https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=GL73551Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]2026-05-16T04:39:49ZPrispevki uporabnikaMediaWiki 1.37.1https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pristojnost_za_izdajo_potrdila&diff=41644Pristojnost za izdajo potrdila2024-09-11T12:53:43Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: ''' Pristojnost za izdajo potrdila - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 11. 9. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Ali lahko dva različna organa izdata potrdilo o istem dejstvu? Kdaj lahko organ izda potrdilo o dejstvih, o katerih sam ne vodi uradne evidence in izven svoje krajevne pristojnosti ter kakšna je obvezna vsebina potrdil?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">'''Potrdilo '''je listina in dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev in''' ni konkretni upravni akt (odločba)''', saj se z njim ne odloča o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke (Sodba [https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&order=code&direction=asc&rowsPerPage=20&page=12115&id=15771 U 901/95] z dne 7.4.1999).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Ločimo med dvema vrstama potrdil:</p><br />
'''1) potrdila o dejstvih, o katerih organ vodi uradno evidenco '''([[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]])<p style="text-align: justify;">ZUP ureja le načelno pristojnost organov, ki vodijo uradno evidenco, za izdajo potrdil (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 283) in sicer so po&nbsp;179. členu ZUP&nbsp;državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil tisti, ki izdajajo potrdila in druge listine (npr. diplome, spričevala, izkaze, certifikate, izpiske, itd.) in sicer o&nbsp;dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco, pri čemer zakon v istem členu definira uradno evidenco kot tiste podatkovne zbirke, ki so bile vzpostavljene na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil.</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Potrdila iz uradnih evidenc lahko izdajajo le stvarno in krajevno pristojni organi za njihovo izdajo '''([[Zak:ZUP#15. .C4.8Dlen{{!}}15. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#16. .C4.8Dlen{{!}}16. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#18. .C4.8Dlen{{!}}18. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#19. .C4.8Dlen{{!}}19. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#20. .C4.8Dlen{{!}}20. člen ZUP]]), vendar pa je krajevna pristojnost po določilih ZUP in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št.&nbsp;9/18 in nasl.) (83. člen) odpravljena v primerih izdaje '''potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc. '''Zato je za njihovo''' izdajo pristojen vsak stvarno pristojen organ, ki je sicer organiziran po teritorialnem načelu'''. Kadar je pristojnost za izdajo potrdil prenesena na teritorialno organizirane nosilce javnih pooblastil, je ob istih pogojih glede centraliziranih in informatiziranih evidenc treba šteti, da je krajevna pristojnost odpravljena tudi v teh primerih (prav tam, str. 280). Ne glede na morebitno povezovanje evidenc, potrdilo izkazuje le podatek dejstvu, zaradi katerega se evidenca vzpostavi. Zato na primer oseba ne more zahtevati potrdila o stalnem prebivališču na občini (ker je ta podatek v evidenci občine, ki ga je prevzela s povezovanjem evidenc iz registra stalnega prebivalstva) oziroma s potrdilom občine, na katerem je med drugim podatek o stalnem prebivališču, dokazovati kot prijavo stalnega prebivališča (prav tam, str. 282).</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Potrdila, ki so izdana v skladu s podatki iz javnih evidenc imajo status javne listine''' ([[Zak:ZUP#169. .C4.8Dlen{{!}}169. člen ZUP]]), '''njihova oblika in vsebina je predpisana s področnim predpisom'''.</p><br />
'''2) potrdila o dejstvih, o katerih organ ne vodi uradne evidence''' ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]])<p style="text-align: justify;">'''Le kadar nek področni zakon določa, lahko državni organi in organi samoupravne lokalne skupnosti''' (tudi nosilci javnih pooblastil, če je predmet javnega pooblastila izdaja potrdil, prav tam, str. 286) i'''zdajo potrdilo o dejstvih, o katerih ne vodijo uradne evidence'''. V tem primeru '''se dejstva ugotavljajo''' '''v posebnem ugotovitvenem postopku''' (180. člen ZUP). Pri tem pa mora zakon določiti najmanj:</p><br />
- vrsto potrdila oziroma konkretno dejstvo, ki se potrjuje,<br />
<br />
- organ, ki potrdila izda,<br />
<br />
- pristojnost organov, da od strank sploh lahko zahtevajo predložitev potrdila (praviloma drugega organa) o dejstvih, ki se ugotavljajo v posebnem postopku. Če takega pooblastila v konkretni zadevi nimajo, morajo organi sami ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen izvesti dokaze. V skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člena ZU]]P organ ne sme zahtevati od stranke, da predloži potrdila, ki jih organi po 180. členu ZUP niso dolžni izdati (prav tam, str. 285).<p style="text-align: justify;">Potrdilo po 180. členu ZUP, ki ga v mejah svoje pristojnosti izda državni organ, organ lokalne samoupravne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, prav tako ustreza formalni opredelitvi javne listine iz prvega odstavka 169. člena ZUP, čeprav ima manjšo dokazno vrednost. Zato je organ pri izvajanju dokaznega postopka v smislu načel proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]) in materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) takrat, ko se mu porodi dvom v verodostojnost predloženega potrdila, ki ga je izdal drug organ na podlagi 180. člena ZUP, dolžan preveriti verodostojnost potrdila oziroma resničnost potrjenega dejstva, sicer pa organ ni dolžan ponovno ugotavljati (istega) dejstva. V primeru drugačne ugotovitve dejanskega stanja, se nato v obrazložitvi odločbe pojasni, na podlagi katerih dokazov se sklepa, da je dejansko stanje drugačno, kot sicer izhaja iz potrdila (prav tam, str. 287).&nbsp;</p><br />
<br />
<br><p style="text-align: justify;">'''Zakon pa ne določa oblike potrdila, izdanega na podlagi 180. člena ZUP''', razen v primeru negativnega potrdila, ki se po 180. a členu ZUP izda v obliki odločbe, kjer se v obrazložitvi navedejo razlogi za zavrnitev, ki se nanašajo na izvedene dokaze in njihovo presojo. Ker potrdilo temelji po 180. členu ZUP na izvedenih dokazih in njihovi presoji, se njihovi navedbi ni mogoče izogniti tudi, če potrjuje obstoj dejstev, ki jih stranka želi, sicer ni seznanjena z razlogi, ki so vodili organ pri izdaji potrdila, in o smiselnosti vlaganj morebitne zahteve za spremembo potrdila ali izdajo novega potrdila (prav tam, str. 288).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Že na podlagi ZUP so vsi organi (državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil) pristojni za izdajo naslednjih potrdil:'</p><br />
- potrdil o dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti odločb in sklepov (peti odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] in Sodba Upravnega sodišča [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111454765 RS III U 289/2018-14] z dne 12.7.2021,<br />
<br />
- potrdil o vloženih vlogah (tretji odstavek [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] in četrti odstavek [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. člena ZUP]]),<br />
<br />
- potrdil o premoženjskem stanju strank za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja pri oprostitvi stroškov upravnega postopka (prvi odstavek [[Zak:ZUP#122. .C4.8Dlen{{!}}122. člena ZUP]]), prav tam, str. 285).<p style="text-align: justify;"><br></p><br />
<p style="text-align: justify;">Izdana potrdila morajo biti v skladu s podatki uradne evidence (VSRS Sodba [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111408800 I Ips 6659/2012-297] z dne 13.04.2017). Stranka lahko zahteva tudi spremembo potrdila, če meni, da ni v skladu s podatki iz uradne evidence. Organ mora v roku 15 dni izdati spremenjeno potrdilo oziroma odločbo, s katero zavrne zahtevek za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino (četrti odstavek 180.a člena ZUP) in&nbsp; UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111392077 sodba III U 337/2015] z dne 15.1.2016. Če pa se zahteva stranke ne nanaša na podatke iz uradnih evidenc ali gre za dejstva, za katera zakon izrecno ne opredeli, da se zanje lahko izda potrdilo, upravni organ nima pravne podlage za izdajo potrdila. V takem primeru organ zahtevo za izdajo potrdila zavrne in o tem izda odločbo (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izdaja_potrdila_brez_izrecne_pravne_podlage primer]).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Iz navedenega sledi, da lahko potrdilo '''na podlagi 179. člena ZUP izda le stvarno in krajevno pristojen organ, z izjemo izdaje potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc, ko je krajevna pristojnost odpravljena'''. '''V primeru izdanega potrdila na podlagi 180. člena ZUP pa lahko več organov izda potrdilo o istem dejanskem stanju''', vendar ta potrdila nimajo zavezujoče dokazne vrednosti za druge organe, ki lahko znova ugotavljajo dejstva. To omogoča fleksibilnost in zagotavlja, da se dejansko stanje ugotovi pravilno in popolno v vsakem posameznem postopku.</p><br />
<br />
<br><br />
<br>Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].<br />
[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pristojnost_za_izdajo_potrdila&diff=41642Pristojnost za izdajo potrdila2024-09-11T12:52:57Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: ''' Pristojnost za izdajo potrdila - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 11. 9. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Ali lahko dva različna organa izdata potrdilo o istem dejstvu? Kdaj lahko organ izda potrdilo o dejstvih, o katerih sam ne vodi uradne evidence in izven svoje krajevne pristojnosti ter kakšna je obvezna vsebina potrdil?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">'''Potrdilo '''je listina in dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev in''' ni konkretni upravni akt (odločba)''', saj se z njim ne odloča o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke (Sodba [https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&order=code&direction=asc&rowsPerPage=20&page=12115&id=15771 U 901/95] z dne 7.4.1999).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Ločimo med dvema vrstama potrdil:</p><br />
'''1) potrdila o dejstvih, o katerih organ vodi uradno evidenco '''([[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]])<p style="text-align: justify;">ZUP ureja le načelno pristojnost organov, ki vodijo uradno evidenco, za izdajo potrdil (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 283) in sicer so po&nbsp;179. členu ZUP&nbsp;državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil tisti, ki izdajajo potrdila in druge listine (npr. diplome, spričevala, izkaze, certifikate, izpiske, itd.) in sicer o&nbsp;dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco, pri čemer zakon v istem členu definira uradno evidenco kot tiste podatkovne zbirke, ki so bile vzpostavljene na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil.</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Potrdila iz uradnih evidenc lahko izdajajo le stvarno in krajevno pristojni organi za njihovo izdajo '''([[Zak:ZUP#15. .C4.8Dlen{{!}}15. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#16. .C4.8Dlen{{!}}16. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#18. .C4.8Dlen{{!}}18. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#19. .C4.8Dlen{{!}}19. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#20. .C4.8Dlen{{!}}20. člen ZUP]]), vendar pa je krajevna pristojnost po določilih ZUP in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št.&nbsp;9/18 in nasl.) (83. člen) odpravljena v primerih izdaje '''potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc. '''Zato je za njihovo''' izdajo pristojen vsak stvarno pristojen organ, ki je sicer organiziran po teritorialnem načelu'''. Kadar je pristojnost za izdajo potrdil prenesena na teritorialno organizirane nosilce javnih pooblastil, je ob istih pogojih glede centraliziranih in informatiziranih evidenc treba šteti, da je krajevna pristojnost odpravljena tudi v teh primerih (prav tam, str. 280). Ne glede na morebitno povezovanje evidenc, potrdilo izkazuje le podatek dejstvu, zaradi katerega se evidenca vzpostavi. Zato na primer oseba ne more zahtevati potrdila o stalnem prebivališču na občini (ker je ta podatek v evidenci občine, ki ga je prevzela s povezovanjem evidenc iz registra stalnega prebivalstva) oziroma s potrdilom občine, na katerem je med drugim podatek o stalnem prebivališču, dokazovati kot prijavo stalnega prebivališča (prav tam, str. 282).</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Potrdila, ki so izdana v skladu s podatki iz javnih evidenc imajo status javne listine''' ([[Zak:ZUP#169. .C4.8Dlen{{!}}169. člen ZUP]]), '''njihova oblika in vsebina je predpisana s področnim predpisom'''.</p><br />
'''2) potrdila o dejstvih, o katerih organ ne vodi uradne evidence''' ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]])<p style="text-align: justify;">'''Le kadar nek področni zakon določa, lahko državni organi in organi samoupravne lokalne skupnosti''' (tudi nosilci javnih pooblastil, če je predmet javnega pooblastila izdaja potrdil, prav tam, str. 286) i'''zdajo potrdilo o dejstvih, o katerih ne vodijo uradne evidence'''. V tem primeru '''se dejstva ugotavljajo''' '''v posebnem ugotovitvenem postopku''' (180. člen ZUP). Pri tem pa mora zakon določiti najmanj:</p><br />
- vrsto potrdila oziroma konkretno dejstvo, ki se potrjuje,<br />
<br />
- organ, ki potrdila izda,<br />
<br />
- pristojnost organov, da od strank sploh lahko zahtevajo predložitev potrdila (praviloma drugega organa) o dejstvih, ki se ugotavljajo v posebnem postopku. Če takega pooblastila v konkretni zadevi nimajo, morajo organi sami ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen izvesti dokaze. V skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člena ZU]]P organ ne sme zahtevati od stranke, da predloži potrdila, ki jih organi po 180. členu ZUP niso dolžni izdati (prav tam, str. 285).<p style="text-align: justify;">Potrdilo po 180. členu ZUP, ki ga v mejah svoje pristojnosti izda državni organ, organ lokalne samoupravne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, prav tako ustreza formalni opredelitvi javne listine iz prvega odstavka 169. člena ZUP, čeprav ima manjšo dokazno vrednost. Zato je organ pri izvajanju dokaznega postopka v smislu načel proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]) in materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) takrat, ko se mu porodi dvom v verodostojnost predloženega potrdila, ki ga je izdal drug organ na podlagi 180. člena ZUP, dolžan preveriti verodostojnost potrdila oziroma resničnost potrjenega dejstva, sicer pa organ ni dolžan ponovno ugotavljati (istega) dejstva. V primeru drugačne ugotovitve dejanskega stanja, se nato v obrazložitvi odločbe pojasni, na podlagi katerih dokazov se sklepa, da je dejansko stanje drugačno, kot sicer izhaja iz potrdila (prav tam, str. 287).&nbsp;</p><br />
<br />
<br><p style="text-align: justify;">'''Zakon pa ne določa oblike potrdila, izdanega na podlagi 180. člena ZUP''', razen v primeru negativnega potrdila, ki se po 180. a členu ZUP izda v obliki odločbe, kjer se v obrazložitvi navedejo razlogi za zavrnitev, ki se nanašajo na izvedene dokaze in njihovo presojo. Ker potrdilo temelji po 180. členu ZUP na izvedenih dokazih in njihovi presoji, se njihovi navedbi ni mogoče izogniti tudi, če potrjuje obstoj dejstev, ki jih stranka želi, sicer ni seznanjena z razlogi, ki so vodili organ pri izdaji potrdila, in o smiselnosti vlaganj morebitne zahteve za spremembo potrdila ali izdajo novega potrdila (prav tam, str. 288).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Že na podlagi ZUP so vsi organi (državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil) pristojni za izdajo naslednjih potrdil:'</p><br />
- potrdil o dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti odločb in sklepov (peti odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] in Sodba Upravnega sodišča [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111454765 RS III U 289/2018-14] z dne 12.7.2021,<br />
<br />
- potrdil o vloženih vlogah (tretji odstavek [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] in četrti odstavek [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. člena ZUP]]),<br />
<br />
- potrdil o premoženjskem stanju strank za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja pri oprostitvi stroškov upravnega postopka (prvi odstavek [[Zak:ZUP#122. .C4.8Dlen{{!}}122. člena ZUP]]),&nbsp; (prav tam, str. 285).<p style="text-align: justify;"><br></p><br />
<p style="text-align: justify;">Izdana potrdila morajo biti v skladu s podatki uradne evidence (VSRS Sodba [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111408800 I Ips 6659/2012-297] z dne 13.04.2017). Stranka lahko zahteva tudi spremembo potrdila, če meni, da ni v skladu s podatki iz uradne evidence. Organ mora v roku 15 dni izdati spremenjeno potrdilo oziroma odločbo, s katero zavrne zahtevek za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino (četrti odstavek 180.a člena ZUP) in&nbsp; UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111392077 sodba III U 337/2015] z dne 15.1.2016. Če pa se zahteva stranke ne nanaša na podatke iz uradnih evidenc ali gre za dejstva, za katera zakon izrecno ne opredeli, da se zanje lahko izda potrdilo, upravni organ nima pravne podlage za izdajo potrdila. V takem primeru organ zahtevo za izdajo potrdila zavrne in o tem izda odločbo (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izdaja_potrdila_brez_izrecne_pravne_podlage primer]).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Iz navedenega sledi, da lahko potrdilo '''na podlagi 179. člena ZUP izda le stvarno in krajevno pristojen organ, z izjemo izdaje potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc, ko je krajevna pristojnost odpravljena'''. '''V primeru izdanega potrdila na podlagi 180. člena ZUP pa lahko več organov izda potrdilo o istem dejanskem stanju''', vendar ta potrdila nimajo zavezujoče dokazne vrednosti za druge organe, ki lahko znova ugotavljajo dejstva. To omogoča fleksibilnost in zagotavlja, da se dejansko stanje ugotovi pravilno in popolno v vsakem posameznem postopku.</p><br />
<br />
<br><br />
<br>Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].<br />
[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pristojnost_za_izdajo_potrdila&diff=41641Pristojnost za izdajo potrdila2024-09-11T12:51:25Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: ''' Pristojnost za izdajo potrdila - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 11. 9. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Ali lahko dva različna organa izdata potrdilo o istem dejstvu? Kdaj lahko organ izda potrdilo o dejstvih, o katerih sam ne vodi uradne evidence in izven svoje krajevne pristojnosti ter kakšna je obvezna vsebina potrdil?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">'''Potrdilo '''je listina in dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev in''' ni konkretni upravni akt (odločba)''', saj se z njim ne odloča o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke (Sodba [https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&order=code&direction=asc&rowsPerPage=20&page=12115&id=15771 U 901/95] z dne 7.4.1999).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Ločimo med dvema vrstama potrdil:</p><br />
'''1) potrdila o dejstvih, o katerih organ vodi uradno evidenco '''([[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]])<p style="text-align: justify;">ZUP ureja le načelno pristojnost organov, ki vodijo uradno evidenco, za izdajo potrdil (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 283) in sicer so po&nbsp;179. členu ZUP&nbsp;državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil tisti, ki izdajajo potrdila in druge listine (npr. diplome, spričevala, izkaze, certifikate, izpiske, itd.) in sicer o&nbsp;dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco, pri čemer zakon v istem členu definira uradno evidenco kot tiste podatkovne zbirke, ki so bile vzpostavljene na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil.</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Potrdila iz uradnih evidenc lahko izdajajo le stvarno in krajevno pristojni organi za njihovo izdajo '''([[Zak:ZUP#15. .C4.8Dlen{{!}}15. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#16. .C4.8Dlen{{!}}16. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#18. .C4.8Dlen{{!}}18. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#19. .C4.8Dlen{{!}}19. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#20. .C4.8Dlen{{!}}20. člen ZUP]]), vendar pa je krajevna pristojnost po določilih ZUP in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št.&nbsp;9/18 in nasl.) (83. člen) odpravljena v primerih izdaje '''potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc. '''Zato je za njihovo''' izdajo pristojen vsak stvarno pristojen organ, ki je sicer organiziran po teritorialnem načelu'''. Kadar je pristojnost za izdajo potrdil prenesena na teritorialno organizirane nosilce javnih pooblastil, je ob istih pogojih glede centraliziranih in informatiziranih evidenc treba šteti, da je krajevna pristojnost odpravljena tudi v teh primerih (prav tam, str. 280). Ne glede na morebitno povezovanje evidenc, potrdilo izkazuje le podatek dejstvu, zaradi katerega se evidenca vzpostavi. Zato na primer oseba ne more zahtevati potrdila o stalnem prebivališču na občini (ker je ta podatek v evidenci občine, ki ga je prevzela s povezovanjem evidenc iz registra stalnega prebivalstva) oziroma s potrdilom občine, na katerem je med drugim podatek o stalnem prebivališču, dokazovati kot prijavo stalnega prebivališča (prav tam, str. 282).</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Potrdila, ki so izdana v skladu s podatki iz javnih evidenc imajo status javne listine''' ([[Zak:ZUP#169. .C4.8Dlen{{!}}169. člen ZUP]]), '''njihova oblika in vsebina je predpisana s področnim predpisom'''.</p><br />
'''2) potrdila o dejstvih, o katerih organ ne vodi uradne evidence''' ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]])<p style="text-align: justify;">Le '''kadar nek področni zakon določa''', lahko državni organi in organi samoupravne lokalne skupnosti (tudi nosilci javnih pooblastil, če je predmet javnega pooblastila izdaja potrdil, prav tam, str. 286) i'''zdajo potrdilo o dejstvih, o katerih ne vodijo uradne evidence'''. V tem primeru '''se dejstva ugotavljajo''' '''v posebnem ugotovitvenem postopku''' (180. člen ZUP). Pri tem pa mora zakon določiti najmanj:</p><br />
- vrsto potrdila oziroma konkretno dejstvo, ki se potrjuje,<br />
<br />
- organ, ki potrdila izda,<br />
<br />
- pristojnost organov, da od strank sploh lahko zahtevajo predložitev potrdila (praviloma drugega organa) o dejstvih, ki se ugotavljajo v posebnem postopku. Če takega pooblastila v konkretni zadevi nimajo, morajo organi sami ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen izvesti dokaze. V skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člena ZU]]P organ ne sme zahtevati od stranke, da predloži potrdila, ki jih organi po 180. členu ZUP niso dolžni izdati (prav tam, str. 285).<p style="text-align: justify;">Potrdilo po 180. členu ZUP, ki ga v mejah svoje pristojnosti izda državni organ, organ lokalne samoupravne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, prav tako ustreza formalni opredelitvi javne listine iz prvega odstavka 169. člena ZUP, čeprav ima manjšo dokazno vrednost. Zato je organ pri izvajanju dokaznega postopka v smislu načel proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]) in materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) takrat, ko se mu porodi dvom v verodostojnost predloženega potrdila, ki ga je izdal drug organ na podlagi 180. člena ZUP, dolžan preveriti verodostojnost potrdila oziroma resničnost potrjenega dejstva, sicer pa organ ni dolžan ponovno ugotavljati (istega) dejstva. V primeru drugačne ugotovitve dejanskega stanja, se nato v obrazložitvi odločbe pojasni, na podlagi katerih dokazov se sklepa, da je dejansko stanje drugačno, kot sicer izhaja iz potrdila (prav tam, str. 287).&nbsp;</p><br />
<br />
<br><p style="text-align: justify;">'''Zakon pa ne določa oblike potrdila, izdanega na podlagi 180. člena ZUP''', razen v primeru negativnega potrdila, ki se po 180. a členu ZUP izda v obliki odločbe, kjer se v obrazložitvi navedejo razlogi za zavrnitev, ki se nanašajo na izvedene dokaze in njihovo presojo. Ker potrdilo temelji po 180. členu ZUP na izvedenih dokazih in njihovi presoji, se njihovi navedbi ni mogoče izogniti tudi, če potrjuje obstoj dejstev, ki jih stranka želi, sicer ni seznanjena z razlogi, ki so vodili organ pri izdaji potrdila, in o smiselnosti vlaganj morebitne zahteve za spremembo potrdila ali izdajo novega potrdila (prav tam, str. 288).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Že na podlagi ZUP so vsi organi (državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil) pristojni za izdajo naslednjih potrdil:'</p><br />
- potrdil o dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti odločb in sklepov (peti odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] in Sodba Upravnega sodišča [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111454765 RS III U 289/2018-14] z dne 12.7.2021,<br />
<br />
- potrdil o vloženih vlogah (tretji odstavek [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] in četrti odstavek [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. člena ZUP]]),<br />
<br />
- potrdil o premoženjskem stanju strank za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja pri oprostitvi stroškov upravnega postopka (prvi odstavek [[Zak:ZUP#122. .C4.8Dlen{{!}}122. člena ZUP]]),&nbsp; (prav tam, str. 285).<p style="text-align: justify;"><br></p><br />
<p style="text-align: justify;">Izdana potrdila morajo biti v skladu s podatki uradne evidence (VSRS Sodba [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111408800 I Ips 6659/2012-297] z dne 13.04.2017). Stranka lahko zahteva tudi spremembo potrdila, če meni, da ni v skladu s podatki iz uradne evidence. Organ mora v roku 15 dni izdati spremenjeno potrdilo oziroma odločbo, s katero zavrne zahtevek za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino (četrti odstavek 180.a člena ZUP) in&nbsp; UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111392077 sodba III U 337/2015] z dne 15.1.2016. Če pa se zahteva stranke ne nanaša na podatke iz uradnih evidenc ali gre za dejstva, za katera zakon izrecno ne opredeli, da se zanje lahko izda potrdilo, upravni organ nima pravne podlage za izdajo potrdila. V takem primeru organ zahtevo za izdajo potrdila zavrne in o tem izda odločbo (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izdaja_potrdila_brez_izrecne_pravne_podlage primer]).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Iz navedenega sledi, da lahko potrdilo '''na podlagi 179. člena ZUP izda le stvarno in krajevno pristojen organ, z izjemo izdaje potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc, ko je krajevna pristojnost odpravljena'''. '''V primeru izdanega potrdila na podlagi 180. člena ZUP pa lahko več organov izda potrdilo o istem dejanskem stanju''', vendar ta potrdila nimajo zavezujoče dokazne vrednosti za druge organe, ki lahko znova ugotavljajo dejstva. To omogoča fleksibilnost in zagotavlja, da se dejansko stanje ugotovi pravilno in popolno v vsakem posameznem postopku.</p><br />
<br />
<br><br />
<br>Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].<br />
[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pristojnost_za_izdajo_potrdila&diff=41640Pristojnost za izdajo potrdila2024-09-11T12:50:26Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: ''' Pristojnost za izdajo potrdila - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 11. 9. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Ali lahko dva različna organa izdata potrdilo o istem dejstvu? Kdaj lahko organ izda potrdilo o dejstvih, o katerih sam ne vodi uradne evidence in izven svoje krajevne pristojnosti ter kakšna je obvezna vsebina potrdil?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">'''Potrdilo '''je listina in dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev in''' ni konkretni upravni akt (odločba)''', saj se z njim ne odloča o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke (Sodba [https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&order=code&direction=asc&rowsPerPage=20&page=12115&id=15771 U 901/95] z dne 7.4.1999).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Ločimo med dvema vrstama potrdil:</p><br />
'''1) potrdila o dejstvih, o katerih organ vodi uradno evidenco '''([[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]])<p style="text-align: justify;">ZUP ureja le načelno pristojnost organov, ki vodijo uradno evidenco, za izdajo potrdil (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 283) in sicer so po&nbsp;179. členu ZUP&nbsp;državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil tisti, ki izdajajo potrdila in druge listine (npr. diplome, spričevala, izkaze, certifikate, izpiske, itd.) in sicer o&nbsp;dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco, pri čemer zakon v istem členu definira uradno evidenco kot tiste podatkovne zbirke, ki so bile vzpostavljene na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil.</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Potrdila iz uradnih evidenc lahko izdajajo le stvarno in krajevno pristojni organi za njihovo izdajo '''([[Zak:ZUP#15. .C4.8Dlen{{!}}15. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#16. .C4.8Dlen{{!}}16. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#18. .C4.8Dlen{{!}}18. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#19. .C4.8Dlen{{!}}19. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#20. .C4.8Dlen{{!}}20. člen ZUP]]), vendar pa je krajevna pristojnost po določilih ZUP in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št.&nbsp;9/18 in nasl.) (83. člen) odpravljena v primerih izdaje '''potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc. '''Zato je za njihovo''' izdajo pristojen vsak stvarno pristojen organ, ki je sicer organiziran po teritorialnem načelu'''. Kadar je pristojnost za izdajo potrdil prenesena na teritorialno organizirane nosilce javnih pooblastil, je ob istih pogojih glede centraliziranih in informatiziranih evidenc treba šteti, da je krajevna pristojnost odpravljena tudi v teh primerih (prav tam, str. 280). Ne glede na morebitno povezovanje evidenc, potrdilo izkazuje le podatek dejstvu, zaradi katerega se evidenca vzpostavi. Zato na primer oseba ne more zahtevati potrdila o stalnem prebivališču na občini (ker je ta podatek v evidenci občine, ki ga je prevzela s povezovanjem evidenc iz registra stalnega prebivalstva) oziroma s potrdilom občine, na katerem je med drugim podatek o stalnem prebivališču, dokazovati kot prijavo stalnega prebivališča (prav tam, str. 282).</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Potrdila, ki so izdana v skladu s podatki iz javnih evidenc imajo status javne listine''' ([[Zak:ZUP#169. .C4.8Dlen{{!}}169. člen ZUP]]), '''njihova oblika in vsebina je predpisana s področnim predpisom'''.</p><br />
'''2) potrdila o dejstvih, o katerih organ ne vodi uradne evidence''' ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]])<p style="text-align: justify;">Le '''kadar nek področni zakon določa''', lahko državni organi in organi samoupravne lokalne skupnosti (tudi nosilci javnih pooblastil, če je predmet javnega pooblastila izdaja potrdil, prav tam, str. 286) i'''zdajo potrdilo o dejstvih, o katerih ne vodijo uradne evidence'''. V tem primeru '''se dejstva ugotavljajo''' '''v posebnem ugotovitvenem postopku''' (180. člen ZUP). Pri tem pa mora zakon določiti najmanj:</p><br />
- vrsto potrdila oziroma konkretno dejstvo, ki se potrjuje,<br />
<br />
- organ, ki potrdila izda,<br />
<br />
- pristojnost organov, da od strank sploh lahko zahtevajo predložitev potrdila (praviloma drugega organa) o dejstvih, ki se ugotavljajo v posebnem postopku. Če takega pooblastila v konkretni zadevi nimajo, morajo organi sami ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen izvesti dokaze. V skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člena ZU]]P organ ne sme zahtevati od stranke, da predloži potrdila, ki jih organi po 180. členu ZUP niso dolžni izdati (prav tam, str. 285).<p style="text-align: justify;">Potrdilo po 180. členu ZUP, ki ga v mejah svoje pristojnosti izda državni organ, organ lokalne samoupravne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, prav tako ustreza formalni opredelitvi javne listine iz prvega odstavka 169. člena ZUP, čeprav ima manjšo dokazno vrednost. Zato je organ pri izvajanju dokaznega postopka v smislu načel proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]) in materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) takrat, ko se mu porodi dvom v verodostojnost predloženega potrdila, ki ga je izdal drug organ na podlagi 180. člena ZUP, dolžan preveriti verodostojnost potrdila oziroma resničnost potrjenega dejstva, sicer pa organ ni dolžan ponovno ugotavljati (istega) dejstva. V primeru drugačne ugotovitve dejanskega stanja, se nato v obrazložitvi odločbe pojasni, na podlagi katerih dokazov se sklepa, da je dejansko stanje drugačno, kot sicer izhaja iz potrdila (prav tam, str. 287).&nbsp;</p><br />
<br />
<br><p style="text-align: justify;">'''Zakon pa ne določa oblike potrdila, izdanega na podlagi 180. člena ZUP''', razen v primeru negativnega potrdila, ki se po 180. a členu ZUP izda v obliki odločbe, kjer se v obrazložitvi navedejo razlogi za zavrnitev, ki se nanašajo na izvedene dokaze in njihovo presojo. Ker potrdilo temelji po 180. členu ZUP na izvedenih dokazih in njihovi presoji, se njihovi navedbi ni mogoče izogniti tudi, če potrjuje obstoj dejstev, ki jih stranka želi, sicer ni seznanjena z razlogi, ki so vodili organ pri izdaji potrdila, in o smiselnosti vlaganj morebitne zahteve za spremembo potrdila ali izdajo novega potrdila (prav tam, str. 288).</p><br />
<p style="text-align: justify;"></p><br />
<p style="text-align: justify;">Že na podlagi ZUP so vsi organi (državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil) pristojni za izdajo naslednjih potrdil:'</p><br />
- potrdil o dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti odločb in sklepov (peti odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] in Sodba Upravnega sodišča [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111454765 RS III U 289/2018-14] z dne 12.7.2021,<br />
<br />
- potrdil o vloženih vlogah (tretji odstavek [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] in četrti odstavek [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. člena ZUP]]),<br />
<br />
- potrdil o premoženjskem stanju strank za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja pri oprostitvi stroškov upravnega postopka (prvi odstavek 122. člena ZUP). (prav tam, str. 285)<p style="text-align: justify;"><br></p><br />
<p style="text-align: justify;">Izdana potrdila morajo biti v skladu s podatki uradne evidence (VSRS Sodba [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111408800 I Ips 6659/2012-297] z dne 13.04.2017). Stranka lahko zahteva tudi spremembo potrdila, če meni, da ni v skladu s podatki iz uradne evidence. Organ mora v roku 15 dni izdati spremenjeno potrdilo oziroma odločbo, s katero zavrne zahtevek za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino (četrti odstavek 180.a člena ZUP) in&nbsp; UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111392077 sodba III U 337/2015] z dne 15.1.2016. Če pa se zahteva stranke ne nanaša na podatke iz uradnih evidenc ali gre za dejstva, za katera zakon izrecno ne opredeli, da se zanje lahko izda potrdilo, upravni organ nima pravne podlage za izdajo potrdila. V takem primeru organ zahtevo za izdajo potrdila zavrne in o tem izda odločbo (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izdaja_potrdila_brez_izrecne_pravne_podlage primer]).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Iz navedenega sledi, da lahko potrdilo '''na podlagi 179. člena ZUP izda le stvarno in krajevno pristojen organ, z izjemo izdaje potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc, ko je krajevna pristojnost odpravljena'''. '''V primeru izdanega potrdila na podlagi 180. člena ZUP pa lahko več organov izda potrdilo o istem dejanskem stanju''', vendar ta potrdila nimajo zavezujoče dokazne vrednosti za druge organe, ki lahko znova ugotavljajo dejstva. To omogoča fleksibilnost in zagotavlja, da se dejansko stanje ugotovi pravilno in popolno v vsakem posameznem postopku.</p><br />
<br />
<br><br />
<br>Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].<br />
[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pristojnost_za_izdajo_potrdila&diff=41639Pristojnost za izdajo potrdila2024-09-11T12:48:38Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: ''' Pristojnost za izdajo potrdila - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 11. 9. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Ali lahko dva različna organa izdata potrdilo o istem dejstvu? Kdaj lahko organ izda potrdilo o dejstvih, o katerih sam ne vodi uradne evidence in izven svoje krajevne pristojnosti ter kakšna je obvezna vsebina potrdil?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">'''Potrdilo '''je listina in dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev in''' ni konkretni upravni akt (odločba)''', saj se z njim ne odloča o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke (Sodba [https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&order=code&direction=asc&rowsPerPage=20&page=12115&id=15771 U 901/95] z dne 7.4.1999).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Ločimo med dvema vrstama potrdil:</p><br />
'''1) potrdila o dejstvih, o katerih organ vodi uradno evidenco '''([[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]])<p style="text-align: justify;">ZUP ureja le načelno pristojnost organov, ki vodijo uradno evidenco, za izdajo potrdil (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 283) in sicer so po&nbsp;179. členu ZUP&nbsp;državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil tisti, ki izdajajo potrdila in druge listine (npr. diplome, spričevala, izkaze, certifikate, izpiske, itd.) in sicer o&nbsp;dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco, pri čemer zakon v istem členu definira uradno evidenco kot tiste podatkovne zbirke, ki so bile vzpostavljene na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil.</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Potrdila iz uradnih evidenc lahko izdajajo le stvarno in krajevno pristojni organi za njihovo izdajo '''([[Zak:ZUP#15. .C4.8Dlen{{!}}15. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#16. .C4.8Dlen{{!}}16. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#18. .C4.8Dlen{{!}}18. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#19. .C4.8Dlen{{!}}19. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#20. .C4.8Dlen{{!}}20. člen ZUP]]), vendar pa je krajevna pristojnost po določilih ZUP in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št.&nbsp;9/18 in nasl.) (83. člen) odpravljena v primerih izdaje '''potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc. '''Zato je za njihovo''' izdajo pristojen vsak stvarno pristojen organ, ki je sicer organiziran po teritorialnem načelu'''. Kadar je pristojnost za izdajo potrdil prenesena na teritorialno organizirane nosilce javnih pooblastil, je ob istih pogojih glede centraliziranih in informatiziranih evidenc treba šteti, da je krajevna pristojnost odpravljena tudi v teh primerih (prav tam, str. 280). Ne glede na morebitno povezovanje evidenc, potrdilo izkazuje le podatek dejstvu, zaradi katerega se evidenca vzpostavi. Zato na primer oseba ne more zahtevati potrdila o stalnem prebivališču na občini (ker je ta podatek v evidenci občine, ki ga je prevzela s povezovanjem evidenc iz registra stalnega prebivalstva) oziroma s potrdilom občine, na katerem je med drugim podatek o stalnem prebivališču, dokazovati kot prijavo stalnega prebivališča (prav tam, str. 282).</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Potrdila, ki so izdana v skladu s podatki iz javnih evidenc imajo status javne listine''' ([[Zak:ZUP#169. .C4.8Dlen{{!}}169. člen ZUP]]), '''njihova oblika in vsebina je predpisana s področnim predpisom'''.</p><br />
'''2) potrdila o dejstvih, o katerih organ ne vodi uradne evidence''' ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]])<p style="text-align: justify;">Le '''kadar nek področni zakon določa''', lahko državni organi in organi samoupravne lokalne skupnosti (tudi nosilci javnih pooblastil, če je predmet javnega pooblastila izdaja potrdil, prav tam, str. 286) i'''zdajo potrdilo o dejstvih, o katerih ne vodijo uradne evidence'''. V tem primeru '''se dejstva ugotavljajo''' '''v posebnem ugotovitvenem postopku''' (180. člen ZUP). Pri tem pa mora zakon določiti najmanj:</p><br />
- vrsto potrdila oziroma konkretno dejstvo, ki se potrjuje,<br />
<br />
- organ, ki potrdila izda,<br />
<br />
- pristojnost organov, da od strank sploh lahko zahtevajo predložitev potrdila (praviloma drugega organa) o dejstvih, ki se ugotavljajo v posebnem postopku. Če takega pooblastila v konkretni zadevi nimajo, morajo organi sami ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen izvesti dokaze. V skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člena ZU]]P organ ne sme zahtevati od stranke, da predloži potrdila, ki jih organi po 180. členu ZUP niso dolžni izdati (prav tam, str. 285).<p style="text-align: justify;">Potrdilo po 180. členu ZUP, ki ga v mejah svoje pristojnosti izda državni organ, organ lokalne samoupravne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, prav tako ustreza formalni opredelitvi javne listine iz prvega odstavka 169. člena ZUP, čeprav ima manjšo dokazno vrednost. Zato je organ pri izvajanju dokaznega postopka v smislu načel proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]) in materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) takrat, ko se mu porodi dvom v verodostojnost predloženega potrdila, ki ga je izdal drug organ na podlagi 180. člena ZUP, dolžan preveriti verodostojnost potrdila oziroma resničnost potrjenega dejstva, sicer pa organ ni dolžan ponovno ugotavljati (istega) dejstva. V primeru drugačne ugotovitve dejanskega stanja, se nato v obrazložitvi odločbe pojasni, na podlagi katerih dokazov se sklepa, da je dejansko stanje drugačno, kot sicer izhaja iz potrdila (prav tam, str. 287).&nbsp;</p><br />
<br />
<br><p style="text-align: justify;">'''Zakon pa ne določa oblike potrdila, izdanega na podlagi 180. člena ZUP''', razen v primeru negativnega potrdila, ki se po 180. a členu ZUP izda v obliki odločbe, kjer se v obrazložitvi navedejo razlogi za zavrnitev, ki se nanašajo na izvedene dokaze in njihovo presojo. Ker potrdilo temelji po 180. členu ZUP na izvedenih dokazih in njihovi presoji, se njihovi navedbi ni mogoče izogniti tudi, če potrjuje obstoj dejstev, ki jih stranka želi, sicer ni seznanjena z razlogi, ki so vodili organ pri izdaji potrdila, in o smiselnosti vlaganj morebitne zahteve za spremembo potrdila ali izdajo novega potrdila (prav tam, str. 288).</p><br />
<p style="text-align: justify;"></p><br />
<p style="text-align: justify;">Že na podlagi ZUP so vsi organi (državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil) pristojni za izdajo naslednjih potrdil:'</p><br />
- potrdil o dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti odločb in sklepov (peti odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] in Sodba Upravnega sodišča [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111454765 RS III U 289/2018-14] z dne 12.7.2021,<br />
<br />
- potrdil o vloženih vlogah (tretji odstavek [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] in četrti odstavek [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. člena ZUP]]),<br />
<br />
- potrdil o premoženjskem stanju strank za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja pri oprostitvi stroškov upravnega postopka (prvi odstavek 122. člena ZUP). (prav tam, str. 285)<p style="text-align: justify;"><br></p><br />
<p style="text-align: justify;">Izdana potrdila morajo biti v skladu s podatki uradne evidence (VSRS Sodba [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111408800 I Ips 6659/2012-297] z dne 13.04.2017). Stranka lahko zahteva tudi spremembo potrdila, če meni, da ni v skladu s podatki iz uradne evidence. Organ mora v roku 15 dni izdati spremenjeno potrdilo oziroma odločbo, s katero zavrne zahtevek za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino (četrti odstavek 180.a člena ZUP) in&nbsp; UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111392077 sodba III U 337/2015] z dne 15.1.2016. Če pa se zahteva stranke ne nanaša na podatke iz uradnih evidenc ali gre za dejstva, za katera zakon izrecno ne opredeli, da se zanje lahko izda potrdilo, upravni organ nima pravne podlage za izdajo potrdila. V takem primeru organ zahtevo za izdajo potrdila zavrne in o tem izda odločbo (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izdaja_potrdila_brez_izrecne_pravne_podlage primer]).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Iz navedenega sledi, da lahko potrdilo '''na podlagi 179. člena ZUP izda le stvarno in krajevno pristojen organ, z izjemo izdaje potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc, ko je krajevna pristojnost odpravljena'''. '''V primeru izdanega potrdila na podlagi 180. člena ZUP pa lahko več organov izda potrdilo o istem dejanskem stanju''', vendar ta potrdila nimajo zavezujoče dokazne vrednosti za druge organe, ki lahko znova ugotavljajo dejstva. To omogoča fleksibilnost in zagotavlja, da se dejansko stanje ugotovi pravilno in popolno v vsakem posameznem postopku.</p><br />
<br />
<br><br />
<br>Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pristojnost_za_izdajo_potrdila&diff=41638Pristojnost za izdajo potrdila2024-09-11T12:46:55Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: ''' Pristojnost za izdajo potrdila - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 11. 9. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Ali lahko dva različna organa izdata potrdilo o istem dejstvu? Kdaj lahko organ izda potrdilo o dejstvih, o katerih sam ne vodi uradne evidence in izven svoje krajevne pristojnosti ter kakšna je obvezna vsebina potrdil?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">'''Potrdilo '''je listina in dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev in''' ni konkretni upravni akt (odločba)''', saj se z njim ne odloča o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke (Sodba [https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&order=code&direction=asc&rowsPerPage=20&page=12115&id=15771 U 901/95] z dne 7.4.1999).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Ločimo med dvema vrstama potrdil:</p><br />
'''1) potrdila o dejstvih, o katerih organ vodi uradno evidenco '''([[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]])<p style="text-align: justify;">ZUP ureja le načelno pristojnost organov, ki vodijo uradno evidenco, za izdajo potrdil (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 283) in sicer so po&nbsp;179. členu ZUP&nbsp;državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil tisti, ki izdajajo potrdila in druge listine (npr. diplome, spričevala, izkaze, certifikate, izpiske, itd.) in sicer o&nbsp;dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco, pri čemer zakon v istem členu definira uradno evidenco kot tiste podatkovne zbirke, ki so bile vzpostavljene na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil.</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Potrdila iz uradnih evidenc lahko izdajajo le stvarno in krajevno pristojni organi za njihovo izdajo '''([[Zak:ZUP#15. .C4.8Dlen{{!}}15. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#16. .C4.8Dlen{{!}}16. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#18. .C4.8Dlen{{!}}18. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#19. .C4.8Dlen{{!}}19. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#20. .C4.8Dlen{{!}}20. člen ZUP]]), vendar pa je krajevna pristojnost po določilih ZUP in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št.&nbsp;9/18 in nasl.) (83. člen) odpravljena v primerih izdaje '''potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc. '''Zato je za njihovo''' izdajo pristojen vsak stvarno pristojen organ, ki je sicer organiziran po teritorialnem načelu'''. Kadar je pristojnost za izdajo potrdil prenesena na teritorialno organizirane nosilce javnih pooblastil, je ob istih pogojih glede centraliziranih in informatiziranih evidenc treba šteti, da je krajevna pristojnost odpravljena tudi v teh primerih (prav tam, str. 280). Ne glede na morebitno povezovanje evidenc, potrdilo izkazuje le podatek dejstvu, zaradi katerega se evidenca vzpostavi. Zato na primer oseba ne more zahtevati potrdila o stalnem prebivališču na občini (ker je ta podatek v evidenci občine, ki ga je prevzela s povezovanjem evidenc iz registra stalnega prebivalstva) oziroma s potrdilom občine, na katerem je med drugim podatek o stalnem prebivališču, dokazovati kot prijavo stalnega prebivališča (prav tam, str. 282).</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Potrdila, ki so izdana v skladu s podatki iz javnih evidenc imajo status javne listine''' ([[Zak:ZUP#169. .C4.8Dlen{{!}}169. člen ZUP]]), '''njihova oblika in vsebina je predpisana s področnim predpisom'''.</p><br />
'''2) potrdila o dejstvih, o katerih organ ne vodi uradne evidence''' ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]])<p style="text-align: justify;">Le '''kadar nek področni zakon določa''', lahko državni organi in organi samoupravne lokalne skupnosti (tudi nosilci javnih pooblastil, če je predmet javnega pooblastila izdaja potrdil, prav tam, str. 286) i'''zdajo potrdilo o dejstvih, o katerih ne vodijo uradne evidence'''. V tem primeru '''se dejstva ugotavljajo''' '''v posebnem ugotovitvenem postopku''' (180. člen ZUP). Pri tem pa mora zakon določiti najmanj:</p><br />
- vrsto potrdila oziroma konkretno dejstvo, ki se potrjuje,<br />
<br />
- organ, ki potrdila izda,<br />
<br />
- pristojnost organov, da od strank sploh lahko zahtevajo predložitev potrdila (praviloma drugega organa) o dejstvih, ki se ugotavljajo v posebnem postopku. Če takega pooblastila v konkretni zadevi nimajo, morajo organi sami ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen izvesti dokaze. V skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člena ZU]]P organ ne sme zahtevati od stranke, da predloži potrdila, ki jih organi po 180. členu ZUP niso dolžni izdati (prav tam, str. 285).<p style="text-align: justify;">Potrdilo po 180. členu ZUP, ki ga v mejah svoje pristojnosti izda državni organ, organ lokalne samoupravne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, prav tako ustreza formalni opredelitvi javne listine iz prvega odstavka 169. člena ZUP, čeprav ima manjšo dokazno vrednost. Zato je organ pri izvajanju dokaznega postopka v smislu načel proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]) in materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) takrat, ko se mu porodi dvom v verodostojnost predloženega potrdila, ki ga je izdal drug organ na podlagi 180. člena ZUP, dolžan preveriti verodostojnost potrdila oziroma resničnost potrjenega dejstva, sicer pa organ ni dolžan ponovno ugotavljati (istega) dejstva. V primeru drugačne ugotovitve dejanskega stanja, se nato v obrazložitvi odločbe pojasni, na podlagi katerih dokazov se sklepa, da je dejansko stanje drugačno, kot sicer izhaja iz potrdila (prav tam, str. 287).&nbsp;</p><br />
<br />
<br><p style="text-align: justify;">'''''Zakon pa ne določa oblike potrdila, izdanega na podlagi 180. člena ZUP''', razen v primeru negativnega potrdila, ki se po 180. a členu ZUP izda v obliki odločbe, kjer se v obrazložitvi navedejo razlogi za zavrnitev, ki se nanašajo na izvedene dokaze in njihovo presojo. Ker potrdilo temelji po 180. členu ZUP na izvedenih dokazih in njihovi presoji, se njihovi navedbi ni mogoče izogniti tudi, če potrjuje obstoj dejstev, ki jih stranka želi, sicer ni seznanjena z razlogi, ki so vodili organ pri izdaji potrdila, in o smiselnosti vlaganj morebitne zahteve za spremembo potrdila ali izdajo novega potrdila (prav tam, str. 288).''</p><br />
<p style="text-align: justify;">''''</p><br />
<p style="text-align: justify;">''Že na podlagi ZUP so vsi organi (državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil) pristojni za izdajo naslednjih potrdil:'''</p><br />
- potrdil o dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti odločb in sklepov (peti odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] in Sodba Upravnega sodišča [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111454765 RS III U 289/2018-14] z dne 12.7.2021,<br />
<br />
- potrdil o vloženih vlogah (tretji odstavek [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] in četrti odstavek [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. člena ZUP]]),<br />
<br />
- potrdil o premoženjskem stanju strank za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja pri oprostitvi stroškov upravnega postopka (prvi odstavek 122. člena ZUP). (prav tam, str. 285)<p style="text-align: justify;"><br></p><br />
<p style="text-align: justify;">Izdana potrdila morajo biti v skladu s podatki uradne evidence (VSRS Sodba [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111408800 I Ips 6659/2012-297] z dne 13.04.2017). Stranka lahko zahteva tudi spremembo potrdila, če meni, da ni v skladu s podatki iz uradne evidence. Organ mora v roku 15 dni izdati spremenjeno potrdilo oziroma odločbo, s katero zavrne zahtevek za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino (četrti odstavek 180.a člena ZUP) in&nbsp; UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111392077 sodba III U 337/2015] z dne 15.1.2016. Če pa se zahteva stranke ne nanaša na podatke iz uradnih evidenc ali gre za dejstva, za katera zakon izrecno ne opredeli, da se zanje lahko izda potrdilo, upravni organ nima pravne podlage za izdajo potrdila. V takem primeru organ zahtevo za izdajo potrdila zavrne in o tem izda odločbo (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izdaja_potrdila_brez_izrecne_pravne_podlage primer]).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Iz navedenega sledi, da lahko potrdilo '''na podlagi 179. člena ZUP izda le stvarno in krajevno pristojen organ, z izjemo izdaje potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc, ko je krajevna pristojnost odpravljena'''. '''V primeru izdanega potrdila na podlagi 180. člena ZUP pa lahko več organov izda potrdilo o istem dejanskem stanju''', vendar ta potrdila nimajo zavezujoče dokazne vrednosti za druge organe, ki lahko znova ugotavljajo dejstva. To omogoča fleksibilnost in zagotavlja, da se dejansko stanje ugotovi pravilno in popolno v vsakem posameznem postopku.</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pristojnost_za_izdajo_potrdila&diff=41637Pristojnost za izdajo potrdila2024-09-11T12:46:35Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: ''' Pristojnost za izdajo potrdila - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 11. 9. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Ali lahko dva različna organa izdata potrdilo o istem dejstvu? Kdaj lahko organ izda potrdilo o dejstvih, o katerih sam ne vodi uradne evidence in izven svoje krajevne pristojnosti ter kakšna je obvezna vsebina potrdil?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">'''Potrdilo '''je listina in dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev in''' ni konkretni upravni akt (odločba)''', saj se z njim ne odloča o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke (Sodba [https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&order=code&direction=asc&rowsPerPage=20&page=12115&id=15771 U 901/95] z dne 7.4.1999).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Ločimo med dvema vrstama potrdil:</p><br />
'''1) potrdila o dejstvih, o katerih organ vodi uradno evidenco '''([[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]])<p style="text-align: justify;">ZUP ureja le načelno pristojnost organov, ki vodijo uradno evidenco, za izdajo potrdil (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 283) in sicer so po&nbsp;179. členu ZUP&nbsp;državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil tisti, ki izdajajo potrdila in druge listine (npr. diplome, spričevala, izkaze, certifikate, izpiske, itd.) in sicer o&nbsp;dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco, pri čemer zakon v istem členu definira uradno evidenco kot tiste podatkovne zbirke, ki so bile vzpostavljene na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil.</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Potrdila iz uradnih evidenc lahko izdajajo le stvarno in krajevno pristojni organi za njihovo izdajo '''([[Zak:ZUP#15. .C4.8Dlen{{!}}15. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#16. .C4.8Dlen{{!}}16. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#18. .C4.8Dlen{{!}}18. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#19. .C4.8Dlen{{!}}19. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#20. .C4.8Dlen{{!}}20. člen ZUP]]), vendar pa je krajevna pristojnost po določilih ZUP in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št.&nbsp;9/18 in nasl.) (83. člen) odpravljena v primerih izdaje '''potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc. '''Zato je za njihovo''' izdajo pristojen vsak stvarno pristojen organ, ki je sicer organiziran po teritorialnem načelu'''. Kadar je pristojnost za izdajo potrdil prenesena na teritorialno organizirane nosilce javnih pooblastil, je ob istih pogojih glede centraliziranih in informatiziranih evidenc treba šteti, da je krajevna pristojnost odpravljena tudi v teh primerih (prav tam, str. 280). Ne glede na morebitno povezovanje evidenc, potrdilo izkazuje le podatek dejstvu, zaradi katerega se evidenca vzpostavi. Zato na primer oseba ne more zahtevati potrdila o stalnem prebivališču na občini (ker je ta podatek v evidenci občine, ki ga je prevzela s povezovanjem evidenc iz registra stalnega prebivalstva) oziroma s potrdilom občine, na katerem je med drugim podatek o stalnem prebivališču, dokazovati kot prijavo stalnega prebivališča (prav tam, str. 282).</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Potrdila, ki so izdana v skladu s podatki iz javnih evidenc imajo status javne listine''' ([[Zak:ZUP#169. .C4.8Dlen{{!}}169. člen ZUP]]), '''njihova oblika in vsebina je predpisana s področnim predpisom'''.</p><br />
'''2) potrdila o dejstvih, o katerih organ ne vodi uradne evidence''' ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]])<p style="text-align: justify;">Le '''kadar nek področni zakon določa''', lahko državni organi in organi samoupravne lokalne skupnosti (tudi nosilci javnih pooblastil, če je predmet javnega pooblastila izdaja potrdil, prav tam, str. 286) i'''zdajo potrdilo o dejstvih, o katerih ne vodijo uradne evidence'''. V tem primeru '''se dejstva ugotavljajo''' '''v posebnem ugotovitvenem postopku''' (180. člen ZUP). Pri tem pa mora zakon določiti najmanj:</p><br />
- vrsto potrdila oziroma konkretno dejstvo, ki se potrjuje,<br />
<br />
- organ, ki potrdila izda,<br />
<br />
- pristojnost organov, da od strank sploh lahko zahtevajo predložitev potrdila (praviloma drugega organa) o dejstvih, ki se ugotavljajo v posebnem postopku. Če takega pooblastila v konkretni zadevi nimajo, morajo organi sami ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen izvesti dokaze. V skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člena ZU]]P organ ne sme zahtevati od stranke, da predloži potrdila, ki jih organi po 180. členu ZUP niso dolžni izdati (prav tam, str. 285).<p style="text-align: justify;">Potrdilo po 180. členu ZUP, ki ga v mejah svoje pristojnosti izda državni organ, organ lokalne samoupravne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, prav tako ustreza formalni opredelitvi javne listine iz prvega odstavka 169. člena ZUP, čeprav ima manjšo dokazno vrednost. Zato je organ pri izvajanju dokaznega postopka v smislu načel proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]) in materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) takrat, ko se mu porodi dvom v verodostojnost predloženega potrdila, ki ga je izdal drug organ na podlagi 180. člena ZUP, dolžan preveriti verodostojnost potrdila oziroma resničnost potrjenega dejstva, sicer pa organ ni dolžan ponovno ugotavljati (istega) dejstva. V primeru drugačne ugotovitve dejanskega stanja, se nato v obrazložitvi odločbe pojasni, na podlagi katerih dokazov se sklepa, da je dejansko stanje drugačno, kot sicer izhaja iz potrdila (prav tam, str. 287).&nbsp;</p><br />
<br><p style="text-align: justify;">'''''''''''Zakon pa ne določa oblike potrdila, izdanega na podlagi 180. člena ZUP''', razen v primeru negativnega potrdila, ki se po 180. a členu ZUP izda v obliki odločbe, kjer se v obrazložitvi navedejo razlogi za zavrnitev, ki se nanašajo na izvedene dokaze in njihovo presojo. Ker potrdilo temelji po 180. členu ZUP na izvedenih dokazih in njihovi presoji, se njihovi navedbi ni mogoče izogniti tudi, če potrjuje obstoj dejstev, ki jih stranka želi, sicer ni seznanjena z razlogi, ki so vodili organ pri izdaji potrdila, in o smiselnosti vlaganj morebitne zahteve za spremembo potrdila ali izdajo novega potrdila (prav tam, str. 288).''</p><br />
<p style="text-align: justify;">''''</p><br />
<p style="text-align: justify;">''Že na podlagi ZUP so vsi organi (državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil) pristojni za izdajo naslednjih potrdil:'''</p><br />
- potrdil o dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti odločb in sklepov (peti odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] in Sodba Upravnega sodišča [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111454765 RS III U 289/2018-14] z dne 12.7.2021,<br />
<br />
- potrdil o vloženih vlogah (tretji odstavek [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] in četrti odstavek [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. člena ZUP]]),<br />
<br />
- potrdil o premoženjskem stanju strank za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja pri oprostitvi stroškov upravnega postopka (prvi odstavek 122. člena ZUP). (prav tam, str. 285)<p style="text-align: justify;"><br></p><br />
<p style="text-align: justify;">Izdana potrdila morajo biti v skladu s podatki uradne evidence (VSRS Sodba [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111408800 I Ips 6659/2012-297] z dne 13.04.2017). Stranka lahko zahteva tudi spremembo potrdila, če meni, da ni v skladu s podatki iz uradne evidence. Organ mora v roku 15 dni izdati spremenjeno potrdilo oziroma odločbo, s katero zavrne zahtevek za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino (četrti odstavek 180.a člena ZUP) in&nbsp; UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111392077 sodba III U 337/2015] z dne 15.1.2016. Če pa se zahteva stranke ne nanaša na podatke iz uradnih evidenc ali gre za dejstva, za katera zakon izrecno ne opredeli, da se zanje lahko izda potrdilo, upravni organ nima pravne podlage za izdajo potrdila. V takem primeru organ zahtevo za izdajo potrdila zavrne in o tem izda odločbo (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izdaja_potrdila_brez_izrecne_pravne_podlage primer]).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Iz navedenega sledi, da lahko potrdilo '''na podlagi 179. člena ZUP izda le stvarno in krajevno pristojen organ, z izjemo izdaje potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc, ko je krajevna pristojnost odpravljena'''. '''V primeru izdanega potrdila na podlagi 180. člena ZUP pa lahko več organov izda potrdilo o istem dejanskem stanju''', vendar ta potrdila nimajo zavezujoče dokazne vrednosti za druge organe, ki lahko znova ugotavljajo dejstva. To omogoča fleksibilnost in zagotavlja, da se dejansko stanje ugotovi pravilno in popolno v vsakem posameznem postopku.</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pristojnost_za_izdajo_potrdila&diff=41636Pristojnost za izdajo potrdila2024-09-11T12:46:13Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: ''' Pristojnost za izdajo potrdila - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 11. 9. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Ali lahko dva različna organa izdata potrdilo o istem dejstvu? Kdaj lahko organ izda potrdilo o dejstvih, o katerih sam ne vodi uradne evidence in izven svoje krajevne pristojnosti ter kakšna je obvezna vsebina potrdil?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">'''Potrdilo '''je listina in dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev in''' ni konkretni upravni akt (odločba)''', saj se z njim ne odloča o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke (Sodba [https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&order=code&direction=asc&rowsPerPage=20&page=12115&id=15771 U 901/95] z dne 7.4.1999).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Ločimo med dvema vrstama potrdil:</p><br />
'''1) potrdila o dejstvih, o katerih organ vodi uradno evidenco '''([[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]])<p style="text-align: justify;">ZUP ureja le načelno pristojnost organov, ki vodijo uradno evidenco, za izdajo potrdil (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 283) in sicer so po&nbsp;179. členu ZUP&nbsp;državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil tisti, ki izdajajo potrdila in druge listine (npr. diplome, spričevala, izkaze, certifikate, izpiske, itd.) in sicer o&nbsp;dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco, pri čemer zakon v istem členu definira uradno evidenco kot tiste podatkovne zbirke, ki so bile vzpostavljene na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil.</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Potrdila iz uradnih evidenc lahko izdajajo le stvarno in krajevno pristojni organi za njihovo izdajo '''([[Zak:ZUP#15. .C4.8Dlen{{!}}15. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#16. .C4.8Dlen{{!}}16. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#18. .C4.8Dlen{{!}}18. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#19. .C4.8Dlen{{!}}19. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#20. .C4.8Dlen{{!}}20. člen ZUP]]), vendar pa je krajevna pristojnost po določilih ZUP in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št.&nbsp;9/18 in nasl.) (83. člen) odpravljena v primerih izdaje '''potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc. '''Zato je za njihovo''' izdajo pristojen vsak stvarno pristojen organ, ki je sicer organiziran po teritorialnem načelu'''. Kadar je pristojnost za izdajo potrdil prenesena na teritorialno organizirane nosilce javnih pooblastil, je ob istih pogojih glede centraliziranih in informatiziranih evidenc treba šteti, da je krajevna pristojnost odpravljena tudi v teh primerih (prav tam, str. 280). Ne glede na morebitno povezovanje evidenc, potrdilo izkazuje le podatek dejstvu, zaradi katerega se evidenca vzpostavi. Zato na primer oseba ne more zahtevati potrdila o stalnem prebivališču na občini (ker je ta podatek v evidenci občine, ki ga je prevzela s povezovanjem evidenc iz registra stalnega prebivalstva) oziroma s potrdilom občine, na katerem je med drugim podatek o stalnem prebivališču, dokazovati kot prijavo stalnega prebivališča (prav tam, str. 282).</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Potrdila, ki so izdana v skladu s podatki iz javnih evidenc imajo status javne listine''' ([[Zak:ZUP#169. .C4.8Dlen{{!}}169. člen ZUP]]), '''njihova oblika in vsebina je predpisana s področnim predpisom'''.</p><br />
<p style="text-align: justify;"></p><br />
'''2) potrdila o dejstvih, o katerih organ ne vodi uradne evidence''' ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]])<p style="text-align: justify;">Le '''kadar nek področni zakon določa''', lahko državni organi in organi samoupravne lokalne skupnosti (tudi nosilci javnih pooblastil, če je predmet javnega pooblastila izdaja potrdil, prav tam, str. 286) i'''zdajo potrdilo o dejstvih, o katerih ne vodijo uradne evidence'''. V tem primeru '''se dejstva ugotavljajo''' '''v posebnem ugotovitvenem postopku''' (180. člen ZUP). Pri tem pa mora zakon določiti najmanj:</p><br />
- vrsto potrdila oziroma konkretno dejstvo, ki se potrjuje,<br />
<br />
- organ, ki potrdila izda,<br />
<br />
- pristojnost organov, da od strank sploh lahko zahtevajo predložitev potrdila (praviloma drugega organa) o dejstvih, ki se ugotavljajo v posebnem postopku. Če takega pooblastila v konkretni zadevi nimajo, morajo organi sami ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen izvesti dokaze. V skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člena ZU]]P organ ne sme zahtevati od stranke, da predloži potrdila, ki jih organi po 180. členu ZUP niso dolžni izdati (prav tam, str. 285).<p style="text-align: justify;">Potrdilo po 180. členu ZUP, ki ga v mejah svoje pristojnosti izda državni organ, organ lokalne samoupravne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, prav tako ustreza formalni opredelitvi javne listine iz prvega odstavka 169. člena ZUP, čeprav ima manjšo dokazno vrednost. Zato je organ pri izvajanju dokaznega postopka v smislu načel proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]) in materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) takrat, ko se mu porodi dvom v verodostojnost predloženega potrdila, ki ga je izdal drug organ na podlagi 180. člena ZUP, dolžan preveriti verodostojnost potrdila oziroma resničnost potrjenega dejstva, sicer pa organ ni dolžan ponovno ugotavljati (istega) dejstva. V primeru drugačne ugotovitve dejanskega stanja, se nato v obrazložitvi odločbe pojasni, na podlagi katerih dokazov se sklepa, da je dejansko stanje drugačno, kot sicer izhaja iz potrdila (prav tam, str. 287).&nbsp;</p><br />
<br>''''<p style="text-align: justify;">''''''''Zakon pa ne določa oblike potrdila, izdanega na podlagi 180. člena ZUP''', razen v primeru negativnega potrdila, ki se po 180. a členu ZUP izda v obliki odločbe, kjer se v obrazložitvi navedejo razlogi za zavrnitev, ki se nanašajo na izvedene dokaze in njihovo presojo. Ker potrdilo temelji po 180. členu ZUP na izvedenih dokazih in njihovi presoji, se njihovi navedbi ni mogoče izogniti tudi, če potrjuje obstoj dejstev, ki jih stranka želi, sicer ni seznanjena z razlogi, ki so vodili organ pri izdaji potrdila, in o smiselnosti vlaganj morebitne zahteve za spremembo potrdila ali izdajo novega potrdila (prav tam, str. 288).'''''</p><br />
<p style="text-align: justify;">''&nbsp;''''''''</p><br />
<p style="text-align: justify;">''Že na podlagi ZUP so vsi organi (državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil) pristojni za izdajo naslednjih potrdil:'''</p><br />
- potrdil o dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti odločb in sklepov (peti odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] in Sodba Upravnega sodišča [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111454765 RS III U 289/2018-14] z dne 12.7.2021,<br />
<br />
- potrdil o vloženih vlogah (tretji odstavek [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] in četrti odstavek [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. člena ZUP]]),<br />
<br />
- potrdil o premoženjskem stanju strank za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja pri oprostitvi stroškov upravnega postopka (prvi odstavek 122. člena ZUP). (prav tam, str. 285)<p style="text-align: justify;"><br></p><br />
<p style="text-align: justify;">Izdana potrdila morajo biti v skladu s podatki uradne evidence (VSRS Sodba [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111408800 I Ips 6659/2012-297] z dne 13.04.2017). Stranka lahko zahteva tudi spremembo potrdila, če meni, da ni v skladu s podatki iz uradne evidence. Organ mora v roku 15 dni izdati spremenjeno potrdilo oziroma odločbo, s katero zavrne zahtevek za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino (četrti odstavek 180.a člena ZUP) in&nbsp; UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111392077 sodba III U 337/2015] z dne 15.1.2016. Če pa se zahteva stranke ne nanaša na podatke iz uradnih evidenc ali gre za dejstva, za katera zakon izrecno ne opredeli, da se zanje lahko izda potrdilo, upravni organ nima pravne podlage za izdajo potrdila. V takem primeru organ zahtevo za izdajo potrdila zavrne in o tem izda odločbo (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izdaja_potrdila_brez_izrecne_pravne_podlage primer]).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Iz navedenega sledi, da lahko potrdilo '''na podlagi 179. člena ZUP izda le stvarno in krajevno pristojen organ, z izjemo izdaje potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc, ko je krajevna pristojnost odpravljena'''. '''V primeru izdanega potrdila na podlagi 180. člena ZUP pa lahko več organov izda potrdilo o istem dejanskem stanju''', vendar ta potrdila nimajo zavezujoče dokazne vrednosti za druge organe, ki lahko znova ugotavljajo dejstva. To omogoča fleksibilnost in zagotavlja, da se dejansko stanje ugotovi pravilno in popolno v vsakem posameznem postopku.</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pristojnost_za_izdajo_potrdila&diff=41635Pristojnost za izdajo potrdila2024-09-11T12:45:48Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: ''' Pristojnost za izdajo potrdila - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 11. 9. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Ali lahko dva različna organa izdata potrdilo o istem dejstvu? Kdaj lahko organ izda potrdilo o dejstvih, o katerih sam ne vodi uradne evidence in izven svoje krajevne pristojnosti ter kakšna je obvezna vsebina potrdil?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >'''Potrdilo '''je listina in dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev in''' ni konkretni upravni akt (odločba)''', saj se z njim ne odloča o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke (Sodba [https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&order=code&direction=asc&rowsPerPage=20&page=12115&id=15771 U 901/95] z dne 7.4.1999).</p><p style="text-align: justify;" >Ločimo med dvema vrstama potrdil:</p><br />
<br />
'''1) potrdila o dejstvih, o katerih organ vodi uradno evidenco '''([[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člen ZUP]])<p style="text-align: justify;" >ZUP ureja le načelno pristojnost organov, ki vodijo uradno evidenco, za izdajo potrdil (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 283) in sicer so po&nbsp;179. členu ZUP&nbsp;državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil tisti, ki izdajajo potrdila in druge listine (npr. diplome, spričevala, izkaze, certifikate, izpiske, itd.) in sicer o&nbsp;dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco, pri čemer zakon v istem členu definira uradno evidenco kot tiste podatkovne zbirke, ki so bile vzpostavljene na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil.</p><p style="text-align: justify;" >'''Potrdila iz uradnih evidenc lahko izdajajo le stvarno in krajevno pristojni organi za njihovo izdajo '''([[Zak:ZUP#15. .C4.8Dlen{{!}}15. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#16. .C4.8Dlen{{!}}16. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#17. .C4.8Dlen{{!}}17. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#18. .C4.8Dlen{{!}}18. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#19. .C4.8Dlen{{!}}19. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#20. .C4.8Dlen{{!}}20. člen ZUP]]), vendar pa je krajevna pristojnost po določilih ZUP in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (Ur. l. RS, št.&nbsp;9/18 in nasl.) (83. člen) odpravljena v primerih izdaje '''potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc. '''Zato je za njihovo''' izdajo pristojen vsak stvarno pristojen organ, ki je sicer organiziran po teritorialnem načelu'''. Kadar je pristojnost za izdajo potrdil prenesena na teritorialno organizirane nosilce javnih pooblastil, je ob istih pogojih glede centraliziranih in informatiziranih evidenc treba šteti, da je krajevna pristojnost odpravljena tudi v teh primerih (prav tam, str. 280). Ne glede na morebitno povezovanje evidenc, potrdilo izkazuje le podatek dejstvu, zaradi katerega se evidenca vzpostavi. Zato na primer oseba ne more zahtevati potrdila o stalnem prebivališču na občini (ker je ta podatek v evidenci občine, ki ga je prevzela s povezovanjem evidenc iz registra stalnega prebivalstva) oziroma s potrdilom občine, na katerem je med drugim podatek o stalnem prebivališču, dokazovati kot prijavo stalnega prebivališča (prav tam, str. 282).</p><p style="text-align: justify;" >'''Potrdila, ki so izdana v skladu s podatki iz javnih evidenc imajo status javne listine''' ([[Zak:ZUP#169. .C4.8Dlen{{!}}169. člen ZUP]]), '''njihova oblika in vsebina je predpisana s področnim predpisom'''.</p><br />
<br />
''''''<br />
<br />
'''2) potrdila o dejstvih, o katerih organ ne vodi uradne evidence''' ([[Zak:ZUP#180. .C4.8Dlen{{!}}180. člen ZUP]])<p style="text-align: justify;" >Le '''kadar nek področni zakon določa''', lahko državni organi in organi samoupravne lokalne skupnosti (tudi nosilci javnih pooblastil, če je predmet javnega pooblastila izdaja potrdil, prav tam, str. 286) i'''zdajo potrdilo o dejstvih, o katerih ne vodijo uradne evidence'''. V tem primeru '''se dejstva ugotavljajo''' '''v posebnem ugotovitvenem postopku''' (180. člen ZUP). Pri tem pa mora zakon določiti najmanj:</p><br />
<br />
- vrsto potrdila oziroma konkretno dejstvo, ki se potrjuje,<br />
<br />
- organ, ki potrdila izda,<br />
<br />
- pristojnost organov, da od strank sploh lahko zahtevajo predložitev potrdila (praviloma drugega organa) o dejstvih, ki se ugotavljajo v posebnem postopku. Če takega pooblastila v konkretni zadevi nimajo, morajo organi sami ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen izvesti dokaze. V skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#140. .C4.8Dlen{{!}}140. člena ZU]]P organ ne sme zahtevati od stranke, da predloži potrdila, ki jih organi po 180. členu ZUP niso dolžni izdati (prav tam, str. 285).<p style="text-align: justify;" >Potrdilo po 180. členu ZUP, ki ga v mejah svoje pristojnosti izda državni organ, organ lokalne samoupravne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, prav tako ustreza formalni opredelitvi javne listine iz prvega odstavka 169. člena ZUP, čeprav ima manjšo dokazno vrednost. Zato je organ pri izvajanju dokaznega postopka v smislu načel proste presoje dokazov ([[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]) in materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) takrat, ko se mu porodi dvom v verodostojnost predloženega potrdila, ki ga je izdal drug organ na podlagi 180. člena ZUP, dolžan preveriti verodostojnost potrdila oziroma resničnost potrjenega dejstva, sicer pa organ ni dolžan ponovno ugotavljati (istega) dejstva. V primeru drugačne ugotovitve dejanskega stanja, se nato v obrazložitvi odločbe pojasni, na podlagi katerih dokazov se sklepa, da je dejansko stanje drugačno, kot sicer izhaja iz potrdila (prav tam, str. 287).&nbsp;</p><br />
<br />
''''''<p style="text-align: justify;" >'''Zakon pa ne določa oblike potrdila, izdanega na podlagi 180. člena ZUP''', razen v primeru negativnega potrdila, ki se po 180. a členu ZUP izda v obliki odločbe, kjer se v obrazložitvi navedejo razlogi za zavrnitev, ki se nanašajo na izvedene dokaze in njihovo presojo. Ker potrdilo temelji po 180. členu ZUP na izvedenih dokazih in njihovi presoji, se njihovi navedbi ni mogoče izogniti tudi, če potrjuje obstoj dejstev, ki jih stranka želi, sicer ni seznanjena z razlogi, ki so vodili organ pri izdaji potrdila, in o smiselnosti vlaganj morebitne zahteve za spremembo potrdila ali izdajo novega potrdila (prav tam, str. 288).</p><p style="text-align: justify;" >'''&nbsp;'''</p><p style="text-align: justify;" >'''Že na podlagi ZUP so vsi organi (državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil) pristojni za izdajo naslednjih potrdil:'''</p><br />
<br />
- potrdil o dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti odločb in sklepov (peti odstavek [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. člena ZUP]] in Sodba Upravnega sodišča [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111454765 RS III U 289/2018-14] z dne 12.7.2021,<br />
<br />
- potrdil o vloženih vlogah (tretji odstavek [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] in četrti odstavek [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. člena ZUP]]),<br />
<br />
- potrdil o premoženjskem stanju strank za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja pri oprostitvi stroškov upravnega postopka (prvi odstavek 122. člena ZUP). (prav tam, str. 285)<p style="text-align: justify;" ><br></p><p style="text-align: justify;" >Izdana potrdila morajo biti v skladu s podatki uradne evidence (VSRS Sodba [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111408800 I Ips 6659/2012-297] z dne 13.04.2017). Stranka lahko zahteva tudi spremembo potrdila, če meni, da ni v skladu s podatki iz uradne evidence. Organ mora v roku 15 dni izdati spremenjeno potrdilo oziroma odločbo, s katero zavrne zahtevek za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino (četrti odstavek 180.a člena ZUP) in&nbsp; UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111392077 sodba III U 337/2015] z dne 15.1.2016. Če pa se zahteva stranke ne nanaša na podatke iz uradnih evidenc ali gre za dejstva, za katera zakon izrecno ne opredeli, da se zanje lahko izda potrdilo, upravni organ nima pravne podlage za izdajo potrdila. V takem primeru organ zahtevo za izdajo potrdila zavrne in o tem izda odločbo (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izdaja_potrdila_brez_izrecne_pravne_podlage primer]).</p><p style="text-align: justify;" >Iz navedenega sledi, da lahko potrdilo '''na podlagi 179. člena ZUP izda le stvarno in krajevno pristojen organ, z izjemo izdaje potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc, ko je krajevna pristojnost odpravljena'''. '''V primeru izdanega potrdila na podlagi 180. člena ZUP pa lahko več organov izda potrdilo o istem dejanskem stanju''', vendar ta potrdila nimajo zavezujoče dokazne vrednosti za druge organe, ki lahko znova ugotavljajo dejstva. To omogoča fleksibilnost in zagotavlja, da se dejansko stanje ugotovi pravilno in popolno v vsakem posameznem postopku.</p><p style="text-align: justify;" ></p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pristojnost_za_izdajo_potrdila&diff=41634Pristojnost za izdajo potrdila2024-09-11T12:24:51Z<p>GL73551: /* Vprašanje: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: ''' Pristojnost za izdajo potrdila - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 11. 9. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Ali lahko dva različna organa izdata potrdilo o istem dejstvu? Kdaj lahko organ izda potrdilo o dejstvih, o katerih sam ne vodi uradne evidence in izven svoje krajevne pristojnosti ter kakšna je obvezna vsebina potrdil?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo odgovora <br><br />
<br />
<br><br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pristojnost_za_izdajo_potrdila&diff=41633Pristojnost za izdajo potrdila2024-09-11T12:24:23Z<p>GL73551: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: ''' Pristojnost za izdajo potrdila - V USKLAJEVANJU ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 11. 9. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo vprašanja<br><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo odgovora <br><br />
<br />
<br><br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Pristojnost_za_izdajo_potrdila&diff=41632Pristojnost za izdajo potrdila2024-09-11T12:22:13Z<p>GL73551: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' x. x. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo vprašanja<br><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo odgovora <br><br />
<br />
<br><br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Stvarna_pristojnost_za_ukrepanje,_dolo%C4%8Dena_v_podzakonskem_aktu&diff=41294Stvarna pristojnost za ukrepanje, določena v podzakonskem aktu2024-07-22T13:51:37Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Stvarna pristojnost za ukrepanje, določena v podzakonskem aktu - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 22. 7. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
Ali inšpektor lahko ukrepa, če stvarna pristojnost za inšpekcijski nadzor ni določena v zakonu, ampak v podzakonskem aktu?<br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">'''Pristojnost ali kompetenca''' se običajno opredeljuje kot '''pooblastilo posameznega organa za opravljanje nalog, za katere je ustanovljen.''' Opredelitev pristojnosti hkrati pomeni, da '''organ sme in mora izvršiti upravno nalogo''' &nbsp;(Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 184).</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Stvarna pristojnost organov''' za odločanje v upravnih zadevah se določa po predpisih, ki urejajo posamezno upravno področje ali določajo organizacijo in delovna področja posameznih organov (prvi odstavek [[Zak:ZUP#15. .C4.8Dlen{{!}}15. ZUP]]). Stvarno pristojnost praviloma določajo predpisi, ki urejajo materialna vprašanja določenih upravnih zadev (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 186), kot tudi upravno - organizacijski predpisi, s katerimi je določena pristojnost organov. Z drugimi besedami - upravni organ '''je stvarno pristojen za odločanje v upravni zadevi le, kolikor ima pooblastilo za tako odločanje, ki ga določa zakon ali na zakonu temelječi predpis '''(Sodba [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111399140 UPRS III U 270/2015] z dne 24.6.2016).</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Načelo zakonitosti''' ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]) (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 98-110) določa, da organ odloča po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. '''Načelo zakonitosti posega tudi na vprašanje hierarhije pravnih predpisov'' '''''(prav tam, str. 45), kar pomeni, da morajo biti zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo, kakor določa 153. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.).&nbsp; &nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Predpisi so splošni akti, ki jih v okviru svoje pristojnosti in po predpisanem postopku sprejme ustrezen organ, in morajo biti objavljeni''' (državni predpisi v državnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem listu, ki ga te same določijo), '''preden začno veljati.''' Le to določa 154. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.). &nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;">Iz navedenega sledi, da '''pristojnost kot element formalne zakonitosti lahko vedno določa zakon''' (na podlagi katerega naj bi se nadziralo tudi podzakonski akt, izdan na podlagi tega zakona) '''in ne le podzakonski akt''' (ne sme pa je določati npr. nek interni akt, ker ti nimajo narave predpisa, saj niso sprejeti po predpisanem postopku in javno objavljeni). Če pa '''podzakonski akt,''' npr. pravilnik, '''izrecno določi stvarno pristojnost, lahko to določi le na podlagi in v okviru izvršilne klavzule zakona''' (oz. v izvirnih občinskih zadevah odloka). Ta klavzula je pogosto tudi bolj splošna, kot npr. zakon določa, »da je ministrstvo/inšpektorat, pristojen za področje X« ali pa »nadzor nad tem predpisom opravlja ministrstvo/občina«, torej ne določa konkretno organa nadzora, kar pa ne pomeni, da ta ne bi smel biti na tej podlagi določen v podzakonskem aktu.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Npr. vprašanje pravilne določitve stvarne pristojnosti za nadzor izhaja tudi iz [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakona o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06) kjer je določeno, da nadzor nad tem zakonom izvaja ministrstvo (tretji odstavek 32. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 ZDIJZ]), šele iz podzakonskega akta, t.j. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6985 Uredbe o organih v sestavi ministrstev] (Ur. l. RS, 35/15 in nasl.), pa izhaja bolj konkretizirana stvarna pristojnost, saj ta v drugi točki , drugega odstavka 9. člena določa, da Inšpektorat za javni sektor (IJS) opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem predpisov, ki urejajo splošni upravni postopek in posebne upravne postopke, upravno poslovanje in dostop do informacij javnega značaja (pri čemer pa pri slednjem ne določi oblike nadzora, t.j. prekrškovni nadzor), glede na siceršnje pristojnosti IJS pri nadzoru nad vsemi predpisi (torej tudi ZDIJZ) in glede na to, da IJS sicer ni prekrškovni organ).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Torej inšpektor '''sme in mora ukrepati''', '''če je njegova pristojnost določena v zakonu ali podzakonskem aktu na podlagi zakona''', a ne '''drugače, ali podrobneje kot zakon/i '''(glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Dolo%C4%8Ditev_pristojnosti_s_podzakonskim_aktom_(v_ob%C4%8Dini) primer]). Če pa je podzakonski akt v nasprotju z zakonom, pa velja, da upravni organ (inšpektor) (v skladu z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]), praviloma ravna po veljavnih predpisih, tudi če meni, da ti niso v skladu z ustavo in zakonom (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Raba_predpisa,_%C4%8De_je_podzakonski_akt_(odlok)_v_nasprotju_z_zakonom_ali_ne_dolo%C4%8Da_pooblastil_in_ukrepov primer]).</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
[[Category:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]<br />
[[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Stvarna_pristojnost_za_ukrepanje,_dolo%C4%8Dena_v_podzakonskem_aktu&diff=41293Stvarna pristojnost za ukrepanje, določena v podzakonskem aktu2024-07-22T13:49:25Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Stvarna pristojnost za ukrepanje, določena v podzakonskem aktu - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 22. 7. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
Ali inšpektor lahko ukrepa, če stvarna pristojnost za inšpekcijski nadzor ni določena v zakonu, ampak v podzakonskem aktu?<br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">'''Pristojnost ali kompetenca''' se običajno opredeljuje kot '''pooblastilo posameznega organa za opravljanje nalog, za katere je ustanovljen.''' Opredelitev pristojnosti hkrati pomeni, da '''organ sme in mora izvršiti upravno nalogo''' &nbsp;(Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 184).</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Stvarna pristojnost organov''' za odločanje v upravnih zadevah se določa po predpisih, ki urejajo posamezno upravno področje ali določajo organizacijo in delovna področja posameznih organov (prvi odstavek [[Zak:ZUP#15. .C4.8Dlen{{!}}15. ZUP]]). Stvarno pristojnost praviloma določajo predpisi, ki urejajo materialna vprašanja določenih upravnih zadev (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 186), kot tudi upravno - organizacijski predpisi, s katerimi je določena pristojnost organov. Z drugimi besedami - upravni organ '''je stvarno pristojen za odločanje v upravni zadevi le, kolikor ima pooblastilo za tako odločanje, ki ga določa zakon ali na zakonu temelječi predpis '''(Sodba [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111399140 UPRS III U 270/2015] z dne 24.6.2016).</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Načelo zakonitosti''' ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]) (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 98-110) določa, da organ odloča po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. '''Načelo zakonitosti posega tudi na vprašanje hierarhije pravnih predpisov'' '''''(prav tam, str. 45), kar pomeni, da morajo biti zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo, kakor določa 153. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.).&nbsp; &nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Predpisi so splošni akti, ki jih v okviru svoje pristojnosti in po predpisanem postopku sprejme ustrezen organ, in morajo biti objavljeni''' (državni predpisi v državnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem listu, ki ga te same določijo), '''preden začno veljati.''' Le to določa 154. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.). &nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;">Iz navedenega sledi, da '''pristojnost kot element formalne zakonitosti lahko vedno določa zakon''' (na podlagi katerega naj bi se nadziralo tudi podzakonski akt, izdan na podlagi tega zakona) '''in ne le podzakonski akt''' (ne sme pa je določati npr. nek interni akt, ker ti nimajo narave predpisa, saj niso sprejeti po predpisanem postopku in javno objavljeni). Če pa '''podzakonski akt,''' npr. pravilnik, '''izrecno določi stvarno pristojnost, lahko to določi le na podlagi in v okviru izvršilne klavzule zakona''' (oz. v izvirnih občinskih zadevah odloka). Ta klavzula je pogosto tudi bolj splošna, kot npr. zakon določa, »da je ministrstvo/inšpektorat, pristojen za področje X« ali pa »nadzor nad tem predpisom opravlja ministrstvo/občina«, torej ne določa konkretno organa nadzora, kar pa ne pomeni, da ta ne bi smel biti na tej podlagi določen v podzakonskem aktu.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Npr. vprašanje pravilne določitve stvarne pristojnosti za nadzor izhaja tudi iz [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakona o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06) kjer je določeno, da nadzor nad tem zakonom izvaja ministrstvo (tretji odstavek 32. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 ZDIJZ]), šele iz podzakonskega akta, t.j. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6985 Uredbe o organih v sestavi ministrstev] (Ur. l. RS, 35/15 in nasl.), pa izhaja bolj konkretizirana stvarna pristojnost, saj ta v drugi točki , drugega odstavka 9. člena določa, da Inšpektorat za javni sektor (IJS) opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem predpisov, ki urejajo splošni upravni postopek in posebne upravne postopke, upravno poslovanje in dostop do informacij javnega značaja (pri čemer pa pri slednjem ne določi oblike nadzora, t.j. prekrškovni nadzor), glede na siceršnje pristojnosti IJS pri nadzoru nad vsemi predpisi (torej tudi ZDIJZ) in glede na to, da IJS sicer ni prekrškovni organ).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Torej inšpektor '''sme in mora ukrepati''', '''če je njegova pristojnost določena v zakonu ali podzakonskem aktu na podlagi zakona''', a ne '''drugače, ali podrobneje kot zakon/i '''(glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Dolo%C4%8Ditev_pristojnosti_s_podzakonskim_aktom_(v_ob%C4%8Dini) primer]). Če pa je podzakonski akt v nasprotju z zakonom, pa velja, da upravni organ (inšpektor) (v skladu z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]), praviloma ravna po veljavnih predpisih, tudi če meni, da ti niso v skladu z ustavo in zakonom (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Raba_predpisa,_%C4%8De_je_podzakonski_akt_(odlok)_v_nasprotju_z_zakonom_ali_ne_dolo%C4%8Da_pooblastil_in_ukrepov primer]).</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Stvarna_pristojnost_za_ukrepanje,_dolo%C4%8Dena_v_podzakonskem_aktu&diff=41292Stvarna pristojnost za ukrepanje, določena v podzakonskem aktu2024-07-22T13:48:28Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Stvarna pristojnost za ukrepanje, določena v podzakonskem aktu - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 22. 7. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
Ali inšpektor lahko ukrepa, če stvarna pristojnost za inšpekcijski nadzor ni določena v zakonu, ampak v podzakonskem aktu?<br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">'''Pristojnost ali kompetenca''' se običajno opredeljuje kot '''pooblastilo posameznega organa za opravljanje nalog, za katere je ustanovljen.''' Opredelitev pristojnosti hkrati pomeni, da '''organ sme in mora izvršiti upravno nalogo''' &nbsp;(Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 184).</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Stvarna pristojnost organov''' za odločanje v upravnih zadevah se določa po predpisih, ki urejajo posamezno upravno področje ali določajo organizacijo in delovna področja posameznih organov (prvi odstavek [[Zak:ZUP#15. .C4.8Dlen{{!}}15. ZUP]]). Stvarno pristojnost praviloma določajo predpisi, ki urejajo materialna vprašanja določenih upravnih zadev (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 186), kot tudi upravno - organizacijski predpisi, s katerimi je določena pristojnost organov. Z drugimi besedami - upravni organ '''je stvarno pristojen za odločanje v upravni zadevi le, kolikor ima pooblastilo za tako odločanje, ki ga določa zakon ali na zakonu temelječi predpis '''(Sodba [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111399140 UPRS III U 270/2015] z dne 24.6.2016).</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Načelo zakonitosti''' ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]) (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 98-110) določa, da organ odloča po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. '''Načelo zakonitosti posega tudi na vprašanje hierarhije pravnih predpisov'' '''''(prav tam, str. 45), kar pomeni, da morajo biti zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo, kakor določa 153. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.).&nbsp; &nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Predpisi so splošni akti, ki jih v okviru svoje pristojnosti in po predpisanem postopku sprejme ustrezen organ, in morajo biti objavljeni''' (državni predpisi v državnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem listu, ki ga te same določijo), '''preden začno veljati.''' Le to določa 154. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.). &nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;">Iz navedenega sledi, da '''p''''''ristojnost kot element formalne zakonitosti lahko vedno določa zakon''' (na podlagi katerega naj bi se nadziralo tudi podzakonski akt, izdan na podlagi tega zakona) '''in ne le podzakonski akt''' (ne sme pa je določati npr. nek interni akt, ker ti nimajo narave predpisa, saj niso sprejeti po predpisanem postopku in javno objavljeni). Če pa '''podzakonski akt''', npr. pravilnik, '''izrecno določi stvarno pristojnost, lahko to določi le na podlagi in v okviru izvršilne klavzule zakona''' (oz. v izvirnih občinskih zadevah odloka). Ta klavzula je pogosto tudi bolj splošna, kot npr. zakon določa, »da je ministrstvo/inšpektorat, pristojen za področje X« ali pa »nadzor nad tem predpisom opravlja ministrstvo/občina«, torej ne določa konkretno organa nadzora, kar pa ne pomeni, da ta ne bi smel biti na tej podlagi določen v podzakonskem aktu.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Npr. vprašanje pravilne določitve stvarne pristojnosti za nadzor izhaja tudi iz [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakona o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06) kjer je določeno, da nadzor nad tem zakonom izvaja ministrstvo (tretji odstavek 32. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 ZDIJZ]), šele iz podzakonskega akta, t.j. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6985 Uredbe o organih v sestavi ministrstev] (Ur. l. RS, 35/15 in nasl.), pa izhaja bolj konkretizirana stvarna pristojnost, saj ta v drugi točki , drugega odstavka 9. člena določa, da Inšpektorat za javni sektor (IJS) opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem predpisov, ki urejajo splošni upravni postopek in posebne upravne postopke, upravno poslovanje in dostop do informacij javnega značaja (pri čemer pa pri slednjem ne določi oblike nadzora, t.j. prekrškovni nadzor), glede na siceršnje pristojnosti IJS pri nadzoru nad vsemi predpisi (torej tudi ZDIJZ) in glede na to, da IJS sicer ni prekrškovni organ).</p><br />
<p style="text-align: justify;">Torej inšpektor '''sme in mora ukrepati''', '''če je njegova pristojnost določena v zakonu ali podzakonskem aktu na podlagi zakona''', a ne '''drugače, ali podrobneje kot zakon/i '''(glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Dolo%C4%8Ditev_pristojnosti_s_podzakonskim_aktom_(v_ob%C4%8Dini) primer]). Če pa je podzakonski akt v nasprotju z zakonom, pa velja, da upravni organ (inšpektor) (v skladu z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]), praviloma ravna po veljavnih predpisih, tudi če meni, da ti niso v skladu z ustavo in zakonom (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Raba_predpisa,_%C4%8De_je_podzakonski_akt_(odlok)_v_nasprotju_z_zakonom_ali_ne_dolo%C4%8Da_pooblastil_in_ukrepov primer]).</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Stvarna_pristojnost_za_ukrepanje,_dolo%C4%8Dena_v_podzakonskem_aktu&diff=41291Stvarna pristojnost za ukrepanje, določena v podzakonskem aktu2024-07-22T13:47:42Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Stvarna pristojnost za ukrepanje, določena v podzakonskem aktu - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 22. 7. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
