnem postopku''' regulatornega organa ugotovi, da izdelek ni zdravilo, potem je stranka upravičeno prodajala izdelek kot drug izdelek (ne-zdravilo). Upravni postopek po uradni dolžnosti se bo torej za stranko končal ugodno (regulatorni organ ni bila uspešen pri dokazovanju, da gre za zdravilo) in posledično mora v skladu z drugim odstavkom &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;113. člena ZUP&lt;/span&gt; '''stroške nositi organ'''.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V kolikor pa se bo v postopku ugotovilo, da izdelek je zdravilo, bo šteti, da se je postopek končal v nasprotju s trditvijo in ravnanjem stranke (da izdelek ni zdravilo), kar pomeni '''neugodno rešitev postopka za stranko''' in posledično breme plačila stroškov (pristojbine). Namreč, postopek, začet po uradni dolžnosti, se vodi z namenom, da se ugotovi, ali so dejanja stranke '''v skladu s pravno pričakovanim''' (''glej v Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, str.696''). Pričakovanja pri ravnanju poslovnih subjektov pa morajo bili skladna s standardom dobrega gospodarstvenika (ali celo dobrega strokovnjaka), kar pomeni, da so dolžni pri prodaji izdelkov, ki bi lahko hkrati sodili v opredelitev zdravila in v opredelitev izdelka, ki je predmet drugih predpisov, sami vzpostaviti dovoljšen dvom o značilnostih izdelka, na podlagi katerega bi bili sami dolžni predlagati ocenitev izdelka. Če tega niso storili in je v postopku po uradni dolžnosti bilo ugotovljeno, da izdelek je zdravilo, je bilo ravnanje stranke nasprotno od pričakovanega, s tem pa je bila stranka v upravnem postopku neuspešna.&lt;/p&gt;<br /> &lt;p&gt;V '''inšpekcijskem postopku''', ki je ravno tako uveden po uradni dolžnosti, je presoja uspeha stranke nekoliko enostavnejša. Če je inšpektor zaradi suma kršitve predpisa predlagal izvedbo postopka ocenitve izdelka (kot zdravilo) in je regulatorni organ ugotovil, da izdelek ni zdravilo, bo moral inšpektor zaključiti, da '''do kršitve predpisa ni prišlo''' (saj izdelek za dajanje v promet ni potreboval dovoljenja po 20. členu ZZdr-2). Posledično bo moral inšpektor '''inšpekcijski postopek''' '''ustaviti '''skladno z določbo''' '''28. člena ZIN. V tem primeru bo o stroških postopka odločeno skladno z drugim odstavkom 31. člena ZIN, ki določa, da če se inšpekcijski postopek ustavi v skladu s prvim odstavkom 28. člena tega zakona, '''trpi stroške inšpekcijskega postopka organ'''. Stranka bi bila v takem primeru upravičena do povrnitve stroškov''' inšpekcijskega postopka''' (na primer stroškov za pravno zastopanje ipd.), pri čemer pa '''pristojbina (strošek ocenitve zdravila) ni strošek inšpekcijskega postopka''' temveč strošek upravnega (ne-inšpekcijskega) postopka regulatornega organa, kot je opisano zgoraj. Če pa bi se v postopku izkazalo, da je stranka prodajala izdelek, za katerega je bilo v upravnem postopku regulatornega organa ugotovljeno, da je zdravilo (in za dajanje na trg le-tega nima ustreznih dovoljenj), potem bi '''inšpektor ukrepal''' v skladu s svojimi pooblastili (po ZZdr-2 bi prepovedal promet zdravila). V tem primeru ni dvoma, da bi stroški inšpekcijskega postopka skladno z 31. členom ZIN '''bremenili stranko''', pri čemer je potrebno posebej ugotoviti, kateri so ti stroški bili (saj pristojbina, kot že pojasnjeno, ne sodi med stroške inšpekcijskega postopka temveč upravnega postopka regulatornega organa).&lt;/p&gt;<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pla%C4%8Dilo_stro%C5%A1kov_v_postopku,_za%C4%8Detem_po_uradni_dol%C5%BEnosti_po_posebnem_predpisu&diff=35985 2023-05-12T15:47:02Z

<p>StraziscarKatja: /* Vprašanje: */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Plačilo stroškov v postopku, začetega po uradni dolžnosti po posebnem predpisu - V USKLAJEVANJU''' ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 12. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Postopek opredelitve izdelka za zdravilo se vodi kot upravni postopek, pri čemer se lahko prične na vlogo proizvajalca oz. poslovnega subjekta ali po uradni dolžnosti (7. člen Zakona o zdravilih).&amp;nbsp; Da stroške postopka (pristojbino), pričetega na vlogo, plača poslovni subjekt, določa isti člen ZZdr-2. Ali je mogoče v primeru, ko se je postopek pričel po uradni dolžnosti (npr. na pobudo inšpektorja), šteti, da se je končal za stranko neugodno, če se je v postopku ugotovilo, da je izdelek, ki ga je poslovni subjekt tržil, zdravilo (saj v takem primeru ne bi smel biti v prometu brez ustreznega dovoljenja)? Ali je v opisanem primeru pristojbina strošek upravnega postopka opredelitve po uradni dolžnosti ali bi morala biti pristojbina šele strošek inšpekcijskega postopka, če se ukrepi (npr. prepoved trženja) izvedejo na podlagi takšne odločbe?&lt;/p&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Stroške upravnega postopka ureja &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot; &gt;ZUP &lt;/span&gt;v desetem poglavju, kjer v drugem odstavku &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot; &gt;113. člena&lt;/span&gt; določa, da če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno; če pa se je postopek končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka). Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da so lahko posamezna vprašanja upravnega postopka za določeno upravno področje v posebnem zakonu urejena drugače (3. člen ZUP); v zgoraj omenjenem primeru pa je to ravno ZZdr-2.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po določbah &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot; &gt;Zakona o zdravilih&lt;/span&gt; (ZZdr-2, Ur. l. RS, št. 17/14 in nasl.) mora proizvajalec oz. poslovni subjekt pred dajanjem zdravila v promet poskrbeti, da ima zdravilo dovoljenje za promet (20. in 21. členom ZZdr-2). Tako mora poslovni subjekt, ki daje določen izdelek na trg, že predhodno presoditi, ali nima izdelek morebiti lastnosti zdravila in temu ustrezno izvesti vse potrebne postopke in pridobiti vsa potrebna dovoljenja. V primeru dvoma lahko sam z vlogo na regulatornem upravnem organu prične postopek, v katerem se ugotovi, ali je potrebno izdelek opredeliti kot zdravilo, za kar se seveda plača s predpisom določena pristojbina.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V primeru, ko inšpektor pri izvajanju nadzora nad izdelki na trgu posumi, da je posamezen izdelek, ki je v prometu, pravzaprav zdravilo, čeprav se trži kot drug izdelek, lahko poda pobudo regulatornemu upravnemu organu, ki sicer na pobudo ni vezan (''glej v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 225''), da ta po uradni dolžnosti uvede postopek ocenitve zdravila, kot to omogoča 7. člen ZZdr-2.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Če regulatorji organ oceni, da je v konkretnem primeru ogrožena javna korist (ki se kaže v zaščiti potrošnikov pred tem, da bi se na tržišču v prosti prodaji pojavila nepreizkušena zdravila, saj morajo le-ta za dajanje na trg izpolnjevati posebne pogoje; po drugi strani pa je v našem in evropskem pravnem redu zaščitena tudi pravica potrošnika biti seznanjen tudi s tem, kakšen izdelek kupuje), bo uvedel postopek po uradni dolžnosti. S tem pa bosta v teku pravzaprav '''dva različna postopka. '''Regulatorni organ bo vodil '''upravni (ne-inšpekcijski) postopek''', pristojni inšpektor pa '''inšpekcijski (upravni) postopek'''. Slednji glede stroškov postopka poleg materialnega predpisa prvenstveno uporablja &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot; &gt;Zakonu o inšpekcijskem postopku&lt;/span&gt; (ZIN, Ur l. RS, št. 43/07 in nasl.); regulatorni pa ZUP.&amp;nbsp; &amp;nbsp;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V četrtem odstavku 7. člena ZZdr-2 je izrecno določeno, da '''stroške postopka na podlagi vloge plača proizvajalec ali poslovni subjekt''', ki opravlja oziroma namerava opravljati promet z izdelkom. Stroškov postopka za ocenitev zdravila, uvedenega po uradni dolžnosti, pa ZZdr-2 ne ureja. Posledično je potrebno v tako uvedenem postopku upoštevati drugi odstavek 113. člena ZUP, pri čemer pa naletimo na izpostavljeno vprašanje, kako v takšnem postopku '''»oceniti« uspeh stranke'''; torej ali se je postopek končal za stranka ugodno ali ne.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Stranka, ki ni sama vložila vloge za opredelitev zdravila, trdi (vsaj konkludentno), da izdelek ni zdravilo, saj ga tudi prodaja kot drug izdelek in ne kot zdravilo. Če se torej v '''upravnem postopku''' regulatornega organa ugotovi, da izdelek ni zdravilo, potem je stranka upravičeno prodajala izdelek kot drug izdelek (ne-zdravilo). Upravni postopek po uradni dolžnosti se bo torej za stranko končal ugodno (regulatorni organ ni bila uspešen pri dokazovanju, da gre za zdravilo) in posledično mora v skladu z drugim odstavkom &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot; &gt;113. člena ZUP&lt;/span&gt; '''stroške nositi organ'''.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V kolikor pa se bo v postopku ugotovilo, da izdelek je zdravilo, bo šteti, da se je postopek končal v nasprotju s trditvijo in ravnanjem stranke (da izdelek ni zdravilo), kar pomeni '''neugodno rešitev postopka za stranko''' in posledično breme plačila stroškov (pristojbine). Namreč, postopek, začet po uradni dolžnosti, se vodi z namenom, da se ugotovi, ali so dejanja stranke '''v skladu s pravno pričakovanim''' (''glej v Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, str.696''). Pričakovanja pri ravnanju poslovnih subjektov pa morajo bili skladna s standardom dobrega gospodarstvenika (ali celo dobrega strokovnjaka), kar pomeni, da so dolžni pri prodaji izdelkov, ki bi lahko hkrati sodili v opredelitev zdravila in v opredelitev izdelka, ki je predmet drugih predpisov, sami vzpostaviti dovoljšen dvom o značilnostih izdelka, na podlagi katerega bi bili sami dolžni predlagati ocenitev izdelka. Če tega niso storili in je v postopku po uradni dolžnosti bilo ugotovljeno, da izdelek je zdravilo, je bilo ravnanje stranke nasprotno od pričakovanega, s tem pa je bila stranka v upravnem postopku neuspešna.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V '''inšpekcijskem postopku''', ki je ravno tako uveden po uradni dolžnosti, je presoja uspeha stranke nekoliko enostavnejša. Če je inšpektor zaradi suma kršitve predpisa predlagal izvedbo postopka ocenitve izdelka (kot zdravilo) in je regulatorni organ ugotovil, da izdelek ni zdravilo, bo moral inšpektor zaključiti, da '''do kršitve predpisa ni prišlo''' (saj izdelek za dajanje v promet ni potreboval dovoljenja po 20. členu ZZdr-2). Posledično bo moral inšpektor '''inšpekcijski postopek''' '''ustaviti '''skladno z določbo''' '''28. člena ZIN. V tem primeru bo o stroških postopka odločeno skladno z drugim odstavkom 31. člena ZIN, ki določa, da če se inšpekcijski postopek ustavi v skladu s prvim odstavkom 28. člena tega zakona, '''trpi stroške inšpekcijskega postopka organ'''. Stranka bi bila v takem primeru upravičena do povrnitve stroškov''' inšpekcijskega postopka''' (na primer stroškov za pravno zastopanje ipd.), pri čemer pa '''pristojbina (strošek ocenitve zdravila) ni strošek inšpekcijskega postopka''' temveč strošek upravnega (ne-inšpekcijskega) postopka regulatornega organa, kot je opisano zgoraj. Če pa bi se v postopku izkazalo, da je stranka prodajala izdelek, za katerega je bilo v upravnem postopku regulatornega organa ugotovljeno, da je zdravilo (in za dajanje na trg le-tega nima ustreznih dovoljenj), potem bi '''inšpektor ukrepal''' v skladu s svojimi pooblastili (po ZZdr-2 bi prepovedal promet zdravila). V tem primeru ni dvoma, da bi stroški inšpekcijskega postopka skladno z 31. členom ZIN '''bremenili stranko''', pri čemer je potrebno posebej ugotoviti, kateri so ti stroški bili (saj pristojbina, kot že pojasnjeno, ne sodi med stroške inšpekcijskega postopka temveč upravnega postopka regulatornega organa).&lt;/p&gt;<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pla%C4%8Dilo_stro%C5%A1kov_v_postopku,_za%C4%8Detem_po_uradni_dol%C5%BEnosti_po_posebnem_predpisu&diff=35984 2023-05-12T15:45:13Z

<p>StraziscarKatja: </p> <hr /> <div>== '''Zadeva: Plačilo stroškov v postopku, začetega po uradni dolžnosti po posebnem predpisu - V USKLAJEVANJU''' ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 12. 5. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Postopek opredelitve izdelka za zdravilo se vodi kot upravni postopek, pri čemer se lahko prične na vlogo proizvajalca oz. poslovnega subjekta ali po uradni dolžnosti (7. člen Zakona o zdravilih).&amp;nbsp; Da stroške postopka (pristojbino), pričetega na vlogo, plača poslovni subjekt, določa isti člen ZZdr-2. Ali je mogoče v primeru, ko se je postopek pričel po uradni dolžnosti (npr. na pobudo inšpektorja), šteti, da se je končal za stranko neugodno, če se je v postopku ugotovilo, da je izdelek, ki ga je poslovni subjekt tržil, zdravilo (saj v takem primeru ne bi smel biti v prometu brez ustreznega dovoljenja)? Ali je v opisanem primeru pristojbina strošek upravnega postopka opredelitve po uradni dolžnosti ali bi morala biti pristojbina šele strošek inšpekcijskega postopka, če se ukrepi (npr. prepoved trženja) izvedejo na podlagi takšne odločbe?&lt;/p&gt;<br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> &lt;p&gt;Stroške upravnega postopka ureja &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot; &gt;ZUP &lt;/span&gt;v desetem poglavju, kjer v drugem odstavku &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot; &gt;113. člena&lt;/span&gt; določa, da če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno; če pa se je postopek končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka). Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da so lahko posamezna vprašanja upravnega postopka za določeno upravno področje v posebnem zakonu urejena drugače (3. člen ZUP); v zgoraj omenjenem primeru pa je to ravno ZZdr-2.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po določbah &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot; &gt;Zakona o zdravilih&lt;/span&gt; (ZZdr-2, Ur. l. RS, št. 17/14 in nasl.) mora proizvajalec oz. poslovni subjekt pred dajanjem zdravila v promet poskrbeti, da ima zdravilo dovoljenje za promet (20. in 21. členom ZZdr-2). Tako mora poslovni subjekt, ki daje določen izdelek na trg, že predhodno presoditi, ali nima izdelek morebiti lastnosti zdravila in temu ustrezno izvesti vse potrebne postopke in pridobiti vsa potrebna dovoljenja. V primeru dvoma lahko sam z vlogo na regulatornem upravnem organu prične postopek, v katerem se ugotovi, ali je potrebno izdelek opredeliti kot zdravilo, za kar se seveda plača s predpisom določena pristojbina.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V primeru, ko inšpektor pri izvajanju nadzora nad izdelki na trgu posumi, da je posamezen izdelek, ki je v prometu, pravzaprav zdravilo, čeprav se trži kot drug izdelek, lahko poda pobudo regulatornemu upravnemu organu, ki sicer na pobudo ni vezan (''glej v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 225''), da ta po uradni dolžnosti uvede postopek ocenitve zdravila, kot to omogoča 7. člen ZZdr-2.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Če regulatorji organ oceni, da je v konkretnem primeru ogrožena javna korist (ki se kaže v zaščiti potrošnikov pred tem, da bi se na tržišču v prosti prodaji pojavila nepreizkušena zdravila, saj morajo le-ta za dajanje na trg izpolnjevati posebne pogoje; po drugi strani pa je v našem in evropskem pravnem redu zaščitena tudi pravica potrošnika biti seznanjen tudi s tem, kakšen izdelek kupuje), bo uvedel postopek po uradni dolžnosti. S tem pa bosta v teku pravzaprav '''dva različna postopka. '''Regulatorni organ bo vodil '''upravni (ne-inšpekcijski) postopek''', pristojni inšpektor pa '''inšpekcijski (upravni) postopek'''. Slednji glede stroškov postopka poleg materialnega predpisa prvenstveno uporablja &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot; &gt;Zakonu o inšpekcijskem postopku&lt;/span&gt; (ZIN, Ur l. RS, št. 43/07 in nasl.); regulatorni pa ZUP.&amp;nbsp; &amp;nbsp;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V četrtem odstavku 7. člena ZZdr-2 je izrecno določeno, da '''stroške postopka na podlagi vloge plača proizvajalec ali poslovni subjekt''', ki opravlja oziroma namerava opravljati promet z izdelkom. Stroškov postopka za ocenitev zdravila, uvedenega po uradni dolžnosti, pa ZZdr-2 ne ureja. Posledično je potrebno v tako uvedenem postopku upoštevati drugi odstavek 113. člena ZUP, pri čemer pa naletimo na izpostavljeno vprašanje, kako v takšnem postopku '''»oceniti« uspeh stranke'''; torej ali se je postopek končal za stranka ugodno ali ne.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Stranka, ki ni sama vložila vloge za opredelitev zdravila, trdi (vsaj konkludentno), da izdelek ni zdravilo, saj ga tudi prodaja kot drug izdelek in ne kot zdravilo. Če se torej v '''upravnem postopku''' regulatornega organa ugotovi, da izdelek ni zdravilo, potem je stranka upravičeno prodajala izdelek kot drug izdelek (ne-zdravilo). Upravni postopek po uradni dolžnosti se bo torej za stranko končal ugodno (regulatorni organ ni bila uspešen pri dokazovanju, da gre za zdravilo) in posledično mora v skladu z drugim odstavkom &lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot; &gt;113. člena ZUP&lt;/span&gt; '''stroške nositi organ'''.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V kolikor pa se bo v postopku ugotovilo, da izdelek je zdravilo, bo šteti, da se je postopek končal v nasprotju s trditvijo in ravnanjem stranke (da izdelek ni zdravilo), kar pomeni '''neugodno rešitev postopka za stranko''' in posledično breme plačila stroškov (pristojbine). Namreč, postopek, začet po uradni dolžnosti, se vodi z namenom, da se ugotovi, ali so dejanja stranke '''v skladu s pravno pričakovanim''' (''glej v Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, str.696''). Pričakovanja pri ravnanju poslovnih subjektov pa morajo bili skladna s standardom dobrega gospodarstvenika (ali celo dobrega strokovnjaka), kar pomeni, da so dolžni pri prodaji izdelkov, ki bi lahko hkrati sodili v opredelitev zdravila in v opredelitev izdelka, ki je predmet drugih predpisov, sami vzpostaviti dovoljšen dvom o značilnostih izdelka, na podlagi katerega bi bili sami dolžni predlagati ocenitev izdelka. Če tega niso storili in je v postopku po uradni dolžnosti bilo ugotovljeno, da izdelek je zdravilo, je bilo ravnanje stranke nasprotno od pričakovanega, s tem pa je bila stranka v upravnem postopku neuspešna.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V '''inšpekcijskem postopku''', ki je ravno tako uveden po uradni dolžnosti, je presoja uspeha stranke nekoliko enostavnejša. Če je inšpektor zaradi suma kršitve predpisa predlagal izvedbo postopka ocenitve izdelka (kot zdravilo) in je regulatorni organ ugotovil, da izdelek ni zdravilo, bo moral inšpektor zaključiti, da '''do kršitve predpisa ni prišlo''' (saj izdelek za dajanje v promet ni potreboval dovoljenja po 20. členu ZZdr-2). Posledično bo moral inšpektor '''inšpekcijski postopek''' '''ustaviti '''skladno z določbo''' '''28. člena ZIN. V tem primeru bo o stroških postopka odločeno skladno z drugim odstavkom 31. člena ZIN, ki določa, da če se inšpekcijski postopek ustavi v skladu s prvim odstavkom 28. člena tega zakona, '''trpi stroške inšpekcijskega postopka organ'''. Stranka bi bila v takem primeru upravičena do povrnitve stroškov''' inšpekcijskega postopka''' (na primer stroškov za pravno zastopanje ipd.), pri čemer pa '''pristojbina (strošek ocenitve zdravila) ni strošek inšpekcijskega postopka''' temveč strošek upravnega (ne-inšpekcijskega) postopka regulatornega organa, kot je opisano zgoraj. Če pa bi se v postopku izkazalo, da je stranka prodajala izdelek, za katerega je bilo v upravnem postopku regulatornega organa ugotovljeno, da je zdravilo (in za dajanje na trg le-tega nima ustreznih dovoljenj), potem bi '''inšpektor ukrepal''' v skladu s svojimi pooblastili (po ZZdr-2 bi prepovedal promet zdravila). V tem primeru ni dvoma, da bi stroški inšpekcijskega postopka skladno z 31. členom ZIN '''bremenili stranko''', pri čemer je potrebno posebej ugotoviti, kateri so ti stroški bili (saj pristojbina, kot že pojasnjeno, ne sodi med stroške inšpekcijskega postopka temveč upravnega postopka regulatornega organa).&lt;/p&gt;<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pla%C4%8Dilo_stro%C5%A1kov_v_postopku,_za%C4%8Detem_po_uradni_dol%C5%BEnosti_po_posebnem_predpisu&diff=35983 2023-05-12T15:32:24Z

<p>StraziscarKatja: </p> <hr /> <div>== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' x. x. 2023&lt;br&gt;'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> vneseš besedilo vprašanja&lt;br&gt;<br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> vneseš besedilo odgovora &lt;br&gt;<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt;</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pla%C4%8Dilo_stro%C5%A1kov_v_postopku,_za%C4%8Detem_po_uradni_dol%C5%BEnosti_po_posebnem_predpisu&diff=35982 2023-05-12T15:29:48Z

<p>StraziscarKatja: Nova stran z vsebino: subst:case</p> <hr /> <div>subst:case</div>

StraziscarKatja https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pravna_podlaga_za_odlo%C4%8Ditev_o_stro%C5%A1kih_postopka&diff=35830 2023-04-29T09:33:33Z

<p>StraziscarKatja: /* Zadeva: Pravna podlaga za odločitev o stropških postopka */</p> <hr /> <div>== '''Zadeva: '''Pravna podlaga za odločitev o stroških postopka ==<br /> <br /> '''Datum odgovora:''' 7. 3. 2012, pregled 21. 11. 2022<br /> <br /> == '''Vprašanje:''' ==<br /> <br /> Organ ob izdaji odločbe ali sklepa (s katerim se postopek zaključi) odloči o stroških postopka. Ali mora odločitev o stroških v takem aktu utemeljiti na podlagi 118.&amp;nbsp;ali na podlagi 213. člena ZUP? <br /> <br /> == '''Odgovor:''' ==<br /> <br /> ZUP v [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen|213. členu ZUP]] določa obvezne sestavne dele '''izreka.''' V izreku se najprej odloči o predmetu postopka (pravicah, pravnih koristih in obveznostih) in o ostalih nerešenih (procesnih) zahtevkih strank. Ne glede na to, ali je govora o materialnem (z odločbo) ali formalnem (s sklepom) zaključku postopka, mora biti takrat odločeno tudi o morebitnih procesnih zahtevkih, o katerih še ni bilo odločeno med postopkom. Poleg najpomembnejše odločitve o predmetu postopka, mora izrek imeti navedbo o morebitnih rokih, nalogih in pogojih glede odločitve o predmetu postopka, roku za izpolnitev morebitnih obveznosti, klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe in odločitev o stroških postopka. <br /> <br /> Odločitev o stroških postopka kot obvezni sestavni del izreka je del obveznosti iz [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen|213. člena ZUP]], ki so delno ponovljene še v [[Zak:ZUP#118._.C4.8Dlen|118. členu ZUP.]] Dejstvo, da so enake obveznosti predpisane v dveh pravnih normah, je sicer nomotehnično neustrezno, vendar nebistveno z vidika dolžnega procesnega ravnanja oziroma procesne zakonitosti, saj ne vpliva na izrek odločitve. <br /> <br /> Glede na to, da mora obrazložitev vsake odločitve iz izreka imeti ustrezno pravno in dejansko utemeljitev (gl. [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen|214. člen ZUP]]), mora '''organ tudi odločitev o stroških ustrezno pojasniti v obrazložitvi'''. Menimo, da tudi v tem delu ni bistveno, da obveznost odločitve o stroških predpisujeta [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen|213.]] in [[Zak:ZUP#118._.C4.8Dlen|118. člen ZUP]]. V obrazložitvi se navede dejansko stanje in pravna norma (npr. [[Zak:ZUP#113._.C4.8Dlen|113.]] ali [[Zak:ZUP#114._.C4.8Dlen|114. člen ZUP]]), ki je neposredna pravna podlaga, da se odloči o utemeljenosti zahtevka za povračilo stroškov oziroma obveznosti njihovega plačila, višini, kdo nosi stroške, komu in v katerem roku jih mora plačati. '''Zato ni potrebno navajanje [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen|213.]] in '''[[Zak:ZUP#118._.C4.8Dlen|118. člena ZUP]], ampak se navede le tista določba, ki je neposredna podlaga za odločitev iz izreka'''.<br /> <br /> Če stroški v postopku niso nastali, mora organ kljub temu o tem sprejeti ugotovitveno odločitev, s čimer se postopek zaključi tudi v tem delu (kolikor tega ne bi storil, bi odločitev o stroških ostala nerešena in bi o njem moral odločati naknadno). Tudi ob takšni odločitvi ne vidimo potrebe, da bi se organ moral neposredno sklicevati na [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen|213.]] ali [[Zak:ZUP#118._.C4.8Dlen|118. člen ZUP]]. Zadostuje, da organ pojasni, da pri odločanju o konkretni upravni zadevi posebni stroški niso nastali oziroma da niso bili priglašeni. Če bi se organ vendarle želel sklicevati tudi na pravno podlago za takšen izrek, menimo, da je primerneje, da se pri tem sklicuje na peti odstavek [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen|213. člena ZUP]], ki neposredno zahteva odločitev o tem, ali so stroški nastali, s čimer napotuje na nujnost obravnavanega ugotovitvenega dela izreka, ne zgolj na vsebinsko odločanje, kdo nosi stroške, kakšna je njihova višina, komu in v katerem roku jih mora plačati. <br /> <br /> Glede na prakso nekaterih organov dodajamo, da se določba ZUP&amp;nbsp;(npr. [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen|213. člen]]) ne navede niti v '''uvodu''' odločbe ali sklepa, s katerim se postopek zaključi, kjer zakon narekuje le označbo norme, ki določa pristojnost organa za izdajo konkretnega akta (gl. [[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen|212. člen ZUP]]). Drugače bi veljalo, tako da se v uvodu navede npr. [[Zak:ZUP#118._.C4.8Dlen|118. člen ZUP]] le, če se izda poseben sklep samo o obračunu stroškov postopka. <br /> <br /> &lt;br&gt; <br /> <br /> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br /> <br /> == '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br /> <br /> &lt;comments /&gt; <br /> <br /> [[Category:Strošški_postopka]]<br /> [[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]</div>

StraziscarKatja