Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Ravnanje stranke v primeru molka organa prve in druge stopnje

2024-09-11T19:20:53Z

SH01369:

== '''Zadeva:''' Ravnanje stranke v primeru molka organa prve in druge stopnje ==

'''Datum odgovora:''' 5. 1. 2010, 24. 1. in 8. 4. 2013,11. 9. 2024 pregled 21. 12. 2022

'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 
== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je vložila zahtevo za priznanje pravice, torej izdajo odločbe (npr. gradbenega dovoljenja, povračila potnih stroškov). Vendar še npr. po šestih mesecih od vložitve zahtevka od organa še ni prejela nobenega odgovora. Kaj stranka lahko stori v takem primeru? Če se stranka pritoži zaradi molka organa, se postavi vprašanje, na katere pritožbene razloge se lahko sklicuje pri takšni pritožbi (ali zgolj na to, da prvostopenjski organ ni odločil v predpisanem roku, ali tudi na razloge iz 237. člena ZUP, čeprav je sklicevanje na slednje v bistvu neučinkovito, če ni odločitve na prvi stopnji in posledično tudi obrazložitve ne)?

Kako naj ravna stranka v primeru, če je vložila pritožbo zoper odločbo prve stopnje, po več mesecih pa o njej še ni odločeno? Stranka je pri tem preverila pri organu prve stopnje, kdaj bo prejela odgovor, a je dobila le informacijo, da je ta organ pritožbenemu pritožbo odstopil le nekaj dni po vložitvi pritožbe, čeprav je obenem bila obveščena po telefonu, češ da se pritožba rešuje še pri organu prve stopnje. Ali gre v takem primeru za molk organa druge stopnje in kako ravnati dalje? 
== '''Odgovor:''' ==

Organ mora odločiti oziroma izdati odločbo v zakonsko določenem roku, sicer nastopi položaj molka organa. Ta situacija sicer ni nezakonita, za stranko pa po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP,  Ur. l. RS, št. 24/06 in naslj.) pomeni '''vzpostavitev fikcije negativne odločbe''', zaradi česar se lahko pritoži na drugostopenjski organ (o predpisanih rokih in razumnem roku odločanja (več v Sever, Izbrani vidike pravice do odločanja v razumnem roku v upravnih zadevah, 2009). Področni zakon lahko določi tudi pozitivno fikcijo (npr. gl. zakon, ki ureja storitve na notranjem trgu), kar velja tudi za akcesorna soglasja po ZUP (peti odstavek [[Zak:ZUP#209._.C4.8Dlen{{!}}209. člena ZUP]]). A pozitivna fikcija je v slovenskem pravnem redu izjema, praviloma velja fikcija zavrnitev zahtevka oz. neizdaje odločbe v postopkih po uradni dolžnosti.  

Glede časa nastopa pravice do pritožbe zaradi molka organa, je pomembno vprašanje '''roka za odločitev'''. Če poseben zakon ne določa drugih rokov za odločitev, velja rok, ki ga določa ZUP. Če gre za skrajšani ugotovitveni postopek ([[Zak:ZUP#144._.C4.8Dlen{{!}}144. člen ZUP]]), mora organ po ZUP odločiti čim prej, najkasneje pa v enem mesecu; če pa gre za poseben ugotovitveni postopek ([[Zak:ZUP#145._.C4.8Dlen{{!}}145. člen ZUP]]), je rok za izdajo odločbe največ '''dva meseca '''od dne, ko je organ prejel popolno vlogo oz. se je postopek uvedel (več v Sodbi Upravnega sodišča U [http://sodnapraksa.si/?doc-58644 311/2002] z dne 9.10. 2002).

Kadar organ ne odloči v predpisanem roku, lahko stranka po 22. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju], '''zahteva pojasnilo '''o razlogu, zaradi katerega odločba ni bila izdana v zakonsko določenem roku. Pri tem lahko organ obvesti, da se bo pritožila na drugostopenjski organ, kot določa [[Zak:ZUP#222._.C4.8Dlen{{!}}222. člen ZUP]], če organ ne izda odločbe v najkrajšem možnem času.

Lahko pa stranka tudi postopa po [[Zak:ZUP#222._.C4.8Dlenu{{!}}222. členu ZUP]], po katerem ima '''neposredno pravico do pritožbe '''zaradi molka prvostopenjskega organa (kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen z negativno odločbo, če pristojni organ ne izda odločbe in je stranki ne vroči v predpisanem roku). V takem primeru se lahko stranka, ki je vložila zahtevo, pritoži takoj po preteku rokov in kadarkoli do izdaje odločbe. Zaradi molka organa stranka ni vezana na rok za pritožbo, ki ga določa [[Zak:ZUP#235._.C4.8Dlen{{!}}235. člen ZUP]] (15 dni od vročitve odločbe), in se lahko pritožbo vloži vse do izdaje odločbe, torej vse, dokler traja molk organa (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 617–618). Izjemoma se taka pritožba pošlje '''direktno drugostopenjskemu '''organu, ne pa kot ostale pritožbe najprej v formalni preizkus oz. z možnostjo nadomesten odločbe organu prve stopnje, saj prvostopenjskega akta ni (več v sodbi Upravnega sodišča U [http://sodnapraksa.si/?doc-59359 319/2004] z dne 7. 10. 2005 ).

Pritožba je po ZUP laična, vendar mora pritožnik navesti razloge, zaradi katerih se pritožuje, sicer pritožba kot vloga ni popolna (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 211 in nasl.). Razlog mora biti eden izmed dopustnih, kot so navedeni v [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]]. V primeru molka organa pa po naravi stvari razloga v smislu vsebinskega izpodbijanja ni moč navesti, saj odločitve sploh še ni, tako pa tudi ne argumentov, ki bi jih pritožnik izpodbijal s kontraargumenti. V pritožbi zaradi molka organa se tako navede '''kot razlog pritožbe le datum uvedbe postopka (popolne vloge) in iztek roka '''za odločitev brez odločitve (meritorne odločbe ali ustavitve postopka s sklepom), po potrebi pa tudi ogroženost pravnih oz. javnega interesa zaradi zamud pri odločanju.

'''Organ druge stopnje '''ima po ZUP '''dva meseca '''časa, da odloči o pritožbi (primerjaj [[Zak:ZUP#222._.C4.8Dlen{{!}}222.]] in [[Zak:ZUP#256._.C4.8Dlen{{!}}256. člen ZUP]]), '''področni zakon pa lahko določi tudi daljši '''(ali krajši) rok. Po preteku tega roka nastopi molk organa druge stopnje. To velja ne glede na informacije, ki jih organ prve stopnje sporoča stranki po telefonu - te nimajo pravnega vpliva na navedeno. Ali in kdaj je organ prve stopnje odstopil pritožbo drugi stopnji, v razmerju do stranke ne igra vloge - rok za odločitev od pritožbi se šteje od odpreme pritožbe oz. prejema pri organu prejema, medtem ko je notranje komuniciranje med organoma prve in druge stopnje njuna stvar, ki stranke pri teku roka ne zadeva. Zato tudi različne informacije stranki o stanju zadeve ni relevantno. Stranka v primeru izteka roka za odločitev o pritožbi brez le-te, za razliko od molka na prvi stopnji, '''najprej vloži urgenco '''na organ druge stopnje in zahteva, da odloči v naslednjih sedmih dneh. Urgenco se pošlje s '''priporočenim''' dopisom, da ima stranka dokaz o datumu odpreme in teku dodatnega roka za odločitev. V primeru, da organ ne odloči tudi po strankinem pozivu (torej v sedmih dneh od vložene urgence), šteje molk organa kot;''' fiktivna zavrnitev pritožbe '''po Zakonu o upravnem sporu (drugi odstavek 28. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 Zakona o upravnem sporu], ZUS-1, Ur. RS, št. 105/06 in novele). Stranka ima v takem primeru (z izkazom teka rokov in vložene urgence) pravico vložiti '''tožbo''' zaradi molka organa na upravno sodišče (glej Jerovšek, Kovač, 2010, Upravni postopek in upravni spor, str. 264), pri pravicah, kjer področni zakon zagotavlja varstvo v socialnem sporu, pa analogno na socialno sodišče (več v sodbi in sklepu  Upravnega sodišča  [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111394989 U 134/2016] z dne 4. 5. 2016).

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Roki]] [[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?

2024-08-20T15:14:56Z

SH01369:

== '''Zadeva: Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?- V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 20. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj lahko stranka ponovno začne upravni postopek enake narave, za katerega je predhodno podala umik zahteve in prejela sklep o ustavitvi postopka?
== '''Odgovor:''' ==
Stranka lahko po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu Zakona o splošnem upravnem postopku]] (ZUP, Ur. l. RS, št. 24/06 in naslj.), zahtevek umakne ves čas tekom postopka, in sicer do izdaje odločbe na prvi stopnji; to je mogoče tudi po njeni izdaji v pritožbenem roku ali po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji, če je bilo zahtevku deloma ali v celoti ugodeno. V kolikor stranka zahtevek umakne do izdaje odločbe na prvi stopnji, izda organ sklep o ustavitvi postopka. Umik umika ni dovoljen. Stranka lahko vloži le novo zahtevo (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 179-180). 
V upravnem postopku velja prepoved ponovnega odločanja (''ne bis in idem''). To pomeni, da če se je o isti upravni zadevi že vodil postopek (upravni ali sodni), ali je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno in so bile stranki s pravnomočno odločbo že priznane pravice, pravne koristi ali naložene obveznosti, vodenje ponovnega upravnega postopa ni dovoljeno. V okviru predhodnega preizkusa zahteve na podlagi [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]] mora organ med drugim po uradni dolžnosti preveriti, ali se je v zadevi že vodil postopek, in v kolikor ugotovi, da se je, mora takšno zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči. ZUP pa prepoved ponovnega odločanja o isti stvari omejuje tudi na zadeve, v katerih je bil zahtevek stranke pravnomočno zavrnjen, če stranka ponovno vloži zahtevek na podlagi istega pravnega in dejanskega stanja. V takem primeru, kljub »le« formalni pravnomočnosti odločitve, organ ne more ponovno odločati o stvari, saj organ ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve kot že v zaključenem postopku (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_nadaljevanje_postopka_na_zahtevo_stranke Ustavitev postopka po uradni dolžnosti in nadaljevanje postopka na zahtevo stranke]). Organ torej zahtevo stranke, o kateri že teče upravni ali sodni postopek, zavrže, saj hkrati ne moreta teči dva postopka. Enako postopa upravni organ v primeru, če je bilo v isti zadevi že pravnomočno odločeno. Toda v zvezi s tem opozarjamo, da je pogoj izpolnjen le ob enakem dejanskem stanju zadeve, kar je treba utemeljiti v sklepu o zavrženju. Razlikujemo materialno in formalno pravnomočnost. Odločba postane materialno pravnomočna, kadar so bile stranki z odločbo dodeljene pravice ali pravne koristi. V takšnem primeru ni mogoče ponovno poseči v že odločeno pravno razmerje. Izjemoma se lahko v vzpostavljeno razmerje poseže z rabo izrednih pravnih sredstev. '''V primeru, da je odločba postala zgolj formalno pravnomočna, ker je bil zahtevek stranke zavrnjen, potem je o istem vprašanju mogoče ponovno odločanje''' (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 129. členu, str. 26-31). Zaradi načela ekonomičnosti vodenja upravnega postopa, v tem primeru velja, da se bo zahteva stranke zavrgla, če se dejansko stanje in ustrezna pravna podlaga nista spremenila od trenutka izdaje prvostopenjske odločbe v prejšnjem postopku, saj organ ne bi imel razloga za sprejem drugačne odločitve kot v že končanem postopku (več v [http://sodnapraksa.si/?doc-19703 Sodbi VRS I Up 1311/2004] z dne 12. 5. 2005).
Enako velja v primeru, ko se postopek zaključi s pravnomočno odločitvijo o zavrženju ali ustavitvi postopka. Tudi v tem primeru govorimo o formalni pravnomočnosti, saj ni bilo odločeno o (materialni) pravici ali pravni koristi, zato '''pravnomočen sklep o zavrženju ali zavrnitvi ne more biti razlog, da stranka ne bi mogla vložiti novega zahtevka'''. V takem primeru je pravno nepomembno, ali nov zahtevek temelji na istem dejanskem in pravnem stanju, zato '''mora organ vlogo vedno obravnavati '''(v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 129. členu, str. 26-31 in v [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111406466 UPRS sodba I U 1781/2015] z dne 3. 8. 2016).
Sklep o ustavitvi postopka je izvršljiv že z vročitvijo, kar pomeni, da se postopek ne nadaljuje. '''Sklep o ustavitvi postopka''' '''ne ustvarja učinka ''ne bis in idem''''' (prepoved dvakratnega odločanja v isti zadevi), kot to velja za meritorne odločbe. To pomeni, da če je postopek končan s procesnim sklepom (na primer sklepom o ustavitvi postopka zaradi umika zahteve), stranka lahko takoj po prejemu sklepa vloži novo zahtevo za isti postopek, saj s sklepom postopek ni bil dokončno rešen v vsebinskem smislu (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP), razen če področni predpis določa drugače. Pri formalnem zaključku postopka ni učinka materialne pravnomočnosti in tako ni prepovedi ''ne bis in idem'' (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 129. členu, str. 26-31 in v [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111475600 UPRS Sodba I U 612/2021-69] z dne 22.11.2023).
V kolikor bi organ s sklepom ustavil postopek, stranka pa bi po izdaji tega sklepa želela postopek nadaljevati s pravnim sredstvom pritožbe, bi lahko zoper izdani sklep vložila pritožbo po petem odstavku [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]. Če bi organ s sklepom ustavil postopek, stranka pa bi zahtevala nadaljevanje takega postopka, bi lahko organ zahtevo za nadaljevanje postopka smatral kot novo vlogo (kot pritožbo, v kolikor je pritožbeni rok že potekel pa kot novo vlogo za uvedbo postopka) za katero se plača taksa.
[[Category:Umik zahteve]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]]


''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?

2024-08-20T14:04:18Z

SH01369:

== '''Zadeva: Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?- V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 
== '''Odgovor:''' ==
vneseš besedilo odgovora 
[[Category:Umik zahteve]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?

2024-08-20T14:02:17Z

SH01369:

== '''Zadeva: Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?- V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 
== '''Odgovor:''' ==
vneseš besedilo odgovora 
[[Category:Umik zahteve]]
[[Category:Red v postopku (vloge, obravnava)]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?

2024-08-20T13:53:23Z

SH01369:

== '''Zadeva: Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?- V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 
== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?

2024-08-20T13:52:47Z

SH01369: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Pritožba zoper sklep o obnovi postopka in pravice nevladne organizacije v skladu z ZUP

2024-07-23T21:16:05Z

SH01369:

== '''Zadeva: Pritožba zoper sklep o obnovi postopka in pravice nevladne organizacije v skladu z ZUP - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 23. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku/ uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je izdal odločbo (npr. občinska uprava je izdala dovoljenje o organizaciji prireditve z začasno obremenitvijo s hrupom), kjer po spregledu organa, nevladna organizacija kot stranski udeleženec, ni imela možnosti sodelovanja. Organ je zato izdal sklep o obnovi postopka na podlagi prve točke 260. člena ZUP.
1) Kaj velja glede rokov za podajo predloga za obnovo postopka v takem primeru?
2) Ali je zoper sklep o obnovi dovoljena pritožba in kako organ ravna, če je sklep v pritožbenem postopku odpravljen?
3) Ali ima oseba možnost uveljavljati pravni interes in pravna sredstva ter upravni spor kljub že izvršeni prvotni odločbi (realizirana prireditev)?

== '''Odgovor:''' ==

Obnova postopka je eno od petih izrednih pravnih sredstev v upravnem postopku in je namenjena spremembi dokončnih urejenih upravnopravnih razmerij. Postopek se lahko obnovi deloma ali v celoti, pri čemer je obnova usmerjena k izdaji nove in drugačne odločbe od tiste, ki je že bila izdana v upravnem postopku, in je za stranko lahko ugodnejša ali pa manj ugodna (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 260. členu, str. 636-666). Upravni organ je izdal sklep o obnovi postopka na podlagi prve točke [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena]] Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP,  Ur. l. RS, št. 24/06 in naslj.), torej če se izve za nova dejstva ali pridobi možnost uporabiti druge dokaze, ki bi pripeljali do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi uporabljeni že v prejšnjem postopku. Obnovitveni razlogi na podlagi prve točke 260. člena ZUP je lahko torej le okoliščina, ki se nanaša na relevantno dejansko stanje za odločanje v upravnem postopku, pri čemer morata novo dejstvo ali nov dokaz obstajati že v času prvega odločanja. V konkretni zadevi je obnovitveni razlog na podlagi prve točke 260. člena ZUP obstajal že v času odločanja na prvi stopnji, saj je upravni organ spregledal pošto, s katero je nevladna organizacija v roku priglasila stransko udeležbo v postopku (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 260. členu, str. 636-666).
Obnovo postopka kot izredno pravno sredstvo lahko po uradni dolžnosti ali na predlog stranke dovoli organ, ki je izdal odločbo, na katero se nanaša obnovitveni razlog, z izdajo sklepa o dovolitvi in obsegu obnove postopka ([[Zak:ZUP#261. .C4.8Dlen{{!}}261. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#268. .C4.8Dlen{{!}}268. člen ZUP]]). Sklep o dovolitvi obnove lahko izda organ prve ali druge stopnje. Obnova postopka je mogoča, če sta izpolnjena dva pogoja: izdana je bila že dokončna odločba (postopek je bil končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva) in podan je en izmed obnovitvenih razlogov po 260. členu ZUP (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2024; v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 260. členu, str. 636-666).
Iz vprašanja izhaja, da osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, ni bila dana možnost udeležbe v postopku oziroma se je zaradi spregleda prispele pošte postopek vodil kot da ni stranskega udeleženca. Poleg tega, da je odločba prvostopenjskega organa postala dokončna, je prav tako podan tudi obnovitveni razlog na podlagi prve točke ali devete točke 260. člena ZUP, s čimer sta izpolnjena oba zakonska pogoja za uporabo izrednega pravnega sredstva obnove postopka. Praviloma, bi se omenjeni postopek moral sprožiti na podlagi devete točke 260. člena ZUP, ki pravi, da osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229. člena ZUP]], ni bila dana možnost udeležbe v postopku, vendar je organ v konkretni zadevi dovolil obnovo postopka na podlagi prve točke 260. člen ZUP. Ni pomembno, ali je bilo izredno pravno sredstvo obnove dovoljeno na podlagi prve ali devete točke, za prizadeto stranko je ključno, da je organ obnovo postopka s sklepom dovolil. Sklep, s katerim dovoli organ obnovo postopka, v njem navede, katera dejanja in v kakšnem obsegu se bo postopek obnovil (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 248 in [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111414539 UPRS Sodba I U 1124/2016-15] z dne 14. 12. 2017).
'''1) Kaj velja glede rokov za podajo predloga za obnovo postopka v takem primeru?'''
Za predlaganje obnove postopka s strani upravičenih subjektov (stranka, državni tožilec, višji državni odvetnik) in za začetek postopka po uradni dolžnosti veljata dva zakonita in nepodaljšljiva roka:''' subjektivni in objektivni'''. Subjektivni, ki ga morajo upoštevati vsi upravičeni predlagatelji in organ, če začne postopek po uradni dolžnosti, je za vse obnovitvene razloge enak in znaša en mesec. Razlikujejo pa se navezane okoliščine, od katerih začne ta subjektivni rok teči. V tem primeru pri prvi točki 260. člena ZUP, od dneva ko je mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze in pri deveti točki 260. člena ZUP, od dneva, ko je izvedela, da je odločba bila izdana. Objektivni rok znaša skladno z četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#243. .C4.8Dlen{{!}}243. člena ZUP]] tri leta od dokončnosti odločbe. To pomeni, da se obnova postopka po treh letih od dokončnosti odločbe ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 263. členu, str. 674-682 in [[http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113043828{{!}}Sodba UPRS I U 1371/2010]] z dne 28. 12. 2011).
'''2) Ali je zoper sklep o obnovi dovoljena pritožba in kako organ ravna, če je sklep v pritožbenem postopku odpravljen?'''
Skladno z [[Zak:ZUP#271. .C4.8Dlen{{!}}271. členom ZUP]] in načelom o dvostopenjskem določanju v upravnem postopku je v zvezi z obnovo postopka pritožba dovoljena le, če je posamezen sklep oziroma odločbo izdal prvostopenjski organ. Če je sklep oziroma odločbo izdal drugostopenjski organ, pritožbe ni, ob izpolnjenosti pogojev iz [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 Zakona o upravnem sporu](ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/06 in naslj.) pa je dovoljen upravni spor (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 271. členu, str. 716).
Na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#272. .C4.8Dlen{{!}}272. člena ZUP]]sklep, s katerim se dovoli obnova postopka, oziroma sklep, s katerim se odloči, da bo postopek obnovljen, zadrži izvršitev odločbe, glede katere je dovoljena obnova postopka. Dovolitev obnove postopka deluje suspenzivno in zato odložitev izvršitve prejšnje odločbe traja do dokončne odločbe v obnovljenem postopku. Obnova postopka, je dopustna tudi v primeru, če je odločba, ki je predmet obnove postopka, že izvršena. Zadržanje izvršitve odločbe ne pomeni le zadržanja postopka prisilne izvršbe, temveč tudi zadržanje pravnih učinkov odločbe, na katero se nanaša uvedena obnova (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 272.. členu, str. 720;  [http://sodnapraksa.si/?doc-2010040815245506 VSRS X Ips 70/2006 z dne 3. 2. 2010]in[http://sodnapraksa.si/?doc-65472 Sklep VSRS I Up 208/2009] z dne 4. 6. 2009). Zoper sklep o obnovi postopka po uradni dolžnosti je dovoljena pritožba (drugi odstavek 268. člena ZUP).
'''3) Ali ima oseba možnosti uveljavljati pravni interes in pravna sredstva ter upravni spor kljub že izvršeni prvotni odločbi (realizirana prireditev)?'''
Zoper sklep, izdan o predlogu za obnovo postopka, je dovoljena pritožba, razen v primerih, ko je po določbah ZUP le ta izključena. Sklep o obnovi postopka je izdala občinska uprava (prvostopenjski organ lokalne skupnosti). Zoper ta sklep je skladno z 271. členom ZUP '''dovoljena pritožba.''' Nevladna organizacija ima možnost izdani sklep izpodbijati s pritožbo, o kateri bo odločal župan kot drugostopenjski organ.
Dalje je zoper odločitve državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, se posameznikom in organizacijam '''zagotavlja sodno varstvo''' v upravnem sporu. Nevladna organizacija lahko zoper dokončen upravni akt sproži upravni spor, v katerem bo sodišče presojalo njegovo zakonitost. Tožnik (nevladna organizacija) mora ob vložitvi tožbe izkazati, da izpodbijani akt posega v njen pravni položaj. Pogoj za dopustnost upravnega spora je izkoriščena pritožba. Skladno z [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 6. členom ZUS-1], je upravni spor dopusten le, če je stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo pravno sredstvo zoper upravni akt, to tudi storila. V kolikor pravnega sredstva ni vložila, ali ga je vložila prepozno, upravni spor ni dopusten.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

[[Category:Stranski udeleženci]]
[[Category:Obnova postopka]]
<comments />

Pritožba zoper sklep o obnovi postopka in pravice nevladne organizacije v skladu z ZUP

2024-07-23T20:53:49Z

SH01369:

Pritožba zoper sklep o obnovi postopka in pravice nevladne organizacije v skladu z ZUP

2024-07-23T20:51:45Z

SH01369:

Pritožba zoper sklep o obnovi postopka in pravice nevladne organizacije v skladu z ZUP

2024-07-23T20:48:51Z

SH01369: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Pooblastilo iz tujine

2024-07-08T20:36:08Z

SH01369:

== '''Zadeva: Pooblastilo iz tujine - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 8. 7. 2024 '''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je pooblastilo iz tujine veljavno z neoverjenim podpisom ali mora biti podpis overjen? Če je potrebna overitev, ali mora biti podpis overjen pri konzulatu Republike Slovenije?

== '''Odgovor:''' ==

Stranka v upravnem postopku je lahko vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek (prvi odstavek [[Zak:ZUP#42. .C4.8Dlen{{!}}42. člena ZUP]]). ZUP v [[Zak:ZUP#54. .C4.8Dlen{{!}}54. členu]] določa, da je pooblaščenec stranke lahko vsaka polno poslovno sposobna  oseba; odvetnik ali odvetniška družba; strokovna organizacija, ki opravlja registrirane dejavnosti ali naloge, ki so v neposredni zvezi z upravno zadevo kot predmetom določenega postopka. Pooblastilo je lahko pisno ali dano ustno na zapisnik pri organu, ni pa potrebno, da je overjeno, razen če področni predpis določa drugače (več v  Kovač in Jerovšek, 2024, Upravni postopek in upravni spor, str. 113). Stranka lahko določi pooblaščenca, ki jo zastopa v postopkih, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave ([[Zak:ZUP#53. .C4.8Dlen{{!}}53. člen ZUP]]). Pooblastilo mora vsebovati vse sestavine, iz katerih je jasno razvidna volja stranke, da pooblašča določenega pooblaščenca za opravljanje procesnih dejanja, pri čemer se pooblastilo lahko omeji glede na dejanja, čas, zadevo ipd. (več v  Kovač in Jerovšek, 2024, Upravni postopek in upravni spor, str. 112-114).
[[Zak:ZUP#57. .C4.8Dlen{{!}}57. člen ZUP]]določa, da se lahko da pooblastilo za ves postopek (splošno pooblastilo) ali samo za posamezna dejanja (posebno pooblastilo), lahko pa se tudi časovno omeji, pooblaščenec pa sme delovati samo v mejah pooblastila. Pooblastilo se lahko da tudi samo za sprejem oziroma vročanje dokumentov. Stranka lahko pooblastilo vsak čas prekliče, pooblaščenec pa se mu lahko ob vsakem času odpove, to pa je treba organu naznaniti pisno ali ustno na zapisnik.V dvomu o pristnost pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj stranka ali priči pred organom ali notarjem potrdijo vsebino pisnega pooblastila. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#56. .C4.8Dlen{{!}}56. člena ZUP]] določa, da v primeru ko nastane dvom o pristnosti pooblastila, ki je dano v obliki zasebne listine, lahko organ odredi, naj se predloži overjeno pooblastilo ali da pooblastilo ustno na zapisnik. Skladno z [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. členom ZUP]] lahko uradna oseba, ki vodi postopek, pooblaščencu, čigar pooblastilo ni vredu, dovoli, da opravi določena dejanja v  postopku in mu naloži, naj v določenem roku naknadno predloži pooblastilo. V kolikor pooblaščenec v roku ne predloži pooblastila, se opravljena dejanja ne upoštevajo oziroma se vloga zavrže.
To pomeni, da pooblastila v upravnem postopku praviloma ni potrebno overiti. Overitev se zahteva le v primeru dvoma v pristnost pooblastila. Takrat organ pooblaščenca ali stranko pozove, naj predloži overjeno pooblastilo (to je lahko overjeno pred upravno enoto ali notarjem) oziroma da stranka poda pooblastilo ustno na zapisnik pri organu (56. člen ZUP in [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111422739 UPRS Sodba I U 2517/2017-20]z dne 16. 5. 2018).
Pooblastilo se torej šteje za veljavno, če je iz njega moč razbrati, kdo je pooblastitelj, čeprav recimo ime in priimek pooblastitelja nista predhodno natisnjena ali natipkana ali označena drugače kot z lastnoročnim podpisom. Pri tem mora biti uradna oseba, ki vodi postopek, prepričana, da je določen podpis res skladen s podpisom stranke, npr. je čitljiv in se lahko prebere ime ali pa so v spisu že drugi dokumenti s podpisom iste osebe in je le ta primerljiv (za več glej Kovač in Kerševan (ur.), komentar k 55. in 56. členu  ZUP, str. 383-390). 
Po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) pooblastilo ni potrebno overiti, kar vključuje tudi pooblastila iz tujine. Posledično so neoverjena pooblastila veljavna v upravnih postopkih, pod pogojem, da iz pooblastila jasno izhajajo identiteta pooblastitelja, pooblaščenec ter obseg pooblastila za konkretna dejanja. Po ZUP se zahteva overitev pooblastila le v primerih, ko organ ali uradna oseba iz upravičenih razlogov dvomi v pristnost pooblastila ali ko to zahteva področna zakonodaja. V takih primerih lahko organ zahteva, da se pooblastilo overi pri upravni enoti, notarju ali konzularnem predstavništvu Republike Slovenije (za več glej Kovač in Kerševan (ur.), komentar k 55. in 56. členu  ZUP, str. 383-390). 56.člen ZUP omogoča organu, da s sklepom odredi, da stranka ali priče potrdijo pisno pooblastilo, če obstajajo utemeljeni dvomi v pristnost podpisa ali če so v spisu že drugi dokumenti s podpisom iste osebe, ki niso ustrezno primerljivi. V skladu s temi zakonskimi določbami se za pooblastila iz tujine praviloma ne zahteva dodatna overitev, razen če obstajajo zakonske izjeme ali utemeljeni razlogi za dvom v pristnost pooblastila (za več glej Kovač in Kerševan (ur.), komentar k 56. členu  ZUP, str. 389-390).

 [[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]
[[Category:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]]

''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Pooblastilo iz tujine

2024-07-08T20:26:27Z

SH01369:

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 

[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]
[[Category:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Pooblastilo iz tujine

2024-07-08T20:22:03Z

SH01369: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Odprava odločbe in rešitev pritožbe v škodo pritožnika

2024-06-20T19:12:33Z

SH01369:

== '''Zadeva: Odprava odločbe in rešitev pritožbe v škodo pritožnika - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 20. 6. 2024 '''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

V postopku javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem je bila prosilki izdana odločba, na podlagi katere je zbrala določeno število točk in se uvrstila na prednostno listo upravičencev, vendar ji stanovanje ni bilo dodeljeno zaradi premajhnega števila točk. Zoper to odločbo je prosilka vložila pritožbo, ki ji je priložila ponarejeno listino, na podlagi katere zahteva večje število točk. V besedilu javnega razpisa je izrecno določeno, da prosilec, ki poda neresnične podatke, ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem in se ne uvrsti na prednostno listo. Ali se lahko zaradi podaje neresničnih podatkov že v okviru pritožbenega postopka odpravi izpodbijano odločbo in prosilko ne uvrsti na prednostno listo ali se mora pritožba rešiti samo v okviru pritožbenih navedb, podajo neresničnih podatkov pa rešiti v okviru izrednih pravnih sredstev (npr. obnove postopka)?

== '''Odgovor:''' ==

Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo. Pritožbo lahko vloži po [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229. členu Zakona o splošnem upravnem postopku]] (ZUP, Ur. I. RS, št. 24/06 in nasl.): stranka, ki je bila udeležena v postopku na prvi stopnji kot aktivna ali pasivna stranka ali kot stranki udeleženec; vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice in pravne koristi; državni tožilec in višji državni odvetnik, če je prekršen zakon v korist stranke in v škodo javnih koristi. Rok za pritožbo po ZUP je 15 dni od vročitve odločbe za več glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, str. (245-248).
Upravni organ druge stopnje pri obravnavi pritožbe postopka po [[Zak:ZUP#246. .C4.8Dlen{{!}}246. členu ZUP]] ima naslednje možnosti:
*V kolikor pritožba ni dovoljena, je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, pa je iz teh razlogov ni zavrgel že organ prve stopnje, organ druge stopnje zavrže pritožbo,
*Pritožbo lahko zavrne kot neutemeljeno,
*Če je pritožba utemeljena, odločbo po [[Zak:ZUP#251. .C4.8Dlen{{!}}251. členu ZUP]]v celoti ali deloma odpravi, po [[Zak:ZUP#252. .C4.8Dlen{{!}}252. členu ZUP]] odpravi ali drugače odloči o zadevi,
*Če so podani razlogi za '''ničnost odločbe''' po [[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. členu ZUP]], jo '''izreče za nično'''.
Organ o tem odloči pri presoji, ali so podane kršitve procesnega ali materialnega zakona oz. nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter skladno z zakonsko ureditvijo navedenih pooblastil ([[Zak:ZUP#248. .C4.8Dlen{{!}}248.]]do [[Zak:ZUP#253. .C4.8Dlen{{!}}253. člen ZUP]]). Pri tem ni vezan na postavljeni pritožbeni predlog stranke, kar pomeni, da stranka sicer lahko predlaga, da organ druge stopnje odločbo prve stopnje spremeni, vendar pa organ na ta predlog ni vezan, temveč jo zgolj odpravi, če so podani ustrezni zakonski pogoji oziroma obratno (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 246. členu, str. 597).
Prvi odstavek [[Zak:ZUP#247. .C4.8Dlen{{!}}247. člena ZUP]], pravi da je organ v pritožbenem postopku vezan na pritožbo glede obsega izpodbijanja upravne odločbe prve stopnje, ter tako organ druge stopnje preizkusi odločbo le v delu, ki ga pritožnik izpodbija, saj drugi deli izreka odločbe, ki jih stranka ne izpodbija postanejo dokončni in pravnomočni. Stranka se lahko pritoži samo glede na zakonitosti izreka odločbe ali njenega posameznega dela, ne more pa s pritožbo izpodbijati drugih sestavnih delov določbe, ki nimajo pravnega učinka. Če je stranka z izrekom odločbe nezadovoljna, ne strinja se pa z razlogi za odločitev, ki so navedeni v obrazložitvi odločbe, pritožbe ne more vložiti, saj obrazložitev upravne odločbe ne posega v njene pravice ali pravne koristi, ter je zato treba tako pritožbo zavreči. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#248. .C4.8Dlen{{!}}248. člena ZUP]] ureja zavrnitev po vsebini neutemeljene pritožbe. Pritožba se tako zavrne, če organ druge stopnje ugotovi, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 247. in 248. členu, str. 599-604).
V skladu s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#253. .C4.8Dlen{{!}}253. člena ZUP]] lahko organ druge stopnje pri reševanju '''pritožbe s svojo odločitvijo poseže tudi v tiste dele odločbe prve stopnje, ki jih stranka s pritožbo ne izpodbija,''' torej prek obsega iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#247. .C4.8Dlen{{!}}247. člena ZUP]], če se zadeva reši v korist pritožnika in če se s tem ne posega v pravice koga drugega (''refromatio in melius''). Za tako odločitev pa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 253. členu, str. 616-617):
*da je organ prve stopnje napačno odločil v zadevi (tudi) v tistem delu izreka odločbe, ki ga pritožnik ne izpodbija s pritožbo,
*da se odloča v mejah zahtevka, ki ga je stranka postavila v postopku na prvi stopnji, tako da organ strani ne more podelit več ali česa drugega, od tistega, kar je zahtevala pred prvostopenjskim organom,
*da se reši zadeva v korist pritožnika, pri čemer ta korist ne sme biti samo domnevana, temveč tudi resnična korist, tako da mora v dvomu o tem povprašati samega pritožnika in mu dati možnost, da se o tem izjavi,
*da se s tem ne posega v pravico koga drugega, torej v pravico stranke, ali stranskega udeleženca z nasprotnim interesom.
Po ZUP velja '''prepoved spremembe odločbe v pritožbenem postopku v škodo pritožnika '''(''reformatio in peius''), vendar prepoved '''ne velja v neomejenem obsegu.''' Iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#253. .C4.8Dlen{{!}}253. člena ZUP]] izhaja, da lahko organ druge stopnje spremeni odločbo v '''škodo pritožnika tudi v delih, ki jih pritožnik ne izpodbija s pritožbo '''(prek meja preizkusa iz 247. člena ZUP) '''samo iz razlogov, ki so določeni v '''[[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274]]'''., '''[[Zak:ZUP#278. .C4.8Dlen{{!}}278.]]''', '''[[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. členu ZUP]]''',''' torej iz razlogov, zaradi katerih je možno uporabiti naslednja izredna pravna sredstva obratno (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 253. členu, str. 616-617 in v [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419018 VSRS Sklep X Ips 341/2016] z dne 25. 4. 2018):
*odprave ali razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici (274. člen ZUP),
*izredne razveljavitve odločbe (278. člen ZUP),
*ničnost odločbe (279. člen ZUP).
Pritožba se običajno rešuje v okviru navedb pritožnika, organ pa lahko spremeni odločbo tudi v''' škodo pritožnika''', če so izpolnjeni pogoji iz 253. člena ZUP. To pomeni, da se pritožba ne rešuje zgolj v okviru pritožbenih navedb, ampak se preverijo tudi druge okoliščine, ki lahko vplivajo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Ta določba omogoča odstop od načela prepovedi spremembe odločbe v škodo pritožnika (''reformatio in peius''). Glede na določbe 253. člena ZUP in besedila javnega razpisa ki se glasi »''Če se v postopku ugotovi, da je prosilec podal neresnične podatke, ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem in se ne uvrsti na prednostno listo«, lahko organ že v okviru pritožbenega postopka odpravi izpodbijano odločbo in prosilko umakne s prednostne liste, če se ugotovi, da so podatki/listine ponarejeni''«. Prepoved spremembe v škodo pritožnika je v sodnih postopkih absolutna, medtem ko je v upravnih postopkih, v katerih mora organ varovati tudi javno korist, zaradi varstva javne koristi mogoče''' spremeniti odločbo prve stopnje v škodo pritožnika,''' vendar le iz razlogov, ki jih določa drugi odstavek 253.člena ZUP (glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113072607 VSRS sodba VIII Ips 78/2014] z dne 1. 9. 2014).
Glede na navedene zakonske določbe in ugotovljeno stanje, '''lahko organ druge stopnje že v okviru pritožbenega postopka spremeni odločbo prve stopnje v pritožnikovo škodo in posledično prosilko umakne s prednostne liste. '''Zaradi postopkov ki jih določa 253. člen ZUP, n'''i nujno uporabiti izrednih pravnih sredstev''', saj se lahko spremeni odločba prve stopnje že v rednem pritožbenem postopku zaradi nepravilnosti, in sicer nedovoljenega ravnanja stranke, ki je v postopku dodelitve neprofitnega stanovanja ponaredila listino z namenom pridobitve večjega številka točk. Zaradi spoštovanja procesnih pravic prosilke je potrebno, da drugostopenjski organ svojo odločitev (odločitev v škodo stranke) tudi ustrezno obrazloži. Ko so odločitve o vseh pritožbah dokončne se po petem odstavku [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV5102 24. člena] Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (Ur. l. RS, št. 14/04 in nasl.), objavi seznam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja v najem.
Poleg preizkusa odločbe preko pritožbenih navedb in spremembe odločbe v škodo stranke je drugostopenjski organ''' dolžan podati prijavo za kaznivo dejanje ponarejanja listin v skladu '''z [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5050 251. členom] Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. I. RS, št. 50/12 in nasl.). Kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 stori, kdor ponaredi listino ali spremeni pravo listino, zato da bi se taka listina uporabila kot prava, ali kdor ponarejeno ali spremenjeno listino uporabi kot pravo. Za omenjeno kaznivo dejanje je na podlagi prvega odstavka 251. člena KZ-1 predpisana zaporna kazen do dveh let ( glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111436121 VSRS Sodba I Ips 14593/2015] z dne 28.11.2019). V kolikor ima listina, ki jo je priložila stranka značaj javne listine, gre za kvalificirano obliko kaznivega dejanja na podlagi tretjega odstavka 251. člena KZ-1, po katerem je predpisana strožja kazen, in sicer zapor do treh let. Ne glede na pravno naravo ponarejene listine, ki jo je priložila stranka, je organ dolžan kaznivo dejanje ponarejanja listin prijaviti.   
 [[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]
[[Category:Ničnost]]

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]]

''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Odprava odločbe in rešitev pritožbe v škodo pritožnika

2024-06-20T19:07:58Z

SH01369:

== '''Zadeva: Odprava odločbe in rešitev pritožbe v škodo pritožnika - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 20. 6. 2024 '''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

V postopku javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem je bila prosilki izdana odločba, na podlagi katere je zbrala določeno število točk in se uvrstila na prednostno listo upravičencev, vendar ji stanovanje ni bilo dodeljeno zaradi premajhnega števila točk. Zoper to odločbo je prosilka vložila pritožbo, ki ji je priložila ponarejeno listino, na podlagi katere zahteva večje število točk. V besedilu javnega razpisa je izrecno določeno, da prosilec, ki poda neresnične podatke, ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem in se ne uvrsti na prednostno listo. Ali se lahko zaradi podaje neresničnih podatkov že v okviru pritožbenega postopka odpravi izpodbijano odločbo in prosilko ne uvrsti na prednostno listo ali se mora pritožba rešiti samo v okviru pritožbenih navedb, podajo neresničnih podatkov pa rešiti v okviru izrednih pravnih sredstev (npr. obnove postopka)?

== '''Odgovor:''' ==

Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo. Pritožbo lahko vloži po [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229. členu Zakona o splošnem upravnem postopku]] (ZUP, Ur. I. RS, št. 24/06 in nasl.): stranka, ki je bila udeležena v postopku na prvi stopnji kot aktivna ali pasivna stranka ali kot stranki udeleženec; vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice in pravne koristi; državni tožilec in višji državni odvetnik, če je prekršen zakon v korist stranke in v škodo javnih koristi. Rok za pritožbo po ZUP je 15 dni od vročitve odločbe za več glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, str. (245-248).
Upravni organ druge stopnje pri obravnavi pritožbe postopka po [[Zak:ZUP#246. .C4.8Dlen{{!}}246. členu ZUP]] ima naslednje možnosti:
*V kolikor pritožba ni dovoljena, je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, pa je iz teh razlogov ni zavrgel že organ prve stopnje, organ druge stopnje zavrže pritožbo,
*Pritožbo lahko zavrne kot neutemeljeno,
*Če je pritožba utemeljena, odločbo po [[Zak:ZUP#251. .C4.8Dlen{{!}}251. členu ZUP]]v celoti ali deloma odpravi, po [[Zak:ZUP#252. .C4.8Dlen{{!}}252. členu ZUP]] odpravi ali drugače odloči o zadevi,
*Če so podani razlogi za '''ničnost odločbe''' po [[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. členu ZUP]], jo '''izreče za nično'''.
Organ o tem odloči pri presoji, ali so podane kršitve procesnega ali materialnega zakona oz. nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter skladno z zakonsko ureditvijo navedenih pooblastil ([[Zak:ZUP#248. .C4.8Dlen{{!}}248.]]do [[Zak:ZUP#253. .C4.8Dlen{{!}}253. člen ZUP]]). Pri tem ni vezan na postavljeni pritožbeni predlog stranke, kar pomeni, da stranka sicer lahko predlaga, da organ druge stopnje odločbo prve stopnje spremeni, vendar pa organ na ta predlog ni vezan, temveč jo zgolj odpravi, če so podani ustrezni zakonski pogoji oziroma obratno (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 246. členu, str. 597).
Prvi odstavek [[Zak:ZUP#247. .C4.8Dlen{{!}}247. člena ZUP]], pravi da je organ v pritožbenem postopku vezan na pritožbo glede obsega izpodbijanja upravne odločbe prve stopnje, ter tako organ druge stopnje preizkusi odločbo le v delu, ki ga pritožnik izpodbija, saj drugi deli izreka odločbe, ki jih stranka ne izpodbija postanejo dokončni in pravnomočni. Stranka se lahko pritoži samo glede na zakonitosti izreka odločbe ali njenega posameznega dela, ne more pa s pritožbo izpodbijati drugih sestavnih delov določbe, ki nimajo pravnega učinka. Če je stranka z izrekom odločbe nezadovoljna, ne strinja se pa z razlogi za odločitev, ki so navedeni v obrazložitvi odločbe, pritožbe ne more vložiti, saj obrazložitev upravne odločbe ne posega v njene pravice ali pravne koristi, ter je zato treba tako pritožbo zavreči. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#248. .C4.8Dlen{{!}}248. člena ZUP]] ureja zavrnitev po vsebini neutemeljene pritožbe. Pritožba se tako zavrne, če organ druge stopnje ugotovi, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 247. in 248. členu, str. 599-604).
V skladu s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#253. .C4.8Dlen{{!}}253. člena ZUP]] lahko organ druge stopnje pri reševanju '''pritožbe s svojo odločitvijo poseže tudi v tiste dele odločbe prve stopnje, ki jih stranka s pritožbo ne izpodbija,''' torej prek obsega iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#247. .C4.8Dlen{{!}}247. člena ZUP]], če se zadeva reši v korist pritožnika in če se s tem ne posega v pravice koga drugega (''refromatio in melius''). Za tako odločitev pa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 253. členu, str. 616-617):
*da je organ prve stopnje napačno odločil v zadevi (tudi) v tistem delu izreka odločbe, ki ga pritožnik ne izpodbija s pritožbo,
*da se odloča v mejah zahtevka, ki ga je stranka postavila v postopku na prvi stopnji, tako da organ strani ne more podelit več ali česa drugega, od tistega, kar je zahtevala pred prvostopenjskim organom,
*da se reši zadeva v korist pritožnika, pri čemer ta korist ne sme biti samo domnevana, temveč tudi resnična korist, tako da mora v dvomu o tem povprašati samega pritožnika in mu dati možnost, da se o tem izjavi,
*da se s tem ne posega v pravico koga drugega, torej v pravico stranke, ali stranskega udeleženca z nasprotnim interesom.
Po ZUP velja '''prepoved spremembe odločbe v pritožbenem postopku v škodo pritožnika '''(''reformatio in peius''), vendar prepoved '''ne velja v neomejenem obsegu.''' Iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#253. .C4.8Dlen{{!}}253. člena ZUP]] izhaja, da lahko organ druge stopnje spremeni odločbo v '''škodo pritožnika tudi v delih, ki jih pritožnik ne izpodbija s pritožbo '''(prek meja preizkusa iz 247. člena ZUP) '''samo iz razlogov, ki so določeni v '''[[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274]]'''., '''[[Zak:ZUP#278. .C4.8Dlen{{!}}278.]]''', '''[[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. členu ZUP]]''',''' torej iz razlogov, zaradi katerih je možno uporabiti naslednja izredna pravna sredstva obratno (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 253. členu, str. 616-617 in v [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419018 VSRS Sklep X Ips 341/2016] ):
*odprave ali razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici (274. člen ZUP),
*izredne razveljavitve odločbe (278. člen ZUP),
*ničnost odločbe (279. člen ZUP).
Pritožba se običajno rešuje v okviru navedb pritožnika, organ pa lahko spremeni odločbo tudi v''' škodo pritožnika''', če so izpolnjeni pogoji iz 253. člena ZUP. To pomeni, da se pritožba ne rešuje zgolj v okviru pritožbenih navedb, ampak se preverijo tudi druge okoliščine, ki lahko vplivajo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Ta določba omogoča odstop od načela prepovedi spremembe odločbe v škodo pritožnika (''reformatio in peius''). Glede na določbe 253. člena ZUP in besedila javnega razpisa ki se glasi »''Če se v postopku ugotovi, da je prosilec podal neresnične podatke, ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem in se ne uvrsti na prednostno listo«, lahko organ že v okviru pritožbenega postopka odpravi izpodbijano odločbo in prosilko umakne s prednostne liste, če se ugotovi, da so podatki/listine ponarejeni''«. Prepoved spremembe v škodo pritožnika je v sodnih postopkih absolutna, medtem ko je v upravnih postopkih, v katerih mora organ varovati tudi javno korist, zaradi varstva javne koristi mogoče''' spremeniti odločbo prve stopnje v škodo pritožnika,''' vendar le iz razlogov, ki jih določa drugi odstavek 253.člena ZUP (glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113072607 VSRS sodba VIII Ips 78/2014] z dne ).
Glede na navedene zakonske določbe in ugotovljeno stanje, '''lahko organ druge stopnje že v okviru pritožbenega postopka spremeni odločbo prve stopnje v pritožnikovo škodo in posledično prosilko umakne s prednostne liste. '''Zaradi postopkov ki jih določa 253. člen ZUP, n'''i nujno uporabiti izrednih pravnih sredstev''', saj se lahko spremeni odločba prve stopnje že v rednem pritožbenem postopku zaradi nepravilnosti, in sicer nedovoljenega ravnanja stranke, ki je v postopku dodelitve neprofitnega stanovanja ponaredila listino z namenom pridobitve večjega številka točk. Zaradi spoštovanja procesnih pravic prosilke je potrebno, da drugostopenjski organ svojo odločitev (odločitev v škodo stranke) tudi ustrezno obrazloži. Ko so odločitve o vseh pritožbah dokončne se po petem odstavku [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV5102 24. člena] Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (Ur. l. RS, št. 14/04 in nasl.), objavi seznam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja v najem.
Poleg preizkusa odločbe preko pritožbenih navedb in spremembe odločbe v škodo stranke je drugostopenjski organ''' dolžan podati prijavo za kaznivo dejanje ponarejanja listin v skladu '''z [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5050 251. členom] Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. I. RS, št. 50/12 in nasl.). Kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 stori, kdor ponaredi listino ali spremeni pravo listino, zato da bi se taka listina uporabila kot prava, ali kdor ponarejeno ali spremenjeno listino uporabi kot pravo. Za omenjeno kaznivo dejanje je na podlagi prvega odstavka 251. člena KZ-1 predpisana zaporna kazen do dveh let ([http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111436121 VSRS Sodba I Ips 14593/2015]. V kolikor ima listina, ki jo je priložila stranka značaj javne listine, gre za kvalificirano obliko kaznivega dejanja na podlagi tretjega odstavka 251. člena KZ-1, po katerem je predpisana strožja kazen, in sicer zapor do treh let. Ne glede na pravno naravo ponarejene listine, ki jo je priložila stranka, je organ dolžan kaznivo dejanje ponarejanja listin prijaviti.   
 [[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]
[[Category:Ničnost]]

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]]

''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Odprava odločbe in rešitev pritožbe v škodo pritožnika

2024-06-20T18:55:26Z

SH01369:

== '''Zadeva: Odprava odločbe in rešitev pritožbe v škodo pritožnika - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 20. 6. 2024 '''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

V postopku javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem je bila prosilki izdana odločba, na podlagi katere je zbrala določeno število točk in se uvrstila na prednostno listo upravičencev, vendar ji stanovanje ni bilo dodeljeno zaradi premajhnega števila točk. Zoper to odločbo je prosilka vložila pritožbo, ki ji je priložila ponarejeno listino, na podlagi katere zahteva večje število točk. V besedilu javnega razpisa je izrecno določeno, da prosilec, ki poda neresnične podatke, ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem in se ne uvrsti na prednostno listo. Ali se lahko zaradi podaje neresničnih podatkov že v okviru pritožbenega postopka odpravi izpodbijano odločbo in prosilko ne uvrsti na prednostno listo ali se mora pritožba rešiti samo v okviru pritožbenih navedb, podajo neresničnih podatkov pa rešiti v okviru izrednih pravnih sredstev (npr. obnove postopka)?

== '''Odgovor:''' ==

Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo. Pritožbo lahko vloži po [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229. členu Zakona o splošnem upravnem postopku]](ZUP, Ur. I. RS, št. 24/06 in nasl.): stranka, ki je bila udeležena v postopku na prvi stopnji kot aktivna ali pasivna stranka ali kot stranki udeleženec; vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice in pravne koristi; državni tožilec in višji državni odvetnik, če je prekršen zakon v korist stranke in v škodo javnih koristi. Rok za pritožbo po ZUP je 15 dni od vročitve odločbe  za več glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, str. (245-248).
Upravni organ druge stopnje pri obravnavi pritožbe po [[Zak:ZUP#246. .C4.8Dlen{{!}}246. členu ZUP]] postopku ima naslednje možnosti:
*V kolikor pritožba ni dovoljena, je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, pa je iz teh razlogov ni zavrgel že organ prve stopnje, organ druge stopnje zavrže pritožbo,
*Pritožbo lahko zavrne kot neutemeljeno,
*Če je pritožba utemeljena, odločbo po [[Zak:ZUP#251. .C4.8Dlen{{!}}251. členu ZUP]]v celoti ali deloma odpravi, po [[Zak:ZUP#252. .C4.8Dlen{{!}}252. členu ZUP]] odpravi ali drugače odloči o zadevi,
*Če so podani razlogi za ničnost odločbe po [[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. členu ZUP]], jo izreče za nično.
Organ o tem odloči pri presoji, ali so podane kršitve procesnega ali materialnega zakona oz. nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter skladno z zakonsko ureditvijo navedenih pooblastil ([[Zak:ZUP#248. .C4.8Dlen{{!}}248.]]do [[Zak:ZUP#253. .C4.8Dlen{{!}}253. člen ZUP]]). Pri tem ni vezan na postavljeni pritožbeni predlog stranke, kar pomeni, da stranka sicer lahko predlaga, da organ druge stopnje odločbo prve stopnje spremeni, vendar pa organ na ta predlog ni vezan, temveč jo zgolj odpravi, če so podani ustrezni zakonski pogoji oziroma obratno v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 246. členu, str. 597).
Prvi odstavek [[Zak:ZUP#247. .C4.8Dlen{{!}}247. člena ZUP]], pravi da je organ v pritožbenem postopku vezan na pritožbo glede obsega izpodbijanja upravne odločbe prve stopnje, ter tako organ druge stopnje preizkusi odločbo le v delu, ki ga pritožnik izpodbija, saj drugi deli izreka odločbe, ki jih stranka ne izpodbija postanejo dokončni in pravnomočni. Stranka se lahko pritoži samo glede na zakonitosti izreka odločbe ali njenega posameznega dela, ne more pa s pritožbo izpodbijati drugih sestavnih delov določbe, ki nimajo pravnega učinka. Če je stranka z izrekom odločbe nezadovoljna, ne strinja se pa z razlogi za odločitev, ki so navedeni v obrazložitvi odločbe, pritožbe ne more vložiti, saj obrazložitev upravne odločbe ne posega v njene pravice  ali pravne koristi, ter je zato treba tako pritožbo zavreči. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#248. .C4.8Dlen{{!}}248. člena ZUP]] ureja zavrnitev po vsebini neutemeljene pritožbe. Pritožba se tako zavrne, če organ druge stopnje ugotovi, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 247. in 248. členu, str. 599-604).
V skladu s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#253. .C4.8Dlen{{!}}253. člena ZUP]] lahko organ druge stopnje pri reševanju pritožbe s svojo odločitvijo poseže tudi v tiste dele odločbe prve stopnje, ki jih stranka s pritožbo ne izpodbija, torej prek obsega iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#247. .C4.8Dlen{{!}}247. člena ZUP]], če se zadeva reži v korist pritožnika in če se s tem ne posega v pravice koga drugega (refromatio in melius). Za tako odločitev pa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji  (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 253. členu, str. 616-617):
*da je organ prve stopnje napačno odločil v zadevi (tudi) v tistem delu izreka odločbe, ki ga pritožnik ne izpodbija s pritožbo,
*da se odloča v mejah zahtevka, ki ga je stranka postavila v postopku na prvi stopnji, tako da organ strani ne more podelit več ali česa drugega, od tistega, kar je zahtevala pred prvostopenjskim organom,
*da reži zadeva v korist pritožnika, pri čemer ta korist ne sme biti samo domnevana, temveč tudi resnična korist, tako da mora v dvomu o tem povprašati samega pritožnika in mu dati možnost, da se o tem izjavi,
*da se s tem ne posega v pravico koga drugega, torej v pravico stranke, ali stranskega udeleženca z nasprotnim interesom.
Po ZUP velja prepoved spremembe odločbe v pritožbenem postopku v škodo pritožnika (reformatio in peius), vendar prepoved ne velja v neomejenem obsegu. Iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#253. .C4.8Dlen{{!}}253. člena ZUP]] izhaja, da lahko organ druge stopnje spremeni odločbo v škodo pritožnika tudi v delih, ki jih pritožnik ne izpodbija s pritožbo (prek meja preizkusa iz 247. člena ZUP) samo iz razlogov, ki so določeni v [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274]]., [[Zak:ZUP#278. .C4.8Dlen{{!}}278.]], [[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. členu ZUP]], torej iz razlogov, zaradi katerih je možno uporabiti naslednja izredna pravna sredstva obratno  (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 253. členu, str. 616-617 in v VSRS Sklep X Ips 341/2016  http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419018  ):
*odprave ali razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici (274. člen ZUP),
*izredne razveljavitve odločbe (278. člen ZUP),
*ničnost odločbe (279. člen ZUP).
Pritožba se običajno rešuje v okviru navedb pritožnika, organ pa lahko spremeni odločbo tudi v škodo pritožnika, če so izpolnjeni pogoji iz 253. člena ZUP. To pomeni, da se pritožba ne rešuje zgolj v okviru pritožbenih navedb, ampak se preverijo tudi druge okoliščine, ki lahko vplivajo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Ta določba omogoča odstop od načela prepovedi spremembe odločbe v škodo pritožnika (reformatio in peius). Glede na določbe 253. člena ZUP in besedila javnega razpisa ki se glasi »Če se v postopku ugotovi, da je prosilec podal neresnične podatke, ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem in se ne uvrsti na prednostno listo«, lahko organ že v okviru pritožbenega postopka odpravi izpodbijano odločbo in prosilko umakne s prednostne liste, če se ugotovi, da so podatki/listine ponarejeni.«  Prepoved spremembe v škodo pritožnika je v sodnih postopkih absolutna, medtem ko je v upravnih postopkih, v katerih mora organ varovati tudi javno korist, zaradi varstva javne koristi mogoče spremeniti odločbo prve stopnje v škodo pritožnika, vendar le iz razlogov, ki jih določa drugi odstavek 253. člena ZUP (glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113072607 VSRS sodba VIII Ips 78/2014] ).
Glede na navedene zakonske določbe in ugotovljeno stanje, lahko organ druge stopnje že v okviru pritožbenega postopka spremeni odločbo prve stopnje v pritožnikovo škodo in posledično prosilko umakne s prednostne liste. Zaradi postopkov ki jih določa 253. člen ZUP,  ni nujno uporabiti izrednih pravnih sredstev, saj se lahko spremeni odločba prve stopnje že v rednem pritožbenem postopku zaradi nepravilnosti, in sicer nedovoljenega ravnanja stranke, ki je v postopku dodelitve neprofitnega stanovanja ponaredila listino z namenom pridobitve večjega številka točk. Zaradi spoštovanja procesnih pravic prosilke je potrebno, da drugostopenjski organ svojo odločitev (odločitev v škodo stranke) tudi ustrezno obrazloži. Ko so odločitve o vseh pritožbah dokončne  se po petem odstavku 24. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (Ur. l. RS, št. 14/04 in nasl.), objavi seznam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja v najem.
Poleg preizkusa odločbe preko pritožbenih navedb in spremembe odločbe v škodo stranke je drugostopenjski organ dolžan podati prijavo za kaznivo dejanje ponarejanja listin v skladu z [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5050 251. členom] Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. I. RS, št. 50/12 in nasl.). Kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 stori, kdor ponaredi listino ali spremeni pravo listino, zato da bi se taka listina uporabila kot prava, ali kdor ponarejeno ali spremenjeno listino uporabi kot pravo. Za omenjeno kaznivo dejanje je na podlagi prvega odstavka 251. člena KZ-1 predpisana zaporna kazen do dveh let ([http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111436121 VSRS Sodba I Ips 14593/2015] . V kolikor ima listina, ki jo je priložila stranka značaj javne listine, gre za kvalificirano obliko kaznivega dejanja na podlagi tretjega odstavka 251. člena KZ-1, po katerem je predpisana strožja kazen, in sicer zapor do treh let. Ne glede na pravno naravo ponarejene listine, ki jo je priložila stranka, je organ dolžan kaznivo dejanje ponarejanja listin prijaviti.   
 [[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]
[[Category:Ničnost]]

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]]

''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Odprava odločbe in rešitev pritožbe v škodo pritožnika

2024-06-20T18:42:44Z

SH01369:

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 

 

[[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]
[[Category:Ničnost]]

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Odprava odločbe in rešitev pritožbe v škodo pritožnika

2024-06-20T18:39:53Z

SH01369: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Izdajanje potrdil brez opravljenega strokovnega izpita ZUP

2024-05-27T14:38:54Z

SH01369:

== '''Zadeva: Izdajanje potrdil brez opravljenega strokovnega izpita ZUP - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 27. 5. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje: ''' ==

Ali lahko osebe brez ustrezne izobrazbe in izpita iz upravnega postopka druge stopnje izdajajo potrdila (npr. potrdilo o davčni številki, statusu rezidentstva in druga potrdila iz uradnih evidenc)? Ali je oseba dolžna opravljati naloge, za katere je pooblaščena in spadajo v delokrog obveznosti, ki so opredeljene s pogodbo o zaposlitvi?
== '''Odgovor:''' ==

Pogoji za opravljanje procesih dejanj oziroma vodenje upravnega postopka in odločanje v upravnih zadevah so določeni v [[Zak:ZUP#28. .C4.8Dlen{{!}}28.]] do[[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. členu Zakona o splošnem upravnem postopku]] (ZUP, Ur. l. RS, št. 24/06). Na načelni ravni, morajo biti za zakonito vodenje in odločanje '''kumulativno izpolnjeni''' naslednji pogoji: '''zaposlenost pri organu, (zakonito ali posamično) pooblastilo, ustrezna izobrazba, opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka in odsotnost izločitvenih razlogov.''' Izjema po ZUP velja glede pogoja izobrazbe in opravljenega strokovnega izpita za predstojnike organov, ker že z zasedbo položaja predstojnika dobijo zakonsko pooblastilo za odločanje v vseh upravnih zadevah iz pristojnosti organa, vendar predstojniki pooblastila za odločanje ne morejo prenesti na podrejene uradnike, če ti ne izpolnjujejo vseh pogojev.
Skladno z [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. členom ZUP]] lahko upravni postopek vodi in v njem odloča samo oseba, ki ima predpisano izobrazbo in opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. Slednji ni potreben za vodenje in odločanje v enostavnih upravnih zadevah. Podrobnejše pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka predpiše vlada. Tako prvi odstavek 6. člena in 7. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6273 Uredbe o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku] (v nadaljevanju: Uredba; Ur. l. RS, št. 12/13 in nasl.) določata, da potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, lahko izdaja zaposlena oseba z najmanj srednjo splošno ali strokovno izobrazbo. Uredba dalje v 30. členu določa, da za postopke izdajanja potrdil in drugih listin, o katerih se vodi uradna evidenca, ter za opravljanje upravnih overitev lastnoročnih podpisov in kopij, '''ni potreben strokovni izpit'''. '''To pomeni, da za opravljanje teh specifičnih upravnih nalog ni nujno potrebno, da ima oseba opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.''' V skladu z določbo drugega odstavka [[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člena ZUP]] se za uradno evidenco šteje evidenca, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil.
Strokovno tehnični uslužbenec ne sme opravljati javnih nalog, kar vključuje tudi vodenje upravnega postopka in odločanja v upravnih zadevah. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakon o javnih uslužbencih] (ZJU, Ur. l. RS, št. 63/07 in nasl.) zgolj izjemoma dovoljuje v 23. členu, da javni uslužbenec na strokovno tehničnem delovnem mestu opravlja tudi nekatera''' enostavna upravna opravila''', ki jih s podzakonskim aktom določi minister, pristojen za upravo.
S [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV7480 Pravilnikom o določitvi upravnih opravil, ki jih lahko opravljajo strokovno-tehnični javni uslužbenci] (Ur. l. RS, št. 35/06 in nasl.) so določena naslednja upravna opravila: upravne overitve podpisa in kopije, izdaja zemljiškoknjižnih izpiskov, izdaja potrdila o vložitvi vloge po [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. členu ZUP]], izdaja potrdil iz kazenske evidence, sprejem vlog za izdajo digitalnih spletnih potrdil SIGENCA, postopki na točki VEM, obveščanje državljanov, da ne posedujejo nobenega veljavnega identifikacijskega dokumenta, potrjevanje podpore volivcev in izdaja potrdil po [[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. členu ZUP]].
Strokovno tehnično osebje '''lahko''' torej brez ustrezne izobrazbe in izpita iz upravnega postopka '''izdaja potrdila''', ne morejo pa voditi upravnega postopka ali odločati v upravnih zadevah. Predstojnik lahko v skladu z omenjenim pravilnikom podeli pooblastila strokovno tehničnim uslužbencem samo za opravljanje eksplicitno naštetih javnih nalog, za katere zaposleni izpolnjujejo pogoje ter ima pravico določati delokrog dela, vendar mora to storiti v skladu z zakonskimi  določili. Če pogodba o zaposlitvi določa, da oseba opravlja določene naloge, ki vključujejo izdajo potrdil, potem je oseba dolžna upoštevati navodila nadrejenega glede izdaje potrdil.
Skladno z 93.členom ZJU mora javni uslužbenec opravljati delo v skladu s predpisi, kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi, splošnimi akti organa in kodeksom etike. Na podlagi drugega odstavka 94.člena istega zakona, mora opraviti zahtevano delo oziroma ga opraviti na zahtevan način. Po 95. členu ZJU, mora javni uslužbenec po pisni odločitvi opraviti tudi delo, ki ne spada v opis dela delovnega mesta, ustreza pa njegovi strokovni usposobljenosti (v nadaljnjem besedilu: drugo delo). Z aktom se določi vrsta, obseg in čas drugega dela, ki ga javni uslužbenec mora opraviti zaradi začasno povečanega obsega dela ali zaradi nadomestitve dela začasno odsotnega sodelavca.

 [[Category:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]]

''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Izdajanje potrdil brez opravljenega strokovnega izpita ZUP

2024-05-27T14:25:53Z

SH01369:

== '''Zadeva: Izdajanje potrdil brez opravljenega strokovnega izpita ZUP - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 27. 5. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje: ''' ==

Ali lahko osebe brez ustrezne izobrazbe in izpita iz upravnega postopka druge stopnje izdajajo potrdila (npr. potrdilo o davčni številki, statusu rezidentstva in druga potrdila iz uradnih evidenc)? Ali je oseba dolžna opravljati naloge, za katere je pooblaščena in spadajo v delokrog obveznosti, ki so opredeljene s pogodbo o zaposlitvi?
== '''Odgovor:''' ==

Pogoji za opravljanje procesih dejanj oziroma vodenje upravnega postopka in odločanje v upravnih zadevah so določeni v 28. do 31. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 24/06). Na načelni ravni, morajo biti za zakonito vodenje in odločanje kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: zaposlenost pri organu, (zakonito ali posamično) pooblastilo, ustrezna izobrazba, opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka in odsotnost izločitvenih razlogov. Izjema po ZUP velja glede pogoja izobrazbe in opravljenega strokovnega izpita za predstojnike organov, ker že z zasedbo položaja predstojnika dobijo zakonsko pooblastilo za odločanje v vseh upravnih zadevah iz pristojnosti organa, vendar predstojniki pooblastila za odločanje ne morejo prenesti na podrejene uradnike, če ti ne izpolnjujejo vseh pogojev.
Skladno z 31. členom ZUP lahko upravni postopek vodi in v njem odloča samo oseba, ki ima predpisano izobrazbo in opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. Slednji ni potreben za vodenje in odločanje v enostavnih upravnih zadevah. Podrobnejše pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka predpiše vlada. Tako prvi odstavek 6. člena in 7. člen Uredbe o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku (v nadaljevanju: Uredba; Ur. l. RS, št. 12/13 in nasl.) določata, da potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, lahko izdaja zaposlena oseba z najmanj srednjo splošno ali strokovno izobrazbo. Uredba dalje v 30. členu določa, da za postopke izdajanja potrdil in drugih listin, o katerih se vodi uradna evidenca, ter za opravljanje upravnih overitev lastnoročnih podpisov in kopij, ni potreben strokovni izpit. To pomeni, da za opravljanje teh specifičnih upravnih nalog ni nujno potrebno, da ima oseba opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. V skladu z določbo drugega odstavka179. člen zakona ZUP se za uradno evidenco šteje evidenca, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil.
Strokovno tehnični uslužbenec ne sme opravljati javnih nalog, kar vključuje tudi vodenje upravnega postopka in odločanja v upravnih zadevah. Zakon o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 63/07 in nasl.) zgolj izjemoma dovoljuje v 23. členu, da javni uslužbenec na strokovno tehničnem delovnem mestu opravlja tudi nekatera enostavna upravna opravila, ki jih s podzakonskim aktom določi minister, pristojen za upravo.
S Pravilnikom o določitvi upravnih opravil, ki jih lahko opravljajo strokovno-tehnični javni uslužbenci (Ur. l. RS, št. 35/06 in nasl.) so določena naslednja upravna opravila: upravne overitve podpisa in kopije, izdaja zemljiškoknjižnih izpiskov, izdaja potrdila o vložitvi vloge po 63. členu ZUP, izdaja potrdil iz kazenske evidence, sprejem vlog za izdajo digitalnih spletnih potrdil SIGENCA, postopki na točki VEM, obveščanje državljanov, da ne posedujejo nobenega veljavnega identifikacijskega dokumenta, potrjevanje podpore volivcev in izdaja potrdil po 179. členu Zakona o splošnem upravnem postopku.
Strokovno tehnično osebje lahko torej brez ustrezne izobrazbe in izpita iz upravnega postopka izdaja potrdila, ne morejo pa voditi upravnega postopka ali odločati v upravnih zadevah. Predstojnik lahko v skladu z omenjenim pravilnikom podeli pooblastila strokovno tehničnim uslužbencem samo za opravljanje eksplicitno naštetih javnih nalog, za katere zaposleni izpolnjujejo pogoje ter ima pravico določati delokrog dela, vendar mora to storiti v skladu z zakonskimi  določili. Če pogodba o zaposlitvi določa, da oseba opravlja določene naloge, ki vključujejo izdajo potrdil, potem je oseba dolžna upoštevati navodila nadrejenega glede izdaje potrdil.
Skladno z 93.členom ZJU mora javni uslužbenec opravljati delo v skladu s predpisi, kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi, splošnimi akti organa in kodeksom etike. Na podlagi drugega odstavka 94.člena istega zakona, mora opraviti zahtevano delo oziroma ga opraviti na zahtevan način. Po 95. členu ZJU, mora javni uslužbenec po pisni odločitvi opraviti tudi delo, ki ne spada v opis dela delovnega mesta, ustreza pa njegovi strokovni usposobljenosti (v nadaljnjem besedilu: drugo delo). Z aktom se določi vrsta, obseg in čas drugega dela, ki  ga javni uslužbenec mora opraviti  zaradi začasno povečanega obsega dela ali zaradi nadomestitve dela začasno odsotnega sodelavca.

 [[Category:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]]

''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Izdajanje potrdil brez opravljenega strokovnega izpita ZUP

2024-05-27T14:20:40Z

SH01369:

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 

[[Category:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]
 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Izdajanje potrdil brez opravljenega strokovnega izpita ZUP

2024-05-27T14:19:18Z

SH01369: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Ravnanje organa/uradne osebe pri ugotavljanju procesne sposobnosti zavezanca

2024-04-23T19:56:03Z

SH01369: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Ravnanje organa/uradne osebe pri ugotavljanju procesne sposobnosti zavezanca - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 19. 4. 2024 '''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje: ''' ==

Upravni organ vodi postopek po uradni dolžnosti (npr. razlastitev). Zavezanca je zastopal pooblaščenec, ki je pred izdajo končne odločbe odpovedal pooblastilo, ker naj bi bil, po njegovih navedbah, pooblastitelj opravilno nesposoben iz zdravstvenih razlogov. Upravni organ je pooblastitelja, razlastitvenega zavezanca, seznanil z odpovedjo pooblastila s strani pooblaščenca ter ga pozval k opredelitvi glede njegove sposobnosti nadaljnjega sodelovanja v postopku, ta pa je v koherentnem jeziku navedel, da je v slabem zdravstvenem stanju, a iz dokumentacije ne izhaja, da bi bila oseba procesno nesposobna, je pa kot argument navedel, da lahko organ vpogleda v zdravstveno mapo pri njegovem osebnem zdravniku.
Ali lahko upravni organ že na podlagi navedbe o domnevni sposobnosti stranke kljub obratnim trditvam bivšega pooblaščenca šteje, da je stranka procesno sposobna ali pa naj upravni organ v postopek pritegne skrbstveni organ ali ali imenuje izvedenca, ki bi ugotovil resnost strankinega zdravstvenega stanja?

== '''Odgovor:''' ==

Skladno s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#58. .C4.8Dlen{{!}}58. člena ZUP]] '''se lahko pooblaščenec pooblastilu ob vsakem času, razen v med dejanjem v postopku odpove'''. V danem primeru je bil pooblaščenec odvetnik stranke, ki je odpoved pooblastila ustrezno naznanil organu. Upravni organ je odpoved pooblastila sprejel, pri čemer je odpoved pooblastila pričela veljati od trenutka naznanitve oz. od trenutka, ko je odpoved upravni organ naznanil tudi stranki z nasprotnim interesom, ki je bila udeležena v postopku kot stranka z nasprotnim interesom (v tem primeru razlastitvenemu upravičencu). Razloga za odpoved pooblastila pooblaščenec v skladu z ZUP ni dolžan navajati.
V konkretnem primeru je pooblaščenec odpovedal pooblastilo, '''dodatno pa navedel, da naj bi bil pooblastitelj poslovno nesposoben'''. 
Skladno z [[Zak:ZUP#49. .C4.8Dlen{{!}}49. členom ZUP]] '''mora organ med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko''' stranka v postopku, in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. Da se stranka lahko udeležuje upravnega postopka in v njem samostojno nastopa, mora imeti lastnosti: pravno sposobnost, tj. sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti, o katerih se odloča; stvarno legitimacijo, tj. da stranka uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist; procesno sposobnost, tj. da lahko stranka sama opravlja dejanja v postopku. Če je kot stranka nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka, se to v skladu z drugo točko drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] šteje za bistveno kršitev pravil upravnega postopka (sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111460158 I U 1466/2021-40] z dne 4. 11. 2021) .
Z odpovedjo pooblastila, v katerem je odvetnik navedel, da je pooblastitelj poslovno nesposoben, je organ pričel dvomiti v poslovno oziroma procesno sposobnost stranke, a je ugotovil, da iz dokumentacije ne izhaja, da bi bila oseba procesno nesposobna. Okoliščine v zvezi s tem mora organ ugotoviti po uradni dolžnosti. Organ ima dolžnost, da pazi, da oseba, ki nastopa v postopku, lahko nastopa kot stranka in ne more zgolj na podlagi lastnoročno podpisanega besedila stranke, čeprav je to korektno in smiselno spisano, šteti, da je oseba procesno sposobna, če na drugi strani obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni polni procesni sposobnosti. Upravni organ '''mora v danem primeru dodatno preveriti, ali je zavezanec sposoben razumeti pomen in posledice postopka.''' V primeru, da upravni organ podvomi v poslovno sposobnost stranke (glej sodbo UPRS U[http://www.sodnapraksa.si/?doc-60679 55/2007]z dne 8. 12. 2008) ali ugotovi/oceni, da obstajajo okoliščine, ki vplivajo na poslovno sposobnost posameznika, torej, da posameznik res ni sposoben razumeti pomena in pravnih posledic postopka, je organ po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 275. členu Družinskega zakonika](DZ, Ur. l. RS, št. 15/17 in nasl.) '''nemudoma dolžan obvestiti Center za socialno delo (CSD) in v našem primeru postopek prekiniti.'''
'''O presojanju razsodnosti je pristojno sodišče.''' Slednje je pristojna, da osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, da oseba brez škode sama ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 (262. člen DZ)]. To pomeni, da lahko le sodišče odloča o poslovni sposobnosti stranke, CSD  pa predlaga uvedbo postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo.
Po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7879 57. členu Zakona o nepravdnem postopku](ZNP-1, Ur. l. RS, št.16/19) je CSD lahko predlagatelj postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo ali pa sodišču sporoči okoliščine, na podlagi katerih sodišče sproži nepravdni postopek za postavitev odrasle oseb pod skrbništvo.
Skladno z [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 267. členom DZ] '''organ ne sme imenovati skrbnika za poseben primer,''' ko so podani pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, razen če bi zakon določal drugače.

 [[Category:Lastnost stranke]]
[[Category:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]


''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]]

''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ravnanje organa/uradne osebe pri ugotavljanju procesne sposobnosti zavezanca

2024-04-19T05:26:33Z

SH01369:

== '''Zadeva: Ravnanje organa/uradne osebe pri ugotavljanju procesne sposobnosti zavezanca - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 19. 4. 2024 '''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje: ''' ==

Občina je vložila zahtevo za razlastitev. Zavezanca je zastopal pooblaščenec, ki je  pred izdajo končne odločbe odpovedal pooblastilo, ker naj bi bil, po njegovih navedbah, pooblastitelj opravilno nesposoben iz zdravstvenih razlogov. Upravni organ je pooblastitelja, razlastitvenega zavezanca, seznanil z odpovedjo pooblastila s strani pooblaščenca ter ga pozval k opredelitvi glede njegove sposobnosti nadaljnjega sodelovanja v postopku. Zavezanec je v odgovoru navedel, da je v slabem zdravstvenem stanju, kot dokazilo pa priložil odpustno pismo, ki ga je izdala pristojna zdravstvena ustanova. Navaja, da je v slabem zdravstvenem stanju, pri čemer pa iz dokumentacije ne izhaja, da bi bila oseba procesno nesposobna ter da se naj o njegovem zdravstvenem stanju prepričamo pri njegovem zdravniku, za katerega je sporočil osebne podatke. Glede na to, da gre za zaupne zdravstvene podatke in dokumentacijo, upravni organ do le-teh ni upravičen.   (1) Ali lahko upravni organ že na podlagi njegovega odgovora šteje, da je procesno sposoben, saj je besedilo smiselno, brez napak in lastnoročno podpisano? 
(2) Ali naj upravni organ v postopek pritegne skrbstveni organ (CSD) ali imenuje izvedenca, ki bi ugotovil resnost njegovega zdravstvenega stanja? 
(3) Ali bi moral upravni organ pred izdajo končne odločbe, glede na to, da se je oseba odzvala, posredovala dopis in ga lastnoročno podpisala, dodatno ugotoviti njegovo zdravstveno stanje ter na kakšen način? 

== '''Odgovor:''' ==

Skladno s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#58. .C4.8Dlen{{!}}58. člena ZUP]] se lahko pooblaščenec pooblastilu ob vsakem času, razen v med dejanjem v postopku odpove. V primeru je bil pooblaščenec odvetnik stranke, ki je odpoved pooblastila ustrezno naznanil organu. Upravni organ je odpoved pooblastila sprejel, pri čemer je odpoved pooblastila pričela veljati od trenutka naznanitve oz. od trenutka, ko je odpoved upravni organ naznanil tudi stranki z nasprotnim interesom, ki je bila udeležena v postopku kot stranka z nasprotnim interesom (v našem primeru razlastitvenemu upravičencu). Razloga za odpoved pooblastila pooblaščenec v skladu z ZUP ni dolžan navajati. V konkretnem primeru, je pooblaščenec odpovedal pooblastilo in navedel, da naj bi bil pooblastitelj poslovno nesposoben. Zaradi tega je upravni organ podvomil v poslovno sposobnost stranke.
Skladno z [[Zak:ZUP#49. .C4.8Dlen{{!}}49. členom ZUP]] mora organ med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku, in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. Da se stranka lahko udeležuje upravnega postopka in v njem nastopa, mora imeti lastnosti: pravno sposobnost, tj. sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti, o katerih se odloča; procesno sposobnost, tj. da lahko stranka sama opravlja dejanja v postopku; stvarno legitimacijo, tj. da stranka uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist. Če je kot stranka nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka, se to v skladu z drugo točko drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] šteje za bistveno kršitev pravil upravnega postopka (v UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111460158 Sodba I U 1466/2021-40] z dne 4. 11. 2021) .
Z odpovedjo pooblastila, v katerem je odvetnik navedel, da je pooblastitelj poslovno nesposoben je organ pričel dvomiti v poslovno sposobnost stranke. Stranka je navajala, da je v slabem zdravstvenem stanju, pri čemer je organ ugotovil, da iz dokumentacije ne izhaja, da bi bila oseba procesno nesposobna. Okoliščine v zvezi s tem mora organ ugotoviti po uradni dolžnosti. Organ ima dolžnost, da pazi, da oseba, ki nastopa v postopku, lahko nastopa kot stranka in ne more zgolj na podlagi lastnoročno podpisanega besedila stranke šteti, da je oseba procesno sposobna, če na drugi strani obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni polni procesni sposobnosti. Upravni organ mora dodatno preveriti, ali je zavezanec sposoben razumeti pomen in posledice postopka. V primeru dvoma v procesno sposobnost je organ dolžan opraviti morebitne (neformalne) poizvedbe in izvesti dokaze (po potrebi tudi postavitev izvedenca medicinske stroke) po uradni dolžnosti. Gre namreč za okoliščino, ki je bistvena za vodenje upravnega postopka (v [http://www.sodnapraksa.si/?doc-60679 Sodbi U 55/2007] z dne  8. 12. 2008).
Upravni organ bi moral glede zdravstvenega stanja razlastitvenega zavezanca pridobiti podatke od njegovega zdravnika. Uradna oseba lahko skladno s petim odstavkom [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člena ZUP]] za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja pridobiva zdravstvene osebne podatke o stranki iz uradnih evidenc, pod pogojem, če tako določa zakon ali na podlagi izrecne pisne privolitve stranke oziroma osebe, na katero se ti podatki nanašajo. Brez zakonske podlage ali izrecne pisne privolitve je sicer zbiranje takšnih podatkov nezakonito. Iz primera izhaja, da je razlastitveni zavezanec podal organu izrecno pisno privolitev za pridobitev njegovih zdravstvenih podatkov.
Dokler organ ne prejme zahtevanih podatkov, je dolžan osebo šteti kot polno poslovno in procesno sposobno in na takšen način z njo tudi poslovati.
V primeru, da upravni organ prejme od zdravnika informacije, da obstajajo okoliščine, ki vplivajo na poslovno sposobnost posameznika (torej, da posameznik res ni sposoben razumeti pomena in pravnih posledic postopka), je organ nemudoma dolžan obvestiti Center za socialno delo (CSD) in mu predlagati, da postavi osebi, zaradi varstva njenih pravic in koristi skrbnika za poseben primer. Po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7879&print=1&tab=osnovni 57. členu Zakona o nepravdnem postopku] (ZNP-1, Ur. l. RS, št.16/19) je CSD lahko predlagatelj postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo ali pa sodišču sporoči okoliščine, na podlagi katerih sodišče sproži nepravdni postopek za postavitev odrasle oseb pod skrbništvo. Upravni organ ne more biti predlagatelj te vrste postopka. Skladno z [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 268. členom Družinskega zakonika] (DZ, Ur. l. RS, št. 15/17 in nasl.), ima organ, pred katerim poteka postopek pravico imenovati skrbnika za poseben primer, pri čemer mora o tem obvestiti takoj CSD.
Z vidika načela varstva pravic je nujno ločiti predvsem začasnega zastopnika po ZUP in skrbnika za poseben primer na podlagi Družinskega zakonika (Jerovšek in Kovač, 2024, Upravni postopek in upravni spor, str. 115). Upravni organ naj v konkretnem primeru ne postopa po določbah, ki veljajo za začasnega skrbnika, saj je slednji institut namenjen primerom, kjer postavitev zastopnika narekuje nujnost izvedbe postopka. Družinski zakonik določa, da se skrbnika za posebni primer določi v primerih, ko je to potrebno zaradi varstva pravic in koristi posameznika.

 
 [[Category:Lastnost stranke]]
[[Category:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]]

''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ravnanje organa/uradne osebe pri ugotavljanju procesne sposobnosti zavezanca

2024-04-19T05:23:24Z

SH01369:

== '''Zadeva: Ravnanje organa/uradne osebe pri ugotavljanju procesne sposobnosti zavezanca - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 19. 4. 2024 '''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje: ''' ==

Občina je vložila zahtevo za razlastitev. Zavezanca je zastopal pooblaščenec, ki je  pred izdajo končne odločbe odpovedal pooblastilo, ker naj bi bil, po njegovih navedbah, pooblastitelj opravilno nesposoben iz zdravstvenih razlogov. Upravni organ je pooblastitelja, razlastitvenega zavezanca, seznanil z odpovedjo pooblastila s strani pooblaščenca ter ga pozval k opredelitvi glede njegove sposobnosti nadaljnjega sodelovanja v postopku. Zavezanec je v odgovoru navedel, da je v slabem zdravstvenem stanju, kot dokazilo pa priložil odpustno pismo, ki ga je izdala pristojna zdravstvena ustanova. Navaja, da je v slabem zdravstvenem stanju, pri čemer pa iz dokumentacije ne izhaja, da bi bila oseba procesno nesposobna ter da se naj o njegovem zdravstvenem stanju prepričamo pri njegovem zdravniku, za katerega je sporočil osebne podatke. Glede na to, da gre za zaupne zdravstvene podatke in dokumentacijo, upravni organ do le-teh ni upravičen.   (1) Ali lahko upravni organ že na podlagi njegovega odgovora šteje, da je procesno sposoben, saj je besedilo smiselno, brez napak in lastnoročno podpisano? (2) Ali naj upravni organ v postopek pritegne skrbstveni organ (CSD) ali imenuje izvedenca, ki bi ugotovil resnost njegovega zdravstvenega stanja? (3) Ali bi moral upravni organ pred izdajo končne odločbe, glede na to, da se je oseba odzvala, posredovala dopis in ga lastnoročno podpisala, dodatno ugotoviti njegovo zdravstveno stanje ter na kakšen način? 
== '''Odgovor:''' ==

Skladno s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#58. .C4.8Dlen{{!}}58. člena ZUP]] se lahko pooblaščenec pooblastilu ob vsakem času, razen v med dejanjem v postopku odpove. V primeru je bil pooblaščenec odvetnik stranke, ki je odpoved pooblastila ustrezno naznanil organu. Upravni organ je odpoved pooblastila sprejel, pri čemer je odpoved pooblastila pričela veljati od trenutka naznanitve oz. od trenutka, ko je odpoved upravni organ naznanil tudi stranki z nasprotnim interesom, ki je bila udeležena v postopku kot stranka z nasprotnim interesom (v našem primeru razlastitvenemu upravičencu). Razloga za odpoved pooblastila pooblaščenec v skladu z ZUP ni dolžan navajati. V konkretnem primeru, je pooblaščenec odpovedal pooblastilo in navedel, da naj bi bil pooblastitelj poslovno nesposoben. Zaradi tega je upravni organ podvomil v poslovno sposobnost stranke.Skladno z [[Zak:ZUP#49. .C4.8Dlen{{!}}49. členom ZUP]] mora organ med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku, in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. Da se stranka lahko udeležuje upravnega postopka in v njem nastopa, mora imeti lastnosti: pravno sposobnost, tj. sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti, o katerih se odloča; procesno sposobnost, tj. da lahko stranka sama opravlja dejanja v postopku; stvarno legitimacijo, tj. da stranka uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist. Če je kot stranka nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka, se to v skladu z drugo točko drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] šteje za bistveno kršitev pravil upravnega postopka (v UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111460158 Sodba I U 1466/2021-40] z dne 4. 11. 2021) .Z odpovedjo pooblastila, v katerem je odvetnik navedel, da je pooblastitelj poslovno nesposoben je organ pričel dvomiti v poslovno sposobnost stranke. Stranka je navajala, da je v slabem zdravstvenem stanju, pri čemer je organ ugotovil, da iz dokumentacije ne izhaja, da bi bila oseba procesno nesposobna. Okoliščine v zvezi s tem mora organ ugotoviti po uradni dolžnosti. Organ ima dolžnost, da pazi, da oseba, ki nastopa v postopku, lahko nastopa kot stranka in ne more zgolj na podlagi lastnoročno podpisanega besedila stranke šteti, da je oseba procesno sposobna, če na drugi strani obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni polni procesni sposobnosti. Upravni organ mora dodatno preveriti, ali je zavezanec sposoben razumeti pomen in posledice postopka. V primeru dvoma v procesno sposobnost je organ dolžan opraviti morebitne (neformalne) poizvedbe in izvesti dokaze (po potrebi tudi postavitev izvedenca medicinske stroke) po uradni dolžnosti. Gre namreč za okoliščino, ki je bistvena za vodenje upravnega postopka (v [http://www.sodnapraksa.si/?doc-60679 Sodbi U 55/2007] z dne  8. 12. 2008).Upravni organ bi moral glede zdravstvenega stanja razlastitvenega zavezanca pridobiti podatke od njegovega zdravnika. Uradna oseba lahko skladno s petim odstavkom [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člena ZUP]] za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja pridobiva zdravstvene osebne podatke o stranki iz uradnih evidenc, pod pogojem, če tako določa zakon ali na podlagi izrecne pisne privolitve stranke oziroma osebe, na katero se ti podatki nanašajo. Brez zakonske podlage ali izrecne pisne privolitve je sicer zbiranje takšnih podatkov nezakonito. Iz primera izhaja, da je razlastitveni zavezanec podal organu izrecno pisno privolitev za pridobitev njegovih zdravstvenih podatkov.Dokler organ ne prejme zahtevanih podatkov, je dolžan osebo šteti kot polno poslovno in procesno sposobno in na takšen način z njo tudi poslovati.V primeru, da upravni organ prejme od zdravnika informacije, da obstajajo okoliščine, ki vplivajo na poslovno sposobnost posameznika (torej, da posameznik res ni sposoben razumeti pomena in pravnih posledic postopka), je organ nemudoma dolžan obvestiti Center za socialno delo (CSD) in mu predlagati, da postavi osebi, zaradi varstva njenih pravic in koristi skrbnika za poseben primer. Po  [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7879&print=1&tab=osnovni 57. členu Zakona o nepravdnem postopku] (ZNP-1, Ur. l. RS, št.16/19) je CSD lahko predlagatelj postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo ali pa sodišču sporoči okoliščine, na podlagi katerih sodišče sproži nepravdni postopek za postavitev odrasle oseb pod skrbništvo. Upravni organ ne more biti predlagatelj te vrste postopka. Skladno z[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 268. členom Družinskega zakonika] (DZ, Ur. l. RS, št. 15/17 in nasl.), ima organ, pred katerim poteka postopek pravico imenovati skrbnika za poseben primer, pri čemer mora o tem obvestiti takoj CSD.Z vidika načela varstva pravic je nujno ločiti predvsem začasnega zastopnika po ZUP in skrbnika za poseben primer na podlagi Družinskega zakonika (Jerovšek in Kovač, 2024, Upravni postopek in upravni spor, str. 115). Upravni organ naj v konkretnem primeru ne postopa po določbah, ki veljajo za začasnega skrbnika, saj je slednji institut namenjen primerom, kjer postavitev zastopnika narekuje nujnost izvedbe postopka. Družinski zakonik določa, da se skrbnika za posebni primer določi v primerih, ko je to potrebno zaradi varstva pravic in koristi posameznika.

 
 [[Category:Lastnost stranke]]
[[Category:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]]

''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ravnanje organa/uradne osebe pri ugotavljanju procesne sposobnosti zavezanca

2024-04-19T05:09:48Z

SH01369:

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 

 

[[Category:Lastnost stranke]]
[[Category:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ravnanje organa/uradne osebe pri ugotavljanju procesne sposobnosti zavezanca

2024-04-19T05:08:22Z

SH01369: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Ustna obravnava velikega števila stranskih udeležencev v več skupinah in v različnih urah

2024-04-02T18:55:41Z

SH01369:

== '''Zadeva: Ustna obravnava velikega števila stranskih udeležencev v več skupinah in v različnih urah - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 2. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

'''Ali je dovoljeno v primeru, ko se je v postopek prijavilo veliko število stranskih udeležencev (gradnja sredi mesta), stranske udeležence povabiti na ustno obravnavo v treh skupinah, v različnih urah?'''
== '''Odgovor:''' ==

Kot izhaja iz [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]], je namreč cilj upravnega postopka ne le zaščita pravic (glavne) stranke in javne koristi, temveč vseh prizadetih oseb v konkretni zadevi. Upravni organ mora zato tudi tekom postopka po uradni dolžnosti paziti, da so v postopku udeleženi vsi, ki imajo to pravico oziroma na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. V okviru načela ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14. .C4.8Dlen{{!}}14. člen ZUP]]) je potrebno biti pozoren, da je postopek izpeljan varčno pri stroških in času, kar pa ne sme biti v škodo načelu iskanja materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8.člen ZUP]]), načelu zaslišanja ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) in načelu zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]).
[[Zak:ZUP#102. .C4.8Dlen{{!}}102. člen ZUP]] na splošno ureja narok kot vnaprej določen časovno in krajevno opredeljeni trenutek za določeno dejanje postopka. Z določitvijo naroka, organ odredi, kje se bo narok opravljal, kdaj in kakšna procesna dejanja se bodo v njem opravljala.Prvi odstavek [[Zak:ZUP#102. .C4.8Dlen{{!}}102. člena ZUP]] pravi, da organ odloča o načinu obravnave postopka, ki je lahko ustni ali videokonferenčni. '''Videokonferenčna obravnava, se lahko izvede, če je v ugotovitvenem postopku prisotno več strank in stranskih udeležencev.''' Če organ namesto ustne, določi videokonferenčno obravnavno v vabilu navede kraj, prostor in čas naroka ter druge potrebne tehnološke podatke za videokonferenčno obravnavo. V vabilu je potrebno navesti da, če se stranke ne želijo ali ne morejo vključiti v videokonferenčno obravnavo, lahko oglasijo na kraju in v prostoru, navedenem v vabilu in sodelujejo osebno (drugi odstavek 102. člena  ZUP). Četrti odstavek 102. člena ZUP določa, da se narok načeloma opravi v stavbi organa, ki vodi postopek. '''Organ lahko narok opravi drugje, in sicer zunaj poslopja, če presodi, da je tako postopanje bolj ekonomično''' (uresničevanje temeljnega načela ekonomičnosti postopka po 14. členu ZUP). Določba se tudi uporabi v primerih, ko organ zaradi '''velikega števila udeležencev, ne bi imel dovolj velikega prostora za opravo naroka, narok izvede na za to primernem mestu,''' ki ga po lastni presoji določi uslužbenec/organ, ki vodi postopek za izvajanje naroka. '''V našem primeru, kjer se je prijavilo veliko stranskih udeležencev, bo najboljša opcija, narok izvesti izven poslopja organa, na drugem primernem mestu, da bi, se lahko vsi stranski udeleženci istočasno zaslišali.'''
Treba je biti pozoren, da organ sme delovati zgolj v okviru svoje krajevne pristojnosti, zato oprava naroka na območju, kjer organ ni pristojen, ni mogoča. V takem primeru bo organ moral zaprositi za pravno pomoč po[[Zak:ZUP#33. .C4.8Dlen{{!}}33.]] in [[Zak:ZUP#34. .C4.8Dlen{{!}}34. členu]] ZUP. Zoper sklep o tem, da se narok opravi zunaj poslopja organa, ni pritožbe in tega sklepa ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper odločbo po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člena ZUP]]. Ustna obravnava se opravi na naroku za ustno obravnavo. O poteku ustne  obravnave se piše zapisnik (za več glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 625-629 in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111461892 UPRS Sodba II U 208/2021-26]).
Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko po lastnem preudarku ali na predlog stranke razpiše ustno obravnava vselej, kadar je to koristno za razjasnitev zadeve. Mora pa jo razpisati v postopkih, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je potrebno opraviti ogled ali zaslišati priče ali izvedence. Organ/uradna oseba na predlog strank razpiše namesto ustne, videokonferenčno obravnavo (prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#154. .C4.8Dlen{{!}}154.člena ZUP]]). Ustna obravnava se opravi praviloma na sedežu organa, ki vodi postopek. Organ, ki vodi postopek, lahko določi za ustno obravnavo tudi kakšen drug kraj, kadar je to potrebno, da se občutno zmanjšajo stroški ali da se zadeva temeljiteje, hitreje ali enostavneje obravnava ([[Zak:ZUP#160. .C4.8Dlen{{!}}160. člen ZUP]]).
Organ mora zagotoviti, da se stranka/e in vsi stranski udeleženci izjavijo. Če je strank več, organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se izjavijo o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. '''Če bi izvedli ustno obravnavo v treh skupinah, bi zadostili načelu zaslišanja le, če bi naknadno vsem strankam poslali zapisnike vseh obravnav. Vendar bi ta pristop verjetno izničil siceršnji domnevni prihranek časa, saj bi morali nato te zapisnike ponovno soočiti '''([http://www.sodnapraksa.si/?doc-14820 Sodba U 704/94-8]). V ugotovitvenem postopku ima uradna oseba precej proste roke glede tega, kako in s kakšnimi sredstvi bo ugotavljala dejansko stanje, mora pa dati prednost cenejšim pred dražjim ugotovitvenim postopkom. '''Ekonomičnost postopka ne sme škoditi pravicam stranke. Ekonomičnost tako nima prednosti pred ostalimi načeli, kot je pravica biti slišan '''(9. člen in 14. člen ZUP; [http://www.sodnapraksa.si/?doc-18274 Sodba I Up 836/2003]).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

[[Category:Stranski udeleženci]]

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ustna obravnava velikega števila stranskih udeležencev v več skupinah in v različnih urah

2024-04-02T18:53:10Z

SH01369:

== '''Zadeva: Ustna obravnava velikega števila stranskih udeležencev v več skupinah in v različnih urah - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 2. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

'''Ali je dovoljeno v primeru, ko se je v postopek prijavilo veliko število stranskih udeležencev (gradnja sredi mesta), stranske udeležence povabiti na ustno obravnavo v treh skupinah, v različnih urah?'''
== '''Odgovor:''' ==

Kot izhaja iz [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]], je namreč cilj upravnega postopka ne le zaščita pravic (glavne) stranke in javne koristi, temveč vseh prizadetih oseb v konkretni zadevi. Upravni organ mora zato tudi tekom postopka po uradni dolžnosti paziti, da so v postopku udeleženi vsi, ki imajo to pravico oziroma na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. V okviru načela ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14. .C4.8Dlen{{!}}14. člen ZUP]]) je potrebno biti pozoren, da je postopek izpeljan varčno pri stroških in času, kar pa ne sme biti v škodo načelu iskanja materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8.člen ZUP]]), načelu zaslišanja ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) in načelu zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]).
[[Zak:ZUP#102. .C4.8Dlen{{!}}102. člen ZUP]] na splošno ureja narok kot vnaprej določen časovno in krajevno opredeljeni trenutek za določeno dejanje postopka. Z določitvijo naroka, organ odredi, kje se bo narok opravljal, kdaj in kakšna procesna dejanja se bodo v njem opravljala.Prvi odstavek [[Zak:ZUP#102. .C4.8Dlen{{!}}102. člena ZUP]] pravi, da organ odloča o načinu obravnave postopka, ki je lahko ustni ali videokonferenčni. '''Videokonferenčna obravnava, se lahko izvede, če je v ugotovitvenem postopku prisotno več strank in stranskih udeležencev.''' Če organ namesto ustne, določi videokonferenčno obravnavno v vabilu navede kraj, prostor in čas naroka ter druge potrebne tehnološke podatke za videokonferenčno obravnavo. V vabilu je potrebno navesti da, če se stranke ne želijo ali ne morejo vključiti v videokonferenčno obravnavo, lahko oglasijo na kraju in v prostoru, navedenem v vabilu in sodelujejo osebno (drugi odstavek 102. člena  ZUP). Četrti odstavek 102. člena ZUP določa, da se narok načeloma opravi v stavbi organa, ki vodi postopek. '''Organ lahko narok opravi drugje, in sicer zunaj poslopja, če presodi, da je tako postopanje bolj ekonomično''' (uresničevanje temeljnega načela ekonomičnosti postopka po 14. členu ZUP). Določba se tudi uporabi v primerih, ko organ zaradi '''velikega števila udeležencev, ne bi imel dovolj velikega prostora za opravo naroka, narok izvede na za to primernem mestu,''' ki ga po lastni presoji določi uslužbenec/organ, ki vodi postopek za izvajanje naroka. '''V našem primeru, kjer se je prijavilo veliko stranskih udeležencev, bo najboljša opcija, narok izvesti izven poslopja organa, na drugem primernem mestu, da bi, se lahko vsi stranski udeleženci istočasno zaslišali.'''
Treba je biti pozoren, da organ sme delovati zgolj v okviru svoje krajevne pristojnosti, zato oprava naroka na območju, kjer organ ni pristojen, ni mogoča. V takem primeru bo organ moral zaprositi za pravno pomoč po[[Zak:ZUP#33. .C4.8Dlen{{!}}33.]] in [[Zak:ZUP#34. .C4.8Dlen{{!}}34. členu]] ZUP. Zoper sklep o tem, da se narok opravi zunaj poslopja organa, ni pritožbe in tega sklepa ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper odločbo po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člena ZUP]]. Ustna obravnava se opravi na naroku za ustno obravnavo. O poteku ustne  obravnave se piše zapisnik (za več glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 625-629 in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111461892 UPRS Sodba II U 208/2021-26]).
Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko po lastnem preudarku ali na predlog stranke razpiše ustno obravnava vselej, kadar je to koristno za razjasnitev zadeve. Mora pa jo razpisati v postopkih, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je potrebno opraviti ogled ali zaslišati priče ali izvedence. Organ/uradna oseba na predlog strank razpiše namesto ustne, videokonferenčno obravnavo (prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#154. .C4.8Dlen{{!}}154.člena ZUP]]). Ustna obravnava se opravi praviloma na sedežu organa, ki vodi postopek. Organ, ki vodi postopek, lahko določi za ustno obravnavo tudi kakšen drug kraj, kadar je to potrebno, da se občutno zmanjšajo stroški ali da se zadeva temeljiteje, hitreje ali enostavneje obravnava ([[Zak:ZUP#160. .C4.8Dlen{{!}}160. člen ZUP]]).
Organ mora zagotoviti, da se stranka/e in vsi stranski udeleženci izjavijo. Če je strank več, organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se izjavijo o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. '''Če bi izvedli ustno obravnavo v treh skupinah, bi zadostili načelu zaslišanja le, če bi naknadno vsem strankam poslali zapisnike vseh obravnav. Vendar bi ta pristop verjetno izničil siceršnji domnevni prihranek časa, saj bi morali nato te zapisnike ponovno soočiti '''([http://www.sodnapraksa.si/?doc-14820 Sodba U 704/94-8]). V ugotovitvenem postopku ima uradna oseba precej proste roke glede tega, kako in s kakšnimi sredstvi bo ugotavljala dejansko stanje, mora pa dati prednost cenejšim pred dražjim ugotovitvenim postopkom. V dokaznem postopku mora organ zbrati vse dokaze, tudi tiste, ki jih sicer mora predložiti stranka, pa bi jih hitreje ali lažje pridobil organ. '''Ekonomičnost postopka ne sme škoditi pravicam stranke. Ekonomičnost tako nima prednosti pred ostalimi načeli, kot je pravica biti slišan '''(9. člen in 14. člen ZUP; [http://www.sodnapraksa.si/?doc-18274 Sodba I Up 836/2003]).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

[[Category:Stranski udeleženci]]

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ustna obravnava velikega števila stranskih udeležencev v več skupinah in v različnih urah

2024-04-02T18:29:23Z

SH01369:

Ustna obravnava velikega števila stranskih udeležencev v več skupinah in v različnih urah

2024-04-02T18:27:42Z

SH01369:

Ustna obravnava velikega števila stranskih udeležencev v več skupinah in v različnih urah

2024-04-02T18:25:01Z

SH01369: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Vročanje naslovniku, ki nima urejenega dovoza do hiše

2024-03-22T19:57:13Z

SH01369: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Vročanje naslovniku, ki nima urejenega dovoza do hiše - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 22. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Poštno pošiljko, ki bi se morala vročiti osebno je vročitveni organ vrnil s pripisom: »Pošte ni mogoče vročiti, do hiše ni dovoza«. Ali je takšno ravnanje vročitvenega organa dopustno ter ali lahko v takem postopku nastopi fikcija vročitve, saj obvestilo o poskusu vročitve ni bilo puščeno naslovniku?

== '''Odgovor:''' ==

Vročanje je procesno dejanje s pravnimi posledicami, katerega namen je, da se stranka seznanja s postopkom in procesnimi dejanj. Istočasno se ima stranka možnost izjaviti o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so pomembne za odločbo ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) in zavarovati svoje pravice in pravne koristi ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 115).
Vročanje je materialni akt in eno ključnih dejanj postopka, saj mora biti stranka seznanjena s potekom postopka in z odločitvijo organa, ki je vodil postopek (v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020,1. knjiga, komentar k 83. členu, str. 525-526). Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od vročitve katerih začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (gl. osebno vročanje, kot ga opredeljuje [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]).
'''Iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]] izhaja, da vročanje odločb in drugih pravnih aktov, od vročitve katerih začne teči rok, ne vroča pošta na podlagi [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5556 Zakona o poštnih storitvah] (ZPSto-2, Ur. l. RS, št.51/09 in nasl.)'''''', temveč postopa po pravilih ZUP. Pravila ZUP so v primerjavi s pravili zakona, ki ureja poštne storitve in zahteva, da imajo naslovniki določene predalčnike, lex specialis. ZUP je predpisom o poštnih storitvah nadrejen.''' Torej mora organ tudi v tem primeru upravno odločbo vročiti osebno skladno s pravili '''ZUP.'''
Če organ ne more vročiti osebno, pusti naslovniku v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja/poslovnega prostora obvestilo o prispelem pisanju s pripisom, kje se dokument nahaja in opozorilom, da ga mora tam prevzeti v 15 dneh. V sporočilo je potrebno vključiti tudi vzrok take vročitve. V kolikor ni mogoče sporočila pustiti na prej navedenih mestih, ga lahko vročevalec pusti tudi na drugem primernem mestu (npr. pod predpražnikom, pred vrati stanovanja, na okenski polici, zraven cvetličnega lonca...). Izraz "druga primerna mesta" ni natančno definiran v ZUP, kar pomeni, da njegovo vsebino napolnjuje organ s konkretnimi primeri, ko presoja, katera mesta bi lahko bila primerna za vročitev. '''Razlog vročevalca: »Pošte ni mogoče vročiti, do hiše ni dovoza« ni ustrezen. Vročevalec je dolžan vsaj poskusiti vročiti dokument naslovniku. Iz navedenega razloga ne izhaja, da bi vročevalec dejansko poskušal osebno vročiti pisanje.''' V konkretnem primeru bi bil vročevalec dolžan poskusiti osebno vročiti pisanje tako da bi šel po poti, ki je vodila do hiše (čeprav npr. ni asfaltirana, je ožja, bolj strma, makadamska...), razen če so mu to preprečevale objektivne okoliščine (npr. pot varujejo nevarni psi), vendar bi v tem primeru bilo tudi to potrebno vključiti kot pojasnilo zakaj vročitev ni bila opravljena. 
Predalčnik je tako relevanten z vidika, kje pustiti celotno pošiljko, ne pa z vidika lokacije, kjer naj organ pusti sporočilo o prispelem pismu, saj bi se sicer lahko osebe brez predalčnika izognile vročitvi pisanjem po ZUP (čeprav so hkrati prekrškovno odgovorne po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5556 ZPSto-2]).
Sporočilo mora vedno vsebovati tudi opozorilo naslovniku, da če pisanja ne prevzame v 15 dneh, bo nastopila fikcija vročitve. Brez opozorila naslovnika ne morejo doleteti pravne posledice. '''Če vročevalec pošiljatelju vrne celotno pisanje, ne ravna pravilno; fikcija ne nastane, ker prejemnik ni bil obveščen o posledicah neodziva '''(za več glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, komentar k tretjem in četrtem odstavku 87. člena, str. 548-549; [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111382745 UPRS sodba I U 1335/2014] z dne 17.02.2015  in
[https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vro%C4%8Danje_naslovniku,_ki_nima_predal%C4%8Dnika_ali_je_ta_neuporaben Vročanje naslovniku, ki nima predalčnika ali je ta neuporaben]).
Ker vročevalec naslovniku ni pustil sporočila o prispelem pismu, se ne more šteti, da je bilo pisanje vročeno, zato pravni učinki ne nastanejo. Ker se napake pri vročanju štejejo za napake organa, naj '''v tem primeru uradna oseba odredi ponovno vročanje, hkrati pa vročevalca opozori na nepravilno ravnanje.'''
Če je ponovni poskus vročanja neuspešen, organ odredi, da se vročitev v postopku opravi z javnim naznanilom, kar pomeni, da e skupaj s poskusom vročitve objavi obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom. Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa, ki vodi postopek in na enotnem državnem portalu e-uprava ([[Zak:ZUP#94. .C4.8Dlen{{!}}94.člen ZUP]]). Tako bi bila v tem primeru ustrezna rešitev za neuspešno vročeno odločbo opravljena '''ediktna vročitev '''na '''oglasno desko organa in spletni portal e-uprava'''. Oglasna deska mora biti v primeru, da ni zaščitena s steklom oziroma če steklo ni zaklenjeno, vsaj pod nadzorom uradne osebe, da se zaradi varstva osebnih podatkov preprečijo nepooblaščeni posegi v objavljene akte (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 577-578).
[[Category:Vročanje]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in ''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]]''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vročanje naslovniku, ki nima urejenega dovoza do hiše

2024-03-22T19:50:00Z

SH01369:

== '''Zadeva: Vročanje naslovniku, ki nima urejenega dovoza do hiše - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 22. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Poštno pošiljko, ki bi se morala vročiti osebno je vročitveni organ vrnil s pripisom: »Pošte ni mogoče vročiti, do hiše ni dovoza«. Ali je takšno ravnanje vročitvenega organa dopustno ter ali lahko v takem postopku nastopi fikcija vročitve, saj obvestilo o poskusu vročitve ni bilo puščeno naslovniku?

== '''Odgovor:''' ==

Vročanje je procesno dejanje s pravnimi posledicami, katerega namen je, da se stranka seznanja s postopkom in procesnimi dejanj. Istočasno se ima stranka možnost izjaviti o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so pomembne za odločbo ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) in zavarovati svoje pravice in pravne koristi ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 115).
Vročanje je materialni akt in eno ključnih dejanj postopka, saj mora biti stranka seznanjena s potekom postopka in z odločitvijo organa, ki je vodil postopek (v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020,1. knjiga, komentar k 83. členu, str. 525-526). Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od vročitve katerih začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (gl. osebno vročanje, kot ga opredeljuje [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]).
'''Iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]] izhaja, da vročanje odločb in drugih pravnih aktov, od vročitve katerih začne teči rok, ne vroča pošta na podlagi [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5556 Zakona o poštnih storitvah] (ZPSto-2, Ur. l. RS, št.51/09 in nasl.)'''''', temveč postopa po pravilih ZUP. Pravila ZUP so v primerjavi s pravili zakona, ki ureja poštne storitve in zahteva, da imajo naslovniki določene predalčnike, lex specialis. ZUP je predpisom o poštnih storitvah nadrejen.''' Torej mora organ tudi v tem primeru upravno odločbo vročiti osebno skladno s pravili '''ZUP.'''
Če organ ne more vročiti osebno, pusti naslovniku v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja/poslovnega prostora obvestilo o prispelem pisanju s pripisom, kje se dokument nahaja in opozorilom, da ga mora tam prevzeti v 15 dneh. V sporočilo je potrebno vključiti tudi vzrok take vročitve. V kolikor ni mogoče sporočila pustiti na prej navedenih mestih, ga lahko vročevalec pusti tudi na drugem primernem mestu (npr. pod predpražnikom, pred vrati stanovanja, na okenski polici, zraven cvetličnega lonca...). Izraz "druga primerna mesta" ni natančno definiran v ZUP, kar pomeni, da njegovo vsebino napolnjuje organ s konkretnimi primeri, ko presoja, katera mesta bi lahko bila primerna za vročitev. '''Razlog vročevalca: »Pošte ni mogoče vročiti, do hiše ni dovoza« ni ustrezen. Vročevalec je dolžan vsaj poskusiti vročiti dokument naslovniku. Iz navedenega razloga ne izhaja, da bi vročevalec dejansko poskušal osebno vročiti pisanje.''' V konkretnem primeru bi bil vročevalec dolžan poskusiti osebno vročiti pisanje tako da bi šel po poti, ki je vodila do hiše (čeprav npr. ni asfaltirana, je ožja, bolj strma, makadamska...), razen če so mu to preprečevale objektivne okoliščine (npr. pot varujejo nevarni psi), vendar bi v tem primeru bilo tudi to potrebno vključiti kot pojasnilo zakaj vročitev ni bila opravljena. 
Predalčnik je tako relevanten z vidika, kje pustiti celotno pošiljko, ne pa z vidika lokacije, kjer naj organ pusti sporočilo o prispelem pismu, saj bi se sicer lahko osebe brez predalčnika izognile vročitvi pisanjem po ZUP (čeprav so hkrati prekrškovno odgovorne po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5556 ZPSto-2]).
Sporočilo mora vedno vsebovati tudi opozorilo naslovniku, da če pisanja ne prevzame v 15 dneh, bo nastopila fikcija vročitve. Brez opozorila naslovnika ne morejo doleteti pravne posledice. '''Če vročevalec pošiljatelju vrne celotno pisanje, ne ravna pravilno; fikcija ne nastane, ker prejemnik ni bil obveščen o posledicah neodziva '''(za več glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, komentar k tretjem in četrtem odstavku 87. člena, str. 548-549; [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111382745 UPRS sodba I U 1335/2014] z dne 17.02.2015  in
[https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vro%C4%8Danje_naslovniku,_ki_nima_predal%C4%8Dnika_ali_je_ta_neuporaben Vročanje naslovniku, ki nima predalčnika ali je ta neuporaben]).
Ker vročevalec naslovniku ni pustil sporočila o prispelem pismu, se ne more šteti, da je bilo pisanje vročeno, zato pravni učinki ne nastanejo. Ker se napake pri vročanju štejejo za napake organa, naj '''v tem primeru uradna oseba odredi ponovno vročanje, hkrati pa vročevalca opozori na nepravilno ravnanje.'''
Če je ponovni poskus vročanja neuspešen, organ odredi, da se vročitev v postopku opravi z javnim naznanilom, kar pomeni, da e skupaj s poskusom vročitve objavi obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom. Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa, ki vodi postopek in na enotnem državnem portalu e-uprava ([[Zak:ZUP#94. .C4.8Dlen{{!}}94.člen ZUP]]). Tako bi bila v tem primeru ustrezna rešitev za neuspešno vročeno odločbo opravljena '''ediktna vročitev '''na '''oglasno desko organa in spletni portal e-uprava'''. Oglasna deska mora biti v primeru, da ni zaščitena s steklom oziroma če steklo ni zaklenjeno, vsaj pod nadzorom uradne osebe, da se zaradi varstva osebnih podatkov preprečijo nepooblaščeni posegi v objavljene akte (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 577-578).
[[Category:Vročanje]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in ''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]]''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vročanje naslovniku, ki nima urejenega dovoza do hiše

2024-03-22T19:38:24Z

SH01369:

== '''Zadeva: Vročanje naslovniku, ki nima urejenega dovoza do hiše - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 22. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Poštno pošiljko, ki bi se morala vročiti osebno je vročitveni organ vrnil s pripisom: »Pošte ni mogoče vročiti, do hiše ni dovoza«. Ali je takšno ravnanje vročitvenega organa dopustno ter ali lahko v takem postopku nastopi fikcija vročitve, saj obvestilo o poskusu vročitve ni bilo puščeno naslovniku?

== '''Odgovor:''' ==

Vročanje je procesno dejanje s pravnimi posledicami, katerega namen je, da se stranka seznanja s postopkom in procesnimi dejanj. Istočasno se ima stranka možnost izjaviti o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so pomembne za odločbo ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) in zavarovati svoje pravice in pravne koristi ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 115).
Vročanje je materialni akt in eno ključnih dejanj postopka, saj mora biti stranka  seznanjena s potekom postopka in z odločitvijo organa, ki je vodil postopek (v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020,1. knjiga, komentar k 83. členu, str. 525-526). Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od  vročitve katerih začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (gl. osebno vročanje, kot ga opredeljuje [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]).
'''Iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]] izhaja, da vročanje odločb in drugih pravnih aktov, od vročitve katerih začne teči rok, ne vroča pošta na podlagi Zakona o poštnih storitvah, temveč postopa po pravilih ZUP.  Pravila ZUP so v primerjavi s pravili zakona, ki ureja poštne storitve in zahteva, da imajo naslovniki določene predalčnike, lex specialis. ZUP je predpisom o poštnih storitvah nadrejen.''' Torej mora organ tudi v tem primeru upravno odločbo vročiti osebno skladno s pravili ''' ZUP.'''
Če organ ne more vročiti osebno, pusti naslovniku v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja/poslovnega prostora obvestilo o prispelem pisanju s pripisom, kje se dokument nahaja in opozorilom, da ga mora tam prevzeti v 15 dneh. V sporočilo je potrebno vključiti tudi vzrok take vročitve. V kolikor ni mogoče sporočila pustiti na prej navedenih mestih, ga lahko vročevalec pusti tudi na drugem primernem mestu (npr. pod predpražnikom, pred vrati stanovanja, na okenski polici, zraven cvetličnega lonca...). Izraz "druga primerna mesta" ni natančno definiran v ZUP, kar pomeni, da njegovo vsebino napolnjuje organ s konkretnimi primeri, ko presoja, katera mesta bi lahko bila primerna za vročitev. Razlog vročevalca: »Pošte ni mogoče vročiti, do hiše ni dovoza« ni ustrezen. Vročevalec je dolžan vsaj poskusiti vročiti dokument naslovniku. Iz navedenega razloga ne izhaja, da bi vročevalec dejansko poskušal osebno vročiti pisanje. V konkretnem primeru bi bil vročevalec dolžan poskusiti osebno vročiti pisanje tako da bi šel po poti, ki je vodila do hiše (čeprav npr. ni asfaltirana, je ožja, bolj strma, makadamska...), razen če so mu to preprečevale objektivne okoliščine (npr. pot varujejo nevarni psi), vendar bi v tem primeru bilo tudi to potrebno vključiti kot pojasnilo zakaj vročitev ni bila opravljena. 
Predalčnik je tako relevanten z vidika, kje pustiti celotno pošiljko, ne pa z vidika lokacije, kjer naj organ pusti sporočilo o prispelem pismu, saj bi se sicer lahko osebe brez predalčnika izognile vročitvi pisanjem po ZUP (čeprav so hkrati prekrškovno odgovorne po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5556 ZPSto-2]).
Sporočilo mora vedno vsebovati tudi opozorilo naslovniku, da če pisanja ne prevzame v 15 dneh, bo nastopila fikcija vročitve. Brez opozorila naslovnika ne morejo doleteti pravne posledice. '''Če vročevalec pošiljatelju vrne celotno pisanje, ne ravna pravilno; fikcija ne nastane, ker prejemnik ni bil obveščen o posledicah neodziva '''(za več glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, komentar k tretjem in četrtem odstavku 87. člena, str. 548-549; [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111382745 UPRS sodba I U 1335/2014] z dne 17.02.2015  in
[https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vro%C4%8Danje_naslovniku,_ki_nima_predal%C4%8Dnika_ali_je_ta_neuporaben Vročanje naslovniku, ki nima predalčnika ali je ta neuporaben]
).
Ker vročevalec naslovniku ni pustil sporočila o prispelem pismu, se ne more šteti, da je bilo pisanje vročeno, zato pravni učinki ne nastanejo. Ker se napake pri vročanju štejejo za napake organa, naj '''v tem primeru uradna oseba odredi ponovno vročanje, hkrati pa vročevalca opozori na nepravilno ravnanje.'''
Če je ponovni poskus vročanja neuspešen, organ odredi, da se vročitev v postopku opravi z javnim naznanilom, kar pomeni, da e skupaj s poskusom vročitve objavi obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom. Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa, ki vodi postopek in na enotnem državnem portalu e-uprava ([[Zak:ZUP#94. .C4.8Dlen{{!}}94.člen ZUP]]). Tako bi bila v tem primeru ustrezna rešitev za neuspešno vročeno odločbo opravljena '''ediktna vročitev '''na '''oglasno desko organa in spletni portal e-uprava'''. Oglasna deska mora biti v primeru, da ni zaščitena s steklom oziroma če steklo ni zaklenjeno, vsaj pod nadzorom uradne osebe, da se zaradi varstva osebnih podatkov preprečijo nepooblaščeni  posegi v objavljene akte (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 577-578).
[[Category:Vročanje]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]]

''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vročanje naslovniku, ki nima urejenega dovoza do hiše

2024-03-22T19:24:27Z

SH01369:

== '''Zadeva: Vročanje naslovniku, ki nima urejenega dovoza do hiše - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 22. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Poštno pošiljko, ki bi se morala vročiti osebno je vročitveni organ vrnil s pripisom: »Pošte ni mogoče vročiti, do hiše ni dovoza«. Ali je takšno ravnanje vročitvenega organa dopustno ter ali lahko v takem postopku nastopi fikcija vročitve, saj obvestilo o poskusu vročitve ni bilo puščeno naslovniku?

== '''Odgovor:''' ==

Vročanje je procesno dejanje s pravnimi posledicami, katerega namen je, da se stranka seznanja s postopkom in procesnimi dejanj. Istočasno se ima stranka možnost izjaviti o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so pomembne za odločbo (9. člen ZUP) in zavarovati svoje pravice in pravne koristi (7. člen ZUP) (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 115).
Vročanje je materialni akt in eno ključnih dejanj postopka, saj mora biti stranka  seznanjena s potekom postopka in z odločitvijo organa, ki je vodil postopek (v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020,1. knjiga, komentar k 83. členu, str. 525-526). Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od  vročitve katerih začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (gl. osebno vročanje, kot ga opredeljuje 87. člen ZUP).
'''Iz prvega odstavka 87. člena ZUP izhaja, da vročanje odločb in drugih pravnih aktov, od vročitve katerih začne teči rok, ne vroča pošta na podlagi Zakona o poštnih storitvah, temveč postopa po pravilih ZUP.  Pravila ZUP so v primerjavi s pravili zakona, ki ureja poštne storitve in zahteva, da imajo naslovniki določene predalčnike, lex specialis. ZUP je predpisom o poštnih storitvah nadrejen.''' Torej mora organ tudi v tem primeru upravno odločbo vročiti osebno skladno s pravili ''' ZUP.'''
 Če organ ne more vročiti osebno, pusti naslovniku v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja/poslovnega prostora obvestilo o prispelem pisanju s pripisom, kje se dokument nahaja in opozorilom, da ga mora tam prevzeti v 15 dneh. V sporočilo je potrebno vključiti tudi vzrok take vročitve. V kolikor ni mogoče sporočila pustiti na prej navedenih mestih, ga lahko vročevalec pusti tudi na drugem primernem mestu (npr. pod predpražnikom, pred vrati stanovanja, na okenski polici, zraven cvetličnega lonca...). Izraz "druga primerna mesta" ni natančno definiran v ZUP, kar pomeni, da njegovo vsebino napolnjuje organ s konkretnimi primeri, ko presoja, katera mesta bi lahko bila primerna za vročitev. Razlog vročevalca: »Pošte ni mogoče vročiti, do hiše ni dovoza« ni ustrezen. Vročevalec je dolžan vsaj poskusiti vročiti dokument naslovniku. Iz navedenega razloga ne izhaja, da bi vročevalec dejansko poskušal osebno vročiti pisanje. V konkretnem primeru bi bil vročevalec dolžan poskusiti osebno vročiti pisanje tako da bi šel po poti, ki je vodila do hiše (čeprav npr. ni asfaltirana, je ožja, bolj strma, makadamska...), razen če so mu to preprečevale objektivne okoliščine (npr. pot varujejo nevarni psi), vendar bi v tem primeru bilo tudi to potrebno vključiti kot pojasnilo zakaj vročitev ni bila opravljena. 
Predalčnik je tako relevanten z vidika, kje pustiti celotno pošiljko, ne pa z vidika lokacije, kjer naj organ pusti sporočilo o prispelem pismu, saj bi se sicer lahko osebe brez predalčnika izognile vročitvi pisanjem po ZUP (čeprav so hkrati prekrškovno odgovorne po ZPSto-2).
Sporočilo mora vedno vsebovati tudi opozorilo naslovniku, da če pisanja ne prevzame v 15 dneh, bo nastopila fikcija vročitve. Brez opozorila naslovnika ne morejo doleteti pravne posledice. '''Če vročevalec pošiljatelju vrne celotno pisanje, ne ravna pravilno; fikcija ne nastane, ker prejemnik ni bil obveščen o posledicah neodziva '''(za več glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, komentar k tretjem in četrtem odstavku 87. člena, str. 548-549;  UPRS sodba I U 1335/2014 z dne 17.02.2015  in Vročanje naslovniku, ki nima predalčnika ali je ta neuporaben – Upravna Svetovalnica (uni-lj.si)).
Ker vročevalec naslovniku ni pustil sporočila o prispelem pismu, se ne more šteti, da je bilo pisanje vročeno, zato pravni učinki ne nastanejo. Ker se napake pri vročanju štejejo za napake organa, naj '''v tem primeru uradna oseba odredi ponovno vročanje, hkrati pa vročevalca opozori na nepravilno ravnanje.'''
Če je ponovni poskus vročanja neuspešen, organ odredi, da se vročitev v postopku opravi z javnim naznanilom, kar pomeni, da e skupaj s poskusom vročitve objavi obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom. Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa, ki vodi postopek in na enotnem državnem portalu e-uprava (94.člen ZUP). Tako bi bila v tem primeru ustrezna rešitev za neuspešno vročeno odločbo opravljena '''ediktna vročitev '''na '''oglasno desko organa in spletni portal e-uprava'''. Oglasna deska mora biti v primeru, da ni zaščitena s steklom oziroma če steklo ni zaklenjeno, vsaj pod nadzorom uradne osebe, da se zaradi varstva osebnih podatkov preprečijo nepooblaščeni  posegi v objavljene akte (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 577-578).
[[Category:Vročanje]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vročanje naslovniku, ki nima urejenega dovoza do hiše

2024-03-22T19:22:43Z

SH01369:

== '''Zadeva: Vročanje naslovniku, ki nima urejenega dovoza do hiše - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 22. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Poštno pošiljko, ki bi se morala vročiti osebno je vročitveni organ vrnil s pripisom: »Pošte ni mogoče vročiti, do hiše ni dovoza«. Ali je takšno ravnanje vročitvenega organa dopustno ter ali lahko v takem postopku nastopi fikcija vročitve, saj obvestilo o poskusu vročitve ni bilo puščeno naslovniku?

== '''Odgovor:''' ==

Vročanje je procesno dejanje s pravnimi posledicami, katerega namen je, da se stranka seznanja s postopkom in procesnimi dejanj. Istočasno se ima stranka možnost izjaviti o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so pomembne za odločbo (9. člen ZUP) in zavarovati svoje pravice in pravne koristi (7. člen ZUP) (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 115).
Vročanje je materialni akt in eno ključnih dejanj postopka, saj mora biti stranka  seznanjena s potekom postopka in z odločitvijo organa, ki je vodil postopek (v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020,1. knjiga, komentar k 83. členu, str. 525-526). Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od  vročitve katerih začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (gl. osebno vročanje, kot ga opredeljuje 87. člen ZUP).
'''Iz prvega odstavka 87. člena ZUP izhaja, da vročanje odločb in drugih pravnih aktov, od vročitve katerih začne teči rok, ne vroča pošta na podlagi Zakona o poštnih storitvah, temveč postopa po pravilih ZUP.  Pravila ZUP so v primerjavi s pravili zakona, ki ureja poštne storitve in zahteva, da imajo naslovniki določene predalčnike, lex specialis. ZUP je predpisom o poštnih storitvah nadrejen.''' Torej mora organ tudi v tem primeru upravno odločbo vročiti osebno skladno s pravili ''' ZUP.'''
 Če organ ne more vročiti osebno, pusti naslovniku v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja/poslovnega prostora obvestilo o prispelem pisanju s pripisom, kje se dokument nahaja in opozorilom, da ga mora tam prevzeti v 15 dneh. V sporočilo je potrebno vključiti tudi vzrok take vročitve. V kolikor ni mogoče sporočila pustiti na prej navedenih mestih, ga lahko vročevalec pusti tudi na drugem primernem mestu (npr. pod predpražnikom, pred vrati stanovanja, na okenski polici, zraven cvetličnega lonca...). Izraz "druga primerna mesta" ni natančno definiran v ZUP, kar pomeni, da njegovo vsebino napolnjuje organ s konkretnimi primeri, ko presoja, katera mesta bi lahko bila primerna za vročitev. Razlog vročevalca: »Pošte ni mogoče vročiti, do hiše ni dovoza« ni ustrezen. Vročevalec je dolžan vsaj poskusiti vročiti dokument naslovniku. Iz navedenega razloga ne izhaja, da bi vročevalec dejansko poskušal osebno vročiti pisanje. V konkretnem primeru bi bil vročevalec dolžan poskusiti osebno vročiti pisanje tako da bi šel po poti, ki je vodila do hiše (čeprav npr. ni asfaltirana, je ožja, bolj strma, makadamska...), razen če so mu to preprečevale objektivne okoliščine (npr. pot varujejo nevarni psi), vendar bi v tem primeru bilo tudi to potrebno vključiti kot pojasnilo zakaj vročitev ni bila opravljena. 
Predalčnik je tako relevanten z vidika, kje pustiti celotno pošiljko, ne pa z vidika lokacije, kjer naj organ pusti sporočilo o prispelem pismu, saj bi se sicer lahko osebe brez predalčnika izognile vročitvi pisanjem po ZUP (čeprav so hkrati prekrškovno odgovorne po ZPSto-2).
Sporočilo mora vedno vsebovati tudi opozorilo naslovniku, da če pisanja ne prevzame v 15 dneh, bo nastopila fikcija vročitve. Brez opozorila naslovnika ne morejo doleteti pravne posledice. '''Če vročevalec pošiljatelju vrne celotno pisanje, ne ravna pravilno; fikcija ne nastane, ker prejemnik ni bil obveščen o posledicah neodziva '''(za več glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, komentar k tretjem in četrtem odstavku 87. člena, str. 548-549;  UPRS sodba I U 1335/2014 z dne 17.02.2015  in Vročanje naslovniku, ki nima predalčnika ali je ta neuporaben – Upravna Svetovalnica (uni-lj.si)).
Ker vročevalec naslovniku ni pustil sporočila o prispelem pismu, se ne more šteti, da je bilo pisanje vročeno, zato pravni učinki ne nastanejo. Ker se napake pri vročanju štejejo za napake organa, naj '''v tem primeru uradna oseba odredi ponovno vročanje, hkrati pa vročevalca opozori na nepravilno ravnanje.'''
Če je ponovni poskus vročanja neuspešen, organ odredi, da se vročitev v postopku opravi z javnim naznanilom, kar pomeni, da e skupaj s poskusom vročitve objavi obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom. Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa, ki vodi postopek in na enotnem državnem portalu e-uprava (94.člen ZUP). Tako bi bila v tem primeru ustrezna rešitev za neuspešno vročeno odločbo opravljena '''ediktna vročitev '''na '''oglasno desko organa in spletni portal e-uprava'''. Oglasna deska mora biti v primeru, da ni zaščitena s steklom oziroma če steklo ni zaklenjeno, vsaj pod nadzorom uradne osebe, da se zaradi varstva osebnih podatkov preprečijo nepooblaščeni  posegi v objavljene akte (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 577-578).

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vročanje naslovniku, ki nima urejenega dovoza do hiše

2024-03-22T19:19:03Z

SH01369:

== '''Zadeva: Vročanje naslovniku, ki nima urejenega dovoza do hiše - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 22. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Poštno pošiljko, ki bi se morala vročiti osebno je vročitveni organ vrnil s pripisom: »Pošte ni mogoče vročiti, do hiše ni dovoza«. Ali je takšno ravnanje vročitvenega organa dopustno ter ali lahko v takem postopku nastopi fikcija vročitve, saj obvestilo o poskusu vročitve ni bilo puščeno naslovniku?

== '''Odgovor:''' ==

Vročanje je procesno dejanje s pravnimi posledicami, katerega namen je, da se stranka seznanja s postopkom in procesnimi dejanj. Istočasno se ima stranka možnost izjaviti o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so pomembne za odločbo (9. člen ZUP) in zavarovati svoje pravice in pravne koristi (7. člen ZUP) (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 115).
Vročanje je materialni akt in eno ključnih dejanj postopka, saj mora biti stranka  seznanjena s potekom postopka in z odločitvijo organa, ki je vodil postopek (v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020,1. knjiga, komentar k 83. členu, str. 525-526). Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od  vročitve katerih začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (gl. osebno vročanje, kot ga opredeljuje 87. člen ZUP).
'''Iz prvega odstavka 87. člena ZUP izhaja, da vročanje odločb in drugih pravnih aktov, od vročitve katerih začne teči rok, ne vroča pošta na podlagi Zakona o poštnih storitvah, temveč postopa po pravilih ZUP.  Pravila ZUP so v primerjavi s pravili zakona, ki ureja poštne storitve in zahteva, da imajo naslovniki določene predalčnike, lex specialis. ZUP je predpisom o poštnih storitvah nadrejen.''' Torej mora organ tudi v tem primeru upravno odločbo vročiti osebno skladno s pravili ''' ZUP.'''
 Če organ ne more vročiti osebno, pusti naslovniku v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja/poslovnega prostora obvestilo o prispelem pisanju s pripisom, kje se dokument nahaja in opozorilom, da ga mora tam prevzeti v 15 dneh. V sporočilo je potrebno vključiti tudi vzrok take vročitve. V kolikor ni mogoče sporočila pustiti na prej navedenih mestih, ga lahko vročevalec pusti tudi na drugem primernem mestu (npr. pod predpražnikom, pred vrati stanovanja, na okenski polici, zraven cvetličnega lonca...). Izraz "druga primerna mesta" ni natančno definiran v ZUP, kar pomeni, da njegovo vsebino napolnjuje organ s konkretnimi primeri, ko presoja, katera mesta bi lahko bila primerna za vročitev. Razlog vročevalca: »Pošte ni mogoče vročiti, do hiše ni dovoza« ni ustrezen. Vročevalec je dolžan vsaj poskusiti vročiti dokument naslovniku. Iz navedenega razloga ne izhaja, da bi vročevalec dejansko poskušal osebno vročiti pisanje. V konkretnem primeru bi bil vročevalec dolžan poskusiti osebno vročiti pisanje tako da bi šel po poti, ki je vodila do hiše (čeprav npr. ni asfaltirana, je ožja, bolj strma, makadamska...), razen če so mu to preprečevale objektivne okoliščine (npr. pot varujejo nevarni psi), vendar bi v tem primeru bilo tudi to potrebno vključiti kot pojasnilo zakaj vročitev ni bila opravljena. 
Predalčnik je tako relevanten z vidika, kje pustiti celotno pošiljko, ne pa z vidika lokacije, kjer naj organ pusti sporočilo o prispelem pismu, saj bi se sicer lahko osebe brez predalčnika izognile vročitvi pisanjem po ZUP (čeprav so hkrati prekrškovno odgovorne po ZPSto-2).
Sporočilo mora vedno vsebovati tudi opozorilo naslovniku, da če pisanja ne prevzame v 15 dneh, bo nastopila fikcija vročitve. Brez opozorila naslovnika ne morejo doleteti pravne posledice. '''Če vročevalec pošiljatelju vrne celotno pisanje, ne ravna pravilno; fikcija ne nastane, ker prejemnik ni bil obveščen o posledicah neodziva '''(za več glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, komentar k tretjem in četrtem odstavku 87. člena, str. 548-549;  UPRS sodba I U 1335/2014 z dne 17.02.2015  in Vročanje naslovniku, ki nima predalčnika ali je ta neuporaben – Upravna Svetovalnica (uni-lj.si)).
Ker vročevalec naslovniku ni pustil sporočila o prispelem pismu, se ne more šteti, da je bilo pisanje vročeno, zato pravni učinki ne nastanejo. Ker se napake pri vročanju štejejo za napake organa, naj '''v tem primeru uradna oseba odredi ponovno vročanje, hkrati pa vročevalca opozori na nepravilno ravnanje.'''
Če je ponovni poskus vročanja neuspešen, organ odredi, da se vročitev v postopku opravi z javnim naznanilom, kar pomeni, da e skupaj s poskusom vročitve objavi obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom. Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa, ki vodi postopek in na enotnem državnem portalu e-uprava (94.člen ZUP). Tako bi bila v tem primeru ustrezna rešitev za neuspešno vročeno odločbo opravljena '''ediktna vročitev '''na '''oglasno desko organa in spletni portal e-uprava'''. Oglasna deska mora biti v primeru, da ni zaščitena s steklom oziroma če steklo ni zaklenjeno, vsaj pod nadzorom uradne osebe, da se zaradi varstva osebnih podatkov preprečijo nepooblaščeni  posegi v objavljene akte (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 577-578).

 [[Category:[https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Kategorija:Vro%C4%8Danje Vročanje]

]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vročanje naslovniku, ki nima urejenega dovoza do hiše

2024-03-22T19:05:57Z

SH01369: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}