https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=KosecKlavdijaUpravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]2026-05-23T23:44:24ZPrispevki uporabnikaMediaWiki 1.37.1https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Postopanje_organa_v_primeru_nepopolne_prito%C5%BEbe_glede_na_prekluzivni_prito%C5%BEbeni_rok&diff=39544Postopanje organa v primeru nepopolne pritožbe glede na prekluzivni pritožbeni rok2024-03-07T17:11:48Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Postopanje organa v primeru nepopolne pritožbe glede na prekluzivni pritožbeni rok - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 7. 3. 2024<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kako naj ravna organ, če prejme pritožbo, ki ni popolna, glede na prekluzivni pritožbeni rok?</p><br />
<p>Ali uradna oseba ravna pravilno, če nepopolno pritožbo neposredno zavrže?<br />
<span class="fontstyle0"></span></p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo, določeno z [[Zak:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13.]] in [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229. členom ZUP]]. Zoper odločbo (razen izjem, ki jih določa zakon), lahko stranka ali druga oseba s pravnim interesom na pristojni organ vloži pritožbo zoper odločbo, praviloma v roku 15 dni od vročitve, če specialni zakon ne določa krajšega ali daljšega pritožbenega roka. Stranka ali druga oseba s pravnim interesom more v pritožbi jasno navesti pritožbeni razlog (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 245-247).</p><br />
<p style="text-align: justify;">V skladu z [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240. členom ZUP]] mora prvostopenjski organ ob prejemu pritožbe le-to preizkusiti, torej preveriti, ali pritožba izpolnjuje formalne pogoje (procesne predpostavke) za začetek postopka. Organ preveri, ali je pritožba po zakonu dovoljena, ali jo je vložila upravičena oseba in ali je pritožba pravočasna. V kolikor so izpolnjene procesne predpostavke, bo organ pričel z vsebinsko presojo, sicer pritožbo s sklepom zavrže (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 248-249).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Obstaja možnost, da organ pri pregledu pritožbe ugotovi, da je ta nepopolna.''' Skladno s sodno prakso se pritožba šteje za vlogo, zato mora organ v primeru nepopolne pritožbe ravnati v skladu z [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67.]] in [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. členom ZUP]] ter upoštevati pravila ravnanja v primeru nepopolne ali nerazumljive vloge. V kolikor je torej pritožba nepopolna, je organ ne sme takoj zavreči, ampak mora stranko oz. drugo osebo s pravnim interesom pozvati k dopolnitvi.''' Na ta način organ uresničuje načelo laičnosti pritožbe in načelo varstva pravic strank. Organ je dolžan pritožnika pisno pozvati, naj pritožbo znotraj teka pritožbenega roka popravi oziroma dopolni. V kolikor organ stranke oz. druge osebe s pravnim interesom ne pozove k dopolnitvi in pritožbo zavrže, ravna preuranjeno in v nasprotju s pravili postopka, kar se šteje za bistveno postopkovno napako. Za več glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111444119 UPRS sodbo I U 1183/2019-12 z dne 10. 12. 2020].</p><br />
<p style="text-align: justify;">Rok za vložitev pritožbe je procesen in prekluziven, kar pomeni, da zamuda roka vodi v izgubo pravice stranke, da vloži pritožbo. Splošni pritožbeni rok je 15 dni, zato mora organ stranko pozvati na dopolnitev čim prej, saj mora stranka pritožbo dopolniti znotraj teka 15 dnevnega roka. V skladu z [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. členom ZUP]] mora organ zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti rok, v katerem mora vložnik pritožbo dopolniti. ZUP določa, da je stranke na dopolnitev potrebno pozvati pisno, vendar je '''zaradi varstva pravic strank zakonito obveščanje stranke o pomanjkljivosti vloge tudi po telefonu ali ustno'''. Če je pristojen organ pritožbo dobil, npr. dva dni pred iztekom prekluzivnega roka za pritožbo je malo verjetno, da bo stranka oz. oseba s pravnim interesom lahko tako pritožbo dopolnila v pritožbenem roku. Vseeno je dolžnost uradne osebe, da ravna skladno z načelom varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) in npr. namesto uradnega poziva po pošti, stranko k dopolnitvi pozove preko telefonskega klica. V primeru, ko stranka pritožbo po pozivu uradnega organa k dopolnitvi ne dopolni v danem roku, mora uradna oseba vlogo zavreči (drugi odstavek [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]]). Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Za tak primer glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-18066 Sodbo VSRS I Up 773/2003 z dne 9.7.2003]. Takšno postopanje organa je zakonito zgolj v primeru, ko '''vsebuje pritožba materialne pomanjkljivosti''', torej v primerih, ko stranka ne navede pritožbenih razlogov ali pa so le ti pomanjkljivo zapisani.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Drugačno postopanje se od organa zahteva za primere, ko pri pregledu pritožbe ugotovi zgolj '''formalne pomanjkljivosti''', ki so vezane na prvi odstavek [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člena ZUP]]. To bi pomenilo, da v pritožbi manjka na primer navedba opravilne št. izpodbijane odločbe, podpis vlagatelja, navedba datuma ipd. V takih primerih je pritožba vseeno dovoljena, saj gre za manjše dopolnitve, organ pa lahko ne glede na potek roka za pritožbo, pozove stranko ali drugo osebo s pravnim interesom v skladu z načelom varstva pravic strank za dopolnitev take pritožbe. Organ v tem primeru v roku petih delovnih dni pozove stranko na dopolnitev in ji v pozivu na dopolnitev postavi rok, v katerem je stranka dolžna odpraviti pomanjkljivosti. Organ mora torej v primeru formalnih pomanjkljivosti stranko pozvati k dopolnitvi, kljub temu, da se je prekluzivni pritožbeni rok že iztekel. V kolikor pritožbe stranka ne dopolni, je zgolj zaradi teh formalnih pomanjkljivosti organ ne sme zavreči.</p><br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
</span><br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"></span><comments /><br />
<br />
<br><br />
[[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Postopanje_organa_v_primeru_nepopolne_prito%C5%BEbe_glede_na_prekluzivni_prito%C5%BEbeni_rok&diff=39543Postopanje organa v primeru nepopolne pritožbe glede na prekluzivni pritožbeni rok2024-03-07T17:09:27Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Postopanje organa v primeru nepopolne pritožbe glede na prekluzivni pritožbeni rok - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 7. 3. 2024<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kako naj ravna organ, če prejme pritožbo, ki ni popolna, glede na prekluzivni pritožbeni rok?</p><br />
<p>Ali uradna oseba ravna pravilno, če nepopolno pritožbo neposredno zavrže?<br />
<span class="fontstyle0"></span></p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo, določeno z [[Zak:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13.]] in [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229. členom ZUP]]. Zoper odločbo (razen izjem, ki jih določa zakon), lahko stranka ali druga oseba s pravnim interesom na pristojni organ vloži pritožbo zoper odločbo, praviloma v roku 15 dni od vročitve, če specialni zakon ne določa krajšega ali daljšega pritožbenega roka. Stranka ali druga oseba s pravnim interesom more v pritožbi jasno navesti pritožbeni razlog (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 245-247).</p><br />
<p style="text-align: justify;">V skladu z [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240. členom ZUP]] mora prvostopenjski organ ob prejemu pritožbe le-to preizkusiti, torej preveriti, ali pritožba izpolnjuje formalne pogoje (procesne predpostavke) za začetek postopka. Organ preveri, ali je pritožba po zakonu dovoljena, ali jo je vložila upravičena oseba in ali je pritožba pravočasna. V kolikor so izpolnjene procesne predpostavke, bo organ pričel z vsebinsko presojo, sicer pritožbo s sklepom zavrže (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 248-249).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Obstaja možnost, da organ pri pregledu pritožbe ugotovi, da je ta nepopolna.''' Skladno s sodno prakso se pritožba šteje za vlogo, zato mora organ v primeru nepopolne pritožbe ravnati v skladu z [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67.]] in [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. členom ZUP]] ter upoštevati pravila ravnanja v primeru nepopolne ali nerazumljive vloge. V kolikor je torej pritožba nepopolna, je organ ne sme takoj zavreči, ampak mora stranko oz. drugo osebo s pravnim interesom pozvati k dopolnitvi.''' Na ta način organ uresničuje načelo laičnosti pritožbe in načelo varstva pravic strank. Organ je dolžan pritožnika pisno pozvati, naj pritožbo znotraj teka pritožbenega roka popravi oziroma dopolni. V kolikor organ stranke oz. druge osebe s pravnim interesom ne pozove k dopolnitvi in pritožbo zavrže, ravna preuranjeno in v nasprotju s pravili postopka, kar se šteje za bistveno postopkovno napako. Za več glej UPRS sodbo I U 1183/2019-12 z dne 10. 12. 2020.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Rok za vložitev pritožbe je procesen in prekluziven, kar pomeni, da zamuda roka vodi v izgubo pravice stranke, da vloži pritožbo. Splošni pritožbeni rok je 15 dni, zato mora organ stranko pozvati na dopolnitev čim prej, saj mora stranka pritožbo dopolniti znotraj teka 15 dnevnega roka. V skladu z [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. členom ZUP]] mora organ zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti rok, v katerem mora vložnik pritožbo dopolniti. ZUP določa, da je stranke na dopolnitev potrebno pozvati pisno, vendar je '''zaradi varstva pravic strank zakonito obveščanje stranke o pomanjkljivosti vloge tudi po telefonu ali ustno'''. Če je pristojen organ pritožbo dobil, npr. dva dni pred iztekom prekluzivnega roka za pritožbo je malo verjetno, da bo stranka oz. oseba s pravnim interesom lahko tako pritožbo dopolnila v pritožbenem roku. Vseeno je dolžnost uradne osebe, da ravna skladno z načelom varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) in npr. namesto uradnega poziva po pošti, stranko k dopolnitvi pozove preko telefonskega klica. V primeru, ko stranka pritožbo po pozivu uradnega organa k dopolnitvi ne dopolni v danem roku, mora uradna oseba vlogo zavreči (drugi odstavek [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]]). Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Za tak primer glej Sodbo VSRS I Up 773/2003 z dne 9.7.2003. Takšno postopanje organa je zakonito zgolj v primeru, ko '''vsebuje pritožba materialne pomanjkljivosti''', torej v primerih, ko stranka ne navede pritožbenih razlogov ali pa so le ti pomanjkljivo zapisani.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Drugačno postopanje se od organa zahteva za primere, ko pri pregledu pritožbe ugotovi zgolj '''formalne pomanjkljivosti''', ki so vezane na prvi odstavek [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člena ZUP]]. To bi pomenilo, da v pritožbi manjka na primer navedba opravilne št. izpodbijane odločbe, podpis vlagatelja, navedba datuma ipd. V takih primerih je pritožba vseeno dovoljena, saj gre za manjše dopolnitve, organ pa lahko ne glede na potek roka za pritožbo, pozove stranko ali drugo osebo s pravnim interesom v skladu z načelom varstva pravic strank za dopolnitev take pritožbe. Organ v tem primeru v roku petih delovnih dni pozove stranko na dopolnitev in ji v pozivu na dopolnitev postavi rok, v katerem je stranka dolžna odpraviti pomanjkljivosti. Organ mora torej v primeru formalnih pomanjkljivosti stranko pozvati k dopolnitvi, kljub temu, da se je prekluzivni pritožbeni rok že iztekel. V kolikor pritožbe stranka ne dopolni, je zgolj zaradi teh formalnih pomanjkljivosti organ ne sme zavreči.</p><br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
</span><br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"></span><comments /><br />
<br />
<br><br />
[[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Postopanje_organa_v_primeru_nepopolne_prito%C5%BEbe_glede_na_prekluzivni_prito%C5%BEbeni_rok&diff=39542Postopanje organa v primeru nepopolne pritožbe glede na prekluzivni pritožbeni rok2024-03-07T17:08:33Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Postopanje organa v primeru nepopolne pritožbe glede na prekluzivni pritožbeni rok - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 7. 3. 2024<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kako naj ravna organ, če prejme pritožbo, ki ni popolna, glede na prekluzivni pritožbeni rok?</p><br />
<p>Ali uradna oseba ravna pravilno, če nepopolno pritožbo neposredno zavrže?<br />
<span class="fontstyle0"></span></p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo, določeno z [[Zak:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13.]] in [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229. členom ZUP]]. Zoper odločbo (razen izjem, ki jih določa zakon), lahko stranka ali druga oseba s pravnim interesom na pristojni organ vloži pritožbo zoper odločbo, praviloma v roku 15 dni od vročitve, če specialni zakon ne določa krajšega ali daljšega pritožbenega roka. Stranka ali druga oseba s pravnim interesom more v pritožbi jasno navesti pritožbeni razlog (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 245-247).</p><br />
<p style="text-align: justify;">V skladu z [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240. členom ZUP]] mora prvostopenjski organ ob prejemu pritožbe le-to preizkusiti, torej preveriti, ali pritožba izpolnjuje formalne pogoje (procesne predpostavke) za začetek postopka. Organ preveri, ali je pritožba po zakonu dovoljena, ali jo je vložila upravičena oseba in ali je pritožba pravočasna. V kolikor so izpolnjene procesne predpostavke, bo organ pričel z vsebinsko presojo, sicer pritožbo s sklepom zavrže (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 248-249).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Obstaja možnost, da organ pri pregledu pritožbe ugotovi, da je ta nepopolna.''' Skladno s sodno prakso se pritožba šteje za vlogo, zato mora organ v primeru nepopolne pritožbe ravnati v skladu z [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67.]] in [[Zak:ZUP#X. .C4.8Dlen{{!}}68. členom ZUP]]in upoštevati pravila ravnanja v primeru nepopolne ali nerazumljive vloge. V kolikor je torej pritožba nepopolna, je organ ne sme takoj zavreči, ampak mora stranko oz. drugo osebo s pravnim interesom pozvati k dopolnitvi.''' Na ta način organ uresničuje načelo laičnosti pritožbe in načelo varstva pravic strank. Organ je dolžan pritožnika pisno pozvati, naj pritožbo znotraj teka pritožbenega roka popravi oziroma dopolni. V kolikor organ stranke oz. druge osebe s pravnim interesom ne pozove k dopolnitvi in pritožbo zavrže, ravna preuranjeno in v nasprotju s pravili postopka, kar se šteje za bistveno postopkovno napako. Za več glej UPRS sodbo I U 1183/2019-12 z dne 10. 12. 2020.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Rok za vložitev pritožbe je procesen in prekluziven, kar pomeni, da zamuda roka vodi v izgubo pravice stranke, da vloži pritožbo. Splošni pritožbeni rok je 15 dni, zato mora organ stranko pozvati na dopolnitev čim prej, saj mora stranka pritožbo dopolniti znotraj teka 15 dnevnega roka. V skladu z [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. členom ZUP]] mora organ zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti rok, v katerem mora vložnik pritožbo dopolniti. ZUP določa, da je stranke na dopolnitev potrebno pozvati pisno, vendar je '''zaradi varstva pravic strank zakonito obveščanje stranke o pomanjkljivosti vloge tudi po telefonu ali ustno'''. Če je pristojen organ pritožbo dobil, npr. dva dni pred iztekom prekluzivnega roka za pritožbo je malo verjetno, da bo stranka oz. oseba s pravnim interesom lahko tako pritožbo dopolnila v pritožbenem roku. Vseeno je dolžnost uradne osebe, da ravna skladno z načelom varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) in npr. namesto uradnega poziva po pošti, stranko k dopolnitvi pozove preko telefonskega klica. V primeru, ko stranka pritožbo po pozivu uradnega organa k dopolnitvi ne dopolni v danem roku, mora uradna oseba vlogo zavreči (drugi odstavek [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]]). Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Za tak primer glej Sodbo VSRS I Up 773/2003 z dne 9.7.2003. Takšno postopanje organa je zakonito zgolj v primeru, ko '''vsebuje pritožba materialne pomanjkljivosti''', torej v primerih, ko stranka ne navede pritožbenih razlogov ali pa so le ti pomanjkljivo zapisani.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Drugačno postopanje se od organa zahteva za primere, ko pri pregledu pritožbe ugotovi zgolj '''formalne pomanjkljivosti''', ki so vezane na prvi odstavek [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člena ZUP]]. To bi pomenilo, da v pritožbi manjka na primer navedba opravilne št. izpodbijane odločbe, podpis vlagatelja, navedba datuma ipd. V takih primerih je pritožba vseeno dovoljena, saj gre za manjše dopolnitve, organ pa lahko ne glede na potek roka za pritožbo, pozove stranko ali drugo osebo s pravnim interesom v skladu z načelom varstva pravic strank za dopolnitev take pritožbe. Organ v tem primeru v roku petih delovnih dni pozove stranko na dopolnitev in ji v pozivu na dopolnitev postavi rok, v katerem je stranka dolžna odpraviti pomanjkljivosti. Organ mora torej v primeru formalnih pomanjkljivosti stranko pozvati k dopolnitvi, kljub temu, da se je prekluzivni pritožbeni rok že iztekel. V kolikor pritožbe stranka ne dopolni, je zgolj zaradi teh formalnih pomanjkljivosti organ ne sme zavreči.</p><br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
</span><br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"></span><comments /><br />
<br />
<br><br />
[[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Postopanje_organa_v_primeru_nepopolne_prito%C5%BEbe_glede_na_prekluzivni_prito%C5%BEbeni_rok&diff=39541Postopanje organa v primeru nepopolne pritožbe glede na prekluzivni pritožbeni rok2024-03-07T17:06:51Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Postopanje organa v primeru nepopolne pritožbe glede na prekluzivni pritožbeni rok - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 7. 3. 2024<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kako naj ravna organ, če prejme pritožbo, ki ni popolna, glede na prekluzivni pritožbeni rok?</p><br />
<p>Ali uradna oseba ravna pravilno, če nepopolno pritožbo neposredno zavrže?<br />
<span class="fontstyle0"></span></p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo, določeno z [[Zak:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13.]] in [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229. členom ZUP]]. Zoper odločbo (razen izjem, ki jih določa zakon), lahko stranka ali druga oseba s pravnim interesom na pristojni organ vloži pritožbo zoper odločbo, praviloma v roku 15 dni od vročitve, če specialni zakon ne določa krajšega ali daljšega pritožbenega roka. Stranka ali druga oseba s pravnim interesom more v pritožbi jasno navesti pritožbeni razlog (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 245-247).</p><br />
<p style="text-align: justify;">V skladu z [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240. členom ZUP]] mora prvostopenjski organ ob prejemu pritožbe le-to preizkusiti, torej preveriti, ali pritožba izpolnjuje formalne pogoje (procesne predpostavke) za začetek postopka. Organ preveri, ali je pritožba po zakonu dovoljena, ali jo je vložila upravičena oseba in ali je pritožba pravočasna. V kolikor so izpolnjene procesne predpostavke, bo organ pričel z vsebinsko presojo, sicer pritožbo s sklepom zavrže (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 248-249).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Obstaja možnost, da organ pri pregledu pritožbe ugotovi, da je ta nepopolna.''' Skladno s sodno prakso se pritožba šteje za vlogo, zato mora organ v primeru nepopolne pritožbe ravnati v skladu z [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67.]] in [[Zak:ZUP#X. .C4.8Dlen{{!}}68. členom ZUP]]in upoštevati pravila ravnanja v primeru nepopolne ali nerazumljive vloge. V kolikor je torej pritožba nepopolna, je organ ne sme takoj zavreči, ampak mora stranko oz. drugo osebo s pravnim interesom pozvati k dopolnitvi.''' Na ta način organ uresničuje načelo laičnosti pritožbe in načelo varstva pravic strank. Organ je dolžan pritožnika pisno pozvati, naj pritožbo znotraj teka pritožbenega roka popravi oziroma dopolni. V kolikor organ stranke oz. druge osebe s pravnim interesom ne pozove k dopolnitvi in pritožbo zavrže, ravna preuranjeno in v nasprotju s pravili postopka, kar se šteje za bistveno postopkovno napako. Za več glej UPRS sodbo I U 1183/2019-12 z dne 10. 12. 2020.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Rok za vložitev pritožbe je procesen in prekluziven, kar pomeni, da zamuda roka vodi v izgubo pravice stranke, da vloži pritožbo. Splošni pritožbeni rok je 15 dni, zato mora organ stranko pozvati na dopolnitev čim prej, saj mora stranka pritožbo dopolniti znotraj teka 15 dnevnega roka. V skladu z 67. členom ZUP mora organ zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti rok, v katerem mora vložnik pritožbo dopolniti. ZUP določa, da je stranke na dopolnitev potrebno pozvati pisno, vendar je '''zaradi varstva pravic strank zakonito obveščanje stranke o pomanjkljivosti vloge tudi po telefonu ali ustno'''. Če je pristojen organ pritožbo dobil, npr. dva dni pred iztekom prekluzivnega roka za pritožbo je malo verjetno, da bo stranka oz. oseba s pravnim interesom lahko tako pritožbo dopolnila v pritožbenem roku. Vseeno je dolžnost uradne osebe, da ravna skladno z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) in npr. namesto uradnega poziva po pošti, stranko k dopolnitvi pozove preko telefonskega klica. V primeru, ko stranka pritožbo po pozivu uradnega organa k dopolnitvi ne dopolni v danem roku, mora uradna oseba vlogo zavreči (drugi odstavek 67. člena ZUP). Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Za tak primer glej Sodbo VSRS I Up 773/2003 z dne 9.7.2003. Takšno postopanje organa je zakonito zgolj v primeru, ko '''vsebuje pritožba materialne pomanjkljivosti''', torej v primerih, ko stranka ne navede pritožbenih razlogov ali pa so le ti pomanjkljivo zapisani.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Drugačno postopanje se od organa zahteva za primere, ko pri pregledu pritožbe ugotovi zgolj '''formalne pomanjkljivosti''', ki so vezane na prvi odstavek 66. člena ZUP. To bi pomenilo, da v pritožbi manjka na primer navedba opravilne št. izpodbijane odločbe, podpis vlagatelja, navedba datuma... V takih primerih je pritožba vseeno dovoljena, saj gre za manjše dopolnitve, organ pa lahko ne glede na potek roka za pritožbo, pozove stranko ali drugo osebo s pravnim interesom v skladu z načelom varstva pravic strank za dopolnitev take pritožbe. Organ v tem primeru v roku petih delovnih dni pozove stranko na dopolnitev in ji v pozivu na dopolnitev postavi rok, v katerem je stranka dolžna odpraviti pomanjkljivosti. Organ mora torej v primeru formalnih pomanjkljivosti stranko pozvati k dopolnitvi, kljub temu, da se je prekluzivni pritožbeni rok že iztekel. V kolikor pritožbe stranka ne dopolni, je zgolj zaradi teh formalnih pomanjkljivosti organ ne sme zavreči.</p><br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
</span><br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"></span><comments /><br />
<br />
<br><br />
[[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Postopanje_organa_v_primeru_nepopolne_prito%C5%BEbe_glede_na_prekluzivni_prito%C5%BEbeni_rok&diff=39540Postopanje organa v primeru nepopolne pritožbe glede na prekluzivni pritožbeni rok2024-03-07T17:04:54Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Postopanje organa v primeru nepopolne pritožbe glede na prekluzivni pritožbeni rok - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 7. 3. 2024<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kako naj ravna organ, če prejme pritožbo, ki ni popolna, glede na prekluzivni pritožbeni rok?</p><br />
<p>Ali uradna oseba ravna pravilno, če nepopolno pritožbo neposredno zavrže?<br />
<span class="fontstyle0"></span></p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo, določeno z 13. in 229. členom ZUP. Zoper odločbo (razen izjem, ki jih določa zakon), lahko stranka ali druga oseba s pravnim interesom na pristojni organ vloži pritožbo zoper odločbo, praviloma v roku 15 dni od vročitve, če specialni zakon ne določa krajšega ali daljšega pritožbenega roka. Stranka ali druga oseba s pravnim interesom more v pritožbi jasno navesti pritožbeni razlog (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 245-247).</p><br />
<p style="text-align: justify;" >V skladu z 240. členom ZUP mora prvostopenjski organ ob prejemu pritožbe le-to preizkusiti, torej preveriti, ali pritožba izpolnjuje formalne pogoje (procesne predpostavke) za začetek postopka. Organ preveri, ali je pritožba po zakonu dovoljena, ali jo je vložila upravičena oseba in ali je pritožba pravočasna. V kolikor so izpolnjene procesne predpostavke, bo organ pričel z vsebinsko presojo, sicer pritožbo s sklepom zavrže (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 248-249).</p><br />
<p style="text-align: justify;" >Obstaja možnost, da organ pri pregledu pritožbe ugotovi, da je ta nepopolna.''' Skladno s sodno prakso se pritožba šteje za vlogo, zato mora organ v primeru nepopolne pritožbe ravnati v skladu z 67. in 68. členom ZUP in upoštevati pravila ravnanja v primeru nepopolne ali nerazumljive vloge. V kolikor je torej pritožba nepopolna, je organ ne sme takoj zavreči, ampak mora stranko oz. drugo osebo s pravnim interesom pozvati k dopolnitvi.''' Na ta način organ uresničuje načelo laičnosti pritožbe in načelo varstva pravic strank. Organ je dolžan pritožnika pisno pozvati, naj pritožbo znotraj teka pritožbenega roka popravi oziroma dopolni. V kolikor organ stranke oz. druge osebe s pravnim interesom ne pozove k dopolnitvi in pritožbo zavrže, ravna preuranjeno in v nasprotju s pravili postopka, kar se šteje za bistveno postopkovno napako. Za več glej UPRS sodbo I U 1183/2019-12 z dne 10. 12. 2020.</p><br />
<p style="text-align: justify;" >Rok za vložitev pritožbe je procesen in prekluziven, kar pomeni, da zamuda roka vodi v izgubo pravice stranke, da vloži pritožbo. Splošni pritožbeni rok je 15 dni, zato mora organ stranko pozvati na dopolnitev čim prej, saj mora stranka pritožbo dopolniti znotraj teka 15 dnevnega roka. V skladu z 67. členom ZUP mora organ zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti rok, v katerem mora vložnik pritožbo dopolniti. ZUP določa, da je stranke na dopolnitev potrebno pozvati pisno, vendar je '''zaradi varstva pravic strank zakonito obveščanje stranke o pomanjkljivosti vloge tudi po telefonu ali ustno'''. Če je pristojen organ pritožbo dobil, npr. dva dni pred iztekom prekluzivnega roka za pritožbo je malo verjetno, da bo stranka oz. oseba s pravnim interesom lahko tako pritožbo dopolnila v pritožbenem roku. Vseeno je dolžnost uradne osebe, da ravna skladno z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) in npr. namesto uradnega poziva po pošti, stranko k dopolnitvi pozove preko telefonskega klica. V primeru, ko stranka pritožbo po pozivu uradnega organa k dopolnitvi ne dopolni v danem roku, mora uradna oseba vlogo zavreči (drugi odstavek 67. člena ZUP). Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Za tak primer glej Sodbo VSRS I Up 773/2003 z dne 9.7.2003. Takšno postopanje organa je zakonito zgolj v primeru, ko '''vsebuje pritožba materialne pomanjkljivosti''', torej v primerih, ko stranka ne navede pritožbenih razlogov ali pa so le ti pomanjkljivo zapisani.</p><br />
<p style="text-align: justify;" >Drugačno postopanje se od organa zahteva za primere, ko pri pregledu pritožbe ugotovi zgolj '''formalne pomanjkljivosti''', ki so vezane na prvi odstavek 66. člena ZUP. To bi pomenilo, da v pritožbi manjka na primer navedba opravilne št. izpodbijane odločbe, podpis vlagatelja, navedba datuma... V takih primerih je pritožba vseeno dovoljena, saj gre za manjše dopolnitve, organ pa lahko ne glede na potek roka za pritožbo, pozove stranko ali drugo osebo s pravnim interesom v skladu z načelom varstva pravic strank za dopolnitev take pritožbe. Organ v tem primeru v roku petih delovnih dni pozove stranko na dopolnitev in ji v pozivu na dopolnitev postavi rok, v katerem je stranka dolžna odpraviti pomanjkljivosti. Organ mora torej v primeru formalnih pomanjkljivosti stranko pozvati k dopolnitvi, kljub temu, da se je prekluzivni pritožbeni rok že iztekel. V kolikor pritožbe stranka ne dopolni, je zgolj zaradi teh formalnih pomanjkljivosti organ ne sme zavreči.</p><br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
</span><br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"></span><comments /><br />
<br />
<br><br />
[[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Postopanje_organa_v_primeru_nepopolne_prito%C5%BEbe_glede_na_prekluzivni_prito%C5%BEbeni_rok&diff=39539Postopanje organa v primeru nepopolne pritožbe glede na prekluzivni pritožbeni rok2024-03-07T17:03:57Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Postopanje organa v primeru nepopolne pritožbe glede na prekluzivni pritožbeni rok - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 7. 3. 2024<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kako naj ravna organ, če prejme pritožbo, ki ni popolna, glede na prekluzivni pritožbeni rok?</p><br />
<p>Ali uradna oseba ravna pravilno, če nepopolno pritožbo neposredno zavrže?<br />
<span class="fontstyle0"></span></p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo, določeno z 13. in 229. členom ZUP. Zoper odločbo (razen izjem, ki jih določa zakon), lahko stranka ali druga oseba s pravnim interesom na pristojni organ vloži pritožbo zoper odločbo, praviloma v roku 15 dni od vročitve, če specialni zakon ne določa krajšega ali daljšega pritožbenega roka. Stranka ali druga oseba s pravnim interesom more v pritožbi jasno navesti pritožbeni razlog (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 245-247).</p><br />
<p style="text-align: justify;" >V skladu z 240. členom ZUP mora prvostopenjski organ ob prejemu pritožbe le-to preizkusiti, torej preveriti, ali pritožba izpolnjuje formalne pogoje (procesne predpostavke) za začetek postopka. Organ preveri, ali je pritožba po zakonu dovoljena, ali jo je vložila upravičena oseba in ali je pritožba pravočasna. V kolikor so izpolnjene procesne predpostavke, bo organ pričel z vsebinsko presojo, sicer pritožbo s sklepom zavrže (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 248-249).</p><br />
<p style="text-align: justify;" >Obstaja možnost, da organ pri pregledu pritožbe ugotovi, da je ta nepopolna.''' Skladno s sodno prakso se pritožba šteje za vlogo, zato mora organ v primeru nepopolne pritožbe ravnati v skladu z 67. in 68. členom ZUP in upoštevati pravila ravnanja v primeru nepopolne ali nerazumljive vloge. V kolikor je torej pritožba nepopolna, je organ ne sme takoj zavreči, ampak mora stranko oz. drugo osebo s pravnim interesom pozvati k dopolnitvi.''' Na ta način organ uresničuje načelo laičnosti pritožbe in načelo varstva pravic strank. Organ je dolžan pritožnika pisno pozvati, naj pritožbo znotraj teka pritožbenega roka popravi oziroma dopolni. V kolikor organ stranke oz. druge osebe s pravnim interesom ne pozove k dopolnitvi in pritožbo zavrže, ravna preuranjeno in v nasprotju s pravili postopka, kar se šteje za bistveno postopkovno napako. Za več glej UPRS sodbo I U 1183/2019-12 z dne 10. 12. 2020.</p><br />
<p style="text-align: justify;" >Rok za vložitev pritožbe je procesen in prekluziven, kar pomeni, da zamuda roka vodi v izgubo pravice stranke, da vloži pritožbo. Splošni pritožbeni rok je 15 dni, zato mora organ stranko pozvati na dopolnitev čim prej, saj mora stranka pritožbo dopolniti znotraj teka 15 dnevnega roka. V skladu z 67. členom ZUP mora organ zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti rok, v katerem mora vložnik pritožbo dopolniti. ZUP določa, da je stranke na dopolnitev potrebno pozvati pisno, vendar je '''zaradi varstva pravic strank zakonito obveščanje stranke o pomanjkljivosti vloge tudi po telefonu ali ustno'''. Če je pristojen organ pritožbo dobil, npr. dva dni pred iztekom prekluzivnega roka za pritožbo je malo verjetno, da bo stranka oz. oseba s pravnim interesom lahko tako pritožbo dopolnila v pritožbenem roku. Vseeno je dolžnost uradne osebe, da ravna skladno z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) in npr. namesto uradnega poziva po pošti, stranko k dopolnitvi pozove preko telefonskega klica. V primeru, ko stranka pritožbo po pozivu uradnega organa k dopolnitvi ne dopolni v danem roku, mora uradna oseba vlogo zavreči (drugi odstavek 67. člena ZUP). Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Za tak primer glej Sodbo VSRS I Up 773/2003 z dne 9.7.2003. Takšno postopanje organa je zakonito zgolj v primeru, ko '''vsebuje pritožba materialne pomanjkljivosti''', torej v primerih, ko stranka ne navede pritožbenih razlogov ali pa so le ti pomanjkljivo zapisani.</p><br />
<p style="text-align: justify;" >Drugačno postopanje se od organa zahteva za primere, ko pri pregledu pritožbe ugotovi zgolj '''formalne pomanjkljivosti''', ki so vezane na prvi odstavek 66. člena ZUP. To bi pomenilo, da v pritožbi manjka na primer navedba opravilne št. izpodbijane odločbe, podpis vlagatelja, navedba datuma... V takih primerih je pritožba vseeno dovoljena, saj gre za manjše dopolnitve, organ pa lahko ne glede na potek roka za pritožbo, pozove stranko ali drugo osebo s pravnim interesom v skladu z načelom varstva pravic strank za dopolnitev take pritožbe. Organ v tem primeru v roku petih delovnih dni pozove stranko na dopolnitev in ji v pozivu na dopolnitev postavi rok, v katerem je stranka dolžna odpraviti pomanjkljivosti. Organ mora torej v primeru formalnih pomanjkljivosti stranko pozvati k dopolnitvi, kljub temu, da se je prekluzivni pritožbeni rok že iztekel. V kolikor pritožbe stranka ne dopolni, je zgolj zaradi teh formalnih pomanjkljivosti organ ne sme zavreči.</p><br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
</span><br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"></span><comments /><br />
<br />
<br></div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Postopanje_organa_v_primeru_nepopolne_prito%C5%BEbe_glede_na_prekluzivni_prito%C5%BEbeni_rok&diff=39538Postopanje organa v primeru nepopolne pritožbe glede na prekluzivni pritožbeni rok2024-03-07T17:03:22Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Postopanje organa v primeru nepopolne pritožbe glede na prekluzivni pritožbeni rok - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 7. 3. 2024<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kako naj ravna organ, če prejme pritožbo, ki ni popolna, glede na prekluzivni pritožbeni rok?</p><p>Ali uradna oseba ravna pravilno, če nepopolno pritožbo neposredno zavrže?<br />
<span class="fontstyle0"></span></p><br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p>Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo, določeno z 13. in 229. členom ZUP. Zoper odločbo (razen izjem, ki jih določa zakon), lahko stranka ali druga oseba s pravnim interesom na pristojni organ vloži pritožbo zoper odločbo, praviloma v roku 15 dni od vročitve, če specialni zakon ne določa krajšega ali daljšega pritožbenega roka. Stranka ali druga oseba s pravnim interesom more v pritožbi jasno navesti pritožbeni razlog (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 245-247).</p><p>V skladu z 240. členom ZUP mora prvostopenjski organ ob prejemu pritožbe le-to preizkusiti, torej preveriti, ali pritožba izpolnjuje formalne pogoje (procesne predpostavke) za začetek postopka. Organ preveri, ali je pritožba po zakonu dovoljena, ali jo je vložila upravičena oseba in ali je pritožba pravočasna. V kolikor so izpolnjene procesne predpostavke, bo organ pričel z vsebinsko presojo, sicer pritožbo s sklepom zavrže (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 248-249).</p><p>Obstaja možnost, da organ pri pregledu pritožbe ugotovi, da je ta nepopolna.''' Skladno s sodno prakso se pritožba šteje za vlogo, zato mora organ v primeru nepopolne pritožbe ravnati v skladu z 67. in 68. členom ZUP in upoštevati pravila ravnanja v primeru nepopolne ali nerazumljive vloge. V kolikor je torej pritožba nepopolna, je organ ne sme takoj zavreči, ampak mora stranko oz. drugo osebo s pravnim interesom pozvati k dopolnitvi.''' Na ta način organ uresničuje načelo laičnosti pritožbe in načelo varstva pravic strank. Organ je dolžan pritožnika pisno pozvati, naj pritožbo znotraj teka pritožbenega roka popravi oziroma dopolni. V kolikor organ stranke oz. druge osebe s pravnim interesom ne pozove k dopolnitvi in pritožbo zavrže, ravna preuranjeno in v nasprotju s pravili postopka, kar se šteje za bistveno postopkovno napako. Za več glej UPRS sodbo I U 1183/2019-12 z dne 10. 12. 2020.</p><p>Rok za vložitev pritožbe je procesen in prekluziven, kar pomeni, da zamuda roka vodi v izgubo pravice stranke, da vloži pritožbo. Splošni pritožbeni rok je 15 dni, zato mora organ stranko pozvati na dopolnitev čim prej, saj mora stranka pritožbo dopolniti znotraj teka 15 dnevnega roka. V skladu z 67. členom ZUP mora organ zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti rok, v katerem mora vložnik pritožbo dopolniti. ZUP določa, da je stranke na dopolnitev potrebno pozvati pisno, vendar je '''zaradi varstva pravic strank zakonito obveščanje stranke o pomanjkljivosti vloge tudi po telefonu ali ustno'''. Če je pristojen organ pritožbo dobil, npr. dva dni pred iztekom prekluzivnega roka za pritožbo je malo verjetno, da bo stranka oz. oseba s pravnim interesom lahko tako pritožbo dopolnila v pritožbenem roku. Vseeno je dolžnost uradne osebe, da ravna skladno z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) in npr. namesto uradnega poziva po pošti, stranko k dopolnitvi pozove preko telefonskega klica. V primeru, ko stranka pritožbo po pozivu uradnega organa k dopolnitvi ne dopolni v danem roku, mora uradna oseba vlogo zavreči (drugi odstavek 67. člena ZUP). Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Za tak primer glej Sodbo VSRS I Up 773/2003 z dne 9.7.2003. Takšno postopanje organa je zakonito zgolj v primeru, ko '''vsebuje pritožba materialne pomanjkljivosti''', torej v primerih, ko stranka ne navede pritožbenih razlogov ali pa so le ti pomanjkljivo zapisani.</p><p>Drugačno postopanje se od organa zahteva za primere, ko pri pregledu pritožbe ugotovi zgolj '''formalne pomanjkljivosti''', ki so vezane na prvi odstavek 66. člena ZUP. To bi pomenilo, da v pritožbi manjka na primer navedba opravilne št. izpodbijane odločbe, podpis vlagatelja, navedba datuma... V takih primerih je pritožba vseeno dovoljena, saj gre za manjše dopolnitve, organ pa lahko ne glede na potek roka za pritožbo, pozove stranko ali drugo osebo s pravnim interesom v skladu z načelom varstva pravic strank za dopolnitev take pritožbe. Organ v tem primeru v roku petih delovnih dni pozove stranko na dopolnitev in ji v pozivu na dopolnitev postavi rok, v katerem je stranka dolžna odpraviti pomanjkljivosti. Organ mora torej v primeru formalnih pomanjkljivosti stranko pozvati k dopolnitvi, kljub temu, da se je prekluzivni pritožbeni rok že iztekel. V kolikor pritožbe stranka ne dopolni, je zgolj zaradi teh formalnih pomanjkljivosti organ ne sme zavreči.</p><br />
<span class="fontstyle0"><br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
</span><br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"></span><comments /><br />
<br />
<br></div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Postopanje_organa_v_primeru_nepopolne_prito%C5%BEbe_glede_na_prekluzivni_prito%C5%BEbeni_rok&diff=39537Postopanje organa v primeru nepopolne pritožbe glede na prekluzivni pritožbeni rok2024-03-07T16:42:33Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Postopanje organa v primeru nepopolne pritožbe glede na prekluzivni pritožbeni rok - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br />
<br />
</span><br />
<br />
'''Datum odgovora:''' x. x. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo vprašanja<br><br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo odgovora <br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
<br />
<br></div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Postopanje_organa_v_primeru_nepopolne_prito%C5%BEbe_glede_na_prekluzivni_prito%C5%BEbeni_rok&diff=39536Postopanje organa v primeru nepopolne pritožbe glede na prekluzivni pritožbeni rok2024-03-07T16:41:15Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div><span class="fontstyle0">== '''Zadeva: ''' Postopanje organa v primeru nepopolne pritožbe glede na prekluzivni pritožbeni rok - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
</span><br />
<br />
'''Datum odgovora:''' x. x. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo vprašanja<br><br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo odgovora <br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
<br />
<br></div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Postopanje_organa_v_primeru_nepopolne_prito%C5%BEbe_glede_na_prekluzivni_prito%C5%BEbeni_rok&diff=39535Postopanje organa v primeru nepopolne pritožbe glede na prekluzivni pritožbeni rok2024-03-07T16:40:25Z<p>KosecKlavdija: Nova stran z vsebino: <span class="fontstyle0">{{subst:case}}</span> <br></p>
<hr />
<div><span class="fontstyle0">== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' x. x. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo vprašanja<br><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo odgovora <br><br />
<br />
<br><br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></span> <br></div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Opravi%C4%8Deni_razlogi_za_vrnitev_v_prej%C5%A1nje_stanje&diff=39220Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje2024-02-25T16:54:46Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br />
<br />
</span><br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 24. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kdaj se uporablja institut vrnitve v prejšnje stanje?&nbsp;Ali lahko razloge, kot sta bolezen, za katero stranka predloži veljavno zdravniško potrdilo, in vročanje priporočene pošiljke bližnjemu družinskemu članu namesto stranki, štejemo kot opravičene razloge za vrnitev v prejšnje stanje?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">Institut vrnitve v prejšnje stanje omogoča [[Zak:ZUP#103. .C4.8Dlen{{!}}103. člen ZUP]], kjer je v prvem odstavku navedeno, da lahko stranka zaprosi za vrnitev v prejšnje stanje, ko je zamudila procesni prekluziven rok (kot je za pritožbo, za prihod ali odhod na obravnavo ali pa za obnovo postopka) in lahko ob tem navede opravičljive razloge za zamudo. Tak institut je predviden z namenom zavarovanja stranke, saj bi v primeru zamude rokov nastala prekluzija, kar pomeni, da bi stranka izgubila procesno pravico (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 160-162). Institut je neposredno povezan s pravico do enakega varstva pravic iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člena Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nadaljnje spremembe).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče tudi, v kolikor je stranka po očitni pomoti zamudila rok ali narok, vendar ga ni prekoračila za več kot tri dni, in bi s tem izgubila kakšno pravico; če je stranka vlogo (npr. pritožbo) poslala pravočasno, a po očitni pomoti nepristojnemu organu, ta pa ga je odstopil pristojnemu organu; ali pa če je stranka zamudila rok, narok ali kakšno drugo dejanje, zaradi opravičenih vzrokov, na katere ni mogla vplivati (npr. naravne nesreče, smrt v družini ali požar).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Stranka mora v predlogu '''jasno navesti razloge, zakaj je zamudila rok, in verjetno izkazati okoliščine, zaradi katerih je zamudila rok'''. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če jo stranka predlaga v osemdnevnem subjektivnem (ko je stranka izvedela, da je v zamudi oziroma ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo) in trimesečnem objektivnem roku (od dneva dejanske zamude; več v Kovač in Jerovšek in Kovač, prav tam).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Organ mora v vsakem konkretnem primeru zahteve za vrnitve v prejšnje stanje pri presoji opravičenega vzroka uporabiti pravila o razlagi pravnih standardov. '''Opravičen vzrok je lahko vsak resnejši dogodek, ki je za stranko v času teka procesnega roka pomenil naključno oviro, da opravi neko procesno dejanje.''' Gre torej za nek dogodek, ki ga ni stranka povzročila sama s svojim vedenjem, zgodil se pa je nenadno in ga stranka ni mogla ne predvideti in ne preprečiti. Organ mora torej v konkretnem primeru presoditi, ali bi stranka lahko kljub takemu dogodku zagotovila, da do zamude ne bi prišlo. Predvideva se, da bi stranka v nekaterih primerih s skrbnim in vestnim sodelovanjem, kot je na primer z vložitvijo predloga za podaljšanje roka pred zamudo ali postavitvijo pooblaščenca, zamudo preprečila. '''Opravičen razlog je torej razlog, kjer stranka ni mogla predvideti njegovega nastanka in razpleta ter ga preprečiti''' (za več glej za več glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, komentar k 103. in 104. členu).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Pogosto se v praksi pojavlja dilema, ali je bolezen opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pri tej okoliščini mora pristojen organ ravnati po stališču sodne prakse, ki predpostavlja, da zgolj obstoj bolezni še ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranka mora dokazati, da je bila '''bolezen nenadna in nepredvidljiva''' (glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111444681 UPRS II U 435/2017-11] z dne 19. 2. 2020). Stranka mora o tem naknadno priložiti kvalificirano potrdilo, in sicer ustrezno''' zdravniško potrdilo,''' iz katerega mora izhajati tudi, da je bila bolezen nepredvidljiva in nenadna. Nadalje je treba upoštevati, da mora biti iz zdravniškega potrdila razvidno, da je bila stranka '''bolna ves čas trajanja procesnega prekluzivnega roka '''(glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111426499 UPRS I U 395/2018-10] z dne 22. 8. 2018).&nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;">Stranka bi lahko procesni prekluzivni rok zamudila tudi iz '''razloga, ker je pošiljko prevzela druga oseba''', npr. bližnji družinski član in stranka s pošiljko ni bila seznanjena pravočasno. [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 87. členu]] predvideva osebno vročanje odločb in sklepov ter drugih dokumentov, od vročitve katerih začne teči rok, kar pomeni, da se morajo vročiti osebno tistemu, ki so namenjeni. Torej, če stranka nima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, more organ ravnati v skladu s tretjim in četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena]], torej akt pustiti npr. v hišnem predalčku. V kolikor vroči pošiljko bližnjemu družinskemu članu (npr. sinu), ki za to ni pooblaščen, gre za pomoto pri vročanju ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Pošiljka se v takem primeru šteje za vročeno na dan, ko je naslovnik pošiljko dejansko dobil. Rok za pritožbo v takem primeru začne teči naslednji dan po dejanski vročitvi naslovniku. Ker je stranka zaradi napačne vročitve v konkretnem primeru zamudila pritožbeni rok, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje, a še vedno v okviru zgoraj navedenih subjektivnega in objektivnega roka za vrnitev v prejšnje stanje.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Stranka je namreč zaradi opravičenih razlogov zamudila procesni rok za vložitev pritožbe in bo brez vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje sicer prekludirana v svojih pravicah. Predlog mora vložiti v zakonsko določenem roku. V skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]] je potrebno predlogu priložiti tudi vlogo, ki jo je zamudila vložiti (v danem primeru pritožbo). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bo stranka vložila pri prvostopenjskem organu, saj se skladno z [[Zak:ZUP#106. .C4.8Dlen{{!}}106. členom ZUP]] predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Organ o predlogu odloči s sklepom. V primeru prepoznega predloga, bo organ predlog s sklepom zavrgel. Zoper izdani sklep ima stranka na voljo pritožbo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#107. .C4.8Dlen{{!}}107. člena ZUP]]).</p><br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"><br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</span></span><br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"></span></span></span><comments /><br />
<br />
<br></span></span><br />
[[Category:Roki]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Opravi%C4%8Deni_razlogi_za_vrnitev_v_prej%C5%A1nje_stanje&diff=39219Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje2024-02-25T16:53:45Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br />
<br />
</span><br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 24. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kdaj se uporablja institut vrnitve v prejšnje stanje?&nbsp;Ali lahko razloge, kot sta bolezen, za katero stranka predloži veljavno zdravniško potrdilo, in vročanje priporočene pošiljke bližnjemu družinskemu članu namesto stranki, štejemo kot opravičene razloge za vrnitev v prejšnje stanje?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">Institut vrnitve v prejšnje stanje omogoča [[Zak:ZUP#103. .C4.8Dlen{{!}}103. člen ZUP]], kjer je v prvem odstavku navedeno, da lahko stranka zaprosi za vrnitev v prejšnje stanje, ko je zamudila procesni prekluziven rok (kot je za pritožbo, za prihod ali odhod na obravnavo ali pa za obnovo postopka) in lahko ob tem navede opravičljive razloge za zamudo. Tak institut je predviden z namenom zavarovanja stranke, saj bi v primeru zamude rokov nastala prekluzija, kar pomeni, da bi stranka izgubila procesno pravico (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 160-162). Institut je neposredno povezan s pravico do enakega varstva pravic iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člena Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nadaljnje spremembe).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče tudi, v kolikor je stranka po očitni pomoti zamudila rok ali narok, vendar ga ni prekoračila za več kot tri dni, in bi s tem izgubila kakšno pravico; če je stranka vlogo (npr. pritožbo) poslala pravočasno, a po očitni pomoti nepristojnemu organu, ta pa ga je odstopil pristojnemu organu; ali pa če je stranka zamudila rok, narok ali kakšno drugo dejanje, zaradi opravičenih vzrokov, na katere ni mogla vplivati (npr. naravne nesreče, smrt v družini ali požar).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Stranka mora v predlogu '''jasno navesti razloge, zakaj je zamudila rok, in verjetno izkazati okoliščine, zaradi katerih je zamudila rok'''. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če jo stranka predlaga v osemdnevnem subjektivnem (ko je stranka izvedela, da je v zamudi oziroma ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo) in trimesečnem objektivnem roku (od dneva dejanske zamude; več v Kovač in Jerovšek in Kovač, prav tam).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Organ mora v vsakem konkretnem primeru zahteve za vrnitve v prejšnje stanje pri presoji opravičenega vzroka uporabiti pravila o razlagi pravnih standardov. '''Opravičen vzrok je lahko vsak resnejši dogodek, ki je za stranko v času teka procesnega roka pomenil naključno oviro, da opravi neko procesno dejanje.''' Gre torej za nek dogodek, ki ga ni stranka povzročila sama s svojim vedenjem, zgodil se pa je nenadno in ga stranka ni mogla ne predvideti in ne preprečiti. Organ mora torej v konkretnem primeru presoditi, ali bi stranka lahko kljub takemu dogodku zagotovila, da do zamude ne bi prišlo. Predvideva se, da bi stranka v nekaterih primerih s skrbnim in vestnim sodelovanjem, kot je na primer z vložitvijo predloga za podaljšanje roka pred zamudo ali postavitvijo pooblaščenca, zamudo preprečila. '''Opravičen razlog je torej razlog, kjer stranka ni mogla predvideti njegovega nastanka in razpleta ter ga preprečiti''' (za več glej za več glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, komentar k 103. in 104. členu).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Pogosto se v praksi pojavlja dilema, ali je bolezen opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pri tej okoliščini mora pristojen organ ravnati po stališču sodne prakse, ki predpostavlja, da zgolj obstoj bolezni še ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranka mora dokazati, da je bila '''bolezen nenadna in nepredvidljiva''' (glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111444681 UPRS II U 435/2017-11] z dne 19. 2. 2020). Stranka mora o tem naknadno priložiti kvalificirano potrdilo, in sicer ustrezno''' zdravniško potrdilo,''' iz katerega mora izhajati tudi, da je bila bolezen nepredvidljiva in nenadna. Nadalje je treba upoštevati, da mora biti iz zdravniškega potrdila razvidno, da je bila stranka '''bolna ves čas trajanja procesnega prekluzivnega roka '''(glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111426499 UPRS I U 395/2018-10] z dne 22. 8. 2018).&nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;">Stranka bi lahko procesni prekluzivni rok zamudila tudi iz '''razloga, ker je pošiljko prevzela druga oseba''', npr. bližnji družinski član in stranka s pošiljko ni bila seznanjena pravočasno. [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 87. členu]] predvideva osebno vročanje odločb in sklepov ter drugih dokumentov, od vročitve katerih začne teči rok, kar pomeni, da se morajo vročiti osebno tistemu, ki so namenjeni. Torej, če stranka nima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, more organ ravnati v skladu s tretjim in četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena]], torej akt pustiti npr. v hišnem predalčku. V kolikor vroči pošiljko bližnjemu družinskemu članu (npr. sinu), ki za to ni pooblaščen, gre za pomoto pri vročanju ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Pošiljka se v takem primeru šteje za vročeno na dan, ko je naslovnik pošiljko dejansko dobil. Rok za pritožbo v takem primeru začne teči naslednji dan po dejanski vročitvi naslovniku. Ker je stranka zaradi napačne vročitve v konkretnem primeru zamudila pritožbeni rok, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje, a še vedno v okviru zgoraj navedenih subjektivnega in objektivnega roka za vrnitev v prejšnje stanje.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Stranka je namreč zaradi opravičenih razlogov zamudila procesni rok za vložitev pritožbe in bo brez vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje sicer prekludirana v svojih pravicah. Predlog mora vložiti v zakonsko določenem roku. V skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]] je potrebno predlogu priložiti tudi vlogo, ki jo je zamudila vložiti (v danem primeru pritožbo). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bo stranka vložila pri prvostopenjskem organu, saj se skladno z [[Zak:ZUP#106. .C4.8Dlen{{!}}106. členom ZUP]] predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Organ o predlogu odloči s sklepom. V primeru prepoznega predloga, bo organ predlog s sklepom zavrgel. Zoper izdani sklep ima stranka na voljo pritožbo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#107. .C4.8Dlen{{!}}107. člena ZUP]]).</p><br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"><br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</span></span><br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"></span></span></span><comments /><br />
<br />
<br></span></span><br />
[[Category:Roki]]<br />
[[Category:Pritožba]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Opravi%C4%8Deni_razlogi_za_vrnitev_v_prej%C5%A1nje_stanje&diff=39209Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje2024-02-24T18:32:47Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br />
<br />
</span><br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 24. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kdaj se uporablja institut vrnitve v prejšnje stanje?</p><br />
<p>Ali lahko razloge, kot sta bolezen, za katero stranka predloži veljavno zdravniško potrdilo in vročanje priporočene pošiljke bližnjemu družinskemu članu namesto stranki, štejemo kot opravičene razloge za vrnitev v prejšnje stanje?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">Institut vrnitve v prejšnje stanje omogoča [[Zak:ZUP#103. .C4.8Dlen{{!}}103. člen ZUP]], kjer je v prvem odstavku jasno navedeno, da lahko stranka zaprosi za vrnitev v prejšnje stanje, ko je zamudila&nbsp; procesni prekluziven rok (kot je za pritožbo, za prihod ali odhod na obravnavo ali pa za obnovo postopka) in lahko ob tem navede opravičljive razloge za zamudo. Tak institut je predviden z namenom zavarovanja stranke, saj bi v primeru zamude rokov nastala prekluzija, kar pomeni, da bi stranka izgubila procesno pravico (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 160-162). Institut je neposredno povezan z pravico do enakega varstva pravic iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člena Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nadaljnje spremembe).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče tudi, v kolikor je stranka po očitni pomoti zamudila rok ali narok, vendar ga ni prekoračila za več kot tri dni, in bi s tem izgubila kakšno pravico; če je stranka vlogo (npr. pritožbo) poslala pravočasno, a po očitni pomoti nepristojnemu organu, ta pa ga je odstopil pristojnemu organu; ali pa če je stranka zamudila rok, narok ali kakšno drugo dejanje, zaradi opravičenih vzrokov, na katere ni mogla vplivati (npr. naravne nesreče, smrt v družini ali požar).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Stranka mora v predlogu jasno navesti razloge, zakaj je zamudila rok, in verjetno izkazati okoliščine, zaradi katerih je zamudila rok. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče, v kolikor ga stranka predlaga, v osemdnevnem subjektivnem (ko je stranka izvedela, da je v zamudi oziroma ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo) in trimesečnem objektivnem roku (od dneva dejanske zamude) (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 160-162).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Organ mora v vsakem konkretnem primeru zahteve za vrnitve v prejšnje stanje pri presoji opravičenega vzroka, uporabiti pravila o razlagi pravnih standardov. '''V glavnem velja, da je opravičen vzrok lahko vsak resnejši dogodek, ki je za stranko v času teka procesnega roka pomenil naključno oviro, da opravi neko procesno dejanje.''' Gre torej za nek dogodek, ki ga ni stranka povzročila sama s svojim vedenjem, vendar se je le-ta zgodil nenadno in ga stranka ni mogla ne predvideti in ne preprečiti. Organ mora torej v konkretnem primeru presoditi, ali bi stranka lahko kljub takemu dogodku zagotovila, da do zamude ne bi prišlo. Predvideva se, da bi stranka v nekaterih primerih s skrbnim in vestnim sodelovanjem, kot je na primer z vložitvijo predloga za podaljšanje roka pred zamudo ali postavitvijo pooblaščenca, zamudo preprečila. '''Opravičen razlog je torej razlog, kjer stranka ni mogla predvideti njegovega nastanka in razpleta ter ga preprečiti''' (za več glej za več glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, komentar k 103. in 104. členu).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Pogosto se v praksi pojavlja dilema, ali je bolezen opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pri tej okoliščini mora pristojen organ ravnati po stališču sodne prakse, ki predpostavlja, da zgolj obstoj bolezni še ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranka mora dokazati, da je bila '''bolezen nenadna in nepredvidljiva'''. '''Stranka mora s tem namenom priložiti kvalificirano potrdilo, in sicer ustrezno zdravniško potrdilo'''. O tem govori tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111444681 UPRS Sodba II U 435/2017-11] z dne 19.2.2020. Torej, če iz priloženega kvalificiranega potrdila ne izhaja, da je bila bolezen nepredvidljiva in nenadna, le-ta ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Nadalje je potrebno upoštevati tudi, da mora biti iz zdravniškega potrdila razvidno, da je bila stranka '''bolna ves čas trajanja procesnega prekluzivnega roka'''. Iz sodbe [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111426499 UPRS I U 395/2018-10] z dne 22.8.2018 izhaja, da če stranka ni bolna ves čas trajanja roka, to ni opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Stranka, ki je zamudila pritožbeni rok zaradi bolezni, mora tako z zdravniškim potrdilom izkazati, da je bila bolezen nenadna in nepredvidljiva ter da je bila bolna ves čas pritožbenega roka in posledično nezmožna pravočasno vložiti pritožbo. Stranka bo torej lahko ob spoštovanju rokov, ki jih za to predvideva ZUP, predlagala organu vrnitev v prejšnje stanje.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Stranka bi lahko procesni prekluzivni rok zamudila tudi iz razloga, ker je pošiljko prevzela druga oseba, npr. bližnji družinski član in stranka s pošiljko ni bila seznanjena pravočasno. [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 87. členu]] predvideva osebno vročanje odločb in sklepov ter drugih dokumentov, od vročitve katerih začne teči rok, kar pomeni, da se morajo vročiti osebno tistemu, ki so namenjeni. Torej, če stranka nima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, more organ ravnati v skladu s tretjim in četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena]], torej akt pustiti npr. v hišnem predalčku. V kolikor vroči pošiljko bližnjemu družinskemu članu (npr. sinu), ki za to ni pooblaščen, gre za pomoto pri vročanju ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Pošiljka se v takem primeru šteje za vročeno na dan, ko je naslovnik pošiljko dejansko dobil. Rok za pritožbo v takem primeru začne teči naslednji dan po dejanski vročitvi naslovniku. Ker je stranka zaradi napačne vročitve v konkretnem primeru zamudila pritožbeni rok, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Stranka je namreč zaradi opravičenih razlogov zamudila procesni rok za vložitev pritožbe in bo brez vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje sicer prekludirana v svojih pravicah. Predlog mora vložiti v zakonsko določenem roku. V skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]] je potrebno predlogu priložiti tudi vlogo, ki jo je zamudila vložiti (v našem primeru je predlogu potrebno priložiti pritožbo). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bo stranka vložila pri prvostopenjskem organu, saj se skladno z [[Zak:ZUP#106. .C4.8Dlen{{!}}106. členom ZUP]] predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Organ o predlogu odloči s sklepom. V primeru prepoznega predloga, bo organ predlog s sklepom zavrgel. Zoper izdani sklep ima stranka na voljo pritožbo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#107. .C4.8Dlen{{!}}107. člena ZUP]]).</p><br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"><br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"></span></span></span><comments /><br />
<br />
<br></span></span><br />
[[Category:Občevanje - komuniciranje v upravnih postopkih in roki]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Opravi%C4%8Deni_razlogi_za_vrnitev_v_prej%C5%A1nje_stanje&diff=39208Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje2024-02-24T18:31:47Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br />
<br />
</span><br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 24. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kdaj se uporablja institut vrnitve v prejšnje stanje?</p><br />
<p>Ali lahko razloge, kot sta bolezen, za katero stranka predloži veljavno zdravniško potrdilo in vročanje priporočene pošiljke bližnjemu družinskemu članu namesto stranki, štejemo kot opravičene razloge za vrnitev v prejšnje stanje?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">Institut vrnitve v prejšnje stanje omogoča [[Zak:ZUP#103. .C4.8Dlen{{!}}103. člen ZUP]], kjer je v prvem odstavku jasno navedeno, da lahko stranka zaprosi za vrnitev v prejšnje stanje, ko je zamudila&nbsp; procesni prekluziven rok (kot je za pritožbo, za prihod ali odhod na obravnavo ali pa za obnovo postopka) in lahko ob tem navede opravičljive razloge za zamudo. Tak institut je predviden z namenom zavarovanja stranke, saj bi v primeru zamude rokov nastala prekluzija, kar pomeni, da bi stranka izgubila procesno pravico (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 160-162). Institut je neposredno povezan z pravico do enakega varstva pravic iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člena Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nadaljnje spremembe).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče tudi, v kolikor je stranka po očitni pomoti zamudila rok ali narok, vendar ga ni prekoračila za več kot tri dni, in bi s tem izgubila kakšno pravico; če je stranka vlogo (npr. pritožbo) poslala pravočasno, a po očitni pomoti nepristojnemu organu, ta pa ga je odstopil pristojnemu organu; ali pa če je stranka zamudila rok, narok ali kakšno drugo dejanje, zaradi opravičenih vzrokov, na katere ni mogla vplivati (npr. naravne nesreče, smrt v družini ali požar).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Stranka mora v predlogu jasno navesti razloge, zakaj je zamudila rok, in verjetno izkazati okoliščine, zaradi katerih je zamudila rok. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče, v kolikor ga stranka predlaga, v osemdnevnem subjektivnem (ko je stranka izvedela, da je v zamudi oziroma ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo) in trimesečnem objektivnem roku (od dneva dejanske zamude) (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 160-162).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Organ mora v vsakem konkretnem primeru zahteve za vrnitve v prejšnje stanje pri presoji opravičenega vzroka, uporabiti pravila o razlagi pravnih standardov. '''V glavnem velja, da je opravičen vzrok lahko vsak resnejši dogodek, ki je za stranko v času teka procesnega roka pomenil naključno oviro, da opravi neko procesno dejanje.''' Gre torej za nek dogodek, ki ga ni stranka povzročila sama s svojim vedenjem, vendar se je le-ta zgodil nenadno in ga stranka ni mogla ne predvideti in ne preprečiti. Organ mora torej v konkretnem primeru presoditi, ali bi stranka lahko kljub takemu dogodku zagotovila, da do zamude ne bi prišlo. Predvideva se, da bi stranka v nekaterih primerih s skrbnim in vestnim sodelovanjem, kot je na primer z vložitvijo predloga za podaljšanje roka pred zamudo ali postavitvijo pooblaščenca, zamudo preprečila. '''Opravičen razlog je torej razlog, kjer stranka ni mogla predvideti njegovega nastanka in razpleta ter ga preprečiti''' (za več glej za več glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, komentar k 103. in 104. členu).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Pogosto se v praksi pojavlja dilema, ali je bolezen opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pri tej okoliščini mora pristojen organ ravnati po stališču sodne prakse, ki predpostavlja, da zgolj obstoj bolezni še ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranka mora dokazati, da je bila '''bolezen nenadna in nepredvidljiva'''. '''Stranka mora s tem namenom priložiti kvalificirano potrdilo, in sicer ustrezno zdravniško potrdilo'''. O tem govori tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111444681 UPRS Sodba II U 435/2017-11] z dne 19.2.2020. Torej, če iz priloženega kvalificiranega potrdila ne izhaja, da je bila bolezen nepredvidljiva in nenadna, le-ta ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Nadalje je potrebno upoštevati tudi, da mora biti iz zdravniškega potrdila razvidno, da je bila stranka '''bolna ves čas trajanja procesnega prekluzivnega roka'''. Iz sodbe [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111426499 UPRS I U 395/2018-10] z dne 22.8.2018 izhaja, da če stranka ni bolna ves čas trajanja roka, to ni opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Stranka, ki je zamudila pritožbeni rok zaradi bolezni, mora tako z zdravniškim potrdilom izkazati, da je bila bolezen nenadna in nepredvidljiva ter da je bila bolna ves čas pritožbenega roka in posledično nezmožna pravočasno vložiti pritožbo. Stranka bo torej lahko ob spoštovanju rokov, ki jih za to predvideva ZUP, predlagala organu vrnitev v prejšnje stanje.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Stranka bi lahko procesni prekluzivni rok zamudila tudi iz razloga, ker je pošiljko prevzela druga oseba, npr. bližnji družinski član in stranka s pošiljko ni bila seznanjena pravočasno. [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 87. členu]] predvideva osebno vročanje odločb in sklepov ter drugih dokumentov, od vročitve katerih začne teči rok, kar pomeni, da se morajo vročiti osebno tistemu, ki so namenjeni. Torej, če stranka nima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, more organ ravnati v skladu s tretjim in četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena]], torej akt pustiti npr. v hišnem predalčku. V kolikor vroči pošiljko bližnjemu družinskemu članu (npr. sinu), ki za to ni pooblaščen, gre za pomoto pri vročanju ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Pošiljka se v takem primeru šteje za vročeno na dan, ko je naslovnik pošiljko dejansko dobil. Rok za pritožbo v takem primeru začne teči naslednji dan po dejanski vročitvi naslovniku. Ker je stranka zaradi napačne vročitve v konkretnem primeru zamudila pritožbeni rok, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Stranka je namreč zaradi opravičenih razlogov zamudila procesni rok za vložitev pritožbe in bo brez vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje sicer prekludirana v svojih pravicah. Predlog mora vložiti v zakonsko določenem roku. V skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]] je potrebno predlogu priložiti tudi vlogo, ki jo je zamudila vložiti (v našem primeru je predlogu potrebno priložiti pritožbo). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bo stranka vložila pri prvostopenjskem organu, saj se skladno z [[Zak:ZUP#106. .C4.8Dlen{{!}}106. členom ZUP]] predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Organ o predlogu odloči s sklepom. V primeru prepoznega predloga, bo organ predlog s sklepom zavrgel. Zoper izdani sklep ima stranka na voljo pritožbo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#107. .C4.8Dlen{{!}}107. člena ZUP]]).</p><br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"><br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"></span></span></span><comments /><br />
<br />
<br></span></span><br />
[[Category:Občevanje - komuniciranje v upravnih postopkih]]<br />
[[Category:Roki]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Opravi%C4%8Deni_razlogi_za_vrnitev_v_prej%C5%A1nje_stanje&diff=39207Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje2024-02-24T18:29:53Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br />
<br />
</span><br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 24. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kdaj se uporablja institut vrnitve v prejšnje stanje?</p><br />
<p>Ali lahko razloge, kot sta bolezen, za katero stranka predloži veljavno zdravniško potrdilo in vročanje priporočene pošiljke bližnjemu družinskemu članu namesto stranki, štejemo kot opravičene razloge za vrnitev v prejšnje stanje?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">Institut vrnitve v prejšnje stanje omogoča [[Zak:ZUP#103. .C4.8Dlen{{!}}103. člen ZUP]], kjer je v prvem odstavku jasno navedeno, da lahko stranka zaprosi za vrnitev v prejšnje stanje, ko je zamudila&nbsp; procesni prekluziven rok (kot je za pritožbo, za prihod ali odhod na obravnavo ali pa za obnovo postopka) in lahko ob tem navede opravičljive razloge za zamudo. Tak institut je predviden z namenom zavarovanja stranke, saj bi v primeru zamude rokov nastala prekluzija, kar pomeni, da bi stranka izgubila procesno pravico (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 160-162). Institut je neposredno povezan z pravico do enakega varstva pravic iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člena Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nadaljnje spremembe).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče tudi, v kolikor je stranka po očitni pomoti zamudila rok ali narok, vendar ga ni prekoračila za več kot tri dni, in bi s tem izgubila kakšno pravico; če je stranka vlogo (npr. pritožbo) poslala pravočasno, a po očitni pomoti nepristojnemu organu, ta pa ga je odstopil pristojnemu organu; ali pa če je stranka zamudila rok, narok ali kakšno drugo dejanje, zaradi opravičenih vzrokov, na katere ni mogla vplivati (npr. naravne nesreče, smrt v družini ali požar).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Stranka mora v predlogu jasno navesti razloge, zakaj je zamudila rok, in verjetno izkazati okoliščine, zaradi katerih je zamudila rok. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče, v kolikor ga stranka predlaga, v osemdnevnem subjektivnem (ko je stranka izvedela, da je v zamudi oziroma ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo) in trimesečnem objektivnem roku (od dneva dejanske zamude) (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 160-162).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Organ mora v vsakem konkretnem primeru zahteve za vrnitve v prejšnje stanje pri presoji opravičenega vzroka, uporabiti pravila o razlagi pravnih standardov. '''V glavnem velja, da je opravičen vzrok lahko vsak resnejši dogodek, ki je za stranko v času teka procesnega roka pomenil naključno oviro, da opravi neko procesno dejanje.''' Gre torej za nek dogodek, ki ga ni stranka povzročila sama s svojim vedenjem, vendar se je le-ta zgodil nenadno in ga stranka ni mogla ne predvideti in ne preprečiti. Organ mora torej v konkretnem primeru presoditi, ali bi stranka lahko kljub takemu dogodku zagotovila, da do zamude ne bi prišlo. Predvideva se, da bi stranka v nekaterih primerih s skrbnim in vestnim sodelovanjem, kot je na primer z vložitvijo predloga za podaljšanje roka pred zamudo ali postavitvijo pooblaščenca, zamudo preprečila. '''Opravičen razlog je torej razlog, kjer stranka ni mogla predvideti njegovega nastanka in razpleta ter ga preprečiti''' (za več glej za več glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, komentar k 103. in 104. členu).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Pogosto se v praksi pojavlja dilema, ali je bolezen opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pri tej okoliščini mora pristojen organ ravnati po stališču sodne prakse, ki predpostavlja, da zgolj obstoj bolezni še ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranka mora dokazati, da je bila '''bolezen nenadna in nepredvidljiva'''. '''Stranka mora s tem namenom priložiti kvalificirano potrdilo, in sicer ustrezno zdravniško potrdilo'''. O tem govori tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111444681 UPRS Sodba II U 435/2017-11] z dne 19.2.2020. Torej, če iz priloženega kvalificiranega potrdila ne izhaja, da je bila bolezen nepredvidljiva in nenadna, le-ta ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Nadalje je potrebno upoštevati tudi, da mora biti iz zdravniškega potrdila razvidno, da je bila stranka '''bolna ves čas trajanja procesnega prekluzivnega roka'''. Iz sodbe [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111426499 UPRS I U 395/2018-10] z dne 22.8.2018 izhaja, da če stranka ni bolna ves čas trajanja roka, to ni opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Stranka, ki je zamudila pritožbeni rok zaradi bolezni, mora tako z zdravniškim potrdilom izkazati, da je bila bolezen nenadna in nepredvidljiva ter da je bila bolna ves čas pritožbenega roka in posledično nezmožna pravočasno vložiti pritožbo. Stranka bo torej lahko ob spoštovanju rokov, ki jih za to predvideva ZUP, predlagala organu vrnitev v prejšnje stanje.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Stranka bi lahko procesni prekluzivni rok zamudila tudi iz razloga, ker je pošiljko prevzela druga oseba, npr. bližnji družinski član in stranka s pošiljko ni bila seznanjena pravočasno. [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 87. členu]] predvideva osebno vročanje odločb in sklepov ter drugih dokumentov, od vročitve katerih začne teči rok, kar pomeni, da se morajo vročiti osebno tistemu, ki so namenjeni. Torej, če stranka nima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, more organ ravnati v skladu s tretjim in četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena]], torej akt pustiti npr. v hišnem predalčku. V kolikor vroči pošiljko bližnjemu družinskemu članu (npr. sinu), ki za to ni pooblaščen, gre za pomoto pri vročanju ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Pošiljka se v takem primeru šteje za vročeno na dan, ko je naslovnik pošiljko dejansko dobil. Rok za pritožbo v takem primeru začne teči naslednji dan po dejanski vročitvi naslovniku. Ker je stranka zaradi napačne vročitve v konkretnem primeru zamudila pritožbeni rok, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Stranka je namreč zaradi opravičenih razlogov zamudila procesni rok za vložitev pritožbe in bo brez vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje sicer prekludirana v svojih pravicah. Predlog mora vložiti v zakonsko določenem roku. V skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]] je potrebno predlogu priložiti tudi vlogo, ki jo je zamudila vložiti (v našem primeru je predlogu potrebno priložiti pritožbo). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bo stranka vložila pri prvostopenjskem organu, saj se skladno z [[Zak:ZUP#106. .C4.8Dlen{{!}}106. členom ZUP]] predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Organ o predlogu odloči s sklepom. V primeru prepoznega predloga, bo organ predlog s sklepom zavrgel. Zoper izdani sklep ima stranka na voljo pritožbo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#107. .C4.8Dlen{{!}}107. člena ZUP]]).</p><br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"><br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"></span></span></span><comments /><br />
<br />
<br></span></span></div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Opravi%C4%8Deni_razlogi_za_vrnitev_v_prej%C5%A1nje_stanje&diff=39206Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje2024-02-24T18:28:48Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br />
<br />
</span><br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 24. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kdaj se uporablja institut vrnitve v prejšnje stanje?</p><br />
<p>Ali lahko razloge, kot sta bolezen, za katero stranka predloži veljavno zdravniško potrdilo in vročanje priporočene pošiljke bližnjemu družinskemu članu namesto stranki, štejemo kot opravičene razloge za vrnitev v prejšnje stanje?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">Institut vrnitve v prejšnje stanje omogoča [[Zak:ZUP#103. .C4.8Dlen{{!}}103. člen ZUP]], kjer je v prvem odstavku jasno navedeno, da lahko stranka zaprosi za vrnitev v prejšnje stanje, ko je zamudila&nbsp; procesni prekluziven rok (kot je za pritožbo, za prihod ali odhod na obravnavo ali pa za obnovo postopka) in lahko ob tem navede opravičljive razloge za zamudo. Tak institut je predviden z namenom zavarovanja stranke, saj bi v primeru zamude rokov nastala prekluzija, kar pomeni, da bi stranka izgubila procesno pravico (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 160-162). Institut je neposredno povezan z pravico do enakega varstva pravic iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člena Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nadaljnje spremembe).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče tudi, v kolikor je stranka po očitni pomoti zamudila rok ali narok, vendar ga ni prekoračila za več kot tri dni, in bi s tem izgubila kakšno pravico; če je stranka vlogo (npr. pritožbo) poslala pravočasno, a po očitni pomoti nepristojnemu organu, ta pa ga je odstopil pristojnemu organu; ali pa če je stranka zamudila rok, narok ali kakšno drugo dejanje, zaradi opravičenih vzrokov, na katere ni mogla vplivati (npr. naravne nesreče, smrt v družini ali požar).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Stranka mora v predlogu jasno navesti razloge, zakaj je zamudila rok, in verjetno izkazati okoliščine, zaradi katerih je zamudila rok. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče, v kolikor ga stranka predlaga, v osemdnevnem subjektivnem (ko je stranka izvedela, da je v zamudi oziroma ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo) in trimesečnem objektivnem roku (od dneva dejanske zamude) (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 160-162).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Organ mora v vsakem konkretnem primeru zahteve za vrnitve v prejšnje stanje pri presoji opravičenega vzroka, uporabiti pravila o razlagi pravnih standardov. '''V glavnem velja, da je opravičen vzrok lahko vsak resnejši dogodek, ki je za stranko v času teka procesnega roka pomenil naključno oviro, da opravi neko procesno dejanje.''' Gre torej za nek dogodek, ki ga ni stranka povzročila sama s svojim vedenjem, vendar se je le-ta zgodil nenadno in ga stranka ni mogla ne predvideti in ne preprečiti. Organ mora torej v konkretnem primeru presoditi, ali bi stranka lahko kljub takemu dogodku zagotovila, da do zamude ne bi prišlo. Predvideva se, da bi stranka v nekaterih primerih s skrbnim in vestnim sodelovanjem, kot je na primer z vložitvijo predloga za podaljšanje roka pred zamudo ali postavitvijo pooblaščenca, zamudo preprečila. '''Opravičen razlog je torej razlog, kjer stranka ni mogla predvideti njegovega nastanka in razpleta ter ga preprečiti''' (za več glej za več glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, komentar k 103. in 104. členu).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Pogosto se v praksi pojavlja dilema, ali je bolezen opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pri tej okoliščini mora pristojen organ ravnati po stališču sodne prakse, ki predpostavlja, da zgolj obstoj bolezni še ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranka mora dokazati, da je bila '''bolezen nenadna in nepredvidljiva'''. '''Stranka mora s tem namenom priložiti kvalificirano potrdilo, in sicer ustrezno zdravniško potrdilo'''. O tem govori tudi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111444681 UPRS Sodba II U 435/2017-11] z dne 19.2.2020. Torej, če iz priloženega kvalificiranega potrdila ne izhaja, da je bila bolezen nepredvidljiva in nenadna, le-ta ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Nadalje je potrebno upoštevati tudi, da mora biti iz zdravniškega potrdila razvidno, da je bila stranka '''bolna ves čas trajanja procesnega prekluzivnega roka'''. Iz sodbe [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111426499 UPRS I U 395/2018-10] z dne 22.8.2018 izhaja, da če stranka ni bolna ves čas trajanja roka, to ni opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Stranka, ki je zamudila pritožbeni rok zaradi bolezni, mora tako z zdravniškim potrdilom izkazati, da je bila bolezen nenadna in nepredvidljiva ter da je bila bolna ves čas pritožbenega roka in posledično nezmožna pravočasno vložiti pritožbo. Stranka bo torej lahko ob spoštovanju rokov, ki jih za to predvideva ZUP, predlagala organu vrnitev v prejšnje stanje.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Stranka bi lahko procesni prekluzivni rok zamudila tudi iz razloga, ker je pošiljko prevzela druga oseba, npr. bližnji družinski član in stranka s pošiljko ni bila seznanjena pravočasno. [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 87. členu]] predvideva osebno vročanje odločb in sklepov ter drugih dokumentov, od vročitve katerih začne teči rok, kar pomeni, da se morajo vročiti osebno tistemu, ki so namenjeni. Torej, če stranka nima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, more organ ravnati v skladu s tretjim in četrtim odstavkom [//Zak:ZUP#87.%20.C4.8Dlen 87. člena], torej akt pustiti npr. v hišnem predalčku. V kolikor vroči pošiljko bližnjemu družinskemu članu (npr. sinu), ki za to ni pooblaščen, gre za pomoto pri vročanju ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Pošiljka se v takem primeru šteje za vročeno na dan, ko je naslovnik pošiljko dejansko dobil. Rok za pritožbo v takem primeru začne teči naslednji dan po dejanski vročitvi naslovniku. Ker je stranka zaradi napačne vročitve v konkretnem primeru zamudila pritožbeni rok, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Stranka je namreč zaradi opravičenih razlogov zamudila procesni rok za vložitev pritožbe in bo brez vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje sicer prekludirana v svojih pravicah. Predlog mora vložiti v zakonsko določenem roku. V skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]] je potrebno predlogu priložiti tudi vlogo, ki jo je zamudila vložiti (v našem primeru je predlogu potrebno priložiti pritožbo). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bo stranka vložila pri prvostopenjskem organu, saj se skladno z [[Zak:ZUP#106. .C4.8Dlen{{!}}106. členom ZUP]] predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Organ o predlogu odloči s sklepom. V primeru prepoznega predloga, bo organ predlog s sklepom zavrgel. Zoper izdani sklep ima stranka na voljo pritožbo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#107. .C4.8Dlen{{!}}107. člena ZUP]]).</p><br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"><br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
</span></span><br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"></span></span></span><comments /><br />
<br />
<br></div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Opravi%C4%8Deni_razlogi_za_vrnitev_v_prej%C5%A1nje_stanje&diff=39205Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje2024-02-24T18:22:14Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br />
<br />
</span><br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 24. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kdaj se uporablja institut vrnitve v prejšnje stanje?</p><br />
<p>Ali lahko razloge, kot sta bolezen, za katero stranka predloži veljavno zdravniško potrdilo in vročanje priporočene pošiljke bližnjemu družinskemu članu namesto stranki, štejemo kot opravičene razloge za vrnitev v prejšnje stanje?</p><br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"><br></span></span><br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">Institut vrnitve v prejšnje stanje omogoča [[Zak:ZUP#103. .C4.8Dlen{{!}}103. člen ZUP]], kjer je v prvem odstavku jasno navedeno, da lahko stranka zaprosi za vrnitev v prejšnje stanje, ko je zamudila&nbsp; procesni prekluziven rok (kot je za pritožbo, za prihod ali odhod na obravnavo ali pa za obnovo postopka) in lahko ob tem navede opravičljive razloge za zamudo. Tak institut je predviden z namenom zavarovanja stranke, saj bi v primeru zamude rokov nastala prekluzija, kar pomeni, da bi stranka izgubila procesno pravico (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 160-162). Institut je neposredno povezan z pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nadaljnje spremembe).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče tudi, v kolikor je stranka po očitni pomoti zamudila rok ali narok, vendar ga ni prekoračila za več kot tri dni, in bi s tem izgubila kakšno pravico; če je stranka vlogo (npr. pritožbo) poslala pravočasno, a po očitni pomoti nepristojnemu organu, ta pa ga je odstopil pristojnemu organu; ali pa če je stranka zamudila rok, narok ali kakšno drugo dejanje, zaradi opravičenih vzrokov, na katere ni mogla vplivati (npr. naravne nesreče, smrt v družini ali požar).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Stranka mora v predlogu jasno navesti razloge, zakaj je zamudila rok, in verjetno izkazati okoliščine, zaradi katerih je zamudila rok. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče, v kolikor ga stranka predlaga, v osemdnevnem subjektivnem (ko je stranka izvedela, da je v zamudi oziroma ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo) in trimesečnem objektivnem roku (od dneva dejanske zamude) (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 160-162).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Organ mora v vsakem konkretnem primeru zahteve za vrnitve v prejšnje stanje pri presoji opravičenega vzroka, uporabiti pravila o razlagi pravnih standardov. '''V glavnem velja, da je opravičen vzrok lahko vsak resnejši dogodek, ki je za stranko v času teka procesnega roka pomenil naključno oviro, da opravi neko procesno dejanje.''' Gre torej za nek dogodek, ki ga ni stranka povzročila sama s svojim vedenjem, vendar se je le-ta zgodil nenadno in ga stranka ni mogla ne predvideti in ne preprečiti. Organ mora torej v konkretnem primeru presoditi, ali bi stranka lahko kljub takemu dogodku zagotovila, da do zamude ne bi prišlo. Predvideva se, da bi stranka v nekaterih primerih s skrbnim in vestnim sodelovanjem, kot je na primer z vložitvijo predloga za podaljšanje roka pred zamudo ali postavitvijo pooblaščenca, zamudo preprečila. '''Opravičen razlog je torej razlog, kjer stranka ni mogla predvideti njegovega nastanka in razpleta ter ga preprečiti''' (za več glej za več glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, komentar k 103. in 104. členu).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Pogosto se v praksi pojavlja dilema, ali je bolezen opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pri tej okoliščini mora pristojen organ ravnati po stališču sodne prakse, ki predpostavlja, da zgolj obstoj bolezni še ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranka mora dokazati, da je bila '''bolezen nenadna in nepredvidljiva'''. '''Stranka mora s tem namenom priložiti kvalificirano potrdilo, in sicer ustrezno zdravniško potrdilo'''. O tem govori tudi UPRS Sodba II U 435/2017-11 z dne 19.2.2020. Torej, če iz priloženega kvalificiranega potrdila ne izhaja, da je bila bolezen nepredvidljiva in nenadna, le-ta ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Nadalje je potrebno upoštevati tudi, da mora biti iz zdravniškega potrdila razvidno, da je bila stranka '''bolna ves čas trajanja procesnega prekluzivnega roka'''. Iz sodbe UPRS I U 395/2018-10 z dne 22.8.2018 izhaja, da če stranka ni bolna ves čas trajanja roka, to ni opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Stranka, ki je zamudila pritožbeni rok zaradi bolezni, mora tako z zdravniškim potrdilom izkazati, da je bila bolezen nenadna in nepredvidljiva ter da je bila bolna ves čas pritožbenega roka in posledično nezmožna pravočasno vložiti pritožbo. Stranka bo torej lahko ob spoštovanju rokov, ki jih za to predvideva ZUP, predlagala organu vrnitev v prejšnje stanje.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Stranka bi lahko procesni prekluzivni rok zamudila tudi iz razloga, ker je pošiljko prevzela druga oseba, npr. bližnji družinski član in stranka s pošiljko ni bila seznanjena pravočasno. [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 87. členu]] predvideva osebno vročanje odločb in sklepov ter drugih dokumentov, od vročitve katerih začne teči rok, kar pomeni, da se morajo vročiti osebno tistemu, ki so namenjeni. Torej, če stranka nima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, more organ ravnati v skladu s tretjim in četrtim odstavkom [//Zak:ZUP#87.%20.C4.8Dlen 87. člena], torej akt pustiti npr. v hišnem predalčku. V kolikor vroči pošiljko bližnjemu družinskemu članu (npr. sinu), ki za to ni pooblaščen, gre za pomoto pri vročanju ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Pošiljka se v takem primeru šteje za vročeno na dan, ko je naslovnik pošiljko dejansko dobil. Rok za pritožbo v takem primeru začne teči naslednji dan po dejanski vročitvi naslovniku. Ker je stranka zaradi napačne vročitve v konkretnem primeru zamudila pritožbeni rok, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Stranka je namreč zaradi opravičenih razlogov zamudila procesni rok za vložitev pritožbe in bo brez vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje sicer prekludirana v svojih pravicah. Predlog mora vložiti v zakonsko določenem roku. V skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]] je potrebno predlogu priložiti tudi vlogo, ki jo je zamudila vložiti (v našem primeru je predlogu potrebno priložiti pritožbo). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bo stranka vložila pri prvostopenjskem organu, saj se skladno z [[Zak:ZUP#106. .C4.8Dlen{{!}}106. členom ZUP]] predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Organ o predlogu odloči s sklepom. V primeru prepoznega predloga, bo organ predlog s sklepom zavrgel. Zoper izdani sklep ima stranka na voljo pritožbo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#107. .C4.8Dlen{{!}}107. člena ZUP]]).</p><br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"><br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"></span></span></span><comments /><br />
<br />
<br></span></span></div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Opravi%C4%8Deni_razlogi_za_vrnitev_v_prej%C5%A1nje_stanje&diff=39204Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje2024-02-24T18:17:52Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br />
<br />
</span><br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 24. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kdaj se uporablja institut vrnitve v prejšnje stanje?</p><br />
<p>Ali lahko razloge, kot sta bolezen, za katero stranka predloži veljavno zdravniško potrdilo in vročanje priporočene pošiljke bližnjemu družinskemu članu namesto stranki, štejemo kot opravičene razloge za vrnitev v prejšnje stanje?</p><br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"><br></span></span><br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >Institut vrnitve v prejšnje stanje omogoča 103. člen ZUP, kjer je v prvem odstavku jasno navedeno, da lahko stranka zaprosi za vrnitev v prejšnje stanje, ko je zamudila&nbsp; procesni prekluziven rok (kot je za pritožbo, za prihod ali odhod na obravnavo ali pa za obnovo postopka) in lahko ob tem navede opravičljive razloge za zamudo. Tak institut je predviden z namenom zavarovanja stranke, saj bi v primeru zamude rokov nastala prekluzija, kar pomeni, da bi stranka izgubila procesno pravico(Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 160-162). Institut je neposredno povezan z pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nadaljnje spremembe).</p><p style="text-align: justify;" >Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče tudi, v kolikor je stranka po očitni pomoti zamudila rok ali narok, vendar ga ni prekoračila za več kot tri dni, in bi s tem izgubila kakšno pravico; če je stranka vlogo (npr. pritožbo) poslala pravočasno, a po očitni pomoti nepristojnemu organu, ta pa ga je odstopil pristojnemu organu; ali pa če je stranka zamudila rok, narok ali kakšno drugo dejanje, zaradi opravičenih vzrokov, na katere ni mogla vplivati (npr. naravne nesreče, smrt v družini ali požar).</p><p style="text-align: justify;" >Stranka mora v predlogu jasno navesti razloge, zakaj je zamudila rok, in verjetno izkazati okoliščine, zaradi katerih je zamudila rok. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče, v kolikor ga stranka predlaga, v osemdnevnem subjektivnem (ko je stranka izvedela, da je v zamudi oziroma ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo) in trimesečnem objektivnem roku (od dneva dejanske zamude) (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 160-162).</p><p style="text-align: justify;" >Organ mora v vsakem konkretnem primeru zahteve za vrnitve v prejšnje stanje pri presoji opravičenega vzroka, uporabiti pravila o razlagi pravnih standardov. '''V glavnem velja, da je opravičen vzrok lahko vsak resnejši dogodek, ki je za stranko v času teka procesnega roka pomenil naključno oviro, da opravi neko procesno dejanje.''' Gre torej za nek dogodek, ki ga ni stranka povzročila sama s svojim vedenjem, vendar se je le-ta zgodil nenadno in ga stranka ni mogla ne predvideti in ne preprečiti. Organ mora torej v konkretnem primeru presoditi, ali bi stranka lahko kljub takemu dogodku zagotovila, da do zamude ne bi prišlo. Predvideva se, da bi stranka v nekaterih primerih s skrbnim in vestnim sodelovanjem, kot je na primer z vložitvijo predloga za podaljšanje roka pred zamudo ali postavitvijo pooblaščenca, zamudo preprečila. '''Opravičen razlog je torej razlog, kjer stranka ni mogla predvideti njegovega nastanka in razpleta ter ga preprečiti''' (za več glej za več glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, komentar k 103. in 104. členu).</p><p style="text-align: justify;" >Pogosto se v praksi pojavlja dilema, ali je bolezen opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pri tej okoliščini mora pristojen organ ravnati po stališču sodne prakse, ki predpostavlja, da zgolj obstoj bolezni še ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranka mora dokazati, da je bila '''bolezen nenadna in nepredvidljiva'''. '''Stranka mora s tem namenom priložiti kvalificirano potrdilo, in sicer ustrezno zdravniško potrdilo'''. O tem govori tudi UPRS Sodba II U 435/2017-11 z dne 19.2.2020. Torej, če iz priloženega kvalificiranega potrdila ne izhaja, da je bila bolezen nepredvidljiva in nenadna, le-ta ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Nadalje je potrebno upoštevati tudi, da mora biti iz zdravniškega potrdila razvidno, da je bila stranka '''bolna ves čas trajanja procesnega prekluzivnega roka'''. Iz sodbe UPRS I U 395/2018-10 z dne 22.8.2018 izhaja, da če stranka ni bolna ves čas trajanja roka, to ni opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.</p><p style="text-align: justify;" >Stranka, ki je zamudila pritožbeni rok zaradi bolezni, mora tako z zdravniškim potrdilom izkazati, da je bila bolezen nenadna in nepredvidljiva ter da je bila bolna ves čas pritožbenega roka in posledično nezmožna pravočasno vložiti pritožbo. Stranka bo torej lahko ob spoštovanju rokov, ki jih za to predvideva ZUP, predlagala organu vrnitev v prejšnje stanje.</p><p style="text-align: justify;" >Stranka bi lahko procesni prekluzivni rok zamudila tudi iz razloga, ker je pošiljko prevzela druga oseba, npr. bližnji družinski član in stranka s pošiljko ni bila seznanjena pravočasno. ZUP v 87. členu predvideva osebno vročanje odločb in sklepov ter drugih dokumentov, od vročitve katerih začne teči rok, kar pomeni, da se morajo vročiti osebno tistemu, ki so namenjeni. Torej, če stranka nima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, more organ ravnati v skladu&nbsp; s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena, torej akt pustiti npr. v hišnem predalčku. V kolikor vroči pošiljko bližnjemu družinskemu članu (npr. sinu), ki za to ni pooblaščen, gre za pomoto pri vročanju (98. člen ZUP). Pošiljka se v takem primeru šteje za vročeno na dan, ko je naslovnik pošiljko dejansko dobil. Rok za pritožbo v takem primeru začne teči naslednji dan po dejanski vročitvi naslovniku. Ker je stranka zaradi napačne vročitve v konkretnem primeru zamudila pritožbeni rok, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Stranka je namreč zaradi opravičenih razlogov zamudila procesni rok za vložitev pritožbe in bo brez vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje sicer prekludirana v svojih pravicah. Predlog mora vložiti v zakonsko določenem roku. V skladu s tretjim odstavkom 104. člena ZUP je potrebno predlogu priložiti tudi vlogo, ki jo je zamudila vložiti (v našem primeru je predlogu potrebno priložiti pritožbo). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bo stranka vložila pri prvostopenjskem organu, saj se skladno z 106. členom ZUP predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Organ o predlogu odloči s sklepom. V primeru prepoznega predloga, bo organ predlog s sklepom zavrgel. Zoper izdani sklep ima stranka na voljo pritožbo (drugi odstavek 107. člena ZUP).</p><br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"><br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
</span></span><br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"><br />
<span class="fontstyle0"></span></span></span><comments /><br />
<br />
<br></div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Opravi%C4%8Deni_razlogi_za_vrnitev_v_prej%C5%A1nje_stanje&diff=39203Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje2024-02-24T18:17:01Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br />
<br />
</span><br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 24. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kdaj se uporablja institut vrnitve v prejšnje stanje?</p><p>Ali lahko razloge, kot sta bolezen, za katero stranka predloži veljavno zdravniško potrdilo in vročanje priporočene pošiljke bližnjemu družinskemu članu namesto stranki, štejemo kot opravičene razloge za vrnitev v prejšnje stanje?</p><br />
<span class="fontstyle0"><br></span><br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0">vneseš besedilo odgovora <br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
</span><br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"></span><comments /><br />
<br />
<br></div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Opravi%C4%8Deni_razlogi_za_vrnitev_v_prej%C5%A1nje_stanje&diff=39202Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje2024-02-24T18:16:11Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
<span class="fontstyle0"><br />
<br />
</span><br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 24. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo vprašanja<br><br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo odgovora <br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
<br />
<br></div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Opravi%C4%8Deni_razlogi_za_vrnitev_v_prej%C5%A1nje_stanje&diff=39201Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje2024-02-24T18:14:52Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div><span class="fontstyle0">== '''Zadeva: ''' Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
</span><br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 24. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo vprašanja<br><br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo odgovora <br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
<br />
<br></div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Opravi%C4%8Deni_razlogi_za_vrnitev_v_prej%C5%A1nje_stanje&diff=39200Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje2024-02-24T18:14:24Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div><span class="fontstyle0">== '''Zadeva: ''' Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
</span><br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 24. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku /&nbsp; uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo vprašanja<br><br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo odgovora <br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
<br />
<br></div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Opravi%C4%8Deni_razlogi_za_vrnitev_v_prej%C5%A1nje_stanje&diff=39199Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje2024-02-24T18:11:28Z<p>KosecKlavdija: Nova stran z vsebino: <span class="fontstyle0">{{subst:case}}</span> <br></p>
<hr />
<div><span class="fontstyle0">== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' x. x. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo vprašanja<br><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo odgovora <br><br />
<br />
<br><br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></span> <br></div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Vro%C4%8Danje_na_delovnem_mestu&diff=39114Vročanje na delovnem mestu2024-02-15T16:05:19Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva:'''&nbsp;Vročanje na delovnem mestu ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:'''&nbsp;17. 10. 2009, pregled 24. 12. 2022, dopolnjeno 24. 11. 2023, dodatno dopolnjeno 15. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br><br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kako operativno izvesti vročitev naslovniku na njegovem delovnem mestu? Ali gre zgolj za naslov in da mora osebno vročitev še vedno opraviti vročevalec (npr. kurir) ali se vročitev opravi tako, da se pisanje v dvojni kuverti s prošnjo za vročitev naslovniku pošlje delodajalcu, ta pa pisanje in vročilnico preda delavcu - naslovniku pošiljke (dvojna ovojnica) ter kasneje pošiljatelju vrne podpisano vročilnico? Kaj če osebi ni mogoče dejansko vročiti pisanja, bi bilo kršeno načelo zaslišanja stranke?</p><br />
<p>Ali lahko delodajalec iz nekega razloga zavrne vročitev pošiljke zaposlenemu (npr. iz razloga več sto ali tisoč zaposlenih in posledične dodatne administrativne obremenitve)?</p><br />
<p>Kako ravnati v primeru, ko vročamo naslovniku Janezu Novaku, Novak d.o.o., Novakova 12, Novaki. Pošta vrne pošiljko nazaj kot "naslovnik neznan". Ponovno pošljemo pošiljko, tokrat naslovimo Novak d.o.o., Janez Novaki, Novakova 12, Novaki in je pisanje vročeno. Ali lahko v tem primeru štejemo, da je pisanje vročeno osebi na delovnem mestu?</p><br />
<p>Ali se lahko ista pošiljka, ki je bila vrnjena s pripisom vročevalca preseljen (z novim naslovom) ali neznan, stranki, za katero se na podlagi vpogleda v uradne evidence ugotovi, da je zaposlena, samo ponovno odpremi na naslov delodajalca, ali je potrebno v informacijskem sistemu kreirati nov dokument, kjer se navede nov naslov vročanja, in se ga nato odpremi?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
Vročanje je pomembno opravilo v postopku, saj brez ustrezne vročitve postopek ni končan oz. pisanja v razmerju do naslovnika ne dobijo pravnih učinkov (več v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, glej poglavja o občevanju med organi in strankami, teku rokov, nastopu dokončnosti itd. ter rabi pravnih sredstev).<br />
<br />
V primeru vročanja prek delodajalca bi bilo najbolj pravilno, da '''organ pošiljatelj že v pisanje in na kuverto napiše poštni naslov delodajalca in ime delavca'''; torej se naslovniku kuverta pošlje na sedež delodajalca, brez navedbe naziva delodajalca, kar pomeni, da se kombinira ime naslovnika/delavca in poštni naslov delodajalca). To pomeni, da mora vročevalec (kurir, poštar) pisanje vročiti konkretnemu naslovniku, ta pa, če je prisoten, ne sme zavrniti prevzema ([[Zak:ZUP#95._.C4.8Dlen{{!}}95. člen ZUP]]). Namreč '''vroča se na tisti naslov, kjer je največ verjetnosti, da se naslovnik nahaja in da bo pisanje prevzel.'''&nbsp;<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">Res pa je, da delodajalec ni dolžan vročevalca spustiti v notranjost stavbe. Vročevalec naj bi sicer poiskal delavca naslovnika na lokaciji delodajalca, enako kot naslovnika na njegovem zasebnem naslovu bivanja, torej se vročevalec pri delodajalcu oglasi tudi pri tajništvu, sprejemni oz. glavni pisarni. '''Veliko število zaposlenih tako ne more vplivati na dejstvo, da vročevalec lahko neposredno vroči naslovniku pošiljko na delovnem mestu. '''&nbsp;'''Če vročevalec najde naslovnika osebno, ta podpiše vročilnico, sicer vročevalec samo pusti sporočilo o prispelem pismu na naslovu delodajalca za delavca. Ta ima možnost v 15 dneh pisanje dvigniti pri vročevalcu ali pa nastopi fikcija vročitve.'''&nbsp;Lahko pa v skladu z drugim odstavkom&nbsp;[[Zak:ZUP#89. .C4.8Dlen{{!}}89. člena ZUP]]&nbsp;(če tako želijo in jih delavec/naslovnik pooblasti, četudi naknadno in nepisno) prevzema po tem načinu, da prevzame pošto tudi katerikoli sodelavec pri delodajalcu za delavca. Ta oseba, ki je pisanje prevzela, se kot pooblaščenec vpiše na vročilnico, ki se šteje za takoj vročeno in začnejo teči roki za delavca. Če želi pošiljko prevzeti nekdo, ki na organu ni uradno pooblaščen s strani stranke, more potrditi svojo identiteto z osebnim dokumentom. Smiselno lahko upoštevamo sodbo [//%20http://www.sodnapraksa.si/?doc-58404 UPRS U 456/2001 z dne 22. 8. 2002], sicer vezano na pravila [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 ZDavP] a odločitev se smiselno lahko uporablja tudi za določbe ZUP. USRS v sodbi izpostavlja pomembnost osebne vročitve, vročevalec lahko pošiljko vroči sodelavcu na delovnem mestu le, če predhodno ne najde naslovnika.</p><br />
Delodajalec pa ni dolžan prevzemati pisanje za zaposlene in nastopati kot vročevalec v imenu organa pošiljatelja ter pošiljati podpisane vročilnice. Kar se tiče dvojnih ovojnic, le te bi bile dopustne samo takrat, kadar delodajalec lahko oziroma mora nastopati v vlogi posrednika. ZUP te primere omeji na zaposlene v pomorskem in zračnem prometu, enako velja za vojake na misijah, podobno je z zaporniki ([[Zak:ZUP#92._.C4.8Dlen{{!}}92. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#93._.C4.8Dlen{{!}}93. člen ZUP]]; podobno in podrobneje v [[Osebna vročitev naslovniku, nameščenem v institucionalnem varstvu (dom starejših ali psihiatrična bolnišnica){{!}}tem primeru]]). V vseh ostalih primerih pa od delodajalca ne moremo pričakovati in zahtevati, da bi nastopal kot vročevalec. <br />
<br />
V zvezi s pravico izjaviti se velja, da s fikcijo vročitve rok šele začne teči, poleg tega je fikcija neizpodbojna, zato načelo zaslišanja stranke ne bi smelo biti prizadeto. <br><br />
<br />
Glede vročanja pošiljke Janezu Novaku je vročitev nepravilna, tako da ne gre za vročitev na delovnem mestu. Zato je treba '''pri vročanju na delovnem mestu na pošiljki navesti kombinacijo imena delavca (Janez Novak) in naslov delodajalca (Novakova 12, Novaki), ne pa tudi naziva delodajalca''' (Novak d.o.o.). V konkretnem primeru se tako ne ve natančno, komu je bilo vročeno. V takem primeru je Janezu Novaku vročeno šele tedaj, ko mu je dejansko vročeno oziroma ko se je dejansko seznanil z dokumentov (gl. [[Zak:ZUP#98._.C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Taka pošiljka se lahko vroči zgolj Janezu Novaku oz. pooblaščencu za vročitve v skladu z 89. členom ZUP. V kolikor pošiljke nihče od navedenih ne prevzame, vročevalec pusti sporočilo o prispelem pismu na naslovu delodajalca za delavca, ki ima možnost v 15 dneh pisanje dvigniti pri vročevalcu, sicer nastopi fikcija vročitve.<br />
<br />
Če se je pošiljka '''vrnila organu zaradi neuspešne vročitve, se zato z vidika organa ponovno (v razmerju do naslovnika pa prvič) vroča, tokrat na naslov delodajalca'''. Organ v ta namen '''<span style="text-decoration: underline;">ne</span> izdaja novega dokumenta, ampak vroča dokument, ki v predhodnem poskusu ni bil vročen'''. Na to ne vpliva, če je na dokumentu morda zapisana odredba za vročanje na prejšnjem naslovu. Tovrstna odredba po pravilih upravnega poslovanja ni del dokumenta, ampak je namenjena notranjemu poslovanju organa, tj. osebam, ki v organu opravljajo naloge glavne pisarne, da se seznanijo komu in na kakšen način naj odpremijo dokument, zato se zabeleži le v elektronsko evidenco dokumentarnega gradiva. Drugačno postopanje organa, ki vseeno zabeleži odredbo o načinu vročitve tudi na dokument, na (ponovno) vročanje tako ne vpliva. '''Ker se vroča isti dokument (ista številka) se zaradi ponovnega poskusa vročitve spremeni le odredba za vročitev''' v evidenci dokumentarnega gradiva pri tem dokumentu. Operativno to pomeni, da se tak dokument, ki se vroča po fizični poti, vloži v novo ovojnico, na katero se navede osebno ime naslovnika in naslov delodajalca ter na ta način odpremi. Dejstvo, da je vročen dokument na drugem naslovu, kot je naslov odredbe na dokumentu, na veljavnost dokumenta oziroma pravilnost vročitve ne vpliva.&nbsp;<br />
<br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
<br />
[[Category:Vročanje]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Vro%C4%8Danje_na_delovnem_mestu&diff=39113Vročanje na delovnem mestu2024-02-15T15:58:12Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva:'''&nbsp;Vročanje na delovnem mestu ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:'''&nbsp;17. 10. 2009, pregled 24. 12. 2022, dopolnjeno 24. 11. 2023, dodatno dopolnjeno 15. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br><br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kako operativno izvesti vročitev naslovniku na njegovem delovnem mestu? Ali gre zgolj za naslov in da mora osebno vročitev še vedno opraviti vročevalec (npr. kurir) ali se vročitev opravi tako, da se pisanje v dvojni kuverti s prošnjo za vročitev naslovniku pošlje delodajalcu, ta pa pisanje in vročilnico preda delavcu - naslovniku pošiljke (dvojna ovojnica) ter kasneje pošiljatelju vrne podpisano vročilnico? Kaj če osebi ni mogoče dejansko vročiti pisanja, bi bilo kršeno načelo zaslišanja stranke?</p><br />
<p>Ali lahko delodajalec iz nekega razloga zavrne vročitev pošiljke zaposlenemu (npr. iz razloga več sto ali tisoč zaposlenih in posledične dodatne administrativne obremenitve)?</p><br />
<p>Kako ravnati v primeru, ko vročamo naslovniku Janezu Novaku, Novak d.o.o., Novakova 12, Novaki. Pošta vrne pošiljko nazaj kot "naslovnik neznan". Ponovno pošljemo pošiljko, tokrat naslovimo Novak d.o.o., Janez Novaki, Novakova 12, Novaki in je pisanje vročeno. Ali lahko v tem primeru štejemo, da je pisanje vročeno osebi na delovnem mestu?</p><br />
<p>Ali se lahko ista pošiljka, ki je bila vrnjena s pripisom vročevalca preseljen (z novim naslovom) ali neznan, stranki, za katero se na podlagi vpogleda v uradne evidence ugotovi, da je zaposlena, samo ponovno odpremi na naslov delodajalca, ali je potrebno v informacijskem sistemu kreirati nov dokument, kjer se navede nov naslov vročanja, in se ga nato odpremi?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
Vročanje je pomembno opravilo v postopku, saj brez ustrezne vročitve postopek ni končan oz. pisanja v razmerju do naslovnika ne dobijo pravnih učinkov (več v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, glej poglavja o občevanju med organi in strankami, teku rokov, nastopu dokončnosti itd. ter rabi pravnih sredstev).<br />
<br />
V primeru vročanja prek delodajalca bi bilo najbolj pravilno, da '''organ pošiljatelj že v pisanje in na kuverto napiše poštni naslov delodajalca in ime delavca'''; torej se naslovniku kuverta pošlje na sedež delodajalca, brez navedbe naziva delodajalca, kar pomeni, da se kombinira ime naslovnika/delavca in poštni naslov delodajalca). To pomeni, da mora vročevalec (kurir, poštar) pisanje vročiti konkretnemu naslovniku, ta pa, če je prisoten, ne sme zavrniti prevzema ([[Zak:ZUP#95._.C4.8Dlen{{!}}95. člen ZUP]]). Namreč '''vroča se na tisti naslov, kjer je največ verjetnosti, da se naslovnik nahaja in da bo pisanje prevzel.'''&nbsp;<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >Res pa je, da delodajalec ni dolžan vročevalca spustiti v notranjost stavbe. Vročevalec naj bi sicer poiskal delavca naslovnika na lokaciji delodajalca, enako kot naslovnika na njegovem zasebnem naslovu bivanja, torej se vročevalec pri delodajalcu oglasi tudi pri tajništvu, sprejemni oz. glavni pisarni. Veliko število zaposlenih tako ne more vplivati na dejstvo, da vročevalec lahko neposredno vroči naslovniku pošiljko na delovnem mestu. &nbsp;'''Če vročevalec najde naslovnika osebno, ta podpiše vročilnico, sicer vročevalec samo pusti sporočilo o prispelem pismu na naslovu delodajalca za delavca. Ta ima možnost v 15 dneh pisanje dvigniti pri vročevalcu ali pa nastopi fikcija vročitve.'''&nbsp;Lahko pa v skladu z drugim odstavkom&nbsp;[[Zak:ZUP#89. .C4.8Dlen{{!}}89. člena ZUP]]&nbsp;(če tako želijo in jih delavec/naslovnik pooblasti, četudi naknadno in nepisno) prevzema po tem načinu, da prevzame pošto tudi katerikoli sodelavec pri delodajalcu za delavca. Ta oseba, ki je pisanje prevzela, se kot pooblaščenec vpiše na vročilnico, ki se šteje za takoj vročeno in začnejo teči roki za delavca. Če želi pošiljko prevzeti nekdo, ki na organu ni uradno pooblaščen s strani stranke, more potrditi svojo identiteto z osebnim dokumentom. Smiselno lahko upoštevamo sodbo [//%20http://www.sodnapraksa.si/?doc-58404 UPRS U 456/2001 z dne 22. 8. 2002], sicer vezano na pravila [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 ZDavP] a odločitev se smiselno lahko uporablja tudi za določbe ZUP. USRS v sodbi izpostavlja pomembnost osebne vročitve, vročevalec lahko pošiljko vroči sodelavcu na delovnem mestu le, če predhodno ne najde naslovnika.</p><br />
Delodajalec pa ni dolžan prevzemati pisanje za zaposlene in nastopati kot vročevalec v imenu organa pošiljatelja ter pošiljati podpisane vročilnice. Kar se tiče dvojnih ovojnic, le te bi bile dopustne samo takrat, kadar delodajalec lahko oziroma mora nastopati v vlogi posrednika. ZUP te primere omeji na zaposlene v pomorskem in zračnem prometu, enako velja za vojake na misijah, podobno je z zaporniki ([[Zak:ZUP#92._.C4.8Dlen{{!}}92. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#93._.C4.8Dlen{{!}}93. člen ZUP]]; podobno in podrobneje v [[Osebna vročitev naslovniku, nameščenem v institucionalnem varstvu (dom starejših ali psihiatrična bolnišnica){{!}}tem primeru]]). V vseh ostalih primerih pa od delodajalca ne moremo pričakovati in zahtevati, da bi nastopal kot vročevalec. <br />
<br />
V zvezi s pravico izjaviti se velja, da s fikcijo vročitve rok šele začne teči, poleg tega je fikcija neizpodbojna, zato načelo zaslišanja stranke ne bi smelo biti prizadeto. <br><br />
<br />
Glede vročanja pošiljke Janezu Novaku je vročitev nepravilna, tako da ne gre za vročitev na delovnem mestu. Zato je treba '''pri vročanju na delovnem mestu na pošiljki navesti kombinacijo imena delavca (Janez Novak) in naslov delodajalca (Novakova 12, Novaki), ne pa tudi naziva delodajalca''' (Novak d.o.o.). V konkretnem primeru se tako ne ve natančno, komu je bilo vročeno. V takem primeru je Janezu Novaku vročeno šele tedaj, ko mu je dejansko vročeno oziroma ko se je dejansko seznanil z dokumentov (gl. [[Zak:ZUP#98._.C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Taka pošiljka se lahko vroči zgolj Janezu Novaku oz. pooblaščencu za vročitve v skladu z 89. členom ZUP. V kolikor pošiljke nihče od navedenih ne prevzame, vročevalec pusti sporočilo o prispelem pismu na naslovu delodajalca za delavca, ki ima možnost v 15 dneh pisanje dvigniti pri vročevalcu, sicer nastopi fikcija vročitve.<br />
<br />
Če se je pošiljka '''vrnila organu zaradi neuspešne vročitve, se zato z vidika organa ponovno (v razmerju do naslovnika pa prvič) vroča, tokrat na naslov delodajalca'''. Organ v ta namen '''<span style="text-decoration: underline;">ne</span> izdaja novega dokumenta, ampak vroča dokument, ki v predhodnem poskusu ni bil vročen'''. Na to ne vpliva, če je na dokumentu morda zapisana odredba za vročanje na prejšnjem naslovu. Tovrstna odredba po pravilih upravnega poslovanja ni del dokumenta, ampak je namenjena notranjemu poslovanju organa, tj. osebam, ki v organu opravljajo naloge glavne pisarne, da se seznanijo komu in na kakšen način naj odpremijo dokument, zato se zabeleži le v elektronsko evidenco dokumentarnega gradiva. Drugačno postopanje organa, ki vseeno zabeleži odredbo o načinu vročitve tudi na dokument, na (ponovno) vročanje tako ne vpliva. '''Ker se vroča isti dokument (ista številka) se zaradi ponovnega poskusa vročitve spremeni le odredba za vročitev''' v evidenci dokumentarnega gradiva pri tem dokumentu. Operativno to pomeni, da se tak dokument, ki se vroča po fizični poti, vloži v novo ovojnico, na katero se navede osebno ime naslovnika in naslov delodajalca ter na ta način odpremi. Dejstvo, da je vročen dokument na drugem naslovu, kot je naslov odredbe na dokumentu, na veljavnost dokumenta oziroma pravilnost vročitve ne vpliva.&nbsp;<br />
<br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
<br />
[[Category:Vročanje]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Vro%C4%8Danje_na_delovnem_mestu&diff=39112Vročanje na delovnem mestu2024-02-15T15:57:40Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva:'''&nbsp;Vročanje na delovnem mestu ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:'''&nbsp;17. 10. 2009, pregled 24. 12. 2022, dopolnjeno 24. 11. 2023, dodatno dopolnjeno 15. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br><br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kako operativno izvesti vročitev naslovniku na njegovem delovnem mestu? Ali gre zgolj za naslov in da mora osebno vročitev še vedno opraviti vročevalec (npr. kurir) ali se vročitev opravi tako, da se pisanje v dvojni kuverti s prošnjo za vročitev naslovniku pošlje delodajalcu, ta pa pisanje in vročilnico preda delavcu - naslovniku pošiljke (dvojna ovojnica) ter kasneje pošiljatelju vrne podpisano vročilnico? Kaj če osebi ni mogoče dejansko vročiti pisanja, bi bilo kršeno načelo zaslišanja stranke?</p><br />
<p>Ali lahko delodajalec iz nekega razloga zavrne vročitev pošiljke zaposlenemu (npr. iz razloga več sto ali tisoč zaposlenih in posledične dodatne administrativne obremenitve)?</p><br />
<p>Kako ravnati v primeru, ko vročamo naslovniku Janezu Novaku, Novak d.o.o., Novakova 12, Novaki. Pošta vrne pošiljko nazaj kot "naslovnik neznan". Ponovno pošljemo pošiljko, tokrat naslovimo Novak d.o.o., Janez Novaki, Novakova 12, Novaki in je pisanje vročeno. Ali lahko v tem primeru štejemo, da je pisanje vročeno osebi na delovnem mestu?</p><br />
<p>Ali se lahko ista pošiljka, ki je bila vrnjena s pripisom vročevalca preseljen (z novim naslovom) ali neznan, stranki, za katero se na podlagi vpogleda v uradne evidence ugotovi, da je zaposlena, samo ponovno odpremi na naslov delodajalca, ali je potrebno v informacijskem sistemu kreirati nov dokument, kjer se navede nov naslov vročanja, in se ga nato odpremi?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
Vročanje je pomembno opravilo v postopku, saj brez ustrezne vročitve postopek ni končan oz. pisanja v razmerju do naslovnika ne dobijo pravnih učinkov (več v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, glej poglavja o občevanju med organi in strankami, teku rokov, nastopu dokončnosti itd. ter rabi pravnih sredstev).<br />
<br />
V primeru vročanja prek delodajalca bi bilo najbolj pravilno, da '''organ pošiljatelj že v pisanje in na kuverto napiše poštni naslov delodajalca in ime delavca'''; torej se naslovniku kuverta pošlje na sedež delodajalca, brez navedbe naziva delodajalca, kar pomeni, da se kombinira ime naslovnika/delavca in poštni naslov delodajalca). To pomeni, da mora vročevalec (kurir, poštar) pisanje vročiti konkretnemu naslovniku, ta pa, če je prisoten, ne sme zavrniti prevzema ([[Zak:ZUP#95._.C4.8Dlen{{!}}95. člen ZUP]]). Namreč '''vroča se na tisti naslov, kjer je največ verjetnosti, da se naslovnik nahaja in da bo pisanje prevzel.'''&nbsp;<br />
<br />
<p>Res pa je, da delodajalec ni dolžan vročevalca spustiti v notranjost stavbe. Vročevalec naj bi sicer poiskal delavca naslovnika na lokaciji delodajalca, enako kot naslovnika na njegovem zasebnem naslovu bivanja, torej se vročevalec pri delodajalcu oglasi tudi pri tajništvu, sprejemni oz. glavni pisarni. Veliko število zaposlenih tako ne more vplivati na dejstvo, da vročevalec lahko neposredno vroči naslovniku pošiljko na delovnem mestu. &nbsp;'''Če vročevalec najde naslovnika osebno, ta podpiše vročilnico, sicer vročevalec samo pusti sporočilo o prispelem pismu na naslovu delodajalca za delavca. Ta ima možnost v 15 dneh pisanje dvigniti pri vročevalcu ali pa nastopi fikcija vročitve.'''&nbsp;Lahko pa v skladu z drugim odstavkom&nbsp;[[Zak:ZUP#89. .C4.8Dlen{{!}}89. člena ZUP]]&nbsp;(če tako želijo in jih delavec/naslovnik pooblasti, četudi naknadno in nepisno) prevzema po tem načinu, da prevzame pošto tudi katerikoli sodelavec pri delodajalcu za delavca. Ta oseba, ki je pisanje prevzela, se kot pooblaščenec vpiše na vročilnico, ki se šteje za takoj vročeno in začnejo teči roki za delavca. Če želi pošiljko prevzeti nekdo, ki na organu ni uradno pooblaščen s strani stranke, more potrditi svojo identiteto z osebnim dokumentom. Smiselno lahko upoštevamo sodbo [//%20http://www.sodnapraksa.si/?doc-58404 UPRS U 456/2001 z dne 22. 8. 2002], sicer vezano na pravila [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 ZDavP] a odločitev se smiselno lahko uporablja tudi za določbe ZUP. USRS v sodbi izpostavlja pomembnost osebne vročitve, vročevalec lahko pošiljko vroči sodelavcu na delovnem mestu le, če predhodno ne najde naslovnika.<br />
</p><br />
<br />
Delodajalec pa ni dolžan prevzemati pisanje za zaposlene in nastopati kot vročevalec v imenu organa pošiljatelja ter pošiljati podpisane vročilnice. Kar se tiče dvojnih ovojnic, le te bi bile dopustne samo takrat, kadar delodajalec lahko oziroma mora nastopati v vlogi posrednika. ZUP te primere omeji na zaposlene v pomorskem in zračnem prometu, enako velja za vojake na misijah, podobno je z zaporniki ([[Zak:ZUP#92._.C4.8Dlen{{!}}92. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#93._.C4.8Dlen{{!}}93. člen ZUP]]; podobno in podrobneje v [[Osebna vročitev naslovniku, nameščenem v institucionalnem varstvu (dom starejših ali psihiatrična bolnišnica){{!}}tem primeru]]). V vseh ostalih primerih pa od delodajalca ne moremo pričakovati in zahtevati, da bi nastopal kot vročevalec. <br />
<br />
V zvezi s pravico izjaviti se velja, da s fikcijo vročitve rok šele začne teči, poleg tega je fikcija neizpodbojna, zato načelo zaslišanja stranke ne bi smelo biti prizadeto. <br><br />
<br />
Glede vročanja pošiljke Janezu Novaku je vročitev nepravilna, tako da ne gre za vročitev na delovnem mestu. Zato je treba '''pri vročanju na delovnem mestu na pošiljki navesti kombinacijo imena delavca (Janez Novak) in naslov delodajalca (Novakova 12, Novaki), ne pa tudi naziva delodajalca''' (Novak d.o.o.). V konkretnem primeru se tako ne ve natančno, komu je bilo vročeno. V takem primeru je Janezu Novaku vročeno šele tedaj, ko mu je dejansko vročeno oziroma ko se je dejansko seznanil z dokumentov (gl. [[Zak:ZUP#98._.C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Taka pošiljka se lahko vroči zgolj Janezu Novaku oz. pooblaščencu za vročitve v skladu z 89. členom ZUP. V kolikor pošiljke nihče od navedenih ne prevzame, vročevalec pusti sporočilo o prispelem pismu na naslovu delodajalca za delavca, ki ima možnost v 15 dneh pisanje dvigniti pri vročevalcu, sicer nastopi fikcija vročitve.<br />
<br />
Če se je pošiljka '''vrnila organu zaradi neuspešne vročitve, se zato z vidika organa ponovno (v razmerju do naslovnika pa prvič) vroča, tokrat na naslov delodajalca'''. Organ v ta namen '''<span style="text-decoration: underline;">ne</span> izdaja novega dokumenta, ampak vroča dokument, ki v predhodnem poskusu ni bil vročen'''. Na to ne vpliva, če je na dokumentu morda zapisana odredba za vročanje na prejšnjem naslovu. Tovrstna odredba po pravilih upravnega poslovanja ni del dokumenta, ampak je namenjena notranjemu poslovanju organa, tj. osebam, ki v organu opravljajo naloge glavne pisarne, da se seznanijo komu in na kakšen način naj odpremijo dokument, zato se zabeleži le v elektronsko evidenco dokumentarnega gradiva. Drugačno postopanje organa, ki vseeno zabeleži odredbo o načinu vročitve tudi na dokument, na (ponovno) vročanje tako ne vpliva. '''Ker se vroča isti dokument (ista številka) se zaradi ponovnega poskusa vročitve spremeni le odredba za vročitev''' v evidenci dokumentarnega gradiva pri tem dokumentu. Operativno to pomeni, da se tak dokument, ki se vroča po fizični poti, vloži v novo ovojnico, na katero se navede osebno ime naslovnika in naslov delodajalca ter na ta način odpremi. Dejstvo, da je vročen dokument na drugem naslovu, kot je naslov odredbe na dokumentu, na veljavnost dokumenta oziroma pravilnost vročitve ne vpliva.&nbsp;<br />
<br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
<br />
[[Category:Vročanje]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Vro%C4%8Danje_na_delovnem_mestu&diff=39111Vročanje na delovnem mestu2024-02-15T15:52:16Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva:'''&nbsp;Vročanje na delovnem mestu ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:'''&nbsp;17. 10. 2009, pregled 24. 12. 2022, dopolnjeno 24. 11. 2023, dodatno dopolnjeno 15. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br><br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kako operativno izvesti vročitev naslovniku na njegovem delovnem mestu? Ali gre zgolj za naslov in da mora osebno vročitev še vedno opraviti vročevalec (npr. kurir) ali se vročitev opravi tako, da se pisanje v dvojni kuverti s prošnjo za vročitev naslovniku pošlje delodajalcu, ta pa pisanje in vročilnico preda delavcu - naslovniku pošiljke (dvojna ovojnica) ter kasneje pošiljatelju vrne podpisano vročilnico? Kaj če osebi ni mogoče dejansko vročiti pisanja, bi bilo kršeno načelo zaslišanja stranke?</p><br />
<p>Ali lahko delodajalec iz nekega razloga zavrne vročitev pošiljke zaposlenemu (npr. iz razloga več sto ali tisoč zaposlenih in posledične dodatne administrativne obremenitve)?</p><br />
<p>Kako ravnati v primeru, ko vročamo naslovniku Janezu Novaku, Novak d.o.o., Novakova 12, Novaki. Pošta vrne pošiljko nazaj kot "naslovnik neznan". Ponovno pošljemo pošiljko, tokrat naslovimo Novak d.o.o., Janez Novaki, Novakova 12, Novaki in je pisanje vročeno. Ali lahko v tem primeru štejemo, da je pisanje vročeno osebi na delovnem mestu?</p><br />
<p>Ali se lahko ista pošiljka, ki je bila vrnjena s pripisom vročevalca preseljen (z novim naslovom) ali neznan, stranki, za katero se na podlagi vpogleda v uradne evidence ugotovi, da je zaposlena, samo ponovno odpremi na naslov delodajalca, ali je potrebno v informacijskem sistemu kreirati nov dokument, kjer se navede nov naslov vročanja, in se ga nato odpremi?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
Vročanje je pomembno opravilo v postopku, saj brez ustrezne vročitve postopek ni končan oz. pisanja v razmerju do naslovnika ne dobijo pravnih učinkov (več v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, glej poglavja o občevanju med organi in strankami, teku rokov, nastopu dokončnosti itd. ter rabi pravnih sredstev).<br />
<br />
V primeru vročanja prek delodajalca bi bilo najbolj pravilno, da '''organ pošiljatelj že v pisanje in na kuverto napiše poštni naslov delodajalca in ime delavca'''; torej se naslovniku kuverta pošlje na sedež delodajalca, brez navedbe naziva delodajalca, kar pomeni, da se kombinira ime naslovnika/delavca in poštni naslov delodajalca). To pomeni, da mora vročevalec (kurir, poštar) pisanje vročiti konkretnemu naslovniku, ta pa, če je prisoten, ne sme zavrniti prevzema ([[Zak:ZUP#95._.C4.8Dlen{{!}}95. člen ZUP]]). Namreč '''vroča se na tisti naslov, kjer je največ verjetnosti, da se naslovnik nahaja in da bo pisanje prevzel.'''&nbsp;<br />
<br />
Res pa je, da delodajalec ni dolžan vročevalca spustiti v notranjost stavbe. Vročevalec naj bi sicer poiskal delavca naslovnika na lokaciji delodajalca, enako kot naslovnika na njegovem zasebnem naslovu bivanja, torej se vročevalec pri delodajalcu oglasi tudi pri tajništvu, sprejemni oz. glavni pisarni. '''Če najde naslovnika osebno, ta podpiše vročilnico, sicer vročevalec samo pusti sporočilo o prispelem pismu na naslovu delodajalca za delavca. Ta ima možnost v 15 dneh pisanje dvigniti pri vročevalcu ali pa nastopi fikcija vročitve.'''&nbsp;<br>Lahko pa v skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#89._.C4.8Dlen{{!}}89. člena ZUP]] (če tako želijo in jih delavec/naslovnik pooblasti, četudi naknadno in nepisno) prevzema po tem načinu, da prevzame pošto tudi katerikoli sodelavec pri delodajalcu za delavca. Ta oseba, ki je pisanje prevzela, se kot pooblaščenec vpiše na vročilnico, ki se šteje za takoj vročeno in začnejo teči roki za delavca. <br />
Delodajalec pa ni dolžan prevzemati pisanje za zaposlene in nastopati kot vročevalec v imenu organa pošiljatelja ter pošiljati podpisane vročilnice. Kar se tiče dvojnih ovojnic, le te bi bile dopustne samo takrat, kadar delodajalec lahko oziroma mora nastopati v vlogi posrednika. ZUP te primere omeji na zaposlene v pomorskem in zračnem prometu, enako velja za vojake na misijah, podobno je z zaporniki ([[Zak:ZUP#92._.C4.8Dlen{{!}}92. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#93._.C4.8Dlen{{!}}93. člen ZUP]]; podobno in podrobneje v [[Osebna vročitev naslovniku, nameščenem v institucionalnem varstvu (dom starejših ali psihiatrična bolnišnica){{!}}tem primeru]]). V vseh ostalih primerih pa od delodajalca ne moremo pričakovati in zahtevati, da bi nastopal kot vročevalec. <br />
<br />
V zvezi s pravico izjaviti se velja, da s fikcijo vročitve rok šele začne teči, poleg tega je fikcija neizpodbojna, zato načelo zaslišanja stranke ne bi smelo biti prizadeto. <br><br />
<br />
Glede vročanja pošiljke Janezu Novaku je vročitev nepravilna, tako da ne gre za vročitev na delovnem mestu. Zato je treba '''pri vročanju na delovnem mestu na pošiljki navesti kombinacijo imena delavca (Janez Novak) in naslov delodajalca (Novakova 12, Novaki), ne pa tudi naziva delodajalca''' (Novak d.o.o.). V konkretnem primeru se tako ne ve natančno, komu je bilo vročeno. V takem primeru je Janezu Novaku vročeno šele tedaj, ko mu je dejansko vročeno oziroma ko se je dejansko seznanil z dokumentov (gl. [[Zak:ZUP#98._.C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Taka pošiljka se lahko vroči zgolj Janezu Novaku oz. pooblaščencu za vročitve v skladu z 89. členom ZUP. V kolikor pošiljke nihče od navedenih ne prevzame, vročevalec pusti sporočilo o prispelem pismu na naslovu delodajalca za delavca, ki ima možnost v 15 dneh pisanje dvigniti pri vročevalcu, sicer nastopi fikcija vročitve.<br />
<br />
Če se je pošiljka '''vrnila organu zaradi neuspešne vročitve, se zato z vidika organa ponovno (v razmerju do naslovnika pa prvič) vroča, tokrat na naslov delodajalca'''. Organ v ta namen '''<span style="text-decoration: underline;">ne</span> izdaja novega dokumenta, ampak vroča dokument, ki v predhodnem poskusu ni bil vročen'''. Na to ne vpliva, če je na dokumentu morda zapisana odredba za vročanje na prejšnjem naslovu. Tovrstna odredba po pravilih upravnega poslovanja ni del dokumenta, ampak je namenjena notranjemu poslovanju organa, tj. osebam, ki v organu opravljajo naloge glavne pisarne, da se seznanijo komu in na kakšen način naj odpremijo dokument, zato se zabeleži le v elektronsko evidenco dokumentarnega gradiva. Drugačno postopanje organa, ki vseeno zabeleži odredbo o načinu vročitve tudi na dokument, na (ponovno) vročanje tako ne vpliva. '''Ker se vroča isti dokument (ista številka) se zaradi ponovnega poskusa vročitve spremeni le odredba za vročitev''' v evidenci dokumentarnega gradiva pri tem dokumentu. Operativno to pomeni, da se tak dokument, ki se vroča po fizični poti, vloži v novo ovojnico, na katero se navede osebno ime naslovnika in naslov delodajalca ter na ta način odpremi. Dejstvo, da je vročen dokument na drugem naslovu, kot je naslov odredbe na dokumentu, na veljavnost dokumenta oziroma pravilnost vročitve ne vpliva.&nbsp;<br />
<br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
<br />
[[Category:Vročanje]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Vro%C4%8Danje_na_delovnem_mestu&diff=39110Vročanje na delovnem mestu2024-02-15T15:51:21Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva:'''&nbsp;Vročanje na delovnem mestu ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:'''&nbsp;17. 10. 2009, pregled 24. 12. 2022, dopolnjeno 24. 11. 2023, dodatno dopolnjeno 15. 2. 2024<br><br />
<span style="font-size: 10pt;" >'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek</span><br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kako operativno izvesti vročitev naslovniku na njegovem delovnem mestu? Ali gre zgolj za naslov in da mora osebno vročitev še vedno opraviti vročevalec (npr. kurir) ali se vročitev opravi tako, da se pisanje v dvojni kuverti s prošnjo za vročitev naslovniku pošlje delodajalcu, ta pa pisanje in vročilnico preda delavcu - naslovniku pošiljke (dvojna ovojnica) ter kasneje pošiljatelju vrne podpisano vročilnico? Kaj če osebi ni mogoče dejansko vročiti pisanja, bi bilo kršeno načelo zaslišanja stranke?</p><br />
<p>Ali lahko delodajalec iz nekega razloga zavrne vročitev pošiljke zaposlenemu (npr. iz razloga več sto ali tisoč zaposlenih in posledične dodatne administrativne obremenitve)?</p><br />
<p>Kako ravnati v primeru, ko vročamo naslovniku Janezu Novaku, Novak d.o.o., Novakova 12, Novaki. Pošta vrne pošiljko nazaj kot "naslovnik neznan". Ponovno pošljemo pošiljko, tokrat naslovimo Novak d.o.o., Janez Novaki, Novakova 12, Novaki in je pisanje vročeno. Ali lahko v tem primeru štejemo, da je pisanje vročeno osebi na delovnem mestu?</p><br />
<p>Ali se lahko ista pošiljka, ki je bila vrnjena s pripisom vročevalca preseljen (z novim naslovom) ali neznan, stranki, za katero se na podlagi vpogleda v uradne evidence ugotovi, da je zaposlena, samo ponovno odpremi na naslov delodajalca, ali je potrebno v informacijskem sistemu kreirati nov dokument, kjer se navede nov naslov vročanja, in se ga nato odpremi?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
Vročanje je pomembno opravilo v postopku, saj brez ustrezne vročitve postopek ni končan oz. pisanja v razmerju do naslovnika ne dobijo pravnih učinkov (več v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, glej poglavja o občevanju med organi in strankami, teku rokov, nastopu dokončnosti itd. ter rabi pravnih sredstev).<br />
<br />
V primeru vročanja prek delodajalca bi bilo najbolj pravilno, da '''organ pošiljatelj že v pisanje in na kuverto napiše poštni naslov delodajalca in ime delavca'''; torej se naslovniku kuverta pošlje na sedež delodajalca, brez navedbe naziva delodajalca, kar pomeni, da se kombinira ime naslovnika/delavca in poštni naslov delodajalca). To pomeni, da mora vročevalec (kurir, poštar) pisanje vročiti konkretnemu naslovniku, ta pa, če je prisoten, ne sme zavrniti prevzema ([[Zak:ZUP#95._.C4.8Dlen{{!}}95. člen ZUP]]). Namreč '''vroča se na tisti naslov, kjer je največ verjetnosti, da se naslovnik nahaja in da bo pisanje prevzel.'''&nbsp;<br />
<br />
Res pa je, da delodajalec ni dolžan vročevalca spustiti v notranjost stavbe. Vročevalec naj bi sicer poiskal delavca naslovnika na lokaciji delodajalca, enako kot naslovnika na njegovem zasebnem naslovu bivanja, torej se vročevalec pri delodajalcu oglasi tudi pri tajništvu, sprejemni oz. glavni pisarni. '''Če najde naslovnika osebno, ta podpiše vročilnico, sicer vročevalec samo pusti sporočilo o prispelem pismu na naslovu delodajalca za delavca. Ta ima možnost v 15 dneh pisanje dvigniti pri vročevalcu ali pa nastopi fikcija vročitve.'''&nbsp;<br>Lahko pa v skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#89._.C4.8Dlen{{!}}89. člena ZUP]] (če tako želijo in jih delavec/naslovnik pooblasti, četudi naknadno in nepisno) prevzema po tem načinu, da prevzame pošto tudi katerikoli sodelavec pri delodajalcu za delavca. Ta oseba, ki je pisanje prevzela, se kot pooblaščenec vpiše na vročilnico, ki se šteje za takoj vročeno in začnejo teči roki za delavca. <br />
Delodajalec pa ni dolžan prevzemati pisanje za zaposlene in nastopati kot vročevalec v imenu organa pošiljatelja ter pošiljati podpisane vročilnice. Kar se tiče dvojnih ovojnic, le te bi bile dopustne samo takrat, kadar delodajalec lahko oziroma mora nastopati v vlogi posrednika. ZUP te primere omeji na zaposlene v pomorskem in zračnem prometu, enako velja za vojake na misijah, podobno je z zaporniki ([[Zak:ZUP#92._.C4.8Dlen{{!}}92. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#93._.C4.8Dlen{{!}}93. člen ZUP]]; podobno in podrobneje v [[Osebna vročitev naslovniku, nameščenem v institucionalnem varstvu (dom starejših ali psihiatrična bolnišnica){{!}}tem primeru]]). V vseh ostalih primerih pa od delodajalca ne moremo pričakovati in zahtevati, da bi nastopal kot vročevalec. <br />
<br />
V zvezi s pravico izjaviti se velja, da s fikcijo vročitve rok šele začne teči, poleg tega je fikcija neizpodbojna, zato načelo zaslišanja stranke ne bi smelo biti prizadeto. <br><br />
<br />
Glede vročanja pošiljke Janezu Novaku je vročitev nepravilna, tako da ne gre za vročitev na delovnem mestu. Zato je treba '''pri vročanju na delovnem mestu na pošiljki navesti kombinacijo imena delavca (Janez Novak) in naslov delodajalca (Novakova 12, Novaki), ne pa tudi naziva delodajalca''' (Novak d.o.o.). V konkretnem primeru se tako ne ve natančno, komu je bilo vročeno. V takem primeru je Janezu Novaku vročeno šele tedaj, ko mu je dejansko vročeno oziroma ko se je dejansko seznanil z dokumentov (gl. [[Zak:ZUP#98._.C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Taka pošiljka se lahko vroči zgolj Janezu Novaku oz. pooblaščencu za vročitve v skladu z 89. členom ZUP. V kolikor pošiljke nihče od navedenih ne prevzame, vročevalec pusti sporočilo o prispelem pismu na naslovu delodajalca za delavca, ki ima možnost v 15 dneh pisanje dvigniti pri vročevalcu, sicer nastopi fikcija vročitve.<br />
<br />
Če se je pošiljka '''vrnila organu zaradi neuspešne vročitve, se zato z vidika organa ponovno (v razmerju do naslovnika pa prvič) vroča, tokrat na naslov delodajalca'''. Organ v ta namen '''<span style="text-decoration: underline;">ne</span> izdaja novega dokumenta, ampak vroča dokument, ki v predhodnem poskusu ni bil vročen'''. Na to ne vpliva, če je na dokumentu morda zapisana odredba za vročanje na prejšnjem naslovu. Tovrstna odredba po pravilih upravnega poslovanja ni del dokumenta, ampak je namenjena notranjemu poslovanju organa, tj. osebam, ki v organu opravljajo naloge glavne pisarne, da se seznanijo komu in na kakšen način naj odpremijo dokument, zato se zabeleži le v elektronsko evidenco dokumentarnega gradiva. Drugačno postopanje organa, ki vseeno zabeleži odredbo o načinu vročitve tudi na dokument, na (ponovno) vročanje tako ne vpliva. '''Ker se vroča isti dokument (ista številka) se zaradi ponovnega poskusa vročitve spremeni le odredba za vročitev''' v evidenci dokumentarnega gradiva pri tem dokumentu. Operativno to pomeni, da se tak dokument, ki se vroča po fizični poti, vloži v novo ovojnico, na katero se navede osebno ime naslovnika in naslov delodajalca ter na ta način odpremi. Dejstvo, da je vročen dokument na drugem naslovu, kot je naslov odredbe na dokumentu, na veljavnost dokumenta oziroma pravilnost vročitve ne vpliva.&nbsp;<br />
<br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
<br />
[[Category:Vročanje]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Vro%C4%8Danje_na_delovnem_mestu&diff=39109Vročanje na delovnem mestu2024-02-15T15:50:52Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva:'''&nbsp;Vročanje na delovnem mestu ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:'''&nbsp;17. 10. 2009, pregled 24. 12. 2022, dopolnjeno 24. 11. 2023, dodatno dopolnjeno 15. 2. 2024<br><br />
<br />
<span style="font-size: 12pt;" >'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek</span><br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kako operativno izvesti vročitev naslovniku na njegovem delovnem mestu? Ali gre zgolj za naslov in da mora osebno vročitev še vedno opraviti vročevalec (npr. kurir) ali se vročitev opravi tako, da se pisanje v dvojni kuverti s prošnjo za vročitev naslovniku pošlje delodajalcu, ta pa pisanje in vročilnico preda delavcu - naslovniku pošiljke (dvojna ovojnica) ter kasneje pošiljatelju vrne podpisano vročilnico? Kaj če osebi ni mogoče dejansko vročiti pisanja, bi bilo kršeno načelo zaslišanja stranke?</p><br />
<p>Ali lahko delodajalec iz nekega razloga zavrne vročitev pošiljke zaposlenemu (npr. iz razloga več sto ali tisoč zaposlenih in posledične dodatne administrativne obremenitve)?</p><br />
<p>Kako ravnati v primeru, ko vročamo naslovniku Janezu Novaku, Novak d.o.o., Novakova 12, Novaki. Pošta vrne pošiljko nazaj kot "naslovnik neznan". Ponovno pošljemo pošiljko, tokrat naslovimo Novak d.o.o., Janez Novaki, Novakova 12, Novaki in je pisanje vročeno. Ali lahko v tem primeru štejemo, da je pisanje vročeno osebi na delovnem mestu?</p><br />
<p>Ali se lahko ista pošiljka, ki je bila vrnjena s pripisom vročevalca preseljen (z novim naslovom) ali neznan, stranki, za katero se na podlagi vpogleda v uradne evidence ugotovi, da je zaposlena, samo ponovno odpremi na naslov delodajalca, ali je potrebno v informacijskem sistemu kreirati nov dokument, kjer se navede nov naslov vročanja, in se ga nato odpremi?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
Vročanje je pomembno opravilo v postopku, saj brez ustrezne vročitve postopek ni končan oz. pisanja v razmerju do naslovnika ne dobijo pravnih učinkov (več v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, glej poglavja o občevanju med organi in strankami, teku rokov, nastopu dokončnosti itd. ter rabi pravnih sredstev).<br />
<br />
V primeru vročanja prek delodajalca bi bilo najbolj pravilno, da '''organ pošiljatelj že v pisanje in na kuverto napiše poštni naslov delodajalca in ime delavca'''; torej se naslovniku kuverta pošlje na sedež delodajalca, brez navedbe naziva delodajalca, kar pomeni, da se kombinira ime naslovnika/delavca in poštni naslov delodajalca). To pomeni, da mora vročevalec (kurir, poštar) pisanje vročiti konkretnemu naslovniku, ta pa, če je prisoten, ne sme zavrniti prevzema ([[Zak:ZUP#95._.C4.8Dlen{{!}}95. člen ZUP]]). Namreč '''vroča se na tisti naslov, kjer je največ verjetnosti, da se naslovnik nahaja in da bo pisanje prevzel.'''&nbsp;<br />
<br />
Res pa je, da delodajalec ni dolžan vročevalca spustiti v notranjost stavbe. Vročevalec naj bi sicer poiskal delavca naslovnika na lokaciji delodajalca, enako kot naslovnika na njegovem zasebnem naslovu bivanja, torej se vročevalec pri delodajalcu oglasi tudi pri tajništvu, sprejemni oz. glavni pisarni. '''Če najde naslovnika osebno, ta podpiše vročilnico, sicer vročevalec samo pusti sporočilo o prispelem pismu na naslovu delodajalca za delavca. Ta ima možnost v 15 dneh pisanje dvigniti pri vročevalcu ali pa nastopi fikcija vročitve.'''&nbsp;<br>Lahko pa v skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#89._.C4.8Dlen{{!}}89. člena ZUP]] (če tako želijo in jih delavec/naslovnik pooblasti, četudi naknadno in nepisno) prevzema po tem načinu, da prevzame pošto tudi katerikoli sodelavec pri delodajalcu za delavca. Ta oseba, ki je pisanje prevzela, se kot pooblaščenec vpiše na vročilnico, ki se šteje za takoj vročeno in začnejo teči roki za delavca. <br />
Delodajalec pa ni dolžan prevzemati pisanje za zaposlene in nastopati kot vročevalec v imenu organa pošiljatelja ter pošiljati podpisane vročilnice. Kar se tiče dvojnih ovojnic, le te bi bile dopustne samo takrat, kadar delodajalec lahko oziroma mora nastopati v vlogi posrednika. ZUP te primere omeji na zaposlene v pomorskem in zračnem prometu, enako velja za vojake na misijah, podobno je z zaporniki ([[Zak:ZUP#92._.C4.8Dlen{{!}}92. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#93._.C4.8Dlen{{!}}93. člen ZUP]]; podobno in podrobneje v [[Osebna vročitev naslovniku, nameščenem v institucionalnem varstvu (dom starejših ali psihiatrična bolnišnica){{!}}tem primeru]]). V vseh ostalih primerih pa od delodajalca ne moremo pričakovati in zahtevati, da bi nastopal kot vročevalec. <br />
<br />
V zvezi s pravico izjaviti se velja, da s fikcijo vročitve rok šele začne teči, poleg tega je fikcija neizpodbojna, zato načelo zaslišanja stranke ne bi smelo biti prizadeto. <br><br />
<br />
Glede vročanja pošiljke Janezu Novaku je vročitev nepravilna, tako da ne gre za vročitev na delovnem mestu. Zato je treba '''pri vročanju na delovnem mestu na pošiljki navesti kombinacijo imena delavca (Janez Novak) in naslov delodajalca (Novakova 12, Novaki), ne pa tudi naziva delodajalca''' (Novak d.o.o.). V konkretnem primeru se tako ne ve natančno, komu je bilo vročeno. V takem primeru je Janezu Novaku vročeno šele tedaj, ko mu je dejansko vročeno oziroma ko se je dejansko seznanil z dokumentov (gl. [[Zak:ZUP#98._.C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Taka pošiljka se lahko vroči zgolj Janezu Novaku oz. pooblaščencu za vročitve v skladu z 89. členom ZUP. V kolikor pošiljke nihče od navedenih ne prevzame, vročevalec pusti sporočilo o prispelem pismu na naslovu delodajalca za delavca, ki ima možnost v 15 dneh pisanje dvigniti pri vročevalcu, sicer nastopi fikcija vročitve.<br />
<br />
Če se je pošiljka '''vrnila organu zaradi neuspešne vročitve, se zato z vidika organa ponovno (v razmerju do naslovnika pa prvič) vroča, tokrat na naslov delodajalca'''. Organ v ta namen '''<span style="text-decoration: underline;">ne</span> izdaja novega dokumenta, ampak vroča dokument, ki v predhodnem poskusu ni bil vročen'''. Na to ne vpliva, če je na dokumentu morda zapisana odredba za vročanje na prejšnjem naslovu. Tovrstna odredba po pravilih upravnega poslovanja ni del dokumenta, ampak je namenjena notranjemu poslovanju organa, tj. osebam, ki v organu opravljajo naloge glavne pisarne, da se seznanijo komu in na kakšen način naj odpremijo dokument, zato se zabeleži le v elektronsko evidenco dokumentarnega gradiva. Drugačno postopanje organa, ki vseeno zabeleži odredbo o načinu vročitve tudi na dokument, na (ponovno) vročanje tako ne vpliva. '''Ker se vroča isti dokument (ista številka) se zaradi ponovnega poskusa vročitve spremeni le odredba za vročitev''' v evidenci dokumentarnega gradiva pri tem dokumentu. Operativno to pomeni, da se tak dokument, ki se vroča po fizični poti, vloži v novo ovojnico, na katero se navede osebno ime naslovnika in naslov delodajalca ter na ta način odpremi. Dejstvo, da je vročen dokument na drugem naslovu, kot je naslov odredbe na dokumentu, na veljavnost dokumenta oziroma pravilnost vročitve ne vpliva.&nbsp;<br />
<br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
<br />
[[Category:Vročanje]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Vro%C4%8Danje_na_delovnem_mestu&diff=39108Vročanje na delovnem mestu2024-02-15T15:49:03Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva:'''&nbsp;Vročanje na delovnem mestu ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:'''&nbsp;17. 10. 2009, pregled 24. 12. 2022, dopolnjeno 24. 11. 2023, dodatno dopolnjeno 15. 2. 2024<br><br />
<br><br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kako operativno izvesti vročitev naslovniku na njegovem delovnem mestu? Ali gre zgolj za naslov in da mora osebno vročitev še vedno opraviti vročevalec (npr. kurir) ali se vročitev opravi tako, da se pisanje v dvojni kuverti s prošnjo za vročitev naslovniku pošlje delodajalcu, ta pa pisanje in vročilnico preda delavcu - naslovniku pošiljke (dvojna ovojnica) ter kasneje pošiljatelju vrne podpisano vročilnico? Kaj če osebi ni mogoče dejansko vročiti pisanja, bi bilo kršeno načelo zaslišanja stranke?</p><p>Ali lahko delodajalec iz nekega razloga zavrne vročitev pošiljke zaposlenemu (npr. iz razloga več sto ali tisoč zaposlenih in posledične dodatne administrativne obremenitve)?</p><p>Kako ravnati v primeru, ko vročamo naslovniku Janezu Novaku, Novak d.o.o., Novakova 12, Novaki. Pošta vrne pošiljko nazaj kot "naslovnik neznan". Ponovno pošljemo pošiljko, tokrat naslovimo Novak d.o.o., Janez Novaki, Novakova 12, Novaki in je pisanje vročeno. Ali lahko v tem primeru štejemo, da je pisanje vročeno osebi na delovnem mestu?</p><p>Ali se lahko ista pošiljka, ki je bila vrnjena s pripisom vročevalca preseljen (z novim naslovom) ali neznan, stranki, za katero se na podlagi vpogleda v uradne evidence ugotovi, da je zaposlena, samo ponovno odpremi na naslov delodajalca, ali je potrebno v informacijskem sistemu kreirati nov dokument, kjer se navede nov naslov vročanja, in se ga nato odpremi?</p><br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
Vročanje je pomembno opravilo v postopku, saj brez ustrezne vročitve postopek ni končan oz. pisanja v razmerju do naslovnika ne dobijo pravnih učinkov (več v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, glej poglavja o občevanju med organi in strankami, teku rokov, nastopu dokončnosti itd. ter rabi pravnih sredstev).<br />
<br />
V primeru vročanja prek delodajalca bi bilo najbolj pravilno, da '''organ pošiljatelj že v pisanje in na kuverto napiše poštni naslov delodajalca in ime delavca'''; torej se naslovniku kuverta pošlje na sedež delodajalca, brez navedbe naziva delodajalca, kar pomeni, da se kombinira ime naslovnika/delavca in poštni naslov delodajalca). To pomeni, da mora vročevalec (kurir, poštar) pisanje vročiti konkretnemu naslovniku, ta pa, če je prisoten, ne sme zavrniti prevzema ([[Zak:ZUP#95._.C4.8Dlen{{!}}95. člen ZUP]]). Namreč '''vroča se na tisti naslov, kjer je največ verjetnosti, da se naslovnik nahaja in da bo pisanje prevzel.'''&nbsp;<br />
<br />
Res pa je, da delodajalec ni dolžan vročevalca spustiti v notranjost stavbe. Vročevalec naj bi sicer poiskal delavca naslovnika na lokaciji delodajalca, enako kot naslovnika na njegovem zasebnem naslovu bivanja, torej se vročevalec pri delodajalcu oglasi tudi pri tajništvu, sprejemni oz. glavni pisarni. '''Če najde naslovnika osebno, ta podpiše vročilnico, sicer vročevalec samo pusti sporočilo o prispelem pismu na naslovu delodajalca za delavca. Ta ima možnost v 15 dneh pisanje dvigniti pri vročevalcu ali pa nastopi fikcija vročitve.'''&nbsp;<br>Lahko pa v skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#89._.C4.8Dlen{{!}}89. člena ZUP]] (če tako želijo in jih delavec/naslovnik pooblasti, četudi naknadno in nepisno) prevzema po tem načinu, da prevzame pošto tudi katerikoli sodelavec pri delodajalcu za delavca. Ta oseba, ki je pisanje prevzela, se kot pooblaščenec vpiše na vročilnico, ki se šteje za takoj vročeno in začnejo teči roki za delavca. <br />
Delodajalec pa ni dolžan prevzemati pisanje za zaposlene in nastopati kot vročevalec v imenu organa pošiljatelja ter pošiljati podpisane vročilnice. Kar se tiče dvojnih ovojnic, le te bi bile dopustne samo takrat, kadar delodajalec lahko oziroma mora nastopati v vlogi posrednika. ZUP te primere omeji na zaposlene v pomorskem in zračnem prometu, enako velja za vojake na misijah, podobno je z zaporniki ([[Zak:ZUP#92._.C4.8Dlen{{!}}92. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#93._.C4.8Dlen{{!}}93. člen ZUP]]; podobno in podrobneje v [[Osebna vročitev naslovniku, nameščenem v institucionalnem varstvu (dom starejših ali psihiatrična bolnišnica){{!}}tem primeru]]). V vseh ostalih primerih pa od delodajalca ne moremo pričakovati in zahtevati, da bi nastopal kot vročevalec. <br />
<br />
V zvezi s pravico izjaviti se velja, da s fikcijo vročitve rok šele začne teči, poleg tega je fikcija neizpodbojna, zato načelo zaslišanja stranke ne bi smelo biti prizadeto. <br><br />
<br />
Glede vročanja pošiljke Janezu Novaku je vročitev nepravilna, tako da ne gre za vročitev na delovnem mestu. Zato je treba '''pri vročanju na delovnem mestu na pošiljki navesti kombinacijo imena delavca (Janez Novak) in naslov delodajalca (Novakova 12, Novaki), ne pa tudi naziva delodajalca''' (Novak d.o.o.). V konkretnem primeru se tako ne ve natančno, komu je bilo vročeno. V takem primeru je Janezu Novaku vročeno šele tedaj, ko mu je dejansko vročeno oziroma ko se je dejansko seznanil z dokumentov (gl. [[Zak:ZUP#98._.C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Taka pošiljka se lahko vroči zgolj Janezu Novaku oz. pooblaščencu za vročitve v skladu z 89. členom ZUP. V kolikor pošiljke nihče od navedenih ne prevzame, vročevalec pusti sporočilo o prispelem pismu na naslovu delodajalca za delavca, ki ima možnost v 15 dneh pisanje dvigniti pri vročevalcu, sicer nastopi fikcija vročitve.<br />
<br />
Če se je pošiljka '''vrnila organu zaradi neuspešne vročitve, se zato z vidika organa ponovno (v razmerju do naslovnika pa prvič) vroča, tokrat na naslov delodajalca'''. Organ v ta namen '''<span style="text-decoration: underline;">ne</span> izdaja novega dokumenta, ampak vroča dokument, ki v predhodnem poskusu ni bil vročen'''. Na to ne vpliva, če je na dokumentu morda zapisana odredba za vročanje na prejšnjem naslovu. Tovrstna odredba po pravilih upravnega poslovanja ni del dokumenta, ampak je namenjena notranjemu poslovanju organa, tj. osebam, ki v organu opravljajo naloge glavne pisarne, da se seznanijo komu in na kakšen način naj odpremijo dokument, zato se zabeleži le v elektronsko evidenco dokumentarnega gradiva. Drugačno postopanje organa, ki vseeno zabeleži odredbo o načinu vročitve tudi na dokument, na (ponovno) vročanje tako ne vpliva. '''Ker se vroča isti dokument (ista številka) se zaradi ponovnega poskusa vročitve spremeni le odredba za vročitev''' v evidenci dokumentarnega gradiva pri tem dokumentu. Operativno to pomeni, da se tak dokument, ki se vroča po fizični poti, vloži v novo ovojnico, na katero se navede osebno ime naslovnika in naslov delodajalca ter na ta način odpremi. Dejstvo, da je vročen dokument na drugem naslovu, kot je naslov odredbe na dokumentu, na veljavnost dokumenta oziroma pravilnost vročitve ne vpliva.&nbsp;<br />
<br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
<br />
[[Category:Vročanje]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Skupni_akt_za_meritorno_in_formalno_odlo%C4%8Ditev_(odlo%C4%8Dbo_in_sklep)%3F&diff=39025Skupni akt za meritorno in formalno odločitev (odločbo in sklep)?2024-02-08T15:25:35Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Skupni akt za meritorno in formalno&nbsp;odločitev (odločbo in sklep)? ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 8. 6. 2011, pregled 24. 11. 2022, dopolnitev 7. 2. 2024<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">Vlagatelj je na pristojni upravni organ naslovil zahtevek za uveljavljanje določene pravice. Pri pregledu vloge je organ ugotovil, da je vlagatelj upravičen do pravice le delno, delno pa je potrebno zahtevo v skladu z določili ZUP zavreči. Na primer zato, ker je o tem že odločilo sodišče s pravnomočno sodbo (npr. eden od staršev uveljavlja otroški dodatek za tri otroke, pri čemer je sodišče že dodelilo to pravico za dva otroka drugemu izmed staršev).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Ali lahko organ še pred izdajo odločbe, nekatere zahtevke zavrže s sklepom, nato pa še izda dopolnilno odločbo o ostalih zahtevkih? Ali lahko organ v istem aktu uporabi sklep in določbo?</p><br />
<p style="text-align: justify;">Ali se določbe ZUP glede delne in dopolnilne odločbe uporabljajo tudi za morebitne delne sklepe? Kako se pri tem obravnavajo morebitne procesne kršitve?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
Po določbah ZUP izda pristojni upravni organ po končanem ugotovitvenem in dokaznem postopku upravni akt o upravni zadevi, ki je praviloma odločba in predstavlja akt, s katerim organ izvaja svojo oblastno voljo (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str.379). Odločba se izda le ob zaključku postopka na prvi ali drugi stopnji o glavni stvari, o kateri teče postopek. Z njo se odloči o predmetu postopka, torej o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke in se oblikuje upravno-pravno razmerje.<br>S sklepom pa se odloča o procesnih vprašanjih tj. vprašanjih, ki so v zvezi s postopkom in se izdajo tudi kadar se zahteva stranke zavrže zaradi nepristojnosti, nepopolnosti ali nerazumljivosti ali neizpolnitve procesnih predpostavk (glej [[Zak:ZUP#65._.C4.8Dlen{{!}}65. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen{{!}}67. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]], po&nbsp;Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 180-181).<br />
<br />
[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]&nbsp; poleg ostalih taksativno naštetih razlogov določa, da organ s sklepom zavrže vlogo v primeru, da se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njen že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba.<br />
<br />
[[Zak:ZUP#219. .C4.8Dlen{{!}}219. člen ZUP]] določa, da lahko organ izda delno odločbo, le o nekaterih zahtevkih. Delna odločba se lahko izda, če posamezen zahtevek ni odvisen od ostalih zahtevkov, oz. če v zadevi ni nujna skupna odločitev. [[Zak:ZUP#220. .C4.8Dlen{{!}}220. člen ZUP]] nadalje opredeljuje institut dopolnilne odločbe o nerešenih vprašanjih, kjer organ lahko vsebinsko odloči o zahtevkih, o katerih v primarni odločitvi ni vsebinsko odločal (za več glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020).<br />
<br />
V skladu s [[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen{{!}}14. členom ZUP]], ki govori o tem, da je upravni postopek potrebno voditi hitro in s čim manjšimi stroški se v isti odločbi odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (načelo koncentracije) (Jerovšek, Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 63). Tako je '''možna izdaja sklepa o zavrženju in odločbe v enem aktu predvsem iz naslova ekonomičnosti postopka, z namenom čim hitrejšega vodenja postopka. '''Vendar lahko organ postopa tako, le ko so vsa merodajna dejstva za meritorno odločitev že znana. '''Gre torej za podoben institut kot pri delni odločbi, le da je po formi potrebno uporabiti sklep'''.&nbsp;'''Ni pa dopustno z vidika varstva pravic strank, da bi organ odlašal z izdajo sklepa o zavrženju dela zahteve, ker bi šele izvajal ugotovitveni postopek glede drugega dela zahteve. Isti akt se tako izda, če je dejansko stanje za meritorno odločitev znano iz. razčiščeno razmeroma zgodaj ob vložitvi zahteve.'''<br />
<br />
Tak akt pa mora imeti vse sestavine, ki so značilne tako za odločbo kot sklep, pa tudi le enega izmed obeh tipov odločitev/aktov. V uvodu mora biti denimo posebej navedena določba področnega predpisa, ki organu podaja stvarno pristojnost za meritorno odločitev in tudi 4. točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]. Dalje se uvod in izrek sestavita npr. tako: " ''Organ izdaja naslednja''<br />
<br />
''SKLEP''<br />
<br />
''1. Zahtevek A...., vložen..., za .... se zavrže.''<br />
<br />
''2. Posebni stroški postopka v zvezi z izdajo tega sklepa niso nastali.''<br />
<br />
''''<br />
<br />
''in ODLOČBO''<br />
<br />
''3. A-ju... se dodeli ...''<br />
<br />
''4. A mora v 30 dneh od vročitve plačati 150 EUR stroškov ....".''<br />
<br />
''''<br />
<br />
Na podlagi [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. člena ZUP]] sledi skupna obrazložitev za oba akta, ki je razdeljena na sklope, tako da se obrazloži vsako točko izreka posamezno in sicer na način; K 1. točki izreka: organ obrazloži sklep v skladu z&nbsp; [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. členom ZUP]] in [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členom ZUP]], ter opredeli, zakaj se je del zahtevka s sklepom zavrgel. K 2. točki izreka: organ se opredeli do morebitnih stroškov, nastalih v postopku, ki se nanašajo na sklep. K 3. točki izreka: organ obrazloži odločbo v skladu z&nbsp; [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. členom ZUP]], ter opredeli, zakaj se je zahtevku ugodilo, ali se ga je zavrnilo. K 4. točki izreka: organ se opredeli do morebitnih stroškov nastalih v postopku, ki se nanašajo na odločbo. Na koncu akta sledi pouk o pravnem sredstvu (glej [[Zak:ZUP#215._.C4.8Dlen{{!}}215. člen ZUP]]), v katerem se poleg vseh ostalih obveznih sestavin navede, da se lahko zoper sklep oziroma odločbo v 15 dneh od vročitve akta vloži pritožba - če pa pravno varstvo zoper en akt različno do drugega, je treba posebej pazljivo to jasno navesti.<br><br>Iz vsega navedenega ugotovino, da je tako v interesu stranke in organa, predvsem z vidika načela ekonomičnosti, da se sklep o zavrženju izda skupaj z meritorno odločitvijo o glavni stvari, če to ne pomeni zamude pri odločanju, čeprav formalnem.<br><p style="text-align: justify;" >V kolikor gre za sum o napačnem procesnem postopanju organa (sprejet sklep namesto delne odločbe oz. obratno), je za nadzor zadolženo resorno ministrstvo oz. drug pristojen pritožbeni organ. Vseeno je bistvena vsebina akta in ne vrsta akta, predvsem iz vidika, da za tak akt veljajo pravila ZUP in ZUS-1 o odločbi ne glede na obličnost.</p><br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
<br />
[[Kategorija:Sestavine odločbe/sklepa po ZUP (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk, podpis/žig) in UUP]]<br />
[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Skupni_akt_za_meritorno_in_formalno_odlo%C4%8Ditev_(odlo%C4%8Dbo_in_sklep)%3F&diff=39024Skupni akt za meritorno in formalno odločitev (odločbo in sklep)?2024-02-08T15:24:55Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Skupni akt za meritorno in formalno&nbsp;odločitev (odločbo in sklep)? ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 8. 6. 2011, pregled 24. 11. 2022, dopolnitev 7. 2. 2024<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">Vlagatelj je na pristojni upravni organ naslovil zahtevek za uveljavljanje določene pravice. Pri pregledu vloge je organ ugotovil, da je vlagatelj upravičen do pravice le delno, delno pa je potrebno zahtevo v skladu z določili ZUP zavreči. Na primer zato, ker je o tem že odločilo sodišče s pravnomočno sodbo (npr. eden od staršev uveljavlja otroški dodatek za tri otroke, pri čemer je sodišče že dodelilo to pravico za dva otroka drugemu izmed staršev).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Ali lahko organ še pred izdajo odločbe, nekatere zahtevke zavrže s sklepom, nato pa še izda dopolnilno odločbo o ostalih zahtevkih? Ali lahko organ v istem aktu uporabi sklep in določbo?</p><br />
<p style="text-align: justify;">Ali se določbe ZUP glede delne in dopolnilne odločbe uporabljajo tudi za morebitne delne sklepe? Kako se pri tem obravnavajo morebitne procesne kršitve?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
Po določbah ZUP izda pristojni upravni organ po končanem ugotovitvenem in dokaznem postopku upravni akt o upravni zadevi, ki je praviloma odločba in predstavlja akt, s katerim organ izvaja svojo oblastno voljo (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str.379). Odločba se izda le ob zaključku postopka na prvi ali drugi stopnji o glavni stvari, o kateri teče postopek. Z njo se odloči o predmetu postopka, torej o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke in se oblikuje upravno-pravno razmerje.<br>S sklepom pa se odloča o procesnih vprašanjih tj. vprašanjih, ki so v zvezi s postopkom in se izdajo tudi kadar se zahteva stranke zavrže zaradi nepristojnosti, nepopolnosti ali nerazumljivosti ali neizpolnitve procesnih predpostavk (glej [[Zak:ZUP#65._.C4.8Dlen{{!}}65. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen{{!}}67. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]], po&nbsp;Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 180-181).<br />
<br />
[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]&nbsp; poleg ostalih taksativno naštetih razlogov določa, da organ s sklepom zavrže vlogo v primeru, da se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njen že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba.<br />
<br />
[[Zak:ZUP#219. .C4.8Dlen{{!}}219. člen ZUP]] določa, da lahko organ izda delno odločbo, le o nekaterih zahtevkih. Delna odločba se lahko izda, če posamezen zahtevek ni odvisen od ostalih zahtevkov, oz. če v zadevi ni nujna skupna odločitev. [[Zak:ZUP#220. .C4.8Dlen{{!}}220. člen ZUP]] nadalje opredeljuje institut dopolnilne odločbe o nerešenih vprašanjih, kjer organ lahko vsebinsko odloči o zahtevkih, o katerih v primarni odločitvi ni vsebinsko odločal (za več glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020).<br />
<br />
V skladu s [[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen{{!}}14. členom ZUP]], ki govori o tem, da je upravni postopek potrebno voditi hitro in s čim manjšimi stroški se v isti odločbi odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (načelo koncentracije) (Jerovšek, Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 63). Tako je '''možna izdaja sklepa o zavrženju in odločbe v enem aktu predvsem iz naslova ekonomičnosti postopka, z namenom čim hitrejšega vodenja postopka. '''Vendar lahko organ postopa tako, le ko so vsa merodajna dejstva za meritorno odločitev že znana. '''Gre torej za podoben institut kot pri delni odločbi, le da je po formi potrebno uporabiti sklep'''.&nbsp;'''Ni pa dopustno z vidika varstva pravic strank, da bi organ odlašal z izdajo sklepa o zavrženju dela zahteve, ker bi šele izvajal ugotovitveni postopek glede drugega dela zahteve. Isti akt se tako izda, če je dejansko stanje za meritorno odločitev znano iz. razčiščeno razmeroma zgodaj ob vložitvi zahteve.'''<br />
<br />
Tak akt pa mora imeti vse sestavine, ki so značilne tako za odločbo kot sklep, pa tudi le enega izmed obeh tipov odločitev/aktov. V uvodu mora biti denimo posebej navedena določba področnega predpisa, ki organu podaja stvarno pristojnost za meritorno odločitev in tudi 4. točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]. Dalje se uvod in izrek sestavita npr. tako: " ''Organ izdaja naslednja''<br />
<br />
''SKLEP''<br />
<br />
''1. Zahtevek A...., vložen..., za .... se zavrže.''<br />
<br />
''2. Posebni stroški postopka v zvezi z izdajo tega sklepa niso nastali.''<br />
<br />
''''<br />
<br />
''in ODLOČBO''<br />
<br />
''3. A-ju... se dodeli ...''<br />
<br />
''4. A mora v 30 dneh od vročitve plačati 150 EUR stroškov ....".''<br />
<br />
''''<br />
<br />
Na podlagi [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. člena ZUP]] sledi skupna obrazložitev za oba akta, ki je razdeljena na sklope, tako da se obrazloži vsako točko izreka posamezno in sicer na način; K 1. točki izreka: organ obrazloži sklep v skladu z&nbsp; [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. členom ZUP]] in [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členom ZUP]], ter opredeli, zakaj se je del zahtevka s sklepom zavrgel. K 2. točki izreka: organ se opredeli do morebitnih stroškov, nastalih v postopku, ki se nanašajo na sklep. K 3. točki izreka: organ obrazloži odločbo v skladu z&nbsp; [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. členom ZUP]], ter opredeli, zakaj se je zahtevku ugodilo, ali se ga je zavrnilo. K 4. točki izreka: organ se opredeli do morebitnih stroškov nastalih v postopku, ki se nanašajo na odločbo. Na koncu akta sledi pouk o pravnem sredstvu (glej [[Zak:ZUP#215._.C4.8Dlen{{!}}215. člen ZUP]]), v katerem se poleg vseh ostalih obveznih sestavin navede, da se lahko zoper sklep oziroma odločbo v 15 dneh od vročitve akta vloži pritožba - če pa pravno varstvo zoper en akt različno do drugega, je treba posebej pazljivo to jasno navesti.<br><br>Iz vsega navedenega ugotovino, da je tako v interesu stranke in organa, predvsem z vidika načela ekonomičnosti, da se sklep o zavrženju izda skupaj z meritorno odločitvijo o glavni stvari, če to ne pomeni zamude pri odločanju, čeprav formalnem.<br><p style="text-align: justify;">V kolikor gre za sum o napačnem procesnem postopanju organa (sprejet sklep namesto delne odločbe oz. obratno), je za nadzor zadolženo resorno ministrstvo oz. drug pristojen pritožbeni organ. Vseeno je bistvena vsebina akta in ne vrsta akta, predvsem iz vidika, da za tak akt veljajo pravila ZUP in ZUS-1 o odločbi ne glede na obličnost.</p><br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
<br />
[[Kategorija:Sestavine odločbe/sklepa po ZUP (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk, podpis/žig) in UUP]]<br />
[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Skupni_akt_za_meritorno_in_formalno_odlo%C4%8Ditev_(odlo%C4%8Dbo_in_sklep)%3F&diff=39023Skupni akt za meritorno in formalno odločitev (odločbo in sklep)?2024-02-08T15:23:43Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Skupni akt za meritorno in formalno&nbsp;odločitev (odločbo in sklep)? ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 8. 6. 2011, pregled 24. 11. 2022, dopolnitev 7. 2. 2024<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">Vlagatelj je na pristojni upravni organ naslovil zahtevek za uveljavljanje določene pravice. Pri pregledu vloge je organ ugotovil, da je vlagatelj upravičen do pravice le delno, delno pa je potrebno zahtevo v skladu z določili ZUP zavreči. Na primer zato, ker je o tem že odločilo sodišče s pravnomočno sodbo (npr. eden od staršev uveljavlja otroški dodatek za tri otroke, pri čemer je sodišče že dodelilo to pravico za dva otroka drugemu izmed staršev).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Ali lahko organ še pred izdajo odločbe, nekatere zahtevke zavrže s sklepom, nato pa še izda dopolnilno odločbo o ostalih zahtevkih? Ali lahko to stori v istem aktu?</p><br />
<p style="text-align: justify;">Ali se določbe ZUP glede delne in dopolnilne odločbe uporabljajo tudi za morebitne delne sklepe? Kako se pri tem obravnavajo morebitne procesne kršitve?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
Po določbah ZUP izda pristojni upravni organ po končanem ugotovitvenem in dokaznem postopku upravni akt o upravni zadevi, ki je praviloma odločba in predstavlja akt, s katerim organ izvaja svojo oblastno voljo (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str.379). Odločba se izda le ob zaključku postopka na prvi ali drugi stopnji o glavni stvari, o kateri teče postopek. Z njo se odloči o predmetu postopka, torej o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke in se oblikuje upravno-pravno razmerje.<br>S sklepom pa se odloča o procesnih vprašanjih tj. vprašanjih, ki so v zvezi s postopkom in se izdajo tudi kadar se zahteva stranke zavrže zaradi nepristojnosti, nepopolnosti ali nerazumljivosti ali neizpolnitve procesnih predpostavk (glej [[Zak:ZUP#65._.C4.8Dlen{{!}}65. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen{{!}}67. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]], po&nbsp;Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 180-181).<br />
<br />
[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]&nbsp; poleg ostalih taksativno naštetih razlogov določa, da organ s sklepom zavrže vlogo v primeru, da se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njen že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba.<br />
<br />
[[Zak:ZUP#219. .C4.8Dlen{{!}}219. člen ZUP]] določa, da lahko organ izda delno odločbo, le o nekaterih zahtevkih. Delna odločba se lahko izda, če posamezen zahtevek ni odvisen od ostalih zahtevkov, oz. če v zadevi ni nujna skupna odločitev. [[Zak:ZUP#220. .C4.8Dlen{{!}}220. člen ZUP]] nadalje opredeljuje institut dopolnilne odločbe o nerešenih vprašanjih, kjer organ lahko vsebinsko odloči o zahtevkih, o katerih v primarni odločitvi ni vsebinsko odločal (za več glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020).<br />
<br />
V skladu s [[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen{{!}}14. členom ZUP]], ki govori o tem, da je upravni postopek potrebno voditi hitro in s čim manjšimi stroški se v isti odločbi odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (načelo koncentracije) (Jerovšek, Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 63). Tako je '''možna izdaja sklepa o zavrženju in odločbe v enem aktu predvsem iz naslova ekonomičnosti postopka, z namenom čim hitrejšega vodenja postopka. '''Vendar lahko organ postopa tako, le ko so vsa merodajna dejstva za meritorno odločitev že znana. '''Gre torej za podoben institut kot pri delni odločbi, le da je po formi potrebno uporabiti sklep'''.&nbsp;'''Ni pa dopustno z vidika varstva pravic strank, da bi organ odlašal z izdajo sklepa o zavrženju dela zahteve, ker bi šele izvajal ugotovitveni postopek glede drugega dela zahteve. Isti akt se tako izda, če je dejansko stanje za meritorno odločitev znano iz. razčiščeno razmeroma zgodaj ob vložitvi zahteve.'''<br />
<br />
Tak akt pa mora imeti vse sestavine, ki so značilne tako za odločbo kot sklep, pa tudi le enega izmed obeh tipov odločitev/aktov. V uvodu mora biti denimo posebej navedena določba področnega predpisa, ki organu podaja stvarno pristojnost za meritorno odločitev in tudi 4. točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]. Dalje se uvod in izrek sestavita npr. tako: " ''Organ izdaja naslednja''<br />
<br />
''SKLEP''<br />
<br />
''1. Zahtevek A...., vložen..., za .... se zavrže.''<br />
<br />
''2. Posebni stroški postopka v zvezi z izdajo tega sklepa niso nastali.''<br />
<br />
''''<br />
<br />
''in ODLOČBO''<br />
<br />
''3. A-ju... se dodeli ...''<br />
<br />
''4. A mora v 30 dneh od vročitve plačati 150 EUR stroškov ....".''<br />
<br />
''''<br />
<br />
Na podlagi [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. člena ZUP]] sledi skupna obrazložitev za oba akta, ki je razdeljena na sklope, tako da se obrazloži vsako točko izreka posamezno in sicer na način; K 1. točki izreka: organ obrazloži sklep v skladu z&nbsp; [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. členom ZUP]] in [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členom ZUP]], ter opredeli, zakaj se je del zahtevka s sklepom zavrgel. K 2. točki izreka: organ se opredeli do morebitnih stroškov, nastalih v postopku, ki se nanašajo na sklep. K 3. točki izreka: organ obrazloži odločbo v skladu z&nbsp; [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. členom ZUP]], ter opredeli, zakaj se je zahtevku ugodilo, ali se ga je zavrnilo. K 4. točki izreka: organ se opredeli do morebitnih stroškov nastalih v postopku, ki se nanašajo na odločbo. Na koncu akta sledi pouk o pravnem sredstvu (glej [[Zak:ZUP#215._.C4.8Dlen{{!}}215. člen ZUP]]), v katerem se poleg vseh ostalih obveznih sestavin navede, da se lahko zoper sklep oziroma odločbo v 15 dneh od vročitve akta vloži pritožba - če pa pravno varstvo zoper en akt različno do drugega, je treba posebej pazljivo to jasno navesti.<br><br>Iz vsega navedenega ugotovino, da je tako v interesu stranke in organa, predvsem z vidika načela ekonomičnosti, da se sklep o zavrženju izda skupaj z meritorno odločitvijo o glavni stvari, če to ne pomeni zamude pri odločanju, čeprav formalnem.<br><p style="text-align: justify;" >V kolikor gre za sum o napačnem procesnem postopanju organa (sprejet sklep namesto delne odločbe oz. obratno), je za nadzor zadolženo resorno ministrstvo oz. drug pristojen pritožbeni organ. Vseeno je bistvena vsebina akta in ne vrsta akta, predvsem iz vidika, da za tak akt veljajo pravila ZUP in ZUS-1 o odločbi ne glede na obličnost.</p><br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
<br />
[[Kategorija:Sestavine odločbe/sklepa po ZUP (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk, podpis/žig) in UUP]]<br />
[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Skupni_akt_za_meritorno_in_formalno_odlo%C4%8Ditev_(odlo%C4%8Dbo_in_sklep)%3F&diff=39022Skupni akt za meritorno in formalno odločitev (odločbo in sklep)?2024-02-08T15:23:13Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Skupni akt za meritorno in formalno&nbsp;odločitev (odločbo in sklep)? ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 8. 6. 2011, pregled 24. 11. 2022, dopolnitev 7. 2. 2024<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">Vlagatelj je na pristojni upravni organ naslovil zahtevek za uveljavljanje določene pravice. Pri pregledu vloge je organ ugotovil, da je vlagatelj upravičen do pravice le delno, delno pa je potrebno zahtevo v skladu z določili ZUP zavreči. Na primer zato, ker je o tem že odločilo sodišče s pravnomočno sodbo (npr. eden od staršev uveljavlja otroški dodatek za tri otroke, pri čemer je sodišče že dodelilo to pravico za dva otroka drugemu izmed staršev).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Ali lahko organ še pred izdajo odločbe, nekatere zahtevke zavrže s sklepom, nato pa še izda dopolnilno odločbo o ostalih zahtevkih? Ali lahko to stori v istem aktu?</p><br />
<p style="text-align: justify;">Ali se določbe ZUP glede delne in dopolnilne odločbe uporabljajo tudi za morebitne delne sklepe? Kako se pri tem obravnavajo morebitne procesne kršitve?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
Po določbah ZUP izda pristojni upravni organ po končanem ugotovitvenem in dokaznem postopku upravni akt o upravni zadevi, ki je praviloma odločba in predstavlja akt, s katerim organ izvaja svojo oblastno voljo (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str.379). Odločba se izda le ob zaključku postopka na prvi ali drugi stopnji o glavni stvari, o kateri teče postopek. Z njo se odloči o predmetu postopka, torej o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke in se oblikuje upravno-pravno razmerje.<br>S sklepom pa se odloča o procesnih vprašanjih tj. vprašanjih, ki so v zvezi s postopkom in se izdajo tudi kadar se zahteva stranke zavrže zaradi nepristojnosti, nepopolnosti ali nerazumljivosti ali neizpolnitve procesnih predpostavk (glej [[Zak:ZUP#65._.C4.8Dlen{{!}}65. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen{{!}}67. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]], po&nbsp;Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 180-181).<br />
<br />
[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]&nbsp; poleg ostalih taksativno naštetih razlogov določa, da organ s sklepom zavrže vlogo v primeru, da se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njen že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba.<br />
<br />
[[Zak:ZUP#219. .C4.8Dlen{{!}}219. člen ZUP]] določa, da lahko organ izda delno odločbo, le o nekaterih zahtevkih. Delna odločba se lahko izda, če posamezen zahtevek ni odvisen od ostalih zahtevkov, oz. če v zadevi ni nujna skupna odločitev. [[Zak:ZUP#220. .C4.8Dlen{{!}}220. člen ZUP]] nadalje opredeljuje institut dopolnilne odločbe o nerešenih vprašanjih, kjer organ lahko vsebinsko odloči o zahtevkih, o katerih v primarni odločitvi ni vsebinsko odločal (za več glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020).<br />
<br />
V skladu s [[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen{{!}}14. členom ZUP]], ki govori o tem, da je upravni postopek potrebno voditi hitro in s čim manjšimi stroški se v isti odločbi odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (načelo koncentracije) (Jerovšek, Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 63). Tako je '''možna izdaja sklepa o zavrženju in odločbe v enem aktu predvsem iz naslova ekonomičnosti postopka, z namenom čim hitrejšega vodenja postopka. '''Vendar lahko organ postopa tako, le ko so vsa merodajna dejstva za meritorno odločitev že znana. '''Gre torej za podoben institut kot pri delni odločbi, le da je po formi potrebno uporabiti sklep'''.&nbsp;'''Ni pa dopustno z vidika varstva pravic strank, da bi organ odlašal z izdajo sklepa o zavrženju dela zahteve, ker bi šele izvajal ugotovitveni postopek glede drugega dela zahteve. Isti akt se tako izda, če je dejansko stanje za meritorno odločitev znano iz. razčiščeno razmeroma zgodaj ob vložitvi zahteve.'''<br />
<br />
Tak akt pa mora imeti vse sestavine, ki so značilne tako za odločbo kot sklep, pa tudi le enega izmed obeh tipov odločitev/aktov. V uvodu mora biti denimo posebej navedena določba področnega predpisa, ki organu podaja stvarno pristojnost za meritorno odločitev in tudi 4. točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]. Dalje se uvod in izrek sestavita npr. tako: " ''Organ izdaja naslednja''<br />
<br />
''SKLEP''<br />
<br />
''1. Zahtevek A...., vložen..., za .... se zavrže.''<br />
<br />
''2. Posebni stroški postopka v zvezi z izdajo tega sklepa niso nastali.''<br />
<br />
''''<br />
<br />
''in ODLOČBO''<br />
<br />
''3. A-ju... se dodeli ...''<br />
<br />
''4. A mora v 30 dneh od vročitve plačati 150 EUR stroškov ....".''<br />
<br />
''''<br />
<br />
Na podlagi [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. člena ZUP]] sledi skupna obrazložitev za oba akta, ki je razdeljena na sklope, tako da se obrazloži vsako točko izreka posamezno in sicer na način; K 1. točki izreka: organ obrazloži sklep v skladu z&nbsp; [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. členom ZUP]] in [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členom ZUP]], ter opredeli, zakaj se je del zahtevka s sklepom zavrgel. K 2. točki izreka: organ se opredeli do morebitnih stroškov, nastalih v postopku, ki se nanašajo na sklep. K 3. točki izreka: organ obrazloži odločbo v skladu z&nbsp; [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. členom ZUP]], ter opredeli, zakaj se je zahtevku ugodilo, ali se ga je zavrnilo. K 4. točki izreka: organ se opredeli do morebitnih stroškov nastalih v postopku, ki se nanašajo na odločbo. Na koncu akta sledi pouk o pravnem sredstvu (glej [[Zak:ZUP#215._.C4.8Dlen{{!}}215. člen ZUP]]), v katerem se poleg vseh ostalih obveznih sestavin navede, da se lahko zoper sklep oziroma odločbo v 15 dneh od vročitve akta vloži pritožba - če pa pravno varstvo zoper en akt različno do drugega, je treba posebej pazljivo to jasno navesti.<br><br>Iz vsega navedenega ugotovino, da je tako v interesu stranke in organa, predvsem z vidika načela ekonomičnosti, da se sklep o zavrženju izda skupaj z meritorno odločitvijo o glavni stvari, če to ne pomeni zamude pri odločanju, čeprav formalnem.<br><p>V kolikor gre za sum o napačnem procesnem postopanju organa (sprejet sklep namesto delne odločbe oz. obratno), je za nadzor zadolženo resorno ministrstvo oz. drug pristojen pritožbeni organ. Vseeno je bistvena vsebina akta in ne vrsta akta, predvsem iz vidika, da za tak akt veljajo pravila ZUP in ZUS-1 o odločbi ne glede na obličnost.</p><br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
<br />
[[Kategorija:Sestavine odločbe/sklepa po ZUP (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk, podpis/žig) in UUP]]<br />
[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Skupni_akt_za_meritorno_in_formalno_odlo%C4%8Ditev_(odlo%C4%8Dbo_in_sklep)%3F&diff=39021Skupni akt za meritorno in formalno odločitev (odločbo in sklep)?2024-02-08T15:21:27Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Skupni akt za meritorno in formalno&nbsp;odločitev (odločbo in sklep)? ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 8. 6. 2011, pregled 24. 11. 2022, dopolnitev 7. 2. 2024<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">Vlagatelj je na pristojni upravni organ naslovil zahtevek za uveljavljanje določene pravice. Pri pregledu vloge je organ ugotovil, da je vlagatelj upravičen do pravice le delno, delno pa je potrebno zahtevo v skladu z določili ZUP zavreči. Na primer zato, ker je o tem že odločilo sodišče s pravnomočno sodbo (npr. eden od staršev uveljavlja otroški dodatek za tri otroke, pri čemer je sodišče že dodelilo to pravico za dva otroka drugemu izmed staršev).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Ali lahko organ še pred izdajo odločbe, nekatere zahtevke zavrže s sklepom, nato pa še izda dopolnilno odločbo o ostalih zahtevkih? Ali lahko to stori v istem aktu?</p><br />
<p style="text-align: justify;">Ali se določbe ZUP glede delne in dopolnilne odločbe uporabljajo tudi za morebitne delne sklepe? Kako se pri tem obravnavajo morebitne procesne kršitve?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
Po določbah ZUP izda pristojni upravni organ po končanem ugotovitvenem in dokaznem postopku upravni akt o upravni zadevi, ki je praviloma odločba in predstavlja akt, s katerim organ izvaja svojo oblastno voljo (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str.379). Odločba se izda le ob zaključku postopka na prvi ali drugi stopnji o glavni stvari, o kateri teče postopek. Z njo se odloči o predmetu postopka, torej o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke in se oblikuje upravno-pravno razmerje.<br>S sklepom pa se odloča o procesnih vprašanjih tj. vprašanjih, ki so v zvezi s postopkom in se izdajo tudi kadar se zahteva stranke zavrže zaradi nepristojnosti, nepopolnosti ali nerazumljivosti ali neizpolnitve procesnih predpostavk (glej [[Zak:ZUP#65._.C4.8Dlen{{!}}65. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen{{!}}67. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]], po&nbsp;Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 180-181).<br />
<br />
[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]&nbsp; poleg ostalih taksativno naštetih razlogov določa, da organ s sklepom zavrže vlogo v primeru, da se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njen že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba.<br />
<br />
[[Zak:ZUP#219. .C4.8Dlen{{!}}219. člen ZUP]] določa, da lahko organ izda delno odločbo, le o nekaterih zahtevkih. Delna odločba se lahko izda, če posamezen zahtevek ni odvisen od ostalih zahtevkov, oz. če v zadevi ni nujna skupna odločitev. [[Zak:ZUP#220. .C4.8Dlen{{!}}220. člen ZUP]] nadalje opredeljuje institut dopolnilne odločbe o nerešenih vprašanjih, kjer organ lahko vsebinsko odloči o zahtevkih, o katerih v primarni odločitvi ni vsebinsko odločal (za več glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020).<br />
<br />
V skladu s [[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen{{!}}14. členom ZUP]], ki govori o tem, da je upravni postopek potrebno voditi hitro in s čim manjšimi stroški se v isti odločbi odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (načelo koncentracije) (Jerovšek, Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 63). Tako je '''možna izdaja sklepa o zavrženju in odločbe v enem aktu predvsem iz naslova ekonomičnosti postopka, z namenom čim hitrejšega vodenja postopka. '''Vendar lahko organ postopa tako, le ko so vsa merodajna dejstva za meritorno odločitev že znana. '''Ni pa dopustno z vidika varstva pravic strank, da bi organ odlašal z izdajo sklepa o zavrženju dela zahteve, ker bi šele izvajal ugotovitveni postopek glede drugega dela zahteve. Isti akt se tako izda, če je dejansko stanje za meritorno odločitev znano iz. razčiščeno razmeroma zgodaj ob vložitvi zahteve.'''<br />
<br />
Tak akt pa mora imeti vse sestavine, ki so značilne tako za odločbo kot sklep, pa tudi le enega izmed obeh tipov odločitev/aktov. V uvodu mora biti denimo posebej navedena določba področnega predpisa, ki organu podaja stvarno pristojnost za meritorno odločitev in tudi 4. točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]. Dalje se uvod in izrek sestavita npr. tako: " ''Organ izdaja naslednja''<br />
<br />
''SKLEP''<br />
<br />
<br><br />
<br />
''1. Zahtevek A...., vložen..., za .... se zavrže.''<br />
<br />
''2. Posebni stroški postopka v zvezi z izdajo tega sklepa niso nastali.''<br />
<br />
<br><br />
<br />
''in ODLOČBO''<br />
<br />
<br><br />
<br />
''3. A-ju... se dodeli ...''<br />
<br />
''4. A mora v 30 dneh od vročitve plačati 150 EUR stroškov ....".''<br />
<br />
Na podlagi [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. člena ZUP]] sledi skupna obrazložitev za oba akta, ki je razdeljena na sklope, tako da se obrazloži vsako točko izreka posamezno in sicer na način; K 1. točki izreka: organ obrazloži sklep v skladu z&nbsp; [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. členom ZUP]] in [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členom ZUP]], ter opredeli, zakaj se je del zahtevka s sklepom zavrgel. K 2. točki izreka: organ se opredeli do morebitnih stroškov, nastalih v postopku, ki se nanašajo na sklep. K 3. točki izreka: organ obrazloži odločbo v skladu z&nbsp; [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. členom ZUP]], ter opredeli, zakaj se je zahtevku ugodilo, ali se ga je zavrnilo. K 4. točki izreka: organ se opredeli do morebitnih stroškov nastalih v postopku, ki se nanašajo na odločbo. Na koncu akta sledi pouk o pravnem sredstvu (glej [[Zak:ZUP#215._.C4.8Dlen{{!}}215. člen ZUP]]), v katerem se poleg vseh ostalih obveznih sestavin navede, da se lahko zoper sklep oziroma odločbo v 15 dneh od vročitve akta vloži pritožba - če pa pravno varstvo zoper en akt različno do drugega, je treba posebej pazljivo to jasno navesti.<br><br>Iz vsega navedenega ugotovino, da je tako v interesu stranke in organa, predvsem z vidika načela ekonomičnosti, da se sklep o zavrženju izda skupaj z meritorno odločitvijo o glavni stvari, če to ne pomeni zamude pri odločanju, čeprav formalnem.<br><br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
<br />
[[Kategorija:Sestavine odločbe/sklepa po ZUP (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk, podpis/žig) in UUP]]<br />
[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Skupni_akt_za_meritorno_in_formalno_odlo%C4%8Ditev_(odlo%C4%8Dbo_in_sklep)%3F&diff=39020Skupni akt za meritorno in formalno odločitev (odločbo in sklep)?2024-02-08T15:20:53Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Skupni akt za meritorno in formalno&nbsp;odločitev (odločbo in sklep)? ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 8. 6. 2011, pregled 24. 11. 2022&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >Vlagatelj je na pristojni upravni organ naslovil zahtevek za uveljavljanje določene pravice. Pri pregledu vloge je organ ugotovil, da je vlagatelj upravičen do pravice le delno, delno pa je potrebno zahtevo v skladu z določili ZUP zavreči. Na primer zato, ker je o tem že odločilo sodišče s pravnomočno sodbo (npr. eden od staršev uveljavlja otroški dodatek za tri otroke, pri čemer je sodišče že dodelilo to pravico za dva otroka drugemu izmed staršev).</p><p style="text-align: justify;" >Ali lahko organ še pred izdajo odločbe, nekatere zahtevke zavrže s sklepom, nato pa še izda dopolnilno odločbo o ostalih zahtevkih? Ali lahko to stori v istem aktu?</p><p style="text-align: justify;" >Ali se določbe ZUP glede delne in dopolnilne odločbe uporabljajo tudi za morebitne delne sklepe? Kako se pri tem obravnavajo morebitne procesne kršitve?</p><br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
Po določbah ZUP izda pristojni upravni organ po končanem ugotovitvenem in dokaznem postopku upravni akt o upravni zadevi, ki je praviloma odločba in predstavlja akt, s katerim organ izvaja svojo oblastno voljo (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str.379). Odločba se izda le ob zaključku postopka na prvi ali drugi stopnji o glavni stvari, o kateri teče postopek. Z njo se odloči o predmetu postopka, torej o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke in se oblikuje upravno-pravno razmerje.<br>S sklepom pa se odloča o procesnih vprašanjih tj. vprašanjih, ki so v zvezi s postopkom in se izdajo tudi kadar se zahteva stranke zavrže zaradi nepristojnosti, nepopolnosti ali nerazumljivosti ali neizpolnitve procesnih predpostavk (glej [[Zak:ZUP#65._.C4.8Dlen{{!}}65. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen{{!}}67. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]], po&nbsp;Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 180-181).<br />
<br />
[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]&nbsp; poleg ostalih taksativno naštetih razlogov določa, da organ s sklepom zavrže vlogo v primeru, da se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njen že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba.<br />
<br />
[[Zak:ZUP#219. .C4.8Dlen{{!}}219. člen ZUP]] določa, da lahko organ izda delno odločbo, le o nekaterih zahtevkih. Delna odločba se lahko izda, če posamezen zahtevek ni odvisen od ostalih zahtevkov, oz. če v zadevi ni nujna skupna odločitev. [[Zak:ZUP#220. .C4.8Dlen{{!}}220. člen ZUP]] nadalje opredeljuje institut dopolnilne odločbe o nerešenih vprašanjih, kjer organ lahko vsebinsko odloči o zahtevkih, o katerih v primarni odločitvi ni vsebinsko odločal (za več glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020).<br />
<br />
V skladu s [[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen{{!}}14. členom ZUP]], ki govori o tem, da je upravni postopek potrebno voditi hitro in s čim manjšimi stroški se v isti odločbi odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (načelo koncentracije) (Jerovšek, Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 63). Tako je '''možna izdaja sklepa o zavrženju in odločbe v enem aktu predvsem iz naslova ekonomičnosti postopka, z namenom čim hitrejšega vodenja postopka. '''Vendar lahko organ postopa tako, le ko so vsa merodajna dejstva za meritorno odločitev že znana. '''Ni pa dopustno z vidika varstva pravic strank, da bi organ odlašal z izdajo sklepa o zavrženju dela zahteve, ker bi šele izvajal ugotovitveni postopek glede drugega dela zahteve. Isti akt se tako izda, če je dejansko stanje za meritorno odločitev znano iz. razčiščeno razmeroma zgodaj ob vložitvi zahteve.'''<br />
<br />
Tak akt pa mora imeti vse sestavine, ki so značilne tako za odločbo kot sklep, pa tudi le enega izmed obeh tipov odločitev/aktov. V uvodu mora biti denimo posebej navedena določba področnega predpisa, ki organu podaja stvarno pristojnost za meritorno odločitev in tudi 4. točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]. Dalje se uvod in izrek sestavita npr. tako: " ''Organ izdaja naslednja''<br />
<br />
''SKLEP''<br />
<br />
<br><br />
<br />
''1. Zahtevek A...., vložen..., za .... se zavrže.''<br />
<br />
''2. Posebni stroški postopka v zvezi z izdajo tega sklepa niso nastali.''<br />
<br />
<br><br />
<br />
''in ODLOČBO''<br />
<br />
<br><br />
<br />
''3. A-ju... se dodeli ...''<br />
<br />
''4. A mora v 30 dneh od vročitve plačati 150 EUR stroškov ....".''<br />
<br />
Na podlagi [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. člena ZUP]] sledi skupna obrazložitev za oba akta, ki je razdeljena na sklope, tako da se obrazloži vsako točko izreka posamezno in sicer na način; K 1. točki izreka: organ obrazloži sklep v skladu z&nbsp; [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. členom ZUP]] in [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členom ZUP]], ter opredeli, zakaj se je del zahtevka s sklepom zavrgel. K 2. točki izreka: organ se opredeli do morebitnih stroškov, nastalih v postopku, ki se nanašajo na sklep. K 3. točki izreka: organ obrazloži odločbo v skladu z&nbsp; [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. členom ZUP]], ter opredeli, zakaj se je zahtevku ugodilo, ali se ga je zavrnilo. K 4. točki izreka: organ se opredeli do morebitnih stroškov nastalih v postopku, ki se nanašajo na odločbo. Na koncu akta sledi pouk o pravnem sredstvu (glej [[Zak:ZUP#215._.C4.8Dlen{{!}}215. člen ZUP]]), v katerem se poleg vseh ostalih obveznih sestavin navede, da se lahko zoper sklep oziroma odločbo v 15 dneh od vročitve akta vloži pritožba - če pa pravno varstvo zoper en akt različno do drugega, je treba posebej pazljivo to jasno navesti.<br><br>Iz vsega navedenega ugotovino, da je tako v interesu stranke in organa, predvsem z vidika načela ekonomičnosti, da se sklep o zavrženju izda skupaj z meritorno odločitvijo o glavni stvari, če to ne pomeni zamude pri odločanju, čeprav formalnem.<br><br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
<br />
[[Kategorija:Sestavine odločbe/sklepa po ZUP (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk, podpis/žig) in UUP]]<br />
[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Postopanje_organa_ob_neizpolnitvi_odlo%C4%8Dbe,_%C4%8De_podro%C4%8Dni_zakon_dolo%C4%8Da_za_to_posebne_ukrepe&diff=38915Postopanje organa ob neizpolnitvi odločbe, če področni zakon določa za to posebne ukrepe2024-01-31T21:26:51Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Postopanje organa ob neizpolnitvi odločbe, če področni zakon določa za to posebne ukrepe - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 31. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kako naj postopa organ, če je bila stranki izdana odločba, s katero ji je bila naložena obveznost, te pa stranka ni izpolnila, ob čemer področni zakon določa za tak primer posebne ukrepe (npr. ZIN določa posebne ukrepe po 34. in 35. členu, če zavezanec ne izpolni ureditvene odločbe)? Ali se poleg specialnih določb področnega zakona še vedno upošteva določbe ZUP o izvršbi in gre za hkratni, vzporedni poti prisilitve v javnem interesu ali pa se ta dva postopka izključujeta?</p><br />
<p>Ali se lahko izvorni rok izpolnitve obveznosti po prvotni odločbi po poteku paricijskega roka po posebnih določbah področnega zakona podaljša in s katere vrste aktom se to stori?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">Izvršitev odločitve, izdane v upravnem postopku po uradni dolžnosti, kot so inšpekcijske odločbe, je v javnem interesu, ki prevlada nad individualno koristjo ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]), zato je '''nujno potrebna realizacija naloženih obveznosti. ZUP s tem namenom natančno ureja upravno-izvršilni postopek,''' v nekaterih upravnih zadevah pa obstajajo še posebni predpisi (npr. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] za denarno izterjavo;&nbsp; za več glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 267).</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Izvršba''' je postopek, ki se v skladu z [[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. členom ZUP]] začne''' po poteku paricijskega roka iz prvotno izdane odločbe, ki se v primeru oficialnega matičnega postopka izpelje po uradni dolžnosti.''' Izvršba se začne z izdajo sklepa, ki predstavlja pravni del izvršbe; sledi pa dejanski del izvršbe, tj. realizacija naložene obveznosti v realnem svetu z odrejenim sredstvom izvršbe, določenim v sklepu.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Področni zakon lahko drugače oz. dopolnilno uredi posebni upravni postopek ([[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člen ZUP)]], kar med drugim velja tudi za inšpekcijske zadeve. Posebnosti [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem postopku (ZIN, Ur. l. RS. št. 565/02 in nasl.)] je tako vidna že v načelu varstva javnega interesa in varstva zasebnih interesov ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 5. člen ZIN]). Po tej določbi mora inšpektor optimalno zadostiti javni interes in pravne interese strank (več Pečarič v Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 5. členu). ZIN pa med drugim uvaja tudi nekaj posebnosti glede ukrepov inšpektorjev in kazenskih določb ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 določene z 32-38. členom ZIN]).</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''ZIN kot področni zakon, nadrejen ZUP, vsebuje tudi posebne določbe glede ukrepov ob neizpolnjevanju obvez''' iz izdanih upravnih odločb po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 32. členu ZIN] (t. i. redni ukrepi, zlasti ureditvena odločba). [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 S 34. členom ZIN] je izrecno določeno, da ima inšpektor možnost prepovedi opravljanja dejavnosti oziroma, da zaseže predmete ali dokumentacijo ali odredi zapečatenje naprav, sredstev, predmetov ali opreme, če zavezanec ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku. Gre za začasne ukrepe, s katerimi inšpektor zavezanca prisiljuje k izpolnitvi obveznosti, kot jih delno določa že sicer podrejeni ZUP (npr.), zato se nekateri ukrepi naložijo z upravno odločbo, drugi pa s procesnim sklepom (npr. &nbsp;glede zavarovanja dokazov po [[Zak:ZUP#206. .C4.8Dlen{{!}}206. členu ZUP]]). Nadalje je s [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 35. členom ZIN] predvidena pristojnost inšpektorja, da zapečati poslovne ali proizvodne prostore, objekte ali druge prostore, kjer se opravlja dejavnost, oziroma delovna sredstva, naprave in opremo, s katerimi se opravlja dejavnost. Ukrepi po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 35. členu ZIN] tako sledijo [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 34. členu ZIN] oz. ukrepi po drugem odstavku [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 35. člena] sledijo ukrepom po prvem odstavku taistega člena, zapečatenje prostorov ni dopustno brez izreka prepovedi opravljanja dejavnosti (za več glej Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016). [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 34. člen] določa torej vzporedne ukrepe po prvotni ureditveni odločbi, neposredno naslovljene na stranko, [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 35. člen] pa zadeva stranko iz osnovnega postopka neposredno ali posredno, ko so zavezanci tretje osebe (npr. elektro distribucijsko podjetje).&nbsp; Dodatno [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 ZIN odloča v 36. členu] ukrepe za varovanje pravic drugih oseb.</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Poleg tega [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 ZIN v šesti alineji prvega odstavka 38. člena] določa prekrškovno odgovornost''' zavezanih strank, če ne izpolnijo ureditvene odločbe po[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 32. ali tudi odločb po 34. in 35. členu.]Pri tem ob upravnem in obenem prekrškovnem ukrepanju ne gre za odločanje ''bis in idem ''(dvakrat o istem) (glej[http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815252445 sodbo VSRS IV Ips 89/2009 z dne 23. 11. 2010] in podobne ter tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_(in%C5%A1pekcijskega)_organa,_ko_stranka_ne_izvede_nalo%C5%BEenega_v_odlo%C4%8Dbi primer: ''Postopanje (inšpekcijskega) organa, ko stranka ne izvede naloženega v odločb'']'''').</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Iz kombinacije določb ZIN in ZUP tako izhaja, da se zaradi realizacije javnega interesa''', kot je določen z izrekom ureditvene odločbe, v primeru neizpolnitve le tega oz. naložene obveznosti v odrejenem roku, '''praviloma hkrati vodi (i) izvršbo''' po ZUP, pa tudi '''(ii) posebne ukrepe po '''[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 '''34. in 35. členu''' ZIN] ter '''(iii) prekrškovni postopek po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 38. členu ZIN]. Torej ZIN, kot primer področnega zakona, ki določa posebne ukrepe poleg rednih, če stranka ne izpolni obveznosti, nikakor ne izključuje odločb ZUP o izvršbi.'''</p><br />
<p style="text-align: justify;">V [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 34. in 35. členu ZIN] je sicer za začasne ukrepe in zaseg predmetov oz. dokumentacije ter ukrepe distribucijskih podjetij določena '''diskrecija '''inšpektorja (inšpektor »lahko«) glede ukrepanja, kar pomeni, da bo inšpektor od primera do primera ocenil potrebo pa tovrstnih ukrepih, odločitev zanje pa moral obrazložiti v odločbi po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 34. ali 35. členu ZIN] (kot določa za prosti preudarek [[Zak:ZUP#214. .C4.8Dlen{{!}}214. člen ZUP]] v povezavi s [[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. členom ZUP]]). Zakon pri tem v skladu z načelom sorazmernosti ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 7. člen ZIN]) usmerja inšpektorja, da npr. zaseg izpelje, če se kršitev kljub izdani odločbi ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 po 32. členu ZIN]) ponovi oz. da je treba pri ukrepom distribucijskim podjetjem paziti, da ukrepe ne povzroči neposredne škode na delovnih sredstvih in izdelkih.</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Če se organ odloči podaljšati rok''' za izpolnitev obveznosti še med tekom ali po izteku paricijskega roka, je to '''zakonito, če tako možnost izrecno dopušča področni zakon''', tj. v inšpekcijskih zadevah zakon ali drug predpis, katerega izvrševanje se nadzira, in ZIN. Če bi področni zakon določal tako opcijo, bi se o tem izdala odločba, saj gre za materialnopravno odločitev. '''ZIN pa takega ukrepa ne predvideva'''. Zato je edina opcija ''de facto'' podaljšanja roka stranki po izteku prvotno določenega roka izpolnitve obveznosti prek izdanega sklepa o izvršbi po [[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. členu ZUP]], s katerim se določi dodatni rok, a ta načeloma ne more enako ali celo bolj dolg kot izvorni (več o tem glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Podalj%C5%A1evanje_roka_za_izpolnitev_obveznosti primer: ''Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti'']'''').</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
<br />
<br><br />
[[Category:Izvršljivost in izvršba po ZUP in ZDavP-2]]<br />
[[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Postopanje_organa_ob_neizpolnitvi_odlo%C4%8Dbe,_%C4%8De_podro%C4%8Dni_zakon_dolo%C4%8Da_za_to_posebne_ukrepe&diff=38914Postopanje organa ob neizpolnitvi odločbe, če področni zakon določa za to posebne ukrepe2024-01-31T21:21:53Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Postopanje organa ob neizpolnitvi odločbe, če področni zakon določa za to posebne ukrepe - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 31. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kako naj postopa organ, če je bila stranki izdana odločba, s katero ji je bila naložena obveznost, te pa stranka ni izpolnila, ob čemer področni zakon določa za tak primer posebne ukrepe (npr. ZIN določa posebne ukrepe po 34. in 35. členu, če zavezanec ne izpolni ureditvene odločbe)? Ali se poleg specialnih določb področnega zakona še vedno upošteva določbe ZUP o izvršbi in gre za hkratni, vzporedni poti prisilitve v javnem interesu ali pa se ta dva postopka izključujeta?</p><br />
<p>Ali se lahko izvorni rok izpolnitve obveznosti po prvotni odločbi po poteku paricijskega roka po posebnih določbah področnega zakona podaljša in s katere vrste aktom se to stori?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">Izvršitev odločitve, izdane v upravnem postopku po uradni dolžnosti, kot so inšpekcijske odločbe, je v javnem interesu, ki prevlada nad individualno koristjo ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]), zato je '''nujno potrebna realizacija naloženih obveznosti. ZUP s tem namenom natančno ureja upravno-izvršilni postopek,''' v nekaterih upravnih zadevah pa obstajajo še posebni predpisi (npr. Zakon o davčnem postopku za denarno izterjavo;&nbsp; za več glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 267).</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Izvršba''' je postopek, ki se v skladu z [[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. členom ZUP]] začne''' po poteku paricijskega roka iz prvotno izdane odločbe, ki se v primeru oficialnega matičnega postopka izpelje po uradni dolžnosti.''' Izvršba se začne z izdajo sklepa, ki predstavlja pravni del izvršbe; sledi pa dejanski del izvršbe, tj. realizacija naložene obveznosti v realnem svetu z odrejenim sredstvom izvršbe, določenim v sklepu.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Področni zakon lahko drugače oz. dopolnilno uredi posebni upravni postopek ([[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člen ZUP)]], kar med drugim velja tudi za inšpekcijske zadeve. Posebnosti [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem postopku (ZIN, Ur. l. RS. št. 565/02 in nasl.)] je tako vidna že v načelu varstva javnega interesa in varstva zasebnih interesov ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 5. člen ZIN]). Po tej določbi mora inšpektor optimalno zadostiti javni interes in pravne interese strank (več Pečarič v Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 5. členu). ZIN pa med drugim uvaja tudi nekaj posebnosti glede ukrepov inšpektorjev in kazenskih določb ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 določene z 32-38. členom ZIN]).</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''ZIN kot področni zakon, nadrejen ZUP, vsebuje tudi posebne določbe glede ukrepov ob neizpolnjevanju obvez''' iz izdanih upravnih odločb po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 32. členu ZIN] (t. i. redni ukrepi, zlasti ureditvena odločba). [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 S 34. členom ZIN] je izrecno določeno, da ima inšpektor možnost prepovedi opravljanja dejavnosti oziroma, da zaseže predmete ali dokumentacijo ali odredi zapečatenje naprav, sredstev, predmetov ali opreme, če zavezanec ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku. Gre za začasne ukrepe, s katerimi inšpektor zavezanca prisiljuje k izpolnitvi obveznosti, kot jih delno določa že sicer podrejeni ZUP (npr.), zato se nekateri ukrepi naložijo z upravno odločbo, drugi pa s procesnim sklepom (npr. &nbsp;glede zavarovanja dokazov po [[Zak:ZUP#206. .C4.8Dlen{{!}}206. členu ZUP]]). Nadalje je s [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 35. členom ZIN] predvidena pristojnost inšpektorja, da zapečati poslovne ali proizvodne prostore, objekte ali druge prostore, kjer se opravlja dejavnost, oziroma delovna sredstva, naprave in opremo, s katerimi se opravlja dejavnost. Ukrepi po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 35. členu ZIN] tako sledijo [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 34. členu ZIN] oz. ukrepi po drugem odstavku [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 35. člena] sledijo ukrepom po prvem odstavku taistega člena, zapečatenje prostorov ni dopustno brez izreka prepovedi opravljanja dejavnosti (za več glej Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016). [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 34. člen] določa torej vzporedne ukrepe po prvotni ureditveni odločbi, neposredno naslovljene na stranko, [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 35. člen] pa zadeva stranko iz osnovnega postopka neposredno ali posredno, ko so zavezanci tretje osebe (npr. elektro distribucijsko podjetje).&nbsp; Dodatno [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 ZIN odloča v 36. členu] ukrepe za varovanje pravic drugih oseb.</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Poleg tega [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 ZIN v šesti alineji prvega odstavka 38. člena] določa prekrškovno odgovornost''' zavezanih strank, če ne izpolnijo ureditvene odločbe po[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 32. ali tudi odločb po 34. in 35. členu.]Pri tem ob upravnem in obenem prekrškovnem ukrepanju ne gre za odločanje ''bis in idem ''(dvakrat o istem) (glej sodbo VSRS IV Ips 89/2009 z dne 23. 11. 2010 in podobne ter tudi primer: ''Postopanje (inšpekcijskega) organa, ko stranka ne izvede naloženega v odločb'').</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Iz kombinacije določb ZIN in ZUP tako izhaja, da se zaradi realizacije javnega interesa''', kot je določen z izrekom ureditvene odločbe, v primeru neizpolnitve le tega oz. naložene obveznosti v odrejenem roku, '''praviloma hkrati vodi (i) izvršbo''' po ZUP, pa tudi '''(ii) posebne ukrepe po '''[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 '''34. in 35. členu''' ZIN] ter '''(iii) prekrškovni postopek po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 38. členu ZIN]. Torej ZIN, kot primer področnega zakona, ki določa posebne ukrepe poleg rednih, če stranka ne izpolni obveznosti, nikakor ne izključuje odločb ZUP o izvršbi.'''</p><br />
<p style="text-align: justify;">V [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 34. in 35. členu ZIN] je sicer za začasne ukrepe in zaseg predmetov oz. dokumentacije ter ukrepe distribucijskih podjetij določena '''diskrecija '''inšpektorja (inšpektor »lahko«) glede ukrepanja, kar pomeni, da bo inšpektor od primera do primera ocenil potrebo pa tovrstnih ukrepih, odločitev zanje pa moral obrazložiti v odločbi po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 34. ali 35. členu ZIN] (kot določa za prosti preudarek [[Zak:ZUP#214. .C4.8Dlen{{!}}214. člen ZUP]] v povezavi s [[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. členom ZUP]]). Zakon pri tem v skladu z načelom sorazmernosti ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 7. člen ZIN]) usmerja inšpektorja, da npr. zaseg izpelje, če se kršitev kljub izdani odločbi ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 po 32. členu ZIN]) ponovi oz. da je treba pri ukrepom distribucijskim podjetjem paziti, da ukrepe ne povzroči neposredne škode na delovnih sredstvih in izdelkih.</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Če se organ odloči podaljšati rok''' za izpolnitev obveznosti še med tekom ali po izteku paricijskega roka, je to '''zakonito, če tako možnost izrecno dopušča področni zakon''', tj. v inšpekcijskih zadevah zakon ali drug predpis, katerega izvrševanje se nadzira, in ZIN. Če bi področni zakon določal tako opcijo, bi se o tem izdala odločba, saj gre za materialnopravno odločitev. '''ZIN pa takega ukrepa ne predvideva'''. Zato je edina opcija ''de facto'' podaljšanja roka stranki po izteku prvotno določenega roka izpolnitve obveznosti prek izdanega sklepa o izvršbi po [[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. členu ZUP]], s katerim se določi dodatni rok, a ta načeloma ne more enako ali celo bolj dolg kot izvorni (več o tem glej primer: ''Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti'').</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
<br />
<br><br />
[[Category:Izvršljivost in izvršba po ZUP in ZDavP-2]]<br />
[[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Postopanje_organa_ob_neizpolnitvi_odlo%C4%8Dbe,_%C4%8De_podro%C4%8Dni_zakon_dolo%C4%8Da_za_to_posebne_ukrepe&diff=38913Postopanje organa ob neizpolnitvi odločbe, če področni zakon določa za to posebne ukrepe2024-01-31T21:16:02Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Postopanje organa ob neizpolnitvi odločbe, če področni zakon določa za to posebne ukrepe - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 31. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kako naj postopa organ, če je bila stranki izdana odločba, s katero ji je bila naložena obveznost, te pa stranka ni izpolnila, ob čemer področni zakon določa za tak primer posebne ukrepe (npr. ZIN določa posebne ukrepe po 34. in 35. členu, če zavezanec ne izpolni ureditvene odločbe)? Ali se poleg specialnih določb področnega zakona še vedno upošteva določbe ZUP o izvršbi in gre za hkratni, vzporedni poti prisilitve v javnem interesu ali pa se ta dva postopka izključujeta?</p><br />
<p>Ali se lahko izvorni rok izpolnitve obveznosti po prvotni odločbi po poteku paricijskega roka po posebnih določbah področnega zakona podaljša in s katere vrste aktom se to stori?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >Izvršitev odločitve, izdane v upravnem postopku po uradni dolžnosti, kot so inšpekcijske odločbe, je v javnem interesu, ki prevlada nad individualno koristjo ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]), zato je '''nujno potrebna realizacija naloženih obveznosti. ZUP s tem namenom natančno ureja upravno-izvršilni postopek,''' v nekaterih upravnih zadevah pa obstajajo še posebni predpisi (npr. Zakon o davčnem postopku za denarno izterjavo;&nbsp; za več glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 267).</p><br />
<p style="text-align: justify;" >'''Izvršba''' je postopek, ki se v skladu z [[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. členom ZUP]] začne''' po poteku paricijskega roka iz prvotno izdane odločbe, ki se v primeru oficialnega matičnega postopka izpelje po uradni dolžnosti.''' Izvršba se začne z izdajo sklepa, ki predstavlja pravni del izvršbe; sledi pa dejanski del izvršbe, tj. realizacija naložene obveznosti v realnem svetu z odrejenim sredstvom izvršbe, določenim v sklepu.</p><br />
<p style="text-align: justify;" >Področni zakon lahko drugače oz. dopolnilno uredi posebni upravni postopek ([[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člen ZUP)]], kar med drugim velja tudi za inšpekcijske zadeve. Posebnosti Zakona o inšpekcijskem postopku (ZIN, Ur. l. RS. št. 565/02 in nasl.) je tako vidna že v načelu varstva javnega interesa in varstva zasebnih interesov (5. člen ZIN). Po tej določbi mora inšpektor optimalno zadostiti javni interes in pravne interese strank (več Pečarič v Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 5. členu). ZIN pa med drugim uvaja tudi nekaj posebnosti glede ukrepov inšpektorjev in kazenskih določb (določene z 32-38. členom ZIN).</p><br />
<p style="text-align: justify;" >'''ZIN kot področni zakon, nadrejen ZUP, vsebuje tudi posebne določbe glede ukrepov ob neizpolnjevanju obvez''' iz izdanih upravnih odločb po 32. členu ZIN (t. i. redni ukrepi, zlasti ureditvena odločba). S 34. členom ZIN je izrecno določeno, da ima inšpektor možnost prepovedi opravljanja dejavnosti oziroma, da zaseže predmete ali dokumentacijo ali odredi zapečatenje naprav, sredstev, predmetov ali opreme, če zavezanec ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku. Gre za začasne ukrepe, s katerimi inšpektor zavezanca prisiljuje k izpolnitvi obveznosti, kot jih delno določa že sicer podrejeni ZUP (npr.), zato se nekateri ukrepi naložijo z upravno odločbo, drugi pa s procesnim sklepom (npr. &nbsp;glede zavarovanja dokazov po [[Zak:ZUP#206. .C4.8Dlen{{!}}206. členu ZUP]]). Nadalje je s 35. členom ZIN predvidena pristojnost inšpektorja, da zapečati poslovne ali proizvodne prostore, objekte ali druge prostore, kjer se opravlja dejavnost, oziroma delovna sredstva, naprave in opremo, s katerimi se opravlja dejavnost. Ukrepi po 35. členu ZIN tako sledijo 34. členu ZIN oz. ukrepi po drugem odstavku 35. člena sledijo ukrepom po prvem odstavku taistega člena, zapečatenje prostorov ni dopustno brez izreka prepovedi opravljanja dejavnosti (za več glej Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016). 34. člen določa torej vzporedne ukrepe po prvotni ureditveni odločbi, neposredno naslovljene na stranko, 35. člen pa zadeva stranko iz osnovnega postopka neposredno ali posredno, ko so zavezanci tretje osebe (npr. elektro distribucijsko podjetje).&nbsp; Dodatno ZIN odloča v 36. členu ukrepe za varovanje pravic drugih oseb.</p><br />
<p style="text-align: justify;" >'''Poleg tega ZIN v šesti alineji prvega odstavka 38. člena določa prekrškovno odgovornost''' zavezanih strank, če ne izpolnijo ureditvene odločbe po 32. ali tudi odločb po 34. in 35. členu. Pri tem ob upravnem in obenem prekrškovnem ukrepanju ne gre za odločanje ''bis in idem ''(dvakrat o istem) (glej sodbo VSRS IV Ips 89/2009 z dne 23. 11. 2010 in podobne ter tudi primer: ''Postopanje (inšpekcijskega) organa, ko stranka ne izvede naloženega v odločb'').</p><br />
<p style="text-align: justify;" >'''Iz kombinacije določb ZIN in ZUP tako izhaja, da se zaradi realizacije javnega interesa''', kot je določen z izrekom ureditvene odločbe, v primeru neizpolnitve le tega oz. naložene obveznosti v odrejenem roku, '''praviloma hkrati vodi (i) izvršbo''' po ZUP, pa tudi '''(ii) posebne ukrepe po 34. in 35. členu''' ZIN ter '''(iii) prekrškovni postopek po 38. členu ZIN. Torej ZIN, kot primer področnega zakona, ki določa posebne ukrepe poleg rednih, če stranka ne izpolni obveznosti, nikakor ne izključuje odločb ZUP o izvršbi.'''</p><br />
<p style="text-align: justify;" >V 34. in 35. členu ZIN je sicer za začasne ukrepe in zaseg predmetov oz. dokumentacije ter ukrepe distribucijskih podjetij določena '''diskrecija '''inšpektorja (inšpektor »lahko«) glede ukrepanja, kar pomeni, da bo inšpektor od primera do primera ocenil potrebo pa tovrstnih ukrepih, odločitev zanje pa moral obrazložiti v odločbi po 34. ali 35. členu ZIN (kot določa za prosti preudarek [[Zak:ZUP#214. .C4.8Dlen{{!}}214. člen ZUP]] v povezavi s [[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. členom ZUP]]). Zakon pri tem v skladu z načelom sorazmernosti (7. člen ZIN) usmerja inšpektorja, da npr. zaseg izpelje, če se kršitev kljub izdani odločbi (po 32. členu ZIN) ponovi oz. da je treba pri ukrepom distribucijskim podjetjem paziti, da ukrepe ne povzroči neposredne škode na delovnih sredstvih in izdelkih.</p><br />
<p style="text-align: justify;" >'''Če se organ odloči podaljšati rok''' za izpolnitev obveznosti še med tekom ali po izteku paricijskega roka, je to '''zakonito, če tako možnost izrecno dopušča področni zakon''', tj. v inšpekcijskih zadevah zakon ali drug predpis, katerega izvrševanje se nadzira, in ZIN. Če bi področni zakon določal tako opcijo, bi se o tem izdala odločba, saj gre za materialnopravno odločitev. '''ZIN pa takega ukrepa ne predvideva'''. Zato je edina opcija ''de facto'' podaljšanja roka stranki po izteku prvotno določenega roka izpolnitve obveznosti prek izdanega sklepa o izvršbi po [[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. členu ZUP]], s katerim se določi dodatni rok, a ta načeloma ne more enako ali celo bolj dolg kot izvorni (več o tem glej primer: ''Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti'').</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
<br />
<br><br />
[[Category:Izvršljivost in izvršba po ZUP in ZDavP-2]]<br />
[[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Postopanje_organa_ob_neizpolnitvi_odlo%C4%8Dbe,_%C4%8De_podro%C4%8Dni_zakon_dolo%C4%8Da_za_to_posebne_ukrepe&diff=38912Postopanje organa ob neizpolnitvi odločbe, če področni zakon določa za to posebne ukrepe2024-01-31T21:12:26Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Postopanje organa ob neizpolnitvi odločbe, če področni zakon določa za to posebne ukrepe - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 31. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kako naj postopa organ, če je bila stranki izdana odločba, s katero ji je bila naložena obveznost, te pa stranka ni izpolnila, ob čemer področni zakon določa za tak primer posebne ukrepe (npr. ZIN določa posebne ukrepe po 34. in 35. členu, če zavezanec ne izpolni ureditvene odločbe)? Ali se poleg specialnih določb področnega zakona še vedno upošteva določbe ZUP o izvršbi in gre za hkratni, vzporedni poti prisilitve v javnem interesu ali pa se ta dva postopka izključujeta?</p><br />
<p>Ali se lahko izvorni rok izpolnitve obveznosti po prvotni odločbi po poteku paricijskega roka po posebnih določbah področnega zakona podaljša in s katere vrste aktom se to stori?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p>Izvršitev odločitve, izdane v upravnem postopku po uradni dolžnosti, kot so inšpekcijske odločbe, je v javnem interesu, ki prevlada nad individualno koristjo (7. člen ZUP), zato je '''nujno potrebna realizacija naloženih obveznosti. ZUP s tem namenom natančno ureja upravno-izvršilni postopek,''' v nekaterih upravnih zadevah pa obstajajo še posebni predpisi (npr. Zakon o davčnem postopku za denarno izterjavo;&nbsp; za več glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 267).</p><br />
<p>'''Izvršba''' je postopek, ki se v skladu z 290. členom ZUP začne''' po poteku paricijskega roka iz prvotno izdane odločbe, ki se v primeru oficialnega matičnega postopka izpelje po uradni dolžnosti.''' Izvršba se začne z izdajo sklepa, ki predstavlja pravni del izvršbe; sledi pa dejanski del izvršbe, tj. realizacija naložene obveznosti v realnem svetu z odrejenim sredstvom izvršbe, določenim v sklepu.</p><br />
<p>Področni zakon lahko drugače oz. dopolnilno uredi posebni upravni postopek (3. člen ZUP), kar med drugim velja tudi za inšpekcijske zadeve. Posebnosti Zakona o inšpekcijskem postopku (ZIN, Ur. l. RS. št. 565/02 in nasl.) je tako vidna že v načelu varstva javnega interesa in varstva zasebnih interesov (5. člen ZIN). Po tej določbi mora inšpektor optimalno zadostiti javni interes in pravne interese strank (več Pečarič v Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 5. členu). ZIN pa med drugim uvaja tudi nekaj posebnosti glede ukrepov inšpektorjev in kazenskih določb (določene z 32-38. členom ZIN).</p><br />
<p>'''ZIN kot področni zakon, nadrejen ZUP, vsebuje tudi posebne določbe glede ukrepov ob neizpolnjevanju obvez''' iz izdanih upravnih odločb po 32. členu ZIN (t. i. redni ukrepi, zlasti ureditvena odločba). S 34. členom ZIN je izrecno določeno, da ima inšpektor možnost prepovedi opravljanja dejavnosti oziroma, da zaseže predmete ali dokumentacijo ali odredi zapečatenje naprav, sredstev, predmetov ali opreme, če zavezanec ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku. Gre za začasne ukrepe, s katerimi inšpektor zavezanca prisiljuje k izpolnitvi obveznosti, kot jih delno določa že sicer podrejeni ZUP (npr.), zato se nekateri ukrepi naložijo z upravno odločbo, drugi pa s procesnim sklepom (npr. &nbsp;glede zavarovanja dokazov po 206. členu ZUP). Nadalje je s 35. členom ZIN predvidena pristojnost inšpektorja, da zapečati poslovne ali proizvodne prostore, objekte ali druge prostore, kjer se opravlja dejavnost, oziroma delovna sredstva, naprave in opremo, s katerimi se opravlja dejavnost. Ukrepi po 35. členu ZIN tako sledijo 34. členu ZIN oz. ukrepi po drugem odstavku 35. člena sledijo ukrepom po prvem odstavku taistega člena, zapečatenje prostorov ni dopustno brez izreka prepovedi opravljanja dejavnosti (za več glej Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016). 34. člen določa torej vzporedne ukrepe po prvotni ureditveni odločbi, neposredno naslovljene na stranko, 35. člen pa zadeva stranko iz osnovnega postopka neposredno ali posredno, ko so zavezanci tretje osebe (npr. elektro distribucijsko podjetje).&nbsp; Dodatno ZIN odloča v 36. členu ukrepe za varovanje pravic drugih oseb.</p><br />
<p>'''Poleg tega ZIN v šesti alineji prvega odstavka 38. člena določa prekrškovno odgovornost''' zavezanih strank, če ne izpolnijo ureditvene odločbe po 32. ali tudi odločb po 34. in 35. členu. Pri tem ob upravnem in obenem prekrškovnem ukrepanju ne gre za odločanje ''bis in idem ''(dvakrat o istem) (glej sodbo VSRS IV Ips 89/2009 z dne 23. 11. 2010 in podobne ter tudi primer: ''Postopanje (inšpekcijskega) organa, ko stranka ne izvede naloženega v odločb'').</p><br />
<p>'''Iz kombinacije določb ZIN in ZUP tako izhaja, da se zaradi realizacije javnega interesa''', kot je določen z izrekom ureditvene odločbe, v primeru neizpolnitve le tega oz. naložene obveznosti v odrejenem roku, '''praviloma hkrati vodi (i) izvršbo''' po ZUP, pa tudi '''(ii) posebne ukrepe po 34. in 35. členu''' ZIN ter '''(iii) prekrškovni postopek po 38. členu ZIN. Torej ZIN, kot primer področnega zakona, ki določa posebne ukrepe poleg rednih, če stranka ne izpolni obveznosti, nikakor ne izključuje odločb ZUP o izvršbi.'''</p><br />
<p>V 34. in 35. členu ZIN je sicer za začasne ukrepe in zaseg predmetov oz. dokumentacije ter ukrepe distribucijskih podjetij določena '''diskrecija '''inšpektorja (inšpektor »lahko«) glede ukrepanja, kar pomeni, da bo inšpektor od primera do primera ocenil potrebo pa tovrstnih ukrepih, odločitev zanje pa moral obrazložiti v odločbi po 34. ali 35. členu ZIN (kot določa za prosti preudarek 214. člen ZUP v povezavi s 6. členom ZUP). Zakon pri tem v skladu z načelom sorazmernosti (7. člen ZIN) usmerja inšpektorja, da npr. zaseg izpelje, če se kršitev kljub izdani odločbi (po 32. členu ZIN) ponovi oz. da je treba pri ukrepom distribucijskim podjetjem paziti, da ukrepe ne povzroči neposredne škode na delovnih sredstvih in izdelkih.</p><br />
<p>'''Če se organ odloči podaljšati rok''' za izpolnitev obveznosti še med tekom ali po izteku paricijskega roka, je to '''zakonito, če tako možnost izrecno dopušča področni zakon''', tj. v inšpekcijskih zadevah zakon ali drug predpis, katerega izvrševanje se nadzira, in ZIN. Če bi področni zakon določal tako opcijo, bi se o tem izdala odločba, saj gre za materialnopravno odločitev. '''ZIN pa takega ukrepa ne predvideva'''. Zato je edina opcija ''de facto'' podaljšanja roka stranki po izteku prvotno določenega roka izpolnitve obveznosti prek izdanega sklepa o izvršbi po 290. členu ZUP, s katerim se določi dodatni rok, a ta načeloma ne more enako ali celo bolj dolg kot izvorni (več o tem glej primer: ''Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti'').</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
<br />
<br><br />
[[Category:Izvršljivost in izvršba po ZUP in ZDavP-2]]<br />
[[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]</div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Postopanje_organa_ob_neizpolnitvi_odlo%C4%8Dbe,_%C4%8De_podro%C4%8Dni_zakon_dolo%C4%8Da_za_to_posebne_ukrepe&diff=38911Postopanje organa ob neizpolnitvi odločbe, če področni zakon določa za to posebne ukrepe2024-01-31T21:10:45Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Postopanje organa ob neizpolnitvi odločbe, če področni zakon določa za to posebne ukrepe - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 31. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kako naj postopa organ, če je bila stranki izdana odločba, s katero ji je bila naložena obveznost, te pa stranka ni izpolnila, ob čemer področni zakon določa za tak primer posebne ukrepe (npr. ZIN določa posebne ukrepe po 34. in 35. členu, če zavezanec ne izpolni ureditvene odločbe)? Ali se poleg specialnih določb področnega zakona še vedno upošteva določbe ZUP o izvršbi in gre za hkratni, vzporedni poti prisilitve v javnem interesu ali pa se ta dva postopka izključujeta?</p><br />
<p>Ali se lahko izvorni rok izpolnitve obveznosti po prvotni odločbi po poteku paricijskega roka po posebnih določbah področnega zakona podaljša in s katere vrste aktom se to stori?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p>Izvršitev odločitve, izdane v upravnem postopku po uradni dolžnosti, kot so inšpekcijske odločbe, je v javnem interesu, ki prevlada nad individualno koristjo (7. člen ZUP), zato je '''nujno potrebna realizacija naloženih obveznosti. ZUP s tem namenom natančno ureja upravno-izvršilni postopek,''' v nekaterih upravnih zadevah pa obstajajo še posebni predpisi (npr. Zakon o davčnem postopku za denarno izterjavo;&nbsp; za več glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 267).</p><br />
<p>'''Izvršba''' je postopek, ki se v skladu z 290. členom ZUP začne''' po poteku paricijskega roka iz prvotno izdane odločbe, ki se v primeru oficialnega matičnega postopka izpelje po uradni dolžnosti.''' Izvršba se začne z izdajo sklepa, ki predstavlja pravni del izvršbe; sledi pa dejanski del izvršbe, tj. realizacija naložene obveznosti v realnem svetu z odrejenim sredstvom izvršbe, določenim v sklepu.</p><br />
<p>Področni zakon lahko drugače oz. dopolnilno uredi posebni upravni postopek (3. člen ZUP), kar med drugim velja tudi za inšpekcijske zadeve. Posebnosti Zakona o inšpekcijskem postopku (ZIN, Ur. l. RS. št. 565/02 in nasl.) je tako vidna že v načelu varstva javnega interesa in varstva zasebnih interesov (5. člen ZIN). Po tej določbi mora inšpektor optimalno zadostiti javni interes in pravne interese strank (več Pečarič v Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 5. členu). ZIN pa med drugim uvaja tudi nekaj posebnosti glede ukrepov inšpektorjev in kazenskih določb (določene z 32-38. členom ZIN).</p><br />
<p>'''ZIN kot področni zakon, nadrejen ZUP, vsebuje tudi posebne določbe glede ukrepov ob neizpolnjevanju obvez''' iz izdanih upravnih odločb po 32. členu ZIN (t. i. redni ukrepi, zlasti ureditvena odločba). S 34. členom ZIN je izrecno določeno, da ima inšpektor možnost prepovedi opravljanja dejavnosti oziroma, da zaseže predmete ali dokumentacijo ali odredi zapečatenje naprav, sredstev, predmetov ali opreme, če zavezanec ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku. Gre za začasne ukrepe, s katerimi inšpektor zavezanca prisiljuje k izpolnitvi obveznosti, kot jih delno določa že sicer podrejeni ZUP (npr.), zato se nekateri ukrepi naložijo z upravno odločbo, drugi pa s procesnim sklepom (npr. &nbsp;glede zavarovanja dokazov po 206. členu ZUP). Nadalje je s 35. členom ZIN predvidena pristojnost inšpektorja, da zapečati poslovne ali proizvodne prostore, objekte ali druge prostore, kjer se opravlja dejavnost, oziroma delovna sredstva, naprave in opremo, s katerimi se opravlja dejavnost. Ukrepi po 35. členu ZIN tako sledijo 34. členu ZIN oz. ukrepi po drugem odstavku 35. člena sledijo ukrepom po prvem odstavku taistega člena, zapečatenje prostorov ni dopustno brez izreka prepovedi opravljanja dejavnosti (za več glej Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016). 34. člen določa torej vzporedne ukrepe po prvotni ureditveni odločbi, neposredno naslovljene na stranko, 35. člen pa zadeva stranko iz osnovnega postopka neposredno ali posredno, ko so zavezanci tretje osebe (npr. elektro distribucijsko podjetje).&nbsp; Dodatno ZIN odloča v 36. členu ukrepe za varovanje pravic drugih oseb.</p><br />
<p>'''Poleg tega ZIN v šesti alineji prvega odstavka 38. člena določa prekrškovno odgovornost''' zavezanih strank, če ne izpolnijo ureditvene odločbe po 32. ali tudi odločb po 34. in 35. členu. Pri tem ob upravnem in obenem prekrškovnem ukrepanju ne gre za odločanje ''bis in idem ''(dvakrat o istem) (glej sodbo VSRS IV Ips 89/2009 z dne 23. 11. 2010 in podobne ter tudi primer: ''Postopanje (inšpekcijskega) organa, ko stranka ne izvede naloženega v odločb'').</p><br />
<p>'''Iz kombinacije določb ZIN in ZUP tako izhaja, da se zaradi realizacije javnega interesa''', kot je določen z izrekom ureditvene odločbe, v primeru neizpolnitve le tega oz. naložene obveznosti v odrejenem roku, '''praviloma hkrati vodi (i) izvršbo''' po ZUP, pa tudi '''(ii) posebne ukrepe po 34. in 35. členu''' ZIN ter '''(iii) prekrškovni postopek po 38. členu ZIN. Torej ZIN, kot primer področnega zakona, ki določa posebne ukrepe poleg rednih, če stranka ne izpolni obveznosti, nikakor ne izključuje odločb ZUP o izvršbi.'''</p><br />
<p>V 34. in 35. členu ZIN je sicer za začasne ukrepe in zaseg predmetov oz. dokumentacije ter ukrepe distribucijskih podjetij določena '''diskrecija '''inšpektorja (inšpektor »lahko«) glede ukrepanja, kar pomeni, da bo inšpektor od primera do primera ocenil potrebo pa tovrstnih ukrepih, odločitev zanje pa moral obrazložiti v odločbi po 34. ali 35. členu ZIN (kot določa za prosti preudarek 214. člen ZUP v povezavi s 6. členom ZUP). Zakon pri tem v skladu z načelom sorazmernosti (7. člen ZIN) usmerja inšpektorja, da npr. zaseg izpelje, če se kršitev kljub izdani odločbi (po 32. členu ZIN) ponovi oz. da je treba pri ukrepom distribucijskim podjetjem paziti, da ukrepe ne povzroči neposredne škode na delovnih sredstvih in izdelkih.</p><br />
<p>'''Če se organ odloči podaljšati rok''' za izpolnitev obveznosti še med tekom ali po izteku paricijskega roka, je to '''zakonito, če tako možnost izrecno dopušča področni zakon''', tj. v inšpekcijskih zadevah zakon ali drug predpis, katerega izvrševanje se nadzira, in ZIN. Če bi področni zakon določal tako opcijo, bi se o tem izdala odločba, saj gre za materialnopravno odločitev. '''ZIN pa takega ukrepa ne predvideva'''. Zato je edina opcija ''de facto'' podaljšanja roka stranki po izteku prvotno določenega roka izpolnitve obveznosti prek izdanega sklepa o izvršbi po 290. členu ZUP, s katerim se določi dodatni rok, a ta načeloma ne more enako ali celo bolj dolg kot izvorni (več o tem glej primer: ''Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti'').</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
<br />
<br></div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Postopanje_organa_ob_neizpolnitvi_odlo%C4%8Dbe,_%C4%8De_podro%C4%8Dni_zakon_dolo%C4%8Da_za_to_posebne_ukrepe&diff=38910Postopanje organa ob neizpolnitvi odločbe, če področni zakon določa za to posebne ukrepe2024-01-31T21:10:01Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: '''Postopanje organa ob neizpolnitvi odločbe, če področni zakon določa za to posebne ukrepe ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 31. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kako naj postopa organ, če je bila stranki izdana odločba, s katero ji je bila naložena obveznost, te pa stranka ni izpolnila, ob čemer področni zakon določa za tak primer posebne ukrepe (npr. ZIN določa posebne ukrepe po 34. in 35. členu, če zavezanec ne izpolni ureditvene odločbe)? Ali se poleg specialnih določb področnega zakona še vedno upošteva določbe ZUP o izvršbi in gre za hkratni, vzporedni poti prisilitve v javnem interesu ali pa se ta dva postopka izključujeta?</p><br />
<p>Ali se lahko izvorni rok izpolnitve obveznosti po prvotni odločbi po poteku paricijskega roka po posebnih določbah področnega zakona podaljša in s katere vrste aktom se to stori?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p>Izvršitev odločitve, izdane v upravnem postopku po uradni dolžnosti, kot so inšpekcijske odločbe, je v javnem interesu, ki prevlada nad individualno koristjo (7. člen ZUP), zato je '''nujno potrebna realizacija naloženih obveznosti. ZUP s tem namenom natančno ureja upravno-izvršilni postopek,''' v nekaterih upravnih zadevah pa obstajajo še posebni predpisi (npr. Zakon o davčnem postopku za denarno izterjavo;&nbsp; za več glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 267).</p><br />
<p>'''Izvršba''' je postopek, ki se v skladu z 290. členom ZUP začne''' po poteku paricijskega roka iz prvotno izdane odločbe, ki se v primeru oficialnega matičnega postopka izpelje po uradni dolžnosti.''' Izvršba se začne z izdajo sklepa, ki predstavlja pravni del izvršbe; sledi pa dejanski del izvršbe, tj. realizacija naložene obveznosti v realnem svetu z odrejenim sredstvom izvršbe, določenim v sklepu.</p><br />
<p>Področni zakon lahko drugače oz. dopolnilno uredi posebni upravni postopek (3. člen ZUP), kar med drugim velja tudi za inšpekcijske zadeve. Posebnosti Zakona o inšpekcijskem postopku (ZIN, Ur. l. RS. št. 565/02 in nasl.) je tako vidna že v načelu varstva javnega interesa in varstva zasebnih interesov (5. člen ZIN). Po tej določbi mora inšpektor optimalno zadostiti javni interes in pravne interese strank (več Pečarič v Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 5. členu). ZIN pa med drugim uvaja tudi nekaj posebnosti glede ukrepov inšpektorjev in kazenskih določb (določene z 32-38. členom ZIN).</p><br />
<p>'''ZIN kot področni zakon, nadrejen ZUP, vsebuje tudi posebne določbe glede ukrepov ob neizpolnjevanju obvez''' iz izdanih upravnih odločb po 32. členu ZIN (t. i. redni ukrepi, zlasti ureditvena odločba). S 34. členom ZIN je izrecno določeno, da ima inšpektor možnost prepovedi opravljanja dejavnosti oziroma, da zaseže predmete ali dokumentacijo ali odredi zapečatenje naprav, sredstev, predmetov ali opreme, če zavezanec ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku. Gre za začasne ukrepe, s katerimi inšpektor zavezanca prisiljuje k izpolnitvi obveznosti, kot jih delno določa že sicer podrejeni ZUP (npr.), zato se nekateri ukrepi naložijo z upravno odločbo, drugi pa s procesnim sklepom (npr. &nbsp;glede zavarovanja dokazov po 206. členu ZUP). Nadalje je s 35. členom ZIN predvidena pristojnost inšpektorja, da zapečati poslovne ali proizvodne prostore, objekte ali druge prostore, kjer se opravlja dejavnost, oziroma delovna sredstva, naprave in opremo, s katerimi se opravlja dejavnost. Ukrepi po 35. členu ZIN tako sledijo 34. členu ZIN oz. ukrepi po drugem odstavku 35. člena sledijo ukrepom po prvem odstavku taistega člena, zapečatenje prostorov ni dopustno brez izreka prepovedi opravljanja dejavnosti (za več glej Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016). 34. člen določa torej vzporedne ukrepe po prvotni ureditveni odločbi, neposredno naslovljene na stranko, 35. člen pa zadeva stranko iz osnovnega postopka neposredno ali posredno, ko so zavezanci tretje osebe (npr. elektro distribucijsko podjetje).&nbsp; Dodatno ZIN odloča v 36. členu ukrepe za varovanje pravic drugih oseb.</p><br />
<p>'''Poleg tega ZIN v šesti alineji prvega odstavka 38. člena določa prekrškovno odgovornost''' zavezanih strank, če ne izpolnijo ureditvene odločbe po 32. ali tudi odločb po 34. in 35. členu. Pri tem ob upravnem in obenem prekrškovnem ukrepanju ne gre za odločanje ''bis in idem ''(dvakrat o istem) (glej sodbo VSRS IV Ips 89/2009 z dne 23. 11. 2010 in podobne ter tudi primer: ''Postopanje (inšpekcijskega) organa, ko stranka ne izvede naloženega v odločb'').</p><br />
<p>'''Iz kombinacije določb ZIN in ZUP tako izhaja, da se zaradi realizacije javnega interesa''', kot je določen z izrekom ureditvene odločbe, v primeru neizpolnitve le tega oz. naložene obveznosti v odrejenem roku, '''praviloma hkrati vodi (i) izvršbo''' po ZUP, pa tudi '''(ii) posebne ukrepe po 34. in 35. členu''' ZIN ter '''(iii) prekrškovni postopek po 38. členu ZIN. Torej ZIN, kot primer področnega zakona, ki določa posebne ukrepe poleg rednih, če stranka ne izpolni obveznosti, nikakor ne izključuje odločb ZUP o izvršbi.'''</p><br />
<p>V 34. in 35. členu ZIN je sicer za začasne ukrepe in zaseg predmetov oz. dokumentacije ter ukrepe distribucijskih podjetij določena '''diskrecija '''inšpektorja (inšpektor »lahko«) glede ukrepanja, kar pomeni, da bo inšpektor od primera do primera ocenil potrebo pa tovrstnih ukrepih, odločitev zanje pa moral obrazložiti v odločbi po 34. ali 35. členu ZIN (kot določa za prosti preudarek 214. člen ZUP v povezavi s 6. členom ZUP). Zakon pri tem v skladu z načelom sorazmernosti (7. člen ZIN) usmerja inšpektorja, da npr. zaseg izpelje, če se kršitev kljub izdani odločbi (po 32. členu ZIN) ponovi oz. da je treba pri ukrepom distribucijskim podjetjem paziti, da ukrepe ne povzroči neposredne škode na delovnih sredstvih in izdelkih.</p><br />
<p>'''Če se organ odloči podaljšati rok''' za izpolnitev obveznosti še med tekom ali po izteku paricijskega roka, je to '''zakonito, če tako možnost izrecno dopušča področni zakon''', tj. v inšpekcijskih zadevah zakon ali drug predpis, katerega izvrševanje se nadzira, in ZIN. Če bi področni zakon določal tako opcijo, bi se o tem izdala odločba, saj gre za materialnopravno odločitev. '''ZIN pa takega ukrepa ne predvideva'''. Zato je edina opcija ''de facto'' podaljšanja roka stranki po izteku prvotno določenega roka izpolnitve obveznosti prek izdanega sklepa o izvršbi po 290. členu ZUP, s katerim se določi dodatni rok, a ta načeloma ne more enako ali celo bolj dolg kot izvorni (več o tem glej primer: ''Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti'').</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
<br />
<br></div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Postopanje_organa_ob_neizpolnitvi_odlo%C4%8Dbe,_%C4%8De_podro%C4%8Dni_zakon_dolo%C4%8Da_za_to_posebne_ukrepe&diff=38909Postopanje organa ob neizpolnitvi odločbe, če področni zakon določa za to posebne ukrepe2024-01-31T21:08:19Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div><span class="fontstyle0">== '''Zadeva: ''' '''Postopanje organa ob neizpolnitvi odločbe, če področni zakon določa za to posebne ukrepe''' ==<br />
<br />
</span><br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 31. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kako naj postopa organ, če je bila stranki izdana odločba, s katero ji je bila naložena obveznost, te pa stranka ni izpolnila, ob čemer področni zakon določa za tak primer posebne ukrepe (npr. ZIN določa posebne ukrepe po 34. in 35. členu, če zavezanec ne izpolni ureditvene odločbe)? Ali se poleg specialnih določb področnega zakona še vedno upošteva določbe ZUP o izvršbi in gre za hkratni, vzporedni poti prisilitve v javnem interesu ali pa se ta dva postopka izključujeta?</p><p>Ali se lahko izvorni rok izpolnitve obveznosti po prvotni odločbi po poteku paricijskega roka po posebnih določbah področnega zakona podaljša in s katere vrste aktom se to stori?</p><br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p>Izvršitev odločitve, izdane v upravnem postopku po uradni dolžnosti, kot so inšpekcijske odločbe, je v javnem interesu, ki prevlada nad individualno koristjo (7. člen ZUP), zato je '''nujno potrebna realizacija naloženih obveznosti. ZUP s tem namenom natančno ureja upravno-izvršilni postopek,''' v nekaterih upravnih zadevah pa obstajajo še posebni predpisi (npr. Zakon o davčnem postopku za denarno izterjavo;&nbsp; za več glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 267).</p><p>'''Izvršba''' je postopek, ki se v skladu z 290. členom ZUP začne''' po poteku paricijskega roka iz prvotno izdane odločbe, ki se v primeru oficialnega matičnega postopka izpelje po uradni dolžnosti.''' Izvršba se začne z izdajo sklepa, ki predstavlja pravni del izvršbe; sledi pa dejanski del izvršbe, tj. realizacija naložene obveznosti v realnem svetu z odrejenim sredstvom izvršbe, določenim v sklepu.</p><p>Področni zakon lahko drugače oz. dopolnilno uredi posebni upravni postopek (3. člen ZUP), kar med drugim velja tudi za inšpekcijske zadeve. Posebnosti Zakona o inšpekcijskem postopku (ZIN, Ur. l. RS. št. 565/02 in nasl.) je tako vidna že v načelu varstva javnega interesa in varstva zasebnih interesov (5. člen ZIN). Po tej določbi mora inšpektor optimalno zadostiti javni interes in pravne interese strank (več Pečarič v Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 5. členu). ZIN pa med drugim uvaja tudi nekaj posebnosti glede ukrepov inšpektorjev in kazenskih določb (določene z 32-38. členom ZIN).</p><p>'''ZIN kot področni zakon, nadrejen ZUP, vsebuje tudi posebne določbe glede ukrepov ob neizpolnjevanju obvez''' iz izdanih upravnih odločb po 32. členu ZIN (t. i. redni ukrepi, zlasti ureditvena odločba). S 34. členom ZIN je izrecno določeno, da ima inšpektor možnost prepovedi opravljanja dejavnosti oziroma, da zaseže predmete ali dokumentacijo ali odredi zapečatenje naprav, sredstev, predmetov ali opreme, če zavezanec ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku. Gre za začasne ukrepe, s katerimi inšpektor zavezanca prisiljuje k izpolnitvi obveznosti, kot jih delno določa že sicer podrejeni ZUP (npr.), zato se nekateri ukrepi naložijo z upravno odločbo, drugi pa s procesnim sklepom (npr. &nbsp;glede zavarovanja dokazov po 206. členu ZUP). Nadalje je s 35. členom ZIN predvidena pristojnost inšpektorja, da zapečati poslovne ali proizvodne prostore, objekte ali druge prostore, kjer se opravlja dejavnost, oziroma delovna sredstva, naprave in opremo, s katerimi se opravlja dejavnost. Ukrepi po 35. členu ZIN tako sledijo 34. členu ZIN oz. ukrepi po drugem odstavku 35. člena sledijo ukrepom po prvem odstavku taistega člena, zapečatenje prostorov ni dopustno brez izreka prepovedi opravljanja dejavnosti (za več glej Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016). 34. člen določa torej vzporedne ukrepe po prvotni ureditveni odločbi, neposredno naslovljene na stranko, 35. člen pa zadeva stranko iz osnovnega postopka neposredno ali posredno, ko so zavezanci tretje osebe (npr. elektro distribucijsko podjetje).&nbsp; Dodatno ZIN odloča v 36. členu ukrepe za varovanje pravic drugih oseb.</p><p>'''Poleg tega ZIN v šesti alineji prvega odstavka 38. člena določa prekrškovno odgovornost''' zavezanih strank, če ne izpolnijo ureditvene odločbe po 32. ali tudi odločb po 34. in 35. členu. Pri tem ob upravnem in obenem prekrškovnem ukrepanju ne gre za odločanje ''bis in idem ''(dvakrat o istem) (glej sodbo VSRS IV Ips 89/2009 z dne 23. 11. 2010 in podobne ter tudi primer: ''Postopanje (inšpekcijskega) organa, ko stranka ne izvede naloženega v odločb'').</p><p>'''Iz kombinacije določb ZIN in ZUP tako izhaja, da se zaradi realizacije javnega interesa''', kot je določen z izrekom ureditvene odločbe, v primeru neizpolnitve le tega oz. naložene obveznosti v odrejenem roku, '''praviloma hkrati vodi (i) izvršbo''' po ZUP, pa tudi '''(ii) posebne ukrepe po 34. in 35. členu''' ZIN ter '''(iii) prekrškovni postopek po 38. členu ZIN. Torej ZIN, kot primer področnega zakona, ki določa posebne ukrepe poleg rednih, če stranka ne izpolni obveznosti, nikakor ne izključuje odločb ZUP o izvršbi.'''</p><p>V 34. in 35. členu ZIN je sicer za začasne ukrepe in zaseg predmetov oz. dokumentacije ter ukrepe distribucijskih podjetij določena '''diskrecija '''inšpektorja (inšpektor »lahko«) glede ukrepanja, kar pomeni, da bo inšpektor od primera do primera ocenil potrebo pa tovrstnih ukrepih, odločitev zanje pa moral obrazložiti v odločbi po 34. ali 35. členu ZIN (kot določa za prosti preudarek 214. člen ZUP v povezavi s 6. členom ZUP). Zakon pri tem v skladu z načelom sorazmernosti (7. člen ZIN) usmerja inšpektorja, da npr. zaseg izpelje, če se kršitev kljub izdani odločbi (po 32. členu ZIN) ponovi oz. da je treba pri ukrepom distribucijskim podjetjem paziti, da ukrepe ne povzroči neposredne škode na delovnih sredstvih in izdelkih.</p><p>'''Če se organ odloči podaljšati rok''' za izpolnitev obveznosti še med tekom ali po izteku paricijskega roka, je to '''zakonito, če tako možnost izrecno dopušča področni zakon''', tj. v inšpekcijskih zadevah zakon ali drug predpis, katerega izvrševanje se nadzira, in ZIN. Če bi področni zakon določal tako opcijo, bi se o tem izdala odločba, saj gre za materialnopravno odločitev. '''ZIN pa takega ukrepa ne predvideva'''. Zato je edina opcija ''de facto'' podaljšanja roka stranki po izteku prvotno določenega roka izpolnitve obveznosti prek izdanega sklepa o izvršbi po 290. členu ZUP, s katerim se določi dodatni rok, a ta načeloma ne more enako ali celo bolj dolg kot izvorni (več o tem glej primer: ''Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti'').</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
<br />
<br></div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Postopanje_organa_ob_neizpolnitvi_odlo%C4%8Dbe,_%C4%8De_podro%C4%8Dni_zakon_dolo%C4%8Da_za_to_posebne_ukrepe&diff=38908Postopanje organa ob neizpolnitvi odločbe, če področni zakon določa za to posebne ukrepe2024-01-31T21:00:15Z<p>KosecKlavdija: Nova stran z vsebino: <span class="fontstyle0">{{subst:case}}</span> <br></p>
<hr />
<div><span class="fontstyle0">== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' x. x. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo vprašanja<br><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo odgovora <br><br />
<br />
<br><br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></span> <br></div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Zakonitost_in_ustreznost_ureditve_upravnih_postopkov_z_ob%C4%8Dinskimi_odloki_in_sklepi_ter_dolo%C4%8Danje_obrazcev_vlog_z_odlokom_na_podlagi_zakona&diff=38783Zakonitost in ustreznost ureditve upravnih postopkov z občinskimi odloki in sklepi ter določanje obrazcev vlog z odlokom na podlagi zakona2024-01-22T22:28:38Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Zakonitost in ustreznost ureditve upravnih postopkov z občinskimi odloki in sklepi ter določanje obrazcev vlog z odlokom na podlagi zakona - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 22. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:'''&nbsp; uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kdaj lahko občina z odlokom določi npr. obrazce vlog kot predpisane in kako je s časovno veljavo takega odloka? Kdaj, če sploh, lahko občina z odlokom ali sklepom določi drugačne pogoje in postopek kot je določen z zakonom?</p><br />
Kako se lahko uveljavlja nadzor nad zakonitostjo posamičnih upravnih aktov, v teh primerih?<br><br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustava Republike Slovenije v 140. členu (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)]določa, da je temeljna pristojnost občin samostojno urejanje lokalnih zadev, vključno z izdajo splošnih aktov. V skladu s [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 65. členom Zakona o lokalnih skupnostih (ZLS, Uradni list RS, št. 94/07 in nasl.]) občina ureja zadeve iz prenesene pristojnosti z odloki in drugimi predpisi, določenimi z zakoni; svoje izvirne pristojnosti pa z odloki, odredbami, pravilniki in navodili. Pri tem obstajajo tudi nekatere omejitve, ki jih morajo občine upoštevati pri svoji normativni dejavnosti. Občine tako ne smejo preseči ustavnega okvira za svojo normativno urejanje, urejati vprašanj, ki so z ustavo izrecno pridržana zakonodajalcu, urejati pravnih razmerij v nasprotju z zakoni in posegati v državne pristojnosti oziroma urejati zadev, ki so v državni pristojnosti (za več glej Grafenauer, Občinski predpisi, str. 42).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Načelo zakonitosti delovanja občin na področju normativnega delovanja pomeni, da občinski predpisi, ki urejajo zadeve iz izvirne pristojnosti občine, ne smejo biti v nasprotju z zakoni. Naloge iz izvirne pristojnosti ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 21. člen ZLS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.]) segajo tudi na področje upravnih postopkov (npr. opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami, opravljanje pokopališke in pogrebne službe, odločanje o vpisih otrok v vrtce, itd,. ). Posebej "stroga" vsebinska oziroma materialnopravna vezanost je pri predpisovanju davkov in drugih dajatev v občinah, saj že Ustava ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 v 147. členu, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.]) določa, da lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata ustava in zakon (za več glej Grafenauer, Občinski predpisi, str. 43). Določanje pogojev, ki bi spreminjali ali samostojno urejali zakonsko materijo oziroma ki ne bi imeli podlage v zakonu, bi bilo torej neustavno. '''Občina lahko torej z odlokom določi drugačne pogoje ali obrazce v nekem upravnem postopku, iz izvirnih pristojnosti, vendar le-ti ne smejo biti v nasprotju s hierarhično višjimi predpisi. Takšno določanje je dopustno, če to iz zakona na podlagi katerega je odlok sprejet, tudi izhaja, sicer z podzakonskim predpisom (odlokom) ni dopustno določati drugačnih pogojev. Enako velja tudi glede časovne veljavnosti odloka. '''Odlok je '''veljaven od dne, ko je objavljen v javnem glasilu, in vse do njegove spremembe, sprejema novega odloka, ali njegove razveljavitve'''.&nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;">Pri določanju (predpisovanju) obrazcev vlog, na katerih morajo biti vložene vloge, pa je potrebno izhajati iz stališča, da organ, ki sprejme tak podzakonski predpis, v njem ne more na originalni način, predpisati drugačne vsebine, kot jih zahteva zakon (npr. pogoje) za posamezno upravno področje. &nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;">O tem na katero zakonsko podlago se je potrebno opreti, če obstaja sum, da je odlok v nasprotju z zakonom, govori Primer na tem portalu:[https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Raba_predpisa,_%C4%8De_je_podzakonski_akt_(odlok)_v_nasprotju_z_zakonom_ali_ne_dolo%C4%8Da_pooblastil_in_ukrepov Raba predpisa, če je podzakonski akt (odlok) v nasprotju z zakonom ali ne določa pooblastil in ukrepov]. Pravilno uporabljene zakonske določbe namreč sledijo načelu zakonitosti, ki je določeno s [[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. členom ZUP]].&nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;">V kolikor stranka meni, da je pristojni organ neko odločitev sprejel na osnovi določb podzakonskega predpisa, ki ni v skladu z zakonom, lahko sproži upravni spor. Sodišče lahko morebitno neravnovesje med hierarhično višjimi in nižjimi normami odpravi v okviru instituta “exeptio illegalis”. Na podlagi [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 125. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl. )] lahko sodišče ignorira podzakonski izvršilni predpis, za katerega meni, da je v nasprotju z zakonsko normo in svojo odločitev nasloni neposredno na zakon. Podobno odločitev [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111440760 Upravnega sodišča Republike Slovenije lahko na primeru sprejema otroka v vrtec opazimo v sodbi in sklepu I U 601/2020-26 z dne 23. 6. 2020]. Sodišče je namreč prepoznalo, da je odlok določal dodatne pogoje, ki jih zakon ni predpostavljal, posledično sta bila sklep in odločba, sprejeta na podlagi takšnega odloka, odpravljena.</p><br />
Hkrati ima zaradi zagotavljanja zakonitosti upravnih odločitev, pristojno ministrstvo ob sumu, da odlok, kot podlaga sprejetih odločb, vsebuje neustrezne določbe, pravico do odprave in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici ([[Zak:ZUP#276. .C4.8Dlen{{!}}2. odstavek 276. člena ZUP]]). S tem institutom ministrstvo poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo. Pri tem se mora omejiti zgolj na očitne kršitve materialnega predpisa. O tem govori tudi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111425613 sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1446/2017-12 z dne 13.09.2018]. Nadzor nad procesnimi določbami upravnega postopka, ne pa tudi nadzor nad pravilnostjo odločanja in sprejetih odločitev na podlagi materialnih predpisov, pa ima upravna inšpekcija, na katero lahko poda zainteresirana stranka prijavo. Pri prijavi (tudi anonimni) ni potrebno posebej utemeljevati razloge za prijavo, dovolj je, da se navedejo dejstva, ki nakazujejo na kršitev procesnih določb. &nbsp;<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
[[Category:Načelo zakonitosti in diskrecijsko odločanje ter varstvo javne koristi]]<br />
<br />
<br></div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Zakonitost_in_ustreznost_ureditve_upravnih_postopkov_z_ob%C4%8Dinskimi_odloki_in_sklepi_ter_dolo%C4%8Danje_obrazcev_vlog_z_odlokom_na_podlagi_zakona&diff=38782Zakonitost in ustreznost ureditve upravnih postopkov z občinskimi odloki in sklepi ter določanje obrazcev vlog z odlokom na podlagi zakona2024-01-22T22:25:30Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Zakonitost in ustreznost ureditve upravnih postopkov z občinskimi odloki in sklepi ter določanje obrazcev vlog z odlokom na podlagi zakona - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 22. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:'''&nbsp; uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kdaj lahko občina z odlokom določi npr. obrazce vlog kot predpisane in kako je s časovno veljavo takega odloka? Kdaj, če sploh, lahko občina z odlokom ali sklepom določi drugačne pogoje in postopek kot je določen z zakonom?</p><br />
Kako se lahko uveljavlja nadzor nad zakonitostjo posamičnih upravnih aktov, v teh primerih?<br><br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustava Republike Slovenije v 140. členu (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)]določa, da je temeljna pristojnost občin samostojno urejanje lokalnih zadev, vključno z izdajo splošnih aktov. V skladu s [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 65. členom Zakona o lokalnih skupnostih (ZLS, Uradni list RS, št. 94/07 in nasl.]) občina ureja zadeve iz prenesene pristojnosti z odloki in drugimi predpisi, določenimi z zakoni; svoje izvirne pristojnosti pa z odloki, odredbami, pravilniki in navodili. Pri tem obstajajo tudi nekatere omejitve, ki jih morajo občine upoštevati pri svoji normativni dejavnosti. Občine tako ne smejo preseči ustavnega okvira za svojo normativno urejanje, urejati vprašanj, ki so z ustavo izrecno pridržana zakonodajalcu, urejati pravnih razmerij v nasprotju z zakoni in posegati v državne pristojnosti oziroma urejati zadev, ki so v državni pristojnosti (za več glej Grafenauer, Občinski predpisi, str. 42).</p><br />
<p style="text-align: justify;" >Načelo zakonitosti delovanja občin na področju normativnega delovanja pomeni, da občinski predpisi, ki urejajo zadeve iz izvirne pristojnosti občine, ne smejo biti v nasprotju z zakoni. Naloge iz izvirne pristojnosti ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 21. člen ZLS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.]) segajo tudi na področje upravnih postopkov (npr. opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami, opravljanje pokopališke in pogrebne službe, odločanje o vpisih otrok v vrtce, itd,. ). Posebej "stroga" vsebinska oziroma materialnopravna vezanost je pri predpisovanju davkov in drugih dajatev v občinah, saj že Ustava ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 v 147. členu, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.]) določa, da lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata ustava in zakon (za več glej Grafenauer, Občinski predpisi, str. 43). Določanje pogojev, ki bi spreminjali ali samostojno urejali zakonsko materijo oziroma ki ne bi imeli podlage v zakonu, bi bilo torej neustavno. '''Občina lahko torej z odlokom določi drugačne pogoje ali obrazce v nekem upravnem postopku, iz izvirnih pristojnosti, vendar le-ti ne smejo biti v nasprotju s hierarhično višjimi predpisi. Takšno določanje je dopustno, če to iz zakona na podlagi katerega je odlok sprejet, tudi izhaja, sicer z podzakonskim predpisom (odlokom) ni dopustno določati drugačnih pogojev. Enako velja tudi glede časovne veljavnosti odloka. '''Odlok je '''veljaven od dne, ko je objavljen v javnem glasilu, in vse do njegove spremembe, sprejema novega odloka, ali njegove razveljavitve'''.&nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;" >Pri določanju (predpisovanju) obrazcev vlog, na katerih morajo biti vložene vloge, pa je potrebno izhajati iz stališča, da organ, ki sprejme tak podzakonski predpis, v njem ne more na originalni način, predpisati drugačne vsebine, kot jih zahteva zakon (npr. pogoje) za posamezno upravno področje. &nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;" >O tem na katero zakonsko podlago se je potrebno opreti, če obstaja sum, da je odlok v nasprotju z zakonom, govori Primer na tem portalu:[https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Raba_predpisa,_%C4%8De_je_podzakonski_akt_(odlok)_v_nasprotju_z_zakonom_ali_ne_dolo%C4%8Da_pooblastil_in_ukrepov Raba predpisa, če je podzakonski akt (odlok) v nasprotju z zakonom ali ne določa pooblastil in ukrepov]. Pravilno uporabljene zakonske določbe namreč sledijo načelu zakonitosti, ki je določeno s [[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. členom ZUP]].&nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;" >V kolikor stranka meni, da je pristojni organ neko odločitev sprejel na osnovi določb podzakonskega predpisa, ki ni v skladu z zakonom, lahko sproži upravni spor. Sodišče lahko morebitno neravnovesje med hierarhično višjimi in nižjimi normami odpravi v okviru instituta “exeptio illegalis”. Na podlagi [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 125. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl. )] lahko sodišče ignorira podzakonski izvršilni predpis, za katerega meni, da je v nasprotju z zakonsko normo in svojo odločitev nasloni neposredno na zakon. Podobno odločitev [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111440760 Upravnega sodišča Republike Slovenije lahko na primeru sprejema otroka v vrtec opazimo v sodbi in sklepu I U 601/2020-26 z dne 23. 6. 2020]. Sodišče je namreč prepoznalo, da je odlok določal dodatne pogoje, ki jih zakon ni predpostavljal, posledično sta bila sklep in odločba, sprejeta na podlagi takšnega odloka, odpravljena.</p><br />
Hkrati ima zaradi zagotavljanja zakonitosti upravnih odločitev, pristojno ministrstvo ob sumu, da odlok, kot podlaga sprejetih odločb, vsebuje neustrezne določbe, pravico do odprave in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici ([[Zak:ZUP#276. .C4.8Dlen{{!}}2. odstavek 276. člena ZUP]]). S tem institutom ministrstvo poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo. Pri tem se mora omejiti zgolj na očitne kršitve materialnega predpise. O tem govori tudi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111425613 sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1446/2017-12 z dne 13.09.2018]. Nadzor nad procesnimi določbami upravnega postopka, ne pa tudi nadzor nad pravilnostjo odločanja in sprejetih odločitev na podlagi materialnih predpisov, pa ima tudi upravna inšpekcija, na katero lahko poda zainteresirana stranka prijavo. Pri prijavi (tudi anonimni) ni potrebno posebej utemeljevati razloge za prijavo, dovolj je, da se navedejo dejstva, ki nakazujejo na kršitev procesnih določb. &nbsp;<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
[[Category:Načelo zakonitosti in diskrecijsko odločanje ter varstvo javne koristi]]<br />
<br />
<br></div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Zakonitost_in_ustreznost_ureditve_upravnih_postopkov_z_ob%C4%8Dinskimi_odloki_in_sklepi_ter_dolo%C4%8Danje_obrazcev_vlog_z_odlokom_na_podlagi_zakona&diff=38781Zakonitost in ustreznost ureditve upravnih postopkov z občinskimi odloki in sklepi ter določanje obrazcev vlog z odlokom na podlagi zakona2024-01-22T22:24:44Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Zakonitost in ustreznost ureditve upravnih postopkov z občinskimi odloki in sklepi ter določanje obrazcev vlog z odlokom na podlagi zakona - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 22. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:'''&nbsp; uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kdaj lahko občina z odlokom določi npr. obrazce vlog kot predpisane in kako je s časovno veljavo takega odloka? Kdaj, če sploh, lahko občina z odlokom ali sklepom določi drugačne pogoje in postopek kot je določen z zakonom?</p><br />
Kako se lahko uveljavlja nadzor nad zakonitostjo posamičnih upravnih aktov, v teh primerih?<br><br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustava Republike Slovenije v 140. členu (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)]določa, da je temeljna pristojnost občin samostojno urejanje lokalnih zadev, vključno z izdajo splošnih aktov. V skladu s [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 65. členom Zakona o lokalnih skupnostih (ZLS, Uradni list RS, št. 94/07 in nasl.]) občina ureja zadeve iz prenesene pristojnosti z odloki in drugimi predpisi, določenimi z zakoni; svoje izvirne pristojnosti pa z odloki, odredbami, pravilniki in navodili. Pri tem obstajajo tudi nekatere omejitve, ki jih morajo občine upoštevati pri svoji normativni dejavnosti. Občine tako ne smejo preseči ustavnega okvira za svojo normativno urejanje, urejati vprašanj, ki so z ustavo izrecno pridržana zakonodajalcu, urejati pravnih razmerij v nasprotju z zakoni in posegati v državne pristojnosti oziroma urejati zadev, ki so v državni pristojnosti (za več glej Grafenauer, Občinski predpisi, str. 42).</p><br />
<p>Načelo zakonitosti delovanja občin na področju normativnega delovanja pomeni, da občinski predpisi, ki urejajo zadeve iz izvirne pristojnosti občine, ne smejo biti v nasprotju z zakoni. Naloge iz izvirne pristojnosti ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 21. člen ZLS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.]) segajo tudi na področje upravnih postopkov (npr. opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami, opravljanje pokopališke in pogrebne službe, odločanje o vpisih otrok v vrtce, itd,. ). Posebej "stroga" vsebinska oziroma materialnopravna vezanost je pri predpisovanju davkov in drugih dajatev v občinah, saj že Ustava ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 v 147. členu, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.]) določa, da lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata ustava in zakon (za več glej Grafenauer, Občinski predpisi, str. 43). Določanje pogojev, ki bi spreminjali ali samostojno urejali zakonsko materijo oziroma ki ne bi imeli podlage v zakonu, bi bilo torej neustavno. '''Občina lahko torej z odlokom določi drugačne pogoje ali obrazce v nekem upravnem postopku, iz izvirnih pristojnosti, vendar le-ti ne smejo biti v nasprotju s hierarhično višjimi predpisi. Takšno določanje je dopustno, če to iz zakona na podlagi katerega je odlok sprejet, tudi izhaja, sicer z podzakonskim predpisom (odlokom) ni dopustno določati drugačnih pogojev. Enako velja tudi glede časovne veljavnosti odloka. '''Odlok je '''veljaven od dne, ko je objavljen v javnem glasilu, in vse do njegove spremembe, sprejema novega odloka, ali njegove razveljavitve'''.&nbsp;</p><br />
<p>Pri določanju (predpisovanju) obrazcev vlog, na katerih morajo biti vložene vloge, pa je potrebno izhajati iz stališča, da organ, ki sprejme tak podzakonski predpis, v njem ne more na originalni način, predpisati drugačne vsebine, kot jih zahteva zakon (npr. pogoje) za posamezno upravno področje. &nbsp;</p><br />
<p>O tem na katero zakonsko podlago se je potrebno opreti, če obstaja sum, da je odlok v nasprotju z zakonom, govori Primer na tem portalu:[https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Raba_predpisa,_%C4%8De_je_podzakonski_akt_(odlok)_v_nasprotju_z_zakonom_ali_ne_dolo%C4%8Da_pooblastil_in_ukrepov Raba predpisa, če je podzakonski akt (odlok) v nasprotju z zakonom ali ne določa pooblastil in ukrepov]. Pravilno uporabljene zakonske določbe namreč sledijo načelu zakonitosti, ki je določeno s [[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. členom ZUP]].&nbsp;</p><br />
<p>V kolikor stranka meni, da je pristojni organ neko odločitev sprejel na osnovi določb podzakonskega predpisa, ki ni v skladu z zakonom, lahko sproži upravni spor. Sodišče lahko morebitno neravnovesje med hierarhično višjimi in nižjimi normami odpravi v okviru instituta “exeptio illegalis”. Na podlagi [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 125. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl. )] lahko sodišče ignorira podzakonski izvršilni predpis, za katerega meni, da je v nasprotju z zakonsko normo in svojo odločitev nasloni neposredno na zakon. Podobno odločitev [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111440760 Upravnega sodišča Republike Slovenije lahko na primeru sprejema otroka v vrtec opazimo v sodbi in sklepu I U 601/2020-26 z dne 23. 6. 2020]. Sodišče je namreč prepoznalo, da je odlok določal dodatne pogoje, ki jih zakon ni predpostavljal, posledično sta bila sklep in odločba, sprejeta na podlagi takšnega odloka, odpravljena.</p><br />
Hkrati ima zaradi zagotavljanja zakonitosti upravnih odločitev, pristojno ministrstvo ob sumu, da odlok, kot podlaga sprejetih odločb, vsebuje neustrezne določbe, pravico do odprave in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici ([[Zak:ZUP#276. .C4.8Dlen{{!}}2. odstavek 276. člena ZUP]]). S tem institutom ministrstvo poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo. Pri tem se mora omejiti zgolj na očitne kršitve materialnega predpise. O tem govori tudi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111425613 sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1446/2017-12 z dne 13.09.2018]. Nadzor nad procesnimi določbami upravnega postopka, ne pa tudi nadzor nad pravilnostjo odločanja in sprejetih odločitev na podlagi materialnih predpisov, pa ima tudi upravna inšpekcija, na katero lahko poda zainteresirana stranka prijavo. Pri prijavi (tudi anonimni) ni potrebno posebej utemeljevati razloge za prijavo, dovolj je, da se navedejo dejstva, ki nakazujejo na kršitev procesnih določb. &nbsp;<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
[[Category:Načelo zakonitosti in diskrecijsko odločanje ter varstvo javne koristi]]<br />
<br />
<br></div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Zakonitost_in_ustreznost_ureditve_upravnih_postopkov_z_ob%C4%8Dinskimi_odloki_in_sklepi_ter_dolo%C4%8Danje_obrazcev_vlog_z_odlokom_na_podlagi_zakona&diff=38780Zakonitost in ustreznost ureditve upravnih postopkov z občinskimi odloki in sklepi ter določanje obrazcev vlog z odlokom na podlagi zakona2024-01-22T22:23:18Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Zakonitost in ustreznost ureditve upravnih postopkov z občinskimi odloki in sklepi ter določanje obrazcev vlog z odlokom na podlagi zakona - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 22. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:'''&nbsp; uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kdaj lahko občina z odlokom določi npr. obrazce vlog kot predpisane in kako je s časovno veljavo takega odloka? Kdaj, če sploh, lahko občina z odlokom ali sklepom določi drugačne pogoje in postopek kot je določen z zakonom?</p><br />
Kako se lahko uveljavlja nadzor nad zakonitostjo posamičnih upravnih aktov, v teh primerih?<br><br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustava Republike Slovenije v 140. členu (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)]določa, da je temeljna pristojnost občin samostojno urejanje lokalnih zadev, vključno z izdajo splošnih aktov. V skladu s [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 65. členom Zakona o lokalnih skupnostih (ZLS, Uradni list RS, št. 94/07 in nasl.]) občina ureja zadeve iz prenesene pristojnosti z odloki in drugimi predpisi, določenimi z zakoni; svoje izvirne pristojnosti pa z odloki, odredbami, pravilniki in navodili. Pri tem obstajajo tudi nekatere omejitve, ki jih morajo občine upoštevati pri svoji normativni dejavnosti. Občine tako ne smejo preseči ustavnega okvira za svojo normativno urejanje, urejati vprašanj, ki so z ustavo izrecno pridržana zakonodajalcu, urejati pravnih razmerij v nasprotju z zakoni in posegati v državne pristojnosti oziroma urejati zadev, ki so v državni pristojnosti (za več glej Grafenauer, Občinski predpisi, str. 42).</p><br />
<p>Načelo zakonitosti delovanja občin na področju normativnega delovanja pomeni, da občinski predpisi, ki urejajo zadeve iz izvirne pristojnosti občine, ne smejo biti v nasprotju z zakoni. Naloge iz izvirne pristojnosti ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 21. člen ZLS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.]) segajo tudi na področje upravnih postopkov (npr. opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami, opravljanje pokopališke in pogrebne službe, odločanje o vpisih otrok v vrtce, itd,. ). Posebej "stroga" vsebinska oziroma materialnopravna vezanost je pri predpisovanju davkov in drugih dajatev v občinah, saj že Ustava ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 v 147. členu, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.]) določa, da lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata ustava in zakon (za več glej Grafenauer, Občinski predpisi, str. 43). Določanje pogojev, ki bi spreminjali ali samostojno urejali zakonsko materijo oziroma ki ne bi imeli podlage v zakonu, bi bilo torej neustavno. '''Občina lahko torej z odlokom določi drugačne pogoje ali obrazce v nekem upravnem postopku, iz izvirnih pristojnosti, vendar le-ti ne smejo biti v nasprotju s hierarhično višjimi predpisi. Takšno določanje je dopustno, če to iz zakona na podlagi katerega je odlok sprejet, tudi izhaja, sicer z podzakonskim predpisom (odlokom) ni dopustno določati drugačnih pogojev. Enako velja tudi glede časovne veljavnosti odloka. '''Odlok je '''veljaven od dne, ko je objavljen v javnem glasilu, in vse do njegove spremembe, sprejema novega odloka, ali njegove razveljavitve'''.&nbsp;</p><br />
<p>Pri določanju (predpisovanju) obrazcev vlog, na katerih morajo biti vložene vloge, pa je potrebno izhajati iz stališča, da organ, ki sprejme tak podzakonski predpis, v njem ne more na originalni način, predpisati drugačne vsebine, kot jih zahteva zakon (npr. pogoje) za posamezno upravno področje. &nbsp;</p><br />
<p>O tem na katero zakonsko podlago se je potrebno opreti, če obstaja sum, da je odlok v nasprotju z zakonom, govori Primer na tem portalu:[https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Raba_predpisa,_%C4%8De_je_podzakonski_akt_(odlok)_v_nasprotju_z_zakonom_ali_ne_dolo%C4%8Da_pooblastil_in_ukrepov Raba predpisa, če je podzakonski akt (odlok) v nasprotju z zakonom ali ne določa pooblastil in ukrepov]. Pravilno uporabljene zakonske določbe namreč sledijo načelu zakonitosti, ki je določeno s [[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. členom ZUP]].&nbsp;</p><br />
<p>V kolikor stranka meni, da je pristojni organ neko odločitev sprejel na osnovi določb podzakonskega predpisa, ki ni v skladu z zakonom, lahko sproži upravni spor. Sodišče lahko morebitno neravnovesje med hierarhično višjimi in nižjimi normami odpravi v okviru instituta “exeptio illegalis”. Na podlagi [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 125. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl. )] lahko sodišče ignorira podzakonski izvršilni predpis, za katerega meni, da je v nasprotju z zakonsko normo in svojo odločitev nasloni neposredno na zakon. Podobno odločitev [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111440760 Upravnega sodišča Republike Slovenije lahko na primeru sprejema otroka v vrtec opazimo v sodbi in sklepu I U 601/2020-26 z dne 23. 6. 2020]. Sodišče je namreč prepoznalo, da je odlok določal dodatne pogoje, ki jih zakon ni predpostavljal, posledično sta bila sklep in odločba, sprejeta na podlagi takšnega odloka, odpravljena.</p><br />
Hkrati ima zaradi zagotavljanja zakonitosti upravnih odločitev, pristojno ministrstvo ob sumu, da odlok, kot podlaga sprejetih odločb, vsebuje neustrezne določbe, pravico do odprave in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici ([[Zak:ZUP#276. .C4.8Dlen{{!}}2. odstavek 276. člena ZUP]]). S tem institutom ministrstvo poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo. Pri tem se mora omejiti zgolj na očitne kršitve materialnega predpise. O tem govori tudi [//%20http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111425613 sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1446/2017-12 z dne 13.09.2018]. Nadzor nad procesnimi določbami upravnega postopka, ne pa tudi nadzor nad pravilnostjo odločanja in sprejetih odločitev na podlagi materialnih predpisov, pa ima tudi upravna inšpekcija, na katero lahko poda zainteresirana stranka prijavo. Pri prijavi (tudi anonimni) ni potrebno posebej utemeljevati razloge za prijavo, dovolj je, da se navedejo dejstva, ki nakazujejo na kršitev procesnih določb. &nbsp;<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
[[Category:Načelo zakonitosti in diskrecijsko odločanje ter varstvo javne koristi]]<br />
<br />
<br></div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Zakonitost_in_ustreznost_ureditve_upravnih_postopkov_z_ob%C4%8Dinskimi_odloki_in_sklepi_ter_dolo%C4%8Danje_obrazcev_vlog_z_odlokom_na_podlagi_zakona&diff=38779Zakonitost in ustreznost ureditve upravnih postopkov z občinskimi odloki in sklepi ter določanje obrazcev vlog z odlokom na podlagi zakona2024-01-22T22:22:58Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Zakonitost in ustreznost ureditve upravnih postopkov z občinskimi odloki in sklepi ter določanje obrazcev vlog z odlokom na podlagi zakona - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 22. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:'''&nbsp; uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kdaj lahko občina z odlokom določi npr. obrazce vlog kot predpisane in kako je s časovno veljavo takega odloka? Kdaj, če sploh, lahko občina z odlokom ali sklepom določi drugačne pogoje in postopek kot je določen z zakonom?</p><br />
Kako se lahko uveljavlja nadzor nad zakonitostjo posamičnih upravnih aktov, v teh primerih?<br><br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustava Republike Slovenije v 140. členu (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)]določa, da je temeljna pristojnost občin samostojno urejanje lokalnih zadev, vključno z izdajo splošnih aktov. V skladu s [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 65. členom Zakona o lokalnih skupnostih (ZLS, Uradni list RS, št. 94/07 in nasl.]) občina ureja zadeve iz prenesene pristojnosti z odloki in drugimi predpisi, določenimi z zakoni; svoje izvirne pristojnosti pa z odloki, odredbami, pravilniki in navodili. Pri tem obstajajo tudi nekatere omejitve, ki jih morajo občine upoštevati pri svoji normativni dejavnosti. Občine tako ne smejo preseči ustavnega okvira za svojo normativno urejanje, urejati vprašanj, ki so z ustavo izrecno pridržana zakonodajalcu, urejati pravnih razmerij v nasprotju z zakoni in posegati v državne pristojnosti oziroma urejati zadev, ki so v državni pristojnosti (za več glej Grafenauer, Občinski predpisi, str. 42).</p><br />
<p>Načelo zakonitosti delovanja občin na področju normativnega delovanja pomeni, da občinski predpisi, ki urejajo zadeve iz izvirne pristojnosti občine, ne smejo biti v nasprotju z zakoni. Naloge iz izvirne pristojnosti ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 21. člen ZLS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.]) segajo tudi na področje upravnih postopkov (npr. opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami, opravljanje pokopališke in pogrebne službe, odločanje o vpisih otrok v vrtce, itd,. ). Posebej "stroga" vsebinska oziroma materialnopravna vezanost je pri predpisovanju davkov in drugih dajatev v občinah, saj že Ustava ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 v 147. členu, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.]) določa, da lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata ustava in zakon (za več glej Grafenauer, Občinski predpisi, str. 43). Določanje pogojev, ki bi spreminjali ali samostojno urejali zakonsko materijo oziroma ki ne bi imeli podlage v zakonu, bi bilo torej neustavno. '''Občina lahko torej z odlokom določi drugačne pogoje ali obrazce v nekem upravnem postopku, iz izvirnih pristojnosti, vendar le-ti ne smejo biti v nasprotju s hierarhično višjimi predpisi. Takšno določanje je dopustno, če to iz zakona na podlagi katerega je odlok sprejet, tudi izhaja, sicer z podzakonskim predpisom (odlokom) ni dopustno določati drugačnih pogojev. Enako velja tudi glede časovne veljavnosti odloka. '''Odlok je '''veljaven od dne, ko je objavljen v javnem glasilu, in vse do njegove spremembe, sprejema novega odloka, ali njegove razveljavitve'''.&nbsp;</p><br />
<p>Pri določanju (predpisovanju) obrazcev vlog, na katerih morajo biti vložene vloge, pa je potrebno izhajati iz stališča, da organ, ki sprejme tak podzakonski predpis, v njem ne more na originalni način, predpisati drugačne vsebine, kot jih zahteva zakon (npr. pogoje) za posamezno upravno področje. &nbsp;</p><br />
<p>O tem na katero zakonsko podlago se je potrebno opreti, če obstaja sum, da je odlok v nasprotju z zakonom, govori Primer na tem portalu:[https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Raba_predpisa,_%C4%8De_je_podzakonski_akt_(odlok)_v_nasprotju_z_zakonom_ali_ne_dolo%C4%8Da_pooblastil_in_ukrepov Raba predpisa, če je podzakonski akt (odlok) v nasprotju z zakonom ali ne določa pooblastil in ukrepov]. Pravilno uporabljene zakonske določbe namreč sledijo načelu zakonitosti, ki je določeno s [[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. členom ZUP]].&nbsp;</p><br />
<p>V kolikor stranka meni, da je pristojni organ neko odločitev sprejel na osnovi določb podzakonskega predpisa, ki ni v skladu z zakonom, lahko sproži upravni spor. Sodišče lahko morebitno neravnovesje med hierarhično višjimi in nižjimi normami odpravi v okviru instituta “exeptio illegalis”. Na podlagi [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 125. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl. )] lahko sodišče ignorira podzakonski izvršilni predpis, za katerega meni, da je v nasprotju z zakonsko normo in svojo odločitev nasloni neposredno na zakon. Podobno odločitev [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111440760 Upravnega sodišča Republike Slovenije lahko na primeru sprejema otroka v vrtec opazimo v sodbi in sklepu I U 601/2020-26 z dne 23. 6. 2020]. Sodišče je namreč prepoznalo, da je odlok določal dodatne pogoje, ki jih zakon ni predpostavljal, posledično sta bila sklep in odločba, sprejeta na podlagi takšnega odloka, odpravljena.</p><br />
Hkrati ima zaradi zagotavljanja zakonitosti upravnih odločitev, pristojno ministrstvo ob sumu, da odlok, kot podlaga sprejetih odločb, vsebuje neustrezne določbe, pravico do odprave in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici ([[Zak:ZUP#276. .C4.8Dlen{{!}}2. odstavek 276. člena ZUP]]). S tem institutom ministrstvo poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo. Pri tem se mora omejiti zgolj na očitne kršitve materialnega predpise. O tem govori tudi[//%20http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111425613 sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1446/2017-12 z dne 13.09.2018]. Nadzor nad procesnimi določbami upravnega postopka, ne pa tudi nadzor nad pravilnostjo odločanja in sprejetih odločitev na podlagi materialnih predpisov, pa ima tudi upravna inšpekcija, na katero lahko poda zainteresirana stranka prijavo. Pri prijavi (tudi anonimni) ni potrebno posebej utemeljevati razloge za prijavo, dovolj je, da se navedejo dejstva, ki nakazujejo na kršitev procesnih določb. &nbsp;<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
[[Category:Načelo zakonitosti in diskrecijsko odločanje ter varstvo javne koristi]]<br />
<br />
<br></div>KosecKlavdijahttps://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Zakonitost_in_ustreznost_ureditve_upravnih_postopkov_z_ob%C4%8Dinskimi_odloki_in_sklepi_ter_dolo%C4%8Danje_obrazcev_vlog_z_odlokom_na_podlagi_zakona&diff=38778Zakonitost in ustreznost ureditve upravnih postopkov z občinskimi odloki in sklepi ter določanje obrazcev vlog z odlokom na podlagi zakona2024-01-22T22:16:43Z<p>KosecKlavdija: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Zakonitost in ustreznost ureditve upravnih postopkov z občinskimi odloki in sklepi ter določanje obrazcev vlog z odlokom na podlagi zakona - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 22. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:'''&nbsp; uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Kdaj lahko občina z odlokom določi npr. obrazce vlog kot predpisane in kako je s časovno veljavo takega odloka? Kdaj, če sploh, lahko občina z odlokom ali sklepom določi drugačne pogoje in postopek kot je določen z zakonom?</p><br />
Kako se lahko uveljavlja nadzor nad zakonitostjo posamičnih upravnih aktov, v teh primerih?<br><br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustava Republike Slovenije v 140. členu (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)]določa, da je temeljna pristojnost občin samostojno urejanje lokalnih zadev, vključno z izdajo splošnih aktov. V skladu s [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 65. členom Zakona o lokalnih skupnostih (ZLS, Uradni list RS, št. 94/07 in nasl.]) občina ureja zadeve iz prenesene pristojnosti z odloki in drugimi predpisi, določenimi z zakoni; svoje izvirne pristojnosti pa z odloki, odredbami, pravilniki in navodili. Pri tem obstajajo tudi nekatere omejitve, ki jih morajo občine upoštevati pri svoji normativni dejavnosti. Občine tako ne smejo preseči ustavnega okvira za svojo normativno urejanje, urejati vprašanj, ki so z ustavo izrecno pridržana zakonodajalcu, urejati pravnih razmerij v nasprotju z zakoni in posegati v državne pristojnosti oziroma urejati zadev, ki so v državni pristojnosti (za več glej Grafenauer, Občinski predpisi, str. 42).</p><br />
<p>Načelo zakonitosti delovanja občin na področju normativnega delovanja pomeni, da občinski predpisi, ki urejajo zadeve iz izvirne pristojnosti občine, ne smejo biti v nasprotju z zakoni. Naloge iz izvirne pristojnosti ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 21. člen ZLS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.]) segajo tudi na področje upravnih postopkov (npr. opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami, opravljanje pokopališke in pogrebne službe, odločanje o vpisih otrok v vrtce, itd,. ). Posebej "stroga" vsebinska oziroma materialnopravna vezanost je pri predpisovanju davkov in drugih dajatev v občinah, saj že Ustava ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 v 147. členu, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.]) določa, da lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata ustava in zakon (za več glej Grafenauer, Občinski predpisi, str. 43). Določanje pogojev, ki bi spreminjali ali samostojno urejali zakonsko materijo oziroma ki ne bi imeli podlage v zakonu, bi bilo torej neustavno. '''Občina lahko torej z odlokom določi drugačne pogoje ali obrazce v nekem upravnem postopku, iz izvirnih pristojnosti, vendar le-ti ne smejo biti v nasprotju s hierarhično višjimi predpisi. Takšno določanje je dopustno, če to iz zakona na podlagi katerega je odlok sprejet, tudi izhaja, sicer z podzakonskim predpisom (odlokom) ni dopustno določati drugačnih pogojev. Enako velja tudi glede časovne veljavnosti odloka. '''&nbsp;Odlok je &nbsp;'''veljaven od dne, ko je objavljen v javnem glasilu, in vse do njegove spremembe, sprejema novega odloka, ali njegove razveljavitve'''. [KK6]&nbsp;[RL7]&nbsp;</p><br />
<p>Pri določanju (predpisovanju) obrazcev vlog, na katerih morajo biti vložene vloge, pa je potrebno izhajati iz stališča, da organ, ki sprejme tak podzakonski predpis, v njem ne more na originalni način, predpisati drugačne vsebine, kot jih zahteva zakon (npr. pogoje) za posamezno upravno področje. &nbsp;</p><br />
<p>0 tem na katero zakonsko podlago se je potrebno opreti, če obstaja sum, da je odlok v nasprotju z zakonom, govori Primer 1 na tem portalu: Raba predpisa, če je podzakonski akt (odlok) v nasprotju z zakonom ali ne določa pooblastil in ukrepov[KK8]&nbsp;. Pravilno uporabljene zakonske določbe namreč sledijo načelu zakonitosti, ki je določeno s 6. členom ZUP. [KK9]&nbsp;</p><br />
<p>V kolikor stranka meni, da je pristojni organ neko odločitev sprejel na osnovi določb podzakonskega predpisa, ki ni v skladu z zakonom, lahko sproži upravni spor. Sodišče lahko morebitno neravnovesje med hierarhično višjimi in nižjimi normami odpravi v okviru instituta “exeptio illegalis”. Na podlagi 125. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl. ) lahko sodišče ignorira podzakonski izvršilni predpis, za katerega meni, da je v nasprotju z zakonsko normo in svojo odločitev nasloni neposredno na zakon. Podobno odločitev Upravnega sodišča Republike Slovenije lahko na primeru sprejema otroka v vrtec opazimo v sodbi in sklepu I U 601/2020-26 z dne 23. 6. 2020[KK10]&nbsp;. Sodišče je namreč prepoznalo, da je odlok določal dodatne pogoje, ki jih zakon ni predpostavljal, posledično sta bila sklep in odločba, sprejeta na podlagi takšnega odloka, odpravljena.</p><br />
Hkrati ima zaradi zagotavljanja zakonitosti upravnih odločitev, pristojno ministrstvo[RL11]&nbsp; ob sumu, da odlok, kot podlaga sprejetih odločb, vsebuje neustrezne določbe, pravico do odprave in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. S tem institutom ministrstvo poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo. Pri tem se mora omejiti zgolj na očitne kršitve materialnega predpise. O tem govori tudi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1446/2017-12 z dne 13.09.2018.[KK12]&nbsp; Nadzor nad procesnimi določbami upravnega postopka, ne pa tudi nadzor nad pravilnostjo odločanja in sprejetih odločitev na podlagi materialnih predpisov, pa ima tudi upravna inšpekcija, na katero lahko poda zainteresirana stranka prijavo. Pri prijavi (tudi anonimni) ni potrebno posebej utemeljevati razloge za prijavo, dovolj je, da se navedejo dejstva, ki nakazujejo na kršitev procesnih določb. &nbsp;<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /><br />
[[Category:Načelo zakonitosti in diskrecijsko odločanje ter varstvo javne koristi]]<br />
<br />
<br></div>KosecKlavdija