Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Postopanje upravnega organa, ko stranka ne želi začeti postopka za rešitev predhodnega vprašanja zaradi napačno ugotovljenih dejstev

2024-03-11T20:32:54Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Postopanje upravnega organa, ko stranka ne želi začeti postopka za rešitev predhodnega vprašanja zaradi napačno ugotovljenih dejstev  ==

'''Datum odgovora:''' 28. 3. 2011, pregled 15. 1. 2023  

== '''Vprašanje:''' ==

Stranki je bil v upravnem postopku (npr. v postopku pridobitve otroškega dodatka) izdan sklep o prekinitvi postopka v skladu s prvim odstavkom 147. člena ZUP, v katerem ji je organ naložil, da v skladu z drugim odstavkom 151. člena ZUP vloži pri pristojnem organu vlogo za začetek postopka za rešitev predhodnega vprašanja (npr. zahtevek za ureditev preživnine). Stranka se je nato zopet oglasila pri upravnem organu ter podala ustno izjavo na zapisnik, da ne bo dajala vloge na drug organ, pristojen za reševanje predhodnega vprašanja, saj se je pri izpolnjevanju prvotne vloge (za pridobitev otroškega dodatka) zmotila oz. je pozabila vnesti določene podatke, ki vplivajo na dejansko stanje (npr. pozabila je napisati svojega partnerja, s katerim je v izvenzakonski zvezi). Kako mora postopati organ v takem primeru?

Upravni postopek (npr. izdaja gradbenega dovoljenja) je bil prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja, ki je v pristojnosti drugega organa. Zoper odločitev, izdano v zvezi z reševanjem predhodnega vprašanja, je bila izdana sodba Upravnega sodišča, iz katere izhaja, da je bila odločba o predhodnem vprašanju izdana preuranjeno, saj še niso bili izpolnjeni pogoji za prekinitev osnovnega postopka (dejansko stanje v osnovnem postopku ni bilo ugotovljeno popolno in nedvoumno, zaradi česar se niti ne more odločati o predhodnem vprašanju - oba postopka sta namreč medsebojno povezana in pogojena). Sodišče je v sodbi tudi navedlo, da se bo lahko postopek glede reševanja predhodnega vprašanja nadaljeval šele, ko bo organ, ki vodi osnovni postopek, ponovno izvedel ugotovitveni postopek. Organ, ki je prekinil svoj postopek, zatrjuje, da postopka na podlagi izdane sodbe ne more nadaljevati, saj je v sklepu o prekinitvi (ki je pravnomočen) navedel, da se bo njegov postopek nadaljeval po tem, ko bo odločitev o predhodnem vprašanju dokončna. Odločitev o predhodnem vprašanju pa se ne more izdati, ker je organ, ki vodi osnovni postopek, nepopolno ugotovil dejansko stanje. Ali je mogoče, da se osnovni postopek kljub pravnomočnemu sklepu o prekinitvi postopka nadaljuje iz razloga, ker je sodišče ugotovilo, da je bil prvotni postopek nepopoln (kar je osnova za izvedbo odločanja o predhodnem vprašanju)? 
== '''Odgovor:''' ==

Izdani sklep o prekinitvi postopka z namenom rešitve predhodnega vprašanja pred pristojnim organom, ki je bil izdan na podlagi napačno ugotovljenih dejstev, je nezakonit.

To pa ne ovira nastopa njegove dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti.

Organ mora v takšnem primeru nadaljevati postopek in meritorno odločiti na podlagi pravilno ugotovljenih dejstev, ki jih je sicer ugotovil šele po izdaji prvotnega sklepa o prekinitvi. '''Namreč pomembno je, da organ v skladu z načelom materialne resnice (glej [[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) ugotovi dejansko stanje in kar najhitreje in čim bolj smotrno reši zadevo (glej [[Zak:ZUP#14. člen{{!}}14. člen ZUP]])'''. Ravno iz pravilno ugotovljenih dejstev pa izhaja, da ni več potrebe po prekinitvi postopka.

Torej organ od stranke ne bo zahteval rešitve predhodnega vprašanja in tako uveljavljal posledic, ki bi izhajale iz tega (ustavitev postopka). Zadostuje, da '''organ odstop od procesne zahteve''' (sklep o prekinitvi postopka z nalogom, da stranka zahteva pri pristojnem organu uvedbo postopka za rešitev predhodnega vprašanja), '''evidentira z uradnim zaznamkom ter o tem obvestil stranko'''. Pomembno je, da se postopek nadaljuje, saj je to potrebno predvsem z vidika varstva javnega interesa (oz. interesa otroka).

Odločitev sodišča o odpravi izpodbijanega akta in vrnitvi zadeve v ponovni postopek pristojnemu organu od tega organa zahteva tudi ponovno odločanje. Učinek sodbe s katero sodišče odpravi izpodbijani akt je v tem, '''da mora upravni organ upravni postopek ponovno voditi in o zahtevi odločiti z novim upravnim aktom.''' Pri ponovnem odločanju je upravni organ vezan na '''pravno mnenje sodišča''' (četrti odstavek 64. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1]). Če iz pravnomočne sodbe, s katero je bil prvotni upravni akt odpravljen, izhaja razlaga materialnega prava, ki narekuje drugačno ugotovitev dejanskega stanja in temu prilagojene zahtevke strank, je organ dolžan stranki omogočiti, da se na tako spremenjeno pravno situacijo odzove. V kolikor se je postopek za rešitev predhodnega vprašanja začel na vlogo stranke (drugi odstavek [[Zak:ZUP#151. .C4.8Dlen{{!}}151. člena ZUP]]) in bo stranka glede na navedeno pravno situacijo v ponovnem postopku morebiti umaknila vlogo, bo pristojni upravni organ '''s sklepom''' postopek za rešitev predhodnega vprašanja '''ustavil''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]). V kolikor stranka vloge ne umakne, bo upravni organ v ponovnem postopku odločil z upravnim aktom '''v skladu s pravnim mnenjem sodišča'''. Postopek, ki je bil prekinjen zato, da bi se rešilo predhodno vprašanje pri pristojnem organu oziroma pri sodišču, se '''nadaljuje, ko postane odločba o tem vprašanju dokončna ali pravnomočna''' ([[Zak:ZUP#152. .C4.8Dlen{{!}}152. člen ZUP]]). 
 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Predhodno_vprašanje_in_prekinitev_postopka]]

Postopanje upravnega organa, ko stranka ne želi začeti postopka za rešitev predhodnega vprašanja zaradi napačno ugotovljenih dejstev

2024-03-11T20:31:29Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Postopanje upravnega organa, ko stranka ne želi začeti postopka za rešitev predhodnega vprašanja zaradi napačno ugotovljenih dejstev  ==

'''Datum odgovora:''' 28. 3. 2011, pregled 15. 1. 2023  

== '''Vprašanje:''' ==

Stranki je bil v upravnem postopku (npr. v postopku pridobitve otroškega dodatka) izdan sklep o prekinitvi postopka v skladu s prvim odstavkom 147. člena ZUP, v katerem ji je organ naložil, da v skladu z drugim odstavkom 151. člena ZUP vloži pri pristojnem organu vlogo za začetek postopka za rešitev predhodnega vprašanja (npr. zahtevek za ureditev preživnine). Stranka se je nato zopet oglasila pri upravnem organu ter podala ustno izjavo na zapisnik, da ne bo dajala vloge na drug organ, pristojen za reševanje predhodnega vprašanja, saj se je pri izpolnjevanju prvotne vloge (za pridobitev otroškega dodatka) zmotila oz. je pozabila vnesti določene podatke, ki vplivajo na dejansko stanje (npr. pozabila je napisati svojega partnerja, s katerim je v izvenzakonski zvezi). Kako mora postopati organ v takem primeru?

Upravni postopek (npr. izdaja gradbenega dovoljenja) je bil prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja, ki je v pristojnosti drugega organa. Zoper odločitev, izdano v zvezi z reševanjem predhodnega vprašanja, je bila izdana sodba Upravnega sodišča, iz katere izhaja, da je bila odločba o predhodnem vprašanju izdana preuranjeno, saj še niso bili izpolnjeni pogoji za prekinitev osnovnega postopka (dejansko stanje v osnovnem postopku ni bilo ugotovljeno popolno in nedvoumno, zaradi česar se niti ne more odločati o predhodnem vprašanju - oba postopka sta namreč medsebojno povezana in pogojena). Sodišče je v sodbi tudi navedlo, da se bo lahko postopek glede reševanja predhodnega vprašanja nadaljeval šele, ko bo organ, ki vodi osnovni postopek, ponovno izvedel ugotovitveni postopek. Organ, ki je prekinil svoj postopek, zatrjuje, da postopka na podlagi izdane sodbe ne more nadaljevati, saj je v sklepu o prekinitvi (ki je pravnomočen) navedel, da se bo njegov postopek nadaljeval po tem, ko bo odločitev o predhodnem vprašanju dokončna. Odločitev o predhodnem vprašanju pa se ne more izdati, ker je organ, ki vodi osnovni postopek, nepopolno ugotovil dejansko stanje. Ali je mogoče, da se osnovni postopek kljub pravnomočnemu sklepu o prekinitvi postopka nadaljuje iz razloga, ker je sodišče ugotovilo, da je bil prvotni postopek nepopoln (kar je osnova za izvedbo odločanja o predhodnem vprašanju)? 
== '''Odgovor:''' ==

Izdani sklep o prekinitvi postopka z namenom rešitve predhodnega vprašanja pred pristojnim organom, ki je bil izdan na podlagi napačno ugotovljenih dejstev, je nezakonit.

To pa ne ovira nastopa njegove dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti.

Organ mora v takšnem primeru nadaljevati postopek in meritorno odločiti na podlagi pravilno ugotovljenih dejstev, ki jih je sicer ugotovil šele po izdaji prvotnega sklepa o prekinitvi. '''Namreč pomembno je, da organ v skladu z načelom materialne resnice (glej [[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) ugotovi dejansko stanje in kar najhitreje in čim bolj smotrno reši zadevo (glej [[Zak:ZUP#14. člen{{!}}14. člen ZUP]])'''. Ravno iz pravilno ugotovljenih dejstev pa izhaja, da ni več potrebe po prekinitvi postopka.

Torej organ od stranke ne bo zahteval rešitve predhodnega vprašanja in tako uveljavljal posledic, ki bi izhajale iz tega (ustavitev postopka). Zadostuje, da '''organ odstop od procesne zahteve''' (sklep o prekinitvi postopka z nalogom, da stranka zahteva pri pristojnem organu uvedbo postopka za rešitev predhodnega vprašanja), '''evidentira z uradnim zaznamkom ter o tem obvestil stranko'''. Pomembno je, da se postopek nadaljuje, saj je to potrebno predvsem z vidika varstva javnega interesa (oz. interesa otroka).

Odločitev sodišča o odpravi izpodbijanega akta in vrnitvi zadeve v ponovni postopek pristojnemu organu od tega organa zahteva tudi ponovno odločanje. Učinek sodbe s katero sodišče odpravi izpodbijani akt je v tem, da mora upravni organ upravni postopek ponovno voditi in o zahtevi odločiti z novim upravnim aktom. Pri ponovnem odločanju je upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča (četrti odstavek 64. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 ZUS-1]). Če iz pravnomočne sodbe, s katero je bil prvotni upravni akt odpravljen, izhaja razlaga materialnega prava, ki narekuje drugačno ugotovitev dejanskega stanja in temu prilagojene zahtevke strank, je organ dolžan stranki omogočiti, da se na tako spremenjeno pravno situacijo odzove. V kolikor se je postopek za rešitev predhodnega vprašanja začel na vlogo stranke (drugi odstavek [[Zak:ZUP#151. .C4.8Dlen{{!}}151. člena ZUP]]) in bo stranka glede na navedeno pravno situacijo v ponovnem postopku morebiti umaknila vlogo, bo pristojni upravni organ s sklepom postopek za rešitev predhodnega vprašanja ustavil (prvi odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]). V kolikor stranka vloge ne umakne, bo upravni organ v ponovnem postopku odločil z upravnim aktom v skladu s pravnim mnenjem sodišča. Postopek, ki je bil prekinjen zato, da bi se rešilo predhodno vprašanje pri pristojnem organu oziroma pri sodišču, se nadaljuje, ko postane odločba o tem vprašanju dokončna ali pravnomočna ([[Zak:ZUP#152. .C4.8Dlen{{!}}152. člen ZUP]]). 
 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Predhodno_vprašanje_in_prekinitev_postopka]]

Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu

2024-02-29T19:11:12Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu''' ''' ==

'''Datum odgovora:''' 15. 9. 2011, pregled 23. 1. 2023 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali gre pri izdaji akta, ki ga področni zakon imenuje "potrdilo" za upravno zadevo ali le potrdila po posebnem ugotovitvenem postopku (180. člen ZUP)?

Ali lokacijsko informacijo, ki jo izda občina, štejemo kot odločbo ali kot potrdilo?
== '''Odgovor:''' ==

Kdaj gre za upravno zadevo, upoštevaje področni zakon ali ne glede na njegove določbe, opredeljuje ZUP z materialno definicijo upravne zadeve v [[Zak:ZUP#2._.C4.8Dlen{{!}}2. členu ZUP]]. Ta določba najprej določa, da gre za upravno zadevo, ko se odloča o pravici, obveznosti ali pravne koristi pravne ali fizične osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Drugi odstavek istega člena pove, da se šteje za upravno zadevo, če je s (področnim) predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v njem ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (t. i. formalna definicija upravne zadeve). Če upravna zadeva ni določljiva niti iz procesnih znakov, uporabimo materialno definicijo upravne zadeve, ki pomeni, da gre za upravno zadevo in s tem za podrejeno rabo vseh pravil ZUP, razen če posamezno postopkovno vprašanje področni zakon uredi drugače, kadar se odloča o strankini pravici oziroma pravni koristi v razmerju do oblasti in pride do kolizije javnega interesa in vsaj enega zasebnega interesa (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 14).

V področnem zakonu je lahko eksplicitno določeno, da se za dokazila poleg potrdil in drugih listin štejejo tudi izjave izvedencev, prič in ogledi v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek, torej področni zakon določa vodenje posebnega ugotovitvenega postopka. Glede na te določbe se mora šteti, da gre pri izdaji "potrdila" po področnem zakonu po materialni definiciji upravne zadeve za "pravi" upravni postopek in ne le izdajo potrdila v smislu ZUP (čeprav po [[Zak:ZUP#180._.C4.8Dlen{{!}}180. členu ZUP]] prek predhodnega vodenja posebnega ugotovitvenega postopka). '''Kadar je iz dikcije področnega zakona jasno, da mora pristojni organ v postopku vsebinsko presojati izpolnitev vseh pogojev prek ugotovitvenega in dokaznega postopka v konkretni zadevi in posledično (ne) priznati oziroma ugotoviti neko pravno posledico, gre namreč za meritorno odločanje o upravnopravnem razmerju. Ne gre le za izkaz že prej priznane pravice direktno po zakonu, kot bi veljalo za potrdilo v smislu ZUP.'''

Gre za upravni postopek, ker stranka s tem aktom kot ugotovitveno odločbo dobi pravico (npr. do uporabe objekta po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 GZ-1] ali prej po 180. členu ZGO-1), ki jo sicer res daje zakon, vendar mora v posamični in konkretni zadevi pristojni organ tako kot v vseh drugih postopkih preveriti dejansko stanje in pozitivni akt izdati le, če je to skladno s pravnim stanjem, upoštevaje (potencialno) kolizijo interesov. Če področni zakon jasno vzpostavlja pravne posledice "potrdila", '''je tako "potrdilo" najmanj ugotovitvena ali deklaratorna odločba '''(več o razlikovanju med potrdili in deklarativnimi odločbami gl. v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 356 in 387). Tako potrdilo je zato je vir nekega upravičenja, ne glede na poimenovanje zakonodajalca, po pravni naravi oziroma v smislu ZUP in ZUS-1 '''odločba oziroma (meritorni) konkretni in posamični upravni akt'''.

Da področni zakon določa za naziv akta "potrdilo", torej nikakor ne pomeni, da je po svoji pravi pravni naravi ta dokument res samo potrdilo v smislu ZUP, kakor analogno velja tudi za druge tipe aktov (npr. če področni zakon določa, da se meritorno odloči s "sklepom" ali "soglasjem", je ta akt v smislu ZUP odločba in ne procesni sklep ali soglasje kot priloga zahtevi stranke oziroma soglasje v ugotovitvenem postopku ali ob soodločanju več organov). Področni zakon tako nadredi ZUP le v tem, kakšen je naziv odločbe (je "potrdilo"), vendar za ta akt (npr. sestavine v skladu z [[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen{{!}}210. členom ZUP]], vključno z obrazložitvijo in poukom o pravnem sredstvu) in postopek njegove izdaje veljajo vsa pravila ZUP. '''Zoper to "potrdilo" se tako lahko vloži pritožbo, druga pravna sredstva, uveljavlja sodno varstvo in predvsem na njeni podlagi stranka črpa ugotovljeno oziroma priznano pravico '''. Zaradi nadrejene rabe področnega zakona sicer ta lahko določi drugačna pravila kot ZUP, npr. kdo ima položaj stranke. 

Lokacijska informacija ima naravo '''potrdila iz uradne evidence''' in se izda v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek proti plačilu upravne takse (četrti odstavek 279. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 Zakona o urejanju prostora]; tako tudi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258300 sodba I U 391/2010] in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-21386 Sklep I Up 677/2006]). Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, se izdajo stranki na ustno zahtevo praviloma istega dne, ko je stranka potrdilo oziroma drugo listino zahtevala, najpozneje pa v 15 dneh, če ni v predpisu, s katerim je bila vzpostavljena uradna evidenca, drugače določeno (četrti odstavek [[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člena ZUP]]).

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]] [[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]

Začetek postopka po uradni dolžnosti

2024-02-23T10:45:24Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Začetek postopka po uradni dolžnosti ==

'''Datum odgovora:''' 9. 4. 2014, pregled 18. 12. 2022, dopolnjeno 23. 2. 2024 '''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj se upravni postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, v resnici začne?

Področni zakon določa, da se postopek začne na predlog predstojnika notranje organizacijske enote organa, o zadevi pa nato odloča predstojnik organa. Ali akt predstojnika notranje organizacijske enote organa predstavlja dejanje, s katerim se začne postopek po uradni dolžnosti v smislu ZUP?

Agencija RS za okolje je pristojna za uveljavljanje odgovornosti za preprečevanje ali sanacijo okoljske škode. Uveljavitev te odgovornosti se zgodi z upravnim aktom - odločbo po izvedbi ugotovitvenega postopka. Ker gre pri tovrstni odločbi za naložitev obveznosti povzročitelju, je upravni postopek pred izdajo odločbe po svoji naravi postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti. Pristojni organ običajno za primer, ki bi lahko predstavljal primer okoljske škode, ne izve od povzročitelja (prvi odstavek 165. člena ZVO-2), pač pa je o njem obveščeno (drugi odstavek 165. člena ZVO-2). Pojem okoljske škode je dokaj širok, opredeljen je tudi z nedoločnimi pravnimi pojmi. Mnogokrat se ugotovitveni postopek v velikem delu nanaša na ugotavljanje, ali gre pri negativnih posledicah na okolju za okoljsko škodo ali ne. Prvi del obravnavanja tovrstnega primera zato navadno pomeni ugotavljanje dejstev, ki vzpostavljajo "okoljsko škodo", in mnogokrat se izkaže, da dejansko stanje ne omogoča, da bi ga subsumirali pod ta pojem. V nekaterih primerih je tak zaključek mogoče vzpostaviti že prima facie. V tem delu postopka pristojni organ strank (povzročitelja in morebitnih stranskih udeležencev) še ne vključuje v postopek. Kaj je tisto dejanje ali dogodek, ki pomeni, da je obravnavanje neke informacije o domnevni okoljski škodi upravni postopek (upravna zadeva)? Zagotovo velja, da je dejanje, ki pomeni, da se vodi upravni postopek, prvi stik z domnevnim povzročiteljem. Kateri od tipičnih predhodnih dogodkov, navedenih v nadaljevanju, lahko štejemo pod postopkovno dejanje. Vsak od korakov je namenjen temu, da se potrdi ali ovrže sum, da je prišlo do okoljske škode.
1) prejem bolj ali manj skopega obvestila od drugih organov ali organizacij (npr. inšpekcija, Policija);
2) začetna interna presoja (tehtanje), ali prejete informacije (iz obvestil ali medijskih poročil) vzpostavljajo verjetnost, da gre za nastanek okoljske škode;
3) pridobivanje podatkov o škodnem dogodku od drugih organov ali organizacij (npr. gasilci, Policija, inšpekcija);
4) izvedba vzorčenja ter kemijske (ali druge) analize.
Zlasti nas zanima korak ali prima facie ugotovitev, da iz obvestila ne izhaja, da bi lahko šlo za okoljsko škodo, že pomeni odločanje o upravni zadevi, in posledično, s kakšnim aktom organ tako upravni postopek zaključi.

== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek po ZUP se lahko začne na dva alternativna načina, odvisno od interesa, ki se uveljavlja (strankin ali javni), in sicer na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti ([[Zak:ZUP#125._.C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]). '''Po uradni dolžnosti se postopek začne, če zakon ali na zakon oprt predpis tako določa, ali če to terja varstvo javnega interesa ali javne koristi določene z zakonom''' (Jerovšek, Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 146).

Po uradni dolžnosti je postopek začet v trenutku, ko organ opravi v ta namen kakršno koli '''dejanje''' ([[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), '''a mora iti za dejanje '''v razmerju do stranke''', ne le notranje poslovanje organa'''. Le redko se po ZUP o začetku postopka izda kak akt (npr. sklep o dovolitvi obnove postopka, gl. prvi odstavek [[Zak:ZUP#268._.C4.8Dlen{{!}}268. člena ZUP]]). Za začetek postopka bo veljal npr. trenutek, ko organ skladno s predpisi o pisarniškem poslovanju ustrezno evidentira novo upravno zadevo, ali ko uradna oseba, ki vodi postopek, začne s pridobivanjem in izvajanjem dokazov v upravnem postopku z namenom odločitve o zadevi pri začetku postopka izven uradnih prostorov organa (npr. na terenu pri inšpekcijskem postopku) (Jerovšek, Komentar k ZUP, 2004, str. 393).

Glede na izrecno določbo področnega predpisa, da se postopek začne na '''predlog predstojnika notranje''' organizacijske enote, pa je '''tak akt treba razumeti kot '''procesno predpostavko za uvedbo''' postopka '''in hkrati kot trenutek začetka postopka, in to ne glede na to, kdaj je nato organ, ki sicer vodi postopek in odloča o zadevi, storil prvo dejanje''' v razmerju do stranke''' (gl. npr. 81. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1223 Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij], (ZIKS-1), Ur. l. RS, št. 22/2000 in novele). 

Hkrati je ta akt (predlog) treba šteti za '''akcesorni akt''', ki sicer nima narave konkretnega upravnega akta, je pa po svojem bistvu zahteva za izdajo konkretnega upravnega akta in brez nje le-tega ni mogoče izdati. Posledično je '''izdani upravni akt t. i. zbirna odločba'''. Z zakonom ali drugim predpisom, ki temelji na zakonu, je namreč lahko določeno, da odloča en organ s sodelovanjem drugega organa. '''Odločbo, ki se izda v takšni upravni zadevi, imenujemo zbirna (sestavljena, kompleksna) odločba.''' Sodelovanje drugih organov v postopku ter pri odločanju in izdaji takšne odločbe je utemeljeno zaradi določene zainteresiranosti teh organov v upravni zadevi oziroma zaradi posebne narave upravne zadeve, o kateri je treba odločiti, kaže pa se v tem, da vsak od sodelujočih organov opravi določeno dejanje postopka, šele dejanja vseh organov omogočijo izjavo volje ter pravni obstoj in pravno učinkovanje zbirne odločbe. '''Zbirna odločba, ki jo izda organ, pristojen za odločanje v upravni zadevi, je osrednji (centralni) akt, sestavni deli tega akta pa so dejanja sodelujočih organov, ki jim zakon oziroma drug predpis priznava pravico do določenega sodelovanja oziroma soodločanja v upravni zadevi.''' Sodelovanje drugih organov pri izdaji zbirne odločbe se izraža v različnih oblikah. Glede na stopnjo zainteresiranosti v upravni zadevi, v kateri se odloča, je lahko oblika sodelovanja med drugimi, tudi predlog (odločba izdana na predlog drugega organa). Če zakon določa, da se odločba izda na predlog drugega organa, pristojni organ odločbe ne more izdati na lastno pobudo (gl. Androjna in Kerševan, Upravni postopek in upravni spor, 2006, str. 391-396). Po 165. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 ZVO-2], ki ureja izvajanje sanacijskih ukrepov se odločba izda le v primeru, če se ugotovi, da je okoljska škoda nastala.''' '''Z odločbo se povzročitelju okoljske škode  odredi izvedba najustreznejših sanacijskih ukrepov.
Po ZUP se postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, glede na določbo prvega odstavka [[Zak:ZUP#127. .C4.8Dlen{{!}}127. člena ZUP]] začne, ko opravi pristojni organ v ta namen prvo procesno dejanje '''v razmerju do (znane ali vsaj določljive) stranke'''. Ugotavljanje določenih okoliščin še ne pomeni nujno uvedbe postopka. Torej, v kolikor ministrstvo na podlagi prejetih informacij na podlagi katerih ugotavlja ali je sploh šlo za okoljsko škodo in v ta namen tudi npr. izvede ogled oz. analizo tal, to glede na 165. člen ZVO-2 še ne pomeni, da je uvedel upravni postopek. V kolikor se ugotovi, da ne gre za okoljsko škodo, bo uradna oseba o tem napisala uradni zaznamek na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#74. .C4.8Dlen{{!}}74. člena ZUP]] in tudi navedla, da razlogov za uvedbo postopka ni.


''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

 
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 [[Category:Nadrejena_raba_področnih_predpisov_nad_ZUP_(posebni_postopki)]]

[[Kategorija:Začetek postopka po uradni dolžnosti]]

Začetek postopka po uradni dolžnosti

2024-02-23T10:44:36Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Začetek postopka po uradni dolžnosti ==

'''Datum odgovora:''' 9. 4. 2014, pregled 18. 12. 2022, dopolnjeno 23. 2. 2024 '''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj se upravni postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, v resnici začne?

Področni zakon določa, da se postopek začne na predlog predstojnika notranje organizacijske enote organa, o zadevi pa nato odloča predstojnik organa. Ali akt predstojnika notranje organizacijske enote organa predstavlja dejanje, s katerim se začne postopek po uradni dolžnosti v smislu ZUP?

Agencija RS za okolje je pristojna za uveljavljanje odgovornosti za preprečevanje ali sanacijo okoljske škode. Uveljavitev te odgovornosti se zgodi z upravnim aktom - odločbo po izvedbi ugotovitvenega postopka. Ker gre pri tovrstni odločbi za naložitev obveznosti povzročitelju, je upravni postopek pred izdajo odločbe po svoji naravi postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti. Pristojni organ običajno za primer, ki bi lahko predstavljal primer okoljske škode, ne izve od povzročitelja (prvi odstavek 165. člena ZVO-2), pač pa je o njem obveščeno (drugi odstavek 165. člena ZVO-2). Pojem okoljske škode je dokaj širok, opredeljen je tudi z nedoločnimi pravnimi pojmi. Mnogokrat se ugotovitveni postopek v velikem delu nanaša na ugotavljanje, ali gre pri negativnih posledicah na okolju za okoljsko škodo ali ne. Prvi del obravnavanja tovrstnega primera zato navadno pomeni ugotavljanje dejstev, ki vzpostavljajo "okoljsko škodo", in mnogokrat se izkaže, da dejansko stanje ne omogoča, da bi ga subsumirali pod ta pojem. V nekaterih primerih je tak zaključek mogoče vzpostaviti že prima facie. V tem delu postopka pristojni organ strank (povzročitelja in morebitnih stranskih udeležencev) še ne vključuje v postopek. Kaj je tisto dejanje ali dogodek, ki pomeni, da je obravnavanje neke informacije o domnevni okoljski škodi upravni postopek (upravna zadeva)? Zagotovo velja, da je dejanje, ki pomeni, da se vodi upravni postopek, prvi stik z domnevnim povzročiteljem. Kateri od tipičnih predhodnih dogodkov, navedenih v nadaljevanju, lahko štejemo pod postopkovno dejanje. Vsak od korakov je namenjen temu, da se potrdi ali ovrže sum, da je prišlo do okoljske škode.
1) prejem bolj ali manj skopega obvestila od drugih organov ali organizacij (npr. inšpekcija, Policija);
2) začetna interna presoja (tehtanje), ali prejete informacije (iz obvestil ali medijskih poročil) vzpostavljajo verjetnost, da gre za nastanek okoljske škode;
3) pridobivanje podatkov o škodnem dogodku od drugih organov ali organizacij (npr. gasilci, Policija, inšpekcija);
4) izvedba vzorčenja ter kemijske (ali druge) analize.
Zlasti nas zanima korak ali prima facie ugotovitev, da iz obvestila ne izhaja, da bi lahko šlo za okoljsko škodo, že pomeni odločanje o upravni zadevi, in posledično, s kakšnim aktom organ tako upravni postopek zaključi.

== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek po ZUP se lahko začne na dva alternativna načina, odvisno od interesa, ki se uveljavlja (strankin ali javni), in sicer na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti ([[Zak:ZUP#125._.C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]). '''Po uradni dolžnosti se postopek začne, če zakon ali na zakon oprt predpis tako določa, ali če to terja varstvo javnega interesa ali javne koristi določene z zakonom''' (Jerovšek, Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 146).

Po uradni dolžnosti je postopek začet v trenutku, ko organ opravi v ta namen kakršno koli '''dejanje''' ([[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), '''a mora iti za dejanje '''v razmerju do stranke''', ne le notranje poslovanje organa'''. Le redko se po ZUP o začetku postopka izda kak akt (npr. sklep o dovolitvi obnove postopka, gl. prvi odstavek [[Zak:ZUP#268._.C4.8Dlen{{!}}268. člena ZUP]]). Za začetek postopka bo veljal npr. trenutek, ko organ skladno s predpisi o pisarniškem poslovanju ustrezno evidentira novo upravno zadevo, ali ko uradna oseba, ki vodi postopek, začne s pridobivanjem in izvajanjem dokazov v upravnem postopku z namenom odločitve o zadevi pri začetku postopka izven uradnih prostorov organa (npr. na terenu pri inšpekcijskem postopku) (Jerovšek, Komentar k ZUP, 2004, str. 393).

Glede na izrecno določbo področnega predpisa, da se postopek začne na '''predlog predstojnika notranje''' organizacijske enote, pa je '''tak akt treba razumeti kot '''procesno predpostavko za uvedbo''' postopka '''in hkrati kot trenutek začetka postopka, in to ne glede na to, kdaj je nato organ, ki sicer vodi postopek in odloča o zadevi, storil prvo dejanje''' v razmerju do stranke''' (gl. npr. 81. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1223 Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij], (ZIKS-1), Ur. l. RS, št. 22/2000 in novele). 

Hkrati je ta akt (predlog) treba šteti za '''akcesorni akt''', ki sicer nima narave konkretnega upravnega akta, je pa po svojem bistvu zahteva za izdajo konkretnega upravnega akta in brez nje le-tega ni mogoče izdati. Posledično je '''izdani upravni akt t. i. zbirna odločba'''. Z zakonom ali drugim predpisom, ki temelji na zakonu, je namreč lahko določeno, da odloča en organ s sodelovanjem drugega organa. '''Odločbo, ki se izda v takšni upravni zadevi, imenujemo zbirna (sestavljena, kompleksna) odločba.''' Sodelovanje drugih organov v postopku ter pri odločanju in izdaji takšne odločbe je utemeljeno zaradi določene zainteresiranosti teh organov v upravni zadevi oziroma zaradi posebne narave upravne zadeve, o kateri je treba odločiti, kaže pa se v tem, da vsak od sodelujočih organov opravi določeno dejanje postopka, šele dejanja vseh organov omogočijo izjavo volje ter pravni obstoj in pravno učinkovanje zbirne odločbe. '''Zbirna odločba, ki jo izda organ, pristojen za odločanje v upravni zadevi, je osrednji (centralni) akt, sestavni deli tega akta pa so dejanja sodelujočih organov, ki jim zakon oziroma drug predpis priznava pravico do določenega sodelovanja oziroma soodločanja v upravni zadevi.''' Sodelovanje drugih organov pri izdaji zbirne odločbe se izraža v različnih oblikah. Glede na stopnjo zainteresiranosti v upravni zadevi, v kateri se odloča, je lahko oblika sodelovanja med drugimi, tudi predlog (odločba izdana na predlog drugega organa). Če zakon določa, da se odločba izda na predlog drugega organa, pristojni organ odločbe ne more izdati na lastno pobudo (gl. Androjna in Kerševan, Upravni postopek in upravni spor, 2006, str. 391-396). Po 165. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 ZVO-2], ki ureja izvajanje sanacijskih ukrepov se odločba izda le v primeru, če se ugotovi, da je okoljska škoda nastala.''' '''Z odločbo se povzročitelju okoljske škode  odredi izvedba najustreznejših sanacijskih ukrepov.
Po ZUP se postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, glede na določbo prvega odstavka [[Zak:ZUP#127. .C4.8Dlen{{!}}127. člena ZUP]] začne, ko opravi pristojni organ v ta namen prvo procesno dejanje '''v razmerju do (znane ali vsaj določljive) stranke'''. Ugotavljanje določenih okoliščin še ne pomeni nujno uvedbe postopka. Torej, v kolikor ministrstvo na podlagi prejetih informacij na podlagi katerih ugotavlja ali je sploh šlo za okoljsko škodo in v ta namen tudi npr. izvede ogled oz. analizo tal, to glede na 165. člen ZVO-2 še ne pomeni, da je uvedel upravni postopek. V kolikor se ugotovi, da ne gre za okoljsko škodo, bo uradna oseba o tem napisala uradni zaznamek na podlagi drugega odstavka 74. člena ZUP in tudi navedla, da razlogov za uvedbo postopka ni.


''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

 
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 [[Category:Nadrejena_raba_področnih_predpisov_nad_ZUP_(posebni_postopki)]]

[[Kategorija:Začetek postopka po uradni dolžnosti]]

Začetek postopka po uradni dolžnosti

2024-02-23T10:43:06Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Začetek postopka po uradni dolžnosti ==

'''Datum odgovora:''' 9. 4. 2014, pregled 18. 12. 2022, dopolnjeno 23. 2. 2024 '''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj se upravni postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, v resnici začne?

Področni zakon določa, da se postopek začne na predlog predstojnika notranje organizacijske enote organa, o zadevi pa nato odloča predstojnik organa. Ali akt predstojnika notranje organizacijske enote organa predstavlja dejanje, s katerim se začne postopek po uradni dolžnosti v smislu ZUP?''''''Agencija RS za okolje je pristojna za uveljavljanje odgovornosti za preprečevanje ali sanacijo okoljske škode. Uveljavitev te odgovornosti se zgodi z upravnim aktom - odločbo po izvedbi ugotovitvenega postopka. Ker gre pri tovrstni odločbi za naložitev obveznosti povzročitelju, je upravni postopek pred izdajo odločbe po svoji naravi postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti. Pristojni organ običajno za primer, ki bi lahko predstavljal primer okoljske škode, ne izve od povzročitelja (prvi odstavek 165. člena ZVO-2), pač pa je o njem obveščeno (drugi odstavek 165. člena ZVO-2). Pojem okoljske škode je dokaj širok, opredeljen je tudi z nedoločnimi pravnimi pojmi. Mnogokrat se ugotovitveni postopek v velikem delu nanaša na ugotavljanje, ali gre pri negativnih posledicah na okolju za okoljsko škodo ali ne. Prvi del obravnavanja tovrstnega primera zato navadno pomeni ugotavljanje dejstev, ki vzpostavljajo "okoljsko škodo", in mnogokrat se izkaže, da dejansko stanje ne omogoča, da bi ga subsumirali pod ta pojem. V nekaterih primerih je tak zaključek mogoče vzpostaviti že prima facie. V tem delu postopka pristojni organ strank (povzročitelja in morebitnih stranskih udeležencev) še ne vključuje v postopek. Kaj je tisto dejanje ali dogodek, ki pomeni, da je obravnavanje neke informacije o domnevni okoljski škodi upravni postopek (upravna zadeva)? Zagotovo velja, da je dejanje, ki pomeni, da se vodi upravni postopek, prvi stik z domnevnim povzročiteljem. Kateri od tipičnih predhodnih dogodkov, navedenih v nadaljevanju, lahko štejemo pod postopkovno dejanje. Vsak od korakov je namenjen temu, da se potrdi ali ovrže sum, da je prišlo do okoljske škode.
1) prejem bolj ali manj skopega obvestila od drugih organov ali organizacij (npr. inšpekcija, Policija);
2) začetna interna presoja (tehtanje), ali prejete informacije (iz obvestil ali medijskih poročil) vzpostavljajo verjetnost, da gre za nastanek okoljske škode;
3) pridobivanje podatkov o škodnem dogodku od drugih organov ali organizacij (npr. gasilci, Policija, inšpekcija);
4) izvedba vzorčenja ter kemijske (ali druge) analize.
Zlasti nas zanima korak ali prima facie ugotovitev, da iz obvestila ne izhaja, da bi lahko šlo za okoljsko škodo, že pomeni odločanje o upravni zadevi, in posledično, s kakšnim aktom organ tako upravni postopek zaključi.

== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek po ZUP se lahko začne na dva alternativna načina, odvisno od interesa, ki se uveljavlja (strankin ali javni), in sicer na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti ([[Zak:ZUP#125._.C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]). '''Po uradni dolžnosti se postopek začne, če zakon ali na zakon oprt predpis tako določa, ali če to terja varstvo javnega interesa ali javne koristi določene z zakonom''' (Jerovšek, Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 146).

Po uradni dolžnosti je postopek začet v trenutku, ko organ opravi v ta namen kakršno koli '''dejanje''' ([[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), '''a mora iti za dejanje '''v razmerju do stranke''', ne le notranje poslovanje organa'''. Le redko se po ZUP o začetku postopka izda kak akt (npr. sklep o dovolitvi obnove postopka, gl. prvi odstavek [[Zak:ZUP#268._.C4.8Dlen{{!}}268. člena ZUP]]). Za začetek postopka bo veljal npr. trenutek, ko organ skladno s predpisi o pisarniškem poslovanju ustrezno evidentira novo upravno zadevo, ali ko uradna oseba, ki vodi postopek, začne s pridobivanjem in izvajanjem dokazov v upravnem postopku z namenom odločitve o zadevi pri začetku postopka izven uradnih prostorov organa (npr. na terenu pri inšpekcijskem postopku) (Jerovšek, Komentar k ZUP, 2004, str. 393).

Glede na izrecno določbo področnega predpisa, da se postopek začne na '''predlog predstojnika notranje''' organizacijske enote, pa je '''tak akt treba razumeti kot '''procesno predpostavko za uvedbo''' postopka '''in hkrati kot trenutek začetka postopka, in to ne glede na to, kdaj je nato organ, ki sicer vodi postopek in odloča o zadevi, storil prvo dejanje''' v razmerju do stranke''' (gl. npr. 81. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1223 Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij], (ZIKS-1), Ur. l. RS, št. 22/2000 in novele). 

Hkrati je ta akt (predlog) treba šteti za '''akcesorni akt''', ki sicer nima narave konkretnega upravnega akta, je pa po svojem bistvu zahteva za izdajo konkretnega upravnega akta in brez nje le-tega ni mogoče izdati. Posledično je '''izdani upravni akt t. i. zbirna odločba'''. Z zakonom ali drugim predpisom, ki temelji na zakonu, je namreč lahko določeno, da odloča en organ s sodelovanjem drugega organa. '''Odločbo, ki se izda v takšni upravni zadevi, imenujemo zbirna (sestavljena, kompleksna) odločba.''' Sodelovanje drugih organov v postopku ter pri odločanju in izdaji takšne odločbe je utemeljeno zaradi določene zainteresiranosti teh organov v upravni zadevi oziroma zaradi posebne narave upravne zadeve, o kateri je treba odločiti, kaže pa se v tem, da vsak od sodelujočih organov opravi določeno dejanje postopka, šele dejanja vseh organov omogočijo izjavo volje ter pravni obstoj in pravno učinkovanje zbirne odločbe. '''Zbirna odločba, ki jo izda organ, pristojen za odločanje v upravni zadevi, je osrednji (centralni) akt, sestavni deli tega akta pa so dejanja sodelujočih organov, ki jim zakon oziroma drug predpis priznava pravico do določenega sodelovanja oziroma soodločanja v upravni zadevi.''' Sodelovanje drugih organov pri izdaji zbirne odločbe se izraža v različnih oblikah. Glede na stopnjo zainteresiranosti v upravni zadevi, v kateri se odloča, je lahko oblika sodelovanja med drugimi, tudi predlog (odločba izdana na predlog drugega organa). Če zakon določa, da se odločba izda na predlog drugega organa, pristojni organ odločbe ne more izdati na lastno pobudo (gl. Androjna in Kerševan, Upravni postopek in upravni spor, 2006, str. 391-396). Po 165. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 ZVO-2], ki ureja izvajanje sanacijskih ukrepov se odločba izda le v primeru, če se ugotovi, da je okoljska škoda nastala.''' '''Z odločbo se povzročitelju okoljske škode  odredi izvedba najustreznejših sanacijskih ukrepov.
Po ZUP se postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, glede na določbo prvega odstavka [[Zak:ZUP#127. .C4.8Dlen{{!}}127. člena ZUP]] začne, ko opravi pristojni organ v ta namen prvo procesno dejanje '''v razmerju do (znane ali vsaj določljive) stranke'''. Ugotavljanje določenih okoliščin še ne pomeni nujno uvedbe postopka. Torej, v kolikor ministrstvo na podlagi prejetih informacij na podlagi katerih ugotavlja ali je sploh šlo za okoljsko škodo in v ta namen tudi npr. izvede ogled oz. analizo tal, to glede na 165. člen ZVO-2 še ne pomeni, da je uvedel upravni postopek. V kolikor se ugotovi, da ne gre za okoljsko škodo, bo uradna oseba o tem napisala uradni zaznamek na podlagi drugega odstavka 74. člena ZUP in tudi navedla, da razlogov za uvedbo postopka ni.


''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

 
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 [[Category:Nadrejena_raba_področnih_predpisov_nad_ZUP_(posebni_postopki)]]

[[Kategorija:Začetek postopka po uradni dolžnosti]]

Začetek postopka po uradni dolžnosti

2024-02-23T10:42:36Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Začetek postopka po uradni dolžnosti ==

'''Datum odgovora:''' 9. 4. 2014, pregled 18. 12. 2022 '''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj se upravni postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, v resnici začne?

Področni zakon določa, da se postopek začne na predlog predstojnika notranje organizacijske enote organa, o zadevi pa nato odloča predstojnik organa. Ali akt predstojnika notranje organizacijske enote organa predstavlja dejanje, s katerim se začne postopek po uradni dolžnosti v smislu ZUP?''''''Agencija RS za okolje je pristojna za uveljavljanje odgovornosti za preprečevanje ali sanacijo okoljske škode. Uveljavitev te odgovornosti se zgodi z upravnim aktom - odločbo po izvedbi ugotovitvenega postopka. Ker gre pri tovrstni odločbi za naložitev obveznosti povzročitelju, je upravni postopek pred izdajo odločbe po svoji naravi postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti. Pristojni organ običajno za primer, ki bi lahko predstavljal primer okoljske škode, ne izve od povzročitelja (prvi odstavek 165. člena ZVO-2), pač pa je o njem obveščeno (drugi odstavek 165. člena ZVO-2). Pojem okoljske škode je dokaj širok, opredeljen je tudi z nedoločnimi pravnimi pojmi. Mnogokrat se ugotovitveni postopek v velikem delu nanaša na ugotavljanje, ali gre pri negativnih posledicah na okolju za okoljsko škodo ali ne. Prvi del obravnavanja tovrstnega primera zato navadno pomeni ugotavljanje dejstev, ki vzpostavljajo "okoljsko škodo", in mnogokrat se izkaže, da dejansko stanje ne omogoča, da bi ga subsumirali pod ta pojem. V nekaterih primerih je tak zaključek mogoče vzpostaviti že prima facie. V tem delu postopka pristojni organ strank (povzročitelja in morebitnih stranskih udeležencev) še ne vključuje v postopek. Kaj je tisto dejanje ali dogodek, ki pomeni, da je obravnavanje neke informacije o domnevni okoljski škodi upravni postopek (upravna zadeva)? Zagotovo velja, da je dejanje, ki pomeni, da se vodi upravni postopek, prvi stik z domnevnim povzročiteljem. Kateri od tipičnih predhodnih dogodkov, navedenih v nadaljevanju, lahko štejemo pod postopkovno dejanje. Vsak od korakov je namenjen temu, da se potrdi ali ovrže sum, da je prišlo do okoljske škode.1) prejem bolj ali manj skopega obvestila od drugih organov ali organizacij (npr. inšpekcija, Policija);2) začetna interna presoja (tehtanje), ali prejete informacije (iz obvestil ali medijskih poročil) vzpostavljajo verjetnost, da gre za nastanek okoljske škode;3) pridobivanje podatkov o škodnem dogodku od drugih organov ali organizacij (npr. gasilci, Policija, inšpekcija);4) izvedba vzorčenja ter kemijske (ali druge) analize.Zlasti nas zanima korak ali prima facie ugotovitev, da iz obvestila ne izhaja, da bi lahko šlo za okoljsko škodo, že pomeni odločanje o upravni zadevi, in posledično, s kakšnim aktom organ tako upravni postopek zaključi.
== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek po ZUP se lahko začne na dva alternativna načina, odvisno od interesa, ki se uveljavlja (strankin ali javni), in sicer na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti ([[Zak:ZUP#125._.C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]). '''Po uradni dolžnosti se postopek začne, če zakon ali na zakon oprt predpis tako določa, ali če to terja varstvo javnega interesa ali javne koristi določene z zakonom''' (Jerovšek, Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 146).

Po uradni dolžnosti je postopek začet v trenutku, ko organ opravi v ta namen kakršno koli '''dejanje''' ([[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), '''a mora iti za dejanje '''v razmerju do stranke''', ne le notranje poslovanje organa'''. Le redko se po ZUP o začetku postopka izda kak akt (npr. sklep o dovolitvi obnove postopka, gl. prvi odstavek [[Zak:ZUP#268._.C4.8Dlen{{!}}268. člena ZUP]]). Za začetek postopka bo veljal npr. trenutek, ko organ skladno s predpisi o pisarniškem poslovanju ustrezno evidentira novo upravno zadevo, ali ko uradna oseba, ki vodi postopek, začne s pridobivanjem in izvajanjem dokazov v upravnem postopku z namenom odločitve o zadevi pri začetku postopka izven uradnih prostorov organa (npr. na terenu pri inšpekcijskem postopku) (Jerovšek, Komentar k ZUP, 2004, str. 393).

Glede na izrecno določbo področnega predpisa, da se postopek začne na '''predlog predstojnika notranje''' organizacijske enote, pa je '''tak akt treba razumeti kot '''procesno predpostavko za uvedbo''' postopka '''in hkrati kot trenutek začetka postopka, in to ne glede na to, kdaj je nato organ, ki sicer vodi postopek in odloča o zadevi, storil prvo dejanje''' v razmerju do stranke''' (gl. npr. 81. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1223 Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij], (ZIKS-1), Ur. l. RS, št. 22/2000 in novele). 

Hkrati je ta akt (predlog) treba šteti za '''akcesorni akt''', ki sicer nima narave konkretnega upravnega akta, je pa po svojem bistvu zahteva za izdajo konkretnega upravnega akta in brez nje le-tega ni mogoče izdati. Posledično je '''izdani upravni akt t. i. zbirna odločba'''. Z zakonom ali drugim predpisom, ki temelji na zakonu, je namreč lahko določeno, da odloča en organ s sodelovanjem drugega organa. '''Odločbo, ki se izda v takšni upravni zadevi, imenujemo zbirna (sestavljena, kompleksna) odločba.''' Sodelovanje drugih organov v postopku ter pri odločanju in izdaji takšne odločbe je utemeljeno zaradi določene zainteresiranosti teh organov v upravni zadevi oziroma zaradi posebne narave upravne zadeve, o kateri je treba odločiti, kaže pa se v tem, da vsak od sodelujočih organov opravi določeno dejanje postopka, šele dejanja vseh organov omogočijo izjavo volje ter pravni obstoj in pravno učinkovanje zbirne odločbe. '''Zbirna odločba, ki jo izda organ, pristojen za odločanje v upravni zadevi, je osrednji (centralni) akt, sestavni deli tega akta pa so dejanja sodelujočih organov, ki jim zakon oziroma drug predpis priznava pravico do določenega sodelovanja oziroma soodločanja v upravni zadevi.''' Sodelovanje drugih organov pri izdaji zbirne odločbe se izraža v različnih oblikah. Glede na stopnjo zainteresiranosti v upravni zadevi, v kateri se odloča, je lahko oblika sodelovanja med drugimi, tudi predlog (odločba izdana na predlog drugega organa). Če zakon določa, da se odločba izda na predlog drugega organa, pristojni organ odločbe ne more izdati na lastno pobudo (gl. Androjna in Kerševan, Upravni postopek in upravni spor, 2006, str. 391-396). Po 165. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 ZVO-2], ki ureja izvajanje sanacijskih ukrepov se odločba izda le v primeru, če se ugotovi, da je okoljska škoda nastala.''' '''Z odločbo se povzročitelju okoljske škode  odredi izvedba najustreznejših sanacijskih ukrepov.Po ZUP se postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, glede na določbo prvega odstavka [[Zak:ZUP#127. .C4.8Dlen{{!}}127. člena ZUP]] začne, ko opravi pristojni organ v ta namen prvo procesno dejanje '''v razmerju do (znane ali vsaj določljive) stranke'''. Ugotavljanje določenih okoliščin še ne pomeni nujno uvedbe postopka. Torej, v kolikor ministrstvo na podlagi prejetih informacij na podlagi katerih ugotavlja ali je sploh šlo za okoljsko škodo in v ta namen tudi npr. izvede ogled oz. analizo tal, to glede na 165. člen ZVO-2 še ne pomeni, da je uvedel upravni postopek. V kolikor se ugotovi, da ne gre za okoljsko škodo, bo uradna oseba o tem napisala uradni zaznamek na podlagi drugega odstavka 74. člena ZUP in tudi navedla, da razlogov za uvedbo postopka ni.



''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

 

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 [[Category:Nadrejena_raba_področnih_predpisov_nad_ZUP_(posebni_postopki)]]

[[Kategorija:Začetek postopka po uradni dolžnosti]]

Navajanje novega dejstva in novega dokaza v pritožbenem postopku

2024-02-12T19:48:34Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Navajanje novega dejstva in novega dokaza v pritožbenem postopku - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 12. 2. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

V inšpekcijskem postopku je bil opravljen ogled nelegalnega objekta (Gradbeni zakon) in sestavljen zapisnik ter vročen lastniku zemljišča. Lastnik zemljišča je bil pozvan tudi (29. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru), da v kolikor on ni investitor objekta, posreduje dokumentacijo, ki izkazuje drugega investitorja objekta na zemljišču v njegovi lasti. Lastnik zemljišča v postavljenem roku, niti do izdaje odločbe ni posredoval nobenega pisanja oz. dokumentacije inšpekcijskemu organu, prav tako ni podal nobene pripombe na zapisnik. Lastniku zemljišča je bila tako izdana odločba o odstranitvi objekta (inšpekcijski zavezanec določen na podlagi prvega odstavka 90. člena Gradbenega zakona). Po izdaji odločbe je lastnik zemljišča poslal dopis in kasneje v roku podal pritožbo, v kateri navaja da investitor ni on, temveč druga oseba.  Inšpektor se strinja, da je bila odločba izdana napačni osebi, vendar so bila ta dejstva izkazana šele po izdani upravni odločbi in inšpektor predhodno ni mogel vedeti za ta dejstva. Kako naj inšpektor ravna v takem primeru – kako postopati z že izdanim aktom - odločbo? 
== '''Odgovor:''' ==

Eno izmed temeljnih načel upravnega postopka je '''načelo poštene uporabe pravic''' ([[Zak:ZUP#11. .C4.8Dlen{{!}}11. člen ZUP]]). Zloraba pravice navajati dejstva in predlagati dokaze iz [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]] je namreč sankcionirana v tretjem odstavku [[Zak:ZUP#238. .C4.8Dlen{{!}}238. člena ZUP]] z ostrejšo omejitvijo pravice navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v pritožbenem postopku. V pritožbi pritožnik lahko navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora '''obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji'''. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, '''če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti''' oziroma navesti na obravnavi. Omejitev je namenjena preprečevanju zavlačevanja postopka reševanja upravne zadeve in dejansko pomeni, da upravni organ pritožbenih navedb glede dejstev in dokazov, ki bi jih tožnik lahko uveljavljal že v postopku izdaje izpodbijanega akta, ni zavezan vsebinsko presojati. Stranke ne morejo dokazovati ničesar novega, torej '''ne smejo navajati novih dejstev in novih dokazov, če je vse to bilo mogoče že v postopku na prvi stopnji'''. Če so neka dejstva in dokazi obstajali v času odločanja na prvi stopnji, mora stranka dokazati, da jih upravičeno ni mogla predložiti oz. se nanje sklicevati. Kaj je opravičljivo in kaj ne, je v presoji upravnega organa. Treba je izhajati iz standarda povprečno skrbnega posameznika in ali bi se okoliščinam, ki so preprečevale seznanitev z dejstvi in dokazi, lahko izognil. Odsotnost dolžne skrbnosti, celo brezbrižnost itd. so argumenti za odrek upravičenja. Toliko bolj, seveda, zamolčanje dejstev, zavajanje ali kakšno drugo fravdulozno ravnanje (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 568 in 569).

Prvi odstavek 90. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 GZ-1] določa, da je''' inšpekcijski zavezanec je v postopku inšpekcijskega nadzora investitor'''. '''Če je investitor neznan, je inšpekcijski zavezanec lastnik zemljišča''', objekta ali dela objekta, na katerem se izvaja gradnja. V kolikor pritožnik v konkretnem primeru v pritožbenem postopku dokaže, da dejstvo, s katerim je izkazano, da je investitor znan in gre za drugo osebo, tega dejstva pa pritožnik upravičeno ni mogel predložiti v postopku na prvi stopnji, ali če dokaže, da dokaza s katerim dokazuje, da je investitor znan in gre za drugo osebo, tega dokaza pa pritožnik upravičeno ni mogel predložiti v postopku na prvi stopnji, pristojni inšpektor v skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#243. .C4.8Dlen{{!}}243. členu ZUP]] '''dopolni postopek'''. V skladu z načelom zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) mora inšpektor temu novemu zavezancu v dopolnjenem postopku '''dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah''', ki so pomembne za odločbo. Glede na uspeh dopolnjenega postopka, inšpektor, ki je izdal odločbo, bodisi ravna po [[Zak:ZUP#245. .C4.8Dlen{{!}}245. členu]] tega zakona ali pa zadevo drugače reši in z''' novo odločbo nadomesti odločbo''', ki se izpodbija s pritožbo (tretji odstavek [[Zak:ZUP#243. .C4.8Dlen{{!}}243. člena ZUP]]). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Načeli materialne resnice in proste presoje dokazov]]
[[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Navajanje novega dejstva in novega dokaza v pritožbenem postopku

2024-02-12T19:43:09Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Navajanje novega dejstva in novega dokaza v pritožbenem postopku - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 12. 2. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

V inšpekcijskem postopku je bil opravljen ogled nelegalnega objekta (Gradbeni zakon) in sestavljen zapisnik ter vročen lastniku zemljišča. Lastnik zemljišča je bil pozvan tudi (29. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru), da v kolikor on ni investitor objekta, posreduje dokumentacijo, ki izkazuje drugega investitorja objekta na zemljišču v njegovi lasti. Lastnik zemljišča v postavljenem roku, niti do izdaje odločbe ni posredoval nobenega pisanja oz. dokumentacije inšpekcijskemu organu, prav tako ni podal nobene pripombe na zapisnik. Lastniku zemljišča je bila tako izdana odločba o odstranitvi objekta (inšpekcijski zavezanec določen na podlagi prvega odstavka 90. člena Gradbenega zakona). Po izdaji odločbe je lastnik zemljišča poslal dopis in kasneje v roku podal pritožbo, v kateri navaja da investitor ni on, temveč druga oseba.  Inšpektor se strinja, da je bila odločba izdana napačni osebi, vendar so bila ta dejstva izkazana šele po izdani upravni odločbi in inšpektor predhodno ni mogel vedeti za ta dejstva. Kako naj inšpektor ravna v takem primeru – kako postopati z že izdanim aktom - odločbo? 
== '''Odgovor:''' ==

Eno izmed temeljnih načel upravnega postopka je načelo poštene uporabe pravic (11. člen ZUP). Zloraba pravice navajati dejstva in predlagati dokaze iz 146. člena ZUP je namreč sankcionirana v tretjem odstavku 238. člena ZUP z ostrejšo omejitvijo pravice navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v pritožbenem postopku.  V pritožbi pritožnik lahko navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. Omejitev je namenjena preprečevanju zavlačevanja postopka reševanja upravne zadeve in dejansko pomeni, da upravni organ pritožbenih navedb glede dejstev in dokazov, ki bi jih tožnik lahko uveljavljal že v postopku izdaje izpodbijanega akta, ni zavezan vsebinsko presojati. Stranke ne morejo dokazovati ničesar novega, torej ne smejo navajati novih dejstev in novih dokazov, če je vse to bilo mogoče že v postopku na prvi stopnji. Če so neka dejstva in dokazi obstajali v času  odločanja na prvi stopnji, mora stranka dokazati, da jih upravičeno ni mogla predložiti oz. se nanje sklicevati. Kaj je opravičljivo in kaj ne, je v presoji upravnega organa. Treba je izhajati iz standarda povprečno skrbnega posameznika in ali bi se okoliščinam, ki so preprečevale seznanitev z dejstvi in dokazi, lahko izognil. Odsotnost dolžne skrbnosti, celo brezbrižnost itd. so argumenti za odrek upravičenja. Toliko bolj, seveda, zamolčanje dejstev, zavajanje ali kakšno drugo fravdulozno ravnanje (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 568 in 569).  Prvi odstavek 90. člena GZ-1 določa, da je inšpekcijski zavezanec je v postopku inšpekcijskega nadzora investitor. Če je investitor neznan, je inšpekcijski zavezanec lastnik zemljišča, objekta ali dela objekta, na katerem se izvaja gradnja.  V kolikor pritožnik v konkretnem primeru v pritožbenem postopku dokaže, da dejstvo s katerim je izkazano, da je investitor znan in gre za drugo osebo, tega dejstva pa pritožnik upravičeno ni mogel predložiti v postopku na prvi stopnji ali če dokaže, da dokaza s katerim dokazuje, da je investitor znan in gre za drugo osebo, tega dokaza pa pritožnik upravičeno ni mogel predložiti v postopku na prvi stopnji, pristojni inšpektor v skladu z drugim odstavkom 243. členu ZUP dopolni postopek. V skladu z načelom zaslišanja stranke (9. člen ZUP) mora inšpektor temu novemu zavezancu v dopolnjenem postopku dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Glede na uspeh dopolnjenega postopka, inšpektor, ki je izdal odločbo, bodisi ravna po 245. členu tega zakona ali pa zadevo drugače reši in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se izpodbija s pritožbo (tretji odstavek 243. člena ZUP). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Načeli materialne resnice in proste presoje dokazov]]
[[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Navajanje novega dejstva in novega dokaza v pritožbenem postopku

2024-02-12T19:40:59Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Navajanje novega dejstva in novega dokaza v pritožbenem postopku - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 12. 2. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

V inšpekcijskem postopku je bil opravljen ogled nelegalnega objekta (Gradbeni zakon) in sestavljen zapisnik ter vročen lastniku zemljišča. Lastnik zemljišča je bil pozvan tudi (29. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru), da v kolikor on ni investitor objekta, posreduje dokumentacijo, ki izkazuje drugega investitorja objekta na zemljišču v njegovi lasti. Lastnik zemljišča v postavljenem roku, niti do izdaje odločbe ni posredoval nobenega pisanja oz. dokumentacije inšpekcijskemu organu, prav tako ni podal nobene pripombe na zapisnik. Lastniku zemljišča je bila tako izdana odločba o odstranitvi objekta (inšpekcijski zavezanec določen na podlagi prvega odstavka 90. člena Gradbenega zakona). Po izdaji odločbe je lastnik zemljišča poslal dopis in kasneje v roku podal pritožbo, v kateri navaja da investitor ni on, temveč druga oseba.  Inšpektor se strinja, da je bila odločba izdana napačni osebi, vendar so bila ta dejstva izkazana šele po izdani upravni odločbi in inšpektor predhodno ni mogel vedeti za ta dejstva. Kako naj inšpektor ravna v takem primeru – kako postopati z že izdanim aktom - odločbo? 
== '''Odgovor:''' ==

Eno izmed temeljnih načel upravnega postopka je načelo poštene uporabe pravic (11. člen ZUP). Zloraba pravice navajati dejstva in predlagati dokaze iz 146. člena ZUP je namreč sankcionirana v tretjem odstavku 238. člena ZUP z ostrejšo omejitvijo pravice navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v pritožbenem postopku.  V pritožbi pritožnik lahko navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. Omejitev je namenjena preprečevanju zavlačevanja postopka reševanja upravne zadeve in dejansko pomeni, da upravni organ pritožbenih navedb glede dejstev in dokazov, ki bi jih tožnik lahko uveljavljal že v postopku izdaje izpodbijanega akta, ni zavezan vsebinsko presojati. Stranke ne morejo dokazovati ničesar novega, torej ne smejo navajati novih dejstev in novih dokazov, če je vse to bilo mogoče že v postopku na prvi stopnji. Če so neka dejstva in dokazi obstajali v času  odločanja na prvi stopnji, mora stranka dokazati, da jih upravičeno ni mogla predložiti oz. se nanje sklicevati. Kaj je opravičljivo in kaj ne, je v presoji upravnega organa. Treba je izhajati iz standarda povprečno skrbnega posameznika in ali bi se okoliščinam, ki so preprečevale seznanitev z dejstvi in dokazi, lahko izognil. Odsotnost dolžne skrbnosti, celo brezbrižnost itd. so argumenti za odrek upravičenja. Toliko bolj, seveda, zamolčanje dejstev, zavajanje ali kakšno drugo fravdulozno ravnanje (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 568 in 569).  Prvi odstavek 90. člena GZ-1 določa, da je inšpekcijski zavezanec je v postopku inšpekcijskega nadzora investitor. Če je investitor neznan, je inšpekcijski zavezanec lastnik zemljišča, objekta ali dela objekta, na katerem se izvaja gradnja.  V kolikor pritožnik v konkretnem primeru v pritožbenem postopku dokaže, da dejstvo s katerim je izkazano, da je investitor znan in gre za drugo osebo, tega dejstva pa pritožnik upravičeno ni mogel predložiti v postopku na prvi stopnji ali če dokaže, da dokaza s katerim dokazuje, da je investitor znan in gre za drugo osebo, tega dokaza pa pritožnik upravičeno ni mogel predložiti v postopku na prvi stopnji, pristojni inšpektor v skladu z drugim odstavkom 243. členu ZUP dopolni postopek. V skladu z načelom zaslišanja stranke (9. člen ZUP) mora inšpektor temu novemu zavezancu v dopolnjenem postopku dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Glede na uspeh dopolnjenega postopka, inšpektor, ki je izdal odločbo, bodisi ravna po 245. členu tega zakona ali pa zadevo drugače reši in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se izpodbija s pritožbo (tretji odstavek 243. člena ZUP). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Navajanje novega dejstva in novega dokaza v pritožbenem postopku

2024-02-12T19:34:25Z

JanzeljLara: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2023 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Podaja vloge pri (ne)pristojnem organu in njena pravočasnost

2024-02-01T17:43:37Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Podaja vloge pri (ne)pristojnem organu in njena pravočasnost - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 1. 2. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Vloga je bila s strani stranke poslana pravočasno, vendar je bila poslana nepristojnemu organu. Nepristojni organ jo je nato odstopil pristojnemu organu, vendar šele po preteku roka. Ali se vloga šteje za pravočasno? 
== '''Odgovor:''' ==

Vloga je vložena pravočasno, če jo '''pristojni organ prejme preden se izteče rok'''; če pa je vloga poslana po elektronski poti se šteje za pravočasno, če jo je pred iztekom roka prejel informacijski sistem organa ali informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje prvi odstavek [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. člena ZUP]]). Izbira oblike, načina ter posledično časa in kraja podaje vloge je prepuščena stranki, razen če zakon določi drugače. Pri tem pa mora stranka paziti, '''da poda vlogo na pristojni organ''' (glej [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člen ZUP]]) in '''pravočasno''' (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 463).

Če prispe vloga na organ po pošti, brzojavno ali po elektronski poti, pa organ zanjo ni pristojen, jo brez odlašanja''' posreduje pristojnemu organu oziroma sodišču'''. Organ mora storiti vse potrebno, da ugotovi, kdo je pristojen. O posredovanju vloge pristojnemu organu obvesti stranko z dopisom, zoper katerega stranka nima pravnega varstva. Z vidika pravočasnosti vlog mora vlogo posredovati pristojnemu organu priporočeno (dan oddaje šteje za dan prejema pri pristojnemu organu) (drugi odstavek [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. člena ZUP]]). Če organ ne more ugotoviti, kdo je pristojen, vlogo s sklepom zavrže ([[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člen ZUP]]).

'''Pravočasna je le vloga, ki jo pred iztekom roka prejme pristojni organ''', kar potrjuje tudi ureditev instituta vrnitve v prejšnje stanje v ZUP ([[Zak:ZUP#103. .C4.8Dlen{{!}}103. člen]]), po kateri se vloga, poslana pravočasno nepristojnemu organu, tako da jo pristojni organ prejme po izteku roka, obravnava kot '''prepozna''' (stranka pa ima možnost vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje, če sta razlog za zamudo '''njena nevednost ali očitna pomota''') (glej UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111417272 Sodba I U 1414/2016-14] z dne 9. 1. 2018). V upravnih postopkih gre velikokrat za laične stranke, zato ZUP skladno z načelom varstva pravic strank, z željo, da se jih ne prekludira zaradi nevednosti ali očitne pomote, dopušča glede zamujenih procesnih rokov (ne pa materialnih) vrnitev v prejšnje stanje (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 444) 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge in jezik]]

Podaja vloge pri (ne)pristojnem organu in njena pravočasnost

2024-02-01T17:39:27Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Podaja vloge pri (ne)pristojnem organu in njena pravočasnost - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 1. 2. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

Vloga je bila s strani stranke poslana pravočasno, vendar je bila poslana nepristojnemu organu. Nepristojni organ jo je nato odstopil pristojnemu organu, vendar šele po preteku roka. Ali se vloga šteje za pravočasno? 
== '''Odgovor:''' ==

Vloga je vložena pravočasno, če jo '''pristojni organ prejme preden se izteče rok'''; če pa je vloga poslana po elektronski poti se šteje za pravočasno, če jo je pred iztekom roka prejel informacijski sistem organa ali informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje prvi odstavek [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. člena ZUP]]). Izbira oblike, načina ter posledično časa in kraja podaje vloge je prepuščena stranki, razen če zakon določi drugače. Pri tem pa mora stranka paziti, '''da poda vlogo na pristojni organ''' (glej [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člen ZUP]]) in '''pravočasno''' (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 463).

Če prispe vloga na organ po pošti, brzojavno ali po elektronski poti, pa organ zanjo ni pristojen, jo brez odlašanja''' posreduje pristojnemu organu oziroma sodišču'''. Organ mora storiti vse potrebno, da ugotovi, kdo je pristojen. O posredovanju vloge pristojnemu organu obvesti stranko z dopisom, zoper katerega stranka nima pravnega varstva. Z vidika pravočasnosti vlog mora vlogo posredovati pristojnemu organu priporočeno (dan oddaje šteje za dan prejema pri pristojnemu organu) (drugi odstavek [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. člena ZUP]]). Če organ ne more ugotoviti, kdo je pristojen, vlogo s sklepom zavrže ([[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člen ZUP]]).

'''Pravočasna je le vloga, ki jo pred iztekom roka prejme pristojni organ''', kar potrjuje tudi ureditev instituta vrnitve v prejšnje stanje v ZUP ([[Zak:ZUP#103. .C4.8Dlen{{!}}103. člen]]), po kateri se vloga, poslana pravočasno nepristojnemu organu, tako da jo pristojni organ prejme po izteku roka, obravnava kot '''prepozna''' (stranka pa ima možnost vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje, če sta razlog za zamudo '''njena nevednost ali očitna pomota''') (glej UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111417272 Sodba I U 1414/2016-14] z dne 9. 1. 2018). V upravnih postopkih gre velikokrat za laične stranke, zato ZUP skladno z načelom varstva pravic strank, z željo, da se jih ne prekludira zaradi nevednosti ali očitne pomote, dopušča glede zamujenih procesnih rokov (ne pa materialnih) vrnitev v prejšnje stanje (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 444) 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge in jezik]]

Podaja vloge pri (ne)pristojnem organu in njena pravočasnost

2024-02-01T17:36:52Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Podaja vloge pri (ne)pristojnem organu in njena pravočasnost - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 1. 2. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

Vloga je bila s strani stranke poslana pravočasno, vendar je bila poslana nepristojnemu organu. Nepristojni organ jo je nato odstopil pristojnemu organu, vendar šele po preteku roka. Ali se vloga šteje za pravočasno? 
== '''Odgovor:''' ==

Vloga je vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme preden se izteče rok; če pa je vloga poslana po elektronski poti se šteje za pravočasno, če jo je pred iztekom roka prejel informacijski sistem organa ali informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje prvi odstavek 68. člena ZUP). Izbira oblike, načina ter posledično časa in kraja podaje vloge je prepuščena stranki, razen če zakon določi drugače. Pri tem pa mora stranka paziti, da poda vlogo na pristojni organ (glej [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člen ZUP]]) in pravočasno (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 463).

Če prispe vloga na organ po pošti, brzojavno ali po elektronski poti, pa organ zanjo ni pristojen, jo brez odlašanja posreduje pristojnemu organu oziroma sodišču. Organ mora storiti vse potrebno, da ugotovi, kdo je pristojen. O posredovanju vloge pristojnemu organu obvesti stranko z dopisom, zoper katerega stranka nima pravnega varstva. Z vidika pravočasnosti vlog mora vlogo posredovati pristojnemu organu priporočeno (dan oddaje šteje za dan prejema pri pristojnemu organu) (drugi odstavek [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. člena ZUP]]). Če organ ne more ugotoviti, kdo je pristojen, vlogo s sklepom zavrže ([[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člen ZUP]]).

Pravočasna je le vloga, ki jo pred iztekom roka prejme pristojni organ, kar potrjuje tudi ureditev instituta vrnitve v prejšnje stanje v ZUP ([[Zak:ZUP#103. .C4.8Dlen{{!}}103. člen]]), po kateri se vloga, poslana pravočasno nepristojnemu organu, tako da jo pristojni organ prejme po izteku roka, obravnava kot prepozna (stranka pa ima možnost vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje, če sta razlog za zamudo njena nevednost ali očitna pomota) (glej UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111417272 Sodba I U 1414/2016-14] z dne 9. 1. 2018). V upravnih postopkih gre velikokrat za laične stranke, zato ZUP skladno z načelom varstva pravic strank, z željo, da se jih ne prekludira zaradi nevednosti ali očitne pomote, dopušča glede zamujenih procesnih rokov (ne pa materialnih) vrnitev v prejšnje stanje (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 444) 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge in jezik]]

Podaja vloge pri (ne)pristojnem organu in njena pravočasnost

2024-02-01T17:36:26Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Podaja vloge pri (ne)pristojnem organu in njena pravočasnost - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 1. 2. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

Vloga je bila s strani stranke poslana pravočasno, vendar je bila poslana nepristojnemu organu. Nepristojni organ jo je nato odstopil pristojnemu organu, vendar šele po preteku roka. Ali se vloga šteje za pravočasno? 
== '''Odgovor:''' ==

Vloga je vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme preden se izteče rok; če pa je vloga poslana po elektronski poti se šteje za pravočasno, če jo je pred iztekom roka prejel informacijski sistem organa ali informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje prvi odstavek 68. člena ZUP). Izbira oblike, načina ter posledično časa in kraja podaje vloge je prepuščena stranki, razen če zakon določi drugače. Pri tem pa mora stranka paziti, da poda vlogo na pristojni organ (glej [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člen ZUP]]) in pravočasno (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 463).

Če prispe vloga na organ po pošti, brzojavno ali po elektronski poti, pa organ zanjo ni pristojen, jo brez odlašanja posreduje pristojnemu organu oziroma sodišču. Organ mora storiti vse potrebno, da ugotovi, kdo je pristojen. O posredovanju vloge pristojnemu organu obvesti stranko z dopisom, zoper katerega stranka nima pravnega varstva. Z vidika pravočasnosti vlog mora vlogo posredovati pristojnemu organu priporočeno (dan oddaje šteje za dan prejema pri pristojnemu organu) (drugi odstavek [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. člena ZUP]]). Če organ ne more ugotoviti, kdo je pristojen, vlogo s sklepom zavrže ([[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člen ZUP]]).  Pravočasna je le vloga, ki jo pred iztekom roka prejme pristojni organ, kar potrjuje tudi ureditev instituta vrnitve v prejšnje stanje v ZUP ([[Zak:ZUP#103. .C4.8Dlen{{!}}103. člen]]), po kateri se vloga, poslana pravočasno nepristojnemu organu, tako da jo pristojni organ prejme po izteku roka, obravnava kot prepozna (stranka pa ima možnost vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje, če sta razlog za zamudo njena nevednost ali očitna pomota) (glej UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111417272 Sodba I U 1414/2016-14] z dne 9. 1. 2018). V upravnih postopkih gre velikokrat za laične stranke, zato ZUP skladno z načelom varstva pravic strank, z željo, da se jih ne prekludira zaradi nevednosti ali očitne pomote, dopušča glede zamujenih procesnih rokov (ne pa materialnih) vrnitev v prejšnje stanje (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 444) 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge in jezik]]

Podaja vloge pri (ne)pristojnem organu in njena pravočasnost

2024-02-01T17:35:54Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' 1. 2. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

Vloga je bila s strani stranke poslana pravočasno, vendar je bila poslana nepristojnemu organu. Nepristojni organ jo je nato odstopil pristojnemu organu, vendar šele po preteku roka. Ali se vloga šteje za pravočasno? 
== '''Odgovor:''' ==

Vloga je vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme preden se izteče rok; če pa je vloga poslana po elektronski poti se šteje za pravočasno, če jo je pred iztekom roka prejel informacijski sistem organa ali informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje prvi odstavek 68. člena ZUP). Izbira oblike, načina ter posledično časa in kraja podaje vloge je prepuščena stranki, razen če zakon določi drugače. Pri tem pa mora stranka paziti, da poda vlogo na pristojni organ (glej [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člen ZUP]]) in pravočasno (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 463).

Če prispe vloga na organ po pošti, brzojavno ali po elektronski poti, pa organ zanjo ni pristojen, jo brez odlašanja posreduje pristojnemu organu oziroma sodišču. Organ mora storiti vse potrebno, da ugotovi, kdo je pristojen. O posredovanju vloge pristojnemu organu obvesti stranko z dopisom, zoper katerega stranka nima pravnega varstva. Z vidika pravočasnosti vlog mora vlogo posredovati pristojnemu organu priporočeno (dan oddaje šteje za dan prejema pri pristojnemu organu) (drugi odstavek [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. člena ZUP]]). Če organ ne more ugotoviti, kdo je pristojen, vlogo s sklepom zavrže ([[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člen ZUP]]).  Pravočasna je le vloga, ki jo pred iztekom roka prejme pristojni organ, kar potrjuje tudi ureditev instituta vrnitve v prejšnje stanje v ZUP ([[Zak:ZUP#103. .C4.8Dlen{{!}}103. člen]]), po kateri se vloga, poslana pravočasno nepristojnemu organu, tako da jo pristojni organ prejme po izteku roka, obravnava kot prepozna (stranka pa ima možnost vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje, če sta razlog za zamudo njena nevednost ali očitna pomota) (glej UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111417272 Sodba I U 1414/2016-14] z dne 9. 1. 2018). V upravnih postopkih gre velikokrat za laične stranke, zato ZUP skladno z načelom varstva pravic strank, z željo, da se jih ne prekludira zaradi nevednosti ali očitne pomote, dopušča glede zamujenih procesnih rokov (ne pa materialnih) vrnitev v prejšnje stanje (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 444) 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge in jezik]]

Podaja vloge pri (ne)pristojnem organu in njena pravočasnost

2024-02-01T17:33:17Z

JanzeljLara:

Podaja vloge pri (ne)pristojnem organu in njena pravočasnost

2024-02-01T17:29:07Z

JanzeljLara: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Nenajavljen inšpekcijski ogled

2024-01-15T10:59:42Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: ''' Nenajavljen inšpekcijski ogled ==

'''Datum odgovora:''' 8. 12. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

V praksi se dostikrat zgodi, da ogled (npr. inšpekcijski) ni najavljen. Uradna oseba (inšpektor) v skladu z ZUP, pa tudi 29. členom ZIN zavezano stranko tedaj naknadno pozove, da se pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah nadzora. Dosedanja sodna praksa takemu ravnanju ni nasprotovala. Ali je nenajava ogleda in posledično odsotnost zavezanca (kljub kasnejšemu pozivu) res bistvena postopkovna napaka, zaradi katere se odločba lahko odpravi, ob upoštevanju, da obligatorna ustna obravnava ni uvrščena med kršitve iz drugega odstavka 237. člena ZUP ter, da v večini primerov v inšpekcijskih postopkih nastopa samo ena stranka in je inšpekcijski zavezanec pozvan, da se pisno ali ustno izjasni o nadzoru, kot izhaja iz sodbe UPRS II U 151/2022-27 z dne 12. 4. 2023? Je treba na temelju te sodbe za vsak inšpekcijski ogled izdati sklep o sklicu obravnave?
Nadzorni organ opravlja procesna dejanja skladno z ZIN, med drugim mu le-ta omogoča opravo nadzora brez predhodne najave in v odsotnosti zavezanca, pod pogojem, da se mu pred izdajo odločbe vroči zapisnik in se ga pozove, da se v določenem roku, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Na ta način se zavezanca seznani z vsemi dejstvi in dokazi, na podlagi katerih bo izdana odločba. V teh primerih ne gre za ogled v smislu 199. in 200. člena ZUP, ampak gre za inšpekcijski nadzor, ki ga ureja določba 29. člena ZIN. V zadnjem času je zaslediti sodno prakso, katera meni, da takšno postopanje nadzornega organa ne zadosti načelu zaslišanja stranke in sodišče inšpekcijsko odločbo odpravi, saj da je v primeru, ko je treba opraviti ogled (po prvem odstavku 154. člena ZUP) ustna obravnava obvezna, nanjo pa je treba povabiti stranke in jim dati možnost, da se na obravnavi izrečejo o vseh okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Kako naj postopajo nadzorni organi, da bodo postopki zakoniti in učinkoviti? 

== '''Odgovor:''' ==

Ogled se opravi, kadar je za ugotovitev kakšnega dejstva ali za razjasnitev bistvenih okoliščin potrebno, da si uradna oseba, ki vodi postopek, stvar neposredno ogleda ([[Zak:ZUP#199. .C4.8D{{!}}199. člen ZUP]]). O tem, ali se bo opravil ogled, odloča uradna oseba, bodisi na predlog stranke bodisi po uradni dolžnosti (Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2022, str. 369, 2. knjiga). Z izvedbo ustne obravnave se najučinkoviteje uresničujeta dve temeljni načeli upravnega postopka, in sicer '''načelo materialne resnice''' ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) in '''načelo zaslišanja stranke''' (9. člen ZUP), ki je izraz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave] (Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 167). 
V konkretnih primerih se pojavi predvsem dilema, kako uravnotežiti sledenje načelu zaslišanja stranke (in s tem zakonitosti) in hkrati izvajati učinkovit inšpekcijski nadzor. Stranka ima v skladu z [[Zak:ZUP#200. .C4.8Dlen{{!}}200. členom ZUP]] pravico biti prisotna pri ogledu, po stališču sodne prakse pa citiranje določbe ni mogoče razumeti tako, da ima stranka zgolj pravico, da je fizično navzoča pri ogledu, ob tem pa ji je onemogočeno, da aktivno varuje svoje pravice in koristi, na primer tako, da uradni osebi že ob izvedbi ogleda podaja svoje predloge in pripombe, torej da pri tem sodeluje. Ravno nasprotno. Pomen posebne določbe je v utrditvi '''načela zaslišanja stranke''' ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) in iz tega načela izpeljanih pravic stranke ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]). Dopustitev aktivne vloge stranke je še posebej pomembna v primerih, kadar te možnosti stranka pozneje v postopku (po koncu ogleda) ne bo več mogla učinkovito uveljavljati (Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2020, 2.knjiga, str. 372).
Po drugi strani je treba opozoriti tudi na sodno prakso, po kateri zgolj kršitev pravice stranke, da je navzoča pri ogledu, '''ne pomeni vselej bistvene kršitve pravil upravnega postopka''' (po 3. točki drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). Upravno sodišče kot ključno '''poudarja, ali je bilo stranki na drug način omogočeno, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ugotovljenih na ogledu, in o čemer je bil sestavljen zapisnik''' (glej sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113068762 I U 1576/2013] z dne 20. 2. 2014 in sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111405443 I U 1540/2016] z dne 28. 2. 2017; prim. Kovač in Kerševan, prav tam, str. 372).  
Prav tako '''opustitev (čeprav) obligatorne ustne obravnave, ni izrecno uvrščena med kršitve''' iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]], ki se jih lahko v vsakem primeru šteje za bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Vseeno poudarjamo, da prej omenjeno '''ne more biti zakonit ali vsakokratno opravičljiv razlog, da se ustna obravnava ne izvede, če so izpolnjene okoliščine, ki po zakonu terjajo njeno izvedbo.''' Toda, kolikor do tega vendarle pride, je treba v vsakem primeru posebej preizkusiti, ali je v okviru postopka na prvi stopnji (pred in po izdaji odločbe oziroma po vložitvi pritožbe) ter na drugi stopnji zagrešena kršitev po svoji vsebini taka, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Opustitev izvedbe ustne obravnave pa lahko hitro preraste v kršitev načela zaslišanja stranke. '''Če stranki ali stranskemu udeležencu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, bodisi na ustni obravnavi, lahko pa tudi zunaj nje, je zato podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka''' iz 3. točke drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (Kovač in Kerševan, prav tam, str. 170).
Velja pa tudi področni zakon, ki ZUP nadredi oz. olajša delo organu. Tako velja recimo v inšpekcijskih zadevah, a le pri določenih, tj. poslovnih zavezancih. Ko gre za inšpekcijski postopek, namreč 29. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Uradni list RS, št. 56/02 in nasl.) določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Zavezanec, njegova zakonita ali statutarna zastopnica oziroma zastopnik, pooblaščenka oziroma pooblaščenec in odgovorna oseba zavezanca lahko prisostvujejo opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, razen če ovirajo učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora; o tem izda inšpektor poseben sklep. Nadalje tretji in četrti odstavek 29. člena ZIN določata, da v primeru oziroma postopku inšpekcijskega nadzora nad zavezancem, ki je '''pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, '''oziroma zakoniti zastopnik ali pooblaščenec zavezanca, in '''ta ni prisoten''', lahko inšpektor opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze, ne da bi bila pri tem potrebna navzočnost teh oseb. Toda, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor v primeru iz prejšnjega odstavka pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Poziv in zapisnik se lahko zavezancu v tem primeru vročita tudi tako, da se ju izroči kateremu od zaposlenih oziroma, če to ni mogoče, pusti v objektu. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo potrebno dodatno zaslišanje stranke (več o tem Remic v Kovač, Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 29. členu ZIN).
Sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111468351 II U 151/2022-27] z dne 12. 4. 2023 poudarja, da je ogled v sklopu obravnave po ZUP predpisan, kar pomeni zlasti nujnost omogočanja udeležbe stranke. Toda iz sodbe ne izhaja, kakor tudi iz ZIN ne, da bi moral biti potreben za vsak ogled sklep o obravnavi, ampak opozarja, da je ogled sestavni del obravnave, kar pomeni, da je zlasti treba na ogled zavezanca vabiti, mu tako dati možnost sodelovanja. Omenjeno načelo je ustaljeno, prav tako pa je tudi izvedljivo oziroma bi moralo biti v praksi, saj udeležba stranke pripomore tudi k pravilni ugotovitvi dejanskega stanja oz. načelu '''materialne resnice''' ([[Zak:ZUP#8. .C4.8D{{!}}8. člen ZUP]]). Torej '''ogled kot dejanje v postopku z učinkom za stranke velja kot zakonit po ZUP le, če je bila stranka  - z izjemo poslovnih zavezancev in položajev po 29. členu ZIN - vabljena '''in se vabilu odzvala ali tudi ne (je pa imela možnost) ali tudi, če je ob ogledu brez vabila vseeno (slučajno)''' prisotna. '''
Zgoraj navedeno velja za izvajanje ogleda v okviru ugotovitvenega in dokaznega postopka. Zato je treba opozoriti na drugo situacijo, ki je na prvi pogled sicer podobna omenjeni, vendar ne gre za izvajanje ogleda kot dokaza v upravnem postopku, ko organ neformalno, pred morebitnim začetkom postopka, šele ugotavlja, ali je postopek sploh treba začeti zaradi varstva javne koristi. Taka aktivnost po sodni praksi še ne pomeni uvedbe postopka, le preverbo potrebe po začetku postopka ob vsaj verjetnosti neskladnosti (glej sodbi UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113066857 I U 1533/2013] z dne 23. 1. 2014, [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010). Omenjeni "predogled" nima (ne sme imeti) nobenih posledic za stranke, zato tudi stranki ni treba zagotavljati procesnih pravic, ki ji pritičejo na ogledu, saj gre zgolj za zbiranje informacij o dejanskem stanju, ali bo oficialni postopek uveden.
Kolikor pa gre za zgoraj navede posebne okoliščine, torej bodisi izjeme po ZIN bodisi drugačno zadoščenje načelu zaslišanja stranke z istim učinkom, kot če bi bilo stranki sodelovanje pri ogledu oziroma obravnavi omogočeno, ne gre za bistveno postopkovno napako, a konkretne primere se presoja vsakega posebej, v dvomu pa je treba take položaje obravnavati v korist strankam.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]]

Nenajavljen inšpekcijski ogled

2024-01-10T10:32:06Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: ''' Nenajavljen inšpekcijski ogled ==

'''Datum odgovora:''' 8. 12. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

V praksi se dostikrat zgodi, da ogled (npr. inšpekcijski) ni najavljen. Uradna oseba (inšpektor) v skladu z ZUP, pa tudi 29. členom ZIN zavezano stranko tedaj naknadno pozove, da se pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah nadzora. Dosedanja sodna praksa takemu ravnanju ni nasprotovala. Ali je nenajava ogleda in posledično odsotnost zavezanca (kljub kasnejšemu pozivu) res bistvena postopkovna napaka, zaradi katere se odločba lahko odpravi, ob upoštevanju, da obligatorna ustna obravnava ni uvrščena med kršitve iz drugega odstavka 237. člena ZUP ter, da v večini primerov v inšpekcijskih postopkih nastopa samo ena stranka in je inšpekcijski zavezanec pozvan, da se pisno ali ustno izjasni o nadzoru, kot izhaja iz sodbe UPRS II U 151/2022-27 z dne 12. 4. 2023? Je treba na temelju te sodbe za vsak inšpekcijski ogled izdati sklep o sklicu obravnave?

== '''Odgovor:''' ==

Ogled se opravi, kadar je za ugotovitev kakšnega dejstva ali za razjasnitev bistvenih okoliščin potrebno, da si uradna oseba, ki vodi postopek, stvar neposredno ogleda ([[Zak:ZUP#199. .C4.8D{{!}}199. člen ZUP]]). O tem, ali se bo opravil ogled, odloča uradna oseba, bodisi na predlog stranke bodisi po uradni dolžnosti (Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2022, str. 369, 2. knjiga).
Stranka ima v skladu z [[Zak:ZUP#200. .C4.8Dlen{{!}}200. členom ZUP]] pravico biti prisotna pri ogledu, po stališču sodne prakse pa citiranje določbe ni mogoče razumeti tako, da ima stranka zgolj pravico, da je fizično navzoča pri ogledu, ob tem pa ji je onemogočeno, da aktivno varuje svoje pravice in koristi, na primer tako, da uradni osebi že ob izvedbi ogleda podaja svoje predloge in pripombe, torej da pri tem sodeluje. Ravno nasprotno. Pomen posebne določbe je v utrditvi '''načela zaslišanja stranke''' ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) in iz tega načela izpeljanih pravic stranke ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]). Dopustitev aktivne vloge stranke je še posebej pomembna v primerih, kadar te možnosti stranka pozneje v postopku (po koncu ogleda) ne bo več mogla učinkovito uveljavljati (Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2020, 2.knjiga, str. 372).
Po drugi strani je treba opozoriti tudi na sodno prakso, po kateri zgolj kršitev pravice stranke, da je navzoča pri ogledu, '''ne pomeni vselej bistvene kršitve pravil upravnega postopka''' (po 3. točki drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). Upravno sodišče kot ključno '''poudarja, ali je bilo stranki na drug način omogočeno, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ugotovljenih na ogledu, in o čemer je bil sestavljen zapisnik''' (glej sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113068762 I U 1576/2013] z dne 20. 2. 2014 in sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111405443 I U 1540/2016] z dne 28. 2. 2017; prim. Kovač in Kerševan, prav tam, str. 372).  
Prav tako '''opustitev (čeprav) obligatorne ustne obravnave, ni izrecno uvrščena med kršitve''' iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]], ki se jih lahko v vsakem primeru šteje za bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Vseeno poudarjamo, da prej omenjeno '''ne more biti zakonit ali vsakokratno opravičljiv razlog, da se ustna obravnava ne izvede, če so izpolnjene okoliščine, ki po zakonu terjajo njeno izvedbo.''' Toda, kolikor do tega vendarle pride, je treba v vsakem primeru posebej preizkusiti, ali je v okviru postopka na prvi stopnji (pred in po izdaji odločbe oziroma po vložitvi pritožbe) ter na drugi stopnji zagrešena kršitev po svoji vsebini taka, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Opustitev izvedbe ustne obravnave pa lahko hitro preraste v kršitev načela zaslišanja stranke. '''Če stranki ali stranskemu udeležencu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, bodisi na ustni obravnavi, lahko pa tudi zunaj nje, je zato podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka''' iz 3. točke drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (Kovač in Kerševan, prav tam, str. 170).
Velja pa tudi področni zakon, ki ZUP nadredi oz. olajša delo organu. Tako velja recimo v inšpekcijskih zadevah, a le pri določenih, tj. poslovnih zavezancih. Ko gre za inšpekcijski postopek, namreč 29. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Uradni list RS, št. 56/02 in nasl.) določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Zavezanec, njegova zakonita ali statutarna zastopnica oziroma zastopnik, pooblaščenka oziroma pooblaščenec in odgovorna oseba zavezanca lahko prisostvujejo opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, razen če ovirajo učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora; o tem izda inšpektor poseben sklep. Nadalje tretji in četrti odstavek 29. člena ZIN določata, da v primeru oziroma postopku inšpekcijskega nadzora nad zavezancem, ki je '''pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, '''oziroma zakoniti zastopnik ali pooblaščenec zavezanca, in '''ta ni prisoten''', lahko inšpektor opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze, ne da bi bila pri tem potrebna navzočnost teh oseb. Toda, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor v primeru iz prejšnjega odstavka pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Poziv in zapisnik se lahko zavezancu v tem primeru vročita tudi tako, da se ju izroči kateremu od zaposlenih oziroma, če to ni mogoče, pusti v objektu. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo potrebno dodatno zaslišanje stranke (več o tem Remic v Kovač, Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 29. členu ZIN).
Sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111468351 II U 151/2022-27] z dne 12. 4. 2023 poudarja, da je ogled v sklopu obravnave po ZUP predpisan, kar pomeni zlasti nujnost omogočanja udeležbe stranke. Toda iz sodbe ne izhaja, kakor tudi iz ZIN ne, da bi moral biti potreben za vsak ogled sklep o obravnavi, ampak opozarja, da je ogled sestavni del obravnave, kar pomeni, da je zlasti treba na ogled zavezanca vabiti, mu tako dati možnost sodelovanja. Omenjeno načelo je ustaljeno, prav tako pa je tudi izvedljivo oziroma bi moralo biti v praksi, saj udeležba stranke pripomore tudi k pravilni ugotovitvi dejanskega stanja oz. načelu '''materialne resnice''' ([[Zak:ZUP#8. .C4.8D{{!}}8. člen ZUP]]). Torej '''ogled kot dejanje v postopku z učinkom za stranke velja kot zakonit po ZUP le, če je bila stranka  - z izjemo poslovnih zavezancev in položajev po 29. členu ZIN - vabljena '''in se vabilu odzvala ali tudi ne (je pa imela možnost) ali tudi, če je ob ogledu brez vabila vseeno (slučajno)''' prisotna. '''
Zgoraj navedeno velja za izvajanje ogleda v okviru ugotovitvenega in dokaznega postopka. Zato je treba opozoriti na drugo situacijo, ki je na prvi pogled sicer podobna omenjeni, vendar ne gre za izvajanje ogleda kot dokaza v upravnem postopku, ko organ neformalno, pred morebitnim začetkom postopka, šele ugotavlja, ali je postopek sploh treba začeti zaradi varstva javne koristi. Taka aktivnost po sodni praksi še ne pomeni uvedbe postopka, le preverbo potrebe po začetku postopka ob vsaj verjetnosti neskladnosti (glej sodbi UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113066857 I U 1533/2013] z dne 23. 1. 2014, [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010). Omenjeni "predogled" nima (ne sme imeti) nobenih posledic za stranke, zato tudi stranki ni treba zagotavljati procesnih pravic, ki ji pritičejo na ogledu, saj gre zgolj za zbiranje informacij o dejanskem stanju, ali bo oficialni postopek uveden.
Kolikor pa gre za zgoraj navede posebne okoliščine, torej bodisi izjeme po ZIN bodisi drugačno zadoščenje načelu zaslišanja stranke z istim učinkom, kot če bi bilo stranki sodelovanje pri ogledu oziroma obravnavi omogočeno, ne gre za bistveno postopkovno napako, a konkretne primere se presoja vsakega posebej, v dvomu pa je treba take položaje obravnavati v korist strankam.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]]

Vključitev stranskega udeleženca po opravljeni izvršbi

2023-12-18T08:34:35Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Vključitev stranskega udeleženca po opravljeni izvršbi - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 18. 12. 2023 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Gradbena inšpekcija je odredila porušitev objekta, na strehi katerega je bil urejen dostop do stanovanja in njegova služnost vpisana v Zemljiško knjigo. Služnostni upravičenec ni bil stranka v postopku. Po porušitvi nelegalne gradnje (samo delni, objekt še vedno služi prvotnemu namenu) je bila služnost onemogočena. Služnostni upravičenec se je pritožil na upravno sodišče, ki je odločilo, da mora biti stranka v postopku. Inšpekcija ni bila obveščena z vsebino sodbe in postopki 'stojijo'.  Kaj lahko stori stranka?''''''
vneseš besedilo vprašanja 
== '''Odgovor:''' ==

Upravni organ mora med postopkom po uradni dolžnosti ves čas skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba ([[Zak:ZUP#44. .C4.8Dlen{{!}}44. člen ZUP]]). Konkretne dolžnosti organa v tem primeru vzpostavljajo že splošna načela postopka, saj je organ po 9. členu ZUP strankam dolžan zagotoviti možnost izjave, ki posledično pomeni udeležbo v postopku. Med drugim [[Zak:ZUP#143. .C4.8Dlen{{!}}143. člen ZUP]] organu nalaga, da v postopek povabi osebe, za katere ugotovi, da imajo za to pravni interes. (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 342). V primeru, da stranka oz. stranski udeleženec ni povabljen k sodelovanju v postopku, to pomeni absolutno bistveno kršitev (2. točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). Stranka ima po prvem odstavku [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229. člena ZUP]] zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico pritožbe. Pritožbo pa lahko vloži tudi vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi. (Sklep VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113055521 X Ips 209/2012] z dne 9. 5. 2013). S tem se namreč zagotavlja pravica stranke, da varuje svoje pravice in pravne koristi.
V konkretnem primeru nevključitev stranke pomeni absolutno bistveno kršitev upravnega postopka po [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]], pri čemer bi moral organ obnoviti postopek in pri tem vključiti tudi služnostnega upravičenca. Sodišče namreč ni odločalo glede same vsebine inšpekcijske odločbe, ampak glede statusa oz. udeležbe strank v postopku, česar pa inšpektorat še ni upošteval. Nenazadnje bi lahko stranka zadevo prijavila na upravno inšpekcijo, ki preverja pravilnost vodenja upravnih postopkov (tudi zaradi neodzivnosti inšpekcije oz. zaradi neupoštevanja sodišča z njihove strani).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Stranski udeleženci]]
[[Category:Pritožbeni razlogi (bistvene postopkovne napake idr.)]]

Vključitev stranskega udeleženca po opravljeni izvršbi

2023-12-18T08:33:03Z

JanzeljLara:

Vključitev stranskega udeleženca po opravljeni izvršbi

2023-12-18T08:32:03Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Vključitev stranskega udeleženca po opravljeni izvršbi - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 18. 12. 2023 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Gradbena inšpekcija je odredila porušitev objekta, na strehi katerega je bil urejen dostop do stanovanja in njegova služnost vpisana v Zemljiško knjigo. Služnostni upravičenec ni bil stranka v postopku. Po porušitvi nelegalne gradnje (samo delni, objekt še vedno služi prvotnemu namenu) je bila služnost onemogočena. Služnostni upravičenec se je pritožil na upravno sodišče, ki je odločilo, da mora biti stranka v postopku. Inšpekcija ni bila obveščena z vsebino sodbe in postopki 'stojijo'.  Kaj lahko stori stranka?''''''

vneseš besedilo vprašanja 
== '''Odgovor:''' ==

Upravni organ mora med postopkom po uradni dolžnosti ves čas skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba ([[Zak:ZUP#44. .C4.8Dlen{{!}}44. člen ZUP]]). Konkretne dolžnosti organa v tem primeru vzpostavljajo že splošna načela postopka, saj je organ po 9. členu ZUP strankam dolžan zagotoviti možnost izjave, ki posledično pomeni udeležbo v postopku. Med drugim [[Zak:ZUP#143. .C4.8Dlen{{!}}143. člen ZUP]] organu nalaga, da v postopek povabi osebe, za katere ugotovi, da imajo za to pravni interes. (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 342). V primeru, da stranka oz. stranski udeleženec ni povabljen k sodelovanju v postopku, to pomeni absolutno bistveno kršitev (2. točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). Stranka ima po prvem odstavku [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229. člena ZUP]] zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico pritožbe. Pritožbo pa lahko vloži tudi vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi. (Sklep VSRS X Ips 209/2012  z dne 9. 5. 2013). S tem se namreč zagotavlja pravica stranke, da varuje svoje pravice in pravne koristi.V konkretnem primeru nevključitev stranke pomeni absolutno bistveno kršitev upravnega postopka po [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]], pri čemer bi moral organ obnoviti postopek in pri tem vključiti tudi služnostnega upravičenca. Sodišče namreč ni odločalo glede same vsebine inšpekcijske odločbe, ampak glede statusa oz. udeležbe strank v postopku, česar pa inšpektorat še ni upošteval. Nenazadnje bi lahko stranka zadevo prijavila na upravno inšpekcijo, ki preverja pravilnost vodenja upravnih postopkov (tudi zaradi neodzivnosti inšpekcije oz. zaradi neupoštevanja sodišča z njihove strani).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vključitev stranskega udeleženca po opravljeni izvršbi

2023-12-18T08:28:59Z

JanzeljLara: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Pravna narava mnenj po 43. členu GZ-1 in standard obrazloženosti teh mnenj v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja

2023-12-10T20:05:27Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Pravna narava mnenj po 43. členu GZ-1 in standard obrazloženosti teh mnenj v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja ==

'''Datum odgovora:''' 26. 8. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kakšna je pravna narava mnenja in kaj mora ta obsegati po določbah 43. člena GZ-1?

Ali se mnenje občine izda v obliki odločbe, če nameravana gradnja ni skladna s predpisi iz njene pristojnosti? 

Občina je javnemu podjetju - izvajalcu obvezne gospodarske javne službe v Odloku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode podelila tudi javno pooblastilo za izdajanje projektnih in drugih pogojev ter mnenj po Gradbenem zakonu. Ali so postopki izdaje projektnih in drugih pogojev ter mnenj upravni postopki in mora imeti javno podjetje za izvajanje teh nalog zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz splošnega upravnega postopka? 
== '''Odgovor:''' ==

'''Mnenja in soglasja so običajno akcesorni tip akta. Toda pri tem je treba biti zelo pazljiv, saj področni zakon''' (''lex specialis'') lahko uporabi določen pojem, katerega pravna narava pa je lahko drugačna po sistemskih pravilih ali drugem zakonu, čeprav se uporablja isti termin.  
Ko v področni zakonodaji naletimo na termin mnenje ali analogno soglasje, moramo na splošno pazljivo ločiti dva položaja: (1) mnenje ali soglasje se zahteva kot breme stranke v smislu priloge k vlogi v drugem postopku, kot je mnenje ali soglasje izdano (najprej teče prvi postopek izdaje mnenja, nato se v drugem postopku to mnenje priloži v novem postopku k vlogi) ali (2) gre za postopek skupnega odločanja, ko mora mnenje ali soglasje pridobiti organ izdajatelj od drugega organa. Le drugi primeri se štejejo za akcesorne akte in končna odločba za zbirno (po Jerovšek in drugi, ZUP s komentarjem, 2004, primerjaj Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 208. in nadaljnjim členom). V prvem primeru se mnenje ali soglasje šteje kot druge priloge k vlogi in [[Zak:ZUP#208 . .C4.8Dlen{{!}}208. člen ZUP]] in nadaljnji ne obravnavajo, saj je mnenje ali soglasje samostojen akt, včasih ''sui generis'' akt, tj. "mnenje" ali tudi odločba po [[Zak:ZUP#210 . .C4.8Dlen{{!}}210. členu ZUP]], ki je hkrati priloga k vlogi v novem postopku. Če bi stranka takega soglasja ob vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ne priložila, bi moral pristojni organ vlogo obravnavati kot nepopolno ([[Zak:ZUP#67 . .C4.8Dlen{{!}}67. člen ZUP]]). Nekateri zakoni pa terjajo od stranke tudi soglasja, ki jih ne izdajajo upravni in drugi oblastni organi/zacije, temveč privatne osebe, takrat seveda tako soglasje bremeni zopet stranko in ne organ, ki izdaja odločbo (npr. pri prijavi prebivališča mora stranka zahtevi priložiti soglasje lastnika stanovanja, če ni sama lastnik oziroma najemnik). Pod črto je treba področni zakon natančno brati, da se razbere pristojnost in pravna narava določenega mnenja ali soglasja in s tem ustrezen postopek in pravno varstvo stranke, celo v iste vrste zadevah glede na spremembo področnega zakona (npr. ZGO1- glede na GZ In GZ-1).

Iz določb '''43. člena '''[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbenega zakona] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.) izhaja, da gradbeno '''dovoljenje kot odločbo izdaja praviloma pristojna upravna enota, pri čemer pa investitor pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pridobi mnenja pristojnih mnenjedajalcev''' (več Mazi v Kovač in Sodja, Komentar GZ-1, 2023, str. 256 in nasl.). '''Mnenje, npr. občine kot mnenjedajalca, pa ni izdano v samostojnem upravnem postopku, ni upravna odločba'''. 

Že poimenovanje akta "mnenje" pa kaže na to, da ta '''akt za UE ni zavezujoč''', kar bi sicer veljalo za pravni učinek odločbe. A mnenja iz 43. člena GZ-1 nimajo narave npr. izvedeniških mnenj, saj ne gre za mnenja o dejanskih vprašanjih, ampak za izjave, s katerimi mnenjedajalci podajajo svoja pravna naziranja. Ta mnenja tudi niso konkretni upravni akti oz. nimajo značaja upravnih odločb, zato jih ni mogoče samostojno izpodbijati. Nadalje '''mnenja iz 43. člena GZ-1 nimajo značaja akcesornih aktov po 208. in 209. členu ZUP glede na to, da navedena mnenja po 2. točki prvega odstavka 46. člena GZ-1 tvorijo sestavni del zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja '''(Vinski, Mnenja po Gradbenem zakonu (GZ-1), 2022, Pravna praksa, št. 39-40, str. 6-7).

Po GZ-1 je sicer izrecna dolžnost mnenjedajalca, da se jasno opredeli do predlagane gradnje in da svojo opredelitev '''obrazloži''', tako glede sprejemljivosti kot tudi glede uporabljene pravne podlage za njegovo stališče. To stališče, izraženo v mnenju, mora izhajati iz uporabe relevantnih določb predpisa iz pristojnosti mnenjedajalca, npr. prostorskih aktov občine. Če mnenjedajalec meni, da dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ni skladna s predpisom iz njegove pristojnosti, takrat v mnenju obrazloži in pravno utemelji tudi v nasprotju, s katero pravno normo nameravana gradnja ni skladna. V praksi se je namreč izkazalo, da se je pred GZ-1 občina kot mnenjedajalec glede skladnosti dokumentacije z določbami prostorskega izvedbenega akta opredelila le z "da" ali "ne", torej je bilo mnenje praviloma in pretežno povsem brez razlogov (utemeljitve), velikokrat tudi zgrešeno in v nasprotju z določbami predpisov. Med občino kot mnenjedajalko in med upravnim organom (UE) je zato prihajalo do razlik v interpretacijah, posledično pa do nesoglasij, zato zdaj GZ-1 jasno nalaga obveznost mnenjedajalcu, da se mora opredeliti (po Mazi, prav tam, str. 258).

Torej, '''mnenjedajalec po GZ-1 NE izdaja zavrnilne odločbe''', ampak v takšnem primeru izda '''obrazloženo mnenje kot ''sui generis'' (poseben) akcesorni akt. '''V tem aktu mnenjedajalec z uporabo relevantnih pravnih norm pojasni, da dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ni skladna s posamezno odločbo ali več njih predpisa iz njegove pristojnosti, kar na prvi pogled ustreza določbam ZUP o sestavinah obrazložitve, toda to še ne daje mnenju pravne narave odločbe z učinkom izreka v samostojni upravni zadevi, ampak služi upravni enoti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za preučitev izpolnjevanja pogojev za dodelitev ali zavrnitev uveljavljane pravice. Mnenje ni odločanje o samostojni pravici ali pravni koristi v smislu [[Zak:ZUP#2 . .C4.8Dlen{{!}}2. člena ZUP]], ampak zgolj '''zavzemanje stališča do nečesa, strokovno stališče oziroma pojasnjevanje'''. Z mnenjem, ki ga investitor v skladu s prvim odstavkom 43. člena GZ-1 pridobi pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, se torej ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (tako tudi''' izhaja iz sodb UPRS''' [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111442799 I U 890/2018-12] z dne 22. 1. 2020 in sklepov UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111449413 I U 1941/2019-8] z dne 13. 2. 2020 in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111454670 I U 53/2020-36] z dne 1. 10. 2020, prim. tudi sodbo UPRS [https://shorturl.at/eorBV I U 234/2020] z dne 11. 1. 2022 o (ne)zavezujoči naravi mnenj po ZGO-1 in GZ-1 in primerjavi z ZVKD-1).

Eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja kot upravne odločbe je z vidika področnega javnega interesa pač tudi ta, da so k nameravani gradnji pridobljena mnenja v skladu s četrtim odstavkom 43. člena GZ-1 oziroma da upravni organ v skladu s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 47. člena navedenega zakona ugotovi, da je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj (2. točka prvega odstavka 52. člena GZ-1). V kolikor ta pogoj ni izpolnjen, upravni organ z odločbo zahtevo za gradbeno dovoljenje zavrne.

ZUP se sicer uporablja  tudi v primeru, ko izvajalci javnih služb odločajo o pravicah ali obveznostih uporabnikov njihovih storitev (tretji odstavek [[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člena ZUP]]). Vendar pri izdaji projektnih in drugih pogojev ter mnenj po GZ-1, ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava ([[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). Projektni in drugi po GZ-1 se namreč ne štejejo za konkretne upravne akte (sedmi odstavek 42. člena GZ-1). Z mnenjem, ki ga investitor v skladu s prvim odstavkom 43. člena GZ-1 pridobi pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, pa se prav tako ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Torej, pri izdaji projektnih in drugih pogojev ter mnenj na podlagi GZ-1 ne gre za upravni postopek, zato ne pride v poštev uporaba prvega odstavka [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člena ZUP]], ki določa, da upravni postopek lahko vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka.
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

''[[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]

Pravna narava mnenj po 43. členu GZ-1 in standard obrazloženosti teh mnenj v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja

2023-12-10T19:52:22Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Pravna narava mnenj po 43. členu GZ-1 in standard obrazloženosti teh mnenj v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja ==

'''Datum odgovora:''' 26. 8. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kakšna je pravna narava mnenja in kaj mora ta obsegati po določbah 43. člena GZ-1?

Ali se mnenje občine izda v obliki odločbe, če nameravana gradnja ni skladna s predpisi iz njene pristojnosti? 

Občina je javnemu podjetju - izvajalcu obvezne gospodarske javne službe v Odloku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode podelila tudi javno pooblastilo za izdajanje projektnih in drugih pogojev ter mnenj po Gradbenem zakonu. Ali so postopki izdaje projektnih in drugih pogojev ter mnenj upravni postopki in mora imeti javno podjetje za izvajanje teh nalog zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz splošnega upravnega postopka? 
== '''Odgovor:''' ==

'''Mnenja in soglasja so običajno akcesorni tip akta. Toda pri tem je treba biti zelo pazljiv, saj področni zakon''' (''lex specialis'') lahko uporabi določen pojem, katerega pravna narava pa je lahko drugačna po sistemskih pravilih ali drugem zakonu, čeprav se uporablja isti termin.  
Ko v področni zakonodaji naletimo na termin mnenje ali analogno soglasje, moramo na splošno pazljivo ločiti dva položaja: (1) mnenje ali soglasje se zahteva kot breme stranke v smislu priloge k vlogi v drugem postopku, kot je mnenje ali soglasje izdano (najprej teče prvi postopek izdaje mnenja, nato se v drugem postopku to mnenje priloži v novem postopku k vlogi) ali (2) gre za postopek skupnega odločanja, ko mora mnenje ali soglasje pridobiti organ izdajatelj od drugega organa. Le drugi primeri se štejejo za akcesorne akte in končna odločba za zbirno (po Jerovšek in drugi, ZUP s komentarjem, 2004, primerjaj Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 208. in nadaljnjim členom). V prvem primeru se mnenje ali soglasje šteje kot druge priloge k vlogi in [[Zak:ZUP#208 . .C4.8Dlen{{!}}208. člen ZUP]] in nadaljnji ne obravnavajo, saj je mnenje ali soglasje samostojen akt, včasih ''sui generis'' akt, tj. "mnenje" ali tudi odločba po [[Zak:ZUP#210 . .C4.8Dlen{{!}}210. členu ZUP]], ki je hkrati priloga k vlogi v novem postopku. Če bi stranka takega soglasja ob vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ne priložila, bi moral pristojni organ vlogo obravnavati kot nepopolno ([[Zak:ZUP#67 . .C4.8Dlen{{!}}67. člen ZUP]]). Nekateri zakoni pa terjajo od stranke tudi soglasja, ki jih ne izdajajo upravni in drugi oblastni organi/zacije, temveč privatne osebe, takrat seveda tako soglasje bremeni zopet stranko in ne organ, ki izdaja odločbo (npr. pri prijavi prebivališča mora stranka zahtevi priložiti soglasje lastnika stanovanja, če ni sama lastnik oziroma najemnik). Pod črto je treba področni zakon natančno brati, da se razbere pristojnost in pravna narava določenega mnenja ali soglasja in s tem ustrezen postopek in pravno varstvo stranke, celo v iste vrste zadevah glede na spremembo področnega zakona (npr. ZGO1- glede na GZ In GZ-1).

Iz določb '''43. člena '''[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbenega zakona] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.) izhaja, da gradbeno '''dovoljenje kot odločbo izdaja praviloma pristojna upravna enota, pri čemer pa investitor pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pridobi mnenja pristojnih mnenjedajalcev''' (več Mazi v Kovač in Sodja, Komentar GZ-1, 2023, str. 256 in nasl.). '''Mnenje, npr. občine kot mnenjedajalca, pa ni izdano v samostojnem upravnem postopku, ni upravna odločba'''. 

Že poimenovanje akta "mnenje" pa kaže na to, da ta '''akt za UE ni zavezujoč''', kar bi sicer veljalo za pravni učinek odločbe. A mnenja iz 43. člena GZ-1 nimajo narave npr. izvedeniških mnenj, saj ne gre za mnenja o dejanskih vprašanjih, ampak za izjave, s katerimi mnenjedajalci podajajo svoja pravna naziranja. Ta mnenja tudi niso konkretni upravni akti oz. nimajo značaja upravnih odločb, zato jih ni mogoče samostojno izpodbijati. Nadalje '''mnenja iz 43. člena GZ-1 nimajo značaja akcesornih aktov po 208. in 209. členu ZUP glede na to, da navedena mnenja po 2. točki prvega odstavka 46. člena GZ-1 tvorijo sestavni del zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja '''(Vinski, Mnenja po Gradbenem zakonu (GZ-1), 2022, Pravna praksa, št. 39-40, str. 6-7).

Po GZ-1 je sicer izrecna dolžnost mnenjedajalca, da se jasno opredeli do predlagane gradnje in da svojo opredelitev '''obrazloži''', tako glede sprejemljivosti kot tudi glede uporabljene pravne podlage za njegovo stališče. To stališče, izraženo v mnenju, mora izhajati iz uporabe relevantnih določb predpisa iz pristojnosti mnenjedajalca, npr. prostorskih aktov občine. Če mnenjedajalec meni, da dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ni skladna s predpisom iz njegove pristojnosti, takrat v mnenju obrazloži in pravno utemelji tudi v nasprotju, s katero pravno normo nameravana gradnja ni skladna. V praksi se je namreč izkazalo, da se je pred GZ-1 občina kot mnenjedajalec glede skladnosti dokumentacije z določbami prostorskega izvedbenega akta opredelila le z "da" ali "ne", torej je bilo mnenje praviloma in pretežno povsem brez razlogov (utemeljitve), velikokrat tudi zgrešeno in v nasprotju z določbami predpisov. Med občino kot mnenjedajalko in med upravnim organom (UE) je zato prihajalo do razlik v interpretacijah, posledično pa do nesoglasij, zato zdaj GZ-1 jasno nalaga obveznost mnenjedajalcu, da se mora opredeliti (po Mazi, prav tam, str. 258).

Torej, '''mnenjedajalec po GZ-1 NE izdaja zavrnilne odločbe''', ampak v takšnem primeru izda '''obrazloženo mnenje kot ''sui generis'' (poseben) akcesorni akt. '''V tem aktu mnenjedajalec z uporabo relevantnih pravnih norm pojasni, da dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ni skladna s posamezno odločbo ali več njih predpisa iz njegove pristojnosti, kar na prvi pogled ustreza določbam ZUP o sestavinah obrazložitve, toda to še ne daje mnenju pravne narave odločbe z učinkom izreka v samostojni upravni zadevi, ampak služi upravni enoti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za preučitev izpolnjevanja pogojev za dodelitev ali zavrnitev uveljavljane pravice. Mnenje ni odločanje o samostojni pravici ali pravni koristi v smislu [[Zak:ZUP#2 . .C4.8Dlen{{!}}2. člena ZUP]], ampak zgolj '''zavzemanje stališča do nečesa, strokovno stališče oziroma pojasnjevanje'''. Z mnenjem, ki ga investitor v skladu s prvim odstavkom 43. člena GZ-1 pridobi pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, se torej ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (tako tudi''' izhaja iz sodb UPRS''' [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111442799 I U 890/2018-12] z dne 22. 1. 2020 in sklepov UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111449413 I U 1941/2019-8] z dne 13. 2. 2020 in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111454670 I U 53/2020-36] z dne 1. 10. 2020, prim. tudi sodbo UPRS [https://shorturl.at/eorBV I U 234/2020] z dne 11. 1. 2022 o (ne)zavezujoči naravi mnenj po ZGO-1 in GZ-1 in primerjavi z ZVKD-1).

Eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja kot upravne odločbe je z vidika področnega javnega interesa pač tudi ta, da so k nameravani gradnji pridobljena mnenja v skladu s četrtim odstavkom 43. člena GZ-1 oziroma da upravni organ v skladu s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 47. člena navedenega zakona ugotovi, da je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj (2. točka prvega odstavka 52. člena GZ-1). V kolikor ta pogoj ni izpolnjen, upravni organ z odločbo zahtevo za gradbeno dovoljenje zavrne.

ZUP se sicer uporablja  tudi v primeru, ko izvajalci javnih služb odločajo o pravicah ali obveznostih uporabnikov njihovih storitev (tretji odstavek [[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člena ZUP]]). Vendar pri izdaji projektnih in drugih pogojev ter mnenj po GZ-1, ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava ([[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]). Projektni in drugi po GZ-1 se namreč ne štejejo za konkretne upravne akte (sedmi odstavek 42. člena GZ-1). Z mnenjem, ki ga investitor v skladu s prvim odstavkom 43. člena GZ-1 pridobi pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, pa se prav tako ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava.  Torej, pri izdaji projektnih in drugih pogojev ter mnenj na podlagi GZ-1 ne gre za upravni postopek, zato ne pride v poštev uporaba prvega odstavka [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. člena ZUP]], ki določa, da upravni postopek lahko vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka.
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

''[[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]

Faks ali e-vloga brez varnega e-podpisa po področnem zakonu

2023-11-06T15:49:38Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Faks ali e-vloga brez varnega e-podpisa po področnem zakonu ==

'''Datum odgovora:''' 2. 12. 2011, pregled 25. 11. 2022 

== '''Vprašanje:''' ==

Organ prejema prijave kot zahtevke oz. vloge po telefaksu oz. po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa (podpisana vloga skenirana in poslana po e-pošti), saj gre tako razumeti določbe področnega zakona. Ali naj organ upošteva določila področnega predpisa glede sprejema prijav oz. ali z upoštevanjem le-tega ne krši 7. točke 63. člena ZUP? 

== '''Odgovor:''' ==

Pogoje za sprejem vloge v elektronski obliki določa [[Zak:ZUP#63._.C4.8Dlen{{!}}ZUP v 63. členu]]. Vloga v elektronski obliki se vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu organa ali enotnemu informacijskemu sistemu državne uprave, ki je vzpostavljen za sprejem vlog, vročanje in obveščanje v upravnem postopku (drugi odstavek [[Zak:ZUP#_63._.C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]]). Za preprečevanje zlorab in zagotavljanje možnosti zanesljivega preverjanja identitete vlagatelja je predvidena obveznost, da mora biti vloga podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Urejanje podrobnejših vprašanj v zvezi z vložitvijo vlog po elektronski poti in v zvezi z delovanjem informacijskega sistema za sprejem vlog, vročanje in obveščanje je zaradi izvedbeno-tehnične narave prepuščeno podzakonskemu predpisu, to je [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbi o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 200). V drugem odstavku 101. člena UUP je določeno, da se v vlogah vložnik lahko identificira z elektronskim podpisom, ki ni enakovreden kvalificiranemu elektronskemu podpisu, z uradno dodeljeno identifikacijsko številko ali drugim enoličnim identifikatorjem, ki ga za potrebe elektronskega poslovanja določi organ. V primeru dvoma, kdo je vložil vlogo, organ postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, kot če vloga ni podpisana oziroma če dvomi v pristnost podpisa. Torej, kadar je organ v dvomu, da vloge ni posredovala oseba, ki je navedena kot vložnik, lahko organ po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]] zahteva, naj stranka tako prejeto vlogo potrdi s pisno potrditvijo, razen če gre za primer iz sedmega odstavka [[Zak:ZUP#63._.C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]].

'''Praviloma pa se zahteva kvalificiran e-podpis, tj. e-podpis z digitalnim potrdilom in ne le navaden e-podpis''', kot izhaja tudi iz [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A32014R0910 Uredbe eIDAS]. Glej tudi [https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf;jsessionid=7DACEBDDD8777DDDF167B57FA04250F3?text=&docid=267410&pageIndex=0&doclang=SL&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=3688963 primer SEU], sodba C‑362/21 z dne 20. 10. 2022, da so nacionalni standardi upravičeni, a le do te mere, da ni neupravičenega razlikovanja med fizično in e-komunikacijo.

Če je predpisan poseben upravni postopek s posebnimi pravili področne zakonodaje, organ ravna primarno po določbah zakona, ki ureja postopek (delno) drugače kot ZUP. Glede procesnih vprašanj, ki s področnim zakonom niso urejena, se dopolnilno ali subsidiarno uporabljajo pravila splošnega upravnega postopka oziroma ZUP ([[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen{{!}}3. člen ZUP, ]] Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 18). V obravnavanem primeru področni zakon s konkretnimi določbami ureja način sprejema prijav in omogoča vložitev prijave po telefaksu in elektronski poti, ter predpisuje, kako naj organ ravna, če je vloga nečitljiva in je ni možno reproducirati, ne določa pa izrecno specifičnega ravnanja organa v primeru, če iz vloge ni razviden originalen podpis stranke (telefaks) ali pri elektronski vlogi ni podpisana z varnim elektronskim podpisom.

'''Zato v primeru dvoma v istovetnost vložnika organ ravna po 3. odstavku [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]] in vložnika pozove, da prejeto vlogo potrdi s pisno potrditvijo'''. Po načelu varstva pravic strank in javne koristi ([[Zak:ZUP#7._.c4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) pa menimo, da bi tudi pri vlogah, ki pomenijo uveljavljanje pravic strank v nadalnjem postopku, lahko šteli določbe področnega zakona oz. njihov namen po drugačni in nižji stopnji verifikacije identitete vložnika (in s tem pojem javnega interesa, ki izvira iz veljavnih predpisov), kot tako specialne, da bi nadredile ZUP. To pomeni, da bi vlogo, oddano po e-pošti brez varnega e-podpisa, šteli kot formalno popolno in ustrezno, če ni okoliščin, ki vzbujajo sum v verodostojnost istovestnosti vložnika. V prihodnje pa bi zaradi jasnosti kazalo področni zakon vendar dodelati, da bi bile določbe tudi v tem delu nedvoumne. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge_in_jezik]] [[Category:Nadrejena_raba_področnih_predpisov_nad_ZUP_(posebni_postopki)]]

Pooblastilo tajnika (direktorja) občinske uprave za vodenje in odločanje v upravnih postopkih

2023-11-06T11:50:58Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Pooblastilo tajnika (direktorja) občinske uprave za vodenje in odločanje v upravnih postopkih ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 9. 12. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko pooblastila za vodenje in odločanje v upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občin na prvi stopnji izda direktor občinske uprave?

== '''Odgovor:''' ==

Po 49. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 Zakona o lokalni samoupravi] (ZLS, Ur. l. RS, št. 94/07 in novele) je župan tista oseba v občinski upravi, ki usmerja in nadzira delo občinske uprave. V 6. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakona o javnih uslužbencih] (ZJU, Ur. l. RS, št. 63/07 in novele) pa je določen kot predstojnik občinske uprave. V tem pogledu gre za dve različni pojmovanji položaja župana, in sicer različno na področju lokalne samouprave in na področju odločanja v upravnih zadevah. Za upravne zadeve iz občinske pristojnosti je na prvi stopnji pristojna občinska uprava, na drugi stopnji pa župan. Na takšen način je ločena stvarna pristojnost za odločanje o upravnih zadevah iz pristojnosti občine. Z določitvijo občinske uprave kot stvarno pristojnega organa za odločanje na prvi stopnji je tajniku oziroma direktorju občinske uprave dana pristojnost, da odloča o upravnih zadevah na prvi stopnji. Le-ta zato lahko pooblasti druge osebe v občinski upravi za vodenje in odločanje v upravnih postopkih v skladu z [[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen{{!}}28. členom ZUP]] in [[Zak:ZUP#30._.C4.8Dlen{{!}}30. členom ZUP]].  Na prvi stopnji je za pravilno uporabo ZUP odgovoren tajnik ali direktor občinske uprave, na drugi stopnji pa župan. '''30. člen ZUP daje županu možnost, da za vodenje posameznih dejanj v postopku pooblasti druge osebe.''' Zato lahko pooblasti poleg oseb zaposlenih pri njem, še zaposlene v upravi samoupravne lokalne skupnosti, torej pri organu, ki je pristojen za odločanje na prvi stopnji. Z novelo ZUP-E je bil drugi odstavek tega člena spremenjen tako, da župan lahko pooblasti zaposlene v upravi samoupravne skupnosti le za vodenje posameznih dejanj v postopkih na drugi stopnji in ne za vodenje posameznih dejanj v postopku na prvi stopnji. '''Glede na določbo prvega odstavka tega člena je namreč za pooblastitev zaposlenih v upravi samoupravne lokalne skupnosti za vodenje posameznih dejanj v postopkih na prvi stopnji pristojen predstojnik tega organa, torej tajnik občine ali z drugim poimenovanjem direktor občinske uprave''' (po Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 150).

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Stvarna_pristojnost_organov_(1._stopnja,_pritožbeni_in_nadzorni_organi)]]

Postopanje v obnovi postopka glede na nova dejstva in pravo

2023-11-06T11:27:37Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Postopanje v obnovi postopka glede na nova dejstva in pravo ==

'''Datum odgovora:''' 24. 12. 2010 in 24. 11. 2013, pregled 1. 1. 2023 
== '''Vprašanje:''' ==

Stranki je bila izdana upravna odločba, s katero je pridobila določeno pravico. Podlaga za odločitev o pravici je bila pravnomočna odločba drugega državnega organa. Po nastopu dokončnosti in pravnomočnosti upravne odločbe stranka zahteva, da se ponovno odloči o njeni pravici z zatrjevanjem, da se je dejansko stanje, na katerem temelji upravna odločba, spremenilo. Zahteva za izdajo nove odločbe s strani drugega pristojnega državnega organa (kot to zahtevajo področni predpisi) še ni bila vložena in kot taka tudi ni bila izdana nova odločba drugega državnega organa, temveč velja dejansko stanje, kot že izhaja iz izdane pravnomočne odločbe. Kako naj upravni organ odloči o podani zahtevi - ali se zahteva upošteva kot prepozno vložena pritožba? 

V prvostopenjskem postopku je bila izdana zavrnilna odločba zaradi neizpolnjevanja pogojev za izdajo dovoljenja. Kasneje je bil postopek obnovljen (drugače rešeno predhodno vprašanje). Stranka v okviru obnovljenega postopka trdi, da lahko v obnovitvenem postopku uveljavlja zahtevek glede na dejansko stanje, na podlagi katerega je bilo odločeno v prvotnem postopku, prav tako, da lahko v obnovi postopka dokazuje, da izpolnjuje zahteve po sedaj veljavni zakonodaji in ne po zakonodaji, ki je veljala v času odločanja prvotnega postopka. Kako naj v obnovitvenem postopku za konkretni primer postopa prvostopenjski organ? 

== '''Odgovor:''' ==

Obnova postopka je po ZUP najpogosteje uporabljeno pravno sredstvo, možen pa je le v zvezi z meritorno odločitvijo. Obnova postopka se uvede po uradni dolžnosti ali na predlog stranke oziroma domnevno spregledanega stranskega udeleženca ([[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]], tudi v zvezi z [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen{{!}}229. členom ZUP]], več Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 218 in nasl.). Obnova postopka je eno izmed izrednih pravnih sredstev, ki so namenjena izpodbijanju dokončnih in pravnomočnih odločb v primeru hujših kršitev, zaradi katerih upravni akt ne bi smel učinkovati proti strankam, ker priznava pravice ali pravne koristi, ki jih po predpisih ni mogoče priznati, ali nalaga obveznosti, ki jih ni dovoljeno naložiti stranki (Jerovšek et al., 2004, komentar k 260. in nadaljnjim členom ZUP).

Postopek, ki je bil končan, se lahko obnovi, če sta izpolnjena dva pogoja: 
*da je izdana odločba že dokončna in
*da je izpolnjen vsaj eden od desetih obnovitvenih razlogov po [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. členu ZUP]] (ali drugi razlog po posebnem zakonu).

Ob tem je treba upoštevati, da '''se v obnovi odloča o zahtevku, ki je enak zahtevku, o katerem se je odločalo v postopku, ki se obnavlja, saj mora temeljiti na isti dejanski in pravni podlagi.''' To velja, ker je obnova postopka kot vsako pravno sredstvo (analogno npr. pritožba, prim. [[Zak:ZUP#238._.C4.8Dlen{{!}}238. člen]] in [[Zak:ZUP#252._.C4.8Dlen{{!}}252. člen]]) v osnovi namreč namenjeno '''presoji zakonitosti prvotno izdane '''in sedaj izpodbijane odločbe, ne pa novemu odločanju. Zlasti izredna pravna sredstva so le korektiv, ne pravilo, saj zaradi varstva stabilnosti poseg v dokončne in še pravnomočne odločbe ni zaželen. Ta sredstva se uporabljajo izjemoma ne zaradi načelne nespremenljivosti razmerij na temelju varstva pridobljenih pravic, ampak zaradi potrebe po stremljenju k zakonitosti (Jerovšek, 2001, str. 121). Da se odloča v obnovi postopka po ZUP le na podlagi že ob prvotni odločbi obstoječih dejstev in veljavnega prava, potrjuje tudi možnost in praksa nekaterih področnih zakonov, ki za "nova nova" dejstva, torej nastala po izdaji prvotne prvostopenjske odločbe določajo t. i. nepravo obnovo (prim. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 446), kar ''a contrario'' pomeni, da po samem ZUP (če področni zakon izrecno ne določa drugače) obnova postopka ni možna niti zaradi dejstev, nastalih po izdaji prvotne prvostopenjske odločbe niti se ta dejstva oz. novo materialno pravo v obnovljenem postopku ne morejo upoštevati. Nadalje upoštevanje novih dejstev omejuje tudi [[Zak:ZUP#262._.C4.8Dlen{{!}}262. člen ZUP]], saj izrecno določa, da se sme tudi v primeru vzporednih postopkov (zlasti upravnega spora), kjer bi bila taista odločba izpodbi(jana)ta, v obnovi postopka upoštevati samo dejstva, ki jih je organ ugotovil v prejšnjem upravnem postopku (ne pa npr. novih, ugotovljenih v sodnem postopku). Stranka lahko na podlagi '''spremenjenega dejanskega oz. pravnega stanja vloži novo zahtevo''' ali organ uvede, če tako terja zaščita javne koristi, nov postopek.  

'''Zahtevo stranke za ponovno odločanje na podlagi spremenjenih (novih) dejstev, ki so nastala po izdaji odločbe, lahko razumemo kot predlog za obnovo postopka''' ali '''zahtevo za uvedbo novega''' postopka. Kadar se stranka sklicuje na spremenjeno dejansko stanje, je potrebno presoditi, ali je bilo dejansko stanje nepravilno ali nepopolno ugotovljeno, ker se ni vedelo za kakšna dejstva, zaradi katerih bi bila odločitev lahko drugačna. Ta dejstva so morala obstajati že v času izdaje sporne odločbe. Dejstva, ki so nastala kasneje, niso nova dejstva v smislu dovoljenega obnovitvenega razloga, so pa lahko podlaga za vodenje novega upravnega postopka (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 703). Četrta točka 260. člena ZUP določa kot obnovitveni razlog tudi primer, ko se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil (npr. če bi prišlo do spremembe odločbe drugega organa, na kateri temelji odločba upravnega organa, na katero se zahtevek nanaša). Vendar v navedenem prvem primeru v vprašanju temu ni tako, saj ni bila izdana nova, drugačna odločba drugega državnega organa. V skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#147._.C4.8Dlen{{!}}147. člena ZUP]] namreč velja, da kadar je o pravici, obveznosti oziroma pravnem razmerju, ki je sestavni del dejanskega stanja, že odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom, je organ na tak akt vezan in predhodno vprašanje v takem primeru ni več podano (Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 437). Menimo, da je v obravnavanem prvem primeru podano '''zahtevo treba razumeti kot predlog za obnovo postopka, ki pa ne izpolnjuje pogojev '''po 260. členu ZUP, zato se zahtevo v skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#267._.C4.8Dlen{{!}}267. člena ZUP]] '''zavrže. '''V obrazložitvi bo upravni organ navedel, da se zahteva zavrže, ker niso izpolnjeni pogoji za obnovitev postopka, ker je bilo dejansko stanje pred izdajo odločbe pravilno ugotovljeno, kot tudi da odločitev drugega organa, na katerem temelji, ni bila pravnomočno odpravljena, razveljavljena ali spremenjena.

V drugem primeru iz vprašanja gre za podobno situacijo, kjer pa stranka terja upoštevanje tako novih dejstev, nastalih po izdaji prvotne odločbe, kot nove zakonodaje, veljavne (šele) po izdaji prvotne odločbe. Tudi tu kaže poudariti, da se tak strankin predlog ne more upoštevati, zato se v tem delu njene zahtevke zavrne in '''se v obnovljenem postopku odloči na podlagi v času izdaje prvotne prvostopenjske odločbe obstoječih dejstev in veljavnega prava.''' Stranka ima sicer pravico še v obnovljenem postopku zahtevati tudi umik zahtevka (gl. drugi odstavek [[Zak:ZUP#270._.C4.8Dlen{{!}}270. člena ZUP]]) oz. vložiti na podlagi novega stanja '''novo zahtevo, če bi nova dejstva ali nova zakonodaja bila zanjo bolj ugodna. '''A v obnovljenem postopku bo organ odločal le ob upoštevanju dejstev, katerih obstoj je morda izkazan naknadno, a so obstajala že pred izdajo prve odločbe ("nova stara" dejstva), glede na načelo zakonitosti pa bo pri tem uporabil veljavno pravo, ki je organ zavezovalo ob prvotni odločbi. Organ bo prvotno odločbo ob tem potrdil ali nadomestil z novo, vendar tudi zaradi učinka za nazaj, v obnovi postopka po ZUP vedno na podlagi že v prvotnem postopku obstoječih dejstev in veljavnega področnega prava. Le tako postopanje omogoči med strankami, ki so vložile zahtevke v približno istem času in prejele odločbe v času veljave določene zakonodaje istovrstne odločbe, enakost njihove obravnave oz. odločanje o njihovih zahtevkih po istih pogojih.  
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Obnova_postopka]] [[Category:Sprememba_zahteve]]

Prekinitev inšpekcijskega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja

2023-11-04T10:55:46Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Prekinitev inšpekcijskega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 4. 11. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Vprašanje se nanaša na uporabo instituta prekinitve postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja in sicer gre za primer nelegalne gradnje brez gradbenega dovoljenja, za katero inšpekcijski zavezanec vloži predlog za spremembo namembnosti, s katerim bi gradnjo legaliziral. Postopek sprejema prostorskega akta traja tudi do 2 leti. Ali je podan predlog za spremembo namembnosti (in s tem legalizacijo objekta) lahko takšno dejanje, zaradi katerega bi postopek prekinili do odločitve o spremembi namembnosti (sprejema prostorskega akta)?

Ali bi lahko postopek do odločitve upravnega organa lahko prekinili v primeru, ko gre za črno gradnjo in inšpekcijski zavezanec vloži vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja? Če je to takšno dejanje, zaradi katerega bi prekinili postopek, se to uporablja zgolj v upravnem postopku ali tudi v izvršilnem postopku?

Kako pa upravni organ ravna v primeru, ko na zemljiščih potekajo postopki po ZVEtL-1? Z zemljišča, katerega lastnik še ni znan (eZK - zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL), se gradi priključek na občinsko cesto. Zakon o cestah (ZCes-2) določa, da se priključki na občinsko cesto gradijo samo s soglasjem upravljavca občinske ceste. Ali gre v tem primeru za predhodno vprašanje?
== '''Odgovor:''' ==

Če organ, ki vodi postopek, naleti na tako vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same zadeve, to vprašanje pa je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa (predhodno vprašanje), ga lahko ob pogojih iz tega zakona organ sam obravnava ali pa prekine postopek, dokler ga ne reši pristojni organ. O prekinitvi postopka izda sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba, razen če ga je izdal organ druge stopnje (prvi odstavek [[Zak:ZUP#147. .C4.8Dlen{{!}}147. člena ZUP]]).

Za predhodno vprašanje''' ne gre''', kadar se zavezanci v postopku inšpekcijskega nadzora po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 GZ-1] sklicujejo na to, da so vložili predlog za spremembo namembnosti veljavnega izvedbenega prostorskega akta, saj pristojni inšpektor v upravnem inšpekcijskem postopku '''odloča v skladu z načelom zakonitosti''' ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]), kar pomeni, da odloča na podlagi '''predpisa, ki velja v času odločanja'''. Zato za konkretni inšpekcijski postopek ni relevantno, da je v teku postopek spremembe prostorskega akta (sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113057262 II U 528/2011] z dne 16.1.2013). Občinski izvedbeni prostorski akti se sprejmejo z odlokom, državni izvedbeni prostorski akti pa z uredbo. Prav tako '''ne gre za predhodno vprašanje''', kadar se zavezanec sklicuje na to, da je zaprosil za legalizacijo oz. za pridobitev gradbenega dovoljenja, saj bi '''zavezanec moral imeti urejeno stanje že v trenutku nadzora''' (glej Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga, str. 136).

Inšpekcijski zavezanec v inšpekcijskem postopku v zvezi s cestnim priključkom na javne ceste, ki se gradi ali je zgrajen v nasprotju s soglasjem, ali, ki se izvaja brez soglasja, je investitor. Če investitor ni znan, je inšpekcijski zavezanec lastnik zemljišča (četrti odstavek 134. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8298 ZCes-2]). Glede na temeljna načela [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3603 ZZK-1] se šteje, da je '''lastnik določene nepremičnine tista oseba, ki je vpisana v zemljiški knjigi'''. Za nepremičnine namreč velja, da se njihovo lastniško stanje izkazuje s podatki iz zemljiške knjige, ki je javna knjiga, za katero velja '''načelo zaupanja''' (8. člen ZZK-1). Zaznamba lastninskopravnega spora v zemljiški knjigi zato ne vpliva na dokazno vrednost vpisa v zemljiško knjigo, ker zaznamba sama po sebi ni dokaz, da je vpis v zemljiško knjigo napačen (sodba VSRS Sodba [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111464409 X Ips 16/2022] z dne 14.12.2022). 

V primerih, kadar ni znan investitor gradnje priključka na občinsko cesto, ki poteka po zemljišču, glede katerega je v zemljiški knjigi zaznamovan začetek postopka za določitev pripadajočega zemljišča po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7090 ZVetL-1], je potrebno zavzeti drugačno stališče in sicer je potrebno '''zaradi rešitve predhodnega vprašanja (ugotovitev lastništva) v skladu s '''[[Zak:ZUP#147. .C4.8Dlen{{!}}147. členom ZUP]]''', konkretni inšpekcijski postopek prekiniti''', saj v takšnem primeru zemljiškoknjižno stanje''' ne odraža pravega lastnika zemljišča oz. parcele''', po kateri se gradi ali je zgrajen priključek na občinsko cesto. Posledica prejšnje pravne ureditve namreč je, da nekdanje občine oz. družbeni investitorji, ki so na dodeljenih družbenih zemljiščih na podlagi pravice uporabe gradili objekte, niso sproti poskrbeli za ureditev zemljiškoknjižnega stanja novo zgrajenih objektov, zato je bil sprejet ZPPLPS, nato ZVetL oz. pozneje ZVetL-1, ki upravičenim predlagateljem med ostalim omogoča, da v nepravdnem postopku dosežejo, da se tako neurejeno stanje v zemljiški knjigi uredi, s čimer bi se tudi uresničilo temeljno stvarnopravno načelo povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit) (8. člen SPZ) tj., da pravno usodo zemljišča delijo tudi vsi objekti na zemljišču z vsemi posamezni deli. Gre za tiste neusklajenosti zemljiškoknjižnega stanja, kjer je lastninska pravica v zemljiški knjigi pri stavbah (z več posameznimi deli) vpisana na drugo osebo oz. osebe, kot pa je na zemljišču (parceli), kjer stavba stoji. Kadar gre za stavbe, ki so bile zgrajene pred 1. januarjem 2003 in lastniki, solastniki ali etažni lastniki te stavbe nimajo v zemljiški knjigi vpisane lastninske pravice na njenem pripadajočem zemljišču, lahko kot upravičeni predlagatelji po ZVetL-1 pri pristojnem sodišču v nepravdnem postopku sprožijo postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Sodišče z odločbo o ugotovitvi pripadajočega zemljišča ugotovi obseg pripadajočega zemljišča stavbe in obstoj lastninske pravice lastnika na njem. Glede na navedeno, bi se zato v primeru, '''kadar investitor gradnje ni znan, v skladu s četrtim odstavkom 134. člena ZCes-2 štelo, da je inšpekcijski zavezanec v konkretnem inšpekcijskem postopku v zvezi z gradnjo priključka na občinsko cesto, ki poteka po pripadajočem zemljišču k stavbi, lastnik stavbe oz. etažni lastniki te stavbe'''. Pripadajoče zemljišče k stavbi je namreč skupni del stavbe, ki je v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe. 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Predhodno vprašanje in prekinitev postopka]]
[[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Prekinitev inšpekcijskega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja

2023-11-04T10:55:02Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Prekinitev inšpekcijskega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja ==

'''Datum odgovora:''' 4. 11. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Vprašanje se nanaša na uporabo instituta prekinitve postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja in sicer gre za primer nelegalne gradnje brez gradbenega dovoljenja, za katero inšpekcijski zavezanec vloži predlog za spremembo namembnosti, s katerim bi gradnjo legaliziral. Postopek sprejema prostorskega akta traja tudi do 2 leti. Ali je podan predlog za spremembo namembnosti (in s tem legalizacijo objekta) lahko takšno dejanje, zaradi katerega bi postopek prekinili do odločitve o spremembi namembnosti (sprejema prostorskega akta)?

Ali bi lahko postopek do odločitve upravnega organa lahko prekinili v primeru, ko gre za črno gradnjo in inšpekcijski zavezanec vloži vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja? Če je to takšno dejanje, zaradi katerega bi prekinili postopek, se to uporablja zgolj v upravnem postopku ali tudi v izvršilnem postopku?

Kako pa upravni organ ravna v primeru, ko na zemljiščih potekajo postopki po ZVEtL-1? Z zemljišča, katerega lastnik še ni znan (eZK - zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL), se gradi priključek na občinsko cesto. Poleg tega Zakon o cestah (ZCes-2) določa, da se priključki na občinsko cesto gradijo samo s soglasjem upravljavca občinske ceste. Ali gre v tem primeru za predhodno vprašanje?
== '''Odgovor:''' ==

Če organ, ki vodi postopek, naleti na tako vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same zadeve, to vprašanje pa je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa (predhodno vprašanje), ga lahko ob pogojih iz tega zakona organ sam obravnava ali pa prekine postopek, dokler ga ne reši pristojni organ. O prekinitvi postopka izda sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba, razen če ga je izdal organ druge stopnje (prvi odstavek [[Zak:ZUP#147. .C4.8Dlen{{!}}147. člena ZUP]]).

Za predhodno vprašanje''' ne gre''', kadar se zavezanci v postopku inšpekcijskega nadzora po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 GZ-1] sklicujejo na to, da so vložili predlog za spremembo namembnosti veljavnega izvedbenega prostorskega akta, saj pristojni inšpektor v upravnem inšpekcijskem postopku '''odloča v skladu z načelom zakonitosti''' ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]), kar pomeni, da odloča na podlagi '''predpisa, ki velja v času odločanja'''. Zato za konkretni inšpekcijski postopek ni relevantno, da je v teku postopek spremembe prostorskega akta (sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113057262 II U 528/2011] z dne 16.1.2013). Občinski izvedbeni prostorski akti se sprejmejo z odlokom, državni izvedbeni prostorski akti pa z uredbo. Prav tako '''ne gre za predhodno vprašanje''', kadar se zavezanec sklicuje na to, da je zaprosil za legalizacijo oz. za pridobitev gradbenega dovoljenja, saj bi '''zavezanec moral imeti urejeno stanje že v trenutku nadzora''' (glej Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga, str. 136).

Inšpekcijski zavezanec v inšpekcijskem postopku v zvezi s cestnim priključkom na javne ceste, ki se gradi ali je zgrajen v nasprotju s soglasjem, ali, ki se izvaja brez soglasja, je investitor. Če investitor ni znan, je inšpekcijski zavezanec lastnik zemljišča (četrti odstavek 134. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8298 ZCes-2]). Glede na temeljna načela [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3603 ZZK-1] se šteje, da je '''lastnik določene nepremičnine tista oseba, ki je vpisana v zemljiški knjigi'''. Za nepremičnine namreč velja, da se njihovo lastniško stanje izkazuje s podatki iz zemljiške knjige, ki je javna knjiga, za katero velja '''načelo zaupanja''' (8. člen ZZK-1). Zaznamba lastninskopravnega spora v zemljiški knjigi zato ne vpliva na dokazno vrednost vpisa v zemljiško knjigo, ker zaznamba sama po sebi ni dokaz, da je vpis v zemljiško knjigo napačen (sodba VSRS Sodba [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111464409 X Ips 16/2022] z dne 14.12.2022). 

V primerih, kadar ni znan investitor gradnje priključka na občinsko cesto, ki poteka po zemljišču, glede katerega je v zemljiški knjigi zaznamovan začetek postopka za določitev pripadajočega zemljišča po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7090 ZVetL-1], je potrebno zavzeti drugačno stališče in sicer je potrebno '''zaradi rešitve predhodnega vprašanja (ugotovitev lastništva) v skladu s '''[[Zak:ZUP#147. .C4.8Dlen{{!}}147. členom ZUP]]''', konkretni inšpekcijski postopek prekiniti''', saj v takšnem primeru zemljiškoknjižno stanje''' ne odraža pravega lastnika zemljišča oz. parcele''', po kateri se gradi ali je zgrajen priključek na občinsko cesto. Posledica prejšnje pravne ureditve namreč je, da nekdanje občine oz. družbeni investitorji, ki so na dodeljenih družbenih zemljiščih na podlagi pravice uporabe gradili objekte, niso sproti poskrbeli za ureditev zemljiškoknjižnega stanja novo zgrajenih objektov, zato je bil sprejet ZPPLPS, nato ZVetL oz. pozneje ZVetL-1, ki upravičenim predlagateljem med ostalim omogoča, da v nepravdnem postopku dosežejo, da se tako neurejeno stanje v zemljiški knjigi uredi, s čimer bi se tudi uresničilo temeljno stvarnopravno načelo povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit) (8. člen SPZ) tj., da pravno usodo zemljišča delijo tudi vsi objekti na zemljišču z vsemi posamezni deli. Gre za tiste neusklajenosti zemljiškoknjižnega stanja, kjer je lastninska pravica v zemljiški knjigi pri stavbah (z več posameznimi deli) vpisana na drugo osebo oz. osebe, kot pa je na zemljišču (parceli), kjer stavba stoji. Kadar gre za stavbe, ki so bile zgrajene pred 1. januarjem 2003 in lastniki, solastniki ali etažni lastniki te stavbe nimajo v zemljiški knjigi vpisane lastninske pravice na njenem pripadajočem zemljišču, lahko kot upravičeni predlagatelji po ZVetL-1 pri pristojnem sodišču v nepravdnem postopku sprožijo postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Sodišče z odločbo o ugotovitvi pripadajočega zemljišča ugotovi obseg pripadajočega zemljišča stavbe in obstoj lastninske pravice lastnika na njem. Glede na navedeno, bi se zato v primeru, '''kadar investitor gradnje ni znan, v skladu s četrtim odstavkom 134. člena ZCes-2 štelo, da je inšpekcijski zavezanec v konkretnem inšpekcijskem postopku v zvezi z gradnjo priključka na občinsko cesto, ki poteka po pripadajočem zemljišču k stavbi, lastnik stavbe oz. etažni lastniki te stavbe'''. Pripadajoče zemljišče k stavbi je namreč skupni del stavbe, ki je v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe. 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Predhodno vprašanje in prekinitev postopka]]
[[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Prekinitev inšpekcijskega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja

2023-11-04T10:53:54Z

JanzeljLara:

Prekinitev inšpekcijskega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja

2023-11-04T10:31:19Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Prekinitev inšpekcijskega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja ==

'''Datum odgovora:''' 4. 11. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Vprašanje se nanaša na uporabo instituta prekinitve postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja. Gre za primere nelegalnih gradenj brez gradbenega dovoljenja, za katere inšpekcijski zavezanci vložijo predlog za spremembo namembnosti, s katerim bi gradnjo legalizirali. Postopek sprejema prostorskega akta traja tudi do 2 leti. Ali je podan predlog za spremembo namembnosti (in s tem legalizacijo objekta) lahko takšno dejanje, zaradi katerega bi postopek prekinili do odločitve o spremembi namembnosti (sprejema prostorskega akta)?  Enak primer bi bil, če gre za črno gradnjo in inšpekcijski zavezanec vloži vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ali bi postopek do odločitve upravne enote lahko prekinili? Če je to takšno dejanje, zaradi katerega bi prekinili postopek, se to uporablja zgolj v upravnem postopku ali tudi v izvršilnem postopku?

Drugo vprašanje glede možnosti prekinitve postopka pa je v primeru, da na zemljiščih potekajo postopku po ZVEtL-1. Dilema ali je to lahko upravičen razlog za prekinitev postopka je načelo zaupanja v zemljiško knjigo po ZZK-1. Iz zemljišča - lastnik še ni znan - (eZK - zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL) se gradi priključek na občinsko cesto. ZCes-2 (Zakon o cestah) določa, da se priključki na občinsko cesto gradijo samo s soglasjem upravljavca občinske ceste. Gre za predhodno vprašanje ali ne?
== '''Odgovor:''' ==

Če organ, ki vodi postopek, naleti na tako vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same zadeve, to vprašanje pa je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa (predhodno vprašanje), ga lahko ob pogojih iz tega zakona organ sam obravnava ali pa prekine postopek, dokler ga ne reši pristojni organ. O prekinitvi postopka izda sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba, razen če ga je izdal organ druge stopnje (prvi odstavek 147. člena ZUP). Za predhodno vprašanje ne gre kadar se zavezanci v postopku inšpekcijskega nadzora po GZ-1 sklicujejo na to, da so vložili predlog za spremembo namembnosti veljavnega izvedbenega prostorskega akta, saj pristojni inšpektor  v upravnem inšpekcijskem postopku odloča v skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP), kar pomeni, da odloča na podlagi predpisa, ki velja v času odločanja. Zato za konkretni inšpekcijski postopek ni relevantno, da je v teku postopek spremembe prostorskega akta (sodba II U 528/2011 z dne 16.1.2013). Občinski izvedbeni prostorski akti se sprejmejo z odlokom, državni izvedbeni prostorski akti pa z uredbo. Prav tako ne gre za predhodno vprašanje kadar se zavezanec sklicuje na to, da je zaprosil za legalizacijo oz. za pridobitev gradbenega dovoljenja, saj bi zavezanec moral imeti urejeno stanje že v trenutku nadzora (glej Kovač in Kerševan, ZUP  s komentarjem, 2020, 2. knjiga, str. 136). Inšpekcijski zavezanec v inšpekcijskem postopku v zvezi s cestnim priključkom na javne ceste, ki se gradi ali je zgrajen v nasprotju s soglasjem ali, ki se izvaja brez soglasja, je investitor. Če investitor ni znan, je inšpekcijski zavezanec lastnik zemljišča (četrti odstavek 134. člena ZCes-2). Glede na temeljna načela ZZK-1 se šteje, da je lastnik določene nepremičnine tista oseba, ki je vpisana v zemljiški knjigi. Za nepremičnine namreč velja, da se njihovo lastniško stanje izkazuje s podatki iz zemljiške knjige, ki je javna knjiga za katero velja načelo zaupanja (8. člen ZZK-1). Zaznamba lastninskopravnega spora v zemljiški knjigi zato ne vpliva na dokazno vrednost vpisa v zemljiško knjigo, ker zaznamba sama po sebi ni dokaz, da je vpis v zemljiško knjigo napačen (sodba VSRS Sodba X Ips 16/2022 z dne 14.12.2002).  V primerih kadar ni znan investitor gradnje priključka na občinsko cesto, ki poteka po zemljišču  glede katerega je v zemljiški knjigi zaznamovan začetek postopka za določitev pripadajočega zemljišča po ZVetL-1, je potrebno zavzeti drugačno stališče in sicer je potrebno zaradi rešitve predhodnega vprašanja (ugotovitev lastništva) v skladu s 147. členom ZUP, konkretni inšpekcijski postopek prekiniti, saj v takšnem primeru zemljiškoknjižno stanje ne odraža pravega lastnika zemljišča oz. parcele po kateri se gradi ali je zgrajen priključek na občinsko cesto. Posledica prejšnje pravne ureditve namreč je, da nekdanje občine oz. družbeni investitorji, ki so na dodeljenih družbenih zemljiščih na podlagi pravice uporabe gradili objekte, niso sproti poskrbeli za ureditev zemljiškoknjižnega stanja novo zgrajenih objektov, zato je bil sprejet ZPPLPS, nato ZVetL oz. pozneje ZVetL-1, ki upravičenim predlagateljem med ostalim omogoča, da v nepravdnem postopku dosežejo, da se tako neurejeno stanje v zemljiški knjigi uredi, s čimer bi se tudi uresničilo temeljno stvarnopravno načelo povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit) (8. člen SPZ) tj., da pravno usodo zemljišča delijo tudi vsi objekti na zemljišču z vsemi posamezni deli. Gre za tiste neusklajenosti zemljiškoknjižnega stanja, kjer je lastninska pravica v zemljiški knjigi pri stavbah (z več posameznimi deli) vpisana na drugo osebo oz. osebe, kot pa je na zemljišču (parceli), kjer stavba stoji. Kadar gre za stavbe, ki so bile zgrajene pred 1. januarjem 2003 in lastniki, solastniki ali etažni lastniki te stavbe nimajo v zemljiški knjigi vpisane lastninske pravice na njenem pripadajočem zemljišču lahko kot upravičeni predlagatelji po ZVetL-1 pri pristojnem sodišču v nepravdnem postopku sprožijo postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Sodišče z odločbo o ugotovitvi pripadajočega zemljišča ugotovi obseg pripadajočega zemljišča stavbe in obstoj lastninske pravice lastnika na njem. Glede na navedeno, bi se zato v primeru kadar investitor gradnje ni znan, v skladu s četrtim odstavkom 134. člena ZCes-2 štelo, da je inšpekcijski zavezanec v konkretnem inšpekcijskem postopku v zvezi z gradnjo priključka na občinsko cesto, ki poteka po pripadajočem zemljišču k stavbi, lastnik stavbe oz. etažni lastniki te stavbe. Pripadajoče zemljišče k stavbi je namreč skupni del stavbe, ki je v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe. 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Prekinitev inšpekcijskega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja

2023-11-04T10:25:34Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' 4. 11. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 
== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Prekinitev inšpekcijskega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja

2023-11-04T10:24:47Z

JanzeljLara: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Obravnava pritožbe kot predloga za obnovo postopka, če pravni interes pritožnika ni izkazan

2023-11-01T13:12:38Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: Obravnava pritožbe kot predlog za obnovo postopka, če pravni interes pritožnika ni izkazan''' ==

'''Datum odgovora:''' 19. 7. 2011, pregled 20. 12. 2022 

== '''Vprašanje:''' ==

Organ je stranki leta x izdal odločbo, ki je postala pravnomočna (npr. gradbeno dovoljenje). Po 2 letih pa je organ izdal isti stranki novo odločbo, ki se je nanašala na isto zadevo (npr. sprememba namembnosti kleti v poslovni prostor z mirno dejavnostjo), ki je prav tako postala dokončna in pravnomočna. Tri leta po izdaji prve odločbe pa je stranski udeleženec (npr. sosed sosednjega zemljišča, ki v času izdaje gradbenega dovoljenje ni imel pravne legitimacije), podal pritožbo na drugostopenjski organ, zaradi bistvenih kršitev pravil postopka (npr. organ mu ni dal možnosti udeležbe v postopku). Ali zdaj prvostopenjski organ glede na napotila drugostopenjskega organa pritožbo preizkusi v skladu z 240. členom ZUP in skladnost njene vsebine z 238. členom ZUP in v nadaljevanju deluje v skladu z 241. členom ZUP ali pritožbo stranke obravnava kot predlog za obnovo postopka v skladu s petim odstavkom 235. člena ZUP?

== '''Odgovor:''' ==

Na podlagi [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen{{!}}229. člena ZUP]] ima pravico do pritožbe zoper odločbo izdano na I. stopnji stranka in vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice in pravne koristi ter državni tožilec in višji državni odvetnik in sicer zoper odločbo, s katero je prekršen zakon v korist stranke in v škodo javnih koristi (prvi in tretji odstavek). Pritožba se na podlagi [[Zak:ZUP#235._.C4.8Dlen{{!}}235. člena ZUP]] vloži v 15 dneh, če z zakonom ni drugače določeno. Po prejemu pritožbe organ I. stopnje najprej le-to preizkusi v smeri, ali je pritožba dovoljena in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba (prvi odstavek [[Zak:ZUP#240._.C4.8Dlen{{!}}240. člen ZUP]]).

Glede na navedbe [[Zak:ZUP#42._.C4.8Dlen{{!}}42. člena ZUP]], ki kot stranko v upravnem postopku navaja vsako fizično osebo in pravno osebo zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek, je lahko stranka le oseba, o katere pravici, pravni koristi ali obveznosti teče postopek (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 86). Katera oseba je lahko stranka v določeni zadevi v okviru koncepta stvarne legitimacije (več o tem v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 161), praviloma določa področni zakon, saj ta opredeli, kateri so pogoji, da neka oseba sploh uveljavlja določeno pravico ali pravno korist oziroma je nosilec pravne obveznosti. Pravico udeleževati se postopka pa ima tudi oseba, ki izkaže svoj pravni interes na način, da zatrjuje vstopanje v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec; [[Zak:ZUP#43._.C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]). Vendar mora biti zatrjevana pravna korist neposredna, osebna ter oprta na zakon ali drug predpis. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne zadeve. To razmerje pa ureja materialni predpis, iz katerega izhaja ali ima kdo kakšno pravico ali pravni interes v upravni zadevi o kateri se odloča v upravnem postopku (Androjna in Kerešavn, ibidem, str. 164).  V konkretnem primeru pritožnik (npr. sosed sosednjega zemljišča) navaja, da mu organ v času odločanja na I. stopnji ni dal možnosti biti stranka v postopku. Po področni zakonodaji v času postopka in izdaje odločbe na prvi stopnji pritožnik ni izpolnjeval pogojev za stranko v postopku (npr. ni se nahajal na območju za določitev strank, fizično se ni posegalo v njegova zemljišča, oseba ni zahtevala vključitve v postopek) in ni imel nikakršnega pravnega interesa za vstop v postopek.

Redna pravna sredstva (pritožba) so tista, s katerimi je mogoče izpodbijati zakonitosti konkretnega upravnega akta prve stopnje, ko akt še ni postal dokončen v upravnem postopku. Če pa je dokončen upravni akt nezakonit, je treba izvesti izredni postopek, ki ga je mogoče začeti le z izrednimi pravnimi sredstvi. Upoštevajoč vse navedeno (pravnomočnost obeh odločb ter opredelitev pravnega interesa in pojma stranskega udeleženca po področnem zakonu, ki je veljal v času odločitve na I. stopnji), gre v konkretnem primeru na podlagi prvega odstavka [[Zak:ZUP#240._.C4.8Dlen{{!}}240. člena ZUP]] za pritožbo, ki je prepozna in jo je vložila neupravičena oseba. Organ bi lahko vzel vlogo v obravnavo le v skladu z petim odstavkom [[Zak:ZUP#235._.C4.8Dlen{{!}}235. člena ZUP]] in jo nato obravnaval na podlagi tretjega odstavka [[Zak:ZUP#261._.C4.8Dlen{{!}}261. člena ZUP]] kot predlog za obnovo postopka. Pri tem pa bi organ moral preveriti (ne glede na navodila drugostopenjskega organa) ali je izpolnjen pogoj, da predlog vlaga stvarno legitimiran vložnik ali oseba, ki vsaj verjetno izkaže pravni interes.

'''Tako mora prvostopenjski organ v konkretnem primeru vlogo, imenovano pritožbo, a obravnavano kot predlog za obnovo, s sklepom zavreči, v uvodu in obrazložitvi le-tega pa kot podlago za zavrženje navesti predvsem prvi in drugi odstavek '''[[Zak:ZUP#267._.C4.8Dlen{{!}}'''267. člen ZUP''']]'''. '''V obrazložitvi mora organ poleg obveznih sestavin v skladu z [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. členom ZUP]] pojasniti in obrazložiti, da '''pravni interes pritožnika oz. predlagatelja obnove postopka ni izkazan'''. V kolikor so bile določbe področne zakonodaje na podlagi odločbe ustavnega sodišča razveljavljene, velja za pravnomočne odločbe ob uporabi izrednih pravnih sredstev samo pravo, ki je veljalo v času izdaje odločbe na prvi stopnji.
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 

[[Category:Pravica_do_pritožbe_in_odpoved_tej_pravici]] [[Category:Obnova_postopka]]

Obravnava e-vloge brez identifikacijskih podatkov oz. naslova vložnika

2023-10-26T18:21:11Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Obravnava e-vloge brez identifikacijskih podatkov oz. naslova vložnika ==

'''Datum odgovora:''' 10. 7. 2013, pregled 27. 11. 2022 '''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je podala v elektronski obliki vlogo za posredovanje podatkov, ki ni bila podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Po pregledu vloge je upravni organ ugotovil, da je le-ta formalno pomanjkljiva in nepopolna. Uradni naslov stranke organu ni znan, zato ji je poslal poziv za dopolnitev vloge preko njenega elektronskega naslova. Stranka se na dopis organa ni odzvala. Ali upravi organ lahko v tem primeru izda sklep o zavrženju vloge kot formalno pomanjkljive in nepopolne? 
== '''Odgovor:''' ==

V skladu s [[Zak:ZUP#66._.C4.8Dlen{{!}}66. členom ZUP]] mora vsaka vloga obsegati vse, kar je potrebno, da se lahko obravnava, predvsem: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo morebitnega zastopnika ali pooblaščenca, osebno ime oziroma firmo, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegove zastopnika ali pooblaščenca. Podatki o vložniku (firma oziroma osebno ime in sedež oziroma naslov prebivališča) so potrebni za pravilno vročitev vabil, sporočil, odločb in drugih aktov, ki jih izda organ v upravnem postopku (več v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 206). Vložnik mora vlogo podpisati. Pisna vloga (v fizični obliki) mora biti podpisana z lastnoročnim podpisom, '''vloga v elektronski obliki mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#63._.C4.8Dlen{{!}}63. člen ZUP)]]. Upravni organ lahko obravnava elektronsko vlogo, ki ni podpisana z varnim elektronskim podpisom le v primeru, da ne dvomi, da je vlogo res poslal tisti, ki je naveden kot vložnik (tretji odstavek [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]]) in da ne gre za vloge, kjer posebnosti določa [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (Uradni list RS, št. 9/18 in nasl.) v 101. členu. Če je vloga formalno nepopolna, mora upravni organ v skladu s [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen{{!}}67. členom ZUP]] stranko v roku petih delovnih dni pozvati, da odpravi pomanjkljivosti vloge in ji določiti rok za dopolnitev. Zahteva za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku. '''V kolikor stranka v določenem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ nepopolno vlogo s sklepom zavrže'''. [[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]] določa, da se morajo odločbe, sklepi ter drugi dokumenti od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, pri čemer za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s [[Zak:ZUP#86._.C4.8Dlen{{!}}86. členom ZUP]]. Osebno vročanje je kvalificiran način, ki je predviden zaradi varstva pravic udeležencev v postopku. Obvezno je tedaj, ko s sprejemom dokumenta začne teči rok za pravno sredstvo, oziroma ko z dnem vročitve za naslovnika nastane obveznost nekaj storiti ali dopustiti, oziroma ko s sprejemom dokumenta naslovnik pridobi določeno pravico in za njeno izvrševanje začne teči določen rok s sprejemom dokumenta (več v Jerovšek in drugi, ZUP s komentarjem, 2004, str. 306). V primeru, da  stranka v vlogi ni navedla osebnega imena in/ali naslova prebivališča oziroma naslova varnega elektronskega predala, '''upravni organ ne more identificirati stranke oz. njenega naslova in tako tudi ne obravnavati takšne vloge'''. Upravni organ zato pošlje na elektronski naslov, s katerega je prejel vlogo, le sporočilo, da je vloga nepopolna in pozove vložnika, naj sporoči naslov za vročanje ali neposredno vlogo dopolni. V kolikor se vložnik ne odzove, pa organ '''ne more zavreči vloge kot nepopolne, saj ne razpolaga niti z osnovnimi podatki za izdajo in vročitev sklepa''' (osebno ime in/ali naslov vložnika). Naj opozorimo še, da se lahko identifikacija vložnika oziroma njegov naslov za klasično poštno komunikacijo preverja tudi drugače, če so organu na voljo podatki, da lahko ugotavlja npr. naslov glede na ime osebe po registru prebivalstva. Če organ na katerikoli način prejme naslov za  vročanje, pošlje poziv po [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen{{!}}67. členu ZUP]] tja in sledi nadaljnji postopek (zavržba, če ni dopolnjeno po [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen{{!}}67. členu ZUP]], ali meritorna obravnava). 

A upravni organ mora, ko ni odziva ali podatkov za klasično občevanje po ZUP, takšno vlogo in poslana sporočila vložniku (e-poizvedbe ali pozivi ali klasični dopis za dopolnitev vloge), kakor tudi e-vlogo brez možnosti odgovora (t. i. reply; ali zasedenosti predala vložnika ipd.), ustrezno '''evidentirati''' glede na podatke, ki jih iz vloge lahko razbere, če se kasneje ugotovi potrebno za vsaj formalno, če ne meritorno obravnavo zahteve v vlogi (t. i. obnova vloge).

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

]]

[[Category:Vloge_in_jezik]] [[Category:Vročanje]]

Obravnava e-vloge brez identifikacijskih podatkov oz. naslova vložnika

2023-10-26T18:19:19Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Obravnava e-vloge brez identifikacijskih podatkov oz. naslova vložnika ==

'''Datum odgovora:''' 10. 7. 2013, pregled 27. 11. 2022 '''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je podala v elektronski obliki vlogo za posredovanje podatkov, ki ni bila podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Po pregledu vloge je upravni organ ugotovil, da je le-ta formalno pomanjkljiva in nepopolna. Uradni naslov stranke organu ni znan, zato ji je poslal poziv za dopolnitev vloge preko njenega elektronskega naslova. Stranka se na dopis organa ni odzvala. 

Ali upravi organ lahko v tem primeru izda sklep o zavrženju vloge kot formalno pomanjkljive in nepopolne? 

== '''Odgovor:''' ==

V skladu s [[Zak:ZUP#66._.C4.8Dlen{{!}}66. členom ZUP]] mora vsaka vloga obsegati vse, kar je potrebno, da se lahko obravnava, predvsem: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo morebitnega zastopnika ali pooblaščenca, osebno ime oziroma firmo, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegove zastopnika ali pooblaščenca. Podatki o vložniku (firma oziroma osebno ime in sedež oziroma naslov prebivališča) so potrebni za pravilno vročitev vabil, sporočil, odločb in drugih aktov, ki jih izda organ v upravnem postopku (več v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 206). 

Vložnik mora vlogo podpisati. Pisna vloga (v fizični obliki) mora biti podpisana z lastnoročnim podpisom, '''vloga v elektronski obliki mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#63._.C4.8Dlen{{!}}63. člen ZUP)]]. Upravni organ lahko obravnava elektronsko vlogo, ki ni podpisana z varnim elektronskim podpisom le v primeru, da ne dvomi, da je vlogo res poslal tisti, ki je naveden kot vložnik (tretji odstavek [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]]) in da ne gre za vloge, kjer posebnosti določa [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredba o upravnem poslovanju] (Uradni list RS, št. 9/18 in nasl.) v 101. členu. 

Če je vloga formalno nepopolna, mora upravni organ v skladu s [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen{{!}}67. členom ZUP]] stranko v roku petih delovnih dni pozvati, da odpravi pomanjkljivosti vloge in ji določiti rok za dopolnitev. Zahteva za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku. '''V kolikor stranka v določenem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ nepopolno vlogo s sklepom zavrže'''. 

[[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]] določa, da se morajo odločbe, sklepi ter drugi dokumenti od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, pri čemer za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s [[Zak:ZUP#86._.C4.8Dlen{{!}}86. členom ZUP]]. Osebno vročanje je kvalificiran način, ki je predviden zaradi varstva pravic udeležencev v postopku. Obvezno je tedaj, ko s sprejemom dokumenta začne teči rok za pravno sredstvo, oziroma ko z dnem vročitve za naslovnika nastane obveznost nekaj storiti ali dopustiti, oziroma ko s sprejemom dokumenta naslovnik pridobi določeno pravico in za njeno izvrševanje začne teči določen rok s sprejemom dokumenta (več v Jerovšek in drugi, ZUP s komentarjem, 2004, str. 306). 

V primeru, da  stranka v vlogi ni navedla osebnega imena in/ali naslova prebivališča oziroma naslova varnega elektronskega predala, '''upravni organ ne more identificirati stranke oz. njenega naslovain tako tudi ne obravnavati takšne vloge'''. Upravni organ zato pošlje na elektronski naslov, s katerega je prejel vlogo, le sporočilo, da je vloga nepopolna in pozove vložnika, naj sporoči naslov za vročanje ali neposredno vlogo dopolni. V kolikor se vložnik ne odzove, pa organ '''ne more zavreči vloge kot nepopolne, saj ne razpolaga niti z osnovnimi podatki za izdajo in vročitev sklepa''' (osebno ime in/ali naslov vložnika). Naj opozorimo še, da se lahko identifikacija vložnika oziroma njegov naslov za klasično poštno komunikacijo preverja tudi drugače, če so organu na voljo podatki, da lahko ugotavlja npr. naslov glede na ime osebe po registru prebivalstva. Če organ na katerikoli način prejme naslov za  vročanje, pošlje poziv po [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen{{!}}67. členu ZUP]] tja in sledi nadaljnji postopek (zavržba, če ni dopolnjeno po [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen{{!}}67. členu ZUP]], ali meritorna obravnava). 

A upravni organ mora, ko ni odziva ali podatkov za klasično občevanje po ZUP, takšno vlogo in poslana sporočila vložniku (e-poizvedbe ali pozivi ali klasični dopis za dopolnitev vloge), kakor tudi e-vlogo brez možnosti odgovora (t. i. reply; ali zasedenosti predala vložnika ipd.), ustrezno '''evidentirati''' glede na podatke, ki jih iz vloge lahko razbere, če se kasneje ugotovi potrebno za vsaj formalno, če ne meritorno obravnavo zahteve v vlogi (t. i. obnova vloge).

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

]]

[[Category:Vloge_in_jezik]] [[Category:Vročanje]]

Obnova postopka zaradi novega dejstva ali pa se najde ali pridobi možnost uporabiti novi dokaz

2023-10-23T13:28:08Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Obnova postopka zaradi novega dejstva ali pa se najde ali pridobi možnost uporabiti novi dokaz - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 23. 10. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravna enota je v postopku izdaje dovoljenja za objekt daljšega obstoja po 146. členu GZ-1 v skladu s četrtim odstavkom 106. člena navedenega zakona izdala odločbo o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo. Po pravnomočnosti navedene odločbe je upravna enota bila seznanjena z dokazilom, da je stranka nadomestilo že plačala v l. 2011. Upravno enoto zanima, na podlagi katerega pravnega sredstva bi se dalo odločbo o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo odpraviti ali razveljaviti?
== '''Odgovor:''' ==

V konkretnem primeru bi lahko upravna enota obnovila postopek '''na podlagi 1. točke prvega odstavka '''[[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]. Postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), se namreč '''obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze''', ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do '''drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku''' (1. točka prvi odstavek [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]). Obnovo upravnega postopka lahko predlaga stranka; organ, ki je izdal odločbo, na katero se obnovitveni razlog nanaša, pa lahko začne obnovo postopka po uradni dolžnosti (prvi odstavek [[Zak:ZUP#261. .C4.8Dlen{{!}}261. člen ZUP]]). V zvezi s tem pojasnjujemo, da se obnova postopka po uradni dolžnosti začne le, '''če to zahteva javni interes'''. V kolikor pa bi stranka predlagala obnovo postopka, v katerem bi zatrjevala obnovitveni razlog novega dejstva ali novega dokaza, bi ta obnovitveni razlog lahko z uspehom uveljavljala, kadar bi izkazala, da v končanem prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#261. .C4.8Dlen{{!}}261. člena ZUP]]). Pri presoji krivde za opustitev navajanja dejstva, ki stranki ni bilo znano, je namreč treba izhajati iz tega, ali bi ob primerni skrbnosti stranka to dejstvo lahko zagotovila in pridobila ustrezni dokaz. Pojasnjujemo tudi, da določba drugega odstavka [[Zak:ZUP#261. .C4.8Dlen{{!}}261. člena ZUP]] veže le stranko, ne pa tudi organ, ki odloča o obnovi postopka po uradni dolžnosti (glej Kovač in Kerševan, ZUP  s komentarjem, 2020, 1, knjiga, str. 644 in sodbo VSDRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815245993 X Ips 447/2005] z dne 2.7.2009). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Obnova postopka]]

Obnova postopka zaradi novega dejstva ali pa se najde ali pridobi možnost uporabiti novi dokaz

2023-10-23T13:27:56Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Obnova postopka zaradi novega dejstva ali pa se najde ali pridobi možnost uporabiti novi dokaz ==

'''Datum odgovora:''' 23. 10. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravna enota je v postopku izdaje dovoljenja za objekt daljšega obstoja po 146. členu GZ-1 v skladu s četrtim odstavkom 106. člena navedenega zakona izdala odločbo o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo. Po pravnomočnosti navedene odločbe je upravna enota bila seznanjena z dokazilom, da je stranka nadomestilo že plačala v l. 2011. Upravno enoto zanima, na podlagi katerega pravnega sredstva bi se dalo odločbo o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo odpraviti ali razveljaviti?
== '''Odgovor:''' ==

V konkretnem primeru bi lahko upravna enota obnovila postopek '''na podlagi 1. točke prvega odstavka '''[[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]. Postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), se namreč '''obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze''', ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do '''drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku''' (1. točka prvi odstavek [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]). Obnovo upravnega postopka lahko predlaga stranka; organ, ki je izdal odločbo, na katero se obnovitveni razlog nanaša, pa lahko začne obnovo postopka po uradni dolžnosti (prvi odstavek [[Zak:ZUP#261. .C4.8Dlen{{!}}261. člen ZUP]]). V zvezi s tem pojasnjujemo, da se obnova postopka po uradni dolžnosti začne le, '''če to zahteva javni interes'''. V kolikor pa bi stranka predlagala obnovo postopka, v katerem bi zatrjevala obnovitveni razlog novega dejstva ali novega dokaza, bi ta obnovitveni razlog lahko z uspehom uveljavljala, kadar bi izkazala, da v končanem prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#261. .C4.8Dlen{{!}}261. člena ZUP]]). Pri presoji krivde za opustitev navajanja dejstva, ki stranki ni bilo znano, je namreč treba izhajati iz tega, ali bi ob primerni skrbnosti stranka to dejstvo lahko zagotovila in pridobila ustrezni dokaz. Pojasnjujemo tudi, da določba drugega odstavka [[Zak:ZUP#261. .C4.8Dlen{{!}}261. člena ZUP]] veže le stranko, ne pa tudi organ, ki odloča o obnovi postopka po uradni dolžnosti (glej Kovač in Kerševan, ZUP  s komentarjem, 2020, 1, knjiga, str. 644 in sodbo VSDRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815245993 X Ips 447/2005] z dne 2.7.2009). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Obnova postopka]]

Obnova postopka zaradi novega dejstva ali pa se najde ali pridobi možnost uporabiti novi dokaz

2023-10-23T13:26:36Z

JanzeljLara:

Obnova postopka zaradi novega dejstva ali pa se najde ali pridobi možnost uporabiti novi dokaz

2023-10-23T13:18:09Z

JanzeljLara: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Postopanje organa v primeru stranke z večimi pooblaščenci

2023-09-25T12:20:49Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Postopanje organa v primeru stranke z večimi pooblaščenci - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 8. 6. 2010, pregled 31. 12. 2022, dopolnjeno 15. 9. 2023 
== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko stranka v upravnem postopku (npr. izdaja soglasja za sončno elektrarno) pooblasti dve pravni osebi?

Organ vodi upravni postopek, v katerem nastopa stranka z več pooblaščenci. Ali organ lahko določi enega pooblaščenca, ki bo v imenu vseh vlagal vloge in kateremu bo organ vročal, z analogno uporabo določil ZUP o skupnem predstavniku? 
== '''Odgovor:''' ==

V upravnem postopku je lahko pooblaščenec katerakoli fizična oseba, lahko pa tudi odvetniška družba oziroma fizična ali pravna oseba registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami oziroma obveznostmi, ki jih stranka uveljavlja v postopku. V primeru očitne nesposobnosti pooblaščenca za zastopanje stranke, mora organ stranko opozoriti na škodljive posledice, ki lahko zanjo nastanejo (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 187-188).

Stranka lahko v upravnem postopku prosto izbere pooblaščenca ali več njih. Kot pooblaščenca si lahko izbrere vsakogar, ki izpolnjuje zakonske pogoje, najprej popolno poslovno sposobnost ([[Zak:ZUP#54. člen{{!}}54. člen ZUP]]). Katero osebo stranka izbere, je popolnoma odvisno od njene volje oziroma od volje njenega zakonitega zastopnika, če ga ima. '''Pooblaščencev je lahko tudi več hkrati''', glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS ([http://www.sodnapraksa.si/?q=id:19081&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=19081 sodba I Up 1518/2003 z dne 19. 1. 2005]). V konkretnem primeru, tj, pri izdaji soglasja za sončno elektrarno, zakon, ki ureja to področje, Zakon o oskrbi z električno energijo, nima posebnih določb glede pooblaščencev, '''zato veljajo pravila ZUP'''. Če ima stranka več pooblaščencev, zadostuje, da se vroči samo enemu od njih (tretji odstavek [[Zak:ZUP#88. .C4.8Dlen{{!}}88. člena ZUP]]). V kolikor področni predpis ne določa drugače, se''' pri ravnanju z vlogami ravna po določbah ZUP'''. Po navedenem zakonu, v  primeru, da stranka organu, organu samoupravne lokalne skupnosti ali nosilcu javnega pooblastila, ki v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank priglasi več pooblaščencev, je le ta dolžan takšno '''vlogo sprejeti ne glede, da morebiti informacijski sistem tega ne dopušča'''. Zato je nosilec javnega pooblastila (elektrooperater), ki v konkretnem primeru odloča o vlogi za soglasje za priključitev, dolžan stranki dopustiti vložitev vloge na način, kot  ji to omogoča veljavni predpis. Torej, tisti, ki je pristojen za sprejem vlog in odloča v konkretnem upravnem postopku, stranke mimo predpisa '''ne more omejevati v njenih procesnih pravicah in se ne more sklicevati na to, da njegov informacijski sistem ne omogoča''', da stranka pooblasti več pooblaščencev, saj  bi takšno njegovo ravnanje bilo povsem arbitrarno tj. mimo zakona.

V primeru, ko ima stranka več pooblaščencev, lahko organ, primarno upoštevaje načelo varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]), v skladu z načelom ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen{{!}}14. člen ZUP]]) '''komunicira le z enim izmed teh pooblaščencev. Izbere kateregakoli''' v mejah strankine volje prek vsebine in obsega pooblastil, ne da bi pred tem izdajal kakršnekoli sklepe, zgolj npr. vroča pooblaščencu B.

V primeru, ko ima stranka (tudi) pooblaščenca za vročitve ([[Zak:ZUP#89._.C4.8Dlen{{!}}89. člen ZUP]]), pa se vroča izključno njemu. 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Zastopniki_strank_(po_ZUP_in_skrbniki)]]
[[Category:Vročanje]]

Postopanje organa v primeru stranke z večimi pooblaščenci

2023-09-15T19:22:39Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Postopanje organa v primeru stranke z večimi pooblaščenci - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 8. 6. 2010, pregled 31. 12. 2022, dopolnjeno 15. 9. 2023 
== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko stranka v upravnem postopku (npr. izdaja soglasja za sončno elektrarno) pooblasti dve pravni osebi?

Organ vodi upravni postopek, v katerem nastopa stranka z več pooblaščenci. Ali organ lahko določi enega pooblaščenca, ki bo v imenu vseh vlagal vloge in kateremu bo organ vročal, z analogno uporabo določil ZUP o skupnem predstavniku? 
== '''Odgovor:''' ==

V upravnem postopku je lahko pooblaščenec katerakoli fizična oseba, lahko pa tudi odvetniška družba oziroma fizična ali pravna oseba registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami oziroma obveznostmi, ki jih stranka uveljavlja v postopku. V primeru očitne nesposobnosti pooblaščenca za zastopanje stranke, mora organ stranko opozoriti na škodljive posledice, ki lahko zanjo nastanejo (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 187-188).

Stranka lahko v upravnem postopku prosto izbere pooblaščenca ali več njih. Kot pooblaščenca si lahko izbrere vsakogar, ki izpolnjuje zakonske pogoje, najprej popolno poslovno sposobnost ([[Zak:ZUP#54. člen{{!}}54. člen ZUP]]). Katero osebo stranka izbere, je popolnoma odvisno od njene volje oziroma od volje njenega zakonitega zastopnika, če ga ima. '''Pooblaščencev je lahko tudi več hkrati''', glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS ([http://www.sodnapraksa.si/?q=id:19081&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=19081 sodba I Up 1518/2003 z dne 19. 1. 2005]). V konkretnem primeru, tj, pri izdaji soglasja za sončno elektrarno, zakon, ki ureja to področje, Zakon o oskrbi z električno energijo, nima posebnih določb glede pooblaščencev, '''zato veljajo pravila ZUP'''. Če ima stranka več pooblaščencev, zadostuje, da se vroči samo enemu od njih (tretji odstavek [[Zak:ZUP#88. .C4.8Dlen{{!}}88. člena ZUP]]).

V primeru, ko ima stranka več pooblaščencev, lahko organ, primarno upoštevaje načelo varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]), v skladu z načelom ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen{{!}}14. člen ZUP]]) '''komunicira le z enim izmed teh pooblaščencev. Izbere kateregakoli''' v mejah strankine volje prek vsebine in obsega pooblastil, ne da bi pred tem izdajal kakršnekoli sklepe, zgolj npr. vroča pooblaščencu B.

V primeru, ko ima stranka (tudi) pooblaščenca za vročitve ([[Zak:ZUP#89._.C4.8Dlen{{!}}89. člen ZUP]]), pa se vroča izključno njemu. 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Zastopniki_strank_(po_ZUP_in_skrbniki)]]
[[Category:Vročanje]]

Postopanje organa v primeru stranke z večimi pooblaščenci

2023-09-15T19:21:48Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Postopanje organa v primeru stranke z večimi pooblaščenci - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 8. 6. 2010, pregled 31. 12. 2022, dopolnjeno 15. 9. 2023 
== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko stranka v upravnem postopku (npr. izdaja soglasja za sončno elektrarno) pooblasti dve pravni osebi?

Organ vodi upravni postopek, v katerem nastopa stranka z več pooblaščenci. Ali organ lahko določi enega pooblaščenca, ki bo v imenu vseh vlagal vloge in kateremu bo organ vročal, z analogno uporabo določil ZUP o skupnem predstavniku? 
== '''Odgovor:''' ==

V upravnem postopku je lahko pooblaščenec katerakoli fizična oseba, lahko pa tudi odvetniška družba oziroma fizična ali pravna oseba registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami oziroma obveznostmi, ki jih stranka uveljavlja v postopku. V primeru očitne nesposobnosti pooblaščenca za zastopanje stranke, mora organ stranko opozoriti na škodljive posledice, ki lahko zanjo nastanejo (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 187-188).

Stranka lahko v upravnem postopku prosto izbere pooblaščenca ali več njih. Kot pooblaščenca si lahko izbrere vsakogar, ki izpolnjuje zakonske pogoje, najprej popolno poslovno sposobnost ([[Zak:ZUP#54. člen{{!}}54. člen ZUP]]). Katero osebo stranka izbere, je popolnoma odvisno od njene volje oziroma od volje njenega zakonitega zastopnika, če ga ima. '''Pooblaščencev je lahko tudi več hkrati''', glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS ([http://www.sodnapraksa.si/?q=id:19081&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=19081 sodba I Up 1518/2003 z dne 19. 1. 2005]). V konkretnem primeru, tj, pri izdaji soglasja za sončno elektrarno, zakon, ki ureja to področje, Zakon o oskrbi z električno energijo, nima posebnih določb glede pooblaščencev, '''zato veljajo pravila ZUP'''. Če ima stranka več pooblaščencev, zadostuje, da se vroči samo enemu od njih (tretji odstavek [[Zak:ZUP#88. .C4.8Dlen{{!}}88. člena ZUP]]).

V primeru, ko ima stranka več pooblaščencev, lahko organ, primarno upoštevaje načelo varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]), v skladu z načelom ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen{{!}}14. člen ZUP]]) '''komunicira le z enim izmed teh pooblaščencev. Izbere kateregakoli''' v mejah strankine volje prek vsebine in obsega pooblastil, ne da bi pred tem izdajal kakršnekoli sklepe, zgolj npr. vroča pooblaščencu B.

V primeru, ko ima stranka (tudi) pooblaščenca za vročitve ([[Zak:ZUP#89._.C4.8Dlen{{!}}89. člen ZUP]]), pa se vroča izključno njemu. 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Zastopniki_strank_(po_ZUP_in_skrbniki)]]

Izvedba postopka po 244. členu ZUP in predhodno vprašanje

2023-08-30T20:12:39Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Izvedba postopka po 244. členu ZUP in predhodno vprašanje - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 30. 8. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Prvostopenjski upravni organ je izdal gradbeno dovoljenje in nato v skladu z 244. členom ZUP izvedel postopek, v okviru katerega je izdal sklep o prekinitvi postopka do rešitve predhodnega vprašanja ureditve meje pri GURS. Ali je v postopku po 244. členu ZUP dopustno izdati sklep o prekinitvi? Ali mora prvostopenjski upravni organ, v kolikor bo po izvedenem postopku po 244. členu ZUP ugotovil, da je prejšnja odločitev pravilna izdati nadomestno odločbo oz., ali mora v takem primeru pritožbo zoper gradbeno dovoljenje skupaj z vsemi dokumenti, ki se tičejo zadeve odstopiti pritožbenemu organu?
== '''Odgovor:''' ==

Izvedba postopka po [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. členu ZUP]] pomeni izvedbo '''posebnega ugotovitvenega postopka oz. dopolnjevanje le tega'''. V okviru tega postopka se prav tako izvajajo dokazi za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve, ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, zato kadar organ tudi pri vodenju tega postopka naleti na predhodno vprašanje mora ravnati po [[Zak:ZUP#147. .C4.8Dlen{{!}}147. členu ZUP]]. Če v okviru tega postopka sklene, '''da ne bo sam reševal predhodnega vprašanja oziroma ga po zakonu ne more reševati, izda''' '''procesni sklep o prekinitvi postopka''' (5. točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. člena ZUP]]). Glede na to, da gre v konkretnem primeru za vprašanje ureditve meje v upravnem postopku, za katerega rešitev se uporablja Zakon o katastru nepremičnin (ZKN, Ur. l. RS, št. 54/21), bo '''prekinitev trajala dokler predhodno vprašanje ni dokončno rešeno''' (4. točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. člena ZUP]]). V kolikor bo organ po dokončnosti odločbe o rešitvi predhodnega vprašanja (tj. v konkretnem primeru, ko postane upravna odločba o ureditvi meje dokončna) in po izvedenem postopku po [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. členu ZUP]] ugotovil, da ta izvedeni postopek ne more vplivati na že sprejeto odločitev, v takšnem primeru ne more izdati nove odločbe, zato bo ravnal po [[Zak:ZUP#245. .C4.8Dlen{{!}}245. členu ZUP]] (prvi odstavek [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. člena ZUP]]) in pritožbo skupaj z vsemi dokumenti, ki se tičejo zadeve, kar pomeni tudi z vsemi dokumenti, ki se tičejo postopka izvedenega [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}po 244. členu ZUP]], poslal '''drugostopenjskemu organu, da o pritožbi odloči'''. V kolikor pa bo prvostopenjski upravni organ po dokončnosti odločbe o rešitvi predhodnega vprašanja ureditve meje in po izvedenem postopku po [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. členu ZUP]] ugotovil, da '''navedeni izvedeni postopek vpliva na že sprejeto odločitev v odločbi, bo izdal novo odločbo, s katero bo nadomestil odločbo''', ki se izpodbija s pritožbo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. člena ZUP]]). 

 V zvezi z upravnim postopkom izdaje gradbenega dovoljenja zgolj opozarjamo tudi na to, da v kolikor je v postopku, ki ga organ izvaja po [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. členu ZUP]], predhodno vprašanje ureditve meje drugače rešeno oz., da je meja drugače določena, kot je razvidna iz lokacijskega prikaza oz. grafičnega prikaza geodetskega načrta in ureditvene situacije s prikazom odmikov nameravane gradnje od parcelnih meja s sosednjimi zemljišči, ki so sestavni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, to '''nujno privede do izdaje nadomestne odločbe''' (gradbeno dovoljenje). Dokončna upravna odločba o ureditvi meje oz. grafični prikaz tako urejene meje bi namreč postal del (spremenjene) dokumentacije, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. Torej, ne glede na to, da bi meja, ki je bila v postopku ureditve meje drugače določena, še zmeraj bila v okviru predpisanih odmikov, bi moral organ izdati nadomestno gradbeno dovoljenje. Sestavni del izreka gradbenega dovoljenja je namreč tudi navedba številke in datum dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (5. točka prvega odstavka 56. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 GZ-1]).  
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Predhodno vprašanje in prekinitev postopka]]

Izvedba postopka po 244. členu ZUP in predhodno vprašanje

2023-08-30T20:09:27Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Izvedba postopka po 244. členu ZUP in predhodno vprašanje - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 30. 8. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Prvostopenjski upravni organ je izdal gradbeno dovoljenje in nato v skladu z 244. členom ZUP izvedel postopek, v okviru katerega je izdal sklep o prekinitvi postopka do rešitve predhodnega vprašanja ureditve meje pri GURS. Ali je v postopku po 244. členu ZUP dopustno izdati sklep o prekinitvi? Ali mora prvostopenjski upravni organ, v kolikor bo po izvedenem postopku po 244. členu ZUP ugotovil, da je prejšnja odločitev pravilna izdati nadomestno odločbo oz., ali mora v takem primeru pritožbo zoper gradbeno dovoljenje skupaj z vsemi dokumenti, ki se tičejo zadeve odstopiti pritožbenemu organu?
== '''Odgovor:''' ==

Izvedba postopka po [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. členu ZUP]] pomeni izvedbo '''posebnega ugotovitvenega postopka oz. dopolnjevanje le tega'''. V okviru tega postopka se prav tako izvajajo dokazi za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve, ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, zato kadar organ tudi pri vodenju tega postopka naleti na predhodno vprašanje mora ravnati po [[Zak:ZUP#147. .C4.8Dlen{{!}}147. členu ZUP]]. Če v okviru tega postopka sklene, '''da ne bo sam reševal predhodnega vprašanja oziroma ga po zakonu ne more reševati, izda''' '''procesni sklep o prekinitvi postopka''' (5. točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. člena ZUP]]). Glede na to, da gre v konkretnem primeru za vprašanje ureditve meje v upravnem postopku, za katerega rešitev se uporablja Zakon o katastru nepremičnin (ZKN, Ur. l. RS, št. 54/21), bo '''prekinitev trajala dokler predhodno vprašanje ni dokončno rešeno''' (4. točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. člena ZUP]]). V kolikor bo organ po dokončnosti odločbe o rešitvi predhodnega vprašanja (tj. v konkretnem primeru, ko postane upravna odločba o ureditvi meje dokončna) in po izvedenem postopku po [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. členu ZUP]] ugotovil, da ta izvedeni postopek ne more vplivati na že sprejeto odločitev, v takšnem primeru ne more izdati nove odločbe, zato bo ravnal po [[Zak:ZUP#245. .C4.8Dlen{{!}}245. členu ZUP]] (prvi odstavek [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. člena ZUP]]) in pritožbo skupaj z vsemi dokumenti, ki se tičejo zadeve, kar pomeni tudi z vsemi dokumenti, ki se tičejo postopka izvedenega [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}po 244. členu ZUP]], poslal '''drugostopenjskemu organu, da o pritožbi odloči'''. V kolikor pa bo prvostopenjski upravni organ po dokončnosti odločbe o rešitvi predhodnega vprašanja ureditve meje in po izvedenem postopku po [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. členu ZUP]] ugotovil, da '''navedeni izvedeni postopek vpliva na že sprejeto odločitev v odločbi, bo izdal novo odločbo, s katero bo nadomestil odločbo''', ki se izpodbija s pritožbo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. člena ZUP]]).  V zvezi z upravnim postopkom izdaje gradbenega dovoljenja zgolj opozarjamo tudi na to, da v kolikor je v postopku, ki ga organ izvaja po [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. členu ZUP]], predhodno vprašanje ureditve meje drugače rešeno oz., da je meja drugače določena, kot je razvidna iz lokacijskega prikaza oz. grafičnega prikaza geodetskega načrta in ureditvene situacije s prikazom odmikov nameravane gradnje od parcelnih meja s sosednjimi zemljišči, ki so sestavni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, to '''nujno privede do izdaje nadomestne odločbe''' (gradbeno dovoljenje). Dokončna upravna odločba o ureditvi meje oz. grafični prikaz tako urejene meje bi namreč postal del (spremenjene) dokumentacije, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. Torej, ne glede na to, da bi meja, ki je bila v postopku ureditve meje drugače določena, še zmeraj bila v okviru predpisanih odmikov, bi moral organ izdati nadomestno gradbeno dovoljenje. Sestavni del izreka gradbenega dovoljenja je namreč tudi navedba številke in datum dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (5. točka prvega odstavka 56. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 GZ-1]).  
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Predhodno vprašanje in prekinitev postopka]]

Izvedba postopka po 244. členu ZUP in predhodno vprašanje

2023-08-30T20:03:49Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Izvedba postopka po 244. členu ZUP in predhodno vprašanje - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 30. 8. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Prvostopenjski upravni organ je izdal gradbeno dovoljenje in nato v skladu z 244. členom ZUP izvedel postopek, v okviru katerega je izdal sklep o prekinitvi postopka do rešitve predhodnega vprašanja ureditve meje pri GURS. Ali je v postopku po 244. členu ZUP dopustno izdati sklep o prekinitvi? Ali mora prvostopenjski upravni organ, v kolikor bo po izvedenem postopku po 244. členu ZUP ugotovil, da je prejšnja odločitev pravilna izdati nadomestno odločbo oz., ali mora v takem primeru pritožbo zoper gradbeno dovoljenje skupaj z vsemi dokumenti, ki se tičejo zadeve odstopiti pritožbenemu organu?
== '''Odgovor:''' ==

Izvedba postopka po [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. členu ZUP]] pomeni izvedbo posebnega ugotovitvenega postopka oz. dopolnjevanje le tega. V okviru tega postopka se prav tako izvajajo dokazi za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve, ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, zato kadar organ tudi pri vodenju tega postopka naleti na predhodno vprašanje mora ravnati po [[Zak:ZUP#147. .C4.8Dlen{{!}}147. členu ZUP]]. Če v okviru tega postopka sklene, da ne bo sam reševal predhodnega vprašanja oziroma ga po zakonu ne more reševati, izda procesni sklep o prekinitvi postopka (5. točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. člena ZUP]]). Glede na to, da gre v konkretnem primeru za vprašanje ureditve meje v upravnem postopku, za katerega rešitev se uporablja Zakon o katastru nepremičnin (ZKN, Ur. l. RS, št. 54/21), bo prekinitev trajala dokler predhodno vprašanje ni dokončno rešeno (4. točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. člena ZUP]]). V kolikor bo organ po dokončnosti odločbe o rešitvi predhodnega vprašanja (tj. v konkretnem primeru, ko postane upravna odločba o ureditvi meje dokončna) in po izvedenem postopku po [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. členu ZUP]] ugotovil, da ta izvedeni postopek ne more vplivati na že sprejeto odločitev, v takšnem primeru ne more izdati nove odločbe, zato bo ravnal po [[Zak:ZUP#245. .C4.8Dlen{{!}}245. členu ZUP]] (prvi odstavek [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. člena ZUP]]) in pritožbo skupaj z vsemi dokumenti, ki se tičejo zadeve, kar pomeni tudi z vsemi dokumenti, ki se tičejo postopka izvedenega [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}po 244. členu ZUP]], poslal drugostopenjskemu organu, da o pritožbi odloči. V kolikor pa bo prvostopenjski upravni organ po dokončnosti odločbe o rešitvi predhodnega vprašanja ureditve meje in po izvedenem postopku po [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. členu ZUP]] ugotovil, da navedeni izvedeni postopek vpliva na že sprejeto odločitev v odločbi, bo izdal novo odločbo, s katero bo nadomestil odločbo, ki se izpodbija s pritožbo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. člena ZUP]]).  V zvezi z upravnim postopkom izdaje gradbenega dovoljenja zgolj opozarjamo tudi na to, da v kolikor je v postopku, ki ga organ izvaja po [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. členu ZUP]], predhodno vprašanje ureditve meje drugače rešeno oz., da je meja drugače določena, kot je razvidna iz lokacijskega prikaza oz. grafičnega prikaza geodetskega načrta in ureditvene situacije s prikazom odmikov nameravane gradnje od parcelnih meja s sosednjimi zemljišči, ki so sestavni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, to nujno privede do izdaje nadomestne odločbe (gradbeno dovoljenje). Dokončna upravna odločba o ureditvi meje oz. grafični prikaz tako urejene meje bi namreč postal del (spremenjene) dokumentacije, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. Torej, ne glede na to, da bi meja, ki je bila v postopku ureditve meje drugače določena, še zmeraj bila v okviru predpisanih odmikov, bi moral organ izdati nadomestno gradbeno dovoljenje. Sestavni del izreka gradbenega dovoljenja je namreč tudi navedba številke in datum dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (5. točka prvega odstavka 56. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 GZ-1]).  
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Predhodno vprašanje in prekinitev postopka]]

Izvedba postopka po 244. členu ZUP in predhodno vprašanje

2023-08-30T19:57:09Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Izvedba postopka po 244. členu ZUP in predhodno vprašanje - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 30. 8. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Prvostopenjski upravni organ je izdal gradbeno dovoljenje in nato v skladu z 244. členom ZUP izvedel postopek, v okviru katerega je izdal sklep o prekinitvi postopka do rešitve predhodnega vprašanja ureditve meje pri GURS. Ali je v postopku po 244. členu ZUP dopustno izdati sklep o prekinitvi? Ali mora prvostopenjski upravni organ, v kolikor bo po izvedenem postopku po 244. členu ZUP ugotovil, da je prejšnja odločitev pravilna izdati nadomestno odločbo oz., ali mora v takem primeru pritožbo zoper gradbeno dovoljenje skupaj z vsemi dokumenti, ki se tičejo zadeve odstopiti pritožbenemu organu?
== '''Odgovor:''' ==

Izvedba postopka po [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. členu ZUP]] pomeni izvedbo posebnega ugotovitvenega postopka oz. dopolnjevanje le tega. V okviru tega postopka se prav tako izvajajo dokazi za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve, ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, zato kadar organ tudi pri vodenju tega postopka naleti na predhodno vprašanje mora ravnati po [[Zak:ZUP#147. .C4.8Dlen{{!}}147. členu ZUP]]. Če v okviru tega postopka sklene, da ne bo sam reševal predhodnega vprašanja oziroma ga po zakonu ne more reševati, izda procesni sklep o prekinitvi postopka (5. točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. člena ZUP]]). Glede na to, da gre v konkretnem primeru za vprašanje ureditve meje v upravnem postopku, za katerega rešitev se uporablja Zakon o katastru nepremičnin (ZKN, Ur. l. RS, št. 54/21), bo prekinitev trajala dokler predhodno vprašanje ni dokončno rešeno (4. točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. člena ZUP]]). V kolikor bo organ po dokončnosti odločbe o rešitvi predhodnega vprašanja (tj. v konkretnem primeru, ko postane upravna odločba o ureditvi meje dokončna) in po izvedenem postopku po [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. členu ZUP]] ugotovil, da ta izvedeni postopek ne more vplivati na že sprejeto odločitev, v takšnem primeru ne more izdati nove odločbe, zato bo ravnal po [[Zak:ZUP#245. .C4.8Dlen{{!}}245. členu ZUP]] (prvi odstavek [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. člena ZUP]]) in pritožbo skupaj z vsemi dokumenti, ki se tičejo zadeve, kar pomeni tudi z vsemi dokumenti, ki se tičejo postopka izvedenega [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}po 244. členu ZUP]], poslal drugostopenjskemu organu, da o pritožbi odloči. V kolikor pa bo prvostopenjski upravni organ po dokončnosti odločbe o rešitvi predhodnega vprašanja ureditve meje in po izvedenem postopku po [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. členu ZUP]] ugotovil, da navedeni izvedeni postopek vpliva na že sprejeto odločitev v odločbi, bo izdal novo odločbo, s katero bo nadomestil odločbo, ki se izpodbija s pritožbo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. člena ZUP]]).  V zvezi z upravnim postopkom izdaje gradbenega dovoljenja zgolj opozarjamo tudi na to, da v kolikor je v postopku, ki ga organ izvaja po [[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. členu ZUP]], predhodno vprašanje ureditve meje drugače rešeno oz., da je meja drugače določena, kot je razvidna iz lokacijskega prikaza oz. grafičnega prikaza geodetskega načrta in ureditvene situacije s prikazom odmikov nameravane gradnje od parcelnih meja s sosednjimi zemljišči, ki so sestavni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, to nujno privede do izdaje nadomestne odločbe (gradbeno dovoljenje). Dokončna upravna odločba o ureditvi meje oz. grafični prikaz tako urejene meje bi namreč postal del (spremenjene) dokumentacije, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. Torej, ne glede na to, da bi meja, ki je bila v postopku ureditve meje drugače določena, še zmeraj bila v okviru predpisanih odmikov, bi moral organ izdati nadomestno gradbeno dovoljenje. Sestavni del izreka gradbenega dovoljenja je namreč tudi navedba številke in datum dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (5. točka prvega odstavka 56. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 GZ-1]).  
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Izvedba postopka po 244. členu ZUP in predhodno vprašanje

2023-08-30T19:48:36Z

JanzeljLara:

== '''Zadeva: '''Izvedba postopka po 244. členu ZUP in predhodno vprašanje - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 30. 8. 2023 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Prvostopenjski upravni organ je izdal gradbeno dovoljenje in nato v skladu z 244. členom ZUP izvedel postopek, v okviru katerega je izdal sklep o prekinitvi postopka do rešitve predhodnega vprašanja ureditve meje pri GURS. Ali je v postopku po 244. členu ZUP dopustno izdati sklep o prekinitvi? Ali mora prvostopenjski upravni organ, v kolikor bo po izvedenem postopku po 244. členu ZUP ugotovil, da je prejšnja odločitev pravilna izdati nadomestno odločbo oz., ali mora v takem primeru pritožbo zoper gradbeno dovoljenje skupaj z vsemi dokumenti, ki se tičejo zadeve odstopiti pritožbenemu organu?
== '''Odgovor:''' ==

Izvedba postopka po 244. členu ZUP pomeni izvedbo posebnega ugotovitvenega postopka oz. dopolnjevanje le tega. V okviru tega postopka se prav tako izvajajo dokazi za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, zato kadar organ tudi pri vodenju tega postopka naleti na predhodno vprašanje mora ravnati po 147. členu ZUP. Če v okviru tega postopka sklene, da ne bo sam reševal predhodnega vprašanja, oziroma ga po zakonu ne more reševati, izda procesni sklep o prekinitvi postopka (5. točka prvega odstavka 153. člena ZUP). Glede na to, da gre v konkretnem primeru za vprašanje ureditve meje v upravnem postopku za katerega rešitev se uporablja ZKN, bo prekinitev trajala dokler predhodno vprašanje ni dokončno rešeno (4. točka drugega odstavka 153. člena ZUP). V kolikor bo organ po dokončnosti odločbe o rešitvi predhodnega vprašanja (tj. v konkretnem primeru, ko postane upravna odločba o ureditvi meje dokončna) in po izvedenem postopku po 244. členu ZUP ugotovil, da ta izvedeni postopek ne more vplivati na že sprejeto odločitev, v takšnem primeru ne more izdati nove odločbe, zato bo ravnal po 245. členu ZUP (prvi odstavek 244. člena ZUP) in pritožbo skupaj z vsemi dokumenti, ki se tičejo zadeve, kar pomeni tudi z vsemi dokumenti, ki se tičejo postopka izvedenega po 244. členu ZUP, poslal drugostopenjskemu organu, da o pritožbi odloči. V kolikor pa bo prvostopenjski upravni organ po dokončnosti odločbe o rešitvi predhodnega vprašanja ureditve meje in po izvedenem postopku po 244. členu ZUP ugotovil, da navedeni izvedeni postopek vpliva na že sprejeto odločitev v odločbi, bo izdal novo odločbo s katero bo nadomestil odločbo, ki se izpodbija s pritožbo (drugi odstavek 244. člena ZUP).  V zvezi z upravnim postopkom izdaje gradbenega dovoljenja zgolj opozarjamo tudi na to, da v kolikor je v postopku, ki ga organ izvaja po 244. členu ZUP, predhodno vprašanje ureditve meje drugače rešeno oz., da je meja drugače določena kot je razvidna iz lokacijskega prikaza oz. grafičnega prikaza geodetskega načrta in ureditvene situacije s prikazom odmikov nameravane gradnje od parcelnih meja s sosednjimi zemljišči, ki so sestavni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, to nujno privede do izdaje nadomestne odločbe (gradbeno dovoljenje). Dokončna upravna odločba o ureditvi meje oz. grafični prikaz tako urejene meje bi namreč postal del (spremenjene) dokumentacije, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja.  Torej, ne glede na to, da bi meja, ki je bila v postopku ureditve meje drugače določena, še zmeraj bila v okviru predpisanih odmikov, bi moral organ izdati nadomestno gradbeno dovoljenje. Sestavni del izreka gradbenega dovoljenja je namreč tudi navedba številke in datum dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (5. točka prvega odstavka 56. člena GZ-1).  
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />