Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Ravnanje stranke v primeru molka organa prve in druge stopnje

2024-09-12T04:57:16Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva:''' Ravnanje stranke v primeru molka organa prve in druge stopnje ==

'''Datum odgovora:''' 5. 1. 2010, 24. 1. in 8. 4. 2013,11. 9. 2024, pregled 21. 12. 2022, dopolnitev 11. 9. 2024

'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je vložila zahtevo za priznanje pravice, torej izdajo odločbe (npr. gradbenega dovoljenja, povračila potnih stroškov pri ZZS ali katerekoli zahteve stranke). Vendar še npr. po šestih mesecih od vložitve zahtevka ali celo ob ponovnem zahtevku npr. aprila vse do septembra  od organa še ni nobenega odgovora. Kaj stranka lahko stori v takem primeru?

Če se stranka pritoži zaradi molka organa, na katere pritožbene razloge se lahko sklicuje pri takšni pritožbi: ali zgolj na to, da prvostopenjski organ ni odločil v predpisanem roku, ali tudi na razloge iz 237. člena ZUP, čeprav je sklicevanje na slednje v bistvu neučinkovito, če ni odločitve na prvi stopnji in posledično tudi obrazložitve ne)?

Kako naj ravna stranka v primeru, če je vložila pritožbo zoper odločbo prve stopnje, po več mesecih pa o njej še ni odločeno? Stranka je pri tem preverila pri organu prve stopnje, kdaj bo prejela odgovor, a je dobila le informacijo, da je ta organ pritožbenemu pritožbo odstopil le nekaj dni po vložitvi pritožbe, čeprav je obenem bila obveščena po telefonu, češ da se pritožba rešuje še pri organu prve stopnje. Ali gre v takem primeru za molk organa druge stopnje in kako ravnati dalje? 

== '''Odgovor:''' ==

Organ mora odločiti oziroma izdati odločbo v zakonsko določenem roku, sicer nastopi položaj molka organa. Ta situacija sicer ni nezakonita, za stranko pa glede na  [[Zak:ZUP#222._.C4.8Dlen{{!}}222. člen ZUP]] pomeni '''vzpostavitev fikcije negativne odločbe, zaradi česar se lahko pritoži na drugostopenjski organ''' (o predpisanih rokih in razumnem roku odločanja (več v Sever, Izbrani vidike pravice do odločanja v razumnem roku v upravnih zadevah, 2009, in Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, glej komentarje k 222. in 256. členu ZUP).

Področni zakon lahko določi tudi pozitivno fikcijo (npr. zakon, ki ureja storitve na notranjem trgu), kar velja tudi za akcesorna soglasja po ZUP (peti odstavek [[Zak:ZUP#209._.C4.8Dlen{{!}}209. člena ZUP]]). A pozitivna fikcija je v slovenskem pravnem redu izjema, praviloma velja fikcija zavrnitev zahtevka oz. neizdaje odločbe v postopkih po uradni dolžnosti.  

Glede časa nastopa pravice do pritožbe zaradi molka organa je pomembno vprašanje '''roka za odločitev'''. Če poseben zakon ne določa drugih rokov za odločitev, velja rok, ki ga določa ZUP. Če gre za skrajšani ugotovitveni postopek ([[Zak:ZUP#144._.C4.8Dlen{{!}}144. člen ZUP]]), mora organ po ZUP odločiti čim prej, najkasneje pa v enem mesecu; če pa gre za poseben ugotovitveni postopek ([[Zak:ZUP#145._.C4.8Dlen{{!}}145. člen ZUP]]), je rok za izdajo odločbe največ '''dva meseca '''od dne, ko je organ prejel popolno vlogo oz. se je postopek uvedel (več v sodni UPRS U [http://sodnapraksa.si/?doc-58644 311/2002] z dne 9.10. 2002).

Kadar organ ne odloči v predpisanem roku, lahko stranka po 22. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] '''zahteva pojasnilo '''o razlogu, zaradi katerega odločba ni bila izdana v zakonsko določenem roku. Pri tem lahko organ obvesti, da se bo pritožila na drugostopenjski organ, kot določa [[Zak:ZUP#222._.C4.8Dlen{{!}}222. člen ZUP]], če organ ne izda odločbe v najkrajšem možnem času.

Lahko pa stranka tudi postopa kar le po [[Zak:ZUP#222._.C4.8Dlenu{{!}}222. členu ZUP]], po katerem ima '''neposredno pravico do pritožbe '''zaradi molka prvostopenjskega organa,  kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen z negativno odločbo, če pristojni organ ne izda odločbe in je stranki ne vroči v predpisanem roku. V takem primeru se lahko stranka, ki je vložila zahtevo, pritoži takoj po preteku rokov in kadarkoli do izdaje odločbe. Zaradi molka organa stranka ni vezana na rok za pritožbo, ki ga določa [[Zak:ZUP#235._.C4.8Dlen{{!}}235. člen ZUP]] (15 dni od vročitve odločbe), in se lahko '''pritožbo vloži vse do izdaje odločbe, torej vse, dokler traja molk organa''' (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 617–618). Izjemoma se taka pritožba pošlje '''direktno drugostopenjskemu '''organu, ne pa kot ostale pritožbe najprej v formalni preizkus oz. z možnostjo nadomestne odločbe organu prve stopnje, saj prvostopenjskega akta ni (več v sodbi UPRS U [http://sodnapraksa.si/?doc-59359 319/2004] z dne 7. 10. 2005).

Pritožba je po ZUP laična, vendar mora '''pritožnik navesti razloge''', zaradi katerih se pritožuje, sicer pritožba kot vloga ni popolna (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 248 in povezane). Razlog mora biti eden izmed dopustnih, kot so navedeni v [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]]. '''V primeru molka organa pa po naravi stvari razloga v smislu vsebinskega izpodbijanja ni moč navesti,''' saj odločitve sploh še ni, tako pa tudi ne argumentov, ki bi jih pritožnik izpodbijal s kontra argumenti. V pritožbi zaradi molka organa se tako navede kot razlog pritožbe''' le datum uvedbe postopka (popolne vloge) in iztek roka '''za odločitev brez odločitve (meritorne odločbe ali ustavitve postopka s sklepom), po potrebi pa tudi ogroženost pravnih oz. javnega interesa zaradi zamud pri odločanju.

'''Organ druge stopnje '''ima po ZUP '''dva meseca '''časa, da odloči o pritožbi (prim. [[Zak:ZUP#222._.C4.8Dlen{{!}}222.]] in [[Zak:ZUP#256._.C4.8Dlen{{!}}256. člen ZUP]]), '''področni zakon pa lahko določi tudi daljši '''(ali krajši) rok, npr. tako celo [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO213 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju] (ZZVZZ, Ur. l. RS, št. 9/92 in nasl.).

Po preteku tega roka nastopi molk organa druge stopnje. To velja ne glede na informacije, ki jih organ prve stopnje sporoča stranki po telefonu - te nimajo pravnega vpliva na navedeno. Ali in kdaj je organ prve stopnje odstopil pritožbo drugi stopnji, v razmerju do stranke ne igra vloge - rok za odločitev od pritožbi, '''se šteje od odpreme pritožbe oz. prejema pri drgostopenjskem organu''', medtem ko je notranje komuniciranje med organoma prve in druge stopnje njuna stvar, ki stranke pri teku roka ne zadeva. Zato tudi različne informacije stranki o stanju zadeve niso relevantne.

Stranka pa v primeru izteka roka za odločitev o pritožbi brez le-te, za razliko od molka na prvi stopnji, '''najprej vloži urgenco '''na organ druge stopnje in zahteva, da odloči v naslednjih sedmih dneh. Urgenco se pošlje s '''priporočenim''' dopisom, da ima stranka dokaz o datumu odpreme in teku dodatnega roka za odločitev. V primeru, da organ ne odloči tudi po strankinem pozivu, torej v sedmih dneh od vložene urgence), šteje molk organa kot;''' fiktivna zavrnitev pritožbe '''po drugem odstavku 28. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 Zakona o upravnem sporu] (ZUS-1, Ur. RS, št. 105/06 in nasl.). Stranka ima v takem primeru z izkazom teka rokov in vložene urgence pravico vložiti '''tožbo''' zaradi molka organa na upravno sodišče, pri pravicah, kjer področni zakon zagotavlja varstvo v socialnem sporu (npr. gleed stroškov po ZZVZZ), pa analogno na socialno sodišče (več o tem npr. v sodbi in sklepu UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111394989 U 134/2016] z dne 4. 5. 2016).

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Roki]] [[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

Ravnanje stranke v primeru molka organa prve in druge stopnje

2024-09-12T04:48:57Z

PoloncaKovac: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva:''' Ravnanje stranke v primeru molka organa prve in druge stopnje ==

'''Datum odgovora:''' 5. 1. 2010, 24. 1. in 8. 4. 2013,11. 9. 2024, pregled 21. 12. 2022, dopolnitev 11. 9. 2024

'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je vložila zahtevo za priznanje pravice, torej izdajo odločbe (npr. gradbenega dovoljenja, povračila potnih stroškov pri ZZS ali katerekoli zahteve stranke). Vendar še npr. po šestih mesecih od vložitve zahtevka ali celo ob ponovnem zahtevku npr. aprila vse do septembra  od organa še ni nobenega odgovora. Kaj stranka lahko stori v takem primeru?

Če se stranka pritoži zaradi molka organa, na katere pritožbene razloge se lahko sklicuje pri takšni pritožbi: ali zgolj na to, da prvostopenjski organ ni odločil v predpisanem roku, ali tudi na razloge iz 237. člena ZUP, čeprav je sklicevanje na slednje v bistvu neučinkovito, če ni odločitve na prvi stopnji in posledično tudi obrazložitve ne)?

Kako naj ravna stranka v primeru, če je vložila pritožbo zoper odločbo prve stopnje, po več mesecih pa o njej še ni odločeno? Stranka je pri tem preverila pri organu prve stopnje, kdaj bo prejela odgovor, a je dobila le informacijo, da je ta organ pritožbenemu pritožbo odstopil le nekaj dni po vložitvi pritožbe, čeprav je obenem bila obveščena po telefonu, češ da se pritožba rešuje še pri organu prve stopnje. Ali gre v takem primeru za molk organa druge stopnje in kako ravnati dalje? 

== '''Odgovor:''' ==

Organ mora odločiti oziroma izdati odločbo v zakonsko določenem roku, sicer nastopi položaj molka organa. Ta situacija sicer ni nezakonita, za stranko pa po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP,  Ur. l. RS, št. 24/06 in naslj.) pomeni '''vzpostavitev fikcije negativne odločbe''', zaradi česar se lahko pritoži na drugostopenjski organ (o predpisanih rokih in razumnem roku odločanja (več v Sever, Izbrani vidike pravice do odločanja v razumnem roku v upravnih zadevah, 2009). Področni zakon lahko določi tudi pozitivno fikcijo (npr. gl. zakon, ki ureja storitve na notranjem trgu), kar velja tudi za akcesorna soglasja po ZUP (peti odstavek [[Zak:ZUP#209._.C4.8Dlen{{!}}209. člena ZUP]]). A pozitivna fikcija je v slovenskem pravnem redu izjema, praviloma velja fikcija zavrnitev zahtevka oz. neizdaje odločbe v postopkih po uradni dolžnosti.  

Glede časa nastopa pravice do pritožbe zaradi molka organa, je pomembno vprašanje '''roka za odločitev'''. Če poseben zakon ne določa drugih rokov za odločitev, velja rok, ki ga določa ZUP. Če gre za skrajšani ugotovitveni postopek ([[Zak:ZUP#144._.C4.8Dlen{{!}}144. člen ZUP]]), mora organ po ZUP odločiti čim prej, najkasneje pa v enem mesecu; če pa gre za poseben ugotovitveni postopek ([[Zak:ZUP#145._.C4.8Dlen{{!}}145. člen ZUP]]), je rok za izdajo odločbe največ '''dva meseca '''od dne, ko je organ prejel popolno vlogo oz. se je postopek uvedel (več v Sodbi Upravnega sodišča U [http://sodnapraksa.si/?doc-58644 311/2002] z dne 9.10. 2002).

Kadar organ ne odloči v predpisanem roku, lahko stranka po 22. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju], '''zahteva pojasnilo '''o razlogu, zaradi katerega odločba ni bila izdana v zakonsko določenem roku. Pri tem lahko organ obvesti, da se bo pritožila na drugostopenjski organ, kot določa [[Zak:ZUP#222._.C4.8Dlen{{!}}222. člen ZUP]], če organ ne izda odločbe v najkrajšem možnem času.

Lahko pa stranka tudi postopa po [[Zak:ZUP#222._.C4.8Dlenu{{!}}222. členu ZUP]], po katerem ima '''neposredno pravico do pritožbe '''zaradi molka prvostopenjskega organa (kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen z negativno odločbo, če pristojni organ ne izda odločbe in je stranki ne vroči v predpisanem roku). V takem primeru se lahko stranka, ki je vložila zahtevo, pritoži takoj po preteku rokov in kadarkoli do izdaje odločbe. Zaradi molka organa stranka ni vezana na rok za pritožbo, ki ga določa [[Zak:ZUP#235._.C4.8Dlen{{!}}235. člen ZUP]] (15 dni od vročitve odločbe), in se lahko pritožbo vloži vse do izdaje odločbe, torej vse, dokler traja molk organa (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 617–618). Izjemoma se taka pritožba pošlje '''direktno drugostopenjskemu '''organu, ne pa kot ostale pritožbe najprej v formalni preizkus oz. z možnostjo nadomesten odločbe organu prve stopnje, saj prvostopenjskega akta ni (več v sodbi Upravnega sodišča U [http://sodnapraksa.si/?doc-59359 319/2004] z dne 7. 10. 2005 ).

Pritožba je po ZUP laična, vendar mora pritožnik navesti razloge, zaradi katerih se pritožuje, sicer pritožba kot vloga ni popolna (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 211 in nasl.). Razlog mora biti eden izmed dopustnih, kot so navedeni v [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]]. V primeru molka organa pa po naravi stvari razloga v smislu vsebinskega izpodbijanja ni moč navesti, saj odločitve sploh še ni, tako pa tudi ne argumentov, ki bi jih pritožnik izpodbijal s kontraargumenti. V pritožbi zaradi molka organa se tako navede '''kot razlog pritožbe le datum uvedbe postopka (popolne vloge) in iztek roka '''za odločitev brez odločitve (meritorne odločbe ali ustavitve postopka s sklepom), po potrebi pa tudi ogroženost pravnih oz. javnega interesa zaradi zamud pri odločanju.

'''Organ druge stopnje '''ima po ZUP '''dva meseca '''časa, da odloči o pritožbi (primerjaj [[Zak:ZUP#222._.C4.8Dlen{{!}}222.]] in [[Zak:ZUP#256._.C4.8Dlen{{!}}256. člen ZUP]]), '''področni zakon pa lahko določi tudi daljši '''(ali krajši) rok. Po preteku tega roka nastopi molk organa druge stopnje. To velja ne glede na informacije, ki jih organ prve stopnje sporoča stranki po telefonu - te nimajo pravnega vpliva na navedeno. Ali in kdaj je organ prve stopnje odstopil pritožbo drugi stopnji, v razmerju do stranke ne igra vloge - rok za odločitev od pritožbi se šteje od odpreme pritožbe oz. prejema pri organu prejema, medtem ko je notranje komuniciranje med organoma prve in druge stopnje njuna stvar, ki stranke pri teku roka ne zadeva. Zato tudi različne informacije stranki o stanju zadeve ni relevantno. Stranka v primeru izteka roka za odločitev o pritožbi brez le-te, za razliko od molka na prvi stopnji, '''najprej vloži urgenco '''na organ druge stopnje in zahteva, da odloči v naslednjih sedmih dneh. Urgenco se pošlje s '''priporočenim''' dopisom, da ima stranka dokaz o datumu odpreme in teku dodatnega roka za odločitev. V primeru, da organ ne odloči tudi po strankinem pozivu (torej v sedmih dneh od vložene urgence), šteje molk organa kot;''' fiktivna zavrnitev pritožbe '''po Zakonu o upravnem sporu (drugi odstavek 28. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 Zakona o upravnem sporu], ZUS-1, Ur. RS, št. 105/06 in novele). Stranka ima v takem primeru (z izkazom teka rokov in vložene urgence) pravico vložiti '''tožbo''' zaradi molka organa na upravno sodišče (glej Jerovšek, Kovač, 2010, Upravni postopek in upravni spor, str. 264), pri pravicah, kjer področni zakon zagotavlja varstvo v socialnem sporu, pa analogno na socialno sodišče (več v sodbi in sklepu  Upravnega sodišča  [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111394989 U 134/2016] z dne 4. 5. 2016).

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Roki]] [[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

Ravnanje stranke v primeru molka organa prve in druge stopnje

2024-09-12T04:47:07Z

PoloncaKovac: /* Zadeva: Ravnanje stranke v primeru molka organa prve in druge stopnje */

== '''Zadeva:''' Ravnanje stranke v primeru molka organa prve in druge stopnje ==

'''Datum odgovora:''' 5. 1. 2010, 24. 1. in 8. 4. 2013,11. 9. 2024, pregled 21. 12. 2022, dopolnitev 11. 9. 2024

'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je vložila zahtevo za priznanje pravice, torej izdajo odločbe (npr. gradbenega dovoljenja, povračila potnih stroškov). Vendar še npr. po šestih mesecih od vložitve zahtevka od organa še ni prejela nobenega odgovora. Kaj stranka lahko stori v takem primeru? Če se stranka pritoži zaradi molka organa, se postavi vprašanje, na katere pritožbene razloge se lahko sklicuje pri takšni pritožbi (ali zgolj na to, da prvostopenjski organ ni odločil v predpisanem roku, ali tudi na razloge iz 237. člena ZUP, čeprav je sklicevanje na slednje v bistvu neučinkovito, če ni odločitve na prvi stopnji in posledično tudi obrazložitve ne)?

Kako naj ravna stranka v primeru, če je vložila pritožbo zoper odločbo prve stopnje, po več mesecih pa o njej še ni odločeno? Stranka je pri tem preverila pri organu prve stopnje, kdaj bo prejela odgovor, a je dobila le informacijo, da je ta organ pritožbenemu pritožbo odstopil le nekaj dni po vložitvi pritožbe, čeprav je obenem bila obveščena po telefonu, češ da se pritožba rešuje še pri organu prve stopnje. Ali gre v takem primeru za molk organa druge stopnje in kako ravnati dalje? 
== '''Odgovor:''' ==

Organ mora odločiti oziroma izdati odločbo v zakonsko določenem roku, sicer nastopi položaj molka organa. Ta situacija sicer ni nezakonita, za stranko pa po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP,  Ur. l. RS, št. 24/06 in naslj.) pomeni '''vzpostavitev fikcije negativne odločbe''', zaradi česar se lahko pritoži na drugostopenjski organ (o predpisanih rokih in razumnem roku odločanja (več v Sever, Izbrani vidike pravice do odločanja v razumnem roku v upravnih zadevah, 2009). Področni zakon lahko določi tudi pozitivno fikcijo (npr. gl. zakon, ki ureja storitve na notranjem trgu), kar velja tudi za akcesorna soglasja po ZUP (peti odstavek [[Zak:ZUP#209._.C4.8Dlen{{!}}209. člena ZUP]]). A pozitivna fikcija je v slovenskem pravnem redu izjema, praviloma velja fikcija zavrnitev zahtevka oz. neizdaje odločbe v postopkih po uradni dolžnosti.  

Glede časa nastopa pravice do pritožbe zaradi molka organa, je pomembno vprašanje '''roka za odločitev'''. Če poseben zakon ne določa drugih rokov za odločitev, velja rok, ki ga določa ZUP. Če gre za skrajšani ugotovitveni postopek ([[Zak:ZUP#144._.C4.8Dlen{{!}}144. člen ZUP]]), mora organ po ZUP odločiti čim prej, najkasneje pa v enem mesecu; če pa gre za poseben ugotovitveni postopek ([[Zak:ZUP#145._.C4.8Dlen{{!}}145. člen ZUP]]), je rok za izdajo odločbe največ '''dva meseca '''od dne, ko je organ prejel popolno vlogo oz. se je postopek uvedel (več v Sodbi Upravnega sodišča U [http://sodnapraksa.si/?doc-58644 311/2002] z dne 9.10. 2002).

Kadar organ ne odloči v predpisanem roku, lahko stranka po 22. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju], '''zahteva pojasnilo '''o razlogu, zaradi katerega odločba ni bila izdana v zakonsko določenem roku. Pri tem lahko organ obvesti, da se bo pritožila na drugostopenjski organ, kot določa [[Zak:ZUP#222._.C4.8Dlen{{!}}222. člen ZUP]], če organ ne izda odločbe v najkrajšem možnem času.

Lahko pa stranka tudi postopa po [[Zak:ZUP#222._.C4.8Dlenu{{!}}222. členu ZUP]], po katerem ima '''neposredno pravico do pritožbe '''zaradi molka prvostopenjskega organa (kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen z negativno odločbo, če pristojni organ ne izda odločbe in je stranki ne vroči v predpisanem roku). V takem primeru se lahko stranka, ki je vložila zahtevo, pritoži takoj po preteku rokov in kadarkoli do izdaje odločbe. Zaradi molka organa stranka ni vezana na rok za pritožbo, ki ga določa [[Zak:ZUP#235._.C4.8Dlen{{!}}235. člen ZUP]] (15 dni od vročitve odločbe), in se lahko pritožbo vloži vse do izdaje odločbe, torej vse, dokler traja molk organa (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 617–618). Izjemoma se taka pritožba pošlje '''direktno drugostopenjskemu '''organu, ne pa kot ostale pritožbe najprej v formalni preizkus oz. z možnostjo nadomesten odločbe organu prve stopnje, saj prvostopenjskega akta ni (več v sodbi Upravnega sodišča U [http://sodnapraksa.si/?doc-59359 319/2004] z dne 7. 10. 2005 ).

Pritožba je po ZUP laična, vendar mora pritožnik navesti razloge, zaradi katerih se pritožuje, sicer pritožba kot vloga ni popolna (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 211 in nasl.). Razlog mora biti eden izmed dopustnih, kot so navedeni v [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]]. V primeru molka organa pa po naravi stvari razloga v smislu vsebinskega izpodbijanja ni moč navesti, saj odločitve sploh še ni, tako pa tudi ne argumentov, ki bi jih pritožnik izpodbijal s kontraargumenti. V pritožbi zaradi molka organa se tako navede '''kot razlog pritožbe le datum uvedbe postopka (popolne vloge) in iztek roka '''za odločitev brez odločitve (meritorne odločbe ali ustavitve postopka s sklepom), po potrebi pa tudi ogroženost pravnih oz. javnega interesa zaradi zamud pri odločanju.

'''Organ druge stopnje '''ima po ZUP '''dva meseca '''časa, da odloči o pritožbi (primerjaj [[Zak:ZUP#222._.C4.8Dlen{{!}}222.]] in [[Zak:ZUP#256._.C4.8Dlen{{!}}256. člen ZUP]]), '''področni zakon pa lahko določi tudi daljši '''(ali krajši) rok. Po preteku tega roka nastopi molk organa druge stopnje. To velja ne glede na informacije, ki jih organ prve stopnje sporoča stranki po telefonu - te nimajo pravnega vpliva na navedeno. Ali in kdaj je organ prve stopnje odstopil pritožbo drugi stopnji, v razmerju do stranke ne igra vloge - rok za odločitev od pritožbi se šteje od odpreme pritožbe oz. prejema pri organu prejema, medtem ko je notranje komuniciranje med organoma prve in druge stopnje njuna stvar, ki stranke pri teku roka ne zadeva. Zato tudi različne informacije stranki o stanju zadeve ni relevantno. Stranka v primeru izteka roka za odločitev o pritožbi brez le-te, za razliko od molka na prvi stopnji, '''najprej vloži urgenco '''na organ druge stopnje in zahteva, da odloči v naslednjih sedmih dneh. Urgenco se pošlje s '''priporočenim''' dopisom, da ima stranka dokaz o datumu odpreme in teku dodatnega roka za odločitev. V primeru, da organ ne odloči tudi po strankinem pozivu (torej v sedmih dneh od vložene urgence), šteje molk organa kot;''' fiktivna zavrnitev pritožbe '''po Zakonu o upravnem sporu (drugi odstavek 28. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 Zakona o upravnem sporu], ZUS-1, Ur. RS, št. 105/06 in novele). Stranka ima v takem primeru (z izkazom teka rokov in vložene urgence) pravico vložiti '''tožbo''' zaradi molka organa na upravno sodišče (glej Jerovšek, Kovač, 2010, Upravni postopek in upravni spor, str. 264), pri pravicah, kjer področni zakon zagotavlja varstvo v socialnem sporu, pa analogno na socialno sodišče (več v sodbi in sklepu  Upravnega sodišča  [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111394989 U 134/2016] z dne 4. 5. 2016).

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Roki]] [[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

Predložitev dokumentov tujega organa

2024-09-12T04:44:40Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Predložitev dokumentov tujega organa''' ==

'''Datum odgovora:''' 11. 9. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali se lahko natisnjena kopija elektronsko podpisanega dokumenta tujega organa, ki je bila posredovana po pošti, šteje kot izvirnik ali overjena kopija v skladu s predpisano zahtevo za predložitev dokumentov v izvirniku ali overjeni kopiji, in na kakšen način naj uradna oseba obravnava takšen dokument?

== '''Odgovor:''' ==

V skladu s [[Zak:ZUP#173. .C4.8Dlen{{!}}173. členom ZUP]] so listine dokazno sredstvo, ki jih stranke predložijo same ali pa jih priskrbi organ, ki vodi postopek. Obveznost stranke, da predloži listino, ki šteje kot dokaz v postopku, je podana vedno, kadar je listina pri njej. Po [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. členu ZUP]] mora stranka predložiti dokaze, s katerimi razpolaga, oziroma predlagati druge dokaze. Organ pa mora sam priskrbeti listine, ki so pri drugih državnih organih, organih lokalne samouprave ali nosilcih javnih pooblastil (glej [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#175. .C4.8Dlen{{!}}175. člen ZUP]]).
Stranka ima možnost predložiti listino v izvirniku ali v različnih oblikah kopij (overjenih, navadnih, mikrofilmskih, elektronskih). Organ pa nima podlage zahtevati izvirnika, če ni dvoma v pristnost kopije. '''Dokazna vrednost kopij ni ''a priori'' manjša od izvirnika, če je kopija skladna z izvirnikom'''. Mikrofilmske in elektronske kopije, izdane s strani pristojnih organov, so izenačene z izvirniki. '''Če je organ v dvomu glede pristnosti kopije, lahko zahteva vpogled v izvirnik, da preveri skladnost'''. Takrat se prepis oziroma kopija listine primerja z izvirnikom in v primeru skladnosti obeh to označi na prepisu oziroma kopiji. Čeprav je upravno ali notarsko overjena kopija javna listina, se lahko ob dvomu zahteva predložitev izvirnika. Organ ni dolžan zadržati izvirnika ali ga kopirati na zahtevo stranke. Če stranka predloži izvirno listino, ne more od organa zahtevati, da naredi kopijo listine, jo potrdi z zaznamkom o skladnosti, izvirnik pa vrne stranki. To velja tako med postopkom kot tudi po končanju postopka (Remic v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k členu 173, str. 241-243; [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Potrjevanje_skladnosti_fizi%C4%8Dnih_kopij_upravnih_aktov_v_elektronski_obliki_z_izvirnikom_in_tiskanje_popisa_zadev ta primer o potrjevanju skladnosti kopij]).
Iz sodbe [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111392489 UPRS I U 821/2015] z dne 19. 1. 2016 izhaja, da je '''pri tujih listinah dokazno breme na stranki''', ki mora s primernimi dokazili potrditi dejstva, relevantna za postopek. Dokazila morajo vsebovati vse ključne podatke, ki so osnova za odločanje in so potrebne za pravilno presojo primera. Polno dokazno vrednost ima le listina, ki jo izda uradni organ v tujini. ZUP torej v [[Zak:ZUP#173. .C4.8Dlen{{!}}173. členu]] omogoča predložitev fotokopij namesto izvirnikov, vendar pa lahko organ od stranke zahteva, da se predloži izvirnik, zato da se preveri skladnost kopije z izvirnikom. Če stranka izvirnika ne predloži, se lahko dvomi o dokazni vrednosti predložene kopije.
Glede na navedeno '''uradna oseba ne sme zavrniti natisnjene kopije dokumenta,''' ki je bil izvirno podpisan v elektronski obliki - seveda, '''če ni dvoma o pristnosti'''. Takšna natisnjena kopija se obravnava kot prepis ali kopija izvirnega elektronskega dokumenta in ima dokazno vrednost, če ustreza izvirniku. Lahko pa organ''' zahteva predložitev izvirnika ali overjene kopije, a le kadar dvomi v pristnost natisnjene kopije. '''
'''Breme izkaza prisotnosti pa je v takem položaju vendar na stranki, čeprav ta navaja, da razpolaga le z natisnjeno e-kopijo dokumenta''', kar pomeni, da mora v primeru dvoma v pristnost in zahteve organa po predložitvi izvirnika oz. potrditvi skladnosti kopije z izvirnikom sama najti način potrditve pri izdajatelju''', razen č'''e <span style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;">po 139. in 175. členu ZUP to lahko''' lažje stori organ.'''


''''''
[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]
[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Predložitev dokumentov tujega organa

2024-09-12T04:44:30Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Predložitev dokumentov tujega organa''' ==

'''Datum odgovora:''' 11. 9. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali se lahko natisnjena kopija elektronsko podpisanega dokumenta tujega organa, ki je bila posredovana po pošti, šteje kot izvirnik ali overjena kopija v skladu s predpisano zahtevo za predložitev dokumentov v izvirniku ali overjeni kopiji, in na kakšen način naj uradna oseba obravnava takšen dokument?

== '''Odgovor:''' ==

V skladu s [[Zak:ZUP#173. .C4.8Dlen{{!}}173. členom ZUP]] so listine dokazno sredstvo, ki jih stranke predložijo same ali pa jih priskrbi organ, ki vodi postopek. Obveznost stranke, da predloži listino, ki šteje kot dokaz v postopku, je podana vedno, kadar je listina pri njej. Po [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. členu ZUP]] mora stranka predložiti dokaze, s katerimi razpolaga, oziroma predlagati druge dokaze. Organ pa mora sam priskrbeti listine, ki so pri drugih državnih organih, organih lokalne samouprave ali nosilcih javnih pooblastil (glej [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#175. .C4.8Dlen{{!}}175. člen ZUP]]).
Stranka ima možnost predložiti listino v izvirniku ali v različnih oblikah kopij (overjenih, navadnih, mikrofilmskih, elektronskih). Organ pa nima podlage zahtevati izvirnika, če ni dvoma v pristnost kopije. '''Dokazna vrednost kopij ni ''a priori'' manjša od izvirnika, če je kopija skladna z izvirnikom'''. Mikrofilmske in elektronske kopije, izdane s strani pristojnih organov, so izenačene z izvirniki. '''Če je organ v dvomu glede pristnosti kopije, lahko zahteva vpogled v izvirnik, da preveri skladnost'''. Takrat se prepis oziroma kopija listine primerja z izvirnikom in v primeru skladnosti obeh to označi na prepisu oziroma kopiji. Čeprav je upravno ali notarsko overjena kopija javna listina, se lahko ob dvomu zahteva predložitev izvirnika. Organ ni dolžan zadržati izvirnika ali ga kopirati na zahtevo stranke. Če stranka predloži izvirno listino, ne more od organa zahtevati, da naredi kopijo listine, jo potrdi z zaznamkom o skladnosti, izvirnik pa vrne stranki. To velja tako med postopkom kot tudi po končanju postopka (Remic v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k členu 173, str. 241-243; [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Potrjevanje_skladnosti_fizi%C4%8Dnih_kopij_upravnih_aktov_v_elektronski_obliki_z_izvirnikom_in_tiskanje_popisa_zadev ta primer o potrjevanju skladnosti kopij]).
Iz sodbe [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111392489 UPRS I U 821/2015] z dne 19. 1. 2016 izhaja, da je '''pri tujih listinah dokazno breme na stranki''', ki mora s primernimi dokazili potrditi dejstva, relevantna za postopek. Dokazila morajo vsebovati vse ključne podatke, ki so osnova za odločanje in so potrebne za pravilno presojo primera. Polno dokazno vrednost ima le listina, ki jo izda uradni organ v tujini. ZUP torej v [[Zak:ZUP#173. .C4.8Dlen{{!}}173. členu]] omogoča predložitev fotokopij namesto izvirnikov, vendar pa lahko organ od stranke zahteva, da se predloži izvirnik, zato da se preveri skladnost kopije z izvirnikom. Če stranka izvirnika ne predloži, se lahko dvomi o dokazni vrednosti predložene kopije.
Glede na navedeno '''uradna oseba ne sme zavrniti natisnjene kopije dokumenta,''' ki je bil izvirno podpisan v elektronski obliki - seveda, '''če ni dvoma o pristnosti'''. Takšna natisnjena kopija se obravnava kot prepis ali kopija izvirnega elektronskega dokumenta in ima dokazno vrednost, če ustreza izvirniku. Lahko pa organ''' zahteva predložitev izvirnika ali overjene kopije, a le kadar dvomi v pristnost natisnjene kopije. '''
'''Breme izkaza prisotnosti pa je v takem položaju vendar na stranki, čeprav ta navaja, da razpolaga le z natisnjeno e-kopijo dokumenta''', kar pomeni, da mora v primeru dvoma v pristnost in zahteve organa po predložitvi izvirnika oz. potrditvi skladnosti kopije z izvirnikom sama najti način potrditve pri izdajatelju''', razen č'''e <span style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;">po 139. in 175. členu ZUP to lahko''' lažje stori organ.'''


[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]
[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Predložitev dokumentov tujega organa

2024-09-12T04:44:18Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Predložitev dokumentov tujega organa''' ==

'''Datum odgovora:''' 11. 9. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali se lahko natisnjena kopija elektronsko podpisanega dokumenta tujega organa, ki je bila posredovana po pošti, šteje kot izvirnik ali overjena kopija v skladu s predpisano zahtevo za predložitev dokumentov v izvirniku ali overjeni kopiji, in na kakšen način naj uradna oseba obravnava takšen dokument?

== '''Odgovor:''' ==

V skladu s [[Zak:ZUP#173. .C4.8Dlen{{!}}173. členom ZUP]] so listine dokazno sredstvo, ki jih stranke predložijo same ali pa jih priskrbi organ, ki vodi postopek. Obveznost stranke, da predloži listino, ki šteje kot dokaz v postopku, je podana vedno, kadar je listina pri njej. Po [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. členu ZUP]] mora stranka predložiti dokaze, s katerimi razpolaga, oziroma predlagati druge dokaze. Organ pa mora sam priskrbeti listine, ki so pri drugih državnih organih, organih lokalne samouprave ali nosilcih javnih pooblastil (glej [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#175. .C4.8Dlen{{!}}175. člen ZUP]]).
Stranka ima možnost predložiti listino v izvirniku ali v različnih oblikah kopij (overjenih, navadnih, mikrofilmskih, elektronskih). Organ pa nima podlage zahtevati izvirnika, če ni dvoma v pristnost kopije. '''Dokazna vrednost kopij ni ''a priori'' manjša od izvirnika, če je kopija skladna z izvirnikom'''. Mikrofilmske in elektronske kopije, izdane s strani pristojnih organov, so izenačene z izvirniki. '''Če je organ v dvomu glede pristnosti kopije, lahko zahteva vpogled v izvirnik, da preveri skladnost'''. Takrat se prepis oziroma kopija listine primerja z izvirnikom in v primeru skladnosti obeh to označi na prepisu oziroma kopiji. Čeprav je upravno ali notarsko overjena kopija javna listina, se lahko ob dvomu zahteva predložitev izvirnika. Organ ni dolžan zadržati izvirnika ali ga kopirati na zahtevo stranke. Če stranka predloži izvirno listino, ne more od organa zahtevati, da naredi kopijo listine, jo potrdi z zaznamkom o skladnosti, izvirnik pa vrne stranki. To velja tako med postopkom kot tudi po končanju postopka (Remic v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k členu 173, str. 241-243; [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Potrjevanje_skladnosti_fizi%C4%8Dnih_kopij_upravnih_aktov_v_elektronski_obliki_z_izvirnikom_in_tiskanje_popisa_zadev ta primer o potrjevanju skladnosti kopij]).
Iz sodbe [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111392489 UPRS I U 821/2015] z dne 19. 1. 2016 izhaja, da je '''pri tujih listinah dokazno breme na stranki''', ki mora s primernimi dokazili potrditi dejstva, relevantna za postopek. Dokazila morajo vsebovati vse ključne podatke, ki so osnova za odločanje in so potrebne za pravilno presojo primera. Polno dokazno vrednost ima le listina, ki jo izda uradni organ v tujini. ZUP torej v [[Zak:ZUP#173. .C4.8Dlen{{!}}173. členu]] omogoča predložitev fotokopij namesto izvirnikov, vendar pa lahko organ od stranke zahteva, da se predloži izvirnik, zato da se preveri skladnost kopije z izvirnikom. Če stranka izvirnika ne predloži, se lahko dvomi o dokazni vrednosti predložene kopije.
Glede na navedeno '''uradna oseba ne sme zavrniti natisnjene kopije dokumenta,''' ki je bil izvirno podpisan v elektronski obliki - seveda, '''če ni dvoma o pristnosti'''. Takšna natisnjena kopija se obravnava kot prepis ali kopija izvirnega elektronskega dokumenta in ima dokazno vrednost, če ustreza izvirniku. Lahko pa organ''' zahteva predložitev izvirnika ali overjene kopije, a le kadar dvomi v pristnost natisnjene kopije. '''
'''Breme izkaza prisotnosti pa je v takem položaju vendar na stranki, čeprav ta navaja, da razpolaga le z natisnjeno e-kopijo dokumenta''', kar pomeni, da mora v primeru dvoma v pristnost in zahteve organa po predložitvi izvirnika oz. potrditvi skladnosti kopije z izvirnikom sama najti način potrditve pri izdajatelju''', razen č'''e <span style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >po 139. in 175. členu ZUP to lahko''' lažje stori organ.'''


[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]
[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Predložitev dokumentov tujega organa

2024-09-12T04:40:15Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Predložitev dokumentov tujega organa''' ==

'''Datum odgovora:''' 11. 9. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali se lahko natisnjena kopija elektronsko podpisanega dokumenta tujega organa, ki je bila posredovana po pošti, šteje kot izvirnik ali overjena kopija v skladu s predpisano zahtevo za predložitev dokumentov v izvirniku ali overjeni kopiji, in na kakšen način naj uradna oseba obravnava takšen dokument?

== '''Odgovor:''' ==

V skladu s [[Zak:ZUP#173. .C4.8Dlen{{!}}173. členom ZUP]] so listine dokazno sredstvo, ki jih stranke predložijo same ali pa jih priskrbi organ, ki vodi postopek. Obveznost stranke, da predloži listino, ki šteje kot dokaz v postopku, je podana vedno, kadar je listina pri njej. Po [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. členu ZUP]] mora stranka predložiti dokaze, s katerimi razpolaga, oziroma predlagati druge dokaze. Organ pa mora sam priskrbeti listine, ki so pri drugih državnih organih, organih lokalne samouprave ali nosilcih javnih pooblastil (glej [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#175. .C4.8Dlen{{!}}175. člen ZUP]]).
Stranka ima možnost predložiti listino v izvirniku ali v različnih oblikah kopij (overjenih, navadnih, mikrofilmskih, elektronskih). Organ pa nima podlage zahtevati izvirnika, če ni dvoma v pristnost kopije. '''Dokazna vrednost kopij ni ''a priori'' manjša od izvirnika, če je kopija skladna z izvirnikom'''. Mikrofilmske in elektronske kopije, izdane s strani pristojnih organov, so izenačene z izvirniki. '''Če je organ v dvomu glede pristnosti kopije, lahko zahteva vpogled v izvirnik, da preveri skladnost'''. Takrat se prepis oziroma kopija listine primerja z izvirnikom in v primeru skladnosti obeh to označi na prepisu oziroma kopiji. Čeprav je upravno ali notarsko overjena kopija javna listina, se lahko ob dvomu zahteva predložitev izvirnika. Organ ni dolžan zadržati izvirnika ali ga kopirati na zahtevo stranke. Če stranka predloži izvirno listino, ne more od organa zahtevati, da naredi kopijo listine, jo potrdi z zaznamkom o skladnosti, izvirnik pa vrne stranki. To velja tako med postopkom kot tudi po končanju postopka (Remic v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k členu 173, str. 241-243; [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Potrjevanje_skladnosti_fizi%C4%8Dnih_kopij_upravnih_aktov_v_elektronski_obliki_z_izvirnikom_in_tiskanje_popisa_zadev ta primer o potrjevanju skladnosti kopij]).
Iz sodbe [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111392489 UPRS I U 821/2015] z dne 19. 1. 2016 izhaja, da je '''pri tujih listinah dokazno breme na stranki''', ki mora s primernimi dokazili potrditi dejstva, relevantna za postopek. Dokazila morajo vsebovati vse ključne podatke, ki so osnova za odločanje in so potrebne za pravilno presojo primera. Polno dokazno vrednost ima le listina, ki jo izda uradni organ v tujini. ZUP torej v [[Zak:ZUP#173. .C4.8Dlen{{!}}173. členu]] omogoča predložitev fotokopij namesto izvirnikov, vendar pa lahko organ od stranke zahteva, da se predloži izvirnik, zato da se preveri skladnost kopije z izvirnikom. Če stranka izvirnika ne predloži, se lahko dvomi o dokazni vrednosti predložene kopije.
Glede na navedeno '''uradna oseba ne sme zavrniti natisnjene kopije dokumenta,''' ki je bil izvirno podpisan v elektronski obliki - seveda, '''če ni dvoma o pristnosti'''. Takšna natisnjena kopija se obravnava kot prepis ali kopija izvirnega elektronskega dokumenta in ima dokazno vrednost, če ustreza izvirniku. Lahko pa organ''' zahteva predložitev izvirnika ali overjene kopije, a le kadar dvomi v pristnost natisnjene kopije.'''


[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]
[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Predložitev dokumentov tujega organa

2024-09-12T04:38:49Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Predložitev dokumentov tujega organa''' ==

'''Datum odgovora:''' 11. 9. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali se lahko natisnjena kopija elektronsko podpisanega dokumenta tujega organa, ki je bila posredovana po pošti, šteje kot izvirnik ali overjena kopija v skladu s predpisano zahtevo za predložitev dokumentov v izvirniku ali overjeni kopiji, in na kakšen način naj uradna oseba obravnava takšen dokument?

== '''Odgovor:''' ==

V skladu s [[Zak:ZUP#173. .C4.8Dlen{{!}}173. členom ZUP]] so listine dokazno sredstvo, ki jih stranke predložijo same ali pa jih priskrbi organ, ki vodi postopek. Obveznost stranke, da predloži listino, ki šteje kot dokaz v postopku, je podana vedno, kadar je listina pri njej. Po [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. členu ZUP]] mora stranka predložiti dokaze, s katerimi razpolaga, oziroma predlagati druge dokaze. Organ pa mora sam priskrbeti listine, ki so pri drugih državnih organih, organih lokalne samouprave ali nosilcih javnih pooblastil (glej [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#175. .C4.8Dlen{{!}}175. člen ZUP]]).
Stranka ima možnost predložiti listino v izvirniku ali v različnih oblikah kopij (overjenih, navadnih, mikrofilmskih, elektronskih). Organ pa nima podlage zahtevati izvirnika, če ni dvoma v pristnost kopije. '''Dokazna vrednost kopij ni ''a priori'' manjša od izvirnika, če je kopija skladna z izvirnikom'''. Mikrofilmske in elektronske kopije, izdane s strani pristojnih organov, so izenačene z izvirniki. '''Če je organ v dvomu glede pristnosti kopije, lahko zahteva vpogled v izvirnik, da preveri skladnost'''. Takrat se prepis oziroma kopija listine primerja z izvirnikom in v primeru skladnosti obeh to označi na prepisu oziroma kopiji. Čeprav je upravno ali notarsko overjena kopija javna listina, se lahko ob dvomu zahteva predložitev izvirnika. Organ ni dolžan zadržati izvirnika ali ga kopirati na zahtevo stranke. Če stranka predloži izvirno listino, ne more od organa zahtevati, da naredi kopijo listine, jo potrdi z zaznamkom o skladnosti, izvirnik pa vrne stranki. To velja tako med postopkom kot tudi po končanju postopka (Remic v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k členu 173, str. 241-243; [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Potrjevanje_skladnosti_fizi%C4%8Dnih_kopij_upravnih_aktov_v_elektronski_obliki_z_izvirnikom_in_tiskanje_popisa_zadev ta primer o potrjevanju skladnosti kopij]).
Iz sodbe [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111392489 UPRS I U 821/2015] z dne 19. 1. 2016 izhaja, da je '''pri tujih listinah dokazno breme na stranki''', ki mora s primernimi dokazili potrditi dejstva, relevantna za postopek. Dokazila morajo vsebovati vse ključne podatke, ki so osnova za odločanje in so potrebne za pravilno presojo primera. Polno dokazno vrednost ima le listina, ki jo izda uradni organ v tujini. Kot je že bilo omenjeno ZUP v [[Zak:ZUP#173. .C4.8Dlen{{!}}173. členu]] omogoča predložitev fotokopij namesto izvirnikov, vendar pa lahko organ od stranke zahteva, da se predloži izvirnik, zato da se preveri skladnost kopije z izvirnikom. Če stranka izvirnika ne predloži, se lahko dvomi o dokazni vrednosti predložene kopije.
Torej, glede na navedeno '''uradna oseba ne sme zavrniti natisnjene kopije dokumenta,''' ki je bil izvirno podpisan v elektronski obliki seveda, '''če ni dvoma o njegovi pristnosti'''. Takšna natisnjena kopija se obravnava kot prepis ali kopija izvirnega elektronskega dokumenta in ima dokazno vrednost, če ustreza izvirniku. '''Lahko pa organ zahteva predložitev izvirnika ali overjene kopije ampak le v primeru, ko dvomi v pristnost natisnjene kopije.'''
https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Potrjevanje_skladnosti_fizi%C4%8Dnih_kopij_upravnih_aktov_v_elektronski_obliki_z_izvirnikom_in_tiskanje_popisa_zadev

[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]
[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Predložitev dokumentov tujega organa

2024-09-12T04:38:36Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Predložitev dokumentov tujega organa''' ==

'''Datum odgovora:''' 11. 9. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali se lahko natisnjena kopija elektronsko podpisanega dokumenta tujega organa, ki je bila posredovana po pošti, šteje kot izvirnik ali overjena kopija v skladu s predpisano zahtevo za predložitev dokumentov v izvirniku ali overjeni kopiji, in na kakšen način naj uradna oseba obravnava takšen dokument?

== '''Odgovor:''' ==

V skladu s [[Zak:ZUP#173. .C4.8Dlen{{!}}173. členom ZUP]] so listine dokazno sredstvo, ki jih stranke predložijo same ali pa jih priskrbi organ, ki vodi postopek. Obveznost stranke, da predloži listino, ki šteje kot dokaz v postopku, je podana vedno, kadar je listina pri njej. Po [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. členu ZUP]] mora stranka predložiti dokaze, s katerimi razpolaga, oziroma predlagati druge dokaze. Organ pa mora sam priskrbeti listine, ki so pri drugih državnih organih, organih lokalne samouprave ali nosilcih javnih pooblastil (glej [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#175. .C4.8Dlen{{!}}175. člen ZUP]]).
Stranka ima možnost predložiti listino v izvirniku ali v različnih oblikah kopij (overjenih, navadnih, mikrofilmskih, elektronskih). Organ pa nima podlage zahtevati izvirnika, če ni dvoma v pristnost kopije. '''Dokazna vrednost kopij ni ''a priori'' manjša od izvirnika, če je kopija skladna z izvirnikom'''. Mikrofilmske in elektronske kopije, izdane s strani pristojnih organov, so izenačene z izvirniki. '''Če je organ v dvomu glede pristnosti kopije, lahko zahteva vpogled v izvirnik, da preveri skladnost'''. Takrat se prepis oziroma kopija listine primerja z izvirnikom in v primeru skladnosti obeh to označi na prepisu oziroma kopiji. Čeprav je upravno ali notarsko overjena kopija javna listina, se lahko ob dvomu zahteva predložitev izvirnika. Organ ni dolžan zadržati izvirnika ali ga kopirati na zahtevo stranke. Če stranka predloži izvirno listino, ne more od organa zahtevati, da naredi kopijo listine, jo potrdi z zaznamkom o skladnosti, izvirnik pa vrne stranki. To velja tako med postopkom kot tudi po končanju postopka (Remic v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k členu 173, str. 241-243; [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Potrjevanje_skladnosti_fizi%C4%8Dnih_kopij_upravnih_aktov_v_elektronski_obliki_z_izvirnikom_in_tiskanje_popisa_zadev ta primer o potrjevanju skladnosti kopij]).
Iz sodbe [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111392489 UPRS IU 821/2015] z dne 19. 1. 2016 izhaja, da je '''pri tujih listinah dokazno breme na stranki''', ki mora s primernimi dokazili potrditi dejstva, relevantna za postopek. Dokazila morajo vsebovati vse ključne podatke, ki so osnova za odločanje in so potrebne za pravilno presojo primera. Polno dokazno vrednost ima le listina, ki jo izda uradni organ v tujini. Kot je že bilo omenjeno ZUP v [[Zak:ZUP#173. .C4.8Dlen{{!}}173. členu]] omogoča predložitev fotokopij namesto izvirnikov, vendar pa lahko organ od stranke zahteva, da se predloži izvirnik, zato da se preveri skladnost kopije z izvirnikom. Če stranka izvirnika ne predloži, se lahko dvomi o dokazni vrednosti predložene kopije.
Torej, glede na navedeno '''uradna oseba ne sme zavrniti natisnjene kopije dokumenta,''' ki je bil izvirno podpisan v elektronski obliki seveda, '''če ni dvoma o njegovi pristnosti'''. Takšna natisnjena kopija se obravnava kot prepis ali kopija izvirnega elektronskega dokumenta in ima dokazno vrednost, če ustreza izvirniku. '''Lahko pa organ zahteva predložitev izvirnika ali overjene kopije ampak le v primeru, ko dvomi v pristnost natisnjene kopije.'''
https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Potrjevanje_skladnosti_fizi%C4%8Dnih_kopij_upravnih_aktov_v_elektronski_obliki_z_izvirnikom_in_tiskanje_popisa_zadev

[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]
[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Predložitev dokumentov tujega organa

2024-09-12T04:35:30Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Predložitev dokumentov tujega organa''' ==

'''Datum odgovora:''' 11. 9. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali se lahko natisnjena kopija elektronsko podpisanega dokumenta tujega organa, ki je bila posredovana po pošti, šteje kot izvirnik ali overjena kopija v skladu s predpisano zahtevo za predložitev dokumentov v izvirniku ali overjeni kopiji, in na kakšen način naj uradna oseba obravnava takšen dokument?

== '''Odgovor:''' ==

V skladu s [[Zak:ZUP#173. .C4.8Dlen{{!}}173. členom ZUP]] so listine dokazno sredstvo, ki jih stranke predložijo same ali pa jih priskrbi organ, ki vodi postopek. Obveznost stranke, da predloži listino, ki šteje kot dokaz v postopku, je podana vedno, kadar je listina pri njej. Po [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. členu ZUP]] mora stranka predložiti dokaze, s katerimi razpolaga, oziroma predlagati druge dokaze. Organ pa mora sam priskrbeti listine, ki so pri drugih državnih organih, organih lokalne samouprave ali nosilcih javnih pooblastil (glej [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#175. .C4.8Dlen{{!}}175. člen ZUP]]).
Stranka ima možnost predložiti listino v izvirniku ali v različnih oblikah kopij (overjenih, navadnih, mikrofilmskih, elektronskih). Organ ne sme vedno zahtevati izvirnika, če ni dvoma v pristnost kopije. Dokazna vrednost kopij ni ''a priori'' manjša od izvirnika, če je kopija skladna z izvirnikom. Mikrofilmske in elektronske kopije, izdane s strani pristojnih organov, so izenačene z izvirniki. '''Če je organ v dvomu glede pristnosti kopije, lahko zahteva vpogled v izvirnik, da preveri skladnost'''. Takrat se prepis oziroma kopija listine primerja z izvirnikom in v primeru skladnosti obeh to označi na prepisu oziroma kopiji. Čeprav je upravno ali notarsko overjena kopija javna listina, se lahko ob dvomu zahteva predložitev izvirnika. Organ ni dolžan zadržati izvirnika ali ga kopirati na zahtevo stranke. Če stranka predloži izvirno listino, ne more od organa zahtevati, da naredi kopijo listine, jo potrdi z zaznamkom o skladnosti, izvirnik pa vrne stranki. To velja tako med postopkom kot tudi po končanju postopka (Remic, v Kovač in Kerševan (ur.) Komentar ZUP k členu 173. na str. od 241 do 243).
Iz sodbe [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111392489 UPRS IU 821/2015] izhaja, da je '''pri tujih listinah dokazno breme na stranki''', ki mora s primernimi dokazili potrditi dejstva, relevantna za postopek. Dokazila morajo vsebovati vse ključne podatke, ki so osnova za odločanje in so potrebne za pravilno presojo primera. Polno dokazno vrednost ima le listina, ki jo izda uradni organ v tujini. Kot je že bilo omenjeno ZUP v [[Zak:ZUP#173. .C4.8Dlen{{!}}173. členu]] omogoča predložitev fotokopij namesto izvirnikov, vendar pa lahko organ od stranke zahteva, da se predloži izvirnik, zato da se preveri skladnost kopije z izvirnikom. Če stranka izvirnika ne predloži, se lahko dvomi o dokazni vrednosti predložene kopije.
Torej, glede na navedeno '''uradna oseba ne sme zavrniti natisnjene kopije dokumenta,''' ki je bil izvirno podpisan v elektronski obliki seveda, '''če ni dvoma o njegovi pristnosti'''. Takšna natisnjena kopija se obravnava kot prepis ali kopija izvirnega elektronskega dokumenta in ima dokazno vrednost, če ustreza izvirniku. '''Lahko pa organ zahteva predložitev izvirnika ali overjene kopije ampak le v primeru, ko dvomi v pristnost natisnjene kopije.'''
https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Potrjevanje_skladnosti_fizi%C4%8Dnih_kopij_upravnih_aktov_v_elektronski_obliki_z_izvirnikom_in_tiskanje_popisa_zadev

[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]
[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Predložitev dokumentov tujega organa

2024-09-12T04:34:27Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Predložitev dokumentov tujega organa''' ==

'''Datum odgovora:''' 11. 9. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali se lahko natisnjena kopija elektronsko podpisanega dokumenta tujega organa, ki je bila posredovana po pošti, šteje kot izvirnik ali overjena kopija v skladu s predpisano zahtevo za predložitev dokumentov v izvirniku ali overjeni kopiji, in na kakšen način naj uradna oseba obravnava takšen dokument?

== '''Odgovor:''' ==

V skladu s [[Zak:ZUP#173. .C4.8Dlen{{!}}173. členom ZUP]] so listine dokazno sredstvo, ki jih stranke predložijo same ali pa jih priskrbi organ, ki vodi postopek. Obveznost stranke, da predloži listino, ki šteje kot dokaz v postopku, je podana vedno, kadar je listina pri njej. Po [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. členu ZUP]] mora stranka predložiti dokaze, s katerimi razpolaga, oziroma predlagati druge dokaze. Organ pa mora sam priskrbeti listine, ki so pri drugih državnih organih, organih lokalne samouprave ali nosilcih javnih pooblastil ([[Zak:ZUP#175. .C4.8Dlen{{!}}175. člen ZUP]]).
Stranka ima možnost predložiti listino v izvirniku ali v različnih oblikah kopij (overjenih, navadnih, mikrofilmskih, elektronskih). Organ ne sme vedno zahtevati izvirnika, če ni dvoma v pristnost kopije. Dokazna vrednost kopij ni ''a priori'' manjša od izvirnika, če je kopija skladna z izvirnikom. Mikrofilmske in elektronske kopije, izdane s strani pristojnih organov, so izenačene z izvirniki. '''Če je organ v dvomu glede pristnosti kopije, lahko zahteva vpogled v izvirnik, da preveri skladnost'''. Takrat se prepis oziroma kopija listine primerja z izvirnikom in v primeru skladnosti obeh to označi na prepisu oziroma kopiji. Čeprav je upravno ali notarsko overjena kopija javna listina, se lahko ob dvomu zahteva predložitev izvirnika. Organ ni dolžan zadržati izvirnika ali ga kopirati na zahtevo stranke. Če stranka predloži izvirno listino, ne more od organa zahtevati, da naredi kopijo listine, jo potrdi z zaznamkom o skladnosti, izvirnik pa vrne stranki. To velja tako med postopkom kot tudi po končanju postopka (Remic, v Kovač in Kerševan (ur.) Komentar ZUP k členu 173. na str. od 241 do 243).
Iz sodbe [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111392489 UPRS IU 821/2015] izhaja, da je '''pri tujih listinah dokazno breme na stranki''', ki mora s primernimi dokazili potrditi dejstva, relevantna za postopek. Dokazila morajo vsebovati vse ključne podatke, ki so osnova za odločanje in so potrebne za pravilno presojo primera. Polno dokazno vrednost ima le listina, ki jo izda uradni organ v tujini. Kot je že bilo omenjeno ZUP v [[Zak:ZUP#173. .C4.8Dlen{{!}}173. členu]] omogoča predložitev fotokopij namesto izvirnikov, vendar pa lahko organ od stranke zahteva, da se predloži izvirnik, zato da se preveri skladnost kopije z izvirnikom. Če stranka izvirnika ne predloži, se lahko dvomi o dokazni vrednosti predložene kopije.
Torej, glede na navedeno '''uradna oseba ne sme zavrniti natisnjene kopije dokumenta,''' ki je bil izvirno podpisan v elektronski obliki seveda, '''če ni dvoma o njegovi pristnosti'''. Takšna natisnjena kopija se obravnava kot prepis ali kopija izvirnega elektronskega dokumenta in ima dokazno vrednost, če ustreza izvirniku. '''Lahko pa organ zahteva predložitev izvirnika ali overjene kopije ampak le v primeru, ko dvomi v pristnost natisnjene kopije.'''
[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]
[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Predložitev dokumentov tujega organa

2024-09-12T04:33:36Z

PoloncaKovac: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: Predložitev dokumentov tujega organa''' ==

'''Datum odgovora:''' 11. 9. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali se lahko natisnjena kopija elektronsko podpisanega dokumenta tujega organa, ki je bila posredovana po pošti, šteje kot izvirnik ali overjena kopija v skladu s predpisano zahtevo za predložitev dokumentov v izvirniku ali overjeni kopiji, in na kakšen način naj uradna oseba obravnava takšen dokument?

== '''Odgovor:''' ==

V skladu s [[Zak:ZUP#173. .C4.8Dlen{{!}}173. členom ZUP]] so listine, kot dokazno sredstvo, ki jih stranke predložijo same ali pa jih priskrbi organ, ki vodi postopek. Obveznost stranke, da predloži listino, ki šteje kot dokaz v postopku, je podana vedno, kadar je listina pri njej. Po [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. členu ZUP]] mora predložiti dokaze, s katerimi razpolaga, oziroma predlagati druge dokaze. Organ pa mora sam priskrbeti listine, ki so pri drugih državnih organih, organih lokalne samouprave ali nosilcih javnih pooblastil ([[Zak:ZUP#175. .C4.8Dlen{{!}}175. člen ZUP]]).
Stranka ima možnost predložiti listino v izvirniku ali v različnih oblikah kopij (overjenih, navadnih, mikrofilmskih, elektronskih). Organ ne sme vedno zahtevati izvirnika, če ni dvoma v pristnost kopije. Dokazna vrednost kopij ni ''a priori'' manjša od izvirnika, če je kopija skladna z izvirnikom. Mikrofilmske in elektronske kopije, izdane s strani pristojnih organov, so izenačene z izvirniki. '''Če je organ v dvomu glede pristnosti kopije, lahko zahteva vpogled v izvirnik, da preveri skladnost'''. Takrat se prepis oziroma kopija listine primerja z izvirnikom in v primeru skladnosti obeh to označi na prepisu oziroma kopiji. Čeprav je upravno ali notarsko overjena kopija javna listina, se lahko ob dvomu zahteva predložitev izvirnika. Organ ni dolžan zadržati izvirnika ali ga kopirati na zahtevo stranke. Če stranka predloži izvirno listino, ne more od organa zahtevati, da naredi kopijo listine, jo potrdi z zaznamkom o skladnosti, izvirnik pa vrne stranki. To velja tako med postopkom kot tudi po končanju postopka (Remic, v Kovač in Kerševan (ur.) Komentar ZUP k členu 173. na str. od 241 do 243).
Iz sodbe [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111392489 UPRS IU 821/2015] izhaja, da je '''pri tujih listinah dokazno breme na stranki''', ki mora s primernimi dokazili potrditi dejstva, relevantna za postopek. Dokazila morajo vsebovati vse ključne podatke, ki so osnova za odločanje in so potrebne za pravilno presojo primera. Polno dokazno vrednost ima le listina, ki jo izda uradni organ v tujini. Kot je že bilo omenjeno ZUP v [[Zak:ZUP#173. .C4.8Dlen{{!}}173. členu]] omogoča predložitev fotokopij namesto izvirnikov, vendar pa lahko organ od stranke zahteva, da se predloži izvirnik, zato da se preveri skladnost kopije z izvirnikom. Če stranka izvirnika ne predloži, se lahko dvomi o dokazni vrednosti predložene kopije.
Torej, glede na navedeno '''uradna oseba ne sme zavrniti natisnjene kopije dokumenta,''' ki je bil izvirno podpisan v elektronski obliki seveda, '''če ni dvoma o njegovi pristnosti'''. Takšna natisnjena kopija se obravnava kot prepis ali kopija izvirnega elektronskega dokumenta in ima dokazno vrednost, če ustreza izvirniku. '''Lahko pa organ zahteva predložitev izvirnika ali overjene kopije ampak le v primeru, ko dvomi v pristnost natisnjene kopije.'''
[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]
[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Predložitev dokumentov tujega organa

2024-09-12T04:33:04Z

PoloncaKovac: /* Zadeva: Predložitev dokumentov tujega organa - V USKLAJEVANJU */

== '''Zadeva: Predložitev dokumentov tujega organa''' ==

'''Datum odgovora:''' 11. 9. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali se lahko natisnjena kopija elektronsko podpisanega dokumenta tujega organa, ki je bila posredovana po pošti, šteje kot izvirnik ali overjena kopija v skladu s predpisom, ki zahteva predložitev dokumentov v izvirniku ali overjeni kopiji, in na kakšen način naj uradna oseba obravnava takšen dokument?

== '''Odgovor:''' ==

V skladu s [[Zak:ZUP#173. .C4.8Dlen{{!}}173. členom ZUP]] so listine, kot dokazno sredstvo, ki jih stranke predložijo same ali pa jih priskrbi organ, ki vodi postopek. Obveznost stranke, da predloži listino, ki šteje kot dokaz v postopku, je podana vedno, kadar je listina pri njej. Po [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. členu ZUP]] mora predložiti dokaze, s katerimi razpolaga, oziroma predlagati druge dokaze. Organ pa mora sam priskrbeti listine, ki so pri drugih državnih organih, organih lokalne samouprave ali nosilcih javnih pooblastil ([[Zak:ZUP#175. .C4.8Dlen{{!}}175. člen ZUP]]).
Stranka ima možnost predložiti listino v izvirniku ali v različnih oblikah kopij (overjenih, navadnih, mikrofilmskih, elektronskih). Organ ne sme vedno zahtevati izvirnika, če ni dvoma v pristnost kopije. Dokazna vrednost kopij ni ''a priori'' manjša od izvirnika, če je kopija skladna z izvirnikom. Mikrofilmske in elektronske kopije, izdane s strani pristojnih organov, so izenačene z izvirniki. '''Če je organ v dvomu glede pristnosti kopije, lahko zahteva vpogled v izvirnik, da preveri skladnost'''. Takrat se prepis oziroma kopija listine primerja z izvirnikom in v primeru skladnosti obeh to označi na prepisu oziroma kopiji. Čeprav je upravno ali notarsko overjena kopija javna listina, se lahko ob dvomu zahteva predložitev izvirnika. Organ ni dolžan zadržati izvirnika ali ga kopirati na zahtevo stranke. Če stranka predloži izvirno listino, ne more od organa zahtevati, da naredi kopijo listine, jo potrdi z zaznamkom o skladnosti, izvirnik pa vrne stranki. To velja tako med postopkom kot tudi po končanju postopka (Remic, v Kovač in Kerševan (ur.) Komentar ZUP k členu 173. na str. od 241 do 243).
Iz sodbe [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111392489 UPRS IU 821/2015] izhaja, da je '''pri tujih listinah dokazno breme na stranki''', ki mora s primernimi dokazili potrditi dejstva, relevantna za postopek. Dokazila morajo vsebovati vse ključne podatke, ki so osnova za odločanje in so potrebne za pravilno presojo primera. Polno dokazno vrednost ima le listina, ki jo izda uradni organ v tujini. Kot je že bilo omenjeno ZUP v [[Zak:ZUP#173. .C4.8Dlen{{!}}173. členu]] omogoča predložitev fotokopij namesto izvirnikov, vendar pa lahko organ od stranke zahteva, da se predloži izvirnik, zato da se preveri skladnost kopije z izvirnikom. Če stranka izvirnika ne predloži, se lahko dvomi o dokazni vrednosti predložene kopije.
Torej, glede na navedeno '''uradna oseba ne sme zavrniti natisnjene kopije dokumenta,''' ki je bil izvirno podpisan v elektronski obliki seveda, '''če ni dvoma o njegovi pristnosti'''. Takšna natisnjena kopija se obravnava kot prepis ali kopija izvirnega elektronskega dokumenta in ima dokazno vrednost, če ustreza izvirniku. '''Lahko pa organ zahteva predložitev izvirnika ali overjene kopije ampak le v primeru, ko dvomi v pristnost natisnjene kopije.'''
[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]
[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Zavrženje zahteve o že odločeni zadevi

2024-09-11T15:20:48Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

Zavrženje zahteve o že odločeni zadevi

2024-09-11T15:15:40Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Zavrženje zahtevka o že odločeni zadevi''' ==

'''Datum odgovora:''' 10. 9. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako naj organ ve, da v isti zadevi teče sodni postopek ali da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno odločeno?  

== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek se začne po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke ([[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]). Ne glede na predmet odločanja (pravica, pravna korist ali obveznost) oziroma način '''začetka postopka, morajo biti za izpolnjeni naslednje predpostavke, kot jih določa zlasti '''[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]''':'''
*v postopku se odloča o upravni zadevi, to je pravici, pravni koristi ali obveznosti s področja upravnega prava, ki jo vzpostavi materialni zakon,
*oseba, ki nastopa kot stranka v postopku je sposobna biti stranka, kar pomeni, da ima pravno sposobnost in stvarno oziroma procesno legitimacijo;
*upravni postopek je začet pravočasno oziroma v roku, ki/če ga določa materialni predpis,
*v isti stvari ne teče upravni ali sodni postopek;
*v isti stvari ni odločeno s pravnomočnim upravnim aktom, s katerim je stranka pridobila pravico ali pravno korist ali ji je bila naložena obveznost;
V postopkih na zahtevo stranke se dodatno presoja še, ali stranka uveljavlja svojo pravico ali pravno korist in ali je bil v isti stvari zahtevek stranke zavrnjen, a se pravno in dejansko stanje ni spremenilo. Poleg omenjenih pogojev sicer organ ugotavlja še, ali je pristojen za obravnavo zahtevka stranke in ali je vloga formalno popolna.'''Preizkus vloge v smislu, ali v isti stvari teče upravni ali sodni postopek, '''pomeni, da mora organ ugotoviti, ali se pred istim ali v določenih primerih lahko tudi drugim organom že vodi upravni postopek o isti pravici, pravni koristi ali obveznosti določene stranke ter ali se morebiten »nov« postopek nanaša na isto dejansko stanje. Povedano drugače, ugotoviti mora, ali se ob nespremenjenem pravnem in dejanskem stanju zadeve, morda že vodi postopek oziroma odloča oziroma ali je bilo o tem že pravomočno odločeno in je stranka pridobila pravico, pravno korist ali ji je naložena obveznost. S tem se zagotavlja izvrševanje temeljnega pravnega pravila, da se '''o isti stvari ne smeta teči dva postopka in da se o isti stvari ne odloča dvakrat (''ne bis in idem'')'''. Ker gre za isto stvar, ki se zaključi s pravnomočnim upravnim aktom, se to nanaša na postopke, ki se obravnavajo '''na prvi stopnji, drugi stopnji ali v postopku pred sodiščem.'''Prvostopenjski organ je o tem, da se vodi upravni postopek na drugi stopnji ali pred sodiščem, '''seznanjen s tem, da je dokumentacijo upravne zadeve odstopil '''v reševanje instančnemu organu ali sodišču. Kolikor mu dokumentacija ni vrnjena, lahko sklepa, da je postopek (še) v teku. V primeru dvoma se '''opravi poizvedba''' pri instančnem organu ali sodišču.Če je stvarna pristojnost za odločanje na prvi stopnji razpršena med različne organe, bi organ v primeru dvoma, ali je postopek v teku tudi pri drugem organu, prav tako lahko opravil poizvedbo. Največkrat pa za to ni potrebe, ker je v raznih uradnih evidencah evidentirano, da se postopek vodi pri določenem organu, zato zadostuje le vpogled.

''' (glej sklep UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111412056 IV U 86/2017-9] z dne 23.08.2017). Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.''' Ni nujno, da organ zahtevo zavrže na začetku, ampak jo lahko tudi kadarkoli med postopkom do izdaje odločbe, če so podani prej omenjeni razlogi. Zoper sklep, s katerim organ zavrže zahtevo, je dovoljena pritožba  ([[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]). 
V informacijske podatke sodišč oziroma njihov sistem, upravnim organom ni omogočen oziroma dovoljen vpogled. '''Če se dvomi oziroma sumi, da je bilo morebiti o zadevi že odločeno mora organ, ki razpolaga z vlogo zaprositi organ, ki naj bi že odločil o zadevi'''. '''Upravni organ mora prav tako zaprositi omenjeni organ, če obstaja sum, da je zadeva v postopku ali je morebiti postopek zaključen.''' V praksi so taki primerni redki, saj odloča stvarno in krajevno pristojen organ. Stvarno pristojnost organov praviloma določajo področni zakoni. Včasih ti opredelijo le prvostopenjski organ, včasih hkrati določijo še krajevno pristojnost, neredko pa področni zakon le poda podlago, da natančneje pristojnost določijo izvedbeni predpisi (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 85). Vsak organ lahko odloča o upravnih zadevah samo v mejah ali teritoriju svoje krajevne pristojnosti. Krajevno pristojnost praviloma določajo izvedbeni predpisi, ki opredeljujejo organizacijo upravnih organov (npr. uredbe vlade). Žal pri tem včasih prihaja do neujemanja območij, tako da morajo stranke v praksi za različne upravne zadeve iz istega naselja opravljati zadeve v različnih regijskih centrih (npr. 58 upravnih enot). Krajevna pristojnost organa se določi, če področni predpis ne določa drugače in če je za isto zadevo pristojnih več istovrstnih stvarno pristojnih organov (prav tam, str. 87).  
'''Da organ na prvi stopnji upravnega postopka odloči o že odločeni zadevi, mora biti ta s strani sodišča npr. upravnega sodišča odpravljena''', kar se zgodi v primeru, če tožnik s tožbo uspe. Tožnik je praviloma oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta in z odločitvijo ni zadovoljna, ali oseba, ki je po 142. členu ZUP ali po posebnem zakonu zahtevala vstop v upravni postopek in je izkazala za to pravni interes. Na nasprotni strani v upravnem sporu je toženec na primer država. Toženca oz. v tem primeru državo zastopa organ, ki je izdal upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. Če ni dovoljena pritožba, je to prvostopenjski organ, če je dovoljena, pa drugostopenjski organ, čeprav bo tožnik izpodbijal prvostopenjski vsebinski akt, razen če je drugostopenjski organ vsebinsko, meritorno odločil s svojo odločbo (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 303). Torej prvostopenjski organ načeloma v postopek na upravnem sodišču ni vključen, zato je nujna komunikacija med prvostopenjskim organom npr. centrom za socialno delo in pristojnim ministrstvom na drugi stopnji, da slednje obvesti prvostopenjski organ o odpravljeni odločbi, saj bo le tako prvostopenjski organ odločil ponovno. Prejšnja odločitev v tem primeru ne velja, saj je odpravljena, kar pomeni, da ni imela nikakršnega učinka. 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Zahtevki]] [[Category:Vloge in jezik]]

Zavrženje zahteve o že odločeni zadevi

2024-09-11T15:09:02Z

PoloncaKovac: /* Zadeva: Zavrženje zahtevka o že odločeni zadevi - V USKLAJEVANJU */

== '''Zadeva: Zavrženje zahtevka o že odločeni zadevi''' ==

'''Datum odgovora:''' 10. 9. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako naj organ ve, da v isti zadevi teče sodni postopek ali da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno odločeno?  

== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek se začne pred pristojnim organom po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke ([[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]). V zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi zadeve za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana ([[Zak:ZUP#128. .C4.8Dlen{{!}}128. člen ZUP]]). Organ mora sprva zahtevo preveriti oz. preizkusiti. '''V primeru, da stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva, jo upravni organ s sklepom zavrže. Organ vlogo s sklepom zavrže tudi v naslednjih primerih, in sicer ko vložnik vloge ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, po ZUP ne more biti stranka, ko zahteva ni bila vložena v predpisanem roku in v primeru, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni postopek ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile že naložene kakšne obveznosti (glej sklep UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111412056 IV U 86/2017-9] z dne 23.08.2017). Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.''' Ni nujno, da organ zahtevo zavrže na začetku, ampak jo lahko tudi kadarkoli med postopkom do izdaje odločbe, če so podani prej omenjeni razlogi. Zoper sklep, s katerim organ zavrže zahtevo, je dovoljena pritožba  ([[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]). V informacijske podatke sodišč oziroma njihov sistem, upravnim organom ni omogočen oziroma dovoljen vpogled. '''Če se dvomi oziroma sumi, da je bilo morebiti o zadevi že odločeno mora organ, ki razpolaga z vlogo zaprositi organ, ki naj bi že odločil o zadevi'''. '''Upravni organ mora prav tako zaprositi omenjeni organ, če obstaja sum, da je zadeva v postopku ali je morebiti postopek zaključen.''' V praksi so taki primerni redki, saj odloča stvarno in krajevno pristojen organ. Stvarno pristojnost organov praviloma določajo področni zakoni. Včasih ti opredelijo le prvostopenjski organ, včasih hkrati določijo še krajevno pristojnost, neredko pa področni zakon le poda podlago, da natančneje pristojnost določijo izvedbeni predpisi (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 85). Vsak organ lahko odloča o upravnih zadevah samo v mejah ali teritoriju svoje krajevne pristojnosti. Krajevno pristojnost praviloma določajo izvedbeni predpisi, ki opredeljujejo organizacijo upravnih organov (npr. uredbe vlade). Žal pri tem včasih prihaja do neujemanja območij, tako da morajo stranke v praksi za različne upravne zadeve iz istega naselja opravljati zadeve v različnih regijskih centrih (npr. 58 upravnih enot). Krajevna pristojnost organa se določi, če področni predpis ne določa drugače in če je za isto zadevo pristojnih več istovrstnih stvarno pristojnih organov (prav tam, str. 87).  

'''Da organ na prvi stopnji upravnega postopka odloči o že odločeni zadevi, mora biti ta s strani sodišča npr. upravnega sodišča odpravljena''', kar se zgodi v primeru, če tožnik s tožbo uspe. Tožnik je praviloma oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta in z odločitvijo ni zadovoljna, ali oseba, ki je po 142. členu ZUP ali po posebnem zakonu zahtevala vstop v upravni postopek in je izkazala za to pravni interes. Na nasprotni strani v upravnem sporu je toženec na primer država. Toženca oz. v tem primeru državo zastopa organ, ki je izdal upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. Če ni dovoljena pritožba, je to prvostopenjski organ, če je dovoljena, pa drugostopenjski organ, čeprav bo tožnik izpodbijal prvostopenjski vsebinski akt, razen če je drugostopenjski organ vsebinsko, meritorno odločil s svojo odločbo (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 303). Torej prvostopenjski organ načeloma v postopek na upravnem sodišču ni vključen, zato je nujna komunikacija med prvostopenjskim organom npr. centrom za socialno delo in pristojnim ministrstvom na drugi stopnji, da slednje obvesti prvostopenjski organ o odpravljeni odločbi, saj bo le tako prvostopenjski organ odločil ponovno. Prejšnja odločitev v tem primeru ne velja, saj je odpravljena, kar pomeni, da ni imela nikakršnega učinka. 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Zahtevki]] [[Category:Vloge in jezik]]

Pristojnost za izdajo potrdila

2024-09-11T15:05:15Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Pristojnost za izdajo potrdila ==

'''Datum odgovora:''' 11. 9. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko dva različna organa izdata potrdilo o istem dejstvu? Kdaj lahko organ izda potrdilo o dejstvih, o katerih sam ne vodi uradne evidence in izven svoje krajevne pristojnosti ter kakšna je obvezna vsebina potrdil?

== '''Odgovor:''' ==

'''Potrdilo '''je listina in dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev in''' ni konkretni upravni akt (odločba)''', saj se z njim ne odloča o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke (sodba VSRS [https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&order=code&direction=asc&rowsPerPage=20&page=12115&id=15771 U 901/95] z dne 7. 4. 1999).
ZUP določa dve vrsti potrdil:
1) Potrdila o dejstvih, o katerih organ vodi uradno evidenco ([[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]])

ZUP ureja le načelno pristojnost organov, ki vodijo uradno evidenco, za izdajo potrdil (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 283) in sicer so po 179. členu ZUP državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil tisti, ki izdajajo potrdila in druge listine (npr. diplome, spričevala, izkaze, certifikate, izpiske itd.), in sicer o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco, pri čemer zakon v istem členu definira uradno evidenco kot tiste podatkovne zbirke, ki so bile vzpostavljene na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil.
'''Potrdila iz uradnih evidenc lahko izdajajo le stvarno in krajevno pristojni organi za njihovo izdajo '''([[Zak:ZUP#15. .C4.8Dlen{{!}}15. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#16. .C4.8Dlen{{!}}16. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#18. .C4.8Dlen{{!}}18. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#19. .C4.8Dlen{{!}}19. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#20. .C4.8Dlen{{!}}20. člen ZUP]]), vendar pa je krajevna pristojnost po določilih ZUP in 83. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] '''odpravljena v primerih izdaje potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc. '''Zato je za njihovo izdajo '''pristojen vsak stvarno pristojen organ, ki je sicer organiziran po teritorialnem načelu'''. Kadar je pristojnost za izdajo potrdil prenesena na teritorialno organizirane nosilce javnih pooblastil, je ob istih pogojih glede centraliziranih in informatiziranih evidenc treba šteti, da je krajevna pristojnost odpravljena tudi v teh primerih (prav tam, str. 280). Ne glede na morebitno povezovanje evidenc potrdilo izkazuje le podatek o dejstvu, zaradi katerega se evidenca vzpostavi. Zato na primer oseba ne more zahtevati potrdila o stalnem prebivališču na občini (ker je ta podatek sicer v evidenci občine, ki ga je prevzela s povezovanjem evidenc iz registra stalnega prebivalstva) oziroma s potrdilom občine, na katerem je med drugim podatek o stalnem prebivališču, dokazovati kot prijavo stalnega prebivališča (prav tam, str. 282). '''Potrdila, ki so izdana v skladu s podatki iz javnih evidenc. imajo status javne listine''' ([[Zak:ZUP#169. .C4.8Dlen{{!}}169. člen ZUP]]), '''njihova oblika in vsebina je predpisana s področnim predpisom'''.

2) Potrdila o dejstvih, o katerih organ ne vodi uradne evidence ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]])'''Le kadar neki področni zakon določa, lahko državni organi in organi samoupravne lokalne skupnosti'''  in tudi nosilci javnih pooblastil, če je predmet javnega pooblastila izdaja potrdil (prav tam, str. 286) '''izdajo potrdilo o dejstvih, o katerih ne vodijo uradne evidence'''. V tem primeru '''se dejstva ugotavljajo''' '''v posebnem ugotovitvenem postopku''' (180. člen ZUP). Pri tem pa mora zakon določiti najmanj:
- vrsto potrdila oziroma konkretno dejstvo, ki se potrjuje,

- organ, ki potrdila izda,

- pristojnost organov, da od strank sploh lahko zahtevajo predložitev potrdila (praviloma drugega organa) o dejstvih, ki se ugotavljajo v posebnem postopku. Če takega pooblastila v konkretni zadevi nimajo, morajo organi sami ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen izvesti dokaze. V skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člena ZU]]P organ ne sme zahtevati od stranke, da predloži potrdila, ki jih organi po 180. členu ZUP niso dolžni izdati (prav tam, str. 285).Potrdilo po 180. členu ZUP, ki ga v mejah svoje pristojnosti izda državni organ, organ lokalne samoupravne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, prav tako ustreza formalni opredelitvi javne listine iz prvega odstavka 169. člena ZUP, čeprav ima '''manjšo dokazno vrednost.''' Zato je organ pri izvajanju dokaznega postopka v smislu načel proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]) in materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) takrat, ko se mu porodi dvom v verodostojnost predloženega potrdila, ki ga je izdal drug organ na podlagi 180. člena ZUP, dolžan preveriti verodostojnost potrdila oziroma resničnost potrjenega dejstva, sicer pa organ ni dolžan ponovno ugotavljati (istega) dejstva. V primeru drugačne ugotovitve dejanskega stanja se nato v obrazložitvi odločbe pojasni, na podlagi katerih dokazov se sklepa, da je dejansko stanje drugačno, kot sicer izhaja iz potrdila (prav tam, str. 287). 
'''Zakon pa ne določa oblike potrdila, izdanega na podlagi 180. člena ZUP''', razen v primeru negativnega potrdila, ki se po 180. a členu ZUP izda v obliki odločbe, kjer se v obrazložitvi navedejo razlogi za zavrnitev, ki se nanašajo na izvedene dokaze in njihovo presojo. Ker potrdilo temelji po 180. členu ZUP na izvedenih dokazih in njihovi presoji, se njihovi navedbi ni mogoče izogniti tudi, če potrjuje obstoj dejstev, ki jih stranka želi, sicer ni seznanjena z razlogi, ki so vodili organ pri izdaji potrdila, in o smiselnosti vlaganj morebitne zahteve za spremembo potrdila ali izdajo novega potrdila (prav tam, str. 288).
Že na podlagi ZUP so vsi organi (državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil) pristojni za izdajo naslednjih potrdil:'
- potrdil o dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti odločb in sklepov (peti odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] in sodba UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111454765 RS III U 289/2018-14] z dne 12. 7. 2021),

- potrdil o vloženih vlogah (tretji odstavek [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] in četrti odstavek [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. člena ZUP]]),

- potrdil o premoženjskem stanju strank za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja pri oprostitvi stroškov upravnega postopka (prvi odstavek [[Zak:ZUP#122. .C4.8Dlen{{!}}122. člena ZUP]]); prav tam, str. 285).
Izdana potrdila morajo biti v skladu s podatki uradne evidence (sodba VSRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111408800 I Ips 6659/2012-297] z dne 13. 4. 2017). Stranka lahko zahteva tudi spremembo potrdila, če meni, da ni v skladu s podatki iz uradne evidence. Organ mora v roku 15 dni izdati spremenjeno potrdilo oziroma odločbo, s katero zavrne zahtevek za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino (četrti odstavek 180.a člena ZUP in sodba UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111392077 sodba III U 337/2015] z dne 15. 1. 2016). '''Če pa se zahteva stranke ne nanaša na podatke iz uradnih evidenc ali gre za dejstva, za katera zakon izrecno ne opredeli, da se zanje lahko izda potrdilo, upravni organ nima pravne podlage za izdajo potrdila. V takem primeru organ zahtevo za izdajo potrdila zavrne in o tem izda odločbo '''(glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izdaja_potrdila_brez_izrecne_pravne_podlage primer]).
Iz navedenega sledi, da lahko potrdilo '''na podlagi 179. člena ZUP izda le stvarno in krajevno pristojen organ, z izjemo izdaje potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc, ko je krajevna pristojnost odpravljena'''. '''V primeru izdanega potrdila na podlagi 180. člena ZUP pa lahko več organov izda potrdilo o istem dejanskem stanju''', vendar ta potrdila nimajo zavezujoče dokazne vrednosti za druge organe, ki lahko znova ugotavljajo dejstva. To omogoča fleksibilnost in zagotavlja, da se dejansko stanje ugotovi pravilno in popolno v vsakem posameznem postopku.

 Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].
[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Pristojnost za izdajo potrdila

2024-09-11T14:59:05Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Pristojnost za izdajo potrdila ==

'''Datum odgovora:''' 11. 9. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko dva različna organa izdata potrdilo o istem dejstvu? Kdaj lahko organ izda potrdilo o dejstvih, o katerih sam ne vodi uradne evidence in izven svoje krajevne pristojnosti ter kakšna je obvezna vsebina potrdil?

== '''Odgovor:''' ==

'''Potrdilo '''je listina in dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev in''' ni konkretni upravni akt (odločba)''', saj se z njim ne odloča o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke (sodba VSRS [https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&order=code&direction=asc&rowsPerPage=20&page=12115&id=15771 U 901/95] z dne 7. 4. 1999).
Ločimo med dvema vrstama potrdil:
'''1) potrdila o dejstvih, o katerih organ vodi uradno evidenco '''([[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]])ZUP ureja le načelno pristojnost organov, ki vodijo uradno evidenco, za izdajo potrdil (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 283) in sicer so po 179. členu ZUP državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil tisti, ki izdajajo potrdila in druge listine (npr. diplome, spričevala, izkaze, certifikate, izpiske, itd.) in sicer o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco, pri čemer zakon v istem členu definira uradno evidenco kot tiste podatkovne zbirke, ki so bile vzpostavljene na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil.
'''Potrdila iz uradnih evidenc lahko izdajajo le stvarno in krajevno pristojni organi za njihovo izdajo '''([[Zak:ZUP#15. .C4.8Dlen{{!}}15. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#16. .C4.8Dlen{{!}}16. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#18. .C4.8Dlen{{!}}18. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#19. .C4.8Dlen{{!}}19. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#20. .C4.8Dlen{{!}}20. člen ZUP]]), vendar pa je krajevna pristojnost po določilih ZUP in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.) (83. člen) odpravljena v primerih izdaje '''potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc. '''Zato je za njihovo''' izdajo pristojen vsak stvarno pristojen organ, ki je sicer organiziran po teritorialnem načelu'''. Kadar je pristojnost za izdajo potrdil prenesena na teritorialno organizirane nosilce javnih pooblastil, je ob istih pogojih glede centraliziranih in informatiziranih evidenc treba šteti, da je krajevna pristojnost odpravljena tudi v teh primerih (prav tam, str. 280). Ne glede na morebitno povezovanje evidenc, potrdilo izkazuje le podatek dejstvu, zaradi katerega se evidenca vzpostavi. Zato na primer oseba ne more zahtevati potrdila o stalnem prebivališču na občini (ker je ta podatek v evidenci občine, ki ga je prevzela s povezovanjem evidenc iz registra stalnega prebivalstva) oziroma s potrdilom občine, na katerem je med drugim podatek o stalnem prebivališču, dokazovati kot prijavo stalnega prebivališča (prav tam, str. 282).
'''Potrdila, ki so izdana v skladu s podatki iz javnih evidenc imajo status javne listine''' ([[Zak:ZUP#169. .C4.8Dlen{{!}}169. člen ZUP]]), '''njihova oblika in vsebina je predpisana s področnim predpisom'''.
'''2) potrdila o dejstvih, o katerih organ ne vodi uradne evidence''' ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]])'''Le kadar nek področni zakon določa, lahko državni organi in organi samoupravne lokalne skupnosti''' (tudi nosilci javnih pooblastil, če je predmet javnega pooblastila izdaja potrdil, prav tam, str. 286) i'''zdajo potrdilo o dejstvih, o katerih ne vodijo uradne evidence'''. V tem primeru '''se dejstva ugotavljajo''' '''v posebnem ugotovitvenem postopku''' (180. člen ZUP). Pri tem pa mora zakon določiti najmanj:
- vrsto potrdila oziroma konkretno dejstvo, ki se potrjuje,

- organ, ki potrdila izda,

- pristojnost organov, da od strank sploh lahko zahtevajo predložitev potrdila (praviloma drugega organa) o dejstvih, ki se ugotavljajo v posebnem postopku. Če takega pooblastila v konkretni zadevi nimajo, morajo organi sami ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen izvesti dokaze. V skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člena ZU]]P organ ne sme zahtevati od stranke, da predloži potrdila, ki jih organi po 180. členu ZUP niso dolžni izdati (prav tam, str. 285).Potrdilo po 180. členu ZUP, ki ga v mejah svoje pristojnosti izda državni organ, organ lokalne samoupravne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, prav tako ustreza formalni opredelitvi javne listine iz prvega odstavka 169. člena ZUP, čeprav ima manjšo dokazno vrednost. Zato je organ pri izvajanju dokaznega postopka v smislu načel proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]) in materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) takrat, ko se mu porodi dvom v verodostojnost predloženega potrdila, ki ga je izdal drug organ na podlagi 180. člena ZUP, dolžan preveriti verodostojnost potrdila oziroma resničnost potrjenega dejstva, sicer pa organ ni dolžan ponovno ugotavljati (istega) dejstva. V primeru drugačne ugotovitve dejanskega stanja, se nato v obrazložitvi odločbe pojasni, na podlagi katerih dokazov se sklepa, da je dejansko stanje drugačno, kot sicer izhaja iz potrdila (prav tam, str. 287). 

 '''Zakon pa ne določa oblike potrdila, izdanega na podlagi 180. člena ZUP''', razen v primeru negativnega potrdila, ki se po 180. a členu ZUP izda v obliki odločbe, kjer se v obrazložitvi navedejo razlogi za zavrnitev, ki se nanašajo na izvedene dokaze in njihovo presojo. Ker potrdilo temelji po 180. členu ZUP na izvedenih dokazih in njihovi presoji, se njihovi navedbi ni mogoče izogniti tudi, če potrjuje obstoj dejstev, ki jih stranka želi, sicer ni seznanjena z razlogi, ki so vodili organ pri izdaji potrdila, in o smiselnosti vlaganj morebitne zahteve za spremembo potrdila ali izdajo novega potrdila (prav tam, str. 288).
Že na podlagi ZUP so vsi organi (državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil) pristojni za izdajo naslednjih potrdil:'
- potrdil o dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti odločb in sklepov (peti odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] in Sodba Upravnega sodišča [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111454765 RS III U 289/2018-14] z dne 12.7.2021,

- potrdil o vloženih vlogah (tretji odstavek [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] in četrti odstavek [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. člena ZUP]]),

- potrdil o premoženjskem stanju strank za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja pri oprostitvi stroškov upravnega postopka (prvi odstavek [[Zak:ZUP#122. .C4.8Dlen{{!}}122. člena ZUP]]), prav tam, str. 285). 
Izdana potrdila morajo biti v skladu s podatki uradne evidence (VSRS Sodba [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111408800 I Ips 6659/2012-297] z dne 13.04.2017). Stranka lahko zahteva tudi spremembo potrdila, če meni, da ni v skladu s podatki iz uradne evidence. Organ mora v roku 15 dni izdati spremenjeno potrdilo oziroma odločbo, s katero zavrne zahtevek za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino (četrti odstavek 180.a člena ZUP) in  UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111392077 sodba III U 337/2015] z dne 15.1.2016. Če pa se zahteva stranke ne nanaša na podatke iz uradnih evidenc ali gre za dejstva, za katera zakon izrecno ne opredeli, da se zanje lahko izda potrdilo, upravni organ nima pravne podlage za izdajo potrdila. V takem primeru organ zahtevo za izdajo potrdila zavrne in o tem izda odločbo (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izdaja_potrdila_brez_izrecne_pravne_podlage primer]).
Iz navedenega sledi, da lahko potrdilo '''na podlagi 179. člena ZUP izda le stvarno in krajevno pristojen organ, z izjemo izdaje potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc, ko je krajevna pristojnost odpravljena'''. '''V primeru izdanega potrdila na podlagi 180. člena ZUP pa lahko več organov izda potrdilo o istem dejanskem stanju''', vendar ta potrdila nimajo zavezujoče dokazne vrednosti za druge organe, ki lahko znova ugotavljajo dejstva. To omogoča fleksibilnost in zagotavlja, da se dejansko stanje ugotovi pravilno in popolno v vsakem posameznem postopku.

 
 Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].
[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Pristojnost za izdajo potrdila

2024-09-11T14:58:15Z

PoloncaKovac: /* Zadeva: Pristojnost za izdajo potrdila - V USKLAJEVANJU */

== '''Zadeva: ''' Pristojnost za izdajo potrdila ==

'''Datum odgovora:''' 11. 9. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko dva različna organa izdata potrdilo o istem dejstvu? Kdaj lahko organ izda potrdilo o dejstvih, o katerih sam ne vodi uradne evidence in izven svoje krajevne pristojnosti ter kakšna je obvezna vsebina potrdil?

== '''Odgovor:''' ==

'''Potrdilo '''je listina in dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev in''' ni konkretni upravni akt (odločba)''', saj se z njim ne odloča o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke (Sodba [https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&order=code&direction=asc&rowsPerPage=20&page=12115&id=15771 U 901/95] z dne 7.4.1999).
Ločimo med dvema vrstama potrdil:
'''1) potrdila o dejstvih, o katerih organ vodi uradno evidenco '''([[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]])ZUP ureja le načelno pristojnost organov, ki vodijo uradno evidenco, za izdajo potrdil (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 283) in sicer so po 179. členu ZUP državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil tisti, ki izdajajo potrdila in druge listine (npr. diplome, spričevala, izkaze, certifikate, izpiske, itd.) in sicer o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco, pri čemer zakon v istem členu definira uradno evidenco kot tiste podatkovne zbirke, ki so bile vzpostavljene na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil.
'''Potrdila iz uradnih evidenc lahko izdajajo le stvarno in krajevno pristojni organi za njihovo izdajo '''([[Zak:ZUP#15. .C4.8Dlen{{!}}15. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#16. .C4.8Dlen{{!}}16. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#18. .C4.8Dlen{{!}}18. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#19. .C4.8Dlen{{!}}19. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#20. .C4.8Dlen{{!}}20. člen ZUP]]), vendar pa je krajevna pristojnost po določilih ZUP in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.) (83. člen) odpravljena v primerih izdaje '''potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc. '''Zato je za njihovo''' izdajo pristojen vsak stvarno pristojen organ, ki je sicer organiziran po teritorialnem načelu'''. Kadar je pristojnost za izdajo potrdil prenesena na teritorialno organizirane nosilce javnih pooblastil, je ob istih pogojih glede centraliziranih in informatiziranih evidenc treba šteti, da je krajevna pristojnost odpravljena tudi v teh primerih (prav tam, str. 280). Ne glede na morebitno povezovanje evidenc, potrdilo izkazuje le podatek dejstvu, zaradi katerega se evidenca vzpostavi. Zato na primer oseba ne more zahtevati potrdila o stalnem prebivališču na občini (ker je ta podatek v evidenci občine, ki ga je prevzela s povezovanjem evidenc iz registra stalnega prebivalstva) oziroma s potrdilom občine, na katerem je med drugim podatek o stalnem prebivališču, dokazovati kot prijavo stalnega prebivališča (prav tam, str. 282).
'''Potrdila, ki so izdana v skladu s podatki iz javnih evidenc imajo status javne listine''' ([[Zak:ZUP#169. .C4.8Dlen{{!}}169. člen ZUP]]), '''njihova oblika in vsebina je predpisana s področnim predpisom'''.
'''2) potrdila o dejstvih, o katerih organ ne vodi uradne evidence''' ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]])'''Le kadar nek področni zakon določa, lahko državni organi in organi samoupravne lokalne skupnosti''' (tudi nosilci javnih pooblastil, če je predmet javnega pooblastila izdaja potrdil, prav tam, str. 286) i'''zdajo potrdilo o dejstvih, o katerih ne vodijo uradne evidence'''. V tem primeru '''se dejstva ugotavljajo''' '''v posebnem ugotovitvenem postopku''' (180. člen ZUP). Pri tem pa mora zakon določiti najmanj:
- vrsto potrdila oziroma konkretno dejstvo, ki se potrjuje,

- organ, ki potrdila izda,

- pristojnost organov, da od strank sploh lahko zahtevajo predložitev potrdila (praviloma drugega organa) o dejstvih, ki se ugotavljajo v posebnem postopku. Če takega pooblastila v konkretni zadevi nimajo, morajo organi sami ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen izvesti dokaze. V skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člena ZU]]P organ ne sme zahtevati od stranke, da predloži potrdila, ki jih organi po 180. členu ZUP niso dolžni izdati (prav tam, str. 285).Potrdilo po 180. členu ZUP, ki ga v mejah svoje pristojnosti izda državni organ, organ lokalne samoupravne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, prav tako ustreza formalni opredelitvi javne listine iz prvega odstavka 169. člena ZUP, čeprav ima manjšo dokazno vrednost. Zato je organ pri izvajanju dokaznega postopka v smislu načel proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]) in materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) takrat, ko se mu porodi dvom v verodostojnost predloženega potrdila, ki ga je izdal drug organ na podlagi 180. člena ZUP, dolžan preveriti verodostojnost potrdila oziroma resničnost potrjenega dejstva, sicer pa organ ni dolžan ponovno ugotavljati (istega) dejstva. V primeru drugačne ugotovitve dejanskega stanja, se nato v obrazložitvi odločbe pojasni, na podlagi katerih dokazov se sklepa, da je dejansko stanje drugačno, kot sicer izhaja iz potrdila (prav tam, str. 287). 

 '''Zakon pa ne določa oblike potrdila, izdanega na podlagi 180. člena ZUP''', razen v primeru negativnega potrdila, ki se po 180. a členu ZUP izda v obliki odločbe, kjer se v obrazložitvi navedejo razlogi za zavrnitev, ki se nanašajo na izvedene dokaze in njihovo presojo. Ker potrdilo temelji po 180. členu ZUP na izvedenih dokazih in njihovi presoji, se njihovi navedbi ni mogoče izogniti tudi, če potrjuje obstoj dejstev, ki jih stranka želi, sicer ni seznanjena z razlogi, ki so vodili organ pri izdaji potrdila, in o smiselnosti vlaganj morebitne zahteve za spremembo potrdila ali izdajo novega potrdila (prav tam, str. 288).
Že na podlagi ZUP so vsi organi (državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil) pristojni za izdajo naslednjih potrdil:'
- potrdil o dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti odločb in sklepov (peti odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] in Sodba Upravnega sodišča [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111454765 RS III U 289/2018-14] z dne 12.7.2021,

- potrdil o vloženih vlogah (tretji odstavek [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] in četrti odstavek [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. člena ZUP]]),

- potrdil o premoženjskem stanju strank za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja pri oprostitvi stroškov upravnega postopka (prvi odstavek [[Zak:ZUP#122. .C4.8Dlen{{!}}122. člena ZUP]]), prav tam, str. 285). 
Izdana potrdila morajo biti v skladu s podatki uradne evidence (VSRS Sodba [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111408800 I Ips 6659/2012-297] z dne 13.04.2017). Stranka lahko zahteva tudi spremembo potrdila, če meni, da ni v skladu s podatki iz uradne evidence. Organ mora v roku 15 dni izdati spremenjeno potrdilo oziroma odločbo, s katero zavrne zahtevek za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino (četrti odstavek 180.a člena ZUP) in  UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111392077 sodba III U 337/2015] z dne 15.1.2016. Če pa se zahteva stranke ne nanaša na podatke iz uradnih evidenc ali gre za dejstva, za katera zakon izrecno ne opredeli, da se zanje lahko izda potrdilo, upravni organ nima pravne podlage za izdajo potrdila. V takem primeru organ zahtevo za izdajo potrdila zavrne in o tem izda odločbo (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izdaja_potrdila_brez_izrecne_pravne_podlage primer]).
Iz navedenega sledi, da lahko potrdilo '''na podlagi 179. člena ZUP izda le stvarno in krajevno pristojen organ, z izjemo izdaje potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc, ko je krajevna pristojnost odpravljena'''. '''V primeru izdanega potrdila na podlagi 180. člena ZUP pa lahko več organov izda potrdilo o istem dejanskem stanju''', vendar ta potrdila nimajo zavezujoče dokazne vrednosti za druge organe, ki lahko znova ugotavljajo dejstva. To omogoča fleksibilnost in zagotavlja, da se dejansko stanje ugotovi pravilno in popolno v vsakem posameznem postopku.

 
 Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].
[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Pravna narava dokumenta, ki nima naslova odločba oz. sklep

2024-09-09T11:43:41Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Pravna narava obvestila - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, dopolnitev 6. 7. 2023, dopolnitev 9. 9. 2024

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je lahko obvestilo (npr. obvestilo o uskladitvi preživnine, ki ga izda CSD na podlagi sodbe in letno objavljenega količnika ali obvestilo po Zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize) konkretni upravni akt in ima pravno naravo odločbe, predvsem glede na posledično pravno varstvo? 

Katere osebne podatke o upravičencu in zavezancu je potrebno navesti v obvestilu o uskladitvi preživnine?

== '''Odgovor:''' ==

Po ugotovljenem dejanskem stanju organ izda odločbo, ki pomeni odločitev o posameznikovi pravici, pravni koristi ali obveznosti. Pravno naravo odločbe, kot posamičnega in konkretnega upravnega akta, ima vsak akt uprave, čeravno se ne imenuje odločba, pa se z njim odloča o pravnem položaju določenega pravnega subjekta. Pri drugačnem poimenovanju (npr. soglasje, dovoljenje, obvestilo) je sicer treba ugotoviti, ali gre le za drugo poimenovanje ali za poseben akt. Vsebina posamičnega in konkretnega upravnega akta predpostavlja odločitev o konkretni pravici, obveznosti ali pravni koristi določenega posameznika. Iz posamičnega upravnega akta morajo torej izhajati njegove bistvene lastnosti, ki so konkretnost, avtoritativnost, pravno učinkovanje in administrativni izvor, torej ni mišljen samo akt, ki je bil izdan v obliki odločbe, temveč vsak akt organa (ne glede na njegovo poimenovanje), s katerim je bilo meritorno odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.

Ko obvestilo predstavlja '''sredstvo, s katerim organi pridobivajo ali posredujejo podatke, potrebne za izvajanje predpisanih postopkov ali gre za informativno-upravno komuniciranje med organi in upravičenci, obvestilo nima izvršilne pravne narave kot odločba'''. Takšna obvestila so ključna pri izvajanju zakonodaje, a ne predstavljajo formalnih pravnih dejanj z izvršilnimi učinki, kar v tovrstnih primerih velja tudi za obvestila po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8737 Zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize] (ZPGOPEK, Ur. l. RS, št. 163/22 in nasl.).

Ko pa gre pri izdanem "obvestilu" za '''oblastno, enostransko dejanje organa, ki posega v položaj stranke''', kot npr. z obvestilom o zadržanju izplačil sredstev po ZPGOPEK), '''ima obvestilo kljub temu nazivu in obliki pravno naravo upravne odločbe, ki pridobi izvršljivost in se lahko izpodbija s pravnimi sredstvi oz. po ZUS-1'''. Oblastno ravnanje oz. dejanje organa odločanja se izrazi v enostranskem poseganju v pravice in pravne interese temu odločanju ali delovanju podrejene osebe v oblikah zapovedi, prepovedi ali ugotovitev, omejevanja ali urejanja javnopravnih razmerij oziroma nalaganja javnopravnih obveznosti. Cilj ravnanja je spremeniti položaj določene osebe oz. doseči s pooblastilom predvidene ali zahtevane učinke (glej sklep VSRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111402999 I Up 231/2016] z dne 1. 2. 2017). V teh primerih mora '''organ izvesti celoten ugotovitveni postopek po ZUP, '''vključno z izdajo odločbe, v katerem ima stranka pravico sodelovati (glej sodbo in sklep UPRS II [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111476197 U 210/2023-35] z dne 4. 4. 2024).

Dejstvo, da neki akt ni bil izdan v obliki odločbe, je lahko posledica drugačne - posebne ureditve upravnega odločanja ali pa kaže na nespoštovanje pravil upravnega postopka (glej npr. tudi sodbo in sklep UPRS II [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111476758 U 209/2023-24] za obvestila po ZPGOPEK). V vsakem primeru stranka tak akt lahko izpodbija, enako kot odločbo, čeprav je manko posameznih delov, npr. jasnega in določnega izreka, popolne obrazložitve ali pouka o pravnem sredstvu, lahko bistvena ovira za izvrševanje pravice do pravnega sredstva. Navedena pomanjkljivost ne more povzročiti, da pa odločba ne bi obstajala. Če je pristojni organ izdal akt v obliki obvestila, to po vsebini predstavlja enako odločitev kot odločba, ki je bila izdana po pravilih ZUP. Zato se tak akt izpodbija s pritožbo, z izrednimi pravnimi sredstvi po ZUP, s tožbo v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku in nadaljnih sodnih postopkih.

'''Obvestilo o uskladitvi preživnine pa je skupaj s sodbo izvršilni naslov,''' ki določa nov znesek že določene preživnine v sodnem postopku, na podlagi objavljenega količnika in se stranka nanj ne more pritožiti. Obveznost zavezanca in pravico upravičenca do preživnine določi namreč sodišče s poravnavo, pravnomočno odločbo ali pa zavezanec in upravičenec do preživnine skleneta sporazum v obliki notarskega zapisa. Preživninska obveznost in upravičenost do nje se torej ne odloča v upravnem postopku. Na podlagi tako določene preživnine, vsako leto center za socialno delo (ki je pristojen za odločanje v upravnih zadevah po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 15. členu Družinskega zakonika]), pisno obvesti upravičenca in zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine. To obvestilo, skupaj s poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali notarskim zapisom, predstavlja izvršilni naslov ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 tretji odstavek 198. člena DZ]). Navedeno obvestilo vsebuje novo višino obveznosti zavezanca za preživnino in novo višino pravice upravičenca do preživnine, kar dejansko pomeni, da CSD na podlagi določene preživnine in količnika o uskladitvi, na novo določi višino preživnine, ki jo je zavezanec dolžan plačevati od navedenega datuma na obvestilu dalje, upravičenec pa ima pravico do drugačne višine preživnine od navedenega datuma na obvestilu dalje. Na ta način CSD dejansko odloči o novi višini preživninske obveznosti.  

'''Poimenovanje dokumenta kot obvestilo torej na vsebinsko opredelitev ne vpliva. Bistveno je, ali je z obvestilom oblastno in enostransko poseženo v pravni položaj kogarkoli,''' v obravnavanih primerih zavezanca in upravičenca do preživnine ali gopodarske pomoči. Temelj za upravičenost, obveznost ter višino je določen z drugim pravnim aktom (poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali notarskim zapisom) in ureja posamično pravno razmerje med upravičencem in zavezancem; obvestilo o uskladitvi pa v to vzpostavljeno pravno razmerje poseže, saj spremeni višino že določene preživnine. Ta je poleg temelja sestavni del pravnega razmerja. Tudi zato je obvestilo CSD, skupaj s poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali notarskim zapisom, izvršilni naslov. Glede na zakonsko pristojnost CSD, da na podlagi normativno določenega količnika za uskladitev preživnine (ki ga določi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti letno v Uradnem listu RS), določi (!) znesek preživnine, '''obvestilo ustreza opredelitvi upravnega akta iz drugega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu'''. V prid takšni interpretaciji govori tudi stališče Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da odločitev, ki temelji na ugotavljanju dejstev, kot v tem primeru iz poravnave, pravnomočne sodne odločbe ali notarskega zapisa, ter uporabi pravnega temelja (DZ in vsakokratnega količnika za uskladitev, objavljenega v Uradnem listu RS), pritiče oblastnemu odločanju o pravici, pravni koristi ali obveznosti (odločba [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=&caseId=&df=09.12.2022&dt=&af=&at=&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=118566 USRS št. U-I-399/22] z dne 9. 12. 2022), zato je ob ustavnopravni razlagi o obsegu pravice in dolžnosti, treba odločiti z upravnim aktom. '''V sodni praksi je možno sicer najti stališča, da obvestilo ni upravni akt '''([http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111452489 VSRS Sklep I UP 194/2021], [http://www.sodnapraksa.si/?doc-19938 Sklep I Up 956/2005], [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113059579 Sklep I Up 169/2013]), a je '''Vrhovno sodišče Republike Slovenije o vprašanju dovoljenosti pravnega sredstva zoper obvestilo o uskladitvi preživnine dopustilo revizijo, o kateri še ni odločilo, pri čemer se bo moralo opredeliti tudi do omenjenega vprašanja''' ([https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&rowsPerPage=20&page=11051&id=2015081111459019 VSRS Sklep X DoR 144/2022]). Navedena revizija se je dopustila glede vprašanja, ali je obvestilo CSD o uskladitvi preživnine upravni akt, zoper katerega je dovoljeno uporabiti pravna sredstva.

Pri vprašanju, ali gre pri obvestilu za upravni akt, je ključno, da je določitev obveznosti in upravičenosti v obvestilu določna, v tem smislu, da '''ni dvoma, na katero zadevo, upravičenca in zavezanca se nanaša in kakšna je višina npr. preživnine'''. V smislu konkretizacije in individualizacije usklajene višine preživnine je na obvestilu navedena nova višina preživnine in '''od kdaj velja''' ter na podlagi katerega '''predhodno obstoječega razmerja '''med navedenim zavezancem in upravičencem. Glede na to, da se z obvestilom o uskladitvi preživnine določa nova višina obveznosti, je potrebno izhajati tudi iz vprašanja pravice do pravnega sredstva zavezanca za plačilo, saj ga pri obvestilu kot takem nima, če pa se obvestilo opredeli kot upravni akt, pa se zaščiti pravica zavezanca in tudi upravičenca do pravnega sredstva. Možno namreč je, da se valorizirana preživninska obveznost določi napačno in brez možnosti pravnega sredstva, zavezanec in upravičenec ne moreta pravilno zavarovati svojih koristi. 

Navedba '''naslova prebivališča upravičenca in zavezanca za izvršljivost ni nujna''', toliko bolj, če je zaradi objektivnih razlogov treba zavarovati kogarkoli od njiju. O tem, ali naj se poleg osebnega imena zapiše rojstni dan ali drug identifikator (npr. EMŠO), je odvisno od potrebe po določnosti in individualizaciji, če bi obstajale različne osebe z istim imenom na istem naslovu. Čeprav ob vezavi višine uskladitve preživnine na temeljno obveznost oziroma akt, s katerim je vzpostavljena, o tem verjetno ne bi bilo dvoma oziroma obvestilo ne bi mogli očitati nedoločnosti, če dan rojstva ali drug identifikator ne bi bila navedena. Obvestilo mora vsebovati še rok uveljavitve obveznosti oziroma dan, od katerega je zavezanec dolžan plačevati usklajen znesek preživnine. Navedba odredbe za vročitev, ki ne vsebuje vsaj osebnega imena in načina vročitve, ni smiselna, ker ne zasleduje namena tovrstnih odredb namenjenih glavnim pisarnam, ki skrbijo za odpremo.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]

Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava

2024-08-31T06:51:51Z

PoloncaKovac: /* Zadeva: Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava - V USKLAJEVANJU */

== '''Zadeva: '''Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Katero izredno pravno sredstvo po ZDavP-2 se lahko uporabi primeru, ko čezmejni delovni migrant, zaposlen v Avstriji prejme dve odločbi, ki sta že pravnomočni, v odločbah pa je odmerjen davek, že poravnan za dve predhodni leti. Čez nekaj let je Upravno sodišče (sodba II U 181/2022-13 z dne 10. 7. 2024) ugotovilo, da je FURS v nasprotju z materialnopravnimi predpisi odbil v tujini plačan davek, a nev celoti plačanega, ampak v manjšem znesku oziroma odstotku. Ali sev takšnem primeru vloži zahteva za odpravo in razveljavitev oziroma spremembo odločbe po nadzorstveni pravici (88. člen ZDavP-2) ali predlog za posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe (90. člen ZDavP-2)?

== '''Odgovor:''' ==

Odločba je akt odločitev s pravnimi učinki (Kovač in Jerovšek, 2024, Upravni postopek in upravni spor, str. 216 in nasl.). Če je odločba že dokončna oziroma pravnomočna, se lahko uporabijo izredna pravna sredstva, to so po ZUP obnova postopka, sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev in ničnost. Poleg pritožbe in petih izrednih pravnih sredstev po ZUP poznamo v upravnih postopkih dodatna pravna sredstva, ki jih lahko določi drug zakon (po načelu subsidiarne rabe ZUP po [[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu ZUP]]; prav tam, str. 241). Tako  [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] '''(ZDavP-2''', Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.)''' ureja nekatera pravna sredstva po ZUP drugače, npr. v 88. členu razloge za izredno pravno sredstvo odprave in razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici''' (prim. [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člen ZUP]]), '''dodatno pa določa v 90. členu t. i. posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe.''''
Drugi odstavek 88. člen ZDavP-2 določa, da lahko davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, <span style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: justify; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;">če je z njo prekršen materialni zakon. ZDavP-2 v prvem odstavku 90. člena določa, da v kolikor se po pravnomočnosti odmerne odločbe ugotovi, da je bil zaradi očitne napake previsoko odmerjen davek, davčni organ tako odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca za davek oziroma na zahtevo njenih pravnih naslednikov.
V [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395908 sodbi VSRS X Ips 481/2014] z dne 20. 4. 2016, enako tudi v [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395574 sodbi VSRS X Ips 471/2014] z dne 13. 4. 2014, je sodišče opredelilo, '''da 88. člen ZDavP-2 kot izpodbojni razlog izrecno določa kršitev materialnega zakona, medtem ko je po 90. členu ZDavP-2 kot izpodbojni razlog določen nepreciziran pojem „očitne napake“.''' Zgolj jezikovna razlaga 90. člena ZDavP-2, kot omenja že UPRS v tej zadevi, bi sicer dopuščala, da se kot izpodbojni razlog po tem členu uveljavljajo napake vseh vrst, vključno s kršitvijo materialnega zakona, ki je kot izpodbojni razlog določen že v 88. členu ZDavP-2, vendar pa je tako široka interpretacija neustrezna, saj ne ustreza značilnostim samega pravnega sredstva. '''Vrhovno sodišče je presodilo, da se pojma „očitne napake“ iz 90. člena ZDavP-2 ne more razlagati tako, da vključuje tudi kršitve materialnega prava,''' ker je tovrstna kršitev kot izpodbojni razlog izrecno določena v 88. členu ZDavP-2 in temu sistemsko namenjeno.
Sodišče je glede uporabe določb 90. člena ZDavP-2 odločilo ([http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111437495 sodba in sklep VSRS X Ips 6/2020] z dne 9. 6. 2020),''' če je napaka očitna, se očitnost nanaša tudi na napako v dejanskem temelju odločitve, ki pa mora dosegati določeno stopnjo prepoznavnosti, da je lahko kvalificirana kot taka.''' Ne more šteti za očitno tista napaka, ki terja nadaljnji zahtevnejši postopek ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja; prav tako ne tista, ki terja kompleksno presojo dejstev oziroma visoko stopnjo subjektivnosti pri presoji njihove pravilnosti (resničnosti). Iz pojma očitne napačnosti so torej izključeni primeri, ko je za ugotovitev napačnosti določenega dejstva treba izvajati zahtevne postopke z izvedencem, prav tako pa tudi ni mogoče očitne napačnosti utemeljevati na tem, da naj bi uradna oseba pristojnega organa v postopku zmotno ocenila kot verodostojno izpoved določene priče itd. Očitna napačnost glede ugotovitve dejanskega stanja je tako le tista, kjer je mogoče ugotoviti očitni razkorak med v odločbi ugotovljenim dejanskim stanjem in dejstvi, ki jih je mogoče ugotoviti na podlagi objektivnih meril, brez zahtevnih ugotovitvenih postopkov preverjanja njihove resničnosti. Sklepati gre, da v primeru iz vprašanja ne gre za tovrstnno očitno napako dejanskega stanja.''' Da se uporabi izredno pravno sredstvo po 90. členu ZDavP-2, bi moralo pri izdaji odmerne odločbe priti do »očitne napake«; taka očitna napaka pa ne more izhajati iz kršitev materialnega prava, saj je temu tudi namenjeno drugo pravno sredstvo, in sicer odločanje po nadzorstveni pravici '''(prim. Kerševan v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 494 in povezane).
Po drugem odstavku 274. člena ZUP lahko pristojni organ izdano odločbo '''razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis.''' Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, ki ga ima na voljo pristojni organ na podlagi nadzorstvene pravice, ki jo izvršuje nad organom, ki je izdal odločbo na prvi stopnji; tj. praviloma drugostopenjski (pritožbeni) organ (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022, str. 727 in nasl.). Ker je razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da organ z njim lahko poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo, je zaradi pravne varnosti in zaupanja v pravo še posebej pomembno, da organ strogo ostaja v mejah zakonskih razlogov za uporabo tega pravnega sredstva oziroma da je pri njegovi uporabi zadržan. '''V konkretnem primeru to pomeni, da se mora omejiti izključno na očitne kršitve materialnega predpisa, ne pa navedene zakonske določbe razlagati tako, da bi jo posredno širil na morebitne pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma kršitve predpisanega postopka''' (glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111425613 sodbo UPRS I U 1446/2017] z dne 13. 9. 2018). 
Torej, na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 lahko odmerno odločbo davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. Na podlagi 274. člena ZUP pa lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. '''ZDavP-2 pa v primerjavi z ZUP ne zahteva, da gre za očitno kršitev. Vendar pa se je sodna praksa izrekla glede vprašanja očitnosti kršitve materialnega prepisa '''(zakona) tudi pri nadzorstveni pravici po ZDavP-2. Presoja napake pri uporabi materialnega prava '''mora biti očitna'''. Tako gre za očitno kršitev materialnega zakona, če je materialni predpis glede na dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, uporabljen napačno. Kršitev je očitna, če jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se odločba opira. Če je do napačne uporabe materialnega prava prišlo zaradi napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega predpisa ni očitna. Prav tako ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila predpis lahko tolmači oziroma razume na več načinov, organ pa je svojo odločitev oprl na eno od možnih razlag (glej [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113061561 sodbo VSRS X Ips 380/2012] z dne 12. 9. 2013). 
Sklepno torej velja, da '''v danem primeru uporaba 90. člena ZDavP-2 ne pride v poštev, uporaba nadzorstvene pravice pa je odvisna od tega, ali je FURS očitno kršil materialni zakon, o čemer odloča Ministrstvo za finance, lahko tudi na predlog stranke''' ([[Zak:ZUP#275. .C4.8Dlen{{!}}275. člen ZUP]]). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 [[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava

2024-08-31T06:47:30Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Katero izredno pravno sredstvo po ZDavP-2 se lahko uporabi primeru, ko čezmejni delovni migrant, zaposlen v Avstriji prejme dve odločbi, ki sta že pravnomočni, v odločbah pa je odmerjen davek, že poravnan za dve predhodni leti. Čez nekaj let je Upravno sodišče (sodba II U 181/2022-13 z dne 10. 7. 2024) ugotovilo, da je FURS v nasprotju z materialnopravnimi predpisi odbil v tujini plačan davek, a nev celoti plačanega, ampak v manjšem znesku oziroma odstotku. Ali sev takšnem primeru vloži zahteva za odpravo in razveljavitev oziroma spremembo odločbe po nadzorstveni pravici (88. člen ZDavP-2) ali predlog za posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe (90. člen ZDavP-2)?

== '''Odgovor:''' ==

Odločba je akt odločitev s pravnimi učinki (Kovač in Jerovšek, 2024, Upravni postopek in upravni spor, str. 216 in nasl.). Če je odločba že dokončna oziroma pravnomočna, se lahko uporabijo izredna pravna sredstva, to so po ZUP obnova postopka, sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev in ničnost. Poleg pritožbe in petih izrednih pravnih sredstev po ZUP poznamo v upravnih postopkih dodatna pravna sredstva, ki jih lahko določi drug zakon (po načelu subsidiarne rabe ZUP po [[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu ZUP]]; prav tam, str. 241). Tako  [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] '''(ZDavP-2''', Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.)''' ureja nekatera pravna sredstva po ZUP drugače, npr. v 88. členu razloge za izredno pravno sredstvo odprave in razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici''' (prim. [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člen ZUP]]), '''dodatno pa določa v 90. členu t. i. posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe.''''
Drugi odstavek 88. člen ZDavP-2 določa, da lahko davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, <span style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: justify; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;">če je z njo prekršen materialni zakon. ZDavP-2 v prvem odstavku 90. člena določa, da v kolikor se po pravnomočnosti odmerne odločbe ugotovi, da je bil zaradi očitne napake previsoko odmerjen davek, davčni organ tako odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca za davek oziroma na zahtevo njenih pravnih naslednikov.
V [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395908 sodbi VSRS X Ips 481/2014] z dne 20. 4. 2016, enako tudi v [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395574 sodbi VSRS X Ips 471/2014] z dne 13. 4. 2014, je sodišče opredelilo, '''da 88. člen ZDavP-2 kot izpodbojni razlog izrecno določa kršitev materialnega zakona, medtem ko je po 90. členu ZDavP-2 kot izpodbojni razlog določen nepreciziran pojem „očitne napake“.''' Zgolj jezikovna razlaga 90. člena ZDavP-2, kot omenja že UPRS v tej zadevi, bi sicer dopuščala, da se kot izpodbojni razlog po tem členu uveljavljajo napake vseh vrst, vključno s kršitvijo materialnega zakona, ki je kot izpodbojni razlog določen že v 88. členu ZDavP-2, vendar pa je tako široka interpretacija neustrezna, saj ne ustreza značilnostim samega pravnega sredstva. '''Vrhovno sodišče je presodilo, da se pojma „očitne napake“ iz 90. člena ZDavP-2 ne more razlagati tako, da vključuje tudi kršitve materialnega prava,''' ker je tovrstna kršitev kot izpodbojni razlog izrecno določena v 88. členu ZDavP-2 in temu sistemsko namenjeno.
Sodišče je glede uporabe določb 90. člena ZDavP-2 odločilo ([http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111437495 sodba in sklep VSRS X Ips 6/2020] z dne 9. 6. 2020),''' če je napaka očitna, se očitnost nanaša tudi na napako v dejanskem temelju odločitve, ki pa mora dosegati določeno stopnjo prepoznavnosti, da je lahko kvalificirana kot taka.''' Ne more šteti za očitno tista napaka, ki terja nadaljnji zahtevnejši postopek ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja; prav tako ne tista, ki terja kompleksno presojo dejstev oziroma visoko stopnjo subjektivnosti pri presoji njihove pravilnosti (resničnosti). Iz pojma očitne napačnosti so torej izključeni primeri, ko je za ugotovitev napačnosti določenega dejstva treba izvajati zahtevne postopke z izvedencem, prav tako pa tudi ni mogoče očitne napačnosti utemeljevati na tem, da naj bi uradna oseba pristojnega organa v postopku zmotno ocenila kot verodostojno izpoved določene priče itd. Očitna napačnost glede ugotovitve dejanskega stanja je tako le tista, kjer je mogoče ugotoviti očitni razkorak med v odločbi ugotovljenim dejanskim stanjem in dejstvi, ki jih je mogoče ugotoviti na podlagi objektivnih meril, brez zahtevnih ugotovitvenih postopkov preverjanja njihove resničnosti. Sklepati gre, da v primeru iz vprašanja ne gre za tovrstnno očitno napako dejanskega stanja.''' Da se uporabi izredno pravno sredstvo po 90. členu ZDavP-2, bi moralo pri izdaji odmerne odločbe priti do »očitne napake«; taka očitna napaka pa ne more izhajati iz kršitev materialnega prava, saj je temu tudi namenjeno drugo pravno sredstvo, in sicer odločanje po nadzorstveni pravici '''(prim. Kerševan v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 494 in povezane).
Po drugem odstavku 274. člena ZUP lahko pristojni organ izdano odločbo '''razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis.''' Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, ki ga ima na voljo pristojni organ na podlagi nadzorstvene pravice, ki jo izvršuje nad organom, ki je izdal odločbo na prvi stopnji; tj. praviloma drugostopenjski (pritožbeni) organ (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022, str. 727 in nasl.). Ker je razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da organ z njim lahko poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo, je zaradi pravne varnosti in zaupanja v pravo še posebej pomembno, da organ strogo ostaja v mejah zakonskih razlogov za uporabo tega pravnega sredstva oziroma da je pri njegovi uporabi zadržan. '''V konkretnem primeru to pomeni, da se mora omejiti izključno na očitne kršitve materialnega predpisa, ne pa navedene zakonske določbe razlagati tako, da bi jo posredno širil na morebitne pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma kršitve predpisanega postopka''' (glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111425613 sodbo UPRS I U 1446/2017] z dne 13. 9. 2018). 
Torej, na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 lahko odmerno odločbo davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. Na podlagi 274. člena ZUP pa lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. '''ZDavP-2 pa v primerjavi z ZUP ne zahteva, da gre za očitno kršitev. Vendar pa se je sodna praksa izrekla glede vprašanja očitnosti kršitve materialnega prepisa '''(zakona) tudi pri nadzorstveni pravici po ZDavP-2. Presoja napake pri uporabi materialnega prava '''mora biti očitna'''. Tako gre za očitno kršitev materialnega zakona, če je materialni predpis glede na dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, uporabljen napačno. Kršitev je očitna, če jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se odločba opira. Če je do napačne uporabe materialnega prava prišlo zaradi napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega predpisa ni očitna. Prav tako ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila predpis lahko tolmači oziroma razume na več načinov, organ pa je svojo odločitev oprl na eno od možnih razlag (glej [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113061561 sodbo VSRS X Ips 380/2012] z dne 12. 9. 2013). 
Sklepno torej velja, da '''v danem primeru uporaba 90. člena ZDavP-2 ne pride v poštev, uporaba nadzorstvene pravice pa je odvisna od tega, ali je FURS očitno kršil materialni zakon, o čemer odloča Ministrstvo za finance, lahko tudi na predlog stranke''' ([[Zak:ZUP#275. .C4.8Dlen{{!}}275. člen ZUP]]). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 [[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava

2024-08-31T06:46:59Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Katero izredno pravno sredstvo po ZDavP-2 se lahko uporabi primeru, ko čezmejni delovni migrant, zaposlen v Avstriji prejme dve odločbi, ki sta že pravnomočni, v odločbah pa je odmerjen davek, že poravnan za dve predhodni leti. Čez nekaj let je Upravno sodišče (sodba II U 181/2022-13 z dne 10. 7. 2024) ugotovilo, da je FURS v nasprotju z materialnopravnimi predpisi odbil v tujini plačan davek, a nev celoti plačanega, ampak v manjšem znesku oziroma odstotku. Ali sev takšnem primeru vloži zahteva za odpravo in razveljavitev oziroma spremembo odločbe po nadzorstveni pravici (88. člen ZDavP-2) ali predlog za posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe (90. člen ZDavP-2)?

== '''Odgovor:''' ==

Odločba je akt odločitev s pravnimi učinki (Kovač in Jerovšek, 2024, Upravni postopek in upravni spor, str. 216 in nasl.). Če je odločba že dokončna oziroma pravnomočna, se lahko uporabijo izredna pravna sredstva, to so po ZUP obnova postopka, sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev in ničnost. Poleg pritožbe in petih izrednih pravnih sredstev po ZUP poznamo v upravnih postopkih dodatna pravna sredstva, ki jih lahko določi drug zakon (po načelu subsidiarne rabe ZUP po [[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu ZUP]]; prav tam, str. 241). Tako  [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] '''(ZDavP-2''', Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.)''' ureja nekatera pravna sredstva po ZUP drugače, npr. v 88. členu razloge za izredno pravno sredstvo odprave in razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici''' (prim. [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člen ZUP]]), '''dodatno pa določa v 90. členu t. i. posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe.''''
Drugi odstavek 88. člen ZDavP-2 določa, da lahko davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, <span style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: justify; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;">če je z njo prekršen materialni zakon. ZDavP-2 v prvem odstavku 90. člena določa, da v kolikor se po pravnomočnosti odmerne odločbe ugotovi, da je bil zaradi očitne napake previsoko odmerjen davek, davčni organ tako odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca za davek oziroma na zahtevo njenih pravnih naslednikov.
V [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395908 sodbi VSRS X Ips 481/2014] z dne 20. 4. 2016, enako tudi v [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395574 sodbi VSRS X Ips 471/2014] z dne 13. 4. 2014, je sodišče opredelilo, '''da 88. člen ZDavP-2 kot izpodbojni razlog izrecno določa kršitev materialnega zakona, medtem ko je po 90. členu ZDavP-2 kot izpodbojni razlog določen nepreciziran pojem „očitne napake“.''' Zgolj jezikovna razlaga 90. člena ZDavP-2, kot omenja že UPRS v tej zadevi, bi sicer dopuščala, da se kot izpodbojni razlog po tem členu uveljavljajo napake vseh vrst, vključno s kršitvijo materialnega zakona, ki je kot izpodbojni razlog določen že v 88. členu ZDavP-2, vendar pa je tako široka interpretacija neustrezna, saj ne ustreza značilnostim samega pravnega sredstva. '''Vrhovno sodišče je presodilo, da se pojma „očitne napake“ iz 90. člena ZDavP-2 ne more razlagati tako, da vključuje tudi kršitve materialnega prava,''' ker je tovrstna kršitev kot izpodbojni razlog izrecno določena v 88. členu ZDavP-2 in temu sistemsko namenjeno.
Sodišče je glede uporabe določb 90. člena ZDavP-2 odločilo ([http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111437495 sodba in sklep VSRS X Ips 6/2020] z dne 9. 6. 2020),''' če je napaka očitna, se očitnost nanaša tudi na napako v dejanskem temelju odločitve, ki pa mora dosegati določeno stopnjo prepoznavnosti, da je lahko kvalificirana kot taka.''' Ne more šteti za očitno tista napaka, ki terja nadaljnji zahtevnejši postopek ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja; prav tako ne tista, ki terja kompleksno presojo dejstev oziroma visoko stopnjo subjektivnosti pri presoji njihove pravilnosti (resničnosti). Iz pojma očitne napačnosti so torej izključeni primeri, ko je za ugotovitev napačnosti določenega dejstva treba izvajati zahtevne postopke z izvedencem, prav tako pa tudi ni mogoče očitne napačnosti utemeljevati na tem, da naj bi uradna oseba pristojnega organa v postopku zmotno ocenila kot verodostojno izpoved določene priče itd. Očitna napačnost glede ugotovitve dejanskega stanja je tako le tista, kjer je mogoče ugotoviti očitni razkorak med v odločbi ugotovljenim dejanskim stanjem in dejstvi, ki jih je mogoče ugotoviti na podlagi objektivnih meril, brez zahtevnih ugotovitvenih postopkov preverjanja njihove resničnosti. Sklepati gre, da v primeru iz vprašanja ne gre za tovrstnno očitno napako dejanskega stanja.''' Da se uporabi izredno pravno sredstvo po 90. členu ZDavP-2, bi moralo pri izdaji odmerne odločbe priti do »očitne napake«; taka očitna napaka pa ne more izhajati iz kršitev materialnega prava, saj je temu tudi namenjeno drugo pravno sredstvo, in sicer odločanje po nadzorstveni pravici '''(prim. Kerševan v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 494 in povezane).
Po drugem odstavku 274. člena ZUP lahko pristojni organ izdano odločbo '''razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis.''' Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, ki ga ima na voljo pristojni organ na podlagi nadzorstvene pravice, ki jo izvršuje nad organom, ki je izdal odločbo na prvi stopnji; tj. praviloma drugostopenjski (pritožbeni) organ (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022, str. 727 in nasl.). Ker je razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da organ z njim lahko poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo, je zaradi pravne varnosti in zaupanja v pravo še posebej pomembno, da organ strogo ostaja v mejah zakonskih razlogov za uporabo tega pravnega sredstva oziroma da je pri njegovi uporabi zadržan. '''V konkretnem primeru to pomeni, da se mora omejiti izključno na očitne kršitve materialnega predpisa, ne pa navedene zakonske določbe razlagati tako, da bi jo posredno širil na morebitne pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma kršitve predpisanega postopka''' (glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111425613 sodbo UPRS I U 1446/2017] z dne 13. 9. 2018). 
Torej, na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 lahko odmerno odločbo davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. Na podlagi 274. člena ZUP pa lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. '''ZDavP-2 pa v primerjavi z ZUP ne zahteva, da gre za očitno kršitev. Vendar pa se je sodna praksa izrekla glede vprašanja očitnosti kršitve materialnega prepisa '''(zakona) tudi pri nadzorstveni pravici po ZDavP-2. Presoja napake pri uporabi materialnega prava '''mora biti očitna'''. Tako gre za očitno kršitev materialnega zakona, če je materialni predpis glede na dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, uporabljen napačno. Kršitev je očitna, če jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se odločba opira. Če je do napačne uporabe materialnega prava prišlo zaradi napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega predpisa ni očitna. Prav tako ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila predpis lahko tolmači oziroma razume na več načinov, organ pa je svojo odločitev oprl na eno od možnih razlag (glej [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113061561 sodbo VSRS X Ips 380/2012] z dne 12. 9. 2013).
Sklepno torej velja, da '''v danem primeru uporaba 90. člena ZDavP-2 ne pride v poštev, uporaba nadzorstvene pravice pa je odvisna od tega, ali je FURS očitno kršil materialni zakon, o čemer odloča Ministrstvo za finance, lahko tudi na predlog stranke''' ([[Zak:ZUP#275. .C4.8Dlen{{!}}275. člen ZUP]]). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 [[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava

2024-08-31T06:42:45Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Katero izredno pravno sredstvo po ZDavP-2 se lahko uporabi primeru, ko čezmejni delovni migrant, zaposlen v Avstriji prejme dve odločbi, ki sta že pravnomočni, v odločbah pa je odmerjen davek, že poravnan za dve predhodni leti. Čez nekaj let je Upravno sodišče (sodba II U 181/2022-13 z dne 10. 7. 2024) ugotovilo, da je FURS v nasprotju z materialnopravnimi predpisi odbil v tujini plačan davek, a nev celoti plačanega, ampak v manjšem znesku oziroma odstotku. Ali sev takšnem primeru vloži zahteva za odpravo in razveljavitev oziroma spremembo odločbe po nadzorstveni pravici (88. člen ZDavP-2) ali predlog za posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe (90. člen ZDavP-2)?

== '''Odgovor:''' ==

Odločba je akt odločitev s pravnimi učinki (Kovač in Jerovšek, 2024, Upravni postopek in upravni spor, str. 216 in nasl.). Če je odločba že dokončna oziroma pravnomočna, se lahko uporabijo izredna pravna sredstva, to so po ZUP obnova postopka, sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev in ničnost. Poleg pritožbe in petih izrednih pravnih sredstev po ZUP poznamo v upravnih postopkih dodatna pravna sredstva, ki jih lahko določi drug zakon (po načelu subsidiarne rabe ZUP po [[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu ZUP]]; prav tam, str. 241). Tako  [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] '''(ZDavP-2''', Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.)''' ureja nekatera pravna sredstva po ZUP drugače, npr. v 88. členu razloge za izredno pravno sredstvo odprave in razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici''' (prim. [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člen ZUP]]), '''dodatno pa določa v 90. členu t. i. posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe.''''
Drugi odstavek 88. člen ZDavP-2 določa, da lahko davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, <span style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: justify; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;">če je z njo prekršen materialni zakon. ZDavP-2 v prvem odstavku 90. člena določa, da v kolikor se po pravnomočnosti odmerne odločbe ugotovi, da je bil zaradi očitne napake previsoko odmerjen davek, davčni organ tako odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca za davek oziroma na zahtevo njenih pravnih naslednikov.
V [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395908 sodbi VSRS X Ips 481/2014] z dne 20. 4. 2016, enako tudi v [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395574 sodbi VSRS X Ips 471/2014] z dne 13. 4. 2014, je sodišče opredelilo, '''da 88. člen ZDavP-2 kot izpodbojni razlog izrecno določa kršitev materialnega zakona, medtem ko je po 90. členu ZDavP-2 kot izpodbojni razlog določen nepreciziran pojem „očitne napake“.''' Zgolj jezikovna razlaga 90. člena ZDavP-2, kot omenja že UPRS v tej zadevi, bi sicer dopuščala, da se kot izpodbojni razlog po tem členu uveljavljajo napake vseh vrst, vključno s kršitvijo materialnega zakona, ki je kot izpodbojni razlog določen že v 88. členu ZDavP-2, vendar pa je tako široka interpretacija neustrezna, saj ne ustreza značilnostim samega pravnega sredstva. '''Vrhovno sodišče je presodilo, da se pojma „očitne napake“ iz 90. člena ZDavP-2 ne more razlagati tako, da vključuje tudi kršitve materialnega prava,''' ker je tovrstna kršitev kot izpodbojni razlog izrecno določena v 88. členu ZDavP-2 in temu sistemsko namenjeno.
Sodišče je glede uporabe določb 90. člena ZDavP-2 odločilo ([http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111437495 sodba in sklep VSRS X Ips 6/2020] z dne 9. 6. 2020),''' če je napaka očitna, se očitnost nanaša tudi na napako v dejanskem temelju odločitve, ki pa mora dosegati določeno stopnjo prepoznavnosti, da je lahko kvalificirana kot taka.''' Ne more šteti za očitno tista napaka, ki terja nadaljnji zahtevnejši postopek ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja; prav tako ne tista, ki terja kompleksno presojo dejstev oziroma visoko stopnjo subjektivnosti pri presoji njihove pravilnosti (resničnosti). Iz pojma očitne napačnosti so torej izključeni primeri, ko je za ugotovitev napačnosti določenega dejstva treba izvajati zahtevne postopke z izvedencem, prav tako pa tudi ni mogoče očitne napačnosti utemeljevati na tem, da naj bi uradna oseba pristojnega organa v postopku zmotno ocenila kot verodostojno izpoved določene priče itd. Očitna napačnost glede ugotovitve dejanskega stanja je tako le tista, kjer je mogoče ugotoviti očitni razkorak med v odločbi ugotovljenim dejanskim stanjem in dejstvi, ki jih je mogoče ugotoviti na podlagi objektivnih meril, brez zahtevnih ugotovitvenih postopkov preverjanja njihove resničnosti. Sklepati gre, da v primeru iz vprašanja ne gre za tovrstnno očitno napako dejanskega stanja.''' Da se uporabi izredno pravno sredstvo po 90. členu ZDavP-2, bi moralo pri izdaji odmerne odločbe priti do »očitne napake«; taka očitna napaka pa ne more izhajati iz kršitev materialnega prava, saj je temu tudi namenjeno drugo pravno sredstvo, in sicer odločanje po nadzorstveni pravici '''(prim. Kerševan v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 494 in povezane).
'''Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, ki ga ima na voljo pristojni organ na podlagi nadzorstvene pravice, ki jo izvršuje nad organom, ki je izdal odločbo na prvi stopnji. To je praviloma drugostopenjski (pritožbeni) organ''' (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022, str. 727).
Po drugem odstavku 274. člena ZUP lahko pristojni organ izdano odločbo razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo '''očitno prekršen materialni predpis.''' Ker je razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da organ z njo lahko poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo, je zaradi pravne varnosti in zaupanja v pravo še posebej pomembno, da organ strogo ostaja v mejah zakonskih razlogov za uporabo tega pravnega sredstva oziroma da je pri njegovi uporabi zadržan. '''V konkretni zadevi to pomeni, da se mora omejiti izključno na očitne kršitve materialnega predpisa, ne pa navedene zakonske določbe razlagati tako, da bi jo posredno širil na morebitne pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma kršitve predpisanega postopka''' (glej [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111425613 sodbo UPRS I U 1446/2017] z dne 13. 9. 2018).
Torej, na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 lahko odmerno odločbo davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. Na podlagi 274. člena ZUP pa lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. '''ZDavP-2 torej v primerjavi z ZUP ne zahteva, da gre za očitno kršitev.'''   
Vendar se je sodna praksa izrekla glede vprašanja očitnosti kršitve materialnega prepisa (zakona) tudi pri nadzorstveni pravici po ZDavP-2. Presoja napake pri uporabi materialnega prava mora biti očitna. Tako gre za očitno kršitev materialnega zakona, če je materialni predpis glede na dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, uporabljen napačno. Kršitev je očitna, če jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se oodločba opira. Če je do napačne uporabe materialnega prava prišlo zaradi napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega predpisa ni očitna. Prav tako ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila predpis lahko tolmači oziroma razume na več načinov, organ pa je svojo odločitev oprl na eno od možnih razlag (glej [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113061561 sodbo VSRS X Ips 380/2012] z dne 12. 9. 2013).
'''Sklepno lahko ugotovimo, da uporaba 90. člena ZDavP-2 v vašem primeru ne pride v poštev, uporaba nadzorstvene pravice pa je odvisna od tega, ali je davčni organ očitno kršil materialni zakon. O tem odloča drugostopni davčni organ, Ministrstvo za finance, lahko tudi na predlog stranke''' ([[Zak:ZUP#275. .C4.8Dlen{{!}}275. člen ZUP]]). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 [[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava

2024-08-31T06:37:25Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Katero izredno pravno sredstvo po ZDavP-2 se lahko uporabi primeru, ko čezmejni delovni migrant, zaposlen v Avstriji prejme dve odločbi, ki sta že pravnomočni, v odločbah pa je odmerjen davek, že poravnan za dve predhodni leti. Čez nekaj let je Upravno sodišče (sodba II U 181/2022-13 z dne 10. 7. 2024) ugotovilo, da je FURS v nasprotju z materialnopravnimi predpisi odbil v tujini plačan davek, a nev celoti plačanega, ampak v manjšem znesku oziroma odstotku. Ali sev takšnem primeru vloži zahteva za odpravo in razveljavitev oziroma spremembo odločbe po nadzorstveni pravici (88. člen ZDavP-2) ali predlog za posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe (90. člen ZDavP-2)?

== '''Odgovor:''' ==

Odločba je akt odločitev s pravnimi učinki (Kovač in Jerovšek, 2024, Upravni postopek in upravni spor, str. 216 in nasl.). Če je odločba že dokončna oziroma pravnomočna, se lahko uporabijo izredna pravna sredstva, to so po ZUP obnova postopka, sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev in ničnost. Poleg pritožbe in petih izrednih pravnih sredstev po ZUP poznamo v upravnih postopkih dodatna pravna sredstva, ki jih lahko določi drug zakon (po načelu subsidiarne rabe ZUP po [[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu ZUP]]; prav tam, str. 241). Tako  [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] '''(ZDavP-2''', Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.)''' ureja nekatera pravna sredstva po ZUP drugače, npr. v 88. členu razloge za izredno pravno sredstvo odprave in razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici''' (prim. [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člen ZUP]]), dodatno pa še določa v 90. členu t. i. posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe.'''
Drugi odstavek 88. člen ZDavP-2 določa, da lahko davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, <span style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: justify; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >če je z njo prekršen materialni zakon. ZDavP-2 v prvem odstavku 90. člena določa, da v kolikor se po pravnomočnosti odmerne odločbe ugotovi, da je bil zaradi očitne napake previsoko odmerjen davek, davčni organ tako odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca za davek oziroma na zahtevo njenih pravnih naslednikov.
V [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395908 sodbi VSRS X Ips 481/2014] z dne 20. 4. 2016 je sodišče opredelilo, '''da 88. člen ZDavP-2 kot izpodbojni razlog izrecno določa kršitev materialnega zakona, medtem ko je po 90. členu ZDavP-2 kot izpodbojni razlog določen nepreciziran pojem „očitne napake“.''' Zgolj jezikovna razlaga 90. člena ZDavP-2, kot omenja že sodišče prve stopnje, bi sicer dopuščala, da se kot izpodbojni razlog po tem členu uveljavljajo napake vseh vrst, vključno s kršitvijo materialnega zakona, ki je kot izpodbojni razlog določen že v 88. členu ZDavP-2, vendar pa je tako široka interpretacija neustrezna, saj ne ustreza značilnostim samega pravnega sredstva. '''Vrhovno sodišče je presodilo, da se pojma „očitne napake“ iz 90. člena ZDavP-2 ne more razlagati tako, da vključuje tudi kršitve materialnega prava,''' ker je tovrstna kršitev kot izpodbojni razlog izrecno določena v 88. členu ZDavP-2, ki je njihovi presoji tudi sistemsko namenjeno (enako tudi v [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395574 sodbi VSRS X Ips 471/2014] z dne 13. 4. 2014).
Sodišče je glede uporabe določb 90. člena ZDavP-2 odločilo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111437495 sodba in sklep VSRS X Ips 6/2020] z dne 9. 6. 2020, in sicer, '''v kolikor je napaka očitna, se očitnost nanaša tudi na napako v dejanskem temelju odločitve, ki pa mora dosegati določeno stopnjo prepoznavnosti, da jo lahko kvalificiramo kot tako.''' Ne more šteti za očitno tista napaka, ki terja nadaljnji zahtevnejši postopek ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja, prav tako pa tudi ne tista, ki terja kompleksno presojo dejstev oziroma visoko stopnjo subjektivnosti pri presoji njihove pravilnosti (resničnosti). '''Iz pojma očitne napačnosti so torej izključeni primeri, ko je za ugotovitev napačnosti določenega dejstva treba izvajati zahtevne postopke z izvedencem, prav tako pa tudi ni mogoče očitne napačnosti utemeljevati na tem, da naj bi uradna oseba pristojnega organa v postopku zmotno ocenila kot verodostojno izpoved določene priče itd.''' Očitna napačnost glede ugotovitve dejanskega stanja je tako le tista, kjer je mogoče ugotoviti očitni razkorak med v odločbi ugotovljenim dejanskim stanjem in dejstvi, ki jih je mogoče ugotoviti na podlagi objektivnih meril, brez zahtevnih ugotovitvenih postopkov preverjanja njihove resničnosti. Sklepamo lahko, da v konkretnem primeru ne gre za očitno napako dejanskega stanja.
'''Torej razlog, da se uporabi to izredno pravno sredstvo je, da je pri izdaji odmerne odločbe prišlo do »očitne napake«. Tako očitna napaka pa ne more izhajati iz kršitev materialnega prava, saj je temu tudi namenjeno drugo pravno sredstvo, in sicer odločanje po nadzorstveni pravici,''' 88. člen ZDavP-2 (glej npr. 90. člen ZDavP-2 o pravnih sredstvih, prim Kerševan v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 494).
'''Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, ki ga ima na voljo pristojni organ na podlagi nadzorstvene pravice, ki jo izvršuje nad organom, ki je izdal odločbo na prvi stopnji. To je praviloma drugostopenjski (pritožbeni) organ''' (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022, str. 727).
Po drugem odstavku 274. člena ZUP lahko pristojni organ izdano odločbo razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo '''očitno prekršen materialni predpis.''' Ker je razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da organ z njo lahko poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo, je zaradi pravne varnosti in zaupanja v pravo še posebej pomembno, da organ strogo ostaja v mejah zakonskih razlogov za uporabo tega pravnega sredstva oziroma da je pri njegovi uporabi zadržan. '''V konkretni zadevi to pomeni, da se mora omejiti izključno na očitne kršitve materialnega predpisa, ne pa navedene zakonske določbe razlagati tako, da bi jo posredno širil na morebitne pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma kršitve predpisanega postopka''' (glej [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111425613 sodbo UPRS I U 1446/2017] z dne 13. 9. 2018).
Torej, na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 lahko odmerno odločbo davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. Na podlagi 274. člena ZUP pa lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. '''ZDavP-2 torej v primerjavi z ZUP ne zahteva, da gre za očitno kršitev.'''   
Vendar se je sodna praksa izrekla glede vprašanja očitnosti kršitve materialnega prepisa (zakona) tudi pri nadzorstveni pravici po ZDavP-2. Presoja napake pri uporabi materialnega prava mora biti očitna. Tako gre za očitno kršitev materialnega zakona, če je materialni predpis glede na dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, uporabljen napačno. Kršitev je očitna, če jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se oodločba opira. Če je do napačne uporabe materialnega prava prišlo zaradi napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega predpisa ni očitna. Prav tako ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila predpis lahko tolmači oziroma razume na več načinov, organ pa je svojo odločitev oprl na eno od možnih razlag (glej [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113061561 sodbo VSRS X Ips 380/2012] z dne 12. 9. 2013).
'''Sklepno lahko ugotovimo, da uporaba 90. člena ZDavP-2 v vašem primeru ne pride v poštev, uporaba nadzorstvene pravice pa je odvisna od tega, ali je davčni organ očitno kršil materialni zakon. O tem odloča drugostopni davčni organ, Ministrstvo za finance, lahko tudi na predlog stranke''' ([[Zak:ZUP#275. .C4.8Dlen{{!}}275. člen ZUP]]). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 [[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava

2024-08-31T06:35:01Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Katero izredno pravno sredstvo po ZDavP-2 se lahko uporabi primeru, ko čezmejni delovni migrant, zaposlen v Avstriji prejme dve odločbi, ki sta že pravnomočni, v odločbah pa je odmerjen davek, že poravnan za dve predhodni leti. Čez nekaj let je Upravno sodišče (sodba II U 181/2022-13 z dne 10. 7. 2024) ugotovilo, da je FURS v nasprotju z materialnopravnimi predpisi odbil v tujini plačan davek, a nev celoti plačanega, ampak v manjšem znesku oziroma odstotku. Ali sev takšnem primeru vloži zahteva za odpravo in razveljavitev oziroma spremembo odločbe po nadzorstveni pravici (88. člen ZDavP-2) ali predlog za posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe (90. člen ZDavP-2)?

== '''Odgovor:''' ==

Odločba je akt odločitev s pravnimi učinki (Kovač in Jerovšek, 2024, Upravni postopek in upravni spor, str. 216 in nasl.). Če je odločba že dokončna oziroma pravnomočna, se lahko uporabijo izredna pravna sredstva, to so po ZUP obnova postopka, sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev in ničnost. Poleg pritožbe in petih izrednih pravnih sredstev po ZUP poznamo v upravnih postopkih dodatna pravna sredstva, ki jih lahko določi drug zakon (po načelu subsidiarne rabe ZUP po [[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu ZUP]]; prav tam, str. 241). Tako  [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] '''(ZDavP-2''', Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.)''' ureja nekatera pravna sredstva po ZUP drugače, npr. v 88. členu razloge za izredno pravno sredstvo odprave in razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici''' (prim. [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člen ZUP]]), d'''odatno pa še določa v 90. členu t. i. posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe.'''
Drugi odstavek 88. člen ZDavP-2 določa, da lahko davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, <span style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: justify; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >če je z njo prekršen materialni zakon. ZDavP-2 v prvem odstavku 90. člena določa, da v kolikor se po pravnomočnosti odmerne odločbe ugotovi, da je bil zaradi očitne napake previsoko odmerjen davek, davčni organ tako odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca za davek oziroma na zahtevo njenih pravnih naslednikov.
V sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395908 VSRS Sodba X Ips 481/2014] z dne 20. 4. 2016 je sodišče opredelilo, '''da 88. člen ZDavP-2 kot izpodbojni razlog izrecno določa kršitev materialnega zakona, medtem ko je po 90. členu ZDavP-2 kot izpodbojni razlog določen nepreciziran pojem „očitne napake“.''' Zgolj jezikovna razlaga 90. člena ZDavP-2, kot omenja že sodišče prve stopnje, bi sicer dopuščala, da se kot izpodbojni razlog po tem členu uveljavljajo napake vseh vrst, vključno s kršitvijo materialnega zakona, ki je kot izpodbojni razlog določen že v 88. členu ZDavP-2, vendar pa je tako široka interpretacija neustrezna, saj ne ustreza značilnostim samega pravnega sredstva. '''Vrhovno sodišče je presodilo, da se pojma „očitne napake“ iz 90. člena ZDavP-2 ne more razlagati tako, da vključuje tudi kršitve materialnega prava,''' ker je tovrstna kršitev kot izpodbojni razlog izrecno določena v 88. členu ZDavP-2, ki je njihovi presoji tudi sistemsko namenjeno (enako tudi v sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395574 X Ips 471/2014] z dne 13. 4. 2014).
Sodišče je glede uporabe določb 90. člena ZDavP-2 odločilo v sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111437495 VSRS Sodba in sklep X Ips 6/2020] z dne 9. 6. 2020, in sicer, '''v kolikor je napaka očitna, se očitnost nanaša tudi na napako v dejanskem temelju odločitve, ki pa mora dosegati določeno stopnjo prepoznavnosti, da jo lahko kvalificiramo kot tako.''' Ne more šteti za očitno tista napaka, ki terja nadaljnji zahtevnejši postopek ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja, prav tako pa tudi ne tista, ki terja kompleksno presojo dejstev oziroma visoko stopnjo subjektivnosti pri presoji njihove pravilnosti (resničnosti). I'''z pojma očitne napačnosti so torej izključeni primeri, ko je za ugotovitev napačnosti določenega dejstva treba izvajati zahtevne postopke z izvedencem, prav tako pa tudi ni mogoče očitne napačnosti utemeljevati na tem, da naj bi uradna oseba pristojnega organa v postopku zmotno ocenila kot verodostojno izpoved določene priče itd.''' Očitna napačnost glede ugotovitve dejanskega stanja je tako le tista, kjer je mogoče ugotoviti očitni razkorak med v odločbi ugotovljenim dejanskim stanjem in dejstvi, ki jih je mogoče ugotoviti na podlagi objektivnih meril, brez zahtevnih ugotovitvenih postopkov preverjanja njihove resničnosti. Sklepamo lahko, da v konkretnem primeru ne gre za očitno napako dejanskega stanja.
'''Torej razlog, da se uporabi to izredno pravno sredstvo je, da je pri izdaji odmerne odločbe prišlo do »očitne napake«. Tako očitna napaka pa ne more izhajati iz kršitev materialnega prava, saj je temu tudi namenjeno drugo pravno sredstvo, in sicer odločanje po nadzorstveni pravici,''' 88. člen ZDavP-2 (glej npr. 90. člen ZDavP-2 o pravnih sredstvih, prim Kerševan v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 494).
'''Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, ki ga ima na voljo pristojni organ na podlagi nadzorstvene pravice, ki jo izvršuje nad organom, ki je izdal odločbo na prvi stopnji. To je praviloma drugostopenjski (pritožbeni) organ''' (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022, str. 727).
Po drugem odstavku 274. člena ZUP lahko pristojni organ izdano odločbo razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo '''očitno prekršen materialni predpis.''' Ker je razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da organ z njo lahko poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo, je zaradi pravne varnosti in zaupanja v pravo še posebej pomembno, da organ strogo ostaja v mejah zakonskih razlogov za uporabo tega pravnega sredstva oziroma da je pri njegovi uporabi zadržan. '''V konkretni zadevi to pomeni, da se mora omejiti izključno na očitne kršitve materialnega predpisa, ne pa navedene zakonske določbe razlagati tako, da bi jo posredno širil na morebitne pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma kršitve predpisanega postopka''' (glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111425613 UPRS I U 1446/2017] z dne 13. 9. 2018).
Torej, na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 lahko odmerno odločbo davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. Na podlagi 274. člena ZUP pa lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. '''ZDavP-2 torej v primerjavi z ZUP ne zahteva, da gre za očitno kršitev.'''   
Vendar se je sodna praksa izrekla glede vprašanja očitnosti kršitve materialnega prepisa (zakona) tudi pri nadzorstveni pravici po ZDavP-2. Presoja napake pri uporabi materialnega prava mora biti očitna. Tako gre za očitno kršitev materialnega zakona, če je materialni predpis glede na dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, uporabljen napačno. Kršitev je očitna, če jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se oodločba opira. Če je do napačne uporabe materialnega prava prišlo zaradi napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega predpisa ni očitna. Prav tako ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila predpis lahko tolmači oziroma razume na več načinov, organ pa je svojo odločitev oprl na eno od možnih razlag (glej [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113061561 Sodbo X Ips 380/2012] z dne 12. 9. 2013).
'''Sklepno lahko ugotovimo, da uporaba 90. člena ZDavP-2 v vašem primeru ne pride v poštev, uporaba nadzorstvene pravice pa je odvisna od tega, ali je davčni organ očitno kršil materialni zakon. O tem odloča drugostopni davčni organ, Ministrstvo za finance, lahko tudi na predlog stranke''' ([[Zak:ZUP#275. .C4.8Dlen{{!}}275. člen ZUP]]). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 [[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava

2024-08-31T06:32:57Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Katero izredno pravno sredstvo po ZDavP-2 se lahko uporabi primeru, ko čezmejni delovni migrant, zaposlen v Avstriji prejme dve odločbi, ki sta že pravnomočni, v odločbah pa je odmerjen davek, že poravnan za dve predhodni leti. Čez nekaj let je Upravno sodišče (sodba II U 181/2022-13 z dne 10. 7. 2024) ugotovilo, da je FURS v nasprotju z materialnopravnimi predpisi odbil v tujini plačan davek, a nev celoti plačanega, ampak v manjšem znesku oziroma odstotku. Ali sev takšnem primeru vloži zahteva za odpravo in razveljavitev oziroma spremembo odločbe po nadzorstveni pravici (88. člen ZDavP-2) ali predlog za posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe (90. člen ZDavP-2)?

== '''Odgovor:''' ==

Odločba je akt odločitev s pravnimi učinki (Kovač in Jerovšek, 2024, Upravni postopek in upravni spor, str. 216 in nasl.). Če je odločba že dokončna oziroma pravnomočna, se lahko uporabijo izredna pravna sredstva, to so po ZUP obnova postopka, sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev in ničnost. Poleg pritožbe in petih izrednih pravnih sredstev po ZUP poznamo v upravnih postopkih dodatna pravna srestva, ki jih lahko določi drug zakon (po načelu subsidiarne rabe ZUP po [[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu ZUP]]; prav tam, str. 241), npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.), ki ureja nekatera pravna sredstva po ZUP drugače, npr. v 88. členu razloge za izredno pravno sredstvo odprave in razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici (prim. [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člen ZUP]]), dodatno pa še po 90. členu posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe.
ZDavP-2 v prvem odstavku 90. člena določa, da '''v kolikor se po pravnomočnosti odmerne odločbe ugotovi, da je bil zaradi očitne napake previsoko odmerjen davek, davčni organ tako odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca za davek oziroma na zahtevo njenih pravnih naslednikov.'''
Nadalje drugi odstavek 88. člen ZDavP-2 določa, da lahko davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, '''če je z njo prekršen materialni zakon. Odpravo in razveljavitev po nadzorstveni pravici prav tako ureja''' [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člen ZUP]].
V sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395908 VSRS Sodba X Ips 481/2014] z dne 20. 4. 2016 je sodišče opredelilo, '''da 88. člen ZDavP-2 kot izpodbojni razlog izrecno določa kršitev materialnega zakona, medtem ko je po 90. členu ZDavP-2 kot izpodbojni razlog določen nepreciziran pojem „očitne napake“.''' Zgolj jezikovna razlaga 90. člena ZDavP-2, kot omenja že sodišče prve stopnje, bi sicer dopuščala, da se kot izpodbojni razlog po tem členu uveljavljajo napake vseh vrst, vključno s kršitvijo materialnega zakona, ki je kot izpodbojni razlog določen že v 88. členu ZDavP-2, vendar pa je tako široka interpretacija neustrezna, saj ne ustreza značilnostim samega pravnega sredstva. '''Vrhovno sodišče je presodilo, da se pojma „očitne napake“ iz 90. člena ZDavP-2 ne more razlagati tako, da vključuje tudi kršitve materialnega prava,''' ker je tovrstna kršitev kot izpodbojni razlog izrecno določena v 88. členu ZDavP-2, ki je njihovi presoji tudi sistemsko namenjeno (enako tudi v sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395574 X Ips 471/2014] z dne 13. 4. 2014).
Sodišče je glede uporabe določb 90. člena ZDavP-2 odločilo v sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111437495 VSRS Sodba in sklep X Ips 6/2020] z dne 9. 6. 2020, in sicer, '''v kolikor je napaka očitna, se očitnost nanaša tudi na napako v dejanskem temelju odločitve, ki pa mora dosegati določeno stopnjo prepoznavnosti, da jo lahko kvalificiramo kot tako.''' Ne more šteti za očitno tista napaka, ki terja nadaljnji zahtevnejši postopek ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja, prav tako pa tudi ne tista, ki terja kompleksno presojo dejstev oziroma visoko stopnjo subjektivnosti pri presoji njihove pravilnosti (resničnosti). I'''z pojma očitne napačnosti so torej izključeni primeri, ko je za ugotovitev napačnosti določenega dejstva treba izvajati zahtevne postopke z izvedencem, prav tako pa tudi ni mogoče očitne napačnosti utemeljevati na tem, da naj bi uradna oseba pristojnega organa v postopku zmotno ocenila kot verodostojno izpoved določene priče itd.''' Očitna napačnost glede ugotovitve dejanskega stanja je tako le tista, kjer je mogoče ugotoviti očitni razkorak med v odločbi ugotovljenim dejanskim stanjem in dejstvi, ki jih je mogoče ugotoviti na podlagi objektivnih meril, brez zahtevnih ugotovitvenih postopkov preverjanja njihove resničnosti. Sklepamo lahko, da v konkretnem primeru ne gre za očitno napako dejanskega stanja.
'''Torej razlog, da se uporabi to izredno pravno sredstvo je, da je pri izdaji odmerne odločbe prišlo do »očitne napake«. Tako očitna napaka pa ne more izhajati iz kršitev materialnega prava, saj je temu tudi namenjeno drugo pravno sredstvo, in sicer odločanje po nadzorstveni pravici,''' 88. člen ZDavP-2 (glej npr. 90. člen ZDavP-2 o pravnih sredstvih, prim Kerševan v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 494).
'''Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, ki ga ima na voljo pristojni organ na podlagi nadzorstvene pravice, ki jo izvršuje nad organom, ki je izdal odločbo na prvi stopnji. To je praviloma drugostopenjski (pritožbeni) organ''' (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022, str. 727).
Po drugem odstavku 274. člena ZUP lahko pristojni organ izdano odločbo razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo '''očitno prekršen materialni predpis.''' Ker je razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da organ z njo lahko poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo, je zaradi pravne varnosti in zaupanja v pravo še posebej pomembno, da organ strogo ostaja v mejah zakonskih razlogov za uporabo tega pravnega sredstva oziroma da je pri njegovi uporabi zadržan. '''V konkretni zadevi to pomeni, da se mora omejiti izključno na očitne kršitve materialnega predpisa, ne pa navedene zakonske določbe razlagati tako, da bi jo posredno širil na morebitne pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma kršitve predpisanega postopka''' (glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111425613 UPRS I U 1446/2017] z dne 13. 9. 2018).
Torej, na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 lahko odmerno odločbo davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. Na podlagi 274. člena ZUP pa lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. '''ZDavP-2 torej v primerjavi z ZUP ne zahteva, da gre za očitno kršitev.'''   
Vendar se je sodna praksa izrekla glede vprašanja očitnosti kršitve materialnega prepisa (zakona) tudi pri nadzorstveni pravici po ZDavP-2. Presoja napake pri uporabi materialnega prava mora biti očitna. Tako gre za očitno kršitev materialnega zakona, če je materialni predpis glede na dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, uporabljen napačno. Kršitev je očitna, če jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se oodločba opira. Če je do napačne uporabe materialnega prava prišlo zaradi napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega predpisa ni očitna. Prav tako ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila predpis lahko tolmači oziroma razume na več načinov, organ pa je svojo odločitev oprl na eno od možnih razlag (glej [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113061561 Sodbo X Ips 380/2012] z dne 12. 9. 2013).
'''Sklepno lahko ugotovimo, da uporaba 90. člena ZDavP-2 v vašem primeru ne pride v poštev, uporaba nadzorstvene pravice pa je odvisna od tega, ali je davčni organ očitno kršil materialni zakon. O tem odloča drugostopni davčni organ, Ministrstvo za finance, lahko tudi na predlog stranke''' ([[Zak:ZUP#275. .C4.8Dlen{{!}}275. člen ZUP]]). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 [[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava

2024-08-31T06:32:01Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Katero izredno pravno sredstvo po ZDavP-2 se lahko uporabi primeru, ko čezmejni delovni migrant, zaposlen v Avstriji prejme dve odločbi, ki sta že pravnomočni, v odločbah pa je odmerjen davek, že poravnan za dve predhodni leti. Čez nekaj let je Upravno sodišče (sodba II U 181/2022-13 z dne 10. 7. 2024) ugotovilo, da je FURS v nasprotju z materialnopravnimi predpisi odbil v tujini plačan davek, a nev celoti plačanega, ampak v manjšem znesku oziroma odstotku. Ali sev takšnem primeru vloži zahteva za odpravo in razveljavitev oziroma spremembo odločbe po nadzorstveni pravici (88. člen ZDavP-2) ali predlog za posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe (90. člen ZDavP-2)?

== '''Odgovor:''' ==

Odločba je akt odločitev s pravnimi učinki (Kovač in Jerovšek, 2024, Upravni postopek in upravni spor, str. 216 in nasl.). Če je odločba že dokončna oziroma pravnomočna, se lahko uporabijo izredna pravna sredstva, to so po ZUP obnova postopka, sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev in ničnost. Poleg pritožbe in petih izrednih pravnih sredstev po ZUP poznamo v upravnih postopkih dodatna pravna srestva, ki jih lahko določi drug zakon (prav tam, str. 241), npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.), ki ureja nekatera pravna sredstva po ZUP drugače, npr. v 88. členu razloge za izredno pravno sredstvo odprave in razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici, dodatno pa še po 90. členu posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe.
ZDavP-2 v prvem odstavku 90. člena določa, da '''v kolikor se po pravnomočnosti odmerne odločbe ugotovi, da je bil zaradi očitne napake previsoko odmerjen davek, davčni organ tako odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca za davek oziroma na zahtevo njenih pravnih naslednikov.'''
Nadalje drugi odstavek 88. člen ZDavP-2 določa, da lahko davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, '''če je z njo prekršen materialni zakon. Odpravo in razveljavitev po nadzorstveni pravici prav tako ureja''' [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člen ZUP]].
V sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395908 VSRS Sodba X Ips 481/2014] z dne 20. 4. 2016 je sodišče opredelilo, '''da 88. člen ZDavP-2 kot izpodbojni razlog izrecno določa kršitev materialnega zakona, medtem ko je po 90. členu ZDavP-2 kot izpodbojni razlog določen nepreciziran pojem „očitne napake“.''' Zgolj jezikovna razlaga 90. člena ZDavP-2, kot omenja že sodišče prve stopnje, bi sicer dopuščala, da se kot izpodbojni razlog po tem členu uveljavljajo napake vseh vrst, vključno s kršitvijo materialnega zakona, ki je kot izpodbojni razlog določen že v 88. členu ZDavP-2, vendar pa je tako široka interpretacija neustrezna, saj ne ustreza značilnostim samega pravnega sredstva. '''Vrhovno sodišče je presodilo, da se pojma „očitne napake“ iz 90. člena ZDavP-2 ne more razlagati tako, da vključuje tudi kršitve materialnega prava,''' ker je tovrstna kršitev kot izpodbojni razlog izrecno določena v 88. členu ZDavP-2, ki je njihovi presoji tudi sistemsko namenjeno (enako tudi v sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395574 X Ips 471/2014] z dne 13. 4. 2014).
Sodišče je glede uporabe določb 90. člena ZDavP-2 odločilo v sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111437495 VSRS Sodba in sklep X Ips 6/2020] z dne 9. 6. 2020, in sicer, '''v kolikor je napaka očitna, se očitnost nanaša tudi na napako v dejanskem temelju odločitve, ki pa mora dosegati določeno stopnjo prepoznavnosti, da jo lahko kvalificiramo kot tako.''' Ne more šteti za očitno tista napaka, ki terja nadaljnji zahtevnejši postopek ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja, prav tako pa tudi ne tista, ki terja kompleksno presojo dejstev oziroma visoko stopnjo subjektivnosti pri presoji njihove pravilnosti (resničnosti). I'''z pojma očitne napačnosti so torej izključeni primeri, ko je za ugotovitev napačnosti določenega dejstva treba izvajati zahtevne postopke z izvedencem, prav tako pa tudi ni mogoče očitne napačnosti utemeljevati na tem, da naj bi uradna oseba pristojnega organa v postopku zmotno ocenila kot verodostojno izpoved določene priče itd.''' Očitna napačnost glede ugotovitve dejanskega stanja je tako le tista, kjer je mogoče ugotoviti očitni razkorak med v odločbi ugotovljenim dejanskim stanjem in dejstvi, ki jih je mogoče ugotoviti na podlagi objektivnih meril, brez zahtevnih ugotovitvenih postopkov preverjanja njihove resničnosti. Sklepamo lahko, da v konkretnem primeru ne gre za očitno napako dejanskega stanja.
'''Torej razlog, da se uporabi to izredno pravno sredstvo je, da je pri izdaji odmerne odločbe prišlo do »očitne napake«. Tako očitna napaka pa ne more izhajati iz kršitev materialnega prava, saj je temu tudi namenjeno drugo pravno sredstvo, in sicer odločanje po nadzorstveni pravici,''' 88. člen ZDavP-2 (glej npr. 90. člen ZDavP-2 o pravnih sredstvih, prim Kerševan v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 494).
'''Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, ki ga ima na voljo pristojni organ na podlagi nadzorstvene pravice, ki jo izvršuje nad organom, ki je izdal odločbo na prvi stopnji. To je praviloma drugostopenjski (pritožbeni) organ''' (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022, str. 727).
Po drugem odstavku 274. člena ZUP lahko pristojni organ izdano odločbo razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo '''očitno prekršen materialni predpis.''' Ker je razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da organ z njo lahko poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo, je zaradi pravne varnosti in zaupanja v pravo še posebej pomembno, da organ strogo ostaja v mejah zakonskih razlogov za uporabo tega pravnega sredstva oziroma da je pri njegovi uporabi zadržan. '''V konkretni zadevi to pomeni, da se mora omejiti izključno na očitne kršitve materialnega predpisa, ne pa navedene zakonske določbe razlagati tako, da bi jo posredno širil na morebitne pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma kršitve predpisanega postopka''' (glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111425613 UPRS I U 1446/2017] z dne 13. 9. 2018).
Torej, na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 lahko odmerno odločbo davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. Na podlagi 274. člena ZUP pa lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. '''ZDavP-2 torej v primerjavi z ZUP ne zahteva, da gre za očitno kršitev.'''   
Vendar se je sodna praksa izrekla glede vprašanja očitnosti kršitve materialnega prepisa (zakona) tudi pri nadzorstveni pravici po ZDavP-2. Presoja napake pri uporabi materialnega prava mora biti očitna. Tako gre za očitno kršitev materialnega zakona, če je materialni predpis glede na dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, uporabljen napačno. Kršitev je očitna, če jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se oodločba opira. Če je do napačne uporabe materialnega prava prišlo zaradi napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega predpisa ni očitna. Prav tako ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila predpis lahko tolmači oziroma razume na več načinov, organ pa je svojo odločitev oprl na eno od možnih razlag (glej [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113061561 Sodbo X Ips 380/2012] z dne 12. 9. 2013).
'''Sklepno lahko ugotovimo, da uporaba 90. člena ZDavP-2 v vašem primeru ne pride v poštev, uporaba nadzorstvene pravice pa je odvisna od tega, ali je davčni organ očitno kršil materialni zakon. O tem odloča drugostopni davčni organ, Ministrstvo za finance, lahko tudi na predlog stranke''' ([[Zak:ZUP#275. .C4.8Dlen{{!}}275. člen ZUP]]). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 [[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava

2024-08-31T06:28:28Z

PoloncaKovac: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Katero izredno pravno sredstvo po ZDavP-2 se lahko uporabi primeru, ko čezmejni delovni migrant, zaposlen v Avstriji prejme dve odločbi, ki sta že pravnomočni, v odločbah pa je odmerjen davek, že poravnan za dve predhodni leti. Čez nekaj let je Upravno sodišče (sodba II U 181/2022-13 z dne 10. 7. 2024) ugotovilo, da je FURS v nasprotju z materialnopravnimi predpisi odbil v tujini plačan davek, a nev celoti plačanega, ampak v manjšem znesku oziroma odstotku. Ali sev takšnem primeru vloži zahteva za odpravo in razveljavitev oziroma spremembo odločbe po nadzorstveni pravici (88. člen ZDavP-2) ali predlog za posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe (90. člen ZDavP-2)?

== '''Odgovor:''' ==

'''Odločba je formalen, strogo obličen upravni akt, saj mora biti izdana v pisni obliki in mora imeti predpisane sestavne dele, ti pa nadaljnje sestavne dele''' (Kovač in Jerovšek, 2024, Upravni postopek in upravni spor, str. 216). Zoper odločbe, katere še niso dokončne imajo stranke pravico do pritožbe. '''Pritožba velja za redno pravno sredstvo po ZUP.''' '''V kolikor pa je odločba že dokončna oziroma pravnomočna pa se lahko uporabijo izredna pravna sredstva, to so obnova postopka, sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev in ničnost.''' Poleg pritožbe in petih izrednih pravnih sredstev po ZUP poznamo v upravnih postopkih dodatna pravna srestva, ki jih lahko določi drug zakon (Kovač in Jerovšek, prav tam, str. 241).
[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] (ZDavP-2; Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.) ureja posebna izredna pravna sredstva, kot so posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločb po 90. členu ZDavP-2, v 88. členu ZDavP-2 pa je nekoliko drugače kot v ZUP urejeno tudi izredno pravno sredstvo odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici.
ZDavP-2 v prvem odstavku 90. člena določa, da '''v kolikor se po pravnomočnosti odmerne odločbe ugotovi, da je bil zaradi očitne napake previsoko odmerjen davek, davčni organ tako odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca za davek oziroma na zahtevo njenih pravnih naslednikov.'''
Nadalje drugi odstavek 88. člen ZDavP-2 določa, da lahko davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, '''če je z njo prekršen materialni zakon. Odpravo in razveljavitev po nadzorstveni pravici prav tako ureja''' [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člen ZUP]].
V sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395908 VSRS Sodba X Ips 481/2014] z dne 20. 4. 2016 je sodišče opredelilo, '''da 88. člen ZDavP-2 kot izpodbojni razlog izrecno določa kršitev materialnega zakona, medtem ko je po 90. členu ZDavP-2 kot izpodbojni razlog določen nepreciziran pojem „očitne napake“.''' Zgolj jezikovna razlaga 90. člena ZDavP-2, kot omenja že sodišče prve stopnje, bi sicer dopuščala, da se kot izpodbojni razlog po tem členu uveljavljajo napake vseh vrst, vključno s kršitvijo materialnega zakona, ki je kot izpodbojni razlog določen že v 88. členu ZDavP-2, vendar pa je tako široka interpretacija neustrezna, saj ne ustreza značilnostim samega pravnega sredstva. '''Vrhovno sodišče je presodilo, da se pojma „očitne napake“ iz 90. člena ZDavP-2 ne more razlagati tako, da vključuje tudi kršitve materialnega prava,''' ker je tovrstna kršitev kot izpodbojni razlog izrecno določena v 88. členu ZDavP-2, ki je njihovi presoji tudi sistemsko namenjeno (enako tudi v sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395574 X Ips 471/2014] z dne 13. 4. 2014).
Sodišče je glede uporabe določb 90. člena ZDavP-2 odločilo v sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111437495 VSRS Sodba in sklep X Ips 6/2020] z dne 9. 6. 2020, in sicer, '''v kolikor je napaka očitna, se očitnost nanaša tudi na napako v dejanskem temelju odločitve, ki pa mora dosegati določeno stopnjo prepoznavnosti, da jo lahko kvalificiramo kot tako.''' Ne more šteti za očitno tista napaka, ki terja nadaljnji zahtevnejši postopek ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja, prav tako pa tudi ne tista, ki terja kompleksno presojo dejstev oziroma visoko stopnjo subjektivnosti pri presoji njihove pravilnosti (resničnosti). I'''z pojma očitne napačnosti so torej izključeni primeri, ko je za ugotovitev napačnosti določenega dejstva treba izvajati zahtevne postopke z izvedencem, prav tako pa tudi ni mogoče očitne napačnosti utemeljevati na tem, da naj bi uradna oseba pristojnega organa v postopku zmotno ocenila kot verodostojno izpoved določene priče itd.''' Očitna napačnost glede ugotovitve dejanskega stanja je tako le tista, kjer je mogoče ugotoviti očitni razkorak med v odločbi ugotovljenim dejanskim stanjem in dejstvi, ki jih je mogoče ugotoviti na podlagi objektivnih meril, brez zahtevnih ugotovitvenih postopkov preverjanja njihove resničnosti. Sklepamo lahko, da v konkretnem primeru ne gre za očitno napako dejanskega stanja.
'''Torej razlog, da se uporabi to izredno pravno sredstvo je, da je pri izdaji odmerne odločbe prišlo do »očitne napake«. Tako očitna napaka pa ne more izhajati iz kršitev materialnega prava, saj je temu tudi namenjeno drugo pravno sredstvo, in sicer odločanje po nadzorstveni pravici,''' 88. člen ZDavP-2 (glej npr. 90. člen ZDavP-2 o pravnih sredstvih, prim Kerševan v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 494).
'''Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, ki ga ima na voljo pristojni organ na podlagi nadzorstvene pravice, ki jo izvršuje nad organom, ki je izdal odločbo na prvi stopnji. To je praviloma drugostopenjski (pritožbeni) organ''' (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022, str. 727).
Po drugem odstavku 274. člena ZUP lahko pristojni organ izdano odločbo razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo '''očitno prekršen materialni predpis.''' Ker je razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da organ z njo lahko poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo, je zaradi pravne varnosti in zaupanja v pravo še posebej pomembno, da organ strogo ostaja v mejah zakonskih razlogov za uporabo tega pravnega sredstva oziroma da je pri njegovi uporabi zadržan. '''V konkretni zadevi to pomeni, da se mora omejiti izključno na očitne kršitve materialnega predpisa, ne pa navedene zakonske določbe razlagati tako, da bi jo posredno širil na morebitne pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma kršitve predpisanega postopka''' (glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111425613 UPRS I U 1446/2017] z dne 13. 9. 2018).
Torej, na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 lahko odmerno odločbo davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. Na podlagi 274. člena ZUP pa lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. '''ZDavP-2 torej v primerjavi z ZUP ne zahteva, da gre za očitno kršitev.'''   
Vendar se je sodna praksa izrekla glede vprašanja očitnosti kršitve materialnega prepisa (zakona) tudi pri nadzorstveni pravici po ZDavP-2. Presoja napake pri uporabi materialnega prava mora biti očitna. Tako gre za očitno kršitev materialnega zakona, če je materialni predpis glede na dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, uporabljen napačno. Kršitev je očitna, če jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se oodločba opira. Če je do napačne uporabe materialnega prava prišlo zaradi napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega predpisa ni očitna. Prav tako ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila predpis lahko tolmači oziroma razume na več načinov, organ pa je svojo odločitev oprl na eno od možnih razlag (glej [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113061561 Sodbo X Ips 380/2012] z dne 12. 9. 2013).
'''Sklepno lahko ugotovimo, da uporaba 90. člena ZDavP-2 v vašem primeru ne pride v poštev, uporaba nadzorstvene pravice pa je odvisna od tega, ali je davčni organ očitno kršil materialni zakon. O tem odloča drugostopni davčni organ, Ministrstvo za finance, lahko tudi na predlog stranke''' ([[Zak:ZUP#275. .C4.8Dlen{{!}}275. člen ZUP]]). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 [[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti

2024-08-31T06:23:09Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vodenje postopka v primeru spremembe - odprave krajevne (ne)pristojnosti ==

'''Datum odgovora:''' 14. 8. 2024, dopolnitev 30. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Z zakonom se je spremenila krajevna pristojnost v upravnih zadevah (npr.  v zvezi s tujci, v katerih je Zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah - ZUOPUE odpravil krajevno pristojnost, ki se je pred spremembo določala po kraju prebivanja oziroma nameravanega prebivanja tujca oziroma sedeža delodajalca). Ali lahko v takem primeru upravna enota, pri kateri je bila vložena vloga, na zahtevo tujca to odstopi drugi upravni enoti, ker bi jo ta morda obravnavala hitreje?
Ali se sprememba krajevne pristojnosti nanaša tudi na zahteve, ki so bile vložene pred uveljavitvijo zakonske spremembe, sploh če upravna enota takrat ni bila krajevno pristojna za obravnavo zadeve?

== '''Odgovor:''' ==

Učinkovanje zakonskih sprememb, tako na procesnem kot materialnopravnem področju, je odvisno od normativne ureditve, s katero se uveljavijo spremembe. V skladu z načeloma zaupanja v pravo in zakonitosti (veljave predpisov po času) se v prehodnih določbah zakonskih sprememb praviloma določi, ali spremembe učinkujejo le na zadeve, ki bodo uveljavljene po zaletjku veljave sprememb, ali tudi na zadeve, v katerih so bile vložene vloge oziroma se je postopek začel že pred uveljavitvijo sprememb. Takšno pravilo je posebej nujno, če se se z zakonsko spremembo lahko poslabša pravni položaj stranke. Nasprotno, če se pravni položaj strank ne spremeni ali se ta s spremembami celo izboljša, načeloma ni potrebe po takšnem pravilu, vendar pa kot tako ni odveč zaradi jasnosti in določnosti. '''Toda, če zakon režima uveljavitve v prehodnih določbah ne določa, velja v skladu z ustavnima načeloma zakonitosti in enakosti pred zakonom '''(2., 14. in 120. člen Ustave ter 6. člen ZUP), da '''organ postopek vodi po veljavnem pravu v času zaključka prvostopenjskega postopka'''. Povedano drugače, za vse zadeve, ki so v obravnavi, se uporablja veljavna pravna pravila v času odločanja (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 36- 40), z izjemo položajev ob nerazumno dolgem odločanju (glej odločbi USRS [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ODLU631 Up-10/03] z dne 10. 7. 2003 in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ODLU1254 Up-304/01] z dne 20. 5. 2004). '''Zato se na enak način obravnava vloge, ki so bile vložene pred in po zakonski spremembi.''' 
Čeprav je krajevna pristojnost odpravljena in stranka '''vlogo lahko vloži pri vsakem stvarno pristojnem organu '''(npr. upravni enoti), s tem '''ni dobila pravice''', '''da''' od organa, kjer je vlogo vložila, '''zahteva, da se jo odstopi drugemu organu'''. Pravni red pravice stranke, da bi vlogo, ki jo je vložila na enem organu, prenesla v reševanje drugem organu, ne pozna, zato razlog za morebitni prenos ni pomemben. Možnost razpolaganja z vlogo oziroma zahtevkom se po ZUP omejuje na umik zahtevka ali spremembo zahtevka (tudi v primeru spremembe je sicer uveljavljen pogoj, da se pristojnost organa po spremembi ne spremeni, zato zahtevka v delu, ki se naslavlja na organ, ne more spreminjati v smislu, da bi ga naslovil na drug organ). 
Tudi v primeru odprave krajevne pristojnosti velja, da mora biti vloga (zahtevek) naslovljena na določen organ. Podatek o tem je po [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. členu ZUP]] obvezna sestavina vloge. Kot je navedlo Ministrstvo za javno upravo v dokumentu št. 021-89/2024-4 z dne 12. 8. 2024 v zvezi z [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO9073 Zakonom o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah] (ZUOPUE, Ur. l. RS, št. 62/24), pri tem ni pomembno, ali je na vlogi izrecno zapisano, da se naslavlja na to določeno upravno enoto ali pa je vloga brez navedbe upravne enote poslana ali prinesena na upravno enoto.''' Dejstvo, da je vloga poslana ali neposredno vložena na upravni enoti, zadošča za domnevno in sklep, da je zahtevek naslovljen nanjo. Takšna vloga ni formalno nepopolna, zato se stranke ne poziva k izjasnitvi, na katero upravno enoto je naslovil ali želel nasloviti zahtevek. '''Poziv bi bil utemeljen kvečjemu, če je vloga naslovljena na eno upravno enoto, vložena pa pri drugi.
'''Kljub odpravi krajevne pristojnosti se v danem položaju smiselno uporabljajo pravila o ustalitvi pristojnosti''', ki jih navaja [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člen ZUP]]. V skladu s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člena ZUP]] mora organ, ki je kot krajevno pristojen začel postopek, ostati pristojen tudi tedaj, kadar nastanejo med postopkom okoliščine, po katerih bi bil običajno krajevno pristojen drug organ. Ne glede na to, da v zadevah, v katerih je krajevna pristojnost po ZUOPUE odpravljena, okoliščine, ki jih sicer zakon določa za dopustno spremembo krajevne pristojnosti v zvezi z ustalitvijo, niso pravno upoštevne, velja, da mora '''organ, ki je postopek začel, tega tudi zaključiti. Zato vloge praviloma ne odstopa drugemu organu. Odstop bi bil dopusten izjemoma, če bi ugotovilo, da se s prenosom zadeve na drugo upravno enote znatno olajša postopek'''. Gre sicer za okoliščino, ki jo zakon določa za uresničevanje načela ekonomičnosti (14. člen ZUP) v zvezi z omenjeno ustalitvijo krajevne pristojnosti, vendar dejstvo, ki se sicer navezuje na podobno situacijo instituta ustalitve pristojnosti, da bi se postopek lažje izvedel na drugi upravni enoti, ker je denimo tam, kjer je treba izvesti ustno obravnavo z zaslišanjem tujca ali prič, dopušča, da bi se zadeva v takem primeru lahko odstopila v obravnavo drugi upravni enoti. Vendar bi morali biti odstopi na takšnem izhodišču resnično''' izjemni''', saj bi bilo v nasprotju s pravili o pristojnosti, če bi se pod pretvezo lažje izvedbe postopka, odstopila vloga vsakega tujca, ki prebiva na območju druge upravne enote. '''Dejstvo, da bi druga upravna enota morda vlogo rešila hitreje, ne predstavlja takšnega izjemnega in tehtnega razloga za odstop. '''V primeru odstopa naj se torej navede preprečljiv razlog, zakaj bi druga upravna enota lažje izvedla postopek, saj se sicer tvegajo spori o pristojnosti. 
Navedbe v zgornjih odstavkih se načeloma nanašajo na vse vloge, torej tiste, ki jih je upravna enota '''že začela obravnavati''',''' kot tudi tiste, ki jih še ni, vendar izpolnjujejo predpostavke za meritorni postopek'''. To velja torej tudi v primeru, da organ z obravnavo zadeve dejansko še ni začel. Stranka z novim predpisom o odpravi krajevne pristojnosti tako tudi v tem primeru '''ni dobila pravice, da zahteva odstop vloge''' od enega organa drugemu niti organi pooblastila za tako postopanje. To lahko, kot navedeno v drugem odstavku tega odgovora naredi stranka le v okviru umika zahtevka, organ pa ravna po pravilih o ustalitvi pristojnosti.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Krajevna pristojnost organov]]

Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti

2024-08-31T06:20:24Z

PoloncaKovac: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Vodenje postopka v primeru spremembe - odprave krajevne (ne)pristojnosti ==

'''Datum odgovora:''' 14. 8. 2024, dopolnitev 30. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Z zakonom se je spremenila krajevna pristojnost v upravnih zadevah (npr.  v zvezi s tujci, v katerih je Zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah - ZUOPUE odpravil krajevno pristojnost, ki se je pred spremembo določala po kraju prebivanja oziroma nameravanega prebivanja tujca oziroma sedeža delodajalca). Ali lahko v takem primeru upravna enota, pri kateri je bila vložena vloga, na zahtevo tujca to odstopi drugi upravni enoti, ker bi jo ta morda obravnavala hitreje?
Ali se sprememba krajevne pristojnosti nanaša tudi na zahteve, ki so bile vložene pred uveljavitvijo zakonske spremembe, sploh če upravna enota takrat ni bila krajevno pristojna za obravnavo zadeve?

== '''Odgovor:''' ==

Učinkovanje zakonskih sprememb, tako na procesnem kot materialnopravnem področju, je odvisno od normativne ureditve, s katero se uveljavijo spremembe. V skladu z načeloma zaupanja v pravo in zakonitosti (veljave predpisov po času) se v prehodnih določbah zakonskih sprememb praviloma določi, ali spremembe učinkujejo le na zadeve, ki bodo uveljavljene po zaletjku veljave sprememb, ali tudi na zadeve, v katerih so bile vložene vloge oziroma se je postopek začel že pred uveljavitvijo sprememb. Takšno pravilo je posebej nujno, če se se z zakonsko spremembo lahko poslabša pravni položaj stranke. Nasprotno, če se pravni položaj strank ne spremeni ali se ta s spremembami celo izboljša, načeloma ni potrebe po takšnem pravilu, vendar pa kot tako ni odveč zaradi jasnosti in določnosti. '''Toda, če zakon režima uveljavitve v prehodnih določbah ne določa, velja v skladu z ustavnima načeloma zakonitosti in enakosti pred zakonom '''(2., 14. in 120. člen Ustave ter 6. člen ZUP), da '''organ postopek vodi po veljavnem pravu v času zaključka prvostopenjskega postopka'''. Povedano drugače, za vse zadeve, ki so v obravnavi, se uporablja veljavna pravna pravila v času odločanja (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 36- 40), z izjemo položajev ob nerazumno dolgem odločanju (glej odločbi USRS [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ODLU631 Up-10/03] z dne 10. 7. 2003 in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ODLU1254 Up-304/01] z dne 20. 5. 2004). '''Zato se na enak način obravnava vloge, ki so bile vložene pred in po zakonski spremembi.''' 
Čeprav je krajevna pristojnost odpravljena in stranka '''vlogo lahko vloži pri vsakem stvarno pristojnem organu '''(npr. upravni enoti), s tem '''ni dobila pravice''', '''da''' od organa, kjer je vlogo vložila, '''zahteva, da se jo odstopi drugemu organu'''. Pravni red pravice stranke, da bi vlogo, ki jo je vložila na enem organu, prenesla v reševanje drugem organu, ne pozna, zato razlog za morebitni prenos ni pomemben. Možnost razpolaganja z vlogo oziroma zahtevkom se po ZUP omejuje na umik zahtevka ali spremembo zahtevka (tudi v primeru spremembe je sicer uveljavljen pogoj, da se pristojnost organa po spremembi ne spremeni, zato zahtevka v delu, ki se naslavlja na organ, ne more spreminjati v smislu, da bi ga naslovil na drug organ). 
Tudi v primeru odprave krajevne pristojnosti velja, da mora biti vloga (zahtevek) naslovljena na določen organ. Podatek o tem je po [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. členu ZUP]] obvezna sestavina vloge. Kot je navedlo Ministrstvo za javno upravo v dokumentu št. 021-89/2024-4 z dne 12. 8. 2024 v zvezi z [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO9073 Zakonom o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah] (ZUOPUE, Ur. l. RS, št. 62/24), pri tem ni pomembno, ali je na vlogi izrecno zapisano, da se naslavlja na to določeno upravno enoto ali pa je vloga brez navedbe upravne enote poslana ali prinesena na upravno enoto.''' Dejstvo, da je vloga poslana ali neposredno vložena na upravni enoti, zadošča za domnevno in sklep, da je zahtevek naslovljen nanjo. Takšna vloga ni formalno nepopolna, zato se stranke ne poziva k izjasnitvi, na katero upravno enoto je naslovil ali želel nasloviti zahtevek. '''Poziv bi bil utemeljen kvečjemu, če je vloga naslovljena na eno upravno enoto, vložena pa pri drugi.
'''Kljub odpravi krajevne pristojnosti se v danem položaju smiselno uporabljajo pravila o ustalitvi pristojnosti''', ki jih navaja [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člen ZUP]]. V skladu s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člena ZUP]] mora organ, ki je kot krajevno pristojen začel postopek, ostati pristojen tudi tedaj, kadar nastanejo med postopkom okoliščine, po katerih bi bil običajno krajevno pristojen drug organ. Ne glede na to, da v zadevah, v katerih je krajevna pristojnost po ZUOPUE odpravljena, okoliščine, ki jih sicer zakon določa za dopustno spremembo krajevne pristojnosti v zvezi z ustalitvijo, niso pravno upoštevne, velja, da mora '''organ, ki je postopek začel, tega tudi zaključiti. Zato vloge praviloma ne odstopa drugemu organu. Odstop bi bil dopusten izjemoma, če bi ugotovilo, da se s prenosom zadeve na drugo upravno enote znatno olajša postopek'''. Gre sicer za okoliščino, ki jo zakon določa za uresničevanje načela ekonomičnosti (14. člen ZUP) v zvezi z omenjeno ustalitvijo krajevne pristojnosti, vendar dejstvo, ki se sicer navezuje na podobno situacijo instituta ustalitve pristojnosti, da bi se postopek lažje izvedel na drugi upravni enoti, ker je denimo tam, kjer je treba izvesti ustno obravnavo z zaslišanjem tujca ali prič, dopušča, da bi se zadeva v takem primeru lahko odstopila v obravnavo drugi upravni enoti. Vendar bi morali biti odstopi na takšnem izhodišču resnično''' izjemni''', saj bi bilo v nasprotju s pravili o pristojnosti, če bi se pod pretvezo lažje izvedbe postopka, odstopila vloga vsakega tujca, ki prebiva na območju druge upravne enote. '''Dejstvo, da bi druga upravna enota morda vlogo rešila hitreje, ne predstavlja takšnega izjemnega in tehtnega razloga za odstop. '''V primeru odstopa naj se torej navede preprečljiv razlog, zakaj bi druga upravna enota lažje izvedla postopek, saj se sicer tvegajo spori o pristojnosti. 
Navedbe v zgornjih odstavkih se načeloma nanašajo na vse vloge, torej tiste, ki jih je upravna enota '''že začela obravnavati''',''' kot tudi tiste, ki jih še ni'''. Torej, tudi v primeru, da organ z obravnavo zadeve še ni začel, stranka z novim predpisom o odpravi krajevne pristojnosti '''ni dobila pravice, da zahteva odstop vloge''' od enega organa drugemu. To lahko, kot navedeno v 2. odstavku tega odgovora naredi v okviru umika zahtevka, organ pa se glede ustalitve pristojnosti orientira v okviru smiselne uporabe pravil ZUP-a ([[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člen ZUP]])

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Krajevna pristojnost organov]]

Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti

2024-08-31T06:20:03Z

PoloncaKovac: /* Zadeva: Vodenje postopka v primeru spremembe - odprave krajevne (ne)pristojnosti - V USKLAJEVANJU */

== '''Zadeva: '''Vodenje postopka v primeru spremembe - odprave krajevne (ne)pristojnosti ==

'''Datum odgovora:''' 14. 8. 2024, dopolnitev 30. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Z zakonom se je spremenila krajevna pristojnost v upravnih zadevah (npr.  v zvezi s tujci, v katerih je Zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah - ZUOPUE odpravil krajevno pristojnost, ki se je pred spremembo določala po kraju prebivanja oziroma nameravanega prebivanja tujca oziroma sedeža delodajalca). Ali lahko v takem primeru upravna enota, pri kateri je bila vložena vloga, na zahtevo tujca to odstopi drugi upravni enoti, ker bi jo ta morda obravnavala hitreje?
Ali se sprememba krajevne pristojnosti nanaša tudi na vloge, ki so bile vložene pred uveljavitvijo zakonske spremembe, sploh če upravna enota takrat ni bila krajevno pristojna za obravnavo vloge?

== '''Odgovor:''' ==

Učinkovanje zakonskih sprememb, tako na procesnem kot materialnopravnem področju, je odvisno od normativne ureditve, s katero se uveljavijo spremembe. V skladu z načeloma zaupanja v pravo in zakonitosti (veljave predpisov po času) se v prehodnih določbah zakonskih sprememb praviloma določi, ali spremembe učinkujejo le na zadeve, ki bodo uveljavljene po zaletjku veljave sprememb, ali tudi na zadeve, v katerih so bile vložene vloge oziroma se je postopek začel že pred uveljavitvijo sprememb. Takšno pravilo je posebej nujno, če se se z zakonsko spremembo lahko poslabša pravni položaj stranke. Nasprotno, če se pravni položaj strank ne spremeni ali se ta s spremembami celo izboljša, načeloma ni potrebe po takšnem pravilu, vendar pa kot tako ni odveč zaradi jasnosti in določnosti. '''Toda, če zakon režima uveljavitve v prehodnih določbah ne določa, velja v skladu z ustavnima načeloma zakonitosti in enakosti pred zakonom '''(2., 14. in 120. člen Ustave ter 6. člen ZUP), da '''organ postopek vodi po veljavnem pravu v času zaključka prvostopenjskega postopka'''. Povedano drugače, za vse zadeve, ki so v obravnavi, se uporablja veljavna pravna pravila v času odločanja (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 36- 40), z izjemo položajev ob nerazumno dolgem odločanju (glej odločbi USRS [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ODLU631 Up-10/03] z dne 10. 7. 2003 in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ODLU1254 Up-304/01] z dne 20. 5. 2004). '''Zato se na enak način obravnava vloge, ki so bile vložene pred in po zakonski spremembi.''' 
Čeprav je krajevna pristojnost odpravljena in stranka '''vlogo lahko vloži pri vsakem stvarno pristojnem organu '''(npr. upravni enoti), s tem '''ni dobila pravice''', '''da''' od organa, kjer je vlogo vložila, '''zahteva, da se jo odstopi drugemu organu'''. Pravni red pravice stranke, da bi vlogo, ki jo je vložila na enem organu, prenesla v reševanje drugem organu, ne pozna, zato razlog za morebitni prenos ni pomemben. Možnost razpolaganja z vlogo oziroma zahtevkom se po ZUP omejuje na umik zahtevka ali spremembo zahtevka (tudi v primeru spremembe je sicer uveljavljen pogoj, da se pristojnost organa po spremembi ne spremeni, zato zahtevka v delu, ki se naslavlja na organ, ne more spreminjati v smislu, da bi ga naslovil na drug organ). 
Tudi v primeru odprave krajevne pristojnosti velja, da mora biti vloga (zahtevek) naslovljena na določen organ. Podatek o tem je po [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. členu ZUP]] obvezna sestavina vloge. Kot je navedlo Ministrstvo za javno upravo v dokumentu št. 021-89/2024-4 z dne 12. 8. 2024 v zvezi z [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO9073 Zakonom o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah] (ZUOPUE, Ur. l. RS, št. 62/24), pri tem ni pomembno, ali je na vlogi izrecno zapisano, da se naslavlja na to določeno upravno enoto ali pa je vloga brez navedbe upravne enote poslana ali prinesena na upravno enoto.''' Dejstvo, da je vloga poslana ali neposredno vložena na upravni enoti, zadošča za domnevno in sklep, da je zahtevek naslovljen nanjo. Takšna vloga ni formalno nepopolna, zato se stranke ne poziva k izjasnitvi, na katero upravno enoto je naslovil ali želel nasloviti zahtevek. '''Poziv bi bil utemeljen kvečjemu, če je vloga naslovljena na eno upravno enoto, vložena pa pri drugi.
'''Kljub odpravi krajevne pristojnosti se v danem položaju smiselno uporabljajo pravila o ustalitvi pristojnosti''', ki jih navaja [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člen ZUP]]. V skladu s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člena ZUP]] mora organ, ki je kot krajevno pristojen začel postopek, ostati pristojen tudi tedaj, kadar nastanejo med postopkom okoliščine, po katerih bi bil običajno krajevno pristojen drug organ. Ne glede na to, da v zadevah, v katerih je krajevna pristojnost po ZUOPUE odpravljena, okoliščine, ki jih sicer zakon določa za dopustno spremembo krajevne pristojnosti v zvezi z ustalitvijo, niso pravno upoštevne, velja, da mora '''organ, ki je postopek začel, tega tudi zaključiti. Zato vloge praviloma ne odstopa drugemu organu. Odstop bi bil dopusten izjemoma, če bi ugotovilo, da se s prenosom zadeve na drugo upravno enote znatno olajša postopek'''. Gre sicer za okoliščino, ki jo zakon določa za uresničevanje načela ekonomičnosti (14. člen ZUP) v zvezi z omenjeno ustalitvijo krajevne pristojnosti, vendar dejstvo, ki se sicer navezuje na podobno situacijo instituta ustalitve pristojnosti, da bi se postopek lažje izvedel na drugi upravni enoti, ker je denimo tam, kjer je treba izvesti ustno obravnavo z zaslišanjem tujca ali prič, dopušča, da bi se zadeva v takem primeru lahko odstopila v obravnavo drugi upravni enoti. Vendar bi morali biti odstopi na takšnem izhodišču resnično''' izjemni''', saj bi bilo v nasprotju s pravili o pristojnosti, če bi se pod pretvezo lažje izvedbe postopka, odstopila vloga vsakega tujca, ki prebiva na območju druge upravne enote. '''Dejstvo, da bi druga upravna enota morda vlogo rešila hitreje, ne predstavlja takšnega izjemnega in tehtnega razloga za odstop. '''V primeru odstopa naj se torej navede preprečljiv razlog, zakaj bi druga upravna enota lažje izvedla postopek, saj se sicer tvegajo spori o pristojnosti. 
Navedbe v zgornjih odstavkih se načeloma nanašajo na vse vloge, torej tiste, ki jih je upravna enota '''že začela obravnavati''',''' kot tudi tiste, ki jih še ni'''. Torej, tudi v primeru, da organ z obravnavo zadeve še ni začel, stranka z novim predpisom o odpravi krajevne pristojnosti '''ni dobila pravice, da zahteva odstop vloge''' od enega organa drugemu. To lahko, kot navedeno v 2. odstavku tega odgovora naredi v okviru umika zahtevka, organ pa se glede ustalitve pristojnosti orientira v okviru smiselne uporabe pravil ZUP-a ([[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člen ZUP]])

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Krajevna pristojnost organov]]

Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa

2024-08-26T11:06:05Z

PoloncaKovac: /* Zadeva: Veljavnost vloge v elektronski obliki brez podpisa - v usklajevanju */

== '''Zadeva: Veljavnost vloge v elektronski obliki brez podpisa''' ==

'''Datum odgovora:''' 23. 8. 2024 '''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je po elektronski pošti posredovala vlogo brez podpisa. Ali mora organ zahtevati lastnoročni oziroma elektronski podpis?

== '''Odgovor:''' ==

Vloge – poleg vabil, zapisnika in pravice pregleda dokumentov – spadajo med oblike občevanja med organi in strankami v ožjem smislu. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]] primeroma našteva vloge v obliki zahtev, predlogov, prijav, prošenj, pritožb, ugovorov ali drugih dejanj. Organi pri presoji vloge niso vezani na njeno poimenovanje, '''temveč njeno vsebino''' (''falsa nominatio non nocet''). Tako lahko stranka poimenuje vlogo kot "predlog" ali "prošnja", vendar se ta obravnava kot zahteva ali pritožba, če iz vsebine izhaja, da želi uveljaviti navedeno (glej Sever v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1 knjiga, str. 420-421).
Vloga (tudi po vsebini), ki je poslana po elektronski poti, vendar '''ni podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom, je formalno nepopolna''', zato jo organ praviloma ne more obravnavati, ampak mora od stranke zahtevati, da pomanjkljivost odpravi tako, da vložitev vloge potrdi po elektronski poti s kvalificiranim elektronskim podpisom oziroma, če tega nima, s potrditvijo v fizični obliki, ki bo vsebovala lastnoročni podpis, razen če gre za primer iz sedmega odstavka 63. člena ZUP oziroma primere iz 101. člena Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937, Ur. l. RS št. 9/18 in nasl.]; več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, komentar k 63. in nasl. členom, glej tudi Uredbo [https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl/policies/eidas-regulation eIDAS]). '''Praviloma se torej pri elektronskih vlogah zahteva kvalificiran e-podpis,''' tj. e-podpis z digitalnim potrdilom in ne le navaden (skeniran lastnoročni) podpis, kar preprečuje možnosti zlorab pri e-poslovanju, ker je elektronski podpis enolični identifikator in zagotavlja nesporno identifikacijo posameznika. Glej tudi [https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-362/21&language=SL sodbo SEU C 362/21 z dne 20. 10. 2022], da so nacionalni standardi upravičeni, a le do te mere, da''' ni neupravičenega razlikovanja med fizično in e-komunikacijo'''. Podpis namreč izraža voljo vložnika po določenem ravnanju (glej Podlipnik v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 35), zato organ vloga lahko izjemoma obravnava  brez predpisanega (kvalificiranega elektronskega oziroma lastnoročnega) podpisa, če zaradi specifičnih okoliščin v zvezi z vlogo, ni dvoma, da izraža pravilno in resnično voljo vložnika (gl. tretji odstavek [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]]). Toda navedena izjema situacija ne spremeni osnovnega zakonskega izhodišča, da mora vložnik vložiti podpisano vlogo. 
Nekateri postopkovni zakoni, kot na primer Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB in nasl.]), v posebnih upravnih postopkih določajo drugačna pravila, ker velja načelo subsidiarnosti. Torej, '''če poseben postopkovni zakon glede vloge določa drugačna pravila, se postopa po njem;''' sicer pa po ZUP. Elektronske vloge po ZDIJZ so sicer po UUP opredeljene kot vloge, ki jih ni treba podpisati s kvalificiranim elektronskim podpisom. 
ZUP ureja postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi gl. [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za '''izdajo potrdil'''. S potrdili (izpiski, certifikati itd.) državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil potrjujejo določeno dejstvo, o katerem vodijo uradno evidenco, ali dejstvo, ki so ga ugotovili po predhodno izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku ([[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]] in nasl.). Za vloge o izdaji potrdil pa ZUP določa nekoliko drugačna pravila kot za zahtevke ali pritožbo in druge izjave volje, saj je npr. zahtevo za izdajo potrdila mogoče vložiti le ustno, medtem ko morajo biti vloge v postopku upravnega odločanja vložene le pisno (fizično ali elektronsko) ali ustno na zapisnik.
Sklepno torej velja: če organ prejme prošnjo za izdajo dokumenta preko elektronske pošte brez podpisa, se postopa po ZUP, kot opisano zgoraj, razen če posebni postopkovni zakon, v zvezi s predmetno zadevo, določa drugačno ravnanje.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge in jezik]]
[[Category:Vpogled v spis (pregled dokumentov) in informacije javnega značaja]]

Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?

2024-08-26T11:03:58Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Čas sprožitve novega postopka v istem po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka''' ==

'''Datum odgovora:''' 20. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj lahko stranka ponovno začne upravni postopek v isti zadevi, če je bil v tej zadevi podan umik zahteve in izdan sklep o ustavitvi postopka?

== '''Odgovor:''' ==
Stranka lahko po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] zahtevek umakne ves čas tekom postopka, vse do izdaje odločbe na prvi stopnji in po njeni izdaji v pritožbenem roku ali še po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji. Na tej podlagi organ, če ni razlogov za nadaljevanje postopka v javnem interesu ali bi nadaljevanje zahtevala stranka z nasprotnim interesom, izda organ sklep o ustavitvi postopka. Umik umika ni dovoljen, stranka lahko vloži le novo zahtevo (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 179-180). 
V upravnem postopku sicer velja prepoved ponovnega odločanja v isti stvari (''ne bis in idem''). To pomeni, da če se je o isti upravni zadevi že vodil postopek (upravni ali sodni), ali je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno in so bile stranki s pravnomočno odločbo že priznane pravice, pravne koristi ali naložene obveznosti, vodenje ponovnega upravnega postopa ni dovoljeno. V okviru predhodnega preizkusa zahteve na podlagi [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]] mora organ med drugim po uradni dolžnosti preveriti, ali se je v zadevi že vodil postopek in je bilo v zadevi meritorno odločeno. Če ugotovi, da je bilo v zadevi že odločeno, ker je stranka pridobila pravice, pravne koristi, mora takšno zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči. ZUP prepoved ponovnega odločanja o isti stvari razširja tudi na zadeve, v katerih je bil zahtevek stranke pravnomočno zavrnjen, če stranka ponovno vloži zahtevek na podlagi istega pravnega in dejanskega stanja. V takem primeru, kljub »le« formalni pravnomočnosti meritorne odločitve, organ ne more ponovno odločati o stvari, saj organ ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve kot že v zaključenem postopku (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_nadaljevanje_postopka_na_zahtevo_stranke Ustavitev postopka po uradni dolžnosti in nadaljevanje postopka na zahtevo stranke]). Pri tem je treba utemeljiti v sklepu o zavrženju, da gre res za isto zadevo, kar pomeni isto pravno in dejansko stanje (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 129. členu, str. 26-31). Zaradi načela ekonomičnosti vodenja upravnega postopka velja, da se bo zahteva stranke zavrgla, če se dejansko stanje in ustrezna pravna podlaga nista spremenila od trenutka izdaje prvostopenjske odločbe v prejšnjem postopku, saj organ ne bi imel razloga za sprejem drugačne odločitve kot v že končanem postopku (po [http://sodnapraksa.si/?doc-19703 VSRS sodbi I Up 1311/2004] z dne 12. 5. 2005).
Ko se izda sklep o zavrženju zahteve (postopek se niti ne uvede po prvotni zahtevi zaradi formalnih pomanjkljivosti) ali sklep o ustavitvi postopka (npr. ob umiku zahtevka), je zadeva pravnomočno zaključena, čeprav ni bilo odločeno o (materialni) pravici ali pravni koristi, zato '''pravnomočen sklep o zavrženju zahteve ali ustavitvi postopka ne more biti razlog, da stranka ne bi mogla vložiti novega zahtevka'''. Pri formalnem zaključku postopka ni učinka materialne pravnomočnosti in tako ni prepovedi ne bis in idem (v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111475600 UPRS Sodba I U 612/2021-69] z dne 22. 11. 2023). V takem primeru je pravno nepomembno, ali nov zahtevek temelji na istem dejanskem in pravnem stanju, zato '''mora organ vlogo vedno obravnavati '''(v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111406466 UPRS sodba I U 1781/2015] z dne 3. 8. 2016). Sklep o ustavitvi postopka ne ustvarja učinka ''ne bis in idem'' (prepoved dvakratnega odločanja v isti zadevi), kot to velja za meritorne odločbe.
Zoper sklep o ustavitvi postopka (enako zoper sklep o zavrženju zahtevka) je dovoljena pritožba, zato stranka ne more vložiti novega zahtevka, dokler postopek ni formalno zaključen s pravnomočnim sklepom o ustavitvi. '''Šele z nastopom pravnomočnosti sklepa o ustavitvi velja postopek kot pravnoformalno zaključen''', zato bi organ morebitne nove zahtevke, ki temeljijo na istem pravnem in dejanskem stanju in soo vloženi pred pravnomočnostjo sklepa, zavrgel na temelju četrte točke prvega odstavka129. člena ZUP, ker o isti zadevi ne moreta teči dva postopka. V praksi je '''smiselno, da organ počaka do izteka pritožbenega roka zoper sklep, in se o zavrženju odloča šele po poteku roka,''' ko je znano, ali je prejšnji postopek dokončno in pravnomočno zaključen.
[[Category:Umik zahteve]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in ''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa

2024-08-24T17:34:25Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta, poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa - v usklajevanju''' ==

'''Datum odgovora:''' 23. 8. 2024 '''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je po elektronski pošti posredovala prošnjo brez lastnoročnega podpisa za pridobitev dokumenta od organa. Ali mora organ zahtevati lastnoročni podpis te prošnje?

== '''Odgovor:''' ==

Vloge – poleg vabil, zapisnika in pravice pregleda dokumentov – spadajo med oblike občevanja med organi in strankami v ožjem smislu. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]] primeroma našteva vloge v obliki zahtev, predlogov, prijav, prošenj, pritožb, ugovorov ali drugih dejanj. Organi pri presoji vloge niso vezani na njeno poimenovanje, '''temveč njeno vsebino''' (''falsa nominatio non nocet''). Tako lahko stranka poimenuje vlogo kot "predlog" ali "prošnja", vendar se ta obravnava kot zahteva ali pritožba, če iz vsebine izhaja, da želi uveljaviti navedeno (glej Sever v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1 knjiga, str. 420-421).
Vloga (tudi po vsebini), ki je poslana po elektronski poti, vendar '''ni podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom, je formalno nepopolna''', zato jo organ praviloma ne more obravnavati, ampak mora od stranke zahtevati, da pomanjkljivost odpravi tako, da vložitev vloge potrdi po elektronski poti s kvalificiranim elektronskim podpisom oziroma, če tega nima, s potrditvijo v fizični obliki, ki bo vsebovala lastnoročni podpis, razen če gre za primer iz sedmega odstavka 63. člena ZUP oziroma primere iz 101. člena Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937, Ur. l. RS št. 9/18 in nasl.]; več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, komentar k 63. in nasl. členom, glej tudi Uredbo [https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl/policies/eidas-regulation eIDAS]). '''Praviloma se torej pri elektronskih vlogah zahteva kvalificiran e-podpis,''' tj. e-podpis z digitalnim potrdilom in ne le navaden (skeniran lastnoročni) podpis, kar preprečuje možnosti zlorab pri e-poslovanju, ker je elektronski podpis enolični identifikator in zagotavlja nesporno identifikacijo posameznika (podobno kot EMŠO ali davčna številka). Glej tudi [https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-362/21&language=SL sodbo SEU C 362/21 z dne 20. 10. 2022], da so nacionalni standardi upravičeni, a le do te mere, da''' ni neupravičenega razlikovanja med fizično in e-komunikacijo'''. Podpis namreč izraža voljo vložnika po določenem ravnanju (glej Podlipnik v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 35). '''Zgolj vloga, ki vsebuje omenjene podatke in je pravilno podpisana, velja kot ustrezno sestavljena in primerna za nadaljnjo obravnavo''', seveda če področni predpis minimalnih sestavin ne določa drugače.
Nekateri postopkovni zakoni, kot na primer Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB in nasl.]), v posebnih upravnih postopkih določajo drugačna pravila, ker velja načelo subsidiarnosti. Torej, '''če poseben postopkovni zakon glede vloge določa drugačna pravila, se postopa po njem;''' sicer pa po ZUP. ZDIJZ npr. v drugem odstavku 16. člena napotuje na določbe zakona, ki ureja elektronsko poslovanje in podpis.
ZUP ureja postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi gl. [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za '''izdajo potrdil'''. S potrdili (izpiski, certifikati itd.) državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil potrjujejo določeno dejstvo, o katerem vodijo uradno evidenco, ali dejstvo, ki so ga ugotovili po predhodno izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku ([[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]] in nasl.). Za vloge o izdaji potrdil pa ZUP določa nekoliko drugačna pravila kot za zahtevke ali pritožbo in druge izjave volje, saj je npr. moč zahtevo za izdajo potrdila vložiti le ustno, medtem ko morajo biti vloge v postopku upravnega odločanja vložene le pisno (fizično ali elektronsko) ali ustno na zapisnik.
Sklepno torej velja: če organ prejme prošnjo za izdajo dokumenta preko elektronske pošte brez podpisa, se postopa po ZUP kot opisano zgoraj, razen če posebni postopkovni zakon, v zvezi s predmetno zadevo, določa drugačno ravnanje.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge in jezik]]
[[Category:Vpogled v spis (pregled dokumentov) in informacije javnega značaja]]

Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa

2024-08-24T17:34:17Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta, poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa - v usklajevanju''' ==

'''Datum odgovora:''' 23. 8. 2024 '''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je po elektronski pošti posredovala prošnjo brez lastnoročnega podpisa za pridobitev dokumenta od organa. Ali mora organ zahtevati lastnoročni podpis te prošnje?

== '''Odgovor:''' ==

Vloge – poleg vabil, zapisnika in pravice pregleda dokumentov – spadajo med oblike občevanja med organi in strankami v ožjem smislu. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]] primeroma našteva vloge v obliki zahtev, predlogov, prijav, prošenj, pritožb, ugovorov ali drugih dejanj. Organi pri presoji vloge niso vezani na njeno poimenovanje, '''temveč njeno vsebino''' (''falsa nominatio non nocet''). Tako lahko stranka poimenuje vlogo kot "predlog" ali "prošnja", vendar se ta obravnava kot zahteva ali pritožba, če iz vsebine izhaja, da želi uveljaviti navedeno (glej Sever v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1 knjiga, str. 420-421).
Vloga (tudi po vsebini), ki je poslana po elektronski poti, vendar '''ni podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom, je formalno nepopolna''', zato jo organ praviloma ne more obravnavati, ampak mora od stranke zahtevati, da pomanjkljivost odpravi tako, da vložitev vloge potrdi po elektronski poti s kvalificiranim elektronskim podpisom oziroma, če tega nima, s potrditvijo v fizični obliki, ki bo vsebovala lastnoročni podpis, razen če gre za primer iz sedmega odstavka 63. člena ZUP oziroma primere iz 101. člena Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937, Ur. l. RS št. 9/18 in nasl.]; več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, komentar k 63. in nasl. členom, glej tudi Uredbo [https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl/policies/eidas-regulation eIDAS]). '''Praviloma se torej pri elektronskih vlogah zahteva kvalificiran e-podpis,''' tj. e-podpis z digitalnim potrdilom in ne le navaden (skeniran lastnoročni) podpis, kar preprečuje možnosti zlorab pri e-poslovanju, ker je elektronski podpis enolični identifikator in zagotavlja nesporno identifikacijo posameznika (podobno kot EMŠO ali davčna številka). Glej tudi [https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-362/21&language=SL sodbo SEU C 362/21 z dne 20. 10. 2022], da so nacionalni standardi upravičeni, a le do te mere, da''' ni neupravičenega razlikovanja med fizično in e-komunikacijo'''. Podpis namreč izraža voljo vložnika po določenem ravnanju (glej Podlipnik v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 35). '''Zgolj vloga, ki vsebuje omenjene podatke in je pravilno podpisana, velja kot ustrezno sestavljena in primerna za nadaljnjo obravnavo''', seveda če področni predpis minimalnih sestavin ne določa drugače.
Nekateri postopkovni zakoni, kot na primer Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB in nasl.]), v posebnih upravnih postopkih določajo drugačna pravila, ker velja načelo subsidiarnosti. Torej, '''če poseben postopkovni zakon glede vloge določa drugačna pravila, se postopa po njem;''' sicer pa po ZUP. ZDIJZ npr. v drugem odstavku 16. člena napotuje na določbe zakona, ki ureja elektronsko poslovanje in podpis.
ZUP ureja postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi gl. [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za '''izdajo potrdil'''. S potrdili (izpiski, certifikati itd.) državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil potrjujejo določeno dejstvo, o katerem vodijo uradno evidenco, ali dejstvo, ki so ga ugotovili po predhodno izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku ([[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]] in nasl.). Za vloge o izdaji potrdil pa ZUP določa nekoliko drugačna pravila kot za zahtevke ali pritožbo in druge izjave volje, saj je npr. moč zahtevo za izdajo potrdila vložiti le ustno, medtem ko morajo biti vloge v postopku upravnega odločanja vložene le pisno (fizično ali elektronsko) ali ustno na zapisnik.
Sklepno torej velja: če organ prejme prošnjo za izdajo dokumenta preko elektronske pošte brez podpisa, se postopa po ZUP kot opisano zgoraj, razen če posebni postopkovni zakon, v zvezi s predmetno zadevo, določa drugačno ravnanje.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge in jezik]]
[[Category:Vpogled v spis (pregled dokumentov) in informacije javnega značaja]]

Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa

2024-08-24T17:32:02Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta, poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa - v usklajevanju''' ==

'''Datum odgovora:''' 23. 8. 2024 '''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je po elektronski pošti posredovala prošnjo brez lastnoročnega podpisa za pridobitev dokumenta od organa. Ali mora organ zahtevati lastnoročni podpis te prošnje?

== '''Odgovor:''' ==

Vloge – poleg vabil, zapisnika in pravice pregleda dokumentov – spadajo med oblike občevanja med organi in strankami v ožjem smislu. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]] primeroma našteva vloge v obliki zahtev, predlogov, prijav, prošenj, pritožb, ugovorov ali drugih dejanj. Organi pri presoji vloge niso vezani na njeno poimenovanje, '''temveč njeno vsebino''' (''falsa nominatio non nocet''). Tako lahko stranka poimenuje vlogo kot "predlog" ali "prošnja", vendar se ta obravnava kot zahteva ali pritožba, če iz vsebine izhaja, da želi uveljaviti navedeno (glej Sever v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1 knjiga, str. 420-421).
Vloga (tudi po vsebini), ki je poslana po elektronski poti, vendar '''ni podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom, je formalno nepopolna''', zato jo organ praviloma ne more obravnavati, ampak mora od stranke zahtevati, da pomanjkljivost odpravi tako, da vložitev vloge potrdi po elektronski poti s kvalificiranim elektronskim podpisom oziroma, če tega nima, s potrditvijo v fizični obliki, ki bo vsebovala lastnoročni podpis, razen če gre za primer iz sedmega odstavka 63. člena ZUP oziroma primere iz 101. člena Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937, Ur. l. RS št. 9/18 in nasl.]; več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, komentar k 63. in nasl. členom, glej tudi Uredbo [https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl/policies/eidas-regulation eIDAS]). '''Praviloma se torej pri elektronskih vlogah zahteva kvalificiran e-podpis,''' tj. e-podpis z digitalnim potrdilom in ne le navaden (skeniran lastnoročni) podpis, kar preprečuje možnosti zlorab pri e-poslovanju, ker je elektronski podpis enolični identifikator in zagotavlja nesporno identifikacijo posameznika (podobno kot EMŠO ali davčna številka). Glej tudi [https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-362/21&language=SL sodbo SEU C 362/21 z dne 20. 10. 2022], da so nacionalni standardi upravičeni''', a le do te mere, da ni neupravičenega razlikovanja med fizično in e-komunikacijo'''. Podpis namreč izraža voljo vložnika po določenem ravnanju (glej Podlipnik v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 35). '''Zgolj vloga, ki vsebuje omenjene podatke in je pravilno podpisana, velja kot ustrezno sestavljena in primerna za nadaljnjo obravnavo''', seveda če področni predpis minimalnih sestavin ne določa drugače.
Nekateri postopkovni zakoni, kot na primer Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB in nasl.]), v posebnih upravnih postopkih določajo drugačna pravila, ker velja načelo subsidiarnosti. Torej, '''če poseben postopkovni zakon glede vloge določa drugačna pravila, se postopa po njem;''' sicer pa po ZUP. ZDIJZ npr. v drugem odstavku 16. člena napotuje na določbe zakona, ki ureja elektronsko poslovanje in podpis.
ZUP ureja postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi gl. [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za '''izdajo potrdil'''. S potrdili (izpiski, certifikati itd.) državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil potrjujejo določeno dejstvo, o katerem vodijo uradno evidenco, ali dejstvo, ki so ga ugotovili po predhodno izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku ([[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]] in nasl.). Za vloge o izdaji potrdil pa ZUP določa nekoliko drugačna pravila kot za zahtevke lai pridtožbo in druge izjave volje, saj je npr. moč zahtevo za izdajo potrdila vložiti le ustno.
Sklepno torej velja: če organ prejme prošnjo za izdajo dokumenta preko elektronske pošte brez podpisa, se postopa po ZUP kot opisano zgoraj, razen če posebni postopkovni zakon, v zvezi s predmetno zadevo, določa drugačno ravnanje.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge in jezik]]
[[Category:Vpogled v spis (pregled dokumentov) in informacije javnega značaja]]

Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa

2024-08-24T17:31:35Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta, poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa - v usklajevanju''' ==

'''Datum odgovora:''' 23. 8. 2024 '''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je po elektronski pošti posredovala prošnjo brez lastnoročnega podpisa za pridobitev dokumenta od organa. Ali mora organ zahtevati lastnoročni podpis te prošnje?

== '''Odgovor:''' ==

Vloge – poleg vabil, zapisnika in pravice pregleda dokumentov – spadajo med oblike občevanja med organi in strankami v ožjem smislu. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]] primeroma našteva vloge v obliki zahtev, predlogov, prijav, prošenj, pritožb, ugovorov ali drugih dejanj. Organi pri presoji vloge niso vezani na njeno poimenovanje, '''temveč njeno vsebino''' (''falsa nominatio non nocet''). Tako lahko stranka poimenuje vlogo kot "predlog" ali "prošnja", vendar se ta obravnava kot zahteva ali pritožba, če iz vsebine izhaja, da želi uveljaviti navedeno (glej Sever v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1 knjiga, str. 420-421).
Vloga (tudi po vsebini), ki je poslana po elektronski poti, vendar '''ni podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom, je formalno nepopolna''', zato jo organ praviloma ne more obravnavati, ampak mora od stranke zahtevati, da pomanjkljivost odpravi tako, da vložitev vloge potrdi po elektronski poti s kvalificiranim elektronskim podpisom oziroma, če tega nima, s potrditvijo v fizični obliki, ki bo vsebovala lastnoročni podpis, razen če gre za primer iz sedmega odstavka 63. člena ZUP oziroma primere iz 101. člena Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937, Ur. l. RS št. 9/18 in nasl.]; več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, komentar k 63. in nasl. členom, glej tudi Uredbo [https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl/policies/eidas-regulation eIDAS]). '''Praviloma se torej pri elektronskih vlogah zahteva kvalificiran e-podpis,''' tj. e-podpis z digitalnim potrdilom in ne le navaden (skeniran lastnoročni) podpis, kar preprečuje možnosti zlorab pri e-poslovanju, ker je elektronski podpis enolični identifikator in zagotavlja nesporno identifikacijo posameznika (podobno kot EMŠO ali davčna številka). Glej tudi primer SEU, s[https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-362/21&language=SL odba C 362/21 z dne 20. 10. 2022], da so nacionalni standardi upravičeni''', a le do te mere, da ni neupravičenega razlikovanja med fizično in e-komunikacijo'''. Podpis namreč izraža voljo vložnika po določenem ravnanju (glej Podlipnik v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 35). '''Zgolj vloga, ki vsebuje omenjene podatke in je pravilno podpisana, velja kot ustrezno sestavljena in primerna za nadaljnjo obravnavo''', seveda če področni predpis minimalnih sestavin ne določa drugače.
Nekateri postopkovni zakoni, kot na primer Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB in nasl.]), v posebnih upravnih postopkih določajo drugačna pravila, ker velja načelo subsidiarnosti. Torej, '''če poseben postopkovni zakon glede vloge določa drugačna pravila, se postopa po njem;''' sicer pa po ZUP. ZDIJZ npr. v drugem odstavku 16. člena napotuje na določbe zakona, ki ureja elektronsko poslovanje in podpis.
ZUP ureja postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi gl. [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za '''izdajo potrdil'''. S potrdili (izpiski, certifikati itd.) državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil potrjujejo določeno dejstvo, o katerem vodijo uradno evidenco, ali dejstvo, ki so ga ugotovili po predhodno izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku ([[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]] in nasl.). Za vloge o izdaji potrdil pa ZUP določa nekoliko drugačna pravila kot za zahtevke lai pridtožbo in druge izjave volje, saj je npr. moč zahtevo za izdajo potrdila vložiti le ustno.
Sklepno torej velja: če organ prejme prošnjo za izdajo dokumenta preko elektronske pošte brez podpisa, se postopa po ZUP kot opisano zgoraj, razen če posebni postopkovni zakon, v zvezi s predmetno zadevo, določa drugačno ravnanje.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge in jezik]]
[[Category:Vpogled v spis (pregled dokumentov) in informacije javnega značaja]]

Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa

2024-08-24T17:30:35Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta, poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa - v usklajevanju''' ==

'''Datum odgovora:''' 23. 8. 2024 '''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je po elektronski pošti posredovala prošnjo brez lastnoročnega podpisa za pridobitev dokumenta od organa. Ali mora organ zahtevati lastnoročni podpis te prošnje?

== '''Odgovor:''' ==

Vloge – poleg vabil, zapisnika in pravice pregleda dokumentov – spadajo med oblike občevanja med organi in strankami v ožjem smislu. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]] primeroma našteva vloge v obliki zahtev, predlogov, prijav, prošenj, pritožb, ugovorov ali drugih dejanj. Organi pri presoji vloge niso vezani na njeno poimenovanje, '''temveč njeno vsebino''' (''falsa nominatio non nocet''). Tako lahko stranka poimenuje vlogo kot "predlog" ali "prošnja", vendar se ta obravnava kot zahteva ali pritožba, če iz vsebine izhaja, da želi uveljaviti navedeno (glej Sever v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP , 2020, 1 knjiga, str. 420-421).
Vloga (tudi po vsebini), ki je poslana po elektronski poti, vendar '''ni podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom, je formalno nepopolna''', zato jo organ praviloma ne more obravnavati, ampak mora od stranke zahtevati, da pomanjkljivost odpravi tako, da vložitev vloge potrdi po elektronski poti s kvalificiranim elektronskim podpisom oziroma, če tega nima, s potrditvijo v fizični obliki, ki bo vsebovala lastnoročni podpis, razen če gre za primer iz sedmega odstavka 63. člena ZUP oziroma primere iz 101. člena Uredbe o upravnem poslovanju ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 UUP, Uradni list RS št. 9/18 in nasl.]) (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, komentar k 63. in nasl. členom, glej tudi Uredbo [https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl/policies/eidas-regulation eIDAS]). '''Praviloma se torej pri elektronskih vlogah zahteva kvalificiran e-podpis,''' tj. e-podpis z digitalnim potrdilom in ne le navaden (skeniran lastnoročni) podpis, kar preprečuje možnosti zlorab pri e-poslovanju, ker je elektronski podpis enolični identifikator in zagotavlja nesporno identifikacijo posameznika (podobno kot EMŠO ali davčna številka). Glej tudi primer SEU, s[https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-362/21&language=SL odba C 362/21 z dne 20. 10. 2022], da so nacionalni standardi upravičeni''', a le do te mere, da ni neupravičenega razlikovanja med fizično in e-komunikacijo'''. Podpis namreč izraža voljo vložnika po določenem ravnanju (glej Podlipnik v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 35). '''Zgolj vloga, ki vsebuje omenjene podatke in je pravilno podpisana, velja kot ustrezno sestavljena in primerna za nadaljnjo obravnavo''', seveda če področni predpis minimalnih sestavin ne določa drugače.
Nekateri postopkovni zakoni, kot na primer Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 in nasl.]), v posebnih upravnih postopkih določajo drugačna pravila, ker velja načelo subsidiarnosti. Torej, '''če poseben postopkovni zakon glede vloge določa drugačna pravila, se postopa po njem;''' sicer pa po ZUP. ZDIJZ npr. v drugem odstavku 16. člena napotuje na določbe zakona, ki ureja elektronsko poslovanje in podpis.
ZUP ureja postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi gl. [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za '''izdajo potrdil'''. S potrdili (izpiski, certifikati itd.) državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil potrjujejo določeno dejstvo, o katerem vodijo uradno evidenco, ali dejstvo, ki so ga ugotovili po predhodno izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku ([[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]] in nasl.). Za vloge o izdaji potrdil pa ZUP določa nekoliko drugačna pravila kot za zahtevke lai pridtožbo in druge izjave volje, saj je npr. moč zahtevo za izdajo potrdila vložiti le ustno.
Sklepno torej velja: če organ prejme prošnjo za izdajo dokumenta preko elektronske pošte brez podpisa, se postopa po ZUP kot opisano zgoraj, razen če posebni postopkovni zakon, v zvezi s predmetno zadevo, določa drugačno ravnanje.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge in jezik]]
[[Category:Vpogled v spis (pregled dokumentov) in informacije javnega značaja]]

Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa

2024-08-24T17:23:41Z

PoloncaKovac: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta, poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa - v usklajevanju''' ==

'''Datum odgovora:''' 23. 8. 2024 '''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je po elektronski pošti posredovala prošnjo brez lastnoročnega podpisa za pridobitev dokumenta od organa. Ali mora organ zahtevati lastnoročni podpis te prošnje?

== '''Odgovor:''' ==

Vloge – poleg vabil, zapisnika in pravice pregleda dokumentov – spadajo v pojem občevanja med organi in strankami v ožjem smislu. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]] primeroma našteva vloge v obliki zahtev, predlogov, prijav, prošenj, pritožb, ugovorov ali drugih dejanj. Organi pri presoji vloge niso vezani na njeno poimenovanje, '''temveč njeno vsebino''' (falsa nominatio non nocet). Tako lahko stranka poimenuje vlogo kot »predlog«, vendar se ta obravnava kot pritožba, če iz vsebine izhaja, da želi stranka podati pritožbo (glej Sever v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP s komentarjem, 2020, 1 knjiga, str. 420-421)
Vloga (tudi po vsebini), ki je poslana po elektronski poti, vendar ni podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom, je formalno nepopolna, zato jo organ »praviloma ne more obravnavati«, ampak mora od stranke zahtevati, da pomanjkljivost odpravi tako, da vložitev vloge potrdi po elektronski poti s kvalificiranim elektronskim podpisom oziroma če tega nima, s potrditvijo v fizični obliki, ki bo vsebovala lastnoročni podpis, razen če gre za primer iz sedmega odstavka 63. člena ZUP oziroma primere iz 101. člena Uredbe o upravnem poslovanju ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 UUP, Uradni list RS št. 9/18 in nasl.]) (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP s komentarjem, 2020, komentar k 63. in nasl. členom, glej tudi Uredbo [https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl/policies/eidas-regulation eIDAS]). '''Praviloma se torej pri elektronskih vlogah zahteva kvalificiran e-podpis,''' tj. e-podpis z digitalnim potrdilom in ne le navaden (skeniran lastnoročni) podpis – to preprečuje možnosti zlorab pri e-poslovanju, ker je elektronski podpis enolični identifikator in zagotavlja nesporno identifikacijo posameznika (podobno kot EMŠO ali davčna številka). Glej tudi primer SEU, s[https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-362/21&language=SL odba C 362/21 z dne 20. 10. 2022], da so nacionalni standardi upravičeni''', a le do te mere, da ni neupravičenega razlikovanja med fizično in e-komunikacijo'''. Podpis namreč izraža voljo vložnika po določenem ravnanju (glej Podlipnik v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 1. knjiga str. 35). '''Zgolj vloga, ki vsebuje omenjene podatke in je pravilno podpisana, velja kot ustrezno sestavljena in primerna za nadaljnjo obravnavo, če seveda področni predpis minimalnih sestavin ne določa drugače.'''
Nekateri postopkovni zakoni, kot na primer Zakon o dostopu do informacij javnega značaja ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 in nasl.], v nadaljevanju: ZDIJZ), v posebnih upravnih postopkih določajo drugačna pravila, ker velja načelo subsidiarnosti. Torej, če poseben postopkovni zakon glede vloge '''določa drugačna pravila''', se postopa po njem; v nasprotnem primeru se postopa po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP). ZDIJZ npr. v 2. odstavku 16. člena napotuje na določbe zakona, ki ureja elektronsko poslovanje in podpis.
ZUP ureja postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi, gl. [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za '''izdajo potrdil'''. S potrdili (izpiski, certifikatov itd.) državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil potrjujejo določeno dejstvo, o katerem vodijo uradno evidenco, ali dejstvo, ki so ga ugotovili po predhodno izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku (glej [[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]]). Sklepno torej velja, da če organ prejme prošnjo za izdajo dokumenta preko elektronske pošte brez podpisa, se postopa po ZUP, razen če posebni postopkovni zakon, v zvezi s predmetno zadevo, določa drugačno ravnanje.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge in jezik]]
[[Category:Vpogled v spis (pregled dokumentov) in informacije javnega značaja]]

Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa

2024-08-24T17:23:16Z

PoloncaKovac: /* Zadeva: Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa - v usklajevanju */

== '''Zadeva: Veljavnost prošnje za pridobitev dokumenta, poslane po elektronski pošti, brez lastnoročnega podpisa - v usklajevanju''' ==

'''Datum odgovora:''' 23. 8. 2024 '''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je po elektronski pošti posredovala prošnjo brez lastnoročnega podpisa za pridobitev dokumenta od organa. Ali mora organ zahtevati novo prošnjo z lastnoročnim podpisom?

== '''Odgovor:''' ==

Vloge – poleg vabil, zapisnika in pravice pregleda dokumentov – spadajo v pojem občevanja med organi in strankami v ožjem smislu. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]] primeroma našteva vloge v obliki zahtev, predlogov, prijav, prošenj, pritožb, ugovorov ali drugih dejanj. Organi pri presoji vloge niso vezani na njeno poimenovanje, '''temveč njeno vsebino''' (falsa nominatio non nocet). Tako lahko stranka poimenuje vlogo kot »predlog«, vendar se ta obravnava kot pritožba, če iz vsebine izhaja, da želi stranka podati pritožbo (glej Sever v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP s komentarjem, 2020, 1 knjiga, str. 420-421)
Vloga (tudi po vsebini), ki je poslana po elektronski poti, vendar ni podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom, je formalno nepopolna, zato jo organ »praviloma ne more obravnavati«, ampak mora od stranke zahtevati, da pomanjkljivost odpravi tako, da vložitev vloge potrdi po elektronski poti s kvalificiranim elektronskim podpisom oziroma če tega nima, s potrditvijo v fizični obliki, ki bo vsebovala lastnoročni podpis, razen če gre za primer iz sedmega odstavka 63. člena ZUP oziroma primere iz 101. člena Uredbe o upravnem poslovanju ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 UUP, Uradni list RS št. 9/18 in nasl.]) (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP s komentarjem, 2020, komentar k 63. in nasl. členom, glej tudi Uredbo [https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl/policies/eidas-regulation eIDAS]). '''Praviloma se torej pri elektronskih vlogah zahteva kvalificiran e-podpis,''' tj. e-podpis z digitalnim potrdilom in ne le navaden (skeniran lastnoročni) podpis – to preprečuje možnosti zlorab pri e-poslovanju, ker je elektronski podpis enolični identifikator in zagotavlja nesporno identifikacijo posameznika (podobno kot EMŠO ali davčna številka). Glej tudi primer SEU, s[https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-362/21&language=SL odba C 362/21 z dne 20. 10. 2022], da so nacionalni standardi upravičeni''', a le do te mere, da ni neupravičenega razlikovanja med fizično in e-komunikacijo'''. Podpis namreč izraža voljo vložnika po določenem ravnanju (glej Podlipnik v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 1. knjiga str. 35). '''Zgolj vloga, ki vsebuje omenjene podatke in je pravilno podpisana, velja kot ustrezno sestavljena in primerna za nadaljnjo obravnavo, če seveda področni predpis minimalnih sestavin ne določa drugače.'''
Nekateri postopkovni zakoni, kot na primer Zakon o dostopu do informacij javnega značaja ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 in nasl.], v nadaljevanju: ZDIJZ), v posebnih upravnih postopkih določajo drugačna pravila, ker velja načelo subsidiarnosti. Torej, če poseben postopkovni zakon glede vloge '''določa drugačna pravila''', se postopa po njem; v nasprotnem primeru se postopa po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP). ZDIJZ npr. v 2. odstavku 16. člena napotuje na določbe zakona, ki ureja elektronsko poslovanje in podpis.
ZUP ureja postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi, gl. [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za '''izdajo potrdil'''. S potrdili (izpiski, certifikatov itd.) državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil potrjujejo določeno dejstvo, o katerem vodijo uradno evidenco, ali dejstvo, ki so ga ugotovili po predhodno izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku (glej [[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]]). Sklepno torej velja, da če organ prejme prošnjo za izdajo dokumenta preko elektronske pošte brez podpisa, se postopa po ZUP, razen če posebni postopkovni zakon, v zvezi s predmetno zadevo, določa drugačno ravnanje.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge in jezik]]
[[Category:Vpogled v spis (pregled dokumentov) in informacije javnega značaja]]

Pogoji za inšpektorja

2024-08-23T13:39:40Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Pogoji za inšpektorja ==

'''Datum odgovora:''' 4. 11. 2011, pregled 7. 1. 2023

 

== '''Vprašanje:''' ==

Kakšni so pogoji za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora, torej da se oseba zaposli kot pooblaščena uradna oseba - inšpektor?

== '''Odgovor:''' ==

'''Za inšpektorja''', ki je tudi po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen{{!}}28. člen ZUP]] že za (vodenje in) odločanje pooblaščena uradna oseba, '''je lahko imenovan, kdor ima izpolnjene tri osnovne pogoje''' po glede na [[Zak:ZUP#31._.C4.8Dlen{{!}}31. člen ZUP]] specialnejšem 12. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru ](ZIN, Ur. l. RS, št. 53/07 in novele).

'''Ti pogoji so:'''

*univerzitetna oz. visokošolska izobrazba s specializacijo ali druga stopnja (bolonjskih) študijskih programov po pravilih [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakona o javnih uslužbencih ] (ZJU, Ur. l. RS, št. 63/07 in novele, pri čemer je treba upoštevati tudi bolonjsko reformo oz. visokošolsko zakonodajo, po kateri je npr. nebolonjski univerzitetni študijski program izenačen z drugo stopnjo bolonjskega študijskega programa, nebolonjski visokošolski pa s prvo stopnjo bolonjskega);
*najmanj določeno število let delovnih izkušenj, pri čemer je za posamezna delovna mesta oz. nazive določen obseg po ZJU (štejejo le izkušnje z isto oz. le eno stopnjo nižjo izobrazbo, kot je zahtevana);
*opravljen strokovni izpit za inšpektorja, ki je sestavljen iz splošnega in posebnega dela, opravi pa se ustno in pisno – izpit obsega poznavanje področnih predpisov, ZUP, Zakona o prekrških, osnov kazenskega postopka oz. prava in ZIN (podrobneje vsebino in potek izpita ureja poseben pravilnik, enako za vse inšpektorje, za nekatere npr. davčne pa je izdan specialni področni izvedbeni predpis o zadevnem vprašanju).
'''Izjemoma se za inšpektorja ob sklenitvi delovnega razmerja lahko imenuje oseba, ki nima strokovnega izpita za inšpektorja, vendar mora ta izpit opraviti najkasneje v šestih mesecih od dneva imenovanja za inšpektorja.''' Tak inšpektor lahko opravlja posamezna ''strokovna'' dejanja (kot na primer: priprava analiz, informacij itd.) na področju inšpekcijskega nadzora, ne sme pa opravljati dejanj v postopku pred izdajo odločbe.

V primeru drugačnih posebnih določb področne zakonodaje so lahko določeni dodatni oz. strožji pogoji za področje, ki naj bi ga inšpektor nadziral (npr. določena smer izobrazbe). 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Pogoji_za_uradne_osebe,_njihova_pooblastila_in_izločitev]]

Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?

2024-08-23T11:42:23Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Čas sprožitve novega postopka v istem po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka''' ==

'''Datum odgovora:''' 20. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj lahko stranka ponovno začne upravni postopek v isti zadevi, če je bil v tej zadevi podan umik zahteve in izdan sklep o ustavitvi postopka?

== '''Odgovor:''' ==
Stranka lahko po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] zahtevek umakne ves čas tekom postopka, vse do izdaje odločbe na prvi stopnji in po njeni izdaji v pritožbenem roku ali še po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji. Na tej podlagi organ, če ni razlogov za nadaljevanje postopka v javnem interesu ali bi nadaljevanej zahtevala stranka z nasprotnim interesom, izda organ sklep o ustavitvi postopka. Umik umika ni dovoljen, stranka lahko vloži le novo zahtevo (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 179-180). 
V upravnem postopku sicer velja prepoved ponovnega odločanja v isti stvari (''ne bis in idem''). To pomeni, da če se je o isti upravni zadevi že vodil postopek (upravni ali sodni), ali je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno in so bile stranki s pravnomočno odločbo že priznane pravice, pravne koristi ali naložene obveznosti, vodenje ponovnega upravnega postopa ni dovoljeno. V okviru predhodnega preizkusa zahteve na podlagi [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]] mora organ med drugim po uradni dolžnosti preveriti, ali se je v zadevi že vodil postopek, in če ugotovi, da se je, mora takšno zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči. ZUP pa prepoved ponovnega odločanja o isti stvari omejuje tudi na zadeve, v katerih je bil zahtevek stranke pravnomočno zavrnjen, če stranka ponovno vloži zahtevek na podlagi istega pravnega in dejanskega stanja. V takem primeru, kljub »le« formalni pravnomočnosti odločitve, organ ne more ponovno odločati o stvari, saj organ ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve kot že v zaključenem postopku (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_nadaljevanje_postopka_na_zahtevo_stranke Ustavitev postopka po uradni dolžnosti in nadaljevanje postopka na zahtevo stranke]). Organ torej zahtevo stranke, o kateri že teče upravni ali sodni postopek, zavrže, saj hkrati ne moreta teči dva postopka. Enako postopa upravni organ v primeru, če je bilo v isti zadevi že pravnomočno odločeno. Pri tem je treba utemeljiti v sklepu o zavrženju, da gre res za isto zadevo, kar pomeni isto pravno in dejansko stanje (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 129. členu, str. 26-31). Zaradi načela ekonomičnosti vodenja upravnega postopka velja, da se bo zahteva stranke zavrgla, če se dejansko stanje in ustrezna pravna podlaga nista spremenila od trenutka izdaje prvostopenjske odločbe v prejšnjem postopku, saj organ ne bi imel razloga za sprejem drugačne odločitve kot v že končanem postopku (po [http://sodnapraksa.si/?doc-19703 VSRS sodbi I Up 1311/2004] z dne 12. 5. 2005).
Ko se izda sklep o zavrženju zahteve (postopek se niti ne uvede po prvotni zahtevi zaradi formalnih pomanjkljivosti) ali sklep o ustavitvi postopka (npr. ob umiku zahtveka). V tem primeru je zadeva formlano pravnomočno zaključena, a ni bilo odločeno o (materialni) pravici ali pravni koristi, zato '''pravnomočen sklep o zavrženju zahteve ali ustavitvi postopka ne more biti razlog, da stranka ne bi mogla vložiti novega zahtevka'''. Pri formalnem zaključku postopka ni učinka materialne pravnomočnosti in tako ni prepovedi ne bis in idem (v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111475600 UPRS Sodba I U 612/2021-69] z dne 22. 11. 2023). V takem primeru je pravno nepomembno, ali nov zahtevek temelji na istem dejanskem in pravnem stanju, zato '''mora organ vlogo vedno obravnavati '''(v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111406466 UPRS sodba I U 1781/2015] z dne 3. 8. 2016). Sklep o ustavitvi postopka ne ustvarja učinka ''ne bis in idem'' (prepoved dvakratnega odločanja v isti zadevi), kot to velja za meritorne odločbe.
Sklep o ustavitvi postopka je izvršljiv že z vročitvijo (glej [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člen ZUP]]), kar pomeni, da se postopek ne nadaljuje takoj od dneva vročitve stranki. To pomeni, da '''stranka lahko takoj naslednji dan od prejema sklepa o ustavitvi postopka vloži novo zahtevo za isto stvar.''' Izjemoma bi lahko drugače s specialnim pravilom določil le področni zakon. 
[[Category:Umik zahteve]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in ''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?

2024-08-23T11:42:06Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Čas sprožitve novega postopka v istem po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka''' ==

'''Datum odgovora:''' 20. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj lahko stranka ponovno začne upravni postopek v isti zadevi, če je bil v tej zadevi podan umik zahteve in izdan sklep o ustavitvi postopka?

== '''Odgovor:''' ==
Stranka lahko po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] zahtevek umakne ves čas tekom postopka, vse do izdaje odločbe na prvi stopnji in po njeni izdaji v pritožbenem roku ali še po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji. Na tej podlagi organ, če ni razlogov za nadaljevanje postopka v javnem interesu ali bi nadaljevanej zahtevala stranka z nasprotnim interesom, izda organ sklep o ustavitvi postopka. Umik umika ni dovoljen, stranka lahko vloži le novo zahtevo (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 179-180). 
V upravnem postopku sicer velja prepoved ponovnega odločanja v isti stvari (''ne bis in idem''). To pomeni, da če se je o isti upravni zadevi že vodil postopek (upravni ali sodni), ali je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno in so bile stranki s pravnomočno odločbo že priznane pravice, pravne koristi ali naložene obveznosti, vodenje ponovnega upravnega postopa ni dovoljeno. V okviru predhodnega preizkusa zahteve na podlagi [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]] mora organ med drugim po uradni dolžnosti preveriti, ali se je v zadevi že vodil postopek, in če ugotovi, da se je, mora takšno zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči. ZUP pa prepoved ponovnega odločanja o isti stvari omejuje tudi na zadeve, v katerih je bil zahtevek stranke pravnomočno zavrnjen, če stranka ponovno vloži zahtevek na podlagi istega pravnega in dejanskega stanja. V takem primeru, kljub »le« formalni pravnomočnosti odločitve, organ ne more ponovno odločati o stvari, saj organ ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve kot že v zaključenem postopku (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_nadaljevanje_postopka_na_zahtevo_stranke Ustavitev postopka po uradni dolžnosti in nadaljevanje postopka na zahtevo stranke]). Organ torej zahtevo stranke, o kateri že teče upravni ali sodni postopek, zavrže, saj hkrati ne moreta teči dva postopka. Enako postopa upravni organ v primeru, če je bilo v isti zadevi že pravnomočno odločeno. Pri tem je treba utemeljiti v sklepu o zavrženju, da gre res za isto zadevo, kar pomeni isto pravno in dejansko stanje (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 129. členu, str. 26-31). Zaradi načela ekonomičnosti vodenja upravnega postopka velja, da se bo zahteva stranke zavrgla, če se dejansko stanje in ustrezna pravna podlaga nista spremenila od trenutka izdaje prvostopenjske odločbe v prejšnjem postopku, saj organ ne bi imel razloga za sprejem drugačne odločitve kot v že končanem postopku (po [http://sodnapraksa.si/?doc-19703 Sodbi VRS I Up 1311/2004] z dne 12. 5. 2005).
Ko se izda sklep o zavrženju zahteve (postopek se niti ne uvede po prvotni zahtevi zaradi formalnih pomanjkljivosti) ali sklep o ustavitvi postopka (npr. ob umiku zahtveka). V tem primeru je zadeva formlano pravnomočno zaključena, a ni bilo odločeno o (materialni) pravici ali pravni koristi, zato '''pravnomočen sklep o zavrženju zahteve ali ustavitvi postopka ne more biti razlog, da stranka ne bi mogla vložiti novega zahtevka'''. Pri formalnem zaključku postopka ni učinka materialne pravnomočnosti in tako ni prepovedi ne bis in idem (v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111475600 UPRS Sodba I U 612/2021-69] z dne 22. 11. 2023). V takem primeru je pravno nepomembno, ali nov zahtevek temelji na istem dejanskem in pravnem stanju, zato '''mora organ vlogo vedno obravnavati '''(v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111406466 UPRS sodba I U 1781/2015] z dne 3. 8. 2016). Sklep o ustavitvi postopka ne ustvarja učinka ''ne bis in idem'' (prepoved dvakratnega odločanja v isti zadevi), kot to velja za meritorne odločbe.
Sklep o ustavitvi postopka je izvršljiv že z vročitvijo (glej [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člen ZUP]]), kar pomeni, da se postopek ne nadaljuje takoj od dneva vročitve stranki. To pomeni, da '''stranka lahko takoj naslednji dan od prejema sklepa o ustavitvi postopka vloži novo zahtevo za isto stvar.''' Izjemoma bi lahko drugače s specialnim pravilom določil le področni zakon. 
[[Category:Umik zahteve]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in ''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?

2024-08-23T11:41:42Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Čas sprožitve novega postopka v istem po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka''' ==

'''Datum odgovora:''' 20. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj lahko stranka ponovno začne upravni postopek v isti zadevi, če je bil v tej zadevi podan umik zahteve in izdan sklep o ustavitvi postopka?

== '''Odgovor:''' ==
Stranka lahko po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] zahtevek umakne ves čas tekom postopka, vse do izdaje odločbe na prvi stopnji in po njeni izdaji v pritožbenem roku ali še po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji. Na tej podlagi organ, če ni razlogov za nadaljevanje postopka v javnem interesu ali bi nadaljevanej zahtevala stranka z nasprotnim interesom, izda organ sklep o ustavitvi postopka. Umik umika ni dovoljen, stranka lahko vloži le novo zahtevo (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 179-180). 
V upravnem postopku sicer velja prepoved ponovnega odločanja v isti stvari (''ne bis in idem''). To pomeni, da če se je o isti upravni zadevi že vodil postopek (upravni ali sodni), ali je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno in so bile stranki s pravnomočno odločbo že priznane pravice, pravne koristi ali naložene obveznosti, vodenje ponovnega upravnega postopa ni dovoljeno. V okviru predhodnega preizkusa zahteve na podlagi [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]] mora organ med drugim po uradni dolžnosti preveriti, ali se je v zadevi že vodil postopek, in če ugotovi, da se je, mora takšno zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči. ZUP pa prepoved ponovnega odločanja o isti stvari omejuje tudi na zadeve, v katerih je bil zahtevek stranke pravnomočno zavrnjen, če stranka ponovno vloži zahtevek na podlagi istega pravnega in dejanskega stanja. V takem primeru, kljub »le« formalni pravnomočnosti odločitve, organ ne more ponovno odločati o stvari, saj organ ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve kot že v zaključenem postopku (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_nadaljevanje_postopka_na_zahtevo_stranke Ustavitev postopka po uradni dolžnosti in nadaljevanje postopka na zahtevo stranke]). Organ torej zahtevo stranke, o kateri že teče upravni ali sodni postopek, zavrže, saj hkrati ne moreta teči dva postopka. Enako postopa upravni organ v primeru, če je bilo v isti zadevi že pravnomočno odločeno. Pri tem je treba utemeljiti v sklepu o zavrženju, da gre res za isto zadevo, kar pomeni isto pravno in dejansko stanje (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 129. členu, str. 26-31). Zaradi načela ekonomičnosti vodenja upravnega postopka velja, da se bo zahteva stranke zavrgla, če se dejansko stanje in ustrezna pravna podlaga nista spremenila od trenutka izdaje prvostopenjske odločbe v prejšnjem postopku, saj organ ne bi imel razloga za sprejem drugačne odločitve kot v že končanem postopku (po [http://sodnapraksa.si/?doc-19703 Sodbi VRS I Up 1311/2004] z dne 12. 5. 2005).
Ko se izda sklep o zavrženju zahteve (postopek se niti ne uvede po prvotni zahtevi zaradi formalnih pomanjkljivosti) ali sklep o ustavitvi postopka (npr. ob umiku zahtveka). V tem primeru je zadeva formlano pravnomočno zaključena, a ni bilo odločeno o (materialni) pravici ali pravni koristi, zato '''pravnomočen sklep o zavrženju zahteve ali ustavitvi postopka ne more biti razlog, da stranka ne bi mogla vložiti novega zahtevka'''. Pri formalnem zaključku postopka ni učinka materialne pravnomočnosti in tako ni prepovedi ne bis in idem (v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111475600 UPRS Sodba I U 612/2021-69] z dne 22. 11. 2023). V takem primeru je pravno nepomembno, ali nov zahtevek temelji na istem dejanskem in pravnem stanju, zato '''mora organ vlogo vedno obravnavati '''(v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi[http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111406466 UPRS sodba I U 1781/2015] z dne 3. 8. 2016). Sklep o ustavitvi postopka ne ustvarja učinka ''ne bis in idem'' (prepoved dvakratnega odločanja v isti zadevi), kot to velja za meritorne odločbe.
Sklep o ustavitvi postopka je izvršljiv že z vročitvijo (glej [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člen ZUP]]), kar pomeni, da se postopek ne nadaljuje takoj od dneva vročitve stranki. To pomeni, da '''stranka lahko takoj naslednji dan od prejema sklepa o ustavitvi postopka vloži novo zahtevo za isto stvar.''' Izjemoma bi lahko drugače s specialnim pravilom določil le področni zakon. 
[[Category:Umik zahteve]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in ''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?

2024-08-23T11:41:27Z

PoloncaKovac: Redakcija 41564 uporabnika PoloncaKovac (pogovor) razveljavljena

== '''Zadeva: Čas sprožitve novega postopka v istem po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka''' ==

'''Datum odgovora:''' 20. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj lahko stranka ponovno začne upravni postopek v isti zadevi, če je bil v tej zadevi podan umik zahteve in izdan sklep o ustavitvi postopka?

== '''Odgovor:''' ==
Stranka lahko po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] zahtevek umakne ves čas tekom postopka, vse do izdaje odločbe na prvi stopnji in po njeni izdaji v pritožbenem roku ali še po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji. Na tej podlagi organ, če ni razlogov za nadaljevanje postopka v javnem interesu ali bi nadaljevanej zahtevala stranka z nasprotnim interesom, izda organ sklep o ustavitvi postopka. Umik umika ni dovoljen, stranka lahko vloži le novo zahtevo (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 179-180). 
V upravnem postopku sicer velja prepoved ponovnega odločanja v isti stvari (''ne bis in idem''). To pomeni, da če se je o isti upravni zadevi že vodil postopek (upravni ali sodni), ali je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno in so bile stranki s pravnomočno odločbo že priznane pravice, pravne koristi ali naložene obveznosti, vodenje ponovnega upravnega postopa ni dovoljeno. V okviru predhodnega preizkusa zahteve na podlagi [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]] mora organ med drugim po uradni dolžnosti preveriti, ali se je v zadevi že vodil postopek, in če ugotovi, da se je, mora takšno zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči. ZUP pa prepoved ponovnega odločanja o isti stvari omejuje tudi na zadeve, v katerih je bil zahtevek stranke pravnomočno zavrnjen, če stranka ponovno vloži zahtevek na podlagi istega pravnega in dejanskega stanja. V takem primeru, kljub »le« formalni pravnomočnosti odločitve, organ ne more ponovno odločati o stvari, saj organ ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve kot že v zaključenem postopku (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_nadaljevanje_postopka_na_zahtevo_stranke Ustavitev postopka po uradni dolžnosti in nadaljevanje postopka na zahtevo stranke]). Organ torej zahtevo stranke, o kateri že teče upravni ali sodni postopek, zavrže, saj hkrati ne moreta teči dva postopka. Enako postopa upravni organ v primeru, če je bilo v isti zadevi že pravnomočno odločeno. Pri tem je treba utemeljiti v sklepu o zavrženju, da gre res za isto zadevo, kar pomeni isto pravno in dejansko stanje (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 129. členu, str. 26-31). Zaradi načela ekonomičnosti vodenja upravnega postopka velja, da se bo zahteva stranke zavrgla, če se dejansko stanje in ustrezna pravna podlaga nista spremenila od trenutka izdaje prvostopenjske odločbe v prejšnjem postopku, saj organ ne bi imel razloga za sprejem drugačne odločitve kot v že končanem postopku (po [http://sodnapraksa.si/?doc-19703 Sodbi VRS I Up 1311/2004] z dne 12. 5. 2005).
Ko se izda sklep o zavrženju zahteve (postopek se niti ne uvede po prvotni zahtevi zaradi formalnih pomanjkljivosti) ali sklep o ustavitvi postopka (npr. ob umiku zahtveka). V tem primeru je zadeva formlano pravnomočno zaključena, a ni bilo odločeno o (materialni) pravici ali pravni koristi, zato '''pravnomočen sklep o zavrženju zahteve ali ustavitvi postopka ne more biti razlog, da stranka ne bi mogla vložiti novega zahtevka'''. Pri formalnem zaključku postopka ni učinka materialne pravnomočnosti in tako ni prepovedi ne bis in idem (v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111475600 UPRS Sodba I U 612/2021-69] z dne 22. 11. 2023). V takem primeru je pravno nepomembno, ali nov zahtevek temelji na istem dejanskem in pravnem stanju, zato '''mora organ vlogo vedno obravnavati '''(v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi[http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111406466 UPRS sodba I U 1781/2015] z dne 3. 8. 2016). Sklep o ustavitvi postopka ne ustvarja učinka ''ne bis in idem'' (prepoved dvakratnega odločanja v isti zadevi), kot to velja za meritorne odločbe.
Sklep o ustavitvi postopka je izvršljiv že z vročitvijo (glej [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člen ZUP]]), kar pomeni, da se postopek ne nadaljuje takoj od dneva vročitve stranki. To pomeni, da '''stranka lahko takoj naslednji dan od prejema sklepa o ustavitvi postopka vloži novo zahtevo za isto stvar.''' Izjemoma bi lahko drugače s specialnim pravilom določil le področni zakon. 
[[Category:Umik zahteve]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]]


''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?

2024-08-23T11:41:17Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Čas sprožitve novega postopka v istem po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka''' ==

'''Datum odgovora:''' 20. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj lahko stranka ponovno začne upravni postopek v isti zadevi, če je bil v tej zadevi podan umik zahteve in izdan sklep o ustavitvi postopka?

== '''Odgovor:''' ==
Stranka lahko po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] zahtevek umakne ves čas tekom postopka, vse do izdaje odločbe na prvi stopnji in po njeni izdaji v pritožbenem roku ali še po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji. Na tej podlagi organ, če ni razlogov za nadaljevanje postopka v javnem interesu ali bi nadaljevanej zahtevala stranka z nasprotnim interesom, izda organ sklep o ustavitvi postopka. Umik umika ni dovoljen, stranka lahko vloži le novo zahtevo (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 179-180). 
V upravnem postopku sicer velja prepoved ponovnega odločanja v isti stvari (''ne bis in idem''). To pomeni, da če se je o isti upravni zadevi že vodil postopek (upravni ali sodni), ali je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno in so bile stranki s pravnomočno odločbo že priznane pravice, pravne koristi ali naložene obveznosti, vodenje ponovnega upravnega postopa ni dovoljeno. V okviru predhodnega preizkusa zahteve na podlagi [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]] mora organ med drugim po uradni dolžnosti preveriti, ali se je v zadevi že vodil postopek, in če ugotovi, da se je, mora takšno zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči. ZUP pa prepoved ponovnega odločanja o isti stvari omejuje tudi na zadeve, v katerih je bil zahtevek stranke pravnomočno zavrnjen, če stranka ponovno vloži zahtevek na podlagi istega pravnega in dejanskega stanja. V takem primeru, kljub »le« formalni pravnomočnosti odločitve, organ ne more ponovno odločati o stvari, saj organ ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve kot že v zaključenem postopku (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_nadaljevanje_postopka_na_zahtevo_stranke Ustavitev postopka po uradni dolžnosti in nadaljevanje postopka na zahtevo stranke]). Organ torej zahtevo stranke, o kateri že teče upravni ali sodni postopek, zavrže, saj hkrati ne moreta teči dva postopka. Enako postopa upravni organ v primeru, če je bilo v isti zadevi že pravnomočno odločeno. Pri tem je treba utemeljiti v sklepu o zavrženju, da gre res za isto zadevo, kar pomeni isto pravno in dejansko stanje (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 129. členu, str. 26-31). Zaradi načela ekonomičnosti vodenja upravnega postopka velja, da se bo zahteva stranke zavrgla, če se dejansko stanje in ustrezna pravna podlaga nista spremenila od trenutka izdaje prvostopenjske odločbe v prejšnjem postopku, saj organ ne bi imel razloga za sprejem drugačne odločitve kot v že končanem postopku (po [http://sodnapraksa.si/?doc-19703 Sodbi VRS I Up 1311/2004] z dne 12. 5. 2005).
Ko se izda sklep o zavrženju zahteve (postopek se niti ne uvede po prvotni zahtevi zaradi formalnih pomanjkljivosti) ali sklep o ustavitvi postopka (npr. ob umiku zahtveka). V tem primeru je zadeva formlano pravnomočno zaključena, a ni bilo odločeno o (materialni) pravici ali pravni koristi, zato '''pravnomočen sklep o zavrženju zahteve ali ustavitvi postopka ne more biti razlog, da stranka ne bi mogla vložiti novega zahtevka'''. Pri formalnem zaključku postopka ni učinka materialne pravnomočnosti in tako ni prepovedi ne bis in idem (v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111475600 UPRS Sodba I U 612/2021-69] z dne 22. 11. 2023). V takem primeru je pravno nepomembno, ali nov zahtevek temelji na istem dejanskem in pravnem stanju, zato '''mora organ vlogo vedno obravnavati '''(v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi[http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111406466 UPRS sodba I U 1781/2015] z dne 3. 8. 2016). Sklep o ustavitvi postopka ne ustvarja učinka ''ne bis in idem'' (prepoved dvakratnega odločanja v isti zadevi), kot to velja za meritorne odločbe.
Sklep o ustavitvi postopka je izvršljiv že z vročitvijo (glej [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člen ZUP]]), kar pomeni, da se postopek ne nadaljuje takoj od dneva vročitve stranki. To pomeni, da '''stranka lahko takoj naslednji dan od prejema sklepa o ustavitvi postopka vloži novo zahtevo za isto stvar.''' Izjemoma bi lahko drugače s specialnim pravilom določil le področni zakon. 
[[Category:Umik zahteve]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]]

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?

2024-08-23T11:41:08Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Čas sprožitve novega postopka v istem po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka''' ==

'''Datum odgovora:''' 20. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj lahko stranka ponovno začne upravni postopek v isti zadevi, če je bil v tej zadevi podan umik zahteve in izdan sklep o ustavitvi postopka?

== '''Odgovor:''' ==
Stranka lahko po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] zahtevek umakne ves čas tekom postopka, vse do izdaje odločbe na prvi stopnji in po njeni izdaji v pritožbenem roku ali še po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji. Na tej podlagi organ, če ni razlogov za nadaljevanje postopka v javnem interesu ali bi nadaljevanej zahtevala stranka z nasprotnim interesom, izda organ sklep o ustavitvi postopka. Umik umika ni dovoljen, stranka lahko vloži le novo zahtevo (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 179-180). 
V upravnem postopku sicer velja prepoved ponovnega odločanja v isti stvari (''ne bis in idem''). To pomeni, da če se je o isti upravni zadevi že vodil postopek (upravni ali sodni), ali je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno in so bile stranki s pravnomočno odločbo že priznane pravice, pravne koristi ali naložene obveznosti, vodenje ponovnega upravnega postopa ni dovoljeno. V okviru predhodnega preizkusa zahteve na podlagi [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]] mora organ med drugim po uradni dolžnosti preveriti, ali se je v zadevi že vodil postopek, in če ugotovi, da se je, mora takšno zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči. ZUP pa prepoved ponovnega odločanja o isti stvari omejuje tudi na zadeve, v katerih je bil zahtevek stranke pravnomočno zavrnjen, če stranka ponovno vloži zahtevek na podlagi istega pravnega in dejanskega stanja. V takem primeru, kljub »le« formalni pravnomočnosti odločitve, organ ne more ponovno odločati o stvari, saj organ ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve kot že v zaključenem postopku (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_nadaljevanje_postopka_na_zahtevo_stranke Ustavitev postopka po uradni dolžnosti in nadaljevanje postopka na zahtevo stranke]). Organ torej zahtevo stranke, o kateri že teče upravni ali sodni postopek, zavrže, saj hkrati ne moreta teči dva postopka. Enako postopa upravni organ v primeru, če je bilo v isti zadevi že pravnomočno odločeno. Pri tem je treba utemeljiti v sklepu o zavrženju, da gre res za isto zadevo, kar pomeni isto pravno in dejansko stanje (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 129. členu, str. 26-31). Zaradi načela ekonomičnosti vodenja upravnega postopka velja, da se bo zahteva stranke zavrgla, če se dejansko stanje in ustrezna pravna podlaga nista spremenila od trenutka izdaje prvostopenjske odločbe v prejšnjem postopku, saj organ ne bi imel razloga za sprejem drugačne odločitve kot v že končanem postopku (po [http://sodnapraksa.si/?doc-19703 Sodbi VRS I Up 1311/2004] z dne 12. 5. 2005).
Ko se izda sklep o zavrženju zahteve (postopek se niti ne uvede po prvotni zahtevi zaradi formalnih pomanjkljivosti) ali sklep o ustavitvi postopka (npr. ob umiku zahtveka). V tem primeru je zadeva formlano pravnomočno zaključena, a ni bilo odločeno o (materialni) pravici ali pravni koristi, zato '''pravnomočen sklep o zavrženju zahteve ali ustavitvi postopka ne more biti razlog, da stranka ne bi mogla vložiti novega zahtevka'''. Pri formalnem zaključku postopka ni učinka materialne pravnomočnosti in tako ni prepovedi ne bis in idem (v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111475600 UPRS Sodba I U 612/2021-69] z dne 22. 11. 2023). V takem primeru je pravno nepomembno, ali nov zahtevek temelji na istem dejanskem in pravnem stanju, zato '''mora organ vlogo vedno obravnavati '''(v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi[http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111406466 UPRS sodba I U 1781/2015] z dne 3. 8. 2016). Sklep o ustavitvi postopka ne ustvarja učinka ''ne bis in idem'' (prepoved dvakratnega odločanja v isti zadevi), kot to velja za meritorne odločbe.
Sklep o ustavitvi postopka je izvršljiv že z vročitvijo (glej [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člen ZUP]]), kar pomeni, da se postopek ne nadaljuje takoj od dneva vročitve stranki. To pomeni, da '''stranka lahko takoj naslednji dan od prejema sklepa o ustavitvi postopka vloži novo zahtevo za isto stvar.''' Izjemoma bi lahko drugače s specialnim pravilom določil le področni zakon. 
[[Category:Umik zahteve]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]]


''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?

2024-08-23T11:40:56Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Čas sprožitve novega postopka v istem po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka''' ==

'''Datum odgovora:''' 20. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj lahko stranka ponovno začne upravni postopek v isti zadevi, če je bil v tej zadevi podan umik zahteve in izdan sklep o ustavitvi postopka?

== '''Odgovor:''' ==
Stranka lahko po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] zahtevek umakne ves čas tekom postopka, vse do izdaje odločbe na prvi stopnji in po njeni izdaji v pritožbenem roku ali še po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji. Na tej podlagi organ, če ni razlogov za nadaljevanje postopka v javnem interesu ali bi nadaljevanej zahtevala stranka z nasprotnim interesom, izda organ sklep o ustavitvi postopka. Umik umika ni dovoljen, stranka lahko vloži le novo zahtevo (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 179-180). 
V upravnem postopku sicer velja prepoved ponovnega odločanja v isti stvari (''ne bis in idem''). To pomeni, da če se je o isti upravni zadevi že vodil postopek (upravni ali sodni), ali je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno in so bile stranki s pravnomočno odločbo že priznane pravice, pravne koristi ali naložene obveznosti, vodenje ponovnega upravnega postopa ni dovoljeno. V okviru predhodnega preizkusa zahteve na podlagi [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]] mora organ med drugim po uradni dolžnosti preveriti, ali se je v zadevi že vodil postopek, in če ugotovi, da se je, mora takšno zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči. ZUP pa prepoved ponovnega odločanja o isti stvari omejuje tudi na zadeve, v katerih je bil zahtevek stranke pravnomočno zavrnjen, če stranka ponovno vloži zahtevek na podlagi istega pravnega in dejanskega stanja. V takem primeru, kljub »le« formalni pravnomočnosti odločitve, organ ne more ponovno odločati o stvari, saj organ ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve kot že v zaključenem postopku (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_nadaljevanje_postopka_na_zahtevo_stranke Ustavitev postopka po uradni dolžnosti in nadaljevanje postopka na zahtevo stranke]). Organ torej zahtevo stranke, o kateri že teče upravni ali sodni postopek, zavrže, saj hkrati ne moreta teči dva postopka. Enako postopa upravni organ v primeru, če je bilo v isti zadevi že pravnomočno odločeno. Pri tem je treba utemeljiti v sklepu o zavrženju, da gre res za isto zadevo, kar pomeni isto pravno in dejansko stanje (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 129. členu, str. 26-31). Zaradi načela ekonomičnosti vodenja upravnega postopka velja, da se bo zahteva stranke zavrgla, če se dejansko stanje in ustrezna pravna podlaga nista spremenila od trenutka izdaje prvostopenjske odločbe v prejšnjem postopku, saj organ ne bi imel razloga za sprejem drugačne odločitve kot v že končanem postopku (po [http://sodnapraksa.si/?doc-19703 Sodbi VRS I Up 1311/2004] z dne 12. 5. 2005).
Ko se izda sklep o zavrženju zahteve (postopek se niti ne uvede po prvotni zahtevi zaradi formalnih pomanjkljivosti) ali sklep o ustavitvi postopka (npr. ob umiku zahtveka). V tem primeru je zadeva formlano pravnomočno zaključena, a ni bilo odločeno o (materialni) pravici ali pravni koristi, zato '''pravnomočen sklep o zavrženju zahteve ali ustavitvi postopka ne more biti razlog, da stranka ne bi mogla vložiti novega zahtevka'''. Pri formalnem zaključku postopka ni učinka materialne pravnomočnosti in tako ni prepovedi ne bis in idem (v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111475600 UPRS Sodba I U 612/2021-69] z dne 22. 11. 2023). V takem primeru je pravno nepomembno, ali nov zahtevek temelji na istem dejanskem in pravnem stanju, zato '''mora organ vlogo vedno obravnavati '''(v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi[http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111406466 UPRS sodba I U 1781/2015] z dne 3. 8. 2016). Sklep o ustavitvi postopka ne ustvarja učinka ''ne bis in idem'' (prepoved dvakratnega odločanja v isti zadevi), kot to velja za meritorne odločbe.
Sklep o ustavitvi postopka je izvršljiv že z vročitvijo (glej [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člen ZUP]]), kar pomeni, da se postopek ne nadaljuje takoj od dneva vročitve stranki. To pomeni, da '''stranka lahko takoj naslednji dan od prejema sklepa o ustavitvi postopka vloži novo zahtevo za isto stvar.''' Izjemoma bi lahko drugače s specialnim pravilom določil le področni zakon. 
 
[[Category:Umik zahteve]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]]


''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?

2024-08-23T11:39:31Z

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Čas sprožitve novega postopka v istem po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka''' ==

'''Datum odgovora:''' 20. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj lahko stranka ponovno začne upravni postopek v isti zadevi, če je bil v tej zadevi podan umik zahteve in izdan sklep o ustavitvi postopka?

== '''Odgovor:''' ==
Stranka lahko po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] zahtevek umakne ves čas tekom postopka, vse do izdaje odločbe na prvi stopnji in po njeni izdaji v pritožbenem roku ali še po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji. Na tej podlagi organ, če ni razlogov za nadaljevanje postopka v javnem interesu ali bi nadaljevanej zahtevala stranka z nasprotnim interesom, izda organ sklep o ustavitvi postopka. Umik umika ni dovoljen, stranka lahko vloži le novo zahtevo (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 179-180). 
V upravnem postopku sicer velja prepoved ponovnega odločanja v isti stvari (''ne bis in idem''). To pomeni, da če se je o isti upravni zadevi že vodil postopek (upravni ali sodni), ali je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno in so bile stranki s pravnomočno odločbo že priznane pravice, pravne koristi ali naložene obveznosti, vodenje ponovnega upravnega postopa ni dovoljeno. V okviru predhodnega preizkusa zahteve na podlagi [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]] mora organ med drugim po uradni dolžnosti preveriti, ali se je v zadevi že vodil postopek, in če ugotovi, da se je, mora takšno zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči. ZUP pa prepoved ponovnega odločanja o isti stvari omejuje tudi na zadeve, v katerih je bil zahtevek stranke pravnomočno zavrnjen, če stranka ponovno vloži zahtevek na podlagi istega pravnega in dejanskega stanja. V takem primeru, kljub »le« formalni pravnomočnosti odločitve, organ ne more ponovno odločati o stvari, saj organ ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve kot že v zaključenem postopku (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustavitev_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_nadaljevanje_postopka_na_zahtevo_stranke Ustavitev postopka po uradni dolžnosti in nadaljevanje postopka na zahtevo stranke]). Organ torej zahtevo stranke, o kateri že teče upravni ali sodni postopek, zavrže, saj hkrati ne moreta teči dva postopka. Enako postopa upravni organ v primeru, če je bilo v isti zadevi že pravnomočno odločeno. Pri tem je treba utemeljiti v sklepu o zavrženju, da gre res za isto zadevo, kar pomeni isto pravno in dejansko stanje (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 129. členu, str. 26-31). Zaradi načela ekonomičnosti vodenja upravnega postopka velja, da se bo zahteva stranke zavrgla, če se dejansko stanje in ustrezna pravna podlaga nista spremenila od trenutka izdaje prvostopenjske odločbe v prejšnjem postopku, saj organ ne bi imel razloga za sprejem drugačne odločitve kot v že končanem postopku (po [http://sodnapraksa.si/?doc-19703 Sodbi VRS I Up 1311/2004] z dne 12. 5. 2005).
Ko se izda sklep o zavrženju zahteve (postopek se niti ne uvede po prvotni zahtevi zaradi formalnih pomanjkljivosti) ali sklep o ustavitvi postopka (npr. ob umiku zahtveka). V tem primeru je zadeva formlano pravnomočno zaključena, a ni bilo odločeno o (materialni) pravici ali pravni koristi, zato '''pravnomočen sklep o zavrženju zahteve ali ustavitvi postopka ne more biti razlog, da stranka ne bi mogla vložiti novega zahtevka'''. Pri formalnem zaključku postopka ni učinka materialne pravnomočnosti in tako ni prepovedi ne bis in idem (v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111475600 UPRS Sodba I U 612/2021-69] z dne 22. 11. 2023). V takem primeru je pravno nepomembno, ali nov zahtevek temelji na istem dejanskem in pravnem stanju, zato '''mora organ vlogo vedno obravnavati '''(v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi[http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111406466 UPRS sodba I U 1781/2015] z dne 3. 8. 2016). Sklep o ustavitvi postopka ne ustvarja učinka ''ne bis in idem'' (prepoved dvakratnega odločanja v isti zadevi), kot to velja za meritorne odločbe.
Sklep o ustavitvi postopka je izvršljiv že z vročitvijo, kar pomeni, da se postopek ne nadaljuje takoj od dneva vročitve stranki. To pomeni, da '''stranka lahko takoj naslednji dan od prejema sklepa o ustavitvi postopka vloži novo zahtevo za isto stvar.''' Izjemoma bi lahko drugače s specialnim pravilom določil le področni zakon. 
 
[[Category:Umik zahteve]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]]


''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />