Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Zavrženje zahteve o že odločeni zadevi

2024-09-11T13:24:57Z

RemicMatjaz: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: Zavrženje zahtevka o že odločeni zadevi - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 10. 9. 2024 '''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako naj organ ve, da v isti zadevi teče sodni postopek ali da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno odločeno?  

== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek se začne pred pristojnim organom po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke ([[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]). V zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi zadeve za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana ([[Zak:ZUP#128. .C4.8Dlen{{!}}128. člen ZUP]]). Organ mora sprva zahtevo preveriti oz. preizkusiti. '''V primeru, da stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva, jo upravni organ s sklepom zavrže. Organ vlogo s sklepom zavrže tudi v naslednjih primerih, in sicer ko vložnik vloge ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, po ZUP ne more biti stranka, ko zahteva ni bila vložena v predpisanem roku in v primeru, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni postopek ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile že naložene kakšne obveznosti (glej sklep UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111412056 IV U 86/2017-9] z dne 23.08.2017). Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.''' Ni nujno, da organ zahtevo zavrže na začetku, ampak jo lahko tudi kadarkoli med postopkom do izdaje odločbe, če so podani prej omenjeni razlogi. Zoper sklep, s katerim organ zavrže zahtevo, je dovoljena pritožba  ([[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]). V informacijske podatke sodišč oziroma njihov sistem, upravnim organom ni omogočen oziroma dovoljen vpogled. '''Če se dvomi oziroma sumi, da je bilo morebiti o zadevi že odločeno mora organ, ki razpolaga z vlogo zaprositi organ, ki naj bi že odločil o zadevi'''. '''Upravni organ mora prav tako zaprositi omenjeni organ, če obstaja sum, da je zadeva v postopku ali je morebiti postopek zaključen.''' V praksi so taki primerni redki, saj odloča stvarno in krajevno pristojen organ. Stvarno pristojnost organov praviloma določajo področni zakoni. Včasih ti opredelijo le prvostopenjski organ, včasih hkrati določijo še krajevno pristojnost, neredko pa področni zakon le poda podlago, da natančneje pristojnost določijo izvedbeni predpisi (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 85). Vsak organ lahko odloča o upravnih zadevah samo v mejah ali teritoriju svoje krajevne pristojnosti. Krajevno pristojnost praviloma določajo izvedbeni predpisi, ki opredeljujejo organizacijo upravnih organov (npr. uredbe vlade). Žal pri tem včasih prihaja do neujemanja območij, tako da morajo stranke v praksi za različne upravne zadeve iz istega naselja opravljati zadeve v različnih regijskih centrih (npr. 58 upravnih enot). Krajevna pristojnost organa se določi, če področni predpis ne določa drugače in če je za isto zadevo pristojnih več istovrstnih stvarno pristojnih organov (prav tam, str. 87).  

'''Da organ na prvi stopnji upravnega postopka odloči o že odločeni zadevi, mora biti ta s strani sodišča npr. upravnega sodišča odpravljena''', kar se zgodi v primeru, če tožnik s tožbo uspe. Tožnik je praviloma oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta in z odločitvijo ni zadovoljna, ali oseba, ki je po 142. členu ZUP ali po posebnem zakonu zahtevala vstop v upravni postopek in je izkazala za to pravni interes. Na nasprotni strani v upravnem sporu je toženec na primer država. Toženca oz. v tem primeru državo zastopa organ, ki je izdal upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. Če ni dovoljena pritožba, je to prvostopenjski organ, če je dovoljena, pa drugostopenjski organ, čeprav bo tožnik izpodbijal prvostopenjski vsebinski akt, razen če je drugostopenjski organ vsebinsko, meritorno odločil s svojo odločbo (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 303). Torej prvostopenjski organ načeloma v postopek na upravnem sodišču ni vključen, zato je nujna komunikacija med prvostopenjskim organom npr. centrom za socialno delo in pristojnim ministrstvom na drugi stopnji, da slednje obvesti prvostopenjski organ o odpravljeni odločbi, saj bo le tako prvostopenjski organ odločil ponovno. Prejšnja odločitev v tem primeru ne velja, saj je odpravljena, kar pomeni, da ni imela nikakršnega učinka. 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Zahtevki]] [[Category:Vloge in jezik]]

Zavrženje zahteve o že odločeni zadevi

2024-09-11T13:24:38Z

RemicMatjaz: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: Zavrženje zahtevka o že odločeni zadevi - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 10. 9. 2024 '''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako naj organ ve, da v isti zadevi teče sodni postopek ali da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno odločeno? Kdo odloči o ponovni zahtevi? 

== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek se začne pred pristojnim organom po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke ([[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]). V zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi zadeve za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana ([[Zak:ZUP#128. .C4.8Dlen{{!}}128. člen ZUP]]). Organ mora sprva zahtevo preveriti oz. preizkusiti. '''V primeru, da stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva, jo upravni organ s sklepom zavrže. Organ vlogo s sklepom zavrže tudi v naslednjih primerih, in sicer ko vložnik vloge ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, po ZUP ne more biti stranka, ko zahteva ni bila vložena v predpisanem roku in v primeru, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni postopek ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile že naložene kakšne obveznosti (glej sklep UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111412056 IV U 86/2017-9] z dne 23.08.2017). Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.''' Ni nujno, da organ zahtevo zavrže na začetku, ampak jo lahko tudi kadarkoli med postopkom do izdaje odločbe, če so podani prej omenjeni razlogi. Zoper sklep, s katerim organ zavrže zahtevo, je dovoljena pritožba  ([[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]). V informacijske podatke sodišč oziroma njihov sistem, upravnim organom ni omogočen oziroma dovoljen vpogled. '''Če se dvomi oziroma sumi, da je bilo morebiti o zadevi že odločeno mora organ, ki razpolaga z vlogo zaprositi organ, ki naj bi že odločil o zadevi'''. '''Upravni organ mora prav tako zaprositi omenjeni organ, če obstaja sum, da je zadeva v postopku ali je morebiti postopek zaključen.''' V praksi so taki primerni redki, saj odloča stvarno in krajevno pristojen organ. Stvarno pristojnost organov praviloma določajo področni zakoni. Včasih ti opredelijo le prvostopenjski organ, včasih hkrati določijo še krajevno pristojnost, neredko pa področni zakon le poda podlago, da natančneje pristojnost določijo izvedbeni predpisi (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 85). Vsak organ lahko odloča o upravnih zadevah samo v mejah ali teritoriju svoje krajevne pristojnosti. Krajevno pristojnost praviloma določajo izvedbeni predpisi, ki opredeljujejo organizacijo upravnih organov (npr. uredbe vlade). Žal pri tem včasih prihaja do neujemanja območij, tako da morajo stranke v praksi za različne upravne zadeve iz istega naselja opravljati zadeve v različnih regijskih centrih (npr. 58 upravnih enot). Krajevna pristojnost organa se določi, če področni predpis ne določa drugače in če je za isto zadevo pristojnih več istovrstnih stvarno pristojnih organov (prav tam, str. 87).  

'''Da organ na prvi stopnji upravnega postopka odloči o že odločeni zadevi, mora biti ta s strani sodišča npr. upravnega sodišča odpravljena''', kar se zgodi v primeru, če tožnik s tožbo uspe. Tožnik je praviloma oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta in z odločitvijo ni zadovoljna, ali oseba, ki je po 142. členu ZUP ali po posebnem zakonu zahtevala vstop v upravni postopek in je izkazala za to pravni interes. Na nasprotni strani v upravnem sporu je toženec na primer država. Toženca oz. v tem primeru državo zastopa organ, ki je izdal upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. Če ni dovoljena pritožba, je to prvostopenjski organ, če je dovoljena, pa drugostopenjski organ, čeprav bo tožnik izpodbijal prvostopenjski vsebinski akt, razen če je drugostopenjski organ vsebinsko, meritorno odločil s svojo odločbo (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 303). Torej prvostopenjski organ načeloma v postopek na upravnem sodišču ni vključen, zato je nujna komunikacija med prvostopenjskim organom npr. centrom za socialno delo in pristojnim ministrstvom na drugi stopnji, da slednje obvesti prvostopenjski organ o odpravljeni odločbi, saj bo le tako prvostopenjski organ odločil ponovno. Prejšnja odločitev v tem primeru ne velja, saj je odpravljena, kar pomeni, da ni imela nikakršnega učinka. 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Zahtevki]] [[Category:Vloge in jezik]]

Pravna narava dokumenta, ki nima naslova odločba oz. sklep

2024-09-11T09:47:34Z

RemicMatjaz: /* Zadeva: Pravna narava obvestila - V USKLAJEVANJU */

== '''Zadeva: '''Pravna narava obvestila ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, dopolnitev 6. 7. 2023, dopolnitev 9. 9. 2024

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je lahko obvestilo (npr. obvestilo o uskladitvi preživnine, ki ga izda CSD na podlagi sodbe in letno objavljenega količnika ali obvestilo po Zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize) konkretni upravni akt in ima pravno naravo odločbe, predvsem glede na posledično pravno varstvo? 

Katere osebne podatke o upravičencu in zavezancu je potrebno navesti v obvestilu o uskladitvi preživnine?

== '''Odgovor:''' ==

Po ugotovljenem dejanskem stanju organ izda odločbo, ki pomeni odločitev o posameznikovi pravici, pravni koristi ali obveznosti. Pravno naravo odločbe, kot posamičnega in konkretnega upravnega akta, ima vsak akt uprave, čeravno se ne imenuje odločba, pa se z njim odloča o pravnem položaju določenega pravnega subjekta. Pri drugačnem poimenovanju (npr. soglasje, dovoljenje, obvestilo) je sicer treba ugotoviti, ali gre le za drugo poimenovanje ali za poseben akt. Vsebina posamičnega in konkretnega upravnega akta predpostavlja odločitev o konkretni pravici, obveznosti ali pravni koristi določenega posameznika. Iz posamičnega upravnega akta morajo torej izhajati njegove bistvene lastnosti, ki so konkretnost, avtoritativnost, pravno učinkovanje in administrativni izvor, torej ni mišljen samo akt, ki je bil izdan v obliki odločbe, temveč vsak akt organa (ne glede na njegovo poimenovanje), s katerim je bilo meritorno odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.

Ko obvestilo predstavlja '''sredstvo, s katerim organi pridobivajo ali posredujejo podatke, potrebne za izvajanje predpisanih postopkov ali gre za informativno-upravno komuniciranje med organi in upravičenci, obvestilo nima izvršilne pravne narave kot odločba'''. Takšna obvestila so ključna pri izvajanju zakonodaje, a ne predstavljajo formalnih pravnih dejanj z izvršilnimi učinki, kar v tovrstnih primerih velja tudi za obvestila po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8737 Zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize] (ZPGOPEK, Ur. l. RS, št. 163/22 in nasl.).

Ko pa gre pri izdanem "obvestilu" za '''oblastno, enostransko dejanje organa, ki posega v položaj stranke''', kot npr. z obvestilom o zadržanju izplačil sredstev po ZPGOPEK), '''ima obvestilo kljub temu nazivu in obliki pravno naravo upravne odločbe, ki pridobi izvršljivost in se lahko izpodbija s pravnimi sredstvi oz. po ZUS-1'''. Oblastno ravnanje oz. dejanje organa odločanja se izrazi v enostranskem poseganju v pravice in pravne interese temu odločanju ali delovanju podrejene osebe v oblikah zapovedi, prepovedi ali ugotovitev, omejevanja ali urejanja javnopravnih razmerij oziroma nalaganja javnopravnih obveznosti. Cilj ravnanja je spremeniti položaj določene osebe oz. doseči s pooblastilom predvidene ali zahtevane učinke (glej sklep VSRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111402999 I Up 231/2016] z dne 1. 2. 2017). V teh primerih mora '''organ izvesti celoten ugotovitveni postopek po ZUP, '''vključno z izdajo odločbe, v katerem ima stranka pravico sodelovati (glej sodbo in sklep UPRS II [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111476197 U 210/2023-35] z dne 4. 4. 2024).

Dejstvo, da neki akt ni bil izdan v obliki odločbe, je lahko posledica drugačne - posebne ureditve upravnega odločanja ali pa kaže na nespoštovanje pravil upravnega postopka (glej npr. tudi sodbo in sklep UPRS II [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111476758 U 209/2023-24] za obvestila po ZPGOPEK). V vsakem primeru stranka tak akt lahko izpodbija, enako kot odločbo, čeprav je manko posameznih delov, npr. jasnega in določnega izreka, popolne obrazložitve ali pouka o pravnem sredstvu, lahko bistvena ovira za izvrševanje pravice do pravnega sredstva. Navedena pomanjkljivost ne more povzročiti, da pa odločba ne bi obstajala. Če je pristojni organ izdal akt v obliki obvestila, to po vsebini predstavlja enako odločitev kot odločba, ki je bila izdana po pravilih ZUP. Zato se tak akt izpodbija s pritožbo, z izrednimi pravnimi sredstvi po ZUP, s tožbo v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku in nadaljnih sodnih postopkih.

'''Obvestilo o uskladitvi preživnine pa je skupaj s sodbo izvršilni naslov,''' ki določa nov znesek že določene preživnine v sodnem postopku, na podlagi objavljenega količnika in se stranka nanj ne more pritožiti. Obveznost zavezanca in pravico upravičenca do preživnine določi namreč sodišče s poravnavo, pravnomočno odločbo ali pa zavezanec in upravičenec do preživnine skleneta sporazum v obliki notarskega zapisa. Preživninska obveznost in upravičenost do nje se torej ne odloča v upravnem postopku. Na podlagi tako določene preživnine, vsako leto center za socialno delo (ki je pristojen za odločanje v upravnih zadevah po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 15. členu Družinskega zakonika]), pisno obvesti upravičenca in zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine. To obvestilo, skupaj s poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali notarskim zapisom, predstavlja izvršilni naslov ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 tretji odstavek 198. člena DZ]). Navedeno obvestilo vsebuje novo višino obveznosti zavezanca za preživnino in novo višino pravice upravičenca do preživnine, kar dejansko pomeni, da CSD na podlagi določene preživnine in količnika o uskladitvi, na novo določi višino preživnine, ki jo je zavezanec dolžan plačevati od navedenega datuma na obvestilu dalje, upravičenec pa ima pravico do drugačne višine preživnine od navedenega datuma na obvestilu dalje. Na ta način CSD dejansko odloči o novi višini preživninske obveznosti.  

'''Poimenovanje dokumenta kot obvestilo torej na vsebinsko opredelitev ne vpliva. Bistveno je, ali je z obvestilom oblastno in enostransko poseženo v pravni položaj kogarkoli,''' v obravnavanih primerih zavezanca in upravičenca do preživnine ali gopodarske pomoči. Temelj za upravičenost, obveznost ter višino je določen z drugim pravnim aktom (poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali notarskim zapisom) in ureja posamično pravno razmerje med upravičencem in zavezancem; obvestilo o uskladitvi pa v to vzpostavljeno pravno razmerje poseže, saj spremeni višino že določene preživnine. Ta je poleg temelja sestavni del pravnega razmerja. Tudi zato je obvestilo CSD, skupaj s poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali notarskim zapisom, izvršilni naslov. Glede na zakonsko pristojnost CSD, da na podlagi normativno določenega količnika za uskladitev preživnine (ki ga določi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti letno v Uradnem listu RS), določi (!) znesek preživnine, '''obvestilo ustreza opredelitvi upravnega akta iz drugega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu'''. V prid takšni interpretaciji govori tudi stališče Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da odločitev, ki temelji na ugotavljanju dejstev, kot v tem primeru iz poravnave, pravnomočne sodne odločbe ali notarskega zapisa, ter uporabi pravnega temelja (DZ in vsakokratnega količnika za uskladitev, objavljenega v Uradnem listu RS), pritiče oblastnemu odločanju o pravici, pravni koristi ali obveznosti (odločba [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=&caseId=&df=09.12.2022&dt=&af=&at=&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=118566 USRS št. U-I-399/22] z dne 9. 12. 2022), zato je ob ustavnopravni razlagi o obsegu pravice in dolžnosti, treba odločiti z upravnim aktom. '''V sodni praksi je možno sicer najti stališča, da obvestilo ni upravni akt '''([http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111452489 VSRS Sklep I UP 194/2021], [http://www.sodnapraksa.si/?doc-19938 Sklep I Up 956/2005], [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113059579 Sklep I Up 169/2013]), a je '''Vrhovno sodišče Republike Slovenije o vprašanju dovoljenosti pravnega sredstva zoper obvestilo o uskladitvi preživnine dopustilo revizijo, o kateri še ni odločilo, pri čemer se bo moralo opredeliti tudi do omenjenega vprašanja''' ([https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&rowsPerPage=20&page=11051&id=2015081111459019 VSRS Sklep X DoR 144/2022]). Navedena revizija se je dopustila glede vprašanja, ali je obvestilo CSD o uskladitvi preživnine upravni akt, zoper katerega je dovoljeno uporabiti pravna sredstva.

Pri vprašanju, ali gre pri obvestilu za upravni akt, je ključno, da je določitev obveznosti in upravičenosti v obvestilu določna, v tem smislu, da '''ni dvoma, na katero zadevo, upravičenca in zavezanca se nanaša in kakšna je višina npr. preživnine'''. V smislu konkretizacije in individualizacije usklajene višine preživnine je na obvestilu navedena nova višina preživnine in '''od kdaj velja''' ter na podlagi katerega '''predhodno obstoječega razmerja '''med navedenim zavezancem in upravičencem. Glede na to, da se z obvestilom o uskladitvi preživnine določa nova višina obveznosti, je potrebno izhajati tudi iz vprašanja pravice do pravnega sredstva zavezanca za plačilo, saj ga pri obvestilu kot takem nima, če pa se obvestilo opredeli kot upravni akt, pa se zaščiti pravica zavezanca in tudi upravičenca do pravnega sredstva. Možno namreč je, da se valorizirana preživninska obveznost določi napačno in brez možnosti pravnega sredstva, zavezanec in upravičenec ne moreta pravilno zavarovati svojih koristi. 

Navedba '''naslova prebivališča upravičenca in zavezanca za izvršljivost ni nujna''', toliko bolj, če je zaradi objektivnih razlogov treba zavarovati kogarkoli od njiju. O tem, ali naj se poleg osebnega imena zapiše rojstni dan ali drug identifikator (npr. EMŠO), je odvisno od potrebe po določnosti in individualizaciji, če bi obstajale različne osebe z istim imenom na istem naslovu. Čeprav ob vezavi višine uskladitve preživnine na temeljno obveznost oziroma akt, s katerim je vzpostavljena, o tem verjetno ne bi bilo dvoma oziroma obvestilo ne bi mogli očitati nedoločnosti, če dan rojstva ali drug identifikator ne bi bila navedena. Obvestilo mora vsebovati še rok uveljavitve obveznosti oziroma dan, od katerega je zavezanec dolžan plačevati usklajen znesek preživnine. Navedba odredbe za vročitev, ki ne vsebuje vsaj osebnega imena in načina vročitve, ni smiselna, ker ne zasleduje namena tovrstnih odredb namenjenih glavnim pisarnam, ki skrbijo za odpremo.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]

Ravnanje upravnega organa z nepopolno vlogo (manjkajoči podpis)

2024-09-04T20:37:58Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Ravnanje upravnega organa z nepopolno vlogo (manjkajoči podpis)''' ==

'''Datum odgovora:''' 26. 7. 2024 '''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kaj je vloga in kako ravnati z nepopolno vlogo? Ali je vloga nepopolna, če organ, npr. center za socialno delo prejme vlogo, kjer manjka podpis polnoletnih oseb, na katere se morebitna pridobljena pravica do denarne pomoči tudi nanaša?

== '''Odgovor:''' ==

Vloge so kakršnakoli sporočila in dejanja stranke oziroma drugih oseb organu – ne glede na tip, vsebino, obliko. Vloga je generičen pojem, ki obsega kakršnokoli sporočilo ali izjavo volje kateregakoli udeleženca v postopku v razmerju do organa oz. uradne osebe (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 126 in nasl.). Vloga po ZUP mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Predvsem mora obsegati: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, osebno ime, firmo oziroma osebno ime vlagatelja, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. Organ lahko na obrazcu vloge, ob sprejemu vloge ali z dopisom za dopolnitev vloge zahteva od stranke, da navede svojo uradno dodeljeno identifikacijsko številko, če je to potrebno zaradi identifikacije stranke ali zaradi pridobivanja podatkov iz uradnih evidenc. Prav tako mora vsebovati vse druge dele, ki jih določa zakon ([[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člen ZUP]]). '''Torej mora vloga imeti vse, kar je potrebno, da jo lahko organ obravnava. '''Pri tem ni tako važno, da vsebuje določene dokumente, ampak da ti vključujejo vse podatke, ki so po splošnih in področnih predpisih zahtevani za formalno popolno vlogo in tako za meritorni začetek postopka oz. ugotavljanje nadaljnjih vsebinskih pogojev za priznanje pravice oziroma pravne koristi (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 127 in nasl.). Ob tem je treba razlikovati obveznost stranke, da za svoje navedbe (vlogi) o dejanskem stanju predloži dokaze in da zaradi ne predložitve dokazov vloge ni dovoljeno zavreči (140. člen ZUP). 
Če je vloga nepopolna, je treba zahtevati dopolnitev in se je ne sme takoj zavreči (glej sklep UPRS I [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111474805 U 1822/2020-15]). Kadar so za vloge (čeprav npr. s pravilnikom predpisani) podani posebni obrazci po specifičnem zakonu, pa vloga v sklopu razlage temeljnega načela o varstvu pravic strank in javne koristi ni nepopolna, čeprav ni vložena na danem formularju, kolikor vsebuje vse sestavine, zahtevane z obrazcem. Tedaj ni podlage za njeno dopolnjevanje ali zavrženje, saj je smisel predpisanega obrazca v zagotovitvi ustreznih informacij za meritorno obravnavo vloge in ne forma per se. Če vloga ni popolna, mora organ vložnika pozvati v petih delovnih dneh, tj. instrukcijski rok (pomeni, da naj organ to stori čimprej, a če ne v petih dneh, pač šesti ali sedmi dan), naj vlogo dopolni, pri čemer pa uradna oseba določi stranki prekluzivni rok. Slednji pomeni, da mora stranka poslati manjkajoče v tem roku, sicer bo – po predhodnem opozorilu že v pozivu o tej posledici vloga zavržena. Poziv se oblikuje v obliki dopisa, ki se vroči osebno (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 128 in nasl.). Omenjen dopis mora vsebovati tri obvezne sestavine. To so navedba, kaj v vlogi manjka, rok, v katerem naj vložnik dopolni manjkajoče in opozorilo na posledice (prav tam, str. 129).  
'''Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov''', na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu in po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 posebnem zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS] in 6. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 ZSVarPre], Ur. l. RS, št. 61/10 in nasl.) '''V skladu z materialnim predpisom je pravica do denarno socialne pomoči individualna pravica, ki bi jo po pravilih ZUP moral uveljaviti vložnik vloge. Tega ne spreminja dejstvo, da pravico lahko uveljavljajo tudi drugi družinski član'''i, niti da se pri ugotavljanju upravičenosti in višine pravice upošteva premoženjsko stanje celotne družine. Kadar pravico uveljavljajo vsi družinski člani se v skladu z omenjenim zakonom ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 39. člen]) pravica dodeli za vso družino, vendar to ne spremeni prej navedenega, da se pravno formalno odloča o pravici posameznih članov družine, ki se odmeri z isto odločbo (zato ni mogoče reči, da se odloča o pravici družine). Iz tega izhaja, da so vsi družinski člani (aktivne) stranke postopka, ki jih center za socialno delo navede v izreku odločbe.
Postopek uveljavljanja pravice, ki je v tem primeru predpisan z drugim zakonom, tj. '''ZUPJS, določa t. i enotno vlogo za uveljavljanje različnih socialnih pravic''', med drugim tudi pravice do denarno socialne pomoči. V tem zakonu ni zaslediti, da bi omogočal vlaganje vlog tako, da vložnik hkrati vloži vlogo za denarno socialno pomoč zase in za družinske člane. Zato bi ti praviloma morali vložiti svojo vlogo. Zakon sicer predvidi, da se s podzakonskim aktom predpiše obrazec vloge, vendar tak podzakonski akt ni bil izdan. Obrazec vloge, ki ga je kot pripomoček pripravilo resorno ministrstvo, sicer predvideva, da bi vlogo podpisali tudi družinski člani, če oziroma kadar uveljavljajo pravico do denarno socialne pomoči in varstvenega dodatka (glej [https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=1468 povezavo]
). Vendar '''pa enotna vloga ne upošteva, da noben zakon ne ureja možnosti, da vložnik vloge za denarno socialno pomoč in varstveni dodatek uveljavlja zase in za družinske člane''', če se tako dogovorijo. '''Enotna vloga bi  morala predvideti možnost, da so vložniki vloge različne osebe. Nasprotno velja, da je vložnik samo oseba, ki je navedena kot vložnik, saj se podatki o družinskih članih (zakonec, zunajzakonski partner, otroci) v njej navedejo le v smislu podatkov o dejanskem stanju.'''
Kadar se v postopku odloča o individualnih pravicah več oseb, bi te morale biti navedene kot vložniki. Prav tako bi te osebe morale podpisati vlogo, saj s tem potrjujejo izjavo volje za pridobitev pravice. Nedoslednost obrazca, ki ne predvidi možnosti navajanja vložnikov, ki uveljavljajo pravico oziroma njihovih zahtevkov, ampak predvideva le njihov podpis, je ob odsotnosti drugačne procesne ureditve v področnih zakonih treba obravnavati po ZUP. To pomeni, da bi center za socialno delo v primerih, ko so na vlogi tudi podpisi družinskih članov, sicer lahko sklepal, da slednji uveljavljajo pravico in izvedel postopek. Kadar pa družinski člani, ki so sicer navedeni v vlogi, te ne bi podpisali, bi v skladu s temeljnim načelom varstva pravic stranke ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) moral pozvati vložnika, da sporoči, ali pravico uveljavlja zase ali tudi za druge družinske člane, ter v primeru uveljavljanja pravice predloži njihovo podpisano izjavo. '''Brez nedvomno izražene volje družinskih članov o njihovi pravici ne more odločati, čeprav njihovo premoženjsko stanje upošteva pri dejanskem stanju zadeve'''. Takšna situacija je lahko administrativno precej obremenjujoča tako za stranko-e kot tudi center za socialno delo, toda brez nedoumne izjave volje o pravici osebe, center za socialno delo ne more odločati, saj obseg zahtevka ni jasen, še več ni jasna volja vseh oseb. Brez izražene volje za pridobitev pravice bi bila odločitev lahko celo nična (glej [[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. člen ZUP]]). '''Zato bi bilo primerno, da resorno ministrstvo ustrezno prilagodi obrazec vloge''', da bi omogočal ali nedvoumno vložitev vloge vsem družinskim članom ali vsaj pooblastitev vložnika vloge oziroma da spremeni zakon tako, da vlogo vloži en član družine tudi za druge polnoletne člane, če vložnik poda izjavo, da je z vložitvijo vloge seznanil druge družinske člane, ki soglašajo z uveljavitvijo pravice.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vloge in jezik]]

Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti

2024-09-02T08:12:16Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vodenje postopka v primeru spremembe - odprave krajevne (ne)pristojnosti ==

'''Datum odgovora:''' 14. 8. 2024, dopolnitev 30. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Z zakonom se je spremenila krajevna pristojnost v upravnih zadevah (npr.  v zvezi s tujci, v katerih je Zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah - ZUOPUE odpravil krajevno pristojnost, ki se je pred spremembo določala po kraju prebivanja oziroma nameravanega prebivanja tujca oziroma sedeža delodajalca). Ali lahko v takem primeru upravna enota, pri kateri je bila vložena vloga, na zahtevo tujca to odstopi drugi upravni enoti, ker bi jo ta morda obravnavala hitreje?
Ali se sprememba krajevne pristojnosti nanaša tudi na zahteve, ki so bile vložene pred uveljavitvijo zakonske spremembe, sploh če upravna enota takrat ni bila krajevno pristojna za obravnavo zadeve?

== '''Odgovor:''' ==

Učinkovanje zakonskih sprememb, tako na procesnem kot materialnopravnem področju, je odvisno od normativne ureditve, s katero se uveljavijo spremembe. V skladu z načeloma zaupanja v pravo in zakonitosti (veljave predpisov po času) se v prehodnih določbah zakonskih sprememb praviloma določi, ali spremembe učinkujejo le na zadeve, ki bodo uveljavljene po začetku veljave sprememb, ali tudi na zadeve, v katerih so bile vložene vloge oziroma se je postopek začel že pred uveljavitvijo sprememb. Takšno pravilo je posebej nujno, če se se z zakonsko spremembo lahko poslabša pravni položaj stranke. Nasprotno, če se pravni položaj strank ne spremeni ali se ta s spremembami celo izboljša, načeloma ni potrebe po takšnem pravilu, vendar pa kot tako ni odveč zaradi jasnosti in določnosti. '''Toda, če zakon režima uveljavitve v prehodnih določbah ne določa, velja v skladu z ustavnima načeloma zakonitosti in enakosti pred zakonom '''(2., 14. in 120. člen Ustave ter 6. člen ZUP), da '''organ postopek vodi po veljavnem pravu v času zaključka prvostopenjskega postopka'''. Povedano drugače, za vse zadeve, ki so v obravnavi, se uporablja veljavna pravna pravila v času odločanja (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 36- 40), z izjemo položajev ob nerazumno dolgem odločanju (glej odločbi USRS [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ODLU631 Up-10/03] z dne 10. 7. 2003 in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ODLU1254 Up-304/01] z dne 20. 5. 2004). '''Zato se na enak način obravnava vloge, ki so bile vložene pred in po zakonski spremembi.''' 
Čeprav je krajevna pristojnost odpravljena in stranka '''vlogo lahko vloži pri vsakem stvarno pristojnem organu '''(npr. upravni enoti), s tem '''ni dobila pravice''', '''da''' od organa, kjer je vlogo vložila, '''zahteva, da se jo odstopi drugemu organu'''. Pravni red pravice stranke, da bi vlogo, ki jo je vložila na enem organu, prenesla v reševanje drugem organu, ne pozna, zato razlog za morebitni prenos ni pomemben. Možnost razpolaganja z vlogo oziroma zahtevkom se po ZUP omejuje na umik zahtevka ali spremembo zahtevka (tudi v primeru spremembe je sicer uveljavljen pogoj, da se pristojnost organa po spremembi ne spremeni, zato zahtevka v delu, ki se naslavlja na organ, ne more spreminjati v smislu, da bi ga naslovil na drug organ). 
Tudi v primeru odprave krajevne pristojnosti velja, da mora biti vloga (zahtevek) naslovljena na določen organ. Podatek o tem je po [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. členu ZUP]] obvezna sestavina vloge. Kot je navedlo Ministrstvo za javno upravo v dokumentu št. 021-89/2024-4 z dne 12. 8. 2024 v zvezi z [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO9073 Zakonom o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah] (ZUOPUE, Ur. l. RS, št. 62/24), pri tem ni pomembno, ali je na vlogi izrecno zapisano, da se naslavlja na to določeno upravno enoto ali pa je vloga brez navedbe upravne enote poslana ali prinesena na upravno enoto.''' Dejstvo, da je vloga poslana ali neposredno vložena na upravni enoti, zadošča za domnevno in sklep, da je zahtevek naslovljen nanjo. Takšna vloga ni formalno nepopolna, zato se stranke ne poziva k izjasnitvi, na katero upravno enoto je naslovil ali želel nasloviti zahtevek. '''Poziv bi bil utemeljen kvečjemu, če je vloga naslovljena na eno upravno enoto, vložena pa pri drugi.
'''Kljub odpravi krajevne pristojnosti se v danem položaju smiselno uporabljajo pravila o ustalitvi pristojnosti''', ki jih navaja [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člen ZUP]]. V skladu s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člena ZUP]] mora organ, ki je kot krajevno pristojen začel postopek, ostati pristojen tudi tedaj, kadar nastanejo med postopkom okoliščine, po katerih bi bil običajno krajevno pristojen drug organ. Ne glede na to, da v zadevah, v katerih je krajevna pristojnost po ZUOPUE odpravljena, okoliščine, ki jih sicer zakon določa za dopustno spremembo krajevne pristojnosti v zvezi z ustalitvijo, niso pravno upoštevne, velja, da mora '''organ, ki je postopek začel, tega tudi zaključiti. Zato vloge praviloma ne odstopa drugemu organu. Odstop bi bil dopusten izjemoma, če bi ugotovilo, da se s prenosom zadeve na drugo upravno enote znatno olajša postopek'''. Gre sicer za okoliščino, ki jo zakon določa za uresničevanje načela ekonomičnosti (14. člen ZUP) v zvezi z omenjeno ustalitvijo krajevne pristojnosti, vendar dejstvo, ki se sicer navezuje na podobno situacijo instituta ustalitve pristojnosti, da bi se postopek lažje izvedel na drugi upravni enoti, ker je denimo tam, kjer je treba izvesti ustno obravnavo z zaslišanjem tujca ali prič, dopušča, da bi se zadeva v takem primeru lahko odstopila v obravnavo drugi upravni enoti. Vendar bi morali biti odstopi na takšnem izhodišču resnično''' izjemni''', saj bi bilo v nasprotju s pravili o pristojnosti, če bi se pod pretvezo lažje izvedbe postopka, odstopila vloga vsakega tujca, ki prebiva na območju druge upravne enote. '''Dejstvo, da bi druga upravna enota morda vlogo rešila hitreje, ne predstavlja takšnega izjemnega in tehtnega razloga za odstop. '''V primeru odstopa naj se torej navede preprečljiv razlog, zakaj bi druga upravna enota lažje izvedla postopek, saj se sicer tvegajo spori o pristojnosti. 
Navedbe v zgornjih odstavkih se načeloma nanašajo na vse vloge, torej tiste, ki jih je upravna enota '''že začela obravnavati''',''' kot tudi tiste, ki jih še ni, vendar izpolnjujejo predpostavke za meritorni postopek'''. To velja torej tudi v primeru, da organ z obravnavo zadeve dejansko še ni začel. Stranka z novim predpisom o odpravi krajevne pristojnosti tako tudi v tem primeru '''ni dobila pravice, da zahteva odstop vloge''' od enega organa drugemu niti organi pooblastila za tako postopanje. To lahko, kot navedeno v drugem odstavku tega odgovora naredi stranka le v okviru umika zahtevka, organ pa ravna po pravilih o ustalitvi pristojnosti.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Krajevna pristojnost organov]]

Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava

2024-09-02T06:48:30Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Katero izredno pravno sredstvo po ZDavP-2 se lahko uporabi primeru, ko čezmejni delovni migrant, zaposlen v Avstriji prejme dve odločbi, ki sta že pravnomočni, v odločbah pa je odmerjen davek, že poravnan za dve predhodni leti. Čez nekaj let je Upravno sodišče (sodba II U 181/2022-13 z dne 10. 7. 2024) ugotovilo, da je FURS v nasprotju z materialnopravnimi predpisi odbil v tujini plačan davek, a ne v celoti plačanega, ampak v manjšem znesku oziroma odstotku. Ali se v takšnem primeru vloži zahteva za odpravo in razveljavitev oziroma spremembo odločbe po nadzorstveni pravici (88. člen ZDavP-2) ali predlog za posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe (90. člen ZDavP-2)?

== '''Odgovor:''' ==

Odločba je akt odločitev s pravnimi učinki (Kovač in Jerovšek, 2024, Upravni postopek in upravni spor, str. 216 in nasl.). Če je odločba že dokončna oziroma pravnomočna, se lahko uporabijo izredna pravna sredstva, to so po ZUP obnova postopka, sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev in ničnost. Poleg pritožbe in petih izrednih pravnih sredstev po ZUP poznamo v upravnih postopkih dodatna pravna sredstva, ki jih lahko določi drug zakon (po načelu subsidiarne rabe ZUP po [[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu ZUP]]; prav tam, str. 241). Tako  [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] '''(ZDavP-2''', Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.)''' ureja nekatera pravna sredstva po ZUP drugače, npr. v 88. členu razloge za izredno pravno sredstvo odprave in razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici''' (prim. [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člen ZUP]]), '''dodatno pa določa v 90. členu t. i. posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe.'''
Drugi odstavek 88. člen ZDavP-2 določa, da lahko davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, <span style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: justify; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;">če je z njo prekršen materialni zakon. ZDavP-2 v prvem odstavku 90. člena določa, da v kolikor se po pravnomočnosti odmerne odločbe ugotovi, da je bil zaradi očitne napake previsoko odmerjen davek, davčni organ tako odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca za davek oziroma na zahtevo njegovih pravnih naslednikov.
V [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395908 sodbi VSRS X Ips 481/2014] z dne 20. 4. 2016, enako tudi v [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395574 sodbi VSRS X Ips 471/2014] z dne 13. 4. 2014, je sodišče opredelilo, '''da 88. člen ZDavP-2 kot izpodbojni razlog izrecno določa kršitev materialnega zakona, medtem ko je po 90. členu ZDavP-2 kot izpodbojni razlog določen nepreciziran pojem „očitne napake“.''' Zgolj jezikovna razlaga 90. člena ZDavP-2, kot omenja že UPRS v tej zadevi, bi sicer dopuščala, da se kot izpodbojni razlog po tem členu uveljavljajo napake vseh vrst, vključno s kršitvijo materialnega zakona, ki je kot izpodbojni razlog določen že v 88. členu ZDavP-2, vendar pa je tako široka interpretacija neustrezna, saj ne ustreza značilnostim samega pravnega sredstva. '''Vrhovno sodišče je presodilo, da se pojma „očitne napake“ iz 90. člena ZDavP-2 ne more razlagati tako, da vključuje tudi kršitve materialnega prava,''' ker je tovrstna kršitev kot izpodbojni razlog izrecno določena v 88. členu ZDavP-2 in temu sistemsko namenjeno.
Sodišče je glede uporabe določb 90. člena ZDavP-2 odločilo ([http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111437495 sodba in sklep VSRS X Ips 6/2020] z dne 9. 6. 2020),''' če je napaka očitna, se očitnost nanaša tudi na napako v dejanskem temelju odločitve, ki pa mora dosegati določeno stopnjo prepoznavnosti, da je lahko kvalificirana kot taka.''' Ne more šteti za očitno tista napaka, ki terja nadaljnji zahtevnejši postopek ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja; prav tako ne tista, ki terja kompleksno presojo dejstev oziroma visoko stopnjo subjektivnosti pri presoji njihove pravilnosti (resničnosti). Iz pojma očitne napačnosti so torej izključeni primeri, ko je za ugotovitev napačnosti določenega dejstva treba izvajati zahtevne postopke z izvedencem, prav tako pa tudi ni mogoče očitne napačnosti utemeljevati na tem, da naj bi uradna oseba pristojnega organa v postopku zmotno ocenila kot verodostojno izpoved določene priče itd. Očitna napačnost glede ugotovitve dejanskega stanja je tako le tista, kjer je mogoče ugotoviti očitni razkorak med v odločbi ugotovljenim dejanskim stanjem in dejstvi, ki jih je mogoče ugotoviti na podlagi objektivnih meril, brez zahtevnih ugotovitvenih postopkov preverjanja njihove resničnosti. Sklepati gre, da v primeru iz vprašanja ne gre za tovrstno očitno napako dejanskega stanja.''' Da se uporabi izredno pravno sredstvo po 90. členu ZDavP-2, bi moralo pri izdaji odmerne odločbe priti do »očitne napake«; taka očitna napaka pa ne more izhajati iz kršitev materialnega prava, saj je temu tudi namenjeno drugo pravno sredstvo, in sicer odločanje po nadzorstveni pravici '''(prim. Kerševan v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 494 in povezane).
Po drugem odstavku 274. člena ZUP lahko pristojni organ izdano odločbo '''razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis.''' Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, ki ga ima na voljo pristojni organ na podlagi nadzorstvene pravice, ki jo izvršuje nad organom, ki je izdal odločbo na prvi stopnji; tj. praviloma drugostopenjski (pritožbeni) organ (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022, str. 727 in nasl.). Ker je razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da organ z njim lahko poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo, je zaradi pravne varnosti in zaupanja v pravo še posebej pomembno, da organ strogo ostaja v mejah zakonskih razlogov za uporabo tega pravnega sredstva oziroma da je pri njegovi uporabi zadržan. '''V konkretnem primeru to pomeni, da se mora omejiti izključno na očitne kršitve materialnega predpisa, ne pa navedene zakonske določbe razlagati tako, da bi jo posredno širil na morebitne pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma kršitve predpisanega postopka''' (glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111425613 sodbo UPRS I U 1446/2017] z dne 13. 9. 2018). 
Torej, na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 lahko odmerno odločbo davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. Na podlagi 274. člena ZUP pa lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. '''ZDavP-2 pa v primerjavi z ZUP ne zahteva, da gre za očitno kršitev. Vendar pa se je sodna praksa izrekla glede vprašanja očitnosti kršitve materialnega prepisa '''(zakona) tudi pri nadzorstveni pravici po ZDavP-2. Presoja napake pri uporabi materialnega prava '''mora biti očitna'''. Tako gre za očitno kršitev materialnega zakona, če je materialni predpis glede na dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, uporabljen napačno. Kršitev je očitna, če jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se odločba opira. Če je do napačne uporabe materialnega prava prišlo zaradi napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega predpisa ni očitna. Prav tako ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila predpis lahko tolmači oziroma razume na več načinov, organ pa je svojo odločitev oprl na eno od možnih razlag (glej [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113061561 sodbo VSRS X Ips 380/2012] z dne 12. 9. 2013). 
Sklepno torej velja, da '''v danem primeru uporaba 90. člena ZDavP-2 ne pride v poštev, uporaba nadzorstvene pravice pa je odvisna od tega, ali je FURS očitno kršil materialni zakon, o čemer odloča Ministrstvo za finance, lahko tudi na predlog stranke''' ([[Zak:ZUP#275. .C4.8Dlen{{!}}275. člen ZUP]]). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 [[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava

2024-09-02T06:41:42Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Katero izredno pravno sredstvo po ZDavP-2 se lahko uporabi primeru, ko čezmejni delovni migrant, zaposlen v Avstriji prejme dve odločbi, ki sta že pravnomočni, v odločbah pa je odmerjen davek, že poravnan za dve predhodni leti. Čez nekaj let je Upravno sodišče (sodba II U 181/2022-13 z dne 10. 7. 2024) ugotovilo, da je FURS v nasprotju z materialnopravnimi predpisi odbil v tujini plačan davek, a ne v celoti plačanega, ampak v manjšem znesku oziroma odstotku. Ali se v takšnem primeru vloži zahteva za odpravo in razveljavitev oziroma spremembo odločbe po nadzorstveni pravici (88. člen ZDavP-2) ali predlog za posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe (90. člen ZDavP-2)?

== '''Odgovor:''' ==

Odločba je akt odločitev s pravnimi učinki (Kovač in Jerovšek, 2024, Upravni postopek in upravni spor, str. 216 in nasl.). Če je odločba že dokončna oziroma pravnomočna, se lahko uporabijo izredna pravna sredstva, to so po ZUP obnova postopka, sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev in ničnost. Poleg pritožbe in petih izrednih pravnih sredstev po ZUP poznamo v upravnih postopkih dodatna pravna sredstva, ki jih lahko določi drug zakon (po načelu subsidiarne rabe ZUP po [[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu ZUP]]; prav tam, str. 241). Tako  [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] '''(ZDavP-2''', Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.)''' ureja nekatera pravna sredstva po ZUP drugače, npr. v 88. členu razloge za izredno pravno sredstvo odprave in razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici''' (prim. [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člen ZUP]]), '''dodatno pa določa v 90. členu t. i. posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe.'''
Drugi odstavek 88. člen ZDavP-2 določa, da lahko davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, <span style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: justify; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;">če je z njo prekršen materialni zakon. ZDavP-2 v prvem odstavku 90. člena določa, da v kolikor se po pravnomočnosti odmerne odločbe ugotovi, da je bil zaradi očitne napake previsoko odmerjen davek, davčni organ tako odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca za davek oziroma na zahtevo njenih pravnih naslednikov.
V [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395908 sodbi VSRS X Ips 481/2014] z dne 20. 4. 2016, enako tudi v [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395574 sodbi VSRS X Ips 471/2014] z dne 13. 4. 2014, je sodišče opredelilo, '''da 88. člen ZDavP-2 kot izpodbojni razlog izrecno določa kršitev materialnega zakona, medtem ko je po 90. členu ZDavP-2 kot izpodbojni razlog določen nepreciziran pojem „očitne napake“.''' Zgolj jezikovna razlaga 90. člena ZDavP-2, kot omenja že UPRS v tej zadevi, bi sicer dopuščala, da se kot izpodbojni razlog po tem členu uveljavljajo napake vseh vrst, vključno s kršitvijo materialnega zakona, ki je kot izpodbojni razlog določen že v 88. členu ZDavP-2, vendar pa je tako široka interpretacija neustrezna, saj ne ustreza značilnostim samega pravnega sredstva. '''Vrhovno sodišče je presodilo, da se pojma „očitne napake“ iz 90. člena ZDavP-2 ne more razlagati tako, da vključuje tudi kršitve materialnega prava,''' ker je tovrstna kršitev kot izpodbojni razlog izrecno določena v 88. členu ZDavP-2 in temu sistemsko namenjeno.
Sodišče je glede uporabe določb 90. člena ZDavP-2 odločilo ([http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111437495 sodba in sklep VSRS X Ips 6/2020] z dne 9. 6. 2020),''' če je napaka očitna, se očitnost nanaša tudi na napako v dejanskem temelju odločitve, ki pa mora dosegati določeno stopnjo prepoznavnosti, da je lahko kvalificirana kot taka.''' Ne more šteti za očitno tista napaka, ki terja nadaljnji zahtevnejši postopek ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja; prav tako ne tista, ki terja kompleksno presojo dejstev oziroma visoko stopnjo subjektivnosti pri presoji njihove pravilnosti (resničnosti). Iz pojma očitne napačnosti so torej izključeni primeri, ko je za ugotovitev napačnosti določenega dejstva treba izvajati zahtevne postopke z izvedencem, prav tako pa tudi ni mogoče očitne napačnosti utemeljevati na tem, da naj bi uradna oseba pristojnega organa v postopku zmotno ocenila kot verodostojno izpoved določene priče itd. Očitna napačnost glede ugotovitve dejanskega stanja je tako le tista, kjer je mogoče ugotoviti očitni razkorak med v odločbi ugotovljenim dejanskim stanjem in dejstvi, ki jih je mogoče ugotoviti na podlagi objektivnih meril, brez zahtevnih ugotovitvenih postopkov preverjanja njihove resničnosti. Sklepati gre, da v primeru iz vprašanja ne gre za tovrstno očitno napako dejanskega stanja.''' Da se uporabi izredno pravno sredstvo po 90. členu ZDavP-2, bi moralo pri izdaji odmerne odločbe priti do »očitne napake«; taka očitna napaka pa ne more izhajati iz kršitev materialnega prava, saj je temu tudi namenjeno drugo pravno sredstvo, in sicer odločanje po nadzorstveni pravici '''(prim. Kerševan v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 494 in povezane).
Po drugem odstavku 274. člena ZUP lahko pristojni organ izdano odločbo '''razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis.''' Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, ki ga ima na voljo pristojni organ na podlagi nadzorstvene pravice, ki jo izvršuje nad organom, ki je izdal odločbo na prvi stopnji; tj. praviloma drugostopenjski (pritožbeni) organ (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022, str. 727 in nasl.). Ker je razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da organ z njim lahko poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo, je zaradi pravne varnosti in zaupanja v pravo še posebej pomembno, da organ strogo ostaja v mejah zakonskih razlogov za uporabo tega pravnega sredstva oziroma da je pri njegovi uporabi zadržan. '''V konkretnem primeru to pomeni, da se mora omejiti izključno na očitne kršitve materialnega predpisa, ne pa navedene zakonske določbe razlagati tako, da bi jo posredno širil na morebitne pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma kršitve predpisanega postopka''' (glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111425613 sodbo UPRS I U 1446/2017] z dne 13. 9. 2018). 
Torej, na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 lahko odmerno odločbo davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. Na podlagi 274. člena ZUP pa lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. '''ZDavP-2 pa v primerjavi z ZUP ne zahteva, da gre za očitno kršitev. Vendar pa se je sodna praksa izrekla glede vprašanja očitnosti kršitve materialnega prepisa '''(zakona) tudi pri nadzorstveni pravici po ZDavP-2. Presoja napake pri uporabi materialnega prava '''mora biti očitna'''. Tako gre za očitno kršitev materialnega zakona, če je materialni predpis glede na dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, uporabljen napačno. Kršitev je očitna, če jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se odločba opira. Če je do napačne uporabe materialnega prava prišlo zaradi napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega predpisa ni očitna. Prav tako ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila predpis lahko tolmači oziroma razume na več načinov, organ pa je svojo odločitev oprl na eno od možnih razlag (glej [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113061561 sodbo VSRS X Ips 380/2012] z dne 12. 9. 2013). 
Sklepno torej velja, da '''v danem primeru uporaba 90. člena ZDavP-2 ne pride v poštev, uporaba nadzorstvene pravice pa je odvisna od tega, ali je FURS očitno kršil materialni zakon, o čemer odloča Ministrstvo za finance, lahko tudi na predlog stranke''' ([[Zak:ZUP#275. .C4.8Dlen{{!}}275. člen ZUP]]). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 [[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava

2024-09-02T06:33:40Z

RemicMatjaz: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Katero izredno pravno sredstvo po ZDavP-2 se lahko uporabi primeru, ko čezmejni delovni migrant, zaposlen v Avstriji prejme dve odločbi, ki sta že pravnomočni, v odločbah pa je odmerjen davek, že poravnan za dve predhodni leti. Čez nekaj let je Upravno sodišče (sodba II U 181/2022-13 z dne 10. 7. 2024) ugotovilo, da je FURS v nasprotju z materialnopravnimi predpisi odbil v tujini plačan davek, a ne v celoti plačanega, ampak v manjšem znesku oziroma odstotku. Ali se v takšnem primeru vloži zahteva za odpravo in razveljavitev oziroma spremembo odločbe po nadzorstveni pravici (88. člen ZDavP-2) ali predlog za posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe (90. člen ZDavP-2)?

== '''Odgovor:''' ==

Odločba je akt odločitev s pravnimi učinki (Kovač in Jerovšek, 2024, Upravni postopek in upravni spor, str. 216 in nasl.). Če je odločba že dokončna oziroma pravnomočna, se lahko uporabijo izredna pravna sredstva, to so po ZUP obnova postopka, sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev in ničnost. Poleg pritožbe in petih izrednih pravnih sredstev po ZUP poznamo v upravnih postopkih dodatna pravna sredstva, ki jih lahko določi drug zakon (po načelu subsidiarne rabe ZUP po [[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu ZUP]]; prav tam, str. 241). Tako  [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] '''(ZDavP-2''', Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.)''' ureja nekatera pravna sredstva po ZUP drugače, npr. v 88. členu razloge za izredno pravno sredstvo odprave in razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici''' (prim. [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člen ZUP]]), '''dodatno pa določa v 90. členu t. i. posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe.''''
Drugi odstavek 88. člen ZDavP-2 določa, da lahko davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, <span style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: justify; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;">če je z njo prekršen materialni zakon. ZDavP-2 v prvem odstavku 90. člena določa, da v kolikor se po pravnomočnosti odmerne odločbe ugotovi, da je bil zaradi očitne napake previsoko odmerjen davek, davčni organ tako odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca za davek oziroma na zahtevo njenih pravnih naslednikov.
V [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395908 sodbi VSRS X Ips 481/2014] z dne 20. 4. 2016, enako tudi v [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395574 sodbi VSRS X Ips 471/2014] z dne 13. 4. 2014, je sodišče opredelilo, '''da 88. člen ZDavP-2 kot izpodbojni razlog izrecno določa kršitev materialnega zakona, medtem ko je po 90. členu ZDavP-2 kot izpodbojni razlog določen nepreciziran pojem „očitne napake“.''' Zgolj jezikovna razlaga 90. člena ZDavP-2, kot omenja že UPRS v tej zadevi, bi sicer dopuščala, da se kot izpodbojni razlog po tem členu uveljavljajo napake vseh vrst, vključno s kršitvijo materialnega zakona, ki je kot izpodbojni razlog določen že v 88. členu ZDavP-2, vendar pa je tako široka interpretacija neustrezna, saj ne ustreza značilnostim samega pravnega sredstva. '''Vrhovno sodišče je presodilo, da se pojma „očitne napake“ iz 90. člena ZDavP-2 ne more razlagati tako, da vključuje tudi kršitve materialnega prava,''' ker je tovrstna kršitev kot izpodbojni razlog izrecno določena v 88. členu ZDavP-2 in temu sistemsko namenjeno.
Sodišče je glede uporabe določb 90. člena ZDavP-2 odločilo ([http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111437495 sodba in sklep VSRS X Ips 6/2020] z dne 9. 6. 2020),''' če je napaka očitna, se očitnost nanaša tudi na napako v dejanskem temelju odločitve, ki pa mora dosegati določeno stopnjo prepoznavnosti, da je lahko kvalificirana kot taka.''' Ne more šteti za očitno tista napaka, ki terja nadaljnji zahtevnejši postopek ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja; prav tako ne tista, ki terja kompleksno presojo dejstev oziroma visoko stopnjo subjektivnosti pri presoji njihove pravilnosti (resničnosti). Iz pojma očitne napačnosti so torej izključeni primeri, ko je za ugotovitev napačnosti določenega dejstva treba izvajati zahtevne postopke z izvedencem, prav tako pa tudi ni mogoče očitne napačnosti utemeljevati na tem, da naj bi uradna oseba pristojnega organa v postopku zmotno ocenila kot verodostojno izpoved določene priče itd. Očitna napačnost glede ugotovitve dejanskega stanja je tako le tista, kjer je mogoče ugotoviti očitni razkorak med v odločbi ugotovljenim dejanskim stanjem in dejstvi, ki jih je mogoče ugotoviti na podlagi objektivnih meril, brez zahtevnih ugotovitvenih postopkov preverjanja njihove resničnosti. Sklepati gre, da v primeru iz vprašanja ne gre za tovrstnno očitno napako dejanskega stanja.''' Da se uporabi izredno pravno sredstvo po 90. členu ZDavP-2, bi moralo pri izdaji odmerne odločbe priti do »očitne napake«; taka očitna napaka pa ne more izhajati iz kršitev materialnega prava, saj je temu tudi namenjeno drugo pravno sredstvo, in sicer odločanje po nadzorstveni pravici '''(prim. Kerševan v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 494 in povezane).
Po drugem odstavku 274. člena ZUP lahko pristojni organ izdano odločbo '''razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis.''' Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, ki ga ima na voljo pristojni organ na podlagi nadzorstvene pravice, ki jo izvršuje nad organom, ki je izdal odločbo na prvi stopnji; tj. praviloma drugostopenjski (pritožbeni) organ (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022, str. 727 in nasl.). Ker je razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da organ z njim lahko poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo, je zaradi pravne varnosti in zaupanja v pravo še posebej pomembno, da organ strogo ostaja v mejah zakonskih razlogov za uporabo tega pravnega sredstva oziroma da je pri njegovi uporabi zadržan. '''V konkretnem primeru to pomeni, da se mora omejiti izključno na očitne kršitve materialnega predpisa, ne pa navedene zakonske določbe razlagati tako, da bi jo posredno širil na morebitne pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma kršitve predpisanega postopka''' (glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111425613 sodbo UPRS I U 1446/2017] z dne 13. 9. 2018). 
Torej, na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 lahko odmerno odločbo davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. Na podlagi 274. člena ZUP pa lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. '''ZDavP-2 pa v primerjavi z ZUP ne zahteva, da gre za očitno kršitev. Vendar pa se je sodna praksa izrekla glede vprašanja očitnosti kršitve materialnega prepisa '''(zakona) tudi pri nadzorstveni pravici po ZDavP-2. Presoja napake pri uporabi materialnega prava '''mora biti očitna'''. Tako gre za očitno kršitev materialnega zakona, če je materialni predpis glede na dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, uporabljen napačno. Kršitev je očitna, če jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se odločba opira. Če je do napačne uporabe materialnega prava prišlo zaradi napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega predpisa ni očitna. Prav tako ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila predpis lahko tolmači oziroma razume na več načinov, organ pa je svojo odločitev oprl na eno od možnih razlag (glej [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113061561 sodbo VSRS X Ips 380/2012] z dne 12. 9. 2013). 
Sklepno torej velja, da '''v danem primeru uporaba 90. člena ZDavP-2 ne pride v poštev, uporaba nadzorstvene pravice pa je odvisna od tega, ali je FURS očitno kršil materialni zakon, o čemer odloča Ministrstvo za finance, lahko tudi na predlog stranke''' ([[Zak:ZUP#275. .C4.8Dlen{{!}}275. člen ZUP]]). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 [[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa

2024-08-26T10:25:20Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Veljavnost vloge v elektronski obliki brez podpisa - v usklajevanju''' ==

'''Datum odgovora:''' 23. 8. 2024 '''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je po elektronski pošti posredovala vlogo brez podpisa. Ali mora organ zahtevati lastnoročni oziroma elektronski podpis?

== '''Odgovor:''' ==

Vloge – poleg vabil, zapisnika in pravice pregleda dokumentov – spadajo med oblike občevanja med organi in strankami v ožjem smislu. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]] primeroma našteva vloge v obliki zahtev, predlogov, prijav, prošenj, pritožb, ugovorov ali drugih dejanj. Organi pri presoji vloge niso vezani na njeno poimenovanje, '''temveč njeno vsebino''' (''falsa nominatio non nocet''). Tako lahko stranka poimenuje vlogo kot "predlog" ali "prošnja", vendar se ta obravnava kot zahteva ali pritožba, če iz vsebine izhaja, da želi uveljaviti navedeno (glej Sever v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1 knjiga, str. 420-421).
Vloga (tudi po vsebini), ki je poslana po elektronski poti, vendar '''ni podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom, je formalno nepopolna''', zato jo organ praviloma ne more obravnavati, ampak mora od stranke zahtevati, da pomanjkljivost odpravi tako, da vložitev vloge potrdi po elektronski poti s kvalificiranim elektronskim podpisom oziroma, če tega nima, s potrditvijo v fizični obliki, ki bo vsebovala lastnoročni podpis, razen če gre za primer iz sedmega odstavka 63. člena ZUP oziroma primere iz 101. člena Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937, Ur. l. RS št. 9/18 in nasl.]; več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, komentar k 63. in nasl. členom, glej tudi Uredbo [https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl/policies/eidas-regulation eIDAS]). '''Praviloma se torej pri elektronskih vlogah zahteva kvalificiran e-podpis,''' tj. e-podpis z digitalnim potrdilom in ne le navaden (skeniran lastnoročni) podpis, kar preprečuje možnosti zlorab pri e-poslovanju, ker je elektronski podpis enolični identifikator in zagotavlja nesporno identifikacijo posameznika. Glej tudi [https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-362/21&language=SL sodbo SEU C 362/21 z dne 20. 10. 2022], da so nacionalni standardi upravičeni, a le do te mere, da''' ni neupravičenega razlikovanja med fizično in e-komunikacijo'''. Podpis namreč izraža voljo vložnika po določenem ravnanju (glej Podlipnik v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 35), zato organ vloga lahko izjemoma obravnava  brez predpisanega (kvalificiranega elektronskega oziroma lastnoročnega) podpisa, če zaradi specifičnih okoliščin v zvezi z vlogo, ni dvoma, da izraža pravilno in resnično voljo vložnika (gl. tretji odstavek [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]]). Toda navedena izjema situacija ne spremeni osnovnega zakonskega izhodišča, da mora vložnik vložiti podpisano vlogo. 
Nekateri postopkovni zakoni, kot na primer Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB in nasl.]), v posebnih upravnih postopkih določajo drugačna pravila, ker velja načelo subsidiarnosti. Torej, '''če poseben postopkovni zakon glede vloge določa drugačna pravila, se postopa po njem;''' sicer pa po ZUP. Elektronske vloge po ZDIJZ so sicer po UUP opredeljene kot vloge, ki jih ni treba podpisati s kvalificiranim elektronskim podpisom. 
ZUP ureja postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi gl. [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za '''izdajo potrdil'''. S potrdili (izpiski, certifikati itd.) državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil potrjujejo določeno dejstvo, o katerem vodijo uradno evidenco, ali dejstvo, ki so ga ugotovili po predhodno izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku ([[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]] in nasl.). Za vloge o izdaji potrdil pa ZUP določa nekoliko drugačna pravila kot za zahtevke ali pritožbo in druge izjave volje, saj je npr. zahtevo za izdajo potrdila mogoče vložiti le ustno, medtem ko morajo biti vloge v postopku upravnega odločanja vložene le pisno (fizično ali elektronsko) ali ustno na zapisnik.
Sklepno torej velja: če organ prejme prošnjo za izdajo dokumenta preko elektronske pošte brez podpisa, se postopa po ZUP, kot opisano zgoraj, razen če posebni postopkovni zakon, v zvezi s predmetno zadevo, določa drugačno ravnanje.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge in jezik]]
[[Category:Vpogled v spis (pregled dokumentov) in informacije javnega značaja]]

Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa

2024-08-26T10:23:49Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Veljavnost vloge v elektronski obliki brez podpisa - v usklajevanju''' ==

'''Datum odgovora:''' 23. 8. 2024 '''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je po elektronski pošti posredovala vlogo brez podpisa. Ali mora organ zahtevati lastnoročni oziroma elektronski podpis?

== '''Odgovor:''' ==

Vloge – poleg vabil, zapisnika in pravice pregleda dokumentov – spadajo med oblike občevanja med organi in strankami v ožjem smislu. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]] primeroma našteva vloge v obliki zahtev, predlogov, prijav, prošenj, pritožb, ugovorov ali drugih dejanj. Organi pri presoji vloge niso vezani na njeno poimenovanje, '''temveč njeno vsebino''' (''falsa nominatio non nocet''). Tako lahko stranka poimenuje vlogo kot "predlog" ali "prošnja", vendar se ta obravnava kot zahteva ali pritožba, če iz vsebine izhaja, da želi uveljaviti navedeno (glej Sever v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1 knjiga, str. 420-421).
Vloga (tudi po vsebini), ki je poslana po elektronski poti, vendar '''ni podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom, je formalno nepopolna''', zato jo organ praviloma ne more obravnavati, ampak mora od stranke zahtevati, da pomanjkljivost odpravi tako, da vložitev vloge potrdi po elektronski poti s kvalificiranim elektronskim podpisom oziroma, če tega nima, s potrditvijo v fizični obliki, ki bo vsebovala lastnoročni podpis, razen če gre za primer iz sedmega odstavka 63. člena ZUP oziroma primere iz 101. člena Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937, Ur. l. RS št. 9/18 in nasl.]; več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, komentar k 63. in nasl. členom, glej tudi Uredbo [https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl/policies/eidas-regulation eIDAS]). '''Praviloma se torej pri elektronskih vlogah zahteva kvalificiran e-podpis,''' tj. e-podpis z digitalnim potrdilom in ne le navaden (skeniran lastnoročni) podpis, kar preprečuje možnosti zlorab pri e-poslovanju, ker je elektronski podpis enolični identifikator in zagotavlja nesporno identifikacijo posameznika. Glej tudi [https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-362/21&language=SL sodbo SEU C 362/21 z dne 20. 10. 2022], da so nacionalni standardi upravičeni, a le do te mere, da''' ni neupravičenega razlikovanja med fizično in e-komunikacijo'''. Podpis namreč izraža voljo vložnika po določenem ravnanju (glej Podlipnik v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 35), zato organ vloga lahko izjemoma obravnava  brez predpisanega (kvalificiranega elektronskega oziroma lastnoročnega) podpisa, če zaradi specifičnih okoliščin v zvezi z vlogo, ni dvoma, da izraža pravilno in resnično voljo vložnika (gl. tretji odstavek 67. člena ZUP). Toda navedena izjema situacija ne spremeni osnovnega zakonskega izhodišča, da mora vložnik vložiti podpisano vlogo. 
Nekateri postopkovni zakoni, kot na primer Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB in nasl.]), v posebnih upravnih postopkih določajo drugačna pravila, ker velja načelo subsidiarnosti. Torej, '''če poseben postopkovni zakon glede vloge določa drugačna pravila, se postopa po njem;''' sicer pa po ZUP. Elektronske vloge po ZDIJZ so sicer po UUP opredeljene kot vloge, ki jih ni treba podpisati s kvalificiranim elektronskim podpisom. 
ZUP ureja postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi gl. [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za '''izdajo potrdil'''. S potrdili (izpiski, certifikati itd.) državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil potrjujejo določeno dejstvo, o katerem vodijo uradno evidenco, ali dejstvo, ki so ga ugotovili po predhodno izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku ([[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]] in nasl.). Za vloge o izdaji potrdil pa ZUP določa nekoliko drugačna pravila kot za zahtevke ali pritožbo in druge izjave volje, saj je npr. zahtevo za izdajo potrdila mogoče vložiti le ustno, medtem ko morajo biti vloge v postopku upravnega odločanja vložene le pisno (fizično ali elektronsko) ali ustno na zapisnik.
Sklepno torej velja: če organ prejme prošnjo za izdajo dokumenta preko elektronske pošte brez podpisa, se postopa po ZUP, kot opisano zgoraj, razen če posebni postopkovni zakon, v zvezi s predmetno zadevo, določa drugačno ravnanje.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge in jezik]]
[[Category:Vpogled v spis (pregled dokumentov) in informacije javnega značaja]]

Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?

2024-08-26T10:13:41Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Čas sprožitve novega postopka v istem po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka''' ==

'''Datum odgovora:''' 20. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj lahko stranka ponovno začne upravni postopek v isti zadevi, če je bil v tej zadevi podan umik zahteve in izdan sklep o ustavitvi postopka?

== '''Odgovor:''' ==
Stranka lahko po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] zahtevek umakne ves čas tekom postopka, vse do izdaje odločbe na prvi stopnji in po njeni izdaji v pritožbenem roku ali še po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji. Na tej podlagi organ, če ni razlogov za nadaljevanje postopka v javnem interesu ali bi nadaljevanje zahtevala stranka z nasprotnim interesom, izda organ sklep o ustavitvi postopka. Umik umika ni dovoljen, stranka lahko vloži le novo zahtevo (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 179-180). 
V upravnem postopku sicer velja prepoved ponovnega odločanja v isti stvari (''ne bis in idem''). To pomeni, da če se je o isti upravni zadevi že vodil postopek (upravni ali sodni), ali je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno in so bile stranki s pravnomočno odločbo že priznane pravice, pravne koristi ali naložene obveznosti, vodenje ponovnega upravnega postopa ni dovoljeno. V okviru predhodnega preizkusa zahteve na podlagi [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]] mora organ med drugim po uradni dolžnosti preveriti, ali se je v zadevi že vodil postopek in je bilo v zadevi meritorno odločeno. Če ugotovi, da je bilo v zadevi že odločeno, ker je stranka pridobila pravice, pravne koristi, mora takšno zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči. ZUP prepoved ponovnega odločanja o isti stvari razširja tudi na zadeve, v katerih je bil zahtevek stranke pravnomočno zavrnjen, če stranka ponovno vloži zahtevek na podlagi istega pravnega in dejanskega stanja. V takem primeru, kljub »le« formalni pravnomočnosti meritorne odločitve, organ ne more ponovno odločati o stvari, saj organ ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve kot že v zaključenem postopku (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_nadaljevanje_postopka_na_zahtevo_stranke Ustavitev postopka po uradni dolžnosti in nadaljevanje postopka na zahtevo stranke]). Pri tem je treba utemeljiti v sklepu o zavrženju, da gre res za isto zadevo, kar pomeni isto pravno in dejansko stanje (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 129. členu, str. 26-31). Zaradi načela ekonomičnosti vodenja upravnega postopka velja, da se bo zahteva stranke zavrgla, če se dejansko stanje in ustrezna pravna podlaga nista spremenila od trenutka izdaje prvostopenjske odločbe v prejšnjem postopku, saj organ ne bi imel razloga za sprejem drugačne odločitve kot v že končanem postopku (po [http://sodnapraksa.si/?doc-19703 VSRS sodbi I Up 1311/2004] z dne 12. 5. 2005).
Ko se izda sklep o zavrženju zahteve (postopek se niti ne uvede po prvotni zahtevi zaradi formalnih pomanjkljivosti) ali sklep o ustavitvi postopka (npr. ob umiku zahtevka), je zadeva pravnomočno zaključena, čeprav ni bilo odločeno o (materialni) pravici ali pravni koristi, zato '''pravnomočen sklep o zavrženju zahteve ali ustavitvi postopka ne more biti razlog, da stranka ne bi mogla vložiti novega zahtevka'''. Pri formalnem zaključku postopka ni učinka materialne pravnomočnosti in tako ni prepovedi ne bis in idem (v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111475600 UPRS Sodba I U 612/2021-69] z dne 22. 11. 2023). V takem primeru je pravno nepomembno, ali nov zahtevek temelji na istem dejanskem in pravnem stanju, zato '''mora organ vlogo vedno obravnavati '''(v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111406466 UPRS sodba I U 1781/2015] z dne 3. 8. 2016). Sklep o ustavitvi postopka ne ustvarja učinka ''ne bis in idem'' (prepoved dvakratnega odločanja v isti zadevi), kot to velja za meritorne odločbe.
Zoper sklep o ustavitvi postopka (enako zoper sklep o zavrženju zahtevka) je dovoljena pritožba, zato stranka, ne more vložiti novega zahtevka dokler postopek ni formalno zaključen s pravnomočnim sklepom o ustavitvi. '''Šele z nastopom pravnomočnosti sklepa o ustavitvi velja postopek kot pravnoformalno zaključen''', zato bi organ morebitne nove zahtevke (in temeljijo na istem pravnem in dejanskem stanju!), ki so vloženi pred pravnomočnostjo sklepa, zavrgel na temelju četrte točke prvega odstavka129. člena ZUP, ker o isti zadevi ne moreta teči dva postopka. V praksi je s'''miselno, da organ počaka do izteka pritožbenega roka zoper sklep, in se o zavrženju odloča šele po poteku roka,''' ko je znano, ali je prejšnji postopek dokončno in pravnomočno zaključen.
[[Category:Umik zahteve]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in ''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?

2024-08-26T10:06:16Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Čas sprožitve novega postopka v istem po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka''' ==

'''Datum odgovora:''' 20. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj lahko stranka ponovno začne upravni postopek v isti zadevi, če je bil v tej zadevi podan umik zahteve in izdan sklep o ustavitvi postopka?

== '''Odgovor:''' ==
Stranka lahko po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] zahtevek umakne ves čas tekom postopka, vse do izdaje odločbe na prvi stopnji in po njeni izdaji v pritožbenem roku ali še po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji. Na tej podlagi organ, če ni razlogov za nadaljevanje postopka v javnem interesu ali bi nadaljevanje zahtevala stranka z nasprotnim interesom, izda organ sklep o ustavitvi postopka. Umik umika ni dovoljen, stranka lahko vloži le novo zahtevo (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 179-180). 
V upravnem postopku sicer velja prepoved ponovnega odločanja v isti stvari (''ne bis in idem''). To pomeni, da če se je o isti upravni zadevi že vodil postopek (upravni ali sodni), ali je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno in so bile stranki s pravnomočno odločbo že priznane pravice, pravne koristi ali naložene obveznosti, vodenje ponovnega upravnega postopa ni dovoljeno. V okviru predhodnega preizkusa zahteve na podlagi [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]] mora organ med drugim po uradni dolžnosti preveriti, ali se je v zadevi že vodil postopek in je bilo v zadevi meritorno odločeno. Če ugotovi, da je bilo v zadevi že odločeno, ker je stranka pridobila pravice, pravne koristi, mora takšno zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči. ZUP prepoved ponovnega odločanja o isti stvari razširja tudi na zadeve, v katerih je bil zahtevek stranke pravnomočno zavrnjen, če stranka ponovno vloži zahtevek na podlagi istega pravnega in dejanskega stanja. V takem primeru, kljub »le« formalni pravnomočnosti meritorne odločitve, organ ne more ponovno odločati o stvari, saj organ ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve kot že v zaključenem postopku (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_nadaljevanje_postopka_na_zahtevo_stranke Ustavitev postopka po uradni dolžnosti in nadaljevanje postopka na zahtevo stranke]). Pri tem je treba utemeljiti v sklepu o zavrženju, da gre res za isto zadevo, kar pomeni isto pravno in dejansko stanje (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 129. členu, str. 26-31). Zaradi načela ekonomičnosti vodenja upravnega postopka velja, da se bo zahteva stranke zavrgla, če se dejansko stanje in ustrezna pravna podlaga nista spremenila od trenutka izdaje prvostopenjske odločbe v prejšnjem postopku, saj organ ne bi imel razloga za sprejem drugačne odločitve kot v že končanem postopku (po [http://sodnapraksa.si/?doc-19703 VSRS sodbi I Up 1311/2004] z dne 12. 5. 2005).
Ko se izda sklep o zavrženju zahteve (postopek se niti ne uvede po prvotni zahtevi zaradi formalnih pomanjkljivosti) ali sklep o ustavitvi postopka (npr. ob umiku zahtevka), je zadeva pravnomočno zaključena, čeprav ni bilo odločeno o (materialni) pravici ali pravni koristi, zato '''pravnomočen sklep o zavrženju zahteve ali ustavitvi postopka ne more biti razlog, da stranka ne bi mogla vložiti novega zahtevka'''. Pri formalnem zaključku postopka ni učinka materialne pravnomočnosti in tako ni prepovedi ne bis in idem (v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111475600 UPRS Sodba I U 612/2021-69] z dne 22. 11. 2023). V takem primeru je pravno nepomembno, ali nov zahtevek temelji na istem dejanskem in pravnem stanju, zato '''mora organ vlogo vedno obravnavati '''(v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111406466 UPRS sodba I U 1781/2015] z dne 3. 8. 2016). Sklep o ustavitvi postopka ne ustvarja učinka ''ne bis in idem'' (prepoved dvakratnega odločanja v isti zadevi), kot to velja za meritorne odločbe.
Zoper sklep o ustavitvi postopka (enako zoper sklep o zavrženju zahtevka) je dovoljena pritožba, zato stranka, ne more vložiti novega zahtevka dokler postopek ni formalno zaključen s pravnomočnim sklepom o ustavitvi. Šele z nastopom pravnomočnosti sklepa o ustavitvi velja postopek kot pravnoformalno zaključen, zato bi organ morebitne nove zahtevke (in temeljijo na istem pravnem in dejanskem stanju!), ki so vloženi pred pravnomočnostjo sklepa, zavrgel na temelju četrte točke prvega odstavka129. člena ZUP, ker o isti zadevi ne moreta teči dva postopka. V praksi je smiselno, da organ počaka do izteka pritožbenega roka zoper sklep, in se o zavrženju odloča šele po poteku roka, ko je znano, ali je prejšnji postopek dokončno in pravnomočno zaključen.
[[Category:Umik zahteve]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in ''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa

2024-08-26T10:04:17Z

RemicMatjaz: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: Veljavnost vloge v elektronski obliki brez podpisa - v usklajevanju''' ==

'''Datum odgovora:''' 23. 8. 2024 '''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je po elektronski pošti posredovala vlogo brez podpisa. Ali mora organ zahtevati lastnoročni oziroma elektronski podpis?

== '''Odgovor:''' ==

Vloge – poleg vabil, zapisnika in pravice pregleda dokumentov – spadajo med oblike občevanja med organi in strankami v ožjem smislu. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]] primeroma našteva vloge v obliki zahtev, predlogov, prijav, prošenj, pritožb, ugovorov ali drugih dejanj. Organi pri presoji vloge niso vezani na njeno poimenovanje, '''temveč njeno vsebino''' (''falsa nominatio non nocet''). Tako lahko stranka poimenuje vlogo kot "predlog" ali "prošnja", vendar se ta obravnava kot zahteva ali pritožba, če iz vsebine izhaja, da želi uveljaviti navedeno (glej Sever v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1 knjiga, str. 420-421).
Vloga (tudi po vsebini), ki je poslana po elektronski poti, vendar '''ni podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom, je formalno nepopolna''', zato jo organ praviloma ne more obravnavati, ampak mora od stranke zahtevati, da pomanjkljivost odpravi tako, da vložitev vloge potrdi po elektronski poti s kvalificiranim elektronskim podpisom oziroma, če tega nima, s potrditvijo v fizični obliki, ki bo vsebovala lastnoročni podpis, razen če gre za primer iz sedmega odstavka 63. člena ZUP oziroma primere iz 101. člena Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937, Ur. l. RS št. 9/18 in nasl.]; več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, komentar k 63. in nasl. členom, glej tudi Uredbo [https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl/policies/eidas-regulation eIDAS]). '''Praviloma se torej pri elektronskih vlogah zahteva kvalificiran e-podpis,''' tj. e-podpis z digitalnim potrdilom in ne le navaden (skeniran lastnoročni) podpis, kar preprečuje možnosti zlorab pri e-poslovanju, ker je elektronski podpis enolični identifikator in zagotavlja nesporno identifikacijo posameznika (podobno kot EMŠO ali davčna številka). Glej tudi [https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-362/21&language=SL sodbo SEU C 362/21 z dne 20. 10. 2022], da so nacionalni standardi upravičeni, a le do te mere, da''' ni neupravičenega razlikovanja med fizično in e-komunikacijo'''. Podpis namreč izraža voljo vložnika po določenem ravnanju (glej Podlipnik v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 35). '''Zgolj vloga, ki vsebuje omenjene podatke in je pravilno podpisana, velja kot ustrezno sestavljena in primerna za nadaljnjo obravnavo''', seveda če področni predpis minimalnih sestavin ne določa drugače.
Nekateri postopkovni zakoni, kot na primer Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB in nasl.]), v posebnih upravnih postopkih določajo drugačna pravila, ker velja načelo subsidiarnosti. Torej, '''če poseben postopkovni zakon glede vloge določa drugačna pravila, se postopa po njem;''' sicer pa po ZUP. ZDIJZ npr. v drugem odstavku 16. člena napotuje na določbe zakona, ki ureja elektronsko poslovanje in podpis.
ZUP ureja postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi gl. [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za '''izdajo potrdil'''. S potrdili (izpiski, certifikati itd.) državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil potrjujejo določeno dejstvo, o katerem vodijo uradno evidenco, ali dejstvo, ki so ga ugotovili po predhodno izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku ([[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]] in nasl.). Za vloge o izdaji potrdil pa ZUP določa nekoliko drugačna pravila kot za zahtevke ali pritožbo in druge izjave volje, saj je npr. moč zahtevo za izdajo potrdila vložiti le ustno, medtem ko morajo biti vloge v postopku upravnega odločanja vložene le pisno (fizično ali elektronsko) ali ustno na zapisnik.
Sklepno torej velja: če organ prejme prošnjo za izdajo dokumenta preko elektronske pošte brez podpisa, se postopa po ZUP kot opisano zgoraj, razen če posebni postopkovni zakon, v zvezi s predmetno zadevo, določa drugačno ravnanje.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge in jezik]]
[[Category:Vpogled v spis (pregled dokumentov) in informacije javnega značaja]]

Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa

2024-08-26T10:02:57Z

RemicMatjaz: /* Zadeva: Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta, poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa - v usklajevanju */

== '''Zadeva: Veljavnost vloge v elektronski obliki brez podpisa - v usklajevanju''' ==

'''Datum odgovora:''' 23. 8. 2024 '''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je po elektronski pošti posredovala prošnjo brez lastnoročnega podpisa za pridobitev dokumenta od organa. Ali mora organ zahtevati lastnoročni podpis te prošnje?

== '''Odgovor:''' ==

Vloge – poleg vabil, zapisnika in pravice pregleda dokumentov – spadajo med oblike občevanja med organi in strankami v ožjem smislu. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]] primeroma našteva vloge v obliki zahtev, predlogov, prijav, prošenj, pritožb, ugovorov ali drugih dejanj. Organi pri presoji vloge niso vezani na njeno poimenovanje, '''temveč njeno vsebino''' (''falsa nominatio non nocet''). Tako lahko stranka poimenuje vlogo kot "predlog" ali "prošnja", vendar se ta obravnava kot zahteva ali pritožba, če iz vsebine izhaja, da želi uveljaviti navedeno (glej Sever v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1 knjiga, str. 420-421).
Vloga (tudi po vsebini), ki je poslana po elektronski poti, vendar '''ni podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom, je formalno nepopolna''', zato jo organ praviloma ne more obravnavati, ampak mora od stranke zahtevati, da pomanjkljivost odpravi tako, da vložitev vloge potrdi po elektronski poti s kvalificiranim elektronskim podpisom oziroma, če tega nima, s potrditvijo v fizični obliki, ki bo vsebovala lastnoročni podpis, razen če gre za primer iz sedmega odstavka 63. člena ZUP oziroma primere iz 101. člena Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937, Ur. l. RS št. 9/18 in nasl.]; več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, komentar k 63. in nasl. členom, glej tudi Uredbo [https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl/policies/eidas-regulation eIDAS]). '''Praviloma se torej pri elektronskih vlogah zahteva kvalificiran e-podpis,''' tj. e-podpis z digitalnim potrdilom in ne le navaden (skeniran lastnoročni) podpis, kar preprečuje možnosti zlorab pri e-poslovanju, ker je elektronski podpis enolični identifikator in zagotavlja nesporno identifikacijo posameznika (podobno kot EMŠO ali davčna številka). Glej tudi [https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-362/21&language=SL sodbo SEU C 362/21 z dne 20. 10. 2022], da so nacionalni standardi upravičeni, a le do te mere, da''' ni neupravičenega razlikovanja med fizično in e-komunikacijo'''. Podpis namreč izraža voljo vložnika po določenem ravnanju (glej Podlipnik v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 35). '''Zgolj vloga, ki vsebuje omenjene podatke in je pravilno podpisana, velja kot ustrezno sestavljena in primerna za nadaljnjo obravnavo''', seveda če področni predpis minimalnih sestavin ne določa drugače.
Nekateri postopkovni zakoni, kot na primer Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB in nasl.]), v posebnih upravnih postopkih določajo drugačna pravila, ker velja načelo subsidiarnosti. Torej, '''če poseben postopkovni zakon glede vloge določa drugačna pravila, se postopa po njem;''' sicer pa po ZUP. ZDIJZ npr. v drugem odstavku 16. člena napotuje na določbe zakona, ki ureja elektronsko poslovanje in podpis.
ZUP ureja postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi gl. [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za '''izdajo potrdil'''. S potrdili (izpiski, certifikati itd.) državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil potrjujejo določeno dejstvo, o katerem vodijo uradno evidenco, ali dejstvo, ki so ga ugotovili po predhodno izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku ([[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]] in nasl.). Za vloge o izdaji potrdil pa ZUP določa nekoliko drugačna pravila kot za zahtevke ali pritožbo in druge izjave volje, saj je npr. moč zahtevo za izdajo potrdila vložiti le ustno, medtem ko morajo biti vloge v postopku upravnega odločanja vložene le pisno (fizično ali elektronsko) ali ustno na zapisnik.
Sklepno torej velja: če organ prejme prošnjo za izdajo dokumenta preko elektronske pošte brez podpisa, se postopa po ZUP kot opisano zgoraj, razen če posebni postopkovni zakon, v zvezi s predmetno zadevo, določa drugačno ravnanje.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge in jezik]]
[[Category:Vpogled v spis (pregled dokumentov) in informacije javnega značaja]]

Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?

2024-08-26T09:33:25Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Čas sprožitve novega postopka v istem po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka''' ==

'''Datum odgovora:''' 20. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj lahko stranka ponovno začne upravni postopek v isti zadevi, če je bil v tej zadevi podan umik zahteve in izdan sklep o ustavitvi postopka?

== '''Odgovor:''' ==
Stranka lahko po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] zahtevek umakne ves čas tekom postopka, vse do izdaje odločbe na prvi stopnji in po njeni izdaji v pritožbenem roku ali še po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji. Na tej podlagi organ, če ni razlogov za nadaljevanje postopka v javnem interesu ali bi nadaljevanje zahtevala stranka z nasprotnim interesom, izda organ sklep o ustavitvi postopka. Umik umika ni dovoljen, stranka lahko vloži le novo zahtevo (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 179-180). 
V upravnem postopku sicer velja prepoved ponovnega odločanja v isti stvari (''ne bis in idem''). To pomeni, da če se je o isti upravni zadevi že vodil postopek (upravni ali sodni), ali je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno in so bile stranki s pravnomočno odločbo že priznane pravice, pravne koristi ali naložene obveznosti, vodenje ponovnega upravnega postopa ni dovoljeno. V okviru predhodnega preizkusa zahteve na podlagi [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]] mora organ med drugim po uradni dolžnosti preveriti, ali se je v zadevi že vodil postopek in je bilo v zadevi meritorno odločeno. Če ugotovi, da je bilo v zadevi že odločeno, ker je stranka pridobila pravice, pravne koristi, mora takšno zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči. ZUP prepoved ponovnega odločanja o isti stvari razširja tudi na zadeve, v katerih je bil zahtevek stranke pravnomočno zavrnjen, če stranka ponovno vloži zahtevek na podlagi istega pravnega in dejanskega stanja. V takem primeru, kljub »le« formalni pravnomočnosti meritorne odločitve, organ ne more ponovno odločati o stvari, saj organ ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve kot že v zaključenem postopku (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_nadaljevanje_postopka_na_zahtevo_stranke Ustavitev postopka po uradni dolžnosti in nadaljevanje postopka na zahtevo stranke]). Pri tem je treba utemeljiti v sklepu o zavrženju, da gre res za isto zadevo, kar pomeni isto pravno in dejansko stanje (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 129. členu, str. 26-31). Zaradi načela ekonomičnosti vodenja upravnega postopka velja, da se bo zahteva stranke zavrgla, če se dejansko stanje in ustrezna pravna podlaga nista spremenila od trenutka izdaje prvostopenjske odločbe v prejšnjem postopku, saj organ ne bi imel razloga za sprejem drugačne odločitve kot v že končanem postopku (po [http://sodnapraksa.si/?doc-19703 VSRS sodbi I Up 1311/2004] z dne 12. 5. 2005).
Ko se izda sklep o zavrženju zahteve (postopek se niti ne uvede po prvotni zahtevi zaradi formalnih pomanjkljivosti) ali sklep o ustavitvi postopka (npr. ob umiku zahtevka), je zadeva pravnomočno zaključena, čeprav ni bilo odločeno o (materialni) pravici ali pravni koristi, zato '''pravnomočen sklep o zavrženju zahteve ali ustavitvi postopka ne more biti razlog, da stranka ne bi mogla vložiti novega zahtevka'''. Pri formalnem zaključku postopka ni učinka materialne pravnomočnosti in tako ni prepovedi ne bis in idem (v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111475600 UPRS Sodba I U 612/2021-69] z dne 22. 11. 2023). V takem primeru je pravno nepomembno, ali nov zahtevek temelji na istem dejanskem in pravnem stanju, zato '''mora organ vlogo vedno obravnavati '''(v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111406466 UPRS sodba I U 1781/2015] z dne 3. 8. 2016). Sklep o ustavitvi postopka ne ustvarja učinka ''ne bis in idem'' (prepoved dvakratnega odločanja v isti zadevi), kot to velja za meritorne odločbe.
Sklep o ustavitvi postopka je izvršljiv že z vročitvijo (glej [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člen ZUP]]), kar pomeni, da se postopek ne nadaljuje takoj od dneva vročitve stranki. To pomeni, da '''stranka lahko takoj naslednji dan od prejema sklepa o ustavitvi postopka vloži novo zahtevo za isto stvar.''' Izjemoma bi lahko drugače s specialnim pravilom določil le področni zakon. 
[[Category:Umik zahteve]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in ''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?

2024-08-26T09:25:41Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Čas sprožitve novega postopka v istem po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka''' ==

'''Datum odgovora:''' 20. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj lahko stranka ponovno začne upravni postopek v isti zadevi, če je bil v tej zadevi podan umik zahteve in izdan sklep o ustavitvi postopka?

== '''Odgovor:''' ==
Stranka lahko po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] zahtevek umakne ves čas tekom postopka, vse do izdaje odločbe na prvi stopnji in po njeni izdaji v pritožbenem roku ali še po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji. Na tej podlagi organ, če ni razlogov za nadaljevanje postopka v javnem interesu ali bi nadaljevanje zahtevala stranka z nasprotnim interesom, izda organ sklep o ustavitvi postopka. Umik umika ni dovoljen, stranka lahko vloži le novo zahtevo (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 179-180). 
V upravnem postopku sicer velja prepoved ponovnega odločanja v isti stvari (''ne bis in idem''). To pomeni, da če se je o isti upravni zadevi že vodil postopek (upravni ali sodni), ali je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno in so bile stranki s pravnomočno odločbo že priznane pravice, pravne koristi ali naložene obveznosti, vodenje ponovnega upravnega postopa ni dovoljeno. V okviru predhodnega preizkusa zahteve na podlagi [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]] mora organ med drugim po uradni dolžnosti preveriti, ali se je v zadevi že vodil postopek, in če ugotovi, da se je, mora takšno zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči. ZUP pa prepoved ponovnega odločanja o isti stvari omejuje tudi na zadeve, v katerih je bil zahtevek stranke pravnomočno zavrnjen, če stranka ponovno vloži zahtevek na podlagi istega pravnega in dejanskega stanja. V takem primeru, kljub »le« formalni pravnomočnosti odločitve, organ ne more ponovno odločati o stvari, saj organ ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve kot že v zaključenem postopku (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_nadaljevanje_postopka_na_zahtevo_stranke Ustavitev postopka po uradni dolžnosti in nadaljevanje postopka na zahtevo stranke]). Organ torej zahtevo stranke, o kateri že teče upravni ali sodni postopek, zavrže, saj hkrati ne moreta teči dva postopka. Enako postopa upravni organ v primeru, če je bilo v isti zadevi že pravnomočno odločeno. Pri tem je treba utemeljiti v sklepu o zavrženju, da gre res za isto zadevo, kar pomeni isto pravno in dejansko stanje (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 129. členu, str. 26-31). Zaradi načela ekonomičnosti vodenja upravnega postopka velja, da se bo zahteva stranke zavrgla, če se dejansko stanje in ustrezna pravna podlaga nista spremenila od trenutka izdaje prvostopenjske odločbe v prejšnjem postopku, saj organ ne bi imel razloga za sprejem drugačne odločitve kot v že končanem postopku (po [http://sodnapraksa.si/?doc-19703 VSRS sodbi I Up 1311/2004] z dne 12. 5. 2005).
Ko se izda sklep o zavrženju zahteve (postopek se niti ne uvede po prvotni zahtevi zaradi formalnih pomanjkljivosti) ali sklep o ustavitvi postopka (npr. ob umiku zahtveka). V tem primeru je zadeva formalno pravnomočno zaključena, a ni bilo odločeno o (materialni) pravici ali pravni koristi, zato '''pravnomočen sklep o zavrženju zahteve ali ustavitvi postopka ne more biti razlog, da stranka ne bi mogla vložiti novega zahtevka'''. Pri formalnem zaključku postopka ni učinka materialne pravnomočnosti in tako ni prepovedi ne bis in idem (v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111475600 UPRS Sodba I U 612/2021-69] z dne 22. 11. 2023). V takem primeru je pravno nepomembno, ali nov zahtevek temelji na istem dejanskem in pravnem stanju, zato '''mora organ vlogo vedno obravnavati '''(v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111406466 UPRS sodba I U 1781/2015] z dne 3. 8. 2016). Sklep o ustavitvi postopka ne ustvarja učinka ''ne bis in idem'' (prepoved dvakratnega odločanja v isti zadevi), kot to velja za meritorne odločbe.
Sklep o ustavitvi postopka je izvršljiv že z vročitvijo (glej [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člen ZUP]]), kar pomeni, da se postopek ne nadaljuje takoj od dneva vročitve stranki. To pomeni, da '''stranka lahko takoj naslednji dan od prejema sklepa o ustavitvi postopka vloži novo zahtevo za isto stvar.''' Izjemoma bi lahko drugače s specialnim pravilom določil le področni zakon. 
[[Category:Umik zahteve]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in ''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Breme pridobivanja podatkov in dokazil v ugotovitvenem postopku

2024-08-20T08:25:25Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Breme pridobivanja podatkov in dokazil v ugotovitvenem postopku ==

'''Datum odgovora:''' 22. 2. 2024, dopolnitev 19. 8. 2024 - '''V USKLAJEVANJU''' '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je pri organu vložila vlogo za pridobitev pravice iz pristojnosti organa (npr. pri CSD prošnja za pridobitev denarne socialne pomoči). Katere podatke oziroma dokazila v postopku mora posredovati stranka in katere organ pridobiva iz uradnih evidenc (npr. o odprtem TRR pri banki in transakcijah na njem)? Kako postopa organ, če za ugotovitev dejstva, potrebnega za odločanje, ne pridobi podatkov iz uradnih evidenc niti stranka o tem ne more predložiti dokazila?

== '''Odgovor: ''' ==

Ko uradna oseba prejme vlogo za začetek upravnega postopka, mora preveriti, ali je '''vloga popolna in razumljiva''', pri čemer upošteva določbe [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]] (in področne predpise, če ti tako določajo). Če je vloga nerazumljiva ali če k vlogi niso priložene vse zahtevane listine, uradna oseba vložnika pozove k dopolnitvi vloge. Pri uveljavljanju pravic je '''osnovno breme na vložitvi popolne vloge na stranki''', upravni organ pa preveri, ali je zahteva popolna in želena pravica lahko priznana glede na izpolnitev predpisanih pogojev. Nosilec ugotovitvenega in dokaznega bremena je primarno organ, ki postopek vodi (preiskovalno načelo), vendar mora stranka pri tem aktivno sodelovati (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 182-183). Pri tem ni pomembno, ali gre za postopek začet na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti (o tem v nadaljevanju). 

Uradna oseba mora med postopkom ugotavljati relevantno dejansko stanje ([[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člen ZUP]]), stranka pa mora natančno, po resnici in določno navesti dejansko stanje, na katero se njen zahtevek nanaša ([[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člen ZUP]]). Pri tem mora '''stranka''' za svoje navedbe '''predlagati dokaze''' in jih, '''če je le mogoče, predložiti, '''razen če gre za splošno znana dejstva ali organi znana dejstva (npr. podatki v uradnih evidencah, kot določajo 66. in 139. člen ZUP, ali listine, ki se nahajajo pri drugih organih po 175. členu ZUP). Če stranka sama tega ne stori, to od nje zahteva uradna oseba, ki postopek vodi, ne zahteva pa predložitve tistih dokazil, ki jih lahko hitreje in lažje priskrbi organ, ki vodi postopek.

V ugotovitvenem postopku '''upravni organ''' (na podlagi obrazložene zahteve) '''pridobi podatke po uradni dolžnosti tudi od upravljavcev zbirk osebnih podatkov (tudi npr. od bank),''' ki so organu dolžni posredovati podatke, najkasneje v roku '''15 dni''' ([[Zak:ZUP#34. .C4.8Dlen{{!}}34.a člen ZUP]]). Skladno s preiskovalnim načelom si mora tako uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti priskrbeti podatke iz evidenc, če so za odločitev potrebni, zaprošeni naslovnik pa jih mora organu, ki vodi postopek, posredovati v 15 dneh. Teh podatkov oziroma dokazil o njih organ '''ne sme zahtevati od stranke''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člena ZUP]]), saj bi šlo v tem primeru za prekomerno obremenjevanje stranke in s tem za kršitev načel varstva pravic strank in načela ekonomičnosti (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Breme_pridobivanje_podatka_o_bivali%C5%A1%C4%8Du_stranke_za_namen_registra primer 1]).

V tem primeru gre za '''instrukcijski rok''', kot tak predstavlja navodila ali napotilo organu ali drugemu nosilcu, naj v določenem roku opravi določeno procesno dejanje (v tem primeru, da posreduje podatke). S potekom tega roka organ ne izgubi pooblastila opraviti to dejanje, še vedno '''sme in mora čim prej opraviti dolžno dejanje''' (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 157). Namen določitve instrukcijskega roka je, da se glede na zahtevnost postopka (npr. v inšpekcijskih zadevah) lahko zagotovi daljši rok za opravo procesnega dejanja, in ne, da le-tega po poteku roka ni več mogoče opraviti (VSRS Sodba X [https://sodnapraksa.si/?doc-2012032113073502 Ips 216/2013] z dne 2. 10. 2014). Prekoračitev instrukcijskih rokov po ustaljeni sodni praksi in pravni teoriji na nadaljnji postopek ne vpliva, razen če zakon izrecno določa drugače (UPRS Sodba I [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111426394 U 863/2017-13] z dne 16. 10. 2018). Posledično organ, ki zaproša za podatke iz uradnih evidenc pri zaprošenem organu po preteku v ZUP določenega instrukcijskega roka za posredovanje teh podatkov lahko zgolj '''urgira''' za čimprejšnji odziv in nima formalnih vzvodov vplivati na zaprošeni organ. Upoštevaje dejstvo, da je pristojni organ ne glede to, koliko časa traja, da pridobi podatke od zaprošenega organa, pri odločanju vezan na (sicer prav tako instrukcijski) rok za izdajo končnega akta in njegova prekoračitev vodi v molk organa, se je na ravni vodstev organov smiselno sistemsko dogovoriti za pravočasno posredovanje zaprošenih podatkov. 
Če za ugotovitev nekega dejstva '''ni dovolj drugih dokazov, '''se kot dokazno sredstvo podrejeno lahko uporabi tudi '''izjava stranke''' ([[Zak:ZUP#188. .C4.8Dlen{{!}}188. člen ZUP]]). Preden poda stranka izjavo na zapisnik, jo je v tem primeru treba opozoriti na kazensko in materialno odgovornost, če bi dala lažno izjavo. Tako je izjava lahko odločilni dokaz, ki sicer dopolnjuje in nadgrajuje druge. Tovrstne izjave se ne sme zamenjevati z zaslišanjem stranke kot izvedbo načela kontradiktornosti postopka, pač pa gre v tem primeru za dokazno sredstvo, ki se v postopku presoja po temeljnem načelu proste presoje dokazov (Kovač in Jerovšek, prav tam, str. 203).

Za potrebe odločanja '''o pravicah iz javnih sredstev''' CSD obdeluje tiste podatke, ki jih potrebuje pri odločanju o uveljavljanju pravic po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS; Ur. l. RS, št. 62/10 in nasl., ZUPJS) in Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre. Ur. l. RS, št. 61/10 in nasl.). Podatki za osebe se zbirajo neposredno od osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika in po uradni dolžnosti, iz zbirk podatkov, ki jih v RS vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Torej vlagatelj dokazuje dejstva tudi sam ([[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člen ZUP]]), '''primarno''' pa '''CSD''' v teh postopkih '''pridobiva podatke od v 51. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 ZUPJS]''' oziroma '''61. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 ZSVarPre] navedenih upravljavcev.''' Med temi sta po obeh navedenih pravnih podlagah tudi AJPES, od katerega CSD pridobiva podatke o številki TRR, podatek o statusu računa in podatek o datumu njegovega zaprtja in kreditne institucije, od katerih CSD pridobiva podatke o prometu na TRR, podatke o višini sredstev na varčevalnih računih idr. Več o pridobivanju osebnih podatkov v postopkih pred CSD tudi v [https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_za_CSD_julij2017.pdf Smernicah informacijskega pooblaščenca za centre za socialno delo] (2017).

[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe o odobritvi pravnega posla

2024-08-20T08:19:26Z

RemicMatjaz: /* Zadeva: Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe o odobritvi pravnega posla - V USKLAJEVANJU */

== '''Zadeva: '''Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla na odločbo o odobritvi pravnega posla - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 16. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Izdana je bila odločba, s katero je bil odobren pravni posel sklenjen med prodajalcem in kupcem po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Odločba je postala dokončna in pravnomočna. Organ je nato prejel zahtevek kupca za razveljavitev odločbe, ker sta kupec in prodajalec sporazumno razvezala pravni posel. Ali je možno odločbo izreči za nično, ker je po razvezi pravnega posla ni več mogoče izvršiti v zemljiški knjigi? 

== '''Odgovor:''' ==

'''Odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo, postane dokončna'''. Z dokončnostjo odločbe lahko stranka začne uresničevati svojo pravico, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek [[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]]). Drugače pa lahko določa že sam ZUP ali pa drug zakon. Tudi tako, da začetek izvrševanja pravice veže na nastop pravnomočnosti ali pa na katero drugo okoliščino, ki nastopi pred dokončnostjo. Dokončnost je posledica tega, da o upravni stvari odloči praviloma prvostopenjski upravni organ oz. nosilec javnega pooblastila v upravnem postopku (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 501). '''Če se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke, ki so udeležene v postopku, postane odločba dokončna, ko se pritožbi odpove zadnja stranka''' (prvi odstavek [//Zak:ZUP#224.a.%20.C4.8Dlen 224.a člen ZUP]). Namen odpovedi pravic do pritožbe je, da stranka lahko čim prej začne uresničevati pravico, ki jo je pridobila z odločbo. Z odpovedjo pravici do pritožbe postane odločba organa prve stopnje dokončna in pravnomočna (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 508). Prvi odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] določa, da '''odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku, in s katero je stranka pridobila določene pravice ali so ji bile naložene določene obveznosti, postane pravnomočna.'''
'''Stranka lahko kadarkoli med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času pritožbenega roka in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, delno ali v celoti umakne svojo zahtevo''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]]). Umik zahteve je torej mogoč do dokončnosti upravnega akta.  Z umikom odpadejo vsi učinki vložene zahteve za nazaj, zato se odločba, ki jo je organ izdala na podlagi zahteve, odpravi (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 52 in 53).
Po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO541 22. členu ZKZ]fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, mora vložiti vlogo za odobritev pravnega posla. Vlogo je potrebno vložiti pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina ali njen pretežni del. Vlogi je treba priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, razen v primeru kupne pogodbe, če ta še ni sklenjena v pisni obliki. '''Upravna enota z odločbo odloči o odobritvi ali zavrnitvi pravnega posla. '''V obravnavanem primeru je odločba o odobritvi pravnega posla postala dokončna in pravnomočna. '''Po ZUP zato umik zahtevka in posledično odprava odločbe ni dopusten'''. Prav tako  '''zakonitega posega v odločbo ne dopuščajo izredna pravna sredstva po ZUP'''. To velja tudi za v vprašanju izpostavljeno izredno pravno sredstvo ničnosti, saj odločba o odobritvi pravnega posla z razvezo pravnega posla ni postala neizvršljiva niti ni podan drug ničnosti razlog. Dejstvo, da je organ odobril pravni posel  pomeni, da je bil pravni posel zakonito sklenjen, zato stranka lahko predlaga vpis spremembe v zemljiško knjigo. (Izrednih) pravnih sredstev za primer naknadne razveze pravnega ne določa niti področni ZKZ, saj v obravnavanih situacijah za to ni potrebe. '''Odobritev pravnega posla namreč ne omejuje strank pravnega posla, da v skladu s pravili civilnega prava tega ne razvežejo.''' V takem primeru velja, da je bil pravni posel sicer veljavno sklenjen, saj ga je v skladu z zakonom odobril tudi pristojni državni organ, vendar je bil razvezan. Ker se odločba državnega organa o odobritvi pravnega posla nanaša na sklenjen pravni posel, odločba po njegovi razvezi po naravi stvari nima pravnega učinka, zato poseganje ni smiselno niti potrebno.
Zahtevo stranke za "razveljavitev" odločbe o odobritvi pravnega posla je zato treba zavreči po 1. točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]. 

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe o odobritvi pravnega posla

2024-08-20T08:18:16Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe o odobritvi pravnega posla - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 16. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Izdana je bila odločba, s katero je bil odobren pravni posel sklenjen med prodajalcem in kupcem po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Odločba je postala dokončna in pravnomočna. Organ je nato prejel zahtevek kupca za razveljavitev odločbe, ker sta kupec in prodajalec sporazumno razvezala pravni posel. Ali je možno odločbo izreči za nično, ker je po razvezi pravnega posla ni več mogoče izvršiti v zemljiški knjigi? 

== '''Odgovor:''' ==

'''Odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo, postane dokončna'''. Z dokončnostjo odločbe lahko stranka začne uresničevati svojo pravico, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek [[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]]). Drugače pa lahko določa že sam ZUP ali pa drug zakon. Tudi tako, da začetek izvrševanja pravice veže na nastop pravnomočnosti ali pa na katero drugo okoliščino, ki nastopi pred dokončnostjo. Dokončnost je posledica tega, da o upravni stvari odloči praviloma prvostopenjski upravni organ oz. nosilec javnega pooblastila v upravnem postopku (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 501). '''Če se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke, ki so udeležene v postopku, postane odločba dokončna, ko se pritožbi odpove zadnja stranka''' (prvi odstavek [//Zak:ZUP#224.a.%20.C4.8Dlen 224.a člen ZUP]). Namen odpovedi pravic do pritožbe je, da stranka lahko čim prej začne uresničevati pravico, ki jo je pridobila z odločbo. Z odpovedjo pravici do pritožbe postane odločba organa prve stopnje dokončna in pravnomočna (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 508). Prvi odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] določa, da '''odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku, in s katero je stranka pridobila določene pravice ali so ji bile naložene določene obveznosti, postane pravnomočna.'''
'''Stranka lahko kadarkoli med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času pritožbenega roka in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, delno ali v celoti umakne svojo zahtevo''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]]). Umik zahteve je torej mogoč do dokončnosti upravnega akta.  Z umikom odpadejo vsi učinki vložene zahteve za nazaj, zato se odločba, ki jo je organ izdala na podlagi zahteve, odpravi (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 52 in 53).
Po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO541 22. členu ZKZ]fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, mora vložiti vlogo za odobritev pravnega posla. Vlogo je potrebno vložiti pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina ali njen pretežni del. Vlogi je treba priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, razen v primeru kupne pogodbe, če ta še ni sklenjena v pisni obliki. '''Upravna enota z odločbo odloči o odobritvi ali zavrnitvi pravnega posla. '''V obravnavanem primeru je odločba o odobritvi pravnega posla postala dokončna in pravnomočna. '''Po ZUP zato umik zahtevka in posledično odprava odločbe ni dopusten'''. Prav tako  '''zakonitega posega v odločbo ne dopuščajo izredna pravna sredstva po ZUP'''. To velja tudi za v vprašanju izpostavljeno izredno pravno sredstvo ničnosti, saj odločba o odobritvi pravnega posla z razvezo pravnega posla ni postala neizvršljiva niti ni podan drug ničnosti razlog. Dejstvo, da je organ odobril pravni posel  pomeni, da je bil pravni posel zakonito sklenjen, zato stranka lahko predlaga vpis spremembe v zemljiško knjigo. (Izrednih) pravnih sredstev za primer naknadne razveze pravnega ne določa niti področni ZKZ, saj v obravnavanih situacijah za to ni potrebe. '''Odobritev pravnega posla namreč ne omejuje strank pravnega posla, da v skladu s pravili civilnega prava tega ne razvežejo.''' V takem primeru velja, da je bil pravni posel sicer veljavno sklenjen, saj ga je v skladu z zakonom odobril tudi pristojni državni organ, vendar je bil razvezan. Ker se odločba državnega organa o odobritvi pravnega posla nanaša na sklenjen pravni posel, odločba po njegovi razvezi po naravi stvari nima pravnega učinka, zato poseganje ni smiselno niti potrebno.
Zahtevo stranke za "razveljavitev" odločbe o odobritvi pravnega posla je zato treba zavreči po 1. točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]. 

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe o odobritvi pravnega posla

2024-08-20T08:17:22Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe o odobritvi pravnega posla - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 16. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Izdana je bila odločba, s katero je bil odobren pravni posel sklenjen med prodajalcem in kupcem po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Odločba je postala dokončna in pravnomočna. Organ je nato prejel zahtevek kupca za razveljavitev odločbe, ker sta kupec in prodajalec sporazumno razvezala pravni posel. Ali je možno odločbo izreči za nično, ker je po razvezi pravnega posla ni več mogoče izvršiti v zemljiški knjigi? 

== '''Odgovor:''' ==

'''Odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo, postane dokončna'''. Z dokončnostjo odločbe lahko stranka začne uresničevati svojo pravico, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek [[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]]). Drugače pa lahko določa že sam ZUP ali pa drug zakon. Tudi tako, da začetek izvrševanja pravice veže na nastop pravnomočnosti ali pa na katero drugo okoliščino, ki nastopi pred dokončnostjo. Dokončnost je posledica tega, da o upravni stvari odloči praviloma prvostopenjski upravni organ oz. nosilec javnega pooblastila v upravnem postopku (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 501). '''Če se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke, ki so udeležene v postopku, postane odločba dokončna, ko se pritožbi odpove zadnja stranka''' (prvi odstavek [//Zak:ZUP#224.a.%20.C4.8Dlen 224.a člen ZUP]). Namen odpovedi pravic do pritožbe je, da stranka lahko čim prej začne uresničevati pravico, ki jo je pridobila z odločbo. Z odpovedjo pravici do pritožbe postane odločba organa prve stopnje dokončna in pravnomočna (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 508). Prvi odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] določa, da '''odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku, in s katero je stranka pridobila določene pravice ali so ji bile naložene določene obveznosti, postane pravnomočna.'''
'''Stranka lahko kadarkoli med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času pritožbenega roka in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, delno ali v celoti umakne svojo zahtevo''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]]). Umik zahteve je torej mogoč do dokončnosti upravnega akta.  Z umikom odpadejo vsi učinki vložene zahteve za nazaj, zato se odločba, ki jo je organ izdala na podlagi zahteve, odpravi (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 52 in 53).
Po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO541 22. členu ZKZ]fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, mora vložiti vlogo za odobritev pravnega posla. Vlogo je potrebno vložiti pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina ali njen pretežni del. Vlogi je treba priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, razen v primeru kupne pogodbe, če ta še ni sklenjena v pisni obliki. '''Upravna enota z odločbo odloči o odobritvi ali zavrnitvi pravnega posla. '''V obravnavanem primeru je odločba o odobritvi pravnega posla postala dokončna in pravnomočna. '''Po ZUP zato umik zahtevka in posledično odprava odločbe ni dopusten'''. Prav tako  '''zakonitega posega v odločbo ne dopuščajo izredna pravna sredstva po ZUP'''. To velja tudi za v vprašanju izpostavljeno izredno pravno sredstvo ničnosti, saj odločba o odobritvi pravnega posla z razvezo pravnega posla ni postala neizvršljiva niti ni podan drug ničnosti razlog. Dejstvo, da je organ odobril pravni posel  pomeni, da je bil pravni posel zakonito sklenjen, zato stranka lahko predlaga vpis spremembe v zemljiško knjigo. (Izrednih) pravnih sredstev za primer naknadne razveze pravnega ne določa niti področni ZKZ, saj v obravnavanih situacijah za to ni potrebe. '''Odobritev pravnega posla namreč ne omejuje strank pravnega posla, da v skladu s pravili civilnega prava tega ne razvežejo.''' V takem primeru velja, da je bil pravni posel sicer veljavno sklenjen, saj ga je v skladu z zakonom odobril tudi pristojni državni organ, vendar je bil razvezan. Ker se odločba državnega organa o odobritvi pravnega posla nanaša na sklenjen pravni posel, odločba po njegovi razvezi po naravi stvari nima pravnega učinka, zato poseganje ni smiselno niti potrebno.
Zahtevo stranke za "razveljavitev" odločbe o odobritvi pravnega posla je zato treba zavreči po 1. točki prvega odstavka 129. člena ZUP. 

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe o odobritvi pravnega posla

2024-08-20T08:07:12Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe o odobritvi pravnega posla - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 16. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Izdana je bila odločba, s katero je bil odobren pravni posel sklenjen med prodajalcem in kupcem po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Odločba je postala dokončna in pravnomočna. Organ je nato prejel zahtevek kupca za razveljavitev odločbe, ker sta kupec in prodajalec sporazumno razvezala pravni posel. Ali je možno odločbo izreči za nično, ker je po razvezi pravnega posla ni več mogoče izvršiti v zemljiški knjigi? 

== '''Odgovor:''' ==

'''Odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo, postane dokončna'''. Z dokončnostjo odločbe lahko stranka začne uresničevati svojo pravico, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek [[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]]). Drugače pa lahko določa že sam ZUP ali pa drug zakon. Tudi tako, da začetek izvrševanja pravice veže na nastop pravnomočnosti ali pa na katero drugo okoliščino, ki nastopi pred dokončnostjo. Dokončnost je posledica tega, da o upravni stvari odloči praviloma prvostopenjski upravni organ oz. nosilec javnega pooblastila v upravnem postopku (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 501). '''Če se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke, ki so udeležene v postopku, postane odločba dokončna, ko se pritožbi odpove zadnja stranka''' (prvi odstavek [//Zak:ZUP#224.a.%20.C4.8Dlen 224.a člen ZUP]). Namen odpovedi pravic do pritožbe je, da stranka lahko čim prej začne uresničevati pravico, ki jo je pridobila z odločbo. Z odpovedjo pravici do pritožbe postane odločba organa prve stopnje dokončna in pravnomočna (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 508). Prvi odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] določa, da '''odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku, in s katero je stranka pridobila določene pravice ali so ji bile naložene določene obveznosti, postane pravnomočna.'''
'''Stranka lahko kadarkoli med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času pritožbenega roka in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, delno ali v celoti umakne svojo zahtevo''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]]). Umik zahteve je torej mogoč do dokončnosti upravnega akta.  Z umikom odpadejo vsi učinki vložene zahteve za nazaj, zato se odločba, ki jo je organ izdala na podlagi zahteve, odpravi (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 52 in 53).
Po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO541 22. členu ZKZ]fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, mora vložiti vlogo za odobritev pravnega posla. Vlogo je potrebno vložiti pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina ali njen pretežni del. Vlogi je treba priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, razen v primeru kupne pogodbe, če ta še ni sklenjena v pisni obliki. '''Upravna enota z odločbo odloči o odobritvi ali zavrnitvi pravnega posla.'''
V obravnavanem primeru je odločba o odobritvi pravnega posla postala dokončna in pravnomočna. Po ZUP zato umik zahtevka in posledično odprava odločbe ni dopustna. Prav tako izredna pravna sredstva, ki jih določa ZUP, ne omogočajo zakonitega posega v odločbo. To velja tudi za v vprašanju izpostavljeno izredno pravno sredstvo ničnosti, saj odločba o odobritvi pravnega posla ni neizvršljiva niti ni podan drug ničnosti razlog. Dejstvo, da je organ odobril pravni posel namrče pomeni dispozitivno upravičenja stranke, da na podlagi odobrenega pravnega posla tega zaključi z vpisom v zemljiško knjigo. (Izrednih) pravnih sredstev za primer naknadne razveze pravnega ne določa niti področni ZKZ. Zato po našem mnenju niti ni potrebe, tudi v primeru naknadne razveze pravnega posla. Odobritev pravnega posla namreč ne omejuje strank pravnega posla, da tega na zakoniti način razvežejo. V takem primeru sicer velja, da je bil pravni posel sklenjen, saj ga je v skladu z zakonom odobril pristojni državni organ, vendar je bil razvezan, zato nima več pravnih učinkov. Ker se odločba državnega organa o odobritvi pravnega posla nanaša na sklenjen pravni posel, po njegovi razvezi nima pravnega učinka, zato tudi poseganje v odločitev ni smiselna niti potrebna. 
ZUP niti ZKZ  , zato '''po ZUP in ZKZ ni podlage za kakršno koli poseganje v že obstoječo odločbo.''' '''Če sta stranki po pravnomočni in dokončani odločbi sporazumno razvezali pravni posel, to na samo izdano pravnomočno odločbo ne vpliva. '''Na tem temelju tudi ni podlage za poseganje v obstoječo odločbo z izrednimi pravnimi sredstvi. '''Sporazumna razveza pravnega posla, bi lahko kvečjemu prestavljal lahko umik vloge, na podlagi katere bi upravni organ izdal sklep o ustavitvi postopka, vendar le pod pogojem, da odločba še ni postala pravnomočna, kar pa tudi v konkretnem primeru ni bilo podano''' (pravnomočnost je že nastopila). '''Takšen sporazum ima lahko za posledico, da pravnega posla med strankami ne bo in tudi ni podlage za vpis v zemljiško knjigo.'''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe o odobritvi pravnega posla

2024-08-20T07:57:02Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe o odobritvi pravnega posla - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 16. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Izdana je bila odločba, s katero je bil odobren pravni posel sklenjen med prodajalcem in kupcem po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Odločba je postala dokončna in pravnomočna. Organ je nato prejel zahtevek kupca za razveljavitev odločbe, ker sta kupec in prodajalec sporazumno razvezala pravni posel. Ali je možno odločbo izreči za nično, ker je po razvezi pravnega posla ni več mogoče izvršiti v zemljiški knjigi? 

== '''Odgovor:''' ==

'''Odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo, postane dokončna'''. Z dokončnostjo odločbe lahko stranka začne uresničevati svojo pravico, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek [[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]]). Drugače pa lahko določa že sam ZUP ali pa drug zakon. Tudi tako, da začetek izvrševanja pravice veže na nastop pravnomočnosti ali pa na katero drugo okoliščino, ki nastopi pred dokončnostjo. Dokončnost je posledica tega, da o upravni stvari odloči praviloma prvostopenjski upravni organ oz. nosilec javnega pooblastila v upravnem postopku (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 501). '''Če se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke, ki so udeležene v postopku, postane odločba dokončna, ko se pritožbi odpove zadnja stranka''' (prvi odstavek [//Zak:ZUP#224.a.%20.C4.8Dlen 224.a člen ZUP]). Namen odpovedi pravic do pritožbe je, da stranka lahko čim prej začne uresničevati pravico, ki jo je pridobila z odločbo. Z odpovedjo pravici do pritožbe postane odločba organa prve stopnje dokončna in pravnomočna (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 508). Prvi odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] določa, da '''odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku, in s katero je stranka pridobila določene pravice ali so ji bile naložene določene obveznosti, postane pravnomočna.'''
'''Stranka lahko kadarkoli med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času pritožbenega roka in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, delno ali v celoti umakne svojo zahtevo''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]]). Umik zahteve je torej mogoč do dokončnosti upravnega akta.  Z umikom odpadejo vsi učinki vložene zahteve za nazaj, zato se odločba, ki jo je organ izdala na podlagi zahteve, odpravi (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 52 in 53).
Po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO541 22. členu ZKZ]fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, mora vložiti vlogo za odobritev pravnega posla. Vlogo je potrebno vložiti pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina ali njen pretežni del. Vlogi je treba priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, razen v primeru kupne pogodbe, če ta še ni sklenjena v pisni obliki. '''Upravna enota z odločbo odloči o odobritvi ali zavrnitvi pravnega posla.'''
V obravnavanem primeru je odločba o odobritvi pravnega posla  postala dokončna in pravnomočna. Po ZUP zato umik zahtevka in posledično odprava odločbe ni dopustna. Prav tako izredna pravna sredstva, ki jih določa ZUP ne omogočajo posega v odločbo. To velja tudi za izredno pravno sredstvo ničnosti, saj odločba o odobritvi pravnega posla ni neizvršljiva. (Izrednih) pravnih sredstev za obravnavane primere ne dol

ZUP niti ZKZ  , zato '''po ZUP in ZKZ ni podlage za kakršno koli poseganje v že obstoječo odločbo.''' '''Če sta stranki po pravnomočni in dokončani odločbi sporazumno razvezali pravni posel, to na samo izdano pravnomočno odločbo ne vpliva. '''Na tem temelju tudi ni podlage za poseganje v obstoječo odločbo z izrednimi pravnimi sredstvi. '''Sporazumna razveza pravnega posla, bi lahko kvečjemu prestavljal lahko umik vloge, na podlagi katere bi upravni organ izdal sklep o ustavitvi postopka, vendar le pod pogojem, da odločba še ni postala pravnomočna, kar pa tudi v konkretnem primeru ni bilo podano''' (pravnomočnost je že nastopila). '''Takšen sporazum ima lahko za posledico, da pravnega posla med strankami ne bo in tudi ni podlage za vpis v zemljiško knjigo.'''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe o odobritvi pravnega posla

2024-08-20T07:46:41Z

RemicMatjaz: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe o odobritvi pravnega posla - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 16. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Izdana je bila odločba, s katero je bil odobren pravni posel sklenjen med prodajalcem in kupcem po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Odločba je postala dokončna in pravnomočna. Organ je nato prejel zahtevek kupca za razveljavitev odločbe, ker sta kupec in prodajalec sporazumno razvezala pravni posel. Ali je možno odločbo izreči za nično, ker je po razvezi pravnega posla ni več mogoče izvršiti v zemljiški knjigi? 

== '''Odgovor:''' ==

'''Odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo, postane dokončna'''. Z dokončnostjo odločbe lahko stranka začne uresničevati svojo pravico, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek [[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]]). Drugače pa lahko določa že sam ZUP ali pa drug zakon. Tudi tako, da začetek izvrševanja pravice veže na nastop pravnomočnosti ali pa na katero drugo okoliščino, ki nastopi pred dokončnostjo. Dokončnost je posledica tega, da o upravni stvari odloči praviloma prvostopenjski upravni organ oz. nosilec javnega pooblastila v upravnem postopku (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 501). '''Če se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke, ki so udeležene v postopku, postane odločba dokončna, ko se pritožbi odpove zadnja stranka''' (prvi odstavek [//Zak:ZUP#224.a.%20.C4.8Dlen 224.a člen ZUP]). Namen odpovedi pravic do pritožbe je, da stranka lahko čim prej začne uresničevati pravico, ki jo je pridobila z odločbo. Z odpovedjo pravici do pritožbe postane odločba organa prve stopnje dokončna, pravnomočna in izvršljiva (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 508). Prvi odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] določa, da '''odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku, in s katero je stranka pridobila določene pravice ali so ji bile naložene določene obveznosti, postane pravnomočna.'''
'''Stranka lahko kadarkoli med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času pritožbenega roka in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, delno ali v celoti umakne svojo zahtevo''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]]). Umik zahteve je torej mogoč do dokončnosti upravnega akta.  Z umikom odpadejo vsi učinki vložene zahteve za nazaj (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 52 in 53).
V primeru, ko se postopek odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo v celoti izvede po določilih Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) in se izda odločba (ki postane pravnomočna in dokončna), s katero se pravni posel med prodajalcem in kupcem odobri, potem pa kupec in prodajalec sporazumno razvežeta pravni posel, to ne more vplivat na izdano odločbo, ki je v tem času že postala pravnomočna.
Po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO541 22. členu ZKZ]fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, mora vložiti vlogo za odobritev pravnega posla. Vlogo je potrebno vložiti pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina ali njen pretežni del. Vlogi je treba priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, razen v primeru kupne pogodbe, če ta še ni sklenjena v pisni obliki. '''Upravna enota z odločbo odloči o odobritvi ali zavrnitvi pravnega posla.'''
V konkretnem primeru je torej odločba o odobritvi pravnega posla že postala pravnomočna in (tudi že) dokončna, zato '''po ZUP in ZKZ ni podlage za kakršno koli poseganje v že obstoječo odločbo.''' '''Če sta stranki po pravnomočni in dokončani odločbi sporazumno razvezali pravni posel, to na samo izdano pravnomočno odločbo ne vpliva. '''Na tem temelju tudi ni podlage za poseganje v obstoječo odločbo z izrednimi pravnimi sredstvi. '''Sporazumna razveza pravnega posla, bi lahko kvečjemu prestavljal lahko umik vloge, na podlagi katere bi upravni organ izdal sklep o ustavitvi postopka, vendar le pod pogojem, da odločba še ni postala pravnomočna, kar pa tudi v konkretnem primeru ni bilo podano''' (pravnomočnost je že nastopila). '''Takšen sporazum ima lahko za posledico, da pravnega posla med strankami ne bo in tudi ni podlage za vpis v zemljiško knjigo.'''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti

2024-08-20T07:42:01Z

RemicMatjaz:

== '''Zadeva: '''Vodenje postopka v primeru spremembe - odprave krajevne (ne)pristojnosti ==

'''Datum odgovora:''' 14. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Z zakonom se je spremenila krajevna pristojnost v konkretnih upravnih zadevah (npr. z upravnih zadevah v zvezi s tujci, v katerih je Zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah - ZUOPUE odpravil krajevno pristojnost, ki se je pred spremembo določala po kraju prebivanja oziroma nameravanega prebivanja tujca oziroma sedeža delodajalca). Ali lahko v takem primeru upravna enota, pri kateri je bila vložena vloga, na zahtevo tujca to odstopi drugi upravni enoti, ker bi jo ta morda obravnavala hitreje? Ali se sprememba krajevne pristojnosti nanaša tudi na vloge, ki so bile vložene pred uveljavitvijo zakonske spremembe, sploh če upravna enota takrat ni bila krajevno pristojna za obravnavo vloge?
 

== '''Odgovor:''' ==

Učinkovanje zakonskih sprememb, tako na procesnem kot materialnopravnem področju, je odvisno od normativne ureditve, s katero se uveljavijo spremembe. V skladu z načelom zaupanja v pravo se v prehodnih določbah zakonskih sprememb praviloma določi, ali spremembe učinkujejo le na zadeve, ki se bodo začele po uveljavitvi sprememb, ali tudi na zadeve, v katerih so bile vložene vloge oziroma se je postopek začel že pred uveljavitvijo sprememb. Takšno pravilo je nujno, če se se z zakonsko spremembo lahko poslabša pravni položaj stranke. '''Nasprotno, če se pravni položaj strank ne spremeni ali se ta s spremembami celo izboljša, načeloma ni potrebe po takšnem pravilu, vsaj ne z vidika načela zaupanja v pravo, vendar pa kot tako ni odveč zaradi jasnosti in določnosti. Toda, če zakon'''''' pravila nima, velja v skladu z ustavnim načelom zakonitosti, da organ postopek vodi po veljavnem pravu'''. Povedano drugače, za vse zadeve, ki so v obravnavi uporablja, uporablja veljavna pravna pravila. Zato na enak način obravnava vloge, ki so bile vložene pred in po zakonski spremembi. 
Čeprav je krajevna pristojnost odpravljena in stranka '''vlogo lahko vloži pri vsakem stvarno pristojnem organu '''(npr. upravni enoti), s tem '''ni dobila pravice''', '''da''' od organa, kjer je vlogo vložila, '''zahteva, da se jo odstopi drugemu organu'''. Pravni red pravice stranke, da bi vlogo, ki jo je vložila na enem organu, prenesla v reševanje drugem organu, ne pozna, zato razlog za morebitni prenos ni pomemben. Možnost razpolaganja z vlogo oziroma zahtevkom se po ZUP omejuje na umik zahtevka ali spremembo zahtevka (tudi v primeru spremembe je sicer uveljavljen pogoj, da se pristojnost organa po spremembi ne spremeni, zato zahtevka v delu, ki se naslavlja na organ, ne more spreminjati v smislu, da bi ga naslovil na drug organ). 
Tudi v primeru odprave krajevne pristojnosti velja, da mora biti vloga (zahtevek) naslovljena na določen organ. Podatek o tem je po [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. členu ZUP]] obvezna sestavina vloge. Kot je navedlo Ministrstvo za javno upravo v dokumentu št. 021-89/2024-4 z dne 12. 8. 2024 v zvezi z ZUOPUE pri tem ni pomembno, ali je na vlogi izrecno zapisano, da se naslavlja na to določeno upravno enoto ali pa je vloga brez navedbe upravne enote poslana ali prinesena na upravno enoto.''' Dejstvo, da je poslana ali neposredno vložena na upravni enoti, zadošča za domnevno in sklep, da je zahtevek naslovljen nanjo'''. Takšna vloga ni formalno nepopolna, zato se stranke ne poziva k izjasnitvi, na katero upravno enoto je naslovil ali želel nasloviti zahtevek. Poziv bi bil utemeljen kvečjemu, če je vloga naslovljena na eno upravno enoto, vložena pa pri drugi.
Kljub odpravi krajevne pristojnosti se smiselno uporabljajo pravila o ustalitvi pristojnosti, ki jih navaja [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člen ZUP]]. V skladu s 1. točko [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člena ZUP]] mora organ, ki je kot krajevno pristojen začel postopek, ostati pristojen tudi tedaj, kadar nastanejo med postopkom okoliščine, po katerih bi bil običajno krajevno pristojen drug organ. Ne glede na to, da v zadevah, v katerih je krajevna pristojnost odpravljena, okoliščine, ki jih sicer zakon določa za dopustno spremembo krajevne pristojnosti v zvezi z ustalitvijo, niso pravno upoštevne, velja da mora organ, ki je postopek začel, tega tudi zaključiti. Zato vloge praviloma ne odstopa drugemu organu. Odstop bi bil d'''opusten izjemoma, če bi ugotovilo, da se s prenosom zadeve na drugo upravno enote znatno olajša postopek'''. Gre sicer za okoliščino, ki jo zakon določa za uresničevanje načela ekonomičnosti (14. člen ZUP) v zvezi z omenjeno ustalitvijo krajevne pristojnosti (prvi odstavek 22. člena ZUP), vendar dejstvo, ki se sicer navezuje na podobno situacijo instituta ustalitve pristojnosti, da bi se postopek lažje izvedel na drugi upravni enoti, ker je denimo tam treba izvesti ustno obravnavo z zaslišanjem tujca ali prič, po našem mnenju dopušča, da bi se zadeva v takem primeru lahko odstopila v obravnavo drugi upravni enoti. Vendar '''bi morali biti odstopi na takšnem izhodišču resnično izjemni''', saj bi bilo v nasprotju s pravili o pristojnosti, če bi se pod pretvezo lažje izvedbe postopka, odstopila vloga vsakega tujca, ki prebiva na območju druge upravne enote. Dejstvo da bi druga upravna enota morda vlogo rešila hitreje, '''ne predstavlja takšnega izjemnega in tehtnega razloga. '''V primeru odstopa naj se navede preprečljiv razlog zakaj bi druga upravna enota lažje izvedla postopek, saj se sicer tvegajo spori o pristojnosti. 

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Krajevna pristojnost organov]]

Pravna in procesna sposobnost podružnice tuje pravne osebe v upravnem postopku

2024-08-20T07:39:28Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Pravna in procesna sposobnost podružnice tuje pravne osebe v upravnem postopku - V USKLAJEVANJU ==


'''Datum odgovora:''' 16. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je družba, ki je podružnica tuje pravne osebe, lahko stranka v upravnem postopku, glede na 31. člen ZGD-1 in 42. člen ZUP (družba je pravilno vpisana v PRS in ima zakonitega zastopnika). Ali je za pravno in posledično procesno sposobnost družbe dovolj, če ima v upravnem postopku pooblaščenca, npr. organ prejme vlogo takšne družbe za izdajo dovoljenja, v takšnem postopku pa jo zastopa slovenska odvetniška družba.

== '''Odgovor:''' ==

'''Pravna sposobnost oziroma sposobnost biti stranka pomeni, da osebe obstajajo po veljavnem pravnem redu.''' Pravo mora tem osebam priznavati status pravne osebnosti ali subjektivitete, torej da so lahko nosilke pravic, pravnih interesov in obveznosti. Pravno osebnost se pojmuje različno glede na to, ali gre za fizične ali pravne osebe, '''ni pa za pravno sposobnost in sodelovanje strank v upravnem postopku pomembno, ali gre za osebe javnega ali zasebnega prava''' (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 104).
'''Opravilna ali procesna sposobnost (legitimatio ad processum) je sposobnost oseb, da podaja izjave volje, za katere pravni red določa, da naj bi se glede na značilnosti''' (npr. starost in zrelost ter psihično zdravje fizičnih oseb) '''zavedale njihovih pravnih učinkov, zato ti učinki nastopijo '''(Jerovšek in Kovač, prav tam, str. 106). Procesna sposobnost tako predpostavlja obstoj pravne sposobnosti, pomeni pa sposobnost samostojno nastopati in opravljati dejanja v postopku. '''Pravne osebe ne morejo same opravljati dejanj v postopkih''', saj same nimajo procesne sposobnosti, kot je nimajo niti državni organi, poslovne enote kakšne organizacije ali skupnosti, vasi, naselja ali skupine oseb. Takšno sposobnost ima v upravnem postopku stranka, ki je popolnoma poslovno sposobna (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 174 - 175).
Osnovna določba [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4291 Zakona o gospodarskih družbah] (Ur. l. RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, in nasl.), ki ureja podružnice, je 31. člen, ki določa, da '''podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba.''' Posebne določbe glede podružnic tujih podjetij, vsebuje ZGD-1 v členih 676. do 683. Iz teh določb izhaja, da lahko tuje podjetje opravlja pridobitno dejavnost v Sloveniji preko podružnic. '''Podružnica mora biti vpisana v sodni register '''(677. člen ZGD-1)''', nastopa pa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo'''. Za podružnico je treba imenovati enega ali več zastopnikov, ki zastopajo tuje podjetje (682. člen ZGD-1), za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnic, je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem (683. člen ZGD-1).
'''ZUP v [[Zak:ZUP#42. .C4.8Dlen{{!}}42. členu]] določa, da so stranke v upravnem postopku lahko pravne ali fizične osebe, ki ima pravno ali procesno sposobnost.''' Pravne osebe so fiktivne, tipične pravne osebe, pogoste v upravnem postopku pa so zlasti gospodarske družbe (podjetja), društva itd. (Kovač in Jerovšek, prav tam, str. 199). '''Stranke lahko v postopku nastopajo po pooblaščencu, kar pomeni, da jih lahko zastopa tudi slovenska odvetniška družba.'''
Torej podružnice nastopajo v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer pa morajo uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo (prvi odstavek 679. člena ZGD-1), ki mora biti vpisana v sodni register. '''Podružnice torej ne nastopajo v svojem imenu in zato ni pomembno, ali ima položaj pravne osebe oziroma nosilca pravic in obveznosti iz 42. člena ZUP. Pomembno je, da ima takšen položaj tuja družba, ki jo (podružnica) zastopa ('''glej sodbo  [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113070282 UPRS sodba I U 1770/2012] z dne 1. 10. 2013).
Iz vprašanja je razbrati, da stranko v postopku pred upravnim organom po pooblastilu zastopa odvetniška družba. Sklepati je, da je pooblastilo dal zastopnik podružnice tujega podjetja, ki pa je, glede na prej citirano določbo 682. člena ZGD-1, pravzaprav zastopnik tujega, matičnega podjetja.  
Pri tem je opozoriti še na pravilno navedbo stranke v izdanih upravnih aktih. Stranka je tuja, matična družba. V upravnih aktih mora biti kot stranka navedena tuja družba, torej firma in sedež tuje družbe, ter firma podružnice, kot izhaja iz 679. člena ZGD-1 (glej tudi npr. [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111432948 VSRS Sklep III Ips 43/2018-3]  z dne 24. 9. 2019; [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113076071 VSL sodba I Cp 908/2014] z dne 28. 5. 2014). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]

Pravna in procesna sposobnost podružnice tuje pravne osebe v upravnem postopku

2024-08-20T07:21:15Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Pravna in procesna sposobnost podružnice tuje pravne osebe v upravnem postopku - V USKLAJEVANJU ==


'''Datum odgovora:''' 16. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je družba, ki je podružnica tuje pravne osebe, lahko stranka v upravnem postopku, glede na 31. člen ZGD-1 in 42. člen ZUP (družba je pravilno vpisana v PRS in ima zakonitega zastopnika). Ali je za pravno in posledično procesno sposobnost družbe dovolj, če ima v upravnem postopku pooblaščenca, npr. organ prejme vlogo takšne družbe za izdajo dovoljenja, v takšnem postopku pa jo zastopa slovenska odvetniška družba.

== '''Odgovor:''' ==

'''Pravna sposobnost oziroma sposobnost biti stranka pomeni, da osebe obstajajo po veljavnem pravnem redu.''' Pravo mora tem osebam priznavati status pravne osebnosti ali subjektivitete, torej da so lahko nosilke pravic, pravnih interesov in obveznosti. Pravno osebnost se pojmuje različno glede na to, ali gre za fizične ali pravne osebe, '''ni pa za pravno sposobnost in sodelovanje strank v upravnem postopku pomembno, ali gre za osebe javnega ali zasebnega prava''' (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 104).
'''Opravilna ali procesna sposobnost (legitimatio ad processum) je sposobnost oseb, da podaja izjave volje, za katere pravni red določa, da naj bi se glede na značilnosti''' (npr. starost in zrelost ter psihično zdravje fizičnih oseb) '''zavedale njihovih pravnih učinkov, zato ti učinki nastopijo '''(Jerovšek in Kovač, prav tam, str. 106). Procesna sposobnost tako predpostavlja obstoj pravne sposobnosti, pomeni pa sposobnost samostojno nastopati in opravljati dejanja v postopku. '''Pravne osebe ne morejo same opravljati dejanj v postopkih''', saj same nimajo procesne sposobnosti, kot je nimajo niti državni organi, poslovne enote kakšne organizacije ali skupnosti, vasi, naselja ali skupine oseb. Takšno sposobnost ima v upravnem postopku stranka, ki je popolnoma poslovno sposobna (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 174 - 175).
Osnovna določba [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4291 Zakona o gospodarskih družbah] (Ur. l. RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, in nasl.), ki ureja podružnice, je 31. člen, ki določa, da '''podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba.''' Posebne določbe glede podružnic tujih podjetij, vsebuje ZGD-1 v členih 676. do 683. Iz teh določb izhaja, da lahko tuje podjetje opravlja pridobitno dejavnost v Sloveniji preko podružnic. '''Podružnica mora biti vpisana v sodni register '''(677. člen ZGD-1)''', nastopa pa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo'''. Za podružnico je treba imenovati enega ali več zastopnikov, ki zastopajo tuje podjetje (682. člen ZFD-1), za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnic, je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem (683. člen ZGD-1).
'''ZUP v [[Zak:ZUP#42. .C4.8Dlen{{!}}42. členu]] določa, da so stranke v upravnem postopku lahko pravne ali fizične osebe, ki ima pravno ali procesno sposobnost.''' Pravne osebe so fiktivne, tipične pravne osebe, pogoste v upravnem postopku pa so zlasti gospodarske družbe (podjetja), društva itd. (Kovač in Jerovšek, prav tam, str. 199). '''Stranke lahko v postopku nastopajo po pooblaščencu, kar pomeni, da jih lahko zastopa tudi slovenska odvetniška družba.'''
Torej podružnice nastopajo v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer pa morajo uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo (prvi odstavek 679. člena ZGD-1), ki mora biti vpisana v sodni register. '''Podružnice torej ne nastopajo v svojem imenu in zato ni pomembno, ali ima položaj pravne osebe oziroma nosilca pravic in obveznosti iz 42. člena ZUP. Pomembno je, da ima takšen položaj tuja družba, ki jo (podružnica) zastopa ('''glej sodbo  [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113070282 UPRS sodba I U 1770/2012] z dne 1. 10. 2013).
Iz vprašanja je razbrati, da stranko v postopku pred upravnim organom po pooblastilu zastopa odvetniška družba. Sklepati je, da je pooblastilo dal zastopnik podružnice tujega podjetja, ki pa je, glede na prej citirano določbo 682. člena ZGD-1, pravzaprav zastopnik tujega, matičnega podjetja.  
Pri tem je opozoriti še na pravilno navedbo stranke v izdanih upravnih aktih. Stranka je tuja, matična družba. V upravnih aktih mora biti kot stranka navedena tuja družba, torej firma in sedež tuje družbe, ter firma podružnice, kot izhaja iz 679. člena ZGD-1 (glej tudi npr. [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111432948 VSRS Sklep III Ips 43/2018-3]  z dne 24. 9. 2019; [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113076071 VSL sodba I Cp 908/2014] z dne 28. 5. 2014). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]

Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti

2024-08-20T07:14:59Z

RemicMatjaz: /* Zadeva: Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti - V USKLAJEVANJU */

== '''Zadeva: '''Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti ==

'''Datum odgovora:''' 14. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Z zakonom se je spremenila krajevna pristojnost v konkretnih upravnih zadevah (npr. z upravnih zadevah v zvezi s tujci, v katerih je Zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah - ZUOPUE odpravil krajevno pristojnost, ki se je pred spremembo določala po kraju prebivanja oziroma nameravanega prebivanja tujca oziroma sedeža delodajalca). Ali lahko v takem primeru upravna enota, pri kateri je bila vložena vloga, na zahtevo tujca to odstopi drugi upravni enoti, ker bi jo ta morda obravnavala hitreje? Ali se sprememba krajevne pristojnosti nanaša tudi na vloge, ki so bile vložene pred uveljavitvijo zakonske spremembe, sploh če upravna enota takrat ni bila krajevno pristojna za obravnavo vloge?
 

== '''Odgovor:''' ==

Učinkovanje zakonskih sprememb, tako na procesnem kot materialnopravnem področju, je odvisno od normativne ureditve, s katero se uveljavijo spremembe. V skladu z načelom zaupanja v pravo se v prehodnih določbah zakonskih sprememb praviloma določi, ali spremembe učinkujejo le na zadeve, ki se bodo začele po uveljavitvi sprememb, ali tudi na zadeve, v katerih so bile vložene vloge oziroma se je postopek začel že pred uveljavitvijo sprememb. Takšno pravilo je nujno, če se se z zakonsko spremembo lahko poslabša pravni položaj stranke. '''Nasprotno, če se pravni položaj strank ne spremeni ali se ta s spremembami celo izboljša, načeloma ni potrebe po takšnem pravilu, vsaj ne z vidika načela zaupanja v pravo, vendar pa kot tako ni odveč zaradi jasnosti in določnosti. Toda, če zakon'''''' pravila nima, velja v skladu z ustavnim načelom zakonitosti, da organ postopek vodi po veljavnem pravu'''. Povedano drugače, za vse zadeve, ki so v obravnavi uporablja, uporablja veljavna pravna pravila. Zato na enak način obravnava vloge, ki so bile vložene pred in po zakonski spremembi. 
Čeprav je krajevna pristojnost odpravljena in stranka '''vlogo lahko vloži pri vsakem stvarno pristojnem organu '''(npr. upravni enoti), s tem '''ni dobila pravice''', '''da''' od organa, kjer je vlogo vložila, '''zahteva, da se jo odstopi drugemu organu'''. Pravni red pravice stranke, da bi vlogo, ki jo je vložila na enem organu, prenesla v reševanje drugem organu, ne pozna, zato razlog za morebitni prenos ni pomemben. Možnost razpolaganja z vlogo oziroma zahtevkom se po ZUP omejuje na umik zahtevka ali spremembo zahtevka (tudi v primeru spremembe je sicer uveljavljen pogoj, da se pristojnost organa po spremembi ne spremeni, zato zahtevka v delu, ki se naslavlja na organ, ne more spreminjati v smislu, da bi ga naslovil na drug organ). 
Tudi v primeru odprave krajevne pristojnosti velja, da mora biti vloga (zahtevek) naslovljena na določen organ. Podatek o tem je po [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. členu ZUP]] obvezna sestavina vloge. Kot je navedlo Ministrstvo za javno upravo v dokumentu št. 021-89/2024-4 z dne 12. 8. 2024 v zvezi z ZUOPUE pri tem ni pomembno, ali je na vlogi izrecno zapisano, da se naslavlja na to določeno upravno enoto ali pa je vloga brez navedbe upravne enote poslana ali prinesena na upravno enoto.''' Dejstvo, da je poslana ali neposredno vložena na upravni enoti, zadošča za domnevno in sklep, da je zahtevek naslovljen nanjo'''. Takšna vloga ni formalno nepopolna, zato se stranke ne poziva k izjasnitvi, na katero upravno enoto je naslovil ali želel nasloviti zahtevek. Poziv bi bil utemeljen kvečjemu, če je vloga naslovljena na eno upravno enoto, vložena pa pri drugi.
Kljub odpravi krajevne pristojnosti se smiselno uporabljajo pravila o ustalitvi pristojnosti, ki jih navaja [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člen ZUP]]. V skladu s 1. točko [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člena ZUP]] mora organ, ki je kot krajevno pristojen začel postopek, ostati pristojen tudi tedaj, kadar nastanejo med postopkom okoliščine, po katerih bi bil običajno krajevno pristojen drug organ. Ne glede na to, da v zadevah, v katerih je krajevna pristojnost odpravljena, okoliščine, ki jih sicer zakon določa za dopustno spremembo krajevne pristojnosti v zvezi z ustalitvijo, niso pravno upoštevne, velja da mora organ, ki je postopek začel, tega tudi zaključiti. Zato vloge praviloma ne odstopa drugemu organu. Odstop bi bil d'''opusten izjemoma, če bi ugotovilo, da se s prenosom zadeve na drugo upravno enote znatno olajša postopek'''. Gre sicer za okoliščino, ki jo zakon določa za uresničevanje načela ekonomičnosti (14. člen ZUP) v zvezi z omenjeno ustalitvijo krajevne pristojnosti (prvi odstavek 22. člena ZUP), vendar dejstvo, ki se sicer navezuje na podobno situacijo instituta ustalitve pristojnosti, da bi se postopek lažje izvedel na drugi upravni enoti, ker je denimo tam treba izvesti ustno obravnavo z zaslišanjem tujca ali prič, po našem mnenju dopušča, da bi se zadeva v takem primeru lahko odstopila v obravnavo drugi upravni enoti. Vendar '''bi morali biti odstopi na takšnem izhodišču resnično izjemni''', saj bi bilo v nasprotju s pravili o pristojnosti, če bi se pod pretvezo lažje izvedbe postopka, odstopila vloga vsakega tujca, ki prebiva na območju druge upravne enote. Dejstvo da bi druga upravna enota morda vlogo rešila hitreje, '''ne predstavlja takšnega izjemnega in tehtnega razloga. '''V primeru odstopa naj se navede preprečljiv razlog zakaj bi druga upravna enota lažje izvedla postopek, saj se sicer tvegajo spori o pristojnosti. 

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Krajevna pristojnost organov]]

Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti

2024-08-20T07:12:03Z

RemicMatjaz:

== '''Zadeva: '''Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 14. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Z zakonom se je spremenila krajevna pristojnost v konkretnih upravnih zadevah (npr. z upravnih zadevah v zvezi s tujci, v katerih je Zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah - ZUOPUE odpravil krajevno pristojnost, ki se je pred spremembo določala po kraju prebivanja oziroma nameravanega prebivanja tujca oziroma sedeža delodajalca). Ali lahko v takem primeru upravna enota, pri kateri je bila vložena vloga, na zahtevo tujca to odstopi drugi upravni enoti, ker bi jo ta morda obravnavala hitreje? Ali se sprememba krajevne pristojnosti nanaša tudi na vloge, ki so bile vložene pred uveljavitvijo zakonske spremembe, sploh če upravna enota takrat ni bila krajevno pristojna za obravnavo vloge?
 

== '''Odgovor:''' ==

Učinkovanje zakonskih sprememb, tako na procesnem kot materialnopravnem področju, je odvisno od normativne ureditve, s katero se uveljavijo spremembe. V skladu z načelom zaupanja v pravo se v prehodnih določbah zakonskih sprememb praviloma določi, ali spremembe učinkujejo le na zadeve, ki se bodo začele po uveljavitvi sprememb, ali tudi na zadeve, v katerih so bile vložene vloge oziroma se je postopek začel že pred uveljavitvijo sprememb. Takšno pravilo je nujno, če se se z zakonsko spremembo lahko poslabša pravni položaj stranke. '''Nasprotno, če se pravni položaj strank ne spremeni ali se ta s spremembami celo izboljša, načeloma ni potrebe po takšnem pravilu, vsaj ne z vidika načela zaupanja v pravo, vendar pa kot tako ni odveč zaradi jasnosti in določnosti. Toda, če zakon'''''' pravila nima, velja v skladu z ustavnim načelom zakonitosti, da organ postopek vodi po veljavnem pravu'''. Povedano drugače, za vse zadeve, ki so v obravnavi uporablja, uporablja veljavna pravna pravila. Zato na enak način obravnava vloge, ki so bile vložene pred in po zakonski spremembi. 
Čeprav je krajevna pristojnost odpravljena in stranka '''vlogo lahko vloži pri vsakem stvarno pristojnem organu '''(npr. upravni enoti), s tem '''ni dobila pravice''', '''da''' od organa, kjer je vlogo vložila, '''zahteva, da se jo odstopi drugemu organu'''. Pravni red pravice stranke, da bi vlogo, ki jo je vložila na enem organu, prenesla v reševanje drugem organu, ne pozna, zato razlog za morebitni prenos ni pomemben. Možnost razpolaganja z vlogo oziroma zahtevkom se po ZUP omejuje na umik zahtevka ali spremembo zahtevka (tudi v primeru spremembe je sicer uveljavljen pogoj, da se pristojnost organa po spremembi ne spremeni, zato zahtevka v delu, ki se naslavlja na organ, ne more spreminjati v smislu, da bi ga naslovil na drug organ). 
Tudi v primeru odprave krajevne pristojnosti velja, da mora biti vloga (zahtevek) naslovljena na določen organ. Podatek o tem je po [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. členu ZUP]] obvezna sestavina vloge. Kot je navedlo Ministrstvo za javno upravo v dokumentu št. 021-89/2024-4 z dne 12. 8. 2024 v zvezi z ZUOPUE pri tem ni pomembno, ali je na vlogi izrecno zapisano, da se naslavlja na to določeno upravno enoto ali pa je vloga brez navedbe upravne enote poslana ali prinesena na upravno enoto.''' Dejstvo, da je poslana ali neposredno vložena na upravni enoti, zadošča za domnevno in sklep, da je zahtevek naslovljen nanjo'''. Takšna vloga ni formalno nepopolna, zato se stranke ne poziva k izjasnitvi, na katero upravno enoto je naslovil ali želel nasloviti zahtevek. Poziv bi bil utemeljen kvečjemu, če je vloga naslovljena na eno upravno enoto, vložena pa pri drugi.
Kljub odpravi krajevne pristojnosti se smiselno uporabljajo pravila o ustalitvi pristojnosti, ki jih navaja [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člen ZUP]]. V skladu s 1. točko [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člena ZUP]] mora organ, ki je kot krajevno pristojen začel postopek, ostati pristojen tudi tedaj, kadar nastanejo med postopkom okoliščine, po katerih bi bil običajno krajevno pristojen drug organ. Ne glede na to, da v zadevah, v katerih je krajevna pristojnost odpravljena, okoliščine, ki jih sicer zakon določa za dopustno spremembo krajevne pristojnosti v zvezi z ustalitvijo, niso pravno upoštevne, velja da mora organ, ki je postopek začel, tega tudi zaključiti. Zato vloge praviloma ne odstopa drugemu organu. Odstop bi bil d'''opusten izjemoma, če bi ugotovilo, da se s prenosom zadeve na drugo upravno enote znatno olajša postopek'''. Gre sicer za okoliščino, ki jo zakon določa za uresničevanje načela ekonomičnosti (14. člen ZUP) v zvezi z omenjeno ustalitvijo krajevne pristojnosti (prvi odstavek 22. člena ZUP), vendar dejstvo, ki se sicer navezuje na podobno situacijo instituta ustalitve pristojnosti, da bi se postopek lažje izvedel na drugi upravni enoti, ker je denimo tam treba izvesti ustno obravnavo z zaslišanjem tujca ali prič, po našem mnenju dopušča, da bi se zadeva v takem primeru lahko odstopila v obravnavo drugi upravni enoti. Vendar '''bi morali biti odstopi na takšnem izhodišču resnično izjemni''', saj bi bilo v nasprotju s pravili o pristojnosti, če bi se pod pretvezo lažje izvedbe postopka, odstopila vloga vsakega tujca, ki prebiva na območju druge upravne enote. Dejstvo da bi druga upravna enota morda vlogo rešila hitreje, '''ne predstavlja takšnega izjemnega in tehtnega razloga. '''V primeru odstopa naj se navede preprečljiv razlog zakaj bi druga upravna enota lažje izvedla postopek, saj se sicer tvegajo spori o pristojnosti. 

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Krajevna pristojnost organov]]

Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti

2024-08-20T07:04:35Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 14. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Z zakonom se je spremenila krajevna pristojnost v konkretnih upravnih zadevah (npr. z upravnih zadevah v zvezi s tujci, kjer je Zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah - ZUOPUE odpravil krajevno pristojnost, ki se je pred spremembo določala po kraju prebivanja oziroma nameravanega prebivanja oziroma sedeža delodajalca). Ali lahko v takem primeru upravna enota, pri kateri je bila vložena vloga, na zahtevo tujca to odstopi drugi upravni enoti, ker bi jo ta morda obravnavala hitreje? Ali se sprememba krajevne pristojnosti nanaša tudi na vloge, ki so bile vložene pred uveljavitvijo zakonske spremembe, sploh če upravna enota takrat ni bila krajevno pristojna za obravnavo vloge?
 

== '''Odgovor:''' ==

Učinkovanje zakonskih sprememb, tako na procesnem kot materialnopravnem področju, je odvisno od normativne ureditve, s katero se uveljavijo spremembe. V skladu z načelom zaupanja v pravo se v prehodnih določbah zakonskih sprememb praviloma določi, ali spremembe učinkujejo le na zadeve, ki se bodo začele po uveljavitvi sprememb, ali tudi na zadeve, v katerih so bile vložene vloge oziroma se je začel postopek že pred uveljavitvijo sprememb. Takšno pravilo je nujno, če se se z zakonsko spremembo lahko poslabša pravni položaj stranke. '''Nasprotno, če se pravni položaj strank ne spremeni ali se ta s spremembami celo izboljša, načeloma ni potrebe po takšnem pravilu, vsaj ne z vidika načela zaupanja v pravo, vendar pa kot tako ni odveč zaradi jasnosti in določnosti. Toda, tudi če zakon''' ''' pravila nima, velja v skladu z ustavnim načelom zakonitost , da organ postopek vodi po veljavnem pravu'''. Povedano drugače, za vse zadeve, ki so v obravnavi uporablja, uporablja veljavna pravna pravila. Zato na enak način obravnava vloge, ki so bile vložene pred in po zakonski spremembi. 
Čeprav je krajevna pristojnost odpravljena in stranka '''vlogo lahko vloži pri vsaki upravni enoti''', s tem '''ni dobila pravice''', '''da''' od upravne enote, kjer je vlogo vložila, '''zahteva, da se jo odstopi drugi upravni enoti'''. Pravni red pravice stranke, da bi vlogo, ki jo je vložila na enem organu, prenesla v reševanje drugem organu, ne pozna. Možnost razpolaganja z vlogo oziroma zahtevkom se namreč omejuje na umik zahtevka ali spremembo zahtevka (tudi v primeru spremembe je sicer pogoj, da se pristojnost organa po spremembi ne spremeni, zato zahtevka v delu, ki se naslavlja na organ, u ne more spreminjati v smislu, da bi ga naslovil na drug organ). 
Tudi v primeru odprave krajevne pristojnosti velja, da mora biti vloga (zahtevek) naslovljena na določen organ. Podatek o tem je po [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. členu ZUP]] obvezna sestavina vloge. Kot je navedlo Ministrstvo za javno upravo v dokumentu št. 021-89/2024-4 z dne 12. 8. 2024 v zvezi z ZUOPUE pri tem ni pomembno, ali je na vlogi izrecno zapisano, da se naslavlja na to določeno upravno enoto ali pa je vloga brez navedbe upravne enote poslana ali prinesena na upravno enoto.''' Dejstvo, da je poslana ali neposredno vložena na upravni enoti, zadošča za domnevno in sklep, da je zahtevek naslovljen nanjo'''. Takšna vloga ni formalno nepopolna, zato se stranke ne poziva k izjasnitvi, na katero upravno enoto je naslovil ali želel nasloviti zahtevek. Poziv bi bil utemeljen kvečjemu, če je vloga naslovljena na eno upravno enoto, vložena pa pri drugi.
Kljub odpravi krajevne pristojnosti se smiselno uporabljajo pravila o ustalitvi pristojnosti, ki jih navaja [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člen ZUP]]. V skladu s 1. točko [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člena ZUP]] mora organ, ki je kot krajevno pristojen začel postopek, ostati pristojen tudi tedaj, kadar nastanejo med postopkom okoliščine, po katerih bi bil običajno krajevno pristojen drug organ. Ne glede na to, da v zadevah, v katerih je krajevna pristojnost odpravljena, okoliščine, ki jih sicer zakon določa za dopustno spremembo krajevne pristojnosti v zvezi z ustalitvijo, niso pravno upoštevne, temeljno velja da mora organ, ki je postopek začel, tega tudi zaključiti. Zato vloge praviloma ne odstopa drugemu organu. Odstop bi bil d'''opusten izjemoma, če bi ugotovilo, da se s prenosom zadeve na drugo upravno enote znatno olajša postopek'''. Gre sicer za okoliščino, ki jo zakon določa za uresničevanje načela ekonomičnosti (14. člen ZUP) v zvezi z omenjeno ustalitvijo krajevne pristojnosti (prvi odstavek 22. člena ZUP), vendar dejstvo, ki se sicer navezuje na podobno situacijo instituta ustalitve pristojnosti, da bi se postopek lažje izvedel na drugi upravni enoti, ker je denimo tam treba izvesti ustno obravnavo z zaslišanjem tujca ali prič, po našem mnenju dopušča, da bi se zadeva v takem primeru lahko odstopila v obravnavo drugi upravni enoti. Vendar '''bi morali biti odstopi na takšnem izhodišču resnično izjemni''', saj bi bilo v nasprotju s pravili o pristojnosti, če bi se pod pretvezo lažje izvedbe postopka, odstopila vloga vsakega tujca, ki prebiva na območju druge upravne enote. Dejstvo da bi druga upravna enota vlogo rešila hitreje, '''ne predstavlja takšnega izjemnega in tehtnega razloga. '''V primeru odstopa naj se navede preprečljiv razlog zakaj bi druga upravna enota lažje izvedla postopek, saj se sicer tvegajo spori o pristojnosti. 
Vloge, ki so bile vložene pred uveljavitvijo [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8875 Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poprav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023] (ZIUOPZP, Ur. l. RS, št. 95/23 in nasl.) , za katere določen organ ni bil pristojen, pa jih do uveljavitve ni utegnil odstopiti pristojnemu organu, je treba obravnavati organu kamor je bila prvotno vložena vloga, saj ni več ovir glede (ne)pristojnosti. 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Krajevna pristojnost organov]]

Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti

2024-08-20T06:57:50Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 14. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Z zakonom se je spremenila krajevna pristojnost v konkretnih upravnih zadevah (npr. z upravnih zadevah v zvezi s tujci, kjer je Zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah - ZUOPUE odpravil krajevno pristojnost, ki se je pred spremembo določala po kraju prebivanja oziroma nameravanega prebivanja oziroma sedeža delodajalca). Ali lahko v takem primeru upravna enota, pri kateri je bila vložena vloga, na zahtevo tujca to odstopi drugi upravni enoti, ker bi jo ta morda obravnavala hitreje? Ali se sprememba krajevne pristojnosti nanaša tudi na vloge, ki so bile vložene pred uveljavitvijo zakonske spremembe, sploh če upravna enota takrat ni bila krajevno pristojna za obravnavo vloge?
 

== '''Odgovor:''' ==

Učinkovanje zakonskih sprememb, tako na procesnem kot materialnopravnem področju, je odvisno od normativne ureditve, s katero se uveljavijo spremembe. V skladu z načelom zaupanja v pravo se v prehodnih določbah zakonskih sprememb praviloma določi, ali spremembe učinkujejo le na zadeve, ki se bodo začele po uveljavitvi sprememb, ali tudi na zadeve, v katerih so bile vložene vloge oziroma se je začel postopek že pred uveljavitvijo sprememb. Takšno pravilo je nujno, če se se z zakonsko spremembo lahko poslabša pravni položaj stranke. '''Nasprotno, če se pravni položaj strank ne spremeni ali se ta s spremembami celo izboljša, načeloma ni potrebe po takšnem pravilu, vsaj ne z vidika načela zaupanja v pravo, vendar pa kot tako ni odveč zaradi jasnosti in določnosti. Toda, tudi če zakon''' ''' pravila nima, velja v skladu z ustavnim načelom zakonitost , da organ postopek vodi po veljavnem pravu'''. Povedano drugače, za vse zadeve, ki so v obravnavi uporablja, uporablja veljavna pravna pravila. Zato na enak način obravnava vloge, ki so bile vložene pred in po zakonski spremembi. 
Čeprav je krajevna pristojnost odpravljena in stranka '''vlogo lahko vloži pri vsaki upravni enoti''', s tem '''ni dobila pravice''', '''da''' od upravne enote, kjer je vlogo vložila, '''zahteva, da se jo odstopi drugi upravni enoti'''. Pravni red pravice stranke, da bi vlogo, ki jo je vložila na enem organu, prenesla v reševanje drugem organu, ne pozna. Možnost razpolaganja z vlogo oziroma zahtevkom se namreč omejuje na umik zahtevka ali spremembo zahtevka (tudi v primeru spremembe je sicer pogoj, da se pristojnost organa po spremembi ne spremeni, zato zahtevka v delu, ki se naslavlja na organ, u ne more spreminjati v smislu, da bi ga naslovil na drug organ). 
Tudi v primeru odprave krajevne pristojnosti velja, da mora biti vloga (zahtevek) naslovljena na določen organ. Podatek o tem je po [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. členu ZUP]] obvezna sestavina vloge. Kot je navedlo Ministrstvo za javno upravo v dokumentu št. 021-89/2024-4 z dne 12. 8. 2024 v zvezi z ZUOPUE pri tem ni pomembno, ali je na vlogi izrecno zapisano, da se naslavlja na to določeno upravno enoto ali pa je vloga brez navedbe upravne enote poslana ali prinesena na upravno enoto. Dejstvo, da je poslana ali neposredno vložena na upravni enoti, zadošča za domnevno in sklep, da je zahtevek naslovljen nanjo. Takšna vloga ni formalno nepopolna, zato se stranke ne poziva k izjasnitvi, na katero upravno enoto je naslovil ali želel nasloviti zahtevek. Poziv bi bil utemeljen kvečjemu, če je vloga naslovljena na eno upravno enoto, vložena pa pri drugi.
Kljub odpravi krajevne pristojnosti se smiselno uporabljajo pravila o ustalitvi pristojnosti, ki jih navaja [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člen ZUP]]. V skladu s 1. točko [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člena ZUP]] mora organ, ki je kot krajevno pristojen začel postopek, ostati pristojen tudi tedaj, kadar nastanejo med postopkom okoliščine, po katerih bi bil običajno krajevno pristojen  drug organ. Ne glede na to, da v zadevah, v katerih je krajevna pristojnost odpravljena, okoliščine, ki jih sicer zakon določa za krajevno pristojnost, niso pravno upoštevne, velja da mora organ, ki je postopek začel tega praviloma tudi zaključiti. Zato organ vloge praviloma ne odstopa drugemu organu. Odstop bi bil  dopusten izjemoma, če bi ugotovilo, da se s prenosom zadeve na drugo upravno enote znatno olajša postopek. Gre sicer za okoliščino, ki jo zakon določa za uresničevanje načela ekonomičnosti (14. člen ZUP) v zvezi z ustalitvijo krajevne pristojnosti (prvi odstavek 22. člena ZUP), vendar se dejstvo, ki se sicer navezuje na podobno situacijo instituta ustalitve pristojnosti, da bi se postopek lažje izvedel na drugi upravni enoti, ker je denimo tam treba izvesti ustno obravnavo z zaslišanjem tujca ali prič, kar bi vplivalo na vsaj na stroške postopka, po našem mnenju dopušča, da bi se zadeva v takem primeru lahko odstopila v obravnavo drugi upravni enoti. Vendar '''bi morali biti odstopi na takšnem izhodišču resnično izjemni''', saj bi bilo v nasprotju s pravili o pristojnosti, če bi se pod pretvezo lažje izvedbe postopka, odstopila vloga vsakega tujca, ki prebiva na območju druge upravne enote. V tovrstnih odstopih naj se navede preprečljiv razlog zakaj bi druga upravna enota lažje izvedla postopek, saj se sicer tvegajo spori o pristojnosti. Ob tem dodajamo, da zgolj dejstvo, da bi druga upravna enota vlogo rešila hitreje, '''ne predstavlja tehtnega razloga.'''
Temeljno glede pristojnosti velja, če posameznik (v konkretnem primeru tujec) ne želi, da vlogo obravnava upravna enota, kjer jo je vložil, '''jo lahko umakne''', '''ne more pa je prenesti na drugo upravno enoto.''' Upravna enota, kjer jo je vložil, pa jo lahko odstopi v obravnavo, le v okviru pristojnosti v zvezi z ustalitvijo.
Vloge, ki so bile vložene pred uveljavitvijo [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8875 Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poprav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023] (ZIUOPZP, Ur. l. RS, št. 95/23 in nasl.) , za katere določen organ ni bil pristojen, pa jih do uveljavitve ni utegnil odstopiti pristojnemu organu, je treba obravnavati organu kamor je bila prvotno vložena vloga, saj ni več ovir glede (ne)pristojnosti. 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Krajevna pristojnost organov]]

Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti

2024-08-20T06:45:30Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 14. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Z zakonom se je spremenila krajevna pristojnost v konkretnih upravnih zadevah (npr. z upravnih zadevah v zvezi s tujci, kjer je Zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah - ZUOPUE odpravil krajevno pristojnost, ki se je pred spremembo določala po kraju prebivanja oziroma nameravanega prebivanja oziroma sedeža delodajalca). Ali lahko v takem primeru upravna enota, pri kateri je bila vložena vloga, na zahtevo tujca to odstopi drugi upravni enoti, ker bi jo ta morda obravnavala hitreje? Ali se sprememba krajevne pristojnosti nanaša tudi na vloge, ki so bile vložene pred uveljavitvijo zakonske spremembe, sploh če upravna enota takrat ni bila krajevno pristojna za obravnavo vloge?
 

== '''Odgovor:''' ==

Učinkovanje zakonskih sprememb, tako na procesnem kot materialnopravnem področju, je odvisno od normativne ureditve, s katero se uveljavijo spremembe. V skladu z načelom zaupanja v pravo se v prehodnih določbah zakonskih sprememb praviloma določi, ali spremembe učinkujejo le na zadeve, ki se bodo začele po uveljavitvi sprememb, ali tudi na zadeve, v katerih so bile vložene vloge oziroma se je začel postopek že pred uveljavitvijo sprememb. Takšno pravilo je nujno, če se se z zakonsko spremembo lahko poslabša pravni položaj stranke. '''Nasprotno, če se pravni položaj strank ne spremeni ali se ta s spremembami celo izboljša, načeloma ni potrebe po takšnem pravilu, vsaj ne z vidika načela zaupanja v pravo, vendar pa kot tako ni odveč zaradi jasnosti in določnosti. Toda, tudi če zakon''' ''' pravila nima, velja v skladu z ustavnim načelom zakonitost , da organ postopek vodi po veljavnem pravu'''. Povedano drugače, za vse zadeve, ki so v obravnavi uporablja, uporablja veljavna pravna pravila. Zato na enak način obravnava vloge, ki so bile vložene pred in po zakonski spremembi. 
Čeprav je krajevna pristojnost odpravljena in stranka '''vlogo lahko vloži pri vsaki upravni enoti''', s tem '''ni dobila pravice''', '''da''' od upravne enote, kjer je vlogo vložila, '''zahteva, da se jo odstopi drugi upravni enoti'''. Pravni red pravice stranke, da bi vlogo, ki jo je vložila na enem organu, prenesla v reševanje drugem organu, ne pozna. Možnost razpolaganja z vlogo oziroma zahtevkom se namreč omejuje na umik zahtevka ali spremembo zahtevka (tudi v primeru spremembe je sicer pogoj, da se pristojnost organa po spremembi ne spremeni, zato zahtevka v delu, ki se naslavlja na organ, u ne more spreminjati v smislu, da bi ga naslovil na drug organ). 
Tudi v primeru odprave krajevne pristojnosti velja, da mora biti vloga (zahtevek) naslovljena na določen organ. Podatek o tem je po [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. členu ZUP]] obvezna sestavina vloge. Kot je navedlo Ministrstvo za javno upravo v dokumentu v zvezi z ZZZZZ   št. 021-89/2024-4 z dne 12. 8. 2024 pri tem ni pomembno, ali je na vlogi izrecno zapisano, da se naslavlja na to določeno upravno enoto ali pa je vloga brez navedbe upravne enote poslana ali prinesena na upravno enoto. Dejstvo, da je poslana ali neposredno vložena na upravni enoti, zadošča za domnevno in sklep, da je zahtevek naslovljen nanjo. Takšna vloga ni formalno nepopolna, zato se stranke ne poziva k izjasnitvi, na katero upravno enoto je naslovil ali želel nasloviti zahtevek. Poziv bi bil utemeljen kvečjemu, če je vloga naslovljena na eno upravno enoto, vložena pa pri drugi.
obvezno sestavino vloge, oziroma to izhaja že iz same vložitve. Kljub odpravi krajevne pristojnosti se smiselno uporabljajo pravila o ustalitvi pristojnosti, ki jih navaja [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člen ZUP]]. V skladu s 1. točko [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člena ZUP]] mora organ, ki je kot krajevno pristojen začel postopek, ostati pristojen tudi tedaj, kadar nastanejo med postopkom okoliščine, po katerih bi bil krajevno pristojen kakšen drug organ. '''Organ lahko odstopi zadevo''' drugemu organu, ki je postal krajevno pristojen po novih okoliščinah, '''če se s tem znatno olajša postopek, zlasti za stranko'''. V konkretnem primeru to pomeni, da bi za obravnavo na drugi upravni enoti morali obstajati tehtni razlogi, zlasti prebivanje tujca na območju druge upravne enote. Dejstvo, da bi druga upravna enota vlogo rešila hitreje, '''ne predstavlja tehtnega razloga.'''
Pri odstopanju zadeve drugemu organu se v skladu z navedbami iz prejšnjega odstavka lahko''' predlaga zlasti zadržanost''', saj se z odstopanjem vlog drugemu organu prenašata dodatno delo in odgovornost, na kar se zna organ odzvati, če prenos vloge ne bo v skladu z ustalitvijo pristojnosti.
Temeljno glede pristojnosti velja, če posameznik (v konkretnem primeru tujec) ne želi, da vlogo obravnava upravna enota, kjer jo je vložil, '''jo lahko umakne''', '''ne more pa je prenesti na drugo upravno enoto.''' Upravna enota, kjer jo je vložil, pa jo lahko odstopi v obravnavo, le v okviru pristojnosti v zvezi z ustalitvijo.
Vloge, ki so bile vložene pred uveljavitvijo [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8875 Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poprav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023] (ZIUOPZP, Ur. l. RS, št. 95/23 in nasl.) , za katere določen organ ni bil pristojen, pa jih do uveljavitve ni utegnil odstopiti pristojnemu organu, je treba obravnavati organu kamor je bila prvotno vložena vloga, saj ni več ovir glede (ne)pristojnosti. 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Krajevna pristojnost organov]]

Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti

2024-08-20T06:42:23Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 14. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Z zakonom se je spremenila krajevna pristojnost v konkretnih upravnih zadevah (npr. z upravnih zadevah v zvezi s tujci, kjer je Zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah - ZUOPUE odpravil krajevno pristojnost, ki se je pred spremembo določala po kraju prebivanja oziroma nameravanega prebivanja oziroma sedeža delodajalca). Ali lahko v takem primeru upravna enota, pri kateri je bila vložena vloga, na zahtevo tujca to odstopi drugi upravni enoti, ker bi jo ta morda obravnavala hitreje? Ali se sprememba krajevne pristojnosti nanaša tudi na vloge, ki so bile vložene pred uveljavitvijo zakonske spremembe, sploh če upravna enota takrat ni bila krajevno pristojna za obravnavo vloge?
 

== '''Odgovor:''' ==

Učinkovanje zakonskih sprememb, tako na procesnem kot materialnopravnem področju, je odvisno od normativne ureditve, s katero se uveljavijo spremembe. V skladu z načelom zaupanja v pravo se v prehodnih določbah zakonskih sprememb praviloma določi, ali spremembe učinkujejo le na zadeve, ki se bodo začele po uveljavitvi sprememb, ali tudi na zadeve, v katerih so bile vložene vloge oziroma se je začel postopek že pred uveljavitvijo sprememb. Takšno pravilo je nujno, če se se z zakonsko spremembo lahko poslabša pravni položaj stranke. '''Nasprotno, če se pravni položaj strank ne spremeni ali se ta s spremembami celo izboljša, načeloma ni potrebe po takšnem pravilu, vsaj ne z vidika načela zaupanja v pravo, vendar pa kot tako ni odveč zaradi jasnosti in določnosti. Toda, tudi če zakon''' ''' pravila nima, velja v skladu z ustavnim načelom zakonitost , da organ postopek vodi po veljavnem pravu'''. Povedano drugače, za vse zadeve, ki so v obravnavi uporablja, uporablja veljavna pravna pravila. Zato na enak način obravnava vloge, ki so bile vložene pred in po zakonski spremembi. 
Čeprav je krajevna pristojnost odpravljena in stranka '''vlogo lahko vloži pri vsaki upravni enoti''', s tem '''ni dobila pravice''', '''da''' od upravne enote, kjer je vlogo vložila, '''zahteva, da se jo odstopi drugi upravni enoti'''. Pravni red pravice stranke, da bi vlogo, ki jo je vložila na enem organu, prenesla v reševanje drugem organu, ne pozna. Možnost razpolaganja z vlogo oziroma zahtevkom se namreč omejuje na umik zahtevka ali spremembo zahtevka (tudi v primeru spremembe je sicer pogoj, da se pristojnost organa po spremembi ne spremeni, zato zahtevka v delu, ki se naslavlja na organ, u ne more spreminjati v smislu, da bi ga naslovil na drug organ). 
Tudi v primeru odprave krajevne pristojnosti velja, da mora biti vloga (zahtevek) naslovljena na določen organ. Podatek o tem je po [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. členu ZUP]] obvezna sestavina vloge. 

obvezno sestavino vloge, oziroma to izhaja že iz same vložitve. Kljub odpravi krajevne pristojnosti se smiselno uporabljajo pravila o ustalitvi pristojnosti, ki jih navaja [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člen ZUP]]. V skladu s 1. točko [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člena ZUP]] mora organ, ki je kot krajevno pristojen začel postopek, ostati pristojen tudi tedaj, kadar nastanejo med postopkom okoliščine, po katerih bi bil krajevno pristojen kakšen drug organ. '''Organ lahko odstopi zadevo''' drugemu organu, ki je postal krajevno pristojen po novih okoliščinah, '''če se s tem znatno olajša postopek, zlasti za stranko'''. V konkretnem primeru to pomeni, da bi za obravnavo na drugi upravni enoti morali obstajati tehtni razlogi, zlasti prebivanje tujca na območju druge upravne enote. Dejstvo, da bi druga upravna enota vlogo rešila hitreje, '''ne predstavlja tehtnega razloga.'''
Pri odstopanju zadeve drugemu organu se v skladu z navedbami iz prejšnjega odstavka lahko''' predlaga zlasti zadržanost''', saj se z odstopanjem vlog drugemu organu prenašata dodatno delo in odgovornost, na kar se zna organ odzvati, če prenos vloge ne bo v skladu z ustalitvijo pristojnosti.
Temeljno glede pristojnosti velja, če posameznik (v konkretnem primeru tujec) ne želi, da vlogo obravnava upravna enota, kjer jo je vložil, '''jo lahko umakne''', '''ne more pa je prenesti na drugo upravno enoto.''' Upravna enota, kjer jo je vložil, pa jo lahko odstopi v obravnavo, le v okviru pristojnosti v zvezi z ustalitvijo.
Vloge, ki so bile vložene pred uveljavitvijo [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8875 Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poprav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023] (ZIUOPZP, Ur. l. RS, št. 95/23 in nasl.) , za katere določen organ ni bil pristojen, pa jih do uveljavitve ni utegnil odstopiti pristojnemu organu, je treba obravnavati organu kamor je bila prvotno vložena vloga, saj ni več ovir glede (ne)pristojnosti. 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Krajevna pristojnost organov]]

Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti

2024-08-20T06:33:16Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 14. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Z zakonom se je spremenila krajevna pristojnost v konkretnih upravnih zadevah (npr. z upravnih zadevah v zvezi s tujci, kjer je Zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah - ZUOPUE odpravil krajevno pristojnost, ki se je pred spremembo določala po kraju prebivanja oziroma nameravanega prebivanja oziroma sedeža delodajalca). Ali lahko v takem primeru upravna enota, pri kateri je bila vložena vloga, na zahtevo tujca to odstopi drugi upravni enoti, ker bi jo ta morda obravnavala hitreje? Ali se sprememba krajevne pristojnosti nanaša tudi na vloge, ki so bile vložene pred uveljavitvijo zakonske spremembe, sploh če upravna enota takrat ni bila krajevno pristojna za obravnavo vloge?
 

== '''Odgovor:''' ==

Učinkovanje zakonskih sprememb, tako na procesnem kot materialnopravnem področju, je odvisno od normativne ureditve, s katero se uveljavijo spremembe. V skladu z načelom zaupanja v pravo se v prehodnih določbah zakonskih sprememb praviloma določi, ali spremembe učinkujejo le na zadeve, ki se bodo začele po uveljavitvi sprememb, ali tudi na zadeve, v katerih so bile vložene vloge oziroma se je začel postopek že pred uveljavitvijo sprememb. Takšno pravilo je nujno, če se se z zakonsko spremembo lahko poslabša pravni položaj stranke. Nasprotno, če se pravni položaj strank ne spremeni ali se ta s spremembami celo izboljša, načeloma ni potrebe po takšnem pravilu, vsaj ne z vidika načela zaupanja v pravo, vendar pa kot tako ni odveč zaradi jasnosti in določnosti. Toda, tudi če zakon  pravila nima, velja v skladu z ustavnim načelom zakonitost , da organ postopek vodi po veljavnem pravu. Povedano drugače, za vse zadeve, ki so v obravnavi uporablja, uporablja veljavna pravna pravila. Zato na enak način obravnava vloge, ki so bile vložene pred in po zakonski spremembi. 
Čeprav je krajevna pristojnost odpravljena in tujec '''vlogo lahko vloži pri vsaki upravni enoti''', s tem '''ni dobil pravice''', '''da''' od upravne enote, kjer je vlogo vložil, '''zahteva, da se jo odstopi drugi upravni enoti'''. Upravna enota oziroma organ, pri katerem je vloga vložena, mora vlogo tudi obravnavati, v kolikor je to znotraj pristojnosti organa.
Vloga (zahtevek) je v konkretnem primeru naslovljena na določeno upravno enoto, kar po [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. členu ZUP]] predstavlja obvezno sestavino vloge, oziroma to izhaja že iz same vložitve. Kljub odpravi krajevne pristojnosti se smiselno uporabljajo pravila o ustalitvi pristojnosti, ki jih navaja [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člen ZUP]]. V skladu s 1. točko [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člena ZUP]] mora organ, ki je kot krajevno pristojen začel postopek, ostati pristojen tudi tedaj, kadar nastanejo med postopkom okoliščine, po katerih bi bil krajevno pristojen kakšen drug organ. '''Organ lahko odstopi zadevo''' drugemu organu, ki je postal krajevno pristojen po novih okoliščinah, '''če se s tem znatno olajša postopek, zlasti za stranko'''. V konkretnem primeru to pomeni, da bi za obravnavo na drugi upravni enoti morali obstajati tehtni razlogi, zlasti prebivanje tujca na območju druge upravne enote. Dejstvo, da bi druga upravna enota vlogo rešila hitreje, '''ne predstavlja tehtnega razloga.'''
Pri odstopanju zadeve drugemu organu se v skladu z navedbami iz prejšnjega odstavka lahko''' predlaga zlasti zadržanost''', saj se z odstopanjem vlog drugemu organu prenašata dodatno delo in odgovornost, na kar se zna organ odzvati, če prenos vloge ne bo v skladu z ustalitvijo pristojnosti.
Temeljno glede pristojnosti velja, če posameznik (v konkretnem primeru tujec) ne želi, da vlogo obravnava upravna enota, kjer jo je vložil, '''jo lahko umakne''', '''ne more pa je prenesti na drugo upravno enoto.''' Upravna enota, kjer jo je vložil, pa jo lahko odstopi v obravnavo, le v okviru pristojnosti v zvezi z ustalitvijo.
Vloge, ki so bile vložene pred uveljavitvijo [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8875 Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poprav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023] (ZIUOPZP, Ur. l. RS, št. 95/23 in nasl.) , za katere določen organ ni bil pristojen, pa jih do uveljavitve ni utegnil odstopiti pristojnemu organu, je treba obravnavati organu kamor je bila prvotno vložena vloga, saj ni več ovir glede (ne)pristojnosti. 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Krajevna pristojnost organov]]

Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti

2024-08-20T06:29:07Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 14. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Z zakonom se je spremenila krajevna pristojnost v konkretnih upravnih zadevah (npr. z upravnih zadevah v zvezi s tujci, kjer je Zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah - ZUOPUE odpravil krajevno pristojnost, ki se je pred spremembo določala po kraju prebivanja oziroma nameravanega prebivanja oziroma sedeža delodajalca). Ali lahko v takem primeru upravna enota, pri kateri je bila vložena vloga, na zahtevo tujca to odstopi drugi upravni enoti, ker bi jo ta morda obravnavala hitreje? Ali se sprememba krajevne pristojnosti nanaša tudi na vloge, ki so bile vložene pred uveljavitvijo zakonske spremembe, sploh če upravna enota takrat ni bila krajevno pristojna za obravnavo vloge?
 

== '''Odgovor:''' ==

Učinkovanje zakonskih sprememb, tako na procesnem kot materialnopravnem področju, se nanašajo na upravne zadeve, ki so določene s spremenjeno ureditvijo. V skladu z načelom zaupanja v pravo se v prehodnih določbah praviloma določi, ali spremembe učinkujejo na zadeve, v katerih so bile vložene vloge ali se je začel postopek pred uveljavitvijo sprememb. Takšno pravilo je nujno, če bi se z zakonsko spremembo lahko poslabšal pravni položaj stranke. Nasprotno, če se pravni položaj strank ne spremeni ali se ta s spremembami izboljša, ni potrebe po takšnem pravilu, vsaj ne z vidika načela zaupanja v pravo, čeprav ni odveč, da zakon to določi zaradi jasnosti in določnosti. Toda, tudi če zakon takšnega pravila nima, velja v skladu z načelom zakonitost organ postopek vodi po veljavnem pravu. Povedano drugače, da za vse zadeve, ki so v obravnavi uporablja, uporablja veljavna pravna pravila. Zato na enak način obravnava vloge, ki so bile vložene pred in po zakonski spremembi. 
Čeprav je krajevna pristojnost odpravljena in tujec '''vlogo lahko vloži pri vsaki upravni enoti''', s tem '''ni dobil pravice''', '''da''' od upravne enote, kjer je vlogo vložil, '''zahteva, da se jo odstopi drugi upravni enoti'''. Upravna enota oziroma organ, pri katerem je vloga vložena, mora vlogo tudi obravnavati, v kolikor je to znotraj pristojnosti organa.
Vloga (zahtevek) je v konkretnem primeru naslovljena na določeno upravno enoto, kar po [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. členu ZUP]] predstavlja obvezno sestavino vloge, oziroma to izhaja že iz same vložitve. Kljub odpravi krajevne pristojnosti se smiselno uporabljajo pravila o ustalitvi pristojnosti, ki jih navaja [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člen ZUP]]. V skladu s 1. točko [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člena ZUP]] mora organ, ki je kot krajevno pristojen začel postopek, ostati pristojen tudi tedaj, kadar nastanejo med postopkom okoliščine, po katerih bi bil krajevno pristojen kakšen drug organ. '''Organ lahko odstopi zadevo''' drugemu organu, ki je postal krajevno pristojen po novih okoliščinah, '''če se s tem znatno olajša postopek, zlasti za stranko'''. V konkretnem primeru to pomeni, da bi za obravnavo na drugi upravni enoti morali obstajati tehtni razlogi, zlasti prebivanje tujca na območju druge upravne enote. Dejstvo, da bi druga upravna enota vlogo rešila hitreje, '''ne predstavlja tehtnega razloga.'''
Pri odstopanju zadeve drugemu organu se v skladu z navedbami iz prejšnjega odstavka lahko''' predlaga zlasti zadržanost''', saj se z odstopanjem vlog drugemu organu prenašata dodatno delo in odgovornost, na kar se zna organ odzvati, če prenos vloge ne bo v skladu z ustalitvijo pristojnosti.
Temeljno glede pristojnosti velja, če posameznik (v konkretnem primeru tujec) ne želi, da vlogo obravnava upravna enota, kjer jo je vložil, '''jo lahko umakne''', '''ne more pa je prenesti na drugo upravno enoto.''' Upravna enota, kjer jo je vložil, pa jo lahko odstopi v obravnavo, le v okviru pristojnosti v zvezi z ustalitvijo.
Vloge, ki so bile vložene pred uveljavitvijo [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8875 Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poprav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023] (ZIUOPZP, Ur. l. RS, št. 95/23 in nasl.) , za katere določen organ ni bil pristojen, pa jih do uveljavitve ni utegnil odstopiti pristojnemu organu, je treba obravnavati organu kamor je bila prvotno vložena vloga, saj ni več ovir glede (ne)pristojnosti. 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Krajevna pristojnost organov]]

Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti

2024-08-20T06:19:26Z

RemicMatjaz: /* Vprašanje: */

Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti

2024-08-20T06:16:36Z

RemicMatjaz: /* Vprašanje: */

Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti

2024-08-20T06:08:46Z

RemicMatjaz:

Sprejem nepopolne vloge in dolžnost upravnega organa pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja

2024-08-12T15:16:53Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Sprejem nepopolne vloge in dolžnost upravnega organa pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 8. 8. 2024

'''Status uporabnika: '''stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Odločba, ki je bila izdana za časovno omejeno obdobje, je prenehala veljati (npr. vozniško dovoljenje). Državni organ je pri nadzoru listino odvzel in jo poslal  organu, pristojnemu po stalnem ali začasnem prebivališču osebe. Ta je zahtevo stranke za izdajo nove listine zavrnil s pojasnilom, da listine ne more izdati dokler ne prejme neveljavne listine, pri tem je svetoval, da stranka naj preveri kam je državni organ odvzeto listino poslal.  Ali bi organ moral sprejeti vlogo in sam pridobiti podatke o odvzeti listini?

== '''Odgovor:''' ==

Stranka mora vlogo vložiti pri pristojnem organu. V zvezi s postopanjem nepristojnega organa so po zakonu možne naslednje situacije:
*če ugotovi, da za obravnavo vloge, ki jo je vložnik vložil neposredno pri njem, ni pristojen, vložnika nemudoma na to opozori in ga napoti k pristojnemu organu. Če vložnik vztraja, da se vloga kljub nepristojnosti sprejme, jo sprejem in jo zavrže (tretji odstavek [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]]);
*če vlogo prejme po pošti ali po elektronski poti, se izreče za nepristojnega in jo pošlje pristojnemu ter o tem obvesti stranko (četrti odstavek 65. člena ZUP);
*če pri obravnavi vloge ne ve, kateri organ je pristojen vlogo zavrže (četrti odstavek 65. člena ZUP).
Pristojnost organa za sprejem in obravnavo določene vloge lahko določa organizacijski predpis (npr. Zakon o državni upravi), ZUP (gl. drugo poglavje o pristojnosti, zlasti [[Zak:ZUP#16. .C4.8Dlen{{!}}16. do 22. člen]]) ali predpis, ki ureja materialno pravico ali obveznost. '''Če predpis določa pristojnost organa, mora ta vlogo iz svoje pristojnosti sprejeti in obravnavati'''. V takšnem primeru je v nasprotju z zakonom in obveznostmi organa, če stranko neformalno poučuje, da vloge ne vloži, da jo vloži kasneje, da naj prej poizve o tem ali onem ipd. Na zahtevo stranke mora vlogo sprejeti in jo obravnavati v skladu z zakonom.
'''Na postopanje pri sprejemanju vloge ne vpliva dejstvo, ali je vloga formalno popolna in vsebinsko utemeljena''' oziroma ali so vlogi priloženi dokazi, na katere stranka opira svoj zahtevek. Morebitna formalna nepopolnost ali vsebinska neutemeljenost ne more biti upravičen razlog za zavrnitev sprejema vloge, ampak za izvedbo postopka, v katerem se stranko pozove k odpravi pomanjkljivosti ([[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}67. člen ZUP]]) oziroma k predložitvi ali predlaganju dokazil ([[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člen ZUP]]).
Cilj teh določb omogočiti strankam dostop do pravnega varstva in učinkovito izvajanje upravnih postopkov (več v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017). 
Določbe področnega zakona (na primer[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5793 Zakona o pravilih cestnega prometa]), ki določajo, da se neveljavno dovoljenje odvzame in pošlje upravni enoti, na območju katere ima imetnik stalno oziroma začasno prebivališče, na pristojnost upravne enote za izdajo dovoljenja praviloma ne vplivajo. Gre za dve različni situaciji in z njima povezani pravili, prvo govori o tem kam se pošlje neveljavno dovoljenje, drugo pa o pristojnosti za izdajo novega. Če zakon ne določa, da dovoljenje izda organ, kateremu se pošlje dovoljenje, se pristojnost za izdajo določa po splošnih pravilih, praviloma po stalnem prebivališču osebe, če tega nima, po začasnem prebivališču, sicer pa po zadnjem stalnem ali začasnem prebivališču, v skrajnem primeru pa po kraju kjer je nastal povod za postopek. Če se pravila o krajevni pristojnosti ne uporabljajo, ker je krajevna pristojnost odpravljena, kot je to primer izdaje vozniških dovoljenj, se lahko vloži pri kateremkoli organu.
'''Zahtevanje neveljavnega dovoljenja ne bi smel vplivati na izdajo novega dovoljenja, saj neveljavno dovoljenje nima pravnih učinkov'''. Tudi če bi področni predpis določal vračilo listine neveljavnega dovoljena pa to ni razlog za zavrnitev sprejema vloge za izdajo novega dovoljenja. Kot omenjeno, organ v takem primeru postopa po pravilih, ki veljajo za formalno nepopolno vlogo ali za materialno neutemeljeno vloge, zato stranke ne sme zavrniti s pojasnilom, da sama ugotovi kam je bilo poslano neveljavno dovoljenje. Pravila o postopanju pristojnega ali nepristojnega organa tega ne dopuščajo. To velja zlasti, če stranka ne razpolaga z listino neveljavnega dovoljenja, ker ga je drug državni organ odvzel, in če predpis ne določi jasno, kam naj se dovoljenje pošlje, ker na primer določi, da se pošlje organu, na območju katerega ima imetnik stalno oziroma začasno prebivališče.
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 

[[Category:Pojem_upravne_zadeve_in_temeljna načela]]
[[Category:Načeli_varstva_pravic_strank_in_zaslišanja_stranke]]

Sprejem nepopolne vloge in dolžnost upravnega organa pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja

2024-08-12T15:14:08Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Sprejem nepopolne vloge in dolžnost upravnega organa pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 8. 8. 2024

'''Status uporabnika: '''stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Odločba, ki je bila izdana za časovno omejeno obdobje, je prenehala veljati (npr. vozniško dovoljenje). Državni organ je pri nadzoru listino odvzel in jo poslal  organu, pristojnemu po stalnem ali začasnem prebivališču osebe. Ta je zahtevo stranke za izdajo nove listine zavrnil s pojasnilom, da listine ne more izdati dokler ne prejme neveljavne listine, pri tem je svetoval, da stranka naj preveri kam je državni organ odvzeto listino poslal.  Ali bi organ moral sprejeti vlogo in sam pridobiti podatke o odvzeti listini?

== '''Odgovor:''' ==

Stranka mora vlogo vložiti pri pristojnem organu. V zvezi s postopanjem nepristojnega organa so po zakonu možne naslednje situacije:
*če ugotovi, da za obravnavo vloge, ki jo je vložnik vložil neposredno pri njem, ni pristojen, vložnika nemudoma na to opozori in ga napoti k pristojnemu organu. Če vložnik vztraja, da se vloga kljub nepristojnosti sprejme, jo sprejem in jo zavrže (tretji odstavek 65. člena ZUP);
*če vlogo prejme po pošti ali po elektronski poti, se izreče za nepristojnega in jo pošlje pristojnemu ter o tem obvesti stranko (četrti odstavek 65. člena ZUP);
*če pri obravnavi vloge ne ve, kateri organ je pristojen vlogo zavrže (četrti odstavek 65. člena ZUP).
Pristojnost organa za sprejem in obravnavo določene vloge lahko določa organizacijski predpis (npr. Zakon o državni upravi), ZUP (gl. drugo poglavje o pristojnosti, zlasti 16. do 22. člen) ali predpis, ki ureja materialno pravico ali obveznost. '''Če predpis določa pristojnost organa, mora ta vlogo iz svoje pristojnosti sprejeti in obravnavati'''. V takšnem primeru je v nasprotju z zakonom in obveznostmi organa, če stranko neformalno poučuje, da vloge ne vloži, da jo vloži kasneje, da naj prej poizve o tem ali onem ipd. Na zahtevo stranke mora vlogo sprejeti in jo obravnavati v skladu z zakonom.
'''Na postopanje pri sprejemanju vloge ne vpliva dejstvo, ali je vloga formalno popolna in vsebinsko utemeljena''' oziroma ali so vlogi priloženi dokazi, na katere stranka opira svoj zahtevek. Morebitna formalna nepopolnost ali vsebinska neutemeljenost ne more biti upravičen razlog za zavrnitev sprejema vloge, ampak za izvedbo postopka, v katerem se stranko pozove k odpravi pomanjkljivosti (66. člen ZUP) oziroma k predložitvi ali predlaganju dokazil (140. člen ZUP).
Cilj teh določb omogočiti strankam dostop do pravnega varstva in učinkovito izvajanje upravnih postopkov (več v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017). 
Določbe področnega zakona (na primer[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5793 Zakona o pravilih cestnega prometa]), ki določajo, da se neveljavno dovoljenje odvzame in pošlje upravni enoti, na območju katere ima imetnik stalno oziroma začasno prebivališče, na pristojnost upravne enote za izdajo dovoljenja praviloma ne vplivajo. Gre za dve različni situaciji in z njima povezani pravili, prvo govori o tem kam se pošlje neveljavno dovoljenje, drugo pa o pristojnosti za izdajo novega. Če zakon ne določa, da dovoljenje izda organ, kateremu se pošlje dovoljenje, se pristojnost za izdajo določa po splošnih pravilih, praviloma po stalnem prebivališču osebe, če tega nima, po začasnem prebivališču, sicer pa po zadnjem stalnem ali začasnem prebivališču, v skrajnem primeru pa po kraju kjer je nastal povod za postopek. Če se pravila o krajevni pristojnosti ne uporabljajo, ker je krajevna pristojnost odpravljena, kot je to primer izdaje vozniških dovoljenj, se lahko vloži pri kateremkoli organu.
'''Zahtevanje neveljavnega dovoljenja ne bi smel vplivati na izdajo novega dovoljenja, saj neveljavno dovoljenje nima pravnih učinkov'''. Tudi če bi področni predpis določal vračilo listine neveljavnega dovoljena pa to ni razlog za zavrnitev sprejema vloge za izdajo novega dovoljenja. Kot omenjeno, organ v takem primeru postopa po pravilih, ki veljajo za formalno nepopolno vlogo ali za materialno neutemeljeno vloge, zato stranke ne sme zavrniti s pojasnilom, da sama ugotovi kam je bilo poslano neveljavno dovoljenje. Pravila o postopanju pristojnega ali nepristojnega organa tega ne dopuščajo. To velja zlasti, če stranka ne razpolaga z listino neveljavnega dovoljenja, ker ga je drug državni organ odvzel, in če predpis ne določi jasno, kam naj se dovoljenje pošlje, ker na primer določi, da se pošlje organu, na območju katerega ima imetnik stalno oziroma začasno prebivališče.
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 

[[Category:Pojem_upravne_zadeve_in_temeljna načela]]
[[Category:Načeli_varstva_pravic_strank_in_zaslišanja_stranke]]

Sprejem nepopolne vloge in dolžnost upravnega organa pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja

2024-08-12T15:13:07Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Sprejem nepopolne vloge in dolžnost upravnega organa pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 8. 8. 2024

'''Status uporabnika: '''stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Odločba, ki je bila izdana za časovno omejeno obdobje, je prenehala veljati (npr. vozniško dovoljenje). Državni organ je pri nadzoru listino odvzel in jo poslal  organu, pristojnemu po stalnem ali začasnem prebivališču osebe. Ta je zahtevo stranke za izdajo nove listine zavrnil s pojasnilom, da listine ne more izdati dokler ne prejme neveljavne listine, pri tem je svetoval, da stranka naj preveri kam je državni organ odvzeto listino poslal.  Ali bi organ moral sprejeti vlogo in sam pridobiti podatke o odvzeti listini?

== '''Odgovor:''' ==

Stranka mora vlogo vložiti pri pristojnem organu. V zvezi s postopanjem nepristojnega organa so po zakonu možne naslednje situacije:
*če ugotovi, da za obravnavo vloge, ki jo je vložnik vložil neposredno pri njem, ni pristojen, vložnika nemudoma na to opozori in ga napoti k pristojnemu organu. Če vložnik vztraja, da se vloga kljub nepristojnosti sprejme, jo sprejem in jo zavrže (tretji odstavek 65. člena ZUP);
*če vlogo prejme po pošti ali po elektronski poti, se izreče za nepristojnega in jo pošlje pristojnemu ter o tem obvesti stranko (četrti odstavek 65. člena ZUP);
*če pri obravnavi vloge ne ve, kateri organ je pristojen vlogo zavrže (četrti odstavek 65. člena ZUP).
Pristojnost organa za sprejem in obravnavo določene vloge lahko določa organizacijski predpis (npr. Zakon o državni upravi), ZUP (gl. drugo poglavje o pristojnosti, zlasti 16. do 22. člen) ali predpis, ki ureja materialno pravico ali obveznost. '''Če predpis določa pristojnost organa, mora ta vlogo iz svoje pristojnosti sprejeti in obravnavati'''. V takšnem primeru je v nasprotju z zakonom in obveznostmi organa, če stranko neformalno poučuje, da vloge ne vloži, da jo vloži kasneje, da naj prej poizve o tem ali onem ipd. Na zahtevo stranke mora vlogo sprejeti in jo obravnavati v skladu z zakonom.
'''Na postopanje pri sprejemanju vloge ne vpliva dejstvo, ali je vloga formalno popolna in vsebinsko utemeljena''' oziroma ali so vlogi priloženi dokazi, na katere stranka opira svoj zahtevek. Morebitna formalna nepopolnost ali vsebinska neutemeljenost ne more biti upravičen razlog za zavrnitev sprejema vloge, ampak za izvedbo postopka, v katerem se stranko pozove k odpravi pomanjkljivosti (66. člen ZUP) oziroma k predložitvi ali predlaganju dokazil (140. člen ZUP).
Cilj teh določb omogočiti strankam dostop do pravnega varstva in učinkovito izvajanje upravnih postopkov (več v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017). 
Določbe področnega zakona (na primer Zakona o pravilih cestnega prometa), ki določajo, da se neveljavno dovoljenje odvzame in pošlje upravni enoti, na območju katere ima imetnik stalno oziroma začasno prebivališče, na pristojnost upravne enote za izdajo dovoljenja praviloma ne vplivajo. Gre za dve različni situaciji in z njima povezani pravili, prvo govori o tem kam se pošlje neveljavno dovoljenje, drugo pa o pristojnosti za izdajo novega. Če zakon ne določa, da dovoljenje izda organ, kateremu se pošlje dovoljenje, se pristojnost za izdajo določa po splošnih pravilih, praviloma po stalnem prebivališču osebe, če tega nima, po začasnem prebivališču, sicer pa po zadnjem stalnem ali začasnem prebivališču, v skrajnem primeru pa po kraju kjer je nastal povod za postopek. Če se pravila o krajevni pristojnosti ne uporabljajo, ker je krajevna pristojnost odpravljena, kot je to primer izdaje vozniških dovoljenj, se lahko vloži pri kateremkoli organu.
'''Zahtevanje neveljavnega dovoljenja ne bi smel vplivati na izdajo novega dovoljenja, saj neveljavno dovoljenje nima pravnih učinkov'''. Tudi če bi področni predpis določal vračilo listine neveljavnega dovoljena pa to ni razlog za zavrnitev sprejema vloge za izdajo novega dovoljenja. Kot omenjeno, organ v takem primeru postopa po pravilih, ki veljajo za formalno nepopolno vlogo ali za materialno neutemeljeno vloge, zato stranke ne sme zavrniti s pojasnilom, da sama ugotovi kam je bilo poslano neveljavno dovoljenje. Pravila o postopanju pristojnega ali nepristojnega organa tega ne dopuščajo. To velja zlasti, če stranka ne razpolaga z listino neveljavnega dovoljenja, ker ga je drug državni organ odvzel, in če predpis ne določi jasno, kam naj se dovoljenje pošlje, ker na primer določi, da se pošlje organu, na območju katerega ima imetnik stalno oziroma začasno prebivališče.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 

[[Category:Pojem_upravne_zadeve_in_temeljna načela]]
[[Category:Načeli_varstva_pravic_strank_in_zaslišanja_stranke]]

Sprejem nepopolne vloge in dolžnost upravnega organa pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja

2024-08-12T15:07:15Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Sprejem nepopolne vloge in dolžnost upravnega organa pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 8. 8. 2024

'''Status uporabnika: '''stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Odločba, ki je bila izdana za časovno omejeno obdobje, je prenehala veljati (npr. vozniško dovoljenje). Državni organ je pri nadzoru listino odvzel in jo poslal  organu, pristojnemu po stalnem ali začasnem prebivališču osebe. Ta je zahtevo stranke za izdajo nove listine zavrnil s pojasnilom, da listine ne more izdati dokler ne prejme neveljavne listine, pri tem je svetoval, da stranka naj preveri kam je državni organ odvzeto listino poslal.  Ali bi organ moral sprejeti vlogo in sam pridobiti podatke o odvzeti listini?

== '''Odgovor:''' ==

Stranka mora vlogo vložiti pri pristojnem organu. V zvezi s postopanjem nepristojnega organa so po zakonu možne naslednje situacije:
*če ugotovi, da za obravnavo vloge, ki jo je vložnik vložil neposredno pri njem, ni pristojen, vložnika nemudoma na to opozori in ga napoti k pristojnemu organu. Če vložnik vztraja, da se vloga kljub nepristojnosti sprejme, jo sprejem in jo zavrže (tretji odstavek 65. člena ZUP);
*če vlogo prejme po pošti ali po elektronski poti, se izreče za nepristojnega in jo pošlje pristojnemu ter o tem obvesti stranko (četrti odstavek 65. člena ZUP);
*če pri obravnavi vloge ne ve, kateri organ je pristojen vlogo zavrže (četrti odstavek 65. člena ZUP).
Pristojnost organa za sprejem in obravnavo določene vloge lahko določa organizacijski predpis (npr. Zakon o državni upravi), ZUP (gl. drugo poglavje o pristojnosti, zlasti 16. do 22. člen) ali predpis, ki ureja materialno pravico ali obveznost. '''Če predpis določa pristojnost organa, mora ta vlogo iz svoje pristojnosti sprejeti in obravnavati'''. V takšnem primeru je v nasprotju z zakonom in obveznostmi organa, če stranko neformalno poučuje, da vloge ne vloži, da jo vloži kasneje, da naj prej poizve o tem ali onem ipd. Na zahtevo stranke mora vlogo sprejeti in jo obravnavati v skladu z zakonom.'''Na postopanje pri sprejemanju vloge ne vpliva dejstvo, ali je vloga formalno popolna in vsebinsko utemeljena''' oziroma ali so vlogi priloženi dokazi, na katere stranka opira svoj zahtevek. Morebitna formalna nepopolnost ali vsebinska neutemeljenost ne more biti upravičen razlog za zavrnitev sprejema vloge, ampak za izvedbo postopka, v katerem se stranko pozove k odpravi pomanjkljivosti (66. člen ZUP) oziroma k predložitvi ali predlaganju dokazil (140. člen ZUP).Določbe področnega zakona (na primer Zakona o pravilih cestnega prometa), ki določajo, da se neveljavno dovoljenje odvzame in pošlje upravni enoti, na območju katere ima imetnik stalno oziroma začasno prebivališče, na pristojnost upravne enote za izdajo dovoljenja praviloma ne vplivajo. Gre za dve različni situaciji in z njima povezani pravili, prvo govori o tem kam se pošlje neveljavno dovoljenje, drugo pa o pristojnosti za izdajo novega. Če zakon ne določa, da dovoljenje izda organ, kateremu se pošlje dovoljenje, se pristojnost za izdajo določa po splošnih pravilih, praviloma po stalnem prebivališču osebe, če tega nima, po začasnem prebivališču, sicer pa po zadnjem stalnem ali začasnem prebivališču, v skrajnem primeru pa po kraju kjer je nastal povod za postopek. Če se pravila o krajevni pristojnosti ne uporabljajo, ker je krajevna pristojnost odpravljena, kot je to primer izdaje vozniških dovoljenj, se lahko vloži pri kateremkoli organu.'''Zahtevanje neveljavnega dovoljenja ne bi smel vplivati na izdajo novega dovoljenja, saj neveljavno dovoljenje nima pravnih učinkov'''. Tudi če področni predpis določa vračilo neveljavnega dovoljena pa to ni razlog za zavrnitev sprejema vloge za izdajo novega dovoljenja. Kot omenjeno, organ v takem primeru postopa po pravilih, ki veljajo za formalno nepopolno vlogo ali za materialno neutemeljeno vloge, zato stranke ne sme zavrniti s pojasnilom, da sama ugotovi kam je bilo poslano neveljavno dovoljenje. Pravila o postopanju pristojnega ali nepristojnega organa tega ne dopuščajo. To velja zlasti, če predpis ne določi jasno, kam naj se dovoljenje pošlje, ker na primer določi, da se pošlje organu, na območju katerega ima imetnik stalno oziroma začasno prebivališče.
''''''
''''''
'''O'''rgan je dolžan sprejeti vsako vlogo, tudi če vloga ni popolna, ali če organ, ki prejme vlogo, ni pristojen zanjo. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] določa, da organ vloge ne sme zavrniti zgolj zaradi pomanjkljivosti, temveč mora stranko obvestiti o potrebni dopolnitvi vloge. Če organ ni pristojen, mora vlogo odstopiti pristojnemu organu. To zagotavlja, da stranke ne ostanejo brez možnosti za uveljavljanje svojih pravic zaradi formalnih pomanjkljivosti ali nepristojnosti organa.
Cilj teh določb omogočiti strankam dostop do pravnega varstva in učinkovito izvajanje upravnih postopkov (več v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017). Sodišča redno opozarjajo na pomen pravilnega sprejema in obravnave vlog, saj to vpliva na pravno varnost strank.
V  primeru, ko gre za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, je treba upoštevati tudi določbe [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5793 Zakona o pravilih cestnega prometa] (ZPrCP, Ur. l. RS, št. 109/10 in nasl.) in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakona o voznikih] (ZVoz-1, Ur. l. RS, št. 85/16 in nasl.). Po 22. členu ZPrCP organ, ki začasno odvzame vozniško dovoljenje, izda potrdilo o začasnem odvzemu in mora obvestiti pristojni organ, ki vodi evidenco odvzetih dovoljenj. Po 59. členu ZVoz-1 mora upravna enota, ki je prejela obvestilo o odvzemu, ukrepati v skladu s svojimi pristojnostmi, kar vključuje tudi izdajo nadomestnega dokumenta ali vrnitev dovoljenja, ko so izpolnjeni pogoji.
V danem položaju bi torej upravna enota morala sprejeti vlogo posameznika, tudi če ni bila popolna, ter pridobiti potrebne informacije od organa, ki je izdal potrdilo o začasnem odvzemu. Zavrnitev sprejema vloge brez ustrezne obravnave je v nasprotju z določbami ZUP. Če upravna enota ni bila pristojna, bi morala zadevo posredovati pristojni enoti.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 

[[Category:Pojem_upravne_zadeve_in_temeljna načela]]
[[Category:Načeli_varstva_pravic_strank_in_zaslišanja_stranke]]

Sprejem nepopolne vloge in dolžnost upravnega organa pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja

2024-08-12T15:03:00Z

RemicMatjaz: /* Vprašanje: */

Pooblaščenec, ki ni odvetnik in prenos pooblastila na drugega

2024-08-06T13:54:02Z

RemicMatjaz: /* Zadeva: Pooblastilo osebi, ki ni odvetnik, in prenos pooblastila na drugega - V USKLAJEVANJU */

== '''Zadeva: '''Pooblastilo osebi, ki ni odvetnik, in prenos pooblastila na drugega ==

'''Datum odgovora:''' 30. 7. 2024 '''Status uporabnika: '''stranka v upravnem postopku  

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je v postopku pooblastila pooblaščenca, ki ni odvetnik. Ali lahko tak pooblaščenec prenese pooblastilo na druge pooblaščenca? 

== '''Odgovor:''' ==

Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) v [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. členu]] ureja obseg splošnega pooblastila, to je pooblastila za zastopanje upravni zadevi brez omejitev, na podlagi katerega pooblaščenec načeloma lahko opravlja vsa dejanja v upravnem postopku, če za določena dejanja ne potrebuje posebnega pooblastila.

O'''bseg splošnega pooblastila po ZUP se razlikuje glede na to, ali je podeljeno odvetniku ali osebi, ki ni odvetnik'''. Obseg splošnega pooblastila za odvetnika je širši. Konkretno, splošno pooblastilo odvetniku omogoča tudi umik zahtevka, sklenitev poravnave in prenos pooblastila na drugega pooblaščenca, ki jih pooblaščenec, ki ni odvetnik, s splošnimi pooblastilom ne more opravljati. Pooblaščenec, ki ni odvetnik, za prej omenjena procesna dejanja potrebuje posebno pooblastilo, to je pooblastilo, v katerem ga stranka izrecno pooblasti tudi za opravljanje teh dejanj. Tako pooblaščenec, ki ni odvetnik, kot tudi odvetnik, pa posebno pooblastilo po zakonu potrebujeta za zastopanje stranke za vložitev izrednih pravnih sredstev.

Pooblaščenec lahko zastopa stranko v mejah pooblastila. Če je uradna oseba spregledala, da je pooblaščenec prekoračil pooblastilo, je možna naknadna odobritev opravljenega procesnega dejanja s strani stranke po pravilih, ki veljajo za zastopanje brez pooblastila ([[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člen]] ZUP). Nasprotno pa v primeru, ko organ vidi, da bi nameravano procesno dejanje pooblaščenca prekoračilo pooblastilo, ni ustrezno, da bi se pooblaščencu dovolilo, da opravi procesno dejanje, in se mu hkrati naložilo, naj predloži spremenjeno pooblastilo (Žuber v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, komentar k 59. členu, str. 398 in 399). Upoštevaje prej navedeno velja, da zastopanje stranke brez pooblastila šteje kot bistveno kršitev pravil postopka (gl. 237. člen ZUP in 260. člen ZUP).Kot omenjeno, mora pooblaščenec, ki ni odvetnik, imeti posebno pooblastilo za opravo naštetih dispozitivnih procesnih dejanj, ki najbolj neposredno posežejo v položaj stranke. Zaradi pomena zaupnosti razmerja s pooblaščencem to velja tudi za prenos pooblastila na drugega. ZUP sicer stranki ne preprečuje, da položaj pooblaščenca, ki ni odvetnik, izenači s položajem pooblaščenca, ki je odvetnik, vendar jo z zahtevo po posebnem pooblastilu za nekatera najpomembnejša dejanja želi spodbuditi k posebnemu premisleku, ali naj sprejme tveganje, ki je povezano z zastopanjem po osebi, ki ni odvetnik (prav tam, str. 400).Če je pooblaščenec, odvetnik na podlagi splošnega pooblastila, ali druga oseba na podlagi posebnega pooblastila, prenesel pooblastilo na drugega pooblaščenca, velja, da mora slednji izkazovati tudi voljo stranke, da jo zastopa pooblaščenec. Zato mora »drugi« pooblaščenec v postopku predložiti obe pooblastili, tako pooblastilo stranke »prvemu« pooblaščencu, kot tudi pooblastilo, ki ga je nanj prenesel slednji. Organ namreč le tako lahko ugotovi voljo stranke po zastopanju po »drugem« pooblaščencu.Ob tem opozarjamo, da nadaljnje veriženje pooblastila na »tretjega«, »četrtega« itd. pooblaščenca zakon ne predvideva. Pooblastilo za prenos lahko da le stranka.Na opisan način organi postopajo v veh upravnih zadevah, v katerih se uporablja ZUP, če s posebnim zakonom ni določeno drugače. Ker [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7333 Zakon o motornih vozilih] (ZMV-1, Ur. l. RS, št. 75/17 in nasl.) pri podaljšanju registracije ne določa drugače, se tudi v omenjeni upravni zadevi postopa po ZUP na način kot smo zapisali.  

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 
[[Category:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]

Pooblaščenec, ki ni odvetnik in prenos pooblastila na drugega

2024-08-06T13:53:48Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Pooblastilo osebi, ki ni odvetnik, in prenos pooblastila na drugega - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 30. 7. 2024 '''Status uporabnika: '''stranka v upravnem postopku  

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je v postopku pooblastila pooblaščenca, ki ni odvetnik. Ali lahko tak pooblaščenec prenese pooblastilo na druge pooblaščenca? 

== '''Odgovor:''' ==

Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) v [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. členu]] ureja obseg splošnega pooblastila, to je pooblastila za zastopanje upravni zadevi brez omejitev, na podlagi katerega pooblaščenec načeloma lahko opravlja vsa dejanja v upravnem postopku, če za določena dejanja ne potrebuje posebnega pooblastila.

O'''bseg splošnega pooblastila po ZUP se razlikuje glede na to, ali je podeljeno odvetniku ali osebi, ki ni odvetnik'''. Obseg splošnega pooblastila za odvetnika je širši. Konkretno, splošno pooblastilo odvetniku omogoča tudi umik zahtevka, sklenitev poravnave in prenos pooblastila na drugega pooblaščenca, ki jih pooblaščenec, ki ni odvetnik, s splošnimi pooblastilom ne more opravljati. Pooblaščenec, ki ni odvetnik, za prej omenjena procesna dejanja potrebuje posebno pooblastilo, to je pooblastilo, v katerem ga stranka izrecno pooblasti tudi za opravljanje teh dejanj. Tako pooblaščenec, ki ni odvetnik, kot tudi odvetnik, pa posebno pooblastilo po zakonu potrebujeta za zastopanje stranke za vložitev izrednih pravnih sredstev.

Pooblaščenec lahko zastopa stranko v mejah pooblastila. Če je uradna oseba spregledala, da je pooblaščenec prekoračil pooblastilo, je možna naknadna odobritev opravljenega procesnega dejanja s strani stranke po pravilih, ki veljajo za zastopanje brez pooblastila ([[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člen]] ZUP). Nasprotno pa v primeru, ko organ vidi, da bi nameravano procesno dejanje pooblaščenca prekoračilo pooblastilo, ni ustrezno, da bi se pooblaščencu dovolilo, da opravi procesno dejanje, in se mu hkrati naložilo, naj predloži spremenjeno pooblastilo (Žuber v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, komentar k 59. členu, str. 398 in 399). Upoštevaje prej navedeno velja, da zastopanje stranke brez pooblastila šteje kot bistveno kršitev pravil postopka (gl. 237. člen ZUP in 260. člen ZUP).Kot omenjeno, mora pooblaščenec, ki ni odvetnik, imeti posebno pooblastilo za opravo naštetih dispozitivnih procesnih dejanj, ki najbolj neposredno posežejo v položaj stranke. Zaradi pomena zaupnosti razmerja s pooblaščencem to velja tudi za prenos pooblastila na drugega. ZUP sicer stranki ne preprečuje, da položaj pooblaščenca, ki ni odvetnik, izenači s položajem pooblaščenca, ki je odvetnik, vendar jo z zahtevo po posebnem pooblastilu za nekatera najpomembnejša dejanja želi spodbuditi k posebnemu premisleku, ali naj sprejme tveganje, ki je povezano z zastopanjem po osebi, ki ni odvetnik (prav tam, str. 400).Če je pooblaščenec, odvetnik na podlagi splošnega pooblastila, ali druga oseba na podlagi posebnega pooblastila, prenesel pooblastilo na drugega pooblaščenca, velja, da mora slednji izkazovati tudi voljo stranke, da jo zastopa pooblaščenec. Zato mora »drugi« pooblaščenec v postopku predložiti obe pooblastili, tako pooblastilo stranke »prvemu« pooblaščencu, kot tudi pooblastilo, ki ga je nanj prenesel slednji. Organ namreč le tako lahko ugotovi voljo stranke po zastopanju po »drugem« pooblaščencu.Ob tem opozarjamo, da nadaljnje veriženje pooblastila na »tretjega«, »četrtega« itd. pooblaščenca zakon ne predvideva. Pooblastilo za prenos lahko da le stranka.Na opisan način organi postopajo v veh upravnih zadevah, v katerih se uporablja ZUP, če s posebnim zakonom ni določeno drugače. Ker [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7333 Zakon o motornih vozilih] (ZMV-1, Ur. l. RS, št. 75/17 in nasl.) pri podaljšanju registracije ne določa drugače, se tudi v omenjeni upravni zadevi postopa po ZUP na način kot smo zapisali.  

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 
[[Category:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]

Pooblaščenec, ki ni odvetnik in prenos pooblastila na drugega

2024-08-06T13:51:01Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Pooblastilo osebi, ki ni odvetnik, in prenos pooblastila na drugega - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 30. 7. 2024 '''Status uporabnika: '''stranka v upravnem postopku  

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je v postopku pooblastila pooblaščenca, ki ni odvetnik. Ali lahko tak pooblaščenec prenese pooblastilo na druge pooblaščenca? 

== '''Odgovor:''' ==

Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) v [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. členu]] ureja obseg splošnega pooblastila, to je pooblastila za zastopanje upravni zadevi brez omejitev, na podlagi katerega pooblaščenec načeloma lahko opravlja vsa dejanja v upravnem postopku, če za določena dejanja ne potrebuje posebnega pooblastila.

O'''bseg splošnega pooblastila po ZUP se razlikuje glede na to, ali je podeljeno odvetniku ali osebi, ki ni odvetnik'''. Obseg splošnega pooblastila za odvetnika je širši. Konkretno, splošno pooblastilo odvetniku omogoča tudi umik zahtevka, sklenitev poravnave in prenos pooblastila na drugega pooblaščenca, ki jih pooblaščenec, ki ni odvetnik, s splošnimi pooblastilom ne more opravljati. Pooblaščenec, ki ni odvetnik, za prej omenjena procesna dejanja potrebuje posebno pooblastilo, to je pooblastilo, v katerem ga stranka izrecno pooblasti tudi za opravljanje teh dejanj. Tako pooblaščenec, ki ni odvetnik, kot tudi odvetnik, pa posebno pooblastilo po zakonu potrebujeta za zastopanje stranke za vložitev izrednih pravnih sredstev.

Pooblaščenec lahko zastopa stranko v mejah pooblastila. Če je uradna oseba spregledala, da je pooblaščenec prekoračil pooblastilo, je možna naknadna odobritev opravljenega procesnega dejanja s strani stranke po pravilih, ki veljajo za zastopanje brez pooblastila ([[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člen]] ZUP). Nasprotno pa v primeru, ko organ vidi, da bi nameravano procesno dejanje pooblaščenca prekoračilo pooblastilo, ni ustrezno, da bi se pooblaščencu dovolilo, da opravi procesno dejanje, in se mu hkrati naložilo, naj predloži spremenjeno pooblastilo (Žuber v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, komentar k 59. členu, str. 398 in 399). Upoštevaje prej navedeno velja, da zastopanje stranke brez pooblastila šteje kot bistveno kršitev pravil postopka (gl. 237. člen ZUP in 260. člen ZUP).Kot omenjeno, mora pooblaščenec, ki ni odvetnik, imeti posebno pooblastilo za opravo naštetih dispozitivnih procesnih dejanj, ki najbolj neposredno posežejo v položaj stranke. Zaradi pomena zaupnosti razmerja s pooblaščencem to velja tudi za prenos pooblastila na drugega. ZUP sicer stranki ne preprečuje, da položaj pooblaščenca, ki ni odvetnik, izenači s položajem pooblaščenca, ki je odvetnik, vendar jo z zahtevo po posebnem pooblastilu za nekatera najpomembnejša dejanja želi spodbuditi k posebnemu premisleku, ali naj sprejme tveganje, ki je povezano z zastopanjem po osebi, ki ni odvetnik (prav tam, str. 400).Če je pooblaščenec, odvetnik na podlagi splošnega pooblastila, ali druga oseba na podlagi posebnega pooblastila, prenesel pooblastilo na drugega pooblaščenca, velja, da mora slednji izkazovati tudi voljo stranke, da jo zastopa pooblaščenec. Zato mora »drugi« pooblaščenec v postopku predložiti obe pooblastili, tako pooblastilo stranke »prvemu« pooblaščencu, kot tudi pooblastilo, ki ga je nanj prenesel slednji. Organ namreč le tako lahko ugotovi voljo stranke po zastopanju po »drugem« pooblaščencu.Ob tem opozarjamo, da nadaljnje veriženje pooblastila na »tretjega«, »četrtega« itd. pooblaščenca zakon ne predvideva. Pooblastilo za prenos lahko da le stranka.Na opisan način organi postopajo v veh upravnih zadevah, v katerih se uporablja ZUP, če s posebnim zakonom ni določeno drugače. Ker Zakon o motornih vozilih (ZMV-1, Ur. l. RS, št. 75/17 in nasl.) pri podaljšanju registracije ne določa drugače, se tudi v omenjeni upravni zadevi postopa po ZUP na način kot smo zapisali.  

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 
[[Category:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]

Pooblaščenec, ki ni odvetnik in prenos pooblastila na drugega

2024-08-06T13:00:20Z

RemicMatjaz: /* Zadeva: Pooblaščenec, ki ni odvetnik in prenos pooblastila na drugega - V USKLAJEVANJU */

== '''Zadeva: '''Pooblastilo osebi, ki ni odvetnik, in prenos pooblastila na drugega - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 30. 7. 2024 '''Status uporabnika: '''stranka v upravnem postopku  

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je v postopku pooblastila pooblaščenca, ki ni odvetnik. Ali lahko tak pooblaščenec prenese pooblastilo na druge pooblaščenca? 

== '''Odgovor:''' ==

ZUP v [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. členu]] ureja obseg procesnega pooblastila, pri tem pa razlikuje med pooblaščencem, ki je odvetnik, in pooblaščencem, ki ni odvetnik. '''Ne glede na to, kdo je pooblaščenec, obseg pooblastila določi stranka.''' Pri tem mora upoštevati določbe [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena]] ZUP, saj za nekatera dejanja postopka ne zadošča splošno pooblastilo, temveč se zahteva izrecno ali posebno pooblastilo. Stranka, ki torej želi, da je obseg pooblastila drugačen, kot to določa [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člen]] ZUP, mora to določiti v pooblastilu samem, ker sicer omejitev pooblastila, dogovorjena v notranjem razmerju, navzven ne učinkuje. '''Pooblaščenec sme delati samo v mejah pooblastila.''' Če je uradna oseba spregledala, da je pooblaščenec prekoračil pooblastilo, je možna naknadna odobritev opravljenega procesnega dejanja s strani stranke po pravilih, ki veljajo za zastopanje brez pooblastila ([[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člen]] ZUP). Nasprotno pa v primeru, ko organ vidi, da bi nameravano procesno dejanje pooblaščenca prekoračilo pooblastilo, ni ustrezno, da bi se pooblaščencu dovolilo, da opravi procesno dejanje, in se mu hkrati naložilo, naj predloži spremenjeno pooblastilo (Žuber v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, komentar k 59. členu, str. 398 in 399).Druga oseba, ki ni odvetnik in mu stranka v pooblastilu ni določila natančnejših pravic, sme opravljati vsa dejanja v upravnem postopku, vendar pa mora imeti '''posebno pooblastilo za umik zahteve za uvedbo postopka''', za sklenitev poravnave, za prenos pooblastila na drugo osebno ter za vložitev izrednih pravnih sredstev (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena]] ZUP). ZUP zahteva, da mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, posebno pooblastilo za opravo dispozitivnih procesnih dejanj, ki najbolj neposredno posežejo v položaj stranke. Zaradi pomena zaupnosti razmerja s pooblaščencem to velja tudi za prenos pooblastila na drugega. ZUP sicer stranki ne preprečuje, da položaj pooblaščenca, ki ni odvetnik, izenači s položajem pooblaščenca, ki je odvetnik, vendar jo z zahtevo po posebnem pooblastilu za nekatera najpomembnejša dejanja želi spodbuditi k posebnemu premisleku, ali naj sprejme tveganje, ki je povezano z zastopanjem po osebi, ki ni odvetnik (prav tam, str. 400).
Ker je podaljšanje prometnega dovoljenja upravna zadeva, v kateri se uporablja ZUP, če ni drugače določeno v področnem zakonu, pri čemer [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7333 Zakon o motornih vozilih] (ZMV-1, Ur. l. RS, št. 75/17 in nasl.) ne določa drugače glede obsega pooblastila pooblaščenca, ki ni odvetnik in prenosa pooblastila na drugega, morajo zgoraj navedeno upoštevati tudi registracijske organizacije, ki izvršujejo javno pooblastilo.
'''Zahteva po predložitvi (drugega) pooblastila o prenosu pooblastila na drugega bistveno ne povečuje obveznosti uradne osebe, ki ji pooblaščenec predloži dva pooblastila, pri čemer iz prvega izhaja, da je pooblastitelj pooblastil pooblaščenca in mu omogočil prenos pooblastila, iz drugega pooblastila pa da je prvotno določen pooblaščenec prenesel pooblastilo na drugega.''' Velja pa opozoriti, da pooblaščenec na drugega pooblaščenca ne more prenesti pooblastila za nadaljnji prenos. Ta možnost je dana le stranki oziroma pooblastitelju. Veriženje pooblastil namreč ni dovoljeno, saj bi preseglo ključno zavedanje stranke, kdo jo zastopa v pravnem prometu.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 
[[Category:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]

Pooblaščenec, ki ni odvetnik in prenos pooblastila na drugega

2024-08-06T12:57:37Z

RemicMatjaz: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Pooblaščenec, ki ni odvetnik in prenos pooblastila na drugega - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 30. 7. 2024 '''Status uporabnika: '''stranka v upravnem postopku  
== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je v postopku pooblastila pooblaščenca, ki ni odvetnik. Ali lahko tak pooblaščenec prenese pooblastilo na druge pooblaščenca? 

== '''Odgovor:''' ==

ZUP v [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. členu]] ureja obseg procesnega pooblastila, pri tem pa razlikuje med pooblaščencem, ki je odvetnik, in pooblaščencem, ki ni odvetnik. '''Ne glede na to, kdo je pooblaščenec, obseg pooblastila določi stranka.''' Pri tem mora upoštevati določbe [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena]] ZUP, saj za nekatera dejanja postopka ne zadošča splošno pooblastilo, temveč se zahteva izrecno ali posebno pooblastilo. Stranka, ki torej želi, da je obseg pooblastila drugačen, kot to določa [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člen]] ZUP, mora to določiti v pooblastilu samem, ker sicer omejitev pooblastila, dogovorjena v notranjem razmerju, navzven ne učinkuje. '''Pooblaščenec sme delati samo v mejah pooblastila.''' Če je uradna oseba spregledala, da je pooblaščenec prekoračil pooblastilo, je možna naknadna odobritev opravljenega procesnega dejanja s strani stranke po pravilih, ki veljajo za zastopanje brez pooblastila ([[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člen]] ZUP). Nasprotno pa v primeru, ko organ vidi, da bi nameravano procesno dejanje pooblaščenca prekoračilo pooblastilo, ni ustrezno, da bi se pooblaščencu dovolilo, da opravi procesno dejanje, in se mu hkrati naložilo, naj predloži spremenjeno pooblastilo (Žuber v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, komentar k 59. členu, str. 398 in 399).Druga oseba, ki ni odvetnik in mu stranka v pooblastilu ni določila natančnejših pravic, sme opravljati vsa dejanja v upravnem postopku, vendar pa mora imeti '''posebno pooblastilo za umik zahteve za uvedbo postopka''', za sklenitev poravnave, za prenos pooblastila na drugo osebno ter za vložitev izrednih pravnih sredstev (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena]] ZUP). ZUP zahteva, da mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, posebno pooblastilo za opravo dispozitivnih procesnih dejanj, ki najbolj neposredno posežejo v položaj stranke. Zaradi pomena zaupnosti razmerja s pooblaščencem to velja tudi za prenos pooblastila na drugega. ZUP sicer stranki ne preprečuje, da položaj pooblaščenca, ki ni odvetnik, izenači s položajem pooblaščenca, ki je odvetnik, vendar jo z zahtevo po posebnem pooblastilu za nekatera najpomembnejša dejanja želi spodbuditi k posebnemu premisleku, ali naj sprejme tveganje, ki je povezano z zastopanjem po osebi, ki ni odvetnik (prav tam, str. 400).
Ker je podaljšanje prometnega dovoljenja upravna zadeva, v kateri se uporablja ZUP, če ni drugače določeno v področnem zakonu, pri čemer [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7333 Zakon o motornih vozilih] (ZMV-1, Ur. l. RS, št. 75/17 in nasl.) ne določa drugače glede obsega pooblastila pooblaščenca, ki ni odvetnik in prenosa pooblastila na drugega, morajo zgoraj navedeno upoštevati tudi registracijske organizacije, ki izvršujejo javno pooblastilo.
'''Zahteva po predložitvi (drugega) pooblastila o prenosu pooblastila na drugega bistveno ne povečuje obveznosti uradne osebe, ki ji pooblaščenec predloži dva pooblastila, pri čemer iz prvega izhaja, da je pooblastitelj pooblastil pooblaščenca in mu omogočil prenos pooblastila, iz drugega pooblastila pa da je prvotno določen pooblaščenec prenesel pooblastilo na drugega.''' Velja pa opozoriti, da pooblaščenec na drugega pooblaščenca ne more prenesti pooblastila za nadaljnji prenos. Ta možnost je dana le stranki oziroma pooblastitelju. Veriženje pooblastil namreč ni dovoljeno, saj bi preseglo ključno zavedanje stranke, kdo jo zastopa v pravnem prometu.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 
[[Category:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]

Ravnanje upravnega organa z nepopolno vlogo (manjkajoči podpis)

2024-07-31T08:52:16Z

RemicMatjaz: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: Ravnanje upravnega organa z nepopolno vlogo (manjkajoči podpis) - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 26. 7. 2024 '''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kaj je vloga in kako ravnati z nepopolno vlogo? Ali je vloga nepopolna, če organ, npr. center za socialno delo prejme vlogo, kjer manjka podpis polnoletnih oseb, na katere se morebitna pridobljena pravica do denarne pomoči tudi nanaša?

== '''Odgovor:''' ==

Vloge so kakršnakoli sporočila in dejanja stranke oziroma drugih oseb organu – ne glede na tip, vsebino, obliko. Vloga je generičen pojem, ki obsega kakršnokoli sporočilo ali izjavo volje kateregakoli udeleženca v postopku v razmerju do organa oz. uradne osebe (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 126 in nasl.). Vloga po ZUP mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Predvsem mora obsegati: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, osebno ime, firmo oziroma osebno ime vlagatelja, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. Organ lahko na obrazcu vloge, ob sprejemu vloge ali z dopisom za dopolnitev vloge zahteva od stranke, da navede svojo uradno dodeljeno identifikacijsko številko, če je to potrebno zaradi identifikacije stranke ali zaradi pridobivanja podatkov iz uradnih evidenc. Prav tako mora vsebovati vse druge dele, ki jih določa zakon ([[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člen ZUP]]). '''Torej mora vloga imeti vse, kar je potrebno, da jo lahko organ obravnava. '''Pri tem ni tako važno, da vsebuje določene dokumente, ampak da ti vključujejo vse podatke, ki so po splošnih in področnih predpisih zahtevani za formalno popolno vlogo in tako za meritorni začetek postopka oz. ugotavljanje nadaljnjih vsebinskih pogojev za priznanje pravice oziroma pravne koristi (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 127 in nasl.). Ob tem je treba razlikovati obveznost stranke, da za svoje navedbe (vlogi) o dejanskem stanju predloži dokaze in da zaradi ne predložitve dokazov vloge ni dovoljeno zavreči (140. člen ZUP). 
Če je vloga nepopolna, je treba zahtevati dopolnitev in se je ne sme takoj zavreči (glej sklep UPRS I [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111474805 U 1822/2020-15]). Kadar so za vloge (čeprav npr. s pravilnikom predpisani) podani posebni obrazci po specifičnem zakonu, pa vloga v sklopu razlage temeljnega načela o varstvu pravic strank in javne koristi ni nepopolna, čeprav ni vložena na danem formularju, kolikor vsebuje vse sestavine, zahtevane z obrazcem. Tedaj ni podlage za njeno dopolnjevanje ali zavrženje, saj je smisel predpisanega obrazca v zagotovitvi ustreznih informacij za meritorno obravnavo vloge in ne forma per se. Če vloga ni popolna, mora organ vložnika pozvati v petih delovnih dneh, tj. instrukcijski rok (pomeni, da naj organ to stori čimprej, a če ne v petih dneh, pač šesti ali sedmi dan), naj vlogo dopolni, pri čemer pa uradna oseba določi stranki prekluzivni rok. Slednji pomeni, da mora stranka poslati manjkajoče v tem roku, sicer bo – po predhodnem opozorilu že v pozivu o tej posledici vloga zavržena. Poziv se oblikuje v obliki dopisa, ki se vroči osebno (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 128 in nasl.). Omenjen dopis mora vsebovati tri obvezne sestavine. To so navedba, kaj v vlogi manjka, rok, v katerem naj vložnik dopolni manjkajoče in opozorilo na posledice (prav tam, str. 129).  
'''Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov''', na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 6. člen ZSVarPre, Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21]). '''Ker je pravica do socialne pomoči pomembna tudi za družinske člane, ki so opredeljeni v izreku odločbe, je potreben tudi podpis le teh na vlogi, saj se v primeru smrti vlagatelja, ki je vložil vlogo z več zahtevki za več oseb, ustavi le tisti del postopka, ki je vezan na osebo, ki je umrla pred izdajo odločbe oziroma del, ki se nanaša na vlagateljev zahtevek, saj se je s smrtjo izgubila tudi njegova pravica in se nadaljuje odločanje o pravici drugega še živečega upravičenca (glej ta primer). Torej gre za enotno pravico, ki je sestavljena iz različnih ponderjev, glede na to koliko je družinskih članov. Ugotavlja se koliko je oseba delovno aktivna oz. za koliko je delovno aktivna. Potem se določi višina socialne pomoči in en ponder za celotno družino. Zato je potreben podpis vseh družinskih članov. V primeru, da se je podpisal zgolj vlagatelj, mora upravni organ zahtevati (v skladu s [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. členom ZUP]]) dopolnitev oz. podpis ostalih članov na katere se morebitna pravica navezuje. '''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vloge in jezik]]

Postopek imenovanja skrbnika za posebni primer potem, ko je upravni organ ugotovil, da so dediči po pokojnem znani

2024-07-30T12:53:08Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Postopek imenovanja skrbnika za posebni primer potem, ko je upravni organ ugotovil, da so dediči po pokojnem znani ''' ==

'''Datum odgovora:''' 26. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek
[[Category:Udeleženci v upravnih postopkih (organi, stranke …)]]

== '''Vprašanje:''' ==

Kako pravilno ravnati v primeru, ko občina predlaga imenovanje skrbnika za posebni primer za neznanega lastnika premoženja po pokojnem C. V., vendar je po izvedbi poizvedb ugotovljeno, da sta lastnici premoženja hčerki pokojnika, ki sta postali dedinji v zaključku zapuščinskega postopka? Ali je v tem primeru pravilna odločitev izdati negativno odločbo in ne imenovati skrbnika za posebni primer?

== '''Odgovor:''' ==

Skrbništvo za posebne primere je v predmetnem primeru urejeno z dvema zakonskima aktoma, in sicer z [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskim zakonikom] (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl. US, 5/23 in 34/24 – odl. US) in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 Zakonom o urejanju prostora] ((Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24); v nadaljevanju: ZUreP-3). Družinski zakonik določa pogoje in postopek imenovanja skrbnika za posebni primer, medtem ko ZUreP-3 ureja postopek imenovanja skrbnika za posebne primere pri razlastitvi nepremičnin.
Imenovanje skrbnika po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskem zakoniku] je določeno v 267. členu.''' Center za socialno delo''' imenuje skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in ki nima zastopnika, ali neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi. Skrbnika se lahko imenuje tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika, vendar pa skrbnika za posebni primer ni mogoče imenovati v primerih, ko so izpolnjeni pogoji za postavitev otroka pod skrbništvo ali za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, razen če zakon določa drugače. Poleg centra za socialno delo lahko pod enakimi pogoji skrbnika za poseben primer postavi tudi '''drug organ''', ki vodi postopek, v katerem se je pojavila potreba po postavitvi pod skrbništvo (268. člen DZ).
[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinski zakonik] v 267. členu zagotavlja, da so pravice in koristi posameznikov varovane tudi v primerih, ko je njihovo prebivališče neznano ali ko nimajo zastopnika, hkrati pa postavlja omejitve, da se skrbnik za posebni primer imenuje le, kadar ni mogoče uporabiti rednih oblik skrbništva. To pomeni, da če obstajajo pogoji za redno skrbništvo nad otrokom ali odraslo osebo, se skrbnik za posebni primer ne more imenovati, razen če zakon izrecno določa izjemo.
Skrbništvo pri razlastitvi nepremičnin pa po 208. členu [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 ZUreP-3] določa pogoje in postopek imenovanja skrbnika za posebne primere pri razlastitvi nepremičnin. Organ, pristojen za odločanje o skrbništvu, lahko na predlog razlastitvenega upravičenca v določenih primerih v roku 60 dni imenuje skrbnika za posebno nepremičnino. V tem členu so natančno opredeljeni pogoji, pod katerimi se lahko imenuje skrbnik, kar omogoča učinkovitejše upravljanje z nepremičninami, katerih lastništvo je nejasno ali sporno. Pogoji za imenovanje skrbnika navaja več situacij, v katerih se lahko imenuje skrbnik za posebne primere, in sicer, ko v uradnih evidencah ni podatkov o lastniku nepremičnine oz. je ta ne znan; ko je iz razpoložljivih podatkov razvidno, da je lastnik nepremičnine umrl, vendar še ni razglašen za mrtvega ali dedovanje po njem še ni uvedeno; ko ni mogoče ugotoviti stalnega ali začasnega prebivališča lastnika nepremičnine in ta nima zastopnika; ko je lastnik nepremičnine v tujini in nima zastopnika ali pooblaščenca v Republiki Sloveniji; ko lastnik ne prebiva na naslovu v Republiki Sloveniji oziroma na stalnem ali začasnem naslovu v tujini; ter, ko gre za naknadno najdeno premoženje istega lastnika, za katero dodatni sklep o dedovanju še ni bil izdan.
Imenovanje skrbnika za posebne primere je ključno za zagotavljanje pravilnega upravljanja in zaščite nepremičnin, katerih lastništvo je zaradi različnih razlogov nejasno. To pripomore k hitrejšemu in učinkovitejšemu postopku razlastitve ter zmanjšuje možnosti za pravne zaplete in dolgotrajne sodne postopke. 208. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 ZUreP-3] predstavlja pomemben pravni mehanizem za urejanje lastniških razmerij pri nepremičninah, kjer lastnik ni znan ali je preminul brez urejenega dedovanja. Jasno določeni pogoji in postopki za imenovanje skrbnika zagotavljajo pravno varnost in omogočajo učinkovito upravljanje s takšnimi nepremičninami.
'''Postavitev osebe pod skrbništvo se izvede v postopku, ki se začne po uradni dolžnosti, zato vložitev predloga za postavitev sama po sebi ne pomeni začetka postopka. CSD v primeru, ko je vložen predlog, presodi, ali bo začel upravni postopek. Postopka denimo ne uvede, če je očitno, da zanj ni potrebe, ker skrbnika ne more postaviti oziroma ni potrebe za to.  ''''''V takem primeru se predlagatelja o tem obvesti z dopisom. Če pa je bilo to ugotovljeno šele v postopku, se praviloma izda sklep o ustavitvi postopka. Sklep se v tem primeru vroči pravnomočno določenima pravnima naslednicama, t.j. dedinjama.'''
Na podlagi [//Zak:ZUP#51.%20.C4.8Dlen 51. člena ZUP] začasnega zastopnika imenuje organ stranki v treh zakonsko določenih primerih, ko je oseba, ki ima sposobnost biti stranka (fizična, pravna ali kolektivna oseba), začasno nezmožna zavarovati svojih pravic. Namen postavitve je pomoč osebi zaradi odsotnosti ali drugega razloga, pri čemer organ o tem takoj obvesti center za socialno delo. Posebni pogoji za postavitev začasnega zastopnika vključujejo nujne zadeve ali interese stranke. Tako se začasnega zastopnika postavi procesno nesposobni stranki brez zakonitega zastopnika, osebi z neznanim prebivališčem brez pooblaščenca ter pravni osebi brez zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. Če zadeva ni nujna, organ obvesti center za socialno delo oziroma sam postavi skrbnika.
Začasnega zastopnika se postavi tudi, kadar so interesi stranke in njenega zakonitega zastopnika v nasprotju, ter v primerih, ko imajo stranke z nasprotnimi interesi istega zakonitega zastopnika, na primer v spornem razmerju otrok-starši. Enako velja, kadar za otroka skrbi sorodnik s podeljeno starševsko skrbjo ali v primeru spora med osebo in njenim skrbnikom.
Tretja skupina primerov vključuje nujna dejanja, ki jih ni mogoče odložiti, stranke pa ni mogoče pravočasno povabiti. V teh primerih mora organ obvestiti stranko, pooblaščenca ali zastopnika.
Začasni zastopnik ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot zakoniti zastopnik. Dejanja, ki jih opravi, niso začasna in jih ni mogoče preklicati. Funkcija začasnega zastopnika preneha, ko razlogi za njegovo postavitev niso več podani.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]]''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Postopek imenovanja skrbnika za posebni primer potem, ko je upravni organ ugotovil, da so dediči po pokojnem znani

2024-07-30T12:50:21Z

RemicMatjaz:

== '''Zadeva: Postopek imenovanja skrbnika za posebni primer potem, ko je upravni organ ugotovil, da so dediči po pokojnem znani ''' ==

'''Datum odgovora:''' 26. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek
[[Category:Udeleženci v upravnih postopkih (organi, stranke …)]]

== '''Vprašanje:''' ==

Kako pravilno ravnati v primeru, ko občina predlaga imenovanje skrbnika za posebni primer za neznanega lastnika premoženja po pokojnem C. V., vendar je po izvedbi poizvedb ugotovljeno, da sta lastnici premoženja hčerki pokojnika, ki sta postali dedinji v zaključku zapuščinskega postopka? Ali je v tem primeru pravilna odločitev izdati negativno odločbo in ne imenovati skrbnika za posebni primer?

== '''Odgovor:''' ==

Skrbništvo za posebne primere je v predmetnem primeru urejeno z dvema zakonskima aktoma, in sicer z [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskim zakonikom] (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl. US, 5/23 in 34/24 – odl. US) in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 Zakonom o urejanju prostora] ((Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24); v nadaljevanju: ZUreP-3). Družinski zakonik določa pogoje in postopek imenovanja skrbnika za posebni primer, medtem ko ZUreP-3 ureja postopek imenovanja skrbnika za posebne primere pri razlastitvi nepremičnin.
Imenovanje skrbnika po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskem zakoniku] je določeno v 267. členu.''' Center za socialno delo''' imenuje skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in ki nima zastopnika, ali neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi. Skrbnika se lahko imenuje tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika, vendar pa skrbnika za posebni primer ni mogoče imenovati v primerih, ko so izpolnjeni pogoji za postavitev otroka pod skrbništvo ali za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, razen če zakon določa drugače. Poleg centra za socialno delo lahko pod enakimi pogoji skrbnika za poseben primer postavi tudi '''drug organ''', ki vodi postopek, v katerem se je pojavila potreba po postavitvi pod skrbništvo (268. člen DZ).
[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinski zakonik] v 267. členu zagotavlja, da so pravice in koristi posameznikov varovane tudi v primerih, ko je njihovo prebivališče neznano ali ko nimajo zastopnika, hkrati pa postavlja omejitve, da se skrbnik za posebni primer imenuje le, kadar ni mogoče uporabiti rednih oblik skrbništva. To pomeni, da če obstajajo pogoji za redno skrbništvo nad otrokom ali odraslo osebo, se skrbnik za posebni primer ne more imenovati, razen če zakon izrecno določa izjemo.
Skrbništvo pri razlastitvi nepremičnin pa po 208. členu [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 ZUreP-3] določa pogoje in postopek imenovanja skrbnika za posebne primere pri razlastitvi nepremičnin. Organ, pristojen za odločanje o skrbništvu, lahko na predlog razlastitvenega upravičenca v določenih primerih v roku 60 dni imenuje skrbnika za posebno nepremičnino. V tem členu so natančno opredeljeni pogoji, pod katerimi se lahko imenuje skrbnik, kar omogoča učinkovitejše upravljanje z nepremičninami, katerih lastništvo je nejasno ali sporno. Pogoji za imenovanje skrbnika navaja več situacij, v katerih se lahko imenuje skrbnik za posebne primere, in sicer, ko v uradnih evidencah ni podatkov o lastniku nepremičnine oz. je ta ne znan; ko je iz razpoložljivih podatkov razvidno, da je lastnik nepremičnine umrl, vendar še ni razglašen za mrtvega ali dedovanje po njem še ni uvedeno; ko ni mogoče ugotoviti stalnega ali začasnega prebivališča lastnika nepremičnine in ta nima zastopnika; ko je lastnik nepremičnine v tujini in nima zastopnika ali pooblaščenca v Republiki Sloveniji; ko lastnik ne prebiva na naslovu v Republiki Sloveniji oziroma na stalnem ali začasnem naslovu v tujini; ter, ko gre za naknadno najdeno premoženje istega lastnika, za katero dodatni sklep o dedovanju še ni bil izdan.
Imenovanje skrbnika za posebne primere je ključno za zagotavljanje pravilnega upravljanja in zaščite nepremičnin, katerih lastništvo je zaradi različnih razlogov nejasno. To pripomore k hitrejšemu in učinkovitejšemu postopku razlastitve ter zmanjšuje možnosti za pravne zaplete in dolgotrajne sodne postopke. 208. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 ZUreP-3] predstavlja pomemben pravni mehanizem za urejanje lastniških razmerij pri nepremičninah, kjer lastnik ni znan ali je preminul brez urejenega dedovanja. Jasno določeni pogoji in postopki za imenovanje skrbnika zagotavljajo pravno varnost in omogočajo učinkovito upravljanje s takšnimi nepremičninami.
'''Postavitev osebe pod skrbništvo se izvede v postopku, ki se začne po uradni dolžnosti, zato vložitev predloga za postavitev sama po sebi ne pomeni začetka postopka. CSD v primeru, ko je vložen predlog, presodi, ali bo začel upravni postopek. Postopka denimo ne uvede, če je očitno, da zanj ni potrebe, ker skrbnika ne more postaviti oziroma ni potrebe za to.  ''''''V takem primeru se predlagatelja o tem obvesti z dopisom. Če pa je bilo to ugotovljeno šele v postopku, se praviloma izda sklep o ustavitvi postopka. Sklep se v tem primeru vroči pravnomočno določenima pravnima naslednicama, t.j. dedinjama.'''
Na podlagi [//Zak:ZUP#51.%20.C4.8Dlen 51. člena ZUP] začasnega zastopnika imenuje organ stranki v treh zakonsko določenih primerih, ko je oseba, ki ima sposobnost biti stranka (fizična, pravna ali kolektivna oseba), začasno nezmožna zavarovati svojih pravic. Namen postavitve je pomoč osebi zaradi odsotnosti ali drugega razloga, pri čemer organ o tem takoj obvesti center za socialno delo. Center nadzira začasnega zastopnika in ga lahko zamenja, če ne deluje v korist varovanca.
Posebni pogoji za postavitev začasnega zastopnika vključujejo nujne zadeve ali interese stranke. Tako se začasnega zastopnika postavi procesno nesposobni stranki brez zakonitega zastopnika, osebi z neznanim prebivališčem brez pooblaščenca ter pravni osebi brez zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. Če zadeva ni nujna, organ obvesti center za socialno delo, ki ukrepa naprej.
Začasnega zastopnika se postavi tudi, kadar so interesi stranke in njenega zakonitega zastopnika v nasprotju, ter v primerih, ko imajo stranke z nasprotnimi interesi istega zakonitega zastopnika, na primer v spornem razmerju otrok-starši. Enako velja, kadar za otroka skrbi sorodnik s podeljeno starševsko skrbjo ali v primeru spora med osebo in njenim skrbnikom.
Tretja skupina primerov vključuje nujna dejanja, ki jih ni mogoče odložiti, stranke pa ni mogoče pravočasno povabiti. V teh primerih mora organ obvestiti stranko, pooblaščenca ali zastopnika.
Začasni zastopnik ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot zakoniti zastopnik. Dejanja, ki jih opravi, niso začasna in jih ni mogoče preklicati. Funkcija začasnega zastopnika preneha, ko razlogi za njegovo postavitev niso več podani.
 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]]''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />