Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe o odobritvi pravnega posla

2024-08-16T10:28:55Z

MK0664: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe o odobritvi pravnega posla - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 16. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Izdana je bila odločba s katero je bil odobren pravni posel sklenjen med prodajalcem in kupcem, po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Odločba je postala pravnomočna in dokončna. Po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe je upravni organ prejel dopis kupca, da želi razveljavitev predmetne odločbe, ker sta kupec in prodajalec sporazumno razvezala pravni posel. Ali je možno odločbo UE izreči za nično, ker je po razvezi pravnega posla ni več mogoče izvršiti v zemljiški knjigi? 
== '''Odgovor:''' ==

'''Odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo, postane dokončna'''. Z dokončnostjo odločbe lahko stranka začne uresničevati svojo pravico, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek [[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]]). Drugače pa lahko določa že sam ZUP ali pa drug zakon. Tudi tako, da začetek izvrševanja pravice veže na nastop pravnomočnosti ali pa na katero drugo okoliščino, ki nastopi pred dokončnostjo. Dokončnost je posledica tega, da o upravni stvari odloči praviloma prvostopenjski upravni organ oz. nosilec javnega pooblastila v upravnem postopku (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 501). '''Če se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke, ki so udeležene v postopku, postane odločba dokončna, ko se pritožbi odpove zadnja stranka''' (prvi odstavek [//Zak:ZUP#224.a.%20.C4.8Dlen 224.a člen ZUP]). Namen odpovedi pravic do pritožbe je, da stranka lahko čim prej začne uresničevati pravico, ki jo je pridobila z odločbo. Z odpovedjo pravici do pritožbe postane odločba organa prve stopnje dokončna, pravnomočna in izvršljiva (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 508). Prvi odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] določa, da '''odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku, in s katero je stranka pridobila določene pravice ali so ji bile naložene določene obveznosti, postane pravnomočna.'''
'''Stranka lahko kadarkoli med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času pritožbenega roka in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, delno ali v celoti umakne svojo zahtevo''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]]). Umik zahteve je torej mogoč do dokončnosti upravnega akta.  Z umikom odpadejo vsi učinki vložene zahteve za nazaj (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 52 in 53).
V primeru, ko se postopek odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo v celoti izvede po določilih Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) in se izda odločba (ki postane pravnomočna in dokončna), s katero se pravni posel med prodajalcem in kupcem odobri, potem pa kupec in prodajalec sporazumno razvežeta pravni posel, to ne more vplivat na izdano odločbo, ki je v tem času že postala pravnomočna.
Po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO541 22. členu ZKZ]fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, mora vložiti vlogo za odobritev pravnega posla. Vlogo je potrebno vložiti pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina ali njen pretežni del. Vlogi je treba priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, razen v primeru kupne pogodbe, če ta še ni sklenjena v pisni obliki. '''Upravna enota z odločbo odloči o odobritvi ali zavrnitvi pravnega posla.'''
V konkretnem primeru je torej odločba o odobritvi pravnega posla že postala pravnomočna in (tudi že) dokončna, zato '''po ZUP in ZKZ ni podlage za kakršno koli poseganje v že obstoječo odločbo.''' '''Če sta stranki po pravnomočni in dokončani odločbi sporazumno razvezali pravni posel, to na samo izdano pravnomočno odločbo ne vpliva. '''Na tem temelju tudi ni podlage za poseganje v obstoječo odločbo z izrednimi pravnimi sredstvi. '''Sporazumna razveza pravnega posla, bi lahko kvečjemu prestavljal lahko umik vloge, na podlagi katere bi upravni organ izdal sklep o ustavitvi postopka, vendar le pod pogojem, da odločba še ni postala pravnomočna, kar pa tudi v konkretnem primeru ni bilo podano''' (pravnomočnost je že nastopila). '''Takšen sporazum ima lahko za posledico, da pravnega posla med strankami ne bo in tudi ni podlage za vpis v zemljiško knjigo.'''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe o odobritvi pravnega posla

2024-08-16T08:46:44Z

MK0664:

== '''Zadeva: '''Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe o odobritvi pravnega posla - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 16. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Izdana je bila odločba s katero je bil odobren pravni posel sklenjen med prodajalcem in kupcem, po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Odločba je postala pravnomočna in dokončna. Po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe je upravni organ prejel dopis kupca, da želi razveljavitev predmetne odločbe, ker sta kupec in prodajalec sporazumno razvezala pravni posel. Ali je možno odločbo UE izreči za nično, ker je po razvezi pravnega posla ni več mogoče izvršiti v zemljiški knjigi? 
== '''Odgovor:''' ==

Odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo, postane dokončna. Z dokončnostjo odločbe lahko stranka začne uresničevati svojo pravico, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 224. člena). Drugače pa lahko določa že sam ZUP ali pa drug zakon. Tudi tako, da začetek izvrševanja pravice veže na nastop pravnomočnosti ali pa na katero drugo okoliščino, ki nastopi pred dokončnostjo. Dokončnost je posledica tega, da o upravni stvari odloči praviloma prvostopenjski upravni organ oz. nosilec javnega pooblastila v upravnem postopku (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 501). Če se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke, ki so udeležene v postopku, postane odločba dokončna, ko se pritožbi odpove zadnja stranka (prvi odstavek 224.a člena). Namen odpovedi pravic do pritožbe je, da stranka lahko čim prej začne uresničevati pravico, ki jo je pridobila z odločbo. Z odpovedjo pravici do pritožbe postane odločba organa prve stopnje dokončna, pravnomočna in izvršljiva (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 508). Prvi odstavek 225. člena določa, da odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku, in s katero je stranka pridobila določene pravice ali so ji bile naložene določene obveznosti, postane pravnomočna.Stranka lahko kadarkoli med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času pritožbenega roka in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, delno ali v celoti umakne svojo zahtevo (prvi odstavek 134. člena). Umik zahteve je torej mogoč do dokončnosti upravnega akta.  Z umikom odpadejo vsi učinki vložene zahteve za nazaj (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str.  52 in 53).V primeru, ko se postopek odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo v celoti izvede po določilih Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) in se izda odločba (ki postane pravnomočna in dokončna), s katero se pravni posel med prodajalcem in kupcem odobri, potem pa kupec in prodajalec sporazumno razvežeta pravni posel, to ne more vplivat na izdano odločbo, ki je v tem času že postala pravnomočna.Po 22. členu ZKZ fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, mora vložiti vlogo za odobritev pravnega posla. Vlogo je potrebno vložiti pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina ali njen pretežni del. Vlogi je treba priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, razen v primeru kupne pogodbe, če ta še ni sklenjena v pisni obliki. Upravna enota z odločbo odloči o odobritvi ali zavrnitvi pravnega posla.V konkretnem primeru je torej odločba o odobritvi pravnega posla že postala pravnomočna in (tudi že) dokončna, zato po ZUP in ZKZ ni podlage za kakršno koli poseganje v že obstoječo odločbo. Če sta stranki po pravnomočni in dokončani odločbi sporazumno razvezali pravni posel, to na samo izdano pravnomočno odločbo ne vpliva. Na tem temelju tudi no podlage za poseganje v obstoječo odločbo z izrednimi pravnimi sredstvi. Sporazumna razveza pravnega posla, bi lahko kvečjemu prestavljal lahko umik vloge, na podlagi katere bi upravni organ izdal sklep o ustavitvi postopka, vendar le pod pogojem, da odločba še ni postala pravnomočna, kar pa tudi v konkretnem primeru ni bilo podano (pravnomočnost je že  nastopila).  Takšen sporazum ima lahko za posledico, da pravnega posla med strankami ne bo in tudi ni podlage za vpis v zemljiško knjigo.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe o odobritvi pravnega posla

2024-08-16T08:40:38Z

MK0664:

== '''Zadeva: '''Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe o odobritvi pravnega posla - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 16. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Izdana je bila odločba s katero je bil odobren pravni posel sklenjen med prodajalcem in kupcem, po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Odločba je postala pravnomočna in dokončna. Po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe je upravni organ prejel dopis kupca, da želi razveljavitev predmetne odločbe, ker sta kupec in prodajalec sporazumno razvezala pravni posel. Ali je možno odločbo UE izreči za nično, ker je po razvezi pravnega posla ni več mogoče izvršiti v zemljiški knjigi? 
== '''Odgovor:''' ==

Odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo, postane dokončna. Z dokončnostjo odločbe lahko stranka začne uresničevati svojo pravico, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 224. člena). Drugače pa lahko določa že sam ZUP ali pa drug zakon. Tudi tako, da začetek izvrševanja pravice veže na nastop pravnomočnosti ali pa na katero drugo okoliščino, ki nastopi pred dokončnostjo. Dokončnost je posledica tega, da o upravni stvari odloči praviloma prvostopenjski upravni organ oz. nosilec javnega pooblastila v upravnem postopku (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 501). Če se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke, ki so udeležene v postopku, postane odločba dokončna, ko se pritožbi odpove zadnja stranka (prvi odstavek 224.a člena). Namen odpovedi pravic do pritožbe je, da stranka lahko čim prej začne uresničevati pravico, ki jo je pridobila z odločbo. Z odpovedjo pravici do pritožbe postane odločba organa prve stopnje dokončna, pravnomočna in izvršljiva (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 508). Prvi odstavek 225. člena določa, da odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku, in s katero je stranka pridobila določene pravice ali so ji bile naložene določene obveznosti, postane pravnomočna.Stranka lahko kadarkoli med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času pritožbenega roka in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, delno ali v celoti umakne svojo zahtevo (prvi odstavek 134. člena). Umik zahteve je torej mogoč do dokončnosti upravnega akta.  Z umikom odpadejo vsi učinki vložene zahteve za nazaj (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str.  52 in 53).V primeru, ko se postopek odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo v celoti izvede po določilih Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) in se izda odločba (ki postane pravnomočna in dokončna), s katero se pravni posel med prodajalcem in kupcem odobri, potem pa kupec in prodajalec sporazumno razvežeta pravni posel, to ne more vplivat na izdano odločbo, ki je v tem času že postala pravnomočna.Po 22. členu ZKZ fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, mora vložiti vlogo za odobritev pravnega posla. Vlogo je potrebno vložiti pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina ali njen pretežni del. Vlogi je treba priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, razen v primeru kupne pogodbe, če ta še ni sklenjena v pisni obliki. Upravna enota z odločbo odloči o odobritvi ali zavrnitvi pravnega posla.V konkretnem primeru je torej odločba o odobritvi pravnega posla že postala pravnomočna in (tudi že) dokončna, zato po ZUP in ZKZ ni podlage za kakršno koli poseganje v že obstoječo odločbo. Če sta stranki po pravnomočni in dokončani odločbi sporazumno razvezali pravni posel, to na samo izdano pravnomočno odločbo ne vpliva. Na tem temelju tudi no podlage za poseganje v obstoječo odločbo z izrednimi pravnimi sredstvi. Sporazumna razveza pravnega posla, bi lahko kvečjemu prestavljal lahko umik vloge, na podlagi katere bi upravni organ izdal sklep o ustavitvi postopka, vendar le pod pogojem, da odločba še ni postala pravnomočna, kar pa tudi v konkretnem primeru ni bilo podano (pravnomočnost je že  nastopila).  Takšen sporazum ima lahko za posledico, da pravnega posla med strankami ne bo in tudi ni podlage za vpis v zemljiško knjigo.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe o odobritvi pravnega posla

2024-08-16T08:38:31Z

MK0664:

== '''Zadeva: '''Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe o odobritvi pravnega posla - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 16. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Izdana je bila odločba s katero je bil odobren pravni posel sklenjen med prodajalcem in kupcem, po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Odločba je postala pravnomočna in dokončna. Po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe je upravni organ prejel dopis kupca, da želi razveljavitev predmetne odločbe, ker sta kupec in prodajalec sporazumno razvezala pravni posel. Ali je možno odločbo UE izreči za nično, ker je po razvezi pravnega posla ni več mogoče izvršiti v zemljiški knjigi? 
== '''Odgovor:''' ==

Odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo, postane dokončna. Z dokončnostjo odločbe lahko stranka začne uresničevati svojo pravico, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 224. člena). Drugače pa lahko določa že sam ZUP ali pa drug zakon. Tudi tako, da začetek izvrševanja pravice veže na nastop pravnomočnosti ali pa na katero drugo okoliščino, ki nastopi pred dokončnostjo. Dokončnost je posledica tega, da o upravni stvari odloči praviloma prvostopenjski upravni organ oz. nosilec javnega pooblastila v upravnem postopku (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 501). Če se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke, ki so udeležene v postopku, postane odločba dokončna, ko se pritožbi odpove zadnja stranka (prvi odstavek 224.a člena). Namen odpovedi pravic do pritožbe je, da stranka lahko čim prej začne uresničevati pravico, ki jo je pridobila z odločbo. Z odpovedjo pravici do pritožbe postane odločba organa prve stopnje dokončna, pravnomočna in izvršljiva (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 508). Prvi odstavek 225. člena določa, da odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku, in s katero je stranka pridobila določene pravice ali so ji bile naložene določene obveznosti, postane pravnomočna.Stranka lahko kadarkoli med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času pritožbenega roka in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, delno ali v celoti umakne svojo zahtevo (prvi odstavek 134. člena). Umik zahteve je torej mogoč do dokončnosti upravnega akta.  Z umikom odpadejo vsi učinki vložene zahteve za nazaj (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str.  52 in 53).V primeru, ko se postopek odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo v celoti izvede po določilih Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) in se izda odločba (ki postane pravnomočna in dokončna), s katero se pravni posel med prodajalcem in kupcem odobri, potem pa kupec in prodajalec sporazumno razvežeta pravni posel, to ne more vplivat na izdano odločbo, ki je v tem času že postala pravnomočna.Po 22. členu ZKZ fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, mora vložiti vlogo za odobritev pravnega posla. Vlogo je potrebno vložiti pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina ali njen pretežni del. Vlogi je treba priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, razen v primeru kupne pogodbe, če ta še ni sklenjena v pisni obliki. Upravna enota z odločbo odloči o odobritvi ali zavrnitvi pravnega posla.V konkretnem primeru je torej odločba o odobritvi pravnega posla že postala pravnomočna in (tudi že) dokončna, zato po ZUP in ZKZ ni podlage za kakršno koli poseganje v že obstoječo odločbo. Če sta stranki po pravnomočni in dokončani odločbi sporazumno razvezali pravni posel, to na samo izdano pravnomočno odločbo ne vpliva. Na tem temelju tudi no podlage za poseganje v obstoječo odločbo z izrednimi pravnimi sredstvi. Sporazumna razveza pravnega posla, bi lahko kvečjemu prestavljal lahko umik vloge, na podlagi katere bi upravni organ izdal sklep o ustavitvi postopka, vendar le pod pogojem, da odločba še ni postala pravnomočna, kar pa tudi v konkretnem primeru ni bilo podano (pravnomočnost je že  nastopila).  Takšen sporazum ima lahko za posledico, da pravnega posla med strankami ne bo in tudi ni podlage za vpis v zemljiško knjigo.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe o odobritvi pravnega posla

2024-08-16T08:29:24Z

MK0664: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Zahteva stranke za posredovanje dokumenta in vloga za dostop do dokumenta

2024-07-18T15:26:06Z

MK0664: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Zahteva stranke za posredovanje dokumenta in vloga za dostop do dokumenta - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 18. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko stranka od organa zahteva vpogled oz. kopijo uradnega zaznamka? Ali mora stranka vložiti vlogo za dostop do dokumenta? 
== '''Odgovor:''' ==

O uradnih zapažanjih, ugotovitvah, ustnih navodilih in sporočilih ter okoliščinah, ki zadevajo le notranje delo organa, ki vodi postopek, se praviloma ne sestavi zapisnika. Namesto tega uradna oseba napiše uradni zaznamek, ki vsebuje navedbo kraja in datuma ter ga podpiše (glej 2. odstavek [[Zak:ZUP#74. .C4.8Dlen{{!}}74. člen ZUP]]).Po prvem odstavku [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]] imajo''' stranke pravico pregledovati dokumente zadeve ter na lastne stroške prepisovati ali preslikavati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki'''. Pregledovanje, prepisovanje in preslikavanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba, ali pa se izvaja v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, kjer stranka svojo identiteto potrdi s kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. '''To pravico ima tudi vsakdo drug, ki verjeto izkaže, da ima od tega pravno korist''' (drugi odstavek 82. člen ZUP). Glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zahteva_stranskih_udele%C5%BEencev_za_posredovanje_in%C5%A1pekcijske_odlo%C4%8Dbe_(zaradi_nelegalne_gradnje)_v_postopku_izdaje_odlo%C4%8Dbe_za_legalizacijo_objekta primer]. '''Del spisa in predmet pravic po 82. členu ZUP so tudi uradni zaznamki o vpogledih v informatizirano uradno evidenco.''' Vpogled v to evidenco se omogoča zaradi ekonomičnosti evidentiranja podatkov, brez dodatnega, nepotrebnega tiskanja dokumentov. Te informacije so del dostopa tako za stranke kot za nadzorne organe pri uveljavljanju pravnih sredstev (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 513). '''Pregled in prepis dokumentov se lahko zahtevata tudi ustno.''' '''V primeru dvoma lahko organ od osebe iz prejšnjega odstavka zahteva, da pisno ali ustno na zapisnik pojasni svojo pravno korist''' (glej tretji odstavek 82. člen ZUP). Le ustna vloga ne zadostuje za prosilce iz drugega odstavka 82. člena ZUP, kadar obstaja dvom o obstoju njihove pravne koristi in s tem legitimacije. Vendar pa '''organ tudi v tem primeru ne sme napotiti prosilca na vložitev pisne vloge, temveč mu mora omogočiti, da zahtevo poda ustno na zapisnik na kraju samem''' (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 518).  Če gre za informacijo javnega značaja se upošteva Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 in nasl.), ki ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja. '''Vsak prosilec ima pravico pridobiti informacijo javnega značaja od organa na podlagi svoje zahteve, bodisi z vpogledom, pridobitvijo prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa''' (drugi odstavek [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 5. člena ZDIJZ]). '''Prosilec lahko zahteva dostop do informacije javnega značaja ali njihovo ponovno uporabo s pisno zahtevo, ali pa to stori z neformalno zahtevo''' ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 12. člen ZDIJZ]). Prosilec vloži zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali za njeno ponovno uporabo pri organu, za katerega meni, da razpolaga z informacijo (prvi odstavek [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 16. člena ZDIJZ]).'''V primeru, da je vlogo vložila stranka postopka, ima stranka pravico do pridobitve tega dokumenta, brez vsakršnih omejitev. Če vlogo vloži oseba, ki ni stranka postopka, pa mora najprej izkazati pravico, do pridobitve tega dokumenta, po 82.členu ZUP.''''''Če pa prosilec za pridobitev tega dokumenta, vloži vlogo na podlagi ZDIJZ, pa mora organ postopati z vlogo, po določbah ZDIJZ.'''

[[Category:Vpogled v spis (pregled dokumentov) in informacije javnega značaja]]
[[Category:Vloge in jezik]]

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Zahteva stranke za posredovanje dokumenta in vloga za dostop do dokumenta

2024-07-18T15:17:25Z

MK0664:

== '''Zadeva: '''Zahteva stranke za posredovanje dokumenta in vloga za dostop do dokumenta - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 18. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko stranka od organa zahteva vpogled oz. kopijo uradnega zaznamka? Ali mora stranka vložiti vlogo za dostop do dokumenta? 
== '''Odgovor:''' ==

O uradnih zapažanjih, ugotovitvah, ustnih navodilih in sporočilih ter okoliščinah, ki zadevajo le notranje delo organa, ki vodi postopek, se praviloma ne sestavi zapisnika. Namesto tega uradna oseba napiše uradni zaznamek, ki vsebuje navedbo kraja in datuma ter ga podpiše (glej 2. odstavek [[Zak:ZUP#74. .C4.8Dlen{{!}}74. člen ZUP]]).Po prvem odstavku [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]] imajo''' stranke pravico pregledovati dokumente zadeve ter na lastne stroške prepisovati ali preslikavati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki'''. Pregledovanje, prepisovanje in preslikavanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba, ali pa se izvaja v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, kjer stranka svojo identiteto potrdi s kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. '''To pravico ima tudi vsakdo drug, ki verjeto izkaže, da ima od tega pravno korist''' (drugi odstavek 82. člen ZUP). Glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zahteva_stranskih_udele%C5%BEencev_za_posredovanje_in%C5%A1pekcijske_odlo%C4%8Dbe_(zaradi_nelegalne_gradnje)_v_postopku_izdaje_odlo%C4%8Dbe_za_legalizacijo_objekta primer]. '''Del spisa in predmet pravic po 82. členu ZUP so tudi uradni zaznamki o vpogledih v informatizirano uradno evidenco.''' Vpogled v to evidenco se omogoča zaradi ekonomičnosti evidentiranja podatkov, brez dodatnega, nepotrebnega tiskanja dokumentov. Te informacije so del dostopa tako za stranke kot za nadzorne organe pri uveljavljanju pravnih sredstev (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 513). '''Pregled in prepis dokumentov se lahko zahtevata tudi ustno.''' '''V primeru dvoma lahko organ od osebe iz prejšnjega odstavka zahteva, da pisno ali ustno na zapisnik pojasni svojo pravno korist''' (glej tretji odstavek 82. člen ZUP). Le ustna vloga ne zadostuje za prosilce iz drugega odstavka 82. člena ZUP, kadar obstaja dvom o obstoju njihove pravne koristi in s tem legitimacije. Vendar pa '''organ tudi v tem primeru ne sme napotiti prosilca na vložitev pisne vloge, temveč mu mora omogočiti, da zahtevo poda ustno na zapisnik na kraju samem''' (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 518).  Če gre za informacijo javnega značaja se upošteva Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 in nasl.), ki ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja. '''Vsak prosilec ima pravico pridobiti informacijo javnega značaja od organa na podlagi svoje zahteve, bodisi z vpogledom, pridobitvijo prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa''' (drugi odstavek [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 5. člena ZDIJZ]). '''Prosilec lahko zahteva dostop do informacije javnega značaja ali njihovo ponovno uporabo s pisno zahtevo, ali pa to stori z neformalno zahtevo''' ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 12. člen ZDIJZ]). Prosilec vloži zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali za njeno ponovno uporabo pri organu, za katerega meni, da razpolaga z informacijo (prvi odstavek [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 16. člena ZDIJZ]).'''V primeru, da je vlogo vložila stranka postopka, ima stranka pravico do pridobitve tega dokumenta, brez vsakršnih omejitev. Če vlogo vloži oseba, ki ni stranka postopka, pa mora najprej izkazati pravico, do pridobitve tega dokumenta, po 82.členu ZUP.''''''Če pa prosilec za pridobitev tega dokumenta, vloži vlogo na podlagi ZDIJZ, pa mora organ postopati z vlogo, po določbah ZDIJZ.'''

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Zahteva stranke za posredovanje dokumenta in vloga za dostop do dokumenta

2024-07-18T14:59:56Z

MK0664: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Sprememba krajevne pristojnosti zaradi spremembe naslova bivanja na območje drugega krajevno pristojnega organa

2024-07-18T14:30:09Z

MK0664: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Sprememba krajevne pristojnosti zaradi spremembe naslova bivanja na območje drugega krajevno pristojnega organa - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 18. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je pri pristojnem organu oddala vlogo, ki ima krajevno pristojnost. Po oddani vlogi je stranka spremenila naslov prebivališča na območje drugega krajevno pristojnega organa. Ali lahko  postopek vodi in v njem odloči organ, ki ni več krajevno pristojen, vendar je bil pristojen ob oddaji vloge, ob upoštevanju, da lahko stranka sodeluje na daljavo in organ oceni, da je zanjo lažje, če vloge ne odstopi?<div>Kako bi bilo v primeru, če bi tujec oddal prošnjo za dovoljenje za stalno bivanje na upravni enoti kjer tujec biva, nato pa je spremenil naslov bivanja na območje drugega krajevno pristojnega organa.</div>
== '''Odgovor:''' ==

Vsak organ lahko odloča o upravnih zadevah samo v teritoriju ali mejah svoje krajevne pristojnosti (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 86). Te teritorije ali meje določa [[Zak:ZUP#19. .C4.8Dlen{{!}}19. člen ZUP]]. Tako določa recimo 2. odstavek tega člena, da organi državne uprave, ki so organizirani po teritorialnem načelu, odločajo v tistih upravnih zadevah na območju, za katero so organizirani. Za opravljanje upravnih nalog, ki jih je zaradi njihove narave treba organizirati teritorialno, so pristojne upravne enote. S tem je zagotovljeno racionalno in učinkovito opravljanje upravnih nalog (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 206).
Ko pride do selitve stranke na območje drugega pristojnega organa pride v poštev [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člen ZUP]], ki ureja ustalitev postopka. '''Organ, ki je začel postopek kot krajevno pristojen, ohrani svojo pristojnost tudi v primeru, če se med postopkom pojavijo okoliščine, zaradi katerih bi bil krajevno pristojen drug organ.''' '''Vendar pa lahko organ, ki je začel postopek, preda zadevo novemu krajevno pristojnemu organu, če to bistveno olajša postopek, predvsem za stranko''' (glej prvi odstavek 22. člen ZUP). Namen člena je preprečitev selitve postopka iz kraja v kraj pred pristojni organ. V ospredju je težnja po čim bolj neoviranem teku postopkov, ekonomičnosti, časovnem vidiku in zmanjševanju stroškov. Če je npr. stranka med izvrševanjem odločbe spremenila stalno prebivališče, ki je merilo za določitev krajevne pristojnosti organa, bo mogoče zadevo odstopiti drugemu organu, če se s tem bistveno olajša postopek, zlasti za stranko. Primerno pa je, da '''organ v primeru spremembe okoliščin stranko povpraša za njeno mnenje''' (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 218). Glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pristojnost_organa_pri_vodenju_upravnega_postopka,_med_katerim_stranka_spremeni_stalni_naslov_prebivali%C5%A1%C4%8Da primer].
V primeru ko tujec vloži dovoljenje za stalno prebivanje, se mora upoštevati tretji odstavek [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 54. člen ZTuj-2], ki pravi, da '''dovoljenja za stalno prebivanje izdaja upravna enota, ki pokriva območje, kjer tujec prebiva'''. Če tujec nato spremeni prebivališče na območje drugega krajevno pristojnega organa, organ postopa po 22. členu ZUP. Če je organ že začel upravni postopek kot krajevno pristojen organ in je tujec med postopkom spremenil prebivališče, dokonča prvotni organ upravni postopek (dovoljenje za stalno prebivanje). '''Organ, ki je začel postopek kot krajevno pristojen, lahko preda zadevo novemu krajevno pristojnemu organu, v primeru, če bi to dejanje olajšalo postopek''' predvsem za stranko. V tem primeru je primerno, da organ stranko povpraša za njeno mnenje, glede nameravanega odstopa drugemu organu. '''Zadevo bi lahko prvotni organ obdržal in rešil z namenom, da se postopek konča hitreje.'''
[[Category:Krajevna pristojnost organov]]

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Sprememba krajevne pristojnosti zaradi spremembe naslova bivanja na območje drugega krajevno pristojnega organa

2024-07-18T14:22:47Z

MK0664: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Sprememba krajevne pristojnosti zaradi spremembe naslova bivanja na območje drugega krajevno pristojnega organa - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 18. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je pri pristojnem organu oddala vlogo, ki ima krajevno pristojnost. Po oddani vlogi je stranka spremenila naslov prebivališča na območje drugega krajevno pristojnega organa. Ali lahko  postopek vodi in v njem odloči organ, ki ni več krajevno pristojen, vendar je bil pristojen ob oddaji vloge, ob upoštevanju, da lahko stranka sodeluje na daljavo in organ oceni, da je zanjo lažje, če vloge ne odstopi?<div>Kako bi bilo v primeru, če bi tujec oddal prošnjo za dovoljenje za stalno bivanje na upravni enoti kjer tujec biva, nato pa je spremenil naslov bivanja na območje drugega krajevno pristojnega organa.</div>
== '''Odgovor:''' ==

Vsak organ lahko odloča o upravnih zadevah samo v teritoriju ali mejah svoje krajevne pristojnosti (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 86). Te teritorije ali meje določa [[Zak:ZUP#19. .C4.8Dlen{{!}}19. člen ZUP]]. Tako določa recimo 2. odstavek tega člena, da organi državne uprave, ki so organizirani po teritorialnem načelu, odločajo v tistih upravnih zadevah na območju, za katero so organizirani. Za opravljanje upravnih nalog, ki jih je zaradi njihove narave treba organizirati teritorialno, so pristojne upravne enote. S tem je zagotovljeno racionalno in učinkovito opravljanje upravnih nalog (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 206).
Ko pride do selitve stranke na območje drugega pristojnega organa pride v poštev [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člen ZUP]], ki ureja ustalitev postopka. '''Organ, ki je začel postopek kot krajevno pristojen, ohrani svojo pristojnost tudi v primeru, če se med postopkom pojavijo okoliščine, zaradi katerih bi bil krajevno pristojen drug organ.''' '''Vendar pa lahko organ, ki je začel postopek, preda zadevo novemu krajevno pristojnemu organu, če to bistveno olajša postopek, predvsem za stranko''' (glej prvi odstavek 22. člen ZUP). Namen člena je preprečitev selitve postopka iz kraja v kraj pred pristojni organ. V ospredju je težnja po čim bolj neoviranem teku postopkov, ekonomičnosti, časovnem vidiku in zmanjševanju stroškov. Če je npr. stranka med izvrševanjem odločbe spremenila stalno prebivališče, ki je merilo za določitev krajevne pristojnosti organa, bo mogoče zadevo odstopiti drugemu organu, če se s tem bistveno olajša postopek, zlasti za stranko. Primerno pa je, da '''organ v primeru spremembe okoliščin stranko povpraša za njeno mnenje''' (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 218).
V primeru ko tujec vloži dovoljenje za stalno prebivanje, se mora upoštevati tretji odstavek [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 54. člen ZTuj-2], ki pravi, da '''dovoljenja za stalno prebivanje izdaja upravna enota, ki pokriva območje, kjer tujec prebiva'''. Če tujec nato spremeni prebivališče na območje drugega krajevno pristojnega organa, organ postopa po 22. členu ZUP. Če je organ že začel upravni postopek kot krajevno pristojen organ in je tujec med postopkom spremenil prebivališče, dokonča prvotni organ upravni postopek (dovoljenje za stalno prebivanje). '''Organ, ki je začel postopek kot krajevno pristojen, lahko preda zadevo novemu krajevno pristojnemu organu, v primeru, če bi to dejanje olajšalo postopek''' predvsem za stranko. V tem primeru je primerno, da organ stranko povpraša za njeno mnenje, glede nameravanega odstopa drugemu organu. '''Zadevo bi lahko prvotni organ obdržal in rešil z namenom, da se postopek konča hitreje.'''
[[Category:Krajevna pristojnost organov]]

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Sprememba krajevne pristojnosti zaradi spremembe naslova bivanja na območje drugega krajevno pristojnega organa

2024-07-18T14:17:26Z

MK0664: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Sprememba krajevne pristojnosti zaradi spremembe naslova bivanja na območje drugega krajevno pristojnega organa - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 18. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je pri pristojnem organu oddala vlogo, ki ima krajevno pristojnost. Po oddani vlogi je stranka spremenila naslov prebivališča na območje drugega krajevno pristojnega organa. Ali lahko  postopek vodi in v njem odloči organ, ki ni več krajevno pristojen, vendar je bil pristojen ob oddaji vloge, ob upoštevanju, da lahko stranka sodeluje na daljavo in organ oceni, da je zanjo lažje, če vloge ne odstopi?<div>Kako bi bilo v primeru, če bi tujec oddal prošnjo za dovoljenje za stalno bivanje na upravni enoti kjer tujec biva, nato pa je spremenil naslov bivanja na območje drugega krajevno pristojnega organa.</div>
== '''Odgovor:''' ==

Vsak organ lahko odloča o upravnih zadevah samo v teritoriju ali mejah svoje krajevne pristojnosti (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 86). Te teritorije ali meje določa [[Zak:ZUP#19. .C4.8Dlen{{!}}19. člen ZUP]]. Tako določa recimo 2. odstavek tega člena, da organi državne uprave, ki so organizirani po teritorialnem načelu, odločajo v tistih upravnih zadevah na območju, za katero so organizirani. Za opravljanje upravnih nalog, ki jih je zaradi njihove narave treba organizirati teritorialno, so pristojne upravne enote. S tem je zagotovljeno racionalno in učinkovito opravljanje upravnih nalog (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 206).Ko pride do selitve stranke na območje drugega pristojnega organa pride v poštev [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člen ZUP]], ki ureja ustalitev postopka. Organ, ki je začel postopek kot krajevno pristojen, ohrani svojo pristojnost tudi v primeru, če se med postopkom pojavijo okoliščine, zaradi katerih bi bil krajevno pristojen drug organ. Vendar pa lahko organ, ki je začel postopek, preda zadevo novemu krajevno pristojnemu organu, če to bistveno olajša postopek, predvsem za stranko (glej prvi odstavek 22. člen ZUP). Namen člena je preprečitev selitve postopka iz kraja v kraj pred pristojni organ. V ospredju je težnja po čim bolj neoviranem teku postopkov, ekonomičnosti, časovnem vidiku in zmanjševanju stroškov. Če je npr. stranka med izvrševanjem odločbe spremenila stalno prebivališče, ki je merilo za določitev krajevne pristojnosti organa, bo mogoče zadevo odstopiti drugemu organu, če se s tem bistveno olajša postopek, zlasti za stranko. Primerno pa je, da organ v primeru spremembe okoliščin stranko povpraša za njeno mnenje (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 218).V primeru ko tujec vloži dovoljenje za stalno prebivanje, se mora upoštevati tretji odstavek [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 54. člen ZTuj-2], ki pravi, da dovoljenja za stalno prebivanje izdaja upravna enota, ki pokriva območje, kjer tujec prebiva. Če tujec nato spremeni prebivališče na območje drugega krajevno pristojnega organa, organ postopa po 22. členu ZUP. Če je organ že začel upravni postopek kot krajevno pristojen organ in je tujec med postopkom spremenil prebivališče, dokonča prvotni organ upravni postopek (dovoljenje za stalno prebivanje). Organ, ki je začel postopek kot krajevno pristojen, lahko preda zadevo novemu krajevno pristojnemu organu, v primeru, če bi to dejanje olajšalo postopek predvsem za stranko. V tem primeru je primerno, da organ stranko povpraša za njeno mnenje, glede nameravanega odstopa drugemu organu. Zadevo bi lahko prvotni organ obdržal in rešil z namenom, da se postopek konča hitreje.

[[Category:Krajevna pristojnost organov]]

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Sprememba krajevne pristojnosti zaradi spremembe naslova bivanja na območje drugega krajevno pristojnega organa

2024-07-18T14:12:41Z

MK0664:

== '''Zadeva: '''Sprememba krajevne pristojnosti zaradi spremembe naslova bivanja na območje drugega krajevno pristojnega organa - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 18. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je pri pristojnem organu oddala vlogo, ki ima krajevno pristojnost. Po oddani vlogi je stranka spremenila naslov prebivališča na območje drugega krajevno pristojnega organa. Ali lahko  postopek vodi in v njem odloči organ, ki ni več krajevno pristojen, vendar je bil pristojen ob oddaji vloge, ob upoštevanju, da lahko stranka sodeluje na daljavo in organ oceni, da je zanjo lažje, če vloge ne odstopi?<div>Kako bi bilo v primeru, če bi tujec oddal prošnjo za dovoljenje za stalno bivanje na upravni enoti kjer tujec biva, nato pa je spremenil naslov bivanja na območje drugega krajevno pristojnega organa.</div>
== '''Odgovor:''' ==

Vsak organ lahko odloča o upravnih zadevah samo v teritoriju ali mejah svoje krajevne pristojnosti (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 86). Te teritorije ali meje določa [[Zak:ZUP#19. .C4.8Dlen{{!}}19. člen ZUP]]. Tako določa recimo 2. odstavek tega člena, da organi državne uprave, ki so organizirani po teritorialnem načelu, odločajo v tistih upravnih zadevah na območju, za katero so organizirani. Za opravljanje upravnih nalog, ki jih je zaradi njihove narave treba organizirati teritorialno, so pristojne upravne enote. S tem je zagotovljeno racionalno in učinkovito opravljanje upravnih nalog (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 206).Ko pride do selitve stranke na območje drugega pristojnega organa pride v poštev [[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člen ZUP]], ki ureja ustalitev postopka. Organ, ki je začel postopek kot krajevno pristojen, ohrani svojo pristojnost tudi v primeru, če se med postopkom pojavijo okoliščine, zaradi katerih bi bil krajevno pristojen drug organ. Vendar pa lahko organ, ki je začel postopek, preda zadevo novemu krajevno pristojnemu organu, če to bistveno olajša postopek, predvsem za stranko (glej prvi odstavek 22. člen ZUP). Namen člena je preprečitev selitve postopka iz kraja v kraj pred pristojni organ. V ospredju je težnja po čim bolj neoviranem teku postopkov, ekonomičnosti, časovnem vidiku in zmanjševanju stroškov. Če je npr. stranka med izvrševanjem odločbe spremenila stalno prebivališče, ki je merilo za določitev krajevne pristojnosti organa, bo mogoče zadevo odstopiti drugemu organu, če se s tem bistveno olajša postopek, zlasti za stranko. Primerno pa je, da organ v primeru spremembe okoliščin stranko povpraša za njeno mnenje (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 218).V primeru ko tujec vloži dovoljenje za stalno prebivanje, se mora upoštevati tretji odstavek [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 54. člen ZTuj-2], ki pravi, da dovoljenja za stalno prebivanje izdaja upravna enota, ki pokriva območje, kjer tujec prebiva. Če tujec nato spremeni prebivališče na območje drugega krajevno pristojnega organa, organ postopa po 22. členu ZUP. Če je organ že začel upravni postopek kot krajevno pristojen organ in je tujec med postopkom spremenil prebivališče, dokonča prvotni organ upravni postopek (dovoljenje za stalno prebivanje). Organ, ki je začel postopek kot krajevno pristojen, lahko preda zadevo novemu krajevno pristojnemu organu, v primeru, če bi to dejanje olajšalo postopek predvsem za stranko. V tem primeru je primerno, da organ stranko povpraša za njeno mnenje, glede nameravanega odstopa drugemu organu. Zadevo bi lahko prvotni organ obdržal in rešil z namenom, da se postopek konča hitreje.
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Sprememba krajevne pristojnosti zaradi spremembe naslova bivanja na območje drugega krajevno pristojnega organa

2024-07-18T13:54:28Z

MK0664: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Rok za rešitev zadeve v ponovnem postopku prvostopenjskega organa po prejemu drugostopenjske odločbe

2024-05-31T13:29:49Z

MK0664:

== '''Zadeva: '''Rok za rešitev zadeve v ponovnem postopku prvostopenjskega organa po prejemu drugostopenjske odločbe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka se je pritožila na odločbo prvostopenjskega organa (npr. pritožba zoper odločbo davčnega organa). Drugostopenjski organ je pritožbi ugodil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. V odločbi je bilo odrejeno, da mora organ prve stopnje najpozneje v 30 dneh od prejema zadeve izdati novo odločbo. Napotki drugostopenjskega organa so velikokrat kompleksni (npr. v davčnih postopkih). 
Kako mora postopati organ prve stopnje v ponovnem postopku, zlasti glede morebitnega dopolnjevanja zadeve? Mora organ prve stopnje celoten postopek ponoviti ali lahko le dopolni (npr. pri ponovnem postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, ki je bil končan z odmerno odločbo, le-to pa je po pritožbi zavezanca drugostopni organ odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek, ali je potrebno vedno izdati tudi nov zapisnik?)

== '''Odgovor:''' ==

Če organ druge stopnje ugotovi, da bo organ prve stopnje hitreje in bolj ekonomično odpravil pomanjkljivosti postopka, s svojo odločbo odpravi odločbo prve stopnje in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takšnem primeru mora '''organ druge stopnje s svojo odločbo opozoriti organa prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek'''. '''Organ prve stopnje je dolžan ravnati v skladu s to odločbo in brez odlašanja, najpozneje v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#251. .C4.8Dlen{{!}}251. člen ZUP]]). V takšnem primeru ne gre več za popolno samostojnost organa prve stopnje pri odločanju o zadevi, saj organ druge stopnje opozori organa prve stopnje na pomanjkljivosti. Organ druge stopnje mora svojo presojo v odločbi obrazložiti, pri čemer '''mora upoštevati sorazmernost med načelom ekonomičnosti in načelom varstva pravic strank ter odločanja v razumnem roku'''. Glede na uspeh dopolnjenega postopka organ prve stopnje izda odločbo z enako ali z drugačno vsebino, kot je bila prvostopenjska odločba (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 609 - 610).
Ponovni postopek ne pomeni, da se postopek začne znova, temveč je namenjen odpravi nepravilnosti prej izdane odločbe v skladu z opozorili drugostopenjskega organa v pritožbenem postopku (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Odprava_odlo%C4%8Dbe_prvostopenjskega_organa_in_ponovni_postopek primer]).'''Ko gre za ponovni postopek po pritožbi zoper odločbo davčnega organa, velja rok za izdajo nove odločbe 30 dni''', kot ga opredeljuje ZUP v tretjem odstavku 251. člena, '''saj področni predpisni ne določajo drugačnega roka v tovrstnih primerih'''. Če davčni organ izve za nova dejstva ali najde oziroma pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi sami zase ali v povezavi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi lahko privedli do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku, lahko začne obnovo postopka iz tega razloga po uradni dolžnosti v šestih mesecih od dneva navedbe novih dejstev oziroma uporabe novih dokazov (prvi odstavek [https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=ZAKO4703&idPredpisaChng=ZAKO7922 89. člen ZDavP-2]).
Iz sodbe VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111441201 X Ips 1/2020] z dne 2. 9. 2020 izhaja, da mora biti revidentu '''v ponovljenem postopku zagotovljena pravica do izjavljanja o novem zapisniku, četudi bi bila njegova vsebina identična prejšnjemu.''' Revident bi lahko ponudil nove argumente. V nasprotnem primeru bi bila kršena njegova ustavna pravica do enakega varstva pravic ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člen URS]). Ta pravica vključuje možnost izjavljanja glede celotnega procesnega gradiva, ki bi lahko vplival na odločitev sodišča.
Zapisnik vsebuje ugotovljeno dejansko stanje, saj je sestavljen iz vseh ugotovitev nadzora, ki se vroči davčnemu zavezancu. Zapisnik je javna listina, ki dokazuje resničnost, če se ne dokaže nasprotno. Dovoljeno je torej dokazovati nepravilnost zapisnika (Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 251). Kršitev pravil o zapisniku ima praviloma neposredne posledice za temeljno načelo zaslišanja stranke in vodi v bistvene postopkovne napake, kar že samo po sebi povzroči odpravo izpodbijane odločbe v pritožbenem postopku (Kerševan in Podlipnik (ur.), Splošno davčno pravo, 2023, str. 310).
Po prvem odstavku [https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=ZAKO4703&idPredpisaChng=ZAKO7922 140. člena ZDavP-2] davčni organ sestavi zapisnik v desetih dneh po koncu davčnega inšpekcijskega nadzora, ki ga vroči davčnemu zavezancu. Davčni zavezanec lahko na zapisnik poda pripombe najpozneje v 20 dneh po vročitvi zapisnika, o čemer mora biti poučen v zapisniku. Po drugem odstavku 140. člena lahko v pripombah k zapisniku predlaga nove dokaze in dejstva z obrazložitvijo, zakaj jih ni navedel pred izdajo zapisnika. '''Če pripombe vplivajo na višino davčne obveznosti, davčni organ sestavi dodatni zapisnik v 30 dneh po njihovem prejemu.'''
'''V primeru, ko pride do ponovnega postopka davčnega inšpekcijskega nadzora, ki je bil končan z (npr. odmerno) odločbo, to pa je po pritožbi zavezanca organ druge stopnje odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek, ni potrebno vedno izdati (povsem) nov celotni zapisnik. V takšnem primeru je organ dolžan ravnati po navodilih oz. napotilih drugostopenjskega organa in lahko v ponovljenem postopku le dopolni že obstoječi zapisnik '''(če je to dovolj v skladu z danimi napotili drugostopenjskega organa), z vsebino katerega mora seznaniti stranko, da lahko na ugotovitve slednja poda pripombe in šele potem izda odločitev v ponovljenem postopku.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Roki]]

Rok za rešitev zadeve v ponovnem postopku prvostopenjskega organa po prejemu drugostopenjske odločbe

2024-05-31T13:15:30Z

MK0664:

== '''Zadeva: '''Rok za rešitev zadeve v ponovnem postopku prvostopenjskega organa po prejemu drugostopenjske odločbe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka se je pritožila na odločbo prvostopenjskega organa (npr. pritožba zoper odločbo davčnega organa). Drugostopenjski organ je pritožbi ugodil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. V odločbi je bilo odrejeno, da mora organ prve stopnje najpozneje v 30 dneh od prejema zadeve izdati novo odločbo. Napotki drugostopenjskega organa so velikokrat kompleksni (npr. v davčnih postopkih). Kako mora postopati organ prve stopnje v ponovnem postopku, zlasti glede morebitnega dopolnjevanja zadeve? Mora organ prve stopnje celoten postopek ponoviti ali lahko le dopolni (npr. pri ponovnem postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, ki je bil končan z odmerno odločbo, le-to pa je po pritožbi zavezanca drugostopni organ odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek, ali je potrebno vedno izdati tudi nov zapisnik?)
== '''Odgovor:''' ==

Če organ druge stopnje ugotovi, da bo organ prve stopnje hitreje in bolj ekonomično odpravil pomanjkljivosti postopka, s svojo odločbo odpravi odločbo prve stopnje in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takšnem primeru mora organ druge stopnje s svojo odločbo opozoriti organa prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek. Organ prve stopnje je dolžan ravnati v skladu s to odločbo in brez odlašanja, najpozneje v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo (tretji odstavek [[Zak:ZUP#251. .C4.8Dlen{{!}}251. člen ZUP]]). V takšnem primeru ne gre več za popolno samostojnost organa prve stopnje pri odločanju o zadevi, saj organ druge stopnje opozori organa prve stopnje na pomanjkljivosti. Organ druge stopnje mora svojo presojo v odločbi obrazložiti, pri čemer mora upoštevati sorazmernost med načelom ekonomičnosti in načelom varstva pravic strank ter odločanja v razumnem roku. Glede na uspeh dopolnjenega postopka organ prve stopnje izda odločbo z enako ali z drugačno vsebino, kot je bila prvostopenjska odločba (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 609 - 610).

Ponovni postopek ne pomeni, da se postopek začne znova, temveč je namenjen odpravi nepravilnosti prej izdane odločbe v skladu z opozorili drugostopenjskega organa v pritožbenem postopku (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Odprava_odlo%C4%8Dbe_prvostopenjskega_organa_in_ponovni_postopek primer]).Ko gre za ponovni postopek po pritožbi zoper odločbo davčnega organa, velja rok za izdajo nove odločbe 30 dni, kot ga opredeljuje ZUP v tretjem odstavku 251. člena, saj področni predpisni ne določajo drugačnega roka v tovrstnih primerih. Če davčni organ izve za nova dejstva ali najde oziroma pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi sami zase ali v povezavi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi lahko privedli do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku, lahko začne obnovo postopka iz tega razloga po uradni dolžnosti v šestih mesecih od dneva navedbe novih dejstev oziroma uporabe novih dokazov (prvi odstavek [https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=ZAKO4703&idPredpisaChng=ZAKO7922 89. člen ZDavP-2]).Iz sodbe VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111441201 X Ips 1/2020] z dne 2. 9. 2020 izhaja, da mora biti revidentu v ponovljenem postopku zagotovljena pravica do izjavljanja o novem zapisniku, četudi bi bila njegova vsebina identična prejšnjemu. Revident bi lahko ponudil nove argumente. V nasprotnem primeru bi bila kršena njegova ustavna pravica do enakega varstva pravic ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člen URS]). Ta pravica vključuje možnost izjavljanja glede celotnega procesnega gradiva, ki bi lahko vplival na odločitev sodišča.Zapisnik vsebuje ugotovljeno dejansko stanje, saj je sestavljen iz vseh ugotovitev nadzora, ki se vroči davčnemu zavezancu. Zapisnik je javna listina, ki dokazuje resničnost, če se ne dokaže nasprotno. Dovoljeno je torej dokazovati nepravilnost zapisnika (Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 251). Kršitev pravil o zapisniku ima praviloma neposredne posledice za temeljno načelo zaslišanja stranke in vodi v bistvene postopkovne napake, kar že samo po sebi povzroči odpravo izpodbijane odločbe v pritožbenem postopku (Kerševan in Podlipnik (ur.), Splošno davčno pravo, 2023, str. 310).Po prvem odstavku [https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=ZAKO4703&idPredpisaChng=ZAKO7922 140. člena ZDavP-2] davčni organ sestavi zapisnik v desetih dneh po koncu davčnega inšpekcijskega nadzora, ki ga vroči davčnemu zavezancu. Davčni zavezanec lahko na zapisnik poda pripombe najpozneje v 20 dneh po vročitvi zapisnika, o čemer mora biti poučen v zapisniku. Po drugem odstavku 140. člena lahko v pripombah k zapisniku predlaga nove dokaze in dejstva z obrazložitvijo, zakaj jih ni navedel pred izdajo zapisnika. Če pripombe vplivajo na višino davčne obveznosti, davčni organ sestavi dodatni zapisnik v 30 dneh po njihovem prejemu.V primeru, ko pride do ponovnega postopka davčnega inšpekcijskega nadzora, ki je bil končan z (npr. odmerno) odločbo, to pa je po pritožbi zavezanca organ druge stopnje odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek, ni potrebno vedno izdati (povsem) nov celotni zapisnik. V takšnem primeru je organ dolžan ravnati po navodilih oz. napotilih drugostopenjskega organa in lahko v ponovljenem postopku le dopolni že obstoječi zapisnik (če je to dovolj v skladu z danimi napotili drugostopenjskega organa), z vsebino katerega mora seznaniti stranko, da lahko na ugotovitve slednja poda pripombe in šele potem izda odločitev v ponovljenem postopku.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Roki]]

Rok za rešitev zadeve v ponovnem postopku prvostopenjskega organa po prejemu drugostopenjske odločbe

2024-05-31T13:12:11Z

MK0664:

== '''Zadeva: '''Rok za rešitev zadeve v ponovnem postopku prvostopenjskega organa po prejemu drugostopenjske odločbe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka se je pritožila na odločbo prvostopenjskega organa (npr. pritožba zoper odločbo davčnega organa). Drugostopenjski organ je pritožbi ugodil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. V odločbi je bilo odrejeno, da mora organ prve stopnje najpozneje v 30 dneh od prejema zadeve izdati novo odločbo. Napotki drugostopenjskega organa so velikokrat kompleksni (npr. v davčnih postopkih). Kako mora postopati organ prve stopnje v ponovnem postopku, zlasti glede morebitnega dopolnjevanja zadeve? Mora organ prve stopnje celoten postopek ponoviti ali lahko le dopolni (npr. pri ponovnem postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, ki je bil končan z odmerno odločbo, le-to pa je po pritožbi zavezanca drugostopni organ odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek, ali je potrebno vedno izdati tudi nov zapisnik?)
== '''Odgovor:''' ==

Če organ druge stopnje ugotovi, da bo organ prve stopnje hitreje in bolj ekonomično odpravil pomanjkljivosti postopka, s svojo odločbo odpravi odločbo prve stopnje in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takšnem primeru mora organ druge stopnje s svojo odločbo opozoriti organa prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek. Organ prve stopnje je dolžan ravnati v skladu s to odločbo in brez odlašanja, najpozneje v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo (tretji odstavek [[Zak:ZUP#251. .C4.8Dlen{{!}}251. člen ZUP]]). V takšnem primeru ne gre več za popolno samostojnost organa prve stopnje pri odločanju o zadevi, saj organ druge stopnje opozori organa prve stopnje na pomanjkljivosti. Organ druge stopnje mora svojo presojo v odločbi obrazložiti, pri čemer mora upoštevati sorazmernost med načelom ekonomičnosti in načelom varstva pravic strank ter odločanja v razumnem roku. Glede na uspeh dopolnjenega postopka organ prve stopnje izda odločbo z enako ali z drugačno vsebino, kot je bila prvostopenjska odločba (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 609 - 610).

Ponovni postopek ne pomeni, da se postopek začne znova, temveč je namenjen odpravi nepravilnosti prej izdane odločbe v skladu z opozorili drugostopenjskega organa v pritožbenem postopku (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Odprava_odlo%C4%8Dbe_prvostopenjskega_organa_in_ponovni_postopek primer]).Ko gre za ponovni postopek po pritožbi zoper odločbo davčnega organa, velja rok za izdajo nove odločbe 30 dni, kot ga opredeljuje ZUP v tretjem odstavku 251. člena, saj področni predpisni ne določajo drugačnega roka v tovrstnih primerih. Če davčni organ izve za nova dejstva ali najde oziroma pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi sami zase ali v povezavi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi lahko privedli do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku, lahko začne obnovo postopka iz tega razloga po uradni dolžnosti v šestih mesecih od dneva navedbe novih dejstev oziroma uporabe novih dokazov (prvi odstavek [https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=ZAKO4703&idPredpisaChng=ZAKO7922 89. člen ZDavP-2]).Iz sodbe VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111441201 X Ips 1/2020] z dne 2. 9. 2020 izhaja, da mora biti revidentu v ponovljenem postopku zagotovljena pravica do izjavljanja o novem zapisniku, četudi bi bila njegova vsebina identična prejšnjemu. Revident bi lahko ponudil nove argumente. V nasprotnem primeru bi bila kršena njegova ustavna pravica do enakega varstva pravic ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člen URS]). Ta pravica vključuje možnost izjavljanja glede celotnega procesnega gradiva, ki bi lahko vplival na odločitev sodišča.Zapisnik vsebuje ugotovljeno dejansko stanje, saj je sestavljen iz vseh ugotovitev nadzora, ki se vroči davčnemu zavezancu. Zapisnik je javna listina, ki dokazuje resničnost, če se ne dokaže nasprotno. Dovoljeno je torej dokazovati nepravilnost zapisnika (Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 251). Kršitev pravil o zapisniku ima praviloma neposredne posledice za temeljno načelo zaslišanja stranke in vodi v bistvene postopkovne napake, kar že samo po sebi povzroči odpravo izpodbijane odločbe v pritožbenem postopku (Kerševan in Podlipnik (ur.), Splošno davčno pravo, 2023, str. 310).Po prvem odstavku [https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=ZAKO4703&idPredpisaChng=ZAKO7922 140. člena ZDavP-2] davčni organ sestavi zapisnik v desetih dneh po koncu davčnega inšpekcijskega nadzora, ki ga vroči davčnemu zavezancu. Davčni zavezanec lahko na zapisnik poda pripombe najpozneje v 20 dneh po vročitvi zapisnika, o čemer mora biti poučen v zapisniku. Po drugem odstavku 140. člena lahko v pripombah k zapisniku predlaga nove dokaze in dejstva z obrazložitvijo, zakaj jih ni navedel pred izdajo zapisnika. Če pripombe vplivajo na višino davčne obveznosti, davčni organ sestavi dodatni zapisnik v 30 dneh po njihovem prejemu.V primeru, ko pride do ponovnega postopka davčnega inšpekcijskega nadzora, ki je bil končan z (npr. odmerno) odločbo, to pa je po pritožbi zavezanca organ druge stopnje odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek, ni potrebno vedno izdati (povsem) nov celotni zapisnik. V takšnem primeru je organ dolžan ravnati po navodilih oz. napotilih drugostopenjskega organa in lahko v ponovljenem postopku le dopolni že obstoječi zapisnik (če je to dovolj v skladu z danimi napotili drugostopenjskega organa), z vsebino katerega mora seznaniti stranko, da lahko na ugotovitve slednja poda pripombe in šele potem izda odločitev v ponovljenem postopku.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Rok za rešitev zadeve v ponovnem postopku prvostopenjskega organa po prejemu drugostopenjske odločbe

2024-05-31T12:50:24Z

MK0664: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */

Rok za rešitev zadeve v ponovnem postopku prvostopenjskega organa po prejemu drugostopenjske odločbe

2024-05-31T12:44:50Z

MK0664: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja z dokazilom o pretečenem roku mnenja

2024-04-24T09:38:57Z

MK0664:

== '''Zadeva: ''' Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja z dokazilom o pretečenem roku mnenja - V USKLAJEVANJU. ==

'''Datum odgovora:''' 24. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Po pretečenem roku za izdajo mnenja je bila oddana zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja z dokazilom o pretečenem roku. Kdo mora pridobiti manjkajoče mnenje - vložnik ali upravni organ?

== '''Odgovor:''' ==

Da bi lahko govorili o zbirni (tudi sestavljeni ali kompleksni) odločbi, mora predpis določati obveznost pridobitve oz. izdaje akcesornega akta pristojnega organa pred odločitvijo o zadevi (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 401).
[[Zak:ZUP#208. .C4.8Dlen{{!}}208. člen ZUP]] določa, da če je z predpisom, ki temelji na zakonu, določeno, da o zadevi odloča več organov, mora vsak od njih odločati o tej zadevi. Ti organi pa se morajo med seboj dogovoriti, kateri od njih bo izdal odločbo. Ta odločba mora vsebovati akcesorne akte drugih organov, s katerimi so ti sprejeli izdano zbirno odločbo.

Kot izhaja iz petega odstavka [[Zak:ZUP#209. .C4.8Dlen{{!}}209. člena ZUP]], mora organ podati oz. odkloniti soglasje ali mnenje v 15 dnevih od dneva, ko je bilo to od njega zahtevano. Če organ ne da soglasja v predpisanem 15 dnevnem roku, se šteje, da je dal soglasje. Torej v teh primerih gre za pravilo pozitivne fikcije. Glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izdaja_zbirne_odlo%C4%8Dbe,_ko_zapro%C5%A1eni_organ_prekora%C4%8Di_rok_za_izdajo_mnenja/soglasja primer].

Iz sklepa vrhovnega sodišča izhaja, da gre za izdajo zbirne odločbe, kadar predpisi določajo, da je potrebno sodelovanje drugih organov. V vseh primerih takega akcesornega odločanja mora biti v skladu z 209. členom ZUP obveznost pridobitve oz. izdaje navedenih akcesornih aktov pred odločitvijo pristojnega organa predpisana z zakonom. Soglasje ali mnenje ni samostojen dokončen posamični akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v primeru upravnega spora. Takšen akt, ki je v razmerju do odločbe akcesorni akt, je možno izpodbijati le s pravnimi sredstvi zober zbirno odločbo (Sklep I [https://www.sodnapraksa.si/?doc-11760 Up 1210/2006] z dne 16.07.2008).

Po drugi točki prvega odstavka [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244&d-49683-p=2 46. člena Gradbenega zakona] (GZ-1) investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, ki se ji priloži mnenje pristojnih mnenjedajalcev, razen če je nameravana gradnja na območju prostorskega izvedbenega akta, h kateremu so mnenjedajalci podali ustrezno mnenje in se v njem izrekli, da pridobivanje mnenj v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni potrebno ali pa je bilo podano dokazilo o tem, da mnenje ni bilo izdano v roku iz petega odstavka [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244&d-49683-p=2 43. člena GZ-1]. Ta določa, da mora mnenjedajalec mnenje podati v 15 dneh od takrat, ko je prejel popolno zahtevo, razen če je v posebnem zakonu predpisan daljši rok. Če zahteva za izdajo mnenja ni popolna, potem mnenjedajalec zahteva dopolnitev in sicer v roku 10 dneh od prejema zahteve. V kolikor tega ne naredi, gre za pozitivno fikcijo. Glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_narava_mnenj_po_43._%C4%8Dlenu_GZ-1_in_standard_obrazlo%C5%BEenosti_teh_mnenj_v_upravnem_postopku_izdaje_gradbenega_dovoljenja primer].Če je bila zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja vložena brez mnenja in investitor izkaže, da mnenje ni bilo dano v roku 15 dni od popolne zahteve, potem '''upravni organ v petih dneh od vložitve popolne zahteve pozove mnenjedajalca, da ta v roku osmih dneh od prejema poziva poda mnenje. Če rok poteče in mnenja ni bilo podanega, ga upravni organ pridobi od pristojnega organa za nadzor nad mnenjedajalcem, ali od izvedenca, ali pa brez mnenja odloči sam.''' Nastale stroške izvedenca krije v celoti mnenjedajalec. Mnenjedajalec mora na podano zahtevo podati vse podatke, ki so potrebni za pripravo mnenja. Ti podatki se lahko uporabljajo izključno za potrebe priprave mnenja v konkretni zadevi (prvi odstavek [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244&d-49683-p=2 47. člen GZ-1]). Z določitvijo, da stroške krije mnenjedajalec in zavezo, da mora mnenjedajalec podati vse podatke, zakon poskuša mnenjedajalce nekako »prisiliti« k temu, da zahtevano mnenje poda čim prej oz. najpozneje v predpisanem roku. S tem se mnenjedajalce sili k aktivnem in hitrem ravnanju, saj so pridobljena mnenja potrebna za postopek izdaje gradbenega dovoljenja (Kovač in Sodja (ur.), Komentar GZ-1, 2023).
Če je bila v konkretnem primeru oddana zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja z dokazilom o pretečenem roku, potem gre za subsidiarno rabo ZUP in se upošteva roke ter ostale določbe iz GZ-1. V kolikor je torej investitor namesto mnenja priložil dokazilo, v katerem je razloženo, da mnenje ni bilo dano v predpisanem roku, potem mora upravni organ v petih dneh od vložitve popolne zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pozvati mnenjedajalca, naj ta poda mnenje v osmih dneh od prejema poziva. '''Manjkajoče mnenje, ki predstavlja podlago za izdajo gradbenega dovoljenja, mora pridobiti upravni organ in ne stranka.''' '''Pri mnenju v postopku izdaje gradbenega dovoljena ne gre za akcesorni akt v smislu ZUP, temveč gre za prilogo k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja.  Nastale stroške zaradi pretečenega roka krije mnenjedajalec, hkrati pa mora na podano zahtevo podati vse podatke, ki so potrebni za pripravo mnenja.'''

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]

Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja z dokazilom o pretečenem roku mnenja

2024-04-24T09:35:41Z

MK0664:

Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja z dokazilom o pretečenem roku mnenja

2024-04-24T09:34:07Z

MK0664:

== '''Zadeva: ''' Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja z dokazilom o pretečenem roku mnenja - V USKLAJEVANJU. ==

'''Datum odgovora:''' 24. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Po pretečenem roku za izdajo mnenja je bila oddana zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja z dokazilom o pretečenem roku. Kdo mora pridobiti manjkajoče mnenje - vložnik ali upravni organ?
== '''Odgovor:''' ==

Da bi lahko govorili o zbirni (tudi sestavljeni ali kompleksni) odločbi, mora predpis določati obveznost pridobitve oz. izdaje akcesornega akta pristojnega organa pred odločitvijo o zadevi (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 401).

[[Zak:ZUP#208. .C4.8Dlen{{!}}208. člen ZUP]] določa, da če je z predpisom, ki temelji na zakonu, določeno, da o zadevi odloča več organov, mora vsak od njih odločati o tej zadevi. Ti organi pa se morajo med seboj dogovoriti, kateri od njih bo izdal odločbo. Ta odločba mora vsebovati akcesorne akte drugih organov, s katerimi so ti sprejeli izdano zbirno odločbo.

Kot izhaja iz petega odstavka [[Zak:ZUP#209. .C4.8Dlen{{!}}209. člena ZUP]], mora organ podati oz. odkloniti soglasje ali mnenje v 15 dnevih od dneva, ko je bilo to od njega zahtevano. Če organ ne da soglasja v predpisanem 15 dnevnem roku, se šteje, da je dal soglasje. Torej v teh primerih gre za pravilo pozitivne fikcije. Glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izdaja_zbirne_odlo%C4%8Dbe,_ko_zapro%C5%A1eni_organ_prekora%C4%8Di_rok_za_izdajo_mnenja/soglasja primer].

Iz sklepa vrhovnega sodišča izhaja, da gre za izdajo zbirne odločbe, kadar predpisi določajo, da je potrebno sodelovanje drugih organov. V vseh primerih takega akcesornega odločanja mora biti v skladu z 209. členom ZUP obveznost pridobitve oz. izdaje navedenih akcesornih aktov pred odločitvijo pristojnega organa predpisana z zakonom. Soglasje ali mnenje ni samostojen dokončen posamični akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v primeru upravnega spora. Takšen akt, ki je v razmerju do odločbe akcesorni akt, je možno izpodbijati le s pravnimi sredstvi zober zbirno odločbo (Sklep I [https://www.sodnapraksa.si/?doc-11760 Up 1210/2006] z dne 16.07.2008).

Po drugi točki prvega odstavka [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244&d-49683-p=2 46. člena Gradbenega zakona] (GZ-1) investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, ki se ji priloži mnenje pristojnih mnenjedajalcev, razen če je nameravana gradnja na območju prostorskega izvedbenega akta, h kateremu so mnenjedajalci podali ustrezno mnenje in se v njem izrekli, da pridobivanje mnenj v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni potrebno ali pa je bilo podano dokazilo o tem, da mnenje ni bilo izdano v roku iz petega odstavka [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244&d-49683-p=2 43. člena GZ-1]. Ta določa, da mora mnenjedajalec mnenje podati v 15 dneh od takrat, ko je prejel popolno zahtevo, razen če je v posebnem zakonu predpisan daljši rok. Če zahteva za izdajo mnenja ni popolna, potem mnenjedajalec zahteva dopolnitev in sicer v roku 10 dneh od prejema zahteve. V kolikor tega ne naredi, gre za pozitivno fikcijo. Glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_narava_mnenj_po_43._%C4%8Dlenu_GZ-1_in_standard_obrazlo%C5%BEenosti_teh_mnenj_v_upravnem_postopku_izdaje_gradbenega_dovoljenja primer].Če je bila zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja vložena brez mnenja in investitor izkaže, da mnenje ni bilo dano v roku 15 dni od popolne zahteve, potem '''upravni organ v petih dneh od vložitve popolne zahteve pozove mnenjedajalca, da ta v roku osmih dneh od prejema poziva poda mnenje. Če rok poteče in mnenja ni bilo podanega, ga upravni organ pridobi od pristojnega organa za nadzor nad mnenjedajalcem, ali od izvedenca, ali pa brez mnenja odloči sam.''' Nastale stroške izvedenca krije v celoti mnenjedajalec. Mnenjedajalec mora na podano zahtevo podati vse podatke, ki so potrebni za pripravo mnenja. Ti podatki se lahko uporabljajo izključno za potrebe priprave mnenja v konkretni zadevi (prvi odstavek [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244&d-49683-p=2 47. člen GZ-1]). Z določitvijo, da stroške krije mnenjedajalec in zavezo, da mora mnenjedajalec podati vse podatke, zakon poskuša mnenjedajalce nekako »prisiliti« k temu, da zahtevano mnenje poda čim prej oz. najpozneje v predpisanem roku. S tem se mnenjedajalce sili k aktivnem in hitrem ravnanju, saj so pridobljena mnenja potrebna za postopek izdaje gradbenega dovoljenja (Kovač in Sodja (ur.), Komentar GZ-1, 2023).Če je bila v konkretnem primeru oddana zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja z dokazilom o pretečenem roku, potem gre za subsidiarno rabo ZUP in se upošteva roke ter ostale določbe iz GZ-1. V kolikor je torej investitor namesto mnenja priložil dokazilo, v katerem je razloženo, da mnenje ni bilo dano v predpisanem roku, potem mora upravni organ v petih dneh od vložitve popolne zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pozvati mnenjedajalca, naj ta poda mnenje v osmih dneh od prejema poziva. '''Manjkajoče mnenje, ki predstavlja podlago za izdajo gradbenega dovoljenja, mora pridobiti upravni organ in ne stranka.''' '''Pri mnenju v postopku izdaje gradbenega dovoljena ne gre za akcesorni akt v smislu ZUP, temveč gre za prilogo k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja.  Nastale stroške zaradi pretečenega roka krije mnenjedajalec, hkrati pa mora na podano zahtevo podati vse podatke, ki so potrebni za pripravo mnenja.'''
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja z dokazilom o pretečenem roku mnenja

2024-04-24T08:56:32Z

MK0664: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Elektronsko vročanje v varne in druge elektronske predale in s tem povezano obveščanje in komunikacija s stranko

2024-04-15T13:23:50Z

MK0664: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Elektronsko vročanje v varne in druge elektronske predale in s tem povezano obveščanje in komunikacija s stranko - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 21. 4. 2023 in 15. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali organ lahko komunicira s stranko preko navadnega (»ne varnega«) elektronskega predala in ali je treba od stranke pred takšnim komuniciranjem pridobiti vnaprej njeno dovoljenje? V katerih primerih mora organ stranko obvestiti, da bo vročitev opravil po elektronski poti? Ali se mora obvestilo o vročanju po elektronski poti poslati tudi organom, ko se jim pošilja določene dokumente? Ali mora organ voditi evidenco vseh, ki so sporočili naslov varnega elektronskega predlaga ter tak naslov vpisati v informacijski sistem oz. šifrant?

Kako naslovnik dostopa do dokumenta, ko le ta ne potrdi prevzema dokumenta v elektronski obliki? Kako naj organ izvede fizično arhiviranje upravnega spisa, ko je večina dokumentov v upravni zadevi v elektronski obliki? Kdaj se šteje, da se je naslovnik seznanil z dokumentom, ki je bil poslan v elektronski obliki?

== '''Odgovor:''' ==

'''Vročanje je procesno dejanje prenosa dokumentov od oblastnih organov do drugih udeležencev v upravnih postopkih.''' Vročanje ima pri upravnih in drugih javnopravnih zadevah, ki potekajo na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur.l. RS, št. 24/06 in novele) poseben pomen, saj so na dan (dejanske ali fiktivne) vročitve dokumentov vezani pravni učinki. '''Pravilna vročitev dokumentov tako predstavlja procesno predpostavko za nastop pravnih učinkov.''' Spoštovanje določb ZUP o vročanju je pogoj za uveljavitev načela zakonitosti, varstva pravic strank in varstva javnih koristi, zaslišanja stranke ter pravice do pritožbe, toda v smislu pomena in namena vročanja. Glavni namen vročanja je to, da se '''z vročitvijo naslovniku omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]) kot izraz pravice biti slišan in učinkovitega pravnega varstva na eni strani ter razmeroma hitro izvršljivost upravnega akta, ki se vroča ter s tem potrebo po čim hitrejši zadostitvi javnega interesa (po Kovač in Remic, Nove in stare dileme o vročanju v javno(u)pravnih postopkih, 2019, str. 1).

Po [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. členu ZUP]] poznamo dva načina vročanja, '''fizično in elektronsko vročanje''', kjer sta oba načina vročitve na načelni ravni enakovredna.

'''Strankam se lahko dokumente elektronsko vroči v varen elektronski predal ali navaden (uporablja se tudi pojem »ne varen« in "drug", ki označujeta isto) elektronski predal '''(po drugem odstavku [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člena ZUP]]), ko so za to izpolnjeni pogoji na strani organa in stranke. '''Ob tehničnih pogojih pogojih na obeh straneh se temeljno predpostavlja, da stranka soglaša z elektronskim vročanjem oziroma ne zahteva vročanja po fizični poti.''' Zakon ne določa, da bi stranka morala podati izrecno soglasje za vročanje po elektronski poti, na primer v obliki pisne ali ustne izjave, ampak njeno soglasje predpostavlja v zakonsko določenih okoliščinah: 1. če prijavi elektronski naslov za vročanje v registru stalnega prebivalstva; 2. če je elektronski naslov navedla v vlogi; 3. če iz elektronskega naslova pošlje vlogo; 4. če je tak naslov sporočila v drugi upravni zadevi iz pristojnosti istega organ (več o tem tudi Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 3. knjiga, str. 88). Ob zakonski domnevi soglasja za elektronsko vročanje v omenjenih primerih zakon - v smislu temeljnega načela varstva pravic stranke - sicer določa, da se v okoliščinah iz '''prej navedene tretje in četrte točke pred začetkom vročanja stranko seznani''', da organ lahko opravlja vročanje na elektronski naslov, iz katerega je poslala vlogo oziroma ga je uporabljala v drugem postopku tega organa, dokler ne sporoči drugega naslova oziroma ne zahteva, da se vročanje opravlja po fizični poti.

Če se '''dokumenta vroči v drug elektronski predal''', po 4. odstavku [[Zak:ZUP#86.a. .C4.8Dlen{{!}}86.a člena ZUP]], potem informacijski sistem pošlje na mobilni telefon in v elektronski predal sporočilo, da je dokument v informacijskem sistemu in ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh in obvestilo o posledicah vročanja. Sporočilo, posredovano po mobilnem telefonu, vsebuje tudi enolično identifikacijsko številko za prevzem dokumenta. '''Vročen dokument se šteje kot opravljen, ko naslovnik potrdi prevzem z enolično identifikacijsko številko.'''

ZUP ne določa, kdaj se dokumenti vročajo po elektronski ali fizični poti, ampak presojo o tem, seveda ob upoštevanju zakonskih pogojev (gl. zg.), prepušča '''organu oziroma uradni osebi. Ta more odrediti tak način vročitve, ki je v konkretni in posamični zadevi najbolj primeren.''' Po določbi četrtega odstavka [[Zak:ZUP#84. .C4.8Dlen{{!}}84. člena ZUP]] uradna oseba odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu z ZUP tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika, ob tem pa upošteva vsebino dokumenta in morebitne druge razloge, ki vplivajo na način vročitve (četrti odstavek 86. člena ZUP). 

V okviru vsebine dokumenta organ upošteva tudi '''varstvo osebnih podatkov in zaščito zasebnosti naslovnika. '''To velja še zlasti pri vročanju v navadni elektronski predal (npr. preko naslova: uporabnik@gmail.com). Vročanja v elektronski predal se ne more opraviti, če se na podlagi okoliščin dvomi, da gre za elektronski predal konkretnega naslovnika. V takem primeru se mora pred vročitvijo prepričati (lahko tudi po telefonu, če se razpolaga s številko), da gre za elektronski predal (fizične ali pravne) osebe, ki je naslovnik pisanja, sicer mora izbrati drug način vročitve, praviloma vročitev po fizični poti na naslov prebivališča oziroma sedeža. 

Glede '''komuniciranja med organi''' velja, da organi državne uprave, samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil med seboj praviloma poslujejo z dokumenti v elektronski obliki prek svojega uradnega elektronskega naslova (glej 4. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.)). Zato za medsebojno pošiljanje dokumentov po elektronski poti ni potrebno predhodno obveščanje. Toda to velja za običajno poslovanje v neupravnih zadevah. Kadar pa '''organi nastopajo kot stranke'''''' '''v upravnem postopku, pa je njihov položaj enak kot položaj (fizičnih in pravnih) oseb, kar pomeni, da se jim dokumenti vročajo po elektronski poti, če so podali soglasje oziroma če se domneva, da soglašajo s takšnim načinom vročanja (gl. zg.).
<div style="text-align: justify;">V zvezi z '''vodenjem evidence varnih elektronskih naslovov''' po uveljavljeni praksi Informacijskega pooblaščenca (glej zlasti mnenja Informacijskega pooblaščenca št. [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/pridobivanje-osebnih-podatkov-upokojencev-od-ob%C4%8Dine-1684486376 07121-1/2023/648], [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/hramba-posebnih-vrst-osebnih-podatkov-v-upravnem-spisu-po-pravnomo%C4%8Dnosti-odlo%C4%8Ditve-upravnega-organa-1681989529 07120-1/2023/232], [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/izmenjava-podatkov-o-napotenih-delavcih-med-zzzs-in-furs-1676276010 07120-1/2023/34]) organi, kadar vzpostavljajo nove zbirke osebnih podatkov za namen opravljanja svojih oblastnih nalog, morajo za takšno vrsto obdelave vedno izkazati ustrezno pravno podlago. V takšnih primerih največkrat prideta v poštev zgolj točka (c) – zakon ali točka (e) – izvajanje javne oblasti, prvega odstavka, [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32016R0679&from=SL#d1e1865-1-1 6. člena Splošne uredbe za varstvo osebnih podatkov] (SUVP, Uredba (EU) 2016/679). Obdelava osebnih podatkov (npr. vzpostavitev ločene evidence varnih elektronskih naslovov strank) na podlagi teh dveh pravnih podlag pa je zakonita le, če obdelavo osebnih podatkov; vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo; kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo; namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon. Če je mogoče, se v zakonu določijo tudi uporabniki osebnih podatkov, posamezna dejanja obdelave in postopki obdelave ter drugi ukrepi za zagotovitev zakonite, poštene in pregledne obdelave (glej drugi odstavek 6. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7959 Zakona o varstvu osebnih podatkov](ZVOP-2, Ur. l. RS, št. 163/22)).

Tako predpisi ustrezne ravni '''ne določajo pravne podlage za vzpostavitev ''''''(ločene) evidence varnih elektronskih naslovov''', ki bi ustrezala pogojem, določenim v 6. členu ZVOP-2. Organi na podlagi [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 52/02 in nasl.) za izvrševanje upravnih nalog vodijo elektronske evidence dokumentarnega gradiva, v katere evidentirajo osebno ime oziroma firmo subjekta dokumentarnega gradiva, naslov njegovega prebivališča oziroma sedež in morebitni elektronski naslov (šesti odstavek 74.a člena ZDU-1). Toda omenjene zakonske podlage za vodenje evidence dokumentarnega gradiva ne gre enačiti s pravnim temeljem za vodenje posebne, tj. uradne evidence elektronskih naslovov. 

Glede vprašanja '''dostopa stranke do skupnega dokumenta ob elektronskem vročanju brez potrditve prevzema:''' elektronsko vročanje s seznanitvijo brez potrditve prevzema se opravi tako, da se '''v elektronski predal pošlje sporočilo o vročanju in dokument, '''ki se vroča. Informacijski sistem za vročanje pa v zvezi s tem obvesti organ, kdaj sta bila sporočilo in dokument poslana v elektronski predal naslovnika (glej 89.č člen UUP). '''Naslovnik do dokumenta dostopa preko elektronskega predala''', kamor mu je organ dokument, ki se je vročal, poslal.''' Šteje se, da se je naslovnik seznanil z dokumentom 15. dan od dneva odpreme, ko nastane fikcija vročitve.''' Naslovniku se sporoči dan odpreme in dan vročitve. Naslovnik lahko uveljavlja svoje procesne pravice takoj, ko se po odpremi z dokumentom dejansko seznani, tudi če rok za seznanitev še ni potekel (glej zlasti šesti odstavek 86.a člena ZUP).

Glede '''načina arhiviranja upravnih spisov, kadar ti večinoma vsebujejo dokumente v elektronski obliki: '''dokumentarno gradivo se lahko hrani '''v elektronski ali v fizični '''obliki (prvi odstavek 75. člena UUP). Izvorno elektronsko arhivsko gradivo se pristojnemu arhivu izroča v predpisani digitalni obliki na standardiziranih nosilcih in v standardiziranih oblikah zapisa (tretji odstavek 76. člena UUP). Kadar upravni spis vsebuje tako dokumente v fizični kot v elektronski obliki, '''se fizični dokumenti v upravnem spisu arhivirajo v fizični obliki, elektronski dokumenti pa v elektronski obliki. Dokumenti se torej hranijo in arhivirajo v tisti obliki, v kateri so nastali.''' To pomeni, da se pri elektronskem vročanju eni stranki in fizičnem vročanju drugi stranki, elektronsko vročilnico prve stranke arhivira v elektronski obliki, medtem ko je treba fizično vročilnico druge stranke arhivirati po postopkih fizičnega arhiviranja. Vsekakor pa lahko predstojnik organa določi, da se dokumentarno gradivo v fizični obliki pretvori v elektronsko obliko, skladno s predpisi, ki urejajo hrambo dokumentarnega in arhivskega gradiva in po ustrezni pretvorbi oziroma skeniranjem tako fizično gradivo iz upravnega spisa izloči. Kako naj poteka ustrezna in zanesljiva pretvorba dokumentov iz fizične v digitalno obliko, je določeno podrobneje v 10. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih] (ZVDAGA, Ur. l. RS, št. 30/06 in novele). Podatek o izločitvi posameznega dokumenta se evidentira v evidenci dokumentarnega gradiva (81. člen UUP). </div>

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]
[[Category:Ravnanje_z_dokumentarnim_gradivom]]

Elektronsko vročanje v varne in druge elektronske predale in s tem povezano obveščanje in komunikacija s stranko

2024-04-15T13:16:06Z

MK0664: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Elektronsko vročanje v varne in druge elektronske predale in s tem povezano obveščanje in komunikacija s stranko - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 21. 4. 2023 in 15. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali organ lahko komunicira s stranko preko navadnega (»ne varnega«) elektronskega predala in ali je treba od stranke pred takšnim komuniciranjem pridobiti vnaprej njeno dovoljenje? V katerih primerih mora organ stranko obvestiti, da bo vročitev opravil po elektronski poti? Ali se mora obvestilo o vročanju po elektronski poti poslati tudi organom, ko se jim pošilja določene dokumente? Ali mora organ voditi evidenco vseh, ki so sporočili naslov varnega elektronskega predlaga ter tak naslov vpisati v informacijski sistem oz. šifrant?

Kako naslovnik dostopa do dokumenta, ko le ta ne potrdi prevzema dokumenta v elektronski obliki? Kako naj organ izvede fizično arhiviranje upravnega spisa, ko je večina dokumentov v upravni zadevi v elektronski obliki? Kdaj se šteje, da se je naslovnik seznanil z dokumentom, ki je bil poslan v elektronski obliki?

== '''Odgovor:''' ==

'''Vročanje je procesno dejanje prenosa dokumentov od oblastnih organov do drugih udeležencev v upravnih postopkih.''' Vročanje ima pri upravnih in drugih javnopravnih zadevah, ki potekajo na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur.l. RS, št. 24/06 in novele) poseben pomen, saj so na dan (dejanske ali fiktivne) vročitve dokumentov vezani pravni učinki. '''Pravilna vročitev dokumentov tako predstavlja procesno predpostavko za nastop pravnih učinkov.''' Spoštovanje določb ZUP o vročanju je pogoj za uveljavitev načela zakonitosti, varstva pravic strank in varstva javnih koristi, zaslišanja stranke ter pravice do pritožbe, toda v smislu pomena in namena vročanja. Glavni namen vročanja je to, da se '''z vročitvijo naslovniku omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]) kot izraz pravice biti slišan in učinkovitega pravnega varstva na eni strani ter razmeroma hitro izvršljivost upravnega akta, ki se vroča ter s tem potrebo po čim hitrejši zadostitvi javnega interesa (po Kovač in Remic, Nove in stare dileme o vročanju v javno(u)pravnih postopkih, 2019, str. 1).

Po [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. členu ZUP]] poznamo dva načina vročanja, '''fizično in elektronsko vročanje''', kjer sta oba načina vročitve na načelni ravni enakovredna.

'''Strankam se lahko dokumente elektronsko vroči v varen elektronski predal ali navaden (uporablja se tudi pojem »ne varen« in "drug", ki označujeta isto) elektronski predal '''(po drugem odstavku [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člena ZUP]]), ko so za to izpolnjeni pogoji na strani organa in stranke. '''Ob tehničnih pogojih pogojih na obeh straneh se temeljno predpostavlja, da stranka soglaša z elektronskim vročanjem oziroma ne zahteva vročanja po fizični poti.''' Zakon ne določa, da bi stranka morala podati izrecno soglasje za vročanje po elektronski poti, na primer v obliki pisne ali ustne izjave, ampak njeno soglasje predpostavlja v zakonsko določenih okoliščinah: 1. če prijavi elektronski naslov za vročanje v registru stalnega prebivalstva; 2. če je elektronski naslov navedla v vlogi; 3. če iz elektronskega naslova pošlje vlogo; 4. če je tak naslov sporočila v drugi upravni zadevi iz pristojnosti istega organ (več o tem tudi Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 3. knjiga, str. 88). Ob zakonski domnevi soglasja za elektronsko vročanje v omenjenih primerih zakon - v smislu temeljnega načela varstva pravic stranke - sicer določa, da se v okoliščinah iz '''prej navedene tretje in četrte točke pred začetkom vročanja stranko seznani''', da organ lahko opravlja vročanje na elektronski naslov, iz katerega je poslala vlogo oziroma ga je uporabljala v drugem postopku tega organa, dokler ne sporoči drugega naslova oziroma ne zahteva, da se vročanje opravlja po fizični poti. 

ZUP ne določa, kdaj se dokumenti vročajo po elektronski ali fizični poti, ampak presojo o tem, seveda ob upoštevanju zakonskih pogojev (gl. zg.), prepušča '''organu oziroma uradni osebi. Ta more odrediti tak način vročitve, ki je v konkretni in posamični zadevi najbolj primeren.''' Po določbi četrtega odstavka [[Zak:ZUP#84. .C4.8Dlen{{!}}84. člena ZUP]] uradna oseba odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu z ZUP tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika, ob tem pa upošteva vsebino dokumenta in morebitne druge razloge, ki vplivajo na način vročitve (četrti odstavek 86. člena ZUP). 

V okviru vsebine dokumenta organ upošteva tudi '''varstvo osebnih podatkov in zaščito zasebnosti naslovnika. '''To velja še zlasti pri vročanju v navadni elektronski predal (npr. preko naslova: uporabnik@gmail.com). Vročanja v elektronski predal se ne more opraviti, če se na podlagi okoliščin dvomi, da gre za elektronski predal konkretnega naslovnika. V takem primeru se mora pred vročitvijo prepričati (lahko tudi po telefonu, če se razpolaga s številko), da gre za elektronski predal (fizične ali pravne) osebe, ki je naslovnik pisanja, sicer mora izbrati drug način vročitve, praviloma vročitev po fizični poti na naslov prebivališča oziroma sedeža. 

Glede '''komuniciranja med organi''' velja, da organi državne uprave, samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil med seboj praviloma poslujejo z dokumenti v elektronski obliki prek svojega uradnega elektronskega naslova (glej 4. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.)). Zato za medsebojno pošiljanje dokumentov po elektronski poti ni potrebno predhodno obveščanje. Toda to velja za običajno poslovanje v neupravnih zadevah. Kadar pa '''organi nastopajo kot stranke'''''' '''v upravnem postopku, pa je njihov položaj enak kot položaj (fizičnih in pravnih) oseb, kar pomeni, da se jim dokumenti vročajo po elektronski poti, če so podali soglasje oziroma če se domneva, da soglašajo s takšnim načinom vročanja (gl. zg.).
<div style="text-align: justify;">V zvezi z '''vodenjem evidence varnih elektronskih naslovov''' po uveljavljeni praksi Informacijskega pooblaščenca (glej zlasti mnenja Informacijskega pooblaščenca št. [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/pridobivanje-osebnih-podatkov-upokojencev-od-ob%C4%8Dine-1684486376 07121-1/2023/648], [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/hramba-posebnih-vrst-osebnih-podatkov-v-upravnem-spisu-po-pravnomo%C4%8Dnosti-odlo%C4%8Ditve-upravnega-organa-1681989529 07120-1/2023/232], [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/izmenjava-podatkov-o-napotenih-delavcih-med-zzzs-in-furs-1676276010 07120-1/2023/34]) organi, kadar vzpostavljajo nove zbirke osebnih podatkov za namen opravljanja svojih oblastnih nalog, morajo za takšno vrsto obdelave vedno izkazati ustrezno pravno podlago. V takšnih primerih največkrat prideta v poštev zgolj točka (c) – zakon ali točka (e) – izvajanje javne oblasti, prvega odstavka, [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32016R0679&from=SL#d1e1865-1-1 6. člena Splošne uredbe za varstvo osebnih podatkov] (SUVP, Uredba (EU) 2016/679). Obdelava osebnih podatkov (npr. vzpostavitev ločene evidence varnih elektronskih naslovov strank) na podlagi teh dveh pravnih podlag pa je zakonita le, če obdelavo osebnih podatkov; vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo; kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo; namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon. Če je mogoče, se v zakonu določijo tudi uporabniki osebnih podatkov, posamezna dejanja obdelave in postopki obdelave ter drugi ukrepi za zagotovitev zakonite, poštene in pregledne obdelave (glej drugi odstavek 6. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7959 Zakona o varstvu osebnih podatkov](ZVOP-2, Ur. l. RS, št. 163/22)).

Tako predpisi ustrezne ravni '''ne določajo pravne podlage za vzpostavitev ''''''(ločene) evidence varnih elektronskih naslovov''', ki bi ustrezala pogojem, določenim v 6. členu ZVOP-2. Organi na podlagi [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 52/02 in nasl.) za izvrševanje upravnih nalog vodijo elektronske evidence dokumentarnega gradiva, v katere evidentirajo osebno ime oziroma firmo subjekta dokumentarnega gradiva, naslov njegovega prebivališča oziroma sedež in morebitni elektronski naslov (šesti odstavek 74.a člena ZDU-1). Toda omenjene zakonske podlage za vodenje evidence dokumentarnega gradiva ne gre enačiti s pravnim temeljem za vodenje posebne, tj. uradne evidence elektronskih naslovov. 

Glede vprašanja '''dostopa stranke do skupnega dokumenta ob elektronskem vročanju brez potrditve prevzema:''' elektronsko vročanje s seznanitvijo brez potrditve prevzema se opravi tako, da se '''v elektronski predal pošlje sporočilo o vročanju in dokument, '''ki se vroča. Informacijski sistem za vročanje pa v zvezi s tem obvesti organ, kdaj sta bila sporočilo in dokument poslana v elektronski predal naslovnika (glej 89.č člen UUP). '''Naslovnik do dokumenta dostopa preko elektronskega predala''', kamor mu je organ dokument, ki se je vročal, poslal.''' Šteje se, da se je naslovnik seznanil z dokumentom 15. dan od dneva odpreme, ko nastane fikcija vročitve.''' Naslovniku se sporoči dan odpreme in dan vročitve. Naslovnik lahko uveljavlja svoje procesne pravice takoj, ko se po odpremi z dokumentom dejansko seznani, tudi če rok za seznanitev še ni potekel (glej zlasti šesti odstavek 86.a člena ZUP).

Glede '''načina arhiviranja upravnih spisov, kadar ti večinoma vsebujejo dokumente v elektronski obliki: '''dokumentarno gradivo se lahko hrani '''v elektronski ali v fizični '''obliki (prvi odstavek 75. člena UUP). Izvorno elektronsko arhivsko gradivo se pristojnemu arhivu izroča v predpisani digitalni obliki na standardiziranih nosilcih in v standardiziranih oblikah zapisa (tretji odstavek 76. člena UUP). Kadar upravni spis vsebuje tako dokumente v fizični kot v elektronski obliki, '''se fizični dokumenti v upravnem spisu arhivirajo v fizični obliki, elektronski dokumenti pa v elektronski obliki. Dokumenti se torej hranijo in arhivirajo v tisti obliki, v kateri so nastali.''' To pomeni, da se pri elektronskem vročanju eni stranki in fizičnem vročanju drugi stranki, elektronsko vročilnico prve stranke arhivira v elektronski obliki, medtem ko je treba fizično vročilnico druge stranke arhivirati po postopkih fizičnega arhiviranja. Vsekakor pa lahko predstojnik organa določi, da se dokumentarno gradivo v fizični obliki pretvori v elektronsko obliko, skladno s predpisi, ki urejajo hrambo dokumentarnega in arhivskega gradiva in po ustrezni pretvorbi oziroma skeniranjem tako fizično gradivo iz upravnega spisa izloči. Kako naj poteka ustrezna in zanesljiva pretvorba dokumentov iz fizične v digitalno obliko, je določeno podrobneje v 10. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih] (ZVDAGA, Ur. l. RS, št. 30/06 in novele). Podatek o izločitvi posameznega dokumenta se evidentira v evidenci dokumentarnega gradiva (81. člen UUP). </div>

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]
[[Category:Ravnanje_z_dokumentarnim_gradivom]]

Elektronsko vročanje v varne in druge elektronske predale in s tem povezano obveščanje in komunikacija s stranko

2024-04-15T13:14:16Z

MK0664: /* Zadeva: Elektronsko vročanje v varne in druge elektronske predale in s tem povezano obveščanje in komunikacija s stranko */

== '''Zadeva: '''Elektronsko vročanje v varne in druge elektronske predale in s tem povezano obveščanje in komunikacija s stranko - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 21. 4. 2023 in 15. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali organ lahko komunicira s stranko preko navadnega (»ne varnega«) elektronskega predala in ali je treba od stranke pred takšnim komuniciranjem pridobiti vnaprej njeno dovoljenje? V katerih primerih mora organ stranko obvestiti, da bo vročitev opravil po elektronski poti? Ali se mora obvestilo o vročanju po elektronski poti poslati tudi organom, ko se jim pošilja določene dokumente? Ali mora organ voditi evidenco vseh, ki so sporočili naslov varnega elektronskega predlaga ter tak naslov vpisati v informacijski sistem oz. šifrant?

Kako naslovnik dostopa do dokumenta, ko le ta ne potrdi prevzema dokumenta v elektronski obliki? Kako naj organ izvede fizično arhiviranje upravnega spisa, ko je večina dokumentov v upravni zadevi v elektronski obliki?

== '''Odgovor:''' ==

'''Vročanje je procesno dejanje prenosa dokumentov od oblastnih organov do drugih udeležencev v upravnih postopkih.''' Vročanje ima pri upravnih in drugih javnopravnih zadevah, ki potekajo na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur.l. RS, št. 24/06 in novele) poseben pomen, saj so na dan (dejanske ali fiktivne) vročitve dokumentov vezani pravni učinki. '''Pravilna vročitev dokumentov tako predstavlja procesno predpostavko za nastop pravnih učinkov.''' Spoštovanje določb ZUP o vročanju je pogoj za uveljavitev načela zakonitosti, varstva pravic strank in varstva javnih koristi, zaslišanja stranke ter pravice do pritožbe, toda v smislu pomena in namena vročanja. Glavni namen vročanja je to, da se '''z vročitvijo naslovniku omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]) kot izraz pravice biti slišan in učinkovitega pravnega varstva na eni strani ter razmeroma hitro izvršljivost upravnega akta, ki se vroča ter s tem potrebo po čim hitrejši zadostitvi javnega interesa (po Kovač in Remic, Nove in stare dileme o vročanju v javno(u)pravnih postopkih, 2019, str. 1).

Po [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. členu ZUP]] poznamo dva načina vročanja, '''fizično in elektronsko vročanje''', kjer sta oba načina vročitve na načelni ravni enakovredna.

'''Strankam se lahko dokumente elektronsko vroči v varen elektronski predal ali navaden (uporablja se tudi pojem »ne varen« in "drug", ki označujeta isto) elektronski predal '''(po drugem odstavku [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člena ZUP]]), ko so za to izpolnjeni pogoji na strani organa in stranke. '''Ob tehničnih pogojih pogojih na obeh straneh se temeljno predpostavlja, da stranka soglaša z elektronskim vročanjem oziroma ne zahteva vročanja po fizični poti.''' Zakon ne določa, da bi stranka morala podati izrecno soglasje za vročanje po elektronski poti, na primer v obliki pisne ali ustne izjave, ampak njeno soglasje predpostavlja v zakonsko določenih okoliščinah: 1. če prijavi elektronski naslov za vročanje v registru stalnega prebivalstva; 2. če je elektronski naslov navedla v vlogi; 3. če iz elektronskega naslova pošlje vlogo; 4. če je tak naslov sporočila v drugi upravni zadevi iz pristojnosti istega organ (več o tem tudi Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 3. knjiga, str. 88). Ob zakonski domnevi soglasja za elektronsko vročanje v omenjenih primerih zakon - v smislu temeljnega načela varstva pravic stranke - sicer določa, da se v okoliščinah iz '''prej navedene tretje in četrte točke pred začetkom vročanja stranko seznani''', da organ lahko opravlja vročanje na elektronski naslov, iz katerega je poslala vlogo oziroma ga je uporabljala v drugem postopku tega organa, dokler ne sporoči drugega naslova oziroma ne zahteva, da se vročanje opravlja po fizični poti. 

ZUP ne določa, kdaj se dokumenti vročajo po elektronski ali fizični poti, ampak presojo o tem, seveda ob upoštevanju zakonskih pogojev (gl. zg.), prepušča '''organu oziroma uradni osebi. Ta more odrediti tak način vročitve, ki je v konkretni in posamični zadevi najbolj primeren.''' Po določbi četrtega odstavka [[Zak:ZUP#84. .C4.8Dlen{{!}}84. člena ZUP]] uradna oseba odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu z ZUP tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika, ob tem pa upošteva vsebino dokumenta in morebitne druge razloge, ki vplivajo na način vročitve (četrti odstavek 86. člena ZUP). 

V okviru vsebine dokumenta organ upošteva tudi '''varstvo osebnih podatkov in zaščito zasebnosti naslovnika. '''To velja še zlasti pri vročanju v navadni elektronski predal (npr. preko naslova: uporabnik@gmail.com). Vročanja v elektronski predal se ne more opraviti, če se na podlagi okoliščin dvomi, da gre za elektronski predal konkretnega naslovnika. V takem primeru se mora pred vročitvijo prepričati (lahko tudi po telefonu, če se razpolaga s številko), da gre za elektronski predal (fizične ali pravne) osebe, ki je naslovnik pisanja, sicer mora izbrati drug način vročitve, praviloma vročitev po fizični poti na naslov prebivališča oziroma sedeža. 

Glede '''komuniciranja med organi''' velja, da organi državne uprave, samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil med seboj praviloma poslujejo z dokumenti v elektronski obliki prek svojega uradnega elektronskega naslova (glej 4. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.)). Zato za medsebojno pošiljanje dokumentov po elektronski poti ni potrebno predhodno obveščanje. Toda to velja za običajno poslovanje v neupravnih zadevah. Kadar pa '''organi nastopajo kot stranke'''''' '''v upravnem postopku, pa je njihov položaj enak kot položaj (fizičnih in pravnih) oseb, kar pomeni, da se jim dokumenti vročajo po elektronski poti, če so podali soglasje oziroma če se domneva, da soglašajo s takšnim načinom vročanja (gl. zg.).
<div style="text-align: justify;">V zvezi z '''vodenjem evidence varnih elektronskih naslovov''' po uveljavljeni praksi Informacijskega pooblaščenca (glej zlasti mnenja Informacijskega pooblaščenca št. [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/pridobivanje-osebnih-podatkov-upokojencev-od-ob%C4%8Dine-1684486376 07121-1/2023/648], [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/hramba-posebnih-vrst-osebnih-podatkov-v-upravnem-spisu-po-pravnomo%C4%8Dnosti-odlo%C4%8Ditve-upravnega-organa-1681989529 07120-1/2023/232], [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/izmenjava-podatkov-o-napotenih-delavcih-med-zzzs-in-furs-1676276010 07120-1/2023/34]) organi, kadar vzpostavljajo nove zbirke osebnih podatkov za namen opravljanja svojih oblastnih nalog, morajo za takšno vrsto obdelave vedno izkazati ustrezno pravno podlago. V takšnih primerih največkrat prideta v poštev zgolj točka (c) – zakon ali točka (e) – izvajanje javne oblasti, prvega odstavka, [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32016R0679&from=SL#d1e1865-1-1 6. člena Splošne uredbe za varstvo osebnih podatkov] (SUVP, Uredba (EU) 2016/679). Obdelava osebnih podatkov (npr. vzpostavitev ločene evidence varnih elektronskih naslovov strank) na podlagi teh dveh pravnih podlag pa je zakonita le, če obdelavo osebnih podatkov; vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo; kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo; namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon. Če je mogoče, se v zakonu določijo tudi uporabniki osebnih podatkov, posamezna dejanja obdelave in postopki obdelave ter drugi ukrepi za zagotovitev zakonite, poštene in pregledne obdelave (glej drugi odstavek 6. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7959 Zakona o varstvu osebnih podatkov](ZVOP-2, Ur. l. RS, št. 163/22)).

Tako predpisi ustrezne ravni '''ne določajo pravne podlage za vzpostavitev ''''''(ločene) evidence varnih elektronskih naslovov''', ki bi ustrezala pogojem, določenim v 6. členu ZVOP-2. Organi na podlagi [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 52/02 in nasl.) za izvrševanje upravnih nalog vodijo elektronske evidence dokumentarnega gradiva, v katere evidentirajo osebno ime oziroma firmo subjekta dokumentarnega gradiva, naslov njegovega prebivališča oziroma sedež in morebitni elektronski naslov (šesti odstavek 74.a člena ZDU-1). Toda omenjene zakonske podlage za vodenje evidence dokumentarnega gradiva ne gre enačiti s pravnim temeljem za vodenje posebne, tj. uradne evidence elektronskih naslovov. 

Glede vprašanja '''dostopa stranke do skupnega dokumenta ob elektronskem vročanju brez potrditve prevzema:''' elektronsko vročanje s seznanitvijo brez potrditve prevzema se opravi tako, da se '''v elektronski predal pošlje sporočilo o vročanju in dokument, '''ki se vroča. Informacijski sistem za vročanje pa v zvezi s tem obvesti organ, kdaj sta bila sporočilo in dokument poslana v elektronski predal naslovnika (glej 89.č člen UUP). '''Naslovnik do dokumenta dostopa preko elektronskega predala''', kamor mu je organ dokument, ki se je vročal, poslal.''' Šteje se, da se je naslovnik seznanil z dokumentom 15. dan od dneva odpreme, ko nastane fikcija vročitve.''' Naslovniku se sporoči dan odpreme in dan vročitve. Naslovnik lahko uveljavlja svoje procesne pravice takoj, ko se po odpremi z dokumentom dejansko seznani, tudi če rok za seznanitev še ni potekel (glej zlasti šesti odstavek 86.a člena ZUP).

Glede '''načina arhiviranja upravnih spisov, kadar ti večinoma vsebujejo dokumente v elektronski obliki: '''dokumentarno gradivo se lahko hrani '''v elektronski ali v fizični '''obliki (prvi odstavek 75. člena UUP). Izvorno elektronsko arhivsko gradivo se pristojnemu arhivu izroča v predpisani digitalni obliki na standardiziranih nosilcih in v standardiziranih oblikah zapisa (tretji odstavek 76. člena UUP). Kadar upravni spis vsebuje tako dokumente v fizični kot v elektronski obliki, '''se fizični dokumenti v upravnem spisu arhivirajo v fizični obliki, elektronski dokumenti pa v elektronski obliki. Dokumenti se torej hranijo in arhivirajo v tisti obliki, v kateri so nastali.''' To pomeni, da se pri elektronskem vročanju eni stranki in fizičnem vročanju drugi stranki, elektronsko vročilnico prve stranke arhivira v elektronski obliki, medtem ko je treba fizično vročilnico druge stranke arhivirati po postopkih fizičnega arhiviranja. Vsekakor pa lahko predstojnik organa določi, da se dokumentarno gradivo v fizični obliki pretvori v elektronsko obliko, skladno s predpisi, ki urejajo hrambo dokumentarnega in arhivskega gradiva in po ustrezni pretvorbi oziroma skeniranjem tako fizično gradivo iz upravnega spisa izloči. Kako naj poteka ustrezna in zanesljiva pretvorba dokumentov iz fizične v digitalno obliko, je določeno podrobneje v 10. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih] (ZVDAGA, Ur. l. RS, št. 30/06 in novele). Podatek o izločitvi posameznega dokumenta se evidentira v evidenci dokumentarnega gradiva (81. člen UUP). </div>

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]
[[Category:Ravnanje_z_dokumentarnim_gradivom]]

Prenos stvarne legitimacije med upravnim postopkom

2024-03-22T09:47:14Z

MK0664:

== '''Zadeva: '''Prenos stvarne legitimacije med upravnim postopkom - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 22. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je v še ne končanem upravnem postopku prodala objekt, na katerega se postopek navezuje. Prenos lastninske pravice na novega lastnika je že vpisan v zemljiško knjigo. Organ zahteva, da stranka preda pooblastilo za vodenje postopka novemu lastniku. Ali je organ v tem primeru ravnal pravilno?

== '''Odgovor:''' ==

Zakon o zemljiški knjigi določa, da vpisi pravnih dejstev in pravic v zemljiški knjigi, začnejo učinkovati od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače (gl. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3603 5. člen ZZK-1]). '''Lastnik pridobi oziroma izgubi stvarne pravice na nepremičninah s trenutkom začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo''', če zakon ne določa drugače (gl. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3603 7. člen ZZK-1] ).Tako sklep višjega sodišča v Mariboru [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113079769 Cp 348/2015] z dne 8. 4. 2015 določa, da vsakdo, ki ima pravni interes, lahko predlaga vpis v zemljiško knjigo. V skladu s pravili zemljiškoknjižnega prava se stvarna pravica (v našem primeru lastninska pravica) pridobi z vknjižbo. Zato se kot lastnika objekta šteje tisti, ki je vknjižen v zemljiško knjigo.
Če pride med postopkom do prenosa lastninske pravice na drugo osebo ali zaradi drugih podobnih razlogov oseba pridobi možnost nastopati kot stranka v postopku, jo je '''organ dolžan na to obvestiti, da lahko nastopi kot stranka in s tem prevzame položaj prejšnje stranke''' (gl. [[Zak:ZUP#50. .C4.8Dlen{{!}}50. člen ZUP]]). Takšni primeri so pogosti pri nakupu ali dedovanju gradbene parcele med tem, ko postopek za izdajo gradbenega dovoljenja še teče (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Prenos_pravice_ali_obveznosti_po_izdaji_upravnega_akta_na_novega_nosilca primer]). Pomembno je, da mora nova stranka v upravnem postopku izkazovati '''pravno in procesno sposobnost ter stvarno legitimacijo''' (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2019, str. 98). Torej sposobnost biti stranka v upravnem postopku ima vsakdo, ki je lahko nosilec oziroma imetnik lastnih pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Biti imetnik oziroma nosilec pravic in obveznosti pa hkrati pomeni, da ima stranka pravno sposobnost (Kerševan in Vilko, Upravno procesno pravo, 2018, str. 142).
Organ, ki je odgovoren za obvestilo nove stranke, na katero je bila prenesena lastninska pravica, se določi na podlagi krajevne pristojnosti. Tako se v zadevah, ki se nanašajo na nepremičnine, določi glede na kraj, kjer ta leži (gl. [[Zak:ZUP#20. .C4.8Dlen{{!}}20. člen ZUP]]).
V sodbi in sklepu [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113072568 I Cp 1031/2014] z dne 13. 8. 2014 je zapisano, da v primeru, če bi stranka med postopkom prodala nepremičnino, in če bi zoper nje potekala tožba, bi izgubila aktivno stvarno legitimacijo, ne bi pa tudi izgubila procesne. To pomeni, da bi stranka lahko še eventualno v istem postopku sodelovala, kot stranki udeleženec in ne več, kot t.im. glavna stranka, če bi ji bil tak položaj s strani upravnega organa seveda bil priznan.
<div>Če gre torej za prenos lastninske pravice na drugo osebo med postopkom, je stranka v upravnem postopku lastnik objekta po aktualnem stanju zemljiške knjige (v obravnavanem primeru torej novi lastnik). '''Nova stranka pa lahko postavi svojega pooblaščenca''' po [[Zak:ZUP#53. .C4.8Dlen{{!}}53. členu ZUP]]. Ta člen določa, da stranka, ki ima procesno sposobnost oziroma njen zakoniti zastopnik, si lahko postavi pooblaščenca za zastopanje v postopku, če sama ne želi nastopati v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih se mora stranka sama izjaviti.
Ker je torej v konkretnem primeru prejšnji lastnik izgubil stvarno legitimacijo, biti stranka, je njeno razmerje napram organu s tem tudi prenehalo, zato za zahteve organa, da bivši lastnik preda pooblastilo za vodenje postopka novemu lastniku, ni pravne podlage in je v nasprotju s procesnimi pravili ZUP glede postavitve strankinega pooblaščenca.</div>

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Lastnost stranke]]

Prenos stvarne legitimacije med upravnim postopkom

2024-03-22T09:07:51Z

MK0664:

== '''Zadeva: '''Prenos stvarne legitimacije med upravnim postopkom - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 22. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je v še ne končanem upravnem postopku prodala objekt, na katerega se postopek navezuje. Prenos lastninske pravice na novega lastnika je že vpisan v zemljiško knjigo. Organ zahteva, da stranka preda pooblastilo za vodenje postopka novemu lastniku. Ali je organ v tem primeru ravnal pravilno?
== '''Odgovor:''' ==

Zakon o zemljiški knjigi določa, da vpisi pravnih dejstev in pravic v zemljiški knjigi, začnejo učinkovati od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače (gl. 5. člen ZZK-1). Lastnik pridobi oziroma izgubi stvarne pravice na nepremičninah s trenutkom začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo, če zakon ne določa drugače (gl. 7. člen ZZK-1).Tako sklep višjega sodišča v Mariboru Cp 348/2015 z dne 8. 4. 2015 določa, da vsakdo, ki ima pravni interes, lahko predlaga vpis v zemljiško knjigo. V skladu s pravili zemljiškoknjižnega prava se stvarna pravica (v našem primeru lastninska pravica) pridobi z vknjižbo. Zato se kot lastnika objekta šteje tisti, ki je vknjižen v zemljiško knjigo.Če pride med postopkom do prenosa lastninske pravice na drugo osebo ali zaradi drugih podobnih razlogov oseba pridobi možnost nastopati kot stranka v postopku, jo je organ dolžan na to obvestiti, da lahko nastopi kot stranka in s tem prevzame položaj prejšnje stranke (gl. 50. člen ZUP). Takšni primeri so pogosti pri nakupu ali dedovanju gradbene parcele med tem, ko postopek za izdajo gradbenega dovoljenja še teče (glej primer: https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Prenos_pravice_ali_obveznosti_po_izdaji_upravnega_akta_na_novega_nosilca). Pomembno je, da mora nova stranka v upravnem postopku izkazovati pravno in procesno sposobnost ter stvarno legitimacijo (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2019, str. 98). Torej sposobnost biti stranka v upravnem postopku ima vsakdo, ki je lahko nosilec oziroma imetnik lastnih pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Biti imetnik oziroma nosilec pravic in obveznosti pa hkrati pomeni, da ima stranka pravno sposobnost (Kerševan in Vilko,  Upravno procesno pravo, 2018, str. 142).Organ, ki je odgovoren za obvestilo nove stranke, na katero je bila prenesena lastninska pravica, se določi na podlagi krajevne pristojnosti. Tako se v zadevah, ki se nanašajo na nepremičnine, določi glede na kraj, kjer ta leži (gl. 20. člen ZUP).V sodbi in sklepu I Cp 1031/2014 z dne 13. 8. 2014 je zapisano, da v primeru, če bi stranka med postopkom prodala nepremičnino, in če bi zoper nje potekala tožba, bi izgubila aktivno stvarno legitimacijo, ne bi pa tudi izgubila procesne. To pomeni, da bi stranka lahko še eventualno v istem postopku sodelovala, kot stranki udeleženec in ne več, kot t.im. glavna stranka, če bi ji bil tak položaj s strani upravnega organa seveda bil priznan.<div>Če gre torej za prenos lastninske pravice na drugo osebo med postopkom, je stranka v upravnem postopku lastnik objekta po aktualnem stanju zemljiške knjige (v obravnavanem primeru torej novi lastnik). Nova stranka pa lahko postavi svojega pooblaščenca po 53. členu ZUP.  Ta člen določa, da stranka, ki ima procesno sposobnost oziroma njen zakoniti zastopnik, si lahko postavi pooblaščenca za zastopanje v postopku, če sama ne želi nastopati v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih se mora stranka sama izjaviti.Ker je torej v konkretnem primeru prejšnji lastnik izgubil stvarno legitimacijo, biti stranka, je njeno razmerje napram organu s tem tudi prenehalo, zato za zahteve organa, da bivši lastnik preda pooblastilo za vodenje postopka novemu lastniku,  ni pravne podlage in je v nasprotju s procesnimi pravili ZUP glede postavitve strankinega pooblaščenca.</div>

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Lastnost stranke]]

Prenos stvarne legitimacije med upravnim postopkom

2024-03-22T09:00:53Z

MK0664:

== '''Zadeva: '''Prenos stvarne legitimacije med upravnim postopkom - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 22. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je v še ne končanem upravnem postopku prodala objekt, na katerega se postopek navezuje. Prenos lastninske pravice na novega lastnika je že vpisan v zemljiško knjigo. Organ zahteva, da stranka preda pooblastilo za vodenje postopka novemu lastniku. Ali je organ v tem primeru ravnal pravilno?
== '''Odgovor:''' ==

Zakon o zemljiški knjigi določa, da vpisi pravnih dejstev in pravic v zemljiški knjigi, začnejo učinkovati od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače (gl. 5. člen ZZK-1). Lastnik pridobi oziroma izgubi stvarne pravice na nepremičninah s trenutkom začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo, če zakon ne določa drugače (gl. 7. člen ZZK-1).Tako sklep višjega sodišča v Mariboru Cp 348/2015 z dne 8. 4. 2015 določa, da vsakdo, ki ima pravni interes, lahko predlaga vpis v zemljiško knjigo. V skladu s pravili zemljiškoknjižnega prava se stvarna pravica (v našem primeru lastninska pravica) pridobi z vknjižbo. Zato se kot lastnika objekta šteje tisti, ki je vknjižen v zemljiško knjigo.Če pride med postopkom do prenosa lastninske pravice na drugo osebo ali zaradi drugih podobnih razlogov oseba pridobi možnost nastopati kot stranka v postopku, jo je organ dolžan na to obvestiti, da lahko nastopi kot stranka in s tem prevzame položaj prejšnje stranke (gl. 50. člen ZUP). Takšni primeri so pogosti pri nakupu ali dedovanju gradbene parcele med tem, ko postopek za izdajo gradbenega dovoljenja še teče (glej primer: https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Prenos_pravice_ali_obveznosti_po_izdaji_upravnega_akta_na_novega_nosilca). Pomembno je, da mora nova stranka v upravnem postopku izkazovati pravno in procesno sposobnost ter stvarno legitimacijo (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2019, str. 98). Torej sposobnost biti stranka v upravnem postopku ima vsakdo, ki je lahko nosilec oziroma imetnik lastnih pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Biti imetnik oziroma nosilec pravic in obveznosti pa hkrati pomeni, da ima stranka pravno sposobnost (Kerševan in Vilko,  Upravno procesno pravo, 2018, str. 142).Organ, ki je odgovoren za obvestilo nove stranke, na katero je bila prenesena lastninska pravica, se določi na podlagi krajevne pristojnosti. Tako se v zadevah, ki se nanašajo na nepremičnine, določi glede na kraj, kjer ta leži (gl. 20. člen ZUP).V sodbi in sklepu I Cp 1031/2014 z dne 13. 8. 2014 je zapisano, da v primeru, če bi stranka med postopkom prodala nepremičnino, in če bi zoper nje potekala tožba, bi izgubila aktivno stvarno legitimacijo, ne bi pa tudi izgubila procesne. To pomeni, da bi stranka lahko še eventualno v istem postopku sodelovala, kot stranki udeleženec in ne več, kot t.im. glavna stranka, če bi ji bil tak položaj s strani upravnega organa seveda bil priznan.<div>Če gre torej za prenos lastninske pravice na drugo osebo med postopkom, je stranka v upravnem postopku lastnik objekta po aktualnem stanju zemljiške knjige (v obravnavanem primeru torej novi lastnik). Nova stranka pa lahko postavi svojega pooblaščenca po 53. členu ZUP.  Ta člen določa, da stranka, ki ima procesno sposobnost oziroma njen zakoniti zastopnik, si lahko postavi pooblaščenca za zastopanje v postopku, če sama ne želi nastopati v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih se mora stranka sama izjaviti.Ker je torej v konkretnem primeru prejšnji lastnik izgubil stvarno legitimacijo, biti stranka, je njeno razmerje napram organu s tem tudi prenehalo, zato za zahteve organa, da bivši lastnik preda pooblastilo za vodenje postopka novemu lastniku,  ni pravne podlage in je v nasprotju s procesnimi pravili ZUP glede postavitve strankinega pooblaščenca.</div>

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Prenos stvarne legitimacije med upravnim postopkom

2024-03-22T08:43:06Z

MK0664: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}