Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Potrjevanje skladnosti fizičnih kopij upravnih aktov v elektronski obliki z izvirnikom in tiskanje popisa zadev

2023-04-21T08:06:52Z

PoloncaK: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Potrjevanje skladnosti fizičnih kopij upravnih aktov v elektronski obliki z izvirnikom in tiskanje popisa zadev ==

'''Datum odgovora:''' 17. 4. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali se lahko na fizično kopijo odločb v e-obliki, ki jih vročamo stranki, odtisne štampiljka »kopija je enaka izvirniku«? Ali ni bila uporaba te štampiljke ukinjena z uveljavitvijo UUP v letu 2018? Ali se mora natisniti list popis zadeve?<br>
== '''Odgovor:''' ==

<div>Z uvedbo elektronskega poslovanja so bile dopolnjene zakonske določbe o dokumentih, o elektronskem poslovanju in ravnanju z dokumenti v elektronski obliki. Dokumenti se praviloma vročajo v elektronski obliki, v fizični obliki pa izjemoma (glej četrti odstavek [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člena ZUP]]). Če je npr. odločba ustvarjena v elektronski obliki, a je elektronsko ni mogoče vročiti stranki, se jo vroči v fizičnem prepisu, izvirnik pa hrani organ ([[Zak:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člen ZUP]], več glej tudi v Uredbi o upravnem poslovanju z uvodnimi pojasnili, Gliha et al., 2018). </div>
<div><br></div>
<div>Če se dokument, ki je nastal v e-obliki natisne, je to njegova fizična kopija (peta točka 6. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju], UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele). </div>
<div><br></div>
<div>UUP v 66.a členu določa, da se dokument odpremi v obliki, v kateri je bil izdan, ali kot fizično ali elektronsko kopijo, če ga zaradi razlogov na strani naslovnika ali organa ni mogoče poslati ali vročiti v obliki, v kateri je bil izdan.</div>
Na '''fizični kopiji''' dokumenta v elektronski obliki, opremljenega s podatki iz petega odstavka 63.a člena UUP, '''se skladnost kopije z izvirnikom dokumenta potrjuje samo, če organ presodi, da se bo kopija uporabljala v pravnem prometu''', da se tako izogne verjetnemu naknadnemu potrjevanju, in v drugih podobnih primerih (prvi odstavek 65.b člena UUP). Torej to ne pomeni, da je potrebno vsako fizično kopijo upravnega akta, izdanega v e-obliki opremljati s potrdilom o skladnosti kopije z izvirnikom dokumenta. Nujno pa je, da '''se stranko, ki se ji vroča fizična kopija odločbe, sklepa ali drugega dokumenta v elektronski obliki, s katerim se ureja pravni položaj, ob vročitvi pouči,''' da lahko zahteva, da se ji pošlje izvirnik na elektronski naslov ali potrdi skladnost kopije z izvirnikom, in da uveljavljanje zahteve ne vpliva na pravni položaj oziroma tek roka, ki je začel teči z vročitvijo kopije (drugi odstavek 65.b člena UUP). 
<div></div>
<div>'''Sporočilo, s katerim organ pouči stranko o postopku preverjanja pristnosti kopije, se zapiše na izvirnik dokumenta''' (če gre za odločbo oziroma sklep s poukom o pravnem sredstvu, se priporoča, da se poučitev zapiše pod pouk), lahko pa tudi na njegovo kopijo, priloženo sporočilo ali na drug primeren način (četrti odstavek 65.b člena UUP). Skladnost kopije z izvirnikom dokumenta se potrdi s potrdilom na kopiji dokumenta, ki vsebuje: '''navedbo organa, zaznamek o skladnosti in podpis javnega uslužbenca. '''

UUP ne predpisuje štampiljke, ampak le vsebino potrdila. Organi si za potrebe potrjevanja skladnosti lahko sami izdelajo štampiljko, ki bo ustrezala vsebini potrdila, če si na tak način olajšajo poslovanje. Štampiljko "kopija je enaka izvirniku" je določala UUP do 17. 4. 2018.

Na zahtevo za potrditev fizične kopije se potrditev skladnosti opravi na '''že obstoječi kopiji ali pa se izroči oz. pošlje novo kopijo s potrdilom o skladnosti''' (peti odstavek 65.b člena UUP).

'''V letu 2022 pa je prišlo do sprememb pri uporabi žiga organa''' po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8346 Zakonu o debirokratizaciji] (Ur. l. RS, št. 3/22), ki je vplival na določbe ZUP o sestavinah odločbe (glej [[Zak:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člen ZUP]] in 64. člen UUP). Ta se pri potrjevanju skladnosti kopij dokumentov uporabi le, če je kopija dokumenta namenjena za uporabo v tujini (tretji odstavek 65. člena UUP). Uporaba žiga organa je še vedno obvezna za dokumente, ki morajo biti overjeni za uporabo v tujini (zapisnik - tretji odstavek [[Zak:ZUP#77. .C4.8Dlen{{!}}77. člena ZUP]]; odločba – tretji odstavek 210. člena ZUP) ter pri upravnih overitvah prepisov, kopij in lastnoročnih podpisov ([[Zak:ZUP#178.b .C4.8Dlen{{!}}178.b člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#178.e .C4.8Dlen{{!}}178.e člen ZUP]]).</div>

Popis zadeve daje podatke o tem, kateri dokumenti se nahajajo v zadevi.  '''Popis zadeve se natisne in vloži v ovoj zadeve, če v zadevi obstajajo dokumenti v fizični obliki'''. To dejanje se opravi najpozneje:</div>
<div>- pred odstopom zadeve drugemu organu ali <br>- pred vložitvijo zadeve v tekočo zbirko (56. člen UUP).</div>

<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]
[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]

Potrjevanje skladnosti fizičnih kopij upravnih aktov v elektronski obliki z izvirnikom in tiskanje popisa zadev

2023-04-21T08:05:57Z

PoloncaK:

== '''Zadeva: '''Potrjevanje skladnosti fizičnih kopij upravnih aktov v elektronski obliki z izvirnikom in tiskanje popisa zadev ==

'''Datum odgovora:''' 17. 4. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali se lahko na fizično kopijo odločb v e-obliki, ki jih vročamo stranki, odtisne štampiljka »kopija je enaka izvirniku«? Ali ni bila uporaba te štampiljke ukinjena z uveljavitvijo UUP v letu 2018? Ali se mora natisniti list popis zadeve?<br>
== '''Odgovor:''' ==

<div>Z uvedbo elektronskega poslovanja so bile dopolnjene zakonske določbe o dokumentih, o elektronskem poslovanju in ravnanju z dokumenti v elektronski obliki. Dokumenti se praviloma vročajo v elektronski obliki, v fizični obliki pa izjemoma (glej četrti odstavek [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člena ZUP]]). Če je npr. odločba ustvarjena v elektronski obliki, a je elektronsko ni mogoče vročiti stranki, se jo vroči v fizičnem prepisu, izvirnik pa hrani organ ([[Zak:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člen ZUP]], več glej tudi v Uredbi o upravnem poslovanju z uvodnimi pojasnili, Gliha et al., 2018). </div>
<div><br></div>
<div>Če se dokument, ki je nastal v e-obliki natisne, je to njegova fizična kopija (peta točka 6. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju], UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele). </div>
<div><br></div>
<div>UUP v 66.a členu določa, da se dokument odpremi v obliki, v kateri je bil izdan, ali kot fizično ali elektronsko kopijo, če ga zaradi razlogov na strani naslovnika ali organa ni mogoče poslati ali vročiti v obliki, v kateri je bil izdan.</div>
Na '''fizični kopiji''' dokumenta v elektronski obliki, opremljenega s podatki iz petega odstavka 63.a člena UUP, '''se skladnost kopije z izvirnikom dokumenta potrjuje samo, če organ presodi, da se bo kopija uporabljala v pravnem prometu''', da se tako izogne verjetnemu naknadnemu potrjevanju, in v drugih podobnih primerih (prvi odstavek 65.b člena UUP). Torej to ne pomeni, da je potrebno vsako fizično kopijo upravnega akta, izdanega v e-obliki opremljati s potrdilom o skladnosti kopije z izvirnikom dokumenta. Nujno pa je, da '''se stranko, ki se ji vroča fizična kopija odločbe, sklepa ali drugega dokumenta v elektronski obliki, s katerim se ureja pravni položaj, ob vročitvi pouči,''' da lahko zahteva, da se ji pošlje izvirnik na elektronski naslov ali potrdi skladnost kopije z izvirnikom, in da uveljavljanje zahteve ne vpliva na pravni položaj oziroma tek roka, ki je začel teči z vročitvijo kopije (drugi odstavek 65.b člena UUP). 
<div></div>
<div>'''Sporočilo, s katerim organ pouči stranko o postopku preverjanja pristnosti kopije, se zapiše na izvirnik dokumenta''' (če gre za odločbo oziroma sklep s poukom o pravnem sredstvu, se priporoča, da se poučitev zapiše pod pouk), lahko pa tudi na njegovo kopijo, priloženo sporočilo ali na drug primeren način (četrti odstavek 65.b člena UUP). Skladnost kopije z izvirnikom dokumenta se potrdi s potrdilom na kopiji dokumenta, ki vsebuje: '''navedbo organa, zaznamek o skladnosti in podpis javnega uslužbenca. '''

UUP ne predpisuje štampiljke, ampak le vsebino potrdila. Organi si za potrebe potrjevanja skladnosti lahko sami izdelajo štampiljko, ki bo ustrezala vsebini potrdila, če si na tak način olajšajo poslovanje. Štampiljko "kopija je enaka izvirniku" je določala UUP do 17. 4. 2018.

Na zahtevo za potrditev fizične kopije se potrditev skladnosti opravi na '''že obstoječi kopiji ali pa se izroči oz. pošlje novo kopijo s potrdilom o skladnosti''' (peti odstavek 65.b člena UUP).

'''V letu 2022 pa je prišlo do sprememb pri uporabi žiga organa''' po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8346 Zakonu o debirokratizaciji] (Ur. l. RS, št. 3/22), ki je vplival na določbe ZUP o sestavinah odločbe (glej [[Zak:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člen ZUP]] in 64. člen UUP). Ta se pri potrjevanju skladnosti kopij dokumentov uporabi le, če je kopija dokumenta namenjena za uporabo v tujini (tretji odstavek 65. člena UUP). Uporaba žiga organa je še vedno obvezna za dokumente, ki morajo biti overjeni za uporabo v tujini (zapisnik - tretji odstavek [[Zak:ZUP#77. .C4.8Dlen{{!}}77. člena ZUP]]; odločba – tretji odstavek 210. člena ZUP) ter pri upravnih overitvah prepisov, kopij in lastnoročnih podpisov ([[Zak:ZUP#178.b .C4.8Dlen{{!}}178.b člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#178.e .C4.8Dlen{{!}}178.e člen ZUP]]).</div>

Popis zadeve daje podatke o tem, kateri dokumenti se nahajajo v zadevi.  Popis zadeve se natisne in vloži v ovoj zadeve, če v zadevi obstajajo dokumenti v fizični obliki. To dejanje se opravi najpozneje:</div>
<div>- pred odstopom zadeve drugemu organu ali <br>- pred vložitvijo zadeve v tekočo zbirko (56. člen UUP).</div>

<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]
[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]

Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici

2023-04-20T13:16:58Z

PoloncaK: /* Zadeva: Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici */

== '''Zadeva: Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici ==

Datum odgovora: 19. 4. 2023

'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je dopustno dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici?

== '''Odgovor:''' ==

<p>Vročanje je eno iz med ključnih procesnih dejanj v upravnem postopku, saj je pogoj za nastanek pravnih učinkov odločbe, sklepov in drugih aktov. Paricijski roki ne začnejo teči, dokler ni opravljena vročitev (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020). Vročanje je lahko urejeno s področnimi predpisi, v upravnih postopkih se praviloma upoštevajo določbe [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]] do vključno [[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člena ZUP]].</p>

<p>Vročevalec praviloma izvede osebno vročitev na način, da pri tem naslovnik izpolni vročilnico ([[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]). Naslovnik mora na vročilnico zapisati dan in mesec prejema z besedo ter leto s številko in se podpisati. Vročilnico podpiše tudi vročevalec ([[Zak:ZUP#97. .C4.8Dlen{{!}}97. člen ZUP]]). Pravilno izpolnjena vročilnica je pogoj za pravilno opravljeno vročilnico v skladu z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]).</p>
<p>Vročilnica ima značaj javne listine. Dejstva, navedena v vročilnici, torej tudi dan prevzema, štejejo za resnična, razen, če oseba izpodbija resničnost teh dejstev in jih dokaže kot napačna ([[Zak:ZUP#171. .C4.8Dlen{{!}}171. člen ZUP]]). '''To pomeni, da je dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici dopustno, vendar gre le za primarno, ne izključno, izpodbojno dokazilo. '''</p>
Vročitev se lahko dokazuje tudi z drugimi dokazili, pri čemer se vedno upošteva, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je stranka dokument dejansko prejela ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]) (gl. [http://www.sodnapraksa.si/?doc-14073 sodbo U 198/93]). Breme za dokaz pomote v zapisu datuma na vročilnice je torej na stranki. Ta mora pri tem predložiti ustrezne dokaze z resnim dvomom v pravilnost vročitve. Ni dovolj, da le ustno navede, da datum na vročilnici ni pravilen. Dvom mora imeti takšno težo, da ga je mogoče razrešiti šele po celoviti presoji navedenih argumentov in upoštevanjem proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]) v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje (gl. sklepa [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111404111 VSRS I Up 278/2016] in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111462636 VSRS I Up 187/2022]). Pri ugotavljanju dejanske vročitve se vodi poseben ugotovitveni postopek, analogno 180. členu ZUP ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]]). Običajno to pomeni poizvednico prek pošte, pri kateri se nato z vpisom iz poštne knjige ali izdajnico o prejemu pošiljke izkaže dejanski datum prejema (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 1. in 2. knjiga).<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]

Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici

2023-04-20T13:03:59Z

PoloncaK: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici ==

'''Datum odgovora:''' 19. 4. 2023

'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je dopustno dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici?

== '''Odgovor:''' ==

<p>Vročanje je eno iz med ključnih procesnih dejanj v upravnem postopku, saj je pogoj za nastanek pravnih učinkov odločbe, sklepov in drugih aktov. Paricijski roki ne začnejo teči, dokler ni opravljena vročitev (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020). Vročanje je lahko urejeno s področnimi predpisi, v upravnih postopkih se praviloma upoštevajo določbe [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]] do vključno [[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člena ZUP]].</p>

<p>Vročevalec praviloma izvede osebno vročitev na način, da pri tem naslovnik izpolni vročilnico ([[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]). Naslovnik mora na vročilnico zapisati dan in mesec prejema z besedo ter leto s številko in se podpisati. Vročilnico podpiše tudi vročevalec ([[Zak:ZUP#97. .C4.8Dlen{{!}}97. člen ZUP]]). Pravilno izpolnjena vročilnica je pogoj za pravilno opravljeno vročilnico v skladu z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]).</p>
<p>Vročilnica ima značaj javne listine. Dejstva, navedena v vročilnici, torej tudi dan prevzema, štejejo za resnična, razen, če oseba izpodbija resničnost teh dejstev in jih dokaže kot napačna ([[Zak:ZUP#171. .C4.8Dlen{{!}}171. člen ZUP]]). '''To pomeni, da je dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici dopustno, vendar gre le za primarno, ne izključno, izpodbojno dokazilo. '''</p>
Vročitev se lahko dokazuje tudi z drugimi dokazili, pri čemer se vedno upošteva, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je stranka dokument dejansko prejela ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]) (gl. [http://www.sodnapraksa.si/?doc-14073 sodbo U 198/93]). Breme za dokaz pomote v zapisu datuma na vročilnice je torej na stranki. Ta mora pri tem predložiti ustrezne dokaze z resnim dvomom v pravilnost vročitve. Ni dovolj, da le ustno navede, da datum na vročilnici ni pravilen. Dvom mora imeti takšno težo, da ga je mogoče razrešiti šele po celoviti presoji navedenih argumentov in upoštevanjem proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]) v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje (gl. sklepa [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111404111 VSRS I Up 278/2016] in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111462636 VSRS I Up 187/2022]). Pri ugotavljanju dejanske vročitve se vodi poseben ugotovitveni postopek, analogno 180. členu ZUP ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]]). Običajno to pomeni poizvednico prek pošte, pri kateri se nato z vpisom iz poštne knjige ali izdajnico o prejemu pošiljke izkaže dejanski datum prejema (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 1. in 2. knjiga).<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]

Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici

2023-04-20T13:03:41Z

PoloncaK: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici ==

'''Datum odgovora:''' 19. 4. 2023

'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je dopustno dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici?

== '''Odgovor:''' ==

<p>Vročanje je eno iz med ključnih procesnih dejanj v upravnem postopku, saj je pogoj za nastanek pravnih učinkov odločbe, sklepov in drugih aktov. Paricijski roki ne začnejo teči, dokler ni opravljena vročitev (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020). Vročanje je lahko urejeno s področnimi predpisi, v upravnih postopkih se praviloma upoštevajo določbe [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]] do vključno [[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člena ZUP]].</p>

<p>Vročevalec praviloma izvede osebno vročitev na način, da pri tem naslovnik izpolni vročilnico ([[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]). Naslovnik mora na vročilnico zapisati dan in mesec prejema z besedo ter leto s številko in se podpisati. Vročilnico podpiše tudi vročevalec ([[Zak:ZUP#97. .C4.8Dlen{{!}}97. člen ZUP]]). Pravilno izpolnjena vročilnica je pogoj za pravilno opravljeno vročilnico v skladu z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]).</p>
<p>Vročilnica ima značaj javne listine. Dejstva, navedena v vročilnici, torej tudi dan prevzema, štejejo za resnična, razen, če oseba izpodbija resničnost teh dejstev in jih dokaže kot napačna ([[Zak:ZUP#171. .C4.8Dlen{{!}}171. člen ZUP]]). '''To pomeni, da je dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici dopustno, vendar gre le za primarno, ne izključno, izpodbojno dokazilo. '''</p>
Vročitev se lahko dokazuje tudi z drugimi dokazili, pri čemer se vedno upošteva, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je stranka dokument dejansko prejela ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]) (gl. [http://www.sodnapraksa.si/?doc-14073 sodbo U 198/93]). Breme za dokaz pomote v zapisu datuma na vročilnice je torej na stranki. Ta mora pri tem predložiti ustrezne dokaze z resnim dvomom v pravilnost vročitve. Ni dovolj, da le ustno navede, da datum na vročilnici ni pravilen. Dvom mora imeti takšno težo, da ga je mogoče razrešiti šele po celoviti presoji navedenih argumentov in upoštevanjem proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]) v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje (gl. sklepa [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111404111 VSRS I Up 278/2016] in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111462636 VSRS I Up 187/2022]). Pri ugotavljanju dejanske vročitve se vodi poseben ugotovitveni postopek, analogno 180. členu ZUP ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]]). Običajno to pomeni poizvednico prek pošte, pri kateri se nato z vpisom iz poštne knjige ali izdajnico o prejemu pošiljke izkaže dejanski datum prejema (Kerševan in Kovač (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 1. in 2. knjiga).<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]

Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici

2023-04-20T12:58:15Z

PoloncaK: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici ==

'''Datum odgovora:''' 19. 4. 2023

'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je dopustno dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici?

== '''Odgovor:''' ==

<p>Vročanje je eno iz med ključnih procesnih dejanj v upravnem postopku, saj je pogoj za nastanek pravnih učinkov odločbe, sklepov in drugih aktov. Paricijski roki ne začnejo teči, dokler ni opravljena vročitev (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020). Vročanje je lahko urejeno s področnimi predpisi, v upravnih postopkih se praviloma upoštevajo določbe [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]] do vključno [[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člena ZUP]].</p>

<p>Vročevalec praviloma izvede osebno vročitev na način, da pri tem naslovnik izpolni vročilnico ([[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]). Naslovnik mora na vročilnico zapisati dan in mesec prejema z besedo ter leto s številko in se podpisati. Vročilnico podpiše tudi vročevalec ([[Zak:ZUP#97. .C4.8Dlen{{!}}97. člen ZUP]]). Pravilno izpolnjena vročilnica je pogoj za pravilno opravljeno vročilnico v skladu z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]).</p>
<p>Vročilnica ima značaj javne listine. Dejstva, navedena v vročilnici, torej tudi dan prevzema, štejejo za resnična, razen, če oseba izpodbija resničnost teh dejstev in jih dokaže kot napačna ([[Zak:ZUP#171. .C4.8Dlen{{!}}171. člen ZUP]]). '''To pomeni, da je dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici dopustno, vendar gre le za primarno, ne izključno, izpodbojno dokazilo. '''</p>
Vročitev se lahko dokazuje tudi z drugimi dokazili, pri čemer se vedno upošteva, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je stranka dokument dejansko prejela ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]) (gl. [http://www.sodnapraksa.si/?doc-14073 sodbo U 198/93]). Breme za dokaz pomote v zapisu datuma na vročilnice je torej na stranki. Ta mora pri tem predložiti ustrezne dokaze z resnim dvomom v pravilnost vročitve. Ni dovolj, da le ustno navede, da datum na vročilnici ni pravilen. Dvom mora imeti takšno težo, da ga je mogoče razrešiti šele po celoviti presoji navedenih argumentov in upoštevanjem proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]) v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje (gl. sklepa [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111404111 VSRS I Up 278/2016] in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111462636 VSRS I Up 187/2022]). Pri ugotavljanju dejanske vročitve se vodi poseben ugotovitveni postopek, analogno 180. členu ZUP ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]]). Običajno to pomeni poizvednico prek pošte, pri kateri se nato z vpisom iz poštne knjige ali izdajnico o prejemu pošiljke izkaže dejanski datum prejema (Kerševan in Kovač ter ostali, Komentar ZUP, 2020).<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]

Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici

2023-04-20T12:58:07Z

PoloncaK: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici ==

'''Datum odgovora:''' 19. 4. 2023

'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je dopustno dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici?

== '''Odgovor:''' ==

<p>Vročanje je eno iz med ključnih procesnih dejanj v upravnem postopku, saj je pogoj za nastanek pravnih učinkov odločbe, sklepov in drugih aktov. Paricijski roki ne začnejo teči, dokler ni opravljena vročitev (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020). Vročanje je lahko urejeno s področnimi predpisi, v upravnih postopkih se praviloma upoštevajo določbe [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]] do vključno [[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člena ZUP]]).</p>

<p>Vročevalec praviloma izvede osebno vročitev na način, da pri tem naslovnik izpolni vročilnico ([[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]). Naslovnik mora na vročilnico zapisati dan in mesec prejema z besedo ter leto s številko in se podpisati. Vročilnico podpiše tudi vročevalec ([[Zak:ZUP#97. .C4.8Dlen{{!}}97. člen ZUP]]). Pravilno izpolnjena vročilnica je pogoj za pravilno opravljeno vročilnico v skladu z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]).</p>
<p>Vročilnica ima značaj javne listine. Dejstva, navedena v vročilnici, torej tudi dan prevzema, štejejo za resnična, razen, če oseba izpodbija resničnost teh dejstev in jih dokaže kot napačna ([[Zak:ZUP#171. .C4.8Dlen{{!}}171. člen ZUP]]). '''To pomeni, da je dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici dopustno, vendar gre le za primarno, ne izključno, izpodbojno dokazilo. '''</p>
Vročitev se lahko dokazuje tudi z drugimi dokazili, pri čemer se vedno upošteva, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je stranka dokument dejansko prejela ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]) (gl. [http://www.sodnapraksa.si/?doc-14073 sodbo U 198/93]). Breme za dokaz pomote v zapisu datuma na vročilnice je torej na stranki. Ta mora pri tem predložiti ustrezne dokaze z resnim dvomom v pravilnost vročitve. Ni dovolj, da le ustno navede, da datum na vročilnici ni pravilen. Dvom mora imeti takšno težo, da ga je mogoče razrešiti šele po celoviti presoji navedenih argumentov in upoštevanjem proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]) v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje (gl. sklepa [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111404111 VSRS I Up 278/2016] in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111462636 VSRS I Up 187/2022]). Pri ugotavljanju dejanske vročitve se vodi poseben ugotovitveni postopek, analogno 180. členu ZUP ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]]). Običajno to pomeni poizvednico prek pošte, pri kateri se nato z vpisom iz poštne knjige ali izdajnico o prejemu pošiljke izkaže dejanski datum prejema (Kerševan in Kovač ter ostali, Komentar ZUP, 2020).<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]

Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici

2023-04-20T12:57:30Z

PoloncaK: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici ==

'''Datum odgovora:''' 19. 4. 2023

'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je dopustno dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici?

== '''Odgovor:''' ==

<p>Vročanje je eno iz med ključnih procesnih dejanj v upravnem postopku, saj je pogoj za nastanek pravnih učinkov odločbe, sklepov in drugih aktov. Paricijski roki ne začnejo teči, dokler ni opravljena vročitev (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020). Vročanje je lahko urejeno s področnimi predpisi, v upravnih postopkih se praviloma upoštevajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku ([[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člen ZUP]] do vključno [[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]).</p>
<p>Vročevalec praviloma izvede osebno vročitev na način, da pri tem naslovnik izpolni vročilnico ([[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]). Naslovnik mora na vročilnico zapisati dan in mesec prejema z besedo ter leto s številko in se podpisati. Vročilnico podpiše tudi vročevalec ([[Zak:ZUP#97. .C4.8Dlen{{!}}97. člen ZUP]]). Pravilno izpolnjena vročilnica je pogoj za pravilno opravljeno vročilnico v skladu z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]).</p>
<p>Vročilnica ima značaj javne listine. Dejstva, navedena v vročilnici, torej tudi dan prevzema, štejejo za resnična, razen, če oseba izpodbija resničnost teh dejstev in jih dokaže kot napačna ([[Zak:ZUP#171. .C4.8Dlen{{!}}171. člen ZUP]]). '''To pomeni, da je dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici dopustno, vendar gre le za primarno, ne izključno, izpodbojno dokazilo. '''</p>
Vročitev se lahko dokazuje tudi z drugimi dokazili, pri čemer se vedno upošteva, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je stranka dokument dejansko prejela ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]) (gl. [http://www.sodnapraksa.si/?doc-14073 sodbo U 198/93]). Breme za dokaz pomote v zapisu datuma na vročilnice je torej na stranki. Ta mora pri tem predložiti ustrezne dokaze z resnim dvomom v pravilnost vročitve. Ni dovolj, da le ustno navede, da datum na vročilnici ni pravilen. Dvom mora imeti takšno težo, da ga je mogoče razrešiti šele po celoviti presoji navedenih argumentov in upoštevanjem proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]) v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje (gl. sklepa [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111404111 VSRS I Up 278/2016] in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111462636 VSRS I Up 187/2022]). Pri ugotavljanju dejanske vročitve se vodi poseben ugotovitveni postopek, analogno 180. členu ZUP ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]]). Običajno to pomeni poizvednico prek pošte, pri kateri se nato z vpisom iz poštne knjige ali izdajnico o prejemu pošiljke izkaže dejanski datum prejema (Kerševan in Kovač ter ostali, Komentar ZUP, 2020).<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]

Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici

2023-04-20T12:57:06Z

PoloncaK: /* Zadeva: Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici */

== '''Zadeva: Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici ==

'''Datum odgovora:''' 19. 4. 2023

'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

<p>Ali je dopustno dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici?</p>

== '''Odgovor:''' ==

<p>Vročanje je eno iz med ključnih procesnih dejanj v upravnem postopku, saj je pogoj za nastanek pravnih učinkov odločbe, sklepov in drugih aktov. Paricijski roki ne začnejo teči, dokler ni opravljena vročitev (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020). Vročanje je lahko urejeno s področnimi predpisi, v upravnih postopkih se praviloma upoštevajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku ([[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člen ZUP]] do vključno [[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]).</p>
<p>Vročevalec praviloma izvede osebno vročitev na način, da pri tem naslovnik izpolni vročilnico ([[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]). Naslovnik mora na vročilnico zapisati dan in mesec prejema z besedo ter leto s številko in se podpisati. Vročilnico podpiše tudi vročevalec ([[Zak:ZUP#97. .C4.8Dlen{{!}}97. člen ZUP]]). Pravilno izpolnjena vročilnica je pogoj za pravilno opravljeno vročilnico v skladu z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]).</p>
<p>Vročilnica ima značaj javne listine. Dejstva, navedena v vročilnici, torej tudi dan prevzema, štejejo za resnična, razen, če oseba izpodbija resničnost teh dejstev in jih dokaže kot napačna ([[Zak:ZUP#171. .C4.8Dlen{{!}}171. člen ZUP]]). '''To pomeni, da je dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici dopustno, vendar gre le za primarno, ne izključno, izpodbojno dokazilo. '''</p>
Vročitev se lahko dokazuje tudi z drugimi dokazili, pri čemer se vedno upošteva, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je stranka dokument dejansko prejela ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]) (gl. [http://www.sodnapraksa.si/?doc-14073 sodbo U 198/93]). Breme za dokaz pomote v zapisu datuma na vročilnice je torej na stranki. Ta mora pri tem predložiti ustrezne dokaze z resnim dvomom v pravilnost vročitve. Ni dovolj, da le ustno navede, da datum na vročilnici ni pravilen. Dvom mora imeti takšno težo, da ga je mogoče razrešiti šele po celoviti presoji navedenih argumentov in upoštevanjem proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]) v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje (gl. sklepa [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111404111 VSRS I Up 278/2016] in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111462636 VSRS I Up 187/2022]). Pri ugotavljanju dejanske vročitve se vodi poseben ugotovitveni postopek, analogno 180. členu ZUP ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]]). Običajno to pomeni poizvednico prek pošte, pri kateri se nato z vpisom iz poštne knjige ali izdajnico o prejemu pošiljke izkaže dejanski datum prejema (Kerševan in Kovač ter ostali, Komentar ZUP, 2020).<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]

Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici

2023-04-20T12:56:36Z

PoloncaK: /* Zadeva: Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici */

== '''Zadeva: Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici ==

'''Datum odgovora:''' 19. 4. 2023
'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

<p>Ali je dopustno dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici?</p>

== '''Odgovor:''' ==

<p>Vročanje je eno iz med ključnih procesnih dejanj v upravnem postopku, saj je pogoj za nastanek pravnih učinkov odločbe, sklepov in drugih aktov. Paricijski roki ne začnejo teči, dokler ni opravljena vročitev (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020). Vročanje je lahko urejeno s področnimi predpisi, v upravnih postopkih se praviloma upoštevajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku ([[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člen ZUP]] do vključno [[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]).</p>
<p>Vročevalec praviloma izvede osebno vročitev na način, da pri tem naslovnik izpolni vročilnico ([[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]). Naslovnik mora na vročilnico zapisati dan in mesec prejema z besedo ter leto s številko in se podpisati. Vročilnico podpiše tudi vročevalec ([[Zak:ZUP#97. .C4.8Dlen{{!}}97. člen ZUP]]). Pravilno izpolnjena vročilnica je pogoj za pravilno opravljeno vročilnico v skladu z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]).</p>
<p>Vročilnica ima značaj javne listine. Dejstva, navedena v vročilnici, torej tudi dan prevzema, štejejo za resnična, razen, če oseba izpodbija resničnost teh dejstev in jih dokaže kot napačna ([[Zak:ZUP#171. .C4.8Dlen{{!}}171. člen ZUP]]). '''To pomeni, da je dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici dopustno, vendar gre le za primarno, ne izključno, izpodbojno dokazilo. '''</p>
Vročitev se lahko dokazuje tudi z drugimi dokazili, pri čemer se vedno upošteva, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je stranka dokument dejansko prejela ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]) (gl. [http://www.sodnapraksa.si/?doc-14073 sodbo U 198/93]). Breme za dokaz pomote v zapisu datuma na vročilnice je torej na stranki. Ta mora pri tem predložiti ustrezne dokaze z resnim dvomom v pravilnost vročitve. Ni dovolj, da le ustno navede, da datum na vročilnici ni pravilen. Dvom mora imeti takšno težo, da ga je mogoče razrešiti šele po celoviti presoji navedenih argumentov in upoštevanjem proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]) v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje (gl. sklepa [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111404111 VSRS I Up 278/2016] in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111462636 VSRS I Up 187/2022]). Pri ugotavljanju dejanske vročitve se vodi poseben ugotovitveni postopek, analogno 180. členu ZUP ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]]). Običajno to pomeni poizvednico prek pošte, pri kateri se nato z vpisom iz poštne knjige ali izdajnico o prejemu pošiljke izkaže dejanski datum prejema (Kerševan in Kovač ter ostali, Komentar ZUP, 2020).<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]

Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici

2023-04-20T12:56:16Z

PoloncaK: /* Zadeva: Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici */

== '''Zadeva: Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici ==

''''''Datum odgovora:''' 19. 4. 2023'''
'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

<p>Ali je dopustno dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici?</p>

== '''Odgovor:''' ==

<p>Vročanje je eno iz med ključnih procesnih dejanj v upravnem postopku, saj je pogoj za nastanek pravnih učinkov odločbe, sklepov in drugih aktov. Paricijski roki ne začnejo teči, dokler ni opravljena vročitev (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020). Vročanje je lahko urejeno s področnimi predpisi, v upravnih postopkih se praviloma upoštevajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku ([[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člen ZUP]] do vključno [[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]).</p>
<p>Vročevalec praviloma izvede osebno vročitev na način, da pri tem naslovnik izpolni vročilnico ([[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]). Naslovnik mora na vročilnico zapisati dan in mesec prejema z besedo ter leto s številko in se podpisati. Vročilnico podpiše tudi vročevalec ([[Zak:ZUP#97. .C4.8Dlen{{!}}97. člen ZUP]]). Pravilno izpolnjena vročilnica je pogoj za pravilno opravljeno vročilnico v skladu z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]).</p>
<p>Vročilnica ima značaj javne listine. Dejstva, navedena v vročilnici, torej tudi dan prevzema, štejejo za resnična, razen, če oseba izpodbija resničnost teh dejstev in jih dokaže kot napačna ([[Zak:ZUP#171. .C4.8Dlen{{!}}171. člen ZUP]]). '''To pomeni, da je dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici dopustno, vendar gre le za primarno, ne izključno, izpodbojno dokazilo. '''</p>
Vročitev se lahko dokazuje tudi z drugimi dokazili, pri čemer se vedno upošteva, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je stranka dokument dejansko prejela ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]) (gl. [http://www.sodnapraksa.si/?doc-14073 sodbo U 198/93]). Breme za dokaz pomote v zapisu datuma na vročilnice je torej na stranki. Ta mora pri tem predložiti ustrezne dokaze z resnim dvomom v pravilnost vročitve. Ni dovolj, da le ustno navede, da datum na vročilnici ni pravilen. Dvom mora imeti takšno težo, da ga je mogoče razrešiti šele po celoviti presoji navedenih argumentov in upoštevanjem proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]) v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje (gl. sklepa [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111404111 VSRS I Up 278/2016] in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111462636 VSRS I Up 187/2022]). Pri ugotavljanju dejanske vročitve se vodi poseben ugotovitveni postopek, analogno 180. členu ZUP ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]]). Običajno to pomeni poizvednico prek pošte, pri kateri se nato z vpisom iz poštne knjige ali izdajnico o prejemu pošiljke izkaže dejanski datum prejema (Kerševan in Kovač ter ostali, Komentar ZUP, 2020).<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]

Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici

2023-04-20T12:55:45Z

PoloncaK: /* Zadeva: Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici */

== '''Zadeva: Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici ==

'''Datum odgovora:''' 19. 4. 2023
'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

<p>Ali je dopustno dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici?</p>

== '''Odgovor:''' ==

<p>Vročanje je eno iz med ključnih procesnih dejanj v upravnem postopku, saj je pogoj za nastanek pravnih učinkov odločbe, sklepov in drugih aktov. Paricijski roki ne začnejo teči, dokler ni opravljena vročitev (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020). Vročanje je lahko urejeno s področnimi predpisi, v upravnih postopkih se praviloma upoštevajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku ([[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člen ZUP]] do vključno [[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]).</p>
<p>Vročevalec praviloma izvede osebno vročitev na način, da pri tem naslovnik izpolni vročilnico ([[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]). Naslovnik mora na vročilnico zapisati dan in mesec prejema z besedo ter leto s številko in se podpisati. Vročilnico podpiše tudi vročevalec ([[Zak:ZUP#97. .C4.8Dlen{{!}}97. člen ZUP]]). Pravilno izpolnjena vročilnica je pogoj za pravilno opravljeno vročilnico v skladu z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]).</p>
<p>Vročilnica ima značaj javne listine. Dejstva, navedena v vročilnici, torej tudi dan prevzema, štejejo za resnična, razen, če oseba izpodbija resničnost teh dejstev in jih dokaže kot napačna ([[Zak:ZUP#171. .C4.8Dlen{{!}}171. člen ZUP]]). '''To pomeni, da je dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici dopustno, vendar gre le za primarno, ne izključno, izpodbojno dokazilo. '''</p>
Vročitev se lahko dokazuje tudi z drugimi dokazili, pri čemer se vedno upošteva, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je stranka dokument dejansko prejela ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]) (gl. [http://www.sodnapraksa.si/?doc-14073 sodbo U 198/93]). Breme za dokaz pomote v zapisu datuma na vročilnice je torej na stranki. Ta mora pri tem predložiti ustrezne dokaze z resnim dvomom v pravilnost vročitve. Ni dovolj, da le ustno navede, da datum na vročilnici ni pravilen. Dvom mora imeti takšno težo, da ga je mogoče razrešiti šele po celoviti presoji navedenih argumentov in upoštevanjem proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]) v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje (gl. sklepa [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111404111 VSRS I Up 278/2016] in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111462636 VSRS I Up 187/2022]). Pri ugotavljanju dejanske vročitve se vodi poseben ugotovitveni postopek, analogno 180. členu ZUP ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]]). Običajno to pomeni poizvednico prek pošte, pri kateri se nato z vpisom iz poštne knjige ali izdajnico o prejemu pošiljke izkaže dejanski datum prejema (Kerševan in Kovač ter ostali, Komentar ZUP, 2020).<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]

Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici

2023-04-20T12:55:14Z

PoloncaK: /* Zadeva: Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici */

== '''Zadeva: Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici ==

'''Datum odgovora:''' 19. 4. 2023<br>
'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

<p>Ali je dopustno dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici?</p>

== '''Odgovor:''' ==

<p>Vročanje je eno iz med ključnih procesnih dejanj v upravnem postopku, saj je pogoj za nastanek pravnih učinkov odločbe, sklepov in drugih aktov. Paricijski roki ne začnejo teči, dokler ni opravljena vročitev (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020). Vročanje je lahko urejeno s področnimi predpisi, v upravnih postopkih se praviloma upoštevajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku ([[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člen ZUP]] do vključno [[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]).</p>
<p>Vročevalec praviloma izvede osebno vročitev na način, da pri tem naslovnik izpolni vročilnico ([[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]). Naslovnik mora na vročilnico zapisati dan in mesec prejema z besedo ter leto s številko in se podpisati. Vročilnico podpiše tudi vročevalec ([[Zak:ZUP#97. .C4.8Dlen{{!}}97. člen ZUP]]). Pravilno izpolnjena vročilnica je pogoj za pravilno opravljeno vročilnico v skladu z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]).</p>
<p>Vročilnica ima značaj javne listine. Dejstva, navedena v vročilnici, torej tudi dan prevzema, štejejo za resnična, razen, če oseba izpodbija resničnost teh dejstev in jih dokaže kot napačna ([[Zak:ZUP#171. .C4.8Dlen{{!}}171. člen ZUP]]). '''To pomeni, da je dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici dopustno, vendar gre le za primarno, ne izključno, izpodbojno dokazilo. '''</p>
Vročitev se lahko dokazuje tudi z drugimi dokazili, pri čemer se vedno upošteva, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je stranka dokument dejansko prejela ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]) (gl. [http://www.sodnapraksa.si/?doc-14073 sodbo U 198/93]). Breme za dokaz pomote v zapisu datuma na vročilnice je torej na stranki. Ta mora pri tem predložiti ustrezne dokaze z resnim dvomom v pravilnost vročitve. Ni dovolj, da le ustno navede, da datum na vročilnici ni pravilen. Dvom mora imeti takšno težo, da ga je mogoče razrešiti šele po celoviti presoji navedenih argumentov in upoštevanjem proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]) v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje (gl. sklepa [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111404111 VSRS I Up 278/2016] in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111462636 VSRS I Up 187/2022]). Pri ugotavljanju dejanske vročitve se vodi poseben ugotovitveni postopek, analogno 180. členu ZUP ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]]). Običajno to pomeni poizvednico prek pošte, pri kateri se nato z vpisom iz poštne knjige ali izdajnico o prejemu pošiljke izkaže dejanski datum prejema (Kerševan in Kovač ter ostali, Komentar ZUP, 2020).<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]

Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici

2023-04-20T12:54:36Z

PoloncaK: /* Zadeva: Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici - V USKLAJEVANJU */

== '''Zadeva: Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici ==

'''Datum odgovora:''' 19. 4. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

<p>Ali je dopustno dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici?</p>

== '''Odgovor:''' ==

<p>Vročanje je eno iz med ključnih procesnih dejanj v upravnem postopku, saj je pogoj za nastanek pravnih učinkov odločbe, sklepov in drugih aktov. Paricijski roki ne začnejo teči, dokler ni opravljena vročitev (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020). Vročanje je lahko urejeno s področnimi predpisi, v upravnih postopkih se praviloma upoštevajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku ([[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člen ZUP]] do vključno [[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]).</p>
<p>Vročevalec praviloma izvede osebno vročitev na način, da pri tem naslovnik izpolni vročilnico ([[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]). Naslovnik mora na vročilnico zapisati dan in mesec prejema z besedo ter leto s številko in se podpisati. Vročilnico podpiše tudi vročevalec ([[Zak:ZUP#97. .C4.8Dlen{{!}}97. člen ZUP]]). Pravilno izpolnjena vročilnica je pogoj za pravilno opravljeno vročilnico v skladu z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]).</p>
<p>Vročilnica ima značaj javne listine. Dejstva, navedena v vročilnici, torej tudi dan prevzema, štejejo za resnična, razen, če oseba izpodbija resničnost teh dejstev in jih dokaže kot napačna ([[Zak:ZUP#171. .C4.8Dlen{{!}}171. člen ZUP]]). '''To pomeni, da je dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici dopustno, vendar gre le za primarno, ne izključno, izpodbojno dokazilo. '''</p>
Vročitev se lahko dokazuje tudi z drugimi dokazili, pri čemer se vedno upošteva, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je stranka dokument dejansko prejela ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]) (gl. [http://www.sodnapraksa.si/?doc-14073 sodbo U 198/93]). Breme za dokaz pomote v zapisu datuma na vročilnice je torej na stranki. Ta mora pri tem predložiti ustrezne dokaze z resnim dvomom v pravilnost vročitve. Ni dovolj, da le ustno navede, da datum na vročilnici ni pravilen. Dvom mora imeti takšno težo, da ga je mogoče razrešiti šele po celoviti presoji navedenih argumentov in upoštevanjem proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]) v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje (gl. sklepa [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111404111 VSRS I Up 278/2016] in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111462636 VSRS I Up 187/2022]). Pri ugotavljanju dejanske vročitve se vodi poseben ugotovitveni postopek, analogno 180. členu ZUP ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]]). Običajno to pomeni poizvednico prek pošte, pri kateri se nato z vpisom iz poštne knjige ali izdajnico o prejemu pošiljke izkaže dejanski datum prejema (Kerševan in Kovač ter ostali, Komentar ZUP, 2020).<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]

Ravnanje z dopolnitvami vloge po vročitvi odločbe

2023-04-19T14:51:50Z

PoloncaK:

== '''Zadeva: '''Ravnanje z dopolnitvami vloge po vročitvi odločbe ==

'''Datum odgovora:''' 17. 4. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako ravnati z dopolnitvami vloge, ki so bile organu posredovane po e-pošti po vročeni odločbi? Se te upoštevajo v pritožbenem postopku?<br>

== '''Odgovor:''' ==

Z vročitvijo odločbe stranki se šteje, da je postopek končan in odločba izdana, odločitev pa pravno učinkuje. Stranka ima pravico le do izdaje odločbe dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve; če pa stori to po ustni obravnavi, mora opravičiti, zakaj tega ni storila na obravnavi (drugi odstavek [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]]). Gre za t. i. prekluzije, ki vodijo v učinkovitost postopka (več o tem v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017).

Po vročitvi odločbe se stranka lahko pritoži in izpodbija odločbo iz razlogov, navedenih v [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]]. V primeru vložene pritožbe pritožnik lahko navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Ti se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi (drugi odstavek [[Zak:ZUP#238. .C4.8Dlen{{!}}238. člena ZUP]], več v komentarju ZUP, Kovač in Kerševan (ur.), 2020, 2. knjiga).

Če je vloga poslana po e-pošti in niso izpolnjeni pogoji za njeno obravnavo v smislu določb [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]], [[Zak:ZUP#64. .C4.8Dlen{{!}}64. člena ZUP]], [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] in [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člena ZUP]], jo je treba obravnavati v skladu z določili [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]].<br>

V primeru, da stranka '''vloži t. i. dopolnitev vloge po vročitvi upravnega akta in v času še odprtega pritožbenega roka zoper ta upravni akt, bi organ moral preveriti, kaj je ta vloga po svoji vsebini (namenu)''', saj določeno oziroma napačno poimenovanje (npr. dopolnitev vloge) ne škoduje. Tako bi se take '''"dopolnitve" lahko obravnavale kot pritožba''', kar pa je treba preveriti za posamezen primer, v smislu (ne)razumljivosti vloge.

Če se izkaže, da stranka z dopolnitvijo '''ne izpodbija upravnega akta, se vloga (oziroma t.i. dopolnitev) le vloži v spis'''. V tem primeru zavrženje ni potrebno, ker stranka ne uveljavlja nobenega zahtevka. Če pa gre za pritožbo, je treba postopati v skladu z določili [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240. člena ZUP]] in povezanih določb.

Ker pa je taka pritožba praviloma '''nepopolna''', organ pozove stranko k odpravi pomanjkljivosti v določenem roku, ter tako zopet postopa po 67. členu ZUP, vendar le v okviru siceršnjih rokov za pravna sredstva, tj. 15 dni od vročitve prvotne odločbe za pritožbo, glej [[Zak:ZUP#235. .C4.8Dlen{{!}}235. člen ZUP]]). Pri tem se v pozivu navade absolutni datum za dopolnitev, izračunan od vročitve prvotne odločbe. Tovrstno postopanje je seveda na mestu, če je to gledano na celotni pritožbeni rok v času poziva smiselno (npr. če se "dopolnitev" vloge pošlje 2. ali 3. ali relativno zgodnji dan od vročitve, je realno moč pričakovati odpremo in prejem poziva ter odgovor še znotraj 15 dni od vročitve prvotne odločbe, medtem ko je vložena nepopolna pritožba npr. 14. ali 15. dan take vrste, da dopolnitev na način po 67. členu ZUP ni možna, lahko pa bi organ stranki podal opcijo dopolnitve vendar še telefonično). Če stranka pritožbe v tem roku (za pritožbo) ne dopolni, jo organ s sklepom zavrže, v nasprotnem presodi dopolnitev in ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo nadomestne odločbe, ker bi bilo treba odločiti drugače kot z izpodbijano odločbo in se dopolnitve lahko obravnavajo v smislu dovoljenih novih dokazov, ali pa se odstopi pritožbenemu organu.

<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge in jezik]]
[[Category:Pritožbeni razlogi (bistvene postopkovne napake idr.)]]

Ravnanje z dopolnitvami vloge po vročitvi odločbe

2023-04-19T14:51:22Z

PoloncaK:

== '''Zadeva: '''Ravnanje z dopolnitvami vloge po vročitvi odločbe ==

'''Datum odgovora:''' 17. 4. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako ravnati z dopolnitvami vloge, ki so bile organu posredovane po e-pošti po vročeni odločbi? Se te upoštevajo v pritožbenem postopku?<br>

== '''Odgovor:''' ==

Z vročitvijo odločbe stranki se šteje, da je postopek končan in odločba izdana, odločitev pa pravno učinkuje. Stranka ima pravico le do izdaje odločbe dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve; če pa stori to po ustni obravnavi, mora opravičiti, zakaj tega ni storila na obravnavi (drugi odstavek [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]]). Gre za t. i. prekluzije, ki vodijo v učinkovitost postopka (več o tem v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017).

Po vročitvi odločbe se stranka lahko pritoži in izpodbija odločbo iz razlogov, navedenih v [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]]. V primeru vložene pritožbe pritožnik lahko navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Ti se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi (drugi odstavek [[Zak:ZUP#238. .C4.8Dlen{{!}}238. člena ZUP]], več v komentarju ZUP, Kovač in Kerševan (ur.), 2020, 2. knjiga).

Če je vloga poslana po e-pošti in niso izpolnjeni pogoji za njeno obravnavo v smislu določb [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]], [[Zak:ZUP#64. .C4.8Dlen{{!}}64. člena ZUP]], [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] in [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člena ZUP]], jo je treba obravnavati v skladu z določili [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]].<br>

V primeru, da stranka '''vloži t. i. dopolnitev vloge po vročitvi upravnega akta in v času še odprtega pritožbenega roka zoper ta upravni akt, bi organ moral preveriti, kaj je ta vloga po svoji vsebini (namenu)''', saj določeno oziroma napačno poimenovanje (npr. dopolnitev vloge) ne škoduje. Tako bi se take '''"dopolnitve" lahko obravnavale kot pritožba''', kar pa je treba preveriti za posamezen primer, v smislu (ne)razumljivosti vloge.

Če se izkaže, da stranka z dopolnitvijo '''ne izpodbija upravnega akta, se vloga (oziroma t.i. dopolnitev) le vloži v spis'''. V tem primeru zavrženje ni potrebno, ker stranka ne uveljavlja nobenega zahtevka. Če pa gre za pritožbo, je treba postopati v skladu z določili [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240. člena ZUP]] in povezanih določb.

Ker pa je taka pritožba praviloma '''nepopolna''', organ pozove stranko k odpravi pomanjkljivosti v določenem roku, ter tako zopet postopa po 67. členu ZUP, vendar le v okviru siceršnjih rokov za pravna sredstva, tj. 15 dni od vročitve prvotne odločbe za pritožbo [[Zak:ZUP#235. .C4.8Dlen{{!}}235. člen ZUP]]). Pri tem se v pozivu navade absolutni datum za dopolnitev, izračunan od vročitve prvotne odločbe. Tovrstno postopanje je seveda na mestu, če je to gledano na celotni pritožbeni rok v času poziva smiselno (npr. če se "dopolnitev" vloge pošlje 2. ali 3. ali relativno zgodnji dan od vročitve, je realno moč pričakovati odpremo in prejem poziva ter odgovor še znotraj 15 dni od vročitve prvotne odločbe, medtem ko je vložena nepopolna pritožba npr. 14. ali 15. dan take vrste, da dopolnitev na način po 67. členu ZUP ni možna, lahko pa bi organ stranki podal opcijo dopolnitve vendar še telefonično). Če stranka pritožbe v tem roku (za pritožbo) ne dopolni, jo organ s sklepom zavrže, v nasprotnem presodi dopolnitev in ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo nadomestne odločbe, ker bi bilo treba odločiti drugače kot z izpodbijano odločbo in se dopolnitve lahko obravnavajo v smislu dovoljenih novih dokazov, ali pa se odstopi pritožbenemu organu.

<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge in jezik]]
[[Category:Pritožbeni razlogi (bistvene postopkovne napake idr.)]]

Ravnanje z dopolnitvami vloge po vročitvi odločbe

2023-04-19T14:50:41Z

PoloncaK:

== '''Zadeva: '''Ravnanje z dopolnitvami vloge po vročitvi odločbe ==

'''Datum odgovora:''' 17. 4. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako ravnati z dopolnitvami vloge, ki so bile organu posredovane po e-pošti po vročeni odločbi? Se te upoštevajo v pritožbenem postopku?<br>

== '''Odgovor:''' ==

Z vročitvijo odločbe stranki se šteje, da je postopek končan in odločba izdana, odločitev pa pravno učinkuje. Stranka ima pravico le do izdaje odločbe dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve; če pa stori to po ustni obravnavi, mora opravičiti, zakaj tega ni storila na obravnavi (drugi odstavek [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]]). Gre za t. i. prekluzije, ki vodijo v učinkovitost postopka (več o tem v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017).

Po vročitvi odločbe se stranka lahko pritoži in izpodbija odločbo iz razlogov, navedenih v [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]]. V primeru vložene pritožbe pritožnik lahko navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Ti se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi (drugi odstavek [[Zak:ZUP#238. .C4.8Dlen{{!}}238. člena ZUP]], več v komentarju ZUP, Kovač in Kerševan (ur.), 2020, 2. knjiga).

Če je vloga poslana po e-pošti in niso izpolnjeni pogoji za njeno obravnavo v smislu določb [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]], [[Zak:ZUP#64. .C4.8Dlen{{!}}64. člena ZUP]], [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] in [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člena ZUP]], jo je treba obravnavati v skladu z določili [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]].<br>

V primeru, da stranka '''vloži t. i. dopolnitev vloge po vročitvi upravnega akta in v času še odprtega pritožbenega roka zoper ta upravni akt, bi organ moral preveriti, kaj je ta vloga po svoji vsebini (namenu)''', saj določeno oziroma napačno poimenovanje (npr. dopolnitev vloge) ne škoduje. Tako bi se take '''"dopolnitve" lahko obravnavale kot pritožba''', kar pa je treba preveriti za posamezen primer, v smislu (ne)razumljivosti vloge.

Če se izkaže, da stranka z dopolnitvijo '''ne izpodbija upravnega akta, se vloga (oziroma t.i. dopolnitev) le vloži v spis'''. V tem primeru zavrženje ni potrebno, ker stranka ne uveljavlja nobenega zahtevka. Če pa gre za pritožbo, je treba pa postopati v skladu z določili [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240. člena ZUP]] in povezanih določb.

Ker pa je taka pritožba praviloma '''nepopolna''', organ pozove stranko k odpravi pomanjkljivosti v določenem roku, ter tako zopet postopa po 67. členu ZUP, vendar le v okviru siceršnjih rokov za pravna sredstva, tj. 15 dni od vročitve prvotne odločbe za pritožbo [[Zak:ZUP#235. .C4.8Dlen{{!}}235. člen ZUP]]). Pri tem se v pozivu navade absolutni datum za dopolnitev, izračunan od vročitve prvotne odločbe. Tovrstno postopanje je seveda na mestu, če je to gledano na celotni pritožbeni rok v času poziva smiselno (npr. če se "dopolnitev" vloge pošlje 2. ali 3. ali relativno zgodnji dan od vročitve, je realno moč pričakovati odpremo in prejem poziva ter odgovor še znotraj 15 dni od vročitve prvotne odločbe, medtem ko je vložena nepopolna pritožba npr. 14. ali 15. dan take vrste, da dopolnitev na način po 67. členu ZUP ni možna, lahko pa bi organ stranki podal opcijo dopolnitve vendar še telefonično). Če stranka pritožbe v tem roku (za pritožbo) ne dopolni, jo organ s sklepom zavrže, v nasprotnem presodi dopolnitev in ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo nadomestne odločbe, ker bi bilo treba odločiti drugače kot z izpodbijano odločbo in se dopolnitve lahko obravnavajo v smislu dovoljenih novih dokazov, ali pa se odstopi pritožbenemu organu.

<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge in jezik]]
[[Category:Pritožbeni razlogi (bistvene postopkovne napake idr.)]]

Ravnanje z dopolnitvami vloge po vročitvi odločbe

2023-04-19T14:46:57Z

PoloncaK:

== '''Zadeva: '''Ravnanje z dopolnitvami vloge po vročitvi odločbe ==

'''Datum odgovora:''' 17. 4. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako ravnati z dopolnitvami vloge, ki so bile organu posredovane po e-pošti po vročeni odločbi? Se te upoštevajo v pritožbenem postopku?<br>

== '''Odgovor:''' ==

Z vročitvijo odločbe stranki se šteje, da je postopek končan in odločba izdana, odločitev pa pravno učinkuje. Stranka ima pravico le do izdaje odločbe dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve; če pa stori to po ustni obravnavi, mora opravičiti, zakaj tega ni storila na obravnavi (drugi odstavek [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]]). Gre za t. i. prekluzije, ki vodijo v učinkovitost postopka (več o tem v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017).

Po vročitvi odločbe se stranka lahko pritoži in izpodbija odločbo iz razlogov, navedenih v [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]]. V primeru vložene pritožbe pritožnik lahko navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Ti se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi (drugi odstavek [[Zak:ZUP#238. .C4.8Dlen{{!}}238. člena ZUP]], več v komentarju ZUP, Kovač in Kerševan (ur.), 2020, 2. knjiga).

Če je vloga poslana po e-pošti in niso izpolnjeni pogoji za njeno obravnavo v smislu določb [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]], [[Zak:ZUP#64. .C4.8Dlen{{!}}64. člena ZUP]], [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] in [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člena ZUP]], jo je treba obravnavati v skladu z določili 67. člena ZUP.<br>

V primeru, da stranka '''vloži t. i. dopolnitev vloge po vročitvi upravnega akta in v času še odprtega pritožbenega roka zoper ta upravni akt, bi organ moral preveriti, kaj je ta vloga po svoji vsebini (namenu)''', saj določeno oziroma napačno poimenovanje (npr. dopolnitev vloge) ne škoduje. Tako bi se take '''"dopolnitve" lahko obravnavale kot pritožba''', kar pa je treba preveriti za posamezen primer, v smislu (ne)razumljivosti vloge po določbah [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]].

Če se izkaže, da stranka z dopolnitvijo '''ne izpodbija upravnega akta, se vloga (oziroma t.i. dopolnitev) le vloži v spis'''. V tem primeru zavrženje ni potrebno, ker stranka ne uveljavlja nobenega zahtevka. Če pa gre za pritožbo, je treba pa postopati v skladu z določili [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240. člena ZUP]] in povezanih določb.

Ker pa je taka pritožba praviloma '''nepopolna''', organ pozove stranko k odpravi pomanjkljivosti v določenem roku, ter tako zopet postopa po 67. členu ZUP, vendar le v okviru siceršnjih rokov za pravna sredstva, tj. 15 dni od vročitve prvotne odločbe za pritožbo [[Zak:ZUP#235. .C4.8Dlen{{!}}235. člen ZUP]]). Pri tem se v pozivu navade absolutni datum za dopolnitev, izračunan od vročitve prvotne odločbe. Tovrstno postopanje je seveda na mestu, če je to gledano na celotni pritožbeni rok v času poziva smiselno (npr. če se "dopolnitev" vloge pošlje 2. ali 3. ali relativno zgodnji dan od vročitve, je realno moč pričakovati odpremo in prejem poziva ter odgovor še znotraj 15 dni od vročitve prvotne odločbe, medtem ko je vložena nepopolna pritožba npr. 14. ali 15. dan take vrste, da dopolnitev na način po 67. členu ZUP ni možna, lahko pa bi organ stranki podal opcijo dopolnitve vendar še telefonično). Če stranka pritožbe v tem roku (za pritožbo) ne dopolni, jo organ s sklepom zavrže, v nasprotnem presodi dopolnitev in ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo nadomestne odločbe, ker bi bilo treba odločiti drugače kot z izpodbijano odločbo in se dopolnitve lahko obravnavajo v smislu dovoljenih novih dokazov, ali pa se odstopi pritožbenemu organu.

<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge in jezik]]
[[Category:Pritožbeni razlogi (bistvene postopkovne napake idr.)]]

Ravnanje z dopolnitvami vloge po vročitvi odločbe

2023-04-19T14:32:52Z

PoloncaK: /* Odgovor: */

Ravnanje z dopolnitvami vloge po vročitvi odločbe

2023-04-19T14:31:32Z

PoloncaK: /* Vprašanje: */

Ravnanje z dopolnitvami vloge po vročitvi odločbe

2023-04-19T14:31:20Z

PoloncaK: /* Odgovor: */

2023-04-19T14:02:59Z

PoloncaK:

== '''Zadeva: '''Ugotavljanje pravnomočnosti pri reševanju zadev v IS ==

'''Datum odgovora:''' 17. 4. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali (in če da, kako) morebitno vložena tožba stranke vpliva na reševanje zadev v informacijskim sistemu za vodenje evidence dokumentarnega gradiva?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Po izdaji odločbe je upravni postopek lahko končan z nastopom dokončnosti ali pravnomočnosti (več o zadevnih pravnih statusih v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2021, str. 229 in nasl., več v komentarju ZUP k tem členom, Kovač in Kersevan, 2020, 2. knjiga). Odločba postane dokončna, ko se ne more več izpodbijati s pritožbo ([[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]]) – torej ni bila dovoljena po zakonu ali ni bila uporabljena oz. izčrpana. Odločba postane pravnomočna, ko se ne more več izpodbijati v upravnem sporu pred upravnim sodiščem ali v drugem sodnem postopku, torej ko tožba ni bila vložena ali ni dovoljena (npr. ker ni bila vložena pritožba) oz. je bil sodni postopek sprožen in zadeva rešena tako ali drugače ([[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člen ZUP]]).

[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) v drugem odstavku 59. člena (59. člen UUP) določa, da se upravne zadeve štejejo za rešene, ko je v zadevi pravnomočno odločeno. Iz navedenega izhaja, da je potrebno pri vodenju evidence dokumentarnega gradiva upoštevati določbe prvega odstavka 61. člena UUP, ki določa, da se pri poslovanju z zadevami uporabljajo pisarniške odredbe, ki se vnašajo v evidenco dokumentarnega gradiva prek informacijskega sistema za vodenje evidence dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju IS). Zato '''se v IS, ko je zoper odločbo dopusten upravni spor, označi stanje zadeve »ROKOVNIK« in, če IS to omogoča, se označi še dodatno stanje zadeve »vročeno, čaka se pravnomočnost.«''' Na ta način se po 61. členu UUP označujejo zadeve, v katerih je vročen pravni akt za rešitev zadeve, in organ čaka na potek roka za določitev pravnomočnosti. Po izteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, postane zadeva pravnomočna, zato se šele takrat lahko v IS označi zadeva kot »REŠENA«.

Če pa bi bil v zadevi sprožen upravni spor, pa upravni akt postane pravnomočen z vročitvijo sodbe Upravnega sodišča stranki, saj je vročitev predpostavka oz. predpogoj za nastop pravnih učinkov (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nastop_pravnomo%C4%8Dnosti_upravne_odlo%C4%8Dbe_z_vro%C4%8Ditvijo_sodbe_upravnega_sodi%C5%A1%C4%8Da primer]).

Organ mora pred rešitvijo zadeve v IS '''nastop pravnomočnosti ugotoviti''', kar v tem primeru stori s poizvedbo pri Upravnem sodišču.

Opozoriti je še na razmislek o ponovnem reaktiviranju zadev. Npr. če bi zadevo rešili pred ugotovljeno pravnomočnostjo, kasneje pa bi se izkazalo, da je bil v zadevi sprožen upravni spor, bi morali zadevo reaktivirati in jo premestiti v zbirko nerešenih zadev (šesti odstavek 71. člena UUP), nato pa jo po njeni rešitvi ponovno uvrstiti v tekočo zbirko (peti odstavek 71. člena UUP) in šele nato v stalno zbirko (glej 73. člen UUP). Torej se z reaktivacijo ponovno začne postopek hrambe od rešitve zadeve dalje, to pa vpliva na tek roka za izločitev, ki pa začne teči od datuma zadnje rešitve zadeve (glej 78. člen UUP).<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]
[[Category:Dokončnost in pravnomočnost]]

2023-01-31T09:17:20Z

PoloncaK: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Nujnost izdaje odločbe, če preneha ukrep po materialnem zakonu ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 31. 1. 2023

<br>

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je potrebno izdati odločbo ali kak drug akt o prenehanju pravice, če se po področnem zakonu izpolni pogoj za prenehanje te pravice (npr. v postopku dodelitve skrbništva mladoletni osebi skrbništvo preneha po zakonu, ko oskrbovanec dopolni 18 let ali mu je z odločbo sodišča priznana popolna poslovna sposobnost)?

== '''Odgovor:''' ==

Upravni organ dodeli pravico s posamičnim upravnim aktom – odločbo.

Tako je center za socialno delo imenoval skrbnika z odločbo, v kateri določi njegove dolžnosti ter obseg njegovih pooblastil (186. člen [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO40.html Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih] (ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 15/1976 in novele)). Toda ZZZDR ne velja več glede na [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinski zakonik] (Ur. l. RS, št. 15/17 in nasl.), saj je pristojnost za to odločanje prešla na sodišče.

Postopek sodišča po DZ podrejeno ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7879 Zakon o nepravdnem postopku] (ZNP, Ur. l. RS, 16/19), za eventualno sodelovanje CSD v sodnem postopku pa v primeru, da niti DZ niti ZNP nimata odločb, velja smiselna raba ZUP (4. člen ZUP).

Sicer praviloma velja, da četudi zakon ne ureja izgube pravice, se analogno uporabijo določbe zakona, ki določa pridobitev pravice. Torej pristojni organ lahko skrbnika, če npr. skrbništvo ne preneha za odločene primere že po zakonu (npr. s polnoletnostjo oskrbovanca), enako z odločbo tudi razreši, če ugotovi, da je pri opravljanju skrbniških dolžnosti malomaren, da zlorablja svoje pravice ali da s svojim delom ogroža varovančeve koristi ipd. Odločba o dodelitvi skrbnika je t. i. temporarna odločba, ki preneha veljati po določenem času oz. takrat, ko to določa materialna zakonodaja (z določitvijo pogojev o prenehanju določene pravice ali obveznosti). Nekateri strokovnjaki menijo (prim. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 390), da se v takem primeru tudi brez izrecne zakonske podlage lahko izda ugotovitvena odločba zaradi pravne varnosti oz. javnega interesa ali interesa stranke.

<br>

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]

Nujnost izdaje odločbe, če preneha ukrep po materialnem zakonu

2023-01-31T09:16:51Z

PoloncaK: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Nujnost izdaje odločbe, če preneha ukrep po materialnem zakonu ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 31. 1. 2023

<br>

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je potrebno izdati odločbo ali kak drug akt o prenehanju pravice, če se po področnem zakonu izpolni pogoj za prenehanje te pravice (npr. v postopku dodelitve skrbništva mladoletni osebi skrbništvo preneha po zakonu, ko oskrbovanec dopolni 18 let ali mu je z odločbo sodišča priznana popolna poslovna sposobnost)?

== '''Odgovor:''' ==

Upravni organ dodeli pravico s posamičnim upravnim aktom – odločbo.

Tako je center za socialno delo imenoval skrbnika z odločbo, v kateri določi njegove dolžnosti ter obseg njegovih pooblastil (186. člen [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO40.html Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih] (ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 15/1976 in novele)). Toda ZZZDR ne velja več glede na [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinski zakonik] (Ur. l. RS, št. 15/17 in nasl.), saj je pristojnost za to odločanje prešla na sodišče.

Postopek sodišča po DZ podrejeno ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7879 Zakon o nepravdnem postopku], za eventualno sodelovanje CSD v sodnem postopku pa v primeru, da niti DZ niti ZNP nimata odločb, velja smiselna raba ZUP (Ur. l. RS, 16/19).

Sicer praviloma velja, da četudi zakon ne ureja izgube pravice, se analogno uporabijo določbe zakona, ki določa pridobitev pravice. Torej pristojni organ lahko skrbnika, če npr. skrbništvo ne preneha za odločene primere že po zakonu (npr. s polnoletnostjo oskrbovanca), enako z odločbo tudi razreši, če ugotovi, da je pri opravljanju skrbniških dolžnosti malomaren, da zlorablja svoje pravice ali da s svojim delom ogroža varovančeve koristi ipd. Odločba o dodelitvi skrbnika je t. i. temporarna odločba, ki preneha veljati po določenem času oz. takrat, ko to določa materialna zakonodaja (z določitvijo pogojev o prenehanju določene pravice ali obveznosti). Nekateri strokovnjaki menijo (prim. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 390), da se v takem primeru tudi brez izrecne zakonske podlage lahko izda ugotovitvena odločba zaradi pravne varnosti oz. javnega interesa ali interesa stranke.

<br>

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]