Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Odgovarjanje na dopise na podlagi Uredbe o upravnem poslovanju

2024-03-11T07:02:10Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: ''' Odgovarjanje na dopise na podlagi Uredbe o upravnem poslovanju - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 11. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' 

== '''Vprašanje:''' ==

Slovenska vlada je v tem mandatu v smislu 23. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije ustanovila nekaj strateških svetov (npr. za zdravstvo). Gre za svete, ki imajo več članov in predsednika in so kolektivni organ in tudi del vlade vsaj v širšem smislu, glede na to, da je ustanovitev teh svetov urejeno v poglavju z naslovom IV. ORGANIZACIJA VLADE. V zvezi s tem se poraja vprašanje ali so omenjeni strateški sveti v smislu 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju dolžni odgovoriti na dopise, ki jih prejmejo, glede na to, da so del vlade, ki pa je zavezanec v smislu 17. člena omenjene uredbe? Če je odgovor da, se postavita še vsaj dve vprašanji, in sicer: - ali mora o predlogu, ki je naslovljen na strateški svet, odločiti svet kot celota, torej na svoji seji, ali lahko to stori predsednik sam, ne da bi sploh obvestil svet o obstoju dopisa oz. predloga (analogno: ustavna pravica do peticije); - če je predlog zavrnjen, ali mora biti konkretno obrazloženo, ne samo splošno, zakaj je bil predlog zavrnjen (analogno: po 45. členu Zakona o medijih morajo biti informacije za medije, ki jih organ posreduje, resnične in celovite)?

== '''Odgovor:''' ==

[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.) je izdana na podlagi in za izvrševanje več zakonov, tj. ZUP, [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državi upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 113/05 in nasl.) in [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih] (ZVDAGA, Ur. l. RS, št. 30/06 in nasl.). Kljub temeljnemu namenu, da se z UUP ureja upravno poslovanje v upravnih postopkih in '''tudi pri drugih upravnih nalogah(!) državnih upravnih organov''', organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil v smislu določanja minimalnih standardov pri poslovanju s strankami in drugimi uporabniki upravnih storitev, pri zagotavljanju javnosti dela, upravljanju dokumentarnega gradiva, v zvezi z zgradbami, prostori in opremo ter zagotavljanjem varnosti, UUP hkrati ureja dolžno postopanje tudi drugih organov, ki vodijo in odločajo v upravnih postopkih. Krog organov, ki poslujejo po UUP, se v delu, ki se nanaša na izvrševanje ZUP, zato razširi tudi na druge državne organe, ki jih UUP ne omeni v 1. členu; pri tem gre sicer le za pravila, ki jih UUP ureja v poglavju »Uradna dejanja« od 84. do 101. člena.
'''V okviru pravil, ki urejajo upravno poslovanje, pa UUP določa, da mora katerikoli zavezan organ odgovoriti na vse dopise, v katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja'''. Izjeme vključujejo situacije, ko se vprašanje nanaša na postopek v teku, je šikanozno ali če je organ že odgovoril na bistveno podobno vprašanje (17. člen UUP). Organ mora odgovoriti najpozneje v 15 dneh po prejemu dokumenta in odgovor poslati na naslov iz dopisa.
'''Na podlagi 1. člena UUP nesporno velja, da morajo po 17. členu UUP poslovati organi državne uprave: vlada''', ministrstva, organi v sestavi ministrstev in upravne enote. 
'''Strateški svet je delovno telo vlade, ki ga ustanovi predsednik vlade '''na podlagi 23. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO242 Zakona o Vladi Republike Slovenije] (ZVRS, Ur. l. RS, št. 24/05 in nasl.),''' zato tudi zanje velja postopanje po 17. členu UUP.  Pri odgovorih na pobude, ki so naslovljene na strateški svet je pomembno, da se s pobudo seznani člane sveta na seji sveta in na pobudo v skladu s 17. členom UUP svet oziroma predsednik sveta tudi odgovori.''''''Obrazložitve zavrnitve predlogov morajo biti jasno in konkretno obrazložene.'''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Kdaj ne/gre za upravno zadevo in ni/je potrebna podrejena raba ZUP?]]
[[Category:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]

Odgovarjanje na dopise na podlagi Uredbe o upravnem poslovanju

2024-03-11T07:00:34Z

KantarevicIlda:

Odgovarjanje na dopise na podlagi Uredbe o upravnem poslovanju

2024-03-08T12:58:32Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: ''' Odgovarjanje na dopise na podlagi Uredbe o upravnem poslovanju - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 11. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' 

== '''Vprašanje:''' ==

Slovenska vlada je v tem mandatu v smislu 23. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije ustanovila nekaj strateških svetov (npr. za zdravstvo). Gre za svete, ki imajo več članov in predsednika in so kolektivni organ in tudi del vlade vsaj v širšem smislu, glede na to, da je ustanovitev teh svetov urejeno v poglavju z naslovom IV. ORGANIZACIJA VLADE. V zvezi s tem se poraja vprašanje ali so omenjeni strateški sveti v smislu 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju dolžni odgovoriti na dopise, ki jih prejmejo, glede na to, da so del vlade, ki pa je zavezanec v smislu 17. člena omenjene uredbe? Če je odgovor da, se postavita še vsaj dve vprašanji, in sicer: - ali mora o predlogu, ki je naslovljen na strateški svet, odločiti svet kot celota, torej na svoji seji, ali lahko to stori predsednik sam, ne da bi sploh obvestil svet o obstoju dopisa oz. predloga (analogno: ustavna pravica do peticije); - če je predlog zavrnjen, ali mora biti konkretno obrazloženo, ne samo splošno, zakaj je bil predlog zavrnjen (analogno: po 45. členu Zakona o medijih morajo biti informacije za medije, ki jih organ posreduje, resnične in celovite)?
== '''Odgovor:''' ==

[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.) je izdana na podlagi in za izvrševanje več zakonov, tj. ZUP, [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državi upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 113/05 in nasl.) in [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih] (ZVDAGA, Ur. l. RS, št. 30/06 in nasl.). Kljub temeljnemu namenu, da se z UUP ureja upravno poslovanje v upravnih postopkih in '''tudi pri drugih upravnih nalogah(!) državnih upravnih organov''', organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil v smislu določanja minimalnih standardov pri poslovanju s strankami in drugimi uporabniki upravnih storitev, pri zagotavljanju javnosti dela, upravljanju dokumentarnega gradiva, v zvezi z zgradbami, prostori in opremo ter zagotavljanjem varnosti, UUP hkrati ureja dolžno postopanje tudi drugih organov, ki vodijo in odločajo v upravnih postopkih. Krog organov, ki poslujejo po UUP, se v delu, ki se nanaša na izvrševanje ZUP, zato razširi tudi na druge državne organe, ki jih UUP ne omeni v 1. členu; pri tem gre sicer le za pravila, ki jih UUP ureja v poglavju »Uradna dejanja« od 84. do 101. člena.'''V okviru pravil, ki urejajo upravno poslovanje, pa UUP določa, da mora katerikoli zavezan organ odgovoriti na vse dopise, v katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja'''. Izjeme vključujejo situacije, ko se vprašanje nanaša na postopek v teku, je šikanozno ali če je organ že odgovoril na bistveno podobno vprašanje (17. člen UUP). Organ mora odgovoriti najpozneje v 15 dneh po prejemu dokumenta in odgovor poslati na naslov iz dopisa.'''Na podlagi 1. člena UUP nesporno velja, da morajo po 17. členu UUP poslovati organi državne uprave: vlada''', ministrstva, organi v sestavi ministrstev in upravne enote. 

'''Strateški svet je delovno telo vlade, ki ga ustanovi predsednik vlade '''na podlagi 23. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO242 Zakona o Vladi Republike Slovenije] (ZVRS, Ur. l. RS, št. 24/05 in nasl.),''' zato tudi zanje velja postopanje po 17. členu UUP.  Pri odgovorih na pobude, ki so naslovljene na strateški svet je pomembno, da se s pobudo seznani člane sveta na seji sveta in na pobudo v skladu s 17. členom UUP svet oziroma predsednik sveta tudi odgovori.''''''Obrazložitve zavrnitve predlogov morajo biti jasno in konkretno obrazložene.'''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Odgovarjanje na dopise na podlagi Uredbe o upravnem poslovanju

2024-03-08T12:45:20Z

KantarevicIlda: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2023 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Določitev roka za pripravo na ustno obravnavo

2024-03-01T11:52:46Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: ''' '''Določitev roka za pripravo na ustno obravnavo - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 1. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

ZUP določa za ustno obravnavo rok za pripravo. Kaj pa pomeni, če vabljeni ni imel na voljo 8 dni za pripravo po drugem odstavku 157. člena ZUP?

== '''Odgovor:''' ==

Ustna obravnava je osrednji dogodek oziroma procesno dejanje posebnega ugotovitvenega postopka in ima v upravnem postopku dva poglavitna namena, ki sledita temeljnima načeloma, ki krojita ugotovitveni postopek:
*strankam se omogoči podajanje izjav in predlogov oziroma njihovo izpodbijanje kot izraz '''načela zaslišanja stranke''',
*uradni osebi se omogoči koncentrirano izbiranje in tehtanje za odločitev potrebnih dejstev, kar skupaj vodi v skupni cilj razjasnitve stvari kot izraz '''načela materialne resnice''' (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 189).
Na obravnavi je potrebno ugotoviti dejansko stanje in za to stanje pozneje uporabiti materialno pravo. Poznamo obligatorno ali fakultativno ustno obravnavo. Obligatorno, torej obvezno, se ustna obravnava izvede kadar sta v postopku udeleženi dve ali več strank z nasprotnimi interesi in kadar je v postopku treba opraviti ogled, zaslišati priče in izvedence. Fakultativno se obravnava izvede, kadar uradna oseba oceni, da je za razjasnitev stvari koristno izvesti obravnavo (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 189).
Ustna obravnava se opravi na naroku za ustno obravnavo. Med dnevom vabila strankam in drugim udeležencem na obravnavo in narokom naj bi praviloma ne bilo manj kot osem dni (instrukcijski rok). V zvezi z vabljenjem na ustno obravnavo drugi odstavek [[Zak:ZUP#157. .C4.8Dlen{{!}}157. člena ZUP]] '''organu posebej nalaga dolžnost, da povabljenim na ustno obravnavo pusti zadosti časa, da se lahko nanjo pripravijo in da lahko pravočasno in brez izrednih stroškov pridejo k obravnavi.'''
'''Ta določba je izraz načel zaslišanja stranke in ekonomičnosti postopka.''' Osem dnevni rok je zgolj instrukcijski in ni obligatoren (glej sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113076710 IV U 156/2013] z dne 6. 2. 2014, več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 184).
Organ torej lahko izpelje ustno obravnavo tudi, če je od vročitve vabila do dneva obravnave preteklo manj kot osem dni. Dejansko skrajšanje tega roka samo po sebi ne pomeni bistvene kršitve določb postopka, saj zadošča, da je bila vročitev vabila opravljena vsaj en dan pred narokom (glej sodbo in sklep UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-60957 U 1519/2003] z dne 3. 10. 2003). '''Vendar je tako ravnanje v razmerju do strank''' (ne pa tudi do morebitnih preostalih povabljenih, ki jih ne varuje '''načelo zaslišanja stranke''' iz [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člena ZUP]]), '''zlasti v zahtevnejših zadevah, lahko problematično, če se izkaže, da zaradi prekratkega roka stranka dejansko ni imela zadosti časa za pripravo''' (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 184 -185).
'''Bistvo pravočasnega prejema vabila je v tem, da se stranka lahko pripravi na obravnavo, tako da lahko svoje pravice uveljavlja z ustreznimi procesnimi dejanji.''' Stranka na primer potrebuje čas za pripravo navedb in zbiranje dokazov, ki jih lahko, ne glede na to, če bi to lahko storila že prej, navede oziroma ponudi najpozneje na ustni obravnavi (drugi odstavek [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]]), kasneje pa le, če ima za to opravičene razloge. Prav tako mora imeti čas, da lahko ustrezno sodeluje v postopku in podaja ustrezne izjave v dokaznem postopku. Možnost priprave na obravnavo je izraz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Uradni list RS, št. 33/91-I in nasl.), ki stranki ne sme biti kršena. '''Če se izkaže, da stranka zaradi prekratkega roka od prejema vabila do dneva obravnave ni imela primernega časa za pripravo, lahko to pomeni bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka '''[[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]''' '''(glej sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111391802 I U 262/2014] z dne 3. 2. 2015, več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 184 -185).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Ustna obravnava]]
[[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]

Določitev roka za pripravo na ustno obravnavo

2024-03-01T11:50:31Z

KantarevicIlda:

Določitev roka za pripravo na ustno obravnavo

2024-03-01T11:43:59Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: ''' '''Določitev roka za pripravo na ustno obravnavo - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 1. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

ZUP določa za ustno obravnavo rok za pripravo. Kaj pa pomeni, če vabljeni ni imel na voljo 8 dni za pripravo po drugem odstavku 157. člena ZUP?
== '''Odgovor:''' ==

Ustna obravnava je osrednji dogodek oziroma procesno dejanje posebnega ugotovitvenega postopka in ima v upravnem postopku dva poglavitna namena, ki sledita temeljnima načeloma, ki krojita ugotovitveni postopek:
*strankam se omogoči podajanje izjav in predlogov oziroma njihovo izpodbijanje kot izraz '''načela zaslišanja''',
*uradni osebi se omogoči koncentrirano izbiranje in tehtanje za odločitev potrebnih dejstev, kar skupaj vodi v skupni cilj razjasnitve stvari kot izraz '''načela materialne resnice''' (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 189).
Na obravnavi je potrebno ugotoviti dejansko stanje in za to stanje pozneje uporabiti materialno pravo. Poznamo obligatorno ali fakultativno ustno obravnavo. Obligatorno, torej obvezno, se ustna obravnava izvede kadar sta v postopku udeleženi dve ali več strank z nasprotnimi interesi in kadar je v postopku treba opraviti ogled, zaslišati priče in izvedence. Fakultativno se obravnava izvede, kadar uradna oseba oceni, da je za razjasnitev stvari koristno izvesti obravnavo (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 189).Ustna obravnava se opravi na naroku za ustno obravnavo. Med dnevom vabila strankam in drugim udeležencem na obravnavo in narokom naj bi praviloma ne bilo manj kot osem dni (instrukcijski rok). V zvezi z vabljenjem na ustno obravnavo drugi odstavek [[Zak:ZUP#157. .C4.8Dlen{{!}}157. člena ZUP]] '''organu posebej nalaga dolžnost, da povabljenim na ustno obravnavo pusti zadosti časa, da se lahko nanjo pripravijo in da lahko pravočasno in brez izrednih stroškov pridejo k obravnavi.''''''Ta določba je izraz načel zaslišanja stranke in ekonomičnosti postopka.''' Osem dnevni rok je zgolj instrukcijski in ni obligatoren (glej sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113076710 IV U 156/2013] z dne 6. 2. 2014, več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 184).Organ torej lahko izpelje ustno obravnavo tudi, če je od vročitve vabila do dneva obravnave preteklo manj kot osem dni. Dejansko skrajšanje tega roka samo po sebi ne pomeni bistvene kršitve določb postopka, saj zadošča, da je bila vročitev vabila opravljena vsaj en dan pred narokom (glej sodbo in sklep UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-60957 U 1519/2003] z dne 3. 10. 2003). '''Vendar je tako ravnanje v razmerju do strank''' (ne pa tudi do morebitnih preostalih povabljenih, ki jih ne varuje '''načelo zaslišanja stranke''' iz 9. člena ZUP), '''zlasti v zahtevnejših zadevah, lahko problematično''', če se izkaže, da zaradi prekratkega roka stranka dejansko ni imela zadosti časa za pripravo (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 184 -185).Bistvo pravočasnega prejema vabila je v tem, da se stranka lahko pripravi na obravnavo, tako da lahko svoje pravice uveljavlja z ustreznimi procesnimi dejanji. Stranka na primer potrebuje čas za pripravo navedb in zbiranje dokazov, ki jih lahko, ne glede na to, če bi to lahko storila že prej, navede oziroma ponudi najpozneje na ustni obravnavi (drugi odstavek 146. člena ZUP), kasneje pa le, če ima za to opravičene razloge. Prav tako mora imeti čas, da lahko ustrezno sodeluje v postopku in podaja ustrezne izjave v dokaznem postopku. Možnost priprave na obravnavo je izraz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Uradni list RS, št. 33/91-I in nasl.), ki stranki ne sme biti kršena. '''Če se izkaže, da stranka zaradi prekratkega roka od prejema vabila do dneva obravnave ni imela primernega časa za pripravo, lahko to pomeni bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka '''[[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]''' '''(glej sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111391802 I U 262/2014] z dne 3. 2. 2015, več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 184 -185).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Določitev roka za pripravo na ustno obravnavo

2024-03-01T11:12:45Z

KantarevicIlda: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Zagotovitev nepristranskosti pri vodenju postopka po uradni dolžnosti

2024-02-16T07:59:42Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: Zagotovitev nepristranskosti pri vodenju postopka po uradni dolžnosti - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 15. 2. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako bi bilo najbolj zakonito ravnati v primeru, ko upravna enota vodi postopek začet po uradni dolžnosti, proti svojemu uslužbencu? Ali naj vodi zadevo sama ali pa je dožna zadevo odstopiti drugemu (neodvisnemu) organu in če da, kateremu?

== '''Odgovor:''' ==

Uradna oseba, ki opravlja procesna dejanja, '''vodi postopek ali odloča v upravni zadevi, ne sme biti povezana s stranko postopka ali s predmetom postopka''', torej upravno zadevo tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj '''ustvarilo dvom, da postopek vodi ali odloča objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih meril '''(Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2022, str. 297, 1. knjiga). Nepristranskost pomeni, da tisti, ki odloča, '''ni zainteresiran za izid postopka ter je odprt za dokaze in predloge stranke''', zato tudi ne sme imeti vnaprej ustvarjenega mnenja o predmetu odločanja (odločba USRS [https://www.iusinfo.si/download/razno/up-879-14_Jansa.pdf Up-879/14], z dne 20. 4. 2015, točka 49 obrazložitve).
'''Kadar obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti in objektivnosti, oseba ne sme nastopati kot uradna oseba.''' Načelo objektivnosti je po svoji naravi eno temeljnih načel upravnega postopka, ki je v interesu stranke in organa (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 126). Izpeljano je iz načela zakonitosti in načela materialne resnice. '''Stranka in osebe s položajem stranke imajo v upravnem postopku pravico do nepristranskega vodenja postopka in odločanja, ki se na zakonski ravni udejanja z institutom izločitve uradne osebe''' in ga ZUP ureja v 35. do 41. členu (Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2022, str. 297, 1. knjiga).
[[Zak:ZUP#35. .C4.8Dlen{{!}}35. člen ZUP]] določa, da predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku:

- če je v zadevi, o kateri teče postopek, stranka, soupravičenec oziroma sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke;

- če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski zvezi, ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njo živi ali je živela v izvenzakonski skupnosti;

- če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca;

- če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju.Na podlagi [[Zak:ZUP#37. .C4.8Dlen{{!}}37. člena ZUP]] pa (1) lahko stranka zahteva izločitev uradne osebe iz razlogov naštetih v 35. členu, lahko pa tudi, '''kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti'''. Pri tem mora stranka navesti okoliščine, zaradi katerih je po njenem mnenju podan kakšen razlog za izločitev. (2) Uradna oseba, katere izločitev je zahtevala stranka iz kakšnega od razlogov, naštetih v 35. členu tega zakona, ne sme do izdaje sklepa o taki zahtevi opravljati nobenih dejanj v postopku, razen tistih, ki se ne smejo odlagati.
V primeru, ko gre v UE za vodenje postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča  po uradni dolžnosti proti svojemu uslužbencu je na podlagi navedenega smiselno, '''da postopek vodi uradna oseba, ki ni strankin bližnji kolega, da se izključi dvom o nepristranskosti'''. '''Organ, ki vodi postopek ostaja isti, torej UE postopek vodi sama, vendar mora biti objektivno in nepristransko vodenje postopka zagotovljeno na način, da postopek vodi nepristranska uradna oseba.'''
Ob tem pa je potrebno tudi zavedanje pomena konflikta oziroma nasprotja interesov, ki jih določa tudi [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5523 Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije] (ZIntPK, Uradni list RS, št. 69/11 in nasl.), in se v bistvenem delu '''nanaša tudi na javne uslužbence pri svojem delu'''. Tako je pomembno vedeti, da (1) v primeru dejanskega nasprotja interesov gre za neposredno zlorabo javne funkcije oziroma službe v nasprotju z njenim namenom, in sicer za zasebne interese oziroma nedovoljeno uporabo javne funkcije za dajanje neupravičene koristi z uradno osebo povezani osebi ob neenakopravnem obravnavanju drugih. Po (2) drugi strani pa že videz nasprotja interesov, ki ne pomeni nujno vsebinske nepravilnosti ali nezakonitosti, pomembno ogroža javno zaupanje v pravilno, zakonito, transparentno in objektivno izvajanje javne funkcije ali službe, s tem pa zmanjšuje integriteto in verodostojnost tako samega subjekta javnega sektorja kot posamezne funkcije ali službe. Navedeno jasno kaže na '''pomembnost zavedanja pravilnega in primernega ravnanja v primerih, ko bi bila objektivnost in nepristranskost ravnanja uradne osebe''' postavljena pod vprašaj, pri čemer pomemben vidik predstavlja tudi zgled, ki ga z ustreznim ravnanjem uradna oseba postavlja v svojem delovnem okolju ter širši družbi.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]
[[Category:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]

Zagotovitev nepristranskosti pri vodenju postopka po uradni dolžnosti

2024-02-15T12:09:33Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: Zagotovitev nepristranskosti pri vodenju postopka po uradni dolžnosti - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 15. 2. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako bi bilo najbolj zakonito ravnati v primeru, ko upravna enota vodi postopek začet po uradni dolžnosti, proti svojemu uslužbencu? Ali naj vodi zadevo sama ali pa je dožna zadevo odstopiti drugemu (neodvisnemu) organu in če da, kateremu?

== '''Odgovor:''' ==

Uradna oseba, ki opravlja procesna dejanja, '''vodi postopek ali odloča v upravni zadevi, ne sme biti povezana s stranko postopka ali s predmetom postopka''', torej upravno zadevo tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj '''ustvarilo dvom, da postopek vodi ali odloča objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih meril '''(Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2022, str. 297, 1. knjiga). Nepristranskost pomeni, da tisti, ki odloča, '''ni zainteresiran za izid postopka ter je odprt za dokaze in predloge stranke''', zato tudi ne sme imeti vnaprej ustvarjenega mnenja o predmetu odločanja (odločba USRS [https://www.iusinfo.si/download/razno/up-879-14_Jansa.pdf Up-879/14], z dne 20. 4. 2015, točka 49 obrazložitve).
'''Kadar obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti in objektivnosti, oseba ne sme nastopati kot uradna oseba.''' Načelo objektivnosti je po svoji naravi eno temeljnih načel upravnega postopka, ki je v interesu stranke in organa (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 126). Izpeljano je iz načela zakonitosti in načela materialne resnice. '''Stranka in osebe s položajem stranke imajo v upravnem postopku pravico do nepristranskega vodenja postopka in odločanja, ki se na zakonski ravni udejanja z institutom izločitve uradne osebe''' in ga ZUP ureja v 35. do 41. členu (Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2022, str. 297, 1. knjiga).
[[Zak:ZUP#35. .C4.8Dlen{{!}}35. člen ZUP]] določa, da predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku:

- če je v zadevi, o kateri teče postopek, stranka, soupravičenec oziroma sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke;

- če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski zvezi, ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njo živi ali je živela v izvenzakonski skupnosti;

- če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca;

- če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju.Na podlagi [[Zak:ZUP#37. .C4.8Dlen{{!}}37. člena ZUP]] pa (1) lahko stranka zahteva izločitev uradne osebe iz razlogov naštetih v 35. členu, lahko pa tudi, '''kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti'''. Pri tem mora stranka navesti okoliščine, zaradi katerih je po njenem mnenju podan kakšen razlog za izločitev. (2) Uradna oseba, katere izločitev je zahtevala stranka iz kakšnega od razlogov, naštetih v 35. členu tega zakona, ne sme do izdaje sklepa o taki zahtevi opravljati nobenih dejanj v postopku, razen tistih, ki se ne smejo odlagati.
V primeru, ko gre v UE za vodenje postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča  po uradni dolžnosti proti svojemu uslužbencu je na podlagi navedenega smiselno, '''da postopek vodi uradna oseba, ki ni strankin bližnji kolega, da se izključi dvom o nepristranskosti'''. '''Organ, ki vodi postopek ostaja isti, torej UE postopek vodi sama, vendar mora biti objektivno in nepristransko vodenje postopka zagotovljeno na način, da postopek vodi nepristranska uradna oseba.'''

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]
[[Category:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]

Zagotovitev nepristranskosti pri vodenju postopka po uradni dolžnosti

2024-02-15T12:05:52Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: Zagotovitev nepristranskosti pri vodenju postopka po uradni dolžnosti - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 15. 2. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako bi bilo najbolj zakonito ravnati v primeru, ko upravna enota vodi postopek začet po uradni dolžnosti, proti svojemu uslužbencu? Ali naj vodi zadevo sama ali pa je dožna zadevo odstopiti drugemu (neodvisnemu) organu in če da, kateremu?

== '''Odgovor:''' ==

Uradna oseba, ki opravlja procesna dejanja, '''vodi postopek ali odloča v upravni zadevi, ne sme biti povezana s stranko postopka ali s predmetom postopka''', torej upravno zadevo tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj '''ustvarilo dvom, da postopek vodi ali odloča objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih meril '''(Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2022, str. 297, 1. knjiga). Nepristranskost pomeni, da tisti, ki odloča, '''ni zainteresiran za izid postopka ter je odprt za dokaze in predloge stranke''', zato tudi ne sme imeti vnaprej ustvarjenega mnenja o predmetu odločanja (odločba USRS [https://www.iusinfo.si/download/razno/up-879-14_Jansa.pdf Up-879/14], z dne 20. 4. 2015, točka 49 obrazložitve).
'''Kadar obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti in objektivnosti, oseba ne sme nastopati kot uradna oseba.''' Načelo objektivnosti je po svoji naravi eno temeljnih načel upravnega postopka, ki je v interesu stranke in organa (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 126). Izpeljano je iz načela zakonitosti in načela materialne resnice. '''Stranka in osebe s položajem stranke imajo v upravnem postopku pravico do nepristranskega vodenja postopka in odločanja, ki se na zakonski ravni udejanja z institutom izločitve uradne osebe''' in ga ZUP ureja v 35. do 41. členu (Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2022, str. 297, 1. knjiga).
[[Zak:ZUP#35. .C4.8Dlen{{!}}35. člen ZUP]] določa, da predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku:

- če je v zadevi, o kateri teče postopek, stranka, soupravičenec oziroma sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke;

- če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski zvezi, ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njo živi ali je živela v izvenzakonski skupnosti;

- če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca;

- če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju.Na podlagi [[Zak:ZUP#37. .C4.8Dlen{{!}}37. člena ZUP]] pa (1) lahko stranka zahteva izločitev uradne osebe iz razlogov naštetih v 35. členu, lahko pa tudi, '''kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti'''. Pri tem mora stranka navesti okoliščine, zaradi katerih je po njenem mnenju podan kakšen razlog za izločitev. (2) Uradna oseba, katere izločitev je zahtevala stranka iz kakšnega od razlogov, naštetih v 35. členu tega zakona, ne sme do izdaje sklepa o taki zahtevi opravljati nobenih dejanj v postopku, razen tistih, ki se ne smejo odlagati.
V primeru, ko gre v UE za vodenje postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča  po uradni dolžnosti proti svojemu uslužbencu je na podlagi navedenega smiselno, '''da postopek vodi uradna oseba, ki ni strankin bližnji kolega, da se izključi dvom o nepristranskosti'''. '''Organ, ki vodi postopek ostaja isti, torej UE postopek vodi sama, vendar mora biti objektivno in nepristransko vodenje postopka zagotovljeno na način, da postopek vodi nepristranska uradna oseba.'''

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Zagotovitev nepristranskosti pri vodenju postopka po uradni dolžnosti

2024-02-15T12:04:41Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: Zagotovitev nepristranskosti pri vodenju postopka po uradni dolžnosti - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 15. 2. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako bi bilo najbolj zakonito ravnati v primeru, ko upravna enota vodi postopek začet po uradni dolžnosti, proti svojemu uslužbencu? Ali naj vodi zadevo sama ali pa je dožna zadevo odstopiti drugemu (neodvisnemu) organu in če da, kateremu?

== '''Odgovor:''' ==

Uradna oseba, ki opravlja procesna dejanja, '''vodi postopek ali odloča v upravni zadevi, ne sme biti povezana s stranko postopka ali s predmetom postopka''', torej upravno zadevo tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj '''ustvarilo dvom, da postopek vodi ali odloča objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih meril '''(Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2022, str. 297, 1. knjiga). Nepristranskost pomeni, da tisti, ki odloča, '''ni zainteresiran za izid postopka ter je odprt za dokaze in predloge stranke''', zato tudi ne sme imeti vnaprej ustvarjenega mnenja o predmetu odločanja (odločba USRS [https://www.iusinfo.si/download/razno/up-879-14_Jansa.pdf Up-879/14], z dne 20. 4. 2015, točka 49 obrazložitve).
'''Kadar obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti in objektivnosti, oseba ne sme nastopati kot uradna oseba.''' Načelo objektivnosti je po svoji naravi eno temeljnih načel upravnega postopka, ki je v interesu stranke in organa (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 126). Izpeljano je iz načela zakonitosti in načela materialne resnice. '''Stranka in osebe s položajem stranke imajo v upravnem postopku pravico do nepristranskega vodenja postopka in odločanja, ki se na zakonski ravni udejanja z institutom izločitve uradne osebe''' in ga ZUP ureja v 35. do 41. členu (Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2022, str. 297, 1. knjiga).
[[Zak:ZUP#35. .C4.8Dlen{{!}}35. člen ZUP]] določa, da predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku:

- če je v zadevi, o kateri teče postopek, stranka, soupravičenec oziroma sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke;

- če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski zvezi, ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njo živi ali je živela v izvenzakonski skupnosti;

- če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca;

- če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju.Na podlagi [[Zak:ZUP#37. .C4.8Dlen{{!}}37. člena ZUP]] pa (1) lahko stranka zahteva izločitev uradne osebe iz razlogov naštetih v 35. členu, lahko pa tudi, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti. Pri tem mora stranka navesti okoliščine, zaradi katerih je po njenem mnenju podan kakšen razlog za izločitev. (2) Uradna oseba, katere izločitev je zahtevala stranka iz kakšnega od razlogov, naštetih v 35. členu tega zakona, ne sme do izdaje sklepa o taki zahtevi opravljati nobenih dejanj v postopku, razen tistih, ki se ne smejo odlagati.
V primeru, ko gre v UE za vodenje postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča  po uradni dolžnosti proti svojemu uslužbencu je na podlagi navedenega smiselno, '''da postopek vodi uradna oseba, ki ni strankin bližnji kolega, da se izključi dvom o nepristranskosti'''. '''Organ, ki vodi postopek ostaja isti, torej UE postopek vodi sama, vendar mora biti objektivno in nepristransko vodenje postopka zagotovljeno na način, da postopek vodi nepristranska uradna oseba.'''

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Zagotovitev nepristranskosti pri vodenju postopka po uradni dolžnosti

2024-02-15T12:03:25Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: Zagotovitev nepristranskosti pri vodenju postopka po uradni dolžnosti - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 15. 2. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako bi bilo najbolj zakonito ravnati v primeru, ko upravna enota vodi postopek začet po uradni dolžnosti, proti svojemu uslužbencu? Ali naj vodi zadevo sama ali pa je dožna zadevo odstopiti drugemu (neodvisnemu) organu in če da, kateremu?
== '''Odgovor:''' ==

Uradna oseba, ki opravlja procesna dejanja, '''vodi postopek ali odloča v upravni zadevi, ne sme biti povezana s stranko postopka ali s predmetom postopka''', torej upravno zadevo tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj '''ustvarilo dvom, da postopek vodi ali odloča objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih meril '''(Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2022, str. 297, 1. knjiga). Nepristranskost pomeni, da tisti, ki odloča, '''ni zainteresiran za izid postopka ter je odprt za dokaze in predloge stranke''', zato tudi ne sme imeti vnaprej ustvarjenega mnenja o predmetu odločanja (odločba USRS [https://www.iusinfo.si/download/razno/up-879-14_Jansa.pdf Up-879/14], z dne 20. 4. 2015, točka 49 obrazložitve).'''Kadar obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti in objektivnosti, oseba ne sme nastopati kot uradna oseba.''' Načelo objektivnosti je po svoji naravi eno temeljnih načel upravnega postopka, ki je v interesu stranke in organa (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 126). Izpeljano je iz načela zakonitosti in načela materialne resnice. '''Stranka in osebe s položajem stranke imajo v upravnem postopku pravico do nepristranskega vodenja postopka in odločanja, ki se na zakonski ravni udejanja z institutom izločitve uradne osebe''' in ga ZUP ureja v 35. do 41. členu (Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2022, str. 297, 1. knjiga).

[[Zak:ZUP#35. .C4.8Dlen{{!}}35. člen ZUP]] določa, da predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku:

- če je v zadevi, o kateri teče postopek, stranka, soupravičenec oziroma sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik         stranke;

- če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali   če je z njo v zakonski zvezi, ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njo živi ali je živela v   izvenzakonski skupnosti;

- če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca;

- če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju.Na podlagi [[Zak:ZUP#37. .C4.8Dlen{{!}}37. člena ZUP]] pa (1) lahko stranka zahteva izločitev uradne osebe iz razlogov naštetih v 35. členu, lahko pa tudi, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti. Pri tem mora stranka navesti okoliščine, zaradi katerih je po njenem mnenju podan kakšen razlog za izločitev. (2) Uradna oseba, katere izločitev je zahtevala stranka iz kakšnega od razlogov, naštetih v 35. členu tega zakona, ne sme do izdaje sklepa o taki zahtevi opravljati nobenih dejanj v postopku, razen tistih, ki se ne smejo odlagati.V primeru, ko gre v UE za vodenje postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča  po uradni dolžnosti proti svojemu uslužbencu je na podlagi navedenega smiselno, '''da postopek vodi uradna oseba, ki ni strankin bližnji kolega, da se izključi dvom o nepristranskosti'''. '''Organ, ki vodi postopek ostaja isti, torej UE postopek vodi sama, vendar mora biti objektivno in nepristransko vodenje postopka zagotovljeno na način, da postopek vodi nepristranska uradna oseba.'''

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Zagotovitev nepristranskosti pri vodenju postopka po uradni dolžnosti

2024-02-15T11:50:04Z

KantarevicIlda: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Splošni in abstraktni ali posamični in konkretni (u)pravni akt?

2024-02-09T12:27:35Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: Splošni in abstraktni ali posamični in konkretni (u)pravni akt? - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 9. 2. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kaj je pravno gledano učni načrt (25. člen ZOFVI, 29. člen ZOsn, tretji odst. 3. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli)? Ali gre pri učnem načrtu za splošni/posamični pravni akt ali za kaj drugega?

== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek v ožjem smislu in tu izdani akti se vedno nanašajo na '''posamičen in konkreten stan (posamični upravni akt'''). To pomeni, da gre za določeno ali enoznačno določljivo posamezno (fizično ali pravno) osebo, katere pravni položaj se ureja, odločitev se sprejema z uporabo '''splošnih in abstraktnih''', tj. na kogarkoli nanašajočih se določb za prihodnji oziroma potencialni pravni stan. Te se uporabijo v upravnem postopku glede na že obstoječa dejstva in okoliščine posamezne osebe. '''Posamični in konkretni upravni akt se nanaša na določeno osebo in že nastala dejstva. Primer je sodna ali upravna odločba''' (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 13). 
'''Splošni in abstraktni pravni akti se nanašajo na poimensko nedoločeno osebo in še nenastala, potencialna dejstva'''. Primeri splošnih in abstraktnih aktov: uredba/direktiva EU, ustava, zakon, odlok ali pravilnik občine, pravilnik šole, pravila ZZZS, itd. (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 13).''' '''Učni načrt oz. katerikoli specialni akt, ki ga določa področna zakonodaja (npr. individualiziran program po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5896 Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami] (ZUOPP-1, Ur. l. RS, št. 58/11 in nasl.), je v osnovi lahko, kar zadeva upravna razmerja, ali a), b) ali c) (izključujoče!):
'''a) splošni u/pravni akt''', če in kolikor na temelju zakona določa pravice in obveznosti oz. pravne koristi npr. učencev in šol za bodoča dejstva/primere in ne poimensko določene naslovnike;

'''b) posamični upravni akt''', če se z njim odloča o pravnem položaju oseb/e, na temelju zakona, za določenega naslovnika (npr. OŠ AB iz LJ) in že obstoječa dejstva primera;

'''c) realni akt ali materialno dejanje''', ki praviloma nima neposrednih pravnih posledic, npr. informiranje, podaja predlogov, izvrševanje že prej izdanih posamičnih upravnih aktov itd.. Razlikovanje med temi skupinami je nujno, saj so '''postopki izdaje, pravnega varstva in učinkovanja različni'''. To ločevanje je nadalje važno za Inšpektorat za šolstvo (IRSSol), ker se na podlagi [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in novela) in [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO460 Zakonu o šolski inšpekciji] (ZSolI, Ur. l. RS, št. 114/05) ter drugih področnih zakonov nadzira tista postopanja šole, ki naj bi temeljila na aktih po a), ne pa recimo po c). '''Učni načrt ali učni/študijski program''' ipd. po teoriji in sodni praksi, v kolikor je sprejet po zakonsko določenem postopku oz. akreditiran, sodi med materialnopravne izvedbene akte, tj. '''splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil, torej v skupino a) zgoraj'''. To npr. izhaja posredno, a vendar iz sodbe UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111417269 I U 42/2017-9] z dne 12. 12. 2017: »Za zadevo in pravilno uporabo prava je torej bistveno, ali je bila predmetna ekskurzija sestavni del rednega šolskega programa.«
Ali po sklepu UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111413220 I U 236/2017-16] z dne 6. 9. 2017: » … študijski program ... . Ta akt '''nima značilnosti posamičnega akta, saj se ne nanaša na individualno določenega študenta, ampak na nedoločeno število študentov'''. S tem aktom ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, torej točno določene, poimensko navedene osebe, ampak se z izpodbijanim aktom odloča o neopredeljenem številu tistih, na katere se izpodbijani akt nanaša. Torej izpodbijani sklep nima značilnosti upravnega akta, kot je opredeljen v drugem odstavku 2. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 Zakona o upravnem sporu] (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/06 in nasl.). Izpodbijani sklep ima po mnenju sodišča '''naravo splošnega abstraktnega akta, saj se nanaša na nedoločeno število študentov.'''« Po drugi strani pa npr. individualiziran program po ZUOPP po pretežnih znakih tega zakona pomeni (le) izvrševanje odločbe.
Glede na navedeno velja poudariti, da je pri vsakem u(pravnem) aktu potrebno ugotoviti njegovo dejansko naravo oziroma ali gre za neposredno urejanje pravic in obveznosti oz. pravnih koristi posameznika na podlagi že znanih dejstev za določeno, konkretno osebo, pri čemer gre za posamični upravni akt, ali pa gre za splošni u/pravni akt, kjer se urejajo še nenastala dejstva in potencialna dejstva. '''Splošni u(pravni) akti so praviloma podlaga za posamične (konkretne) upravne akte.'''

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Ne/raba ZUP v neupravnih javnopravnih zadevah (šolstvo, prekrški)]]

Splošni in abstraktni ali posamični in konkretni (u)pravni akt?

2024-02-09T09:49:54Z

KantarevicIlda:

Splošni in abstraktni ali posamični in konkretni (u)pravni akt?

2024-02-09T09:49:34Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: Splošni in abstraktni ali posamični in konkretni (u)pravni akt?''' ==

'''Datum odgovora:''' 9. 2. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kaj je pravno gledano učni načrt (25. člen ZOFVI, 29. člen ZOsn, tretji odst. 3. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli)? Ali gre pri učnem načrtu za splošni/posamični pravni akt ali za kaj drugega?
== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek v ožjem smislu in tu izdani akti se vedno nanašajo na '''posamičen in konkreten stan (posamični upravni akt'''). To pomeni, da gre za določeno ali enoznačno določljivo posamezno (fizično ali pravno) osebo, katere pravni položaj se ureja, odločitev se sprejema z uporabo '''splošnih in abstraktnih''', tj. na kogarkoli nanašajočih se določb za prihodnji oziroma potencialni pravni stan. Te se uporabijo v upravnem postopku glede na že obstoječa dejstva in okoliščine posamezne osebe. '''Posamični in konkretni upravni akt se nanaša na določeno osebo in že nastala dejstva. Primer je sodna ali upravna odločba''' (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 13). '''Splošni in abstraktni pravni akti se nanašajo na poimensko nedoločeno osebo in še nenastala, potencialna dejstva'''. Primeri splošnih in abstraktnih aktov: uredba/direktiva EU, ustava, zakon, odlok ali pravilnik občine, pravilnik šole, pravila ZZZS, itd. (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 13).''' '''Učni načrt oz. katerikoli specialni akt, ki ga določa področna zakonodaja (npr. individualiziran program po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5896 Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami] (ZUOPP-1, Ur. l. RS, št. 58/11 in nasl.), je v osnovi lahko, kar zadeva upravna razmerja, ali a), b) ali c) (izključujoče!):

'''a) splošni u/pravni akt''', če in kolikor na temelju zakona določa pravice in obveznosti oz. pravne koristi npr. učencev in šol za bodoča dejstva/primere in ne poimensko določene naslovnike;

'''b) posamični upravni akt''', če se z njim odloča o pravnem položaju oseb/e, na temelju zakona, za določenega naslovnika (npr. OŠ AB iz LJ) in že obstoječa dejstva primera;

'''c) realni akt ali materialno dejanje''', ki praviloma nima neposrednih pravnih posledic, npr. informiranje, podaja predlogov, izvrševanje že prej izdanih posamičnih upravnih aktov itd.. Razlikovanje med temi skupinami je nujno, saj so '''postopki izdaje, pravnega varstva in učinkovanja različni'''. To ločevanje je nadalje važno za Inšpektorat za šolstvo (IRSSol), ker se na podlagi [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in novela) in [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO460 Zakonu o šolski inšpekciji] (ZSolI, Ur. l. RS, št. 114/05) ter drugih področnih zakonov nadzira tista postopanja šole, ki naj bi temeljila na aktih po a), ne pa recimo po c). '''Učni načrt ali učni/študijski program''' ipd. po teoriji in sodni praksi, v kolikor je sprejet po zakonsko določenem postopku oz. akreditiran, sodi med materialnopravne izvedbene akte, tj. '''splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil, torej v skupino a) zgoraj'''. To npr. izhaja posredno, a vendar iz sodbe UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111417269 I U 42/2017-9] z dne 12. 12. 2017: »Za zadevo in pravilno uporabo prava je torej bistveno, ali je bila predmetna ekskurzija sestavni del rednega šolskega programa.«Ali po sklepu UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111413220 I U 236/2017-16] z dne 6. 9. 2017: » … študijski program ... . Ta akt '''nima značilnosti posamičnega akta, saj se ne nanaša na individualno določenega študenta, ampak na nedoločeno število študentov'''. S tem aktom ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, torej točno določene, poimensko navedene osebe, ampak se z izpodbijanim aktom odloča o neopredeljenem številu tistih, na katere se izpodbijani akt nanaša. Torej izpodbijani sklep nima značilnosti upravnega akta, kot je opredeljen v drugem odstavku 2. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 Zakona o upravnem sporu] (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/06 in nasl.). Izpodbijani sklep ima po mnenju sodišča '''naravo splošnega abstraktnega akta, saj se nanaša na nedoločeno število študentov.'''« Po drugi strani pa npr. individualiziran program po ZUOPP po pretežnih znakih tega zakona pomeni (le) izvrševanje odločbe.Glede na navedeno velja poudariti, da je pri vsakem u(pravnem) aktu potrebno ugotoviti njegovo dejansko naravo oziroma ali gre za neposredno urejanje pravic in obveznosti oz. pravnih koristi posameznika na podlagi že znanih dejstev za določeno, konkretno osebo, pri čemer gre za posamični upravni akt, ali pa gre za splošni u/pravni akt, kjer se urejajo še nenastala dejstva in potencialna dejstva. '''Splošni u(pravni) akti so praviloma podlaga za posamične (konkretne) upravne akte.'''

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Splošni in abstraktni ali posamični in konkretni (u)pravni akt?

2024-02-09T09:17:16Z

KantarevicIlda: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Odstop zadeve drugemu upravnemu organu in obvestilo prijavitelju

2024-01-31T09:32:34Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: Odstop zadeve drugemu upravnemu organu in obvestilo prijavitelju - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 31. 1. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je inšpektor dolžan znanega pobudnika, ki pa ni zaprosil za odgovor ali zahteval obvestila o dejanjih in ukrepih (npr. po ZSolI), na podlagi 5. odst. 65. člena ZUP, obvestiti o tem, da je zadevo odstopil drugemu organu? Ali in kakšna je razlika med odstopom zadeve pristojnemu organu npr. po 10. točki 14.b člena ZSolI in odstopom po 65. členu ZUP? Ali gre v prvem primeru za odstop zadeve tekom inšpekcijskega upravnega postopka, v drugem pa za odstop zadeve, ko inšpekcijski upravni postopek še ni uveden in gre za obravnavo pisanja (pobude oz. prijave) v splošni upravni zadevi?

== '''Odgovor:''' ==

Organ, ki mu je vloga poslana, najprej preveri, ali je za vlogo pristojen. Če je, jo sprejme in na zahtevo vložnika potrdi sprejem. Če je vloga prispela (1) po pošti in za vlogo ni pristojen, jo nemudoma odstopi pristojnemu drugemu upravnemu organu oziroma sodišču in o tem obvesti stranko. Če ne ve, kateri organ bi bil za vlogo pristojen, vlogo s sklepom zavrže (se ne spušča v vsebino) in sklep vroči vlagatelju ([[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člen ZUP]]). Če vlogo prinese vložnik (2) osebno ali jo želi dati na zapisnik in organ za tako vlogo ni pristojen, napoti vložnika k pristojnemu organu. Če ta vztraja, naj organ vlogo sprejme, jo mora sprejeti, vendar jo takoj s sklepom zavrže in sklep izroči ali vroči vložniku ([[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člen ZUP]], več v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 130).
Inšpekcijske postopke ureja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in novela). Kadar gre na primer za inšpekcijske postopke, mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka. V inšpekcijskem postopku ima '''položaj stranke zavezanec'''. '''Vlagatelj pobude''', prijave, sporočila ali druge vloge '''nima položaja stranke '''(24. člen ZIN). [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO460 Zakon o šolski inšpekciji] (ZSolI, Ur. l. RS, št. 114/05) v '''10. točki 14.b člena''' določa, da ima inšpektor pravico in dolžnost, da odstopi zadevo pristojnemu organu.
Torej, kadar inšpektorat (npr. IRSŠol) oceni, da po vsebini podane pobude oz. prijave ni pristojen, '''odstopi prijavo '''drugemu inšpektoratu oziroma organu. Pri tem se zaradi več razlogov '''vložnika prijave oziroma pobude o tem obvesti''', tako da se v dopisu, ki ga inšpektorat (npr. IRSŠol) posreduje drugemu organu in kateremu se prijava priloži (kopijo pa ohranite v svoji spisni dokumentaciji), označi '''vročitev '''(saj od vročitve ne tečejo nobeni roki), '''poleg naslovniku tudi prijavitelju'''.
To izhaja že iz načela varstva pravic strank po ZUP, saj bo lahko prijavitelj kasneje uveljavljal pravni interes, ter zakonitosti glede morebitnega (naknadnega) kompetenčnega spora, pa tudi splošnih načel odprtosti in odzivnosti ter izvedbenih pravil po ZDU-1 in UUP ter nenazadnje pravil komuniciranja, da so vsi vpleteni obveščeni o tem, kje se vloga nahaja in (domnevno) obravnava.
Med ZSolI in ZUP o tem vprašanju '''ni razlike, odstop pristojnemu organu je istovrstno dejanje po 10. točki 14.b člena ZSolI in petem odstavku 65. člena ZUP'''. ZUP je le še nekoliko bolj podroben, ker ravnanje prejemnika veže na to, ali se je vložnik osebno zglasil pri vas ali poslal vlogo po pošti. '''Če organ (npr. IRSŠol) ni pristojen, postopka v nobenem primeru sploh ne sme začeti.'''
 

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]
[[Category:Kompetenčni spori in pravna pomoč]]

Odstop zadeve drugemu upravnemu organu in obvestilo prijavitelju

2024-01-31T09:31:57Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: Odstop zadeve drugemu upravnemu organu in obvestilo prijavitelju''' ==

'''Datum odgovora:''' 31. 1. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je inšpektor dolžan znanega pobudnika, ki pa ni zaprosil za odgovor ali zahteval obvestila o dejanjih in ukrepih (npr. po ZSolI), na podlagi 5. odst. 65. člena ZUP, obvestiti o tem, da je zadevo odstopil drugemu organu? Ali in kakšna je razlika med odstopom zadeve pristojnemu organu npr. po 10. točki 14.b člena ZSolI in odstopom po 65. členu ZUP? Ali gre v prvem primeru za odstop zadeve tekom inšpekcijskega upravnega postopka, v drugem pa za odstop zadeve, ko inšpekcijski upravni postopek še ni uveden in gre za obravnavo pisanja (pobude oz. prijave) v splošni upravni zadevi?

== '''Odgovor:''' ==

Organ, ki mu je vloga poslana, najprej preveri, ali je za vlogo pristojen. Če je, jo sprejme in na zahtevo vložnika potrdi sprejem. Če je vloga prispela (1) po pošti in za vlogo ni pristojen, jo nemudoma odstopi pristojnemu drugemu upravnemu organu oziroma sodišču in o tem obvesti stranko. Če ne ve, kateri organ bi bil za vlogo pristojen, vlogo s sklepom zavrže (se ne spušča v vsebino) in sklep vroči vlagatelju ([[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člen ZUP]]). Če vlogo prinese vložnik (2) osebno ali jo želi dati na zapisnik in organ za tako vlogo ni pristojen, napoti vložnika k pristojnemu organu. Če ta vztraja, naj organ vlogo sprejme, jo mora sprejeti, vendar jo takoj s sklepom zavrže in sklep izroči ali vroči vložniku ([[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člen ZUP]], več v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 130).
Inšpekcijske postopke ureja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in novela). Kadar gre na primer za inšpekcijske postopke, mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka. V inšpekcijskem postopku ima '''položaj stranke zavezanec'''. '''Vlagatelj pobude''', prijave, sporočila ali druge vloge '''nima položaja stranke '''(24. člen ZIN). [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO460 Zakon o šolski inšpekciji] (ZSolI, Ur. l. RS, št. 114/05) v '''10. točki 14.b člena''' določa, da ima inšpektor pravico in dolžnost, da odstopi zadevo pristojnemu organu.
Torej, kadar inšpektorat (npr. IRSŠol) oceni, da po vsebini podane pobude oz. prijave ni pristojen, '''odstopi prijavo '''drugemu inšpektoratu oziroma organu. Pri tem se zaradi več razlogov '''vložnika prijave oziroma pobude o tem obvesti''', tako da se v dopisu, ki ga inšpektorat (npr. IRSŠol) posreduje drugemu organu in kateremu se prijava priloži (kopijo pa ohranite v svoji spisni dokumentaciji), označi '''vročitev '''(saj od vročitve ne tečejo nobeni roki), '''poleg naslovniku tudi prijavitelju'''.
To izhaja že iz načela varstva pravic strank po ZUP, saj bo lahko prijavitelj kasneje uveljavljal pravni interes, ter zakonitosti glede morebitnega (naknadnega) kompetenčnega spora, pa tudi splošnih načel odprtosti in odzivnosti ter izvedbenih pravil po ZDU-1 in UUP ter nenazadnje pravil komuniciranja, da so vsi vpleteni obveščeni o tem, kje se vloga nahaja in (domnevno) obravnava.
Med ZSolI in ZUP o tem vprašanju '''ni razlike, odstop pristojnemu organu je istovrstno dejanje po 10. točki 14.b člena ZSolI in petem odstavku 65. člena ZUP'''. ZUP je le še nekoliko bolj podroben, ker ravnanje prejemnika veže na to, ali se je vložnik osebno zglasil pri vas ali poslal vlogo po pošti. '''Če organ (npr. IRSŠol) ni pristojen, postopka v nobenem primeru sploh ne sme začeti.'''
 

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]
[[Category:Kompetenčni spori in pravna pomoč]]

Odstop zadeve drugemu upravnemu organu in obvestilo prijavitelju

2024-01-31T09:26:24Z

KantarevicIlda:

Odstop zadeve drugemu upravnemu organu in obvestilo prijavitelju

2024-01-31T09:19:19Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: Odstop zadeve drugemu upravnemu organu in obvestilo prijavitelju''' ==

'''Datum odgovora:''' 31. 1. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je inšpektor dolžan znanega pobudnika, ki pa ni zaprosil za odgovor ali zahteval obvestila o dejanjih in ukrepih (npr. po ZSolI), na podlagi 5. odst. 65. člena ZUP, obvestiti o tem, da je zadevo odstopil drugemu organu? Ali in kakšna je razlika med odstopom zadeve pristojnemu organu npr. po 10. točki 14.b člena ZSolI in odstopom po 65. členu ZUP? Ali gre v prvem primeru za odstop zadeve tekom inšpekcijskega upravnega postopka, v drugem pa za odstop zadeve, ko inšpekcijski upravni postopek še ni uveden in gre za obravnavo pisanja (pobude oz. prijave) v splošni upravni zadevi?
== '''Odgovor:''' ==

Organ, ki mu je vloga poslana, najprej preveri, ali je za vlogo pristojen. Če je, jo sprejme in na zahtevo vložnika potrdi sprejem. Če je vloga prispela (1) po pošti in za vlogo ni pristojen, jo nemudoma odstopi pristojnemu drugemu upravnemu organu oziroma sodišču in o tem obvesti stranko. Če ne ve, kateri organ bi bil za vlogo pristojen, vlogo s sklepom zavrže (se ne spušča v vsebino) in sklep vroči vlagatelju (65. člen ZUP). Če vlogo prinese vložnik (2) osebno ali jo želi dati na zapisnik in organ za tako vlogo ni pristojen, napoti vložnika k pristojnemu organu. Če ta vztraja, naj organ vlogo sprejme, jo mora sprejeti, vendar jo takoj s sklepom zavrže in sklep izroči ali vroči vložniku (65. člen ZUP, več v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 130).Inšpekcijske postopke ureja Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14). Kadar gre na primer za inšpekcijske postopke, mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka. V inšpekcijskem postopku ima '''položaj stranke zavezanec'''. '''Vlagatelj pobude''', prijave, sporočila ali druge vloge '''nima položaja stranke '''(24. člen ZIN). Zakon o šolski inšpekciji (ZSolI, Ur. l. RS, št. 114/05 - uradno prečiščeno besedilo) v '''10. točki 14.b člena''' določa, da ima inšpektor pravico in dolžnost, da odstopi zadevo pristojnemu organu.Torej, kadar inšpektorat (npr. IRSŠol) oceni, da po vsebini podane pobude oz. prijave ni pristojen, '''odstopi prijavo''' drugemu inšpektoratu oziroma organu.  Pri tem se zaradi več razlogov '''vložnika prijave oziroma pobude o tem obvesti''', tako da se v dopisu, ki ga inšpektorat (npr. IRSŠol) posreduje drugemu organu in kateremu se prijava priloži (kopijo pa ohranite v svoji spisni dokumentaciji), označi '''vročitev '''(saj od vročitve ne tečejo nobeni roki), '''poleg naslovniku tudi prijavitelju'''.To izhaja že iz načela varstva pravic strank po ZUP, saj bo lahko prijavitelj kasneje uveljavljal pravni interes, ter zakonitosti glede morebitnega (naknadnega) kompetenčnega spora, pa tudi splošnih načel odprtosti in odzivnosti ter izvedbenih pravil po ZDU-1 in UUP ter nenazadnje pravil komuniciranja, da so vsi vpleteni obveščeni o tem, kje se vloga nahaja in (domnevno) obravnava. Med ZSolI in ZUP o tem vprašanju '''ni razlike, odstop pristojnemu organu je istovrstno dejanje po 10. točki 14.b člena ZSolI in petem odstavku 65. člena ZUP'''. ZUP je le še nekoliko bolj podroben, ker ravnanje prejemnika veže na to, ali se je vložnik osebno zglasil pri vas ali poslal vlogo po pošti. '''Če organ (npr. IRSŠol) ni pristojen, postopka v nobenem primeru sploh ne sme začeti.''' 

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Odstop zadeve drugemu upravnemu organu in obvestilo prijavitelju

2024-01-31T08:57:41Z

KantarevicIlda: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Nenajavljen inšpekcijski ogled

2023-12-08T09:54:54Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: ''' Nenajavljen inšpekcijski ogled - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

V praksi se dostikrat zgodi, da ogled (npr. inšpekcijski) ni najavljen. Inšpektor v skladu z 29. členom ZIN zavezanca naknadno pozove, da se pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah nadzora. Dosedanja sodna praksa takemu ravnanju ni nasprotovala. Je nenajava ogleda in posledično odsotnost zavezanca (kljub kasnejšemu pozivu) res taka kršitev, zaradi katere se odločba lahko odpravi, ob upoštevanju, da obligatorna ustna obravnava ni uvrščena med kršitve iz drugega odstavka 237. člena ZUP ter, da v večini primerov v inšpekcijskih postopkih nastopa samo ena stranka in je inšpekcijski zavezanec pozvan, da se pisno ali ustno izjasni o nadzoru? Dilema se nanaša na 15. in 16. točko UPRS Sodbe II U 151/2022-27 z dne 12. 04. 2023.

== '''Odgovor:''' ==

Ogled se opravi, kadar je za ugotovitev kakšnega dejstva ali za razjasnitev bistvenih okoliščin potrebno, da si uradna oseba, ki vodi postopek, stvar neposredno ogleda ([[Zak:ZUP#199. .C4.8D{{!}}199. člen ZUP]]). O tem, ali se bo opravil ogled, odloča uradna oseba, bodisi na predlog stranke bodisi po uradni dolžnosti (Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2022, str. 369, 2. knjiga).
Stranka ima v skladu z 200. členom ZUP ([[Zak:ZUP#200. .C4.8Dlen{{!}}200. člen ZUP]]) pravico biti prisotna pri ogledu, po stališču sodne prakse pa citiranje določbe ni mogoče razumeti tako, da ima stranka zgolj pravico, da je fizično navzoča pri ogledu, ob tem pa ji je onemogočeno, da aktivno varuje svoje pravice in koristi, na primer tako, da uradni osebi že ob izvedbi ogleda podaja svoje predloge in pripombe, torej da pri tem sodeluje. Ravno nasprotno. Pomen posebne določbe je v utrditvi načela zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) in iz tega načela izpeljanih pravic stranke ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]). Dopustitev aktivne vloge stranke je še posebej pomembna v primerih, kadar te možnosti stranka pozneje v postopku (po koncu ogleda) ne bo več mogla učinkovito uveljavljati (Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2022, str. 372, 2. knjiga).
'''Po drugi strani je treba opozoriti tudi na sodno prakso, po kateri zgolj kršitev pravice stranke, da je navzoča pri ogledu, ne pomeni vselej bistvene kršitve pravil upravnega postopka''' (po 3. točki drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). Upravno sodišče kot ključno '''poudarja, ali je bilo stranki na drug način omogočeno, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ugotovljenih na ogledu, in o čemer je bil sestavljen zapisnik''' (glej sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113068762 I U 1576/2013] z dne 20. 2. 2014 in sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111405443 I U 1540/2016] z dne 28. 2. 2017; Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2022, str. 372, 2. knjiga).  
Prav tako '''opustitev obligatorne ustne obravnave ni uvrščena med kršitve''' iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]], ki se jih lahko v vsakem primeru šteje za bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Zato je treba v vsakem primeru posebej preizkusiti, ali je zagrešena kršitev po svoji vsebini taka, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Opustitev izvedbe ustne obravnave pa lahko hitro preraste v kršitev načela zaslišanja stranke. '''Če stranki ali stranskemu udeležencu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, bodisi na ustni obravnavi, lahko pa tudi zunaj nje, je podana absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka''' iz 3. točke drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2022, str. 170, 2. knjiga).
Velja pa tudi področni zakon, ki ZUP nadredi oz. olajša delo inšpektorjem, a le pri določenih (poslovnih) zavezancih: Ko gre za nekatere posebne upravne postopke (npr. inšpekcijski), 29. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Uradni lit RS, št. 43/07 in novela) določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Zavezanec, njegova zakonita ali statutarna zastopnica oziroma zastopnik, pooblaščenka oziroma pooblaščenec in odgovorna oseba zavezanca lahko prisostvujejo opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, razen če ovirajo učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora; o tem izda inšpektor poseben sklep.
Tretji in četrti odstavek 29. člena ZIN določa, da v primeru oziroma postopku inšpekcijskega nadzora nad zavezancem, ki je pravna oseba oziroma samostojni podjetnik in ta ni prisoten oziroma zakoniti zastopnik ali pooblaščenec zavezanca, lahko inšpektor opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze, ne da bi bila pri tem potrebna navzočnost teh oseb. Toda, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor v primeru iz prejšnjega odstavka pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Poziv in zapisnik se lahko zavezancu v tem primeru vročita tudi tako, da se ju izroči kateremu od zaposlenih oziroma, če to ni mogoče, pusti v objektu. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo potrebno dodatno zaslišanje stranke.
Omenjena sodba (UPRS Sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111468351 II U 151/2022-27] z dne 12. 04. 2023) ne zahteva, kakor tudi ZIN ne, da bi moral biti potreben za vsak ogled sklep o obravnavi, ampak opozarja, da je ogled sestavni del obravnave, kar pomeni, da je zlasti treba na ogled zavezanca vabiti, mu tako dati možnost sodelovanja. '''Omenjeno načelo je ustaljeno, prav tako pa je tudi izvedljivo oziroma bi moralo biti - torej ogled z učinkom za stranke le, če je bila vabljena in prišla ali tudi ne (je pa imela možnost) ali tudi če je slučajno prisotna. Sicer pa to ni ogled, ampak aktivnost pred samim formalnim postopkom, ki po judikaturi še ne pomeni uvedbe postopka, le preverbo potrebe po začetku postopka ob vsaj verjetnosti neskladnosti. Omenjeni predogled nima (ne sme imeti) nobenih posledic za stranke, gre zgolj za zbiranje informacij o dejanskem stanju.'''
 

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]]

Nenajavljen inšpekcijski ogled

2023-12-07T11:43:57Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: ''' Nenajavljen inšpekcijski ogled - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

V praksi se dostikrat zgodi, da ogled (npr. inšpekcijski) ni najavljen. Inšpektor v skladu z 29. členom ZIN zavezanca naknadno pozove, da se pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah nadzora. Dosedanja sodna praksa takemu ravnanju ni nasprotovala. Je nenajava ogleda in posledično odsotnost zavezanca (kljub kasnejšemu pozivu) res taka kršitev, zaradi katere se odločba lahko odpravi, ob upoštevanju, da obligatorna ustna obravnava ni uvrščena med kršitve iz drugega odstavka 237. člena ZUP ter, da v večini primerov v inšpekcijskih postopkih nastopa samo ena stranka in je inšpekcijski zavezanec pozvan, da se pisno ali ustno izjasni o nadzoru? Dilema se nanaša na 15. in 16. točko UPRS Sodbe II U 151/2022-27 z dne 12. 04. 2023.

== '''Odgovor:''' ==

Ogled se opravi, kadar je za ugotovitev kakšnega dejstva ali za razjasnitev bistvenih okoliščin potrebno, da si uradna oseba, ki vodi postopek, stvar neposredno ogleda ([[Zak:ZUP#199. .C4.8D{{!}}199. člen ZUP]]). O tem, ali se bo opravil ogled, odloča uradna oseba, bodisi na predlog stranke bodisi po uradni dolžnosti (Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2022, str. 369, 2. knjiga).
Stranka ima v skladu z 200. členom ZUP ([[Zak:ZUP#200. .C4.8Dlen{{!}}200. člen ZUP]]) pravico biti prisotna pri ogledu, po stališču sodne prakse pa citiranje določbe ni mogoče razumeti tako, da ima stranka zgolj pravico, da je fizično navzoča pri ogledu, ob tem pa ji je onemogočeno, da aktivno varuje svoje pravice in koristi, na primer tako, da uradni osebi že ob izvedbi ogleda podaja svoje predloge in pripombe, torej da pri tem sodeluje. Ravno nasprotno. Pomen posebne določbe je v utrditvi načela zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) in iz tega načela izpeljanih pravic stranke ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]). Dopustitev aktivne vloge stranke je še posebej pomembna v primerih, kadar te možnosti stranka pozneje v postopku (po koncu ogleda) ne bo več mogla učinkovito uveljavljati (Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2022, str. 372, 2. knjiga).
'''Po drugi strani je treba opozoriti tudi na sodno prakso, po kateri zgolj kršitev pravice stranke, da je navzoča pri ogledu, ne pomeni vselej bistvene kršitve pravil upravnega postopka''' (po 3. točki drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). Upravno sodišče kot ključno '''poudarja, ali je bilo stranki na drug način omogočeno, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ugotovljenih na ogledu, in o čemer je bil sestavljen zapisnik''' (glej sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113068762 I U 1576/2013] z dne 20. 2. 2014 in sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111405443 I U 1540/2016] z dne 28. 2. 2017; Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2022, str. 372, 2. knjiga).  
Prav tako '''opustitev obligatorne ustne obravnave ni uvrščena med kršitve''' iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]], ki se jih lahko v vsakem primeru šteje za bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Zato je treba v vsakem primeru posebej preizkusiti, ali je zagrešena kršitev po svoji vsebini taka, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Opustitev izvedbe ustne obravnave pa lahko hitro preraste v kršitev načela zaslišanja stranke. '''Če stranki ali stranskemu udeležencu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, bodisi na ustni obravnavi, lahko pa tudi zunaj nje, je podana absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka''' iz 3. točke drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2022, str. 170, 2. knjiga).
Ko gre za nekatere posebne upravne postopke (npr. inšpekcijski), 29. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Uradni lit RS, št. 43/07 in novela) določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Zavezanec, njegova zakonita ali statutarna zastopnica oziroma zastopnik, pooblaščenka oziroma pooblaščenec in odgovorna oseba zavezanca lahko prisostvujejo opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, razen če ovirajo učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora; o tem izda inšpektor poseben sklep.
Velja pa res še tretji in četrti odstavek 29. člena ZIN, in sicer, v primeru oziroma postopku inšpekcijskega nadzora nad zavezancem, ki je pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, ni prisoten sam samostojni podjetnik oziroma zakoniti zastopnik ali pooblaščenec zavezanca, lahko inšpektor opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze, ne da bi bila pri tem potrebna navzočnost teh oseb. Toda, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor v primeru iz prejšnjega odstavka pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Poziv in zapisnik se lahko zavezancu v tem primeru vročita tudi tako, da se ju izroči kateremu od zaposlenih oziroma, če to ni mogoče, pusti v objektu. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo potrebno dodatno zaslišanje stranke.
Omenjena sodba (UPRS Sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111468351 II U 151/2022-27] z dne 12. 04. 2023) ne zahteva, kakor tudi ZIN ne, da bi moral biti potreben za vsak ogled sklep o obravnavi, ampak opozarja, da je ogled sestavni del obravnave, kar pomeni, da je zlasti treba na ogled zavezanca vabiti, mu tako dati možnost sodelovanja. '''Omenjeno načelo je ustaljeno, prav tako pa je tudi izvedljivo oziroma bi moralo biti - torej ogled z učinkom za stranke le, če je bila vabljena in prišla ali tudi ne (je pa imela možnost) ali tudi če je slučajno prisotna. Sicer pa to ni ogled, ampak aktivnost pred samim formalnim postopkom, ki po judikaturi še ne pomeni uvedbe postopka, le preverbo potrebe po začetku postopka ob vsaj verjetnosti neskladnosti. Omenjeni predogled nima (ne sme imeti) nobenih posledic za stranke, gre zgolj za zbiranje informacij o dejanskem stanju.'''
 

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]]

Nenajavljen inšpekcijski ogled

2023-12-07T11:34:40Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: ''' Nenajavljen inšpekcijski ogled - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

V praksi se dostikrat zgodi, da ogled (npr. inšpekcijski) ni najavljen. Inšpektor v skladu z 29. členom ZIN zavezanca naknadno pozove, da se pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah nadzora. Dosedanja sodna praksa takemu ravnanju ni nasprotovala. Je nenajava ogleda in posledično odsotnost zavezanca (kljub kasnejšemu pozivu) res taka kršitev, zaradi katere se odločba lahko odpravi, ob upoštevanju, da obligatorna ustna obravnava ni uvrščena med kršitve iz drugega odstavka 237. člena ZUP ter, da v večini primerov v inšpekcijskih postopkih nastopa samo ena stranka in je inšpekcijski zavezanec pozvan, da se pisno ali ustno izjasni o nadzoru? Dilema se nanaša na 15. in 16. točko UPRS Sodbe II U 151/2022-27 z dne 12. 04. 2023.
== '''Odgovor:''' ==

Ogled se opravi, kadar je za ugotovitev kakšnega dejstva ali za razjasnitev bistvenih okoliščin potrebno, da si uradna oseba, ki vodi postopek, stvar neposredno ogleda ([[Zak:ZUP#199. .C4.8D{{!}}199. člen ZUP]]). O tem, ali se bo opravil ogled, odloča uradna oseba, bodisi na predlog stranke bodisi po uradni dolžnosti (Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2022, str. 369, 2. knjiga).Stranka ima v skladu z 200. členom ZUP ([[Zak:ZUP#200. .C4.8Dlen{{!}}200. člen ZUP]]) pravico biti prisotna pri ogledu, po stališču sodne prakse pa citiranje določbe ni mogoče razumeti tako, da ima stranka zgolj pravico, da je fizično navzoča pri ogledu, ob tem pa ji je onemogočeno, da aktivno varuje svoje pravice in koristi, na primer tako, da uradni osebi že ob izvedbi ogleda podaja svoje predloge in pripombe, torej da pri tem sodeluje. Ravno nasprotno. Pomen posebne določbe je v utrditvi načela zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) in iz tega načela izpeljanih pravic stranke ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]). Dopustitev aktivne vloge stranke je še posebej pomembna v primerih, kadar te možnosti stranka pozneje v postopku (po koncu ogleda) ne bo več mogla učinkovito uveljavljati (Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2022, str. 372, 2. knjiga).'''Po drugi strani je treba opozoriti tudi na sodno prakso, po kateri zgolj kršitev pravice stranke, da je navzoča pri ogledu, ne pomeni vselej bistvene kršitve pravil upravnega postopka''' (po 3. točki drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). Upravno sodišče kot ključno '''poudarja, ali je bilo stranki na drug način omogočeno, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ugotovljenih na ogledu, in o čemer je bil sestavljen zapisnik''' (glej sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113068762 I U 1576/2013] z dne 20. 2. 2014 in sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111405443 I U 1540/2016] z dne 28. 2. 2017; Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2022, str. 372, 2. knjiga).  Prav tako '''opustitev obligatorne ustne obravnave ni uvrščena med kršitve''' iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]], ki se jih lahko v vsakem primeru šteje za bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Zato je treba v vsakem primeru posebej preizkusiti, ali je zagrešena kršitev po svoji vsebini taka, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Opustitev izvedbe ustne obravnave pa lahko hitro preraste v kršitev načela zaslišanja stranke. '''Če stranki ali stranskemu udeležencu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, bodisi na ustni obravnavi, lahko pa tudi zunaj nje, je podana absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka''' iz 3. točke drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2022, str. 170, 2. knjiga).Ko gre za nekatere posebne upravne postopke (npr. inšpekcijski), 29. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Uradni lit RS, št. 43/07 in novela) določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Zavezanec, njegova zakonita ali statutarna zastopnica oziroma zastopnik, pooblaščenka oziroma pooblaščenec in odgovorna oseba zavezanca lahko prisostvujejo opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, razen če ovirajo učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora; o tem izda inšpektor poseben sklep.Velja pa res še tretji in četrti odstavek 29. člena ZIN, in sicer, v primeru oziroma postopku inšpekcijskega nadzora nad zavezancem, ki je pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, ni prisoten sam samostojni podjetnik oziroma zakoniti zastopnik ali pooblaščenec zavezanca, lahko inšpektor opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze, ne da bi bila pri tem potrebna navzočnost teh oseb. Toda, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor v primeru iz prejšnjega odstavka pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Poziv in zapisnik se lahko zavezancu v tem primeru vročita tudi tako, da se ju izroči kateremu od zaposlenih oziroma, če to ni mogoče, pusti v objektu. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo potrebno dodatno zaslišanje stranke.Omenjena sodba (UPRS Sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111468351 II U 151/2022-27] z dne 12. 04. 2023) ne zahteva, kakor tudi ZIN ne, da bi moral biti potreben za vsak ogled sklep o obravnavi, ampak opozarja, da je ogled sestavni del obravnave, kar pomeni, da je zlasti treba na ogled zavezanca vabiti, mu tako dati možnost sodelovanja. '''Omenjeno načelo je ustaljeno, prav tako pa je tudi izvedljivo oziroma bi moralo biti - torej ogled z učinkom za stranke le, če je bila vabljena in prišla ali tudi ne (je pa imela možnost) ali tudi če je slučajno prisotna. Sicer pa to ni ogled, ampak aktivnost pred samim formalnim postopkom, ki po judikaturi še ne pomeni uvedbe postopka, le preverbo potrebe po začetku postopka ob vsaj verjetnosti neskladnosti. Omenjeni predogled nima (ne sme imeti) nobenih posledic za stranke, gre zgolj za zbiranje informacij o dejanskem stanju.''' 

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]]

Nenajavljen inšpekcijski ogled

2023-12-07T11:32:37Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: ''' Nenajavljen inšpekcijski ogled - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

V praksi se dostikrat zgodi, da ogled (npr. inšpekcijski) ni najavljen. Inšpektor v skladu z 29. členom ZIN zavezanca naknadno pozove, da se pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah nadzora. Dosedanja sodna praksa takemu ravnanju ni nasprotovala. Je nenajava ogleda in posledično odsotnost zavezanca (kljub kasnejšemu pozivu) res taka kršitev, zaradi katere se odločba lahko odpravi, ob upoštevanju, da obligatorna ustna obravnava ni uvrščena med kršitve iz drugega odstavka 237. člena ZUP ter, da v večini primerov v inšpekcijskih postopkih nastopa samo ena stranka in je inšpekcijski zavezanec pozvan, da se pisno ali ustno izjasni o nadzoru? Dilema se nanaša na 15. in 16. točko UPRS Sodbe II U 151/2022-27 z dne 12. 04. 2023.
== '''Odgovor:''' ==

Ogled se opravi, kadar je za ugotovitev kakšnega dejstva ali za razjasnitev bistvenih okoliščin potrebno, da si uradna oseba, ki vodi postopek, stvar neposredno ogleda ([[Zak:ZUP#199. .C4.8D{{!}}199. člen ZUP]]). O tem, ali se bo opravil ogled, odloča uradna oseba, bodisi na predlog stranke bodisi po uradni dolžnosti (Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2022, str. 369, 2. knjiga).Stranka ima v skladu z 200. členom ZUP ([[Zak:ZUP#200. .C4.8Dlen{{!}}200. člen ZUP]]) pravico biti prisotna pri ogledu, po stališču sodne prakse pa citiranje določbe ni mogoče razumeti tako, da ima stranka zgolj pravico, da je fizično navzoča pri ogledu, ob tem pa ji je onemogočeno, da aktivno varuje svoje pravice in koristi, na primer tako, da uradni osebi že ob izvedbi ogleda podaja svoje predloge in pripombe, torej da pri tem sodeluje. Ravno nasprotno. Pomen posebne določbe je v utrditvi načela zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) in iz tega načela izpeljanih pravic stranke ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]). Dopustitev aktivne vloge stranke je še posebej pomembna v primerih, kadar te možnosti stranka pozneje v postopku (po koncu ogleda) ne bo več mogla učinkovito uveljavljati (Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2022, str. 372, 2. knjiga).'''Po drugi strani je treba opozoriti tudi na sodno prakso, po kateri zgolj kršitev pravice stranke, da je navzoča pri ogledu, ne pomeni vselej bistvene kršitve pravil upravnega postopka''' (po 3. točki drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). Upravno sodišče kot ključno '''poudarja, ali je bilo stranki na drug način omogočeno, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ugotovljenih na ogledu, in o čemer je bil sestavljen zapisnik''' (glej sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113068762 I U 1576/2013] z dne 20. 2. 2014 in sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111405443 I U 1540/2016] z dne 28. 2. 2017; Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2022, str. 372, 2. knjiga).  Prav tako '''opustitev obligatorne ustne obravnave ni uvrščena med kršitve''' iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]], ki se jih lahko v vsakem primeru šteje za bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Zato je treba v vsakem primeru posebej preizkusiti, ali je zagrešena kršitev po svoji vsebini taka, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Opustitev izvedbe ustne obravnave pa lahko hitro preraste v kršitev načela zaslišanja stranke. '''Če stranki ali stranskemu udeležencu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, bodisi na ustni obravnavi, lahko pa tudi zunaj nje, je podana absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka''' iz 3. točke drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2022, str. 170, 2. knjiga).Ko gre za nekatere posebne upravne postopke (npr. inšpekcijski), 29. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Uradni lit RS, št. 43/07 in novela) določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Zavezanec, njegova zakonita ali statutarna zastopnica oziroma zastopnik, pooblaščenka oziroma pooblaščenec in odgovorna oseba zavezanca lahko prisostvujejo opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, razen če ovirajo učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora; o tem izda inšpektor poseben sklep.Velja pa res še tretji in četrti odstavek 29. člena ZIN, in sicer, v primeru oziroma postopku inšpekcijskega nadzora nad zavezancem, ki je pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, ni prisoten sam samostojni podjetnik oziroma zakoniti zastopnik ali pooblaščenec zavezanca, lahko inšpektor opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze, ne da bi bila pri tem potrebna navzočnost teh oseb. Toda, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor v primeru iz prejšnjega odstavka pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Poziv in zapisnik se lahko zavezancu v tem primeru vročita tudi tako, da se ju izroči kateremu od zaposlenih oziroma, če to ni mogoče, pusti v objektu. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo potrebno dodatno zaslišanje stranke.Omenjena sodba (UPRS Sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111468351 II U 151/2022-27] z dne 12. 04. 2023) ne zahteva, kakor tudi ZIN ne, da bi moral biti potreben za vsak ogled sklep o obravnavi, ampak opozarja, da je ogled sestavni del obravnave, kar pomeni, da je zlasti treba na ogled zavezanca vabiti, mu tako dati možnost sodelovanja. '''Omenjeno načelo je ustaljeno, prav tako pa je tudi izvedljivo oziroma bi moralo biti - torej ogled z učinkom za stranke le, če je bila vabljena in prišla ali tudi ne (je pa imela možnost) ali tudi če je slučajno prisotna. Sicer pa to ni ogled, ampak aktivnost pred samim formalnim postopkom, ki po judikaturi še ne pomeni uvedbe postopka, le preverbo potrebe po začetku postopka ob vsaj verjetnosti neskladnosti. Omenjeni predogled nima (ne sme imeti) nobenih posledic za stranke, gre zgolj za zbiranje informacij o dejanskem stanju.''' 

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Nenajavljen inšpekcijski ogled

2023-12-07T11:07:48Z

KantarevicIlda: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti v uvodu odločbe

2023-11-20T08:00:22Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: '''Predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti v uvodu odločbe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 21. 11. 2022, dopolnjeno 20. 11. 2023

 
== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ (npr. medobčinski inšpektorat) vodi postopek, v katerem izda odločbo. Katere predpise mora navesti v uvodu odločbe (ob upoštevanju, da je v konkretnem primeru z odloki opredeljena tudi krajevna pristojnost)?

Ali se v uvodu izdane odločbe, soglasja pristojnega organa (npr. organ v sestavi ministrstva) poleg materialnega predpisa (npr. ZCes-2) lahko navaja tudi ZUP ali navajanje ZUP res ni potrebno? Ali je potrebno v uvodu odločbe navesti pooblastilo predstojnika posamezni uradni osebi za vodenje oziroma odločanje kot predpis o pristojnosti?

== '''Odgovor:''' ==

Temeljni cilj uvoda odločbe je, da nadzorstveni organ pri uporabi različnih pravnih sredstev preveri zakonitost potencialno sporne odločbe. Torej '''naj bi bilo iz uvoda razvidno, da se navedba predpisa o pristojnosti in posledično (stvarne) pristojnosti organa izdajatelja ter navedba upravne zadeve ujemata'''. [[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen{{!}}212. člen ZUP]] ureja sestavine uvoda, pri čemer je ena izmed njih tudi predpis o pristojnosti organa, ki odločbo izdaja.

Iz različnih mnenj strokovnjakov in komentarjev Zakona o splošnem upravnem postopku izhaja, da se pod pojmom predpis o pristojnosti razume predvsem področni zakon oz. v izvirnih občinskih stvareh odlok, ki določa '''stvarno pristojnost'''. Iz tega sledi, da se v samem uvodu odločbe '''ne navajajo splošni akti (ZUP)'''. V primeru, da materialni zakon oz. občinski odlok ne določa stvarne pristojnosti, se v uvodu odločbe lahko navede tudi splošni akt o pristojnosti. Torej, v uvodu odločbe se med drugim navaja organ, ki vodi postopek in odloča, predpis o pristojnosti organa (tako stvarni kot krajevni), npr. ZCes-2 ter navedba akta, s katerim je bilo k odločbi '''dano soglasje''', mnenje, potrditev ali dovoljenje drugega organa, če je predpisano oziroma če sta odločbo izdala dva organa (zbirna ali kompleksna odločba) (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 223) in ni potrebno navajati ZUP.

Prav tako '''je treba poudariti pomen krajevne pristojnosti '''(kot tudi stvarne), saj kršitve pravil o obeh lahko vodijo v izpodbojnost odločbe po [[Zak:ZUP#237. C8.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]] in [[Zak:ZUP#274. .C4.9Dlen{{!}}274. členu ZUP]] (odprava odločbe po nadzorstveni pravici) oziroma za stvarno pristojnost še po [[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. členu ZUP]]; v uvod se navede številka določbe tega predpisa, ki je merodajna prav za zadevni organ in odločbo ter praviloma ne gre za isti člen področnega predpisa, kot se navede v obrazložitvi odločbe (kamor spadajo pravne podlage s pogoji za priznanje pravice ali naložitev obveznosti); v uvod odločbe se glede '''krajevne pristojnosti običajno kot relevantni šteje organizacijski predpis''' (Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, 2. knjiga, str. 432). Torej, v kolikor iz področnega predpisa izhaja, da je potrebno v uvodu navesti tudi predpis o krajevni pristojnosti, se slednje zapiše v uvodu. V konkretnem primeru odločanja medobčinskega inšpektorata se v uvodu zapiše tudi krajevna pristojnost, saj medobčinski inšpektorati delujejo na območju več občin. 

Pooblastilo predstojnika uradni osebi se po ZUP ne navaja niti ob podpisu na odločbi ali sklepu, čeprav se predpostavlja, da je izdano, na osnovi izpolnjenih pogojev za uradno osebo, da upravni postopek vodi oziroma v njem odloči. 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]

Predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti v uvodu odločbe

2023-11-19T09:40:25Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: '''Predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti v uvodu odločbe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 21. 11. 2022, dopolnjeno 20. 11. 2023

 
== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ (npr. medobčinski inšpektorat) vodi postopek, v katerem izda odločbo. Katere predpise mora navesti v uvodu odločbe (ob upoštevanju, da je v konkretnem primeru z odloki opredeljena tudi krajevna pristojnost)?

Ali se v uvodu izdane odločbe, soglasja pristojnega organa (npr. organ v sestavi ministrstva) poleg materialnega predpisa (npr. ZCes-2) lahko navaja tudi ZUP ali navajanje ZUP res ni potrebno? Ali je potrebno v uvodu odločbe navesti pooblastilo predstojnika posamezni uradni osebi za vodenje oziroma odločanje kot predpis o pristojnosti?

== '''Odgovor:''' ==

Temeljni cilj uvoda odločbe je, da nadzorstveni organ pri uporabi različnih pravnih sredstev preveri zakonitost potencialno sporne odločbe. Torej '''naj bi bilo iz uvoda razvidno, da se navedba predpisa o pristojnosti in posledično (stvarne) pristojnosti organa izdajatelja ter navedba upravne zadeve ujemata'''. [[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen{{!}}212. člen ZUP]] ureja sestavine uvoda, pri čemer je ena izmed njih tudi predpis o pristojnosti organa, ki odločbo izdaja.

Iz različnih mnenj strokovnjakov in komentarjev Zakona o splošnem upravnem postopku izhaja, da se pod pojmom predpis o pristojnosti razume predvsem področni zakon oz. v izvirnih občinskih stvareh odlok, ki določa '''stvarno pristojnost'''. Iz tega sledi, da se v samem uvodu odločbe '''ne navajajo splošni akti (ZUP)'''. V primeru, da materialni zakon oz. občinski odlok ne določa stvarne pristojnosti, se v uvodu odločbe lahko navede tudi splošni akt o pristojnosti. Torej, v uvodu odločbe se med drugim navaja organ, ki vodi postopek in odloča, predpis o pristojnosti organa (tako stvarni kot krajevni), npr. ZCes-2 ter navedba akta, s katerim je bilo k odločbi '''dano soglasje''', mnenje, potrditev ali dovoljenje drugega organa, če je predpisano oziroma če sta odločbo izdala dva organa (zbirna ali kompleksna odločba) (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 223) in ni potrebno navajati ZUP.

Prav tako '''je treba poudariti pomen krajevne pristojnosti''', saj je napaka o krajevni pristojnosti lahko razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici po [[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen{{!}}274. členu ZUP]]. Iz prakse in teorije izhaja, da se v uvodu navaja le predpis o stvarni pristojnosti, ki naj bi se po [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]] štela za bolj bistveno od krajevne, vendar bi dosledna izpeljava pravila terjala navedbo obeh (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 590). Torej, v kolikor iz področnega predpisa izhaja, da je potrebno v uvodu navesti tudi predpis o krajevni pristojnosti, se slednje zapiše v uvodu. V konkretnem primeru odločanja medobčinskega inšpektorata se v uvodu zapiše tudi krajevna pristojnost, saj medobčinski inšpektorati delujejo na območju več občin. 

Pooblastilo predstojnika uradni osebi se po ZUP ne navaja niti ob podpisu na odločbi ali sklepu, čeprav se predpostavlja, da je izdano, na osnovi izpolnjenih pogojev za uradno osebo, da upravni postopek vodi oziroma v njem odloči. 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]

Predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti v uvodu odločbe

2023-11-19T09:32:47Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: '''Predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti v uvodu odločbe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 21. 11. 2022, dopolnjeno 20. 11. 2023

 
== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ (npr. medobčinski inšpektorat) vodi postopek, v katerem izda odločbo. Katere predpise mora navesti v uvodu odločbe (ob upoštevanju, da je v konkretnem primeru z odloki opredeljena tudi krajevna pristojnost)?

Ali se v uvodu izdane odločbe, soglasja pristojnega organa (npr. organ v sestavi ministrstva) poleg materialnega predpisa (npr. ZCes-2) lahko navaja tudi ZUP ali navajanje ZUP res ni potrebno? Ali je potrebno v uvodu odločbe navesti pooblastilo predstojnika posamezni uradni osebi za vodenje oziroma odločanje kot predpis o pristojnosti?

== '''Odgovor:''' ==

Temeljni cilj uvoda odločbe je, da nadzorstveni organ pri uporabi različnih pravnih sredstev preveri zakonitost potencialno sporne odločbe. Torej '''naj bi bilo iz uvoda razvidno, da se navedba predpisa o pristojnosti in posledično (stvarne) pristojnosti organa izdajatelja ter navedba upravne zadeve ujemata'''. [[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen{{!}}212. člen ZUP]] ureja sestavine uvoda, pri čemer je ena izmed njih tudi predpis o pristojnosti organa, ki odločbo izdaja.

Iz različnih mnenj strokovnjakov in komentarjev Zakona o splošnem upravnem postopku izhaja, da se pod pojmom predpis o pristojnosti razume predvsem področni zakon oz. v izvirnih občinskih stvareh odlok, ki določa '''stvarno pristojnost'''. Iz tega sledi, da se v samem uvodu odločbe '''ne navajajo splošni akti (ZUP)'''. V primeru, da materialni zakon oz. občinski odlok ne določa stvarne pristojnosti, se v uvodu odločbe lahko navede tudi splošni akt o pristojnosti. Torej v uvodu odločbe se med drugim navaja organ, ki vodi postopek in odloča, predpis o pristojnosti organa (tako stvarni kot krajevni), npr. ZCes-2 ter navedba akta, s katerim je bilo k odločbi '''dano soglasje''', mnenje, potrditev ali dovoljenje drugega organa, če je predpisano oziroma če sta odločbo izdala dva organa (zbirna ali kompleksna odločba) (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 223) in ni potrebno navajati ZUP.

Prav tako '''je treba poudariti pomen krajevne pristojnosti''', saj je napaka o krajevni pristojnosti lahko razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici po [[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen{{!}}274. členu ZUP]]. Iz prakse in teorije izhaja, da se v uvodu navaja le predpis o stvarni pristojnosti, ki naj bi se po [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]] štela za bolj bistveno od krajevne, vendar bi dosledna izpeljava pravila terjala navedbo obeh (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 590). Torej, v kolikor iz področnega predpisa izhaja, da je potrebno v uvodu navesti tudi predpis o krajevni pristojnosti, se slednje zapiše v uvodu. V konkretnem primeru odločanja medobčinskega inšpektorata se v uvodu zapiše tudi krajevna pristojnost, saj medobčinski inšpektorati delujejo na območju več občin. 

Pooblastilo predstojnika uradni osebi se po ZUP ne navaja niti ob podpisu na odločbi ali sklepu, čeprav se predpostavlja, da je izdano, na osnovi izpolnjenih pogojev za uradno osebo, da upravni postopek vodi oziroma v njem odloči. 
 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]

Pooblastilo uradni osebi za vodenje upravnih postopkov

2023-11-03T13:03:51Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: '''Pooblastilo uradni osebi za vodenje upravnih postopkov - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 27. 10. 2009, pregled 30. 1. 2023, dopolnitev 2. 11. 2023 

 
== '''Vprašanje:''' ==

Kakšni so pogoji glede obličnosti pooblastila, ki ga izda predstojnik uradni osebi za vodenje upravnih postopkov? Ali mora biti v pooblastilu navedeno tudi področje dela uradne osebe, ali pa zadostuje navedba obsega pooblastil?

Kako izgleda vzorec pooblastila za vodenje in odločanje v upravnih postopkih oz. katere sestavine mora imeti? Kdo podpiše pooblastilo za uradne osebe v občinski upravi, župan ali direktor?
== '''Odgovor:''' ==

Po 9. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) organ na oglasni deski organa in na svoji spletni strani objavi seznam uradnih oseb, ki so v skladu z zakonom pooblaščene za vodenje upravnega postopka in odločanje v upravni zadevi. Ta seznam vsebuje osebno ime in naziv uradne osebe, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje o upravnih zadevah in za dejanja v postopku pred odločbo, ter pooblastila, ki jih ima ta uradna oseba. Pooblastilo se lahko poimenuje drugače, npr. kot sklep. '''Vse pooblaščene uradne osebe morajo seveda izpolnjevati pogoje za imenovanje po''' [[Zak:ZUP#31._.C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]], po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur.l. RS, št. 51/2006 in novele) in tudi po UUP. '''Poleg pogojev po predpisih mora predstojnik upoštevati, ali ima konkretni javni uslužbenec sposobnosti in veščine za delo z ljudmi (strankami)''', saj njegovo vedenje vpliva na ugled in vlogo celotnega upravnega organa (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili, 2008, str. 32).

Po [[Zak:ZUP#30._.C4.8Dlen{{!}}30. členu ZUP]] '''uradni osebi v pooblastilo ni potrebno navesti področja dela, temveč zgolj obseg pooblastil. V kolikor v pooblastilu uradni osebi ni omejitev, pa naj bi bila uradna oseba pooblaščena za vse zadeve iz pristojnosti organa,<strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" > je zato priporočljivo, da ''''''se z namenom ''''''zagotavljanja ''''''specializiranega in strokovnega dela upravnega organa, v pooblastilo navede tudi področje dela uradne osebe.'''<div>'''Pooblastilo mora vsebovati naslednje sestavine:''' naziv organa, ime, priimek pooblastitelja z navedbo položaja (npr. direktor občinske uprave, župan), številko dokumenta, datum, pravno podlago na podlagi katere se izdaja pooblastilo, ime in priimek ter datum rojstva uradne osebe, katero se pooblašča, obseg pooblastila (vodenje/odločanje, itd.), delovno mesto. Pooblastilo naj vsebuje tudi rok trajanja pooblastila in področje (vrsta postopkov vsaj opisno) ter namen izdaje pooblastila (npr. za odločanje v zadevah iz 42. člena Zakona o tujcih), podpis pooblastitelja. '''Priporočljivo je, da pooblastilo vsebuje:''' datum opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka in izobrazbo uradne osebe, saj se na podlagi izobrazbe in datuma opravljenega strokovnega izpita, da razbrati, ali uradna oseba izpolnjuje pogoje iz [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člena ZUP]] in [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6273 Uredbe o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku] (Ur. l. RS, št. 12/13 in novela). </div>Stvarna pristojnost organov za odločanje v upravnih zadevah se določa po predpisih, ki urejajo posamezno upravno področje ali določajo organizacij in delovna področja posameznih organov ([[Zak:ZUP#15. .C4.8Dlen{{!}}15. člen ZUP]]).
Iz [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člena ZUP]] izhaja, da je za odločanje o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti na prvi stopnji pristojna uprava samoupravne lokalne skupnosti, če zakon ne določa drugače. Za odločanje o upravnih zadevah iz prenesene pristojnosti države na samoupravno lokalno skupnost, je na prvi stopnji pristojna uprava samoupravne lokalne skupnosti, če zakon ne določa drugače.
Za odločanje v obeh vrstah upravnih zadev, tako iz izvirne kot tudi iz prenesene pristojnosti, je sicer na prvi stopnji pristojna občinska uprava, če zakon ne določa drugače. '''Kot predstojnik občinske uprave '''po prvem odstavku [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]] (personalna pristojnost) NE nastopa župan, temveč '''direktor oziroma tajnik občine''', saj je župan po [[Zak:ZUP#233. .C4.8Dlen{{!}}233. členu ZUP]] pritožbeni organ v zadevah izvirne pristojnosti (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 196). Predstojnik organa odloča o vsaki upravni zadevi iz pristojnosti tega organa. Voditi postopka pa ne more, če nima predpisane izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka. V tem primeru lahko o zadevi le odloči, ne more pa voditi postopka, ampak pooblasti za vodenje drugega zaposlenega. Drugo uradno osebo lahko pooblasti tudi za odločanje ali vodenje in odločanje (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 94).
Župan in uprava samoupravne lokalne skupnosti sta dva različna upravna organa. Župan je organ, ki odloča o pritožbah zoper prvostopenjske odločbe uprave samoupravne lokalne skupnosti (prvi odstavek [[Zak:ZUP#233. .C4.8Dlen{{!}}233. člena ZUP]]). '''Župan torej ni predstojnik uprave samoupravne lokalne<span style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;">''' '''skupnosti, kajti ta položaj ima direktor občinske uprave oziroma tajnik.''' Župan torej do zaposlenih v upravi samoupravne lokalne skupnosti ne nastopa kot predstojnik v smislu prvega odstavka [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]], kljub temu pa jih sme pooblastiti za opravljanje posameznih dejanj v postopku na drugi stopnji ali celotnega drugostopenjskega postopka, glede na tretji odstavek [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]] (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 267). Seveda pa to ne more biti oseba, ki je vodila postopek na prvi stopnji, in mora izpolnjevati vse ostale pogoje. Če bi to bila ista oseba, kot je odločila na prvi stopnji, gre za bistveno postopkovno napako (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 94).
'''Glede na navedeno, pooblastilo uradnim osebam za vodenje oziroma odločanje v upravnih postopkih na prvi stopnji podpiše direktor oziroma tajnik občinske uprave. Pooblastilo za vodenje upravnih postopkov na drugi stopnji pa podpiše župan. '''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]
[[Category:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]

Pooblastilo uradni osebi za vodenje upravnih postopkov

2023-11-03T12:32:48Z

KantarevicIlda: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Pooblastilo uradni osebi za vodenje upravnih postopkov - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 27. 10. 2009, pregled 30. 1. 2023, dopolnitev 2. 11. 2023 

 
== '''Vprašanje:''' ==

Kakšni so pogoji glede obličnosti pooblastila, ki ga izda predstojnik uradni osebi za vodenje upravnih postopkov? Ali mora biti v pooblastilu navedeno tudi področje dela uradne osebe, ali pa zadostuje navedba obsega pooblastil?

Kako izgleda vzorec pooblastila za vodenje in odločanje v upravnih postopkih oz. katere sestavine mora imeti? Kdo podpiše pooblastilo za uradne osebe v občinski upravi, župan ali direktor?
== '''Odgovor:''' ==

Po 9. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) organ na oglasni deski organa in na svoji spletni strani objavi seznam uradnih oseb, ki so v skladu z zakonom pooblaščene za vodenje upravnega postopka in odločanje v upravni zadevi. Ta seznam vsebuje osebno ime in naziv uradne osebe, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje o upravnih zadevah in za dejanja v postopku pred odločbo, ter pooblastila, ki jih ima ta uradna oseba. Pooblastilo se lahko poimenuje drugače, npr. kot sklep. '''Vse pooblaščene uradne osebe morajo seveda izpolnjevati pogoje za imenovanje po''' [[Zak:ZUP#31._.C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]], po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur.l. RS, št. 51/2006 in novele) in tudi po UUP. '''Poleg pogojev po predpisih mora predstojnik upoštevati, ali ima konkretni javni uslužbenec sposobnosti in veščine za delo z ljudmi (strankami)''', saj njegovo vedenje vpliva na ugled in vlogo celotnega upravnega organa (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili, 2008, str. 32).

Po [[Zak:ZUP#30._.C4.8Dlen{{!}}30. členu ZUP]] '''uradni osebi v pooblastilo ni potrebno navesti področja dela, temveč zgolj obseg pooblastil. V kolikor v pooblastilu uradni osebi ni omejitev, pa naj bi bila uradna oseba pooblaščena za vse zadeve iz pristojnosti organa, zato je priporočljivo, da ''''''se z namenom ''''''zagotavljanja ''''''specializiranega in strokovnega dela upravnega organa, v pooblastilo navede tudi področje dela uradne osebe.'''Stvarna pristojnost organov za odločanje v upravnih zadevah se določa po predpisih, ki urejajo posamezno upravno področje ali določajo organizacij in delovna področja posameznih organov ([[Zak:ZUP#15. .C4.8Dlen{{!}}15. člen ZUP]]).
Iz [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člena ZUP]] izhaja, da je za odločanje o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti na prvi stopnji pristojna uprava samoupravne lokalne skupnosti, če zakon ne določa drugače. Za odločanje o upravnih zadevah iz prenesene pristojnosti države na samoupravno lokalno skupnost, je na prvi stopnji pristojna uprava samoupravne lokalne skupnosti, če zakon ne določa drugače.
Za odločanje v obeh vrstah upravnih zadev, tako iz izvirne kot tudi iz prenesene pristojnosti, je sicer na prvi stopnji pristojna občinska uprava, če zakon ne določa drugače. '''Kot predstojnik občinske uprave '''po prvem odstavku [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]] (personalna pristojnost) NE nastopa župan, temveč '''direktor oziroma tajnik občine''', saj je župan po [[Zak:ZUP#233. .C4.8Dlen{{!}}233. členu ZUP]] pritožbeni organ v zadevah izvirne pristojnosti (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 196). Predstojnik organa odloča o vsaki upravni zadevi iz pristojnosti tega organa. Voditi postopka pa ne more, če nima predpisane izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka. V tem primeru lahko o zadevi le odloči, ne more pa voditi postopka, ampak pooblasti za vodenje drugega zaposlenega. Drugo uradno osebo lahko pooblasti tudi za odločanje ali vodenje in odločanje (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 94).
Župan in uprava samoupravne lokalne skupnosti sta dva različna upravna organa. Župan je organ, ki odloča o pritožbah zoper prvostopenjske odločbe uprave samoupravne lokalne skupnosti (prvi odstavek [[Zak:ZUP#233. .C4.8Dlen{{!}}233. člena ZUP]]). <span style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;">'''Župan torej ni predstojnik uprave''' samoupravne lokalne'''<span style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;"> skupnosti, kajti ta položaj ima direktor občinske uprave oziroma tajnik.''' Župan torej do zaposlenih v upravi samoupravne lokalne skupnosti ne nastopa kot predstojnik v smislu prvega odstavka [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]], kljub temu pa jih sme pooblastiti za opravljanje posameznih dejanj v postopku na drugi stopnji ali celotnega drugostopenjskega postopka, glede na tretji odstavek [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]] (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 267). Seveda pa to ne more biti oseba, ki je vodila postopek na prvi stopnji, in mora izpolnjevati vse ostale pogoje. Če bi to bila ista oseba, kot je odločila na prvi stopnji, gre za bistveno postopkovno napako (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 94).
'''Glede na navedeno, pooblastilo uradnim osebam za vodenje oziroma odločanje v upravnih postopkih na prvi stopnji podpiše direktor oziroma tajnik občinske uprave. Pooblastilo za vodenje upravnih postopkov na drugi stopnji pa podpiše župan. '''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]
[[Category:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]

Zavrnitev izdaje potrdila o pravnomočnosti

2023-11-02T13:04:04Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: ''' Zavrnitev izdaje potrdila o pravnomočnosti - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 2. 11. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Zoper izdano odločbo se je pritožila stranka v postopku z nasprotnim interesom, isti dan je upravičenec podal zahtevo za izdajo potrdila o pravnomočnosti. Ker se potrdilo ne more izdati, me zanima kako postopati v tem primeru? Ali je potrebno izdati odločbo?

== '''Odgovor:''' ==

Pravnomočnost je institut, katerega namen je zagotoviti pravno varnost strank in drugih udeležencev v postopkih, v katerih se odloča o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, torej tudi v upravnem postopku. Pravna varnost strank v upravnem postopku se zagotavlja z ustavnopravno garancijo po nespremenljivosti upravne odločbe, ki nastopi z določenim trenutkom (Kovač in Kerševan, (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 2. knjiga, str. 510).
ZUP ureja izdajo potrdil o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca ([[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]]), in potrdil o drugih dejstvih, o katerih uradna evidenca ne obstaja, vendar se ugotovijo v ugotovitvenem postopku pred izdajo potrdila ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]], glej Kovač in Kerševan, (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 2. knjiga, str. 279).
Po petem odstavku [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] '''potrdilo o dokončnosti ali pravnomočnosti izda organ na zahtevo stranke '''ali organa v skladu z določili [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člena ZUP]]. Glede na besedilo [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člena ZUP]]'''to pomeni, da gre za potrdilo o dejstvih, o katerih organi ne vodijo uradne evidence'''. Vendar pa je ne glede na to mogoče vselej dokazovati, da mora organ glede na okoliščine (pomen, potek časa itd.) preveriti, ali je to pravno stanje še vedno nespremenjeno tako, da zaprosi za podatek o tem pristojni organ (primerjaj s četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#180.a. .C4.8Dlen{{!}}180.a člena ZUP]]).
Torej, v nekaterih primerih se pristojnost za izdajo določenih potrdil po [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. členu ZUP]] podeli neposredno z ZUP. Na njegovi podlagi so organi, ki odločajo v upravnih zadevah, pristojni za izdajo potrdil o dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti odločb ter sklepov. Potrdilo po [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. členu ZUP]] ni konkretni upravni akt, ker se z njim ne odloča o pravicah, pravnih koristih ali obveznostih, ampak se ugotavlja obstoj posameznega dejstva. Pravni položaj osebe, ki se ji potrdilo izda, je tudi po izdaji potrdila nespremenjen (Kovač in Kerševan, (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 2. knjiga, str. 285-286).
Potrdilo o pravnomočnosti se izda v obliki samostojne listine ali v obliki štampiljke, ki je določena s [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6934 Pravilnikom o potrjevanju dokončnosti in pravnomočnosti upravnih aktov] (Ur. l. RS, št. 43/2005 in novela) (Kovač in Kerševan, (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 2. knjiga, str. 514). Pravila v zvezi z izdajo teh potrdil vsebuje tudi [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/2018 in novele).
Potrdilo o dejstvih, ki jih mora organ šele ugotoviti, mora organ izdati čim prej, najpozneje v 30 dneh. Če organ ne more izdati potrdila o okoliščinah, ki jih naj ugotovi, in sicer ker zatrjevanih okoliščin oziroma razmerij ni, '''mora v 30 dneh izdati odločbo, s katero zavrne izdajo potrdila'''. '''Če organ ne izda potrdila ali odločbe o zavrnitvi izdaje potrdila, se po preteku teh rokov šteje, da je zahtevo zavrnil – gre za molk organa, to pa je razlog za vložitev pritožbe''' (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str.196).
'''Na podlagi vseh omenjenih dejstev in v skladu z drugim odstavkom''' [[Zak:ZUP#180.a. .C4.8Dlen{{!}}180.a člena ZUP]] '''mora organ, v primeru, da zavrne zahtevo za izdajo potrdila iz''' [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člena ZUP]]''' - saj zadeva še ni pravnomočna - izdati (zavrnilno) odločbo v roku 30 dni.'''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]
[[Category:Dokončnost in pravnomočnost]]

Zavrnitev izdaje potrdila o pravnomočnosti

2023-11-02T13:03:23Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: ''' Zavrnitev izdaje potrdila o pravnomočnosti - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 2. 11. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Zoper izdano odločbo se je pritožila stranka v postopku z nasprotnim interesom, isti dan je upravičenec podal zahtevo za izdajo potrdila o pravnomočnosti. Ker se potrdilo ne more izdati, nas zanima kako postopati v tem primeru? Ali je potrebno izdati odločbo?
== '''Odgovor:''' ==

Pravnomočnost je institut, katerega namen je zagotoviti pravno varnost strank in drugih udeležencev v postopkih, v katerih se odloča o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, torej tudi v upravnem postopku. Pravna varnost strank v upravnem postopku se zagotavlja z ustavnopravno garancijo po nespremenljivosti upravne odločbe, ki nastopi z določenim trenutkom (Kovač in Kerševan, (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 2. knjiga, str. 510).ZUP ureja izdajo potrdil o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca ([[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]]), in potrdil o drugih dejstvih, o katerih uradna evidenca ne obstaja, vendar se ugotovijo v ugotovitvenem postopku pred izdajo potrdila ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]], glej Kovač in Kerševan, (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 2. knjiga, str. 279).Po petem odstavku [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] '''potrdilo o dokončnosti ali pravnomočnosti izda organ na zahtevo stranke '''ali organa v skladu z določili [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člena ZUP]]. Glede na besedilo [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člena ZUP]]'''to pomeni, da gre za potrdilo o dejstvih, o katerih organi ne vodijo uradne evidence'''. Vendar pa je ne glede na to mogoče vselej dokazovati, da mora organ glede na okoliščine (pomen, potek časa itd.) preveriti, ali je to pravno stanje še vedno nespremenjeno tako, da zaprosi za podatek o tem pristojni organ (primerjaj s četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#180.a. .C4.8Dlen{{!}}180.a člena ZUP]]).Torej, v nekaterih primerih se pristojnost za izdajo določenih potrdil po [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. členu ZUP]] podeli neposredno z ZUP. Na njegovi podlagi so organi, ki odločajo v upravnih zadevah, pristojni za izdajo potrdil o dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti odločb ter sklepov. Potrdilo po [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. členu ZUP]] ni konkretni upravni akt, ker se z njim ne odloča o pravicah, pravnih koristih ali obveznostih, ampak se ugotavlja obstoj posameznega dejstva. Pravni položaj osebe, ki se ji potrdilo izda, je tudi po izdaji potrdila nespremenjen (Kovač in Kerševan, (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 2. knjiga, str. 285-286).Potrdilo o pravnomočnosti se izda v obliki samostojne listine ali v obliki štampiljke, ki je določena s [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6934 Pravilnikom o potrjevanju dokončnosti in pravnomočnosti upravnih aktov] (Ur. l. RS, št. 43/2005 in novela) (Kovač in Kerševan, (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 2. knjiga, str. 514). Pravila v zvezi z izdajo teh potrdil vsebuje tudi [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/2018 in novele).Potrdilo o dejstvih, ki jih mora organ šele ugotoviti, mora organ izdati čim prej, najpozneje v 30 dneh. Če organ ne more izdati potrdila o okoliščinah, ki jih naj ugotovi, in sicer ker zatrjevanih okoliščin oziroma razmerij ni, '''mora v 30 dneh izdati odločbo, s katero zavrne izdajo potrdila'''. '''Če organ ne izda potrdila ali odločbe o zavrnitvi izdaje potrdila, se po preteku teh rokov šteje, da je zahtevo zavrnil – gre za molk organa, to pa je razlog za vložitev pritožbe''' (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str.196).'''Na podlagi vseh omenjenih dejstev in v skladu z drugim odstavkom''' [[Zak:ZUP#180.a. .C4.8Dlen{{!}}180.a člena ZUP]] '''mora organ, v primeru, da zavrne zahtevo za izdajo potrdila iz''' [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člena ZUP]]''' - saj zadeva še ni pravnomočna - izdati (zavrnilno) odločbo v roku 30 dni.'''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]
[[Category:Dokončnost in pravnomočnost]]

Zavrnitev izdaje potrdila o pravnomočnosti

2023-11-02T13:01:17Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: ''' Zavrnitev izdaje potrdila o pravnomočnosti - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 2. 11. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Zoper izdano odločbo se je pritožila stranka v postopku z nasprotnim interesom, isti dan je upravičenec podal zahtevo za izdajo potrdila o pravnomočnosti. Ker se potrdilo ne more izdati, nas zanima kako postopati v tem primeru? Ali je potrebno izdati odločbo?
== '''Odgovor:''' ==

Pravnomočnost je institut, katerega namen je zagotoviti pravno varnost strank in drugih udeležencev v postopkih, v katerih se odloča o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, torej tudi v upravnem postopku. Pravna varnost strank v upravnem postopku se zagotavlja z ustavnopravno garancijo po nespremenljivosti upravne odločbe, ki nastopi z določenim trenutkom (Kovač in Kerševan, (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 2. knjiga, str. 510).ZUP ureja izdajo potrdil o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca ([[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]]), in potrdil o drugih dejstvih, o katerih uradna evidenca ne obstaja, vendar se ugotovijo v ugotovitvenem postopku pred izdajo potrdila ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]], glej Kovač in Kerševan, (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 2. knjiga, str. 279).Po petem odstavku [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] '''potrdilo o dokončnosti ali pravnomočnosti izda organ na zahtevo stranke '''ali organa v skladu z določili [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člena ZUP]]. Glede na besedilo [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člena ZUP]]'''to pomeni, da gre za potrdilo o dejstvih, o katerih organi ne vodijo uradne evidence'''. Vendar pa je ne glede na to mogoče vselej dokazovati, da mora organ glede na okoliščine (pomen, potek časa itd.) preveriti, ali je to pravno stanje še vedno nespremenjeno tako, da zaprosi za podatek o tem pristojni organ (primerjaj s četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#180.a. .C4.8Dlen{{!}}180.a člena ZUP]]).Torej, v nekaterih primerih se pristojnost za izdajo določenih potrdil po [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. členu ZUP]] podeli neposredno z ZUP. Na njegovi podlagi so organi, ki odločajo v upravnih zadevah, pristojni za izdajo potrdil o dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti odločb ter sklepov. Potrdilo po [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. členu ZUP]] ni konkretni upravni akt, ker se z njim ne odloča o pravicah, pravnih koristih ali obveznostih, ampak se ugotavlja obstoj posameznega dejstva. Pravni položaj osebe, ki se ji potrdilo izda, je tudi po izdaji potrdila nespremenjen (Kovač in Kerševan, (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 2. knjiga, str. 285-286).Potrdilo o pravnomočnosti se izda v obliki samostojne listine ali v obliki štampiljke, ki je določena s [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6934 Pravilnikom o potrjevanju dokončnosti in pravnomočnosti upravnih aktov] (Ur. l. RS, št. 43/2005 in novela) (Kovač in Kerševan, (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 2. knjiga, str. 514). Pravila v zvezi z izdajo teh potrdil vsebuje tudi [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/2018 in novele).Potrdilo o dejstvih, ki jih mora organ šele ugotoviti, mora organ izdati čim prej, najpozneje v 30 dneh. Če organ ne more izdati potrdila o okoliščinah, ki jih naj ugotovi, in sicer ker zatrjevanih okoliščin oziroma razmerij ni, '''mora v 30 dneh izdati odločbo, s katero zavrne izdajo potrdila'''. '''Če organ ne izda potrdila ali odločbe o zavrnitvi izdaje potrdila, se po preteku teh rokov šteje, da je zahtevo zavrnil – gre za molk organa, to pa je razlog za vložitev pritožbe''' (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str.196).'''Na podlagi vseh omenjenih dejstev in v skladu z drugim odstavkom''' [[Zak:ZUP#180.a. .C4.8Dlen{{!}}180.a člena ZUP]] '''mora organ, v primeru, da zavrne zahtevo za izdajo potrdila iz''' [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člena ZUP]]''' - saj zadeva še ni pravnomočna - izdati (zavrnilno) odločbo v roku 30 dni.'''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Zavrnitev izdaje potrdila o pravnomočnosti

2023-11-02T12:42:53Z

KantarevicIlda: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Pooblastilo uradni osebi za vodenje upravnih postopkov

2023-11-02T12:39:09Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: '''Pooblastilo uradni osebi za vodenje upravnih postopkov - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 27. 10. 2009, pregled 30. 1. 2023, dopolnitev 2. 11. 2023 

 
== '''Vprašanje:''' ==

Kakšni so pogoji glede obličnosti pooblastila, ki ga izda predstojnik uradni osebi za vodenje upravnih postopkov? Ali mora biti v pooblastilu navedeno tudi področje dela uradne osebe, ali pa zadostuje navedba obsega pooblastil?

Kako izgleda vzorec pooblastila za vodenje in odločanje v upravnih postopkih oz. katere sestavine mora imeti? Kdo podpiše pooblastilo za uradne osebe v občinski upravi, župan ali direktor?
== '''Odgovor:''' ==

Po 9. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) organ na oglasni deski organa in na svoji spletni strani objavi seznam uradnih oseb, ki so v skladu z zakonom pooblaščene za vodenje upravnega postopka in odločanje v upravni zadevi. Ta seznam vsebuje osebno ime in naziv uradne osebe, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje o upravnih zadevah in za dejanja v postopku pred odločbo, ter pooblastila, ki jih ima ta uradna oseba. Pooblastilo se lahko poimenuje drugače, npr. kot sklep. '''Vse pooblaščene uradne osebe morajo seveda izpolnjevati pogoje za imenovanje po''' [[Zak:ZUP#31._.C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]], po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur.l. RS, št. 51/2006 in novele) in tudi po UUP. '''Poleg pogojev po predpisih mora predstojnik upoštevati, ali ima konkretni javni uslužbenec sposobnosti in veščine za delo z ljudmi (strankami)''', saj njegovo vedenje vpliva na ugled in vlogo celotnega upravnega organa (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili, 2008, str. 32).

Po [[Zak:ZUP#30._.C4.8Dlen{{!}}30. členu ZUP]] '''uradni osebi v pooblastilo ni potrebno navesti področja dela, temveč zgolj obseg pooblastil. V kolikor v pooblastilu uradni osebi ni omejitev, pa naj bi bila uradna oseba pooblaščena za vse zadeve iz pristojnosti organa, zato je priporočljivo, da ''''''se z namenom ''''''zagotavljanja ''''''specializiranega in strokovnega dela upravnega organa, v pooblastilo navede tudi področje dela uradne osebe.'''Stvarna pristojnost organov za odločanje v upravnih zadevah se določa po predpisih, ki urejajo posamezno upravno področje ali določajo organizacij in delovna področja posameznih organov ([[Zak:ZUP#15. .C4.8Dlen{{!}}15. člen ZUP]]).
Iz [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člena ZUP]] izhaja, da je za odločanje o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti na prvi stopnji pristojna uprava samoupravne lokalne skupnosti, če zakon ne določa drugače. Za odločanje o upravnih zadevah iz prenesene pristojnosti države na samoupravno lokalno skupnost, je na prvi stopnji pristojna uprava samoupravne lokalne skupnosti, če zakon ne določa drugače.
Za odločanje v obeh vrstah upravnih zadev, tako iz izvirne kot tudi iz prenesene pristojnosti, je sicer na prvi stopnji pristojna občinska uprava, če zakon ne določa drugače. '''Kot predstojnik občinske uprave '''po prvem odstavku [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]] (personalna pristojnost) NE nastopa župan, temveč '''direktor oziroma tajnik občine''', saj je župan po [[Zak:ZUP#233. .C4.8Dlen{{!}}233. členu ZUP]] pritožbeni organ v zadevah izvirne pristojnosti (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 196). Predstojnik organa odloča o vsaki upravni zadevi iz pristojnosti tega organa. Voditi postopka pa ne more, če nima predpisane izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka. V tem primeru lahko o zadevi le odloči, ne more pa voditi postopka, ampak pooblasti za vodenje drugega zaposlenega. Drugo uradno osebo lahko pooblasti tudi za odločanje ali vodenje in odločanje (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 94).
Župan in uprava samoupravne lokalne skupnosti sta dva različna upravna organa. Župan je organ, ki odloča o pritožbah zoper prvostopenjske odločbe uprave samoupravne lokalne skupnosti (prvi odstavek [[Zak:ZUP#233. .C4.8Dlen{{!}}233. člena ZUP]]). '''<span style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >Župan torej NI predstojnik uprave samoupravne lokalne<span style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" > skupnosti, kajti ta položaj ima direktor občinske uprave oziroma tajnik.''' Župan torej do zaposlenih v upravi samoupravne lokalne skupnosti ne nastopa kot predstojnik v smislu prvega odstavka [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]], kljub temu pa jih sme pooblastiti za opravljanje posameznih dejanj v postopku na drugi stopnji ali celotnega drugostopenjskega postopka, glede na tretji odstavek [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]] (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 267). Seveda pa to ne more biti oseba, ki je vodila postopek na prvi stopnji, in mora izpolnjevati vse ostale pogoje. Če bi to bila ista oseba, kot je odločila na prvi stopnji, gre za bistveno postopkovno napako (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 94).
'''Glede na navedeno, pooblastilo uradnim osebam za vodenje oziroma odločanje v upravnih postopkih na prvi stopnji podpiše direktor oziroma tajnik občinske uprave. Pooblastilo za vodenje upravnih postopkov na drugi stopnji pa podpiše župan. '''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]
[[Category:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]

Pooblastilo uradni osebi za vodenje upravnih postopkov

2023-11-02T12:33:56Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: '''Pooblastilo uradni osebi za vodenje upravnih postopkov - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 27. 10. 2009, pregled 30. 1. 2023, dopolnitev 2. 11. 2023 

 
== '''Vprašanje:''' ==

Kakšni so pogoji glede obličnosti pooblastila, ki ga izda predstojnik uradni osebi za vodenje upravnih postopkov? Ali mora biti v pooblastilu navedeno tudi področje dela uradne osebe, ali pa zadostuje navedba obsega pooblastil?

Kako izgleda vzorec pooblastila za vodenje in odločanje v upravnih postopkih oz. katere sestavine mora imeti? Kdo podpiše pooblastilo za uradne osebe v občinski upravi, župan ali direktor?
== '''Odgovor:''' ==

Po 9. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) organ na oglasni deski organa in na svoji spletni strani objavi seznam uradnih oseb, ki so v skladu z zakonom pooblaščene za vodenje upravnega postopka in odločanje v upravni zadevi. Ta seznam vsebuje osebno ime in naziv uradne osebe, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje o upravnih zadevah in za dejanja v postopku pred odločbo, ter pooblastila, ki jih ima ta uradna oseba. Pooblastilo se lahko poimenuje drugače, npr. kot sklep. '''Vse pooblaščene uradne osebe morajo seveda izpolnjevati pogoje za imenovanje po''' [[Zak:ZUP#31._.C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]], po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur.l. RS, št. 51/2006 in novele) in tudi po UUP. '''Poleg pogojev po predpisih mora predstojnik upoštevati, ali ima konkretni javni uslužbenec sposobnosti in veščine za delo z ljudmi (strankami)''', saj njegovo vedenje vpliva na ugled in vlogo celotnega upravnega organa (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili, 2008, str. 32).

Po [[Zak:ZUP#30._.C4.8Dlen{{!}}30. členu ZUP]] '''uradni osebi v pooblastilo ni potrebno navesti področja dela, temveč zgolj obseg pooblastil. V kolikor v pooblastilu uradni osebi ni omejitev, pa naj bi bila uradna oseba pooblaščena za vse zadeve iz pristojnosti organa, zato je priporočljivo, da ''''''se z namenom ''''''zagotavljanja ''''''specializiranega in strokovnega dela upravnega organa, v pooblastilo navede tudi področje dela uradne osebe.'''Stvarna pristojnost organov za odločanje v upravnih zadevah se določa po predpisih, ki urejajo posamezno upravno področje ali določajo organizacij in delovna področja posameznih organov ([[Zak:ZUP#15. .C4.8Dlen{{!}}15. člen ZUP]]).
Iz [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člena ZUP]] izhaja, da je za odločanje o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti na prvi stopnji pristojna uprava samoupravne lokalne skupnosti, če zakon ne določa drugače. Za odločanje o upravnih zadevah iz prenesene pristojnosti države na samoupravno lokalno skupnost, je na prvi stopnji pristojna uprava samoupravne lokalne skupnosti, če zakon ne določa drugače.
Za odločanje v obeh vrstah upravnih zadev, tako iz izvirne kot tudi iz prenesene pristojnosti, je sicer na prvi stopnji pristojna občinska uprava, če zakon ne določa drugače. '''Kot predstojnik občinske uprave '''po prvem odstavku [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]] (personalna pristojnost) NE nastopa župan, temveč '''direktor oziroma tajnik občine''', saj je župan po [[Zak:ZUP#233. .C4.8Dlen{{!}}233. členu ZUP]] pritožbeni organ v zadevah izvirne pristojnosti (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 196). Predstojnik organa odloča o vsaki upravni zadevi iz pristojnosti tega organa. Voditi postopka pa ne more, če nima predpisane izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka. V tem primeru lahko o zadevi le odloči, ne more pa voditi postopka, ampak pooblasti za vodenje drugega zaposlenega. Drugo uradno osebo lahko pooblasti tudi za odločanje ali vodenje in odločanje (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 94).
Župan in uprava samoupravne lokalne skupnosti sta dva različna upravna organa. Župan je organ, ki odloča o pritožbah zoper prvostopenjske odločbe uprave samoupravne lokalne skupnosti (prvi odstavek [[Zak:ZUP#233. .C4.8Dlen{{!}}233. člena ZUP]]). '''<span style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >Župan torej NI predstojnik uprave samoupravne lokalne<span style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" > skupnosti, kajti ta položaj ima direktor občinske uprave oziroma tajnik.''' Župan torej do zaposlenih v upravi samoupravne lokalne skupnosti ne nastopa kot predstojnik v smislu prvega odstavka [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]], kljub temu pa jih sme pooblastiti za opravljanje posameznih dejanj v postopku na drugi stopnji ali celotnega drugostopenjskega postopka, glede na tretji odstavek [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]] (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 267). Seveda pa to ne more biti oseba, ki je vodila postopek na prvi stopnji, in mora izpolnjevati vse ostale pogoje. Če bi to bila ista oseba, kot je odločila na prvi stopnji, gre za bistveno postopkovno napako (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 94).
'''Glede na navedeno, pooblastilo uradnim osebam za vodenje oziroma odločanje v upravnih postopkih na prvi stopnji podpiše direktor oziroma tajnik občinske uprave. Pooblastilo za vodenje upravnih postopkov na drugi stopnji pa podpiše župan. '''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

Pooblastilo uradni osebi za vodenje upravnih postopkov

2023-11-02T12:33:00Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: '''Pooblastilo uradni osebi za vodenje upravnih postopkov - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 27. 10. 2009, pregled 30. 1. 2023, dopolnitev 2. 11. 2023 

 
== '''Vprašanje:''' ==

Kakšni so pogoji glede obličnosti pooblastila, ki ga izda predstojnik uradni osebi za vodenje upravnih postopkov? Ali mora biti v pooblastilu navedeno tudi področje dela uradne osebe, ali pa zadostuje navedba obsega pooblastil?

Kako izgleda vzorec pooblastila za vodenje in odločanje v upravnih postopkih oz. katere sestavine mora imeti? Kdo podpiše pooblastilo za uradne osebe v občinski upravi, župan ali direktor?
== '''Odgovor:''' ==

Po 9. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) organ na oglasni deski organa in na svoji spletni strani objavi seznam uradnih oseb, ki so v skladu z zakonom pooblaščene za vodenje upravnega postopka in odločanje v upravni zadevi. Ta seznam vsebuje osebno ime in naziv uradne osebe, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje o upravnih zadevah in za dejanja v postopku pred odločbo, ter pooblastila, ki jih ima ta uradna oseba. Pooblastilo se lahko poimenuje drugače, npr. kot sklep. '''Vse pooblaščene uradne osebe morajo seveda izpolnjevati pogoje za imenovanje po''' [[Zak:ZUP#31._.C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]], po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur.l. RS, št. 51/2006 in novele) in tudi po UUP. '''Poleg pogojev po predpisih mora predstojnik upoštevati, ali ima konkretni javni uslužbenec sposobnosti in veščine za delo z ljudmi (strankami)''', saj njegovo vedenje vpliva na ugled in vlogo celotnega upravnega organa (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili, 2008, str. 32).

Po [[Zak:ZUP#30._.C4.8Dlen{{!}}30. členu ZUP]] '''uradni osebi v pooblastilo ni potrebno navesti področja dela, temveč zgolj obseg pooblastil. V kolikor v pooblastilu uradni osebi ni omejitev, pa naj bi bila uradna oseba pooblaščena za vse zadeve iz pristojnosti organa, zato je priporočljivo, da ''''''se z namenom ''''''zagotavljanja ''''''specializiranega in strokovnega dela upravnega organa, v pooblastilo navede tudi področje dela uradne osebe.'''Stvarna pristojnost organov za odločanje v upravnih zadevah se določa po predpisih, ki urejajo posamezno upravno področje ali določajo organizacij in delovna področja posameznih organov ([[Zak:ZUP#15. .C4.8Dlen{{!}}15. člen ZUP]]).
Iz [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člena ZUP]] izhaja, da je za odločanje o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti na prvi stopnji pristojna uprava samoupravne lokalne skupnosti, če zakon ne določa drugače. Za odločanje o upravnih zadevah iz prenesene pristojnosti države na samoupravno lokalno skupnost, je na prvi stopnji pristojna uprava samoupravne lokalne skupnosti, če zakon ne določa drugače.
Za odločanje v obeh vrstah upravnih zadev, tako iz izvirne kot tudi iz prenesene pristojnosti, je sicer na prvi stopnji pristojna občinska uprava, če zakon ne določa drugače. '''Kot predstojnik občinske uprave '''po prvem odstavku [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]] (personalna pristojnost) NE nastopa župan, temveč '''direktor oziroma tajnik občine''', saj je župan po [[Zak:ZUP#233. .C4.8Dlen{{!}}233. členu ZUP]] pritožbeni organ v zadevah izvirne pristojnosti (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 196). Predstojnik organa odloča o vsaki upravni zadevi iz pristojnosti tega organa. Voditi postopka pa ne more, če nima predpisane izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka. V tem primeru lahko o zadevi le odloči, ne more pa voditi postopka, ampak pooblasti za vodenje drugega zaposlenega. Drugo uradno osebo lahko pooblasti tudi za odločanje ali vodenje in odločanje (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 94).
Župan in uprava samoupravne lokalne skupnosti sta dva različna upravna organa. Župan je organ, ki odloča o pritožbah zoper prvostopenjske odločbe uprave samoupravne lokalne skupnosti (prvi odstavek [[Zak:ZUP#233. .C4.8Dlen{{!}}233. člena ZUP]]). <span style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;">Župan torej NI predstojnik uprave samoupravne lokalne<span style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" > skupnosti, kajti ta položaj ima direktor občinske uprave oziroma tajnik. Župan torej do zaposlenih v upravi samoupravne lokalne skupnosti ne nastopa kot predstojnik v smislu prvega odstavka [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]], kljub temu pa jih sme pooblastiti za opravljanje posameznih dejanj v postopku na drugi stopnji ali celotnega drugostopenjskega postopka, glede na tretji odstavek [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]] (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 267). Seveda pa to ne more biti oseba, ki je vodila postopek na prvi stopnji, in mora izpolnjevati vse ostale pogoje. Če bi to bila ista oseba, kot je odločila na prvi stopnji, gre za bistveno postopkovno napako (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 94).
'''Glede na navedeno, pooblastilo uradnim osebam za vodenje oziroma odločanje v upravnih postopkih na prvi stopnji podpiše direktor oziroma tajnik občinske uprave. Pooblastilo za vodenje upravnih postopkov na drugi stopnji pa podpiše župan. '''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

Pooblastilo uradni osebi za vodenje upravnih postopkov

2023-11-02T12:31:44Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: '''Pooblastilo uradni osebi za vodenje upravnih postopkov - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 27. 10. 2009, pregled 30. 1. 2023, dopolnitev 2. 11. 2023 

 
== '''Vprašanje:''' ==

Kakšni so pogoji glede obličnosti pooblastila, ki ga izda predstojnik uradni osebi za vodenje upravnih postopkov? Ali mora biti v pooblastilu navedeno tudi področje dela uradne osebe, ali pa zadostuje navedba obsega pooblastil?

Kako izgleda vzorec pooblastila za vodenje in odločanje v upravnih postopkih oz. katere sestavine mora imeti? Kdo podpiše pooblastilo za uradne osebe v občinski upravi, župan ali direktor?
== '''Odgovor:''' ==

Po 9. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) organ na oglasni deski organa in na svoji spletni strani objavi seznam uradnih oseb, ki so v skladu z zakonom pooblaščene za vodenje upravnega postopka in odločanje v upravni zadevi. Ta seznam vsebuje osebno ime in naziv uradne osebe, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje o upravnih zadevah in za dejanja v postopku pred odločbo, ter pooblastila, ki jih ima ta uradna oseba. Pooblastilo se lahko poimenuje drugače, npr. kot sklep. '''Vse pooblaščene uradne osebe morajo seveda izpolnjevati pogoje za imenovanje po''' [[Zak:ZUP#31._.C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]], po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur.l. RS, št. 51/2006 in novele) in tudi po UUP. '''Poleg pogojev po predpisih mora predstojnik upoštevati, ali ima konkretni javni uslužbenec sposobnosti in veščine za delo z ljudmi (strankami)''', saj njegovo vedenje vpliva na ugled in vlogo celotnega upravnega organa (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili, 2008, str. 32).

Po [[Zak:ZUP#30._.C4.8Dlen{{!}}30. členu ZUP]] '''uradni osebi v pooblastilo ni potrebno navesti področja dela, temveč zgolj obseg pooblastil. V kolikor v pooblastilu uradni osebi ni omejitev, pa naj bi bila uradna oseba pooblaščena za vse zadeve iz pristojnosti organa, zato je priporočljivo, da ''''''se z namenom ''''''zagotavljanja ''''''specializiranega in strokovnega dela upravnega organa, v pooblastilo navede tudi področje dela uradne osebe.'''Stvarna pristojnost organov za odločanje v upravnih zadevah se določa po predpisih, ki urejajo posamezno upravno področje ali določajo organizacij in delovna področja posameznih organov ([[Zak:ZUP#15. .C4.8Dlen{{!}}15. člen ZUP]]).
Iz [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člena ZUP]] izhaja, da je za odločanje o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti na prvi stopnji pristojna uprava samoupravne lokalne skupnosti, če zakon ne določa drugače. Za odločanje o upravnih zadevah iz prenesene pristojnosti države na samoupravno lokalno skupnost, je na prvi stopnji pristojna uprava samoupravne lokalne skupnosti, če zakon ne določa drugače.
Za odločanje v obeh vrstah upravnih zadev, tako iz izvirne kot tudi iz prenesene pristojnosti, je sicer na prvi stopnji pristojna občinska uprava, če zakon ne določa drugače. '''Kot predstojnik občinske uprave '''po prvem odstavku [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]] (personalna pristojnost) NE nastopa župan, temveč '''direktor oziroma tajnik občine''', saj je župan po [[Zak:ZUP#233. .C4.8Dlen{{!}}233. členu ZUP]] pritožbeni organ v zadevah izvirne pristojnosti (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 196). Predstojnik organa odloča o vsaki upravni zadevi iz pristojnosti tega organa. Voditi postopka pa ne more, če nima predpisane izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka. V tem primeru lahko o zadevi le odloči, ne more pa voditi postopka, ampak pooblasti za vodenje drugega zaposlenega. Drugo uradno osebo lahko pooblasti tudi za odločanje ali vodenje in odločanje (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 94).
Župan in uprava samoupravne lokalne skupnosti sta dva različna upravna organa. Župan je organ, ki odloča o pritožbah zoper prvostopenjske odločbe uprave samoupravne lokalne skupnosti (prvi odstavek [[Zak:ZUP#233. .C4.8Dlen{{!}}233. člena ZUP]]). '''<span style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >Župan torej NI predstojnik uprave samoupravne lokalne'''<strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;"> skupnosti''', kajti ta položaj ima direktor občinske uprave oziroma tajnik.''' Župan torej do zaposlenih v upravi samoupravne lokalne skupnosti ne nastopa kot predstojnik v smislu prvega odstavka [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]], kljub temu pa jih sme pooblastiti za opravljanje posameznih dejanj v postopku na drugi stopnji ali celotnega drugostopenjskega postopka, glede na tretji odstavek [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]] (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 267). Seveda pa to ne more biti oseba, ki je vodila postopek na prvi stopnji, in mora izpolnjevati vse ostale pogoje. Če bi to bila ista oseba, kot je odločila na prvi stopnji, gre za bistveno postopkovno napako (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 94).
'''Glede na navedeno, pooblastilo uradnim osebam za vodenje oziroma odločanje v upravnih postopkih na prvi stopnji podpiše direktor oziroma tajnik občinske uprave. Pooblastilo za vodenje upravnih postopkov na drugi stopnji pa podpiše župan. '''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

Pooblastilo uradni osebi za vodenje upravnih postopkov

2023-11-02T12:30:12Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: '''Pooblastilo uradni osebi za vodenje upravnih postopkov - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 27. 10. 2009, pregled 30. 1. 2023, dopolnitev 2. 11. 2023 

 
== '''Vprašanje:''' ==

Kakšni so pogoji glede obličnosti pooblastila, ki ga izda predstojnik uradni osebi za vodenje upravnih postopkov? Ali mora biti v pooblastilu navedeno tudi področje dela uradne osebe, ali pa zadostuje navedba obsega pooblastil?

Kako izgleda vzorec pooblastila za vodenje in odločanje v upravnih postopkih oz. katere sestavine mora imeti? Kdo podpiše pooblastilo za uradne osebe v občinski upravi, župan ali direktor?
== '''Odgovor:''' ==

Po 9. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) organ na oglasni deski organa in na svoji spletni strani objavi seznam uradnih oseb, ki so v skladu z zakonom pooblaščene za vodenje upravnega postopka in odločanje v upravni zadevi. Ta seznam vsebuje osebno ime in naziv uradne osebe, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje o upravnih zadevah in za dejanja v postopku pred odločbo, ter pooblastila, ki jih ima ta uradna oseba. Pooblastilo se lahko poimenuje drugače, npr. kot sklep. '''Vse pooblaščene uradne osebe morajo seveda izpolnjevati pogoje za imenovanje po''' [[Zak:ZUP#31._.C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]], po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur.l. RS, št. 51/2006 in novele) in tudi po UUP. '''Poleg pogojev po predpisih mora predstojnik upoštevati, ali ima konkretni javni uslužbenec sposobnosti in veščine za delo z ljudmi (strankami)''', saj njegovo vedenje vpliva na ugled in vlogo celotnega upravnega organa (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili, 2008, str. 32).

Po [[Zak:ZUP#30._.C4.8Dlen{{!}}30. členu ZUP]] '''uradni osebi v pooblastilo ni potrebno navesti področja dela, temveč zgolj obseg pooblastil. V kolikor v pooblastilu uradni osebi ni omejitev, pa naj bi bila uradna oseba pooblaščena za vse zadeve iz pristojnosti organa, zato je priporočljivo, da''' '''se z namenom''' '''zagotavljanja''' '''specializiranega in strokovnega dela upravnega organa, v pooblastilo navede tudi področje dela uradne osebe.'''Stvarna pristojnost organov za odločanje v upravnih zadevah se določa po predpisih, ki urejajo posamezno upravno področje ali določajo organizacij in delovna področja posameznih organov ([[Zak:ZUP#15. .C4.8Dlen{{!}}15. člen ZUP]]).Iz [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člena ZUP]] izhaja, da je za odločanje o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti na prvi stopnji pristojna uprava samoupravne lokalne skupnosti, če zakon ne določa drugače. Za odločanje o upravnih zadevah iz prenesene pristojnosti države na samoupravno lokalno skupnost, je na prvi stopnji pristojna uprava samoupravne lokalne skupnosti, če zakon ne določa drugače.Za odločanje v obeh vrstah upravnih zadev, tako iz izvirne kot tudi iz prenesene pristojnosti, je sicer na prvi stopnji pristojna občinska uprava, če zakon ne določa drugače. '''Kot predstojnik občinske uprave '''po prvem odstavku [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]] (personalna pristojnost) NE nastopa župan, temveč '''direktor oziroma tajnik občine''', saj je župan po [[Zak:ZUP#233. .C4.8Dlen{{!}}233. členu ZUP]] pritožbeni organ v zadevah izvirne pristojnosti (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 196). Predstojnik organa odloča o vsaki upravni zadevi iz pristojnosti tega organa. Voditi postopka pa ne more, če nima predpisane izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka. V tem primeru lahko o zadevi le odloči, ne more pa voditi postopka, ampak pooblasti za vodenje drugega zaposlenega. Drugo uradno osebo lahko pooblasti tudi za odločanje ali vodenje in odločanje (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 94).Župan in uprava samoupravne lokalne skupnosti sta dva različna upravna organa. Župan je organ, ki odloča o pritožbah zoper prvostopenjske odločbe uprave samoupravne lokalne skupnosti (prvi odstavek [[Zak:ZUP#233. .C4.8Dlen{{!}}233. člena ZUP]]). <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >Župan torej NI predstojnik uprave samoupravne lokalne skupnosti''', kajti ta položaj ima direktor občinske uprave oziroma tajnik.''' Župan torej do zaposlenih v upravi samoupravne lokalne skupnosti ne nastopa kot predstojnik v smislu prvega odstavka [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]], kljub temu pa jih sme pooblastiti za opravljanje posameznih dejanj v postopku na drugi stopnji ali celotnega drugostopenjskega postopka, glede na tretji odstavek [[Zak:ZUP#30. .C4.8Dlen{{!}}30. člena ZUP]] (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 267). Seveda pa to ne more biti oseba, ki je vodila postopek na prvi stopnji, in mora izpolnjevati vse ostale pogoje. Če bi to bila ista oseba, kot je odločila na prvi stopnji, gre za bistveno postopkovno napako (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 94).

'''Glede na navedeno, pooblastilo uradnim osebam za vodenje oziroma odločanje v upravnih postopkih na prvi stopnji podpiše direktor oziroma tajnik občinske uprave. Pooblastilo za vodenje upravnih postopkov na drugi stopnji pa podpiše župan. '''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

Pritožba na drugostopenjski organ ali upravni spor (primer opravljanja mature v dveh delih)?

2023-08-19T09:31:32Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: Pritožba na drugostopenjski organ ali upravni spor (primer opravljanja mature v dveh delih)? - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' x. 8. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Vprašanje se nanaša na upravni postopek oziroma odločanje Državne komisije za splošno maturo (DK SM) o opravljanju mature v dveh delih v skladu z 27. členom Zakona o maturi. Ali prav razumemo, da je DK SM v skladu z določbami ZUP nosilec javnih pooblastil, ki pa je v skladu z določbami ZMat neodvisen organ?  Ali je glede na navedeno  za odločanje o pritožbi zoper odločitev iz 27. člena ZMat pristojno MVI, kot to določa 232. člen ZUP ali gre v primeru odločanja po 27. členu ZMat za enovit postopek, kot je ugotovljeno tudi v sodbi Upravnega sodišča RS I U 780/2015, (točka 18) za enovit upravni postopek?

== '''Odgovor:''' ==

'''ZUP opredeljuje pomen izraza organ''' in uradna oseba, in sicer v prvem odstavku 5. člena ZUP ([[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen{{!}}5. člen ZUP]]) določa, da je z organom po tem zakonu mišljen organ državne uprave ali drug državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti in''' nosilec javnih pooblastil''', ki mu zakon daje pristojnost za odločanje v upravni zadevi. Drugi odstavek [[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen{{!}}5. člena ZUP]] pa navaja, da je z uradno osebo po tem zakonu mišljena oseba, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje v upravni zadevi ali za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku.
'''Nosilci javnih pooblastil so lahko pravne ali fizične osebe. Med prvimi so to zlasti pravne osebe javnega prava, na primer javni zavodi''', javne agencije, javni skladi, zbornice, itd. Pooblaščena pravna ali tudi fizična oseba se šteje za organ v smislu ZUP in odloča po postopku, določenem v ZUP, razen če posebej zakon posameznih vprašanj postopka ne ureja drugače (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 95).
Primer zakona, ki '''daje pristojnost za odločanje v upravni zadevi nosilcu javnih pooblastil je [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2064 Zakon o maturi]''' (ZMat, Ur. l. št. 1/07), ki v III. delu zakona določa pravila Maturitetnih organov in Državnega izpitnega centra, torej nosilcev javnih pooblastil. '''V 10. členu ZMat določa, da Maturitetni organi in Državni izpitni center v skladu s svojimi pooblastili skrbijo za pripravo in izvedbo mature. Maturitetni organi za splošno maturo so Državna komisija za splošno maturo, Državna komisija za poklicno maturo in ostali.'''
V tretjem odstavku 27. člena ZMat določa, da maturo v dveh delih lahko opravljajo tudi drugi kandidati, ki se iz utemeljenih razlogov ne morejo udeležiti mature oziroma posameznih izpitov v enem in istem izpitnem roku. Vlogo skupaj z dokazili ob prijavi oziroma najkasneje v sedmih dneh po nastanku razlogov, zaradi katerih ne more opravljati mature v enem roku. '''O utemeljenosti razlogov za upravljanje mature v dveh delih odloči Državna komisija za splošno oziroma poklicno maturo v 30 dneh po vložitvi vloge.''' Postopek odločanja pristojnih komisij podrobneje določi minister.
'''Glede na sodno prakso in Sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111388265 I U 487/2015] z dne 22. 4. 2015 in kasneje Sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111401848 I U 780/2015] z dne 14. 9. 2016 (točka 18) velja, da gre v tem primeru za enovit upravni postopek, ne pa za odločanje v dvostopenjskem upravnem postopku. Upravno sodišče v omenjeni sodbi (točka 18) navaja, da v obravnavani zadevi ni umanjkala procesna predpostavka iz 7. točke prvega odstavka 36. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 Zakona o upravnem sporu]''' (ZUS-1, Ur. l. RS št. 105/06, 107/09 in nasl.), '''da bi zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, ne bila vložena pritožba, saj gre v obravnavanem primeru, kot je sodišče pojasnilo že v pravnomočni sodbi I U 487/2015 za enovit upravni postopek.'''
'''To pomeni, da je odločitev Državne komisije za splošno oziroma poklicno maturo dokončna, zato je možna tožba oziroma upravni spor na Upravnem sodišču v skladu z Zakonom o upravnem sporu in NE pritožba na drugostopenjski organ, v tem primeru na ministrstvo pristojno za šolstvo oziroma Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.''' 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]
[[Category:Upravni spor in socialni spor ter druge oblike sodnega nadzora]]

Pritožba na drugostopenjski organ ali upravni spor (primer opravljanja mature v dveh delih)?

2023-08-19T09:24:06Z

KantarevicIlda:

Pritožba na drugostopenjski organ ali upravni spor (primer opravljanja mature v dveh delih)?

2023-08-19T09:22:03Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: Pritožba na drugostopenjski organ ali upravni spor (primer opravljanja mature v dveh delih)? - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' x. 8. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Vprašanje se nanaša na upravni postopek oziroma odločanje Državne komisije za splošno maturo (DK SM) o opravljanju mature v dveh delih v skladu z 27. členom Zakona o maturi. Ali prav razumemo, da je DK SM v skladu z določbami ZUP nosilec javnih pooblastil, ki pa je v skladu z določbami ZMat neodvisen organ?  Ali je glede na navedeno  za odločanje o pritožbi zoper odločitev iz 27. člena ZMat pristojno MVI, kot to določa 232. člen ZUP ali gre v primeru odločanja po 27. členu ZMat za enovit postopek, kot je ugotovljeno tudi v sodbi Upravnega sodišča RS I U 780/2015, (točka 18) za enovit upravni postopek?

== '''Odgovor:''' ==

'''ZUP opredeljuje pomen izraza organ''' in uradna oseba, in sicer v prvem odstavku 5. člena ZUP ([[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen{{!}}5. člen ZUP]]) določa, da je z organom po tem zakonu mišljen organ državne uprave ali drug državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti in''' nosilec javnih pooblastil''', ki mu zakon daje pristojnost za odločanje v upravni zadevi. Drugi odstavek [[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen{{!}}5. člena ZUP]] pa navaja, da je z uradno osebo po tem zakonu mišljena oseba, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje v upravni zadevi ali za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku.
'''Nosilci javnih pooblastil so lahko pravne ali fizične osebe. Med prvimi so to zlasti pravne osebe javnega prava, na primer javni zavodi''', javne agencije, javni skladi, zbornice, itd. Pooblaščena pravna ali tudi fizična oseba se šteje za organ v smislu ZUP in odloča po postopku, določenem v ZUP, razen če posebej zakon posameznih vprašanj postopka ne ureja drugače (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 95).
Primer zakona, ki '''daje pristojnost za odločanje v upravni zadevi nosilcu javnih pooblastil je [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2064 Zakon o maturi]''' (ZMat, Ur. l. št. 1/07), ki v III. delu zakona določa pravila Maturitetnih organov in Državnega izpitnega centra, torej nosilcev javnih pooblastil. V 10. členu ZMat določa, da Maturitetni organi in Državni izpitni center v skladu s svojimi pooblastili skrbijo za pripravo in izvedbo mature. Maturitetni organi za splošno maturo so Državna komisija za splošno maturo, Državna komisija za poklicno maturo in ostali.
V tretjem odstavku 27. člena ZMat določa, da maturo v dveh delih lahko opravljajo tudi drugi kandidati, ki se iz utemeljenih razlogov ne morejo udeležiti mature oziroma posameznih izpitov v enem in istem izpitnem roku. Vlogo skupaj z dokazili ob prijavi oziroma najkasneje v sedmih dneh po nastanku razlogov, zaradi katerih ne more opravljati mature v enem roku. '''O utemeljenosti razlogov za upravljanje mature v dveh delih odloči Državna komisija za splošno oziroma poklicno maturo v 30 dneh po vložitvi vloge.''' Postopek odločanja pristojnih komisij podrobneje določi minister.
'''Glede na sodno prakso in Sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111388265 I U 487/2015] z dne 22. 4. 2015 in kasneje Sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111401848 I U 780/2015] z dne 14. 9. 2016 (točka 18) velja, da gre v tem primeru za enovit upravni postopek, ne pa za odločanje v dvostopenjskem upravnem postopku. Upravno sodišče v omenjeni sodbi (točka 18) navaja, da v obravnavani zadevi ni umanjkala procesna predpostavka iz 7. točke prvega odstavka 36. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 Zakona o upravnem sporu]''' (ZUS-1, Ur. l. RS št. 105/06, 107/09 in nasl.), '''da bi zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, ne bila vložena pritožba, saj gre v obravnavanem primeru, kot je sodišče pojasnilo že v pravnomočni sodbi I U 487/2015 za enovit upravni postopek.'''
'''To pomeni, da je odločitev Državne komisije za splošno oziroma poklicno maturo dokončna, zato je možna tožba oziroma upravni spor na Upravnem sodišču v skladu z Zakonom o upravnem sporu in NE pritožba na drugostopenjski organ, v tem primeru na ministrstvo pristojno za šolstvo oziroma Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.''' 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Pritožba na drugostopenjski organ ali upravni spor (primer opravljanja mature v dveh delih)?

2023-08-19T09:06:02Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: Pritožba na drugostopenjski organ ali upravni spor (primer opravljanja mature v dveh delih)? - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' x. 8. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Vprašanje se nanaša na upravni postopek oziroma odločanje Državne komisije za splošno maturo (DK SM) o opravljanju mature v dveh delih v skladu z 27. členom Zakona o maturi. Ali prav razumemo, da je DK SM v skladu z določbami ZUP nosilec javnih pooblastil, ki pa je v skladu z določbami ZMat neodvisen organ?  Ali je glede na navedeno  za odločanje o pritožbi zoper odločitev iz 27. člena ZMat pristojno MVI, kot to določa 232. člen ZUP ali gre v primeru odločanja po 27. členu ZMat za enovit postopek, kot je ugotovljeno tudi v sodbi Upravnega sodišča RS I U 780/2015, (točka 18) za enovit upravni postopek?
== '''Odgovor:''' ==

ZUP opredeljuje pomen izraza organ in uradna oseba, in sicer v prvem odstavku 5. člena ZUP (5. člen ZUP) določa, da je z organom po tem zakonu mišljen organ državne uprave ali drug državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti in nosilec javnih pooblastil, ki mu zakon daje pristojnost za odločanje v upravni zadevi. Drugi odstavek 5. člena ZUP pa navaja, da je z uradno osebo po tem zakonu mišljena oseba, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje v upravni zadevi ali za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku.Nosilci javnih pooblastil so lahko pravne ali fizične osebe. Med prvimi so to zlasti pravne osebe javnega prava, na primer javni zavodi, javne agencije, javni skladi, zbornice, itd. Pooblaščena pravna ali tudi fizična oseba se šteje za organ v smislu ZUP in odloča po postopku, določenem v ZUP, razen če posebej zakon posameznih vprašanj postopka ne ureja drugače (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 1. knjiga, str. 95).Primer zakona, ki daje pristojnost za odločanje v upravni zadevi nosilcu javnih pooblastil je Zakon o maturi (ZMat, Ur. l. št. 1/07), ki v III. delu zakona določa pravila Maturitetnih organov in Državnega izpitnega centra, torej nosilcev javnih pooblastil. V 10. členu ZMat določa, da Maturitetni organi in Državni izpitni center v skladu s svojimi pooblastili skrbijo za pripravo in izvedbo mature. Maturitetni organi za splošno maturo so Državna komisija za splošno maturo, Državna komisija za poklicno maturo in ostali.V tretjem odstavku 27. člena ZMat določa, da maturo v dveh delih lahko opravljajo tudi drugi kandidati, ki se iz utemeljenih razlogov ne morejo udeležiti mature oziroma posameznih izpitov v enem in istem izpitnem roku. Vlogo skupaj z dokazili ob prijavi oziroma najkasneje v sedmih dneh po nastanku razlogov, zaradi katerih ne more opravljati mature v enem roku. O utemeljenosti razlogov za upravljanje mature v dveh delih odloči Državna komisija za splošno oziroma poklicno maturo v 30 dneh po vložitvi vloge. Postopek odločanja pristojnih komisij podrobneje določi minister.Glede na sodno prakso in Sodbo UPRS I U 487/2015 z dne 22. 4. 2015 in kasneje Sodbo UPRS I U 780/2015 z dne 14. 9. 2016 (točka 18.) velja, da gre v tem primeru za enovit upravni postopek, ne pa za odločanje v dvostopenjskem upravnem postopku. Upravno sodišče v omenjeni sodbi (točka 18) navaja, da v obravnavani zadevi ni umanjkala procesna predpostavka iz 7. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS št. 105/06, 107/09 in nasl.), da bi zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, ne bila vložena pritožba, saj gre v obravnavanem primeru, kot je sodišče pojasnilo že v pravnomočni sodbi I U 487/2015 za enovit upravni postopek.

To pomeni, da je odločitev Državne komisije za splošno oziroma poklicno maturo dokončna, zato je možna tožba oziroma upravni spor na Upravnem sodišču v skladu z Zakonom o upravnem sporu in ne pritožba na drugostopenjski organ, v tem primeru na ministrstvo pristojno za šolstvo oziroma Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Pritožba na drugostopenjski organ ali upravni spor (primer opravljanja mature v dveh delih)?

2023-08-19T09:01:24Z

KantarevicIlda: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Umik zahteve (primer odložitve vpisa otroka v šolo)

2023-08-01T12:13:55Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: ''' Umik zahteve (primer odložitve vpisa otroka v šolo) - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Starši so predlagali odložitev šolanja otroka. Šola je izpeljala postopek in izdala odločbo, s katero je šolanje odložila. Po vročitvi odločbe so si starši premislili in zdaj želijo, da gre otrok v 1. razred. Kako lahko postopajo starši in šola ter otroku omogočijo vpis v 1. razred glede na to, da je pripravljenost za vstop v šolo ugotavljala strokovna komisija in ta je menila, naj se šolanje otroku odloži?

== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek se začne pred pristojnim organom po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. Določbe tega zakona, ki veljajo za zahtevo, veljajo tudi za prošnjo ali drugo vlogo, ki je po naravi stvari izenačena z zahtevo ([[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]). Na zahtevo stranke se postopek začne, če področni zakon izrecno tako določa, ker daje stranki kakšno pravico (pravico do gradnje, pokojnine, vozniškega dovoljenja, vpis otroka v šolo, odložitev šolanja itd.) ali če zahtevek stranke izhaja iz narave stvari, ker gre za uveljavljanje strankinega zasebnega interesa (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 164).
'''Stranka ves čas postopka razpolaga s svojim zahtevkom, zato ga lahko umakne deloma ali v celoti.''' Stranka lahko zahtevek umakne v teku postopka na prvi stopnji do izdaje odločbe, pa tudi po njeni izdaji v pritožbenem roku ali po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji, če je bilo zahtevku deloma ali v celoti ugodeno. Če umakne zahtevek do izdaje odločbe na prvi stopnji, organ s sklepom ustavi postopek. '''Če umakne zahtevek v pritožbenem roku ali po vložitvi pritožbe, se s sklepom ustavi postopek in odpravi že izdana prvostopenjska odločba, s katero je bilo strankinemu zahtevku deloma ali v celoti ugodeno''' (glej prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] in Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 168).
'''Po prvem odstavku [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] lahko stranka oziroma starši podajo umik zahteve, vendar le do poteka pritožbenega roka. '''V konkretnem primeru gre za odložitev šolanja otroka, zato je potrebno upoštevati tudi področni predpis, in sicer [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO448 Zakon o osnovni šoli] (ZOsn, Ur. l. RS, št. 81/06 in nasl.). Drugi odstavek 45. člena ZOsn določa, da se lahko otroku začetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe oziroma na podlagi odločbe o usmeritvi odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo. Starša sta torej podala zahtevo za odložitev šolanja otroka, na podlagi katere je bila izdana odločba, vendar sta se kasneje tudi premislila.
46. člen ZOsn glede ugotavljanja pripravljenosti določa, da se ob vpisu otroka v osnovno šolo lahko na željo staršev ugotavlja pripravljenost otroka za vstop v šolo. Če starši predlagajo odložitev šolanja, ker menijo, da njihov otrok ni pripravljen za vstop v šolo, oziroma če odložitev šolanja predlaga zdravstvena služba, je ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo obvezno. Glede na navedeno, je odložitev šolanja mimo mnenja zdravstvene službe dispozitivna zadeva, kar pomeni, da je zahteva in umik zahteve možen s strani staršev.V drugem odstavku 60.b člen ZOsn določa, da o odložitvi začetka šolanja odloči ravnatelj na podlagi obrazloženega mnenja strokovne komisije, ki jo imenuje ravnatelj in jo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni delavec ter vzgojitelj oziroma učitelj. Zato je pri odločitvi potrebno upoštevati tudi mnenje pristojnih (zdravstvene službe, šolske svetovalne službe oziroma strokovne komisije). Dokumenti oziroma mnenje so podlaga za odločitev ''ex offo'' (uradno), '''vendar je v 47. členu ZOsn navedba »v soglasju s starši«,''' '''kar omogoča staršem razpolaganje z zahtevkom'''.
Motiv, zaradi katerega stranka umakne zahtevek (praviloma) ni pravno pomemben in ga ni potrebno utemeljevati (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 2. knjiga, str. 53). '''Ob umiku zahteve in odpravi odločbe se izda sklep o ustavitvi postopka z učinkom, kot da starši zahteve sploh ne bi vložili, nato se lahko otroka vpiše v prvi razred.'''
'''V konkretnem primeru morajo starši podati pisni predlog za umik zahteve, šola pa izdati sklep o umiku.''' Kljub temu, da umika zahteve ni potrebno utemeljevati,''' naj se vendarle navede, zakaj starši menijo, da je otrok pripravljen za vpis v prvi razred''', npr., da menijo, da je otrok dovolj zrel, itd. oziroma, da so se premislili glede odložitve šolanja.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Umik zahteve]]

Umik zahteve (primer odložitve vpisa otroka v šolo)

2023-08-01T12:11:11Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: ''' Umik zahteve (primer odložitve vpisa otroka v šolo) - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Starši so predlagali odložitev šolanja otroka. Šola je izpeljala postopek in izdala odločbo, s katero je šolanje odložila. Po vročitvi odločbe so si starši premislili in zdaj želijo, da gre otrok v 1. razred. Kako lahko postopajo starši in šola ter otroku omogočijo vpis v 1. razred glede na to, da je pripravljenost za vstop v šolo ugotavljala strokovna komisija in ta je menila, naj se šolanje otroku odloži?

== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek se začne pred pristojnim organom po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. Določbe tega zakona, ki veljajo za zahtevo, veljajo tudi za prošnjo ali drugo vlogo, ki je po naravi stvari izenačena z zahtevo ([[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]). Na zahtevo stranke se postopek začne, če področni zakon izrecno tako določa, ker daje stranki kakšno pravico (pravico do gradnje, pokojnine, vozniškega dovoljenja, vpis otroka v šolo, odložitev šolanja itd.) ali če zahtevek stranke izhaja iz narave stvari, ker gre za uveljavljanje strankinega zasebnega interesa (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 164).
'''Stranka ves čas postopka razpolaga s svojim zahtevkom, zato ga lahko umakne deloma ali v celoti.''' Stranka lahko zahtevek umakne v teku postopka na prvi stopnji do izdaje odločbe, pa tudi po njeni izdaji v pritožbenem roku ali po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji, če je bilo zahtevku deloma ali v celoti ugodeno. Če umakne zahtevek do izdaje odločbe na prvi stopnji, organ s sklepom ustavi postopek. '''Če umakne zahtevek v pritožbenem roku ali po vložitvi pritožbe, se s sklepom ustavi postopek in odpravi že izdana prvostopenjska odločba, s katero je bilo strankinemu zahtevku deloma ali v celoti ugodeno''' (glej prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] in Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 168).
'''Po prvem odstavku [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] lahko stranka oziroma starši podajo umik zahteve, vendar le do poteka pritožbenega roka. '''V konkretnem primeru gre za odložitev šolanja otroka, zato je potrebno upoštevati tudi področni predpis, in sicer [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO448 Zakon o osnovni šoli] (ZOsn, Ur. l. RS, št. 81/06 in nasl.). Drugi odstavek 45. člena ZOsn določa, da se lahko otroku začetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe oziroma na podlagi odločbe o usmeritvi odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo. Starša sta torej podala zahtevo za odložitev šolanja otroka, na podlagi katere je bila izdana odločba, vendar sta se kasneje tudi premislila.
46. člen ZOsn glede ugotavljanja pripravljenosti določa, da se ob vpisu otroka v osnovno šolo lahko na željo staršev ugotavlja pripravljenost otroka za vstop v šolo. Če starši predlagajo odložitev šolanja, ker menijo, da njihov otrok ni pripravljen za vstop v šolo, oziroma če odložitev šolanja predlaga zdravstvena služba, je ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo obvezno. Glede na navedeno, je odložitev šolanja mimo mnenja zdravstvene službe dispozitivna zadeva, kar pomeni, da je zahteva in umik zahteve možen s strani staršev.V drugem odstavku 60.b člen ZOsn določa, da o odložitvi začetka šolanja odloči ravnatelj na podlagi obrazloženega mnenja strokovne komisije, ki jo imenuje ravnatelj in jo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni delavec ter vzgojitelj oziroma učitelj. Zato je pri odločitvi potrebno upoštevati tudi mnenje pristojnih (zdravstvene službe, šolske svetovalne službe oziroma strokovne komisije). Dokumenti oziroma mnenje so podlaga za odločitev ''ex offo'' (uradno), vendar je v 47. členu ZOsn navedba »v soglasju s starši«, '''kar omogoča staršem razpolaganje z zahtevkom'''.
Motiv, zaradi katerega stranka umakne zahtevek (praviloma) ni pravno pomemben in ga ni potrebno utemeljevati (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 2. knjiga, str. 53). '''Ob umiku zahteve in odpravi odločbe se izda sklep o ustavitvi postopka z učinkom, kot da starši zahteve sploh ne bi vložili, nato se lahko otroka vpiše v prvi razred.'''
'''V konkretnem primeru morajo starši podati pisni predlog za umik zahteve, šola pa izdati sklep o umiku.''' Kljub temu, da umika zahteve ni potrebno utemeljevati, naj se vendarle navede, zakaj starši menijo, da je otrok pripravljen za vpis v prvi razred, npr., da menijo, da je otrok dovolj zrel, itd. oziroma, da so se premislili glede odložitve šolanja.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Umik zahteve]]

Umik zahteve (primer odložitve vpisa otroka v šolo)

2023-08-01T12:09:02Z

KantarevicIlda:

== '''Zadeva: ''' Umik zahteve (primer odložitve vpisa otroka v šolo) - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Starši so predlagali odložitev šolanja otroka. Šola je izpeljala postopek in izdala odločbo, s katero je šolanje odložila. Po vročitvi odločbe so si starši premislili in zdaj želijo, da gre otrok v 1. razred. Kako lahko postopajo starši in šola ter otroku omogočijo vpis v 1. razred glede na to, da je pripravljenost za vstop v šolo ugotavljala strokovna komisija in ta je menila, naj se šolanje otroku odloži?

== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek se začne pred pristojnim organom po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. Določbe tega zakona, ki veljajo za zahtevo, veljajo tudi za prošnjo ali drugo vlogo, ki je po naravi stvari izenačena z zahtevo ([[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]). Na zahtevo stranke se postopek začne, če področni zakon izrecno tako določa, ker daje stranki kakšno pravico (pravico do gradnje, pokojnine, vozniškega dovoljenja, vpis otroka v šolo, odložitev šolanja itd.) ali če zahtevek stranke izhaja iz narave stvari, ker gre za uveljavljanje strankinega zasebnega interesa (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 164).
'''Stranka ves čas postopka razpolaga s svojim zahtevkom, zato ga lahko umakne deloma ali v celoti.''' Stranka lahko zahtevek umakne v teku postopka na prvi stopnji do izdaje odločbe, pa tudi po njeni izdaji v pritožbenem roku ali po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji, če je bilo zahtevku deloma ali v celoti ugodeno. Če umakne zahtevek do izdaje odločbe na prvi stopnji, organ s sklepom ustavi postopek. '''Če umakne zahtevek v pritožbenem roku ali po vložitvi pritožbe, se s sklepom ustavi postopek in odpravi že izdana prvostopenjska odločba, s katero je bilo strankinemu zahtevku deloma ali v celoti ugodeno''' (glej prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] in Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 168).
'''Po prvem odstavku [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] lahko stranka oziroma starši podajo umik zahteve, vendar le do poteka pritožbenega roka. '''V konkretnem primeru gre za odložitev šolanja otroka, zato je potrebno upoštevati tudi področni predpis, in sicer [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO448 Zakon o osnovni šoli] (ZOsn, Ur. l. RS, št. 81/06 in nasl.). Drugi odstavek 45. člena ZOsn določa, da se lahko otroku začetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe oziroma na podlagi odločbe o usmeritvi odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo. Starša sta torej podala zahtevo za odložitev šolanja otroka, na podlagi katere je bila izdana odločba, vendar sta se kasneje tudi premislila.
46. člen ZOsn glede ugotavljanja pripravljenosti določa, da se ob vpisu otroka v osnovno šolo lahko na željo staršev ugotavlja pripravljenost otroka za vstop v šolo. Če starši predlagajo odložitev šolanja, ker menijo, da njihov otrok ni pripravljen za vstop v šolo, oziroma če odložitev šolanja predlaga zdravstvena služba, je ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo obvezno. Glede na navedeno, je odložitev šolanja mimo mnenja zdravstvene službe dispozitivna zadeva, kar pomeni, da je zahteva in umik zahteve možen s strani staršev.V drugem odstavku 60.b člen ZOsn določa, da o odložitvi začetka šolanja odloči ravnatelj na podlagi obrazloženega mnenja strokovne komisije, ki jo imenuje ravnatelj in jo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni delavec ter vzgojitelj oziroma učitelj. Zato je pri odločitvi potrebno upoštevati tudi mnenje pristojnih (zdravstvene službe, šolske svetovalne službe oziroma strokovne komisije). Dokumenti oziroma mnenje so podlaga za odločitev ''ex offo'' (uradno), vendar je v 47. členu ZOsn navedba »v soglasju s starši«, '''kar omogoča staršem razpolaganje z zahtevkom'''.
Motiv, zaradi katerega stranka umakne zahtevek (praviloma) ni pravno pomemben in ga ni potrebno utemeljevati (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 2. knjiga, str. 53). '''Ob umiku zahteve in odpravi odločbe se izda sklep o ustavitvi postopka z učinkom, kot da starši zahteve sploh ne bi vložili, nato se lahko otroka vpiše v prvi razred.'''
'''V konkretnem primeru morajo starši podati pisni predlog za umik zahteve, šola pa izdati sklep o umiku.''' Kljub temu, da umika zahteve ni potrebno utemeljevati, naj se vendarle navede, zakaj starši menijo, da je otrok pripravljen za vpis v prvi razred, npr., da menijo, da je otrok dovolj zrel, itd. oziroma, da so se premislili glede odložitve šolanja.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />