Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Glavna stran

2024-09-05T01:45:04Z

SZI: /* Najbolj brane strani ta mesec */

__NOTOC__

 

<center>'''UPRAVNA SVETOVALNICA (US) / ISSN 2232-2183'''</center>

 

<center>'''Administrative Consultation Wiki (ACW)'''</center>

 

== '''''Spoštovani uporabniki Upravne svetovalnice!''''' ==

'''Spoštovani uporabniki, stranke in uradne osebe v upravnih postopkih, državljani, podjetja, nevladne organizacije, študenti, pripravljavci predpisov in drugi zainteresirani!'''

'''Imate v postopkih, ki jih vodijo organi javne uprave, težavo ali niste prepričani, kakšna je pravilna razlaga predpisov, zlasti ZUP, pri uveljavljanju pravic in obveznosti do države in drugih nosilcev oblasti? Morda vam lahko pomagamo razrešiti življenjsko situacijo – poiščite odgovor na vašo dilemo v obstoječi bazi Upravne svetovalnice. Upravna svetovalnica deluje od leta 2009 v sodelovanju med Fakulteto za upravo Univerze v Ljubljani (FU UL, zanjo prof. dr. Polonca Kovač) in Ministrstvom RS za javno upravo (MJU, zanj mag. Matjaž Remic) in vam ponuja okoli 1.500 primerov posplošenih vprašanj in odgovorov.'''
'''Če odgovora ne najdete, nam lahko pišete oziroma postavite novo vprašanje prek rdeče označenega zavihka na tej strani. Na vprašanje bo ekipa mentorjev na FU UL in MJU ter drugih sodelujočih upravnih organov in podiplomskih študentov pripravila odgovor z argumentacijo za načelno rešitev postavljene dileme.'''

 '''''Opozorilo: Primeri, ki so označeni "V USKLAJEVANJU", so v delu, zato še ne štejejo kot končna različica.''''' 
 

{{{!}} border="0" width="100%" cellspacing="1" cellpadding="1"
{{!}}- valign="top"
{{!}} style="width: 23%;" {{!}}

 
{{!}}}

== Iskanje ==

(lahko uporabite tudi * - npr.: odloč*)

<inputbox>
type=search
width=55
searchbuttonlabel=Iskanje
buttonlabel=Poskusi z natančnim zadetkom
break=yes
</inputbox>
 

{{{!}} width="100%" cellspacing="1" cellpadding="1" border="0"
{{!}}- valign="top"
{{!}} style="width: 50%;" {{!}}

== Zadnje dodane strani ==

{{Special:Newestpages/10/-}}

{{!}} style="width: 50%;" {{!}}

== Najbolj brane strani ta mesec ==
<html>

<ol type="1">

<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vodenje_postopka_v_primeru_krajevne_(ne)pristojnosti'>Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Veljavnost_prošnje_za_pridobitev_dokumenta_poslane_po_elektronski_pošti,_brez_lastnoročnega_podpisa'>Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ravnanje_upravnega_organa_z_nepopolno_vlogo_(manjkajoči_podpis)'>Ravnanje upravnega organa z nepopolno vlogo (manjkajoči podpis)</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sprejem_nepopolne_vloge_in_dol%C5%BEnost_upravnega_organa_pri_za%C4%8Dasnem_odvzemu_vozni%C5%A1kega_dovoljenja'>Sprejem nepopolne vloge in dolžnost upravnega organa pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Dokončnost,_pravnomočnost_in_izvršljivost_akta,_če_pritožba_ne_zadrži_izvršitve,_če_je_vložena_pritožba_ali_zahteva_za_izredno_pravno_sredstvo'>Dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost akta, če pritožba ne zadrži izvršitve, če je vložena pritožba ali zahteva za izredno pravno sredstvo</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ali_lahko_stranka_ponovno_spro%C5%BEi_upravni_postopek_po_umiku_zahteve_in_izdanem_sklepu_o_ustavitvi_postopka%3F'>Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_in_procesna_sposobnost_podružnice_tuje_pravne_osebe_v_upravnem_postopku'>Pravna in procesna sposobnost podružnice tuje pravne osebe v upravnem postopku</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zavrženje_zahteve_s_sklepom_ali_z_negativno_odločbo_če_vložnik_ne_izpolnjuje_pogoja_za_pridobitev_pravice,_ker_ni_stvarno_legitimiran'>Zavrženje zahteve s sklepom ali z negativno odločbo če vložnik ne izpolnjuje pogoja za pridobitev pravice, ker ni stvarno legitimiran</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ravnanje_stranke_v_primeru_molka_organa_prve_in_druge_stopnje'>Ravnanje stranke v primeru molka organa prve in druge stopnje</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vpliv_sporazuma_o_razvezi_pravnega_posla_po_datumu_pravnomočnosti_in_dokončnosti_izdane_odločbe_o_odobritvi_pravnega_posla'>Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe o odobritvi pravnega posla</a></li>

</ol>



</html>
{{!}}}

= Kategorije: =

<categorytree depth="2" showcount="off" hideroot="on" mode="pages">Teorija</categorytree>

[[Kategorija:Upravna svetovalnica]]

<html>

<style>
.mocno {
font-weight: bold;
}
</style>

<script>

var level_1 = 1;
var level_2 = 1;

$(".CategoryTreeTag > .CategoryTreeSection").each(function(index) {
// Nastavi 1. nivo.
var section = $(this);
var section_a = section.find("> .CategoryTreeItem > a").first();
var section_text = section_a.text();
// console.log(index + ": " + section_text);
section_a.html(' ' + level_1 + '.   ' + section_text);

// Nastavi 2. nivo.
level_2 = 1;
section.find(".CategoryTreeChildren > .CategoryTreeSection").each(function(index) {
var section = $(this);
var section_a = section.find("> .CategoryTreeItem > a").first();
var section_text = section_a.text();
section_a.html('   ' + level_1 + '.' + level_2++ + '.   ' + section_text);
});

// Povecaj level 1.
level_1++;
});

</script>
</html>

Glavna stran

2024-09-05T01:33:17Z

SZI: /* Najbolj brane strani ta mesec */

__NOTOC__

 

<center>'''UPRAVNA SVETOVALNICA (US) / ISSN 2232-2183'''</center>

 

<center>'''Administrative Consultation Wiki (ACW)'''</center>

 

== '''''Spoštovani uporabniki Upravne svetovalnice!''''' ==

'''Spoštovani uporabniki, stranke in uradne osebe v upravnih postopkih, državljani, podjetja, nevladne organizacije, študenti, pripravljavci predpisov in drugi zainteresirani!'''

'''Imate v postopkih, ki jih vodijo organi javne uprave, težavo ali niste prepričani, kakšna je pravilna razlaga predpisov, zlasti ZUP, pri uveljavljanju pravic in obveznosti do države in drugih nosilcev oblasti? Morda vam lahko pomagamo razrešiti življenjsko situacijo – poiščite odgovor na vašo dilemo v obstoječi bazi Upravne svetovalnice. Upravna svetovalnica deluje od leta 2009 v sodelovanju med Fakulteto za upravo Univerze v Ljubljani (FU UL, zanjo prof. dr. Polonca Kovač) in Ministrstvom RS za javno upravo (MJU, zanj mag. Matjaž Remic) in vam ponuja okoli 1.500 primerov posplošenih vprašanj in odgovorov.'''
'''Če odgovora ne najdete, nam lahko pišete oziroma postavite novo vprašanje prek rdeče označenega zavihka na tej strani. Na vprašanje bo ekipa mentorjev na FU UL in MJU ter drugih sodelujočih upravnih organov in podiplomskih študentov pripravila odgovor z argumentacijo za načelno rešitev postavljene dileme.'''

 '''''Opozorilo: Primeri, ki so označeni "V USKLAJEVANJU", so v delu, zato še ne štejejo kot končna različica.''''' 
 

{{{!}} border="0" width="100%" cellspacing="1" cellpadding="1"
{{!}}- valign="top"
{{!}} style="width: 23%;" {{!}}

 
{{!}}}

== Iskanje ==

(lahko uporabite tudi * - npr.: odloč*)

<inputbox>
type=search
width=55
searchbuttonlabel=Iskanje
buttonlabel=Poskusi z natančnim zadetkom
break=yes
</inputbox>
 

{{{!}} width="100%" cellspacing="1" cellpadding="1" border="0"
{{!}}- valign="top"
{{!}} style="width: 50%;" {{!}}

== Zadnje dodane strani ==

{{Special:Newestpages/10/-}}

{{!}} style="width: 50%;" {{!}}

== Najbolj brane strani ta mesec ==
<html>

<ol type="1">

<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vodenje_postopka_v_primeru_krajevne_(ne)pristojnosti'>Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Veljavnost_prošnje_za_pridobitev_dokumenta_poslane_po_elektronski_pošti,_brez_lastnoročnega_podpisa'>Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ravnanje_upravnega_organa_z_nepopolno_vlogo_(manjkajoči_podpis)'>Ravnanje upravnega organa z nepopolno vlogo (manjkajoči podpis)</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sprejem_nepopolne_vloge_in_dol%C5%BEnost_upravnega_organa_pri_za%C4%8Dasnem_odvzemu_vozni%C5%A1kega_dovoljenja'>Sprejem nepopolne vloge in dolžnost upravnega organa pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja</a></li>
"<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Dokončnost,_pravnomočnost_in_izvršljivost_akta,_če_pritožba_ne_zadrži_izvršitve,_če_je_vložena_pritožba_ali_zahteva_za_izredno_pravno_sredstvo '>Dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost akta, če pritožba ne zadrži izvršitve, če je vložena pritožba ali zahteva za izredno pravno sredstvo</a></li>"
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ali_lahko_stranka_ponovno_spro%C5%BEi_upravni_postopek_po_umiku_zahteve_in_izdanem_sklepu_o_ustavitvi_postopka%3F'>Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_in_procesna_sposobnost_podružnice_tuje_pravne_osebe_v_upravnem_postopku'>Pravna in procesna sposobnost podružnice tuje pravne osebe v upravnem postopku</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zavrženje_zahteve_s_sklepom_ali_z_negativno_odločbo_če_vložnik_ne_izpolnjuje_pogoja_za_pridobitev_pravice,_ker_ni_stvarno_legitimiran'>Zavrženje zahteve s sklepom ali z negativno odločbo če vložnik ne izpolnjuje pogoja za pridobitev pravice, ker ni stvarno legitimiran</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ravnanje_stranke_v_primeru_molka_organa_prve_in_druge_stopnje'>Ravnanje stranke v primeru molka organa prve in druge stopnje</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vpliv_sporazuma_o_razvezi_pravnega_posla_po_datumu_pravnomočnosti_in_dokončnosti_izdane_odločbe_o_odobritvi_pravnega_posla'>Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe o odobritvi pravnega posla</a></li>

</ol>



</html>
{{!}}}

= Kategorije: =

<categorytree depth="2" showcount="off" hideroot="on" mode="pages">Teorija</categorytree>

[[Kategorija:Upravna svetovalnica]]

<html>

<style>
.mocno {
font-weight: bold;
}
</style>

<script>

var level_1 = 1;
var level_2 = 1;

$(".CategoryTreeTag > .CategoryTreeSection").each(function(index) {
// Nastavi 1. nivo.
var section = $(this);
var section_a = section.find("> .CategoryTreeItem > a").first();
var section_text = section_a.text();
// console.log(index + ": " + section_text);
section_a.html(' ' + level_1 + '.   ' + section_text);

// Nastavi 2. nivo.
level_2 = 1;
section.find(".CategoryTreeChildren > .CategoryTreeSection").each(function(index) {
var section = $(this);
var section_a = section.find("> .CategoryTreeItem > a").first();
var section_text = section_a.text();
section_a.html('   ' + level_1 + '.' + level_2++ + '.   ' + section_text);
});

// Povecaj level 1.
level_1++;
});

</script>
</html>

Sprejem nepopolne vloge in dolžnost upravnega organa pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja

2024-08-25T05:30:28Z

SZI:

== '''Zadeva: Sprejem nepopolne vloge in dolžnost upravnega organa pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja''' ==

'''Datum odgovora:''' 8. 8. 2024

'''Status uporabnika: '''stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Odločba, ki je bila izdana za časovno omejeno obdobje, je prenehala veljati (npr. vozniško dovoljenje). Državni organ je pri nadzoru listino odvzel in jo poslal  organu, pristojnemu po stalnem ali začasnem prebivališču osebe (v tem primeru Policija upravni enoti). Ta je zahtevo stranke za izdajo nove listine zavrnil s pojasnilom, da listine ne more izdati, dokler ne prejme neveljavne listine, pri tem pa je svetoval, da naj stranka preveri, kam je nadzorni organ odvzeto listino poslal. Ali bi organ (tu upravna enota) moral sprejeti vlogo in sam pridobiti podatke o odvzeti listini?

== '''Odgovor:''' ==

Stranka mora vlogo vložiti pri pristojnem organu. V zvezi s postopanjem nepristojnega organa so po zakonu možne naslednje situacije:
*če organ ugotovi, da za obravnavo vloge, ki jo je vložnik vložil neposredno pri njem, ni pristojen, vložnika nemudoma na to opozori in ga napoti k pristojnemu organu. Če vložnik vztraja, da se vloga kljub nepristojnosti sprejme, jo sprejem in jo zavrže (tretji odstavek [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]]);
*če organ vlogo prejme po pošti ali po elektronski poti, se izreče za nepristojnega in jo pošlje pristojnemu ter o tem obvesti stranko (četrti odstavek 65. člena ZUP);
*če organ pri obravnavi vloge ne ve, kateri organ je pristojen, vlogo zavrže (četrti odstavek 65. člena ZUP).
Pristojnost organa za sprejem in obravnavo določene vloge lahko določa organizacijski predpis (npr. Zakon o državni upravi), ZUP (gl. drugo poglavje o pristojnosti, zlasti [[Zak:ZUP#16. .C4.8Dlen{{!}}16. do 22. člen]]) ali predpis, ki ureja materialno pravico ali obveznost. '''Če predpis določa pristojnost organa, mora ta vlogo iz svoje pristojnosti sprejeti in obravnavati'''. V takšnem primeru je v nasprotju z zakonom in obveznostmi organa, če stranko neformalno poučuje, da vloge ne vloži, da jo vloži kasneje, da naj prej poizve o tem ali onem ipd. Na zahtevo stranke mora vlogo sprejeti in jo obravnavati v skladu z zakonom.
'''Na postopanje pri sprejemanju vloge ne vpliva dejstvo, ali je vloga formalno popolna in vsebinsko utemeljena''' oziroma ali so vlogi priloženi dokazi, na katere stranka opira svoj zahtevek. '''Morebitna formalna nepopolnost ali vsebinska neutemeljenost ne more biti upravičen razlog za zavrnitev sprejema vloge, ampak za izvedbo postopka, v katerem se stranko pozove k odpravi pomanjkljivosti '''([[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}67. člen ZUP]]) oziroma k predložitvi ali predlaganju dokazil ([[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člen ZUP]]). Cilj teh določb je omogočiti strankam dostop do pravnega varstva in učinkovito izvajanje upravnih postopkov (več v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017). 
Določbe področnega zakona (na primer[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5793 Zakona o pravilih cestnega prometa] (ZVCP-1, Ur. l. RS, 83/04 in nasl.)), ki določajo, da s'''e neveljavno dovoljenje odvzame in pošlje upravni enoti, na območju katere ima imetnik stalno oziroma začasno prebivališče, na pristojnost upravne enote za izdajo dovoljenja praviloma ne vplivajo. '''Gre za dve različni situaciji in z njima povezani pravili. Prvo določa, kam se pošlje neveljavno dovoljenje, drugo pa pristojnost za izdajo novega dovoljenja. Če zakon ne določa, da dovoljenje izda organ, ki se mu pošlje dovoljenje, se pristojnost za izdajo določa po splošnih pravilih, praviloma po stalnem prebivališču osebe, če tega nima, po začasnem prebivališču, sicer pa po zadnjem stalnem ali začasnem prebivališču in v skrajnem primeru po kraju, kjer je nastal povod za postopek. Če se pravila o krajevni pristojnosti ne uporabljajo, ker je krajevna pristojnost odpravljena, kot velja v primeru izdaje vozniških dovoljenj, se lahko zahtevop za izdajo novega dovoljenja vloži pri kateremkoli organu.
'''Zahtevanje neveljavnega dovoljenja ne bi smelo vplivati na izdajo novega dovoljenja, saj neveljavno dovoljenje nima pravnih učinkov'''. Tudi če bi področni predpis določal vračilo listine neveljavnega dovoljena, to ni razlog za zavrnitev sprejema vloge za izdajo novega dovoljenja. Organ v takem primeru postopa po pravilih, ki veljajo za formalno nepopolno vlogo ali za materialno neutemeljeno vloge, zato stranke ne sme zavrniti s pojasnilom, da sama ugotovi, kam je bilo poslano neveljavno dovoljenje. Pravila o postopanju pristojnega ali nepristojnega organa tega ne dopuščajo. To velja zlasti, če stranka ne razpolaga z listino neveljavnega dovoljenja, ker ga je drug državni organ odvzel, in če predpis ne določi jasno, kam naj se dovoljenje pošlje, ker na primer določi, da se pošlje organu, na območju katerega ima imetnik stalno oziroma začasno prebivališče.
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 

[[Category:Vloge in jezik]]

Glavna stran

2024-08-19T18:24:44Z

SZI: /* Spoštovani uporabniki Upravne svetovalnice! */

__NOTOC__

 

<center>'''UPRAVNA SVETOVALNICA (US) / ISSN 2232-2183'''</center>

 

<center>'''Administrative Consultation Wiki (ACW)'''</center>

 

== '''''Spoštovani uporabniki Upravne svetovalnice!''''' ==

'''Spoštovani uporabniki, stranke in uradne osebe v upravnih postopkih, državljani, podjetja, nevladne organizacije, študenti, pripravljavci predpisov in drugi zainteresirani!'''

'''Imate v postopkih, ki jih vodijo organi javne uprave, težavo ali niste prepričani, kakšna je pravilna razlaga predpisov, zlasti ZUP, pri uveljavljanju pravic in obveznosti do države in drugih nosilcev oblasti? Morda vam lahko pomagamo razrešiti življenjsko situacijo – poiščite odgovor na vašo dilemo v obstoječi bazi Upravne svetovalnice. Upravna svetovalnica deluje od leta 2009 v sodelovanju med Fakulteto za upravo Univerze v Ljubljani (FU UL, zanjo prof. dr. Polonca Kovač) in Ministrstvom RS za javno upravo (MJU, zanj mag. Matjaž Remic) in vam ponuja okoli 1.500 primerov posplošenih vprašanj in odgovorov.'''
'''Če odgovora ne najdete, nam lahko pišete oziroma postavite novo vprašanje prek rdeče označenega zavihka na tej strani. Na vprašanje bo ekipa mentorjev na FU UL in MJU ter drugih sodelujočih upravnih organov in podiplomskih študentov pripravila odgovor z argumentacijo za načelno rešitev postavljene dileme.'''

 '''''Opozorilo: Primeri, ki so označeni "V USKLAJEVANJU", so v delu, zato še ne štejejo kot končna različica.''''' 
 

{{{!}} border="0" width="100%" cellspacing="1" cellpadding="1"
{{!}}- valign="top"
{{!}} style="width: 23%;" {{!}}

 
{{!}}}

== Iskanje ==

(lahko uporabite tudi * - npr.: odloč*)

<inputbox>
type=search
width=55
searchbuttonlabel=Iskanje
buttonlabel=Poskusi z natančnim zadetkom
break=yes
</inputbox>
 

{{{!}} width="100%" cellspacing="1" cellpadding="1" border="0"
{{!}}- valign="top"
{{!}} style="width: 50%;" {{!}}

== Zadnje dodane strani ==

{{Special:Newestpages/10/-}}

{{!}} style="width: 50%;" {{!}}

== Najbolj brane strani ta mesec ==
<html>

<ol type="1">

<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopek_imenovanja_skrbnika_za_posebni_primer_potem,_ko_je_upravni_organ_ugotovil,_da_so_dedi%C4%8Di_po_pokojnem_znani'>Postopek imenovanja skrbnika za posebni primer potem, ko je upravni organ ugotovil, da so dediči po pokojnem znani</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Za%C4%8Dasen_odvzem_ali_trajen_preklic_dovoljenja'>Začasen odvzem ali trajen preklic dovoljenja</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vezanost_organa_na_soglasje_pri_izdaji_zbirne_odlo%C4%8Dbe'>Vezanost organa na soglasje pri izdaji zbirne odločbe</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Dokon%C4%8Dnost,_pravnomo%C4%8Dnost_in_izvr%C5%A1ljivost_akta,_%C4%8De_prito%C5%BEba_ne_zadr%C5%BEi_izvr%C5%A1itve,_%C4%8De_je_vlo%C5%BEena_prito%C5%BEba_ali_zahteva_za_izredno_pravno_sredstvo'>Dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost akta, če pritožba ne zadrži izvršitve, če je vložena pritožba ali zahteva za izredno pravno sredstvo</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zahteva_stranke_za_posredovanje_dokumenta_in_vloga_za_dostop_do_dokumenta'>Zahteva stranke za posredovanje dokumenta in vloga za dostop do dokumenta</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sprememba_krajevne_pristojnosti_zaradi_spremembe_naslova_bivanja_na_obmo%C4%8Dje_drugega_krajevno_pristojnega_organa'>Sprememba krajevne pristojnosti zaradi spremembe naslova bivanja na območje drugega krajevno pristojnega organa</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Stvarna_pristojnost_za_ukrepanje,_dolo%C4%8Dena_v_podzakonskem_aktu'>Stvarna pristojnost za ukrepanje, določena v podzakonskem aktu</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Stvarna_pristojnost_za_ukrepanje,_dolo%C4%8Dena_v_podzakonskem_aktu'>Vročitev odločbe in vpliv ponovne odpreme na fikcijo vročitve</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ravnanje_stranke_v_primeru_molka_organa_prve_in_druge_stopnje'>Ravnanje stranke v primeru molka organa prve in druge stopnje</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ravnanje_upravnega_organa_z_nepopolno_vlogo_(manjkajo%C4%8Di_podpis)'>Ravnanje upravnega organa z nepopolno vlogo (manjkajoči podpis)</a></li>

</ol>



</html>
{{!}}}

= Kategorije: =

<categorytree depth="2" showcount="off" hideroot="on" mode="pages">Teorija</categorytree>

[[Kategorija:Upravna svetovalnica]]

<html>

<style>
.mocno {
font-weight: bold;
}
</style>

<script>

var level_1 = 1;
var level_2 = 1;

$(".CategoryTreeTag > .CategoryTreeSection").each(function(index) {
// Nastavi 1. nivo.
var section = $(this);
var section_a = section.find("> .CategoryTreeItem > a").first();
var section_text = section_a.text();
// console.log(index + ": " + section_text);
section_a.html(' ' + level_1 + '.   ' + section_text);

// Nastavi 2. nivo.
level_2 = 1;
section.find(".CategoryTreeChildren > .CategoryTreeSection").each(function(index) {
var section = $(this);
var section_a = section.find("> .CategoryTreeItem > a").first();
var section_text = section_a.text();
section_a.html('   ' + level_1 + '.' + level_2++ + '.   ' + section_text);
});

// Povecaj level 1.
level_1++;
});

</script>
</html>

Glavna stran

2024-08-09T09:33:17Z

SZI: /* Najbolj brane strani ta mesec */

__NOTOC__

 

<center>'''UPRAVNA SVETOVALNICA (US) / ISSN 2232-2183'''</center>

 

<center>'''Administrative Consultation Wiki (ACW)'''</center>

 

== '''''Spoštovani uporabniki Upravne svetovalnice!''''' ==

'''Spoštovani uporabniki, stranke in uradne osebe v upravnih postopkih, državljani, podjetja, nevladne organizacije, študenti, pripravljavci predpisov in drugi zainteresirani!'''
'''V času od 25. 6. do 16. 8. 2024 Upravna svetovalnica sprejema vaša vprašanja, vendar zaradi dopustov sodelujočih odgovore pripravljamo z zamikom.  Sproščujoče poletje, čeprav ob reševanju upravnoprocesnih dilem, želimo tudi vam.'''
'''Imate v postopkih, ki jih vodijo organi javne uprave, težavo ali niste prepričani, kakšna je pravilna razlaga predpisov, zlasti ZUP, pri uveljavljanju pravic in obveznosti do države in drugih nosilcev oblasti? Morda vam lahko pomagamo razrešiti življenjsko situacijo – poiščite odgovor na vašo dilemo v obstoječi bazi Upravne svetovalnice. Upravna svetovalnica deluje od leta 2009 v sodelovanju med Fakulteto za upravo Univerze v Ljubljani (FU UL, zanjo prof. dr. Polonca Kovač) in Ministrstvom RS za javno upravo (MJU, zanj mag. Matjaž Remic) in vam ponuja okoli 1.500 primerov posplošenih vprašanj in odgovorov.'''
'''Če odgovora ne najdete, nam lahko pišete oziroma postavite novo vprašanje prek rdeče označenega zavihka na tej strani. Na vprašanje bo ekipa mentorjev na FU UL in MJU ter drugih sodelujočih upravnih organov in podiplomskih študentov pripravila odgovor z argumentacijo za načelno rešitev postavljene dileme.'''

 '''''Opozorilo: Primeri, ki so označeni "V USKLAJEVANJU", so v delu, zato še ne štejejo kot končna različica.''''' 
 

{{{!}} border="0" width="100%" cellspacing="1" cellpadding="1"
{{!}}- valign="top"
{{!}} style="width: 23%;" {{!}}

 
{{!}}}

== Iskanje ==

(lahko uporabite tudi * - npr.: odloč*)

<inputbox>
type=search
width=55
searchbuttonlabel=Iskanje
buttonlabel=Poskusi z natančnim zadetkom
break=yes
</inputbox>
 

{{{!}} width="100%" cellspacing="1" cellpadding="1" border="0"
{{!}}- valign="top"
{{!}} style="width: 50%;" {{!}}

== Zadnje dodane strani ==

{{Special:Newestpages/10/-}}

{{!}} style="width: 50%;" {{!}}

== Najbolj brane strani ta mesec ==
<html>

<ol type="1">

<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopek_imenovanja_skrbnika_za_posebni_primer_potem,_ko_je_upravni_organ_ugotovil,_da_so_dedi%C4%8Di_po_pokojnem_znani'>Postopek imenovanja skrbnika za posebni primer potem, ko je upravni organ ugotovil, da so dediči po pokojnem znani</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Za%C4%8Dasen_odvzem_ali_trajen_preklic_dovoljenja'>Začasen odvzem ali trajen preklic dovoljenja</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vezanost_organa_na_soglasje_pri_izdaji_zbirne_odlo%C4%8Dbe'>Vezanost organa na soglasje pri izdaji zbirne odločbe</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Dokon%C4%8Dnost,_pravnomo%C4%8Dnost_in_izvr%C5%A1ljivost_akta,_%C4%8De_prito%C5%BEba_ne_zadr%C5%BEi_izvr%C5%A1itve,_%C4%8De_je_vlo%C5%BEena_prito%C5%BEba_ali_zahteva_za_izredno_pravno_sredstvo'>Dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost akta, če pritožba ne zadrži izvršitve, če je vložena pritožba ali zahteva za izredno pravno sredstvo</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zahteva_stranke_za_posredovanje_dokumenta_in_vloga_za_dostop_do_dokumenta'>Zahteva stranke za posredovanje dokumenta in vloga za dostop do dokumenta</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sprememba_krajevne_pristojnosti_zaradi_spremembe_naslova_bivanja_na_obmo%C4%8Dje_drugega_krajevno_pristojnega_organa'>Sprememba krajevne pristojnosti zaradi spremembe naslova bivanja na območje drugega krajevno pristojnega organa</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Stvarna_pristojnost_za_ukrepanje,_dolo%C4%8Dena_v_podzakonskem_aktu'>Stvarna pristojnost za ukrepanje, določena v podzakonskem aktu</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Stvarna_pristojnost_za_ukrepanje,_dolo%C4%8Dena_v_podzakonskem_aktu'>Vročitev odločbe in vpliv ponovne odpreme na fikcijo vročitve</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ravnanje_stranke_v_primeru_molka_organa_prve_in_druge_stopnje'>Ravnanje stranke v primeru molka organa prve in druge stopnje</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ravnanje_upravnega_organa_z_nepopolno_vlogo_(manjkajo%C4%8Di_podpis)'>Ravnanje upravnega organa z nepopolno vlogo (manjkajoči podpis)</a></li>

</ol>



</html>
{{!}}}

= Kategorije: =

<categorytree depth="2" showcount="off" hideroot="on" mode="pages">Teorija</categorytree>

[[Kategorija:Upravna svetovalnica]]

<html>

<style>
.mocno {
font-weight: bold;
}
</style>

<script>

var level_1 = 1;
var level_2 = 1;

$(".CategoryTreeTag > .CategoryTreeSection").each(function(index) {
// Nastavi 1. nivo.
var section = $(this);
var section_a = section.find("> .CategoryTreeItem > a").first();
var section_text = section_a.text();
// console.log(index + ": " + section_text);
section_a.html(' ' + level_1 + '.   ' + section_text);

// Nastavi 2. nivo.
level_2 = 1;
section.find(".CategoryTreeChildren > .CategoryTreeSection").each(function(index) {
var section = $(this);
var section_a = section.find("> .CategoryTreeItem > a").first();
var section_text = section_a.text();
section_a.html('   ' + level_1 + '.' + level_2++ + '.   ' + section_text);
});

// Povecaj level 1.
level_1++;
});

</script>
</html>

Ravnanje uradne osebe zoper neuke stranke v postopku, glede uporabe načela varstva koristi stranke

2024-08-06T06:27:08Z

SZI:

== '''Zadeva: '''Ravnanje uradne osebe zoper neuke stranke v postopku, glede uporabe načela varstva koristi stranke ==

'''Datum odgovora:''' 28. 2. 2024 '''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

<div>Kako ravna uradna oseba, ki vodi postopek v primeru, da stranka v postopku v svojem zahtevku ni navedla oziroma označila vseh možnih upravičenj (primeroma posebnih okoliščin kot so služenje vojaškega roka, otroci) in bi to lahko vplivalo na končno rešitev stvari? </div><div> </div><div>Ali sme organ v postopku (npr. revizije po ZPIZ) vpogledati v uradne evidence, četudi v to stranka v postopku ni privolila?</div>

== '''Odgovor:''' ==

V skladu s [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. členom ZUP]] mora organ stranki v postopku omogočiti, da zavaruje lastne procesne pravice, pri odločanju pa predpisane materialne pravice; pri tem pa mora zaščititi javno korist po uradni dolžnosti v mejah predpisov. To namreč pomeni, da mora organ tekom vodenja postopka ves čas paziti, da se ne oškodujejo pravice strank ali drugih oseb, prav tako tudi ne javne koristi (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 49). 
V primeru, da stranka želi uveljavljati svoje pravice na podlagi vloženega zahtevka (npr. za uveljavitev pravic s področja pokojninskega zavarovanja), pa pri tem v obrazcu zahtevka ne označi ali navede vseh podatkov o pravno relevantnih dejstvih (npr. osebnih okoliščin kot so služenje vojaškega roka, otroci pri upravičenjih s področja pokojninske in invalidske zakonodaje), '''mora organ izpolniti svoje procesne obveznosti '''zlasti glede ugotavljanja materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) in pravice do sodelovanja v postopku oziroma pravice do izjave ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]).
V skladu z uvodoma navedenim načelom varstva pravic stranke in javnih koristi (7. člen ZUP) mora prav tako skrbeti, da materialno in procesnopravni '''položaj stranke ni prizadet zaradi njene nevednosti ali neukosti. '''Na tem mestu ne gre le za to, da upravni organ skrbi, da nevednost in neukost stranke ni v škodo pravic, ki ji pripadajo po procesnem predpisu, temveč gre za pomoč pri učinkovitem zavarovanju in uveljavljanju pravic v smislu dolžnega ravnanja upravnega organa, ki izhajajo iz določb ZUP in so namenjene temu, da stranka svoje pravice tudi v časovnem smislu čim bolj učinkovito ter čim hitreje uveljavi in zavaruje (glej sodbo [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111422538 VDSS Psp 91/ 2018] z dne 12. 7. 2018).
Ne navedba ali pomanjkljiva navedba podatkov o dejanskem stanju oziroma pravnorelevantnih dejstvih v zahtevku po naravi stvari odkazuje na to, da stranka ni ravnala v skladu s 140. členom ZUP, po katerem mora vsebinsko utemeljiti svoj zahtevek tako, da predlaga dokaze in jih, če je mogoče predložiti (kadar ne gre za splošno znana dejstva). '''Ne navedba podatkov o pravnorelevantnih dejstvih praviloma ne pomeni formalne pomanjkljivosti vloge''' (nepopolnost ali nerazumljivost), saj se dejansko stanje raziskuje v ugotovitvenem postopku, ne v okviru formalnega preizkusa procesnih predpostavk oziroma sposobnosti za obravnavo vloge. Zato opustitev prej omenjene obveznosti stranke, da predlaga oziroma predloži dokaze, pomeni, da '''se ne poziva''' k odpravi formalnih pomanjkljivosti v smislu [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]], ampak k vsebinski utemeljitvi zahtevka (tretji odstavek [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člena ZUP]]).
Ob tem je v zvezi razčiščevanjem materialne resnice treba vzeti v obzir obveznost na strani''' organa, da po uradni dolžnosti pridobiva podatke iz uradnih evidenc '''(peti odstavek [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člena ZUP]]). Če so podatki o pravno relevantnih dejstvih upravne zadeve zabeleženi v uradni evidenci, mora podatke pridobiti sam in jih ne more zahtevati od stranke, razen če bi to prepovedala. Enako velja v primeru dokaznih listin, ki se nahajajo pri drugih organih ([[Zak:ZUP#175. .C4.8Dlen{{!}}175. člen ZUP]]).
Opustitev pozivanja stranke k predlaganju oziroma predložitvi dokazil ali opustitev pridobivanja podatkov iz uradne evidence, ki lahko vplivajo na odločitev o pravici ali pravni koristi stranke, lahko pomeni, da organ ni popolnoma ugotovil dejanskega stanja zadeve, zato je '''na takšnem temelju izdana odločba nezakonita, stranka pa jo lahko izpodbija v pritožbenem postopku.''' Pri tem pritožbena navedba podatkov, ki bi jih stranka lahko navedla v postopku pred izdajo odločbe, ne pomeni navajanja novih dejstev in dokazov. O prepovedi navajanja novih dejstev in dokazov bi lahko govorili le, če je bila stranki dana možnost, da dejstva in dokaze navede, pa tega ni izkoristila. Zato bi opustitev pozivanja stranke ali opustitev pridobitve podatkov iz uradne evidence pomenila tudi kršitev pravice do izjave oziroma zaslišanja.

 

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]

Izkazovanje pravnega interesa za vložitev pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil

2024-08-06T06:20:59Z

SZI:

== '''Zadeva: ''' Izkazovanje pravnega interesa za vložitev pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil ==

'''Datum odgovora: '''28. 11. 2013, 27.12. 2013 in 24. 3. 2014, pregled 27. 12. 2022, dopolnitev 9. 8. 2023 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Prvi odstavek 24. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in novele) določa, da je potrebno za vložitev pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil izkazovati pravni interes. Po drugem odstavku istega člena je pravni interes podan, če splošni akt, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Kaj označuje izraz »neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj«?
== '''Odgovor:''' ==

<div>Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (prvi odstavek 43. člena ZUP). Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek 43. člena ZUP). '''Pravno korist je mogoče šteti za neposredno, če je obstoječa in sedanja''', torej ne hipotetična in prihodnja, pri kateri ni jasno ali oziroma kdaj bo do nje prišlo. Poleg tega mora biti '''osebna, kar pomeni, da posameznik varuje le svojo korist''', ne pa tudi koristi drugega ali javne koristi (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 1. knjiga, 2020, str. 335).</div>
<div> Pravni interes je podan tedaj, ko je '''posameznikova pravica kršena ali ogrožena in je brez posega sodišča ne bi bilo mogoče uresničiti''' (po Mavčič et al., Zakon o ustavnem sodišču s pojasnili, 2000, str. 174). Če nek predpis posega v pravice, pravne koristi oziroma pravni položaj posameznika, je tak poseg neposreden. Za izkazanost neposrednega in konkretnega pravnega interesa mora pobudnik izkazati osebno in neposredno zvezo oziroma razmerje do izpodbijanega pravnega akta. Zahteva po neposrednosti in konkretnosti pomeni:<div>- Da bi se pobudnikov pravni položaj spremenil samo ob ugodni odločitvi ustavnega sodišča. Pri tem se to razume tako, da '''pravni interes obstaja, če bi se z razveljavitvijo ali odpravo izpodbijanega predpisa pobudnikov pravni položaj izboljšal.''' Pravni interes ni izkazan, če bi se pobudnikov pravni položaj spremenil na slabše (Sklep US, št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-52%2F00+&caseId=U-I-52%2F00&df=10.06.2000&dt=20.06.2000&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=100298 U-I-52/00] z dne 16. 6. 2000). Pravni položaj je lahko, zaradi neke splošne pravne norme, drugačen oziroma spremenjen in od tega je odvisno ali ima pobudnik pravni interes. '''Pri tem pa je pomembno, da je pravni položaj drugačen že na podlagi pravne norme. Če se na njeni podlagi šele izda odločba, ne moremo govoriti o neposrednem učinku.'''</div>
<div>- Da se abstraktna pravna norma konkretizira v posameznih primerih. '''Izpodbijana norma se mora za pobudnika že konkretno uporabljati - imeti mora neposreden in konkreten vpliv na njegov pravni položaj '''(Sklep US, št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=&caseId=U-I-21%2F99&df=15.07.1999&dt=15.07.1999&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=99713 U-I-21/99] z dne 15. 7. 1999).

'''Ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se pobuda za oceno ustavnosti vloži šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa.''' Tako je neposredni pravni interes za pobudo pobudniku mogoče priznati šele, ko bo tudi sodišče zadnje stopnje zakon razlagalo na način, ki je po mnenju pobudnika v neskladju z Ustavo RS. Nasproti takšni odločitvi pa bo imel pobudnik na voljo ustavno pritožbo in pobudo za presojo zakonskih določb, na katerih bo temeljila odločitev (več o ustavnosodni presoji splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil v primeru [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php?title=Splo%C5%A1ni_akti_za_izvr%C5%A1evanje_javnih_pooblastil_kot_podlaga_za_konkretne_postopke_in_njihovo_izpodbijanje_pred_sodi%C5%A1%C4%8Dem&action=tinymceedit Splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil kot podlaga za konkretne postopke in njihovo izpodbijanje pred sodiščem.]). Torej, dokler se v upravnem sporu ne izčrpajo vsa pravna sredstva, ni mogoče šteti, da pobudnik že izkazuje neposredni pravni interes (Sklep US, št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-257%2F04&caseId=&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=103841 Up-454/04-13, U-I-257/04] z dne 9. 9. 2004).</div>
 </div>
<div>Pobudniku, ki izpodbija pravni akt, s katerim niso napadene, ogrožene ali varovane njegove lastne pravice, pravni interes ali pravni položaj, ki torej ne izkaže osebne in neposredne zveze oziroma razmerja do izpodbijanega akta, ni mogoče priznati pravnega interesa (Sklep US, št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-155%2F94&caseId=&df=01.11.1994&dt=15.11.1994&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=97668 U-I-155/94] z dne 9. 11. 1994). 
</div>

 

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Načelo zakonitosti in diskrecijsko odločanje ter varstvo javne koristi]]
[[Category:Upravni spor in socialni spor ter druge oblike sodnega nadzora]]

Ravnanje uradne osebe zoper neuke stranke v postopku, glede uporabe načela varstva koristi stranke

2024-08-06T06:08:19Z

SZI:

== '''Zadeva: '''Ravnanje uradne osebe zoper neuke stranke v postopku, glede uporabe načela varstva koristi stranke ==

'''Datum odgovora:''' 28. 2. 2024 '''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

<div>Kako ravna uradna oseba, ki vodi postopek v primeru, da stranka v postopku v svojem zahtevku ni navedla oziroma označila vseh možnih upravičenj (primeroma posebnih okoliščin kot so služenje vojaškega roka, otroci) in bi to lahko vplivalo na končno rešitev stvari? </div><div> </div><div>Ali sme organ v postopku (npr. revizije po ZPIZ) vpogledati v uradne evidence, četudi v to stranka v postopku ni privolila?</div>

== '''Odgovor:''' ==

<div>V skladu s [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. členom ZUP]] mora organ stranki v postopku omogočiti, da zavaruje lastne procesne pravice, pri odločanju pa predpisane materialne pravice; pri tem pa mora zaščititi javno korist po uradni dolžnosti v mejah predpisov. To namreč pomeni, da mora organ tekom vodenja postopka ves čas paziti, da se ne oškodujejo pravice strank ali drugih oseb, prav tako tudi ne javne koristi (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 49). 
<div>V primeru, da stranka želi uveljavljati svoje pravice na podlagi vloženega zahtevka (npr. za uveljavitev pravic s področja pokojninskega zavarovanja), pa pri tem v obrazcu zahtevka ne označi ali navede vseh podatkov o pravno relevantnih dejstvih (npr. osebnih okoliščin kot so služenje vojaškega roka, otroci pri upravičenjih s področja pokojninske in invalidske zakonodaje), '''mora organ izpolniti svoje procesne obveznosti '''zlasti glede ugotavljanja materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) in pravice do sodelovanja v postopku oziroma pravice do izjave ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]).
V skladu z uvodoma navedenim načelom varstva pravic stranke in javnih koristi (7. člen ZUP) mora prav tako skrbeti, da materialno in procesnopravni '''položaj stranke ni prizadet zaradi njene nevednosti ali neukosti. '''Na tem mestu ne gre le za to, da upravni organ skrbi, da nevednost in neukost stranke ni v škodo pravic, ki ji pripadajo po procesnem predpisu, temveč gre za pomoč pri učinkovitem zavarovanju in uveljavljanju pravic v smislu dolžnega ravnanja upravnega organa, ki izhajajo iz določb ZUP in so namenjene temu, da stranka svoje pravice tudi v časovnem smislu čim bolj učinkovito ter čim hitreje uveljavi in zavaruje (glej sodbo [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111422538 VDSS Psp 91/ 2018] z dne 12. 7. 2018).
Ne navedba ali pomanjkljiva navedba podatkov o dejanskem stanju oziroma pravnorelevantnih dejstvih v zahtevku po naravi stvari odkazuje na to, da stranka ni ravnala v skladu s 140. členom ZUP, po katerem mora vsebinsko utemeljiti svoj zahtevek tako, da predlaga dokaze in jih, če je mogoče predložiti (kadar ne gre za splošno znana dejstva). '''Ne navedba podatkov o pravnorelevantnih dejstvih praviloma ne pomeni formalne pomanjkljivosti vloge''' (nepopolnost ali nerazumljivost), saj se dejansko stanje raziskuje v ugotovitvenem postopku, ne v okviru formalnega preizkusa procesnih predpostavk oziroma sposobnosti za obravnavo vloge. Zato opustitev prej omenjene obveznosti stranke, da predlaga oziroma predloži dokaze, pomeni, da '''se ne poziva''' k odpravi formalnih pomanjkljivosti v smislu [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]], ampak k vsebinski utemeljitvi zahtevka (tretji odstavek [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člena ZUP]]).
Ob tem je v zvezi razčiščevanjem materialne resnice treba vzeti v obzir obveznost na strani''' organa, da po uradni dolžnosti pridobiva podatke iz uradnih evidenc '''(peti odstavek [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člena ZUP]]). Če so podatki o pravno relevantnih dejstvih upravne zadeve zabeleženi v uradni evidenci, mora podatke pridobiti sam in jih ne more zahtevati od stranke, razen če bi to prepovedala. Enako velja v primeru dokaznih listin, ki se nahajajo pri drugih organih ([[Zak:ZUP#175. .C4.8Dlen{{!}}175. člen ZUP]]).
Opustitev pozivanja stranke k predlaganju oziroma predložitvi dokazil ali opustitev pridobivanja podatkov iz uradne evidence, ki lahko vplivajo na odločitev o pravici ali pravni koristi stranke, lahko pomeni, da organ ni popolnoma ugotovil dejanskega stanja zadeve, zato je '''na takšnem temelju izdana odločba nezakonita, stranka pa jo lahko izpodbija v pritožbenem postopku.''' Pri tem pritožbena navedba podatkov, ki bi jih stranka lahko navedla v postopku pred izdajo odločbe, ne pomeni navajanja novih dejstev in dokazov. O prepovedi navajanja novih dejstev in dokazov bi lahko govorili le, če je bila stranki dana možnost, da dejstva in dokaze navede, pa tega ni izkoristila. Zato bi opustitev pozivanja stranke ali opustitev pridobitve podatkov iz uradne evidence pomenila tudi kršitev pravice do izjave oziroma zaslišanja.</div>

 

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]

Izkazovanje pravnega interesa za vložitev pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil

2024-08-06T06:04:52Z

SZI:

== '''Zadeva: ''' Izkazovanje pravnega interesa za vložitev pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil ==

'''Datum odgovora: '''28. 11. 2013, 27.12. 2013 in 24. 3. 2014, pregled 27. 12. 2022, dopolnitev 9. 8. 2023 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Prvi odstavek 24. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in novele) določa, da je potrebno za vložitev pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil izkazovati pravni interes. Po drugem odstavku istega člena je pravni interes podan, če splošni akt, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Kaj označuje izraz »neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj«?
== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;"><div>Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (prvi odstavek 43. člena ZUP). Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek 43. člena ZUP). '''Pravno korist je mogoče šteti za neposredno, če je obstoječa in sedanja''', torej ne hipotetična in prihodnja, pri kateri ni jasno ali oziroma kdaj bo do nje prišlo. Poleg tega mora biti '''osebna, kar pomeni, da posameznik varuje le svojo korist''', ne pa tudi koristi drugega ali javne koristi (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 1. knjiga, 2020, str. 335).</div>
<div> Pravni interes je podan tedaj, ko je '''posameznikova pravica kršena ali ogrožena in je brez posega sodišča ne bi bilo mogoče uresničiti''' (po Mavčič et al., Zakon o ustavnem sodišču s pojasnili, 2000, str. 174). Če nek predpis posega v pravice, pravne koristi oziroma pravni položaj posameznika, je tak poseg neposreden. Za izkazanost neposrednega in konkretnega pravnega interesa mora pobudnik izkazati osebno in neposredno zvezo oziroma razmerje do izpodbijanega pravnega akta. Zahteva po neposrednosti in konkretnosti pomeni:<div>- Da bi se pobudnikov pravni položaj spremenil samo ob ugodni odločitvi ustavnega sodišča. Pri tem se to razume tako, da '''pravni interes obstaja, če bi se z razveljavitvijo ali odpravo izpodbijanega predpisa pobudnikov pravni položaj izboljšal.''' Pravni interes ni izkazan, če bi se pobudnikov pravni položaj spremenil na slabše (Sklep US, št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-52%2F00+&caseId=U-I-52%2F00&df=10.06.2000&dt=20.06.2000&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=100298 U-I-52/00] z dne 16. 6. 2000). Pravni položaj je lahko, zaradi neke splošne pravne norme, drugačen oziroma spremenjen in od tega je odvisno ali ima pobudnik pravni interes. '''Pri tem pa je pomembno, da je pravni položaj drugačen že na podlagi pravne norme. Če se na njeni podlagi šele izda odločba, ne moremo govoriti o neposrednem učinku.'''</div>
<div>- Da se abstraktna pravna norma konkretizira v posameznih primerih. '''Izpodbijana norma se mora za pobudnika že konkretno uporabljati - imeti mora neposreden in konkreten vpliv na njegov pravni položaj '''(Sklep US, št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=&caseId=U-I-21%2F99&df=15.07.1999&dt=15.07.1999&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=99713 U-I-21/99] z dne 15. 7. 1999).

'''Ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se pobuda za oceno ustavnosti vloži šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa.''' Tako je neposredni pravni interes za pobudo pobudniku mogoče priznati šele, ko bo tudi sodišče zadnje stopnje zakon razlagalo na način, ki je po mnenju pobudnika v neskladju z Ustavo RS. Nasproti takšni odločitvi pa bo imel pobudnik na voljo ustavno pritožbo in pobudo za presojo zakonskih določb, na katerih bo temeljila odločitev (več o ustavnosodni presoji splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil v primeru [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php?title=Splo%C5%A1ni_akti_za_izvr%C5%A1evanje_javnih_pooblastil_kot_podlaga_za_konkretne_postopke_in_njihovo_izpodbijanje_pred_sodi%C5%A1%C4%8Dem&action=tinymceedit Splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil kot podlaga za konkretne postopke in njihovo izpodbijanje pred sodiščem.]). Torej, dokler se v upravnem sporu ne izčrpajo vsa pravna sredstva, ni mogoče šteti, da pobudnik že izkazuje neposredni pravni interes (Sklep US, št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-257%2F04&caseId=&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=103841 Up-454/04-13, U-I-257/04] z dne 9. 9. 2004).</div>
 </div>
<div>Pobudniku, ki izpodbija pravni akt, s katerim niso napadene, ogrožene ali varovane njegove lastne pravice, pravni interes ali pravni položaj, ki torej ne izkaže osebne in neposredne zveze oziroma razmerja do izpodbijanega akta, ni mogoče priznati pravnega interesa (Sklep US, št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-155%2F94&caseId=&df=01.11.1994&dt=15.11.1994&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=97668 U-I-155/94] z dne 9. 11. 1994). 
</div>

 

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Načelo zakonitosti in diskrecijsko odločanje ter varstvo javne koristi]]
[[Category:Upravni spor in socialni spor ter druge oblike sodnega nadzora]]

Podeljevanje nagrad kot del izvajanja javne službe univerze

2024-08-06T05:59:27Z

SZI:

== '''Zadeva: ''' Podeljevanje nagrad kot del izvajanja javne službe ==

'''Datum odgovora:''' 11. 8. 2023 '''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali podeljevanje nagrad, ki jih podeljuje javni zavod (npr. rektor univerze) predstavlja dejavnost, ki spada v obseg izvajanja javne službe?

Kaj v tem okviru predstavlja temelj za obdelavo osebnih podatkov (kandidatov oziroma nagrajencev)?

== '''Odgovor:''' ==

<div>Javna služba je dejavnost, preko katere se zagotavljajo javne dobrine in za katere veljajo naslednje značilnosti: </div>
<div style="text-align: left;">- izvaja se v javnem interesu;</div>
<div style="text-align: left;">- za njeno zagotavljanje je odgovorna država ali lokalna skupnost;</div>
<div style="text-align: left;">- izvzeta je iz pravnega režima tržnih dejavnosti (prenesena je iz zasebne v javno sfero);</div>
<div style="text-align: left;">- izvaja se po posebnem javnopravnem režimu (Virant, Pravna ureditev javne uprave, 1998, str. 129).

Javno službo po vsebini nalog, obsegu itd.''' določa praviloma področni zakon, lahko pa tudi splošni predpisi glede na tip institucije''', ki je izvajanje javne službe poverjeno (npr. glej [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO10 Zakon o javnih zavodih], Ur. l. RS, št. 12/91 in nasl.).

Obseg javne službe, na področju visokega šolstva in delovanja univerze, ureja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO172 Zakon o visokem šolstvu] (ZVis, Ur. l. RS, št. 67/93 in nasl). ZVis v prvem členu sicer določa, da ta zakon ureja statusna vprašanja visokošolskih zavodov, pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti, opredeljuje javno službo v visokem šolstvu in ureja način njenega financiranja, kjer pa iz nadaljevanja zakona ni jasno razvidne definicije javne službe, kar predstavlja ključni problem za opredelitev njenega obsega.

'''Javna služba je namreč normativni pojav''' in ne dejanski, kar pomeni, da javne službe ni brez njene normativne opredelitve, ki pa mora biti natančno opredeljena že v samem področnem predpisu (tako tudi odločba USRS, št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=+ODLO%C4%8CBA+U-I-156%2F08-16&type=search-2&order=desc&id=110292 U-I-156/08-16] z dne 14. 4. 2011). ZVis bi moral namreč že v skladu z načelom zakonitosti natančno opredeliti pojem javne službe v visokem šolstvu, kar pomeni, da bi moral (jasno) določiti vsaj obseg javne službe v visokem šolstvu, temeljne pogoje za dostop posameznikov do storitev visokošolskega izobraževanja v okviru javne službe, temeljne pogoje za izvajalce javne službe ter temeljno opredelitev načina opravljanja javne službe in načina njenega financiranja (odločba USRS, št. U-I-156/08-16 z dne 14. 4. 2011).



Kljub pomanjkljivi definiciji javne službe v zakonu pa bi lahko z vidika namenske razlage zakona razbrali, da lahko celotno dejavnost univerze štejemo za javno službo, razen specifičnih dejavnosti, ki jih visokošolski zavodi lahko izvajajo kot tržno dejavnost (glej primeroma 26. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=STAT233 Statuta Univerze v Ljubljani] (Ur. l. RS, št. 4/17 in nasl.)). '''Podeljevanje nagrad''', izhajajoč iz osme točke prvega odstavka [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO172 23. člena ZVis] tako predstavlja zakonsko opredeljeno nalogo rektorja univerze, ki glede na [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO172 1. člen ZVis] sodi v domet javne službe.



Podeljevanje nagrad se '''izvaja v javnem interesu, saj '''poteka v zvezi s študijem oziroma temeljnimi dejavnostmi, ki jih univerza izvaja kot nosilka javnega pooblastila ter na podlagi zakonsko opredeljene naloge rektorja; za njihovo zagotavljanje je odgovorna država oziroma lokalna skupnost, zlasti kot njena ustanoviteljica in v okviru financiranja njene temeljne dejavnosti; prav tako pa podeljevanje nagrad ne predstavlja tržne dejavnosti univerze, ampak se izvaja po posebnem javnopravnem režimu glede na Statut in interne pravilnike, ki urejajo postopek in merila za podeljevanje nagrad. To pomeni, da so '''kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz definicije javne službe,''' zaradi česar je moč šteti, da '''podeljevanje nagrad spada v obseg opravljanja javne službe. '''

Glede na navedeno je izpolnjen pogoj po [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=OJ:L:2016:119:FULL Splošni uredbi za varstvo podatkov] (GDPR, Ur. l. EU, št. L 119/1) in [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7959 Zakonu o varstvu osebnih podatkov] (ZVOP-2, Ur. l. RS, št. 163/22, glej zlasti 6. člen). Posebna privolitev oseb, na katere se nanašajo osebni podatki, za njihovo obdelavo, če je kandidat soglašal s kandidaturo samo, tako ni potrebna, saj izhaja temelj obdelave osebnih podatkov iz zakona oziroma obdelave v javnem interesu, kot določa 6/I točka e GDPR: "obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu".





Sklepno kaže dodati še, da pa '''podeljevanje nagrad ni upravna zadeva,''' torej se nagrade in priznanja ne izbirajo oziroma podeljujejo v upravnem postopku, da bi zanje veljal [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]] in nadalje tudi določbe, ki določajo izmenjavo oziroma obdelavo podatkov (npr. [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#175. .C4.8Dlen{{!}}175. člen ZUP]]), ko ZUP šteje kot specialni predpis (o tem več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Odlo%C4%8Danje_o_dostopu_do_informacij_javnega_zna%C4%8Daja_drugega_organa,_s_katerimi_zapro%C5%A1en_organ_razpolaga,_glede_na_hierarhijo_upo%C5%A1tevnih_zakonov tem primeru], kjer se analogno šteje za ZVOP-2 in ZUP, kar velja v razmerju med ZDIJZ in ZUP, razen če bi določene elemente neposredno urejala GDPR ali Ustava RS).</div>

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Ne/raba ZUP v neupravnih javnopravnih zadevah (šolstvo, prekrški)]]

Obnova postopka po uradni dolžnosti in začetek teka subjektivnega roka za organ

2024-08-06T05:54:26Z

SZI:

== '''Zadeva: '''Obnova postopka po uradni dolžnosti in začetek teka subjektivnega roka za organ ==

'''Datum odgovora:''' 9. 8. 2023 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Ali se pri obnovi postopka za čas, ko je organ izvedel za nova dejstva, šteje datum prejema predloga predlagatelja za obnovo, ali šele datum, ko organ preveri podatke iz predloga kot resnične. V slednjem primeru je lahko časovna razlika več tednov ali celo mesecev (ko se npr. preverja lastništvo nepremičnin pri občinah za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča)? Ali lahko v očitnih primeri napak organa ta organ uvede obnovo po uradni dolžnosti, čeprav zakon to možnost omejuje na »javni interes«?

== '''Odgovor:''' ==

Obnova upravnega postopka je '''izredno pravno sredstvo''', ki ga je mogoče uporabiti samo v primeru kršitev oziroma nepravilnosti, določenih v [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. členu ZUP]]. Smisel izrednega pravnega sredstva je v tem, da se lahko nekatere hujše kršitve oziroma nepravilnosti odpravijo s pravnim sredstvom tudi po dokončnosti ali pravnomočnosti upravne odločbe. V pravnomočne odločbe se sicer ne posega, saj je pravnomočnost institut, ki stranki zagotavlja pravno varnost in je tudi ustavnopravno zavarovan z določbo [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 158. člena Ustave RS]. Zato je poseg vanje omejen zgolj na izredna pravna sredstva, ki omogočajo v nekem relativnem časovnem obdobju vzpostavitev zakonitega stanja. Pri tem morebitna predhodna neizraba rednih pravnih sredstev (pritožbe) ni ovira za uporabo izrednih pravnih sredstev, niti za obnovo postopka (glej Jerovšek in Trpin, ZUP s komentarjem, 2004, str. 701).
Obnovo postopka lahko skladno z določbo [[Zak:ZUP#261. .C4.8Dlen{{!}}261. člena ZUP]] predlagajo stranka, državni tožilec in državni odvetnik, lahko pa jo po uradni dolžnosti prične organ, ki je izdal odločbo, na katero se obnovitveni razlog nanaša.
Tako predlagatelji kot organ so pri predlogu oziroma začetku obnove vezani na subjektivni in objektivni rok, določen v  [[Zak:ZUP#263. .C4.8Dlen{{!}}263. členu ZUP]].  Pri tem pa je seveda potrebno ločiti situacijo, ko se obnova postopka začne na predlog, od obnove po uradni dolžnosti (kar pa je v zgornjem vprašanju nekoliko zabrisano).
V primeru obnove postopka '''na predlog predlagatelja''', mora organ skladno s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#267. .C4.8Dlen{{!}}267. členu ZUP]] preizkusiti (formalni preizkus), ali je predlog dovoljen, popoln in '''pravočasen''', ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. '''Subjektivni rok''' enega meseca v primeru '''novih dejstev in novih dokazov''' začne teči z dnem, ko je '''stranka mogla navesti nova dejstva ali uporabiti dokaze'''. Tako torej ne začne teči z dnem, ko je izvedela za novo dejstvo, temveč šele z dnem, ko ga je dejansko lahko navedla oziroma uporabila dokaz (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, str. 676). Pri tem stranka sama nosi dokazno breme glede dokazovanja pravočasnosti predloga ([[Zak:ZUP#265. .C4.8Dlen{{!}}265. člen ZUP]]).
Organ mora pravočasnost vloženega predloga ugotoviti z gotovostjo, kar pomeni, da mora biti organ na podlagi vseh okoliščin primera prepričan, da je bil predlog predlagatelja vložen znotraj enomesečnega roka, odkar je stranka mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze (glej sodbo UPRS IV [http://www.sodnapraksa.si/?q=id:2015081111410828&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP%20&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=2015081111410828 U 31/2016-10]). To prepričanje pa lahko temelji le na celoviti dokazni oceni vseh izvedenih dokazov, tako tistih, s katerimi je predlagatelj zatrjuje oziroma dokazuje pravočasnost predlagane obnove postopka, kot tistih, ki jih je v postopku zbral upravni organ po uradni dolžnosti ali jih morebiti zatrjujejo stranke z nasprotnim interesom (glej tudi sodbo UPRS I [http://www.sodnapraksa.si/?q=id:2015081111393121&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=%20i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&moreLikeThis=1&id=doc_2012032113070358 U 1768/2013]).
Iz zapisanega je torej jasno, da v ta enomesečni rok sodi zgolj časovno obdobje, v katerem je stranka izvedela za nova dejstva oziroma nove dokaze, ter postorila vse, da zavaruje svojo pravico do navedenega izrednega pravnega sredstva: da se seznani z dejstvi in dokazi, jih pridobi, vpogleda ali kako drugače preveri njihovo vsebino, presodi, ali ta kakorkoli vpliva na njen pravni položaj in sprejme odločitev o vložitvi predloga za obnovo postopka ter '''ga tudi vloži'''.
Nikakor pa ni v ta časovni okvir vključen čas, v katerem upravni organ izvede formalni preizkus predloga (''več tednov ali celo mesecev'', kot navedeno zgoraj v vprašanju), pri čemer poleg dejstev, ki izkazujejo pravočasnost, preverja tudi, ali okoliščina, na katero se predlog opira, vsaj verjetno izkazana. Pri tem predhodnem preizkusu je upravni organ sicer vezan na instrukcijske roke (iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]] in prvega odstavek [[Zak:ZUP#222. .C4.8Dlen{{!}}222. člena ZUP]]), a se čas, v katerem upravni organ preizkusi vlogo in o njej odloči, četudi s sklepom (drugi in tretji odstavek[[Zak:ZUP#267. .C4.8Dlen{{!}}267. člena ZUP]] ter prvi odstavek [[Zak:ZUP#268. .C4.8Dlen{{!}}268. člena ZUP]]), šteje kot čas, potreben za izvedbo ugotavljanja in dokazovanja izpolnjevanja formalnih pogojev, ne pa za čas, ki ga je imela stranki na razpolago za vložitev predloga za obnovo postopka. Če predlog za obnovo postopka ne izpolnjuje procesnih pogojev, se organ ne spušča v vsebino odločanja o predlogu za obnovo postopka, ampak ga s sklepom zavrže ([[Zak:ZUP#267. .C4.8Dlen{{!}}267. člen ZUP]]).
Za razliko od opisanega pa bo pričel subjektivni rok pri '''obnovi postopka po uradni dolžnosti''' (torej obnovi, ki jo bo pričel upravni organ brez prejema predloga predlagatelja) teči od dneva, ko je '''organ izvedel '''za ta nova dejstva in nove dokaze (Kerševan in Adronja, Upravno procesno pravo, 2017, str. 442; podobno tudi sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?q=id:59854&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d%20=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=59854 U 130/2004] ali sodba VSRS I [https://www.sodnapraksa.si/?q=*:*&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d%20=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&id=20391 Up 1238/2003]).
Pri tem je seveda potrebno upoštevati še, da lahko organ obnovi postopek po uradni dolžnosti '''le zaradi varstva javnega interesa''' (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, str. 667). To pa pomeni, da organ postopka, končanega z vsaj dokončno odločbo, ne more obnoviti po uradni dolžnosti izključno zaradi varstva pravic ali pravnih koristi strank, če ni hkrati podan tudi javni interes. Stranke imajo namreč same možnost varovati svoj pravni položaj s predlogom za obnovo postopka.
Tudi za obnovo postopka po uradni dolžnosti velja, da se sme uvesti le zaradi razlogov iz prvega odstavka 260. člena ZUP (in ne zgolj zaradi »očitnih pomot«).

 

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Obnova postopka]]
[[Category:Roki]]

(Ne)vročitev odločbe kot razlog za umik zahtevka

2024-08-06T05:49:56Z

SZI:

== '''Zadeva: '''(Ne)vročitev odločbe kot razlog za umik zahtevka ==

'''Datum odgovora:''' 2. 8. 2023, dopolnitev 13. 11. 2023 '''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

V postopku je bila izdana odločba, a ni bila vročena. Stranki je bil poslan poziv za prevzem odločbe, osebno pri organu glede na področni zakon (Zakon o tujcih), vendar tega ni storila. Se, upoštevaje področni zakon, postopek zaradi nesodelovanja ustavi s sklepom in izdana odločba odpravi? Ali se postopek drugače zaključi?

Natančneje, šlo je za tujca, ki mu je bila v postopku zamenjave delodajalca izdana odločba, a nevročena odločba. Tujec je bil v tem primeru v pozivu za prevzem odločbe opozorjen na določbo tretjega odstavka 90. člena ZTuj-2, saj ta zakon določa domnevo umika zahtevka in tako ustavitev postopka ob nesodelovanju stranke med postopkom.  Kako pa postopati v primeru, ko je bila stranki izdana odločba z veljavnostjo samo za določen čas, tj. temporarna odločba (npr. dovoljenje za prebivanje) in je medtem, ko je stranka po več pozivih ni prevzela, že potekla. Se lahko izda sklep o nesodelovanju v postopku ali bi bilo potrebno ponovno ugotavljati pogoje za izdajo, stranki poslati seznanitev z ugotovitvami v postopku in izdati novo odločbo?

== '''Odgovor:''' ==

'''Vročanje oziroma vročitev '''pomeni seznanitev strank in drugih oseb z dokumenti upravnega postopka na formalen način ter predstavlja ključno dejanje v postopku, ker '''je pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanj, ki se jih vroča.'''

'''Odločba, ki še ni bila vročena stranki,''' čeprav spisana oziroma "izdana" in odpremljena, '''pravno še ne obstaja in zato ne veže stranke in tudi ne organa''', ki je formuliral vsebino odločbe. Šele s pravilno vročitvijo odločbe začne veljati izdana odločba in pravno učinkovati nasproti stranki. Vročanje je zato pomembna pravna institucija, ki je ni mogoče podcenjevati (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 131, Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 183-184). 

Kadar se ugotovi, da '''je bila odločba izdana, a ne vročena, torej ni podlage za njeno odpravo '''ali drug poseg, temveč se po ZUP glede na izveden ugotovitveni in dokazni postopek ter sprejeto odločitev '''vroča na drug način, dokler do vročitve, dejanske ali fiktivne, ne pride.''' Izjemoma bi se postopek ustavil s sklepom in brez odprave odločbe, če bi se med novimi poskusi vročanja ugotovilo, da je npr. stranka umrla in predmet postopka ni prenosljiv, kot določa [[Zak:ZUP#50..C4.8Dlen{{!}}50. člen ZUP]].

Tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] (Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) pa določa, da se v primeru, če je bil postopek po tem zakonu uveden na zahtevo ali prošnjo tujca oziroma njegovega delodajalca in ga ni mogoče končati brez njegovega sodelovanja, njegov molk šteje za umik zahteve, če kljub opozorilu pristojnega organa v postavljenem roku ne opravi nobenega dejanja za nadaljevanje oziroma dokončanja postopka oziroma, če se iz opustitve teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresiran za nadaljevanje postopka. '''Gre za posebno fikcijo umika zahteve in s tem ustavitve postopka po področnem zakonu, nadrejeno ZUP. Predpostavke''' za ustavitev postopka iz navedene določbe so naslednje:

- da je bil postopek uveden na zahtevo tujca oziroma njegovega delodajalca,

- da postopka ni mogoče končati brez njegovega sodelovanja,

- da kljub opozorilu organa v postavljenem roku ne opravi nobenega dejanja za nadaljevanje oziroma dokončanje postopka oziroma, da se iz opustitev teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresiran za nadaljevanje,

- da gre za '''nesodelovanje MED postopkom'''.

Glede na takšno zakonsko besedilo se navedena določba lahko uporabi le, če je postopek odločanja o vlogi tujca še v teku in tujec v tem postopku ne sodeluje, da bi organ lahko izdal odločbo (sodba UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111447948 II U 41/2020-11] z dne 14. 4. 2021, točka 6 obrazložitve). Z izdajo odločbe se je namreč postopek izdaje pisne odobritve za zamenjavo delodajalca pred organom zaključil. Zgolj vročitev te odločbe pa ne pomeni, da je postopek še v teku, saj gre zgolj za vprašanje vročitve upravne odločbe (prav tam, točka 7 obrazložitve). '''Kadar gre torej zgolj za vprašanje vročitve takšne odločbe, določba tretjega odstavka [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] ni uporabljiva''' (prav tam, točka 10 obrazložitve). Načina vročitve odločbe, izdane v postopku odobritve zamenjave delodajalca [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 Zakon o tujcih] (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr., 105/22 – ZZNŠPP) ni posebej določal (ureditev zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjave delodajalca ali zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih, na podlagi pisne odobritve pristojnega organa, ki je pisno odobritev v obliki odločbe izdal po prejemu soglasja organa, pristojnega po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev (ZZSDT) je bila sicer z novelo ZTuj-2G (Uradni list RS, št. 48/23) nadomeščena zgolj s podajo soglasja organa, pristojnega po ZZSDT), zato (so) se glede tega vprašanja v skladu s [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 85. členom ZTuj-2]'' subsidiarno uporabljajo(le) določbe ZUP.

ZUP natančneje ureja področje vročanja v [[Zak:ZUP#87..C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]], ki določa ravnanje vročevalca oziroma organa ko stranki odločba ni bila vročena. V kolikor namreč oseba ni dosegljiva na naslovu za vročanje, vročevalec pusti po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#87..C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]] sporočilo o prispelem pismu v njenem hišnem predalčniku ali drugem primernem mestu, v sporočilu pa navede, kje se dokument nahaja in da ga mora prevzeti v 15 dneh. Vročitev se v tem primeru šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, oziroma v primeru ne prevzema po preteku tega roka (Breznik in drugi, ZUP s komentarjem, 2004, str. 322-358).

Pri tem je treba poudariti, da vročevalec '''ne sme kar pustiti sporočila o prispelem pismu (fikcija vročitve), če osebe na tem naslovu ne najde. '''Najprej se mora prepričati o tem, na podlagi opravljenega poizvedovanja ali kako drugače, ali oseba tam sploh živi, in o tem obvestiti organ. Če pa organ iz uradne evidence ugotovi, da je naslov za vročanje enak kot naslov, ki ga je navedla stranka, poskus vročanja pa je bil neuspešen, odredi, da se vročitev v postopku opravi tako, da se skupaj s poskusom vročitve '''objavi obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom.''' Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa, ki vodi postopek in na enotnem državnem portalu e-uprava. (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 577-578). Tako bi bila v tem primeru ustrezna '''rešitev za neuspešno vročeno odločbo opravljena ediktna vročitev na oglasno desko organa in spletni portal e-uprava. '''

Z odločbo v upravni zadevi se določeno pravno razmerje praviloma rešuje trajno, za nedoločen čas. Lahko pa materialni predpisi določajo, da se določene pravice priznavajo samo za določen čas (temporarne odločbe). Za odločbe, ki imajo časovno omejeno veljavnost velja, da '''s potekom določenega časa nehajo veljati in se morajo v primeru podaljšanja veljavnosti obnavljati''' (npr. dovoljenje za prebivanje). Njihova veljavnost se podaljšuje z namenom ponovne ugotovitve pravno pomembnih dejstev, torej to pomeni, da je '''vsako podaljšanje veljavnosti izdane odločbe pravzaprav novo odločanje oziroma izdaja odločbe v novi upravni zadevi '''(v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 324). V primeru, ko časovno omejene odločbe (t. i. temporarne odločbe) stranka kljub večkratnim pozivom ni prevzela in je medtem časom pretekla njena veljavnost, organu odločbe '''ne vroča več''', temveč se izda zavrnilno odločbo, če področni zakon (v tem primeru tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2], ki določa pogoje za domnevo umika zahtevka in izdajo sklepa o ustavitvi postopka) ne določa drugače. Tudi za nevročeno časovno omejeno odločbo velja, da je pravno nerelevantna (kot omenjeno zgoraj). Zavrnilna odločba, izdana v upravnem postopku, '''ne spreminja obstoječe pravice in obveznosti stranke'''. S takšno odločbo organ zavrne zahtevek stranke in s tem zanjo obdrži obstoječe pravno razmerje, v katerem ne pride do nobenih sprememb (v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 308-309). Pred samo izdajo zavrnilne odločbe mora dati organ stranki na podlagi temeljnega načela zaslišanja stranke po [[Zak:ZUP#9..C4.8Dlen{{!}}9. členu ZUP]] možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev v zadevi. Takšna odločba bi se nato ediktno vročala na oglasno desko organa in spletni portal e-uprava.
Postopanje po tretjem odstavku [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] v konkretnem primeru pa sicer odstopa od zgoraj navedenega stališča Upravnega sodišča v odločbi[http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111447948 II U 41/2020-11] z dne 14. 4. 2021, ki se sicer izrecno nanaša ravno na postopek izdaje dovoljenja za prebivanje, in v skladu s katerim se tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] lahko uporabi le, če je postopek odločanja o vlogi tujca še v teku in tujec v tem postopku ne sodeluje, da bi organ lahko izdal meritorno končno odločbo. Zgolj vročitev po stališču Upravnega sodišča ne pomeni, da je postopek še v teku, saj gre zgolj za vprašanje vročitve upravnih odločb. Zadevno stališče Upravnega sodišča pa ni v skladu s konceptom izdaje, vročitve in učinkovanja odločbe, ki določa, da je prav vročitev '''pogoj za začetek veljavnosti odločbe in s tem nastanek pravnih učinkov pisanj v razmerju do stranke postopka.'''

 

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vročanje]]
[[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]

Zapisnik, ki se narekuje v elektronski nosilec zvoka

2024-08-06T05:47:07Z

SZI:

== '''Zadeva:''' Zapisnik, ki se narekuje v elektronski nosilec zvoka ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 14. 12. 2012, pregled 11. 12. 2022

'''Status uporabnika''': uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako in kdaj se lahko zapisnik narekuje v elektronski nosilec zvoka - kakšna so pravila o tem?

Kako postopati, če navzoči podajo pripombe na prepis: ali jih je potrebno poslati tudi ostalim navzočim, ali je potrebno na njih odgovoriti, ali se naredi dodatek k zapisniku?

== '''Odgovor:''' ==

Po devetem odstavku [[Zak:ZUP#76._.C4.8Dlen|76. člena ZUP]] se zapisnik lahko narekuje v '''elektronski nosilec zvoka '''(na magnetni trak, v obliki digitalnega zapisa …). O vodenju zapisnika v takem primeru se odloči uradna oseba, ki vodi dejanje upravnega postopka, zlasti če to olajša opravljanje uradnih dejanj, ko se ta opravljajo izven uradnih prostorov. Če se zapisnik vodi v obliki zvočnega zapisa, mora uradna oseba, ki vodi postopek, ob koncu dejanja pozvati udeležence, da v elektronski nosilec zvoka izjavijo, da so z vsebino zapisa seznanjeni in ali se z njo strinjajo oz. imajo na vsebino zapisnika kakšne pripombe. Na zahtevo strank mora uradna oseba zvočni zapis zapisnika tudi predvajati, da se stranke prepričajo, da je bilo na nosilec zvoka povzeto celotno dejanje in izjave, saj jim je le tako omogočeno, da lahko pravočasno podajo svoje pripombe.

Po zvočnem zapisu pa je potrebno opraviti tudi '''pisni odpravek''', in sicer v osmih dneh od opravljenega dejanja oz. danih izjav. Pisni odpravek mora biti poslan vsem osebam, udeleženim pri dejanju. Poleg mora biti '''dopis''', v katerem je navedeno, da lahko v nadaljnjih osmih dneh od prejema pisnega odpravka ugovarjajo zoper morebitno nepravilnost prepisa zvoka. Če v tem roku ne podajo pripomb na zapisnik, se šteje, da se z zapisnikom strinjajo, na kar jih je v dopisu potrebno posebej opozoriti. V primeru zapisnika, ki se narekuje v elektronski nosilec zvoka, obstaja posebnost, in sicer, da mora uradna oseba njegov prepis poslati vsem udeležencem dejanja, saj pri drugih oblikah pisanja zapisnika to ni potrebno ([http://www.sodnapraksa.si/?q=id:15546&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=15546 sodba VS RS U 218/96]). Z institutom možnosti ugovora na zapisnik je odpravljena nevarnost, da bi zapisnik postal javna listina, ne da bi se prepričali o njegovi vsebini (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 276). 

Morebitne '''pripombe udeležencev '''se lahko nanašajo samo na prepis pisnega odpravka zapisnika, ne pa na njegovo vsebino, to je na potek uradnega dejanja in izjave udeležencev. S pripombami namreč ni mogoče spreminjati ugotovitev in izjav, kot so bile podane in posnete oziroma zapisane. Prepis ne more biti drugačen kot zapis na nosilcu zvoka. Pripombe je treba zato evidentirati kot del dokumentacije upravne zadeve. Organ pa je zavezan, da nemudoma preveri, ali je prvotno poslan pisni odpravek ustrezen prepis zvočnega zapisa oziroma ali so pripombe utemeljene. Če bi se ugotovilo, da prvotni prepis ni natančnen prepis zvočnega zapisa, je treba izdelati nov pisani odpravek in ga ponovno poslati v potrditev vsem udeležencem, v nasprotnem pa je dovolj, da se obvesti tistega, ki je pripombe dal, in mu da možnost, da se pri organu neposredno seznani z vsebino posnetka, da se lahko prepriča o ustreznosti zapisa glede na posnetek. Prvotno poslanega pisnega odpravka zapisnika se torej ne dopolnjuje s pripombami, kot v primeru pripomb na potek postopka in vsebino izjav pri neposrednem pisanju zapisnika, saj mora biti pisni odpravek pristen prepis zvoka. Ne glede na morebitne pripombe organ v nadaljnjem postopku upošteva dejanja in izjave, ki so skladne s tistimi, ki so evidentirane na nosilcu zvoka, saj slednji služi kot neposreden dokaz o izvedenem oziroma izjavljenem.

 

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Informacijska varnost]] [[Category:Zapisniki in uradni zaznamki]]

Vrsta in količina skeniranih dokumentov

2024-08-06T05:46:26Z

SZI:

== '''Zadeva:''' Vrsta in količina skeniranih dokumentov ==

'''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je s predhodno analizo mogoče vnaprej ugotoviti, katere vrste dokumentov kaže s pridom skenirati, kolikšna je količina teh dokumentov in v katerih postopkih reševanja nastopajo

== '''Odgovor:''' ==

[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) v drugem odstavku 50. člena natančno določa, da mora organ, če ima ustrezno informacijsko opremo, dokumente prejete v papirni obliki ustrezno skenirati v elektronsko evidenco dokumentov. Tudi v petem odstavku istega člena natančno določa, da mora javni uslužbenec, pooblaščen za skeniranje dokumentov, dokument skenirati v celoti skupaj s pripadajočimi prilogami, če je glede na njihov obseg to izvedljivo. Iz teh določb UUP lahko sklepamo, da '''predhodne analize glede količine in vrste skeniranih dokumentov niso potrebne, saj je organ zavezan, da dokumente v papirni obliki skenira vedno in v celoti''', če ima za to ustrezno tehnologijo. Na nepotrebnost predhodnih analiz, predvsem z vidika vrste skeniranih dokumentov, pa prav tako kaže četrti odstavek 50. člena UUP, ki narekuje, da je predstojnik organa tisti, ki določi katere vrste gradiva se ne skenira. Največkrat gre za t. i. risano dokumentarno gradivo, kot so na primer razni načrti, zemljevidi, gradbeni projekti pa tudi za dokumentacijo na mikrofilmih ali drugih nosilcih zapisa. Vso ostalo dokumentarno gradivo pa je potrebno skenirati, zato analize na tem področju niso potrebne.

 

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva]]

Učinki revizije na dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost odločbe

2024-08-06T05:20:52Z

SZI:

== '''Zadeva: '''Učinki revizije na dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost odločbe - v usklajevanju ==

'''Datum odgovora: '''31. 5. 2009, pregled 13. 12. 2022, dopolnjeno 19. 6. 2024

'''Status uporabnika''': uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj postane odločba izvršljiva, dokončna in pravnomočna, če področna zakonodaja določa obvezno revizijo odločbe s strani ministrstva, ki ima suspenzivni učinek? Kaj v tem primeru pomeni revizija?

== '''Odgovor:''' ==

Poseben zakon lahko posamezna procesna vprašanja uredi drugače kot ZUP, če za to obstaja <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: justify; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >razumen razlog razlikovanja, kar izhaja iz 22. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in novele) o enakem varstvu pravic. Med temi vprašanji je tudi določitev dodatnih pravnih sredstev, npr. revizije. Pri tem je treba celostno kombinirati specialna pravila in določbe ZUP. 
Če poseben zakon določa '''revizijo''', in hkrati predpisuje, da slednja '''zadrži izvršitev odločbe''', potem taka odločba ne postane izvršljiva takoj. To pomeni, da se izvršitev prvotne odločbe odloži in se ne more udejanjiti, dokler pristojno ministrstvo ne izda in '''vroči revizijske odločbe'''. V zvezi z dokončnostjo in pravnomočnostjo pa veljajo splošna pravila ZUP.
Odločba torej postane '''dokončna''', ko je ni več moč izpodbijati s pritožbo kot '''rednim pravnim sredstvom'''. Dokončnost nastopi z vročitvijo, če pritožba ni dovoljena, oz. z dnem poteka pritožbenega roka oz. z dnem, ko se zadnja stranka odpove pritožbi, in z vročitvijo drugostopenjske odločitve, s katero je pritožba zavržena ali zavrnjena. '''Izvršljiva''' postane praviloma '''sočasno z dokončnostjo'''. V kolikor zakon določi, da pritožba ne zadrži izvršitve, tedaj postane odločba izvršljiva že z vročitvijo (torej še pred dokončnostjo). Zakon pa lahko uredi tudi, da izvršljivost nastopi po dokončnosti, in sicer [[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]] določa, da ko gre za odločbe, ki nalagajo obveznosti, slednje postanejo izvršljive šele po preteku izpolnitvenega ali paricijskega roka (po ZUP velja splošni paricijski rok, tj. 15 dni) od dokončnosti. Prav tako pa je možna situacija, ko področni zakon v posebnem upravnem postopku veže nastanek izvršljivosti na pravnomočnost. '''Pravnomočnost pa nastopi po dokončnosti''', kajti odločba postane pravnomočna, ko je ni več mogoče izpodbijati '''v upravnem sporu''', niti '''v drugem sodnem postopku'''. (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 437-439).
'''Revizija je institut ''sui generis'', katerega cilj je predvsem varovanje javnega interesa''' in '''katere predmet je običajno kontrolo višine dodeljene pravice ali obveznosti '''in  s tem na splošno. 
Primer tovrstne ureditve gre zaslediti npr. v [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju] ('''ZPIZ-2''', Ur. l. RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo in nasl.), kjer se lahko odločba prve stopnje, s katero je osebi priznana pravica po tem zakonu, predloži v revizijo organu druge stopnje po načelu naključne izbire. Revizija se v tem primeru opravi '''po uradni dolžnosti,''' a po ZPIZ-2 ne zadrži izvršitve odločbe. ZPIZ-2 še določa, da se lahko v reviziji odločba prve stopnje potrdi, spremeni, odpravi ali razveljavi. Z revizijo pa se v tem primeru ne presoja zakonitosti odločbe glede pripada pravice oziroma naložitve obveznosti, temveč slednja predstavlja notranjo kontrolo pravilnosti izračuna pokojnine. Revizijo navadno opravi organ druge stopnje, pritožbeni organ (npr. na primeru ZPIZ enota na sedežu Zavoda).

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Dokončnost_in_pravnomočnost]] [[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]]

Določanje trajnega gradiva

2024-08-06T05:05:27Z

SZI:

=='''Zadeva: '''Določanje trajnega gradiva==

'''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023

=='''Vprašanje:'''==

Ali je trajno gradivo le tisto, ki je navedeno v UUP?

=='''Odgovor:'''==

'''Trajno gradivo je dokumentarno gradivo, ki je bilo določeno s predpisi''' kot gradivo, ki je trajno pomembno za organ in se zato hrani trajno oziroma do poteka roka trajne hrambe pri organu, če nima narave arhivskega gradiva in ga ni treba izročiti pristojnemu arhivu (77. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju], UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele).

Med trajna gradiva spadajo tudi dokumentarna gradiva, ki jih kot taka določa bodisi zakon bodisi drug predpis oziroma druga dokumentarna gradiva, za katere predstojnik organa odloči, da se trajno hranijo.

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva]]

Postopanje Zbornice kot nosilke javnega pooblastila

2024-08-06T04:54:42Z

SZI:

== '''Zadeva: ''' Postopanje zbornice kot nosilke javnega pooblastila ==

'''Datum odgovora:''' 2. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Zbornica (npr. Inženirska zbornica Slovenije) je prejela prijavo, oziroma pobudo za uvedbo disciplinskega postopka. Ali mora zbornica kot nosilec javnega pooblastila prijavitelju odgovoriti s posamičnim upravnim aktom, oziroma ali zadošča odgovor v obliki dopisa?

== '''Odgovor:''' ==

V [[Zak:ZUP#1. .C4.8Dlen{{!}}1. členu ZUP]] je določeno, da morajo po ZUP postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. Pri vodenju d'''isciplinskega postopka zoper člana zbornice z obveznim članstvom, gre nedvomno za odločanje o javnopravni pravici ali pravni korist'''i posameznika, ker je izid takega postopka odvisen od tega, ali bo posamezni član dejavnost še lahko opravljal ali ne. Zbornice z obveznim članstvom so namreč ustanovljene na področju reguliranih poklicev, njihov namen pa je, da zaradi varovanja javnega interesa na določenem strokovnem, oz. poklicnem področju same postavljajo pravila igre znotraj »ceha« oz. jih regulirajo. Hkrati je potrebno izpostaviti, da se v primeru zbornic z obveznim članstvom praviloma z zakonom prepušča odločanje o članstvu tudi v okviru disciplinskega postopka, kar omogoča vpliv na izvajanje nalog njenih članov.
Inženirska zbornica Slovenije (v nadaljevanju besedila: IZS) je nosilka javnega pooblastila, ki je po Gradbenem zakonu ([https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=ZAKO8244&idPredpisaChng=ZAKO8808 Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 – ZZNŠPP in 133/23,v nadaljevanju: GZ-1]) pristojna poklicna zbornica, ki izvaja disciplinski nadzor nad vodji del kot javno pooblastilo. Ustanovljena je na podlagi Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7342 Uradni list RS, št. 61/17 in 133/22 – odl. US, v nadaljevanju: ZAID]) z namenom zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju urejanja prostora in graditve objektov ter varstva tretjih oseb v Republiki Sloveniji. Med nalogami, ki jih IZS izvaja kot javno pooblastilo, je tudi vodenje disciplinskih postopkov zoper pooblaščene arhitekte in inženirje, kar izhaja iz četrte točke prvega odstavka 27. člena ZAID. V okviru izvajanja ciljev ustanovitve IZS, nadzoruje izpolnjevanje poklicnih dolžnosti pooblaščenih arhitektov in inženirjev.
Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije ([https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=PRAV13495&idPredpisaChng=STAT266 Uradni list RS, št. 37/18, 68/19 in 135/23], v nadaljevanju: pravilnik) v četrtem odstavku 54. člena določa, da se zavrženje zahteve prijavitelja izda v obliki sklepa, pri čemer pa sestavine sklepa niso posebej določene. '''Glede na navedeno, bi se glede sestavin sklepa smiselno uporabljale določila ZUP. '''Ker pa v skladu z 80. členom pravilnika, prijavitelj in oškodovanec nista stranki v disciplinskem postopku in se lahko disciplinskega postopka udeležujeta le, če ju disciplinski organ povabi (Inženirska zbornica Slovenije), '''se prijavitelju lahko poda odgovor z dopisom, ki ne uživa posebnega pravnega varstva. Takšno prakso zasleduje tudi sklep US IU 587/2020-12 z dne 22. 12. 2021,''' ki pravi, da mora organ v tovrstnih primerih, torej kadar se postopek začne po uradni dolžnosti, na potencialne zahteve oziroma predloge odgovoriti s sklepom procesnega vodstva, '''brez posebnega pisnega in vsebinsko razloženega sklepa, saj v zvezi s procesnim predlogom izdaja posebnega sklepa po zakonu ni predvidena'''. Takšen sklep, oziroma dopis torej po vsebini ne predstavlja niti akta, ki bi pomenil odločitev o pravici ali obveznosti, niti ne gre za katerega koli od sklepov, zoper katere je dovoljena pritožba.

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category: Kdaj ne/gre za upravno zadevo in ni/je potrebna podrejena raba ZUP?]]
[[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]

Postopanje Zbornice kot nosilke javnega pooblastila

2024-08-06T04:49:46Z

SZI:

== '''Zadeva: Postopanje zbornice kot nosilke javnega pooblastila ''' ==

== '''Datum odgovora:''' 2. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek ==

== '''Vprašanje:''' ==

Zbornica (npr. Inženirska zbornica Slovenije) je prejela prijavo, oziroma pobudo za uvedbo disciplinskega postopka. Ali mora zbornica kot nosilec javnega pooblastila prijavitelju odgovoriti s posamičnim upravnim aktom, oziroma ali zadošča odgovor v obliki dopisa?

== '''Odgovor:''' ==

V [[Zak:ZUP#1. .C4.8Dlen{{!}}1. členu ZUP]] je določeno, da morajo po ZUP postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. Pri vodenju d'''isciplinskega postopka zoper člana zbornice z obveznim članstvom, gre nedvomno za odločanje o javnopravni pravici ali pravni korist'''i posameznika, ker je izid takega postopka odvisen od tega, ali bo posamezni član dejavnost še lahko opravljal ali ne. Zbornice z obveznim članstvom so namreč ustanovljene na področju reguliranih poklicev, njihov namen pa je, da zaradi varovanja javnega interesa na določenem strokovnem, oz. poklicnem področju same postavljajo pravila igre znotraj »ceha« oz. jih regulirajo. Hkrati je potrebno izpostaviti, da se v primeru zbornic z obveznim članstvom praviloma z zakonom prepušča odločanje o članstvu tudi v okviru disciplinskega postopka, kar omogoča vpliv na izvajanje nalog njenih članov.
Inženirska zbornica Slovenije (v nadaljevanju besedila: IZS) je nosilka javnega pooblastila, ki je po Gradbenem zakonu ([https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=ZAKO8244&idPredpisaChng=ZAKO8808 Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 – ZZNŠPP in 133/23,v nadaljevanju: GZ-1]) pristojna poklicna zbornica, ki izvaja disciplinski nadzor nad vodji del kot javno pooblastilo. Ustanovljena je na podlagi Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7342 Uradni list RS, št. 61/17 in 133/22 – odl. US, v nadaljevanju: ZAID]) z namenom zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju urejanja prostora in graditve objektov ter varstva tretjih oseb v Republiki Sloveniji. Med nalogami, ki jih IZS izvaja kot javno pooblastilo, je tudi vodenje disciplinskih postopkov zoper pooblaščene arhitekte in inženirje, kar izhaja iz četrte točke prvega odstavka 27. člena ZAID. V okviru izvajanja ciljev ustanovitve IZS, nadzoruje izpolnjevanje poklicnih dolžnosti pooblaščenih arhitektov in inženirjev.
Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije ([https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=PRAV13495&idPredpisaChng=STAT266 Uradni list RS, št. 37/18, 68/19 in 135/23], v nadaljevanju: pravilnik) v četrtem odstavku 54. člena določa, da se zavrženje zahteve prijavitelja izda v obliki sklepa, pri čemer pa sestavine sklepa niso posebej določene. '''Glede na navedeno, bi se glede sestavin sklepa smiselno uporabljale določila ZUP. '''Ker pa v skladu z 80. členom pravilnika, prijavitelj in oškodovanec nista stranki v disciplinskem postopku in se lahko disciplinskega postopka udeležujeta le, če ju disciplinski organ povabi (Inženirska zbornica Slovenije), '''se prijavitelju lahko poda odgovor z dopisom, ki ne uživa posebnega pravnega varstva. Takšno prakso zasleduje tudi sklep US IU 587/2020-12 z dne 22. 12. 2021,''' ki pravi, da mora organ v tovrstnih primerih, torej kadar se postopek začne po uradni dolžnosti, na potencialne zahteve oziroma predloge odgovoriti s sklepom procesnega vodstva, '''brez posebnega pisnega in vsebinsko razloženega sklepa, saj v zvezi s procesnim predlogom izdaja posebnega sklepa po zakonu ni predvidena'''. Takšen sklep, oziroma dopis torej po vsebini ne predstavlja niti akta, ki bi pomenil odločitev o pravici ali obveznosti, niti ne gre za katerega koli od sklepov, zoper katere je dovoljena pritožba.

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category: Kdaj ne/gre za upravno zadevo in ni/je potrebna podrejena raba ZUP?]]
[[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]

Postopek imenovanja skrbnika za posebni primer potem, ko je upravni organ ugotovil, da so dediči po pokojnem znani

2024-08-02T06:27:54Z

SZI:

== '''Zadeva: Postopek imenovanja skrbnika za posebni primer potem, ko je upravni organ ugotovil, da so dediči po pokojnem znani ''' ==

'''Datum odgovora:''' 26. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako pravilno ravnati v primeru, ko občina predlaga imenovanje skrbnika za posebni primer za neznanega lastnika premoženja, vendar je po izvedbi poizvedb ugotovljeno, da sta lastnici premoženja hčerki pokojnika, ki sta postali dedinji v zaključku zapuščinskega postopka? Ali je v tem primeru pravilna odločitev izdati negativno odločbo in ne imenovati skrbnika za posebni primer?

== '''Odgovor:''' ==

Skrbništvo za posebne primere je v predmetnem primeru urejeno z dvema zakonskima aktoma, in sicer z [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskim zakonikom] (Ur. l. RS, št. 15/17in nasl.)in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 Zakonom o urejanju prostora] (ZUreP-3, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.). Družinski zakonik določa pogoje in postopek imenovanja skrbnika za posebni primer, medtem ko ZUreP-3 ureja postopek imenovanja skrbnika za posebne primere pri razlastitvi nepremičnin.
Imenovanje skrbnika po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskem zakoniku] je določeno v 267. členu.''' Center za socialno delo''' imenuje skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in ki nima zastopnika, ali neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi. Skrbnika se lahko imenuje tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika, vendar pa skrbnika za posebni primer ni mogoče imenovati v primerih, ko so izpolnjeni pogoji za postavitev otroka pod skrbništvo ali za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, razen če zakon določa drugače. Poleg centra za socialno delo lahko pod enakimi pogoji skrbnika za poseben primer postavi tudi '''drug organ''', ki vodi postopek, v katerem se je pojavila potreba po postavitvi pod skrbništvo (268. člen DZ).
[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinski zakonik] v 267. členu zagotavlja, da so pravice in koristi posameznikov varovane tudi v primerih, ko je njihovo prebivališče neznano ali ko nimajo zastopnika, hkrati pa postavlja omejitve, da se skrbnik za posebni primer imenuje le, kadar ni mogoče uporabiti rednih oblik skrbništva. To pomeni, da če obstajajo pogoji za redno skrbništvo nad otrokom ali odraslo osebo, se skrbnik za posebni primer ne more imenovati, razen če zakon izrecno določa izjemo.
Skrbništvo pri razlastitvi nepremičnin pa po 208. členu [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 ZUreP-3] določa pogoje in postopek imenovanja skrbnika za posebne primere pri razlastitvi nepremičnin.''' Organ, pristojen za odločanje o skrbništvu, lahko na predlog razlastitvenega upravičenca v določenih primerih v roku 60 dni imenuje skrbnika za posebno nepremičnino. '''V tem členu so natančno opredeljeni pogoji, pod katerimi se lahko imenuje skrbnik, kar omogoča učinkovitejše upravljanje z nepremičninami, katerih lastništvo je nejasno ali sporno. Pogoji za imenovanje skrbnika navaja več situacij, v katerih se lahko imenuje skrbnik za posebne primere, in sicer, ko v uradnih evidencah ni podatkov o lastniku nepremičnine oz. je ta ne znan; ko je iz razpoložljivih podatkov razvidno, da je lastnik nepremičnine umrl, vendar še ni razglašen za mrtvega ali dedovanje po njem še ni uvedeno; ko ni mogoče ugotoviti stalnega ali začasnega prebivališča lastnika nepremičnine in ta nima zastopnika; ko je lastnik nepremičnine v tujini in nima zastopnika ali pooblaščenca v Republiki Sloveniji; ko lastnik ne prebiva na naslovu v Republiki Sloveniji oziroma na stalnem ali začasnem naslovu v tujini; ter, ko gre za naknadno najdeno premoženje istega lastnika, za katero dodatni sklep o dedovanju še ni bil izdan.
Imenovanje skrbnika za posebne primere je ključno za zagotavljanje pravilnega upravljanja in zaščite nepremičnin, katerih lastništvo je zaradi različnih razlogov nejasno. To pripomore k hitrejšemu in učinkovitejšemu postopku razlastitve ter zmanjšuje možnosti za pravne zaplete in dolgotrajne sodne postopke. 208. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 ZUreP-3] predstavlja pomemben pravni mehanizem za urejanje lastniških razmerij pri nepremičninah, kjer lastnik ni znan ali je preminul brez urejenega dedovanja. Jasno določeni pogoji in postopki za imenovanje skrbnika zagotavljajo pravno varnost in omogočajo učinkovito upravljanje s takšnimi nepremičninami.
'''Postavitev osebe pod skrbništvo se izvede v postopku, ki se začne po uradni dolžnosti, zato vložitev predloga za postavitev sama po sebi ne pomeni začetka postopka. CSD v primeru, ko je vložen predlog, presodi, ali bo začel upravni postopek. '''Postopka denimo ne uvede, če je očitno, da zanj ni potrebe, ker skrbnika ne more postaviti oziroma ni potrebe za to. V takem primeru se predlagatelja o tem obvesti z dopisom. Če pa je bilo to ugotovljeno šele v postopku, se praviloma izda sklep o ustavitvi postopka. Sklep se v tem primeru vroči pravnomočno določenima pravnima naslednicama, t.j. dedinjama.
Na podlagi [//Zak:ZUP#51.%20.C4.8Dlen 51. člena ZUP] '''začasnega zastopnika''' imenuje organ stranki v treh zakonsko določenih primerih, ko je oseba, ki ima sposobnost biti stranka (fizična, pravna ali kolektivna oseba), začasno nezmožna zavarovati svojih pravic. Namen postavitve je pomoč osebi zaradi odsotnosti ali drugega razloga, pri čemer organ o tem takoj obvesti center za socialno delo. Posebni pogoji za postavitev začasnega zastopnika vključujejo nujne zadeve ali interese stranke. Tako se začasnega zastopnika postavi procesno nesposobni stranki brez zakonitega zastopnika, osebi z neznanim prebivališčem brez pooblaščenca ter pravni osebi brez zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. Če zadeva ni nujna, organ obvesti center za socialno delo oziroma sam postavi skrbnika. Začasnega zastopnika se postavi tudi, kadar so interesi stranke in njenega zakonitega zastopnika v nasprotju, ter v primerih, ko imajo stranke z nasprotnimi interesi istega zakonitega zastopnika, na primer v spornem razmerju otrok-starši. Enako velja, kadar za otroka skrbi sorodnik s podeljeno starševsko skrbjo ali v primeru spora med osebo in njenim skrbnikom. Tretja skupina primerov vključuje nujna dejanja, ki jih ni mogoče odložiti, stranke pa ni mogoče pravočasno povabiti. V teh primerih mora organ obvestiti stranko, pooblaščenca ali zastopnika. Začasni zastopnik ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot zakoniti zastopnik. Dejanja, ki jih opravi, niso začasna in jih ni mogoče preklicati. Funkcija začasnega zastopnika preneha, ko razlogi za njegovo postavitev niso več podani.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]]''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]

(Ne)vročitev odločbe kot razlog za umik zahtevka

2024-07-31T19:50:39Z

SZI:

== '''Zadeva: '''(Ne)vročitev odločbe kot razlog za umik zahtevka ==

'''Datum odgovora:''' 2. 8. 2023, dopolnitev 13. 11. 2023 '''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

V postopku je bila izdana odločba, a ni bila vročena. Stranki je bil poslan poziv za prevzem odločbe, osebno pri organu glede na področni zakon (Zakon o tujcih), vendar tega ni storila. Se, upoštevaje področni zakon, postopek zaradi nesodelovanja ustavi s sklepom in izdana odločba odpravi? Ali se postopek drugače zaključi?

Natančneje, šlo je za tujca, ki mu je bila v postopku zamenjave delodajalca izdana odločba, a nevročena odločba. Tujec je bil v tem primeru v pozivu za prevzem odločbe opozorjen na določbo tretjega odstavka 90. člena ZTuj-2, saj ta zakon določa domnevo umika zahtevka in tako ustavitev postopka ob nesodelovanju stranke med postopkom.  Kako pa postopati v primeru, ko je bila stranki izdana odločba z veljavnostjo samo za določen čas, tj. temporarna odločba (npr. dovoljenje za prebivanje) in je medtem, ko je stranka po več pozivih ni prevzela, že potekla. Se lahko izda sklep o nesodelovanju v postopku ali bi bilo potrebno ponovno ugotavljati pogoje za izdajo, stranki poslati seznanitev z ugotovitvami v postopku in izdati novo odločbo?

== '''Odgovor:''' ==

'''Vročanje oziroma vročitev '''pomeni seznanitev strank in drugih oseb z dokumenti upravnega postopka na formalen način ter predstavlja ključno dejanje v postopku, ker '''je pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanj, ki se jih vroča.'''

'''Odločba, ki še ni bila vročena stranki,''' čeprav spisana oziroma "izdana" in odpremljena, '''pravno še ne obstaja in zato ne veže stranke in tudi ne organa''', ki je formuliral vsebino odločbe. Šele s pravilno vročitvijo odločbe začne veljati izdana odločba in pravno učinkovati nasproti stranki. Vročanje je zato pomembna pravna institucija, ki je ni mogoče podcenjevati (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 131, Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 183-184). 

Kadar se ugotovi, da '''je bila odločba izdana, a ne vročena, torej ni podlage za njeno odpravo '''ali drug poseg, temveč se po ZUP glede na izveden ugotovitveni in dokazni postopek ter sprejeto odločitev '''vroča na drug način, dokler do vročitve, dejanske ali fiktivne, ne pride.''' Izjemoma bi se postopek ustavil s sklepom in brez odprave odločbe, če bi se med novimi poskusi vročanja ugotovilo, da je npr. stranka umrla in predmet postopka ni prenosljiv, kot določa [[Zak:ZUP#50..C4.8Dlen{{!}}50. člen ZUP]].

Tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] (Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) pa določa, da se v primeru, če je bil postopek po tem zakonu uveden na zahtevo ali prošnjo tujca oziroma njegovega delodajalca in ga ni mogoče končati brez njegovega sodelovanja, njegov molk šteje za umik zahteve, če kljub opozorilu pristojnega organa v postavljenem roku ne opravi nobenega dejanja za nadaljevanje oziroma dokončanja postopka oziroma, če se iz opustitve teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresiran za nadaljevanje postopka. '''Gre za posebno fikcijo umika zahteve in s tem ustavitve postopka po področnem zakonu, nadrejeno ZUP. Predpostavke''' za ustavitev postopka iz navedene določbe so naslednje:

- da je bil postopek uveden na zahtevo tujca oziroma njegovega delodajalca,

- da postopka ni mogoče končati brez njegovega sodelovanja,

- da kljub opozorilu organa v postavljenem roku ne opravi nobenega dejanja za nadaljevanje oziroma dokončanje postopka oziroma, da se iz opustitev teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresiran za nadaljevanje,

- da gre za '''nesodelovanje MED postopkom'''.

Glede na takšno zakonsko besedilo se navedena določba lahko uporabi le, če je postopek odločanja o vlogi tujca še v teku in tujec v tem postopku ne sodeluje, da bi organ lahko izdal odločbo (sodba UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111447948 II U 41/2020-11] z dne 14. 4. 2021, točka 6 obrazložitve). Z izdajo odločbe se je namreč postopek izdaje pisne odobritve za zamenjavo delodajalca pred organom zaključil. Zgolj vročitev te odločbe pa ne pomeni, da je postopek še v teku, saj gre zgolj za vprašanje vročitve upravne odločbe (prav tam, točka 7 obrazložitve). '''Kadar gre torej zgolj za vprašanje vročitve takšne odločbe, določba tretjega odstavka [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] ni uporabljiva''' (prav tam, točka 10 obrazložitve). Načina vročitve odločbe, izdane v postopku odobritve zamenjave delodajalca [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 Zakon o tujcih] (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr., 105/22 – ZZNŠPP) ni posebej določal (ureditev zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjave delodajalca ali zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih, na podlagi pisne odobritve pristojnega organa, ki je pisno odobritev v obliki odločbe izdal po prejemu soglasja organa, pristojnega po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev (ZZSDT) je bila sicer z novelo ZTuj-2G (Uradni list RS, št. 48/23) nadomeščena zgolj s podajo soglasja organa, pristojnega po ZZSDT), zato (so) se glede tega vprašanja v skladu s [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 85. členom ZTuj-2]'' subsidiarno uporabljajo(le) določbe ZUP.

ZUP natančneje ureja področje vročanja v [[Zak:ZUP#87..C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]], ki določa ravnanje vročevalca oziroma organa ko stranki odločba ni bila vročena. V kolikor namreč oseba ni dosegljiva na naslovu za vročanje, vročevalec pusti po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#87..C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]] sporočilo o prispelem pismu v njenem hišnem predalčniku ali drugem primernem mestu, v sporočilu pa navede, kje se dokument nahaja in da ga mora prevzeti v 15 dneh. Vročitev se v tem primeru šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, oziroma v primeru ne prevzema po preteku tega roka (Breznik in drugi, ZUP s komentarjem, 2004, str. 322-358).

Pri tem je treba poudariti, da vročevalec '''ne sme kar pustiti sporočila o prispelem pismu (fikcija vročitve), če osebe na tem naslovu ne najde. '''Najprej se mora prepričati o tem, na podlagi opravljenega poizvedovanja ali kako drugače, ali oseba tam sploh živi, in o tem obvestiti organ. Če pa organ iz uradne evidence ugotovi, da je naslov za vročanje enak kot naslov, ki ga je navedla stranka, poskus vročanja pa je bil neuspešen, odredi, da se vročitev v postopku opravi tako, da se skupaj s poskusom vročitve '''objavi obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom.''' Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa, ki vodi postopek in na enotnem državnem portalu e-uprava. (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 577-578). Tako bi bila v tem primeru ustrezna '''rešitev za neuspešno vročeno odločbo opravljena ediktna vročitev na oglasno desko organa in spletni portal e-uprava. '''

Z odločbo v upravni zadevi se določeno pravno razmerje praviloma rešuje trajno, za nedoločen čas. Lahko pa materialni predpisi določajo, da se določene pravice priznavajo samo za določen čas (temporarne odločbe). Za odločbe, ki imajo časovno omejeno veljavnost velja, da '''s potekom določenega časa nehajo veljati in se morajo v primeru podaljšanja veljavnosti obnavljati''' (npr. dovoljenje za prebivanje). Njihova veljavnost se podaljšuje z namenom ponovne ugotovitve pravno pomembnih dejstev, torej to pomeni, da je '''vsako podaljšanje veljavnosti izdane odločbe pravzaprav novo odločanje oziroma izdaja odločbe v novi upravni zadevi '''(v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 324). V primeru, ko časovno omejene odločbe (t. i. temporarne odločbe) stranka kljub večkratnim pozivom ni prevzela in je medtem časom pretekla njena veljavnost, organu odločbe '''ne vroča več''', temveč se izda zavrnilno odločbo, če področni zakon (v tem primeru tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2], ki določa pogoje za domnevo umika zahtevka in izdajo sklepa o ustavitvi postopka) ne določa drugače. Tudi za nevročeno časovno omejeno odločbo velja, da je pravno nerelevantna (kot omenjeno zgoraj). Zavrnilna odločba, izdana v upravnem postopku, '''ne spreminja obstoječe pravice in obveznosti stranke'''. S takšno odločbo organ zavrne zahtevek stranke in s tem zanjo obdrži obstoječe pravno razmerje, v katerem ne pride do nobenih sprememb (v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 308-309). Pred samo izdajo zavrnilne odločbe mora dati organ stranki na podlagi temeljnega načela zaslišanja stranke po [[Zak:ZUP#9..C4.8Dlen{{!}}9. členu ZUP]] možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev v zadevi. Takšna odločba bi se nato ediktno vročala na oglasno desko organa in spletni portal e-uprava.
Postopanje po tretjem odstavku [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] v konkretnem primeru pa sicer odstopa od zgoraj navedenega stališča Upravnega sodišča v odločbi[http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111447948 II U 41/2020-11] z dne 14. 4. 2021, ki se sicer izrecno nanaša ravno na postopek izdaje dovoljenja za prebivanje, in v skladu s katerim se tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] lahko uporabi le, če je postopek odločanja o vlogi tujca še v teku in tujec v tem postopku ne sodeluje, da bi organ lahko izdal meritorno končno odločbo. Zgolj vročitev po stališču Upravnega sodišča ne pomeni, da je postopek še v teku, saj gre zgolj za vprašanje vročitve upravnih odločb. Zadevno stališče Upravnega sodišča pa ni v skladu s konceptom izdaje, vročitve in učinkovanja odločbe, ki določa, da je prav vročitev '''pogoj za začetek veljavnosti odločbe in s tem nastanek pravnih učinkov pisanj v razmerju do stranke postopka.'''
 
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==
<comments />

[[Category:Vročanje]]
[[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]

Postopek imenovanja skrbnika za posebni primer potem, ko je upravni organ ugotovil, da so dediči po pokojnem znani

2024-07-31T19:31:23Z

SZI:

(Ne)vročitev odločbe kot razlog za umik zahtevka

2024-07-31T19:15:00Z

SZI: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''(Ne)vročitev odločbe kot razlog za umik zahtevka ==

'''Datum odgovora:''' 2. 8. 2023, dopolnitev 13. 11. 2023 '''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

V postopku je bila izdana odločba, a ni bila vročena. Stranki je bil poslan poziv za prevzem odločbe, osebno pri organu glede na področni zakon (Zakon o tujcih), vendar tega ni storila. Se, upoštevaje področni zakon, postopek zaradi nesodelovanja ustavi s sklepom in izdana odločba odpravi? Ali se postopek drugače zaključi?

Natančneje, šlo je za tujca, ki mu je bila v postopku zamenjave delodajalca izdana odločba, a nevročena odločba. Tujec je bil v tem primeru v pozivu za prevzem odločbe opozorjen na določbo tretjega odstavka 90. člena ZTuj-2, saj ta zakon določa domnevo umika zahtevka in tako ustavitev postopka ob nesodelovanju stranke med postopkom.  Kako pa postopati v primeru, ko je bila stranki izdana odločba z veljavnostjo samo za določen čas, tj. temporarna odločba (npr. dovoljenje za prebivanje) in je medtem, ko je stranka po več pozivih ni prevzela, že potekla. Se lahko izda sklep o nesodelovanju v postopku ali bi bilo potrebno ponovno ugotavljati pogoje za izdajo, stranki poslati seznanitev z ugotovitvami v postopku in izdati novo odločbo?

== '''Odgovor:''' ==

'''Vročanje oziroma vročitev '''pomeni seznanitev strank in drugih oseb z dokumenti upravnega postopka na formalen način ter predstavlja ključno dejanje v postopku, ker '''je pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanj, ki se jih vroča.'''

'''Odločba, ki še ni bila vročena stranki,''' čeprav spisana oziroma "izdana" in odpremljena, '''pravno še ne obstaja in zato ne veže stranke in tudi ne organa''', ki je formuliral vsebino odločbe. Šele s pravilno vročitvijo odločbe začne veljati izdana odločba in pravno učinkovati nasproti stranki. Vročanje je zato pomembna pravna institucija, ki je ni mogoče podcenjevati (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 131, Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 183-184). 

Kadar se ugotovi, da '''je bila odločba izdana, a ne vročena, torej ni podlage za njeno odpravo '''ali drug poseg, temveč se po ZUP glede na izveden ugotovitveni in dokazni postopek ter sprejeto odločitev '''vroča na drug način, dokler do vročitve, dejanske ali fiktivne, ne pride.''' Izjemoma bi se postopek ustavil s sklepom in brez odprave odločbe, če bi se med novimi poskusi vročanja ugotovilo, da je npr. stranka umrla in predmet postopka ni prenosljiv, kot določa [[Zak:ZUP#50..C4.8Dlen{{!}}50. člen ZUP]].

Tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] (Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) pa določa, da se v primeru, če je bil postopek po tem zakonu uveden na zahtevo ali prošnjo tujca oziroma njegovega delodajalca in ga ni mogoče končati brez njegovega sodelovanja, njegov molk šteje za umik zahteve, če kljub opozorilu pristojnega organa v postavljenem roku ne opravi nobenega dejanja za nadaljevanje oziroma dokončanja postopka oziroma, če se iz opustitve teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresiran za nadaljevanje postopka. '''Gre za posebno fikcijo umika zahteve in s tem ustavitve postopka po področnem zakonu, nadrejeno ZUP. Predpostavke''' za ustavitev postopka iz navedene določbe so naslednje:

- da je bil postopek uveden na zahtevo tujca oziroma njegovega delodajalca,

- da postopka ni mogoče končati brez njegovega sodelovanja,

- da kljub opozorilu organa v postavljenem roku ne opravi nobenega dejanja za nadaljevanje oziroma dokončanje postopka oziroma, da se iz opustitev teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresiran za nadaljevanje,

- da gre za '''nesodelovanje MED postopkom'''.

Glede na takšno zakonsko besedilo se navedena določba lahko uporabi le, če je postopek odločanja o vlogi tujca še v teku in tujec v tem postopku ne sodeluje, da bi organ lahko izdal odločbo (sodba UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111447948 II U 41/2020-11] z dne 14. 4. 2021, točka 6 obrazložitve). Z izdajo odločbe se je namreč postopek izdaje pisne odobritve za zamenjavo delodajalca pred organom zaključil. Zgolj vročitev te odločbe pa ne pomeni, da je postopek še v teku, saj gre zgolj za vprašanje vročitve upravne odločbe (prav tam, točka 7 obrazložitve). '''Kadar gre torej zgolj za vprašanje vročitve takšne odločbe, določba tretjega odstavka [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] ni uporabljiva''' (prav tam, točka 10 obrazložitve). Načina vročitve odločbe, izdane v postopku odobritve zamenjave delodajalca [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 Zakon o tujcih] (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr., 105/22 – ZZNŠPP) ni posebej določal (ureditev zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjave delodajalca ali zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih, na podlagi pisne odobritve pristojnega organa, ki je pisno odobritev v obliki odločbe izdal po prejemu soglasja organa, pristojnega po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev (ZZSDT) je bila sicer z novelo ZTuj-2G (Uradni list RS, št. 48/23) nadomeščena zgolj s podajo soglasja organa, pristojnega po ZZSDT), zato (so) se glede tega vprašanja v skladu s [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 85. členom ZTuj-2]'' subsidiarno uporabljajo(le) določbe ZUP.

ZUP natančneje ureja področje vročanja v [[Zak:ZUP#87..C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]], ki določa ravnanje vročevalca oziroma organa ko stranki odločba ni bila vročena. V kolikor namreč oseba ni dosegljiva na naslovu za vročanje, vročevalec pusti po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#87..C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]] sporočilo o prispelem pismu v njenem hišnem predalčniku ali drugem primernem mestu, v sporočilu pa navede, kje se dokument nahaja in da ga mora prevzeti v 15 dneh. Vročitev se v tem primeru šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, oziroma v primeru ne prevzema po preteku tega roka (Breznik in drugi, ZUP s komentarjem, 2004, str. 322-358).

Pri tem je treba poudariti, da vročevalec '''ne sme kar pustiti sporočila o prispelem pismu (fikcija vročitve), če osebe na tem naslovu ne najde. '''Najprej se mora prepričati o tem, na podlagi opravljenega poizvedovanja ali kako drugače, ali oseba tam sploh živi, in o tem obvestiti organ. Če pa organ iz uradne evidence ugotovi, da je naslov za vročanje enak kot naslov, ki ga je navedla stranka, poskus vročanja pa je bil neuspešen, odredi, da se vročitev v postopku opravi tako, da se skupaj s poskusom vročitve '''objavi obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom.''' Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa, ki vodi postopek in na enotnem državnem portalu e-uprava. (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 577-578). Tako bi bila v tem primeru ustrezna '''rešitev za neuspešno vročeno odločbo opravljena ediktna vročitev na oglasno desko organa in spletni portal e-uprava. '''

Z odločbo v upravni zadevi se določeno pravno razmerje praviloma rešuje trajno, za nedoločen čas. Lahko pa materialni predpisi določajo, da se določene pravice priznavajo samo za določen čas (temporarne odločbe). Za odločbe, ki imajo časovno omejeno veljavnost velja, da '''s potekom določenega časa nehajo veljati in se morajo v primeru podaljšanja veljavnosti obnavljati''' (npr. dovoljenje za prebivanje). Njihova veljavnost se podaljšuje z namenom ponovne ugotovitve pravno pomembnih dejstev, torej to pomeni, da je '''vsako podaljšanje veljavnosti izdane odločbe pravzaprav novo odločanje oziroma izdaja odločbe v novi upravni zadevi '''(v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 324). V primeru, ko časovno omejene odločbe (t. i. temporarne odločbe) stranka kljub večkratnim pozivom ni prevzela in je medtem časom pretekla njena veljavnost, organu odločbe '''ne vroča več''', temveč se izda zavrnilno odločbo, če področni zakon (v tem primeru tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2], ki določa pogoje za domnevo umika zahtevka in izdajo sklepa o ustavitvi postopka) ne določa drugače. Tudi za nevročeno časovno omejeno odločbo velja, da je pravno nerelevantna (kot omenjeno zgoraj). Zavrnilna odločba, izdana v upravnem postopku, '''ne spreminja obstoječe pravice in obveznosti stranke'''. S takšno odločbo organ zavrne zahtevek stranke in s tem zanjo obdrži obstoječe pravno razmerje, v katerem ne pride do nobenih sprememb (v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 308-309). Pred samo izdajo zavrnilne odločbe mora dati organ stranki na podlagi temeljnega načela zaslišanja stranke po [[Zak:ZUP#9..C4.8Dlen{{!}}9. členu ZUP]] možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev v zadevi. Takšna odločba bi se nato ediktno vročala na oglasno desko organa in spletni portal e-uprava.
Postopanje po tretjem odstavku [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] v konkretnem primeru pa sicer odstopa od zgoraj navedenega stališča Upravnega sodišča v odločbi[http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111447948 II U 41/2020-11] z dne 14. 4. 2021, ki se sicer izrecno nanaša ravno na postopek izdaje dovoljenja za prebivanje, in v skladu s katerim se tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] lahko uporabi le, če je postopek odločanja o vlogi tujca še v teku in tujec v tem postopku ne sodeluje, da bi organ lahko izdal meritorno končno odločbo. Zgolj vročitev po stališču Upravnega sodišča ne pomeni, da je postopek še v teku, saj gre zgolj za vprašanje vročitve upravnih odločb. Zadevno stališče Upravnega sodišča pa ni v skladu s konceptom izdaje, vročitve in učinkovanja odločbe, ki določa, da je prav vročitev '''pogoj za začetek veljavnosti odločbe in s tem nastanek pravnih učinkov pisanj v razmerju do stranke postopka.'''
 
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==
[[Category:Vročanje]]
[[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]
<comments />

Raba ZUP pri aktih nosilca javnih pooblastil - razlika med splošnimi in posamičnimi akti

2024-07-24T09:52:15Z

SZI: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Raba ZUP pri aktih nosilca javnih pooblastil - razlika med splošnimi in posamičnimi akti ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 25. 11. 2022, potreben popravek vsebine novega Energetskega zakona

 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je nosilec javnega pooblastila (npr. Javna agencija Republike Slovenije za energijo) dolžan izdajati soglasja, ki jih izdaja na podlagi določb matičnega materialnega zakona, po ZUP ali ne, sploh če je hkrati pooblaščen tako za izdajo posamičnih kot splošnih aktov?

== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek se vodi, če odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi lahko opredelimo kot upravno zadevo. Pri konkretnem vprašanju je raba ZUP odvisna od dileme, ali se določeno soglasje oziroma drug akt izdaja kot posamični ali splošni. Če je predmetni akt splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, se ne izdaja po ZUP, če pa je posamični, je raba ZUP obvezna. Presoja, ali gre za splošni ali posamični akt, je torej odvisna od tega, ali se opredelitev vsebine soglasja nanaša na posamezni, določen ali individualno določljiv subjekt – tedaj gre za posamični akt, v nasprotnem primeru, ko se nanaša na nedoločen krog subjektov, pa za splošni akt.

'''Pri javnih agencijah gre v primerih, ko področni zakon izrecno ne navaja izdaje akta v obliki upravne odločbe, običajno za regulatorno strokovno delovanje agencije in ne za odločanje v konkretnih zadevah, zato se takšnih aktov ne izdaja po določbah ZUP'''. Tako na primer velja za soglasja oz. akte iz točke b.) 87. člena [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO1550.html Energetskega zakona] (EZ, Ur. l. RS, št. 79/1999 in novele) in smiselno enako po 406., 409. in drugih členih [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6665 EZ-1]. Agencija ta soglasja pripravlja na podlagi metodologij, ki jih je predhodno sama pripravila in imajo učinek predpisa. V tem postopku agencija zgolj ugotovi, ali so akti, ki so jih pripravili operaterji/stranke, v skladu s predpisanimi metodologijami. Soglasje tako izda ali pa zavrne. Šele po pridobitvi soglasja akt postane veljaven in začne pravno učinkovati. Ker z izdanim ali zavrnjenim soglasjem agencija v ničemer meritorno ne odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznih subjektov, ne moremo govoriti o upravni zadevi, ki pogojuje uporabo ZUP.

'''Soglasja so tako terminološko lahko oznaka aktov, ki se izdajajo v normodajnih postopkih, ko se ZUP ne uporablja, kot v posamičnih zadevah, ko pa ZUP velja vsaj smiselno''', čeprav je tudi pri slednjih treba paziti, ali gre za samostojne ali le akcesorne akte, pri katerih pa se pravno varstvo po ZUP oz. ZUS-1 uveljavlja le posredno prek izpodbijanja odločb, izdanih na podlagi (zavrnitve) soglasij. Razlikovanje med splošnimi in posamičnimi akti je pomembno tudi glede sodnega varstva. Splošni akti se izpodbijajo v postopku presoje ustavnosti in zakonitosti pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, materialna dejanja pa tako kot konkretni upravni akti v upravnem sporu. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glejte [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Kdaj ne/gre za upravno zadevo in ni/je potrebna podrejena raba ZUP?]]

Status učenca kot upravna zadeva

2024-07-24T09:48:03Z

SZI: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Status učenca kot upravna zadeva''' ''' ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 27. 11. 2022

 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je postopek za dodelitev statusa športnika upravna zadeva po ZUP ali ne? Kakšen akt izda organ odločanja v postopku ne/dodelitve omenjene pravice?

== '''Odgovor:''' ==

'''Postopek za dodelitev statusa športnika je upravni postopek, ki ga mora upravni organ''' (npr. osnovna ali srednja šola) '''voditi po pravilih ZUP''', in sicer od 1. septembra 2008 dalje, ko je začela veljati novela [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO448 Zakona o osnovni šoli] (ZOsn, Ur. l. RS, št. 12/06 in novele). Rabo ZUP torej odreja področni zakon (formalna definicija upravne zadeve). V primeru odločanja o ne/priznanju statusa športnika mora organ izdati odločbo, saj se ZUP v tem postopku uporablja podrejeno (60.a člen ZOsn-F).

S tem členom zakonodajalec določa navedene zadeve kot upravne in ne le javnopravne, kar je za večino od njih veljalo pred novelo ZOsn. Bistvena razlika v primerjavi s prejšnjo ureditvijo je ta, da se v upravnih zadevah uporablja ZUP v celoti, razen če področni zakon posamično procesno vprašanje uredi drugače, v javnopravnih neupravnih zadevah pa se ZUP uporablja le smiselno (o tem več na [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravna_zadeva_v_javnem_interesu Upravna zadeva v javnem interesu]). V vseh naštetih zadevah navedenega člena se odloči s pisno odločbo. Enako velja za pridobitev statusov, podobnih statusu učenca športnika – če ne s podrejeno rabo ZUP, pa s smiselno, tako v osnovnih kot drugih šolah. '''Po ZOsn na prvi stopnji odloča šola, ki jo učenec obiskuje, v njenem imenu pa ravnatelj oziroma druga pooblaščena uradna oseba.''' '''Na drugi stopnji odloča v OŠ pritožbena komisija''' (v SŠ ali GŠ pa po področnih zakonih denimo svet zavoda).

Ker je vprašanje ne/podelitve statusa učenca materialnopravno, osrednje vprašanje postopka, se '''o odločitvi izda odločba''' z vsemi potrebnimi sestavnimi deli (in ne sklep ali celo le dopis). 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Kdaj_ne/gre_za_upravno_zadevo_in_ni/je_potrebna_podrejena_raba_ZUP?]]

Priglasitev in povrnitev stroškov, nastalih v upravnem postopku v upravnem sporu

2024-07-24T06:36:31Z

SZI:

=='''Zadeva: '''Priglasitev in povrnitev stroškov, nastalih v upravnem postopku v upravnem sporu==

'''Datum odgovora:''' 31.5.2009

=='''Vprašanje:'''==

Upravni organ je izdal odločbo, katera je imela napačni pravni pouk. Stranka se je ravnala po takem napačnem pravnem pouku in ni vložila pritožbe na pristojni drugostopenjski organ, temveč je vložila tožbo v upravnem sporu. Sodišče prve stopnje je njeno tožbo s sklepom zavrglo kot nedovoljeno. Ali lahko stranka (tožnik) zahteva povrnitev stroškov, ki so ji nastali v zvezi z napačnim pravnim poukom prvostopenjskega upravnega organa v skladu z drugim odstavkom 25. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS), ki določa, da stranka (v obravnavanem primeru tožena stranka - država RS) vselej trpi stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi, in stroške, ki so nastali po naključju, ki se je njej primerilo?

=='''Odgovor:'''==

Stroške, ki so nastali stranki v zvezi z nepravilnim delom upravnega organa v upravnem postopku, ni mogoče uveljaviti v upravnem sporu na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Ur. l. RS, št. 105/06), namreč stroškovne določbe 25. člena ZUS-1 so vezane na upravni spor in na stroškovno pravilo iz prvega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče odloči o stroških postopka le če v upravnem sporu odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Vidimo, da je odločanje o stroških torej odvisno od tega, ali je sodišče o zadevi odločalo meritorno v sporu polne jurisdikcije ali le procesno (kot v obravnavanem primeru). V kolikor ni bilo takšnega odločanja po vsebini, stranka ne more uveljavljati povrnitve priglašenih stroškov postopka, ki so nastali zaradi dela organa prve stopnje v upravnem postopku (glej tudi Sklep I Up 1229/2004 z dne 9. 2. 2005). 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

=='''Želite podati svoje mnenje:'''==

<comments />

[[Kategorija:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Odločitev pritožbenega organa, da prvostopenjski organ zadevo odstopi v reševanje pristojnemu organu

2024-07-24T06:25:04Z

SZI:

== '''Zadeva: '''Odločitev pritožbenega organa, da prvostopenjski organ zadevo odstopi v reševanje pristojnemu organu ==

'''Datum odgovora''': 31. 5. 2009, pregled 11. 12. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je prejel vlogo, katere reševanje ni v njegovi pristojnosti (npr. za dostop do informacij javnega značaja, kjer se za pisno zahtevo podrejeno uporablja ZUP). Nepristojni organ vloge ni odstopil pristojnemu organu, ampak je stranko zgolj obvestil z dopisom, kateri organ je pristojen za reševanje njene vloge. Zoper molk organa, kajti noben organ ji ni odgovoril z odločitvijo o zahtevku, se je stranka pritožila. Ali lahko pritožbeni organ z odločbo v skladu z 255. členom ZUP naloži prvostopenjskemu organu, da zadevo odstopi v reševanje pristojnemu organu?

== '''Odgovor:''' ==

Odstop vloge, za katero organ, kjer je bila vložena, ni pristojen, ureja četrti odstavek [[Zak:ZUP#65._.C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]], ki pravi, če organ prejme vlogo in je zanjo nepristojen, pa ni nobenega dvoma, komu je treba vlogo poslati, mu jo mora preposlati, sicer vlogo zavrže s sklepom zaradi nepristojnosti. Področni zakon lahko določa drugače ali dodatno, tako npr. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja], ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 in novele, v 20. členu predpisuje: '''če organ, ki je prejel zahtevo, ne razpolaga z zahtevano informacijo, mora nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca.'''

Če organ zadeve ne odstopi pristojnemu organu, čeprav ve, kateri organ to je, pride po poteku roka za odločitev do molka organa, saj mora organ odločiti o vlogi stranke v instrukcijskem roku (npr. ZDIJZ določa v 23. členu rok 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve). Stranka lahko '''takoj po izteku instrukcijskega roka '''vloži pritožbo na pritožbeni organ zaradi molka organa prve stopnje. V tem primeru mora pritožbeni organ najprej zahtevati od organa prve stopnje, naj mu pojasni, zakaj odločbe ni pravočasno izdal in vročil stranki. Če ugotovi, da gre za upravičene razloge na strani organa ali pa za krivdo stranke, določi prvostopenjskemu organu '''nov rok za izdajo in vročitev odločbe, ki ne sme biti daljši od enega meseca'''. V primeru, ko pa ne gre za upravičene razloge, mora organ druge stopnje od prvostopenjskega organa zahtevati dokumente zadeve, nakar sam reši zadevo po dokumentih ter izda odločbo ali pa ponovno izvede postopek in nato s svojo odločbo reši zadevo (tretji odstavek [[Zak:ZUP#255._.C4.8Dlen{{!}}255. člena ZUP]]). Izjemoma, če drugostopenjski organ spozna, da bo postopek '''hitreje in bolj ekonomično izvedel organ prve stopnje''', naloži slednjemu, naj to stori in v določenem roku pošlje zbrane podatke, na podlagi katerih drugostopenjski organ nato sam reši zadevo.

V danem primeru torej velja, da pritožbeni organ lahko v skladu z [[Zak:ZUP#255._.C4.8Dlen{{!}}255. členom ZUP]] naloži prvostopenjskemu organu, da zadevo odstopi v reševanje pristojnemu organu v skladu z 20. členom ZDIJZ (tako ravnanje je potrdil tudi informacijski pooblaščenec, npr. v [https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/odlocbe/ODLOCBA-MDDSZ4.pdf odločbi št. 0900-216/2007 z dne 29.8.2008]). 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].'' 
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 

[[Kategorija:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]

Stvarna pristojnost za odpravo ali spremembo odločbe v zvezi z upravnimi sporom

2024-07-24T06:24:04Z

SZI:

== '''Zadeva: '''Stvarna pristojnost za odpravo ali spremembo odločbe v zvezi z upravnim sporom ==

'''Datum odgovora:''' 19. 7. 2013 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Organ je zavrnil zahtevo stranke za izdajo dovoljenja. Prvostopenjsko odločitev je potrdil pritožbeni organ, zato je bila zoper prvostopenjsko odločitev, vložena tožba v upravnem sporu. 

Istočasno je bil v upravnem sporu končan enak postopek, ki ga je vodil drug krajevno pristojen organ in v katerem je sodišče pritrdilo prvostopenjski odločitvi. Stranka je zaradi pospešitve postopka predlagala prvostopenjskemu organu, katerega upravni akt je bil predmet še nezaključenega upravnega spora, da uporabi izredno pravno sredstvo odprave in spremembe odločbe v zvezi z upravnim sporom, vendar tega ni želel storiti, češ da je nepristojen. Kateri organ je pristojen za uporabo omenjenega izrednega pravnega sredstva? 

== '''Odgovor:''' ==

ZUP v svojih določbah od [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen|260. člena ZUP]] do [[Zak:ZUP#280._.C4.8Dlen|280. člena ZUP]] opredeljuje izredna pravna sredstva, katerih namen je odpravljanje najtežjih napak v postopku. Eno izmed teh je po [[Zak:ZUP#273._.C4.8Dlen|273. členu ZUP]] sprememb ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom.

Stvarna pristojnost za uporabo tega izrednega pravnega sredstva, je bila nesporna '''do uveljavitve veljavnega Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)'''. Do takrat se je v upravnem sporu presojalo odločbo, s katero se je upravni postopek dokončno zaključil, pri čemer je v sistemu dvostopenjskega upravnega odločanja veljalo, da je to odločba pritožbenega organa. Zato ni bilo nikakršnih dvomov o tem, da '''izredno pravno sredstvo odprave ali spremembe odločbe v zvezi z upravnim sporom uporabi drugostopenjski organ.'''

V skladu z veljavno ureditvijo upravnega spora po ZUS-1 pa je predmet sodne presoje dokončen upravni akt, s katerim je meritorno odločeno o pravici, pravni koristi ali obveznosti oziroma upravni akt, s katerim se posega v pravni položaj tožnika. To v primeru, ko je odločba na drugi stopnji zavrnjena, pomeni, da se v upravnem sporu izpodbija prvostopenjska odločba, ki vsebuje meritorno (vsebinsko) odločitev o materialni pravici, pravni koristi ali obveznosti, saj se šteje, da se z zavrnilno drugostopenjsko odločbo ni neposredno poseglo v pravni položaj tožnika, ampak se je odločalo le o utemeljenosti pravnega sredstva. Zato sodišče presodi zakonitost meritorne odločitev o materialni pravici, pravni koristi ali obveznosti, ki jo je izdal prvostopenjski organ. Izpodbijanje prvostopenjske odločitve v upravnem sporu ob obstoječi dikciji 273. člena ZUP zato utemeljeno poraja vprašanje, kako veljavni koncept upravnega spora vpliva na stvarno pristojnost za uporabo tega izrednega pravnega sredstva.

Na podlagi jezikovne interpretacije zgolj prvega odstavka 273. člena ZUP (»organ, zoper katerega odločbo je pravočasno sprožen upravni spor«) bi lahko sklepali, da izredno pravno sredstvo lahko uporabi prvostopenjski organ, saj je predmet upravnega spora odločba, ki jo je sam izdal. Dileme o pravilnosti sklepanja pa odpre že drugi odstavek 273. člena, po katerem je zoper odločbo, izdano na podlagi tega izrednega pravnega sredstva, možen ponovni upravni spor, organ pa v tem primeru izrednega pravnega sredstva ne more uporabiti ponovno, ampak mora odločitev prepustiti sodišču. Zoper odločbo prvostopenjskega organa je v sistemu dvostopenjskega upravnega odločanja vedno dopustna pritožba, zato drugega odstavka ne moremo razumeti kot izjemo od ustavno zagotovljene pravice do pritožbe zoper prvostopenjske odločitve, ki naj v tem primeru odpravil siceršnjo devolutivnost in izključil pravico do pritožbe.

Kot navedeno zgoraj je do spremembe koncepta upravnega spora 273. člen ZUP omogočal, da odločbo odpravi ali spremeni organ, ki je izdal dokončno odločbo, s katero se je upravni postopek zaključil. V sistemu dvostopenjskega odločanja je bil to pritožbeni oziroma instančni organ. S tem izrednim pravnim sredstvom mu je bila dana zakonita možnost naknadne poprave napake, ki jo je storil pri presoji utemeljenosti pritožbe, s čimer se je razbremenilo sodišče, saj praviloma ni bilo treba odločati o sporu, ker je stranka že na ravni upravnega odločanja dobila tisto, kar je pričakovala od sodišča. Smiselno enako je veljalo  za popravo napak v sistemu enostopenjskega upravnega odločanja, ko zoper prvostopenjsko odločitev ni bilo rednega pravnega sredstva, ampak se je odločba izpodbijana neposredno v upravnem sporu. Zato je zakon tudi predvidel, da ima organ možnost, da zgolj enkrat uporabi to izredno pravno sredstvo. Z omenjeno spremembo koncepta upravnega spora, se določba 273. člena ZUP in njen namen nista spremenila, zato bi bila možna tudi interpretacija, da''' tudi na podlagi ZUS-1 izredno pravno sredstvo uporabi pritožbeni organ, če je odločba izdana v dvostopenjskem upravnem postopku. '''V prid takšni razlagi govori tudi dejstvo, da ima prvostopenjski organ že možnost popravljati napake po vložitvi pritožbe (gl. [[Zak:ZUP#242._.C4.8Dlen|242. člen ZUP]] do [[Zak:ZUP#244._.C4.8Dlen|244. člen ZUP]]), pa tega očitno ni storil, kot tudi da je bila njegova odločitev presojana in potrjena na (hierarhično višji) pritožbeni ravni, zato bi z uporabo izrednega pravnega sredstva posredno presojal tudi pritožbeno odločitev.

Nasprotno sicer lahko ugotovimo, da takšna situacija, ko prvostopenjski organ lahko z izrednimi pravnimi sredstvi odpravi, razveljavi, spremeni svojo odločbo, ne glede na predhodni pritožbeni postopek, ni edina (gl. v obnovi postopka, ničnost), zato ta argument posega ne more biti odločilen. Poleg tega se poseg s tem izrednim pravnim sredstvom razlikuje od posegov z drugimi izrednimi pravnimi sredstvi, saj se v tem primeru presoja razloge, ki so bili že predmet pritožbenega postopka, pri drugih gre za razloge, ki se največkrat pokažejo šele kasneje.

Nadalje, toženca (državo ali lokalno skupnost), ki je izdala izpodbijano odločbo, ki je predmet upravnega spora, v upravnem sporu zastopa organ, ki je izdal upravni akt, s katerim je bil upravni postopek končan (peti odstavek 17. člena ZUS-1); ta vloži tudi odgovor na tožbo. To v sistemu dvostopenjskega upravnega odločanja pomeni, da toženca pred sodiščem vedno zastopa drugostopenjski organ, ne glede na to, ali je predmet spora prvo- ali drugostopenjska odločitev. Zato se sodišče ob vloženi tožbi vedno obrača nanj, nikoli na prvostopenjski organ. Na slednjega se obrne le drugostopenjski organ, da mu pošlje celotno dokumentacijo upravne zadeve, ki jo je treba poslati sodišču.

Upoštevaje relevantne določbe ZUP in ZUS-1 menimo, da veljavni koncept upravnega spora ne spreminja namena ZUP glede stvarne pristojnosti organa za odločanje o izrednem pravnem sredstvu odprave in spremembe upravnega spora. V sistemu dvostopenjskega upravnega odločanja je za njegovo uporabo, '''ne glede na ZUS-1, še vedno pristojen drugostopenjski organ. Kolizijo prvega in drugega odstavka 273. člena ZUP je zato treba preseči z namenom pravne norme''', ki po naši presoji ni v tem, da bi prvostopenjski organ ponovno presojal zakonitost svoje odločitve, kar bi praviloma moral storiti ob izdaji odločbe in nato še pred pošiljanjem pritožbe v obravnavo drugi stopnji. Drugače bi to pomenilo, da prva stopnja o zakonitosti svoje odločitve, po njeni izdaji, odloča dvakrat, kar pa v sistemu dvostopenjskega upravnega odločanja ni namen zakona (po drugem odstavku 244. člena ZUP lahko svojo odločitev v okviru obravnave pritožbe nadomešča le enkrat). Prav tako pa se s tem logično (in v smislu argumenta notranje skladnosti pravnega reda) sledi ureditvi upravnega spora glede zastopanja in komunikacije tožene stranke ter sodišča, saj bi bilo skrajno protislovno, da drugostopenjski organ, ki je zastopnik tožeče stranke (torej tudi prvostopenjskega organa), v odgovoru na tožbo zagovarja drugačno stališče kot morebiti prvostopenjski organ, ta pa celo v nasprotju s stališčem zastopnika tožene stranke, lahko odpravi ali spremeni odločitev. Enotnost postopanja se na strani tožene stranke zagotavlja samo preko zastopnika, ki tudi zaradi tega lahko edini odloča o uporabi ali neuporabi izrednega pravnega sredstva.

Prvostopenjski organ bi morebitno zahtevo oziroma pobudo stranke v takem primeru tako moral '''odstopiti '''drugostopenjskemu po [[Zak:ZUP#65._.C4.8Dlen|65. členu ZUP]].

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]

Zahteva za izločitev uradne osebe in poštena uporaba pravic

2024-07-24T06:23:07Z

SZI:

== '''Zadeva: '''Zahteva za izločitev uradne osebe in poštena uporaba pravic ==

'''Datum odgovora:''' 27. 4. 2023, dopolnitev 25. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranke v upravnem postopku večkrat zahtevajo izločitev uradne osebe, včasih na podlagi istega razloga ali pa navajajo nova dejstva za isto ali drugo uradno osebo, v prvostopenjskem ali pritožbenem postopku. Pri tem gre tudi za problem navajanja novih dejstev in s tem povezano omejitev pri navajanju novih dejstev v pritožbenem postopku. Ali lahko vse skupaj nakazuje ali pa že pomeni t. i. zlorabo pravice s strani strank?<div>Kaj če oseba neutemeljeno vztraja pri svoji vključitvi kot stranko (ali stranskega udeleženca) v postopek? Ali se npr. gradbeno dovoljenje lahko izda kljub temu, da osebi s posebnim upravnim aktom ni bila priznana lastnost stranke in se je oseba na ta akt pritožila ter je pritožbeni postopek še v teku.</div>

== '''Odgovor:''' ==

V upravnem postopku je treba ugotoviti resnično dejansko stanje stvari in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo ([[Zak:ZUP#8..C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]). Pravno pomembna dejstva pa so lahko takšna, ki gredo v prid stranki, in takšna, ki so v njeno škodo. Zaradi pravilne uporabe zakona v konkretni upravni zadevi je zato treba zagotoviti '''nepristranskost (objektivnost)''' '''pri delu in odločanju''' v upravnem postopku'''.''' Izločitev prizadete uradne osebe naj odpravi dvom o nepristranosti uradne osebe pri delu v postopku in odločanju v upravni zadevi ter varuje načelo objektivnosti v upravnem postopku. '''Načelo objektivnosti''' je že po svoji naravi eno temeljnih načel upravnega postopka, ki je v interesu stranke in organa (v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 126). Izpeljano je iz načela zakonitosti in načela materialne resnice. Pravica do nepristranskega vodenja postopka in odločanja se na zakonski ravni udejanja z '''institutom izločitve uradne osebe''' (odločba USRS [https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/up-879-14.pdf Up-879-14] z dne 20. 4. 2015, točka 50 obrazložitve) in je urejen od [[Zak:ZUP#35..C4.8Dlen{{!}}35. člena ZUP]] do [[Zak:ZUP#41..C4.8Dlen{{!}}41. člena ZUP]] (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 297).
Tudi [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člen Ustave] zahteva, da se o pravicah, obveznostih ali pravnih interesih (koristih) odloča po izvedbi poštenega postopka. Sestavni del poštenega postopka je tudi zahteva, da je v postopku''' spoštovano temeljno procesno jamstvo nepristranskega odločanja''' (odločba USRS [https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/up-1094-18.odlocba.pdf Up-1094/18] z dne 21. 2. 2019, točka 8 obrazložitve), s čimer je povezano tudi načelo pravne države iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 2. člena Ustave.] Merila, ki jih je Ustavno sodišče Republike Slovenije (odločba USRS [https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/up-217-15.pdf Up-217/15] z dne 7. 7. 2016, točka 16 obrazložitve) upoštevalo pri svojem odločanju glede nepristranskosti odločanja za sodišča ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 23. člen Ustave]), so uporabni tudi za odločanje pred upravnimi organi na podlagi [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člena Ustave]. Teorija navaja, da je sicer vprašljivo, ali je neposredna uporaba teh meril ob upoštevanju značilnosti upravnega odločanja vselej utemeljena. O posebnostih upravnega postopka glede na sodne postopke se nista izrekla niti Ustavno sodišče RS (to je v zgoraj citiranih zadevah ostalo na ravni splošnosti) niti Vrhovno sodišče RS (Podlipnik v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 296 in 297). Določbe o izločitvi pa so splošne, zato veljajo za '''postopke na vseh stopnjah''', torej tudi za pritožbeni postopek in postopke z izrednimi pravnimi sredstvi (ibidem, str. 299).
'''Postopek odločanja o izločitvi''' '''je mogoče sprožiti (bodisi po uradni dolžnosti bodisi na zahtevo stranke ali osebe s položajem stranke) le do konca postopka, '''prvostopenjskega ali pritožbenega postopka oziroma postopka z izrednimi pravnimi sredstvi. Če je postopek končan, v njem pa je opravljala procesna dejanja ali izdala odločbo oseba, ki bi morala biti izločena, je mogoče razloge za izločitev '''uveljavljati s pravnimi sredstvi '''zoper izdane akte (ibidem, str. 299 in 300). V interesu strank pa tudi v interesu ekonomičnosti samega postopka, ki sodi med temeljna načela upravnega postopka, glej [[Zak:ZUP#14..C4.8Dlen{{!}}14. člen ZUP]]) pa je, da se to vprašanje razreši v čim zgodnejši fazi postopka, saj '''izločitev velja »za naprej«''' (sodba VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113074632 G 1/2014] z dne 20. 1. 2015, točka 8 obrazložitve). Stranka oziroma oseba s položajem stranke, ki med postopkom ugotovi, da bi bilo treba katero od uradnih oseb izločiti, mora tudi zaradi omejitev pri navajanju dejstev in predlaganja izvedbe novih dokazov v pritožbenem postopku (tretji odstavek [[Zak:ZUP#238..C4.8Dlen{{!}}238. člena ZUP]]) in v upravnem sporu (tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 20. člena ZUS-1]) že '''pred izdajo odločbe zahtevati izločitev''' in ne sme »špekulirati«, češ da bo to okoliščino lahko navajala tudi v pritožbi, če ne bo zadovoljna z vsebino izdane odločbe. To bi bilo v nasprotju z načelom poštene uporabe pravic ([[Zak:ZUP#11..C4.8Dlen{{!}}11. člen ZUP]]) in tudi smislom ločenega odločanja o izločitvah, ki ga določa ZUP. V pritožbi oziroma tožbi mora vlagatelj, ki se sklicuje na ta razlog, verjetno izkazati, da je zanj izvedel šele naknadno. Takšna razlaga je tudi ustavnoskladna, saj je tudi Ustavno sodišče RS že sprejelo stališče, '''da posamezniku, ki v zakonskih rokih ne uveljavlja svoje pravice''' '''(do nepristranskega odločanja),''' '''ni mogoče dopustiti njenega uveljavljanja v kasnejših fazah postopka''', če bi bilo to v nasprotju s splošnim načelom prepovedi uporabe pravice na način, ki pomeni njeno zlorabo (sklep VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111442419 X Ips 40/2019] z dne 11. 11. 2020, točka 21 obrazložitve in v opombi št. 16 navedena sodna praksa Ustavnega sodišča RS, tako tudi sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111463373 I U 1469/2019-322] z dne 10. 3. 2022, točka 39 do 41 obrazložitve). V nasprotju z namenom instituta izločitve bi bilo, da bi stranka, kljub temu da za obstoj izločitvenih razlogov ve, z njihovim uveljavljanjem lahko čakala do faze postopka, ko bi lahko izključno preko instituta izločitve organu ''de facto'' preprečila učinkovito nadaljevanje postopka. '''Špekulativno ravnanje stranke pri (ne)podajanju zahteve za izločitev zato predstavlja zlorabo procesnih pravic in''' '''ne more biti pravno varovano''' (sklep VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111442419 X Ips 40/2019] z dne 11. 11. 2020, točka 9 obrazložitve). '''Dejanja, ki pomenijo zlorabo, pa so tudi po stališču Ustavnega sodišča RS protipravna in zato ne morejo uživati pravnega varstva '''(sklep USRS [http://www.us-rs.si/documents/17/a6/up-3427-07-u-i-287-072.pdf Up-3427/07, U-I-287/07], z dne 6. 11. 2008, točka 6 obrazložitve), sploh če gre obenem za žalitve organa in to celo s strani pravno kvalificiranega zastopnika.
Poleg načela nepristranskosti (objektivnosti), je namreč eno izmed temeljnih načel upravnega postopka opredeljeno z [[Zak:ZUP#11..C4.8Dlen{{!}}11. členom ZUP]] tudi '''dolžnost govoriti resnico in poštena raba pravic'''. Obveznost stranke, da pošteno uporablja svoje pravice, v zakonu ni podrobneje opredeljena. Sledi temeljnemu načelu, da zlorabe procesnih pravic ni mogoče sprejemati kot dopustnega procesnega dejanja. Na vprašanje, ali je mogoče vsako zlorabo procesne pravice po ZUP šteti tudi za neupoštevno, pa sodna praksa še ni dala jasnega odgovora (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 154). Za zlorabo pravice se na primer šteje, če pomeni neko dejanje '''za upravni organ veliko (administrativno) obremenitev,''' '''ki vpliva na njegovo poslovanje do drugih udeležencev''' v upravnih postopkih oziroma drugih strank (sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111413028 II U 373/2016] z dne 11. 10. 2017). Kot že navedeno zgoraj, pa '''zloraba procesnih pravic predstavlja tudi špekulativno ravnanje stranke pri (ne)podajanju zahteve za izločitev''' (glej sklep VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111442419 X Ips 40/2019] z dne 11. 11. 2020, točka 9 obrazložitve).
Namen pravice do stranske udeležbe v upravnem postopku je omogočiti sodelovanje posamezne osebe v tujem upravnem postopku zaradi varstva njegovih pravnih koristi ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]). Slovenska pravna teorija že dalj časa opozarja, da je lahko zahteva za stransko udeležbo namenjena tudi izključno zavlačevanju postopka. ZUP v 43. členu govori o tem, da oseba pravni interes za vstop v postopek izkaže s tem, da »zatrjuje« svojo pravovarstveno potrebo, to pa že četrti odstavek iztega člena dopolni z zahtevo, da mora ta oseba v svoji vlogi »navesti«, v čem je njen pravni interes. Te zahteve so po vsebini dopolnjene še z drugim odstavkom 142. člena, ki ureja vstop v postopek, ki že teče, in predpisuje, da mora oseba, ki zahteva vstop v postopek, svoj pravni interes »določno navesti« in po možnosti za svoje navedbe predložiti tudi dokaze. Oseba mora svoj pravni interes izkazati in utemeljiti s stopnjo verjetnosti, kar izhaja iz ustaljene upravne in upravnosodne prakse. To pomeni, da upravni organ '''ne presoja le formalnega obstoja navedb o pravnem interesu, temveč tudi njihovo utemeljenost,''' kar je načeloma razumna raven varstva pred zlorabo instituta stranske udeležbe za zavlačevanje postopka (Kmecl, v Kovač in Kerševan (ur.) Komentar ZUP k členu 43 na str. 337-338). Prvi odstavek [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]] določa, da če zahteva vstop v postopek med postopkom nekdo, ki doslej ni bil stranka, in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka, in izda o tem pisni sklep. Zoper sklep, s katerim se mu lastnost stranke ne prizna, je dovoljena pritožba, ki zadrži izvršitev sklepa.
V kolikor se pravica do stranske udeležbe uporablja v nasprotju z njenim resničnim namenom, npr. oseba navedeno procesno pravico izkorišča zgolj zato, da zaradi različnih nagibov »nagaja« in ne zasleduje pravnega interesa tj. varovanje lastne pravne koristi, ampak očitno zasleduje dejansko korist in zaradi tega hoče zavleči postopek (npr. preprečiti končanje postopka odločanja o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja), bi v takšnem primeru lahko šlo za nepošteno uporabo te pravice oz. za zlorabo procesne pravice, kar je v nasprotju z načelom poštene uporabe pravic ([[Zak:ZUP#11. .C4.8Dlen{{!}}11. člen ZUP]]). Ugotovitev, da je prišlo do zlorabe konkretne procesne pravice, bi posledično pomenila, da upravni '''organ vloge oz. procesnega dejanja''', ki ustreza abstraktnemu dejanskemu stanu zlorabe te pravice, '''ne bi upošteval'''. Torej, v kolikor bi upravni organ v konkretni upravni zadevi ugotovil, da nekdo zahteva vstop v upravni postopek za uresničevanje namena, ki je drugačen od namena te pravice, tj. da ne vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, njegove z'''ahteve ne bi obravnaval oziroma o njej formalno ali meritorno odločal'''. Vendar je treba opozoriti, da je govora o izjemni situaciji, kjer o zlorabi pravice ni dvoma; v zvezi z vstop v postopek bi šlo lahko za tak primer, ko ista ali druge osebe namenoma vlagajo zahtevke za vstop v postopek, čeprav so bili predhodni istovrstni zahtevki dokončno zavrnjeni (gl. v nadaljevanju). Zato organ praviloma ne more presoditi, da je zahtevek za vstop povezan z zlorabo pravice in se tako izogniti njegovemu obravnavanju, če gre za prvi tovrstni zahtevek v upravni zadevi. O tem, da''' bodočih (istovrstnih) zahtevkov, ki pomenijo zlorabo pravice, ne bo obravnaval, bi organ moral stranko predhodno seznaniti''', denimo v sklepu, s katerim bi enega ali več predhodnih zahtevkov za vstop v postopek zavrnil. S tem bi osebi zagotovil ustavno procesno jamstvo, pravico do izjave ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člen Ustave]) in ji skladno s temeljnim načelom zaslišanja stranke([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) dal možnost, da se v zvezi s tem v določenem roku izjavi. V kolikor bi upravni organ nato s stopnjo gotovosti ugotovil, da gre za zlorabo pravice, bi v obrazložitvi odločbe s katero se je končal upravni postopek in je bilo odločeno o predmetu upravnega postopka, moral natančno pojasniti in navesti razloge, ki so ga privedli do sklepa, da je v konkretnem primeru bil podan dejanski stan zlorabe pravice do stranske udeležbe in s tem prekršeno načelo dolžnosti poštene uporabe pravic ([[Zak:ZUP#11. .C4.8Dlen{{!}}11. člen ZUP]]). Odločba, s katero bi se končal upravni postopek ne bi bila vročena osebi, glede katere se je ugotovilo, da je to pravico zlorabila.
S sklepom, s katerim se zavrne lastnost stranskega udeleženca se ne ugotavlja ali je šlo za zlorabo procesne pravice. Podlaga za izdajo navedenega sklepa je namreč ugotovitev upravnega organa, da oseba, ki je zahtevala vstop v postopek ne izkazuje pravne koristi ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]). Pritožba zoper navedeni sklep zadrži izvršitev sklepa (prvi in peti odstavek [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člen ZUP]]), zato se postopek odločanja o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja lahko nadaljuje šele takrat, ko drugostopenjski upravni organ odloči o pritožbi zoper navedeni sklep.
Načelo poštene uporabe pravic bo uradna oseba, ki vodi postopek, tako vselej uporabljala pri presoji postopkovnih predlogov stranke, npr. ali je določen dokazni predlog namenjen zgolj zavlačevanju postopka ali bi dejansko lahko pripomogel k razjasnitvi dejanskega stanja. Tudi zloraba pravice navajati dejstva in predlagati dokaze v postopku do izdaje prvostopenjske odločbe ima posledico omejitev možnosti navajanja takih dokazov v pritožbenem postopku oziroma pri obnovi postopka (tretji odstavek [[Zak:ZUP#238..C4.8Dlen{{!}}238. člena ZUP]] in drugi odstavek [[Zak:ZUP#261..C4.8Dlen{{!}}261. člena ZUP]]) (po Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 154).
'''Glede žalitev kot podlage za izločitev''' uradne osebe pa je vendar treba upoštevati tudi prakso ESČP, češ da gre primarno za svobodo govora, ki pa ni neomejena, pri čemer se upošteva tudi realna dejstva in glede na to podaja možnost pravnega varstva, kot izhaja iz zadeve [https://hudoc.echr.coe.int/eng?i=001-205521 Cimperšek proti Sloveniji, št. 58/512/2016] z dne 30. 6. 2020. 

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

Določitev roka (prenehanja) pravice v izreku odločbe

2024-07-24T06:21:50Z

SZI:

== '''Zadeva: '''Določitev roka (prenehanja) pravice v izreku ==

'''Datum odgovora:''' 24. 10. 2013, pregled 4. 12. 2022 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Na veliko istovrstnih, a krajevno različno pristojnih organih se srečuje z vprašanjem, kako in v katerem delu odločbe opredeliti datum prenehanja določene pravice A, pri čemer je praksa, tudi zaradi navodil centralnih organov, različna (recimo pri prenehanju pravice do zdravstvenega varstva vojnih veteranov, kot ga je določil zakon za uravnoteženje javnih financ oz. je ta zakon redefiniral pogoje področnega zakona, kar vodi v vprašanje opredelitve te pravice glede na neredko izgubo povezane pravice B, tj. pravice do veteranskega dodatka). Gre za dilemo, kako oblikovati izrek odločbe v primeru ukinitve pravice po uradni dolžnosti in kdaj je ta odločba izvršljiva? Področna zakonodaja določa, da v primeru sprememb, ki vplivajo na pravice, določene z dokončno odločbo (B), zaradi katerih druga pravica (A) po tem zakonu preneha ali se obseg pravice zmanjša, ta pravica A v postopku po uradni dolžnosti preneha ali se spremeni s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe (o B). Ali je treba v izreku za izvršitev odločbe o prenehanju pravice navesti:

*datum prenehanja pravice (ki omogoči tudi jasno (zahtevo za) vračilo preveč plačane premije zdravstvenega zavarovanja po prenehanju pravice vsem strankam glede na citiran datum po področnem zakonu) ali 
*zadošča navedba, da se pravica "ukine" in pride do prenehanja posredno brez navedbe datuma, le z zaznambo roka izvršitve v izreku "z dokončnostjo" po splošnih pravilih ZUP, saj je že tako izrek izvršljiv in je mogoče odločbo izvršiti (zavarovanca brisati iz seznama, prenehati s plačevanjem zavarovalne premije), ter se konkreten datum lahko navede le v obrazložitvi odločbe zaradi obveščenosti stranke, kot izhaja iz pojasnil področnega ministrstva glede na izvršitev prenehanja A prek informacijskega sistema z možnostjo posegov le za vnaprej, čeprav samo ministrstvo opozarja na samostojnost prvostopenjskih organov pri odločanju v teh postopkih in bi bile tako stranke neenakopravno obravnavane glede na datum sporočene spremembe, ki vpliva na prenehanje pravice, tako da bi stranke, ki v nasprotju za zakonom ne sporočijo spremembe pravočasno, bile "nagrajene" s kasnejšim prenehanjem pravice?   

== '''Odgovor:''' ==

Uvodoma kaže opozoriti na že v vprašanju izpostavljen problem neenake razlage iste zakonodaje pri različnih (krajevno pristojnih) upravnih organih, ki (lahko) vodi v razmerju do strank v nezakonitost in nepravičnost. Tako postopanje je sistemsko nedopustno in v nasprotju s postulatom pravne države, tj. temeljnim načelom zakonitosti po 120. členu Ustave RS in [[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen{{!}}6. členom ZUP]]. Po zakonih, ki urejajo delovanje vlade in ministrstev oz. državne uprave ter vodenje upravnih postopkov, mora zato področno oz. stvarno pristojno ministrstvo v takih primerih zagotoviti enotno rabo predpisov v celotnem sistemu javne uprave (tudi pri občinskih organih in nosilcih javnih pooblastil, ne le npr. upravnih enotah), tako prek načelnih smernic, enotnega reševanja pritožb in izrednih pravnih sredstev (gl. [[Zak:ZUP#231._.C4.8Dlen{{!}}231. člen ZUP]] do [[Zak:ZUP#233._.C4.8Dlen{{!}}233. člen ZUP]] [[Zak:ZUP#276._.C4.8Dlen{{!}}276. člen ZUP]], tretji odstavek [[Zak:ZUP#280._.C4.8Dlen{{!}}280. člena ZUP]]). Drži, da so organi prve stopnje oz. vsi upravni organi pri izvajanju upravnih postopkov samostojni, kakor tudi izhaja iz 120. člena Ustave RS in [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen{{!}}12. člena ZUP]], toda vedno in zgolj v obsegu veljavnih predpisov, torej v okviru dane pristojnosti (na področju in določeni stopnji) ter pooblastil. Področno ministrstvo je tako ob različnih praksah organov po isti zakonodaji dolžno ukrepati, seveda pa tudi samo dajati smernice in navodila izključno v skladu s predpisi v veljavi, saj je vsak organ, tudi (nižji) prvostopenjski dolžan upoštevati (le) zakon. 

Glede vprašanja opredelitve roka prenehanja, kakor analogno tudi same pridobitve pravice, njene spremembe (zmanjšanja ali zvečanja) ter enako obveznosti, ZUP določa, da sodi kot. t. izpolnitveni ali paricijski rok med morebitne sestavine izreka odločbe (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2008, str. 414), kar pomeni, da rok ni niti ''apriori ''obvezna niti neobvezna sestavina izreka. Toda '''kolikor je rok potreben za opredelitev izvršljivosti '''uveljavitve ali spremembe ali prenehanja pravice oz. obveznosti (gl. [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]]), je rok prek področnega materialnega zakona, ki tak rok določi, ali je treba tega določiti po naravi zadeve po uradni osebi, rok pomeni '''obvezno sestavino izreka''' odločbe. Sicer bi ne bilo mogoče izračunati izvršljivosti in posledično v postopku po uradni dolžnosti izpeljati izvršbe (prim. [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen{{!}}290. člen ZUP]]). Zgolj opredelitev roka oz. njegove določljivosti v obrazložitvi odločbe ne bi bila zakonita, saj ima učinek dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti le izrek, ne ostale sestavine odločbe.

V danem primeru ni dileme, da je opredelitev roka potrebna za definiranje odločitve oz. prenehanje predmetne pravice, opaziti pa je razhajanje stališč organov glede dveh vprašanj. Prvič, ali mora biti paricijski rok v izreku odločbe naveden z absolutnim datumom ali je lahko opredeljen posredno oz. opisno, vendar tako, da je določljiv, npr. "z dokončnostjo", kar je nadalje izračunljivo npr. prek datuma izteka pritožbenega roka glede na datum vročitve, če se pritožba ne vloži, ali z vročitvijo drugostopenjskega akta o pritožbi. In drugič, ali se rok določi po področnih predpisih ali ZUP. 

'''Načeloma''' mora biti izrek določen, kar pomeni za opredelitev roka, da '''zadošča njegova določljivost, absoluten datum ni nujen''', važno da se ga da vsaj posredno enoznačno izračunati, bodisi prek pravil o roku področnega zakona bodisi podrejeno po ZUP (npr. če odločba določa "z dokončnostjo" tedaj ali če v odločbi rok za dolžno dejanje ni določen, mora stranka izpolniti obveznost v 15 dneh od dokončnosti ali vročitve oz. gl. primere po 224. členu ZUP).

Toda če področna zakonodaja izrecno določi rok izvršljivosti (področni zakon je ZUP nadrejen že po [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen{{!}}3. členu ZUP]]), je organ v konkretnem postopku na to vezan. V odločbi mora biti tedaj '''rok definiran po področni zakonodaji, ne po ZUP, kar pa je izvedbeno lahko izpeljano alternativno:'''

*'''bodisi opisno''', npr. "s prvim dnem naslednjega meseca po spremembi X"
*'''bodisi z absolutnim datumom''', npr. po danem pravilu, če sprememba X z dne 4. 10. 2013, "s 1. 11. 2013". 
Kolikor področna zakonodaja določa, kot izhaja iz vprašanja, da predmetna pravica preneha z naslednjim mesecem od spremembe, pride v poštev torej nadrejenost področne zakonodaje nad ZUP. A če je sprememba vezana na dokončnost odločbe o povezani pravici (B), slednji podatek (datum dokončnosti o B) pa je organu znan že ob začetku postopka o prenehanju pravice A, saj je pogoj za njegovo uvedbo, je  po našem mnenju izrek odločbe o prenehanju A možno zapisati alternativno bodisi "s prvim dnem naslednjega meseca od dokončnosti odločbe o pravici B" bodisi, če je dokončnost o B nastopila 4. 10. 2013, v odločbi o A, da preneha "s 1. 11. 2013". Z vidika jasnosti in pravne varnosti je sicer nedvomno v takem primeru boljša druga možnost, z absolutnim datumom v izreku. Da bi se absolutni datum navedel v obrazložitvi odločbe glede na v izreku na opisni način opredelitve roka, pa je videti nesmiselno in lahko celo povzroči neskladje do te mere, da bi nastopila bistvena postopkovna napaka nemožnosti preizkusa odločbe (7. točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. členom ZUP]]), saj bi lahko hitro prišlo do različnih razlaga izreka in obrazložitve iste odločbe. 

Spremembo o B, ki vpliva na A, je dolžna po zakonu javiti stranka sama pristojnemu organu za prenehanje A v 15 dneh od njenega nastopa, tj. dokončnosti odločbe o B.  Določila področne zakonodaje pomenijo, da se izvršljivost odločbe določi z datumom vnaprej glede na odločbo o B, '''pristojni organ za A pa je zavezan po uradni dolžnosti speljati cel postopek o prenehanju pravice A v času od dokončnosti odločbe o B do 1. dne naslednjega meseca po dokončnosti B,''' sicer bi prišlo do izvršljivosti prenehanja A še pred vročitvijo odločbe o tem, kar je v načelu neustaven poseg v pravni položaj stranke, saj demokratičnost oblasti terja najmanj seznanitev stranke s spremembo njenega pravnega položaja pred le tem. Če bi do spremembe prišlo torej recimo 30. 10., stranka o tem sporoči organu 2. 11. celo pred iztekom zakonskega roka zanjo, bi morala biti odločba o prenehanju A biti izdana z rokom prenehanja z dne 1. 11. 2013, čeprav bi organ lahko začel postopek, kaj šele izdal odločbo, šele po vlogi o spremembi, zato je po naši oceni '''področno zakonodajo v tem delu nujno spremeniti oz. dopolniti, temu pa prilagoditi tudi informacijski sistem''', ki danes omogoča izvršitev odločb o prenehanju A le kot poseg za vnaprej. Sklic ministrstva, češ da naj bi zaradi nemožnosti informacijskega sistema morali odločbe organi izdajati z zamaknjenim datumom šele od dokončnosti odločbe o prenehanju A je povsem brezpredmeten, saj se mora informacijski sistem prilagajati zakonu in odločbam, ne obratno. 

Glede dvoma o neenakem položaju strank, ko je njihova pravica vezana na dokončnost, menimo, da ni upravičen, saj je enak dostop do pravnih sredstev dostopen vsem, nekateri jih izkoristijo, drugi ne. Nadalje področni zakon veže prenehanje pravice na samo spremembo (dokončnost o B), ne pa datum sporočitve o tem, zato bi ne smelo priti do favoriziranja strank, ki spremembo sporočijo prepozno, ampak vsem enako v določenem roku od spremembe, ne od sporočitve spremembe. 

Menimo pa, da bi morala biti '''področna zakonodaja nujno dopolnjena tudi glede pravne podlage za vračilo''' preveč izplačane pravice, čeprav je po zakonu in odločbi že predhodno prenehala, v primerih, ko bi stranka kršila dolžni rok za sporočitev spremembe (o B). Po današnji ureditvi gre razumeti, da gre v tem delu za praznino, ki dejansko omogoča kasneje obravnavanim strankam nezakonito odložitev prenehanja pravice oz. nezakonito črpanje pravice brez temelja v zakonu za terjanje vračila razlike. Prav tako priporočamo, da bi novelacija zakonodaje za prenehanje A določila nesuspenzivnost pravice do pritožbe, kar bi tako strankam kot organom in državi omogočilo večjo varnost in manj ping-pong postopkov izplačil in vračil glede na naknadne rezultate postopkov s pravnimi sredstvi, toda v primeru neuspele pritožbe zopet podati pravno podlago za vračilo prejema A v času od izdaje odločbe do zavrnitve pritožbe. 

  

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Sestavine odločbe/sklepa po ZUP (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk, podpis/žig) in UUP]]

Pritožba nasprotne stranke, ki je podala soglasje, na že izdano odločbo

2024-07-24T06:20:55Z

SZI:

== '''Zadeva: Pritožba nasprotne stranke, ki je podala soglasje, na že izdano odločbo''' ==

'''Datum odgovora:''' 7. 12. 2013, pregled 2. 12. 2022 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je prejel zahtevo za začetek postopka s strani aktivno legitimirane stranke (npr. zahteva za spremembo osebnega imena otroku s strani matere, pri kateri otrok živi), s priloženim soglasjem nasprotne stranke (očeta). Upravni organ je nato izdal odločbo. V nadaljevanju se je soglasodajalec še v pritožbenem roku zglasil na oddelku in potrdil, da je soglasje dal, a želi, da se odločba "prekliče", saj je bil po njegovem mnenju postopek napačno voden, ker ga upravni organ ni pozval, da soglasje poda pred uradno osebo. Vložil je pritožbo na odločbo. Upravni organ sprašuje: 

- Ali se na podlagi navedenega odstopi pritožbo v reševanje pristojnemu organu?

- Ali lahko nasprotna stranka prekliče dano soglasje in se postopek ustavi, čeprav je zahtevo vložila druga aktivno legitimirana stranka oz. ali mora umik vloge podati (tudi) ona?

== '''Odgovor:''' ==

'''Področni predpisi lahko vežejo podajo zahtev strank '''za začetek določenih postopkov s priložitvijo '''soglasja oseb, ki jih navedeni postopek tudi zadeva''' (poleg aktivno legitimirane stranke) oz. morajo z nameravano "spremembo"/postopkom soglašati, ker bi na primer lahko posegla v javni interes (npr. pri graditvi objektov) ali pravni interes posameznikov.  Vlogi z zahtevo za začetek postopka je treba takšno soglasje priložiti in šteje za samostojen akt; pridobitev soglasja bremeni stranko (prim. več v Jerovšek et al., Komentar ZUP, 2004, str. 578). Tega pa ne smemo mešati s situacijo, ko področni predpisi določajo primere, ko je potrebno soglasje drugega organa, preden se izda končna odločba (zbirna ali kompleksna odločba). Kot izhaja iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#209._.C4.8Dlen|209. člena ZUP]], mora organ v odločbi navesti akt, s katerim je drugi organ dal soglasje. Govorimo o tako imenovanih akcesornih aktih. Po ZUP velja v teh primerih splošno pravilo pozitivne fikcije, v smislu, če organ soglasja ne da v roku (po ZUP 15 dni), se šteje, da je soglasje dal (glej peti odstavek 209. člena ZUP) (prim. Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 278-587).

Primer soglasja kot obvezne sestavine vloge je na primer določen glede spremembe osebnega imena otroku v skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3890 Zakonom o osebnem imenu] (ZOI-1, Ur. l. RS, št. 20/2006). Zahtevo za začetek postopka in umik zahteve v primeru, da zakoniti zastopniki (starši) živijo ločeno, lahko poda tisti, pri katerem otrok živi, s soglasjem drugega od staršev. V zvezi z vsebino vloge in samo obličnostjo glej [[Zak:ZUP#66._.C4.8Dlen|66. člen ZUP]], ki med drugim določa, da lahko zakon in drug predpis določi tudi druge sestavine poleg tistih, ki jih našteva že sam ZUP (tu soglasje drugega od staršev). Vloga, ki nima priloženega npr. soglasja kot obvezne sestavine, šteje za nepopolno (o postopanju s tako vlogo glej [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen|67. člen ZUP]]).

'''Področni zakon določa tudi, kdo je v tem postopku stranka''' v skladu z [[Zak:ZUP#42._.C4.8Dlen|42. členom ZUP]] oziroma vložnik zahtevka (tj. starš, pri katerem otrok živi), '''kot status drugega''' subjekta (oziroma starša, tu očeta, pri katerem otrok ne živi, ki je t. i. stranka z (morebitnim) nasprotnim interesom). Vložnik zahtevka in tako edini legitimirani subjekt za umik zahtevka je torej določen s področnim zakonom. Le ta oseba (tu mati) lahko zahtevek umakne, kar vodi ob pogojih zakona po [[Zak:ZUP#134._.C4.8Dlen|134. členu ZUP]] v ustavitev postopka. V danem primeru aktivno legitimirana stranka (starš, pri katerem otrok živi, tj. mati) ne zahteva umika zahteve, zato se postopek ne bo ustavil.

Iz opisa primera izhaja, da pa tudi drugi od staršev oziroma '''nasprotna stranka ne ugovarja vsebini''' izvornega zahtevka (spremembi imena otroka), ampak vztraja na formalnosti postopka, tj. podaji soglasja pred uradno osebo, čeprav področni zakon tega ne določa. Tudi z vidika ZUP ni podlage niti razloga, da bi moral nasprotni subjekt oziroma soglasjedajalec v primeru, ko gre za pridobitev soglasja kot breme stranke in procesno predpostavko začetka postopka, le tega podati pred organom. Ker področni zakon nima specialnih določb, velja po ZUP predložitev listin in izjav, ki jih stranka predloži z lastnoročnim podpisom. V danem položaju je nasprotna stranka celo izrecno potrdila svoje dano soglasje oziroma izjavo v svoji pritožbi, tako formalno kot vsebinsko. Zato je bila zahteva v tem postopku formalno ustrezna in popolna. 

'''Odločitev upravnega organa tako v navedenem pogledu ni sporna, niti vsebinsko, niti procesno''', zato mora upravni organ prve stopnje''' pritožbo soglasodajalca posredovati v reševanje pristojnemu drugostopenjskemu''' organu ([[Zak:ZUP#245._.C4.8Dlen|245. člen ZUP]]), čeprav se pritožba kaže kot očitno neutemeljena, a jo podaja legitimirana oseba s pravnim interesom v odprtem pritožbenem roku. Organ pa ne bo izdal nadomestne odločbe, ki bi prišla v poštev, če bi bile navedbe pritožnika utemeljene (glej [[Zak:ZUP#242._.C4.8Dlen|242. člen ZUP]]). Pritožbeni organ bo tako moral preveriti, ali so podani pritožbeni razlogi oziroma bistvene postopkovne napake po [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen|237. člen ZUP]], v nasprotnem primeru pa bo pritožbo kot neutemeljeno zavrnil (prvi odstavek [[Zak:ZUP#248._.C4.8Dlen|248. člena ZUP]]). 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /> 

[[Kategorija:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

Prenos pooblastil na podrejeno uradno osebo

2024-07-24T06:19:53Z

SZI:

== '''Zadeva: Prenos pooblastil na podrejeno uradno osebo''' ==

'''Datum odgovora:''' 14. 2. 2010 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je možen prenos pooblastila s predstojnika na podrejeno uradno osebo, če materialni zakon eksplicitno določa, da je to pristojnost predstojnika (npr. Zakon o varnosti v cestnem prometu določa, da minister odloča o podelitvi pooblastila oz. dovoljenja, minister pa bi to nalogo prenesel na direktorja direktorata, ali Zakon o dostopu do informacij javnega značaja dloča, da odloča v postopku informacijski pooblaščenec, ta pa bi pooblastila prenesel na zaposlene v svojem uradu)? 

== '''Odgovor:''' ==

Pristojnost je vedno določena primarno na ravni organa kot stvarna (in krajevna), znotraj le te pa se opredeljuje personalna pristojnost funkconarjev in uslužbencev tega organa. Kadar pa področni zakon določa pristojnost npr. ministra, pa lahko iz konteksa predpisa izhaja, da je namen zakonodajalca določiti ne le stvarno, ampak tudi personalno pristojnost, vendar je tako tolmačenje izjema. Tak primer je denimo, če ministrstvo odloča na prvi stopnji, mnister pa kot devolutivni organ na drugi stopnji, kot določa pravilnik, ki ureja izvševanje proračuna. Na splošno pa velja drugače, saj iz [[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen|28. člena ZUP]] izhaja, da je v upravnih zadevah, ki so v pristojnosti individualno vodenih organov, za odločanje pristojen predstojnik. Predstojnik ima pravico, da za odločanje v upravnih zadevah določene vrste pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu. Pravica pooblastiti drugo osebo za odločanje o določeni vrsti zadev zajema tudi pravico dati takšno pooblastilo za posamično zadevo ali za konkretno določene zadeve (Jerovšek et. al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 151). Izjeme za prenos pooblastila se lahko uredijo s predpisi ali internetnimi akti. Pripravljalci predpisov bi zato morali pristojnosti za odločanje o upravnih zadevah vezati na (stvarno in krajevno) pristojen organ in na podlagi splošnega procesnega predpisa ne bi bilo dilem o nadaljni personalni pristojnosti. Kolikor pa zakon tovrstne pristojnosti ne podeljuje na opisan način, sicer lahko ugotavljamo sistemsko neskladnost, vendar ta ne vpliva na notranja razmerja v organu oz. na upravičenja predstojnika, ki izhajajo iz ZUP in se posledično uporabljajo v vseh upravnih postopkih, kjer specifika ne zahteva drugačnega urejanja.

To pomeni, da tolmačimo eksplicitno določbo področnega predpisa praviloma tako, da je s pristojnostjo predstojnika organa določena praviloma le stvarna pristojnost tega organa in je tako delegacija pooblastil možna pod pogoji po ZUP. Predstojnik (stvarno in krajevno) pristojnega organa kljub zakonski določbi, da sprejme neko odločitev v upravnem postopku, namreč sistemsko gledano praviloma lahko prenese pooblastilo za odločanje na podrejeno uradno osebo, ki je zaposlena v istem organu in izpolnjuje ostale predpisane pogoje. Sistem pooblastil (za odločanje in vodenje) je namenjen notranjemu organiziranju dela na način, da ko organizacija to zahteva, prenese pooblastilo za odločanje na svoje podrejene. Po [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO3225.html Zakonu o državni upravi ](14. člen in naslednji, smiselno enako predpisi za druge organe, ki postopajo po ZUP) predstojnik načeljuje organu, ki ga vodi, in je kot tak v procesnem smislu nosilec vseh pooblastil organa, zato njegovega položaja in s tem povezanih pristojnosti ne moremo obravnavati ločeno od organa. Nesistemskost takšnih rešitev se kaže v neustreznosti opredeljevanja stvarne in krajevne pristojnosti organa, saj predstojnik v nobenem primeru ne nastopa v funkciji "organa".

V kolikor bi zakonodajalec želel pridržati odločanje izključno v domeni predstojnika, bi moral s področnim zakonom izključiti možnost prenosa pooblastila, ali kot opisano zgoraj, bi specifika restriktivno tolmačeno izhajala iz skupka določb tega predpisa (npr. zaradi devolutivnosti pritožbe). Zgolj dejstvo, da je zakon določil, da je za odločanje pristojen predstojnik in ne organ, torej samo po sebi ne more predstavljati izjeme, na podlagi katere bi sklepali, da je sprejemanje odločitve v njegovi izključni pristojnosti in pooblastila ne more prenesti na podrejene.

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

Pridobivanje in zavarovanje dokazov

2024-07-24T06:19:05Z

SZI:

== '''Zadeva: Pridobivanje in zavarovanje dokazov, če stranka ne soglaša'''  ==

'''Datum odgovora:''' 4. 2. 2010 ---[[Izvirnik:Pridobivanje in zavarovanje dokazov]]

 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali sme uradna oseba zavarovati dokaze, če stranka s tem ne soglaša (npr. v inšpekcijskem postopku želi inšpektor fotografirati prostore zavezanca)?

== '''Odgovor:''' ==

V upravnem postopku je nosilec dokaznega bremena organ, ki vodi postopek (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, komentar k 10., 138. in nadaljnim členom). Zato ta odreja v skladu z načelom materialne resnice, ki določa ugotovitev dejstev kot meril za odločitev po področnem zakonu z gotovostjo, katera dokazila bo uporabil. Ta pooblastila so še posebej poudarjena za inšpektorje, ki vodijo postopke po uradni dolžnosti v javnem interesu. Po določbah 19. člena [http://zakonodaja.gov.si/ Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN; Ur. l. RS, št. 56/02 in novela) ima inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzora pri fizični ali pravni osebi, pri kateri opravlja inšpekcijski nadzor, pravico med drugim tudi fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete, kot jih določa prva alinea istega člena. Hkrati 20. člen [http://zakonodaja.gov.si/ ZIN] določa, da ima inšpektor pravico brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja zavezanca oz. njegove odgovorne osebe, ne glede na delovni čas vstopiti v prostore in objekte, na zemljišča in parcele ter k opremi in napravam iz prejšnjega člena, če ni z zakonom drugače določeno.

Zavezanec lahko inšpektorju, ki nima sodne odločbe pristojnega sodišča, odkloni zaradi ustavne zaščite vstop v stanovanjske prostore, pa še to le, če gre za resnično bivalne prostore, ne pa npr. v stanovanju registriran sedež dejavnosti. Poleg navedenega lahko lastnik ali posestnik odkloni ogled v primeru, da bi z ogledom spravil sebe v hudo sramoto, občutno premoženjsko škodo ali v kazenski pregon, da bi z ogledom prekršil dolžnost ali pravico varovati poslovno, poklicno, umetniško ali znanstveno tajnost ter v drugih primerih, pri katerih bi bila z ogledom kršena tajnost, da mora kot tajnost ohraniti tisto, kar je zvedel kot duhovnik, odvetnik, zdravnik oz. pri oziroma pri opravljanju drugega poklica ali dejavnosti, ki vsebuje enako obveznost (21. člen [http://zakonodaja.gov.si/ ZIN]). Neupravičena odklonitev se kaznuje z denarno kaznijo. Iste razloge za odklonitev ogleda določa [[Zak:ZUP#0. .C4.8Dlen|ZUP]] (sklicujoč se v [[Zak:ZUP#202._.C4.8Dlen|202. členu ZUP]] na [[Zak:ZUP#183._.C4.8Dlen|183. člen ZUP]] o opravičeni odklonitvi pričanja, po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 558 in 562-563). Enako velja za zavarovanje dokazov v obliki fotografiranja ipd. - stranka lahko prepreči na zakonit način tako zavarovanje le, če gre za stanovanje ali zgoraj navedene razloge. V ostalih primerih inšpektor sme in mora tudi fotografirati prostore zavezane stranke, čeprav ta s tem ne soglaša. Fotografije se vstavijo v spisno dokumentacijo kot del zapisnika o ogledu. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]]

Vodenje in odločanje v postopkih dostopa do informacij javnega značaja

2024-07-24T06:17:34Z

SZI:

== '''Zadeva: '''Vodenje in odločanje v postopkih dostopa do informacij javnega značaja ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 11. 12. 2022, dopolnitev 14. 4. 2024 in 3. 7. 2024

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako se določi uradna oseba pristojna za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336&d-16544-s=3&d-16544-o=1&d-16544-p=1 Zakona o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 in novele)?
Ali mora imeti uradna oseba, ki je pristojna za posredovanje informacij javnega značaja, opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka in pooblastilo za odločanje? Ali je to lahko oseba na strokovno tehničnem delovnem mestu, ki je pooblaščena za odločanje v upravni zadevi (in ima opravljen strokovni izpit ZUP) ali mora oseba biti uradnik na uradniškem delovnem mestu, da sploh lahko odloča v upravni zadevi. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3177&d-49682-p=3 ZJU] namreč določa, da strokovno-tehnični javni uslužbenci opravljajo le spremljajoča dela.
Ali lahko npr. direktor manjšega javnega zavoda, ki nima zaposlenega z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka, pooblasti zunanjo osebo, ki ima ustrezno izobrazbo in izpit, da vodi postopek, direktor pa odloči?

== '''Odgovor:''' ==

'''ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja''', s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, poimenovani kot organi (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ). Zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njeno ponovno uporabo vloži prosilec pri organu, za katerega meni, da razpolaga z informacijo (prvi odstavek 16. člena ZDIJZ). Prosilec lahko zahteva dostop do informacije javnega značaja s formalno pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njihovo ponovno uporabo, lahko pa tudi z neformalno (ustno) zahtevo (12. člen ZDIJZ).
O pisni zahtevi za dostop do informacije javnega značaja ali njeno ponovno uporabo odločajo organi v postopku (prvi odstavek 15. člena ZDIJZ), saj je odločanje o teh vprašanjih upravna zadeva. '''Vsak organ določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja, ki bodo obravnavale neformalne in formalne pisne zahteve za posredovanje teh informacij''' (prvi odstavek 9. člena ZDIJZ). V organu postopek vodi in o njem odloča predstojnik ali uradna oseba, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek (prvi odstavek 21. člena ZDIJZ). Ker v ZDIJZ ni posebej določeno, se za določitev pooblaščene osebe subsidiarno uporabljajo določbe [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP ZUP] (več o subsidiarnosti v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 17). Določbo 21. člena ZDIJZ je treba ob smiselni uporabi ZUP, razumeti tako, da postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo v organu lahko vodi predstojnik sam, če izpolnjuje predpisane pogoje, sicer mora za vodenje postopka podeliti pooblastilo drugi uradni osebi. Za izdajo odločb ali sklepov, s katerimi se konča upravni postopek, predstojniku ni treba izpolnjevati predpisanih pogojev. Tudi v primerih, ko tovrstne postopke vodi oziroma v njih odloča predstojnik sam, pa organ kot zavezanec glede na  določbo 9. člena ZDIJZ '''mora imenovati tudi eno ali več oseb pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja''', ki bo/bodo obravnavala/e tako neformalne kot pisne zahteve za posredovanje teh informacij.
Predstojnik organa lahko na podlagi [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]] pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev. Pooblastilo za odločanje obsega tudi pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo. Pooblaščena uradna oseba nima možnosti zahtevati ali ugovarjati podeljenim pooblastilom. Če v pooblastilu ni omejitev, ima uradna oseba pravico opravljati vsa dejanja v postopku, razen pravice izdajati odločbe in take sklepe, s katerimi se konča postopek. Če predstojnik organa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vodenje postopka, lahko postopek do izdaje odločbe vodi samo uradna oseba, ki te pogoje izpolnjuje (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pooblastilo_uradni_osebi_za_vodenje_upravnih_postopkov primer 1]).
'''ZUP predstojniku dodeljuje diskrecijsko pravico, da lahko za odločanje o upravnih zadevah pooblasti drugo osebo, a pri tem ni popolnoma svoboden, saj mora oseba izpolnjevati pogoje''', določene v [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]] in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6273 Uredbi o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku] (Uredba, Ur. l. RS, št. 12/13 in novele). Uradna oseba lahko vodi oziroma odloča o upravnih postopkih, '''če je zaposlena pri tem organu''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#28. .C4.8Dlen{{!}}28. člena ZUP]]), izpolnjuje '''pogoje glede izobrazbe in ima opravljen izpit '''iz splošnega upravnega postopka ([[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člen ZUP]], glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izpolnjevanje_pogojev_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_glede_na_sistemizacijo_delovnega_mesta_in_pooblastilo_predstojnika primer 2]).
Po drugem odstavku [[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen{{!}}5. člena ZUP]] je kot uradna oseba mišljena oseba, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje v upravni zadevi ali za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku. V ZUP se pojem »organ« nanaša na njegove uradne osebe, ki imajo enaka pooblastila kot organ, torej opravljanje postopkovnih dejanj in izdati akt, s katerim se postopek konča. Pojem »uradna oseba, ki vodi postopek« pa se nanaša na uradno osebo, ki je pooblaščena le za opravljanje dejanj v postopku pred izdajo odločbe brez možnosti izdaje akta o zaključku postopka (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 251).
'''Glede na navedeno je kot uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja iz 9. člena ZDIJZ mišljena uradna oseba po [[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen{{!}}5. členu ZUP]]''', ki je iz strani predstojnika organa pooblaščena za vodenje in odločanje o zahtevah za dostop do informacije javnega značaja ali njeno ponovno uporabo. Uradna oseba mora biti zaposlena na organu, izpolnjevati zahteve glede izobrazbe ter imeti opravljen izpit iz splošnega upravnega postopka'''. Pristojna oseba za posredovanje informacije javnega značaja s tem opravlja javne naloge, zato mora biti v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev, zaposlena na uradniškem delovnem mestu''' (prim. 16. in 17. točko 6. člena Zakona o javnih uslužbencih). Presoja o tem, ali je podano pooblastilo v tem primeru ustrezno tudi z vidika konkretnih zadolžitev javnega uslužbenca, določenih v sistemizaciji delovnih mest organa (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izpolnjevanje_pogojev_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_glede_na_sistemizacijo_delovnega_mesta_in_pooblastilo_predstojnika primer 2]), pa sodi v sfero pristojnosti in odgovornosti predstojnika organa.
Glede na zakonsko določene pogoje torej predstojnik nobenega organa, niti majhnega javnega zavoda, ki izvaja upravne naloge oz. odloča po ZDIJZ, '''ne more pooblastiti niti za odločanje niti le za vodenje postopka po ZDIJZ osebe, ki ni zaposlena pri stvarno pristojnem organu. '''Pravila o personalni pristojnosti so namreč določena znotraj predpisov o stvari pristojnosti. In če je zavod oz. organ odločen funkcionalno s področnimi predpisi oz. ZDIJZ določen kot pristojen za odločanje, lahko v njegovem imenu in za njegov račun izjavlja voljo le zaposleni znotraj tega zavoda oz. organa. Zakonito postopanje tako v primeru, če ta institucija nima zposlenega z opravljenim izpitom, terja, da se enega '''zaposlenega napoti, da ta izpit opravi, ali pa zaposli osebo, ki ima tudi izpit''' iz upravnega postopka (poleg ostalih pogojev). 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

Postopek, ki ga vodi kolegijski organ

2024-07-24T06:17:04Z

SZI:

=='''Zadeva: '''Postopek, ki ga vodi kolegijski organ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009

---[[Izvirnik:Postopek, ki ga vodi kolegijski organ]]

=='''Vprašanje:'''==

Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da je oseba lahko član kolegijskega organa, in katera oseba lahko vodi postopek, ki ga vodi kolegijski organ?

=='''Odgovor:'''==

Kolegijski organi so v javni upravi npr. vlada, občinski sveti, komisije. Če je za odločanje o upravni zadevi pristojen kolegijski organ, ta organ odloča kolegijsko. Odločitve sprejema v skladu s pravili, določenimi v predpisu ali poslovniku, ki ga organ sprejme za svoje delo. Ta pravila pa ne smejo biti v nasprotju z ZUP, lahko pa drugače urejajo vprašanja sklepčnosti in potrebne večine za sprejemanje odločitev. To možnost kolegijskemu organu daje [[Zak:ZUP#207._.C4.8Dlen|207. člen ZUP]], ki poleg tega pravi, da je organ sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica članov, odločitve pa sprejema z večino glasov navzočih članov. Odločitve torej sprejema na seji, kolegijsko. Postopek kolegijskega organa pa vodi član, ki ga kolegijski organ pooblasti za vodenje postopka. Uradna oseba, ki je pooblaščena za vodenje postopka, opravi vsa dejanja postopka ter pripravi pisno poročilo in predlog odločbe. Predlog odločbe kolegijski organ lahko sprejme, spremeni, dopolni (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 153–154). Postopek pa lahko vodi in o njem odloča samo uradna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje ([[Zak:ZUP#31._.C4.8Dlen|31. člen ZUP]]). Ti pogoji so ustrezna izobrazba in strokovni izpit iz upravnega postopka ter pooblastilo za vodenje postopka. Če predstojnik kolegijskega organa ne izpolnjuje pogojev za vodenje postopka, pooblasti uradno osebo, ki te pogoje izpolnjuje. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

=='''Želite podati svoje mnenje:'''==

<comments />

[[Kategorija:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

Pooblastilo in delegacija za odločanje v upravnih zadevah pri inšpektorjih

2024-07-24T06:16:36Z

SZI:

== '''Zadeva: '''Pooblastilo in delegacija za odločanje v upravnih zadevah pri inšpektorjih ==

'''Datum odgovora: '''31. 5. 2009, pregled 18. 12. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Po določbah četrtega odstavka 28. člena ZUP in ZIN ima inšpektor kot uradna oseba že po zakonu pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah. Ali je to določbo mogoče razlagati tako, da »za inšpektorja oz. v njegovem imenu« lahko podpiše dokument (odločbo, sklep, poziv ali drugo pisanje) predstojnik organa (glavni inšpektor), njegov namestnik ali drug inšpektor?

== '''Odgovor:''' ==

Glede na pooblastila, ki jih imajo uradne osebe v upravnem postopku, je potrebno ločiti dve vrsti uradnih oseb: 

*predstojnika in poleg njega tiste uradne osebe, ki so pooblaščene za dejanja v postopku pred izdajo odločbe in za odločanje, ter
*uradno osebo, ki je pooblaščena samo za dejanja v postopku pred izdajo odločbe v upravni zadevi.

Pooblastilo za odločanje v konkretni upravni zadevi in pooblastilo za dejanja v upravnem postopku pred izdajo odločbe se lahko da samo takšni uradni osebi, ki ima ustrezno strokovno izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka, kot določa prvi odstavek [[Zak:ZUP#31._.C4.8Dlen|31. člen ZUP]]. Uradna oseba sicer odločbo lahko izda le na podlagi pooblastila za odločanje v upravnih zadevah, ki ga izda predstojnik organa v obliki pisnega akta. Pooblasitveni akt mora vsebovati tudi obseg pooblastila (ali gre za splošno ali posebno pooblastilo).

Poseben položaj po zakonu imajo predstojniki organov in inšpektorji, ker imajo pooblastilo dano že ''ex lege'', direktno po zakonu, čim zasedejo položaj predstojnika oz. delovno mesto inšpektorja.

Slednji samostojno opravljajo zadeve inšpekcijskega nadzorstva iz pristojnosti inšpekcijskega organa po določbah 18. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in novele). Inšpektor uvede in vodi upravni postopek in izdaja upravne odločbe samostojno (4. člen ZIN), saj ima za to pooblastilo že po ZIN in tudi ZUP ([[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen|28. člen ZUP]]). V kolikor inšpektor, ki je vodil postopek, odločbe iz kakršnegakoli razloga ne more izdati, lahko na podlagi že ugotovljenih dejstev (ali dopolnjenega ugotovitvenega postopka) to stori katerikoli drug inšpektor ali predstojnik inšpekcijskega organa, ki izpolnjuje pogoje za inšpektorja, '''vendar ne kot inšpektorjev namestnik, ampak samostojno vodeči in odločujoči v konkretni upravni zadevi.'''

Pooblaščena uradna oseba '''ne more prenesti pooblastila''', ki ga ima na drugo uradno osebo, ki takega pooblastila nima. Prav tako niti predstojnik inšpektorata ne more inšpektorju, ki ma pooblastilo že po zakonu, tega '''odvzeti, lahko le prerazporedi določeno zadevo drugemu inšpektorju, npr. ob daljši odsotnosti prvega'''. Odsotno pooblaščeno uradno osebo tako lahko nadomešča le taka uradna oseba državnega organa, ki ji je dal predstojnik organa ali že sam zakon ustrezno pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah (gl. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 148-150). O razporejanju zadev med inšpektorji odloča '''vodstvo organa, praviloma po načelu naravnega sodnika zaradi zagotovitve nepristranosti uradnih oseb'''. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

Podpis uradne osebe na odločbi ter označevanje danih pooblastil

2024-07-24T06:16:03Z

SZI:

== '''Zadeva: '''Podpis uradne osebe na odločbi ter označevanje danih pooblastil ==

'''Datum odgovora:''' 7. 2. 2011, pregled 20. 11. 2022

 

== '''Vprašanje:''' ==

Kdo lahko oz. mora podpisati odločbo? Ali je dopustno podpisovanje z "l.r."? Ali oz. kako se lahko označi pooblastila uradne osebe na odločbi (npr. "po pooblastilu")?

== '''Odgovor:''' ==

Podpis/a uradne/ih oseb/e je/sta po [[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen|210. členu ZUP]] obvezna sestavina pisne odločbe. [[Zak:ZUP#216._.C4.8Dlen|216. člen ZUP]] določa, da mora uradna oseba, ki odločbo izda, to odločbo tudi podpisati, saj le-ta brez podpisa uradne osebe velja za neobstoječo (brez pravnih posledic), ker ni jasno, da gre za voljo organa, ki jo izraža le za to pooblaščena uradna oseba. Podpis šteje torej za obvezni element odločbe oziroma pisnega sklepa.

Če postopek vodi ena uradna oseba, odločbo pa izda druga, se podpišeta obe, saj vsaka odgovarja za svoj del pooblastil (vodenje oz. odločitev). Uradna oseba, ki je odločbo izdala, se podpiše na desni strani, na levi pa uradna oseba, ki je postopek vodila. Pri tem se šteje, da vsaka uradna oseba seveda izpolnjuje vse pogoje, ki jih zahtevajo določbe [[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen|28. člena ZUP]] in nadaljnjih: je zaposlena pri stvarno in krajevno pristojnem organu, ima praviloma ustrezno izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka ter je pooblaščena po zakonu ali s strani predstojnika organa. Kršitev pravil, ki jih določajo členi od [[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen|28. člena ZUP]] do [[Zak:ZUP#32._.C4.8Dlen|32. člena ZUP]] ter [[Zak:ZUP#35._.C4.8Dlen|35. člen ZUP]], zlasti odločujoče uradne osebe, pomeni bistveno kršitev pravil postopka, kar določa drugi odstavek [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen|237. člena ZUP]], ter razlog za obnovo postopka po šesti in sedmi točki [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen|260. člena ZUP]] (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 606).

Kadar odloča kolegijski organ, odločbo podpiše le predsednik. Običajno se ne podpisujejo vsi člani, saj je teh lahko nekaj deset (npr. če gre za občinski svet), kar bi bilo nesmotrno in vprašljivo glede dodane pravne varnosti. Razen če tako določa poseben predpis ali poslovnik zadevnega kolegijskega organa, se zaradi ekonomičnosti podpiše le predsednik organa. Da je res odločalo celotno kolegijsko telo, pa mora izhajati iz prejšnjih delov odločbe (glej uvod in [[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen|212. člen]]) in zapisnika o seji kolegijskega organa, na katerem se je odločalo, iz česar se bo presojalo spoštovanje pravil o kvorumu in zahtevani večini. Če se podpiše druga oseba kot predsedujoči, to ni razlog za obnovo postopka, saj je važno, da je bila odločitev sprejeta pred celotnim kolegijskim organom (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 607).

[[Zak:ZUP#31._.C4.8Dlen|31. člen ZUP]] določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati uradne osebe, da se jih lahko pooblasti za vodenje ali odločanje v upravnih postopkih. Hkrati zakon natančno določa, kdo te osebe lahko pooblasti. Predstojnik organa in inšpektor sta po [[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen|28. členu ZUP]] ''ex lege ''pooblaščena za odločanje. Hkrati lahko predstojnik pooblasti tudi druge osebe, zaposlene pri istem organu, da vodijo oz. odločajo v postopkih, če izpolnjujejo pogoja izobrazbe in strokovnega izpita. ZUP ne omogoča prenosa pooblastila le podpisa, kakor je možno pri večini siceršnjega delovanja upravnih organov. Naj posebej poudarimo, da je v občinski upravi po ZUP-E za odločanje in pooblaščanje na prvi stopnji kot predstojnik določen tajnik občine oz. direktor občinske uprave in ne župan, čeprav je slednji predstojnik uprave po zakonu, ki ureja lokalno samoupravo. Uradne osebe, ki nimajo pooblastila že po zakonu, predstojnik pooblasti s pisnim pooblastilom, pri čemer se mora po uredbi, ki ureja upravno poslovanje, na oglasni deski organa v tem organu pooblaščene uradne osebe tudi javno objaviti (njihova ime in priimek ter obseg pooblastila). Na samih aktih, predvsem odločbi, pa se pooblaščene uradne osebe ne označuje z oznako "po pooblastilu" ali "Po pooblastilu, št. xy z dne ...", saj se domneva, da je podpisana uradna oseba res predhodno pooblaščena. Navede (natipka) se zgolj ime in priimek uradne osebe, lahko tudi naziv, nakar sledi lastnoročen ali elektronski podpis.

Prav tako se ne označuje "po pooblastilu", če je neka uradna oseba samo začasno, npr. v obdobju odsotnosti sodelavca, pooblaščena za določene zadeve.

Napačna je tudi neredka praksa v organu, ko se na odločbi tiskano označi ime in priimek podpisnika (npr. Janez Uradnik), nato pa se zaradi odsotnosti te osebe (Janeza) pod njegovo natipkano ime lastnoročno podpiše sodelavec, ki ga je odsotni ali predstojnik pooblastil, tako da zgolj z ročno pisavo označi npr. "Po pooblastilu ... Peter Novak". Natipkano ime uradne osebe in ime lastnoročnega podpisnika se morata namreč ujemati. Če je pripravljena odločba za podpis določene uradne osebe, ki je v času podpisovanja odsotna (npr. Janez), je pa pooblaščen za podpis/izdajo tudi drug uslužbenec (npr. Peter), se mora pred podpisom in odpremo najprej v tipkani različici odločbe spremeniti prej vnešeno ime odsotne uradne osebe (Janeza) na ime pooblaščenega prisotnega uslužbenca (Petra). Šele nato se prisotni pooblaščeni (Peter) še lastnoročno ali elektronsko podpiše.

'''Po ZUP se tako izdaja akte neposredno s strani pooblaščenega uslužbenca.''' Ne ravna se kot pri splošnem poslovanju, ko se lahko pri raznih dopisih podpisuje na podlagi generalnega pooblastila v času odsotnosti namesto označenega uslužbenca tisti, ki odsotnega nadomešča. Če je pooblaščena oseba odsotna, se mora na odločbi označiti kot podpisnik direktno oseba, ki odsotnega nadomešča. Navedena natančnost oz. skladnost označene uradne osebe in lastnoročni podpis iste osebe je pomembna, zato da ni dvoma, da je podpisnik res pooblaščen v imenu organa podajati oblastne odločitve v razmerju do strank.

'''Podpisovanje z navedbo "lastnoročno" oz. okrajšave »l.r.« se pri poslovanju uporablja pri nadomeščanju originalnega/izvirnega podpisa na kopijah dokumentov (npr. Mateja Slovenec, l. r.), vendar pa ZUP takšnega načina podpisovanja ne ureja.''' Zaradi pravnega učinkovanja odločbe je namreč izjemo pomembno, da se uradna oseba (ki je vodila oz. odločila v upravni zadevi) res lastnoročno podpiše. Oznake "l.r." ZUP niti [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) ne dopuščata, izjemoma se lahko uporabi faksimile podpisa, če se istovrstvne odločbe izdelajo samodejno s pomočjo računinško formacijskih rešitev (npr. pri odmeri dohodnine).

  

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

Oprostitev obveznosti pri strokovnem izpitu iz upravnega postopka

2024-07-24T06:15:33Z

SZI:

== '''Zadeva: '''Oprostitev obveznosti pri strokovnem izpitu iz upravnega postopka ==

'''Datum odgovora:''' 23. 10. 2009 

---[[Izvirnik:Oprostitev obveznosti pri strokovnem izpitu iz upravnega postopka]]

 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali so diplomanti (npr. Fakultete za upravo), ki so že tekom študija opravili izpit pri predmetu, ki pokriva  ureditev in vsebino splošnega upravnega postopka, oproščeni kakšne obveznosti pri opravljanju strokovnega izpita iz splošnega upravnega postopka?

 

== '''Odgovor:''' ==

 Strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka, ki ga ureja [[Zak:ZUP#31._.C4.8Dlen|31. člen ZUP]], ima drug namen kot pa predmeti oz. izpiti na dodiplomskih ali podiplomskih programih. Čeprav ima izpit iz upravnega postopka v sklopu študijskih programov fakultet isto vsebino kot strokovni izpit iz ZUP, je bistvena razlika v tem, da na strokovnem izpitu iz ZUP kandidat uporabi svoje teoretično znanje in pravila ZUP na konkretnem primeru tako, da komisijsko preverjeno in samostojno, glede na dan opis dejanskega položaja, sestavi ustrezen akt (glede na stopnjo izobrazbe v štirih ali šestih pedagoških urah) in opravi tudi ustni zagovor (do 45 minut; podrobneje [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_PRAV5105.html Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita iz upravnega postopka], Ur. l. RS, št. 63/03). V sklopu študijskih programov pa se izpit opravlja zgolj v teoretičnem smislu, tj. odgovarja se na zastavljena vprašanja (cca ena ura). Zato morajo diplomanti, ki so v sklopu študija že opravili izpite z vsebino ZUP, prav tako opraviti celoten strokovni izpit kot vsi ostali kandidati.

 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

Izobrazba upravne smeri kot pogoj za vodenje in odločanje v upravnem postopku

2024-07-24T06:15:11Z

SZI:

== '''Zadeva: '''Izobrazba upravne smeri kot pogoj za vodenje in odločanje v upravnem postopku ==

'''Datum odgovora:''' 5. 2. 2010 ---[[Izvirnik:Izobrazba upravne smeri kot pogoj za vodenje in odločanje v upravnem postopku]]

 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako je treba razlagati zahtevo razpisa, da morajo kandidati imeti »izobrazbo upravne smeri«, če je v razpisu za delovno mesto v upravi določeno, da bo zaposleni (med drugim) vodil upravne postopke? Ali to pomeni, da se lahko zaposli le diplomanta Fakultete za upravo ali tudi druge fakultete, ki ima v programu upravne predmete oz. vsebine (npr. univ. dipl. politolog)? 

== '''Odgovor:''' ==

[[Zak:ZUP#31._.C4.8Dlen|31. člen ZUP]] določa, da upravni postopek lahko vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka, pri čemer natančnejše pogoje predpiše vlada.

Vlada je te pogoje določila z [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_URED1156.html Uredbo o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka] (Ur. l. RS, št. 29/2000 in nasl.; v nadaljevanju: Uredba). Uredba v 2. členu določa, da se pooblastilo za odločanje v upravnih stvareh in pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo oziroma za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku lahko da zaposlenemu z ustrezno izobrazbo, določeno z zakonom, s to uredbo in z drugimi predpisi, ter opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. Pri tem je treba upoštevati, da strokovni izpit iz upravnega postopka ni potreben za vodenje in odločanje v enostavnih upravnih zadevah, ki jih določi vlada z uredbo ([[Zak:ZUP#31|drugi odstavek 31. člena ZUP]]).

Iz določb ZUP in Uredbe ne izhaja, da je pogoj za vodenje in odločanje v upravnih postopkih izobrazba upravne smeri. Če pa zahteva po upravni smeri izobrazbe izhaja iz razpisa za delovno mesto oziroma iz akta o sistemizaciji delovnih mest, potem je treba ta pogoj razlagati v smislu diplome, pridobljene na študijskem programu, ki je upredeljen kot upravni tako po nazivu kot vsebini. Glede na akreditirane in izvajane študijske programe pa je to zgolj izobrazba, pridobljena na Fakulteti za upravo oz. na Višji upravni šoli kot predhodnici Fakultete za upravo, ne pa npr. na študiju politologije na Fakulteti za družbene vede. 

Ob tem je treba dodati, da bi moral razpis oziroma sistemizacija delovnih mest v skladu z delovnopravno in visokošolsko zakonodajo pogoj določiti na drug način, in sicer v smislu določitve naziva, ki ga diplomant pridobi po končanem študiju (npr. univ. dipl. upr. org.). Ta nepravilnost pa ne vpliva na legalnost postopka, saj zakono- in uredbodajalec za vodenje upravnih postopkov očitno ne favorizira pravne ali upravne izobrazbe, ampak odločitev o smeri izobrazbe prepušča posameznim organom (izjema velja, ko Uredba določa pravno izobrazbo za odločanje na 2. stopnji). V vsakem primeru pa to ni procesnopravno vprašanje.

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

Izločitev uradne osebe iz postopka, če je oseba stranka na prvi in član kolegijskega organa, ki je na drugi stopnji pritožbeni organ

2024-07-24T06:14:44Z

SZI:

=='''Zadeva: '''Izločitev uradne osebe iz postopka, če je oseba stranka na prvi stopnji in član kolegijskega organa, ki je na drugi stopnji pritožbeni organ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009

---[[Izvirnik:Izločitev uradne osebe iz postopka, če je oseba stranka na prvi in član kolegijskega organa, ki je na drugi stopnji pritožbeni organ]]

=='''Vprašanje:'''==

Uradna oseba je sodelovala kot stranka v postopku na prvi stopnji. Zoper odločitev je vložila pritožbo na pritožbeni organ, ki odloča kolegijsko, sama pa je članica tega organa. Kako to vpliva na postopek?

=='''Odgovor:'''==

V primeru, da bo stranka zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa uveljavljala pravico do pritožbe, o kateri bo odločal drugostopenjski organ, katerega član je stranka, ki je vložila pritožbo, bo moral drugostopenjski organ upoštevati izločitvene razloge iz [[Zak:ZUP#35._.C4.8Dlen|35. člena ZUP]] in postopati po [[Zak:ZUP#40._.C4.8Dlen|40. členu ZUP]], v katerem je med drugim navedeno, da se določbe o izločitvi iz [[Zak:ZUP#35._.C4.8Dlen|35. člena ZUP]] in nadaljnjih (do [[Zak:ZUP#39._.C4.8Dlen|39. člena ZUP]]) smiselno uporabljajo tudi za člane kolegijskih organov in druge osebe, ki bi bile pooblaščene za odločanje v upravnih zadevah oz. opravljanje dejanj v postopku. Pri temu pa smiselno pomeni, da norm členov o izločitvi ni treba uporabljati neposredno, temveč je uporabo pravil o izločitvi treba prilagoditi položajem, ki nastanejo pri odločanju kolegijskih organov. V konkretnem primeru velja, da je za osebo, ki je stranka na prvi stopnji, potrebno uporabiti izločitveni razlog pri odločanju na drugi stopnji, saj je nedopustno, da bi oseba sodelovala pri odločanju o svojih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

=='''Želite podati svoje mnenje:'''==

<comments />

[[Kategorija:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

Razveljavitev akta po nadzorstveni pravici tudi zaradi očitne kršitve procesnega prava?

2024-07-24T06:12:10Z

SZI:

== '''Zadeva: '''Razveljavitev akta po nadzorstveni pravici tudi zaradi očitne kršitve procesnega prava? ==

'''Datum odgovora:''' 9. 8. 2011, pregled 26. 12. 2022 

== '''Vprašanje:''' ==

ZUP pozna možnost odprave ali razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici (na primer zaradi očitne kršitve materialnega prava). Ali gre razumeti oz. je sodna praksa to možnost razširila tudi na očitno kršitev procesnega prava (če da, katera sodba je referenčna)?

== '''Odgovor:''' ==

'''Možnost odprave ali razveljavitve upravnega akta po nadzorstveni pravici je eno izmed izrednih pravnih sredstev, s katerimi se lahko izpodbija zakonitost odločbe upravnega organa. Izredna pravna sredstva so namenjena izpodbijanju dokončnih in pravnomočnih odločb v primeru hujših kršitev. So le korektiv in ne pravilo,''' saj zaradi varstva pravne stabilnosti posegi v dokončne in pravnomočne odločbe niso zaželeni (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 218). Odločanje po nadzorstveni pravici je hierarhični nadzor, opravlja ga pristojni organ nad zakonitostjo dokončnih odločb, izdanih v upravnem postopku na prvi ali drugi stopnji. Pri izvajanju nadzora, lahko pristojni organ presoja le zakonitost izdanega akta (odločbe, ne pa sklepa) le v omejenem obsegu, nikakor pa ne more presoditi primernosti uporabe prostega preudarka. Nadzorstveni organ lahko le odpravi ali razveljavi odločbo, ne more pa je spremeniti (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 580).

'''Drugi odstavek '''[[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen{{!}}274. člena ZUP]]''' določa''' '''razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici zaradi očitne kršitve materialnega predpisa, prav nikjer pa ne omenja razširitev tega tudi na procesni predpis.''' '''Materialno pravo ni enako procesnemu.''' Jedro materialnopravnih predpisov je določanje pravic, pravnih koristi in obveznosti strank oz. pogojev za njihovo priznanje ali naložitev, procesno pravo pa ureja načine uveljavljanja le teh.

'''Med obema tipoma institutov je pomembna razlika, '''zato ni mogoče tolmačiti, če ZUP izrecno - in že načeloma omejeno - določa poseg v odločbe zgolj iz razloga kršitve materialnega predpisa, da je mogoča razveljavitev tudi zaradi kršitve procesnega prava (pravila oz. predpisa). '''Za najhujše kršitve procesnih načel in pravil sam ZUP določa druga izredna pravna sredstva (npr. obnovo postopka ali''' '''odpravo odločbe po nadzorstveni pravici po''' '''prvem odstavku '''[[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen{{!}}274. člena ZUP]]''').'''  

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 

 

[[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Samostojnost organa prve stopnje pri ponovnem odločanju v isti zadevi zaradi odprave odločbe v pritožbenem postopku

2024-07-24T06:10:50Z

SZI:

== '''Zadeva: '''Samostojnost organa prve stopnje pri ponovnem odločanju v isti zadevi zaradi odprave odločbe v pritožbenem postopku ==

'''Datum odgovora:''' 30. 5. 2011, pregled 18. 12. 2022''' '''

== '''Vprašanje:''' ==

Strankino vlogo prvostopenjski upravni organ z odločbo zavrne. Stranka se uspešno pritoži na drugostopenjski organ, ki ugotovi, da je organ prve stopnje nepopolno ugotovil dejansko stanje in da v odločbi ni mogoče zaslediti zakonske podlage, na katero se opira pri odločitvi oz. je ta napačno interpretirana. Organ druge stopnje tako odločbo odpravi in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. Kako naj postopa prvostopenjski organ, ki vztraja pri tem, da je pridobil vsa potrebna dokazila in upošteval ustrezne zakonske predpise in je ponovno prišel do enake odločitve kot prvič? Ali je organ prve stopnje dolžan upoštevati interno navodilo drugostopenjskega organa? Kaj mora uradna oseba v takem primeru upoštevati, napotke v odločbi druge stopnje ali določbe zakona? 
== '''Odgovor:''' ==

V skladu z načelom materialne resnice je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Namreč zgolj na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko organ odloči le v primeru, da tako določa zakon ([[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]). Organi, ki postopajo v upravnih zadevah, morajo ravnati po ZUP ([[Zak:ZUP#1._.C4.8Dlen{{!}}1. člen ZUP]]) in odločati po zakonu, po drugih predpisih državnih organov in po splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil ([[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]). '''Načelo zakonitosti '''v upravnem postopku ima torej dve razsežnosti, formalno in materialno. Delo upravnih organov posledično ne sme biti arbitrarno, samovoljno (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 77-78). Uporaba napačnega materialnega zakona, drugega predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, pomeni kršitev načela zakonitosti pri odločanju v upravni zadevi, ki neposredno vpliva na vsebino izdane odločbe. Takšno kršitev predstavlja tudi uporaba sicer ustreznega materialnega predpisa, ki pa mu je organ s svojo razlago dal napačen smisel. Zaradi spoštovanja načela zakonitosti upravni organ '''ne sme po lastni presoji odkloniti uporabe nižjega predpisa, ki bi bil po njegovem mnenju v nasprotju z višjim predpisom''', lahko pa nižji predpis razlaga na tak način, ki bi bil po njegovem mnenju skladen z višjim predpisom, če pri tem ostaja v okviru, ki ga dopuščajo metode razlage in upoštevaje izjemo, ki se nanaša na pravo ES / EU (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 78-79 in 87-92).

Organi vodijo in odločajo v upravnih zadevah '''samostojno v okviru in na podlagi zakonov''', podzakonskih predpisov, predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil (načelo samostojnosti, prvi odstavek [[Zak:ZUP#12._.C4.8Dlen{{!}}12. člena ZUP]]). Samostojnost pri vodenju in odločanju je namenjena zagotovitvi strokovnega, objektivnega in učinkovitega dela v upravnem postopku, ki mora temeljiti tudi na načelu zakonitosti - samostojnost torej ni absolutna. '''Samostojnost organa pri odločanju je omejena, če drugostopenjski organ v pritožbenem postopku odpravi odločbo zaradi nezakonitosti in mora prvostopenjski organ pri ponovnem odločanju ravnati po navodilu pritožbenega organa iz njegove odločbe (tretji odstavek '''[[Zak:ZUP#251._.C4.8Dlen{{!}}'''251. člena ZUP''']]'''). '''Za dovoljen poseg v samostojnost gre tudi, če je sodišče v upravnem sporu s sodbo odpravilo upravni akt in toženi stranki naložilo, da mora pri ponovnem odločanju upoštevati stališča, ki se tičejo postopka in da je organ vezan na pravno mnenje sodišča iz njegove sodbe (četrti in peti odstavek 64. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 Zakona o upravnem sporu] (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006 in nasl.). V obeh primerih je samostojnost organa omejena pri odločanju o konkretni upravni zadevi.

Nedovoljenega posega v samostojnost dela organa ne pomenijo tudi '''generalne usmeritve in navodila višjega organa '''za delo nižjega organa, za organiziranje njegovega dela, za spremljanje pojavov, ki terjajo ustrezno ukrepanje ali za izvajanje predpisov na določenem področju. V teh primerih gre za splošna navodila (instrukcije), za splošno usmerjanje strokovnega dela, ki se ne nanaša na konkreten primer (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 102-103; primerjaj z Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 116-117; glej tudi 23., 48. in 49. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 113/05 in nasl.)). Na splošno je treba ločiti navodila ministrstva, ki se ne nanašajo na konkretno zadevo, ampak skupek istovrstnih vprašanj. Taka navodila, neredko posredovana v smislu tolmačenja področnega zakona, za druge organe niso zavezujoča kot predpis, saj imajo pravno naravo (le) interne okrožnice. Taka interna ali notranja navodila nadrejenega upravnega organa podrejenemu upravnemu organu nimajo zunanjih učinkov, temveč pomenijo usmerjanje izvrševanja upravnih nalog. Zato predvsem stranke nanje niso vezane. Kljub le internemu učinku pa imajo ta upravna navodila značaj pravnih aktov, ki vsebujejo pravne norme ter vzpostavljajo načelno vezanost nižjih upravnih organov (podrobno o teh vidikih Androjna in Kerševan, Upravni proces, 2006, str. 116). 

V kolikor je stranka mnenja, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno ali napačno ima po prvem odstavku [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] pravico do pritožbe, ki jo je stranka v tem primeru tudi uveljavljala. Če drugostopenjski organ pritožbi ugodi, lahko vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek, če meni, da bo pomanjkljivosti postopka hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, pri tem pa je dolžan organ prve stopnje opozoriti, v čem je treba dopolniti postopek. Prvostopenjski upravni organ mora načeloma slediti zahtevam organa druge stopnje, saj v tem primeru ne gre več za popolno samostojnost organa prve stopnje pri odločanju v zadevi (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 683), s tem tudi sledi procesnemu redu (formalna zakonitost). '''V primeru, da organ prve stopnje ob ponovnem odločanju ne sledi opozorilom o potrebni dopolnitvi postopka in ne ravna v skladu z odločbo organa druge stopnje, organ druge stopnje ob ponovni obravnavi pritožbe reši zadevo sam''' (četrti odstavek 251. člena ZUP). Ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja in uporabi zakonite pravne podlage organ tudi v ponovljenem postopku lahko izda enako meritorno odločitev, kot je bila odpravljena, vendar mora v njej odpraviti napake, na katere ga je opozoril pritožbeni organ druge stopnje.

Pravno zavezujočo razlago pomena zakonske norme lahko sprejme zgolj zakonodajni organ (t. i. '''obvezna razlaga zakona '''- glej npr. [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1995-01-2924?sop=1995-01-2924 obvezno razlago zakona o lokalni samoupravi]). Interno navodilo, ki ga izda organ druge stopnje organom prve stopnje glede razlage vsebine področnega zakona, ni predpis, zato organi prve stopnje nanj pri odločanju niso vezani niti se ne smejo nanj sklicevati. '''Gre za pravne akte, ki imajo zgolj notranji (interni) pravni učinek, ne pa zunanjega (eksternega) učinka - zato tudi ne štejejo za predpise''' (primerjaj z [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-87%2F96&caseId=&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=1&vv=&vs=&ui=TUI02&va=A15&page=1&sort=&order=&id=99151 odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-87/96 z dne 16. 7. 1998]). Pri odločanju o konkretni upravni zadevi torej upravni organ prve stopnje ni vezan na novo razlago zakonske norme organa druge stopnje, ki predstavlja splošno navodilo - v skladu z načelom samostojnosti in zakonitosti mora odločiti samostojno, upoštevaje le predpise.

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 
<div id="myEventWatcherDiv" style="display: none"></div>
[[Category:Načelo samostojnosti pri odločanju]]

Izdaja odločbe brez strankine možnosti izjave

2024-07-24T06:09:47Z

SZI:

== '''Zadeva: Izdaja odločbe brez strankine možnosti izjave''' ==

'''Datum odgovora:''' 24. 2. 2012 ''' '''

== '''Vprašanje:''' ==

Skladno z določbami področnega predpisa (npr. Zakona o inšpekcijskem nadzoru) se uvede postopek po uradni dolžnosti. Zavezana stranka je o uvedbi postopka pisno obveščena in pozvana, da pošlje vso dokumentacijo, ki dokazuje, da je izpolnila svoje obveznosti. Ko organ prejme omenjeno dokumentacijo, jo pregleda. Ali je pri tem dovolj, da organ napiše uradni zaznamek o pregledu dokumentov in nato v obrazložitvi upravne odločbe pojasni, kaj je v dokumentih narobe ter v izreku odločbe odredi, da mora zavezanec določene zadeve popraviti ter kako in kdaj naj jih popravi? Ali pa je potrebno preden se odločba izda in pošlje naslovniku, najprej napisati zapisnik o pregledu dokumentov in le tega poslati v vednost zavezancu oz. zastopniku, ki ni bil prisoten ob pregledu dokumentov, da poda pripombe na ugotovitve organa? 

== '''Odgovor:''' ==

V ugotovitvenem in dokaznem postopku organ oziroma njegova uradna oseba samostojno odloča, katera dokaze bo izvedla za razjasnitev dejanskega stanja stvari. Pri tem jo usmerja temeljno načelo materialne resnice, proste presoje dokazov in ekonomičnosti. Zato mora izvesti vse dokaze, ki bodo omogočali ugotovitev materialne resnice, vendar mora pri tem dati prednost tisti, katerih izvedba je hitrejša, cenejša in zato učinkovitejša. Po pravilih ZUP kot dokaz lahko uporabi vse, kar pripomore k razjasnitvi dejanskega stanja stvari. 

Zaradi narave upravnega postopka se v ugotovitvenem in dokaznem postopku najpogosteje uporabljajo listinska dokazila. Kadar listine na zahtevo organa predloži stranka, te postanejo del dokumentacije upravne zadev. '''Organ o pregledovanju listinskih dokazov ne piše niti zapisnika niti uradnega zaznamka.''' Dokumenti so dokaz sami po sebi, zato tudi dejstva izhajajo neposredni iz njih in jih ne evidentiramo še posebej. Odločitev, s katero se postopek zaključi, se tako sklicuje le na konkretne listine, ki morajo zaradi možnosti naknadne preveritve v pritožbenem in sodnem postopku, ostati del dokumentacije upravne zadeve.

Kadar ugotovljeno dejansko stanje temelji izključno na listinskih dokazih, ki jih je organu dostavila stranka, je zaradi zadovoljitve temeljnega načela zaslišanja stranke, slednji pred izdajo odločbe treba dati možnost, da se sezani z dejanskim stanjem, v nasprotnem bi bi bila storjena bistvena kršitev določb upravnega postopka po drugem odstavku [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen|237. člena ZUP]]. Ne glede na to, da se domneva, da stranka pozna listine, ki jih je sama poslala organu, ji je zaradi dejstev, ki jih je organ ugotovil, treba omogočiti seznanitev z dejanskim stanjem in ji omogočiti, da z navedbo dodatnih dejstev in dokazov vpliva na že ugotovljeno dejansko stanje upravne zadeve. 

Kadar se ugotovitveni in dokazni postopek zaključita izključno na podlagi listinskih dokazil, se razen v primerih, ko v postopku sodeluje več strank (obvezna ustna obravnava!), zaslišanje opravi tako, da se stranki pošlje pisni dokument (obvezna osebna vročitev po 87. čl. ZUP), s katerim se jo seznani z ugotovitvami organa in ji da možnost, da se v roku (npr. 3. dni) izjavi o tem. Brez možnosti izjave lahko organ ravna le, če bi šlo za nujne ukrepe v javnem interesu, ko bi bilo treba odločbo izdati in je najmanj verjetno izkazano in dokazano, da gre za pomanjkljivosti (pri tem bi moral biti skoraj gotovo opravljen vsaj ogled, hkrati pa bi ob hitrem neukrepanju s strani organa lahko npr. kdo umrl; glej drugi odstavek [[Zak:ZUP#144._.C4.8Dlen|144. člena ZUP]]).  

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]

Sprememba stalnega prebivališča po izdaji odločbe kot podlaga za drug krajevno pristojen organ?

2024-07-23T13:28:10Z

SZI:

== '''Zadeva: '''Sprememba stalnega prebivališča po izdaji odločbe kot podlaga za drug krajevno pristojen organ? ==

'''Datum odgovora:''' 30. 1. 2010
 

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je med izvrševanjem odločbe, izdane po uradni dolžnosti, spremenila stalno prebivališče, ki je navezna okoliščina za določitev krajevne pristojnosti organa. Po določnem obdobju je odločba izvršena, toda nastopi potreba po novi ureditvi razmerij zaradi zaščite javnega interesa. Kateri organ mora voditi nov postopek - tisti, ki je izdal prvo odločbo ali drug, ki je pristojen za postopek po sedanjem bivališču stranke?

(Tako npr. Center za socialno delo (CSD) izpelje postopek oddaje otroka v rejo na območje drugega centra. Mati in otrok med postopkom spremenita naslov stalnega prebivališča na območje rejniške družine, po izteku rejniške pogodbe pa CSD, pristojen za območje stalnega prebivališča otroka (materino pa je neznano), zavrača postopek ureditve novega rejniškega razmerja.)

== '''Odgovor:''' ==

Pristojnost je pravica in dolžnost organa, da opravi neko nalogo (glej Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006, str. 128). [[Zak:ZUP#22._.C4.8Dlen|22. člen ZUP]] določa, da je krajevno pristojen organ, ki je pričel postopek, pristojen tudi tedaj, kadar se med postopkom spremenijo okoliščine in bi bil lahko krajevno pristojen drug organ. Organ, ki je postopek pričel, lahko zadevo odstopi drugemu organu, ki je krajevno pristojen glede na spremenjene okoliščine, če je to smotrno z vidika postopka, zlasti, če je to znatno ugodneje za stranko. Primerno je, da organ v primeru spremembe okoliščin stranko povpraša za njeno mnenje (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 135). Če pa gre pravno za nadaljevanje postopka glede izvršitve izdane odločbe, po izteku obdobja, na katerega se odločba (oz. drugi izvedeni akti) nanaša, pa še vedno obstoji razlog za ukrep po uradni dolžnosti, je treba tolmačiti pravila z vidika dveh ločenih samostojnih postopkov.

Področni zakoni pa krajevno pristojnost lahko uredijo bolj podrobno, kot npr. [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/predpis_ZAKO869.html Zakon o socialnem varstvu] (ZSV, Ur. l. RS, št. 54/1992 in novele), ki v 81. členu določa, da se pristojnost centra določa po stalnem prebivališču osebe, ki potrebuje pomoč in varstvo. Še podrobneje pa ZSV v tretjem odstavku 81. člena uredi krajevno pristojnost za postopke, ki tečejo ali vključujejo mladoletne osebe in sicer se krajevna pristojnost za mladoletno osebo določa po stalnem oz. začasnem prebivališču obeh staršev oz. tistega, kateremu je bila mladoletna oseba dodeljena. Toda te določbe v tem primeru niti niso relevantne, razen glede navezave na bivališče mladoletnika, če bivališče matere kot stranke ni znano.

Ključna je opredelitev zadev - če novi postopek pomeni samostojno pravno celoto, ga mora voditi organ, ki je pristojen po sedanjem bivališču strank (oz. po ZSV otroka). Če pa gre zgolj za realizacijo že prej izdane odločbe (npr. sklenitev nove rejniške pogodbe), pa (isti!) postopek nadaljuje organ izdajatelj prve odločbe, čeprav stranke ne bivajo več na njegovem območju.

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Krajevna pristojnost organov]]

Možnost izpodbijanja sklepa o zavrženju predloga za rešitev spora o krajevni pristojnosti

2024-07-23T13:26:47Z

SZI:

=='''Zadeva: '''Možnost izpodbijanja sklepa o zavrženju predloga za rešitev spora o krajevni pristojnosti==

'''Datum odgovora:''' 14.05. 2008

---[[Izvirnik:Možnost izpodbijanja sklepa o zavrženju predloga za rešitev spora o krajevni pristojnosti]]

=='''Vprašanje:'''==

V upravnem organu (konkretno CSD) poteka postopek v upravni zadevi (tu skrbništva), pri čemer je ta postopek sprožen in voden zaradi potreb drugega postopka (tj. v denacionalizacijski zadevi pokojne denacionalizacijske upravičenke, katere zadnje stalno prebivališče je bilo v kraju A, medtem ko nepremičnine, ki so predmet denacionalizacije, ležijo v kraju B, ki je tudi postavilo skrbnika po 3. odstavku 67. člena Zakona o denacionalizaciji). Predmetni akt o postavitvi skrbnice je bil posredovan upravnemu organu (CSD) v kraju A, ki je tudi vodil postopek v zvezi z ugovorom in pobudo za razrešitev imenovane skrbnice ter izdal odločbo o tem. Pritožbo zoper odločbo upravnega organa A sta podala tako skrbnica kot odvetnik, pooblaščenec ostalih denacionalizacijskih upravičencev oz. potencialnih dedičev pokojne denacionalizacijske upravičenke. Ob reševanju obeh pritožb je pristojni organ (tu MDDSZ) na podlagi 247. in 250. člena ZUP odpravilo odločbo upravnega organa A in določilo krajevno pristojno za reševanje upravni organ B, ker naj bi izpodbijano odločbo izdal krajevno nepristojen organ, saj naj bi pristojnost določila v zadevi po legi nepremičnin in ne po bivališču stranke, saj je predmet matičnega postopka nepremičnina, torej velja navezna okoliščina lege nepremičnine in ne bivališče stranke. Po presoji pritožbenega organa je v tej zadevi pristojen upravni organ B, ker je tam nastal povod za nastanek postopka in kjer ležijo nepremičnine, upoštevaje poleg ZUP tudi področni zakon, tj. drugi odstavek 81. člena Zakona o sociaolnem vasrtvu (ZSV). Upravni organ B meni, da je krajevna pristojnost določljiva po prvem odstavku 81. člena ZSV (jn ne drugem), torej pri organu A, kajti pokojna denacionalizacijska upravičenka je imela zadnje stalno prebivališče v kraju A. Ker na podlagi tega dejstva teče tudi zapuščinski postopek pri Okrajnem sodišču A, je upravni organ B mnenja, da se krajevna pristojnost ne more sklicevati na drugi ostavek 81. člena ZSV. Zato je upravni organ B na podal predlog za odločanje o sporu glede pristojnosti v tej zadevi. Odločujoči organ je sprejel sklep, da se predlog za odločanje o sporu zavrže, z obrazložitvijo, da sploh ni podan spor o pristojnosti, ker si v predmetni zadevi nobeden upravni organ ni skupaj z upravnim organom B lastil ali zavračal pristojnosti. Dopis upravnega organa A, ki je odstopil zadevo upravnemu organu B na podlagi odločbe MDDSZ pa ni mogoče šteti kot zavračanje pristojnosti. Ali je možno zoper sklep o zavrženju predloga za določitev krajevne pristojnosti podati tožbo v upravnem sporu? Kdo je krajevno pristojen za odločanje v tem primeru?

=='''Odgovor:'''==

Upravni organ, ki je hierarhično podrejen pritožbenemu, nikakor ne more izpodbijati odločbe ministrstva kot drugostopenjskega in nadzorstvenega organa ne glede na njeno ne/pravilnost, saj bi sicer nastopil položaj popačenja oblasti. Tožba v upravnem sporu bi bila zavržena. Glede temeljnega vprašanja o krajevni pristojnosti je po našem mnenju ministrstvo odločilo pravilno, saj v dani situaciji pri odstopu zadeve s strani organa A organu B po izdaji odločbe po nadzorstveni pravici resnično spor o pristojnosti sploh ni nastopil. Organ A je zgolj izvrševal akt nadrejenega organa in dopisa o odstopu s strani organa A res ni mogoče šteti za izrek organa A, da ni pristojen. Po določbah ZUP kompetenčni spor tako še ni nastopil, saj gre za različni stališči nadzorstvenega organa in tistega, ki naj bi mu bila zadeva odstopljena. Zato se lahko spor šele sproži, tako da organ B po [[Zak:ZUP#26._.C4.8Dlen|26. člen ZUP]] poda predlog Vladi RS, da naj odloči v sporu med ministrstvom (npr. tu MDDSZ) in nosilcem javnega pooblastila (npr. tu CSD B). Pri tem menimo, da je obrazložitev ministrstva ustrezna in da obstaja več formalnih in vsebinskih argumentov za razlago, da se pristojnost določi po legi nepremičnine oz. kraju nastanka za povod postopka (skrbništva) kot obratno (po kraju bivališča umrle stranke v denacionalizacijskem postopku). 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

=='''Želite podati svoje mnenje:'''==

<comments />
[[Kategorija:Krajevna pristojnost organov]]

Izvršitev pravnomočnih odločb ali njihova odprava, če sprememba področne zakonodaje določa strožje pogoje kot prej

2024-07-23T13:23:30Z

SZI:

== '''Zadeva: '''Izvršitev pravnomočnih odločb ali njihova odprava, če sprememba področne zakonodaje določa strožje pogoje kot prej  ==

'''Datum odgovora:''' 18. 7. 2011, pregled 29. 11. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ odloča na podlagi področne zakonodaje, ki se razmeroma pogosto spreminja. Tako je organ po predhodni področni zakonodaji izdal zavezancem odločbe, ki so določile eno vrsto obveznosti. Odločbe so postale pravnomočne, rok za izvedbo obveznosti pa je pri nekaterih že potekel, pri drugih pa še ne (npr. odločbe o ureditvi železniških prehodov z razdaljo vsaj 1 km). Novi zakon pa je spremenil prejšnjo obveznost, tako da so določeni strošji pogoji (npr. pogostost nivojskih prehodov na 2 km razdalje). Ali bi izvršitev prvotnih odločb pomenila nezakonito stanje glede na trenutno veljavno zakonodajo? Ali je potrebno takšne (prvotne) odločbe odpraviti z izrednimi pravnimi sredstvi in katerimi, ali je dovolj da organ izda obvestila zavezancem, da odločbe ni potrebno izvršiti?

== '''Odgovor:''' ==

Načelo zakonitosti je najpomembnejše temeljno načelo upravnega postopka in sploh glavno načelo celotnega pravnega reda, ki izključuje kakršnokoli samovoljo. Pomeni, da morajo organi, ki postopajo v upravnih zadevah, delovati po zakonu ([[Zak:ZUP#1._.C4.8Dlen|1. člen ZUP]]) in odločati po zakonu, po drugih predpisih državnih organov in po splošnih aktih izdanih za izvrševanje javnih pooblastil ([[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen|6. člen ZUP]]). Glede spreminjanja predpisov pred/tekom in po upravnem postopku pa več na: [http://www.fu.uni-lj.si/mediawiki/index.php?title=Sprememba_materialnega_predpisa_%E2%80%93_vpliv_na_odlo%C4%8Danje_v_upravnih_zadevah,_upo%C5%A1tevaje_%C5%BEe_pridobljene_pravice_ali_%C5%BEe_nalo%C5%BEene_obveznosti_strankam Sprememba materialnega predpisa – vpliv na odločanje v upravnih zadevah, upoštevaje že pridobljene pravice ali že naložene obveznosti strankam.] Glede na zgoraj navedena načela, '''se v konkretnem primeru odloča po trenutno veljavni področni zakonodaji''', kar pomeni, da se upošteva strožja obveznost. Le-ta pa izhaja iz dejstva, da je zakonodajalec presodil, da je v javnem interesu (npr. varnost) zagotovitve strožjih pogojev.

Pravna varnost zahteva nespremenjenost pravnega razmerja, ki izhaja iz dane odločbe. Zaradi tega je potrebno dati odločbi tako lastnost, ki izključuje njeno odpravo, razveljavitev ali spremembo. Temu sta namenjena instituta dokončnosti in pravnomočnosti, ki onemogočata odpravo, razveljavitev ali spremembo stanja z novo odločbo, s katero bi se nadomestila prejšnja. Institut dokončnosti odločbe omogoča poseganje v odločbo le z izrednimi pravnimi sredstvi (glej. [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen|260. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#273._.C4.8Dlen|273. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen|274. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#278._.C4.8Dlen|278. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#279._.C4.8Dlen|279. člen ZUP]]) in tožbo v upravnem sporu (glej [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. člen ZUP]]), medtem ko institut pravnomočnosti preprečuje ponavljanje postopkov, ter ponovno odločanje v isti zadevi, v kateri gre za isto stvar in za isto zadevo, ne glede na to, ali je bila zadeva prvotno pravilno rešena (ne bis in idem). Zoper takšno odločbo ni dovoljena pritožba ali upravni spor (glej. [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen|225. člen ZUP]]). ''' Tako pravnomočna odločba, s katero se je v upravnem postopku ugotovila in priznala določena pravica/naložila določena obveznost pravno učinkuje in tudi organ ne more zanikati pravnega učinka odločbe niti pravice/obveznosti '''(Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 434-439). Kljub temu, da je delovanje po veljavni zakonodaji v javnem interesu, '''se v konkretnem primeru v prvotne odločbe ne posega '''(ne glede na to, ali je rok za izvršbo že potekel in ali so bile že izvršene), saj ni izrednega pravnega sredstva, na podlagi katerega bi lahko posegali v takšne pravnomočne oz. izvršljive odločbe.

Z uveljavitvijo novega zakona, ki posega v že pridobljene pravice oz. naložene obveznosti strank, nastane novo pravno stanje, ki je nastalo po pravnomočnosti prvotne odločbe in je lahko podlaga za nov postopek, odvisno od rešitve novega zakona. V skladu z načelom pravnomočnosti odločbe in pravne varnosti, predhodno izdane in pravnomočne odločbe ne prenehajo veljati (na zakonodajalcu je da z novim predpisom/podrročnim zakonom uredi uskladitev z novo pravno ureditvijo) (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 448).

Na podlagi vsega navedenega lahko zaključimo, da se v konkretnem primeru pri prvotnih pravnomočnih odločbah (izdanih pred spremembo zakonodaje), če so pogoji za zavezance ugodnejši, izvršba (če obveznost še ni bila izpolnjena) ne uvede. Sestavi se le uradni zaznamek, v katerem se navede, da izvršba zaradi neizoplnitve obveznosti, glede na trenuto veljavno zakonodajo, ni več v javnem interesu. Če nova veljavna zakonodaja določa strožje pogoje (kot v danem primeru), pa '''gre za novo pravno stanje/zadevo in ne za poseg v isto zadevo. '''Kajti ista zadeva so določene okoliščine v določenem trenutku po pravilih, ki veljajo v določenem času. Zaradi novega pravnega stanja mora organ opraviti nove postopke (npr. nove nadzore) po novi zakonodaji v skladu z novimi obveznostimi (če zavezanci niso že sami ugotovili nove obveznosti na podlagi novega zakonodaje), izdati nove odločbe in skrbeti za njihovo izvršbo.

Da bi organ zavezance obveščal, da jim ni potrebno izpolniti že izvršljivih odločb, pa ni pravne podlage. Še več, organ tega ne sme storiti, saj je glede na pravnomočnost in veljavo predhodnih odločb, pravna veljava teh odločb nesporna. Organ lahko le obvesti zavezance o novi obveznost po novi zakonodaji (npr. določitev obveznosti pogostosti nivojskih prehodov na 2000 m) in jih opozori, da bo v primeru nespoštovanja le-te uveden nov postopek in izdana nova zavezujoča odločba, kar pa ne vpliva na njihovo obveznost izpolniti (vsaj) že prejšnjo odločbo. 

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

'''<comments />''';

[[Kategorija:Izvršljivost in izvršba po ZUP in ZDavP-2]]

Spreminjanje pravnomočne odločbe

2024-07-23T13:22:11Z

SZI:

== '''Zadeva:''' Spreminjanje pravnomočne odločbe ==

'''Datum odgovora:''' 28. 2. 2010, pregled 29. 11. 2022

 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako postopati, če je na zahtevo stranke organ že izdal in vročil odločbo, ob podaji odpovedi pritožbe pa je stranka sporočila, da bo/bi le spremenila del zahteve (npr. uro prireditve, ki jo je upravna enota dovolila). Ali in v katerih primerih je dopustno spreminjati in dopolnjevati že pravnomočno odločbo?

== '''Odgovor:''' ==

Skladno z določbami četrtega odstavka [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen|225. člena ZUP]] je '''pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom'''. Namen pravnomočnih aktov je doseči njihovo neizpodbojnost in določeno nespremenljivost (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 629).

Sprememba ure prireditve v predmetni zadevi pomeni spremembo zahtevka, saj se nanaša na ključni element predmeta odločanja, glavne stvari. Sprememba pa je možna po [[Zak:ZUP#133._.C4.8Dlen|133. člena ZUP]] le do izdaje odločbe prve stopnje, ne potem. '''Zato v že izdano odločbo ni več mogoče posegati''', z odpovedjo pravici do pritožbe, postane dovoljenje dokončno in pravnomočno. Eventuelno bi stranka lahko do poteka pritožbenega roka oziroma do odpovedi pravici do pritožbe umaknila svoj zahtevek po [[Zak:ZUP#134._.C4.8Dlen|134. členu ZUP]] (kar je možno še po izdaji prvostopenjske odločbe), na podlagi katerega bi organ s sklepom ustavil postopek (v istem sklepu pa odpravil že izdano odločbo), stranka pa bi nemudoma (hkrati z umikom prvotne zahteve) vložila novo vlogo s spremenjeno uro prireditve. A v tem postopku bi moral organ vsa dejanja ugotovitvenega in dokaznega postopka izvesti na novo. Če pa ne bi umaknila zahteve, ampak samo spremenila zahtevo, bi morala stranka vložiti novo zahtevo, o kateri mora upravni organ odločiti z novo odločbo, tudi po novo vodenem ugotovitvenem in dokaznem postopku, v že izdano pa pri tem ne posega. Nova odločba "sama po sebi" nadomesti prvo, ker se prva sploh ne izvrši. 

Sprememba pravnega in dejanskega stanja namreč ne vpliva na prvotno – pravnomočno odločbo. Ob tem ni možno kar vnaprej predvidevati, da bo odločitev enaka kot o prvotnem zahtevku (dovolitev). 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Dokončnost in pravnomočnost]]

Izvršitev pravnomočnih odločb ali njihova odprava, če sprememba področne zakonodaje določa strožje pogoje kot prej

2024-07-23T13:16:45Z

SZI:

Odpoved pravici do tožbe v upravnem sporu

2024-07-23T13:15:17Z

SZI:

== '''Zadeva:''' Odpoved pravici do tožbe v upravnem sporu ==

'''Datum odgovora:''' 4. 2. 2011, pregled 4. 1. 2023  

== '''Vprašanje:''' ==

Prvostopenjski upravni organ je v upravnem postopku stranki izdal zavrnilno odločbo o pridobitvi določene pravice in ji ob tem naložil določeno obveznost (npr. tujcu se zavrne prošnja za podaljšanju dovoljenja za začasno bivanje v RS in se mu določi rok za zapustitev države). Stranka se je zoper zavrnilno odločbo prvostopenjskega organa pritožila. Drugostopenjski organ je obravnaval pritožbo in v delu, ki se nanaša na zavrnitev podaljšanja pravice, potrdil odločitev prvostopenjskega organa. V delu, ki pa se nanaša na naložitev obveznosti, pa je odločitev prvostopenjskega organa odpravil in določil nov rok za izpolnitev naložene obveznosti. Pouk o pravnem sredstvu v odločbi drugostopenjskega organa pa določa, da zoper odločitev drugostopenjskega organa ni pritožbe, možen pa je upravni spor, vendar samo v delu, ki se nanaša na novo naložitev obveznosti, ne pa tudi v delu, ki se nanaša na potrditev odločitve prvostopenjskega organa. Prav tako je v pouku navedeno tudi, da je upravni spor možen zoper odločbo prvostopenjskega organa. Po izdaji odločbe drugostopenjskega organa pa se je dejansko stanje spremenilo, saj stranka zdaj izpolnjuje pogoje za podaljšanje pravice in v njenem interesu je, da čim prej vloži novo vlogo za pridobitev pravice. Ali je možna odpoved pravici do tožbe v upravnem sporu z namenom, da se postopek čim prej konča oziroma ali lahko stranka vloži novo vlogo za pridobitev pravice pred potekom roka za upravni spor?

 

== '''Odgovor:''' ==

Določbe ZUP natančno opredeljujejo pojem odpoved pravici do pritožbe in pogoje, kdaj je to v postopku mogoče. Niti ZUP niti [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 Zakon o upravnem sporu] (ZUS-1, Ur. l. RS., št. 105/2006 in novele) pa ne vsebujeta določb o možnosti odpovedi pravici do tožbe v upravnem sporu. Zaradi ustavnega varstva pravic strank in javenga interesa tako ni mogoče doseči takojšnje pravnomočnosti odločitve z odpovedjo tožbi analogno, kot lahko stranka doseže takojšnjo dokončnost in izvršljivost z odpovedjo pravici do pritožbe po [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. členu ZUP]] in nadaljnih oz. [[Zak:ZUP#229.a._.C4.8Dlen|229.a. členu ZUP]].

Stranka oz. drugi legitimirani tožnik torej lahko v 30 dneh od vročitve drugostopenjske odločbe vloži tožbo zoper zadevne odločitve, tj. potrjeno zavrnitev pravice v aktu prvostopenjskega akta in naložitev obveznosti v drugostopenjskem aktu kot aktih, ki se izpodbijata po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1]. Tožba se torej lahko vloži glede zavrnitve pravice zoper akt prve stopnje, glede naložitve obveznosti pa zoper akte druge stopnje, saj je [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1] uvedel subjektivni koncept izpobijanja aktov, ki posežejo v pravni položaj tožnika (več v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 655-667), ne pa izpobijanja le konfirmativnega akta (odločbe druge stopnje, ki zgolj zavrne pritožbo).

Spremenjena dejstva po zaključku postopka na (prvotno) odločitev ne vplivajo, saj se po ZUP ([[Zak:ZUP#238._.C4.8Dlen|238. člen ZUP]]) odločitev opre na dejstva, obstoječa v času izdaje odločbe prve stopnje.

Ker je v primeru organ ugotovil, da stranki ni v interesu vložiti tožbo v upravnem sporu in želi vložiti novo vlogo ter izkazati, da sedaj izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice, pa '''lahko stranka vloži novo zahtevo za pridobitev pravice. Vendar to lahko stori šele po pravnomočnosti odločbe, torej po izteku 30-dnevnega roka od vročitve odločbe druge stopnje'''. Če vmes nastopi obveznosti (se izteče rok za zapustitev države), mora stranka to storiti, šele potem lahko vloži novo zahtevo.

'''Če bi stranka vložila nov zahtevek (prošnjo) še preden je tekoč postopek pravnomočno zaključen, bi se zahteva zavrgla po četrti točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen|129. člena ZUP]]'''. Gre namreč za isto stvar, saj je razlog za uvedbo novega postopka isti kot v prejšnjem postopku, kar velja, če ima pravna posledica, ki naj bi se uresničila v novem postopku, isto vsebino in če gre v novem postopku za isto dejansko in pravno stanje ter iste stranke in organe (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 436).

'''Če bi bila izdana le odločba o zavrnitvi pravice, bi stranka lahko vložila novo zahtevo za isto pravico, ko je prvi postopek pravnomočno zaključen.Toda če je stranki hkrati naložena še obveznost, mora le-to sploh izpolniti, saj je obveznost nastopila že z dokončnostjo, tj. z vročitvijo odločbe druge stopnje oz. potekom roka od vročitve odločbe druge stopnje.''' 

V konkretnem primeru sicer področni zakon, tj. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 Zakon o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 71/2008 in novele) natančneje opredeljuje, kako postopati z osebo, ki ji ni priznana pravica, kot je pogoj za življenje v RS, saj mora zapustiti Republiko Slovenijo (60.a člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 ZTUj-2]), toda zakon določa še, da se vložena (nova) prošnja šteje kot dovoljenje za bivanje do odločitve o njej. Toda to določbo je treba tolmačiti tako, da je vložena prošnja formalno ustrezna, da so torej izpolnjene vse procesne predpostavke. Vkolikor pa bi bila zahteva zavržena, ker v isti zadevi že oz. še teče postopek, pa vložitev prošnje na pomeni dovolitve bivanja v teku postopka, ampak velja prvotna negativna odločba.

Stranka lahko tako vloži novo zahtevo na podlagi novega dejanskega stanja, ko postane odločitev iz prvega postopka pravnomočna. Tedaj se lahko stranka vrne v RS, saj se vzpostavi dovoljenje na podlagi 60.a člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 ZTuj-2]. Toda v vsmesnem času mora izpolniti prvotno odločbo, torej državo zapustiti najmanj do nastopa pravnomočnosti in vložitve nove prošnje.

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Dokončnost_in_pravnomočnost]]
[[Category:Popravek_odločbe/sklepa]]

Popravek potrditve pravnomočnosti odločbe

2024-07-23T13:02:59Z

SZI:

== '''Zadeva: Popravek potrditve pravnomočnosti odločbe'''  ==

'''Datum odgovora:''' 22. 2. 2010 ---[[Izvirnik:Popravek potrditve pravnomočnosti odločbe]]

 

== '''Vprašanje:''' ==

Na kakšen način je mogoče preklicati oz. popraviti že potrjeno pravnomočnost na odločbi (npr. na gradbenem dovoljenju), zoper katero je bila vložena dovoljena pritožba, vendar tega organ izdajatelj ni vedel in je torej pomotoma potrdil dokončnost in pravnomočnost akta?

== '''Odgovor:''' ==

Pri potrditvi pravnomočnosti odločbe gre za potrdilo na podlagi določb [[Zak:ZUP#180._.C4.8Dlen|180. člena ZUP]]. Tudi potrdila o dokončnosti in pravnomočnosti odločbe se štejejo kot druga dokazila, o katerih verodostojnosti in dokazni moči presoja uradna oseba po načelu proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10._.C4.8Dlen|10. člen ZUP]]) (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 515-516). Potrdila o pravnomočnosti se izdajajo po posebnem ugotovitvenem postopku, niso javne listine in drugi organi nanje niso vezani. Izrecno je tudi dopusten popravek potrditve pravnomočnosti (peti odstavek [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen|225. člena ZUP]]), saj se v praksi večkrat zgodi, da organ prve stopnje ne ve, da je bila zoper odločbo vložena dovoljena in pravočasna pritožba (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 631). Rok za izdajo potrdila, zaradi posebnega ugotovitvenega postopka, kar velja tudi za popravek potrditve pravnomočnosti, je 30 dni. Organ namreč lahko tudi sam presodi, da podatki iz potrdila po [[Zak:ZUP#180._.C4.8Dlen|180. členu ZUP]] niso resnični (načelo proste presoje dokazov, [[Zak:ZUP#10._.C4.8Dlen|10. člen ZUP]]), zato tedaj sam vodi (ponovni) ugotovitveni in dokazni postopek o spornih dejstvih. Popravek se zaznamuje tudi na odločbi z napačnim potrdilom (prim. [[Zak:ZUP#223._.C4.8Dlen|223. člen ZUP]]).  

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Dokončnost in pravnomočnost]]
[[Kategorija:Popravek odločbe/sklepa]]

Glavna stran

2024-07-07T12:43:52Z

SZI: /* Najbolj brane strani ta mesec */

__NOTOC__

 

<center>'''UPRAVNA SVETOVALNICA (US) / ISSN 2232-2183'''</center>

 

<center>'''Administrative Consultation Wiki (ACW)'''</center>

 

== '''''Spoštovani uporabniki Upravne svetovalnice!''''' ==

'''Spoštovani uporabniki, stranke in uradne osebe v upravnih postopkih, državljani, podjetja, nevladne organizacije, študenti, pripravljavci predpisov in drugi zainteresirani!'''
'''V času od 25. 6. do 16. 8. 2024 Upravna svetovalnica sprejema vaša vprašanja, vendar zaradi dopustov sodelujočih odgovore pripravljamo z zamikom.  Sproščujoče poletje, čeprav ob reševanju upravnoprocesnih dilem, želimo tudi vam.'''
'''Imate v postopkih, ki jih vodijo organi javne uprave, težavo ali niste prepričani, kakšna je pravilna razlaga predpisov, zlasti ZUP, pri uveljavljanju pravic in obveznosti do države in drugih nosilcev oblasti? Morda vam lahko pomagamo razrešiti življenjsko situacijo – poiščite odgovor na vašo dilemo v obstoječi bazi Upravne svetovalnice. Upravna svetovalnica deluje od leta 2009 v sodelovanju med Fakulteto za upravo Univerze v Ljubljani (FU UL, zanjo prof. dr. Polonca Kovač) in Ministrstvom RS za javno upravo (MJU, zanj mag. Matjaž Remic) in vam ponuja okoli 1.500 primerov posplošenih vprašanj in odgovorov.'''
'''Če odgovora ne najdete, nam lahko pišete oziroma postavite novo vprašanje prek rdeče označenega zavihka na tej strani. Na vprašanje bo ekipa mentorjev na FU UL in MJU ter drugih sodelujočih upravnih organov in podiplomskih študentov pripravila odgovor z argumentacijo za načelno rešitev postavljene dileme.'''

 '''''Opozorilo: Primeri, ki so označeni "V USKLAJEVANJU", so v delu, zato še ne štejejo kot končna različica.''''' 
 

{{{!}} border="0" width="100%" cellspacing="1" cellpadding="1"
{{!}}- valign="top"
{{!}} style="width: 23%;" {{!}}

 
{{!}}}

== Iskanje ==

(lahko uporabite tudi * - npr.: odloč*)

<inputbox>
type=search
width=55
searchbuttonlabel=Iskanje
buttonlabel=Poskusi z natančnim zadetkom
break=yes
</inputbox>
 

{{{!}} width="100%" cellspacing="1" cellpadding="1" border="0"
{{!}}- valign="top"
{{!}} style="width: 50%;" {{!}}

== Zadnje dodane strani ==

{{Special:Newestpages/10/-}}

{{!}} style="width: 50%;" {{!}}

== Najbolj brane strani ta mesec ==
<html>

<ol type="1">

<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Breme_obvestila_o_rešitvi_predhodnega_vprašanja'>Breme obvestila o rešitvi predhodnega vprašanja</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Odločanje_upravnega_organa_v_času_stavke'>Odločanje upravnega organa v času stavke</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Dokončnost,_pravnomočnost_in_izvršljivost_akta,_če_pritožba_ne_zadrži_izvršitve,_če_je_vložena_pritožba_ali_zahteva_za_izredno_pravno_sredstvo'>Dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost akta, če pritožba ne zadrži izvršitve, če je vložena pritožba ali zahteva za izredno pravno sredstvo</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Osebna_vročitev_naslovniku,_nameščenem_v_institucionalnem_varstvu_(dom_starejših_ali_psihiatrična_bolnišnica)'>Osebna vročitev naslovniku, nameščenem v institucionalnem varstvu (dom starejših ali psihiatrična bolnišnica)</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ravnanje_stranke_v_primeru_molka_organa_prve_in_druge_stopnje'>Ravnanje stranke v primeru molka organa prve in druge stopnje</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sprememba_lokacijske_informacije'>Sprememba lokacijske informacije</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Uporaba_ZUP_pri_(diskrecijskem%3F)_razpolaganju_s_stvarnopravnim_premo%C5%BEenjem_javnopravnih_skupnosti'>Uporaba ZUP pri (diskrecijskem?) razpolaganju s stvarnopravnim premoženjem javnopravnih skupnosti</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Odprava_odločbe_in_rešitev_pritožbe_v_škodo_pritožnika'>Odprava odločbe in rešitev pritožbe v škodo pritožnika</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Odločbi_dveh_različnih_inšpekcijskih_organov_z_isto_prepovedjo'>Odločbi dveh različnih inšpekcijskih organov z isto prepovedjo</a></li>
<li><a href='https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Umik_zahteve_(primer_odložitve_vpisa_otroka_v_šolo)'>Umik zahteve (primer odložitve vpisa otroka v šolo)</a></li>

</ol>



</html>
{{!}}}

= Kategorije: =

<categorytree depth="2" showcount="off" hideroot="on" mode="pages">Teorija</categorytree>

[[Kategorija:Upravna svetovalnica]]

<html>

<style>
.mocno {
font-weight: bold;
}
</style>

<script>

var level_1 = 1;
var level_2 = 1;

$(".CategoryTreeTag > .CategoryTreeSection").each(function(index) {
// Nastavi 1. nivo.
var section = $(this);
var section_a = section.find("> .CategoryTreeItem > a").first();
var section_text = section_a.text();
// console.log(index + ": " + section_text);
section_a.html(' ' + level_1 + '.   ' + section_text);

// Nastavi 2. nivo.
level_2 = 1;
section.find(".CategoryTreeChildren > .CategoryTreeSection").each(function(index) {
var section = $(this);
var section_a = section.find("> .CategoryTreeItem > a").first();
var section_text = section_a.text();
section_a.html('   ' + level_1 + '.' + level_2++ + '.   ' + section_text);
});

// Povecaj level 1.
level_1++;
});

</script>
</html>