Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Sprejem nepopolne vloge in dolžnost upravnega organa pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja

2024-08-08T08:57:35Z

JS88512:

== '''Zadeva: Sprejem nepopolne vloge in dolžnost upravnega organa pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - V USKLAJEVANJU'''==

'''Datum odgovora:''' 8. 7. 2024

'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 
== '''Vprašanje:''' ==

Ker mi je vozniško dovoljenje poteklo nekaj mesecev nazaj in so me vstavili policaji, mi je bilo le to začasno odvzeto. Policaj me je dal potrdilo o začasnem odvzemu in me napotil še isti ali naslednji dan na upravno enoto. Ko sem prišla na upravno enoto, so me zavrnili, češ da morajo najprej prejeti dovoljenje. Stalno prebivališče imam na enem koncu Slovenije, začasno, kjer sem bila tudi na ue, na drugem koncu Slovenije. Vozniško dovoljenje bo verjetno prišlo na ue, kjer imam stalno prebivališče. Uradna oseba mi je dejala, da se moram sama pozanimati, kdaj in kam bo vozniško dovoljenje prišlo, in se šele potem oglasiti pri njih za izdajo novega. Je to pravilno ravnanje? Ali bi morali vseeno sprejeti mojo vlogo, jo obravnavati kot nepopolno in sami pridobiti podatke o odvzeti vozniški?
== '''Odgovor:''' ==

Glede na Zakon o splošnem upravnem postopku je organ dolžan sprejeti vsako vlogo, tudi če vloga ni popolna ali če organ, ki prejme vlogo, ni pristojen zanjo. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] določa, da organ vloge ne sme zavrniti zgolj zaradi pomanjkljivosti, temveč mora stranko obvestiti o potrebni dopolnitvi vloge. Če organ ni pristojen, mora vlogo odstopiti pristojnemu organu. To zagotavlja, da stranke ne ostanejo brez možnosti za uveljavljanje svojih pravic zaradi formalnih pomanjkljivosti ali nepristojnosti organa.
Kot pojasnjujejo Kerševan in Androjna (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str.  ) je cilj teh določb omogočiti strankam dostop do pravnega varstva in učinkovito izvajanje upravnih postopkov. Sodišča redno opozarjajo na pomen pravilnega sprejema in obravnave vlog, saj to vpliva na pravno varnost strank.
V konkretnem primeru, ko gre za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, je pomembno upoštevati določbe [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5793 Zakona o pravilih cestnega prometa] (v nadaljevanju ZPrCP) in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakona o voznikih] (v nadaljevanju ZVoz). Po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5793 22. členu ZPrCP] organ, ki začasno odvzame vozniško dovoljenje, izda potrdilo o začasnem odvzemu in mora obvestiti pristojni organ, ki vodi evidenco odvzetih dovoljenj. Po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 59. členu ZVoz] mora upravna enota, ki je prejela obvestilo o odvzemu, ukrepati v skladu s svojimi pristojnostmi, kar vključuje tudi izdajo nadomestnega dokumenta ali vrnitev dovoljenja, ko so izpolnjeni pogoji.
V tej situaciji bi morala upravna enota sprejeti vlogo posameznika, tudi če ni bila popolna, ter pridobiti potrebne informacije od organa, ki je izdal potrdilo o začasnem odvzemu. Zavrnitev sprejema vloge brez ustrezne obravnave je v nasprotju z določbami ZUP. Če upravna enota ni bila pristojna, bi morala zadevo posredovati pristojni enoti.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 

[[Category:Pojem_upravne_zadeve_in_temeljna načela]]
[[Category:Načeli_varstva_pravic_strank_in_zaslišanja_stranke]]

Sprejem nepopolne vloge in dolžnost upravnega organa pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja

2024-08-08T08:51:41Z

JS88512:

== '''Zadeva: Sprejem nepopolne vloge in dolžnost upravnega organa pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - V USKLAJEVANJU''' ==


'''Datum odgovora:''' 8. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Ker mi je vozniško dovoljenje poteklo nekaj mesecev nazaj in so me vstavili policaji, mi je bilo le to začasno odvzeto. Policaj me je dal potrdilo o začasnem odvzemu in me napotil še isti ali naslednji dan na upravno enoto. Ko sem prišla na upravno enoto, so me zavrnili, češ da morajo najprej prejeti dovoljenje. Stalno prebivališče imam na enem koncu Slovenije, začasno, kjer sem bila tudi na ue, na drugem koncu Slovenije. Vozniško dovoljenje bo verjetno prišlo na ue, kjer imam stalno prebivališče. Uradna oseba mi je dejala, da se moram sama pozanimati, kdaj in kam bo vozniško dovoljenje prišlo, in se šele potem oglasiti pri njih za izdajo novega. Je to pravilno ravnanje? Ali bi morali vseeno sprejeti mojo vlogo, jo obravnavati kot nepopolno in sami pridobiti podatke o odvzeti vozniški?
== '''Odgovor:''' ==

Glede na Zakon o splošnem upravnem postopku je organ dolžan sprejeti vsako vlogo, tudi če vloga ni popolna ali če organ, ki prejme vlogo, ni pristojen zanjo. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] določa, da organ vloge ne sme zavrniti zgolj zaradi pomanjkljivosti, temveč mora stranko obvestiti o potrebni dopolnitvi vloge. Če organ ni pristojen, mora vlogo odstopiti pristojnemu organu. To zagotavlja, da stranke ne ostanejo brez možnosti za uveljavljanje svojih pravic zaradi formalnih pomanjkljivosti ali nepristojnosti organa.
Kot pojasnjujejo Kerševan in Androjna (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str.  ) je cilj teh določb omogočiti strankam dostop do pravnega varstva in učinkovito izvajanje upravnih postopkov. Sodišča redno opozarjajo na pomen pravilnega sprejema in obravnave vlog, saj to vpliva na pravno varnost strank.
V konkretnem primeru, ko gre za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, je pomembno upoštevati določbe [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5793 Zakona o pravilih cestnega prometa] (v nadaljevanju ZPrCP) in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakona o voznikih] (v nadaljevanju ZVoz). Po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5793 22. členu ZPrCP] organ, ki začasno odvzame vozniško dovoljenje, izda potrdilo o začasnem odvzemu in mora obvestiti pristojni organ, ki vodi evidenco odvzetih dovoljenj. Po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 59. členu ZVoz] mora upravna enota, ki je prejela obvestilo o odvzemu, ukrepati v skladu s svojimi pristojnostmi, kar vključuje tudi izdajo nadomestnega dokumenta ali vrnitev dovoljenja, ko so izpolnjeni pogoji.
V tej situaciji bi morala upravna enota sprejeti vlogo posameznika, tudi če ni bila popolna, ter pridobiti potrebne informacije od organa, ki je izdal potrdilo o začasnem odvzemu. Zavrnitev sprejema vloge brez ustrezne obravnave je v nasprotju z določbami ZUP. Če upravna enota ni bila pristojna, bi morala zadevo posredovati pristojni enoti.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 '''[[Category:''''''Pojem upravne zadeve in temeljna načela'''''']]'''
[[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]

Sprejem nepopolne vloge in dolžnost upravnega organa pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja

2024-08-08T08:48:45Z

JS88512:

== '''Zadeva: Sprejem nepopolne vloge in dolžnost upravnega organa pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - V USKLAJEVANJU''' ==


'''Datum odgovora:''' 8. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Ker mi je vozniško dovoljenje poteklo nekaj mesecev nazaj in so me vstavili policaji, mi je bilo le to začasno odvzeto. Policaj me je dal potrdilo o začasnem odvzemu in me napotil še isti ali naslednji dan na upravno enoto. Ko sem prišla na upravno enoto, so me zavrnili, češ da morajo najprej prejeti dovoljenje. Stalno prebivališče imam na enem koncu Slovenije, začasno, kjer sem bila tudi na ue, na drugem koncu Slovenije. Vozniško dovoljenje bo verjetno prišlo na ue, kjer imam stalno prebivališče. Uradna oseba mi je dejala, da se moram sama pozanimati, kdaj in kam bo vozniško dovoljenje prišlo, in se šele potem oglasiti pri njih za izdajo novega. Je to pravilno ravnanje? Ali bi morali vseeno sprejeti mojo vlogo, jo obravnavati kot nepopolno in sami pridobiti podatke o odvzeti vozniški?
== '''Odgovor:''' ==

Glede na Zakon o splošnem upravnem postopku je organ dolžan sprejeti vsako vlogo, tudi če vloga ni popolna ali če organ, ki prejme vlogo, ni pristojen zanjo. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] določa, da organ vloge ne sme zavrniti zgolj zaradi pomanjkljivosti, temveč mora stranko obvestiti o potrebni dopolnitvi vloge. Če organ ni pristojen, mora vlogo odstopiti pristojnemu organu. To zagotavlja, da stranke ne ostanejo brez možnosti za uveljavljanje svojih pravic zaradi formalnih pomanjkljivosti ali nepristojnosti organa.Kot pojasnjujejo Kerševan in Androjna (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str.  ) je cilj teh določb omogočiti strankam dostop do pravnega varstva in učinkovito izvajanje upravnih postopkov. Sodišča redno opozarjajo na pomen pravilnega sprejema in obravnave vlog, saj to vpliva na pravno varnost strank.V konkretnem primeru, ko gre za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, je pomembno upoštevati določbe [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5793 Zakona o pravilih cestnega prometa] (v nadaljevanju ZPrCP) in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakona o voznikih] (v nadaljevanju ZVoz). Po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5793 22. členu ZPrCP] organ, ki začasno odvzame vozniško dovoljenje, izda potrdilo o začasnem odvzemu in mora obvestiti pristojni organ, ki vodi evidenco odvzetih dovoljenj. Po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 59. členu ZVoz] mora upravna enota, ki je prejela obvestilo o odvzemu, ukrepati v skladu s svojimi pristojnostmi, kar vključuje tudi izdajo nadomestnega dokumenta ali vrnitev dovoljenja, ko so izpolnjeni pogoji.V tej situaciji bi morala upravna enota sprejeti vlogo posameznika, tudi če ni bila popolna, ter pridobiti potrebne informacije od organa, ki je izdal potrdilo o začasnem odvzemu. Zavrnitev sprejema vloge brez ustrezne obravnave je v nasprotju z določbami ZUP. Če upravna enota ni bila pristojna, bi morala zadevo posredovati pristojni enoti.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 '''[[Category:''''''X'''''']]'''

Sprejem nepopolne vloge in dolžnost upravnega organa pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja

2024-08-08T08:36:16Z

JS88512: Nova stran z vsebino:  {{subst:case}}

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Pooblaščenec, ki ni odvetnik in prenos pooblastila na drugega

2024-07-31T08:50:36Z

JS88512:

== '''Zadeva: '''Pooblaščenec, ki ni odvetnik in prenos pooblastila na drugega - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 30. 7. 2024 '''Status uporabnika: '''stranka v upravnem postopku  
== '''Vprašanje:''' ==

Kaj velja glede prenosljivosti pooblastila za zastopanje stranke v upravnem postopku (npr. v postopku podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja) s strani osebe, ki ni odvetnik? Na nas se je obrnila Pošta Slovenije, ki sprašuje, ali je pravilno, da pooblaščenec iz pooblastila prenese pooblastilo za upravni postopek podaljšanja prometnega dovoljenja na njihovega zaposlenega ali bi morali zahtevati, da opravi postopek pooblaščenec iz pooblastila ali zahtevati novo pooblastilo za osebo, ki bo opravila postopek? Težava, ki jo vidimo, je v tem, da bodo registracijske organizacije dodatno obremenjene s preverjanjem ustreznosti pooblastil v primeru prenosov pooblastil na druge osebe.
== '''Odgovor:''' ==

ZUP v [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. členu]] ureja obseg procesnega pooblastila, pri tem pa razlikuje med pooblaščencem, ki je odvetnik, in pooblaščencem, ki ni odvetnik. '''Ne glede na to, kdo je pooblaščenec, obseg pooblastila določi stranka.''' Pri tem mora upoštevati določbe [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena]] ZUP, saj za nekatera dejanja postopka ne zadošča splošno pooblastilo, temveč se zahteva izrecno ali posebno pooblastilo. Stranka, ki torej želi, da je obseg pooblastila drugačen, kot to določa [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člen]] ZUP, mora to določiti v pooblastilu samem, ker sicer omejitev pooblastila, dogovorjena v notranjem razmerju, navzven ne učinkuje. '''Pooblaščenec sme delati samo v mejah pooblastila.''' Če je uradna oseba spregledala, da je pooblaščenec prekoračil pooblastilo, je možna naknadna odobritev opravljenega procesnega dejanja s strani stranke po pravilih, ki veljajo za zastopanje brez pooblastila ([[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člen]] ZUP). Nasprotno pa v primeru, ko organ vidi, da bi nameravano procesno dejanje pooblaščenca prekoračilo pooblastilo, ni ustrezno, da bi se pooblaščencu dovolilo, da opravi procesno dejanje, in se mu hkrati naložilo, naj predloži spremenjeno pooblastilo (Žuber v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, komentar k 59. členu, str. 398 in 399).Druga oseba, ki ni odvetnik in mu stranka v pooblastilu ni določila natančnejših pravic, sme opravljati vsa dejanja v upravnem postopku, vendar pa mora imeti '''posebno pooblastilo za umik zahteve za uvedbo postopka''', za sklenitev poravnave, za prenos pooblastila na drugo osebno ter za vložitev izrednih pravnih sredstev (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena]] ZUP). ZUP zahteva, da mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, posebno pooblastilo za opravo dispozitivnih procesnih dejanj, ki najbolj neposredno posežejo v položaj stranke. Zaradi pomena zaupnosti razmerja s pooblaščencem to velja tudi za prenos pooblastila na drugega. ZUP sicer stranki ne preprečuje, da položaj pooblaščenca, ki ni odvetnik, izenači s položajem pooblaščenca, ki je odvetnik, vendar jo z zahtevo po posebnem pooblastilu za nekatera najpomembnejša dejanja želi spodbuditi k posebnemu premisleku, ali naj sprejme tveganje, ki je povezano z zastopanjem po osebi, ki ni odvetnik (prav tam, str. 400).
Ker je podaljšanje prometnega dovoljenja upravna zadeva, v kateri se uporablja ZUP, če ni drugače določeno v področnem zakonu, pri čemer [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7333 Zakon o motornih vozilih] (ZMV-1, Ur. l. RS, št. 75/17 in nasl.) ne določa drugače glede obsega pooblastila pooblaščenca, ki ni odvetnik in prenosa pooblastila na drugega, morajo zgoraj navedeno upoštevati tudi registracijske organizacije, ki izvršujejo javno pooblastilo.
'''Zahteva po predložitvi (drugega) pooblastila o prenosu pooblastila na drugega bistveno ne povečuje obveznosti uradne osebe, ki ji pooblaščenec predloži dva pooblastila, pri čemer iz prvega izhaja, da je pooblastitelj pooblastil pooblaščenca in mu omogočil prenos pooblastila, iz drugega pooblastila pa da je prvotno določen pooblaščenec prenesel pooblastilo na drugega.''' Velja pa opozoriti, da pooblaščenec na drugega pooblaščenca ne more prenesti pooblastila za nadaljnji prenos. Ta možnost je dana le stranki oziroma pooblastitelju. Veriženje pooblastil namreč ni dovoljeno, saj bi preseglo ključno zavedanje stranke, kdo jo zastopa v pravnem prometu.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 
[[Category:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]

Pooblaščenec, ki ni odvetnik in prenos pooblastila na drugega

2024-07-31T08:49:34Z

JS88512:

== '''Zadeva: '''Pooblaščenec, ki ni odvetnik in prenos pooblastila na drugega ==

'''Datum odgovora:''' 30. 7. 2024 '''Status uporabnika: '''stranka v upravnem postopku  

== '''Vprašanje:''' ==

Kaj velja glede prenosljivosti pooblastila za zastopanje stranke v upravnem postopku (npr. v postopku podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja) s strani osebe, ki ni odvetnik? Na nas se je obrnila Pošta Slovenije, ki sprašuje, ali je pravilno, da pooblaščenec iz pooblastila prenese pooblastilo za upravni postopek podaljšanja prometnega dovoljenja na njihovega zaposlenega ali bi morali zahtevati, da opravi postopek pooblaščenec iz pooblastila ali zahtevati novo pooblastilo za osebo, ki bo opravila postopek? Težava, ki jo vidimo, je v tem, da bodo registracijske organizacije dodatno obremenjene s preverjanjem ustreznosti pooblastil v primeru prenosov pooblastil na druge osebe.
== '''Odgovor:''' ==

ZUP v [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. členu]] ureja obseg procesnega pooblastila, pri tem pa razlikuje med pooblaščencem, ki je odvetnik, in pooblaščencem, ki ni odvetnik. '''Ne glede na to, kdo je pooblaščenec, obseg pooblastila določi stranka.''' Pri tem mora upoštevati določbe [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena]] ZUP, saj za nekatera dejanja postopka ne zadošča splošno pooblastilo, temveč se zahteva izrecno ali posebno pooblastilo. Stranka, ki torej želi, da je obseg pooblastila drugačen, kot to določa [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člen]] ZUP, mora to določiti v pooblastilu samem, ker sicer omejitev pooblastila, dogovorjena v notranjem razmerju, navzven ne učinkuje. '''Pooblaščenec sme delati samo v mejah pooblastila.''' Če je uradna oseba spregledala, da je pooblaščenec prekoračil pooblastilo, je možna naknadna odobritev opravljenega procesnega dejanja s strani stranke po pravilih, ki veljajo za zastopanje brez pooblastila ([[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člen]] ZUP). Nasprotno pa v primeru, ko organ vidi, da bi nameravano procesno dejanje pooblaščenca prekoračilo pooblastilo, ni ustrezno, da bi se pooblaščencu dovolilo, da opravi procesno dejanje, in se mu hkrati naložilo, naj predloži spremenjeno pooblastilo (Žuber v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, komentar k 59. členu, str. 398 in 399).Druga oseba, ki ni odvetnik in mu stranka v pooblastilu ni določila natančnejših pravic, sme opravljati vsa dejanja v upravnem postopku, vendar pa mora imeti '''posebno pooblastilo za umik zahteve za uvedbo postopka''', za sklenitev poravnave, za prenos pooblastila na drugo osebno ter za vložitev izrednih pravnih sredstev (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena]] ZUP). ZUP zahteva, da mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, posebno pooblastilo za opravo dispozitivnih procesnih dejanj, ki najbolj neposredno posežejo v položaj stranke. Zaradi pomena zaupnosti razmerja s pooblaščencem to velja tudi za prenos pooblastila na drugega. ZUP sicer stranki ne preprečuje, da položaj pooblaščenca, ki ni odvetnik, izenači s položajem pooblaščenca, ki je odvetnik, vendar jo z zahtevo po posebnem pooblastilu za nekatera najpomembnejša dejanja želi spodbuditi k posebnemu premisleku, ali naj sprejme tveganje, ki je povezano z zastopanjem po osebi, ki ni odvetnik (prav tam, str. 400).
Ker je podaljšanje prometnega dovoljenja upravna zadeva, v kateri se uporablja ZUP, če ni drugače določeno v področnem zakonu, pri čemer [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7333 Zakon o motornih vozilih] (ZMV-1, Ur. l. RS, št. 75/17 in nasl.) ne določa drugače glede obsega pooblastila pooblaščenca, ki ni odvetnik in prenosa pooblastila na drugega, morajo zgoraj navedeno upoštevati tudi registracijske organizacije, ki izvršujejo javno pooblastilo.
'''Zahteva po predložitvi (drugega) pooblastila o prenosu pooblastila na drugega bistveno ne povečuje obveznosti uradne osebe, ki ji pooblaščenec predloži dva pooblastila, pri čemer iz prvega izhaja, da je pooblastitelj pooblastil pooblaščenca in mu omogočil prenos pooblastila, iz drugega pooblastila pa da je prvotno določen pooblaščenec prenesel pooblastilo na drugega.''' Velja pa opozoriti, da pooblaščenec na drugega pooblaščenca ne more prenesti pooblastila za nadaljnji prenos. Ta možnost je dana le stranki oziroma pooblastitelju. Veriženje pooblastil namreč ni dovoljeno, saj bi preseglo ključno zavedanje stranke, kdo jo zastopa v pravnem prometu.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 
[[Category:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]

Pooblaščenec, ki ni odvetnik in prenos pooblastila na drugega

2024-07-31T08:47:50Z

JS88512:

== '''Zadeva: '''Pooblaščenec, ki ni odvetnik in prenos pooblastila na drugega '''- V USKLAJEVANJU'''==


'''Datum odgovora:''' 30. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Kaj velja glede prenosljivosti pooblastila za zastopanje stranke v upravnem postopku (npr. v postopku podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja) s strani osebe, ki ni odvetnik? Na nas se je obrnila Pošta Slovenije, ki sprašuje, ali je pravilno, da pooblaščenec iz pooblastila prenese pooblastilo za upravni postopek podaljšanja prometnega dovoljenja na njihovega zaposlenega ali bi morali zahtevati, da opravi postopek pooblaščenec iz pooblastila ali zahtevati novo pooblastilo za osebo, ki bo opravila postopek? Težava, ki jo vidimo, je v tem, da bodo registracijske organizacije dodatno obremenjene s preverjanjem ustreznosti pooblastil v primeru prenosov pooblastil na druge osebe.
== '''Odgovor:''' ==

ZUP v [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. členu]] ureja obseg procesnega pooblastila, pri tem pa razlikuje med pooblaščencem, ki je odvetnik, in pooblaščencem, ki ni odvetnik. '''Ne glede na to, kdo je pooblaščenec, obseg pooblastila določi stranka.''' Pri tem mora upoštevati določbe [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena]] ZUP, saj za nekatera dejanja postopka ne zadošča splošno pooblastilo, temveč se zahteva izrecno ali posebno pooblastilo. Stranka, ki torej želi, da je obseg pooblastila drugačen, kot to določa [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člen]] ZUP, mora to določiti v pooblastilu samem, ker sicer omejitev pooblastila, dogovorjena v notranjem razmerju, navzven ne učinkuje. '''Pooblaščenec sme delati samo v mejah pooblastila.''' Če je uradna oseba spregledala, da je pooblaščenec prekoračil pooblastilo, je možna naknadna odobritev opravljenega procesnega dejanja s strani stranke po pravilih, ki veljajo za zastopanje brez pooblastila ([[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člen]] ZUP). Nasprotno pa v primeru, ko organ vidi, da bi nameravano procesno dejanje pooblaščenca prekoračilo pooblastilo, ni ustrezno, da bi se pooblaščencu dovolilo, da opravi procesno dejanje, in se mu hkrati naložilo, naj predloži spremenjeno pooblastilo (Žuber v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, komentar k 59. členu, str. 398 in 399).Druga oseba, ki ni odvetnik in mu stranka v pooblastilu ni določila natančnejših pravic, sme opravljati vsa dejanja v upravnem postopku, vendar pa mora imeti '''posebno pooblastilo za umik zahteve za uvedbo postopka''', za sklenitev poravnave, za prenos pooblastila na drugo osebno ter za vložitev izrednih pravnih sredstev (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena]] ZUP). ZUP zahteva, da mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, posebno pooblastilo za opravo dispozitivnih procesnih dejanj, ki najbolj neposredno posežejo v položaj stranke. Zaradi pomena zaupnosti razmerja s pooblaščencem to velja tudi za prenos pooblastila na drugega. ZUP sicer stranki ne preprečuje, da položaj pooblaščenca, ki ni odvetnik, izenači s položajem pooblaščenca, ki je odvetnik, vendar jo z zahtevo po posebnem pooblastilu za nekatera najpomembnejša dejanja želi spodbuditi k posebnemu premisleku, ali naj sprejme tveganje, ki je povezano z zastopanjem po osebi, ki ni odvetnik (prav tam, str. 400).
Ker je podaljšanje prometnega dovoljenja upravna zadeva, v kateri se uporablja ZUP, če ni drugače določeno v področnem zakonu, pri čemer [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7333 Zakon o motornih vozilih] (ZMV-1, Ur. l. RS, št. 75/17 in nasl.) ne določa drugače glede obsega pooblastila pooblaščenca, ki ni odvetnik in prenosa pooblastila na drugega, morajo zgoraj navedeno upoštevati tudi registracijske organizacije, ki izvršujejo javno pooblastilo.
'''Zahteva po predložitvi (drugega) pooblastila o prenosu pooblastila na drugega bistveno ne povečuje obveznosti uradne osebe, ki ji pooblaščenec predloži dva pooblastila, pri čemer iz prvega izhaja, da je pooblastitelj pooblastil pooblaščenca in mu omogočil prenos pooblastila, iz drugega pooblastila pa da je prvotno določen pooblaščenec prenesel pooblastilo na drugega.''' Velja pa opozoriti, da pooblaščenec na drugega pooblaščenca ne more prenesti pooblastila za nadaljnji prenos. Ta možnost je dana le stranki oziroma pooblastitelju. Veriženje pooblastil namreč ni dovoljeno, saj bi preseglo ključno zavedanje stranke, kdo jo zastopa v pravnem prometu.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 
[[Category:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]

Pooblaščenec, ki ni odvetnik in prenos pooblastila na drugega

2024-07-30T20:08:43Z

JS88512:

== '''Zadeva: '''Pooblaščenec, ki ni odvetnik in prenos pooblastila na drugega '''- V USKLAJEVANJU'''==


'''Datum odgovora:''' 30. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Kaj velja glede prenosljivosti pooblastila za zastopanje stranke v upravnem postopku (npr. v postopku podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja) s strani osebe, ki ni odvetnik? Na nas se je obrnila Pošta Slovenije, ki sprašuje, ali je pravilno, da pooblaščenec iz pooblastila prenese pooblastilo za upravni postopek podaljšanja prometnega dovoljenja na njihovega zaposlenega ali bi morali zahtevati, da opravi postopek pooblaščenec iz pooblastila ali zahtevati novo pooblastilo za osebo, ki bo opravila postopek? Težava, ki jo vidimo, je v tem, da bodo registracijske organizacije dodatno obremenjene s preverjanjem ustreznosti pooblastil v primeru prenosov pooblastil na druge osebe.
== '''Odgovor:''' ==

ZUP v [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. členu]] ureja obseg procesnega pooblastila, pri tem pa razlikuje med pooblaščencem, ki je odvetnik, in pooblaščencem, ki ni odvetnik. Ne glede na to, kdo je pooblaščenec, obseg pooblastila določi stranka. Pri tem mora upoštevati določbe [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena]] ZUP, saj za nekatera dejanja postopka ne zadošča splošno pooblastilo, temveč se zahteva izrecno ali posebno pooblastilo. Stranka, ki torej želi, da je obseg pooblastila drugačen, kot to določa [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člen]] ZUP, mora to določiti v pooblastilu samem, ker sicer omejitev pooblastila, dogovorjena v notranjem razmerju, navzven ne učinkuje. Pooblaščenec sme delati samo v mejah pooblastila. Če je uradna oseba spregledala, da je pooblaščenec prekoračil pooblastilo, je možna naknadna odobritev opravljenega procesnega dejanja s strani stranke po pravilih, ki veljajo za zastopanje brez pooblastila ([[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člen]] ZUP). Nasprotno pa v primeru, ko organ vidi, da bi nameravano procesno dejanje pooblaščenca prekoračilo pooblastilo, ni ustrezno, da bi se pooblaščencu dovolilo, da opravi procesno dejanje, in se mu hkrati naložilo, naj predloži spremenjeno pooblastilo (Žuber v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, komentar k 59. členu, str. 398 in 399).Druga oseba, ki ni odvetnik in mu stranka v pooblastilu ni določila natančnejših pravic, sme opravljati vsa dejanja v upravnem postopku, vendar pa mora imeti posebno pooblastilo za umik zahteve za uvedbo postopka, za sklenitev poravnave, za prenos pooblastila na drugo osebno ter za vložitev izrednih pravnih sredstev (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena]] ZUP). ZUP zahteva, da mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, posebno pooblastilo za opravo dispozitivnih procesnih dejanj, ki najbolj neposredno posežejo v položaj stranke. Zaradi pomena zaupnosti razmerja s pooblaščencem to velja tudi za prenos pooblastila na drugega. ZUP sicer stranki ne preprečuje, da položaj pooblaščenca, ki ni odvetnik, izenači s položajem pooblaščenca, ki je odvetnik, vendar jo z zahtevo po posebnem pooblastilu za nekatera najpomembnejša dejanja želi spodbuditi k posebnemu premisleku, ali naj sprejme tveganje, ki je povezano z zastopanjem po osebi, ki ni odvetnik (prav tam, str. 400).
Ker je podaljšanje prometnega dovoljenja upravna zadeva, v kateri se uporablja ZUP, če ni drugače določeno v področnem zakonu, pri čemer [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7333 Zakon o motornih vozilih] (ZMV-1, Ur. l. RS, št. 75/17 in nasl.) ne določa drugače glede obsega pooblastila pooblaščenca, ki ni odvetnik in prenosa pooblastila na drugega, morajo zgoraj navedeno upoštevati tudi registracijske organizacije, ki izvršujejo javno pooblastilo.
Menimo, da zahteva po predložitvi (drugega) pooblastila o prenosu pooblastila na drugega bistveno ne povečuje obveznosti uradne osebe, ki ji pooblaščenec predloži dva pooblastila, pri čemer iz prvega izhaja, da je pooblastitelj pooblastil pooblaščenca in mu omogočil prenos pooblastila, iz drugega pooblastila pa da je prvotno določen pooblaščenec prenesel pooblastilo na drugega. Velja pa opozoriti, da pooblaščenec na drugega pooblaščenca ne more prenesti pooblastila za nadaljnji prenos. Ta možnost je dana le stranki oziroma pooblastitelju. Veriženje pooblastil namreč ni dovoljeno, saj bi preseglo ključno zavedanje stranke, kdo jo zastopa v pravnem prometu.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 
[[Category:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]

Pooblaščenec, ki ni odvetnik in prenos pooblastila na drugega

2024-07-30T20:03:50Z

JS88512:

== '''Zadeva: '''Pooblaščenec, ki ni odvetnik in prenos pooblastila na drugega '''- V USKLAJEVANJU'''==


'''Datum odgovora:''' 30. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Kaj velja glede prenosljivosti pooblastila za zastopanje stranke v upravnem postopku (npr. v postopku podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja) s strani osebe, ki ni odvetnik? Na nas se je obrnila Pošta Slovenije, ki sprašuje, ali je pravilno, da pooblaščenec iz pooblastila prenese pooblastilo za upravni postopek podaljšanja prometnega dovoljenja na njihovega zaposlenega ali bi morali zahtevati, da opravi postopek pooblaščenec iz pooblastila ali zahtevati novo pooblastilo za osebo, ki bo opravila postopek? Težava, ki jo vidimo, je v tem, da bodo registracijske organizacije dodatno obremenjene s preverjanjem ustreznosti pooblastil v primeru prenosov pooblastil na druge osebe.
== '''Odgovor:''' ==

ZUP v 59. členu ureja obseg procesnega pooblastila, pri tem pa razlikuje med pooblaščencem, ki je odvetnik, in pooblaščencem, ki ni odvetnik. Ne glede na to, kdo je pooblaščenec, obseg pooblastila določi stranka. Pri tem mora upoštevati določbe 59. člena ZUP, saj za nekatera dejanja postopka ne zadošča splošno pooblastilo, temveč se zahteva izrecno ali posebno pooblastilo. Stranka, ki torej želi, da je obseg pooblastila drugačen, kot to določa 59. člen ZUP, mora to določiti v pooblastilu samem, ker sicer omejitev pooblastila, dogovorjena v notranjem razmerju, navzven ne učinkuje. Pooblaščenec sme delati samo v mejah pooblastila. Če je uradna oseba spregledala, da je pooblaščenec prekoračil pooblastilo, je možna naknadna odobritev opravljenega procesnega dejanja s strani stranke po pravilih, ki veljajo za zastopanje brez pooblastila (55. člen ZUP). Nasprotno pa v primeru, ko organ vidi, da bi nameravano procesno dejanje pooblaščenca prekoračilo pooblastilo, ni ustrezno, da bi se pooblaščencu dovolilo, da opravi procesno dejanje, in se mu hkrati naložilo, naj predloži spremenjeno pooblastilo (Žuber v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, komentar k 59. členu, str. 398 in 399).Druga oseba, ki ni odvetnik in mu stranka v pooblastilu ni določila natančnejših pravic, sme opravljati vsa dejanja v upravnem postopku, vendar pa mora imeti posebno pooblastilo za umik zahteve za uvedbo postopka, za sklenitev poravnave, za prenos pooblastila na drugo osebno ter za vložitev izrednih pravnih sredstev (četrti odstavek 59. člena ZUP). ZUP zahteva, da mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, posebno pooblastilo za opravo dispozitivnih procesnih dejanj, ki najbolj neposredno posežejo v položaj stranke. Zaradi pomena zaupnosti razmerja s pooblaščencem to velja tudi za prenos pooblastila na drugega. ZUP sicer stranki ne preprečuje, da položaj pooblaščenca, ki ni odvetnik, izenači s položajem pooblaščenca, ki je odvetnik, vendar jo z zahtevo po posebnem pooblastilu za nekatera najpomembnejša dejanja želi spodbuditi k posebnemu premisleku, ali naj sprejme tveganje, ki je povezano z zastopanjem po osebi, ki ni odvetnik (prav tam, str. 400).Ker je podaljšanje prometnega dovoljenja upravna zadeva, v kateri se uporablja ZUP, če ni drugače določeno v področnem zakonu, pri čemer Zakon o motornih vozilih (ZMV-1, Ur. l. RS, št. 75/17 in nasl.) ne določa drugače glede obsega pooblastila pooblaščenca, ki ni odvetnik in prenosa pooblastila na drugega, morajo zgoraj navedeno upoštevati tudi registracijske organizacije, ki izvršujejo javno pooblastilo.Menimo, da zahteva po predložitvi (drugega) pooblastila o prenosu pooblastila na drugega bistveno ne povečuje obveznosti uradne osebe, ki ji pooblaščenec predloži dva pooblastila, pri čemer iz prvega izhaja, da je pooblastitelj pooblastil pooblaščenca in mu omogočil prenos pooblastila, iz drugega pooblastila pa da je prvotno določen pooblaščenec prenesel pooblastilo na drugega. Velja pa opozoriti, da pooblaščenec na drugega pooblaščenca ne more prenesti pooblastila za nadaljnji prenos. Ta možnost je dana le stranki oziroma pooblastitelju. Veriženje pooblastil namreč ni dovoljeno, saj bi preseglo ključno zavedanje stranke, kdo jo zastopa v pravnem prometu.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 
[[Category:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]

Pooblaščenec, ki ni odvetnik in prenos pooblastila na drugega

2024-07-30T20:02:28Z

JS88512:

== '''Zadeva: '''Pooblaščenec, ki ni odvetnik in prenos pooblastila na drugega '''- V USKLAJEVANJU'''==


'''Datum odgovora:''' 30. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Kaj velja glede prenosljivosti pooblastila za zastopanje stranke v upravnem postopku (npr. v postopku podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja) s strani osebe, ki ni odvetnik? Na nas se je obrnila Pošta Slovenije, ki sprašuje, ali je pravilno, da pooblaščenec iz pooblastila prenese pooblastilo za upravni postopek podaljšanja prometnega dovoljenja na njihovega zaposlenega ali bi morali zahtevati, da opravi postopek pooblaščenec iz pooblastila ali zahtevati novo pooblastilo za osebo, ki bo opravila postopek? Težava, ki jo vidimo, je v tem, da bodo registracijske organizacije dodatno obremenjene s preverjanjem ustreznosti pooblastil v primeru prenosov pooblastil na druge osebe.
== '''Odgovor:''' ==

ZUP v 59. členu ureja obseg procesnega pooblastila, pri tem pa razlikuje med pooblaščencem, ki je odvetnik, in pooblaščencem, ki ni odvetnik. Ne glede na to, kdo je pooblaščenec, obseg pooblastila določi stranka. Pri tem mora upoštevati določbe 59. člena ZUP, saj za nekatera dejanja postopka ne zadošča splošno pooblastilo, temveč se zahteva izrecno ali posebno pooblastilo. Stranka, ki torej želi, da je obseg pooblastila drugačen, kot to določa 59. člen ZUP, mora to določiti v pooblastilu samem, ker sicer omejitev pooblastila, dogovorjena v notranjem razmerju, navzven ne učinkuje. Pooblaščenec sme delati samo v mejah pooblastila. Če je uradna oseba spregledala, da je pooblaščenec prekoračil pooblastilo, je možna naknadna odobritev opravljenega procesnega dejanja s strani stranke po pravilih, ki veljajo za zastopanje brez pooblastila (55. člen ZUP). Nasprotno pa v primeru, ko organ vidi, da bi nameravano procesno dejanje pooblaščenca prekoračilo pooblastilo, ni ustrezno, da bi se pooblaščencu dovolilo, da opravi procesno dejanje, in se mu hkrati naložilo, naj predloži spremenjeno pooblastilo (Žuber v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, komentar k 59. členu, str. 398 in 399).Druga oseba, ki ni odvetnik in mu stranka v pooblastilu ni določila natančnejših pravic, sme opravljati vsa dejanja v upravnem postopku, vendar pa mora imeti posebno pooblastilo za umik zahteve za uvedbo postopka, za sklenitev poravnave, za prenos pooblastila na drugo osebno ter za vložitev izrednih pravnih sredstev (četrti odstavek 59. člena ZUP). ZUP zahteva, da mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, posebno pooblastilo za opravo dispozitivnih procesnih dejanj, ki najbolj neposredno posežejo v položaj stranke. Zaradi pomena zaupnosti razmerja s pooblaščencem to velja tudi za prenos pooblastila na drugega. ZUP sicer stranki ne preprečuje, da položaj pooblaščenca, ki ni odvetnik, izenači s položajem pooblaščenca, ki je odvetnik, vendar jo z zahtevo po posebnem pooblastilu za nekatera najpomembnejša dejanja želi spodbuditi k posebnemu premisleku, ali naj sprejme tveganje, ki je povezano z zastopanjem po osebi, ki ni odvetnik (prav tam, str. 400).Ker je podaljšanje prometnega dovoljenja upravna zadeva, v kateri se uporablja ZUP, če ni drugače določeno v področnem zakonu, pri čemer Zakon o motornih vozilih (ZMV-1, Ur. l. RS, št. 75/17 in nasl.) ne določa drugače glede obsega pooblastila pooblaščenca, ki ni odvetnik in prenosa pooblastila na drugega, morajo zgoraj navedeno upoštevati tudi registracijske organizacije, ki izvršujejo javno pooblastilo.Menimo, da zahteva po predložitvi (drugega) pooblastila o prenosu pooblastila na drugega bistveno ne povečuje obveznosti uradne osebe, ki ji pooblaščenec predloži dva pooblastila, pri čemer iz prvega izhaja, da je pooblastitelj pooblastil pooblaščenca in mu omogočil prenos pooblastila, iz drugega pooblastila pa da je prvotno določen pooblaščenec prenesel pooblastilo na drugega. Velja pa opozoriti, da pooblaščenec na drugega pooblaščenca ne more prenesti pooblastila za nadaljnji prenos. Ta možnost je dana le stranki oziroma pooblastitelju. Veriženje pooblastil namreč ni dovoljeno, saj bi preseglo ključno zavedanje stranke, kdo jo zastopa v pravnem prometu.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Pooblaščenec, ki ni odvetnik in prenos pooblastila na drugega

2024-07-30T19:57:52Z

JS88512: Nova stran z vsebino:  {{subst:case}}

Osebna vročitev naslovniku, nameščenem v institucionalnem varstvu (dom starejših ali psihiatrična bolnišnica)

2024-06-04T11:34:48Z

JS88512:

== '''Zadeva: Osebna vročitev naslovniku, nameščenem v institucionalnem varstvu (dom starejših ali psihiatrična bolnišnica) - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 16. 4. 2010 in 4. 7. 2012, pregled 1. 1. 2023, dopolnitev 4. 6. 2024 
== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ pošlje odločbo stranki, ki je nameščena v institucionalnem varstvu. Na ovojnici organ pravilno navede ime in priimek stranke ter naslov objekta institucionalnega varstva (npr. dom starejših občanov), kljub temu pa se odločba vrne z navedbo, da oseba nima urejenega hišnega predalčnika. Ali je vročevalec ravnal pravilno? Kako naj organ postopa v takem primeru, naj vroča kar na stalno prebivališče, čeprav ve, da oseba tam ne prebiva ali naj sami odnesejo pošto v dom ali pa naj objavijo obvestilo o vročitvi na oglasni deski in e-portalu?

Kako se ravna, ko je treba osebno vročiti pisanje naslovniku, ki je nastanjen v psihiatrični ustanovi proti svoji volji, po odredbi sodišča, ali iz analognih razlogov do njih ni mogoč prost dostop niti v določenih urah, ko bi se vročevalec lahko zglasil pri njih osebno in izročil pisanje?

Kako se ravna, ko je treba osebno vročiti pisanje naslovniku, ki je nastanjen v psihiatrični ustanovi, pri čemer je iz uradnih evidenc razvidno, da je oseba še vedno opravilno sposobna, in ni suma v drugačno stanje?

Kako pa mora organ postopati, če vročevalec (pošta) pri izvajanju osebne vročitve oceni in na predpisano ovojnico zapiše, da naslovnik »ni zmožen« prevzema pisanja (npr. naslovnik je oseba v bolnišnici ali domu za ostarele)?

== '''Odgovor:''' ==

Odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek [[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]]). ZUP dovoljuje organu, da sam izbere način vročanja (prvi odstavek [[Zak:ZUP#83._.C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]), za katerega meni, da bo z njim najhitreje, najbolj ekonomično in najbolj zanesljivo opravil vročitev. Vročanje lahko opravi organ sam, v ta namen mora imeti pooblaščena oseba organa pooblastilo za izvajanje vročanja bodisi v samem opisu delovnega mesta, na katerem je zaposlena, bodisi mora predstojnik organa osebo, ki je zaposlena pri organu, vendar v opisu delovnega mesta nima tudi nalog vročanja, posebej pooblastiti za vročanje dokumenta ali dokumentov (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 293).

Glede '''kraja vročanja '''organ nikakor ne sme vročati na stalno prebivališče, če ve, da naslovnik tam ne prebiva in je dejansko (čeprav morda še neprijavljen) v institucionalnem varstvu. Če je namreč naslovnik odsoten (v smislu daljše odsotnosti od doma, kot je tudi nastanitev v institucionalnem varstvu), organ sploh ne sme vročati po tretjem odstavku 87. člena ZUP na tak naslov. Organ vroča '''na naslov, kjer se naslovnik dejansko nahaja'''. Zgolj v kolikor tak naslov ni znan, organ odredi, da se sporočilo o vročanju objavi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava (javno naznanilo, [[Zak:ZUP#96.a_.C4.8Dlen{{!}}96.a člen ZUP]]). Fikcija vročitve ne more nastopiti, če osebna vročitev naslovniku ni bila poizkušena na naslovu dejanskega prebivališča, ker tako ne bi imel možnosti seznanitve s sporočilom, in tudi, da mora vročevalec vrniti organu (drugo) pravilno izpolnjeno sporočilo iz ovojnice za osebno vročenje, s katerim se edino lahko dokazuje izpolnitev pogojev za nastanek fikcije vročitve. Pravilno pa je v primeru bivanja v institucionalnem varstvu označiti na ovojnici osebno ime naslovnika in potni naslov institucije (ne njen naziv; npr. Janez Novak, Pot za hribom 7, 1000 Ljubljana, NE pa Dom Sonce (Janez Novak), Pot za hribom 7, 1000 Ljubljana).

Skladno s prvim odstavkom 87. člena ZUP je pravilna praksa v institucijah, kot so domovi starejših občanov, da '''vročevalec praviloma osebno odnese pošto do naslovnikov (varovancev), ne da jo izroča npr. uslužbencem doma za naslovnike. '''ZUP namreč ne ureja posebnega posrednega vročanja za naslovnike v kateremkoli institucionalnem varstvu, kot to velja za diplomate, vojaške osebe ali zaposlene v prometu (prim. [[Zak:ZUP#92._.C4.8Dlen{{!}}92. člen ZUP]]). Po ZUP pri gre pri osebni vročitvi namreč ne glede na kraj vročanja za izročitev pisanja »v roke« naslovniku. '''Vročitev je opravljena praviloma, ko naslovnik podpiše vročilnico, ki kot javna listina dokazuje, kdaj je bila vročitev opravljena, komu je bila opravljena in kdo jo je opravil, saj ''''''takrat velja, da je naslovnik imel možnost seznaniti se z vsebino dokumenta''', in vročitev velja za opravljeno ne glede, ali se je z vsebino dejansko seznanil. Enako velja, če je naslovnik odklonil podpis vročilnice in je vročevalec pravilno izpolnil vročilnico (gl. več v Kovač, Rakar in Remic, Upravno-procesne dileme, 2. del, 2012, str. 179-187).

Stališče je, da obstaja '''izjema le za primer institucionaliziranih naslovnikov, ki so nastanjeni (npr. tudi v psihiatrični bolnišnici) proti svoji volji '''(po odredbi sodišča) ali iz analognih razlogov do njih ni možen prost dostop niti v določenih urah, ko bi se vročevalec lahko zglasil pri njih osebno in izročil pisanje. Tedaj se uporabi [[Zak:ZUP#93._.C4.8Dlen{{!}}93. člen ZUP]], ki ureja '''vročanje osebam, ki jim je vzeta prostost '''- to so zaporniki, pa tudi nastanjeni v psihiatrični ustanovi na oblasten način. Tem se '''vroča dokumente prek uprave zavoda''', ustanove oziroma bolnišnice. Vročevalec v takem primeru ne bo oddal pisanja osebi neposredno, ampak uslužbencu uprave zavoda. Vročitev pa tedaj še ni opravljena, ampak drugi odstavek [[Zak:ZUP#93._.C4.8Dlen{{!}}93. člena ZUP]] določa, da se '''šteje za vročeno, ko uprava zavoda vroči dokument naslovniku''', o čemer mora narediti '''zaznamek '''in sporočiti to organu izdajatelju. Če ima oseba po [[Zak:ZUP#93. .C4.8Dlen{{!}}93. členu ZUP]] pooblaščenca, pa veljajo pravila, vezana nanj (glej [[Zak:ZUP#88. .C4.8Dlen{{!}}88. člen ZUP]]) (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, komentar k 93. členu ZUP, str. 575).

V primeru, da '''je naslovnik v času vročitve na naslovu institucije odsoten, pa ne gre za osebe, ki jim je odvzeta prostost (npr. varovanci v domovih starejših, oseba v psihiatrični bolnišnici), vročevalec ''''''pusti obvestilo o prispeli pošiljki na vidnem mestu na ''''''lokaciji ustanove '''(npr. v recepciji, na oglasni deski, na vratih sobe naslovnika). Naslovnik se seznani s sporočilom na tak način, lahko pa mu tudi uslužbenec (npr. receptor ali socialna delavka) odnese obvestilo o prispeli pošiljki naslovniku. V kolikor je vročevalec vrnil dokument upravnemu organu, ne da bi pustil tako pisno sporočilo, je ravnal napačno. V takem primeru bi bilo pravilno, da upravni organ opozori odgovorno osebo na pošti oz. drugo osebo, če je ta opravljala storitev vročanja, na nepravilno vročanje ter se ponovno poskuša pravilno vročiti. ZUP namreč izrecno določa, da se lahko sporočilo o dokumentu pusti '''na drugem primernem mestu''', ne pa nujno v hišnem predalčniku (tretji odstavek 87. člen ZUP). Tudi [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5556 Zakon o poštnih storitvah ](ZPSto-2, Ur.l. RS, št. 51/09) v svojem 43. členu, kjer vsebuje določbe o hišnih predalčnikih, ne ureja niti ne terja od objektov, kjer se izvaja institucionalno varstvo, da morajo imeti urejene poštne predalčnike za svoje stanovalce. Vročevalec v primeru, ko je naslovnik odsoten (npr. ravno tisti čas, ko pride vročevalec, se ne nahaja v objektu doma za starejše občane), pusti na primernem mestu (torej npr. v recepciji) sporočilo o dokumentu, ki se vroča, ki vsebuje podatke o dokumentu in mestu, kjer ga lahko naslovnik prevzame, ter opozorilo na posledice, če naslovnik dokumenta ne bo prevzel v 15 dneh (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 308). Če nato naslovnik ne prevzame pisanja v 15 dneh, se le-to vrne organu in nastopi fikcija vročitve 15. dan, odkar je bilo puščeno sporočilo o prispelem pismu, kot določa 87. člen ZUP. 

V nekaterih zadevah pa je ureditev načina vročanja drugačna, kot izhaja po ZUP, če po [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen{{!}}3. členu ZUP]] določa področni zakon nadrejen način (npr. pri pravicah iz javnih sredstev, kjer je zakon, ki ureja uravnoteženje javnih financ, določil od maja 2012 fiktivno vročitev 21. dan od navadne odpreme pisanja).

'''Za pravilnost vročanja je odgovoren organ pošiljatelj oz. izdajatelj upravnega pisanja'''. Če vročevalec organu sporoči, da ni vročil, ker naj bi naslovnik ne zmogel prevzeti pisanja, mora organ oceniti, če je temu res tako, kajti '''presoja o zmožnosti stranke prevzeti pisanje nikakor ni pristojnost vročevalca'''. Gre namreč za temeljno vprašanje stranke ali druge osebe in njene opravilne ne/sposobnosti, kar ni del postopka vročanja kot materialnega dejanja, ampak bistveno vprašanje matičnega postopka.

Po [[Zak:ZUP#47._.C4.8Dlen{{!}}47. členu ZUP]] '''stranko, ki nima procesne sposobnosti, lahko zastopa le njen zakoniti zastopnik''', kateremu organ vroči pisanje ([[Zak:ZUP#88._.C4.8Dlen{{!}}88. člen ZUP]]). Ta se določi na podlagi zakona ali z aktom, ki ga izda pristojni organ na podlagi zakona. Po 267. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskega zakonika] (DZ, Ur. l. RS, št. 15/17 in nasl.), Center za socialno delo postavi skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika, kot je to v primeru osebe, ki domnevno (a ne le po oceni vročevalca!) nima procesne sposobnosti. V teh primerih postavi skrbnika ne le CSD, ampak katerikoli organ, ki vodi upravni postopek. Ta organ pa mora o tem takoj obvestiti center za socialno delo. Center za socialno delo ima nasproti takemu skrbniku iste pravice kot nasproti skrbniku, ki ga je sam postavil.

Torej '''mora upravni organ v primeru prejema ovojnice z oznako vročevalca, češ da naslovnik ni zmožen prevzema, preveriti dejansko stanje osebe naslovnika in ji ob zakonskih pogojih po posebnem ugotovitvenem postopku, če se izkaže, da domneva vročevalca drži, postaviti skrbnika, nato pa vročati skrbniku kot zastopniku'''. V nasprotnem primeru se ponovno vroča prvotnemu naslovniku.

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Vročanje]] [[Category:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]

Položaj vložnika zahteve, če nima lastnosti stranke

2024-04-15T14:47:24Z

JS88512:

== '''Zadeva: '''Položaj vložnika zahteve, če nima lastnosti stranke '''- V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 11. 12. 2022, dopolnitev 15. 4. 2024

 
== '''Vprašanje:''' ==

Če področni zakon določa, da zahtevo (lahko) vloži druga oseba, ne materialnopravni upravičenec oz. oseba z lastnostjo stranke kot nosilec pravice oz. obveznosti, o kateri se v postopku odloča (npr. delodajalec za tujca v postopku izdaje vize), kakšen je položaj tega vložnika v nadaljnjem postopku?

V našem primeru je prošnjo vložil delodajalec X. Med postopkom je tujec predložil novo pogodbo o zaposlitvi pri delodajalcu Y. Ali je to sporno glede na to, da je vlogo podal delodajalec, pri katerem sedaj tujec ne bo zaposlen. Kako nadalje voditi postopek?
== '''Odgovor:''' ==

[[Zak:ZUP#42._.C4.8Dlen{{!}}42. člen ZUP]] določa, da je lahko stranka v postopku vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče. Sposobnost biti stranka pomeni biti nosilec pravic oziroma dolžnosti, o katerih se odloča v konkretni upravni zadevi. Stranka v postopku je lahko tudi druga oseba, ki izkaže pravni interes (t. i. stranski udeleženci). Ta oseba ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače. Področni zakon vprašanje stranke in zastopstva oz. aktivne legitimacije za uveljavljanje pravice stranke lahko ureja drugače, bodisi tako, da lahko pravico uveljavlja poleg nosilca pravice še druga oseba ali pa celo zgolj druga oseba, ki ni materialnopravni upravičenec. Tako npr. za dovoljenje za dostop do tajnih podatkov zaprosi delodajalec in ne oseba, ki bo nosilec pravice. Podobno za status invalida in povezane pravice lahko vloži zahtevek ne le invalid sam, ampak tudi imenovani zdravnik. Prav tako po tujski zakonodaji za dovoljenje za bivanje oz. delo ali študij zaprosi ne tujec sam, ampak denimo delodajalec ali izobraževalna organizacija, zaradi česar se čas presoje o izpolnjenih pogojih za dodelitev pravice in tako čas odločanja skrajša. V vseh teh zadevah je treba poudariti, da druga oseba, ki ni nosilec pravice (ali obveznosti), izvaja v imenu in za račun stranke le tista procesna dejanja, za katero jo področni zakon izrecno pooblašča (običajno le za vložitev zahteve). Za nadaljnje zastopanje v postopku, vročitve, vlaganje pravnih sredstev itd. pa praviloma vložnik, ki ni stranka, ni pooblaščen. Konkretno, '''dovoljenje za prebivanje''' se po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 Zakonu o tujcih] (ZTuj-2, UPB9, Ur. l. RS, št. 91/21 in novele) '''izda le tujcu, ki je nosilec pravice, torej ima tujec edini lastnost stranke, čeprav je vložnik zahteve delodajalec.''' Delodajalcu je v prvem odstavku 37.a člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 ZTuj-2] dana le procesna legitimacija, ki nima podlage v stvarni materialno-pravni legitimaciji (pravici do prebivanja), glede nadaljnjih procesnih dejanj pa lahko delodajalec nastopa le kot pooblaščenec tujca (glej [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111463733 sklep UPRS III U 138/2021-9] z dne 2. 11. 2021, točka 7 obrazložitve). Delodajalcu je možnost vložitve prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje dana z namenom krajšanja in poenostavitve postopka odločanja, pri čemer 37.a člen ZTuj-2 daje pravno podlago za domnevo, da med delodajalcem in njegovim delavcem obstaja dogovor (pooblastilo), da prvi vloži prošnjo za drugega, hkrati pa omogoča stranki sami, da sama vloži zahtevo prek diplomatskega predstavništva ali konzulata Republike Slovenije. ZTuj-2 delodajalca pooblašča, da '''že na podlagi zakona lahko za tujca opravlja tudi druga dejanja v postopku, (pri čemer 37.a člen ZTuj-2 izrecno določa tudi, da pooblastilo tujca delodajalcu pa ni potrebno za vlaganje dopolnitev k prošnji za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja), razen vročitve dovoljenja.''' V primeru, da je nosilec pravice ena oseba (npr. tujec), zahtevo pa vloži druga (npr. delodajalec), mora '''organ vročiti odločbo (in že v predhodnem postopku izdane akte) nosilcu pravice in ne vložniku.''' Pomen tega je predvsem v nadaljnji možnosti uveljavljanja pravnega varstva, ki seveda pripada stranki sami. Le če nosilec pravice prebiva v tujini in se ne more redno udeleževati postopkov, se ravna v skladu s četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#89._.C4.8Dlen{{!}}89. člena ZUP]] – organ mora v takem primeru, če odsotnost bivališča stranke v RS ovira tek postopka, ob vročitvi prvega dokumenta stranki naložiti, da naj v določenem roku imenuje pooblaščenca, sicer ji pooblaščenca za vročitve oziroma začasnega zastopnika postavi organ. Če je bivališče stranke neznano, pa se postavi skrbnika za posebni primer po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja. Prav tako lahko nosilec pravice po splošnih pravilih ZUP o pooblaščencu pooblasti katerokoli drugo osebo, da ga zastopa, torej je med pooblaščenci, ki jim obseg zastopanja določi stranka sama, lahko tudi po področnem zakonu legitimirani vložnik. V slednjih primerih se vroča le zastopnikom (torej pooblaščencu stranke brez bivališča v RS po sklepu organa, skrbniku oz. pooblaščencu, ki si ga postavi stranka sama) in ne stranki. Pravna sredstva pa lahko uveljavlja načeloma le stranka sama, zastopnik pa v mejah danega pooblastila. Stranke so pri razpolaganju z zahtevki v upravnem postopku večinoma svobode. V skladu z načelom dispozitivnosti se upravni postopek za pridobitev pravice ali pravne koristi po volji stranke začne, teče in konča. Upravni organ je na zahtevek, ki ga postavi stranka, vezan po vsebini, po temelju in po obsegu, zato mora tudi med postopkom upoštevati morebitne spremembe strankine volje glede uveljavljanja zahtevka. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#133. .C4.8Dlen{{!}}133. člena ZUP]] namreč daje stranki možnost, da med postopkom na prvi stopnji postavljeni zahtevek spremeni. Ta določba je izraz načela ekonomičnosti, saj stranki za uveljavitev spremenjenega zahtevka ni treba umakniti prvotne zahteve in vložiti nove, temveč lahko to stori v že začetem postopku in tako ohrani veljavnost že opravljenih dejanj postopka, kolikor so upoštevna za odločanje o spremenjenem zahtevku. Za spremembo zahtevka gre tudi, če stranka v istem postopku postavljenega zahtevka, postavi nov zahtevek (Hudej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 133. členu, str. 46).
Če so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za spremembo zahtevka iz [[Zak:ZUP#133. .C4.8Dlen{{!}}133. člena ZUP]] pa je nadalje potrebno upoštevati tudi specifiko iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 ZTuj-2], in sicer mora upravni organ v skladu s tretjim odstavkom 37.a člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 ZTuj-2] (novo) pogodbo o zaposlitvi pri delodajalcu Y v okviru (ponovnega) zahtevka za podajo soglasja k izdaji enotnega dovoljenja poslati tudi Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZRSZ), pri čemer novo podano soglasje ZRSZ v takem primeru nadomesti morebiti predhodno že podano soglasje (za zaposlitev pri delodajalcu X).
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Lastnost_stranke]] [[Category:Zastopniki_strank_(po_ZUP_in_skrbniki)]]

Položaj vložnika zahteve, če nima lastnosti stranke

2024-04-15T12:12:48Z

JS88512:

== '''Zadeva: '''Položaj vložnika zahteve, če nima lastnosti stranke '''- V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 11. 12. 2022, dopolnitev 15. 4. 2024

 
== '''Vprašanje:''' ==

Če področni zakon določa, da zahtevo (lahko) vloži druga oseba, ne materialnopravni upravičenec oz. oseba z lastnostjo stranke kot nosilec pravice oz. obveznosti, o kateri se v postopku odloča (npr. delodajalec za tujca v postopku izdaje vize), kakšen je položaj tega vložnika v nadaljnjem postopku?

V našem primeru je prošnjo vložil delodajalec X. Med postopkom je tujec predložil novo pogodbo o zaposlitvi pri delodajalcu Y. Ali je to sporno glede na to, da je vlogo podal delodajalec, pri katerem sedaj tujec ne bo zaposlen. Kako nadalje voditi postopek?
== '''Odgovor:''' ==

[[Zak:ZUP#42._.C4.8Dlen{{!}}42. člen ZUP]] določa, da je lahko stranka v postopku vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče. Sposobnost biti stranka pomeni biti nosilec pravic oziroma dolžnosti, o katerih se odloča v konkretni upravni zadevi. Stranka v postopku je lahko tudi druga oseba, ki izkaže pravni interes (t. i. stranski udeleženci). Ta oseba ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače. Področni zakon vprašanje stranke in zastopstva oz. aktivne legitimacije za uveljavljanje pravice stranke lahko ureja drugače, bodisi tako, da lahko pravico uveljavlja poleg nosilca pravice še druga oseba ali pa celo zgolj druga oseba, ki ni materialnopravni upravičenec. Tako npr. za dovoljenje za dostop do tajnih podatkov zaprosi delodajalec in ne oseba, ki bo nosilec pravice. Podobno za status invalida in povezane pravice lahko vloži zahtevek ne le invalid sam, ampak tudi imenovani zdravnik. Prav tako po tujski zakonodaji za dovoljenje za bivanje oz. delo ali študij zaprosi ne tujec sam, ampak denimo delodajalec ali izobraževalna organizacija, zaradi česar se čas presoje o izpolnjenih pogojih za dodelitev pravice in tako čas odločanja skrajša. V vseh teh zadevah je treba poudariti, da druga oseba, ki ni nosilec pravice (ali obveznosti), izvaja v imenu in za račun stranke le tista procesna dejanja, za katero jo področni zakon izrecno pooblašča (običajno le za vložitev zahteve). Za nadaljnje zastopanje v postopku, vročitve, vlaganje pravnih sredstev itd. pa praviloma vložnik, ki ni stranka, ni pooblaščen. Konkretno, '''dovoljenje za prebivanje''' se po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 Zakonu o tujcih] (ZTuj-2, UPB9, Ur. l. RS, št. 91/21 in novele) '''izda le tujcu, ki je nosilec pravice, torej ima tujec edini lastnost stranke, čeprav je vložnik zahteve delodajalec.''' Delodajalcu je v prvem odstavku 37.a člen ZTuj-2 dana le procesna legitimacija, ki nima podlage v stvarni materialno-pravni legitimaciji (pravici do prebivanja), glede nadaljnjih procesnih dejanj pa lahko delodajalec nastopa le kot pooblaščenec tujca (glej sklep UPRS III U 138/2021-9 z dne 2. 11. 2021, točka 7 obrazložitve). Delodajalcu je možnost vložitve prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje dana z namenom krajšanja in poenostavitve postopka odločanja, pri čemer 37.a člen ZTuj-2 daje pravno podlago za domnevo, da med delodajalcem in njegovim delavcem obstaja dogovor (pooblastilo), da prvi vloži prošnjo za drugega, hkrati pa omogoča stranki sami, da sama vloži zahtevo prek diplomatskega predstavništva ali konzulata Republike Slovenije. ZTuj-2 delodajalca pooblašča, da '''že na podlagi zakona lahko za tujca opravlja tudi druga dejanja v postopku, (pri čemer 37.a člen ZTuj-2 izrecno določa tudi, da pooblastilo tujca delodajalcu pa ni potrebno za vlaganje dopolnitev k prošnji za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja), razen vročitve dovoljenja.''' V primeru, da je nosilec pravice ena oseba (npr. tujec), zahtevo pa vloži druga (npr. delodajalec), mora '''organ vročiti odločbo (in že v predhodnem postopku izdane akte) nosilcu pravice in ne vložniku.''' Pomen tega je predvsem v nadaljnji možnosti uveljavljanja pravnega varstva, ki seveda pripada stranki sami. Le če nosilec pravice prebiva v tujini in se ne more redno udeleževati postopkov, se ravna v skladu s četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#89._.C4.8Dlen{{!}}89. člena ZUP]] – organ mora v takem primeru, če odsotnost bivališča stranke v RS ovira tek postopka, ob vročitvi prvega dokumenta stranki naložiti, da naj v določenem roku imenuje pooblaščenca, sicer ji pooblaščenca za vročitve oziroma začasnega zastopnika postavi organ. Če je bivališče stranke neznano, pa se postavi skrbnika za posebni primer po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja. Prav tako lahko nosilec pravice po splošnih pravilih ZUP o pooblaščencu pooblasti katerokoli drugo osebo, da ga zastopa, torej je med pooblaščenci, ki jim obseg zastopanja določi stranka sama, lahko tudi po področnem zakonu legitimirani vložnik. V slednjih primerih se vroča le zastopnikom (torej pooblaščencu stranke brez bivališča v RS po sklepu organa, skrbniku oz. pooblaščencu, ki si ga postavi stranka sama) in ne stranki. Pravna sredstva pa lahko uveljavlja načeloma le stranka sama, zastopnik pa v mejah danega pooblastila. Stranke so pri razpolaganju z zahtevki v upravnem postopku večinoma svobode. V skladu z načelom dispozitivnosti se upravni postopek za pridobitev pravice ali pravne koristi po volji stranke začne, teče in konča. Upravni organ je na zahtevek, ki ga postavi stranka, vezan po vsebini, po temelju in po obsegu, zato mora tudi med postopkom upoštevati morebitne spremembe strankine volje glede uveljavljanja zahtevka. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#133. .C4.8Dlen{{!}}133. člena ZUP]] namreč daje stranki možnost, da med postopkom na prvi stopnji postavljeni zahtevek spremeni. Ta določba je izraz načela ekonomičnosti, saj stranki za uveljavitev spremenjenega zahtevka ni treba umakniti prvotne zahteve in vložiti nove, temveč lahko to stori v že začetem postopku in tako ohrani veljavnost že opravljenih dejanj postopka, kolikor so upoštevna za odločanje o spremenjenem zahtevku. Za spremembo zahtevka gre tudi, če stranka v istem postopku postavljenega zahtevka, postavi nov zahtevek (Hudej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 133. členu, str. 46).Če so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za spremembo zahtevka iz [[Zak:ZUP#133. .C4.8Dlen{{!}}133. člena ZUP]] pa je nadalje potrebno upoštevati tudi specifiko iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 ZTuj-2], in sicer mora upravni organ v skladu s tretjim odstavkom 37.a člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 ZTuj-2] (novo) pogodbo o zaposlitvi pri delodajalcu Y v okviru (ponovnega) zahtevka za podajo soglasja k izdaji enotnega dovoljenja poslati tudi Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZRSZ), pri čemer novo podano soglasje ZRSZ v takem primeru nadomesti morebiti predhodno že podano soglasje (za zaposlitev pri delodajalcu X).

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Lastnost_stranke]] [[Category:Zastopniki_strank_(po_ZUP_in_skrbniki)]]

Ne/upravičenost strank do vračila upravne takse ob umiku zahteve

2024-03-21T13:44:34Z

JS88512:

== '''Zadeva: ''' Ne/upravičenost strank do vračila upravne takse ob umiku zahteve '''- V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 3. 1. 2014, pregled 18. 12. 2022 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku in uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako naj postopa organ v primeru, če stranka vloži zahtevo za ustavitev postopka oz. umika zahtevo za priznanje pravice (npr. tujec za izdajo dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje) in pri tem zahteva vračilo upravne takse? 

Ali je pri tem vseeno, če organ izda sklep o zavržbi ali sklep o ustavitvi postopka? In če ni, kako to vpliva, ali je stranka upravičena do vračila upravne takse? 

Ali ima stranka pravico do povračila upravne takse v primeru, ko so v postopku (npr. v postopku pridobitve državljanstva z naturalizacijo po Zakonu o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/17) že pridobljeni podatki (iz uradnih evidenc državnih organov) in poslan poziv k dopolnitvi?

Ali se šteje, da je bil izveden celotni ugotovitveni postopek takrat, ko je bila stranka z dopisom seznanjena z ugotovitvami v postopku (146. člen ZUP), da bo postopek zaključen z negativno odločbo?
== '''Odgovor:''' ==

Kadar stranke uveljavljajo priznanje pravic '''le v svojem zasebnem interesu, lahko zahtevek, s katerim so sprožile tek upravnega postopka, tudi umaknejo'''. Po [[Zak:ZUP#134._.C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] ima stranka pravico, da lahko delno ali v celoti umakne svojo zahtevo vsak čas med postopkom na prvi stopnji, pa tudi med odprtim pritožbenim rokom. Če je v postopek vključena nasprotna stranka, lahko prva umakne zahtevek do ustne obravnave, na ustni obravnavi pa le, če stranka z nasprotnim interesom še ni začela obravnavati glavne zadeve; če pa jo je že začela obravnavati, pa le z njenim soglasjem. Nastale stroške postopka do umika oz. ustavitve postopka trpi stranka, ki je postopek sprožila (gl. šesti odstavek [[Zak:ZUP#114._.C4.8Dlen{{!}}114. člena ZUP]]). 

Kadar gre za umik zahteve, zakon določa '''ustavitev postopka s sklepom, kar ni enako zavržbi '''zahteve ob formalnih pomanjkljivostih (ko niso izpolnjene procesne predpostavke po [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]]), saj se v slednjem primeru (meritorni) postopek sploh ne uvede (gl. [[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]). Zato ni vseeno, kateri sklep organ izda, čeprav se v obeh primerih pravni položaj stranke ne spremeni in akt nima učinka materialne pravnomočnosti s prepovedjo odločanja ponovno v isti stvari. Ob (dovoljenem in popolnem) umiku zahteve, se zato izda '''le sklep o ustavitvi '''postopka po [[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]], ne pa sklep o zavrženju zahtevka.

Upravne takse ločeno od ZUP ureja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 '''Zakon o upravnih taksah'''] (ZUT, Ur. l. RS, št. 106/10 in novele) in '''tarifna priloga ZUT.''' Upravne takse se plačuje za dokumente in dejanja v upravnih in drugih javnopravnih zadevah pri upravnih organih. Takšni postopki so samostojni postopki in so ločeni od upravnih postopkov. Po [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2010106&stevilka=5482 tarifni št. 15 po ZUT-UPB5] se npr. izrecno v primeru reklamacije dovoljenja za prebivanje v obliki samostojne listine zaradi napake, ki ni posledica neskrbnega ravnanja imetnika dovoljenja, taksa, če gre za izdajo dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje te tarifne številke, ne plača.

Takse nadalje (lahko) ureja še področni zakon. Tako npr. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 Zakon o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, 91/21 in novele) določa, da družinski član državljana EU in družinski član slovenskega državljana iz prve alineje prvega odstavka 20. člena ZTuj-2 v postopku izdaje vizuma (dovoljenja za zadrževanje na ozemlju Republike Slovenije) za dolgoročno bivanje ne plača upravne takse in posledično do vrnitve upravne takse zato tudi ni upravičen. Za primere, ko pri pristojnem organu stranka zaprosi za izdajo dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje in nato pride do ustavitve ali zavržbe postopka, kjer stranka zahteva vračilo upravne takse, pa velja, da organ mora preučiti in biti pozoren, ali gre za sklep o zavrženju zahteve ali o ustavitvi postopka, saj '''sklep o ustavitvi in sklep o zavržbi po gramatikalni razlagi področnega zakona nimata enakih posledic'''. Organ zato ne sme postopati v obeh primerih enako, če stranka zahteva vračilo upravne takse v enem izmed dveh prej omenjenih primerov. 

V primeru, '''ko stranka poda umik zahteve, mora organ izdati sklep o ustavitvi postopka, vendar upravičenost do vračila upravne takse ni enoznačna. '''Kljub temu, da se je postopek ustavil s sklepom, kar ustreza 2. točki tarifne številke 3, za katerega se plača upravna taksa 18,12 EUR, mora organ upoštevati tudi fazo ugotovitvenega postopka, v katerem je stranka umaknila zahtevo: če je bil '''ugotovitveni postopek v celoti izveden, mora stranka kljub umiku plačati takso''' v višini, ki je sicer predpisana za odločbo (prim. tretji odstavek 17. člena ZUT), '''v nasprotnem je upravičena do vračila razlike''' med višino takse za odločbo in takse za sklep o ustavitvi. Glede sklepa o zavrženju je treba upoštevati četrti odstavek opombe tarifne številke 3, po kateri se za sklep o zavrženju ne plača upravne takse, kar pomeni, da je stranka upravičena do vračila že plačane takse za odločbo (ne pa tudi za vlogo). 

V zvezi s fazami ali koraki v upravnem postopku je treba uvodoma razčistiti, prvič, kdaj in o čem se vodi formalni preizkus procesnih predpostavk za začetek postopka (npr. ali gre za upravno zadevo, ali je organ pristojen, ali je vložnik stvarno legitimiran) in drugič, od kdaj dalje velja že vsebinska presoja pogojev za pridobitev pravice, pravne koristi ali obveznosti stranke. '''Šele po zaključku formalnega dela namreč lahko govorimo o uvedbi in teku vsebinskega dela postopka ali t. i. matičnem meritornem upravnem postopku''' (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 170). 

Tako je poleg pristojnosti (gl. [[Zak:ZUP#23. .C4.8Dlen{{!}}23. člen ZUP]]) upravni organ najprej dolžan ugotoviti, ali je zahteva popolna in razumljiva, ter njene pomanjkljivosti tudi odpraviti (gl. [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. in 67. člen ZUP]]). Če vlagatelj temu ne sledi, njegova zahteva ni sposobna za vsebinsko obravnavo in jo organ zavrže s sklepom. V tem primeru tako sploh ne moremo govoriti o tem, da je tekel upravni postopek z vsebinsko presojo (ne)utemeljenosti take zahteve. Enako velja tudi tedaj, ko organ na podlagi vložene zahteve ugotovi, da jo je treba zavreči, ker niso izpolnjene procesne predpostavke za začetek upravnega postopka (gl. [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]). V vseh teh primerih gre za zavrženje zahteve vlagatelja ''a limine'', torej »na pragu« upravnega postopka, še preden se je ta začel voditi po vsebini. Zato vložitev take zahteve ni mogoče šteti za začetek upravnega postopka v vsebinskem smislu. Skladno s tem tudi drugi odstavek [[Zak:ZUP#127. .C4.8Dlen{{!}}127. člena ZUP]] določa, da se upravni postopek na zahtevo stranke začne z dnem vložitve zahteve stranke, »če ne gre za primere iz [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena]] tega zakona« (glej Kerševan, Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 127. členu, str. 21).

V primeru, '''ko so v postopku''' (npr. v postopku pridobitve državljanstva z naturalizacijo po Zakonu o državljanstvu Republike Slovenije ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/17]) '''pridobljeni podatki iz uradnih evidenc državnih organov in poslan poziv k dopolnitvi vloge''',  gre za fazo formalnega preizkusa vloge, kjer se ugotovitveni postopek oziroma meritorna presoja utemeljenosti postavljene zahteve še ni začela, saj vloga še ni popolna, zato '''ima stranka pravico do vračila upravne takse.'''

Če je organ stranko že seznanil z uspehom dokazovanja in ji dal možnost izjaviti se o celoti postopka pred izdajo odločbe (po potrebi večkrat, to je vnovič, kadar organ, že po dani možnosti izjave ugotovi nova dejstva ali pridobi dodatne dokaze, sploh če so ti v breme stranke) (glej Kovač v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 146. členu, str. 131),  pa je že bil izveden celotni ugotovitveni postopek, in '''stranka nima pravice zahtevati vračilo takse.''' 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Takse]] [[Category:Umik zahteve]]

Ne/upravičenost strank do vračila upravne takse ob umiku zahteve

2024-03-21T12:48:50Z

JS88512:

== '''Zadeva: ''' Ne/upravičenost strank do vračila upravne takse ob umiku zahteve '''- V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 3. 1. 2014, pregled 18. 12. 2022 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku in uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kako naj postopa organ v primeru, če stranka vloži zahtevo za ustavitev postopka oz. umika zahtevo za priznanje pravice (npr. tujec za izdajo dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje) in pri tem zahteva vračilo upravne takse? 

Ali je pri tem vseeno, če organ izda sklep o zavržbi ali sklep o ustavitvi postopka? In če ni, kako to vpliva, ali je stranka upravičena do vračila upravne takse? 

Ali ima stranka pravico do povračila upravne takse v primeru, ko so v postopku (npr. v postopku pridobitve državljanstva z naturalizacijo po Zakonu o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/17) že pridobljeni podatki (iz uradnih evidenc državnih organov) in poslan poziv k dopolnitvi?

Ali se šteje, da je bil izveden celotni ugotovitveni postopek takrat, ko je bila stranka z dopisom seznanjena z ugotovitvami v postopku (146. člen ZUP), da bo postopek zaključen z negativno odločbo?
== '''Odgovor:''' ==

Kadar stranke uveljavljajo priznanje pravic '''le v svojem zasebnem interesu, lahko zahtevek, s katerim so sprožile tek upravnega postopka, tudi umaknejo'''. Po [[Zak:ZUP#134._.C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] ima stranka pravico, da lahko delno ali v celoti umakne svojo zahtevo vsak čas med postopkom na prvi stopnji, pa tudi med odprtim pritožbenim rokom. Če je v postopek vključena nasprotna stranka, lahko prva umakne zahtevek do ustne obravnave, na ustni obravnavi pa le, če stranka z nasprotnim interesom še ni začela obravnavati glavne zadeve; če pa jo je že začela obravnavati, pa le z njenim soglasjem. Nastale stroške postopka do umika oz. ustavitve postopka trpi stranka, ki je postopek sprožila (gl. šesti odstavek [[Zak:ZUP#114._.C4.8Dlen{{!}}114. člena ZUP]]). 

Kadar gre za umik zahteve, zakon določa '''ustavitev postopka s sklepom, kar ni enako zavržbi '''zahteve ob formalnih pomanjkljivostih (ko niso izpolnjene procesne predpostavke po [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]]), saj se v slednjem primeru (meritorni) postopek sploh ne uvede (gl. [[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]). Zato ni vseeno, kateri sklep organ izda, čeprav se v obeh primerih pravni položaj stranke ne spremeni in akt nima učinka materialne pravnomočnosti s prepovedjo odločanja ponovno v isti stvari. Ob (dovoljenem in popolnem) umiku zahteve, se zato izda '''le sklep o ustavitvi '''postopka po [[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]], ne pa sklep o zavrženju zahtevka.

Upravne takse ločeno od ZUP ureja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 '''Zakon o upravnih taksah'''] (ZUT, Ur. l. RS, št. 106/10 in novele) in '''tarifna priloga ZUT.''' Upravne takse se plačuje za dokumente in dejanja v upravnih in drugih javnopravnih zadevah pri upravnih organih. Takšni postopki so samostojni postopki in so ločeni od upravnih postopkov. Po [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2010106&stevilka=5482 tarifni št. 15 po ZUT-UPB5] se npr. izrecno v primeru reklamacije dovoljenja za prebivanje v obliki samostojne listine zaradi napake, ki ni posledica neskrbnega ravnanja imetnika dovoljenja, taksa, če gre za izdajo dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje te tarifne številke, ne plača.

Takse nadalje (lahko) ureja še področni zakon. Tako npr. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 Zakon o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, 91/21 in novele) določa, da družinski član državljana EU in družinski član slovenskega državljana iz prve alineje prvega odstavka 20. člena ZTuj-2 v postopku izdaje vizuma (dovoljenja za zadrževanje na ozemlju Republike Slovenije) za dolgoročno bivanje ne plača upravne takse in posledično do vrnitve upravne takse zato tudi ni upravičen. Za primere, ko pri pristojnem organu stranka zaprosi za izdajo dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje in nato pride do ustavitve ali zavržbe postopka, kjer stranka zahteva vračilo upravne takse, pa velja, da organ mora preučiti in biti pozoren, ali gre za sklep o zavrženju zahteve ali o ustavitvi postopka, saj '''sklep o ustavitvi in sklep o zavržbi po gramatikalni razlagi področnega zakona nimata enakih posledic'''. Organ zato ne sme postopati v obeh primerih enako, če stranka zahteva vračilo upravne takse v enem izmed dveh prej omenjenih primerov. 

V primeru, '''ko stranka poda umik zahteve, mora organ izdati sklep o ustavitvi postopka, vendar upravičenost do vračila upravne takse ni enoznačna. '''Kljub temu, da se je postopek ustavil s sklepom, kar ustreza 2. točki tarifne številke 3, za katerega se plača upravna taksa 18,12 EUR, mora organ upoštevati tudi fazo ugotovitvenega postopka, v katerem je stranka umaknila zahtevo: če je bil '''ugotovitveni postopek v celoti izveden, mora stranka kljub umiku plačati takso''' v višini, ki je sicer predpisana za odločbo (prim. tretji odstavek 17. člena ZUT), '''v nasprotnem je upravičena do vračila razlike''' med višino takse za odločbo in takse za sklep o ustavitvi. Glede sklepa o zavrženju je treba upoštevati četrti odstavek opombe tarifne številke 3, po kateri se za sklep o zavrženju ne plača upravne takse, kar pomeni, da je stranka upravičena do vračila že plačane takse za odločbo (ne pa tudi za vlogo). 

V zvezi s fazami ali koraki v upravnem postopku je treba uvodoma razčistiti, prvič, kdaj in o čem se vodi formalni preizkus procesnih predpostavk za začetek postopka (npr. ali gre za upravno zadevo, ali je organ pristojen, ali je vložnik stvarno legitimiran) in drugič, od kdaj dalje velja že vsebinska presoja pogojev za pridobitev pravice, pravne koristi ali obveznosti stranke. '''Šele po zaključku formalnega dela namreč lahko govorimo o uvedbi in teku vsebinskega dela postopka ali t. i. matičnem meritornem upravnem postopku''' (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 170).  Tako je poleg pristojnosti (gl. [[Zak:ZUP#23. .C4.8Dlen{{!}}23. člen ZUP]]) upravni organ najprej dolžan ugotoviti, ali je zahteva popolna in razumljiva, ter njene pomanjkljivosti tudi odpraviti (gl. [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. in 67. člen ZUP]]). Če vlagatelj temu ne sledi, njegova zahteva ni sposobna za vsebinsko obravnavo in jo organ zavrže s sklepom. V tem primeru tako sploh ne moremo govoriti o tem, da je tekel upravni postopek z vsebinsko presojo (ne)utemeljenosti take zahteve. Enako velja tudi tedaj, ko organ na podlagi vložene zahteve ugotovi, da jo je treba zavreči, ker niso izpolnjene procesne predpostavke za začetek upravnega postopka (gl. [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]). V vseh teh primerih gre za zavrženje zahteve vlagatelja a limine, torej »na pragu« upravnega postopka, še preden se je ta začel voditi po vsebini. Zato vložitev take zahteve ni mogoče šteti za začetek upravnega postopka v vsebinskem smislu. Skladno s tem tudi drugi odstavek [[Zak:ZUP#127. .C4.8Dlen{{!}}127. člena ZUP]] določa, da se upravni postopek na zahtevo stranke začne z dnem vložitve zahteve stranke, »če ne gre za primere iz [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena]] tega zakona«. 

V primeru, '''ko so v postopku''' (npr. v postopku pridobitve državljanstva z naturalizacijo po Zakonu o državljanstvu Republike Slovenije ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/17]) '''pridobljeni podatki iz uradnih evidenc državnih organov in poslan poziv k dopolnitvi vloge''',  gre za fazo formalnega preizkusa vloge, kjer se ugotovitveni postopek oziroma meritorna presoja utemeljenosti postavljene zahteve še ni začela, saj vloga še ni popolna, zato '''ima stranka pravico do vračila upravne takse.'''

Če je organ stranko že seznanil z uspehom dokazovanja in ji dal možnost izjaviti se o celoti postopka pred izdajo odločbe, (po potrebi večkrat, to je vnovič, kadar organ, že po dani možnosti izjave ugotovi nova dejstva ali pridobi dodatne dokaze, sploh če so ti v breme stranke) glej Kovač v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 146. členu, str. 131),  pa je že bil izveden celotni ugotovitveni postopek, in '''stranka nima pravice zahtevati vračilo takse.''' 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Takse]] [[Category:Umik zahteve]]