Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Nujnost izdaje odločbe, če preneha ukrep po materialnem zakonu

2023-01-31T12:58:56Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Nujnost izdaje odločbe, če preneha ukrep po materialnem zakonu ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 31. 1. 2023

 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je potrebno izdati odločbo ali kak drug akt o prenehanju pravice, če se po področnem zakonu izpolni pogoj za prenehanje te pravice (npr. v postopku dodelitve skrbništva mladoletni osebi skrbništvo preneha po zakonu, ko oskrbovanec dopolni 18 let ali mu je z odločbo sodišča priznana popolna poslovna sposobnost)?

== '''Odgovor:''' ==

Upravni organ dodeli pravico s posamičnim upravnim aktom – odločbo.

Tako je center za socialno delo imenoval skrbnika z odločbo, v kateri določi njegove dolžnosti ter obseg njegovih pooblastil (186. člen [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO40.html Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih] (ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 15/1976 in novele). Toda ZZZDR ne velja več glede na [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinski zakonik] (Ur. l. RS, št. 15/17 in nasl.), saj je pristojnost za to odločanje prešla na sodišče.

Postopek sodišča po DZ podrejeno ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7879 Zakon o nepravdnem postopku] (ZNP, Ur. l. RS, 16/19), za eventualno sodelovanje CSD v sodnem postopku pa v primeru, da niti DZ niti ZNP nimata odločb, velja smiselna raba ZUP ([[Zak:ZUP#4._.C4.8Dlen|4. člen ZUP]]).

Sicer praviloma velja, da četudi zakon ne ureja izgube pravice, se analogno uporabijo določbe zakona, ki določa pridobitev pravice. Torej pristojni organ lahko skrbnika, če npr. skrbništvo ne preneha za odločene primere '''že po zakonu''' (npr. s polnoletnostjo oskrbovanca), enako '''z odločbo''' tudi razreši, če ugotovi, da je pri opravljanju skrbniških dolžnosti malomaren, da zlorablja svoje pravice ali da s svojim delom ogroža varovančeve koristi ipd. Odločba o dodelitvi skrbnika je t. i. temporarna odločba, ki preneha veljati po določenem času oz. takrat, ko to določa materialna zakonodaja (z določitvijo pogojev o prenehanju določene pravice ali obveznosti). Nekateri strokovnjaki menijo (prim. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 390), da se v takem primeru tudi brez izrecne zakonske podlage lahko izda ugotovitvena odločba zaradi pravne varnosti oz. javnega interesa ali interesa stranke.

 

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]

Seznam pooblastil po ZUP in UUP

2023-01-30T09:20:25Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Seznam pooblastil po ZUP in UUP ==

'''Datum odgovora:''' 15. 10. 2009, pregled 30. 1. 2023

 

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ se sooča z vprašanjem glede seznama pooblastil uradnim osebam po 319. členu ZUP in 9. členu UUP. Katere vse podatke mora tak seznam vsebovati? 

== '''Odgovor:''' ==

Po ZUP zadošča objava poimenskega seznama uradnih oseb le z obsegom pooblastil za (le) vodenje in odločanje. Po 9. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/17 in novele) pa organ mora na oglasni deski organa in na svoji spletni strani objavi seznam uradnih oseb, ki so v skladu z zakonom pooblaščene za vodenje upravnega postopka in odločanje v upravni zadevi. Ta seznam vsebuje '''osebno ime in naziv uradne osebe''', ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje o upravnih zadevah in za dejanja v postopku pred odločbo, ter '''pooblastila, ki jih ima ta uradna oseba'''. Določbe UUP so torej bolj natančne.

Poleg seznamov pooblaščenih uradnih oseb mora upravni organ objaviti tudi druge sezname, zlasti razpored uradnih ur za poslovanje s strankami v skladu s 107. členom UUP.

Za posamezne sezname je z UUP torej določeno, kaj obsegajo (npr. poleg imena uslužbenca in naziva obseg pooblastil, lokacijo, kje se nahaja, čas poslovanja in s tem dostopnosti za stranke ipd.). V praksi je lahko isti uslužbenec pooblaščen za več teh nalog, sploh v manjših upravnih organih. Ti seznami morajo biti objavljeni tako, da so strankam dejansko v informacijo in pomoč, torej na spletu in oglasni deski upravnega organa, ki naj bo nameščena ob ali celo pred vhodom v prostore upravnega organa (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili, 2008, str. 32).

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

Seznam pooblastil po ZUP in UUP

2023-01-30T09:19:42Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Seznam pooblastil po ZUP in UUP ==

'''Datum odgovora:''' 15. 10. 2009, pregled 30. 1. 2023

 

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ se sooča z vprašanjem glede seznama pooblastil uradnim osebam po 319. členu ZUP in 9. členu UUP. Katere vse podatke mora tak seznam vsebovati? 

== '''Odgovor:''' ==

Po ZUP zadošča objava poimenskega seznama uradnih oseb le z obsegom pooblastil za (le) vodenje in odločanje. Po 9. členu Uredbe o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št. 9/17 in novele) pa organ mora na oglasni deski organa in na svoji spletni strani objavi seznam uradnih oseb, ki so v skladu z zakonom pooblaščene za vodenje upravnega postopka in odločanje v upravni zadevi. Ta seznam vsebuje osebno ime in naziv uradne osebe, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje o upravnih zadevah in za dejanja v postopku pred odločbo, ter pooblastila, ki jih ima ta uradna oseba. Določbe UUP so torej bolj natančne.

Poleg seznamov pooblaščenih uradnih oseb mora upravni organ objaviti tudi druge sezname, zlasti razpored uradnih ur za poslovanje s strankami v skladu s 107. členom UUP.

Za posamezne sezname je z UUP torej določeno, kaj obsegajo (npr. poleg imena uslužbenca in naziva obseg pooblastil, lokacijo, kje se nahaja, čas poslovanja in s tem dostopnosti za stranke ipd.). V praksi je lahko isti uslužbenec pooblaščen za več teh nalog, sploh v manjših upravnih organih. Ti seznami morajo biti objavljeni tako, da so strankam dejansko v informacijo in pomoč, torej na spletu in oglasni deski upravnega organa, ki naj bo nameščena ob ali celo pred vhodom v prostore upravnega organa (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili, 2008, str. 32).

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

Poslovna sposobnost mladoletnika nad 15 let?

2023-01-30T09:11:06Z

Mo5957:

== '''Zadeva: ''' Poslovna sposobnost mladoletnika nad 15 let? ==

'''Datum odgovora:''' 9. 1. 2014, pregled 11. 12. 2022

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko mladoletna oseba nad 15 let samostojno nastopa v upravnih postopkih oziroma samostojno sklepa pravne posle, saj se po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih zahteva za razpolaganje z mladoletnikovim premoženjem sicer soglasje skrbstvenega organa (npr. ko želi mladoletnik sodelovati pri kupo-prodaji vozila, ali mora UE v postopku registracije vozila najprej pridobiti ustrezno odločbo CSD, da je razpolaganje dovoljeno, pri čemer je praksa različnih organov (UE in CSD) precej različna)? 

== '''Odgovor:''' ==

Na podlagi [[Zak:ZUP#46._.C4.8Dlen|46. člena ZUP]] lahko stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, sama opravlja dejanja v upravnem postopku, torej lahko z dejanji lastne volje nase prevzema pravice in obveznosti. Mladoletnik, ki ni pridobil popolne poslovne sposobnosti, je '''procesno sposoben v mejah, v katerih mu je priznana poslovna sposobnost''' (tretji odstavek 46. člena ZUP). Slednje se navezuje tudi na sklepanje pravnih poslov, saj pomeni, da glede poslov, ki jih lahko mladoletnik sklepa sam, torej brez odobritve staršev oziroma CSD, lahko slednji sam opravlja tudi procesna dejanja. Npr. pri  registraciji motornega vozila velja: če lahko mladoletnik sklene samostojno pravni posel po področnem predpisu ali splošnih predpisih za ta tip dejanj, potem lahko tudi sam registrira motorno vozilo. Glede poslov, pri katerih pa je za njihovo veljavnost potrebna odobritev staršev ali CSD, pa mladoletnik ni procesno sposoben in procesna dejanja zanj opravljajo le njegovi starši.

V primeru sklepanja pravnega posla, kot je kupoprodajna pogodba (prodaja motornega vozila), pa je potrebno sposobnost mladoletnika, starejšega od 15 let, za sklepanje pravnih poslov '''presojati v skladu z določbami [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskega zakonika] (DZ, Uradni list RS, št. 15/17) in [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1263'''Obligacijskega zakonika'''] (OZ, Uradni list RS, št. 97/07 in novele), ki ureja pogodbena razmerja: 

*DZ v 146. členu namreč določa, da mladoletnik, ki dopolni 15 let, lahko '''sam sklepa pravne posle''', če zakon ne določa drugače. Za veljavnost teh poslov pa '''je potrebna odobritev staršev, če so tako pomembni''', da bistveno vplivajo na mladoletnikov življenje, ali če so takšni, da lahko vplivajo na njegovo življenje tudi po polnoletnosti (odločba VSL: sodba I Cp 1148/93 ter sodba VS [http://www.sodnapraksa.si/?q=id:6933&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&rowsPerPage=20&moreLikeThis=1&id=doc_3116 II Ips 249/94]) – ali bo imel posel takšen vpliv bo stvar presoje vsakega primera posebej). Potrebno pa je upoštevati tudi določbo 149. člena DZ, na podlagi katere lahko starši '''samo s privolitvijo centra za socialno delo odsvojijo ali obremenijo predmete''' iz premoženja svojega otroka zaradi njegovega preživljanja, vzgoje ali izobrazbe, ali če to zahteva kaka druga njegova korist - gre za tiste primere, kjer tudi nakup določene stvari ni bil mogoč brez mladoletnikovih staršev.
*OZ pa pri sklepanju pogodb poslovno nesposobne osebe določa v 41. členu, da sme poslovno omejena oseba brez dovoljenja zakonitega zastopnika sklepati '''samo tiste pogodbe, katere ji dovoljuje sklepati zakon'''.

V kolikor lahko torej mladoletna oseba, ki je dopolnila 15 let, samostojno nastopa v pravnem prometu in sklepa pravne posle (če ji seveda tega poseben zakon ne omejuje), lahko samostojna nastopa tudi v upravnih postopkih, seveda v mejah priznane poslovne sposobnosti.

'''Je pa potrebno, ne glede na prvi stavek 146. člena DZ, pri vprašanju o poslovni sposobnosti mladoletne osebe ter njeni sposobnosti samostojnega sklepanja pravnih poslov, izhajati in upoštevati tako 149. člen DZ kot tudi '''vsebino področnega predpisa''' in omejitve, ki jih le-ta pozna. In v primeru, da področni oziroma materialni predpis predpisuje določene omejitve ali drugače ureja vprašanje poslovne sposobnosti mladoletnih oseb ter njihove sposobnosti sklepanja pravnih poslov, je potrebno takšen predpis obravnavati kot ''lex specialis'' in ga tudi upoštevati. V kolikor pa teh omejitev ni, se upoštevajo splošna določila DZ.'''

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Lastnost_stranke]] [[Category:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]

Raba ZUP glede na pravno naravo dejanj uradnih oseb po področni zakonodaji (sklepanje zakonske zveze)

2023-01-30T09:10:01Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Raba ZUP glede na pravno naravo dejanj uradnih oseb po področni zakonodaji (sklepanje zakonske zveze) ==

'''Datum odgovora: '''13. 6. 2013, pregled 26. 11. 2022'' '''''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Področna zakonodaja za eno tipičnih upravnih aktivnosti, tj. sklepanje zakonske zveze, določa sodelovanje več organov oz. uradnih oseb pri različnih dejanjih v postopku.

Na podlagi Družinskega zakonika (Ur. l. RS, št. 15/17 in novele) in Pravilnika o sklepanju zakonske zveze in ponovitvi slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze (Ur. l. RS, št. 66/17 in noveli) se zakonska zveza sklene pred načelnikom upravne enote ali od njega pooblaščene osebe ob navzočnosti matičarja. Zakonodaja določa, da na koncu obreda načelnik ali od njega pooblaščena oseba razglasi, da je zakonska zveza sklenjena.

Kdo je v smislu ZUP v tem postopku (sklepanja zakonske zveze) oseba, ki vodi postopek? Ali je to uradna oseba UE, tj. matičar, ki ob prijavi ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za veljavnost zakonske zveze? Ali je to načelnik UE oz. od njega pooblaščena oseba, ki izvede obred, npr. župan. Kdo je v smislu ZUP uradna oseba, ki v zadevi odloči (ali načelnik oziroma pooblaščena oseba, ki razglasi zakonsko zvezo)? 

Kako je v tem postopku s tolmači?

== '''Odgovor:''' ==

Raba ZUP pride v poštev po področni zakonodaji, samem ZUP (kot terjajo zlasti [[Zak:ZUP#1._.C4.8Dlen|1. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#2._.C4.8Dlen|2. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen|3. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#4._.C4.8Dlen|4. člen ZUP]]) in materialni zakonski in teoretični definiciji upravne zadeve 

#subsidiarno tedaj, ko gre za upravno stvar ali 
#smiselno, ko gre za javnopravno stvar kot predmet postopka, pa področni predpisi postopkovnih vprašanj ne urejajo. 

Določen tip postopka in s tem pripadajoča procesna zakonodaja pride v poštev glede na materijo postopka oz. vrsto razmerja, ki se ureja. Zato je treba '''za katerokoli procesno vprašanje oz. odgovor, ali in v čem se ZUP uporablja v postopku, najprej analizirati vrsto razmerja, ki se v postopku določa. '''Upravno oz. javnopravno razmerje je tisto (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 55 in povezane), kjer gre za odločanje o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank s področja upravnega prava v odnosu do oblasti, ki praviloma v upravnem postopku usklajuje pravne interese strank in javni interes. 

Za opredelitev pravne narave razmerja, postopka in aktov ni merodajna oblika, v kateri se izvaja aktivnost organa, niti status organa, ki postopek vodi. '''Čeprav je organ sicer v svoji pretežni pristojnosti upravni kot upravna enota, še ni nujno, da vsa dejanja opravlja po ZUP''' (prim. več v Kovač, Rakar in Remic, Upravno-procesne dileme o rabi ZUP 2, Uradni list RS, 2012, str. 81 in naslednje). Ali neko dejanje organa oz. uradne osebe šteje za upravni postopek oz. akt ali ne, ni odvisno od tega, v kakšni obliki je izraženo, ali katera pooblastila ima ta oseba. Relevantno je, ali se je v okviru javnih upravnih nalog odločalo o upravnopravnih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posamezne osebe (tako tudi npr. sodbi VS RS, št. [https://www.sodnapraksa.si/?q=U%201088/95&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=14830 U 1088/95] in [https://www.sodnapraksa.si/?q=U%201205/95&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=14906 U 1205/95], sklep VS RS, št. [https://www.sodnapraksa.si/?q=I%20Up%20285/2001&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=16713 I Up 285/2001] idr.). Pri odločanju pa se običajno sooči zasebni interes strank (npr. skleniti zvezo z osebo po prostem izboru) in javni interes, kot je izražen v veljavnih predpisih (načelo zakonitosti, [[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen|6. člen ZUP]], npr. v zadržkih za dovolitev sklenitve zakonske zveze po področnih predpisih, recimo če je en bodoči zakonec že v zakonski zvezi). 

Sklenitev zakonske zveze, predpisan z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskim zakonikom] (DZ, Ur. l. RS, št. 15/17 in novele) in njegovimi izvedbenimi predpisi, zlasti [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV13137 Pravilnik o sklepanju zakonske zveze in ponovitvi slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze] (Ur. l. RS, št. 66/17 in noveli), predstavlja '''skupek več postopkov''' in dejanj. Gre za t. i. življenjsko situacijo, ki vključuje vrsto aktivnosti različnih udeležencev:

*od prijave sklenitve zakonske zveze,
*ki ob posebnih okoliščinah, kot je bodoči zakonec ali oba kot mladoletnik ali v sorodstvu ali posebna izbira kraja sklenitve zakonske zveze, terjajo posebne upravne postopke in odločbe pred CSD ali UE,
*do samega obreda,
*fotografiranja, praznovanja itd.
*do morebitnih postopkov spremembe imena in preprijave prebivališča zopet pred UE itd.

Sklenitev zakonske zveze v ožjem smislu, na relaciji med strankama (bodočima zakoncema) in upravnim organom pa je najpogostejša predvsem v fazi '''1. priglasitve in 2. sklenitve zakonske zveze. '''

Ad 1:

'''Priglasitev pomeni samostojno upravno zadevo,''' saj se znotraj nje odloči o uveljavljanem pravnem interesu strank. Glede na to zapisnik o prijavi sklenitve zakonske zveze, ki je dokument, kot ga sestavijo stranki in pooblaščena uradna oseba (matičar upravne enote), predstavlja kombiniran akt, katerega naziv se ne sklada v celoti z njegovo pravno naravo. Ta '''zapisnik je kombinacija vloge na zapisnik in že akta o ugotovitvi izpolnjevanja pogojev za sklenitev zakonske zveze in s tem odločitve''', torej v smislu ZUP in ZUS-1 odločbe kot meritornega posamičnega upravnega akta. Kajti, kolikor strankama zaradi neizpolnjevanja pogojev po področni zakonodaji ni moč ugoditi, mora stvarno oz. krajevno pristojna upravna enota izdati zavrnilno odločbo, zoper katero imata stranki možnost pravnega varstva. Kolikor ni zadržkov, se sklenitev zakonske zveze dovoli.

Ad 2:

Nadalje sledi realizacija dovolitve, tj. sam '''akt sklenitve zveze, ki pa predstavlja kot izvršitev posamičnega upravnega akta dovolitve materialno dejanje ali realni akt, '''analogno recimo vpisu v uradno evidenco na podlagi upravne odločbe. Ker se v tem postopku ne odloča o upravni zadevi, to ni upravni postopek, zato se za ta del ZUP ne uporablja podrejeno, ampak le kolikor je glede na naravo zadeve to primerno. Čeprav slednji postopek ni upravni, je z upravnim razmerjem tesno povezan.'''Ob odsotnosti pravil o npr. rabi tolmačev pri sklepanju zakonske zveze se zato ZUP uporabi smiselno''' (gl. [[Zak:ZUP#198._.C4.8Dlen|198. člen ZUP]] in povezane o izvedencih). Med drugim to pomeni, da je za postavitev tolmača odgovoren upravni organ, ne denimo stranke same. Tolmač mora delovati v interesu organa oz. zakonitosti, zato ga postavi s sklepom (kot izvedenca) UE oz. načelnik ali po njem pooblaščena uradna oseba s sklepom, pri izboru pa mora upoštevati pravila ZUP o nepristranskosti in izkazu izvedenskega znanja (tj. slovenskega jezika in jezika, ki ga razumeta stranki, za kar sicer ni potrebno uradno potrdilo, zadošča izkazan veščina). Tudi stroški tolmača sodijo smiselno vzeto med stroške postopka po ZUP.

Glede '''uradnih oseb''' v skupku postopkov sklenitve zakonske zveze velja:

#v upravnem postopku priglasitve in dovolitve sklenitve zakonske zveze, kjer je stvarno pristojna upravna enota, je odločujoča uradna oseba po [[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen|28. člen ZUP]] in naslednjih načelnik UE oz. oseba, ki jo predstojnik pooblasti ali le za vodenje postopka ali tudi za odločitev (to pomeni pri sklenitvi zakonske zveze sestavo zapisnika o ugotovitvi izpolnjevanja pogojev itd.); pri tem mora ta oseba izpolnjevati ustrezne pogoje po področnih predpisih in ZUP (status matičarja, izpit iz upravnega postopka itd.);
#pri realnem aktu sklenitve zakonske zveze je pristojen pooblaščeni po načelniku, toda ker ne gre za upravni postopek, ne moremo govoriti o stvarni pristojnosti ter pooblastitelju in pooblaščeni uradni osebi za vodenje oz. odločanje kot po ZUP (npr. pooblaščenemu ni treba imeti opravljenega izpita iz upravnega postopka niti biti zaposlen pri UE). 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 

 

[[Kategorija:Kdaj ne/gre za upravno zadevo in ni/je potrebna podrejena raba ZUP?]] [[Category:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

Seznam pooblastil po ZUP in UUP

2023-01-30T07:19:40Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Seznam pooblastil po ZUP in UUP ==

'''Datum odgovora:''' 15. 10. 2009

---[[Izvirnik:Seznam pooblastil po ZUP in UUP]]

 

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ se sooča z vprašanjem glede seznama pooblastil uradnim osebam po 319. členu ZUP in 11. členu UUP. Katere vse podatke mora tak seznam vsebovati? 

== '''Odgovor:''' ==

Po ZUP zadošča objava poimenskega seznama uradnih oseb le z obsegom pooblastil za (le) vodenje in odločanje, ureditev po UUP pa je dosti bolj natančna. Pooblastila morajo biti jasno razvidna strankam, saj UUP (zlasti [[Zak:UUP#7._.C4.8Dlen|7. člen UUP]], [[Zak:UUP#10._.C4.8Dlen|10. člen UUP]], [[Zak:UUP#11._.C4.8Dlen|11. člen UUP]] in [[Zak:UUP#27._.C4.8Dlen|27. člen UUP]]) terja objavo seznamov pooblaščenih uradnih oseb.

Po ZUP tako ni treba navajati v seznamu pooblastil izobrazbe posameznikov in naziva delovnega mesta, saj v razmerju do stranke to ni važno, važno je dano pooblastilo (podeljeno na podlagi prej izpolnjenih pogojev), vendar pa to zahteva drugi odstavek [[Zak:UUP#11._.C4.8Dlen|11. člena UUP]], iz katerega izhaja, da mora seznam vsebovati: 1. naslov dokumenta in datum njegove izdaje; 2. osebno ime uradne osebe; 4. obseg pooblastil; 5. naziv uradne osebe (njeno delovno mesto) in 6. morebitni strokovni ali znanstveni naslov v skladu s predpisi, ki urejajo strokovne in znanstvene naslove (tj. v skladu z [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_ZAKO4294.html Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih] (ZSZN-1, Ur. l. RS, št. 61/2006)).

Poleg seznamov pooblaščenih uradnih oseb mora upravni organ objaviti tudi druge sezname, zlasti seznam uradnih ur za poslovanje s strankami ([[Zak:UUP#65._.C4.8Dlen|65. člen UUP]]).

Za posamezne sezname je z UUP torej določeno, kaj obsegajo (npr. poleg imena uslužbenca in naziva obseg pooblastil, lokacijo, kje se nahaja, čas poslovanja in s tem dostopnosti za stranke ipd.). V praksi je lahko isti uslužbenec pooblaščen za več teh nalog, sploh v manjših upravnih organih. Ti seznami morajo biti objavljeni tako, da so strankam dejansko v informacijo in pomoč, torej na spletu in oglasni deski upravnega organa, ki naj bo nameščena ob ali celo pred vhodom v prostore upravnega organa (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili, 2008, str. 32).

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

Pooblastilo uradni osebi za vodenje upravnih postopkov

2023-01-30T07:18:50Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Pooblastilo uradni osebi za vodenje upravnih postopkov ==

'''Datum odgovora:''' 27. 10. 2009, pregled 30. 1. 2023 

 

== '''Vprašanje:''' ==

Kakšni so pogoji glede obličnosti pooblastila, ki ga izda predstojnik uradni osebi za vodenje upravnih postopkov? Ali mora biti v pooblastilu navedeno tudi področje dela uradne osebe, ali pa zadostuje navedba obsega pooblastil? 

== '''Odgovor:''' ==

Po 9. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) organ na oglasni deski organa in na svoji spletni strani objavi seznam uradnih oseb, ki so v skladu z zakonom pooblaščene za vodenje upravnega postopka in odločanje v upravni zadevi. Ta seznam vsebuje osebno ime in naziv uradne osebe, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje o upravnih zadevah in za dejanja v postopku pred odločbo, ter pooblastila, ki jih ima ta uradna oseba. Pooblastilo se lahko poimenuje drugače, npr. kot sklep. Vse pooblaščene uradne osebe morajo seveda izpolnjevati pogoje za imenovanje po [[Zak:ZUP#31._.C4.8Dlen|31. členu ZUP]], po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur.l. RS, št. 51/2006 in novele) in tudi po UUP. Poleg pogojev po predpisih mora predstojnik upoštevati, ali ima konkretni javni uslužbenec sposobnosti in veščine za delo z ljudmi (strankami), saj njegovo vedenje vpliva na ugled in vlogo celotnega upravnega organa (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili, 2008, str. 32).

Po [[Zak:ZUP#30._.C4.8Dlen|30. členu ZUP]] uradni osebi v pooblastilo ni potrebno navesti področja dela, temveč zgolj obseg pooblastil. V kolikor v pooblastilu uradni osebi ni omejitev, pa naj bi bila uradna oseba pooblaščena za vse zadeve iz pristojnosti organa, zato je priporočljivo, da se z namenom zagotavljanja specializiranega in strokovnega dela upravnega organa, v pooblastilo navede tudi področje dela uradne osebe. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

Pooblastilo uradni osebi za vodenje upravnih postopkov

2023-01-30T07:18:09Z

Mo5957:

Zapis roka hrambe na ovoj zadeve

2023-01-26T12:28:57Z

Mo5957:

=='''Zadeva: '''Zapis roka hrambe na ovoj zadeve==

'''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 26. 1. 2023

=='''Vprašanje:'''==

Kako se zapiše rok hrambe na ovoj zadeve, za vsebino katere je določen rok hrambe npr. 5 let, če je bila zadeva rešena npr. 10. maja 2004?

=='''Odgovor:'''==

'''Rok hrambe se praviloma označi v spodnjem desnem kotu ovoja''', kot to določa četrti odstavek 55. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele). Po 78. členu UUP se roki hrambe določijo v skladu s predpisi in strokovnim navodilom pristojnega arhiva, v njihovem okviru pa glede na oceno, koliko časa je posamezno dokumentarno gradivo pomembno za delo organa. '''Kadar pa gre za vrste dokumentarnega gradiva, pri katerih je rok hrambe že določen, se rok zapiše samo v evidenco zadev, ne pa tudi na ovoj'''.

'''Izračun roka pa se določi, ko je zadeva rešena''', kar natančneje določa četrti odstavek 78. člena UUP v dveh točkah:
 1. čas od dneva rešitve zadeve do zadnjega dne v letu se izpusti; rok trajanja začne teči vselej od 1. januarja naslednjega leta;
 2. na podlagi roka, zapisanega v evidenco, se izračuna najbližje leto, ko je zadevo dovoljeno izločiti iz zbirke in uničiti.

 Primer: 10. maja 2004 je zadeva rešena; rok hranjenja je 5 let. Rešitev: rok hrambe teče od 01. 01. 2005 do vključno 31. 12. 2009; gradivo se sme uničiti šele v letu 2010. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

=='''Želite podati svoje mnenje:'''==

<comments />

[[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]

Zapis številke zadeve

2023-01-26T12:18:06Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Zapis številke zadeve ==

'''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 26. 1. 2023

 

== '''Vprašanje:''' ==

Kakšen je pravilen zapis številke zadeve?

== '''Odgovor:''' ==

'''Številka zadeve''' je definirana v devetnajsti točki 6. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), in sicer kot '''evidenčna oznaka zadeve, ki je sestavljena iz klasifikacijskega znaka, zaporedne številke zadeve v okviru tega znaka in štirimestne letnice nastanka zadeve'''.

 ''Pravilni zapis številke zadeve tako zajema'' (primer: 1121-1/2023):
 - klasifikacijski znak, ki je določen v klasifikacijskem načrtu in določa vsebino zadeve (npr.: 1121),
 - zaporedno številko zadeve v tekočem letu, ki jo informacijski sistem določi samodejno (npr.: 1),
 - leto, v katerem je zadeva nastala (npr.: 2023).

 V 55. členu UUP je določeno, da se v primeru oblikovanja ovoja številka zadeve zapiše v eno vrsto, signirni znak pa pod številko zadeve. Ključna pri oblikovanju številke zadeve pa je opredelitev klasifikacijskega znaka (in s tem vsebine zadeve), katerega določitev je razmeroma zahtevna, z vidika poteka dela pa tudi odgovorna naloga (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 115). 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Ravnanje_z_dokumentarnim_gradivom]]

Zapis številke zadeve

2023-01-26T12:17:50Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Zapis številke zadeve ==

'''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 26. 1. 2023

 

== '''Vprašanje:''' ==

Kakšen je pravilen zapis številke zadeve?

== '''Odgovor:''' ==

'''Številka zadeve''' je definirana v devetnajsti točki 6. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), in sicer kot '''evidenčna oznaka zadeve, ki je sestavljena iz klasifikacijskega znaka, zaporedne številke zadeve v okviru tega znaka in štirimestne letnice nastanka zadeve'''.

 ''Pravilni zapis številke zadeve tako zajema'' (primer: 1121-1/2009):
 - klasifikacijski znak, ki je določen v klasifikacijskem načrtu in določa vsebino zadeve (npr.: 1121),
 - zaporedno številko zadeve v tekočem letu, ki jo informacijski sistem določi samodejno (npr.: 1),
 - leto, v katerem je zadeva nastala (npr.: 2009).

 V 55. členu UUP je določeno, da se v primeru oblikovanja ovoja številka zadeve zapiše v eno vrsto, signirni znak pa pod številko zadeve. Ključna pri oblikovanju številke zadeve pa je opredelitev klasifikacijskega znaka (in s tem vsebine zadeve), katerega določitev je razmeroma zahtevna, z vidika poteka dela pa tudi odgovorna naloga (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 115). 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Ravnanje_z_dokumentarnim_gradivom]]

Zapis številke zadeve

2023-01-26T12:17:32Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Zapis številke zadeve ==

'''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 26. 1. 2023

 

== '''Vprašanje:''' ==

Kakšen je pravilen zapis številke zadeve?

== '''Odgovor:''' ==

'''Številka zadeve''' je definirana v devetnajsti točki 6. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), in sicer kot '''evidenčna oznaka zadeve, ki je sestavljena iz klasifikacijskega znaka, zaporedne številke zadeve v okviru tega znaka in štirimestne letnice nastanka zadeve'''.

 Pravilni zapis številke zadeve tako zajema (primer: 1121-1/2009):
 - klasifikacijski znak, ki je določen v klasifikacijskem načrtu in določa vsebino zadeve (npr.: 1121),
 - zaporedno številko zadeve v tekočem letu, ki jo informacijski sistem določi samodejno (npr.: 1),
 - leto, v katerem je zadeva nastala (npr.: 2009).

 V 55. členu UUP je določeno, da se v primeru oblikovanja ovoja številka zadeve zapiše v eno vrsto, signirni znak pa pod številko zadeve. Ključna pri oblikovanju številke zadeve pa je opredelitev klasifikacijskega znaka (in s tem vsebine zadeve), katerega določitev je razmeroma zahtevna, z vidika poteka dela pa tudi odgovorna naloga (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 115). 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Ravnanje_z_dokumentarnim_gradivom]]

Zapis številke zadeve

2023-01-26T12:17:23Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Zapis številke zadeve ==

'''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 16. 1. 2023

 

== '''Vprašanje:''' ==

Kakšen je pravilen zapis številke zadeve?

== '''Odgovor:''' ==

'''Številka zadeve''' je definirana v devetnajsti točki 6. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), in sicer kot '''evidenčna oznaka zadeve, ki je sestavljena iz klasifikacijskega znaka, zaporedne številke zadeve v okviru tega znaka in štirimestne letnice nastanka zadeve'''.

 Pravilni zapis številke zadeve tako zajema (primer: 1121-1/2009):
 - klasifikacijski znak, ki je določen v klasifikacijskem načrtu in določa vsebino zadeve (npr.: 1121),
 - zaporedno številko zadeve v tekočem letu, ki jo informacijski sistem določi samodejno (npr.: 1),
 - leto, v katerem je zadeva nastala (npr.: 2009).

 V 55. členu UUP je določeno, da se v primeru oblikovanja ovoja številka zadeve zapiše v eno vrsto, signirni znak pa pod številko zadeve. Ključna pri oblikovanju številke zadeve pa je opredelitev klasifikacijskega znaka (in s tem vsebine zadeve), katerega določitev je razmeroma zahtevna, z vidika poteka dela pa tudi odgovorna naloga (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 115). 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Ravnanje_z_dokumentarnim_gradivom]]

Število stalnih zbirk dokumentarnega gradiva

2023-01-26T12:00:43Z

Mo5957:

=='''Zadeva: '''Število stalnih zbirk dokumentarnega gradiva==

'''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009

=='''Vprašanje:'''==

Koliko stalnih zbirk dokumentarnega gradiva ima lahko upravni organ?

=='''Odgovor:'''==

Vsak posamezni upravni organ lahko ima izhajajoč iz drugega odstavka 69. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) le '''eno stalno zbirko dokumentarnega gradiva'''. Slednja mora biti ločena od tekoče zbirke. Po 74. členu UUP se obe zbirki moreta vzdrževati tako, da je dokumentarno gradivo zavarovano pred poškodbami, uničenjem in izgubo ter da je onemogočena njegova neupravičena sprememba ali uporaba.

Stalno zbirko ureja 73. člen UUP, ki določa, da je '''stalna zbirka zbirka dokumentarnega gradiva, v kateri organ hrani vse dokumentarno gradivo, ki ga organ hrani več kot dve leti'''. V tej zbirki se gradivo hrani do izteka rokov hrambe ali do izročitve arhivskega gradiva pristojnemu arhivu. Dokumentarno gradivo se iz zbirke odbira in izloča najmanj vsakih pe let. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

=='''Želite podati svoje mnenje:'''==

<comments />

[[Kategorija:Varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva]]

Ravnanje po Uredbi o upravnem poslovanju. Da ali ne?

2023-01-26T11:52:36Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Ravnanje po Uredbi o upravnem poslovanju. Da ali ne? ==

'''Datum odgovora:''' 14. 10. 2009, pregled 26. 1. 2023 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je javni zavod (npr. Kemijski inštitut) zavezan postopati po Uredbi o upravnem poslovanju (v nadaljevanju UUP) in v katerih delih? Ob tem javni zavod navaja, da ne izvaja upravnih nalog na podlagi javnih pooblastil, pač pa izvaja zgolj javno službo. Ali morajo po UUP izvajalci javne službe, če niso noslci javnih pooblastil, upoštevati UUP, npr. določila, ki veljajo pri oblikovanju klasifikacijskega načrta? 

== '''Odgovor:''' ==

UUP določa, da so po tej uredbi zavezani postopati različni organi (več in podrobno o tem Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili, 2008), organi državne uprave, uprave samoupravih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. '''Če je določen subjekt samo izvajalec javne službe in ne izvaja javnih pooblastil, uredba takega subjekta ne zavezuje'''. V primeru dvoma, ali vendar režim javne službe določenega subjekta vključuje tudi javne naloge, je relevantna področna zakonodaja, ki opredeljuje status in funkcije/naloge subjekta, za tolmačenje te pa je pristojno resorno ministrstvo.  

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]

Priznanje stroškov v postopku po uradni dolžnosti ob odločitvi organa, s katero stranka soglaša

2023-01-26T11:51:15Z

Mo5957:

== '''Zadeva:''' Priznanje stroškov v postopku po uradni dolžnosti ob odločitvi organa, s katero stranka soglaša ==

'''Datum odgovora:''' 17. 10. 2009, pregled 21. 11. 2022 

== '''Vprašanje:''' ==

Organ je vodil postopek po uradni dolžnosti in pri tem izdal začasno odločbo. Na ustni obravnavi je pooblaščenec zavezane stranke priglasil stroške odsotnosti stranke v službi ter stroške zastopanja. Iz 113. člena ZUP izhaja, da sodijo med stroške postopka tudi pravno zastopanje in izguba dohodka. Ali se stroški odsotnosti v službi štejejo pod izgubo dohodka po ZUP, pri čemer je bilo ugotovljeno, da stranka ni legalno zaposlena?

V odločbi je bilo odločeno, da se izvede določen ukrep proti stranki, vendar je ta s konkretnim ukrepom na obravnavi izdala soglasje. Ali se po drugem odstavku 113. člena ZUP šteje, da se je postopek začet po uradni dolžnosti, tako končal za stranko ugodno ali neugodno, saj je od tega odvisno tudi to, ali so upravičeni do povrnitve zahtevanih stroškov? Kaj morata vsebovati uvod in izrek sklepa o stroških? 

== '''Odgovor:''' ==

Kritje stroškov po uradni dolžnosti začetega postopka, ki je urejeno v drugem odstavku [[Zak:ZUP#113._.C4.8Dlen|113. člena ZUP]], je '''odvisno od tega, ali se je postopek končal za stranko ugodno ali ne.''' Prav tako zakon navaja, da če se je postopek končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke, med katerimi so stroški za njen prihod, izguba časa in zaslužka. Iz navedenega izhaja, da stranka vedno krije svoje, v tem odstavku naštete, osebne stroške (glej Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 396). Torej organ ne obračunava stroškov odsotnosti stranke, ker ni podlage v zakonu za priznanje takšnih stroškov (gre za osebne stroške, ki niso predmet obračuna). Vendar mora organ, glede na dano zahtevo o tem, le to zavrniti v posebni točki izreka odločbe ali posebnem sklepu o stroških ter svojo negativno odločitev obrazložiti.

Če je določen ukrep po področni zakonodaji lahko izrečen le v postopku po uradni dolžnosti, čeprav zavezana stranka z njim (po uvedbi postopka) soglaša, izid postopka kljub soglasju ne more biti razumljen kot tak, da se je končal za stranko ugodno. Slednje bi veljalo le za ustavitev postopka. Zato stroške postopka krije zavezana stranka. Ker je ta uveljavljala stroške (zastopanja), hkrati pa je zavezanec zanje, se ne obračunavajo v tem postopku. 

'''Sklep o stroških se izda kot samotojen upravni akt samo, če je upravi organ v odločbi navedel, da ga bo izdal, ker ni bilo mogoče stroškov odmeriti že z odločbo'''. Za pisni sklep velja, da ima smiselno '''enake sestavne dele kakor odločba v uvodu in drugih sestavinah'''. Izrek sklepa o stroških pa ima naslednje sestavne dele (podrobneje prim. [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen|213. člen ZUP]]):

*ime in priimek/naziv zavezanega plačnika, določitev izpolnitvenega roka, znesek, ki ga je potrebno plačati, ter prehodni transakcjiski račun organa (npr.: stranka (ime in priimek) mora plačati xy EUR v 30 dneh od vročitve tega sklepa na prehodni transakcijski račun organa, št. ......);
*klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe ("Pritožba zoper ta sklep ne zadrži njene izvršitve.");
*odločitev o stroških v zvezi z odločanjem o stroških (npr.: v zvezi z izdajo tega sklepa niso nastali posebni stroški postopka).  

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /> 

[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]] [[Category:Stroški_postopka]]

Žig brez grba na dokumentih upravnih organov

2023-01-26T11:48:11Z

Mo5957:

== '''Zadeva:''' Žig brez grba na dokumentih upravnih organov ==

'''Datum odgovora:''' 17. 12. 2009, pregled 24. 11. 2022

 

== '''Vprašanje:''' ==

Nosilec javnega pooblastila na dokumentih vedno uporablja okrogel žig z grbom Republike Slovenije. Ima pa tudi okrogel žig brez grba Republike Slovenije. Na katerih dokumentih se slednji lahko uporablja? 

== '''Odgovor:''' ==

64. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št 9/18 in novele) določa, da so '''žigi organov državne uprave in nosilcev javnih pooblastil fizično okrogle oblike in imajo v sredini grb Republike Slovenije'''.

 6. točka, 9. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO365 Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi] (ZGZH, Ur. l. RS, št. 67/94 in novele) določa, da se grb uporablja v pečatu, štampiljki ter oznakah dokumentov samoupravnih skupnosti, podjetij in drugih organizacijah ter posameznikov, ki imajo javno pooblastilo, kadar opravljajo posamezne naloge oz. določene zadeve iz državne pristojnosti. Nadalje 64. člen v tretjem odstavku določa, da žigi nosilcev javnih pooblastil v zunanjem krogu vsebujejo naziv »Republika Slovenija«, pod njim pa je v notranjem krogu naveden naziv »Nosilec javnega pooblastila«. Ime in sedež nosilca javnega pooblastila sta izpisana na zunanjem krogu spodnje strani žiga, nad sedežem (navaja se le kraj) pa je navedena številka žiga. Torej nosilci javnih pooblastil na dokumentih uporabljajo žig z grbom Republike Slovenije, kadar imajo javno pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah oziroma kadar odločajo o pravici, obveznosti ali kakšni drugi pravni koristi fizične ali pravne osebe (npr. na dokumentu v postopku sklenitve zakonske zveze osebe, ki še ni stara 18 let). '''Pri opravljanju vseh ostalih nalog, ki niso iz državne pristojnosti pa se lahko uporablja žig brez grba Republike Slovenije'''. Natančneje je posamezni žig opisan oziroma določen v statutu ali poslovniku posameznega organa, ki ta žig uporablja.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]

Nesuspenzivnost pritožbe po področnem zakonu

2023-01-26T11:44:57Z

Mo5957:

== '''Zadeva:''' Nesuspenzivnost pritožbe po področnem zakonu ==

'''Datum odgovora:''' 27. 1. 2012, pregled 20. 11. 2022 

'''Status: v delu'''

== '''Vprašanje:''' ==

Področni zakon določa, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe o ukrepu (inšpektorja). Ali klavzula o nesuspenzivnosti pritožbe velja za vse odločbe, ki jih ta organ izdaja oz. katere so tiste, ki pomenijo "ukrep"? Kaj pomeni določba, da pritožba ne zadrži izvršbe (v primeru trajnega odvzema živali). Ali bi to pomenilo, če se stranka ne pritoži na odločbo, da se živali lahko usmrtijo (v primeru inšpekcijskega nadzorstva). 

== '''Odgovor:''' ==

Področni zakon lahko uredi drugače kot ZUP (le) posamezno procesno vprašanje ali celo njegov del, v preostalem pa se ZUP uporablja v celoti (gl. Jerovšek et al., 2004, ZUP s komentarjem, gl. k 3. členu). Po [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen|3. členu ZUP]] namreč velja, da se primarno uporabljajo posebne določbe zakona, ki drugače urejajo vprašanja upravnega postopka, določbe ZUP pa subsidiarno, torej v obsegu, ki v posebnem zakonu ni drugače urejen. Poleg tega mora biti drugačna ureditev utemeljena s specifikami tega upravnega področja. Za določeno upravno področje so potrebna le delna odstopanja od pravil splošnega upravnega postopka, ki jih zahteva načelo smotrnosti, zaradi enakega varstva pravic po 22. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1&d-49687-p=3 Ustave RS] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in novele) je to možno le za posamezno postopkovno vprašanje in če to opravičujejo specifičnost tega področja (npr. določi se nesuspenzivnost pritožbe, drugače se določi pristojne organe ali sestavine vloge, roki so skrajšani ali podaljšani).

'''Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo'''. Redno je, ker je navadno vedno dovoljena, razen kadar jo izključuje zakon, devolutivno, ker o njej odloča organ druge stopnje, suspenzivno pa, ker navadno zadrži izvršitev odločbe do odločitve o pritožbi. Po ZUP je smisel učinkovite pritožbe za večino strank v zadržanju njene izvršitve. Možne so izjeme, če zakon (že ZUP v [[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen|236. členu]], kakor neredko področni zakoni) določijo drugače praviloma s ciljem javnega interesa, toda sorazmerno (smotrno), saj '''nesuspenzivnost pomeni sploh pri obveznostih nižjo raven varstva interesov strank'''. '''Če je določena nesuspenzivnost, je treba tudi v posamičnem aktu tak izjemen učinek določiti v konkretnem upravnem aktu v izreku''', da do tega učinka pride, to odločitev pa v obrazložitvi istega akta podpreti z dejstvi in pravnimi podlagami. V primerih nesuspenzivnosti se lahko nadalje vendar (po ZUP v izvršbi, [[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen|292. člen]], enako prek začasnih odredb po ZUS-1) izvrševanje s pravnimi sredstvi izpodbijane odločbe zadrži po diskrecijski pravici, če je izkazana verjetnost uspeha s pravnim sredstvom oziroma ogroženost pravic strank z nezmožnostjo restitucije (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 208-210). 

Pritožba zoper odločbo o ukrepu, izdano na prvi stopnji, je praviloma suspenzivna, zadrži izvršitev izpodbijane odločbe. Odločba torej postane izvršljiva po [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. členu ZUP]] šele z dokončnostjo.  '''Vendar lahko področni zakon določi, da pritožba ne zadrži izvršitve, predvsem zaradi varstva javne koristi''', kot velja denimo v inšpekcijskih zadevah ali pri odmerah davkov ali tudi po ZUP v primerih nujnih ukrepov v javnem interesu ([[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen|236. člen ZUP]]). V posamično odločbo pa je treba v takem primeru '''nesuspenzivnost pritožbe vpisati v izrek''' po  [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen|213. členu ZUP]].

'''Določbo področnega zakona, da pritožba ne zadrži izvršitve zoper določene vrste aktov, je tako treba pojmovati restriktivno''', torej izločiti suspenzivnost zgolj v zadevah, kjer področni zakon tako določa, saj gre pri tem nenazadnje za omejitev ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Če določa nesuspenzivnost pritožbe področni zakon le za ukrepe, torej pritožba ne zadrži izvršitve le zoper odločbe, ki odrejajo ukrepe kot materialno-pravno vprašanje, ki zagotovi cilj spoštovanja tega zakona. V inšpekcijskih zadevah bo tako ukrep torej odločba, s katero inšpektor naloži stranki določeno obveznost, da ne krši veljavnih predpisov.

Tudi, če področni predpis določa, da pritožba nima suspenzivnega učinka, gre za splošno ureditev teh postopkov, ki mora biti na konkretni ravni realizirana v izreku odločbe. '''Ker je izrek ključen za ugotavljanje izvršljivosti odločbe, morajo biti vse okoliščine, ki na to vplivajo (rok, suspenzivnost), zapisane oziroma odrejene'''. To nedvomno velja v primerih, ko je za stranko nesuspenzivnost celo ugodnejša (npr. davčne zadeve). Enako stališče je zavzelo na primer Vrhovno sodišče RS v [https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=%20638/92&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=12296 sodbi U 638/92 z dne 8.4.1993], ko je odločilo, da nenavedba klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku, ki izhaja iz področnega materialnega predpisa, pomeni, da ima pritožba po splošnem pravilu suspenzivni učinek (glej prim. Breznik in drugi v: Kovač et al., Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 168). 

'''Če isti zakon določa izdajo več različnih odločb po vsebini in tipu odločanja (npr. tako inšpekcijske ukrepe kot podeljevanje licenc na zahtevo strank), organ vpisuje klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe le v izrek odločb, za katere ta zakon izrecno tako določi''' (npr. za ukrepe, ne pa za licence). 

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]] [[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]] [[Category:Pravica_do_pritožbe_in_odpoved_tej_pravici]]

Nesuspenzivnost pritožbe po področnem zakonu

2023-01-26T11:44:27Z

Mo5957:

== '''Zadeva:''' Nesuspenzivnost pritožbe po področnem zakonu ==

'''Datum odgovora:''' 27. 1. 2012, pregled 20. 11. 2022 

'''Status: v delu'''

== '''Vprašanje:''' ==

Področni zakon določa, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe o ukrepu (inšpektorja). Ali klavzula o nesuspenzivnosti pritožbe velja za vse odločbe, ki jih ta organ izdaja oz. katere so tiste, ki pomenijo "ukrep"? Kaj pomeni določba, da pritožba ne zadrži izvršbe (v primeru trajnega odvzema živali). Ali bi to pomenilo, če se stranka ne pritoži na odločbo, da se živali lahko usmrtijo (v primeru inšpekcijskega nadzorstva). 

== '''Odgovor:''' ==

Področni zakon lahko uredi drugače kot ZUP (le) posamezno procesno vprašanje ali celo njegov del, v preostalem pa se ZUP uporablja v celoti (gl. Jerovšek et al., 2004, ZUP s komentarjem, gl. k 3. členu). Po [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen|3. členu ZUP]] namreč velja, da se primarno uporabljajo posebne določbe zakona, ki drugače urejajo vprašanja upravnega postopka, določbe ZUP pa subsidiarno, torej v obsegu, ki v posebnem zakonu ni drugače urejen. Poleg tega mora biti drugačna ureditev utemeljena s specifikami tega upravnega področja. Za določeno upravno področje so potrebna le delna odstopanja od pravil splošnega upravnega postopka, ki jih zahteva načelo smotrnosti, zaradi enakega varstva pravic po 22. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1&d-49687-p=3 Ustave RS] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in novele) je to možno le za posamezno postopkovno vprašanje in če to opravičujejo specifičnost tega področja (npr. določi se nesuspenzivnost pritožbe, drugače se določi pristojne organe ali sestavine vloge, roki so skrajšani ali podaljšani).

'''Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo'''. Redno je, ker je navadno vedno dovoljena, razen kadar jo izključuje zakon, devolutivno, ker o njej odloča organ druge stopnje, suspenzivno pa, ker navadno zadrži izvršitev odločbe do odločitve o pritožbi. Po ZUP je smisel učinkovite pritožbe za večino strank v zadržanju njene izvršitve. Možne so izjeme, če zakon (že ZUP v [[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen|236. členu]], kakor neredko področni zakoni) določijo drugače praviloma s ciljem javnega interesa, toda sorazmerno (smotrno), saj '''nesuspenzivnost pomeni sploh pri obveznostih nižjo raven varstva interesov strank'''. '''Če je določena nesuspenzivnost, je treba tudi v posamičnem aktu tak izjemen učinek določiti v konkretnem upravnem aktu v izreku''', da do tega učinka pride, to odločitev pa v obrazložitvi istega akta podpreti z dejstvi in pravnimi podlagami. V primerih nesuspenzivnosti se lahko nadalje vendar (po ZUP v izvršbi, [[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen|292. člen]], enako prek začasnih odredb po ZUS-1) izvrševanje s pravnimi sredstvi izpodbijane odločbe zadrži po diskrecijski pravici, če je izkazana verjetnost uspeha s pravnim sredstvom oziroma ogroženost pravic strank z nezmožnostjo restitucije (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 208-210). 

Pritožba zoper odločbo o ukrepu, izdano na prvi stopnji, je praviloma suspenzivna, zadrži izvršitev izpodbijane odločbe. Odločba torej postane izvršljiva po [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. členu ZUP]] šele z dokončnostjo.  '''Vendar lahko področni zakon določi, da pritožba ne zadrži izvršitve, predvsem zaradi varstva javne koristi''', kot velja denimo v inšpekcijskih zadevah ali pri odmerah davkov ali tudi po ZUP v primerih nujnih ukrepov v javnem interesu ([[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen|236. člen ZUP]]). V posamično odločbo pa je treba v takem primeru '''nesuspenzivnost pritožbe vpisati v izrek''' po  [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen|213. členu ZUP]].

'''Določbo področnega zakona, da pritožba ne zadrži izvršitve zoper določene vrste aktov, je tako treba pojmovati restriktivno''', torej izločiti suspenzivnost zgolj v zadevah, kjer področni zakon tako določa, saj gre pri tem nenazadnje za omejitev ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Če določa nesuspenzivnost pritožbe področni zakon le za ukrepe, torej pritožba ne zadrži izvršitve le zoper odločbe, ki odrejajo ukrepe kot materialno-pravno vprašanje, ki zagotovi cilj spoštovanja tega zakona. V inšpekcijskih zadevah bo tako ukrep torej odločba, s katero inšpektor naloži stranki določeno obveznost, da ne krši veljavnih predpisov.

Tudi, če področni predpis določa, da pritožba nima suspenzivnega učinka, gre za splošno ureditev teh postopkov, ki mora biti na konkretni ravni realizirana v izreku odločbe. '''Ker je izrek ključen za ugotavljanje izvršljivosti odločbe, morajo biti vse okoliščine, ki na to vplivajo (rok, suspenzivnost), zapisane oziroma odrejene'''. To nedvomno velja v primerih, ko je za stranko nesuspenzivnost celo ugodnejša (npr. davčne zadeve). Enako stališče je zavzelo na primer Vrhovno sodišče RS v [https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=%20638/92&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=12296 sodbi U 638/92 z dne 8.4.1993], ko je odločilo, da nenavedba klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku, ki izhaja iz področnega materialnega predpisa, pomeni, da ima pritožba po splošnem pravilu suspenzivni učinek (glej prim. Breznik in drugi v: Kovač et al., Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 168). 

Če isti zakon določa izdajo več različnih odločb po vsebini in tipu odločanja (npr. tako inšpekcijske ukrepe kot podeljevanje licenc na zahtevo strank), organ vpisuje klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe le v izrek odločb, za katere ta zakon izrecno tako določi (npr. za ukrepe, ne pa za licence). 

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]] [[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]] [[Category:Pravica_do_pritožbe_in_odpoved_tej_pravici]]

Nesuspenzivnost pritožbe po področnem zakonu

2023-01-26T11:43:40Z

Mo5957:

== '''Zadeva:''' Nesuspenzivnost pritožbe po področnem zakonu ==

'''Datum odgovora:''' 27. 1. 2012, pregled 20. 11. 2022 

'''Status: v delu'''

== '''Vprašanje:''' ==

Področni zakon določa, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe o ukrepu (inšpektorja). Ali klavzula o nesuspenzivnosti pritožbe velja za vse odločbe, ki jih ta organ izdaja oz. katere so tiste, ki pomenijo "ukrep"? Kaj pomeni določba, da pritožba ne zadrži izvršbe (v primeru trajnega odvzema živali). Ali bi to pomenilo, če se stranka ne pritoži na odločbo, da se živali lahko usmrtijo (v primeru inšpekcijskega nadzorstva). 

== '''Odgovor:''' ==

Področni zakon lahko uredi drugače kot ZUP (le) posamezno procesno vprašanje ali celo njegov del, v preostalem pa se ZUP uporablja v celoti (gl. Jerovšek et al., 2004, ZUP s komentarjem, gl. k 3. členu). Po [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen|3. členu ZUP]] namreč velja, da se primarno uporabljajo posebne določbe zakona, ki drugače urejajo vprašanja upravnega postopka, določbe ZUP pa subsidiarno, torej v obsegu, ki v posebnem zakonu ni drugače urejen. Poleg tega mora biti drugačna ureditev utemeljena s specifikami tega upravnega področja. Za določeno upravno področje so potrebna le delna odstopanja od pravil splošnega upravnega postopka, ki jih zahteva načelo smotrnosti, zaradi enakega varstva pravic po 22. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1&d-49687-p=3 Ustave RS] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in novele) je to možno le za posamezno postopkovno vprašanje in če to opravičujejo specifičnost tega področja (npr. določi se nesuspenzivnost pritožbe, drugače se določi pristojne organe ali sestavine vloge, roki so skrajšani ali podaljšani).

'''Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo'''. Redno je, ker je navadno vedno dovoljena, razen kadar jo izključuje zakon, devolutivno, ker o njej odloča organ druge stopnje, suspenzivno pa, ker navadno zadrži izvršitev odločbe do odločitve o pritožbi. Po ZUP je smisel učinkovite pritožbe za večino strank v zadržanju njene izvršitve. Možne so izjeme, če zakon (že ZUP v [[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen|236. členu]], kakor neredko področni zakoni) določijo drugače praviloma s ciljem javnega interesa, toda sorazmerno (smotrno), saj '''nesuspenzivnost pomeni sploh pri obveznostih nižjo raven varstva interesov strank'''. '''Če je določena nesuspenzivnost, je treba tudi v posamičnem aktu tak izjemen učinek določiti v konkretnem upravnem aktu v izreku''', da do tega učinka pride, to odločitev pa v obrazložitvi istega akta podpreti z dejstvi in pravnimi podlagami. V primerih nesuspenzivnosti se lahko nadalje vendar (po ZUP v izvršbi, [[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen|292. člen]], enako prek začasnih odredb po ZUS-1) izvrševanje s pravnimi sredstvi izpodbijane odločbe zadrži po diskrecijski pravici, če je izkazana verjetnost uspeha s pravnim sredstvom oziroma ogroženost pravic strank z nezmožnostjo restitucije (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 208-210). 

Pritožba zoper odločbo o ukrepu, izdano na prvi stopnji, je praviloma suspenzivna, zadrži izvršitev izpodbijane odločbe. Odločba torej postane izvršljiva po [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. členu ZUP]] šele z dokončnostjo.  '''Vendar lahko področni zakon določi, da pritožba ne zadrži izvršitve, predvsem zaradi varstva javne koristi''', kot velja denimo v inšpekcijskih zadevah ali pri odmerah davkov ali tudi po ZUP v primerih nujnih ukrepov v javnem interesu ([[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen|236. člen ZUP]]). V posamično odločbo pa je treba v takem primeru '''nesuspenzivnost pritožbe vpisati v izrek''' po  [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen|213. členu ZUP]].

'''Določbo področnega zakona, da pritožba ne zadrži izvršitve zoper določene vrste aktov, je tako treba pojmovati restriktivno''', torej izločiti suspenzivnost zgolj v zadevah, kjer področni zakon tako določa, saj gre pri tem nenazadnje za omejitev ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Če določa nesuspenzivnost pritožbe področni zakon le za ukrepe, torej pritožba ne zadrži izvršitve le zoper odločbe, ki odrejajo ukrepe kot materialno-pravno vprašanje, ki zagotovi cilj spoštovanja tega zakona. V inšpekcijskih zadevah bo tako ukrep torej odločba, s katero inšpektor naloži stranki določeno obveznost, da ne krši veljavnih predpisov.

Tudi, če področni predpis določa, da pritožba nima suspenzivnega učinka, gre za splošno ureditev teh postopkov, ki mora biti na konkretni ravni realizirana v izreku odločbe. Ker je izrek ključen za ugotavljanje izvršljivosti odločbe, morajo biti vse okoliščine, ki na to vplivajo (rok, suspenzivnost), zapisane oziroma odrejene. To nedvomno velja v primerih, ko je za stranko nesuspenzivnost celo ugodnejša (npr. davčne zadeve). Enako stališče je zavzelo na primer Vrhovno sodišče RS v [https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=%20638/92&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=12296 sodbi U 638/92 z dne 8.4.1993], ko je odločilo, da nenavedba klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku, ki izhaja iz področnega materialnega predpisa, pomeni, da ima pritožba po splošnem pravilu suspenzivni učinek (glej prim. Breznik in drugi v: Kovač et al., Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 168). 

Če isti zakon določa izdajo več različnih odločb po vsebini in tipu odločanja (npr. tako inšpekcijske ukrepe kot podeljevanje licenc na zahtevo strank), organ vpisuje klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe le v izrek odločb, za katere ta zakon izrecno tako določi (npr. za ukrepe, ne pa za licence). 

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]] [[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]] [[Category:Pravica_do_pritožbe_in_odpoved_tej_pravici]]

Nesuspenzivnost pritožbe po področnem zakonu

2023-01-26T11:41:47Z

Mo5957:

== '''Zadeva:''' Nesuspenzivnost pritožbe po področnem zakonu ==

'''Datum odgovora:''' 27. 1. 2012, pregled 20. 11. 2022 

'''Status: v delu'''

== '''Vprašanje:''' ==

Področni zakon določa, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe o ukrepu (inšpektorja). Ali klavzula o nesuspenzivnosti pritožbe velja za vse odločbe, ki jih ta organ izdaja oz. katere so tiste, ki pomenijo "ukrep"? Kaj pomeni določba, da pritožba ne zadrži izvršbe (v primeru trajnega odvzema živali). Ali bi to pomenilo, če se stranka ne pritoži na odločbo, da se živali lahko usmrtijo (v primeru inšpekcijskega nadzorstva). 

== '''Odgovor:''' ==

Področni zakon lahko uredi drugače kot ZUP (le) posamezno procesno vprašanje ali celo njegov del, v preostalem pa se ZUP uporablja v celoti (gl. Jerovšek et al., 2004, ZUP s komentarjem, gl. k 3. členu). Po [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen|3. členu ZUP]] namreč velja, da se primarno uporabljajo posebne določbe zakona, ki drugače urejajo vprašanja upravnega postopka, določbe ZUP pa subsidiarno, torej v obsegu, ki v posebnem zakonu ni drugače urejen. Poleg tega mora biti drugačna ureditev utemeljena s specifikami tega upravnega področja. Za določeno upravno področje so potrebna le delna odstopanja od pravil splošnega upravnega postopka, ki jih zahteva načelo smotrnosti, zaradi enakega varstva pravic po 22. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1&d-49687-p=3 Ustave RS] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in novele) je to možno le za posamezno postopkovno vprašanje in če to opravičujejo specifičnost tega področja (npr. določi se nesuspenzivnost pritožbe, drugače se določi pristojne organe ali sestavine vloge, roki so skrajšani ali podaljšani).

Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo. Redno je, ker je navadno vedno dovoljena, razen kadar jo izključuje zakon, devolutivno, ker o njej odloča organ druge stopnje, suspenzivno pa, ker navadno zadrži izvršitev odločbe do odločitve o pritožbi. Po ZUP je smisel učinkovite pritožbe za večino strank v zadržanju njene izvršitve. Možne so izjeme, če zakon (že ZUP v [[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen|236. členu]], kakor neredko področni zakoni) določijo drugače praviloma s ciljem javnega interesa, toda sorazmerno (smotrno), saj nesuspenzivnost pomeni sploh pri obveznostih nižjo raven varstva interesov strank. Če je določena nesuspenzivnost, je treba tudi v posamičnem aktu tak izjemen učinek določiti v konkretnem upravnem aktu v izreku, da do tega učinka pride, to odločitev pa v obrazložitvi istega akta podpreti z dejstvi in pravnimi podlagami. V primerih nesuspenzivnosti se lahko nadalje vendar (po ZUP v izvršbi, [[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen|292. člen]], enako prek začasnih odredb po ZUS-1) izvrševanje s pravnimi sredstvi izpodbijane odločbe zadrži po diskrecijski pravici, če je izkazana verjetnost uspeha s pravnim sredstvom oziroma ogroženost pravic strank z nezmožnostjo restitucije (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 208-210). 

Pritožba zoper odločbo o ukrepu, izdano na prvi stopnji, je praviloma suspenzivna, zadrži izvršitev izpodbijane odločbe. Odločba torej postane izvršljiva po [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. členu ZUP]] šele z dokončnostjo.  Vendar lahko področni zakon določi, da pritožba ne zadrži izvršitve, predvsem zaradi varstva javne koristi, kot velja denimo v inšpekcijskih zadevah ali pri odmerah davkov ali tudi po ZUP v primerih nujnih ukrepov v javnem interesu ([[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen|236. člen ZUP]]). V posamično odločbo pa je treba v takem primeru nesuspenzivnost pritožbe vpisati v izrek po  [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen|213. členu ZUP]].

'''Določbo področnega zakona, da pritožba ne zadrži izvršitve zoper določene vrste aktov, je tako treba pojmovati restriktivno''', torej izločiti suspenzivnost zgolj v zadevah, kjer področni zakon tako določa, saj gre pri tem nenazadnje za omejitev ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Če določa nesuspenzivnost pritožbe področni zakon le za ukrepe, torej pritožba ne zadrži izvršitve le zoper odločbe, ki odrejajo ukrepe kot materialno-pravno vprašanje, ki zagotovi cilj spoštovanja tega zakona. V inšpekcijskih zadevah bo tako ukrep torej odločba, s katero inšpektor naloži stranki določeno obveznost, da ne krši veljavnih predpisov.

Tudi, če področni predpis določa, da pritožba nima suspenzivnega učinka, gre za splošno ureditev teh postopkov, ki mora biti na konkretni ravni realizirana v izreku odločbe. Ker je izrek ključen za ugotavljanje izvršljivosti odločbe, morajo biti vse okoliščine, ki na to vplivajo (rok, suspenzivnost), zapisane oziroma odrejene. To nedvomno velja v primerih, ko je za stranko nesuspenzivnost celo ugodnejša (npr. davčne zadeve). Enako stališče je zavzelo na primer Vrhovno sodišče RS v [https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=%20638/92&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=12296 sodbi U 638/92 z dne 8.4.1993], ko je odločilo, da nenavedba klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku, ki izhaja iz področnega materialnega predpisa, pomeni, da ima pritožba po splošnem pravilu suspenzivni učinek (glej prim. Breznik in drugi v: Kovač et al., Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 168). 

Če isti zakon določa izdajo več različnih odločb po vsebini in tipu odločanja (npr. tako inšpekcijske ukrepe kot podeljevanje licenc na zahtevo strank), organ vpisuje klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe le v izrek odločb, za katere ta zakon izrecno tako določi (npr. za ukrepe, ne pa za licence). 

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]] [[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]] [[Category:Pravica_do_pritožbe_in_odpoved_tej_pravici]]

Nesuspenzivnost pritožbe po področnem zakonu

2023-01-26T11:40:41Z

Mo5957:

== '''Zadeva:''' Nesuspenzivnost pritožbe po področnem zakonu ==

'''Datum odgovora:''' 27. 1. 2012, pregled 20. 11. 2022 

'''Status: v delu'''

== '''Vprašanje:''' ==

Področni zakon določa, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe o ukrepu (inšpektorja). Ali klavzula o nesuspenzivnosti pritožbe velja za vse odločbe, ki jih ta organ izdaja oz. katere so tiste, ki pomenijo "ukrep"? Kaj pomeni določba, da pritožba ne zadrži izvršbe (v primeru trajnega odvzema živali). Ali bi to pomenilo, če se stranka ne pritoži na odločbo, da se živali lahko usmrtijo (v primeru inšpekcijskega nadzorstva). 

== '''Odgovor:''' ==

Področni zakon lahko uredi drugače kot ZUP (le) posamezno procesno vprašanje ali celo njegov del, v preostalem pa se ZUP uporablja v celoti (gl. Jerovšek et al., 2004, ZUP s komentarjem, gl. k 3. členu). Po [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen|3. členu ZUP]] namreč velja, da se primarno uporabljajo posebne določbe zakona, ki drugače urejajo vprašanja upravnega postopka, določbe ZUP pa subsidiarno, torej v obsegu, ki v posebnem zakonu ni drugače urejen. Poleg tega mora biti drugačna ureditev utemeljena s specifikami tega upravnega področja. Za določeno upravno področje so potrebna le delna odstopanja od pravil splošnega upravnega postopka, ki jih zahteva načelo smotrnosti, zaradi enakega varstva pravic po 22. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1&d-49687-p=3 Ustave RS] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in novele) je to možno le za posamezno postopkovno vprašanje in če to opravičujejo specifičnost tega področja (npr. določi se nesuspenzivnost pritožbe, drugače se določi pristojne organe ali sestavine vloge, roki so skrajšani ali podaljšani).

Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo. Redno je, ker je navadno vedno dovoljena, razen kadar jo izključuje zakon, devolutivno, ker o njej odloča organ druge stopnje, suspenzivno pa, ker navadno zadrži izvršitev odločbe do odločitve o pritožbi. Po ZUP je smisel učinkovite pritožbe za večino strank v zadržanju njene izvršitve. Možne so izjeme, če zakon (že ZUP v [[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen|236. členu]], kakor neredko področni zakoni) določijo drugače praviloma s ciljem javnega interesa, toda sorazmerno (smotrno), saj nesuspenzivnost pomeni sploh pri obveznostih nižjo raven varstva interesov strank. Če je določena nesuspenzivnost, je treba tudi v posamičnem aktu tak izjemen učinek določiti v konkretnem upravnem aktu v izreku, da do tega učinka pride, to odločitev pa v obrazložitvi istega akta podpreti z dejstvi in pravnimi podlagami. V primerih nesuspenzivnosti se lahko nadalje vendar (po ZUP v izvršbi, [[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen|292. člen]], enako prek začasnih odredb po ZUS-1) izvrševanje s pravnimi sredstvi izpodbijane odločbe zadrži po diskrecijski pravici, če je izkazana verjetnost uspeha s pravnim sredstvom oziroma ogroženost pravic strank z nezmožnostjo restitucije (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 208-210). 

Pritožba zoper odločbo o ukrepu, izdano na prvi stopnji, je praviloma suspenzivna, zadrži izvršitev izpodbijane odločbe. Odločba torej postane izvršljiva po [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. členu ZUP]] šele z dokončnostjo.  Vendar lahko področni zakon določi, da pritožba ne zadrži izvršitve, predvsem zaradi varstva javne koristi, kot velja denimo v inšpekcijskih zadevah ali pri odmerah davkov ali tudi po ZUP v primerih nujnih ukrepov v javnem interesu ([[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen|236. člen ZUP]]). V posamično odločbo pa je treba v takem primeru nesuspenzivnost pritožbe vpisati v izrek po  [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen|213. členu ZUP]].

'''Določbo področnega zakona, da pritožba ne zadrži izvršitve zoper določene vrste aktov, je tako treba pojmovati restriktivno''', torej izločiti suspenzivnost zgolj v zadevah, kjer področni zakon tako določa, saj gre pri tem nenazadnje za omejitev ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Če določa nesuspenzivnost pritožbe področni zakon le za ukrepe, torej pritožba ne zadrži izvršitve le zoper odločbe, ki odrejajo ukrepe kot materialno-pravno vprašanje, ki zagotovi cilj spoštovanja tega zakona. V inšpekcijskih zadevah bo tako ukrep torej odločba, s katero inšpektor naloži stranki določeno obveznost, da ne krši veljavnih predpisov.

Tudi, če področni predpis določa, da pritožba nima suspenzivnega učinka, gre za splošno ureditev teh postopkov, ki mora biti na konkretni ravni realizirana v izreku odločbe. Ker je izrek ključen za ugotavljanje izvršljivosti odločbe, morajo biti vse okoliščine, ki na to vplivajo (rok, suspenzivnost), zapisane oziroma odrejene. To nedvomno velja v primerih, ko je za stranko nesuspenzivnost celo ugodnejša (npr. davčne zadeve). Enako stališče je zavzelo na primer Vrhovno sodišče RS v sodbi U 638/92 z dne 8.4.1993, ko je odločilo, da nenavedba klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku, ki izhaja iz področnega materialnega predpisa, pomeni, da ima pritožba po splošnem pravilu suspenzivni učinek (glej prim. Breznik in drugi v: Kovač et al., Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 168). 

Če isti zakon določa izdajo več različnih odločb po vsebini in tipu odločanja (npr. tako inšpekcijske ukrepe kot podeljevanje licenc na zahtevo strank), organ vpisuje klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe le v izrek odločb, za katere ta zakon izrecno tako določi (npr. za ukrepe, ne pa za licence). 

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]] [[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]] [[Category:Pravica_do_pritožbe_in_odpoved_tej_pravici]]

Navedba klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku odločbe

2023-01-26T11:19:13Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Navedba klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku odločbe ==

'''Datum odgovora:''' 13. 10. 2009, pregled 20. 11. 2022 

== '''Vprašanje:''' ==

V skladu s področnim zakonom pritožba stranskega udeleženca ne zadrži izvršitve odločbe. Organ v izreku odločbe te klavzule ni navedel. Ali to predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, zaradi katere bi organ druge stopnje zadevo vrnil v ponovni postopek in odločanje? Ali bi organ moral to klavzulo navajati v vseh dovoljenjih tudi kadar v postopku ni stranskega udeleženca? 

Ali je izrek odločbe, v katerem je navedeno, da odločba velja določeno obdobje, šteto od dokončnosti dalje, pritožba stranskega udeleženca pa ne zadrži njene izvršitve, nejasen in zato predstavlja bistveno kršitev določb postopka? 

== '''Odgovor:''' ==

V skladu s četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen|213. člena ZUP]] '''mora biti klavzula o nesuspenzivnosti pritožbe navedena v izreku odločbe, če je v področnem zakonu ali po samem ZUP ([[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen|236. člen ZUP]]) predpisano, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe'''.

Enoznačnega odgovora na vprašanje, kakšne so posledice nenavedbe klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku odločbe, (še) ni. Del teorije meni, da je razlika med primeri po ZUP in področnimi zakoni v tem, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe takrat, ko tako določa področni zakon, četudi v izreku odločbe manjka klavzula o izvršljivosti, medtem ko tovrstna klavzula po ZUP mora biti v izreku same odločbe, sicer velja splošno pravilo, da pritožba zadrži izvršitev odločbe (gl. Jerovšek et al., Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, 2004, str. 595). Pri tem pa ta del teorije opozarja, da v teoriji in sodni praksi ni enotnega stališča o tem, ali je odločba, ki v izreku ne določa klavzule o nesuspenzivnosti, ki izhaja iz področnega zakona, izvršljiva že z vročitvijo ali ne. Vrhovno sodišče RS je tako npr. v [https://www.sodnapraksa.si/?q=id:12296&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=12296 sodbi št. U 638/92 z dne 08. 04. 1993] zavzelo stališče, '''da nenavedba klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku, ki izhaja iz področnega materialnega predpisa, pomeni, da ima pritožba po splošnem pravilu suspenzivni učinek''' (prim. Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2001, str. 513). '''Zaradi ustavno zagotovljene učinkovitosti pravnega sredstva, ki primarno terja suspenzivnost, mora biti nesuspenzivnost vedno le izjema'''. Tudi če področni predpis določa, da pritožba nima suspenzivnega učinka, gre za splošno ureditev teh postopkov, ki mora biti na konkretni ravni realizirana v izreku odločbe. Ker je izrek ključen za ugotavljanje izvršljivosti odločbe, morajo biti vse okoliščine, ki na to vplivajo (rok, suspenzivnost, ...), zapisane v njem za konkretno zadevo in udeležence postopka. To nedvomno velja predvsem v primerih, ko je za stranko nesuspenzivnost celo ugodnejša (npr. davčne zadeve).

'''Pomanjkljivost izreka je bistvena kršitev postopka''', če gre za pomanjkljivost o predmetu odločanja, torej kadar in zato ker '''take odločbe ni mogoče izvršiti'''. Če je v takem primeru vložena pritožba ali je tak primer zajet z izrednim pravnim sredstvom, je ta napaka '''razlog za odpravo odločbe'''. '''Če pa izrek ne vsebuje klavzule o nesuspenzivnosti, pa izrek ni neizvršljiv, ampak je izvršitev le odložena'''. Čeprav organ zaradi tega v konkretnem primeru ni zavaroval pravic (aktivnih) strank in javne koristi v skladu s področnim predpisom, odprava odločbe ni smiselna, ker z vročitvijo drugostopenjske odločbe izpodbijana odločba tako ali tako postane dokončna in (praviloma) izvršljiva. Zgolj zaradi nenavedbe klavzule o nesuspenzivnosti zato ni smiselno odpravljati odločbe. Glede na to take napake ni mogoče šteti za bistveno napako postopka. Drugače pa bi lahko bilo, če bi bila izvršljivost vezana na pravnomočnost, kjer bi drugostopenjski organ zaradi te napake moral sam dopolniti odločitev prve stopnje in ne zadeve vrniti v ponovno odločanje. V vsakem primeru pa velja, da bi drugostopenjski organ lahko posegel v "izvršljivost" le, če bi jo pritožnik sploh izpodbijal, saj bi sicer odločitev lahko spremenil v njegovo škodo.

V zvezi s tem se postavi še vprašanje, ali lahko organ zaradi navedene pomanjkljivosti odločbo dopolni s klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe? Odgovor je negativen, saj to glede na določbe in teleološko razlago tega instituta ZUP ni dopustno, saj ta pomanjkljivost ne pomeni posega v materialnopravni del odločitve (o predmetu postopka, o t. i. glavni stvari; gl. zgoraj).

Za navedbo klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku odločbe ni pomembno, ali se je v postopku na prvi stopnji pojavil kak stranski udeleženec, saj lahko nekdo ta status uveljavlja in uveljavi še v odprtem pritožbenem roku za glavno stranko, hkrati pa bi lahko uveljavil tudi suspenz izdane odločbe (seveda zgolj ob izkazanem pravnem interesu), kar pa je v konkretnem primeru v nasprotju s področnim predpisom. Glede na to je treba klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe navesti v izreku vseh odločb.

Izrek odločbe v opisanem primeru ni nejasen. Po ZUP je '''izvršljivost odločbe praviloma vezana na njeno dokončnost''' ([[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. člen ZUP]]), '''področni predpis pa lahko določi drugače'''. V takem primeru si določbi o izvršljivosti in dokončnosti (in s tem veljavi) odločbe ne konkurirata - '''klavzula o nesuspenzivnosti pritožbe vpliva na izvršljivost odločbe, ne pa na dokončnost in s tem na rok veljave odločbe. Izrek zato mora vsebovati obe določbi in je ravno zato jasen.''' 

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Pritožbeni_razlogi_(bistvene_postopkovne_napake_idr.)]] [[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]

Navedba klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku odločbe

2023-01-26T11:15:48Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Navedba klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku odločbe ==

'''Datum odgovora:''' 13. 10. 2009, pregled 20. 11. 2022 

== '''Vprašanje:''' ==

V skladu s področnim zakonom pritožba stranskega udeleženca ne zadrži izvršitve odločbe. Organ v izreku odločbe te klavzule ni navedel. Ali to predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, zaradi katere bi organ druge stopnje zadevo vrnil v ponovni postopek in odločanje? Ali bi organ moral to klavzulo navajati v vseh dovoljenjih tudi kadar v postopku ni stranskega udeleženca? 

Ali je izrek odločbe, v katerem je navedeno, da odločba velja določeno obdobje, šteto od dokončnosti dalje, pritožba stranskega udeleženca pa ne zadrži njene izvršitve, nejasen in zato predstavlja bistveno kršitev določb postopka? 

== '''Odgovor:''' ==

V skladu s četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen|213. člena ZUP]] '''mora biti klavzula o nesuspenzivnosti pritožbe navedena v izreku odločbe, če je v področnem zakonu ali po samem ZUP ([[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen|236. člen ZUP]]) predpisano, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe'''.

Enoznačnega odgovora na vprašanje, kakšne so posledice nenavedbe klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku odločbe, (še) ni. Del teorije meni, da je razlika med primeri po ZUP in področnimi zakoni v tem, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe takrat, ko tako določa področni zakon, četudi v izreku odločbe manjka klavzula o izvršljivosti, medtem ko tovrstna klavzula po ZUP mora biti v izreku same odločbe, sicer velja splošno pravilo, da pritožba zadrži izvršitev odločbe (gl. Jerovšek et al., Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, 2004, str. 595). Pri tem pa ta del teorije opozarja, da v teoriji in sodni praksi ni enotnega stališča o tem, ali je odločba, ki v izreku ne določa klavzule o nesuspenzivnosti, ki izhaja iz področnega zakona, izvršljiva že z vročitvijo ali ne. Vrhovno sodišče RS je tako npr. v [https://www.sodnapraksa.si/?q=id:12296&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=12296 sodbi št. U 638/92 z dne 08. 04. 1993] zavzelo stališče, da nenavedba klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku, ki izhaja iz področnega materialnega predpisa, pomeni, da ima pritožba po splošnem pravilu suspenzivni učinek (prim. Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2001, str. 513). Zaradi ustavno zagotovljene učinkovitosti pravnega sredstva, ki primarno terja suspenzivnost, mora biti nesuspenzivnost vedno le izjema. Tudi če področni predpis določa, da pritožba nima suspenzivnega učinka, gre za splošno ureditev teh postopkov, ki mora biti na konkretni ravni realizirana v izreku odločbe. Ker je izrek ključen za ugotavljanje izvršljivosti odločbe, morajo biti vse okoliščine, ki na to vplivajo (rok, suspenzivnost, ...), zapisane v njem za konkretno zadevo in udeležence postopka. To nedvomno velja predvsem v primerih, ko je za stranko nesuspenzivnost celo ugodnejša (npr. davčne zadeve).

Pomanjkljivost izreka je bistvena kršitev postopka, če gre za pomanjkljivost o predmetu odločanja, torej kadar in zato ker take odločbe ni mogoče izvršiti. Če je v takem primeru vložena pritožba ali je tak primer zajet z izrednim pravnim sredstvom, je ta napaka razlog za odpravo odločbe. Če pa izrek ne vsebuje klavzule o nesuspenzivnosti, pa izrek ni neizvršljiv, ampak je izvršitev le odložena. Čeprav organ zaradi tega v konkretnem primeru ni zavaroval pravic (aktivnih) strank in javne koristi v skladu s področnim predpisom, odprava odločbe ni smiselna, ker z vročitvijo drugostopenjske odločbe izpodbijana odločba tako ali tako postane dokončna in (praviloma) izvršljiva. Zgolj zaradi nenavedbe klavzule o nesuspenzivnosti zato ni smiselno odpravljati odločbe. Glede na to take napake ni mogoče šteti za bistveno napako postopka. Drugače pa bi lahko bilo, če bi bila izvršljivost vezana na pravnomočnost, kjer bi drugostopenjski organ zaradi te napake moral sam dopolniti odločitev prve stopnje in ne zadeve vrniti v ponovno odločanje. V vsakem primeru pa velja, da bi drugostopenjski organ lahko posegel v "izvršljivost" le, če bi jo pritožnik sploh izpodbijal, saj bi sicer odločitev lahko spremenil v njegovo škodo.

V zvezi s tem se postavi še vprašanje, ali lahko organ zaradi navedene pomanjkljivosti odločbo dopolni s klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe? Odgovor je negativen, saj to glede na določbe in teleološko razlago tega instituta ZUP ni dopustno, saj ta pomanjkljivost ne pomeni posega v materialnopravni del odločitve (o predmetu postopka, o t. i. glavni stvari; gl. zgoraj).

Za navedbo klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku odločbe ni pomembno, ali se je v postopku na prvi stopnji pojavil kak stranski udeleženec, saj lahko nekdo ta status uveljavlja in uveljavi še v odprtem pritožbenem roku za glavno stranko, hkrati pa bi lahko uveljavil tudi suspenz izdane odločbe (seveda zgolj ob izkazanem pravnem interesu), kar pa je v konkretnem primeru v nasprotju s področnim predpisom. Glede na to je treba klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe navesti v izreku vseh odločb.

Izrek odločbe v opisanem primeru ni nejasen. Po ZUP je izvršljivost odločbe praviloma vezana na njeno dokončnost ([[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. člen ZUP]]), področni predpis pa lahko določi drugače. V takem primeru si določbi o izvršljivosti in dokončnosti (in s tem veljavi) odločbe ne konkurirata - klavzula o nesuspenzivnosti pritožbe vpliva na izvršljivost odločbe, ne pa na dokončnost in s tem na rok veljave odločbe. Izrek zato mora vsebovati obe določbi in je ravno zato jasen. 

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Pritožbeni_razlogi_(bistvene_postopkovne_napake_idr.)]] [[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]

Izrek odločbe v primeru ponovnega odločanja

2023-01-26T11:13:23Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Izrek odločbe v primeru ponovnega odločanja  ==

'''Datum odgovora:''' 13. 10. 2009, pregled 19. 11. 2022 

== '''Vprašanje:''' ==

Organ druge stopnje je odpravil eno točko izreka odločbe prve stopnje in zadevo vrnil v ponovno odločanje. V ponovnem postopku bo upravni organ spremenil samo to točko izreka, ostale točke pa bodo ostale nespremenjene. Kako naj se glasi izrek odločbe, izdane v ponovnem postopku?

== '''Odgovor:''' ==

'''Izrek odločbe izraža njeno vsebino in je osrednji in najpomembnejši del odločbe''' - z njim se namreč odloči o pravici oziroma obveznosti stranke v upravni zadevi, ki je predmet postopka. Izrek mora biti popoln in določen, če je potrebno, se lahko razdeli na več točk. Samo izrek odločbe postane izvršljiv, dokončen ali pravnomočen (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 413; šesti odstavek [[Zak:ZUP#213|213. člena ZUP]]). Odločba lahko postane dokončna ali pravnomočna samo v enem delu (t. i. delna dokončnost ali pravnomočnost; drugi odstavek [[Zak:ZUP#225|225. člena ZUP]]) - to pride v poštev tedaj, ko se npr. z odločbo odloči o več pravicah ali obveznostih oziroma kot so deli izreka vsebinsko ločljivi, stranka pa izpodbija le tisti del izreka, ki je vsebinsko neodvisen od drugih delov.

Organ druge stopnje lahko odpravi odločbo prve stopnje iz formalnih in materialnih razlogov ter zadevo reši sam ali jo vrne v ponovno odločanje organu prve stopnje. Organ prve stopnje, ki mu je bila zadeva vrnjena v ponovno odločanje, mora v ponovnem postopku vseskozi upoštevati pripombe oziroma napotila organa druge stopnje in brez odlašanja izdati novo odločbo v zadevi.

'''Izrek nove odločbe je odvisen od tega, kolikšen del odločbe, izdane v prvem postopku, je bil odpravljen'''. 

'''Če je bil odpravljen le del odločbe (ena ali več točk izreka), je treba v novi odločbi odločiti samo v tem delu''' - v preostalem delu je namreč prvotna odločba ostala dokončna (t. i. delna dokončnost), novo izdana odločba pa je v svojem bistvu smiselno gledano dopolnilna odločba prvi odločbi. '''V izreku nove odločbe je treba torej odločiti na novo''', tj. kot da gre za prvo odločitev, saj prejšnje ni (več) - konkretneje povedano: ne "XY točka izreka se spremeni tako, da se glasi ...", ampak "stranki X se dovoli...".

Smiselno enako velja v primeru, če je bila odpravljena celotna odločba, v ponovnem postopku pa bo organ odločil enako kot v prvem postopku - v tem primeru '''ne zadošča izrek v smislu potrditve prvega izreka, ampak je treba v novi izrek dobesedno povzeti vsebino prvega'''. 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Sestavine odločbe/sklepa po ZUP (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk, podpis/žig) in UUP]]
[[Kategorija:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

Datiranje izvirnika pri odpremi stranki

2023-01-26T11:10:52Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Datiranje izvirnika pri odpremi stranki  ==

'''Datum odgovora:''' 5. 3. 2010, pregled 7. 12. 2022''' '''

 

== '''Vprašanje:''' ==

Pri odpremi odločbe stranki, glavna pisarna odtisne na izvirnik datum odpreme. Ali je to pravilno ali ne?

== '''Odgovor:''' ==

Vročanje je eno ključnih materialnih dejanj upravnega postopka, saj mora biti stranka postopka seznanjena s potekom postopka in z odločitvijo organa, ki je vodil postopek. Seznanitev s potekom in zaključkom postopka, kot nujen element komunikacije med upravnim organom in drugimi udeleženimi v postopku, se praviloma zagotovi z vročitvijo dokumenta (npr. odločbe) naslovniku (glej Jerovšek et. al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 290). Vročanje je določeno v ZUP ([[Zak:ZUP#83._.C4.8Dlen|83. člen ZUP]] in naslednji), kjer se ureja tako načine vročanja kot tudi elektronsko vročanje.

 '''Dokumente praviloma odpremlja glavna pisarna, lahko pa tudi notranje organizacijske enote ali javni uslužbenci sami''' (glej Kovač et. al, Uredba o upravnem poslovanju z uvodnimi pojasnili, 2008, str. 131). Če javni uslužbenec, ki je pripravil dokument za odpremo, pošilja ta dokument v odpremo glavni pisarni, ji mora (ne glede na to, kdo je dokument podpisal) dati '''natančno pisarniško odredbo''' (tudi o zaznamkih na izvirniku), '''kateremu naslovniku se dokument odpošlje, katere priloge se priložijo in kako naj se dokument odpošlje''' (osebno, osebno elektronsko, na oglasno desko, navadno, priporočeno, priporočeno s povratnico, navadno elektronsko idr.). Javni uslužbenec lahko odredi, da nosilec odpreme pripravi kopijo dokumenta in jo odpremi (67. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) oziroma Kovač et. al., Uredba o upravnem poslovanju z uvodnimi pojasnili, 2008, str. 131).

 '''Dokument (npr. odločba) se stranki vroči v fizičnem ali elektronskem izvirniku''', v fizičnem ali elektronskem (skeniranem) prepisu. Izvirnik odločbe hrani organ (glej [[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen|210. člen ZUP]]). Pri odpremi lahko organ na svoj izvirnik označi, kdaj je bila odločba odpremljena strankam, da je v pomoč in evidenco njemu samemu. Vendar oznake, ki jih organ označi na svoj izvirnik niso zavezujoče za nikogar, zlasti ne za stranko, saj ZUP ([[Zak:ZUP#83._.C4.8Dlen|83. člen ZUP]] in naslednji), natančno določa načine vročanja. '''Na izvirnik, ki ga organ vroča stranki, ni priporočljivo označevati datuma odpreme, čeprav to ni nikjer izrecno prepovedano.''' 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

 

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Ravnanje_z_dokumentarnim_gradivom]] [[Category:Vročanje]]

Navedba upravnega organa v uvodu odločbe

2023-01-26T11:07:27Z

Mo5957:

== '''Zadeva:''' Navedba upravnega organa v uvodu odločbe ==

'''Datum odgovora:''' 26. 3. 2010, pregled 20. 11. 2022 

== '''Vprašanje:''' ==

Zanima nas, ali je potrebno v uvodu odločbe navesti zgolj ime organa v sestavi ministrstva ali tudi ministrstvo, katerega organ v sestavi je, ter ali je potrebno v uvodu odločbe navesti Uredbo o organih v sestavi ministrstev?

== '''Odgovor:''' ==

Uvod odločbe je namenjen presoji zakonitosti v pritožbenem postopku v smislu spoštovanja pravil o pristojnosti in zastopanju. Zato naj bi tako stranka kot nadzorstveni organ takoj razbrala morebitne nepravilnosti, ki izhajajo iz obveznih elementov uvoda (v Jerovšek et al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2004, str. 589).

[[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen|212. člen ZUP]] določa, katere sestavine mora vsebovati uvod odločbe in določa, da je v uvodu med drugim potrebno navesti '''ime organa, ki je odločbo izdal'''. Ni pravilna praksa, da se v uvod zapiše notranjo organizacijsko enoto organa (npr. oddelek za okolje in prostor), saj ZUP in področna zakonodaja določata pristojnost po organu, ne nižje v smislu funkcionalne pristojnosti (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 590). [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakon o državni upravi] (ZDU-1, Ur.l. RS, št. 113/2005 in novele) v 14. členu določa, da so organi v sestavi ministrstev upravni organi. Organ v sestavi ministrstva je poseben organ, ki sicer deluje znotraj ministrstva, toda ima lastno avtonomijo. Torej je v uvodu odločbe pravilno in '''''obvezno navajanje organa v sestavi ministrstva''''', ne zahteva pa ZUP tudi navedbe organa, v okviru katerega organ, ki izdaja odločbo, deluje. Kljub temu, da zakon ne zahteva navedbe ministrstva, v okviru katerega organ v sestavi deluje, pa taka navedba ni prepovedana.

[[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen|212. člen ZUP]] določa, da je potrebno v uvodu določbe navesti tudi '''predpis o pristojnosti organa, ki odločbo izdaja''', pri čemer je mišljena ''navedba tistega predpisa, ki določa '''stvarno '''pristojnost organa''. Navede se cel predpis, s polnim nazivom in pravilno ter ažurno navedbo objav, kar stranki omogoča vpogled v pravilnost delovanja organa (v Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 590). Stvarno pristojnost, tudi pristojnost organa v sestavi, praviloma določa ''področni predpis'', zato bi bilo v uvod odločbe potrebno zapisati ta predpis. V kolikor področni predpis pristojnosti organa v sestavi ne določa ali določa za odločanje o upravnih zadevah na določenem področju na prvi stopnji pristojno ministrstvo, v ministrstvu pa je organiziran organ v sestavi za to področje, na prvi stopnji vodi postopek in odloča o upravni zadevi organ v sestavi ministrstva. V takem primeru iz samega področnega zakona ni mogoče razbrati, ali je za področje, na katero sodi upravna zadeva, ustanovljen organ v sestavi ali ne, zato se v uvod odločbe v takem primeru navede tako ZDU-1 kot tudi [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6985 Uredbo o organih v sestavi ministrstev] (Ur. l. RS, št. 35/15 in novele). 

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]

Mesto objave javnega naznanila na oglasni deski organa in zaščita deske

2023-01-26T11:01:12Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Mesto objave javnega naznanila na oglasni deski organa in zaščita deske ==

'''Datum odgovora:''' 12. 5. 2010, pregled 18. 12. 2022[[:Mesto objave javnega naznanila na oglasni deski organa in zaščita deske| ]]

 

== '''Vprašanje:''' ==

Na katerem mestu pri upravnem organu mora biti postavljena oglasna deska in kje na deski se objavi obvestila in dokumente, ko se vroča z javnim naznanilom? Ali mora imeti oglasna deska zavarovano prednjo stran s steklom in biti zaklenjena?

== '''Odgovor:''' ==

Dokumente, ki nastanejo pri poslovanju organa, je treba naslovniku vročiti vedno, ko je potrebno, da se seznani z njihovo vsebino. Organi vročajo dokumente, s katerimi je treba seznaniti osebe (naslovnike) po fizični ali po elektronski poti (glej Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 74). ZUP pa določa tudi posebne primere vročanja in ena izmed takšnih oblik je vročanje z javnim naznanilom.

V [[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen|94. členu ZUP]] je natančno opredeljeno, da '''če gre za večje število oseb, ki organu niso znane, ali ki se ne morejo določiti, se jim dokument vroči z javnim naznanilom na oglasni deski organa, ki ga je izdal, in na enotnem državnem portalu e-uprava'''. Isto velja, '''ko se vroča akte v postopku, ko stranka umre''' ([[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen|50. člen ZUP]]). '''Vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo naznanilo objavljeno na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava, če organ, ki je dokument izdal, ne določi daljšega roka.''' Tudi v primeru, '''če vročitev ni bila mogoča, ker stranka organa ni obvestila o spremembi prebivališča, organ pa zagotovo ugotovi, da vročitev ni bila uspešna na naslovu za vročanje, prijavljenemu na podlagi zakona, ki ureja prijavo prebivališča ter na vročevalcu znanemu naslovu, odredi, da se vse nadaljnje vročitve v postopku opravljajo tako, da se dokument objavi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava, kot to določa''' [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen|96. člen ZUP]]. Javno naznanilo lahko organ izkoristi šele, ko so izčrpane vse možnosti vročitve preko naslova za vročanje in omenjenih naslovov, kjer je verjetno, da bi se naslovnik dejansko nahajal. Izvede se z objavo sporočila o vročanju z javnim naznanilom, ki mora vsebovati podatke, določene v tretjem odstavku [[Zak:ZUP#96. člen|96. člena ZUP]].

ZUP torej opredeljuje dve obliki vročanja z javnim naznanilom, ki jih mora upravni organ upoštevati. '''Prva oblike vročanja z javnim naznanilom je, da se dokumente objavi na oglasni deski organa, drugo obliko pa predstavlja objavljanje dokumentov na enotnem državnem portalu e-uprava'''. In vsak upravni organ, ki v okviru svojih pristojnosti odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih, mora imeti na javno dostopnem mestu nameščeno oglasno desko, prek katere se izvajajo javna naznanila po ZUP (glej Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 64–72). Obvezno uporabo oglasne deske v upravnem organu opredeljuje tudi [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (Uradni list RS, št. 9/18 in novele) v 108. členu skupaj v povezavi s 67. členom, s katerima nalaga organu obvezo zagotoviti oglasno desko na vidnem in javno dostopnem mestu, javnemu uslužbencu pa določa javno vročanje kot enega iz med načinov odpošiljanja dokumentov.

'''UUP posebej ne določa, kje mora biti in kako mora biti zavarovana oglasna deska, ko se na njej objavljajo dokumenti (upravni akti, sporočila idr.)'''. Navedeno je le, da morajo organ oziroma pri njem zaposleni javni uslužbenci z vso opremo ravnati kot dober gospodar. To pomeni, da jo morajo uporabljati v skladu z namenom, gospodarno in učinkovito. Vsekakor pa je potrebno upoštevati, da je oglasna deska na vidnem in javno dostopnem mestu ter da je vsebina upravnih aktov in sporočil jasno razvidna. '''Pri uporabi oglasne deske je potrebno upoštevati tudi morebitna interna navodila in za objavljene dokumente oziroma vsebine poskrbeti na način, da bodo na primeren način zavarovane in da se pri tem ne krši tudi [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-4187?sop=2022-01-4187 Zakon o varstvu osebnih podatkov] (ZVOP-2, Ur. l. RS, št. 163/22). Toda to še ne pomeni, da ni potrebno poskrbeti za varnost oz. zavarovanje dokumentov, ki so objavljeni na oglasni deski.

Zato v primeru, da organ uporablja oglasno desko, ki je zaščitena s steklom in zaklenjena, nesporno deluje v smeri varovanja dokumentov na oglasni deski. Tako postopanje ni v nasprotju z določbami UUP – ravno nasprotno, je zelo priporočljivo, da se ravna na takšen način. '''Posebej pa opozarjamo, da mora biti oglasna deska v primeru, da ni zaščitena s steklom oziroma da steklo ni zaklenjeno, vsaj pod nadzorom uradne osebe''' (npr. svetovalca za pomoč strankam), da ne bi prihajalo do nekontroliranih posegov v njeno vsebino. Očitek, ki bi se lahko pojavil je, da za varstvo osebnih podatkov ni poskrbljeno na primeren način. Če bi kdorkoli mimoidoči lahko preprosto posegel ali celo odstranil javno objavljen akt, bi bilo to nedvomno v nasprotju z varovanjem osebnih podatkov (ki so tam objavljeni samo zaradi naznanitve), poleg tega pa predsvsem v nasprotju z javno koristjo, saj je od časa objave dokumentov lahko odvisno, kdaj bodo nastopile pravne posledice na njihovem temelju.

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 [[Category:Vročanje]]

Razkritje podatkov odvetniku

2023-01-26T11:00:04Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Razkritje podatkov odvetniku ==

'''Datum odgovora:''' 4. 2. 2010, pregled 5. 12. 2022

 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je upravni organ dolžan odvetniku osebe, ki je bila oškodovana z dejanjem zavezane stranke v (inšpekcijskem) postopku, za potrebe domnevnega tožbenega postopka, posredovati zahtevane podatke, ki jih oškodovanec potrebuje za pravdni postopek, zlasti ime stranke kot toženca? 

Kako ravnati, če upravni organ na podlagi pobude oz. prijave oškodovanca postopka ni uvedel, če je presodil, da kršitve sploh ni bilo ali je storilec neznan?  

== '''Odgovor:''' ==

Podatke iz upravnega postopka se lahko po [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen|82. člen ZUP]] razkrije le stranki in osebi, ki izkaže pravni interes. Enako velja za zastopnika (odvetnika) - če oseba, ki jo zastopa, izkaže pravico vpogleda ali dostopa, se njenemu zastopniku spis razkrije, sicer ne. Po ZUP mora biti pravni interes obstoječ, ne šele potencialni. To velja za vse podatke v spisu, ne samo za osebne podatke (pri čemer je [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-4187?sop=2022-01-4187 Zakon o varstvu osebnih podatkov] (ZVOP-2, Ur.l. RS, št. 163/22)) v relaciji do ZUP sploh le splošnejši akt in ga tako ZUP oz. seveda drugi področni zakoni nadredijo).

Dodatno določilo glede na ZUP pa obsega 10. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO265 Zakona o odvetništvu] (ZOdv, Ur. l. RS, št. 18/93 in novele), ki določa, da ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil posredujejo brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Tudi [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO265 ZOdv] nadredi zakonodajo o varstvu osebnih podatkov, poleg tega pa še ZUP. '''To pomeni, da če odvetnik s pooblastilom oškodovanca izkaže, da je res pooblaščen, da vodi v imenu te osebe postopke pred sodiščem, mu organ da zahtevane podatke, čeprav odvetnikova stranka, torej oškodovanec, v samem upravnem postopku nima pravnega interesa''' (npr. prijavitelj ni stranka v inšpekcijskem postopku).

'''Ali je bil postopek uveden in izrečeni ukrepi, je pravno irelevantno, tudi tedaj je organ zavezan dati odvetniku podatke po pogojih [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO265 ZOdv].''' Seveda pa organ ne more posredovati podakov, ki jih nima (npr. če neznan povzročitelj).

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vpogled_v_spis_(pregled_dokumentov)_in_informacije_javnega_značaja]]

Navedba stroškov v izreku odločbe

2023-01-26T10:55:37Z

Mo5957:

== '''Zadeva''': Navedba stroškov v izreku odločbe  ==

'''Datum odgovora:''' 2. 6. 2010, pregled 20. 11. 2022

 

== '''Vprašanje:''' ==

Če nastajajo v upravni zadevi (na prvi stopnji) stroški, jih je treba zaznamovati v spisu. Če evidence ni (ker posebni stroški po ZUP niso nastali), potem ni osnove, da se v izrek odločbe napiše, da bo o stroških izdan poseben sklep, pač pa se napiše npr. da stroškov ni bilo?

== '''Odgovor:''' ==

Po ZUP se obračunavajo le stroški, ki sodijo v kategorijo posebnih stroškov postopka. Stroški, ki nastanejo organu ali stranki ali drugim udeležencem postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu, ipd.) gredo praviloma v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel (prvi odstavek [[Zak:ZUP#113._.C4.8Dlen|113. člena ZUP]]).

Sklep o posebnih stroških postopka se izda le v primeru, če so takšni stroški nastali in o njih ni bilo odločeno v odločbi oz. sklepu, če se je postopek z njim končal. Če organ ne odloči o stroških v odločbi oz. sklepu, mora v odločbi oz. sklepu navesti, da bo izdal o stroških poseben sklep (tretji in četrti odstavek [[Zak:ZUP#118._.C4.8Dlen|118. člena ZUP]]).

Peti odstavek [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen|213. člena ZUP]] določa, da se v izreku odločbe odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. '''Če posebni stroški v postopku niso nastali''', je treba torej v izreku odločbe navesti tudi to. Zavede se tako, da se v posebni točki izreka zapiše denimo:»Posebni stroški postopka niso nastali.« Če je že vnaprej znano, da stroški v postopku niso nastali, je nesmiselno, pa tudi v nasprotju z ekonomičnostjo postopka, da se glede tega izdaja poseben sklep.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]] [[Category:Stroški_postopka]]

Popis zadeve in ravnanje z dokumenti in prilogami zadeve oziroma v ovoju zadeve

2023-01-26T10:53:56Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Popis zadeve in ravnanje z dokumenti in prilogami zadeve oziroma v ovoju zadeve ==

'''Datum odgovora:''' 7. 6. 2010, pregled 26. 1. 2023

== '''Vprašanje:''' ==

UUP določa, da se v vsaki upravni zadevi vodi popis zadeve; dokumente je potrebno vpisati v popis zadeve najkasneje pred odstopom zadeve drugemu organu. Ali določajo predpisi še kake standarde pisarniškega poslovanja (glede zadeve)? • ali obstaja generalna klavzula (na primer, da se mora zadeva voditi v redu)? • da se mora uradni zaznamek, zapisnik pisati čitljivo (če se piše na roko)? • da morajo biti posamezne strani enega dokumenta med seboj speti? • da morajo biti dokumenti vloženi v zadevi v določenem vrstnem redu? • da mora biti vlogi (prejeti po pošti) pripeta kuverta? • da se mora vrnjena povratnica pripeti na ustrezni dokument (ne na primer na ovoj zadeve)? • kaj vse mora zadeva vsebovati? (kaj vse mora biti vloženo v ovoj?) 

== '''Odgovor:''' ==

[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) v 56. členu ureja '''popis zadeve, ki mora vsebovati zaporedno številko vsakega dokumenta v zadevi, kratko vsebino dokumenta, datum dokumenta, navedbo, ali je dokument v fizični obliki, in morebitno stopnjo tajnosti'''. Popis zadeve se natisne v primeru, če obstajajo dokumenti v fizični obliki, in vloži v ovoj zadeve najpozneje pred odstopom zadeve drugemu organu ali pred vložitvijo v tekočo zbirko. Praksa kaže, da je najprimernejši izpis na posebnem listu in pri tem je potrebno upoštevati, da popis zadeve vsebuje zaporedno številko dokumenta, kratko vsebino posameznega dokumenta ter datum prejema in nastanka dokumenta. Posebej opozarjamo, da se pri popisu zadeve (dokumentov in prilog v zadevi) uporablja '''kronološki način razvrščanja dokumentarnega gradiva''' (glej Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 123). Kronološki način razvrščanja pomeni, da je potrebno gradivo razvrstiti po nekem časovnem roku (na primer čas nastanka ali rok rešitve) (glej Stare, Upravno poslovanje, 2010, str. 78). Iz tega vidika priporočamo oziroma svetujemo, da se popis zadeve naredi na način, da se dokumente in priloge zabeleži od najstarejših (na dnu) do najmlajših (na vrhu) - '''temu mora ustrezati tudi razvrstitev dokumentov in prilog v zadevi'''. S tem se omogoča dobra preglednost nad potekom vodenja oziroma reševanjem zadeve in se odpravlja  dvom glede vrstnega reda dokumentov in prilog v ovoju zadeve oziroma beleženja le teh na popisu zadeve. Opozarjamo pa, da  dileme (vprašanja) kako urediti popis zadeve UUP izrecno nikjer ne ureja in zaradi tega drugačno oblikovanje popisa ni v nasprotju z UUP. 

Popisu zadeve je potrebno nameniti posebno pozornost, saj '''popis zadeve omogoča pregled nad vsebino in reševanjem zadeve'''. Zato ni vseeno kako je popis zadeve narejen, ampak je potrebno pri tem upoštevati natančnost, jasnost in zanesljivost zapisanega v popisu zadeve. '''V splošnem velja, da mora biti popis zadeve izoblikovan najkasneje pred odstopom zadeve drugemu organu ali pred njeno vložitvijo v tekočo zbirko dokumentarnega gradiva''' (glej Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 123).

Splošna generalna klavzula o popisu zadeve, razen tega, da 56. člen UUP določa sestavne dele popisa zadeve, ne obstaja. Vsekakor pa je potrebno upoštevati, da se morajo vsi dokumenti in priloge, ki so zabeleženi na popisu zadeve ustrezno zapisati in vložiti v ovoj zadeve. Tako morata biti uradni zaznamek in zapisnik napisana čitljivo v skladu z navodili in sestavnimi deli, ki jih vsebujeta. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#77._.C4.8Dlen|77. člena ZUP]] natančno določa, da mora biti zapisnik sestavljen pravilno in čitljivo, [[Zak:ZUP#80._.C4.8Dlen|80. člen ZUP]] pa določa, da zapisnik ni samo tehnični instrument, ampak je tudi javna listina, če je sestavljen v skladu z določbami tega zakona. To torej pomeni, da v kolikor je zapisnik (tudi uradni zaznamek) napisan ročno mora biti napisan čitljivo in razločno. Stranka namreč lahko zahteva, da se ročno pisani zapisnik prepiše in opremi z žigom in podpisom.

'''Tako kot popis zadeve mora biti tudi zadeva v vsakem trenutku popolna''', kar pomeni, da '''mora vsebovati vse dokumente s prilogami, ki se nanašajo na zadevo, ne glede na to, ali se vodi v elektronski obliki ali v fizičnem ovoju'''. Zelo pomemben vidik zagotavljanja preglednosti in urejenosti dokumentarnega gradiva je zahteva, da imata zadeva in vsak dokument v njej vselej isto številko zadeve, številka zadeve pa se ne more spremeniti (glej Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 116-117).

Tudi v primeru, ko se zadeva vodi v »fizičnem ovoju zadeve« mora glavna pisarna oziroma javni uslužbenec, ki zadevo rešuje, poskrbeti, da se vsak (na novo prejet ali v organu nastali) dokument vloži v ustrezno zadevo oziroma ovoj zadeve. Če gre za novo zadevo, vloži dokument v ovoj zadeve glavna pisarna, če pa se z dokumentom prispelim v glavno pisarno, zadeva nadaljuje, ga glavna pisarna skladno z načinom dodeljevanja pošlje pristojnemu uslužbencu. To pomeni, da dokument v zadevo oziroma ovoj zadeve vloži tisti javni uslužbenec, ki zadevo rešuje (glej Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 119-123). V primeru prilog dokumentu, ki se nanašajo na zadevo veljajo enaka pravila.

Ker je v ovoju zadeve več različnih dokumentov in prilog se lahko pojavi problem, da se kakšen dokument tudi izgubi v kolikor vsebuje več strani – enako vsekakor velja tudi za priloge. Zato svetujemo, da v kolikor je potrebno kakšen dokument ali prilogo, ki vsebuje več strani »speti« med seboj, da se to zaradi nanašanja na enako vsebino, ločenja od ostalih dokumentov in prilog, ne izgube dokumentov in prilog ter boljše preglednosti, tudi naredi. Vsekakor pa je potrebno upoštevati dejstva, da v kolikor kakšen predpis določa, da se posamezni dokument ali priloga ne sme »speti«, da to tudi upoštevamo in uporabimo drug način, da preprečimo oziroma zmanjšamo možnost napak, izgube, itd. Pri spenjanju dokumentov ali posameznih prilog je to potrebno narediti na način, da se s tem ne poškoduje posameznih dokumentov in prilog.

Posamezni vlogi (dokumentu), ki je prispela po pošti in je vložena v ovoj zadeve se pripne kuverta kadar je pomemben datum odpošiljanja (v zvezi s tem glej [http://www.fu.uni-lj.si/mediawiki/index.php?title=Izvirnik:Pravo%C4%8Dasnost_vloge_glede_na_oznako_po%C5%A1iljke "tukaj") ]in to ni nikjer drugje razvidno. S povratnicami pa je potrebno ravnati zelo skrbno in jih na takšen način tudi vložiti v ovoj zadeve in z njimi ravnati na tako, da se ne izgubijo. Pri tem si lahko pomagamo na način, da jih pripnemo na ovoj zadeve ali k dokumentu. Moramo pa ravnati skrbno oziroma pazljivo, da se povratnic ne poškoduje. Način ali je potrebno povratnice pripenjati na ovoj zadeve ali k posameznemu dokumentu ni posebej nikjer definiran. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Ravnanje_z_dokumentarnim_gradivom]]

Popis zadeve in ravnanje z dokumenti in prilogami zadeve oziroma v ovoju zadeve

2023-01-26T10:53:43Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Popis zadeve in ravnanje z dokumenti in prilogami zadeve oziroma v ovoju zadeve ==

'''Datum odgovora:''' 7. 6. 2010, pregled 26. 1. 2023

== '''Vprašanje:''' ==

UUP določa, da se v vsaki upravni zadevi vodi popis zadeve; dokumente je potrebno vpisati v popis zadeve najkasneje pred odstopom zadeve drugemu organu. Ali določajo predpisi še kake standarde pisarniškega poslovanja (glede zadeve)? • ali obstaja generalna klavzula (na primer, da se mora zadeva voditi v redu)? • da se mora uradni zaznamek, zapisnik pisati čitljivo (če se piše na roko)? • da morajo biti posamezne strani enega dokumenta med seboj speti? • da morajo biti dokumenti vloženi v zadevi v določenem vrstnem redu? • da mora biti vlogi (prejeti po pošti) pripeta kuverta? • da se mora vrnjena povratnica pripeti na ustrezni dokument (ne na primer na ovoj zadeve)? • kaj vse mora zadeva vsebovati? (kaj vse mora biti vloženo v ovoj?) 

== '''Odgovor:''' ==

[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) v 56, členu ureja '''popis zadeve, ki mora vsebovati zaporedno številko vsakega dokumenta v zadevi, kratko vsebino dokumenta, datum dokumenta, navedbo, ali je dokument v fizični obliki, in morebitno stopnjo tajnosti'''. Popis zadeve se natisne v primeru, če obstajajo dokumenti v fizični obliki, in vloži v ovoj zadeve najpozneje pred odstopom zadeve drugemu organu ali pred vložitvijo v tekočo zbirko. Praksa kaže, da je najprimernejši izpis na posebnem listu in pri tem je potrebno upoštevati, da popis zadeve vsebuje zaporedno številko dokumenta, kratko vsebino posameznega dokumenta ter datum prejema in nastanka dokumenta. Posebej opozarjamo, da se pri popisu zadeve (dokumentov in prilog v zadevi) uporablja '''kronološki način razvrščanja dokumentarnega gradiva''' (glej Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 123). Kronološki način razvrščanja pomeni, da je potrebno gradivo razvrstiti po nekem časovnem roku (na primer čas nastanka ali rok rešitve) (glej Stare, Upravno poslovanje, 2010, str. 78). Iz tega vidika priporočamo oziroma svetujemo, da se popis zadeve naredi na način, da se dokumente in priloge zabeleži od najstarejših (na dnu) do najmlajših (na vrhu) - '''temu mora ustrezati tudi razvrstitev dokumentov in prilog v zadevi'''. S tem se omogoča dobra preglednost nad potekom vodenja oziroma reševanjem zadeve in se odpravlja  dvom glede vrstnega reda dokumentov in prilog v ovoju zadeve oziroma beleženja le teh na popisu zadeve. Opozarjamo pa, da  dileme (vprašanja) kako urediti popis zadeve UUP izrecno nikjer ne ureja in zaradi tega drugačno oblikovanje popisa ni v nasprotju z UUP. 

Popisu zadeve je potrebno nameniti posebno pozornost, saj '''popis zadeve omogoča pregled nad vsebino in reševanjem zadeve'''. Zato ni vseeno kako je popis zadeve narejen, ampak je potrebno pri tem upoštevati natančnost, jasnost in zanesljivost zapisanega v popisu zadeve. '''V splošnem velja, da mora biti popis zadeve izoblikovan najkasneje pred odstopom zadeve drugemu organu ali pred njeno vložitvijo v tekočo zbirko dokumentarnega gradiva''' (glej Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 123).

Splošna generalna klavzula o popisu zadeve, razen tega, da 56. člen UUP določa sestavne dele popisa zadeve, ne obstaja. Vsekakor pa je potrebno upoštevati, da se morajo vsi dokumenti in priloge, ki so zabeleženi na popisu zadeve ustrezno zapisati in vložiti v ovoj zadeve. Tako morata biti uradni zaznamek in zapisnik napisana čitljivo v skladu z navodili in sestavnimi deli, ki jih vsebujeta. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#77._.C4.8Dlen|77. člena ZUP]] natančno določa, da mora biti zapisnik sestavljen pravilno in čitljivo, [[Zak:ZUP#80._.C4.8Dlen|80. člen ZUP]] pa določa, da zapisnik ni samo tehnični instrument, ampak je tudi javna listina, če je sestavljen v skladu z določbami tega zakona. To torej pomeni, da v kolikor je zapisnik (tudi uradni zaznamek) napisan ročno mora biti napisan čitljivo in razločno. Stranka namreč lahko zahteva, da se ročno pisani zapisnik prepiše in opremi z žigom in podpisom.

'''Tako kot popis zadeve mora biti tudi zadeva v vsakem trenutku popolna''', kar pomeni, da '''mora vsebovati vse dokumente s prilogami, ki se nanašajo na zadevo, ne glede na to, ali se vodi v elektronski obliki ali v fizičnem ovoju'''. Zelo pomemben vidik zagotavljanja preglednosti in urejenosti dokumentarnega gradiva je zahteva, da imata zadeva in vsak dokument v njej vselej isto številko zadeve, številka zadeve pa se ne more spremeniti (glej Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 116-117).

Tudi v primeru, ko se zadeva vodi v »fizičnem ovoju zadeve« mora glavna pisarna oziroma javni uslužbenec, ki zadevo rešuje, poskrbeti, da se vsak (na novo prejet ali v organu nastali) dokument vloži v ustrezno zadevo oziroma ovoj zadeve. Če gre za novo zadevo, vloži dokument v ovoj zadeve glavna pisarna, če pa se z dokumentom prispelim v glavno pisarno, zadeva nadaljuje, ga glavna pisarna skladno z načinom dodeljevanja pošlje pristojnemu uslužbencu. To pomeni, da dokument v zadevo oziroma ovoj zadeve vloži tisti javni uslužbenec, ki zadevo rešuje (glej Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 119-123). V primeru prilog dokumentu, ki se nanašajo na zadevo veljajo enaka pravila.

Ker je v ovoju zadeve več različnih dokumentov in prilog se lahko pojavi problem, da se kakšen dokument tudi izgubi v kolikor vsebuje več strani – enako vsekakor velja tudi za priloge. Zato svetujemo, da v kolikor je potrebno kakšen dokument ali prilogo, ki vsebuje več strani »speti« med seboj, da se to zaradi nanašanja na enako vsebino, ločenja od ostalih dokumentov in prilog, ne izgube dokumentov in prilog ter boljše preglednosti, tudi naredi. Vsekakor pa je potrebno upoštevati dejstva, da v kolikor kakšen predpis določa, da se posamezni dokument ali priloga ne sme »speti«, da to tudi upoštevamo in uporabimo drug način, da preprečimo oziroma zmanjšamo možnost napak, izgube, itd. Pri spenjanju dokumentov ali posameznih prilog je to potrebno narediti na način, da se s tem ne poškoduje posameznih dokumentov in prilog.

Posamezni vlogi (dokumentu), ki je prispela po pošti in je vložena v ovoj zadeve se pripne kuverta kadar je pomemben datum odpošiljanja (v zvezi s tem glej [http://www.fu.uni-lj.si/mediawiki/index.php?title=Izvirnik:Pravo%C4%8Dasnost_vloge_glede_na_oznako_po%C5%A1iljke "tukaj") ]in to ni nikjer drugje razvidno. S povratnicami pa je potrebno ravnati zelo skrbno in jih na takšen način tudi vložiti v ovoj zadeve in z njimi ravnati na tako, da se ne izgubijo. Pri tem si lahko pomagamo na način, da jih pripnemo na ovoj zadeve ali k dokumentu. Moramo pa ravnati skrbno oziroma pazljivo, da se povratnic ne poškoduje. Način ali je potrebno povratnice pripenjati na ovoj zadeve ali k posameznemu dokumentu ni posebej nikjer definiran. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Ravnanje_z_dokumentarnim_gradivom]]

Opuščeni dokumenti in označevanje združenih zadev v aplikaciji

2023-01-26T10:41:01Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Opuščeni dokumenti in označevanje združenih zadev v aplikaciji ==

'''Datum odgovora:''' 29. 11. 2010, pregled 26. 1. 2023

 

== '''Vprašanje:''' ==

Po Uredbi o upravnem poslovanju se v primeru, če se dve ali več zadev združi v eno skupno zadevo, odpre nova zadeva, pridružene zadeve pa se označijo kot opuščene. Pri vodenju evidence o reševanju upravnih zadevah, ki se vnašajo v informacijski sistem, se uporabljajo različne pisarniške odredbe. V aplikaciji, ki jo uporablja občinski organ pa je možna le izbira odredbe REŠENO ali ODSTOPLJENO. Ali je to skladno z uredbo? Kaj storiti z dokumenti, ki so pomembni za odločanje v postopku in so vloženi v zadevo, katero smo opustili - ali jih naj prenesemo v novo skupno zadevo?

 

== '''Odgovor:''' ==

'''Po prvem odstavku 60. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) se zadeve, če so vsebinsko ali formalno povezane, v evidenci povežejo z zaznamkom na vsaki od povezanih zadev'''. Drugi odstavek 60. člena UUP določa, da med povezane zadeve sodi tudi primer, ko se dve ali več zadev združi v eno, novo skupno zadevo ali pa se nadaljnji postopek vodi v eni od obstoječih zadev, v kateri se evidentira dokument o tem, katere zadeve so se združile. V tem primeru se na novo prispeli ali nastali dokumenti evidentirajo le pri zadevi, ki se nadaljuje, in se ne evidentirajo pri drugih združenih zadevah. V evidenci se pri združenih zadevah in pri zadevi, ki se nadaljuje, evidentirajo »zveza« ter številke vseh združenih zadev in nadaljevane zadeve. Združene zadeve, ki se ne nadaljujejo, dobijo stanje »REŠENA združena«

 

'''Po drugi točki tretjega odstavka 61. člena UUP pa se za vodenje evidence dokumentarnega gradiva, uporabljata stanji ROKOVNIK in REŠENO'''. V okviru stanja REŠENO se uporabljata odredbi "odstopljena" (kadar je bila zadeva v skladu s predpisi odstopljena drugemu organu) in '''"združena"''' (kadar je bila zadeva v skladu s predpisi združena).

 

'''V skladu s tem aplikacija občinskega organa ni popolnoma skladna z uredbo, saj bi morali biti na izbiro stanji ROKOVNIK in REŠENO, ne pa REŠENO in ODSTOPLJENO'''. Pridružene zadeve po 61. členu UUP označimo z REŠENO, saj organ v pridruženih zadevah ne bo opravil več nobenega dejanja. Dokumentov, ki so pomembni za odločanje v postopku in so vloženi v zadevo katero smo opustili, ne prenesemo v novo skupno zadevo, temveč se le tej zadevi pripiše zveza - številka nove skupne zadeve.

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Ravnanje_z_dokumentarnim_gradivom]]

Opuščeni dokumenti in označevanje združenih zadev v aplikaciji

2023-01-26T10:39:49Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Opuščeni dokumenti in označevanje združenih zadev v aplikaciji ==

'''Datum odgovora:''' 29. 11. 2010, pregled 26. 1. 2023

 

== '''Vprašanje:''' ==

Po Uredbi o upravnem poslovanju se v primeru, če se dve ali več zadev združi v eno skupno zadevo, odpre nova zadeva, pridružene zadeve pa se označijo kot opuščene. Pri vodenju evidence o reševanju upravnih zadevah, ki se vnašajo v informacijski sistem, se uporabljajo različne pisarniške odredbe. V aplikaciji, ki jo uporablja občinski organ pa je možna le izbira odredbe REŠENO ali ODSTOPLJENO. Ali je to skladno z uredbo? Kaj storiti z dokumenti, ki so pomembni za odločanje v postopku in so vloženi v zadevo, katero smo opustili - ali jih naj prenesemo v novo skupno zadevo?

 

== '''Odgovor:''' ==

Po prvem odstavku 60. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) se zadeve, če so vsebinsko ali formalno povezane, v evidenci povežejo z zaznamkom na vsaki od povezanih zadev. Drugi odstavek 60. člena UUP določa, da med povezane zadeve sodi tudi primer, ko se dve ali več zadev združi v eno, novo skupno zadevo ali pa se nadaljnji postopek vodi v eni od obstoječih zadev, v kateri se evidentira dokument o tem, katere zadeve so se združile. V tem primeru se na novo prispeli ali nastali dokumenti evidentirajo le pri zadevi, ki se nadaljuje, in se ne evidentirajo pri drugih združenih zadevah. V evidenci se pri združenih zadevah in pri zadevi, ki se nadaljuje, evidentirajo »zveza« ter številke vseh združenih zadev in nadaljevane zadeve. Združene zadeve, ki se ne nadaljujejo, dobijo stanje »REŠENA združena«
 

Po drugi točki tretjega odstavka 61. člena UUP pa se za vodenje evidence dokumentarnega gradiva, uporabljata stanji ROKOVNIK in REŠENO. V okviru stanja REŠENO se uporabljata odredbi "odstopljena" (kadar je bila zadeva v skladu s predpisi odstopljena drugemu organu) in "združena" (kadar je bila zadeva v skladu s predpisi združena).

 

V skladu s tem aplikacija občinskega organa ni popolnoma skladna z uredbo, saj bi morali biti na izbiro stanji ROKOVNIK in REŠENO, ne pa REŠENO in ODSTOPLJENO. Pridružene zadeve po 61. členu UUP označimo z REŠENO, saj organ v pridruženih zadevah ne bo opravil več nobenega dejanja. Dokumentov, ki so pomembni za odločanje v postopku in so vloženi v zadevo katero smo opustili, ne prenesemo v novo skupno zadevo, temveč se le tej zadevi pripiše zveza - številka nove skupne zadeve.

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Ravnanje_z_dokumentarnim_gradivom]]

Ravnanje organa s pobudo in začetek postopka po uradni dolžnosti

2023-01-26T10:31:17Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Ravnanje organa s pobudo in začetek postopka po uradni dolžnosti ==

'''Datum odgovora:''' 6. 10. 2010, pregled 11. 12. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Kako mora postopati organ, če vložnik predlaga, da upravni organ začne postopek, ki se pa lahko začne le po uradni dolžnosti? Ali se glede na črtanje drugega odstavka 126. člena ZUP z novelo take vloge sploh ne obravnava, vložniku pa se odgovori z dopisom? Ali se ravna enako, če organ presodi, da obstajajo pogoji za uvedbo postopka ali pa če ne? Ali se v slednjem primeru pobudo za uvedbo postopka po uradni dolžnosti zavrže po 129. členu ZUP (ker vložnik ne more biti stranka)? Kakšno je pravilno postopanje upravnega organa, če prejme vlogo za začetek postopka, ki se vodi po uradni dolžnosti? Kako je opredeljen položaj prijavitelja v takšnem postopku? Kdaj mora upravni organ začeti postopek po uradni dolžnosti in kdaj točno se postopek v takem primeru začne? Kakšen akt izda upravni organ v primeru, če organ med postopkom ugotovi, da ni več javnega interesa za nadaljevanje postopka?

Po ZUP se upravni postopek po uradni dolžnosti uvede, če tako določa področni zakon ali terja javna korist. Iz veljavne področne zakonodaje in Kataloga javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo upravni organi (npr. centri za socialno delo, v nadaljevanju CSD), denimo izhaja, da že ob prijavi o npr. neustrezni skrbi za otroka ali suma zanemarjanja na CSD vzporedno potekata dva postopka (svetovalni in upravni). Ali je uvedba upravnega postopka po uradni dolžnosti (npr. s postavitvijo otroku skrbnika za posebni primer, imenovanjem strokovne komisije, razpisom ustne obravnave in izdajo odločbe, ki vsebuje vmesne cilje, naloge udeleženih in merila za prenehanje ukrepa) vedno nujna?

126. člen ZUP pravi, da pristojni organ začne postopek po uradni dolžnosti, če tako določa zakon ali na zakonu temelječ predpis in če ugotovi ali zve, da je treba glede na obstoječe dejansko stanje zaradi javne koristi začeti upravni postopek. Ali sta pogoja kumulativna oziroma z drugimi besedami, kako je z javnim interesom?

== '''Odgovor:''' ==

[[Zak:ZUP#126._.C4.8Dlen|126. člen ZUP]] določa, da obstoj okoliščin, ki narekujejo začetek upravnega postopka po uradni dolžnosti na podlagi zakona oziroma drugega predpisa ali zaradi varstva javnih koristi, lahko ugotovi organ sam, lahko pa ga o takšnih okoliščinah obvestijo občani oziroma organizacije ali pa ga na to opozorijo drugi organi. '''Slednji pri tem niso stranke v postopku, njihova opozorila oziroma vloge tudi niso zahteve za začetek upravnega postopka, ampak le podlaga za morebitno pobudo pristojnega organa, da začne upravni postopek po uradni dolžnosti. Zato se pobuda za uvedbo postopka po uradni dolžnosti nikoli ne zavrže, saj nima pravna narave zahtevka stranke (in zanjo ne veljajo pravila [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen|129. člena ZUP]]).'''

'''Ker vložniki navedenih vlog in opozoril niso stranke v postopku, tudi nimajo nobenega pravnega zahtevka, o katerem bi moral organ odločiti v upravnem postopku''' (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 277). Vlog občanov oziroma organizacij in opozoril drugih organov v tem primeru praviloma '''ni mogoče šteti kot obvezno podlago za uvedbo postopka, saj organ o tej odloča samostojno''' ([[Zak:ZUP#12._.C4.8Dlen|12. člen ZUP]]). Vseeno pa velja tudi za postopek po uradni dolžnosti dodati, da je treba analogno upoštevati pri presoji o začetku postopka procesne predpostavke kot izhajajo iz [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen|129. člena ZUP]] (da je zadeva sploh upravna, da je stranka stvarno legitimirana ter da se o isti zadevi že ne vodi upravni ali sodni postopek oz. še ni bilo pravnomočno odločeno).

* Če organ oceni, da je treba postopek uvesti po uradni dolžnosti zaradi zaščite javnega interesa, mora takoj ob uvedbi postopka tudi presoditi, ali ima posameznik ali organizacija, ki se je nanj obrnila z vlogo, v postopku položaj stranskega udeleženca. Če presodi, da ni izkazanega pravnega interesa pobudnika, ga je pa ta zahteval, mora organ o tem odločiti s sklepom iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#142._.C4.8Dlen|142. člena ZUP]]. Hkrati z odločitvijo o statusu stranskega udeleženca organ pobudnika tudi obvesti o uvedbi postopka.

* Če pa organ oceni, da pogoji za uvedbo postopka po uradni dolžnosti niso podani, postopka ne uvede, pobudnika pa mora vseeno obvestiti po 17. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele). Na vlogo, ki nima narave zahteve, je pristojni upravni organ dolžan reagirati na način, da posameznika ali organizacijo obvesti, kaj je v zvezi z njeno vlogo ugotovil, zlasti če mu obvestitev stranke nalaga poseben predpis (Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 368). V obvestilu v obliki dopisa mora organ pobudnika obvestiti, ali je postopek uvedel ali ne, pri čemer ni dolžan svoje odločitve utemeljevati. Organ mora nadalje paziti, da pobudniku kot osebi brez položaja stranke ne razkrije varovanih podatkov.

'''Upravni postopek se začne po uradni dolžnosti, če tako določa zakon ali na zakonu temelječ predpis in če pristojni organ ugotovi ali zve, da je treba glede na obstoječe dejansko stanje zaradi varstva javne koristi začeti upravni postopek ([[Zak:ZUP#126._.C4.8Dlen|126. člen ZUP]]).''' V nadaljevanju [[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen|127. člen ZUP dolo]]ča, da se upravni postopek po uradni dolžnosti začne, ko opravi pristojni organ v ta namen kakršnokoli dejanje (na primer postavi se izvedenec, zasliši se pričo, opravi se ogled itd.). '''Če upravni organ med postopkom spozna, da javna korist glede na ugotovljeno dejansko stanje ni ogrožena, s posebnim sklepom ustavi postopek''' (četrti odstavek [[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen|135. člena ZUP]]). V primeru pa, da se lahko postopek v isti upravni zadevi začne tudi na zahtevo stranke, mora organ postopek nadaljevati, če stranka to zahteva (tako tudi Androjna in Kerševan, Upravni proces, 2006, str. 294). 

'''Poseben primer postopka po uradni dolžnosti je postopek inšpekcijskega nadzora''', ki je sicer urejen v krovnem [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonu o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in novela). Postopek inšpekcijskega nadzora se začne samo po uradni dolžnosti, ne glede na to, da se inšpektor za začetek postopka večkrat odloči – poleg redno načrtovanih nadzorov – na podlagi sporočil, pobud ali prijav posameznih vlagateljev, ki načeloma niso stranke v tem postopku. '''Po določbah 24. člena ZIN mora inšpektor obravnavati pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih.''' Kot izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS (št. [https://www.sodnapraksa.si/?q=*:*&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&id=15021 U 500/94-7 z dne 22. 5. 1996, VS12133]), je sodišče izreklo, da '''zaradi uvedbe inšpekcijskega postopka zgolj po uradni dolžnosti tožnikova prijava šteje le kot podlaga za uvedbo postopka po uradni dolžnosti, zato tožnik, ki je dal tovrstno prijavo, nima lastnosti stranke v tem inšpekcijskem postopku in ne more zahtevati izdaje odločbe.''' Sam dopis inšpekcijskega organa, s katerim je tožnika obvestil o svojih ugotovitvah, pa po vsebini in obliki nima znakov odločbe, izdane v postopku na prvi stopnji, zoper katero bi imela stranka pravico pritožbe. Ker ZIN opisano postopkovno vprašanje rešuje specifično, v tem delu zgoraj navedene določbe UUP ne pridejo v poštev, ampak se postopa le po ZIN. Ta zakon med drugim posebej določa, da se prijavitelja obvesti (z dopisom) o postopanju organa le, če prijavitelj to ob prijavi izrecno pisno zahteva, pri čemer se prijavitelja obvesti ob uvedbi postopka tudi o odrejenih ukrepih.

Uvedba upravnega postopka po uradni dolžnosti ni nujna, če področni predpisi prepuščajo presojo glede ogroženosti javne koristi upravnemu organu. To velja tudi oz. zlasti pri CSD vzporedno s svetovalnim delom. Uvedba upravnega postopka je smiselna, kadar obstaja sum, da organ drugače (npr. s svetovalnimi ukrepi) nastalega protipravnega stanja ne bo mogel rešiti (oz. če gre za neodložljive ukrepe ali kakršnokoli drugo skrajno ogroženost otrokovega življenja in razvoja). Gre za izraz temeljnega '''načela varstva javne koristi'''. V primeru dvoma, ali je potrebno uvesti upravni postopek ali ne, se odgovor vedno tolmači ekstenzivno, torej z uvedbo upravnega postopka, saj se v primeru, da potrebe po posebnih ukrepih niso izkazane, postopek še vedno lahko konča s sklepom o ustavitvi ([[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen|135. člen ZUP]]). Uvedba upravnega postopka torej ni vedno nujna, je pa obvezna, če zaradi varstva javne koristi (konkretno otrokove) obstaja vsaj verjetno izkazan sum zlorab ali zanemarjanja.

'''Zahteva ali prijava stranke ali druge osebe v primeru postopka po uradni dolžnosti ni potrebna, lahko pa posredno vpliva na organ, da po uradni dolžnosti začne postopek, ni pa organ zaradi take akcije drugega dolžan začeti postopka.''' Organ je dolžan začeti upravni postopek po uradni dolžnosti v skladu z [[Zak:ZUP#126._.C4.8Dlen|126. členom ZUP]] v dveh primerih in sicer, če tako zahteva zakon ali na zakonu temelječ predpis ali če ugotovi ali izve, da je treba glede na obstoječe dejansko stanje za varstvo javne koristi začeti upravni postopek. V drugem primeru pristojni organ ugotavlja, ali je obstoječe dejansko stanje res takšno, da je ogrožena javna korist (npr. korist otroka) in da jo je potrebno zaradi tega zavarovati. Če je dejansko stanje takšno, mora organ začeti upravni postopek, seveda ob pogoju, da hkrati obstaja možnost za začetek postopka v materialnem zakonu ali drugem na zakonu temelječem predpisu. Obstoj dejanskega stanja ugotavlja organ sam, lahko pa za takšno stanje izve iz sporočil oziroma pobud drugih organizacij, organov ali posameznikov.

Gramatikalna razlaga besedila [[Zak:ZUP#126._.C4.8Dlen|126. člena ZUP]] pripelje do napačnega sklepa, da je za začetek postopka po uradni dolžnosti vedno potrebno dvoje, in sicer (1.) da tako določa zakon ali na zakonu temelječ predpis in (2.) da organ ugotovi, da je treba glede na obstoječe dejansko stanje zaradi javne koristi začeti upravni postopek. Toda takšna razlaga zakona pride le malokdaj v poštev. Večina predpisov namreč določa dolžnost organov, da postopek začnejo po uradni dolžnosti, na imperativen način. To pomeni, da organu ne prepuščajo možnosti ocenjevanja, ali dejanske okoliščine zahtevajo uvedbo postopka po uradni dolžnosti zaradi varstva javne koristi ali ne, temveč mu nalagajo uvedbo postopka takoj, ko obstajajo določena dejstva. Določbo prvega odstavka [[Zak:ZUP#126._.C4.8Dlen|126. člena ZUP]] je torej treba razlagati tako, da pogoj za začetek postopka po uradni dolžnosti določa '''alternativo, kar pomeni, da organ začne postopek po uradni dolžnosti (1.) če mu to izrecno in nepogojno nalaga zakon ali drug na zakonu temelječ predpis, ali (2.) če organ ugotovi oziroma izve, da je treba zaradi javne koristi začeti upravni postopek glede na neko dejansko stanje, gre pa za upravno zadevo, za katero sicer zakon ali drug predpis določa, da se obravnava po uradni dolžnosti, ali pa, tudi če to ni izrecno predpisano, iz narave stvari pa izhaja, da jo je treba obravnavati po uradni dolžnosti'''. Ta zadnja podlaga za uvedbo postopka po uradni dolžnosti je podana samo, če predpis javnopravne narave določeni organ tudi '''pooblašča za ukrepanje v takšni vrsti upravnih stvari''' (v Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 426 – 427). 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /> 

[[Kategorija:Začetek postopka po uradni dolžnosti]] [[Category:Lastnost stranke]]

Evidentiranje dokumentov in uporaba štampiljke na dokumentih v okviru že obstoječe zadeve

2023-01-26T09:35:35Z

Mo5957:

== '''Zadeva''': Evidentiranje dokumentov in uporaba štampiljke na dokumentih v okviru že obstoječe zadeve   ==

'''Datum odgovora:''' 10. 10. 2011, pregled 26. 1. 2023 

== '''Vprašanje: ''' ==

Ali je potrebno na dokumente v okviru že obstoječe zadeve (npr. zapisnike razgovorov, uradne zaznamke, izjave strank na zapisnik), ki so nastali v  organu natisniti prejemno štampiljko in kako ter kdo takšne dokumente evidentira? 

== '''Odgovor:''' ==

Javni uslužbenci se vsakodnevno pri svojem delu srečujejo z vrsto različnih dokumentov. Dejstvo je, da nekatere dokumente organ prejme, nekateri dokumenti pa nastanejo pri njegovem delu. V primeru, ko organ (fizičnih) dokumentov v okviru že obstoječe zadeve ni prejel ampak so '''dokumenti nastali v organu (npr. uradni zaznamki, zapisniki, itd.) odtis prejemne štampiljke ni potreben''', se pa '''dokument mora evidentirati v (informacijski) sistem za upravljanje z dokumentarnim gradivom'''.
 

[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) eksplicitno določa, da je '''treba evidentirati tudi vse naloge''' (oziroma v povezavi z njimi izoblikovane zadeve, dosjeje in dokumente), ki nastanejo na podlagi notranje pobude organa, na način, da se pristojnim za evidentiranje sporoči, da je potrebno evidentiranje. Prvi odstavek 35. člena UUP določa, da pošto, ki je naslovljena na organ, glavna pisarna odpre, pregleda in evidentira v evidenco dokumentarnega gradiva prek informacijskega sistema za vodenje evidence dokumentarnega gradiva. 44. člen UUP določa, da če se z dokumentom zadeva začne, glavna pisarna ali pa za to določen javni uslužbenec dokument uvrsti v novo zadevo, pri odpiranju zadeve pa mora izbrati isti klasifikacijski znak iz načrta klasifikacijskih znakov, ki ustreza vsebini celotne zadeve. Če pa dokument nadaljuje že obstoječo zadevo, se to uvrsti v to zadevo.
 

Torej v primeru, ko '''pri delu javnega uslužbenca, ki vodi (upravni) postopek v okviru že odprte (obstoječe) zadeve, nastanejo novi dokumenti po njegovi pobudi, evidentiranje takšnih dokumentov prevzame ali glavna pisarna ali pooblaščeni javni uslužbenec''', ki zadevo rešuje oziroma pri katerem so novi dokumenti tudi nastali. Novo nastale dokumente je potrebno evidentirati in o vsakem dokumentu je potrebno v evidenco vnesti podatke, ki jih določa 52. člen UUP. Pri tem opozarjamo, da je potrebno iz vsakega dokumenta, ki se ga evidentira ustrezno razbrati tudi vsebino iz ene ali več ključnih besed iz geslovnika EUROVOC. Drugi odstavek 51,. člena UUP določa, da se '''dokumenti v okviru zadeve evidentirajo in pošljejo istega dne in pod istim datumom, ko prispejo ali ko so nastali v organu'''. UUP eksplicitno ne določa kdo je edini pristojen za evidentiranje dokumenta. Pristojnost (odgovornost) je običajno opredeljena z internimi navodili oziroma pooblastili, v veliki meri pa je odvisno tudi od tehnoloških zmožnosti (mreža, programski paket).

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]

Evidentiranje dokumentov in uporaba štampiljke na dokumentih v okviru že obstoječe zadeve

2023-01-26T09:34:49Z

Mo5957:

== '''Zadeva''': Evidentiranje dokumentov in uporaba štampiljke na dokumentih v okviru že obstoječe zadeve   ==

'''Datum odgovora:''' 10. 10. 2011, pregled 26. 1. 2023 

== '''Vprašanje: ''' ==

Ali je potrebno na dokumente v okviru že obstoječe zadeve (npr. zapisnike razgovorov, uradne zaznamke, izjave strank na zapisnik), ki so nastali v  organu natisniti prejemno štampiljko in kako ter kdo takšne dokumente evidentira? 

== '''Odgovor:''' ==

Javni uslužbenci se vsakodnevno pri svojem delu srečujejo z vrsto različnih dokumentov. Dejstvo je, da nekatere dokumente organ prejme, nekateri dokumenti pa nastanejo pri njegovem delu. V primeru, ko organ (fizičnih) dokumentov v okviru že obstoječe zadeve ni prejel ampak so '''dokumenti nastali v organu (npr. uradni zaznamki, zapisniki, itd.) odtis prejemne štampiljke ni potreben''', se pa '''dokument mora evidentirati v (informacijski) sistem za upravljanje z dokumentarnim gradivom'''.
 

UUP eksplicitno določa, da je '''treba evidentirati tudi vse naloge''' (oziroma v povezavi z njimi izoblikovane zadeve, dosjeje in dokumente), ki nastanejo na podlagi notranje pobude organa, na način, da se pristojnim za evidentiranje sporoči, da je potrebno evidentiranje. Prvi odstavek 35. člena UUP določa, da pošto, ki je naslovljena na organ, glavna pisarna odpre, pregleda in evidentira v evidenco dokumentarnega gradiva prek informacijskega sistema za vodenje evidence dokumentarnega gradiva. 44. člen UUP določa, da če se z dokumentom zadeva začne, glavna pisarna ali pa za to določen javni uslužbenec dokument uvrsti v novo zadevo, pri odpiranju zadeve pa mora izbrati isti klasifikacijski znak iz načrta klasifikacijskih znakov, ki ustreza vsebini celotne zadeve. Če pa dokument nadaljuje že obstoječo zadevo, se to uvrsti v to zadevo.
 

Torej v primeru, ko '''pri delu javnega uslužbenca, ki vodi (upravni) postopek v okviru že odprte (obstoječe) zadeve, nastanejo novi dokumenti po njegovi pobudi, evidentiranje takšnih dokumentov prevzame ali glavna pisarna ali pooblaščeni javni uslužbenec''', ki zadevo rešuje oziroma pri katerem so novi dokumenti tudi nastali. Novo nastale dokumente je potrebno evidentirati in o vsakem dokumentu je potrebno v evidenco vnesti podatke, ki jih določa 52. člen UUP. Pri tem opozarjamo, da je potrebno iz vsakega dokumenta, ki se ga evidentira ustrezno razbrati tudi vsebino iz ene ali več ključnih besed iz geslovnika EUROVOC. Drugi odstavek 51,. člena UUP določa, da se '''dokumenti v okviru zadeve evidentirajo in pošljejo istega dne in pod istim datumom, ko prispejo ali ko so nastali v organu'''. UUP eksplicitno ne določa kdo je edini pristojen za evidentiranje dokumenta. Pristojnost (odgovornost) je običajno opredeljena z internimi navodili oziroma pooblastili, v veliki meri pa je odvisno tudi od tehnoloških zmožnosti (mreža, programski paket).

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]

Evidentiranje dokumentov in uporaba štampiljke na dokumentih v okviru že obstoječe zadeve

2023-01-26T09:34:38Z

Mo5957:

== '''Zadeva''': Evidentiranje dokumentov in uporaba štampiljke na dokumentih v okviru že obstoječe zadeve   ==

'''Datum odgovora:''' 10. 10. 2011, pregled 26. 1. 2023 

== '''Vprašanje: ''' ==

Ali je potrebno na dokumente v okviru že obstoječe zadeve (npr. zapisnike razgovorov, uradne zaznamke, izjave strank na zapisnik), ki so nastali v  organu natisniti prejemno štampiljko in kako ter kdo takšne dokumente evidentira? 

== '''Odgovor:''' ==

Javni uslužbenci se vsakodnevno pri svojem delu srečujejo z vrsto različnih dokumentov. Dejstvo je, da nekatere dokumente organ prejme, nekateri dokumenti pa nastanejo pri njegovem delu. V primeru, ko organ (fizičnih) dokumentov v okviru že obstoječe zadeve ni prejel ampak so '''dokumenti nastali v organu (npr. uradni zaznamki, zapisniki, itd.) odtis prejemne štampiljke ni potreben''', se pa '''dokument mora evidentirati v (informacijski) sistem za upravljanje z dokumentarnim gradivom'''.
 
UUP eksplicitno določa, da je '''treba evidentirati tudi vse naloge''' (oziroma v povezavi z njimi izoblikovane zadeve, dosjeje in dokumente), ki nastanejo na podlagi notranje pobude organa, na način, da se pristojnim za evidentiranje sporoči, da je potrebno evidentiranje. Prvi odstavek 35. člena UUP določa, da pošto, ki je naslovljena na organ, glavna pisarna odpre, pregleda in evidentira v evidenco dokumentarnega gradiva prek informacijskega sistema za vodenje evidence dokumentarnega gradiva. 44. člen UUP določa, da če se z dokumentom zadeva začne, glavna pisarna ali pa za to določen javni uslužbenec dokument uvrsti v novo zadevo, pri odpiranju zadeve pa mora izbrati isti klasifikacijski znak iz načrta klasifikacijskih znakov, ki ustreza vsebini celotne zadeve. Če pa dokument nadaljuje že obstoječo zadevo, se to uvrsti v to zadevo.
 
Torej v primeru, ko '''pri delu javnega uslužbenca, ki vodi (upravni) postopek v okviru že odprte (obstoječe) zadeve, nastanejo novi dokumenti po njegovi pobudi, evidentiranje takšnih dokumentov prevzame ali glavna pisarna ali pooblaščeni javni uslužbenec''', ki zadevo rešuje oziroma pri katerem so novi dokumenti tudi nastali. Novo nastale dokumente je potrebno evidentirati in o vsakem dokumentu je potrebno v evidenco vnesti podatke, ki jih določa 52. člen UUP. Pri tem opozarjamo, da je potrebno iz vsakega dokumenta, ki se ga evidentira ustrezno razbrati tudi vsebino iz ene ali več ključnih besed iz geslovnika EUROVOC. Drugi odstavek 51,. člena UUP določa, da se '''dokumenti v okviru zadeve evidentirajo in pošljejo istega dne in pod istim datumom, ko prispejo ali ko so nastali v organu'''. UUP eksplicitno ne določa kdo je edini pristojen za evidentiranje dokumenta. Pristojnost (odgovornost) je običajno opredeljena z internimi navodili oziroma pooblastili, v veliki meri pa je odvisno tudi od tehnoloških zmožnosti (mreža, programski paket).

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]

Navajanje naslova zadeve v dopisu

2023-01-26T09:13:27Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Navajanje opisa (naslova) zadeve v dopisu ==

'''Datum odgovora:''' 6. 7. 2011, pregled 26. 1. 2023

=='''Vprašanje:'''==

Ali mora vsak dopis sestavljen v konkretni zadevi, imeti citiran identičen opis (naslov) zadeve, kot je naveden na ovoju zadeve? 

== '''Odgovor:''' ==

V primeru, ko javni uslužbenec pripravlja dopis v slehernem upravnem postopku je pomembno, da je dopis pripravljen strokovno in v skladu s predpisi ter vsebinsko natančno. Pri pripravi dopisa je potrebno upoštevati tudi oblikovni vidik, ki pa ga [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) posebej ne določa, ampak je opredeljen v [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED5485 Uredbi o celostni grafični podobi Vlade Republike Slovenije in drugih organov državne uprave] (Ur. l. RS, št. 58/10 in novele).

UUP pa določa vsebinsko oziroma oblikovno zgradbo ovoja zadeve. Tako je v 55. členu UUP opredeljeno, da se '''na ovoj zadeve zapišejo številka zadeve, signirni znak, subjekt, kratka vsebina zadeve, rok hrambe in stopnja tajnosti'''. Pri zapisovanju obveznih sestavin ovoja zadeve je pomembno, da so določene in zapisane natančno ter tehnično in vsebinsko korektno. To pomeni, da je »v zgornjem levem kotu ovoja zadeve navedena '''številka zadeve''', pod to številko pa se napiše '''signirni znak'''. Če se zadeva vodi skladno z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 Zakonom o splošnem upravnem postopku], se pod signirni znak navede še '''številko in zahtevnost upravnega postopka po upravni statistiki'''. V zgornjem desnem kotu ovoja zadeve se navaja morebitne '''pisarniške odredbe za rokovnik'''. Na sredini ovoja zadeve se navede '''subjekt, na katerega se zadeva nanaša''', v naslednji vrstici pa je '''kratka vsebina zadeve (opis)'''. Če se zadeva (ali dosje) ne nanaša na subjekt, ampak ima splošno vsebino (temo), se na sredini ovoja navede samo taka '''splošna vsebina''', na primer: Urejanje gredice. Tehnično se taka splošna vsebina razume kot subjekt zadeve. V spodnji levi kot ovoja se lahko navede '''rok rešitve zadeve''', ta rok se zapiše tudi na prvi dokument v zadevi, lahko pa se zapiše tudi na kateri drugi dokument v zadevi, če je bil ta rok določen naknadno. V spodnjem desnem kotu ovoja se označi '''rok hrambe'''. Pri zadevah z določenim rokom se rok hrambe zapiše šele ob rešitvi« (Stare, 2009, str. 71).

Pri pripravi dopisa v konkretni zadevi upravnega postopka je pomembno, da se nekatere sestavine (npr. številka zadeve), ki so zapisane na ovoju zadeve, identično zapišejo tudi v konkretnem dopisu v okviru zadeve. Zelo pomembno je, da je identična predvsem številka zadeve, saj je »številka zadeve evidenčna oznaka zadeve, sestavljena iz klasifikacijskega znaka (številčni znak, vzet iz načrta klasifikacijskih znakov, s katerim se razvršča zadeve po vsebini), zaporedne številke zadeve v okviru tega znaka in vseh štirih številk letnice leta, v katerem je zadeva nastala« (Stare, 2009, str. 71). '''V primeru, da se v dopisu uporablja tudi opis (naslov) zadeve je smiselno in priporočljivo, da se uporabi identični opis (naslov) zadeve kot je opredeljen na ovoju zadeve''', čeprav to ni posebej določeno. To pa ne pomeni, da je lahko opis (naslov) zadeve vsebinsko zapisan popolnoma drugače kot na ovoju zadeve. Poudarjamo pa, da '''uporaba opisa (naslova) zadeve v dopisu ni nujno potrebna''' – bolj pomembno je, da se uporablja predvsem '''identična številka zadeve'''. 

 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]

Ravnanje z vrednotnicami

2023-01-26T09:05:26Z

Mo5957:

== '''Zadeva''': Ravnanje z vrednotnicami ==

'''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 26. 1. 2023 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako ravnamo s priloženimi vrednotnicami? 

== '''Odgovor:''' ==

Vnaprej pridobljena vrednotnica je pogoj za opravljanje osebnega dopolnilnega dela. Po 6. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12251 Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu] (Ur. l. RS, št. 94/14 in novela) se za vrednotnico '''poda zahtevek prek spletnega portala e-uprava, lahko pa ga tudi vloži upravna enota'''. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) v drugem odstavku 84. člena določa, da se vrednotnice vročajo z dostavno oz. kurirsko knjigo, poleg tega pa še nosilci tajnih podatkov, vrednostna pisma, paketi in pa druga pošta, če to zahteva narava dela.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]

Ravnanje z vrednotnicami

2023-01-26T09:05:12Z

Mo5957:

== '''Zadeva''': Ravnanje z vrednotnicami ==

'''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 26. 1. 2023 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako ravnamo s priloženimi vrednotnicami? 

== '''Odgovor:''' ==

Vnaprej pridobljena vrednotnica je pogoj za opravljanje osebnega dopolnilnega dela. Po 6. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12251 Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu] (Ur. l. RS, št. 94/14 in novela) se za vrednotnico poda zahtevek prek spletnega portala e-uprava, lahko pa ga tudi vloži upravna enota. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) v drugem odstavku 84. člena določa, da se vrednotnice vročajo z dostavno oz. kurirsko knjigo, poleg tega pa še nosilci tajnih podatkov, vrednostna pisma, paketi in pa druga pošta, če to zahteva narava dela.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]

Podpis uradne osebe na odločbi ter označevanje danih pooblastil

2023-01-25T12:48:13Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Podpis uradne osebe na odločbi ter označevanje danih pooblastil ==

'''Datum odgovora:''' 7. 2. 2011, pregled 20. 11. 2022

 

== '''Vprašanje:''' ==

Kdo lahko oz. mora podpisati odločbo? Ali je dopustno podpisovanje z "l.r."? Ali oz. kako se lahko označi pooblastila uradne osebe na odločbi (npr. "po pooblastilu")?

== '''Odgovor:''' ==

Podpis/a uradne/ih oseb/e je/sta po [[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen|210. členu ZUP]] obvezna sestavina pisne odločbe. [[Zak:ZUP#216._.C4.8Dlen|216. člen ZUP]] določa, da mora uradna oseba, ki odločbo izda, to odločbo tudi podpisati, saj le-ta brez podpisa uradne osebe velja za neobstoječo (brez pravnih posledic), ker ni jasno, da gre za voljo organa, ki jo izraža le za to pooblaščena uradna oseba. Podpis šteje torej za obvezni element odločbe oziroma pisnega sklepa.

Če postopek vodi ena uradna oseba, odločbo pa izda druga, se podpišeta obe, saj vsaka odgovarja za svoj del pooblastil (vodenje oz. odločitev). Uradna oseba, ki je odločbo izdala, se podpiše na desni strani, na levi pa uradna oseba, ki je postopek vodila. Pri tem se šteje, da vsaka uradna oseba seveda izpolnjuje vse pogoje, ki jih zahtevajo določbe [[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen|28. člena ZUP]] in nadaljnjih: je zaposlena pri stvarno in krajevno pristojnem organu, ima praviloma ustrezno izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka ter je pooblaščena po zakonu ali s strani predstojnika organa. Kršitev pravil, ki jih določajo členi od [[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen|28. člena ZUP]] do [[Zak:ZUP#32._.C4.8Dlen|32. člena ZUP]] ter [[Zak:ZUP#35._.C4.8Dlen|35. člen ZUP]], zlasti odločujoče uradne osebe, pomeni bistveno kršitev pravil postopka, kar določa drugi odstavek [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen|237. člena ZUP]], ter razlog za obnovo postopka po šesti in sedmi točki [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen|260. člena ZUP]] (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 606).

Kadar odloča kolegijski organ, odločbo podpiše le predsednik. Običajno se ne podpisujejo vsi člani, saj je teh lahko nekaj deset (npr. če gre za občinski svet), kar bi bilo nesmotrno in vprašljivo glede dodane pravne varnosti. Razen če tako določa poseben predpis ali poslovnik zadevnega kolegijskega organa, se zaradi ekonomičnosti podpiše le predsednik organa. Da je res odločalo celotno kolegijsko telo, pa mora izhajati iz prejšnjih delov odločbe (glej uvod in [[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen|212. člen]]) in zapisnika o seji kolegijskega organa, na katerem se je odločalo, iz česar se bo presojalo spoštovanje pravil o kvorumu in zahtevani večini. Če se podpiše druga oseba kot predsedujoči, to ni razlog za obnovo postopka, saj je važno, da je bila odločitev sprejeta pred celotnim kolegijskim organom (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 607).

[[Zak:ZUP#31._.C4.8Dlen|31. člen ZUP]] določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati uradne osebe, da se jih lahko pooblasti za vodenje ali odločanje v upravnih postopkih. Hkrati zakon natančno določa, kdo te osebe lahko pooblasti. Predstojnik organa in inšpektor sta po [[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen|28. členu ZUP]] ''ex lege ''pooblaščena za odločanje. Hkrati lahko predstojnik pooblasti tudi druge osebe, zaposlene pri istem organu, da vodijo oz. odločajo v postopkih, če izpolnjujejo pogoja izobrazbe in strokovnega izpita. ZUP ne omogoča prenosa pooblastila le podpisa, kakor je možno pri večini siceršnjega delovanja upravnih organov. Naj posebej poudarimo, da je v občinski upravi po ZUP-E za odločanje in pooblaščanje na prvi stopnji kot predstojnik določen tajnik občine oz. direktor občinske uprave in ne župan, čeprav je slednji predstojnik uprave po zakonu, ki ureja lokalno samoupravo. Uradne osebe, ki nimajo pooblastila že po zakonu, predstojnik pooblasti s pisnim pooblastilom, pri čemer se mora po uredbi, ki ureja upravno poslovanje, na oglasni deski organa v tem organu pooblaščene uradne osebe tudi javno objaviti (njihova ime in priimek ter obseg pooblastila). Na samih aktih, predvsem odločbi, pa se pooblaščene uradne osebe ne označuje z oznako "po pooblastilu" ali "Po pooblastilu, št. xy z dne ...", saj se domneva, da je podpisana uradna oseba res predhodno pooblaščena. Navede (natipka) se zgolj ime in priimek uradne osebe, lahko tudi naziv, nakar sledi lastnoročen ali elektronski podpis.

Prav tako se ne označuje "po pooblastilu", če je neka uradna oseba samo začasno, npr. v obdobju odsotnosti sodelavca, pooblaščena za določene zadeve.

Napačna je tudi neredka praksa v organu, ko se na odločbi tiskano označi ime in priimek podpisnika (npr. Janez Uradnik), nato pa se zaradi odsotnosti te osebe (Janeza) pod njegovo natipkano ime lastnoročno podpiše sodelavec, ki ga je odsotni ali predstojnik pooblastil, tako da zgolj z ročno pisavo označi npr. "Po pooblastilu ... Peter Novak". Natipkano ime uradne osebe in ime lastnoročnega podpisnika se morata namreč ujemati. Če je pripravljena odločba za podpis določene uradne osebe, ki je v času podpisovanja odsotna (npr. Janez), je pa pooblaščen za podpis/izdajo tudi drug uslužbenec (npr. Peter), se mora pred podpisom in odpremo najprej v tipkani različici odločbe spremeniti prej vnešeno ime odsotne uradne osebe (Janeza) na ime pooblaščenega prisotnega uslužbenca (Petra). Šele nato se prisotni pooblaščeni (Peter) še lastnoročno ali elektronsko podpiše.

'''Po ZUP se tako izdaja akte neposredno s strani pooblaščenega uslužbenca.''' Ne ravna se kot pri splošnem poslovanju, ko se lahko pri raznih dopisih podpisuje na podlagi generalnega pooblastila v času odsotnosti namesto označenega uslužbenca tisti, ki odsotnega nadomešča. Če je pooblaščena oseba odsotna, se mora na odločbi označiti kot podpisnik direktno oseba, ki odsotnega nadomešča. Navedena natančnost oz. skladnost označene uradne osebe in lastnoročni podpis iste osebe je pomembna, zato da ni dvoma, da je podpisnik res pooblaščen v imenu organa podajati oblastne odločitve v razmerju do strank.

'''Podpisovanje z navedbo "lastnoročno" oz. okrajšave »l.r.« se pri poslovanju uporablja pri nadomeščanju originalnega/izvirnega podpisa na kopijah dokumentov (npr. Mateja Slovenec, l. r.), vendar pa ZUP takšnega načina podpisovanja ne ureja.''' Zaradi pravnega učinkovanja odločbe je namreč izjemo pomembno, da se uradna oseba (ki je vodila oz. odločila v upravni zadevi) res lastnoročno podpiše. Oznake "l.r." ZUP niti [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) ne dopuščata, izjemoma se lahko uporabi faksimile podpisa, če se istovrstvne odločbe izdelajo samodejno s pomočjo računinško formacijskih rešitev (npr. pri odmeri dohodnine).

  

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]] [[Category:Pogoji_za_in_pooblastila_uradnih_oseb]]

Izdaja potrdila o tem, da osebi ni odvzeta poslovna sposobnost

2023-01-25T12:44:54Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Izdaja potrdila o tem, da osebi ni odvzeta poslovna sposobnost ==

'''Datum odgovora:''' 16. 06. 2010, pregled 22. 1. 2023

 

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je pri organu vložila vlogo za izdajo potrdila o dejstvu iz uradne evidence (npr. da ji ni odvzeta poslovna sposobnost). Kako naj ravna organ, ki te evidence ne vodi? 

== '''Odgovor:''' ==

Predpisi pogosto določajo, da mora oseba za uveljavitev pravic izkazati, da ji ni odvzeta poslovna sposobnost (npr. pri skrbništvu, posvojitvah, pa tudi kot pogoj za pristop k različnim strokovnim izpitom, npr. državni pravniški izpit, strokovni izpit za izvršitelje). Poslovno sposobnost osebi odvzame sodišče v nepravdnem postopku (44. člen in naslednji [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7879 Zakona o nepravdnem postopku] (ZNP-1, Uradni list RS, št. 16/19). O začetem postopku mora sodišče obvestiti center za socialno delo, ki tej osebi lahko postavi začasnega zastopnika, ko je postopek pravnomočno končan, pa mora centru za socialno delo poslati sodno odločbo.

Odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti se vpiše v matični register, ki je centralizirana računalniško vodena baza podatkov, ki jo za celo območje Republike Slovenije vodi in vzdržuje ministrstvo, pristojno za upravne notranje zadeve (2 in 19. člen [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_ZAKO3354.html Zakona o matičnem registru] (ZMatR, Uradni list RS, št. 37/2003). Ta baza, v katero se vpisujejo matična dejstva, je uradna evidenca v smislu [[Zak:ZUP#179._.C4.8Dlen|179. člena ZUP]]. Za vpis matičnega dejstva v matični register je pristojna upravna enota, na območju katere je matično dejstvo nastalo ali se ga mora po določbah tega zakona vpisati v matični register (3. člen ZMatR). Za izdajo izpiskov iz te uradne evidence je pristojna vsaka upravna enota.

Kako je treba ravnati v primeru, ko stranka z vlogo zahteva izdajo potrdila o dejstvu, o katerem se vodi uradna evidenca, od organa, ki te evidence ne vodi, ZUP v podpoglavju, ki ureja potrdila, ne določa. Glede na to je '''treba uporabiti določbe prvega dela ZUP, ki se nanašajo na občevanje med organi in strankami''', in sicer o vlogi ([[Zak:ZUP#63._.C4.8Dlen|63. člen ZUP]] in naslednji). '''Če organ ni pristojen za sprejem vloge v fizični obliki, za sprejem ustne vloge na zapisnik oziroma na predpisan ali drugače pripravljen obrazec, uradna oseba na to opozori vložnika in ga napoti k pristojnemu organu''', torej upravni enoti. '''Če vložnik kljub temu zahteva, da se njegova vloga ali ustno sporočilo sprejme, je uradna oseba dolžna to storiti, a nato tako vlogo s sklepom zavrže zaradi nepristojnosti''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#65._.C4.8Dlen|65. člena ZUP]]). '''Če organ dobi tako vlogo po pošti, brzojavno ali po elektronski poti, pa ni nobenega dvoma o tem, kateri organ jo je pristojen sprejeti, jo pošlje brez odlašanja pristojnemu organu, v našem primeru upravni enoti, in to sporoči stranki''' (četrti odstavek 65. člena ZUP).

Pri tem pa je treba opozoriti, da mora organ ravnati tako le v primeru, če stranka tega potrdila ne rabi za uveljavitev neke pravice, o kateri bi odločal ta organ sam. V tem primeru bi namreč moral organ tako potrdilo od upravne enote pridobiti sam, razen če bi mu stranka to prepovedala ([[Zak:ZUP#66._.C4.8Dlen|66. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen|139. člen ZUP]]).

 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Listine,_potrdila,_upravne_overitve_in_izmenjava_podatkov_iz_uradnih_evidenc]]

Izvedensko mnenje in prekinitev upravnega postopka

2023-01-25T08:41:52Z

Mo5957:

== '''Zadeva: ''' Izvedensko mnenje in prekinitev upravnega postopka ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 22. 1. 2023

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ vodi upravni postopek in področni predpis zahteva pridobitev izvedenskega mnenja. Ali organ do pridobitve izvedenskega mnenja postopek prekine?

== '''Odgovor:''' ==

Načelo proste presoje dokazov določa, da o tem, katera dejstva šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka ([[Zak:ZUP#10._.C4.8Dlen|10. člen ZUP]]). V drugem odstavku [[Zak:ZUP#164._.C4.8Dlen|164. člena ZUP]] je določeno, da se v upravnem postopku uporabi katerokoli dokazno sredstvo. Velja torej, da se poleg petih navedenih dokaznih sredstev po ZUP (listine, priče, izvedenci, ogled, izjava stranke) lahko uporabi tudi katerokoli drugo dokazno sredstvo, ki pripomore k ugotovitvi dejanskega stanja (na primer slike, video).
Izvedence ureja ZUP od [[Zak:ZUP#189._.C4.8Dlen|189.]] do [[Zak:ZUP#197._.C4.8Dlen|197. člena]].

V konkretnem primeru ugotavljanje dejanskega stanja s pomočjo izvedenca ne pomeni reševanja predhodnega vprašanja v upravnem postopku. Predhodno vprašanje namreč po [[Zak:ZUP#147._.C4.8Dlen|147. členu ZUP]] šteje za samostojno pravno vprašanje, katerega rešitev je (praviloma) v pristojnosti drugega upravnega organa. Obravnavano vprašanje - '''ugotavljanje okoliščin z izvedencem pa se nanaša na ugotavljanje dejanskega stanja, zato organ ne more prekiniti postopka''', saj dokazovanje z izvedencem ne pomeni pravne odločitve in tako ni predhodno vprašanje in ni podlage za prekinitev postopka po [[Zak:ZUP#153._.C4.8Dlen|153. členu ZUP]]. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /> 

[[Category:Predhodno_vprašanje_in_prekinitev_postopka]]

Obračunavanje stroškov izvedencev, če je izvedensko delo stranka že plačala neposredno izvedencu in uporaba posebnega cenika za določene izvedence

2023-01-25T08:41:26Z

Mo5957:

== '''Zadeva''': Obračunavanje stroškov izvedencev, če je izvedensko delo stranka že plačala neposredno izvedencu in uporaba posebnega cenika za določene izvedence  ==

'''Datum odgovora:''' 2. 7. 2011, pregled 23. 11. 2022  

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je upravni organ v postopku dolžan odločati o stroških izvedencev, ki opravijo izvedensko delo, čeprav izvedenci stroškov upravnemu organu ne priglasijo in to uredijo sami s stranko? Kako odloča organ v primeru, da so stroški priglašeni, ali pri obračunu stroškov uporabi posebno tarifo, ki velja za določen tip strokovnjakov po področnem predpisu oziroma ceniku zbornice teh strokovnjakov ali na podlagi obračuna po pravilniku, izdanem na podlagi ZUP?

== '''Odgovor:''' ==

Glede posameznih povračil so upravičenci (uradne osebe, priče, izvedenci, tolmači in drugi) v neposrednem pravnem razmerju z organom, ki vodi postopek, nikakor pa ne s tistim, ki jih mora na koncu trpeti (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 264). Iz navedenega torej sledi, da stranka v upravnem postopku, v katerem je bil postavljen izvedenec, praviloma ne more sama z izvedencem urediti zadeve glede njegovih stroškov.

'''Ob predpostavki, da stranka sama uredi zadevo z izvedencem in s strani izvedenca za to delo ni bilo podanega zahtevka za plačilo opravljene storitve, potem organ ni dolžan odločati o stroških izvedenca, saj ti stroški niso bili priglašeni in se ne obračunavajo,''' vendar pa tak dogovor vzbuja sum v objektivnost in strokovnost dela izvedenca, kar mora organ ovrednotiti po načelu proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10._.C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]).

Drugi odstavek [[Zak:ZUP#119._.C4.8Dlen{{!}}119. člena ZUP]] določa, da je uradna oseba, ki vodi postopek, dolžna izvedenca pri oddaji izvedenskega mnenja (elaborata) opozoriti, na pravico do plačila za opravljeno storitev in ostale nastale stroške. V kolikor izvedenec pri sami oddaji izvedeniškega mnenja te pravice ne uveljavlja, je kasneje naknadno ne more več uveljavljati oziroma to pravico izgubi. Glede teh stroškov upravni organ ne odloča po uradni dolžnosti, temveč le na izrecno zahtevo posamezne priče, tolmača ali izvedenca. Za navedene subjekte velja prekluzivni rok, v katerem morajo podati svojo zahtevo. Slednjo morajo podati najpozneje do konca svojih dejanj v postopku, sicer izgubijo to pravico. Na to obveznost jih je organ dolžan opozoriti (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 381-382).

Uradna oseba, ki vodi upravni postopek, mora pri odmeri plačila za opravljene storitve in ostale nastale stroške postopati po drugem odstavku [[Zak:ZUP#120._.C4.8Dlen{{!}}120. člena ZUP]] in sicer, da so podrobnejša pravila za izračun in izplačevanje stroškov v postopku opredeljena oziroma konkretizirana v podzakonskem predpisu. ZUP torej zagotavlja zgolj vsebinski normativni okvir, ki ga nato izpolni ustrezni pravilnik ministra (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 383).

V kolikor je bilo izvedeniško mnenje izdelano znotraj upravnega postopka in je izvedenec pravočasno uveljavljal pravico do nadomestila za opravljeno storitev in ostale nastale stroške znotraj tega, takrat uradna oseba za odmero plačila za opravljene storitve postopa po pravilih 120. člena ZUP in sicer po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6987 Pravilnik o stroških v upravnem postopku] (Ur. l. RS, št. 86/05), ki natančneje določa stroške oziroma povračila pričam, izvedencem in tolmačem. '''Obračunavanje po posebni tarifi, ki velja za določen tip strokovnjakov po področnem predpisu oziroma ceniku zbornice teh strokovnjakov, pa se uporablja le v primerih, ko ta pravilnik ali področni predpis tako izrecno določa.''' 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Stroški_postopka]]
[[Category:Priče,_izvedenci,_ogled,_izjava_stranke_in_druga_dokazila]]

Izvedensko mnenje in prekinitev upravnega postopka

2023-01-25T08:39:38Z

Mo5957:

== '''Zadeva: ''' Izvedensko mnenje in prekinitev upravnega postopka ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 22. 1. 2023

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ vodi upravni postopek in področni predpis zahteva pridobitev izvedenskega mnenja. Ali organ do pridobitve izvedenskega mnenja postopek prekine?

== '''Odgovor:''' ==

Načelo proste presoje dokazov določa, da o tem, katera dejstva šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka ([[Zak:ZUP#10._.C4.8Dlen|10. člen ZUP]]). V drugem odstavku [[Zak:ZUP#164._.C4.8Dlen|164. člena ZUP]] je določeno, da se v upravnem postopku uporabi katerokoli dokazno sredstvo. Velja torej, da se poleg petih navedenih dokaznih sredstev po ZUP (listine, priče, izvedenci, ogled, izjava stranke) lahko uporabi tudi katerokoli drugo dokazno sredstvo, ki pripomore k ugotovitvi dejanskega stanja (na primer slike, video). Izvedence ureja ZUP od [[Zak:ZUP#189._.C4.8Dlen|189.]] do [[Zak:ZUP#197._.C4.8Dlen|197. člena]].

V konkretnem primeru ugotavljanje dejanskega stanja s pomočjo izvedenca ne pomeni reševanja predhodnega vprašanja v upravnem postopku. Predhodno vprašanje namreč po [[Zak:ZUP#147._.C4.8Dlen|147. členu ZUP]] šteje za samostojno pravno vprašanje, katerega rešitev je (praviloma) v pristojnosti drugega upravnega organa. Obravnavano vprašanje - '''ugotavljanje okoliščin z izvedencem pa se nanaša na ugotavljanje dejanskega stanja, zato organ ne more prekiniti postopka''', saj dokazovanje z izvedencem ne pomeni pravne odločitve in tako ni predhodno vprašanje in ni podlage za prekinitev postopka po [[Zak:ZUP#153._.C4.8Dlen|153. členu ZUP]]. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /> 

[[Category:Predhodno_vprašanje_in_prekinitev_postopka]]

Podpis in žig na zapisniku

2023-01-25T08:31:57Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Podpis in žig na zapisniku ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 11. 12. 2022
 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je potreben podpis stranke na vsaki strani zapisnika in kako je z žigom stranke na zapisniku?

== '''Odgovor:''' ==

Potek in vsebina dejanja, ki je bilo opravljeno v upravnem postopku, se zabeležijo in o tem napravi '''zapisnik'''. Zapisnik ni samo tehnični instrument; če je sestavljen v skladu z zakonom, je po [[Zak:ZUP#80._.C4.8Dlen|80. členu ZUP]] '''javna listina ter dokaz o poteku in vsebini opravljenega dejanja in danih ustnih izjav'''. Če ima zapisnik več strani, se listi označijo z zaporednimi številkami, '''vsak list pa overi na koncu s svojim podpisom uradna oseba''', ki vodi dejanje postopka. Osebe, ki so sodelovale v postopku dejanja, se ne podpisujejo na vsako stran zapisnika, temveč '''le na tiste strani, ki vsebujejo njihovo izjavo, in na koncu zapisnika, kjer se podpišejo vsi prisotni'''. Če je stranka pravna oseba, se '''na zapisnik lastnoročno podpiše zastopnik te pravne osebe'''.

'''ZUP vprašanja žigosanja zapisnika s strani stranke ne ureja''', tako da se uporabijo '''pravila področne zakonodaje''' glede posameznega tipa pravnih oz. drugih oseb (ki uporabljajo žige), kako te izražajo svoje izjave volje (ločeno za gospodarske službe, društva, javne zavode itd.). '''Pravilnost podpisovanja in žigosanja zapisnika na strani stranke je pomembna zaradi dokazovanja''', da je bila stranka z zapisnikom seznanjena in imela možnost ugovarjati zapisanemu, kar je pogoj, da ima zapisnik pravno naravo javne listine in da organ izkaže spoštovanje temeljnega načela zaslišanja stranke. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Zapisniki_in_uradni_zaznamki]]

Posredovanje podatkov s strani zasebnega upravljalca zbirk osebnih podatkov

2023-01-25T08:28:54Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Posredovanje podatkov s strani zasebnega upravljalca zbirk osebnih podatkov ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 19. 1. 2023

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je na zasebnega upravljavca zbirk osebnih podatkov (npr. banko) poslal prvo zaprosilo na podlagi 34. a člena ZUP za posredovanje podatkov o prilivih na osebni račun. S strani zasebnega upravljavca zbirk osebnih podatkov je upravni organ prejel odgovor, da zahtevanih podatkov ne smejo posredovati zaradi varovanja osebnih podatkov komitenta. Prav tako so sporočili, da upravni organ kot posrednik lahko pridobi podatke od zasebnega upravljavca zbirk osebnih podatkov le, če mu oseba, ki nastopa kot upravičenec za dodelitev pravice oz. kot komitent banke, poda pisno pooblastilo za zasebnega upravljavca zbirk osebnih podatkov, da dovoljuje posredovati zahtevane podatke. Postavlja se vprašanje, kaj lahko upravni organ stori v navedenem primeru in ali lahko zoper banko poda prijavo na upravno inšpekcijo?

== '''Odgovor:''' ==

[[Zak:ZUP#34.a._.C4.8Dlen|34.a člen ZUP]] določa, da so upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku, '''dolžni na podlagi obrazložene zahteve organa brezplačno, najkasneje v roku 15 dni, posredovati zahtevane podatke'''. Zahteva mora vsebovati navedbo zahtevanih podatkov, pravno podlago za posredovanje, namen njihove uporabe in številko upravne zadeve. '''Zasebni upravljavec zbirk osebnih podatkov (na primer banka) bi torej moral posredovati zahtevane osebne podatke, v kolikor je izkazan upravičen namen uporabe teh podatkov v konkretni upravni zadevi'''. Upravni organ se lahko ponovno obrne na upravljavca s poudarkom, da ZUP daje organu pravico zvedeti (delno, kar potrebuje za določeni postopek), upravljavcem pa nalaga dolžnost podatke dati. V kolikor upravni organ s svojo zahtevo ne bi bil uspešen, lahko '''zadevo posreduje upravni inšpekciji'''. 

 
'''To tematiko ureja tudi [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-4187?sop=2022-01-4187 Zakon o varstvu osebnih podatkov]''' (ZVOP-2, Ur. l. RS, št. 163/22). V prvem odstavku 40. člena ZVOP-2 je določeno, da morajo osebe zasebnega sektorja posredovati osebne podatke drugim fizičnim ali pravnim osebam ali osebam javnega sektorja samo na podlagi zahteve (postopek je urejen v 41. členu tega zakona), iz katere izhaja veljavna pravna podlaga za pridobitev podatkov in utemeljenost zahteve. Zasebni upravljalec zbirke mora po drugem odstavku 40. člena ZVOP-2 posredovati osebne podatke osebam javnega sektorja brezplačno.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Listine,_potrdila,_upravne_overitve_in_izmenjava_podatkov_iz_uradnih_evidenc]]

Posredovanje podatkov s strani zasebnega upravljalca zbirk osebnih podatkov

2023-01-25T08:28:07Z

Mo5957:

== '''Zadeva: '''Posredovanje podatkov s strani zasebnega upravljalca zbirk osebnih podatkov ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 19. 1. 2023

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je na zasebnega upravljavca zbirk osebnih podatkov (npr. banko) poslal prvo zaprosilo na podlagi 34. a člena ZUP za posredovanje podatkov o prilivih na osebni račun. S strani zasebnega upravljavca zbirk osebnih podatkov je upravni organ prejel odgovor, da zahtevanih podatkov ne smejo posredovati zaradi varovanja osebnih podatkov komitenta. Prav tako so sporočili, da upravni organ kot posrednik lahko pridobi podatke od zasebnega upravljavca zbirk osebnih podatkov le, če mu oseba, ki nastopa kot upravičenec za dodelitev pravice oz. kot komitent banke, poda pisno pooblastilo za zasebnega upravljavca zbirk osebnih podatkov, da dovoljuje posredovati zahtevane podatke. Postavlja se vprašanje, kaj lahko upravni organ stori v navedenem primeru in ali lahko zoper banko poda prijavo na upravno inšpekcijo?

== '''Odgovor:''' ==

[[Zak:ZUP#34.a._.C4.8Dlen|34.a člen ZUP]] določa, da so upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku, '''dolžni na podlagi obrazložene zahteve organa brezplačno, najkasneje v roku 15 dni, posredovati zahtevane podatke'''. Zahteva mora vsebovati navedbo zahtevanih podatkov, pravno podlago za posredovanje, namen njihove uporabe in številko upravne zadeve. '''Zasebni upravljavec zbirk osebnih podatkov (na primer banka) bi torej moral posredovati zahtevane osebne podatke, v kolikor je izkazan upravičen namen uporabe teh podatkov v konkretni upravni zadevi'''. Upravni organ se lahko ponovno obrne na upravljavca s poudarkom, da ZUP daje organu pravico zvedeti (delno, kar potrebuje za določeni postopek), upravljavcem pa nalaga dolžnost podatke dati. V kolikor upravni organ s svojo zahtevo ne bi bil uspešen, lahko '''zadevo posreduje upravni inšpekciji'''. 

 
To tematiko ureja tudi [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-4187?sop=2022-01-4187 Zakon o varstvu osebnih podatkov] (ZVOP-2, Ur. l. RS, št. 163/22). V prvem odstavku 40. člena ZVOP-2 je določeno, da morajo osebe zasebnega sektorja posredovati osebne podatke drugim fizičnim ali pravnim osebam ali osebam javnega sektorja samo na podlagi zahteve (postopek je urejen v 41. členu tega zakona), iz katere izhaja veljavna pravna podlaga za pridobitev podatkov in utemeljenost zahteve. Zasebni upravljalec zbirke mora po drugem odstavku 40. člena ZVOP-2 posredovati osebne podatke osebam javnega sektorja brezplačno.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Listine,_potrdila,_upravne_overitve_in_izmenjava_podatkov_iz_uradnih_evidenc]]

Evidentiranje dokumentov, poslanih znotraj organa

2023-01-24T11:15:58Z

Mo5957:

== '''Zadeva''': evidentiranje dokumentov, poslanih znotraj organa ==

'''Datum odgovora:''' 22. 12. 2010, pregled 24. 1. 2023

=='''Vprašanje:'''==

Upravni organ je s svojim aktom določil, da se dokumenti, ki nastanejo po notranji pobudi v organu, evidentirajo kot lastni dokumenti. To pomeni, da se vsa pošta, ki se pošilja med oddelki znotraj organa, evidentira kot lastni dokumenti in ne kot izhodni dokumenti in v nadaljevanju vhodni dokumenti. Ali je to pravilno? Ali se skladno z Uredbo o upravnem poslovanju šteje za organ »mestna oz. občinska uprava«? Ali se lahko kot organ šteje tudi Inšpektorat znotraj mestne oz. občinske uprave? 

== '''Odgovor:''' ==

Pravne osebe vstopajo v pravna razmerja z drugimi pravnimi subjekti preko svojih organov. Organe glede na število članov delimo na enoosebne in večosebne, večosebne organe pa glede na način sprejemanja odločitev delimo na monokratične in kolegijske. 

ZUP pojem "organ" opredeli kot organ državne uprave ali drug državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti in nosilec javnih pooblastil, ki mu zakon daje pristojnost za odločanje v upravni zadevi (prvi odstavek [[Zak:ZUP#5._.C4.8Dlen|5. člena ZUP]]). Organe državne uprave določa [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakon o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 52/2002 in novele; glej 14. člen ZDU-1), druge državne organe pa npr. za potrebe urejanja položaja v teh organih zaposlenih oseb, tj. javnih uslužbencev, določa [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakon o javnih uslužbencih] (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in novele; glej 6. člen ZJU). [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 Zakon o lokalni samoupravi] (ZLS, Ur. l. RS, št. 72/1993 in novele) določa, da so organi občin občinski svet, župan in nadzorni odbor (28. člen ZLS). Ne glede na to ZLS občinsko upravo ureja v posebnem poglavju, v katerem med drugim določa, da jo ustanovi in notranjo organizacijo določi občinski svet na predlog župana (49. člen ZLS).

Notranja organiziranost organov je določena z aktom o notranji organizaciji v skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih] (Ur. l. RS, št. 58/2003 in novele). 

Upravno poslovanje organov državne uprave, uprav samoupravnih lokalnih skupnosti ter drugih pravnih in fizičnih oseb, kadar na podlagi javnih pooblastil opravljajo upravne naloge, ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), če ni s to uredbo in z drugimi predpisi določeno drugače. UUP določa, da je '''dokument''' izviren ali reproduciran (pisan, risan, tiskan, fotografiran, fotokopiran, fonografski, v elektronski obliki ali kako drugače zapisan) zapis, ki je bil prejet ali je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje (6. člen UUP). '''Lastni dokument''' je dokument, ki je nastal pri delu organa in ga organ ni poslal drugemu naslovniku, '''izhodni dokument''' je dokument, ki je nastal pri delu organa in ga je organ poslal drugemu naslovniku, '''vhodni dokument''' pa je dokument, ki ga je organ prejel (6. člen UUP). Kdo je naslovnik, UUP ne določa, iz smisla določb pa izhaja, da je to bodisi drug organ bodisi drug pravni subjekt (fizična ali pravna oseba), ne pa druga notranja organizacijska enota istega organa. '''Glede na to je prav, da se dokumenti, ki nastanejo po notranji pobudi v organu in se pošiljajo med notranjimi organizacijskimi enotami istega organa, evidentirajo kot lastni dokumenti'''. 

'''Iz ZUP izhaja, da ima občinska uprava status organa, ki mora v primeru odločanja o upravnih zadevah ravnati po ZUP''', saj določa njeno stvarno pristojnost za odločanje v upravnih zadevah iz izvirne in prenesenih pristojnosti občin na prvi stopnji, če seveda zakon ne določa drugače ([[Zak:ZUP#17._.C4.8Dlen|17. člen]] ZUP; glej tudi [[Zak:ZUP#1._.C4.8Dlen|1. člen]] ZUP in [[Zak:ZUP#5._.C4.8Dlen|5. člen]] ZUP).

S stališča stvarne pristojnosti nastopi problem v primeru, če občinska uprava ni organizirana kot enovit organ, ampak jo tvori več organov (da občinsko upravo lahko tvori več organov izhaja iz ZLS posredno preko določbe, da spore o pristojnosti med organi občinske uprave rešuje župan - glej 49. člen ZLS). Gre za vprašanje, ali je v takem primeru stvarno pristojen posamezni organ občinske uprave ali uprava kot celota? Teorija meni, da uprava kot celota, pri čemer se opira na besedilo 17. člena ZUP, ki govori o pristojnosti uprave in ne upravnih organov (sklicuje se tudi na določbo 49. člena ZLS, ki pa je bila v vmesnem času spremenjena z novelo ZLS-N). V skladu s je mogoče o samostojnih organih občinske uprave govoriti le pogojno, saj je položaj bolj podoben enovitemu organu z notranjimi organizacijskimi enotami - o stvarni pristojnosti posameznih organov občinske uprave torej ni mogoče govoriti (Jerovšek et al., 2004, ZUP s komentarjem, str. 123-124; prim. z Vlaj, Lokalna samouprava, 2006, str. 195-197). 

Glede na zgoraj navedeno '''mestna oziroma občinska uprava šteje za organ v smislu ZUP in UUP, inšpektorat pa ne'''.  

'''Ker gre v konkretnem primeru za pošiljanje pošte znotraj organa, je označba dokumentov kot lastnih ustrezna'''. Organ pošte namreč ne pošilja drugemu naslovniku, temveč pošta oz. dokumenti ostanejo znotraj istega organa. 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]