Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Ugotavljanje pravno relevantnih dejstev in presoja izpolnjevanja pogojev splošno po ZUP in s specifikami po področnem zakonu

2024-03-08T19:53:49Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: Ugotavljanje pravno relevantnih dejstev in presoja izpolnjevanja pogojev splošno po ZUP in s specifikami po področnem zakonu''' ==

'''Datum odgovora:''' 8. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Kako se ugotavljajo pravno relevantna dejstva in presoja izpolnjevanje pogojev splošno po ZUP in s specifikami po področnem zakonu (na primer po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 Zakonu o državljanstvu] (ZDRS, Ur. l. RS, št. 24/07 in nasl.) v postopku pridobitve državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo za slovenskega izseljenca in njegovega potomca do četrtega kolena v ravni črti glede pogoja zagotovljenih sredstev, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost in pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji)?<br>

== '''Odgovor:''' ==

Začetku oziroma uvedbi upravnega postopka kot podfazi sledita ugotovitveni in dokazni postopek, ki se nanašata na zbiranje in preverjanje resničnosti dejstev, na podlagi katerih bo nadalje sprejeta odločitev v zadevi (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 170). Ključen namen postopka do izdaje odločbe je v vodenju postopka na način, da se zadosti temeljnim načelom ZUP. Med slednjimi izstopata načeli materialne resnice in zaslišanja stranke (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 78-80).

Na podlagi [[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. člena ZUP]] je potrebno v ugotovitvenem postopku nujno ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev o glavnem in postranskih vprašanjih. '''Za zbiranje, izvedbo in presojo dokazov oziroma za ugotovitev dejstev je odgovorna uradna oseba, ki vodi upravni postopek''' in jih mora v skladu s [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. členom ZUP]] pravilno ugotoviti oziroma dokazati, saj so pomembna za odločitev po materialnem zakonu – načelo proste presoje dokazov (prav tam, str. 90-91 in 206-207). Če se vsa dejstva ne ugotovijo ali se ugotovijo napačno, gre za samostojni pritožbeni razlog po [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]] oziroma tudi podlago za uporabo izrednih pravnih sredstev (prav tam, str. 78).

<span style="text-align: justify;">Pravila upravnega postopka, ki jih vsebuje ZUP, so po svoji naravi splošna, zato ni ovir za uporabo teh pravil pri odločanju v konkretnih upravnih zadevah na vseh upravnih področjih. Vendar so upravna področja mnogovrstna in za vsa upravna področja oziroma za vsa pravna razmerja na teh področjih zaradi njihovih različnosti in posebnosti ni mogoče vpeljati istega načina dela, zato so dovoljena odstopanja od pravil splošnega upravnega postopka. (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 33, glej tudi </span>[https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Dokazovanje_po_pravilih_materialnega_predpisa Dokazovanje po pravilih materialnega predpisa]<span style="text-align: justify;">).</span>
<span style="text-align: justify;">V primeru tujca, ki zaprosi za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo, '''mora upravni organ''' za pravilno ugotovitev dejstev in okoliščin '''upoštevati določbe '''</span>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]'''<span style="text-align: justify;">, ki nadalje urejajo materialne pogoje za pridobitev državljanstva z naturalizacijo. Le področni zakon namreč določi pogoje za pridobitev pravice ali naložitev obveznosti, kar pomeni področno definicijo javnega interesa.</span>'''<br>
<span style="text-align: justify;"></span><div><span style="text-align: justify;">V skladu s prvim odstavkom 12. člena </span>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]<span style="text-align: justify;"> lahko pristojni organ, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije slovenskega izseljenca in njegovega potomca do četrtega kolena v ravni črti, če dejansko živi v Republiki Sloveniji vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena </span>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]<span style="text-align: justify;">. </span><span style="text-align: justify;">Četrta točka prvega odstavka 10. člena </span>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]<span style="text-align: justify;"> določa pogoj, da mora imeti oseba zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora preživljati, '''zagotavljajo materialno in socialno varnost'''. V skladu z devetim odstavkom 10. člena </span>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]<span style="text-align: justify;"> se šteje, da ima oseba zagotovljeno materialno in socialno varnost, če ima zagotovljena sredstva najmanj v višini osnovnega minimalnega dohodka, določenega s predpisi o socialnem varstvu. Sredstva v višini osnovnega minimalnega dohodka mora imeti zagotovljena tudi za vsako osebo, ki jo mora preživljati. </span><span style="text-align: justify;">Iz teh določb izhaja, da mora prosilec razpolagati z zadostnimi sredstvi za preživljanje, taka pa so sredstva vsaj v višini osnovnega minimalnega dohodka. Nadalje je razvidno, da je zakonodajalec pri opredelitvi obravnavanega pogoja uporabil splošen pojem "sredstva". Navedena splošnost kaže, da njegov namen ni bil v omejevanju za preživljanje potrebnih sredstev na določeno vrsto in obliko premoženja. To ne izhaja niti iz ostalih določb </span>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]<span style="text-align: justify;"> v smislu, da oseba nima zagotovljenih sredstev za preživljanje, če ne razpolaga s točno določenim premoženjem oziroma virom tega premoženja. Tako tudi ni določeno, da so sredstva, ki po tem zakonu zagotavljajo materialno in socialno varnost, samo sredstva, ki jih prosilec prejme v obliki denarnih izplačil. Po navedenem je torej kot sredstva, ki prosilcu zagotavljajo materialno in socialno varnost, upoštevati '''vse, kar ima svojo denarno vrednost in je lahko predmet prosilčevega razpolaganja. To pa niso samo denarni prejemki, ampak tudi ostalo prosilčevo premoženje''' (nepremičnine, premičnine večje vrednosti, poslovni deleži v družbi itd.); sodba VSRS </span>[http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111452455 X Ips 41/2021]<span style="text-align: justify;"> z dne 25. 10. 2021, 14. točka obrazložitve). </span><span style="text-align: justify;">Tako razlago potrjuje tudi namen določitve obravnavanega pogoja v zakonu. Kot izhaja iz zakonodajnega gradiva, se navedeni pogoj nanaša na zagotavljanje socialne varnosti osebe, ki prosi za sprejem v državljanstvo. Določen je iz razloga neobremenitve javnih služb, ki v Republiki Sloveniji zagotavljajo pravico do socialne varnosti in pravic z naslova socialnega varstva. Čim je tako, pa je pomemben ne le prosilčev dohodkovni položaj, ampak tudi njegov premoženjski položaj v širšem smislu. Premoženje osebe se namreč upošteva pri odločanju o tem, ali oseba izpolnjuje pogoje za pridobitev socialnovarstvenih izplačil. (ibid., 15. točka obrazložitve). </span><span style="text-align: justify;">Navedeno daje torej podlago za sklepanje, da prosilec, ki razpolaga z zadostnim premoženjem (to pa niso nujno samo denarni prejemki), '''ne izkazuje potrebe po socialnovarstvenih prejemkih.''' Ker zato do njih ni upravičen in v takem primeru njegovo preživljanje ne bremeni javnih sredstev, mu tudi ni mogoče očitati, da s svojim premoženjem ne izpolnjuje pogoja imetništva zadostnih sredstev v smislu določbe iz prvega odstavka 10. člena </span>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]<span style="text-align: justify;"> (ibid., 16. točka obrazložitve).</span>

<span style="text-align: justify;"></span>

<span style="text-align: justify;">Iz namena</span><span style="text-align: justify;">, zaradi katerega je v </span>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]<span style="text-align: justify;"> določen pogoj iz 4. točke prvega odstavka 10. člena </span>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]<span style="text-align: justify;">, pa izhaja tudi, da mora imeti prosilec zagotovljena potrebna sredstva za preživljanje ne le v času odločanja o prošnji, ampak da morajo biti podane okoliščine, ki omogočajo </span>'''<em style="text-align: justify;">prognozo,</em>'''<span style="text-align: justify;"> da bo tudi v bodoče sposoben zagotavljati svojo materialno in socialno varnost (ibid., 17. točka obrazložitve). Glede na obrazloženo je treba za ugotovitev izpolnjevanja obravnavanega zakonskega pogoja ugotoviti prosilčevo premoženjsko stanje, ali to (glede na vrednost) zagotavlja njegovo materialno in socialno varnost ter okoliščine, ki omogočajo sklepanje o prosilčevi nadaljnji neodvisnosti od prejemkov iz javne blagajne (ibid., 18. točka obrazložitve).

[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] nadalje v 28. členu pooblašča Vlado Republike Slovenije, da s podzakonskim predpisom določi (med drugim) tudi merila za ugotavljanje pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji in pogoja sredstev, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije] (Ur. l. RS, št. 51/07 in nasl.) tako v 2. členu določa merila za ugotavljanje pogoja dejanskega življenja, v 3. členu pa nadalje določa tudi merila za ugotavljanje pogoja sredstev, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost. '''Pri ureditvi teh vprašanj je vlada v skladu z legalitetnim načelom iz drugega odstavka 120. člena Ustave vezana na razloženi zakonski okvir''', kar pomeni, da s svojim predpisom, ki je izdan za izvrševanje zakona, ne sme samostojno urejati pravic in obveznosti in jih tudi ne spreminjati. Tako [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] z določbami, ki urejajo način izvajanja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS], tudi ne sme ožiti upravičenj, ki izhajajo iz zakonskih določb, med drugim možnosti dokazovanja izpolnjevanja zakonskega pogoja (sodba VSRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111452455 X Ips 41/2021], 18. točka obrazložitve). VSRS ugotavlja tudi, da [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] meril za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja materialne in socialne varnosti '''izrecno ne predpisuje'''. V prvem odstavku 3. člena določa le, da se kot sredstvo, ki zagotavlja materialno in socialno varnost iz 4. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS], šteje, če prosilec vsaj dve leti pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo neprekinjeno prejema enega izmed v nadaljevanju naštetih prejemkov. Na podlagi tega je mogoče posredno sklepati na uporabljena merila, in sicer na merilo vrste premoženja (prejemki, ki jih prosilec prejema na eni od naštetih pravnih podlag) in specifikam tega premoženja podrejeno merilo rednosti (kontinuiranosti) oziroma periodičnosti pridobivanja dohodka v dveletnem časovnem obdobju pred vložitvijo prošnje (ibid., 19. točka obrazložitve).

[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] torej na podlagi izkazanega neprekinjenega prejemanja enega izmed naštetih prejemkov v določenem časovnem obdobju pred vložitvijo prošnje '''vzpostavlja domnevo obstoja potrebnih sredstev za preživljanje''' in s tem izpolnjevanje pogoja iz 4. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]. Bistvo domneve je namreč, da kot resnično predpostavlja nekaj, kar je verjetno resnično. '''Smisel domnev v pravu je tako v olajšanju dokazovanja, pri čemer mora stranka dokazati okoliščine, na katerih temelji pravna domneva.''' To pomeni, da se določba [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredbe] o izkazanem neprekinjenem prejemanju enega izmed naštetih prejemkov v določenem časovnem obdobju pred vložitvijo prošnje uporablja za namen določene pravne domneve v zvezi s taksativno naštetimi prejemki prosilca za sprejem v državljanstvo. Pomeni pa tudi, da '''prosilcu, ki izkaže okoliščine iz 3. člena '''[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredbe]''', ni treba dodatno dokazovati izpolnjevanja obravnavanega zakonskega pogoja, saj že Uredba nalaga sklepanje, da ima potrebna sredstva.''' Po navedenem [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] z določitvijo časovnega obdobja prejemanja denarnih sredstev pred vložitvijo vloge '''ne določa dodatnega pogoja za sprejem v državljanstvo''' (ibid, 20. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"></div>
<div style="text-align: justify;"></div>
<div style="text-align: justify;">
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

</div>

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Katera dejstva se (ne) ugotavlja/dokazuje?]]

Ugotavljanje pravno relevantnih dejstev in presoja izpolnjevanja pogojev splošno po ZUP in s specifikami po področnem zakonu

2024-03-08T10:06:39Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' 8. 3. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Kako se ugotavljajo pravno relevantna dejstva in presoja izpolnjevanje pogojev splošno po ZUP in s specifikami po področnem zakonu (na primer po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 Zakonu o državljanstvu] (ZDRS, Ur. l. RS, št. 24/07 in nasl., v nadaljevanju: ZDRS) v postopku pridobitve državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo za slovenskega izseljenca in njegovega potomca do četrtega kolena v ravni črti glede pogoja zagotovljenih sredstev, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost in pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Začetku oziroma uvedbi upravnega postopka kot podfazi sledita ugotovitveni in dokazni postopek, ki se nanašata na zbiranje in preverjanje resničnosti dejstev, na podlagi katerih bo nadalje sprejeta odločitev v zadevi (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 170). Ključen namen postopka do izdaje odločbe je v vodenju postopka na način, da se zadosti temeljnim načelom ZUP. Med slednjimi izstopata načeli materialne resnice in zaslišanja stranke (glej Kovač v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 78-80).

Na podlagi [[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. člena ZUP]] je potrebno v ugotovitvenem postopku nujno ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev o glavnem in postranskih vprašanjih. '''Za zbiranje, izvedbo in presojo dokazov oziroma za ugotovitev dejstev je odgovorna uradna oseba, ki vodi upravni postopek''' in jih mora v skladu s [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. členom ZUP]] pravilno ugotoviti oziroma dokazati, saj so pomembna za odločitev po materialnem zakonu – načelo proste presoje dokazov (glej Kovač v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 90-91 in Pirnat v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 206-207). Če se vsa dejstva ne ugotovijo ali se ugotovijo napačno, gre za samostojni pritožbeni razlog po [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]] oziroma tudi podlago za uporabo izrednih pravnih sredstev (glej Kovač v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 78).

<span style="text-align: justify;"></span>

<span style="text-align: justify;">Pravila upravnega postopka, ki jih vsebuje ZUP, so po svoji naravi splošna, zato ni ovir za uporabo teh pravil pri odločanju v konkretnih upravnih zadevah na vseh upravnih področjih. Vendar so upravna področja mnogovrstna in za vsa upravna področja oziroma za vsa pravna razmerja na teh področjih zaradi njihovih različnosti in posebnosti ni mogoče vpeljati istega načina dela, zato so dovoljena odstopanja od pravil splošnega upravnega postopka. (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 33, glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Dokazovanje_po_pravilih_materialnega_predpisa Dokazovanje po pravilih materialnega predpisa]).</span>

<span style="text-align: justify;"></span>

<span style="text-align: justify;"></span>
<span style="text-align: justify;">V primeru tujca, ki zaprosi za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo, '''mora upravni organ''' za pravilno ugotovitev dejstev in okoliščin '''upoštevati določbe '''</span>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]'''<span style="text-align: justify;" >, ki nadalje urejajo materialne pogoje za pridobitev državljanstva z naturalizacijo.</span>'''<div><br></div>
<div style="text-align: justify;">V skladu s prvim odstavkom 12. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] lahko pristojni organ, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije slovenskega izseljenca in njegovega potomca do četrtega kolena v ravni črti, če dejansko živi v Republiki Sloveniji vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]. </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Četrta točka prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] določa pogoj, da mora imeti oseba zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost. V skladu z devetim odstavkom 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] se šteje, da ima oseba zagotovljeno materialno in socialno varnost, če ima zagotovljena sredstva najmanj v višini osnovnega minimalnega dohodka, določenega s predpisi o socialnem varstvu. Sredstva v višini osnovnega minimalnega dohodka mora imeti zagotovljena tudi za vsako osebo, ki jo mora preživljati.</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Iz teh določb izhaja, da mora prosilec razpolagati z zadostnimi sredstvi za preživljanje, taka pa so sredstva vsaj v višini osnovnega minimalnega dohodka. Nadalje je razvidno, da je zakonodajalec pri opredelitvi obravnavanega pogoja uporabil splošen pojem "sredstva". Navedena splošnost kaže, da njegov namen ni bil v omejevanju za preživljanje potrebnih sredstev na določeno vrsto in obliko premoženja. To ne izhaja niti iz ostalih določb [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] v smislu, da oseba nima zagotovljenih sredstev za preživljanje, če ne razpolaga s točno določenim premoženjem oziroma virom tega premoženja. Tako tudi ni določeno, da so sredstva, ki po tem zakonu zagotavljajo materialno in socialno varnost, samo sredstva, ki jih prosilec prejme v obliki denarnih izplačil. Po navedenem je torej kot sredstva, ki prosilcu zagotavljajo materialno in socialno varnost, upoštevati vse, kar ima svojo denarno vrednost in je lahko predmet prosilčevega razpolaganja. To pa niso samo denarni prejemki, ampak tudi ostalo prosilčevo premoženje (nepremičnine, premičnine večje vrednosti, poslovni deleži v družbi itd.) (Sodba VSRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111452455 X Ips 41/2021] z dne 25. 10. 2021, 14. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Tako razlago potrjuje tudi namen določitve obravnavanega pogoja v zakonu. Kot izhaja iz zakonodajnega gradiva, se navedeni pogoj nanaša na zagotavljanje socialne varnosti osebe, ki prosi za sprejem v državljanstvo. Določen je iz razloga neobremenitve javnih služb, ki v Republiki Sloveniji zagotavljajo pravico do socialne varnosti in pravic z naslova socialnega varstva. Čim je tako, pa je pomemben ne le prosilčev dohodkovni položaj, ampak tudi njegov premoženjski položaj v širšem smislu. Premoženje osebe se namreč upošteva pri odločanju o tem, ali oseba izpolnjuje pogoje za pridobitev socialnovarstvenih izplačil. (ibid., 15. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Navedeno daje torej podlago za sklepanje, da prosilec, ki razpolaga z zadostnim premoženjem (to pa niso nujno samo denarni prejemki), ne izkazuje potrebe po socialnovarstvenih prejemkih. Ker zato do njih ni upravičen in v takem primeru njegovo preživljanje ne bremeni javnih sredstev, mu tudi ni mogoče očitati, da s svojim premoženjem ne izpolnjuje pogoja imetništva zadostnih sredstev v smislu določbe iz prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] (ibid., 16. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Iz namena, zaradi katerega je v [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] določen pogoj iz 4. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS], pa izhaja tudi, da mora imeti prosilec zagotovljena potrebna sredstva za preživljanje ne le v času odločanja o prošnji, ampak da morajo biti podane okoliščine, ki omogočajo prognozo, da bo tudi v bodoče sposoben zagotavljati svojo materialno in socialno varnost (ibid., 17. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Glede na obrazloženo je treba za ugotovitev izpolnjevanja obravnavanega zakonskega pogoja ugotoviti prosilčevo premoženjsko stanje, ali to (glede na vrednost) zagotavlja njegovo materialno in socialno varnost ter okoliščine, ki omogočajo sklepanje o prosilčevi nadaljnji neodvisnosti od prejemkov iz javne blagajne (ibid., 18. točka obrazložitve).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] pa nadalje v 28. členu pooblašča Vlado Republike Slovenije, da s podzakonskim predpisom določi (med drugim) tudi merila za ugotavljanje pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji in pogoja sredstev, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije] (Ur. l. RS, št. 51/07 in nasl., v nadaljevanju: Uredba) tako v 2. členu določa merila za ugotavljanje pogoja dejanskega življenja, v 3. členu pa nadalje določa tudi merila za ugotavljanje pogoja sredstev, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost. '''Pri ureditvi teh vprašanj je vlada v skladu z legalitetnim načelom iz drugega odstavka 120. člena Ustave vezana na razloženi zakonski okvir''', kar pomeni, da s svojim predpisom, ki je izdan za izvrševanje zakona, ne sme samostojno urejati pravic in obveznosti in jih tudi ne spreminjati. Tako [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] z določbami, ki urejajo način izvajanja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS], tudi ne sme ožiti upravičenj, ki izhajajo iz zakonskih določb, med drugim možnosti dokazovanja izpolnjevanja zakonskega pogoja (sodba VSRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111452455 X Ips 41/2021], 18. točka obrazložitve).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Vrhovno sodišče ugotavlja tudi, da [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] meril za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja materialne in socialne varnosti '''izrecno ne predpisuje'''. V prvem odstavku 3. člena določa le, da se kot sredstvo, ki zagotavlja materialno in socialno varnost iz 4. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS], šteje, če prosilec vsaj dve leti pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo neprekinjeno prejema enega izmed v nadaljevanju naštetih prejemkov. Na podlagi tega je mogoče posredno sklepati na uporabljena merila, in sicer na merilo vrste premoženja (prejemki, ki jih prosilec prejema na eni od naštetih pravnih podlag) in specifikam tega premoženja podrejeno merilo rednosti (kontinuiranosti) oziroma periodičnosti pridobivanja dohodka v dveletnem časovnem obdobju pred vložitvijo prošnje (ibid., 19. točka obrazložitve).

</div>
<div style="text-align: justify;">[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] torej na podlagi izkazanega neprekinjenega prejemanja enega izmed naštetih prejemkov v določenem časovnem obdobju pred vložitvijo prošnje '''vzpostavlja domnevo obstoja potrebnih sredstev za preživljanje''' in s tem izpolnjevanje pogoja iz 4. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]. Bistvo domneve je namreč, da kot resnično predpostavlja nekaj, kar je verjetno resnično. '''Smisel domnev v pravu je tako v olajšanju dokazovanja, pri čemer mora stranka dokazati okoliščine, na katerih temelji pravna domneva.''' To pomeni, da se določba [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredbe] o izkazanem neprekinjenem prejemanju enega izmed naštetih prejemkov v določenem časovnem obdobju pred vložitvijo prošnje uporablja za namen določene pravne domneve v zvezi s taksativno naštetimi prejemki prosilca za sprejem v državljanstvo. Pomeni pa tudi, da '''prosilcu, ki izkaže okoliščine iz 3. člena '''[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredbe]''', ni treba dodatno dokazovati izpolnjevanja obravnavanega zakonskega pogoja, saj že Uredba nalaga sklepanje, da ima potrebna sredstva.''' Po navedenem [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] z določitvijo časovnega obdobja prejemanja denarnih sredstev pred vložitvijo vloge '''ne določa dodatnega pogoja za sprejem v državljanstvo''' (ibid, 20. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"></div>
<div style="text-align: justify;"></div>
<div style="text-align: justify;">
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

</div>

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ugotavljanje pravno relevantnih dejstev in presoja izpolnjevanja pogojev splošno po ZUP in s specifikami po področnem zakonu

2024-03-08T10:05:08Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' 8. 3. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Kako se ugotavljajo pravno relevantna dejstva in presoja izpolnjevanje pogojev splošno po ZUP in s specifikami po področnem zakonu (na primer po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 Zakonu o državljanstvu] (ZDRS, Ur. l. RS, št. 24/07 in nasl., v nadaljevanju: ZDRS) v postopku pridobitve državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo za slovenskega izseljenca in njegovega potomca do četrtega kolena v ravni črti glede pogoja zagotovljenih sredstev, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost in pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Začetku oziroma uvedbi upravnega postopka kot podfazi sledita ugotovitveni in dokazni postopek, ki se nanašata na zbiranje in preverjanje resničnosti dejstev, na podlagi katerih bo nadalje sprejeta odločitev v zadevi (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 170). Ključen namen postopka do izdaje odločbe je v vodenju postopka na način, da se zadosti temeljnim načelom ZUP. Med slednjimi izstopata načeli materialne resnice in zaslišanja stranke (glej Kovač v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 78-80).

Na podlagi [[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. člena ZUP]] je potrebno v ugotovitvenem postopku nujno ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev o glavnem in postranskih vprašanjih. '''Za zbiranje, izvedbo in presojo dokazov oziroma za ugotovitev dejstev je odgovorna uradna oseba, ki vodi upravni postopek''' in jih mora v skladu s [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. členom ZUP]] pravilno ugotoviti oziroma dokazati, saj so pomembna za odločitev po materialnem zakonu – načelo proste presoje dokazov (glej Kovač v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 90-91 in Pirnat v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 206-207). Če se vsa dejstva ne ugotovijo ali se ugotovijo napačno, gre za samostojni pritožbeni razlog po [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]] oziroma tudi podlago za uporabo izrednih pravnih sredstev (glej Kovač v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 78).

<span style="text-align: justify;"></span>

<span style="text-align: justify;">Pravila upravnega postopka, ki jih vsebuje ZUP, so po svoji naravi splošna, zato ni ovir za uporabo teh pravil pri odločanju v konkretnih upravnih zadevah na vseh upravnih področjih. Vendar so upravna področja mnogovrstna in za vsa upravna področja oziroma za vsa pravna razmerja na teh področjih zaradi njihovih različnosti in posebnosti ni mogoče vpeljati istega načina dela, zato so dovoljena odstopanja od pravil splošnega upravnega postopka. (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 33, glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Dokazovanje_po_pravilih_materialnega_predpisa Dokazovanje po pravilih materialnega predpisa]).</span>

<span style="text-align: justify;"></span>

<span style="text-align: justify;">V primeru tujca, ki zaprosi za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo, mora upravni organ za pravilno ugotovitev dejstev in okoliščin upoštevati določbe </span>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]<span style="text-align: justify;">, ki nadalje urejajo materialne pogoje za pridobitev državljanstva z naturalizacijo.</span><div><br></div>
<div style="text-align: justify;">V skladu s prvim odstavkom 12. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] lahko pristojni organ, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije slovenskega izseljenca in njegovega potomca do četrtega kolena v ravni črti, če dejansko živi v Republiki Sloveniji vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]. </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Četrta točka prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] določa pogoj, da mora imeti oseba zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost. V skladu z devetim odstavkom 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] se šteje, da ima oseba zagotovljeno materialno in socialno varnost, če ima zagotovljena sredstva najmanj v višini osnovnega minimalnega dohodka, določenega s predpisi o socialnem varstvu. Sredstva v višini osnovnega minimalnega dohodka mora imeti zagotovljena tudi za vsako osebo, ki jo mora preživljati.</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Iz teh določb izhaja, da mora prosilec razpolagati z zadostnimi sredstvi za preživljanje, taka pa so sredstva vsaj v višini osnovnega minimalnega dohodka. Nadalje je razvidno, da je zakonodajalec pri opredelitvi obravnavanega pogoja uporabil splošen pojem "sredstva". Navedena splošnost kaže, da njegov namen ni bil v omejevanju za preživljanje potrebnih sredstev na določeno vrsto in obliko premoženja. To ne izhaja niti iz ostalih določb [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] v smislu, da oseba nima zagotovljenih sredstev za preživljanje, če ne razpolaga s točno določenim premoženjem oziroma virom tega premoženja. Tako tudi ni določeno, da so sredstva, ki po tem zakonu zagotavljajo materialno in socialno varnost, samo sredstva, ki jih prosilec prejme v obliki denarnih izplačil. Po navedenem je torej kot sredstva, ki prosilcu zagotavljajo materialno in socialno varnost, upoštevati vse, kar ima svojo denarno vrednost in je lahko predmet prosilčevega razpolaganja. To pa niso samo denarni prejemki, ampak tudi ostalo prosilčevo premoženje (nepremičnine, premičnine večje vrednosti, poslovni deleži v družbi itd.) (Sodba VSRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111452455 X Ips 41/2021] z dne 25. 10. 2021, 14. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Tako razlago potrjuje tudi namen določitve obravnavanega pogoja v zakonu. Kot izhaja iz zakonodajnega gradiva, se navedeni pogoj nanaša na zagotavljanje socialne varnosti osebe, ki prosi za sprejem v državljanstvo. Določen je iz razloga neobremenitve javnih služb, ki v Republiki Sloveniji zagotavljajo pravico do socialne varnosti in pravic z naslova socialnega varstva. Čim je tako, pa je pomemben ne le prosilčev dohodkovni položaj, ampak tudi njegov premoženjski položaj v širšem smislu. Premoženje osebe se namreč upošteva pri odločanju o tem, ali oseba izpolnjuje pogoje za pridobitev socialnovarstvenih izplačil. (ibid., 15. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Navedeno daje torej podlago za sklepanje, da prosilec, ki razpolaga z zadostnim premoženjem (to pa niso nujno samo denarni prejemki), ne izkazuje potrebe po socialnovarstvenih prejemkih. Ker zato do njih ni upravičen in v takem primeru njegovo preživljanje ne bremeni javnih sredstev, mu tudi ni mogoče očitati, da s svojim premoženjem ne izpolnjuje pogoja imetništva zadostnih sredstev v smislu določbe iz prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] (ibid., 16. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Iz namena, zaradi katerega je v [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] določen pogoj iz 4. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS], pa izhaja tudi, da mora imeti prosilec zagotovljena potrebna sredstva za preživljanje ne le v času odločanja o prošnji, ampak da morajo biti podane okoliščine, ki omogočajo prognozo, da bo tudi v bodoče sposoben zagotavljati svojo materialno in socialno varnost (ibid., 17. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Glede na obrazloženo je treba za ugotovitev izpolnjevanja obravnavanega zakonskega pogoja ugotoviti prosilčevo premoženjsko stanje, ali to (glede na vrednost) zagotavlja njegovo materialno in socialno varnost ter okoliščine, ki omogočajo sklepanje o prosilčevi nadaljnji neodvisnosti od prejemkov iz javne blagajne (ibid., 18. točka obrazložitve).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] pa nadalje v 28. členu pooblašča Vlado Republike Slovenije, da s podzakonskim predpisom določi (med drugim) tudi merila za ugotavljanje pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji in pogoja sredstev, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije] (Ur. l. RS, št. 51/07 in nasl., v nadaljevanju: Uredba) tako v 2. členu določa merila za ugotavljanje pogoja dejanskega življenja, v 3. členu pa nadalje določa tudi merila za ugotavljanje pogoja sredstev, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost. '''Pri ureditvi teh vprašanj je vlada v skladu z legalitetnim načelom iz drugega odstavka 120. člena Ustave vezana na razloženi zakonski okvir''', kar pomeni, da s svojim predpisom, ki je izdan za izvrševanje zakona, ne sme samostojno urejati pravic in obveznosti in jih tudi ne spreminjati. Tako [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] z določbami, ki urejajo način izvajanja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS], tudi ne sme ožiti upravičenj, ki izhajajo iz zakonskih določb, med drugim možnosti dokazovanja izpolnjevanja zakonskega pogoja (sodba VSRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111452455 X Ips 41/2021], 18. točka obrazložitve).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Vrhovno sodišče ugotavlja tudi, da [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] meril za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja materialne in socialne varnosti '''izrecno ne predpisuje'''. V prvem odstavku 3. člena določa le, da se kot sredstvo, ki zagotavlja materialno in socialno varnost iz 4. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS], šteje, če prosilec vsaj dve leti pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo neprekinjeno prejema enega izmed v nadaljevanju naštetih prejemkov. Na podlagi tega je mogoče posredno sklepati na uporabljena merila, in sicer na merilo vrste premoženja (prejemki, ki jih prosilec prejema na eni od naštetih pravnih podlag) in specifikam tega premoženja podrejeno merilo rednosti (kontinuiranosti) oziroma periodičnosti pridobivanja dohodka v dveletnem časovnem obdobju pred vložitvijo prošnje (ibid., 19. točka obrazložitve).

</div>
<div style="text-align: justify;">[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] torej na podlagi izkazanega neprekinjenega prejemanja enega izmed naštetih prejemkov v določenem časovnem obdobju pred vložitvijo prošnje '''vzpostavlja domnevo obstoja potrebnih sredstev za preživljanje''' in s tem izpolnjevanje pogoja iz 4. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]. Bistvo domneve je namreč, da kot resnično predpostavlja nekaj, kar je verjetno resnično. '''Smisel domnev v pravu je tako v olajšanju dokazovanja, pri čemer mora stranka dokazati okoliščine, na katerih temelji pravna domneva.''' To pomeni, da se določba [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredbe] o izkazanem neprekinjenem prejemanju enega izmed naštetih prejemkov v določenem časovnem obdobju pred vložitvijo prošnje uporablja za namen določene pravne domneve v zvezi s taksativno naštetimi prejemki prosilca za sprejem v državljanstvo. Pomeni pa tudi, da '''prosilcu, ki izkaže okoliščine iz 3. člena '''[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredbe]''', ni treba dodatno dokazovati izpolnjevanja obravnavanega zakonskega pogoja, saj že Uredba nalaga sklepanje, da ima potrebna sredstva.''' Po navedenem [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] z določitvijo časovnega obdobja prejemanja denarnih sredstev pred vložitvijo vloge '''ne določa dodatnega pogoja za sprejem v državljanstvo''' (ibid, 20. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"></div>
<div style="text-align: justify;"></div>
<div style="text-align: justify;">
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

</div>

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ugotavljanje pravno relevantnih dejstev in presoja izpolnjevanja pogojev splošno po ZUP in s specifikami po področnem zakonu

2024-03-08T10:04:38Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' 8. 3. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Kako se ugotavljajo pravno relevantna dejstva in presoja izpolnjevanje pogojev splošno po ZUP in s specifikami po področnem zakonu (na primer po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 Zakonu o državljanstvu] (ZDRS, Ur. l. RS, št. 24/07 in nasl., v nadaljevanju: ZDRS) v postopku pridobitve državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo za slovenskega izseljenca in njegovega potomca do četrtega kolena v ravni črti glede pogoja zagotovljenih sredstev, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost in pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Začetku oziroma uvedbi upravnega postopka kot podfazi sledita ugotovitveni in dokazni postopek, ki se nanašata na zbiranje in preverjanje resničnosti dejstev, na podlagi katerih bo nadalje sprejeta odločitev v zadevi (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 170). Ključen namen postopka do izdaje odločbe je v vodenju postopka na način, da se zadosti temeljnim načelom ZUP. Med slednjimi izstopata načeli materialne resnice in zaslišanja stranke (glej Kovač v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 78-80).

Na podlagi [[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. člena ZUP]] je potrebno v ugotovitvenem postopku nujno ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev o glavnem in postranskih vprašanjih. '''Za zbiranje, izvedbo in presojo dokazov oziroma za ugotovitev dejstev je odgovorna uradna oseba, ki vodi upravni postopek''' in jih mora v skladu s [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. členom ZUP]] pravilno ugotoviti oziroma dokazati, saj so pomembna za odločitev po materialnem zakonu – načelo proste presoje dokazov (glej Kovač v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 90-91 in Pirnat v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 206-207). Če se vsa dejstva ne ugotovijo ali se ugotovijo napačno, gre za samostojni pritožbeni razlog po [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]] oziroma tudi podlago za uporabo izrednih pravnih sredstev (glej Kovač v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 78).

<span style="text-align: justify;"></span>

<span style="text-align: justify;">Pravila upravnega postopka, ki jih vsebuje ZUP, so po svoji naravi splošna, zato ni ovir za uporabo teh pravil pri odločanju v konkretnih upravnih zadevah na vseh upravnih področjih. Vendar so upravna področja mnogovrstna in za vsa upravna področja oziroma za vsa pravna razmerja na teh področjih zaradi njihovih različnosti in posebnosti ni mogoče vpeljati istega načina dela, zato so dovoljena odstopanja od pravil splošnega upravnega postopka. (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 33, glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Dokazovanje_po_pravilih_materialnega_predpisa Dokazovanje po pravilih materialnega predpisa]).</span>

<span style="text-align: justify;"></span>

<span style="text-align: justify;">V primeru tujca, ki zaprosi za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo, mora upravni organ za pravilno ugotovitev dejstev in okoliščin upoštevati določbe </span>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]<span style="text-align: justify;">, ki nadalje urejajo materialne pogoje za pridobitev državljanstva z naturalizacijo.</span><div><br></div>
<div style="text-align: justify;">V skladu s prvim odstavkom 12. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] lahko pristojni organ, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije slovenskega izseljenca in njegovega potomca do četrtega kolena v ravni črti, če dejansko živi v Republiki Sloveniji vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]. </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Četrta točka prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] določa pogoj, da mora imeti oseba zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost. V skladu z devetim odstavkom 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] se šteje, da ima oseba zagotovljeno materialno in socialno varnost, če ima zagotovljena sredstva najmanj v višini osnovnega minimalnega dohodka, določenega s predpisi o socialnem varstvu. Sredstva v višini osnovnega minimalnega dohodka mora imeti zagotovljena tudi za vsako osebo, ki jo mora preživljati.</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Iz teh določb izhaja, da mora prosilec razpolagati z zadostnimi sredstvi za preživljanje, taka pa so sredstva vsaj v višini osnovnega minimalnega dohodka. Nadalje je razvidno, da je zakonodajalec pri opredelitvi obravnavanega pogoja uporabil splošen pojem "sredstva". Navedena splošnost kaže, da njegov namen ni bil v omejevanju za preživljanje potrebnih sredstev na določeno vrsto in obliko premoženja. To ne izhaja niti iz ostalih določb [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] v smislu, da oseba nima zagotovljenih sredstev za preživljanje, če ne razpolaga s točno določenim premoženjem oziroma virom tega premoženja. Tako tudi ni določeno, da so sredstva, ki po tem zakonu zagotavljajo materialno in socialno varnost, samo sredstva, ki jih prosilec prejme v obliki denarnih izplačil. Po navedenem je torej kot sredstva, ki prosilcu zagotavljajo materialno in socialno varnost, upoštevati vse, kar ima svojo denarno vrednost in je lahko predmet prosilčevega razpolaganja. To pa niso samo denarni prejemki, ampak tudi ostalo prosilčevo premoženje (nepremičnine, premičnine večje vrednosti, poslovni deleži v družbi itd.) (Sodba VSRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111452455 X Ips 41/2021] z dne 25. 10. 2021, 14. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Tako razlago potrjuje tudi namen določitve obravnavanega pogoja v zakonu. Kot izhaja iz zakonodajnega gradiva, se navedeni pogoj nanaša na zagotavljanje socialne varnosti osebe, ki prosi za sprejem v državljanstvo. Določen je iz razloga neobremenitve javnih služb, ki v Republiki Sloveniji zagotavljajo pravico do socialne varnosti in pravic z naslova socialnega varstva. Čim je tako, pa je pomemben ne le prosilčev dohodkovni položaj, ampak tudi njegov premoženjski položaj v širšem smislu. Premoženje osebe se namreč upošteva pri odločanju o tem, ali oseba izpolnjuje pogoje za pridobitev socialnovarstvenih izplačil. (ibid., 15. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Navedeno daje torej podlago za sklepanje, da prosilec, ki razpolaga z zadostnim premoženjem (to pa niso nujno samo denarni prejemki), ne izkazuje potrebe po socialnovarstvenih prejemkih. Ker zato do njih ni upravičen in v takem primeru njegovo preživljanje ne bremeni javnih sredstev, mu tudi ni mogoče očitati, da s svojim premoženjem ne izpolnjuje pogoja imetništva zadostnih sredstev v smislu določbe iz prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] (ibid., 16. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Iz namena, zaradi katerega je v [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] določen pogoj iz 4. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS], pa izhaja tudi, da mora imeti prosilec zagotovljena potrebna sredstva za preživljanje ne le v času odločanja o prošnji, ampak da morajo biti podane okoliščine, ki omogočajo prognozo, da bo tudi v bodoče sposoben zagotavljati svojo materialno in socialno varnost (ibid., 17. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Glede na obrazloženo je treba za ugotovitev izpolnjevanja obravnavanega zakonskega pogoja ugotoviti prosilčevo premoženjsko stanje, ali to (glede na vrednost) zagotavlja njegovo materialno in socialno varnost ter okoliščine, ki omogočajo sklepanje o prosilčevi nadaljnji neodvisnosti od prejemkov iz javne blagajne (ibid., 18. točka obrazložitve).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] pa nadalje v 28. členu pooblašča Vlado Republike Slovenije, da s podzakonskim predpisom določi (med drugim) tudi merila za ugotavljanje pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji in pogoja sredstev, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije] (Ur. l. RS, št. 51/07 in nasl., v nadaljevanju: Uredba) tako v 2. členu določa merila za ugotavljanje pogoja dejanskega življenja, v 3. členu pa nadalje določa tudi merila za ugotavljanje pogoja sredstev, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost. '''Pri ureditvi teh vprašanj je vlada v skladu z legalitetnim načelom iz drugega odstavka 120. člena Ustave vezana na razloženi zakonski okvir''', kar pomeni, da s svojim predpisom, ki je izdan za izvrševanje zakona, ne sme samostojno urejati pravic in obveznosti in jih tudi ne spreminjati. Tako [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] z določbami, ki urejajo način izvajanja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS], tudi ne sme ožiti upravičenj, ki izhajajo iz zakonskih določb, med drugim možnosti dokazovanja izpolnjevanja zakonskega pogoja (sodba VSRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111452455 X Ips 41/2021], 18. točka obrazložitve).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Vrhovno sodišče ugotavlja tudi, da [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] meril za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja materialne in socialne varnosti '''izrecno ne predpisuje'''. V prvem odstavku 3. člena določa le, da se kot sredstvo, ki zagotavlja materialno in socialno varnost iz 4. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS], šteje, če prosilec vsaj dve leti pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo neprekinjeno prejema enega izmed v nadaljevanju naštetih prejemkov. Na podlagi tega je mogoče posredno sklepati na uporabljena merila, in sicer na merilo vrste premoženja (prejemki, ki jih prosilec prejema na eni od naštetih pravnih podlag) in specifikam tega premoženja podrejeno merilo rednosti (kontinuiranosti) oziroma periodičnosti pridobivanja dohodka v dveletnem časovnem obdobju pred vložitvijo prošnje (ibid., 19. točka obrazložitve).

</div>
<div style="text-align: justify;"></div>
<div style="text-align: justify;">[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] torej na podlagi izkazanega neprekinjenega prejemanja enega izmed naštetih prejemkov v določenem časovnem obdobju pred vložitvijo prošnje '''vzpostavlja domnevo obstoja potrebnih sredstev za preživljanje''' in s tem izpolnjevanje pogoja iz 4. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]. Bistvo domneve je namreč, da kot resnično predpostavlja nekaj, kar je verjetno resnično. '''Smisel domnev v pravu je tako v olajšanju dokazovanja, pri čemer mora stranka dokazati okoliščine, na katerih temelji pravna domneva.''' To pomeni, da se določba [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredbe] o izkazanem neprekinjenem prejemanju enega izmed naštetih prejemkov v določenem časovnem obdobju pred vložitvijo prošnje uporablja za namen določene pravne domneve v zvezi s taksativno naštetimi prejemki prosilca za sprejem v državljanstvo. Pomeni pa tudi, da '''prosilcu, ki izkaže okoliščine iz 3. člena '''[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredbe]''', ni treba dodatno dokazovati izpolnjevanja obravnavanega zakonskega pogoja, saj že Uredba nalaga sklepanje, da ima potrebna sredstva.''' Po navedenem [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] z določitvijo časovnega obdobja prejemanja denarnih sredstev pred vložitvijo vloge '''ne določa dodatnega pogoja za sprejem v državljanstvo''' (ibid, 20. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"></div>
<div style="text-align: justify;"></div>
<div style="text-align: justify;">
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

</div>

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ugotavljanje pravno relevantnih dejstev in presoja izpolnjevanja pogojev splošno po ZUP in s specifikami po področnem zakonu

2024-03-08T09:52:51Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' 8. 3. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Kako se ugotavljajo pravno relevantna dejstva in presoja izpolnjevanje pogojev splošno po ZUP in s specifikami po področnem zakonu (na primer po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 Zakonu o državljanstvu] (ZDRS, Ur. l. RS, št. 24/07 in nasl., v nadaljevanju: ZDRS) v postopku pridobitve državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo za slovenskega izseljenca in njegovega potomca do četrtega kolena v ravni črti glede pogoja zagotovljenih sredstev, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost in pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Začetku oziroma uvedbi upravnega postopka kot podfazi sledita ugotovitveni in dokazni postopek, ki se nanašata na zbiranje in preverjanje resničnosti dejstev, na podlagi katerih bo nadalje sprejeta odločitev v zadevi (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 170). Ključen namen postopka do izdaje odločbe je v vodenju postopka na način, da se zadosti temeljnim načelom ZUP. Med slednjimi izstopata načeli materialne resnice in zaslišanja stranke (glej Kovač v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 78-80).

Na podlagi [[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. člena ZUP]] je potrebno v ugotovitvenem postopku nujno ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev o glavnem in postranskih vprašanjih. '''Za zbiranje, izvedbo in presojo dokazov oziroma za ugotovitev dejstev je odgovorna uradna oseba, ki vodi upravni postopek''' in jih mora v skladu s [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. členom ZUP]] pravilno ugotoviti oziroma dokazati, saj so pomembna za odločitev po materialnem zakonu – načelo proste presoje dokazov (glej Kovač v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 90-91 in Pirnat v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 206-207). Če se vsa dejstva ne ugotovijo ali se ugotovijo napačno, gre za samostojni pritožbeni razlog po [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]] oziroma tudi podlago za uporabo izrednih pravnih sredstev (glej Kovač v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 78).

<span style="text-align: justify;"></span>

<span style="text-align: justify;">Pravila upravnega postopka, ki jih vsebuje ZUP, so po svoji naravi splošna, zato ni ovir za uporabo teh pravil pri odločanju v konkretnih upravnih zadevah na vseh upravnih področjih. Vendar so upravna področja mnogovrstna in za vsa upravna področja oziroma za vsa pravna razmerja na teh področjih zaradi njihovih različnosti in posebnosti ni mogoče vpeljati istega načina dela, zato so dovoljena odstopanja od pravil splošnega upravnega postopka. (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 33, glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Dokazovanje_po_pravilih_materialnega_predpisa Dokazovanje po pravilih materialnega predpisa]).</span>

<span style="text-align: justify;"></span>

<span style="text-align: justify;">V primeru tujca, ki zaprosi za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo, mora upravni organ za pravilno ugotovitev dejstev in okoliščin upoštevati določbe </span>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]<span style="text-align: justify;">, ki nadalje urejajo materialne pogoje za pridobitev državljanstva z naturalizacijo.</span><div><br></div>
<div style="text-align: justify;">V skladu s prvim odstavkom 12. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] lahko pristojni organ, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije slovenskega izseljenca in njegovega potomca do četrtega kolena v ravni črti, če dejansko živi v Republiki Sloveniji vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]. </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Četrta točka prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] določa pogoj, da mora imeti oseba zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost. V skladu z devetim odstavkom 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] se šteje, da ima oseba zagotovljeno materialno in socialno varnost, če ima zagotovljena sredstva najmanj v višini osnovnega minimalnega dohodka, določenega s predpisi o socialnem varstvu. Sredstva v višini osnovnega minimalnega dohodka mora imeti zagotovljena tudi za vsako osebo, ki jo mora preživljati.</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Iz teh določb izhaja, da mora prosilec razpolagati z zadostnimi sredstvi za preživljanje, taka pa so sredstva vsaj v višini osnovnega minimalnega dohodka. Nadalje je razvidno, da je zakonodajalec pri opredelitvi obravnavanega pogoja uporabil splošen pojem "sredstva". Navedena splošnost kaže, da njegov namen ni bil v omejevanju za preživljanje potrebnih sredstev na določeno vrsto in obliko premoženja. To ne izhaja niti iz ostalih določb [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] v smislu, da oseba nima zagotovljenih sredstev za preživljanje, če ne razpolaga s točno določenim premoženjem oziroma virom tega premoženja. Tako tudi ni določeno, da so sredstva, ki po tem zakonu zagotavljajo materialno in socialno varnost, samo sredstva, ki jih prosilec prejme v obliki denarnih izplačil. Po navedenem je torej kot sredstva, ki prosilcu zagotavljajo materialno in socialno varnost, upoštevati vse, kar ima svojo denarno vrednost in je lahko predmet prosilčevega razpolaganja. To pa niso samo denarni prejemki, ampak tudi ostalo prosilčevo premoženje (nepremičnine, premičnine večje vrednosti, poslovni deleži v družbi itd.) (Sodba VSRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111452455 X Ips 41/2021] z dne 25. 10. 2021, 14. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Tako razlago potrjuje tudi namen določitve obravnavanega pogoja v zakonu. Kot izhaja iz zakonodajnega gradiva, se navedeni pogoj nanaša na zagotavljanje socialne varnosti osebe, ki prosi za sprejem v državljanstvo. Določen je iz razloga neobremenitve javnih služb, ki v Republiki Sloveniji zagotavljajo pravico do socialne varnosti in pravic z naslova socialnega varstva. Čim je tako, pa je pomemben ne le prosilčev dohodkovni položaj, ampak tudi njegov premoženjski položaj v širšem smislu. Premoženje osebe se namreč upošteva pri odločanju o tem, ali oseba izpolnjuje pogoje za pridobitev socialnovarstvenih izplačil. (ibid., 15. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Navedeno daje torej podlago za sklepanje, da prosilec, ki razpolaga z zadostnim premoženjem (to pa niso nujno samo denarni prejemki), ne izkazuje potrebe po socialnovarstvenih prejemkih. Ker zato do njih ni upravičen in v takem primeru njegovo preživljanje ne bremeni javnih sredstev, mu tudi ni mogoče očitati, da s svojim premoženjem ne izpolnjuje pogoja imetništva zadostnih sredstev v smislu določbe iz prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] (ibid., 16. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Iz namena, zaradi katerega je v [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] določen pogoj iz 4. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS], pa izhaja tudi, da mora imeti prosilec zagotovljena potrebna sredstva za preživljanje ne le v času odločanja o prošnji, ampak da morajo biti podane okoliščine, ki omogočajo prognozo, da bo tudi v bodoče sposoben zagotavljati svojo materialno in socialno varnost (ibid., 17. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Glede na obrazloženo je treba za ugotovitev izpolnjevanja obravnavanega zakonskega pogoja ugotoviti prosilčevo premoženjsko stanje, ali to (glede na vrednost) zagotavlja njegovo materialno in socialno varnost ter okoliščine, ki omogočajo sklepanje o prosilčevi nadaljnji neodvisnosti od prejemkov iz javne blagajne (ibid., 18. točka obrazložitve).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] pa nadalje v 28. členu pooblašča Vlado Republike Slovenije, da s podzakonskim predpisom določi (med drugim) tudi merila za ugotavljanje pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji in pogoja sredstev, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije] (Ur. l. RS, št. 51/07 in nasl., v nadaljevanju: Uredba) tako v 2. členu določa merila za ugotavljanje pogoja dejanskega življenja, v 3. členu pa nadalje določa tudi merila za ugotavljanje pogoja sredstev, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost. '''Pri ureditvi teh vprašanj je vlada v skladu z legalitetnim načelom iz drugega odstavka 120. člena Ustave vezana na razloženi zakonski okvir''', kar pomeni, da s svojim predpisom, ki je izdan za izvrševanje zakona, ne sme samostojno urejati pravic in obveznosti in jih tudi ne spreminjati. Tako [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] z določbami, ki urejajo način izvajanja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS], tudi ne sme ožiti upravičenj, ki izhajajo iz zakonskih določb, med drugim možnosti dokazovanja izpolnjevanja zakonskega pogoja (sodba VSRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111452455 X Ips 41/2021], 18. točka obrazložitve).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Vrhovno sodišče ugotavlja tudi, da [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] meril za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja materialne in socialne varnosti '''izrecno ne predpisuje'''. V prvem odstavku 3. člena določa le, da se kot sredstvo, ki zagotavlja materialno in socialno varnost iz 4. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS], šteje, če prosilec vsaj dve leti pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo neprekinjeno prejema enega izmed v nadaljevanju naštetih prejemkov. Na podlagi tega je mogoče posredno sklepati na uporabljena merila, in sicer na merilo vrste premoženja (prejemki, ki jih prosilec prejema na eni od naštetih pravnih podlag) in specifikam tega premoženja podrejeno merilo rednosti (kontinuiranosti) oziroma periodičnosti pridobivanja dohodka v dveletnem časovnem obdobju pred vložitvijo prošnje (ibid., 19. točka obrazložitve).</div>
<div style="text-align: justify;"></div>
<div style="text-align: justify;">[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] torej na podlagi izkazanega neprekinjenega prejemanja enega izmed naštetih prejemkov v določenem časovnem obdobju pred vložitvijo prošnje '''vzpostavlja domnevo obstoja potrebnih sredstev za preživljanje''' in s tem izpolnjevanje pogoja iz 4. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]. Bistvo domneve je namreč, da kot resnično predpostavlja nekaj, kar je verjetno resnično. '''Smisel domnev v pravu je tako v olajšanju dokazovanja, pri čemer mora stranka dokazati okoliščine, na katerih temelji pravna domneva.''' To pomeni, da se določba [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredbe] o izkazanem neprekinjenem prejemanju enega izmed naštetih prejemkov v določenem časovnem obdobju pred vložitvijo prošnje uporablja za namen določene pravne domneve v zvezi s taksativno naštetimi prejemki prosilca za sprejem v državljanstvo. Pomeni pa tudi, da '''prosilcu, ki izkaže okoliščine iz 3. člena '''[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredbe]''', ni treba dodatno dokazovati izpolnjevanja obravnavanega zakonskega pogoja, saj že Uredba nalaga sklepanje, da ima potrebna sredstva.''' Po navedenem [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] z določitvijo časovnega obdobja prejemanja denarnih sredstev pred vložitvijo vloge '''ne določa dodatnega pogoja za sprejem v državljanstvo''' (ibid, 20. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"></div>
<div style="text-align: justify;"></div>
<div style="text-align: justify;">
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

</div>

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ugotavljanje pravno relevantnih dejstev in presoja izpolnjevanja pogojev splošno po ZUP in s specifikami po področnem zakonu

2024-03-08T09:50:34Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' 8. 3. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Kako se ugotavljajo pravno relevantna dejstva in presoja izpolnjevanje pogojev splošno po ZUP in s specifikami po področnem zakonu (na primer po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 Zakonu o državljanstvu] (ZDRS, Ur. l. RS, št. 24/07 in nasl., v nadaljevanju: ZDRS) v postopku pridobitve državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo za slovenskega izseljenca in njegovega potomca do četrtega kolena v ravni črti glede pogoja zagotovljenih sredstev, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost in pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Začetku oziroma uvedbi upravnega postopka kot podfazi sledita ugotovitveni in dokazni postopek, ki se nanašata na zbiranje in preverjanje resničnosti dejstev, na podlagi katerih bo nadalje sprejeta odločitev v zadevi (v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 170). Ključen namen postopka do izdaje odločbe je v vodenju postopka na način, da se zadosti temeljnim načelom ZUP. Med slednjimi izstopata načeli materialne resnice in zaslišanja stranke (Kovač v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 78-80).

Na podlagi [[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. člena ZUP]] je potrebno v ugotovitvenem postopku nujno ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev o glavnem in postranskih vprašanjih. '''Za zbiranje, izvedbo in presojo dokazov oziroma za ugotovitev dejstev je odgovorna uradna oseba, ki vodi upravni postopek''' in jih mora v skladu s [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. členom ZUP]] pravilno ugotoviti oziroma dokazati, saj so pomembna za odločitev po materialnem zakonu – načelo proste presoje dokazov (Kovač v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 90-91 in Pirnat v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 206-207). Če se vsa dejstva ne ugotovijo ali se ugotovijo napačno, gre za samostojni pritožbeni razlog po [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]] oziroma tudi podlago za uporabo izrednih pravnih sredstev (Kovač v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 78).

<span style="text-align: justify;"></span>

<span style="text-align: justify;">Pravila upravnega postopka, ki jih vsebuje ZUP, so po svoji naravi splošna, zato ni ovir za uporabo teh pravil pri odločanju v konkretnih upravnih zadevah na vseh upravnih področjih. Vendar so upravna področja mnogovrstna in za vsa upravna področja oziroma za vsa pravna razmerja na teh področjih zaradi njihovih različnosti in posebnosti ni mogoče vpeljati istega načina dela, zato so dovoljena odstopanja od pravil splošnega upravnega postopka. (gl. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 33, glej tudi Dokazovanje po pravilih materialnega predpisa).</span>

<span style="text-align: justify;"></span>

<span style="text-align: justify;">V primeru tujca, ki zaprosi za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo, mora upravni organ za pravilno ugotovitev dejstev in okoliščin upoštevati določbe </span>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]<span style="text-align: justify;">, ki nadalje urejajo materialne pogoje za pridobitev državljanstva z naturalizacijo.</span><div><br></div>
<div style="text-align: justify;">V skladu s prvim odstavkom 12. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] lahko pristojni organ, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije slovenskega izseljenca in njegovega potomca do četrtega kolena v ravni črti, če dejansko živi v Republiki Sloveniji vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]. </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Četrta točka prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] določa pogoj, da mora imeti oseba zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost. V skladu z devetim odstavkom 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] se šteje, da ima oseba zagotovljeno materialno in socialno varnost, če ima zagotovljena sredstva najmanj v višini osnovnega minimalnega dohodka, določenega s predpisi o socialnem varstvu. Sredstva v višini osnovnega minimalnega dohodka mora imeti zagotovljena tudi za vsako osebo, ki jo mora preživljati.</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Iz teh določb izhaja, da mora prosilec razpolagati z zadostnimi sredstvi za preživljanje, taka pa so sredstva vsaj v višini osnovnega minimalnega dohodka. Nadalje je razvidno, da je zakonodajalec pri opredelitvi obravnavanega pogoja uporabil splošen pojem "sredstva". Navedena splošnost kaže, da njegov namen ni bil v omejevanju za preživljanje potrebnih sredstev na določeno vrsto in obliko premoženja. To ne izhaja niti iz ostalih določb [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] v smislu, da oseba nima zagotovljenih sredstev za preživljanje, če ne razpolaga s točno določenim premoženjem oziroma virom tega premoženja. Tako tudi ni določeno, da so sredstva, ki po tem zakonu zagotavljajo materialno in socialno varnost, samo sredstva, ki jih prosilec prejme v obliki denarnih izplačil. Po navedenem je torej kot sredstva, ki prosilcu zagotavljajo materialno in socialno varnost, upoštevati vse, kar ima svojo denarno vrednost in je lahko predmet prosilčevega razpolaganja. To pa niso samo denarni prejemki, ampak tudi ostalo prosilčevo premoženje (nepremičnine, premičnine večje vrednosti, poslovni deleži v družbi itd.) (Sodba VSRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111452455 X Ips 41/2021] z dne 25. 10. 2021, 14. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Tako razlago potrjuje tudi namen določitve obravnavanega pogoja v zakonu. Kot izhaja iz zakonodajnega gradiva, se navedeni pogoj nanaša na zagotavljanje socialne varnosti osebe, ki prosi za sprejem v državljanstvo. Določen je iz razloga neobremenitve javnih služb, ki v Republiki Sloveniji zagotavljajo pravico do socialne varnosti in pravic z naslova socialnega varstva. Čim je tako, pa je pomemben ne le prosilčev dohodkovni položaj, ampak tudi njegov premoženjski položaj v širšem smislu. Premoženje osebe se namreč upošteva pri odločanju o tem, ali oseba izpolnjuje pogoje za pridobitev socialnovarstvenih izplačil. (ibid., 15. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Navedeno daje torej podlago za sklepanje, da prosilec, ki razpolaga z zadostnim premoženjem (to pa niso nujno samo denarni prejemki), ne izkazuje potrebe po socialnovarstvenih prejemkih. Ker zato do njih ni upravičen in v takem primeru njegovo preživljanje ne bremeni javnih sredstev, mu tudi ni mogoče očitati, da s svojim premoženjem ne izpolnjuje pogoja imetništva zadostnih sredstev v smislu določbe iz prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] (ibid., 16. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Iz namena, zaradi katerega je v [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] določen pogoj iz 4. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS], pa izhaja tudi, da mora imeti prosilec zagotovljena potrebna sredstva za preživljanje ne le v času odločanja o prošnji, ampak da morajo biti podane okoliščine, ki omogočajo prognozo, da bo tudi v bodoče sposoben zagotavljati svojo materialno in socialno varnost (ibid., 17. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Glede na obrazloženo je treba za ugotovitev izpolnjevanja obravnavanega zakonskega pogoja ugotoviti prosilčevo premoženjsko stanje, ali to (glede na vrednost) zagotavlja njegovo materialno in socialno varnost ter okoliščine, ki omogočajo sklepanje o prosilčevi nadaljnji neodvisnosti od prejemkov iz javne blagajne (ibid., 18. točka obrazložitve).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] pa nadalje v 28. členu pooblašča Vlado Republike Slovenije, da s podzakonskim predpisom določi (med drugim) tudi merila za ugotavljanje pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji in pogoja sredstev, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije] (Ur. l. RS, št. 51/07 in nasl., v nadaljevanju: Uredba) tako v 2. členu določa merila za ugotavljanje pogoja dejanskega življenja, v 3. členu pa nadalje določa tudi merila za ugotavljanje pogoja sredstev, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost. '''Pri ureditvi teh vprašanj je vlada v skladu z legalitetnim načelom iz drugega odstavka 120. člena Ustave vezana na razloženi zakonski okvir''', kar pomeni, da s svojim predpisom, ki je izdan za izvrševanje zakona, ne sme samostojno urejati pravic in obveznosti in jih tudi ne spreminjati. Tako [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] z določbami, ki urejajo način izvajanja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS], tudi ne sme ožiti upravičenj, ki izhajajo iz zakonskih določb, med drugim možnosti dokazovanja izpolnjevanja zakonskega pogoja (sodba VSRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111452455 X Ips 41/2021], 18. točka obrazložitve).</div>
<div style="text-align: justify;"><br></div>
<div style="text-align: justify;">Vrhovno sodišče ugotavlja tudi, da [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] meril za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja materialne in socialne varnosti '''izrecno ne predpisuje'''. V prvem odstavku 3. člena določa le, da se kot sredstvo, ki zagotavlja materialno in socialno varnost iz 4. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS], šteje, če prosilec vsaj dve leti pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo neprekinjeno prejema enega izmed v nadaljevanju naštetih prejemkov. Na podlagi tega je mogoče posredno sklepati na uporabljena merila, in sicer na merilo vrste premoženja (prejemki, ki jih prosilec prejema na eni od naštetih pravnih podlag) in specifikam tega premoženja podrejeno merilo rednosti (kontinuiranosti) oziroma periodičnosti pridobivanja dohodka v dveletnem časovnem obdobju pred vložitvijo prošnje (ibid., 19. točka obrazložitve).</div>
<div style="text-align: justify;"></div>
<div style="text-align: justify;">[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] torej na podlagi izkazanega neprekinjenega prejemanja enega izmed naštetih prejemkov v določenem časovnem obdobju pred vložitvijo prošnje '''vzpostavlja domnevo obstoja potrebnih sredstev za preživljanje''' in s tem izpolnjevanje pogoja iz 4. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]. Bistvo domneve je namreč, da kot resnično predpostavlja nekaj, kar je verjetno resnično. '''Smisel domnev v pravu je tako v olajšanju dokazovanja, pri čemer mora stranka dokazati okoliščine, na katerih temelji pravna domneva.''' To pomeni, da se določba [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredbe] o izkazanem neprekinjenem prejemanju enega izmed naštetih prejemkov v določenem časovnem obdobju pred vložitvijo prošnje uporablja za namen določene pravne domneve v zvezi s taksativno naštetimi prejemki prosilca za sprejem v državljanstvo. Pomeni pa tudi, da '''prosilcu, ki izkaže okoliščine iz 3. člena '''[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredbe]''', ni treba dodatno dokazovati izpolnjevanja obravnavanega zakonskega pogoja, saj že Uredba nalaga sklepanje, da ima potrebna sredstva.''' Po navedenem [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] z določitvijo časovnega obdobja prejemanja denarnih sredstev pred vložitvijo vloge '''ne določa dodatnega pogoja za sprejem v državljanstvo''' (ibid, 20. točka obrazložitve). </div>
<div style="text-align: justify;"></div>
<div style="text-align: justify;"></div>
<div style="text-align: justify;">
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

</div>

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ugotavljanje pravno relevantnih dejstev in presoja izpolnjevanja pogojev splošno po ZUP in s specifikami po področnem zakonu

2024-03-08T09:49:35Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' 8. 3. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Kako se ugotavljajo pravno relevantna dejstva in presoja izpolnjevanje pogojev splošno po ZUP in s specifikami po področnem zakonu (na primer po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 Zakonu o državljanstvu] (ZDRS, Ur. l. RS, št. 24/07 in nasl., v nadaljevanju: ZDRS) v postopku pridobitve državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo za slovenskega izseljenca in njegovega potomca do četrtega kolena v ravni črti glede pogoja zagotovljenih sredstev, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost in pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Začetku oziroma uvedbi upravnega postopka kot podfazi sledita ugotovitveni in dokazni postopek, ki se nanašata na zbiranje in preverjanje resničnosti dejstev, na podlagi katerih bo nadalje sprejeta odločitev v zadevi (v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 170). Ključen namen postopka do izdaje odločbe je v vodenju postopka na način, da se zadosti temeljnim načelom ZUP. Med slednjimi izstopata načeli materialne resnice in zaslišanja stranke (Kovač v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 78-80).

Na podlagi [[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. člena ZUP]] je potrebno v ugotovitvenem postopku nujno ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev o glavnem in postranskih vprašanjih. '''Za zbiranje, izvedbo in presojo dokazov oziroma za ugotovitev dejstev je odgovorna uradna oseba, ki vodi upravni postopek''' in jih mora v skladu s [[Zak:ZUP#139. .C4.8Dlen{{!}}139. členom ZUP]] pravilno ugotoviti oziroma dokazati, saj so pomembna za odločitev po materialnem zakonu – načelo proste presoje dokazov (Kovač v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 90-91 in Pirnat v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 206-207). Če se vsa dejstva ne ugotovijo ali se ugotovijo napačno, gre za samostojni pritožbeni razlog po [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]] oziroma tudi podlago za uporabo izrednih pravnih sredstev (Kovač v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 78).

<div style="text-align: justify;" >Pravila upravnega postopka, ki jih vsebuje ZUP, so po svoji naravi splošna, zato ni ovir za uporabo teh pravil pri odločanju v konkretnih upravnih zadevah na vseh upravnih področjih. Vendar so upravna področja mnogovrstna in za vsa upravna področja oziroma za vsa pravna razmerja na teh področjih zaradi njihovih različnosti in posebnosti ni mogoče vpeljati istega načina dela, zato so dovoljena odstopanja od pravil splošnega upravnega postopka. (gl. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 33, glej tudi Dokazovanje po pravilih materialnega predpisa).</div><div style="text-align: justify;" ></div><div style="text-align: justify;" >V primeru tujca, ki zaprosi za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo, mora upravni organ za pravilno ugotovitev dejstev in okoliščin upoštevati določbe [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS], ki nadalje urejajo materialne pogoje za pridobitev državljanstva z naturalizacijo. </div><div><br></div><div style="text-align: justify;" >V skladu s prvim odstavkom 12. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] lahko pristojni organ, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije slovenskega izseljenca in njegovega potomca do četrtega kolena v ravni črti, če dejansko živi v Republiki Sloveniji vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]. </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Četrta točka prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] določa pogoj, da mora imeti oseba zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost. V skladu z devetim odstavkom 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] se šteje, da ima oseba zagotovljeno materialno in socialno varnost, če ima zagotovljena sredstva najmanj v višini osnovnega minimalnega dohodka, določenega s predpisi o socialnem varstvu. Sredstva v višini osnovnega minimalnega dohodka mora imeti zagotovljena tudi za vsako osebo, ki jo mora preživljati.</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Iz teh določb izhaja, da mora prosilec razpolagati z zadostnimi sredstvi za preživljanje, taka pa so sredstva vsaj v višini osnovnega minimalnega dohodka. Nadalje je razvidno, da je zakonodajalec pri opredelitvi obravnavanega pogoja uporabil splošen pojem "sredstva". Navedena splošnost kaže, da njegov namen ni bil v omejevanju za preživljanje potrebnih sredstev na določeno vrsto in obliko premoženja. To ne izhaja niti iz ostalih določb [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] v smislu, da oseba nima zagotovljenih sredstev za preživljanje, če ne razpolaga s točno določenim premoženjem oziroma virom tega premoženja. Tako tudi ni določeno, da so sredstva, ki po tem zakonu zagotavljajo materialno in socialno varnost, samo sredstva, ki jih prosilec prejme v obliki denarnih izplačil. Po navedenem je torej kot sredstva, ki prosilcu zagotavljajo materialno in socialno varnost, upoštevati vse, kar ima svojo denarno vrednost in je lahko predmet prosilčevega razpolaganja. To pa niso samo denarni prejemki, ampak tudi ostalo prosilčevo premoženje (nepremičnine, premičnine večje vrednosti, poslovni deleži v družbi itd.) (Sodba VSRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111452455 X Ips 41/2021] z dne 25. 10. 2021, 14. točka obrazložitve). </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Tako razlago potrjuje tudi namen določitve obravnavanega pogoja v zakonu. Kot izhaja iz zakonodajnega gradiva, se navedeni pogoj nanaša na zagotavljanje socialne varnosti osebe, ki prosi za sprejem v državljanstvo. Določen je iz razloga neobremenitve javnih služb, ki v Republiki Sloveniji zagotavljajo pravico do socialne varnosti in pravic z naslova socialnega varstva. Čim je tako, pa je pomemben ne le prosilčev dohodkovni položaj, ampak tudi njegov premoženjski položaj v širšem smislu. Premoženje osebe se namreč upošteva pri odločanju o tem, ali oseba izpolnjuje pogoje za pridobitev socialnovarstvenih izplačil. (ibid., 15. točka obrazložitve). </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Navedeno daje torej podlago za sklepanje, da prosilec, ki razpolaga z zadostnim premoženjem (to pa niso nujno samo denarni prejemki), ne izkazuje potrebe po socialnovarstvenih prejemkih. Ker zato do njih ni upravičen in v takem primeru njegovo preživljanje ne bremeni javnih sredstev, mu tudi ni mogoče očitati, da s svojim premoženjem ne izpolnjuje pogoja imetništva zadostnih sredstev v smislu določbe iz prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] (ibid., 16. točka obrazložitve). </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Iz namena, zaradi katerega je v [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] določen pogoj iz 4. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS], pa izhaja tudi, da mora imeti prosilec zagotovljena potrebna sredstva za preživljanje ne le v času odločanja o prošnji, ampak da morajo biti podane okoliščine, ki omogočajo prognozo, da bo tudi v bodoče sposoben zagotavljati svojo materialno in socialno varnost (ibid., 17. točka obrazložitve). </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Glede na obrazloženo je treba za ugotovitev izpolnjevanja obravnavanega zakonskega pogoja ugotoviti prosilčevo premoženjsko stanje, ali to (glede na vrednost) zagotavlja njegovo materialno in socialno varnost ter okoliščine, ki omogočajo sklepanje o prosilčevi nadaljnji neodvisnosti od prejemkov iz javne blagajne (ibid., 18. točka obrazložitve).</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS] pa nadalje v 28. členu pooblašča Vlado Republike Slovenije, da s podzakonskim predpisom določi (med drugim) tudi merila za ugotavljanje pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji in pogoja sredstev, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije] (Ur. l. RS, št. 51/07 in nasl., v nadaljevanju: Uredba) tako v 2. členu določa merila za ugotavljanje pogoja dejanskega življenja, v 3. členu pa nadalje določa tudi merila za ugotavljanje pogoja sredstev, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost. '''Pri ureditvi teh vprašanj je vlada v skladu z legalitetnim načelom iz drugega odstavka 120. člena Ustave vezana na razloženi zakonski okvir''', kar pomeni, da s svojim predpisom, ki je izdan za izvrševanje zakona, ne sme samostojno urejati pravic in obveznosti in jih tudi ne spreminjati. Tako [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] z določbami, ki urejajo način izvajanja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS], tudi ne sme ožiti upravičenj, ki izhajajo iz zakonskih določb, med drugim možnosti dokazovanja izpolnjevanja zakonskega pogoja (sodba VSRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111452455 X Ips 41/2021], 18. točka obrazložitve).</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Vrhovno sodišče ugotavlja tudi, da [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] meril za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja materialne in socialne varnosti '''izrecno ne predpisuje'''. V prvem odstavku 3. člena določa le, da se kot sredstvo, ki zagotavlja materialno in socialno varnost iz 4. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS], šteje, če prosilec vsaj dve leti pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo neprekinjeno prejema enega izmed v nadaljevanju naštetih prejemkov. Na podlagi tega je mogoče posredno sklepati na uporabljena merila, in sicer na merilo vrste premoženja (prejemki, ki jih prosilec prejema na eni od naštetih pravnih podlag) in specifikam tega premoženja podrejeno merilo rednosti (kontinuiranosti) oziroma periodičnosti pridobivanja dohodka v dveletnem časovnem obdobju pred vložitvijo prošnje (ibid., 19. točka obrazložitve).</div><div style="text-align: justify;" ></div><div style="text-align: justify;" >[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] torej na podlagi izkazanega neprekinjenega prejemanja enega izmed naštetih prejemkov v določenem časovnem obdobju pred vložitvijo prošnje '''vzpostavlja domnevo obstoja potrebnih sredstev za preživljanje''' in s tem izpolnjevanje pogoja iz 4. točke prvega odstavka 10. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13 ZDRS]. Bistvo domneve je namreč, da kot resnično predpostavlja nekaj, kar je verjetno resnično. '''Smisel domnev v pravu je tako v olajšanju dokazovanja, pri čemer mora stranka dokazati okoliščine, na katerih temelji pravna domneva.''' To pomeni, da se določba [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredbe] o izkazanem neprekinjenem prejemanju enega izmed naštetih prejemkov v določenem časovnem obdobju pred vložitvijo prošnje uporablja za namen določene pravne domneve v zvezi s taksativno naštetimi prejemki prosilca za sprejem v državljanstvo. Pomeni pa tudi, da '''prosilcu, ki izkaže okoliščine iz 3. člena '''[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredbe]''', ni treba dodatno dokazovati izpolnjevanja obravnavanega zakonskega pogoja, saj že Uredba nalaga sklepanje, da ima potrebna sredstva.''' Po navedenem [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4352 Uredba] z določitvijo časovnega obdobja prejemanja denarnih sredstev pred vložitvijo vloge '''ne določa dodatnega pogoja za sprejem v državljanstvo''' (ibid, 20. točka obrazložitve). </div><div style="text-align: justify;" ></div><div style="text-align: justify;" ></div><div style="text-align: justify;" >
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

</div>
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ugotavljanje pravno relevantnih dejstev in presoja izpolnjevanja pogojev splošno po ZUP in s specifikami po področnem zakonu

2024-03-08T09:35:59Z

GrahAnita: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja<br>

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora <br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Postopanje, če izvedenec v danem roku ne predloži pisnega izvida in mnenja

2024-02-28T11:50:49Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Postopanje, če izvedenec v danem roku ne predloži pisnega izvida in mnenja - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 28. 2. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je v upravnem postopku postavil izvedenca (npr. sodnega izvedenca). Le-ta pa v določenem roku ni pripravil izvedenskega izvida in mnenja, kljub temu, da je organ preveril ali je izvedenec v danem obdobju prost in ga tudi večkrat pozval k predložitvi pisnega izvida in mnenja. Ali je treba izvedenca v takem primeru kaznovati z denarno kaznijo po ZUP ali v primeru, ko gre za sodnega izvedenca, pozvati oziroma dati pobudo Ministrstvu za pravosodje k ustreznemu ukrepanju po Zakonu o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih? <br>
== '''Odgovor:''' ==

V upravnem postopku sodelujejo različni udeleženci postopka, poleg nujnih – uradne osebe v imenu pristojnega upravnega organa in stranke – tudi drugi udeleženci (v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 74 in 75). Med slednje sodijo tudi izvedenci – posamezniki, skupina posameznikov, znanstveni zavodi ali druge organizacije, ki na zahtevo uradne osebe, ki <span>ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem</span>, v upravnem postopku pripravijo strokovno mnenje in izvid, ki je potrebno za pravilno ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva ter posledično pomembno za rešitev zadeve ([[Zak:ZUP#189. .C4.8Dlen{{!}}189. člen ZUP]]).<p style="text-align: justify;">Kot izhaja iz [[Zak:ZUP#191. .C4.8Dlen{{!}}191. člena ZUP]] je '''izvedenec dolžan opraviti delo''', ki mu je bilo s strani uradne osebe s pisnim sklepom tudi določeno. Njegova '''dolžnost '''tako ni pogodbena, temveč '''javnopravna''', '''saj izhaja iz oblastnega sklepa o njegovi določitvi'''. Temu v primeru kršitve ustrezno sledijo tudi sankcije ([[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člen ZUP]]) (Sitar, v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 341, glej tudi primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje,_%C4%8De_izvedenec_brez_svoje_krivde_ne_izdela_izvedenskega_mnenja_v_roku Postopanje, če izvedenec brez svoje krivde ne izdela izvedenskega mnenja v roku]).</p>
ZUP v prvem odstavku [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člena]] predvideva možnost, ne pa tudi dolžnost, uradne osebe, da zaradi okoliščin izvedencu izreče '''denarno kazen do 500 evrov '''pred izrekom katere pa mora izvedenca o tem tudi poučiti ([[Zak:ZUP#73. .C4.8Dlen{{!}}73. člen ZUP]]). Pri tem se morajo upoštevati okoliščine konkretnega primera. Potrebno je izpostaviti, da '''je izvedenec nadomestljiv <span>in iz tega razloga mu ni mogoče dvakrat zapored naložiti denarne kazni,</span>''' če ne želi opraviti izvedenskega dela (Sitar, v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 361-362).

Najbolj koristno je v takih primerih poleg morebitne kazni - naložitve stroškov, preprosto '''določiti novega izvedenca'''. Poleg naložitve denarne kazni zaradi neopravljenega izvedenskega dela je mogoče izvedencu po prvem odstavku [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. členu ZUP]] odrediti tudi plačilo stroškov v postopku, ki so posledica ne predložitve pisnega izvida in mnenja (Sitar, v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 361-362).

Ker gre v obravnavanem primeru za sodnega izvedenca, za katerega velja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7726 Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih] (ZSICT, Ur. l. RS, št. 22/18 in nasl.) pa je potrebno upoštevati tudi določbe tega zakona. Po 3. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7726 ZSICT] se sme sodni izvedenec sklicevati na ta status, kadar daje izvide, mnenje in cenitve na zahtevo upravnega organa v upravnem postopku. Če  svojega dela ne opravi korektno ali ga niti ne opravi, to pomeni (poleg kršitve določb ZUP) tudi kršitev določb [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7726 ZSICT], ki v VII. poglavju ureja tudi disciplinsko odgovornost in postopek. 

Na podlagi vsega navedena lahko zaključimo, da v konkretnem primeru '''uradna oseba na podlagi prvega odstavka '''[[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člena ZUP]]'''izvedenca kaznuje v denarju, ker ni predložil pisnega izvida in mnenja v danem roku.''' Če nastanejo zaradi nepredložitve pisnega izvida in mnenja stroški v postopku, se lahko odredi, da jih plača izvedenec. Sklep o denarni kazni ali o plačilu stroškov izda uradna oseba, ki vodi postopek (drugi odstavek [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člena ZUP]]). Sklep lahko kasneje ob predložitvi opravičila uradna oseba tudi odpravi.  '''Če gre za več primerov pri katerih je izvedenec kršil svoje dolžnosti ali pri njem prihaja do hujših odstopanj oziroma s katerimkoli svojim ravnanjem krni ugled ali verodostojnost izvedenstva, pa je primerno, da se poleg izreka denarne kazni po ZUP, na Ministrstvo za pravosodje poda tudi pobuda za  ustrezno ukrepanje v skladu s določbami '''[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7726 ZSICT]'''. '''<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Roki]]

Postopanje, če izvedenec v danem roku ne predloži pisnega izvida in mnenja

2024-02-28T11:46:23Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Postopanje, če izvedenec v danem roku ne predloži pisnega izvida in mnenja - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 28. 2. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je v upravnem postopku postavil izvedenca (npr. sodnega izvedenca). Le-ta pa v določenem roku ni pripravil izvedenskega izvida in mnenja, kljub temu, da je organ preveril ali je izvedenec v danem obdobju prost in ga tudi večkrat pozval k predložitvi pisnega izvida in mnenja. Ali je treba izvedenca v takem primeru kaznovati z denarno kaznijo po ZUP ali v primeru, ko gre za sodnega izvedenca, pozvati oziroma dati pobudo Ministrstvu za pravosodje k ustreznemu ukrepanju po Zakonu o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih? <br>
== '''Odgovor:''' ==

V upravnem postopku sodelujejo različni udeleženci postopka, poleg nujnih – uradne osebe v imenu pristojnega upravnega organa in stranke – tudi drugi udeleženci (v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 74 in 75). Med slednje sodijo tudi izvedenci – posamezniki, skupina posameznikov, znanstveni zavodi ali druge organizacije, ki na zahtevo uradne osebe, ki <span style="text-decoration: underline;">ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem</span>, v upravnem postopku pripravijo strokovno mnenje in izvid, ki je potrebno za pravilno ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva ter posledično pomembno za rešitev zadeve ([[Zak:ZUP#189. .C4.8Dlen{{!}}189. člen ZUP]]).<p style="text-align: justify;">Kot izhaja iz [[Zak:ZUP#191. .C4.8Dlen{{!}}191. člena ZUP]] je '''izvedenec dolžan opraviti delo''', ki mu je bilo s strani uradne osebe s pisnim sklepom tudi določeno. Njegova '''dolžnost '''tako ni pogodbena, temveč '''javnopravna''', '''saj izhaja iz oblastnega sklepa o njegovi določitvi'''. Temu v primeru kršitve ustrezno sledijo tudi sankcije ([[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člen ZUP]]) (Sitar, v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 341, glej tudi primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje,_%C4%8De_izvedenec_brez_svoje_krivde_ne_izdela_izvedenskega_mnenja_v_roku Postopanje, če izvedenec brez svoje krivde ne izdela izvedenskega mnenja v roku]).</p>
ZUP v prvem odstavku [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člena]] predvideva možnost, ne pa tudi dolžnost, uradne osebe, da zaradi okoliščin izvedencu izreče '''denarno kazen do 500 evrov '''pred izrekom katere pa mora izvedenca o tem tudi poučiti ([[Zak:ZUP#73. .C4.8Dlen{{!}}73. člen ZUP]]). Pri tem se morajo upoštevati okoliščine konkretnega primera. Potrebno je izpostaviti, da '''je izvedenec nadomestljiv''' <span style="text-decoration: underline;">in iz tega razloga mu ni mogoče dvakrat zapored naložiti denarne kazni,</span> če ne želi opraviti izvedenskega dela (Sitar, v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 361-362).

Najbolj koristno je v takih primerih poleg morebitne kazni - naložitve stroškov, preprosto '''določiti novega izvedenca'''. Poleg naložitve denarne kazni zaradi neopravljenega izvedenskega dela je mogoče izvedencu po prvem odstavku [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. členu ZUP]] odrediti tudi plačilo stroškov v postopku, ki so posledica ne predložitve pisnega izvida in mnenja (Sitar, v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 361-362).

Ker gre v obravnavanem primeru za sodnega izvedenca, za katerega velja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7726 Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih] (ZSICT, Ur. l. RS, št. 22/18 in nasl.) pa je potrebno upoštevati tudi določbe tega zakona. Po 3. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7726 ZSICT] se sme sodni izvedenec sklicevati na ta status, kadar daje izvide, mnenje in cenitve na zahtevo upravnega organa v upravnem postopku. Če  svojega dela ne opravi korektno ali ga niti ne opravi, to pomeni (poleg kršitve določb ZUP) tudi kršitev določb [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7726 ZSICT], ki v VII. poglavju ureja tudi disciplinsko odgovornost in postopek. 

Na podlagi vsega navedena lahko zaključimo, da v konkretnem primeru '''uradna oseba na podlagi prvega odstavka '''[[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člena ZUP]]'''izvedenca kaznuje v denarju, ker ni predložil pisnega izvida in mnenja v danem roku.''' Če nastanejo zaradi nepredložitve pisnega izvida in mnenja stroški v postopku, se lahko odredi, da jih plača izvedenec. Sklep o denarni kazni ali o plačilu stroškov izda uradna oseba, ki vodi postopek (drugi odstavek [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člena ZUP]]). Sklep lahko kasneje ob predložitvi opravičila uradna oseba tudi odpravi.  '''Če gre za več primerov pri katerih je izvedenec kršil svoje dolžnosti ali pri njem prihaja do hujših odstopanj oziroma s katerimkoli svojim ravnanjem krni ugled ali verodostojnost izvedenstva, pa je primerno, da se poleg izreka denarne kazni po ZUP, na Ministrstvo za pravosodje poda tudi pobuda za  ustrezno ukrepanje v skladu s določbami '''[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7726 ZSICT]'''. '''<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Roki]]

Postopanje, če izvedenec v danem roku ne predloži pisnega izvida in mnenja

2024-02-28T11:46:03Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Postopanje, če izvedenec v danem roku ne predloži pisnega izvida in mnenja - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 28. 2. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je v upravnem postopku postavil izvedenca (npr. sodnega izvedenca). Le-ta pa v določenem roku ni pripravil izvedenskega izvida in mnenja, kljub temu, da je organ preveril ali je izvedenec v danem obdobju prost in ga tudi večkrat pozval k predložitvi pisnega izvida in mnenja. Ali je treba izvedenca v takem primeru kaznovati z denarno kaznijo po ZUP ali v primeru, ko gre za sodnega izvedenca, pozvati oziroma dati pobudo Ministrstvu za pravosodje k ustreznemu ukrepanju po Zakonu o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih? <br>
== '''Odgovor:''' ==

V upravnem postopku sodelujejo različni udeleženci postopka, poleg nujnih – uradne osebe v imenu pristojnega upravnega organa in stranke – tudi drugi udeleženci (v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 74 in 75). Med slednje sodijo tudi izvedenci – posamezniki, skupina posameznikov, znanstveni zavodi ali druge organizacije, ki na zahtevo uradne osebe, ki <span style="text-decoration: underline;">ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem</span>, v upravnem postopku pripravijo strokovno mnenje in izvid, ki je potrebno za pravilno ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva ter posledično pomembno za rešitev zadeve ([[Zak:ZUP#189. .C4.8Dlen{{!}}189. člen ZUP]]).<p style="text-align: justify;">Kot izhaja iz [[Zak:ZUP#191. .C4.8Dlen{{!}}191. člena ZUP]] je '''izvedenec dolžan opraviti delo''', ki mu je bilo s strani uradne osebe s pisnim sklepom tudi določeno. Njegova '''dolžnost '''tako ni pogodbena, temveč '''javnopravna''', '''saj izhaja iz oblastnega sklepa o njegovi določitvi'''. Temu v primeru kršitve ustrezno sledijo tudi sankcije ([[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člen ZUP]]) (Sitar, v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 341, glej tudi primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje,_%C4%8De_izvedenec_brez_svoje_krivde_ne_izdela_izvedenskega_mnenja_v_roku Postopanje, če izvedenec brez svoje krivde ne izdela izvedenskega mnenja v roku]).</p>
ZUP v prvem odstavku [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člena]] predvideva možnost, ne pa tudi dolžnost, uradne osebe, da zaradi okoliščin izvedencu izreče '''denarno kazen do 500 evrov '''pred izrekom katere pa mora izvedenca o tem tudi poučiti ([[Zak:ZUP#73. .C4.8Dlen{{!}}73. člen ZUP]]). Pri tem se morajo upoštevati okoliščine konkretnega primera. Potrebno je izpostaviti, da '''je izvedenec nadomestljiv''' <span style="text-decoration: underline;">in iz tega razloga mu ni mogoče dvakrat zapored naložiti denarne kazni,</span> če ne želi opraviti izvedenskega dela (Sitar, v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 361-362).

Najbolj koristno je v takih primerih poleg morebitne kazni - naložitve stroškov, preprosto '''določiti novega izvedenca'''. Poleg naložitve denarne kazni zaradi neopravljenega izvedenskega dela je mogoče izvedencu po prvem odstavku [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. členu ZUP]] odrediti tudi plačilo stroškov v postopku, ki so posledica ne predložitve pisnega izvida in mnenja (Sitar, v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 361-362).

Ker gre v obravnavanem primeru za sodnega izvedenca, za katerega velja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7726 Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih] (ZSICT, Ur. l. RS, št. 22/18 in nasl.) pa je potrebno upoštevati tudi določbe tega zakona. Po 3. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7726 ZSICT] se sme sodni izvedenec sklicevati na ta status, kadar daje izvide, mnenje in cenitve na zahtevo upravnega organa v upravnem postopku. Če  svojega dela ne opravi korektno ali ga niti ne opravi, to pomeni (poleg kršitve določb ZUP) tudi kršitev določb [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7726 ZSICT], ki v VII. poglavju ureja tudi disciplinsko odgovornost in postopek. 

Na podlagi vsega navedena lahko zaključimo, da v konkretnem primeru '''uradna oseba na podlagi prvega odstavka '''[[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člena ZUP]]'''izvedenca kaznuje v denarju, ker ni predložil pisnega izvida in mnenja v danem roku.''' Če nastanejo zaradi nepredložitve pisnega izvida in mnenja stroški v postopku, se lahko odredi, da jih plača izvedenec. Sklep o denarni kazni ali o plačilu stroškov izda uradna oseba, ki vodi postopek (drugi odstavek [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člena ZUP]]). Sklep lahko kasneje ob predložitvi opravičila uradna oseba tudi odpravi.  '''Če gre za več primerov pri katerih je izvedenec kršil svoje dolžnosti ali pri njem prihaja do hujših odstopanj oziroma s katerimkoli svojim ravnanjem krni ugled ali verodostojnost izvedenstva, pa je primerno, da se poleg izreka denarne kazni po ZUP, na Ministrstvo za pravosodje poda tudi pobuda za  ustrezno ukrepanje v skladu s določbami '''[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7726 ZSICT]'''. '''<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:»Roki«]]

Postopanje, če izvedenec v danem roku ne predloži pisnega izvida in mnenja

2024-02-28T11:43:55Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Postopanje, če izvedenec v danem roku ne predloži pisnega izvida in mnenja - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 28. 2. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je v upravnem postopku postavil izvedenca (npr. sodnega izvedenca). Le-ta pa v določenem roku ni pripravil izvedenskega izvida in mnenja, kljub temu, da je organ preveril ali je izvedenec v danem obdobju prost in ga tudi večkrat pozval k predložitvi pisnega izvida in mnenja. Ali je treba izvedenca v takem primeru kaznovati z denarno kaznijo po ZUP ali v primeru, ko gre za sodnega izvedenca, pozvati oziroma dati pobudo Ministrstvu za pravosodje k ustreznemu ukrepanju po Zakonu o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih? <br>
== '''Odgovor:''' ==

V upravnem postopku sodelujejo različni udeleženci postopka, poleg nujnih – uradne osebe v imenu pristojnega upravnega organa in stranke – tudi drugi udeleženci (v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 74 in 75). Med slednje sodijo tudi izvedenci – posamezniki, skupina posameznikov, znanstveni zavodi ali druge organizacije, ki na zahtevo uradne osebe, ki <span style="text-decoration: underline;">ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem</span>, v upravnem postopku pripravijo strokovno mnenje in izvid, ki je potrebno za pravilno ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva ter posledično pomembno za rešitev zadeve ([[Zak:ZUP#189. .C4.8Dlen{{!}}189. člen ZUP]]).<p style="text-align: justify;">Kot izhaja iz [[Zak:ZUP#191. .C4.8Dlen{{!}}191. člena ZUP]] je '''izvedenec dolžan opraviti delo''', ki mu je bilo s strani uradne osebe s pisnim sklepom tudi določeno. Njegova '''dolžnost '''tako ni pogodbena, temveč '''javnopravna''', '''saj izhaja iz oblastnega sklepa o njegovi določitvi'''. Temu v primeru kršitve ustrezno sledijo tudi sankcije ([[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člen ZUP]]) (Sitar, v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 341, glej tudi primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje,_%C4%8De_izvedenec_brez_svoje_krivde_ne_izdela_izvedenskega_mnenja_v_roku Postopanje, če izvedenec brez svoje krivde ne izdela izvedenskega mnenja v roku]).</p>
ZUP v prvem odstavku [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člena]] predvideva možnost, ne pa tudi dolžnost, uradne osebe, da zaradi okoliščin izvedencu izreče '''denarno kazen do 500 evrov '''pred izrekom katere pa mora izvedenca o tem tudi poučiti ([[Zak:ZUP#73. .C4.8Dlen{{!}}73. člen ZUP]]). Pri tem se morajo upoštevati okoliščine konkretnega primera. Potrebno je izpostaviti, da '''je izvedenec nadomestljiv''' <span style="text-decoration: underline;">in iz tega razloga mu ni mogoče dvakrat zapored naložiti denarne kazni,</span> če ne želi opraviti izvedenskega dela (Sitar, v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 361-362).

Najbolj koristno je v takih primerih poleg morebitne kazni - naložitve stroškov, preprosto '''določiti novega izvedenca'''. Poleg naložitve denarne kazni zaradi neopravljenega izvedenskega dela je mogoče izvedencu po prvem odstavku [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. členu ZUP]] odrediti tudi plačilo stroškov v postopku, ki so posledica ne predložitve pisnega izvida in mnenja (Sitar, v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 361-362).

Ker gre v obravnavanem primeru za sodnega izvedenca, za katerega velja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7726 Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih] (ZSICT, Ur. l. RS, št. 22/18 in nasl.) pa je potrebno upoštevati tudi določbe tega zakona. Po 3. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7726 ZSICT] se sme sodni izvedenec sklicevati na ta status, kadar daje izvide, mnenje in cenitve na zahtevo upravnega organa v upravnem postopku. Če  svojega dela ne opravi korektno ali ga niti ne opravi, to pomeni (poleg kršitve določb ZUP) tudi kršitev določb [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7726 ZSICT], ki v VII. poglavju ureja tudi disciplinsko odgovornost in postopek. 

Na podlagi vsega navedena lahko zaključimo, da v konkretnem primeru '''uradna oseba na podlagi prvega odstavka '''[[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člena ZUP]]'''izvedenca kaznuje v denarju, ker ni predložil pisnega izvida in mnenja v danem roku.''' Če nastanejo zaradi nepredložitve pisnega izvida in mnenja stroški v postopku, se lahko odredi, da jih plača izvedenec. Sklep o denarni kazni ali o plačilu stroškov izda uradna oseba, ki vodi postopek (drugi odstavek [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člena ZUP]]). Sklep lahko kasneje ob predložitvi opravičila uradna oseba tudi odpravi.  '''Če gre za več primerov pri katerih je izvedenec kršil svoje dolžnosti ali pri njem prihaja do hujših odstopanj oziroma s katerimkoli svojim ravnanjem krni ugled ali verodostojnost izvedenstva, pa je primerno, da se poleg izreka denarne kazni po ZUP, na Ministrstvo za pravosodje poda tudi pobuda za  ustrezno ukrepanje v skladu s določbami '''[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7726 ZSICT]'''. '''<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Roki]

Postopanje, če izvedenec v danem roku ne predloži pisnega izvida in mnenja

2024-02-28T11:42:46Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Postopanje, če izvedenec v danem roku ne predloži pisnega izvida in mnenja - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 28. 2. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je v upravnem postopku postavil izvedenca (npr. sodnega izvedenca). Le-ta pa v določenem roku ni pripravil izvedenskega izvida in mnenja, kljub temu, da je organ preveril ali je izvedenec v danem obdobju prost in ga tudi večkrat pozval k predložitvi pisnega izvida in mnenja. Ali je treba izvedenca v takem primeru kaznovati z denarno kaznijo po ZUP ali v primeru, ko gre za sodnega izvedenca, pozvati oziroma dati pobudo Ministrstvu za pravosodje k ustreznemu ukrepanju po Zakonu o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih? <br>
== '''Odgovor:''' ==

V upravnem postopku sodelujejo različni udeleženci postopka, poleg nujnih – uradne osebe v imenu pristojnega upravnega organa in stranke – tudi drugi udeleženci (v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 74 in 75). Med slednje sodijo tudi izvedenci – posamezniki, skupina posameznikov, znanstveni zavodi ali druge organizacije, ki na zahtevo uradne osebe, ki <span style="text-decoration: underline;" >ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem</span>, v upravnem postopku pripravijo strokovno mnenje in izvid, ki je potrebno za pravilno ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva ter posledično pomembno za rešitev zadeve ([[Zak:ZUP#189. .C4.8Dlen{{!}}189. člen ZUP]]).<p style="text-align: justify;" >Kot izhaja iz [[Zak:ZUP#191. .C4.8Dlen{{!}}191. člena ZUP]] je '''izvedenec dolžan opraviti delo''', ki mu je bilo s strani uradne osebe s pisnim sklepom tudi določeno. Njegova '''dolžnost '''tako ni pogodbena, temveč '''javnopravna''', '''saj izhaja iz oblastnega sklepa o njegovi določitvi'''. Temu v primeru kršitve ustrezno sledijo tudi sankcije ([[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člen ZUP]]) (Sitar, v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 341, glej tudi primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje,_%C4%8De_izvedenec_brez_svoje_krivde_ne_izdela_izvedenskega_mnenja_v_roku Postopanje, če izvedenec brez svoje krivde ne izdela izvedenskega mnenja v roku]).</p>

ZUP v prvem odstavku [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člena]] predvideva možnost, ne pa tudi dolžnost, uradne osebe, da zaradi okoliščin izvedencu izreče '''denarno kazen do 500 evrov '''pred izrekom katere pa mora izvedenca o tem tudi poučiti ([[Zak:ZUP#73. .C4.8Dlen{{!}}73. člen ZUP]]). Pri tem se morajo upoštevati okoliščine konkretnega primera. Potrebno je izpostaviti, da '''je izvedenec nadomestljiv''' <span style="text-decoration: underline;" >in iz tega razloga mu ni mogoče dvakrat zapored naložiti denarne kazni,</span> če ne želi opraviti izvedenskega dela (Sitar, v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 361-362).

Najbolj koristno je v takih primerih poleg morebitne kazni - naložitve stroškov, preprosto '''določiti novega izvedenca'''. Poleg naložitve denarne kazni zaradi neopravljenega izvedenskega dela je mogoče izvedencu po prvem odstavku [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. členu ZUP]] odrediti tudi plačilo stroškov v postopku, ki so posledica ne predložitve pisnega izvida in mnenja (Sitar, v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 361-362).

Ker gre v obravnavanem primeru za sodnega izvedenca, za katerega velja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7726 Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih] (ZSICT, Ur. l. RS, št. 22/18 in nasl.) pa je potrebno upoštevati tudi določbe tega zakona. Po 3. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7726 ZSICT] se sme sodni izvedenec sklicevati na ta status, kadar daje izvide, mnenje in cenitve na zahtevo upravnega organa v upravnem postopku. Če  svojega dela ne opravi korektno ali ga niti ne opravi, to pomeni (poleg kršitve določb ZUP) tudi kršitev določb [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7726 ZSICT], ki v VII. poglavju ureja tudi disciplinsko odgovornost in postopek. 

Na podlagi vsega navedena lahko zaključimo, da v konkretnem primeru '''uradna oseba na podlagi prvega odstavka '''[[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člena ZUP]]''' izvedenca kaznuje v denarju'''''', ker ni predložil pisnega izvida in mnenja v danem roku.''' Če nastanejo zaradi nepredložitve pisnega izvida in mnenja stroški v postopku, se lahko odredi, da jih plača izvedenec. Sklep o denarni kazni ali o plačilu stroškov izda uradna oseba, ki vodi postopek (drugi odstavek [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člena ZUP]]). Sklep lahko kasneje ob predložitvi opravičila uradna oseba tudi odpravi.  '''Če gre za več primerov pri katerih je izvedenec kršil svoje dolžnosti ali pri njem prihaja do hujših odstopanj oziroma s katerimkoli svojim ravnanjem krni ugled ali verodostojnost izvedenstva, pa je primerno, da se poleg izreka denarne kazni po ZUP, na Ministrstvo za pravosodje poda tudi pobuda za  ustrezno ukrepanje v skladu s določbami '''[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7726 ZSICT]'''. '''<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Roki]

Postopanje, če izvedenec v danem roku ne predloži pisnega izvida in mnenja

2024-02-28T11:39:23Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Postopanje, če izvedenec v danem roku ne predloži pisnega izvida in mnenja - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 28. 2. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je v upravnem postopku postavil izvedenca (npr. sodnega izvedenca). Le-ta pa v določenem roku ni pripravil izvedenskega izvida in mnenja, kljub temu, da je organ preveril ali je izvedenec v danem obdobju prost in ga tudi večkrat pozval k predložitvi pisnega izvida in mnenja. Ali je treba izvedenca v takem primeru kaznovati z denarno kaznijo po ZUP ali v primeru, ko gre za sodnega izvedenca, pozvati oziroma dati pobudo Ministrstvu za pravosodje k ustreznemu ukrepanju po Zakonu o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih? <br>
== '''Odgovor:''' ==

V upravnem postopku sodelujejo različni udeleženci postopka, poleg nujnih – uradne osebe v imenu pristojnega upravnega organa in stranke – tudi drugi udeleženci (v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 74 in 75). Med slednje sodijo tudi izvedenci – posamezniki, skupina posameznikov, znanstveni zavodi ali druge organizacije, ki na zahtevo uradne osebe, ki <span style="text-decoration: underline;" >ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem</span>, v upravnem postopku pripravijo strokovno mnenje in izvid, ki je potrebno za pravilno ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva ter posledično pomembno za rešitev zadeve ([[Zak:ZUP#189. .C4.8Dlen{{!}}189. člen ZUP]]).<p style="text-align: justify;" >Kot izhaja iz [[Zak:ZUP#191. .C4.8Dlen{{!}}191. člena ZUP]] je '''izvedenec dolžan opraviti delo''', ki mu je bilo s strani uradne osebe s pisnim sklepom tudi določeno. Njegova '''dolžnost '''tako ni pogodbena, temveč '''javnopravna''', '''saj izhaja iz oblastnega sklepa o njegovi določitvi'''. Temu v primeru kršitve ustrezno sledijo tudi sankcije ([[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člen ZUP]]) (Sitar, v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 341, glej tudi primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje,_%C4%8De_izvedenec_brez_svoje_krivde_ne_izdela_izvedenskega_mnenja_v_roku Postopanje, če izvedenec brez svoje krivde ne izdela izvedenskega mnenja v roku]).</p>

ZUP v prvem odstavku [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člena]] predvideva možnost, ne pa tudi dolžnost, uradne osebe, da zaradi okoliščin izvedencu izreče '''denarno kazen do 500 evrov '''pred izrekom katere pa mora izvedenca o tem tudi poučiti ([[Zak:ZUP#73. .C4.8Dlen{{!}}73. člen ZUP]]). Pri tem se morajo upoštevati okoliščine konkretnega primera. Potrebno je izpostaviti, da '''je izvedenec nadomestljiv''' <span style="text-decoration: underline;" >in iz tega razloga mu ni mogoče dvakrat zapored naložiti denarne kazni,</span> če ne želi opraviti izvedenskega dela (Sitar, v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 361-362).

Najbolj koristno je v takih primerih poleg morebitne kazni - naložitve stroškov, preprosto '''določiti novega izvedenca'''. Poleg naložitve denarne kazni zaradi neopravljenega izvedenskega dela je mogoče izvedencu po prvem odstavku [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. členu ZUP]] odrediti tudi plačilo stroškov v postopku, ki so posledica ne predložitve pisnega izvida in mnenja (Sitar, v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 361-362).

Ker gre v obravnavanem primeru za sodnega izvedenca, za katerega velja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7726 Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih] (ZSICT, Ur. l. RS, št. 22/18 in nasl.) pa je potrebno upoštevati tudi določbe tega zakona. Po 3. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7726 ZSICT] se sme sodni izvedenec sklicevati na ta status, kadar daje izvide, mnenje in cenitve na zahtevo upravnega organa v upravnem postopku. Če  svojega dela ne opravi korektno ali ga niti ne opravi, to pomeni (poleg kršitve določb ZUP) tudi kršitev določb [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7726 ZSICT], ki v VII. poglavju ureja tudi disciplinsko odgovornost in postopek. 

Na podlagi vsega navedena lahko zaključimo, da v konkretnem primeru '''uradna oseba na podlagi prvega odstavka '''[[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člena ZUP]]''' izvedenca kaznuje v denarju'''''', ker ni predložil pisnega izvida in mnenja v danem roku.''' Če nastanejo zaradi nepredložitve pisnega izvida in mnenja stroški v postopku, se lahko odredi, da jih plača izvedenec. Sklep o denarni kazni ali o plačilu stroškov izda uradna oseba, ki vodi postopek (drugi odstavek [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člena ZUP]]). Sklep lahko kasneje ob predložitvi opravičila uradna oseba tudi odpravi.  '''Če gre za več primerov pri katerih je izvedenec kršil svoje dolžnosti ali pri njem prihaja do hujših odstopanj oziroma s katerimkoli svojim ravnanjem krni ugled ali verodostojnost izvedenstva, pa je primerno, da se poleg izreka denarne kazni po ZUP, na Ministrstvo za pravosodje poda tudi pobuda za  ustrezno ukrepanje v skladu s določbami '''[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7726 ZSICT]'''. '''<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Postopanje, če izvedenec v danem roku ne predloži pisnega izvida in mnenja

2024-02-28T11:20:19Z

GrahAnita: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Iztek roka na delovno soboto ali dela prost dan

2024-02-19T09:34:38Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Iztek roka na delovno soboto ali dela prost dan - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 19. 11. 2010, pregled 30. 11. 2022, dopolnitev 19. 2. 2024

'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku in uradna oseba, ki vodi upravni postopek
== '''Vprašanje:''' ==

Odločba je bila vročena v petek 18. 7. Kdaj je bil zadnji dan za vložitev pritožbe zoper to odločbo, da ne bo prepozna, če je rok za pritožbo po področnem predpisu 8 dni? Sobota, 26. 7. je bila pri organu delovna sobota, stranka pa je svojo vlogo poslala priporočeno po pošti, v ponedeljek, dne 28. 7. Kako mora upravni organ ravnati s tako vlogo?

Kaj pa v primeru, da je upravni organ izdal odločbo in jo vročil stranki (npr. v petek, 16. 7.), kdaj postane odločba dokončna in pravnomočna, če se 15. dan izteče na dela prost dan (npr. na soboto, 31. 7.)?

Kako ravnati v primeru, ko je stranka, ki živi v tujini, zamudila zadnji dan roka za vložitev pritožbe, saj je v državi, kjer prebiva, to dela prost dan. Stranka zato vloži pritožbo prvi naslednji delovni dan (priporočeno ali osebno pri tujem organu, s katerim organ v Republiki Sloveniji sodeluje). Ali se lahko takšno pritožbo šteje za pravočasno oziroma ali se lahko torej pri štetju rokov upoštevajo dela prosti dnevi v tujini?<br>
== '''Odgovor:''' ==

[[Zak:ZUP#101._.C4.8Dlen{{!}}101. člen ZUP]] določa, da se '''rok, ki se izteče na dan, ko organ ne dela, prenese na naslednji delovni dan'''. V kolikor pa se rok izteče na dan, ko organ dela, in sicer naj bo to le glavna pisarna ali vložišče, se rok ne prenese, temveč se izteče na ta delovni dan, torej tudi na soboto. Vloga, vložena v ponedeljek, 28. 7., zato šteje za prepozno in jo je po [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]] potrebno zavreči s sklepom.

Nadalje prvi dostavek [[Zak:ZUP#101._.C4.8Dlen{{!}}101. člena ZUP]] določa, da vsi procesni roki tečejo nepretrgoma – začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 341).

Torej če je pritožba dovoljena in je rok za pritožbo petnajst dni od vročitve (npr. vročitev opravljena 16. 7. 20x), začne rok teči prvi naslednji dan (npr. v soboto, 17. 7.) in se izteče na petnajsti dan, odločba pa postane dokončna in pravnomočna prvi naslednji dan po izteku roka za pritožbo.

Če se rok izteče na nedeljo, praznik ali dela prost dan (npr. na soboto, 31. 7.), se iztek roka prenese na prvi naslednji delovni dan (npr. na ponedeljek, 2. 8.). '''Odločba postane dokončna in pravnomočna en dan po izteku zadnjega dne za pritožbo''' (npr. v torek, 3. 8.).

V primeru, ko stranka zamudi zadnji rok za vložitev pritožbe, zaradi tega ker je bil v državi v kateri prebiva to dela prost dan in vloži pritožbo prvi naslednji delovni dan, velja, da '''organ takšne pritožbe ne more šteti kot pravočasne'''. Roki se namreč iztečejo z zaključkom določenega dne, torej ob polnoči, vendar mora prizadeta oseba upoštevati, da vse do te ure ne bo mogla opraviti procesnega dejanja, saj je vezana na delovni čas organa, delovni čas pošte ali druge osebe in tudi morebitne praznike, ki veljajo v državi od koder stranka pošilja, čeprav takega praznika v Sloveniji ni. '''Zato mora oseba, da bi pošiljko vložila pravočasno, tako pošiljko poslati dan prej, kajti prazniki ali dela prosti dnevi v tujini ne vplivajo na tek rokov po ZUP, če to ni hkrati praznik ali dela prost dan v Sloveniji '''(Podlipnik v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 620-621, glej tudi sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111414705 III U 236/2016-10] z dne 30. 5. 2017, 10. točka obrazložitve). V skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#101. .C4.8Dlen{{!}}101. člena ZUP]] torej '''na iztek rokov vplivajo le dela prosti dnevi oziroma prazniki <span style="text-decoration: underline;">v Republiki Sloveniji</span>'''.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

<br>

[[Category:Roki]] [[Category:Dokončnost_in_pravnomočnost]]

Iztek roka na delovno soboto ali dela prost dan

2024-02-19T09:32:53Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Iztek roka na delovno soboto ali dela prost dan - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 19. 11. 2010, pregled 30. 11. 2022, dopolnitev 19. 2. 2024

'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku in uradna oseba, ki vodi upravni postopek
== '''Vprašanje:''' ==

Odločba je bila vročena v petek 18. 7. Kdaj je bil zadnji dan za vložitev pritožbe zoper to odločbo, da ne bo prepozna, če je rok za pritožbo po področnem predpisu 8 dni? Sobota, 26. 7. je bila pri organu delovna sobota, stranka pa je svojo vlogo poslala priporočeno po pošti, v ponedeljek, dne 28. 7. Kako mora upravni organ ravnati s tako vlogo?

Kaj pa v primeru, da je upravni organ izdal odločbo in jo vročil stranki (npr. v petek, 16. 7.), kdaj postane odločba dokončna in pravnomočna, če se 15. dan izteče na dela prost dan (npr. na soboto, 31. 7.)?

Kako ravnati v primeru, ko je stranka, ki živi v tujini, zamudila zadnji dan roka za vložitev pritožbe, saj je v državi, kjer prebiva, to dela prost dan. Stranka zato vloži pritožbo prvi naslednji delovni dan (priporočeno ali osebno pri tujem organu, s katerim organ v Republiki Sloveniji sodeluje). Ali se lahko takšno pritožbo šteje za pravočasno oziroma ali se lahko torej pri štetju rokov upoštevajo dela prosti dnevi v tujini?<br>
== '''Odgovor:''' ==

[[Zak:ZUP#101._.C4.8Dlen{{!}}101. člen ZUP]] določa, da se '''rok, ki se izteče na dan, ko organ ne dela, prenese na naslednji delovni dan'''. V kolikor pa se rok izteče na dan, ko organ dela, in sicer naj bo to le glavna pisarna ali vložišče, se rok ne prenese, temveč se izteče na ta delovni dan, torej tudi na soboto. Vloga, vložena v ponedeljek, 28. 7., zato šteje za prepozno in jo je po [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]] potrebno zavreči s sklepom.

Nadalje prvi dostavek [[Zak:ZUP#101._.C4.8Dlen{{!}}101. člena ZUP]] določa, da vsi procesni roki tečejo nepretrgoma – začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 341).

Torej če je pritožba dovoljena in je rok za pritožbo petnajst dni od vročitve (npr. vročitev opravljena 16. 7. 20x), začne rok teči prvi naslednji dan (npr. v soboto, 17. 7.) in se izteče na petnajsti dan, odločba pa postane dokončna in pravnomočna prvi naslednji dan po izteku roka za pritožbo.

Če se rok izteče na nedeljo, praznik ali dela prost dan (npr. na soboto, 31. 7.), se iztek roka prenese na prvi naslednji delovni dan (npr. na ponedeljek, 2. 8.). '''Odločba postane dokončna in pravnomočna en dan po izteku zadnjega dne za pritožbo''' (npr. v torek, 3. 8.).

V primeru, ko stranka zamudi zadnji rok za vložitev pritožbe, zaradi tega ker je bil v državi v kateri prebiva to dela prost dan in vloži pritožbo prvi naslednji delovni dan, velja, da '''organ takšne pritožbe ne more šteti kot pravočasne'''. Roki se namreč iztečejo z zaključkom določenega dne, torej ob polnoči, vendar mora prizadeta oseba upoštevati, da vse do te ure ne bo mogla opraviti procesnega dejanja, saj je vezana na delovni čas organa, delovni čas pošte ali druge osebe in tudi morebitne praznike, ki veljajo v državi od koder stranka pošilja, čeprav takega praznika v Sloveniji ni. '''Zato mora oseba, da bi pošiljko vložila pravočasno, tako pošiljko poslati dan prej, kajti prazniki ali dela prosti dnevi v tujini ne vplivajo na tek rokov po ZUP, če to ni hkrati praznik ali dela prost dan v Sloveniji '''(Podlipnik v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 620-621, glej tudi sodbo UPRS[http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111414705 III U 236/2016-10] z dne 30. 5. 2017, 10. točka obrazložitve). V skladu z drugim odstavkom [[ZUP#101. .C4.8Dlen{{!}}101. člena ZUP]]  torej '''na iztek rokov vplivajo le dela prosti dnevi oziroma prazniki <span style="text-decoration: underline;">v Republiki Sloveniji</span>'''.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

<br>

[[Category:Roki]] [[Category:Dokončnost_in_pravnomočnost]]

Iztek roka na delovno soboto ali dela prost dan

2024-02-19T09:30:34Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Iztek roka na delovno soboto ali dela prost dan - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 19. 11. 2010, pregled 30. 11. 2022, dopolnitev 19. 2. 2024

== '''Vprašanje:''' ==

Odločba je bila vročena v petek 18. 7. Kdaj je bil zadnji dan za vložitev pritožbe zoper to odločbo, da ne bo prepozna, če je rok za pritožbo po področnem predpisu 8 dni? Sobota, 26. 7. je bila pri organu delovna sobota, stranka pa je svojo vlogo poslala priporočeno po pošti, v ponedeljek, dne 28. 7. Kako mora upravni organ ravnati s tako vlogo?

Kaj pa v primeru, da je upravni organ izdal odločbo in jo vročil stranki (npr. v petek, 16. 7.), kdaj postane odločba dokončna in pravnomočna, če se 15. dan izteče na dela prost dan (npr. na soboto, 31. 7.)?

Kako ravnati v primeru, ko je stranka, ki živi v tujini, zamudila zadnji dan roka za vložitev pritožbe, saj je v državi, kjer prebiva, to dela prost dan. Stranka zato vloži pritožbo prvi naslednji delovni dan (priporočeno ali osebno pri tujem organu, s katerim organ v Republiki Sloveniji sodeluje). Ali se lahko takšno pritožbo šteje za pravočasno oziroma ali se lahko torej pri štetju rokov upoštevajo dela prosti dnevi v tujini?<br>
== '''Odgovor:''' ==

[[Zak:ZUP#101._.C4.8Dlen{{!}}101. člen ZUP]] določa, da se '''rok, ki se izteče na dan, ko organ ne dela, prenese na naslednji delovni dan'''. V kolikor pa se rok izteče na dan, ko organ dela, in sicer naj bo to le glavna pisarna ali vložišče, se rok ne prenese, temveč se izteče na ta delovni dan, torej tudi na soboto. Vloga, vložena v ponedeljek, 28. 7., zato šteje za prepozno in jo je po [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]] potrebno zavreči s sklepom.

Nadalje prvi dostavek [[Zak:ZUP#101._.C4.8Dlen{{!}}101. člena ZUP]] določa, da vsi procesni roki tečejo nepretrgoma – začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 341).

Torej če je pritožba dovoljena in je rok za pritožbo petnajst dni od vročitve (npr. vročitev opravljena 16. 7. 20x), začne rok teči prvi naslednji dan (npr. v soboto, 17. 7.) in se izteče na petnajsti dan, odločba pa postane dokončna in pravnomočna prvi naslednji dan po izteku roka za pritožbo.

Če se rok izteče na nedeljo, praznik ali dela prost dan (npr. na soboto, 31. 7.), se iztek roka prenese na prvi naslednji delovni dan (npr. na ponedeljek, 2. 8.). '''Odločba postane dokončna in pravnomočna en dan po izteku zadnjega dne za pritožbo''' (npr. v torek, 3. 8.).

V primeru, ko stranka zamudi zadnji rok za vložitev pritožbe, zaradi tega ker je bil v državi v kateri prebiva to dela prost dan in vloži pritožbo prvi naslednji delovni dan, velja, da '''organ takšne pritožbe ne more šteti kot pravočasne'''. Roki se namreč iztečejo z zaključkom določenega dne, torej ob polnoči, vendar mora prizadeta oseba upoštevati, da vse do te ure ne bo mogla opraviti procesnega dejanja, saj je vezana na delovni čas organa, delovni čas pošte ali druge osebe in tudi morebitne praznike, ki veljajo v državi od koder stranka pošilja, čeprav takega praznika v Sloveniji ni. '''Zato mora oseba, da bi pošiljko vložila pravočasno, tako pošiljko poslati dan prej, kajti prazniki ali dela prosti dnevi v tujini ne vplivajo na tek rokov po ZUP, če to ni hkrati praznik ali dela prost dan v Sloveniji '''(Podlipnik v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 620-621, glej tudi sodbo UPRS[http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111414705 III U 236/2016-10] z dne 30. 5. 2017, 10. točka obrazložitve). V skladu z drugim odstavkom [[ZUP#101. .C4.8Dlen{{!}}101. člena ZUP]]  torej '''na iztek rokov vplivajo le dela prosti dnevi oziroma prazniki <span style="text-decoration: underline;" >v Republiki Sloveniji</span>'''.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

<br>

[[Category:Roki]] [[Category:Dokončnost_in_pravnomočnost]]

Vpliv novega dejstva kot izpolnitve obveznosti po izdaji odločbe na njeno zakonitost in izvršbo

2024-01-30T20:01:59Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Vpliv novega dejstva kot izpolnitve obveznosti po izdaji odločbe na njeno zakonitost in izvršbo - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 6. 11. 2009, pregled 26. 12. 2022, dopolnitev 30. 1. 2024<br>
== '''Vprašanje:''' ==

V upravnem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, je bila na podlagi področnega predpisa (npr. v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča) izdana odločba, s katero je organ odločil o obveznosti stranke. V času vročanja odločbe je stranka vložila vlogo, prek katere je že sama opravila obveznost, ki je sicer ni opravila v določenem roku v prvotnem postopku (npr. prijava na dejanskem naslovu). Obveznost je bila tako izpolnjena že s samim ravnanjem stranke, še preden bi do izpolnitve prišlo prek izdane odločbe oz. z izvršbo. Ali je treba zato izdano izreči za nično po tretji točki prvega odstavka 279. člena ZUP ali na podlagi 126. člena ZUP ugotavljati potrebnost uveljavljanja ničnosti iz razlogov javne koristi in ugotoviti, da je neškodljiva?

Kaj pa kadar upravni organ po uradni dolžnosti izda odločbo o naložitvi obveznosti, po določenem času pa stranka na pristojni upravni organ poda predlog/pobudo/zahtevek za prekinitev izvrševanja ukrepa. Kako postopati v postopku oz. kako obravnavati tak predlog?

Kako naj ravna upravni organ v primeru postopka začetega po uradni dolžnosti (npr. razveljavitev dovoljenja za prebivanje tujcu po Zakonu o tujcih), kadar je stranka še pred izdajo odločbe oziroma sklepa izpolnila obveznost, ki bi ji bila z izdajo upravnega akta sicer naložena (npr. v roku za prostovoljni odhod zapustiti območje Republike Slovenije, območje držav članic Evropske unije in območje držav, pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985)? Ali se lahko takšno dejanje stranke šteje za izpolnitev obveznosti iz izdane odločbe oziroma sklepa?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Upravni organ mora odločiti '''po dejanskem stanju v času izdaje odločbe prve stopnje '''(gl. [[Zak:ZUP#238._.C4.8Dlen{{!}}238. člen ZUP]]). Pri tem '''se trenutek izdaje veže na vročitev'''.

Če se dejstva o ravnanju stranke, ki bi kot obstoječa pred izdajo odločbe prve stopnje, pomenila podlago za ustavitev postopka v javnem interesu, spremenijo naknadno po izdaji odločbe (stranka izpolni obveznost, zaradi katere je bil postopek uveden in odločba izdana), to ne vpliva na njeno zakonitost. Ima pa izpolnitev obveznosti oz. novo dejstvo o tem vpliv na vprašanje (ne)potrebnosti izvrševanja oz. prisilne izvršbe izdane odločbe.

V danem primeru je najprej pomembno ugotoviti, ali je stranka izpolnila obveznost še pred izdajo, tj. vročitvijo določbe o naložitvi obveznosti ali že prej, kajti od tega je odvisno postopanje organa. '''Če bi stranka izpolnila svojo obveznost še pred izdajo in vročitvijo odločbe, bi bilo potrebno postopek v skladu s četrtim odstavkom '''[[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen{{!}}'''135. člena ZUP''']]''' ustaviti s sklepom. '''V nasprotnem primeru pa se pač izdana in vročena odločba ne more izdpodbiti, le ne izvrši se prisilno.  Če je bila obveznost stranke torej izpolnjena pred vročitvijo odločbe (čeprav po tem, ko je organ odločbo odpremil prek pošte stranki), je ta nezakonita. Taka odločba se odpravi na podlagi strankine pritožbe ali postopka obnove po uradni dolžnosti (prvi odstavek [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] in prva točka [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]).

'''Če pa je bila obveznost izpolnjena isti dan ali po vročitvi, je odločba zakonita, le da izdane odločbe in z njo naloženega ukrepa ni potrebno izvršiti prisilno prek organa'''. Mora pa organ v skladu z  [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen{{!}}290. členom ZUP]] zavesti dejstvo o izvršitvi kot uradni zaznamek v zadevi, z obrazložitvijo, da se izvršba po uradni dolžnosti ne izvede, saj je stranka že sama izpolnila obveznost.

'''Ničnost v danem primeru ne pride v poštev''', ker neizvršljivost odločbe po [[Zak:ZUP#279._.C4.8Dlen{{!}}279. členu ZUP]] pomeni dejansko neizvršljivost v realnem svetu glede na zapis obveznosti v odločbi, ne le zaradi že izpolnjene obveznosti.

Postopanje organa v položaju, ko po določenem času stranka na pristojni upravni organ poda vlogo za prekinitev izvrševanja ukrepa, je odvisno od tega, ali:

*po področnem zakonu obstaja podlaga za uvedbo novega postopka presoje o morebitni prekinitvi ukrepa/obveznosti – tedaj se tako vlogo vzame kot predlog oz. pobudo oz. zahtevek za uvedbo postopka prenehanja ukrepa/obveznosti, seveda ob ugotovitvi relevantnih dejstev;
*področni zakon ne vsebuje določb o možnosti prenehanja ukrepa/obveznosti – po ZUP je tako mogoče že izdano odločbo odpraviti ali razveljaviti le prek pravnih sredstev, če obstajajo zakonski razlogi.
'''Tak predlog/pobudo/zahtevek je tako po ZUP oz. v večini primerov,''' razen če področni zakon določa drugače in vsebuje podlago za uvedbo novega postopka morebitnega prenehanja določenega ukrepa/obveznosti, '''potrebno zavreči s sklepom''' v skladu s [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členom ZUP]], zaradi že odločenega v zadevi (gl. četrto točko prvega odstavka).

Zoper tak sklep o zavrženju je dovoljena pritožba.

V skladu s tretjim odstavkom 60.a člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 ZTuj-2] upravni organ v odločbi o razveljavitvi dovoljenja za prebivanje določi tudi deset dnevni rok za prostovoljni odhod, v katerem mora tujec zapustiti Republiko Slovenijo in tudi območje držav članic Evropske unije in območje držav, pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, razen če ta zakon določa drugače. Rok za prostovoljni odhod se ne določi tujcu, katerega prebivanje v Republiki Sloveniji pomeni nevarnost za javni red, javno varnost ali varnost države ali pri katerem obstaja nevarnost pobega ter tujcu iz petega odstavka 14. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 ZTuj-2]. Na prošnjo tujca ali po uradni dolžnosti lahko pristojni organ iz utemeljenih razlogov določi 30-dnevni rok za prostovoljni odhod. 

V skladu s šestim odstavkom 60.a člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 ZTuj-2] upravni organ tujcu poleg roka za prostovoljni odhod določi tudi ukrep odstranitve tujca v skladu z 69. členom [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 ZTuj-2] in ukrep prepovedi vstopa v Republiko Slovenijo in tudi v območje držav članic Evropske unije in območje držav, pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 v skladu s 67. členom [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 ZTuj-2], razen če ta zakon določa drugače, za obdobje enega leta, ki pa se ne izvrši, če tujec zapusti državo v roku za prostovoljni odhod, razen v primerih, ko pristojni organ določi prepoved vstopa na podlagi šestega odstavka 55. ali petega odstavka 56. člena ali drugega odstavka 62. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 ZTuj-2].

'''Če je bila obveznost stranke''' zapustiti Republiko Slovenijo, območje držav članic Evropske unije in območje držav, pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, '''izpolnjena še pred izdajo in vročitvijo odločbe''' (čeprav po tem, ko je organ odločbo odpremil prek pošte stranki), tudi v tem primeru (enako kot navedeno že zgoraj) '''velja, da je ta nezakonita.''' <span style="text-decoration: underline;" >Taka odločba se odpravi na podlagi strankine pritožbe</span> (kadar je v skladu z 87. členom [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 ZTuj-2] na voljo pritožba) <span style="text-decoration: underline;" >oziroma tožbe </span>(kadar je v skladu s 87. členom [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 ZTuj-2] na voljo neposredni upravni spor) <span style="text-decoration: underline;" >ali postopka obnove po uradni dolžnosti</span> (prvi odstavek [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] in prva točka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]), '''kar nadalje''' na podlagi 14. člena [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex:32018R1860 Uredbe (EU) 2018/1860 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o uporabi schengenskega informacijskega sistema za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 312, 7.12.2018, str. 1)], '''predstavlja tudi podlago za izbris razpisanih ukrepov za vrnitev iz schengenskega informacijskega sistema''' (SIS), ki se na podlagi 3. člena Uredbe (EU) 2018/1860 brez odlašanja vnesejo v SIS po izdaji odločbe o vrnitvi.

'''Če pa upravni organ že v postopku izdaje odločbe ali sklepa iz tretjega odstavka 60.a člena '''[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 ZTuj-2]'''ugotovi, da stranka (tujec) ne prebiva več na območju''' Republike Slovenije, območju držav članic EU in območju držav, pogodbenic Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, to je ugotovi, '''da je navedeno območje zapustil''', <span style="text-decoration: underline;" >'''roka za prostovoljni odhod'''</span>, ukrepa odstranitve in ukrepa prepovedi vstopa po logiki stvari in v skladu z namensko (teleološko) razlago 60.a člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 ZTuj-2] <span style="text-decoration: underline;" >'''ne določi'''</span>.<br><br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Izvršljivost in izvršba po ZUP in ZDavP-2]]]]
[[Kategorija:Načelo zakonitosti in diskrecijsko odločanje ter varstvo javne koristi]]

Upravna Svetovalnica:Postavitev skrbnika za poseben primer mrtvemu

2024-01-29T09:44:16Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Postavitev skrbnika za poseben primer mrtvemu - '''V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 15. 6. 2014, pregled 3. 1. 2023, dopolnitev 29. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek <br>

== '''Vprašanje:'''<br> ==

Upravni organ je prejel pobudo za postavitev skrbnika za poseben primer osebi neznanega bivališča. Gre za začetek postopka po uradni dolžnosti, v skladu z 127. členom ZUP, se je postopek po uradni dolžnosti tudi začel. Na podlagi pridobljenih podatkov pa je bilo ugotovljeno, da je ta oseba že dolgo mrtva. Pojavlja se dilema: kakšen akt naj se izda? Posamezna dejanja upravnega postopka so že opravljena, torej je začet upravni postopek po uradni dolžnosti. Da oseba ne živi, je bilo ugotovljeno šele med postopkom – temeljna procesna predpostavka torej ni (niti prej bila) izpolnjena.

Upravni organ vodi upravni postopek (npr. postopek ugotavljanja stalnega prebivališča) za stranko, ki se je odselila v tujino, vendar v Sloveniji odjave ni uredila. Po navedbah, naj bi oseba že umrla, vendar je v matičnem registru še zmeraj vodena kot živa (saj ni bil urejen naknadni vpis smrti). Kako torej nadaljevati postopek v primeru, ko naj bi bila stranka domnevno mrtva, vendar njena smrt ni zabeležena v matičnem registru?
== '''Odgovor:'''<br> ==

Stranka v upravnem postopku je lahko fizična ali pravna oseba (zasebnega ali javnega prava), ki je nosilec pravic in obveznosti ter kumulativno izpolnjuje tri pogoje: pravno sposobnost, opravilno sposobnost in stvarno legitimacijo. Če eden od teh pogojev ni izpolnjen, '''oseba ne more biti stranka''' (druga točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]). Kršitev teh pravil po drugem odstavku [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] pomeni bistveno kršitev pravil postopka. '''Brez stranke pa ni postopka'''. [[Zak:ZUP#49._.C4.8Dlen{{!}}49. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">nalaga organu dolžnost, da pazi na navedeno ne le ob uvedbi, ampak tekom celega postopka in ves čas pazi, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, sploh lahko stranka v postopku.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>

Obstoj stranke je ključen za samo uvedbo postopka - ta se ni mogel začeti, če stranka ne živi (več) oz. se ne more nadaljevati, če stranka umre med postopkom, vsaj ne neposredno s to osebo. 

<span style="line-height: 1.5em;">V konkretnem primeru gre za izgubo temeljne pravne sposobnosti, ki jo fizična oseba izgubi s smrtjo. </span><span style="line-height: 1.5em;">Prvi odstavek</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen{{!}}50. člena ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">opredeljuje ravnanje, če stranka tekom postopka umre; kadar gre za pravice, pravne koristi in obveznosti, ki lahko preidejo na pravne naslednike, se postopek ne ustavi, pač pa se nadaljuje (Jerovšek idr., Komentar k ZUP, 2004, str. 204).</span>

Vendar je pri tem treba navesti, da je za primere mrtvih oseb, kjer so njihove pravice oz, obveznosti prenašajo na pravne naslednike, določen poseben postopek po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskem zakoniku] (DZ, Ul. l. RS, 15/17 in novele). Ta postopek lahko teče na predlog oz. po uradni dolžnosti. DZ tako določa dve možni podlagi oz. položaja, kdaj se skrbnika za poseben primer postavi. <span style="line-height: 1.5em;">Skrbnik za posebni primer se v skladu z 267. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 DZ] postavi za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Če povzamemo, v danem primeru bi šlo lahko za dva položaja:</span>

Prvič, '''kolikor gre le za zastopstvo konkretne osebe, ki je mrtva'''<span style="line-height: 1.5em;">, ne moremo reči, da se je postopek že začel samo zato, ker so se pač opravljale poizvedbe o tej osebi. Uvedba postopka po ZUP namreč predpostavlja najprej razjasnitev obstoja procesnih predpostavk - analogno kot po</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">tudi v postopkih po uradni dolžnosti (ki se uvedejo, kot določa </span>[[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;">, s prvim dejanjem v razmerju do (znane in obstoječe) stranke)</span><span style="line-height: 1.5em;">. </span>'''V takem primeru se torej postopek sploh ne uvede.'''<span style="line-height: 1.5em;"> Organ le naredi v spisu uradni zaznamek, da je bila ugotovljena smrt stranke, zato se postopka postavitve skrbnika mrtvemu ne začenja. </span><span style="line-height: 1.5em;">Sicer pa </span><span style="line-height: 1.5em;">se na splošno v postopku po uradni dolžnosti res ne da zavreči pobude za začetek postopka po uradni dolžnosti, to velja po </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> le za zahtevke, a analogno tem določbam se postopek ustavi s sklepom, </span><span style="line-height: 1.5em;">če bi procesne predpostavke obstajale v začetku postopka, ne pa več cel postopek.</span>

Drugič: če pa je '''skrbnika treba postaviti glede na dano pobudo npr. kot nosilca neznanega premoženja, se ta postavi''', torej postopek uvede in vodi dalje in dokonča, '''ravno zato, ker je prejšnja oseba kot lastnik mrtva.'''

Organ naj torej postopa, upoštevaje kontekst zadeve - ali gre za postavitev skrbnika mrtvi osebi ali tej kot legitimirani za pravice oz. obveznosti, ki so prenosljive na dediče.

Uradna oseba, ki vodi upravni postopek (npr. ugotavljanje stalnega prebivališča), mora v skladu s [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. členom ZUP]] '''ugotoviti resnično dejansko stanje'''. To pomeni vsa dejstva in okoliščine, ki so bistvena in odločilna za zakonito in pravilno odločbo ([[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. člen ZUP]]). Dejstva in okoliščine, ki so za odločitev upoštevna, določajo materialni predpisi, v konkretnem primeru [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 Zakon o prijavi prebivališča] (ZPPreb-1, Ur. l. RS, št. 52/16 in nasl.). 

V postopku ugotavljanja stalnega prebivališča, se je pojavilo vprašanje smrti stranke. Kot navedeno zgoraj, je obstoj stranke ključen za samo uvedbo postopka, vendar v konkretnem primeru iz uradnih evidenc (matičnega registra) izhaja, da vprašanje smrti še ni rešeno v (matičnem) postopku, ki ga ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3354# Zakon o matičnem registru] (ZMatR, Ur. l. RS, št. 11/11 in nasl.) in mora zato uradna oseba ugotoviti dejansko stanje v postopku (obstoj stranke). To lahko stori s pomočjo instituta '''predhodnega vprašanja''', ki ga urejajo [[Zak:ZUP#147. .C4.8Dlen{{!}}147. člen ZUP]] in naslednji. Predhodno vprašanje kot samostojno pravno vprašanje se namreč lahko uporabi pred izdajo odločbe o upravni zadevi, če organ naleti na vprašanje, ki je '''samostojna pravna celota''' in spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa, brez njegove rešitve pa ne more odločiti, ker je '''to vprašanje sestavni del dejanskega stanja v konkretni upravni zadevi''' (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2017, str. 257 in primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Verjetnost_izkazanosti_pogojev_kot_predhodno_vpra%C5%A1anje%3F Verjetnost izkazanosti pogojev kot predhodno vprašanje?]). Da organ lahko uporabi institut predhodnega vprašanja mora biti '''kumulativno izpolnjeno več elementov''', odsotnost enega od teh pa pomeni, da ne gre za predhodno vprašanje. In sicer <span style="text-decoration: underline;" >prvič</span>, mora biti vprašanje v okviru matičnega organa, ki naleti na dilemo, dejansko vprašanje, toda v okviru pristojnosti za predhodno vprašanje pristojnega organa gre za pravno vprašanje; <span style="text-decoration: underline;" >drugič</span>, mora biti samostojna pravna celota, ki je lahko predmet drugega postopka; <span style="text-decoration: underline;" >tretjič</span>, predhodno vprašanje pomeni odločitev v posamični zadevi, ne pa razlago predpisa na podlagi katerega se odloča oziroma presoje njegove zakonitosti; <span style="text-decoration: underline;" >četrtič</span>, samostojno in posamično pravno vprašanje mora spadati v pristojnost drugega organa, kot je ta, ki postopek sicer vodi (za več glej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 135-138 in Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2017, str. 257).

Organ, ki v upravnem postopku naleti na predhodno vprašanje, '''lahko le-to obravnava in reši sam, lahko pa''' '''postopek s sklepom prekine''' ([[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. člen ZUP]] v zvezi s [[Zak:ZUP#147. .C4.8Dlen{{!}}147. členom ZUP]]) in počaka z odločitvijo, dokler predhodnega vprašanja ne reši drug pristojen organ oz. dokler ne postane odločba drugega pristojnega organa o rešitvi predhodnega vprašanja dokončna ali pravnomočna ([[Zak:ZUP#152. .C4.8Dlen{{!}}152. člen ZUP]]). Reševanje predhodnega vprašanja s strani drugega pristojnega organa ima lahko za posledico zavlačevanje upravnega postopka in zato njegova uporaba pri vseh upravnih zadevah ni smotrna (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2017, str. 260-261 in primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Breme_obvestila_o_re%C5%A1itvi_predhodnega_vpra%C5%A1anja Breme obvestila o rešitvi predhodnega vprašanja]).<br>

Predhodno vprašanje mora v obravnavanem primeru praviloma reševati '''drug pristojen organ''', saj gre za vprašanje smrti stranke, ki jo je treba dognati v ugotovitvenem postopku pred izdajo odločbe o glavni stvari. Vendar je potrebno na tem mestu izpostaviti, da '''je lahko za predhodno vprašanje pristojen tudi drug oddelek oziroma notranje-organizacijska enota istega organa ob različni funkcionalni pristojnosti <span style="text-decoration: underline;" >v sicer isti instituciji</span>''' (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 137-138), kot v obravnavanem primeru na primer: upravna enota, ki znotraj enega oddelka vodi postopek ugotavljanja stalnega prebivališča in znotraj drugega oddelka vodi postopke vezane na matični register.

Glede na prej navedeno ima organ na voljo '''dve možnosti izdaje odločbe''' o predhodnem vprašanju in posledično odločitvi o glavni zadevi. <span style="text-decoration: underline;" >Prva izmed možnosti je</span>, da o predhodnem vprašanju odloči drug oddelek znotraj istega organa in ne oddelek, ki je naletel na predhodno vprašanje zunaj svoje pristojnosti z eno odločbo. Oddelek vključi predhodno vprašanje v obrazložitev odločbe o glavni zadevi, kot če bi sam odločal zunaj pristojnosti ([[Zak:ZUP#150. .C4.8Dlen{{!}}150. člen ZUP]]). V tem primeru prekinitev postopka ni nujna. <span style="text-decoration: underline;" >Druga možnost je</span>, da izda dve odločbi, najprej odločbo o predhodnem vprašanju kot glavni zadevi, z matičnim upravnim postopkom pa počaka do dokončnosti in izvršljivosti prve odločbe. '''Najboljša možnost z vidika načela ekonomičnosti postopka je ta, da organ izda eno odločba, ki v izreku vsebuje dve odločitvi, tj. o glavni zadevi matičnega postopka in o rešitvi predhodnega vprašanja''' (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 138).

Če se med postopkom ugotovi, da je '''stranka umrla''' (npr. na podlagi javne listine, tj. izpiska iz matičnega registra/predhodnega vprašanja) to pomeni, da stranki (po samem zakonu) '''preneha prijava stalnega prebivališča''' po prvem odstavku [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 8. člena ZPPreb-1]. Uradna oseba zato '''ustavi postopek s sklepom''', saj gre v primeru ugotavljanja stalnega prebivališča za '''predmet postopka, ki ni dedljiv oziroma je vezan samo na stranko, ki pa ne obstaja več.''' Na podlagi tega uradna oseba ravna v skladu s četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#50. .C4.8Dlen{{!}}50. člena ZUP]], in sicer '''sklep o ustavitvi postopka zaradi smrti stranke objavi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava'''.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Zastopniki_strank_(po_ZUP_in_skrbniki)]] [[Category:Procesne_predpostavke_za_uvedbo_postopka]]

Ravnanje organa v primeru nepopolne vloge

2024-01-07T23:47:22Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Ravnanje organa v primeru nepopolne vloge - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023, dopolnjeno 5. 1. 2024

== '''Vprašanje:''' ==

Kako ravna glavna pisarna, če stranka prinese nepopolno vlogo osebno?

Stranka je želela pri upravnem organu osebno vložiti vlogo (npr. prošnjo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje iz razloga študija po Zakonu o tujcih), vendar je organ sprejem zavrnil zaradi tega, ker vloga istočasno ni vsebovala vseh  prilog, ki jih zahteva področni zakon in podzakonski predpis (npr. dokazilo o sprejemu v javno veljavni izobraževalni program). Posledično je stranka zamudila rok za vložitev vloge, ker do poteka roka ni uspela pridobiti vseh predpisanih prilog. Ali je ravnanje organa v tem primeru pravilno? Torej, da zavrne osebni sprejem vloge, ker le-ta nima vseh predpisanih prilog ali bi moral upravni organ vlogo vseeno sprejeti, jo pregledati ter nato stranko pozvati k dopolnitvi?
== '''Odgovor:''' ==

Organ oziroma uradna oseba pooblaščena za sprejem vlog mora vlogo sprejeti vedno, tudi če ugotovi, da je formalno pomanjkljiva, ker ne vsebuje vseh podatkov, ki jih določa ZUP ali področni predpis (prvi in drugi odstavek 67. člena ZUP). Javni uslužbenec, ki je določen za neposreden sprejem vlog, mora v tem primeru, po 19. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), '''stranko na pomanjkljivosti ustno opozoriti ter ji pojasniti, kako naj jih bodpravi. Če stranka vztraja, da se njena vloga kljub temu sprejme, se v zadevi napravi zaznamek, da je stranka bila opozorjena na pomanjkljivosti'''. Po ZUP mora organ stranko pisno pozvati, da odpravi formalne pomanjkljivosti, ter jo seznaniti s pravnimi posledicami, do katerih pride v primeru, če teh ne odpravi v predpisanem roku. Zaradi tega je potrebno vse določbe UUP dopolnjevati z določbami ZUP in se v primeru neposrednega neskladja tudi ravnati po njem (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 66).

Namreč, prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]] določata, da organ nepopolnih ali nerazumljivih vlog ne sme zavreči, ampak mora v petih delovnih dneh od stranke zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi. Organ tako vložniku pošlje ali izroči zahtevo (poziv) za odpravo pomanjkljivosti v obliki dopisa, če je ta podal vlogo neposredno pri organu. V primeru, da stranka pomanjkljivosti odpravi v predpisanem roku, se šteje, da je vloga bila vložena takrat, ko so njene pomanjkljivosti bile odpravljene. Če stranka pomanjkljivosti vloge ne odpravi, pa jo organ na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]] kot nepopolno zavrže s sklepom.

Skladno z zgoraj navedenim bi moral ravnati tudi organ v konkretnem primeru. 

'''Samo zaradi tega, ker stranka ni priložila vseh zahtevanih prilog, ni dovoljeno zavrniti sprejema vloge, '''ampak je potrebno z njo ravnati kot z nepopolno oziroma pomanjkljivo vlogo. '''Takšne vloge tudi ni dovoljeno takoj zavreči''' ([[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]]). Po praksi Ustavnega sodišča sodi to pravilo med '''temelje pravne države''' (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 106) prav tako pa uresničuje temeljno načelo varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]). Organ mora, preden vlogo zavrže, omogočiti stranki, da opravi pomanjkljivosti in vloži popolno vlogo, in sicer tako, da v roku petih delovnih dneh (instrukcijski rok) zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo in vložniku določi rok, v katerem naj popravi pomanjkljivosti vložene vloge. Poleg določitve roka mora dopis vsebovati še preostali dve obvezni sestavini (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Poziv_za_dopolnitev_vloge,_dopis_za_odpravo_pomanjkljivosti Poziv za dopolnitev vloge, dopis za odpravo pomanjkljivosti] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa,_%C4%8De_prek_prito%C5%BEbe_ugotovljeno,_da_zavr%C5%BEena_nepopolna_vloga_zaradi_nepravo%C4%8Dasnosti Postopanje organa, če prek pritožbe ugotovljeno, da zavržena nepopolna vloga zaradi nepravočasnosti]). Zahtevo za odpravo pomanjkljivosti mora organ poslati oziroma izročiti vložniku '''v pisni obliki. Če je namreč stranka pozvana zgolj ustno''' (na primer na okencu ali po telefonu), '''je ne morejo zadeti nobene posledice, četudi bi morda prekoračila rok, ki ga je ustno določila uradna oseba''' (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2017, str. 169).

Smiselno enako kot navedeno zgoraj mora organ ravnati, če stranka v vlogi ne predlaga ali ne predloži dokazov, tudi v tem primeru ji mora dati možnost, da pomanjkljivosti odpravi v roku, ki ga določi, vendar če stranka ne sledi pozivu vloge ne ne sme zavreči, kot če je formalno pomanjkljiva in s tem nesposobna za obravnavo, ampak mora o zahtevku odločiti z odločbo ([[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člen ZUP]]). 

V skladu s prvim odstavkom 36. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761# ZTuj-2] se dovoljenje za začasno prebivanje lahko podaljša pod enakimi pogoji, kot se izda. Prošnjo za podaljšanje dovoljenja mora tujec vložiti pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji pred potekom roka, do katerega dovoljenje velja. 44. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761# ZTuj-2] in obrazec prošnje št. 11/1 iz Priloge 1 [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV13922 Pravilnika o načinu izdaje dovoljenja za prebivanje in potrdila o pravicah obmejnega delavca, načinu zajemanja prstnih odtisov, načinu označitve prenehanja ter ceni izkaznice dovoljenja za prebivanje in potrdila o pravicah obmejnega delavca](Uradni list RS, št. 83/21, 17/22, 98/23 in 134/23) nadalje določata tudi druge sestavine (dokazila in priloge) ki jih mora vsebovati vloga oziroma ki morajo biti priloženi k prošnji. '''ZTuj-2 pa posebej ne določa pogojev za sprejem nepopolne vloge''', v skladu s 85. členom [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761# ZTuj-2] pa se v postopkih po tem zakonu (subsidiarno) '''uporabljajo določbe ZUP, če s tem zakonom ni določeno drugače''', kar pomeni, da se (subsidiarno) uporabljajo tudi prvi odstavek [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]], ki določa, da je organ, ki je pristojen za sprejem vloge oziroma ustnega sporočila, dolžan sprejeti vlogo v fizični obliki, ki se mu izroči, oziroma vzeti ustno sporočilo na zapisnik oziroma na predpisan ali drugače pripravljen obrazec in pri tem ugotoviti istovetnost vložnika, razen v primerih, ko je vložnik uradni osebi osebno znan, in zgoraj opisane določbe [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]], ki urejajo postopanje organa v primeru nepopolne ali nerazumljive vloge.

Zaradi posledic zamude roka za vložitev vloge po ZTuj-2 bi uradna oseba, ki opozori stranko na pomanjkljivosti vloge, to morala opozoriti tudi na posledice zamude roka, če vloge ne bo vložila v predpisanem roku, s čimer bi bila seznanjena z vsemi okoliščinami nevložitve vloge. Odločitev o (ne)vložitvi vloge mora sprejeti stranka ne uradna oseba. Morebitno zavračanje sprejema nepopolne vloge pomeni kršitev pravil upravnega postopka, kot taka lahko predstavlja tudi disciplinsko kršitev ali pa je razlog za odškodninsko odgovornost države in podrejeno uradne osebe. 
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]

Ravnanje organa v primeru nepopolne vloge

2024-01-05T20:53:07Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Ravnanje organa v primeru nepopolne vloge ==

'''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023, dopolnjeno 5. 1. 2024

== '''Vprašanje:''' ==

Kako ravna glavna pisarna, če stranka prinese nepopolno vlogo osebno?

Stranka je želela pri upravnem organu osebno vložiti vlogo (npr. prošnjo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje iz razloga študija po Zakonu o tujcih), vendar je organ sprejem zavrnil zaradi tega, ker vloga istočasno ni vsebovala vseh  prilog, ki jih zahteva področni zakon in podzakonski predpis (npr. dokazilo o sprejemu v javno veljavni izobraževalni program). Posledično je stranka zamudila rok za vložitev vloge, ker do poteka roka ni uspela pridobiti vseh predpisanih prilog. Ali je ravnanje organa v tem primeru pravilno? Torej, da zavrne osebni sprejem vloge, ker le-ta nima vseh predpisanih prilog ali bi moral upravni organ vlogo vseeno sprejeti, jo pregledati ter nato stranko pozvati k dopolnitvi?
== '''Odgovor:''' ==

Organ oziroma javni uslužbenec, pooblaščen za sprejem vlog, mora vlogo sprejeti vedno, tudi če ugotovi, da je formalno pomanjkljiva. Javni uslužbenec, ki je določen za neposreden sprejem vlog, mora v tem primeru, po 19. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), '''stranko na pomanjkljivosti opozoriti ter ji pojasniti, kako naj jih odpravi. Če stranka zahteva, da se njena vloga kljub temu sprejme, se v zadevi napravi zaznamek, da je stranka bila opozorjena na pomanjkljivosti'''. Po ZUP mora organ stranko pisno pozvati, da odpravi formalne pomanjkljivosti, ter jo seznaniti s pravnimi posledicami, do katerih pride v primeru, če teh ne odpravi v predpisanem roku. Zaradi tega je potrebno vse določbe UUP dopolnjevati z določbami ZUP in se v primeru neposrednega neskladja tudi ravnati po njem (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 66).

Namreč, prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]] določata, da organ nepopolnih ali nerazumljivih vlog ne sme zavreči, ampak mora v petih delovnih dneh od stranke zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi. Organ tako vložniku pošlje ali izroči zahtevo za odpravo pomanjkljivosti v obliki dopisa, če je ta podal vlogo neposredno pri organu. V primeru, da stranka pomanjkljivosti odpravi v predpisanem roku, se šteje, da je vloga bila vložena takrat, ko so njene pomanjkljivosti bile odpravljene. Če stranka pomanjkljivosti vloge ne odpravi, pa jo organ na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]] kot nepopolno zavrže s sklepom.

Skladno z zgoraj navedenim bi moral ravnati tudi organ v konkretnem primeru. 

'''Samo zaradi tega, ker stranka ni priložila vseh zahtevanih prilog, ni dovoljeno zavrniti sprejem vloge''' ampak je potrebno z njo ravnati kot z nepopolno oziroma pomanjkljivo vlogo. '''Takšne vloge tudi ni dovoljeno takoj zavreči''' ([[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]]). Po praksi Ustavnega sodišča sodi to pravilo med '''temelje pravne države''' (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 106) prav tako pa uresničuje temeljno načelo varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]). Organ mora, preden vlogo zavrže, pridobiti popolno vlogo, in sicer tako, da v roku petih delovnih dneh (instrukcijski rok) zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo in vložniku določi rok, v katerem naj popravi pomanjkljivosti vložene vloge. Poleg določitve roka mora dopis vsebovati še preostali dve obvezni sestavini (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Poziv_za_dopolnitev_vloge,_dopis_za_odpravo_pomanjkljivosti Poziv za dopolnitev vloge, dopis za odpravo pomanjkljivosti] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa,_%C4%8De_prek_prito%C5%BEbe_ugotovljeno,_da_zavr%C5%BEena_nepopolna_vloga_zaradi_nepravo%C4%8Dasnosti Postopanje organa, če prek pritožbe ugotovljeno, da zavržena nepopolna vloga zaradi nepravočasnosti]). Zahtevo za odpravo pomanjkljivosti mora organ poslati oziroma izročiti vložniku '''v pisni obliki. Če je namreč stranka pozvana zgolj ustno, je ne morejo zadeti nobene posledice, četudi bi morda prekoračila rok, ki ga je ustno določila uradna oseba''' (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2017, str. 169).

V skladu s prvim odstavkom 36. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761# ZTuj-2] se dovoljenje za začasno prebivanje lahko podaljša pod enakimi pogoji, kot se izda. Prošnjo za podaljšanje dovoljenja mora tujec vložiti pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji pred potekom roka, do katerega dovoljenje velja. 44. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761# ZTuj-2] in obrazec prošnje št. 11/1 iz Priloge 1 [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV13922 Pravilnika o načinu izdaje dovoljenja za prebivanje in potrdila o pravicah obmejnega delavca, načinu zajemanja prstnih odtisov, načinu označitve prenehanja ter ceni izkaznice dovoljenja za prebivanje in potrdila o pravicah obmejnega delavca](Uradni list RS, št. 83/21, 17/22, 98/23 in 134/23) nadalje določata tudi druge sestavine (dokazila in priloge) ki jih mora vsebovati vloga oziroma ki morajo biti priloženi k prošnji. '''ZTuj-2 pa posebej ne določa pogojev za sprejem nepopolne vloge''', v skladu s 85. členom [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761# ZTuj-2] pa se v postopkih po tem zakonu (subsidiarno) '''uporabljajo določbe ZUP, če s tem zakonom ni določeno drugače''', kar pomeni, da se (subsidiarno) uporabljajo tudi prvi odstavek [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]], ki določa, da je organ, ki je pristojen za sprejem vloge oziroma ustnega sporočila, dolžan sprejeti vlogo v fizični obliki, ki se mu izroči, oziroma vzeti ustno sporočilo na zapisnik oziroma na predpisan ali drugače pripravljen obrazec in pri tem ugotoviti istovetnost vložnika, razen v primerih, ko je vložnik uradni osebi osebno znan, in zgoraj opisane določbe [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]], ki urejajo postopanje organa v primeru nepopolne ali nerazumljive vloge.

<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]

Ravnanje organa v primeru nepopolne vloge

2024-01-05T20:20:02Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Ravnanje organa v primeru nepopolne vloge ==

'''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023, dopolnjeno 5. 1. 2024

== '''Vprašanje:''' ==

Kako ravna glavna pisarna, če stranka prinese nepopolno vlogo osebno?

Stranka je želela pri upravnem organu osebno vložiti vlogo (npr. prošnjo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje iz razloga študija po Zakonu o tujcih), vendar je organ sprejem zavrnil zaradi tega, ker vloga istočasno ni vsebovala vseh  prilog, ki jih zahteva področni zakon in podzakonski predpis (npr. dokazilo o sprejemu v javno veljavni izobraževalni program). Posledično je stranka zamudila rok za vložitev vloge, ker do poteka roka ni uspela pridobiti vseh predpisanih prilog. Ali je ravnanje organa v tem primeru pravilno? Torej, da zavrne osebni sprejem vloge, ker le-ta nima vseh predpisanih prilog ali bi moral upravni organ vlogo vseeno sprejeti, jo pregledati ter nato stranko pozvati k dopolnitvi?
== '''Odgovor:''' ==

Organ oziroma javni uslužbenec, pooblaščen za sprejem vlog, mora vlogo sprejeti vedno, tudi če ugotovi, da je formalno pomanjkljiva. Javni uslužbenec, ki je določen za neposreden sprejem vlog, mora v tem primeru, po 19. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), '''stranko na pomanjkljivosti opozoriti ter ji pojasniti, kako naj jih odpravi. Če stranka zahteva, da se njena vloga kljub temu sprejme, se v zadevi napravi zaznamek, da je stranka bila opozorjena na pomanjkljivosti'''. Po ZUP mora organ stranko pisno pozvati, da odpravi formalne pomanjkljivosti, ter jo seznaniti s pravnimi posledicami, do katerih pride v primeru, če teh ne odpravi v predpisanem roku. Zaradi tega je potrebno vse določbe UUP dopolnjevati z določbami ZUP in se v primeru neposrednega neskladja tudi ravnati po njem (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 66).<br>Namreč, prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]] določata, da organ nepopolnih ali nerazumljivih vlog ne sme zavreči, ampak mora v petih delovnih dneh od stranke zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi. Organ tako vložniku pošlje ali izroči zahtevo za odpravo pomanjkljivosti v obliki dopisa, če je ta podal vlogo neposredno pri organu. V primeru, da stranka pomanjkljivosti odpravi v predpisanem roku, se šteje, da je vloga bila vložena takrat, ko so njene pomanjkljivosti bile odpravljene. Če stranka pomanjkljivosti vloge ne odpravi, pa jo organ na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]] kot nepopolno zavrže s sklepom.

Skladno z zgoraj navedenim bi moral ravnati tudi organ v konkretnem primeru. 

Samo zaradi tega, ker stranka ni priložila vseh zahtevanih prilog, ni dovoljeno zavrniti sprejem vloge ampak je potrebno z njo ravnati kot z nepopolno oziroma pomanjkljivo vlogo. Takšne vloge tudi ni dovoljeno takoj zavreči ([[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]]). Po praksi Ustavnega sodišča sodi to pravilo med temelje pravne države (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 106) prav tako pa  uresničuje temeljno načelo varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]). Organ mora, preden vlogo zavrže, pridobiti popolno vlogo, in sicer tako, da v roku petih delovnih dneh (instrukcijski rok) zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo in vložniku določi rok, v katerem naj popravi pomanjkljivosti vložene vloge. Poleg določitve roka mora dopis vsebovati še preostali dve obvezni sestavini (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Poziv_za_dopolnitev_vloge,_dopis_za_odpravo_pomanjkljivosti Poziv za dopolnitev vloge, dopis za odpravo pomanjkljivosti] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_organa,_%C4%8De_prek_prito%C5%BEbe_ugotovljeno,_da_zavr%C5%BEena_nepopolna_vloga_zaradi_nepravo%C4%8Dasnosti Postopanje organa, če prek pritožbe ugotovljeno, da zavržena nepopolna vloga zaradi nepravočasnosti]). Zahtevo za odpravo pomanjkljivosti mora organ poslati oziroma izročiti vložniku v pisni obliki. Če je namreč stranka pozvana zgolj ustno, je ne morejo zadeti nobene posledice, četudi bi morda prekoračila rok, ki ga je ustno določila uradna oseba (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2017, str. 169).

V skladu s prvim odstavkom 36. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761# ZTuj-2] se dovoljenje za začasno prebivanje lahko podaljša pod enakimi pogoji, kot se izda. Prošnjo za podaljšanje dovoljenja mora tujec vložiti pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji pred potekom roka, do katerega dovoljenje velja. 44. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761# ZTuj-2] in obrazec prošnje št. 11/1 iz Priloge 1 [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV13922 Pravilnika o načinu izdaje dovoljenja za prebivanje in potrdila o pravicah obmejnega delavca, načinu zajemanja prstnih odtisov, načinu označitve prenehanja ter ceni izkaznice dovoljenja za prebivanje in potrdila o pravicah obmejnega delavca](Uradni list RS, št. 83/21, 17/22, 98/23 in 134/23) nadalje določata tudi druge sestavine (dokazila in priloge) ki jih mora vsebovati vloga oziroma ki morajo biti priloženi k prošnji. ZTuj-2 pa posebej ne določa pogojev za sprejem nepopolne vloge, v skladu s 85. členom [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761# ZTuj-2] pa se v postopkih po tem zakonu (subsidiarno) uporabljajo določbe ZUP, če s tem zakonom ni določeno drugače, kar pomeni, da se (subsidiarno) uporabljajo tudi prvi odstavek [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]], ki določa, da je organ, ki je pristojen za sprejem vloge oziroma ustnega sporočila, dolžan sprejeti vlogo v fizični obliki, ki se mu izroči, oziroma vzeti ustno sporočilo na zapisnik oziroma na predpisan ali drugače pripravljen obrazec in pri tem ugotoviti istovetnost vložnika, razen v primerih, ko je vložnik uradni osebi osebno znan, in zgoraj opisane določbe [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]], ki urejajo postopanje organa v primeru nepopolne ali nerazumljive vloge.

<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]

Ravnanje organa v primeru nepopolne vloge

2024-01-05T20:14:07Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Ravnanje organa v primeru nepopolne vloge ==

'''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023, dopolnjeno 5. 1. 2024

== '''Vprašanje:''' ==

Kako ravna glavna pisarna, če stranka prinese nepopolno vlogo osebno?

Stranka je želela pri upravnem organu osebno vložiti vlogo (npr. prošnjo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje iz razloga študija po Zakonu o tujcih), vendar je organ sprejem zavrnil zaradi tega, ker vloga istočasno ni vsebovala vseh  prilog, ki jih zahteva področni zakon in podzakonski predpis (npr. dokazilo o sprejemu v javno veljavni izobraževalni program). Posledično je stranka zamudila rok za vložitev vloge, ker do poteka roka ni uspela pridobiti vseh predpisanih prilog. Ali je ravnanje organa v tem primeru pravilno? Torej, da zavrne osebni sprejem vloge, ker le-ta nima vseh predpisanih prilog ali bi moral upravni organ vlogo vseeno sprejeti, jo pregledati ter nato stranko pozvati k dopolnitvi?
== '''Odgovor:''' ==

Organ oziroma javni uslužbenec, pooblaščen za sprejem vlog, mora vlogo sprejeti vedno, tudi če ugotovi, da je formalno pomanjkljiva. Javni uslužbenec, ki je določen za neposreden sprejem vlog, mora v tem primeru, po 19. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), '''stranko na pomanjkljivosti opozoriti ter ji pojasniti, kako naj jih odpravi. Če stranka zahteva, da se njena vloga kljub temu sprejme, se v zadevi napravi zaznamek, da je stranka bila opozorjena na pomanjkljivosti'''. Po ZUP mora organ stranko pisno pozvati, da odpravi formalne pomanjkljivosti, ter jo seznaniti s pravnimi posledicami, do katerih pride v primeru, če teh ne odpravi v predpisanem roku. Zaradi tega je potrebno vse določbe UUP dopolnjevati z določbami ZUP in se v primeru neposrednega neskladja tudi ravnati po njem (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 66).<br>Namreč, prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]] določata, da organ nepopolnih ali nerazumljivih vlog ne sme zavreči, ampak mora v petih delovnih dneh od stranke zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi. Organ tako vložniku pošlje ali izroči zahtevo za odpravo pomanjkljivosti v obliki dopisa, če je ta podal vlogo neposredno pri organu. V primeru, da stranka pomanjkljivosti odpravi v predpisanem roku, se šteje, da je vloga bila vložena takrat, ko so njene pomanjkljivosti bile odpravljene. Če stranka pomanjkljivosti vloge ne odpravi, pa jo organ na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]] kot nepopolno zavrže s sklepom.

Skladno z zgoraj navedenim bi moral ravnati tudi organ v konkretnem primeru. 

Samo zaradi tega, ker stranka ni priložila vseh zahtevanih prilog, ni dovoljeno zavrniti sprejem vloge ampak je potrebno z njo ravnati kot z nepopolno oziroma pomanjkljivo vlogo. Takšne vloge tudi ni dovoljeno takoj zavreči ([[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]]). Po praksi Ustavnega sodišča sodi to pravilo med temelje pravne države (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 106) prav tako pa  uresničuje temeljno načelo varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]). Organ mora, preden vlogo zavrže, pridobiti popolno vlogo, in sicer tako, da v roku petih delovnih dneh (instrukcijski rok) zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo in vložniku določi rok, v katerem naj popravi pomanjkljivosti vložene vloge. Poleg določitve roka mora dopis vsebovati še preostali dve obvezni sestavini (glej Poziv za dopolnitev vloge, dopis za odpravo pomanjkljivosti in Postopanje organa, če prek pritožbe ugotovljeno, da zavržena nepopolna vloga zaradi nepravočasnosti). Zahtevo za odpravo pomanjkljivosti mora organ poslati oziroma izročiti vložniku v pisni obliki. Če je namreč stranka pozvana zgolj ustno, je ne morejo zadeti nobene posledice, četudi bi morda prekoračila rok, ki ga je ustno določila uradna oseba (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2017, str. 169).

V skladu s prvim odstavkom 36. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761# ZTuj-2] se dovoljenje za začasno prebivanje lahko podaljša pod enakimi pogoji, kot se izda. Prošnjo za podaljšanje dovoljenja mora tujec vložiti pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji pred potekom roka, do katerega dovoljenje velja. 44. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761# ZTuj-2] in obrazec prošnje št. 11/1 iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV13922 Priloge 1 Pravilnika o načinu izdaje dovoljenja za prebivanje in potrdila o pravicah obmejnega delavca, načinu zajemanja prstnih odtisov, načinu označitve prenehanja ter ceni izkaznice dovoljenja za prebivanje in potrdila o pravicah obmejnega delavca] (Uradni list RS, št. 83/21, 17/22, 98/23 in 134/23) nadalje določata tudi druge sestavine (dokazila in priloge) ki jih mora vsebovati vloga oziroma ki morajo biti priloženi k prošnji. ZTuj-2 pa posebej ne določa pogojev za sprejem nepopolne vloge, v skladu s 85. členom [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761# ZTuj-2] pa se v postopkih po tem zakonu (subsidiarno) uporabljajo določbe ZUP, če s tem zakonom ni določeno drugače, kar pomeni, da se (subsidiarno) uporabljajo tudi prvi odstavek [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]], ki določa, da je organ, ki je pristojen za sprejem vloge oziroma ustnega sporočila, dolžan sprejeti vlogo v fizični obliki, ki se mu izroči, oziroma vzeti ustno sporočilo na zapisnik oziroma na predpisan ali drugače pripravljen obrazec in pri tem ugotoviti istovetnost vložnika, razen v primerih, ko je vložnik uradni osebi osebno znan, in zgoraj opisane določbe [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]], ki urejajo postopanje organa v primeru nepopolne ali nerazumljive vloge.

<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]

Ravnanje organa v primeru nepopolne vloge

2024-01-05T20:06:52Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Ravnanje organa v primeru nepopolne vloge ==

'''Datum odgovora:''' 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023, dopolnjeno 5. 1. 2024

== '''Vprašanje:''' ==

Kako ravna glavna pisarna, če stranka prinese nepopolno vlogo osebno?

Stranka je želela pri upravnem organu osebno vložiti vlogo (npr. prošnjo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje iz razloga študija po Zakonu o tujcih), vendar je organ sprejem zavrnil zaradi tega, ker vloga istočasno ni vsebovala vseh  prilog, ki jih zahteva področni zakon in podzakonski predpis (npr. dokazilo o sprejemu v javno veljavni izobraževalni program). Posledično je stranka zamudila rok za vložitev vloge, ker do poteka roka ni uspela pridobiti vseh predpisanih prilog. Ali je ravnanje organa v tem primeru pravilno? Torej, da zavrne osebni sprejem vloge, ker le-ta nima vseh predpisanih prilog ali bi moral upravni organ vlogo vseeno sprejeti, jo pregledati ter nato stranko pozvati k dopolnitvi?
== '''Odgovor:''' ==

Organ oziroma javni uslužbenec, pooblaščen za sprejem vlog, mora vlogo sprejeti vedno, tudi če ugotovi, da je formalno pomanjkljiva. Javni uslužbenec, ki je določen za neposreden sprejem vlog, mora v tem primeru, po 19. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), '''stranko na pomanjkljivosti opozoriti ter ji pojasniti, kako naj jih odpravi. Če stranka zahteva, da se njena vloga kljub temu sprejme, se v zadevi napravi zaznamek, da je stranka bila opozorjena na pomanjkljivosti'''. Po ZUP mora organ stranko pisno pozvati, da odpravi formalne pomanjkljivosti, ter jo seznaniti s pravnimi posledicami, do katerih pride v primeru, če teh ne odpravi v predpisanem roku. Zaradi tega je potrebno vse določbe UUP dopolnjevati z določbami ZUP in se v primeru neposrednega neskladja tudi ravnati po njem (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 66).<br>Namreč, prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]] določata, da organ nepopolnih ali nerazumljivih vlog ne sme zavreči, ampak mora v petih delovnih dneh od stranke zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi. Organ tako vložniku pošlje ali izroči zahtevo za odpravo pomanjkljivosti v obliki dopisa, če je ta podal vlogo neposredno pri organu. V primeru, da stranka pomanjkljivosti odpravi v predpisanem roku, se šteje, da je vloga bila vložena takrat, ko so njene pomanjkljivosti bile odpravljene. Če stranka pomanjkljivosti vloge ne odpravi, pa jo organ na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]] kot nepopolno zavrže s sklepom.

Skladno z zgoraj navedenim bi moral ravnati tudi organ v konkretnem primeru. 

Samo zaradi tega, ker stranka ni priložila vseh zahtevanih prilog, ni dovoljeno zavrniti sprejem vloge ampak je potrebno z njo ravnati kot z nepopolno oziroma pomanjkljivo vlogo. Takšne vloge tudi ni dovoljeno takoj zavreči ([[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]]). Po praksi Ustavnega sodišča sodi to pravilo med temelje pravne države (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 106) prav tako pa  uresničuje temeljno načelo varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]). Organ mora, preden vlogo zavrže, pridobiti popolno vlogo, in sicer tako, da v roku petih delovnih dneh (instrukcijski rok) zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo in vložniku določi rok, v katerem naj popravi pomanjkljivosti vložene vloge. Poleg določitve roka mora dopis vsebovati še preostali dve obvezni sestavini (glej Poziv za dopolnitev vloge, dopis za odpravo pomanjkljivosti in Postopanje organa, če prek pritožbe ugotovljeno, da zavržena nepopolna vloga zaradi nepravočasnosti). Zahtevo za odpravo pomanjkljivosti mora organ poslati oziroma izročiti vložniku v pisni obliki. Če je namreč stranka pozvana zgolj ustno, je ne morejo zadeti nobene posledice, četudi bi morda prekoračila rok, ki ga je ustno določila uradna oseba (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2017, str. 169).

V skladu s prvim odstavkom [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761# 36. člena ZTuj-2] se dovoljenje za začasno prebivanje lahko podaljša pod enakimi pogoji, kot se izda. Prošnjo za podaljšanje dovoljenja mora tujec vložiti pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji pred potekom roka, do katerega dovoljenje velja. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761# 44. člen ZTuj-2] in obrazec prošnje št. 11/1 iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV13922 Priloge 1 Pravilnika o načinu izdaje dovoljenja za prebivanje in potrdila o pravicah obmejnega delavca, načinu zajemanja prstnih odtisov, načinu označitve prenehanja ter ceni izkaznice dovoljenja za prebivanje in potrdila o pravicah obmejnega delavca] (Uradni list RS, št. 83/21, 17/22, 98/23 in 134/23) nadalje določata tudi druge sestavine (dokazila in priloge) ki jih mora vsebovati vloga oziroma ki morajo biti priloženi k prošnji. ZTuj-2 pa posebej ne določa pogojev za sprejem nepopolne vloge, v skladu s [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761# 85. členom ZTuj-2] pa se v postopkih po tem zakonu (subsidiarno) uporabljajo določbe ZUP, če s tem zakonom ni določeno drugače, kar pomeni, da se (subsidiarno) uporabljajo tudi prvi odstavek [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]], ki določa, da je organ, ki je pristojen za sprejem vloge oziroma ustnega sporočila, dolžan sprejeti vlogo v fizični obliki, ki se mu izroči, oziroma vzeti ustno sporočilo na zapisnik oziroma na predpisan ali drugače pripravljen obrazec in pri tem ugotoviti istovetnost vložnika, razen v primerih, ko je vložnik uradni osebi osebno znan, in zgoraj opisane določbe [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]], ki urejajo postopanje organa v primeru nepopolne ali nerazumljive vloge.

<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Ravnanje z dokumentarnim gradivom]]

Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti

2023-12-08T22:02:50Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 12. 12. 2022, dopolnjeno 8. 12. 2023

<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko organ stranki rok za izpolnitev obveznosti, določen v odločbi (ali drugem izvršilnem naslovu, npr. zapisniku o inšpekcijskem nadzoru, ki vsebuje opozorilo z rokom), podaljša, in če da – samo enkrat ali se lahko podaljša večkrat?

Upravni organ je izdal odločbo, s katero je bil stranki dan rok za izpolnitev obveznosti (npr. opraviti kontrolni zdravniški pregled po Zakonu o voznikih). Rednega pravnega sredstva stranka ni uporabila, je pa tik pred potekom roka za izpolnitev obveznosti podala prošnjo za njegovo podaljšanje. Ali je rok mogoče podaljšati z izdajo nove odločbe ali bi morala stranka prošnjo za podaljšanje podati že v 15-dnevnem pritožbenem roku in bi se tako zadeva obravnavala v sklopu pritožbe?
== '''Odgovor:''' ==

Roki za izpolnitev obveznosti so materialni roki, ker določajo obseg obveznosti, ki se nalaga, in "mejo", od kdaj dalje običajno sledi materialnopravna posledica, tj. prisilna sankcija (izvršba) in druge omejitve po področnem zakonu, če stranka naloženega ne izpolni v danem roku. Zato '''praviloma materialni roki sploh niso podaljšljivi, razen če področni (materialni) zakon sam tako določi''' (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 244). Rok za izpolnitev obveznosti (paricijski rok), ki je določen v področnem zakonu, se lahko podaljša v skladu s področnim zakonom, pod dodatnim pogojem, če le-ta določa relativni rok (neredko je namreč določen absoluten rok, ki pa je nepodaljšljiv po naravi stvari).

'''Kadar materialni zakon dovoli podaljšanje izpolnitvenega roka, naj bi bilo tudi navedeno, ali je to podaljšanje možno le enkrat ali večkrat. '''Po naravi zadeve bo praviloma oziroma ob različnem možnem tolmačenju možno kvečjemu enkratno podaljšanje, sicer ni videti smisla v prvotnem omejevanju roka. Večkratno podaljšanje torej pride v poštev le, če bi področni zakon neposredno določil to možnost. O podaljšanju se odloči na predlog/zahtevo stranke z odločbo (ali drugim izvršilnim naslovom, enakim, kot je bil izdan pri določitvi prvotnega roka), saj gre za materialnopravno vprašanje.

'''Po ZUP torej materialnega roka ni mogoče podaljšati.''' Če ni podlage za podaljšanje v področnem predpisu, bi bilo treba zato formalno pravilno zahtevek stranke v takem primeru zavreči s sklepom, ker stranka uveljavlja pravico, ki ji je pravo ne daje, po [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]] (ker ne gre za upravno zadevo, prva točka prvega odstavka tega člena).

Posredno pa je mogoče tudi ob nepodaljšljivem izpolnitvenem roku stranki omogočiti "podaljšanje" roka z opredelitvijo roka v sklepu o izvršbi (po [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen{{!}}290. členu ZUP]]). S tem sklepom se odredi rok za izvršitev odločbe, ki v bistvu podaljša prvotno določeni rok (rok za izpolnitev obveznosti) v odločbi. ZUP trajanja tega roka ne omejuje. Ker pa se s sklepom o izvršbi poseže v del materialnopravne odločitve, je izdaja takšnega sklepa o izvršbi, s katerim se "podaljša" rok iz odločbe, po našem mnenju možna le pod strogimi pogoji:

*stranka s konkretnimi dejanji kaže, da se je vsaj trudila prvotni rok izpolniti – ne gre za očitno izogibanje obveznosti, ampak "benevoletno" kršitev,
*stranka predlaga podaljšanje roka,
*organ oceni, da je podaljšanje roka res potrebno, ker prvotnega roka iz bolj ali manj objektivnih razlogov realno ni (več) mogoče izpolniti,
*podaljšanje roka ne sme biti v nasprotju s konkretno materialno določbo oz. namenom materialnega zakona (npr. če materialni zakon določa rok za izpolnitev obveznosti v obsegu do 6 mesecev, ne more biti potem rok za izvršbo denimo nekaj let, ampak kvečjemu nekaj tednov/mesecev),
*podaljšanje roka ne sme prizadeti pravic oz. pravnih koristi drugih oseb niti biti zato ogrožena javna korist,
*vse prejšnje točke in določitev konkretnega roka je potrebno v obrazložitvi sklepa o izvršbi po načelu sorazmernosti opredeliti oziroma obrazložiti (npr. zakaj ravno 5 mesecev in ne več oziroma manj).<br>
Upravni organ v izreku odločbe ([[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}213. člen ZUP]]) določi rok, v katerem mora stranka opraviti dejanje oziroma izpolniti obveznost. Pri tem mora izhajati iz obveznosti zagotavljanja poštenega postopka iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člena Ustave], in sicer, da pri določitvi roka upošteva okoliščine primera in stranki določi dovolj časa, da opravi procesno dejanje. V konkretnem primeru predvidevamo, da mora stranka v predpisanem roku opraviti kontrolni zdravniški pregled po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakonu o voznikih] (ZVoz-1, Ur. l. RS,  št. 92/22 in 153/22), ki  ne ureja možnosti podaljšanja roka za izpolnitev obveznosti, pri čemer pa tudi izvršljivost odločbe veže na potek paricijskega roka in ne pritožbenega roka oziroma na dokončnost in/ali pravnomočnost odločbe (glej šesti odstavek 84. člena ZVoz-1).

V konkretnem primeru zato velja kot zgoraj omenjeno, tj. da je rok za izpolnitev obveznosti  materialni (paricijski) rok, kar pomeni, da ni podaljšljiv (po [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. členu ZUP]]), razen če področni (materialni) zakon določi drugače (kar v tem primeru [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakon o voznikih] ne določa). Upravni organ zato prošnjo stranke za podaljšanje izpolnitvenega roka zavrže s sklepom po prvi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]], ker stranka uveljavlja pravico, ki ji je pravo ne daje. 
<br>

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Izvršljivost in izvršba po ZUP in ZDavP-2]] [[Category:Roki]]

Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti

2023-12-08T15:15:58Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 12. 12. 2022, dopolnjeno 8. 12. 2023

<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko organ stranki rok za izpolnitev obveznosti, določen v odločbi (ali drugem izvršilnem naslovu, npr. zapisniku o inšpekcijskem nadzoru, ki vsebuje opozorilo z rokom), podaljša, in če da – samo enkrat ali se lahko podaljša večkrat?

Upravni organ je izdal odločbo, s katero je bil stranki dan rok za izpolnitev obveznosti (npr. opraviti kontrolni zdravniški pregled po Zakonu o voznikih). Rednega pravnega sredstva stranka ni uporabila, je pa tik pred potekom roka za izpolnitev obveznosti podala prošnjo za njegovo podaljšanje. Ali je rok mogoče podaljšati z izdajo nove odločbe ali bi morala stranka prošnjo za podaljšanje podati že v 15-dnevnem pritožbenem roku in bi se tako zadeva obravnavala v sklopu pritožbe?
== '''Odgovor:''' ==

Roki za izpolnitev obveznosti so materialni roki, ker določajo obseg obveznosti, ki se nalaga, in "mejo", od kdaj dalje običajno sledi materialnopravna posledica, tj. prisilna sankcija (izvršba) in druge omejitve po področnem zakonu, če stranka naloženega ne izpolni v danem roku. Zato '''praviloma materialni roki sploh niso podaljšljivi, razen če področni (materialni) zakon sam tako določi''' (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 244). Rok za izpolnitev obveznosti (paricijski rok), ki je določen v področnem zakonu, se lahko podaljša v skladu s področnim zakonom, pod dodatnim pogojem, če le-ta določa relativni rok (neredko je namreč določen absoluten rok, ki pa je nepodaljšljiv po naravi stvari).

'''Kadar materialni zakon dovoli podaljšanje izpolnitvenega roka, naj bi bilo tudi navedeno, ali je to podaljšanje možno le enkrat ali večkrat. '''Po naravi zadeve bo praviloma oziroma ob različnem možnem tolmačenju možno kvečjemu enkratno podaljšanje, sicer ni videti smisla v prvotnem omejevanju roka. Večkratno podaljšanje torej pride v poštev le, če bi področni zakon neposredno določil to možnost. O podaljšanju se odloči na predlog/zahtevo stranke z odločbo (ali drugim izvršilnim naslovom, enakim, kot je bil izdan pri določitvi prvotnega roka), saj gre za materialnopravno vprašanje.

'''Po ZUP torej materialnega roka ni mogoče podaljšati.''' Če ni podlage za podaljšanje v področnem predpisu, bi bilo treba zato formalno pravilno zahtevek stranke v takem primeru zavreči s sklepom, ker stranka uveljavlja pravico, ki ji je pravo ne daje, po [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]] (ker ne gre za upravno zadevo, prva točka prvega odstavka tega člena).

Posredno pa je mogoče tudi ob nepodaljšljivem izpolnitvenem roku stranki omogočiti "podaljšanje" roka z opredelitvijo roka v sklepu o izvršbi (po [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen{{!}}290. členu ZUP]]). S tem sklepom se odredi rok za izvršitev odločbe, ki v bistvu podaljša prvotno določeni rok (rok za izpolnitev obveznosti) v odločbi. ZUP trajanja tega roka ne omejuje. Ker pa se s sklepom o izvršbi poseže v del materialnopravne odločitve, je izdaja takšnega sklepa o izvršbi, s katerim se "podaljša" rok iz odločbe, po našem mnenju možna le pod strogimi pogoji:

*stranka s konkretnimi dejanji kaže, da se je vsaj trudila prvotni rok izpolniti – ne gre za očitno izogibanje obveznosti, ampak "benevoletno" kršitev,
*stranka predlaga podaljšanje roka,
*organ oceni, da je podaljšanje roka res potrebno, ker prvotnega roka iz bolj ali manj objektivnih razlogov realno ni (več) mogoče izpolniti,
*podaljšanje roka ne sme biti v nasprotju s konkretno materialno določbo oz. namenom materialnega zakona (npr. če materialni zakon določa rok za izpolnitev obveznosti v obsegu do 6 mesecev, ne more biti potem rok za izvršbo denimo nekaj let, ampak kvečjemu nekaj tednov/mesecev),
*podaljšanje roka ne sme prizadeti pravic oz. pravnih koristi drugih oseb niti biti zato ogrožena javna korist,
*vse prejšnje točke in določitev konkretnega roka je potrebno v obrazložitvi sklepa o izvršbi po načelu sorazmernosti opredeliti oziroma obrazložiti (npr. zakaj ravno 5 mesecev in ne več oziroma manj).<br>
Upravni organ v izreku odločbe ([[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}213. člen ZUP]]) določi rok, v katerem mora stranka opraviti dejanje oziroma izpolniti obveznost. Pri tem mora izhajati iz obveznosti zagotavljanja poštenega postopka iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člena Ustave], in sicer, da pri določitvi roka upošteva okoliščine primera in stranki določi dovolj časa, da opravi procesno dejanje. V konkretnem primeru predvidevamo, da mora stranka v predpisanem roku opraviti kontrolni zdravniški pregled po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakonu o voznikih] (ZVoz-1, Ur. l. RS,  št. 92/22 in 153/22), ki  ne ureja možnosti podaljšanja roka za izpolnitev obveznosti, pri čemer pa tudi izvršljivost odločbe veže na potek paricijskega roka in ne pritožbenega roka oziroma na dokončnost in/ali pravnomočnost odločbe (glej šesti odstavek 84. člena ZVoz-1).

V konkretnem primeru zato velja kot zgoraj omenjeno, tj. da je rok za izpolnitev obveznosti  materialni (paricijski) rok, kar pomeni, da ni podaljšljiv (po [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. členu ZUP]]), razen če področni (materialni) zakon določi drugače (kar v tem primeru [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakon o voznikih] ne določa). Upravni organ zato prošnjo stranke za podaljšanje izpolnitvenega roka zavrže s sklepom po prvi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]], ker stranka uveljavlja pravico, ki ji je pravo ne daje. 
<br>

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Izvršljivost in izvršba po ZUP in ZDavP-2]] [[Category:Roki]]

Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti

2023-12-08T15:15:15Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 12. 12. 2022, dopolnjeno 8. 12. 2023

<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko organ stranki rok za izpolnitev obveznosti, določen v odločbi (ali drugem izvršilnem naslovu, npr. zapisniku o inšpekcijskem nadzoru, ki vsebuje opozorilo z rokom), podaljša, in če da – samo enkrat ali se lahko podaljša večkrat?

Upravni organ je izdal odločbo, s katero je bil stranki dan rok za izpolnitev obveznosti (npr. opraviti kontrolni zdravniški pregled po Zakonu o voznikih). Rednega pravnega sredstva stranka ni uporabila, je pa tik pred potekom roka za izpolnitev obveznosti podala prošnjo za njegovo podaljšanje. Ali je rok mogoče podaljšati z izdajo nove odločbe ali bi morala stranka prošnjo za podaljšanje podati že v 15-dnevnem pritožbenem roku in bi se tako zadeva obravnavala v sklopu pritožbe?
== '''Odgovor:''' ==

Roki za izpolnitev obveznosti so materialni roki, ker določajo obseg obveznosti, ki se nalaga, in "mejo", od kdaj dalje običajno sledi materialnopravna posledica, tj. prisilna sankcija (izvršba) in druge omejitve po področnem zakonu, če stranka naloženega ne izpolni v danem roku. Zato '''praviloma materialni roki sploh niso podaljšljivi, razen če področni (materialni) zakon sam tako določi''' (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 244). Rok za izpolnitev obveznosti (paricijski rok), ki je določen v področnem zakonu, se lahko podaljša v skladu s področnim zakonom, pod dodatnim pogojem, če le-ta določa relativni rok (neredko je namreč določen absoluten rok, ki pa je nepodaljšljiv po naravi stvari).

'''Kadar materialni zakon dovoli podaljšanje izpolnitvenega roka, naj bi bilo tudi navedeno, ali je to podaljšanje možno le enkrat ali večkrat. '''Po naravi zadeve bo praviloma oziroma ob različnem možnem tolmačenju možno kvečjemu enkratno podaljšanje, sicer ni videti smisla v prvotnem omejevanju roka. Večkratno podaljšanje torej pride v poštev le, če bi področni zakon neposredno določil to možnost. O podaljšanju se odloči na predlog/zahtevo stranke z odločbo (ali drugim izvršilnim naslovom, enakim, kot je bil izdan pri določitvi prvotnega roka), saj gre za materialnopravno vprašanje.

'''Po ZUP torej materialnega roka ni mogoče podaljšati.''' Če ni podlage za podaljšanje v področnem predpisu, bi bilo treba zato formalno pravilno zahtevek stranke v takem primeru zavreči s sklepom, ker stranka uveljavlja pravico, ki ji je pravo ne daje, po [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]] (ker ne gre za upravno zadevo, prva točka prvega odstavka tega člena).

Posredno pa je mogoče tudi ob nepodaljšljivem izpolnitvenem roku stranki omogočiti "podaljšanje" roka z opredelitvijo roka v sklepu o izvršbi (po [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen{{!}}290. členu ZUP]]). S tem sklepom se odredi rok za izvršitev odločbe, ki v bistvu podaljša prvotno določeni rok (rok za izpolnitev obveznosti) v odločbi. ZUP trajanja tega roka ne omejuje. Ker pa se s sklepom o izvršbi poseže v del materialnopravne odločitve, je izdaja takšnega sklepa o izvršbi, s katerim se "podaljša" rok iz odločbe, po našem mnenju možna le pod strogimi pogoji:

*stranka s konkretnimi dejanji kaže, da se je vsaj trudila prvotni rok izpolniti – ne gre za očitno izogibanje obveznosti, ampak "benevoletno" kršitev,
*stranka predlaga podaljšanje roka,
*organ oceni, da je podaljšanje roka res potrebno, ker prvotnega roka iz bolj ali manj objektivnih razlogov realno ni (več) mogoče izpolniti,
*podaljšanje roka ne sme biti v nasprotju s konkretno materialno določbo oz. namenom materialnega zakona (npr. če materialni zakon določa rok za izpolnitev obveznosti v obsegu do 6 mesecev, ne more biti potem rok za izvršbo denimo nekaj let, ampak kvečjemu nekaj tednov/mesecev),
*podaljšanje roka ne sme prizadeti pravic oz. pravnih koristi drugih oseb niti biti zato ogrožena javna korist,
*vse prejšnje točke in določitev konkretnega roka je potrebno v obrazložitvi sklepa o izvršbi po načelu sorazmernosti opredeliti oziroma obrazložiti (npr. zakaj ravno 5 mesecev in ne več oziroma manj).<br>
Upravni organ v izreku odločbe ([[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}213. člen ZUP]]) določi rok, v katerem mora stranka opraviti dejanje oziroma izpolniti obveznost. Pri tem mora izhajati iz obveznosti zagotavljanja poštenega postopka iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člena Ustave], in sicer, da pri določitvi roka upošteva okoliščine primera in stranki določi dovolj časa, da opravi procesno dejanje. V konkretnem primeru predvidevamo, da mora stranka v predpisanem roku opraviti kontrolni zdravniški pregled po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakonu o voznikih] (ZVoz-1, Ur. l. RS,  št. 92/22 in 153/22), ki  ne ureja možnosti podaljšanja roka za izpolnitev obveznosti, pri čemer pa tudi izvršljivost odločbe veže na potek paricijskega roka in ne pritožbenega roka oziroma na dokončnost in/ali pravnomočnost odločbe (glej šesti odstavek 84. člena ZVoz-1).<br>V konkretnem primeru zato velja kot zgoraj omenjeno, tj. da je rok za izpolnitev obveznosti  materialni (paricijski) rok, kar pomeni, da ni podaljšljiv (po [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. členu ZUP]]), razen če področni (materialni) zakon določi drugače (kar v tem primeru [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakon o voznikih] ne določa). Upravni organ zato prošnjo stranke za podaljšanje izpolnitvenega roka zavrže s sklepom po prvi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]], ker stranka uveljavlja pravico, ki ji je pravo ne daje. 
<br>

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Izvršljivost in izvršba po ZUP in ZDavP-2]] [[Category:Roki]]

Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti

2023-12-08T15:14:28Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 12. 12. 2022, dopolnjeno 8. 12. 2023

<br>
== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko organ stranki rok za izpolnitev obveznosti, določen v odločbi (ali drugem izvršilnem naslovu, npr. zapisniku o inšpekcijskem nadzoru, ki vsebuje opozorilo z rokom), podaljša, in če da – samo enkrat ali se lahko podaljša večkrat?

Upravni organ je izdal odločbo, s katero je bil stranki dan rok za izpolnitev obveznosti (npr. opraviti kontrolni zdravniški pregled po Zakonu o voznikih). Rednega pravnega sredstva stranka ni uporabila, je pa tik pred potekom roka za izpolnitev obveznosti podala prošnjo za njegovo podaljšanje. Ali je rok mogoče podaljšati z izdajo nove odločbe ali bi morala stranka prošnjo za podaljšanje podati že v 15-dnevnem pritožbenem roku in bi se tako zadeva obravnavala v sklopu pritožbe?
== '''Odgovor:''' ==

Roki za izpolnitev obveznosti so materialni roki, ker določajo obseg obveznosti, ki se nalaga, in "mejo", od kdaj dalje običajno sledi materialnopravna posledica, tj. prisilna sankcija (izvršba) in druge omejitve po področnem zakonu, če stranka naloženega ne izpolni v danem roku. Zato '''praviloma materialni roki sploh niso podaljšljivi, razen če področni (materialni) zakon sam tako določi''' (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 244). Rok za izpolnitev obveznosti (paricijski rok), ki je določen v področnem zakonu, se lahko podaljša v skladu s področnim zakonom, pod dodatnim pogojem, če le-ta določa relativni rok (neredko je namreč določen absoluten rok, ki pa je nepodaljšljiv po naravi stvari).

'''Kadar materialni zakon dovoli podaljšanje izpolnitvenega roka, naj bi bilo tudi navedeno, ali je to podaljšanje možno le enkrat ali večkrat. '''Po naravi zadeve bo praviloma oziroma ob različnem možnem tolmačenju možno kvečjemu enkratno podaljšanje, sicer ni videti smisla v prvotnem omejevanju roka. Večkratno podaljšanje torej pride v poštev le, če bi področni zakon neposredno določil to možnost. O podaljšanju se odloči na predlog/zahtevo stranke z odločbo (ali drugim izvršilnim naslovom, enakim, kot je bil izdan pri določitvi prvotnega roka), saj gre za materialnopravno vprašanje.

'''Po ZUP torej materialnega roka ni mogoče podaljšati.''' Če ni podlage za podaljšanje v področnem predpisu, bi bilo treba zato formalno pravilno zahtevek stranke v takem primeru zavreči s sklepom, ker stranka uveljavlja pravico, ki ji je pravo ne daje, po [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]] (ker ne gre za upravno zadevo, prva točka prvega odstavka tega člena).

Posredno pa je mogoče tudi ob nepodaljšljivem izpolnitvenem roku stranki omogočiti "podaljšanje" roka z opredelitvijo roka v sklepu o izvršbi (po [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen{{!}}290. členu ZUP]]). S tem sklepom se odredi rok za izvršitev odločbe, ki v bistvu podaljša prvotno določeni rok (rok za izpolnitev obveznosti) v odločbi. ZUP trajanja tega roka ne omejuje. Ker pa se s sklepom o izvršbi poseže v del materialnopravne odločitve, je izdaja takšnega sklepa o izvršbi, s katerim se "podaljša" rok iz odločbe, po našem mnenju možna le pod strogimi pogoji:

*stranka s konkretnimi dejanji kaže, da se je vsaj trudila prvotni rok izpolniti – ne gre za očitno izogibanje obveznosti, ampak "benevoletno" kršitev,
*stranka predlaga podaljšanje roka,
*organ oceni, da je podaljšanje roka res potrebno, ker prvotnega roka iz bolj ali manj objektivnih razlogov realno ni (več) mogoče izpolniti,
*podaljšanje roka ne sme biti v nasprotju s konkretno materialno določbo oz. namenom materialnega zakona (npr. če materialni zakon določa rok za izpolnitev obveznosti v obsegu do 6 mesecev, ne more biti potem rok za izvršbo denimo nekaj let, ampak kvečjemu nekaj tednov/mesecev),
*podaljšanje roka ne sme prizadeti pravic oz. pravnih koristi drugih oseb niti biti zato ogrožena javna korist,
*vse prejšnje točke in določitev konkretnega roka je potrebno v obrazložitvi sklepa o izvršbi po načelu sorazmernosti opredeliti oziroma obrazložiti (npr. zakaj ravno 5 mesecev in ne več oziroma manj).<br>
Upravni organ v izreku odločbe ([[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}213. člen ZUP]]) določi rok, v katerem mora stranka opraviti dejanje oziroma izpolniti obveznost. Pri tem mora izhajati iz obveznosti zagotavljanja poštenega postopka iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člena Ustave], in sicer, da pri določitvi roka upošteva okoliščine primera in stranki določi dovolj časa, da opravi procesno dejanje. V konkretnem primeru predvidevamo, da mora stranka v predpisanem roku opraviti kontrolni zdravniški pregled po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakonu o voznikih] (ZVoz-1, Ur. l. RS,  št. 92/22 in 153/22), ki  ne ureja možnosti podaljšanja roka za izpolnitev obveznosti, pri čemer pa tudi izvršljivost odločbe veže na potek paricijskega roka in ne pritožbenega roka oziroma na dokončnost in/ali pravnomočnost odločbe (glej šesti odstavek 84. člena ZVoz-1).<br>

V konkretnem primeru zato velja kot zgoraj omenjeno, tj. da je rok za izpolnitev obveznosti  materialni (paricijski) rok, kar pomeni, da ni podaljšljiv (po [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. členu ZUP]]), razen če področni (materialni) zakon določi drugače (kar v tem primeru [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakon o voznikih] ne določa). Upravni organ zato prošnjo stranke za podaljšanje izpolnitvenega roka zavrže s sklepom po prvi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]], ker stranka uveljavlja pravico, ki ji je pravo ne daje. 
<br>Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Izvršljivost in izvršba po ZUP in ZDavP-2]] [[Category:Roki]]

Predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti v uvodu odločbe

2023-12-05T12:28:17Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti v uvodu odločbe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 21. 11. 2022, dopolnjeno 20. 11. 2023 in 5. 12. 2023

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ (npr. medobčinski inšpektorat) vodi postopek, v katerem izda odločbo. Katere predpise mora navesti v uvodu odločbe glede na zahteve ZUP, je to le področni zakon ali odlok, ki navaja pristojnost, posebej ob upoštevanju, da je v v občinskih zadevah z odloki opredeljena tudi krajevna pristojnost?

In: ali se v uvodu izdane odločbe npr. soglasja pristojnega organa (npr. organ v sestavi ministrstva) poleg materialnega predpisa oz. zakona, ki določa stvarno pristojnost in soglasjedajalca, lahko ali mora navajati tudi ZUP ali navajanje ZUP ni potrebno?

Ali je treba v uvodu odločbe navesti pooblastilo predstojnika posamezni uradni osebi za vodenje oziroma odločanje kot predpis o pristojnosti?

Kako pa postopati, kadar pristojnosti za odločanje v upravnem postopku urejata uredba Evropske unije (npr. Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES) in (nacionalna) izvedbena uredba (npr. Uredba o izvajanju uredbe (EU) o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini)? Je potrebno v uvodu odločbe navesti člen uredbe EU ali poleg tega tudi člen nacionalne uredbe, ki natančneje določa njeno izvajanje (npr. pristojne organe za izvajanje uredbe EU)? 
== '''Odgovor:''' ==

Temeljni cilj uvoda odločbe je, da nadzorstveni organ pri uporabi različnih pravnih sredstev preveri zakonitost potencialno sporne odločbe. Torej '''naj bi bilo iz uvoda razvidno, da se navedba predpisa o pristojnosti in posledično zlasti stvarne pristojnosti organa izdajatelja '''in''' navedba upravne zadeve ujemata'''.<br>[[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen{{!}}212. člen ZUP]] izrecno določa sestavine uvoda odločbe, pri čemer je ena izmed njih tudi predpis o pristojnosti organa, ki odločbo izdaja.

Ta določba se sicer med strokovnjaki in v upravni praksi nekoliko različno razlaga, a večina stoji na stališču (prim. Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, glej komentar k 212. členu in povezanim), da se pod pojmom "predpis o pristojnosti" razume predvsem področni zakon oz. v izvirnih občinskih stvareh odlok, torej '''zlasti predpis, ki določa stvarno pristojnost v določeni upravni zadevi'''. Stvarna pristojnost je namreč osnova formalne zakonitosti, kar se kaže skozi pravne posledice po ZUP, če so pravila o stvarni pristojnosti kršena, tj. uporaba pravnih sredstev, kot določata zlasti [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. člen ZUP]]<span> s pritožbo zaradi (absolutne) bistvene postopkovne napake po 1. točki drugega odstavka tega člena </span>in [[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen{{!}}274. člen ZUP]] z odpravo odločbe po nadzorstveni pravici zaradi manka stvarne pristojnosti ali soglasja, lahko pa tudi celo ničnost odločbe po [[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. členu ZUP]], če upravni organ odloči v sodni zadevi.

Iz tega sledi, da se '''v uvodu odločbe <span style="text-decoration: underline;">ne</span> navajajo splošni akti (ZUP ali tudi npr. ZDU-1 ali ZLS)'''. Zato ni nobene potrebe, saj pristojnost po materialnem kriteriju, glede na vrsto upravne zadeve, izhaja iz področnega predpisa.

<p>Pri uvodu '''sklepov '''pa se zaradi smiselne rabe pravil ZUP o odločbi [[Zak:ZUP#226. .C4.8Dlen{{!}}226. členu ZUP]] prav tako zapiše določba zakona ali odloka, ki organu, izdajatelju sklepa, podeljuje stvarno pristojnost za vodenje upravnega postopka v zadevi, v kateri se izda sklep. Nekateri ob tem navajajo tudi člen ZUP, ki določa konkretni sklep, vendar to z vidika namena uvoda oziroma opredelitve pristojnosti organa praviloma ni nujno, ker ZUP ne daje stvarne pristojnosti v konkretni upravni zadevi, razen izjemoma, ko pristojnost ni določena s področnim zakonom ali drugim organizacijskim predpisom (gl. [[Zak:ZUP#16. .C4.8Dlen{{!}}16. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člen ZUP]]). Drugače velja glede sklepa po 1. točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]], ki se izda, ker se zahtevek nanaša na neupravno zadevo - tedaj v uvodu po naravi stvari ni mogoče navesti predpisa o pristojnosti, zato se zapiše ta določba ZUP.</p>
Torej, v uvodu odločbe se med drugim navaja organ, ki vodi postopek in odloča, zadevo in določbo predpisa o pristojnosti organa ter navedbo akta, s katerim je bilo k odločbi dano soglasje, mnenje, potrditev ali dovoljenje drugega organa, če je predpisano oz. če sta odločbo izdala dva organa (zbirna ali kompleksna odločba (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 223) in ni treba navajati ZUP oz. je ta odveč. 

Prav tako '''je treba poudariti še pomen krajevne pristojnosti '''(kot tudi stvarne), saj kršitve pravil tudi krajevne pristojnosti lahko vodijo v izpodbojnost odločbe po [[Zak:ZUP#237. C8.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]] in [[Zak:ZUP#274. .C4.9Dlen{{!}}274. členu ZUP]], čeprav gre pri pritožbi le za morebitno relativno bistveno postopkovno napako. Glede krajevne pristojnosti pa se običajno kot relevantni za navedbo v uvodu šteje organizacijski predpis (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 432). V primeru odločanja medobčinskega inšpektorata se v uvodu zapiše tudi krajevna pristojnost že zato, ker medobčinski inšpektorati delujejo na območju več (le določenih) občin, treba pa je izkazati delokrog po omejeni krajevni pristojnosti in hkrati glede na navezno okoliščino konkretne zadeve, o kateri se je odločalo, za določeno območje (občino).<br>

'''Pooblastilo predstojnika uradni osebi pa se po ZUP ne navaja niti v uvodu''', kjer je govora le o pristojnosti organa '''niti ob podpisu''' na odločbi ali sklepu, kjer gre pri slednjem za personalno pristojnost in je sam podpis z navedbo imena in priimka uradne osebe sicer po [[Zak:ZUP#216. C8.8Dlen{{!}}216. členu ZUP]]. Seveda pa se za to pooblastilo, ne glede na manko njegove navedbe (npr. številke in datuma izdaje), predpostavlja, da je podano, na osnovi izpolnjenih pogojev za uradno osebo, da upravni postopek vodi oziroma v njem odloči, stranka pa lahko preveri obstoj z vpogledom, saj tudi kršitev teh pravil pomeni razlog za uporabo pravnih sredstev zaradi manka pogojev ali pristranskosti določene uradne osebe, ki je sodelovala v postopku (glej [[Zak:ZUP#237. C8.8Dlen{{!}}237. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#260. C8.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]]).

Med materialne predpise, ki so vsebinska podlaga za odločanje v upravnih zadevah, uvrščamo tudi predpise, ki spadajo v okvir prava EU. Gre za predpise, ki so del sekundarnega prava EU (direktive in uredbe). Uredbe EU so v celoti zavezujoče (še posebej za tiste, na katere se nanašajo), se neposredno uporabljajo v vseh državah članicah - neposredno konstituirajo pravice in obveznosti za subjekte ter so sredstvo poenotenja. So tudi hierarhično nadrejene pravnim aktom nacionalne države, kar obenem pomeni, da ima v primeru nasprotja med pravom EU in pravom države članice pravo EU prednost - načelo primarnosti prava EU (za več glej Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 74-75; Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 33).

V primeru, ko je potrebno v uvodu odločbe navesti predpis o stvarni pristojnosti organa za odločanje o upravni zadevi, ki po materialnem kriteriju izhaja iz uredbe EU, je treba upoštevati dejstvo, da je '''uredba EU''' po 288. členu [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A12012E%2FTXT Pogodbe o delovanju Evropske unije] '''splošen pravni akt Evropske unije'''. Na podlagi tega in zgoraj navedenega tako sledi, '''da se uredbe EU v primeru, ko sama izvirno ne določa stvarno pristojnega organa za njeno izvajanje '''(v konkretnem primeru člen 137(1) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32019R0006 Uredbe (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES] določa, da države članice imenujejo pristojne organe za izvajanje nalog v skladu s to uredbo), '''v uvodu odločbe ne navaja''', '''temveč se navede določbe področnih (izvedbenih) predpisov, ki praviloma določajo stvarno pristojnost za posamezno upravno zadevo''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe Sestavni deli odločbe]).

Kot že omenjeno zgoraj, se namreč pod pojmom "predpis o pristojnosti" razume zlasti predpis, ki določa stvarno (in krajevno) pristojnost v določeni upravni zadevi, '''zato se v konkretnem primeru v uvodu odločbe navede peto točko prvega odstavka 2. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED8611 Uredbe o izvajanju uredbe (EU) o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (Ur. l. RS, št. 109/23)]''', ki določa stvarno pristojnost Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke glede postopkov za pridobitev in vzdrževanje dovoljenja za promet z zdravili za uporabo v veterinarski medicini. <br>
<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]

Predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti v uvodu odločbe

2023-12-05T12:22:07Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti v uvodu odločbe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 21. 11. 2022, dopolnjeno 20. 11. 2023 in 5. 12. 2023

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ (npr. medobčinski inšpektorat) vodi postopek, v katerem izda odločbo. Katere predpise mora navesti v uvodu odločbe glede na zahteve ZUP, je to le področni zakon ali odlok, ki navaja pristojnost, posebej ob upoštevanju, da je v v občinskih zadevah z odloki opredeljena tudi krajevna pristojnost?

In: ali se v uvodu izdane odločbe npr. soglasja pristojnega organa (npr. organ v sestavi ministrstva) poleg materialnega predpisa oz. zakona, ki določa stvarno pristojnost in soglasjedajalca, lahko ali mora navajati tudi ZUP ali navajanje ZUP ni potrebno?

Ali je treba v uvodu odločbe navesti pooblastilo predstojnika posamezni uradni osebi za vodenje oziroma odločanje kot predpis o pristojnosti?

Kako pa postopati, kadar pristojnosti za odločanje v upravnem postopku urejata uredba Evropske unije (npr. Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES) in (nacionalna) izvedbena uredba (npr. Uredba o izvajanju uredbe (EU) o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini)? Je potrebno v uvodu odločbe navesti člen uredbe EU ali poleg tega tudi člen nacionalne uredbe, ki natančneje določa njeno izvajanje (npr. pristojne organe za izvajanje uredbe EU)? 
== '''Odgovor:''' ==

Temeljni cilj uvoda odločbe je, da nadzorstveni organ pri uporabi različnih pravnih sredstev preveri zakonitost potencialno sporne odločbe. Torej '''naj bi bilo iz uvoda razvidno, da se navedba predpisa o pristojnosti in posledično zlasti stvarne pristojnosti organa izdajatelja '''in''' navedba upravne zadeve ujemata'''.<br>[[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen{{!}}212. člen ZUP]] izrecno določa sestavine uvoda odločbe, pri čemer je ena izmed njih tudi predpis o pristojnosti organa, ki odločbo izdaja.

Ta določba se sicer med strokovnjaki in v upravni praksi nekoliko različno razlaga, a večina stoji na stališču (prim. Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, glej komentar k 212. členu in povezanim), da se pod pojmom "predpis o pristojnosti" razume predvsem področni zakon oz. v izvirnih občinskih stvareh odlok, torej '''zlasti predpis, ki določa stvarno pristojnost v določeni upravni zadevi'''. Stvarna pristojnost je namreč osnova formalne zakonitosti, kar se kaže skozi pravne posledice po ZUP, če so pravila o stvarni pristojnosti kršena, tj. uporaba pravnih sredstev, kot določata zlasti [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. člen ZUP]]<span> s pritožbo zaradi (absolutne) bistvene postopkovne napake po 1. točki drugega odstavka tega člena </span>in [[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen{{!}}274. člen ZUP]] z odpravo odločbe po nadzorstveni pravici zaradi manka stvarne pristojnosti ali soglasja, lahko pa tudi celo ničnost odločbe po [[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. členu ZUP]], če upravni organ odloči v sodni zadevi.

Iz tega sledi, da se '''v uvodu odločbe <span style="text-decoration: underline;">ne</span> navajajo splošni akti (ZUP ali tudi npr. ZDU-1 ali ZLS)'''. Zato ni nobene potrebe, saj pristojnost po materialnem kriteriju, glede na vrsto upravne zadeve, izhaja iz področnega predpisa.

<p>Pri uvodu '''sklepov '''pa se zaradi smiselne rabe pravil ZUP o odločbi [[Zak:ZUP#226. .C4.8Dlen{{!}}226. členu ZUP]] prav tako zapiše določba zakona ali odloka, ki organu, izdajatelju sklepa, podeljuje stvarno pristojnost za vodenje upravnega postopka v zadevi, v kateri se izda sklep. Nekateri ob tem navajajo tudi člen ZUP, ki določa konkretni sklep, vendar to z vidika namena uvoda oziroma opredelitve pristojnosti organa praviloma ni nujno, ker ZUP ne daje stvarne pristojnosti v konkretni upravni zadevi, razen izjemoma, ko pristojnost ni določena s področnim zakonom ali drugim organizacijskim predpisom (gl. [[Zak:ZUP#16. .C4.8Dlen{{!}}16. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člen ZUP]]). Drugače velja glede sklepa po 1. točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]], ki se izda, ker se zahtevek nanaša na neupravno zadevo - tedaj v uvodu po naravi stvari ni mogoče navesti predpisa o pristojnosti, zato se zapiše ta določba ZUP.</p>
Torej, v uvodu odločbe se med drugim navaja organ, ki vodi postopek in odloča, zadevo in določbo predpisa o pristojnosti organa ter navedbo akta, s katerim je bilo k odločbi dano soglasje, mnenje, potrditev ali dovoljenje drugega organa, če je predpisano oz. če sta odločbo izdala dva organa (zbirna ali kompleksna odločba (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 223) in ni treba navajati ZUP oz. je ta odveč. 

Prav tako '''je treba poudariti še pomen krajevne pristojnosti '''(kot tudi stvarne), saj kršitve pravil tudi krajevne pristojnosti lahko vodijo v izpodbojnost odločbe po [[Zak:ZUP#237. C8.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]] in [[Zak:ZUP#274. .C4.9Dlen{{!}}274. členu ZUP]], čeprav gre pri pritožbi le za morebitno relativno bistveno postopkovno napako. Glede krajevne pristojnosti pa se običajno kot relevantni za navedbo v uvodu šteje organizacijski predpis (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 432). V primeru odločanja medobčinskega inšpektorata se v uvodu zapiše tudi krajevna pristojnost že zato, ker medobčinski inšpektorati delujejo na območju več (le določenih) občin, treba pa je izkazati delokrog po omejeni krajevni pristojnosti in hkrati glede na navezno okoliščino konkretne zadeve, o kateri se je odločalo, za določeno območje (občino).<br>

'''Pooblastilo predstojnika uradni osebi pa se po ZUP ne navaja niti v uvodu''', kjer je govora le o pristojnosti organa '''niti ob podpisu''' na odločbi ali sklepu, kjer gre pri slednjem za personalno pristojnost in je sam podpis z navedbo imena in priimka uradne osebe sicer po [[Zak:ZUP#216. C8.8Dlen{{!}}216. členu ZUP]]. Seveda pa se za to pooblastilo, ne glede na manko njegove navedbe (npr. številke in datuma izdaje), predpostavlja, da je podano, na osnovi izpolnjenih pogojev za uradno osebo, da upravni postopek vodi oziroma v njem odloči, stranka pa lahko preveri obstoj z vpogledom, saj tudi kršitev teh pravil pomeni razlog za uporabo pravnih sredstev zaradi manka pogojev ali pristranskosti določene uradne osebe, ki je sodelovala v postopku (glej [[Zak:ZUP#237. C8.8Dlen{{!}}237. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#260. C8.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]]).

Med materialne predpise, ki so vsebinska podlaga za odločanje v upravnih zadevah, uvrščamo tudi predpise, ki spadajo v okvir prava EU. Gre za predpise, ki so del sekundarnega prava EU (direktive in uredbe). Uredbe EU so v celoti zavezujoče (še posebej za tiste, na katere se nanašajo), se neposredno uporabljajo v vseh državah članicah - neposredno konstituirajo pravice in obveznosti za subjekte ter so sredstvo poenotenja. So tudi hierarhično nadrejene pravnim aktom nacionalne države, kar obenem pomeni, da ima v primeru nasprotja med pravom EU in pravom države članice pravo EU prednost - načelo primarnosti prava EU (za več glej Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 74-75; Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 33).

V primeru, ko je potrebno v uvodu odločbe navesti predpis o stvarni pristojnosti organa za odločanje o upravni zadevi, ki po materialnem kriteriju izhaja iz uredbe EU, je treba upoštevati dejstvo, da je '''uredba EU''' po [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A12012E%2FTXT 288. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije] '''splošen pravni akt Evropske unije'''. Na podlagi tega in zgoraj navedenega tako sledi, '''da se uredbe EU v primeru, ko sama izvirno ne določa stvarno pristojnega organa za njeno izvajanje '''(v konkretnem primeru [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32019R0006 člen 137(1) Uredbe (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES] določa, da države članice imenujejo pristojne organe za izvajanje nalog v skladu s to uredbo), '''v uvodu odločbe ne navaja''', '''temveč se navede določbe področnih (izvedbenih) predpisov, ki praviloma določajo stvarno pristojnost za posamezno upravno zadevo''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe Sestavni deli odločbe]).

Kot že omenjeno zgoraj, se namreč pod pojmom "predpis o pristojnosti" razume zlasti predpis, ki določa stvarno (in krajevno) pristojnost v določeni upravni zadevi, '''zato se v konkretnem primeru v uvodu odločbe navede peto točko prvega odstavka [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED8611 2. člena Uredbe o izvajanju uredbe (EU) o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (Ur. l. RS, št. 109/23)]''', ki določa stvarno pristojnost Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke glede postopkov za pridobitev in vzdrževanje dovoljenja za promet z zdravili za uporabo v veterinarski medicini. <br>
<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]

Predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti v uvodu odločbe

2023-12-05T12:11:17Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti v uvodu odločbe - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 21. 11. 2022, dopolnjeno 20. 11. 2023 in 5. 12. 2023

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ (npr. medobčinski inšpektorat) vodi postopek, v katerem izda odločbo. Katere predpise mora navesti v uvodu odločbe glede na zahteve ZUP, je to le področni zakon ali odlok, ki navaja pristojnost, posebej ob upoštevanju, da je v v občinskih zadevah z odloki opredeljena tudi krajevna pristojnost?

In: ali se v uvodu izdane odločbe npr. soglasja pristojnega organa (npr. organ v sestavi ministrstva) poleg materialnega predpisa oz. zakona, ki določa stvarno pristojnost in soglasjedajalca, lahko ali mora navajati tudi ZUP ali navajanje ZUP ni potrebno?

Ali je treba v uvodu odločbe navesti pooblastilo predstojnika posamezni uradni osebi za vodenje oziroma odločanje kot predpis o pristojnosti?

Kako pa postopati, kadar pristojnosti za odločanje v upravnem postopku urejata uredba Evropske unije (npr. Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES) in (nacionalna) izvedbena uredba (npr. Uredba o izvajanju uredbe (EU) o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini)? Je potrebno v uvodu odločbe navesti člen uredbe EU ali poleg tega tudi člen nacionalne uredbe, ki natančneje določa njeno izvajanje (npr. pristojne organe za izvajanje uredbe EU)? 
== '''Odgovor:''' ==

Temeljni cilj uvoda odločbe je, da nadzorstveni organ pri uporabi različnih pravnih sredstev preveri zakonitost potencialno sporne odločbe. Torej '''naj bi bilo iz uvoda razvidno, da se navedba predpisa o pristojnosti in posledično zlasti stvarne pristojnosti organa izdajatelja '''in''' navedba upravne zadeve ujemata'''.<br>[[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen{{!}}212. člen ZUP]] izrecno določa sestavine uvoda odločbe, pri čemer je ena izmed njih tudi predpis o pristojnosti organa, ki odločbo izdaja.

Ta določba se sicer med strokovnjaki in v upravni praksi nekoliko različno razlaga, a večina stoji na stališču (prim. Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, glej komentar k 212. členu in povezanim), da se pod pojmom "predpis o pristojnosti" razume predvsem področni zakon oz. v izvirnih občinskih stvareh odlok, torej '''zlasti predpis, ki določa stvarno pristojnost v določeni upravni zadevi'''. Stvarna pristojnost je namreč osnova formalne zakonitosti, kar se kaže skozi pravne posledice po ZUP, če so pravila o stvarni pristojnosti kršena, tj. uporaba pravnih sredstev, kot določata zlasti [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. člen ZUP]]<span> s pritožbo zaradi (absolutne) bistvene postopkovne napake po 1. točki drugega odstavka tega člena </span>in [[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen{{!}}274. člen ZUP]] z odpravo odločbe po nadzorstveni pravici zaradi manka stvarne pristojnosti ali soglasja, lahko pa tudi celo ničnost odločbe po [[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. členu ZUP]], če upravni organ odloči v sodni zadevi.

Iz tega sledi, da se '''v uvodu odločbe <span style="text-decoration: underline;">ne</span> navajajo splošni akti (ZUP ali tudi npr. ZDU-1 ali ZLS)'''. Zato ni nobene potrebe, saj pristojnost po materialnem kriteriju, glede na vrsto upravne zadeve, izhaja iz področnega predpisa.

<p>Pri uvodu '''sklepov '''pa se zaradi smiselne rabe pravil ZUP o odločbi [[Zak:ZUP#226. .C4.8Dlen{{!}}226. členu ZUP]] prav tako zapiše določba zakona ali odloka, ki organu, izdajatelju sklepa, podeljuje stvarno pristojnost za vodenje upravnega postopka v zadevi, v kateri se izda sklep. Nekateri ob tem navajajo tudi člen ZUP, ki določa konkretni sklep, vendar to z vidika namena uvoda oziroma opredelitve pristojnosti organa praviloma ni nujno, ker ZUP ne daje stvarne pristojnosti v konkretni upravni zadevi, razen izjemoma, ko pristojnost ni določena s področnim zakonom ali drugim organizacijskim predpisom (gl. [[Zak:ZUP#16. .C4.8Dlen{{!}}16. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člen ZUP]]). Drugače velja glede sklepa po 1. točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]], ki se izda, ker se zahtevek nanaša na neupravno zadevo - tedaj v uvodu po naravi stvari ni mogoče navesti predpisa o pristojnosti, zato se zapiše ta določba ZUP.</p>
Torej, v uvodu odločbe se med drugim navaja organ, ki vodi postopek in odloča, zadevo in določbo predpisa o pristojnosti organa ter navedbo akta, s katerim je bilo k odločbi dano soglasje, mnenje, potrditev ali dovoljenje drugega organa, če je predpisano oz. če sta odločbo izdala dva organa (zbirna ali kompleksna odločba (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 223) in ni treba navajati ZUP oz. je ta odveč. 

Prav tako '''je treba poudariti še pomen krajevne pristojnosti '''(kot tudi stvarne), saj kršitve pravil tudi krajevne pristojnosti lahko vodijo v izpodbojnost odločbe po [[Zak:ZUP#237. C8.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]] in [[Zak:ZUP#274. .C4.9Dlen{{!}}274. členu ZUP]], čeprav gre pri pritožbi le za morebitno relativno bistveno postopkovno napako. Glede krajevne pristojnosti pa se običajno kot relevantni za navedbo v uvodu šteje organizacijski predpis (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 432). V primeru odločanja medobčinskega inšpektorata se v uvodu zapiše tudi krajevna pristojnost že zato, ker medobčinski inšpektorati delujejo na območju več (le določenih) občin, treba pa je izkazati delokrog po omejeni krajevni pristojnosti in hkrati glede na navezno okoliščino konkretne zadeve, o kateri se je odločalo, za določeno območje (občino).<br>

'''Pooblastilo predstojnika uradni osebi pa se po ZUP ne navaja niti v uvodu''', kjer je govora le o pristojnosti organa '''niti ob podpisu''' na odločbi ali sklepu, kjer gre pri slednjem za personalno pristojnost in je sam podpis z navedbo imena in priimka uradne osebe sicer po [[Zak:ZUP#216. C8.8Dlen{{!}}216. členu ZUP]]. Seveda pa se za to pooblastilo, ne glede na manko njegove navedbe (npr. številke in datuma izdaje), predpostavlja, da je podano, na osnovi izpolnjenih pogojev za uradno osebo, da upravni postopek vodi oziroma v njem odloči, stranka pa lahko preveri obstoj z vpogledom, saj tudi kršitev teh pravil pomeni razlog za uporabo pravnih sredstev zaradi manka pogojev ali pristranskosti določene uradne osebe, ki je sodelovala v postopku (glej [[Zak:ZUP#237. C8.8Dlen{{!}}237. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#260. C8.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]]).

Med materialne predpise, ki so vsebinska podlaga za odločanje v upravnih zadevah, uvrščamo tudi predpise, ki spadajo v okvir prava EU. Gre za predpise, ki so del sekundarnega prava EU (direktive in uredbe). Uredbe EU so v celoti zavezujoče (še posebej za tiste, na katere se nanašajo), se neposredno uporabljajo v vseh državah članicah - neposredno konstituirajo pravice in obveznosti za subjekte ter so sredstvo poenotenja. So tudi hierarhično nadrejene pravnim aktom nacionalne države, kar obenem pomeni, da ima v primeru nasprotja med pravom EU in pravom države članice pravo EU prednost - načelo primarnosti prava EU (za več glej Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 74-75; Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 33).

V primeru, ko je potrebno v uvodu odločbe navesti predpis o stvarni pristojnosti organa za odločanje o upravni zadevi, ki po materialnem kriteriju izhaja iz uredbe EU, je treba upoštevati dejstvo, da je '''uredba EU''' po [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A12012E%2FTXT 288. členu PDEU] '''splošen pravni akt Evropske unije'''. Na podlagi tega in zgoraj navedenega tako sledi, '''da se uredbe EU v primeru, ko sama izvirno ne določa stvarno pristojnega organa za njeno izvajanje '''(v konkretnem primeru [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32019R0006 člen 137(1) Uredbe (EU) 2019/6] določa, da države članice imenujejo pristojne organe za izvajanje nalog v skladu s to uredbo), '''v uvodu odločbe ne navaja''', '''temveč se navede določbe področnih (izvedbenih) predpisov, ki praviloma določajo stvarno pristojnost za posamezno upravno zadevo''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe Sestavni deli odločbe]).

Kot že omenjeno zgoraj, se namreč pod pojmom "predpis o pristojnosti" razume zlasti predpis, ki določa stvarno (in krajevno) pristojnost v določeni upravni zadevi, '''zato se v konkretnem primeru v uvodu odločbe navede peto točko prvega odstavka [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED8611 2. člena Uredbe o izvajanju uredbe (EU) o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (Ur. l. RS, št. 109/23)]''', ki določa stvarno pristojnost Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke glede postopkov za pridobitev in vzdrževanje dovoljenja za promet z zdravili za uporabo v veterinarski medicini. <br>

<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]

Vročanje na delovnem mestu

2023-11-24T07:59:39Z

GrahAnita:

== '''Zadeva:''' Vročanje na delovnem mestu ==

'''Datum odgovora:''' 17. 10. 2009, pregled 24. 12. 2022, dopolnjeno 24. 11. 2023<br>

<br>

== '''Vprašanje:''' ==

Kako operativno izvesti vročitev naslovniku na njegovem delovnem mestu? Ali gre zgolj za naslov in da mora osebno vročitev še vedno opraviti vročevalec (npr. kurir) ali se vročitev opravi tako, da se pisanje v dvojni kuverti s prošnjo za vročitev naslovniku pošlje delodajalcu, ta pa pisanje in vročilnico preda delavcu - naslovniku pošiljke (dvojna ovojnica) ter kasneje pošiljatelju vrne podpisano vročilnico? Kaj če osebi ni mogoče dejansko vročiti pisanja, bi bilo kršeno načelo zaslišanja stranke? Kako ravnati v primeru, ko vročamo naslovniku Janezu Novaku, Novak d.o.o., Novakova 12, Novaki. Pošta vrne pošiljko nazaj kot "naslovnik neznan". Ponovno pošljemo pošiljko, tokrat naslovimo Novak d.o.o., Janez Novaki, Novakova 12, Novaki in je pisanje vročeno. Ali lahko v tem primeru štejemo, da je pisanje vročeno osebi na delovnem mestu?

Ali se lahko ista pošiljka, ki je bila vrnjena s pripisom vročevalca preseljen (z novim naslovom) ali neznan, stranki, za katero se na podlagi vpogleda v uradne evidence ugotovi, da je zaposlena, samo ponovno odpremi na naslov delodajalca, ali je potrebno v informacijskem sistemu kreirati nov dokument, kjer se navede nov naslov vročanja, in se ga nato odpremi?<br>
== '''Odgovor:''' ==

'''Najbolj pravilno bi bilo, da organ pošiljatelj že v pisanje in na kuverto napiše poštni naslov delodajalca in ime delavca (naslovniku se kuverta pošlje na sedež delodajalca, brez navedbe naziva delodajalca; torej se kombinira ime naslovnika/delavca in poštni naslov delodajalca). To pomeni, da mora vročevalec (kurir, poštar) pisanje vročiti konkretnemu naslovniku, ta pa, če je prisoten, ne sme zavrniti prevzema ([[Zak:ZUP#95._.C4.8Dlen{{!}}95. člen ZUP]]). Namreč vroča se na tisti naslov, kjer je največ verjetnosti, da se naslovnik nahaja in da bo pisanje prevzel.'''
Res je, da delodajalec ni dolžan vročevalca spustiti v notranjost stavbe. Vročevalec pa naj bi poiskal delavca naslovnika na lokaciji delodajalca enako kot naslovnika na njegovem zasebnem naslovu bivanja, torej se vročevalec pri delodajalcu oglasi tudi pri tajništvu, sprejemni oz. glavni pisarni. '''Če najde naslovnika osebno, ta podpiše vročilnico, sicer vročevalec samo pusti sporočilo o prispelem pismu na naslovu delodajalca za delavca, ki ima možnost v 15 dneh pisanje dvigniti pri vročevalcu, sicer nastopi fikcija vročitve.''' <br>Lahko pa v skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#89._.C4.8Dlen{{!}}89. člena ZUP]] (če tako želijo in jih delavec/naslovnik pooblasti, četudi naknadno in nepisno) prevzema po tem načinu, da prevzame pošto tudi katerikoli sodelavec pri delodajalcu za delavca. Ta oseba, ki je pisanje prevzela, se kot pooblaščenec vpiše na vročilnico, ki se šteje za takoj vročeno in začnejo teči roki za delavca.
Delodajalec pa ni dolžan prevzemati pisanje za zaposlene in nastopati kot vročevalec v imenu organa pošiljatelja ter pošiljati podpisane vročilnice. Kar se tiče dvojnih ovojnic, le te bi bile dopustne samo takrat, kadar delodajalec lahko oziroma mora nastopati v vlogi posrednika. ZUP te primere omeji na zaposlene v pomorskem in zračnem prometu, enako velja za vojake na misijah, podobno je z zaporniki ([[Zak:ZUP#92._.C4.8Dlen{{!}}92. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#93._.C4.8Dlen{{!}}93. člen ZUP]]; podobno in podrobneje v [[Osebna vročitev naslovniku, nameščenem v institucionalnem varstvu (dom starejših ali psihiatrična bolnišnica){{!}}tem primeru]]). V vseh ostalih primerih pa od delodajalca ne moremo pričakovati in zahtevati, da bi nastopal kot vročevalec.

V zvezi s pravico do izjasnitve velja, da s fikcijo vročitve rok šele začne teči, poleg tega je fikcija neizpodbojna, zato načelo zaslišanja stranke ne bi smelo biti prizadeto. <br>

Glede vročanja pošiljke Janezu Novaku je po našem mnenju vročitev nepravilna in ne moremo reči, da gre za vročitev na delovnem mestu. Kot že omenjeno, je potrebno '''pri vročanju na delovnem mestu na pošiljki navesti kombinacijo imena delavca (Janez Novak) in naslov delodajalca (Novakova 12, Novaki), ne pa tudi naziva delodajalca''' (Novak d.o.o.). V konkretnem primeru se tako ne ve natančno, komu je bilo vročeno. V takem primeru je Janezu Novaku vročeno šele tedaj, ko mu je dejansko vročeno (kar je potrebno posebej dokazovati). Taka pošiljka se lahko vroči zgolj Janezu Novaku oz. pooblaščencu za vročitve v skladu z 89. členom ZUP. V kolikor pošiljke nihče od navedenih ne prevzame, vročevalec pusti sporočilo o prispelem pismu na naslovu delodajalca za delavca, ki ima možnost v 15 dneh pisanje dvigniti pri vročevalcu, sicer nastopi fikcija vročitve.

V primeru, ko se je pošiljka vrnila organu zaradi neuspešne vročitve in se zato ponovno vroča na naslov delodajalca, je potrebno pri ponovnem vročanju kreirati nov dokument, pri čemer se, kot že navedeno zgoraj, v pisanje in na kuverto napiše poštni naslov delodajalca in ime delavca (naslovniku se kuverta pošlje na sedež delodajalca, brez navedbe naziva delodajalca; torej se kombinira ime naslovnika/delavca in poštni naslov delodajalca), ter se nato nov dokument tudi odpremi. 
<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vročanje]]

(Ne)vročitev odločbe kot razlog za umik zahtevka

2023-11-13T13:10:28Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''(Ne)vročitev odločbe kot razlog za umik zahtevka - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 2. 8. 2023, dopolnitev 13. 11. 2023<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

V postopku je bila izdana odločba, a ni bila vročena. Stranki je bil poslan poziv za prevzem odločbe, osebno pri organu glede na področni zakon (Zakon o tujcih), vendar tega ni storila. Se, upoštevaje področni zakon, postopek zaradi nesodelovanja ustavi s sklepom in izdana odločba odpravi? Ali se postopek drugače zaključi?

Natančneje, šlo je za tujca, ki mu je bila v postopku zamenjave delodajalca izdana odločba, a nevročena odločba. Tujec je bil v tem primeru v pozivu za prevzem odločbe opozorjen na določbo tretjega odstavka 90. člena ZTuj-2, saj ta zakon določa domnevo umika zahtevka in tako ustavitev postopka ob nesodelovanju stranke med postopkom. <br><p>Kako pa postopati v primeru, ko je bila stranki izdana odločba z veljavnostjo samo za določen čas, tj. temporarna odločba (npr. dovoljenje za prebivanje) in je medtem, ko je stranka po več pozivih ni prevzela, že potekla. Se lahko izda sklep o nesodelovanju v postopku ali bi bilo potrebno ponovno ugotavljati pogoje za izdajo, stranki poslati seznanitev z ugotovitvami v postopku in izdati novo odločbo?</p>

== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;">'''Vročanje oziroma vročitev '''pomeni seznanitev strank in drugih oseb z dokumenti upravnega postopka na formalen način ter predstavlja ključno dejanje v postopku, ker '''je pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanj, ki se jih vroča.'''

'''Odločba, ki še ni bila vročena stranki,''' čeprav spisana oziroma "izdana" in odpremljena, '''pravno še ne obstaja in zato ne veže stranke in tudi ne organa''', ki je formuliral vsebino odločbe. Šele s pravilno vročitvijo odločbe začne veljati izdana odločba in pravno učinkovati nasproti stranki. Vročanje je zato pomembna pravna institucija, ki je ni mogoče podcenjevati (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 131, Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 183-184). 

Kadar se ugotovi, da '''je bila odločba izdana, a ne vročena, torej ni podlage za njeno odpravo '''ali drug poseg, temveč se po ZUP glede na izveden ugotovitveni in dokazni postopek ter sprejeto odločitev '''vroča na drug način, dokler do vročitve, dejanske ali fiktivne, ne pride.''' Izjemoma bi se postopek ustavil s sklepom in brez odprave odločbe, če bi se med novimi poskusi vročanja ugotovilo, da je npr. stranka umrla in predmet postopka ni prenosljiv, kot določa [[Zak:ZUP#50..C4.8Dlen{{!}}50. člen ZUP]].

<div style="text-align: justify;">Tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] (Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) pa določa, da se v primeru, če je bil postopek po tem zakonu uveden na zahtevo ali prošnjo tujca oziroma njegovega delodajalca in ga ni mogoče končati brez njegovega sodelovanja, njegov molk šteje za umik zahteve, če kljub opozorilu pristojnega organa v postavljenem roku ne opravi nobenega dejanja za nadaljevanje oziroma dokončanja postopka oziroma, če se iz opustitve teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresiran za nadaljevanje postopka. '''Gre za posebno fikcijo umika zahteve in s tem ustavitve postopka po področnem zakonu, nadrejeno ZUP. Predpostavke''' za ustavitev postopka iz navedene določbe so naslednje:

- da je bil postopek uveden na zahtevo tujca oziroma njegovega delodajalca,

- da postopka ni mogoče končati brez njegovega sodelovanja,

- da kljub opozorilu organa v postavljenem roku ne opravi nobenega dejanja za nadaljevanje oziroma dokončanje postopka oziroma, da se iz opustitev teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresiran za nadaljevanje,

- da gre za '''nesodelovanje MED postopkom'''.

Glede na takšno zakonsko besedilo se navedena določba lahko uporabi le, če je postopek odločanja o vlogi tujca še v teku in tujec v tem postopku ne sodeluje, da bi organ lahko izdal odločbo (sodba UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111447948 II U 41/2020-11] z dne 14. 4. 2021, točka 6 obrazložitve). Z izdajo odločbe se je namreč postopek izdaje pisne odobritve za zamenjavo delodajalca pred organom zaključil. Zgolj vročitev te odločbe pa ne pomeni, da je postopek še v teku, saj gre zgolj za vprašanje vročitve upravne odločbe (prav tam, točka 7 obrazložitve). '''Kadar gre torej zgolj za vprašanje vročitve takšne odločbe, določba tretjega odstavka [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] ni uporabljiva''' (prav tam, točka 10 obrazložitve). Načina vročitve odločbe, izdane v postopku odobritve zamenjave delodajalca [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 Zakon o tujcih] (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr., 105/22 – ZZNŠPP) ni posebej določal (ureditev zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjave delodajalca ali zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih, na podlagi pisne odobritve pristojnega organa, ki je pisno odobritev v obliki odločbe izdal po prejemu soglasja organa, pristojnega po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev (ZZSDT) je bila sicer z novelo ZTuj-2G (Uradni list RS, št. 48/23) nadomeščena zgolj s podajo soglasja organa, pristojnega po ZZSDT), zato (so) se glede tega vprašanja v skladu s [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 85. členom ZTuj-2]'' subsidiarno uporabljajo(le) določbe ZUP.

ZUP natančneje ureja področje vročanja v [[Zak:ZUP#87..C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]], ki določa ravnanje vročevalca oziroma organa ko stranki odločba ni bila vročena. V kolikor namreč oseba ni dosegljiva na naslovu za vročanje, vročevalec pusti po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#87..C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]] sporočilo o prispelem pismu v njenem hišnem predalčniku ali drugem primernem mestu, v sporočilu pa navede, kje se dokument nahaja in da ga mora prevzeti v 15 dneh. Vročitev se v tem primeru šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, oziroma v primeru ne prevzema po preteku tega roka (Breznik in drugi, ZUP s komentarjem, 2004, str. 322-358).

Pri tem je treba poudariti, da vročevalec '''ne sme kar pustiti sporočila o prispelem pismu (fikcija vročitve), če osebe na tem naslovu ne najde. '''Najprej se mora prepričati o tem, na podlagi opravljenega poizvedovanja ali kako drugače, ali oseba tam sploh živi, in o tem obvestiti organ. Če pa organ iz uradne evidence ugotovi, da je naslov za vročanje enak kot naslov, ki ga je navedla stranka, poskus vročanja pa je bil neuspešen, odredi, da se vročitev v postopku opravi tako, da se skupaj s poskusom vročitve '''objavi obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom.''' Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa, ki vodi postopek in na enotnem državnem portalu e-uprava. (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 577-578). Tako bi bila v tem primeru ustrezna '''rešitev za neuspešno vročeno odločbo opravljena ediktna vročitev na oglasno desko organa in spletni portal e-uprava. '''

Z odločbo v upravni zadevi se določeno pravno razmerje praviloma rešuje trajno, za nedoločen čas. Lahko pa materialni predpisi določajo, da se določene pravice priznavajo samo za določen čas (temporarne odločbe). Za odločbe, ki imajo časovno omejeno veljavnost velja, da '''s potekom določenega časa nehajo veljati in se morajo v primeru podaljšanja veljavnosti obnavljati''' (npr. dovoljenje za prebivanje). Njihova veljavnost se podaljšuje z namenom ponovne ugotovitve pravno pomembnih dejstev, torej to pomeni, da je '''vsako podaljšanje veljavnosti izdane odločbe pravzaprav novo odločanje oziroma izdaja odločbe v novi upravni zadevi '''(v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 324). <p>V primeru, ko časovno omejene odločbe (t. i. temporarne odločbe) stranka kljub večkratnim pozivom ni prevzela in je medtem časom pretekla njena veljavnost, organu odločbe '''ni potrebno več vročati''', temveč lahko izda zavrnilno odločbo, če področni zakon (v tem primeru tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2], ki določa pogoje za domnevo umika zahtevka in izdajo sklepa o ustavitvi postopka) ne določa drugače. Tudi za nevročeno časovno omejeno odločbo velja, da je pravno nerelevantna (kot omenjeno zgoraj). Zavrnilna odločba, izdana v upravnem postopku, '''ne spreminja obstoječe pravice in obveznosti stranke'''. S takšno odločbo organ zavrne zahtevek stranke in s tem zanjo obdrži obstoječe pravno razmerje, v katerem ne pride do nobenih sprememb (v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 308-309). Pred samo izdajo zavrnilne odločbe mora dati organ stranki na podlagi temeljnega načela zaslišanja stranke po [[Zak:ZUP#9..C4.8Dlen{{!}}9. členu ZUP]] možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev v zadevi. Takšna odločba bi se nato ediktno vročala na oglasno desko organa in spletni portal e-uprava.</p>
<p>Postopanje po tretjem odstavku [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] v konkretnem primeru pa sicer odstopa od  zgoraj navedenega stališča Upravnega sodišča v zadevi UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111447948 II U 41/2020-11] z dne 14. 4. 2021, ki se sicer izrecno nanaša ravno na postopek izdaje dovoljenja za prebivanje,  in v skladu s katerim se tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] lahko uporabi le, če je postopek odločanja o vlogi tujca še v teku in tujec v tem postopku ne sodeluje, da bi organ lahko izdal meritorno končno odločbo. Zgolj vročitev pa po stališču Upravnega sodišča ne pomeni, da je postopek še v teku, saj gre zgolj za vprašanje vročitve upravnih odločb. Zadevno stališče Upravnega sodišča po našem mnenju namreč ni v skladu s konceptom izdaje, vročitve in učinkovanja odločbe, ki določa, da je prav vročitev '''pogoj za začetek veljavnosti odločbe in s tem nastanek pravnih učinkov pisanj v razmerju do stranke postopka. '''</p>
<p><em style="font-size: 14.4px;">Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].</em></p></div></div>

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==
[[Category:Vročanje]]
[[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]
<comments />

(Ne)vročitev odločbe kot razlog za umik zahtevka

2023-11-13T13:10:02Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''(Ne)vročitev odločbe kot razlog za umik zahtevka - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 2. 8. 2023, dopolnitev 13. 11. 2023<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

V postopku je bila izdana odločba, a ni bila vročena. Stranki je bil poslan poziv za prevzem odločbe, osebno pri organu glede na področni zakon (Zakon o tujcih), vendar tega ni storila. Se, upoštevaje področni zakon, postopek zaradi nesodelovanja ustavi s sklepom in izdana odločba odpravi? Ali se postopek drugače zaključi?

Natančneje, šlo je za tujca, ki mu je bila v postopku zamenjave delodajalca izdana odločba, a nevročena odločba. Tujec je bil v tem primeru v pozivu za prevzem odločbe opozorjen na določbo tretjega odstavka 90. člena ZTuj-2, saj ta zakon določa domnevo umika zahtevka in tako ustavitev postopka ob nesodelovanju stranke med postopkom. <br><p>Kako pa postopati v primeru, ko je bila stranki izdana odločba z veljavnostjo samo za določen čas, tj. temporarna odločba (npr. dovoljenje za prebivanje) in je medtem, ko je stranka po več pozivih ni prevzela, že potekla. Se lahko izda sklep o nesodelovanju v postopku ali bi bilo potrebno ponovno ugotavljati pogoje za izdajo, stranki poslati seznanitev z ugotovitvami v postopku in izdati novo odločbo?</p>

== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;">'''Vročanje oziroma vročitev '''pomeni seznanitev strank in drugih oseb z dokumenti upravnega postopka na formalen način ter predstavlja ključno dejanje v postopku, ker '''je pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanj, ki se jih vroča.'''

'''Odločba, ki še ni bila vročena stranki,''' čeprav spisana oziroma "izdana" in odpremljena, '''pravno še ne obstaja in zato ne veže stranke in tudi ne organa''', ki je formuliral vsebino odločbe. Šele s pravilno vročitvijo odločbe začne veljati izdana odločba in pravno učinkovati nasproti stranki. Vročanje je zato pomembna pravna institucija, ki je ni mogoče podcenjevati (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 131, Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 183-184). 

Kadar se ugotovi, da '''je bila odločba izdana, a ne vročena, torej ni podlage za njeno odpravo '''ali drug poseg, temveč se po ZUP glede na izveden ugotovitveni in dokazni postopek ter sprejeto odločitev '''vroča na drug način, dokler do vročitve, dejanske ali fiktivne, ne pride.''' Izjemoma bi se postopek ustavil s sklepom in brez odprave odločbe, če bi se med novimi poskusi vročanja ugotovilo, da je npr. stranka umrla in predmet postopka ni prenosljiv, kot določa [[Zak:ZUP#50..C4.8Dlen{{!}}50. člen ZUP]].

<div style="text-align: justify;">Tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] (Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) pa določa, da se v primeru, če je bil postopek po tem zakonu uveden na zahtevo ali prošnjo tujca oziroma njegovega delodajalca in ga ni mogoče končati brez njegovega sodelovanja, njegov molk šteje za umik zahteve, če kljub opozorilu pristojnega organa v postavljenem roku ne opravi nobenega dejanja za nadaljevanje oziroma dokončanja postopka oziroma, če se iz opustitve teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresiran za nadaljevanje postopka. '''Gre za posebno fikcijo umika zahteve in s tem ustavitve postopka po področnem zakonu, nadrejeno ZUP. Predpostavke''' za ustavitev postopka iz navedene določbe so naslednje:

- da je bil postopek uveden na zahtevo tujca oziroma njegovega delodajalca,

- da postopka ni mogoče končati brez njegovega sodelovanja,

- da kljub opozorilu organa v postavljenem roku ne opravi nobenega dejanja za nadaljevanje oziroma dokončanje postopka oziroma, da se iz opustitev teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresiran za nadaljevanje,

- da gre za '''nesodelovanje MED postopkom'''.

Glede na takšno zakonsko besedilo se navedena določba lahko uporabi le, če je postopek odločanja o vlogi tujca še v teku in tujec v tem postopku ne sodeluje, da bi organ lahko izdal odločbo (sodba UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111447948 II U 41/2020-11] z dne 14. 4. 2021, točka 6 obrazložitve). Z izdajo odločbe se je namreč postopek izdaje pisne odobritve za zamenjavo delodajalca pred organom zaključil. Zgolj vročitev te odločbe pa ne pomeni, da je postopek še v teku, saj gre zgolj za vprašanje vročitve upravne odločbe (prav tam, točka 7 obrazložitve). '''Kadar gre torej zgolj za vprašanje vročitve takšne odločbe, določba tretjega odstavka [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] ni uporabljiva''' (prav tam, točka 10 obrazložitve). Načina vročitve odločbe, izdane v postopku odobritve zamenjave delodajalca [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 Zakon o tujcih] (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr., 105/22 – ZZNŠPP) ni posebej določal (ureditev zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjave delodajalca ali zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih, na podlagi pisne odobritve pristojnega organa, ki je pisno odobritev v obliki odločbe izdal po prejemu soglasja organa, pristojnega po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev (ZZSDT) je bila sicer z novelo ZTuj-2G (Uradni list RS, št. 48/23) nadomeščena zgolj s podajo soglasja organa, pristojnega po ZZSDT), zato (so) se glede tega vprašanja v skladu s [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 85. členom ZTuj-2]'' subsidiarno uporabljajo(le) določbe ZUP.

ZUP natančneje ureja področje vročanja v [[Zak:ZUP#87..C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]], ki določa ravnanje vročevalca oziroma organa ko stranki odločba ni bila vročena. V kolikor namreč oseba ni dosegljiva na naslovu za vročanje, vročevalec pusti po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#87..C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]] sporočilo o prispelem pismu v njenem hišnem predalčniku ali drugem primernem mestu, v sporočilu pa navede, kje se dokument nahaja in da ga mora prevzeti v 15 dneh. Vročitev se v tem primeru šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, oziroma v primeru ne prevzema po preteku tega roka (Breznik in drugi, ZUP s komentarjem, 2004, str. 322-358).

Pri tem je treba poudariti, da vročevalec '''ne sme kar pustiti sporočila o prispelem pismu (fikcija vročitve), če osebe na tem naslovu ne najde. '''Najprej se mora prepričati o tem, na podlagi opravljenega poizvedovanja ali kako drugače, ali oseba tam sploh živi, in o tem obvestiti organ. Če pa organ iz uradne evidence ugotovi, da je naslov za vročanje enak kot naslov, ki ga je navedla stranka, poskus vročanja pa je bil neuspešen, odredi, da se vročitev v postopku opravi tako, da se skupaj s poskusom vročitve '''objavi obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom.''' Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa, ki vodi postopek in na enotnem državnem portalu e-uprava. (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 577-578). Tako bi bila v tem primeru ustrezna '''rešitev za neuspešno vročeno odločbo opravljena ediktna vročitev na oglasno desko organa in spletni portal e-uprava.                                      '''Z odločbo v upravni zadevi se določeno pravno razmerje praviloma rešuje trajno, za nedoločen čas. Lahko pa materialni predpisi določajo, da se določene pravice priznavajo samo za določen čas (temporarne odločbe). Za odločbe, ki imajo časovno omejeno veljavnost velja, da '''s potekom določenega časa nehajo veljati in se morajo v primeru podaljšanja veljavnosti obnavljati''' (npr. dovoljenje za prebivanje). Njihova veljavnost se podaljšuje z namenom ponovne ugotovitve pravno pomembnih dejstev, torej to pomeni, da je '''vsako podaljšanje veljavnosti izdane odločbe pravzaprav novo odločanje oziroma izdaja odločbe v novi upravni zadevi '''(v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 324). <p>V primeru, ko časovno omejene odločbe (t. i. temporarne odločbe) stranka kljub večkratnim pozivom ni prevzela in je medtem časom pretekla njena veljavnost, organu odločbe '''ni potrebno več vročati''', temveč lahko izda zavrnilno odločbo, če področni zakon (v tem primeru tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2], ki določa pogoje za domnevo umika zahtevka in izdajo sklepa o ustavitvi postopka) ne določa drugače. Tudi za nevročeno časovno omejeno odločbo velja, da je pravno nerelevantna (kot omenjeno zgoraj). Zavrnilna odločba, izdana v upravnem postopku, '''ne spreminja obstoječe pravice in obveznosti stranke'''. S takšno odločbo organ zavrne zahtevek stranke in s tem zanjo obdrži obstoječe pravno razmerje, v katerem ne pride do nobenih sprememb (v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 308-309). Pred samo izdajo zavrnilne odločbe mora dati organ stranki na podlagi temeljnega načela zaslišanja stranke po [[Zak:ZUP#9..C4.8Dlen{{!}}9. členu ZUP]] možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev v zadevi. Takšna odločba bi se nato ediktno vročala na oglasno desko organa in spletni portal e-uprava.</p>
<p>Postopanje po tretjem odstavku [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] v konkretnem primeru pa sicer odstopa od  zgoraj navedenega stališča Upravnega sodišča v zadevi UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111447948 II U 41/2020-11] z dne 14. 4. 2021, ki se sicer izrecno nanaša ravno na postopek izdaje dovoljenja za prebivanje,  in v skladu s katerim se tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] lahko uporabi le, če je postopek odločanja o vlogi tujca še v teku in tujec v tem postopku ne sodeluje, da bi organ lahko izdal meritorno končno odločbo. Zgolj vročitev pa po stališču Upravnega sodišča ne pomeni, da je postopek še v teku, saj gre zgolj za vprašanje vročitve upravnih odločb. Zadevno stališče Upravnega sodišča po našem mnenju namreč ni v skladu s konceptom izdaje, vročitve in učinkovanja odločbe, ki določa, da je prav vročitev '''pogoj za začetek veljavnosti odločbe in s tem nastanek pravnih učinkov pisanj v razmerju do stranke postopka. '''</p>
<p><em style="font-size: 14.4px;">Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].</em></p></div></div>

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==
[[Category:Vročanje]]
[[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]
<comments />

(Ne)vročitev odločbe kot razlog za umik zahtevka

2023-11-13T12:58:08Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''(Ne)vročitev odločbe kot razlog za umik zahtevka - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 2. 8. 2023, dopolnitev 13. 11. 2023<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

V postopku je bila izdana odločba, a ni bila vročena. Stranki je bil poslan poziv za prevzem odločbe, osebno pri organu glede na področni zakon (Zakon o tujcih), vendar tega ni storila. Se, upoštevaje področni zakon, postopek zaradi nesodelovanja ustavi s sklepom in izdana odločba odpravi? Ali se postopek drugače zaključi?

Natančneje, šlo je za tujca, ki mu je bila v postopku zamenjave delodajalca izdana odločba, a nevročena odločba. Tujec je bil v tem primeru v pozivu za prevzem odločbe opozorjen na določbo tretjega odstavka 90. člena ZTuj-2, saj ta zakon določa domnevo umika zahtevka in tako ustavitev postopka ob nesodelovanju stranke med postopkom. <br><p>Kako pa postopati v primeru, ko je bila stranki izdana odločba z veljavnostjo samo za določen čas, tj. temporarna odločba (npr. dovoljenje za prebivanje) in je medtem, ko je stranka po več pozivih ni prevzela, že potekla. Se lahko izda sklep o nesodelovanju v postopku ali bi bilo potrebno ponovno ugotavljati pogoje za izdajo, stranki poslati seznanitev z ugotovitvami v postopku in izdati novo odločbo?</p>

== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;">'''Vročanje oziroma vročitev '''pomeni seznanitev strank in drugih oseb z dokumenti upravnega postopka na formalen način ter predstavlja ključno dejanje v postopku, ker '''je pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanj, ki se jih vroča.'''

'''Odločba, ki še ni bila vročena stranki,''' čeprav spisana oziroma "izdana" in odpremljena, '''pravno še ne obstaja in zato ne veže stranke in tudi ne organa''', ki je formuliral vsebino odločbe. Šele s pravilno vročitvijo odločbe začne veljati izdana odločba in pravno učinkovati nasproti stranki. Vročanje je zato pomembna pravna institucija, ki je ni mogoče podcenjevati (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 131, Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 183-184). 

Kadar se ugotovi, da '''je bila odločba izdana, a ne vročena, torej ni podlage za njeno odpravo '''ali drug poseg, temveč se po ZUP glede na izveden ugotovitveni in dokazni postopek ter sprejeto odločitev '''vroča na drug način, dokler do vročitve, dejanske ali fiktivne, ne pride.''' Izjemoma bi se postopek ustavil s sklepom in brez odprave odločbe, če bi se med novimi poskusi vročanja ugotovilo, da je npr. stranka umrla in predmet postopka ni prenosljiv, kot določa [[Zak:ZUP#50..C4.8Dlen{{!}}50. člen ZUP]].

<div style="text-align: justify;">Tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] (Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) pa določa, da se v primeru, če je bil postopek po tem zakonu uveden na zahtevo ali prošnjo tujca oziroma njegovega delodajalca in ga ni mogoče končati brez njegovega sodelovanja, njegov molk šteje za umik zahteve, če kljub opozorilu pristojnega organa v postavljenem roku ne opravi nobenega dejanja za nadaljevanje oziroma dokončanja postopka oziroma, če se iz opustitve teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresiran za nadaljevanje postopka. '''Gre za posebno fikcijo umika zahteve in s tem ustavitve postopka po področnem zakonu, nadrejeno ZUP. Predpostavke''' za ustavitev postopka iz navedene določbe so naslednje:

- da je bil postopek uveden na zahtevo tujca oziroma njegovega delodajalca,

- da postopka ni mogoče končati brez njegovega sodelovanja,

- da kljub opozorilu organa v postavljenem roku ne opravi nobenega dejanja za nadaljevanje oziroma dokončanje postopka oziroma, da se iz opustitev teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresiran za nadaljevanje,

- da gre za '''nesodelovanje MED postopkom'''.

Glede na takšno zakonsko besedilo se navedena določba lahko uporabi le, če je postopek odločanja o vlogi tujca še v teku in tujec v tem postopku ne sodeluje, da bi organ lahko izdal odločbo (sodba UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111447948 II U 41/2020-11] z dne 14. 4. 2021, točka 6 obrazložitve). Z izdajo odločbe se je namreč postopek izdaje pisne odobritve za zamenjavo delodajalca pred organom zaključil. Zgolj vročitev te odločbe pa ne pomeni, da je postopek še v teku, saj gre zgolj za vprašanje vročitve upravne odločbe (prav tam, točka 7 obrazložitve). '''Kadar gre torej zgolj za vprašanje vročitve takšne odločbe, določba tretjega odstavka [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] ni uporabljiva''' (prav tam, točka 10 obrazložitve). Načina vročitve odločbe, izdane v postopku odobritve zamenjave delodajalca [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 Zakon o tujcih] (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr., 105/22 – ZZNŠPP) ni posebej določal (ureditev zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjave delodajalca ali zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih, na podlagi pisne odobritve pristojnega organa, ki je pisno odobritev v obliki odločbe izdal po prejemu soglasja organa, pristojnega po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev (ZZSDT) je bila sicer z novelo ZTuj-2G (Uradni list RS, št. 48/23) nadomeščena zgolj s podajo soglasja organa, pristojnega po ZZSDT), zato (so) se glede tega vprašanja v skladu s [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 85. členom ZTuj-2]'' subsidiarno uporabljajo(le) določbe ZUP.

ZUP natančneje ureja področje vročanja v [[Zak:ZUP#87..C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]], ki določa ravnanje vročevalca oziroma organa ko stranki odločba ni bila vročena. V kolikor namreč oseba ni dosegljiva na naslovu za vročanje, vročevalec pusti po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#87..C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]] sporočilo o prispelem pismu v njenem hišnem predalčniku ali drugem primernem mestu, v sporočilu pa navede, kje se dokument nahaja in da ga mora prevzeti v 15 dneh. Vročitev se v tem primeru šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, oziroma v primeru ne prevzema po preteku tega roka (Breznik in drugi, ZUP s komentarjem, 2004, str. 322-358).

Pri tem je treba poudariti, da vročevalec '''ne sme kar pustiti sporočila o prispelem pismu (fikcija vročitve), če osebe na tem naslovu ne najde. '''Najprej se mora prepričati o tem, na podlagi opravljenega poizvedovanja ali kako drugače, ali oseba tam sploh živi, in o tem obvestiti organ. Če pa organ iz uradne evidence ugotovi, da je naslov za vročanje enak kot naslov, ki ga je navedla stranka, poskus vročanja pa je bil neuspešen, odredi, da se vročitev v postopku opravi tako, da se skupaj s poskusom vročitve '''objavi obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom.''' Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa, ki vodi postopek in na enotnem državnem portalu e-uprava. (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 577-578). Tako bi bila v tem primeru ustrezna '''rešitev za neuspešno vročeno odločbo opravljena ediktna vročitev na oglasno desko organa in spletni portal e-uprava.'''

Z odločbo v upravni zadevi se določeno pravno razmerje praviloma rešuje trajno, za nedoločen čas. Lahko pa materialni predpisi določajo, da se določene pravice priznavajo samo za določen čas (temporarne odločbe). Za odločbe, ki imajo časovno omejeno veljavnost velja, da '''s potekom določenega časa nehajo veljati in se morajo v primeru podaljšanja veljavnosti obnavljati''' (npr. dovoljenje za prebivanje). Njihova veljavnost se podaljšuje z namenom ponovne ugotovitve pravno pomembnih dejstev, torej to pomeni, da je '''vsako podaljšanje veljavnosti izdane odločbe pravzaprav novo odločanje oziroma izdaja odločbe v novi upravni zadevi '''(v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 324). <p>V primeru, ko časovno omejene odločbe (t. i. temporarne odločbe) stranka kljub večkratnim pozivom ni prevzela in je medtem časom pretekla njena veljavnost, organu odločbe '''ni potrebno več vročati''', temveč lahko izda zavrnilno odločbo, če področni zakon (v tem primeru tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2], ki določa pogoje za domnevo umika zahtevka in izdajo sklepa o ustavitvi postopka) ne določa drugače. Tudi za nevročeno časovno omejeno odločbo velja, da je pravno nerelevantna (kot omenjeno zgoraj). Zavrnilna odločba, izdana v upravnem postopku, '''ne spreminja obstoječe pravice in obveznosti stranke'''. S takšno odločbo organ zavrne zahtevek stranke in s tem zanjo obdrži obstoječe pravno razmerje, v katerem ne pride do nobenih sprememb (v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 308-309). Pred samo izdajo zavrnilne odločbe mora dati organ stranki na podlagi temeljnega načela zaslišanja stranke po [[Zak:ZUP#9..C4.8Dlen{{!}}9. členu ZUP]] možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev v zadevi. Takšna odločba bi se nato ediktno vročala na oglasno desko organa in spletni portal e-uprava.</p>
<p>Postopanje po tretjem odstavku [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] v konkretnem primeru pa sicer odstopa od  zgoraj navedenega stališča Upravnega sodišča v zadevi UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111447948 II U 41/2020-11] z dne 14. 4. 2021, ki se sicer izrecno nanaša ravno na postopek izdaje dovoljenja za prebivanje,  in v skladu s katerim se tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] lahko uporabi le, če je postopek odločanja o vlogi tujca še v teku in tujec v tem postopku ne sodeluje, da bi organ lahko izdal meritorno končno odločbo. Zgolj vročitev pa po stališču Upravnega sodišča ne pomeni, da je postopek še v teku, saj gre zgolj za vprašanje vročitve upravnih odločb. Zadevno stališče Upravnega sodišča po našem mnenju namreč ni v skladu s konceptom izdaje, vročitve in učinkovanja odločbe, ki določa, da je prav vročitev '''pogoj za začetek veljavnosti odločbe in s tem nastanek pravnih učinkov pisanj v razmerju do stranke postopka. '''</p>
<p><em style="font-size: 14.4px;">Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].</em></p></div></div>

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==
[[Category:Vročanje]]
[[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]
<comments />

(Ne)vročitev odločbe kot razlog za umik zahtevka

2023-11-13T12:57:40Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''(Ne)vročitev odločbe kot razlog za umik zahtevka - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 2. 8. 2023, dopolnitev 13. 11. 2023<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

V postopku je bila izdana odločba, a ni bila vročena. Stranki je bil poslan poziv za prevzem odločbe, osebno pri organu glede na področni zakon (Zakon o tujcih), vendar tega ni storila. Se, upoštevaje področni zakon, postopek zaradi nesodelovanja ustavi s sklepom in izdana odločba odpravi? Ali se postopek drugače zaključi?

Natančneje, šlo je za tujca, ki mu je bila v postopku zamenjave delodajalca izdana odločba, a nevročena odločba. Tujec je bil v tem primeru v pozivu za prevzem odločbe opozorjen na določbo tretjega odstavka 90. člena ZTuj-2, saj ta zakon določa domnevo umika zahtevka in tako ustavitev postopka ob nesodelovanju stranke med postopkom. <br><p>Kako pa postopati v primeru, ko je bila stranki izdana odločba z veljavnostjo samo za določen čas, tj. temporarna odločba (npr. dovoljenje za prebivanje) in je medtem, ko je stranka po več pozivih ni prevzela, že potekla. Se lahko izda sklep o nesodelovanju v postopku ali bi bilo potrebno ponovno ugotavljati pogoje za izdajo, stranki poslati seznanitev z ugotovitvami v postopku in izdati novo odločbo?</p>

== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;">'''Vročanje oziroma vročitev '''pomeni seznanitev strank in drugih oseb z dokumenti upravnega postopka na formalen način ter predstavlja ključno dejanje v postopku, ker '''je pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanj, ki se jih vroča.'''

'''Odločba, ki še ni bila vročena stranki,''' čeprav spisana oziroma "izdana" in odpremljena, '''pravno še ne obstaja in zato ne veže stranke in tudi ne organa''', ki je formuliral vsebino odločbe. Šele s pravilno vročitvijo odločbe začne veljati izdana odločba in pravno učinkovati nasproti stranki. Vročanje je zato pomembna pravna institucija, ki je ni mogoče podcenjevati (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 131, Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 183-184). 

Kadar se ugotovi, da '''je bila odločba izdana, a ne vročena, torej ni podlage za njeno odpravo '''ali drug poseg, temveč se po ZUP glede na izveden ugotovitveni in dokazni postopek ter sprejeto odločitev '''vroča na drug način, dokler do vročitve, dejanske ali fiktivne, ne pride.''' Izjemoma bi se postopek ustavil s sklepom in brez odprave odločbe, če bi se med novimi poskusi vročanja ugotovilo, da je npr. stranka umrla in predmet postopka ni prenosljiv, kot določa [[Zak:ZUP#50..C4.8Dlen{{!}}50. člen ZUP]].

<div style="text-align: justify;">Tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] (Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) pa določa, da se v primeru, če je bil postopek po tem zakonu uveden na zahtevo ali prošnjo tujca oziroma njegovega delodajalca in ga ni mogoče končati brez njegovega sodelovanja, njegov molk šteje za umik zahteve, če kljub opozorilu pristojnega organa v postavljenem roku ne opravi nobenega dejanja za nadaljevanje oziroma dokončanja postopka oziroma, če se iz opustitve teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresiran za nadaljevanje postopka. '''Gre za posebno fikcijo umika zahteve in s tem ustavitve postopka po področnem zakonu, nadrejeno ZUP. Predpostavke''' za ustavitev postopka iz navedene določbe so naslednje:

- da je bil postopek uveden na zahtevo tujca oziroma njegovega delodajalca,

- da postopka ni mogoče končati brez njegovega sodelovanja,

- da kljub opozorilu organa v postavljenem roku ne opravi nobenega dejanja za nadaljevanje oziroma dokončanje postopka oziroma, da se iz opustitev teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresiran za nadaljevanje,

- da gre za '''nesodelovanje MED postopkom'''.

Glede na takšno zakonsko besedilo se navedena določba lahko uporabi le, če je postopek odločanja o vlogi tujca še v teku in tujec v tem postopku ne sodeluje, da bi organ lahko izdal odločbo (sodba UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111447948 II U 41/2020-11] z dne 14. 4. 2021, točka 6 obrazložitve). Z izdajo odločbe se je namreč postopek izdaje pisne odobritve za zamenjavo delodajalca pred organom zaključil. Zgolj vročitev te odločbe pa ne pomeni, da je postopek še v teku, saj gre zgolj za vprašanje vročitve upravne odločbe (prav tam, točka 7 obrazložitve). '''Kadar gre torej zgolj za vprašanje vročitve takšne odločbe, določba tretjega odstavka [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] ni uporabljiva''' (prav tam, točka 10 obrazložitve). Načina vročitve odločbe, izdane v postopku odobritve zamenjave delodajalca [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 Zakon o tujcih] (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr., 105/22 – ZZNŠPP) ni posebej določal (ureditev zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjave delodajalca ali zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih, na podlagi pisne odobritve pristojnega organa, ki je pisno odobritev v obliki odločbe izdal po prejemu soglasja organa, pristojnega po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev (ZZSDT) je bila sicer z novelo ZTuj-2G (Uradni list RS, št. 48/23) nadomeščena zgolj s podajo soglasja organa, pristojnega po ZZSDT), zato (so) se glede tega vprašanja v skladu s [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 85. členom ZTuj-2]'' subsidiarno uporabljajo(le) določbe ZUP.

ZUP natančneje ureja področje vročanja v [[Zak:ZUP#87..C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]], ki določa ravnanje vročevalca oziroma organa ko stranki odločba ni bila vročena. V kolikor namreč oseba ni dosegljiva na naslovu za vročanje, vročevalec pusti po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#87..C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]] sporočilo o prispelem pismu v njenem hišnem predalčniku ali drugem primernem mestu, v sporočilu pa navede, kje se dokument nahaja in da ga mora prevzeti v 15 dneh. Vročitev se v tem primeru šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, oziroma v primeru ne prevzema po preteku tega roka (Breznik in drugi, ZUP s komentarjem, 2004, str. 322-358).

Pri tem je treba poudariti, da vročevalec '''ne sme kar pustiti sporočila o prispelem pismu (fikcija vročitve), če osebe na tem naslovu ne najde. '''Najprej se mora prepričati o tem, na podlagi opravljenega poizvedovanja ali kako drugače, ali oseba tam sploh živi, in o tem obvestiti organ. Če pa organ iz uradne evidence ugotovi, da je naslov za vročanje enak kot naslov, ki ga je navedla stranka, poskus vročanja pa je bil neuspešen, odredi, da se vročitev v postopku opravi tako, da se skupaj s poskusom vročitve '''objavi obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom.''' Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa, ki vodi postopek in na enotnem državnem portalu e-uprava. (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 577-578). Tako bi bila v tem primeru ustrezna '''rešitev za neuspešno vročeno odločbo opravljena ediktna vročitev na oglasno desko organa in spletni portal e-uprava.'''

''''''

Z odločbo v upravni zadevi se določeno pravno razmerje praviloma rešuje trajno, za nedoločen čas. Lahko pa materialni predpisi določajo, da se določene pravice priznavajo samo za določen čas (temporarne odločbe). Za odločbe, ki imajo časovno omejeno veljavnost velja, da '''s potekom določenega časa nehajo veljati in se morajo v primeru podaljšanja veljavnosti obnavljati''' (npr. dovoljenje za prebivanje). Njihova veljavnost se podaljšuje z namenom ponovne ugotovitve pravno pomembnih dejstev, torej to pomeni, da je '''vsako podaljšanje veljavnosti izdane odločbe pravzaprav novo odločanje oziroma izdaja odločbe v novi upravni zadevi '''(v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 324). <p>V primeru, ko časovno omejene odločbe (t. i. temporarne odločbe) stranka kljub večkratnim pozivom ni prevzela in je medtem časom pretekla njena veljavnost, organu odločbe '''ni potrebno več vročati''', temveč lahko izda zavrnilno odločbo, če področni zakon (v tem primeru tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2], ki določa pogoje za domnevo umika zahtevka in izdajo sklepa o ustavitvi postopka) ne določa drugače. Tudi za nevročeno časovno omejeno odločbo velja, da je pravno nerelevantna (kot omenjeno zgoraj). Zavrnilna odločba, izdana v upravnem postopku, '''ne spreminja obstoječe pravice in obveznosti stranke'''. S takšno odločbo organ zavrne zahtevek stranke in s tem zanjo obdrži obstoječe pravno razmerje, v katerem ne pride do nobenih sprememb (v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 308-309). Pred samo izdajo zavrnilne odločbe mora dati organ stranki na podlagi temeljnega načela zaslišanja stranke po [[Zak:ZUP#9..C4.8Dlen{{!}}9. členu ZUP]] možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev v zadevi. Takšna odločba bi se nato ediktno vročala na oglasno desko organa in spletni portal e-uprava.</p>
<p>Postopanje po tretjem odstavku [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] v konkretnem primeru pa sicer odstopa od  zgoraj navedenega stališča Upravnega sodišča v zadevi UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111447948 II U 41/2020-11] z dne 14. 4. 2021, ki se sicer izrecno nanaša ravno na postopek izdaje dovoljenja za prebivanje,  in v skladu s katerim se tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] lahko uporabi le, če je postopek odločanja o vlogi tujca še v teku in tujec v tem postopku ne sodeluje, da bi organ lahko izdal meritorno končno odločbo. Zgolj vročitev pa po stališču Upravnega sodišča ne pomeni, da je postopek še v teku, saj gre zgolj za vprašanje vročitve upravnih odločb. Zadevno stališče Upravnega sodišča po našem mnenju namreč ni v skladu s konceptom izdaje, vročitve in učinkovanja odločbe, ki določa, da je prav vročitev '''pogoj za začetek veljavnosti odločbe in s tem nastanek pravnih učinkov pisanj v razmerju do stranke postopka. '''</p>
<p><em style="font-size: 14.4px;">Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].</em></p></div></div>

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==
[[Category:Vročanje]]
[[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]
<comments />

(Ne)vročitev odločbe kot razlog za umik zahtevka

2023-11-13T12:56:37Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''(Ne)vročitev odločbe kot razlog za umik zahtevka - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 2. 8. 2023, dopolnitev 13. 11. 2023<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

V postopku je bila izdana odločba, a ni bila vročena. Stranki je bil poslan poziv za prevzem odločbe, osebno pri organu glede na področni zakon (Zakon o tujcih), vendar tega ni storila. Se, upoštevaje področni zakon, postopek zaradi nesodelovanja ustavi s sklepom in izdana odločba odpravi? Ali se postopek drugače zaključi?

Natančneje, šlo je za tujca, ki mu je bila v postopku zamenjave delodajalca izdana odločba, a nevročena odločba. Tujec je bil v tem primeru v pozivu za prevzem odločbe opozorjen na določbo tretjega odstavka 90. člena ZTuj-2, saj ta zakon določa domnevo umika zahtevka in tako ustavitev postopka ob nesodelovanju stranke med postopkom. <br><p>Kako pa postopati v primeru, ko je bila stranki izdana odločba z veljavnostjo samo za določen čas, tj. temporarna odločba (npr. dovoljenje za prebivanje) in je medtem, ko je stranka po več pozivih ni prevzela, že potekla. Se lahko izda sklep o nesodelovanju v postopku ali bi bilo potrebno ponovno ugotavljati pogoje za izdajo, stranki poslati seznanitev z ugotovitvami v postopku in izdati novo odločbo?</p>

== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;">'''Vročanje oziroma vročitev '''pomeni seznanitev strank in drugih oseb z dokumenti upravnega postopka na formalen način ter predstavlja ključno dejanje v postopku, ker '''je pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanj, ki se jih vroča.'''

'''Odločba, ki še ni bila vročena stranki,''' čeprav spisana oziroma "izdana" in odpremljena, '''pravno še ne obstaja in zato ne veže stranke in tudi ne organa''', ki je formuliral vsebino odločbe. Šele s pravilno vročitvijo odločbe začne veljati izdana odločba in pravno učinkovati nasproti stranki. Vročanje je zato pomembna pravna institucija, ki je ni mogoče podcenjevati (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 131, Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 183-184). 

Kadar se ugotovi, da '''je bila odločba izdana, a ne vročena, torej ni podlage za njeno odpravo '''ali drug poseg, temveč se po ZUP glede na izveden ugotovitveni in dokazni postopek ter sprejeto odločitev '''vroča na drug način, dokler do vročitve, dejanske ali fiktivne, ne pride.''' Izjemoma bi se postopek ustavil s sklepom in brez odprave odločbe, če bi se med novimi poskusi vročanja ugotovilo, da je npr. stranka umrla in predmet postopka ni prenosljiv, kot določa [[Zak:ZUP#50..C4.8Dlen{{!}}50. člen ZUP]].

<div style="text-align: justify;">Tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] (Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) pa določa, da se v primeru, če je bil postopek po tem zakonu uveden na zahtevo ali prošnjo tujca oziroma njegovega delodajalca in ga ni mogoče končati brez njegovega sodelovanja, njegov molk šteje za umik zahteve, če kljub opozorilu pristojnega organa v postavljenem roku ne opravi nobenega dejanja za nadaljevanje oziroma dokončanja postopka oziroma, če se iz opustitve teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresiran za nadaljevanje postopka. '''Gre za posebno fikcijo umika zahteve in s tem ustavitve postopka po področnem zakonu, nadrejeno ZUP. Predpostavke''' za ustavitev postopka iz navedene določbe so naslednje:

- da je bil postopek uveden na zahtevo tujca oziroma njegovega delodajalca,

- da postopka ni mogoče končati brez njegovega sodelovanja,

- da kljub opozorilu organa v postavljenem roku ne opravi nobenega dejanja za nadaljevanje oziroma dokončanje postopka oziroma, da se iz opustitev teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresiran za nadaljevanje,

- da gre za '''nesodelovanje MED postopkom'''.

Glede na takšno zakonsko besedilo se navedena določba lahko uporabi le, če je postopek odločanja o vlogi tujca še v teku in tujec v tem postopku ne sodeluje, da bi organ lahko izdal odločbo (sodba UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111447948 II U 41/2020-11] z dne 14. 4. 2021, točka 6 obrazložitve). Z izdajo odločbe se je namreč postopek izdaje pisne odobritve za zamenjavo delodajalca pred organom zaključil. Zgolj vročitev te odločbe pa ne pomeni, da je postopek še v teku, saj gre zgolj za vprašanje vročitve upravne odločbe (prav tam, točka 7 obrazložitve). '''Kadar gre torej zgolj za vprašanje vročitve takšne odločbe, določba tretjega odstavka [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] ni uporabljiva''' (prav tam, točka 10 obrazložitve). Načina vročitve odločbe, izdane v postopku odobritve zamenjave delodajalca [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 Zakon o tujcih] (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr., 105/22 – ZZNŠPP) ni posebej določal (ureditev zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjave delodajalca ali zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih, na podlagi pisne odobritve pristojnega organa, ki je pisno odobritev v obliki odločbe izdal po prejemu soglasja organa, pristojnega po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev (ZZSDT) je bila sicer z novelo ZTuj-2G (Uradni list RS, št. 48/23) nadomeščena zgolj s podajo soglasja organa, pristojnega po ZZSDT), zato (so) se glede tega vprašanja v skladu s [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 85. členom ZTuj-2]'' subsidiarno uporabljajo(le) določbe ZUP.

ZUP natančneje ureja področje vročanja v [[Zak:ZUP#87..C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]], ki določa ravnanje vročevalca oziroma organa ko stranki odločba ni bila vročena. V kolikor namreč oseba ni dosegljiva na naslovu za vročanje, vročevalec pusti po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#87..C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]] sporočilo o prispelem pismu v njenem hišnem predalčniku ali drugem primernem mestu, v sporočilu pa navede, kje se dokument nahaja in da ga mora prevzeti v 15 dneh. Vročitev se v tem primeru šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, oziroma v primeru ne prevzema po preteku tega roka (Breznik in drugi, ZUP s komentarjem, 2004, str. 322-358).

Pri tem je treba poudariti, da vročevalec '''ne sme kar pustiti sporočila o prispelem pismu (fikcija vročitve), če osebe na tem naslovu ne najde. '''Najprej se mora prepričati o tem, na podlagi opravljenega poizvedovanja ali kako drugače, ali oseba tam sploh živi, in o tem obvestiti organ. Če pa organ iz uradne evidence ugotovi, da je naslov za vročanje enak kot naslov, ki ga je navedla stranka, poskus vročanja pa je bil neuspešen, odredi, da se vročitev v postopku opravi tako, da se skupaj s poskusom vročitve '''objavi obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom.''' Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa, ki vodi postopek in na enotnem državnem portalu e-uprava. (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 577-578). Tako bi bila v tem primeru ustrezna '''rešitev za neuspešno vročeno odločbo opravljena ediktna vročitev na oglasno desko organa in spletni portal e-uprava.'''

Z odločbo v upravni zadevi se določeno pravno razmerje praviloma rešuje trajno, za nedoločen čas. Lahko pa materialni predpisi določajo, da se določene pravice priznavajo samo za določen čas (temporarne odločbe). Za odločbe, ki imajo časovno omejeno veljavnost velja, da '''s potekom določenega časa nehajo veljati in se morajo v primeru podaljšanja veljavnosti obnavljati''' (npr. dovoljenje za prebivanje). Njihova veljavnost se podaljšuje z namenom ponovne ugotovitve pravno pomembnih dejstev, torej to pomeni, da je '''vsako podaljšanje veljavnosti izdane odločbe pravzaprav novo odločanje oziroma izdaja odločbe v novi upravni zadevi '''(v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 324). <p>V primeru, ko časovno omejene odločbe (t. i. temporarne odločbe) stranka kljub večkratnim pozivom ni prevzela in je medtem časom pretekla njena veljavnost, organu odločbe '''ni potrebno več vročati''', temveč lahko izda zavrnilno odločbo, če področni zakon (v tem primeru tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2], ki določa pogoje za domnevo umika zahtevka in izdajo sklepa o ustavitvi postopka) ne določa drugače. Tudi za nevročeno časovno omejeno odločbo velja, da je pravno nerelevantna (kot omenjeno zgoraj). Zavrnilna odločba, izdana v upravnem postopku, '''ne spreminja obstoječe pravice in obveznosti stranke'''. S takšno odločbo organ zavrne zahtevek stranke in s tem zanjo obdrži obstoječe pravno razmerje, v katerem ne pride do nobenih sprememb (v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 308-309). Pred samo izdajo zavrnilne odločbe mora dati organ stranki na podlagi temeljnega načela zaslišanja stranke po [[Zak:ZUP#9..C4.8Dlen{{!}}9. členu ZUP]] možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev v zadevi. Takšna odločba bi se nato ediktno vročala na oglasno desko organa in spletni portal e-uprava.</p>
<p>Postopanje po tretjem odstavku [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] v konkretnem primeru pa sicer odstopa od  zgoraj navedenega stališča Upravnega sodišča v zadevi UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111447948 II U 41/2020-11] z dne 14. 4. 2021, ki se sicer izrecno nanaša ravno na postopek izdaje dovoljenja za prebivanje,  in v skladu s katerim se tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] lahko uporabi le, če je postopek odločanja o vlogi tujca še v teku in tujec v tem postopku ne sodeluje, da bi organ lahko izdal meritorno končno odločbo. Zgolj vročitev pa po stališču Upravnega sodišča ne pomeni, da je postopek še v teku, saj gre zgolj za vprašanje vročitve upravnih odločb. Zadevno stališče Upravnega sodišča po našem mnenju namreč ni v skladu s konceptom izdaje, vročitve in učinkovanja odločbe, ki določa, da je prav vročitev '''pogoj za začetek veljavnosti odločbe in s tem nastanek pravnih učinkov pisanj v razmerju do stranke postopka.'''</p>
<p>''''''</p>
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</div></div>

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==
[[Category:Vročanje]]
[[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]
<comments />

(Ne)vročitev odločbe kot razlog za umik zahtevka

2023-11-13T12:53:45Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''(Ne)vročitev odločbe kot razlog za umik zahtevka - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 2. 8. 2023, dopolnitev 13. 11. 2023<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

V postopku je bila izdana odločba, a ni bila vročena. Stranki je bil poslan poziv za prevzem odločbe, osebno pri organu glede na področni zakon (Zakon o tujcih), vendar tega ni storila. Se, upoštevaje področni zakon, postopek zaradi nesodelovanja ustavi s sklepom in izdana odločba odpravi? Ali se postopek drugače zaključi?

Natančneje, šlo je za tujca, ki mu je bila v postopku zamenjave delodajalca izdana odločba, a nevročena odločba. Tujec je bil v tem primeru v pozivu za prevzem odločbe opozorjen na določbo tretjega odstavka 90. člena ZTuj-2, saj ta zakon določa domnevo umika zahtevka in tako ustavitev postopka ob nesodelovanju stranke med postopkom. <br><p>Kako pa postopati v primeru, ko je bila stranki izdana odločba z veljavnostjo samo za določen čas, tj. temporarna odločba (npr. dovoljenje za prebivanje) in je medtem, ko je stranka po več pozivih ni prevzela, že potekla. Se lahko izda sklep o nesodelovanju v postopku ali bi bilo potrebno ponovno ugotavljati pogoje za izdajo, stranki poslati seznanitev z ugotovitvami v postopku in izdati novo odločbo?</p>
== '''Odgovor:''' ==

<div style="text-align: justify;" >'''Vročanje oziroma vročitev '''pomeni seznanitev strank in drugih oseb z dokumenti upravnega postopka na formalen način ter predstavlja ključno dejanje v postopku, ker '''je pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanj, ki se jih vroča.'''

'''Odločba, ki še ni bila vročena stranki,''' čeprav spisana oziroma "izdana" in odpremljena, '''pravno še ne obstaja in zato ne veže stranke in tudi ne organa''', ki je formuliral vsebino odločbe. Šele s pravilno vročitvijo odločbe začne veljati izdana odločba in pravno učinkovati nasproti stranki. Vročanje je zato pomembna pravna institucija, ki je ni mogoče podcenjevati (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 131, Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 183-184). 

Kadar se ugotovi, da '''je bila odločba izdana, a ne vročena, torej ni podlage za njeno odpravo '''ali drug poseg, temveč se po ZUP glede na izveden ugotovitveni in dokazni postopek ter sprejeto odločitev '''vroča na drug način, dokler do vročitve, dejanske ali fiktivne, ne pride.''' Izjemoma bi se postopek ustavil s sklepom in brez odprave odločbe, če bi se med novimi poskusi vročanja ugotovilo, da je npr. stranka umrla in predmet postopka ni prenosljiv, kot določa [[Zak:ZUP#50..C4.8Dlen{{!}}50. člen ZUP]].

<div style="text-align: justify;" >Tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] (Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) pa določa, da se v primeru, če je bil postopek po tem zakonu uveden na zahtevo ali prošnjo tujca oziroma njegovega delodajalca in ga ni mogoče končati brez njegovega sodelovanja, njegov molk šteje za umik zahteve, če kljub opozorilu pristojnega organa v postavljenem roku ne opravi nobenega dejanja za nadaljevanje oziroma dokončanja postopka oziroma, če se iz opustitve teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresiran za nadaljevanje postopka. '''Gre za posebno fikcijo umika zahteve in s tem ustavitve postopka po področnem zakonu, nadrejeno ZUP. Predpostavke''' za ustavitev postopka iz navedene določbe so naslednje:

- da je bil postopek uveden na zahtevo tujca oziroma njegovega delodajalca,

- da postopka ni mogoče končati brez njegovega sodelovanja,

- da kljub opozorilu organa v postavljenem roku ne opravi nobenega dejanja za nadaljevanje oziroma dokončanje postopka oziroma, da se iz opustitev teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresiran za nadaljevanje,

- da gre za '''nesodelovanje MED postopkom'''.

Glede na takšno zakonsko besedilo se navedena določba lahko uporabi le, če je postopek odločanja o vlogi tujca še v teku in tujec v tem postopku ne sodeluje, da bi organ lahko izdal odločbo (sodba UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111447948 II U 41/2020-11] z dne 14. 4. 2021, točka 6 obrazložitve). Z izdajo odločbe se je namreč postopek izdaje pisne odobritve za zamenjavo delodajalca pred organom zaključil. Zgolj vročitev te odločbe pa ne pomeni, da je postopek še v teku, saj gre zgolj za vprašanje vročitve upravne odločbe (prav tam, točka 7 obrazložitve). '''Kadar gre torej zgolj za vprašanje vročitve takšne odločbe, določba tretjega odstavka [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] ni uporabljiva''' (prav tam, točka 10 obrazložitve). Načina vročitve odločbe, izdane v postopku odobritve zamenjave delodajalca [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 Zakon o tujcih] (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr., 105/22 – ZZNŠPP) ni posebej določal (ureditev zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjave delodajalca ali zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih, na podlagi pisne odobritve pristojnega organa, ki je pisno odobritev v obliki odločbe izdal po prejemu soglasja organa, pristojnega po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev (ZZSDT) je bila sicer z novelo ZTuj-2G (Uradni list RS, št. 48/23) nadomeščena zgolj s podajo soglasja organa, pristojnega po ZZSDT), zato (so) se glede tega vprašanja v skladu s [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 85. členom ZTuj-2]'' subsidiarno uporabljajo(le) določbe ZUP.

ZUP natančneje ureja področje vročanja v [[Zak:ZUP#87..C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]], ki določa ravnanje vročevalca oziroma organa ko stranki odločba ni bila vročena. V kolikor namreč oseba ni dosegljiva na naslovu za vročanje, vročevalec pusti po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#87..C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]] sporočilo o prispelem pismu v njenem hišnem predalčniku ali drugem primernem mestu, v sporočilu pa navede, kje se dokument nahaja in da ga mora prevzeti v 15 dneh. Vročitev se v tem primeru šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, oziroma v primeru ne prevzema po preteku tega roka (Breznik in drugi, ZUP s komentarjem, 2004, str. 322-358).

Pri tem je treba poudariti, da vročevalec '''ne sme kar pustiti sporočila o prispelem pismu (fikcija vročitve), če osebe na tem naslovu ne najde. '''Najprej se mora prepričati o tem, na podlagi opravljenega poizvedovanja ali kako drugače, ali oseba tam sploh živi, in o tem obvestiti organ. Če pa organ iz uradne evidence ugotovi, da je naslov za vročanje enak kot naslov, ki ga je navedla stranka, poskus vročanja pa je bil neuspešen, odredi, da se vročitev v postopku opravi tako, da se skupaj s poskusom vročitve '''objavi obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom.''' Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa, ki vodi postopek in na enotnem državnem portalu e-uprava. (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 577-578). Tako bi bila v tem primeru ustrezna '''rešitev za neuspešno vročeno odločbo opravljena ediktna vročitev na oglasno desko organa in spletni portal e-uprava.'''

Z odločbo v upravni zadevi se določeno pravno razmerje praviloma rešuje trajno, za nedoločen čas. Lahko pa materialni predpisi določajo, da se določene pravice priznavajo samo za določen čas (temporarne odločbe). Za odločbe, ki imajo časovno omejeno veljavnost velja, da '''s potekom določenega časa nehajo veljati in se morajo v primeru podaljšanja veljavnosti obnavljati''' (npr. dovoljenje za prebivanje). Njihova veljavnost se podaljšuje z namenom ponovne ugotovitve pravno pomembnih dejstev, torej to pomeni, da je '''vsako podaljšanje veljavnosti izdane odločbe pravzaprav novo odločanje oziroma izdaja odločbe v novi upravni zadevi '''(v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 324). <p>V primeru, ko časovno omejene odločbe (t. i. temporarne odločbe) stranka kljub večkratnim pozivom ni prevzela in je medtem časom pretekla njena veljavnost, organu odločbe '''ni potrebno več vročati''', temveč lahko izda zavrnilno odločbo, če področni zakon (v tem primeru tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2], ki določa pogoje za domnevo umika zahtevka in izdajo sklepa o ustavitvi postopka) ne določa drugače. Tudi za nevročeno časovno omejeno odločbo velja, da je pravno nerelevantna (kot omenjeno zgoraj). Zavrnilna odločba, izdana v upravnem postopku, '''ne spreminja obstoječe pravice in obveznosti stranke'''. S takšno odločbo organ zavrne zahtevek stranke in s tem zanjo obdrži obstoječe pravno razmerje, v katerem ne pride do nobenih sprememb (v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 308-309). Pred samo izdajo zavrnilne odločbe mora dati organ stranki na podlagi temeljnega načela zaslišanja stranke po [[Zak:ZUP#9..C4.8Dlen{{!}}9. členu ZUP]] možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev v zadevi. Takšna odločba bi se nato ediktno vročala na oglasno desko organa in spletni portal e-uprava.</p><p>Postopanje po tretjem odstavku [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] v konkretnem primeru pa sicer odstopa od  zgoraj navedenega stališča Upravnega sodišča v zadevi UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111447948 II U 41/2020-11] z dne 14. 4. 2021, ki se sicer izrecno nanaša ravno na postopek izdaje dovoljenja za prebivanje,  in v skladu s katerim se tretji odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 90. člena ZTuj-2] lahko uporabi le, če je postopek odločanja o vlogi tujca še v teku in tujec v tem postopku ne sodeluje, da bi organ lahko izdal meritorno končno odločbo. Zgolj vročitev pa po stališču Upravnega sodišča ne pomeni, da je postopek še v teku, saj gre zgolj za vprašanje vročitve upravnih odločb. Zadevno stališče Upravnega sodišča po našem mnenju namreč ni v skladu s konceptom izdaje, vročitve in učinkovanja odločbe, ki določa, da je prav vročitev '''pogoj za začetek veljavnosti odločbe in s tem nastanek pravnih učinkov pisanj v razmerju do stranke postopka.'''</p>

''''''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</div></div>

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==
[[Category:Vročanje]]
[[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]
<comments />

Postopanje organa z vlogo, ki jo je pomotoma sprejel, kljub temu, da niso izpolnjeni pogoji za sprejem vloge

2023-09-14T11:53:35Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Postopanje organa z vlogo, ki jo je pomotoma sprejel, kljub temu, da niso izpolnjeni pogoji za sprejem vloge - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 14. 9. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je neposredno pri upravnem organu v Republiki Sloveniji vložila vlogo na predpisanem obrazcu (npr. prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija na podlagi 44. člena ZTuj-2). Uradna oseba, ki je sprejela vlogo v fizični obliki, je spregledala, da niso izpolnjeni vsi pogoji iz področnega zakona (šesti odstavek 44. člena ZTuj-2) za sprejem vloge neposredno pri (sicer stvarno) pristojnem organu v Republiki Sloveniji in je stranki kljub temu izdala s področnim zakonom (sedmi odstavek 44. člena ZTuj-2) predpisano potrdilo o vloženi prošnji, ki velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji in katerega izdaja je vezana na izpolnjevanje pogojev za vložitev vloge neposredno pri upravnem organu v Republiki Sloveniji.

- Kako naj postopa upravni organ v tem primeru? Ali se lahko izda sklep o zavrženju vloge po 129. členu ZUP? <br>- Ali bi bilo potrebno stranko najprej seznaniti in (na podlagi 60. a člena ZTuj-2) določiti desetdnevni rok za zapustitev države (npr. zaradi izdaje potrdila) ter šele nato izdati zavrnilno odločbo? <br>- Ali bi bilo potrebno vlogo takoj poslati pristojnemu organu, ker je organ, ki jo je dobil, ni pristojen sprejeti? <br>- Ali predlagate drugo rešitev?<br><br>
== '''Odgovor:''' ==

Določbe o stvarni in krajevni pristojnosti so prisilne narave (ius cogens). To pomeni, da so jih stranke in organi dolžni spoštovati, saj se stvarna in krajevna pristojnost ne more spremeniti z dogovorom med strankami, organi oziroma strankami in organi, razen če zakon določa drugače (peti odstavek [[Zak:ZUP#18..C4.8Dlen{{!}}18. člena ZUP]]). To se kaže tudi v določbi prvega odstavka [[Zak:ZUP#23..C4.8Dlen{{!}}23. člena ZUP]], ki določa, da mora vsak organ po uradni dolžnosti med postopkom ves čas paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 223). Smiselno enako velja tudi v primeru, če področni predpis določa (še) dodatno krajevno pristojnost za vložitev oziroma sprejem vloge.

'''Zato menimo, da je v tem primeru potrebno ravnati v skladu s '''[[Zak:ZUP#65..C4.8Dlen{{!}}65. členom ZUP]]''', ki podrobneje opredeljuje ravnanje organa z vlogo v primeru (ne)pristojnosti.''' ZUP se namreč uporabi za vprašanja, za katera posebni zakon ne ureja posebnih procesnih pravil (drugi odstavek [[Zak:ZUP#3..C4.8Dlen{{!}}3. člena ZUP]], smiselno enako določa tudi [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 85. člen ZTuj-2]).

'''V skladu s četrtim odstavkom '''[[Zak:ZUP#65..C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] '''mora organ v primeru, če ni pristojen za sprejem vloge v fizični obliki, za sprejem ustne vloge na zapisnik oziroma na predpisan ali drugače pripravljen obrazec, vložnika na to opozoriti in ga napotiti k pristojnemu organu.''' Če vložnik kljub temu zahteva, da se njegova vloga ali ustno sporočilo sprejme, je uradna oseba dolžna to storiti. Tako vlogo nato organ s sklepom zavrže zaradi nepristojnosti. Zoper navedeni sklep je dovoljena pritožba (šesti odstavek [[Zak:ZUP#65..C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]]). '''Ta dolžnost po našem mnenju ne velja le v trenutku, ko je organ dobil vlogo (oziroma le-to kljub neizpolnjevanju pogojev iz posebnega zakona pomotoma tudi sprejel), temveč tudi kasneje, brž ko ugotovi oziroma zve, da zanjo ni pristojen '''(enako glede postopanja - sicer po petem odstavku [[Zak:ZUP#65..C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] - tudi Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2017, str. 165).

V primeru, ko je že iz vložene vloge in (sicer nepopolno) priloženih dokazil povsem očitno (pri čemer mora ta očitnost res že na prvi pogled izhajati iz vloge – glej v tem smislu tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zahteva_za_dopolnitev_nepopolne_vloge,_%C4%8De_iz_le-te_pravica_stranki_ne_pripada Zahteva za dopolnitev nepopolne vloge, če iz le-te pravica stranki ne pripada]) da organ kljub morebitni dopolnitvi vloge z manjkajočim dokazilom (v konkretnem primeru dokazilom o sprejemu na študij iz šestega odstavka [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 44. člena ZTuj-2]) ni krajevno pristojen za neposredni sprejem vloge (v konkretnem primeru je namreč mogoče iz okoliščin konkretnega primera domnevati, da tujec nima ustreznega vizuma, ki bi mu skupaj z dokazilom o sprejemu na študij v skladu s šestim odstavkom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 44. člena ZTuj-2] omogočal vložitev vloge za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji, zato mora v skladu s četrtim odstavkom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 44. člena ZTuj-2] prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje vložiti pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini), '''menimo, da organ stranke ne potrebuje pozvati k dopolnitvi vloge z namenom, da bi ugotovil, ali je v skladu s posebnim zakonom vendarle pristojen za neposredni sprejem vloge.'''

'''Na podlagi vsega navedenega menimo, da bi moral organ vložnika najprej seznaniti oziroma opozoriti na napako pri sprejemu vloge in ga napotiti k vložitvi vloge pri pristojnem organu''' (<span style="text-decoration: underline;" >ter posledično tudi k vrnitvi potrdila o vloženi prošnji</span>, ki v konkretnem primeru velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji). '''Če bi vložnik kljub temu zahteval, da se njegova že sprejeta vloga obravnava, pa bi jo moral organ s sklepom zavreči zaradi nepristojnosti za neposredni sprejem vloge '''(in v njem v skladu z obveznostmi iz posebnega zakona določiti tudi pripadajoče ukrepe, v konkretnem primeru, '''razveljaviti potrdilo o vloženi prošnji in določiti rok za prostovoljni odhod''').

ZUP pa ne opredeljuje podlage za povrnitev škode, ki jo organ (po svoji krivdi) povzroči stranki. Predvideva se namreč, da bo organ korektno vodil postopek in s tem preprečil nastanek nepotrebne škode. Glede napačnega ravnanja organa pa se postavi vprašanje odgovornosti države v skladu s [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 26. členom Ustave RS]. Zato bi stranka, ki meni, da ji je organ neupravičeno povzročil škodo, povrnitev le-te lahko uveljavljala le s civilnopravnim zahtevkom (več v Avbelj (ur.), Ustava RS s komentarjem, 2019, glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Povrnitev_stro%C5%A1kov_stranki_zaradi_domnevne_krivde_organa Povrnitev stroškov stranki zaradi domnevne krivde organa]).<br><br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==
[[Category:Vloge in jezik]]
[[Category:Krajevna pristojnost organov]]
<comments />

Postopanje organa z vlogo, ki jo je pomotoma sprejel, kljub temu, da niso izpolnjeni pogoji za sprejem vloge

2023-09-14T11:47:41Z

GrahAnita:

Postopanje organa z vlogo, ki jo je pomotoma sprejel, kljub temu, da niso izpolnjeni pogoji za sprejem vloge

2023-09-14T11:30:45Z

GrahAnita: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Vrsta ugotovitvenega postopka v primeru odločanja na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ

2023-08-11T07:45:55Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Vrsta ugotovitvenega postopka v primeru odločanja na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ ==

'''Datum odgovora:''' 10. 8. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je vložila zase in za svojega družinskega člana ločena zahtevka (npr. prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ter dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine), o katerih upravni organ odloča v ločenih upravnih postopkih. Stranka je nato zase umaknila zahtevek (npr. prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo), zato je upravni organ izdal sklep o ustavitvi postopka, ni pa umaknila tudi zahtevka za družinskega člana (npr. prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine, ki se izda njegovemu družinskemu članu).

Ali lahko upravni organ v drugem postopku (npr. v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine) v katerem je eden izmed pogojev za ugoditev zahtevku vezan na (v prvem postopku uveljavljano) pravico, ki je (z ustavitvijo prvega postopka) prenehala (npr. pogoj za izdajo in podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine je, da ima tujec, ki uveljavlja pravico do združitve družine, veljavno dovoljenje za prebivanje) odloči po skrajšanem ugotovitvenem postopku, glede na to, da lahko to dejstvo ugotovi na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ali pa je potrebno stranki omogočiti pravico do izjave in posledično voditi poseben ugotovitveni postopek oziroma ali je potrebno stranko celo opozoriti na možnost spremembe zahtevka?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Skrajšani ugotovitveni postopek ([[Zak:ZUP#144..C4.8Dlen{{!}}144. člen ZUP]]) je s sistemskega vidika izjema, saj '''se praviloma vodi poseben ugotovitveni postopek''' ([[Zak:ZUP#145..C4.8Dlen{{!}}145. člen ZUP]]) z vsemi garancijami, neomejeno uporabo temeljnih načel (zlasti načel materialne resnice in zaslišanja po [[Zak:ZUP#8..C4.8Dlen{{!}}8. členu ZUP]] in [[Zak:ZUP#9..C4.8Dlen{{!}}9. členu ZUP]]), udeležbo vseh prizadetih oseb ter uporabo različnih dokazil. Skrajšani ugotovitveni postopek je torej izjema od pravila posebnega ugotovitvenega postopka (kot ga določa prvi odstavek [[Zak:ZUP#145..C4.8Dlen{{!}}145. člena ZUP]]), ki omogoča predvsem polno uresničenje temeljnih načel materialne resnice in zaslišanja stranke. Zato je vodenje skrajšanega namesto posebnega ugotovitvenega postopka, pa tudi izdaja odločbe brez utemeljitve pogojev za skrajšani postopek, najmanj bistvena postopkovna napaka po tretji točki drugega odstavka [[Zak:ZUP#237..C4.8Dlen{{!}}237. člena]] (samostojen razlog za pritožbo), če ne prav tako podlaga za izpodbijanje odločbe zaradi napačnega ali nepopolnega dejanskega stanja po drugi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#237..C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 116-118).

Skrajšani ugotovitveni postopek se vodi neodvisno od upravne zadeve, področja oziroma sektorskih upravnih stvari ali pomembnosti predmeta postopka. Prav tako se lahko skrajšani ugotovitveni postopek vodi tako v postopkih na zahtevo stranke, kot tudi v postopkih po uradni dolžnosti, če mora stranka navesti dejstva in podatke, potrebne za odločitev. <span>Skrajšani ugotovitveni postopek pomeni skoncentrirano izvedbo ugotovitvenega in dokaznega postopka ter še odločanja.</span> Ne drži, da v skrajšanem postopku ugotavljanja in preverjanja dejstev ni. Razlika med posebnim in skrajšanim ugotovitvenim postopkom je v tem pogledu le v tem, da <span>je mogoče v skrajšanem ugotovitvenem postopku dejansko stanje in materialno resnico ugotoviti brez posebnih procesnih dejanj in ta niso potrebna niti za zavarovanje strankinih pravic, da bi ta morala imeti pravico izjaviti se</span>. '''Postopek se skrajša v temelju iz dveh skupin razlogov, to sta skladnost navedb stranke z ugotovitvami organa in nujni ukrepi v javnem interesu. '''Procesno upravičenje za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka se nanaša na celoten postopek, zato se nanj ni mogoče sklicevati le pri posameznih procesnih dejanjih, sicer gre za napake, ki vodijo v pritožbo (Kovač in Kerševan (ur.), prav tam).

Ideja skrajšanega ugotovitvenega postopka tako ne temelji na tem, da se odločilna dejstva ne bi ugotavljala, temveč na tem, da zavezujejo organ, da ob nespornem dejanskem stanju odločitev sprejme hitreje, kot bi jo sicer, ali pa da zaradi pomembnosti zadeve, utemeljene na varovanju pravno zavarovanih dobrin, ne ugotavlja materialne resnice za najvišjo stopnjo prepričanja ampak se zadovolji že z verjetnostjo. '''<span>Pri tem pa je potrebno vselej zadostiti minimalnim procesnim standardom glede ugotavljanja materialne resnice in zaslišanje stranke</span>''' (glej Kovač, Remic in Sever, Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 157-158).

V vseh primerih skrajšanega ugotovitvenega postopka, posebej ob nujnih ukrepih v javnem interesu, zaslišanje stranke po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#144..C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]] ni potrebno, nikakor pa '''ni prepovedano, če to dopuščata narava zadeve in hitrost postopka.''' Toda organ mora odločiti v skrajšanem ugotovitvenem postopku čim prej oziroma najpozneje v enem mesecu od prejema popolne vloge oziroma uvedbe postopka po uradni dolžnosti, sicer nastopi molk organa. S tem stranka pridobi možnost pritožbe, kot da bi ji bil zahtevek zavrnjen (četrti odstavek [[Zak:ZUP#222..C4.8Dlen{{!}}222. člena ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 120).

Na podlagi navedenega zato velja, da '''ni mogoče dati enoznačnega odgovora''', ki bi bil uporaben v vseh postopkih izdaje in razveljavitve dovoljenj za prebivanje (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopek_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_vodenje_skraj%C5%A1anega_ugotovitvenega_postopka Postopek po uradni dolžnosti in vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka]).

'''Glede na pravila področnih predpisov, '''tj. da upravni organ v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine izpolnjevanje (temeljnega) pogoja, da ima tujec, ki uveljavlja pravico do združitve družine, veljavno dovoljenje za prebivanje (prvi odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 47. člena ZTuj-2], glej tudi [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32003L0086 člen 16(3) Direktive Sveta 2003/86/ES] z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine, pri čemer izjema velja v primeru, če je družinski član že upravičen do nevezane pravice do prebivanja iz [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32003L0086 člena 15 Direktive Sveta 2003/86/ES]), lahko ugotovi z vpogledom v Register tujcev, ki je uradna in centralna evidenca o dovoljenjih za prebivanje in odpovedih prebivanja tujcu, vzpostavljena z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 ZTuj-2], pa '''lahko upravni organ odloči o (ne)podaljšanju dovoljenja družinskemu članu tudi v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ker se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo zato ni treba posebej zaslišati stranke '''za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi (druga točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#144..C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]) (glej npr. tudi sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111410834 I U 659/2016-9] z dne 21. 2. 2017). Glede vprašanja, kdo je stranka v upravnem postopku, v katerem se zahteva izdaja ali podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine glej Sklep VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111414870 I Up 215/2017] z dne 18.10.2017.

Glede vprašanja v zvezi z''' dolžnostjo upravnega organa, da stranko opozori na možnost spremembe zahtevka '''([[Zak:ZUP#133..C4.8Dlen{{!}}133. člen]]) je najprej treba poudariti, da v upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke, velja '''načelo dispozitivnosti''', <span>kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka.</span> Upravni organ je na zahtevek, ki ga postavi stranka, vezan po vsebini, po temelju in po obsegu (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 46, glej tudi sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111432696 I U 1540/2018] z dne 3. 7. 2019). Ko upravni organ ugotovi dejansko stanje, na katero bo uporabil materialno pravo in posledično strankino vlogo zavrnil ali ji ugodil, pa se lahko pokaže, da stranka izpolnjuje pogoje še za kakšno pravico ali pa da sicer ne izpolnjuje pogojev za uveljavitev pravice, ki jo uveljavlja z vlogo, izpolnjuje pa pogoje za katero drugo pravico. Iz opozorilne dolžnosti o materialnih pravicah iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#7..C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]] seveda ne izhaja, da bi moral upravni organ po uradni dolžnosti sam uvesti postopek.

Ne gre pa le za opozorilno dolžnost, torej za opozorilo na morebitne pravice, ki jih lahko stranka uveljavi v tekočem ali katerem drugem postopku. '''Če gre za tekoči postopek, potem mora upravni organ''' ob upoštevanju zahteve iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#7..C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]],''' stranko ne le opozoriti na morebitno dodatno ali drugo materialno pravico, temveč ji mora tudi pomagati, da jo čim bolj učinkovito zavaruje ali uveljavi''' – v istem (tekočem) postopku. Tudi v tem primeru pa mora paziti, da tako zavarovanje ali uveljavljanje pravice ne bi škodilo pravicam drugih ali javni koristi (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 115).<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''
[[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

[[Category:Poseben in skrajšani ugotovitveni postopek]]
<comments />

Vrsta ugotovitvenega postopka v primeru odločanja na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ

2023-08-11T07:44:31Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Vrsta ugotovitvenega postopka v primeru odločanja na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ ==

'''Datum odgovora:''' 10. 8. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je vložila zase in za svojega družinskega člana ločena zahtevka (npr. prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ter dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine), o katerih upravni organ odloča v ločenih upravnih postopkih. Stranka je nato zase umaknila zahtevek (npr. prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo), zato je upravni organ izdal sklep o ustavitvi postopka, ni pa umaknila tudi zahtevka za družinskega člana (npr. prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine, ki se izda njegovemu družinskemu članu).

Ali lahko upravni organ v drugem postopku (npr. v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine) v katerem je eden izmed pogojev za ugoditev zahtevku vezan na (v prvem postopku uveljavljano) pravico, ki je (z ustavitvijo prvega postopka) prenehala (npr. pogoj za izdajo in podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine je, da ima tujec, ki uveljavlja pravico do združitve družine, veljavno dovoljenje za prebivanje) odloči po skrajšanem ugotovitvenem postopku, glede na to, da lahko to dejstvo ugotovi na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ali pa je potrebno stranki omogočiti pravico do izjave in posledično voditi poseben ugotovitveni postopek oziroma ali je potrebno stranko celo opozoriti na možnost spremembe zahtevka?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Skrajšani ugotovitveni postopek ([[Zak:ZUP#144..C4.8Dlen{{!}}144. člen ZUP]]) je s sistemskega vidika izjema, saj '''se praviloma vodi poseben ugotovitveni postopek''' ([[Zak:ZUP#145..C4.8Dlen{{!}}145. člen ZUP]]) z vsemi garancijami, neomejeno uporabo temeljnih načel (zlasti načel materialne resnice in zaslišanja po [[Zak:ZUP#8..C4.8Dlen{{!}}8. členu ZUP]] in [[Zak:ZUP#9..C4.8Dlen{{!}}9. členu ZUP]]), udeležbo vseh prizadetih oseb ter uporabo različnih dokazil. Skrajšani ugotovitveni postopek je torej izjema od pravila posebnega ugotovitvenega postopka (kot ga določa prvi odstavek [[Zak:ZUP#145..C4.8Dlen{{!}}145. člena ZUP]]), ki omogoča predvsem polno uresničenje temeljnih načel materialne resnice in zaslišanja stranke. Zato je vodenje skrajšanega namesto posebnega ugotovitvenega postopka, pa tudi izdaja odločbe brez utemeljitve pogojev za skrajšani postopek, najmanj bistvena postopkovna napaka po tretji točki drugega odstavka [[Zak:ZUP#237..C4.8Dlen{{!}}237. člena]] (samostojen razlog za pritožbo), če ne prav tako podlaga za izpodbijanje odločbe zaradi napačnega ali nepopolnega dejanskega stanja po drugi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#237..C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 116-118).

Skrajšani ugotovitveni postopek se vodi neodvisno od upravne zadeve, področja oziroma sektorskih upravnih stvari ali pomembnosti predmeta postopka. Prav tako se lahko skrajšani ugotovitveni postopek vodi tako v postopkih na zahtevo stranke, kot tudi v postopkih po uradni dolžnosti, če mora stranka navesti dejstva in podatke, potrebne za odločitev. <span>Skrajšani ugotovitveni postopek pomeni skoncentrirano izvedbo ugotovitvenega in dokaznega postopka ter še odločanja.</span> Ne drži, da v skrajšanem postopku ugotavljanja in preverjanja dejstev ni. Razlika med posebnim in skrajšanim ugotovitvenim postopkom je v tem pogledu le v tem, da <span>je mogoče v skrajšanem ugotovitvenem postopku dejansko stanje in materialno resnico ugotoviti brez posebnih procesnih dejanj in ta niso potrebna niti za zavarovanje strankinih pravic, da bi ta morala imeti pravico izjaviti se</span>. '''Postopek se skrajša v temelju iz dveh skupin razlogov, to sta skladnost navedb stranke z ugotovitvami organa in nujni ukrepi v javnem interesu. '''Procesno upravičenje za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka se nanaša na celoten postopek, zato se nanj ni mogoče sklicevati le pri posameznih procesnih dejanjih, sicer gre za napake, ki vodijo v pritožbo (Kovač in Kerševan (ur.), prav tam).

Ideja skrajšanega ugotovitvenega postopka tako ne temelji na tem, da se odločilna dejstva ne bi ugotavljala, temveč na tem, da zavezujejo organ, da ob nespornem dejanskem stanju odločitev sprejme hitreje, kot bi jo sicer, ali pa da zaradi pomembnosti zadeve, utemeljene na varovanju pravno zavarovanih dobrin, ne ugotavlja materialne resnice za najvišjo stopnjo prepričanja ampak se zadovolji že z verjetnostjo. '''<span>Pri tem pa je potrebno vselej zadostiti minimalnim procesnim standardom glede ugotavljanja materialne resnice in zaslišanje stranke</span>''' (glej Kovač, Remic in Sever, Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 157-158).

V vseh primerih skrajšanega ugotovitvenega postopka, posebej ob nujnih ukrepih v javnem interesu, zaslišanje stranke po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#144..C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]] ni potrebno, nikakor pa '''ni prepovedano, če to dopuščata narava zadeve in hitrost postopka.''' Toda organ mora odločiti v skrajšanem ugotovitvenem postopku čim prej oziroma najpozneje v enem mesecu od prejema popolne vloge oziroma uvedbe postopka po uradni dolžnosti, sicer nastopi molk organa. S tem stranka pridobi možnost pritožbe, kot da bi ji bil zahtevek zavrnjen (četrti odstavek [[Zak:ZUP#222..C4.8Dlen{{!}}222. člena ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 120).

Na podlagi navedenega zato velja, da '''ni mogoče dati enoznačnega odgovora''', ki bi bil uporaben v vseh postopkih izdaje in razveljavitve dovoljenj za prebivanje (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopek_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_vodenje_skraj%C5%A1anega_ugotovitvenega_postopka Postopek po uradni dolžnosti in vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka]).

'''Glede na pravila področnih predpisov, '''tj. da upravni organ v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine izpolnjevanje (temeljnega) pogoja, da ima tujec, ki uveljavlja pravico do združitve družine, veljavno dovoljenje za prebivanje (prvi odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 47. člena ZTuj-2], glej tudi [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32003L0086 člen 16(3) Direktive Sveta 2003/86/ES] z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine, pri čemer izjema velja v primeru, če je družinski član že upravičen do nevezane pravice do prebivanja iz [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32003L0086 člena 15 Direktive Sveta 2003/86/ES]), lahko ugotovi z vpogledom v Register tujcev, ki je uradna in centralna evidenca o dovoljenjih za prebivanje in odpovedih prebivanja tujcu, vzpostavljena z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 ZTuj-2], pa '''lahko upravni organ odloči o (ne)podaljšanju dovoljenja družinskemu članu tudi v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ker se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo zato ni treba posebej zaslišati stranke '''za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi (druga točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#144..C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]) (glej npr. tudi sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111410834 I U 659/2016-9] z dne 21. 2. 2017). Glede vprašanja, kdo je stranka v upravnem postopku, v katerem se zahteva izdaja ali podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine, glej Sklep VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111414870 I Up 215/2017] z dne 18.10.2017.

Glede vprašanja v zvezi z''' dolžnostjo upravnega organa, da stranko opozori na možnost spremembe zahtevka '''([[Zak:ZUP#133..C4.8Dlen{{!}}133. člen]]) je najprej treba poudariti, da v upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke, velja '''načelo dispozitivnosti''', <span>kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka.</span> Upravni organ je na zahtevek, ki ga postavi stranka, vezan po vsebini, po temelju in po obsegu (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 46, glej tudi sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111432696 I U 1540/2018] z dne 3. 7. 2019). Ko upravni organ ugotovi dejansko stanje, na katero bo uporabil materialno pravo in posledično strankino vlogo zavrnil ali ji ugodil, pa se lahko pokaže, da stranka izpolnjuje pogoje še za kakšno pravico ali pa da sicer ne izpolnjuje pogojev za uveljavitev pravice, ki jo uveljavlja z vlogo, izpolnjuje pa pogoje za katero drugo pravico. Iz opozorilne dolžnosti o materialnih pravicah iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#7..C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]] seveda ne izhaja, da bi moral upravni organ po uradni dolžnosti sam uvesti postopek.

Ne gre pa le za opozorilno dolžnost, torej za opozorilo na morebitne pravice, ki jih lahko stranka uveljavi v tekočem ali katerem drugem postopku. '''Če gre za tekoči postopek, potem mora upravni organ''' ob upoštevanju zahteve iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#7..C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]],''' stranko ne le opozoriti na morebitno dodatno ali drugo materialno pravico, temveč ji mora tudi pomagati, da jo čim bolj učinkovito zavaruje ali uveljavi''' – v istem (tekočem) postopku. Tudi v tem primeru pa mora paziti, da tako zavarovanje ali uveljavljanje pravice ne bi škodilo pravicam drugih ali javni koristi (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 115).<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''
[[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

[[Category:Poseben in skrajšani ugotovitveni postopek]]
<comments />

Vrsta ugotovitvenega postopka v primeru odločanja na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ

2023-08-10T16:13:43Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Vrsta ugotovitvenega postopka v primeru odločanja na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 10. 8. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je vložila zase in za svojega družinskega člana ločena zahtevka (npr. prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ter dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine) o katerih upravni organ odloča v ločenih upravnih postopkih. Stranka je nato zase umaknila zahtevek (npr. prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo), zato je upravni organ izdal sklep o ustavitvi postopka, ni pa umaknila tudi zahtevka za družinskega člana (npr. prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine, ki se izda njegovemu družinskemu članu).

Ali lahko upravni organ v drugem postopku (npr. v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine) v katerem je eden izmed pogojev za ugoditev zahtevku vezan na (v prvem postopku uveljavljano) pravico, ki je (z ustavitvijo prvega postopka) prenehala (npr. pogoj za izdajo in podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine je, da ima tujec, ki uveljavlja pravico do združitve družine, veljavno dovoljenje za prebivanje) odloči po skrajšanem ugotovitvenem postopku, glede na to, da lahko to dejstvo ugotovi na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ali pa je potrebno stranki omogočiti pravico do izjave in posledično voditi poseben ugotovitveni postopek oziroma ali je potrebno stranko celo opozoriti na možnost spremembe zahtevka?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Skrajšani ugotovitveni postopek ([[Zak:ZUP#144..C4.8Dlen{{!}}144. člen ZUP]]) je s sistemskega vidika izjema, saj se praviloma vodi poseben ugotovitveni postopek ([[Zak:ZUP#145..C4.8Dlen{{!}}145. člen ZUP]]) z vsemi garancijami, neomejeno uporabo temeljnih načel (zlasti načel materialne resnice in zaslišanja po [[Zak:ZUP#8..C4.8Dlen{{!}}8. členu ZUP]] in [[Zak:ZUP#9..C4.8Dlen{{!}}9. členu ZUP]]), udeležbo vseh prizadetih oseb ter uporabo različnih dokazil. Skrajšani ugotovitveni postopek je torej izjema od pravila posebnega ugotovitvenega postopka (kot ga določa prvi odstavek [[Zak:ZUP#145..C4.8Dlen{{!}}145. člena ZUP]]), ki omogoča predvsem polno uresničenje temeljnih načel materialne resnice in zaslišanja stranke. Zato je vodenje skrajšanega namesto posebnega ugotovitvenega postopka, pa tudi izdaja odločbe brez utemeljitve pogojev za skrajšani postopek, najmanj bistvena postopkovna napaka po tretji točki drugega odstavka [[Zak:ZUP#237..C4.8Dlen{{!}}237. člena]] (samostojen razlog za pritožbo), če ne prav tako podlaga za izpodbijanje odločbe zaradi napačnega ali nepopolnega dejanskega stanja po drugi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#237..C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 116-118).

Skrajšani ugotovitveni postopek se vodi neodvisno od upravne zadeve, področja oziroma sektorskih upravnih stvari ali pomembnosti predmeta postopka. Prav tako se lahko skrajšani ugotovitveni postopek vodi tako v postopkih na zahtevo stranke kot tudi v postopkih po uradni dolžnosti, če mora stranka navesti dejstva in podatke, potrebne za odločitev. <span style="text-decoration: underline;">Skrajšani ugotovitveni postopek pomeni skoncentrirano izvedbo ugotovitvenega in dokaznega postopka ter še odločanja.</span> Ne drži, da v skrajšanem postopku ugotavljanja in preverjanja dejstev ni. Razlika med posebnim in skrajšanim ugotovitvenim postopkom je v tem pogledu le v tem, da <span style="text-decoration: underline;">je mogoče v skrajšanem ugotovitvenem postopku dejansko stanje in materialno resnico ugotoviti brez posebnih procesnih dejanj in ta niso potrebna niti za zavarovanje strankinih pravic, da bi ta morala imeti pravico izjaviti se</span>. Postopek se skrajša v temelju iz dveh skupin razlogov, to sta skladnost navedb stranke z ugotovitvami organa in nujni ukrepi v javnem interesu.  Procesno upravičenje za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka se nanaša na celoten postopek, zato se nanj ni mogoče sklicevati le pri posameznih procesnih dejanjih, sicer gre za napake, ki vodijo v pritožbo (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 116-118; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopek_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_vodenje_skraj%C5%A1anega_ugotovitvenega_postopka Postopek po uradni dolžnosti in vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka]).

Ideja skrajšanega ugotovitvenega postopka tako ne temelji na tem, da se odločilna dejstva ne bi ugotavljala, temveč na tem, da zavezujejo organ, da ob nespornem dejanskem stanju odločitev sprejme hitreje, kot bi jo sicer, ali pa da zaradi pomembnosti zadeve, utemeljene na varovanju pravno zavarovanih dobrin, ne ugotavlja materialne resnice za najvišjo stopnjo prepričanja ampak se zadovolji že z verjetnostjo. <span style="text-decoration: underline;">Pri tem pa je potrebno vselej zadostiti minimalnim procesnim standardom glede ugotavljanja materialne resnice in zaslišanje stranke</span> (glej Kovač, Remic in Sever, Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 157-158).

'''V vseh primerih skrajšanega ugotovitvenega postopka, posebej ob nujnih ukrepih v javnem interesu, zaslišanje stranke po tretjem odstavku '''[[Zak:ZUP#144..C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]''' ni potrebno, nikakor pa ni prepovedano, če to dopuščata narava zadeve in hitrost postopka.''' Toda organ mora odločiti v skrajšanem ugotovitvenem postopku [[Zak:ZUP#222..C4.8Dlen{{!}}222. členu ZUP]] čim prej oziroma najpozneje v enem mesecu od prejema popolne vloge (oziroma uvedbe postopka po uradni dolžnosti), sicer nastopi molk organa. S tem stranka pridobi možnost pritožbe, kot da bi ji bil zahtevek zavrnjen (četrti odstavek [[Zak:ZUP#222..C4.8Dlen{{!}}222. člena ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 120).

'''Na podlagi navedenega zato velja, da ni mogoče dati enoznačnega odgovora, ki bi bil uporaben v vseh postopkih izdaje in razveljavitve dovoljenj za prebivanje''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopek_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_vodenje_skraj%C5%A1anega_ugotovitvenega_postopka Postopek po uradni dolžnosti in vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka]).

'''Glede na dejstvo, da upravni organ v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine izpolnjevanje (temeljnega) pogoja, da ima tujec, ki uveljavlja pravico do združitve družine, veljavno dovoljenje za prebivanje''' (prvi odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 47. člena ZTuj-2], glej tudi [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32003L0086 člen 16(3) Direktive Sveta 2003/86/ES] z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine, pri čemer izjema velja v primeru, če je družinski član že upravičen do nevezane pravice do prebivanja iz [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32003L0086 člena 15 Direktive Sveta 2003/86/ES]), lahko ugotovi z vpogledom v Register tujcev, ki je uradna in centralna evidenca o dovoljenjih za prebivanje in odpovedih prebivanja tujcu, vzpostavljena z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 ZTuj-2], pa menimo, da '''lahko upravni organ odloči o (ne)podaljšanju dovoljenja družinskemu članu tudi v skrajšanem ugotovitvenem postopku, in sicer zato, ker se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo zato ni treba posebej zaslišati stranke''' (glede vprašanja kdo je stranka v upravnem postopku, v katerem se zahteva izdaja ali podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine glej Sklep VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111414870 I Up 215/2017] z dne 18.10.2017) '''za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi '''(druga točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#144..C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]) (glej npr. tudi sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111410834 I U 659/2016-9] z dne 21. 2. 2017).

'''Glede vprašanja v zvezi z dolžnostjo upravnega organa, da stranko opozori na možnost spremembe zahtevka '''([[Zak:ZUP#133..C4.8Dlen{{!}}133. člen]])''' je najprej potrebno poudariti, da v upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke, velja''' '''načelo dispozitivnosti''', <span style="text-decoration: underline;">kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka.</span> Upravni organ je na zahtevek, ki ga postavi stranka, vezan po vsebini, po temelju in po obsegu (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 46, glej tudi sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111432696 I U 1540/2018] z dne 3. 7. 2019). Ko upravni organ ugotovi dejansko stanje, na katero bo uporabil materialno pravo in posledično strankino vlogo zavrnil ali ji ugodil, pa se lahko pokaže, da stranka izpolnjuje pogoje še za kakšno pravico ali pa da sicer ne izpolnjuje pogojev za uveljavitev pravice, ki jo uveljavlja z vlogo, izpolnjuje pa pogoje za katero drugo pravico. Iz opozorilne dolžnosti o materialnih pravicah iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#7..C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]] seveda ne izhaja, da bi moral upravni organ po uradni dolžnosti sam uvesti postopek. Ne gre pa le za opozorilno dolžnost, torej za opozorilo na morebitne pravice, ki jih lahko stranka uveljavi v tekočem ali katerem drugem postopku. '''Če gre za tekoči postopek, potem mora upravni organ''' (ob upoštevanju zahteve iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#7..C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]]),''' stranko ne le opozoriti na morebitno dodatno ali drugo materialno pravico, temveč ji mora tudi pomagati, da jo čim bolj učinkovito zavaruje ali uveljavi''' – v istem (tekočem) postopku. Tudi v tem primeru pa mora paziti, da tako zavarovanje ali uveljavljanje pravice ne bi škodilo pravicam drugih ali javni koristi (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 115).<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

[[Category:Poseben in skrajšani ugotovitveni postopek]]
<comments />

Vrsta ugotovitvenega postopka v primeru odločanja na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ

2023-08-10T16:12:24Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Vrsta ugotovitvenega postopka v primeru odločanja na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 10. 8. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je vložila zase in za svojega družinskega člana ločena zahtevka (npr. prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ter dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine) o katerih upravni organ odloča v ločenih upravnih postopkih. Stranka je nato zase umaknila zahtevek (npr. prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo), zato je upravni organ izdal sklep o ustavitvi postopka, ni pa umaknila tudi zahtevka za družinskega člana (npr. prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine, ki se izda njegovemu družinskemu članu).

Ali lahko upravni organ v drugem postopku (npr. v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine) v katerem je eden izmed pogojev za ugoditev zahtevku vezan na (v prvem postopku uveljavljano) pravico, ki je (z ustavitvijo prvega postopka) prenehala (npr. pogoj za izdajo in podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine je, da ima tujec, ki uveljavlja pravico do združitve družine, veljavno dovoljenje za prebivanje) odloči po skrajšanem ugotovitvenem postopku, glede na to, da lahko to dejstvo ugotovi na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ali pa je potrebno stranki omogočiti pravico do izjave in posledično voditi poseben ugotovitveni postopek oziroma ali je potrebno stranko celo opozoriti na možnost spremembe zahtevka?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Skrajšani ugotovitveni postopek ([[Zak:ZUP#144..C4.8Dlen{{!}}144. člen ZUP]]) je s sistemskega vidika izjema, saj se praviloma vodi poseben ugotovitveni postopek ([[Zak:ZUP#145..C4.8Dlen{{!}}145. člen ZUP]]) z vsemi garancijami, neomejeno uporabo temeljnih načel (zlasti načel materialne resnice in zaslišanja po [[Zak:ZUP#8..C4.8Dlen{{!}}8. členu ZUP]] in [[Zak:ZUP#9..C4.8Dlen{{!}}9. členu ZUP]]), udeležbo vseh prizadetih oseb ter uporabo različnih dokazil. Skrajšani ugotovitveni postopek je torej izjema od pravila posebnega ugotovitvenega postopka (kot ga določa prvi odstavek [[Zak:ZUP#145..C4.8Dlen{{!}}145. člena ZUP]]), ki omogoča predvsem polno uresničenje temeljnih načel materialne resnice in zaslišanja stranke. Zato je vodenje skrajšanega namesto posebnega ugotovitvenega postopka, pa tudi izdaja odločbe brez utemeljitve pogojev za skrajšani postopek, najmanj bistvena postopkovna napaka po tretji točki drugega odstavka [[Zak:ZUP#237..C4.8Dlen{{!}}237. člena]] (samostojen razlog za pritožbo), če ne prav tako podlaga za izpodbijanje odločbe zaradi napačnega ali nepopolnega dejanskega stanja po drugi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#237..C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 116-118).

Skrajšani ugotovitveni postopek se vodi neodvisno od upravne zadeve, področja oziroma sektorskih upravnih stvari ali pomembnosti predmeta postopka. Prav tako se lahko skrajšani ugotovitveni postopek vodi tako v postopkih na zahtevo stranke kot tudi v postopkih po uradni dolžnosti, če mora stranka navesti dejstva in podatke, potrebne za odločitev. <span style="text-decoration: underline;">Skrajšani ugotovitveni postopek pomeni skoncentrirano izvedbo ugotovitvenega in dokaznega postopka ter še odločanja.</span> Ne drži, da v skrajšanem postopku ugotavljanja in preverjanja dejstev ni. Razlika med posebnim in skrajšanim ugotovitvenim postopkom je v tem pogledu le v tem, da <span style="text-decoration: underline;">je mogoče v skrajšanem ugotovitvenem postopku dejansko stanje in materialno resnico ugotoviti brez posebnih procesnih dejanj in ta niso potrebna niti za zavarovanje strankinih pravic, da bi ta morala imeti pravico izjaviti se</span>. Postopek se skrajša v temelju iz dveh skupin razlogov, to sta skladnost navedb stranke z ugotovitvami organa in nujni ukrepi v javnem interesu.  Procesno upravičenje za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka se nanaša na celoten postopek, zato se nanj ni mogoče sklicevati le pri posameznih procesnih dejanjih, sicer gre za napake, ki vodijo v pritožbo (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 116-118; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopek_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_vodenje_skraj%C5%A1anega_ugotovitvenega_postopka Postopek po uradni dolžnosti in vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka]).

Ideja skrajšanega ugotovitvenega postopka tako ne temelji na tem, da se odločilna dejstva ne bi ugotavljala, temveč na tem, da zavezujejo organ, da ob nespornem dejanskem stanju odločitev sprejme hitreje, kot bi jo sicer, ali pa da zaradi pomembnosti zadeve, utemeljene na varovanju pravno zavarovanih dobrin, ne ugotavlja materialne resnice za najvišjo stopnjo prepričanja ampak se zadovolji že z verjetnostjo. <span style="text-decoration: underline;">Pri tem pa je potrebno vselej zadostiti minimalnim procesnim standardom glede ugotavljanja materialne resnice in zaslišanje stranke</span> (glej Kovač, Remic in Sever, Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 157-158).

'''V vseh primerih skrajšanega ugotovitvenega postopka, posebej ob nujnih ukrepih v javnem interesu, zaslišanje stranke po tretjem odstavku '''[[Zak:ZUP#144..C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]''' ni potrebno, nikakor pa ni prepovedano, če to dopuščata narava zadeve in hitrost postopka.''' Toda organ mora odločiti v skrajšanem ugotovitvenem postopku [[Zak:ZUP#222..C4.8Dlen{{!}}222. členu ZUP]] čim prej oziroma najpozneje v enem mesecu od prejema popolne vloge (oziroma uvedbe postopka po uradni dolžnosti), sicer nastopi molk organa. S tem stranka pridobi možnost pritožbe, kot da bi ji bil zahtevek zavrnjen (četrti odstavek [[Zak:ZUP#222..C4.8Dlen{{!}}222. člena ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 120).

'''Na podlagi navedenega zato velja, da ni mogoče dati enoznačnega odgovora, ki bi bil uporaben v vseh postopkih izdaje in razveljavitve dovoljenj za prebivanje''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopek_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_vodenje_skraj%C5%A1anega_ugotovitvenega_postopka Postopek po uradni dolžnosti in vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka]).

'''Glede na dejstvo, da upravni organ v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine izpolnjevanje (temeljnega) pogoja, da ima tujec, ki uveljavlja pravico do združitve družine, veljavno dovoljenje za prebivanje''' (prvi odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 47. člena ZTuj-2], glej tudi [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32003L0086 člen 16(3) Direktive Sveta 2003/86/ES] z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine, pri čemer izjema velja v primeru, če je družinski član že upravičen do nevezane pravice do prebivanja iz [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32003L0086 člena 15 Direktive Sveta 2003/86/ES]), lahko ugotovi z vpogledom v Register tujcev, ki je uradna in centralna evidenca o dovoljenjih za prebivanje in odpovedih prebivanja tujcu, vzpostavljena z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 ZTuj-2], pa menimo, da '''lahko upravni organ odloči o (ne)podaljšanju dovoljenja družinskemu članu tudi v skrajšanem ugotovitvenem postopku, in sicer zato, ker se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo zato ni treba posebej zaslišati stranke''' (glede vprašanja kdo je stranka v upravnem postopku, v katerem se zahteva izdaja ali podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine glej Sklep VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111414870 I Up 215/2017] z dne 18.10.2017) '''za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi '''(druga točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#144..C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]) (glej npr. tudi sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111410834 UPRS I U 659/2016-9] z dne 21. 2. 2017).

'''Glede vprašanja v zvezi z dolžnostjo upravnega organa, da stranko opozori na možnost spremembe zahtevka '''([[Zak:ZUP#133..C4.8Dlen{{!}}133. člen]])''' je najprej potrebno poudariti, da v upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke, velja''' '''načelo dispozitivnosti''', <span style="text-decoration: underline;">kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka.</span> Upravni organ je na zahtevek, ki ga postavi stranka, vezan po vsebini, po temelju in po obsegu (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 46, glej tudi sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111432696 I U 1540/2018] z dne 3. 7. 2019). Ko upravni organ ugotovi dejansko stanje, na katero bo uporabil materialno pravo in posledično strankino vlogo zavrnil ali ji ugodil, pa se lahko pokaže, da stranka izpolnjuje pogoje še za kakšno pravico ali pa da sicer ne izpolnjuje pogojev za uveljavitev pravice, ki jo uveljavlja z vlogo, izpolnjuje pa pogoje za katero drugo pravico. Iz opozorilne dolžnosti o materialnih pravicah iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#7..C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]] seveda ne izhaja, da bi moral upravni organ po uradni dolžnosti sam uvesti postopek. Ne gre pa le za opozorilno dolžnost, torej za opozorilo na morebitne pravice, ki jih lahko stranka uveljavi v tekočem ali katerem drugem postopku. '''Če gre za tekoči postopek, potem mora upravni organ''' (ob upoštevanju zahteve iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#7..C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]]),''' stranko ne le opozoriti na morebitno dodatno ali drugo materialno pravico, temveč ji mora tudi pomagati, da jo čim bolj učinkovito zavaruje ali uveljavi''' – v istem (tekočem) postopku. Tudi v tem primeru pa mora paziti, da tako zavarovanje ali uveljavljanje pravice ne bi škodilo pravicam drugih ali javni koristi (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 115).<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

[[Category:Poseben in skrajšani ugotovitveni postopek]]
<comments />

Vrsta ugotovitvenega postopka v primeru odločanja na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ

2023-08-10T16:11:45Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Vrsta ugotovitvenega postopka v primeru odločanja na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ ==

'''Datum odgovora:''' 10. 8. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je vložila zase in za svojega družinskega člana ločena zahtevka (npr. prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ter dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine) o katerih upravni organ odloča v ločenih upravnih postopkih. Stranka je nato zase umaknila zahtevek (npr. prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo), zato je upravni organ izdal sklep o ustavitvi postopka, ni pa umaknila tudi zahtevka za družinskega člana (npr. prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine, ki se izda njegovemu družinskemu članu).

Ali lahko upravni organ v drugem postopku (npr. v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine) v katerem je eden izmed pogojev za ugoditev zahtevku vezan na (v prvem postopku uveljavljano) pravico, ki je (z ustavitvijo prvega postopka) prenehala (npr. pogoj za izdajo in podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine je, da ima tujec, ki uveljavlja pravico do združitve družine, veljavno dovoljenje za prebivanje) odloči po skrajšanem ugotovitvenem postopku, glede na to, da lahko to dejstvo ugotovi na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ali pa je potrebno stranki omogočiti pravico do izjave in posledično voditi poseben ugotovitveni postopek oziroma ali je potrebno stranko celo opozoriti na možnost spremembe zahtevka?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Skrajšani ugotovitveni postopek ([[Zak:ZUP#144..C4.8Dlen{{!}}144. člen ZUP]]) je s sistemskega vidika izjema, saj se praviloma vodi poseben ugotovitveni postopek ([[Zak:ZUP#145..C4.8Dlen{{!}}145. člen ZUP]]) z vsemi garancijami, neomejeno uporabo temeljnih načel (zlasti načel materialne resnice in zaslišanja po [[Zak:ZUP#8..C4.8Dlen{{!}}8. členu ZUP]] in [[Zak:ZUP#9..C4.8Dlen{{!}}9. členu ZUP]]), udeležbo vseh prizadetih oseb ter uporabo različnih dokazil. Skrajšani ugotovitveni postopek je torej izjema od pravila posebnega ugotovitvenega postopka (kot ga določa prvi odstavek [[Zak:ZUP#145..C4.8Dlen{{!}}145. člena ZUP]]), ki omogoča predvsem polno uresničenje temeljnih načel materialne resnice in zaslišanja stranke. Zato je vodenje skrajšanega namesto posebnega ugotovitvenega postopka, pa tudi izdaja odločbe brez utemeljitve pogojev za skrajšani postopek, najmanj bistvena postopkovna napaka po tretji točki drugega odstavka [[Zak:ZUP#237..C4.8Dlen{{!}}237. člena]] (samostojen razlog za pritožbo), če ne prav tako podlaga za izpodbijanje odločbe zaradi napačnega ali nepopolnega dejanskega stanja po drugi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#237..C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 116-118).

Skrajšani ugotovitveni postopek se vodi neodvisno od upravne zadeve, področja oziroma sektorskih upravnih stvari ali pomembnosti predmeta postopka. Prav tako se lahko skrajšani ugotovitveni postopek vodi tako v postopkih na zahtevo stranke kot tudi v postopkih po uradni dolžnosti, če mora stranka navesti dejstva in podatke, potrebne za odločitev. <span style="text-decoration: underline;">Skrajšani ugotovitveni postopek pomeni skoncentrirano izvedbo ugotovitvenega in dokaznega postopka ter še odločanja.</span> Ne drži, da v skrajšanem postopku ugotavljanja in preverjanja dejstev ni. Razlika med posebnim in skrajšanim ugotovitvenim postopkom je v tem pogledu le v tem, da <span style="text-decoration: underline;">je mogoče v skrajšanem ugotovitvenem postopku dejansko stanje in materialno resnico ugotoviti brez posebnih procesnih dejanj in ta niso potrebna niti za zavarovanje strankinih pravic, da bi ta morala imeti pravico izjaviti se</span>. Postopek se skrajša v temelju iz dveh skupin razlogov, to sta skladnost navedb stranke z ugotovitvami organa in nujni ukrepi v javnem interesu.  Procesno upravičenje za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka se nanaša na celoten postopek, zato se nanj ni mogoče sklicevati le pri posameznih procesnih dejanjih, sicer gre za napake, ki vodijo v pritožbo (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 116-118; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopek_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_vodenje_skraj%C5%A1anega_ugotovitvenega_postopka Postopek po uradni dolžnosti in vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka]).

Ideja skrajšanega ugotovitvenega postopka tako ne temelji na tem, da se odločilna dejstva ne bi ugotavljala, temveč na tem, da zavezujejo organ, da ob nespornem dejanskem stanju odločitev sprejme hitreje, kot bi jo sicer, ali pa da zaradi pomembnosti zadeve, utemeljene na varovanju pravno zavarovanih dobrin, ne ugotavlja materialne resnice za najvišjo stopnjo prepričanja ampak se zadovolji že z verjetnostjo. <span style="text-decoration: underline;">Pri tem pa je potrebno vselej zadostiti minimalnim procesnim standardom glede ugotavljanja materialne resnice in zaslišanje stranke</span> (glej Kovač, Remic in Sever, Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 157-158).

'''V vseh primerih skrajšanega ugotovitvenega postopka, posebej ob nujnih ukrepih v javnem interesu, zaslišanje stranke po tretjem odstavku '''[[Zak:ZUP#144..C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]''' ni potrebno, nikakor pa ni prepovedano, če to dopuščata narava zadeve in hitrost postopka.''' Toda organ mora odločiti v skrajšanem ugotovitvenem postopku [[Zak:ZUP#222..C4.8Dlen{{!}}222. členu ZUP]] čim prej oziroma najpozneje v enem mesecu od prejema popolne vloge (oziroma uvedbe postopka po uradni dolžnosti), sicer nastopi molk organa. S tem stranka pridobi možnost pritožbe, kot da bi ji bil zahtevek zavrnjen (četrti odstavek [[Zak:ZUP#222..C4.8Dlen{{!}}222. člena ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 120).

'''Na podlagi navedenega zato velja, da ni mogoče dati enoznačnega odgovora, ki bi bil uporaben v vseh postopkih izdaje in razveljavitve dovoljenj za prebivanje''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopek_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_vodenje_skraj%C5%A1anega_ugotovitvenega_postopka Postopek po uradni dolžnosti in vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka]).

'''Glede na dejstvo, da upravni organ v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine izpolnjevanje (temeljnega) pogoja, da ima tujec, ki uveljavlja pravico do združitve družine, veljavno dovoljenje za prebivanje''' (prvi odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 47. člena ZTuj-2], glej tudi [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32003L0086 člen 16(3) Direktive Sveta 2003/86/ES] z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine, pri čemer izjema velja v primeru, če je družinski član že upravičen do nevezane pravice do prebivanja iz [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32003L0086 člena 15 Direktive Sveta 2003/86/ES]), lahko ugotovi z vpogledom v Register tujcev, ki je uradna in centralna evidenca o dovoljenjih za prebivanje in odpovedih prebivanja tujcu, vzpostavljena z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 ZTuj-2], pa menimo, da '''lahko upravni organ odloči o (ne)podaljšanju dovoljenja družinskemu članu tudi v skrajšanem ugotovitvenem postopku, in sicer zato, ker se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo zato ni treba posebej zaslišati stranke''' (glede vprašanja kdo je stranka v upravnem postopku, v katerem se zahteva izdaja ali podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine glej Sklep VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111414870 I Up 215/2017] z dne 18.10.2017) '''za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi '''(druga točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#144..C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]) (glej npr. tudi sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111410834 UPRS I U 659/2016-9] z dne 21. 2. 2017).

'''Glede vprašanja v zvezi z dolžnostjo upravnega organa, da stranko opozori na možnost spremembe zahtevka '''([[Zak:ZUP#133..C4.8Dlen{{!}}133. člen]])''' je najprej potrebno poudariti, da v upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke, velja''' '''načelo dispozitivnosti''', <span style="text-decoration: underline;">kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka.</span> Upravni organ je na zahtevek, ki ga postavi stranka, vezan po vsebini, po temelju in po obsegu (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 46, glej tudi sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111432696 I U 1540/2018] z dne 3. 7. 2019). Ko upravni organ ugotovi dejansko stanje, na katero bo uporabil materialno pravo in posledično strankino vlogo zavrnil ali ji ugodil, pa se lahko pokaže, da stranka izpolnjuje pogoje še za kakšno pravico ali pa da sicer ne izpolnjuje pogojev za uveljavitev pravice, ki jo uveljavlja z vlogo, izpolnjuje pa pogoje za katero drugo pravico. Iz opozorilne dolžnosti o materialnih pravicah iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#7..C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]] seveda ne izhaja, da bi moral upravni organ po uradni dolžnosti sam uvesti postopek. Ne gre pa le za opozorilno dolžnost, torej za opozorilo na morebitne pravice, ki jih lahko stranka uveljavi v tekočem ali katerem drugem postopku. '''Če gre za tekoči postopek, potem mora upravni organ''' (ob upoštevanju zahteve iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#7..C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]]),''' stranko ne le opozoriti na morebitno dodatno ali drugo materialno pravico, temveč ji mora tudi pomagati, da jo čim bolj učinkovito zavaruje ali uveljavi''' – v istem (tekočem) postopku. Tudi v tem primeru pa mora paziti, da tako zavarovanje ali uveljavljanje pravice ne bi škodilo pravicam drugih ali javni koristi (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 115).<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

[[Category:Poseben in skrajšani ugotovitveni postopek]]
<comments />

Vrsta ugotovitvenega postopka v primeru odločanja na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ

2023-08-10T16:08:57Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Vrsta ugotovitvenega postopka v primeru odločanja na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ ==

'''Datum odgovora:''' 10. 8. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je vložila zase in za svojega družinskega člana ločena zahtevka (npr. prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ter dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine) o katerih upravni organ odloča v ločenih upravnih postopkih. Stranka je nato zase umaknila zahtevek (npr. prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo), zato je upravni organ izdal sklep o ustavitvi postopka, ni pa umaknila tudi zahtevka za družinskega člana (npr. prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine, ki se izda njegovemu družinskemu članu).

Ali lahko upravni organ v drugem postopku (npr. v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine) v katerem je eden izmed pogojev za ugoditev zahtevku vezan na (v prvem postopku uveljavljano) pravico, ki je (z ustavitvijo prvega postopka) prenehala (npr. pogoj za izdajo in podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine je, da ima tujec, ki uveljavlja pravico do združitve družine, veljavno dovoljenje za prebivanje) odloči po skrajšanem ugotovitvenem postopku, glede na to, da lahko to dejstvo ugotovi na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ali pa je potrebno stranki omogočiti pravico do izjave in posledično voditi poseben ugotovitveni postopek oziroma ali je potrebno stranko celo opozoriti na možnost spremembe zahtevka?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Skrajšani ugotovitveni postopek ([[Zak:ZUP#144..C4.8Dlen{{!}}144. člen ZUP]]) je s sistemskega vidika izjema, saj se praviloma vodi poseben ugotovitveni postopek ([[Zak:ZUP#145..C4.8Dlen{{!}}145. člen ZUP]]) z vsemi garancijami, neomejeno uporabo temeljnih načel (zlasti načel materialne resnice in zaslišanja po [[Zak:ZUP#8..C4.8Dlen{{!}}8. členu ZUP]] in [[Zak:ZUP#9..C4.8Dlen{{!}}9. členu ZUP]]), udeležbo vseh prizadetih oseb ter uporabo različnih dokazil. Skrajšani ugotovitveni postopek je torej izjema od pravila posebnega ugotovitvenega postopka (kot ga določa prvi odstavek [[Zak:ZUP#145..C4.8Dlen{{!}}145. člena ZUP]]), ki omogoča predvsem polno uresničenje temeljnih načel materialne resnice in zaslišanja stranke. Zato je vodenje skrajšanega namesto posebnega ugotovitvenega postopka, pa tudi izdaja odločbe brez utemeljitve pogojev za skrajšani postopek, najmanj bistvena postopkovna napaka po tretji točki drugega odstavka [[Zak:ZUP#237..C4.8Dlen{{!}}237. člena]] (samostojen razlog za pritožbo), če ne prav tako podlaga za izpodbijanje odločbe zaradi napačnega ali nepopolnega dejanskega stanja po drugi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#237..C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 116-118).

Skrajšani ugotovitveni postopek se vodi neodvisno od upravne zadeve, področja oziroma sektorskih upravnih stvari ali pomembnosti predmeta postopka. Prav tako se lahko skrajšani ugotovitveni postopek vodi tako v postopkih na zahtevo stranke kot tudi v postopkih po uradni dolžnosti, če mora stranka navesti dejstva in podatke, potrebne za odločitev. <span style="text-decoration: underline;">Skrajšani ugotovitveni postopek pomeni skoncentrirano izvedbo ugotovitvenega in dokaznega postopka ter še odločanja.</span> Ne drži, da v skrajšanem postopku ugotavljanja in preverjanja dejstev ni. Razlika med posebnim in skrajšanim ugotovitvenim postopkom je v tem pogledu le v tem, da <span style="text-decoration: underline;">je mogoče v skrajšanem ugotovitvenem postopku dejansko stanje in materialno resnico ugotoviti brez posebnih procesnih dejanj in ta niso potrebna niti za zavarovanje strankinih pravic, da bi ta morala imeti pravico izjaviti se</span>. Postopek se skrajša v temelju iz dveh skupin razlogov, to sta skladnost navedb stranke z ugotovitvami organa in nujni ukrepi v javnem interesu.  Procesno upravičenje za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka se nanaša na celoten postopek, zato se nanj ni mogoče sklicevati le pri posameznih procesnih dejanjih, sicer gre za napake, ki vodijo v pritožbo (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 116-118; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopek_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_vodenje_skraj%C5%A1anega_ugotovitvenega_postopka Postopek po uradni dolžnosti in vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka]).

Ideja skrajšanega ugotovitvenega postopka tako ne temelji na tem, da se odločilna dejstva ne bi ugotavljala, temveč na tem, da zavezujejo organ, da ob nespornem dejanskem stanju odločitev sprejme hitreje, kot bi jo sicer, ali pa da zaradi pomembnosti zadeve, utemeljene na varovanju pravno zavarovanih dobrin, ne ugotavlja materialne resnice za najvišjo stopnjo prepričanja ampak se zadovolji že z verjetnostjo. <span style="text-decoration: underline;">Pri tem pa je potrebno vselej zadostiti minimalnim procesnim standardom glede ugotavljanja materialne resnice in zaslišanje stranke</span> (glej Kovač, Remic in Sever, Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 157-158).

'''V vseh primerih skrajšanega ugotovitvenega postopka, posebej ob nujnih ukrepih v javnem interesu, zaslišanje stranke po tretjem odstavku '''[[Zak:ZUP#144..C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]''' ni potrebno, nikakor pa ni prepovedano, če to dopuščata narava zadeve in hitrost postopka.''' Toda organ mora odločiti v skrajšanem ugotovitvenem postopku [[Zak:ZUP#222..C4.8Dlen{{!}}222. členu ZUP]] čim prej oziroma najpozneje v enem mesecu od prejema popolne vloge (oziroma uvedbe postopka po uradni dolžnosti), sicer nastopi molk organa. S tem stranka pridobi možnost pritožbe, kot da bi ji bil zahtevek zavrnjen (četrti odstavek [[Zak:ZUP#222..C4.8Dlen{{!}}222. člena ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 120).

'''Na podlagi navedenega zato velja, da ni mogoče dati enoznačnega odgovora, ki bi bil uporaben v vseh postopkih izdaje in razveljavitve dovoljenj za prebivanje''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopek_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_vodenje_skraj%C5%A1anega_ugotovitvenega_postopka Postopek po uradni dolžnosti in vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka]).

'''Glede na dejstvo, da upravni organ v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine izpolnjevanje (temeljnega) pogoja, da ima tujec, ki uveljavlja pravico do združitve družine, veljavno dovoljenje za prebivanje''' (prvi odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 47. člena ZTuj-2], glej tudi [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32003L0086 člen 16(3) Direktive Sveta 2003/86/ES] z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine, pri čemer izjema velja v primeru, če je družinski član že upravičen do nevezane pravice do prebivanja iz [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32003L0086 člena 15 Direktive Sveta 2003/86/ES]), lahko ugotovi z vpogledom v Register tujcev, ki je uradna in centralna evidenca o dovoljenjih za prebivanje in odpovedih prebivanja tujcu, vzpostavljena z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 ZTuj-2], pa menimo, da '''lahko upravni organ odloči o (ne)podaljšanju dovoljenja družinskemu članu tudi v skrajšanem ugotovitvenem postopku, in sicer zato, ker se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo zato ni treba posebej zaslišati stranke''' (glede vprašanja kdo je stranka v upravnem postopku, v katerem se zahteva izdaja ali podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine glej Sklep VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111414870 I Up 215/2017] z dne 18.10.2017) '''za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi '''(druga točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#144..C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]) (glej npr. tudi sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111410834 UPRS I U 659/2016-9] z dne 21. 2. 2017).

'''Glede vprašanja v zvezi z dolžnostjo upravnega organa, da stranko opozori na možnost spremembe zahtevka '''([[Zak:ZUP#133..C4.8Dlen{{!}}133. člen]])''' je najprej potrebno poudariti, da v upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke, velja''' '''načelo dispozitivnosti''', <span style="text-decoration: underline;">kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka.</span> Upravni organ je na zahtevek, ki ga postavi stranka, vezan po vsebini, po temelju in po obsegu (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 46, glej tudi sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111432696 I U 1540/2018] z dne 3. 7. 2019). Ko upravni organ ugotovi dejansko stanje, na katero bo uporabil materialno pravo in posledično strankino vlogo zavrnil ali ji ugodil, pa se lahko pokaže, da stranka izpolnjuje pogoje še za kakšno pravico ali pa da sicer ne izpolnjuje pogojev za uveljavitev pravice, ki jo uveljavlja z vlogo, izpolnjuje pa pogoje za katero drugo pravico. Iz opozorilne dolžnosti o materialnih pravicah iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#7..C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]] seveda ne izhaja, da bi moral upravni organ po uradni dolžnosti sam uvesti postopek. Ne gre pa le za opozorilno dolžnost, torej za opozorilo na morebitne pravice, ki jih lahko stranka uveljavi v tekočem ali katerem drugem postopku. '''Če gre za tekoči postopek, potem mora upravni organ''' (ob upoštevanju zahteve iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#7..C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]]),''' stranko ne le opozoriti na morebitno dodatno ali drugo materialno pravico, temveč ji mora tudi pomagati, da jo čim bolj učinkovito zavaruje ali uveljavi''' – v istem (tekočem) postopku. Tudi v tem primeru pa mora paziti, da tako zavarovanje ali uveljavljanje pravice ne bi škodilo pravicam drugih ali javni koristi (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 115).<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vrsta ugotovitvenega postopka v primeru odločanja na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ

2023-08-10T16:06:06Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Vrsta ugotovitvenega postopka v primeru odločanja na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ ==

'''Datum odgovora:''' 10. 8. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je vložila zase in za svojega družinskega člana ločena zahtevka (npr. prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ter dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine) o katerih upravni organ odloča v ločenih upravnih postopkih. Stranka je nato zase umaknila zahtevek (npr. prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo), zato je upravni organ izdal sklep o ustavitvi postopka, ni pa umaknila tudi zahtevka za družinskega člana (npr. prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine, ki se izda njegovemu družinskemu članu).

Ali lahko upravni organ v drugem postopku (npr. v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine) v katerem je eden izmed pogojev za ugoditev zahtevku vezan na (v prvem postopku uveljavljano) pravico, ki je (z ustavitvijo prvega postopka) prenehala (npr. pogoj za izdajo in podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine je, da ima tujec, ki uveljavlja pravico do združitve družine, veljavno dovoljenje za prebivanje) odloči po skrajšanem ugotovitvenem postopku, glede na to, da lahko to dejstvo ugotovi na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ali pa je potrebno stranki omogočiti pravico do izjave in posledično voditi poseben ugotovitveni postopek oziroma ali je potrebno stranko celo opozoriti na možnost spremembe zahtevka?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Skrajšani ugotovitveni postopek ([[Zak:ZUP#144..C4.8Dlen{{!}}144. člen ZUP]]) je s sistemskega vidika izjema, saj se praviloma vodi poseben ugotovitveni postopek ([[Zak:ZUP#145..C4.8Dlen{{!}}145. člen ZUP]]) z vsemi garancijami, neomejeno uporabo temeljnih načel (zlasti načel materialne resnice in zaslišanja po [[Zak:ZUP#8..C4.8Dlen{{!}}8. členu ZUP]] in [[Zak:ZUP#9..C4.8Dlen{{!}}9. členu ZUP]]), udeležbo vseh prizadetih oseb ter uporabo različnih dokazil. Skrajšani ugotovitveni postopek je torej izjema od pravila posebnega ugotovitvenega postopka (kot ga določa prvi odstavek [[Zak:ZUP#145..C4.8Dlen{{!}}145. člena ZUP]]), ki omogoča predvsem polno uresničenje temeljnih načel materialne resnice in zaslišanja stranke. Zato je vodenje skrajšanega namesto posebnega ugotovitvenega postopka, pa tudi izdaja odločbe brez utemeljitve pogojev za skrajšani postopek, najmanj bistvena postopkovna napaka po tretji točki drugega odstavka [[Zak:ZUP#237..C4.8Dlen{{!}}237. člena]] (samostojen razlog za pritožbo), če ne prav tako podlaga za izpodbijanje odločbe zaradi napačnega ali nepopolnega dejanskega stanja po drugi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#237..C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 116-118).

Skrajšani ugotovitveni postopek se vodi neodvisno od upravne zadeve, področja oziroma sektorskih upravnih stvari ali pomembnosti predmeta postopka. Prav tako se lahko skrajšani ugotovitveni postopek vodi tako v postopkih na zahtevo stranke kot tudi v postopkih po uradni dolžnosti, če mora stranka navesti dejstva in podatke, potrebne za odločitev. <span style="text-decoration: underline;">Skrajšani ugotovitveni postopek pomeni skoncentrirano izvedbo ugotovitvenega in dokaznega postopka ter še odločanja.</span> Ne drži, da v skrajšanem postopku ugotavljanja in preverjanja dejstev ni. Razlika med posebnim in skrajšanim ugotovitvenim postopkom je v tem pogledu le v tem, da <span style="text-decoration: underline;">je mogoče v skrajšanem ugotovitvenem postopku dejansko stanje in materialno resnico ugotoviti brez posebnih procesnih dejanj in ta niso potrebna niti za zavarovanje strankinih pravic, da bi ta morala imeti pravico izjaviti se</span>. Postopek se skrajša v temelju iz dveh skupin razlogov, to sta skladnost navedb stranke z ugotovitvami organa in nujni ukrepi v javnem interesu.  Procesno upravičenje za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka se nanaša na celoten postopek, zato se nanj ni mogoče sklicevati le pri posameznih procesnih dejanjih, sicer gre za napake, ki vodijo v pritožbo (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 116-118; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopek_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_vodenje_skraj%C5%A1anega_ugotovitvenega_postopka Postopek po uradni dolžnosti in vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka]).

Ideja skrajšanega ugotovitvenega postopka tako ne temelji na tem, da se odločilna dejstva ne bi ugotavljala, temveč na tem, da zavezujejo organ, da ob nespornem dejanskem stanju odločitev sprejme hitreje, kot bi jo sicer, ali pa da zaradi pomembnosti zadeve, utemeljene na varovanju pravno zavarovanih dobrin, ne ugotavlja materialne resnice za najvišjo stopnjo prepričanja ampak se zadovolji že z verjetnostjo. <span style="text-decoration: underline;">Pri tem pa je potrebno vselej zadostiti minimalnim procesnim standardom glede ugotavljanja materialne resnice in zaslišanje stranke</span> (glej Kovač, Remic in Sever, Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 157-158).

'''V vseh primerih skrajšanega ugotovitvenega postopka, posebej ob nujnih ukrepih v javnem interesu, zaslišanje stranke po tretjem odstavku '''[[Zak:ZUP#144..C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]''' ni potrebno, nikakor pa ni prepovedano, če to dopuščata narava zadeve in hitrost postopka.''' Toda organ mora odločiti v skrajšanem ugotovitvenem postopku [[Zak:ZUP#222..C4.8Dlen{{!}}222. členu ZUP]] čim prej oziroma najpozneje v enem mesecu od prejema popolne vloge (oziroma uvedbe postopka po uradni dolžnosti), sicer nastopi molk organa. S tem stranka pridobi možnost pritožbe, kot da bi ji bil zahtevek zavrnjen (četrti odstavek [[Zak:ZUP#222..C4.8Dlen{{!}}222. člena ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 120).

'''Na podlagi navedenega zato velja, da ni mogoče dati enoznačnega odgovora, ki bi bil uporaben v vseh postopkih izdaje in razveljavitve dovoljenj za prebivanje''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopek_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_vodenje_skraj%C5%A1anega_ugotovitvenega_postopka Postopek po uradni dolžnosti in vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka]).

'''Glede na dejstvo, da upravni organ v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine izpolnjevanje (temeljnega) pogoja, da ima tujec, ki uveljavlja pravico do združitve družine, veljavno dovoljenje za prebivanje''' (prvi odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 47. člena ZTuj-2], glej tudi [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32003L0086 člen 16(3) Direktive Sveta 2003/86/ES] z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine, pri čemer izjema velja v primeru, če je družinski član že upravičen do nevezane pravice do prebivanja iz člena 15 [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32003L0086 Direktive Sveta 2003/86/ES]), lahko ugotovi z vpogledom v Register tujcev, ki je uradna in centralna evidenca o dovoljenjih za prebivanje in odpovedih prebivanja tujcu, vzpostavljena z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 ZTuj-2], pa menimo, da '''lahko upravni organ odloči o (ne)podaljšanju dovoljenja družinskemu članu tudi v skrajšanem ugotovitvenem postopku, in sicer zato, ker se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo zato ni treba posebej zaslišati stranke''' (glede vprašanja kdo je stranka v upravnem postopku, v katerem se zahteva izdaja ali podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine glej Sklep VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111414870 I Up 215/2017] z dne 18.10.2017) '''za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi '''(druga točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#144..C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]) (glej npr. tudi sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111410834 UPRS I U 659/2016-9] z dne 21. 2. 2017).

'''Glede vprašanja v zvezi z dolžnostjo upravnega organa, da stranko opozori na možnost spremembe zahtevka '''([[Zak:ZUP#133..C4.8Dlen{{!}}133. člen]])''' je najprej potrebno poudariti, da v upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke, velja''' '''načelo dispozitivnosti''', <span style="text-decoration: underline;">kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka.</span> Upravni organ je na zahtevek, ki ga postavi stranka, vezan po vsebini, po temelju in po obsegu (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 46, glej tudi sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111432696 I U 1540/2018] z dne 3. 7. 2019). Ko upravni organ ugotovi dejansko stanje, na katero bo uporabil materialno pravo in posledično strankino vlogo zavrnil ali ji ugodil, pa se lahko pokaže, da stranka izpolnjuje pogoje še za kakšno pravico ali pa da sicer ne izpolnjuje pogojev za uveljavitev pravice, ki jo uveljavlja z vlogo, izpolnjuje pa pogoje za katero drugo pravico. Iz opozorilne dolžnosti o materialnih pravicah iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#7..C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]] seveda ne izhaja, da bi moral upravni organ po uradni dolžnosti sam uvesti postopek. Ne gre pa le za opozorilno dolžnost, torej za opozorilo na morebitne pravice, ki jih lahko stranka uveljavi v tekočem ali katerem drugem postopku. '''Če gre za tekoči postopek, potem mora upravni organ''' (ob upoštevanju zahteve iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#7..C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]]),''' stranko ne le opozoriti na morebitno dodatno ali drugo materialno pravico, temveč ji mora tudi pomagati, da jo čim bolj učinkovito zavaruje ali uveljavi''' – v istem (tekočem) postopku. Tudi v tem primeru pa mora paziti, da tako zavarovanje ali uveljavljanje pravice ne bi škodilo pravicam drugih ali javni koristi (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 115).<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Vrsta ugotovitvenega postopka v primeru odločanja na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ

2023-08-10T16:03:23Z

GrahAnita:

== '''Zadeva: '''Vrsta ugotovitvenega postopka v primeru odločanja na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ ==

'''Datum odgovora:''' 10. 8. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je vložila zase in za svojega družinskega člana ločena zahtevka (npr. prošnji za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo in dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine) o katerih upravni organ odloča v ločenih upravnih postopkih. Stranka je nato zase umaknila zahtevek (npr. prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo), zato je upravni organ izdal sklep o ustavitvi postopka, ni pa umaknila tudi zahtevka za družinskega člana (npr. prošnje za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine, ki se izda njegovemu družinskemu članu).

Ali lahko upravni organ v drugem postopku (npr. v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine) v katerem je eden izmed pogojev za ugoditev zahtevku vezan na (v prvem postopku uveljavljano) pravico, ki je (z ustavitvijo prvega postopka) prenehala (npr. pogoj za izdajo in podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine je, da ima tujec, ki uveljavlja pravico do združitve družine, veljavno dovoljenje za prebivanje) odloči po skrajšanem ugotovitvenem postopku, glede na to, da lahko to dejstvo ugotovi na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ali pa je potrebno stranki omogočiti pravico do izjave in posledično voditi poseben ugotovitveni postopek oziroma ali je potrebno stranko celo opozoriti na možnost spremembe zahtevka?<br>
== '''Odgovor:''' ==

Skrajšani ugotovitveni postopek ([[Zak:ZUP#144..C4.8Dlen{{!}}144. člen ZUP]]) je s sistemskega vidika izjema, saj se praviloma vodi poseben ugotovitveni postopek ([[Zak:ZUP#145..C4.8Dlen{{!}}145. člen ZUP]]) z vsemi garancijami, neomejeno uporabo temeljnih načel (zlasti načel materialne resnice in zaslišanja po [[Zak:ZUP#8..C4.8Dlen{{!}}8. členu ZUP]] in [[Zak:ZUP#9..C4.8Dlen{{!}}9. členu ZUP]]), udeležbo vseh prizadetih oseb ter uporabo različnih dokazil. Skrajšani ugotovitveni postopek je torej izjema od pravila posebnega ugotovitvenega postopka (kot ga določa prvi odstavek [[Zak:ZUP#145..C4.8Dlen{{!}}145. člena ZUP]]), ki omogoča predvsem polno uresničenje temeljnih načel materialne resnice in zaslišanja stranke. Zato je vodenje skrajšanega namesto posebnega ugotovitvenega postopka, pa tudi izdaja odločbe brez utemeljitve pogojev za skrajšani postopek, najmanj bistvena postopkovna napaka po tretji točki drugega odstavka [[Zak:ZUP#237..C4.8Dlen{{!}}237. člena]] (samostojen razlog za pritožbo), če ne prav tako podlaga za izpodbijanje odločbe zaradi napačnega ali nepopolnega dejanskega stanja po drugi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#237..C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 116-118).

Skrajšani ugotovitveni postopek se vodi neodvisno od upravne zadeve, področja oziroma sektorskih upravnih stvari ali pomembnosti predmeta postopka. Prav tako se lahko skrajšani ugotovitveni postopek vodi tako v postopkih na zahtevo stranke kot tudi v postopkih po uradni dolžnosti, če mora stranka navesti dejstva in podatke, potrebne za odločitev. <span style="text-decoration: underline;" >Skrajšani ugotovitveni postopek pomeni skoncentrirano izvedbo ugotovitvenega in dokaznega postopka ter še odločanja.</span> Ne drži, da v skrajšanem postopku ugotavljanja in preverjanja dejstev ni. Razlika med posebnim in skrajšanim ugotovitvenim postopkom je v tem pogledu le v tem, da <span style="text-decoration: underline;" >je mogoče v skrajšanem ugotovitvenem postopku dejansko stanje in materialno resnico ugotoviti brez posebnih procesnih dejanj in ta niso potrebna niti za zavarovanje strankinih pravic, da bi ta morala imeti pravico izjaviti se</span>. Postopek se skrajša v temelju iz dveh skupin razlogov, to sta skladnost navedb stranke z ugotovitvami organa in nujni ukrepi v javnem interesu.  Procesno upravičenje za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka se nanaša na celoten postopek, zato se nanj ni mogoče sklicevati le pri posameznih procesnih dejanjih, sicer gre za napake, ki vodijo v pritožbo (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 116-118; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopek_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_vodenje_skraj%C5%A1anega_ugotovitvenega_postopka Postopek po uradni dolžnosti in vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka]).

Ideja skrajšanega ugotovitvenega postopka tako ne temelji na tem, da se odločilna dejstva ne bi ugotavljala, temveč na tem, da zavezujejo organ, da ob nespornem dejanskem stanju odločitev sprejme hitreje, kot bi jo sicer, ali pa da zaradi pomembnosti zadeve, utemeljene na varovanju pravno zavarovanih dobrin, ne ugotavlja materialne resnice za najvišjo stopnjo prepričanja ampak se zadovolji že z verjetnostjo. <span style="text-decoration: underline;" >Pri tem pa je potrebno vselej zadostiti minimalnim procesnim standardom glede ugotavljanja materialne resnice in zaslišanje stranke</span> (glej Kovač, Remic in Sever, Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 157-158).

'''V vseh primerih skrajšanega ugotovitvenega postopka, posebej ob nujnih ukrepih v javnem interesu, zaslišanje stranke po tretjem odstavku '''[[Zak:ZUP#144..C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]''' ni potrebno, nikakor pa ni prepovedano, če to dopuščata narava zadeve in hitrost postopka.''' Toda organ mora odločiti v skrajšanem ugotovitvenem postopku [[Zak:ZUP#222..C4.8Dlen{{!}}222. členu ZUP]] čim prej oziroma najpozneje v enem mesecu od prejema popolne vloge (oziroma uvedbe postopka po uradni dolžnosti), sicer nastopi molk organa. S tem stranka pridobi možnost pritožbe, kot da bi ji bil zahtevek zavrnjen (četrti odstavek [[Zak:ZUP#222..C4.8Dlen{{!}}222. člena ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 120).

'''Na podlagi navedenega zato velja, da ni mogoče dati enoznačnega odgovora, ki bi bil uporaben v vseh postopkih izdaje in razveljavitve dovoljenj za prebivanje''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopek_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_vodenje_skraj%C5%A1anega_ugotovitvenega_postopka Postopek po uradni dolžnosti in vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka]).

'''Glede na dejstvo, da upravni organ v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine izpolnjevanje (temeljnega) pogoja, da ima tujec, ki uveljavlja pravico do združitve družine, veljavno dovoljenje za prebivanje''' (prvi odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 47. člena ZTuj-2], glej tudi [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32003L0086 člen 16(3) Direktive Sveta 2003/86/ES] z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine, pri čemer izjema velja v primeru, če je družinski član že upravičen do nevezane pravice do prebivanja iz člena 15 [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32003L0086 Direktive Sveta 2003/86/ES]), lahko ugotovi z vpogledom v Register tujcev, ki je uradna in centralna evidenca o dovoljenjih za prebivanje in odpovedih prebivanja tujcu, vzpostavljena z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 ZTuj-2], pa menimo, da '''lahko upravni organ odloči o (ne)podaljšanju dovoljenja družinskemu članu tudi v skrajšanem ugotovitvenem postopku, in sicer zato, ker se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo zato ni treba posebej zaslišati stranke''' (glede vprašanja kdo je stranka v upravnem postopku, v katerem se zahteva izdaja ali podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine glej Sklep VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111414870 I Up 215/2017] z dne 18.10.2017) '''za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi '''(druga točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#144..C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]) (glej npr. tudi sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111410834 UPRS I U 659/2016-9] z dne 21. 2. 2017).

Glede vprašanja v zvezi z dolžnostjo upravnega organa, da stranko opozori na možnost spremembe zahtevka ([[Zak:ZUP#133..C4.8Dlen{{!}}133. člen]]) je najprej potrebno poudariti, da v upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke, velja '''načelo dispozitivnosti''', <span style="text-decoration: underline;" >kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka.</span> Upravni organ je na zahtevek, ki ga postavi stranka, vezan po vsebini, po temelju in po obsegu (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 46, glej tudi sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111432696 I U 1540/2018] z dne 3. 7. 2019). Ko upravni organ ugotovi dejansko stanje, na katero bo uporabil materialno pravo in posledično strankino vlogo zavrnil ali ji ugodil, pa se lahko pokaže, da stranka izpolnjuje pogoje še za kakšno pravico ali pa da sicer ne izpolnjuje pogojev za uveljavitev pravice, ki jo uveljavlja z vlogo, izpolnjuje pa pogoje za katero drugo pravico. Iz opozorilne dolžnosti o materialnih pravicah iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#7..C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]] seveda ne izhaja, da bi moral upravni organ po uradni dolžnosti sam uvesti postopek. Ne gre pa le za opozorilno dolžnost, torej za opozorilo na morebitne pravice, ki jih lahko stranka uveljavi v tekočem ali katerem drugem postopku. '''Če gre za tekoči postopek, potem mora upravni organ''' (ob upoštevanju zahteve iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#7..C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]]),''' stranko ne le opozoriti na morebitno dodatno ali drugo materialno pravico, temveč ji mora tudi pomagati, da jo čim bolj učinkovito zavaruje ali uveljavi''' – v istem (tekočem) postopku. Tudi v tem primeru pa mora paziti, da tako zavarovanje ali uveljavljanje pravice ne bi škodilo pravicam drugih ali javni koristi (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 115).<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />