Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Potrjevanje skladnosti fizičnih kopij upravnih aktov v elektronski obliki z izvirnikom in tiskanje popisa zadev

2024-03-06T14:31:34Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: '''Potrjevanje skladnosti fizičnih kopij upravnih aktov v elektronski obliki z izvirnikom in tiskanje popisa zadev - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 17. 4. 2023, dopolnitev 6. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

<p style="text-align: justify;">Ali se dokumente v elektronski obliki, ki so podpisani s kvalificiranim elektronskim podpisom lahko natisne in kot take vroča v fizični obliki? Ali v primerih, ko je potrebno vročanje dvema strankama na različna načina (eni stranki elektronsko, drugi stranki fizično), potrebno pripraviti in vročati dva dokumenta, in sicer elektronski dokument s kvalificiranim elektronskim podpisom ter ločeno še fizični dokument z lastnoročnim podpisom?</p>
Ali se lahko na fizično kopijo odločb v e-obliki, ki jih vročamo stranki, odtisne štampiljka »kopija je enaka izvirniku«? Ali ni bila uporaba te štampiljke ukinjena z uveljavitvijo UUP v letu 2018? Ali se mora natisniti list popis zadeve?<br>
== '''Odgovor:''' ==

<div><p style="text-align: justify;" >Z uvedbo elektronskega poslovanja so bile dopolnjene zakonske določbe o dokumentih, o elektronskem poslovanju in ravnanju z dokumenti v elektronski obliki. Z uvedbo elektronskega poslovanja se zagotavlja tudi zasledovanje načela ekonomičnosti, kot temeljnega načela ZUP. Načelo ekonomičnosti namreč določa, da je vsakršen upravni postopek potrebno voditi s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo tako za stranke kot za druge udeležence v postopku ([[Zak:ZUP#14. .C4.8Dlen{{!}}14. člen ZUP]]). </p>
<p style="text-align: justify;" >'''Dokumenti se praviloma vročajo v elektronski obliki, v fizični obliki pa zgolj izjemoma''' (glej četrti odstavek [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člena ZUP]]). Če je npr. odločba ustvarjena v elektronski obliki, a je elektronsko ni mogoče vročiti stranki, se jo vroči v njenem '''fizičnem prepisu oz. kopiji, izvirnik pa hrani organ''' (peti odstavek [[Zak:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]], več glej tudi v Uredbi o upravnem poslovanju z uvodnimi pojasnili, Gliha et al., 2018).</p>
<p style="text-align: justify;" >Peti odstavek 210. člena ZUP tako določa, da se odločba vroči v fizičnem ali elektronskem izvirniku oziroma v fizičnem ali elektronskem (skeniranem) prepisu.</p>
<p style="text-align: justify;" >'''Dokument se odpremi v obliki, v kateri je bil izdan, ali pa kot fizično ali elektronsko kopijo, če ga zaradi razlogov na strani naslovnika ali organa ni mogoče poslati ali vročiti v obliki, v kateri je bil izdan (66.a člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju], UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.).''' Če se dokument, ki je nastal v elektronski obliki natisne, ta dokument postane fizični prepis oz. kopija izvirnika (peta točka 6. člena UUP, glej tudi 65.b člen UUP).</p>
<p style="text-align: justify;" >V primeru ko želi ena stranka vročitev upravnega akta v elektronski obliki, druga stranka pa želi vročitev istega upravnega akta v fizični obliki, organ postopa tako da:</p>
<p style="text-align: justify;" >- stranki, ki se ji upravni akt vroča po elektronski poti, dokument v elektronski obliki uradna oseba podpiše s kvalificiranim elektronskim podpisom in ga vroča elektronsko;</p>
<p style="text-align: justify;" >- stranka, ki želi vročanje (istega) upravnega akta v fizični obliki, dokument v elektronski obliki (torej elektronsko že podpisan izvirnik) uradna oseba natisne (pri tem ta dokument postane fizična kopija dokumenta v elektronski obliki in ne lasten izvirnik! – glej 65.b člen UUP) ter ga kot fizični prepis (in ne kot lasten izvirnik) tudi vroča. Ker ne gre za lasten izvirnik izdanega upravnega akta tako tudi ni potrebe po dodatnem lastnoročnem podpisovanju fizične kopije izvirnika.</p>
<p style="text-align: justify;" >Na '''fizičnem prepisu oz. kopiji '''dokumenta v elektronski obliki, opremljenega s podatki iz petega odstavka 63.a člena UUP, '''se skladnost kopije z izvirnikom dokumenta potrjuje samo, če organ presodi, da se bo kopija uporabljala v pravnem prometu''', da se tako izogne verjetnemu naknadnemu potrjevanju, in v drugih podobnih primerih (prvi odstavek 65.b člena UUP). Torej to ne pomeni, da je potrebno vsako fizično kopijo upravnega akta, izdanega v elektronski obliki opremljati s potrdilom o skladnosti kopije z izvirnikom dokumenta. Nujno pa je, da '''se stranko, ki se ji vroča fizična kopija odločbe, sklepa ali drugega dokumenta v elektronski obliki, s katerim se ureja pravni položaj, ob vročitvi pouči, '''da lahko zahteva, da se ji pošlje izvirnik na elektronski naslov ali potrdi skladnost kopije z izvirnikom, in da uveljavljanje zahteve ne vpliva na pravni položaj oziroma tek roka, ki je začel teči z vročitvijo kopije (drugi odstavek 65.b člena UUP). </p>
<p style="text-align: justify;" >'''Sporočilo, s katerim organ pouči stranko o postopku preverjanja pristnosti kopije, se zapiše na izvirnik dokumenta '''(če gre za odločbo oziroma sklep, se priporoča, da se tako sporočilo zapiše (tudi) pod pouk o pravnem sredstvu), lahko pa tudi na njegovo kopijo, priloženo sporočilo ali na drug primeren način (četrti odstavek 65.b člena UUP). Skladnost kopije z izvirnikom dokumenta se potrdi s potrdilom na kopiji dokumenta, ki vsebuje: '''navedbo organa, zaznamek o skladnosti in podpis javnega uslužbenca. '''</p>
<p style="text-align: justify;" >UUP ne predpisuje štampiljke, ampak le vsebino potrdila. Organi si za potrebe potrjevanja skladnosti lahko sami izdelajo štampiljko, ki bo ustrezala vsebini potrdila, če si na tak način olajšajo poslovanje. Štampiljko "kopija je enaka izvirniku" je zahtevala UUP do spremembe dne 17. 4. 2018.</p>
<p style="text-align: justify;" >Na zahtevo za potrditev fizične kopije se potrditev skladnosti opravi na '''že obstoječi kopiji ali pa se izroči oz. pošlje novo kopijo s potrdilom o skladnosti '''(peti odstavek 65.b člena UUP).</p>
<p style="text-align: justify;" >'''V letu 2022 je prišlo tudi do sprememb pri uporabi žiga organa '''po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8346 Zakonu o debirokratizaciji] (Ur. l. RS, št. 3/22), ki je vplival na določbe ZUP o sestavinah odločbe (glej 210. člen ZUP in 64. člen UUP). Ta se pri potrjevanju skladnosti kopij dokumentov uporabi le, če je kopija dokumenta namenjena za uporabo v tujini (tretji odstavek 65. člena UUP). Uporaba žiga organa je še vedno obvezna za dokumente, ki morajo biti overjeni za uporabo v tujini (zapisnik - tretji odstavek [[Zak:ZUP#77. .C4.8Dlen{{!}}77. člena ZUP]]; odločba – tretji odstavek 210. člena ZUP) ter pri upravnih overitvah prepisov, kopij in lastnoročnih podpisov ([[Zak:ZUP#178.b. .C4.8Dlen{{!}}178.b člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#178.e. .C4.8Dlen{{!}}178.e člen ZUP]]).</p>
<p style="text-align: justify;" >Popis zadeve daje podatke o tem, kateri dokumenti se nahajajo v zadevi. '''Popis zadeve se natisne in vloži v ovoj zadeve, če v zadevi obstajajo dokumenti v fizični obliki'''. To dejanje se opravi najpozneje:</p>
<p style="text-align: justify;" >- pred odstopom zadeve drugemu organu ali <br>- pred vložitvijo zadeve v tekočo zbirko (56. člen UUP).</p></div>
<div><br></div>

<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]
[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]
[[Category:Vročanje]]

Potrjevanje skladnosti fizičnih kopij upravnih aktov v elektronski obliki z izvirnikom in tiskanje popisa zadev

2024-03-06T14:27:14Z

SajevicMarusa:

Potrjevanje skladnosti fizičnih kopij upravnih aktov v elektronski obliki z izvirnikom in tiskanje popisa zadev

2024-03-06T14:20:01Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: '''Potrjevanje skladnosti fizičnih kopij upravnih aktov v elektronski obliki z izvirnikom in tiskanje popisa zadev ==

'''Datum odgovora:''' 17. 4. 2023, dopolnitev 6. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

<p style="text-align: justify;" >Ali se dokumente v elektronski obliki, ki so podpisani s kvalificiranim elektronskim podpisom lahko natisne in kot take vroča v fizični obliki? Ali v primerih, ko je potrebno vročanje dvema strankama na različna načina (eni stranki elektronsko, drugi stranki fizično), potrebno pripraviti in vročati dva dokumenta, in sicer elektronski dokument s kvalificiranim elektronskim podpisom ter ločeno še fizični dokument z lastnoročnim podpisom?</p>

Ali se lahko na fizično kopijo odločb v e-obliki, ki jih vročamo stranki, odtisne štampiljka »kopija je enaka izvirniku«? Ali ni bila uporaba te štampiljke ukinjena z uveljavitvijo UUP v letu 2018? Ali se mora natisniti list popis zadeve?<br>
== '''Odgovor:''' ==

<div><p>Z uvedbo elektronskega poslovanja so bile dopolnjene zakonske določbe o dokumentih, o elektronskem poslovanju in ravnanju z dokumenti v elektronski obliki. Z uvedbo elektronskega poslovanja se zagotavlja tudi zasledovanje načela ekonomičnosti, kot temeljnega načela ZUP. Načelo ekonomičnosti namreč določa, da je vsakršen upravni postopek potrebno voditi s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo tako za stranke kot za druge udeležence v postopku (14. člen ZUP). </p><p>'''Dokumenti se praviloma vročajo v elektronski obliki, v fizični obliki pa zgolj izjemoma''' (glej četrti odstavek 86. člena ZUP). Če je npr. odločba ustvarjena v elektronski obliki, a je elektronsko ni mogoče vročiti stranki, se jo vroči v njenem '''fizičnem prepisu oz. kopiji, izvirnik pa hrani organ''' (peti odstavek 210. člena ZUP, več glej tudi v Uredbi o upravnem poslovanju z uvodnimi pojasnili, Gliha et al., 2018).</p><p>Peti odstavek 210. člena ZUP tako določa, da se odločba vroči v fizičnem ali elektronskem izvirniku oziroma v fizičnem ali elektronskem (skeniranem) prepisu.</p><p>'''Dokument se odpremi v obliki, v kateri je bil izdan, ali pa kot fizično ali elektronsko kopijo, če ga zaradi razlogov na strani naslovnika ali organa ni mogoče poslati ali vročiti v obliki, v kateri je bil izdan (66.a člen UUP).''' Če se dokument, ki je nastal v elektronski obliki natisne, ta dokument postane fizični prepis oz. kopija izvirnika (peta točka 6. člena Uredbe o upravnem poslovanju, UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele; glej tudi 65.b člen UUP).</p><p>V primeru ko želi ena stranka vročitev upravnega akta v elektronski obliki, druga stranka pa želi vročitev istega upravnega akta v fizični obliki, organ postopa tako da:</p><p>- stranki, ki se ji upravni akt vroča po elektronski poti, dokument v elektronski obliki uradna oseba podpiše s kvalificiranim elektronskim podpisom in ga vroča elektronsko;</p><p>- stranka, ki želi vročanje (istega) upravnega akta v fizični obliki, dokument v elektronski obliki (torej elektronsko že podpisan izvirnik) uradna oseba natisne (pri tem ta dokument postane fizična kopija dokumenta v elektronski obliki in ne lasten izvirnik! – glej 65.b člen UUP) ter ga kot fizični prepis (in ne kot lasten izvirnik) tudi vroča. Ker ne gre za lasten izvirnik izdanega upravnega akta tako tudi ni potrebe po dodatnem lastnoročnem podpisovanju fizične kopije izvirnika.</p><p>Na '''fizičnem prepisu oz. kopiji''' dokumenta v elektronski obliki, opremljenega s podatki iz petega odstavka 63.a člena UUP, '''se skladnost kopije z izvirnikom dokumenta potrjuje samo, če organ presodi, da se bo kopija uporabljala v pravnem prometu''', da se tako izogne verjetnemu naknadnemu potrjevanju, in v drugih podobnih primerih (prvi odstavek 65.b člena UUP). Torej to ne pomeni, da je potrebno vsako fizično kopijo upravnega akta, izdanega v elektronski obliki opremljati s potrdilom o skladnosti kopije z izvirnikom dokumenta. Nujno pa je, da '''se stranko, ki se ji vroča fizična kopija odločbe, sklepa ali drugega dokumenta v elektronski obliki, s katerim se ureja pravni položaj, ob vročitvi pouči,''' da lahko zahteva, da se ji pošlje izvirnik na elektronski naslov ali potrdi skladnost kopije z izvirnikom, in da uveljavljanje zahteve ne vpliva na pravni položaj oziroma tek roka, ki je začel teči z vročitvijo kopije (drugi odstavek 65.b člena UUP). </p><p>'''Sporočilo, s katerim organ pouči stranko o postopku preverjanja pristnosti kopije, se zapiše na izvirnik dokumenta''' (če gre za odločbo oziroma sklep, se priporoča, da se tako sporočilo zapiše (tudi) pod pouk o pravnem sredstvu), lahko pa tudi na njegovo kopijo, priloženo sporočilo ali na drug primeren način (četrti odstavek 65.b člena UUP). Skladnost kopije z izvirnikom dokumenta se potrdi s potrdilom na kopiji dokumenta, ki vsebuje: '''navedbo organa, zaznamek o skladnosti in podpis javnega uslužbenca. '''</p><p>UUP ne predpisuje štampiljke, ampak le vsebino potrdila. Organi si za potrebe potrjevanja skladnosti lahko sami izdelajo štampiljko, ki bo ustrezala vsebini potrdila, če si na tak način olajšajo poslovanje. Štampiljko "kopija je enaka izvirniku" je zahtevala UUP do spremembe dne 17. 4. 2018.</p><p>Na zahtevo za potrditev fizične kopije se potrditev skladnosti opravi na '''že obstoječi kopiji ali pa se izroči oz. pošlje novo kopijo s potrdilom o skladnosti''' (peti odstavek 65.b člena UUP).</p><p>'''V letu 2022 je prišlo tudi do sprememb pri uporabi žiga organa''' po Zakonu o debirokratizaciji (Ur. l. RS, št. 3/22), ki je vplival na določbe ZUP o sestavinah odločbe (glej 210. člen ZUP in 64. člen UUP). Ta se pri potrjevanju skladnosti kopij dokumentov uporabi le, če je kopija dokumenta namenjena za uporabo v tujini (tretji odstavek 65. člena UUP). Uporaba žiga organa je še vedno obvezna za dokumente, ki morajo biti overjeni za uporabo v tujini (zapisnik - tretji odstavek 77. člena ZUP; odločba – tretji odstavek 210. člena ZUP) ter pri upravnih overitvah prepisov, kopij in lastnoročnih podpisov (178.b člen ZUP in 178.e člen ZUP).</p><p>Popis zadeve daje podatke o tem, kateri dokumenti se nahajajo v zadevi.  '''Popis zadeve se natisne in vloži v ovoj zadeve, če v zadevi obstajajo dokumenti v fizični obliki'''. To dejanje se opravi najpozneje:</p><p>- pred odstopom zadeve drugemu organu ali <br>- pred vložitvijo zadeve v tekočo zbirko (56. člen UUP).</p>Z uvedbo elektronskega poslovanja so bile dopolnjene zakonske določbe o dokumentih, o elektronskem poslovanju in ravnanju z dokumenti v elektronski obliki. Dokumenti se praviloma vročajo v elektronski obliki, v fizični obliki pa izjemoma (glej četrti odstavek [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člena ZUP]]). Če je npr. odločba ustvarjena v elektronski obliki, a je elektronsko ni mogoče vročiti stranki, se jo vroči v fizičnem prepisu, izvirnik pa hrani organ ([[Zak:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člen ZUP]], več glej tudi v Uredbi o upravnem poslovanju z uvodnimi pojasnili, Gliha et al., 2018). </div>
<div><br></div>
<div>Če se dokument, ki je nastal v e-obliki natisne, je to njegova fizična kopija (peta točka 6. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju], UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele). </div>
<div><br></div>
<div>UUP v 66.a členu določa, da se dokument odpremi v obliki, v kateri je bil izdan, ali kot fizično ali elektronsko kopijo, če ga zaradi razlogov na strani naslovnika ali organa ni mogoče poslati ali vročiti v obliki, v kateri je bil izdan.</div>
Na '''fizični kopiji''' dokumenta v elektronski obliki, opremljenega s podatki iz petega odstavka 63.a člena UUP, '''se skladnost kopije z izvirnikom dokumenta potrjuje samo, če organ presodi, da se bo kopija uporabljala v pravnem prometu''', da se tako izogne verjetnemu naknadnemu potrjevanju, in v drugih podobnih primerih (prvi odstavek 65.b člena UUP). Torej to ne pomeni, da je potrebno vsako fizično kopijo upravnega akta, izdanega v e-obliki opremljati s potrdilom o skladnosti kopije z izvirnikom dokumenta. Nujno pa je, da '''se stranko, ki se ji vroča fizična kopija odločbe, sklepa ali drugega dokumenta v elektronski obliki, s katerim se ureja pravni položaj, ob vročitvi pouči,''' da lahko zahteva, da se ji pošlje izvirnik na elektronski naslov ali potrdi skladnost kopije z izvirnikom, in da uveljavljanje zahteve ne vpliva na pravni položaj oziroma tek roka, ki je začel teči z vročitvijo kopije (drugi odstavek 65.b člena UUP). 
<div></div>
<div>'''Sporočilo, s katerim organ pouči stranko o postopku preverjanja pristnosti kopije, se zapiše na izvirnik dokumenta''' (če gre za odločbo oziroma sklep s poukom o pravnem sredstvu, se priporoča, da se poučitev zapiše pod pouk), lahko pa tudi na njegovo kopijo, priloženo sporočilo ali na drug primeren način (četrti odstavek 65.b člena UUP). Skladnost kopije z izvirnikom dokumenta se potrdi s potrdilom na kopiji dokumenta, ki vsebuje: '''navedbo organa, zaznamek o skladnosti in podpis javnega uslužbenca. '''

UUP ne predpisuje štampiljke, ampak le vsebino potrdila. Organi si za potrebe potrjevanja skladnosti lahko sami izdelajo štampiljko, ki bo ustrezala vsebini potrdila, če si na tak način olajšajo poslovanje. Štampiljko "kopija je enaka izvirniku" je določala UUP do 17. 4. 2018.

Na zahtevo za potrditev fizične kopije se potrditev skladnosti opravi na '''že obstoječi kopiji ali pa se izroči oz. pošlje novo kopijo s potrdilom o skladnosti''' (peti odstavek 65.b člena UUP).

'''V letu 2022 pa je prišlo do sprememb pri uporabi žiga organa''' po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8346 Zakonu o debirokratizaciji] (Ur. l. RS, št. 3/22), ki je vplival na določbe ZUP o sestavinah odločbe (glej [[Zak:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člen ZUP]] in 64. člen UUP). Ta se pri potrjevanju skladnosti kopij dokumentov uporabi le, če je kopija dokumenta namenjena za uporabo v tujini (tretji odstavek 65. člena UUP). Uporaba žiga organa je še vedno obvezna za dokumente, ki morajo biti overjeni za uporabo v tujini (zapisnik - tretji odstavek [[Zak:ZUP#77. .C4.8Dlen{{!}}77. člena ZUP]]; odločba – tretji odstavek 210. člena ZUP) ter pri upravnih overitvah prepisov, kopij in lastnoročnih podpisov ([[Zak:ZUP#178.b .C4.8Dlen{{!}}178.b člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#178.e .C4.8Dlen{{!}}178.e člen ZUP]]).</div>
Popis zadeve daje podatke o tem, kateri dokumenti se nahajajo v zadevi.  '''Popis zadeve se natisne in vloži v ovoj zadeve, če v zadevi obstajajo dokumenti v fizični obliki'''. To dejanje se opravi najpozneje:
<div>- pred odstopom zadeve drugemu organu ali <br>- pred vložitvijo zadeve v tekočo zbirko (56. člen UUP).</div>

<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]
[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]

Prekomernost zahteve za predložitev dokazov v upravnem (inšpekcijskem) postopku

2024-02-12T14:00:32Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: ''' Prekomernost zahteve za predložitev dokazov v upravnem (inšpekcijskem) postopku - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 12. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

<p style="text-align: justify;">Ali lahko upravni organ (npr. inšpektor) pri izvajanju ugotovitvenega postopka od stranke zahteva predložitev velikega števila dokumentov oz. drugih podatkov za potrebe odločanja o upravni zadevi (npr. inšpektor od upravnika terja preko 2000 pogodb in izdanih računov za namenom preverjanja zakonitosti poslovanja po področnem predpisu)?</p>

== '''Odgovor:''' ==

<p style="text-align: justify;">Ugotavljanje dejanskega stanja, torej ugotavljanje pomembnih dejstev v konkretni zadevi, je temeljni del vsakega upravnega postopka. Upravni postopek zaznamujejo različna temeljna načela, med njimi načelo materialne pravice, načelo proste presoje dokazov in preiskovalno načelo, ki se medsebojno dopolnjujejo. V skladu z načelom materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) je organ obvezan v postopku ugotoviti '''resnično stanje z raziskavo upoštevanih dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev, ob presoji vseh dostopnih in dopustnih dokazov vse do najvišje stopnje prepričanja, torej gotovosti, o tem, da določeno dejstvo (ne) obstoji. '''Za doseganje tega cilja je bistveno načelo proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]), ki ga lahko razumemo '''hkrati kot''' '''pooblastilo uradni osebi, da samostojno presoja in ocenjuje uspeh dokazovanja, kot tudi dolžnost uradne osebe, da v svojo presojo vključi vse upoštevne dokaze in na podlagi vestne ter skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj presodi o tem, katera dejstva v upravnem postopku šteti za dokazana''' (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 120-121, 145-146).</p>
<p style="text-align: justify;">Inšpekcijski postopki so opredeljeni kot posebni upravni postopki, saj se prek inšpiciranja vzpostavlja upravnopravno razmerje med oblastjo, ki prek preverjanja spoštovanja področne zakonodaje varuje javni interes, in zavezano stranko. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in nasl) v 4. členu določa, da je inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora v okviru svojih pooblastil samostojen. Načelo samostojnosti v ZIN predstavlja ponovitev načela samostojnosti iz ZUP In hkrati njegovo konkretizacijo v okviru pooblastil inšpektorjev, ki so določena v 19. členu ZIN. Že po samem zakonu ima namreč '''inšpektor kot uradna oseba pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah, kar vsebuje tudi samostojno opravljanje dejanj''' (nihče mu ne sme dajati navodil, kako naj postopek vodi; katere dokaze naj šteje za relevantne; koliko teže naj da posameznemu dokazu idr.) '''v inšpekcijskem postopku in v tem okviru ugotavljanje zadostnih dejstev in okoliščin''' (prosta presoja dokazov – 10. člen ZUP) ter na tej podlagi '''samostojno odločanje o tem, kdaj je dosežen ustrezen dokazni standard''' (načelo materialne resnice – 8. člen ZUP) '''za sprejem odločitve''' (glej Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, str. 23, 95-99). </p>
<p style="text-align: justify;">Kot dokazno sredstvo se lahko uporabi vse kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru (drugi odstavek [[Zak:ZUP#164. .C4.8Dlen{{!}}164. člena ZUP]]), razen, če poseben zakon za posamezno zadevo ne določi, da se posamezna dejstva lahko dokazujejo samo z določenimi dokazi (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 147). Praviloma velja, da lahko uradna oseba na podlagi določb področnega zakona, katerega izvrševanje se nadzira, '''sama presodi do katerih dokumentov oziroma podatkov bo dostop potrebovala, na kakšen način bo do njih dostopala in od katerega upravljavca jih bo pridobila'''. Kadar gre za pridobivanje osebnih podatkov mora uradna oseba za obdelavo zahtevanih osebnih podatkov''' zagotoviti ustrezno in zakonito pravno podlago (ki bo glede na [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošno uredbo o varstvu podatkov] '''(SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)''' najverjetneje izvajanje javne oblasti po točki (e) prvega odstavka 6. člena) ter za pridobivanje osebnih podatkov imeti konkretne razloge, ki utemeljujejo potrebnost in primernost pridobivanja osebnih podatkov za doseganje namena pridobitve''' (glej [[Zak:ZUP#34.a. .C4.8Dlen{{!}}34.a]] in [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člen ZUP]]).</p>
<p style="text-align: justify;">Vsekakor je glede pridobivanja osebnih podatkov v upravnih postopkih potrebno opozoriti tudi na '''upoštevanje načela sorazmernosti '''(22. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.))''' ter z njim povezana načela najmanjšega obsega podatkov in omejitve namena '''iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) SUVP. V skladu s t.i. načelom najmanjšega obsega podatkov morajo biti '''osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo''', pri čemer je upravni organ tisti, ki je '''v skladu z s tem načelom''' dolžan upoštevaje načelo sorazmernosti obdelovati '''samo toliko osebnih podatkov, kolikor jih potrebuje za ugotovitev dejanskega stanja v postopku in ki so nujno potrebni za doseg posamičnega namena ter niso (količinsko ali vsebinsko) pretirani glede na posamezen namen obdelave''' (i.e. ugotavljanje skladnosti ravnanja zavezanca s področnimi predpisi) (o tem glej sklep VSRS [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111428476 I Up 168/2017] z dne 5. 3. 2019, enako tudi Informacijski pooblaščenec v mnenju št. [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/posredovanje-podatkov-tr%C5%BEnemu-in%C5%A1pektoratu-1692596038 07121-1/2023/1032] z dne 8. 8. 2023). Pridobivanje preko 2000 pogodb in izdanih računov bi bilo tako ustrezno in zakonito, če bi po presoji posameznega inšpektorja v konkretnem inšpekcijskem postopku bilo to nujno in potrebno za ugotavljanje skladnosti ravnanja zavezanca s področnimi predpisi. Pravno varstvo zoper tako presojo inšpektorja je zagotovljeno skozi pritožbo o glavni stvari.</p>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Načeli materialne resnice in proste presoje dokazov]]
[[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Prekomernost zahteve za predložitev dokazov v upravnem (inšpekcijskem) postopku

2024-02-12T13:59:48Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: ''' Prekomernost zahteve za predložitev dokazov v upravnem (inšpekcijskem) postopku - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 12. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

<p style="text-align: justify;">Ali lahko upravni organ (npr. inšpektor) pri izvajanju ugotovitvenega postopka od stranke zahteva predložitev velikega števila dokumentov oz. drugih podatkov za potrebe odločanja o upravni zadevi (npr. inšpektor od upravnika terja preko 2000 pogodb in izdanih računov za namenom preverjanja zakonitosti poslovanja po področnem predpisu)?</p>

== '''Odgovor:''' ==

<p style="text-align: justify;">Ugotavljanje dejanskega stanja, torej ugotavljanje pomembnih dejstev v konkretni zadevi, je temeljni del vsakega upravnega postopka. Upravni postopek zaznamujejo različna temeljna načela, med njimi načelo materialne pravice, načelo proste presoje dokazov in preiskovalno načelo, ki se medsebojno dopolnjujejo. V skladu z načelom materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) je organ obvezan v postopku ugotoviti '''resnično stanje z raziskavo upoštevanih dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev, ob presoji vseh dostopnih in dopustnih dokazov vse do najvišje stopnje prepričanja, torej gotovosti, o tem, da določeno dejstvo (ne) obstoji. '''Za doseganje tega cilja je bistveno načelo proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]), ki ga lahko razumemo '''hkrati kot''' '''pooblastilo uradni osebi, da samostojno presoja in ocenjuje uspeh dokazovanja, kot tudi dolžnost uradne osebe, da v svojo presojo vključi vse upoštevne dokaze in na podlagi vestne ter skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj presodi o tem, katera dejstva v upravnem postopku šteti za dokazana''' (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 120-121, 145-146).</p>
<p style="text-align: justify;">Inšpekcijski postopki so opredeljeni kot posebni upravni postopki, saj se prek inšpiciranja vzpostavlja upravnopravno razmerje med oblastjo, ki prek preverjanja spoštovanja področne zakonodaje varuje javni interes, in zavezano stranko. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in nasl) v 4. členu določa, da je inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora v okviru svojih pooblastil samostojen. Načelo samostojnosti v ZIN predstavlja ponovitev načela samostojnosti iz ZUP In hkrati njegovo konkretizacijo v okviru pooblastil inšpektorjev, ki so določena v 19. členu ZIN. Že po samem zakonu ima namreč '''inšpektor kot uradna oseba pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah, kar vsebuje tudi samostojno opravljanje dejanj''' (nihče mu ne sme dajati navodil, kako naj postopek vodi; katere dokaze naj šteje za relevantne; koliko teže naj da posameznemu dokazu idr.) '''v inšpekcijskem postopku in v tem okviru ugotavljanje zadostnih dejstev in okoliščin''' (prosta presoja dokazov – 10. člen ZUP) ter na tej podlagi '''samostojno odločanje o tem, kdaj je dosežen ustrezen dokazni standard''' (načelo materialne resnice – 8. člen ZUP) '''za sprejem odločitve''' (glej Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, str. 23, 95-99). </p>
<p style="text-align: justify;">Kot dokazno sredstvo se lahko uporabi vse kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru (drugi odstavek [[Zak:ZUP#164. .C4.8Dlen{{!}}164. člena ZUP]]), razen, če poseben zakon za posamezno zadevo ne določi, da se posamezna dejstva lahko dokazujejo samo z določenimi dokazi (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 147). Praviloma velja, da lahko uradna oseba na podlagi določb področnega zakona, katerega izvrševanje se nadzira, '''sama presodi do katerih dokumentov oziroma podatkov bo dostop potrebovala, na kakšen način bo do njih dostopala in od katerega upravljavca jih bo pridobila'''. Kadar gre za pridobivanje osebnih podatkov mora uradna oseba za obdelavo zahtevanih osebnih podatkov''' zagotoviti ustrezno in zakonito pravno podlago (ki bo glede na [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošno uredbo o varstvu podatkov] '''(SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)''' najverjetneje izvajanje javne oblasti po točki (e) prvega odstavka 6. člena) ter za pridobivanje osebnih podatkov imeti konkretne razloge, ki utemeljujejo potrebnost in primernost pridobivanja osebnih podatkov za doseganje namena pridobitve''' (glej [[Zak:ZUP#34.a. .C4.8Dlen{{!}}34.a]] in [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člen ZUP]]).</p>
<p style="text-align: justify;">Vsekakor je glede pridobivanja osebnih podatkov v upravnih postopkih potrebno opozoriti tudi na '''upoštevanje načela sorazmernosti (22. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)) ter z njim povezana načela najmanjšega obsega podatkov in omejitve namena '''iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) SUVP. V skladu s t.i. načelom najmanjšega obsega podatkov morajo biti '''osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo''', pri čemer je upravni organ tisti, ki je '''v skladu z s tem načelom''' dolžan upoštevaje načelo sorazmernosti obdelovati '''samo toliko osebnih podatkov, kolikor jih potrebuje za ugotovitev dejanskega stanja v postopku in ki so nujno potrebni za doseg posamičnega namena ter niso (količinsko ali vsebinsko) pretirani glede na posamezen namen obdelave''' (i.e. ugotavljanje skladnosti ravnanja zavezanca s področnimi predpisi) (o tem glej sklep VSRS [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111428476 I Up 168/2017] z dne 5. 3. 2019, enako tudi Informacijski pooblaščenec v mnenju št. [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/posredovanje-podatkov-tr%C5%BEnemu-in%C5%A1pektoratu-1692596038 07121-1/2023/1032] z dne 8. 8. 2023). Pridobivanje preko 2000 pogodb in izdanih računov bi bilo tako ustrezno in zakonito, če bi po presoji posameznega inšpektorja v konkretnem inšpekcijskem postopku bilo to nujno in potrebno za ugotavljanje skladnosti ravnanja zavezanca s področnimi predpisi. Pravno varstvo zoper tako presojo inšpektorja je zagotovljeno skozi pritožbo o glavni stvari.</p>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Načeli materialne resnice in proste presoje dokazov]]
[[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Prekomernost zahteve za predložitev dokazov v upravnem (inšpekcijskem) postopku

2024-02-12T13:58:59Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: ''' Prekomernost zahteve za predložitev dokazov v upravnem (inšpekcijskem) postopku - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 12. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

<p style="text-align: justify;">Ali lahko upravni organ (npr. inšpektor) pri izvajanju ugotovitvenega postopka od stranke zahteva predložitev velikega števila dokumentov oz. drugih podatkov za potrebe odločanja o upravni zadevi (npr. inšpektor od upravnika terja preko 2000 pogodb in izdanih računov za namenom preverjanja zakonitosti poslovanja po področnem predpisu)?</p>

== '''Odgovor:''' ==

<p style="text-align: justify;">Ugotavljanje dejanskega stanja, torej ugotavljanje pomembnih dejstev v konkretni zadevi, je temeljni del vsakega upravnega postopka. Upravni postopek zaznamujejo različna temeljna načela, med njimi načelo materialne pravice, načelo proste presoje dokazov in preiskovalno načelo, ki se medsebojno dopolnjujejo. V skladu z načelom materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) je organ obvezan v postopku ugotoviti '''resnično stanje z raziskavo upoštevanih dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev, ob presoji vseh dostopnih in dopustnih dokazov vse do najvišje stopnje prepričanja, torej gotovosti, o tem, da določeno dejstvo (ne) obstoji. '''Za doseganje tega cilja je bistveno načelo proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]), ki ga lahko razumemo '''hkrati kot''' '''pooblastilo uradni osebi, da samostojno presoja in ocenjuje uspeh dokazovanja, kot tudi dolžnost uradne osebe, da v svojo presojo vključi vse upoštevne dokaze in na podlagi vestne ter skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj presodi o tem, katera dejstva v upravnem postopku šteti za dokazana''' (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 120-121, 145-146).</p>
<p style="text-align: justify;">Inšpekcijski postopki so opredeljeni kot posebni upravni postopki, saj se prek inšpiciranja vzpostavlja upravnopravno razmerje med oblastjo, ki prek preverjanja spoštovanja področne zakonodaje varuje javni interes, in zavezano stranko. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in nasl) v 4. členu določa, da je inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora v okviru svojih pooblastil samostojen. Načelo samostojnosti v ZIN predstavlja ponovitev načela samostojnosti iz ZUP In hkrati njegovo konkretizacijo v okviru pooblastil inšpektorjev, ki so določena v 19. členu ZIN. Že po samem zakonu ima namreč '''inšpektor kot uradna oseba pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah'''''', kar vsebuje tudi samostojno opravljanje dejanj '''(nihče mu ne sme dajati navodil, kako naj postopek vodi; katere dokaze naj šteje za relevantne; koliko teže naj da posameznemu dokazu idr.) '''v inšpekcijskem postopku in v tem okviru ugotavljanje zadostnih dejstev in okoliščin''' (prosta presoja dokazov – 10. člen ZUP) ter na tej podlagi''' samostojno odločanje o tem, kdaj je dosežen ustrezen dokazni standard''' (načelo materialne resnice – 8. člen ZUP) '''za sprejem odločitve''' (glej Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, str. 23, 95-99). </p>
<p style="text-align: justify;">Kot dokazno sredstvo se lahko uporabi vse kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru (drugi odstavek [[Zak:ZUP#164. .C4.8Dlen{{!}}164. člena ZUP]]), razen, če poseben zakon za posamezno zadevo ne določi, da se posamezna dejstva lahko dokazujejo samo z določenimi dokazi (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 147). Praviloma velja, da lahko uradna oseba na podlagi določb področnega zakona, katerega izvrševanje se nadzira, '''sama presodi do katerih dokumentov oziroma podatkov bo dostop potrebovala, na kakšen način bo do njih dostopala in od katerega upravljavca jih bo pridobila'''. Kadar gre za pridobivanje osebnih podatkov mora uradna oseba za obdelavo zahtevanih osebnih podatkov''' zagotoviti ustrezno in zakonito pravno podlago (ki bo glede na [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošno uredbo o varstvu podatkov] '''(SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)''' najverjetneje izvajanje javne oblasti po točki (e) prvega odstavka 6. člena) ter za pridobivanje osebnih podatkov imeti konkretne razloge, ki utemeljujejo potrebnost in primernost pridobivanja osebnih podatkov za doseganje namena pridobitve''' (glej [[Zak:ZUP#34.a. .C4.8Dlen{{!}}34.a]] in [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člen ZUP]]).</p>
<p style="text-align: justify;">Vsekakor je glede pridobivanja osebnih podatkov v upravnih postopkih potrebno opozoriti tudi na '''upoštevanje načela sorazmernosti (22. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)) ter z njim povezana načela najmanjšega obsega podatkov in omejitve namena '''iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) SUVP. V skladu s t.i. načelom najmanjšega obsega podatkov morajo biti '''osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo''', pri čemer je upravni organ tisti, ki je '''v skladu z s tem načelom''' dolžan upoštevaje načelo sorazmernosti obdelovati '''samo toliko osebnih podatkov, kolikor jih potrebuje za ugotovitev dejanskega stanja v postopku in ki so nujno potrebni za doseg posamičnega namena ter niso (količinsko ali vsebinsko) pretirani glede na posamezen namen obdelave''' (i.e. ugotavljanje skladnosti ravnanja zavezanca s področnimi predpisi) (o tem glej sklep VSRS [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111428476 I Up 168/2017] z dne 5. 3. 2019, enako tudi Informacijski pooblaščenec v mnenju št. [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/posredovanje-podatkov-tr%C5%BEnemu-in%C5%A1pektoratu-1692596038 07121-1/2023/1032] z dne 8. 8. 2023). Pridobivanje preko 2000 pogodb in izdanih računov bi bilo tako ustrezno in zakonito, če bi po presoji posameznega inšpektorja v konkretnem inšpekcijskem postopku bilo to nujno in potrebno za ugotavljanje skladnosti ravnanja zavezanca s področnimi predpisi. Pravno varstvo zoper tako presojo inšpektorja je zagotovljeno skozi pritožbo o glavni stvari.</p>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Načeli materialne resnice in proste presoje dokazov]]
[[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Prekomernost zahteve za predložitev dokazov v upravnem (inšpekcijskem) postopku

2024-02-12T13:57:15Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: ''' Prekomernost zahteve za predložitev dokazov v upravnem (inšpekcijskem) postopku - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 12. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

<p style="text-align: justify;">Ali lahko upravni organ (npr. inšpektor) pri izvajanju ugotovitvenega postopka od stranke zahteva predložitev velikega števila dokumentov oz. drugih podatkov za potrebe odločanja o upravni zadevi (npr. inšpektor od upravnika terja preko 2000 pogodb in izdanih računov za namenom preverjanja zakonitosti poslovanja po področnem predpisu)?</p>

== '''Odgovor:''' ==

<p style="text-align: justify;">Ugotavljanje dejanskega stanja, torej ugotavljanje pomembnih dejstev v konkretni zadevi, je temeljni del vsakega upravnega postopka. Upravni postopek zaznamujejo različna temeljna načela, med njimi načelo materialne pravice, načelo proste presoje dokazov in preiskovalno načelo, ki se medsebojno dopolnjujejo. V skladu z načelom materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) je organ obvezan v postopku ugotoviti '''resnično stanje z raziskavo upoštevanih dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev, ob presoji vseh dostopnih in dopustnih dokazov vse do najvišje stopnje prepričanja, torej gotovosti, o tem, da določeno dejstvo (ne) obstoji. '''Za doseganje tega cilja je bistveno načelo proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]), ki ga lahko razumemo '''hkrati kot''' '''pooblastilo uradni osebi, da samostojno presoja in ocenjuje uspeh dokazovanja, kot tudi dolžnost uradne osebe, da v svojo presojo vključi vse upoštevne dokaze in na podlagi vestne ter skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj presodi o tem, katera dejstva v upravnem postopku šteti za dokazana''' (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 120-121, 145-146).</p>
<p style="text-align: justify;">Inšpekcijski postopki so opredeljeni kot posebni upravni postopki, saj se prek inšpiciranja vzpostavlja upravnopravno razmerje med oblastjo, ki prek preverjanja spoštovanja področne zakonodaje varuje javni interes, in zavezano stranko. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in nasl) v 4. členu določa, da je inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora v okviru svojih pooblastil samostojen. Načelo samostojnosti v ZIN predstavlja ponovitev načela samostojnosti iz ZUP In hkrati njegovo konkretizacijo v okviru pooblastil inšpektorjev, ki so določena v 19. členu ZIN. Že po samem zakonu ima namreč '''inšpektor kot uradna oseba pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah'''''', kar vsebuje tudi samostojno opravljanje dejanj''' (nihče mu ne sme dajati navodil, kako naj postopek vodi; katere dokaze naj šteje za relevantne; koliko teže naj da posameznemu dokazu idr.) '''v inšpekcijskem postopku in v tem okviru ugotavljanje zadostnih dejstev in okoliščin''' (prosta presoja dokazov – 10. člen ZUP) ter na tej podlagi''' samostojno odločanje o tem, kdaj je dosežen ustrezen dokazni standard''' (načelo materialne resnice – 8. člen ZUP) '''za sprejem odločitve''' (glej Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, str. 23, 95-99). </p>
<p style="text-align: justify;">Kot dokazno sredstvo se lahko uporabi vse kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru (drugi odstavek [[Zak:ZUP#164. .C4.8Dlen{{!}}164. člena ZUP]]), razen, če poseben zakon za posamezno zadevo ne določi, da se posamezna dejstva lahko dokazujejo samo z določenimi dokazi (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 147). Praviloma velja, da lahko uradna oseba na podlagi določb področnega zakona, katerega izvrševanje se nadzira, '''sama presodi do katerih dokumentov oziroma podatkov bo dostop potrebovala, na kakšen način bo do njih dostopala in od katerega upravljavca jih bo pridobila'''. Kadar gre za pridobivanje osebnih podatkov mora uradna oseba za obdelavo zahtevanih osebnih podatkov''' zagotoviti ustrezno in zakonito pravno podlago (ki bo glede na [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošno uredbo o varstvu podatkov] '''(SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)''' najverjetneje izvajanje javne oblasti po točki (e) prvega odstavka 6. člena) ter za pridobivanje osebnih podatkov imeti konkretne razloge, ki utemeljujejo potrebnost in primernost pridobivanja osebnih podatkov za doseganje namena pridobitve''' (glej [[Zak:ZUP#34.a. .C4.8Dlen{{!}}34.a]] in [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člen ZUP]]).</p>
<p style="text-align: justify;">Vsekakor je glede pridobivanja osebnih podatkov v upravnih postopkih potrebno opozoriti tudi na '''upoštevanje načela sorazmernosti (22. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)) ter z njim povezana načela najmanjšega obsega podatkov in omejitve namena '''iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) SUVP. V skladu s t.i. načelom najmanjšega obsega podatkov morajo biti '''osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo''', pri čemer je upravni organ tisti, ki je '''v skladu z s tem načelom''' dolžan upoštevaje načelo sorazmernosti obdelovati '''samo toliko osebnih podatkov, kolikor jih potrebuje za ugotovitev dejanskega stanja v postopku in ki so nujno potrebni za doseg posamičnega namena ter niso (količinsko ali vsebinsko) pretirani glede na posamezen namen obdelave''' (i.e. ugotavljanje skladnosti ravnanja zavezanca s področnimi predpisi) (o tem glej sklep VSRS [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111428476 I Up 168/2017] z dne 5. 3. 2019, enako tudi Informacijski pooblaščenec v mnenju št. [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/posredovanje-podatkov-tr%C5%BEnemu-in%C5%A1pektoratu-1692596038 07121-1/2023/1032] z dne 8. 8. 2023). Pridobivanje preko 2000 pogodb in izdanih računov bi bilo tako ustrezno in zakonito, če bi po presoji posameznega inšpektorja v konkretnem inšpekcijskem postopku bilo to nujno in potrebno za ugotavljanje skladnosti ravnanja zavezanca s področnimi predpisi. Pravno varstvo zoper tako presojo inšpektorja je zagotovljeno skozi pritožbo o glavni stvari.</p>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Načeli materialne resnice in proste presoje dokazov]]
[[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Prekomernost zahteve za predložitev dokazov v upravnem (inšpekcijskem) postopku

2024-02-12T13:55:31Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: ''' Prekomernost zahteve za predložitev dokazov v upravnem (inšpekcijskem) postopku - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 12. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

<p style="text-align: justify;">Ali lahko upravni organ (npr. inšpektor) pri izvajanju ugotovitvenega postopka od stranke zahteva predložitev velikega števila dokumentov oz. drugih podatkov za potrebe odločanja o upravni zadevi (npr. inšpektor od upravnika terja preko 2000 pogodb in izdanih računov za namenom preverjanja zakonitosti poslovanja po področnem predpisu)?</p>

== '''Odgovor:''' ==

<p style="text-align: justify;">Ugotavljanje dejanskega stanja, torej ugotavljanje pomembnih dejstev v konkretni zadevi, je temeljni del vsakega upravnega postopka. Upravni postopek zaznamujejo različna temeljna načela, med njimi načelo materialne pravice, načelo proste presoje dokazov in preiskovalno načelo, ki se medsebojno dopolnjujejo. V skladu z načelom materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) je organ obvezan v postopku ugotoviti '''resnično stanje z raziskavo upoštevanih dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev, ob presoji vseh dostopnih in dopustnih dokazov vse do najvišje stopnje prepričanja, torej gotovosti, o tem, da določeno dejstvo (ne) obstoji. '''Za doseganje tega cilja je bistveno načelo proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]), ki ga lahko razumemo '''hkrati kot''' '''pooblastilo uradni osebi, da samostojno presoja in ocenjuje uspeh dokazovanja, kot tudi dolžnost uradne osebe, da v svojo presojo vključi vse upoštevne dokaze in na podlagi vestne ter skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj presodi o tem, katera dejstva v upravnem postopku šteti za dokazana''' (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 120-121, 145-146).</p>
<p style="text-align: justify;">Inšpekcijski postopki so opredeljeni kot posebni upravni postopki, saj se prek inšpiciranja vzpostavlja upravnopravno razmerje med oblastjo, ki prek preverjanja spoštovanja področne zakonodaje varuje javni interes, in zavezano stranko. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in nasl) v 4. členu določa, da je inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora v okviru svojih pooblastil samostojen. Načelo samostojnosti v ZIN predstavlja ponovitev načela samostojnosti iz ZUP In hkrati njegovo konkretizacijo v okviru pooblastil inšpektorjev, ki so določena v 19. členu ZIN. Že po samem zakonu ima namreč '''inšpektor kot uradna oseba pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah'''''', kar vsebuje tudi samostojno opravljanje dejanj''' (nihče mu ne sme dajati navodil, kako naj postopek vodi; katere dokaze naj šteje za relevantne; koliko teže naj da posameznemu dokazu idr.) '''v inšpekcijskem postopku in v tem okviru ugotavljanje zadostnih dejstev in okoliščin''' (prosta presoja dokazov – 10. člen ZUP) ter na tej podlagi''' samostojno odločanje o tem, kdaj je dosežen ustrezen dokazni standard''' (načelo materialne resnice – 8. člen ZUP) '''za sprejem odločitve''' (glej Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, str. 23, 95-99). </p>
<p style="text-align: justify;">Kot dokazno sredstvo se lahko uporabi vse kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru (drugi odstavek [[Zak:ZUP#164. .C4.8Dlen{{!}}164. člena ZUP]]), razen, če poseben zakon za posamezno zadevo ne določi, da se posamezna dejstva lahko dokazujejo samo z določenimi dokazi (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 147). Praviloma velja, da lahko uradna oseba na podlagi določb področnega zakona, katerega izvrševanje se nadzira, '''sama presodi do katerih dokumentov oziroma podatkov bo dostop potrebovala, na kakšen način bo do njih dostopala in od katerega upravljavca jih bo pridobila'''. Kadar gre za pridobivanje osebnih podatkov mora uradna oseba za obdelavo zahtevanih osebnih podatkov''' zagotoviti ustrezno in zakonito pravno podlago (ki bo glede na [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošno uredbo o varstvu podatkov] '''(SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)''' najverjetneje izvajanje javne oblasti po točki (e) prvega odstavka 6. člena) ter za pridobivanje osebnih podatkov imeti konkretne razloge, ki utemeljujejo potrebnost in primernost pridobivanja osebnih podatkov za doseganje namena pridobitve''' (glej [[Zak:ZUP#34.a. .C4.8Dlen{{!}}34.a]] in [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člen ZUP]]).</p>
<p style="text-align: justify;">Vsekakor je glede pridobivanja osebnih podatkov v upravnih postopkih potrebno opozoriti tudi na '''upoštevanje načela sorazmernosti (22. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)) ter z njim povezana načela najmanjšega obsega podatkov in omejitve namena '''iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) SUVP. V skladu s t.i. načelom najmanjšega obsega podatkov morajo biti '''osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo''', pri čemer je upravni organ tisti, ki je '''v skladu z s tem načelom''' dolžan upoštevaje načelo sorazmernosti obdelovati '''samo toliko osebnih podatkov, kolikor jih potrebuje za ugotovitev dejanskega stanja v postopku in ki so nujno potrebni za doseg posamičnega namena ter niso (količinsko ali vsebinsko) pretirani glede na posamezen namen obdelave''' (i.e. ugotavljanje skladnosti ravnanja zavezanca s področnimi predpisi) (o tem glej sklep VSRS [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111428476 I Up 168/2017] z dne 5. 3. 2019, enako tudi Informacijski pooblaščenec v mnenju št. [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/posredovanje-podatkov-tr%C5%BEnemu-in%C5%A1pektoratu-1692596038 07121-1/2023/1032] z dne 8. 8. 2023). Pridobivanje preko 2000 pogodb in izdanih računov bi bilo tako ustrezno in zakonito, če bi po presoji posameznega inšpektorja v konkretnem inšpekcijskem postopku bilo to nujno in potrebno za ugotavljanje skladnosti ravnanja zavezanca s področnimi predpisi. Pravno varstvo zoper tako presojo inšpektorja je zagotovljeno skozi pritožbo o glavni stvari.</p>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Prekomernost zahteve za predložitev dokazov v upravnem (inšpekcijskem) postopku

2024-02-12T13:53:38Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: ''' Prekomernost zahteve za predložitev dokazov v upravnem (inšpekcijskem) postopku - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 12. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

<p style="text-align: justify;">Ali lahko upravni organ (npr. inšpektor) pri izvajanju ugotovitvenega postopka od stranke zahteva predložitev velikega števila dokumentov oz. drugih podatkov za potrebe odločanja o upravni zadevi (npr. inšpektor od upravnika terja preko 2000 pogodb in izdanih računov za namenom preverjanja zakonitosti poslovanja po področnem predpisu)?</p>

== '''Odgovor:''' ==

<p style="text-align: justify;">Ugotavljanje dejanskega stanja, torej ugotavljanje pomembnih dejstev v konkretni zadevi, je temeljni del vsakega upravnega postopka. Upravni postopek zaznamujejo različna temeljna načela, med njimi načelo materialne pravice, načelo proste presoje dokazov in preiskovalno načelo, ki se medsebojno dopolnjujejo. V skladu z načelom materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) je organ obvezan v postopku ugotoviti '''resnično stanje z raziskavo upoštevanih dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev, ob presoji vseh dostopnih in dopustnih dokazov vse do najvišje stopnje prepričanja, torej gotovosti, o tem, da določeno dejstvo (ne) obstoji. '''Za doseganje tega cilja je bistveno načelo proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]), ki ga lahko razumemo '''hkrati kot''' '''pooblastilo uradni osebi, da samostojno presoja in ocenjuje uspeh dokazovanja, kot tudi dolžnost uradne osebe, da v svojo presojo vključi vse upoštevne dokaze in na podlagi vestne ter skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj presodi o tem, katera dejstva v upravnem postopku šteti za dokazana''' (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 120-121, 145-146).</p>
<p style="text-align: justify;">Inšpekcijski postopki so opredeljeni kot posebni upravni postopki, saj se prek inšpiciranja vzpostavlja upravnopravno razmerje med oblastjo, ki prek preverjanja spoštovanja področne zakonodaje varuje javni interes, in zavezano stranko. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in nasl) v 4. členu določa, da je inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora v okviru svojih pooblastil samostojen. Načelo samostojnosti v ZIN predstavlja ponovitev načela samostojnosti iz ZUP In hkrati njegovo konkretizacijo v okviru pooblastil inšpektorjev, ki so določena v 19. členu ZIN. Že po samem zakonu ima namreč '''inšpektor kot uradna oseba pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah'''''', kar vsebuje tudi samostojno opravljanje dejanj''' (nihče mu ne sme dajati navodil, kako naj postopek vodi; katere dokaze naj šteje za relevantne; koliko teže naj da posameznemu dokazu idr.) '''v inšpekcijskem postopku in v tem okviru ugotavljanje zadostnih dejstev in okoliščin''' (prosta presoja dokazov – 10. člen ZUP) ter na tej podlagi''' samostojno odločanje o tem, kdaj je dosežen ustrezen dokazni standard''' (načelo materialne resnice – 8. člen ZUP) '''za sprejem odločitve''' (glej Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, str. 23, 95-99). </p>
<p style="text-align: justify;">Kot dokazno sredstvo se lahko uporabi vse kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru (drugi odstavek [[Zak:ZUP#164. .C4.8Dlen{{!}}164. člena ZUP]]), razen, če poseben zakon za posamezno zadevo ne določi, da se posamezna dejstva lahko dokazujejo samo z določenimi dokazi (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 147). Praviloma velja, da lahko uradna oseba na podlagi določb področnega zakona, katerega izvrševanje se nadzira, '''sama presodi do katerih dokumentov oziroma podatkov bo dostop potrebovala, na kakšen način bo do njih dostopala in od katerega upravljavca jih bo pridobila'''. Kadar gre za pridobivanje osebnih podatkov mora uradna oseba za obdelavo zahtevanih osebnih podatkov''' zagotoviti ustrezno in zakonito pravno podlago (ki bo glede na [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošno uredbo o varstvu podatkov] '''(SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)''' najverjetneje izvajanje javne oblasti po točki (e) prvega odstavka 6. člena) ter za pridobivanje osebnih podatkov imeti konkretne razloge, ki utemeljujejo potrebnost in primernost pridobivanja osebnih podatkov za doseganje namena pridobitve''' (glej [[Zak:ZUP#34.a. .C4.8Dlen{{!}}34.a]] in [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člen ZUP]]).</p>
<p style="text-align: justify;">Vsekakor je glede pridobivanja osebnih podatkov v upravnih postopkih potrebno opozoriti tudi na '''upoštevanje načela sorazmernosti (22. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije](Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)) ter z njim povezana načela najmanjšega obsega podatkov in omejitve namena '''iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) SUVP. V skladu s t.i. načelom najmanjšega obsega podatkov morajo biti '''osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo''', pri čemer je upravni organ tisti, ki je '''v skladu z s tem načelom''' dolžan upoštevaje načelo sorazmernosti obdelovati '''samo toliko osebnih podatkov, kolikor jih potrebuje za ugotovitev dejanskega stanja v postopku in ki so nujno potrebni za doseg posamičnega namena ter niso (količinsko ali vsebinsko) pretirani glede na posamezen namen obdelave''' (i.e. ugotavljanje skladnosti ravnanja zavezanca s področnimi predpisi) (o tem glej sklep VSRS [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111428476 I Up 168/2017] z dne 5. 3.2019, enako tudi Informacijski pooblaščenec v mnenju št. [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/posredovanje-podatkov-tr%C5%BEnemu-in%C5%A1pektoratu-1692596038 07121-1/2023/1032] z dne 8. 8. 2023). Pridobivanje preko 2000 pogodb in izdanih računov bi bilo tako ustrezno in zakonito, če bi po presoji posameznega inšpektorja v konkretnem inšpekcijskem postopku bilo to nujno in potrebno za ugotavljanje skladnosti ravnanja zavezanca s področnimi predpisi. Pravno varstvo zoper tako presojo inšpektorja je zagotovljeno skozi pritožbo o glavni stvari.</p>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Prekomernost zahteve za predložitev dokazov v upravnem (inšpekcijskem) postopku

2024-02-12T13:53:09Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: ''' Prekomernost zahteve za predložitev dokazov v upravnem (inšpekcijskem) postopku - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 12. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

<p style="text-align: justify;" >Ali lahko upravni organ (npr. inšpektor) pri izvajanju ugotovitvenega postopka od stranke zahteva predložitev velikega števila dokumentov oz. drugih podatkov za potrebe odločanja o upravni zadevi (npr. inšpektor od upravnika terja preko 2000 pogodb in izdanih računov za namenom preverjanja zakonitosti poslovanja po področnem predpisu)?</p>
== '''Odgovor:''' ==

<p style="text-align: justify;" >Ugotavljanje dejanskega stanja, torej ugotavljanje pomembnih dejstev v konkretni zadevi, je temeljni del vsakega upravnega postopka. Upravni postopek zaznamujejo različna temeljna načela, med njimi načelo materialne pravice, načelo proste presoje dokazov in preiskovalno načelo, ki se medsebojno dopolnjujejo. V skladu z načelom materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) je organ obvezan v postopku ugotoviti '''resnično stanje z raziskavo upoštevanih dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev, ob presoji vseh dostopnih in dopustnih dokazov vse do najvišje stopnje prepričanja, torej gotovosti, o tem, da določeno dejstvo (ne) obstoji'''. Za doseganje tega cilja je bistveno načelo proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]), ki ga lahko razumemo '''hkrati kot''' '''pooblastilo uradni osebi, da samostojno presoja in ocenjuje uspeh dokazovanja, kot tudi dolžnost uradne osebe, da v svojo presojo vključi vse upoštevne dokaze in na podlagi vestne ter skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj presodi o tem, katera dejstva v upravnem postopku šteti za dokazana''' (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 120-121, 145-146).</p><p style="text-align: justify;" >Inšpekcijski postopki so opredeljeni kot posebni upravni postopki, saj se prek inšpiciranja vzpostavlja upravnopravno razmerje med oblastjo, ki prek preverjanja spoštovanja področne zakonodaje varuje javni interes, in zavezano stranko. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in nasl) v 4. členu določa, da je inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora v okviru svojih pooblastil samostojen. Načelo samostojnosti v ZIN predstavlja ponovitev načela samostojnosti iz ZUP In hkrati njegovo konkretizacijo v okviru pooblastil inšpektorjev, ki so določena v 19. členu ZIN. Že po samem zakonu ima namreč '''inšpektor kot uradna oseba pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah'''''', kar vsebuje tudi samostojno opravljanje dejanj''' (nihče mu ne sme dajati navodil, kako naj postopek vodi; katere dokaze naj šteje za relevantne; koliko teže naj da posameznemu dokazu idr.) '''v inšpekcijskem postopku in v tem okviru ugotavljanje zadostnih dejstev in okoliščin''' (prosta presoja dokazov – 10. člen ZUP) ter na tej podlagi''' samostojno odločanje o tem, kdaj je dosežen ustrezen dokazni standard''' (načelo materialne resnice – 8. člen ZUP) '''za sprejem odločitve''' (glej Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, str. 23, 95-99). </p><p style="text-align: justify;" >Kot dokazno sredstvo se lahko uporabi vse kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru (drugi odstavek [[Zak:ZUP#164. .C4.8Dlen{{!}}164. člena ZUP]]), razen, če poseben zakon za posamezno zadevo ne določi, da se posamezna dejstva lahko dokazujejo samo z določenimi dokazi (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 147). Praviloma velja, da lahko uradna oseba na podlagi določb področnega zakona, katerega izvrševanje se nadzira, '''sama presodi do katerih dokumentov oziroma podatkov bo dostop potrebovala, na kakšen način bo do njih dostopala in od katerega upravljavca jih bo pridobila'''. Kadar gre za pridobivanje osebnih podatkov mora uradna oseba za obdelavo zahtevanih osebnih podatkov''' zagotoviti ustrezno in zakonito pravno podlago (ki bo glede na [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošno uredbo o varstvu podatkov] '''(SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)''' najverjetneje izvajanje javne oblasti po točki (e) prvega odstavka 6. člena) ter za pridobivanje osebnih podatkov imeti konkretne razloge, ki utemeljujejo potrebnost in primernost pridobivanja osebnih podatkov za doseganje namena pridobitve''' (glej [[Zak:ZUP#34.a. .C4.8Dlen{{!}}34.a]] in [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člen ZUP]]).</p><p style="text-align: justify;" >Vsekakor je glede pridobivanja osebnih podatkov v upravnih postopkih potrebno opozoriti tudi na '''upoštevanje načela sorazmernosti (22. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije](Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)) ter z njim povezana načela najmanjšega obsega podatkov in omejitve namena '''iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) SUVP. V skladu s t.i. načelom najmanjšega obsega podatkov morajo biti '''osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo''', pri čemer je upravni organ tisti, ki je '''v skladu z s tem načelom''' dolžan upoštevaje načelo sorazmernosti obdelovati '''samo toliko osebnih podatkov, kolikor jih potrebuje za ugotovitev dejanskega stanja v postopku in ki so nujno potrebni za doseg posamičnega namena ter niso (količinsko ali vsebinsko) pretirani glede na posamezen namen obdelave''' (i.e. ugotavljanje skladnosti ravnanja zavezanca s področnimi predpisi) (o tem glej sklep VSRS [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111428476 I Up 168/2017] z dne 5. 3.2019, enako tudi Informacijski pooblaščenec v mnenju št. [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/posredovanje-podatkov-tr%C5%BEnemu-in%C5%A1pektoratu-1692596038 07121-1/2023/1032] z dne 8. 8. 2023). Pridobivanje preko 2000 pogodb in izdanih računov bi bilo tako ustrezno in zakonito, če bi po presoji posameznega inšpektorja v konkretnem inšpekcijskem postopku bilo to nujno in potrebno za ugotavljanje skladnosti ravnanja zavezanca s področnimi predpisi. Pravno varstvo zoper tako presojo inšpektorja je zagotovljeno skozi pritožbo o glavni stvari.</p>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Prekomernost zahteve za predložitev dokazov v upravnem (inšpekcijskem) postopku

2024-02-12T13:36:47Z

SajevicMarusa: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja<br>

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora <br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vpogled v spis na zahtevo druge osebe

2024-01-31T14:48:45Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: '''Vpogled v spis na zahtevo druge osebe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 13.06.2013, pregled 7. 12. 2022, dopolnitev 31. 1. 2024<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Po dokončnosti odločbe je organ prejel zahtevo sorodnikov stranke za vpogled v spis? Ali imajo sorodniki, ki niso stranke v postopku, pravico do vpogleda? Ali lahko upravni organ dovoli vpogled v spis (npr. prekrškovni spis) tretji osebi, ki želi pridobiti dostop do osebnih podatkov glavne stranke z namenom vložitve civilnopravnega tožbenega zahtevka? Ali so osebe ob vložitvi tovrstne zahteve dolžne plačati upravno takso? Kdaj gre za informacije javnega značaja? <br>
== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;"><p>'''Vsaka oseba (tudi sorodnik stranke) ima pravico do pregleda dokumentov zadeve (ki vključuje pravico do prepisovanja in kopiranja), če vsaj verjetno izkaže pravni interes '''(drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Pravni interes je osebna, neposredna korist, ki se lahko navezuje na katerikoli področni (materialni) predpis, katerega določbe se uporabljajo za odločitev v posamezni zadevi. Pravna korist mora biti v času vpogleda obstoječa in ne šele bodoča (prim. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]).</p>
<p>O zahtevi za vpogled v dokumente upravne zadeve je potrebno odločiti na podlagi 82. člena ZUP. '''Organ posamezniku, ki nima položaja stranke v postopku, dovoli vpogled v spis, če posameznik (na stopnji verjetnosti) izkaže pravno korist za vpogled v dokumente v upravnem spisu.''' Upravičen (pravni) interes za vpogled v spis posameznik izkaže tako, da '''že v vlogi podrobno (in ne pavšalno) navede in utemelji dejstva in okoliščine za konkreten vpogled v spis ter jih podkrepi z ustreznimi dokazi.''' Posameznik mora izkazati (vsaj na stopnji verjetnosti), da bo njegov pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis (glej sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111450327 II Cp 915/2021] z dne 5. 7. 2021 in sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113077653 II Ip 4783/2014] z dne 21. 1. 2015).</p>
<p>Če je pravni interes ustrezno izkazan se vpogled dovoli, sicer se zahteva zavrne (pazi: zahteva se ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča RS (št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&caseId=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10] z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178).</p>
<p>Pri pregledovanju in prepisovanju spisovne dokumentacije je treba vedno poleg ZUP upoštevati še določbe posameznih področnih zakonov. V zvezi z vpogledom v prekrškovni spis tako velja upoštevati [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 in nasl.), ki v prvem odstavku 58. člena določa, da se '''v hitrem postopku o prekršku glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporabljajo določila ZUP.''' Navedeno pomeni, da se pravica do vpogleda v prekrškovni spis presoja na podlagi 82. člena ZUP glede na standard verjetnosti izkaza pravne koristi posameznika, ki tak vpogled zahteva.</p>
<p>Glede vprašanja, ali namera posameznika, da vloži civilno tožbo, predstavlja upravičen pravni interes ali ne, je torej treba upoštevati merila iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Ta presoja je odvisna od tega, ali so informacije iz spisa ključne za uveljavljanje ali obrambo posameznikovega pravnega zahtevka v njegovem civilnem postopku. Za uskladitev z drugim odstavkom 43. člena ZUP mora tak '''posameznik konkretno izkazati neposredno osebno korist''', ki je v tem primeru njegova domnevna civilna tožba, kjer pa je potrebnost in pomembnost zahtevanih informacij za izkaz te pravne koristi (civilnopravni zahtevek) treba skrbno preučiti. '''Upravni organ mora''' namreč '''zagotoviti, da je vpogled (oz. dostop) do spisa sorazmeren tako s pravicami posameznika, ki do spisa želi dostopati kot s pravicami strank, katerih osebni podatki se v spisu nahajajo.''' Vpogled v spis mora biti omejen zgolj na tiste podatke, ki so pomembni in potrebni za doseg izkazanega pravnega interesa tretje osebe.</p>
<p>Obstoj pravnega interesa za sprožitev civilnopravnega zahtevka je torej v konkretnem primeru vedno odvisen od sposobnosti tretje osebe, da jasno in neposredno poveže svojo zahtevo po dostopu do določenih podatkov v spisu z vložitvijo civilnopravnega zahtevka. Le takšen pristop zagotavlja ustrezno ravnovesje med pravnimi interesi tretje osebe po vpogledu v spis in pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo ter je tako usklajen z določbami ZUP in obenem s predpisi iz področja varstva osebnih podatkov (glej zlasti načelo minimizacije in omejitve namena iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu podatkov] (SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)).</p>
<p>V skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in nasl.) se '''upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka '''(gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 ZUT). '''Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji. '''Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača.</p>
<p>Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in nasl.) pa ločeno od pravice do vpogleda v spis ureja (materialno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre torej za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in nasl.), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena URS. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo tudi vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane izjeme, ki razkritje prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo.</p></div>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vpogled_v_spis_(pregled_dokumentov)_in_informacije_javnega_značaja]] [[Category:Takse]]

Vpogled v spis na zahtevo druge osebe

2024-01-31T14:44:04Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: '''Vpogled v spis na zahtevo druge osebe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 13.06.2013, pregled 7. 12. 2022, dopolnitev 31. 1. 2024<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Po dokončnosti odločbe je organ prejel zahtevo sorodnikov stranke za vpogled v spis? Ali imajo sorodniki, ki niso stranke v postopku, pravico do vpogleda? Ali lahko upravni organ dovoli vpogled v spis (npr. prekrškovni spis) tretji osebi, ki želi pridobiti dostop do osebnih podatkov glavne stranke z namenom vložitve civilnopravnega tožbenega zahtevka? Ali so osebe ob vložitvi tovrstne zahteve dolžne plačati upravno takso? Kdaj gre za informacije javnega značaja? <br>
== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;"><p>'''Vsaka oseba (tudi sorodnik stranke) ima pravico do pregleda dokumentov zadeve (ki vključuje pravico do prepisovanja in kopiranja), če vsaj verjetno izkaže pravni interes''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Pravni interes je osebna, neposredna korist, ki se lahko navezuje na katerikoli področni (materialni) predpis, katerega določbe se uporabljajo za odločitev v posameznih zadevah. Pravna korist mora biti v času vpogleda obstoječa in ne šele bodoča (prim. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]).</p>
<p>O zahtevi za vpogled v dokumente upravne zadeve je potrebno odločiti na podlagi 82. člena ZUP. '''Organ posamezniku, ki nima položaja stranke v postopku, dovoli vpogled v spis, če posameznik (na stopnji verjetnosti) izkaže pravno korist za vpogled v dokumente v upravnem spisu.''' Upravičen (pravni) interes za vpogled v spis posameznik izkaže tako, da '''že v vlogi podrobno (in ne pavšalno) navede in utemelji dejstva in okoliščine za konkreten vpogled v spis ter jih podkrepi z ustreznimi dokazi.''' Posameznik mora izkazati (vsaj na stopnji verjetnosti), da bo njegov pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis (glej sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111450327 II Cp 915/2021] z dne 5. 7. 2021 in sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113077653 II Ip 4783/2014] z dne 21. 1. 2015).</p>
<p>Če je pravni interes ustrezno izkazan se vpogled dovoli, sicer se zahteva zavrne (pazi: zahteva se ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča RS (št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&caseId=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10] z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178).</p>
<p>Pri pregledovanju in prepisovanju spisovne dokumentacije je treba vedno poleg ZUP upoštevati še določbe posameznih področnih zakonov. V zvezi z vpogledom v prekrškovni spis tako velja upoštevati [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 in nasl.), ki v prvem odstavku 58. člena določa, da se '''v hitrem postopku o prekršku glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporabljajo določila ZUP.''' Navedeno pomeni, da se pravica do vpogleda v prekrškovni spis presoja na podlagi 82. člena ZUP glede na standard verjetnosti izkaza pravne koristi posameznika, ki tak vpogled zahteva.</p>
<p>Glede vprašanja, ali namera posameznika, da vloži civilno tožbo, predstavlja upravičen pravni interes ali ne, je torej treba upoštevati merila iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Ta presoja je odvisna od tega, ali so informacije iz spisa ključne za uveljavljanje ali obrambo posameznikovega pravnega zahtevka v njegovem civilnem postopku. Za uskladitev z drugim odstavkom 43. člena ZUP mora tak '''posameznik konkretno izkazati neposredno osebno korist''', ki je v tem primeru njegova domnevna civilna tožba, kjer pa je potrebnost in pomembnost zahtevanih informacij za izkaz te pravne koristi (civilnopravni zahtevek) treba skrbno preučiti. '''Upravni organ mora''' namreč '''zagotoviti, da je vpogled (oz. dostop) do spisa sorazmeren tako s pravicami posameznika, ki do spisa želi dostopati kot s pravicami strank, katerih osebni podatki se v spisu nahajajo.''' Vpogled v spis mora biti omejen zgolj na tiste podatke, ki so pomembni in potrebni za doseg izkazanega pravnega interesa tretje osebe.</p>
<p>Obstoj pravnega interesa za sprožitev civilnopravnega zahtevka je torej v konkretnem primeru vedno odvisen od sposobnosti tretje osebe, da jasno in neposredno poveže svojo zahtevo po dostopu do določenih podatkov v spisu z vložitvijo civilnopravnega zahtevka. Le takšen pristop zagotavlja ustrezno ravnovesje med pravnimi interesi tretje osebe po vpogledu v spis in pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo ter je tako usklajen z določbami ZUP in obenem s predpisi iz področja varstva osebnih podatkov (glej zlasti načelo minimizacije in omejitve namena iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu podatkov] (SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)).</p>
<p>V skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in nasl.) se '''upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka''' (gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 ZUT). '''Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji.''' Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača.</p>
<p>Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in nasl.) pa ločeno od pravice do vpogleda v spis ureja (materialno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre torej za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in nasl.), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena URS. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo tudi vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane izjeme, ki razkritje prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo.</p></div>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vpogled_v_spis_(pregled_dokumentov)_in_informacije_javnega_značaja]] [[Category:Takse]]

Vpogled v spis na zahtevo druge osebe

2024-01-31T14:39:57Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: '''Vpogled v spis na zahtevo druge osebe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 13.06.2013, pregled 7. 12. 2022, dopolnitev 31. 1. 2024<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Po dokončnosti odločbe je organ prejel zahtevo sorodnikov stranke za vpogled v spis? Ali imajo sorodniki, ki niso stranke v postopku, pravico do vpogleda? Ali lahko upravni organ dovoli vpogled v spis (npr. prekrškovni spis) tretji osebi, ki želi pridobiti dostop do osebnih podatkov glavne stranke z namenom vložitve civilnopravnega tožbenega zahtevka? Ali so osebe ob vložitvi tovrstne zahteve dolžne plačati upravno takso? Kdaj gre za informacije javnega značaja? <br>
== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;" ><p>'''Vsaka oseba (tudi sorodnik stranke) ima pravico do pregleda dokumentov zadeve (ki vključuje pravico do prepisovanja in kopiranja), če vsaj verjetno izkaže pravni interes''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Pravni interes je osebna, neposredna korist, ki se lahko navezuje na katerikoli področni (materialni) predpis, katerih določbe se uporabljajo za odločitev v posameznih zadevah. Pravna korist mora biti v času vpogleda obstoječa in ne šele bodoča (prim. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]).</p><p>O zahtevi za vpogled v dokumente upravne zadeve je potrebno odločiti na podlagi 82. člena ZUP. '''Organ posamezniku, ki nima položaja stranke v postopku, dovoli vpogled v spis, če posameznik (na stopnji verjetnosti) izkaže pravno korist za vpogled v dokumente v upravnem spisu.''' Upravičen (pravni) interes za vpogled v spis posameznik izkaže tako, da '''že v vlogi podrobno (in ne pavšalno) navede in utemelji dejstva in okoliščine za konkreten vpogled v spis ter jih podkrepi z ustreznimi dokazi.''' Posameznik mora izkazati (vsaj na stopnji verjetnosti), da bo njegov pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis (glej sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111450327 II Cp 915/2021] z dne 5. 7. 2021 in sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113077653 II Ip 4783/2014] z dne 21. 1. 2015).</p><p>Če je pravni interes ustrezno izkazan se vpogled dovoli, sicer se zahteva zavrne (pazi: zahteva se ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča RS (št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&caseId=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10] z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178).</p><p>Pri pregledovanju in prepisovanju spisovne dokumentacije je treba vedno poleg ZUP upoštevati še določbe posameznih področnih zakonov. V zvezi z vpogledom v prekrškovni spis tako velja upoštevati [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 in nasl.), ki v prvem odstavku 58. člena določa, da se '''v hitrem postopku o prekršku glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporabljajo določila ZUP.''' Navedeno pomeni, da se pravica do vpogleda v prekrškovni spis presoja na podlagi 82. člena ZUP glede na standard verjetnosti izkaza pravne koristi posameznika, ki tak vpogled zahteva.</p><p>Glede vprašanja, ali namera posameznika, da vloži civilno tožbo, predstavlja upravičen pravni interes ali ne, je torej treba upoštevati merila iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Ta presoja je odvisna od tega, ali so informacije iz spisa ključne za uveljavljanje ali obrambo posameznikovega pravnega zahtevka v njegovem civilnem postopku. Za uskladitev z drugim odstavkom 43. člena ZUP mora tak '''posameznik konkretno izkazati neposredno osebno korist''', ki je v tem primeru njegova domnevna civilna tožba, kjer pa je potrebnost in pomembnost zahtevanih informacij za izkaz te pravne koristi (civilnopravni zahtevek) treba skrbno preučiti. '''Upravni organ mora''' namreč '''zagotoviti, da je vpogled (oz. dostop) do spisa sorazmeren tako s pravicami posameznika, ki do spisa želi dostopati kot s pravicami strank, katerih osebni podatki se v spisu nahajajo.''' Vpogled v spis mora biti omejen zgolj na tiste podatke, ki so pomembni in potrebni za doseg izkazanega pravnega interesa tretje osebe.</p><p>Obstoj pravnega interesa za sprožitev civilnopravnega zahtevka je torej v konkretnem primeru vedno odvisen od sposobnosti tretje osebe, da jasno in neposredno poveže svojo zahtevo po dostopu do določenih podatkov v spisu z vložitvijo civilnopravnega zahtevka. Le takšen pristop zagotavlja ustrezno ravnovesje med pravnimi interesi tretje osebe po vpogledu v spis in pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo ter je tako usklajen z določbami ZUP in obenem s predpisi iz področja varstva osebnih podatkov (glej zlasti načelo minimizacije in omejitve namena iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu podatkov] (SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)).</p><p>V skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in nasl.) se '''upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka''' (gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 ZUT). '''Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji.''' Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača.</p><p>Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in nasl.) pa ločeno od pravice do vpogleda v spis ureja (materialno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre torej za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in nasl.), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena URS. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo tudi vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane izjeme, ki razkritje prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo.</p></div>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vpogled_v_spis_(pregled_dokumentov)_in_informacije_javnega_značaja]] [[Category:Takse]]

Vpogled v spis na zahtevo druge osebe

2024-01-31T14:34:58Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: '''Vpogled v spis na zahtevo druge osebe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 13.06.2013, pregled 7. 12. 2022, dopolnitev 31. 1. 2024<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Po dokončnosti odločbe je organ prejel zahtevo sorodnikov stranke za vpogled v spis? Ali imajo sorodniki, ki niso stranke v postopku, pravico do vpogleda? Ali lahko upravni organ dovoli vpogled v spis (npr. prekrškovni spis) tretji osebi, ki želi pridobiti dostop do osebnih podatkov glavne stranke z namenom vložitve civilnopravnega tožbenega zahtevka? Ali so osebe ob vložitvi tovrstne zahteve dolžne plačati upravno takso? Kdaj gre za informacije javnega značaja? <br>
== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;">'''Vsaka oseba (tudi sorodnik stranke) ima pravico do pregleda dokumentov zadeve (ki vključuje pravico do prepisovanja in kopiranja), če vsaj verjetno izkaže pravni interes''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Pravni interes je osebna, neposredna korist, ki se lahko navezuje na katerikoli področni (materialni) predpis, katerih določbe se uporabljajo za odločitev v posameznih zadevah. Pravna korist mora biti v času vpogleda obstoječa in ne šele bodoča (prim. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]).

O zahtevi za vpogled v dokumente upravne zadeve je potrebno odločiti na podlagi 82. člena ZUP. '''Organ posamezniku, ki nima položaja stranke v postopku, dovoli vpogled v spis, če posameznik (na stopnji verjetnosti) izkaže pravno korist za vpogled v dokumente v upravnem spisu.''' Upravičen (pravni) interes za vpogled v spis posameznik izkaže tako, da ž'''e v vlogi podrobno (in ne pavšalno) navede in utemelji dejstva in okoliščine za konkreten vpogled v spis ter jih podkrepi z ustreznimi dokazi.''' Posameznik mora izkazati (vsaj na stopnji verjetnosti), da bo njegov pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis (glej sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111450327 II Cp 915/2021] z dne 5. 7. 2021 in sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113077653 II Ip 4783/2014] z dne 21. 1. 2015).</div>
<div style="text-align: justify;">

Če je pravni interes ustrezno izkazan se vpogled dovoli, sicer se zahteva zavrne (pazi: zahteva se ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča RS (št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&caseId=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10] z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178).<br></div>
<div style="text-align: justify;">

Pri pregledovanju in prepisovanju spisovne dokumentacije je treba vedno poleg ZUP upoštevati še določbe posameznih področnih zakonov. V zvezi z vpogledom v prekrškovni spis tako velja upoštevati [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 in nasl.), ki v prvem odstavku 58. člena določa, da se '''v hitrem postopku o prekršku glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporabljajo določila ZUP.''' Navedeno pomeni, da se pravica do vpogleda v prekrškovni spis presoja na podlagi 82. člena ZUP glede na standard verjetnosti izkaza pravne koristi posameznika, ki tak vpogled zahteva.<br></div>
<div style="text-align: justify;">

Glede vprašanja, ali namera posameznika, da vloži civilno tožbo, predstavlja upravičen pravni interes ali ne, je torej treba upoštevati merila iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Ta presoja je odvisna od tega, ali so informacije iz spisa ključne za uveljavljanje ali obrambo posameznikovega pravnega zahtevka v njegovem civilnem postopku. Za uskladitev z drugim odstavkom 43. člena ZUP mora tak '''posameznik konkretno izkazati neposredno osebno korist''', ki je v tem primeru njegova domnevna civilna tožba, kjer pa je potrebnost in pomembnost zahtevanih informacij za izkaz te pravne koristi (civilnopravni zahtevek) treba skrbno preučiti. '''Upravni organ mora''' namreč '''zagotoviti, da je vpogled (oz. dostop) do spisa sorazmeren tako s pravicami posameznika, ki do spisa želi dostopati kot s pravicami strank, katerih osebni podatki se v spisu nahajajo.''' Vpogled v spis mora biti omejen zgolj na tiste podatke, ki so pomembni in potrebni za doseg izkazanega pravnega interesa tretje osebe.<br></div>
<div style="text-align: justify;">

Obstoj pravnega interesa za sprožitev civilnopravnega zahtevka je torej v konkretnem primeru vedno odvisen od sposobnosti tretje osebe, da jasno in neposredno poveže svojo zahtevo po dostopu do določenih podatkov v spisu z vložitvijo civilnopravnega zahtevka. Le takšen pristop zagotavlja ustrezno ravnovesje med pravnimi interesi tretje osebe po vpogledu v spis in pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo ter je tako usklajen z določbami ZUP in obenem s predpisi iz področja varstva osebnih podatkov (glej zlasti načelo minimizacije in omejitve namena iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu podatkov] (SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1).<br></div>
<div style="text-align: justify;">

V skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in nasl.) se '''upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka''' (gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 ZUT). '''Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji.''' Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača.<br></div>
<div style="text-align: justify;">

Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in nasl.) pa ločeno od pravice do vpogleda v spis ureja (materialno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre torej za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in nasl.), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena URS. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo tudi vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane izjeme, ki razkritje prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo.<br></div>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vpogled_v_spis_(pregled_dokumentov)_in_informacije_javnega_značaja]] [[Category:Takse]]

Vpogled v spis na zahtevo druge osebe

2024-01-31T14:32:51Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: '''Vpogled v spis na zahtevo druge osebe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 13.06.2013, pregled 7. 12. 2022, dopolnitev 31. 1. 2024<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Po dokončnosti odločbe je organ prejel zahtevo sorodnikov stranke za vpogled v spis? Ali imajo sorodniki, ki niso stranke v postopku, pravico do vpogleda? Ali lahko upravni organ dovoli vpogled v spis (npr. prekrškovni spis) tretji osebi, ki želi pridobiti dostop do osebnih podatkov glavne stranke z namenom vložitve civilnopravnega tožbenega zahtevka? Ali so osebe ob vložitvi tovrstne zahteve dolžne plačati upravno takso? Kdaj gre za informacije javnega značaja? <br>
== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;">'''Vsaka oseba (tudi sorodnik stranke) ima pravico do pregleda dokumentov zadeve (ki vključuje pravico do prepisovanja in kopiranja), če vsaj verjetno izkaže pravni interes''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Pravni interes je osebna, neposredna korist, ki se lahko navezuje na katerikoli področni (materialni) predpis, katerih določbe se uporabljajo za odločitev v posameznih zadevah. Pravna korist mora biti v času vpogleda obstoječa in ne šele bodoča (prim. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]).

O zahtevi za vpogled v dokumente upravne zadeve je potrebno odločiti na podlagi 82. člena ZUP. '''Organ posamezniku, ki nima položaja stranke v postopku, dovoli vpogled v spis, če posameznik (na stopnji verjetnosti) izkaže pravno korist za vpogled v dokumente v upravnem spisu.''' Upravičen (pravni) interes za vpogled v spis posameznik izkaže tako, da ž'''e v vlogi podrobno (in ne pavšalno) navede in utemelji dejstva in okoliščine za konkreten vpogled v spis ter jih podkrepi z ustreznimi dokazi.''' Posameznik mora izkazati (vsaj na stopnji verjetnosti), da bo njegov pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis (glej sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111450327 II Cp 915/2021] z dne 5. 7. 2021 in sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113077653 II Ip 4783/2014] z dne 21. 1. 2015).</div>
<div style="text-align: justify;">Če je pravni interes ustrezno izkazan se vpogled dovoli, sicer se zahteva zavrne (pazi: zahteva se ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča RS (št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&caseId=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10] z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178).<br></div>
<div style="text-align: justify;">Pri pregledovanju in prepisovanju spisovne dokumentacije je treba vedno poleg ZUP upoštevati še določbe posameznih področnih zakonov. V zvezi z vpogledom v prekrškovni spis tako velja upoštevati [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 in nasl.), ki v prvem odstavku 58. člena določa, da se '''v hitrem postopku o prekršku glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporabljajo določila ZUP.''' Navedeno pomeni, da se pravica do vpogleda v prekrškovni spis presoja na podlagi 82. člena ZUP glede na standard verjetnosti izkaza pravne koristi posameznika, ki tak vpogled zahteva.<br></div>
<div style="text-align: justify;">Glede vprašanja, ali namera posameznika, da vloži civilno tožbo, predstavlja upravičen pravni interes ali ne, je torej treba upoštevati merila iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Ta presoja je odvisna od tega, ali so informacije iz spisa ključne za uveljavljanje ali obrambo posameznikovega pravnega zahtevka v njegovem civilnem postopku. Za uskladitev z drugim odstavkom 43. člena ZUP mora tak '''posameznik konkretno izkazati neposredno osebno korist''', ki je v tem primeru njegova domnevna civilna tožba, kjer pa je potrebnost in pomembnost zahtevanih informacij za izkaz te pravne koristi (civilnopravni zahtevek) treba skrbno preučiti. '''Upravni organ mora''' namreč '''zagotoviti, da je vpogled (oz. dostop) do spisa sorazmeren tako s pravicami posameznika, ki do spisa želi dostopati kot s pravicami strank, katerih osebni podatki se v spisu nahajajo.''' Vpogled v spis mora biti omejen zgolj na tiste podatke, ki so pomembni in potrebni za doseg izkazanega pravnega interesa tretje osebe.<br></div>
<div style="text-align: justify;">Obstoj pravnega interesa za sprožitev civilnopravnega zahtevka je torej v konkretnem primeru vedno odvisen od sposobnosti tretje osebe, da jasno in neposredno poveže svojo zahtevo po dostopu do določenih podatkov v spisu z vložitvijo civilnopravnega zahtevka. Le takšen pristop zagotavlja ustrezno ravnovesje med pravnimi interesi tretje osebe po vpogledu v spis in pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo ter je tako usklajen z določbami ZUP in obenem s predpisi iz področja varstva osebnih podatkov (glej zlasti načelo minimizacije in omejitve namena iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu podatkov] (SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)).<br></div>
<div style="text-align: justify;">V skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in nasl.) se '''upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka''' (gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 ZUT). '''Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji.''' Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača.<br></div>
<div style="text-align: justify;">Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in nasl.) pa ločeno od pravice do vpogleda v spis ureja (materialno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre torej za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in nasl.), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena URS. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo tudi vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane izjeme, ki razkritje prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo.<br></div>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vpogled_v_spis_(pregled_dokumentov)_in_informacije_javnega_značaja]] [[Category:Takse]]

Vpogled v spis na zahtevo druge osebe

2024-01-31T14:32:26Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: '''Vpogled v spis na zahtevo druge osebe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 13.06.2013, pregled 7. 12. 2022, dopolnitev 31. 1. 2024<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Po dokončnosti odločbe je organ prejel zahtevo sorodnikov stranke za vpogled v spis? Ali imajo sorodniki, ki niso stranke v postopku, pravico do vpogleda? Ali lahko upravni organ dovoli vpogled v spis (npr. prekrškovni spis) tretji osebi, ki želi pridobiti dostop do osebnih podatkov glavne stranke z namenom vložitve civilnopravnega tožbenega zahtevka? Ali so osebe ob vložitvi tovrstne zahteve dolžne plačati upravno takso? Kdaj gre za informacije javnega značaja? <br>
== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;">'''Vsaka oseba (tudi sorodnik stranke) ima pravico do pregleda dokumentov zadeve (ki vključuje pravico do prepisovanja in kopiranja), če vsaj verjetno izkaže pravni interes''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Pravni interes je osebna, neposredna korist, ki se lahko navezuje na katerikoli področni (materialni) predpis, katerih določbe se uporabljajo za odločitev v posameznih zadevah. Pravna korist mora biti v času vpogleda obstoječa in ne šele bodoča (prim. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]).

O zahtevi za vpogled v dokumente upravne zadeve je potrebno odločiti na podlagi 82. člena ZUP. '''Organ posamezniku, ki nima položaja stranke v postopku, dovoli vpogled v spis, če posameznik (na stopnji verjetnosti) izkaže pravno korist za vpogled v dokumente v upravnem spisu.''' Upravičen (pravni) interes za vpogled v spis posameznik izkaže tako, da ž'''e v vlogi podrobno (in ne pavšalno) navede in utemelji dejstva in okoliščine za konkreten vpogled v spis ter jih podkrepi z ustreznimi dokazi.''' Posameznik mora izkazati (vsaj na stopnji verjetnosti), da bo njegov pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis (glej sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111450327 II Cp 915/2021] z dne 5. 7. 2021 in sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113077653 II Ip 4783/2014] z dne 21. 1. 2015).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Če je pravni interes ustrezno izkazan se vpogled dovoli, sicer se zahteva zavrne (pazi: zahteva se ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča RS (št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&caseId=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10] z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Pri pregledovanju in prepisovanju spisovne dokumentacije je treba vedno poleg ZUP upoštevati še določbe posameznih področnih zakonov. V zvezi z vpogledom v prekrškovni spis tako velja upoštevati [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 in nasl.), ki v prvem odstavku 58. člena določa, da se '''v hitrem postopku o prekršku glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporabljajo določila ZUP.''' Navedeno pomeni, da se pravica do vpogleda v prekrškovni spis presoja na podlagi 82. člena ZUP glede na standard verjetnosti izkaza pravne koristi posameznika, ki tak vpogled zahteva. </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Glede vprašanja, ali namera posameznika, da vloži civilno tožbo, predstavlja upravičen pravni interes ali ne, je torej treba upoštevati merila iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Ta presoja je odvisna od tega, ali so informacije iz spisa ključne za uveljavljanje ali obrambo posameznikovega pravnega zahtevka v njegovem civilnem postopku. Za uskladitev z drugim odstavkom 43. člena ZUP mora tak '''posameznik konkretno izkazati neposredno osebno korist''', ki je v tem primeru njegova domnevna civilna tožba, kjer pa je potrebnost in pomembnost zahtevanih informacij za izkaz te pravne koristi (civilnopravni zahtevek) treba skrbno preučiti. '''Upravni organ mora''' namreč '''zagotoviti, da je vpogled (oz. dostop) do spisa sorazmeren tako s pravicami posameznika, ki do spisa želi dostopati kot s pravicami strank, katerih osebni podatki se v spisu nahajajo.''' Vpogled v spis mora biti omejen zgolj na tiste podatke, ki so pomembni in potrebni za doseg izkazanega pravnega interesa tretje osebe. </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Obstoj pravnega interesa za sprožitev civilnopravnega zahtevka je torej v konkretnem primeru vedno odvisen od sposobnosti tretje osebe, da jasno in neposredno poveže svojo zahtevo po dostopu do določenih podatkov v spisu z vložitvijo civilnopravnega zahtevka. Le takšen pristop zagotavlja ustrezno ravnovesje med pravnimi interesi tretje osebe po vpogledu v spis in pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo ter je tako usklajen z določbami ZUP in obenem s predpisi iz področja varstva osebnih podatkov (glej zlasti načelo minimizacije in omejitve namena iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu podatkov] (SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">V skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in nasl.) se '''upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka''' (gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 ZUT). '''Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji.''' Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača.</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in nasl.) pa ločeno od pravice do vpogleda v spis ureja (materialno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre torej za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in nasl.), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena URS. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo tudi vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane izjeme, ki razkritje prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo.</div>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vpogled_v_spis_(pregled_dokumentov)_in_informacije_javnega_značaja]] [[Category:Takse]]

Vpogled v spis na zahtevo druge osebe

2024-01-31T14:32:13Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: '''Vpogled v spis na zahtevo druge osebe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 13.06.2013, pregled 7. 12. 2022, dopolnitev 31. 1. 2024<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Po dokončnosti odločbe je organ prejel zahtevo sorodnikov stranke za vpogled v spis? Ali imajo sorodniki, ki niso stranke v postopku, pravico do vpogleda? Ali lahko upravni organ dovoli vpogled v spis (npr. prekrškovni spis) tretji osebi, ki želi pridobiti dostop do osebnih podatkov glavne stranke z namenom vložitve civilnopravnega tožbenega zahtevka? Ali so osebe ob vložitvi tovrstne zahteve dolžne plačati upravno takso? Kdaj gre za informacije javnega značaja? <br>
== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;">'''Vsaka oseba (tudi sorodnik stranke) ima pravico do pregleda dokumentov zadeve (ki vključuje pravico do prepisovanja in kopiranja), če vsaj verjetno izkaže pravni interes''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Pravni interes je osebna, neposredna korist, ki se lahko navezuje na katerikoli področni (materialni) predpis, katerih določbe se uporabljajo za odločitev v posameznih zadevah. Pravna korist mora biti v času vpogleda obstoječa in ne šele bodoča (prim. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]).

O zahtevi za vpogled v dokumente upravne zadeve je potrebno odločiti na podlagi 82. člena ZUP. '''Organ posamezniku, ki nima položaja stranke v postopku, dovoli vpogled v spis, če posameznik (na stopnji verjetnosti) izkaže pravno korist za vpogled v dokumente v upravnem spisu.''' Upravičen (pravni) interes za vpogled v spis posameznik izkaže tako, da ž'''e v vlogi podrobno (in ne pavšalno) navede in utemelji dejstva in okoliščine za konkreten vpogled v spis ter jih podkrepi z ustreznimi dokazi.''' Posameznik mora izkazati (vsaj na stopnji verjetnosti), da bo njegov pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis (glej sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111450327 II Cp 915/2021] z dne 5. 7. 2021 in sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113077653 II Ip 4783/2014] z dne 21. 1. 2015).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Če je pravni interes ustrezno izkazan se vpogled dovoli, sicer se zahteva zavrne (pazi: zahteva se ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča RS (št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&caseId=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10] z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Pri pregledovanju in prepisovanju spisovne dokumentacije je treba vedno poleg ZUP upoštevati še določbe posameznih področnih zakonov. V zvezi z vpogledom v prekrškovni spis tako velja upoštevati [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 in nasl.), ki v prvem odstavku 58. člena določa, da se '''v hitrem postopku o prekršku glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporabljajo določila ZUP.''' Navedeno pomeni, da se pravica do vpogleda v prekrškovni spis presoja na podlagi 82. člena ZUP glede na standard verjetnosti izkaza pravne koristi posameznika, ki tak vpogled zahteva. </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Glede vprašanja, ali namera posameznika, da vloži civilno tožbo, predstavlja upravičen pravni interes ali ne, je torej treba upoštevati merila iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Ta presoja je odvisna od tega, ali so informacije iz spisa ključne za uveljavljanje ali obrambo posameznikovega pravnega zahtevka v njegovem civilnem postopku. Za uskladitev z drugim odstavkom 43. člena ZUP mora tak '''posameznik konkretno izkazati neposredno osebno korist''', ki je v tem primeru njegova domnevna civilna tožba, kjer pa je potrebnost in pomembnost zahtevanih informacij za izkaz te pravne koristi (civilnopravni zahtevek) treba skrbno preučiti. '''Upravni organ mora''' namreč '''zagotoviti, da je vpogled (oz. dostop) do spisa sorazmeren tako s pravicami posameznika, ki do spisa želi dostopati kot s pravicami strank, katerih osebni podatki se v spisu nahajajo.''' Vpogled v spis mora biti omejen zgolj na tiste podatke, ki so pomembni in potrebni za doseg izkazanega pravnega interesa tretje osebe. </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Obstoj pravnega interesa za sprožitev civilnopravnega zahtevka je torej v konkretnem primeru vedno odvisen od sposobnosti tretje osebe, da jasno in neposredno poveže svojo zahtevo po dostopu do določenih podatkov v spisu z vložitvijo civilnopravnega zahtevka. Le takšen pristop zagotavlja ustrezno ravnovesje med pravnimi interesi tretje osebe po vpogledu v spis in pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo ter je tako usklajen z določbami ZUP in obenem s predpisi iz področja varstva osebnih podatkov (glej zlasti načelo minimizacije in omejitve namena iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu podatkov] (SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">V skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in nasl.) se '''upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka''' (gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 ZUT). '''Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji.''' Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača.</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in nasl.) pa ločeno od pravice do vpogleda v spis ureja (materialno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre torej za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in nasl.), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena URS. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo tudi vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane izjeme, ki razkritje prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo.</div>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vpogled_v_spis_(pregled_dokumentov)_in_informacije_javnega_značaja]] [[Category:Takse]]

Vpogled v spis na zahtevo druge osebe

2024-01-31T14:31:34Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: '''Vpogled v spis na zahtevo druge osebe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 13.06.2013, pregled 7. 12. 2022, dopolnitev 31. 1. 2024<br>

== '''Vprašanje:''' ==

Po dokončnosti odločbe je organ prejel zahtevo sorodnikov stranke za vpogled v spis? Ali imajo sorodniki, ki niso stranke v postopku, pravico do vpogleda? Ali lahko upravni organ dovoli vpogled v spis (npr. prekrškovni spis) tretji osebi, ki želi pridobiti dostop do osebnih podatkov glavne stranke z namenom vložitve civilnopravnega tožbenega zahtevka? Ali so osebe ob vložitvi tovrstne zahteve dolžne plačati upravno takso? Kdaj gre za informacije javnega značaja? <br>

== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;" >'''Vsaka oseba (tudi sorodnik stranke) ima pravico do pregleda dokumentov zadeve (ki vključuje pravico do prepisovanja in kopiranja), če vsaj verjetno izkaže pravni interes''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Pravni interes je osebna, neposredna korist, ki se lahko navezuje na katerikoli področni (materialni) predpis, katerih določbe se uporabljajo za odločitev v posameznih zadevah. Pravna korist mora biti v času vpogleda obstoječa in ne šele bodoča (prim. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]).</div><div style="text-align: justify;" ></div><div style="text-align: justify;" >O zahtevi za vpogled v dokumente upravne zadeve je potrebno odločiti na podlagi 82. člena ZUP. '''Organ posamezniku, ki nima položaja stranke v postopku, dovoli vpogled v spis, če posameznik (na stopnji verjetnosti) izkaže pravno korist za vpogled v dokumente v upravnem spisu.''' Upravičen (pravni) interes za vpogled v spis posameznik izkaže tako, da ž'''e v vlogi podrobno (in ne pavšalno) navede in utemelji dejstva in okoliščine za konkreten vpogled v spis ter jih podkrepi z ustreznimi dokazi.''' Posameznik mora izkazati (vsaj na stopnji verjetnosti), da bo njegov pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis (glej sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111450327 II Cp 915/2021] z dne 5. 7. 2021 in sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113077653 II Ip 4783/2014] z dne 21. 1. 2015). </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Če je pravni interes ustrezno izkazan se vpogled dovoli, sicer se zahteva zavrne (pazi: zahteva se ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča RS (št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&caseId=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10] z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178).</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Pri pregledovanju in prepisovanju spisovne dokumentacije je treba vedno poleg ZUP upoštevati še določbe posameznih področnih zakonov. V zvezi z vpogledom v prekrškovni spis tako velja upoštevati [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 in nasl.), ki v prvem odstavku 58. člena določa, da se '''v hitrem postopku o prekršku glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporabljajo določila ZUP.''' Navedeno pomeni, da se pravica do vpogleda v prekrškovni spis presoja na podlagi 82. člena ZUP glede na standard verjetnosti izkaza pravne koristi posameznika, ki tak vpogled zahteva. </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Glede vprašanja, ali namera posameznika, da vloži civilno tožbo, predstavlja upravičen pravni interes ali ne, je torej treba upoštevati merila iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Ta presoja je odvisna od tega, ali so informacije iz spisa ključne za uveljavljanje ali obrambo posameznikovega pravnega zahtevka v njegovem civilnem postopku. Za uskladitev z drugim odstavkom 43. člena ZUP mora tak '''posameznik konkretno izkazati neposredno osebno korist''', ki je v tem primeru njegova domnevna civilna tožba, kjer pa je potrebnost in pomembnost zahtevanih informacij za izkaz te pravne koristi (civilnopravni zahtevek) treba skrbno preučiti. '''Upravni organ mora''' namreč '''zagotoviti, da je vpogled (oz. dostop) do spisa sorazmeren tako s pravicami posameznika, ki do spisa želi dostopati kot s pravicami strank, katerih osebni podatki se v spisu nahajajo.''' Vpogled v spis mora biti omejen zgolj na tiste podatke, ki so pomembni in potrebni za doseg izkazanega pravnega interesa tretje osebe. </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Obstoj pravnega interesa za sprožitev civilnopravnega zahtevka je torej v konkretnem primeru vedno odvisen od sposobnosti tretje osebe, da jasno in neposredno poveže svojo zahtevo po dostopu do določenih podatkov v spisu z vložitvijo civilnopravnega zahtevka. Le takšen pristop zagotavlja ustrezno ravnovesje med pravnimi interesi tretje osebe po vpogledu v spis in pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo ter je tako usklajen z določbami ZUP in obenem s predpisi iz področja varstva osebnih podatkov (glej zlasti načelo minimizacije in omejitve namena iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu podatkov] (SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)).</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >V skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in nasl.) se '''upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka''' (gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 ZUT). '''Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji.''' Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača.</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in nasl.) pa ločeno od pravice do vpogleda v spis ureja (materialno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre torej za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in nasl.), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena URS. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo tudi vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane izjeme, ki razkritje prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo.</div>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vpogled_v_spis_(pregled_dokumentov)_in_informacije_javnega_značaja]] [[Category:Takse]]

Vpogled v dokumente v spisu označene kot poslovna skrivnost

2024-01-15T09:18:51Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: ''' Vpogled v dokumente v spisu označene kot poslovna skrivnost - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 15. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Uradna oseba vodi upravni postopek, v katerem sodelujejo glavna stranka in stranski udeleženci. Dokument, ki ga je glavna stranka predložila v svoji vlogi je bil naknadno s strani stranke označen kot poslovna skrivnost (šlo naj bi za dokument okoljske narave).<br>Kako ugotoviti, ali gre res za dokument, ki predstavlja poslovno skrivnost in ali do tega dokumenta lahko, v okviru pravice vpogleda v spis, dostopajo stranski udeleženci v celoti ali zgolj deloma?
== '''Odgovor:''' ==

<div><div style="text-align: justify;"><p>Pravica do vpogleda v spis predstavlja eno izmed temeljnih pravic informiranja stranke, stranskih udeležencev oziroma katerekoli druge osebe, ki za vpogled v dokumentacijo spisa izkaže pravni interes ([[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]). Pravica do vpogleda v spis je odraz več ustavnih (glej 22, 23., 25. in 157. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republika Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)) in temeljnih načel po ZUP, zlasti [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7.]], [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9.]] in [[Zak:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člena ZUP]] o pravici biti slišan, varstvu pravic strank in učinkovitega pravnega varstva (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 508). '''Vse pravice glede informiranja legitimiranih oseb v postopku spadajo med t. i. pravice obrambe, katerih namen je zagotoviti ustrezen položaj strank v postopku v razmerju do oblasti, da bi kljub ali ravno zaradi nadrejenosti javne koristi pravno zaščitena posamezna upravičenja prišla do izraza''' (glej Kovač, Participacija in informiranje v upravnem postopku–trendi v Sloveniji in Evropski uniji, 2014, str. 865).</p>
<p>Načelo zaslišanja stranke (pravica biti slišan) predstavlja eno izmed pravic obrambe ter strankam zagotavlja tri temeljne pravice: '''(1) informiranje, (2) sodelovanje pri dokazovanju in seznanitev z dokazi ter (3) opredelitev upravnega organa/sodišča do izjav strank '''(več v Kovač, Participacija in informiranje v upravnem postopku–trendi v Sloveniji in Evropski uniji, 2014, str. 857-876). '''Pravica biti slišan tako predstavlja izraz kontradiktornosti postopka oziroma vnašanja večje »enakosti orožij« med upravnim organom in stranko oziroma dvema nasprotnima strankama.''' Princip enakosti orožij implicira, da mora imeti vsaka stranka razumno možnost predstaviti svojo zahtevo in podati svoja stališča, tako glede dejanske kot pravne podlage spora, predlagati dokaze ter se izjaviti o navedbah nasprotne stranke ter rezultatih dokazovanja pod pogoji, ki je ne postavljajo v neenakopraven položaj nasproti drugi stranki (odločba US [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=15.+1.+1997&caseId=&df=15.01.1997&dt=15.01.1997&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=98422 Up-321/96-3] z dne 15. 1. 1997, glej tudi Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 128).   </p>
<p>Za presojo, ali gre pri določenem dokumentu za poslovno skrivnost ali ne, je treba primarno upoštevati zlasti [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7758 Zakon o poslovni skrivnosti] (ZPosS, Ur. l. RS, št. 22/19), ki v 2. členu določa da je '''podatek oziroma dokument lahko definiran kot poslovna skrivnost, če zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije ter kumulativno izpolnjuje tri pogoje''':</p>
*je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; 
*ima tržno vrednost;
*imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost).
<p>Nadalje ZPosS v tretjem odstavku 2. člena še določa, da se '''kot poslovna skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, čeprav bi kot take izpolnjevale pogoje, ki jih navaja prvi odstavek 2. člena ZPosS. ''' </p>
<p>Kriterij, ki določa, ali je podatek javen ali ne, je odvisen od posameznega področja in s tem določb področnih predpisov. Na področju okoljskih podatkov tako [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 Zakon o varstvu okolja] (ZVO-2, Ur. l. RS, št.44/22 in nasl.) določa, da so okoljski podatki javni (15. člen ZVO-2; v zvezi z definicijo okoljskih podatkov je treba upoštevati določbe drugega odstavka 160. člena ZVO-2). Upoštevaje navedeno to pomeni, da okoljski podatki že sami po sebi ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti (glej sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111467508 III U 28/2020-33] z dne 11. 11. 2020). Nadalje prvi odstavek 160. člena ZVO-1 v povezavi z drugo alinejo tretjega odstavka 6. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakona o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 in nasl.) določata, da okoljski podatki predstavljajo informacije javnega značaja, do katerih lahko dostopa vsakdo v okviru zahteve za dostop do informacij javnega (tako tudi Informacijski pooblaščenec v odločbi št. [https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/60509076e828e 090-154/2016/4] z dne 7. 8. 2016).</p>
<p>Glede na namen načel zaslišanja stranke ter varstva pravic vseh s statusom stranke v postopkih (tudi stranskih udeležencev) kot obenem z namenom zagotavljanja bistva pravice vpogleda v spis po 82. členu ZUP je treba '''tako stranke kot tudi ostale, ki izkažejo pravni interes za sodelovanje v postopku, že tekom postopka seznaniti z vsemi relevantnimi dokumenti v postopku v celoti, v zvezi s čimer se jim omogoča učinkovito pravno varstvo zoper odločitev oblastnega organa.'''</p>
<p>Pravica vpogleda v spis sicer ni absolutna in je lahko omejena, a po določbah ZUP zgolj z načinom vpogleda v dokumente, kjer izjemo od vpogleda predstavljajo zapisniki o posvetovanju in glasovanju ter osnutki odločb (peti in šesti odstavek 82. člena ZUP), ni pa omejena popolna seznanitev z relevantnim procesnim gradivom, ki predstavlja temelj odločitve organa (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 514). Dodatne omejitve pravice vpogleda v spis so lahko sicer določene tudi v področnih zakonih. Po določbah 82. člena ZUP zgolj oznaka, da gre pri določenem dokumentu za poslovne skrivnosti, še ni dovolj, da se odreče vpogled v listine oziroma spise, ampak je treba za vsak primer presoditi, ali gre za poslovno skrivnost, in s katerim interesom je vpogled v listino v nasprotju.''' Če stranke (in vsi ostali s položajem stranke v postopku) v celoti niso seznanjene z vsemi podatki, ki predstavljajo osnovo za odločitev, to predstavlja bistveno kršitev upravnega postopka '''(več o tem tudi sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-58722 U 1286/2003] z dne 18. 6. 2004).</p>
<p><br></p></div>
<div> </div></div>
<div></div>

<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vpogled v spis (pregled dokumentov) in informacije javnega značaja]]
[[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]

Vpogled v dokumente v spisu označene kot poslovna skrivnost

2024-01-15T09:16:31Z

SajevicMarusa:

Vpogled v dokumente v spisu označene kot poslovna skrivnost

2024-01-15T09:13:34Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: ''' Vpogled v dokumente v spisu označene kot poslovna skrivnost - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 15. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Uradna oseba vodi upravni postopek, v katerem sodelujejo glavna stranka in stranski udeleženci. Dokument, ki ga je glavna stranka predložila v svoji vlogi je bil naknadno s strani stranke označen kot poslovna skrivnost (šlo naj bi za dokument okoljske narave).<br>Kako ugotoviti, ali gre res za dokument, ki predstavlja poslovno skrivnost in ali do tega dokumenta lahko, v okviru pravice vpogleda v spis, dostopajo stranski udeleženci v celoti ali zgolj deloma?
== '''Odgovor:''' ==

<div><div style="text-align: justify;"><p>Pravica do vpogleda v spis predstavlja eno izmed temeljnih pravic informiranja stranke, stranskih udeležencev oziroma katerekoli druge osebe, ki za vpogled v dokumentacijo spisa izkaže pravni interes ([[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]). Pravica do vpogleda v spis je odraz več ustavnih (glej 22, 23., 25. in 157. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republika Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)) in temeljnih načel po ZUP, zlasti [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7.]], [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9.]] in [[Zak:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člena ZUP]] o pravici biti slišan, varstvu pravic strank in učinkovitega pravnega varstva (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 508). '''Vse pravice glede informiranja legitimiranih oseb v postopku spadajo med t. i. pravice obrambe, katerih namen je zagotoviti ustrezen položaj strank v postopku v razmerju do oblasti, da bi kljub ali ravno zaradi nadrejenosti javne koristi pravno zaščitena posamezna upravičenja prišla do izraza''' (glej Kovač, Participacija in informiranje v upravnem postopku–trendi v Sloveniji in Evropski uniji, 2014, str. 865).</p>
<p>Načelo zaslišanja stranke (pravica biti slišan) predstavlja eno izmed pravic obrambe ter strankam zagotavlja tri temeljne pravice: '''(1) informiranje, (2) sodelovanje pri dokazovanju in seznanitev z dokazi ter (3) opredelitev upravnega organa/sodišča do izjav strank '''(več v Kovač, Participacija in informiranje v upravnem postopku–trendi v Sloveniji in Evropski uniji, 2014, str. 857-876). '''Pravica biti slišan tako predstavlja izraz kontradiktornosti postopka oziroma vnašanja večje »enakosti orožij« med upravnim organom in stranko oziroma dvema nasprotnima strankama.''' Princip enakosti orožij implicira, da mora imeti vsaka stranka razumno možnost predstaviti svojo zahtevo in podati svoja stališča, tako glede dejanske kot pravne podlage spora, predlagati dokaze ter se izjaviti o navedbah nasprotne stranke ter rezultatih dokazovanja pod pogoji, ki je ne postavljajo v neenakopraven položaj nasproti drugi stranki (odločba US Up-321/96-3 z dne 15. 1. 1997, glej tudi Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 128).   </p>
<p>Za presojo, ali gre pri določenem dokumentu za poslovno skrivnost ali ne, je treba primarno upoštevati zlasti [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7758 Zakon o poslovni skrivnosti] (ZPosS, Ur. l. RS, št. 22/19), ki v 2. členu določa da je '''podatek oziroma dokument lahko definiran kot poslovna skrivnost, če zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije ter kumulativno izpolnjuje tri pogoje''':</p>
*je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; 
*ima tržno vrednost;
*imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost).
<p>Nadalje ZPosS v tretjem odstavku 2. člena še določa, da se '''kot poslovna skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, čeprav bi kot take izpolnjevale pogoje, ki jih navaja prvi odstavek 2. člena ZPosS. ''' </p>
<p>Kriterij, ki določa, ali je podatek javen ali ne, je odvisen od posameznega področja in s tem določb področnih predpisov. Na področju okoljskih podatkov tako [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 Zakon o varstvu okolja] (ZVO-2, Ur. l. RS, št.44/22 in nasl.) določa, da so okoljski podatki javni (15. člen ZVO-2; v zvezi z definicijo okoljskih podatkov je treba upoštevati določbe drugega odstavka 160. člena ZVO-2). Upoštevaje navedeno to pomeni, da okoljski podatki že sami po sebi ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti (glej sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111467508 III U 28/2020-33] z dne 11. 11. 2020). Nadalje prvi odstavek 160. člena ZVO-1 v povezavi z drugo alinejo tretjega odstavka 6. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakona o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 in nasl.) določata, da okoljski podatki predstavljajo informacije javnega značaja, do katerih lahko dostopa vsakdo v okviru zahteve za dostop do informacij javnega (tako tudi Informacijski pooblaščenec v odločbi št. [https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/60509076e828e 090-154/2016/4] z dne 7. 8. 2016).</p>
<p>Glede na namen načel zaslišanja stranke ter varstva pravic vseh s statusom stranke v postopkih (tudi stranskih udeležencev) kot obenem z namenom zagotavljanja bistva pravice vpogleda v spis po 82. členu ZUP je treba '''tako stranke kot tudi ostale, ki izkažejo pravni interes za sodelovanje v postopku, že tekom postopka seznaniti z vsemi relevantnimi dokumenti v postopku v celoti, v zvezi s čimer se jim omogoča učinkovito pravno varstvo zoper odločitev oblastnega organa.'''</p>
<p>Pravica vpogleda v spis sicer ni absolutna in je lahko omejena, a po določbah ZUP zgolj z načinom vpogleda v dokumente, kjer izjemo od vpogleda predstavljajo zapisniki o posvetovanju in glasovanju ter osnutki odločb (peti in šesti odstavek 82. člena ZUP), ni pa omejena popolna seznanitev z relevantnim procesnim gradivom, ki predstavlja temelj odločitve organa (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 514). Dodatne omejitve pravice vpogleda v spis so lahko sicer določene tudi v področnih zakonih. Po določbah 82. člena ZUP zgolj oznaka, da gre pri določenem dokumentu za poslovne skrivnosti, še ni dovolj, da se odreče vpogled v listine oziroma spise, ampak je treba za vsak primer presoditi, ali gre za poslovno skrivnost, in s katerim interesom je vpogled v listino v nasprotju.''' Če stranke (in vsi ostali s položajem stranke v postopku) v celoti niso seznanjene z vsemi podatki, ki predstavljajo osnovo za odločitev, to predstavlja bistveno kršitev upravnega postopka '''(več o tem tudi sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-58722 U 1286/2003] z dne 18. 6. 2004).</p>
<p><br></p></div>
<div> </div></div>
<div></div>

<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vpogled v dokumente v spisu označene kot poslovna skrivnost

2024-01-15T09:06:50Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: ''' Vpogled v dokumente v spisu označene kot poslovna skrivnost - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 15. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Uradna oseba vodi upravni postopek, v katerem sodelujejo glavna stranka in stranski udeleženci. Dokument, ki ga je glavna stranka predložila v svoji vlogi je bil naknadno s strani stranke označen kot poslovna skrivnost (šlo naj bi za dokument okoljske narave).<br>Kako ugotoviti, ali gre res za dokument, ki predstavlja poslovno skrivnost in ali do tega dokumenta lahko, v okviru pravice vpogleda v spis, dostopajo stranski udeleženci v celoti ali zgolj deloma?
== '''Odgovor:''' ==

<div><div style="text-align: justify;"><p>Pravica do vpogleda v spis predstavlja eno izmed temeljnih pravic informiranja stranke, stranskih udeležencev oziroma katerekoli druge osebe, ki za vpogled v dokumentacijo spisa izkaže pravni interes ([[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]). Pravica do vpogleda v spis je odraz več ustavnih (glej 22, 23., 25. in 157. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republika Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)) in temeljnih načel po ZUP, zlasti [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7.]], [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9.]] in [[Zak:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člena ZUP]] o pravici biti slišan, varstvu pravic strank in učinkovitega pravnega varstva (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 508). '''Vse pravice glede informiranja legitimiranih oseb v postopku spadajo med t. i. pravice obrambe, katerih namen je zagotoviti ustrezen položaj strank v postopku v razmerju do oblasti, da bi kljub ali ravno zaradi nadrejenosti javne koristi pravno zaščitena posamezna upravičenja prišla do izraza''' (glej Kovač, Participacija in informiranje v upravnem postopku–trendi v Sloveniji in Evropski uniji, 2014, str. 865).</p>
<p>Načelo zaslišanja stranke (pravica biti slišan) predstavlja eno izmed pravic obrambe ter strankam zagotavlja tri temeljne pravice: '''(1) informiranje, (2) sodelovanje pri dokazovanju in seznanitev z dokazi ter (3) opredelitev upravnega organa/sodišča do izjav strank '''(več v Kovač, Participacija in informiranje v upravnem postopku–trendi v Sloveniji in Evropski uniji, 2014, str. 857-876). '''Pravica biti slišan tako predstavlja izraz kontradiktornosti postopka oziroma vnašanja večje »enakosti orožij« med upravnim organom in stranko oziroma dvema nasprotnima strankama.''' Princip enakosti orožij implicira, da mora imeti vsaka stranka razumno možnost predstaviti svojo zahtevo in podati svoja stališča, tako glede dejanske kot pravne podlage spora, predlagati dokaze ter se izjaviti o navedbah nasprotne stranke ter rezultatih dokazovanja pod pogoji, ki je ne postavljajo v neenakopraven položaj nasproti drugi stranki (odločba US Up-321/96-3 z dne 15. 1. 1997, glej tudi Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 128).   </p>
<p>Za presojo, ali gre pri določenem dokumentu za poslovno skrivnost ali ne, je treba primarno upoštevati zlasti [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7758 Zakon o poslovni skrivnosti] (ZPosS, Ur. l. RS, št. 22/19), ki v 2. členu določa da je '''podatek oziroma dokument lahko definiran kot poslovna skrivnost, če zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije ter kumulativno izpolnjuje tri pogoje''':</p>
*je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; 
*ima tržno vrednost;
*imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost).
<p>Nadalje ZPosS v tretjem odstavku 2. člena še določa, da se '''kot poslovna skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, čeprav bi kot take izpolnjevale pogoje, ki jih navaja prvi odstavek 2. člena ZPosS. ''' </p>
<p>Kriterij, ki določa, ali je podatek javen ali ne, je odvisen od posameznega področja in s tem določb področnih predpisov. Na področju okoljskih podatkov tako [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 Zakon o varstvu okolja] (ZVO-2, Ur. l. RS, št.44/22 in nasl.) določa, da so okoljski podatki javni (15. člen ZVO-2; v zvezi z definicijo okoljskih podatkov je treba upoštevati določbe drugega odstavka 160. člena ZVO-2). Upoštevaje navedeno to pomeni, da okoljski podatki že sami po sebi ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti (glej sodbo UPRS III U 28/2020-33 z dne 11. 11. 2020). Nadalje prvi odstavek 160. člena ZVO-1 v povezavi z drugo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določata, da okoljski podatki predstavljajo informacije javnega značaja, do katerih lahko dostopa vsakdo v okviru zahteve za dostop do informacij javnega (tako tudi Informacijski pooblaščenec v odločbi št. [https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/60509076e828e 090-154/2016/4] z dne 7. 8. 2016).</p>
<p>Glede na namen načel zaslišanja stranke ter varstva pravic vseh s statusom stranke v postopkih (tudi stranskih udeležencev) kot obenem z namenom zagotavljanja bistva pravice vpogleda v spis po 82. členu ZUP je treba '''tako stranke kot tudi ostale, ki izkažejo pravni interes za sodelovanje v postopku, že tekom postopka seznaniti z vsemi relevantnimi dokumenti v postopku v celoti, v zvezi s čimer se jim omogoča učinkovito pravno varstvo zoper odločitev oblastnega organa.'''</p>
<p>Pravica vpogleda v spis sicer ni absolutna in je lahko omejena, a po določbah ZUP zgolj z načinom vpogleda v dokumente, kjer izjemo od vpogleda predstavljajo zapisniki o posvetovanju in glasovanju ter osnutki odločb (peti in šesti odstavek 82. člena ZUP), ni pa omejena popolna seznanitev z relevantnim procesnim gradivom, ki predstavlja temelj odločitve organa (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 514). Dodatne omejitve pravice vpogleda v spis so lahko sicer določene tudi v področnih zakonih. Po določbah 82. člena ZUP zgolj oznaka, da gre pri določenem dokumentu za poslovne skrivnosti, še ni dovolj, da se odreče vpogled v listine oziroma spise, ampak je treba za vsak primer presoditi, ali gre za poslovno skrivnost, in s katerim interesom je vpogled v listino v nasprotju.''' Če stranke (in vsi ostali s položajem stranke v postopku) v celoti niso seznanjene z vsemi podatki, ki predstavljajo osnovo za odločitev, to predstavlja bistveno kršitev upravnega postopka '''(več o tem tudi sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-58722 U 1286/2003] z dne 18. 6. 2004).</p>
<p><br></p></div>
<div> </div></div>
<div></div>

<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vpogled v dokumente v spisu označene kot poslovna skrivnost

2024-01-15T09:05:41Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: ''' Vpogled v dokumente v spisu označene kot poslovna skrivnost - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 15. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Uradna oseba vodi upravni postopek, v katerem sodelujejo glavna stranka in stranski udeleženci. Dokument, ki ga je glavna stranka predložila v svoji vlogi je bil naknadno s strani stranke označen kot poslovna skrivnost (šlo naj bi za dokument okoljske narave).<br>Kako ugotoviti, ali gre res za dokument, ki predstavlja poslovno skrivnost in ali do tega dokumenta lahko, v okviru pravice vpogleda v spis, dostopajo stranski udeleženci v celoti ali zgolj deloma?
== '''Odgovor:''' ==

<div><div style="text-align: justify;"><p>Pravica do vpogleda v spis predstavlja eno izmed temeljnih pravic informiranja stranke, stranskih udeležencev oziroma katerekoli druge osebe, ki za vpogled v dokumentacijo spisa izkaže pravni interes ([[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]). Pravica do vpogleda v spis je odraz več ustavnih (glej 22, 23., 25. in 157. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republika Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)) in temeljnih načel po ZUP, zlasti [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7.]], [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9.]] in [[Zak:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člena ZUP]] o pravici biti slišan, varstvu pravic strank in učinkovitega pravnega varstva (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 508). '''Vse pravice glede informiranja legitimiranih oseb v postopku spadajo med t. i. pravice obrambe, katerih namen je zagotoviti ustrezen položaj strank v postopku v razmerju do oblasti, da bi kljub ali ravno zaradi nadrejenosti javne koristi pravno zaščitena posamezna upravičenja prišla do izraza''' (glej Kovač, Participacija in informiranje v upravnem postopku–trendi v Sloveniji in Evropski uniji, 2014, str. 865).</p>
<p>Načelo zaslišanja stranke (pravica biti slišan) predstavlja eno izmed pravic obrambe ter strankam zagotavlja tri temeljne pravice: '''(1) informiranje, (2) sodelovanje pri dokazovanju in seznanitev z dokazi ter (3) opredelitev upravnega organa/sodišča do izjav strank '''(več v Kovač, Participacija in informiranje v upravnem postopku–trendi v Sloveniji in Evropski uniji, 2014, str. 857-876). '''Pravica biti slišan tako predstavlja izraz kontradiktornosti postopka oziroma ''''''vnašanja večje »enakosti orožij« med upravnim organom in stranko oziroma dvema nasprotnima strankama.''' Princip enakosti orožij implicira, da mora imeti vsaka stranka razumno možnost predstaviti svojo zahtevo in podati svoja stališča, tako glede dejanske kot pravne podlage spora, predlagati dokaze ter se izjaviti o navedbah nasprotne stranke ter rezultatih dokazovanja pod pogoji, ki je ne postavljajo v neenakopraven položaj nasproti drugi stranki (odločba US Up-321/96-3 z dne 15. 1. 1997, glej tudi Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 128).   </p>
<p>Za presojo, ali gre pri določenem dokumentu za poslovno skrivnost ali ne, je treba primarno upoštevati zlasti [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7758 Zakon o poslovni skrivnosti] (ZPosS, Ur. l. RS, št. 22/19), ki v 2. členu določa da je '''podatek oziroma dokument lahko definiran kot poslovna skrivnost, če zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije ter kumulativno izpolnjuje tri pogoje''':</p>
*je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; 
*ima tržno vrednost;
*imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost).
<p>Nadalje ZPosS v tretjem odstavku 2. člena še določa, da se '''kot poslovna skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, čeprav bi kot take izpolnjevale pogoje, ki jih navaja prvi odstavek 2. člena ZPosS. ''' </p>
<p>Kriterij, ki določa, ali je podatek javen ali ne, je odvisen od posameznega področja in s tem določb področnih predpisov. Na področju okoljskih podatkov tako [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 Zakon o varstvu okolja] (ZVO-2, Ur. l. RS, št.44/22 in nasl.) določa, da so okoljski podatki javni (15. člen ZVO-2; v zvezi z definicijo okoljskih podatkov je treba upoštevati določbe drugega odstavka 160. člena ZVO-2). Upoštevaje navedeno to pomeni, da okoljski podatki že sami po sebi ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti (glej sodbo UPRS III U 28/2020-33 z dne 11. 11. 2020). Nadalje prvi odstavek 160. člena ZVO-1 v povezavi z drugo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določata, da okoljski podatki predstavljajo informacije javnega značaja, do katerih lahko dostopa vsakdo v okviru zahteve za dostop do informacij javnega (tako tudi Informacijski pooblaščenec v odločbi št. [https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/60509076e828e 090-154/2016/4] z dne 7. 8. 2016).</p>
<p>Glede na namen načel zaslišanja stranke ter varstva pravic vseh s statusom stranke v postopkih (tudi stranskih udeležencev) kot obenem z namenom zagotavljanja bistva pravice vpogleda v spis po 82. členu ZUP je treba '''tako stranke kot tudi ostale, ki izkažejo pravni interes za sodelovanje v postopku, že tekom postopka seznaniti z vsemi relevantnimi dokumenti v postopku v celoti, v zvezi s čimer se jim omogoča učinkovito pravno varstvo zoper odločitev oblastnega organa.'''</p>
<p>Pravica vpogleda v spis sicer ni absolutna in je lahko omejena, a po določbah ZUP zgolj z načinom vpogleda v dokumente, kjer izjemo od vpogleda predstavljajo zapisniki o posvetovanju in glasovanju ter osnutki odločb (peti in šesti odstavek 82. člena ZUP), ni pa omejena popolna seznanitev z relevantnim procesnim gradivom, ki predstavlja temelj odločitve organa (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 514). Dodatne omejitve pravice vpogleda v spis so lahko sicer določene tudi v področnih zakonih. Po določbah 82. člena ZUP zgolj oznaka, da gre pri določenem dokumentu za poslovne skrivnosti, še ni dovolj, da se odreče vpogled v listine oziroma spise, ampak je treba za vsak primer presoditi, ali gre za poslovno skrivnost, in s katerim interesom je vpogled v listino v nasprotju.''' Če stranke (in vsi ostali s položajem stranke v postopku) v celoti niso seznanjene z vsemi podatki, ki predstavljajo osnovo za odločitev, to predstavlja bistveno kršitev upravnega postopka '''(več o tem tudi sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-58722 U 1286/2003] z dne 18. 6. 2004).</p>
<p><br></p></div>
<div> </div></div>
<div></div>

<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vpogled v dokumente v spisu označene kot poslovna skrivnost

2024-01-15T09:04:57Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: ''' Vpogled v dokumente v spisu označene kot poslovna skrivnost - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 15. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Uradna oseba vodi upravni postopek, v katerem sodelujejo glavna stranka in stranski udeleženci. Dokument, ki ga je glavna stranka predložila v svoji vlogi je bil naknadno s strani stranke označen kot poslovna skrivnost (šlo naj bi za dokument okoljske narave).<br>Kako ugotoviti, ali gre res za dokument, ki predstavlja poslovno skrivnost in ali do tega dokumenta lahko, v okviru pravice vpogleda v spis, dostopajo stranski udeleženci v celoti ali zgolj deloma?
== '''Odgovor:''' ==

<div><div style="text-align: justify;"><p>Pravica do vpogleda v spis predstavlja eno izmed temeljnih pravic informiranja stranke, stranskih udeležencev oziroma katerekoli druge osebe, ki za vpogled v dokumentacijo spisa izkaže pravni interes ([[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]). Pravica do vpogleda v spis je odraz več ustavnih (glej 22, 23., 25. in 157. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republika Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)) in temeljnih načel po ZUP, zlasti [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7.]], [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9.]] in [[Zak:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člena ZUP]] o pravici biti slišan, varstvu pravic strank in učinkovitega pravnega varstva (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 508). '''Vse pravice glede informiranja legitimiranih oseb v postopku spadajo med t. i. pravice obrambe, katerih namen je zagotoviti ustrezen položaj strank v postopku v razmerju do oblasti, da bi kljub ali ravno zaradi nadrejenosti javne koristi pravno zaščitena posamezna upravičenja prišla do izraza''' (glej Kovač, Participacija in informiranje v upravnem postopku–trendi v Sloveniji in Evropski uniji, 2014, str. 865).</p>
<p>Načelo zaslišanja stranke (pravica biti slišan) predstavlja eno izmed pravic obrambe ter strankam zagotavlja tri temeljne pravice: '''(1) informiranje, (2) sodelovanje pri dokazovanju in seznanitev z dokazi ter (3) opredelitev upravnega organa/sodišča do izjav strank''' (več v Kovač, Participacija in informiranje v upravnem postopku–trendi v Sloveniji in Evropski uniji, 2014, str. 857-876). '''Pravica biti slišan tako predstavlja izraz kontradiktornosti postopka oziroma ''''''vnašanja večje »enakosti orožij« med upravnim organom in stranko oziroma dvema nasprotnima strankama.''' Princip enakosti orožij implicira, da mora imeti vsaka stranka razumno možnost predstaviti svojo zahtevo in podati svoja stališča, tako glede dejanske kot pravne podlage spora, predlagati dokaze ter se izjaviti o navedbah nasprotne stranke ter rezultatih dokazovanja pod pogoji, ki je ne postavljajo v neenakopraven položaj nasproti drugi stranki (odločba US Up-321/96-3 z dne 15. 1. 1997, glej tudi Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 128).   </p>
<p>Za presojo, ali gre pri določenem dokumentu za poslovno skrivnost ali ne, je treba primarno upoštevati zlasti [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7758 Zakon o poslovni skrivnosti] (ZPosS, Ur. l. RS, št. 22/19), ki v 2. členu določa da je '''podatek oziroma dokument lahko definiran kot poslovna skrivnost, če zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije ter kumulativno izpolnjuje tri pogoje''':</p>
*je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; 
*ima tržno vrednost;
*imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost).
<p>Nadalje ZPosS v tretjem odstavku 2. člena še določa, da se '''kot poslovna skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, čeprav bi kot take izpolnjevale pogoje, ki jih navaja prvi odstavek 2. člena ZPosS. ''' </p>
<p>Kriterij, ki določa, ali je podatek javen ali ne, je odvisen od posameznega področja in s tem določb področnih predpisov. Na področju okoljskih podatkov tako [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 Zakon o varstvu okolja] (ZVO-2, Ur. l. RS, št.44/22 in nasl.) določa, da so okoljski podatki javni (15. člen ZVO-2; v zvezi z definicijo okoljskih podatkov je treba upoštevati določbe drugega odstavka 160. člena ZVO-2). Upoštevaje navedeno to pomeni, da okoljski podatki že sami po sebi ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti (glej sodbo UPRS III U 28/2020-33 z dne 11. 11. 2020). Nadalje prvi odstavek 160. člena ZVO-1 v povezavi z drugo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določata, da okoljski podatki predstavljajo informacije javnega značaja, do katerih lahko dostopa vsakdo v okviru zahteve za dostop do informacij javnega (tako tudi Informacijski pooblaščenec v odločbi št. [https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/60509076e828e 090-154/2016/4] z dne 7. 8. 2016).</p>
<p>Glede na namen načel zaslišanja stranke ter varstva pravic vseh s statusom stranke v postopkih (tudi stranskih udeležencev) kot obenem z namenom zagotavljanja bistva pravice vpogleda v spis po 82. členu ZUP je treba '''tako stranke kot tudi ostale, ki izkažejo pravni interes za sodelovanje v postopku, že tekom postopka seznaniti z vsemi relevantnimi dokumenti v postopku v celoti, v zvezi s čimer se jim omogoča učinkovito pravno varstvo zoper odločitev oblastnega organa.'''</p>
<p>Pravica vpogleda v spis sicer ni absolutna in je lahko omejena, a po določbah ZUP zgolj z načinom vpogleda v dokumente, kjer izjemo od vpogleda predstavljajo zapisniki o posvetovanju in glasovanju ter osnutki odločb (peti in šesti odstavek 82. člena ZUP), ni pa omejena popolna seznanitev z relevantnim procesnim gradivom, ki predstavlja temelj odločitve organa (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 514). Dodatne omejitve pravice vpogleda v spis so lahko sicer določene tudi v področnih zakonih. Po določbah 82. člena ZUP zgolj oznaka, da gre pri določenem dokumentu za poslovne skrivnosti, še ni dovolj, da se odreče vpogled v listine oziroma spise, ampak je treba za vsak primer presoditi, ali gre za poslovno skrivnost, in s katerim interesom je vpogled v listino v nasprotju.''' Če stranke (in vsi ostali s položajem stranke v postopku) v celoti niso seznanjene z vsemi podatki, ki predstavljajo osnovo za odločitev, to predstavlja bistveno kršitev upravnega postopka '''(več o tem tudi sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-58722 U 1286/2003] z dne 18. 6. 2004).</p>
<p><br></p></div>
<div> </div></div>
<div></div>

<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vpogled v dokumente v spisu označene kot poslovna skrivnost

2024-01-15T09:03:35Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: ''' Vpogled v dokumente v spisu označene kot poslovna skrivnost - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 15. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Uradna oseba vodi upravni postopek, v katerem sodelujejo glavna stranka in stranski udeleženci. Dokument, ki ga je glavna stranka predložila v svoji vlogi je bil naknadno s strani stranke označen kot poslovna skrivnost (šlo naj bi za dokument okoljske narave).<br>Kako ugotoviti, ali gre res za dokument, ki predstavlja poslovno skrivnost in ali do tega dokumenta lahko, v okviru pravice vpogleda v spis, dostopajo stranski udeleženci v celoti ali zgolj deloma?
== '''Odgovor:''' ==

<div><div style="text-align: justify;"><p>Pravica do vpogleda v spis predstavlja eno izmed temeljnih pravic informiranja stranke, stranskih udeležencev oziroma katerekoli druge osebe, ki za vpogled v dokumentacijo spisa izkaže pravni interes ([[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]). Pravica do vpogleda v spis je odraz več ustavnih (glej 22, 23., 25. in 157. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republika Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)) in temeljnih načel po ZUP, zlasti [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7.]], [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9.]] in [[Zak:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člena ZUP]] o pravici biti slišan, varstvu pravic strank in učinkovitega pravnega varstva (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 508). '''Vse pravice glede informiranja legitimiranih oseb v postopku spadajo med t. i. pravice obrambe, katerih namen ''''''je zagotoviti ustrezen položaj strank v postopku v razmerju do oblasti, da bi kljub ali ravno zaradi nadrejenosti javne koristi pravno zaščitena posamezna upravičenja prišla do izraza''' (glej Kovač, Participacija in informiranje v upravnem postopku–trendi v Sloveniji in Evropski uniji, 2014, str. 865).</p>
<p>Načelo zaslišanja stranke (pravica biti slišan) predstavlja eno izmed pravic obrambe ter strankam zagotavlja tri temeljne pravice:''' (1) informiranje, (2) sodelovanje pri dokazovanju in seznanitev z dokazi ter (3) opredelitev upravnega organa/sodišča do izjav strank''' (več v Kovač, Participacija in informiranje v upravnem postopku–trendi v Sloveniji in Evropski uniji, 2014, str. 857-876). '''Pravica biti slišan tako predstavlja izraz kontradiktornosti postopka oziroma ''''''vnašanja večje »enakosti orožij« med upravnim organom in stranko oziroma dvema nasprotnima strankama.''' Princip enakosti orožij implicira, da mora imeti vsaka stranka razumno možnost predstaviti svojo zahtevo in podati svoja stališča, tako glede dejanske kot pravne podlage spora, predlagati dokaze ter se izjaviti o navedbah nasprotne stranke ter rezultatih dokazovanja pod pogoji, ki je ne postavljajo v neenakopraven položaj nasproti drugi stranki (odločba US Up-321/96-3 z dne 15. 1. 1997, glej tudi Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 128).   </p>
<p>Za presojo, ali gre pri določenem dokumentu za poslovno skrivnost ali ne, je treba primarno upoštevati zlasti [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7758 Zakon o poslovni skrivnosti] (ZPosS, Ur. l. RS, št. 22/19), ki v 2. členu določa da je '''podatek oziroma dokument lahko definiran kot poslovna skrivnost, če zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije ter kumulativno izpolnjuje tri pogoje''':</p>
*je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; 
*ima tržno vrednost;
*imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost).
<p>Nadalje ZPosS v tretjem odstavku 2. člena še določa, da se '''kot poslovna skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, čeprav bi kot take izpolnjevale pogoje, ki jih navaja prvi odstavek 2. člena ZPosS. ''' </p>
<p>Kriterij, ki določa, ali je podatek javen ali ne, je odvisen od posameznega področja in s tem določb področnih predpisov. Na področju okoljskih podatkov tako [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 Zakon o varstvu okolja] (ZVO-2, Ur. l. RS, št.44/22 in nasl.) določa, da so okoljski podatki javni (15. člen ZVO-2; v zvezi z definicijo okoljskih podatkov je treba upoštevati določbe drugega odstavka 160. člena ZVO-2). Upoštevaje navedeno to pomeni, da okoljski podatki že sami po sebi ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti (glej sodbo UPRS III U 28/2020-33 z dne 11. 11. 2020). Nadalje prvi odstavek 160. člena ZVO-1 v povezavi z drugo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določata, da okoljski podatki predstavljajo informacije javnega značaja, do katerih lahko dostopa vsakdo v okviru zahteve za dostop do informacij javnega (tako tudi Informacijski pooblaščenec v odločbi št. [https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/60509076e828e 090-154/2016/4] z dne 7. 8. 2016).</p>
<p>Glede na namen načel zaslišanja stranke ter varstva pravic vseh s statusom stranke v postopkih (tudi stranskih udeležencev) kot obenem z namenom zagotavljanja bistva pravice vpogleda v spis po 82. členu ZUP je treba '''tako stranke kot tudi ostale, ki izkažejo pravni interes za sodelovanje v postopku, že tekom postopka seznaniti z vsemi relevantnimi dokumenti v postopku v celoti v zvezi s čimer se jim omogoča učinkovito pravno varstvo zoper odločitev oblastnega organa.'''</p>
<p>Pravica vpogleda v spis sicer ni absolutna in je lahko omejena, a po določbah ZUP zgolj z načinom vpogleda v dokumente, kjer izjemo od vpogleda predstavljajo zapisniki o posvetovanju in glasovanju ter osnutki odločb (peti in šesti odstavek 82. člena ZUP), ni pa omejena popolna seznanitev z relevantnim procesnim gradivom, ki predstavlja temelj odločitve organa (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 514). Dodatne omejitve pravice vpogleda v spis so lahko sicer določene tudi v področnih zakonih. Po določbah 82. člena ZUP zgolj oznaka, da gre pri določenem dokumentu za poslovne skrivnosti, še ni dovolj, da se odreče vpogled v listine oziroma spise, ampak je treba za vsak primer presoditi, ali gre za poslovno skrivnost, in s katerim interesom je vpogled v listino v nasprotju.''' Če stranke (in vsi ostali s položajem stranke v postopku) v celoti niso seznanjene z vsemi podatki, ki predstavljajo osnovo za odločitev, to predstavlja bistveno kršitev upravnega postopka '''(več o tem tudi sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-58722 U 1286/2003] z dne 18. 6. 2004).</p>
<p><br></p></div>
<div> </div></div>
<div></div>

<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vpogled v dokumente v spisu označene kot poslovna skrivnost

2024-01-15T08:48:44Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: ''' Vpogled v dokumente v spisu označene kot poslovna skrivnost - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 15. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Uradna oseba vodi upravni postopek, v katerem sodelujejo glavna stranka in stranski udeleženci. Dokument, ki ga je glavna stranka predložila v svoji vlogi je bil naknadno s strani stranke označen kot poslovna skrivnost (šlo naj bi za dokument okoljske narave).<br>Kako ugotoviti, ali gre res za dokument, ki predstavlja poslovno skrivnost in ali do tega dokumenta lahko, v okviru pravice vpogleda v spis, dostopajo stranski udeleženci v celoti ali zgolj deloma?
== '''Odgovor:''' ==

<div><div style="text-align: justify;" ><p>Pravica do vpogleda v spis predstavlja eno izmed temeljnih pravic informiranja stranke, stranskih udeležencev oziroma katerekoli druge osebe, ki za vpogled v dokumentacijo spisa izkaže pravni interes (82. člen ZUP). Pravica do vpogleda v spis je odraz več ustavnih (glej 22, 23., 25. in 157. člen Ustave RS) in temeljnih načel po ZUP, zlasti 7., 9. in 13. člena ZUP o pravici biti slišan, varstvu pravic strank in učinkovitega pravnega varstva (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 508). '''Vse pravice glede informiranja legitimiranih oseb v postopku spadajo med t. i. pravice obrambe, katerih namen ''''''je zagotoviti ustrezen položaj strank v postopku v razmerju do oblasti, da bi kljub ali ravno zaradi nadrejenosti javne koristi pravno zaščitena posamezna upravičenja prišla do izraza''' (glej Kovač, Participacija in informiranje v upravnem postopku–trendi v Sloveniji in Evropski uniji, 2014, str. 865).</p><p>Načelo zaslišanja stranke (pravica biti slišan)predstavlja eno izmed pravic obrambe ter strankam zagotavlja tri temeljne pravice: '''informiranje; sodelovanje pri dokazovanju in seznanitev z dokazi ter opredelitev upravnega organa/sodišča do izjav strank''' (več v Kovač, Participacija in informiranje v upravnem postopku–trendi v Sloveniji in Evropski uniji, 2014, str. 857-876). '''Pravica biti slišan tako predstavlja izraz kontradiktornosti postopka oziroma ''''''vnašanja večje »''enakosti orožij''« med upravnim organom in stranko oziroma dvema nasprotnima strankama.''' Princip enakosti orožij implicira, da mora imeti vsaka stranka razumno možnost predstaviti svojo zahtevo in podati svoja stališča, tako glede dejanske kot pravne podlage spora, predlagati dokaze ter se izjaviti o navedbah nasprotne stranke ter rezultatih dokazovanja pod pogoji, ki je ne postavljajo v neenakopraven položaj nasproti drugi stranki (odločba US Up-321/96-3 z dne 15. 1. 1997, glej tudi Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 128).   </p><p>Za presojo, ali gre pri določenem dokumentu za poslovno skrivnost ali ne, je treba primarno upoštevati zlasti Zakon o poslovni skrivnosti (ZPosS, Ur. l. RS, št. 22/19), ki v 2. členu določa da je '''podatek oziroma dokument lahko definiran kot poslovna skrivnost, če zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije ter kumulativno izpolnjuje tri pogoje''':</p>
*- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; 
*- ima tržno vrednost;
*- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost).
<p>Nadalje ZPosS v tretjem odstavku 2. člena še določa, da se '''kot poslovna skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, čeprav bi kot take izpolnjevale pogoje, ki jih navaja prvi odstavek 2. člena ZPosS. ''' </p><p>Kriterij, ki določa, ali je podatek javen ali ne, je odvisen od posameznega področja in s tem določb področnih predpisov. Na področju okoljskih podatkov tako Zakon o varstvu okolja (ZVO-2, Ur. l. RS, št.44/22 in nasl.) določa, da so okoljski podatki javni (15. člen ZVO-2; v zvezi z definicijo okoljskih podatkov je treba upoštevati določbe drugega odstavka 160. člena ZVO-2). Upoštevaje navedeno to pomeni, da okoljski podatki že sami po sebi ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti (glej sodbo UPRS III U 28/2020-33 z dne 11. 11. 2020). Nadalje prvi odstavek 160. člena ZVO-1 v povezavi z drugo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določata, da okoljski podatki predstavljajo informacije javnega značaja, do katerih lahko dostopa vsakdo v okviru zahteve za dostop do informacij javnega (tako tudi Informacijski pooblaščenec v odločbi št. 090-154/2016/4 [SI SA-GR1] [MS2] [MS3] [G4] z dne 7. 8. 2016).</p><p>Glede na namen načel zaslišanja stranke ter varstva pravic vseh s statusom stranke v postopkih (tudi stranskih udeležencev) kot obenem z namenom zagotavljanja bistva pravice vpogleda v spis po 82. členu ZUP je treba '''tako stranke kot tudi ostale, ki izkažejo pravni interes za sodelovanje v postopku, že tekom postopka seznaniti z vsemi relevantnimi dokumenti v postopku v celoti v zvezi s čimer se jim omogoča učinkovito pravno varstvo zoper odločitev oblastnega organa.'''</p><p>Pravica vpogleda v spis sicer ni absolutna in je lahko omejena, a po določbah ZUP zgolj z načinom vpogleda v dokumente, kjer izjemo od vpogleda predstavljajo zapisniki o posvetovanju in glasovanju ter osnutki odločb (peti in šesti odstavek 82. člena ZUP), ni pa omejena popolna seznanitev z relevantnim procesnim gradivom, ki predstavlja temelj odločitve organa (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP  s komentarjem, 2020, str. 514). Dodatne omejitve pravice vpogleda v spis so lahko sicer določene tudi v področnih zakonih. Po določbah 82. člena ZUP zgolj oznaka, da gre pri določenem dokumentu za poslovne skrivnosti, še ni dovolj, da se odreče vpogled v listine oziroma spise, ampak je treba za vsak primer presoditi, ali gre za poslovno skrivnost, in s katerim interesom je vpogled v listino v nasprotju..''' Če stranke (in vsi ostali s položajem stranke v postopku) v celoti niso seznanjene z vsemi podatki, ki predstavljajo osnovo za odločitev, to predstavlja bistveno kršitev upravnega postopka '''(več o tem tudi sodba UPRS U 1286/2003 z dne 18. 6. 2004).</p><p><br></p></div>
<div> </div></div>
<div></div>

<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vpogled v dokumente v spisu označene kot poslovna skrivnost

2024-01-15T08:47:03Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: ''' Vpogled v dokumente v spisu označene kot poslovna skrivnost - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 15. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Uradna oseba vodi upravni postopek, v katerem sodelujejo glavna stranka in stranski udeleženci. Dokument, ki ga je glavna stranka predložila v svoji vlogi je bil naknadno s strani stranke označen kot poslovna skrivnost (šlo naj bi za dokument okoljske narave).<br>Kako ugotoviti, ali gre res za dokument, ki predstavlja poslovno skrivnost in ali do tega dokumenta lahko, v okviru pravice vpogleda v spis, dostopajo stranski udeleženci v celoti ali zgolj deloma?
== '''Odgovor:''' ==

<div><div style="text-align: justify;" >Pravica do vpogleda v spis predstavlja eno izmed temeljnih pravic informiranja stranke, stranskih udeležencev oziroma katerekoli druge osebe, ki za vpogled v dokumentacijo spisa izkaže pravni interes (82. člen ZUP). Pravica do vpogleda v spis je odraz več ustavnih (glej 22, 23., 25. in 157. člen Ustave RS) in temeljnih načel po ZUP, zlasti 7., 9. in 13. člena ZUP o pravici biti slišan, varstvu pravic strank in učinkovitega pravnega varstva (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 508). Vse pravice glede informiranja legitimiranih oseb v postopku spadajo med t. i. pravice obrambe, katerih namen je zagotoviti ustrezen položaj strank v postopku v razmerju do oblasti, da bi kljub ali ravno zaradi nadrejenosti javne koristi pravno zaščitena posamezna upravičenja prišla do izraza (glej Kovač, Participacija in informiranje v upravnem postopku–trendi v Sloveniji in Evropski uniji, 2014, str. 865). </div><div style="text-align: justify;" >Načelo zaslišanja stranke (pravica biti slišan)predstavlja eno izmed pravic obrambe ter strankam zagotavlja tri temeljne pravice: informiranje; sodelovanje pri dokazovanju in seznanitev z dokazi ter opredelitev upravnega organa/sodišča do izjav strank (več v Kovač, Participacija in informiranje v upravnem postopku–trendi v Sloveniji in Evropski uniji, 2014, str. 857-876). Pravica biti slišan tako predstavlja izraz kontradiktornosti postopka oziroma vnašanja večje »enakosti orožij« med upravnim organom in stranko oziroma dvema nasprotnima strankama. Princip enakosti orožij implicira, da mora imeti vsaka stranka razumno možnost predstaviti svojo zahtevo in podati svoja stališča, tako glede dejanske kot pravne podlage spora, predlagati dokaze ter se izjaviti o navedbah nasprotne stranke ter rezultatih dokazovanja pod pogoji, ki je ne postavljajo v neenakopraven položaj nasproti drugi stranki (odločba US Up-321/96-3 z dne 15. 1. 1997, glej tudi Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 128).   </div><div style="text-align: justify;" >Za presojo, ali gre pri določenem dokumentu za poslovno skrivnost ali ne, je treba primarno upoštevati zlasti Zakon o poslovni skrivnosti (ZPosS, Ur. l. RS, št. 22/19), ki v 2. členu določa da je podatek oziroma dokument lahko definiran kot poslovna skrivnost, če zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije ter kumulativno izpolnjuje tri pogoje:</div><div style="text-align: justify;" >-<span> </span>je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; </div><div style="text-align: justify;" >-<span> </span>ima tržno vrednost; </div><div style="text-align: justify;" >-<span> </span>imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost). </div><div style="text-align: justify;" >Nadalje ZPosS v tretjem odstavku 2. člena še določa, da se kot poslovna skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, čeprav bi kot take izpolnjevale pogoje, ki jih navaja prvi odstavek 2. člena ZPosS.  </div><div style="text-align: justify;" >Kriterij, ki določa, ali je podatek javen ali ne, je odvisen od posameznega področja in s tem določb področnih predpisov. Na področju okoljskih podatkov tako Zakon o varstvu okolja (ZVO-2, Ur. l. RS, št.44/22 in nasl.) določa, da so okoljski podatki javni (15. člen ZVO-2; v zvezi z definicijo okoljskih podatkov je treba upoštevati določbe drugega odstavka 160. člena ZVO-2). Upoštevaje navedeno to pomeni, da okoljski podatki že sami po sebi ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti (glej sodbo UPRS III U 28/2020-33 z dne 11. 11. 2020). Nadalje prvi odstavek 160. člena ZVO-1 v povezavi z drugo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določata, da okoljski podatki predstavljajo informacije javnega značaja, do katerih lahko dostopa vsakdo v okviru zahteve za dostop do informacij javnega (tako tudi Informacijski pooblaščenec v odločbi št. 090-154/2016/4 z dne 7. 8. 2016).</div><div style="text-align: justify;" >Glede na namen načel zaslišanja stranke ter varstva pravic vseh s statusom stranke v postopkih (tudi stranskih udeležencev) kot obenem z namenom zagotavljanja bistva pravice vpogleda v spis po 82. členu ZUP je treba tako stranke kot tudi ostale, ki izkažejo pravni interes za sodelovanje v postopku, že tekom postopka seznaniti z vsemi relevantnimi dokumenti v postopku v celoti v zvezi s čimer se jim omogoča učinkovito pravno varstvo zoper odločitev oblastnega organa. </div><div style="text-align: justify;" >Pravica vpogleda v spis sicer ni absolutna in je lahko omejena, a po določbah ZUP zgolj z načinom vpogleda v dokumente, kjer izjemo od vpogleda predstavljajo zapisniki o posvetovanju in glasovanju ter osnutki odločb (peti in šesti odstavek 82. člena ZUP), ni pa omejena popolna seznanitev z relevantnim procesnim gradivom, ki predstavlja temelj odločitve organa (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP  s komentarjem, 2020, str. 514). Dodatne omejitve pravice vpogleda v spis so lahko sicer določene tudi v področnih zakonih. Po določbah 82. člena ZUP zgolj oznaka, da gre pri določenem dokumentu za poslovne skrivnosti, še ni dovolj, da se odreče vpogled v listine oziroma spise, ampak je treba za vsak primer presoditi, ali gre za poslovno skrivnost, in s katerim interesom je vpogled v listino v nasprotju.. Če stranke (in vsi ostali s položajem stranke v postopku) v celoti niso seznanjene z vsemi podatki, ki predstavljajo osnovo za odločitev, to predstavlja bistveno kršitev upravnega postopka (več o tem tudi sodba UPRS U 1286/2003 z dne 18. 6. 2004).</div><div></div></div><div></div>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vpogled v dokumente v spisu označene kot poslovna skrivnost

2024-01-15T08:33:43Z

SajevicMarusa: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Zastaranje upravnih aktov in poseg v pridobljene pravice

2023-12-27T10:02:35Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: '''Veljava in zastaranje posamičnih upravnih aktov ter poseg v pridobljene pravice ==

'''Datum odgovora:''' 26. 12. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku in uradna oseba, ki vodi postopek

== '''Vprašanje:''' ==

<div style="text-align: justify;">Ali imajo izdani upravni akti (oz. v njih pridobljene pravice oz. določene obveznosti) časovno veljavnost, če ta ni določena izrecno v izreku določbe, oz. ali le te kdaj zastarajo? Katera je pravna podlaga za veljavnost, izvršljivost oz. zastaranje teh aktov?</div>
<div style="text-align: justify;">Ali v primeru, ko bi predpis, na katerem odločba temelji, prenehal veljati, tudi odločba kot posamični upravni akt prenehal veljati?''''''</div>

== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;">Upravne odločbe so kot posamični upravni akt vir pravic in obveznosti. Izdane upravne '''odločbe dobijo veljavo oz. pravne učinke, kot izhajajo iz izreka z vročitvijo stranki,''' pri čemer se lahko v primerih napak, ki so v ZUP definirani kot podlaga za odpravo ali razveljavitev oz. spremembo odločb te ustrezno sanirajo. Tudi nezakonite odločbe pa torej z izdajo (vročitvijo) začnejo veljati, razen če vsebujejo ključne napake, ki konstituirajo določbo, kot sta izrek in podpis uradne osebe, ki odloča (več Kovač in Jerovšek, Upravni ostopek in upravni spor, 2023, str. 220 in nasl.).

Odločbe torej veljajo od izdaje (vročitve) do roka, ki je navaden v izreku, če gre za po področnem zakonu časovno omejene pravice oz. obveznosti (npr. štipendijo, vezano na šolsko leto, več o t. i. temporarnih odločbah glej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga). Sicer pa je '''glede "veljavnosti" odločb pomembna ureditev dokončnosti, pravnomočnosti in zlasti izvršljivosti odločb''' ([[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224.člen ZUP]], [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#282. .C4.8Dlen{{!}}282. člen ZUP]]), saj slednji učinek predstavlja podlago, od kdaj do kdaj se pravica ali obveznost izvrši/uje.

Glede omejitve veljave pa načeloma v upravnih zadevah velja, da '''zastaranje zaradi javnega interesa ne nastopi, razen''' če tako določa področni zakon (npr. glej 125. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakona o davčnem postopku] (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 13/11-UPB in nasl.). V primerih, ko bi področni zakon sicer določal drugačna pravila glede izvršitve, dokončnosti ali pravnomočnosti upravnega akta oz. tega, ali pridobljene pravice oz. dodeljene obveznosti izgubijo svojo veljavnost (t. i. zastarajo), taka (specialna) pravila nadredila splošna pravila iz ZUP (načelo ''lex specialis derogat legi generali''). Specifična vprašanja in elementi glede vodenja upravnih postopkov so sicer lahko za različna upravna področja (npr. davki, šolstvo, socialne zadeve, inšpekcije…) v področnih zakonih urejena drugače, kot so le ta urejena v splošnem ZUP-u. Pri tem je potrebno poudariti, da mora za razlikovanje od splošno predpisanih pravil iz ZUP obstajati razumen razlog, ki takšno spremembo splošnih pravil postopka utemeljuje ([[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člen ZUP]] kot odraz 2. člena Ustave RS glede pravne varnosti ter 22. člena Ustave RS glede enakega varstva pravic; več o tem tudi Kerševan in Kovač (ur)., Komentar ZUP, 1. knjiga, 2020, str. 76-81). T pomeni, da se na posameznih upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, postopa po določbah posebnega (področnega) zakona. Po določbah ZUP pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom.

Ob tem je treba izpostaviti, da '''načelo pravne varnosti''' (več o tem 2. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.) in Avbelj (ur.) Komentar URS, 2019, komentarji k 2. in 158. členu URS) in nadrejeni javni interes zahtevata, da so pravice in obveznosti, nastale v okviru upravnih razmerij, jasno opredeljene in predvidljive, kar zagotavlja zanesljivost pravnega reda. Takšna trdnost pravnih razmerij preprečuje arbitrarno spreminjanje ali časovne omejitve, ki bi lahko ogrozile osnovna načela pravne države. To pomeni, da '''praviloma velja, da po ZUP pravice oz. obveznosti v upravnih razmerjih zaradi nadrejenega javnega interesa in pravnomočnosti nimajo omejene časovne veljavnosti in ne zastarajo.''' '''Izjema '''so z URS in zakonom določeni posegi v učinkujoče odločbe tako s (i) posamičnimi (drugimi odločbami) kot s (ii) splošnimi akti (predpisi). 

'''(i) Kolikor imajo odločbe napake, ki pomenijo uporabo pravnih sredstev '''<span style="text-decoration: underline;">v posamičnih zadevah</span>, pa se vanje posega in se jih spreminja, razveljavlja, odpravlja ali ugotavlja kot nične, kot določa ZUP (glej
[[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237.člen ZUP]], [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260.člen ZUP]], [[Zak:ZUP#273. .C4.8Dlen{{!}}273.člen ZUP]], [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274.člen ZUP]], [[Zak:ZUP#278. .C4.8Dlen{{!}}278.člen ZUP]], [[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279.člen ZUP]]; več v Kovač in Jerovšek, 2023, str. 232 in nasl.). Nadalje je poseg v posamičnih upravnih razmerjih v že izdane določbe seveda možen tudi v sodnih postopkih, kot so določeni za kontrolo nad zakonitostjo posamičnih upravnih aktov, to je '''v upravnem oz. socialnem sporu ali prek ustavne pritožbe''', kot določajo [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1], [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3657 ZDDS-1] in [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO325 ZUstS].

'''(ii) Pridobljene pravice,''' kar smiselno velja tudi za določene obveznosti, pa predstavljajo pravna stanja, ki niso varovana zgolj z upravnimi akti, temveč so taka, ki so''' varovana pred posegi zakonodajalca''', torej <span style="text-decoration: underline;">s splošnimi akti</span>, ker uživajo ustavno varstvo (v zvezi s tem načelo pravne varnosti, predvidljivosti in zaupanja v pravo) in kot taka niso časovno omejena, temveč trajna in zato nepreklicna (o tem Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 1: »Državljan ima pravico zaupati v veljavno pravo in skladno z njim uravnavati ravnanja ter računati na pravne posledice, ki izhajajo iz tega.«). To pomeni, da''' se v izvršljive oz. pravnomočne odločbe ne posega niti z naknadno spremembo ali razveljavitvijo predpisov,''' ki so bili podlaga za izdajo teh posamičnih upravnih aktov. Če torej predpis, na podlagi katerega je bil upravni akt izdan, preneha veljati, to splošno ne pomeni, da bi s tem pretekla tudi veljavnost oz. učinkovanje (izvršljivost) izdanega (u)pravnega akta. V takšnem primeru pravni učinki (u)pravnega akta tako veljajo naprej kljub spremembi ali razveljavitvi pravnega predpisa, na podlagi katerega je bil (u)pravni akt izdan.

Da pa bi se s pravnim predpisom (npr. celo zakonom) poseglo v utrjena, tj. pravnomočna pravna stanja posameznikov bi morali za to,''' da bi bil takšen poseg ustaven (glej 158. člen Ustave RS) in zakonit, skupno (kumulativno) veljati sicer naslednji pogoji''' (po Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 9-12): </div>
<div style="text-align: justify;">1. V družbi bi moralo priti do spremenjenih družbenih vrednot in s tem spremenjen javni interes, ki bi predstavljal zadosten razlog za drugačno regulacijo na nekem področju (tj. zastaranje pravice oz. obveznosti). Namreč ena izmed funkcij upravnega postopka je prav (pre)tehtanje kolizije javnega in zasebnega interesa, kar bi pomenilo, da bi bil v primerih, ko se javni interes spremeni, poseg v že pridobljene pravice lahko opravičen, če sta izpolnjena tudi nadaljnja pogoja.</div>
<div style="text-align: justify;">2. Poseg bi moral biti sorazmeren. Torej zagotovitev javnega interesa bi se morala zagotoviti z najmilejšim posegom v že pridobljene pravice in utrjena pravna stanja.</div>
<div style="text-align: justify;">3. Strankam v teh postopkih bi morala biti zagotovljena možnost pravnega varstva (npr. pritožbe oz. upravnega spora) oz. odškodnine.

Vsaka takšna sprememba bi morala biti utemeljena na izrecnih določbah zakona, pri čemer bi zakonodajalec moral opraviti temeljito tehtanje različnih interesov ob hkratnem spoštovanju načela pravne varnosti; s tem je preklic veljavnosti upravnih aktov (velika) izjema in ne pravilo.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</div>

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Načelo zakonitosti in diskrecijsko odločanje ter varstvo javne koristi]]
[[Category:Dokončnost in pravnomočnost]]

Zastaranje upravnih aktov in poseg v pridobljene pravice

2023-12-26T10:50:24Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: ''' Zastaranje upravnih aktov in poseg v pridobljene pravice - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 24. 12. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

<div style="text-align: justify;">Ali imajo izdani upravni akti (oz. v njih pridobljene pravice oz. določene obveznosti) časovno veljavnost oz. ali le te kdaj zastarajo? </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Ali v primeru, ko bi potekla veljavnost splošnega predpisa na podlagi katerega se upravni akt izda, tudi temu upravnemu aktu preteče veljavnost?</div>

== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;">»Državljan ima pravico zaupati v veljavno pravo in skladno z njim uravnavati ravnanja ter računati na pravne posledice, ki izhajajo iz tega.« (Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 1). Pridobljene pravice (smiselno velja tudi za določene obveznosti) predstavljajo pravna stanja, ki niso varovana zgolj z upravnimi akti, temveč so taka, ki so varovana pred posegi zakonodajalca, ker uživajo ustavno varstvo (v zvezi s tem načelo pravne varnosti, predvidljivosti in zaupanja v pravo) in kot taka niso časovno omejena, temveč trajna in zato nepreklicna (o tem Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 1).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Temeljno načelo upravnih postopkov (in nasploh vseh pravnih razmerij) predstavlja zlasti načelo zakonitosti, skladno s katerim mora vsako ravnanje upravnega organa temeljiti na zakonu. oz. na njem sprejetem podzakonskem predpisu. Pravni predpisi, ki odsevajo javni interes, tako predstavljajo temelj vsakega (u)pravnega postopka zato vsekakor njihova veljavnost pomembno vpliva na upravno odločanje. Upravni organ mora pri vsakršnem odločanju torej upoštevati veljavne predpise, ki določeno pravno področje urejajo ter skladno z veljavnimi predpisi izdati ustrezne (u)pravne akte, ki posledično (kadar govorimo o upravnih postopkih torej skladno z ZUP – glej člene [[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224.]], [[Zak:ZUP#224a. .C4.8Dlen{{!}}224.a]] in [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. ZUP]]) pridobijo status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Ob tem je treba izpostaviti, da načelo pravne varnosti (več o tem glej komentar k 2. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.); - Avbelj, Komentar Ustave Republike Slovenije, 2019) in nadrejeni javni interes zahtevata, da so pravice in obveznosti, nastale v okviru upravnih razmerij, jasno opredeljene in stabilne, kar zagotavlja predvidljivost in zanesljivost pravnega reda. Takšna trdnost pravnih razmerij preprečuje arbitrarno spreminjanje ali časovne omejitve, ki bi lahko ogrozile osnovna načela pravne države. V zvezi z vašim vprašanjem to pomeni, da '''praviloma velja, da pravice oziroma obveznosti v upravnih razmerjih zaradi nadrejenega javnega interesa nimajo časovne veljavnosti in le-te ne zastarajo.'''</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Specifična vprašanja in elementi glede vodenja upravnih postopkov so sicer lahko za različna upravna področja (npr. davki, šolstvo, socialne zadeve, inšpekcije…) v področnih zakonih urejena drugače, kot so le ta urejena v splošnem ZUP-u. Pri tem je potrebno poudariti, da mora '''za razlikovanje od splošno predpisanih pravil iz ZUP obstajati razumen razlog, ki takšno spremembo splošnih pravil postopka utemeljuje''' ([[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člen ZUP]] kot odraz 2. člena Ustave RS glede pravne varnosti ter 22. člena Ustave RS glede enakega varstva pravic; več o tem tudi Kerševan in Kovač (ur)., ZUP s komentarjem, 1. knjiga, 2020, str. 76-81). Konkretno to pomeni, da se na posameznih upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, postopa po določbah posebnega (področnega) zakona. Po določbah ZUP pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (drugi odstavek 3. člena ZUP, ki določa subsidiarno rabo ZUP).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Vezano na vaše vprašanje to pomeni, da bi '''v primerih, ko bi področni zakon sicer določal drugačna pravila glede izvršitve, dokončnosti ali pravnomočnosti upravnega akta oz. tega, ali pridobljene pravice oz. dodeljene obveznosti izgubijo svojo veljavnost (t.i. zastarajo), taka (specialna) pravila nadredila splošna pravila iz ZUP '''(t.i. načelo lex specialis derogat legi generali). Primeroma je to moč zaslediti na področjih davkov, ko pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti (glej 125. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakona o davčnem postopku] (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.)).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Če torej preteče veljavnost predpisa na podlagi katerega je bil upravni akt izdan (brez posebnih specialnih določil), to '''splošno ne pomeni, da bi s tem pretekla tudi veljavnost oz. pravna veljava izdanega (u)pravnega akta.''' V takšnem primeru pravni učinki (u)pravnega akta tako veljajo naprej, kljub spremembi/razveljavitvi pravnega predpisa na podlagi katerega je bil (u)pravni akt izdan. </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Da bi bil sploh takšen poseg oblasti dopusten, torej, da bi se s pravnim predpisom (npr. zakonom) poseglo v utrjena pravna stanja posameznikov (poseg v pridobljene pravice oz. določene obveznosti z upravnim aktom), bi morali za to, da bi bil takšen poseg zakonit in dopusten, skupno (kumulativno) veljati sicer naslednji pogoji (glej Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 9-12):</div>
<div style="text-align: justify;">1. '''V družbi bi moralo priti do spremenjenih družbenih vrednot in s tem spremenjen javni interes, ki bi predstavljal zadosten razlog za drugačno regulacijo na nekem področju''' (tj. zastaranje pravice oz. obveznosti). Namreč ena izmed funkcij upravnega postopka je prav (pre)tehtanje kolizije javnega in zasebnega interesa, kar bi pomenilo, da bi bil v primerih, ko se javni interes spremeni, poseg v že pridobljene pravice lahko opravičen (če sta seveda izpolnjena druga dva pogoja).</div>
<div style="text-align: justify;">2. '''Poseg bi moral biti sorazmeren.''' Torej zgornja zagotovitev in krepitev javnega interesa bi se morala zagotoviti z najmilejšim posegom v že pridobljene pravice in utrjena pravna stanja.</div>
<div style="text-align: justify;">3. '''Strankam v teh postopkih bi morala biti zagotovljena možnost pravnega varstva '''(npr. pritožbe oz. upravnega spora) '''oz. odškodnine.'''</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">V tem kontekstu ima preklic (veljavnosti) pravnomočnih upravnih aktov pomemben vpliv na več ustavnih načel, med drugim na načelo zakonitosti, pravno varnost, zaupanje v pravo ter zagotavljanje pravic in svoboščin, kot jih določa ustava. Vsaka takšna sprememba bi morala biti utemeljena na izrecnih določbah zakona, pri čemer bi zakonodajalec moral opraviti temeljito tehtanje različnih interesov ob hkratnem spoštovanju načela pravne varnosti. S tem je '''preklic veljavnosti upravnih aktov bolj izjema kot pravilo '''(Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 10).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">(U)pravni akti in iz njih izhajajoče pravice ter obveznosti so ustvarjeni z namenom dolgoročne veljavnosti in stabilnosti, kar zagotavlja, da se '''(zlasti v upravnih razmerjih) te pravice in obveznosti ohranjajo skozi čas in niso podvržene samodejnemu zastaranju. '''Takšna trdnost (u)pravnih razmerij je ključna za zagotavljanje pravne varnosti in predvidljivosti, ki predstavlja temelj pravne države. Kljub temu pa obstajajo pri tem izjeme (npr. na davčnem področju), ko posebni zakoni, prilagojeni specifičnim potrebam in okoliščinam določenih pravnih področij, določajo drugačne pogoje glede trajanja in veljavnosti teh pravnih aktov. Takšne izjeme pa morajo skladno z ustavnimi načeli biti razumne, potrebne in utemeljene. </div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Načelo zakonitosti in diskrecijsko odločanje ter varstvo javne koristi]]
[[Category:Dokončnost in pravnomočnost]]

Zastaranje upravnih aktov in poseg v pridobljene pravice

2023-12-26T10:48:54Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: ''' Zastaranje upravnih aktov in poseg v pridobljene pravice - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 24. 12. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

<div style="text-align: justify;" >Ali imajo izdani upravni akti (oz. v njih pridobljene pravice oz. določene obveznosti) časovno veljavnost oz. ali le te kdaj zastarajo? </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Ali v primeru, ko bi potekla veljavnost splošnega predpisa na podlagi katerega se upravni akt izda, tudi temu upravnemu aktu preteče veljavnost?</div>
== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;" >»Državljan ima pravico zaupati v veljavno pravo in skladno z njim uravnavati ravnanja ter računati na pravne posledice, ki izhajajo iz tega.« (Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 1). Pridobljene pravice (smiselno velja tudi za določene obveznosti) predstavljajo pravna stanja, ki niso varovana zgolj z upravnimi akti, temveč so taka, ki so varovana pred posegi zakonodajalca, ker uživajo ustavno varstvo (v zvezi s tem načelo pravne varnosti, predvidljivosti in zaupanja v pravo) in kot taka niso časovno omejena, temveč trajna in zato nepreklicna (o tem Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 1).</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Temeljno načelo upravnih postopkov (in nasploh vseh pravnih razmerij) predstavlja zlasti načelo zakonitosti, skladno s katerim mora vsako ravnanje upravnega organa temeljiti na zakonu. oz. na njem sprejetem podzakonskem predpisu. Pravni predpisi, ki odsevajo javni interes, tako predstavljajo temelj vsakega (u)pravnega postopka zato vsekakor njihova veljavnost pomembno vpliva na upravno odločanje. Upravni organ mora pri vsakršnem odločanju torej upoštevati veljavne predpise, ki določeno pravno področje urejajo ter skladno z veljavnimi predpisi izdati ustrezne (u)pravne akte, ki posledično (kadar govorimo o upravnih postopkih torej skladno z ZUP – glej člene [[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224.]], [[Zak:ZUP#224.a. .C4.8Dlen{{!}}224.a]] in [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. ZUP]]) pridobijo status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Ob tem je treba izpostaviti, da načelo pravne varnosti (več o tem glej komentar k 2. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.); - Avbelj, Komentar Ustave Republike Slovenije, 2019) in nadrejeni javni interes zahtevata, da so pravice in obveznosti, nastale v okviru upravnih razmerij, jasno opredeljene in stabilne, kar zagotavlja predvidljivost in zanesljivost pravnega reda. Takšna trdnost pravnih razmerij preprečuje arbitrarno spreminjanje ali časovne omejitve, ki bi lahko ogrozile osnovna načela pravne države. V zvezi z vašim vprašanjem to pomeni, da '''praviloma velja, da pravice oziroma obveznosti v upravnih razmerjih zaradi nadrejenega javnega interesa nimajo časovne veljavnosti in le-te ne zastarajo.'''</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Specifična vprašanja in elementi glede vodenja upravnih postopkov so sicer lahko za različna upravna področja (npr. davki, šolstvo, socialne zadeve, inšpekcije…) v področnih zakonih urejena drugače, kot so le ta urejena v splošnem ZUP-u. Pri tem je potrebno poudariti, da mora '''za razlikovanje od splošno predpisanih pravil iz ZUP obstajati razumen razlog, ki takšno spremembo splošnih pravil postopka utemeljuje''' ([[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člen ZUP]] kot odraz 2. člena Ustave RS glede pravne varnosti ter 22. člena Ustave RS glede enakega varstva pravic; več o tem tudi Kerševan in Kovač (ur)., ZUP s komentarjem, 1. knjiga, 2020, str. 76-81). Konkretno to pomeni, da se na posameznih upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, postopa po določbah posebnega (področnega) zakona. Po določbah ZUP pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (drugi odstavek 3. člena ZUP, ki določa subsidiarno rabo ZUP).</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Vezano na vaše vprašanje to pomeni, da bi '''v primerih, ko bi področni zakon sicer določal drugačna pravila glede izvršitve, dokončnosti ali pravnomočnosti upravnega akta oz. tega, ali pridobljene pravice oz. dodeljene obveznosti izgubijo svojo veljavnost (t.i. zastarajo), taka (specialna) pravila nadredila splošna pravila iz ZUP '''(t.i. načelo lex specialis derogat legi generali). Primeroma je to moč zaslediti na področjih davkov, ko pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti (glej 125. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakona o davčnem postopku] (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.)).</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Če torej preteče veljavnost predpisa na podlagi katerega je bil upravni akt izdan (brez posebnih specialnih določil), to '''splošno ne pomeni, da bi s tem pretekla tudi veljavnost oz. pravna veljava izdanega (u)pravnega akta.''' V takšnem primeru pravni učinki (u)pravnega akta tako veljajo naprej, kljub spremembi/razveljavitvi pravnega predpisa na podlagi katerega je bil (u)pravni akt izdan. </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Da bi bil sploh takšen poseg oblasti dopusten, torej, da bi se s pravnim predpisom (npr. zakonom) poseglo v utrjena pravna stanja posameznikov (poseg v pridobljene pravice oz. določene obveznosti z upravnim aktom), bi morali za to, da bi bil takšen poseg zakonit in dopusten, skupno (kumulativno) veljati sicer naslednji pogoji (glej Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 9-12):</div><div style="text-align: justify;" >1. '''V družbi bi moralo priti do spremenjenih družbenih vrednot in s tem spremenjen javni interes, ki bi predstavljal zadosten razlog za drugačno regulacijo na nekem področju''' (tj. zastaranje pravice oz. obveznosti). Namreč ena izmed funkcij upravnega postopka je prav (pre)tehtanje kolizije javnega in zasebnega interesa, kar bi pomenilo, da bi bil v primerih, ko se javni interes spremeni, poseg v že pridobljene pravice lahko opravičen (če sta seveda izpolnjena druga dva pogoja).</div><div style="text-align: justify;" >2. '''Poseg bi moral biti sorazmeren.''' Torej zgornja zagotovitev in krepitev javnega interesa bi se morala zagotoviti z najmilejšim posegom v že pridobljene pravice in utrjena pravna stanja.</div><div style="text-align: justify;" >3. '''Strankam v teh postopkih bi morala biti zagotovljena možnost pravnega varstva '''(npr. pritožbe oz. upravnega spora) '''oz. odškodnine.'''</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >V tem kontekstu ima preklic (veljavnosti) pravnomočnih upravnih aktov pomemben vpliv na več ustavnih načel, med drugim na načelo zakonitosti, pravno varnost, zaupanje v pravo ter zagotavljanje pravic in svoboščin, kot jih določa ustava. Vsaka takšna sprememba bi morala biti utemeljena na izrecnih določbah zakona, pri čemer bi zakonodajalec moral opraviti temeljito tehtanje različnih interesov ob hkratnem spoštovanju načela pravne varnosti. S tem je '''preklic veljavnosti upravnih aktov bolj izjema kot pravilo '''(Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 10).</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >(U)pravni akti in iz njih izhajajoče pravice ter obveznosti so ustvarjeni z namenom dolgoročne veljavnosti in stabilnosti, kar zagotavlja, da se '''(zlasti v upravnih razmerjih) te pravice in obveznosti ohranjajo skozi čas in niso podvržene samodejnemu zastaranju. '''Takšna trdnost (u)pravnih razmerij je ključna za zagotavljanje pravne varnosti in predvidljivosti, ki predstavlja temelj pravne države. Kljub temu pa obstajajo pri tem izjeme (npr. na davčnem področju), ko posebni zakoni, prilagojeni specifičnim potrebam in okoliščinam določenih pravnih področij, določajo drugačne pogoje glede trajanja in veljavnosti teh pravnih aktov. Takšne izjeme pa morajo skladno z ustavnimi načeli biti razumne, potrebne in utemeljene. </div><p style="text-align: justify;" ></p>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Načelo zakonitosti in diskrecijsko odločanje ter varstvo javne koristi]]
[[Category:Dokončnost in pravnomočnost]]

Zastaranje upravnih aktov in poseg v pridobljene pravice

2023-12-26T10:46:40Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: ''' Zastaranje upravnih aktov in poseg v pridobljene pravice - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 24. 12. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

<div style="text-align: justify;" >Ali imajo izdani upravni akti (oz. v njih pridobljene pravice oz. določene obveznosti) časovno veljavnost oz. ali le te kdaj zastarajo? </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Ali v primeru, ko bi potekla veljavnost splošnega predpisa na podlagi katerega se upravni akt izda, tudi temu upravnemu aktu preteče veljavnost?</div>
== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;" >»Državljan ima pravico zaupati v veljavno pravo in skladno z njim uravnavati ravnanja ter računati na pravne posledice, ki izhajajo iz tega.« (Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 1). Pridobljene pravice (smiselno velja tudi za določene obveznosti) predstavljajo pravna stanja, ki niso varovana zgolj z upravnimi akti, temveč so taka, ki so varovana pred posegi zakonodajalca, ker uživajo ustavno varstvo (v zvezi s tem načelo pravne varnosti, predvidljivosti in zaupanja v pravo) in kot taka niso časovno omejena, temveč trajna in zato nepreklicna (o tem Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 1).</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Temeljno načelo upravnih postopkov (in nasploh vseh pravnih razmerij) predstavlja zlasti načelo zakonitosti, skladno s katerim mora vsako ravnanje upravnega organa temeljiti na zakonu. oz. na njem sprejetem podzakonskem predpisu. Pravni predpisi, ki odsevajo javni interes, tako predstavljajo temelj vsakega (u)pravnega postopka zato vsekakor njihova veljavnost pomembno vpliva na upravno odločanje. Upravni organ mora pri vsakršnem odločanju torej upoštevati veljavne predpise, ki določeno pravno področje urejajo ter skladno z veljavnimi predpisi izdati ustrezne (u)pravne akte, ki posledično (kadar govorimo o upravnih postopkih torej skladno z ZUP – glej člene [[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224.]], [[Zak:ZUP#224.a. .C4.8Dlen{{!}}224.a]] in [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. ZUP]]) pridobijo status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Ob tem je treba izpostaviti, da načelo pravne varnosti (več o tem glej komentar k 2. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.); - Avbelj, Komentar Ustave Republike Slovenije, 2019) in nadrejeni javni interes zahtevata, da so pravice in obveznosti, nastale v okviru upravnih razmerij, jasno opredeljene in stabilne, kar zagotavlja predvidljivost in zanesljivost pravnega reda. Takšna trdnost pravnih razmerij preprečuje arbitrarno spreminjanje ali časovne omejitve, ki bi lahko ogrozile osnovna načela pravne države. V zvezi z vašim vprašanjem to pomeni, da '''praviloma velja, da pravice oziroma obveznosti v upravnih razmerjih zaradi nadrejenega javnega interesa nimajo časovne veljavnosti in le-te ne zastarajo.'''</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Specifična vprašanja in elementi glede vodenja upravnih postopkov so sicer lahko za različna upravna področja (npr. davki, šolstvo, socialne zadeve, inšpekcije…) v področnih zakonih urejena drugače, kot so le ta urejena v splošnem ZUP-u. Pri tem je potrebno poudariti, da mora '''za razlikovanje od splošno predpisanih pravil iz ZUP obstajati razumen razlog, ki takšno spremembo splošnih pravil postopka utemeljuje''' ([[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člen ZUP]] kot odraz 2. člena Ustave RS glede pravne varnosti ter 22. člena Ustave RS glede enakega varstva pravic; več o tem tudi Kerševan in Kovač (ur)., ZUP s komentarjem, 1. knjiga, 2020, str. 76-81). Konkretno to pomeni, da se na posameznih upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, postopa po določbah posebnega (področnega) zakona. Po določbah ZUP pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (drugi odstavek 3. člena ZUP, ki določa subsidiarno rabo ZUP).</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Vezano na vaše vprašanje to pomeni, da bi '''v primerih, ko bi področni zakon sicer določal drugačna pravila glede izvršitve, dokončnosti ali pravnomočnosti upravnega akta oz. tega, ali pridobljene pravice oz. dodeljene obveznosti izgubijo svojo veljavnost (t.i. zastarajo), taka (specialna) pravila nadredila splošna pravila iz ZUP '''(t.i. načelo lex specialis derogat legi generali). Primeroma je to moč zaslediti na področjih davkov, ko pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti (glej 125. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakona o davčnem postopku] (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.)).</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Če torej preteče veljavnost predpisa na podlagi katerega je bil upravni akt izdan (brez posebnih specialnih določil), to '''splošno ne pomeni, da bi s tem pretekla tudi veljavnost oz. pravna veljava izdanega (u)pravnega akta.''' V takšnem primeru pravni učinki (u)pravnega akta tako veljajo naprej, kljub spremembi/razveljavitvi pravnega predpisa na podlagi katerega je bil (u)pravni akt izdan. </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Da bi bil sploh takšen poseg oblasti dopusten, torej, da bi se s pravnim predpisom (npr. zakonom) poseglo v utrjena pravna stanja posameznikov (poseg v pridobljene pravice oz. določene obveznosti z upravnim aktom), bi morali za to, da bi bil takšen poseg zakonit in dopusten, skupno (kumulativno) veljati sicer naslednji pogoji (glej Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 9-12):</div><div style="text-align: justify;" >1. '''V družbi bi moralo priti do spremenjenih družbenih vrednot in s tem spremenjen javni interes, ki bi predstavljal zadosten razlog za drugačno regulacijo na nekem področju''' (tj. zastaranje pravice oz. obveznosti). Namreč ena izmed funkcij upravnega postopka je prav (pre)tehtanje kolizije javnega in zasebnega interesa, kar bi pomenilo, da bi bil v primerih, ko se javni interes spremeni, poseg v že pridobljene pravice lahko opravičen (če sta seveda izpolnjena druga dva pogoja).</div><div style="text-align: justify;" >2. '''Poseg bi moral biti sorazmeren.''' Torej zgornja zagotovitev in krepitev javnega interesa bi se morala zagotoviti z najmilejšim posegom v že pridobljene pravice in utrjena pravna stanja.</div><div style="text-align: justify;" >3. '''Strankam v teh postopkih bi morala biti zagotovljena možnost pravnega varstva '''(npr. pritožbe oz. upravnega spora) '''oz. odškodnine.'''</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >V tem kontekstu ima preklic (veljavnosti) pravnomočnih upravnih aktov pomemben vpliv na več ustavnih načel, med drugim na načelo zakonitosti, pravno varnost, zaupanje v pravo ter zagotavljanje pravic in svoboščin, kot jih določa ustava. Vsaka takšna sprememba bi morala biti utemeljena na izrecnih določbah zakona, pri čemer bi zakonodajalec moral opraviti temeljito tehtanje različnih interesov ob hkratnem spoštovanju načela pravne varnosti. S tem je '''preklic veljavnosti upravnih aktov bolj izjema kot pravilo '''(Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 10).</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >(U)pravni akti in iz njih izhajajoče pravice ter obveznosti so ustvarjeni z namenom dolgoročne veljavnosti in stabilnosti, kar zagotavlja, da se '''(zlasti v upravnih razmerjih) te pravice in obveznosti ohranjajo skozi čas in niso podvržene samodejnemu zastaranju. '''Takšna trdnost (u)pravnih razmerij je ključna za zagotavljanje pravne varnosti in predvidljivosti, ki predstavlja temelj pravne države. Kljub temu pa obstajajo pri tem izjeme (npr. na davčnem področju), ko posebni zakoni, prilagojeni specifičnim potrebam in okoliščinam določenih pravnih področij, določajo drugačne pogoje glede trajanja in veljavnosti teh pravnih aktov. Takšne izjeme pa morajo skladno z ustavnimi načeli biti razumne, potrebne in utemeljene. </div><p style="text-align: justify;" ></p>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Zastaranje upravnih aktov in poseg v pridobljene pravice

2023-12-26T10:17:57Z

SajevicMarusa: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Razkritje vsebine dokumenta na pisemski ovojnici pri vročanju

2023-11-28T07:10:03Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: ''' Razkritje vsebine dokumenta na pisemski ovojnici pri vročanju - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 27. 11. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali se lahko ob vročanju dokumentov na pisemski ovojnici razkrije (npr. s prepisom “VSEBINA: odpoved delovnega razmerja”) kakšna je konkretna vsebina dokumenta, ki se vroča?
== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;">'''Bistvena funkcija vročanja je naslovniku omogočiti seznanitev z dokumentom, ki se vroča, kot temeljni izraz pravice biti slišan (načelo zaslišanja stranke) in pravice do učinkovitega pravnega varstva''' (po Kovač in Remic, Nove in stare dileme o vročanju v javno(u)pravnih postopkih, 2019, str. 1). Dokumenti se vročajo v fizični ali elektronski obliki. Organ dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost (drugi in tretji odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">'''Vročanje dokumentov v Republiki Sloveniji kot svojo dejavnost opravlja Pošta Slovenije. Način vročanja poštnih pošiljk je opredeljen v 41. in 42. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5556 Zakona o poštnih storitvah]''' (ZPSto-2, Ur. l. RS, št. 51/09 in nasl.). Opozoriti je potrebno na drugi odstavek 42. člena ZPSto-2, ki določa, da '''če poseben zakon ureja vročanje določenih poštnih pošiljk drugače, kakor je določeno v tem zakonu, mora izvajalec poštnih storitev tako poštno pošiljko vročiti na način in pod pogoji, ki jih določa poseben zakon''' (v kontekstu vročanja upravnih pisanj torej ZUP, ki je specialnejši glede na ZPSto-2). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">ZPSto-2 v prvem odstavku 53. člena določa, da so '''izvajalci poštnih storitev dolžni varovati zaupnost poštnih pošiljk v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. '''Nadalje določa, da morajo '''pravne in fizične osebe, ki izvajajo poštne storitve, varovati zaupnost poštnih pošiljk tudi po koncu dejavnosti, v okviru katere so jo bile dolžne varovati.''' Pristojni organ za nadzor nad izvajanjem teh določb je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), na katero lahko uporabnik poštnih storitev naslovi morebitne prijave zatrjevanih kršitev. </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Tako pri sami pripravi upravnega pisanja kot tudi pri njegovi odpremi in vročanju pa se praviloma vedno obdelujejo osebni podatki tistega, ki mu je dokument namenjen (kot tudi morebitni osebni podatki tretjih oseb). Pri vsakršni obdelavi osebnih podatkov, tudi v kontekstu vročanja upravnih pisanj, '''mora torej vsak, ki osebne podatke obdeluje''' (tako pošta, ki upravna pisanja vroča kot tudi upravni organ, ki upravna pisanja pripravlja in odpremlja) '''upoštevati predpise, ki to področje urejajo''': [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov] (SUVP, Ur. l. Evropske unije, št. L 119/1), [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7959 Zakon o varstvu osebnih podatkov] (ZVOP-2, Ur. l. RS, št. 163/22), ZPSto-2 in morebitni drugi specialni predpisi. Podatki morajo biti namreč '''obdelani na način, ki zagotavlja ustrezno varnost osebnih podatkov, vključno z zaščito pred nedovoljeno ali nezakonito obdelavo ter pred njihovo nenamerno izgubo, uničenjem ali poškodbo.'''</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Priprava dokumentov, odprema kot samo vročanje mora tako potekati na način, da se med drugim '''preprečuje nepooblaščen dostop''' (v zvezi s tem že sam vpogled v vsebino dokumenta) '''do osebnih podatkov pri njihovem prenosu, vključno s prenosom po telekomunikacijskih sredstvih, drugih omrežjih in pošti''' (več o tem tudi mnenje Informacijskega pooblaščenca RS, št. [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/varstvo-osebnih-podatkov-v-zvezi-s-prejemanjem-po%C5%A1te-1679478259 07121-1/2023/371] z dne 17. 3. 2023). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Po mnenju Informacijskega pooblaščenca RS morajo osebni podatki v času prenosa po elektronski pošti ali navadni pošti (tudi prek prenosa v pisemski ovojnici) '''ustrezno zavarovani, pri čemer so postopki in ukrepi za zavarovanje odvisni od tveganja, ki ga predstavlja prenos in narava osebnih podatkov, ki se prenašajo''' (npr. vsebina in občutljivost vsebine pošiljke). Ovojnice morajo biti izdelane in zlepljene na tak način, s katerim se zagotovi, da se iz ovojnic ob sortiranju, rokovanju in prenosu ni možno seznaniti z vsebino pošiljke, elektronske pošiljke z občutljivo vsebino pa morajo biti ustrezno šifrirane (več o tem tudi mnenji Informacijskega pooblaščenca RS, št. [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/varstvo-osebnih-podatkov-v-zvezi-s-prejemanjem-po%C5%A1te-1679478259 07121-1/2023/371] z dne 17. 3. 2023 in št. [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/na%C4%8Din-po%C5%A1iljanja-laboratorijskega-izvida-po-e-po%C5%A1ti-pacientu-1698230966 07121-1/2023/1341] z dne 23. 10. 2023). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Glede vročanja v upravnem postopku velja tudi razjasniti, da [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV14722 Pravilnik o ovojnici, vročilnici in drugih sporočilih za vročanje v upravnem postopku] (Ur. l. RS, št. 89/22) v 4. členu sicer določa, da '''mora biti na ovojnici navedena tudi »VSEBINA«, katere namen je omogočiti posamezniku, da preveri, ali se ovojnica/vročilnica ujema z dokumentom znotraj ovojnice.''' Vsekakor pa to ne gre razumeti na način, da se mora na pisemski ovojnici razkrivati več podatkov kot je potrebno za to, da se zadovolji zakoniti in zasledovani namen vročanja (tj. nedvomna seznanitev naslovnika z dokumentom). Kot poudarja tudi Informacijski pooblaščenec RS, je treba pri vsaki obdelavi osebnih podatkov upoštevati '''načelo najmanjšega obsega osebnih podatkov, kar pomeni, da morajo biti podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. '''Tako se v navedeno polje na pisemskih ovojnicah običajno '''vnese zgolj vrsta dokumenta''', npr. sklep, opravilna številka in datum, '''ne pa tudi konkretne vsebine dokumenta v predmetni zadevi''' (več o tem v mnenju Informacijskega pooblaščenca RS št. [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a4879c2f9 07121-1/2020/79] z dne 12. 2. 2020).  </div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vročanje]]
[[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]

Razkritje vsebine dokumenta na pisemski ovojnici pri vročanju

2023-11-28T07:05:16Z

SajevicMarusa:

Razkritje vsebine dokumenta na pisemski ovojnici pri vročanju

2023-11-28T07:03:00Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: ''' Razkritje vsebine dokumenta na pisemski ovojnici pri vročanju - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 27. 11. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali se lahko ob vročanju dokumentov na pisemski ovojnici razkrije (npr. s prepisom “VSEBINA: odpoved delovnega razmerja”) kakšna je konkretna vsebina dokumenta, ki se vroča?
== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;" >'''Bistvena funkcija vročanja je naslovniku omogočiti seznanitev z dokumentom, ki se vroča, kot temeljni izraz pravice biti slišan (načelo zaslišanja stranke) in pravice do učinkovitega pravnega varstva''' (po Kovač in Remic, Nove in stare dileme o vročanju v javno(u)pravnih postopkih, 2019, str. 1). Dokumenti se vročajo v fizični ali elektronski obliki. Organ dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost (drugi in tretji odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >'''Vročanje dokumentov v Republiki Sloveniji kot svojo dejavnost opravlja Pošta Slovenije. Način vročanja poštnih pošiljk je opredeljen v 41. in 42. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5556 Zakona o poštnih storitvah]''' (ZPSto-2, Ur. l. RS, št. 51/09 in nasl.). Opozoriti je potrebno na drugi odstavek 42. člena ZPSto-2, ki določa, da '''če poseben zakon ureja vročanje določenih poštnih pošiljk drugače, kakor je določeno v tem zakonu, mora izvajalec poštnih storitev tako poštno pošiljko vročiti na način in pod pogoji, ki jih določa poseben zakon''' (v kontekstu vročanja upravnih pisanj torej ZUP, ki je specialnejši glede na ZPSto-2). </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >ZPSto-2 v prvem odstavku 53. člena določa, da so '''izvajalci poštnih storitev dolžni varovati zaupnost poštnih pošiljk v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. '''Nadalje določa, da morajo '''pravne in fizične osebe, ki izvajajo poštne storitve, varovati zaupnost poštnih pošiljk tudi po koncu dejavnosti, v okviru katere so jo bile dolžne varovati.''' Pristojni organ za nadzor nad izvajanjem teh določb je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), na katero lahko uporabnik poštnih storitev naslovi morebitne prijave zatrjevanih kršitev. </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Tako pri sami pripravi upravnega pisanja kot tudi pri njegovi odpremi in vročanju pa se praviloma vedno obdelujejo osebni podatki tistega, ki mu je dokument namenjen (kot tudi morebitni osebnih podatki tretjih oseb). Pri vsakršni obdelavi osebnih podatkov, tudi v kontekstu vročanja upravnih pisanj, '''mora torej vsak, ki osebne podatke obdeluje''' (tako pošta, ki upravna pisanja vroča kot tudi upravni organ, ki upravna pisanja pripravlja in odpremlja) '''upoštevati predpise, ki to področje urejajo''': [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov] (SUVP, Ur. l. Evropske unije, št. L 119/1), [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7959 Zakon o varstvu osebnih podatkov] (ZVOP-2, Ur. l. RS, št. 163/22), ZPSto-2 in morebitni drugi specialni predpisi. Podatki morajo biti namreč '''obdelani na način, ki zagotavlja ustrezno varnost osebnih podatkov, vključno z zaščito pred nedovoljeno ali nezakonito obdelavo ter pred njihovo nenamerno izgubo, uničenjem ali poškodbo.'''</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Priprava dokumentov, odprema kot samo vročanje mora tako potekati na način, da se med drugim '''preprečuje nepooblaščen dostop''' (v zvezi s tem že sam vpogled v vsebino dokumenta) '''do osebnih podatkov pri njihovem prenosu, vključno s prenosom po telekomunikacijskih sredstvih, drugih omrežjih in pošti''' (več o tem tudi mnenje Informacijskega pooblaščenca RS, št. [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/varstvo-osebnih-podatkov-v-zvezi-s-prejemanjem-po%C5%A1te-1679478259 07121-1/2023/371] z dne 17. 3. 2023). </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Po mnenju Informacijskega pooblaščenca RS morajo osebni podatki v času prenosa po elektronski pošti ali navadni pošti (tudi prek prenosa v pisemski ovojnici) '''ustrezno zavarovani, pri čemer so postopki in ukrepi za zavarovanje odvisni od tveganja, ki ga predstavlja prenos in narava osebnih podatkov, ki se prenašajo''' (npr. vsebina in občutljivost vsebine pošiljke). Ovojnice morajo biti izdelane in zlepljene na tak način, s katerim se zagotovi, da se iz ovojnic ob sortiranju, rokovanju in prenosu ni možno seznaniti z vsebino pošiljke, elektronske pošiljke z občutljivo vsebino pa morajo biti ustrezno šifrirane (več o tem tudi mnenji Informacijskega pooblaščenca RS, št. [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/varstvo-osebnih-podatkov-v-zvezi-s-prejemanjem-po%C5%A1te-1679478259 07121-1/2023/371] z dne 17. 3. 2023 in št. [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/na%C4%8Din-po%C5%A1iljanja-laboratorijskega-izvida-po-e-po%C5%A1ti-pacientu-1698230966 07121-1/2023/1341] z dne 23. 10. 2023). </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Glede vročanja v upravnem postopku velja tudi razjasniti, da [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV14722 Pravilnik o ovojnici, vročilnici in drugih sporočilih za vročanje v upravnem postopku] (Ur. l. RS, št. 89/22) v 4. členu sicer določa, da '''mora biti na ovojnici navedena tudi »VSEBINA«, katere namen je omogočiti posamezniku, da preveri, ali se ovojnica/vročilnica ujema z dokumentom znotraj ovojnice.''' Vsekakor pa to ne gre razumeti na način, da se mora na pisemski ovojnici razkrivati več podatkov kot je potrebno za to, da se zadovolji zakoniti in zasledovani namen vročanja (tj. nedvomna seznanitev naslovnika z dokumentom). Kot poudarja tudi Informacijski pooblaščenec RS, je treba pri vsaki obdelavi osebnih podatkov upoštevati '''načelo najmanjšega obsega osebnih podatkov, kar pomeni, da morajo biti podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. '''Tako se v navedeno polje na pisemskih ovojnicah običajno '''vnese zgolj vrsta dokumenta''', npr. sklep, opravilna številka in datum, '''ne pa tudi konkretne vsebine dokumenta v predmetni zadevi''' (več o tem v mnenju Informacijskega pooblaščenca RS št. [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a4879c2f9 07121-1/2020/79] z dne 12. 2. 2020).  </div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Razkritje vsebine dokumenta na pisemski ovojnici pri vročanju

2023-11-28T06:48:26Z

SajevicMarusa: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Razkritje imena in priimka uradne osebe, ki vodi upravni postopek

2023-11-21T10:07:17Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: ''' Razkritje imena in priimka uradne osebe, ki vodi upravni postopek ==

'''Datum odgovora:''' 20. 11. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali ima stranka, ki je pri upravnem organu vložila vlogo, pravico do informacije o imenu in priimku uslužbenca tega organa, ki obravnava njeno zahtevo?
== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;">Načelo zaslišanja stranke (oz. pravica biti slišan) predstavlja izraz demokratičnosti oblasti v smislu 1. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.), pri čemer je (oblastveni) organ, v okviru vodenja upravnega postopka, stranki dolžan zagotavljati človekovo dostojanstvo (21. člen URS) in enako varstvo pravic (22. člen URS) ter stranki oziroma vsem osebam v tem položaju dati možnost obrambe. Pravica biti slišan predstavlja ključen del zagotavljanja pravice do obrambe kot tudi do dobre uprave, ki neposredno vodi v pojmovanje poštenega postopka v smislu njegove funkcije - vzpostavljanja dialoga ter zagotavljanja sprejemljivosti in spoštovanja odločitev (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 126 in 127). Zato je treba stranke v postopku informirati, da lahko v mejah zakona sodelujejo z organom.</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Drugi odstavek [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]] določa, da morajo organi pri postopanju in odločanju, strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom (načelo varstva pravic strank). Nadalje [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]] določa, da je potrebno, preden se izda odločba, stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (načelo zaslišanja stranke oziroma pravica biti slišan), saj organ odločbe ne sme opreti na tista dejstva, o katerih se stranke niso mogle izjaviti. Stranka se ima v okviru tega načela pravico udeleževati ugotovitvenega in dokaznega postopka (skladno s pravico do vpogleda v spis in pravico biti obveščen o teku postopka, kot to določata [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82.]] in [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]) in izpodbijati ugotovitve in navedbe organa ter drugih udeležencev v postopku oziroma posledične odločitve organa s pravnimi sredstvi v upravnem postopku in pred sodiščem (9., [[Zak:ZUP#238. .C4.8Dlen{{!}}238.]] in [[Zak:ZUP#214. .C4.8Dlen{{!}}214. člen ZUP]]) (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 1. knjiga, str. 135 in 136).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
'''Informacije strankam v konkretnih zadevah podajajo '''po ZUP in [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbi o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.), '''praviloma osebe, ki te postopke vodijo oziroma o njih odločajo '''(več o tem tudi Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 520). Ob upoštevanju pomena transparentnosti za varstvo pravic stranke in učinkovitega sodelovanja v postopku, je za stranko bistveno, da je seznanjena z identiteto osebe, ki vodi ali odloča o njenem postopku. Iz tega izhaja, da je stranki (oz. vsem s statusom stranke v postopku) praviloma zagotovljena pravica do pridobitve informacije o uradni osebi, ki postopek vodi oz. v njem odloča.<br>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">V kontekstu izvrševanja '''pravice stranke do vpogleda v spis,''' 82. člen ZUP določa, da imajo stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba (praviloma oseba, ki postopek vodi), ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje (več o pravici vpogleda v spis v mnenjih [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravica_do_ve%C4%8Dkratnega_vpogleda_v_spis Pravica do večkratnega vpogleda v spis] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravica_do_vpogleda_in_prepisa_dokumentacije_v_razpisnem_postopku Pravica do vpogleda in prepisa dokumentacije v razpisnem postopku]. Pravico stranke do vpogleda v spis je potrebno razumeti široko. Ta pravica ne zajema izključno dostopa do posameznih dokumentov v upravnem spisu, temveč se razširja tudi na vse informacije, ki jih spis vsebuje (npr. tudi informacijo o tem kdo je nosilec upravnega spisa oz. kdo konkretni upravni postopek vodi).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Določbe o informiranju udeležencev glede vseh okoliščin v upravnem postopku so torej nadvse pomembne z vidika zagotavljanja ustavnih garancij (22., 23., 25. in 157. člen URS) kot tudi zasledovanja temeljnih načel ZUP (zlasti 7., 9. in [[Zak:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člen ZUP]] o načelu zaslišanja stranke, varstvu pravic strank in učinkovitemu pravnemu varstvu).''' Stranke morajo biti obveščene o okoliščinah svoje zadeve, saj v nasprotnem primeru ne morejo uveljavljati svojih postopkovnih pravic znotraj upravnega postopka kot tudi učinkovitega pravnega varstva na pritožbeni stopnji ali pred sodiščem '''(npr. stranke ne morejo presojati, ali obstajajo razlogi za izločitev uradne osebe iz postopka, če ne vedo, katera konkretna uradna oseba postopek vodi). Vse pravice in določbe glede informiranja legitimiranih oseb v postopku spadajo namreč med tako imenovane pravice obrambe (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 508). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">V kontekstu zahteve za dostop do informacij javnega značaja (če bi bila taka zahteva podana) tudi [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 in nasl.), v tretjem odstavku 6. člena določa, da se ne glede na izjeme od dostopa do informacij javnega značaja (npr. varstva osebnih podatkov), v postopku zahteve za dostop do informacij javnega značaja, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za '''podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.''' Navedeno pomeni, da so informacije v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (npr. informacije o tem, katere upravne postopke vodi) take, do katerih se posameznikom dostop praviloma omogoči (glej tudi sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111462082 I U 1365/2020-32] z dne 9. 2. 2022, ki v 14. odstavku obrazložitve poudarja, da imena in priimki javnih uslužbencev predstavljajo informacije javnega značaja, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca).</div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]
[[Category:Vpogled v spis (pregled dokumentov) in informacije javnega značaja]]

Izbira kraja vročitve s strani stranke

2023-11-21T10:04:53Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: '''Izbira kraja vročitve s strani stranke ==

'''Datum odgovora:''' 20. 11. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko stranka, ki naj ne bi prebivala na stalnem naslovu in zaradi selitev večkrat letno menja naslove začasnih prebivališč, od upravnega organa zahteva, da se ji dokumenti vročajo na drug naslov, ki ni ne stalni in ne začasni (npr. v poštni predalčnik na pošti)?
== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;">Vročanje pomeni materialno dejanje prenosa dokumentov od oblastnih organov kot pošiljateljev do drugih udeležencev v postopku kot naslovnikov. '''Bistvena funkcija vročanja je, da se z vročitvijo naslovniku omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča. Vročitev namreč predstavlja procesno predpostavko za nastop pravnih posledic vročitve''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). Med drugim pa predstavlja tudi enega izmed pomembnih elementov zagotavljanja ustavne pravice do poštenega postopka oziroma enakega varstva pravic (22. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)), saj se stranka, če ji ključni dokumenti niso vročeni, ne more informirati o zadevi ([[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]), niti o njej izjaviti ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7.]] in [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]), niti se učinkovito pritožiti oziroma izpodbijati zakonitost sporne odločitve pred drugostopenjskim organom ali sodiščem (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 82). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">83. člen ZUP v tretjem odstavku določa, da se '''dokumenti vročajo v fizični ali elektronski obliki'''. Organ dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost (npr. preko Pošte Slovenije). '''Uradna oseba je tista, ki odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu s tem zakonom tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika''' (četrti odstavek 83. člena ZUP). Z drugimi besedami to pomeni, da je uradna oseba tista, ki izbira način vročitve (in ne stranka) ter skrbi, da so dokumenti vročeni z zasledovanjem '''temeljnega cilja vročitve – gotova in popolna seznanitev stranke z dokumentom, ki se vroča - z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika.'''</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od vročitve katerih začne teči rok, ki se '''vročajo v fizični obliki, se vročijo osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]]).'''

'''[[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. člen ZUP]] določa kraj vročitve in s tem zagotavlja, da naslovniku praviloma ni dopustno vročati dokumentov kjerkoli, pač pa le v stanovanju ali na delovnem mestu oz. v pisarni. '''S to omejitvijo se zagotavlja pravica do zasebnosti naslovnika. Vročitev fizični osebi se tako praviloma opravi v stanovanju. Pojem ''»stanovanje«'' si je potrebno razlagati v smeri kraja dejanskega prebivanja, ne glede na to, kje ima oseba prijavljeno stalno ali začasno prebivališče (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 296–297 – glej tudi mnenje [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vro%C4%8Danje_upravnih_aktov_osebam,_ki_imajo_za%C4%8Dasno_prebivali%C5%A1%C4%8De Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo začasno prebivališče]).<br></div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je upoštevaje zgornje določbe predpisano (npr. ker stranke na naslovu ni oz. tudi elektronsko vročanje ni možno), '''pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. '''V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh (tretji odstavek 87. člena ZUP). Če naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (npr. predalčniku na pošti) (peti odstavek 87. člena ZUP).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">25. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 Zakona o prijavi prebivališča] (ZPPreb-1, Ur. l. RS, št. 52/16 in nasl.) določa, da ima posameznik lahko določen zgolj en fizični naslov (bodisi stalni bodisi začasni naslov) in en elektronski naslov za vročanje dokumentov. '''Z drugimi besedami to pomeni, da ima stranka lahko določen zgolj stalni ali začasni naslov kot naslov za (fizično) vročanje pošte in ne tudi katerikoli drug (tretji) naslov. '''Pisma v upravnem postopku se tako vročajo po posebnih zakonih (po ZUP kot lex specialis nad »standardnim« postopkom vročanja po 41. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5556 Zakona o poštnih storitvah] (ZPSto-2, Ur. l. RS, št. 51/09 in nasl.) – glej drugi odstavek 42. člena ZPSto-2), kjer vročanje neposredno v predalčnik na pošti praviloma ni dovoljeno.</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Dodatno sicer [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člen ZUP]] določa, da se lahko dokumenti '''vročajo v elektronski obliki, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki''', prav tako se vroča v elektronski obliki, '''če fizična ali pravna oseba sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal.''' Šteje se, da je sporočila naslov elektronskega predala, če je iz njega poslala vlogo (glej tudi 27.a člen ZPPreb-1, ki ureja vzpostavitev in spremembe elektronskega naslova za vročanje). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
'''Sklepno velja, da organ, glede na zakonske pogoje in merila, izbere najbolj primeren način vročitve, '''bodisi po elektronski bodisi po fizični poti. Stranka sporoči organu naslov elektronskega predala ali naslov prebivališča, na katerem prebiva, pri čemer velja, da organ po fizično poti vroča na naslovu (dejanskega) prebivališča, ki ga sporoči stranka, ne glede na to, ali je takšno prebivališče enako kot prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. To izhaja iz 87. in 96. člena ZUP. Če bi organ vročal na prijavljenem naslovu, na katerem naslovnik ne prebiva, bi to lahko pomenilo, da se ne more seznaniti s poskusom vročitve in s samim dokumentom, zato fikcija vročitve ne bi mogla nastati. Če so izpolnjeni pogoji za vročanje po elektronski in fizični poti, organ lahko vroča na oba načina. '''Stranka pa nima procesne pravice, da bi uspešno zahtevala vročitev po elektronski poti, nasprotno pa lahko od organa zahteva, da ji dokumente vroča po fizično poti, '''ne glede na to, če je pred tem sporočila naslov (varnega ali navadnega) elektronskega predala. Vročitev po fizični poti se opravlja na naslovu prebivališča, kjer oseba dejansko prebiva. S tem zakon poleg načela poštenosti postopka zasleduje tudi načelo učinkovitosti, saj se vsakemu naslovniku omogoča, da neposredno od vročevalca osebno prevzame dokument, s tem pa postopek teče hitreje. ZUP ne določa, da bi se naslovniku dokumenti vročali neposredno v poštni predal pri izvajalcu poštnih storitev. '''Vložitev v poštni predal pa je predvidena subsidiarno in izjemoma''', če vročevalec naslovnika ne najde, hkrati pa mu ne more pustiti sporočila o neuspeli osebni vročitvi v hišnem predalčniku, na vratnih stanovanja oziroma poslovnega prostora ali na drugem primernem mestu. V primeru pogostih selitev stranke je najprimernejše, če stranka uporablja (varen) elektronski predal, ki ga lahko odpre na eUpravi ali pri poslovnih ponudnikih.

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vročanje]]
[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]

Izbira kraja vročitve s strani stranke

2023-11-21T10:04:40Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: '''Izbira kraja vročitve s strani stranke ==

'''Datum odgovora:''' 20. 11. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko stranka, ki naj ne bi prebivala na stalnem naslovu in zaradi selitev večkrat letno menja naslove začasnih prebivališč, od upravnega organa zahteva, da se ji dokumenti vročajo na drug naslov, ki ni ne stalni in ne začasni (npr. v poštni predalčnik na pošti)?
== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;">Vročanje pomeni materialno dejanje prenosa dokumentov od oblastnih organov kot pošiljateljev do drugih udeležencev v postopku kot naslovnikov. '''Bistvena funkcija vročanja je, da se z vročitvijo naslovniku omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča. Vročitev namreč predstavlja procesno predpostavko za nastop pravnih posledic vročitve''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). Med drugim pa predstavlja tudi enega izmed pomembnih elementov zagotavljanja ustavne pravice do poštenega postopka oziroma enakega varstva pravic (22. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)), saj se stranka, če ji ključni dokumenti niso vročeni, ne more informirati o zadevi ([[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]), niti o njej izjaviti ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7.]] in [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]), niti se učinkovito pritožiti oziroma izpodbijati zakonitost sporne odločitve pred drugostopenjskim organom ali sodiščem (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 82). </div>
<div style="text-align: justify;" ><br></div>
<div style="text-align: justify;" >83. člen ZUP v tretjem odstavku določa, da se '''dokumenti vročajo v fizični ali elektronski obliki'''. Organ dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost (npr. preko Pošte Slovenije). '''Uradna oseba je tista, ki odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu s tem zakonom tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika''' (četrti odstavek 83. člena ZUP). Z drugimi besedami to pomeni, da je uradna oseba tista, ki izbira način vročitve (in ne stranka) ter skrbi, da so dokumenti vročeni z zasledovanjem '''temeljnega cilja vročitve – gotova in popolna seznanitev stranke z dokumentom, ki se vroča - z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika.'''</div>
<div style="text-align: justify;" ><br></div>
<div style="text-align: justify;" >Odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od vročitve katerih začne teči rok, ki se '''vročajo v fizični obliki, se vročijo osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]]).'''

'''[[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. člen ZUP]] določa kraj vročitve in s tem zagotavlja, da naslovniku praviloma ni dopustno vročati dokumentov kjerkoli, pač pa le v stanovanju ali na delovnem mestu oz. v pisarni. '''S to omejitvijo se zagotavlja pravica do zasebnosti naslovnika. Vročitev fizični osebi se tako praviloma opravi v stanovanju. Pojem ''»stanovanje«'' si je potrebno razlagati v smeri kraja dejanskega prebivanja, ne glede na to, kje ima oseba prijavljeno stalno ali začasno prebivališče (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 296–297 – glej tudi mnenje [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vro%C4%8Danje_upravnih_aktov_osebam,_ki_imajo_za%C4%8Dasno_prebivali%C5%A1%C4%8De Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo začasno prebivališče]).<br></div>
<div style="text-align: justify;" ><br></div>
<div style="text-align: justify;" >Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je upoštevaje zgornje določbe predpisano (npr. ker stranke na naslovu ni oz. tudi elektronsko vročanje ni možno), '''pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. '''V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh (tretji odstavek 87. člena ZUP). Če naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (npr. predalčniku na pošti) (peti odstavek 87. člena ZUP).</div>
<div style="text-align: justify;" ><br></div>
<div style="text-align: justify;" >25. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 Zakona o prijavi prebivališča] (ZPPreb-1, Ur. l. RS, št. 52/16 in nasl.) določa, da ima posameznik lahko določen zgolj en fizični naslov (bodisi stalni bodisi začasni naslov) in en elektronski naslov za vročanje dokumentov. '''Z drugimi besedami to pomeni, da ima stranka lahko določen zgolj stalni ali začasni naslov kot naslov za (fizično) vročanje pošte in ne tudi katerikoli drug (tretji) naslov. '''Pisma v upravnem postopku se tako vročajo po posebnih zakonih (po ZUP kot lex specialis nad »standardnim« postopkom vročanja po 41. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5556 Zakona o poštnih storitvah] (ZPSto-2, Ur. l. RS, št. 51/09 in nasl.) – glej drugi odstavek 42. člena ZPSto-2), kjer vročanje neposredno v predalčnik na pošti praviloma ni dovoljeno.</div>
<div style="text-align: justify;" ><br></div>
<div style="text-align: justify;" >Dodatno sicer [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člen ZUP]] določa, da se lahko dokumenti '''vročajo v elektronski obliki, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki''', prav tako se vroča v elektronski obliki, '''če fizična ali pravna oseba sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal.''' Šteje se, da je sporočila naslov elektronskega predala, če je iz njega poslala vlogo (glej tudi 27.a člen ZPPreb-1, ki ureja vzpostavitev in spremembe elektronskega naslova za vročanje). </div>
<div style="text-align: justify;" ><br></div>
'''Sklepno velja, da organ, glede na zakonske pogoje in merila, izbere najbolj primeren način vročitve, '''bodisi po elektronski bodisi po fizični poti. Stranka sporoči organu naslov elektronskega predala ali naslov prebivališča, na katerem prebiva, pri čemer velja, da organ po fizično poti vroča na naslovu (dejanskega) prebivališča, ki ga sporoči stranka, ne glede na to, ali je takšno prebivališče enako kot prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. To izhaja iz 87. in 96. člena ZUP. Če bi organ vročal na prijavljenem naslovu, na katerem naslovnik ne prebiva, bi to lahko pomenilo, da se ne more seznaniti s poskusom vročitve in s samim dokumentom, zato fikcija vročitve ne bi mogla nastati. Če so izpolnjeni pogoji za vročanje po elektronski in fizični poti, organ lahko vroča na oba načina. '''Stranka pa nima procesne pravice, da bi uspešno zahtevala vročitev po elektronski poti, nasprotno pa lahko od organa zahteva, da ji dokumente vroča po fizično poti, '''ne glede na to, če je pred tem sporočila naslov (varnega ali navadnega) elektronskega predala. Vročitev po fizični poti se opravlja na naslovu prebivališča, kjer oseba dejansko prebiva. S tem zakon poleg načela poštenosti postopka zasleduje tudi načelo učinkovitosti, saj se vsakemu naslovniku omogoča, da neposredno od vročevalca osebno prevzame dokument, s tem pa postopek teče hitreje. ZUP ne določa, da bi se naslovniku dokumenti vročali neposredno v poštni predal pri izvajalcu poštnih storitev. '''Vložitev v poštni predal pa je predvidena subsidiarno in izjemoma''', če vročevalec naslovnika ne najde, hkrati pa mu ne more pustiti sporočila o neuspeli osebni vročitvi v hišnem predalčniku, na vratnih stanovanja oziroma poslovnega prostora ali na drugem primernem mestu. V primeru pogostih selitev stranke je najprimernejše, če stranka uporablja (varen) elektronski predal, ki ga lahko odpre na eUpravi ali pri poslovnih ponudnikih.

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vročanje]]
[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]

Izbira kraja vročitve s strani stranke

2023-11-21T10:04:21Z

SajevicMarusa:

Razkritje imena in priimka uradne osebe, ki vodi upravni postopek

2023-11-20T20:31:48Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: ''' Razkritje imena in priimka uradne osebe, ki vodi upravni postopek - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 20. 11. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali ima stranka, ki je pri upravnem organu vložila vlogo, pravico do informacije o imenu in priimku uslužbenca tega organa, ki obravnava njeno zahtevo?
== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;">Načelo zaslišanja stranke (oz. pravica biti slišan) predstavlja izraz demokratičnosti oblasti v smislu 1. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.), pri čemer je (oblastveni) organ, v okviru vodenja upravnega postopka, stranki dolžan zagotavljati človekovo dostojanstvo (21. člen URS) in enako varstvo pravic (22. člen URS) ter stranki oziroma vsem osebam v tem položaju dati možnost obrambe. Pravica biti slišan predstavlja ključen del zagotavljanja pravice do obrambe kot tudi do dobre uprave, ki neposredno vodi v pojmovanje poštenega postopka v smislu njegove funkcije - vzpostavljanja dialoga ter zagotavljanja sprejemljivosti in spoštovanja odločitev (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 126 in 127). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Drugi odstavek [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]] določa, da morajo organi pri postopanju in odločanju, strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom (načelo varstva pravic strank). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">[[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]] določa da je potrebno, '''preden se izda odločba, stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (načelo zaslišanja stranke oziroma pravica biti slišan), '''saj organ odločbe ne sme opreti na tista dejstva, o katerih se stranke niso mogle izjaviti. '''Stranka se ima v okviru tega načela pravico udeleževati ugotovitvenega in dokaznega postopka''' (skladno s pravico do vpogleda v spis in pravico biti obveščen o teku postopka, kot to določata [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82.]] in [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]) '''in izpodbijati ugotovitve in navedbe organa ter drugih udeležencev v postopku oziroma posledične odločitve organa s pravnimi sredstvi v upravnem postopku in pred sodiščem''' (9., [[Zak:ZUP#238. .C4.8Dlen{{!}}238.]] in [[Zak:ZUP#214. .C4.8Dlen{{!}}214. člen ZUP]]) (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 135 in 136). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Informacije strankam v konkretnih zadevah podajajo po ZUP in [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbi o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.), praviloma osebe, ki te postopke vodijo oziroma o njih odločajo (več o tem tudi Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 520). Ob upoštevanju pomena transparentnosti za varstvo pravic stranke in učinkovitega sodelovanja v postopku, je za stranko bistveno, da je seznanjena z identiteto osebe, ki vodi ali odloča o njenem postopku. Iz tega izhaja, da je stranki (oz. vsem s statusom stranke v postopku) praviloma zagotovljena pravica do pridobitve informacije o uradni osebi, ki postopek vodi oz. v njem odloča).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">V kontekstu izvrševanja pravice stranke do vpogleda v spis, 82. člen ZUP določa, da imajo stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. '''Pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba''' (praviloma oseba, ki postopek vodi), ali pa '''poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje''' (več o pravici vpogleda v spis v mnenjih [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravica_do_ve%C4%8Dkratnega_vpogleda_v_spis Pravica do večkratnega vpogleda v spis] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravica_do_vpogleda_in_prepisa_dokumentacije_v_razpisnem_postopku Pravica do vpogleda in prepisa dokumentacije v razpisnem postopku]. Pravico stranke do vpogleda v spis je potrebno razumeti široko. Ta pravica ne zajema izključno dostopa do posameznih dokumentov v upravnem spisu, temveč se razširja tudi na vse informacije, ki jih spis vsebuje (npr. tudi informacijo o tem kdo je nosilec upravnega spisa oz. kdo konkretni upravni postopek vodi).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Določbe o informiranju udeležencev glede vseh okoliščin v upravnem postopku so torej nadvse pomembne z vidika zagotavljanja ustavnih garancij (22., 23., 25. in 157. člen Ustave RS) kot tudi zasledovanja temeljnih načel ZUP (zlasti 7., 9. in [[Zak:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člen ZUP]] '''o načelu zaslišanja stranke, varstvu pravic strank in učinkovitemu pravnemu varstvu). Stranke morajo biti obveščene o okoliščinah svoje zadeve, saj v nasprotnem primeru ne morejo uveljavljati svojih postopkovnih pravic znotraj upravnega postopka kot tudi ne uveljavljati učinkovitega pravnega varstva na pritožbeni stopnji ali pred sodiščem '''(npr. stranke ne morejo presojati, ali obstajajo razlogi za izločitev uradne osebe iz postopka, če ne vedo, katera konkretna uradna oseba postopek vodi). '''Vse pravice in določbe glede informiranja legitimiranih oseb v postopku spadajo namreč med tako imenovane pravice obrambe '''(Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 508). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">V kontekstu zahteve za dostop do informacij javnega značaja (če bi bila taka zahteva podana) tudi [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 in nasl.), v tretjem odstavku 6. člena določa, da se ne glede na izjeme od dostopa do informacij javnega značaja (npr. varstva osebnih podatkov), v postopku zahteve za dostop do informacij javnega značaja, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za '''podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.''' Navedeno pomeni, da so informacije v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (npr. informacije o tem, katere upravne postopke vodi) take, do katerih se posameznikom dostop praviloma omogoči (glej tudi sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111462082 I U 1365/2020-32] z dne 9. 2. 2022, ki v 14. odstavku obrazložitve poudarja, da imena in priimki javnih uslužbencev predstavljajo informacije javnega značaja, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca).</div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]
[[Category:Vpogled v spis (pregled dokumentov) in informacije javnega značaja]]

Razkritje imena in priimka uradne osebe, ki vodi upravni postopek

2023-11-20T20:30:22Z

SajevicMarusa:

Razkritje imena in priimka uradne osebe, ki vodi upravni postopek

2023-11-20T20:27:16Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: ''' Razkritje imena in priimka uradne osebe, ki vodi upravni postopek - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 20. 11. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali ima stranka, ki je pri upravnem organu vložila vlogo, pravico do informacije o imenu in priimku uslužbenca tega organa, ki obravnava njeno zahtevo?
== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;" >Načelo zaslišanja stranke (oz. pravica biti slišan) predstavlja izraz demokratičnosti oblasti v smislu 1. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.), pri čemer je (oblastveni) organ, v okviru vodenja upravnega postopka, stranki dolžan zagotavljati človekovo dostojanstvo (21. člen URS) in enako varstvo pravic (22. člen URS) ter stranki oziroma vsem osebam v tem položaju dati možnost obrambe. Pravica biti slišan predstavlja ključen del zagotavljanja pravice do obrambe kot tudi do dobre uprave, ki neposredno vodi v pojmovanje poštenega postopka v smislu njegove funkcije - vzpostavljanja dialoga ter zagotavljanja sprejemljivosti in spoštovanja odločitev (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 126 in 127). </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Drugi odstavek [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]] določa, da morajo organi pri postopanju in odločanju, strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom (načelo varstva pravic strank). </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >[[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]] določa da je potrebno, '''preden se izda odločba, stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (načelo zaslišanja stranke oziroma pravica biti slišan), '''saj organ odločbe ne sme opreti na tista dejstva, o katerih se stranke niso mogle izjaviti. '''Stranka se ima v okviru tega načela pravico udeleževati ugotovitvenega in dokaznega postopka''' (skladno s pravico do vpogleda v spis in pravico biti obveščen o teku postopka, kot to določata [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82.]] in [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]) '''in izpodbijati ugotovitve in navedbe organa ter drugih udeležencev v postopku oziroma posledične odločitve organa s pravnimi sredstvi v upravnem postopku in pred sodiščem''' (9., [[Zak:ZUP#238. .C4.8Dlen{{!}}238.]] in [[Zak:ZUP#214. .C4.8Dlen{{!}}214. člen ZUP]]) (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 135 in 136). </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Informacije strankam v konkretnih zadevah podajajo po ZUP in UUP praviloma osebe, ki te postopke vodijo oziroma o njih odločajo (več o tem tudi Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 520). Ob upoštevanju pomena transparentnosti za varstvo pravic stranke in učinkovitega sodelovanja v postopku, je za stranko bistveno, da je seznanjena z identiteto osebe, ki vodi ali odloča o njenem postopku. Iz tega izhaja, da je stranki (oz. vsem s statusom stranke v postopku) praviloma zagotovljena pravica do pridobitve informacije o uradni osebi, ki postopek vodi oz. v njem odloča).</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >V kontekstu izvrševanja pravice stranke do vpogleda v spis, 82. člen ZUP določa, da imajo stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. '''Pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba''' (praviloma oseba, ki postopek vodi), ali pa '''poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje''' (več o pravici vpogleda v spis v mnenjih [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravica_do_ve%C4%8Dkratnega_vpogleda_v_spis Pravica do večkratnega vpogleda v spis] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravica_do_vpogleda_in_prepisa_dokumentacije_v_razpisnem_postopku Pravica do vpogleda in prepisa dokumentacije v razpisnem postopku].  Pravico stranke do vpogleda v spis je potrebno razumeti široko. Ta pravica ne zajema izključno dostopa do posameznih dokumentov v upravnem spisu, temveč se razširja tudi na vse informacije, ki jih spis vsebuje (npr. tudi informacijo o tem kdo je nosilec upravnega spisa oz. kdo konkretni upravni postopek vodi).</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Določbe o informiranju udeležencev glede vseh okoliščin v upravnem postopku so torej nadvse pomembne z vidika zagotavljanja ustavnih garancij (22., 23., 25. in 157. člen Ustave RS) kot tudi zasledovanja temeljnih načel ZUP (zlasti 7., 9. in [[Zak:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člen ZUP]] '''o načelu zaslišanja stranke, varstvu pravic strank in učinkovitemu pravnemu varstvu). Stranke morajo biti obveščene o okoliščinah svoje zadeve, saj v nasprotnem primeru ne morejo uveljavljati svojih postopkovnih pravic znotraj upravnega postopka kot tudi ne uveljavljati učinkovitega pravnega varstva na pritožbeni stopnji ali pred sodiščem '''(npr. stranke ne morejo presojati, ali obstajajo razlogi za izločitev uradne osebe iz postopka, če ne vedo, katera konkretna uradna oseba postopek vodi). '''Vse pravice in določbe glede informiranja legitimiranih oseb v postopku spadajo namreč med tako imenovane pravice obrambe '''(Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 508). </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >V kontekstu zahteve za dostop do informacij javnega značaja (če bi bila taka zahteva podana) tudi [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 in nasl.), v tretjem odstavku 6. člena določa, da se ne glede na izjeme od dostopa do informacij javnega značaja (npr. varstva osebnih podatkov), v postopku zahteve za dostop do informacij javnega značaja, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za '''podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.''' Navedeno pomeni, da so informacije v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (npr. informacije o tem, katere upravne postopke vodi) take, do katerih se posameznikom dostop praviloma omogoči (glej tudi sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111462082 I U 1365/2020-32] z dne 9. 2. 2022, ki v 14. odstavku obrazložitve poudarja, da imena in priimki javnih uslužbencev predstavljajo informacije javnega značaja, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca).</div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Razkritje imena in priimka uradne osebe, ki vodi upravni postopek

2023-11-20T20:13:55Z

SajevicMarusa: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Izbira kraja vročitve s strani stranke

2023-11-20T18:01:30Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: '''Izbira kraja vročitve s strani stranke - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 20. 11. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko stranka, ki naj ne bi prebivala na stalnem naslovu in zaradi selitev večkrat letno menja naslove začasnih prebivališč, od upravnega organa zahteva, da se ji dokumenti vročajo na drug naslov, ki ni ne stalni in ne začasni (npr. v poštni predalčnik na pošti)?
== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;">Vročanje pomeni materialno dejanje prenosa dokumentov od oblastnih organov kot pošiljateljev do drugih udeležencev v postopku kot naslovnikov. '''Bistvena funkcija vročanja je, da se z vročitvijo naslovniku omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča. Vročitev namreč predstavlja procesno predpostavko za nastop pravnih posledic vročitve''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). Med drugim pa predstavlja tudi enega izmed pomembnih elementov zagotavljanja ustavne pravice do poštenega postopka oziroma enakega varstva pravic (22. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)), saj se stranka, če ji ključni dokumenti niso vročeni, ne more informirati o zadevi ([[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]), niti o njej izjaviti ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7.]] in [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]), niti se učinkovito pritožiti oziroma izpodbijati zakonitost sporne odločitve pred drugostopenjskim organom ali sodiščem (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 82). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">83. člen ZUP v tretjem odstavku določa, da se '''dokumenti vročajo v fizični ali elektronski obliki'''. Organ dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost (npr. preko Pošte Slovenije). '''Uradna oseba je tista, ki odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu s tem zakonom tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika''' (četrti odstavek 83. člena ZUP). Z drugimi besedami to pomeni, da je uradna oseba tista, ki izbira način vročitve (in ne stranka) ter skrbi, da so dokumenti vročeni z zasledovanjem '''temeljnega cilja vročitve – gotova in popolna seznanitev stranke z dokumentom, ki se vroča - z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika.'''</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od vročitve katerih začne teči rok, ki se '''vročajo v fizični obliki, se vročijo osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]]).'''

'''[[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. člen ZUP]] določa kraj vročitve in s tem zagotavlja, da naslovniku praviloma ni dopustno vročati dokumentov kjerkoli, pač pa le v stanovanju ali na delovnem mestu oz. v pisarni. '''S to omejitvijo se zagotavlja pravica do zasebnosti naslovnika. Vročitev fizični osebi se tako praviloma opravi v stanovanju. Pojem ''»stanovanje«'' si je potrebno razlagati v smeri kraja dejanskega prebivanja, ne glede na to, kje ima oseba prijavljeno stalno ali začasno prebivališče (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 296–297 – glej tudi mnenje [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vro%C4%8Danje_upravnih_aktov_osebam,_ki_imajo_za%C4%8Dasno_prebivali%C5%A1%C4%8De Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo začasno prebivališče]).<br></div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je upoštevaje zgornje določbe predpisano (npr. ker stranke na naslovu ni oz. tudi elektronsko vročanje ni možno), '''pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. '''V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh (tretji odstavek 87. člena ZUP). Če naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (npr. predalčniku na pošti) (peti odstavek 87. člena ZUP).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">25. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 Zakona o prijavi prebivališča] (ZPPreb-1, Ur. l. RS, št. 52/16 in nasl.) določa, da ima posameznik lahko določen zgolj en fizični naslov (bodisi stalni bodisi začasni naslov) in en elektronski naslov za vročanje dokumentov. '''Z drugimi besedami to pomeni, da ima stranka lahko določen zgolj stalni ali začasni naslov kot naslov za (fizično) vročanje pošte in ne tudi katerikoli drug (tretji) naslov. '''Pisma v upravnem postopku se tako vročajo po posebnih zakonih (po ZUP kot lex specialis nad »standardnim« postopkom vročanja po 41. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5556 Zakona o poštnih storitvah] (ZPSto-2, Ur. l. RS, št. 51/09 in nasl.) – glej drugi odstavek 42. člena ZPSto-2), kjer vročanje neposredno v predalčnik na pošti praviloma ni dovoljeno.</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Dodatno sicer [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člen ZUP]] določa, da se lahko dokumenti '''vročajo v elektronski obliki, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki''', prav tako se vroča v elektronski obliki, '''če fizična ali pravna oseba sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal.''' Šteje se, da je sporočila naslov elektronskega predala, če je iz njega poslala vlogo (glej tudi 27.a člen ZPPreb-1, ki ureja vzpostavitev in spremembe elektronskega naslova za vročanje). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">'''Če torej stranke na naslovu stalnega prebivališča ni, začasni naslov pa se ji prehitro spreminja, bi se stranki dokumenti lahko vročali elektronsko. '''Ne glede na navedeno pa zahteva stranke k takšnemu načinu vročanja za uradno osebo ni zavezujoča, saj uradna oseba vseeno vroča dokumente v fizični obliki, če bi bili za to izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 86. člena ZUP (npr. če bi ocenil, da je zaradi vsebine dokumenta potrebna vročitev v fizični obliki).</div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vročanje]]
[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]

Izbira kraja vročitve s strani stranke

2023-11-20T18:00:25Z

SajevicMarusa:

Izbira kraja vročitve s strani stranke

2023-11-20T17:57:04Z

SajevicMarusa:

Izbira kraja vročitve s strani stranke

2023-11-20T17:56:32Z

SajevicMarusa:

== '''Zadeva: '''Izbira kraja vročitve s strani stranke - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 20. 11. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko stranka, ki naj ne bi prebivala na stalnem naslovu in zaradi selitev večkrat letno menja naslove začasnih prebivališč, od upravnega organa zahteva, da se ji dokumenti vročajo na drug naslov, ki ni ne stalni in ne začasni (npr. v poštni predalčnik na pošti)?
== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;">Vročanje pomeni materialno dejanje prenosa dokumentov od oblastnih organov kot pošiljateljev do drugih udeležencev v postopku kot naslovnikov. '''Bistvena funkcija vročanja je, da se z vročitvijo naslovniku omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča. Vročitev namreč predstavlja procesno predpostavko za nastop pravnih posledic vročitve''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). Med drugim pa predstavlja tudi enega izmed pomembnih elementov zagotavljanja ustavne pravice do poštenega postopka oziroma enakega varstva pravic (22. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)), saj se stranka, če ji ključni dokumenti niso vročeni, ne more informirati o zadevi ([[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]), niti o njej izjaviti ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7.]] in [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]), niti se učinkovito pritožiti oziroma izpodbijati zakonitost sporne odločitve pred drugostopenjskim organom ali sodiščem (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 82). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">83. člen ZUP v tretjem odstavku določa, da se '''dokumenti vročajo v fizični ali elektronski obliki'''. Organ dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost (npr. preko Pošte Slovenije). '''Uradna oseba je tista, ki odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu s tem zakonom tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika''' (četrti odstavek 83. člena ZUP). Z drugimi besedami to pomeni, da je uradna oseba tista, ki izbira način vročitve (in ne stranka) ter skrbi, da so dokumenti vročeni z zasledovanjem '''temeljnega cilja vročitve – gotova in popolna seznanitev stranke z dokumentom, ki se vroča - z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika.'''</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od vročitve katerih začne teči rok, ki se '''vročajo v fizični obliki, se vročijo osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]]).'''

''''''

'''[[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. člen ZUP]] določa kraj vročitve in s tem zagotavlja, da naslovniku praviloma ni dopustno vročati dokumentov kjerkoli, pač pa le v stanovanju ali na delovnem mestu oz. v pisarni. '''S to omejitvijo se zagotavlja pravica do zasebnosti naslovnika. Vročitev fizični osebi se tako praviloma opravi v stanovanju. Pojem ''»stanovanje«'' si je potrebno razlagati v smeri kraja dejanskega prebivanja, ne glede na to, kje ima oseba prijavljeno stalno ali začasno prebivališče (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 296–297 – glej tudi mnenje [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vro%C4%8Danje_upravnih_aktov_osebam,_ki_imajo_za%C4%8Dasno_prebivali%C5%A1%C4%8De Vročanje upravnih aktov osebam, ki imajo začasno prebivališče]).<br></div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je upoštevaje zgornje določbe predpisano (npr. ker stranke na naslovu ni oz. tudi elektronsko vročanje ni možno), '''pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. '''V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh (tretji odstavek 87. člena ZUP). Če naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (npr. predalčniku na pošti) (peti odstavek 87. člena ZUP).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">25. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 Zakona o prijavi prebivališča] (ZPPreb-1, Ur. l. RS, št. 52/16 in nasl.) določa, da ima posameznik lahko določen zgolj en fizični naslov (bodisi stalni bodisi začasni naslov) in en elektronski naslov za vročanje dokumentov. '''Z drugimi besedami to pomeni, da ima stranka lahko določen zgolj stalni ali začasni naslov kot naslov za (fizično) vročanje pošte in ne tudi katerikoli drug (tretji) naslov. '''Pisma v upravnem postopku se tako vročajo po posebnih zakonih (po ZUP kot lex specialis nad »standardnim« postopkom vročanja po 41. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5556 Zakona o poštnih storitvah] (ZPSto-2, Ur. l. RS, št. 51/09 in nasl.) – glej drugi odstavek 42. člena ZPSto-2), kjer vročanje neposredno v predalčnik na pošti praviloma ni dovoljeno.</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Dodatno sicer [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člen ZUP]] določa, da se lahko dokumenti '''vročajo v elektronski obliki, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki''', prav tako se vroča v elektronski obliki, '''če fizična ali pravna oseba sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal.''' Šteje se, da je sporočila naslov elektronskega predala, če je iz njega poslala vlogo (glej tudi 27.a člen ZPPreb-1, ki ureja vzpostavitev in spremembe elektronskega naslova za vročanje). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">'''Če torej stranke na naslovu stalnega prebivališča ni, začasni naslov pa se ji prehitro spreminja, bi se stranki dokumenti lahko vročali elektronsko. '''Ne glede na navedeno pa zahteva stranke k takšnemu načinu vročanja za uradno osebo ni zavezujoča, saj uradna oseba vseeno vroča dokumente v fizični obliki, če bi bili za to izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 86. člena ZUP (npr. če bi ocenil, da je zaradi vsebine dokumenta potrebna vročitev v fizični obliki).</div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />