Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Umik pritožbe stranke

2023-06-28T20:15:48Z

PavlovicDijana: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Umik pritožbe stranke ==

'''Datum odgovora:''' 28. 6. 2023 '''(V USKLAJEVANJU)''' '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Organ 1. stopnje (npr. FURS) je izdal odločbo, zoper katero je stranka (zavezanec) vložila pritožbo. Stranka je pritožbo umaknila še preden je organ 1. stopnje odstopil pritožbo organu 2. stopnje (npr. Ministrstvu za finance). Ali lahko stranka umakne pritožbo? Ali je pravilno, da organ v pouku o pravnem sredstvu sklepa navede, da sme stranka zoper sklep sprožiti upravni spor?
== '''Odgovor:''' ==

V skladu z načelom dispozitivnosti stranka s svojo zahtevo prosto razpolaga. Od njene volje je odvisno, ali bo zahtevo vložila, ves čas postopka pa lahko že vloženo zahtevo tudi umakne.''' Stranka lahko vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, umakne svojo zahtevo '''(prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]]). Analogno velja tudi za pritožbo. Zato lahko stranka (ali stranski udeleženec ali vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi kot legitimirani pritožnik) vloženo pritožbo umakne, dokler ni izdana odločba o pritožbi. 

[[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]] ureja učinke umika zahteve na postopek in ravnanje organa ob umiku zahteve. Če je bil postopek uveden na zahtevo stranke, pa stranka svojo zahtevo pravočasno umakne, izda organ sklep o ustavitvi postopka (prvi odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP)]]. Zaradi umika zahteve namreč ni več podlage za odločitev o upravni zadevi, saj je izražena in obstoječa volja aktivno legitimirane stranke pogoj za začetek, tek in zaključek upravnega postopka. Stranka, ki je z vložitvijo formalne zahteve dala pobudo za uvedbo postopka, z umikom te zahteve preklicuje pobudo za uvedbo postopka, zato se mora postopek ustaviti, ne da bi bilo o stvari meritorno odločeno. Če bi organ postopek, ki se lahko vodi le na podlagi zahteve stranke, nadaljeval brez zahteve stranke in izdal odločbo, bi bila taka odločba nična (4. točka prvega odstavka[[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. člena ZUP]]). Pri tem je treba poudariti, da do ustavitve postopka pride le, če stranka umakne zahtevo, ki je formalno popolna. Postopek je namreč uveden šele, ko so izpolnjene vse procesne predpostavke, med drugim tudi popolnost vloge. Če stranka umakne zahtevo, še preden jo na podlagi poziva za odpravo formalnih pomanjkljivosti dopolni, organ kljub umiku ne izda sklepa o ustavitvi postopka, temveč zahtevo zavrže (drugi odstavek [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]]).

Členi [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240.]] do [[Zak:ZUP#245. .C4.8Dlen{{!}}245. ZUP]] so napotilni in pojasnjevalni. Urejajo postopek v zvezi s pritožbo pri organih prve stopnje. Pritožba mora biti vložena po predpisih. Že organ prve stopnje namreč presodi, ali je pritožba dovoljena, pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Kadar organ prve stopnje ugotovi, da pritožba navedenih procesnih predpostavk ne izpolnjuje, pritožbo zavrže takoj (a limine) in s sklepom. Zavrženje je nujno, zavrnitev ne pride v poštev. Kot določa tretji odstavek [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240. člena ZUP]], je zoper ta sklep dovoljena pritožba (povzeto po Kovač et al., Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, str. 575).

[[Zak:ZUP#245. .C4.8Dlen{{!}}245. člen ZUP]] določa, da če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je vložena pritožba dovoljena in pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba, pa ne nadomesti izpodbijanje odločbe z novo odločbo, mora pritožbo brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od dneva, ko jo prejme oziroma po poteku roka iz [[Zak:ZUP#241. .C4.8Dlen{{!}}241. člena ZUP]], poslati organu, ki je pristojen, da o njej odloči.

Ker je v pričujočem primeru stranka pritožbo umaknila še preden je organ 1. stopnje odstopil pritožbo pristojnemu organu 2. stopnje, zato organ 1. stopnje pritožbeni postopek ustavi s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba. Seveda ob pogoju, da je pritožba formalno popolna, torej postopek že uveden po izpolnitvi procesnih predpostavk po [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240. členu ZUP]]. 

Tako kot pri vlogi ima stranka tudi pri pritožbi možnost, da jo umakne. To je procesno dejanje, pri katerem upravni organ ne presoja vsebine, temveč formalno konča postopek. Zato je predvidena odločitev s sklepom. Če bi se vse zgodilo še v odprtem pritožbenem roku (torej tako vložena pritožba kot umik in odločitev o umiku), ima stranka možnost vložiti nove pritožbe. Umik ne pomeni, da je stranka izčrpala pravico do vložitve pritožbe, še vedno pa mora paziti na pritožbeni rok (Kovač et al., Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, str. 627). Temu pritrjujeta tudi Androjna in Kerševan, saj navajata, da do konca pritožbenega roka še vedno obstaja možnost za vložitev nove pritožbe, če je bil izdan sklep o ustavitvi pritožbenega postopka pred pretekom pritožbenega roka (Upravno procesno pravo, 2006, str. 535). Z umikom odpadejo vsi učinki vložene pritožbe za nazaj (ex tunc). Zato se šteje, da pritožba sploh ni bila vložena in jo lahko stranka znova vloži, ampak le v odprtem pritožbenem roku.

Kot že rečeno, stranka lahko umakne tudi pritožbo (tretji odstavek [[Zak:ZUP#256. .C4.8Dlen{{!}}256. člena ZUP]]). V tem primeru se ustavi zgolj pritožbeni postopek, umik pa ne vpliva na izdano odločbo, saj se šteje, kot da pritožba ni bila vložena. Z umikom pritožbe stranka izgubi pravico do vložitve tožbe v upravnem sporu zoper odločbo, saj zaradi umika pravice do pritožbe ni izčrpala. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti izpolnjeni temeljni pogoji, ki jih določa zakon. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1] takšne pogoje (t.i. procesne predpostavke) ureja v prvem odstavku [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 36. člena]. Na obstoj teh predpostavk skladno z drugim odstavkom istega člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1] pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka; če niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči. Tako med drugim sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno (7. točka prvega odstavka [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 36. člena ZUS-1]) ([http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111441494 UPRS Sklep III U 158/2018-13]).

Torej, ustavitev postopka ni avtomatska, še manj pa bi se lahko štelo, da niti pritožba niti umik pritožbe sploh nista bila vložena. Organ mora vloge strank obravnavati, vsaj v procesnem smislu. Toda npr. le zaznamek v spisu, da pritožnik umika pritožbo, ne zadostuje, temveč kot je bilo že pojasnjeno mora pristojni organ o tem izdati poseben pisni sklep o ustavitvi pritožbenega postopka na podlagi prvega odstavka [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]. Če pritožnik umakne pritožbo, mora organ tako izdati sklep o ustavitvi pritožbenega postopka, kar izrecno določa tudi tretji odstavek [[Zak:ZUP#256. .C4.8Dlen{{!}}256. člena ZUP]], saj niso več izpolnjeni pogoji za odločanje o (utemeljenosti) pritožbi(e). Zoper ta sklep je možna pritožba, če ga je izdal že organ prve stopnje, še preden je odstopil zadevo pritožbeni instanci (sklep o ustavitvi na drugi stopnji pa bi bil dokončen).

V tem primeru postane odločba organa prve stopnje dokončna in pravnomočna, če zoper to odločbo ni bila vložena še kakšna pritožba s strani drugih strank, o kateri še ni bilo odločeno, z dnem vročitve sklepa o ustavitvi pritožbenega postopka zaradi umika pritožbe (vsem strankam oz. z dnem vročitve sklepa zadnji stranki). Če so pritožbo vložile tudi druge stranke, se postopek nadaljuje glede odločanja o teh pritožbah (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 695).

[[Category:Umik zahteve]]
 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Umik pritožbe stranke

2023-06-28T20:13:55Z

PavlovicDijana: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Umik pritožbe stranke ==

'''Datum odgovora:''' 28. 6. 2023 '''(V USKLAJEVANJU)''' '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Organ 1. stopnje (npr. FURS) je izdal odločbo, zoper katero je stranka (zavezanec) vložila pritožbo. Stranka je pritožbo umaknila še preden je organ 1. stopnje odstopil pritožbo organu 2. stopnje (npr. Ministrstvu za finance). Ali lahko stranka umakne pritožbo? Ali je pravilno, da organ v pouku o pravnem sredstvu sklepa navede, da sme stranka zoper sklep sprožiti upravni spor?
== '''Odgovor:''' ==

V skladu z načelom dispozitivnosti stranka s svojo zahtevo prosto razpolaga. Od njene volje je odvisno, ali bo zahtevo vložila, ves čas postopka pa lahko že vloženo zahtevo tudi umakne.''' Stranka lahko vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, umakne svojo zahtevo '''(prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]]). Analogno velja tudi za pritožbo. Zato lahko stranka (ali stranski udeleženec ali vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi kot legitimirani pritožnik) vloženo pritožbo umakne, dokler ni izdana odločba o pritožbi. 

[[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]] ureja učinke umika zahteve na postopek in ravnanje organa ob umiku zahteve. Če je bil postopek uveden na zahtevo stranke, pa stranka svojo zahtevo pravočasno umakne, izda organ sklep o ustavitvi postopka (prvi odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP)]]. Zaradi umika zahteve namreč ni več podlage za odločitev o upravni zadevi, saj je izražena in obstoječa volja aktivno legitimirane stranke pogoj za začetek, tek in zaključek upravnega postopka. Stranka, ki je z vložitvijo formalne zahteve dala pobudo za uvedbo postopka, z umikom te zahteve preklicuje pobudo za uvedbo postopka, zato se mora postopek ustaviti, ne da bi bilo o stvari meritorno odločeno. Če bi organ postopek, ki se lahko vodi le na podlagi zahteve stranke, nadaljeval brez zahteve stranke in izdal odločbo, bi bila taka odločba nična (4. točka prvega odstavka[[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. člena ZUP]]). Pri tem je treba poudariti, da do ustavitve postopka pride le, če stranka umakne zahtevo, ki je formalno popolna. Postopek je namreč uveden šele, ko so izpolnjene vse procesne predpostavke, med drugim tudi popolnost vloge. Če stranka umakne zahtevo, še preden jo na podlagi poziva za odpravo formalnih pomanjkljivosti dopolni, organ kljub umiku ne izda sklepa o ustavitvi postopka, temveč zahtevo zavrže (drugi odstavek [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]]).

Členi [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240]] do [[Zak:ZUP#245. .C4.8Dlen{{!}}245 ZUP]] so napotilni in pojasnjevalni. Urejajo postopek v zvezi s pritožbo pri organih prve stopnje. Pritožba mora biti vložena po predpisih. Že organ prve stopnje namreč presodi, ali je pritožba dovoljena, pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Kadar organ prve stopnje ugotovi, da pritožba navedenih procesnih predpostavk ne izpolnjuje, pritožbo zavrže takoj (a limine) in s sklepom. Zavrženje je nujno, zavrnitev ne pride v poštev. Kot določa tretji odstavek [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240. člena ZUP]], je zoper ta sklep dovoljena pritožba (povzeto po Kovač et al., Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, str. 575).

[[Zak:ZUP#245. .C4.8Dlen{{!}}245. člen ZUP]] določa, da če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je vložena pritožba dovoljena in pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba, pa ne nadomesti izpodbijanje odločbe z novo odločbo, mora pritožbo brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od dneva, ko jo prejme oziroma po poteku roka iz [[Zak:ZUP#241. .C4.8Dlen{{!}}241. člena ZUP]], poslati organu, ki je pristojen, da o njej odloči.

Ker je v pričujočem primeru stranka pritožbo umaknila še preden je organ 1. stopnje odstopil pritožbo pristojnemu organu 2. stopnje, zato organ 1. stopnje pritožbeni postopek ustavi s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba. Seveda ob pogoju, da je pritožba formalno popolna, torej postopek že uveden po izpolnitvi procesnih predpostavk po [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240. členu ZUP]]. 

Tako kot pri vlogi ima stranka tudi pri pritožbi možnost, da jo umakne. To je procesno dejanje, pri katerem upravni organ ne presoja vsebine, temveč formalno konča postopek. Zato je predvidena odločitev s sklepom. Če bi se vse zgodilo še v odprtem pritožbenem roku (torej tako vložena pritožba kot umik in odločitev o umiku), ima stranka možnost vložiti nove pritožbe. Umik ne pomeni, da je stranka izčrpala pravico do vložitve pritožbe, še vedno pa mora paziti na pritožbeni rok (Kovač et al., Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, str. 627). Temu pritrjujeta tudi Androjna in Kerševan, saj navajata, da do konca pritožbenega roka še vedno obstaja možnost za vložitev nove pritožbe, če je bil izdan sklep o ustavitvi pritožbenega postopka pred pretekom pritožbenega roka (Upravno procesno pravo, 2006, str. 535). Z umikom odpadejo vsi učinki vložene pritožbe za nazaj (ex tunc). Zato se šteje, da pritožba sploh ni bila vložena in jo lahko stranka znova vloži, ampak le v odprtem pritožbenem roku.

Kot že rečeno, stranka lahko umakne tudi pritožbo (tretji odstavek [[Zak:ZUP#256. .C4.8Dlen{{!}}256. člena ZUP]]). V tem primeru se ustavi zgolj pritožbeni postopek, umik pa ne vpliva na izdano odločbo, saj se šteje, kot da pritožba ni bila vložena. Z umikom pritožbe stranka izgubi pravico do vložitve tožbe v upravnem sporu zoper odločbo, saj zaradi umika pravice do pritožbe ni izčrpala. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti izpolnjeni temeljni pogoji, ki jih določa zakon. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1] takšne pogoje (t.i. procesne predpostavke) ureja v prvem odstavku [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 36. člena]. Na obstoj teh predpostavk skladno z drugim odstavkom istega člena[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1] pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka; če niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči. Tako med drugim sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno (7. točka prvega odstavka [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 36. člena ZUS-1]) ([http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111441494 UPRS Sklep III U 158/2018-13]).

Torej, ustavitev postopka ni avtomatska, še manj pa bi se lahko štelo, da niti pritožba niti umik pritožbe sploh nista bila vložena. Organ mora vloge strank obravnavati, vsaj v procesnem smislu. Toda npr. le zaznamek v spisu, da pritožnik umika pritožbo, ne zadostuje, temveč kot je bilo že pojasnjeno mora pristojni organ o tem izdati poseben pisni sklep o ustavitvi pritožbenega postopka na podlagi prvega odstavka [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]. Če pritožnik umakne pritožbo, mora organ tako izdati sklep o ustavitvi pritožbenega postopka, kar izrecno določa tudi tretji odstavek [[Zak:ZUP#256. .C4.8Dlen{{!}}256. člena ZUP]], saj niso več izpolnjeni pogoji za odločanje o (utemeljenosti) pritožbi(e). Zoper ta sklep je možna pritožba, če ga je izdal že organ prve stopnje, še preden je odstopil zadevo pritožbeni instanci (sklep o ustavitvi na drugi stopnji pa bi bil dokončen).

V tem primeru postane odločba organa prve stopnje dokončna in pravnomočna, če zoper to odločbo ni bila vložena še kakšna pritožba s strani drugih strank, o kateri še ni bilo odločeno, z dnem vročitve sklepa o ustavitvi pritožbenega postopka zaradi umika pritožbe (vsem strankam oz. z dnem vročitve sklepa zadnji stranki). Če so pritožbo vložile tudi druge stranke, se postopek nadaljuje glede odločanja o teh pritožbah (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 695).

[[Category:Umik zahteve]]
 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Umik pritožbe stranke

2023-06-28T20:11:52Z

PavlovicDijana:

== '''Zadeva: '''Umik pritožbe stranke ==

'''Datum odgovora:''' 28. 6. 2023 '''(V USKLAJEVANJU)''' '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Organ 1. stopnje (npr. FURS) je izdal odločbo, zoper katero je stranka (zavezanec) vložila pritožbo. Stranka je pritožbo umaknila še preden je organ 1. stopnje odstopil pritožbo organu 2. stopnje (npr. Ministrstvu za finance). Ali lahko stranka umakne pritožbo? Ali je pravilno, da organ v pouku o pravnem sredstvu sklepa navede, da sme stranka zoper sklep sprožiti upravni spor?
== '''Odgovor:''' ==

V skladu z načelom dispozitivnosti stranka s svojo zahtevo prosto razpolaga. Od njene volje je odvisno, ali bo zahtevo vložila, ves čas postopka pa lahko že vloženo zahtevo tudi umakne.''' Stranka lahko vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, umakne svojo zahtevo '''(prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]]). Analogno velja tudi za pritožbo. Zato lahko stranka (ali stranski udeleženec ali vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi kot legitimirani pritožnik) vloženo pritožbo umakne, dokler ni izdana odločba o pritožbi. 

[[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135.člen ZUP]] ureja učinke umika zahteve na postopek in ravnanje organa ob umiku zahteve. Če je bil postopek uveden na zahtevo stranke, pa stranka svojo zahtevo pravočasno umakne, izda organ sklep o ustavitvi postopka (prvi odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP)]]. Zaradi umika zahteve namreč ni več podlage za odločitev o upravni zadevi, saj je izražena in obstoječa volja aktivno legitimirane stranke pogoj za začetek, tek in zaključek upravnega postopka. Stranka, ki je z vložitvijo formalne zahteve dala pobudo za uvedbo postopka, z umikom te zahteve preklicuje pobudo za uvedbo postopka, zato se mora postopek ustaviti, ne da bi bilo o stvari meritorno odločeno. Če bi organ postopek, ki se lahko vodi le na podlagi zahteve stranke, nadaljeval brez zahteve stranke in izdal odločbo, bi bila taka odločba nična (4. točka prvega odstavka[[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. člena ZUP]]). Pri tem je treba poudariti, da do ustavitve postopka pride le, če stranka umakne zahtevo, ki je formalno popolna. Postopek je namreč uveden šele, ko so izpolnjene vse procesne predpostavke, med drugim tudi popolnost vloge. Če stranka umakne zahtevo, še preden jo na podlagi poziva za odpravo formalnih pomanjkljivosti dopolni, organ kljub umiku ne izda sklepa o ustavitvi postopka, temveč zahtevo zavrže (drugi odstavek [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]]).

Členi [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240]] do [[Zak:ZUP#245. .C4.8Dlen{{!}}245 ZUP]] so napotilni in pojasnjevalni. Urejajo postopek v zvezi s pritožbo pri organih prve stopnje. Pritožba mora biti vložena po predpisih. Že organ prve stopnje namreč presodi, ali je pritožba dovoljena, pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Kadar organ prve stopnje ugotovi, da pritožba navedenih procesnih predpostavk ne izpolnjuje, pritožbo zavrže takoj (a limine) in s sklepom. Zavrženje je nujno, zavrnitev ne pride v poštev. Kot določa tretji odstavek [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240. člena ZUP]], je zoper ta sklep dovoljena pritožba (povzeto po Kovač et al., Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, str. 575).

[[Zak:ZUP#245. .C4.8Dlen{{!}}245. člen ZUP]] določa, da če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je vložena pritožba dovoljena in pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba, pa ne nadomesti izpodbijanje odločbe z novo odločbo, mora pritožbo brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od dneva, ko jo prejme oziroma po poteku roka iz [[Zak:ZUP#241. .C4.8Dlen{{!}}241. člena ZUP]], poslati organu, ki je pristojen, da o njej odloči.

Ker je v pričujočem primeru stranka pritožbo umaknila še preden je organ 1. stopnje odstopil pritožbo pristojnemu organu 2. stopnje, zato organ 1. stopnje pritožbeni postopek ustavi s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba. Seveda ob pogoju, da je pritožba formalno popolna, torej postopek že uveden po izpolnitvi procesnih predpostavk po [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240. členu ZUP]]. 

Tako kot pri vlogi ima stranka tudi pri pritožbi možnost, da jo umakne. To je procesno dejanje, pri katerem upravni organ ne presoja vsebine, temveč formalno konča postopek. Zato je predvidena odločitev s sklepom. Če bi se vse zgodilo še v odprtem pritožbenem roku (torej tako vložena pritožba kot umik in odločitev o umiku), ima stranka možnost vložiti nove pritožbe. Umik ne pomeni, da je stranka izčrpala pravico do vložitve pritožbe, še vedno pa mora paziti na pritožbeni rok (Kovač et al., Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, str. 627). Temu pritrjujeta tudi Androjna in Kerševan, saj navajata, da do konca pritožbenega roka še vedno obstaja možnost za vložitev nove pritožbe, če je bil izdan sklep o ustavitvi pritožbenega postopka pred pretekom pritožbenega roka (Upravno procesno pravo, 2006, str. 535). Z umikom odpadejo vsi učinki vložene pritožbe za nazaj (ex tunc). Zato se šteje, da pritožba sploh ni bila vložena in jo lahko stranka znova vloži, ampak le v odprtem pritožbenem roku.

Kot že rečeno, stranka lahko umakne tudi pritožbo (tretji odstavek [[Zak:ZUP#256. .C4.8Dlen{{!}}256. člena ZUP]]). V tem primeru se ustavi zgolj pritožbeni postopek, umik pa ne vpliva na izdano odločbo, saj se šteje, kot da pritožba ni bila vložena. Z umikom pritožbe stranka izgubi pravico do vložitve tožbe v upravnem sporu zoper odločbo, saj zaradi umika pravice do pritožbe ni izčrpala. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti izpolnjeni temeljni pogoji, ki jih določa zakon. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1] takšne pogoje (t.i. procesne predpostavke) ureja v prvem odstavku [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 36. člena]. Na obstoj teh predpostavk skladno z drugim odstavkom istega člena[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1] pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka; če niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči. Tako med drugim sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno (7. točka prvega odstavka [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 36. člena ZUS-1]) ([http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111441494 UPRS Sklep III U 158/2018-13]).

Torej, ustavitev postopka ni avtomatska, še manj pa bi se lahko štelo, da niti pritožba niti umik pritožbe sploh nista bila vložena. Organ mora vloge strank obravnavati, vsaj v procesnem smislu. Toda npr. le zaznamek v spisu, da pritožnik umika pritožbo, ne zadostuje, temveč kot je bilo že pojasnjeno mora pristojni organ o tem izdati poseben pisni sklep o ustavitvi pritožbenega postopka na podlagi prvega odstavka [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]. Če pritožnik umakne pritožbo, mora organ tako izdati sklep o ustavitvi pritožbenega postopka, kar izrecno določa tudi tretji odstavek [[Zak:ZUP#256. .C4.8Dlen{{!}}256. člena ZUP]], saj niso več izpolnjeni pogoji za odločanje o (utemeljenosti) pritožbi(e). Zoper ta sklep je možna pritožba, če ga je izdal že organ prve stopnje, še preden je odstopil zadevo pritožbeni instanci (sklep o ustavitvi na drugi stopnji pa bi bil dokončen).

V tem primeru postane odločba organa prve stopnje dokončna in pravnomočna, če zoper to odločbo ni bila vložena še kakšna pritožba s strani drugih strank, o kateri še ni bilo odločeno, z dnem vročitve sklepa o ustavitvi pritožbenega postopka zaradi umika pritožbe (vsem strankam oz. z dnem vročitve sklepa zadnji stranki). Če so pritožbo vložile tudi druge stranke, se postopek nadaljuje glede odločanja o teh pritožbah (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 695).

[[Category:Umik zahteve]]
 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Umik pritožbe stranke

2023-06-28T20:10:10Z

PavlovicDijana: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2023 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

Organ 1. stopnje (npr. FURS) je izdal odločbo, zoper katero je stranka (zavezanec) vložila pritožbo. Stranka je pritožbo umaknila še preden je organ 1. stopnje odstopil pritožbo organu 2. stopnje (npr. Ministrstvu za finance). Ali lahko stranka umakne pritožbo? Ali je pravilno, da organ v pouku o pravnem sredstvu sklepa navede, da sme stranka zoper sklep sprožiti upravni spor?
== '''Odgovor:''' ==

V skladu z načelom dispozitivnosti stranka s svojo zahtevo prosto razpolaga. Od njene volje je odvisno, ali bo zahtevo vložila, ves čas postopka pa lahko že vloženo zahtevo tudi umakne.''' Stranka lahko vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, umakne svojo zahtevo '''(prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]]). Analogno velja tudi za pritožbo. Zato lahko stranka (ali stranski udeleženec ali vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi kot legitimirani pritožnik) vloženo pritožbo umakne, dokler ni izdana odločba o pritožbi. 

[[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135.člen ZUP]] ureja učinke umika zahteve na postopek in ravnanje organa ob umiku zahteve. Če je bil postopek uveden na zahtevo stranke, pa stranka svojo zahtevo pravočasno umakne, izda organ sklep o ustavitvi postopka (prvi odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP)]]. Zaradi umika zahteve namreč ni več podlage za odločitev o upravni zadevi, saj je izražena in obstoječa volja aktivno legitimirane stranke pogoj za začetek, tek in zaključek upravnega postopka. Stranka, ki je z vložitvijo formalne zahteve dala pobudo za uvedbo postopka, z umikom te zahteve preklicuje pobudo za uvedbo postopka, zato se mora postopek ustaviti, ne da bi bilo o stvari meritorno odločeno. Če bi organ postopek, ki se lahko vodi le na podlagi zahteve stranke, nadaljeval brez zahteve stranke in izdal odločbo, bi bila taka odločba nična (4. točka prvega odstavka[[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. člena ZUP]]). Pri tem je treba poudariti, da do ustavitve postopka pride le, če stranka umakne zahtevo, ki je formalno popolna. Postopek je namreč uveden šele, ko so izpolnjene vse procesne predpostavke, med drugim tudi popolnost vloge. Če stranka umakne zahtevo, še preden jo na podlagi poziva za odpravo formalnih pomanjkljivosti dopolni, organ kljub umiku ne izda sklepa o ustavitvi postopka, temveč zahtevo zavrže (drugi odstavek [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]]).

Členi [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240]] do [[Zak:ZUP#245. .C4.8Dlen{{!}}245 ZUP]] so napotilni in pojasnjevalni. Urejajo postopek v zvezi s pritožbo pri organih prve stopnje. Pritožba mora biti vložena po predpisih. Že organ prve stopnje namreč presodi, ali je pritožba dovoljena, pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Kadar organ prve stopnje ugotovi, da pritožba navedenih procesnih predpostavk ne izpolnjuje, pritožbo zavrže takoj (a limine) in s sklepom. Zavrženje je nujno, zavrnitev ne pride v poštev. Kot določa tretji odstavek [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240. člena ZUP]], je zoper ta sklep dovoljena pritožba (povzeto po Kovač et al., Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, str. 575).

[[Zak:ZUP#245. .C4.8Dlen{{!}}245. člen ZUP]] določa, da če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je vložena pritožba dovoljena in pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba, pa ne nadomesti izpodbijanje odločbe z novo odločbo, mora pritožbo brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od dneva, ko jo prejme oziroma po poteku roka iz [[Zak:ZUP#241. .C4.8Dlen{{!}}241. člena ZUP]], poslati organu, ki je pristojen, da o njej odloči.

Ker je v pričujočem primeru stranka pritožbo umaknila še preden je organ 1. stopnje odstopil pritožbo pristojnemu organu 2. stopnje, zato organ 1. stopnje pritožbeni postopek ustavi s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba. Seveda ob pogoju, da je pritožba formalno popolna, torej postopek že uveden po izpolnitvi procesnih predpostavk po [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240. členu ZUP]]. 

Tako kot pri vlogi ima stranka tudi pri pritožbi možnost, da jo umakne. To je procesno dejanje, pri katerem upravni organ ne presoja vsebine, temveč formalno konča postopek. Zato je predvidena odločitev s sklepom. Če bi se vse zgodilo še v odprtem pritožbenem roku (torej tako vložena pritožba kot umik in odločitev o umiku), ima stranka možnost vložiti nove pritožbe. Umik ne pomeni, da je stranka izčrpala pravico do vložitve pritožbe, še vedno pa mora paziti na pritožbeni rok (Kovač et al., Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, str. 627). Temu pritrjujeta tudi Androjna in Kerševan, saj navajata, da do konca pritožbenega roka še vedno obstaja možnost za vložitev nove pritožbe, če je bil izdan sklep o ustavitvi pritožbenega postopka pred pretekom pritožbenega roka (Upravno procesno pravo, 2006, str. 535). Z umikom odpadejo vsi učinki vložene pritožbe za nazaj (ex tunc). Zato se šteje, da pritožba sploh ni bila vložena in jo lahko stranka znova vloži, ampak le v odprtem pritožbenem roku.

Kot že rečeno, stranka lahko umakne tudi pritožbo (tretji odstavek [[Zak:ZUP#256. .C4.8Dlen{{!}}256. člena ZUP]]). V tem primeru se ustavi zgolj pritožbeni postopek, umik pa ne vpliva na izdano odločbo, saj se šteje, kot da pritožba ni bila vložena. Z umikom pritožbe stranka izgubi pravico do vložitve tožbe v upravnem sporu zoper odločbo, saj zaradi umika pravice do pritožbe ni izčrpala. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti izpolnjeni temeljni pogoji, ki jih določa zakon. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1] takšne pogoje (t.i. procesne predpostavke) ureja v prvem odstavku [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 36. člena]. Na obstoj teh predpostavk skladno z drugim odstavkom istega člena[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1] pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka; če niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči. Tako med drugim sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno (7. točka prvega odstavka [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 36. člena ZUS-1]) ([http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111441494 UPRS Sklep III U 158/2018-13]).

Torej, ustavitev postopka ni avtomatska, še manj pa bi se lahko štelo, da niti pritožba niti umik pritožbe sploh nista bila vložena. Organ mora vloge strank obravnavati, vsaj v procesnem smislu. Toda npr. le zaznamek v spisu, da pritožnik umika pritožbo, ne zadostuje, temveč kot je bilo že pojasnjeno mora pristojni organ o tem izdati poseben pisni sklep o ustavitvi pritožbenega postopka na podlagi prvega odstavka [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]. Če pritožnik umakne pritožbo, mora organ tako izdati sklep o ustavitvi pritožbenega postopka, kar izrecno določa tudi tretji odstavek [[Zak:ZUP#256. .C4.8Dlen{{!}}256. člena ZUP]], saj niso več izpolnjeni pogoji za odločanje o (utemeljenosti) pritožbi(e). Zoper ta sklep je možna pritožba, če ga je izdal že organ prve stopnje, še preden je odstopil zadevo pritožbeni instanci (sklep o ustavitvi na drugi stopnji pa bi bil dokončen).

V tem primeru postane odločba organa prve stopnje dokončna in pravnomočna, če zoper to odločbo ni bila vložena še kakšna pritožba s strani drugih strank, o kateri še ni bilo odločeno, z dnem vročitve sklepa o ustavitvi pritožbenega postopka zaradi umika pritožbe (vsem strankam oz. z dnem vročitve sklepa zadnji stranki). Če so pritožbo vložile tudi druge stranke, se postopek nadaljuje glede odločanja o teh pritožbah (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 695).

[[Category:Umik zahteve]]
 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Umik pritožbe stranke

2023-06-28T20:01:32Z

PavlovicDijana:

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2023 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

Organ 1. stopnje (npr. FURS) je izdal odločbo, zoper katero je stranka (zavezanec) vložila pritožbo. Stranka je pritožbo umaknila še preden je organ 1. stopnje odstopil pritožbo organu 2. stopnje (npr. Ministrstvu za finance). Ali lahko stranka umakne pritožbo? Ali je pravilno, da organ v pouku o pravnem sredstvu sklepa navede, da sme stranka zoper sklep sprožiti upravni spor?
== '''Odgovor:''' ==

V skladu z načelom dispozitivnosti stranka s svojo zahtevo prosto razpolaga. Od njene volje je odvisno, ali bo zahtevo vložila, ves čas postopka pa lahko že vloženo zahtevo tudi umakne.''' Stranka lahko vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, umakne svojo zahtevo '''(prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]]). Analogno velja tudi za pritožbo. Zato lahko stranka (ali stranski udeleženec ali vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi kot legitimirani pritožnik) vloženo pritožbo umakne, dokler ni izdana odločba o pritožbi. 

[[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135.člen ZUP]] ureja učinke umika zahteve na postopek in ravnanje organa ob umiku zahteve. Če je bil postopek uveden na zahtevo stranke, pa stranka svojo zahtevo pravočasno umakne, izda organ sklep o ustavitvi postopka (prvi odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP)]]. Zaradi umika zahteve namreč ni več podlage za odločitev o upravni zadevi, saj je izražena in obstoječa volja aktivno legitimirane stranke pogoj za začetek, tek in zaključek upravnega postopka. Stranka, ki je z vložitvijo formalne zahteve dala pobudo za uvedbo postopka, z umikom te zahteve preklicuje pobudo za uvedbo postopka, zato se mora postopek ustaviti, ne da bi bilo o stvari meritorno odločeno. Če bi organ postopek, ki se lahko vodi le na podlagi zahteve stranke, nadaljeval brez zahteve stranke in izdal odločbo, bi bila taka odločba nična (4. točka prvega odstavka[[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. člena ZUP]]). Pri tem je treba poudariti, da do ustavitve postopka pride le, če stranka umakne zahtevo, ki je formalno popolna. Postopek je namreč uveden šele, ko so izpolnjene vse procesne predpostavke, med drugim tudi popolnost vloge. Če stranka umakne zahtevo, še preden jo na podlagi poziva za odpravo formalnih pomanjkljivosti dopolni, organ kljub umiku ne izda sklepa o ustavitvi postopka, temveč zahtevo zavrže (drugi odstavek [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]]).

Členi [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240]] do [[Zak:ZUP#245. .C4.8Dlen{{!}}245 ZUP]] so napotilni in pojasnjevalni. Urejajo postopek v zvezi s pritožbo pri organih prve stopnje. Pritožba mora biti vložena po predpisih. Že organ prve stopnje namreč presodi, ali je pritožba dovoljena, pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Kadar organ prve stopnje ugotovi, da pritožba navedenih procesnih predpostavk ne izpolnjuje, pritožbo zavrže takoj (a limine) in s sklepom. Zavrženje je nujno, zavrnitev ne pride v poštev. Kot določa tretji odstavek [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240. člena ZUP]], je zoper ta sklep dovoljena pritožba (povzeto po Kovač et al., Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, str. 575).

[[Zak:ZUP#245. .C4.8Dlen{{!}}245. člen ZUP]] določa, da če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je vložena pritožba dovoljena in pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba, pa ne nadomesti izpodbijanje odločbe z novo odločbo, mora pritožbo brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od dneva, ko jo prejme oziroma po poteku roka iz [[Zak:ZUP#241. .C4.8Dlen{{!}}241. člena ZUP]], poslati organu, ki je pristojen, da o njej odloči.

Ker je v pričujočem primeru stranka pritožbo umaknila še preden je organ 1. stopnje odstopil pritožbo pristojnemu organu 2. stopnje, zato organ 1. stopnje pritožbeni postopek ustavi s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba. Seveda ob pogoju, da je pritožba formalno popolna, torej postopek že uveden po izpolnitvi procesnih predpostavk po [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240. členu ZUP]]. 

Tako kot pri vlogi ima stranka tudi pri pritožbi možnost, da jo umakne. To je procesno dejanje, pri katerem upravni organ ne presoja vsebine, temveč formalno konča postopek. Zato je predvidena odločitev s sklepom. Če bi se vse zgodilo še v odprtem pritožbenem roku (torej tako vložena pritožba kot umik in odločitev o umiku), ima stranka možnost vložiti nove pritožbe. Umik ne pomeni, da je stranka izčrpala pravico do vložitve pritožbe, še vedno pa mora paziti na pritožbeni rok (Kovač et al., Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, str. 627). Temu pritrjujeta tudi Androjna in Kerševan, saj navajata, da do konca pritožbenega roka še vedno obstaja možnost za vložitev nove pritožbe, če je bil izdan sklep o ustavitvi pritožbenega postopka pred pretekom pritožbenega roka (Upravno procesno pravo, 2006, str. 535). Z umikom odpadejo vsi učinki vložene pritožbe za nazaj (ex tunc). Zato se šteje, da pritožba sploh ni bila vložena in jo lahko stranka znova vloži, ampak le v odprtem pritožbenem roku.

Kot že rečeno, stranka lahko umakne tudi pritožbo (tretji odstavek [[Zak:ZUP#256. .C4.8Dlen{{!}}256. člena ZUP]]). V tem primeru se ustavi zgolj pritožbeni postopek, umik pa ne vpliva na izdano odločbo, saj se šteje, kot da pritožba ni bila vložena. Z umikom pritožbe stranka izgubi pravico do vložitve tožbe v upravnem sporu zoper odločbo, saj zaradi umika pravice do pritožbe ni izčrpala. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti izpolnjeni temeljni pogoji, ki jih določa zakon. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1] takšne pogoje (t.i. procesne predpostavke) ureja v prvem odstavku [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 36. člena]. Na obstoj teh predpostavk skladno z drugim odstavkom istega člena[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1] pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka; če niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči. Tako med drugim sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno (7. točka prvega odstavka [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 36. člena ZUS-1]) ([http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111441494 UPRS Sklep III U 158/2018-13]).

Torej, ustavitev postopka ni avtomatska, še manj pa bi se lahko štelo, da niti pritožba niti umik pritožbe sploh nista bila vložena. Organ mora vloge strank obravnavati, vsaj v procesnem smislu. Toda npr. le zaznamek v spisu, da pritožnik umika pritožbo, ne zadostuje, temveč kot je bilo že pojasnjeno mora pristojni organ o tem izdati poseben pisni sklep o ustavitvi pritožbenega postopka na podlagi prvega odstavka [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]. Če pritožnik umakne pritožbo, mora organ tako izdati sklep o ustavitvi pritožbenega postopka, kar izrecno določa tudi tretji odstavek [[Zak:ZUP#256. .C4.8Dlen{{!}}256. člena ZUP]], saj niso več izpolnjeni pogoji za odločanje o (utemeljenosti) pritožbi(e). Zoper ta sklep je možna pritožba, če ga je izdal že organ prve stopnje, še preden je odstopil zadevo pritožbeni instanci (sklep o ustavitvi na drugi stopnji pa bi bil dokončen).

V tem primeru postane odločba organa prve stopnje dokončna in pravnomočna, če zoper to odločbo ni bila vložena še kakšna pritožba s strani drugih strank, o kateri še ni bilo odločeno, z dnem vročitve sklepa o ustavitvi pritožbenega postopka zaradi umika pritožbe (vsem strankam oz. z dnem vročitve sklepa zadnji stranki). Če so pritožbo vložile tudi druge stranke, se postopek nadaljuje glede odločanja o teh pritožbah (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 695).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Umik pritožbe stranke

2023-06-28T19:41:28Z

PavlovicDijana: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Zadržanje izvršilnega postopka

2023-06-14T17:06:51Z

PavlovicDijana:

== '''Zadeva: '''Zadržanje izvršilnega postopka ==

'''Datum odgovora:''' 12. 6. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje: ''' ==

Organ oziroma uradna oseba (npr. inšpektor) je v postopku izdal odločbo stranki (zavezancu), s katero ji je naložil izpolnitev določenih obveznosti. Stranka je zoper odločbo vložila pritožbo in predlog za odložitev izvršitve odločbe do odločitve II. stopenjskega organa. Prvostopenjski organ je pritožbo odstopil organu II. stopnje, s sklepom pa je na podlagi [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člena ZUP]] predlog za odložitev izvršbe zavrnil z obrazložitvijo, da materialnega roka ni mogoče podaljšati. 

Kljub temu, da zoper ta sklep ni dovoljena pritožba ([[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}4. odst. 99. člen ZUP]]), je stranka vseeno vložila pritožbo, v kateri navaja, da sta si izrek ter obrazložitev protislovna, saj izrek govori o "odložitvi izvršbe odločbe". Glede na očitke je organ ugotovil, da je v izreku, s katerim je bil zavrnjen odlog izvršitve odločbe, res zapisano, da se predlog za "odložitev izvršbe odločbe št.... zavrne" namesto "odložitev izvršitve odločbe" št....  se zavrne." 

Ali je v takem primeru dopustno izdati sklep o popravi pomote, s katerim bi spremenili izrek, s katerim je zavrnjena odložitev izvršitve odločbe in namesto tega navede "odložitev izvršitve odločbe" št… zavrne? Ali lahko nato organ izda sklep o sicer nedovoljeni pritožbi zoper sklep, s katerim se je stranki zavrnil predlog za odlog izvršitve odločbe?  
== '''Odgovor:''' ==

V zvezi z izvršbo je pomemben pojem "izvršilni naslov". To je pravni akt, ki nalaga konkretno upravno obveznost. Po ZUP so izvršilni naslovi upravna odločba (čeprav z drugim nazivom), sklep in zapisnik o poravnavi. Izvršljiv izvršilni naslov je temeljna procesna predpostavka za uvedbo in izvajanje izvršilnega postopka. Na tej podlagi se izda sklep o izvršbi oziroma sklep o dovolitvi izvršbe ([[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. člen ZUP]]) kot pravni temelj za izvršbo. Z drugimi besedami, procesne predpostavke za izvršilni postopek so naslednje: (1) izvršilni naslov oziroma akt, ki nalaga obveznost; (2) iztek roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti ter (3) sklep o dovolitvi izvršbe (Tone Jerovšek, Polonca Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2017, str. 259).

Uradna oseba (npr. inšpektor) mora s ciljem realizacije javnega interesa izpeljati izvršbo po drugem odstavku [[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. člena ZUP]], če zavezanec v roku za izpolnitev obveznosti slednje ne izpolni (glej na primer Kovač v Izbrani vidiki delovanja inšpektorata v izvršbi s študijo primera prosto po Kafki, Pravna praksa, št. 47/2011, str. II: "Stvarno pristojni organ za izvršbo, denimo okoljski inšpektor, mora brez odlašanja (sic!) takoj po izvršljivosti ali najpozneje v 30 dneh od izvršljivosti (izteka izpolnitvenega roka) izdati sklep o izvršbi; z izrecno klavzulo ZUP tudi po tem roku, saj zamuda pristojnega organa tega ne odvezuje poskrbeti za javni interes.").

V kolikor je zavezanec podal predlog za odlog izvršbe po [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. členu ZUP]], bi moral pristojni inšpektor navedeni predlog obravnavati po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. člena ZUP]] in izdati sklep. Zoper sklep, s katerim se odloči o predlogu za odlog izvršbe, je dovoljena pritožba (glej prvi odstavek [[Zak:ZUP#292. .C4.8Dlen{{!}}292. člena ZUP]]). Odločanje o zahtevku za odložitev za izvršbo je pogojeno z vložitvijo pravnega sredstva, zato ob dejstvu, da pritožba ne zadrži izvršitve ni ovire, da organ o zahtevku ne bi odločal, ne glede na to, da rok za izpolnitev obveznosti še ni potekel, saj se zavezanec očitno želi zakonito izogniti dolžni izpolnitvi obveznosti do odločitve o pritožbi, zato je nujno, da se pravna situacija v zvezi z morebitnim časovnim odlogom dolžne izpolnitve razčisti nemudoma, ne šele z izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe. 

Glede na to, da je zavezanec vložil predlog za odložitev izvršitve je očitno, da ga '''organ ni obravnaval v skladu s postavljenim zahtevkom''', če je odločil o zavrnitvi podaljšanja roka. Pravica do odložitve izvršbe in pravica do podaljšanja roka sta samostojni procesni pravici, ki ju je na treba obravnavati v okviru zahtevka. Zato odločitev o zahtevku za odložitev izvršbe ne more biti "nadomeščena" z odločitvijo o zavrnitvi podaljšanja roka. V okviru pritožbenega postopka na prvi stopnji mora zato organ odločiti o zahtevku za odložitev izvršbe in z nadomestno odločitvijo odpravi nezakonit sklep v zvezi s podaljšanjem roka. Glede na navedeno je brezpredmetno, ali bi v zadevi lahko izdan sklep o popravku pomote, kot je navedeno v vprašanju. 

Inšpektor zato glede na njegov opis primera, ni imel podlage za uporabo [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člen ZUP]], niti nima podlage za izdajo sklepa o popravi pomote.

''''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Zadržanje izvršilnega postopka

2023-06-14T17:06:35Z

PavlovicDijana:

== '''Zadeva:  '''Zadržanje izvršilnega postopka ==

'''Datum odgovora:''' 12. 6. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje: ''' ==

Organ oziroma uradna oseba (npr. inšpektor) je v postopku izdal odločbo stranki (zavezancu), s katero ji je naložil izpolnitev določenih obveznosti. Stranka je zoper odločbo vložila pritožbo in predlog za odložitev izvršitve odločbe do odločitve II. stopenjskega organa. Prvostopenjski organ je pritožbo odstopil organu II. stopnje, s sklepom pa je na podlagi [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člena ZUP]] predlog za odložitev izvršbe zavrnil z obrazložitvijo, da materialnega roka ni mogoče podaljšati. 

Kljub temu, da zoper ta sklep ni dovoljena pritožba ([[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}4. odst. 99. člen ZUP]]), je stranka vseeno vložila pritožbo, v kateri navaja, da sta si izrek ter obrazložitev protislovna, saj izrek govori o "odložitvi izvršbe odločbe". Glede na očitke je organ ugotovil, da je v izreku, s katerim je bil zavrnjen odlog izvršitve odločbe, res zapisano, da se predlog za "odložitev izvršbe odločbe št.... zavrne" namesto "odložitev izvršitve odločbe" št....  se zavrne." 

Ali je v takem primeru dopustno izdati sklep o popravi pomote, s katerim bi spremenili izrek, s katerim je zavrnjena odložitev izvršitve odločbe in namesto tega navede "odložitev izvršitve odločbe" št… zavrne? Ali lahko nato organ izda sklep o sicer nedovoljeni pritožbi zoper sklep, s katerim se je stranki zavrnil predlog za odlog izvršitve odločbe?  
== '''Odgovor:''' ==

V zvezi z izvršbo je pomemben pojem "izvršilni naslov". To je pravni akt, ki nalaga konkretno upravno obveznost. Po ZUP so izvršilni naslovi upravna odločba (čeprav z drugim nazivom), sklep in zapisnik o poravnavi. Izvršljiv izvršilni naslov je temeljna procesna predpostavka za uvedbo in izvajanje izvršilnega postopka. Na tej podlagi se izda sklep o izvršbi oziroma sklep o dovolitvi izvršbe ([[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. člen ZUP]]) kot pravni temelj za izvršbo. Z drugimi besedami, procesne predpostavke za izvršilni postopek so naslednje: (1) izvršilni naslov oziroma akt, ki nalaga obveznost; (2) iztek roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti ter (3) sklep o dovolitvi izvršbe (Tone Jerovšek, Polonca Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2017, str. 259).

Uradna oseba (npr. inšpektor) mora s ciljem realizacije javnega interesa izpeljati izvršbo po drugem odstavku [[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. člena ZUP]], če zavezanec v roku za izpolnitev obveznosti slednje ne izpolni (glej na primer Kovač v Izbrani vidiki delovanja inšpektorata v izvršbi s študijo primera prosto po Kafki, Pravna praksa, št. 47/2011, str. II: "Stvarno pristojni organ za izvršbo, denimo okoljski inšpektor, mora brez odlašanja (sic!) takoj po izvršljivosti ali najpozneje v 30 dneh od izvršljivosti (izteka izpolnitvenega roka) izdati sklep o izvršbi; z izrecno klavzulo ZUP tudi po tem roku, saj zamuda pristojnega organa tega ne odvezuje poskrbeti za javni interes.").

V kolikor je zavezanec podal predlog za odlog izvršbe po [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. členu ZUP]], bi moral pristojni inšpektor navedeni predlog obravnavati po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. člena ZUP]] in izdati sklep. Zoper sklep, s katerim se odloči o predlogu za odlog izvršbe, je dovoljena pritožba (glej prvi odstavek [[Zak:ZUP#292. .C4.8Dlen{{!}}292. člena ZUP]]). Odločanje o zahtevku za odložitev za izvršbo je pogojeno z vložitvijo pravnega sredstva, zato ob dejstvu, da pritožba ne zadrži izvršitve ni ovire, da organ o zahtevku ne bi odločal, ne glede na to, da rok za izpolnitev obveznosti še ni potekel, saj se zavezanec očitno želi zakonito izogniti dolžni izpolnitvi obveznosti do odločitve o pritožbi, zato je nujno, da se pravna situacija v zvezi z morebitnim časovnim odlogom dolžne izpolnitve razčisti nemudoma, ne šele z izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe. 

Glede na to, da je zavezanec vložil predlog za odložitev izvršitve je očitno, da ga '''organ ni obravnaval v skladu s postavljenim zahtevkom''', če je odločil o zavrnitvi podaljšanja roka. Pravica do odložitve izvršbe in pravica do podaljšanja roka sta samostojni procesni pravici, ki ju je na treba obravnavati v okviru zahtevka. Zato odločitev o zahtevku za odložitev izvršbe ne more biti "nadomeščena" z odločitvijo o zavrnitvi podaljšanja roka. V okviru pritožbenega postopka na prvi stopnji mora zato organ odločiti o zahtevku za odložitev izvršbe in z nadomestno odločitvijo odpravi nezakonit sklep v zvezi s podaljšanjem roka. Glede na navedeno je brezpredmetno, ali bi v zadevi lahko izdan sklep o popravku pomote, kot je navedeno v vprašanju. 

Inšpektor zato glede na njegov opis primera, ni imel podlage za uporabo [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člen ZUP]], niti nima podlage za izdajo sklepa o popravi pomote.

''''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Zadržanje izvršilnega postopka

2023-06-12T20:08:01Z

PavlovicDijana: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Zadržanje izvršilnega postopka »- V USKLAJEVANJU«. ==

'''Datum odgovora:''' 12. 6. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje: ''' ==

Organ oziroma uradna oseba (inšpektor pri medobčinskem inšpektoratu občin) je v upravnem postopku izdal odločbo stranki (zavezancu). Stranka je zoper odločbo podala pritožbo in predlog za odložitev izvršitve odločbe do odločitve II. stopenjskega organa. Prvostopenjski organ je pritožbo odstopil organu II. stopnje, s sklepom pa je na podlagi [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člena ZUP]] predlog stranke zavrnil z obrazložitvijo, da materialnega roka, ki ga je določila uradna oseba, ni mogoče podaljšati. 

Kljub temu, da zoper ta sklep ni dovoljena pritožba ([[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}4. odst. 99. člen ZUP]]), je stranka vseeno podala pritožbo, v kateri navaja, da sta si izrek ter obrazložitev protislovna, saj izrek govori o "odložitvi izvršbe odločbe", v obrazložitvi pa je citiran [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člen ZUP]], ki se nanaša na podaljšanje roka. Glede na očitke je organ sklep pregledal in ugotovil, da je v izreku sklepa, s katerim je bil zavrnjen  odlog izvršitve odločbe, res zapisano, da se predlog za "odložitev izvršbe odločbe" št.... zavrne. Zatrjuje, da je do tega prišlo pomotoma oz. je posledica pomote, tudi v sami obrazložitvi nato veš čas piše o "odložitvi izvršitve odločbe". Uradna oseba nadalje poizveduje ali lahko izda sklep o popravi pomote, s katerim bi spremenili izrek sklepa, s katerim so stranki zavrnili odložitev izvršitve odločbe in namesto tega navede "odložitev izvršitve odločbe" št… zavrne? Ali lahko nato organ izda sklep o sicer nedovoljeni pritožbi zoper sklep, s katerim se je stranki zavrnil predlog za odlog izvršitve odločbe?  

== '''Odgovor:''' ==

V zvezi z izvršbo je pomemben pojem "izvršilni naslov". To je pravni akt, ki nalaga določeno upravno obveznost. Po ZUP so izvršilni naslovi upravna odločba (čeprav z drugim nazivom), sklep in zapisnik o poravnavi. Izvršljiv izvršilni naslov je temeljna procesna predpostavka za uvedbo in izvajanje izvršilnega postopka; to pomeni tako izdan izvršilni naslov kot že nastop njegove izvršljivosti. Na tej podlagi se nadalje izda sklep o izvršbi oziroma sklep o dovolitvi izvršbe ([[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. člen ZUP]]) kot pravni temelj za izvršbo. Z drugimi besedami, procesne predpostavke za izvršilni postopek so v osnovi tri: (1) akt, ki nalaga obveznost; in (2) potekel rok za izpolnitev obveznosti, ki je stranka v tem času ni izpolnila ter (3) sklep o dovolitvi izvršbe (Tone Jerovšek, Polonca Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2017, str. 259). V posebnih upravnih postopkih, kot so na primer inšpekcijski postopki, se poleg področne zakonodaje in [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN)] pri urejanju stanja in izdaji ureditvenih odločb po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 3. členu ZIN] podrejeno uporablja tudi ZUP (denimo glede institutov izvršbe [[Zak:ZUP#282-305. .C4.8Dlen{{!}}282. člen ZUP – 305. člen ZUP]]). Uradna oseba (npr. inšpektor) mora s ciljem realizacije javnega interesa izpeljati izvršbo po drugem odstavku [[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. člena ZUP]], če zavezanec v roku za izpolnitev obveznosti slednje ne izpolni (glej na primer Kovač v Izbrani vidiki delovanja inšpektorata v izvršbi s študijo primera prosto po Kafki, Pravna praksa, št. 47/2011, str. II: "Stvarno pristojni organ za izvršbo, denimo okoljski inšpektor, mora brez odlašanja (sic!) takoj po izvršljivosti ali najpozneje v 30 dneh od izvršljivosti (izteka izpolnitvenega roka) izdati sklep o izvršbi; z izrecno klavzulo ZUP tudi po tem roku, saj zamuda pristojnega organa tega ne odvezuje poskrbeti za javni interes.").

V kolikor je zavezanec podal predlog za odlog izvršbe po [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. členu ZUP]], bi moral pristojni inšpektor navedeni predlog obravnavati po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. člena ZUP]] in izdati sklep. Zoper sklep s katerim se odloči o predlogu za odlog izvršbe je dovoljena pritožba (glej prvi odstavek [[Zak:ZUP#292. .C4.8Dlen{{!}}292. člena ZUP]]).

'''V kolikor sklep o dovolitvi izvršbe v konkretnem primeru še ni bil izdan (glede na opisano je mogoče predvideti, da sklep o dovolitvi izvršbe ni bil izdan) oz. izvršba še ni začeta, potem bi moral pristojni inšpektor njegov predlog za odlog kot preuranjen zavreči na podlagi 3. točke prvega odstavka '''[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba (tretji odstavek [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]). Odložitev izvršitve odločbe, s katero je bila inšpekcijskemu zavezancu naložena določena obveznost oz. inšpekcijski ukrepi, je namreč mogoča šele ob pogoju, da je izdan sklep o dovolitvi izvršbe, saj se po prvem odstavku [[Zak:ZUP#291. .C4.8Dlen{{!}}291. člena ZUP]] upravna izvršba lahko opravi na podlagi izvršljive odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe. Zato se odlog izvršbe naložene obveznosti oz. inšpekcijskih ukrepov naloženih z inšpekcijsko odločbo pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe, s katerim se izvršba formalno začne, ne more zahtevati in je v takem primeru potrebno predlog s sklepom zavreči.

V kolikor pa je zavezanec morebiti predlagal podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti oz. za podaljšanje roka za izvršitev ukrepa naloženega z inšpekcijsko odločbo potem inšpektor prav tako ne bi smel ravnati po [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. členu ZUP]], ampak bi moral predlog s sklepom zavreči po 2. točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]]. Rok, ki je bil zavezancu določen za izpolnitev obveznosti oz. za izvršitev naloženih ukrepov je sestavni del inšpekcijske odločbe. Tako določen rok za izpolnitev obveznosti ni procesni rok v smislu tretjega odstavka[[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člena ZUP]]. Rok za izpolnitev obveznosti inšpekcijske odločbe se namreč ne nanaša na opravljanje posameznih dejanj v postopku, ampak se nanaša na obveznost, ki je naložena zavezancu in jo mora izpolniti, zato gre za materialni rok, katerega trajanje je v inšpekcijski zadevi v okviru meritornega odločanja na podlagi materialnega predpisa določil pristojni inšpektor. Pravilnost in zakonitost določitve tega roka je zato mogoče izpodbijati le v okviru pravnih sredstev zoper inšpekcijsko odločbo. '''V kolikor je zavezanec zahteval podaljšanje roka, ki je bil določen v inšpekcijski odločbi, tega roka, glede na pojasnjeno, ni mogoče podaljšati, zato se njegova zahteva oz. predlog za podaljšanje s sklepom zavrže na podlagi 2. točke prvega odstavka '''[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]'''. Zoper tak sklep je prav tako dovoljena pritožba (tretji odstavek '''[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]''').'''

Inšpektor zato glede na njegov opis primera, ni imel podlage za uporabo [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člen ZUP]], niti nima podlage za izdajo sklepa o popravi pomote.

Iz vsebine predloga naj inšpektor ugotovi ali je zavezanec predlagal odlog izvršbe ali pa morebiti podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti oz. naloženega ukrepa in potem naj ravna po [[Zak:ZUP#242. .C4.8Dlen{{!}}242. členu ZUP]] v povezavi s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#259. .C4.8Dlen{{!}}259. člena ZUP]]; torej izda nadomestni sklep. '''Glede na opis, ki izhaja iz vprašanj inšpektorja predvidevamo, da je zavezanec predlagal odlog izvršbe obveznosti oz. ukrepov, ki so mu bili naloženi z inšpekcijsko odločbo, zato ob pogoju, da še ni izdan sklep o dovolitvi izvršbe, naj inšpektor izda nadomestni sklep ('''[[Zak:ZUP#242. .C4.8Dlen{{!}}242. člen ZUP]]''' v povezavi s prvim odstavkom '''[[Zak:ZUP#259. .C4.8Dlen{{!}}259. člena ZUP]]'''), s katerim predlog za odlog izvršbe zavrže, saj je predlog vložen preuranjeno, kar pomeni, da ni vložen v predpisanem roku (glej 3. točko prvega odstavka '''[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]''').''' 
 
[[Category:Odločba/sklep in njuna izvršba ter stroški postopka]]
[[Category:Popravek odločbe/sklepa]]

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Zadržanje izvršilnega postopka

2023-06-12T19:57:40Z

PavlovicDijana:

== '''Zadeva: ''' Zadržanje izvršilnega postopka »- V USKLAJEVANJU«. ==

'''Datum odgovora:''' 12. 6. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje: ''' ==

Organ oziroma uradna oseba (inšpektor pri medobčinskem inšpektoratu občin) je v upravnem postopku izdal odločbo stranki (zavezancu). Stranka je zoper odločbo podala pritožbo in predlog za odložitev izvršitve odločbe do odločitve II. stopenjskega organa. Prvostopenjski organ je pritožbo odstopil organu II. stopnje, s sklepom pa je na podlagi [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člena ZUP]] predlog stranke zavrnil z obrazložitvijo, da materialnega roka, ki ga je določila uradna oseba, ni mogoče podaljšati. 

Kljub temu, da zoper ta sklep ni dovoljena pritožba ([[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}4. odst. 99. člen ZUP]]), je stranka vseeno podala pritožbo, v kateri navaja, da sta si izrek ter obrazložitev protislovna, saj izrek govori o "odložitvi izvršbe odločbe", v obrazložitvi pa je citiran [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člen ZUP]], ki se nanaša na podaljšanje roka. Glede na očitke je organ sklep pregledal in ugotovil, da je v izreku sklepa, s katerim je bil zavrnjen  odlog izvršitve odločbe, res zapisano, da se predlog za "odložitev izvršbe odločbe" št.... zavrne. Zatrjuje, da je do tega prišlo pomotoma oz. je posledica pomote, tudi v sami obrazložitvi nato veš čas piše o "odložitvi izvršitve odločbe". Uradna oseba nadalje poizveduje ali lahko izda sklep o popravi pomote, s katerim bi spremenili izrek sklepa, s katerim so stranki zavrnili odložitev izvršitve odločbe in namesto tega navede "odložitev izvršitve odločbe" št… zavrne? Ali lahko nato organ izda sklep o sicer nedovoljeni pritožbi zoper sklep, s katerim se je stranki zavrnil predlog za odlog izvršitve odločbe?  

== '''Odgovor:''' ==

V zvezi z izvršbo je pomemben pojem "izvršilni naslov". To je pravni akt, ki nalaga določeno upravno obveznost. Po ZUP so izvršilni naslovi upravna odločba (čeprav z drugim nazivom), sklep in zapisnik o poravnavi. Izvršljiv izvršilni naslov je temeljna procesna predpostavka za uvedbo in izvajanje izvršilnega postopka; to pomeni tako izdan izvršilni naslov kot že nastop njegove izvršljivosti. Na tej podlagi se nadalje izda sklep o izvršbi oziroma sklep o dovolitvi izvršbe ([[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. člen ZUP]]) kot pravni temelj za izvršbo. Z drugimi besedami, procesne predpostavke za izvršilni postopek so v osnovi tri: (1) akt, ki nalaga obveznost; in (2) potekel rok za izpolnitev obveznosti, ki je stranka v tem času ni izpolnila ter (3) sklep o dovolitvi izvršbe (Tone Jerovšek, Polonca Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2017, str. 259). V posebnih upravnih postopkih, kot so na primer inšpekcijski postopki, se poleg področne zakonodaje in [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN)] pri urejanju stanja in izdaji ureditvenih odločb po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 3. členu ZIN] podrejeno uporablja tudi ZUP (denimo glede institutov izvršbe [[Zak:ZUP#282-305. .C4.8Dlen{{!}}282. člen ZUP – 305. člen ZUP]]). Uradna oseba (npr. inšpektor) mora s ciljem realizacije javnega interesa izpeljati izvršbo po drugem odstavku [[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. člena ZUP]], če zavezanec v roku za izpolnitev obveznosti slednje ne izpolni (glej na primer Kovač v Izbrani vidiki delovanja inšpektorata v izvršbi s študijo primera prosto po Kafki, Pravna praksa, št. 47/2011, str. II: "Stvarno pristojni organ za izvršbo, denimo okoljski inšpektor, mora brez odlašanja (sic!) takoj po izvršljivosti ali najpozneje v 30 dneh od izvršljivosti (izteka izpolnitvenega roka) izdati sklep o izvršbi; z izrecno klavzulo ZUP tudi po tem roku, saj zamuda pristojnega organa tega ne odvezuje poskrbeti za javni interes.").

V kolikor je zavezanec podal predlog za odlog izvršbe po [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. členu ZUP]], bi moral pristojni inšpektor navedeni predlog obravnavati po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. člena ZUP]] in izdati sklep. Zoper sklep s katerim se odloči o predlogu za odlog izvršbe je dovoljena pritožba (glej prvi odstavek [[Zak:ZUP#292. .C4.8Dlen{{!}}292. člena ZUP]]).

'''V kolikor sklep o dovolitvi izvršbe v konkretnem primeru še ni bil izdan (glede na opisano je mogoče predvideti, da sklep o dovolitvi izvršbe ni bil izdan) oz. izvršba še ni začeta, potem bi moral pristojni inšpektor njegov predlog za odlog kot preuranjen zavreči na podlagi 3. točke prvega odstavka '''[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba (tretji odstavek [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]). Odložitev izvršitve odločbe, s katero je bila inšpekcijskemu zavezancu naložena določena obveznost oz. inšpekcijski ukrepi, je namreč mogoča šele ob pogoju, da je izdan sklep o dovolitvi izvršbe, saj se po prvem odstavku [[Zak:ZUP#291. .C4.8Dlen{{!}}291. člena ZUP]] upravna izvršba lahko opravi na podlagi izvršljive odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe. Zato se odlog izvršbe naložene obveznosti oz. inšpekcijskih ukrepov naloženih z inšpekcijsko odločbo pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe, s katerim se izvršba formalno začne, ne more zahtevati in je v takem primeru potrebno predlog s sklepom zavreči.

V kolikor pa je zavezanec morebiti predlagal podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti oz. za podaljšanje roka za izvršitev ukrepa naloženega z inšpekcijsko odločbo potem inšpektor prav tako ne bi smel ravnati po [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. členu ZUP]], ampak bi moral predlog s sklepom zavreči po 2. točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]]. Rok, ki je bil zavezancu določen za izpolnitev obveznosti oz. za izvršitev naloženih ukrepov je sestavni del inšpekcijske odločbe. Tako določen rok za izpolnitev obveznosti ni procesni rok v smislu tretjega odstavka[[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člena ZUP]]. Rok za izpolnitev obveznosti inšpekcijske odločbe se namreč ne nanaša na opravljanje posameznih dejanj v postopku, ampak se nanaša na obveznost, ki je naložena zavezancu in jo mora izpolniti, zato gre za materialni rok, katerega trajanje je v inšpekcijski zadevi v okviru meritornega odločanja na podlagi materialnega predpisa določil pristojni inšpektor. Pravilnost in zakonitost določitve tega roka je zato mogoče izpodbijati le v okviru pravnih sredstev zoper inšpekcijsko odločbo. '''V kolikor je zavezanec zahteval podaljšanje roka, ki je bil določen v inšpekcijski odločbi, tega roka, glede na pojasnjeno, ni mogoče podaljšati, zato se njegova zahteva oz. predlog za podaljšanje s sklepom zavrže na podlagi 2. točke prvega odstavka '''[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]'''. Zoper tak sklep je prav tako dovoljena pritožba (tretji odstavek '''[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]''').'''

Inšpektor zato glede na njegov opis primera, ni imel podlage za uporabo [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člen ZUP]], niti nima podlage za izdajo sklepa o popravi pomote.

Iz vsebine predloga naj inšpektor ugotovi ali je zavezanec predlagal odlog izvršbe ali pa morebiti podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti oz. naloženega ukrepa in potem naj ravna po [[Zak:ZUP#242. .C4.8Dlen{{!}}242. členu ZUP]] v povezavi s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#259. .C4.8Dlen{{!}}259. člena ZUP]]; torej izda nadomestni sklep. '''Glede na opis, ki izhaja iz vprašanj inšpektorja predvidevamo, da je zavezanec predlagal odlog izvršbe obveznosti oz. ukrepov, ki so mu bili naloženi z inšpekcijsko odločbo, zato ob pogoju, da še ni izdan sklep o dovolitvi izvršbe, naj inšpektor izda nadomestni sklep ('''[[Zak:ZUP#242. .C4.8Dlen{{!}}242. člen ZUP]]''' v povezavi s prvim odstavkom '''[[Zak:ZUP#259. .C4.8Dlen{{!}}259. člena ZUP]]'''), s katerim predlog za odlog izvršbe zavrže, saj je predlog vložen preuranjeno, kar pomeni, da ni vložen v predpisanem roku (glej 3. točko prvega odstavka '''[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]''').''' 
 
[[Category:Izvršljivost in izvršba po ZUP in ZDavP-2]]

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Zadržanje izvršilnega postopka

2023-06-12T19:56:45Z

PavlovicDijana:

== '''Zadeva: ''' Zadržanje izvršilnega postopka »- V USKLAJEVANJU«. ==

'''Datum odgovora:''' 12. 6. 2023 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje: ''' ==

Organ oziroma uradna oseba (inšpektor pri medobčinskem inšpektoratu občin) je v upravnem postopku izdal odločbo stranki (zavezancu). Stranka je zoper odločbo podala pritožbo in predlog za odložitev izvršitve odločbe do odločitve II. stopenjskega organa. Prvostopenjski organ je pritožbo odstopil organu II. stopnje, s sklepom pa je na podlagi [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člena ZUP]] predlog stranke zavrnil z obrazložitvijo, da materialnega roka, ki ga je določila uradna oseba, ni mogoče podaljšati. 

Kljub temu, da zoper ta sklep ni dovoljena pritožba ([[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}4. odst. 99. člen ZUP]]), je stranka vseeno podala pritožbo, v kateri navaja, da sta si izrek ter obrazložitev protislovna, saj izrek govori o "odložitvi izvršbe odločbe", v obrazložitvi pa je citiran [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člen ZUP]], ki se nanaša na podaljšanje roka. Glede na očitke je organ sklep pregledal in ugotovil, da je v izreku sklepa, s katerim je bil zavrnjen  odlog izvršitve odločbe, res zapisano, da se predlog za "odložitev izvršbe odločbe" št.... zavrne. Zatrjuje, da je do tega prišlo pomotoma oz. je posledica pomote, tudi v sami obrazložitvi nato veš čas piše o "odložitvi izvršitve odločbe". Uradna oseba nadalje poizveduje ali lahko izda sklep o popravi pomote, s katerim bi spremenili izrek sklepa, s katerim so stranki zavrnili odložitev izvršitve odločbe in namesto tega navede "odložitev izvršitve odločbe" št… zavrne? Ali lahko nato organ izda sklep o sicer nedovoljeni pritožbi zoper sklep, s katerim se je stranki zavrnil predlog za odlog izvršitve odločbe?  

== '''Odgovor:''' ==

V zvezi z izvršbo je pomemben pojem "izvršilni naslov". To je pravni akt, ki nalaga določeno upravno obveznost. Po ZUP so izvršilni naslovi upravna odločba (čeprav z drugim nazivom), sklep in zapisnik o poravnavi. Izvršljiv izvršilni naslov je temeljna procesna predpostavka za uvedbo in izvajanje izvršilnega postopka; to pomeni tako izdan izvršilni naslov kot že nastop njegove izvršljivosti. Na tej podlagi se nadalje izda sklep o izvršbi oziroma sklep o dovolitvi izvršbe ([[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. člen ZUP]]) kot pravni temelj za izvršbo. Z drugimi besedami, procesne predpostavke za izvršilni postopek so v osnovi tri: (1) akt, ki nalaga obveznost; in (2) potekel rok za izpolnitev obveznosti, ki je stranka v tem času ni izpolnila ter (3) sklep o dovolitvi izvršbe (Tone Jerovšek, Polonca Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2017, str. 259). V posebnih upravnih postopkih, kot so na primer inšpekcijski postopki, se poleg področne zakonodaje in [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN)] pri urejanju stanja in izdaji ureditvenih odločb po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 3. členu ZIN] podrejeno uporablja tudi ZUP (denimo glede institutov izvršbe [[Zak:ZUP#282-305. .C4.8Dlen{{!}}282. člen ZUP – 305. člen ZUP]]). Uradna oseba (npr. inšpektor) mora s ciljem realizacije javnega interesa izpeljati izvršbo po drugem odstavku [[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. člena ZUP]], če zavezanec v roku za izpolnitev obveznosti slednje ne izpolni (glej na primer Kovač v Izbrani vidiki delovanja inšpektorata v izvršbi s študijo primera prosto po Kafki, Pravna praksa, št. 47/2011, str. II: "Stvarno pristojni organ za izvršbo, denimo okoljski inšpektor, mora brez odlašanja (sic!) takoj po izvršljivosti ali najpozneje v 30 dneh od izvršljivosti (izteka izpolnitvenega roka) izdati sklep o izvršbi; z izrecno klavzulo ZUP tudi po tem roku, saj zamuda pristojnega organa tega ne odvezuje poskrbeti za javni interes.").

V kolikor je zavezanec podal predlog za odlog izvršbe po [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. členu ZUP]], bi moral pristojni inšpektor navedeni predlog obravnavati po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. člena ZUP]] in izdati sklep. Zoper sklep s katerim se odloči o predlogu za odlog izvršbe je dovoljena pritožba (glej prvi odstavek [[Zak:ZUP#292. .C4.8Dlen{{!}}292. člena ZUP]]).

'''V kolikor sklep o dovolitvi izvršbe v konkretnem primeru še ni bil izdan (glede na opisano je mogoče predvideti, da sklep o dovolitvi izvršbe ni bil izdan) oz. izvršba še ni začeta, potem bi moral pristojni inšpektor njegov predlog za odlog kot preuranjen zavreči na podlagi 3. točke prvega odstavka '''[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba (tretji odstavek [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]). Odložitev izvršitve odločbe, s katero je bila inšpekcijskemu zavezancu naložena določena obveznost oz. inšpekcijski ukrepi, je namreč mogoča šele ob pogoju, da je izdan sklep o dovolitvi izvršbe, saj se po prvem odstavku [[Zak:ZUP#291. .C4.8Dlen{{!}}291. člena ZUP]] upravna izvršba lahko opravi na podlagi izvršljive odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe. Zato se odlog izvršbe naložene obveznosti oz. inšpekcijskih ukrepov naloženih z inšpekcijsko odločbo pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe, s katerim se izvršba formalno začne, ne more zahtevati in je v takem primeru potrebno predlog s sklepom zavreči.

V kolikor pa je zavezanec morebiti predlagal podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti oz. za podaljšanje roka za izvršitev ukrepa naloženega z inšpekcijsko odločbo potem inšpektor prav tako ne bi smel ravnati po [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. členu ZUP]], ampak bi moral predlog s sklepom zavreči po 2. točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]]. Rok, ki je bil zavezancu določen za izpolnitev obveznosti oz. za izvršitev naloženih ukrepov je sestavni del inšpekcijske odločbe. Tako določen rok za izpolnitev obveznosti ni procesni rok v smislu tretjega odstavka[[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člena ZUP]]. Rok za izpolnitev obveznosti inšpekcijske odločbe se namreč ne nanaša na opravljanje posameznih dejanj v postopku, ampak se nanaša na obveznost, ki je naložena zavezancu in jo mora izpolniti, zato gre za materialni rok, katerega trajanje je v inšpekcijski zadevi v okviru meritornega odločanja na podlagi materialnega predpisa določil pristojni inšpektor. Pravilnost in zakonitost določitve tega roka je zato mogoče izpodbijati le v okviru pravnih sredstev zoper inšpekcijsko odločbo. '''V kolikor je zavezanec zahteval podaljšanje roka, ki je bil določen v inšpekcijski odločbi, tega roka, glede na pojasnjeno, ni mogoče podaljšati, zato se njegova zahteva oz. predlog za podaljšanje s sklepom zavrže na podlagi 2. točke prvega odstavka '''[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]'''. Zoper tak sklep je prav tako dovoljena pritožba (tretji odstavek '''[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]''').'''

Inšpektor zato glede na njegov opis primera, ni imel podlage za uporabo [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člen ZUP]], niti nima podlage za izdajo sklepa o popravi pomote.

Iz vsebine predloga naj inšpektor ugotovi ali je zavezanec predlagal odlog izvršbe ali pa morebiti podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti oz. naloženega ukrepa in potem naj ravna po [[Zak:ZUP#242. .C4.8Dlen{{!}}242. členu ZUP]] v povezavi s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#259. .C4.8Dlen{{!}}259. člena ZUP]]; torej izda nadomestni sklep. '''Glede na opis, ki izhaja iz vprašanj inšpektorja predvidevamo, da je zavezanec predlagal odlog izvršbe obveznosti oz. ukrepov, ki so mu bili naloženi z inšpekcijsko odločbo, zato ob pogoju, da še ni izdan sklep o dovolitvi izvršbe, naj inšpektor izda nadomestni sklep ('''[[Zak:ZUP#242. .C4.8Dlen{{!}}242. člen ZUP]]''' v povezavi s prvim odstavkom '''[[Zak:ZUP#259. .C4.8Dlen{{!}}259. člena ZUP]]'''), s katerim predlog za odlog izvršbe zavrže, saj je predlog vložen preuranjeno, kar pomeni, da ni vložen v predpisanem roku (glej 3. točko prvega odstavka '''[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]''').''' 
 
[[Category:Izvršljivost in izvršba po ZUP in ZDavP-2]]

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Zadržanje izvršilnega postopka

2023-06-12T18:44:51Z

PavlovicDijana:

== '''Zadeva: ''' Zadržanje izvršilnega postopka »- V USKLAJEVANJU«. ==

'''Datum odgovora:''' 12. 6. 2023 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje: ''' ==

Organ oziroma uradna oseba (inšpektor pri medobčinskem inšpektoratu občin) je v upravnem postopku izdal odločbo stranki (zavezancu). Stranka je zoper odločbo podala pritožbo in predlog za odložitev izvršitve odločbe do odločitve II. stopenjskega organa. Prvostopenjski organ je pritožbo odstopil organu II. stopnje, s sklepom pa je na podlagi [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člena ZUP]] predlog stranke zavrnil z obrazložitvijo, da materialnega roka, ki ga je določila uradna oseba, ni mogoče podaljšati. 

Kljub temu, da zoper ta sklep ni dovoljena pritožba ([[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}4. odst. 99. člen ZUP]]), je stranka vseeno podala pritožbo, v kateri navaja, da sta si izrek ter obrazložitev protislovna, saj izrek govori o "odložitvi izvršbe odločbe", v obrazložitvi pa je citiran [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člen ZUP]], ki se nanaša na podaljšanje roka. Glede na očitke je organ sklep pregledal in ugotovil, da je v izreku sklepa, s katerim je bil zavrnjen  odlog izvršitve odločbe, res zapisano, da se predlog za "odložitev izvršbe odločbe" št.... zavrne. Zatrjuje, da je do tega prišlo pomotoma oz. je posledica pomote, tudi v sami obrazložitvi nato veš čas piše o "odložitvi izvršitve odločbe". Uradna oseba nadalje poizveduje ali lahko izda sklep o popravi pomote, s katerim bi spremenili izrek sklepa, s katerim so stranki zavrnili odložitev izvršitve odločbe in namesto tega navede "odložitev izvršitve odločbe" št… zavrne? Ali lahko nato organ izda sklep o sicer nedovoljeni pritožbi zoper sklep, s katerim se je stranki zavrnil predlog za odlog izvršitve odločbe?  

== '''Odgovor:''' ==

V zvezi z izvršbo je pomemben pojem "izvršilni naslov". To je pravni akt, ki nalaga določeno upravno obveznost. Po ZUP so izvršilni naslovi upravna odločba (čeprav z drugim nazivom), sklep in zapisnik o poravnavi. Izvršljiv izvršilni naslov je temeljna procesna predpostavka za uvedbo in izvajanje izvršilnega postopka; to pomeni tako izdan izvršilni naslov kot že nastop njegove izvršljivosti. Na tej podlagi se nadalje izda sklep o izvršbi oziroma sklep o dovolitvi izvršbe ([[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. člen ZUP]]) kot pravni temelj za izvršbo. Z drugimi besedami, procesne predpostavke za izvršilni postopek so v osnovi tri: (1) akt, ki nalaga obveznost; in (2) potekel rok za izpolnitev obveznosti, ki je stranka v tem času ni izpolnila ter (3) sklep o dovolitvi izvršbe (Tone Jerovšek, Polonca Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2017, str. 259). V posebnih upravnih postopkih, kot so na primer inšpekcijski postopki, se poleg področne zakonodaje in [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN)] pri urejanju stanja in izdaji ureditvenih odločb po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 3. členu ZIN] podrejeno uporablja tudi ZUP (denimo glede institutov izvršbe [[Zak:ZUP#282-305. .C4.8Dlen{{!}}282. člen ZUP – 305. člen ZUP]]). Uradna oseba (npr. inšpektor) mora s ciljem realizacije javnega interesa izpeljati izvršbo po drugem odstavku [[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. člena ZUP]], če zavezanec v roku za izpolnitev obveznosti slednje ne izpolni (glej na primer Kovač v Izbrani vidiki delovanja inšpektorata v izvršbi s študijo primera prosto po Kafki, Pravna praksa, št. 47/2011, str. II: "Stvarno pristojni organ za izvršbo, denimo okoljski inšpektor, mora brez odlašanja (sic!) takoj po izvršljivosti ali najpozneje v 30 dneh od izvršljivosti (izteka izpolnitvenega roka) izdati sklep o izvršbi; z izrecno klavzulo ZUP tudi po tem roku, saj zamuda pristojnega organa tega ne odvezuje poskrbeti za javni interes.").

V kolikor je zavezanec podal predlog za odlog izvršbe po [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. členu ZUP]], bi moral pristojni inšpektor navedeni predlog obravnavati po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. člena ZUP]] in izdati sklep. Zoper sklep s katerim se odloči o predlogu za odlog izvršbe je dovoljena pritožba (glej prvi odstavek [[Zak:ZUP#292. .C4.8Dlen{{!}}292. člena ZUP]]).

'''V kolikor sklep o dovolitvi izvršbe v konkretnem primeru še ni bil izdan (glede na opisano je mogoče predvideti, da sklep o dovolitvi izvršbe ni bil izdan) oz. izvršba še ni začeta, potem bi moral pristojni inšpektor njegov predlog za odlog kot preuranjen zavreči na podlagi 3. točke prvega odstavka '''[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba (tretji odstavek [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]). Odložitev izvršitve odločbe, s katero je bila inšpekcijskemu zavezancu naložena določena obveznost oz. inšpekcijski ukrepi, je namreč mogoča šele ob pogoju, da je izdan sklep o dovolitvi izvršbe, saj se po prvem odstavku [[Zak:ZUP#291. .C4.8Dlen{{!}}291. člena ZUP]] upravna izvršba lahko opravi na podlagi izvršljive odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe. Zato se odlog izvršbe naložene obveznosti oz. inšpekcijskih ukrepov naloženih z inšpekcijsko odločbo pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe, s katerim se izvršba formalno začne, ne more zahtevati in je v takem primeru potrebno predlog s sklepom zavreči.

V kolikor pa je zavezanec morebiti predlagal podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti oz. za podaljšanje roka za izvršitev ukrepa naloženega z inšpekcijsko odločbo potem inšpektor prav tako ne bi smel ravnati po [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. členu ZUP]], ampak bi moral predlog s sklepom zavreči po 2. točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]]. Rok, ki je bil zavezancu določen za izpolnitev obveznosti oz. za izvršitev naloženih ukrepov je sestavni del inšpekcijske odločbe. Tako določen rok za izpolnitev obveznosti ni procesni rok v smislu tretjega odstavka[[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člena ZUP]]. Rok za izpolnitev obveznosti inšpekcijske odločbe se namreč ne nanaša na opravljanje posameznih dejanj v postopku, ampak se nanaša na obveznost, ki je naložena zavezancu in jo mora izpolniti, zato gre za materialni rok, katerega trajanje je v inšpekcijski zadevi v okviru meritornega odločanja na podlagi materialnega predpisa določil pristojni inšpektor. Pravilnost in zakonitost določitve tega roka je zato mogoče izpodbijati le v okviru pravnih sredstev zoper inšpekcijsko odločbo. '''V kolikor je zavezanec zahteval podaljšanje roka, ki je bil določen v inšpekcijski odločbi, tega roka, glede na pojasnjeno, ni mogoče podaljšati, zato se njegova zahteva oz. predlog za podaljšanje s sklepom zavrže na podlagi 2. točke prvega odstavka '''[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]'''. Zoper tak sklep je prav tako dovoljena pritožba (tretji odstavek '''[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]''').'''

Inšpektor zato glede na njegov opis primera, ni imel podlage za uporabo [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člen ZUP]], niti nima podlage za izdajo sklepa o popravi pomote.

Iz vsebine predloga naj inšpektor ugotovi ali je zavezanec predlagal odlog izvršbe ali pa morebiti podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti oz. naloženega ukrepa in potem naj ravna po [[Zak:ZUP#242. .C4.8Dlen{{!}}242. členu ZUP]] v povezavi s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#259. .C4.8Dlen{{!}}259. člena ZUP]]; torej izda nadomestni sklep. '''Glede na opis, ki izhaja iz vprašanj inšpektorja predvidevamo, da je zavezanec predlagal odlog izvršbe obveznosti oz. ukrepov, ki so mu bili naloženi z inšpekcijsko odločbo, zato ob pogoju, da še ni izdan sklep o dovolitvi izvršbe, naj inšpektor izda nadomestni sklep ('''[[Zak:ZUP#242. .C4.8Dlen{{!}}242. člen ZUP]]''' v povezavi s prvim odstavkom '''[[Zak:ZUP#259. .C4.8Dlen{{!}}259. člena ZUP]]'''), s katerim predlog za odlog izvršbe zavrže, saj je predlog vložen preuranjeno, kar pomeni, da ni vložen v predpisanem roku (glej 3. točko prvega odstavka '''[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]''').''' 
 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Zadržanje izvršilnega postopka

2023-06-12T18:43:31Z

PavlovicDijana: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2023 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje: Zadržanje izvršilnega postopka »- V USKLAJEVANJU«. ''' ==

Organ oziroma uradna oseba (inšpektor pri medobčinskem inšpektoratu občin) je v upravnem postopku izdal odločbo stranki (zavezancu). Stranka je zoper odločbo podala pritožbo in predlog za odložitev izvršitve odločbe do odločitve II. stopenjskega organa. Prvostopenjski organ je pritožbo odstopil organu II. stopnje, s sklepom pa je na podlagi [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člena ZUP]] predlog stranke zavrnil z obrazložitvijo, da materialnega roka, ki ga je določila uradna oseba, ni mogoče podaljšati. 

Kljub temu, da zoper ta sklep ni dovoljena pritožba ([[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}4. odst. 99. člen ZUP]]), je stranka vseeno podala pritožbo, v kateri navaja, da sta si izrek ter obrazložitev protislovna, saj izrek govori o "odložitvi izvršbe odločbe", v obrazložitvi pa je citiran [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člen ZUP]], ki se nanaša na podaljšanje roka. Glede na očitke je organ sklep pregledal in ugotovil, da je v izreku sklepa, s katerim je bil zavrnjen  odlog izvršitve odločbe, res zapisano, da se predlog za "odložitev izvršbe odločbe" št.... zavrne. Zatrjuje, da je do tega prišlo pomotoma oz. je posledica pomote, tudi v sami obrazložitvi nato veš čas piše o "odložitvi izvršitve odločbe". Uradna oseba nadalje poizveduje ali lahko izda sklep o popravi pomote, s katerim bi spremenili izrek sklepa, s katerim so stranki zavrnili odložitev izvršitve odločbe in namesto tega navede "odložitev izvršitve odločbe" št… zavrne? Ali lahko nato organ izda sklep o sicer nedovoljeni pritožbi zoper sklep, s katerim se je stranki zavrnil predlog za odlog izvršitve odločbe?  

== '''Odgovor:''' ==

V zvezi z izvršbo je pomemben pojem "izvršilni naslov". To je pravni akt, ki nalaga določeno upravno obveznost. Po ZUP so izvršilni naslovi upravna odločba (čeprav z drugim nazivom), sklep in zapisnik o poravnavi. Izvršljiv izvršilni naslov je temeljna procesna predpostavka za uvedbo in izvajanje izvršilnega postopka; to pomeni tako izdan izvršilni naslov kot že nastop njegove izvršljivosti. Na tej podlagi se nadalje izda sklep o izvršbi oziroma sklep o dovolitvi izvršbe ([[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. člen ZUP]]) kot pravni temelj za izvršbo. Z drugimi besedami, procesne predpostavke za izvršilni postopek so v osnovi tri: (1) akt, ki nalaga obveznost; in (2) potekel rok za izpolnitev obveznosti, ki je stranka v tem času ni izpolnila ter (3) sklep o dovolitvi izvršbe (Tone Jerovšek, Polonca Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2017, str. 259). V posebnih upravnih postopkih, kot so na primer inšpekcijski postopki, se poleg področne zakonodaje in [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN)] pri urejanju stanja in izdaji ureditvenih odločb po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 3. členu ZIN] podrejeno uporablja tudi ZUP (denimo glede institutov izvršbe [[Zak:ZUP#282-305. .C4.8Dlen{{!}}282. člen ZUP – 305. člen ZUP]]). Uradna oseba (npr. inšpektor) mora s ciljem realizacije javnega interesa izpeljati izvršbo po drugem odstavku [[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. člena ZUP]], če zavezanec v roku za izpolnitev obveznosti slednje ne izpolni (glej na primer Kovač v Izbrani vidiki delovanja inšpektorata v izvršbi s študijo primera prosto po Kafki, Pravna praksa, št. 47/2011, str. II: "Stvarno pristojni organ za izvršbo, denimo okoljski inšpektor, mora brez odlašanja (sic!) takoj po izvršljivosti ali najpozneje v 30 dneh od izvršljivosti (izteka izpolnitvenega roka) izdati sklep o izvršbi; z izrecno klavzulo ZUP tudi po tem roku, saj zamuda pristojnega organa tega ne odvezuje poskrbeti za javni interes.").

V kolikor je zavezanec podal predlog za odlog izvršbe po [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. členu ZUP]], bi moral pristojni inšpektor navedeni predlog obravnavati po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. člena ZUP]] in izdati sklep. Zoper sklep s katerim se odloči o predlogu za odlog izvršbe je dovoljena pritožba (glej prvi odstavek [[Zak:ZUP#292. .C4.8Dlen{{!}}292. člena ZUP]]).

'''V kolikor sklep o dovolitvi izvršbe v konkretnem primeru še ni bil izdan (glede na opisano je mogoče predvideti, da sklep o dovolitvi izvršbe ni bil izdan) oz. izvršba še ni začeta, potem bi moral pristojni inšpektor njegov predlog za odlog kot preuranjen zavreči na podlagi 3. točke prvega odstavka '''[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba (tretji odstavek [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]). Odložitev izvršitve odločbe, s katero je bila inšpekcijskemu zavezancu naložena določena obveznost oz. inšpekcijski ukrepi, je namreč mogoča šele ob pogoju, da je izdan sklep o dovolitvi izvršbe, saj se po prvem odstavku [[Zak:ZUP#291. .C4.8Dlen{{!}}291. člena ZUP]] upravna izvršba lahko opravi na podlagi izvršljive odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe. Zato se odlog izvršbe naložene obveznosti oz. inšpekcijskih ukrepov naloženih z inšpekcijsko odločbo pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe, s katerim se izvršba formalno začne, ne more zahtevati in je v takem primeru potrebno predlog s sklepom zavreči.

V kolikor pa je zavezanec morebiti predlagal podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti oz. za podaljšanje roka za izvršitev ukrepa naloženega z inšpekcijsko odločbo potem inšpektor prav tako ne bi smel ravnati po [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. členu ZUP]], ampak bi moral predlog s sklepom zavreči po 2. točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]]. Rok, ki je bil zavezancu določen za izpolnitev obveznosti oz. za izvršitev naloženih ukrepov je sestavni del inšpekcijske odločbe. Tako določen rok za izpolnitev obveznosti ni procesni rok v smislu tretjega odstavka[[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člena ZUP]]. Rok za izpolnitev obveznosti inšpekcijske odločbe se namreč ne nanaša na opravljanje posameznih dejanj v postopku, ampak se nanaša na obveznost, ki je naložena zavezancu in jo mora izpolniti, zato gre za materialni rok, katerega trajanje je v inšpekcijski zadevi v okviru meritornega odločanja na podlagi materialnega predpisa določil pristojni inšpektor. Pravilnost in zakonitost določitve tega roka je zato mogoče izpodbijati le v okviru pravnih sredstev zoper inšpekcijsko odločbo. '''V kolikor je zavezanec zahteval podaljšanje roka, ki je bil določen v inšpekcijski odločbi, tega roka, glede na pojasnjeno, ni mogoče podaljšati, zato se njegova zahteva oz. predlog za podaljšanje s sklepom zavrže na podlagi 2. točke prvega odstavka '''[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]'''. Zoper tak sklep je prav tako dovoljena pritožba (tretji odstavek '''[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]''').'''

Inšpektor zato glede na njegov opis primera, ni imel podlage za uporabo [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. člen ZUP]], niti nima podlage za izdajo sklepa o popravi pomote.

Iz vsebine predloga naj inšpektor ugotovi ali je zavezanec predlagal odlog izvršbe ali pa morebiti podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti oz. naloženega ukrepa in potem naj ravna po [[Zak:ZUP#242. .C4.8Dlen{{!}}242. členu ZUP]] v povezavi s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#259. .C4.8Dlen{{!}}259. člena ZUP]]; torej izda nadomestni sklep. '''Glede na opis, ki izhaja iz vprašanj inšpektorja predvidevamo, da je zavezanec predlagal odlog izvršbe obveznosti oz. ukrepov, ki so mu bili naloženi z inšpekcijsko odločbo, zato ob pogoju, da še ni izdan sklep o dovolitvi izvršbe, naj inšpektor izda nadomestni sklep ('''[[Zak:ZUP#242. .C4.8Dlen{{!}}242. člen ZUP]]''' v povezavi s prvim odstavkom '''[[Zak:ZUP#259. .C4.8Dlen{{!}}259. člena ZUP]]'''), s katerim predlog za odlog izvršbe zavrže, saj je predlog vložen preuranjeno, kar pomeni, da ni vložen v predpisanem roku (glej 3. točko prvega odstavka '''[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]''').''' 
 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Zadržanje izvršilnega postopka

2023-06-12T18:18:16Z

PavlovicDijana: /* Vprašanje: */

Zadržanje izvršilnega postopka

2023-06-12T17:53:37Z

PavlovicDijana: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}