Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Določanje pisarniške odredbe

2024-03-09T20:12:02Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Določanje pisarniške odredbe - V USKLAJEVANJU  ==

'''Datum odgovora: '''3. 6. 2011, pregled 29. 1. 2023, dopolnitev 9. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Kako se sporočajo pisarniške odredbe, kdo in kam jih zapisuje?

Ali je pisarniška odredba za vročanje na koncu dokumentov še smiselna glede na to, da se odprema dokumentov odredi v informacijskem sistemu?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Pisarniška odredba je v skladu s petnajsto točko 6. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) napotilo za poslovanje z dokumentarnim gradivom. Pisarniške odredbe za poslovanje z zadevami ureja 61. člen UUP. Glede na določila prvega odstavaka 61. člena UUP se pri poslovanju z zadevami uporabljajo pisarniške odredbe, ki se vnašajo v evidenco z določenimi oznakami. Te oznake so:

1. '''ROKOVNIK + datum, ko poteče rok za vložitev v rokovnik'''; za zadeve, v katerih se ne more opraviti naslednje upravno dejanje, ker v zvezi z njimi teče rok za opravilo nekega dejanja upravnega organa ali stranke; (v primeru, da se rokovnik vodi v fizični obliki, se na ovoj zadeve zapiše R+datum);

2. '''REŠENO + datum za vložitev zadeve tekočo zbirko dokumentarnega gradiva'''; ko je upravni akt, ki je bil izdan v zadevi, postal pravnomočen ali ko organ v zadevi ne bo opravil več nobenega dejanja (na ovoj zadeve se zapiše REŠ+datum).

Pisarniško odredbo določi javni uslužbenec, jo vnese v elektronsko evidenco k ustrezni zadevi in zapiše na fizični dokument ali fizično kopijo dokumenta, ki ostane v ovoju zadeve, in jo podpiše. Odredba se zapiše v spodnji levi kot prve strani dokumenta, pri čemer se kot dokument posamezne zadeve ne šteje popis zadeve, saj sam popis opredeljuje posamezne dokumente zadeve. Pisarniško odredbo lahko določi tudi glavna pisarna, če se tako dogovori z javnim uslužbencem. Pisarniško odredbo lahko določi tudi predstojnik ali vodja organizacijske enote.
Poznamo tudi pisarniške odredbe, ki se jih vnaša v informacijski sistem za podporo upravljanju dokumentarnega gradiva, in so odredbe v okviru zadev, ki so v rokovniku ali rešene.
Pisarniške odredbe pa so lahko tudi drugačne vsebine in opisne kot na primer (po Stare, Upravno poslovanje, 2010, str. 143-144):

1. V REŠEVANJU (le zaznamek stanja zadeve v elektronski evidenci);

2. STORNO (za označitev pomotoma evidentiranega dokumentarnega gradiva).

<div>

Zakon v četrtem odstavku [[Zak:ZUP#84. .C4.8Dlen{{!}}84. člena ZUP]] določa, da uradna oseba odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu s tem zakonom tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika. UUP (poleg napotila po 61. členu UUP) v 67. členu UUP določa, na kakšen način javni uslužbenec, ki pripravlja dokument (dopis, odločbo, sklep), to odredi. In sicer predpisuje, da pri odrejanju odpreme dokumenta navede podatke o naslovniku dokumenta, prilogah in načinu posredovanja dokumenta. Dokumente praviloma odpremlja glavna pisarna, lahko pa tudi notranje organizacijske enote ali javni uslužbenci sami. Če uradna oseba, ki je pripravila dokument za odpremo, pošilja ta dokument v odpremo glavni pisarni, ji mora (ne glede na to, kdo je dokument podpisal) dati glede na določbe 67. člena UUP natančno pisarniško odredbo (tudi o zaznamkih na izvirniku), ''kateremu naslovniku se dokument odpošlje, katere priloge se priložijo in kako naj se dokument odpošlje'' (osebno, osebno elektronsko, na oglasno desko, navadno, priporočeno, priporočeno s povratnico, navadno elektronsko idr.) (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Datiranje_izvirnika_pri_odpremi_stranki primer]). </div>
<div><br></div>
<div>Javni uslužbenec odpremo odredi v informacijskem sistemu za vodenje evidence dokumentarnega gradiva, ki je tudi informacijski sistem iz katerega se izvedejo vsi navedeni načini posredovanja dokumentov v elektronski obliki. Javni uslužbenec '''lahko''' odredi odpremo tudi na samem dokumentu. (glej Remic (ur.), UUP z uvodnimi pojasnili in predstavitvijo novosti, 2018, str. 105).</div>
<div><br></div>
<div>Odredbe po UUP torej niso obvezni sestavni del dokumenta (niti odločbe), zato se na dokumentu po naravi stvari označijo le takrat, kadar ni mogoče odrediti komu in kako se dokument vroči (npr. v situacijah, ko notranje poslovanje organa ni informacijsko podprto). '''Odredba je namenjena izključno notranjemu poslovanju organa''', da podporne službe vedo, komu in kako je treba odpremiti dokument. '''Odredba o vročitvi se določi v informacijskem sistemu, zato ni realne potrebe, da se odprema označuje tudi na pisnem dokumentu''' (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 3. knjiga, str. 161). Torej pod podpisom na dokumentu (npr. odločbi) ni potrebno odrejati vročanja (npr. Vročiti: ime, priimek, naslov – osebno ali Vročiti: naslovnik – osebno ipd.), saj bo to uradna oseba že določila v informacijskem sistemu. </div>

<br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 
 

Določanje pisarniške odredbe

2024-03-09T19:56:37Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Določanje pisarniške odredbe     ==

'''Datum odgovora: '''3. 6. 2011, pregled 29. 1. 2023, dopolnitev 9. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Kako se sporočajo pisarniške odredbe, kdo in kam jih zapisuje?

Ali je pisarniška odredba za vročanje na koncu dokumentov še smiselna glede na to, da se odprema dokumentov odredi v informacijskem sistemu?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Pisarniška odredba je v skladu s petnajsto točko 6. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) napotilo za poslovanje z dokumentarnim gradivom. Pisarniške odredbe za poslovanje z zadevami ureja 61. člen UUP. Glede na določila prvega odstavaka 61. člena UUP se pri poslovanju z zadevami uporabljajo pisarniške odredbe, ki se vnašajo v evidenco z določenimi oznakami. Te oznake so:

1. '''ROKOVNIK + datum, ko poteče rok za vložitev v rokovnik'''; za zadeve, v katerih se ne more opraviti naslednje upravno dejanje, ker v zvezi z njimi teče rok za opravilo nekega dejanja upravnega organa ali stranke; (v primeru, da se rokovnik vodi v fizični obliki, se na ovoj zadeve zapiše R+datum);

2. '''REŠENO + datum za vložitev zadeve tekočo zbirko dokumentarnega gradiva'''; ko je upravni akt, ki je bil izdan v zadevi, postal pravnomočen ali ko organ v zadevi ne bo opravil več nobenega dejanja (na ovoj zadeve se zapiše REŠ+datum).

Pisarniško odredbo določi javni uslužbenec, jo vnese v elektronsko evidenco k ustrezni zadevi in zapiše na fizični dokument ali fizično kopijo dokumenta, ki ostane v ovoju zadeve, in jo podpiše. Odredba se zapiše v spodnji levi kot prve strani dokumenta, pri čemer se kot dokument posamezne zadeve ne šteje popis zadeve, saj sam popis opredeljuje posamezne dokumente zadeve. Pisarniško odredbo lahko določi tudi glavna pisarna, če se tako dogovori z javnim uslužbencem. Pisarniško odredbo lahko določi tudi predstojnik ali vodja organizacijske enote.
Poznamo tudi pisarniške odredbe, ki se jih vnaša v informacijski sistem za podporo upravljanju dokumentarnega gradiva, in so odredbe v okviru zadev, ki so v rokovniku ali rešene.
Pisarniške odredbe pa so lahko tudi drugačne vsebine in opisne kot na primer (po Stare, Upravno poslovanje, 2010, str. 143-144):

1. V REŠEVANJU (le zaznamek stanja zadeve v elektronski evidenci);

2. STORNO (za označitev pomotoma evidentiranega dokumentarnega gradiva).

<div>

Zakon v četrtem odstavku [[Zak:ZUP#84. .C4.8Dlen{{!}}84. člena ZUP]] določa, da uradna oseba odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu s tem zakonom tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika. UUP (poleg napotila po 61. členu UUP) v 67. členu UUP določa, na kakšen način javni uslužbenec, ki pripravlja dokument (dopis, odločbo, sklep), to odredi. In sicer predpisuje, da pri odrejanju odpreme dokumenta navede podatke o naslovniku dokumenta, prilogah in načinu posredovanja dokumenta. Dokumente praviloma odpremlja glavna pisarna, lahko pa tudi notranje organizacijske enote ali javni uslužbenci sami. Če uradna oseba, ki je pripravila dokument za odpremo, pošilja ta dokument v odpremo glavni pisarni, ji mora (ne glede na to, kdo je dokument podpisal) dati glede na določbe 67. člena UUP natančno pisarniško odredbo (tudi o zaznamkih na izvirniku), ''kateremu naslovniku se dokument odpošlje, katere priloge se priložijo in kako naj se dokument odpošlje'' (osebno, osebno elektronsko, na oglasno desko, navadno, priporočeno, priporočeno s povratnico, navadno elektronsko idr.) (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Datiranje_izvirnika_pri_odpremi_stranki primer]). </div>
<div><br></div>
<div>Javni uslužbenec odpremo odredi v informacijskem sistemu za vodenje evidence dokumentarnega gradiva, ki je tudi informacijski sistem iz katerega se izvedejo vsi navedeni načini posredovanja dokumentov v elektronski obliki. Javni uslužbenec '''lahko''' odredi odpremo tudi na samem dokumentu. (glej Remic (ur.), UUP z uvodnimi pojasnili in predstavitvijo novosti, 2018, str. 105).</div>
<div><br></div>
<div>Odredbe po UUP torej niso obvezni sestavni del dokumenta (niti odločbe), zato se na dokumentu po naravi stvari označijo le takrat, kadar ni mogoče odrediti komu in kako se dokument vroči (npr. v situacijah, ko notranje poslovanje organa ni informacijsko podprto). '''Odredba je namenjena izključno notranjemu poslovanju organa''', da podporne službe vedo, komu in kako je treba odpremiti dokument. '''Odredba o vročitvi se določi v informacijskem sistemu, zato ni realne potrebe, da se odprema označuje tudi na pisnem dokumentu''' (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 3. knjiga, str. 161). Torej pod podpisom na dokumentu (npr. odločbi) ni potrebno odrejati vročanja (npr. Vročiti: ime, priimek, naslov – osebno ali Vročiti: naslovnik – osebno ipd.), saj bo to uradna oseba že določila v informacijskem sistemu. </div>

<br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 
 

Določanje pisarniške odredbe

2024-03-09T19:01:53Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Določanje pisarniške odredbe     ==

'''Datum odgovora: '''3. 6. 2011, pregled 29. 1. 2023, dopolnitev 9. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Kako se sporočajo pisarniške odredbe, kdo in kam jih zapisuje?

Ali je pisarniška odredba za vročanje na koncu dokumentov še smiselna glede na to, da se odprema dokumentov odredi v informacijskem sistemu?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Pisarniška odredba je v skladu s petnajsto točko 6. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) napotilo za poslovanje z dokumentarnim gradivom. Pisarniške odredbe za poslovanje z zadevami ureja 61. člen UUP. Glede na določila prvega odstavaka 61. člena UUP se pri poslovanju z zadevami uporabljajo pisarniške odredbe, ki se vnašajo v evidenco z določenimi oznakami. Te oznake so:

1. '''ROKOVNIK + datum, ko poteče rok za vložitev v rokovnik'''; za zadeve, v katerih se ne more opraviti naslednje upravno dejanje, ker v zvezi z njimi teče rok za opravilo nekega dejanja upravnega organa ali stranke; (v primeru, da se rokovnik vodi v fizični obliki, se na ovoj zadeve zapiše R+datum);

2. '''REŠENO + datum za vložitev zadeve tekočo zbirko dokumentarnega gradiva'''; ko je upravni akt, ki je bil izdan v zadevi, postal pravnomočen ali ko organ v zadevi ne bo opravil več nobenega dejanja (na ovoj zadeve se zapiše REŠ+datum).

Pisarniško odredbo določi javni uslužbenec, jo vnese v elektronsko evidenco k ustrezni zadevi in zapiše na fizični dokument ali fizično kopijo dokumenta, ki ostane v ovoju zadeve, in jo podpiše. Odredba se zapiše v spodnji levi kot prve strani dokumenta, pri čemer se kot dokument posamezne zadeve ne šteje popis zadeve, saj sam popis opredeljuje posamezne dokumente zadeve. Pisarniško odredbo lahko določi tudi glavna pisarna, če se tako dogovori z javnim uslužbencem. Pisarniško odredbo lahko določi tudi predstojnik ali vodja organizacijske enote.
Poznamo tudi pisarniške odredbe, ki se jih vnaša v informacijski sistem za podporo upravljanju dokumentarnega gradiva, in so odredbe v okviru zadev, ki so v rokovniku ali rešene.
Pisarniške odredbe pa so lahko tudi drugačne vsebine in opisne kot na primer (po Stare, Upravno poslovanje, 2010, str. 143-144):

1. V REŠEVANJU (le zaznamek stanja zadeve v elektronski evidenci);

2. STORNO (za označitev pomotoma evidentiranega dokumentarnega gradiva).

<div>

Zakon v četrtem odstavku [[Zak:ZUP#84. .C4.8Dlen{{!}}84. člena ZUP]] določa, da uradna oseba odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu s tem zakonom tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika. UUP (poleg napotila po 61. členu UUP) v 67. členu UUP določa, na kakšen način javni uslužbenec, ki pripravlja dokument (dopis, odločbo, sklep), to odredi. In sicer predpisuje, da pri odrejanju odpreme dokumenta navede podatke o naslovniku dokumenta, prilogah in načinu posredovanja dokumenta. Dokumente praviloma odpremlja glavna pisarna, lahko pa tudi notranje organizacijske enote ali javni uslužbenci sami. Če uradna oseba, ki je pripravila dokument za odpremo, pošilja ta dokument v odpremo glavni pisarni, ji mora (ne glede na to, kdo je dokument podpisal) dati glede na določbe 67. člena UUP natančno pisarniško odredbo (tudi o zaznamkih na izvirniku), ''kateremu naslovniku se dokument odpošlje, katere priloge se priložijo in kako naj se dokument odpošlje'' (osebno, osebno elektronsko, na oglasno desko, navadno, priporočeno, priporočeno s povratnico, navadno elektronsko idr.) (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Datiranje_izvirnika_pri_odpremi_stranki primer]). </div>
<div><br></div>
<div>Javni uslužbenec odpremo odredi v informacijskem sistemu za vodenje evidence dokumentarnega gradiva, ki je tudi informacijski sistem iz katerega se izvedejo vsi navedeni načini posredovanja dokumentov v elektronski obliki. Javni uslužbenec '''lahko''' odredi odpremo tudi na samem dokumentu. (glej Remic (ur.), UUP z uvodnimi pojasnili in predstavitvijo novosti, 2018, str. 105).</div>
<div><br></div>
<div>Odredbe po UUP torej niso obvezni sestavni del dokumenta (niti odločbe), zato se na dokumentu po naravi stvari označijo le takrat, kadar ni mogoče odrediti komu in kako se dokument vroči (npr. v situacijah, ko notranje poslovanje organa ni informacijsko podprto). '''Odredba je namenjena izključno notranjemu poslovanju organa''', da podporne službe vedo, komu in kako je treba odpremiti dokument. '''Odredba o vročitvi se določi v informacijskem sistemu, zato ni realne potrebe, da se odprema označuje tudi na pisnem dokumentu''' (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 3. knjiga, str. 161). Torej pod podpisom na dokumentu (npr. odločbi) ni potrebno odrejati vročanja (npr. Vročiti: ime, priimek, naslov – osebno ali Vročiti: naslovnik -  osebno ipd.), saj bo to uradna oseba že določila v informacijskem sistemu. </div>

<br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 
 

Določanje pisarniške odredbe

2024-03-09T18:48:38Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Določanje pisarniške odredbe     ==

'''Datum odgovora: '''3. 6. 2011, pregled 29. 1. 2023, dopolnitev 9. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Kako se sporočajo pisarniške odredbe, kdo in kam jih zapisuje?

Ali je pisarniška odredba za vročanje na koncu dokumentov še smiselna glede na to, da se odprema dokumentov odredi v informacijskem sistemu?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Pisarniška odredba je v skladu s petnajsto točko 6. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) napotilo za poslovanje z dokumentarnim gradivom. Pisarniške odredbe za poslovanje z zadevami ureja 61. člen UUP. Glede na določila prvega odstavaka 61. člena UUP se pri poslovanju z zadevami uporabljajo pisarniške odredbe, ki se vnašajo v evidenco z določenimi oznakami. Te oznake so:

1. '''ROKOVNIK + datum, ko poteče rok za vložitev v rokovnik'''; za zadeve, v katerih se ne more opraviti naslednje upravno dejanje, ker v zvezi z njimi teče rok za opravilo nekega dejanja upravnega organa ali stranke; (v primeru, da se rokovnik vodi v fizični obliki, se na ovoj zadeve zapiše R+datum);

2. '''REŠENO + datum za vložitev zadeve tekočo zbirko dokumentarnega gradiva'''; ko je upravni akt, ki je bil izdan v zadevi, postal pravnomočen ali ko organ v zadevi ne bo opravil več nobenega dejanja (na ovoj zadeve se zapiše REŠ+datum).

Pisarniško odredbo določi javni uslužbenec, jo vnese v elektronsko evidenco k ustrezni zadevi in zapiše na fizični dokument ali fizično kopijo dokumenta, ki ostane v ovoju zadeve, in jo podpiše. Odredba se zapiše v spodnji levi kot prve strani dokumenta, pri čemer se kot dokument posamezne zadeve ne šteje popis zadeve, saj sam popis opredeljuje posamezne dokumente zadeve. Pisarniško odredbo lahko določi tudi glavna pisarna, če se tako dogovori z javnim uslužbencem. Pisarniško odredbo lahko določi tudi predstojnik ali vodja organizacijske enote.
Poznamo tudi pisarniške odredbe, ki se jih vnaša v informacijski sistem za podporo upravljanju dokumentarnega gradiva, in so odredbe v okviru zadev, ki so v rokovniku ali rešene.
Pisarniške odredbe pa so lahko tudi drugačne vsebine in opisne kot na primer (po Stare, Upravno poslovanje, 2010, str. 143-144):

1. V REŠEVANJU (le zaznamek stanja zadeve v elektronski evidenci);

2. STORNO (za označitev pomotoma evidentiranega dokumentarnega gradiva).

<div>

Zakon v četrtem odstavku [[Zak:ZUP#84. .C4.8Dlen{{!}}84. člena ZUP]] določa, da uradna oseba odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu s tem zakonom tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika. UUP (poleg napotila po 61. členu UUP) v 67. členu UUP določa, na kakšen način javni uslužbenec, ki pripravlja dokument (dopis, odločbo, sklep), to odredi. In sicer predpisuje, da pri odrejanju odpreme dokumenta navede podatke o naslovniku dokumenta, prilogah in načinu posredovanja dokumenta. Dokumente praviloma odpremlja glavna pisarna, lahko pa tudi notranje organizacijske enote ali javni uslužbenci sami. Če uradna oseba, ki je pripravila dokument za odpremo, pošilja ta dokument v odpremo glavni pisarni, ji mora (ne glede na to, kdo je dokument podpisal) dati glede na določbe 67. člena UUP natančno pisarniško odredbo (tudi o zaznamkih na izvirniku), ''kateremu naslovniku se dokument odpošlje, katere priloge se priložijo in kako naj se dokument odpošlje'' (osebno, osebno elektronsko, na oglasno desko, navadno, priporočeno, priporočeno s povratnico, navadno elektronsko idr.) (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Datiranje_izvirnika_pri_odpremi_stranki primer]). </div>
<div><br></div>
<div>Javni uslužbenec odpremo odredi v informacijskem sistemu za vodenje evidence dokumentarnega gradiva, ki je tudi informacijski sistem iz katerega se izvedejo vsi navedeni načini posredovanja dokumentov v elektronski obliki. Javni uslužbenec '''lahko''' odredi odpremo tudi na samem dokumentu. (glej Remic (ur.), UUP z uvodnimi pojasnili in predstavitvijo novosti, 2018, str. 105).</div>
<div><br></div>
<div>Odredbe po UUP torej niso obvezni sestavni del dokumenta (niti odločbe), zato se na dokumentu po naravi stvari označijo le takrat, kadar ni mogoče odrediti komu in kako se dokument vroči (npr. v situacijah, ko notranje poslovanje organa ni informacijsko podprto). '''Odredba je namenjena izključno notranjemu poslovanju organa''', da podporne službe vedo, komu in kako je treba odpremiti dokument. '''Odredba o vročitvi se določi v informacijskem sistemu, zato ni realne potrebe, da se odprema označuje tudi na pisnem dokumentu''' (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 3. knjiga, str. 161). Torej pod podpisom na dokumentu (npr. odločbi) ni potrebno odrejati vročanja (npr. Vročiti: ime, priimek, naslov – osebno ali Vročiti: naslovnik -  osebno ipd.), saj bo to uradna oseba že določila v informacijskem sistemu. </div>

<br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pomo%C4%8D:Politika_zasebnosti Politiko zasebnosti] in zanikanja odgovornosti.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 
 

Določanje pisarniške odredbe

2024-03-09T18:47:37Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Določanje pisarniške odredbe     ==

'''Datum odgovora: '''3. 6. 2011, pregled 29. 1. 2023, dopolnitev 9. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Kako se sporočajo pisarniške odredbe, kdo in kam jih zapisuje?

Ali je pisarniška odredba za vročanje na koncu dokumentov še smiselna glede na to, da se odprema dokumentov odredi v informacijskem sistemu?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Pisarniška odredba je v skladu s petnajsto točko 6. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) napotilo za poslovanje z dokumentarnim gradivom. Pisarniške odredbe za poslovanje z zadevami ureja 61. člen UUP. Glede na določila prvega odstavaka 61. člena UUP se pri poslovanju z zadevami uporabljajo pisarniške odredbe, ki se vnašajo v evidenco z določenimi oznakami. Te oznake so:

1. '''ROKOVNIK + datum, ko poteče rok za vložitev v rokovnik'''; za zadeve, v katerih se ne more opraviti naslednje upravno dejanje, ker v zvezi z njimi teče rok za opravilo nekega dejanja upravnega organa ali stranke; (v primeru, da se rokovnik vodi v fizični obliki, se na ovoj zadeve zapiše R+datum);

2. '''REŠENO + datum za vložitev zadeve tekočo zbirko dokumentarnega gradiva'''; ko je upravni akt, ki je bil izdan v zadevi, postal pravnomočen ali ko organ v zadevi ne bo opravil več nobenega dejanja (na ovoj zadeve se zapiše REŠ+datum).

Pisarniško odredbo določi javni uslužbenec, jo vnese v elektronsko evidenco k ustrezni zadevi in zapiše na fizični dokument ali fizično kopijo dokumenta, ki ostane v ovoju zadeve, in jo podpiše. Odredba se zapiše v spodnji levi kot prve strani dokumenta, pri čemer se kot dokument posamezne zadeve ne šteje popis zadeve, saj sam popis opredeljuje posamezne dokumente zadeve. Pisarniško odredbo lahko določi tudi glavna pisarna, če se tako dogovori z javnim uslužbencem. Pisarniško odredbo lahko določi tudi predstojnik ali vodja organizacijske enote.
Poznamo tudi pisarniške odredbe, ki se jih vnaša v informacijski sistem za podporo upravljanju dokumentarnega gradiva, in so odredbe v okviru zadev, ki so v rokovniku ali rešene.
Pisarniške odredbe pa so lahko tudi drugačne vsebine in opisne kot na primer (po Stare, Upravno poslovanje, 2010, str. 143-144):

1. V REŠEVANJU (le zaznamek stanja zadeve v elektronski evidenci);

2. STORNO (za označitev pomotoma evidentiranega dokumentarnega gradiva).

<div>

Zakon v četrtem odstavku [[Zak:ZUP#84. .C4.8Dlen{{!}}84. člena ZUP]] določa, da uradna oseba odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu s tem zakonom tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika. UUP (poleg napotila po 61. členu UUP) v 67. členu UUP določa, na kakšen način javni uslužbenec, ki pripravlja dokument (dopis, odločbo, sklep), to odredi. In sicer predpisuje, da pri odrejanju odpreme dokumenta navede podatke o naslovniku dokumenta, prilogah in načinu posredovanja dokumenta. Dokumente praviloma odpremlja glavna pisarna, lahko pa tudi notranje organizacijske enote ali javni uslužbenci sami. Če uradna oseba, ki je pripravila dokument za odpremo, pošilja ta dokument v odpremo glavni pisarni, ji mora (ne glede na to, kdo je dokument podpisal) dati glede na določbe 67. člena UUP natančno pisarniško odredbo (tudi o zaznamkih na izvirniku), ''kateremu naslovniku se dokument odpošlje, katere priloge se priložijo in kako naj se dokument odpošlje'' (osebno, osebno elektronsko, na oglasno desko, navadno, priporočeno, priporočeno s povratnico, navadno elektronsko idr.) (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Datiranje_izvirnika_pri_odpremi_stranki primer]). </div>
<div><br></div>
<div>Javni uslužbenec odpremo odredi v informacijskem sistemu za vodenje evidence dokumentarnega gradiva, ki je tudi informacijski sistem iz katerega se izvedejo vsi navedeni načini posredovanja dokumentov v elektronski obliki. Javni uslužbenec '''lahko''' odredi odpremo tudi na samem dokumentu. (glej Remic (ur.), UUP z uvodnimi pojasnili in predstavitvijo novosti, 2018, str. 105).</div>
<div><br></div>
<div>Odredbe po UUP torej niso obvezni sestavni del dokumenta (niti odločbe), zato se na dokumentu po naravi stvari označijo le takrat, kadar ni mogoče odrediti komu in kako se dokument vroči (npr. v situacijah, ko notranje poslovanje organa ni informacijsko podprto). '''Odredba je namenjena izključno notranjemu poslovanju organa''', da podporne službe vedo, komu in kako je treba odpremiti dokument. '''Odredba o vročitvi se določi v informacijskem sistemu, zato ni realne potrebe, da se odprema označuje tudi na pisnem dokumentu''' (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 3. knjiga, str. 161). Torej pod podpisom na dokumentu (npr. odločbi) ni potrebno odrejati vročanja (npr. Vročiti: ime, priimek, naslov – osebno ali Vročiti: naslovnik -  osebno ipd.), saj bo to uradna oseba že določila v informacijskem sistemu. </div>

<br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pomo%C4%8D:Politika_zasebnosti Politiko zasebnosti] in zanikanja odgovornosti.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 
 

Določanje pisarniške odredbe

2024-03-09T18:46:35Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Določanje pisarniške odredbe     ==

'''Datum odgovora: '''3. 6. 2011, pregled 29. 1. 2023, dopolnitev 9. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Kako se sporočajo pisarniške odredbe, kdo in kam jih zapisuje?

Ali je pisarniška odredba za vročanje na koncu dokumentov še smiselna glede na to, da se odprema dokumentov odredi v informacijskem sistemu?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Pisarniška odredba je v skladu s petnajsto točko 6. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) napotilo za poslovanje z dokumentarnim gradivom. Pisarniške odredbe za poslovanje z zadevami ureja 61. člen UUP. Glede na določila prvega odstavaka 61. člena UUP se pri poslovanju z zadevami uporabljajo pisarniške odredbe, ki se vnašajo v evidenco z določenimi oznakami. Te oznake so:

1. '''ROKOVNIK + datum, ko poteče rok za vložitev v rokovnik'''; za zadeve, v katerih se ne more opraviti naslednje upravno dejanje, ker v zvezi z njimi teče rok za opravilo nekega dejanja upravnega organa ali stranke; (v primeru, da se rokovnik vodi v fizični obliki, se na ovoj zadeve zapiše R+datum);

2. '''REŠENO + datum za vložitev zadeve tekočo zbirko dokumentarnega gradiva'''; ko je upravni akt, ki je bil izdan v zadevi, postal pravnomočen ali ko organ v zadevi ne bo opravil več nobenega dejanja (na ovoj zadeve se zapiše REŠ+datum).

Pisarniško odredbo določi javni uslužbenec, jo vnese v elektronsko evidenco k ustrezni zadevi in zapiše na fizični dokument ali fizično kopijo dokumenta, ki ostane v ovoju zadeve, in jo podpiše. Odredba se zapiše v spodnji levi kot prve strani dokumenta, pri čemer se kot dokument posamezne zadeve ne šteje popis zadeve, saj sam popis opredeljuje posamezne dokumente zadeve. Pisarniško odredbo lahko določi tudi glavna pisarna, če se tako dogovori z javnim uslužbencem. Pisarniško odredbo lahko določi tudi predstojnik ali vodja organizacijske enote.
Poznamo tudi pisarniške odredbe, ki se jih vnaša v informacijski sistem za podporo upravljanju dokumentarnega gradiva, in so odredbe v okviru zadev, ki so v rokovniku ali rešene.
Pisarniške odredbe pa so lahko tudi drugačne vsebine in opisne kot na primer (po Stare, Upravno poslovanje, 2010, str. 143-144):

1. V REŠEVANJU (le zaznamek stanja zadeve v elektronski evidenci);

2. STORNO (za označitev pomotoma evidentiranega dokumentarnega gradiva).

<div>Zakon v četrtem odstavku [[Zak:ZUP#84. .C4.8Dlen{{!}}84. člena ZUP]] določa, da  uradna oseba odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu s tem zakonom tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika. UUP (poleg napotila po 61. členu UUP) v 67. členu UUP določa, na kakšen način javni uslužbenec, ki pripravlja dokument (dopis, odločbo, sklep), to odredi. In sicer predpisuje, da pri odrejanju odpreme dokumenta navede podatke o naslovniku dokumenta, prilogah in načinu posredovanja dokumenta. Dokumente praviloma odpremlja glavna pisarna, lahko pa tudi notranje organizacijske enote ali javni uslužbenci sami. Če uradna oseba, ki je pripravila dokument za odpremo, pošilja ta dokument v odpremo glavni pisarni, ji mora (ne glede na to, kdo je dokument podpisal) dati glede na določbe 67. člena UUP natančno pisarniško odredbo (tudi o zaznamkih na izvirniku), ''kateremu naslovniku se dokument odpošlje, katere priloge se priložijo in kako naj se dokument odpošlje'' (osebno, osebno elektronsko, na oglasno desko, navadno, priporočeno, priporočeno s povratnico, navadno elektronsko idr.) (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Datiranje_izvirnika_pri_odpremi_stranki primer]). </div><div><br></div><div>Javni uslužbenec odpremo odredi v informacijskem sistemu za vodenje evidence dokumentarnega gradiva, ki je tudi informacijski sistem iz katerega se izvedejo vsi navedeni načini posredovanja dokumentov v elektronski obliki. Javni uslužbenec '''lahko''' odredi odpremo tudi na samem dokumentu. (glej Remic (ur.), UUP z uvodnimi pojasnili in predstavitvijo novosti, 2018, str. 105).</div><div><br></div><div>Odredbe po UUP torej niso obvezni sestavni del dokumenta (niti odločbe), zato se na dokumentu po naravi stvari označijo le takrat, kadar ni mogoče odrediti komu in kako se dokument vroči (npr. v situacijah, ko notranje poslovanje organa ni informacijsko podprto). '''Odredba je namenjena izključno notranjemu poslovanju organa''', da podporne službe vedo, komu in kako je treba odpremiti dokument. '''Odredba o vročitvi se določi v informacijskem sistemu, zato ni realne potrebe, da se odprema označuje tudi na pisnem dokumentu''' (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 3. knjiga, str. 161). Torej pod podpisom na dokumentu (npr. odločbi) ni potrebno odrejati vročanja (npr. Vročiti: ime, priimek, naslov – osebno ali Vročiti: naslovnik -  osebno ipd.), saj bo to uradna oseba že določila v informacijskem sistemu. </div>
<br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pomo%C4%8D:Politika_zasebnosti Politiko zasebnosti] in zanikanja odgovornosti.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 
 

Umik zahteve v imenu stranke ali na predlog druge, z zakonom določene osebe

2024-03-09T11:57:22Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Umik zahteve v imenu stranke ali na predlog druge, z zakonom določene osebe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 9. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko druga oseba (npr. hči) namesto stranke (npr. matere) umakne vlogo, ki jo je vložila stranka? Na kakšen način se vloga lahko umakne (npr. preko sporočila po telefonu in se o tem sestavi uradni zaznamek)? 

<br>Kako naj ravna organ, če postopek ni uveden na zahtevo stranke in materialni predpis določa, kdo lahko vloži predlog za pridobitev pravice v imenu stranke (npr. osebni zdravnik poda predlog za pridobitev invalidske pokojnine na podlagi ocene invalidnosti, stranka pa zato ne more predlagati umika takega predloga (npr. ker stranka želi pridobiti pravico do starostne pokojnine), saj to lahko stori le predlagatelj, on pa tega ne stori)? <br><br>
== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek se začne po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. Določbe tega zakona, ki veljajo za zahtevo, veljajo tudi za prošnjo ali drugo vlogo, ki je po naravi stvari izenačena z zahtevo ([[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]). Na zahtevo stranke se postopek začne, če področni zakon izrecno tako določa, ker daje stranki kakšno pravico (pravico do gradnje, pokojnine, vozniškega dovoljenja, vpis otroka v šolo, odložitev šolanja itd.) ali če zahtevek stranke izhaja iz narave stvari, ker gre za uveljavljanje strankinega zasebnega interesa (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 175).<div><br></div>
<div>Vloga so kakršnakoli sporočila (in dejanja) stranke oz. drugih oseb, s katerimi se le-ti obračajo k organu, zato tudi zahteva za umik vloge, predstavlja vlogo, za katero veljajo splošna pravila o postopanju z vlogo (glej določbe 63. do 69. člena ZUP), torej tudi glede načina vložitve oz. umika vloge.</div>
<div><br></div>
<div>Na podlagi [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena ZUP]], ki se uporablja, razen če področni zakon njegovo uporabo pri posameznem institutu uredi drugače, lahko vsako vlogo vloži '''pooblaščenec stranke''' v njenem imenu, ne glede na to, ali je odvetnik. Pooblaščenec je lahko vsak, ki je poslovno polno sposoben (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Kdo_je_lahko_poobla%C5%A1%C4%8Denec_in_kak%C5%A1na_pravila_veljajo_pri_vro%C4%8Danju_poobla%C5%A1%C4%8Dencu primer]). Uradna oseba sicer glede na določila četrtega odstavka [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]] lahko izjemoma dovoli, da posamezno dejanje v imenu stranke opravi kot njen pooblaščenec brez pooblastila: član njene družine/gospodinjstva, oseba, ki je pri njej zaposlena ali pa kdo drug, če ga pozna in ne dvomi o obstoju in obsegu pooblastila. Če bi ta oseba med postopkom dala izjavo, ki je v nasprotju z izjavo stranke, lahko uradna oseba od nje zahteva naj v določenem roku predloži pooblastilo (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ravnanje_z_vlogo,_ki_jo_vlo%C5%BEi_neupravi%C4%8Dena_oseba primer]). Izjemoma pooblaščenec stranke, ki ni odvetnik, ne more vložiti vloge v njenem imenu, če področni zakon tako določa. Druga oseba, ki ni odvetnik in mu stranka v pooblastilu ni določila natančnejših pravic, sme opravljati vsa dejanja v upravnem postopku, vendar pa mora imeti izrecno pooblastilo za umik zahteve, za sklenitev poravnave, za prenos pooblastila na drugega ter za vložitev izrednih pravnih sredstev, kar določa četrti odstavek 59. člena ZUP (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 400; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Obseg_in_oblika_pooblastila_ter_poobla%C5%A1%C4%8Denec primer]). </div>
<div><br></div>
<div>Vloga se glede na drugi odstavek [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]] lahko vlaga v a) fizični obliki (pisna vloga, ki je napisana/natisnjena in lastnoročno podpisana) ali v b) elektronski obliki (podpisana z varnim elektorskim podpisom s kvalificiranim potrdilom). Pisne vloge se lahko ''izroči neposredno pri organu, pošlje po pošti, po elektronski poti'' ali ''osebe'', ki opravlja posredovanje vlog kot svojo dejavnost; elektronske se pošlje po ''elektronski poti informacijskemu sistemu organa'' ali ''enotnemu IS'' za sprejem, vročanje in obveščanje. Vlogo je možno vložiti tudi ''ustno pri organu na zapisnik'' (šesti odstavek 63. člena ZUP); določene vloge se lahko glede na uredbo vlade (kjer je opredeljen seznam vlog in način identifikacije strank) vložijo tudi ''po telefonu ali elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom'' (sedmi odstavek 63. člena ZUP). Izbira oblike, načina ter posledično časa in kraja podaje vloge '''je prepuščena stranki, razen če področni predpis izrecno določa''' to drugače. Z vidika pravne varnosti pa je za stranke najprimernejša pisna oblika vloge, saj omogoča sledljivost in olajša dokazovanje vsebine vloge (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, 3. knjiga, str. 31). </div>
<div><br></div>
<div>Stranka lahko delno ali v celoti umakne svojo zahtevo vsak čas med postopkom na I. stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na II. stopnji do vročitve odločbe ([[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člen ZUP]]). '''Umik zahteve je tako mogoč do dokončnosti upravnega akta.''' Kot skrajna časovna točka za umik zahteve je tako določena vročitev (in ne že izdaja) drugostopenjskega akta, saj ti učinki nastopijo šele z vročitvijo (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, 2. knjiga, str. 53; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Umik_zahteve_(primer_odlo%C5%BEitve_vpisa_otroka_v_%C5%A1olo) primer]). Šele če stranka poda jasen odgovor, da zahtevo umika brez pogojev, organ sledi zahtevi za umik zahteve in postopek ustavi s sklepom po [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]]. V danem primeru bi '''vlogo v skladu s 63. členom ZUP''' lahko umaknila le stranka; medtem ko bi hči za takšno dejanje potrebovala njeno izrecno pooblastilo. Če stranka želi vlogo umakniti, mora to storiti po ZUP (drugače bi lahko določil le poseben zakon). Torej, če bi vlogo umaknila ustno, bi to morala storiti osebno, pri uradni osebi organa, ki bi o tem sestavila zapisnik in ne uradni zaznamek (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Kdaj_sestaviti_zapisnik_in_kdaj_uradni_zaznamek primer]). </div>
<div><br></div>
<div>V primeru, ko poseben zakon, v konkretnem primeru [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2], Ur. l. RS, št. 96/12 in nasl.), določeno upravno področje ureja drugače kot ZUP, se postopa po določbah posebnega zakona ([[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člen ZUP]]) oz. povedano drugače, če '''področni zakon določa specialno ureditev, kar vedno velja pri stvarni legitimaciji tako za uveljavljanje kot odpoved neki pravici''', potem  velja le področni zakon. Tako je npr. zavarovanec tisti, ki mora poskrbeti za svoje pravice in jih uveljavljati pravočasno ter na ustrezen oz. predpisan način (glej [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111471361 sodbo VDSS Psp 125/2023 z dne 11. 10. 2023]). Pri uveljavljanju upravnopravnih pravic se področni predpisi ne uporabljajo alternativno po izbiri stranke (npr. zavarovanca). Ta se torej po posebnem zakonu (ZPIZ-2) ne more odpovedati npr. pravici do invalidske pokojnine (in s tem ocene invalidnosti), če je podal zahtevek za pridobitev pravice v njenem imenu osebni zdravnik, pa ni umaknil predloga ali se je začel postopek v javnem interesu in ji je bila pravica priznana (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_z_zahtevkom_za_odpoved_pravici_zaradi_uveljavljanja_druge_pravice_po_podro%C4%8Dnem_zakonu primer]). Organ mora zato o vlogi odločiti.</div>
<div><br></div>
<div>Po našem mnenju pa tudi ni bojazni, da bi bila stranka prikrajšana za pravico do pravice do druge vrste  pokojnine glede na določbe 109. člena ZPIZ-2, po katerem lahko stranka izbira med dvema ali več pokojninami. Organ mora ugotoviti ali stranka na dan, ko je izpolnila pogoje za pridobitev pravice do ene pokojnine, izpolnjuje tudi pogoje za drugo pokojnino. Če bo v postopku ugotovljeno, da je te pogoje izpolnjevala v času, ko je še imela status zavarovanke, bo imela možnost izbire med tema pokojninama (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111446987 sodbo VSRS VIII Ips 5/2020 z dne 29. 8. 2019]). </div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Umik zahteve]]
[[Category:Vloge in jezik]]

Umik zahteve v imenu stranke ali na predlog druge, z zakonom določene osebe

2024-03-09T11:56:56Z

KrzanTina:

Umik zahteve v imenu stranke ali na predlog druge, z zakonom določene osebe

2024-03-09T11:55:35Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Umik zahteve v imenu stranke ali na predlog druge, z zakonom določene osebe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 9. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko druga oseba (npr. hči) namesto stranke (npr. matere) umakne vlogo, ki jo je vložila stranka? Na kakšen način se vloga lahko umakne (npr. preko sporočila po telefonu in se o tem sestavi uradni zaznamek)? 

<br>Kako naj ravna organ, če postopek ni uveden na zahtevo stranke in materialni predpis določa, kdo lahko vloži predlog za pridobitev pravice v imenu stranke (npr. osebni zdravnik poda predlog za pridobitev invalidske pokojnine na podlagi ocene invalidnosti, stranka pa zato ne more predlagati umika takega predloga (npr. ker stranka želi pridobiti pravico do starostne pokojnine), saj to lahko stori le predlagatelj, on pa tega ne stori)? <br><br>
== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek se začne po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. Določbe tega zakona, ki veljajo za zahtevo, veljajo tudi za prošnjo ali drugo vlogo, ki je po naravi stvari izenačena z zahtevo ([[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]). Na zahtevo stranke se postopek začne, če področni zakon izrecno tako določa, ker daje stranki kakšno pravico (pravico do gradnje, pokojnine, vozniškega dovoljenja, vpis otroka v šolo, odložitev šolanja itd.) ali če zahtevek stranke izhaja iz narave stvari, ker gre za uveljavljanje strankinega zasebnega interesa (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 175).<div><br></div><div>Vloga so kakršnakoli sporočila (in dejanja) stranke oz. drugih oseb, s katerimi se le-ti obračajo k organu, zato tudi zahteva za umik vloge, predstavlja vlogo, za katero veljajo splošna pravila o postopanju z vlogo (glej določbe 63. do 69. člena ZUP), torej tudi glede načina vložitve oz. umika vloge.</div><div><br></div><div>Na podlagi [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena ZUP]], ki se uporablja, razen če področni zakon njegovo uporabo pri posameznem institutu uredi drugače, lahko vsako vlogo vloži '''pooblaščenec stranke''' v njenem imenu, ne glede na to, ali je odvetnik. Pooblaščenec je lahko vsak, ki je poslovno polno sposoben (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Kdo_je_lahko_poobla%C5%A1%C4%8Denec_in_kak%C5%A1na_pravila_veljajo_pri_vro%C4%8Danju_poobla%C5%A1%C4%8Dencu primer]). Uradna oseba sicer glede na določila četrtega odstavka [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]] lahko izjemoma dovoli, da posamezno dejanje v imenu stranke opravi kot njen pooblaščenec brez pooblastila: član njene družine/gospodinjstva, oseba, ki je pri njej zaposlena ali pa kdo drug, če ga pozna in ne dvomi o obstoju in obsegu pooblastila. Če bi ta oseba med postopkom dala izjavo, ki je v nasprotju z izjavo stranke, lahko uradna oseba od nje zahteva naj v določenem roku predloži pooblastilo (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ravnanje_z_vlogo,_ki_jo_vlo%C5%BEi_neupravi%C4%8Dena_oseba primer]). Izjemoma pooblaščenec stranke, ki ni odvetnik, ne more vložiti vloge v njenem imenu, če področni zakon tako določa. Druga oseba, ki ni odvetnik in mu stranka v pooblastilu ni določila natančnejših pravic, sme opravljati vsa dejanja v upravnem postopku, vendar pa mora imeti izrecno pooblastilo za umik zahteve, za sklenitev poravnave, za prenos pooblastila na drugega ter za vložitev izrednih pravnih sredstev, kar določa četrti odstavek 59. člena ZUP (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 400; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Obseg_in_oblika_pooblastila_ter_poobla%C5%A1%C4%8Denec primer]). </div><div><br></div><div>Vloga se glede na drugi odstavek [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]] lahko vlaga v a) fizični obliki (pisna vloga, ki je napisana/natisnjena in lastnoročno podpisana) ali v b) elektronski obliki (podpisana z varnim elektorskim podpisom s kvalificiranim potrdilom). Pisne vloge se lahko ''izroči neposredno pri organu, pošlje po pošti, po elektronski poti'' ali ''osebe'', ki opravlja posredovanje vlog kot svojo dejavnost; elektronske se pošlje po ''elektronski poti informacijskemu sistemu organa'' ali ''enotnemu IS'' za sprejem, vročanje in obveščanje. Vlogo je možno vložiti tudi ''ustno pri organu na zapisnik'' (šesti odstavek 63. člena ZUP); določene vloge se lahko glede na uredbo vlade (kjer je opredeljen seznam vlog in način identifikacije strank) vložijo tudi ''po telefonu ali elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom'' (sedmi odstavek 63. člena ZUP). Izbira oblike, načina ter posledično časa in kraja podaje vloge '''je prepuščena stranki, razen če področni predpis izrecno določa''' to drugače. Z vidika pravne varnosti pa je za stranke najprimernejša pisna oblika vloge, saj omogoča sledljivost in olajša dokazovanje vsebine vloge (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, 3. knjiga, str. 31). </div><div><br></div><div>Stranka lahko delno ali v celoti umakne svojo zahtevo vsak čas med postopkom na I. stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na II. stopnji do vročitve odločbe ([[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člen ZUP]]). '''Umik zahteve je tako mogoč do dokončnosti upravnega akta.''' Kot skrajna časovna točka za umik zahteve je tako določena vročitev (in ne že izdaja) drugostopenjskega akta, saj ti učinki nastopijo šele z vročitvijo (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, 2. knjiga, str. 53; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Umik_zahteve_(primer_odlo%C5%BEitve_vpisa_otroka_v_%C5%A1olo) primer]). Šele če stranka poda jasen odgovor, da zahtevo umika brez pogojev, organ sledi zahtevi za umik zahteve in postopek ustavi s sklepom po [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]]. V danem primeru bi '''vlogo v skladu s 63. členom ZUP''' lahko umaknila le stranka; medtem ko bi hči za takšno dejanje potrebovala njeno izrecno pooblastilo. Če stranka želi vlogo umakniti, mora to storiti po ZUP (drugače bi lahko določil le poseben zakon). Torej, če bi vlogo umaknila ustno, bi to morala storiti osebno, pri uradni osebi organa, ki bi o tem sestavila zapisnik in ne uradni zaznamek (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Kdaj_sestaviti_zapisnik_in_kdaj_uradni_zaznamek primer]). </div><div><br></div><div>V primeru, ko poseben zakon, v konkretnem primeru[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2], Ur. l. RS, št. 96/12 in nasl.), določeno upravno področje ureja drugače kot ZUP, se postopa po določbah posebnega zakona ([[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člen ZUP]]) oz. povedano drugače, če '''področni zakon določa specialno ureditev, kar vedno velja pri stvarni legitimaciji tako za uveljavljanje kot odpoved neki pravici''', potem  velja le področni zakon. Tako je npr. zavarovanec tisti, ki mora poskrbeti za svoje pravice in jih uveljavljati pravočasno ter na ustrezen oz. predpisan način (glej [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111471361 sodbo VDSS Psp 125/2023 z dne 11. 10. 2023]). Pri uveljavljanju upravnopravnih pravic se področni predpisi ne uporabljajo alternativno po izbiri stranke (npr. zavarovanca). Ta se torej po posebnem zakonu (ZPIZ-2) ne more odpovedati npr. pravici do invalidske pokojnine (in s tem ocene invalidnosti), če je podal zahtevek za pridobitev pravice v njenem imenu osebni zdravnik, pa ni umaknil predloga ali se je začel postopek v javnem interesu in ji je bila pravica priznana (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_z_zahtevkom_za_odpoved_pravici_zaradi_uveljavljanja_druge_pravice_po_podro%C4%8Dnem_zakonu primer]). Organ mora zato o vlogi odločiti.</div><div><br></div><div>Po našem mnenju pa tudi ni bojazni, da bi bila stranka prikrajšana za pravico do pravice do druge vrste  pokojnine glede na določbe 109. člena ZPIZ-2, po katerem lahko stranka izbira med dvema ali več pokojninami. Organ mora ugotoviti ali stranka na dan, ko je izpolnila pogoje za pridobitev pravice do ene pokojnine, izpolnjuje tudi pogoje za drugo pokojnino. Če bo v postopku ugotovljeno, da je te pogoje izpolnjevala v času, ko je še imela status zavarovanke, bo imela možnost izbire med tema pokojninama (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111446987 sodbo VSRS VIII Ips 5/2020 z dne 29. 8. 2019]). </div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Umik zahteve v imenu stranke ali na predlog druge, z zakonom določene osebe

2024-03-09T11:44:05Z

KrzanTina: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja<br>

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora <br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Upravni (inšpekcijski) in izvršilni postopek v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo

2024-03-01T11:19:48Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Upravni (inšpekcijski) in izvršilni postopek v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 29. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Pri inšpekcijskem organu je oseba vložila prijavo zoper zavezano stranko (npr. kupec zoper izvajalca storitve (s.p.) na tržno inšpekcijo). Postopek nadzora je v teku, odločba za odpravo nepravilnosti pa še ni izdana, saj se zavezanec ne odziva, še več, kaže, da bo prenehal z dejavnostjo. Ali se postopek dokonča in izvršba izvede tudi v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo v času teka postopka?

== '''Odgovor:''' ==

<div>Inšpekcijski nadzor oz. katerikoli postopek po uradni dolžnosti se opravlja z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb. Kadar pristojni inšpektor ugotovi kršitve predpisa, katerega izvajanje nadzira, ustrezno ukrepa, kar pomeni, da lahko ''izreče opozorilo'' na podlagi 33. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN], Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.) ter rok za odpravo pomanjkljivosti; če je opozorilo doseglo namen in je zavezanec odpravil nepravilnosti, postopek ustavi ali pa izreče ukrep z odločbo (to tudi, če opozorilo ni bilo realizirano; glej Kovač (ur.)., Inšpekcijski nadzor, 2016, str. 247-248).

'''Vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge v postopku nima položaja stranke''' (5. člen in četrti odstavek 24. člena ZIN; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Za%C4%8Detek_(in%C5%A1pekcijskega)_postopka_v_javnem_interesu_na_zahtevo_stranke%3F primer]). Pravica udeleževati se postopka kot stranski udeleženec je v inšpekcijskih postopkih omejena na izkazano neposredno prizadetost v svojih pravnih koristih zaradi inšpekcijskega ukrepa ali kršitve (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izkazovanje_pravnega_interesa_v_upravnih_postopkih primer]).

V inšpekcijskem postopku je stranka, proti kateri teče postopek, zavezanec za spoštovanje nadzorovanih predpisov (npr. izvajalec storitve v okviru nadzora glede varstva potrošnikov v pristojnosti TIRS). Brez zavezanca, katerega skladnost ravnanja s predpisi se ugotavlja, se inšpekcijski postopek ne more začeti. Zato '''mora inšpektor primarno identificirati zavezanca''', fizično ali pravno osebo, kot nosilca normativne obveznosti, katere spoštovanje se nadzira (glej Kovač (ur.), prav tam, str. 178; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Uvedba_in_tek_(in%C5%A1pekcijskega)_postopka_ob_neznanih_strankah_in_brez_kr%C5%A1itev_oz._takoj%C5%A1nji_izpolnitvi_obveznosti_po_opozorilu primer]). V [[Zak:ZUP#48. .C4.8Dlen{{!}}48. členu ZUP]] določa, da pravna oseba opravlja dejanja v postopku po zakonitem zastopniku, ki ga določa zakon oz. splošni akt pravne osebe v skladu z zakonom. Če pa stranka med postopkom umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), se v skladu s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#50. .C4.8Dlen{{!}}50. člena ZUP]] postopek nadaljuje, če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike, medtem ko se postopek sicer ustavi (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 1. knjiga, str. 362 in nasl.). Pri pravnih osebah je podatek o pravnem nasledstvu praviloma vpisan v ustreznem registru. Za čas določanja pravnega nasledstva pa se postopek prekine s sklepom po [[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. členu ZUP]].

'''Če je inšpekcijski postopek v teku, na to ne more vplivati na dejstvo, da je zavezanec kot samostojni podjetnik prenehal opravljati gospodarsko dejavnost. '''Podjetnik je namreč po določbah šestega odstavka 3. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4291 Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1], Ur. l. RS, št. 42/06 in nasl.) fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Zakon mu ne daje lastne pravne subjektivitete, saj ne gre za od fizične osebe ločeno pravno osebo. Velja enotnost osebnega in t. i. podjetniškega premoženja, podjetnik pa tudi za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem (glej [https://www.sodnapraksa.si/printPdf.php?q=civilni%20oddelek&database%5bIESP%5d=IESP&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&order=date&direction=desc&id=2015081111470356&rowsPerPage=20 sodbo VSL I Cp 930/2023 z dne 6. 9. 2023]). Po prenehanju opravljanja dejavnosti namreč za vse obveznosti, ki so nastale do trenutka prenehanja dejavnosti odgovarja kot fizična oseba (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113049865 sodbo UPRS IV U 63/2012 z dne 29. 5. 2012]), zoper katero se uvede tudi morebitna izvršba (glej [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111468116 UPRS sodbo I U 197/2020-18 z dne 10. 11. 2022]). Organ, ki vodi postopek, je zato dolžan čim bolj učinkovito postopek voditi dalje in zagotoviti ustrezne ukrepe za vsaj možnost odziva stranke na očitano, tj. strani zagotoviti pravico do izjave po [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. členu ZUP]], ter nato postopek ustaviti ali izdati odločbo.

Izvršba oz. izvršilni postopek je orodje prisilitve zavezane stranke, da se prek represivnega upravnega aparata doseže izpolnitev njene obveznosti, običajno v javnem interesu. Pomeni poseben, samostojen upravni postopek, ki prisiljuje zavezanca k izpolnitvi (nedenarne ali denarne) obveznosti zaradi prostovoljne neizpolnitve obveznosti, ter se razlikuje od (matičnega) upravnega postopka (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 267 in nasl.). Neizvršen izvršilni naslov pomeni nezakonito stanje, zato je izvršba nujen element v pravu (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga, str. 749). Po [[Zak:ZUP#284. .C4.8Dlen{{!}}284. členu ZUP]] se opravi izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (ZUP določa več načinov izvršbe nedenarnih obveznosti – glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Dini_izvr%C5%A1be_po_ZUP primer]) kar se opravi z upravno izvršbo (prvi odstavek [[Zak:ZUP#288. .C4.8Dlen{{!}}288. člena ZUP]]). Izvršba se po [[Zak:ZUP#286. .C4.8Dlen{{!}}286. členu ZUP]] opravi zoper tistega zavezanca, ki je dolžan izpolniti obveznost (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Kdo_lahko_predlaga_uvedbo_izvr%C5%A1be_v_interesu_upravi%C4%8Denca%3F primer]). Glede na to, da pa''' se izvršilni postopek uvede le, če obstajajo posebne procesne predpostavke za njegovo uvedbo, ki so: izvršilni naslov, ki je postal izvršljiv,''' in neizpolnitev obveznosti v paricijskem roku, ter sklep o dovolitvi izvršbe po [[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. členu ZUP]], to pomeni, da mora biti za uvedbo postopka izvršbe '''predhodno izdana odločba''', s katero je bila zavezancu naložena izpolnitev zakonskih obveznosti v določenem roku, ta pa jih ni izpolnil.

Od načina prenehanja pravne osebe (npr. osebni stečaj ali stečaj gospodarske družbe) pa je odvisno, kako in v katerih postopkih se uveljavljajo morebitni zahtevki v zvezi s povračili oz. terjatvami.

<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</div>

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Lastnost stranke]]
[[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Upravni (inšpekcijski) in izvršilni postopek v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo

2024-02-29T10:29:56Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Upravni (inšpekcijski) in izvršilni postopek v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 29. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Pri inšpekcijskem organu je oseba vložila prijavo zoper podjetje (s.p.). Postopek je v teku, odločba za odpravo nepravilnosti pa še ni izdana. Ali se izvršba izvede tudi v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo v času teka postopka?
<br><br>
== '''Odgovor:''' ==

<div>Inšpekcijski nadzor se opravlja z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb. Kadar pristojni inšpektor ugotovi kršitve predpisa, katerega izvajanje nadzira, ustrezno ukrepa, kar pomeni, da lahko ''izreče opozorilo'' na podlagi 33. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN], Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.) ter ''rok za odpravo pomanjkljivosti''; če je opozorilo doseglo namen in je zavezanec odpravil nepravilnosti postopek ustavi; ali pa izreče ukrep z odločbo (to tudi, če opozorilo ni bilo realizirano) (glej tudi Kovač (ur.)., Inšpekcijski nadzor, 2016, str. 247-248). Vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge  v postopku nima položaja stranke (5. člen ter četrti odstavek 24. člena ZIN (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Za%C4%8Detek_(in%C5%A1pekcijskega)_postopka_v_javnem_interesu_na_zahtevo_stranke%3F primer])). Pravica udeleževati se postopka kot stranski udeleženec je v inšpekcijskih postopkih omejena na izkazano neposredno prizadetost v svojih pravnih koristih zaradi inšpekcijskega ukrepa ali kršitve (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izkazovanje_pravnega_interesa_v_upravnih_postopkih primer]). </div><div><br></div><div>V inšpekcijskem postopku se stranka, proti kateri teče postopek, imenuje zavezanec. Brez zavezanca, katerega skladnost ravnanja s predpisi se ugotavlja, se inšpekcijski postopek ne more začeti. Zato mora inšpektor primarno identificirati zavezanca, fizično ali pravno osebo, kot nosilca normativne obveznosti, katere spoštovanje se nadzira (glej Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor; razprave, sodna praksa in komentar zakona, 2016, str. 178; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Uvedba_in_tek_(in%C5%A1pekcijskega)_postopka_ob_neznanih_strankah_in_brez_kr%C5%A1itev_oz._takoj%C5%A1nji_izpolnitvi_obveznosti_po_opozorilu primer]). V [[Zak:ZUP#48. .C4.8Dlen{{!}}48. členu ZUP]] določa, da pravna oseba opravlja dejanja v postopku po zakonitem zastopniku, ki ga določa zakon oz. splošni akt pravne osebe v skladu z zakonom. Če stranka med postopkom umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), se v skladu s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#50. .C4.8Dlen{{!}}50. člena ZUP]] postopek '''nadaljuje, če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike.''' Pri pravnih osebah je podatek o pravnem nasledstvu praviloma vpisan v ustreznem registru. Postopka pa v nobenem primeru ni mogoče nadaljevati, če se nanaša na pravico, dolžnost ali pravno korist, '''ki po naravi ni prenosljiva oziroma je vezana na osebo stranke, ki je umrla ali prenehala''' (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 362, 363). Če postopka ni mogoče nadaljevati, organ ustavi postopek s sklepom, ki ga razglasi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba (četrti odstavek 50. člena ZUP). </div><div><br></div><div>Izvršba oz. izvršilni postopek je orodje prisilitve zavezane stranke, da se prek represivnega upravnega aparata doseže izpolnitev njene obveznosti, običajno v javnem interesu. Pomeni poseben, samostojen upravni postopek, ki prisiljuje zavezanca k izpolnitvi (nedenarne ali denarne) obveznosti zaradi prostovoljne neizpolnitve obveznosti, ter se razlikuje od (matičnega) upravnega postopka (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 267 in nasl.). Neizvršen izvršilni naslov pomeni nezakonito stanje, zato je izvršba nujen element v pravu (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 2. knjiga, str. 749).</div><div><br></div><div>Po [[Zak:ZUP#284. .C4.8Dlen{{!}}284. členu ZUP]] se opravi izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (ZUP določa več načinov izvršbe nedenarnih obveznosti – glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Dini_izvr%C5%A1be_po_ZUP primer]) kar se opravi z ''upravno izvršbo'' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#288. .C4.8Dlen{{!}}288. člena ZUP]]). Izvršba se po [[Zak:ZUP#286. .C4.8Dlen{{!}}286. členu ZUP]] opravi zoper tistega zavezanca, ki je dolžan izpolniti obveznost, in sicer po uradni dolžnosti ali na predlog stranke (upravičenca) (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Kdo_lahko_predlaga_uvedbo_izvr%C5%A1be_v_interesu_upravi%C4%8Denca%3F primer]).</div><div><br></div><div>Glede na to, da se izvršilni postopek  uvede le, če obstajajo posebne procesne predpostavke za njegovo uvedbo, ki so: izvršilni naslov, ki je postal izvršljiv in neizpolnitev obveznosti v paricijskem roku, ter sklep o dovolitvi izvršbe po [[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. členu ZUP]], to pomeni, da mora biti za uvedbo postopka izvršbe predhodno izdana odločba, s katero je bila zavezancu naložena izpolnitev zakonskih obveznosti v določenem roku, ta pa jih ni izpolnil. Če pa npr. '''odločba inšpektorja sploh ni bila izdana, posledično tudi ni pogojev za izvršbo. '''   </div><div><br></div><div>Če je inšpekcijski postopek v teku, to ne more vplivati na dejstvo, da je zavezanec (npr. samostojni podjetnik) prenehal opravljati gospodarsko dejavnost (s.p.). Podjetnik je namreč po določbah šestega odstavka 3. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4291 Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1], Ur. l. RS, št. 42/06 in nasl.) fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Zakon mu ne daje lastne pravne subjektivitete, saj ne gre za od fizične osebe ločeno pravno osebo. Velja enotnost osebnega in t. i. podjetniškega premoženja, podjetnik pa tudi za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem (glej [https://www.sodnapraksa.si/printPdf.php?q=civilni%20oddelek&database%5bIESP%5d=IESP&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&order=date&direction=desc&id=2015081111470356&rowsPerPage=20 VSL sodbo I Cp 930/2023 z dne 6. 9. 2023]). Po prenehanju opravljanja dejavnosti namreč za vse obveznosti, ki so nastale do trenutka prenehanja dejavnosti odgovarja kot fizična oseba (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113049865 UPRS sodbo IV U 63/2012 z dne 29. 5. 2012]), zoper katero se uvede tudi morebitna izvršba (glej [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111468116 UPRS sodbo I U 197/2020-18 z dne 10.11.2022]).</div><div><br></div><div>Od načina prenehanja pravne osebe (npr. (osebni) stečaj) pa je odvisno, kako in v katerih postopkih se uveljavljajo morebitni zahtevki v zvezi s povračili oz. terjatvami. </div>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Izvršljivost in izvršba po ZUP in ZDavP-2]]
[[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Upravni (inšpekcijski) in izvršilni postopek v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo

2024-02-29T10:29:06Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Upravni (inšpekcijski) in izvršilni postopek v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 29. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Pri inšpekcijskem organu je oseba vložila prijavo zoper podjetje (s.p.). Postopek je v teku, odločba za odpravo nepravilnosti pa še ni izdana. Ali se izvršba izvede tudi v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo v času teka postopka?
<br><br>
== '''Odgovor:''' ==

<div>Inšpekcijski nadzor se opravlja z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb. Kadar pristojni inšpektor ugotovi kršitve predpisa, katerega izvajanje nadzira, ustrezno ukrepa, kar pomeni, da lahko ''izreče opozorilo'' na podlagi 33. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN], Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.) ter ''rok za odpravo pomanjkljivosti''; če je opozorilo doseglo namen in je zavezanec odpravil nepravilnosti postopek ustavi; ali pa izreče ukrep z odločbo (to tudi, če opozorilo ni bilo realizirano) (glej tudi Kovač (ur.)., Inšpekcijski nadzor, 2016, str. 247-248). Vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge  v postopku nima položaja stranke (5. člen ter četrti odstavek 24. člena ZIN (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Za%C4%8Detek_(in%C5%A1pekcijskega)_postopka_v_javnem_interesu_na_zahtevo_stranke%3F primer])). Pravica udeleževati se postopka kot stranski udeleženec je v inšpekcijskih postopkih omejena na izkazano neposredno prizadetost v svojih pravnih koristih zaradi inšpekcijskega ukrepa ali kršitve (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izkazovanje_pravnega_interesa_v_upravnih_postopkih primer]). </div><div><br></div><div>V inšpekcijskem postopku se stranka, proti kateri teče postopek, imenuje zavezanec. Brez zavezanca, katerega skladnost ravnanja s predpisi se ugotavlja, se inšpekcijski postopek ne more začeti. Zato mora inšpektor primarno identificirati zavezanca, fizično ali pravno osebo, kot nosilca normativne obveznosti, katere spoštovanje se nadzira (glej Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor; razprave, sodna praksa in komentar zakona, 2016, str. 178; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Uvedba_in_tek_(in%C5%A1pekcijskega)_postopka_ob_neznanih_strankah_in_brez_kr%C5%A1itev_oz._takoj%C5%A1nji_izpolnitvi_obveznosti_po_opozorilu primer]). V [[Zak:ZUP#48. .C4.8Dlen{{!}}48. členu ZUP]] določa, da pravna oseba opravlja dejanja v postopku po zakonitem zastopniku, ki ga določa zakon oz. splošni akt pravne osebe v skladu z zakonom. Če stranka med postopkom umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), se v skladu s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#50. .C4.8Dlen{{!}}50. člena ZUP]] postopek '''nadaljuje, če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike.''' Pri pravnih osebah je podatek o pravnem nasledstvu praviloma vpisan v ustreznem registru. Postopka pa v nobenem primeru ni mogoče nadaljevati, če se nanaša na pravico, dolžnost ali pravno korist, '''ki po naravi ni prenosljiva oziroma je vezana na osebo stranke, ki je umrla ali prenehala''' (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 362, 363). Če postopka ni mogoče nadaljevati, organ ustavi postopek s sklepom, ki ga razglasi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba (četrti odstavek 50. člena ZUP). </div><div><br></div><div>Izvršba oz. izvršilni postopek je orodje prisilitve zavezane stranke, da se prek represivnega upravnega aparata doseže izpolnitev njene obveznosti, običajno v javnem interesu. Pomeni poseben, samostojen upravni postopek, ki prisiljuje zavezanca k izpolnitvi (nedenarne ali denarne) obveznosti zaradi prostovoljne neizpolnitve obveznosti, ter se razlikuje od (matičnega) upravnega postopka (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 267 in nasl.). Neizvršen izvršilni naslov pomeni nezakonito stanje, zato je izvršba nujen element v pravu (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 2. knjiga, str. 749).</div><div><br></div><div>Po [[Zak:ZUP#284. .C4.8Dlen{{!}}284. členu ZUP]] se opravi izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (ZUP določa več načinov izvršbe nedenarnih obveznosti – glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Dini_izvr%C5%A1be_po_ZUP primer]) kar se opravi z ''upravno izvršbo'' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#288. .C4.8Dlen{{!}}288. člena ZUP]]). Izvršba se po [[Zak:ZUP#286. .C4.8Dlen{{!}}286. členu ZUP]] opravi zoper tistega zavezanca, ki je dolžan izpolniti obveznost, in sicer po uradni dolžnosti ali na predlog stranke (upravičenca) (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Kdo_lahko_predlaga_uvedbo_izvr%C5%A1be_v_interesu_upravi%C4%8Denca%3F primer]).</div><div><br></div><div>Glede na to, da se izvršilni postopek  uvede le, če obstajajo posebne procesne predpostavke za njegovo uvedbo, ki so: izvršilni naslov, ki je postal izvršljiv in neizpolnitev obveznosti v paricijskem roku, ter sklep o dovolitvi izvršbe po [[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. členu ZUP]], to pomeni, da mora biti za uvedbo postopka izvršbe predhodno izdana odločba, s katero je bila zavezancu naložena izpolnitev zakonskih obveznosti v določenem roku, ta pa jih ni izpolnil. Če pa npr. '''odločba inšpektorja sploh ni bila izdana, posledično tudi ni pogojev za izvršbo. '''   </div><div><br></div><div>Če je inšpekcijski postopek v teku, to ne more vplivati na dejstvo, da je zavezanec (npr. samostojni podjetnik) prenehal opravljati gospodarsko dejavnost (s.p.). Podjetnik je namreč po določbah šestega odstavka 3. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4291 Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1], Ur. l. RS, št. 42/06 in nasl.) fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Zakon mu ne daje lastne pravne subjektivitete, saj ne gre za od fizične osebe ločeno pravno osebo. Velja enotnost osebnega in t. i. podjetniškega premoženja, podjetnik pa tudi za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem (glej [https://www.sodnapraksa.si/printPdf.php?q=civilni%20oddelek&database%5bIESP%5d=IESP&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&order=date&direction=desc&id=2015081111470356&rowsPerPage=20 VSL sodbo I Cp 930/2023 z dne 6. 9. 2023]). Po prenehanju opravljanja dejavnosti namreč za vse obveznosti, ki so nastale do trenutka prenehanja dejavnosti odgovarja kot fizična oseba (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113049865 UPRS sodbo IV U 63/2012 z dne 29. 5. 2012]), zoper katero se uvede tudi morebitna izvršba (glej [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111468116 UPRS sodbo I U 197/2020-18 z dne 10.11.2022]).</div><div><br></div><div>Od načina prenehanja pravne osebe (npr. (osebni) stečaj) pa je odvisno, kako in v katerih postopkih se uveljavljajo morebitni zahtevki v zvezi s povračili oz. terjatvami. </div>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Izvršljivost in izvršba po ZUP in ZDavP-2 in Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Upravni (inšpekcijski) in izvršilni postopek v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo

2024-02-29T10:25:53Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Upravni (inšpekcijski) in izvršilni postopek v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 29. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Pri inšpekcijskem organu je oseba vložila prijavo zoper podjetje (s.p.). Postopek je v teku, odločba za odpravo nepravilnosti pa še ni izdana. Ali se izvršba izvede tudi v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo v času teka postopka?
<br><br>
== '''Odgovor:''' ==

<div>Inšpekcijski nadzor se opravlja z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb. Kadar pristojni inšpektor ugotovi kršitve predpisa, katerega izvajanje nadzira, ustrezno ukrepa, kar pomeni, da lahko ''izreče opozorilo'' na podlagi 33. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN], Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.) ter ''rok za odpravo pomanjkljivosti''; če je opozorilo doseglo namen in je zavezanec odpravil nepravilnosti postopek ustavi; ali pa izreče ukrep z odločbo (to tudi, če opozorilo ni bilo realizirano) (glej tudi Kovač (ur.)., Inšpekcijski nadzor, 2016, str. 247-248). Vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge  v postopku nima položaja stranke (5. člen ter četrti odstavek 24. člena ZIN (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Za%C4%8Detek_(in%C5%A1pekcijskega)_postopka_v_javnem_interesu_na_zahtevo_stranke%3F primer])). Pravica udeleževati se postopka kot stranski udeleženec je v inšpekcijskih postopkih omejena na izkazano neposredno prizadetost v svojih pravnih koristih zaradi inšpekcijskega ukrepa ali kršitve (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izkazovanje_pravnega_interesa_v_upravnih_postopkih primer]). </div><div><br></div><div>V inšpekcijskem postopku se stranka, proti kateri teče postopek, imenuje zavezanec. Brez zavezanca, katerega skladnost ravnanja s predpisi se ugotavlja, se inšpekcijski postopek ne more začeti. Zato mora inšpektor primarno identificirati zavezanca, fizično ali pravno osebo, kot nosilca normativne obveznosti, katere spoštovanje se nadzira (glej Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor; razprave, sodna praksa in komentar zakona, 2016, str. 178; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Uvedba_in_tek_(in%C5%A1pekcijskega)_postopka_ob_neznanih_strankah_in_brez_kr%C5%A1itev_oz._takoj%C5%A1nji_izpolnitvi_obveznosti_po_opozorilu primer]). V [[Zak:ZUP#48. .C4.8Dlen{{!}}48. členu ZUP]] določa, da pravna oseba opravlja dejanja v postopku po zakonitem zastopniku, ki ga določa zakon oz. splošni akt pravne osebe v skladu z zakonom. Če stranka med postopkom umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), se v skladu s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#50. .C4.8Dlen{{!}}50. člena ZUP]] postopek '''nadaljuje, če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike.''' Pri pravnih osebah je podatek o pravnem nasledstvu praviloma vpisan v ustreznem registru. Postopka pa v nobenem primeru ni mogoče nadaljevati, če se nanaša na pravico, dolžnost ali pravno korist, '''ki po naravi ni prenosljiva oziroma je vezana na osebo stranke, ki je umrla ali prenehala''' (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 362, 363). Če postopka ni mogoče nadaljevati, organ ustavi postopek s sklepom, ki ga razglasi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba (četrti odstavek 50. člena ZUP). </div><div><br></div><div>Izvršba oz. izvršilni postopek je orodje prisilitve zavezane stranke, da se prek represivnega upravnega aparata doseže izpolnitev njene obveznosti, običajno v javnem interesu. Pomeni poseben, samostojen upravni postopek, ki prisiljuje zavezanca k izpolnitvi (nedenarne ali denarne) obveznosti zaradi prostovoljne neizpolnitve obveznosti, ter se razlikuje od (matičnega) upravnega postopka (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 267 in nasl.). Neizvršen izvršilni naslov pomeni nezakonito stanje, zato je izvršba nujen element v pravu (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 2. knjiga, str. 749).</div><div><br></div><div>Po [[Zak:ZUP#284. .C4.8Dlen{{!}}284. členu ZUP]] se opravi izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (ZUP določa več načinov izvršbe nedenarnih obveznosti – glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Dini_izvr%C5%A1be_po_ZUP primer]) kar se opravi z ''upravno izvršbo'' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#288. .C4.8Dlen{{!}}288. člena ZUP]]). Izvršba se po [[Zak:ZUP#286. .C4.8Dlen{{!}}286. členu ZUP]] opravi zoper tistega zavezanca, ki je dolžan izpolniti obveznost, in sicer po uradni dolžnosti ali na predlog stranke (upravičenca) (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Kdo_lahko_predlaga_uvedbo_izvr%C5%A1be_v_interesu_upravi%C4%8Denca%3F primer]).</div><div><br></div><div>Glede na to, da se izvršilni postopek  uvede le, če obstajajo posebne procesne predpostavke za njegovo uvedbo, ki so: izvršilni naslov, ki je postal izvršljiv in neizpolnitev obveznosti v paricijskem roku, ter sklep o dovolitvi izvršbe po [[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. členu ZUP]], to pomeni, da mora biti za uvedbo postopka izvršbe predhodno izdana odločba, s katero je bila zavezancu naložena izpolnitev zakonskih obveznosti v določenem roku, ta pa jih ni izpolnil. Če pa npr. '''odločba inšpektorja sploh ni bila izdana, posledično tudi ni pogojev za izvršbo. '''   </div><div><br></div><div>Če je inšpekcijski postopek v teku, to ne more vplivati na dejstvo, da je zavezanec (npr. samostojni podjetnik) prenehal opravljati gospodarsko dejavnost (s.p.). Podjetnik je namreč po določbah šestega odstavka 3. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4291 Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1], Ur. l. RS, št. 42/06 in nasl.) fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Zakon mu ne daje lastne pravne subjektivitete, saj ne gre za od fizične osebe ločeno pravno osebo. Velja enotnost osebnega in t. i. podjetniškega premoženja, podjetnik pa tudi za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem (glej [https://www.sodnapraksa.si/printPdf.php?q=civilni%20oddelek&database%5bIESP%5d=IESP&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&order=date&direction=desc&id=2015081111470356&rowsPerPage=20 VSL sodbo I Cp 930/2023 z dne 6. 9. 2023]). Po prenehanju opravljanja dejavnosti namreč za vse obveznosti, ki so nastale do trenutka prenehanja dejavnosti odgovarja kot fizična oseba (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113049865 UPRS sodbo IV U 63/2012 z dne 29. 5. 2012]), zoper katero se uvede tudi morebitna izvršba (glej [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111468116 UPRS sodbo I U 197/2020-18 z dne 10.11.2022]).</div><div><br></div><div>Od načina prenehanja pravne osebe (npr. (osebni) stečaj) pa je odvisno, kako in v katerih postopkih se uveljavljajo morebitni zahtevki v zvezi s povračili oz. terjatvami. </div>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Izvršljivost in izvršba po ZUP in ZDavP-2]]

Upravni (inšpekcijski) in izvršilni postopek v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo

2024-02-29T10:25:27Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Upravni (inšpekcijski) in izvršilni postopek v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 29. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Pri inšpekcijskem organu je oseba vložila prijavo zoper podjetje (s.p.). Postopek je v teku, odločba za odpravo nepravilnosti pa še ni izdana. Ali se izvršba izvede tudi v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo v času teka postopka?
<br><br>
== '''Odgovor:''' ==

<div>Inšpekcijski nadzor se opravlja z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb. Kadar pristojni inšpektor ugotovi kršitve predpisa, katerega izvajanje nadzira, ustrezno ukrepa, kar pomeni, da lahko ''izreče opozorilo'' na podlagi 33. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN], Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.) ter ''rok za odpravo pomanjkljivosti''; če je opozorilo doseglo namen in je zavezanec odpravil nepravilnosti postopek ustavi; ali pa izreče ukrep z odločbo (to tudi, če opozorilo ni bilo realizirano) (glej tudi Kovač (ur.)., Inšpekcijski nadzor, 2016, str. 247-248). Vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge  v postopku nima položaja stranke (5. člen ter četrti odstavek 24. člena ZIN (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Za%C4%8Detek_(in%C5%A1pekcijskega)_postopka_v_javnem_interesu_na_zahtevo_stranke%3F primer])). Pravica udeleževati se postopka kot stranski udeleženec je v inšpekcijskih postopkih omejena na izkazano neposredno prizadetost v svojih pravnih koristih zaradi inšpekcijskega ukrepa ali kršitve (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izkazovanje_pravnega_interesa_v_upravnih_postopkih primer]). </div><div><br></div><div>V inšpekcijskem postopku se stranka, proti kateri teče postopek, imenuje zavezanec. Brez zavezanca, katerega skladnost ravnanja s predpisi se ugotavlja, se inšpekcijski postopek ne more začeti. Zato mora inšpektor primarno identificirati zavezanca, fizično ali pravno osebo, kot nosilca normativne obveznosti, katere spoštovanje se nadzira (glej Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor; razprave, sodna praksa in komentar zakona, 2016, str. 178; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Uvedba_in_tek_(in%C5%A1pekcijskega)_postopka_ob_neznanih_strankah_in_brez_kr%C5%A1itev_oz._takoj%C5%A1nji_izpolnitvi_obveznosti_po_opozorilu primer]). V [[Zak:ZUP#48. .C4.8Dlen{{!}}48. členu ZUP]] določa, da pravna oseba opravlja dejanja v postopku po zakonitem zastopniku, ki ga določa zakon oz. splošni akt pravne osebe v skladu z zakonom. Če stranka med postopkom umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), se v skladu s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#50. .C4.8Dlen{{!}}50. člena ZUP]] postopek '''nadaljuje, če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike.''' Pri pravnih osebah je podatek o pravnem nasledstvu praviloma vpisan v ustreznem registru. Postopka pa v nobenem primeru ni mogoče nadaljevati, če se nanaša na pravico, dolžnost ali pravno korist, '''ki po naravi ni prenosljiva oziroma je vezana na osebo stranke, ki je umrla ali prenehala''' (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 362, 363). Če postopka ni mogoče nadaljevati, organ ustavi postopek s sklepom, ki ga razglasi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba (četrti odstavek 50. člena ZUP). </div><div><br></div><div>Izvršba oz. izvršilni postopek je orodje prisilitve zavezane stranke, da se prek represivnega upravnega aparata doseže izpolnitev njene obveznosti, običajno v javnem interesu. Pomeni poseben, samostojen upravni postopek, ki prisiljuje zavezanca k izpolnitvi (nedenarne ali denarne) obveznosti zaradi prostovoljne neizpolnitve obveznosti, ter se razlikuje od (matičnega) upravnega postopka (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 267 in nasl.). Neizvršen izvršilni naslov pomeni nezakonito stanje, zato je izvršba nujen element v pravu (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 2. knjiga, str. 749).</div><div><br></div><div>Po [[Zak:ZUP#284. .C4.8Dlen{{!}}284. členu ZUP]] se opravi izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (ZUP določa več načinov izvršbe nedenarnih obveznosti – glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Dini_izvr%C5%A1be_po_ZUP primer]) kar se opravi z ''upravno izvršbo'' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#288. .C4.8Dlen{{!}}288. člena ZUP]]). Izvršba se po [[Zak:ZUP#286. .C4.8Dlen{{!}}286. členu ZUP]] opravi zoper tistega zavezanca, ki je dolžan izpolniti obveznost, in sicer po uradni dolžnosti ali na predlog stranke (upravičenca) (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Kdo_lahko_predlaga_uvedbo_izvr%C5%A1be_v_interesu_upravi%C4%8Denca%3F primer]).</div><div><br></div><div>Glede na to, da se izvršilni postopek  uvede le, če obstajajo posebne procesne predpostavke za njegovo uvedbo, ki so: izvršilni naslov, ki je postal izvršljiv in neizpolnitev obveznosti v paricijskem roku, ter sklep o dovolitvi izvršbe po [[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. členu ZUP]], to pomeni, da mora biti za uvedbo postopka izvršbe predhodno izdana odločba, s katero je bila zavezancu naložena izpolnitev zakonskih obveznosti v določenem roku, ta pa jih ni izpolnil. Če pa npr. '''odločba inšpektorja sploh ni bila izdana, posledično tudi ni pogojev za izvršbo. '''   </div><div><br></div><div>Če je inšpekcijski postopek v teku, to ne more vplivati na dejstvo, da je zavezanec (npr. samostojni podjetnik) prenehal opravljati gospodarsko dejavnost (s.p.). Podjetnik je namreč po določbah šestega odstavka 3. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4291 Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1], Ur. l. RS, št. 42/06 in nasl.) fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Zakon mu ne daje lastne pravne subjektivitete, saj ne gre za od fizične osebe ločeno pravno osebo. Velja enotnost osebnega in t. i. podjetniškega premoženja, podjetnik pa tudi za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem (glej [https://www.sodnapraksa.si/printPdf.php?q=civilni%20oddelek&database%5bIESP%5d=IESP&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&order=date&direction=desc&id=2015081111470356&rowsPerPage=20 VSL sodbo I Cp 930/2023 z dne 6. 9. 2023]). Po prenehanju opravljanja dejavnosti namreč za vse obveznosti, ki so nastale do trenutka prenehanja dejavnosti odgovarja kot fizična oseba (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113049865 UPRS sodbo IV U 63/2012 z dne 29. 5. 2012]), zoper katero se uvede tudi morebitna izvršba (glej [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111468116 UPRS sodbo I U 197/2020-18 z dne 10.11.2022]).</div><div><br></div><div>Od načina prenehanja pravne osebe (npr. (osebni) stečaj) pa je odvisno, kako in v katerih postopkih se uveljavljajo morebitni zahtevki v zvezi s povračili oz. terjatvami. </div>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Upravni (inšpekcijski) in izvršilni postopek v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo

2024-02-28T07:19:50Z

KrzanTina: Zamenjava strani s/z '== '''Zadeva: '''Upravni (inšpekcijski) in izvršilni postopek v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo - V USKLAJEVANJU == '''Datum odgovora:''' x. x. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku == '''Vprašanje:''' == <br><br> == '''Odgovor:''' == <br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti in Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}za...'

== '''Zadeva: '''Upravni (inšpekcijski) in izvršilni postopek v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

<br><br>
== '''Odgovor:''' ==

<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Upravni (inšpekcijski) in izvršilni postopek v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo

2024-02-28T07:18:50Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Upravni (inšpekcijski) in izvršilni postopek v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 27. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Pri inšpekcijskem organu je oseba (upravičenec) vložila prijavo kršitve zoper zavezanca (npr. podjetje), postopek je v teku, odločba za odpravo nepravilnosti pa še ni izdana. Ali se izvršba izvede tudi v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo v času teka postopka?<br><br>
== '''Odgovor:''' ==

Inšpekcijski nadzor se opravlja z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb. Kadar pristojni inšpektor ugotovi kršitve predpisa, katerega izvajanje nadzira, ustrezno ukrepa, kar pomeni, da lahko'' izreče opozorilo'' na podlagi 33. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN], Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.) ter ''rok za odpravo pomanjkljivosti''; če je opozorilo doseglo namen in je zavezanec odpravil nepravilnosti postopek ustavi; ali pa izreče ukrep z odločbo (to tudi, če opozorilo ni bilo realizirano) (glej tudi Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, str. 247-248). <div><br></div>
<div>V inšpekcijskem postopku se stranka, proti kateri teče postopek, imenuje zavezanec. Brez zavezanca, katerega skladnost ravnanja s predpisi se ugotavlja, se inšpekcijski postopek ne more začeti. Zato mora inšpektor primarno identificirati zavezanca, fizično ali pravno osebo, kot nosilca normativne obveznosti, katere spoštovanje se nadzira (glej Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor; razprave, sodna praksa in komentar zakona, 2016, str. 178; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Uvedba_in_tek_(in%C5%A1pekcijskega)_postopka_ob_neznanih_strankah_in_brez_kr%C5%A1itev_oz._takoj%C5%A1nji_izpolnitvi_obveznosti_po_opozorilu primer]). V [[Zak:ZUP#48. .C4.8Dlen{{!}}48. členu ZUP]] določa, da pravna oseba opravlja dejanja v postopku po zakonitem zastopniku, ki ga določa zakon oz. splošni akt pravne osebe v skladu z zakonom. Če stranka med postopkom umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), se v skladu s [[Zak:ZUP#50. .C4.8Dlen{{!}}50. členom ZUP]] postopek nadaljuje, če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike. Pri pravnih osebah je podatek o pravnem nasledstvu praviloma vpisan v ustreznem registru. Postopka pa v nobenem primeru ni mogoče nadaljevati, če se nanaša na pravico, dolžnost ali pravno korist, ki po naravi ni prenosljiva oz. je vezana na osebo stranke, ki je umrla ali prenehala (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 362, 363). '''Če obveznosti ne morejo preiti na osebo stranke''', ki je prenehala, potem '''se postopek ustavi s sklepom'''. Torej lahko zaključimo, da je '''nadaljevanje inšpekcijskega postopka''' v primeru prenehanja pravne osebe (s.p.) '''odvisno od tega, ali obveznosti lahko preidejo na osebo stranke, ki je prenehala. '''</div>
<div><br></div>
<div>Izvršba oz. izvršilni postopek je orodje prisilitve zavezane stranke, da se prek represivnega upravnega aparata doseže izpolnitev njene obveznosti, običajno v javnem interesu. Pomeni poseben, samostojen upravni postopek, ki prisiljuje zavezanca k izpolnitvi (nedenarne ali denarne) obveznosti zaradi prostovoljne neizpolnitve obveznosti, ter se razlikuje od (matičnega) upravnega postopka (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 267 in nasl.). Neizvršen izvršilni naslov pomeni nezakonito stanje, zato je izvršba nujen element v pravu (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 2. knjiga, str. 749).</div>
<div><br></div>
<div>Po [[Zak:ZUP#284. .C4.8Dlen{{!}}284. členu ZUP]] se opravi izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (ZUP določa več načinov izvršbe nedenarnih obveznosti – glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Dini_izvr%C5%A1be_po_ZUP primer]) kar se opravi z ''upravno izvršbo'' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#288. .C4.8Dlen{{!}}288. člena ZUP]]). Izvršba se po [[Zak:ZUP#286. .C4.8Dlen{{!}}286. členu ZUP]] opravi zoper tistega zavezanca, ki je dolžan izpolniti obveznost, in sicer po uradni dolžnosti ali na predlog stranke (upravičenca) (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Kdo_lahko_predlaga_uvedbo_izvr%C5%A1be_v_interesu_upravi%C4%8Denca%3F primer]).  </div>
<div><br></div>
<div>Glede na to, da se izvršilni postopek  uvede le, če obstajajo posebne procesne predpostavke za njegovo uvedbo, ki so: izvršilni naslov, ki je postal izvršljiv in neizpolnitev obveznosti v paricijskem roku, ter sklep o dovolitvi izvršbe po [[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. členu ZUP]]. To pomeni, da mora biti za uvedbo postopka izvršbe predhodno izdana odločba, s katero je bila zavezancu naložena izpolnitev zakonskih obveznosti v določenem roku, ta pa jih ni izpolnil. '''Če pa izvršilnega naslova sploh ni, posledično tudi ni pogojev za izvršbo.  '''  </div>
<div><br></div>
<div>Če je inšpekcijski postopek v teku to ne more vplivati na dejstvo, da je zavezanec prenehal opravljati gospodarsko dejavnost (s.p.), če obveznosti lahko preidejo na fizično osebo. Samostojni podjetnik je namreč po določbah šestega odstavka 3. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4291 Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1], Ur. l. RS, št. 42/06 in nasl.) fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Zakon mu ne daje lastne pravne subjektivitete, saj ne gre za od fizične osebe ločeno pravno osebo. Velja enotnost osebnega in t. i. podjetniškega premoženja, podjetnik pa tudi za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem (glej [https://www.sodnapraksa.si/printPdf.php?q=civilni%20oddelek&database%5bIESP%5d=IESP&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&order=date&direction=desc&id=2015081111470356&rowsPerPage=20 VSL sodbo I Cp 930/2023 z dne 6. 9. 2023]). Po prenehanju opravljanja dejavnosti namreč za vse obveznosti, ki so nastale do trenutka prenehanja dejavnosti odgovarja kot fizična oseba (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113049865 UPRS sodbo IV U 63/2012 z dne 29. 5. 2012]), zoper katero se uvede tudi morebitna izvršba (glej [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111468116 UPRS sodbo I U 197/2020-18 z dne 10.11.2022]). </div>
<div><br></div>
<div>V kolikor pa gre za obveznosti, ki po prenehanju dejavnosti (s.p.) ne morejo preiti na fizično osebo, pa bo moral inšpektor postopek ustaviti s sklepom (v katerem obrazloži ustavitev oz. zakaj obveznost ni prenosljiva) (četrti odstavek 50. člena ZUP). Za morebitne neizpolnjene obveznosti po obligacijskem pravu (kot npr. neizvedena storitev po vnaprej plačani ponudbi), pa bo morala stranka sprožiti ustrezne postopke pred pristojnimi sodišči.  </div>
<div></div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Upravni (inšpekcijski) in izvršilni postopek v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo

2024-02-27T19:44:49Z

KrzanTina:

Upravni (inšpekcijski) in izvršilni postopek v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo

2024-02-27T19:43:24Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Upravni (inšpekcijski) in izvršilni postopek v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 27. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Pri inšpekcijskem organu je oseba (upravičenec) vložila prijavo kršitve zoper zavezanca (npr. podjetje), postopek je v teku, odločba za odpravo nepravilnosti pa še ni izdana. Ali se izvršba izvede tudi v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo v času teka postopka?<br><br>
== '''Odgovor:''' ==

Inšpekcijski nadzor se opravlja z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb. Kadar pristojni inšpektor ugotovi kršitve predpisa, katerega izvajanje nadzira, ustrezno ukrepa, kar pomeni, da lahko'' izreče opozorilo'' na podlagi 33. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN], Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.) ter ''rok za odpravo pomanjkljivosti''; če je opozorilo doseglo namen in je zavezanec odpravil nepravilnosti postopek ustavi; ali pa izreče ukrep z odločbo (to tudi, če opozorilo ni bilo realizirano) (glej tudi Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, str. 247-248). <div><br></div>
<div>V inšpekcijskem postopku se stranka, proti kateri teče postopek, imenuje zavezanec. Brez zavezanca, katerega skladnost ravnanja s predpisi se ugotavlja, se inšpekcijski postopek ne more začeti. Zato mora inšpektor primarno identificirati zavezanca, fizično ali pravno osebo, kot nosilca normativne obveznosti, katere spoštovanje se nadzira (glej Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor; razprave, sodna praksa in komentar zakona, 2016, str. 178; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Uvedba_in_tek_(in%C5%A1pekcijskega)_postopka_ob_neznanih_strankah_in_brez_kr%C5%A1itev_oz._takoj%C5%A1nji_izpolnitvi_obveznosti_po_opozorilu primer]). V [[Zak:ZUP#48. .C4.8Dlen{{!}}48. členu ZUP]] določa, da pravna oseba opravlja dejanja v postopku po zakonitem zastopniku, ki ga določa zakon oz. splošni akt pravne osebe v skladu z zakonom. Če stranka med postopkom umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), se v skladu s [[Zak:ZUP#50. .C4.8Dlen{{!}}50. členom ZUP]]postopek nadaljuje, če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike. Pri pravnih osebah je podatek o pravnem nasledstvu praviloma vpisan v ustreznem registru. Postopka pa v nobenem primeru ni mogoče nadaljevati, če se nanaša na pravico, dolžnost ali pravno korist, ki po naravi ni prenosljiva oz. je vezana na osebo stranke, ki je umrla ali prenehala (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 362, 363). '''Če obveznosti ne morejo preiti na osebo stranke''', ki je prenehala, potem '''se postopek ustavi s sklepom'''. Torej lahko zaključimo, da je '''nadaljevanje inšpekcijskega postopka''' v primeru prenehanja pravne osebe (s.p.) '''odvisno od tega, ali obveznosti lahko preidejo na osebo stranke, ki je prenehala. '''</div>
<div><br></div>
<div>Izvršba oz. izvršilni postopek je orodje prisilitve zavezane stranke, da se prek represivnega upravnega aparata doseže izpolnitev njene obveznosti, običajno v javnem interesu. Pomeni poseben, samostojen upravni postopek, ki prisiljuje zavezanca k izpolnitvi (nedenarne ali denarne) obveznosti zaradi prostovoljne neizpolnitve obveznosti, ter se razlikuje od (matičnega) upravnega postopka (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 267 in nasl.). Neizvršen izvršilni naslov pomeni nezakonito stanje, zato je izvršba nujen element v pravu (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 2. knjiga, str. 749).</div>
<div><br></div>
<div>Po [[Zak:ZUP#284. .C4.8Dlen{{!}}284. členu ZUP]] se opravi izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (ZUP določa več načinov izvršbe nedenarnih obveznosti – glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Dini_izvr%C5%A1be_po_ZUP primer]) kar se opravi z ''upravno izvršbo'' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#288. .C4.8Dlen{{!}}288. člena ZUP]]). Izvršba se po [[Zak:ZUP#286. .C4.8Dlen{{!}}286. členu ZUP]] opravi zoper tistega zavezanca, ki je dolžan izpolniti obveznost, in sicer po uradni dolžnosti ali na predlog stranke (upravičenca) (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Kdo_lahko_predlaga_uvedbo_izvr%C5%A1be_v_interesu_upravi%C4%8Denca%3F primer]).  </div>
<div><br></div>
<div>Glede na to, da se izvršilni postopek  uvede le, če obstajajo posebne procesne predpostavke za njegovo uvedbo, ki so: izvršilni naslov, ki je postal izvršljiv in neizpolnitev obveznosti v paricijskem roku, ter sklep o dovolitvi izvršbe po [[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. členu ZUP]]. To pomeni, da mora biti za uvedbo postopka izvršbe predhodno izdana odločba, s katero je bila zavezancu naložena izpolnitev zakonskih obveznosti v določenem roku, ta pa jih ni izpolnil. '''Če pa izvršilnega naslova sploh ni, posledično tudi ni pogojev za izvršbo.  '''  </div>
<div><br></div>
<div>Če je inšpekcijski postopek v teku to ne more vplivati na dejstvo, da je zavezanec prenehal opravljati gospodarsko dejavnost (s.p.), če obveznosti lahko preidejo na fizično osebo. Samostojni podjetnik je namreč po določbah šestega odstavka 3. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4291 Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1], Ur. l. RS, št. 42/06 in nasl.) fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Zakon mu ne daje lastne pravne subjektivitete, saj ne gre za od fizične osebe ločeno pravno osebo. Velja enotnost osebnega in t. i. podjetniškega premoženja, podjetnik pa tudi za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem (glej [https://www.sodnapraksa.si/printPdf.php?q=civilni%20oddelek&database%5bIESP%5d=IESP&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&order=date&direction=desc&id=2015081111470356&rowsPerPage=20 VSL sodbo I Cp 930/2023 z dne 6. 9. 2023]). Po prenehanju opravljanja dejavnosti namreč za vse obveznosti, ki so nastale do trenutka prenehanja dejavnosti odgovarja kot fizična oseba (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113049865 UPRS sodbo IV U 63/2012 z dne 29. 5. 2012]), zoper katero se uvede tudi morebitna izvršba (glej [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111468116 UPRS sodbo I U 197/2020-18 z dne 10.11.2022]). </div>
<div><br></div>
<div>V kolikor pa gre za obveznosti, ki po prenehanju dejavnosti (s.p.) ne morejo preiti na fizično osebo, pa bo moral inšpektor postopek ustaviti s sklepom (v katerem obrazloži ustavitev oz. zakaj obveznost ni prenosljiva) (četrti odstavek 50. člena ZUP). Za morebitne neizpolnjene obveznosti po obligacijskem pravu (kot npr. neizvedena storitev po vnaprej plačani ponudbi), pa bo morala stranka sprožiti ustrezne postopke pred pristojnimi sodišči.  </div>
<div></div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Izvršljivost in izvršba po ZUP in ZDavP-2]]

Upravni (inšpekcijski) in izvršilni postopek v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo

2024-02-27T19:40:10Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Upravni (inšpekcijski) in izvršilni postopek v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 27. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Pri inšpekcijskem organu je oseba (upravičenec) vložila prijavo kršitve zoper zavezanca (npr. podjetje), postopek je v teku, odločba za odpravo nepravilnosti pa še ni izdana. Ali se izvršba izvede tudi v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo v času teka postopka?<br><br>
== '''Odgovor:''' ==

Inšpekcijski nadzor se opravlja z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb. Kadar pristojni inšpektor ugotovi kršitve predpisa, katerega izvajanje nadzira, ustrezno ukrepa, kar pomeni, da lahko'' izreče opozorilo'' na podlagi 33. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN], Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.) ter ''rok za odpravo pomanjkljivosti''; če je opozorilo doseglo namen in je zavezanec odpravil nepravilnosti postopek ustavi; ali pa izreče ukrep z odločbo (to tudi, če opozorilo ni bilo realizirano) (glej tudi Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, str. 247-248). <div><br></div><div>V inšpekcijskem postopku se stranka, proti kateri teče postopek, imenuje zavezanec. Brez zavezanca, katerega skladnost ravnanja s predpisi se ugotavlja, se inšpekcijski postopek ne more začeti. Zato mora inšpektor primarno identificirati zavezanca, fizično ali pravno osebo, kot nosilca normativne obveznosti, katere spoštovanje se nadzira (glej Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor; razprave, sodna praksa in komentar zakona, 2016, str. 178; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Uvedba_in_tek_(in%C5%A1pekcijskega)_postopka_ob_neznanih_strankah_in_brez_kr%C5%A1itev_oz._takoj%C5%A1nji_izpolnitvi_obveznosti_po_opozorilu primer]). V [[Zak:ZUP#48. .C4.8Dlen{{!}}48. členu ZUP]] določa, da pravna oseba opravlja dejanja v postopku po zakonitem zastopniku, ki ga določa zakon oz. splošni akt pravne osebe v skladu z zakonom. Če stranka med postopkom umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), se v skladu s [[Zak:ZUP#50. .C4.8Dlen{{!}}50. členom ZUP]]postopek nadaljuje, če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike. Pri pravnih osebah je podatek o pravnem nasledstvu praviloma vpisan v ustreznem registru. Postopka pa v nobenem primeru ni mogoče nadaljevati, če se nanaša na pravico, dolžnost ali pravno korist, ki po naravi ni prenosljiva oz. je vezana na osebo stranke, ki je umrla ali prenehala (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 362, 363). '''Če obveznosti ne morejo preiti na osebo stranke''', ki je prenehala, potem '''se postopek ustavi s sklepom'''. Torej lahko zaključimo, da je '''nadaljevanje inšpekcijskega postopka''' v primeru prenehanja pravne osebe (s.p.) '''odvisno od tega, ali obveznosti lahko preidejo na osebo stranke, ki je prenehala. '''</div><div><br></div><div>Izvršba oz. izvršilni postopek je orodje prisilitve zavezane stranke, da se prek represivnega upravnega aparata doseže izpolnitev njene obveznosti, običajno v javnem interesu. Pomeni poseben, samostojen upravni postopek, ki prisiljuje zavezanca k izpolnitvi (nedenarne ali denarne) obveznosti zaradi prostovoljne neizpolnitve obveznosti, ter se razlikuje od (matičnega) upravnega postopka (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 267 in nasl.). Neizvršen izvršilni naslov pomeni nezakonito stanje, zato je izvršba nujen element v pravu (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 2. knjiga, str. 749).</div><div><br></div><div>Po [[Zak:ZUP#284. .C4.8Dlen{{!}}284. členu ZUP]] se opravi izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (ZUP določa več načinov izvršbe nedenarnih obveznosti – glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Dini_izvr%C5%A1be_po_ZUP primer]) kar se opravi z ''upravno izvršbo'' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#288. .C4.8Dlen{{!}}288. člena ZUP]]). Izvršba se po [[Zak:ZUP#286. .C4.8Dlen{{!}}286. členu ZUP]] opravi zoper tistega zavezanca, ki je dolžan izpolniti obveznost, in sicer po uradni dolžnosti ali na predlog stranke (upravičenca) (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Kdo_lahko_predlaga_uvedbo_izvr%C5%A1be_v_interesu_upravi%C4%8Denca%3F primer]).  </div><div><br></div><div>Glede na to, da se izvršilni postopek  uvede le, če obstajajo posebne procesne predpostavke za njegovo uvedbo, ki so: izvršilni naslov, ki je postal izvršljiv in neizpolnitev obveznosti v paricijskem roku, ter sklep o dovolitvi izvršbe po [[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. členu ZUP]]. To pomeni, da mora biti za uvedbo postopka izvršbe predhodno izdana odločba, s katero je bila zavezancu naložena izpolnitev zakonskih obveznosti v določenem roku, ta pa jih ni izpolnil. '''Če pa izvršilnega naslova sploh ni, posledično tudi ni pogojev za izvršbo.  '''  </div><div><br></div><div>Če je inšpekcijski postopek v teku to ne more vplivati na dejstvo, da je zavezanec prenehal opravljati gospodarsko dejavnost (s.p.), če obveznosti lahko preidejo na fizično osebo. Samostojni podjetnik je namreč po določbah šestega odstavka 3. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4291 Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1], Ur. l. RS, št. 42/06 in nasl.) fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Zakon mu ne daje lastne pravne subjektivitete, saj ne gre za od fizične osebe ločeno pravno osebo. Velja enotnost osebnega in t. i. podjetniškega premoženja, podjetnik pa tudi za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem (glej [https://www.sodnapraksa.si/printPdf.php?q=civilni%20oddelek&database%5bIESP%5d=IESP&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&order=date&direction=desc&id=2015081111470356&rowsPerPage=20 VSL sodbo I Cp 930/2023 z dne 6. 9. 2023]). Po prenehanju opravljanja dejavnosti namreč za vse obveznosti, ki so nastale do trenutka prenehanja dejavnosti odgovarja kot fizična oseba (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113049865 UPRS sodbo IV U 63/2012 z dne 29. 5. 2012]), zoper katero se uvede tudi morebitna izvršba (glej [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111468116 UPRS sodbo I U 197/2020-18 z dne 10.11.2022]). </div><div><br></div><div>V kolikor pa gre za obveznosti, ki po prenehanju dejavnosti (s.p.) ne morejo preiti na fizično osebo, pa bo moral inšpektor postopek ustaviti s sklepom (v katerem obrazloži ustavitev oz. zakaj obveznost ni prenosljiva) (četrti odstavek 50. člena ZUP). Za morebitne neizpolnjene obveznosti po obligacijskem pravu (kot npr. neizvedena storitev po vnaprej plačani ponudbi), pa bo morala stranka sprožiti ustrezne postopke pred pristojnimi sodišči.  </div><div></div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Izvršljivost in izvršba po ZUP in ZDavP-2]]

Upravni (inšpekcijski) in izvršilni postopek v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo

2024-02-27T19:39:54Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Upravni (inšpekcijski) in izvršilni postopek v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 27. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Pri inšpekcijskem organu je oseba (upravičenec) vložila prijavo kršitve zoper zavezanca (npr. podjetje), postopek je v teku, odločba za odpravo nepravilnosti pa še ni izdana. Ali se izvršba izvede tudi v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo v času teka postopka?<br><br>
== '''Odgovor:''' ==

Inšpekcijski nadzor se opravlja z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb. Kadar pristojni inšpektor ugotovi kršitve predpisa, katerega izvajanje nadzira, ustrezno ukrepa, kar pomeni, da lahko'' izreče opozorilo'' na podlagi 33. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN], Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.) ter ''rok za odpravo pomanjkljivosti''; če je opozorilo doseglo namen in je zavezanec odpravil nepravilnosti postopek ustavi; ali pa izreče ukrep z odločbo (to tudi, če opozorilo ni bilo realizirano) (glej tudi Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, str. 247-248). <div><br></div><div>V inšpekcijskem postopku se stranka, proti kateri teče postopek, imenuje zavezanec. Brez zavezanca, katerega skladnost ravnanja s predpisi se ugotavlja, se inšpekcijski postopek ne more začeti. Zato mora inšpektor primarno identificirati zavezanca, fizično ali pravno osebo, kot nosilca normativne obveznosti, katere spoštovanje se nadzira (glej Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor; razprave, sodna praksa in komentar zakona, 2016, str. 178; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Uvedba_in_tek_(in%C5%A1pekcijskega)_postopka_ob_neznanih_strankah_in_brez_kr%C5%A1itev_oz._takoj%C5%A1nji_izpolnitvi_obveznosti_po_opozorilu primer]). V [[Zak:ZUP#48. .C4.8Dlen{{!}}48. členu ZUP]] določa, da pravna oseba opravlja dejanja v postopku po zakonitem zastopniku, ki ga določa zakon oz. splošni akt pravne osebe v skladu z zakonom. Če stranka med postopkom umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), se v skladu s [[Zak:ZUP#50. .C4.8Dlen{{!}}50. členom ZUP]]postopek nadaljuje, če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike. Pri pravnih osebah je podatek o pravnem nasledstvu praviloma vpisan v ustreznem registru. Postopka pa v nobenem primeru ni mogoče nadaljevati, če se nanaša na pravico, dolžnost ali pravno korist, ki po naravi ni prenosljiva oz. je vezana na osebo stranke, ki je umrla ali prenehala (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 362, 363). '''Če obveznosti ne morejo preiti na osebo stranke''', ki je prenehala, potem '''se postopek ustavi s sklepom'''. Torej lahko zaključimo, da je '''nadaljevanje inšpekcijskega postopka''' v primeru prenehanja pravne osebe (s.p.) '''odvisno od tega, ali obveznosti lahko preidejo na osebo stranke, ki je prenehala. '''</div><div><br></div><div>Izvršba oz. izvršilni postopek je orodje prisilitve zavezane stranke, da se prek represivnega upravnega aparata doseže izpolnitev njene obveznosti, običajno v javnem interesu. Pomeni poseben, samostojen upravni postopek, ki prisiljuje zavezanca k izpolnitvi (nedenarne ali denarne) obveznosti zaradi prostovoljne neizpolnitve obveznosti, ter se razlikuje od (matičnega) upravnega postopka (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 267 in nasl.). Neizvršen izvršilni naslov pomeni nezakonito stanje, zato je izvršba nujen element v pravu (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 2. knjiga, str. 749).</div><div><br></div><div>Po [[Zak:ZUP#284. .C4.8Dlen{{!}}284. členu ZUP]] se opravi izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (ZUP določa več načinov izvršbe nedenarnih obveznosti – glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Dini_izvr%C5%A1be_po_ZUP primer]) kar se opravi z ''upravno izvršbo'' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#288. .C4.8Dlen{{!}}288. člena ZUP]]). Izvršba se po [[Zak:ZUP#286. .C4.8Dlen{{!}}286. členu ZUP]] opravi zoper tistega zavezanca, ki je dolžan izpolniti obveznost, in sicer po uradni dolžnosti ali na predlog stranke (upravičenca) (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Kdo_lahko_predlaga_uvedbo_izvr%C5%A1be_v_interesu_upravi%C4%8Denca%3F primer]).  </div><div><br></div><div>Glede na to, da se izvršilni postopek  uvede le, če obstajajo posebne procesne predpostavke za njegovo uvedbo, ki so: izvršilni naslov, ki je postal izvršljiv in neizpolnitev obveznosti v paricijskem roku, ter sklep o dovolitvi izvršbe po [[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. členu ZUP]]. To pomeni, da mora biti za uvedbo postopka izvršbe predhodno izdana odločba, s katero je bila zavezancu naložena izpolnitev zakonskih obveznosti v določenem roku, ta pa jih ni izpolnil. '''Če pa izvršilnega naslova sploh ni, posledično tudi ni pogojev za izvršbo.  '''  </div><div><br></div><div>Če je inšpekcijski postopek v teku to ne more vplivati na dejstvo, da je zavezanec prenehal opravljati gospodarsko dejavnost (s.p.), če obveznosti lahko preidejo na fizično osebo. Samostojni podjetnik je namreč po določbah šestega odstavka 3. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4291 Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1], Ur. l. RS, št. 42/06 in nasl.) fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Zakon mu ne daje lastne pravne subjektivitete, saj ne gre za od fizične osebe ločeno pravno osebo. Velja enotnost osebnega in t. i. podjetniškega premoženja, podjetnik pa tudi za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem (glej [https://www.sodnapraksa.si/printPdf.php?q=civilni%20oddelek&database%5bIESP%5d=IESP&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&order=date&direction=desc&id=2015081111470356&rowsPerPage=20 VSL sodbo I Cp 930/2023 z dne 6. 9. 2023]). Po prenehanju opravljanja dejavnosti namreč za vse obveznosti, ki so nastale do trenutka prenehanja dejavnosti odgovarja kot fizična oseba (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113049865 UPRS sodbo IV U 63/2012 z dne 29. 5. 2012]), zoper katero se uvede tudi morebitna izvršba (glej [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111468116 UPRS sodbo I U 197/2020-18 z dne 10.11.2022]). </div><div><br></div><div>V kolikor pa gre za obveznosti, ki po prenehanju dejavnosti (s.p.) ne morejo preiti na fizično osebo, pa bo moral inšpektor postopek ustaviti s sklepom (v katerem obrazloži ustavitev oz. zakaj obveznost ni prenosljiva) (četrti odstavek 50. člena ZUP). Za morebitne neizpolnjene obveznosti po obligacijskem pravu (kot npr. neizvedena storitev po vnaprej plačani ponudbi), pa bo morala stranka sprožiti ustrezne postopke pred pristojnimi sodišči.  </div><div></div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Upravni (inšpekcijski) in izvršilni postopek v primeru, če zavezanec preneha z dejavnostjo

2024-02-27T19:30:48Z

KrzanTina: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Popravljanje napak v odločbi po vložitvi pritožbe

2024-02-12T13:27:22Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Popravljanje napak v odločbi po vložitvi pritožbe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 12. 2. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Uradna oseba je prejela pritožbo na odločbo. Ali se lahko zaradi tipkarske napake na odločbi (napačna številka odločbe) izda istočasno sklep o popravi pomote ter pritožbo odstopi v pristojno reševanje na II. stopnji, ali se mora počakati na nastop pravnomočnosti tega sklepa. Ali se lahko sklep o popravi pomote izda tudi za pomote v izreku odločbe?<br><br>
== '''Odgovor:''' ==

Organ oz. uradna oseba, ki je izdala odločbo, sme vsak čas v skladu z določbo [[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. člena ZUP]] popraviti pomote v imenih, številkah, pisne ali računske pomote in druge očitne pomote v odločbi in sklepu, v kateremkoli sestavnem delu (ne le izreku) (glej Upravni postopek in upravni spor, Kovač in Jerovšek, 2023, str. 229). 

<br>To pomeni, da se lahko popravljajo pomote v izreku odločbe, vendar '''le formalne''', nikakor pa ne pomote, ki bi posegale v vsebino že sprejete odločitve. Formalna pomota je pomota v številkah, imenih in o lastnostih oseb in stvari, ki so bile udeležene oziroma so bile predmet upravnega postopka, in s tem odločbe. Gre za pomote, ki na resnično vsebino odločitve ne vplivajo, gre zgolj za zmotni zapis; da gre res za pomoto, pa praviloma izhaja že iz odločbe same. Poprava pomote ne sme vplivati na vsebino odločitve, saj se ta lahko spremeni le v okviru postopka s pravnimi sredstvi (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 496, 497). S popravo se doseže samo to, da odločba izraža stanje, kot je bilo ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo, in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza temu stanju. S popravo zato ni mogoče popravljati zmotno izražene volje, do katere je prišlo npr. zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje (glej [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111463793 sodbo UPRS I U 431/2020-27 z dne 7. 4. 2022]).<div><br></div><div>V primeru, da je prišlo do pomote '''v izreku in je ta vsebinske narave, se takšno pomoto odpravlja le še s pravočasno vloženimi pravnimi sredstvi''', saj bi v nasprotnem primeru šlo za kršitev načela zakonitosti (drugi odstavek 120. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS (URS], Ur. l. RS, št. 33I/91 in nasl.), lahko tudi za kršitev načela pravnomočnosti (158. člen URS) (glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111429060 sodbo UPRS I U 2480/2018-7 z dne 8. 1. 2019]). Če stranka torej ne vloži pritožbe, preostanejo le še izredna pravna sredstva, če jih je mogoče uporabiti (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Popravek_dokon%C4%8Dne_odlo%C4%8Dbe primer]). </div><div><br></div><div>Če pa se '''v izreku pripeti le napačen zapis, ki predstavlja pisno pomoto''' in ne gre za vsebinsko spreminjanje same odločbe, se tak sklep o pomoti lahko izda, saj odpravlja formalno pomoto (glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113046459 sodbo UPRS I U 1876/2011 z dne 26. 4. 2012]). </div><div><br></div><div>Poprava pomote pravno učinkuje ''ex tunc'' – od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Če je poprava odločbe neugodna za stranko, ta učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravi odločbe. To, da lahko uradna oseba pomoto popravi vsak čas pomeni, da to lahko tudi takrat, ko je odločba že postala dokončna in pravnomočna. Hkrati to pomeni, da sklep o popravi ne vpliva na tek roka za vložitev pritožbe zoper odločbo, ki je predmet poprave, prav tako ne na tek rokov za vložitev izrednih pravnih sredstev in tožbe v upravnem sporu ali drugi obliki sodnega varstva (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 497-498) in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111422691 sklep UPRS I U 2699/2017-6 z dne 28.2.2018]. </div><div><br></div><div>Sodna praksa pa je sprejela stališče, da '''pomoto v prvostopenjski odločbi lahko popravi tudi pritožbeni organ'''. Pooblastilo popraviti pomoto ima torej tudi organ II. stopnje v okviru pritožbenega postopka (glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815247464 sodbo UPRS II U 24/2009 z dne 18. 8. 2010]). </div><div><br></div><div>V konkretnem primeru gre za napako, ki je tehnične narave (napačen zapis številke dokumenta), zato ne nastanejo pravni učinki za vsebino odločbe oziroma s pomoto ni poseženo v izrek odločbe in s tem v odločitev. Ker je napako že zaznala uradna oseba, ki je vodila postopek, je prav, da odpravi pomoto sama. Uradna oseba bo torej '''izdala sklep o popravku ter zabeležila popravek v obliki uradnega zaznamka na vse izvirnike odločbe''', če je to mogoče (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sklep_o_popravku_odlo%C4%8Dbe primer]). </div><div><br></div><div>Ker ima tak sklep o popravku učinek za nazaj (''ex tunc''), uradna oseba ne čaka na nastop pravnomočnosti sklepa, ampak ravna v skladu z določili [[Zak:ZUP#245. .C4.8Dlen{{!}}245. člena ZUP]] in jo odstopi v pristojno reševanju organu II. stopnje. V dopisu o odstopu pritožbe pa lahko omeni še dejstvo o popravku številke odločbe, zoper katero je vložena pritožba. </div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Popravek odločbe/sklepa]]

Popravljanje napak v odločbi po vložitvi pritožbe

2024-02-12T13:26:26Z

KrzanTina:

Popravljanje napak v odločbi po vložitvi pritožbe

2024-02-12T13:11:35Z

KrzanTina: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Način odreka prevzema dolžnosti izvedenca

2024-02-02T17:54:56Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Način odreka prevzema dolžnosti izvedenca - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 2. 2. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Na kakšen način izvedenec obvesti organ o odreku prevzema dolžnosti, če se za izvedbo dokaza z izvedencem izda pisni sklep o njegovi postavitvi? <br>Ali je na sklep o imenovanju izvedenca dovoljena pritožba?<br><br>
== '''Odgovor:''' ==

Uradna oseba, ki vodi postopek in nima strokovnega znanja, postavi izvedenca za ugotavljanje ali presojo določenih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev o zadevi, če druga dokazna sredstva ne omogočajo ugotovitve dejanskega stanja ali presoje kakšnega dejstva (glej Upravni postopek in upravni spor, Kovač in Jerovšek, 2023, str. 200). ZUP določa, da je o postaviti izvedenca potrebno odločiti s pisnim sklepom (prvi odstavek [[Zak:ZUP#190. .C4.8Dlen{{!}}190. člena ZUP]]), s katerim se mu določijo naloge oz. postavijo vprašanja, na katera naj odgovori, ter določi rok za njihovo izvedbo (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postavitev/izlo%C4%8Ditev_izvedenca_-_predlog_stranke_ali_odlo%C4%8Ditev_organa%3F primer]). <div><br></div><div>Organ z izvedencem ne sklepa pogodbe, saj je njuno razmerje opredeljeno z omenjenim pisnim sklepom in veljavnimi predpisi. Izvedenec stopi v razmerje z organom in ne s stranko (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 338). Vendar brez zakonsko opravičljivih razlogov, izvedenec ne more odreči sodelovanja z organom, kajti njegova dolžnost ni pogodbena. Dolžnost izhaja iz oblastvenega sklepa, zato je le-ta javnopravna (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 341). Torej uradna oseba s sklepom izvedenca ne zaprosi, ampak določi njegovo delo, ker je sklep oblastni akt. V nasprotnem primeru, tj. za neizvedbo ali nestrokovno ali prepozno izvedbo naročenega dela  imenovanega izvedenca, zakon opredeljuje denarne in druge sankcije (poleg neplačila dela; glej [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člen ZUP]]).</div><div><br></div><div>Glede na drugi odstavek [[Zak:ZUP#191. .C4.8Dlen{{!}}191. člena ZUP]] '''izvedenec lahko odreče prevzem dolžnosti''' iz enakih razlogov, iz katerih priča lahko odreče pričanje (glej [[Zak:ZUP#183. .C4.8Dlen{{!}}183. člen ZUP]]), tudi iz drugih utemeljenih razlogov, npr. preobremenjenosti z izvedenskim ali drugim delom, nima ustreznega strokovnega znanja, je odsoten zaradi potovanja, bolezni ipd. Če je potrebno, mora te razloge verjetno izkazati po analogiji drugega odstavka 183. člena ZUP. '''Odrek oziroma oprostitev''' dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela lahko zahteva le izvedenec, ne pa tudi stranka – ta lahko po [[Zak:ZUP#192. .C4.8Dlen{{!}}192. členu ZUP]] zahteva le izločitev izvedenca. Oprostitev dolžnosti pa lahko zahteva tudi delodajalec izvedenca po tretjem odstavku 191. člena ZUP.</div><div><br></div><div>Uradna oseba je dolžna izvedenca poučiti o možnosti odreka prevzema dolžnosti glede na peti odstavek [[Zak:ZUP#194. .C4.8Dlen{{!}}194. člena ZUP]] v zvezi s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#185. .C4.8Dlen{{!}}185. člena ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 342). '''ZUP ne določa, na kakšen način (ali v sklepu ali kako drugače) uradna oseba izvedenca o tem pouči, niti na kakšen način naj izvedenec poda zahtevo za odrek oziroma oprostitev dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela. '''</div><div><br></div><div>Izhajajoč iz sestavnih delov sklepa, ki jih mora vsebovati sklep o postavitvi izvedenca, menimo, da se izvedenca o možnosti odreka prevzema dolžnosti lahko pouči v obrazložitvi sklepa. Zoper sklep o postavitvi izvedenca sicer ni dovoljena samostojna pritožba, zato se take sklepe lahko izpodbija skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (četrti odstavek [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člena ZUP]]). Zakonodajalec sestavin tovrstnih sklepov (razen splošne določbe drugega odstavka [[Zak:ZUP#227. .C4.8Dlen{{!}}227. člena ZUP]]) ne določa, zato ti sklepi praviloma ne vsebujejo obrazložitve. Ker pa gre v primeru imenovanja izvedenca na podlagi določb 190. člena ZUP za''' obligatorni pisni sklep''' (torej posledično ga niti ni mogoče naznaniti ustno in je izdan zunaj naroka), za katerega je (v prvem odstavku 190. člena ZUP) '''predpisana tudi vsebina izreka''' (opredeljene naloge izvedenca in rok za njihovo izvedbo), mora ta sklep '''nadalje vsebovati tudi iste sestavine kot sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba'''. Tega ZUP sicer ne določa, vendar tako ravnanje zahteva načelo varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 529-530). Zato poučitev izvedenca sodi v pravni del obrazložitve, v katero se navede tudi način odreka prevzema dolžnosti, in sicer, da izvedenec pisno sporoči opravičene razloge, zaradi katerih odklanja opravo izvida ali izvedenskega mnenja. </div><div><br></div><div>Če se imenovani izvedenec dejansko odreče prevzemu dolžnosti, uradna oseba o tem pisno seznani stranke, hkrati pa jih seznani tudi s podatki o drugem izvedencu, ki ga namerava imenovati (tretji odstavek 190. člena ZUP) in jih pozove k izjasnitvi. Po prejeti zjasnitvi strank, izda uradna oseba nov sklep o določitvi izvedenca. Koristno pa je, da se pred izdajo sklepa uradna oseba neformalno posvetuje z izvedencem zaradi morebitne preobremenjenosti, drugih ovir, dolžine roka ipd. (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 339). </div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]]

Način odreka prevzema dolžnosti izvedenca

2024-02-02T17:54:31Z

KrzanTina:

Način odreka prevzema dolžnosti izvedenca

2024-02-02T17:47:04Z

KrzanTina: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Izdaja sklepa pri presoji vpogleda tretje osebe v zadevo in seznanitev glavne stranke

2023-12-27T10:55:07Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Izdaja sklepa pri presoji vpogleda tretje osebe v zadevo in seznanitev glavne stranke - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 27. 12. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je potrebno izdati sklep, če oseba izkaže, da ima pravno korist za vpogled v neko zadevo (dokumentacijo)? Kako ravna upravni organ glede seznanitve vpogleda v dokumentacijo s strani tretjih oseb; mora o tem obvestiti tudi osebe, na katere se dokumentacija nanaša oziroma stranko, glede katere se je odločalo o glavni stvari?<br><br>
== '''Odgovor:''' ==

Pravica do vpogleda v zadevo je ena izmed temeljnih pravic do informiranja stranke, stranskega udeleženca oziroma tiste osebe, ki izkaže pravni interes za vpogled. A potrebno je ločiti splošno informiranje, t.j. obveščanje o storitvah oziroma upravnih nalogah organa od informiranja v konkretnih upravnih zadevah. V skladu z  [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbo o upravnem poslovanju (UUP], Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.) mora uprava vsem uporabnikom storitev zagotavljati splošne informacije o upravnih storitvah na razumljiv način in predpisani obliki, medtem ko pri konkretnih zadevah ločimo pravico do vpogleda po ZUP in dostop do informacij javnega značaja po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ], Ur. l. RS, št. 24/03 in nasl.). Glede pravice do vpogleda v spis ZUP določa, kdo ima pravico, njen obseg ter posledice kršitev v sklopu načela zaslišanja stranke (glej Upravni postopek in upravni spor, Kovač in Jerovšek, 2023, str. 134-135) in [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113070376 sodba UPRS I U 532/2012 z dne 22. 1. 2013].<div><br></div><div>ZUP določa, da imajo stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki, kar poteka v nadzoru določene uradne osebe, lahko pa poteka v informacijskem sistemu organa. To pravico ima po drugem odstavku [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]] tudi '''vsakdo drug, ki izkaže pravno korist'''. </div><div><br></div><div>Pravica tretjih oseb, ki niso neposredno udeležene v postopku, da na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUP vpogledajo v spis zadeve, je torej posebna zakonska pravica, o kateri se odloča v posebnem postopku, ki poteka ločeno in neodvisno od glavnega upravnega postopka. Če upravni organ izda sklep na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUP, je to odločitev o pravici v smislu prvega odstavka 23. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS (URS], Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.) ter mora biti zoper njo zagotovljeno sodno varstvo (glej [https://www.us-rs.si/documents/73/2b/u-i-16-10-up-103-102.pdf odločbo USRS U-I-16/10-10, Up-103/10-12 z dne 20. 10. 2011]). </div><div><br></div><div>Organ, ki vodi postopek, lahko od zainteresirane osebe zahteva, da obstoj svoje pravne koristi obrazloži pisno ali ustno na zapisnik. Če pravni interes izkaže, ji je treba omogočiti vpogled v spis (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111461325 sodbo UPRS IV U 30/2021-23 z dne 23. 11. 2021]), ne glede na njegovo ukrepanje po vpogledu (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izkazovanje_pravne_koristi_za_vpogled_v_spis primer]). O pravicah do pregleda in obveščanja se odloči '''s sklepom. Ta mora biti pisen''', kadar je zoper njega dopustno posebno pravno varstvo, kar velja po osmem odstavku 82. člena ZUP za sklepe, s katerimi se pravica do pregleda, prepisa/preslikave zadeve ter do obvestila o poteku postopka (po sedmem odstavku 82. člena ZUP), zavrne (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 519). Poseben pisni sklep se izda tudi, ko se zahteva le delno zavrne, saj se vendarle lahko prosilcem ugodi zgolj v mejah pravne koristi ter le glede dela spisa. Ugodilna odločitev je tako zakonita brez pisnega sklepa ter se izvede s fizičnim dostopom do želenega dokumenta, njegovega prepisa ali kopiranja. </div><div><br></div><div>Glede na temeljna načela ZUP kot ustavne pravice je pomembno upoštevati, da pravice vpogleda/pregleda ali prepisa/preslikave niso časovno omejene, zato je potrebno upravičencem (zainteresiranim osebam, ki imajo pravno korist) omogočiti te pravice po 82. členu ZUP kadarkoli. Te pravice lahko uveljavljajo večkrat oz. neomejeno za iste podatke/dokumente (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 516). </div><div><br></div><div>Torej v primeru '''ugoditve vpogleda''' (npr. tudi po že nekaj let končanem postopku) po 82. členu ZUP '''izrecen pisni sklep z obrazložitvijo po ZUP vendar ni zahtevan, čeprav bi ne škodil. '''Koristnost takega pisnega sklepa je predvsem v argumentaciji in s tem predhodni potrebi po soočenju interesov (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 520)  –  (npr. seznanitev glavne stranke in prosilca pripomore k temu, da ta dva ne bosta kasneje izpodbijala odločitev npr. s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari) ter naknadno zaradi transparentnosti za vse udeležence v določenem postopku. </div><div><br></div><div>Glede na določila ZUP torej '''ne gre za kršitev, če ob ugoditvi vpogleda v gradbeno dokumentacijo ni izdan sklep''', ker kljub potrebi po meritorni presoji obstoja in obsega pravnega interesa upravičenec ne bo v tuji zadevi zgolj na podlagi le vpogleda mogel kakorkoli vplivati na pravni položaj glavne stranke. Z vpogledom dobi le predpravico sploh videti, ali se ga zadeva morda tiče – šele naknadno lahko uveljavlja karkoli proti investitorju. Če bi to hotel, bi moral to zahtevati (npr. zlasti vstop v postopek ali obnovo itd.) ali tudi pri tožbi v pravdi izkazati pravni temelj za legitimacijo, kjer je sicer pravni interes lahko isti, a po [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. členu ZUP]] mora biti izdan pisni sklep, ki se tudi vroči glavni stranki (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Tolma%C4%8Denje_zahteve_za_vpogled_v_spis_kot_zahteve_za_vstop_v_postopek_in_dostop_do_informacij_javnega_zna%C4%8Daja%3F primer]). Izpostaviti je, da je glede varstva glavne stranke, npr.  investitorja ali lastnika že po ZDIJZ ''dokončen akt'' (npr. gradbeno dovoljenje) ''javen in na vpogled komurkoli'' (prekrije se le osebne podatke, če gre za fizične osebe). Tako '''ni zakonske podlage, na katero bi se glavna stranka (npr. investitor) lahko upravičeno sklicevala, da bi moral biti obveščena o vpogledu, predvsem nekoga, ki pa je celo izkazal pravni interes.''' V primeru posebnega sklepa, pa bi ga kazalo vročiti tudi ostalim, predvsem glavni stranki, da ve, kaj se dogaja (npr. nek vsaj potencialni spor v zvezi z njenim zemljiščem), a le, če zakon zahteva tak sklep. </div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vpogled v spis (pregled dokumentov) in informacije javnega značaja]]

Izdaja sklepa pri presoji vpogleda tretje osebe v zadevo in seznanitev glavne stranke

2023-12-27T10:54:12Z

KrzanTina:

Izdaja sklepa pri presoji vpogleda tretje osebe v zadevo in seznanitev glavne stranke

2023-12-27T10:42:39Z

KrzanTina: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje glede na sistemizacijo delovnega mesta in pooblastilo predstojnika

2023-12-06T09:02:53Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje glede na sistemizacijo delovnega mesta in pooblastilo predstojnika - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 6. 12. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Katero stopnjo strokovnega izpita mora imeti uradna oseba, če je v sistemizaciji delovnih mest določeno, da »vodi in odloča v zahtevnih upravnih postopkih na I. stopnji« ter »vodi najzahtevnejše upravne postopke«? Ali je izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje v upravnem postopku vezano na pooblastilo predstojnika ali na sistemizacijo delovnega mesta?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek lahko vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6273 Uredba o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku] (v nadaljevanju: Uredba, Ur. l. RS, št. 12/13 in nasl.) v 2. členu določa, da v upravnih zadevah na prvi stopnji vodi postopek in odloča oseba, ki ima najmanj izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje, če s to uredbo ni določeno drugače. Nadalje določa, da mora za vodenje in odločanje v upravnih zadevah uradna oseba opraviti izpit druge stopnje, če s to uredbo ni določeno drugače (prvi odstavek 9. člena). Že v drugem odstavku 9. člena pa določa, da mora uradna oseba za vodenje postopkov na prvi stopnji, odločanje v enostavnih upravnih zadevah iz 3. člena te uredbe ter vodenje in odločanje v postopkih upravne izvršbe opraviti izpit prve stopnje. <div><br></div>
<div>Določila izpolnjevanja pogojev za vodenje in odločanje glede na zahtevnost postopka, stopnjo izobrazbe in stopnjo opravljenega strokovnega izpita iz ZUP so razvidna iz spodnje tabele:</div>
<div><br></div>
<div>

{{{!}} class="wikitable" style="border-collapse: collapse; width: 100%; height: 338px;"
{{!}}- style="height: 23px;"
{{!}} style="width: 18.976%; height: 23px;" {{!}}

<br>
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 23px;" {{!}} '''ZAHTEVNOST POSTOPKA'''
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 23px;" {{!}} '''POGOJI'''
{{!}}- style="height: 58px;"
{{!}} style="width: 18.976%; height: 238px;" rowspan="3" {{!}} '''I. STOPNJA'''
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 58px;" {{!}} Enostavni - določeni v 29. členu Uredbe
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 58px;" {{!}} <span style="text-decoration: underline;">Vodenje:</span> srednja - brez ZUP      <br><span style="text-decoration: underline;">Odločanje:</span> srednja - brez ZUP
{{!}}- style="height: 59px;"
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 59px;" {{!}} Drugi enostavni in skrajšani postopki
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 59px;" {{!}} <span style="text-decoration: underline;">Vodenje:</span> srednja + ZUP 1. st.<br><span style="text-decoration: underline;">Odločanje:</span> višja + ZUP 1. st.
{{!}}- style="height: 121px;"
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 121px;" {{!}} Zahtevni oz. posebni ugotovitveni postopki
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 121px;" {{!}} <span style="text-decoration: underline;">Vodenje:</span> '''1. stopnje''' (VS, UN,) +  ZUP 1. st.<br><span style="text-decoration: underline;">Odločanje:</span> '''1. stopnje''' (VS, UN) + ZUP 2. st. <br><span style="text-decoration: underline;">Odločanje o izrednih pravnih sredstvih:</span> '''pravna 2. stopnje''' + ZUP 2. st.<br>
{{!}}- style="height: 77px;"
{{!}} style="width: 18.976%; height: 77px;" {{!}} '''II. STOPNJA'''
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 77px;" {{!}} Vse
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 77px;" {{!}} <span style="text-decoration: underline;">Vodenje:</span> 1. stopnje (VS, UN) +  ZUP 2. st.<br><span style="text-decoration: underline;">Odločanje in odločanje o izr. prav. sredstvih:</span> '''pravna 2. stopnje''' + ZUP 2. st.
{{!}}}
</div>
<div>Torej zahtevne (in najzahtevnejše) oz. posebne ugotovitvene postopke na I. stopnji lahko '''vodi''' oseba, ki ima opravljen strokovni '''izpit iz ZUP 1. stopnje''' (in pridobljeno izobrazbo najmanj 1. stopnje), strokovni '''izpit iz ZUP 2. stopnje''' pa je potrebno opraviti '''za odločanje na I. stopnji v teh postopkih''', pri čemer je '''za odločanje o izrednih pravnih sredstvih posebej predpisana pravna izobrazba 2. stopnje.'''</div>
<div><br></div>
<div>'''Strokovni izpit iz ZUP 2. stopnje''' je potrebno opraviti tudi za '''vodenje in odločanje''' v vseh postopkih '''na II. stopnji''', s tem, da je hkrati za '''odločanje na II. stopnji''' – pogoj tudi '''stopnja''' in '''smer pridobljene izobrazbe''', ki mora biti '''pravna, druge stopnje. '''</div>
<div><br></div>
<div>Predstojnik lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za vodenje in/ali odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev (glej [[Zak:ZUP#28. .C4.8Dlen{{!}}28. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člen ZUP]]; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pooblastila_za_vodenje_postopkov_glede_na_stopnjo_strokovnega_izpita_iz_ZUP primer]). Torej, da lahko uradna oseba opravlja posamezna dejanja (vodenje oziroma odločanje) v postopku, mora imeti ustrezna pooblastila, ki ji jih podeli predstojnik organa. Pri pooblaščanju druge osebe morajo biti jasno '''določene zadeve''', za katere se pooblašča uradno osebo ter za''' katera dejanja'''. Po obsegu pooblastila, ki ga imajo uradne osebe, ZUP razlikuje med a) osebami, ki so ''pooblaščene za sprejem odločitve, s katero se postopek konča'' – če za to izpolnjujejo pogoje, in b) osebami, ki so ''pooblaščene le za opravljanje posameznih dejanj'' v postopku ali za vodenje postopka pred izdajo odločbe, ''ne pa tudi sprejema odločitve'' (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 252-253; glej tudi ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Prenos_pooblastila_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_in_subsidiarna_raba_Zakona_o_splo%C5%A1nem_upravnem_postopku primer]). </div>
<div><br></div>
<div>Kakšna bo vsebina pooblastila, ki ga bo predstojnik osebi podelil, je seveda odvisno od delovnega mesta, ki ga ta zaseda oziroma od opredeljenih nalog v ''aktu o sistemizaciji delovnih mest'', katerega vsebino predpisuje [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih](Ur. l. RS, št. 58/03 in nasl.) v 1. členu. Sistemizacija mora biti v skladu s to uredbo (drugi odstavek 2. člena). Sistemizacija delovnih mest torej določa, kakšno delo nekdo opravlja. Če naloge, ki so določene s sistematizacijo delovnih mest zahtevajo, da ima oseba opravljen tudi izpit iz splošnega upravnega postopka, mora oseba strokovni izpit iz upravnega postopka opraviti najkasneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja za to delovno mesto (tretji odstavek [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člena ZUP]]). Od nalog, ki so v aktu o sistemizaciji navedene, pa je odvisno, ali bo to izpit prve ali druge stopnje. Torej, če je npr. v sistematizaciji navedeno da uslužbenec, "vodi in odloča v zahtevnih upravnih postopkih na I. stopnji"/"vodi najzahtevnejše upravne postopke", to pomeni, da mora imeti oseba opravljen izpit druge stopnje. Predstojnik sicer osebi, ki ob zasedbi tega delovnega mesta (še) ne izpolnjuje pogoja za zasedbo, npr. če ima opravljen le strokovni izpit iz ZUP prve stopnje, lahko podeli pooblastilo »''za odločanje v enostavnih upravnih zadevah na I. stopnji in za vodenje postopkov pred izdajo odločbe v zahtevnih (in najzahtevnejših) upravnih postopkih na I. stopnji''«, vendar pa mora oseba, ki zaseda to delovno mesto, opraviti strokovni izpit iz upravnega postopka druge stopnje. ''Če oseba najpozneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka, pogodba o zaposlitvi javnega uslužbenca preneha veljati po samem zakonu, razen če ga ne opravi zaradi razlogov, ki niso na njeni strani. Delovno razmerje javnemu uslužbencu preneha naslednji dan po preteku roka, določenega s pogodbo o zaposlitvi (prva točka prvega dostavka 154. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakona o javnih uslužbencih] (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.). Pri nosilcih javnih pooblastil, za katere ZJU ne velja, pa pogodba ne preneha naslednji dan po preteku roka, ampak je mogoče delavcu, ki v predpisanem roku ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti'' (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, 3. knjiga, str. 19-20).  </div>
<div><br></div>
<div>Nespoštovanje pravil o pogojih za uradne osebe je bistvena postopkovna napaka, če se s tem krši tudi pravila o stvarni pristojnosti. V ostalih primerih je kršitev pravil o pogojih nebistvena, razen v okviru razlogov za obnovo postopka, če je odločbo izdala uradna oseba, ki je ni imela pravico izdati (sedma točka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]), zaradi tega se odločba praviloma odpravi (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 95-96). Ta obnovitveni razlog velja tudi, če je v zadevi odločbo '''izdala''' oseba, ki je sicer imela predstojnikovo pooblastilo '''za odločanje''', a ni izpolnjevala predpisanih pogojev za odločanje, ki jih določa prvi odstavek 31. člena ZUP. Zaradi tega ni mogoče šteti, da je imela pravico izdati odločbo. Pri obnovitvenem razlogu gre namreč za to, da uradna oseba nima pooblastila za izdajo odločbe – ne neposrednega zakonskega pooblastila/ne pooblastila predstojnika. Nepooblaščena oseba je tudi uradna oseba s pooblastilom, če ga prekorači (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Posledice,_%C4%8De_uradna_oseba_brez_izpita,_in_napak_pri_formi_vlog_in_aktov_organa primer]). Obnova postopka pa ni mogoča, če bi odločbo izdala pooblaščena/nepooblaščena uradna oseba organa, ki pa ni bil stvarno/krajevno pristojen za odločanje o zadevi. Pri uveljavljanju obnovitvenega razloga na podlagi sedme točke 260. člena ZUP pa veljajo tudi omejitve iz drugega in četrtega odstavka [[Zak:ZUP#261. .C4.8Dlen{{!}}261. člena ZUP]] (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, 2. knjiga, str. 656-657). Kršitev pravil upravnega postopka se lahko izpodbija s pritožbo zoper izdano odločbo (četrta točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). O tem glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111421081 sodbo UPRS I U 136/2017-7 z dne 8. 3. 2018].</div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

Izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje glede na sistemizacijo delovnega mesta in pooblastilo predstojnika

2023-12-06T09:00:42Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje glede na sistemizacijo delovnega mesta in pooblastilo predstojnika - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 6. 12. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Katero stopnjo strokovnega izpita mora imeti uradna oseba, če je v sistemizaciji delovnih mest določeno, da »vodi in odloča v zahtevnih upravnih postopkih na I. stopnji« ter »vodi najzahtevnejše upravne postopke«? Ali je izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje v upravnem postopku vezano na pooblastilo predstojnika ali na sistemizacijo delovnega mesta?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek lahko vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6273 Uredba o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku] (v nadaljevanju: Uredba, Ur. l. RS, št. 12/13 in nasl.) v 2. členu določa, da v upravnih zadevah na prvi stopnji vodi postopek in odloča oseba, ki ima najmanj izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje, če s to uredbo ni določeno drugače. Nadalje določa, da mora za vodenje in odločanje v upravnih zadevah uradna oseba opraviti izpit druge stopnje, če s to uredbo ni določeno drugače (prvi odstavek 9. člena). Že v drugem odstavku 9. člena pa določa, da mora uradna oseba za vodenje postopkov na prvi stopnji, odločanje v enostavnih upravnih zadevah iz 3. člena te uredbe ter vodenje in odločanje v postopkih upravne izvršbe opraviti izpit prve stopnje. <div><br></div>
<div>Določila izpolnjevanja pogojev za vodenje in odločanje glede na zahtevnost postopka, stopnjo izobrazbe in stopnjo opravljenega strokovnega izpita iz ZUP so razvidna iz spodnje tabele:</div>
<div><br></div>
<div>
{{{!}} class="wikitable" style="border-collapse: collapse; width: 100%; height: 351px;"
{{!}}- style="height: 23px;"
{{!}} style="width: 18.976%; height: 23px;" {{!}}

<br>
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 23px;" {{!}} '''ZAHTEVNOST POSTOPKA'''
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 23px;" {{!}} '''POGOJI'''
{{!}}- style="height: 58px;"
{{!}} style="width: 18.976%; height: 251px;" rowspan="3" {{!}} '''I. STOPNJA'''
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 58px;" {{!}} Enostavni - določeni v 29. členu Uredbe
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 58px;" {{!}} <span style="text-decoration: underline;">Vodenje:</span> srednja - brez ZUP      <br><span style="text-decoration: underline;">Odločanje:</span> srednja - brez ZUP
{{!}}- style="height: 59px;"
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 59px;" {{!}} Drugi enostavni in skrajšani postopki
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 59px;" {{!}} <span style="text-decoration: underline;">Vodenje:</span> srednja + ZUP 1. st.<br><span style="text-decoration: underline;">Odločanje:</span> višja + ZUP 1. st.
{{!}}- style="height: 134px;"
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 134px;" {{!}} Zahtevni oz. posebni ugotovitveni postopki
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 134px;" {{!}} <span style="text-decoration: underline;">Vodenje:</span> '''1. stopnje''' (VS, UN,) +  ZUP 1. st.<br><span style="text-decoration: underline;">Odločanje:</span> '''1. stopnje''' (VS, UN) + ZUP 2. st. <br><span style="text-decoration: underline;">Odločanje o izrednih pravnih sredstvih:</span> '''pravna 2. stopnje''' + ZUP 2. st.<br>
{{!}}- style="height: 77px;"
{{!}} style="width: 18.976%; height: 77px;" {{!}} '''II. STOPNJA'''
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 77px;" {{!}} Vse
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 77px;" {{!}} <span style="text-decoration: underline;">Vodenje:</span> 1. stopnje (VS, UN) +  ZUP 2. st.<br><span style="text-decoration: underline;">Odločanje in odločanje o izr. prav. sredstvih:</span> '''pravna 2. stopnje''' + ZUP 2. st.
{{!}}}
</div>
<div>Torej zahtevne (in najzahtevnejše) oz. posebne ugotovitvene postopke na I. stopnji lahko '''vodi''' oseba, ki ima opravljen strokovni '''izpit iz ZUP 1. stopnje''' (in pridobljeno izobrazbo najmanj 1. stopnje), strokovni '''izpit iz ZUP 2. stopnje''' pa je potrebno opraviti '''za odločanje na I. stopnji v teh postopkih''', pri čemer je '''za odločanje o izrednih pravnih sredstvih posebej predpisana pravna izobrazba 2. stopnje.'''</div>
<div><br></div>
<div>'''Strokovni izpit iz ZUP 2. stopnje''' je potrebno opraviti tudi za '''vodenje in odločanje''' v vseh postopkih '''na II. stopnji''', s tem, da je hkrati za '''odločanje na II. stopnji''' – pogoj tudi '''stopnja''' in '''smer pridobljene izobrazbe''', ki mora biti '''pravna, druge stopnje. '''</div>
<div><br></div>
<div>Predstojnik lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za vodenje in/ali odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev (glej [[Zak:ZUP#28. .C4.8Dlen{{!}}28. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člen ZUP]]; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pooblastila_za_vodenje_postopkov_glede_na_stopnjo_strokovnega_izpita_iz_ZUP primer]). Torej, da lahko uradna oseba opravlja posamezna dejanja (vodenje oziroma odločanje) v postopku, mora imeti ustrezna pooblastila, ki ji jih podeli predstojnik organa. Pri pooblaščanju druge osebe morajo biti jasno '''določene zadeve''', za katere se pooblašča uradno osebo ter za''' katera dejanja'''. Po obsegu pooblastila, ki ga imajo uradne osebe, ZUP razlikuje med a) osebami, ki so ''pooblaščene za sprejem odločitve, s katero se postopek konča'' – če za to izpolnjujejo pogoje, in b) osebami, ki so ''pooblaščene le za opravljanje posameznih dejanj'' v postopku ali za vodenje postopka pred izdajo odločbe, ''ne pa tudi sprejema odločitve'' (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 252-253; glej tudi ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Prenos_pooblastila_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_in_subsidiarna_raba_Zakona_o_splo%C5%A1nem_upravnem_postopku primer]). </div>
<div><br></div>
<div>Kakšna bo vsebina pooblastila, ki ga bo predstojnik osebi podelil, je seveda odvisno od delovnega mesta, ki ga ta zaseda oziroma od opredeljenih nalog v ''aktu o sistemizaciji delovnih mest'', katerega vsebino predpisuje [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih](Uradni list RS, št. 58/03 in nasl.) v 1. členu. Sistemizacija mora biti v skladu s to uredbo (drugi odstavek 2. člena). Sistemizacija delovnih mest torej določa, kakšno delo nekdo opravlja. Če naloge, ki so določene s sistematizacijo delovnih mest zahtevajo, da ima oseba opravljen tudi izpit iz splošnega upravnega postopka, mora oseba strokovni izpit iz upravnega postopka opraviti najkasneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja za to delovno mesto (tretji odstavek [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člena ZUP]]). Od nalog, ki so v aktu o sistemizaciji navedene, pa je odvisno, ali bo to izpit prve ali druge stopnje. Torej, če je npr. v sistematizaciji navedeno da uslužbenec, "vodi in odloča v zahtevnih upravnih postopkih na I. stopnji"/"vodi najzahtevnejše upravne postopke", to pomeni, da mora imeti oseba opravljen izpit druge stopnje. Predstojnik sicer osebi, ki ob zasedbi tega delovnega mesta (še) ne izpolnjuje pogoja za zasedbo, npr. če ima opravljen le strokovni izpit iz ZUP prve stopnje, lahko podeli pooblastilo »''za odločanje v enostavnih upravnih zadevah na I. stopnji in za vodenje postopkov pred izdajo odločbe v zahtevnih (in najzahtevnejših) upravnih postopkih na I. stopnji''«, vendar pa mora oseba, ki zaseda to delovno mesto, opraviti strokovni izpit iz upravnega postopka druge stopnje. ''Če oseba najpozneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka, pogodba o zaposlitvi javnega uslužbenca preneha veljati po samem zakonu, razen če ga ne opravi zaradi razlogov, ki niso na njeni strani. Delovno razmerje javnemu uslužbencu preneha naslednji dan po preteku roka, določenega s pogodbo o zaposlitvi (prva točka prvega dostavka 154. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakona o javnih uslužbencih] (ZJU, Uradni list RS, št. 56/02 in nasl.). Pri nosilcih javnih pooblastil, za katere ZJU ne velja, pa pogodba ne preneha naslednji dan po preteku roka, ampak je mogoče delavcu, ki v predpisanem roku ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti'' (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, 3. knjiga, str. 19-20).  </div>
<div><br></div>
<div>Nespoštovanje pravil o pogojih za uradne osebe je bistvena postopkovna napaka, če se s tem krši tudi pravila o stvarni pristojnosti. V ostalih primerih je kršitev pravil o pogojih nebistvena, razen v okviru razlogov za obnovo postopka, če je odločbo izdala uradna oseba, ki je ni imela pravico izdati (sedma točka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]), zaradi tega se odločba praviloma odpravi (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 95-96). Ta obnovitveni razlog velja tudi, če je v zadevi odločbo '''izdala''' oseba, ki je sicer imela predstojnikovo pooblastilo '''za odločanje''', a ni izpolnjevala predpisanih pogojev za odločanje, ki jih določa prvi odstavek 31. člena ZUP. Zaradi tega ni mogoče šteti, da je imela pravico izdati odločbo. Pri obnovitvenem razlogu gre namreč za to, da uradna oseba nima pooblastila za izdajo odločbe – ne neposrednega zakonskega pooblastila/ne pooblastila predstojnika. Nepooblaščena oseba je tudi uradna oseba s pooblastilom, če ga prekorači (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Posledice,_%C4%8De_uradna_oseba_brez_izpita,_in_napak_pri_formi_vlog_in_aktov_organa primer]). Obnova postopka pa ni mogoča, če bi odločbo izdala pooblaščena/nepooblaščena uradna oseba organa, ki pa ni bil stvarno/krajevno pristojen za odločanje o zadevi. Pri uveljavljanju obnovitvenega razloga na podlagi sedme točke 260. člena ZUP pa veljajo tudi omejitve iz drugega in četrtega odstavka [[Zak:ZUP#261. .C4.8Dlen{{!}}261. člena ZUP]] (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, 2. knjiga, str. 656-657). Kršitev pravil upravnega postopka se lahko izpodbija s pritožbo zoper izdano odločbo (četrta točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). O tem glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111421081 sodbo UPRS I U 136/2017-7 z dne 8. 3. 2018].</div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

Izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje glede na sistemizacijo delovnega mesta in pooblastilo predstojnika

2023-12-06T08:51:30Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje glede na sistemizacijo delovnega mesta in pooblastilo predstojnika - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 6. 12. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Katero stopnjo strokovnega izpita mora imeti uradna oseba, če je v sistemizaciji delovnih mest določeno, da »vodi in odloča v zahtevnih upravnih postopkih na I. stopnji« ter »vodi najzahtevnejše upravne postopke«? Ali je izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje v upravnem postopku vezano na pooblastilo predstojnika ali na sistemizacijo delovnega mesta?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek lahko vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6273 Uredba o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku] (v nadaljevanju: Uredba, Ur. l. RS, št. 12/13 in nasl.) v 2. členu določa, da v upravnih zadevah na prvi stopnji vodi postopek in odloča oseba, ki ima najmanj izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje, če s to uredbo ni določeno drugače. Nadalje določa, da mora za vodenje in odločanje v upravnih zadevah uradna oseba opraviti izpit druge stopnje, če s to uredbo ni določeno drugače (prvi odstavek 9. člena). Že v drugem odstavku 9. člena pa določa, da mora uradna oseba za vodenje postopkov na prvi stopnji, odločanje v enostavnih upravnih zadevah iz 3. člena te uredbe ter vodenje in odločanje v postopkih upravne izvršbe opraviti izpit prve stopnje. <div><br></div>
<div>Določila izpolnjevanja pogojev za vodenje in odločanje glede na zahtevnost postopka, stopnjo izobrazbe in stopnjo opravljenega strokovnega izpita iz ZUP so razvidna iz spodnje tabele:</div>
<div><br></div>
<div>

{{{!}} class="wikitable" style="border-collapse: collapse; width: 100%; height: 351px;"
{{!}}- style="height: 23px;"
{{!}} style="width: 18.976%; height: 23px;" {{!}}
<br>
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 23px;" {{!}} '''ZAHTEVNOST POSTOPKA'''
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 23px;" {{!}} '''POGOJI'''
{{!}}- style="height: 58px;"
{{!}} style="width: 18.976%; height: 251px;" rowspan="3" {{!}} '''1. STOPNJA'''
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 58px;" {{!}} Enostavni - določeni v 29. členu Uredbe
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 58px;" {{!}} <span style="text-decoration: underline;">Vodenje:</span> srednja - brez ZUP      <br><span style="text-decoration: underline;">Odločanje:</span> srednja - brez ZUP
{{!}}- style="height: 59px;"
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 59px;" {{!}} Drugi enostavni in skrajšani postopki
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 59px;" {{!}} <span style="text-decoration: underline;">Vodenje:</span> srednja + ZUP 1. st.<br><span style="text-decoration: underline;">Odločanje:</span> višja + ZUP 1. st.
{{!}}- style="height: 134px;"
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 134px;" {{!}} Zahtevni oz. posebni ugotovitveni postopki
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 134px;" {{!}} <span style="text-decoration: underline;">Vodenje:</span> '''1. stopnje''' (VS, UN,) +  ZUP 1. st.<br><span style="text-decoration: underline;">Odločanje:</span> '''1. stopnje''' (VS, UN) + ZUP 2. st. <br><span style="text-decoration: underline;">Odločanje o izrednih pravnih sredstvih:</span> '''pravna 2. stopnje''' + ZUP 2. st.<br>
{{!}}- style="height: 77px;"
{{!}} style="width: 18.976%; height: 77px;" {{!}} '''2. STOPNJA'''
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 77px;" {{!}} Vse
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 77px;" {{!}} <span style="text-decoration: underline;">Vodenje:</span> 1. stopnje (VS, UN) +  ZUP 2. st.<br><span style="text-decoration: underline;">Odločanje in odločanje o izr. prav. sredstvih:</span> '''pravna 2. stopnje''' + ZUP 2. st.
{{!}}}
</div>
<div>Torej zahtevne (in najzahtevnejše) oz. posebne ugotovitvene postopke na I. stopnji lahko '''vodi''' oseba, ki ima opravljen strokovni '''izpit iz ZUP 1. stopnje''' (in pridobljeno izobrazbo najmanj 1. stopnje), strokovni '''izpit iz ZUP 2. stopnje''' pa je potrebno opraviti '''za odločanje na I. stopnji v teh postopkih''', pri čemer je '''za odločanje o izrednih pravnih sredstvih posebej predpisana pravna izobrazba 2. stopnje.'''</div>
<div><br></div>
<div>'''Strokovni izpit iz ZUP 2. stopnje''' je potrebno opraviti tudi za '''vodenje in odločanje''' v vseh postopkih '''na II. stopnji''', s tem, da je hkrati za '''odločanje na II. stopnji''' – pogoj tudi '''stopnja''' in '''smer pridobljene izobrazbe''', ki mora biti '''pravna, druge stopnje. '''</div>
<div><br></div>
<div>Predstojnik lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za vodenje in/ali odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev (glej [[Zak:ZUP#28. .C4.8Dlen{{!}}28. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člen ZUP]]; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pooblastila_za_vodenje_postopkov_glede_na_stopnjo_strokovnega_izpita_iz_ZUP primer]). Torej, da lahko uradna oseba opravlja posamezna dejanja (vodenje oziroma odločanje) v postopku, mora imeti ustrezna pooblastila, ki ji jih podeli predstojnik organa. Pri pooblaščanju druge osebe morajo biti jasno '''določene zadeve''', za katere se pooblašča uradno osebo ter za''' katera dejanja'''. Po obsegu pooblastila, ki ga imajo uradne osebe, ZUP razlikuje med a) osebami, ki so ''pooblaščene za sprejem odločitve, s katero se postopek konča'' – če za to izpolnjujejo pogoje, in b) osebami, ki so ''pooblaščene le za opravljanje posameznih dejanj'' v postopku ali za vodenje postopka pred izdajo odločbe, ''ne pa tudi sprejema odločitve'' (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 252-253; glej tudi ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Prenos_pooblastila_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_in_subsidiarna_raba_Zakona_o_splo%C5%A1nem_upravnem_postopku primer]). </div>
<div><br></div>
<div>Kakšna bo vsebina pooblastila, ki ga bo predstojnik osebi podelil, je seveda odvisno od delovnega mesta, ki ga ta zaseda oziroma od opredeljenih nalog v ''aktu o sistemizaciji delovnih mest'', katerega vsebino predpisuje [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih](Uradni list RS, št. 58/03 in nasl.) v 1. členu. Sistemizacija mora biti v skladu s to uredbo (drugi odstavek 2. člena). Sistemizacija delovnih mest torej določa, kakšno delo nekdo opravlja. Če naloge, ki so določene s sistematizacijo delovnih mest zahtevajo, da ima oseba opravljen tudi izpit iz splošnega upravnega postopka, mora oseba strokovni izpit iz upravnega postopka opraviti najkasneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja za to delovno mesto (tretji odstavek [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člena ZUP]]). Od nalog, ki so v aktu o sistemizaciji navedene, pa je odvisno, ali bo to izpit prve ali druge stopnje. Torej, če je npr. v sistematizaciji navedeno da uslužbenec, "vodi in odloča v zahtevnih upravnih postopkih na I. stopnji"/"vodi najzahtevnejše upravne postopke", to pomeni, da mora imeti oseba opravljen izpit druge stopnje. Predstojnik sicer osebi, ki ob zasedbi tega delovnega mesta (še) ne izpolnjuje pogoja za zasedbo, npr. če ima opravljen le strokovni izpit iz ZUP prve stopnje, lahko podeli pooblastilo »''za odločanje v enostavnih upravnih zadevah na I. stopnji in za vodenje postopkov pred izdajo odločbe v zahtevnih (in najzahtevnejših) upravnih postopkih na I. stopnji''«, vendar pa mora oseba, ki zaseda to delovno mesto, opraviti strokovni izpit iz upravnega postopka druge stopnje. ''Če oseba najpozneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka, pogodba o zaposlitvi javnega uslužbenca preneha veljati po samem zakonu, razen če ga ne opravi zaradi razlogov, ki niso na njeni strani. Delovno razmerje javnemu uslužbencu preneha naslednji dan po preteku roka, določenega s pogodbo o zaposlitvi (prva točka prvega dostavka 154. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakona o javnih uslužbencih] (ZJU, Uradni list RS, št. 56/02 in nasl.). Pri nosilcih javnih pooblastil, za katere ZJU ne velja, pa pogodba ne preneha naslednji dan po preteku roka, ampak je mogoče delavcu, ki v predpisanem roku ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti'' (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, 3. knjiga, str. 19-20).  </div>
<div><br></div>
<div>Nespoštovanje pravil o pogojih za uradne osebe je bistvena postopkovna napaka, če se s tem krši tudi pravila o stvarni pristojnosti. V ostalih primerih je kršitev pravil o pogojih nebistvena, razen v okviru razlogov za obnovo postopka, če je odločbo izdala uradna oseba, ki je ni imela pravico izdati (sedma točka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]), zaradi tega se odločba praviloma odpravi (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 95-96). Ta obnovitveni razlog velja tudi, če je v zadevi odločbo '''izdala''' oseba, ki je sicer imela predstojnikovo pooblastilo '''za odločanje''', a ni izpolnjevala predpisanih pogojev za odločanje, ki jih določa prvi odstavek 31. člena ZUP. Zaradi tega ni mogoče šteti, da je imela pravico izdati odločbo. Pri obnovitvenem razlogu gre namreč za to, da uradna oseba nima pooblastila za izdajo odločbe – ne neposrednega zakonskega pooblastila/ne pooblastila predstojnika. Nepooblaščena oseba je tudi uradna oseba s pooblastilom, če ga prekorači (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Posledice,_%C4%8De_uradna_oseba_brez_izpita,_in_napak_pri_formi_vlog_in_aktov_organa primer]). Obnova postopka pa ni mogoča, če bi odločbo izdala pooblaščena/nepooblaščena uradna oseba organa, ki pa ni bil stvarno/krajevno pristojen za odločanje o zadevi. Pri uveljavljanju obnovitvenega razloga na podlagi sedme točke 260. člena ZUP pa veljajo tudi omejitve iz drugega in četrtega odstavka [[Zak:ZUP#261. .C4.8Dlen{{!}}261. člena ZUP]] (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, 2. knjiga, str. 656-657). Kršitev pravil upravnega postopka se lahko izpodbija s pritožbo zoper izdano odločbo (četrta točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). O tem glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111421081 sodbo UPRS I U 136/2017-7 z dne 8. 3. 2018].</div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

Izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje glede na sistemizacijo delovnega mesta in pooblastilo predstojnika

2023-12-06T08:48:28Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje glede na sistemizacijo delovnega mesta in pooblastilo predstojnika - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 6. 12. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Katero stopnjo strokovnega izpita mora imeti uradna oseba, če je v sistemizaciji delovnih mest določeno, da »vodi in odloča v zahtevnih upravnih postopkih na I. stopnji« ter »vodi najzahtevnejše upravne postopke«? Ali je izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje v upravnem postopku vezano na pooblastilo predstojnika ali na sistemizacijo delovnega mesta?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek lahko vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6273 Uredba o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku] (v nadaljevanju: Uredba, Ur. l. RS, št. 12/13 in nasl.) v 2. členu določa, da v upravnih zadevah na prvi stopnji vodi postopek in odloča oseba, ki ima najmanj izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje, če s to uredbo ni določeno drugače. Nadalje določa, da mora za vodenje in odločanje v upravnih zadevah uradna oseba opraviti izpit druge stopnje, če s to uredbo ni določeno drugače (prvi odstavek 9. člena). Že v drugem odstavku 9. člena pa določa, da mora uradna oseba za vodenje postopkov na prvi stopnji, odločanje v enostavnih upravnih zadevah iz 3. člena te uredbe ter vodenje in odločanje v postopkih upravne izvršbe opraviti izpit prve stopnje. <div><br></div>
<div>Določila izpolnjevanja pogojev za vodenje in odločanje glede na zahtevnost postopka, stopnjo izobrazbe in stopnjo opravljenega strokovnega izpita iz ZUP so razvidna iz spodnje tabele:</div>
<div><br></div>
<div>
{{{!}} class="wikitable" style="border-collapse: collapse; width: 100%; height: 364px;"
{{!}}- style="height: 23px;"
{{!}} style="width: 18.976%; height: 23px;" {{!}}
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 23px;" {{!}} '''ZAHTEVNOST POSTOPKA'''
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 23px;" {{!}} '''POGOJI'''
{{!}}- style="height: 58px;"
{{!}} style="width: 18.976%; height: 251px;" rowspan="3" {{!}} '''1. STOPNJA'''
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 58px;" {{!}} Enostavni - določeni v 29. členu Uredbe
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 58px;" {{!}} <span style="text-decoration: underline;" >Vodenje:</span> srednja - brez ZUP      <br><span style="text-decoration: underline;" >Odločanje:</span> srednja - brez ZUP
{{!}}- style="height: 59px;"
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 59px;" {{!}} Drugi enostavni in skrajšani postopki
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 59px;" {{!}} <span style="text-decoration: underline;" >Vodenje:</span> srednja + ZUP 1. st.<br><span style="text-decoration: underline;" >Odločanje:</span> višja + ZUP 1. st.
{{!}}- style="height: 134px;"
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 134px;" {{!}} Zahtevni oz. posebni ugotovitveni postopki
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 134px;" {{!}} <span style="text-decoration: underline;" >Vodenje:</span> '''1. stopnje''' (VS, UN,) +  ZUP 1. st.<br><span style="text-decoration: underline;" >Odločanje:</span> '''1. stopnje''' (VS, UN) + ZUP 2. st. <br><span style="text-decoration: underline;" >Odločanje o izrednih pravnih sredstvih:</span> '''pravna 2. stopnje''' + ZUP 2. st.<br>
{{!}}- style="height: 90px;"
{{!}} style="width: 18.976%; height: 90px;" {{!}} '''2. STOPNJA'''
{{!}} style="width: 32.3317%; height: 90px;" {{!}} Vse
{{!}} style="width: 48.6922%; height: 90px;" {{!}} <span style="text-decoration: underline;" >Vodenje:</span> 1. stopnje (VS, UN) +  ZUP 2. st.<br><span style="text-decoration: underline;" >Odločanje in odločanje o izr. prav. sredstvih:</span> '''pravna 2. stopnje''' + ZUP 2. st.
{{!}}}
</div>
<div>Torej zahtevne (in najzahtevnejše) oz. posebne ugotovitvene postopke na I. stopnji lahko '''vodi''' oseba, ki ima opravljen strokovni '''izpit iz ZUP 1. stopnje''' (in pridobljeno izobrazbo najmanj 1. stopnje), strokovni '''izpit iz ZUP 2. stopnje''' pa je potrebno opraviti '''za odločanje na I. stopnji v teh postopkih''', pri čemer je '''za odločanje o izrednih pravnih sredstvih posebej predpisana pravna izobrazba 2. stopnje.'''</div>
<div><br></div>
<div>'''Strokovni izpit iz ZUP 2. stopnje''' je potrebno opraviti tudi za '''vodenje in odločanje''' v vseh postopkih '''na II. stopnji''', s tem, da je hkrati za '''odločanje na II. stopnji''' – pogoj tudi '''stopnja''' in '''smer pridobljene izobrazbe''', ki mora biti '''pravna, druge stopnje. '''</div>
<div><br></div>
<div>Predstojnik lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za vodenje in/ali odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev (glej [[Zak:ZUP#28. .C4.8Dlen{{!}}28. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člen ZUP]]; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pooblastila_za_vodenje_postopkov_glede_na_stopnjo_strokovnega_izpita_iz_ZUP primer]). Torej, da lahko uradna oseba opravlja posamezna dejanja (vodenje oziroma odločanje) v postopku, mora imeti ustrezna pooblastila, ki ji jih podeli predstojnik organa. Pri pooblaščanju druge osebe morajo biti jasno '''določene zadeve''', za katere se pooblašča uradno osebo ter za''' katera dejanja'''. Po obsegu pooblastila, ki ga imajo uradne osebe, ZUP razlikuje med a) osebami, ki so ''pooblaščene za sprejem odločitve, s katero se postopek konča'' – če za to izpolnjujejo pogoje, in b) osebami, ki so ''pooblaščene le za opravljanje posameznih dejanj'' v postopku ali za vodenje postopka pred izdajo odločbe, ''ne pa tudi sprejema odločitve'' (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 252-253; glej tudi ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Prenos_pooblastila_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_in_subsidiarna_raba_Zakona_o_splo%C5%A1nem_upravnem_postopku primer]). </div>
<div><br></div>
<div>Kakšna bo vsebina pooblastila, ki ga bo predstojnik osebi podelil, je seveda odvisno od delovnega mesta, ki ga ta zaseda oziroma od opredeljenih nalog v ''aktu o sistemizaciji delovnih mest'', katerega vsebino predpisuje [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih](Uradni list RS, št. 58/03 in nasl.) v 1. členu. Sistemizacija mora biti v skladu s to uredbo (drugi odstavek 2. člena). Sistemizacija delovnih mest torej določa, kakšno delo nekdo opravlja. Če naloge, ki so določene s sistematizacijo delovnih mest zahtevajo, da ima oseba opravljen tudi izpit iz splošnega upravnega postopka, mora oseba strokovni izpit iz upravnega postopka opraviti najkasneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja za to delovno mesto (tretji odstavek [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člena ZUP]]). Od nalog, ki so v aktu o sistemizaciji navedene, pa je odvisno, ali bo to izpit prve ali druge stopnje. Torej, če je npr. v sistematizaciji navedeno da uslužbenec, "vodi in odloča v zahtevnih upravnih postopkih na I. stopnji"/"vodi najzahtevnejše upravne postopke", to pomeni, da mora imeti oseba opravljen izpit druge stopnje. Predstojnik sicer osebi, ki ob zasedbi tega delovnega mesta (še) ne izpolnjuje pogoja za zasedbo, npr. če ima opravljen le strokovni izpit iz ZUP prve stopnje, lahko podeli pooblastilo »''za odločanje v enostavnih upravnih zadevah na I. stopnji in za vodenje postopkov pred izdajo odločbe v zahtevnih (in najzahtevnejših) upravnih postopkih na I. stopnji''«, vendar pa mora oseba, ki zaseda to delovno mesto, opraviti strokovni izpit iz upravnega postopka druge stopnje. ''Če oseba najpozneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka, pogodba o zaposlitvi javnega uslužbenca preneha veljati po samem zakonu, razen če ga ne opravi zaradi razlogov, ki niso na njeni strani. Delovno razmerje javnemu uslužbencu preneha naslednji dan po preteku roka, določenega s pogodbo o zaposlitvi (prva točka prvega dostavka 154. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakona o javnih uslužbencih] (ZJU, Uradni list RS, št. 56/02 in nasl.). Pri nosilcih javnih pooblastil, za katere ZJU ne velja, pa pogodba ne preneha naslednji dan po preteku roka, ampak je mogoče delavcu, ki v predpisanem roku ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti'' (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, 3. knjiga, str. 19-20).  </div>
<div><br></div>
<div>Nespoštovanje pravil o pogojih za uradne osebe je bistvena postopkovna napaka, če se s tem krši tudi pravila o stvarni pristojnosti. V ostalih primerih je kršitev pravil o pogojih nebistvena, razen v okviru razlogov za obnovo postopka, če je odločbo izdala uradna oseba, ki je ni imela pravico izdati (sedma točka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]), zaradi tega se odločba praviloma odpravi (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 95-96). Ta obnovitveni razlog velja tudi, če je v zadevi odločbo '''izdala''' oseba, ki je sicer imela predstojnikovo pooblastilo '''za odločanje''', a ni izpolnjevala predpisanih pogojev za odločanje, ki jih določa prvi odstavek 31. člena ZUP. Zaradi tega ni mogoče šteti, da je imela pravico izdati odločbo. Pri obnovitvenem razlogu gre namreč za to, da uradna oseba nima pooblastila za izdajo odločbe – ne neposrednega zakonskega pooblastila/ne pooblastila predstojnika. Nepooblaščena oseba je tudi uradna oseba s pooblastilom, če ga prekorači (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Posledice,_%C4%8De_uradna_oseba_brez_izpita,_in_napak_pri_formi_vlog_in_aktov_organa primer]). Obnova postopka pa ni mogoča, če bi odločbo izdala pooblaščena/nepooblaščena uradna oseba organa, ki pa ni bil stvarno/krajevno pristojen za odločanje o zadevi. Pri uveljavljanju obnovitvenega razloga na podlagi sedme točke 260. člena ZUP pa veljajo tudi omejitve iz drugega in četrtega odstavka [[Zak:ZUP#261. .C4.8Dlen{{!}}261. člena ZUP]] (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, 2. knjiga, str. 656-657). Kršitev pravil upravnega postopka se lahko izpodbija s pritožbo zoper izdano odločbo (četrta točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). O tem glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111421081 sodbo UPRS I U 136/2017-7 z dne 8. 3. 2018].</div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

Izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje glede na sistemizacijo delovnega mesta in pooblastilo predstojnika

2023-12-06T08:39:20Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje glede na sistemizacijo delovnega mesta in pooblastilo predstojnika - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 6. 12. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Katero stopnjo strokovnega izpita mora imeti uradna oseba, če je v sistemizaciji delovnih mest določeno, da »vodi in odloča v zahtevnih upravnih postopkih na I. stopnji« ter »vodi najzahtevnejše upravne postopke«? Ali je izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje v upravnem postopku vezano na pooblastilo predstojnika ali na sistemizacijo delovnega mesta?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek lahko vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6273 Uredba o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku] (v nadaljevanju: Uredba, Ur. l. RS, št. 12/13 in nasl.) v 2. členu določa, da v upravnih zadevah na prvi stopnji vodi postopek in odloča oseba, ki ima najmanj izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje, če s to uredbo ni določeno drugače. Nadalje določa, da mora za vodenje in odločanje v upravnih zadevah uradna oseba opraviti izpit druge stopnje, če s to uredbo ni določeno drugače (prvi odstavek 9. člena). Že v drugem odstavku 9. člena pa določa, da mora uradna oseba za vodenje postopkov na prvi stopnji, odločanje v enostavnih upravnih zadevah iz 3. člena te uredbe ter vodenje in odločanje v postopkih upravne izvršbe opraviti izpit prve stopnje. <div><br></div><div>Določila izpolnjevanja pogojev za vodenje in odločanje glede na zahtevnost postopka, stopnjo izobrazbe in stopnjo opravljenega strokovnega izpita iz ZUP so razvidna iz spodnje tabele:</div><div><br></div><div>Tabelca___________</div><div><br></div><div>Torej zahtevne (in najzahtevnejše) oz. posebne ugotovitvene postopke na I. stopnji lahko '''vodi''' oseba, ki ima opravljen strokovni '''izpit iz ZUP 1. stopnje''' (in pridobljeno izobrazbo najmanj 1. stopnje), strokovni '''izpit iz ZUP 2. stopnje''' pa je potrebno opraviti '''za odločanje na I. stopnji v teh postopkih''', pri čemer je '''za odločanje o izrednih pravnih sredstvih posebej predpisana pravna izobrazba 2. stopnje.'''</div><div><br></div><div>'''Strokovni izpit iz ZUP 2. stopnje''' je potrebno opraviti tudi za '''vodenje in odločanje''' v vseh postopkih '''na II. stopnji''', s tem, da je hkrati za '''odločanje na II. stopnji''' – pogoj tudi '''stopnja''' in '''smer pridobljene izobrazbe''', ki mora biti '''pravna, druge stopnje. '''</div><div><br></div><div>Predstojnik lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za vodenje in/ali odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev (glej [[Zak:ZUP#28. .C4.8Dlen{{!}}28. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člen ZUP]]; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pooblastila_za_vodenje_postopkov_glede_na_stopnjo_strokovnega_izpita_iz_ZUP primer]). Torej, da lahko uradna oseba opravlja posamezna dejanja (vodenje oziroma odločanje) v postopku, mora imeti ustrezna pooblastila, ki ji jih podeli predstojnik organa. Pri pooblaščanju druge osebe morajo biti jasno '''določene zadeve''', za katere se pooblašča uradno osebo ter za''' katera dejanja'''. Po obsegu pooblastila, ki ga imajo uradne osebe, ZUP razlikuje med a) osebami, ki so ''pooblaščene za sprejem odločitve, s katero se postopek konča'' – če za to izpolnjujejo pogoje, in b) osebami, ki so ''pooblaščene le za opravljanje posameznih dejanj'' v postopku ali za vodenje postopka pred izdajo odločbe, ''ne pa tudi sprejema odločitve'' (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 252-253; glej tudi ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Prenos_pooblastila_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_in_subsidiarna_raba_Zakona_o_splo%C5%A1nem_upravnem_postopku primer]). </div><div><br></div><div>Kakšna bo vsebina pooblastila, ki ga bo predstojnik osebi podelil, je seveda odvisno od delovnega mesta, ki ga ta zaseda oziroma od opredeljenih nalog v ''aktu o sistemizaciji delovnih mest'', katerega vsebino predpisuje [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih](Uradni list RS, št. 58/03 in nasl.) v 1. členu. Sistemizacija mora biti v skladu s to uredbo (drugi odstavek 2. člena). Sistemizacija delovnih mest torej določa, kakšno delo nekdo opravlja. Če naloge, ki so določene s sistematizacijo delovnih mest zahtevajo, da ima oseba opravljen tudi izpit iz splošnega upravnega postopka, mora oseba strokovni izpit iz upravnega postopka opraviti najkasneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja za to delovno mesto (tretji odstavek [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člena ZUP]]). Od nalog, ki so v aktu o sistemizaciji navedene, pa je odvisno, ali bo to izpit prve ali druge stopnje. Torej, če je npr. v sistematizaciji navedeno da uslužbenec, "vodi in odloča v zahtevnih upravnih postopkih na I. stopnji"/"vodi najzahtevnejše upravne postopke", to pomeni, da mora imeti oseba opravljen izpit druge stopnje. Predstojnik sicer osebi, ki ob zasedbi tega delovnega mesta (še) ne izpolnjuje pogoja za zasedbo, npr. če ima opravljen le strokovni izpit iz ZUP prve stopnje, lahko podeli pooblastilo »''za odločanje v enostavnih upravnih zadevah na I. stopnji in za vodenje postopkov pred izdajo odločbe v zahtevnih (in najzahtevnejših) upravnih postopkih na I. stopnji''«, vendar pa mora oseba, ki zaseda to delovno mesto, opraviti strokovni izpit iz upravnega postopka druge stopnje. ''Če oseba najpozneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka, pogodba o zaposlitvi javnega uslužbenca preneha veljati po samem zakonu, razen če ga ne opravi zaradi razlogov, ki niso na njeni strani. Delovno razmerje javnemu uslužbencu preneha naslednji dan po preteku roka, določenega s pogodbo o zaposlitvi (prva točka prvega dostavka 154. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakona o javnih uslužbencih] (ZJU, Uradni list RS, št. 56/02 in nasl.). Pri nosilcih javnih pooblastil, za katere ZJU ne velja, pa pogodba ne preneha naslednji dan po preteku roka, ampak je mogoče delavcu, ki v predpisanem roku ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti'' (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, 3. knjiga, str. 19-20).  </div><div><br></div><div>Nespoštovanje pravil o pogojih za uradne osebe je bistvena postopkovna napaka, če se s tem krši tudi pravila o stvarni pristojnosti. V ostalih primerih je kršitev pravil o pogojih nebistvena, razen v okviru razlogov za obnovo postopka, če je odločbo izdala uradna oseba, ki je ni imela pravico izdati (sedma točka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]), zaradi tega se odločba praviloma odpravi (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 95-96). Ta obnovitveni razlog velja tudi, če je v zadevi odločbo '''izdala''' oseba, ki je sicer imela predstojnikovo pooblastilo '''za odločanje''', a ni izpolnjevala predpisanih pogojev za odločanje, ki jih določa prvi odstavek 31. člena ZUP. Zaradi tega ni mogoče šteti, da je imela pravico izdati odločbo. Pri obnovitvenem razlogu gre namreč za to, da uradna oseba nima pooblastila za izdajo odločbe – ne neposrednega zakonskega pooblastila/ne pooblastila predstojnika. Nepooblaščena oseba je tudi uradna oseba s pooblastilom, če ga prekorači (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Posledice,_%C4%8De_uradna_oseba_brez_izpita,_in_napak_pri_formi_vlog_in_aktov_organa primer]). Obnova postopka pa ni mogoča, če bi odločbo izdala pooblaščena/nepooblaščena uradna oseba organa, ki pa ni bil stvarno/krajevno pristojen za odločanje o zadevi. Pri uveljavljanju obnovitvenega razloga na podlagi sedme točke 260. člena ZUP pa veljajo tudi omejitve iz drugega in četrtega odstavka [[Zak:ZUP#261. .C4.8Dlen{{!}}261. člena ZUP]] (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, 2. knjiga, str. 656-657). Kršitev pravil upravnega postopka se lahko izpodbija s pritožbo zoper izdano odločbo (četrta točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). O tem glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111421081 sodbo UPRS I U 136/2017-7 z dne 8. 3. 2018].</div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

Izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje glede na sistemizacijo delovnega mesta in pooblastilo predstojnika

2023-12-06T08:37:01Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje glede na sistemizacijo delovnega mesta in pooblastilo predstojnika - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 6. 12. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Katero stopnjo strokovnega izpita mora imeti uradna oseba, če je v sistemizaciji delovnih mest določeno, da »vodi in odloča v zahtevnih upravnih postopkih na I. stopnji« ter »vodi najzahtevnejše upravne postopke«? Ali je izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje v upravnem postopku vezano na pooblastilo predstojnika ali na sistemizacijo delovnega mesta?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek lahko vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6273 Uredba o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku] (v nadaljevanju: Uredba, Ur. l. RS, št. 12/13 in nasl.) v 2. členu določa, da v upravnih zadevah na prvi stopnji vodi postopek in odloča oseba, ki ima najmanj izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje, če s to uredbo ni določeno drugače. Nadalje določa, da mora za vodenje in odločanje v upravnih zadevah uradna oseba opraviti izpit druge stopnje, če s to uredbo ni določeno drugače (prvi odstavek 9. člena). Že v drugem odstavku 9. člena pa določa, da mora uradna oseba za vodenje postopkov na prvi stopnji, odločanje v enostavnih upravnih zadevah iz 3. člena te uredbe ter vodenje in odločanje v postopkih upravne izvršbe opraviti izpit prve stopnje. <div><br></div><div>Določila izpolnjevanja pogojev za vodenje in odločanje glede na zahtevnost postopka, stopnjo izobrazbe in stopnjo opravljenega strokovnega izpita iz ZUP so razvidna iz spodnje tabele:</div><div><br></div><div>Tabelca___________</div><div><br></div><div>Torej zahtevne (in najzahtevnejše) oz. posebne ugotovitvene postopke na I. stopnji lahko '''vodi''' oseba, ki ima opravljen strokovni '''izpit iz ZUP 1. stopnje''' (in pridobljeno izobrazbo najmanj 1. stopnje), strokovni '''izpit iz ZUP 2. stopnje''' pa je potrebno opraviti '''za odločanje na I. stopnji v teh postopkih''', pri čemer je '''za odločanje o izrednih pravnih sredstvih posebej predpisana pravna izobrazba 2. stopnje.'''</div><div><br></div><div>'''Strokovni izpit iz ZUP 2. stopnje''' je potrebno opraviti tudi za '''vodenje in odločanje''' v vseh postopkih '''na II. stopnji''', s tem, da je hkrati za '''odločanje na II. stopnji''' – pogoj tudi '''stopnja''' in '''smer pridobljene izobrazbe''', ki mora biti '''pravna, druge stopnje. '''</div><div><br></div><div>Predstojnik lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za vodenje in/ali odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev (glej [[Zak:ZUP#28. .C4.8Dlen{{!}}28. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člen ZUP]]; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pooblastila_za_vodenje_postopkov_glede_na_stopnjo_strokovnega_izpita_iz_ZUP primer]). Torej, da lahko uradna oseba opravlja posamezna dejanja (vodenje oziroma odločanje) v postopku, mora imeti ustrezna pooblastila, ki ji jih podeli predstojnik organa. Pri pooblaščanju druge osebe morajo biti jasno '''določene zadeve''', za katere se pooblašča uradno osebo ter za''' katera dejanja'''. Po obsegu pooblastila, ki ga imajo uradne osebe, ZUP razlikuje med a) osebami, ki so ''pooblaščene za sprejem odločitve, s katero se postopek konča'' – če za to izpolnjujejo pogoje, in b) osebami, ki so ''pooblaščene le za opravljanje posameznih dejanj'' v postopku ali za vodenje postopka pred izdajo odločbe, ''ne pa tudi sprejema odločitve'' (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 252-253; glej tudi ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Prenos_pooblastila_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_in_subsidiarna_raba_Zakona_o_splo%C5%A1nem_upravnem_postopku primer]). </div><div><br></div><div>Kakšna bo vsebina pooblastila, ki ga bo predstojnik osebi podelil, je seveda odvisno od delovnega mesta, ki ga ta zaseda oziroma od opredeljenih nalog v ''aktu o sistemizaciji delovnih mest'', katerega vsebino predpisuje [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih](Uradni list RS, št. 58/03 in nasl.) v 1. členu. Sistemizacija mora biti v skladu s to uredbo (drugi odstavek 2. člena). Sistemizacija delovnih mest torej določa, kakšno delo nekdo opravlja. Če naloge, ki so določene s sistematizacijo delovnih mest zahtevajo, da ima oseba opravljen tudi izpit iz splošnega upravnega postopka, mora oseba strokovni izpit iz upravnega postopka opraviti najkasneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja za to delovno mesto (tretji odstavek [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člena ZUP]]). Od nalog, ki so v aktu o sistemizaciji navedene, pa je odvisno, ali bo to izpit prve ali druge stopnje. Torej, če je npr. v sistematizaciji navedeno da uslužbenec, "vodi in odloča v zahtevnih upravnih postopkih na I. stopnji"/"vodi najzahtevnejše upravne postopke", to pomeni, da mora imeti oseba opravljen izpit druge stopnje. Predstojnik sicer osebi, ki ob zasedbi tega delovnega mesta (še) ne izpolnjuje pogoja za zasedbo, npr. če ima opravljen le strokovni izpit iz ZUP prve stopnje, lahko podeli pooblastilo »''za odločanje v enostavnih upravnih zadevah na I. stopnji in za vodenje postopkov pred izdajo odločbe v zahtevnih (in najzahtevnejših) upravnih postopkih na I. stopnji''«, vendar pa mora oseba, ki zaseda to delovno mesto, opraviti strokovni izpit iz upravnega postopka druge stopnje. ''Če oseba najpozneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka, pogodba o zaposlitvi javnega uslužbenca preneha veljati po samem zakonu, razen če ga ne opravi zaradi razlogov, ki niso na njeni strani. Delovno razmerje javnemu uslužbencu preneha naslednji dan po preteku roka, določenega s pogodbo o zaposlitvi (prva točka prvega dostavka 154. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakona o javnih uslužbencih] (ZJU, Uradni list RS, št. 56/02 in nasl.). Pri nosilcih javnih pooblastil, za katere ZJU ne velja, pa pogodba ne preneha naslednji dan po preteku roka, ampak je mogoče delavcu, ki v predpisanem roku ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti'' (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, 3. knjiga, str. 19-20).  </div><div><br></div><div>Nespoštovanje pravil o pogojih za uradne osebe je bistvena postopkovna napaka, če se s tem krši tudi pravila o stvarni pristojnosti. V ostalih primerih je kršitev pravil o pogojih nebistvena, razen v okviru razlogov za obnovo postopka, če je odločbo izdala uradna oseba, ki je ni imela pravico izdati (sedma točka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]), zaradi tega se odločba praviloma odpravi (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 95-96). Ta obnovitveni razlog velja tudi, če je v zadevi odločbo '''izdala''' oseba, ki je sicer imela predstojnikovo pooblastilo '''za odločanje''', a ni izpolnjevala predpisanih pogojev za odločanje, ki jih določa prvi odstavek 31. člena ZUP. Zaradi tega ni mogoče šteti, da je imela pravico izdati odločbo. Pri obnovitvenem razlogu gre namreč za to, da uradna oseba nima pooblastila za izdajo odločbe – ne neposrednega zakonskega pooblastila/ne pooblastila predstojnika. Nepooblaščena oseba je tudi uradna oseba s pooblastilom, če ga prekorači (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Posledice,_%C4%8De_uradna_oseba_brez_izpita,_in_napak_pri_formi_vlog_in_aktov_organa primer]). Obnova postopka pa ni mogoča, če bi odločbo izdala pooblaščena/nepooblaščena uradna oseba organa, ki pa ni bil stvarno/krajevno pristojen za odločanje o zadevi. Pri uveljavljanju obnovitvenega razloga na podlagi sedme točke 260. člena ZUP pa veljajo tudi omejitve iz drugega in četrtega odstavka [[Zak:ZUP#261. .C4.8Dlen{{!}}261. člena ZUP]] (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, 2. knjiga, str. 656-657). Kršitev pravil upravnega postopka se lahko izpodbija s pritožbo zoper izdano odločbo (četrta točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). O tem glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111421081 sodbo UPRS I U 136/2017-7 z dne 8. 3. 2018].</div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje glede na sistemizacijo delovnega mesta in pooblastilo predstojnika

2023-12-06T08:22:04Z

KrzanTina: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Odprava odločbe prvostopenjskega organa in ponovni postopek

2023-11-16T09:06:17Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''Odprava odločbe prvostopenjskega organa in ponovni postopek - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 8. 11. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Na podlagi pritožbe je drugostopenjski organ izdal odločbo, v kateri je v izreku navedel, da se pritožbi ugodi, da se odločba prvostopenjskega organa (npr. gradbeno dovoljenje upravne enote) odpravi in da se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, pri čemer se naloži prvostopenjskemu organu, da dosledno sledi načelu zaslišanja stranke (npr. glede izkazati pravico graditi za kanalizacijo na sosednjem zemljišču). Kako mora postopati organ prve stopnje v ponovnem postopku, zlasti glede morebitnega dopolnjevanja zadeve (npr. glede komunalne priključitve in domnevno dodatno pridobljenih ustreznih mnenj)? 

== '''Odgovor:''' ==

<div>Drugostopenjski organ po preučitvi pritožbenih razlogov in glede na kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, lahko glede na tretji odstavek [[Zak:ZUP#246. .C4.8Dlen{{!}}246. člena ZUP]] zavrne pritožbo, prvostopenjsko odločbo v celoti ali deloma odpravi, spremeni ali izreče za nično (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2019, str. 240).

Če '''drugostopenjski organ pritožbi ugodi''' in ne odloči sam o zadevi, '''prvostopenjsko odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek.''' Vendar to lahko stori le, če spozna, da bo pomanjkljivosti postopka hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje (tretji odstavek [[Zak:ZUP#251. .C4.8Dlen{{!}}251. člen ZUP]]). To presojo mora v svoji odločbi tudi obrazložiti, pri tem pa mora upoštevati tudi sorazmernost med vidiki načela ekonomičnosti ter načelom varstva pravic strank ter odločanja v razumnem roku (6. člen [https://www.echr.coe.int/documents/d/echr/convention_slv Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic], EKČP, spremenjena s Protokoli št. 11 in nasl.), saj lahko taka odločitev negativno vpliva na možnost stranke do hitrega in učinkovitega odločanja upravnih organov o njenih pravicah in obveznostih (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 609). Drugostopenjski organ mora v odločbi, če vrne zadevo v ponovni postopek prvostopenjskemu organu, '''opozoriti, glede česa je treba dopolniti postopek ali odpraviti pomanjkljivosti''' (prav tam).

'''Če se odločba odpravi''', to pomeni, da se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale (prvi odstavek [[Zak:ZUP#281. .C4.8Dlen{{!}}281. člena ZUP]]). Navedeno pomeni, da '''se vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred izdajo odpravljene odločbe. '''V novem postopku prvostopenjski organ tako ne odpravlja svoje prvotne odločbe, saj je to storilo z drugostopenjsko odločitvijo že pritožbeno ministrstvo, mora pa prvostopenjski organ svoj prvotni postopek dopolniti in izdati nov prvostopenjski akt (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izrek_odlo%C4%8Dbe_v_primeru_ponovnega_odlo%C4%8Danja primer]).

'''Ponovni postopek '''pa ne pomeni, da se postopek začne znova, ampak je '''namenjen odpravi nepravilnosti prej izdane odločbe v skladu z opozorili drugostopenjskega organa v pritožbenem postopku''' ([[Zak:ZUP#251. .C4.8Dlen{{!}}251. člen ZUP]]) oziroma v skladu s pravnim mnenjem sodišča glede materialnega prava ter v skladu s stališči sodišča glede postopka, če je bila odločba odpravljena v upravnem sporu (glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111448086 sodbo UPRS I U 1515/2018-9 z dne 21. 7. 2020]). Zaradi ponovnega postopka '''prvostopenjski organ nima več popolne samostojnosti '''([[Zak:ZUP#12. .C4.8Dlen{{!}}12. člen ZUP]]) pri odločanju o zadevi, zato je '''vezan na napotila drugostopenjskega organa o načinu vodenja postopka '''in mora vseskozi ravnati po njegovi odločbi (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa_prve_stopnje_z_zadevo,_vrnjeno_po_prito%C5%BEbi_v_novo_odlo%C4%8Danje primer]). Brez odlašanja, a '''najpozneje v 30 dneh o'''d prejema zadeve mora prvostopenjski organ izdati novo odločbo (tretji odstavek 251. člena ZUP) (prav tam, str. 610).

A vendar je prvostopenjski organ v ponovnem '''postopku vezan na navodila druge stopnje le tako dolgo, dokler ostaja dejansko stanje nespremenjeno'''. Če na podlagi novih dejstev in novih dokazov, ki jih lahko uveljavlja tudi stranka, v ponovnem postopku ugotovi drugačno stanje stvari, je organ prve stopnje – skladno s temeljnim načelom materialne resnice – dolžan upoštevati novo dejansko stanje in na podlagi takega dejanskega stanja odločiti v zadevi skladno z ustreznimi materialnimi predpisi (glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113053657 sodbo UPRS I U 143/2011 z dne 20. 11. 2012] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ne/upo%C5%A1tevanje_novih_navedb_v_ponovnem_postopku_po_ustni_obravnavi#Zadeva:_Ne/upo%C5%A1tevanje_novih_navedb_v_ponovnem_postopku_po_ustni_obravnavi primer]).

Hkrati opozarjamo, da so sodna praksa in s tem pravna stališča o tem ali se pri izdaji nove odločbe v ponovljenem postopku upošteva dejansko stanje ob prvi odločbi, čeprav odpravljeni, ali novo dejansko stanje, ker je prva odločba odpravljena, različna. Prvi zagovarjajo, da je namen pritožbe le preverka zakonitosti prve odločbe in se sprašujejo ali lahko instančni organi v primerih, ko odločajo meritorno (po vsebini), presojajo zakonitost po stanju ob izdaji izpodbijane odločbe, odločajo pa po spremenjenem dejanskem stanju. Izpostavljajo, da z vidika zakonitosti ne gre razlikovati med odločanjem na drugi ali med odločanjem (po vrnitvi v ponovno odločanje) na prvi stopnji. Medtem ko drugi menijo, da je z vidika zakonitosti potrebno odločiti po času odločanja, kar je po odpravi prve odločbe na novo opredeljeno za novo obdobje, vključno z novonastalimi dejstvi v času ponovljenega postopka. Vsekakor pa bo na ta vprašanja gotovo odgovorila sodna praksa, ki se glede tega vprašanja še razvija.  
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

</div>

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

Odprava odločbe prvostopenjskega organa in ponovni postopek

2023-11-16T09:05:30Z

KrzanTina:

Odprava odločbe prvostopenjskega organa in ponovni postopek

2023-11-08T09:56:58Z

KrzanTina:

Odprava odločbe prvostopenjskega organa in ponovni postopek

2023-11-08T09:56:26Z

KrzanTina:

Odprava odločbe prvostopenjskega organa in ponovni postopek

2023-11-08T09:46:20Z

KrzanTina:

Odprava odločbe prvostopenjskega organa in ponovni postopek

2023-11-08T09:37:42Z

KrzanTina: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Pomota pri vročanju in možnost vrnitve v prejšnje stanje

2023-10-15T21:42:52Z

KrzanTina:

== '''Zadeva:''' Pomota pri vročanju in možnost vrnitve v prejšnje stanje - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 15. 10. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Pravni osebi je bil v postopku poslan poziv za dopolnitev vloge v določenem roku. Odrejeno je bilo osebno vročanje v fizični obliki. Organu je bila vrnjena pošiljka z opombo, da je bilo pismo puščeno na vratih stanovanja, ker vročevalec pisma ni mogel vročiti naslovniku in ker naslovnik nima hišnega predala. Naslovnik pisma v 15-dnevnem roku ni prevzel. Pismo je bilo po poteku tega roka vrnjeno upravnemu organu. Nastopila je fikcija vročitve in stranki je bil izdan sklep o zavrženju vloge. 

<br>Po izteku pritožbenega roka je stranka vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku 103. člena ZUP, v katerem dokazuje pomoto pri vročanju poziva za dopolnitev vloge. Stranka navaja, da je zamudila rok za dopolnitev vloge, ker ji prej omenjeni poziv ni bil vročen in ga tudi ni prejela. Kot dokaz je stranka priložila obvestilo Pošte Slovenije, v katerem ta priznava napačno vročanje po ZUP. 

<br>Kako naj ravna organ v nastali situaciji?
== '''Odgovor:''' ==

Vročanje je ključno dejanje v postopku, ker je pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanja, ki se vroča. Sestavljata ga dva materialna akta, in sicer dejanji vročitve pisanja ter potrditev le-tega dejanja z vročilnico. Osebno vročanje je po ZUP lahko elektronsko ali fizično ([[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člen ZUP]]). Osebna vročitev pravnim osebam (organom, podjetjem) se praviloma vroča na prijavljen elektronski naslov, sicer fizično pooblaščeni osebi za sprejem dokumentov ([[Zak:ZUP#91. .C4.8Dlen{{!}}91. člen ZUP]]) (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vro%C4%8Danje_pravni_osebi_na_sede%C5%BE_ali_na_naslov_ekspoziture primer]). Po fizični poti se '''vročajo odločbe in sklepi; drugi akti oz. dokumenti pri katerih začne z vročitvijo teči rok.''' Pri osebni vročitvi vročevalec (poštar, inšpektor, uradna oseba) izroči dokument naslovniku, ta izpolni vročilnico za dokaz organu, da je naslovnik prejel dokument. V primeru, da '''vročevalec naslovnika ne najde''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]]), mu sporočilo o prispelem pismu z opozorilom na nastop fikcije vročitve po 15 dneh pusti v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ipd. (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Obvezno_osebno_vro%C4%8Danje,_%C4%8De_naslovnik_nima_urejenega_hi%C5%A1nega_predal%C4%8Dnika primer]). Če naslovnik ne prevzame dokumenta v 15 dneh, nastopijo 16. dan pravne posledice in fikcija vročitve, zato mu vročevalec dokument pusti v hišnem predalčniku ali ga vrne organu po četrtem odstavku 87. člena ZUP (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 131-143). <div><br></div>
<div>Zakonska ureditev instituta vrnitve v prejšnje stanje je pravica stranke, kar ji zagotavlja možnost sodelovanja in obrambe v postopku, ter bi lahko vplivalo na njene pravice ali pravni položaj. Za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku [[Zak:ZUP#103. .C4.8Dlen{{!}}103. člena ZUP]] morajo biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji: zamuda procesnega roka, nastop prekluzije ter opravičen razlog zamude. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela (subjektivni rok) (prvi odstavek [[Zak:ZUP#150. .C4.8Dlen{{!}}150. člena ZUP]]). Po treh mesecih (objektivni rok) od dneva zamude se ne more več predlagati vrnitev v prejšnje stanje. Pri vrnitvi v prejšnje stanje se presoja, ali je stranka na dan, ko bi nekaj morala storiti, imela opravičljiv razlog, da tega ni storila. Opravičeni vzroki, zaradi katerih je stranka zamudila rok za opravo dejanja postopka, so lahko praviloma samo takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 250). Okoliščina, zaradi katere ni mogla pravočasno opraviti zamujenega dejanja, opravičuje pa njeno zamudo, mora biti vsaj verjetno izkazana (prvi odstavek [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]]). Ali je vzrok upravičen, je vselej stvar presoje pristojnega organa glede na okoliščine posameznega primera. Pri verjetnem izkazu te okoliščine organ ni vezan na pravila upravnega postopka o izvajanju dokazov ([[Zak:ZUP#167. .C4.8Dlen{{!}}167. člen ZUP]]). Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zato, ker je stranka zamudila vložiti kakšno vlogo, mora predlogu priložiti tudi to vlogo (četrti odstavek 104. člena ZUP).  </div>
<div><br></div>
<div>V konkretnem primeru stranki zaradi napačnega vročanja s strani Pošte Slovenije ni bil vročen dopis za dopolnitev vloge, zato je zamudila procesni rok za dopolnitev in je bil posledično njen zahtevek s sklepom zavržen. Na tem mestu izpostavljamo, da v konkretnem primeru ne gre za pomoto pri vročanju v smislu določb [[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člena ZUP]], ampak za napačno vročanje, saj '''napake, ki naj bi jih zakrivil vročevalec pri vročanju, ne predstavljajo pomote pri vročanju''' (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111398493 sodbo UPRS I U 1444/2015 z dne 25. 3. 2016]). Zakon v [[Zak:ZUP#235. .C4.8Dlen{{!}}235. členu ZUP]] določa, da če ni z zakonom določeno drugače, stranka lahko vloži pritožbo v roku petnajstih dni od vročitve. Pritožbeni rok tako začne teči od dneva vročitve, pod pogojem, da je bila ta pravilno opravljena. V konkretnem primeru naj bi bil sklep o zavržbi stranki vročen pravilno, stranka pa se zoper sklep ni pritožila. To pomeni, da je zamudila rok za pritožbo v kateri bi lahko uveljavlja vrnitev v prejšnje stanje. '''Pravilnost vročitve se namreč lahko upošteva pri presoji pravočasnosti''' vložene pritožbe ali izrednega pravnega sredstva (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111441845 sodbo UPRS I U 1470/2018-9 z dne 19. 5. 2020]). Ker je stranka prejela sklep o zavržbi, menimo, da bi morala vložiti pritožbo zoper ta sklep in ga izpodbijati zaradi bistvenih kršitev določb postopka (stranka ni bila pozvana na dopolnitev po [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. členu ZUP]]). Vrnitev v prejšnje stanje zato, ker stranki dopis ni bil vročen, namreč ni dovoljena (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111451309 sodbo UPRS IV U 129/2018-10 z dne 23.4.2020]). Prav tako vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude, povezane z nepravilno vročitvijo odločbe/drugega dokumenta, ni možna (glej [https://www.sodnapraksa.si/?doc-22004 sklep VSRS I Up 1289/2006 z dne 13. 12. 2007]). V konkretnem primeru torej sploh ni prišlo do zamude, ker poziv za dopolnitev vloge ni bil vročen, sklep pa je bil pravilno vročen. Teoretično bi stranka lahko vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, npr. zaradi zamude s pritožbo, če ima kakšen opravičen razlog. '''Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (če je bil vložen pravočasno) iz razloga ne(pravilne) vročitve ni mogoče ugoditi.'''</div>
<div><br></div>
<div>Predlagamo, da nadalje vročate v skladu z določili '''četrtega odstavka [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člena ZUP]].''' V letu 2022 je z Zakonom o debirokratizaciji (ZDeb, Ur l. RS, št. 3/22) prišlo do sprememb pri fizični obliki vročanja, ki je po novem subsidiarne narave. Pravnim osebam se praviloma vroča v registrirane e-predale. Organ podatke o elektronskih naslovih (pravnih) oseb lahko črpa iz vseh uradnih evidenc (evidenc, ki so vzpostavljene na podlagi zakona ali drugega predpisa), v katerih so takšni naslovi, tudi iz poslovnega ali sodnega registra, če jih registra vsebujeta, vendar tako, da se glede na [[Zak:ZUP#14. .C4.8Dlen{{!}}14. člen ZUP]] zagotavlja hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika. Pri tem je treba seveda najprej upoštevati, da se dokumente lahko vroča po elektronski poti: 1.) če je naslovnik registriral elektronski naslov (prvi odstavek 86. člena ZUP); ali 2.) če je naslovnik na vlogi navedel elektronski naslov (drugi odstavek 86. člena); ali 3.) če je naslovnik na vlogi navedel naslov drugega elektronskega predala v drugi upravni zadevi iz vaše pristojnosti (tretji odstavek 86. člena ZUP). Izbira načina vročanja je torej v pristojnosti upravnega organa glede na okoliščine posamičnega primera. Npr. v postopkih po uradni dolžnosti bi po našem mnenju bilo potrebno upoštevati, da če gre za postopek zoper osebo, ki teče praviloma proti njeni volji in v katerem je zaradi zaščite predvsem javne koristi treba zagotoviti učinkovitost postopka in preprečiti izogibanje vročitvi, je smiselno, da bi se v takih primerih dokument vročil na enega od kvalificiranih načinov vročitve, ki omogoča potrditev vročitve: vročitev v varni elektronski predal ali vročitev po vročevalcu po 87. členu ZUP (vročanje s sporočili preko mobilnega telefona je prvenstveno namenjena vročanju fizičnim osebam). Seveda je možno, da bi organ presodil drugače in uporabil katero od poenostavljenih načinov vročitve, tudi dostavo v ne varni elektronski predal, vendar mora vzeti v obzir, da je uspešna vročitev odvisna od dejanske (!) možnosti seznanitve naslovnika in da bo v primeru dvoma to moral dokazovati.</div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]

Pomota pri vročanju in možnost vrnitve v prejšnje stanje

2023-10-15T21:42:27Z

KrzanTina:

Pomota pri vročanju in možnost vrnitve v prejšnje stanje

2023-10-15T21:37:55Z

KrzanTina:

== '''Zadeva:''' Pomota pri vročanju in možnost vrnitve v prejšnje stanje - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 15. 10. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Pravni osebi je bil v postopku poslan poziv za dopolnitev vloge v določenem roku. Odrejeno je bilo osebno vročanje v fizični obliki. Organu je bila vrnjena pošiljka z opombo, da je bilo pismo puščeno na vratih stanovanja, ker vročevalec pisma ni mogel vročiti naslovniku in ker naslovnik nima hišnega predala. Naslovnik pisma v 15-dnevnem roku ni prevzel. Pismo je bilo po poteku tega roka vrnjeno upravnemu organu. Nastopila je fikcija vročitve in stranki je bil izdan sklep o zavrženju vloge. 

<br>Po izteku pritožbenega roka je stranka vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku 103. člena ZUP, v katerem dokazuje pomoto pri vročanju poziva za dopolnitev vloge. Stranka navaja, da je zamudila rok za dopolnitev vloge, ker ji prej omenjeni poziv ni bil vročen in ga tudi ni prejela. Kot dokaz je stranka priložila obvestilo Pošte Slovenije, v katerem ta priznava napačno vročanje po ZUP. 

<br>Kako naj ravna organ v nastali situaciji?
== '''Odgovor:''' ==

Vročanje je ključno dejanje v postopku, ker je pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanja, ki se vroča. Sestavljata ga dva materialna akta, in sicer dejanji vročitve pisanja ter potrditev le-tega dejanja z vročilnico. Osebno vročanje je po ZUP lahko elektronsko ali fizično ([[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člen ZUP]]). Osebna vročitev pravnim osebam (organom, podjetjem) se praviloma vroča na prijavljen elektronski naslov, sicer fizično pooblaščeni osebi za sprejem dokumentov ([[Zak:ZUP#91. .C4.8Dlen{{!}}91. člen ZUP]]) (glej primer). Po fizični poti se '''vročajo odločbe in sklepi; drugi akti oz. dokumenti pri katerih začne z vročitvijo teči rok.''' Pri osebni vročitvi vročevalec (poštar, inšpektor, uradna oseba) izroči dokument naslovniku, ta izpolni vročilnico za dokaz organu, da je naslovnik prejel dokument. V primeru, da '''vročevalec naslovnika ne najde''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]]), mu sporočilo o prispelem pismu z opozorilom na nastop fikcije vročitve po 15 dneh pusti v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ipd. (glej primer). Če naslovnik ne prevzame dokumenta v 15 dneh, nastopijo 16. dan pravne posledice in fikcija vročitve, zato mu vročevalec dokument pusti v hišnem predalčniku ali ga vrne organu po četrtem odstavku 87. člena ZUP (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 131-143). <div><br></div><div>Zakonska ureditev instituta vrnitve v prejšnje stanje je pravica stranke, kar ji zagotavlja možnost sodelovanja in obrambe v postopku, ter bi lahko vplivalo na njene pravice ali pravni položaj. Za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku [[Zak:ZUP#103. .C4.8Dlen{{!}}103. člena ZUP]] morajo biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji: zamuda procesnega roka, nastop prekluzije ter opravičen razlog zamude. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela (subjektivni rok) (prvi odstavek [[Zak:ZUP#150. .C4.8Dlen{{!}}150. člena ZUP]]).  Po treh mesecih (objektivni rok) od dneva zamude se ne more več predlagati vrnitev v prejšnje stanje. Pri vrnitvi v prejšnje stanje se presoja, ali je stranka na dan, ko bi nekaj morala storiti, imela opravičljiv razlog, da tega ni storila. Opravičeni vzroki, zaradi katerih je stranka zamudila rok za opravo dejanja postopka, so lahko praviloma samo takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 250). Okoliščina, zaradi katere ni mogla pravočasno opraviti zamujenega dejanja, opravičuje pa njeno zamudo, mora biti vsaj verjetno izkazana (prvi odstavek [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]]). Ali je vzrok upravičen, je vselej stvar presoje pristojnega organa glede na okoliščine posameznega primera. Pri verjetnem izkazu te okoliščine organ ni vezan na pravila upravnega postopka o izvajanju dokazov ([[Zak:ZUP#167. .C4.8Dlen{{!}}167. člen ZUP]]). Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zato, ker je stranka zamudila vložiti kakšno vlogo, mora predlogu priložiti tudi to vlogo (četrti odstavek 104. člena ZUP).  </div><div><br></div><div>V konkretnem primeru stranki zaradi napačnega vročanja s strani Pošte Slovenije ni bil vročen dopis za dopolnitev vloge, zato je zamudila procesni rok za dopolnitev in je bil posledično njen zahtevek s sklepom zavržen. Na tem mestu izpostavljamo, da v konkretnem primeru ne gre za pomoto pri vročanju v smislu določb [[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člena ZUP]], ampak za napačno vročanje, saj '''napake, ki naj bi jih zakrivil vročevalec pri vročanju, ne predstavljajo pomote pri vročanju''' (glej sodbo UPRS I U 1444/2015 z dne 25. 3. 2016). Zakon v [[Zak:ZUP#235. .C4.8Dlen{{!}}235. členu ZUP]] določa, da če ni z zakonom določeno drugače, stranka lahko vloži pritožbo v roku petnajstih dni od vročitve. Pritožbeni rok tako začne teči od dneva vročitve, pod pogojem, da je bila ta pravilno opravljena. V konkretnem primeru naj bi bil sklep o zavržbi stranki vročen pravilno, stranka pa se zoper sklep ni pritožila. To pomeni, da je zamudila rok za pritožbo v kateri bi lahko uveljavlja vrnitev v prejšnje stanje. '''Pravilnost vročitve se namreč lahko upošteva pri presoji pravočasnosti''' vložene pritožbe ali izrednega pravnega sredstva (glej sodbo UPRS I U 1470/2018-9 z dne 19. 5. 2020). Ker je stranka prejela sklep o zavržbi, menimo, da bi morala vložiti pritožbo zoper ta sklep in ga izpodbijati zaradi bistvenih kršitev določb postopka (stranka ni bila pozvana na dopolnitev po [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. členu ZUP]]). Vrnitev v prejšnje stanje zato, ker stranki dopis ni bil vročen, namreč ni dovoljena (glej sodbo IV U 129/2018-10 z dne 23.4.2020). Prav tako vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude, povezane z nepravilno vročitvijo odločbe/drugega dokumenta, ni možna (glej sklep VSRS I Up 1289/2006 z dne 13. 12. 2007). V konkretnem primeru torej sploh ni prišlo do zamude, ker poziv za dopolnitev vloge ni bil vročen, sklep pa je bil pravilno vročen. Teoretično bi stranka lahko vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, npr. zaradi zamude s pritožbo, če ima kakšen opravičen razlog. '''Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (če je bil vložen pravočasno) iz razloga ne(pravilne) vročitve ni mogoče ugoditi.'''</div><div><br></div><div>Predlagamo, da nadalje vročate v skladu z določili '''četrtega odstavka [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člena ZUP]].''' V letu 2022 je z Zakonom o debirokratizaciji (ZDeb, Ur l. RS, št. 3/22) prišlo do sprememb pri fizični obliki vročanja, ki je po novem subsidiarne narave. Pravnim osebam se praviloma vroča v registrirane e-predale. Organ podatke o elektronskih naslovih (pravnih) oseb lahko črpa iz vseh uradnih evidenc (evidenc, ki so vzpostavljene na podlagi zakona ali drugega predpisa), v katerih so takšni naslovi, tudi iz poslovnega ali sodnega registra, če jih registra vsebujeta, vendar tako, da se glede na [[Zak:ZUP#14. .C4.8Dlen{{!}}14. člen ZUP]] zagotavlja hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika. Pri tem je treba seveda najprej upoštevati, da se dokumente lahko vroča po elektronski poti: 1.) če je naslovnik registriral elektronski naslov (prvi odstavek 86. člena ZUP); ali 2.) če je naslovnik na vlogi navedel elektronski naslov (drugi odstavek 86. člena); ali 3.) če je naslovnik na vlogi navedel naslov drugega elektronskega predala v drugi upravni zadevi iz vaše pristojnosti (tretji odstavek 86. člena ZUP). Izbira načina vročanja je torej v pristojnosti upravnega organa glede na okoliščine posamičnega primera. Npr. v postopkih po uradni dolžnosti bi po našem mnenju bilo potrebno upoštevati, da če gre za postopek zoper osebo, ki teče praviloma proti njeni volji in v katerem je zaradi zaščite predvsem javne koristi treba zagotoviti učinkovitost postopka in preprečiti izogibanje vročitvi, je smiselno, da bi se v takih primerih dokument vročil na enega od kvalificiranih načinov vročitve, ki omogoča potrditev vročitve: vročitev v varni elektronski predal ali vročitev po vročevalcu po 87. členu ZUP (vročanje s sporočili preko mobilnega telefona je prvenstveno namenjena vročanju fizičnim osebam). Seveda je možno, da bi organ presodil drugače in uporabil katero od poenostavljenih načinov vročitve, tudi dostavo v ne varni elektronski predal, vendar mora vzeti v obzir, da je uspešna vročitev odvisna od dejanske (!) možnosti seznanitve naslovnika in da bo v primeru dvoma to moral dokazovati.</div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Pomota pri vročanju in možnost vrnitve v prejšnje stanje

2023-10-15T21:27:41Z

KrzanTina: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Posledice (ne)plačila predujma za imenovanje izvedenca na tek postopka

2023-09-18T19:34:09Z

KrzanTina:

== '''Zadeva: '''<span style="font-size: 21.6px;">Posledice (ne)plačila predujma za imenovanje izvedenca na tek postopka - V USKLAJEVANJU</span> ==

'''Datum odgovora:''' 18. 9. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko organ zahteva plačilo predujma in s kakšnim aktom, če sumi, da bo imel težave z izterjavo stroškov zavezanca, ker bo postopek za zavezanca končan neugodno? Kako morebitno neplačilo predujma vpliva na nadaljnji tek postopka?
== '''Odgovor:''' ==

<div>V skladu z načelom ekonomičnosti postopka, se za ugotovitev relevantnih dejstev oziroma dejanskega stanja praviloma uporabi dokazila, ki ne povzročajo organu ali stranki nepotrebnih stroškov. Seveda pa lahko uradna oseba, ki vodi postopek in ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem, za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev zadeve, postavi izvedenca (prvi odstavek [[Zak:ZUP#189. .C4.8Dlen{{!}}189. člena ZUP]]), '''če oceni, da je izvedenec res potreben za ugotovitev relevantnih dejstev za odločitev glede na določila področnih predpisov'''. Pri tem postavi enega izvedenca ([[Zak:ZUP#190. .C4.8Dlen{{!}}190. člen ZUP]]), postavljanje več izvedencev pa je dopustno v primeru zapletenih dokazovanj dejanskih stanj ([[Zak:ZUP#196. .C4.8Dlen{{!}}196. člen ZUP]]). Uradna oseba '''pri postavitvi izvedenca izda sklep''', v katerem opredeli njegove naloge in določi rok za izvedbo (prvi odstavek 190. člena ZUP). </div><div></div><div>Tretji odstavek 189. člena ZUP določa breme stroška izvedbe dokaza z izvedencem oziroma predujem. Na tem mestu izpostavljamo primer bremena predujma glede na način začetka upravnega postopka, in sicer:</div><div>1. Kadar '''se postopek začne na zahtevo stranke''' predujem bremeni tisto stranko, ki je začela postopek oz. tisto, ki ima močnejši pravni interes za izvedbo dokaza (tudi v primeru več strank) –  drugače bremeni v sorazmernem deležu vse stranke (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga, str. 331 in nasl.). Uradna oseba s '''sklepom določi, da stranka predujem predhodno založi namesto organa v določenem roku''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#115. .C4.8Dlen{{!}}115. člen ZUP]]). Kolikor organ ne izda sklepa o založitvi predvidenih stroškov med postopkom, stranka ni zavezana k plačilu le-teh do odločitve o stroških po končanju postopka. Obveznost stranke, da plača predujem med postopkom, nastane z vročitvijo omenjenega sklepa. '''Če stranka tega ne stori, se a) opusti izvedba tega dokaza''' – organ se bo odločil na podlagi drugih dokazov, s katerimi razpolaga ali '''b) ustavi postopek''', razen če je nadaljevanje le-tega potrebno v javnem interesu (glej [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]]). Neplačilo predujma pa vendar ne more enoznačno voditi v ustavitev postopka. Praviloma je stranki potrebno omogočiti meritorno odločitev o njenem zahtevku (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postavitev_izvedenca_in_breme_predujma_njegovih_stro%C5%A1kov primer] ter Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, 1. knjiga, str. 711-713). </div><div>2.<span> </span>V primeru, da se je '''postopek začel po uradni dolžnosti, krije stroške za izvedenca predhodno organ''' (drugi odstavek 115. člena ZUP). Pri tem se ravna po [[Zak:ZUP#120. .C4.8Dlen{{!}}120. členu ZUP]], in sicer po natančnejših določilih stroškov oz. povračila pričam, izvedencem in tolmačem po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6987 Pravilniku o stroških v upravnem postopku] (Ur. l. RS, št. 86/05). Strošek izvedenca je v skladu z določili [[Zak:ZUP#113. .C4.8Dlen{{!}}113. člena ZUP]] strošek, ki nastane organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka in gre v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V postopkih po uradni dolžnosti velja, da '''če se postopek konča za stranko ugodno, nosi stroške organ (glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113072289 sodba UPRS I U 235/2013 z dne 10. 9. 2013]), če pa se je končal neugodno za stranko, ta nosi stroške, ker ji je organ zaradi protipravnega dejanja naložil obveznost (glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111390881 sodba UPRS II U 406/2014 z dne 9. 12. 2015]). V primeru, ko se postopek ustavi, ker stranka ni ravnala protipravno, pa stroške krije organ''' (več o tem glej Kovač in Kerševan (ur.) prav tam, 1. knjiga, str. 696).  Ni pa v postopkih, ki se začnejo po uradni dolžnosti, zaključek postopka oziroma uspeh edino merilo, ali stroške nosi stranka ali organ. Stroški namreč stranko bremenijo tudi, če se postopek za stranko sicer konča ugodno, a ga je povzročila s svojim protipravnim ravnanjem (npr. če je bilo v postopku ugotovljeno protipravno ravnanje stranke, pa ga je ta sanirala pred izdajo odločbe o odpravi nepravilnosti (inšpekcijski postopki); če je stranka po izvedbi postopka ugotavljanja stalnega prebivališča prijavila prebivališče na novem naslovu; če je v izvršilnem postopku stranka že sama izpolnila obveznost) (prav, tam, str. 697-698 in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113052144 sodba UPRS IV U 210/2011 z dne 4. 9. 2012]).</div>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]]

Posledice (ne)plačila predujma za imenovanje izvedenca na tek postopka

2023-09-18T19:33:33Z

KrzanTina: