Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Sestavine pouka o pravnem sredstvu

2024-09-09T16:31:51Z

KJ2788: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Sestavine pouka o pravnem sredstvu ==

'''Datum odgovora:''' 30. 5. 2011, 11. 12. 2012 in 13. 6. 2014, pregled 22. 11 2022 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Katere so sestavine pouka o pravnem sredstvu, če se o odloča na prvi ali drugi stopnji, ali še se odloča o izrednih pravnih sredstvih?

Ali mora upravni organ v pouku o pravnem sredstvu navesti, da se stranka lahko odpove pravici do pritožbe, ali to ni potrebno?

== '''Odgovor:''' ==

V skladu z načelom pomoči neuki stranki (četrti odstavek [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]]) in v skladu s pravili ZUP mora organ pisno v odločbi opozoriti na možnost pritožbe, če ta ni mogoča, pa na možnost upravnega spora ali drugega postopka pred sodiščem (npr. delovni spor ali socialni spor pred pristojnim delovnim in socialnim sodiščem) ter navesti ostale sestavine pravnega pouka po [[Zak:ZUP#215._.C4.8Dlen{{!}}215. členu ZUP]] (Grmek in Sever, Izbrani primeri dilem varstva pravic strank, 2010, str. 13-14). Pouk o pravnem sredstvu je obvezen sestavni del vsake pisne odločbe (in tudi sklepa!), izdane v upravni zadevi, razen če je z zakonom ali na podlagi zakona izdanim predpisom določeno, da pouk ni obvezen (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 423). Natisnjen naj bi bil z dovolj velikimi črkami, da je normalno čitljiv, ne pa da je velikost znakov glede na ostalo besedilo bistveno zmanjšana ali pa da je pouk napisan nekje ob skrajnem robu (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 605).

V '''prvostopenjskih odločbah, zoper katere je dovoljena pritožba''', je v pouku o pravnem sredstvu treba navesti: 1. na kateri organ se stranka lahko pritoži (navedba drugostopenjskega oziroma pritožbenega organa); 2. pri katerem organu se vloži (vloži se pri organu prve stopnje, ki mora biti naveden s polnim nazivom in naslovom; prvi odstavek [[Zak:ZUP#239._.C4.8Dlen{{!}}239. člena ZUP]]); 3. na kakšen način se vloži (pisno - neposredno pri organu ali po pošti - ali ustno na zapisnik); 4. rok, v katerem roku se vloži, da ne bo prepozna; 5. število kopij pritožbe in prilog za morebitne nasprotne stranke; 6. višina upravne taksa (po ZUP zadostuje navedba višine takse, brez tarifnih številk [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 ZUT], ki določajo konkretno obveznost, oziroma navedba, da je pritožba takse prosta - po 15.čl ZUT se tarifna številka pri oprostitvah navede na dokumentu, v tem primeru odločbi o pritožbi).

Poleg obveznih sestavin iz [[Zak:ZUP#215._.C4.8Dlen{{!}}215. člen ZUP]], se v pouk lahko navede tudi opozorilo o možnosti odpovedi pravici do pritožbe (ali da se pritožba šteje za pravočasno, če je vložena zadnji dan roka, a oddana na pošti), vendar opozarjamo, da so mnenja pravnih strokovnjakov o tem deljena, ker takšno opozorilo stranko lahko tudi zavede. Zato priporočamo, da se vsebina pouka omejuje na obvezne sestavine.

Izdaja nadomestne odločbe, ker je prvostopenjski organ na podlagi vložene pritožbe ugotovil, da je odločba nezakonita, ne vpliva na vsebino pouka o pravnem sredstvu, zato je ta identična kot je navedeno zgoraj.

V prvostopenjskih odločbah, zoper katere '''pritožba ni dovoljena, ampak je zagotovljeno le sodno varstvo''', se navede: 1. uradni naziv pristojnega sodišča, pred katerim se lahko uveljavlja sodno varstvo oziroma vloži tožba (za razliko od pritožbenega postopka se vedno vloži pri sodišču, ki odloča o njegovi utemeljenosti); kljub temu, da zakon izrecno ne določa obveznosti navedbe naslova sodišča, priporočamo, da se zaradi načela varstva pravic strank zapiše; 2. način vložitve tožbe, neposredno pri sodišču ali po pošti (prvi odstavek 29. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1]); 3. rok, za vložitev tožbe; 4. obveznost priložitve kopije tožbe in morebitnih prilog za toženca (četrti odstavek 30. člena ZUS-1). Ob navedenih zakonskih zahtevah je priporočljiva tudi navedba vrste sodnega postopka, npr. ali se tožba vlaga v upravnem sporu, ali drugi obliki sodnega varstva, npr. v socialnem sporu (tako tudi Jerovšek et.al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 604).

Če področni zakon predvidi '''posebno pravno sredstvo''' '''zoper prvostopenjsko odločbo''', ki po svoji naravi in vsebini obravnavanja ne nadomešča pritožbe (npr. ugovor) je v pouk o pravnem sredstvu treba navesti vsebino, kot jo mora vsebovati pouk zoper prvostopenjsko odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba (gl. zgoraj). Prav tako je treba upoštevati moribitna dodatna pravna sredstva, ki jih določajo posebni upravni postopki (npr. ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi po 158. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakona o davčnem postopku] (ZDavP-2, Ur. l. RS, št 13/2011 in novele) in tudi to vključiti v pouk.

V postopkih na drugi stopnji in v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi je vsebina pouka o pravnem sredstvu odvisna od odločitve organa.

V drugostopenjski odločbah, s katerimi se '''pritožba kot neutemeljena zavrne '''([[Zak:ZUP#248._.C4.8Dlen{{!}}248. člena ZUP]]), je v pouku o pravnem sredstvu treba navesti, da pritožba ni dovoljena, kot tudi da je ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. V skladu z ZUS-1 se namreč v upravnem sporu lahko izpodbija samo upravna odločba, s katero je meritorno odločeno o pravici, pravni koristi ali obveznosti (1. in 2. člen ZUS-1). Velja, da je v tem primeru z drugostopenjsko odločbo odločeno "le" o procesni pravici do pritožbe, kjer drugostopenjska odločitev ne vpliva na pravni položaj stranke, zato je predmet sodnega varstva prvostopenjska odločitev, kar se tudi navede v pouk o pravnem sredstvu. Glede ostalih sestavin pouka velja enako kot smo navedli pri prvostopenjskih odločitvah, zoper katere je dopustno sodno varstvo.

Kadar se '''pritožbi ugodi in se upravna zadeva vrne v ponovno odločanje''' pred prvostopenjski organ (tretji odstavek [[Zak:ZUP#251._.C4.8Dlen{{!}}251. člena ZUP]]), zoper drugostopenjsko odločbo ni dovoljena pritožba, prav tako zoper njo ni mogoče začeti upravnega spora, saj je ta dopusten le zoper upravni akt, s katerim je meritorno dokončno odločeno o materialni pravici, pravni koristi ali obveznosti (ta pa je že odpravljen!). Toda tudi v tem primeru menimo, da mora drugostopenjska odločitev vsebovati pouk o pravnem sredstvu, čeprav stranke v njem ne poučujemo o tem kakšno pravno sredstvo lahko uporabi, ampak jo seznanjamo, da odločitve ne more izpodbijati, saj bi v nasprotnem lahko nepravilno domnevala, da je zoper odločbo dopustno kakšno pravno sredstvo.

'''Odprava prvostopenjske odločbe in meritorna odločitev drugostopenjskega organa''' o pravici, pravni koristi ali obveznosti stranke (drugi odstavek [[Zak:ZUP#251._.C4.8Dlen{{!}}251. člena ZUP]]), enako tudi '''sprememba prvostopenjske odločitve''' po drugem odstavku [[Zak:ZUP#252._.C4.8Dlen{{!}}252. člena ZUP]], omogočata da se ta odločba drugostopenjskega organa izpodbija v upravnem sporu, zato je stranko na to treba opozoriti. Seveda mora pouk vsebovati tudi druge sestavine, ki smo jih navedli zgoraj in so povezane z uveljavljenjem pravice do sodnega varstva.

V odločbah, ki so izdane v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi, je pri vsebini pouka treba primarno upoštevati, ali je odločbo izdal prvostopenjski ali drugostopenjski organ (ali je dovoljena pritožba), dodatno pa tudi, ali je zaradi odprave ali razveljavitve postopek končan oziroma ali bo prvostopenjski organ moral ponovno odločiti o osnovnem zahtevku. Glede na navedeno je vsebina pouka enaka, kot smo navedli že zgoraj. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]] [[Kategorija:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

Pristojnost organa pri vodenju upravnega postopka, med katerim stranka spremeni stalni naslov prebivališča

2024-07-16T16:38:05Z

KJ2788: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Pristojnost organa pri vodenju upravnega postopka, med katerim stranka spremeni stalni naslov prebivališča - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 12. 12. 2011, pregled 9. 12. 2022, dopolnitev 9. 8. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Organ vodi upravni postopek kot krajevno pristojen na določenem območju. V postopku je že razpisana ustna obravnava. Med postopkom stranka zamenja stalno prebivališče, ki predstavlja navezno okoliščino, a tega ne sporoči upravnemu organu. Ali sprememba naslova stalnega bivališča stranke zahteva prenos krajevne pristojnosti drugemu organu? Kako ravnati glede krajevne pristojnosti? Ali se postopek zaključi z izdajo odločbe? ali je potrebno zadevo odstopiti novemu pristojnemu upravnemu organu Kaj, če stranka na prenos krajevne pristojnosti med organi poda ugovor?

Ali je upravni organ (npr. CSD) pristojen za vodenje postopka, če je stranka slovenski ali tuj državljan, ki živi v Avstriji, v Sloveniji pa ima začasno prebivališče?

== '''Odgovor:''' ==

Vsak organ lahko odloča o upravnih zadevah samo v mejah ali teritoriju svoje krajevne pristojnosti. Krajevno pristojnost praviloma določa izvedbena zakonodaja, ki opredeljuje organizacijo upravnih organov (največkrat vladne uredbe izdane na temelju področnih zakonov). Krajevna pristojnost organa se določi, '''če področni predpis ne določa drugače in če je za isto zadevo pristojnih več istovrstnih stvarno pristojnih organov''' (npr. CSD, upravne enote), '''po t. i. naveznih okoliščinah, navedenih v [[Zak:ZUP#20. .C4.8Dlen{{!}}20. členu ZUP]]. '''Če pristojnosti ni mogoče določiti po naveznih okoliščin iz 20. člena ZUP, je pristojen organ po kraju, kjer je nastal vzrok ali povod za postopek (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 81 in 82).  

[[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člen ZUP]] navaja, da v primeru spremembe okoliščin (npr. sprememba stalnega prebivališča stranke) med postopkom ostane pristojen organ, ki je postopek začel. '''Novo pristojnemu organu sme le-ta zadevo odstopiti samo, če presodi, da bi s tem postopek (predvsem za stranko, ali pa tudi sicer) znatno olajšal oz. če bi s tem postopek tekel hitreje in ceneje (tudi upoštevaje načelo ekonomičnosti)'''. A tudi če organ, ki je postopek kot takrat krajevno pristojni začel, tega ne stori, mu ni mogoče uspešno očitati, da za odločanje ni bil krajevno pristojen (po Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 133, glej tudi sodbo VSRS [https://sodnapraksa.si/?doc-58858 U 116/2004] z dne 28. 4. 2004 ter sodbo VSRS [https://sodnapraksa.si/?doc-15251 U 502/94-7] z dne 21. 11. 1996). Stranka lahko sicer organu, ki je kot krajevno pristojen začel postopek, predlaga prenos pristojnosti na organ, ki je postal krajevno pristojen po novih okoliščinah, vendar pa je odločitev o odstopu zadeve in s tem prenosu pristojnosti na organu in ne na stranki, upoštevaje seveda kriterij, da bi se s prenosom pristojnosti znatno olajšal postopek, zlasti za stranko (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 218)'''. ''''''Zadeva se torej odstopi zgolj izjemoma, če bi bilo to v interesu stranke oz. ekonomičnosti postopka, sicer postopek konča tisti organ, ki je postopek začel. '''Ni pa vedno tako, predvsem je treba paziti na področno zakonodajo in specialne določbe glede krajevne pristojnosti (glej sklep UPRS [https://sodnapraksa.si/?doc-2012032113047523 I U 1238/2011] z dne 21. 12. 2011).
 Vsako vlogo je potrebno tolmačiti ne po nazivu (falsa nominatio non nocet) s strani vložnika, pač pa po njeni dejanski vsebini. Že glede na naziv kaže poudariti, da bi stranka očitno uveljavljala zahtevo, za katero nima pravne podlage. ZUP namreč stranko ne legitimira ugovarjati krajevni pristojnosti, zato bi moral upravni organ zahtevo stranke zavreči s sklepom kot zahtevo, ker vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma in po tem zakonu ne more biti stranka, po drugi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]. Vprašanje pristojnosti lahko stranka izpodbija le v okviru pravnih sredstev po izdaji odločbe o glavni stvari, pred in med postopkom pa gre le za vprašanje med organi (kompetenčni spor), saj se ob tem ne odloča meritorno o upravni zadevi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 142). Če torej zakon stranki zoper neko odločitev ne daje samostojnega zahtevka oz. pravnega varstva, ta tega nima, '''lahko pa to okoliščino (v tem primeru krajevno pristojnost), izpodbija (le) v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari iz naslova domnevno bistvene postopkovne napake (npr. češ da je prenos za stranko in cel postopek pomenil neekonomičnost).'''

Dejstvo, ali je stranka slovenski ali tuj državljan s stalnim bivališčem izven Republike Slovenije, je samo po sebi''' irelevantno in nikakor ni povezano z ne/pristojnostjo slovenskega organa v neki stvari.''' Če se ugotovi, da je po materialnem pravu za reševanje upravne zadeve pristojen slovenski upravni organ, se določi krajevna pristojnost morebitnih več istovrstnih stvarno pristojnih organov (npr. CSD) po ZUP, saj 20. člen ZUP določa, da se kot '''navezna okoliščina za določitev krajevne pristojnosti uporablja začasno prebivališče stranke, če ta nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.''' V primeru, da stranka ne bi imela niti začasnega prebivališča v Sloveniji, pa bi se krajevna pristojnost določila po njenem zadnjem stalnem oz. začasnem prebivališču v Sloveniji. Če pa se tudi po tem kriteriju ne bi dalo določiti krajevne pristojnosti, bi se upošteval kraj, kjer je nastal povod za postopek (četrti odstavek 20. člena ZUP).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Krajevna pristojnost organov]]
[[Category:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]

Pristojnost organa pri vodenju upravnega postopka, med katerim stranka spremeni stalni naslov prebivališča

2024-07-16T16:36:57Z

KJ2788: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Pristojnost organa pri vodenju upravnega postopka, med katerim stranka spremeni stalni naslov prebivališča - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 12. 12. 2011, pregled 9. 12. 2022, dopolnitev 9. 8. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Organ vodi upravni postopek kot krajevno pristojen na določenem območju. V postopku je že razpisana ustna obravnava. Med postopkom stranka zamenja stalno prebivališče, ki predstavlja navezno okoliščino, a tega ne sporoči upravnemu organu. Ali sprememba naslova stalnega bivališča stranke zahteva prenos krajevne pristojnosti drugemu organu? Kako ravnati glede krajevne pristojnosti? Ali se postopek zaključi z izdajo odločbe? ali je potrebno zadevo odstopiti novemu pristojnemu upravnemu organu Kaj, če stranka na prenos krajevne pristojnosti med organi poda ugovor?

Ali je upravni organ (npr. CSD) pristojen za vodenje postopka, če je stranka slovenski ali tuj državljan, ki živi v Avstriji, v Sloveniji pa ima začasno prebivališče?

== '''Odgovor:''' ==

Vsak organ lahko odloča o upravnih zadevah samo v mejah ali teritoriju svoje krajevne pristojnosti. Krajevno pristojnost praviloma določa izvedbena zakonodaja, ki opredeljuje organizacijo upravnih organov (največkrat vladne uredbe izdane na temelju področnih zakonov). Krajevna pristojnost organa se določi, '''če področni predpis ne določa drugače in če je za isto zadevo pristojnih več istovrstnih stvarno pristojnih organov''' (npr. CSD, upravne enote), '''po t. i. naveznih okoliščinah, navedenih v [[Zak:ZUP#20. .C4.8Dlen{{!}}20. členu ZUP]]. '''Če pristojnosti ni mogoče določiti po naveznih okoliščin iz 20. člena ZUP, je pristojen organ po kraju, kjer je nastal vzrok ali povod za postopek (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 81 in 82).  

[[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člen ZUP]] navaja, da v primeru spremembe okoliščin (npr. sprememba stalnega prebivališča stranke) med postopkom ostane pristojen organ, ki je postopek začel. '''Novo pristojnemu organu sme le-ta zadevo odstopiti samo, če presodi, da bi s tem postopek (predvsem za stranko, ali pa tudi sicer) znatno olajšal oz. če bi s tem postopek tekel hitreje in ceneje (tudi upoštevaje načelo ekonomičnosti)'''. A tudi če organ, ki je postopek kot takrat krajevno pristojni začel, tega ne stori, mu ni mogoče uspešno očitati, da za odločanje ni bil krajevno pristojen (po Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 133, glej tudi sodbo VSRS [https://sodnapraksa.si/?doc-58858 U 116/2004] z dne 28. 4. 2004 ter sodbo VSRS [https://sodnapraksa.si/?doc-15251 U 502/94-7] z dne 21. 11. 1996). '''Stranka lahko sicer organu, ki je kot krajevno pristojen začel postopek, predlaga prenos pristojnosti na organ, ki je postal krajevno pristojen po novih okoliščinah, vendar pa je odločitev o odstopu zadeve in s tem prenosu pristojnosti na organu in ne na stranki, upoštevaje seveda kriterij, da bi se s prenosom pristojnosti znatno olajšal postopek, zlasti za stranko (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 218). '''Zadeva se torej odstopi zgolj izjemoma, če bi bilo to v interesu stranke oz. ekonomičnosti postopka, sicer postopek konča tisti organ, ki je postopek začel. Ni pa vedno tako, predvsem je treba paziti na področno zakonodajo in specialne določbe glede krajevne pristojnosti (glej sklep UPRS [https://sodnapraksa.si/?doc-2012032113047523 I U 1238/2011] z dne 21. 12. 2011).
 Vsako vlogo je potrebno tolmačiti ne po nazivu (falsa nominatio non nocet) s strani vložnika, pač pa po njeni dejanski vsebini. Že glede na naziv kaže poudariti, da bi stranka očitno uveljavljala zahtevo, za katero nima pravne podlage. ZUP namreč stranko ne legitimira ugovarjati krajevni pristojnosti, zato bi moral upravni organ zahtevo stranke zavreči s sklepom kot zahtevo, ker vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma in po tem zakonu ne more biti stranka, po drugi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]. Vprašanje pristojnosti lahko stranka izpodbija le v okviru pravnih sredstev po izdaji odločbe o glavni stvari, pred in med postopkom pa gre le za vprašanje med organi (kompetenčni spor), saj se ob tem ne odloča meritorno o upravni zadevi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 142). Če torej zakon stranki zoper neko odločitev ne daje samostojnega zahtevka oz. pravnega varstva, ta tega nima, '''lahko pa to okoliščino (v tem primeru krajevno pristojnost), izpodbija (le) v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari iz naslova domnevno bistvene postopkovne napake (npr. češ da je prenos za stranko in cel postopek pomenil neekonomičnost).'''

Dejstvo, ali je stranka slovenski ali tuj državljan s stalnim bivališčem izven Republike Slovenije, je samo po sebi''' irelevantno in nikakor ni povezano z ne/pristojnostjo slovenskega organa v neki stvari.''' Če se ugotovi, da je po materialnem pravu za reševanje upravne zadeve pristojen slovenski upravni organ, se določi krajevna pristojnost morebitnih več istovrstnih stvarno pristojnih organov (npr. CSD) po ZUP, saj 20. člen ZUP določa, da se kot '''navezna okoliščina za določitev krajevne pristojnosti uporablja začasno prebivališče stranke, če ta nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.''' V primeru, da stranka ne bi imela niti začasnega prebivališča v Sloveniji, pa bi se krajevna pristojnost določila po njenem zadnjem stalnem oz. začasnem prebivališču v Sloveniji. Če pa se tudi po tem kriteriju ne bi dalo določiti krajevne pristojnosti, bi se upošteval kraj, kjer je nastal povod za postopek (četrti odstavek 20. člena ZUP).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Krajevna pristojnost organov]]
[[Category:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]

Pristojnost organa pri vodenju upravnega postopka, med katerim stranka spremeni stalni naslov prebivališča

2024-07-16T16:35:22Z

KJ2788: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Pristojnost organa pri vodenju upravnega postopka, med katerim stranka spremeni stalni naslov prebivališča - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 12. 12. 2011, pregled 9. 12. 2022, dopolnitev 9. 8. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Organ vodi upravni postopek kot krajevno pristojen na določenem območju. V postopku je že razpisana ustna obravnava. Med postopkom stranka zamenja stalno prebivališče, ki predstavlja navezno okoliščino, a tega ne sporoči upravnemu organu. Ali sprememba naslova stalnega bivališča stranke zahteva prenos krajevne pristojnosti drugemu organu? Kako ravnati glede krajevne pristojnosti? Ali se postopek zaključi z izdajo odločbe? ali je potrebno zadevo odstopiti novemu pristojnemu upravnemu organu Kaj, če stranka na prenos krajevne pristojnosti med organi poda ugovor?

Ali je upravni organ (npr. CSD) pristojen za vodenje postopka, če je stranka slovenski ali tuj državljan, ki živi v Avstriji, v Sloveniji pa ima začasno prebivališče?

== '''Odgovor:''' ==

Vsak organ lahko odloča o upravnih zadevah samo v mejah ali teritoriju svoje krajevne pristojnosti. Krajevno pristojnost praviloma določa izvedbena zakonodaja, ki opredeljuje organizacijo upravnih organov (največkrat vladne uredbe izdane na temelju področnih zakonov). Krajevna pristojnost organa se določi, '''če področni predpis ne določa drugače in če je za isto zadevo pristojnih več istovrstnih stvarno pristojnih organov''' (npr. CSD, upravne enote), '''po t. i. naveznih okoliščinah, navedenih v [[Zak:ZUP#20. .C4.8Dlen{{!}}20. členu ZUP]]. '''Če pristojnosti ni mogoče določiti po naveznih okoliščin iz 20. člena ZUP, je pristojen organ po kraju, kjer je nastal vzrok ali povod za postopek (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 81 in 82).  

[[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člen ZUP]] navaja, da v primeru spremembe okoliščin (npr. sprememba stalnega prebivališča stranke) med postopkom ostane pristojen organ, ki je postopek začel. '''Novo pristojnemu organu sme le-ta zadevo odstopiti samo, če presodi, da bi s tem postopek (predvsem za stranko, ali pa tudi sicer) znatno olajšal oz. če bi s tem postopek tekel hitreje in ceneje (tudi upoštevaje načelo ekonomičnosti)'''. A tudi če organ, ki je postopek kot takrat krajevno pristojni začel, tega ne stori, mu ni mogoče uspešno očitati, da za odločanje ni bil krajevno pristojen (po Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 133, glej tudi sodbo VSRS [https://sodnapraksa.si/?doc-58858 U 116/2004] z dne 28. 4. 2004 ter sodbo VSRS [https://sodnapraksa.si/?doc-15251 U 502/94-7] z dne 21. 11. 1996). ''''''Stranka lahko sicer organu, ki je kot krajevno pristojen začel postopek, predlaga prenos pristojnosti na organ, ki je postal krajevno pristojen po novih okoliščinah, vendar pa je odločitev o odstopu zadeve in s tem prenosu pristojnosti na organu in ne na stranki, upoštevaje seveda kriterij, da bi se s prenosom pristojnosti znatno olajšal postopek, zlasti za stranko (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 218). '''Zadeva se torej odstopi zgolj izjemoma, če bi bilo to v interesu stranke oz. ekonomičnosti postopka, sicer postopek konča tisti organ, ki je postopek začel.''' Ni pa vedno tako, predvsem je treba paziti na področno zakonodajo in specialne določbe glede krajevne pristojnosti (glej sklep UPRS [https://sodnapraksa.si/?doc-2012032113047523 I U 1238/2011] z dne 21. 12. 2011).
 Vsako vlogo je potrebno tolmačiti ne po nazivu (falsa nominatio non nocet) s strani vložnika, pač pa po njeni dejanski vsebini. Že glede na naziv kaže poudariti, da bi stranka očitno uveljavljala zahtevo, za katero nima pravne podlage. ZUP namreč stranko ne legitimira ugovarjati krajevni pristojnosti, zato bi moral upravni organ zahtevo stranke zavreči s sklepom kot zahtevo, ker vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma in po tem zakonu ne more biti stranka, po drugi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]. Vprašanje pristojnosti lahko stranka izpodbija le v okviru pravnih sredstev po izdaji odločbe o glavni stvari, pred in med postopkom pa gre le za vprašanje med organi (kompetenčni spor), saj se ob tem ne odloča meritorno o upravni zadevi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 142). Če torej zakon stranki zoper neko odločitev ne daje samostojnega zahtevka oz. pravnega varstva, ta tega nima, '''lahko pa to okoliščino (v tem primeru krajevno pristojnost), izpodbija (le) v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari iz naslova domnevno bistvene postopkovne napake (npr. češ da je prenos za stranko in cel postopek pomenil neekonomičnost).'''

Dejstvo, ali je stranka slovenski ali tuj državljan s stalnim bivališčem izven Republike Slovenije, je samo po sebi''' irelevantno in nikakor ni povezano z ne/pristojnostjo slovenskega organa v neki stvari.''' Če se ugotovi, da je po materialnem pravu za reševanje upravne zadeve pristojen slovenski upravni organ, se določi krajevna pristojnost morebitnih več istovrstnih stvarno pristojnih organov (npr. CSD) po ZUP, saj 20. člen ZUP določa, da se kot '''navezna okoliščina za določitev krajevne pristojnosti uporablja začasno prebivališče stranke, če ta nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.''' V primeru, da stranka ne bi imela niti začasnega prebivališča v Sloveniji, pa bi se krajevna pristojnost določila po njenem zadnjem stalnem oz. začasnem prebivališču v Sloveniji. Če pa se tudi po tem kriteriju ne bi dalo določiti krajevne pristojnosti, bi se upošteval kraj, kjer je nastal povod za postopek (četrti odstavek 20. člena ZUP).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Krajevna pristojnost organov]]
[[Category:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]

Pristojnost organa pri vodenju upravnega postopka, med katerim stranka spremeni stalni naslov prebivališča

2024-07-16T15:31:36Z

KJ2788: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: ''' Pristojnost organa pri vodenju upravnega postopka, med katerim stranka spremeni stalni naslov prebivališča - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 12. 12. 2011, pregled 9. 12. 2022, dopolnitev 9. 8. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Organ vodi upravni postopek kot krajevno pristojen na določenem območju. V postopku je že razpisana ustna obravnava. Med postopkom stranka zamenja stalno prebivališče, ki predstavlja navezno okoliščino, a tega ne sporoči upravnemu organu. Ali sprememba naslova stalnega bivališča stranke zahteva prenos krajevne pristojnosti drugemu organu? Kako ravnati glede krajevne pristojnosti? Ali se postopek zaključi z izdajo odločbe? ali je potrebno zadevo odstopiti novemu pristojnemu upravnemu organu Kaj, če stranka na prenos krajevne pristojnosti med organi poda ugovor?

Ali je upravni organ (npr. CSD) pristojen za vodenje postopka, če je stranka slovenski ali tuj državljan, ki živi v Avstriji, v Sloveniji pa ima začasno prebivališče?

== '''Odgovor:''' ==

Vsak organ lahko odloča o upravnih zadevah samo v mejah ali teritoriju svoje krajevne pristojnosti. Krajevno pristojnost praviloma določa izvedbena zakonodaja, ki opredeljuje organizacijo upravnih organov (največkrat vladne uredbe izdane na temelju področnih zakonov). Krajevna pristojnost organa se določi, '''če področni predpis ne določa drugače in če je za isto zadevo pristojnih več istovrstnih stvarno pristojnih organov''' (npr. CSD, upravne enote), '''po t. i. naveznih okoliščinah, navedenih v [[Zak:ZUP#20. .C4.8Dlen{{!}}20. členu ZUP]]. '''Če pristojnosti ni mogoče določiti po naveznih okoliščin iz 20. člena ZUP, je pristojen organ po kraju, kjer je nastal vzrok ali povod za postopek (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 81 in 82).  

[[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člen ZUP]] navaja, da v primeru spremembe okoliščin med postopkom ostane pristojen organ, ki je postopek začel. Novo pristojnemu organu sme le-ta zadevo odstopiti samo, če presodi, da bi s tem postopek (predvsem za stranko, ali pa tudi sicer) znatno olajšal. A tudi če organ, ki je postopek kot takrat krajevno pristojni začel, tega ne stori, mu ni mogoče uspešno očitati, da za odločanje ni bil krajevno pristojen (po Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 133). '''V tem delu je mišljeno predvsem, da je za stranko bližje, če postopek vodi novi organ, zato postopek teče hitreje in ceneje. Zadeva se odstopi torej zgolj izjemoma, če bi bilo to v interesu stranke, sicer postopek konča tisti upravni organ, ki je postopek začel.''' Ni pa vedno tako, predvsem je treba paziti na področno zakonodajo in specialne določbe glede krajevne pristojnosti.

 Vsako vlogo je potrebno tolmačiti ne po nazivu (falsa nominatio non nocet) s strani vložnika, pač pa po njeni dejanski vsebini. Že glede na naziv kaže poudariti, da bi stranka očitno uveljavljala zahtevo, za katero nima pravne podlage. ZUP namreč stranko ne legitimira ugovarjati krajevni pristojnosti, zato bi moral upravni organ zahtevo stranke zavreči s sklepom kot zahtevo, ker vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma in po tem zakonu ne more biti stranka, po drugi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]. Vprašanje pristojnosti lahko stranka izpodbija le v okviru pravnih sredstev po izdaji odločbe o glavni stvari, pred in med postopkom pa gre le za vprašanje med organi (kompetenčni spor), saj se ob tem ne odloča meritorno o upravni zadevi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 142). Če torej zakon stranki zoper neko odločitev ne daje samostojnega zahtevka oz. pravnega varstva, ta tega nima, '''lahko pa to okoliščino (tu krajevno pristojnost), izpodbija (le) v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari iz naslova domnevno bistvene postopkovne napake (npr. češ da je prenos za stranko in cel postopek pomenil neekonomičnost).'''

Dejstvo, ali je stranka slovenski ali tuj državljan s stalnim bivališčem izven Republike Slovenije, je samo po sebi''' irelevantno in nikakor ni povezano z ne/pristojnostjo slovenskega organa v neki stvari.''' Če se ugotovi, da je po materialnem pravu za reševanje upravne zadeve pristojen slovenski upravni organ, se določi krajevna pristojnost morebitnih več istovrstnih stvarno pristojnih organov (npr. CSD) po ZUP, saj 20. člen ZUP določa, da se kot '''navezna okoliščina za določitev krajevne pristojnosti uporablja začasno prebivališče stranke, če ta nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.''' V primeru, da stranka ne bi imela niti začasnega prebivališča v Sloveniji, pa bi se krajevna pristojnost določila po njenem zadnjem stalnem oz. začasnem prebivališču v Sloveniji. Če pa se tudi po tem kriteriju ne bi dalo določiti krajevne pristojnosti, bi se upošteval kraj, kjer je nastal povod za postopek (četrti odstavek 20. člena ZUP).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Krajevna pristojnost organov]]
[[Category:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]

Pristojnost organa pri vodenju upravnega postopka, med katerim stranka spremeni stalni naslov prebivališča

2024-07-16T15:31:09Z

KJ2788: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: ''' Pristojnost organa pri vodenju upravnega postopka, med katerim stranka spremeni stalni naslov prebivališča - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 12. 12. 2011, pregled 9. 12. 2022, dopolnitev 9. 8. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Organ vodi upravni postopek kot krajevno pristojen na določenem območju. V postopku je že razpisana ustna obravnava. Med postopkom stranka zamenja stalno prebivališče, ki predstavlja navezno okoliščino, a tega ne sporoči upravnemu organu. Ali sprememba naslova stalnega bivališča stranke zahteva prenos krajevne pristojnosti drugemu organu? Kako ravnati glede krajevne pristojnosti? Ali se postopek zaključi z izdajo odločbe? ali je potrebno zadevo odstopiti novemu pristojnemu upravnemu organu Kaj, če stranka na prenos krajevne pristojnosti med organi poda ugovor?

Ali je upravni organ (npr. CSD) pristojen za vodenje postopka, če je stranka slovenski ali tuj državljan, ki živi v Avstriji, v Sloveniji pa ima začasno prebivališče?

== '''Odgovor:''' ==

Vsak organ lahko odloča o upravnih zadevah samo v mejah ali teritoriju svoje krajevne pristojnosti. Krajevno pristojnost praviloma določa izvedbena zakonodaja, ki opredeljuje organizacijo upravnih organov (največkrat vladne uredbe izdane na temelju področnih zakonov). Krajevna pristojnost organa se določi, '''če področni predpis ne določa drugače in če je za isto zadevo pristojnih več istovrstnih stvarno pristojnih organov''' (npr. CSD, upravne enote), '''po t. i. naveznih okoliščinah, navedenih v [[Zak:ZUP#20. .C4.8Dlen{{!}}20. členu ZUP]]. '''Če pristojnosti ni mogoče določiti po naveznih okoliščin iz 20. člena ZUP, je pristojen organ po kraju, kjer je nastal vzrok ali povod za postopek (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 81 in 82).  

[[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člen ZUP]] navaja, da v primeru spremembe okoliščin med postopkom ostane pristojen organ, ki je postopek začel. Novo pristojnemu organu sme le-ta zadevo odstopiti samo, če presodi, da bi s tem postopek (predvsem za stranko, ali pa tudi sicer) znatno olajšal. A tudi če organ, ki je postopek kot takrat krajevno pristojni začel, tega ne stori, mu ni mogoče uspešno očitati, da za odločanje ni bil krajevno pristojen (po Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 133). '''V tem delu je mišljeno predvsem, da je za stranko bližje, če postopek vodi novi organ, zato postopek teče hitreje in ceneje. Zadeva se odstopi torej zgolj izjemoma, če bi bilo to v interesu stranke, sicer postopek konča tisti upravni organ, ki je postopek začel.''' Ni pa vedno tako, predvsem je treba paziti na področno zakonodajo in specialne določbe glede krajevne pristojnosti.

 Vsako vlogo je potrebno tolmačiti ne po nazivu (falsa nominatio non nocet) s strani vložnika, pač pa po njeni dejanski vsebini. Že glede na naziv kaže poudariti, da bi stranka očitno uveljavljala zahtevo, za katero nima pravne podlage. ZUP namreč stranko ne legitimira ugovarjati krajevni pristojnosti, zato bi moral upravni organ zahtevo stranke zavreči s sklepom kot zahtevo, ker vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma in po tem zakonu ne more biti stranka, po drugi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]. Vprašanje pristojnosti lahko stranka izpodbija le v okviru pravnih sredstev po izdaji odločbe o glavni stvari, pred in med postopkom pa gre le za vprašanje med organi (kompetenčni spor), saj se ob tem ne odloča meritorno o upravni zadevi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 142). Če torej zakon stranki zoper neko odločitev ne daje samostojnega zahtevka oz. pravnega varstva, ta tega nima, '''lahko pa to okoliščino (tu krajevno pristojnost), izpodbija (le) v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari iz naslova domnevno bistvene postopkovne napake (npr. češ da je prenos za stranko in cel postopek pomenil neekonomičnost).'''

Dejstvo, ali je stranka slovenski ali tuj državljan s stalnim bivališčem izven Republike Slovenije, je samo po sebi''' irelevantno in nikakor ni povezano z ne/pristojnostjo slovenskega organa v neki stvari.''' Če se ugotovi, da je po materialnem pravu za reševanje upravne zadeve pristojen slovenski upravni organ, se določi krajevna pristojnost morebitnih več istovrstnih stvarno pristojnih organov (npr. CSD) po ZUP, saj 20. člen ZUP določa, da se kot '''navezna okoliščina za določitev krajevne pristojnosti uporablja začasno prebivališče stranke, če ta nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.''' V primeru, da stranka ne bi imela niti začasnega prebivališča v Sloveniji, pa bi se krajevna pristojnost določila po njenem zadnjem stalnem oz. začasnem prebivališču v Sloveniji. Če pa se tudi po tem kriteriju ne bi dalo določiti krajevne pristojnosti, bi se upošteval kraj, kjer je nastal povod za postopek (četrti odstavek 20. člena ZUP).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Krajevna pristojnost organov]]
[[Category:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]

Pristojnost organa pri vodenju upravnega postopka, med katerim stranka spremeni stalni naslov prebivališča

2024-07-16T15:28:26Z

KJ2788: /* Zadeva: Pristojnost organa pri vodenju upravnega postopka, med katerim stranka spremeni stalni naslov prebivališča */

== '''Zadeva: ''' Pristojnost organa pri vodenju upravnega postopka, med katerim stranka spremeni stalni naslov prebivališča - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 12. 12. 2011, pregled 9. 12. 2022, dopolnitev 9. 8. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Organ vodi upravni postopek kot krajevno pristojen na določenem območju. V postopku je že razpisana ustna obravnava. Med postopkom stranka zamenja stalno prebivališče, ki predstavlja navezno okoliščino, a tega ne sporoči upravnemu organu. Kako ravnati glede krajevne pristojnosti? Ali se postopek zaključi z izdajo odločbe ali je potrebno zadevo odstopiti novemu pristojnemu upravnemu organu? Kaj, če stranka na prenos krajevne pristojnosti med organi poda ugovor?

Ali je upravni organ (npr. CSD) pristojen za vodenje postopka, če je stranka slovenski ali tuj državljan, ki živi v Avstriji, v Sloveniji pa ima začasno prebivališče?
== '''Odgovor:''' ==

Vsak organ lahko odloča o upravnih zadevah samo v mejah ali teritoriju svoje krajevne pristojnosti. Krajevno pristojnost praviloma določa izvedbena zakonodaja, ki opredeljuje organizacijo upravnih organov (največkrat vladne uredbe izdane na temelju področnih zakonov). Krajevna pristojnost organa se določi, '''če področni predpis ne določa drugače in če je za isto zadevo pristojnih več istovrstnih stvarno pristojnih organov''' (npr. CSD, upravne enote), '''po t. i. naveznih okoliščinah, navedenih v [[Zak:ZUP#20. .C4.8Dlen{{!}}20. členu ZUP]]. '''Če pristojnosti ni mogoče določiti po naveznih okoliščin iz 20. člena ZUP, je pristojen organ po kraju, kjer je nastal vzrok ali povod za postopek (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 81 in 82).  

[[Zak:ZUP#22. .C4.8Dlen{{!}}22. člen ZUP]] navaja, da v primeru spremembe okoliščin med postopkom ostane pristojen organ, ki je postopek začel. Novo pristojnemu organu sme le-ta zadevo odstopiti samo, če presodi, da bi s tem postopek (predvsem za stranko, ali pa tudi sicer) znatno olajšal. A tudi če organ, ki je postopek kot takrat krajevno pristojni začel, tega ne stori, mu ni mogoče uspešno očitati, da za odločanje ni bil krajevno pristojen (po Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 133). '''V tem delu je mišljeno predvsem, da je za stranko bližje, če postopek vodi novi organ, zato postopek teče hitreje in ceneje. Zadeva se odstopi torej zgolj izjemoma, če bi bilo to v interesu stranke, sicer postopek konča tisti upravni organ, ki je postopek začel.''' Ni pa vedno tako, predvsem je treba paziti na področno zakonodajo in specialne določbe glede krajevne pristojnosti.

 Vsako vlogo je potrebno tolmačiti ne po nazivu (falsa nominatio non nocet) s strani vložnika, pač pa po njeni dejanski vsebini. Že glede na naziv kaže poudariti, da bi stranka očitno uveljavljala zahtevo, za katero nima pravne podlage. ZUP namreč stranko ne legitimira ugovarjati krajevni pristojnosti, zato bi moral upravni organ zahtevo stranke zavreči s sklepom kot zahtevo, ker vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma in po tem zakonu ne more biti stranka, po drugi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]. Vprašanje pristojnosti lahko stranka izpodbija le v okviru pravnih sredstev po izdaji odločbe o glavni stvari, pred in med postopkom pa gre le za vprašanje med organi (kompetenčni spor), saj se ob tem ne odloča meritorno o upravni zadevi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 142). Če torej zakon stranki zoper neko odločitev ne daje samostojnega zahtevka oz. pravnega varstva, ta tega nima, '''lahko pa to okoliščino (tu krajevno pristojnost), izpodbija (le) v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari iz naslova domnevno bistvene postopkovne napake (npr. češ da je prenos za stranko in cel postopek pomenil neekonomičnost).'''

Dejstvo, ali je stranka slovenski ali tuj državljan s stalnim bivališčem izven Republike Slovenije, je samo po sebi''' irelevantno in nikakor ni povezano z ne/pristojnostjo slovenskega organa v neki stvari.''' Če se ugotovi, da je po materialnem pravu za reševanje upravne zadeve pristojen slovenski upravni organ, se določi krajevna pristojnost morebitnih več istovrstnih stvarno pristojnih organov (npr. CSD) po ZUP, saj 20. člen ZUP določa, da se kot '''navezna okoliščina za določitev krajevne pristojnosti uporablja začasno prebivališče stranke, če ta nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.''' V primeru, da stranka ne bi imela niti začasnega prebivališča v Sloveniji, pa bi se krajevna pristojnost določila po njenem zadnjem stalnem oz. začasnem prebivališču v Sloveniji. Če pa se tudi po tem kriteriju ne bi dalo določiti krajevne pristojnosti, bi se upošteval kraj, kjer je nastal povod za postopek (četrti odstavek 20. člena ZUP).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Krajevna pristojnost organov]]
[[Category:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]

Predlagatelj upravne overitve kopije tuje listine

2024-07-02T16:29:10Z

KJ2788: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Predlagatelj upravne overitve kopije tuje listine - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 3. 5. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko organ opravi upravno overitev kopije tuje listine, če zahteve ne poda lastnik, temveč druga oseba (npr. delodajalec)? Ali lahko v primeru suma na zlorabo upravni organ zahteva predložitev pooblastila? Kako opraviti overitev uradne listine, kadar se stranka nahaja v tujini?

== '''Odgovor:''' ==

Upravna overitev je materialno dejanje uprave. Materialni akti so tista dejanja, ki ustvarjajo posledice v dejanskem svetu, vendar ne oblikujejo pravnih posledic. Kajti pri materialnem dejanju uprave gre za vzporedno oz. spremljajočo dejavnost uprave, ki ne predstavlja oblastne volje, zato ne govorimo o upravni zadevi (več o materialnih aktih uprave in členitvi materialnih dejanj glej Pečarič, Osnove splošnega upravnega prava, 2018, str. 135).

Upravna overitev se opravi za overitev lastnoročnega''' podpisa, prepisa in kopij. '''Z upravno overitvijo '''se ne potrjuje resničnost podatkov v listini''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#178. .C4.8Dlen{{!}}178. člena ZUP]]).

Opozoriti gre, da upravnega overjanja - ne glede na to ali govorimo o overitvi lastnoročnih podpisov oz. (lastno)ročnih znakov ali overitvi prepisov oziroma kopij - ni mogoče enačiti z vodenjem upravnega postopka oz. odločanjem v upravni zadevi. Upravno overitev je treba razlikovati od ugotavljanja pristnosti dokazne listine v okviru ugotovitvenega in dokaznega postopka po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#173. .C4.8Dlen{{!}}173. člena ZUP]], ko stranka listino predloži v obliki navadne ali elektronske kopije (na primer v obliki skena), organ pa za ugotovitev istovetnosti zahteva, da se izvirna listina pokaže na vpogled, nato pa skladnost za potrebe postopka “overi” z zaznamkom na prepisu oziroma kopiji. Pri tem namreč ne gre za izvajanje upravne overitve po ZUP (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga, str. 260, 261).

Overitev prepisa ali kopije pomeni '''potrditev istovetnosti prepisa, fizične ali elektronske kopije z izvirno listino''' (prvi odstavek 178. člena ZUP). ZUP ne določa, kdo je lahko predlagatelj overitve prepisa ali kopije listine, zato '''uradna oseba tudi ne ugotavlja, kdo je predlagatelj''' overitve, za razliko od overitve lastnoročnega podpisa, ko mora ugotoviti identiteto predlagatelja overitve in se mora v evidenco overitev vpisati tudi osebne podatke predlagatelja tovrstne overitve (glej 97. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju], UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), ampak je '''dolžna opraviti skrbno primerjavo istovetnosti prepisa ali kopije z izvirno listino '''in v elektronsko evidenco overitev prepisov in kopij vpisati podatke iz 97. člena UUP, ki pa ne zahteva vpisa podatka o predlagatelju overitve.

Torej,''' če uradna oseba ugotovi, da predlagatelj overitve kopije (tujega) potnega lista ni oseba, kateri je ta listina izdana, ne sme od nje zahtevati pooblastila oz. se izda overitev predlagatelju ne glede na to, ali je nosilec listine pooblastil predlagatelja. '''Določbe ZUP o upravni overitvi prepisov in kopij namreč veljajo tudi za tuje listine, pri čemer pa v primerih, ko predlagatelj želi overiti prepis ali kopijo tuje listine, ZUP uradni osebi daje možnost, da v primeru, če ne razume jezika, v kateri je listina napisana, odredi primerjavo prepisa ali kopije z izvirno listino sodni tolmač ([[Zak:ZUP#178.h .C4.8Dlen{{!}}178.h člen ZUP]]). Vendar pa je z vidika ekonomičnosti ustrezneje, da v primeru, če je prepis ali kopija listine v tujem jeziku, uradna oseba izvirno listino sama kopira in jo overi (drugi dostavek 99. člena UUP). Predlagatelj overitve v takem primeru ne more uspešno zahtevati, da organ sam ugotavlja skladnost prepisa in izvirne listine (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga, str. 273).

V primeru suma na zlorabo v smislu suma storitve kaznivega dejanja po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5050 Kazenskem zakoniku] (KZ-1, Ur. l. RS, št. 50/12 in novele), uradna oseba le-to naznani Policiji.Kadar je potrebna overitev uradne listine stranke, ki se nahaja v tujini, se overitev lahko izvede na '''veleposlaništvu ali diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije''' v državi, kjer se stranka nahaja. Če se stranka nahaja v državi, v kateri Republika Slovenija nima svojega predstavništva, se lahko stranka obrne tudi na diplomatska predstavništva in konzulate drugih držav članic Evropske unije, ki v državi delujejo. Kontaktne podatke o diplomatskih predstavništvih in konzulatih drugih držav članic Evropske unije v posameznih državah zunaj Evropske unije dobite na spletni strani Evropske komisije (glej [https://consular-protection.ec.europa.eu/your-right-consular-protection_en?prefLang=s spletišče Evropske komisije]).
Overitev domačih listin izdanih v Republiki Sloveniji, za uporabo v tujini, ter tujih listin za uporabo v Republiki Sloveniji ureja [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7398 Zakon o overitvi listin v mednarodnem prometu] (ZOLMP-1 ,Ur. l. RS, št. 9/17) ter [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV13147 Pravilnik o opravljanju overitev listin v mednarodnem prometu] (Uradni list RS, št. 31/18). Ta pravilnik določa in ureja načine overjanja listin za rabo v Republiki Sloveniji in tujini ter vodenje evidence za overjanje listin (1. člen Pravilnika). Overitev listine opravlja uradna oseba v ministrstvu za zunanje zadeve in na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu (2. člen Pravilnika). Za upravno overitev se na veleposlaništvu ali konzulatu plača ustrezna konzularna taksa v tuji valuti (glej drugi odstavek 8. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakona o upravnih taksah] (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]

Predlagatelj upravne overitve kopije tuje listine

2024-07-02T16:24:26Z

KJ2788: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Predlagatelj upravne overitve kopije tuje listine - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 3. 5. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko organ opravi upravno overitev kopije tuje listine, če zahteve ne poda lastnik, temveč druga oseba (npr. delodajalec)? Ali lahko v primeru suma na zlorabo upravni organ zahteva predložitev pooblastila? Kako opraviti overitev uradne listine, kadar se stranka nahaja v tujini?

== '''Odgovor:''' ==

Upravna overitev je materialno dejanje uprave. Materialni akti so tista dejanja, ki ustvarjajo posledice v dejanskem svetu, vendar ne oblikujejo pravnih posledic. Kajti pri materialnem dejanju uprave gre za vzporedno oz. spremljajočo dejavnost uprave, ki ne predstavlja oblastne volje, zato ne govorimo o upravni zadevi (več o materialnih aktih uprave in členitvi materialnih dejanj glej Pečarič, Osnove splošnega upravnega prava, 2018, str. 135).

Upravna overitev se opravi za overitev lastnoročnega''' podpisa, prepisa in kopij. '''Z upravno overitvijo '''se ne potrjuje resničnost podatkov v listini''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#178. .C4.8Dlen{{!}}178. člena ZUP]]).

Opozoriti gre, da upravnega overjanja - ne glede na to ali govorimo o overitvi lastnoročnih podpisov oz. (lastno)ročnih znakov ali overitvi prepisov oziroma kopij - ni mogoče enačiti z vodenjem upravnega postopka oz. odločanjem v upravni zadevi. Upravno overitev je treba razlikovati od ugotavljanja pristnosti dokazne listine v okviru ugotovitvenega in dokaznega postopka po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#173. .C4.8Dlen{{!}}173. člena ZUP]], ko stranka listino predloži v obliki navadne ali elektronske kopije (na primer v obliki skena), organ pa za ugotovitev istovetnosti zahteva, da se izvirna listina pokaže na vpogled, nato pa skladnost za potrebe postopka “overi” z zaznamkom na prepisu oziroma kopiji. Pri tem namreč ne gre za izvajanje upravne overitve po ZUP (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga, str. 260, 261).

Overitev prepisa ali kopije pomeni '''potrditev istovetnosti prepisa, fizične ali elektronske kopije z izvirno listino''' (prvi odstavek 178. člena ZUP). ZUP ne določa, kdo je lahko predlagatelj overitve prepisa ali kopije listine, zato '''uradna oseba tudi ne ugotavlja, kdo je predlagatelj''' overitve, za razliko od overitve lastnoročnega podpisa, ko mora ugotoviti identiteto predlagatelja overitve in se mora v evidenco overitev vpisati tudi osebne podatke predlagatelja tovrstne overitve (glej 97. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju], UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), ampak je '''dolžna opraviti skrbno primerjavo istovetnosti prepisa ali kopije z izvirno listino '''in v elektronsko evidenco overitev prepisov in kopij vpisati podatke iz 97. člena UUP, ki pa ne zahteva vpisa podatka o predlagatelju overitve.

Torej,''' če uradna oseba ugotovi, da predlagatelj overitve kopije (tujega) potnega lista ni oseba, kateri je ta listina izdana, ne sme od nje zahtevati pooblastila oz. se izda overitev predlagatelju ne glede na to, ali je nosilec listine pooblastil predlagatelja. '''Določbe ZUP o upravni overitvi prepisov in kopij namreč veljajo tudi za tuje listine, pri čemer pa v primerih, ko predlagatelj želi overiti prepis ali kopijo tuje listine, ZUP uradni osebi daje možnost, da v primeru, če ne razume jezika, v kateri je listina napisana, odredi primerjavo prepisa ali kopije z izvirno listino sodni tolmač ([[Zak:ZUP#178.h .C4.8Dlen{{!}}178.h člen ZUP]]). Vendar pa je z vidika ekonomičnosti ustrezneje, da v primeru, če je prepis ali kopija listine v tujem jeziku, uradna oseba izvirno listino sama kopira in jo overi (drugi dostavek 99. člena UUP). Predlagatelj overitve v takem primeru ne more uspešno zahtevati, da organ sam ugotavlja skladnost prepisa in izvirne listine (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga, str. 273).

V primeru suma na zlorabo v smislu suma storitve kaznivega dejanja po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5050 Kazenskem zakoniku] (KZ-1, Ur. l. RS, št. 50/12 in novele), uradna oseba le-to naznani Policiji.Kadar je potrebna overitev uradne listine stranke, ki se nahaja v tujini, se overitev lahko izvede na veleposlaništvu ali diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v državi, kjer se stranka nahaja. Če se stranka nahaja v državi, v kateri Republika Slovenija nima svojega predstavništva, se lahko stranka obrne tudi na diplomatska predstavništva in konzulate drugih držav članic Evropske unije, ki v državi delujejo. Kontaktne podatke o diplomatskih predstavništvih in konzulatih drugih držav članic Evropske unije v posameznih državah zunaj Evropske unije dobite na spletni strani Evropske komisije (glej [https://consular-protection.ec.europa.eu/your-right-consular-protection_en?prefLang=s spletišče Evropske komisije]).
Overitev domačih listin izdanih v Republiki Sloveniji, za uporabo v tujini, ter tujih listin za uporabo v Republiki Sloveniji ureja [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7398 Zakon o overitvi listin v mednarodnem prometu] (ZOLMP-1 ,Ur. l. RS, št. 9/17) ter [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV13147 Pravilnik o opravljanju overitev listin v mednarodnem prometu] (Uradni list RS, št. 31/18). Ta pravilnik določa in ureja načine overjanja listin za rabo v Republiki Sloveniji in tujini ter vodenje evidence za overjanje listin (1. člen Pravilnika). Overitev listine opravlja uradna oseba v ministrstvu za zunanje zadeve in na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu (2. člen Pravilnika). Za upravno overitev se na veleposlaništvu ali konzulatu plača ustrezna konzularna taksa v tuji valuti (glej drugi odstavek 8. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakona o upravnih taksah] (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]

Predlagatelj upravne overitve kopije tuje listine

2024-07-02T16:22:50Z

KJ2788: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Predlagatelj upravne overitve kopije tuje listine - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 3. 5. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko organ opravi upravno overitev kopije tuje listine, če zahteve ne poda lastnik, temveč druga oseba (npr. delodajalec)? Ali lahko v primeru suma na zlorabo upravni organ zahteva predložitev pooblastila? Kako opraviti overitev uradne listine, kadar se stranka nahaja v tujini?

== '''Odgovor:''' ==

Upravna overitev je materialno dejanje uprave. Materialni akti so tista dejanja, ki ustvarjajo posledice v dejanskem svetu, vendar ne oblikujejo pravnih posledic. Kajti pri materialnem dejanju uprave gre za vzporedno oz. spremljajočo dejavnost uprave, ki ne predstavlja oblastne volje, zato ne govorimo o upravni zadevi (več o materialnih aktih uprave in členitvi materialnih dejanj glej Pečarič, Osnove splošnega upravnega prava, 2018, str. 135).

Upravna overitev se opravi za overitev lastnoročnega''' podpisa, prepisa in kopij. '''Z upravno overitvijo '''se ne potrjuje resničnost podatkov v listini''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#178. .C4.8Dlen{{!}}178. člena ZUP]]).

Opozoriti gre, da upravnega overjanja - ne glede na to ali govorimo o overitvi lastnoročnih podpisov oz. (lastno)ročnih znakov ali overitvi prepisov oziroma kopij - ni mogoče enačiti z vodenjem upravnega postopka oz. odločanjem v upravni zadevi. Upravno overitev je treba razlikovati od ugotavljanja pristnosti dokazne listine v okviru ugotovitvenega in dokaznega postopka po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#173. .C4.8Dlen{{!}}173. člena ZUP]], ko stranka listino predloži v obliki navadne ali elektronske kopije (na primer v obliki skena), organ pa za ugotovitev istovetnosti zahteva, da se izvirna listina pokaže na vpogled, nato pa skladnost za potrebe postopka “overi” z zaznamkom na prepisu oziroma kopiji. Pri tem namreč ne gre za izvajanje upravne overitve po ZUP (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga, str. 260, 261).

Overitev prepisa ali kopije pomeni '''potrditev istovetnosti prepisa, fizične ali elektronske kopije z izvirno listino''' (prvi odstavek 178. člena ZUP). ZUP ne določa, kdo je lahko predlagatelj overitve prepisa ali kopije listine, zato '''uradna oseba tudi ne ugotavlja, kdo je predlagatelj''' overitve, za razliko od overitve lastnoročnega podpisa, ko mora ugotoviti identiteto predlagatelja overitve in se mora v evidenco overitev vpisati tudi osebne podatke predlagatelja tovrstne overitve (glej 97. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju], UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), ampak je '''dolžna opraviti skrbno primerjavo istovetnosti prepisa ali kopije z izvirno listino '''in v elektronsko evidenco overitev prepisov in kopij vpisati podatke iz 97. člena UUP, ki pa ne zahteva vpisa podatka o predlagatelju overitve.

Torej,''' če uradna oseba ugotovi, da predlagatelj overitve kopije (tujega) potnega lista ni oseba, kateri je ta listina izdana, ne sme od nje zahtevati pooblastila oz. se izda overitev predlagatelju ne glede na to, ali je nosilec listine pooblastil predlagatelja. '''Določbe ZUP o upravni overitvi prepisov in kopij namreč veljajo tudi za tuje listine, pri čemer pa v primerih, ko predlagatelj želi overiti prepis ali kopijo tuje listine, ZUP uradni osebi daje možnost, da v primeru, če ne razume jezika, v kateri je listina napisana, odredi primerjavo prepisa ali kopije z izvirno listino sodni tolmač ([[Zak:ZUP#178.h .C4.8Dlen{{!}}178.h člen ZUP]]). Vendar pa je z vidika ekonomičnosti ustrezneje, da v primeru, če je prepis ali kopija listine v tujem jeziku, uradna oseba izvirno listino sama kopira in jo overi (drugi dostavek 99. člena UUP). Predlagatelj overitve v takem primeru ne more uspešno zahtevati, da organ sam ugotavlja skladnost prepisa in izvirne listine (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga, str. 273).

V primeru suma na zlorabo v smislu suma storitve kaznivega dejanja po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5050 Kazenskem zakoniku] (KZ-1, Ur. l. RS, št. 50/12 in novele), uradna oseba le-to naznani Policiji.Kadar je potrebna overitev uradne listine stranke, ki se nahaja v tujini, se overitev lahko izvede na veleposlaništvu ali diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v državi, kjer se stranka nahaja. Če se stranka nahaja v državi, v kateri Republika Slovenija nima svojega predstavništva, se lahko stranka obrne tudi na diplomatska predstavništva in konzulate drugih držav članic Evropske unije, ki v državi delujejo. Kontaktne podatke o diplomatskih predstavništvih in konzulatih drugih držav članic Evropske unije v posameznih državah zunaj Evropske unije dobite na spletni strani Evropske komisije (glej [https://consular-protection.ec.europa.eu/your-right-consular-protection_en?prefLang=s spletišče Evropske komisije]).Overitev domačih listin izdanih v Republiki Sloveniji, za uporabo v tujini, ter tujih listin za uporabo v Republiki Sloveniji ureja [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7398 Zakon o overitvi listin v mednarodnem prometu] (ZOLMP-1 ,Ur. l. RS, št. 9/17) ter [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV13147 Pravilnik o opravljanju overitev listin v mednarodnem prometu] (Uradni list RS, št. 31/18). Ta pravilnik določa in ureja načine overjanja listin za rabo v Republiki Sloveniji in tujini ter vodenje evidence za overjanje listin (1. člen Pravilnika). Overitev listine opravlja uradna oseba v ministrstvu za zunanje zadeve in na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu (2. člen Pravilnika). Za upravno overitev se na veleposlaništvu ali konzulatu plača ustrezna konzularna taksa v tuji valuti (glej drugi odstavek 8. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakona o upravnih taksah] (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]

Predlagatelj upravne overitve kopije tuje listine

2024-07-02T15:59:28Z

KJ2788: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Predlagatelj upravne overitve kopije tuje listine - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 3. 5. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko organ opravi upravno overitev kopije tuje listine, če zahteve ne poda lastnik, temveč druga oseba (npr. delodajalec)? Ali lahko v primeru suma na zlorabo upravni organ zahteva predložitev pooblastila? Kako opraviti overitev uradne listine, kadar se stranka nahaja v tujini?

== '''Odgovor:''' ==

Upravna overitev je materialno dejanje uprave. Materialni akti so tista dejanja, ki ustvarjajo posledice v dejanskem svetu, vendar ne oblikujejo pravnih posledic. Kajti pri materialnem dejanju uprave gre za vzporedno oz. spremljajočo dejavnost uprave, ki ne predstavlja oblastne volje, zato ne govorimo o upravni zadevi (več o materialnih aktih uprave in členitvi materialnih dejanj glej Pečarič, Osnove splošnega upravnega prava, 2018, str. 135).

Upravna overitev se opravi za overitev lastnoročnega''' podpisa, prepisa in kopij. '''Z upravno overitvijo '''se ne potrjuje resničnost podatkov v listini''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#178. .C4.8Dlen{{!}}178. člena ZUP]]).

Opozoriti gre, da upravnega overjanja - ne glede na to ali govorimo o overitvi lastnoročnih podpisov oz. (lastno)ročnih znakov ali overitvi prepisov oziroma kopij - ni mogoče enačiti z vodenjem upravnega postopka oz. odločanjem v upravni zadevi. Upravno overitev je treba razlikovati od ugotavljanja pristnosti dokazne listine v okviru ugotovitvenega in dokaznega postopka po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#173. .C4.8Dlen{{!}}173. člena ZUP]], ko stranka listino predloži v obliki navadne ali elektronske kopije (na primer v obliki skena), organ pa za ugotovitev istovetnosti zahteva, da se izvirna listina pokaže na vpogled, nato pa skladnost za potrebe postopka “overi” z zaznamkom na prepisu oziroma kopiji. Pri tem namreč ne gre za izvajanje upravne overitve po ZUP (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga, str. 260, 261).

Overitev prepisa ali kopije pomeni '''potrditev istovetnosti prepisa, fizične ali elektronske kopije z izvirno listino''' (prvi odstavek 178. člena ZUP). ZUP ne določa, kdo je lahko predlagatelj overitve prepisa ali kopije listine, zato '''uradna oseba tudi ne ugotavlja, kdo je predlagatelj''' overitve, za razliko od overitve lastnoročnega podpisa, ko mora ugotoviti identiteto predlagatelja overitve in se mora v evidenco overitev vpisati tudi osebne podatke predlagatelja tovrstne overitve (glej 97. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju], UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), ampak je '''dolžna opraviti skrbno primerjavo istovetnosti prepisa ali kopije z izvirno listino '''in v elektronsko evidenco overitev prepisov in kopij vpisati podatke iz 97. člena UUP, ki pa ne zahteva vpisa podatka o predlagatelju overitve.

Torej,''' če uradna oseba ugotovi, da predlagatelj overitve kopije (tujega) potnega lista ni oseba, kateri je ta listina izdana, ne sme od nje zahtevati pooblastila oz. se izda overitev predlagatelju ne glede na to, ali je nosilec listine pooblastil predlagatelja. '''Določbe ZUP o upravni overitvi prepisov in kopij namreč veljajo tudi za tuje listine, pri čemer pa v primerih, ko predlagatelj želi overiti prepis ali kopijo tuje listine, ZUP uradni osebi daje možnost, da v primeru, če ne razume jezika, v kateri je listina napisana, odredi primerjavo prepisa ali kopije z izvirno listino sodni tolmač ([[Zak:ZUP#178.h .C4.8Dlen{{!}}178.h člen ZUP]]). Vendar pa je z vidika ekonomičnosti ustrezneje, da v primeru, če je prepis ali kopija listine v tujem jeziku, uradna oseba izvirno listino sama kopira in jo overi (drugi dostavek 99. člena UUP). Predlagatelj overitve v takem primeru ne more uspešno zahtevati, da organ sam ugotavlja skladnost prepisa in izvirne listine (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga, str. 273).

V primeru suma na zlorabo v smislu suma storitve kaznivega dejanja po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5050 Kazenskem zakoniku] (KZ-1, Ur. l. RS, št. 50/12 in novele), uradna oseba le-to naznani Policiji. 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]

Predlagatelj upravne overitve kopije tuje listine

2024-07-02T15:58:45Z

KJ2788: /* Zadeva: Predlagatelj upravne overitve kopije tuje listine */

Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe

2024-06-03T08:02:01Z

KJ2788: /* Odgovor: */

== '''Zadeva:''' Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 3. 6. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje: ''' ==

Ali mora pri avtomatizirani izdaji potrdil iz uradnih evidenc, ki se izvajajo zgolj preko informacijskih sistemov (npr. eUprava, eSociala, eZvem, eDavki...) sodelovati pooblaščena uradna oseba?

== '''Odgovor:''' ==

ZUP ureja predvsem postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi, gl. [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za izdajo potrdil. Izdaja potrdil namreč ne pomeni odločanja, pač pa le dokazovanje že odločenega (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 13 in 165 ter nadaljnje).
V prizadevanju za večjo časovno in stroškovno učinkovitost delovanja upravnih organov je izdaja potrdil iz uradnih evidenc po trenutni praksi avtomatizirana preko informacijskega sistema ter '''se opravlja povsem samodejno brez neposredne prisotnosti oz. sodelovanja pooblaščene uradne osebe''' pri njihovi izdaji.
Pri izdaji potrdil (izpiskov, certifikatov itd.) o dejstvih, o katerih državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil vodijo uradno evidenco, ne gre za vodenje upravnega postopka, saj '''se s potrdilom zgolj potrjuje določeno dejstvo in se ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke''', ne glede na to, ali je vsebina potrdila za stranko ugodna ali ne. Ker potrdilo ni upravni akt, zoper njega tudi ni mogoče vlagati pravnih sredstev (glej primera [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_narava_%22potrdila%22_po_podro%C4%8Dnem_zakonu Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Uveljavljanje_priznane_pravice_prek_pomanjkljive_uradne_evidence Uveljavljanje priznane pravice prek pomanjkljive uradne evidence]).  Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, morajo biti v skladu s podatki uradne evidence. Taka potrdila oziroma druge listine veljajo za javne listine, za katere tako v upravnem kot v sodnem postopku velja zakonska domneva, da listina dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa (o tem tudi UPRS sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113072872 I U 1484/2013] z dne 28. 8. 2014). '''Kadar informacijski sistem samodejno izdela izpisek iz uradne evidence, 65.c člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.)] ''''''določa, da se mora ta potrditi s kvalificiranim elektronskim žigom organa.'''
Upravne postopke oziroma izdajo dokumentov mora glede na [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člen ZUP]] voditi pooblaščena uradna oseba, ki izpolnjuje zahteve glede izobrazbe in opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka, vendar pa strokovni izpit iz upravnega postopka ni potreben za vodenje in odločanje v enostavnih upravnih zadevah, ki jih določi vlada z uredbo. '''Izdaja potrdila iz uradne evidence predstavlja enostavno upravno zadevo, saj pomeni le dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev in ne spremeni pravnega položaja osebe''' (po Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 286-287).
'''Pri izdaji potrdil je pomembno, da organ nadzira ter zagotavlja točnost in ažurnost osebnih podatkov''', ki so navedeni v uradnih evidencah (glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/to%C4%8Dnost-in-a%C5%BEurnost-podatkov 07121-1/2021/922] z dne 14.05.2021) in se tako ne nujno (samo) zanaša na samodejno delovanje oziroma posodabljanje podatkov v informacijskem sistemu, temveč po 5. členu [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (SUVP, Ur. l. EU, št. Č 119/1 in nasl.)] sledi načelu točnosti osebnih podatkov z izvajanjem ukrepov posodabljanja, brisanja in popravljanja podatkov ob upoštevanju namena njihove obdelave ter tako zagotavlja zakonito in vsebinsko ustrezno izdajo potrdila s strani informacijskega sistema, prav tako pa '''prevzema odgovornost v primeru nepravilnosti podatkov''' (upravljavec osebnih podatkov, ki vodi uradno evidenco, je odgovoren za skladnost podatkov z načelom točnosti glede na točko (d) prvega odstavka 5. člena SUVP in je to skladnost tudi zmožen dokazati glede na drugi odstavek 5. člena SUPV). Preverjanje in zagotavljanje točnih in posodobljenih podatkov temelji na različnih ukrepih, ki med upravnimi organi variirajo (npr. organizacijski ukrepi za preprečevanje napak pri vnosih, preverjanje točnosti podatkov pred vnosi z zahtevanjem dokazil…itd., glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a57a3c016 07121-1/2020/1349] z dne 31.07.2020).
'''Izdaja potrdila sicer kot upravni akt ni predmet izpodbijanja''', '''lahko pa se izpodbija pravilnost podatkov''', ki jih potrdilo dokazuje. [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]] namreč določa možnost zahteve za spremembo potrdila, če vsebuje nepravilne podatke, in določa roke za organ, da izda spremenjeno potrdilo (o tem glej sodbo VSRS Sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111452505 X Ips 20/2021] z dne 10.11.2021). Tudi po 16. členu SUVP ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja popravi netočne osebne podatke v zvezi z njim (t.i. pravica do popravka – glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/problematika-priznavanja-pokojninske-in-zavarovalne-dobe-1708498047 07121-1/2024/181] z dne 20. 2. 2024). Avtomatizacija izdaje potrdil iz uradnih evidenc prav tako zasleduje načelo ekonomičnosti, s katerim postopek stremi k izvedbi v najkrajšem možnem času brez dodatnih stroškov. Vsekakor pa velja poudariti, da '''avtomatizirana hitrost izdaje potrdil ne sme prevladati nad pravilnostjo potrdila in zagotovili varstva osebnih podatkov (t.j. ustreznega nadzora nad točnostjo osebnih podatkov).'''
Sklepno velja, da '''je avtomatizirana izdaja potrdil iz uradnih evidenc sicer mogoča ob pogoju, da upravni organ oz. uradna oseba, ki tak postopek vodi, zagotovi, da so podatki, ki jih potrdilo potrjuje, pravilni in točni.''' Namreč za potrdila kot javne listine velja domneva, da dokazujejo resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. '''Aktivna prisotnost pooblaščene uradne osebe je sicer lahko v določeni meri izvzeta glede na sledenje načelu ekonomičnosti, vendar ne v škodo dejstva, da bi se na samodejen način izdajala potrdila brez ustreznih mehanizmov nadzora nad njihovo pravilnostjo in točnostjo.'''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]

[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]<comments />

Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe

2024-06-03T08:00:09Z

KJ2788: /* Odgovor: */

== '''Zadeva:''' Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 3. 6. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje: ''' ==

Ali mora pri avtomatizirani izdaji potrdil iz uradnih evidenc, ki se izvajajo zgolj preko informacijskih sistemov (npr. eUprava, eSociala, eZvem, eDavki...) sodelovati pooblaščena uradna oseba?

== '''Odgovor:''' ==

ZUP ureja predvsem postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi, gl. [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za izdajo potrdil. Izdaja potrdil namreč ne pomeni odločanja, pač pa le dokazovanje že odločenega (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 13 in 165 ter nadaljnje).
V prizadevanju za večjo časovno in stroškovno učinkovitost delovanja upravnih organov je izdaja potrdil iz uradnih evidenc po trenutni praksi avtomatizirana preko informacijskega sistema ter '''se opravlja povsem samodejno brez neposredne prisotnosti oz. sodelovanja pooblaščene uradne osebe''' pri njihovi izdaji.
Pri izdaji potrdil (izpiskov, certifikatov itd.) o dejstvih, o katerih državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil vodijo uradno evidenco, ne gre za vodenje upravnega postopka, saj '''se s potrdilom zgolj potrjuje določeno dejstvo in se ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke''', ne glede na to, ali je vsebina potrdila za stranko ugodna ali ne. Ker potrdilo ni upravni akt, zoper njega tudi ni mogoče vlagati pravnih sredstev (glej primera [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_narava_%22potrdila%22_po_podro%C4%8Dnem_zakonu Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Uveljavljanje_priznane_pravice_prek_pomanjkljive_uradne_evidence Uveljavljanje priznane pravice prek pomanjkljive uradne evidence]).  Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, morajo biti v skladu s podatki uradne evidence. Taka potrdila oziroma druge listine veljajo za javne listine, za katere tako v upravnem kot v sodnem postopku velja zakonska domneva, da listina dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa (o tem tudi UPRS sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113072872 I U 1484/2013] z dne 28. 8. 2014). '''Kadar informacijski sistem samodejno izdela izpisek iz uradne evidence, 65.c člen'''[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.)] '''določa, da se mora ta potrditi s kvalificiranim elektronskim žigom organa.'''
Upravne postopke oziroma izdajo dokumentov mora glede na [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člen ZUP]] voditi pooblaščena uradna oseba, ki izpolnjuje zahteve glede izobrazbe in opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka, vendar pa strokovni izpit iz upravnega postopka ni potreben za vodenje in odločanje v enostavnih upravnih zadevah, ki jih določi vlada z uredbo. '''Izdaja potrdila iz uradne evidence predstavlja enostavno upravno zadevo, saj pomeni le dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev in ne spremeni pravnega položaja osebe''' (po Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 286-287).
'''Pri izdaji potrdil je pomembno, da organ nadzira ter zagotavlja točnost in ažurnost osebnih podatkov''', ki so navedeni v uradnih evidencah (glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/to%C4%8Dnost-in-a%C5%BEurnost-podatkov 07121-1/2021/922] z dne 14.05.2021) in se tako ne nujno (samo) zanaša na samodejno delovanje oziroma posodabljanje podatkov v informacijskem sistemu, temveč po 5. členu [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (SUVP, Ur. l. EU, št. Č 119/1 in nasl.)] sledi načelu točnosti osebnih podatkov z izvajanjem ukrepov posodabljanja, brisanja in popravljanja podatkov ob upoštevanju namena njihove obdelave ter tako zagotavlja zakonito in vsebinsko ustrezno izdajo potrdila s strani informacijskega sistema, prav tako pa '''prevzema odgovornost v primeru nepravilnosti podatkov''' (upravljavec osebnih podatkov, ki vodi uradno evidenco, je odgovoren za skladnost podatkov z načelom točnosti glede na točko (d) prvega odstavka 5. člena SUVP in je to skladnost tudi zmožen dokazati glede na drugi odstavek 5. člena SUPV). Preverjanje in zagotavljanje točnih in posodobljenih podatkov temelji na različnih ukrepih, ki med upravnimi organi variirajo (npr. organizacijski ukrepi za preprečevanje napak pri vnosih, preverjanje točnosti podatkov pred vnosi z zahtevanjem dokazil…itd., glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a57a3c016 07121-1/2020/1349] z dne 31.07.2020).
'''Izdaja potrdila sicer kot upravni akt ni predmet izpodbijanja''', '''lahko pa se izpodbija pravilnost podatkov''', ki jih potrdilo dokazuje. [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]] namreč določa možnost zahteve za spremembo potrdila, če vsebuje nepravilne podatke, in določa roke za organ, da izda spremenjeno potrdilo (o tem glej sodbo VSRS Sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111452505 X Ips 20/2021] z dne 10.11.2021). Tudi po 16. členu SUVP ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja popravi netočne osebne podatke v zvezi z njim (t.i. pravica do popravka – glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/problematika-priznavanja-pokojninske-in-zavarovalne-dobe-1708498047 07121-1/2024/181] z dne 20. 2. 2024). Avtomatizacija izdaje potrdil iz uradnih evidenc prav tako zasleduje načelo ekonomičnosti, s katerim postopek stremi k izvedbi v najkrajšem možnem času brez dodatnih stroškov. Vsekakor pa velja poudariti, da '''avtomatizirana hitrost izdaje potrdil ne sme prevladati nad pravilnostjo potrdila in zagotovili varstva osebnih podatkov (t.j. ustreznega nadzora nad točnostjo osebnih podatkov).'''
Sklepno velja, da '''je avtomatizirana izdaja potrdil iz uradnih evidenc sicer mogoča ob pogoju, da upravni organ oz. uradna oseba, ki tak postopek vodi, zagotovi, da so podatki, ki jih potrdilo potrjuje, pravilni in točni.''' Namreč za potrdila kot javne listine velja domneva, da dokazujejo resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. '''Aktivna prisotnost pooblaščene uradne osebe je sicer lahko v določeni meri izvzeta glede na sledenje načelu ekonomičnosti, vendar ne v škodo dejstva, da bi se na samodejen način izdajala potrdila brez ustreznih mehanizmov nadzora nad njihovo pravilnostjo in točnostjo.'''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]

[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]<comments />

Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe

2024-06-03T07:59:00Z

KJ2788: /* Odgovor: */

== '''Zadeva:''' Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 3. 6. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje: ''' ==

Ali mora pri avtomatizirani izdaji potrdil iz uradnih evidenc, ki se izvajajo zgolj preko informacijskih sistemov (npr. eUprava, eSociala, eZvem, eDavki...) sodelovati pooblaščena uradna oseba?

== '''Odgovor:''' ==

ZUP ureja predvsem postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi, gl. [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za izdajo potrdil. Izdaja potrdil namreč ne pomeni odločanja, pač pa le dokazovanje že odločenega (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 13 in 165 ter nadaljnje).
V prizadevanju za večjo časovno in stroškovno učinkovitost delovanja upravnih organov je izdaja potrdil iz uradnih evidenc po trenutni praksi avtomatizirana preko informacijskega sistema ter '''se opravlja povsem samodejno brez neposredne prisotnosti oz. sodelovanja pooblaščene uradne osebe''' pri njihovi izdaji.
Pri izdaji potrdil (izpiskov, certifikatov itd.) o dejstvih, o katerih državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil vodijo uradno evidenco, ne gre za vodenje upravnega postopka, saj '''se s potrdilom zgolj potrjuje določeno dejstvo in se ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke''', ne glede na to, ali je vsebina potrdila za stranko ugodna ali ne. Ker potrdilo ni upravni akt, zoper njega tudi ni mogoče vlagati pravnih sredstev (glej primera [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_narava_%22potrdila%22_po_podro%C4%8Dnem_zakonu Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Uveljavljanje_priznane_pravice_prek_pomanjkljive_uradne_evidence Uveljavljanje priznane pravice prek pomanjkljive uradne evidence]).  Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, morajo biti v skladu s podatki uradne evidence. Taka potrdila oziroma druge listine veljajo za javne listine, za katere tako v upravnem kot v sodnem postopku velja zakonska domneva, da listina dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa (o tem tudi UPRS sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113072872 I U 1484/2013] z dne 28. 8. 2014). '''Kadar informacijski sistem samodejno izdela izpisek iz uradne evidence, 65.c člen'''[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.)] '''določa, da se mora ta potrditi s kvalificiranim elektronskim žigom organa.'''
Upravne postopke oziroma izdajo dokumentov mora glede na [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člen ZUP]] voditi pooblaščena uradna oseba, ki izpolnjuje zahteve glede izobrazbe in opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka, vendar pa strokovni izpit iz upravnega postopka ni potreben za vodenje in odločanje v enostavnih upravnih zadevah, ki jih določi vlada z uredbo. '''Izdaja potrdila iz uradne evidence predstavlja enostavno upravno zadevo, saj pomeni le dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev in ne spremeni pravnega položaja osebe''' (po Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 286-287).
'''Pri izdaji potrdil je pomembno, da organ nadzira ter zagotavlja točnost in ažurnost osebnih podatkov''', ki so navedeni v uradnih evidencah (glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/to%C4%8Dnost-in-a%C5%BEurnost-podatkov 07121-1/2021/922] z dne 14.05.2021) in se tako ne nujno (samo) zanaša na samodejno delovanje oziroma posodabljanje podatkov v informacijskem sistemu, temveč po 5. členu [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (SUVP, Ur. l. EU, št. Č 119/1 in nasl.)] sledi načelu točnosti osebnih podatkov z izvajanjem ukrepov posodabljanja, brisanja in popravljanja podatkov ob upoštevanju namena njihove obdelave ter tako zagotavlja zakonito in vsebinsko ustrezno izdajo potrdila s strani informacijskega sistema, prav tako pa '''prevzema odgovornost v primeru nepravilnosti podatkov''' (upravljavec osebnih podatkov, ki vodi uradno evidenco, je odgovoren za skladnost podatkov z načelom točnosti glede na točko (d) prvega odstavka 5. člena SUVP in je to skladnost tudi zmožen dokazati glede na drugi odstavek 5. člena SUPV). Preverjanje in zagotavljanje točnih in posodobljenih podatkov temelji na različnih ukrepih, ki med upravnimi organi variirajo (npr. organizacijski ukrepi za preprečevanje napak pri vnosih, preverjanje točnosti podatkov pred vnosi z zahtevanjem dokazil…itd., glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a57a3c016 07121-1/2020/1349] z dne 31.07.2020).
'''Izdaja potrdila sicer kot upravni akt ni predmet izpodbijanja''', '''lahko pa se izpodbija pravilnost podatkov''', ki jih potrdilo dokazuje. [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]] namreč določa možnost zahteve za spremembo potrdila, če vsebuje nepravilne podatke, in določa roke za organ, da izda spremenjeno potrdilo (o tem glej sodbo VSRS Sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111452505 X Ips 20/2021] z dne 10.11.2021). Tudi po 16. členu SUVP ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja popravi netočne osebne podatke v zvezi z njim (t.i. pravica do popravka – glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/problematika-priznavanja-pokojninske-in-zavarovalne-dobe-1708498047 07121-1/2024/181] z dne 20. 2. 2024). Avtomatizacija izdaje potrdil iz uradnih evidenc prav tako zasleduje načelo ekonomičnosti, s katerim postopek stremi k izvedbi v najkrajšem možnem času brez dodatnih stroškov. Vsekakor pa velja poudariti, da '''avtomatizirana hitrost izdaje potrdil ne sme prevladati nad pravilnostjo potrdila in zagotovili varstva osebnih podatkov (t.j. ustreznega nadzora nad točnostjo osebnih podatkov).'''
Sklepno velja, da '''je avtomatizirana izdaja potrdil iz uradnih evidenc sicer mogoča ob pogoju, da upravni organ oz. uradna oseba, ki tak postopek vodi, zagotovi, da so podatki, ki jih potrdilo potrjuje, pravilni in točni.''' Namreč za potrdila kot javne listine velja domneva, da dokazujejo resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. '''Aktivna prisotnost pooblaščene uradne osebe je sicer lahko v določeni meri izvzeta glede na sledenje načelu ekonomičnosti, vendar ne v škodo dejstva, da bi se na samodejen način izdajala potrdila brez ustreznih mehanizmov nadzora nad njihovo pravilnostjo in točnostjo.'''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]

[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]<comments />

Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe

2024-06-02T23:44:54Z

KJ2788: /* Odgovor: */

== '''Zadeva:''' Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 3. 6. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje: ''' ==

Ali mora pri avtomatizirani izdaji potrdil iz uradnih evidenc, ki se izvajajo zgolj preko informacijskih sistemov (npr. eUprava, eSociala, eZvem, eDavki...) sodelovati pooblaščena uradna oseba?

== '''Odgovor:''' ==

ZUP ureja predvsem postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi, gl. [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za izdajo potrdil. Izdaja potrdil namreč ne pomeni odločanja, pač pa le dokazovanje že odločenega (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 13 in 165 ter nadaljnje).
V prizadevanju za večjo časovno in stroškovno učinkovitost delovanja upravnih organov je izdaja potrdil iz uradnih evidenc po trenutni praksi avtomatizirana preko informacijskega sistema ter '''se opravlja povsem samodejno brez neposredne prisotnosti oz. sodelovanja pooblaščene uradne osebe''' pri njihovi izdaji.
Pri izdaji potrdil (izpiskov, certifikatov itd.) o dejstvih, o katerih državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil vodijo uradno evidenco, ne gre za vodenje upravnega postopka, saj '''se s potrdilom zgolj potrjuje določeno dejstvo in se ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke''', ne glede na to, ali je vsebina potrdila za stranko ugodna ali ne. Ker potrdilo ni upravni akt, zoper njega tudi ni mogoče vlagati pravnih sredstev (glej primera [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_narava_%22potrdila%22_po_podro%C4%8Dnem_zakonu Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Uveljavljanje_priznane_pravice_prek_pomanjkljive_uradne_evidence Uveljavljanje priznane pravice prek pomanjkljive uradne evidence]).  Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, morajo biti v skladu s podatki uradne evidence. Taka potrdila oziroma druge listine veljajo za javne listine, za katere tako v upravnem kot v sodnem postopku velja zakonska domneva, da listina dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa (o tem tudi UPRS sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113072872 I U 1484/2013] z dne 28. 8. 2014). '''Kadar informacijski sistem samodejno izdela izpisek iz uradne evidence, 65.c člen'''[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.)] '''določa, da se mora ta potrditi s kvalificiranim elektronskim žigom organa.'''
Upravne postopke oziroma izdajo dokumentov mora glede na [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člen ZUP]] voditi pooblaščena uradna oseba, ki izpolnjuje zahteve glede izobrazbe in opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka, vendar pa strokovni izpit iz upravnega postopka ni potreben za vodenje in odločanje v enostavnih upravnih zadevah, ki jih določi vlada z uredbo. '''Izdaja potrdila iz uradne evidence predstavlja enostavno upravno zadevo, saj pomeni le dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev in ne spremeni pravnega položaja osebe''' (po Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 286-287).
'''Pri izdaji potrdil je pomembno, da organ nadzira ter zagotavlja točnost in ažurnost osebnih podatkov''', ki so navedeni v uradnih evidencah (glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/to%C4%8Dnost-in-a%C5%BEurnost-podatkov 07121-1/2021/922] z dne 14.05.2021) in se tako ne nujno (samo) zanaša na samodejno delovanje oziroma posodabljanje podatkov v informacijskem sistemu, temveč po 5. členu [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (SUVP, Ur. l. EU, št. Č 119/1 in nasl.)] sledi načelu točnosti osebnih podatkov z izvajanjem ukrepov posodabljanja, brisanja in popravljanja podatkov ob upoštevanju namena njihove obdelave ter tako zagotavlja zakonito in vsebinsko ustrezno izdajo potrdila s strani informacijskega sistema, prav tako pa '''prevzema odgovornost v primeru nepravilnosti podatkov''' (upravljavec osebnih podatkov, ki vodi uradno evidenco, je odgovoren za skladnost podatkov z načelom točnosti glede na točko (d) prvega odstavka 5. člena SUVP in je to skladnost tudi zmožen dokazati glede na drugi odstavek 5. člena SUPV). Preverjanje in zagotavljanje točnih in posodobljenih podatkov temelji na različnih ukrepih, ki med upravnimi organi variirajo (npr. organizacijski ukrepi za preprečevanje napak pri vnosih, preverjanje točnosti podatkov pred vnosi z zahtevanjem dokazil…itd., glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a57a3c016 07121-1/2020/1349] z dne 31.07.2020).
'''Izdaja potrdila sicer kot upravni akt ni predmet izpodbijanja''', '''lahko pa se izpodbija pravilnost podatkov''', ki jih potrdilo dokazuje. [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]] namreč določa možnost zahteve za spremembo potrdila, če vsebuje nepravilne podatke, in določa roke za organ, da izda spremenjeno potrdilo (o tem glej sodbo VSRS Sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111452505 X Ips 20/2021] z dne 10.11.2021). Tudi po 16. členu SUVP ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja popravi netočne osebne podatke v zvezi z njim (t.i. pravica do popravka – glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/problematika-priznavanja-pokojninske-in-zavarovalne-dobe-1708498047 07121-1/2024/181] z dne 20. 2. 2024). Avtomatizacija izdaje potrdil iz uradnih evidenc prav tako zasleduje načelo ekonomičnosti, s katerim postopek stremi k izvedbi v najkrajšem možnem času brez dodatnih stroškov. Vsekakor pa velja poudariti, da '''avtomatizirana hitrost izdaje potrdil ne sme prevladati nad pravilnostjo potrdila in zagotovili varstva osebnih podatkov (t.j. ustreznega nadzora nad točnostjo osebnih podatkov).'''
Sklepno velja, da '''je avtomatizirana izdaja potrdil iz uradnih evidenc sicer mogoča ob pogoju, da upravni organ oz. uradna oseba, ki tak postopek vodi, zagotovi, da so podatki, ki jih potrdilo potrjuje, pravilni in točni.''' Namreč za potrdila kot javne listine velja domneva, da dokazujejo resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. '''Aktivna prisotnost pooblaščene uradne osebe je sicer lahko v določeni meri izvzeta glede na sledenje načelu ekonomičnosti, vendar ne v škodo dejstva, da bi se na samodejen način izdajala potrdila brez ustreznih mehanizmov nadzora nad njihovo pravilnostjo in točnostjo.'''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]

[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]<comments />

Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe

2024-06-02T23:43:09Z

KJ2788: /* Odgovor: */

== '''Zadeva:''' Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 3. 6. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje: ''' ==

Ali mora pri avtomatizirani izdaji potrdil iz uradnih evidenc, ki se izvajajo zgolj preko informacijskih sistemov (npr. eUprava, eSociala, eZvem, eDavki...) sodelovati pooblaščena uradna oseba?

== '''Odgovor:''' ==

ZUP ureja predvsem postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi, gl. [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za izdajo potrdil. Izdaja potrdil namreč ne pomeni odločanja, pač pa le dokazovanje že odločenega (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 13 in 165 ter nadaljnje).
V prizadevanju za večjo časovno in stroškovno učinkovitost delovanja upravnih organov je izdaja potrdil iz uradnih evidenc po trenutni praksi avtomatizirana preko informacijskega sistema ter '''se opravlja povsem samodejno brez neposredne prisotnosti oz. sodelovanja pooblaščene uradne osebe''' pri njihovi izdaji.
Pri izdaji potrdil (izpiskov, certifikatov itd.) o dejstvih, o katerih državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil vodijo uradno evidenco, ne gre za vodenje upravnega postopka, saj '''se s potrdilom zgolj potrjuje določeno dejstvo in se ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke''', ne glede na to, ali je vsebina potrdila za stranko ugodna ali ne. Ker potrdilo ni upravni akt, zoper njega tudi ni mogoče vlagati pravnih sredstev (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_narava_%22potrdila%22_po_podro%C4%8Dnem_zakonu Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Uveljavljanje_priznane_pravice_prek_pomanjkljive_uradne_evidence Uveljavljanje priznane pravice prek pomanjkljive uradne evidence]).  Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, morajo biti v skladu s podatki uradne evidence. Taka potrdila oziroma druge listine veljajo za javne listine, za katere tako v upravnem kot v sodnem postopku velja zakonska domneva, da listina dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa (o tem tudi UPRS sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113072872 I U 1484/2013] z dne 28. 8. 2014). '''Kadar informacijski sistem samodejno izdela izpisek iz uradne evidence, 65.c člen'''[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.)] '''določa, da se mora ta potrditi s kvalificiranim elektronskim žigom organa.'''
Upravne postopke oziroma izdajo dokumentov mora glede na [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člen ZUP]] voditi pooblaščena uradna oseba, ki izpolnjuje zahteve glede izobrazbe in opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka, vendar pa strokovni izpit iz upravnega postopka ni potreben za vodenje in odločanje v enostavnih upravnih zadevah, ki jih določi vlada z uredbo. '''Izdaja potrdila iz uradne evidence predstavlja enostavno upravno zadevo, saj pomeni le dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev in ne spremeni pravnega položaja osebe''' (po Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 286-287).
'''Pri izdaji potrdil je pomembno, da organ nadzira ter zagotavlja točnost in ažurnost osebnih podatkov''', ki so navedeni v uradnih evidencah (glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/to%C4%8Dnost-in-a%C5%BEurnost-podatkov 07121-1/2021/922] z dne 14.05.2021) in se tako ne nujno (samo) zanaša na samodejno delovanje oziroma posodabljanje podatkov v informacijskem sistemu, temveč po 5. členu [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (SUVP, Ur. l. EU, št. Č 119/1 in nasl.)] sledi načelu točnosti osebnih podatkov z izvajanjem ukrepov posodabljanja, brisanja in popravljanja podatkov ob upoštevanju namena njihove obdelave ter tako zagotavlja zakonito in vsebinsko ustrezno izdajo potrdila s strani informacijskega sistema, prav tako pa '''prevzema odgovornost v primeru nepravilnosti podatkov''' (upravljavec osebnih podatkov, ki vodi uradno evidenco, je odgovoren za skladnost podatkov z načelom točnosti glede na točko (d) prvega odstavka 5. člena SUVP in je to skladnost tudi zmožen dokazati glede na drugi odstavek 5. člena SUPV). Preverjanje in zagotavljanje točnih in posodobljenih podatkov temelji na različnih ukrepih, ki med upravnimi organi variirajo (npr. organizacijski ukrepi za preprečevanje napak pri vnosih, preverjanje točnosti podatkov pred vnosi z zahtevanjem dokazil…itd., glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a57a3c016 07121-1/2020/1349] z dne 31.07.2020).
'''Izdaja potrdila sicer kot upravni akt ni predmet izpodbijanja''', '''lahko pa se izpodbija pravilnost podatkov''', ki jih potrdilo dokazuje. [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]] namreč določa možnost zahteve za spremembo potrdila, če vsebuje nepravilne podatke, in določa roke za organ, da izda spremenjeno potrdilo (o tem glej sodbo VSRS Sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111452505 X Ips 20/2021] z dne 10.11.2021). Tudi po 16. členu SUVP ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja popravi netočne osebne podatke v zvezi z njim (t.i. pravica do popravka – glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/problematika-priznavanja-pokojninske-in-zavarovalne-dobe-1708498047 07121-1/2024/181] z dne 20. 2. 2024). Avtomatizacija izdaje potrdil iz uradnih evidenc prav tako zasleduje načelo ekonomičnosti, s katerim postopek stremi k izvedbi v najkrajšem možnem času brez dodatnih stroškov. Vsekakor pa velja poudariti, da '''avtomatizirana hitrost izdaje potrdil ne sme prevladati nad pravilnostjo potrdila in zagotovili varstva osebnih podatkov (t.j. ustreznega nadzora nad točnostjo osebnih podatkov).'''
Sklepno velja, da '''je avtomatizirana izdaja potrdil iz uradnih evidenc sicer mogoča ob pogoju, da upravni organ oz. uradna oseba, ki tak postopek vodi, zagotovi, da so podatki, ki jih potrdilo potrjuje, pravilni in točni.''' Namreč za potrdila kot javne listine velja domneva, da dokazujejo resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. '''Aktivna prisotnost pooblaščene uradne osebe je sicer lahko v določeni meri izvzeta glede na sledenje načelu ekonomičnosti, vendar ne v škodo dejstva, da bi se na samodejen način izdajala potrdila brez ustreznih mehanizmov nadzora nad njihovo pravilnostjo in točnostjo.'''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]

[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]<comments />

Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe

2024-06-02T23:41:28Z

KJ2788: /* Odgovor: */

== '''Zadeva:''' Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 3. 6. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje: ''' ==

Ali mora pri avtomatizirani izdaji potrdil iz uradnih evidenc, ki se izvajajo zgolj preko informacijskih sistemov (npr. eUprava, eSociala, eZvem, eDavki...) sodelovati pooblaščena uradna oseba?

== '''Odgovor:''' ==

ZUP ureja predvsem postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi, gl. [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za izdajo potrdil. Izdaja potrdil namreč ne pomeni odločanja, pač pa le dokazovanje že odločenega (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 13 in 165 ter nadaljnje).
V prizadevanju za večjo časovno in stroškovno učinkovitost delovanja upravnih organov je izdaja potrdil iz uradnih evidenc po trenutni praksi avtomatizirana preko informacijskega sistema ter '''se opravlja povsem samodejno brez neposredne prisotnosti oz. sodelovanja pooblaščene uradne osebe''' pri njihovi izdaji.
Pri izdaji potrdil (izpiskov, certifikatov itd.) o dejstvih, o katerih državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil vodijo uradno evidenco, ne gre za vodenje upravnega postopka, saj se s potrdilom zgolj potrjuje določeno dejstvo in se ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, ne glede na to, ali je vsebina potrdila za stranko ugodna ali ne. Ker potrdilo ni upravni akt, zoper njega tudi ni mogoče vlagati pravnih sredstev (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_narava_%22potrdila%22_po_podro%C4%8Dnem_zakonu Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Uveljavljanje_priznane_pravice_prek_pomanjkljive_uradne_evidence Uveljavljanje priznane pravice prek pomanjkljive uradne evidence]).  Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, morajo biti v skladu s podatki uradne evidence. Taka potrdila oziroma druge listine veljajo za javne listine, za katere tako v upravnem kot v sodnem postopku velja zakonska domneva, da listina dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa (o tem tudi UPRS sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113072872 I U 1484/2013] z dne 28. 8. 2014). Kadar informacijski sistem samodejno izdela izpisek iz uradne evidence, 65.c člen[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.)] določa, da se mora ta potrditi s kvalificiranim elektronskim žigom organa.
Upravne postopke oziroma izdajo dokumentov mora glede na [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člen ZUP]] voditi pooblaščena uradna oseba, ki izpolnjuje zahteve glede izobrazbe in opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka, vendar pa strokovni izpit iz upravnega postopka ni potreben za vodenje in odločanje v enostavnih upravnih zadevah, ki jih določi vlada z uredbo. '''Izdaja potrdila iz uradne evidence predstavlja enostavno upravno zadevo, saj pomeni le dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev in ne spremeni pravnega položaja osebe''' (po Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 286-287).
'''Pri izdaji potrdil je pomembno, da organ nadzira ter zagotavlja točnost in ažurnost osebnih podatkov''', ki so navedeni v uradnih evidencah (glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/to%C4%8Dnost-in-a%C5%BEurnost-podatkov 07121-1/2021/922] z dne 14.05.2021) in se tako ne nujno (samo) zanaša na samodejno delovanje oziroma posodabljanje podatkov v informacijskem sistemu, temveč po 5. členu [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (SUVP, Ur. l. EU, št. Č 119/1 in nasl.)] sledi načelu točnosti osebnih podatkov z izvajanjem ukrepov posodabljanja, brisanja in popravljanja podatkov ob upoštevanju namena njihove obdelave ter tako zagotavlja zakonito in vsebinsko ustrezno izdajo potrdila s strani informacijskega sistema, prav tako pa '''prevzema odgovornost v primeru nepravilnosti podatkov''' (upravljavec osebnih podatkov, ki vodi uradno evidenco, je odgovoren za skladnost podatkov z načelom točnosti glede na točko (d) prvega odstavka 5. člena SUVP in je to skladnost tudi zmožen dokazati glede na drugi odstavek 5. člena SUPV). Preverjanje in zagotavljanje točnih in posodobljenih podatkov temelji na različnih ukrepih, ki med upravnimi organi variirajo (npr. organizacijski ukrepi za preprečevanje napak pri vnosih, preverjanje točnosti podatkov pred vnosi z zahtevanjem dokazil…itd., glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a57a3c016 07121-1/2020/1349] z dne 31.07.2020).
'''Izdaja potrdila sicer kot upravni akt ni predmet izpodbijanja''', '''lahko pa se izpodbija pravilnost podatkov''', ki jih potrdilo dokazuje. [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]] namreč določa možnost zahteve za spremembo potrdila, če vsebuje nepravilne podatke, in določa roke za organ, da izda spremenjeno potrdilo (o tem glej sodbo VSRS Sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111452505 X Ips 20/2021] z dne 10.11.2021). Tudi po 16. členu SUVP ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja popravi netočne osebne podatke v zvezi z njim (t.i. pravica do popravka – glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/problematika-priznavanja-pokojninske-in-zavarovalne-dobe-1708498047 07121-1/2024/181] z dne 20. 2. 2024). Avtomatizacija izdaje potrdil iz uradnih evidenc prav tako zasleduje načelo ekonomičnosti, s katerim postopek stremi k izvedbi v najkrajšem možnem času brez dodatnih stroškov. Vsekakor pa velja poudariti, da '''avtomatizirana hitrost izdaje potrdil ne sme prevladati nad pravilnostjo potrdila in zagotovili varstva osebnih podatkov (t.j. ustreznega nadzora nad točnostjo osebnih podatkov).'''
Sklepno velja, da '''je avtomatizirana izdaja potrdil iz uradnih evidenc sicer mogoča ob pogoju, da upravni organ oz. uradna oseba, ki tak postopek vodi, zagotovi, da so podatki, ki jih potrdilo potrjuje'''''','''''' pravilni in točni.''' Namreč za potrdila kot javne listine velja domneva, da dokazujejo resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. '''Aktivna prisotnost pooblaščene uradne osebe je sicer lahko v določeni meri izvzeta glede na sledenje načelu ekonomičnosti, v''''''endar ne v škodo dejstva, da bi se na samodejen način izdajala potrdila brez ustreznih mehanizmov nadzora nad njihovo pravilnostjo in točnostjo.'''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]

[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]<comments />

Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe

2024-06-02T23:41:00Z

KJ2788: /* Odgovor: */

== '''Zadeva:''' Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 3. 6. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje: ''' ==

Ali mora pri avtomatizirani izdaji potrdil iz uradnih evidenc, ki se izvajajo zgolj preko informacijskih sistemov (npr. eUprava, eSociala, eZvem, eDavki...) sodelovati pooblaščena uradna oseba?

== '''Odgovor:''' ==

ZUP ureja predvsem postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi, gl. [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za izdajo potrdil. Izdaja potrdil namreč ne pomeni odločanja, pač pa le dokazovanje že odločenega (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 13 in 165 ter nadaljnje).
V prizadevanju za večjo časovno in stroškovno učinkovitost delovanja upravnih organov je izdaja potrdil iz uradnih evidenc po trenutni praksi avtomatizirana preko informacijskega sistema ter '''se opravlja povsem samodejno brez neposredne prisotnosti oz. sodelovanja pooblaščene uradne osebe''' pri njihovi izdaji.
Pri izdaji potrdil (izpiskov, certifikatov itd.) o dejstvih, o katerih državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil vodijo uradno evidenco, ne gre za vodenje upravnega postopka, saj se s potrdilom zgolj potrjuje določeno dejstvo in se ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, ne glede na to, ali je vsebina potrdila za stranko ugodna ali ne. Ker potrdilo ni upravni akt, zoper njega tudi ni mogoče vlagati pravnih sredstev (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_narava_%22potrdila%22_po_podro%C4%8Dnem_zakonu Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Uveljavljanje_priznane_pravice_prek_pomanjkljive_uradne_evidence Uveljavljanje priznane pravice prek pomanjkljive uradne evidence]).  Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, morajo biti v skladu s podatki uradne evidence. Taka potrdila oziroma druge listine veljajo za javne listine, za katere tako v upravnem kot v sodnem postopku velja zakonska domneva, da listina dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa (o tem tudi UPRS sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113072872 I U 1484/2013] z dne 28. 8. 2014). Kadar informacijski sistem samodejno izdela izpisek iz uradne evidence, 65.c člen[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.)] določa, da se mora ta potrditi s kvalificiranim elektronskim žigom organa.
Upravne postopke oziroma izdajo dokumentov mora glede na [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člen ZUP]] voditi pooblaščena uradna oseba, ki izpolnjuje zahteve glede izobrazbe in opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka, vendar pa strokovni izpit iz upravnega postopka ni potreben za vodenje in odločanje v enostavnih upravnih zadevah, ki jih določi vlada z uredbo. '''Izdaja potrdila iz uradne evidence predstavlja enostavno upravno zadevo, saj pomeni le dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev in ne spremeni pravnega položaja osebe''' (po Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 286-287).
'''Pri izdaji potrdil je pomembno, da organ nadzira ter zagotavlja točnost in ažurnost osebnih podatkov''', ki so navedeni v uradnih evidencah (glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/to%C4%8Dnost-in-a%C5%BEurnost-podatkov 07121-1/2021/922] z dne 14.05.2021) in se tako ne nujno (samo) zanaša na samodejno delovanje oziroma posodabljanje podatkov v informacijskem sistemu, temveč po 5. členu [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (SUVP, Ur. l. EU, št. Č 119/1 in nasl.)] sledi načelu točnosti osebnih podatkov z izvajanjem ukrepov posodabljanja, brisanja in popravljanja podatkov ob upoštevanju namena njihove obdelave ter tako zagotavlja zakonito in vsebinsko ustrezno izdajo potrdila s strani informacijskega sistema, prav tako pa '''prevzema odgovornost v primeru nepravilnosti podatkov''' (upravljavec osebnih podatkov, ki vodi uradno evidenco, je odgovoren za skladnost podatkov z načelom točnosti glede na točko (d) prvega odstavka 5. člena SUVP in je to skladnost tudi zmožen dokazati glede na drugi odstavek 5. člena SUPV). Preverjanje in zagotavljanje točnih in posodobljenih podatkov temelji na različnih ukrepih, ki med upravnimi organi variirajo (npr. organizacijski ukrepi za preprečevanje napak pri vnosih, preverjanje točnosti podatkov pred vnosi z zahtevanjem dokazil…itd., glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a57a3c016 07121-1/2020/1349] z dne 31.07.2020).
'''Izdaja potrdila sicer kot upravni akt ni predmet izpodbijanja''', '''lahko pa se izpodbija pravilnost podatkov''', ki jih potrdilo dokazuje. [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]] namreč določa možnost zahteve za spremembo potrdila, če vsebuje nepravilne podatke, in določa roke za organ, da izda spremenjeno potrdilo (o tem glej sodbo VSRS Sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111452505 X Ips 20/2021] z dne 10.11.2021). Tudi po 16. členu SUVP ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja popravi netočne osebne podatke v zvezi z njim (t.i. pravica do popravka – glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/problematika-priznavanja-pokojninske-in-zavarovalne-dobe-1708498047 07121-1/2024/181] z dne 20. 2. 2024). Avtomatizacija izdaje potrdil iz uradnih evidenc prav tako zasleduje načelo ekonomičnosti, s katerim postopek stremi k izvedbi v najkrajšem možnem času brez dodatnih stroškov. Vsekakor pa velja poudariti, da '''avtomatizirana hitrost izdaje potrdil ne sme prevladati nad pravilnostjo potrdila in zagotovili varstva osebnih podatkov (t.j. ustreznega nadzora nad točnostjo osebnih podatkov).'''
Sklepno velja, da '''je avtomatizirana izdaja potrdil iz uradnih evidenc sicer mogoča ob pogoju, da upravni organ oz. uradna oseba, ki tak postopek vodi, zagotovi, da so podatki, ki jih potrdilo potrjuje'''''','''''' pravilni in točni.''' Namreč za potrdila kot javne listine velja domneva, da dokazujejo resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. '''Aktivna prisotnost pooblaščene uradne osebe je sicer lahko v določeni meri izvzeta glede na sledenje načelu ekonomičnosti, ''''''vendar ne v škodo dejstva, da bi se na samodejen način izdajala potrdila brez ustreznih mehanizmov nadzora nad njihovo pravilnostjo in točnostjo.'''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]

[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]<comments />

Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe

2024-06-02T23:40:31Z

KJ2788: /* Odgovor: */

== '''Zadeva:''' Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 3. 6. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje: ''' ==

Ali mora pri avtomatizirani izdaji potrdil iz uradnih evidenc, ki se izvajajo zgolj preko informacijskih sistemov (npr. eUprava, eSociala, eZvem, eDavki...) sodelovati pooblaščena uradna oseba?

== '''Odgovor:''' ==

ZUP ureja predvsem postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi, gl. [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za izdajo potrdil. Izdaja potrdil namreč ne pomeni odločanja, pač pa le dokazovanje že odločenega (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 13 in 165 ter nadaljnje).
V prizadevanju za večjo časovno in stroškovno učinkovitost delovanja upravnih organov je izdaja potrdil iz uradnih evidenc po trenutni praksi avtomatizirana preko informacijskega sistema ter '''se opravlja povsem samodejno brez neposredne prisotnosti oz. sodelovanja pooblaščene uradne osebe''' pri njihovi izdaji.
Pri izdaji potrdil (izpiskov, certifikatov itd.) o dejstvih, o katerih državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil vodijo uradno evidenco, ne gre za vodenje upravnega postopka, saj se s potrdilom zgolj potrjuje določeno dejstvo in se ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, ne glede na to, ali je vsebina potrdila za stranko ugodna ali ne. Ker potrdilo ni upravni akt, zoper njega tudi ni mogoče vlagati pravnih sredstev (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_narava_%22potrdila%22_po_podro%C4%8Dnem_zakonu Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Uveljavljanje_priznane_pravice_prek_pomanjkljive_uradne_evidence Uveljavljanje priznane pravice prek pomanjkljive uradne evidence]).  Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, morajo biti v skladu s podatki uradne evidence. Taka potrdila oziroma druge listine veljajo za javne listine, za katere tako v upravnem kot v sodnem postopku velja zakonska domneva, da listina dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa (o tem tudi UPRS sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113072872 I U 1484/2013] z dne 28. 8. 2014). Kadar informacijski sistem samodejno izdela izpisek iz uradne evidence, 65.c člen[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.)] določa, da se mora ta potrditi s kvalificiranim elektronskim žigom organa.
Upravne postopke oziroma izdajo dokumentov mora glede na [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člen ZUP]] voditi pooblaščena uradna oseba, ki izpolnjuje zahteve glede izobrazbe in opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka, vendar pa strokovni izpit iz upravnega postopka ni potreben za vodenje in odločanje v enostavnih upravnih zadevah, ki jih določi vlada z uredbo. '''Izdaja potrdila iz uradne evidence predstavlja enostavno upravno zadevo, saj pomeni le dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev in ne spremeni pravnega položaja osebe''' (po Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 286-287).
'''Pri izdaji potrdil je pomembno, da organ nadzira ter zagotavlja točnost in ažurnost osebnih podatkov''', ki so navedeni v uradnih evidencah (glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/to%C4%8Dnost-in-a%C5%BEurnost-podatkov 07121-1/2021/922] z dne 14.05.2021) in se tako ne nujno (samo) zanaša na samodejno delovanje oziroma posodabljanje podatkov v informacijskem sistemu, temveč po 5. členu [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (SUVP, Ur. l. EU, št. Č 119/1 in nasl.)] sledi načelu točnosti osebnih podatkov z izvajanjem ukrepov posodabljanja, brisanja in popravljanja podatkov ob upoštevanju namena njihove obdelave ter tako zagotavlja zakonito in vsebinsko ustrezno izdajo potrdila s strani informacijskega sistema, prav tako pa '''prevzema odgovornost v primeru nepravilnosti podatkov''' (upravljavec osebnih podatkov, ki vodi uradno evidenco, je odgovoren za skladnost podatkov z načelom točnosti glede na točko (d) prvega odstavka 5. člena SUVP in je to skladnost tudi zmožen dokazati glede na drugi odstavek 5. člena SUPV). Preverjanje in zagotavljanje točnih in posodobljenih podatkov temelji na različnih ukrepih, ki med upravnimi organi variirajo (npr. organizacijski ukrepi za preprečevanje napak pri vnosih, preverjanje točnosti podatkov pred vnosi z zahtevanjem dokazil…itd., glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a57a3c016 07121-1/2020/1349] z dne 31.07.2020).
'''Izdaja potrdila sicer kot upravni akt ni predmet izpodbijanja''', '''lahko pa se izpodbija pravilnost podatkov''', ki jih potrdilo dokazuje. [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]] namreč določa možnost zahteve za spremembo potrdila, če vsebuje nepravilne podatke, in določa roke za organ, da izda spremenjeno potrdilo (o tem glej sodbo VSRS Sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111452505 X Ips 20/2021] z dne 10.11.2021). Tudi po 16. členu SUVP ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja popravi netočne osebne podatke v zvezi z njim (t.i. pravica do popravka – glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/problematika-priznavanja-pokojninske-in-zavarovalne-dobe-1708498047 07121-1/2024/181] z dne 20. 2. 2024). Avtomatizacija izdaje potrdil iz uradnih evidenc prav tako zasleduje načelo ekonomičnosti, s katerim postopek stremi k izvedbi v najkrajšem možnem času brez dodatnih stroškov. Vsekakor pa velja poudariti, da '''avtomatizirana hitrost izdaje potrdil ne sme prevladati nad pravilnostjo potrdila in zagotovili varstva osebnih podatkov (t.j. ustreznega nadzora nad točnostjo osebnih podatkov).'''
Sklepno velja, da '''je avtomatizirana izdaja potrdil iz uradnih evidenc sicer mogoča ob pogoju, da upravni organ oz. uradna oseba, ki tak postopek vodi, zagotovi, da so podatki, ki jih potrdilo potrjuje'''''','''''' pravilni in točni.''' Namreč za potrdila kot javne listine velja domneva, da dokazujejo resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. '''Aktivna prisotnost pooblaščene uradne osebe je sicer lahko v določeni meri izvzeta glede na sledenje načelu ekonomičnosti'''''', vendar ne v škodo dejstva, da bi se na samodejen način izdajala potrdila brez ustreznih mehanizmov nadzora nad njihovo pravilnostjo in točnostjo.'''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]

[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]<comments />

Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe

2024-06-02T23:39:38Z

KJ2788: /* Želite podati svoje mnenje: */

== '''Zadeva:''' Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 3. 6. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje: ''' ==

Ali mora pri avtomatizirani izdaji potrdil iz uradnih evidenc, ki se izvajajo zgolj preko informacijskih sistemov (npr. eUprava, eSociala, eZvem, eDavki...) sodelovati pooblaščena uradna oseba?

== '''Odgovor:''' ==

ZUP ureja predvsem postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi, gl. [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za izdajo potrdil. Izdaja potrdil namreč ne pomeni odločanja, pač pa le dokazovanje že odločenega (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 13 in 165 ter nadaljnje).
V prizadevanju za večjo časovno in stroškovno učinkovitost delovanja upravnih organov je izdaja potrdil iz uradnih evidenc po trenutni praksi avtomatizirana preko informacijskega sistema ter '''se opravlja povsem samodejno brez neposredne prisotnosti oz. sodelovanja pooblaščene uradne osebe''' pri njihovi izdaji.
Pri izdaji potrdil (izpiskov, certifikatov itd.) o dejstvih, o katerih državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil vodijo uradno evidenco, ne gre za vodenje upravnega postopka, saj se s potrdilom zgolj potrjuje določeno dejstvo in se ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, ne glede na to, ali je vsebina potrdila za stranko ugodna ali ne. Ker potrdilo ni upravni akt, zoper njega tudi ni mogoče vlagati pravnih sredstev (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_narava_%22potrdila%22_po_podro%C4%8Dnem_zakonu Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Uveljavljanje_priznane_pravice_prek_pomanjkljive_uradne_evidence Uveljavljanje priznane pravice prek pomanjkljive uradne evidence]).  Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, morajo biti v skladu s podatki uradne evidence. Taka potrdila oziroma druge listine veljajo za javne listine, za katere tako v upravnem kot v sodnem postopku velja zakonska domneva, da listina dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa (o tem tudi UPRS sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113072872 I U 1484/2013] z dne 28. 8. 2014). Kadar informacijski sistem samodejno izdela izpisek iz uradne evidence, 65.c člen[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.)] določa, da se mora ta potrditi s kvalificiranim elektronskim žigom organa.
Upravne postopke oziroma izdajo dokumentov mora glede na [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člen ZUP]] voditi pooblaščena uradna oseba, ki izpolnjuje zahteve glede izobrazbe in opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka, vendar pa strokovni izpit iz upravnega postopka ni potreben za vodenje in odločanje v enostavnih upravnih zadevah, ki jih določi vlada z uredbo. '''Izdaja potrdila iz uradne evidence predstavlja enostavno upravno zadevo, saj pomeni le dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev in ne spremeni pravnega položaja osebe''' (po Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 286-287).
'''Pri izdaji potrdil je pomembno, da organ nadzira ter zagotavlja točnost in ažurnost osebnih podatkov''', ki so navedeni v uradnih evidencah (glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/to%C4%8Dnost-in-a%C5%BEurnost-podatkov 07121-1/2021/922] z dne 14.05.2021) in se tako ne nujno (samo) zanaša na samodejno delovanje oziroma posodabljanje podatkov v informacijskem sistemu, temveč po 5. členu [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (SUVP, Ur. l. EU, št. Č 119/1 in nasl.)] sledi načelu točnosti osebnih podatkov z izvajanjem ukrepov posodabljanja, brisanja in popravljanja podatkov ob upoštevanju namena njihove obdelave ter tako zagotavlja zakonito in vsebinsko ustrezno izdajo potrdila s strani informacijskega sistema, prav tako pa '''prevzema odgovornost v primeru nepravilnosti podatkov''' (upravljavec osebnih podatkov, ki vodi uradno evidenco, je odgovoren za skladnost podatkov z načelom točnosti glede na točko (d) prvega odstavka 5. člena SUVP in je to skladnost tudi zmožen dokazati glede na drugi odstavek 5. člena SUPV). Preverjanje in zagotavljanje točnih in posodobljenih podatkov temelji na različnih ukrepih, ki med upravnimi organi variirajo (npr. organizacijski ukrepi za preprečevanje napak pri vnosih, preverjanje točnosti podatkov pred vnosi z zahtevanjem dokazil…itd., glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a57a3c016 07121-1/2020/1349] z dne 31.07.2020).
'''Izdaja potrdila sicer kot upravni akt ni predmet izpodbijanja''', '''lahko pa se izpodbija pravilnost podatkov''', ki jih potrdilo dokazuje. [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]] namreč določa možnost zahteve za spremembo potrdila, če vsebuje nepravilne podatke, in določa roke za organ, da izda spremenjeno potrdilo (o tem glej sodbo VSRS Sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111452505 X Ips 20/2021] z dne 10.11.2021). Tudi po 16. členu SUVP ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja popravi netočne osebne podatke v zvezi z njim (t.i. pravica do popravka – glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/problematika-priznavanja-pokojninske-in-zavarovalne-dobe-1708498047 07121-1/2024/181] z dne 20. 2. 2024). Avtomatizacija izdaje potrdil iz uradnih evidenc prav tako zasleduje načelo ekonomičnosti, s katerim postopek stremi k izvedbi v najkrajšem možnem času brez dodatnih stroškov. Vsekakor pa velja poudariti, da '''avtomatizirana hitrost izdaje potrdil ne sme prevladati nad pravilnostjo potrdila in zagotovili varstva osebnih podatkov (t.j. ustreznega nadzora nad točnostjo osebnih podatkov).'''
Sklepno velja, da '''je avtomatizirana izdaja potrdil iz uradnih evidenc sicer mogoča ob pogoju, da upravni organ oz. uradna oseba, ki tak postopek vodi, zagotovi, da so podatki, ki jih potrdilo potrjuje'''''','''''' pravilni in točni.''' Namreč za potrdila kot javne listine velja domneva, da dokazujejo resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. '''Aktivna prisotnost pooblaščene uradne osebe je sicer lahko v določeni meri izvzeta glede na sledenje načelu ekonomičnost''''''i'''''', vendar ne v škodo dejstva, da bi se na samodejen način izdajala potrdila brez ustreznih mehanizmov nadzora nad njihovo pravilnostjo in točnostjo.'''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]

[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]<comments />

Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe

2024-06-02T23:37:26Z

KJ2788: /* Odgovor: */

== '''Zadeva:''' Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 3. 6. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje: ''' ==

Ali mora pri avtomatizirani izdaji potrdil iz uradnih evidenc, ki se izvajajo zgolj preko informacijskih sistemov (npr. eUprava, eSociala, eZvem, eDavki...) sodelovati pooblaščena uradna oseba?

== '''Odgovor:''' ==

ZUP ureja predvsem postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi, gl. [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za izdajo potrdil. Izdaja potrdil namreč ne pomeni odločanja, pač pa le dokazovanje že odločenega (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 13 in 165 ter nadaljnje).
V prizadevanju za večjo časovno in stroškovno učinkovitost delovanja upravnih organov je izdaja potrdil iz uradnih evidenc po trenutni praksi avtomatizirana preko informacijskega sistema ter '''se opravlja povsem samodejno brez neposredne prisotnosti oz. sodelovanja pooblaščene uradne osebe''' pri njihovi izdaji.
Pri izdaji potrdil (izpiskov, certifikatov itd.) o dejstvih, o katerih državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil vodijo uradno evidenco, ne gre za vodenje upravnega postopka, saj se s potrdilom zgolj potrjuje določeno dejstvo in se ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, ne glede na to, ali je vsebina potrdila za stranko ugodna ali ne. Ker potrdilo ni upravni akt, zoper njega tudi ni mogoče vlagati pravnih sredstev (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_narava_%22potrdila%22_po_podro%C4%8Dnem_zakonu Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Uveljavljanje_priznane_pravice_prek_pomanjkljive_uradne_evidence Uveljavljanje priznane pravice prek pomanjkljive uradne evidence]).  Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, morajo biti v skladu s podatki uradne evidence. Taka potrdila oziroma druge listine veljajo za javne listine, za katere tako v upravnem kot v sodnem postopku velja zakonska domneva, da listina dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa (o tem tudi UPRS sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113072872 I U 1484/2013] z dne 28. 8. 2014). Kadar informacijski sistem samodejno izdela izpisek iz uradne evidence, 65.c člen[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.)] določa, da se mora ta potrditi s kvalificiranim elektronskim žigom organa.
Upravne postopke oziroma izdajo dokumentov mora glede na [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člen ZUP]] voditi pooblaščena uradna oseba, ki izpolnjuje zahteve glede izobrazbe in opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka, vendar pa strokovni izpit iz upravnega postopka ni potreben za vodenje in odločanje v enostavnih upravnih zadevah, ki jih določi vlada z uredbo. '''Izdaja potrdila iz uradne evidence predstavlja enostavno upravno zadevo, saj pomeni le dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev in ne spremeni pravnega položaja osebe''' (po Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 286-287).
'''Pri izdaji potrdil je pomembno, da organ nadzira ter zagotavlja točnost in ažurnost osebnih podatkov''', ki so navedeni v uradnih evidencah (glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/to%C4%8Dnost-in-a%C5%BEurnost-podatkov 07121-1/2021/922] z dne 14.05.2021) in se tako ne nujno (samo) zanaša na samodejno delovanje oziroma posodabljanje podatkov v informacijskem sistemu, temveč po 5. členu [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (SUVP, Ur. l. EU, št. Č 119/1 in nasl.)] sledi načelu točnosti osebnih podatkov z izvajanjem ukrepov posodabljanja, brisanja in popravljanja podatkov ob upoštevanju namena njihove obdelave ter tako zagotavlja zakonito in vsebinsko ustrezno izdajo potrdila s strani informacijskega sistema, prav tako pa '''prevzema odgovornost v primeru nepravilnosti podatkov''' (upravljavec osebnih podatkov, ki vodi uradno evidenco, je odgovoren za skladnost podatkov z načelom točnosti glede na točko (d) prvega odstavka 5. člena SUVP in je to skladnost tudi zmožen dokazati glede na drugi odstavek 5. člena SUPV). Preverjanje in zagotavljanje točnih in posodobljenih podatkov temelji na različnih ukrepih, ki med upravnimi organi variirajo (npr. organizacijski ukrepi za preprečevanje napak pri vnosih, preverjanje točnosti podatkov pred vnosi z zahtevanjem dokazil…itd., glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a57a3c016 07121-1/2020/1349] z dne 31.07.2020).
'''Izdaja potrdila sicer kot upravni akt ni predmet izpodbijanja''', '''lahko pa se izpodbija pravilnost podatkov''', ki jih potrdilo dokazuje. [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]] namreč določa možnost zahteve za spremembo potrdila, če vsebuje nepravilne podatke, in določa roke za organ, da izda spremenjeno potrdilo (o tem glej sodbo VSRS Sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111452505 X Ips 20/2021] z dne 10.11.2021). Tudi po 16. členu SUVP ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja popravi netočne osebne podatke v zvezi z njim (t.i. pravica do popravka – glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/problematika-priznavanja-pokojninske-in-zavarovalne-dobe-1708498047 07121-1/2024/181] z dne 20. 2. 2024). Avtomatizacija izdaje potrdil iz uradnih evidenc prav tako zasleduje načelo ekonomičnosti, s katerim postopek stremi k izvedbi v najkrajšem možnem času brez dodatnih stroškov. Vsekakor pa velja poudariti, da '''avtomatizirana hitrost izdaje potrdil ne sme prevladati nad pravilnostjo potrdila in zagotovili varstva osebnih podatkov (t.j. ustreznega nadzora nad točnostjo osebnih podatkov).'''
Sklepno velja, da '''je avtomatizirana izdaja potrdil iz uradnih evidenc sicer mogoča ob pogoju, da upravni organ oz. uradna oseba, ki tak postopek vodi, zagotovi, da so podatki, ki jih potrdilo potrjuje'''''','''''' pravilni in točni.''' Namreč za potrdila kot javne listine velja domneva, da dokazujejo resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. '''Aktivna prisotnost pooblaščene uradne osebe je sicer lahko v določeni meri izvzeta glede na sledenje načelu ekonomičnost''''''i'''''', vendar ne v škodo dejstva, da bi se na samodejen način izdajala potrdila brez ustreznih mehanizmov nadzora nad njihovo pravilnostjo in točnostjo.'''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe

2024-06-02T23:35:22Z

KJ2788: /* Odgovor: */

== '''Zadeva:''' Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 3. 6. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje: ''' ==

Ali mora pri avtomatizirani izdaji potrdil iz uradnih evidenc, ki se izvajajo zgolj preko informacijskih sistemov (npr. eUprava, eSociala, eZvem, eDavki...) sodelovati pooblaščena uradna oseba?

== '''Odgovor:''' ==

ZUP ureja predvsem postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi, gl. [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za izdajo potrdil. Izdaja potrdil namreč ne pomeni odločanja, pač pa le dokazovanje že odločenega (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 13 in 165 ter nadaljnje).
V prizadevanju za večjo časovno in stroškovno učinkovitost delovanja upravnih organov je izdaja potrdil iz uradnih evidenc po trenutni praksi avtomatizirana preko informacijskega sistema ter '''se opravlja povsem samodejno brez neposredne prisotnosti oz. sodelovanja pooblaščene uradne osebe''' pri njihovi izdaji.
Pri izdaji potrdil (izpiskov, certifikatov itd.) o dejstvih, o katerih državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil vodijo uradno evidenco, ne gre za vodenje upravnega postopka, saj '''se s potrdilom zgolj potrjuje določeno dejstvo in se ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke''', ne glede na to, ali je vsebina potrdila za stranko ugodna ali ne. Ker potrdilo ni upravni akt, zoper njega tudi ni mogoče vlagati pravnih sredstev (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_narava_%22potrdila%22_po_podro%C4%8Dnem_zakonu Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Uveljavljanje_priznane_pravice_prek_pomanjkljive_uradne_evidence Uveljavljanje priznane pravice prek pomanjkljive uradne evidence]).  Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, morajo biti v skladu s podatki uradne evidence. Taka potrdila oziroma druge listine veljajo za javne listine, za katere tako v upravnem kot v sodnem postopku velja zakonska domneva, da listina dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa (o tem tudi UPRS sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113072872 I U 1484/2013] z dne 28. 8. 2014). '''Kadar informacijski sistem samodejno izdela izpisek iz uradne evidence, 65.c člen[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.)]'''''' določa, da se mora ta potrditi s kvalificiranim elektronskim žigom organa.'''
Upravne postopke oziroma izdajo dokumentov mora glede na [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člen ZUP]] voditi pooblaščena uradna oseba, ki izpolnjuje zahteve glede izobrazbe in opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka, vendar pa strokovni izpit iz upravnega postopka ni potreben za vodenje in odločanje v enostavnih upravnih zadevah, ki jih določi vlada z uredbo. '''Izdaja potrdila iz uradne evidence predstavlja enostavno upravno zadevo, saj pomeni le dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev in ne spremeni pravnega položaja osebe''' (po Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 286-287).
'''Pri izdaji potrdil je pomembno, da organ nadzira ter zagotavlja točnost in ažurnost osebnih podatkov''', ki so navedeni v uradnih evidencah (glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/to%C4%8Dnost-in-a%C5%BEurnost-podatkov 07121-1/2021/922] z dne 14.05.2021) in se tako ne nujno (samo) zanaša na samodejno delovanje oziroma posodabljanje podatkov v informacijskem sistemu, temveč po 5. členu [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (SUVP, Ur. l. EU, št. Č 119/1 in nasl.)] sledi načelu točnosti osebnih podatkov z izvajanjem ukrepov posodabljanja, brisanja in popravljanja podatkov ob upoštevanju namena njihove obdelave ter tako zagotavlja zakonito in vsebinsko ustrezno izdajo potrdila s strani informacijskega sistema, prav tako pa '''prevzema odgovornost v primeru nepravilnosti podatkov''' (upravljavec osebnih podatkov, ki vodi uradno evidenco, je odgovoren za skladnost podatkov z načelom točnosti glede na točko (d) prvega odstavka 5. člena SUVP in je to skladnost tudi zmožen dokazati glede na drugi odstavek 5. člena SUPV). Preverjanje in zagotavljanje točnih in posodobljenih podatkov temelji na različnih ukrepih, ki med upravnimi organi variirajo (npr. organizacijski ukrepi za preprečevanje napak pri vnosih, preverjanje točnosti podatkov pred vnosi z zahtevanjem dokazil…itd., glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a57a3c016 07121-1/2020/1349] z dne 31.07.2020).
'''Izdaja potrdila sicer kot upravni akt ni predmet izpodbijanja''', '''lahko pa se izpodbija pravilnost podatkov''', ki jih potrdilo dokazuje. [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]] namreč določa možnost zahteve za spremembo potrdila, če vsebuje nepravilne podatke, in določa roke za organ, da izda spremenjeno potrdilo (o tem glej sodbo VSRS Sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111452505 X Ips 20/2021] z dne 10.11.2021). Tudi po 16. členu SUVP ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja popravi netočne osebne podatke v zvezi z njim (t.i. pravica do popravka – glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/problematika-priznavanja-pokojninske-in-zavarovalne-dobe-1708498047 07121-1/2024/181] z dne 20. 2. 2024). Avtomatizacija izdaje potrdil iz uradnih evidenc prav tako zasleduje načelo ekonomičnosti, s katerim postopek stremi k izvedbi v najkrajšem možnem času brez dodatnih stroškov. Vsekakor pa velja poudariti, da '''avtomatizirana hitrost izdaje potrdil ne sme prevladati nad pravilnostjo potrdila in zagotovili varstva osebnih podatkov (t.j. ustreznega nadzora nad točnostjo osebnih podatkov).'''
Sklepno velja, da '''je avtomatizirana izdaja potrdil iz uradnih evidenc sicer mogoča ob pogoju, da upravni organ oz. uradna oseba, ki tak postopek vodi, zagotovi, da so podatki, ki jih potrdilo potrjuje'''''','''''' pravilni in točni.''' Namreč za potrdila kot javne listine velja domneva, da dokazujejo resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. '''Aktivna prisotnost pooblaščene uradne osebe je sicer lahko v določeni meri izvzeta glede na sledenje načelu ekonomičnost''''''i'''''', vendar ne v škodo dejstva, da bi se na samodejen način izdajala potrdila brez ustreznih mehanizmov nadzora nad njihovo pravilnostjo in točnostjo.'''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe

2024-06-02T23:34:42Z

KJ2788: /* Odgovor: */

== '''Zadeva:''' Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 3. 6. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje: ''' ==

Ali mora pri avtomatizirani izdaji potrdil iz uradnih evidenc, ki se izvajajo zgolj preko informacijskih sistemov (npr. eUprava, eSociala, eZvem, eDavki...) sodelovati pooblaščena uradna oseba?

== '''Odgovor:''' ==

ZUP ureja predvsem postopek odločanja o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank v upravnih razmerjih (o upravni zadevi, gl. [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). A v neposredni povezavi s predmetom urejanja, tj. upravno zadevo, ZUP določa tudi nekaj posebnih postopanj, ki sicer niso opredeljena kot upravna stvar, kot velja med drugim za izdajo potrdil. Izdaja potrdil namreč ne pomeni odločanja, pač pa le dokazovanje že odločenega (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 13 in 165 ter nadaljnje).V prizadevanju za večjo časovno in stroškovno učinkovitost delovanja upravnih organov je izdaja potrdil iz uradnih evidenc po trenutni praksi avtomatizirana preko informacijskega sistema ter '''se opravlja povsem samodejno brez neposredne prisotnosti oz. sodelovanja pooblaščene uradne osebe''' pri njihovi izdaji.Pri izdaji potrdil (izpiskov, certifikatov itd.) o dejstvih, o katerih državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil vodijo uradno evidenco, ne gre za vodenje upravnega postopka, saj '''se s potrdilom zgolj potrjuje določeno dejstvo in se ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke''', ne glede na to, ali je vsebina potrdila za stranko ugodna ali ne. Ker potrdilo ni upravni akt, zoper njega tudi ni mogoče vlagati pravnih sredstev (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_narava_%22potrdila%22_po_podro%C4%8Dnem_zakonu Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Uveljavljanje_priznane_pravice_prek_pomanjkljive_uradne_evidence Uveljavljanje priznane pravice prek pomanjkljive uradne evidence]).  Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, morajo biti v skladu s podatki uradne evidence. Taka potrdila oziroma druge listine veljajo za javne listine, za katere tako v upravnem kot v sodnem postopku velja zakonska domneva, da listina dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa (o tem tudi UPRS sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113072872 I U 1484/2013] z dne 28. 8. 2014). '''Kadar informacijski sistem samodejno izdela izpisek iz uradne evidence, 65.c člen[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.)]'''''' določa, da se mora ta potrditi s kvalificiranim elektronskim žigom organa.'''Upravne postopke oziroma izdajo dokumentov mora glede na [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člen ZUP]] voditi pooblaščena uradna oseba, ki izpolnjuje zahteve glede izobrazbe in opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka, vendar pa strokovni izpit iz upravnega postopka ni potreben za vodenje in odločanje v enostavnih upravnih zadevah, ki jih določi vlada z uredbo. '''Izdaja potrdila iz uradne evidence predstavlja enostavno upravno zadevo, saj pomeni le dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev in ne spremeni pravnega položaja osebe''' (po Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 286-287).'''Pri izdaji potrdil je pomembno, da organ nadzira ter zagotavlja točnost in ažurnost osebnih podatkov''', ki so navedeni v uradnih evidencah (glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/to%C4%8Dnost-in-a%C5%BEurnost-podatkov 07121-1/2021/922] z dne 14.05.2021) in se tako ne nujno (samo) zanaša na samodejno delovanje oziroma posodabljanje podatkov v informacijskem sistemu, temveč po 5. členu [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (SUVP, Ur. l. EU, št. Č 119/1 in nasl.)] sledi načelu točnosti osebnih podatkov z izvajanjem ukrepov posodabljanja, brisanja in popravljanja podatkov ob upoštevanju namena njihove obdelave ter tako zagotavlja zakonito in vsebinsko ustrezno izdajo potrdila s strani informacijskega sistema, prav tako pa '''prevzema odgovornost v primeru nepravilnosti podatkov''' (upravljavec osebnih podatkov, ki vodi uradno evidenco, je odgovoren za skladnost podatkov z načelom točnosti glede na točko (d) prvega odstavka 5. člena SUVP in je to skladnost tudi zmožen dokazati glede na drugi odstavek 5. člena SUPV). Preverjanje in zagotavljanje točnih in posodobljenih podatkov temelji na različnih ukrepih, ki med upravnimi organi variirajo (npr. organizacijski ukrepi za preprečevanje napak pri vnosih, preverjanje točnosti podatkov pred vnosi z zahtevanjem dokazil…itd., glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a57a3c016 07121-1/2020/1349] z dne 31.07.2020).'''Izdaja potrdila sicer kot upravni akt ni predmet izpodbijanja''', '''lahko pa se izpodbija pravilnost podatkov''', ki jih potrdilo dokazuje. [[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]] namreč določa možnost zahteve za spremembo potrdila, če vsebuje nepravilne podatke, in določa roke za organ, da izda spremenjeno potrdilo (o tem glej sodbo VSRS Sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111452505 X Ips 20/2021] z dne 10.11.2021). Tudi po 16. členu SUVP ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja popravi netočne osebne podatke v zvezi z njim (t.i. pravica do popravka – glej mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/problematika-priznavanja-pokojninske-in-zavarovalne-dobe-1708498047 07121-1/2024/181] z dne 20. 2. 2024). Avtomatizacija izdaje potrdil iz uradnih evidenc prav tako zasleduje načelo ekonomičnosti, s katerim postopek stremi k izvedbi v najkrajšem možnem času brez dodatnih stroškov. Vsekakor pa velja poudariti, da '''avtomatizirana hitrost izdaje potrdil ne sme prevladati nad pravilnostjo potrdila in zagotovili varstva osebnih podatkov (t.j. ustreznega nadzora nad točnostjo osebnih podatkov).'''Sklepno velja, da '''je avtomatizirana izdaja potrdil iz uradnih evidenc sicer mogoča ob pogoju, da upravni organ oz. uradna oseba, ki tak postopek vodi, zagotovi, da so podatki, ki jih potrdilo potrjuje'''''','''''' pravilni in točni.''' Namreč za potrdila kot javne listine velja domneva, da dokazujejo resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. '''Aktivna prisotnost pooblaščene uradne osebe je sicer lahko v določeni meri izvzeta glede na sledenje načelu ekonomičnost''''''i'''''', vendar ne v škodo dejstva, da bi se na samodejen način izdajala potrdila brez ustreznih mehanizmov nadzora nad njihovo pravilnostjo in točnostjo.'''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe

2024-06-02T22:43:03Z

KJ2788: /* Vprašanje: */

Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe

2024-06-02T22:42:22Z

KJ2788: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */

== '''Zadeva:''' Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 3. 6. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Avtomatizirana izdaja potrdil preko informacijskega sistema brez nadzora uradne osebe

2024-06-02T22:37:00Z

KJ2788: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek

2024-05-10T16:32:14Z

KJ2788: /* Odgovor: */

== '''Zadeva:''' Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek''' - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 9. 5. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako procesno obravnavati vlogo posameznika za vstop v že 6 let pravnomočno zaključen upravni postopek, pri čemer z vloge ne izhaja, da stranka vlaga kakršnokoli pravno sredstvo (npr. obnovo že zaključenega postopka)?

== '''Odgovor:''' ==

'''Ob prejemu vloge stranke mora organ najprej ugotoviti, ali je ta popolna, nato pa takoj za tem preveriti izpolnjevanje procesnih predpostavk za njeno vsebinsko (meritorno) obravnavo''', kot to določa [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]. Procesne predpostavke za uvedbo postopka in s tem vsebinsko presojo upravičenosti dodelitve pravice, priznanja pravne koristi oz. naložitve pravne obveznosti v upravnih razmerjih so namreč skupek formalnih pogojev, katerih obstoj mora upravni organ po uradni dolžnosti preverjati vse od začetka postopka kot tudi v vseh njegovih nadaljnjih fazah. '''Izpolnjevanje procesnih predpostavk predpostavlja začetek vsebinske obravnave vloge z vidika utemeljenosti vložnikove zahteve''' (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 146; več o tem tudi Kovač, Pomen procesnih predpostavk po ZUP, 2010, str. 8-10).
V skladu s 129. členom ZUP mora vloga, da se jo lahko sploh obravnava izpolnjevati naslednje štiri procesne predpostavke: 
*stvar na katero se vloga nanaša mora biti upravna zadeva (glej 2. člen ZUP);
*vlagatelj mora v vlogi uveljavljati svojo pravico ali pravno korist oz. za nastopanje v postopku imeti sposobnost biti stranka;
*vlogo mora biti vložena v predpisanem roku;
*o isti upravni zadevi se ne sme voditi drug upravni ali sodni postopek ali biti o tem vprašanju že pravnomočno odločeno, pri čemer je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti oz. je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katere se opira vloga, ni spremenila.
V primeru, da prejeta vloga ne izpolnjuje katerega izmed zgornjih pogojev, jo je kot tako treba s sklepom zavreči (prvi odstavek 129. člena ZUP).
Glede vprašanja vstopa stranke v postopek, prvi odstavek [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]] določa, da če zahteva vstop v postopek med postopkom nekdo, ki doslej ni bil stranka, in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, uradna oseba, ki vodi postopek, najprej preizkusi, ali ima vlagatelj pravico biti stranka, in izda o tem sklep. V drugem odstavku istega člena je še določeno, da mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, v svoji vlogi določno navesti, v čem je njen pravni interes in če je mogoče, predložiti tudi dokaze. Oseba lahko zahteva vstop v postopek kot stranka kadarkoli med postopkom. Na podlagi citirane določbe torej '''stranka lahko zahteva vstop v postopek samo med postopkom na prvi stopnji'''. '''Po izdaji odločbe pa lahko zahteva vstop v postopek le s pritožbo, vendar le, dokler je odprt rok za katero izmed strank v postopku, sicer pa le s predlogom za obnovo postopka. '''
V primeru, ko torej stranka zahteva vstop v postopek po tistem, ko je bil postopek na prvi stopnji že pravnomočno zaključen, taka '''zahteva ni bila vložena v predpisanem roku, zato jo je skladno s tretjo točko prvega odstavka 129. člena ZUP s sklepom treba zavreči''' (o tem tudi sodba UPRS [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113070571 III U 396/2012] z dne 20. 9. 2013).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />[[Category:Procesne predpostavke za uvedbo postopka]] [[Category:Stranski udeleženci]]

Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek

2024-05-10T16:27:01Z

KJ2788: /* Odgovor: */

== '''Zadeva:''' Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek''' - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 9. 5. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako procesno obravnavati vlogo posameznika za vstop v že 6 let pravnomočno zaključen upravni postopek, pri čemer z vloge ne izhaja, da stranka vlaga kakršnokoli pravno sredstvo (npr. obnovo že zaključenega postopka)?

== '''Odgovor:''' ==

'''Ob prejemu vloge stranke mora organ najprej ugotoviti, ali je ta popolna, nato pa takoj za tem preveriti izpolnjevanje procesnih predpostavk za njeno vsebinsko (meritorno) obravnavo''', kot to določa [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]. Procesne predpostavke za uvedbo postopka in s tem vsebinsko presojo upravičenosti dodelitve pravice, priznanja pravne koristi oz. naložitve pravne obveznosti v upravnih razmerjih so namreč skupek formalnih pogojev, katerih obstoj mora upravni organ po uradni dolžnosti preverjati vse od začetka postopka kot tudi v vseh njegovih nadaljnjih fazah. '''Izpolnjevanje procesnih predpostavk predpostavlja začetek vsebinske obravnave vloge z vidika utemeljenosti vložnikove zahteve''' (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 146; več o tem tudi Kovač, Pomen procesnih predpostavk po ZUP, 2010, str. 8-10).
V skladu s 129. členom ZUP mora vloga, da se jo lahko sploh obravnava izpolnjevati naslednje štiri procesne predpostavke: 
*stvar na katero se vloga nanaša mora biti upravna zadeva (glej 2. člen ZUP);
*vlagatelj mora v vlogi uveljavljati svojo pravico ali pravno korist oz. za nastopanje v postopku imeti sposobnost biti stranka;
*vlogo mora biti vložena v predpisanem roku;
*o isti upravni zadevi se ne sme voditi drug upravni ali sodni postopek ali biti o tem vprašanju že pravnomočno odločeno, pri čemer je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti oz. je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katere se opira vloga, ni spremenila.
V primeru, da prejeta vloga ne izpolnjuje katerega izmed zgornjih pogojev, jo je kot tako treba s sklepom zavreči (prvi odstavek 129. člena ZUP).
Glede vprašanja vstopa stranke v postopek, prvi odstavek [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]] določa, da če zahteva vstop v postopek med postopkom nekdo, ki doslej ni bil stranka, in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, uradna oseba, ki vodi postopek, najprej preizkusi, ali ima vlagatelj pravico biti stranka, in izda o tem sklep. V drugem odstavku istega člena je še določeno, da mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, v svoji vlogi določno navesti, v čem je njen pravni interes in če je mogoče, predložiti tudi dokaze. Oseba lahko zahteva vstop v postopek kot stranka kadarkoli med postopkom. Na podlagi citirane določbe torej '''stranka lahko zahteva vstop v postopek samo med postopkom na prvi stopnji'''. '''Po izdaji odločbe pa lahko zahteva vstop v postopek le s pritožbo, vendar le, dokler je odprt rok za katero izmed strank v postopku, sicer pa le s predlogom za obnovo postopka. '''
V primeru, ko torej stranka zahteva vstop v postopek po tistem, ko je bil postopek na prvi stopnji že pravnomočno zaključen, taka '''zahteva ni bila vložena v predpisanem roku, zato jo je skladno s tretjo točko prvega odstavka 129. člena ZUP s sklepom treba zavreči''' (o tem tudi [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113070571 sodba UPRS III U 396/2012]).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />[[Category:Procesne predpostavke za uvedbo postopka]] [[Category:Stranski udeleženci]]

Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek

2024-05-10T09:34:59Z

KJ2788: /* Odgovor: */

== '''Zadeva:''' Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek''' - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 9. 5. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako procesno obravnavati vlogo posameznika za vstop v že 6 let pravnomočno zaključen upravni postopek, pri čemer z vloge ne izhaja, da stranka vlaga kakršnokoli pravno sredstvo (npr. obnovo že zaključenega postopka)?

== '''Odgovor:''' ==

'''Ob prejemu vloge stranke mora organ najprej ugotoviti, ali je ta popolna, nato pa takoj za tem preveriti izpolnjevanje procesnih predpostavk za njeno vsebinsko (meritorno) obravnavo''', kot to določa [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]. Procesne predpostavke za uvedbo postopka in s tem vsebinsko presojo upravičenosti dodelitve pravice, priznanja pravne koristi oz. naložitve pravne obveznosti v upravnih razmerjih so namreč skupek formalnih pogojev, katerih obstoj mora upravni organ po uradni dolžnosti preverjati vse od začetka postopka kot tudi v vseh njegovih nadaljnjih fazah. '''Izpolnjevanje procesnih predpostavk predpostavlja začetek vsebinske obravnave vloge z vidika utemeljenosti vložnikove zahteve''' (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 146; več o tem tudi Kovač, Pomen procesnih predpostavk po ZUP, 2010, str. 8-10).
V skladu s [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členom ZUP]] mora vloga, da se jo lahko sploh obravnava izpolnjevati naslednje štiri procesne predpostavke:
*stvar na katero se vloga nanaša mora biti upravna zadeva (glej [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]);
*vlagatelj mora v vlogi uveljavljati svojo pravico ali pravno korist oz. za nastopanje v postopku imeti sposobnost biti stranka;
*vlogo mora biti vložena v predpisanem roku;
*o isti upravni zadevi se ne sme voditi drug upravni ali sodni postopek ali biti o tem vprašanju že pravnomočno odločeno, pri čemer je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti oz. je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katere se opira vloga, ni spremenila.
V primeru, da prejeta vloga ne izpolnjuje katerega izmed zgornjih pogojev, jo je kot tako treba s sklepom zavreči (prvi odstavek [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]).
Glede vprašanja vstopa stranke v postopek, prvi odstavek [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]] določa, da če zahteva vstop v postopek med postopkom nekdo, ki doslej ni bil stranka, in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, uradna oseba, ki vodi postopek, najprej preizkusi, ali ima vlagatelj pravico biti stranka, in izda o tem sklep. V drugem odstavku istega člena je še določeno, da mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, v svoji vlogi določno navesti, v čem je njen pravni interes in če je mogoče, predložiti tudi dokaze. Oseba lahko zahteva vstop v postopek kot stranka kadarkoli med postopkom. Na podlagi citirane določbe torej '''stranka lahko zahteva vstop v postopek samo med postopkom na prvi stopnji'''. '''Po izdaji odločbe pa lahko zahteva vstop v postopek le s pritožbo, vendar le, dokler je odprt rok za katero izmed strank v postopku, sicer pa le s predlogom za obnovo postopka. '''
V primeru, ko torej stranka zahteva vstop v postopek po tistem, ko je bil postopek na prvi stopnji že pravnomočno zaključen, taka '''zahteva ni bila vložena v predpisanem roku, zato jo je skladno s tretjo točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]] s sklepom treba zavreči''' (o tem tudi [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113070571 sodba UPRS III U 396/2012]).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />[[Category:Procesne predpostavke za uvedbo postopka]] [[Category:Stranski udeleženci]]

Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek

2024-05-09T11:22:31Z

KJ2788: /* Odgovor: */

== '''Zadeva:''' Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek''' - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 9. 5. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako procesno obravnavati vlogo posameznika za vstop v že 6 let pravnomočno zaključen upravni postopek, pri čemer z vloge ne izhaja, da stranka vlaga kakršnokoli pravno sredstvo (npr. obnovo že zaključenega postopka)?

== '''Odgovor:''' ==

'''Ob prejemu vloge stranke mora organ najprej ugotoviti, ali je ta popolna, nato pa takoj za tem preveriti izpolnjevanje procesnih predpostavk za njeno vsebinsko (meritorno) obravnavo''', kot to določa [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]. Procesne predpostavke za uvedbo postopka in s tem vsebinsko presojo upravičenosti dodelitve pravice, priznanja pravne koristi oz. naložitve pravne obveznosti v upravnih razmerjih so namreč skupek formalnih pogojev, katerih obstoj mora upravni organ po uradni dolžnosti preverjati vse od začetka postopka kot tudi v vseh njegovih nadaljnjih fazah. '''Izpolnjevanje procesnih predpostavk predpostavlja začetek vsebinske obravnave vloge z vidika utemeljenosti vložnikove zahteve''' (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 146; več o tem tudi Kovač, Pomen procesnih predpostavk po ZUP, 2010, str. 8-10).
V skladu s [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členom ZUP]] mora vloga, da se jo lahko sploh obravnava izpolnjevati naslednje štiri procesne predpostavke:
*stvar na katero se vloga nanaša mora biti upravna zadeva (glej [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]);
*vlagatelj mora v vlogi uveljavljati svojo pravico ali pravno korist oz. za nastopanje v postopku imeti sposobnost biti stranka;
*vlogo mora biti vložena v predpisanem roku;
*o isti upravni zadevi se ne sme voditi drug upravni ali sodni postopek ali biti o tem vprašanju že pravnomočno odločeno, pri čemer je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti oz. je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katere se opira vloga, ni spremenila.
V primeru, da prejeta vloga ne izpolnjuje katerega izmed zgornjih pogojev, jo je kot tako treba s sklepom zavreči (prvi odstavek [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]).
Glede vprašanja vstopa stranke v postopek, prvi odstavek [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]] določa, da če zahteva vstop v postopek med postopkom nekdo, ki doslej ni bil stranka, in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, uradna oseba, ki vodi postopek, najprej preizkusi, ali ima vlagatelj pravico biti stranka, in izda o tem sklep. V drugem odstavku istega člena je še določeno, da mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, v svoji vlogi določno navesti, v čem je njen pravni interes in če je mogoče, predložiti tudi dokaze. Oseba lahko zahteva vstop v postopek kot stranka kadarkoli med postopkom. Na podlagi citirane določbe torej '''stranka lahko zahteva vstop v postopek samo med postopkom na prvi stopnji'''. '''Po izdaji odločbe pa lahko zahteva vstop v postopek le s pritožbo, vendar le, dokler je odprt rok za katero izmed strank v postopku, sicer pa le s predlogom za obnovo postopka. '''
V primeru, ko torej stranka zahteva vstop v postopek po tistem, ko je bil postopek na prvi stopnji že pravnomočno zaključen, taka '''zahteva ni bila vložena v predpisanem roku, zato jo je skladno s tretjo točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]] s sklepom treba zavreči''' (o tem tudi [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113070571 sodba UPRS III U 396/2012]).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />[[Category:Procesne predpostavke za uvedbo postopka]] [[Category:Stranski udeleženci]]

Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek

2024-05-09T10:42:34Z

KJ2788: /* Želite podati svoje mnenje: */

== '''Zadeva:''' Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek''' - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 9. 5. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako procesno obravnavati vlogo posameznika za vstop v že 6 let pravnomočno zaključen upravni postopek, pri čemer z vloge ne izhaja, da stranka vlaga kakršnokoli pravno sredstvo (npr. obnovo že zaključenega postopka)?

== '''Odgovor:''' ==

'''Ob prejemu vloge stranke mora organ najprej ugotoviti, ali je ta popolna, nato pa takoj za tem preveriti izpolnjevanje procesnih predpostavk za njeno vsebinsko (meritorno) obravnavo''', kot to določa [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]. Procesne predpostavke za uvedbo postopka in s tem vsebinsko presojo upravičenosti dodelitve pravice, priznanja pravne koristi oz. naložitve pravne obveznosti v upravnih razmerjih so namreč skupek formalnih pogojev, katerih obstoj mora upravni organ po uradni dolžnosti preverjati vse od začetka postopka kot tudi v vseh njegovih nadaljnjih fazah. '''Izpolnjevanje procesnih predpostavk predpostavlja začetek vsebinske obravnave vloge z vidika utemeljenosti vložnikove zahteve''' (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 146; več o tem tudi Kovač, Pomen procesnih predpostavk po ZUP, 2010, str. 8-10).
V skladu s [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členom ZUP]] mora vloga, da se jo lahko sploh obravnava izpolnjevati naslednje štiri procesne predpostavke:
*stvar na katero se vloga nanaša mora biti upravna zadeva (glej [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]);
*vlagatelj mora v vlogi uveljavljati svojo pravico ali pravno korist oz. za nastopanje v postopku imeti sposobnost biti stranka;
*vlogo mora biti vložena v predpisanem roku;
*o isti upravni zadevi se ne sme voditi drug upravni ali sodni postopek ali biti o tem vprašanju že pravnomočno odločeno, pri čemer je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti oz. je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katere se opira vloga, ni spremenila.
V primeru, da prejeta vloga ne izpolnjuje katerega izmed zgornjih pogojev, jo je kot tako treba s sklepom zavreči (prvi odstavek [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]).
Glede vprašanja vstopa stranke v postopek, prvi odstavek [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]] določa, da če zahteva vstop v postopek med postopkom nekdo, ki doslej ni bil stranka, in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, uradna oseba, ki vodi postopek, najprej preizkusi, ali ima vlagatelj pravico biti stranka, in izda o tem sklep. V drugem odstavku istega člena je še določeno, da mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, v svoji vlogi določno navesti, v čem je njen pravni interes in če je mogoče, predložiti tudi dokaze. Oseba lahko zahteva vstop v postopek kot stranka kadarkoli med postopkom. Na podlagi citirane določbe torej '''stranka lahko zahteva vstop v postopek samo med postopkom na prvi stopnji'''. '''Po izdaji odločbe pa lahko zahteva vstop v postopek le s pritožbo, vendar le, dokler je odprt rok za katero izmed strank v postopku, sicer pa le s predlogom za obnovo postopka. '''
V primeru, ko torej stranka zahteva vstop v postopek po tistem, ko je bil postopek na prvi stopnji že pravnomočno zaključen, taka '''zahteva ni bila vložena v predpisanem roku, zato jo je skladno s tretjo točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]] s sklepom treba zavreči''' (o tem tudi sodba UPRS III U 396/2012).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />[[Category:Procesne predpostavke za uvedbo postopka]] [[Category:Stranski udeleženci]]

Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek

2024-05-09T10:40:57Z

KJ2788: /* Odgovor: */

== '''Zadeva:''' Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek''' - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 9. 5. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako procesno obravnavati vlogo posameznika za vstop v že 6 let pravnomočno zaključen upravni postopek, pri čemer z vloge ne izhaja, da stranka vlaga kakršnokoli pravno sredstvo (npr. obnovo že zaključenega postopka)?

== '''Odgovor:''' ==

'''Ob prejemu vloge stranke mora organ najprej ugotoviti, ali je ta popolna, nato pa takoj za tem preveriti izpolnjevanje procesnih predpostavk za njeno vsebinsko (meritorno) obravnavo''', kot to določa [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]. Procesne predpostavke za uvedbo postopka in s tem vsebinsko presojo upravičenosti dodelitve pravice, priznanja pravne koristi oz. naložitve pravne obveznosti v upravnih razmerjih so namreč skupek formalnih pogojev, katerih obstoj mora upravni organ po uradni dolžnosti preverjati vse od začetka postopka kot tudi v vseh njegovih nadaljnjih fazah. '''Izpolnjevanje procesnih predpostavk predpostavlja začetek vsebinske obravnave vloge z vidika utemeljenosti vložnikove zahteve''' (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 146; več o tem tudi Kovač, Pomen procesnih predpostavk po ZUP, 2010, str. 8-10).
V skladu s [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členom ZUP]] mora vloga, da se jo lahko sploh obravnava izpolnjevati naslednje štiri procesne predpostavke:
*stvar na katero se vloga nanaša mora biti upravna zadeva (glej [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]);
*vlagatelj mora v vlogi uveljavljati svojo pravico ali pravno korist oz. za nastopanje v postopku imeti sposobnost biti stranka;
*vlogo mora biti vložena v predpisanem roku;
*o isti upravni zadevi se ne sme voditi drug upravni ali sodni postopek ali biti o tem vprašanju že pravnomočno odločeno, pri čemer je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti oz. je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katere se opira vloga, ni spremenila.
V primeru, da prejeta vloga ne izpolnjuje katerega izmed zgornjih pogojev, jo je kot tako treba s sklepom zavreči (prvi odstavek [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]).
Glede vprašanja vstopa stranke v postopek, prvi odstavek [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]] določa, da če zahteva vstop v postopek med postopkom nekdo, ki doslej ni bil stranka, in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, uradna oseba, ki vodi postopek, najprej preizkusi, ali ima vlagatelj pravico biti stranka, in izda o tem sklep. V drugem odstavku istega člena je še določeno, da mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, v svoji vlogi določno navesti, v čem je njen pravni interes in če je mogoče, predložiti tudi dokaze. Oseba lahko zahteva vstop v postopek kot stranka kadarkoli med postopkom. Na podlagi citirane določbe torej '''stranka lahko zahteva vstop v postopek samo med postopkom na prvi stopnji'''. '''Po izdaji odločbe pa lahko zahteva vstop v postopek le s pritožbo, vendar le, dokler je odprt rok za katero izmed strank v postopku, sicer pa le s predlogom za obnovo postopka. '''
V primeru, ko torej stranka zahteva vstop v postopek po tistem, ko je bil postopek na prvi stopnji že pravnomočno zaključen, taka '''zahteva ni bila vložena v predpisanem roku, zato jo je skladno s tretjo točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]] s sklepom treba zavreči''' (o tem tudi sodba UPRS III U 396/2012).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek

2024-05-09T10:30:49Z

KJ2788: /* Zadeva: Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek - V USKLAJEVANJU */

== '''Zadeva:''' Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek''' - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 9. 5. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako procesno obravnavati vlogo posameznika za vstop v že 6 let pravnomočno zaključen upravni postopek, pri čemer z vloge ne izhaja, da stranka vlaga kakršnokoli pravno sredstvo (npr. obnovo že zaključenega postopka)?

== '''Odgovor:''' ==

'''Ob prejemu vloge stranke mora organ najprej ugotoviti, ali je ta popolna, nato pa takoj za tem preveriti izpolnjevanje procesnih predpostavk za njeno vsebinsko (meritorno) obravnavo''', kot to določa 129. člen ZUP. Procesne predpostavke za uvedbo postopka in s tem vsebinsko presojo upravičenosti dodelitve pravice, priznanja pravne koristi oz. naložitve pravne obveznosti v upravnih razmerjih so namreč skupek formalnih pogojev, katerih obstoj mora upravni organ po uradni dolžnosti preverjati vse od začetka postopka kot tudi v vseh njegovih nadaljnjih fazah. '''Izpolnjevanje procesnih predpostavk predpostavlja začetek vsebinske obravnave vloge z vidika utemeljenosti vložnikove zahteve''' (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 146; več o tem tudi Kovač, Pomen procesnih predpostavk po ZUP, 2010,  str. 8-10).V skladu s 129. členom ZUP mora vloga, da se jo lahko sploh obravnava izpolnjevati naslednje štiri procesne predpostavke:
*stvar na katero se vloga nanaša mora biti upravna zadeva (glej 2. člen ZUP);
*vlagatelj mora v vlogi uveljavljati svojo pravico ali pravno korist oz. za nastopanje v postopku imeti sposobnost biti stranka;
*vlogo mora biti vložena v predpisanem roku;
*o isti upravni zadevi se ne sme voditi drug upravni ali sodni postopek ali biti o tem vprašanju že pravnomočno odločeno, pri čemer je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti oz. je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katere se opira vloga, ni spremenila.
V primeru, da prejeta vloga ne izpolnjuje katerega izmed zgornjih pogojev, jo je kot tako treba s sklepom zavreči (prvi odstavek 129. člena ZUP).Glede vprašanja vstopa stranke v postopek, prvi odstavek 142. člena ZUP določa, da če zahteva vstop v postopek med postopkom nekdo, ki doslej ni bil stranka, in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, uradna oseba, ki vodi postopek, najprej preizkusi, ali ima vlagatelj pravico biti stranka, in izda o tem sklep. V drugem odstavku istega člena je še določeno, da mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, v svoji vlogi določno navesti, v čem je njen pravni interes in če je mogoče, predložiti tudi dokaze. Oseba lahko zahteva vstop v postopek kot stranka kadarkoli med postopkom. Na podlagi citirane določbe torej '''stranka lahko zahteva vstop v postopek samo med postopkom na prvi stopnji'''. '''Po izdaji odločbe pa lahko zahteva vstop v postopek le s pritožbo, vendar le, dokler je odprt rok za katero izmed strank v postopku, sicer pa le s predlogom za obnovo postopka. '''V primeru, ko torej stranka zahteva vstop v postopek po tistem, ko je bil postopek na prvi stopnji že pravnomočno zaključen, taka '''zahteva ni bila vložena v predpisanem roku, zato jo je skladno s tretjo točko prvega odstavka 129. člena ZUP s sklepom treba zavreči''' (o tem tudi sodba UPRS III U 396/2012 https://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113070571).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek

2024-05-09T10:29:40Z

KJ2788: /* Zadeva: Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek */

== '''Zadeva: Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 9. 5. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako procesno obravnavati vlogo posameznika za vstop v že 6 let pravnomočno zaključen upravni postopek, pri čemer z vloge ne izhaja, da stranka vlaga kakršnokoli pravno sredstvo (npr. obnovo že zaključenega postopka)?

== '''Odgovor:''' ==

'''Ob prejemu vloge stranke mora organ najprej ugotoviti, ali je ta popolna, nato pa takoj za tem preveriti izpolnjevanje procesnih predpostavk za njeno vsebinsko (meritorno) obravnavo''', kot to določa 129. člen ZUP. Procesne predpostavke za uvedbo postopka in s tem vsebinsko presojo upravičenosti dodelitve pravice, priznanja pravne koristi oz. naložitve pravne obveznosti v upravnih razmerjih so namreč skupek formalnih pogojev, katerih obstoj mora upravni organ po uradni dolžnosti preverjati vse od začetka postopka kot tudi v vseh njegovih nadaljnjih fazah. '''Izpolnjevanje procesnih predpostavk predpostavlja začetek vsebinske obravnave vloge z vidika utemeljenosti vložnikove zahteve''' (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 146; več o tem tudi Kovač, Pomen procesnih predpostavk po ZUP, 2010,  str. 8-10).V skladu s 129. členom ZUP mora vloga, da se jo lahko sploh obravnava izpolnjevati naslednje štiri procesne predpostavke:
*stvar na katero se vloga nanaša mora biti upravna zadeva (glej 2. člen ZUP);
*vlagatelj mora v vlogi uveljavljati svojo pravico ali pravno korist oz. za nastopanje v postopku imeti sposobnost biti stranka;
*vlogo mora biti vložena v predpisanem roku;
*o isti upravni zadevi se ne sme voditi drug upravni ali sodni postopek ali biti o tem vprašanju že pravnomočno odločeno, pri čemer je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti oz. je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katere se opira vloga, ni spremenila.
V primeru, da prejeta vloga ne izpolnjuje katerega izmed zgornjih pogojev, jo je kot tako treba s sklepom zavreči (prvi odstavek 129. člena ZUP).Glede vprašanja vstopa stranke v postopek, prvi odstavek 142. člena ZUP določa, da če zahteva vstop v postopek med postopkom nekdo, ki doslej ni bil stranka, in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, uradna oseba, ki vodi postopek, najprej preizkusi, ali ima vlagatelj pravico biti stranka, in izda o tem sklep. V drugem odstavku istega člena je še določeno, da mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, v svoji vlogi določno navesti, v čem je njen pravni interes in če je mogoče, predložiti tudi dokaze. Oseba lahko zahteva vstop v postopek kot stranka kadarkoli med postopkom. Na podlagi citirane določbe torej '''stranka lahko zahteva vstop v postopek samo med postopkom na prvi stopnji'''. '''Po izdaji odločbe pa lahko zahteva vstop v postopek le s pritožbo, vendar le, dokler je odprt rok za katero izmed strank v postopku, sicer pa le s predlogom za obnovo postopka. '''V primeru, ko torej stranka zahteva vstop v postopek po tistem, ko je bil postopek na prvi stopnji že pravnomočno zaključen, taka '''zahteva ni bila vložena v predpisanem roku, zato jo je skladno s tretjo točko prvega odstavka 129. člena ZUP s sklepom treba zavreči''' (o tem tudi sodba UPRS III U 396/2012 https://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113070571).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek

2024-05-09T10:29:13Z

KJ2788: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek''' ==

'''Datum odgovora:''' 9. 5. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako procesno obravnavati vlogo posameznika za vstop v že 6 let pravnomočno zaključen upravni postopek, pri čemer z vloge ne izhaja, da stranka vlaga kakršnokoli pravno sredstvo (npr. obnovo že zaključenega postopka)?

== '''Odgovor:''' ==

'''Ob prejemu vloge stranke mora organ najprej ugotoviti, ali je ta popolna, nato pa takoj za tem preveriti izpolnjevanje procesnih predpostavk za njeno vsebinsko (meritorno) obravnavo''', kot to določa 129. člen ZUP. Procesne predpostavke za uvedbo postopka in s tem vsebinsko presojo upravičenosti dodelitve pravice, priznanja pravne koristi oz. naložitve pravne obveznosti v upravnih razmerjih so namreč skupek formalnih pogojev, katerih obstoj mora upravni organ po uradni dolžnosti preverjati vse od začetka postopka kot tudi v vseh njegovih nadaljnjih fazah. '''Izpolnjevanje procesnih predpostavk predpostavlja začetek vsebinske obravnave vloge z vidika utemeljenosti vložnikove zahteve''' (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 146; več o tem tudi Kovač, Pomen procesnih predpostavk po ZUP, 2010,  str. 8-10).V skladu s 129. členom ZUP mora vloga, da se jo lahko sploh obravnava izpolnjevati naslednje štiri procesne predpostavke:
*stvar na katero se vloga nanaša mora biti upravna zadeva (glej 2. člen ZUP);
*vlagatelj mora v vlogi uveljavljati svojo pravico ali pravno korist oz. za nastopanje v postopku imeti sposobnost biti stranka;
*vlogo mora biti vložena v predpisanem roku;
*o isti upravni zadevi se ne sme voditi drug upravni ali sodni postopek ali biti o tem vprašanju že pravnomočno odločeno, pri čemer je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti oz. je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katere se opira vloga, ni spremenila.
V primeru, da prejeta vloga ne izpolnjuje katerega izmed zgornjih pogojev, jo je kot tako treba s sklepom zavreči (prvi odstavek 129. člena ZUP).Glede vprašanja vstopa stranke v postopek, prvi odstavek 142. člena ZUP določa, da če zahteva vstop v postopek med postopkom nekdo, ki doslej ni bil stranka, in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, uradna oseba, ki vodi postopek, najprej preizkusi, ali ima vlagatelj pravico biti stranka, in izda o tem sklep. V drugem odstavku istega člena je še določeno, da mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, v svoji vlogi določno navesti, v čem je njen pravni interes in če je mogoče, predložiti tudi dokaze. Oseba lahko zahteva vstop v postopek kot stranka kadarkoli med postopkom. Na podlagi citirane določbe torej '''stranka lahko zahteva vstop v postopek samo med postopkom na prvi stopnji'''. '''Po izdaji odločbe pa lahko zahteva vstop v postopek le s pritožbo, vendar le, dokler je odprt rok za katero izmed strank v postopku, sicer pa le s predlogom za obnovo postopka. '''V primeru, ko torej stranka zahteva vstop v postopek po tistem, ko je bil postopek na prvi stopnji že pravnomočno zaključen, taka '''zahteva ni bila vložena v predpisanem roku, zato jo je skladno s tretjo točko prvega odstavka 129. člena ZUP s sklepom treba zavreči''' (o tem tudi sodba UPRS III U 396/2012 https://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113070571).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek

2024-05-09T10:21:25Z

KJ2788: /* Vprašanje: */

Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek

2024-05-09T10:20:39Z

KJ2788: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */

== '''Zadeva: Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek''' ==

'''Datum odgovora:''' 9. 5. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek

2024-05-09T10:18:31Z

KJ2788: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Kritje stroškov tolmača v postopku, ki je bil začet na predlog stranke

2024-04-05T14:19:37Z

KJ2788:

== '''Zadeva: '''Kritje stroškov tolmača v postopku, ki je bil začet na predlog stranke ==

'''Datum odgovora:''' 2. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka si je na ustno obravnavo, ki je bila začeta na predlog le-te, pripeljala tolmača. Tolmač je po obravnavi račun izdal upravnemu organu. Ali je potrebno račun zavrniti s sklepom, ali zadostuje le dopis?

== '''Odgovor:''' ==

[[Zak:ZUP#62. .C4.8Dlen{{!}}62. člen ZUP]] v sedmem odstavku določa, da imajo stranke in drugi udeleženci postopka, ki ne znajo jezika, v katerem teče postopek, pravico spremljati potek postopka po tolmaču. Organ jih je dolžan o tem poučiti.Za tolmače se uporabljajo določbe ZUP, ki veljajo za izvedence ([[Zak:ZUP#198. .C4.8Dlen{{!}}198. člen ZUP]]). Tolmači v upravnem postopku delujejo kot izvedenci za jezik, ki ga stranka ne zna oziroma ne more razumeti. Tolmači tekom postopka ne nudijo vsebinske pomoči uradnim osebam, pač pa je njihova naloga prevajanje ali tolmačenje iz slovenskega jezika v tuj jezik in obratno. Za razliko od izvedenstva, ki je v pravni teoriji dokazno sredstvo, se tolmačenje kategorizira le kot strokovna pomoč v postopku (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 365; glej tudi primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vloga_tolma%C4%8Da_v_upravnem_postopku Vloga tolmača v upravnem postopku]).Upravni postopek se skladno s [[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. členom ZUP]] lahko začne pred pristojnim organom po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. Razlika med enim in drugim je v tem, da se v upravnem postopku lahko odloča tako o pravicah in pravnih interesih, kot tudi o obveznostih strank v upravnih zadevah in drugih javnopravnih stvareh (prav tam, str. 13). Če stranka (fizična ali pravna oseba) v upravnem postopku želi uveljavljati posamezno javnopravno pravico oziroma interes, se bo tak postopek praviloma začel na zahtevo stranke, saj je uveljavljanje te pravice, strankina odločitev.Prvi odstavek [[Zak:ZUP#190. .C4.8Dlen{{!}}190. člena ZUP]] narekuje, da tolmača določi uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti ali na predlog stranke. O''' določitvi tolmača je treba izdati pisni sklep.''' Organ s tolmačem ne sklene pogodbe, ampak gre za (javno)pravno razmerje, iz katerega izhajajo pravice in obveznosti v zvezi s tolmačenjem, ki se vzpostavi z omenjenim sklepom. Na predpisan način postavljen tolmač je v vlogi strokovnega pomočnika organa, ne stranke. Zato kot tolmača '''ne moremo šteti osebe, ki jo stranka pripelje s seboj kot pomoč pri komunikaciji''', če jo organ s sklepom ne določi kot tolmača (takrat bi bila kvečjemu v vlogi strokovnega pomočnika stranke (gl. [[Zak:ZUP#61. .C4.8Dlen{{!}}61. člen ZUP]]), vendar bi organ moral stranko opozoriti na pravico, da postopek "uradno" spremlja po tolmaču). V tretjem odstavku [[Zak:ZUP#190. .C4.8Dlen{{!}}190. člena ZUP]] je določeno, da mora stranka imeti možnost, da se sama izjavi o tem, kdo naj bo izvedenec oziroma tolmač, vendar tega pravila ne gre razumeti na način, da stranka sama izbira kdo bo tolmač. Odločitev o tem je namreč v pristojnosti organa oziroma uradne osebe, ki mora pri tem upoštevati strokovno znanje osebe kot tudi morebitne okoliščine, ki bi vplivale na objektivnost postavljenega tolmača.  '''Tolmača lahko v upravni postopek povabi tudi stranka sama, vendar ga mora organ postaviti v položaj tolmača s sklepom''' (prav tam, str. 367).V primeru, da je postopek''' začet na zahtevo, ''''''[[Zak:ZUP#113. .C4.8Dlen{{!}}113. člen ZUP]]'''''' ''' stranki''' '''nalaga, '''da sama krije stroške tolmača,''' ki so nastali tekom upravnega postopka (glej sklep VSL [https://www.iusinfo.si/sodna-praksa/vsl-sklep-ii-cp-127-2021/ II Cp 127/2021] z dne 15. 2. 2021).''' '''V prvem odstavku [[Zak:ZUP#119. .C4.8Dlen{{!}}119. člena ZUP]] je določeno, da imajo tolmači pravico do plačila za opravljeno storitev. Pokritje takih stroškov je bolj podrobno določeno v 19. členu [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV6987 Pravilnika o stroških v upravnem postopku] (Ur. l. RS, št. 86/05), ki navaja, da se v postopkih, ki so začeti na zahtevo stranke in je le ta vplačala predujem predvidenih stroškov, stroški tolmača izplačajo iz tega zneska, preostanek pa se po končnem obračunu skupnih stroškov vrne stranki (glej tudi primer Postavitev izvedenca in breme predujma njegovih stroškov).Povračilo stroškov morajo tolmači zahtevati takoj pri tolmačenju, sicer to pravico izgubijo. Uradna oseba, ki vodi postopek jih mora na to opozoriti (drugi odstavek [[Zak:ZUP#191. .C4.8Dlen{{!}}191. člena ZUP]]).  V primeru, ko organ v postopku začetem na zahtevo stranke prejme zahtevo tolmača za povrnitev njegovih stroškov, organ glede na [[Zak:ZUP#119. .C4.8Dlen{{!}}119. člen ZUP]] izda sklep, v katerem ugotovi znesek povračil in v njem določi, kdo in v katerem roku plača nastale stroške (upoštevaje [[Zak:ZUP#113. .C4.8Dlen{{!}}113. člen ZUP]]). Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Pri presoji upravičenosti do povračila stroškov tolmačenja organ torej upošteva: (i) ali je bila oseba uradno s sklepom postavljena kot tolmač, in (ii) ali je tolmač povračilo stroškov zahteval takoj pri tolmačenju ali šele naknadno(gl. zg.). Če oseba '''ni bila postavljena za tolmača, do povračila stroškov ni upravičena''', zato je njen zahtevek treba '''zavreči'''. Isto velja, če tolmač povračilo stroškov ni priglasil takoj pri samem tolmačenju.Ob tem je sicer treba še poudariti, da obstajajo posebne okoliščine, kjer vlogo tolmača prevzame oseba, ki uradno ni bila imenovana za to delo. Sicer nepravilno ravnanje organa, ki s sklepom ne imenuje osebe za tolmača, a mu vseeno dovoli, da izvaja tolmačenje na način, kot bi ga sicer izvajal uradno s sklepom imenovani tolmač, pomeni, da je ta oseba dejansko opravljala naloge tolmačenja. V takšnih primerih bi bila zahteva za povračilo stroškov tolmačenja upoštevaje pogoje zgoraj običajno upravičena.O zahtevku za povračilo stroškov tolmačenja je treba odločiti s sklepom, zato '''odgovor v obliki dopisa ni dopusten'''. 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Stroški postopka]] [[Category:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]]

Kako stranki omogočiti seznanitev s pridobljenimi dokazi?

2024-04-01T18:05:31Z

KJ2788:

== '''Zadeva: Kako stranki omogočiti seznanitev s pridobljenimi dokazi? ''' ==

'''Datum odgovora:''' 21. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Na kakšen način mora organ dati stranki možnost, da se izjavi glede pridobljenih dokazov, zlasti prek pravne pomoči? Kako tedaj organ, ki vodi postopek, stranki omogoči to pravico, glede na to, da je dokaz (npr. zaslišanje priče) izvedel zaprošeni organ?

== '''Odgovor:''' ==

Načelo zaslišanja stranke ali pravica biti slišan predstavlja temeljno vodilo vsakega upravnega postopka, saj strankam postopka zagotavlja možnost obrambe in sodelovanja v upravnem postopku ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]). To načelo '''stranki zagotavlja, da se lahko izjavi o celotnem procesnem gradivu in odgovori na navedbe ter dokazne predloge, pridobljene v ugotovitvenem postopku '''(glej Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 88-91 in Kovač, Pravica biti slišan v upravnem postopku po slovenski ustavnosodni praksi, Pravnik, 2013). Pomembno je, '''da ima stranka možnost seznanitve z vsemi navedbami in dokaznimi predlogi, ki bodo bistveno vplivali na končno odločitev organa,''' pri tem pa mora biti stranka dejansko slišana ter upoštevana, stališča organa do njenih navedb pa morajo biti obrazložena v končni odločitvi.
Organ mora stranko obravnavati kot subjekt postopka in ne kot predmet o katerem se odloča. '''Stranki se mora omogočiti, da v postopku aktivno sodeluje '''ter v njem varuje svoje pravice in pravne interese, pri čemer je bistveni in neločljivi del tudi pravica, da se seznani z vsemi dejstvi in okoliščinami, ugotovljenimi v postopku, ki so pomembne za odločitev v zadevi, ter da se o njih izjavi (npr. da se izjavi o pričanju kot enemu izmed pridobljenih dokaznih sredstev). Pravica biti slišan tako nosi dvojen cilj, in sicer (i) na eni strani je namenjena čim natančnejši in (materialno) pravilnejši preučitvi upravne zadeve skozi ugotavljanje resničnih dejstev, (ii) na drugi pa se omogoča zagotovitev učinkovitega varstva oz. obrambe (podrejene) stranke. Natančnejše: namen pravice biti slišan je zagotoviti, da se vsaka odločitev, ki posega v položaj stranke, sprejme ob polnem poznavanju (vseh) dejstev, njen cilj pa je omogočiti pristojnemu organu, da popravi napako, ali stranki, da navede elemente v zvezi s svojim osebnim položajem, ki govorijo v prid sprejetju ali nesprejetju odločitve ali taki ali drugačni vsebini odločitve (o tem tudi sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111472332 VSRS X Ips 17/2023]z dne 30. 11. 2023 in sodba [https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf;jsessionid=B058D67B6364B82B6EF77ADC2365C5E1?text=&docid=226979&pageIndex=0&doclang=SL&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=3911415 SEU C-187/19] z dne 4. 6. 2020, tč. 69). '''Nespoštovanje načela zaslišanja stranke pomeni absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka ([[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člen ZUP]]).'''
'''Način zagotavljanja pravice biti slišan '''(npr. ustno na ustni obravnavi; pisno z določenim rokom itd.) je pri zagotavljanju »''realnega''« sodelovanja stranke tako '''postranskega pomena'''. Bistveno namreč je, da ima stranka realno (dejansko, pristno in oprijemljivo) možnost izraziti svoj pogled in pomenljivo sodelovati pri vseh vprašanjih, ki so bistvene za sprejem končne odločitve s strani organa. Vključenost stranke mora pri tem biti realna (in ne zgolj navidezna ter tako prazna), saj se stranko znotraj postopka mora obravnavati kot subjekt in ne kot predmet o katerem se odloča. To sledi tudi iz stališča [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:62022TN0313 SEU (T‑313/22] z dne 20. 12. 2023, tč. 60), ki navede, da načelo spoštovanja pravice do obrambe zainteresiranim strankam ne daje pravice do (ustnega) zaslišanja, saj zadostuje možnost, da pisno predstavijo svoje pripombe. 
To '''velja enako, ko gre za izvedbo dokazov prek pravne pomoči''', torej ko drug organ izvaja dejanja v pristojnosti organa zaprositelja ([[Zak:ZUP#33. .C4.8Dlen{{!}}33. člen ZUP]]). Stranki se omogoči izjava glede zaslišanja priče pri drugem upravnem organu, kot vodi postopek, tako običajno prek seznanitve z zapisnikom o zaslišanju (ta se npr. stranki osebno vroči po pošti in določi rok za pripombe od vročitve), kjer mora stranki biti dana možnost podaje pripomb še pred odločitvijo.
Pri načinu izvrševanja zaslišanja načela stranke pa je treba upoštevati še vidik ekonomičnosti postopka ([[Zak:ZUP#14. .C4.8Dlen{{!}}14. člen ZUP]]), skladno s katerim se mora '''postopke voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke in druge '''udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko pravilno ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Poleg navedenega je nujno spoštovanje tudi predpisov o varstvu osebnih podatkov (tu [https://gdpr-text.com/sl/ Splošna uredba o varstvu podatkov] in področni [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7959 ZVOP-2]), ki zahtevajo '''razkritje osebnih podatkov zgolj tistim, ki nosijo aktivno legitimacijo v upravnem postopku (oz. ''locus standi'') '''- to so stranke in morebitni stranski udeleženci (smiselno o tem tudi mnenje IP [https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/razkritje-osebnih-podatkov-v-upravnem-postopku-1645011190 07121-1/2022/166] z dne 15. 2. 2022 ter prvi odstavek [[Zak:ZUP#184. .C4.8Dlen{{!}}184. člena ZUP]]),''' ne pa razkritje teh podatkov drugim pričam, '''razen če bi bilo razkritje dokaznih gradiv (npr. izpovedba druge priče) potrebno za razjasnitev resničnih dejstev postopka (npr. zaradi soočenja nasprotujočih izpovedb prič – več o tem tretji odstavek 184. ZUP).
Sklenemo lahko, da pravica biti slišan ni neposredno odvisna od postopkovnih načinov zagotavljanja sodelovanja stranke v upravnem postopku temveč od realne zmožnosti stranke, da v postopku sodeluje ter se o bistvenih elementih odločanja seznani in se ima možnost izjasniti. Izbrana metoda pa mora biti ekonomsko preudarna ter skladna z varstvom osebnih podatkov.''' ''' 
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

[[Category:Kompetenčni spori in pravna pomoč]]

[[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]

Naslavljanje stranke ob uradno priznani spremembi spola

2024-03-30T08:32:06Z

KJ2788:

== '''Zadeva: Naslavljanje stranke ob uradno priznani spremembi spola - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 29. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako v upravnem aktu naslavljati stranko, kadar ta spremeni spol?

== '''Odgovor:''' ==

V jedru javnega delovanja je '''temeljna obveza javnih organov, da''' upoštevaje 15a. člen Zakona o javnih uslužbencih ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002]) '''posameznike obravnavajo z nedvoumnim dostojanstvom in spoštovanjem'''. To inherentno vodilo pri tem ne le ohranja zaupanje ljudi v delovanje javnih organov, temveč krepi zlasti temelje demokracije (glej Apohal Vučković, Zakon o javnih uslužbencih s komentarjem, 2022, str. 113), zagotavljajoč, da vsako dejanje oblasti do vseh udeležencev v postopkih odraža spoštovanje in dostojanstvo, ne glede na osebne okoliščine ali odločitve slehernega posameznika (več o tem tudi Letnar Černič, Človekovo dostojanstvo kot temelj vladavine prava v slovenski družbi, 2018, str. 148). '''Kadar stranka uradno spremeni ime, priimek, spol ali druge osebne podatke, je ključnega pomena, da se te spremembe odražajo v vseh po tej spremembi izdanih uradnih dokumentih, vključno z upravnimi odločbami'''. Vsekakor to vključuje tudi uporabo terminologije, ki je pri navajanju v odločbi primerna za uradno priznani spol stranke.
Priznanje in upoštevanje uradno priznane spremembe spola v vseh uradnih dokumentih in upravnih odločbah predstavlja izraz spoštovanja do osebne avtonomije in identitete posameznika. Tako se v upravnih postopkih pri izvajanju oblasti dodatno utrjujejo temelji '''načela nediskriminacije''' (glej 4. člen Zakona o varstvu pred diskriminacijo ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7273 ZVarD, Ur. l. RS, št. 33/16])), '''načelo dostojanstva''' (glej 34. členu Ustave Republike Slovenije ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I])) ter '''varstva osebnih podatkov''' (glej načelo točnosti iz (d) točke, prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov ([https://gdpr-info.eu/ SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1])).
Glede na načelo točnosti s področja prava varstva osebnih podatkov velja poudariti, da to načelo predpostavlja obdelavo osebnih podatkov (v konkretnem primeru naslavljanje stranke v upravnem aktu) na način, da se '''obdelujejo točni in, kadar je to potrebno, posodobljeni osebni podatki stranke''' (o tem tudi Kuner, Komentar Splošne uredbe o varstvu podatkov, 2020, str. 309). To načelo od javnih organov namreč zahteva, da se ob seznanitvi glede uradne spremembe spola posodobijo tudi vse evidence, ki bodo odražale trenutni pravni status identitete stranke (tj. morebitno spremembo imena in priimka stranke, spola itd.). Z zagotavljanjem, da so vsa naknadna naslavljanja stranke usklajena z njenim uradno priznanim spolom in imenom, javni organi ne le spoštujejo zakonske obveznosti glede točnosti podatkov, temveč tudi prispevajo k bolj spoštljivemu in vključujočemu okolju pri izvajanju javne oblasti.
Sklepno to pomeni, da morajo''' ''''''javni organi pri svojem delovanju upoštevati načela dostojanstva, spoštovanja in točnosti osebnih podatkov''', kar v konkretnem primeru pomeni tudi '''upoštevanje strankinega uradno priznanega spola v vseh medsebojnih komunikacijah''' (npr. z navajanjem termina "''profesorica''" namesto "''profesor''"). Tako postopanje uradnih oseb v upravnih postopkih upoštevaje zgoraj navedeno podpira demokratične vrednote naše družbe ter krepi medsebojno zaupanje in spoštovanje.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

[[Category:Vloge in jezik]]

Kako stranki omogočiti seznanitev s pridobljenimi dokazi?

2024-03-30T08:17:36Z

KJ2788:

Kako stranki omogočiti seznanitev s pridobljenimi dokazi?

2024-03-30T08:16:04Z

KJ2788:

Naslavljanje stranke ob uradno priznani spremembi spola

2024-03-29T23:40:27Z

KJ2788:

== '''Zadeva: Naslavljanje stranke ob uradno priznani spremembi spola - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 29. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako v upravnem aktu naslavljati stranko, kadar ta spremeni spol?

== '''Odgovor:''' ==

V jedru javnega delovanja je '''temeljna obveza javnih organov, da''' upoštevaje 15a. člen Zakona o javnih uslužbencih ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002]) '''posameznike obravnavajo z nedvoumnim dostojanstvom in spoštovanjem'''. To inherentno vodilo pri tem ne le ohranja zaupanje ljudi v delovanje javnih organov, temveč krepi zlasti temelje demokracije (glej Apohal Vučković, Zakon o javnih uslužbencih s komentarjem, 2022, str. 113), zagotavljajoč, da vsako dejanje oblasti do vseh udeležencev v postopkih odraža spoštovanje in dostojanstvo, ne glede na osebne okoliščine ali odločitve slehernega posameznika (več o tem tudi Letnar Černič, Človekovo dostojanstvo kot temelj vladavine prava v slovenski družbi, 2018, str. 148). '''Kadar stranka uradno spremeni ime, priimek, spol ali druge osebne podatke, je ključnega pomena, da se te spremembe odražajo v vseh po tej spremembi izdanih uradnih dokumentih, vključno z upravnimi odločbami'''. Vsekakor to vključuje tudi uporabo terminologije, ki je pri navajanju v odločbi primerna za uradno priznani spol stranke.
Priznanje in upoštevanje uradno priznane spremembe spola v vseh uradnih dokumentih in upravnih odločbah predstavlja izraz spoštovanja do osebne avtonomije in identitete posameznika. Tako se v upravnih postopkih pri izvajanju oblasti dodatno utrjujejo temelji '''načela nediskriminacije''' (glej 4. člen Zakona o varstvu pred diskriminacijo ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7273 ZVarD, Ur. l. RS, št. 33/16])), '''načelo dostojanstva''' (glej 34. členu Ustave Republike Slovenije ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I])) ter '''varstva osebnih podatkov''' (glej načelo točnosti iz (d) točke, prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov ([https://gdpr-info.eu/ SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1])).
Glede na načelo točnosti s področja prava varstva osebnih podatkov velja poudariti, da to načelo predpostavlja obdelavo osebnih podatkov (v konkretnem primeru naslavljanje stranke v upravnem aktu) na način, da se '''obdelujejo točni in, kadar je to potrebno, posodobljeni osebni podatki stranke''' (o tem tudi Kuner, Komentar Splošne uredbe o varstvu podatkov, 2020, str. 309). To načelo od javnih organov namreč zahteva, da se ob seznanitvi glede uradne spremembe spola posodobijo tudi vse evidence, ki bodo odražale trenutni pravni status identitete stranke (tj. spremembo njenega spola). Z zagotavljanjem, da so vsa naknadna naslavljanja stranke usklajena z njenim uradno priznanim spolom in imenom, javni organi ne le spoštujejo zakonske obveznosti glede točnosti podatkov, temveč tudi prispevajo k bolj spoštljivemu in vključujočemu okolju pri izvajanju javne oblasti.
Sklepno to pomeni, da morajo''' ''''''javni organi pri svojem delovanju upoštevati načela dostojanstva, spoštovanja in točnosti osebnih podatkov''', kar v konkretnem primeru pomeni tudi '''upoštevanje strankinega uradno priznanega spola v vseh medsebojnih komunikacijah''' (npr. z navajanjem termina "''profesorica''" namesto "''profesor''"). Tako postopanje uradnih oseb v upravnih postopkih upoštevaje zgoraj navedeno podpira demokratične vrednote naše družbe ter krepi medsebojno zaupanje in spoštovanje.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Naslavljanje stranke ob uradno priznani spremembi spola

2024-03-29T23:34:49Z

KJ2788:

== '''Zadeva: Naslavljanje stranke ob uradno priznani spremembi spola - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 29. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako v upravnem aktu naslavljati stranko, kadar ta spremeni spol?
== '''Odgovor:''' ==

V jedru javnega delovanja je '''temeljna obveza javnih organov, da''' upoštevaje 15a. člen Zakona o javnih uslužbencih ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002]) '''posameznike obravnavajo z nedvoumnim dostojanstvom in spoštovanjem'''. To inherentno vodilo pri tem ne le ohranja zaupanje ljudi v delovanje javnih organov, temveč krepi zlasti temelje demokracije (glej Apohal Vučković, Zakon o javnih uslužbencih s komentarjem, 2022, str. 113), zagotavljajoč, da vsako dejanje oblasti do vseh udeležencev v postopkih odraža spoštovanje in dostojanstvo, ne glede na osebne okoliščine ali odločitve slehernega posameznika (več o tem tudi Letnar Černič, Človekovo dostojanstvo kot temelj vladavine prava v slovenski družbi, 2018, str. 148). '''Kadar stranka uradno spremeni ime, priimek, spol ali druge osebne podatke, je ključnega pomena, da se te spremembe odražajo v vseh po tej spremembi izdanih uradnih dokumentih, vključno z upravnimi odločbami'''. Vsekakor to vključuje tudi uporabo terminologije, ki je pri navajanju v odločbi primerna za uradno priznani spol stranke.Priznanje in upoštevanje uradno priznane spremembe spola v vseh uradnih dokumentih in upravnih odločbah predstavlja izraz spoštovanja do osebne avtonomije in identitete posameznika. Tako se v upravnih postopkih pri izvajanju oblasti dodatno utrjujejo temelji '''načela nediskriminacije''' (glej 4. člen Zakona o varstvu pred diskriminacijo ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7273 ZVarD, Ur. l. RS, št. 33/16])), '''načelo dostojanstva''' (glej 34. členu Ustave Republike Slovenije ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I])) ter '''varstva osebnih podatkov''' (glej načelo točnosti iz (d) točke, prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov ([https://gdpr-info.eu/ SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1])).Glede na načelo točnosti s področja prava varstva osebnih podatkov velja poudariti, da to načelo predpostavlja obdelavo osebnih podatkov (v konkretnem primeru naslavljanje stranke v upravnem aktu) na način, da se '''obdelujejo točni in, kadar je to potrebno, posodobljeni osebni podatki stranke''' (o tem tudi Kuner, Komentar Splošne uredbe o varstvu podatkov, 2020, str. 309). To načelo od javnih organov namreč zahteva, da se ob seznanitvi glede uradne spremembe spola posodobijo tudi vse evidence, ki bodo odražale trenutni pravni status identitete stranke (tj. spremembo njenega spola). Z zagotavljanjem, da so vsa naknadna naslavljanja stranke usklajena z njenim uradno priznanim spolom in imenom, javni organi ne le spoštujejo zakonske obveznosti glede točnosti podatkov, temveč tudi prispevajo k bolj spoštljivemu in vključujočemu okolju pri izvajanju javne oblasti.Sklepno to pomeni, da morajo''' ''''''javni organi pri svojem delovanju upoštevati načela dostojanstva, spoštovanja in točnosti osebnih podatkov''', kar v konkretnem primeru pomeni tudi '''upoštevanje strankinega uradno priznanega spola v vseh medsebojnih komunikacijah''' (npr. z navajanjem termina "''profesorica''" namesto "''profesor''"). Tako postopanje uradnih oseb v upravnih postopkih upoštevaje zgoraj navedeno podpira demokratične vrednote naše družbe ter krepi medsebojno zaupanje in spoštovanje.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Naslavljanje stranke ob uradno priznani spremembi spola

2024-03-29T23:26:44Z

KJ2788: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Kako stranki omogočiti seznanitev s pridobljenimi dokazi?

2024-03-21T18:58:12Z

KJ2788:

== '''Zadeva: Kako stranki omogočiti seznanitev s pridobljenimi dokazi? - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 21. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Na kakšen način mora organ dati stranki možnost, da se izjavi glede pridobljenih dokazov (npr. glede izjave priče) – na ustni obravnavi ali ločeno pisno po obravnavi?

== '''Odgovor:''' ==

Načelo zaslišanja stranke je temeljno načelo vsakega upravnega postopka, ki stranki zagotavlja možnost, da je slišana ter možnost obrambe pred oblastjo ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]). To načelo '''stranki zagotavlja, da se lahko izjavi o celotnem procesnem gradivu in odgovori na navedbe ter dokazne predloge, pridobljene v ugotovitvenem postopku '''(glej Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 88). Pomembno je, '''da ima stranka možnost seznanitve z vsemi navedbami in dokaznimi predlogi, ki bodo bistveno vplivali na končno odločitev organa, pri tem pa mora biti stranka dejansko slišana ter upoštevana, stališča organa do njenih navedb pa morajo biti obrazložena v končni odločitvi.''' Pravica biti slišan tako nosi dvojen cilj, in sicer (i) na eni strani je namenjena čim natančnejši in (materialno) pravilnejši preučitvi upravne zadeve skozi ugotavljanje resničnih dejstev, (ii) na drugi pa se omogoča zagotovitev učinkovitega varstva oz. obrambe (podrejene) stranke. Natančnejše: namen pravice biti slišan je zagotoviti, da se vsaka odločitev, ki posega v položaj stranke, sprejme ob polnem poznavanju (vseh) dejstev, njen cilj pa je omogočiti pristojnemu organu, da popravi napako, ali stranki, da navede elemente v zvezi s svojim osebnim položajem, ki govorijo v prid sprejetju ali nesprejetju odločitve ali taki ali drugačni vsebini odločitve (o tem tudi sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111472332 VSRS X Ips 17/2023]z dne 30. 11. 2023 in sodba [https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf;jsessionid=B058D67B6364B82B6EF77ADC2365C5E1?text=&docid=226979&pageIndex=0&doclang=SL&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=3911415 SEU C-187/19] z dne 4. 6. 2020, tč. 69). Nespoštovanje načela zaslišanja stranke pomeni absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka (več o tem tudi Kovač, Pravica biti slišan v upravnem postopku po slovenski ustavnosodni praksi, 2013, str. 13).
Glede načina, kako stranko seznaniti s pridobljenimi dokazi v upravnem postopku (npr. izjava priče), '''ni pomembno, ali organ stranko seznani z dokazi med obravnavo v ustni obliki, ali ločeno po obravnavi v pisni obliki.''' Glede zagotavljanja načela zaslišanja stranke je namreč bistveno, da''' se stranki zagotovi resnična informiranost o pridobljenih navedbah in dokazih ugotovitvenega postopka, ne glede na način izvedbe seznanitve, dokler se stranki dejansko omogoči, da izoblikuje stališče glede vseh okoliščin zadeve '''(glej Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 90).
Pri načinu izvrševanja zaslišanja načela stranke pa je treba upoštevati še vidik ekonomičnosti postopka ([[Zak:ZUP#14. .C4.8Dlen{{!}}14. člen ZUP]]), kot tudi vidik varstva osebnih podatkov ([https://gdpr-text.com/sl/ Splošna uredba o varstvu podatkov] in [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7959 ZVOP-2]). Skladno z načelom ekonomičnosti je '''postopek treba voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku''', vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko pravilno ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. V zvezi z varstvom osebnih podatkov pa je pomembno, da organ izbere '''tak način seznanitve stranke z dokaznimi sredstvi, da osebne podatke ne razkriva drugim morebitnim udeležencem, če to ni ustrezno, relevantno in potrebno za zasledovan zakoniti namen''' (t.i. načelo najmanjšega obsega podatkov glede na 5. člen [https://gdpr-text.com/sl/ Splošne uredbe o varstvu podatkov], o tem smiselno tudi prvi odstavek [[Zak:ZUP#184. .C4.8Dlen{{!}}184. člena ZUP]]).
Sklenemo lahko, da '''pravica biti slišan ni neposredno odvisna od postopkovnih načinov zagotavljanja sodelovanja stranke v upravnem postopku temveč od realne zmožnosti stranke, da v postopku sodeluje ter se o bistvenih elementih odločanja seznani in se ima možnost izjasniti. Izbrana metoda pa mora biti ekonomsko preudarna ter skladna z varstvom osebnih podatkov.'''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]
[[Category:Ustna obravnava]]

Kako stranki omogočiti seznanitev s pridobljenimi dokazi?

2024-03-21T18:27:17Z

KJ2788: /* Želite podati svoje mnenje: */

== '''Zadeva: Kako stranki omogočiti seznanitev s pridobljenimi dokazi? - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 21. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Na kakšen način mora organ dati stranki možnost, da se izjavi glede pridobljenih dokazov (npr. glede izjave priče) – na ustni obravnavi ali ločeno pisno po obravnavi?
== '''Odgovor:''' ==

Načelo zaslišanja stranke je temeljno načelo vsakega upravnega postopka, ki stranki zagotavlja možnost, da je slišana ter možnost obrambe pred oblastjo (9. člen ZUP). To načelo '''stranki zagotavlja, da se lahko izjavi o celotnem procesnem gradivu in odgovori na navedbe ter dokazne predloge, pridobljene v ugotovitvenem postopku '''(glej Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 88). Pomembno je, '''da ima stranka možnost seznanitve z vsemi navedbami in dokaznimi predlogi, ki bodo bistveno vplivali na končno odločitev organa, pri tem pa mora biti stranka dejansko slišana ter upoštevana, stališča organa do njenih navedb pa morajo biti obrazložena v končni odločitvi.''' Pravica biti slišan tako nosi dvojen cilj, in sicer (i) na eni strani je namenjena čim natančnejši in (materialno) pravilnejši preučitvi upravne zadeve skozi ugotavljanje resničnih dejstev, (ii) na drugi pa se omogoča zagotovitev učinkovitega varstva oz. obrambe (podrejene) stranke. Natančnejše: namen pravice biti slišan je zagotoviti, da se vsaka odločitev, ki posega v položaj stranke, sprejme ob polnem poznavanju (vseh) dejstev, njen cilj pa je omogočiti pristojnemu organu, da popravi napako, ali stranki, da navede elemente v zvezi s svojim osebnim položajem, ki govorijo v prid sprejetju ali nesprejetju odločitve ali taki ali drugačni vsebini odločitve (o tem tudi sodba VSRS X Ips 17/2023 z dne 30. 11. 2023 in sodba SEU C-187/19 z dne 4. 6. 2020, tč. 69). Nespoštovanje načela zaslišanja stranke pomeni absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka (več o tem tudi Kovač, Pravica biti slišan v upravnem postopku po slovenski ustavnosodni praksi, 2013, str. 13).Glede načina, kako stranko seznaniti s pridobljenimi dokazi v upravnem postopku (npr. izjava priče), '''ni pomembno, ali organ stranko seznani z dokazi med obravnavo v ustni obliki, ali ločeno po obravnavi v pisni obliki.''' Glede zagotavljanja načela zaslišanja stranke je namreč bistveno, da''' se stranki zagotovi resnična informiranost o pridobljenih navedbah in dokazih ugotovitvenega postopka, ne glede na način izvedbe seznanitve, dokler se stranki dejansko omogoči, da izoblikuje stališče glede vseh okoliščin zadeve '''(glej Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 90).Pri načinu izvrševanja zaslišanja načela stranke pa je treba upoštevati še vidik ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP), kot tudi vidik varstva osebnih podatkov (Splošna uredba o varstvu podatkov in ZVOP-2). Skladno z načelom ekonomičnosti je '''postopek treba voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku''', vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko pravilno ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. V zvezi z varstvom osebnih podatkov pa je pomembno, da organ izbere '''tak način seznanitve stranke z dokaznimi sredstvi, da osebne podatke ne razkriva drugim morebitnim udeležencem, če to ni ustrezno, relevantno in potrebno za zasledovan zakoniti namen''' (t.i. načelo najmanjšega obsega podatkov glede na 5. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov, o tem smiselno tudi prvi odstavek 184. člena ZUP).Sklenemo lahko, da '''pravica biti slišan ni neposredno odvisna od postopkovnih načinov zagotavljanja sodelovanja stranke v upravnem postopku temveč od realne zmožnosti stranke, da v postopku sodeluje ter se o bistvenih elementih odločanja seznani in se ima možnost izjasniti. Izbrana metoda pa mora biti ekonomsko preudarna ter skladna z varstvom osebnih podatkov.'''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]
[[Category:Ustna obravnava]]

Kako stranki omogočiti seznanitev s pridobljenimi dokazi?

2024-03-21T18:25:02Z

KJ2788:

== '''Zadeva: Kako stranki omogočiti seznanitev s pridobljenimi dokazi? - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 21. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Na kakšen način mora organ dati stranki možnost, da se izjavi glede pridobljenih dokazov (npr. glede izjave priče) – na ustni obravnavi ali ločeno pisno po obravnavi?
== '''Odgovor:''' ==

Načelo zaslišanja stranke je temeljno načelo vsakega upravnega postopka, ki stranki zagotavlja možnost, da je slišana ter možnost obrambe pred oblastjo (9. člen ZUP). To načelo '''stranki zagotavlja, da se lahko izjavi o celotnem procesnem gradivu in odgovori na navedbe ter dokazne predloge, pridobljene v ugotovitvenem postopku '''(glej Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 88). Pomembno je, '''da ima stranka možnost seznanitve z vsemi navedbami in dokaznimi predlogi, ki bodo bistveno vplivali na končno odločitev organa, pri tem pa mora biti stranka dejansko slišana ter upoštevana, stališča organa do njenih navedb pa morajo biti obrazložena v končni odločitvi.''' Pravica biti slišan tako nosi dvojen cilj, in sicer (i) na eni strani je namenjena čim natančnejši in (materialno) pravilnejši preučitvi upravne zadeve skozi ugotavljanje resničnih dejstev, (ii) na drugi pa se omogoča zagotovitev učinkovitega varstva oz. obrambe (podrejene) stranke. Natančnejše: namen pravice biti slišan je zagotoviti, da se vsaka odločitev, ki posega v položaj stranke, sprejme ob polnem poznavanju (vseh) dejstev, njen cilj pa je omogočiti pristojnemu organu, da popravi napako, ali stranki, da navede elemente v zvezi s svojim osebnim položajem, ki govorijo v prid sprejetju ali nesprejetju odločitve ali taki ali drugačni vsebini odločitve (o tem tudi sodba VSRS X Ips 17/2023 z dne 30. 11. 2023 in sodba SEU C-187/19 z dne 4. 6. 2020, tč. 69). Nespoštovanje načela zaslišanja stranke pomeni absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka (več o tem tudi Kovač, Pravica biti slišan v upravnem postopku po slovenski ustavnosodni praksi, 2013, str. 13).Glede načina, kako stranko seznaniti s pridobljenimi dokazi v upravnem postopku (npr. izjava priče), '''ni pomembno, ali organ stranko seznani z dokazi med obravnavo v ustni obliki, ali ločeno po obravnavi v pisni obliki.''' Glede zagotavljanja načela zaslišanja stranke je namreč bistveno, da''' se stranki zagotovi resnična informiranost o pridobljenih navedbah in dokazih ugotovitvenega postopka, ne glede na način izvedbe seznanitve, dokler se stranki dejansko omogoči, da izoblikuje stališče glede vseh okoliščin zadeve '''(glej Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 90).Pri načinu izvrševanja zaslišanja načela stranke pa je treba upoštevati še vidik ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP), kot tudi vidik varstva osebnih podatkov (Splošna uredba o varstvu podatkov in ZVOP-2). Skladno z načelom ekonomičnosti je '''postopek treba voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku''', vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko pravilno ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. V zvezi z varstvom osebnih podatkov pa je pomembno, da organ izbere '''tak način seznanitve stranke z dokaznimi sredstvi, da osebne podatke ne razkriva drugim morebitnim udeležencem, če to ni ustrezno, relevantno in potrebno za zasledovan zakoniti namen''' (t.i. načelo najmanjšega obsega podatkov glede na 5. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov, o tem smiselno tudi prvi odstavek 184. člena ZUP).Sklenemo lahko, da '''pravica biti slišan ni neposredno odvisna od postopkovnih načinov zagotavljanja sodelovanja stranke v upravnem postopku temveč od realne zmožnosti stranke, da v postopku sodeluje ter se o bistvenih elementih odločanja seznani in se ima možnost izjasniti. Izbrana metoda pa mora biti ekonomsko preudarna ter skladna z varstvom osebnih podatkov.'''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />