Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Odločitev organa v primeru smrti stranke v postopku

2024-03-25T12:57:02Z

SenicRebeka: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Odločitev organa v primeru smrti stranke v postopku z enotno vlogo - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 12. 3. 2024 in 25. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako vpliva smrt vlagatelja enotne vloge z več zahtevki za več oseb na izdajo odločbe (primeroma pri odločanju o priznavanju pravice do denarne socialne pomoči)?<br>

Kako vpliva smrt vlagatelja vloge (primeroma pri pravici oprostitve do plačila socialno varstvenih storitev) na izdajo odločbe, če so v postopku udeleženi tudi drugi zavezanci (npr. vlagateljevi otroci)?

== '''Odgovor:''' ==

ZUP v [[Zak:ZUP#42. .C4.8Dlen{{!}}42. členu]] določa, da je lahko stranka v postopku vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. '''Ves čas postopka mora stranka imeti sposobnost nastopati v pravnem prometu (pravna sposobnost) in biti nosilec pravic oziroma obveznosti, o katerih se odloča v konkretni upravni zadevi (stvarna oziroma procesna legitimacija). '''Organ mora po uradni dolžnosti ves čas postopka preverjati to procesno predpostavko za uvedbo in tek postopka (gl. 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]). Navedeno velja tudi v situacijah, ko stranka v skladu s področnim predpisom vlaga enotno vlogo, ki se nanaša na pravice več oseb (npr. vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev vseh družinskih članov po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev] (ZUPJS, Uradni list RS, št. 62/10 in nasl.), kjer se na enoten način ugotavlja njihov materialni položaj in izda ena odločba), vendar je prav zaradi tega potrebno posebnosti takšne situacije. 

Zato se v primeru smrti vlagatelja, ki je vložil vlogo z več zahtevki za več oseb, '''ustavi le tisti del postopka, ki je vezan na osebo, ki je umrla pred izdajo odločbe oziroma del, ki se nanaša na vlagateljev zahtevek, saj je s smrtjo ugasnila tudi njegova pravica''' (npr. do denarne socialne pomoči) (glej sodbi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-20256 I Up 260/2004]z dne 18. 11. 2005 in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815245673 X Ips 1640/2006] z dne 21. 4. 2006) in '''nadaljuje odločanje o pravici drugega še živečega upravičenca''' (npr. družinskega člana). Namreč v primeru priznanja pravice do denarne socialne pomoči, le-ta pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge in je zato potrebno ohranjati datume dodelitve pomoči preostalim še živečim upravičencem, saj bi jim v nasprotju z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 Zakonom o socialno varstvenih prejemkih] (ZSVarPre, Uradni list RS, št. 61/10, 40/11 in nasl.) onemogočali preživetje. Pri tem je potrebno poudariti, da '''druga stranka v postopku ni pravni naslednik temveč upravičenec''', saj organ (npr. CSD) odloča na podlagi enotno vložene vloge z več zahtevki za več oseb.  Na tem mestu govorimo o več različnih upravičencih, ki samostojno nastopajo v postopku ter posledično vsaka stranka ohranja svoje postopkovne pravice, razpolaga z zahtevkom, daje izjave itd. (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 232).<br>Organ je v skladu s 139. členom ZUP dolžan med postopkom ves čas ugotavljati dejansko stanje in izvajati dokaze o vseh dejstvih, ki so poglavitna za izdajo odločbe (tudi tista, ki v samem postopku niso še navedena). '''V primeru smrti vlagatelja vloge z več zahtevki več oseb oziroma upravičencev''' (npr. odločanje o pravici do denarne socialne pomoči vlagatelja in njegovih družinskih članov) '''lahko organ že odloči, če so na vlogi navedene vse potrebne informacije za odločanje'''; sicer mora pri tem organ, ki vodi postopek drugega upravičenca (npr. družinskega člana) pozvati, da sporoči podatke oziroma druge dokaze o pravno relevantnih dejstvih. 

V tem primeru je organ dolžan na podlagi ugotovljenih sprememb (tj. smrti vlagatelja) v skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 42. členom ZUPJS] '''ponovno odločiti o številu upravičencev in višini njihovih pravic iz javnih sredstev'''. 

Kadar organ izda odločbo o pravici do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev (na podlagi 100. člena ZSV in 30. a člena ZUPJS), odloča o pravici upravičenca do oprostitve plačila in dolžnosti zavezanca/ev (upravičenčevih otrok) do doplačevanja socialnovarstvenih storitev. V primeru, da upravičenec do oprostitve plačila socialno varstvenih storitev umre, posledično ugasne njegova dolžnost plačevanja socialnovarstvenih storitev kot tudi ostalih udeležencev v postopku (npr. upravičenčevih otrok), saj posledično z njegovo smrtjo ne nastajajo več stroški teh storitev oziroma se le-te tudi ne izvajajo več. Ko organ ugotovi, da je upravičenec do oprostitve plačila socialnovarstvenih pravic umrl, organ izda odločbo, s katero ugotovi, da s smrtjo preneha pravica do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev, saj sama pravica po ZSV s smrtjo ne preneha, temveč je potrebno o tem odločati. Istočasno organ odloči tudi o dolžnosti zavezancev do plačila, ki s smrtjo upravičenca prav tako ugasne in zavezanci niso več dolžni plačevati za storitve, ki se ne izvajajo več. Če upravičenec do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev umre pred izdajo odločbe, organ s sklepom ustavi celoten postopek, tako za upravičenca kot tudi za zavezanca/e, saj dolžnost plačevanja storitev ne obstaja več. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Lastnost stranke]]

Odločitev organa v primeru smrti stranke v postopku

2024-03-25T12:56:17Z

SenicRebeka: /* Zadeva: Odločitev organa v primeru smrti stranke v postopku z enotno vlogo */

== '''Zadeva: '''Odločitev organa v primeru smrti stranke v postopku z enotno vlogo - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 12. 3. 2024 in 25. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako vpliva smrt vlagatelja enotne vloge z več zahtevki za več oseb na izdajo odločbe (primeroma pri odločanju o priznavanju pravice do denarne socialne pomoči)?<br>

Kako vpliva smrt vlagatelja vloge (primeroma pri pravici oprostitve do plačila socialno varstvenih storitev) na izdajo odločbe, če so v postopku udeleženi tudi drugi zavezanci (npr. vlagateljevi otroci)?

== '''Odgovor:''' ==

ZUP v [[Zak:ZUP#42. .C4.8Dlen{{!}}42. členu]] določa, da je lahko stranka v postopku vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. '''Ves čas postopka mora stranka imeti sposobnost nastopati v pravnem prometu (pravna sposobnost) in biti nosilec pravic oziroma obveznosti, o katerih se odloča v konkretni upravni zadevi (stvarna oziroma procesna legitimacija). '''Organ mora po uradni dolžnosti ves čas postopka preverjati to procesno predpostavko za uvedbo in tek postopka (gl. 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]). Navedeno velja tudi v situacijah, ko stranka v skladu s področnim predpisom vlaga enotno vlogo, ki se nanaša na pravice več oseb (npr. vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev vseh družinskih članov po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev] (ZUPJS, Uradni list RS, št. 62/10 in nasl.), kjer se na enoten način ugotavlja njihov materialni položaj in izda ena odločba), vendar je prav zaradi tega potrebno posebnosti takšne situacije. 

Zato se v primeru smrti vlagatelja, ki je vložil vlogo z več zahtevki za več oseb, '''ustavi le tisti del postopka, ki je vezan na osebo, ki je umrla pred izdajo odločbe oziroma del, ki se nanaša na vlagateljev zahtevek, saj je s smrtjo ugasnila tudi njegova pravica''' (npr. do denarne socialne pomoči) (glej sodbi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-20256 I Up 260/2004]z dne 18. 11. 2005 in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815245673 X Ips 1640/2006] z dne 21. 4. 2006) in '''nadaljuje odločanje o pravici drugega še živečega upravičenca''' (npr. družinskega člana). Namreč v primeru priznanja pravice do denarne socialne pomoči, le-ta pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge in je zato potrebno ohranjati datume dodelitve pomoči preostalim še živečim upravičencem, saj bi jim v nasprotju z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 Zakonom o socialno varstvenih prejemkih] (ZSVarPre, Uradni list RS, št. 61/10, 40/11 in nasl.) onemogočali preživetje. Pri tem je potrebno poudariti, da '''druga stranka v postopku ni pravni naslednik temveč upravičenec''', saj organ (npr. CSD) odloča na podlagi enotno vložene vloge z več zahtevki za več oseb.  Na tem mestu govorimo o več različnih upravičencih, ki samostojno nastopajo v postopku ter posledično vsaka stranka ohranja svoje postopkovne pravice, razpolaga z zahtevkom, daje izjave itd. (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 232).<br>Organ je v skladu s 139. členom ZUP dolžan med postopkom ves čas ugotavljati dejansko stanje in izvajati dokaze o vseh dejstvih, ki so poglavitna za izdajo odločbe (tudi tista, ki v samem postopku niso še navedena). '''V primeru smrti vlagatelja vloge z več zahtevki več oseb oziroma upravičencev''' (npr. odločanje o pravici do denarne socialne pomoči vlagatelja in njegovih družinskih članov) '''lahko organ že odloči, če so na vlogi navedene vse potrebne informacije za odločanje'''; sicer mora pri tem organ, ki vodi postopek drugega upravičenca (npr. družinskega člana) pozvati, da sporoči podatke oziroma druge dokaze o pravno relevantnih dejstvih. 

V tem primeru je organ dolžan na podlagi ugotovljenih sprememb (tj. smrti vlagatelja) v skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 42. členom ZUPJS] '''ponovno odločiti o številu upravičencev in višini njihovih pravic iz javnih sredstev'''. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Lastnost stranke]]

Odločitev organa v primeru smrti stranke v postopku

2024-03-25T12:55:55Z

SenicRebeka: /* Zadeva: Odločitev organa v primeru smrti stranke v postopku z enotno vlogo */

== '''Zadeva: '''Odločitev organa v primeru smrti stranke v postopku z enotno vlogo ==

'''Datum odgovora:''' 12. 3. 2024 in 25. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako vpliva smrt vlagatelja enotne vloge z več zahtevki za več oseb na izdajo odločbe (primeroma pri odločanju o priznavanju pravice do denarne socialne pomoči)?<br>

Kako vpliva smrt vlagatelja vloge (primeroma pri pravici oprostitve do plačila socialno varstvenih storitev) na izdajo odločbe, če so v postopku udeleženi tudi drugi zavezanci (npr. vlagateljevi otroci)?

== '''Odgovor:''' ==

ZUP v [[Zak:ZUP#42. .C4.8Dlen{{!}}42. členu]] določa, da je lahko stranka v postopku vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. '''Ves čas postopka mora stranka imeti sposobnost nastopati v pravnem prometu (pravna sposobnost) in biti nosilec pravic oziroma obveznosti, o katerih se odloča v konkretni upravni zadevi (stvarna oziroma procesna legitimacija). '''Organ mora po uradni dolžnosti ves čas postopka preverjati to procesno predpostavko za uvedbo in tek postopka (gl. 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]). Navedeno velja tudi v situacijah, ko stranka v skladu s področnim predpisom vlaga enotno vlogo, ki se nanaša na pravice več oseb (npr. vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev vseh družinskih članov po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev] (ZUPJS, Uradni list RS, št. 62/10 in nasl.), kjer se na enoten način ugotavlja njihov materialni položaj in izda ena odločba), vendar je prav zaradi tega potrebno posebnosti takšne situacije. 

Zato se v primeru smrti vlagatelja, ki je vložil vlogo z več zahtevki za več oseb, '''ustavi le tisti del postopka, ki je vezan na osebo, ki je umrla pred izdajo odločbe oziroma del, ki se nanaša na vlagateljev zahtevek, saj je s smrtjo ugasnila tudi njegova pravica''' (npr. do denarne socialne pomoči) (glej sodbi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-20256 I Up 260/2004]z dne 18. 11. 2005 in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815245673 X Ips 1640/2006] z dne 21. 4. 2006) in '''nadaljuje odločanje o pravici drugega še živečega upravičenca''' (npr. družinskega člana). Namreč v primeru priznanja pravice do denarne socialne pomoči, le-ta pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge in je zato potrebno ohranjati datume dodelitve pomoči preostalim še živečim upravičencem, saj bi jim v nasprotju z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 Zakonom o socialno varstvenih prejemkih] (ZSVarPre, Uradni list RS, št. 61/10, 40/11 in nasl.) onemogočali preživetje. Pri tem je potrebno poudariti, da '''druga stranka v postopku ni pravni naslednik temveč upravičenec''', saj organ (npr. CSD) odloča na podlagi enotno vložene vloge z več zahtevki za več oseb.  Na tem mestu govorimo o več različnih upravičencih, ki samostojno nastopajo v postopku ter posledično vsaka stranka ohranja svoje postopkovne pravice, razpolaga z zahtevkom, daje izjave itd. (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 232).<br>Organ je v skladu s 139. členom ZUP dolžan med postopkom ves čas ugotavljati dejansko stanje in izvajati dokaze o vseh dejstvih, ki so poglavitna za izdajo odločbe (tudi tista, ki v samem postopku niso še navedena). '''V primeru smrti vlagatelja vloge z več zahtevki več oseb oziroma upravičencev''' (npr. odločanje o pravici do denarne socialne pomoči vlagatelja in njegovih družinskih članov) '''lahko organ že odloči, če so na vlogi navedene vse potrebne informacije za odločanje'''; sicer mora pri tem organ, ki vodi postopek drugega upravičenca (npr. družinskega člana) pozvati, da sporoči podatke oziroma druge dokaze o pravno relevantnih dejstvih. 

V tem primeru je organ dolžan na podlagi ugotovljenih sprememb (tj. smrti vlagatelja) v skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 42. členom ZUPJS] '''ponovno odločiti o številu upravičencev in višini njihovih pravic iz javnih sredstev'''. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Lastnost stranke]]

Odločitev organa v primeru smrti stranke v postopku

2024-03-25T12:55:35Z

SenicRebeka: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Odločitev organa v primeru smrti stranke v postopku z enotno vlogo ==

'''Datum odgovora:''' 12. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako vpliva smrt vlagatelja enotne vloge z več zahtevki za več oseb na izdajo odločbe (primeroma pri odločanju o priznavanju pravice do denarne socialne pomoči)?<br>

Kako vpliva smrt vlagatelja vloge (primeroma pri pravici oprostitve do plačila socialno varstvenih storitev) na izdajo odločbe, če so v postopku udeleženi tudi drugi zavezanci (npr. vlagateljevi otroci)?

== '''Odgovor:''' ==

ZUP v [[Zak:ZUP#42. .C4.8Dlen{{!}}42. členu]] določa, da je lahko stranka v postopku vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. '''Ves čas postopka mora stranka imeti sposobnost nastopati v pravnem prometu (pravna sposobnost) in biti nosilec pravic oziroma obveznosti, o katerih se odloča v konkretni upravni zadevi (stvarna oziroma procesna legitimacija). '''Organ mora po uradni dolžnosti ves čas postopka preverjati to procesno predpostavko za uvedbo in tek postopka (gl. 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]). Navedeno velja tudi v situacijah, ko stranka v skladu s področnim predpisom vlaga enotno vlogo, ki se nanaša na pravice več oseb (npr. vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev vseh družinskih članov po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev] (ZUPJS, Uradni list RS, št. 62/10 in nasl.), kjer se na enoten način ugotavlja njihov materialni položaj in izda ena odločba), vendar je prav zaradi tega potrebno posebnosti takšne situacije. 

Zato se v primeru smrti vlagatelja, ki je vložil vlogo z več zahtevki za več oseb, '''ustavi le tisti del postopka, ki je vezan na osebo, ki je umrla pred izdajo odločbe oziroma del, ki se nanaša na vlagateljev zahtevek, saj je s smrtjo ugasnila tudi njegova pravica''' (npr. do denarne socialne pomoči) (glej sodbi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-20256 I Up 260/2004]z dne 18. 11. 2005 in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815245673 X Ips 1640/2006] z dne 21. 4. 2006) in '''nadaljuje odločanje o pravici drugega še živečega upravičenca''' (npr. družinskega člana). Namreč v primeru priznanja pravice do denarne socialne pomoči, le-ta pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge in je zato potrebno ohranjati datume dodelitve pomoči preostalim še živečim upravičencem, saj bi jim v nasprotju z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 Zakonom o socialno varstvenih prejemkih] (ZSVarPre, Uradni list RS, št. 61/10, 40/11 in nasl.) onemogočali preživetje. Pri tem je potrebno poudariti, da '''druga stranka v postopku ni pravni naslednik temveč upravičenec''', saj organ (npr. CSD) odloča na podlagi enotno vložene vloge z več zahtevki za več oseb.  Na tem mestu govorimo o več različnih upravičencih, ki samostojno nastopajo v postopku ter posledično vsaka stranka ohranja svoje postopkovne pravice, razpolaga z zahtevkom, daje izjave itd. (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 232).<br>Organ je v skladu s 139. členom ZUP dolžan med postopkom ves čas ugotavljati dejansko stanje in izvajati dokaze o vseh dejstvih, ki so poglavitna za izdajo odločbe (tudi tista, ki v samem postopku niso še navedena). '''V primeru smrti vlagatelja vloge z več zahtevki več oseb oziroma upravičencev''' (npr. odločanje o pravici do denarne socialne pomoči vlagatelja in njegovih družinskih članov) '''lahko organ že odloči, če so na vlogi navedene vse potrebne informacije za odločanje'''; sicer mora pri tem organ, ki vodi postopek drugega upravičenca (npr. družinskega člana) pozvati, da sporoči podatke oziroma druge dokaze o pravno relevantnih dejstvih. 

V tem primeru je organ dolžan na podlagi ugotovljenih sprememb (tj. smrti vlagatelja) v skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 42. členom ZUPJS] '''ponovno odločiti o številu upravičencev in višini njihovih pravic iz javnih sredstev'''. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Lastnost stranke]]

Odločitev organa v primeru smrti stranke v postopku

2024-03-12T14:51:22Z

SenicRebeka:

== '''Zadeva: '''Odločitev organa v primeru smrti stranke v postopku - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 12. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako vpliva smrt vlagatelja enotne vloge z več zahtevki za več oseb na izdajo odločbe (primeroma pri odločanju o priznavanju pravice do denarne socialne pomoči)?<br>

== '''Odgovor:''' ==

ZUP v [[Zak:ZUP#42. .C4.8Dlen{{!}}42. členu]] določa, da je lahko stranka v postopku vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. '''Ves čas postopka mora stranka imeti sposobnost biti nosilec pravic oziroma obveznosti, o katerih se odloča v konkretni upravni zadevi in procesno sposobnost, da sama opravlja dejanja v postopku, ter imeti stvarno legitimacijo torej, da uveljavlja svojo pravico ali pravno korist.''' Organ mora po uradni dolžnosti ves čas postopka preverjati to procesno predpostavko za uvedbo in tek postopka (gl. 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]). Razlika pa je pri uveljavljanju vlagateljeve enotne vloge za več oseb (npr. vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev vseh družinskih članov), ki so upravičene do več pravic, če izpolnjujejo pogoje po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev] (ZUPJS, Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 in nasl.), kjer se na enoten način ugotavlja njihov materialni položaj in izda ena odločba.

Zato se v primeru smrti vlagatelja, ki je vložil vlogo z več zahtevki za več oseb, '''ustavi le tisti del postopka, ki je vezan na osebo, ki je umrla pred izdajo odločbe oziroma del, ki se nanaša na vlagateljev zahtevek, saj je s smrtjo ugasnila tudi njegova pravica''' (npr. do denarne socialne pomoči) (glej sodbi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-20256 I Up 260/2004]z dne 18. 11. 2005 in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815245673 X Ips 1640/2006] z dne 21. 4. 2006) in '''nadaljuje odločanje o pravici drugega še živečega upravičenca''' (npr. družinskega člana). Namreč v primeru priznanja pravice do denarne socialne pomoči, le-ta pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge in je zato potrebno ohranjati datume dodelitve pomoči preostalim še živečim upravičencem, saj bi jim v nasprotju z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 Zakonom o socialno varstvenih prejemkih] (ZSVarPre, Uradni list RS, št. 61/10, 40/11 in nasl.) onemogočali preživetje. Pri tem je potrebno poudariti, da '''druga stranka v postopku ni pravni naslednik temveč upravičenec''', saj organ (npr. CSD) odloča na podlagi enotno vložene vloge z več zahtevki za več oseb.  Na tem mestu govorimo o več različnih upravičencih, ki samostojno nastopajo v postopku ter posledično vsaka stranka ohranja svoje postopkovne pravice, razpolaga z zahtevkom, daje izjave itd. (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 232).<br>Organ je v skladu s 139. členom ZUP dolžan med postopkom ves čas ugotavljati dejansko stanje in izvajati dokaze o vseh dejstvih, ki so poglavitna za izdajo odločbe (tudi tista, ki v samem postopku niso še navedena). '''V primeru smrti vlagatelja vloge z več zahtevki več oseb oziroma upravičencev''' (npr. odločanje o pravici do denarne socialne pomoči vlagatelja in njegovih družinskih članov) '''lahko organ že odloči na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka po [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. členu ZUP]], če so na vlogi navedene vse potrebne informacije za odločanje'''; sicer mora pri tem organ, ki vodi postopek drugega upravičenca (npr. družinskega člana) pozvati, da se v skladu z [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. členom ZUP]] izjavi, ali bo prevzel vlagateljevo vlogo, če le to ni mogoče razbrati iz vloge in če si organ v skladu s 3. točko [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člena ZUP]] določenih informacij ne more priskrbeti sam. [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člen ZUP]] namreč določa, da mora biti vloga razumljiva in mora vsebovati vse, kar je potrebno, da jo organ lahko obravnava. Organ je pri tem zavezan, da od stranke zahteva odpravo pomanjkljivosti (npr. sprememba TRR-ja), ne more pa vloge na podlagi pomanjkljivosti s sklepom takoj zavreči. V zahtevi za odpravo pomanjkljivosti se navede opozorilo, da bo vloga zavržena, če pomanjkljivosti ne bodo odpravljene v določenem roku. Organ namreč ne sme voditi postopka in izdati odločbe na podlagi nejasne in nepopolne vloge, kajti to predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, ki lahko vpliva na rešitev zahteve (Kovač idr., ZUP s komentarjem, 2022, str. 453-455).

V tem primeru je organ dolžan na podlagi ugotovljenih sprememb (tj. smrti vlagatelja) v skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 42. členom ZUPJS] '''ponovno odločiti o številu upravičencev in višini njihovih pravic iz javnih sredstev'''. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Lastnost stranke]]

Odločitev organa v primeru smrti stranke v postopku

2024-03-12T14:44:32Z

SenicRebeka: /* Odgovor: */

Odločitev organa v primeru smrti stranke v postopku

2024-03-12T14:44:06Z

SenicRebeka: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Odločitev organa v primeru smrti stranke v postopku - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 12. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako vpliva smrt vlagatelja enotne vloge z več zahtevki za več oseb na izdajo odločbe (primeroma pri odločanju o priznavanju pravice do denarne socialne pomoči)?<br>

== '''Odgovor:''' ==

ZUP v [[Zak:ZUP#42. .C4.8Dlen{{!}}42. členu]] določa, da je lahko stranka v postopku vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. '''Ves čas postopka mora stranka imeti sposobnost biti nosilec pravic oziroma obveznosti, o katerih se odloča v konkretni upravni zadevi in procesno sposobnost, da sama opravlja dejanja v postopku, ter imeti stvarno legitimacijo torej, da uveljavlja svojo pravico ali pravno korist.''' Organ mora po uradni dolžnosti ves čas postopka preverjati to procesno predpostavko za uvedbo in tek postopka (gl. 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]). Razlika pa je pri uveljavljanju vlagateljeve enotne vloge za več oseb (npr. vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev vseh družinskih članov), ki so upravičene do več pravic, če izpolnjujejo pogoje po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev] (ZUPJS, Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 in nasl.), kjer se na enoten način ugotavlja njihov materialni položaj in izda ena odločba.

Zato se v primeru smrti vlagatelja, ki je vložil vlogo z več zahtevki za več oseb, '''ustavi le tisti del postopka, ki je vezan na osebo, ki je umrla pred izdajo odločbe oziroma del, ki se nanaša na vlagateljev zahtevek, saj je s smrtjo ugasnila tudi njegova pravica''' (npr. do denarne socialne pomoči) (glej sodbi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-20256 I Up 260/2004]z dne 18. 11. 2005 in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815245673 X Ips 1640/2006] z dne 21. 4. 2006) in '''nadaljuje odločanje o pravici drugega še živečega upravičenca''' (npr. družinskega člana). Namreč v primeru priznanja pravice do denarne socialne pomoči, le-ta pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge in je zato potrebno ohranjati datume dodelitve pomoči preostalim še živečim upravičencem, saj bi jim v nasprotju z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 Zakonom o socialno varstvenih prejemkih] (ZSVarPre, Uradni list RS, št. 61/10, 40/11 in nasl.) onemogočali preživetje. Pri tem je potrebno poudariti, da '''druga stranka v postopku ni pravni naslednik temveč upravičenec''', saj organ (npr. CSD) odloča na podlagi enotno vložene vloge z več zahtevki za več oseb.  Na tem mestu govorimo o več različnih upravičencih, ki samostojno nastopajo v postopku ter posledično vsaka stranka ohranja svoje postopkovne pravice, razpolaga z zahtevkom, daje izjave itd. (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 232).<br>Organ je v skladu s 139. členom ZUP dolžan med postopkom ves čas ugotavljati dejansko stanje in izvajati dokaze o vseh dejstvih, ki so poglavitna za izdajo odločbe (tudi tista, ki v samem postopku niso še navedena). '''V primeru smrti vlagatelja vloge z več zahtevki več oseb oziroma upravičencev''' (npr. odločanje o pravici do denarne socialne pomoči vlagatelja in njegovih družinskih članov) '''lahko organ že odloči na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka po [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. členu ZUP]], če so na vlogi navedene vse potrebne informacije za odločanje'''; sicer mora pri tem organ, ki vodi postopek drugega upravičenca (npr. družinskega člana) pozvati, da se v skladu z [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. členom ZUP]] izjavi, ali bo prevzel vlagateljevo vlogo, če le to ni mogoče razbrati iz vloge in če si organ v skladu s 3. točko [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člena ZUP]] določenih informacij ne more priskrbeti sam. [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člen ZUP]] namreč določa, da mora biti vloga razumljiva in mora vsebovati vse, kar je potrebno, da jo organ lahko obravnava. Organ je pri tem zavezan, da od stranke zahteva odpravo pomanjkljivosti (npr. sprememba TRR-ja), ne more pa vloge na podlagi pomanjkljivosti s sklepom takoj zavreči. V zahtevi za odpravo pomanjkljivosti se navede opozorilo, da bo vloga zavržena, če pomanjkljivosti ne bodo odpravljene v določenem roku. Organ namreč ne sme voditi postopka in izdati odločbe na podlagi nejasne in nepopolne vloge, kajti to predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, ki lahko vpliva na rešitev zahteve (Kovač idr., ZUP s komentarjem, 2022, str. 453-455).

V tem primeru je organ dolžan na podlagi ugotovljenih sprememb (tj. smrti vlagatelja) v skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 42. členom ZUPJS] '''ponovno odločiti o številu upravičencev in višini njihovih pravic iz javnih sredstev'''. 

''''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Odločitev organa v primeru smrti stranke v postopku

2024-03-12T14:43:48Z

SenicRebeka: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Odločitev organa v primeru smrti stranke v postopku - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 12. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako vpliva smrt vlagatelja enotne vloge z več zahtevki za več oseb na izdajo odločbe (primeroma pri odločanju o priznavanju pravice do denarne socialne pomoči)?<br>

== '''Odgovor:''' ==

ZUP v [[Zak:ZUP#42. .C4.8Dlen{{!}}42. členu]] določa, da je lahko stranka v postopku vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. '''Ves čas postopka mora stranka imeti sposobnost biti nosilec pravic oziroma obveznosti, o katerih se odloča v konkretni upravni zadevi in procesno sposobnost, da sama opravlja dejanja v postopku, ter imeti stvarno legitimacijo torej, da uveljavlja svojo pravico ali pravno korist.''' Organ mora po uradni dolžnosti ves čas postopka preverjati to procesno predpostavko za uvedbo in tek postopka (gl. 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]). Razlika pa je pri uveljavljanju vlagateljeve enotne vloge za več oseb (npr. vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev vseh družinskih članov), ki so upravičene do več pravic, če izpolnjujejo pogoje po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev] (ZUPJS, Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 in nasl.), kjer se na enoten način ugotavlja njihov materialni položaj in izda ena odločba.

Zato se v primeru smrti vlagatelja, ki je vložil vlogo z več zahtevki za več oseb, '''ustavi le tisti del postopka, ki je vezan na osebo, ki je umrla pred izdajo odločbe oziroma del, ki se nanaša na vlagateljev zahtevek, saj je s smrtjo ugasnila tudi njegova pravica''' (npr. do denarne socialne pomoči) (glej sodbi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-20256 I Up 260/2004]z dne 18. 11. 2005 in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815245673 X Ips 1640/2006] z dne 21. 4. 2006) in '''nadaljuje odločanje o pravici drugega še živečega upravičenca''' (npr. družinskega člana). Namreč v primeru priznanja pravice do denarne socialne pomoči, le-ta pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge in je zato potrebno ohranjati datume dodelitve pomoči preostalim še živečim upravičencem, saj bi jim v nasprotju z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 Zakonom o socialno varstvenih prejemkih] (ZSVarPre, Uradni list RS, št. 61/10, 40/11 in nasl.) onemogočali preživetje. Pri tem je potrebno poudariti, da '''druga stranka v postopku ni pravni naslednik temveč upravičenec''', saj organ (npr. CSD) odloča na podlagi enotno vložene vloge z več zahtevki za več oseb.  Na tem mestu govorimo o več različnih upravičencih, ki samostojno nastopajo v postopku ter posledično vsaka stranka ohranja svoje postopkovne pravice, razpolaga z zahtevkom, daje izjave itd. (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 232).<br>Organ je v skladu s 139. členom ZUP dolžan med postopkom ves čas ugotavljati dejansko stanje in izvajati dokaze o vseh dejstvih, ki so poglavitna za izdajo odločbe (tudi tista, ki v samem postopku niso še navedena). '''V primeru smrti vlagatelja vloge z več zahtevki več oseb oziroma upravičencev''' (npr. odločanje o pravici do denarne socialne pomoči vlagatelja in njegovih družinskih članov) '''lahko organ že odloči na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka po [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. členu ZUP]], če so na vlogi navedene vse potrebne informacije za odločanje'''; sicer mora pri tem organ, ki vodi postopek drugega upravičenca (npr. družinskega člana) pozvati, da se v skladu z [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. členom ZUP]] izjavi, ali bo prevzel vlagateljevo vlogo, če le to ni mogoče razbrati iz vloge in če si organ v skladu s 3. točko [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člena ZUP]] določenih informacij ne more priskrbeti sam. [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člen ZUP]] namreč določa, da mora biti vloga razumljiva in mora vsebovati vse, kar je potrebno, da jo organ lahko obravnava. Organ je pri tem zavezan, da od stranke zahteva odpravo pomanjkljivosti (npr. sprememba TRR-ja), ne more pa vloge na podlagi pomanjkljivosti s sklepom takoj zavreči. V zahtevi za odpravo pomanjkljivosti se navede opozorilo, da bo vloga zavržena, če pomanjkljivosti ne bodo odpravljene v določenem roku. Organ namreč ne sme voditi postopka in izdati odločbe na podlagi nejasne in nepopolne vloge, kajti to predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, ki lahko vpliva na rešitev zahteve (Kovač idr., ZUP s komentarjem, 2022, str. 453-455).

V tem primeru je organ dolžan na podlagi ugotovljenih sprememb (tj. smrti vlagatelja) v skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 42. členom ZUPJS] '''ponovno odločiti o številu upravičencev in višini njihovih pravic iz javnih sredstev'''. 
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Odločitev organa v primeru smrti stranke v postopku

2024-03-12T14:43:10Z

SenicRebeka: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Odločitev organa v primeru smrti stranke v postopku - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 12. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako vpliva smrt vlagatelja enotne vloge z več zahtevki več oseb na izdajo odločbe (primeroma pri odločanju o priznavanju pravice do denarne socialne pomoči)?<br>

== '''Odgovor:''' ==

ZUP v [[Zak:ZUP#42. .C4.8Dlen{{!}}42. členu]] določa, da je lahko stranka v postopku vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. '''Ves čas postopka mora stranka imeti sposobnost biti nosilec pravic oziroma obveznosti, o katerih se odloča v konkretni upravni zadevi in procesno sposobnost, da sama opravlja dejanja v postopku, ter imeti stvarno legitimacijo torej, da uveljavlja svojo pravico ali pravno korist.''' Organ mora po uradni dolžnosti ves čas postopka preverjati to procesno predpostavko za uvedbo in tek postopka (gl. 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]). Razlika pa je pri uveljavljanju vlagateljeve enotne vloge za več oseb (npr. vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev vseh družinskih članov), ki so upravičene do več pravic, če izpolnjujejo pogoje po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev] (ZUPJS, Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 in nasl.), kjer se na enoten način ugotavlja njihov materialni položaj in izda ena odločba.

Zato se v primeru smrti vlagatelja, ki je vložil vlogo z več zahtevki za več oseb, '''ustavi le tisti del postopka, ki je vezan na osebo, ki je umrla pred izdajo odločbe oziroma del, ki se nanaša na vlagateljev zahtevek, saj je s smrtjo ugasnila tudi njegova pravica''' (npr. do denarne socialne pomoči) (glej sodbi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-20256 I Up 260/2004]z dne 18. 11. 2005 in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815245673 X Ips 1640/2006] z dne 21. 4. 2006) in '''nadaljuje odločanje o pravici drugega še živečega upravičenca''' (npr. družinskega člana). Namreč v primeru priznanja pravice do denarne socialne pomoči, le-ta pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge in je zato potrebno ohranjati datume dodelitve pomoči preostalim še živečim upravičencem, saj bi jim v nasprotju z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 Zakonom o socialno varstvenih prejemkih] (ZSVarPre, Uradni list RS, št. 61/10, 40/11 in nasl.) onemogočali preživetje. Pri tem je potrebno poudariti, da '''druga stranka v postopku ni pravni naslednik temveč upravičenec''', saj organ (npr. CSD) odloča na podlagi enotno vložene vloge z več zahtevki za več oseb.  Na tem mestu govorimo o več različnih upravičencih, ki samostojno nastopajo v postopku ter posledično vsaka stranka ohranja svoje postopkovne pravice, razpolaga z zahtevkom, daje izjave itd. (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 232).<br>Organ je v skladu s 139. členom ZUP dolžan med postopkom ves čas ugotavljati dejansko stanje in izvajati dokaze o vseh dejstvih, ki so poglavitna za izdajo odločbe (tudi tista, ki v samem postopku niso še navedena). '''V primeru smrti vlagatelja vloge z več zahtevki več oseb oziroma upravičencev''' (npr. odločanje o pravici do denarne socialne pomoči vlagatelja in njegovih družinskih članov) '''lahko organ že odloči na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka po [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. členu ZUP]], če so na vlogi navedene vse potrebne informacije za odločanje'''; sicer mora pri tem organ, ki vodi postopek drugega upravičenca (npr. družinskega člana) pozvati, da se v skladu z [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. členom ZUP]] izjavi, ali bo prevzel vlagateljevo vlogo, če le to ni mogoče razbrati iz vloge in če si organ v skladu s 3. točko [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člena ZUP]] določenih informacij ne more priskrbeti sam. [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člen ZUP]] namreč določa, da mora biti vloga razumljiva in mora vsebovati vse, kar je potrebno, da jo organ lahko obravnava. Organ je pri tem zavezan, da od stranke zahteva odpravo pomanjkljivosti (npr. sprememba TRR-ja), ne more pa vloge na podlagi pomanjkljivosti s sklepom takoj zavreči. V zahtevi za odpravo pomanjkljivosti se navede opozorilo, da bo vloga zavržena, če pomanjkljivosti ne bodo odpravljene v določenem roku. Organ namreč ne sme voditi postopka in izdati odločbe na podlagi nejasne in nepopolne vloge, kajti to predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, ki lahko vpliva na rešitev zahteve (Kovač idr., ZUP s komentarjem, 2022, str. 453-455).

V tem primeru je organ dolžan na podlagi ugotovljenih sprememb (tj. smrti vlagatelja) v skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 42. členom ZUPJS] '''ponovno odločiti o številu upravičencev in višini njihovih pravic iz javnih sredstev'''. 
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Odločitev organa v primeru smrti stranke v postopku

2024-03-12T14:27:12Z

SenicRebeka: /* Vprašanje: */

Odločitev organa v primeru smrti stranke v postopku

2024-03-12T14:26:14Z

SenicRebeka: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */

== '''Zadeva: '''Odločitev organa v primeru smrti stranke v postopku - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 12. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja<br>

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora <br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Odločitev organa v primeru smrti stranke v postopku

2024-03-12T14:23:56Z

SenicRebeka: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja<br>

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora <br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Plačilo upravne takse za vlogo, ki ima več zahtevkov

2024-03-06T10:43:26Z

SenicRebeka: /* Zadeva: Plačilo upravne takse za vlogo, ki ima več zahtevkov - V USKLAJEVANJU */

== '''Zadeva: '''Plačilo upravne takse za vlogo, ki ima več zahtevkov - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 15. 10. 2009 in 6. 3. 2024, pregled 27. 11. 2022

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek
<br>

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ (npr. CSD) je stranki izdal dva upravna akta. Stranka je po pooblaščencu zoper oba upravna akta vložila eno pritožbo. Ali bi stranka morala vložiti pritožbo za vsako odločbo posebej in posledično plačati tudi dvojno upravno takso? Kako ravna organ, če prejme vlogo (npr. pritožbo), za katero upravna taksa ni bila plačana?

 <div>Kako se zaračunava plačilo upravne takse v primeru, da stranka vloži vlogo z več zahtevki, kjer je potrebnih več postopkov? </div>
<div><br></div>
<div>Kako se zaračunava plačilo upravne takse v primeru, da stranka vloži eno vlogo z več zahtevki, kjer bo izdana le ena odločba?</div>

== '''Odgovor:''' ==

<br>Po [[Zak:ZUP#69._.C4.8Dlen{{!}}69. členu ZUP]] '''ima stranka možnost vložiti več zahtevkov v eni vlogi''', v tem primeru pritožbi.

Če je potrebno pritožbi reševati ločeno, ker gre za dva postopka in posledično dve odločbi, mora uradna oseba dano vlogo preslikati, potrditi skladnost kopije z izvirnikom in priložiti po en izvod vloge k spisu postopka, na katerega se pritožba nanaša.

Glede na to, da je stranka vložila dve pritožbi (pa čeprav v isti vlogi), je dolžna po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 4. členu Zakona o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in novele) plačati tudi dvojno upravno takso, kajti upravna taksa je pavšal stroškov za delo prvostopenjskega oz. drugostopenjskega organa, ki se obračunava glede na število potrebnih postopkov in ne na število vlog. Enako velja v primeru, ko stranka vloži katerokoli vlogo z več zahtevki, kjer je potrebnih več postopkov za njihovo obravnavo. Zato se v takšnem primeru ne zaračunava le enkratno plačilo takse (npr. 4,5 EUR), temveč ta znesek pomnožimo s številom potrebnih postopkov (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111441718 I U 369/2019-30] z dne 7. 5. 2020).<br>

Nekoliko drugače je v primeru, ko vlagatelj vloži eno vlogo z več zahtevki, kjer se bo izdala le ena odločba. Na tem mestu se izrazi načelo ekonomičnosti, kjer je z ZUP omogočena tudi združitev več upravnih zadev in njihova obravnava v enem postopku, kar posledično pomeni tudi izdajo ene odločbe o več materialnih zahtevkih oziroma o več materialnih pravicah in obveznostih. Vendar morajo biti za to izpolnjeni naslednji pogoji: vse upravne zadeve, ki naj se združijo, se morajo nanašati na isto ali podobno dejansko stanje, isto pravno podlago in (stvarno ter krajevno) pristojnost istega organa, pri tem pa ni pomembno, ali gre za pravice ali obveznosti ene ali več strank (gl. [[Zak:ZUP#130. .C4.8Dlen{{!}}130. člen ZUP]]). '''Z združitvijo več zadev in njihovo obravnavo v istem postopku se omogoča organu, da ugotovitvena in dokazna dejanja v postopku opravi zgolj enkrat, ker bi jih sicer praviloma moral ponavljati. Zato je v več upravnih zadevah mogoče odločiti prej, kot če bi se obravnavale ločeno, neodvisno druga od druge, stranki(am) in organu pa bi nastali nepotrebni stroški''' (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 148-9). Zato se v takšnem primeru zahteva le enkratno plačilo upravne prakse, saj se je vodil le en postopek in posledično je bila izdana le ena odločba.

V kolikor organ prejme vlogo, za katero ni plačana upravna taksa oz. je taksa plačana v prenizkem znesku, v skladu s 16. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 ZUT] obvesti stranko o obveznosti za plačilo upravne takse, o znesku takse, ki jo je stranka dolžna plačati ter o roku, v katerem mora biti taksa plačana (rok za plačilo takse ne sme biti daljši od 15 dni). Če stranka v tem roku ne plača upravne takse, ji upravni organ pošlje taksni opomin, naj v 15 dneh od prejema opomina plača redno takso in takso za opomin. Zahteve oz. pritožbe pa se vendar vsebinsko rešuje dalje (glej primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nepla%C4%8Dana_ali_premalo_pla%C4%8Dana_upravna_taksa_kot_pogoj_za_ne/uvedbo_upravnega_postopka]. <br>

<br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge_in_jezik]] [[Category:Takse]]

Plačilo upravne takse za vlogo, ki ima več zahtevkov

2024-03-06T10:40:17Z

SenicRebeka: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Plačilo upravne takse za vlogo, ki ima več zahtevkov - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 15. 10. 2009 in 6. 3. 2024, pregled 27. 11. 2022

<br>

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ (npr. CSD) je stranki izdal dva upravna akta. Stranka je po pooblaščencu zoper oba upravna akta vložila eno pritožbo. Ali bi stranka morala vložiti pritožbo za vsako odločbo posebej in posledično plačati tudi dvojno upravno takso? Kako ravna organ, če prejme vlogo (npr. pritožbo), za katero upravna taksa ni bila plačana?

 <div>Kako se zaračunava plačilo upravne takse v primeru, da stranka vloži vlogo z več zahtevki, kjer je potrebnih več postopkov? </div>
<div><br></div>
<div>Kako se zaračunava plačilo upravne takse v primeru, da stranka vloži eno vlogo z več zahtevki, kjer bo izdana le ena odločba?</div>

== '''Odgovor:''' ==

<br>Po [[Zak:ZUP#69._.C4.8Dlen{{!}}69. členu ZUP]] '''ima stranka možnost vložiti več zahtevkov v eni vlogi''', v tem primeru pritožbi.

Če je potrebno pritožbi reševati ločeno, ker gre za dva postopka in posledično dve odločbi, mora uradna oseba dano vlogo preslikati, potrditi skladnost kopije z izvirnikom in priložiti po en izvod vloge k spisu postopka, na katerega se pritožba nanaša.

Glede na to, da je stranka vložila dve pritožbi (pa čeprav v isti vlogi), je dolžna po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 4. členu Zakona o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in novele) plačati tudi dvojno upravno takso, kajti upravna taksa je pavšal stroškov za delo prvostopenjskega oz. drugostopenjskega organa, ki se obračunava glede na število potrebnih postopkov in ne na število vlog. Enako velja v primeru, ko stranka vloži katerokoli vlogo z več zahtevki, kjer je potrebnih več postopkov za njihovo obravnavo. Zato se v takšnem primeru ne zaračunava le enkratno plačilo takse (npr. 4,5 EUR), temveč ta znesek pomnožimo s številom potrebnih postopkov (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111441718 I U 369/2019-30] z dne 7. 5. 2020).<br>

Nekoliko drugače je v primeru, ko vlagatelj vloži eno vlogo z več zahtevki, kjer se bo izdala le ena odločba. Na tem mestu se izrazi načelo ekonomičnosti, kjer je z ZUP omogočena tudi združitev več upravnih zadev in njihova obravnava v enem postopku, kar posledično pomeni tudi izdajo ene odločbe o več materialnih zahtevkih oziroma o več materialnih pravicah in obveznostih. Vendar morajo biti za to izpolnjeni naslednji pogoji: vse upravne zadeve, ki naj se združijo, se morajo nanašati na isto ali podobno dejansko stanje, isto pravno podlago in (stvarno ter krajevno) pristojnost istega organa, pri tem pa ni pomembno, ali gre za pravice ali obveznosti ene ali več strank (gl. [[Zak:ZUP#130. .C4.8Dlen{{!}}130. člen ZUP]]). '''Z združitvijo več zadev in njihovo obravnavo v istem postopku se omogoča organu, da ugotovitvena in dokazna dejanja v postopku opravi zgolj enkrat, ker bi jih sicer praviloma moral ponavljati. Zato je v več upravnih zadevah mogoče odločiti prej, kot če bi se obravnavale ločeno, neodvisno druga od druge, stranki(am) in organu pa bi nastali nepotrebni stroški''' (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 148-9). Zato se v takšnem primeru zahteva le enkratno plačilo upravne prakse, saj se je vodil le en postopek in posledično je bila izdana le ena odločba.

V kolikor organ prejme vlogo, za katero ni plačana upravna taksa oz. je taksa plačana v prenizkem znesku, v skladu s 16. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 ZUT] obvesti stranko o obveznosti za plačilo upravne takse, o znesku takse, ki jo je stranka dolžna plačati ter o roku, v katerem mora biti taksa plačana (rok za plačilo takse ne sme biti daljši od 15 dni). Če stranka v tem roku ne plača upravne takse, ji upravni organ pošlje taksni opomin, naj v 15 dneh od prejema opomina plača redno takso in takso za opomin. Zahteve oz. pritožbe pa se vendar vsebinsko rešuje dalje (glej primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nepla%C4%8Dana_ali_premalo_pla%C4%8Dana_upravna_taksa_kot_pogoj_za_ne/uvedbo_upravnega_postopka]. <br>

<br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge_in_jezik]] [[Category:Takse]]

Plačilo upravne takse za vlogo, ki ima več zahtevkov

2024-03-06T10:36:07Z

SenicRebeka: /* Vprašanje: */

Plačilo upravne takse za vlogo, ki ima več zahtevkov

2024-03-06T10:35:53Z

SenicRebeka: /* Vprašanje: */

Plačilo upravne takse za vlogo, ki ima več zahtevkov

2024-03-06T10:35:18Z

SenicRebeka: /* Vprašanje: */

Plačilo upravne takse za vlogo, ki ima več zahtevkov

2024-03-06T10:34:14Z

SenicRebeka: /* Zadeva: Plačilo upravne takse za vlogo, ki ima več zahtevkov - V USKLAJEVANJU */

Plačilo upravne takse za vlogo, ki ima več zahtevkov

2024-03-06T10:33:49Z

SenicRebeka: /* Zadeva: Plačilo upravne takse za vlogo, ki ima več zahtevkov */

== '''Zadeva: '''Plačilo upravne takse za vlogo, ki ima več zahtevkov - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 15. 10. 2009, pregled 27. 11. 2022

<br>

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ (npr. CSD) je stranki izdal dva upravna akta. Stranka je po pooblaščencu zoper oba upravna akta vložila eno pritožbo. Ali bi stranka morala vložiti pritožbo za vsako odločbo posebej in posledično plačati tudi dvojno upravno takso? Kako ravna organ, če prejme vlogo (npr. pritožbo), za katero upravna taksa ni bila plačana?

<br>

== '''Odgovor:''' ==

<br>Po [[Zak:ZUP#69._.C4.8Dlen|69. členu ZUP]] '''ima stranka možnost vložiti več zahtevkov v eni vlogi''', v tem primeru pritožbi.

Če je potrebno pritožbi reševati ločeno, ker gre za dva postopka in posledično dve odločbi, mora uradna oseba dano vlogo preslikati, potrditi skladnost kopije z izvirnikom in priložiti po en izvod vloge k spisu postopka, na katerega se pritožba nanaša.

Glede na to, da je stranka vložila dve pritožbi (pa čeprav v isti vlogi), je dolžna po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 4. členu Zakona o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in novele) plačati tudi dvojno upravno takso, kajti upravna taksa je pavšal stroškov za delo prvostopenjskega oz. drugostopenjskega organa, ki se obračunava glede na število potrebnih postopkov in ne na število vlog.<br>

V kolikor organ prejme vlogo, za katero ni plačana upravna taksa oz. je taksa plačana v prenizkem znesku, v skladu s 16. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 ZUT] obvesti stranko o obveznosti za plačilo upravne takse, o znesku takse, ki jo je stranka dolžna plačati ter o roku, v katerem mora biti taksa plačana (rok za plačilo takse ne sme biti daljši od 15 dni). Če stranka v tem roku ne plača upravne takse, ji upravni organ pošlje taksni opomin, naj v 15 dneh od prejema opomina plača redno takso in takso za opomin. Zahteve oz. pritožbe pa se vendar vsebinsko rešuje dalje (glej primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nepla%C4%8Dana_ali_premalo_pla%C4%8Dana_upravna_taksa_kot_pogoj_za_ne/uvedbo_upravnega_postopka]. <br>

<br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge_in_jezik]] [[Category:Takse]]

Ravnanje uradne osebe zoper neuke stranke v postopku, glede uporabe načela varstva koristi stranke

2024-02-28T09:54:30Z

SenicRebeka:

== '''Zadeva: '''Ravnanje uradne osebe zoper neuke stranke v postopku, glede uporabe načela varstva koristi stranke - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 28. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

<div>Kako ravna uradna oseba, ki vodi postopek v primeru, da stranka v postopku v svojem zahtevku ni navedla oziroma označila vseh možnih upravičenj (primeroma posebnih okoliščin kot so služenje vojaškega roka, otroci) in bi to lahko vplivalo na končno rešitev stvari? </div><div><br></div><div>Ali sme organ v postopku (npr. revizije po ZPIZ) vpogledati v uradne evidence, četudi v to stranka v postopku ni privolila?</div>

== '''Odgovor:''' ==

<div>V skladu s [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. členom ZUP]] mora organ stranki v postopku omogočiti, da zavaruje lastne procesne pravice, pri odločanju pa predpisane materialne pravice; pri tem pa mora zaščititi javno korist po uradni dolžnosti v mejah predpisov. To namreč pomeni, da mora organ tekom vodenja postopka ves čas paziti, da se ne oškodujejo pravice strank ali drugih oseb, prav tako tudi ne javne koristi (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 49). 
<div><br></div>
<div>V primeru, da stranka želi uveljavljati svoje pravice na podlagi vloženega zahtevka oziroma vloge (npr. uveljavljanje pravic s področja pokojninske in invalidske zakonodaje), pa pri tem ni označila v vlogi vseh upravičenj (npr. osebnih okoliščin kot so služenje vojaškega roka, otroci pri upravičenjih s področja pokojninske in invalidske zakonodaje), mora uradna oseba, ki vodi upravni postopek v skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]] stranko poučiti o pravicah, ki ji jih daje določen predpis ter ji podati možnost, da se izjasni o le-teh, oziroma jo na to opozori na splošno. Takšne vloge se namreč lahko tretirajo kot nerazumljive ali nepopolne, saj ni razvidno, kaj stranka želi, morda pa tudi ni ozaveščena o določenih pravicah, ki jih ima. Na tem mestu ne gre le za to, da upravni organ skrbi, da nevednost in neukost stranke ni v škodo pravic, ki ji pripadajo po procesnem predpisu; temveč gre za pomoč pri učinkovitem zavarovanju in uveljavljanju pravic v smislu dolžnega ravnanja upravnega organa, ki izhajajo iz določb ZUP in so namenjene temu, da stranka svoje pravice tudi v časovnem smislu čim bolj učinkovito ter čim hitreje uveljavi in zavaruje (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111422538 VDSS Psp 91/ 2018] z dne 12. 7. 2018). Zato mora v takšnih primerih organ vložnika pozvati k njeni dopolnitvi v skladu s [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. členom ZUP]], saj takšnih vlog tudi ni dovoljeno zaradi pomanjkljivosti ter nejasnosti zavreči. V nasprotnem primeru lahko odločba, ki je izdana na podlagi nejasne, nepopolne oziroma pomanjkljive vloge, vpliva na rešitev stvari in posledično lahko to pomeni bistveno kršitev pravil postopka (Kovač idr., Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga , str. 113, 114, 454).
<div><br></div>
<div>V nadaljevanju je seveda po [[Zak:ZUP#128. .C4.8Dlen{{!}}128. členu ZUP]] odvisno od strankine odločitve oziroma njene volje, ali bo uveljavljala lastno pravico. Posledično tudi sama določi okvir odločanja v upravnem postopku, če se postopek začne oziroma uvede na zahtevo stranke in če to določa materialni predpis. Pri tem mora namreč biti spoštovano dostojanstvo posameznika v postopkih pred upravnimi organi in varovan položaj stranke kot subjekta v upravnem postopku, saj noben posameznik ne more biti prisiljen k uveljavljanju lastnih pravic. Določba tega člena je osredotočena zgolj na materialni oziroma vsebinski smisel – na zahtevek stranke. To torej pomeni, da ni pomembno le, da je stranka vložila vlogo, temveč kaj je tudi zahtevala v njej po vsebini in kaj želi uveljavljati (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111404560 UPRS III U 1/ 2016] z dne 6. 1. 2017). Posledično je tako izpolnjen pogoj za vodenje postopka, vendar je potrebno na tem mestu opozoriti, da organ ne more odločati o tistem, česar stranka ni zahtevala. Zato je potrebno predhodno stranko o njenih pravicah poučiti na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]]; od stranke pa je odvisno, ali bo takšnemu nasvetu sledila ali ne ter uveljavljala določene pravice (glej Sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111422489 VDSS Psp 251/ 2018] z dne 5. 7. 2018) (Kovač idr., Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 24). </div>
<div><br></div>
<div>Tako sme uradna oseba, ki vodi upravni postopek dostopati do določenih uradnih evidenc šele takrat, ko v to privoli stranka in želi uveljavljati določene pravice. Področna zakonodaja (npr. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 ZPIZ-2], Uradni list RS, št. 48/22 in nasl.)) večinoma že določa pridobivanje potrebnih podatkov o strankah s strani organa za obdelavo v postopku brez njihove predhodne pisne privolitve iz evidenc. V področnem predpisu mora namreč biti jasno zavedeno, od katerih organov se pridobivajo podatki; v kolikor pa to ni zavedeno, mora posameznik takšne podatke pristojnemu organu, ki vodi postopek sam priskrbeti. </div>
<div><br></div>
<div>Odločba prve stopnje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer se je priznala posamezniku določena pravica po področni zakonodaji (npr. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 ZPIZ-2]), se predloži v revizijo njihovemu drugostopenjskemu organu, po načelu naključne izbire in se opravi po uradni dolžnosti. Takšna odločba je sicer že dokončna, vendar se lahko tekom revizije potrdi, spremeni, odpravi ali celo razveljavi ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 174. člen ZPIZ-2]). Bistvo revizije torej ni ponovno vodenje postopka zoper stranke v postopku in posledično pridobivanje vseh potrebnih podatkov iz uradnih evidenc, na podlagi katerih bi se odločalo o njenih pravicah; temveč opraviti pregled nad pravilnostjo izdane odločbe s strani prvostopenjskega organa. To torej pomeni, da se pri pregledu takšnih odločb upoštevajo le dane okoliščine, na podlagi katerih se je odločalo že na prvi stopnji, zato se upošteva vpogled v uradne evidence le za tiste osebne okoliščine, na podlagi katerih je stranka vložila zahtevek in želela uveljavljati določene pravice. </div>
<div><br></div>
<div>Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</div>

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]

Ravnanje uradne osebe zoper neuke stranke v postopku, glede uporabe načela varstva koristi stranke

2024-02-28T09:51:01Z

SenicRebeka: /* Odgovor: */

Ravnanje uradne osebe zoper neuke stranke v postopku, glede uporabe načela varstva koristi stranke

2024-02-28T09:47:32Z

SenicRebeka: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Ravnanje uradne osebe zoper neuke stranke v postopku, glede uporabe načela varstva koristi stranke - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 28. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

<div>Kako ravna uradna oseba, ki vodi postopek v primeru, da stranka v postopku v svojem zahtevku ni navedla oziroma označila vseh možnih upravičenj (primeroma posebnih okoliščin kot so služenje vojaškega roka, otroci) in bi to lahko vplivalo na končno rešitev stvari? </div><div><br></div><div>Ali sme organ v postopku (npr. revizije po ZPIZ) vpogledati v uradne evidence, četudi v to stranka v postopku ni privolila?</div>

== '''Odgovor:''' ==

<div>V skladu s [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. členom ZUP]] mora organ stranki v postopku omogočiti, da zavaruje lastne procesne pravice, pri odločanju pa predpisane materialne pravice; pri tem pa mora zaščititi javno korist po uradni dolžnosti v mejah predpisov. To namreč pomeni, da mora organ tekom vodenja postopka ves čas paziti, da se ne oškodujejo pravice strank ali drugih oseb, prav tako tudi ne javne koristi (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 49). 

</div>
<div></div>
<div></div>
<div></div>
<div>V primeru, da stranka želi uveljavljati svoje pravice na podlagi vloženega zahtevka oziroma vloge (npr. uveljavljanje pravic s področja pokojninske in invalidske zakonodaje), pa pri tem ni označila v vlogi vseh upravičenj (npr. osebnih okoliščin kot so služenje vojaškega roka, otroci pri upravičenjih s področja pokojninske in invalidske zakonodaje), mora uradna oseba, ki vodi upravni postopek v skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]] stranko poučiti o pravicah, ki ji jih daje določen predpis ter ji podati možnost, da se izjasni o le-teh, oziroma jo na to opozori na splošno. Takšne vloge se namreč lahko tretirajo kot nerazumljive ali nepopolne, saj ni razvidno, kaj stranka želi, morda pa tudi ni ozaveščena o določenih pravicah, ki jih ima. Na tem mestu ne gre le za to, da upravni organ skrbi, da nevednost in neukost stranke ni v škodo pravic, ki ji pripadajo po procesnem predpisu; temveč gre za pomoč pri učinkovitem zavarovanju in uveljavljanju pravic v smislu dolžnega ravnanja upravnega organa, ki izhajajo iz določb ZUP in so namenjene temu, da stranka svoje pravice tudi v časovnem smislu čim bolj učinkovito ter čim hitreje uveljavi in zavaruje (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111422538 VDSS Psp 91/ 2018] z dne 12. 7. 2018). Zato mora v takšnih primerih organ vložnika pozvati k njeni dopolnitvi v skladu s [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. členom ZUP]], saj takšnih vlog tudi ni dovoljeno zaradi pomanjkljivosti ter nejasnosti zavreči. V nasprotnem primeru lahko odločba, ki je izdana na podlagi nejasne, nepopolne oziroma pomanjkljive vloge, vpliva na rešitev stvari in posledično lahko to pomeni bistveno kršitev pravil postopka (Kovač idr., Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga , str. 113, 114, 454).

</div>
<div></div>
<div></div>
<div></div>
<div>V nadaljevanju je seveda po [[Zak:ZUP#128. .C4.8Dlen{{!}}128. členu ZUP]] odvisno od strankine odločitve oziroma njene volje, ali bo uveljavljala lastno pravico. Posledično tudi sama določi okvir odločanja v upravnem postopku, če se postopek začne oziroma uvede na zahtevo stranke in če to določa materialni predpis. Pri tem mora namreč biti spoštovano dostojanstvo posameznika v postopkih pred upravnimi organi in varovan položaj stranke kot subjekta v upravnem postopku, saj noben posameznik ne more biti prisiljen k uveljavljanju lastnih pravic. Določba tega člena je osredotočena zgolj na materialni oziroma vsebinski smisel – na zahtevek stranke. To torej pomeni, da ni pomembno le, da je stranka vložila vlogo, temveč kaj je tudi zahtevala v njej po vsebini in kaj želi uveljavljati (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111404560 UPRS III U 1/ 2016] z dne 6. 1. 2017). Posledično je tako izpolnjen pogoj za vodenje postopka, vendar je potrebno na tem mestu opozoriti, da organ ne more odločati o tistem, česar stranka ni zahtevala. Zato je potrebno predhodno stranko o njenih pravicah poučiti na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]]; od stranke pa je odvisno, ali bo takšnemu nasvetu sledila ali ne ter uveljavljala določene pravice (glej Sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111422489 VDSS Psp 251/ 2018] z dne 5. 7. 2018) (Kovač idr., Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 24). </div>
<div><br></div>
<div>Tako sme uradna oseba, ki vodi upravni postopek dostopati do določenih uradnih evidenc šele takrat, ko v to privoli stranka in želi uveljavljati določene pravice. Področna zakonodaja (npr. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 ZPIZ-2], Uradni list RS, št. 48/22 in nasl.)) večinoma že določa pridobivanje potrebnih podatkov o strankah s strani organa za obdelavo v postopku brez njihove predhodne pisne privolitve iz evidenc. V področnem predpisu mora namreč biti jasno zavedeno, od katerih organov se pridobivajo podatki; v kolikor pa to ni zavedeno, mora posameznik takšne podatke pristojnemu organu, ki vodi postopek sam priskrbeti. </div>
<div><br></div>
<div>Odločba prve stopnje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer se je priznala posamezniku določena pravica po področni zakonodaji (npr. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 ZPIZ-2]), se predloži v revizijo njihovemu drugostopenjskemu organu, po načelu naključne izbire in se opravi po uradni dolžnosti. Takšna odločba je sicer že dokončna, vendar se lahko tekom revizije potrdi, spremeni, odpravi ali celo razveljavi ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 174. člen ZPIZ-2]). Bistvo revizije torej ni ponovno vodenje postopka zoper stranke v postopku in posledično pridobivanje vseh potrebnih podatkov iz uradnih evidenc, na podlagi katerih bi se odločalo o njenih pravicah; temveč opraviti pregled nad pravilnostjo izdane odločbe s strani prvostopenjskega organa. To torej pomeni, da se pri pregledu takšnih odločb upoštevajo le dane okoliščine, na podlagi katerih se je odločalo že na prvi stopnji, zato se upošteva vpogled v uradne evidence le za tiste osebne okoliščine, na podlagi katerih je stranka vložila zahtevek in želela uveljavljati določene pravice. </div>
<div><br></div>
<div>Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</div>

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ravnanje uradne osebe zoper neuke stranke v postopku, glede uporabe načela varstva koristi stranke

2024-02-28T09:46:32Z

SenicRebeka: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Ravnanje uradne osebe zoper neuke stranke v postopku, glede uporabe načela varstva koristi stranke - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 28. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

<div>Kako ravna uradna oseba, ki vodi postopek v primeru, da stranka v postopku v svojem zahtevku ni navedla oziroma označila vseh možnih upravičenj (primeroma posebnih okoliščin kot so služenje vojaškega roka, otroci) in bi to lahko vplivalo na končno rešitev stvari? </div><div><br></div><div>Ali sme organ v postopku (npr. revizije po ZPIZ) vpogledati v uradne evidence, četudi v to stranka v postopku ni privolila?</div>

== '''Odgovor:''' ==

<div>V skladu s [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. členom ZUP]] mora organ stranki v postopku omogočiti, da zavaruje lastne procesne pravice, pri odločanju pa predpisane materialne pravice; pri tem pa mora zaščititi javno korist po uradni dolžnosti v mejah predpisov. To namreč pomeni, da mora organ tekom vodenja postopka ves čas paziti, da se ne oškodujejo pravice strank ali drugih oseb, prav tako tudi ne javne koristi (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 49). 

</div>
<div></div>
<div>

V primeru, da stranka želi uveljavljati svoje pravice na podlagi vloženega zahtevka oziroma vloge (npr. uveljavljanje pravic s področja pokojninske in invalidske zakonodaje), pa pri tem ni označila v vlogi vseh upravičenj (npr. osebnih okoliščin kot so služenje vojaškega roka, otroci pri upravičenjih s področja pokojninske in invalidske zakonodaje), mora uradna oseba, ki vodi upravni postopek v skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]] stranko poučiti o pravicah, ki ji jih daje določen predpis ter ji podati možnost, da se izjasni o le-teh, oziroma jo na to opozori na splošno. Takšne vloge se namreč lahko tretirajo kot nerazumljive ali nepopolne, saj ni razvidno, kaj stranka želi, morda pa tudi ni ozaveščena o določenih pravicah, ki jih ima. Na tem mestu ne gre le za to, da upravni organ skrbi, da nevednost in neukost stranke ni v škodo pravic, ki ji pripadajo po procesnem predpisu; temveč gre za pomoč pri učinkovitem zavarovanju in uveljavljanju pravic v smislu dolžnega ravnanja upravnega organa, ki izhajajo iz določb ZUP in so namenjene temu, da stranka svoje pravice tudi v časovnem smislu čim bolj učinkovito ter čim hitreje uveljavi in zavaruje (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111422538 VDSS Psp 91/ 2018] z dne 12. 7. 2018). Zato mora v takšnih primerih organ vložnika pozvati k njeni dopolnitvi v skladu s [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. členom ZUP]], saj takšnih vlog tudi ni dovoljeno zaradi pomanjkljivosti ter nejasnosti zavreči. V nasprotnem primeru lahko odločba, ki je izdana na podlagi nejasne, nepopolne oziroma pomanjkljive vloge, vpliva na rešitev stvari in posledično lahko to pomeni bistveno kršitev pravil postopka (Kovač idr., Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga , str. 113, 114, 454).

</div>
<div></div>
<div>

V nadaljevanju je seveda po [[Zak:ZUP#128. .C4.8Dlen{{!}}128. členu ZUP]] odvisno od strankine odločitve oziroma njene volje, ali bo uveljavljala lastno pravico. Posledično tudi sama določi okvir odločanja v upravnem postopku, če se postopek začne oziroma uvede na zahtevo stranke in če to določa materialni predpis. Pri tem mora namreč biti spoštovano dostojanstvo posameznika v postopkih pred upravnimi organi in varovan položaj stranke kot subjekta v upravnem postopku, saj noben posameznik ne more biti prisiljen k uveljavljanju lastnih pravic. Določba tega člena je osredotočena zgolj na materialni oziroma vsebinski smisel – na zahtevek stranke. To torej pomeni, da ni pomembno le, da je stranka vložila vlogo, temveč kaj je tudi zahtevala v njej po vsebini in kaj želi uveljavljati (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111404560 UPRS III U 1/ 2016] z dne 6. 1. 2017). Posledično je tako izpolnjen pogoj za vodenje postopka, vendar je potrebno na tem mestu opozoriti, da organ ne more odločati o tistem, česar stranka ni zahtevala. Zato je potrebno predhodno stranko o njenih pravicah poučiti na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]]; od stranke pa je odvisno, ali bo takšnemu nasvetu sledila ali ne ter uveljavljala določene pravice (glej Sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111422489 VDSS Psp 251/ 2018] z dne 5. 7. 2018) (Kovač idr., Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 24). </div>
<div><br></div>
<div>Tako sme uradna oseba, ki vodi upravni postopek dostopati do določenih uradnih evidenc šele takrat, ko v to privoli stranka in želi uveljavljati določene pravice. Področna zakonodaja (npr. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 ZPIZ-2], Uradni list RS, št. 48/22 in nasl.)) večinoma že določa pridobivanje potrebnih podatkov o strankah s strani organa za obdelavo v postopku brez njihove predhodne pisne privolitve iz evidenc. V področnem predpisu mora namreč biti jasno zavedeno, od katerih organov se pridobivajo podatki; v kolikor pa to ni zavedeno, mora posameznik takšne podatke pristojnemu organu, ki vodi postopek sam priskrbeti. </div>
<div><br></div>
<div>Odločba prve stopnje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer se je priznala posamezniku določena pravica po področni zakonodaji (npr. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 ZPIZ-2]), se predloži v revizijo njihovemu drugostopenjskemu organu, po načelu naključne izbire in se opravi po uradni dolžnosti. Takšna odločba je sicer že dokončna, vendar se lahko tekom revizije potrdi, spremeni, odpravi ali celo razveljavi ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 174. člen ZPIZ-2]). Bistvo revizije torej ni ponovno vodenje postopka zoper stranke v postopku in posledično pridobivanje vseh potrebnih podatkov iz uradnih evidenc, na podlagi katerih bi se odločalo o njenih pravicah; temveč opraviti pregled nad pravilnostjo izdane odločbe s strani prvostopenjskega organa. To torej pomeni, da se pri pregledu takšnih odločb upoštevajo le dane okoliščine, na podlagi katerih se je odločalo že na prvi stopnji, zato se upošteva vpogled v uradne evidence le za tiste osebne okoliščine, na podlagi katerih je stranka vložila zahtevek in želela uveljavljati določene pravice. </div>
<div>''''''</div>
<div>Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</div>

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ravnanje uradne osebe zoper neuke stranke v postopku, glede uporabe načela varstva koristi stranke

2024-02-28T09:45:50Z

SenicRebeka: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Ravnanje uradne osebe zoper neuke stranke v postopku, glede uporabe načela varstva koristi stranke - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 28. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

<div>Kako ravna uradna oseba, ki vodi postopek v primeru, da stranka v postopku v svojem zahtevku ni navedla oziroma označila vseh možnih upravičenj (primeroma posebnih okoliščin kot so služenje vojaškega roka, otroci) in bi to lahko vplivalo na končno rešitev stvari? </div><div><br></div><div>Ali sme organ v postopku (npr. revizije po ZPIZ) vpogledati v uradne evidence, četudi v to stranka v postopku ni privolila?</div>

== '''Odgovor:''' ==

<div>V skladu s [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. členom ZUP]] mora organ stranki v postopku omogočiti, da zavaruje lastne procesne pravice, pri odločanju pa predpisane materialne pravice; pri tem pa mora zaščititi javno korist po uradni dolžnosti v mejah predpisov. To namreč pomeni, da mora organ tekom vodenja postopka ves čas paziti, da se ne oškodujejo pravice strank ali drugih oseb, prav tako tudi ne javne koristi (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 49). 

</div>
<div></div>
<div>V primeru, da stranka želi uveljavljati svoje pravice na podlagi vloženega zahtevka oziroma vloge (npr. uveljavljanje pravic s področja pokojninske in invalidske zakonodaje), pa pri tem ni označila v vlogi vseh upravičenj (npr. osebnih okoliščin kot so služenje vojaškega roka, otroci pri upravičenjih s področja pokojninske in invalidske zakonodaje), mora uradna oseba, ki vodi upravni postopek v skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]] stranko poučiti o pravicah, ki ji jih daje določen predpis ter ji podati možnost, da se izjasni o le-teh, oziroma jo na to opozori na splošno. Takšne vloge se namreč lahko tretirajo kot nerazumljive ali nepopolne, saj ni razvidno, kaj stranka želi, morda pa tudi ni ozaveščena o določenih pravicah, ki jih ima. Na tem mestu ne gre le za to, da upravni organ skrbi, da nevednost in neukost stranke ni v škodo pravic, ki ji pripadajo po procesnem predpisu; temveč gre za pomoč pri učinkovitem zavarovanju in uveljavljanju pravic v smislu dolžnega ravnanja upravnega organa, ki izhajajo iz določb ZUP in so namenjene temu, da stranka svoje pravice tudi v časovnem smislu čim bolj učinkovito ter čim hitreje uveljavi in zavaruje (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111422538 VDSS Psp 91/ 2018] z dne 12. 7. 2018). Zato mora v takšnih primerih organ vložnika pozvati k njeni dopolnitvi v skladu s [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. členom ZUP]], saj takšnih vlog tudi ni dovoljeno zaradi pomanjkljivosti ter nejasnosti zavreči. V nasprotnem primeru lahko odločba, ki je izdana na podlagi nejasne, nepopolne oziroma pomanjkljive vloge, vpliva na rešitev stvari in posledično lahko to pomeni bistveno kršitev pravil postopka (Kovač idr., Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga , str. 113, 114, 454).

</div>
<div></div>
<div>V nadaljevanju je seveda po [[Zak:ZUP#128. .C4.8Dlen{{!}}128. členu ZUP]] odvisno od strankine odločitve oziroma njene volje, ali bo uveljavljala lastno pravico. Posledično tudi sama določi okvir odločanja v upravnem postopku, če se postopek začne oziroma uvede na zahtevo stranke in če to določa materialni predpis. Pri tem mora namreč biti spoštovano dostojanstvo posameznika v postopkih pred upravnimi organi in varovan položaj stranke kot subjekta v upravnem postopku, saj noben posameznik ne more biti prisiljen k uveljavljanju lastnih pravic. Določba tega člena je osredotočena zgolj na materialni oziroma vsebinski smisel – na zahtevek stranke. To torej pomeni, da ni pomembno le, da je stranka vložila vlogo, temveč kaj je tudi zahtevala v njej po vsebini in kaj želi uveljavljati (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111404560 UPRS III U 1/ 2016] z dne 6. 1. 2017). Posledično je tako izpolnjen pogoj za vodenje postopka, vendar je potrebno na tem mestu opozoriti, da organ ne more odločati o tistem, česar stranka ni zahtevala. Zato je potrebno predhodno stranko o njenih pravicah poučiti na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]]; od stranke pa je odvisno, ali bo takšnemu nasvetu sledila ali ne ter uveljavljala določene pravice (glej Sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111422489 VDSS Psp 251/ 2018] z dne 5. 7. 2018) (Kovač idr., Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 24). </div>
<div><br></div>
<div>Tako sme uradna oseba, ki vodi upravni postopek dostopati do določenih uradnih evidenc šele takrat, ko v to privoli stranka in želi uveljavljati določene pravice. Področna zakonodaja (npr. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 ZPIZ-2], Uradni list RS, št. 48/22 in nasl.)) večinoma že določa pridobivanje potrebnih podatkov o strankah s strani organa za obdelavo v postopku brez njihove predhodne pisne privolitve iz evidenc. V področnem predpisu mora namreč biti jasno zavedeno, od katerih organov se pridobivajo podatki; v kolikor pa to ni zavedeno, mora posameznik takšne podatke pristojnemu organu, ki vodi postopek sam priskrbeti. </div>
<div><br></div>
<div>Odločba prve stopnje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer se je priznala posamezniku določena pravica po področni zakonodaji (npr. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 ZPIZ-2]), se predloži v revizijo njihovemu drugostopenjskemu organu, po načelu naključne izbire in se opravi po uradni dolžnosti. Takšna odločba je sicer že dokončna, vendar se lahko tekom revizije potrdi, spremeni, odpravi ali celo razveljavi ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 174. člen ZPIZ-2]). Bistvo revizije torej ni ponovno vodenje postopka zoper stranke v postopku in posledično pridobivanje vseh potrebnih podatkov iz uradnih evidenc, na podlagi katerih bi se odločalo o njenih pravicah; temveč opraviti pregled nad pravilnostjo izdane odločbe s strani prvostopenjskega organa. To torej pomeni, da se pri pregledu takšnih odločb upoštevajo le dane okoliščine, na podlagi katerih se je odločalo že na prvi stopnji, zato se upošteva vpogled v uradne evidence le za tiste osebne okoliščine, na podlagi katerih je stranka vložila zahtevek in želela uveljavljati določene pravice. </div>
<div>''''''</div>
<div>Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</div>

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ravnanje uradne osebe zoper neuke stranke v postopku, glede uporabe načela varstva koristi stranke

2024-02-28T09:45:08Z

SenicRebeka: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Ravnanje uradne osebe zoper neuke stranke v postopku, glede uporabe načela varstva koristi stranke - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 28. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

<div>Kako ravna uradna oseba, ki vodi postopek v primeru, da stranka v postopku v svojem zahtevku ni navedla oziroma označila vseh možnih upravičenj (primeroma posebnih okoliščin kot so služenje vojaškega roka, otroci) in bi to lahko vplivalo na končno rešitev stvari? </div><div><br></div><div>Ali sme organ v postopku (npr. revizije po ZPIZ) vpogledati v uradne evidence, četudi v to stranka v postopku ni privolila?</div>

== '''Odgovor:''' ==

<div>V skladu s [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. členom ZUP]] mora organ stranki v postopku omogočiti, da zavaruje lastne procesne pravice, pri odločanju pa predpisane materialne pravice; pri tem pa mora zaščititi javno korist po uradni dolžnosti v mejah predpisov. To namreč pomeni, da mora organ tekom vodenja postopka ves čas paziti, da se ne oškodujejo pravice strank ali drugih oseb, prav tako tudi ne javne koristi (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 49). </div><div></div><div>V primeru, da stranka želi uveljavljati svoje pravice na podlagi vloženega zahtevka oziroma vloge (npr. uveljavljanje pravic s področja pokojninske in invalidske zakonodaje), pa pri tem ni označila v vlogi vseh upravičenj (npr. osebnih okoliščin kot so služenje vojaškega roka, otroci pri upravičenjih s področja pokojninske in invalidske zakonodaje), mora uradna oseba, ki vodi upravni postopek v skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]] stranko poučiti o pravicah, ki ji jih daje določen predpis ter ji podati možnost, da se izjasni o le-teh, oziroma jo na to opozori na splošno. Takšne vloge se namreč lahko tretirajo kot nerazumljive ali nepopolne, saj ni razvidno, kaj stranka želi, morda pa tudi ni ozaveščena o določenih pravicah, ki jih ima. Na tem mestu ne gre le za to, da upravni organ skrbi, da nevednost in neukost stranke ni v škodo pravic, ki ji pripadajo po procesnem predpisu; temveč gre za pomoč pri učinkovitem zavarovanju in uveljavljanju pravic v smislu dolžnega ravnanja upravnega organa, ki izhajajo iz določb ZUP in so namenjene temu, da stranka svoje pravice tudi v časovnem smislu čim bolj učinkovito ter čim hitreje uveljavi in zavaruje (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111422538 VDSS Psp 91/ 2018] z dne 12. 7. 2018). Zato mora v takšnih primerih organ vložnika pozvati k njeni dopolnitvi v skladu s [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. členom ZUP]], saj takšnih vlog tudi ni dovoljeno zaradi pomanjkljivosti ter nejasnosti zavreči. V nasprotnem primeru lahko odločba, ki je izdana na podlagi nejasne, nepopolne oziroma pomanjkljive vloge, vpliva na rešitev stvari in posledično lahko to pomeni bistveno kršitev pravil postopka (Kovač idr., Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga , str. 113, 114, 454).</div><div></div><div>V nadaljevanju je seveda po [[Zak:ZUP#128. .C4.8Dlen{{!}}128. členu ZUP]] odvisno od strankine odločitve oziroma njene volje, ali bo uveljavljala lastno pravico. Posledično tudi sama določi okvir odločanja v upravnem postopku, če se postopek začne oziroma uvede na zahtevo stranke in če to določa materialni predpis. Pri tem mora namreč biti spoštovano dostojanstvo posameznika v postopkih pred upravnimi organi in varovan položaj stranke kot subjekta v upravnem postopku, saj noben posameznik ne more biti prisiljen k uveljavljanju lastnih pravic. Določba tega člena je osredotočena zgolj na materialni oziroma vsebinski smisel – na zahtevek stranke. To torej pomeni, da ni pomembno le, da je stranka vložila vlogo, temveč kaj je tudi zahtevala v njej po vsebini in kaj želi uveljavljati (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111404560 UPRS III U 1/ 2016] z dne 6. 1. 2017). Posledično je tako izpolnjen pogoj za vodenje postopka, vendar je potrebno na tem mestu opozoriti, da organ ne more odločati o tistem, česar stranka ni zahtevala. Zato je potrebno predhodno stranko o njenih pravicah poučiti na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]]; od stranke pa je odvisno, ali bo takšnemu nasvetu sledila ali ne ter uveljavljala določene pravice (glej Sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111422489 VDSS Psp 251/ 2018] z dne 5. 7. 2018) (Kovač idr., Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 24). </div><div><br></div><div>Tako sme uradna oseba, ki vodi upravni postopek dostopati do določenih uradnih evidenc šele takrat, ko v to privoli stranka in želi uveljavljati določene pravice. Področna zakonodaja (npr. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 ZPIZ-2], Uradni list RS, št. 48/22 in nasl.)) večinoma že določa pridobivanje potrebnih podatkov o strankah s strani organa za obdelavo v postopku brez njihove predhodne pisne privolitve iz evidenc. V področnem predpisu mora namreč biti jasno zavedeno, od katerih organov se pridobivajo podatki; v kolikor pa to ni zavedeno, mora posameznik takšne podatke pristojnemu organu, ki vodi postopek sam priskrbeti. </div><div><br></div><div>Odločba prve stopnje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer se je priznala posamezniku določena pravica po področni zakonodaji (npr. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 ZPIZ-2]), se predloži v revizijo njihovemu drugostopenjskemu organu, po načelu naključne izbire in se opravi po uradni dolžnosti. Takšna odločba je sicer že dokončna, vendar se lahko tekom revizije potrdi, spremeni, odpravi ali celo razveljavi ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 174. člen ZPIZ-2]). Bistvo revizije torej ni ponovno vodenje postopka zoper stranke v postopku in posledično pridobivanje vseh potrebnih podatkov iz uradnih evidenc, na podlagi katerih bi se odločalo o njenih pravicah; temveč opraviti pregled nad pravilnostjo izdane odločbe s strani prvostopenjskega organa. To torej pomeni, da se pri pregledu takšnih odločb upoštevajo le dane okoliščine, na podlagi katerih se je odločalo že na prvi stopnji, zato se upošteva vpogled v uradne evidence le za tiste osebne okoliščine, na podlagi katerih je stranka vložila zahtevek in želela uveljavljati določene pravice. </div><div>''''</div><div>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</div>

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ravnanje uradne osebe zoper neuke stranke v postopku, glede uporabe načela varstva koristi stranke

2024-02-28T09:13:17Z

SenicRebeka: /* Vprašanje: */

Ravnanje uradne osebe zoper neuke stranke v postopku, glede uporabe načela varstva koristi stranke

2024-02-28T09:11:51Z

SenicRebeka: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */

Ravnanje uradne osebe zoper neuke stranke v postopku, glede uporabe načela varstva koristi stranke

2024-02-28T09:10:16Z

SenicRebeka: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja<br>

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora <br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Pristojnost in postopanje prvostopenjskega organa v pritožbenem postopku

2024-02-09T12:43:11Z

SenicRebeka: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Pristojnost in postopanje prvostopenjskega organa v pritožbenem postopku - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 20. 10. 2011, 4. 11. 2011, 11. 12. 2012 in 9. 2. 2024, pregled 10. 12. 2022

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

<div>Katera uradna oseba prvostopenjskega organa opravi formalni preizkus vloge in izda nadomestno odločbo? Ali je zaradi vodenja in odločanja v postopku izdaje izpodbijane odločbe treba postaviti novo uradno osebo?</div>
<div><br></div>
<div>Kako mora postopati organ prve stopnje, če je bila izdana v pritožbenem postopku nadomestna odločba, zoper njo pa se stranka pritoži prepozno? Ali organ prve stopnje tako pritožbo formalno preizkusi in izda sklep o zavrženju ali pritožbo, ne da jo formalno preveri, nemudoma odstopi drugostopenjskemu organu?

Kako naj ravna organ prve stopnje, če organ druge stopnje po pritožbi odpravi prvostopenjsko odločbo in vrne zadevo v novo odločanje prvostopenjskemu organu, nato organ prve stopnje izda novo prvostopenjsko odločbo, zoper katero se stranka zopet pritoži? Ali se taka pritožba najprej vendar formalno obravnava (in zavrže s sklepom, če preizkus ni uspešen) ali takoj odstopi organu druge stopnje? Ali organ prve stopnje pritožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe, če tega izda, tudi formalno preizkusi ali jo takoj odstopi drugostopenjskemu organu?

Kako obravnavamo pritožbe, ki so podane brez konkretnih razlogov oziroma niso skladni z 237. členom Zakona o splošnem upravnem postopku?<br></div>

== '''Odgovor:''' ==

Pravica do pritožbe je zajamčena po 25. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS] (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a) za varstvo pravic in zakonitosti v upravnem postopku in je tudi eno izmed temeljnih načel splošnega upravnega postopka, ki jo opredeljuje v [[Zak:ZUP#13._.C4.8Dlen{{!}}13. členu ZUP]]. Pravica se sicer uresničuje na podlagi Ustave, vendar je ustrezen postopek mogoč le, kadar tisti, ki ima to pravico, to izkoristi in da pobudo za pritožbeni postopek (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 463). V primeru vloge oziroma zahteve, ki je bila zavrnjena z odločbo, '''lahko stranka v postopku izpodbija takšno odločbo na podlagi razlogov za pritožbo iz [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]. Pritožba prestane formalni preizkus takrat, kadar preverimo, ali je dovoljena, pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240. člena ZUP]]). Po zaključku formalnega dela lahko govorimo o uvedbi in teku vsebinskega dela postopka (tj. meritorni upravni postopek), kjer se preverjajo procesne predpostavke, na podlagi katerih se ugotavlja pravica, pravna korist ali obveznost določene stranke v postopku (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 170-171).

Vprašanje dovoljenosti oz. dopustnosti pritožbe v upravnem postopku se presoja po pravilih upravnega postopka, dovoljenost ne pomeni istega kot utemeljenost ali upravičenosti, saj se to rešuje po pravilih upravnega postopka in hkrati po materialnih predpisih. Dovoljenost pritožbe je tako '''le eden izmed formalnih pogojev''' za pritožbeni postopek, če ta pogoj manjka, pritožbeni organ ne more vsebinsko reševati zadeve in odločati o utemeljenosti te pritožbe, temveč jo zavrže (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 464 in 487).

Formalni preizkus, kot tudi preizkus utemeljenosti pritožbe po [[Zak:ZUP#242._.C4.8Dlen{{!}}242., 243. in 243. členu ZUP]] opravi praviloma uradna oseba, ki je vodila postopek pred izdajo odločbe, lahko pa tudi druga oseba, ki izpolnjuje formalne pogoje (glede izobrazbe, strokovnega izpita, pooblastila; gl. [[Zak:ZUP#31._.C4.8Dlen{{!}}31. člen ZUP]]). Njena vključenost v postopek izdaje s pritožbo izpodbijane odločbe '''ne predstavlja izločitvenega razloga''', ki bi preprečeval izpolnitev zakonitih obveznosti prvostopenjskega organa s pritožbo. Razlog za izločitev je v pritožbenem postopku izpolnjen, če bi uradna oseba v kakršnikoli vlogi sodelovala v postopku na prvi in nato še na drugi stopnji upravnega odločanja, v tem primeru pa uradna oseba še vedno opravlja naloge na isti (prvi) stopnji, čeprav lahko izda nadomestno odločbo, ki pa je samo prvostopenjska odločitev.

Če pritožba, tudi zoper nadomestno odločbo po [[Zak:ZUP#242._.C4.8Dlen{{!}}242. členu ZUP]], '''ni podana v zakonskem roku, je nepravočasna'''. Organ prve stopnje pritožbo torej v skladu s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#240._.C4.8Dlen{{!}}240. člena ZUP]] vedno formalno preizkusi in jo s sklepom zavrže, če ni dopustna, če je ni vložila legitimirana oseba ali ker je prepozna ali prezgodnja (ni pravočasna). Čeprav drugi odstavek 242. člena določa, da mora organ ob prejemu pritožbe zoper nadomestno odločbo takoj ravnati po določbah prvega odstavka [[Zak:ZUP#245._.C4.8Dlen{{!}}245. člena ZUP]], to ne pomeni, da formalnega preizkusa ne opravi, ampak da ni možno znova v tej zadevi na prvi stopnji izdati nove nadomestne odločbe kot meritornega akta namesto prve nadomestne odločbe. Pritožbe zoper nadomestno odločbo torej prvostopenjski organ ne more vsebinsko(!) obravnavati, mora pa jo zavreči, če je nedovoljena ali prepozna ali jo je vložila neupravičena oseba (ibid., str. 487). Pogoj izpolnitve predpisanih procesnih predpostavk, tudi pravočasnosti, za presojo utemeljenosti zahtevka ali pritožbe je namreč po naravi zadeve nujno izpolniti, da se lahko pravica sploh presoja. Navedeno izhaja tudi neposredno iz 245. člena ZUP, saj ta določa posredovanje pritožbe (najkasneje v 15 dneh od prejema) drugi stopnji le "''.. če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je pritožba dovoljena in pravočasna ..."''. To pomeni, da mora izdajatelj oz. organ prve stopnje pritožbo (čeprav zoper nadomestno odločbo) formalno preizkusiti, zato v primeru nepravočasno vložene pritožbe (čeprav zoper nadomestno odločbo) pritožbo zavrže že organ prve stopnje.

Nekoliko drugačen je položaj, če organ druge stopnje pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#251._.C4.8Dlen{{!}}251. člena ZUP]] odpravi in vrne zadevo v novo odločanje. Tedaj namreč prvostopenjski organ izda v novem postopku novo prvostopenjsko odločbo, ki pravno gledano '''nima značaja "nadomestne odločbe"''' po 242. členu ZUP (čeprav morda v razmerju do stranke deluje, kot da bi dejansko šlo za nadomestilo prve, tj. na drugi stopnji odpravljene odločbe). Zato zanjo ne veljajo posebna pravila 242. in 245. člena ZUP, temveč regularno postopanje. To pomeni, da morajo organi pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo, izdano v ponovnem postopku v skladu z [[Zak:ZUP#251. .C4.8Dlen{{!}}251. členom ZUP]], obravnavati ne kot pritožbo zoper nadomestno odločbo, ampak kot vsako pritožbo zoper "običajno" prvostopenjsko odločbo po [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240. členu ZUP]]. Če je pritožba zoper novo odločbo npr. prepozna, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom. '''Če pa pritožba prestane formalni preizkus, lahko organ prve stopnje namesto izpodbijane odločbe izda tudi nadomestno odločbo po [[Zak:ZUP#242. .C4.8Dlen{{!}}242. členu ZUP]].'''

Načelo laičnosti se tolmači kot osnovno vodilo glede oblike in vsebine pritožbe v upravnih postopkih (glej VSRS Sklep [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111469657 X Ips 40/2022] z dne 29. 3. 2022: …Za razliko od pravnih sredstev v različnih sodnih postopkih je namreč osnovno vodilo glede oblike in vsebine pritožbe v upravnih postopkih tako imenovano načelo laičnosti pritožbe, kar pomeni, da lahko stranka sama vloži pritožbo, z laično vsebino, kot jo opredeljuje [[Zak:ZUP#238. .C4.8Dlen{{!}}238. člen ZUP]] in ki torej ne po obliki (lahko tudi ustno na zapisnik) in ne po vsebini ne ustreza zahtevam, ki jih [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1] (Uradni list RS, št. 105/06, 107/09 – odl. US, 62/10, 98/11 – odl. US, 109/12, 10/17 – ZPP-E in 49/23) v 30. členu predpisuje za tožbo v upravnem sporu…). '''Pritožnik ni dolžan navajati pravnih podlag; navesti mora le, katero odločbo izpodbija in razloge za to'''. Navesti mora tudi, ali jo izpodbija le v katerem delu, z namenom, da organ natančno ve, kateri del odločbe je postal dokončen in pravnomočen. Čeprav se pritožba prav tako tolmači kot vloga (vendar kot posebna vrsta le-te), mora takšna vloga poleg ostalih sestavin iz naslova [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člena ZUP]] vsebovati tudi vse potrebne sestavine (tj. navedba izpodbijane odločbe, oznaka organa, ki jo je izdal, številka odločbe, datum, razlogi za izpodbijanje odločbe) ([[Zak:ZUP#238. .C4.8Dlen{{!}}2. odst. 238. člena ZUP]]).

'''Zaradi načela laičnosti pritožbe torej zadošča, da pritožnik v pritožbi zgolj navede, zakaj odločbo izpodbija na način, da opisno opredeli razloge za nezadovoljstvo nad izdano odločitvijo''' (Jerovšek idr., ZUP s komentarjem, 2004, str. 664). Hkrati pa '''mora biti upoštevana določba [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]] glede nepopolnih in nerazumljivih vlog '''(Kovač idr., Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022, str. 567-568). V primeru, da pritožba ni popolna in razumljiva, mora organ pritožnika za odpravo pomanjkljivosti obvestiti ter mu izdati poziv za dopolnitev. Na podlagi tega organ pritožniku določi tudi rok za odpravo le-teh. Če stranka v določenem roku pritožbe ne dopolni in je iz tega razloga ni mogoče obravnavati, jo organ posledično zavrže kot nedovoljeno.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]] [[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

Pristojnost in postopanje prvostopenjskega organa v pritožbenem postopku

2024-02-09T12:20:33Z

SenicRebeka: /* Zadeva: Pristojnost in postopanje prvostopenjskega organa v pritožbenem postopku */

Pristojnost in postopanje prvostopenjskega organa v pritožbenem postopku

2024-02-09T12:20:07Z

SenicRebeka: /* Zadeva: Pristojnost in postopanje prvostopenjskega organa v pritožbenem postopku */

== '''Zadeva: '''Pristojnost in postopanje prvostopenjskega organa v pritožbenem postopku ==

'''Datum odgovora:''' 20. 10. 2011, 4. 11. 2011, 11. 12. 2012 in 9. 2. 2024, pregled 10. 12. 2022

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

<div>Katera uradna oseba prvostopenjskega organa opravi formalni preizkus vloge in izda nadomestno odločbo? Ali je zaradi vodenja in odločanja v postopku izdaje izpodbijane odločbe treba postaviti novo uradno osebo?</div>
<div><br></div>
<div>Kako mora postopati organ prve stopnje, če je bila izdana v pritožbenem postopku nadomestna odločba, zoper njo pa se stranka pritoži prepozno? Ali organ prve stopnje tako pritožbo formalno preizkusi in izda sklep o zavrženju ali pritožbo, ne da jo formalno preveri, nemudoma odstopi drugostopenjskemu organu?

Kako naj ravna organ prve stopnje, če organ druge stopnje po pritožbi odpravi prvostopenjsko odločbo in vrne zadevo v novo odločanje prvostopenjskemu organu, nato organ prve stopnje izda novo prvostopenjsko odločbo, zoper katero se stranka zopet pritoži? Ali se taka pritožba najprej vendar formalno obravnava (in zavrže s sklepom, če preizkus ni uspešen) ali takoj odstopi organu druge stopnje? Ali organ prve stopnje pritožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe, če tega izda, tudi formalno preizkusi ali jo takoj odstopi drugostopenjskemu organu?

Kako obravnavamo pritožbe, ki so podane brez konkretnih razlogov oziroma niso skladni z 237. členom Zakona o splošnem upravnem postopku?<br></div>

== '''Odgovor:''' ==

Pravica do pritožbe je zajamčena po 25. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS] (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a) za varstvo pravic in zakonitosti v upravnem postopku in je tudi eno izmed temeljnih načel splošnega upravnega postopka, ki jo opredeljuje v [[Zak:ZUP#13._.C4.8Dlen{{!}}13. členu ZUP]]. Pravica se sicer uresničuje na podlagi Ustave, vendar je ustrezen postopek mogoč le, kadar tisti, ki ima to pravico, to izkoristi in da pobudo za pritožbeni postopek (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 463).

Vprašanje dovoljenosti oz. dopustnosti pritožbe v upravnem postopku se presoja po pravilih upravnega postopka, dovoljenost ne pomeni istega kot utemeljenost ali upravičenosti, saj se to rešuje po pravilih upravnega postopka in hkrati po materialnih predpisih. Dovoljenost pritožbe je tako '''le eden izmed formalnih pogojev''' za pritožbeni postopek, če ta pogoj manjka, pritožbeni organ ne more vsebinsko reševati zadeve in odločati o utemeljenosti te pritožbe, temveč jo zavrže (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 464 in 487).

Formalni preizkus, kot tudi preizkus utemeljenosti pritožbe po [[Zak:ZUP#242._.C4.8Dlen{{!}}242., 243. in 243. členu ZUP]] opravi praviloma uradna oseba, ki je vodila postopek pred izdajo odločbe, lahko pa tudi druga oseba, ki izpolnjuje formalne pogoje (glede izobrazbe, strokovnega izpita, pooblastila; gl. [[Zak:ZUP#31._.C4.8Dlen{{!}}31. člen ZUP]]). Njena vključenost v postopek izdaje s pritožbo izpodbijane odločbe '''ne predstavlja izločitvenega razloga''', ki bi preprečeval izpolnitev zakonitih obveznosti prvostopenjskega organa s pritožbo. Razlog za izločitev je v pritožbenem postopku izpolnjen, če bi uradna oseba v kakršnikoli vlogi sodelovala v postopku na prvi in nato še na drugi stopnji upravnega odločanja, v tem primeru pa uradna oseba še vedno opravlja naloge na isti (prvi) stopnji, čeprav lahko izda nadomestno odločbo, ki pa je samo prvostopenjska odločitev.

Če pritožba, tudi zoper nadomestno odločbo po [[Zak:ZUP#242._.C4.8Dlen{{!}}242. členu ZUP]], '''ni podana v zakonskem roku, je nepravočasna'''. Organ prve stopnje pritožbo torej v skladu s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#240._.C4.8Dlen{{!}}240. člena ZUP]] vedno formalno preizkusi in jo s sklepom zavrže, če ni dopustna, če je ni vložila legitimirana oseba ali ker je prepozna ali prezgodnja (ni pravočasna). Čeprav drugi odstavek 242. člena določa, da mora organ ob prejemu pritožbe zoper nadomestno odločbo takoj ravnati po določbah prvega odstavka [[Zak:ZUP#245._.C4.8Dlen{{!}}245. člena ZUP]], to ne pomeni, da formalnega preizkusa ne opravi, ampak da ni možno znova v tej zadevi na prvi stopnji izdati nove nadomestne odločbe kot meritornega akta namesto prve nadomestne odločbe. Pritožbe zoper nadomestno odločbo torej prvostopenjski organ ne more vsebinsko(!) obravnavati, mora pa jo zavreči, če je nedovoljena ali prepozna ali jo je vložila neupravičena oseba (ibid., str. 487). Pogoj izpolnitve predpisanih procesnih predpostavk, tudi pravočasnosti, za presojo utemeljenosti zahtevka ali pritožbe je namreč po naravi zadeve nujno izpolniti, da se lahko pravica sploh presoja. Navedeno izhaja tudi neposredno iz 245. člena ZUP, saj ta določa posredovanje pritožbe (najkasneje v 15 dneh od prejema) drugi stopnji le "''.. če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je pritožba dovoljena in pravočasna ..."''. To pomeni, da mora izdajatelj oz. organ prve stopnje pritožbo (čeprav zoper nadomestno odločbo) formalno preizkusiti, zato v primeru nepravočasno vložene pritožbe (čeprav zoper nadomestno odločbo) pritožbo zavrže že organ prve stopnje.

Nekoliko drugačen je položaj, če organ druge stopnje pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#251._.C4.8Dlen{{!}}251. člena ZUP]] odpravi in vrne zadevo v novo odločanje. Tedaj namreč prvostopenjski organ izda v novem postopku novo prvostopenjsko odločbo, ki pravno gledano '''nima značaja "nadomestne odločbe"''' po 242. členu ZUP (čeprav morda v razmerju do stranke deluje, kot da bi dejansko šlo za nadomestilo prve, tj. na drugi stopnji odpravljene odločbe). Zato zanjo ne veljajo posebna pravila 242. in 245. člena ZUP, temveč regularno postopanje. To pomeni, da morajo organi pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo, izdano v ponovnem postopku v skladu z 251. členom ZUP, obravnavati ne kot pritožbo zoper nadomestno odločbo, ampak kot vsako pritožbo zoper "običajno" prvostopenjsko odločbo po 240. členu ZUP. Če je pritožba zoper novo odločbo npr. prepozna, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom. '''Če pa pritožba prestane formalni preizkus, lahko organ prve stopnje namesto izpodbijane odločbe izda tudi nadomestno odločbo po 242. členu ZUP.'''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]] [[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

Pristojnost in postopanje prvostopenjskega organa v pritožbenem postopku

2024-02-09T12:19:15Z

SenicRebeka: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Pristojnost in postopanje prvostopenjskega organa v pritožbenem postopku ==

'''Datum odgovora:''' 20. 10. 2011, 4. 11. 2011 in 11. 12. 2012, pregled 10. 12. 2022

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

<div>Katera uradna oseba prvostopenjskega organa opravi formalni preizkus vloge in izda nadomestno odločbo? Ali je zaradi vodenja in odločanja v postopku izdaje izpodbijane odločbe treba postaviti novo uradno osebo?</div>
<div><br></div>
<div>Kako mora postopati organ prve stopnje, če je bila izdana v pritožbenem postopku nadomestna odločba, zoper njo pa se stranka pritoži prepozno? Ali organ prve stopnje tako pritožbo formalno preizkusi in izda sklep o zavrženju ali pritožbo, ne da jo formalno preveri, nemudoma odstopi drugostopenjskemu organu?

Kako naj ravna organ prve stopnje, če organ druge stopnje po pritožbi odpravi prvostopenjsko odločbo in vrne zadevo v novo odločanje prvostopenjskemu organu, nato organ prve stopnje izda novo prvostopenjsko odločbo, zoper katero se stranka zopet pritoži? Ali se taka pritožba najprej vendar formalno obravnava (in zavrže s sklepom, če preizkus ni uspešen) ali takoj odstopi organu druge stopnje? Ali organ prve stopnje pritožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe, če tega izda, tudi formalno preizkusi ali jo takoj odstopi drugostopenjskemu organu?

Kako obravnavamo pritožbe, ki so podane brez konkretnih razlogov oziroma niso skladni z 237. členom Zakona o splošnem upravnem postopku?<br></div>

== '''Odgovor:''' ==

Pravica do pritožbe je zajamčena po 25. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS] (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a) za varstvo pravic in zakonitosti v upravnem postopku in je tudi eno izmed temeljnih načel splošnega upravnega postopka, ki jo opredeljuje v [[Zak:ZUP#13._.C4.8Dlen{{!}}13. členu ZUP]]. Pravica se sicer uresničuje na podlagi Ustave, vendar je ustrezen postopek mogoč le, kadar tisti, ki ima to pravico, to izkoristi in da pobudo za pritožbeni postopek (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 463).

Vprašanje dovoljenosti oz. dopustnosti pritožbe v upravnem postopku se presoja po pravilih upravnega postopka, dovoljenost ne pomeni istega kot utemeljenost ali upravičenosti, saj se to rešuje po pravilih upravnega postopka in hkrati po materialnih predpisih. Dovoljenost pritožbe je tako '''le eden izmed formalnih pogojev''' za pritožbeni postopek, če ta pogoj manjka, pritožbeni organ ne more vsebinsko reševati zadeve in odločati o utemeljenosti te pritožbe, temveč jo zavrže (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 464 in 487).

Formalni preizkus, kot tudi preizkus utemeljenosti pritožbe po [[Zak:ZUP#242._.C4.8Dlen{{!}}242., 243. in 243. členu ZUP]] opravi praviloma uradna oseba, ki je vodila postopek pred izdajo odločbe, lahko pa tudi druga oseba, ki izpolnjuje formalne pogoje (glede izobrazbe, strokovnega izpita, pooblastila; gl. [[Zak:ZUP#31._.C4.8Dlen{{!}}31. člen ZUP]]). Njena vključenost v postopek izdaje s pritožbo izpodbijane odločbe '''ne predstavlja izločitvenega razloga''', ki bi preprečeval izpolnitev zakonitih obveznosti prvostopenjskega organa s pritožbo. Razlog za izločitev je v pritožbenem postopku izpolnjen, če bi uradna oseba v kakršnikoli vlogi sodelovala v postopku na prvi in nato še na drugi stopnji upravnega odločanja, v tem primeru pa uradna oseba še vedno opravlja naloge na isti (prvi) stopnji, čeprav lahko izda nadomestno odločbo, ki pa je samo prvostopenjska odločitev.

Če pritožba, tudi zoper nadomestno odločbo po [[Zak:ZUP#242._.C4.8Dlen{{!}}242. členu ZUP]], '''ni podana v zakonskem roku, je nepravočasna'''. Organ prve stopnje pritožbo torej v skladu s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#240._.C4.8Dlen{{!}}240. člena ZUP]] vedno formalno preizkusi in jo s sklepom zavrže, če ni dopustna, če je ni vložila legitimirana oseba ali ker je prepozna ali prezgodnja (ni pravočasna). Čeprav drugi odstavek 242. člena določa, da mora organ ob prejemu pritožbe zoper nadomestno odločbo takoj ravnati po določbah prvega odstavka [[Zak:ZUP#245._.C4.8Dlen{{!}}245. člena ZUP]], to ne pomeni, da formalnega preizkusa ne opravi, ampak da ni možno znova v tej zadevi na prvi stopnji izdati nove nadomestne odločbe kot meritornega akta namesto prve nadomestne odločbe. Pritožbe zoper nadomestno odločbo torej prvostopenjski organ ne more vsebinsko(!) obravnavati, mora pa jo zavreči, če je nedovoljena ali prepozna ali jo je vložila neupravičena oseba (ibid., str. 487). Pogoj izpolnitve predpisanih procesnih predpostavk, tudi pravočasnosti, za presojo utemeljenosti zahtevka ali pritožbe je namreč po naravi zadeve nujno izpolniti, da se lahko pravica sploh presoja. Navedeno izhaja tudi neposredno iz 245. člena ZUP, saj ta določa posredovanje pritožbe (najkasneje v 15 dneh od prejema) drugi stopnji le "''.. če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je pritožba dovoljena in pravočasna ..."''. To pomeni, da mora izdajatelj oz. organ prve stopnje pritožbo (čeprav zoper nadomestno odločbo) formalno preizkusiti, zato v primeru nepravočasno vložene pritožbe (čeprav zoper nadomestno odločbo) pritožbo zavrže že organ prve stopnje.

Nekoliko drugačen je položaj, če organ druge stopnje pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#251._.C4.8Dlen{{!}}251. člena ZUP]] odpravi in vrne zadevo v novo odločanje. Tedaj namreč prvostopenjski organ izda v novem postopku novo prvostopenjsko odločbo, ki pravno gledano '''nima značaja "nadomestne odločbe"''' po 242. členu ZUP (čeprav morda v razmerju do stranke deluje, kot da bi dejansko šlo za nadomestilo prve, tj. na drugi stopnji odpravljene odločbe). Zato zanjo ne veljajo posebna pravila 242. in 245. člena ZUP, temveč regularno postopanje. To pomeni, da morajo organi pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo, izdano v ponovnem postopku v skladu z 251. členom ZUP, obravnavati ne kot pritožbo zoper nadomestno odločbo, ampak kot vsako pritožbo zoper "običajno" prvostopenjsko odločbo po 240. členu ZUP. Če je pritožba zoper novo odločbo npr. prepozna, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom. '''Če pa pritožba prestane formalni preizkus, lahko organ prve stopnje namesto izpodbijane odločbe izda tudi nadomestno odločbo po 242. členu ZUP.'''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]] [[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

Pristojnost in postopanje prvostopenjskega organa v pritožbenem postopku

2024-02-09T12:18:26Z

SenicRebeka: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Pristojnost in postopanje prvostopenjskega organa v pritožbenem postopku ==

'''Datum odgovora:''' 20. 10. 2011, 4. 11. 2011 in 11. 12. 2012, pregled 10. 12. 2022

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

<div>Katera uradna oseba prvostopenjskega organa opravi formalni preizkus vloge in izda nadomestno odločbo? Ali je zaradi vodenja in odločanja v postopku izdaje izpodbijane odločbe treba postaviti novo uradno osebo?</div>
<div><br></div>
<div>Kako mora postopati organ prve stopnje, če je bila izdana v pritožbenem postopku nadomestna odločba, zoper njo pa se stranka pritoži prepozno? Ali organ prve stopnje tako pritožbo formalno preizkusi in izda sklep o zavrženju ali pritožbo, ne da jo formalno preveri, nemudoma odstopi drugostopenjskemu organu?

Kako naj ravna organ prve stopnje, če organ druge stopnje po pritožbi odpravi prvostopenjsko odločbo in vrne zadevo v novo odločanje prvostopenjskemu organu, nato organ prve stopnje izda novo prvostopenjsko odločbo, zoper katero se stranka zopet pritoži? Ali se taka pritožba najprej vendar formalno obravnava (in zavrže s sklepom, če preizkus ni uspešen) ali takoj odstopi organu druge stopnje? Ali organ prve stopnje pritožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe, če tega izda, tudi formalno preizkusi ali jo takoj odstopi drugostopenjskemu organu?

Kako obravnavamo pritožbe, ki so podane brez konkretnih razlogov oziroma niso skladni z 237. členom Zakona o splošnem upravnem postopku?<br>

</div>

== '''Odgovor:''' ==

Pravica do pritožbe je zajamčena po 25. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS] (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a) za varstvo pravic in zakonitosti v upravnem postopku in je tudi eno izmed temeljnih načel splošnega upravnega postopka, ki jo opredeljuje v [[Zak:ZUP#13._.C4.8Dlen{{!}}13. členu ZUP]]. Pravica se sicer uresničuje na podlagi Ustave, vendar je ustrezen postopek mogoč le, kadar tisti, ki ima to pravico, to izkoristi in da pobudo za pritožbeni postopek (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 463).

Vprašanje dovoljenosti oz. dopustnosti pritožbe v upravnem postopku se presoja po pravilih upravnega postopka, dovoljenost ne pomeni istega kot utemeljenost ali upravičenosti, saj se to rešuje po pravilih upravnega postopka in hkrati po materialnih predpisih. Dovoljenost pritožbe je tako '''le eden izmed formalnih pogojev''' za pritožbeni postopek, če ta pogoj manjka, pritožbeni organ ne more vsebinsko reševati zadeve in odločati o utemeljenosti te pritožbe, temveč jo zavrže (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 464 in 487).

Formalni preizkus, kot tudi preizkus utemeljenosti pritožbe po [[Zak:ZUP#242._.C4.8Dlen{{!}}242., 243. in 243. členu ZUP]] opravi praviloma uradna oseba, ki je vodila postopek pred izdajo odločbe, lahko pa tudi druga oseba, ki izpolnjuje formalne pogoje (glede izobrazbe, strokovnega izpita, pooblastila; gl. [[Zak:ZUP#31._.C4.8Dlen{{!}}31. člen ZUP]]). Njena vključenost v postopek izdaje s pritožbo izpodbijane odločbe '''ne predstavlja izločitvenega razloga''', ki bi preprečeval izpolnitev zakonitih obveznosti prvostopenjskega organa s pritožbo. Razlog za izločitev je v pritožbenem postopku izpolnjen, če bi uradna oseba v kakršnikoli vlogi sodelovala v postopku na prvi in nato še na drugi stopnji upravnega odločanja, v tem primeru pa uradna oseba še vedno opravlja naloge na isti (prvi) stopnji, čeprav lahko izda nadomestno odločbo, ki pa je samo prvostopenjska odločitev.

Če pritožba, tudi zoper nadomestno odločbo po [[Zak:ZUP#242._.C4.8Dlen{{!}}242. členu ZUP]], '''ni podana v zakonskem roku, je nepravočasna'''. Organ prve stopnje pritožbo torej v skladu s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#240._.C4.8Dlen{{!}}240. člena ZUP]] vedno formalno preizkusi in jo s sklepom zavrže, če ni dopustna, če je ni vložila legitimirana oseba ali ker je prepozna ali prezgodnja (ni pravočasna). Čeprav drugi odstavek 242. člena določa, da mora organ ob prejemu pritožbe zoper nadomestno odločbo takoj ravnati po določbah prvega odstavka [[Zak:ZUP#245._.C4.8Dlen{{!}}245. člena ZUP]], to ne pomeni, da formalnega preizkusa ne opravi, ampak da ni možno znova v tej zadevi na prvi stopnji izdati nove nadomestne odločbe kot meritornega akta namesto prve nadomestne odločbe. Pritožbe zoper nadomestno odločbo torej prvostopenjski organ ne more vsebinsko(!) obravnavati, mora pa jo zavreči, če je nedovoljena ali prepozna ali jo je vložila neupravičena oseba (ibid., str. 487). Pogoj izpolnitve predpisanih procesnih predpostavk, tudi pravočasnosti, za presojo utemeljenosti zahtevka ali pritožbe je namreč po naravi zadeve nujno izpolniti, da se lahko pravica sploh presoja. Navedeno izhaja tudi neposredno iz 245. člena ZUP, saj ta določa posredovanje pritožbe (najkasneje v 15 dneh od prejema) drugi stopnji le "''.. če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je pritožba dovoljena in pravočasna ..."''. To pomeni, da mora izdajatelj oz. organ prve stopnje pritožbo (čeprav zoper nadomestno odločbo) formalno preizkusiti, zato v primeru nepravočasno vložene pritožbe (čeprav zoper nadomestno odločbo) pritožbo zavrže že organ prve stopnje.

Nekoliko drugačen je položaj, če organ druge stopnje pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#251._.C4.8Dlen{{!}}251. člena ZUP]] odpravi in vrne zadevo v novo odločanje. Tedaj namreč prvostopenjski organ izda v novem postopku novo prvostopenjsko odločbo, ki pravno gledano '''nima značaja "nadomestne odločbe"''' po 242. členu ZUP (čeprav morda v razmerju do stranke deluje, kot da bi dejansko šlo za nadomestilo prve, tj. na drugi stopnji odpravljene odločbe). Zato zanjo ne veljajo posebna pravila 242. in 245. člena ZUP, temveč regularno postopanje. To pomeni, da morajo organi pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo, izdano v ponovnem postopku v skladu z 251. členom ZUP, obravnavati ne kot pritožbo zoper nadomestno odločbo, ampak kot vsako pritožbo zoper "običajno" prvostopenjsko odločbo po 240. členu ZUP. Če je pritožba zoper novo odločbo npr. prepozna, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom. '''Če pa pritožba prestane formalni preizkus, lahko organ prve stopnje namesto izpodbijane odločbe izda tudi nadomestno odločbo po 242. členu ZUP.'''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]] [[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

Pristojnost in postopanje prvostopenjskega organa v pritožbenem postopku

2024-02-09T12:18:05Z

SenicRebeka: /* Vprašanje: */

Nov postopek po že dokončni in pravnomočni odločitvi organa

2024-01-15T16:19:22Z

SenicRebeka:

== '''Zadeva: '''Nov postopek po že dokončni in pravnomočni odločitvi organa - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 15. 1. 2023<br>'''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali naknadna pravnomočna odločitev organa, ki vodi upravni postopek, vpliva na izdano predhodno pravnomočno odločitev v enakovrstnem postopku ali ostaneta obe odločitvi v veljavi? 

Ali sme inšpektor pri izvajanju inšpekcijskega nadzora čakati na kakršnokoli rešitev nove vloge stranke v drugem postopku (primeroma za spremembo dovoljenja)?<br>

== '''Odgovor:''' ==

<div>Izvršljiva oz. dokončna oz. pravnomočna odločba, s katero se je v upravnem postopku ugotovila in priznala določena pravica/naložila določena obveznost, pravno učinkuje in tudi organ ne more zanikati pravnega učinka odločbe niti pravice/obveznosti (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 434 in povezane). </div><div><br></div><div>V primeru, da je '''o neki stvari že bilo odločeno, se o isti stvari ne odloča več, posledično tudi ne izdaja nove odločbe (niti delne), saj velja pravilo ne bis in idem, sicer bi v nasprotnem šlo za nedopusten poseg v že odločeno''' ([[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}1. odst. 129. člena ZUP]]). Pravnomočnost izvira iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 158. člena Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/1991-l in novele), ki določa, da pravnih razmerij urejenih s pravnomočno odločbo, ni mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, razen v primerih izrednih pravnih sredstev, ki jih in katerih postopek ureja zakon (posebni zakon ali ZUP, o nastopu pravnomočnosti [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člen ZUP]]). Seveda to ne velja samo za pravnomočno odločbo državnega organa, temveč tudi za pravnomočne odločbe organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, kadar ti odločajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov ter drugih oseb. </div><div><br></div><div>'''Ista stvar namreč pomeni isto pravico ali obveznost iste stranke v določenem (istem) časovnem trenutku glede na iste tedaj veljavne predpise in isto dejansko stanje''' (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 146-148 in 222-226). Če je bilo o stvari enkrat že odločeno, pa se po odločitvi spremeni dejansko stanje (na primer izdano soglasje s strani občine za poseg v varovalni pas za ograjo z odmikom vsaj 2 m od roba asfalta, na že podano soglasje pa stranka poda novo zahtevo za drugačen odmik, 1,8 m od roba asfalta) pomeni, da organ na podlagi nove zahteve stranke odloča na novo, saj gre za dva različna pogoja oz. dejanska stanja (primeroma 2 m in 1,8 m); glede na različno dejansko stanje lahko organ izda dve odločitvi v dveh postopkih, ki sta izdana v različnem časovnem obdobju, kljub temu, da gre v postopku za isto stranko. To torej pomeni, da sta bili zavezancu izdani dve različni odločitvi s strani organa in je s tem pridobil dve različni pravici (primeroma pravico posegati v varovalni pas za ograjo z odmikom 2 m od roba asfalta kot tudi 1, 8 m) (glej tudi primer sodne prakse [http://www.sodnapraksa.si/?doc-17663 I Up 517/99] z dne 19. 2. 2003).</div><div><br></div><div>Inšpektor je v inšpekcijskem nadzoru pri pregledu dejanskega stanja v tistem trenutku vezan na že vsa izdana dovoljenja in ustrezna dokazila. Pri tem ne čaka na kakršnokoli rešitev nove vloge za spremembo določenega dovoljenja (npr. naknadno soglasje občine za poseg v varovalni pas za ograjo z odmikom 2 m v 1, 8 m od roba asfalta). Zato je na tem mestu potrebno poudariti, da ne gre za predhodno vprašanje, če se stranka v postopku npr. inšpekcijskega nadzora sklicuje na že sprožen postopek za zakonito pridobitev ter črpanje pravice. '''Zavezanec mora namreč imeti stanje urejeno že v trenutku nadzora''' (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 137). </div><div><br></div><div>V primeru odkritja nepravilnosti Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in nasl.) v [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 33. členu] ureja preventivne ukrepe inšpektorjev ter opozorila. ZIN v tem členu določa, da inšpektor „svoje ugotovitve, izrečeno opozorilo ter rok za odpravo pomanjkljivosti navede v zapisniku. Če nepravilnosti niso odpravljene v določenem roku, izreče inšpektor druge ukrepe v skladu z zakonom.”</div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Dokončnost in pravnomočnost]]

Nov postopek po že dokončni in pravnomočni odločitvi organa

2024-01-15T16:16:55Z

SenicRebeka: /* Odgovor: */

Nov postopek po že dokončni in pravnomočni odločitvi organa

2024-01-15T16:00:33Z

SenicRebeka: /* Vprašanje: */

Nov postopek po že dokončni in pravnomočni odločitvi organa

2024-01-15T15:59:10Z

SenicRebeka: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */

== '''Zadeva: '''Nov postopek po že dokončni in pravnomočni odločitvi organa - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 15. 1. 2023<br>'''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja<br>

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora <br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Nov postopek po že dokončni in pravnomočni odločitvi organa

2024-01-15T15:56:34Z

SenicRebeka: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Popolnost vloge z manjkajočo sestavino po razpisu

2023-12-14T16:25:03Z

SenicRebeka: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Popolnost vloge z manjkajočo sestavino po razpisu - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2012 in 14. 12. 2023, pregled 27. 11. 2022<br>

== '''Vprašanje:''' ==

Vlagatelj je bil v postopku izvedbe javnega razpisa zavezan, da vlogo pošlje v zaprti ovojnici, ki mora biti označena s polnim nazivom in naslovom vlagatelja ter vidno oznako: »NE ODPIRAJ – VLOGA NA JAVNI RAZPIS«. Področni predpis specialno predpisuje, da rok in sestavine vloge določi razpisna dokumentacija, a že sam predpis določa: "''Predložena vloga mora biti v zaprtem ovitku, ovitek pa mora biti označen z navedbo javnega razpisa, na katerega se vloga nanaša. Neustrezno označena vloga se s sklepom zavrže.''" Vlagatelj je izpolnil vse zahteve neposredno po predpisu, pozabil pa je pripisati svoj naslov v skladu z razpisom.

Kako se postopa z vlogo, ali se zavrže ali šteje kot nepopolna ali kaj tretjega?<br>

Kako se postopa z vlogo v primeru, da vlagatelj ne prilepi predpisane ustrezne oznake obrazca na ovojnico kot je to navedeno v razpisni dokumentaciji?

== '''Odgovor:''' ==

Kadar poteka razpis in gre za javnopravno zadevo (ali celo upravno), se uporablja ZUP, kolikor posamičnih procesnih vprašanj področna zakonadaja ne uredi drugače (gl. [[Zak:ZUP#3._člen{{!}}3. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#4._člen{{!}}4. člen ZUP]]). Pravila upravnega postopka, ki jih ZUP vsebuje, veljajo za postopek odločanja v konkretnih upravnih področjih, za katera ni predpisan drugačen, poseben postopek. To torej pomeni, da na upravnih področjih, za katera so predpisani z zakoni posebni upravni postopki, se uporabljajo določbe teh zakonov; določbe ZUP pa se uporabijo le v vprašanjih, ki niso urejena s takimi posebnimi postopki (Kovač et al., ZUP s komentarjem, 1. knjiga, 2022, str. 76).

Uvodoma kaže opozoriti, da je pri tem razpis oz. razpisna dokumentacija, izdana na podlagi zakona oz. drugega predpisa del splošnih aktov, ki zavezujejo udeležence v postopku. Zato je treba v skladu z načelom zakonitosti ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 120. člen Ustave RS] in [[Zak:ZUP#6._člen{{!}}6. člen ZUP]]) tudi pravila po razpisu šteti kot splošno veljavna oz. ta pravila predstavljajo specialno področno ureditev, skupaj z vsebino resornih predpisov. Tako je npr. določba o obvezni sestavini X vloge, ki se vloži na razpisu, v razpisni dokumentaciji načeloma enako zavezujoča kot določba o oznaki oz. navedbi javnega razpisa, kot določa v danem primeru recimo uredba. To ne velja le, če bi razpisna dokumentacija določala postopkovna vprašanja, tudi sestavine vloge, proti ali preko določb/am zakona ali na zakonu temelječega predpisa oz. splošnega akta.

<br>Vsako pravilo pa se, sploh v dvomu, tolmači v skladu z namenom, ki ga zasleduje. Zato '''odgovor na dilemo, ali je manko določene sestavine formalno taka napaka, da se vloga zavrže ali ne upošteva ipd., ni enoznačen, ampak odvisen od vrste sestavine oz. namena le te kot obvezne'''. Zlasti v okviru razpisnega postopka je glede na specifike tega tipa postopka, tj. enak dostop kandidatov in izbira najboljšega oz. ustreznih po razpisnih pogojih, oddaja zaprte ovojnice z vlogo in ustrezno oznako ustaljena in pomembna sestavina, zato se oddaja vloge na nasproten način šteje kot procesno nepravilna in tako celo zavrže po [[Zak:ZUP#129._člen{{!}}129. členu ZUP]], brez možnosti sanacije npr. po postopku z nepopolno vlogo ([[Zak:ZUP#67._člen{{!}}67. člen ZUP]]). Postavi pa se vprašanje, ali enako velja za (zgolj) manjkajoč naslov vložnika, čeprav so izpolnjene vse ostale sestavine, predvsem navedba imena oz. naziva vložnika.

Naslov je običajno zahtevan, tudi po [[Zak:ZUP#66._člen{{!}}66. člen ZUP]], z dvojnim namenom:

#za določitev identitete vložnika poleg imena/naziva in
#predvsem za učinkovito komunikacijo organa s stranko (vložnikom).
Pri tem je treba upoštevati še, da je sam naslov prebivališča stranke oz. njen sedež praviloma registriran in kot tak dostopen v uradnih evidencah. Za podatke iz uradne evidence pa velja, da jih načeloma pridobivajo organi sami, ne pa da se njihova predložitev, čeprav tako določa poseben predpis ali splošni akt, zahteva od strank (gl. [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člen]], povezano tudi [[Zak:ZUP#139._člen{{!}}139. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#175._člen{{!}}175. člen ZUP]]). 

Namen določitve določene sestavine vloge v razpisni dokumentaciji je torej ključen za presojo, ali je manko te sestavine bistven za presojo vloge kot vložene na nepravilen način in zato zavržene ali nesprejete. Pri tem naj bi forma oz. predpisane sestavine sledile racionalnemu namenu, ne pa služile le same sebi oz. birokratizaciji postopka za stranke. Zato se v dvomu, ko je možno manko določene sestavine, kot je tipično naslov vložnika, tolmačiti različno, ravna v korist strank ([[Zak:ZUP#7._člen{{!}}7. člen ZUP]]), tako da organ sam pridobi naslov, kolikor je tako možno glede na vse ostale sestavine, zlasti navedbo imena/naziva vložnika. '''Taka vloga se zato ne zavrže niti ne zahteva njena dopolnitev, temveč organ v skladu z ZUP in 92. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) sam pridobi manjkajoč podatek o naslovu (od UE, AJPES itd.) in jo naknadno vsebinsko obravnava.'''

V primeru, da bi to '''ne bilo mogoče, ker manjka tudi npr. navedba identitete vložnika, pa menimo, da se analogno uporabi določila področne zakonodaje in ZUP, zato se v (razpisnih) postopkih tako vlogo zavrže''' kot vloženo nepravočasno oz. nepravilno v okviru razpisnega roka.

Enako velja v primeru, ko vlagatelj ne nalepi predpisane oznake na ovojnico. V danem primeru vlagatelja oziroma t. i. udeleženca v postopku zavezuje razpis oziroma razpisna dokumentacija, v tem primeru natančneje [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/DPL-Razpis_2021/2023/JAVNI_RAZPIS_V_SLOVENSCINI.pdf Javni razpis za sprejem in podaljšanje bivanja mladih raziskovalcev in štipendistov v Javni zavod Študentski dom Ljubljana za študijsko leto 2023/24] (št. 603502-0004/ 2023), ki je izdan na podlagi [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE9399 Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda »Študentski dom Ljubljana«] (Uradni list RS, št. 67/ 12, 24/ 13, 63/ 13, 79/ 15, 52/ 16, 12/ 17, 76/ 17 in 79/ 23) in [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/Pravila_o_nastanitvi_v_SDL/PRAVILA_O_NASTANITVI_V_JAVNI_ZAVOD_STUDENTSKI_DOM_LJUBLJANA.pdf Pravil o nastanitvi v javni zavod »Študentski dom Ljubljana«] (št. 01415/ 1/ 7/ 10-0001/ 2022 z dne 18. 7. 2022 in št. 0076-0002/ 2023 z dne 19. 7. 2023).

V skladu s [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. členom ZUP]], mora biti takšna vloga razumljiva in vsebovati vse, kar je potrebno za njeno obravnavo. '''Izjemo glede popolnosti takšnih vlog pa lahko določa zakon oziroma drug predpis, ki izrecno navaja sestavine, potrebne za njihovo obravnavo''' ([[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}2. odstavek 66. člena ZUP]]). In sicer [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/Pravila_o_nastanitvi_v_SDL/PRAVILA_O_NASTANITVI_V_JAVNI_ZAVOD_STUDENTSKI_DOM_LJUBLJANA.pdf 15. člen Pravil o nastanitvi v javni zavod »Študentski dom Ljubljana«] navaja, da direktor objavi javni razpis za sprejem mladih raziskovalcev in štipendistov v zavod, v katerem morajo biti navedeni pogoji in merila za sprejem v zavod, kot tudi vsi potrebni podatki (npr. cena bivanja, rok za odločitev o izbiri,…). Prav tako [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE9399 25. člen Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda »Študentski dom Ljubljana«] navaja, da podrobnejši način nastanitve in pogoje za bivanje podiplomskih študentov določi prav direktor zavoda. Tako v danem primeru javni razpis daje poudarek na popolnost vlog, oddanih na [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/DPL-Razpis_2021/2023/Obrazec_D_2023.pdf predpisanem obrazcu (D)] z vsebnostjo celotne zahtevane dokumentacije, prilog oziroma podatkov, ki so potrebne za obravnavo takšnih vlog. V javnem razpisu je pravzaprav tudi navedeno opozorilo: '''»Nepravočasno in nepravilno označene ovojnice bodo zavržene«''', s čimer je vlagatelj že vnaprej seznanjen s posledicami formalno nepopolnih vlog.

<br>Zato je na tem mestu potrebno poudariti, da ne glede na vrsto formalnih pomanjkljivosti – nepopolna navedba vrste javnega razpisa na ovojnici (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111382850 UPRS I U 8/2015]), ovojnica brez zahtevane oznake oziroma pripisa na ovojnici (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111460640 UPRS III U 284/2019-13]), nepopolna navedba naziva in naslova vlagatelja na ovojnici (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113046855 III U 56/2011]), pomeni zavrženje takšne vloge. To pomeni, da se v tem primeru za obravnavo takšne vloge ne postopa po [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. členu ZUP]], ki navaja, da se nepopolne ali nerazumljive vloge ne sme zavreči, saj''' se o vsebini takšne vloge še sploh ni odločalo'''. Šele po zaključku formalnega dela (tj. preverjanje procesnih predpostavk po [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]] kot pogoj za uvedbo postopka) lahko govorimo o uvedbi in teku vsebinskega dela postopka ali t. i. meritornem upravnem postopku (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 170-171). 

<br>Ker vlagatelj torej ni predložil vloge v zaprti ovojnici s [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/DPL-Razpis_2021/2023/Obrazec_D_2023.pdf predpisano oznako obrazca D] oz. ovojnico brez predpisanega nalepljenega obrazca, ki ga tak razpis navaja, se '''takšne vloge zavrže, saj se štejejo kot formalno nepopolne in se pri tem upoštevajo določila področne zakonodaje (tj. javni razpis). '''

<br>Ker se tako posledično ni odločalo o vsebini takšne vloge, lahko vlagatelj ponovno vloži novo vlogo z zahtevanimi sestavinami, vendar šele v obdobju naslednjega razpisa oziroma do roka kot to določa javni razpis. '''Prepoved ponovnega odločanja namreč velja le v primeru, ko je bilo o zadevi materialno pravnomočno odločeno (tj. odločeno o pravici ali obveznosti stranke v postopku), ne pa v primeru, ko je bila odločitev zgolj formalno pravnomočna (npr. zavrnjena ali zavržena zahteva, ustavitev postopka s sklepom)''' (Kovač et al., ZUP s komentarjem, 2. knjiga, 2022, str. 29). <br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Vloge in jezik]] [[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]

Popolnost vloge z manjkajočo sestavino po razpisu

2023-12-14T16:23:24Z

SenicRebeka: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Popolnost vloge z manjkajočo sestavino po razpisu - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2012 in 14. 12. 2023, pregled 27. 11. 2022<br>

== '''Vprašanje:''' ==

Vlagatelj je bil v postopku izvedbe javnega razpisa zavezan, da vlogo pošlje v zaprti ovojnici, ki mora biti označena s polnim nazivom in naslovom vlagatelja ter vidno oznako: »NE ODPIRAJ – VLOGA NA JAVNI RAZPIS«. Področni predpis specialno predpisuje, da rok in sestavine vloge določi razpisna dokumentacija, a že sam predpis določa: "''Predložena vloga mora biti v zaprtem ovitku, ovitek pa mora biti označen z navedbo javnega razpisa, na katerega se vloga nanaša. Neustrezno označena vloga se s sklepom zavrže.''" Vlagatelj je izpolnil vse zahteve neposredno po predpisu, pozabil pa je pripisati svoj naslov v skladu z razpisom.

Kako se postopa z vlogo, ali se zavrže ali šteje kot nepopolna ali kaj tretjega?<br>

Kako se postopa z vlogo v primeru, da vlagatelj ne prilepi predpisane ustrezne oznake obrazca na ovojnico kot je to navedeno v razpisni dokumentaciji?

== '''Odgovor:''' ==

Kadar poteka razpis in gre za javnopravno zadevo (ali celo upravno), se uporablja ZUP, kolikor posamičnih procesnih vprašanj področna zakonadaja ne uredi drugače (gl. [[Zak:ZUP#3._člen{{!}}3. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#4._člen{{!}}4. člen ZUP]]). Pravila upravnega postopka, ki jih ZUP vsebuje, veljajo za postopek odločanja v konkretnih upravnih področjih, za katera ni predpisan drugačen, poseben postopek. To torej pomeni, da na upravnih področjih, za katera so predpisani z zakoni posebni upravni postopki, se uporabljajo določbe teh zakonov; določbe ZUP pa se uporabijo le v vprašanjih, ki niso urejena s takimi posebnimi postopki (Kovač et al., Komentar ZUP, 1. knjiga, 2022, str. 76).

Uvodoma kaže opozoriti, da je pri tem razpis oz. razpisna dokumentacija, izdana na podlagi zakona oz. drugega predpisa del splošnih aktov, ki zavezujejo udeležence v postopku. Zato je treba v skladu z načelom zakonitosti ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 120. člen Ustave RS] in [[Zak:ZUP#6._člen{{!}}6. člen ZUP]]) tudi pravila po razpisu šteti kot splošno veljavna oz. ta pravila predstavljajo specialno področno ureditev, skupaj z vsebino resornih predpisov. Tako je npr. določba o obvezni sestavini X vloge, ki se vloži na razpisu, v razpisni dokumentaciji načeloma enako zavezujoča kot določba o oznaki oz. navedbi javnega razpisa, kot določa v danem primeru recimo uredba. To ne velja le, če bi razpisna dokumentacija določala postopkovna vprašanja, tudi sestavine vloge, proti ali preko določb/am zakona ali na zakonu temelječega predpisa oz. splošnega akta.

<br>Vsako pravilo pa se, sploh v dvomu, tolmači v skladu z namenom, ki ga zasleduje. Zato '''odgovor na dilemo, ali je manko določene sestavine formalno taka napaka, da se vloga zavrže ali ne upošteva ipd., ni enoznačen, ampak odvisen od vrste sestavine oz. namena le te kot obvezne'''. Zlasti v okviru razpisnega postopka je glede na specifike tega tipa postopka, tj. enak dostop kandidatov in izbira najboljšega oz. ustreznih po razpisnih pogojih, oddaja zaprte ovojnice z vlogo in ustrezno oznako ustaljena in pomembna sestavina, zato se oddaja vloge na nasproten način šteje kot procesno nepravilna in tako celo zavrže po [[Zak:ZUP#129._člen{{!}}129. členu ZUP]], brez možnosti sanacije npr. po postopku z nepopolno vlogo ([[Zak:ZUP#67._člen{{!}}67. člen ZUP]]). Postavi pa se vprašanje, ali enako velja za (zgolj) manjkajoč naslov vložnika, čeprav so izpolnjene vse ostale sestavine, predvsem navedba imena oz. naziva vložnika.

Naslov je običajno zahtevan, tudi po [[Zak:ZUP#66._člen{{!}}66. člen ZUP]], z dvojnim namenom:

#za določitev identitete vložnika poleg imena/naziva in
#predvsem za učinkovito komunikacijo organa s stranko (vložnikom).
Pri tem je treba upoštevati še, da je sam naslov prebivališča stranke oz. njen sedež praviloma registriran in kot tak dostopen v uradnih evidencah. Za podatke iz uradne evidence pa velja, da jih načeloma pridobivajo organi sami, ne pa da se njihova predložitev, čeprav tako določa poseben predpis ali splošni akt, zahteva od strank (gl. [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člen]], povezano tudi [[Zak:ZUP#139._člen{{!}}139. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#175._člen{{!}}175. člen ZUP]]). 

Namen določitve določene sestavine vloge v razpisni dokumentaciji je torej ključen za presojo, ali je manko te sestavine bistven za presojo vloge kot vložene na nepravilen način in zato zavržene ali nesprejete. Pri tem naj bi forma oz. predpisane sestavine sledile racionalnemu namenu, ne pa služile le same sebi oz. birokratizaciji postopka za stranke. Zato se v dvomu, ko je možno manko določene sestavine, kot je tipično naslov vložnika, tolmačiti različno, ravna v korist strank ([[Zak:ZUP#7._člen{{!}}7. člen ZUP]]), tako da organ sam pridobi naslov, kolikor je tako možno glede na vse ostale sestavine, zlasti navedbo imena/naziva vložnika. '''Taka vloga se zato ne zavrže niti ne zahteva njena dopolnitev, temveč organ v skladu z ZUP in 92. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) sam pridobi manjkajoč podatek o naslovu (od UE, AJPES itd.) in jo naknadno vsebinsko obravnava.'''

V primeru, da bi to '''ne bilo mogoče, ker manjka tudi npr. navedba identitete vložnika, pa menimo, da se analogno uporabi določila področne zakonodaje in ZUP, zato se v (razpisnih) postopkih tako vlogo zavrže''' kot vloženo nepravočasno oz. nepravilno v okviru razpisnega roka.

Enako velja v primeru, ko vlagatelj ne nalepi predpisane oznake na ovojnico. V danem primeru vlagatelja oziroma t. i. udeleženca v postopku zavezuje razpis oziroma razpisna dokumentacija, v tem primeru natančneje [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/DPL-Razpis_2021/2023/JAVNI_RAZPIS_V_SLOVENSCINI.pdf Javni razpis za sprejem in podaljšanje bivanja mladih raziskovalcev in štipendistov v Javni zavod Študentski dom Ljubljana za študijsko leto 2023/24] (št. 603502-0004/ 2023), ki je izdan na podlagi [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE9399 Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda »Študentski dom Ljubljana«] (Uradni list RS, št. 67/ 12, 24/ 13, 63/ 13, 79/ 15, 52/ 16, 12/ 17, 76/ 17 in 79/ 23) in [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/Pravila_o_nastanitvi_v_SDL/PRAVILA_O_NASTANITVI_V_JAVNI_ZAVOD_STUDENTSKI_DOM_LJUBLJANA.pdf Pravil o nastanitvi v javni zavod »Študentski dom Ljubljana«] (št. 01415/ 1/ 7/ 10-0001/ 2022 z dne 18. 7. 2022 in št. 0076-0002/ 2023 z dne 19. 7. 2023).

V skladu s [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. členom ZUP]], mora biti takšna vloga razumljiva in vsebovati vse, kar je potrebno za njeno obravnavo. '''Izjemo glede popolnosti takšnih vlog pa lahko določa zakon oziroma drug predpis, ki izrecno navaja sestavine, potrebne za njihovo obravnavo''' ([[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}2. odstavek 66. člena ZUP]]). In sicer [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/Pravila_o_nastanitvi_v_SDL/PRAVILA_O_NASTANITVI_V_JAVNI_ZAVOD_STUDENTSKI_DOM_LJUBLJANA.pdf 15. člen Pravil o nastanitvi v javni zavod »Študentski dom Ljubljana«] navaja, da direktor objavi javni razpis za sprejem mladih raziskovalcev in štipendistov v zavod, v katerem morajo biti navedeni pogoji in merila za sprejem v zavod, kot tudi vsi potrebni podatki (npr. cena bivanja, rok za odločitev o izbiri,…). Prav tako [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE9399 25. člen Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda »Študentski dom Ljubljana«] navaja, da podrobnejši način nastanitve in pogoje za bivanje podiplomskih študentov določi prav direktor zavoda. Tako v danem primeru javni razpis daje poudarek na popolnost vlog, oddanih na [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/DPL-Razpis_2021/2023/Obrazec_D_2023.pdf predpisanem obrazcu (D)] z vsebnostjo celotne zahtevane dokumentacije, prilog oziroma podatkov, ki so potrebne za obravnavo takšnih vlog. V javnem razpisu je pravzaprav tudi navedeno opozorilo: '''»Nepravočasno in nepravilno označene ovojnice bodo zavržene«''', s čimer je vlagatelj že vnaprej seznanjen s posledicami formalno nepopolnih vlog.

<br>Zato je na tem mestu potrebno poudariti, da ne glede na vrsto formalnih pomanjkljivosti – nepopolna navedba vrste javnega razpisa na ovojnici (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111382850 UPRS I U 8/2015]), ovojnica brez zahtevane oznake oziroma pripisa na ovojnici (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111460640 UPRS III U 284/2019-13]), nepopolna navedba naziva in naslova vlagatelja na ovojnici (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113046855 III U 56/2011]), pomeni zavrženje takšne vloge. To pomeni, da se v tem primeru za obravnavo takšne vloge ne postopa po [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. členu ZUP]], ki navaja, da se nepopolne ali nerazumljive vloge ne sme zavreči, saj''' se o vsebini takšne vloge še sploh ni odločalo'''. Šele po zaključku formalnega dela (tj. preverjanje procesnih predpostavk po [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]] kot pogoj za uvedbo postopka) lahko govorimo o uvedbi in teku vsebinskega dela postopka ali t. i. meritornem upravnem postopku (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 170-171). 

<br>Ker vlagatelj torej ni predložil vloge v zaprti ovojnici s [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/DPL-Razpis_2021/2023/Obrazec_D_2023.pdf predpisano oznako obrazca D] oz. ovojnico brez predpisanega nalepljenega obrazca, ki ga tak razpis navaja, se '''takšne vloge zavrže, saj se štejejo kot formalno nepopolne in se pri tem upoštevajo določila področne zakonodaje (tj. javni razpis). '''

<br>Ker se tako posledično ni odločalo o vsebini takšne vloge, lahko vlagatelj ponovno vloži novo vlogo z zahtevanimi sestavinami, vendar šele v obdobju naslednjega razpisa oziroma do roka kot to določa javni razpis. '''Prepoved ponovnega odločanja namreč velja le v primeru, ko je bilo o zadevi materialno pravnomočno odločeno (tj. odločeno o pravici ali obveznosti stranke v postopku), ne pa v primeru, ko je bila odločitev zgolj formalno pravnomočna (npr. zavrnjena ali zavržena zahteva, ustavitev postopka s sklepom)''' (Kovač et al., ZUP s komentarjem, 2. knjiga, 2022, str. 29). <br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Vloge in jezik]] [[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]

Popolnost vloge z manjkajočo sestavino po razpisu

2023-12-14T16:18:16Z

SenicRebeka: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Popolnost vloge z manjkajočo sestavino po razpisu - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2012 in 14. 12. 2023, pregled 27. 11. 2022<br>

== '''Vprašanje:''' ==

Vlagatelj je bil v postopku izvedbe javnega razpisa zavezan, da vlogo pošlje v zaprti ovojnici, ki mora biti označena s polnim nazivom in naslovom vlagatelja ter vidno oznako: »NE ODPIRAJ – VLOGA NA JAVNI RAZPIS«. Področni predpis specialno predpisuje, da rok in sestavine vloge določi razpisna dokumentacija, a že sam predpis določa: "''Predložena vloga mora biti v zaprtem ovitku, ovitek pa mora biti označen z navedbo javnega razpisa, na katerega se vloga nanaša. Neustrezno označena vloga se s sklepom zavrže.''" Vlagatelj je izpolnil vse zahteve neposredno po predpisu, pozabil pa je pripisati svoj naslov v skladu z razpisom.

Kako se postopa z vlogo, ali se zavrže ali šteje kot nepopolna ali kaj tretjega?<br>

Kako se postopa z vlogo v primeru, da vlagatelj ne prilepi predpisane ustrezne oznake obrazca na ovojnico kot je to navedeno v razpisni dokumentaciji?

== '''Odgovor:''' ==

Kadar poteka razpis in gre za javnopravno zadevo (ali celo upravno), se uporablja ZUP, kolikor posamičnih procesnih vprašanj področna zakonadaja ne uredi drugače (gl. [[Zak:ZUP#3._člen{{!}}3. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#4._člen{{!}}4. člen ZUP]]). Pravila upravnega postopka, ki jih ZUP vsebuje, veljajo za postopek odločanja v konkretnih upravnih področjih, za katera ni predpisan drugačen, poseben postopek. To torej pomeni, da na upravnih področjih, za katera so predpisani z zakoni posebni upravni postopki, se uporabljajo določbe teh zakonov; določbe ZUP pa se uporabijo le v vprašanjih, ki niso urejena s takimi posebnimi postopki (Kovač & Kerševan, Komentar ZUP, 1. knjiga, 2022, str. 76).

Uvodoma kaže opozoriti, da je pri tem razpis oz. razpisna dokumentacija, izdana na podlagi zakona oz. drugega predpisa del splošnih aktov, ki zavezujejo udeležence v postopku. Zato je treba v skladu z načelom zakonitosti ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 120. člen Ustave RS] in [[Zak:ZUP#6._člen{{!}}6. člen ZUP]]) tudi pravila po razpisu šteti kot splošno veljavna oz. ta pravila predstavljajo specialno področno ureditev, skupaj z vsebino resornih predpisov. Tako je npr. določba o obvezni sestavini X vloge, ki se vloži na razpisu, v razpisni dokumentaciji načeloma enako zavezujoča kot določba o oznaki oz. navedbi javnega razpisa, kot določa v danem primeru recimo uredba. To ne velja le, če bi razpisna dokumentacija določala postopkovna vprašanja, tudi sestavine vloge, proti ali preko določb/am zakona ali na zakonu temelječega predpisa oz. splošnega akta.

<br>Vsako pravilo pa se, sploh v dvomu, tolmači v skladu z namenom, ki ga zasleduje. Zato '''odgovor na dilemo, ali je manko določene sestavine formalno taka napaka, da se vloga zavrže ali ne upošteva ipd., ni enoznačen, ampak odvisen od vrste sestavine oz. namena le te kot obvezne'''. Zlasti v okviru razpisnega postopka je glede na specifike tega tipa postopka, tj. enak dostop kandidatov in izbira najboljšega oz. ustreznih po razpisnih pogojih, oddaja zaprte ovojnice z vlogo in ustrezno oznako ustaljena in pomembna sestavina, zato se oddaja vloge na nasproten način šteje kot procesno nepravilna in tako celo zavrže po [[Zak:ZUP#129._člen{{!}}129. členu ZUP]], brez možnosti sanacije npr. po postopku z nepopolno vlogo ([[Zak:ZUP#67._člen{{!}}67. člen ZUP]]). Postavi pa se vprašanje, ali enako velja za (zgolj) manjkajoč naslov vložnika, čeprav so izpolnjene vse ostale sestavine, predvsem navedba imena oz. naziva vložnika.

Naslov je običajno zahtevan, tudi po [[Zak:ZUP#66._člen{{!}}66. člen ZUP]], z dvojnim namenom:

#za določitev identitete vložnika poleg imena/naziva in
#predvsem za učinkovito komunikacijo organa s stranko (vložnikom).
Pri tem je treba upoštevati še, da je sam naslov prebivališča stranke oz. njen sedež praviloma registriran in kot tak dostopen v uradnih evidencah. Za podatke iz uradne evidence pa velja, da jih načeloma pridobivajo organi sami, ne pa da se njihova predložitev, čeprav tako določa poseben predpis ali splošni akt, zahteva od strank (gl. [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člen]], povezano tudi [[Zak:ZUP#139._člen{{!}}139. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#175._člen{{!}}175. člen ZUP]]). 

Namen določitve določene sestavine vloge v razpisni dokumentaciji je torej ključen za presojo, ali je manko te sestavine bistven za presojo vloge kot vložene na nepravilen način in zato zavržene ali nesprejete. Pri tem naj bi forma oz. predpisane sestavine sledile racionalnemu namenu, ne pa služile le same sebi oz. birokratizaciji postopka za stranke. Zato se v dvomu, ko je možno manko določene sestavine, kot je tipično naslov vložnika, tolmačiti različno, ravna v korist strank ([[Zak:ZUP#7._člen{{!}}7. člen ZUP]]), tako da organ sam pridobi naslov, kolikor je tako možno glede na vse ostale sestavine, zlasti navedbo imena/naziva vložnika. '''Taka vloga se zato ne zavrže niti ne zahteva njena dopolnitev, temveč organ v skladu z ZUP in 92. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) sam pridobi manjkajoč podatek o naslovu (od UE, AJPES itd.) in jo naknadno vsebinsko obravnava.'''

V primeru, da bi to '''ne bilo mogoče, ker manjka tudi npr. navedba identitete vložnika, pa menimo, da se analogno uporabi določila področne zakonodaje in ZUP, zato se v (razpisnih) postopkih tako vlogo zavrže''' kot vloženo nepravočasno oz. nepravilno v okviru razpisnega roka.

Enako velja v primeru, ko vlagatelj ne nalepi predpisane oznake na ovojnico. V danem primeru vlagatelja oziroma t. i. udeleženca v postopku zavezuje razpis oziroma razpisna dokumentacija, v tem primeru natančneje [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/DPL-Razpis_2021/2023/JAVNI_RAZPIS_V_SLOVENSCINI.pdf Javni razpis za sprejem in podaljšanje bivanja mladih raziskovalcev in štipendistov v Javni zavod Študentski dom Ljubljana za študijsko leto 2023/24] (št. 603502-0004/ 2023), ki je izdan na podlagi [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE9399 Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda »Študentski dom Ljubljana«] (Uradni list RS, št. 67/ 12, 24/ 13, 63/ 13, 79/ 15, 52/ 16, 12/ 17, 76/ 17 in 79/ 23) in [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/Pravila_o_nastanitvi_v_SDL/PRAVILA_O_NASTANITVI_V_JAVNI_ZAVOD_STUDENTSKI_DOM_LJUBLJANA.pdf Pravil o nastanitvi v javni zavod »Študentski dom Ljubljana«] (št. 01415/ 1/ 7/ 10-0001/ 2022 z dne 18. 7. 2022 in št. 0076-0002/ 2023 z dne 19. 7. 2023).

V skladu s [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. členom ZUP]], mora biti takšna vloga razumljiva in vsebovati vse, kar je potrebno za njeno obravnavo. '''Izjemo glede popolnosti takšnih vlog pa lahko določa zakon oziroma drug predpis, ki izrecno navaja sestavine, potrebne za njihovo obravnavo''' ([[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}2. odstavek 66. člena ZUP]]). In sicer [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/Pravila_o_nastanitvi_v_SDL/PRAVILA_O_NASTANITVI_V_JAVNI_ZAVOD_STUDENTSKI_DOM_LJUBLJANA.pdf 15. člen Pravil o nastanitvi v javni zavod »Študentski dom Ljubljana«] navaja, da direktor objavi javni razpis za sprejem mladih raziskovalcev in štipendistov v zavod, v katerem morajo biti navedeni pogoji in merila za sprejem v zavod, kot tudi vsi potrebni podatki (npr. cena bivanja, rok za odločitev o izbiri,…). Prav tako [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE9399 25. člen Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda »Študentski dom Ljubljana«] navaja, da podrobnejši način nastanitve in pogoje za bivanje podiplomskih študentov določi prav direktor zavoda. Tako v danem primeru javni razpis daje poudarek na popolnost vlog, oddanih na [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/DPL-Razpis_2021/2023/Obrazec_D_2023.pdf predpisanem obrazcu (D)] z vsebnostjo celotne zahtevane dokumentacije, prilog oziroma podatkov, ki so potrebne za obravnavo takšnih vlog. V javnem razpisu je pravzaprav tudi navedeno opozorilo: '''»Nepravočasno in nepravilno označene ovojnice bodo zavržene«''', s čimer je vlagatelj že vnaprej seznanjen s posledicami formalno nepopolnih vlog.

<br>Zato je na tem mestu potrebno poudariti, da ne glede na vrsto formalnih pomanjkljivosti – nepopolna navedba vrste javnega razpisa na ovojnici (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111382850 UPRS I U 8/2015]), ovojnica brez zahtevane oznake oziroma pripisa na ovojnici (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111460640 UPRS III U 284/2019-13]), nepopolna navedba naziva in naslova vlagatelja na ovojnici (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113046855 III U 56/2011]), pomeni zavrženje takšne vloge. To pomeni, da se v tem primeru za obravnavo takšne vloge ne postopa po [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. členu ZUP]], ki navaja, da se nepopolne ali nerazumljive vloge ne sme zavreči, saj''' se o vsebini takšne vloge še sploh ni odločalo'''. Šele po zaključku formalnega dela (tj. preverjanje procesnih predpostavk po [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]] kot pogoj za uvedbo postopka) lahko govorimo o uvedbi in teku vsebinskega dela postopka ali t. i. meritornem upravnem postopku (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 170-171). 

<br>Ker vlagatelj torej ni predložil vloge v zaprti ovojnici s [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/DPL-Razpis_2021/2023/Obrazec_D_2023.pdf predpisano oznako obrazca D] oz. ovojnico brez predpisanega nalepljenega obrazca, ki ga tak razpis navaja, se '''takšne vloge zavrže, saj se štejejo kot formalno nepopolne in se pri tem upoštevajo določila področne zakonodaje (tj. javni razpis). '''

<br>Ker se tako posledično ni odločalo o vsebini takšne vloge, lahko vlagatelj ponovno vloži novo vlogo z zahtevanimi sestavinami, vendar šele v obdobju naslednjega razpisa oziroma do roka kot to določa javni razpis. '''Prepoved ponovnega odločanja namreč velja le v primeru, ko je bilo o zadevi materialno pravnomočno odločeno (tj. odločeno o pravici ali obveznosti stranke v postopku), ne pa v primeru, ko je bila odločitev zgolj formalno pravnomočna (npr. zavrnjena ali zavržena zahteva, ustavitev postopka s sklepom)''' (Kovač et al., ZUP s komentarjem, 2. knjiga, 2022, str. 29). <br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Vloge in jezik]] [[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]

Popolnost vloge z manjkajočo sestavino po razpisu

2023-12-14T16:17:38Z

SenicRebeka: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Popolnost vloge z manjkajočo sestavino po razpisu - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2012 in 14. 12. 2023, pregled 27. 11. 2022<br>

== '''Vprašanje:''' ==

Vlagatelj je bil v postopku izvedbe javnega razpisa zavezan, da vlogo pošlje v zaprti ovojnici, ki mora biti označena s polnim nazivom in naslovom vlagatelja ter vidno oznako: »NE ODPIRAJ – VLOGA NA JAVNI RAZPIS«. Področni predpis specialno predpisuje, da rok in sestavine vloge določi razpisna dokumentacija, a že sam predpis določa: "''Predložena vloga mora biti v zaprtem ovitku, ovitek pa mora biti označen z navedbo javnega razpisa, na katerega se vloga nanaša. Neustrezno označena vloga se s sklepom zavrže.''" Vlagatelj je izpolnil vse zahteve neposredno po predpisu, pozabil pa je pripisati svoj naslov v skladu z razpisom.

Kako se postopa z vlogo, ali se zavrže ali šteje kot nepopolna ali kaj tretjega?<br>

Kako se postopa z vlogo v primeru, da vlagatelj ne prilepi predpisane ustrezne oznake obrazca na ovojnico kot je to navedeno v razpisni dokumentaciji?

== '''Odgovor:''' ==

Kadar poteka razpis in gre za javnopravno zadevo (ali celo upravno), se uporablja ZUP, kolikor posamičnih procesnih vprašanj področna zakonadaja ne uredi drugače (gl. [[Zak:ZUP#3._člen{{!}}3. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#4._člen{{!}}4. člen ZUP]]). Pravila upravnega postopka, ki jih ZUP vsebuje, veljajo za postopek odločanja v konkretnih upravnih področjih, za katera ni predpisan drugačen, poseben postopek. To torej pomeni, da na upravnih področjih, za katera so predpisani z zakoni posebni upravni postopki, se uporabljajo določbe teh zakonov; določbe ZUP pa se uporabijo le v vprašanjih, ki niso urejena s takimi posebnimi postopki (Kovač & Kerševan, Komentar ZUP, 1. knjiga, 2022, str. 76).

Uvodoma kaže opozoriti, da je pri tem razpis oz. razpisna dokumentacija, izdana na podlagi zakona oz. drugega predpisa del splošnih aktov, ki zavezujejo udeležence v postopku. Zato je treba v skladu z načelom zakonitosti ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 120. člen Ustave RS] in [[Zak:ZUP#6._člen{{!}}6. člen ZUP]]) tudi pravila po razpisu šteti kot splošno veljavna oz. ta pravila predstavljajo specialno področno ureditev, skupaj z vsebino resornih predpisov. Tako je npr. določba o obvezni sestavini X vloge, ki se vloži na razpisu, v razpisni dokumentaciji načeloma enako zavezujoča kot določba o oznaki oz. navedbi javnega razpisa, kot določa v danem primeru recimo uredba. To ne velja le, če bi razpisna dokumentacija določala postopkovna vprašanja, tudi sestavine vloge, proti ali preko določb/am zakona ali na zakonu temelječega predpisa oz. splošnega akta.

<br>Vsako pravilo pa se, sploh v dvomu, tolmači v skladu z namenom, ki ga zasleduje. Zato '''odgovor na dilemo, ali je manko določene sestavine formalno taka napaka, da se vloga zavrže ali ne upošteva ipd., ni enoznačen, ampak odvisen od vrste sestavine oz. namena le te kot obvezne'''. Zlasti v okviru razpisnega postopka je glede na specifike tega tipa postopka, tj. enak dostop kandidatov in izbira najboljšega oz. ustreznih po razpisnih pogojih, oddaja zaprte ovojnice z vlogo in ustrezno oznako ustaljena in pomembna sestavina, zato se oddaja vloge na nasproten način šteje kot procesno nepravilna in tako celo zavrže po [[Zak:ZUP#129._člen{{!}}129. členu ZUP]], brez možnosti sanacije npr. po postopku z nepopolno vlogo ([[Zak:ZUP#67._člen{{!}}67. člen ZUP]]). Postavi pa se vprašanje, ali enako velja za (zgolj) manjkajoč naslov vložnika, čeprav so izpolnjene vse ostale sestavine, predvsem navedba imena oz. naziva vložnika.

Naslov je običajno zahtevan, tudi po [[Zak:ZUP#66._člen{{!}}66. člen ZUP]], z dvojnim namenom:

#za določitev identitete vložnika poleg imena/naziva in
#predvsem za učinkovito komunikacijo organa s stranko (vložnikom).
Pri tem je treba upoštevati še, da je sam naslov prebivališča stranke oz. njen sedež praviloma registriran in kot tak dostopen v uradnih evidencah. Za podatke iz uradne evidence pa velja, da jih načeloma pridobivajo organi sami, ne pa da se njihova predložitev, čeprav tako določa poseben predpis ali splošni akt, zahteva od strank (gl. [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člen]], povezano tudi [[Zak:ZUP#139._člen{{!}}139. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#175._člen{{!}}175. člen ZUP]]). 

Namen določitve določene sestavine vloge v razpisni dokumentaciji je torej ključen za presojo, ali je manko te sestavine bistven za presojo vloge kot vložene na nepravilen način in zato zavržene ali nesprejete. Pri tem naj bi forma oz. predpisane sestavine sledile racionalnemu namenu, ne pa služile le same sebi oz. birokratizaciji postopka za stranke. Zato se v dvomu, ko je možno manko določene sestavine, kot je tipično naslov vložnika, tolmačiti različno, ravna v korist strank ([[Zak:ZUP#7._člen{{!}}7. člen ZUP]]), tako da organ sam pridobi naslov, kolikor je tako možno glede na vse ostale sestavine, zlasti navedbo imena/naziva vložnika. '''Taka vloga se zato ne zavrže niti ne zahteva njena dopolnitev, temveč organ v skladu z ZUP in 92. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) sam pridobi manjkajoč podatek o naslovu (od UE, AJPES itd.) in jo naknadno vsebinsko obravnava.'''

V primeru, da bi to '''ne bilo mogoče, ker manjka tudi npr. navedba identitete vložnika, pa menimo, da se analogno uporabi določila področne zakonodaje in ZUP, zato se v (razpisnih) postopkih tako vlogo zavrže''' kot vloženo nepravočasno oz. nepravilno v okviru razpisnega roka.

Enako velja v primeru, ko vlagatelj ne nalepi predpisane oznake na ovojnico. V danem primeru vlagatelja oziroma t. i. udeleženca v postopku zavezuje razpis oziroma razpisna dokumentacija, v tem primeru natančneje [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/DPL-Razpis_2021/2023/JAVNI_RAZPIS_V_SLOVENSCINI.pdf Javni razpis za sprejem in podaljšanje bivanja mladih raziskovalcev in štipendistov v Javni zavod Študentski dom Ljubljana za študijsko leto 2023/24] (št. 603502-0004/ 2023), ki je izdan na podlagi [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE9399 Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda »Študentski dom Ljubljana«] (Uradni list RS, št. 67/ 12, 24/ 13, 63/ 13, 79/ 15, 52/ 16, 12/ 17, 76/ 17 in 79/ 23) in [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/Pravila_o_nastanitvi_v_SDL/PRAVILA_O_NASTANITVI_V_JAVNI_ZAVOD_STUDENTSKI_DOM_LJUBLJANA.pdf Pravil o nastanitvi v javni zavod »Študentski dom Ljubljana«] (št. 01415/ 1/ 7/ 10-0001/ 2022 z dne 18. 7. 2022 in št. 0076-0002/ 2023 z dne 19. 7. 2023).

V skladu s [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. členom ZUP]], mora biti takšna vloga razumljiva in vsebovati vse, kar je potrebno za njeno obravnavo. '''Izjemo glede popolnosti takšnih vlog pa lahko določa zakon oziroma drug predpis, ki izrecno navaja sestavine, potrebne za njihovo obravnavo''' ([[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}2. odstavek 66. člena ZUP]]). In sicer [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/Pravila_o_nastanitvi_v_SDL/PRAVILA_O_NASTANITVI_V_JAVNI_ZAVOD_STUDENTSKI_DOM_LJUBLJANA.pdf 15. člen Pravil o nastanitvi v javni zavod »Študentski dom Ljubljana«] navaja, da direktor objavi javni razpis za sprejem mladih raziskovalcev in štipendistov v zavod, v katerem morajo biti navedeni pogoji in merila za sprejem v zavod, kot tudi vsi potrebni podatki (npr. cena bivanja, rok za odločitev o izbiri,…). Prav tako [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE9399 25. člen Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda »Študentski dom Ljubljana«] navaja, da podrobnejši način nastanitve in pogoje za bivanje podiplomskih študentov določi prav direktor zavoda. Tako v danem primeru javni razpis daje poudarek na popolnost vlog, oddanih na [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/DPL-Razpis_2021/2023/Obrazec_D_2023.pdf predpisanem obrazcu (D)] z vsebnostjo celotne zahtevane dokumentacije, prilog oziroma podatkov, ki so potrebne za obravnavo takšnih vlog. V javnem razpisu je pravzaprav tudi navedeno opozorilo: '''»Nepravočasno in nepravilno označene ovojnice bodo zavržene«''', s čimer je vlagatelj že vnaprej seznanjen s posledicami formalno nepopolnih vlog.

<br>Zato je na tem mestu potrebno poudariti, da ne glede na vrsto formalnih pomanjkljivosti – nepopolna navedba vrste javnega razpisa na ovojnici (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111382850 UPRS I U 8/2015]), ovojnica brez zahtevane oznake oziroma pripisa na ovojnici (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111460640 UPRS III U 284/2019-13]), nepopolna navedba naziva in naslova vlagatelja na ovojnici (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113046855 III U 56/2011]), pomeni zavrženje takšne vloge. To pomeni, da se v tem primeru za obravnavo takšne vloge ne postopa po [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. členu ZUP]], ki navaja, da se nepopolne ali nerazumljive vloge ne sme zavreči, saj''' se o vsebini takšne vloge še sploh ni odločalo'''. Šele po zaključku formalnega dela (tj. preverjanje procesnih predpostavk po [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]] kot pogoj za uvedbo postopka) lahko govorimo o uvedbi in teku vsebinskega dela postopka ali t. i. meritornem upravnem postopku (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 170-171). 

<br>Ker vlagatelj torej ni predložil vloge v zaprti ovojnici s [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/DPL-Razpis_2021/2023/Obrazec_D_2023.pdf predpisano oznako obrazca D] oz. ovojnico brez predpisanega nalepljenega obrazca, ki ga tak razpis navaja, se '''takšne vloge zavrže, saj se štejejo kot formalno nepopolne in se pri tem upoštevajo določila področne zakonodaje (tj. javni razpis). '''

<br>Ker se tako posledično ni odločalo o vsebini takšne vloge, lahko vlagatelj ponovno vloži novo vlogo z zahtevanimi sestavinami, vendar šele v obdobju naslednjega razpisa oziroma do roka kot to določa javni razpis. '''Prepoved ponovnega odločanja namreč velja le v primeru, ko je bilo o zadevi materialno pravnomočno odločeno (tj. odločeno o pravici ali obveznosti stranke v postopku), ne pa v primeru, ko je bila odločitev zgolj formalno pravnomočna (npr. zavrnjena ali zavržena zahteva, ustavitev postopka s sklepom)''' (Kovač et al., ZUP s komentarjem, 2. knjiga, 2022, str. 29). <br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Vloge in jezik]] [[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]

Popolnost vloge z manjkajočo sestavino po razpisu

2023-12-14T16:16:28Z

SenicRebeka: /* Zadeva: Popolnost vloge z manjkajočo sestavino po razpisu */

== '''Zadeva: '''Popolnost vloge z manjkajočo sestavino po razpisu - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2012 in 14. 12. 2023, pregled 27. 11. 2022<br>

== '''Vprašanje:''' ==

Vlagatelj je bil v postopku izvedbe javnega razpisa zavezan, da vlogo pošlje v zaprti ovojnici, ki mora biti označena s polnim nazivom in naslovom vlagatelja ter vidno oznako: »NE ODPIRAJ – VLOGA NA JAVNI RAZPIS«. Področni predpis specialno predpisuje, da rok in sestavine vloge določi razpisna dokumentacija, a že sam predpis določa: "''Predložena vloga mora biti v zaprtem ovitku, ovitek pa mora biti označen z navedbo javnega razpisa, na katerega se vloga nanaša. Neustrezno označena vloga se s sklepom zavrže.''" Vlagatelj je izpolnil vse zahteve neposredno po predpisu, pozabil pa je pripisati svoj naslov v skladu z razpisom.

Kako se postopa z vlogo, ali se zavrže ali šteje kot nepopolna ali kaj tretjega?<br>

Kako se postopa z vlogo v primeru, da vlagatelj ne prilepi predpisane ustrezne oznake obrazca na ovojnico kot je to navedeno v razpisni dokumentaciji?

== '''Odgovor:''' ==

Kadar poteka razpis in gre za javnopravno zadevo (ali celo upravno), se uporablja ZUP, kolikor posamičnih procesnih vprašanj področna zakonadaja ne uredi drugače (gl. [[Zak:ZUP#3._člen{{!}}3. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#4._člen{{!}}4. člen ZUP]]). Pravila upravnega postopka, ki jih ZUP vsebuje, veljajo za postopek odločanja v konkretnih upravnih področjih, za katera ni predpisan drugačen, poseben postopek. To torej pomeni, da na upravnih področjih, za katera so predpisani z zakoni posebni upravni postopki, se uporabljajo določbe teh zakonov; določbe ZUP pa se uporabijo le v vprašanjih, ki niso urejena s takimi posebnimi postopki (Kovač & Kerševan, Komentar ZUP, 1. knjiga, 2022, str. 76).

Uvodoma kaže opozoriti, da je pri tem razpis oz. razpisna dokumentacija, izdana na podlagi zakona oz. drugega predpisa del splošnih aktov, ki zavezujejo udeležence v postopku. Zato je treba v skladu z načelom zakonitosti ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 120. člen Ustave RS] in [[Zak:ZUP#6._člen{{!}}6. člen ZUP]]) tudi pravila po razpisu šteti kot splošno veljavna oz. ta pravila predstavljajo specialno področno ureditev, skupaj z vsebino resornih predpisov. Tako je npr. določba o obvezni sestavini X vloge, ki se vloži na razpisu, v razpisni dokumentaciji načeloma enako zavezujoča kot določba o oznaki oz. navedbi javnega razpisa, kot določa v danem primeru recimo uredba. To ne velja le, če bi razpisna dokumentacija določala postopkovna vprašanja, tudi sestavine vloge, proti ali preko določb/am zakona ali na zakonu temelječega predpisa oz. splošnega akta.

<br>Vsako pravilo pa se, sploh v dvomu, tolmači v skladu z namenom, ki ga zasleduje. Zato '''odgovor na dilemo, ali je manko določene sestavine formalno taka napaka, da se vloga zavrže ali ne upošteva ipd., ni enoznačen, ampak odvisen od vrste sestavine oz. namena le te kot obvezne'''. Zlasti v okviru razpisnega postopka je glede na specifike tega tipa postopka, tj. enak dostop kandidatov in izbira najboljšega oz. ustreznih po razpisnih pogojih, oddaja zaprte ovojnice z vlogo in ustrezno oznako ustaljena in pomembna sestavina, zato se oddaja vloge na nasproten način šteje kot procesno nepravilna in tako celo zavrže po [[Zak:ZUP#129._člen{{!}}129. členu ZUP]], brez možnosti sanacije npr. po postopku z nepopolno vlogo ([[Zak:ZUP#67._člen{{!}}67. člen ZUP]]). Postavi pa se vprašanje, ali enako velja za (zgolj) manjkajoč naslov vložnika, čeprav so izpolnjene vse ostale sestavine, predvsem navedba imena oz. naziva vložnika.

Naslov je običajno zahtevan, tudi po [[Zak:ZUP#66._člen{{!}}66. člen ZUP]], z dvojnim namenom:

#za določitev identitete vložnika poleg imena/naziva in
#predvsem za učinkovito komunikacijo organa s stranko (vložnikom).
Pri tem je treba upoštevati še, da je sam naslov prebivališča stranke oz. njen sedež praviloma registriran in kot tak dostopen v uradnih evidencah. Za podatke iz uradne evidence pa velja, da jih načeloma pridobivajo organi sami, ne pa da se njihova predložitev, čeprav tako določa poseben predpis ali splošni akt, zahteva od strank (gl. [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člen]], povezano tudi [[Zak:ZUP#139._člen{{!}}139. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#175._člen{{!}}175. člen ZUP]]). 

Namen določitve določene sestavine vloge v razpisni dokumentaciji je torej ključen za presojo, ali je manko te sestavine bistven za presojo vloge kot vložene na nepravilen način in zato zavržene ali nesprejete. Pri tem naj bi forma oz. predpisane sestavine sledile racionalnemu namenu, ne pa služile le same sebi oz. birokratizaciji postopka za stranke. Zato se v dvomu, ko je možno manko določene sestavine, kot je tipično naslov vložnika, tolmačiti različno, ravna v korist strank ([[Zak:ZUP#7._člen{{!}}7. člen ZUP]]), tako da organ sam pridobi naslov, kolikor je tako možno glede na vse ostale sestavine, zlasti navedbo imena/naziva vložnika. '''Taka vloga se zato ne zavrže niti ne zahteva njena dopolnitev, temveč organ v skladu z ZUP in 92. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) sam pridobi manjkajoč podatek o naslovu (od UE, AJPES itd.) in jo naknadno vsebinsko obravnava.'''

V primeru, da bi to '''ne bilo mogoče, ker manjka tudi npr. navedba identitete vložnika, pa menimo, da se analogno uporabi določila področne zakonodaje in ZUP, zato se v (razpisnih) postopkih tako vlogo zavrže''' kot vloženo nepravočasno oz. nepravilno v okviru razpisnega roka.

Enako velja v primeru, ko vlagatelj ne nalepi predpisane oznake na ovojnico. V danem primeru vlagatelja oziroma t. i. udeleženca v postopku zavezuje razpis oziroma razpisna dokumentacija, v tem primeru natančneje [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/DPL-Razpis_2021/2023/JAVNI_RAZPIS_V_SLOVENSCINI.pdf Javni razpis za sprejem in podaljšanje bivanja mladih raziskovalcev in štipendistov v Javni zavod Študentski dom Ljubljana za študijsko leto 2023/24] (št. 603502-0004/ 2023), ki je izdan na podlagi [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE9399 Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda »Študentski dom Ljubljana«] (Uradni list RS, št. 67/ 12, 24/ 13, 63/ 13, 79/ 15, 52/ 16, 12/ 17, 76/ 17 in 79/ 23) in [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/Pravila_o_nastanitvi_v_SDL/PRAVILA_O_NASTANITVI_V_JAVNI_ZAVOD_STUDENTSKI_DOM_LJUBLJANA.pdf Pravil o nastanitvi v javni zavod »Študentski dom Ljubljana«] (št. 01415/ 1/ 7/ 10-0001/ 2022 z dne 18. 7. 2022 in št. 0076-0002/ 2023 z dne 19. 7. 2023).

V skladu s [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. členom ZUP]], mora biti takšna vloga razumljiva in vsebovati vse, kar je potrebno za njeno obravnavo. '''Izjemo glede popolnosti takšnih vlog pa lahko določa zakon oziroma drug predpis, ki izrecno navaja sestavine, potrebne za njihovo obravnavo''' ([[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}2. odstavek 66. člena ZUP]]). In sicer [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/Pravila_o_nastanitvi_v_SDL/PRAVILA_O_NASTANITVI_V_JAVNI_ZAVOD_STUDENTSKI_DOM_LJUBLJANA.pdf 15. člen Pravil o nastanitvi v javni zavod »Študentski dom Ljubljana«] navaja, da direktor objavi javni razpis za sprejem mladih raziskovalcev in štipendistov v zavod, v katerem morajo biti navedeni pogoji in merila za sprejem v zavod, kot tudi vsi potrebni podatki (npr. cena bivanja, rok za odločitev o izbiri,…). Prav tako [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE9399 25. člen Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda »Študentski dom Ljubljana«] navaja, da podrobnejši način nastanitve in pogoje za bivanje podiplomskih študentov določi prav direktor zavoda. Tako v danem primeru javni razpis daje poudarek na popolnost vlog, oddanih na [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/DPL-Razpis_2021/2023/Obrazec_D_2023.pdf predpisanem obrazcu (D)] z vsebnostjo celotne zahtevane dokumentacije, prilog oziroma podatkov, ki so potrebne za obravnavo takšnih vlog. V javnem razpisu je pravzaprav tudi navedeno opozorilo: '''»Nepravočasno in nepravilno označene ovojnice bodo zavržene«''', s čimer je vlagatelj že vnaprej seznanjen s posledicami formalno nepopolnih vlog.

<br>Zato je na tem mestu potrebno poudariti, da ne glede na vrsto formalnih pomanjkljivosti – nepopolna navedba vrste javnega razpisa na ovojnici (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111382850 UPRS I U 8/2015]), ovojnica brez zahtevane oznake oziroma pripisa na ovojnici (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111460640 UPRS III U 284/2019-13]), nepopolna navedba naziva in naslova vlagatelja na ovojnici (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113046855 III U 56/2011]), pomeni zavrženje takšne vloge. To pomeni, da se v tem primeru za obravnavo takšne vloge ne postopa po [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. členu ZUP]], ki navaja, da se nepopolne ali nerazumljive vloge ne sme zavreči, saj''' se o vsebini takšne vloge še sploh ni odločalo'''. Šele po zaključku formalnega dela (tj. preverjanje procesnih predpostavk po [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]] kot pogoj za uvedbo postopka) lahko govorimo o uvedbi in teku vsebinskega dela postopka ali t. i. meritornem upravnem postopku (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 170-171). 

<br>Ker vlagatelj torej ni predložil vloge v zaprti ovojnici s [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/DPL-Razpis_2021/2023/Obrazec_D_2023.pdf predpisano oznako obrazca D] oz. ovojnico brez predpisanega nalepljenega obrazca, ki ga tak razpis navaja, se '''takšne vloge zavrže, saj se štejejo kot formalno nepopolne in se pri tem upoštevajo določila področne zakonodaje (tj. javni razpis). '''

<br>Ker se tako posledično ni odločalo o vsebini takšne vloge, lahko vlagatelj ponovno vloži novo vlogo z zahtevanimi sestavinami, vendar šele v obdobju naslednjega razpisa oziroma do roka kot to določa javni razpis. '''Prepoved ponovnega odločanja namreč velja le v primeru, ko je bilo o zadevi materialno pravnomočno odločeno (tj. odločeno o pravici ali obveznosti stranke v postopku), ne pa v primeru, ko je bila odločitev zgolj formalno pravnomočna (npr. zavrnjena ali zavržena zahteva, ustavitev postopka s sklepom)''' (Kovač et al., ZUP s komentarjem, 2. knjiga, 2022, str. 29). <br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Vloge in jezik]] [[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]

Popolnost vloge z manjkajočo sestavino po razpisu

2023-12-14T16:15:05Z

SenicRebeka: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Popolnost vloge z manjkajočo sestavino po razpisu ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2012 in 14. 12. 2023, pregled 27. 11. 2022<br>

== '''Vprašanje:''' ==

Vlagatelj je bil v postopku izvedbe javnega razpisa zavezan, da vlogo pošlje v zaprti ovojnici, ki mora biti označena s polnim nazivom in naslovom vlagatelja ter vidno oznako: »NE ODPIRAJ – VLOGA NA JAVNI RAZPIS«. Področni predpis specialno predpisuje, da rok in sestavine vloge določi razpisna dokumentacija, a že sam predpis določa: "''Predložena vloga mora biti v zaprtem ovitku, ovitek pa mora biti označen z navedbo javnega razpisa, na katerega se vloga nanaša. Neustrezno označena vloga se s sklepom zavrže.''" Vlagatelj je izpolnil vse zahteve neposredno po predpisu, pozabil pa je pripisati svoj naslov v skladu z razpisom.

Kako se postopa z vlogo, ali se zavrže ali šteje kot nepopolna ali kaj tretjega?<br>

Kako se postopa z vlogo v primeru, da vlagatelj ne prilepi predpisane ustrezne oznake obrazca na ovojnico kot je to navedeno v razpisni dokumentaciji?

== '''Odgovor:''' ==

Kadar poteka razpis in gre za javnopravno zadevo (ali celo upravno), se uporablja ZUP, kolikor posamičnih procesnih vprašanj področna zakonadaja ne uredi drugače (gl. [[Zak:ZUP#3._člen{{!}}3. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#4._člen{{!}}4. člen ZUP]]). Pravila upravnega postopka, ki jih ZUP vsebuje, veljajo za postopek odločanja v konkretnih upravnih področjih, za katera ni predpisan drugačen, poseben postopek. To torej pomeni, da na upravnih področjih, za katera so predpisani z zakoni posebni upravni postopki, se uporabljajo določbe teh zakonov; določbe ZUP pa se uporabijo le v vprašanjih, ki niso urejena s takimi posebnimi postopki (Kovač & Kerševan, Komentar ZUP, 1. knjiga, 2022, str. 76).

Uvodoma kaže opozoriti, da je pri tem razpis oz. razpisna dokumentacija, izdana na podlagi zakona oz. drugega predpisa del splošnih aktov, ki zavezujejo udeležence v postopku. Zato je treba v skladu z načelom zakonitosti ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 120. člen Ustave RS] in [[Zak:ZUP#6._člen{{!}}6. člen ZUP]]) tudi pravila po razpisu šteti kot splošno veljavna oz. ta pravila predstavljajo specialno področno ureditev, skupaj z vsebino resornih predpisov. Tako je npr. določba o obvezni sestavini X vloge, ki se vloži na razpisu, v razpisni dokumentaciji načeloma enako zavezujoča kot določba o oznaki oz. navedbi javnega razpisa, kot določa v danem primeru recimo uredba. To ne velja le, če bi razpisna dokumentacija določala postopkovna vprašanja, tudi sestavine vloge, proti ali preko določb/am zakona ali na zakonu temelječega predpisa oz. splošnega akta.

<br>Vsako pravilo pa se, sploh v dvomu, tolmači v skladu z namenom, ki ga zasleduje. Zato '''odgovor na dilemo, ali je manko določene sestavine formalno taka napaka, da se vloga zavrže ali ne upošteva ipd., ni enoznačen, ampak odvisen od vrste sestavine oz. namena le te kot obvezne'''. Zlasti v okviru razpisnega postopka je glede na specifike tega tipa postopka, tj. enak dostop kandidatov in izbira najboljšega oz. ustreznih po razpisnih pogojih, oddaja zaprte ovojnice z vlogo in ustrezno oznako ustaljena in pomembna sestavina, zato se oddaja vloge na nasproten način šteje kot procesno nepravilna in tako celo zavrže po [[Zak:ZUP#129._člen{{!}}129. členu ZUP]], brez možnosti sanacije npr. po postopku z nepopolno vlogo ([[Zak:ZUP#67._člen{{!}}67. člen ZUP]]). Postavi pa se vprašanje, ali enako velja za (zgolj) manjkajoč naslov vložnika, čeprav so izpolnjene vse ostale sestavine, predvsem navedba imena oz. naziva vložnika.

Naslov je običajno zahtevan, tudi po [[Zak:ZUP#66._člen{{!}}66. člen ZUP]], z dvojnim namenom:

#za določitev identitete vložnika poleg imena/naziva in
#predvsem za učinkovito komunikacijo organa s stranko (vložnikom).
Pri tem je treba upoštevati še, da je sam naslov prebivališča stranke oz. njen sedež praviloma registriran in kot tak dostopen v uradnih evidencah. Za podatke iz uradne evidence pa velja, da jih načeloma pridobivajo organi sami, ne pa da se njihova predložitev, čeprav tako določa poseben predpis ali splošni akt, zahteva od strank (gl. [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člen]], povezano tudi [[Zak:ZUP#139._člen{{!}}139. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#175._člen{{!}}175. člen ZUP]]). 

Namen določitve določene sestavine vloge v razpisni dokumentaciji je torej ključen za presojo, ali je manko te sestavine bistven za presojo vloge kot vložene na nepravilen način in zato zavržene ali nesprejete. Pri tem naj bi forma oz. predpisane sestavine sledile racionalnemu namenu, ne pa služile le same sebi oz. birokratizaciji postopka za stranke. Zato se v dvomu, ko je možno manko določene sestavine, kot je tipično naslov vložnika, tolmačiti različno, ravna v korist strank ([[Zak:ZUP#7._člen{{!}}7. člen ZUP]]), tako da organ sam pridobi naslov, kolikor je tako možno glede na vse ostale sestavine, zlasti navedbo imena/naziva vložnika. '''Taka vloga se zato ne zavrže niti ne zahteva njena dopolnitev, temveč organ v skladu z ZUP in 92. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) sam pridobi manjkajoč podatek o naslovu (od UE, AJPES itd.) in jo naknadno vsebinsko obravnava.'''

V primeru, da bi to '''ne bilo mogoče, ker manjka tudi npr. navedba identitete vložnika, pa menimo, da se analogno uporabi določila področne zakonodaje in ZUP, zato se v (razpisnih) postopkih tako vlogo zavrže''' kot vloženo nepravočasno oz. nepravilno v okviru razpisnega roka.

Enako velja v primeru, ko vlagatelj ne nalepi predpisane oznake na ovojnico. V danem primeru vlagatelja oziroma t. i. udeleženca v postopku zavezuje razpis oziroma razpisna dokumentacija, v tem primeru natančneje [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/DPL-Razpis_2021/2023/JAVNI_RAZPIS_V_SLOVENSCINI.pdf Javni razpis za sprejem in podaljšanje bivanja mladih raziskovalcev in štipendistov v Javni zavod Študentski dom Ljubljana za študijsko leto 2023/24] (št. 603502-0004/ 2023), ki je izdan na podlagi [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE9399 Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda »Študentski dom Ljubljana«] (Uradni list RS, št. 67/ 12, 24/ 13, 63/ 13, 79/ 15, 52/ 16, 12/ 17, 76/ 17 in 79/ 23) in [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/Pravila_o_nastanitvi_v_SDL/PRAVILA_O_NASTANITVI_V_JAVNI_ZAVOD_STUDENTSKI_DOM_LJUBLJANA.pdf Pravil o nastanitvi v javni zavod »Študentski dom Ljubljana«] (št. 01415/ 1/ 7/ 10-0001/ 2022 z dne 18. 7. 2022 in št. 0076-0002/ 2023 z dne 19. 7. 2023).

V skladu s [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. členom ZUP]], mora biti takšna vloga razumljiva in vsebovati vse, kar je potrebno za njeno obravnavo. '''Izjemo glede popolnosti takšnih vlog pa lahko določa zakon oziroma drug predpis, ki izrecno navaja sestavine, potrebne za njihovo obravnavo''' ([[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}2. odstavek 66. člena ZUP]]). In sicer [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/Pravila_o_nastanitvi_v_SDL/PRAVILA_O_NASTANITVI_V_JAVNI_ZAVOD_STUDENTSKI_DOM_LJUBLJANA.pdf 15. člen Pravil o nastanitvi v javni zavod »Študentski dom Ljubljana«] navaja, da direktor objavi javni razpis za sprejem mladih raziskovalcev in štipendistov v zavod, v katerem morajo biti navedeni pogoji in merila za sprejem v zavod, kot tudi vsi potrebni podatki (npr. cena bivanja, rok za odločitev o izbiri,…). Prav tako [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE9399 25. člen Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda »Študentski dom Ljubljana«] navaja, da podrobnejši način nastanitve in pogoje za bivanje podiplomskih študentov določi prav direktor zavoda. Tako v danem primeru javni razpis daje poudarek na popolnost vlog, oddanih na [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/DPL-Razpis_2021/2023/Obrazec_D_2023.pdf predpisanem obrazcu (D)] z vsebnostjo celotne zahtevane dokumentacije, prilog oziroma podatkov, ki so potrebne za obravnavo takšnih vlog. V javnem razpisu je pravzaprav tudi navedeno opozorilo: '''»Nepravočasno in nepravilno označene ovojnice bodo zavržene«''', s čimer je vlagatelj že vnaprej seznanjen s posledicami formalno nepopolnih vlog.

<br>Zato je na tem mestu potrebno poudariti, da ne glede na vrsto formalnih pomanjkljivosti – nepopolna navedba vrste javnega razpisa na ovojnici (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111382850 UPRS I U 8/2015]), ovojnica brez zahtevane oznake oziroma pripisa na ovojnici (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111460640 UPRS III U 284/2019-13]), nepopolna navedba naziva in naslova vlagatelja na ovojnici (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113046855 III U 56/2011]), pomeni zavrženje takšne vloge. To pomeni, da se v tem primeru za obravnavo takšne vloge ne postopa po [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. členu ZUP]], ki navaja, da se nepopolne ali nerazumljive vloge ne sme zavreči, saj''' se o vsebini takšne vloge še sploh ni odločalo'''. Šele po zaključku formalnega dela (tj. preverjanje procesnih predpostavk po [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]] kot pogoj za uvedbo postopka) lahko govorimo o uvedbi in teku vsebinskega dela postopka ali t. i. meritornem upravnem postopku (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 170-171). 

<br>Ker vlagatelj torej ni predložil vloge v zaprti ovojnici s [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/DPL-Razpis_2021/2023/Obrazec_D_2023.pdf predpisano oznako obrazca D] oz. ovojnico brez predpisanega nalepljenega obrazca, ki ga tak razpis navaja, se '''takšne vloge zavrže, saj se štejejo kot formalno nepopolne in se pri tem upoštevajo določila področne zakonodaje (tj. javni razpis). '''

<br>Ker se tako posledično ni odločalo o vsebini takšne vloge, lahko vlagatelj ponovno vloži novo vlogo z zahtevanimi sestavinami, vendar šele v obdobju naslednjega razpisa oziroma do roka kot to določa javni razpis. '''Prepoved ponovnega odločanja namreč velja le v primeru, ko je bilo o zadevi materialno pravnomočno odločeno (tj. odločeno o pravici ali obveznosti stranke v postopku), ne pa v primeru, ko je bila odločitev zgolj formalno pravnomočna (npr. zavrnjena ali zavržena zahteva, ustavitev postopka s sklepom)''' (Kovač et al., ZUP s komentarjem, 2. knjiga, 2022, str. 29). <br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Vloge in jezik]] [[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]

Popolnost vloge z manjkajočo sestavino po razpisu

2023-12-14T16:13:39Z

SenicRebeka: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Popolnost vloge z manjkajočo sestavino po razpisu ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2012 in 14. 12. 2023, pregled 27. 11. 2022<br>

== '''Vprašanje:''' ==

Vlagatelj je bil v postopku izvedbe javnega razpisa zavezan, da vlogo pošlje v zaprti ovojnici, ki mora biti označena s polnim nazivom in naslovom vlagatelja ter vidno oznako: »NE ODPIRAJ – VLOGA NA JAVNI RAZPIS«. Področni predpis specialno predpisuje, da rok in sestavine vloge določi razpisna dokumentacija, a že sam predpis določa: "''Predložena vloga mora biti v zaprtem ovitku, ovitek pa mora biti označen z navedbo javnega razpisa, na katerega se vloga nanaša. Neustrezno označena vloga se s sklepom zavrže.''" Vlagatelj je izpolnil vse zahteve neposredno po predpisu, pozabil pa je pripisati svoj naslov v skladu z razpisom.

Kako se postopa z vlogo, ali se zavrže ali šteje kot nepopolna ali kaj tretjega?<br>

Kako se postopa z vlogo v primeru, da vlagatelj ne prilepi predpisane ustrezne oznake obrazca na ovojnico kot je to navedeno v razpisni dokumentaciji?

== '''Odgovor:''' ==

Kadar poteka razpis in gre za javnopravno zadevo (ali celo upravno), se uporablja ZUP, kolikor posamičnih procesnih vprašanj področna zakonadaja ne uredi drugače (gl. [[Zak:ZUP#3._člen{{!}}3. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#4._člen{{!}}4. člen ZUP]]). Pravila upravnega postopka, ki jih ZUP vsebuje, veljajo za postopek odločanja v konkretnih upravnih področjih, za katera ni predpisan drugačen, poseben postopek. To torej pomeni, da na upravnih področjih, za katera so predpisani z zakoni posebni upravni postopki, se uporabljajo določbe teh zakonov; določbe ZUP pa se uporabijo le v vprašanjih, ki niso urejena s takimi posebnimi postopki (Kovač & Kerševan, Komentar ZUP, 1. knjiga, 2022, str. 76).

Uvodoma kaže opozoriti, da je pri tem razpis oz. razpisna dokumentacija, izdana na podlagi zakona oz. drugega predpisa del splošnih aktov, ki zavezujejo udeležence v postopku. Zato je treba v skladu z načelom zakonitosti ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 120. člen Ustave RS] in [[Zak:ZUP#6._člen{{!}}6. člen ZUP]]) tudi pravila po razpisu šteti kot splošno veljavna oz. ta pravila predstavljajo specialno področno ureditev, skupaj z vsebino resornih predpisov. Tako je npr. določba o obvezni sestavini X vloge, ki se vloži na razpisu, v razpisni dokumentaciji načeloma enako zavezujoča kot določba o oznaki oz. navedbi javnega razpisa, kot določa v danem primeru recimo uredba. To ne velja le, če bi razpisna dokumentacija določala postopkovna vprašanja, tudi sestavine vloge, proti ali preko določb/am zakona ali na zakonu temelječega predpisa oz. splošnega akta.

<br>Vsako pravilo pa se, sploh v dvomu, tolmači v skladu z namenom, ki ga zasleduje. Zato '''odgovor na dilemo, ali je manko določene sestavine formalno taka napaka, da se vloga zavrže ali ne upošteva ipd., ni enoznačen, ampak odvisen od vrste sestavine oz. namena le te kot obvezne'''. Zlasti v okviru razpisnega postopka je glede na specifike tega tipa postopka, tj. enak dostop kandidatov in izbira najboljšega oz. ustreznih po razpisnih pogojih, oddaja zaprte ovojnice z vlogo in ustrezno oznako ustaljena in pomembna sestavina, zato se oddaja vloge na nasproten način šteje kot procesno nepravilna in tako celo zavrže po [[Zak:ZUP#129._člen{{!}}129. členu ZUP]], brez možnosti sanacije npr. po postopku z nepopolno vlogo ([[Zak:ZUP#67._člen{{!}}67. člen ZUP]]). Postavi pa se vprašanje, ali enako velja za (zgolj) manjkajoč naslov vložnika, čeprav so izpolnjene vse ostale sestavine, predvsem navedba imena oz. naziva vložnika.

Naslov je običajno zahtevan, tudi po [[Zak:ZUP#66._člen{{!}}66. člen ZUP]], z dvojnim namenom:

#za določitev identitete vložnika poleg imena/naziva in
#predvsem za učinkovito komunikacijo organa s stranko (vložnikom).
Pri tem je treba upoštevati še, da je sam naslov prebivališča stranke oz. njen sedež praviloma registriran in kot tak dostopen v uradnih evidencah. Za podatke iz uradne evidence pa velja, da jih načeloma pridobivajo organi sami, ne pa da se njihova predložitev, čeprav tako določa poseben predpis ali splošni akt, zahteva od strank (gl. [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člen]], povezano tudi [[Zak:ZUP#139._člen{{!}}139. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#175._člen{{!}}175. člen ZUP]]). 

Namen določitve določene sestavine vloge v razpisni dokumentaciji je torej ključen za presojo, ali je manko te sestavine bistven za presojo vloge kot vložene na nepravilen način in zato zavržene ali nesprejete. Pri tem naj bi forma oz. predpisane sestavine sledile racionalnemu namenu, ne pa služile le same sebi oz. birokratizaciji postopka za stranke. Zato se v dvomu, ko je možno manko določene sestavine, kot je tipično naslov vložnika, tolmačiti različno, ravna v korist strank ([[Zak:ZUP#7._člen{{!}}7. člen ZUP]]), tako da organ sam pridobi naslov, kolikor je tako možno glede na vse ostale sestavine, zlasti navedbo imena/naziva vložnika. '''Taka vloga se zato ne zavrže niti ne zahteva njena dopolnitev, temveč organ v skladu z ZUP in 92. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) sam pridobi manjkajoč podatek o naslovu (od UE, AJPES itd.) in jo naknadno vsebinsko obravnava.'''

''''''

V primeru, da bi to '''ne bilo mogoče, ker manjka tudi npr. navedba identitete vložnika, pa menimo, da se analogno uporabi določila področne zakonodaje in ZUP, zato se v (razpisnih) postopkih tako vlogo zavrže''' kot vloženo nepravočasno oz. nepravilno v okviru razpisnega roka.

Enako velja v primeru, ko vlagatelj ne nalepi predpisane oznake na ovojnico. V danem primeru vlagatelja oziroma t. i. udeleženca v postopku zavezuje razpis oziroma razpisna dokumentacija, v tem primeru natančneje [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/DPL-Razpis_2021/2023/JAVNI_RAZPIS_V_SLOVENSCINI.pdf Javni razpis za sprejem in podaljšanje bivanja mladih raziskovalcev in štipendistov v Javni zavod Študentski dom Ljubljana za študijsko leto 2023/24] (št. 603502-0004/ 2023), ki je izdan na podlagi [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE9399 Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda »Študentski dom Ljubljana«] (Uradni list RS, št. 67/ 12, 24/ 13, 63/ 13, 79/ 15, 52/ 16, 12/ 17, 76/ 17 in 79/ 23) in [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/Pravila_o_nastanitvi_v_SDL/PRAVILA_O_NASTANITVI_V_JAVNI_ZAVOD_STUDENTSKI_DOM_LJUBLJANA.pdf Pravil o nastanitvi v javni zavod »Študentski dom Ljubljana«] (št. 01415/ 1/ 7/ 10-0001/ 2022 z dne 18. 7. 2022 in št. 0076-0002/ 2023 z dne 19. 7. 2023).

V skladu s [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. členom ZUP]], mora biti takšna vloga razumljiva in vsebovati vse, kar je potrebno za njeno obravnavo. '''Izjemo glede popolnosti takšnih vlog pa lahko določa zakon oziroma drug predpis, ki izrecno navaja sestavine, potrebne za njihovo obravnavo''' ([[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}2. odstavek 66. člena ZUP]]). In sicer [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/Pravila_o_nastanitvi_v_SDL/PRAVILA_O_NASTANITVI_V_JAVNI_ZAVOD_STUDENTSKI_DOM_LJUBLJANA.pdf 15. člen Pravil o nastanitvi v javni zavod »Študentski dom Ljubljana«] navaja, da direktor objavi javni razpis za sprejem mladih raziskovalcev in štipendistov v zavod, v katerem morajo biti navedeni pogoji in merila za sprejem v zavod, kot tudi vsi potrebni podatki (npr. cena bivanja, rok za odločitev o izbiri,…). Prav tako [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE9399 25. člen Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda »Študentski dom Ljubljana«] navaja, da podrobnejši način nastanitve in pogoje za bivanje podiplomskih študentov določi prav direktor zavoda. Tako v danem primeru javni razpis daje poudarek na popolnost vlog, oddanih na [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/DPL-Razpis_2021/2023/Obrazec_D_2023.pdf predpisanem obrazcu (D)] z vsebnostjo celotne zahtevane dokumentacije, prilog oziroma podatkov, ki so potrebne za obravnavo takšnih vlog. V javnem razpisu je pravzaprav tudi navedeno opozorilo: '''»Nepravočasno in nepravilno označene ovojnice bodo zavržene«''', s čimer je vlagatelj že vnaprej seznanjen s posledicami formalno nepopolnih vlog.

<br>Zato je na tem mestu potrebno poudariti, da ne glede na vrsto formalnih pomanjkljivosti – nepopolna navedba vrste javnega razpisa na ovojnici (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111382850 UPRS I U 8/2015]), ovojnica brez zahtevane oznake oziroma pripisa na ovojnici (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111460640 UPRS III U 284/2019-13]), nepopolna navedba naziva in naslova vlagatelja na ovojnici (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113046855 III U 56/2011]), pomeni zavrženje takšne vloge. To pomeni, da se v tem primeru za obravnavo takšne vloge ne postopa po [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. členu ZUP]], ki navaja, da se nepopolne ali nerazumljive vloge ne sme zavreči, saj''' se o vsebini takšne vloge še sploh ni odločalo'''. Šele po zaključku formalnega dela (tj. preverjanje procesnih predpostavk po [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]] kot pogoj za uvedbo postopka) lahko govorimo o uvedbi in teku vsebinskega dela postopka ali t. i. meritornem upravnem postopku (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 170-171). 

<br>Ker vlagatelj torej ni predložil vloge v zaprti ovojnici s [https://www.stud-dom-lj.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/DPL-Razpis_2021/2023/Obrazec_D_2023.pdf predpisano oznako obrazca D] oz. ovojnico brez predpisanega nalepljenega obrazca, ki ga tak razpis navaja, se '''takšne vloge zavrže, saj se štejejo kot formalno nepopolne in se pri tem upoštevajo določila področne zakonodaje (tj. javni razpis). '''

<br>Ker se tako posledično ni odločalo o vsebini takšne vloge, lahko vlagatelj ponovno vloži novo vlogo z zahtevanimi sestavinami, vendar šele v obdobju naslednjega razpisa oziroma do roka kot to določa javni razpis. '''Prepoved ponovnega odločanja namreč velja le v primeru, ko je bilo o zadevi materialno pravnomočno odločeno (tj. odločeno o pravici ali obveznosti stranke v postopku), ne pa v primeru, ko je bila odločitev zgolj formalno pravnomočna (npr. zavrnjena ali zavržena zahteva, ustavitev postopka s sklepom)''' (Kovač et al., ZUP s komentarjem, 2. knjiga, 2022, str. 29). <br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Vloge in jezik]] [[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]

Popolnost vloge z manjkajočo sestavino po razpisu

2023-12-14T15:43:34Z

SenicRebeka: /* Vprašanje: */

Popolnost vloge z manjkajočo sestavino po razpisu

2023-12-14T15:42:30Z

SenicRebeka: /* Zadeva: Popolnost vloge z manjkajočo sestavino po razpisu */

Ustavitev postopka po uradni dolžnosti in nadaljevanje postopka na zahtevo stranke

2023-12-04T10:48:32Z

SenicRebeka: /* Zadeva: Ustavitev postopka in nadaljevanje postopka na zahtevo stranke */

== '''Zadeva: '''Ustavitev postopka in nadaljevanje postopka na zahtevo stranke - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 17. 3. 2010 in 4. 12. 2023, pregled 13. 1. 2023 [[Izvirnik:Ustavitev postopka po uradni dolžnosti in nadaljevanje postopka na zahtevo stranke{{!}}<br>]]

<br>

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ začne in vodi postopek po uradni dolžnosti. V isti zadevi se lahko postopek začne tudi na zahtevo stranke. Ali lahko organ v skladu s četrtim odstavkom 135. člena ZUP ustavi postopek, nato pa stranka z vlogo ponovno uvede postopek v isti zadevi? Ali to pomeni, da se s tem postopek nadaljuje? Ali je v takem primeru potrebno plačati upravno takso?

Ali se lahko nadaljuje postopek na zahtevo stranke, če je bil pred tem izdan sklep o ustavitvi postopka na podlagi umika zahteve (vloge) stranke?

== '''Odgovor:''' ==

'''Organ, ki je začel postopek po uradni dolžnosti, lahko postopek ustavi (četrti odstavek [[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]), če niso več izpolnjeni pogoji za njegovo vodenje oz. če organ glede na okoliščine presodi, da ni več javnega interesa za njegovo nadaljevanje'''. Če bi se lahko '''isti postopek začel na zahtevo stranke, ga stranka lahko nadaljuje''' (Jerovšek et al. ZUP s komentarjem, 2004, str. 408). V tem primeru '''mora organ pred izdajo sklepa stranko o tem seznaniti''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]]) in ji določiti rok za izjavo o tem ali zahteva nadaljevanje postopka (Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 395). To je tudi pravica stranke, da se izjasni glede razlogov, iz katerih bi organ postopek sicer ustavil, saj gre za dejstva in okoliščine, ki lahko na podlagi nadaljevanja postopka bistveno vplivajo na končno odločitev o stvari (Kovač et al., ZUP s komentarjem, 2. knjiga, 2022, str. 61). V primeru, ko stranka zahteva nadaljevanje postopka, se postopek nadaljuje na zahtevo stranke, zaradi česar mora slednja nositi tudi s tem povezane stroške (prvi odstavek [[Zak:ZUP#113._.C4.8Dlen{{!}}113. člena ZUP]]).

<br>Stranka lahko zahtevek umakne ves čas v teku postopka, in sicer '''do izdaje odločbe na prvi stopnji; to je mogoče tudi po njeni izdaji v pritožbenem roku ali po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji''', če je bilo zahtevku deloma ali v celoti ugodeno. Vsekakor pa '''ni dovoljen umik umika'''. Stranka lahko vloži le novo zahtevo (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 179-180). 

'''V kolikor bi organ s sklepom ustavil postopek, stranka pa bi po izdaji sklepa želela ta postopek nadaljevati, bi lahko zoper tak sklep lahko vložila pritožbo''' po petem odstavku [[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]. Če bi organ s sklepom ustavil postopek, stranka pa bi zahtevala nadaljevanje takega postopka, bi lahko organ zahtevo za nadaljevanje postopka smatral kot novo vlogo (kot pritožbo, v kolikor je pritožbeni rok že potekel pa kot novo vlogo za uvedbo postopka) za katero se plača taksa.

V upravnem postopku velja '''prepoved ponovnega odločanja o pravnomočno odločeni zadevi''' '''(ne bis in idem)''', vendar le v omejenem obsegu. Novega upravnega postopka ni mogoče začeti, če se je že odločalo o isti stvari oziroma zadevi in je bilo že odločeno o strankinih pravicah, ali pa so ji naložili določene obveznosti. To pomeni, da '''prepoved ponovnega odločanja velja le v primeru, ko je bilo o zadevi materialno pravnomočno odločeno, ne pa v primeru, ko je bila odločitev zgolj formalno pravnomočna (npr. zavrnjena ali zavržena zahteva, ustavitev postopka s sklepom)''' (Kovač et al., ZUP s komentarjem, 2. knjiga, 2022, str. 29). V primeru, da je bil stranki izdan sklep o ustavitvi postopka na podlagi umika zahteve, lahko stranka ponovno vloži novo vlogo. Če je za vložitev vloge zakonsko določen rok, mora stranka novo vlogo vložiti do roka, kot to določa materialni predpis, saj je bil postopek predhodno ustavljen in na podlagi tega ni bilo odločeno o pravicah in obveznostih stranke. Vložitev vloge po roku bi pomenilo zavrženje takšne vloge, saj bi se štelo, da ni bila vložena pravočasno.
<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Umik_zahteve]]

Ustavitev postopka po uradni dolžnosti in nadaljevanje postopka na zahtevo stranke

2023-12-04T10:32:52Z

SenicRebeka: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Ustavitev postopka in nadaljevanje postopka na zahtevo stranke ==

'''Datum odgovora:''' 17. 3. 2010 in 4. 12. 2023, pregled 13. 1. 2023 [[Izvirnik:Ustavitev postopka po uradni dolžnosti in nadaljevanje postopka na zahtevo stranke{{!}}<br>]]

<br>

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ začne in vodi postopek po uradni dolžnosti. V isti zadevi se lahko postopek začne tudi na zahtevo stranke. Ali lahko organ v skladu s četrtim odstavkom 135. člena ZUP ustavi postopek, nato pa stranka z vlogo ponovno uvede postopek v isti zadevi? Ali to pomeni, da se s tem postopek nadaljuje? Ali je v takem primeru potrebno plačati upravno takso?

Ali se lahko nadaljuje postopek na zahtevo stranke, če je bil pred tem izdan sklep o ustavitvi postopka na podlagi umika zahteve (vloge) stranke?

== '''Odgovor:''' ==

'''Organ, ki je začel postopek po uradni dolžnosti, lahko postopek ustavi (četrti odstavek [[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]), če niso več izpolnjeni pogoji za njegovo vodenje oz. če organ glede na okoliščine presodi, da ni več javnega interesa za njegovo nadaljevanje'''. Če bi se lahko '''isti postopek začel na zahtevo stranke, ga stranka lahko nadaljuje''' (Jerovšek et al. ZUP s komentarjem, 2004, str. 408). V tem primeru '''mora organ pred izdajo sklepa stranko o tem seznaniti''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]]) in ji določiti rok za izjavo o tem ali zahteva nadaljevanje postopka (Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 395). To je tudi pravica stranke, da se izjasni glede razlogov, iz katerih bi organ postopek sicer ustavil, saj gre za dejstva in okoliščine, ki lahko na podlagi nadaljevanja postopka bistveno vplivajo na končno odločitev o stvari (Kovač et al., ZUP s komentarjem, 2. knjiga, 2022, str. 61). V primeru, ko stranka zahteva nadaljevanje postopka, se postopek nadaljuje na zahtevo stranke, zaradi česar mora slednja nositi tudi s tem povezane stroške (prvi odstavek [[Zak:ZUP#113._.C4.8Dlen{{!}}113. člena ZUP]]).

<br>Stranka lahko zahtevek umakne ves čas v teku postopka, in sicer '''do izdaje odločbe na prvi stopnji; to je mogoče tudi po njeni izdaji v pritožbenem roku ali po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji''', če je bilo zahtevku deloma ali v celoti ugodeno. Vsekakor pa '''ni dovoljen umik umika'''. Stranka lahko vloži le novo zahtevo (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 179-180). 

'''V kolikor bi organ s sklepom ustavil postopek, stranka pa bi po izdaji sklepa želela ta postopek nadaljevati, bi lahko zoper tak sklep lahko vložila pritožbo''' po petem odstavku [[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]. Če bi organ s sklepom ustavil postopek, stranka pa bi zahtevala nadaljevanje takega postopka, bi lahko organ zahtevo za nadaljevanje postopka smatral kot novo vlogo (kot pritožbo, v kolikor je pritožbeni rok že potekel pa kot novo vlogo za uvedbo postopka) za katero se plača taksa.

V upravnem postopku velja '''prepoved ponovnega odločanja o pravnomočno odločeni zadevi''' '''(ne bis in idem)''', vendar le v omejenem obsegu. Novega upravnega postopka ni mogoče začeti, če se je že odločalo o isti stvari oziroma zadevi in je bilo že odločeno o strankinih pravicah, ali pa so ji naložili določene obveznosti. To pomeni, da '''prepoved ponovnega odločanja velja le v primeru, ko je bilo o zadevi materialno pravnomočno odločeno, ne pa v primeru, ko je bila odločitev zgolj formalno pravnomočna (npr. zavrnjena ali zavržena zahteva, ustavitev postopka s sklepom)''' (Kovač et al., ZUP s komentarjem, 2. knjiga, 2022, str. 29). V primeru, da je bil stranki izdan sklep o ustavitvi postopka na podlagi umika zahteve, lahko stranka ponovno vloži novo vlogo. Če je za vložitev vloge zakonsko določen rok, mora stranka novo vlogo vložiti do roka, kot to določa materialni predpis, saj je bil postopek predhodno ustavljen in na podlagi tega ni bilo odločeno o pravicah in obveznostih stranke. Vložitev vloge po roku bi pomenilo zavrženje takšne vloge, saj bi se štelo, da ni bila vložena pravočasno.
<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Umik_zahteve]]