Ali inšpektor lahko ukrepa, če stvarna pristojnost za inšpekcijski nadzor ni določena v zakonu, ampak v podzakonskem aktu?<br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >'''Pristojnost ali kompetenca''' se običajno opredeljuje kot '''pooblastilo posameznega organa za opravljanje nalog, za katere je ustanovljen.''' Opredelitev pristojnosti hkrati pomeni, da '''organ sme in mora izvršiti upravno nalogo''' &nbsp;(Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 184).</p><p style="text-align: justify;" >'''Stvarna pristojnost organov''' za odločanje v upravnih zadevah se določa po predpisih, ki urejajo posamezno upravno področje ali določajo organizacijo in delovna področja posameznih organov (prvi odstavek [[Zak:ZUP#15. .C4.8Dlen{{!}}15. ZUP]]). Stvarno pristojnost praviloma določajo predpisi, ki urejajo materialna vprašanja določenih upravnih zadev (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 186), kot tudi upravno - organizacijski predpisi, s katerimi je določena pristojnost organov. Z drugimi besedami - upravni organ '''je stvarno pristojen za odločanje v upravni zadevi le, kolikor ima pooblastilo za tako odločanje, ki ga določa zakon ali na zakonu temelječi predpis '''(Sodba [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111399140 UPRS III U 270/2015] z dne 24.6.2016).</p><p style="text-align: justify;" >'''Načelo zakonitosti''' ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]) (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 98-110) določa, da organ odloča po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. '''Načelo zakonitosti posega tudi na vprašanje hierarhije pravnih predpisov ('''prav tam, str. 45), kar pomeni, da morajo biti zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo, kakor določa 153. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.).&nbsp; &nbsp;</p><p style="text-align: justify;" >'''Predpisi so splošni akti, ki jih v okviru svoje pristojnosti in po predpisanem postopku sprejme ustrezen organ, in morajo biti objavljeni''' (državni predpisi v državnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem listu, ki ga te same določijo), '''preden začno veljati.''' Le to določa 154. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.). &nbsp;</p><p style="text-align: justify;" >Iz navedenega sledi, da '''p''''''ristojnost kot element formalne zakonitosti lahko vedno določa zakon''' (na podlagi katerega naj bi se nadziralo tudi podzakonski akt, izdan na podlagi tega zakona) '''in ne le podzakonski akt''' (ne sme pa je določati npr. nek interni akt, ker ti nimajo narave predpisa, saj niso sprejeti po predpisanem postopku in javno objavljeni). Če pa '''podzakonski akt''', npr. pravilnik, '''izrecno določi stvarno pristojnost, lahko to določi le na podlagi in v okviru izvršilne klavzule zakona''' (oz. v izvirnih občinskih zadevah odloka). Ta klavzula je pogosto tudi bolj splošna, kot npr. zakon določa, »da je ministrstvo/inšpektorat, pristojen za področje X« ali pa »nadzor nad tem predpisom opravlja ministrstvo/občina«, torej ne določa konkretno organa nadzora, kar pa ne pomeni, da ta ne bi smel biti na tej podlagi določen v podzakonskem aktu.</p><p style="text-align: justify;" >Npr. vprašanje pravilne določitve stvarne pristojnosti za nadzor izhaja tudi iz [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakona o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06) kjer je določeno, da nadzor nad tem zakonom izvaja ministrstvo (tretji odstavek 32. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 ZDIJZ]), šele iz podzakonskega akta, t.j. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6985 Uredbe o organih v sestavi ministrstev] (Ur. l. RS, 35/15 in nasl.), pa izhaja bolj konkretizirana stvarna pristojnost, saj ta v drugi točki , drugega odstavka 9. člena določa, da Inšpektorat za javni sektor (IJS) opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem predpisov, ki urejajo splošni upravni postopek in posebne upravne postopke, upravno poslovanje in dostop do informacij javnega značaja (pri čemer pa pri slednjem ne določi oblike nadzora, t.j. prekrškovni nadzor), glede na siceršnje pristojnosti IJS pri nadzoru nad vsemi predpisi (torej tudi ZDIJZ) in glede na to, da IJS sicer ni prekrškovni organ).</p><p style="text-align: justify;" >Torej inšpektor '''sme in mora ukrepati''', '''če je njegova pristojnost določena v zakonu ali podzakonskem aktu na podlagi zakona''', a ne '''drugače, ali podrobneje kot zakon/i '''(glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Dolo%C4%8Ditev_pristojnosti_s_podzakonskim_aktom_(v_ob%C4%8Dini) primer]). Če pa je podzakonski akt v nasprotju z zakonom, pa velja, da upravni organ (inšpektor) (v skladu z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]), praviloma ravna po veljavnih predpisih, tudi če meni, da ti niso v skladu z ustavo in zakonom (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Raba_predpisa,_%C4%8De_je_podzakonski_akt_(odlok)_v_nasprotju_z_zakonom_ali_ne_dolo%C4%8Da_pooblastil_in_ukrepov primer]).</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Stvarna_pristojnost_za_ukrepanje,_dolo%C4%8Dena_v_podzakonskem_aktu&diff=41290Stvarna pristojnost za ukrepanje, določena v podzakonskem aktu2024-07-22T13:32:14Z<p>GL73551: /* Vprašanje: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Stvarna pristojnost za ukrepanje, določena v podzakonskem aktu - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 22. 7. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
Ali inšpektor lahko ukrepa, če stvarna pristojnost za inšpekcijski nadzor ni določena v zakonu, ampak v podzakonskem aktu?<br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo odgovora <br><br />
<br />
<br><br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Stvarna_pristojnost_za_ukrepanje,_dolo%C4%8Dena_v_podzakonskem_aktu&diff=41289Stvarna pristojnost za ukrepanje, določena v podzakonskem aktu2024-07-22T13:31:44Z<p>GL73551: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Stvarna pristojnost za ukrepanje, določena v podzakonskem aktu - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 22. 7. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo vprašanja<br><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo odgovora <br><br />
<br />
<br><br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Stvarna_pristojnost_za_ukrepanje,_dolo%C4%8Dena_v_podzakonskem_aktu&diff=41288Stvarna pristojnost za ukrepanje, določena v podzakonskem aktu2024-07-22T13:29:27Z<p>GL73551: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' x. x. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo vprašanja<br><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo odgovora <br><br />
<br />
<br><br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Za%C4%8Dasen_odvzem_ali_trajen_preklic_dovoljenja&diff=41249Začasen odvzem ali trajen preklic dovoljenja2024-07-17T14:00:48Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Začasen odvzem ali trajen preklic dovoljenja - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 17. 7. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Ali lahko inšpektor, če mu poseben zakon daje podlago, izda ustno odločbo, ki poseže v izdano dovoljenje za neko dejavnost stranki? Lahko v izreku taka odločba začasno določa npr. omejitev dovoljenja?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">'''Upravna odločba''' je konkreten upravni akt, ki pomeni '''odločitev o posameznikovi pravici, pravni koristi ali obveznosti'''. Z odločbo se na temelju splošnega akta (predpisa) sprejeme konkretna odločitev na podlagi obstoječih ali preteklih dejstev glede določene ali vsaj določljive stranke in s ciljem vnaprejšnje ureditve stanja.</p><br />
<p style="text-align: justify;"><br></p><br />
<p style="text-align: justify;">Odločba se izda '''pisno'''. Izjemoma lahko pristojni organ v primerih, ki jih določa zakon, npr. 174. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1620 Zakona o letalstvu] (Zlet, Ur. l. RS, št. 18/2001 in nasl.), ki sicer povzema določbe ZUP, odloči tudi '''ustno''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]]) in sicer, kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu po četrti točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]. Organ, ki ustno odloči, lahko odredi, da se odločba takoj izvrši. Organ, ki je ustno odločil, mora stranki izdati pisno odločbo v osmih dneh od ustne odločitve ([[Zak:ZUP#211. .C4.8Dlen{{!}}211. člen ZUP]]), &nbsp;razen v primeru, ko področni zakon to določa drugače (npr.&nbsp; drugi odstavek 174. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1620 Zlet]), glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustna_odlo%C4%8Dba primer].</p><br />
<p style="text-align: justify;">Praviloma se odločba izda, ko je '''popolno ugotovljeno in dokazano dejansko stanje''', potrebno za aplikacijo prava na konkretne okoliščine primera, pri čemer mora biti stranki tudi dana možnost soudeležbe. Edina izjema od tega pravila je z namenom varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) t.i. '''začasna ali provizorna odločba''', s katero se posamezna vprašanja ali razmerja uredijo pred koncem postopka, če je to glede na okoliščine primera neogibno potrebno (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 614-615). V taki odločbi mora biti izrecno navedeno, da je začasna (prvi odstavek&nbsp;[[Zak:ZUP#221. .C4.8Dlen{{!}}221. člen ZUP]]), glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Delna_razveljavitev_za%C4%8Dasne_odlo%C4%8Dbe primer].&nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Postopki po uradni dolžnosti so uvedeni zaradi javnega interesa''' (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Javni_interes_v_upravnem_postopku primer]), da se npr. vzpostavi zakonito stanje (npr. da se prepove obratovanje letališča, če ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za njegovo varno obratovanje, ki mu je bilo dovoljeno z dovoljenjem (odločbo)). V skladu s [[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. členom ZUP]] je potrebno pred izdajo vsake odločbe ugotoviti '''vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev'''. Odločitve morajo temeljiti na resničnem dejanskem stanju (glej načelo materialne resnice – [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]), ki mu sledi izvedba načela zaslišanja stranke in izdaja odločbe, s tem pa zaključek postopka. Z odločbo (pisno ali ustno), v primeru, ko se stranki (zavezancu) nalaga obveznost, ker je bilo v postopku (po uradni dolžnosti) ugotovljeno, da (nič več) ne izpolnjuje pogojev, določenih z dovoljenjem (drugo odločbo), že po naravi stvari ne gre za ureditev razmerja pred koncem postopka, saj je v javnem interesu, da se postopek čimprej konča (npr. prepove dejavnost, naloži obveznost). Oziroma, povedano drugače, v primerih, ko se v postopku ugotavlja, ali so še izpolnjeni pogoji za izvajanje neke dejavnosti ali ne, ne gre za okoliščine, ko bi bilo potrebno izdati začasno odločbo, ampak je nujna takojšna izdaja odločbe (ko je ugotovljeno resnično dejansko stanje, da pogoji niso (več) izpolnjeni).</p><br />
<p style="text-align: justify;">O predmetu postopka se odloči v izreku. '''Izrek odločbe izraža njeno vsebino in je osrednji in najpomembnejši del odločbe&nbsp;- z njim se namreč odloči o pravici oziroma obveznosti stranke v upravni zadevi, ki je predmet postopka'''. Izrek mora biti '''popoln in določen''', če je potrebno, se lahko razdeli na več točk. V izreku se lahko v skladu z zakonom določijo tudi pogoji ali naloge, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. Če se z odločbo naloži kakšno dejanje, se določi v izreku tudi, v katerem roku ga je treba opraviti ([[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}213. člen ZUP]]) glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Natan%C4%8Dnost_izreka_odlo%C4%8Dbe primer] in tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zapis_pogojev_v_izrek_ali_obrazlo%C5%BEitev_odlo%C4%8Dbe/dovoljenja primer]. Samo izrek odločbe postane '''izvršljiv, dokončen ali pravnomočen''' (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 413; šesti odstavek&nbsp;[[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}213. člena ZUP]]). Izvršljivost praviloma nastopi s potekom izpolnitvenega ali paricijskega roka, ki je zaradi vezanosti na obseg materialnopravne pravice ali obveznosti po svoji naravi materialni rok (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nastop_izvr%C5%A1ljivosti_upravne_odlo%C4%8Dbe,_ki_priznava_pravico%3F primer]). Ključen v izreku je torej tudi rok za izpolnitev obveznosti (paricijski rok). Opredelitev roka za izpolnitev obveznosti določa stopnjo strogosti ukrepa in s tem materialnopravne obveznosti stranke, čeprav se rok določi po diskreciji, dani uradni osebi po ZUP (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Opredelitev_paricijskega_roka_za_stalno_oz._trajno_izpolnjevanje_obveznosti primer]). Izrek odločbe se recimo ne more nanašati na neko neobstoječe ali morebitno dejansko stanje, ampak je neizogibno vezan na obstoječa dejstva v času izdaje odločbe. Tudi, če je določen rok za odpravo nepravilnosti, to še ne pomeni, da dovoljenje po odpravi nepravilnosti &nbsp;zopet neomejeno velja.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Glede na vse do sedaj navedeno, gre v primeru, ko zakon predpisuje, da »se lahko&nbsp;dovoljenje takoj začasno odvzame ali v celoti ali delno prekliče njegovo veljavnost« za določbo, primerljivo npr. z določbo 104. člena veljavnega [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1620 Zlet], ki je bila uveljavljena s spremembo zakona v letu 2006 in se do danes ni spremenila, in določa: »Če agencija ali letalski nadzornik ugotovi, da letališče ne izpolnjuje več predpisanih pogojev iz&nbsp;103. člena&nbsp;tega zakona, mu lahko agencija obratovalno dovoljenje takoj začasno odvzame ali v celoti ali delno prekliče njegovo veljavnost.« &nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;">Primerljiva ureditev izhaja tudi iz ter 312. in 313. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6183 Zakona o zavarovalništvu] (ZZavar-1, Ur. l. RS, št. 93/15 in nasl.), ki ureja odvzem in pogojni odvzem dovoljenja ter 28. in 29. člena &nbsp;[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5760 Zakona o zasebnem varovanju] (ZZasV-1, Ur. l. RS , št.17/2011), ki določata pogoje za začasni, pogojni in trajni odvzem licence. Z začasnim odvzemom se namreč takoj prepreči, da bi imetniki dovoljenja/licence, ki kršijo zakonske določbe, nadaljevali s svojo dejavnostjo in s tem posegali v pravice tretjih oseb, s trajnim odvzemom dovoljenja/licence pa se prepreči, da bi imetnik dejavnost opravljal, ker za to ne izpolnjuje zakonskih pogojev (glej odločbo [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ODLU1194 US RS U-I-65/08-11] z dne 25. 9. 2008, tč. 22).</p><br />
<p style="text-align: justify;"><br></p><br />
<p style="text-align: justify;">Glede na navedeno, bi se torej izrek &nbsp;odločbe v primeru začasnega odvzema dovoljenja (odvisno od zakonskih določb) na primer glasil:</p><br />
<p style="text-align: justify;">»''1. AA d. d…, se začasno odvzame dovoljenje št. …. z dne …&nbsp; ''</p><br />
#'' Ukrep začasnega odvzema dovoljenja št. …. z dne … se izreče za ''''obdobje &nbsp;&nbsp;od vročitve te odločbe &nbsp;do ___.''<br />
#'' AA d. d. mora takoj po vročitvi te odločbe izročiti izdajatelju obratovalno dovoljenje, št. … z dne …. (če zakon določa)''<br />
#'' AA d. d. mora do _ narediti/izpolniti naslednje pogoje za obratovanje:''<br />
<p style="text-align: justify;">''- ….''</p><br />
<p style="text-align: justify;">''- …''</p><br />
<p style="text-align: justify;">''- … in &nbsp;(organ XX) obvestiti o izpolnitvi obveznosti/predložiti dokazila.''</p><br />
#'' Če izdajatelju AA d.d. ne izroči obratovalnega dovoljenja v določenem roku in ne izpolni v točki 4. izreka določenih pogojev, se mu dovoljenje odvzame. (če zakon določa)''<br />
#'' V registru imetnikov dovoljenj/licenc, ki se vodi pri …… se vpiše zaznamba datuma začasnega odvzema dovoljenja/licence.(če zakon določa)''<br />
#'' Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe. (če zakon določa)''<br />
#'' Stroški v postopku niso nastali/so nastali ….. /o stroških postopka bo odločeno s posebnim sklepom''.«<br />
<p style="text-align: justify;"><br></p><br />
<p style="text-align: justify;">Če pa bi organ odločil, da se dovoljenje v celoti ali delno prekliče veljavnost, pa bi pomenilo, da dovoljenje v celoti (ali v delu) ne velja več in bi si ga morala stranka pridobiti na novo v celoti oziroma v delu, v katerem ne velja več. Preklic dovoljenja je ukrep, s katerim se odvzame pravica posamezniku ali organizaciji do opravljanja določene dejavnosti.&nbsp;Če se npr. dovoljenje prekliče, se izrek glasi:</p><br />
<p style="text-align: justify;">»1. ''AA d. d se prekliče veljavnost dovoljenja št. …. z dne …..''</p><br />
#'' AA d. d. mora v roku _________ po prejemu dokončne odločbe vrniti organu XX dovoljenje, št. … z dne ….''<br />
#'' V registru imetnikov dovoljenj/licenc, ki se vodi pri …… se dovoljenje/licenca izbriše.(če zakon določa)''<br />
#'' Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe. (če zakon določa)''<br />
#'' Stroški v postopku niso nastali/so nastali ….. /o stroških postopka bo odločeno s posebnim sklepom''.«<br />
<p style="text-align: justify;"><br></p><br />
<p style="text-align: justify;">Zakonska ureditev, ki ne določa jasnih pogojev za začasni in za trajni odvzem oziroma preklic dovoljenja/licence glede na posledice, ki nastanejo zaradi začasnega ali trajnega odvzema,&nbsp; je z vidika načela pravne varnosti, neustavna (prav tam, tč. 23). &nbsp;</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
[[Category:Roki]]<br />
[[Category:Pisnost/ustnost odločbe/sklepa]]<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Za%C4%8Dasen_odvzem_ali_trajen_preklic_dovoljenja&diff=41248Začasen odvzem ali trajen preklic dovoljenja2024-07-17T13:58:27Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Začasen odvzem ali trajen preklic dovoljenja - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 17. 7. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Ali lahko inšpektor, če mu poseben zakon daje podlago, izda ustno odločbo, ki poseže v izdano dovoljenje za neko dejavnost stranki? Lahko v izreku taka odločba začasno določa npr. omejitev dovoljenja?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">'''Upravna odločba''' je konkreten upravni akt, ki pomeni '''odločitev o posameznikovi pravici, pravni koristi ali obveznosti'''. Z odločbo se na temelju splošnega akta (predpisa) sprejeme konkretna odločitev na podlagi obstoječih ali preteklih dejstev glede določene ali vsaj določljive stranke in s ciljem vnaprejšnje ureditve stanja.</p><br />
<p style="text-align: justify;"><br></p><br />
<p style="text-align: justify;">Odločba se izda '''pisno'''. Izjemoma lahko pristojni organ v primerih, ki jih določa zakon, npr. 174. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1620 Zakona o letalstvu] (Zlet, Ur. l. RS, št. 18/2001 in nasl.), ki sicer povzema določbe ZUP, odloči tudi '''ustno''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]]) in sicer, kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu po četrti točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]. Organ, ki ustno odloči, lahko odredi, da se odločba takoj izvrši. Organ, ki je ustno odločil, mora stranki izdati pisno odločbo v osmih dneh od ustne odločitve ([[Zak:ZUP#211. .C4.8Dlen{{!}}211. člen ZUP]]), &nbsp;razen v primeru, ko področni zakon to določa drugače (npr.&nbsp; drugi odstavek 174. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1620 Zlet]), glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustna_odlo%C4%8Dba primer].</p><br />
<p style="text-align: justify;">Praviloma se odločba izda, ko je '''popolno ugotovljeno in dokazano dejansko stanje''', potrebno za aplikacijo prava na konkretne okoliščine primera, pri čemer mora biti stranki tudi dana možnost soudeležbe. Edina izjema od tega pravila je z namenom varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) t.i. '''začasna ali provizorna odločba''', s katero se posamezna vprašanja ali razmerja uredijo pred koncem postopka, če je to glede na okoliščine primera neogibno potrebno (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 614-615). V taki odločbi mora biti izrecno navedeno, da je začasna (prvi odstavek&nbsp;[[Zak:ZUP#221. .C4.8Dlen{{!}}221. člen ZUP]]), glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Delna_razveljavitev_za%C4%8Dasne_odlo%C4%8Dbe primer].&nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Postopki po uradni dolžnosti so uvedeni zaradi javnega interesa''' (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Javni_interes_v_upravnem_postopku primer]), da se npr. vzpostavi zakonito stanje (npr. da se prepove obratovanje letališča, če ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za njegovo varno obratovanje, ki mu je bilo dovoljeno z dovoljenjem (odločbo)). V skladu s [[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. členom ZUP]] je potrebno pred izdajo vsake odločbe ugotoviti '''vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev'''. Odločitve morajo temeljiti na resničnem dejanskem stanju (glej načelo materialne resnice – [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]), ki mu sledi izvedba načela zaslišanja stranke in izdaja odločbe, s tem pa zaključek postopka. Z odločbo (pisno ali ustno), v primeru, ko se stranki (zavezancu) nalaga obveznost, ker je bilo v postopku (po uradni dolžnosti) ugotovljeno, da (nič več) ne izpolnjuje pogojev, določenih z dovoljenjem (drugo odločbo), že po naravi stvari ne gre za ureditev razmerja pred koncem postopka, saj je v javnem interesu, da se postopek čimprej konča (npr. prepove dejavnost, naloži obveznost). Oziroma, povedano drugače, v primerih, ko se v postopku ugotavlja, ali so še izpolnjeni pogoji za izvajanje neke dejavnosti ali ne, ne gre za okoliščine, ko bi bilo potrebno izdati začasno odločbo, ampak je nujna takojšna izdaja odločbe (ko je ugotovljeno resnično dejansko stanje, da pogoji niso (več) izpolnjeni).</p><br />
<p style="text-align: justify;">O predmetu postopka se odloči v izreku. '''Izrek odločbe izraža njeno vsebino in je osrednji in najpomembnejši del odločbe&nbsp;- z njim se namreč odloči o pravici oziroma obveznosti stranke v upravni zadevi, ki je predmet postopka'''. Izrek mora biti '''popoln in določen''', če je potrebno, se lahko razdeli na več točk. V izreku se lahko v skladu z zakonom določijo tudi pogoji ali naloge, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. Če se z odločbo naloži kakšno dejanje, se določi v izreku tudi, v katerem roku ga je treba opraviti ([[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}213. člen ZUP]]) glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Natan%C4%8Dnost_izreka_odlo%C4%8Dbe primer] in tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zapis_pogojev_v_izrek_ali_obrazlo%C5%BEitev_odlo%C4%8Dbe/dovoljenja primer]. Samo izrek odločbe postane '''izvršljiv, dokončen ali pravnomočen''' (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 413; šesti odstavek&nbsp;[[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}213. člena ZUP]]). Izvršljivost praviloma nastopi s potekom izpolnitvenega ali paricijskega roka, ki je zaradi vezanosti na obseg materialnopravne pravice ali obveznosti po svoji naravi materialni rok (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nastop_izvr%C5%A1ljivosti_upravne_odlo%C4%8Dbe,_ki_priznava_pravico%3F primer]). Ključen v izreku je torej tudi rok za izpolnitev obveznosti (paricijski rok). Opredelitev roka za izpolnitev obveznosti določa stopnjo strogosti ukrepa in s tem materialnopravne obveznosti stranke, čeprav se rok določi po diskreciji, dani uradni osebi po ZUP (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Opredelitev_paricijskega_roka_za_stalno_oz._trajno_izpolnjevanje_obveznosti primer]). Izrek odločbe se recimo ne more nanašati na neko neobstoječe ali morebitno dejansko stanje, ampak je neizogibno vezan na obstoječa dejstva v času izdaje odločbe. Tudi, če je določen rok za odpravo nepravilnosti, to še ne pomeni, da dovoljenje po odpravi nepravilnosti &nbsp;zopet neomejeno velja.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Glede na vse do sedaj navedeno, gre v primeru, ko zakon predpisuje, da »se lahko&nbsp;dovoljenje takoj začasno odvzame ali v celoti ali delno prekliče njegovo veljavnost« za določbo, primerljivo npr. z določbo 104. člena veljavnega [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1620 Zlet], ki je bila uveljavljena s spremembo zakona v letu 2006 in se do danes ni spremenila, in določa: »Če agencija ali letalski nadzornik ugotovi, da letališče ne izpolnjuje več predpisanih pogojev iz&nbsp;103. člena&nbsp;tega zakona, mu lahko agencija obratovalno dovoljenje takoj začasno odvzame ali v celoti ali delno prekliče njegovo veljavnost.« &nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;">Primerljiva ureditev izhaja tudi iz ter 312. in 313. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6183 Zakona o zavarovalništvu] (ZZavar-1, Ur. l. RS, št. 93/15 in nasl.), ki ureja odvzem in pogojni odvzem dovoljenja ter 28. in 29. člena &nbsp;[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5760 Zakona o zasebnem varovanju] (ZZasV-1, Ur. l. RS , št.17/2011), ki določata pogoje za začasni, pogojni in trajni odvzem licence. Z začasnim odvzemom se namreč takoj prepreči, da bi imetniki dovoljenja/licence, ki kršijo zakonske določbe, nadaljevali s svojo dejavnostjo in s tem posegali v pravice tretjih oseb, s trajnim odvzemom dovoljenja/licence pa se prepreči, da bi imetnik dejavnost opravljal, ker za to ne izpolnjuje zakonskih pogojev (glej odločbo [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ODLU1194 US RS U-I-65/08-11] z dne 25. 9. 2008, tč. 22).</p><br />
<p style="text-align: justify;"><br></p><br />
<p style="text-align: justify;">Glede na navedeno, bi se torej izrek &nbsp;odločbe v primeru začasnega odvzema dovoljenja (odvisno od zakonskih določb) na primer glasil:</p><br />
<p style="text-align: justify;">»''1. AA d. d…, se začasno odvzame dovoljenje št. …. z dne …&nbsp; ''</p><br />
#'' Ukrep začasnega odvzema dovoljenja št. …. z dne … se izreče za ''''obdobje &nbsp;&nbsp;od vročitve te odločbe &nbsp;do ___.''<br />
#'' AA d. d. mora takoj po vročitvi te odločbe izročiti izdajatelju obratovalno dovoljenje, št. … z dne …. (če zakon določa)''<br />
#'' AA d. d. mora do _ narediti/izpolniti naslednje pogoje za obratovanje:''<br />
<p style="text-align: justify;">''- ….''</p><br />
<p style="text-align: justify;">''- …''</p><br />
<p style="text-align: justify;">''- … in &nbsp;(organ XX) obvestiti o izpolnitvi obveznosti/predložiti dokazila.''</p><br />
#'' Če izdajatelju AA d.d. ne izroči obratovalnega dovoljenja v določenem roku in ne izpolni v točki 4. izreka določenih pogojev, se mu dovoljenje odvzame. (če zakon določa)''<br />
#'' V registru imetnikov dovoljenj/licenc, ki se vodi pri …… se vpiše zaznamba datuma začasnega odvzema dovoljenja/licence.(če zakon določa)''<br />
#'' Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe. (če zakon določa)''<br />
#'' Stroški v postopku niso nastali/so nastali ….. /o stroških postopka bo odločeno s posebnim sklepom''.«<br />
<p style="text-align: justify;"><br></p><br />
<p style="text-align: justify;">Če pa bi organ odločil, da se dovoljenje v celoti ali delno prekliče veljavnost, pa bi pomenilo, da dovoljenje v celoti (ali v delu) ne velja več in bi si ga morala stranka pridobiti na novo v celoti oziroma v delu, v katerem ne velja več. Preklic dovoljenja je ukrep, s katerim se odvzame pravica posamezniku ali organizaciji do opravljanja določene dejavnosti.&nbsp;Če se npr. dovoljenje prekliče, se izrek glasi:</p><br />
<p style="text-align: justify;">»1. ''AA d. d se prekliče veljavnost dovoljenja št. …. z dne …..''</p><br />
#'' AA d. d. mora v roku _________ po prejemu dokončne odločbe vrniti organu XX dovoljenje, št. … z dne ….''<br />
#'' V registru imetnikov dovoljenj/licenc, ki se vodi pri …… se dovoljenje/licenca izbriše.(če zakon določa)''<br />
#'' Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe. (če zakon določa)''<br />
#'' Stroški v postopku niso nastali/so nastali ….. /o stroških postopka bo odločeno s posebnim sklepom''.«<br />
<p style="text-align: justify;"><br></p><br />
<p style="text-align: justify;">Zakonska ureditev, ki ne določa jasnih pogojev za začasni in za trajni odvzem oziroma preklic dovoljenja/licence glede na posledice, ki nastanejo zaradi začasnega ali trajnega odvzema,&nbsp; je z vidika načela pravne varnosti, neustavna (prav tam, tč. 23). &nbsp;</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Za%C4%8Dasen_odvzem_ali_trajen_preklic_dovoljenja&diff=41247Začasen odvzem ali trajen preklic dovoljenja2024-07-17T13:57:48Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Začasen odvzem ali trajen preklic dovoljenja - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 17. 7. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Ali lahko inšpektor, če mu poseben zakon daje podlago, izda ustno odločbo, ki poseže v izdano dovoljenje za neko dejavnost stranki? Lahko v izreku taka odločba začasno določa npr. omejitev dovoljenja?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">'''Upravna odločba''' je konkreten upravni akt, ki pomeni '''odločitev o posameznikovi pravici, pravni koristi ali obveznosti'''. Z odločbo se na temelju splošnega akta (predpisa) sprejeme konkretna odločitev na podlagi obstoječih ali preteklih dejstev glede določene ali vsaj določljive stranke in s ciljem vnaprejšnje ureditve stanja.</p><br />
<p style="text-align: justify;"><br></p><br />
<p style="text-align: justify;">Odločba se izda '''pisno'''. Izjemoma lahko pristojni organ v primerih, ki jih določa zakon, npr. 174. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1620 Zakona o letalstvu] (Zlet, Ur. l. RS, št. 18/2001 in nasl.), ki sicer povzema določbe ZUP, odloči tudi '''ustno''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]]) in sicer, kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu po četrti točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]. Organ, ki ustno odloči, lahko odredi, da se odločba takoj izvrši. Organ, ki je ustno odločil, mora stranki izdati pisno odločbo v osmih dneh od ustne odločitve ([[Zak:ZUP#211. .C4.8Dlen{{!}}211. člen ZUP]]), &nbsp;razen v primeru, ko področni zakon to določa drugače (npr.&nbsp; drugi odstavek 174. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1620 Zlet]), glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustna_odlo%C4%8Dba primer].</p><br />
<p style="text-align: justify;">Praviloma se odločba izda, ko je '''popolno ugotovljeno in dokazano dejansko stanje''', potrebno za aplikacijo prava na konkretne okoliščine primera, pri čemer mora biti stranki tudi dana možnost soudeležbe. Edina izjema od tega pravila je z namenom varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) t.i. '''začasna ali provizorna odločba''', s katero se posamezna vprašanja ali razmerja uredijo pred koncem postopka, če je to glede na okoliščine primera neogibno potrebno (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 614-615). V taki odločbi mora biti izrecno navedeno, da je začasna (prvi odstavek&nbsp;[[Zak:ZUP#221. .C4.8Dlen{{!}}221. člen ZUP]]), glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Delna_razveljavitev_za%C4%8Dasne_odlo%C4%8Dbe primer].&nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Postopki po uradni dolžnosti so uvedeni zaradi javnega interesa''' (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Javni_interes_v_upravnem_postopku primer]), da se npr. vzpostavi zakonito stanje (npr. da se prepove obratovanje letališča, če ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za njegovo varno obratovanje, ki mu je bilo dovoljeno z dovoljenjem (odločbo)). V skladu s [[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. členom ZUP]] je potrebno pred izdajo vsake odločbe ugotoviti '''vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev'''. Odločitve morajo temeljiti na resničnem dejanskem stanju (glej načelo materialne resnice – [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]), ki mu sledi izvedba načela zaslišanja stranke in izdaja odločbe, s tem pa zaključek postopka. Z odločbo (pisno ali ustno), v primeru, ko se stranki (zavezancu) nalaga obveznost, ker je bilo v postopku (po uradni dolžnosti) ugotovljeno, da (nič več) ne izpolnjuje pogojev, določenih z dovoljenjem (drugo odločbo), že po naravi stvari ne gre za ureditev razmerja pred koncem postopka, saj je v javnem interesu, da se postopek čimprej konča (npr. prepove dejavnost, naloži obveznost). Oziroma, povedano drugače, v primerih, ko se v postopku ugotavlja, ali so še izpolnjeni pogoji za izvajanje neke dejavnosti ali ne, ne gre za okoliščine, ko bi bilo potrebno izdati začasno odločbo, ampak je nujna takojšna izdaja odločbe (ko je ugotovljeno resnično dejansko stanje, da pogoji niso (več) izpolnjeni).</p><br />
<p style="text-align: justify;">O predmetu postopka se odloči v izreku. '''Izrek odločbe izraža njeno vsebino in je osrednji in najpomembnejši del odločbe&nbsp;- z njim se namreč odloči o pravici oziroma obveznosti stranke v upravni zadevi, ki je predmet postopka'''. Izrek mora biti '''popoln in določen''', če je potrebno, se lahko razdeli na več točk. V izreku se lahko v skladu z zakonom določijo tudi pogoji ali naloge, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. Če se z odločbo naloži kakšno dejanje, se določi v izreku tudi, v katerem roku ga je treba opraviti ([[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}213. člen ZUP]]) glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Natan%C4%8Dnost_izreka_odlo%C4%8Dbe primer] in tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zapis_pogojev_v_izrek_ali_obrazlo%C5%BEitev_odlo%C4%8Dbe/dovoljenja primer]. Samo izrek odločbe postane '''izvršljiv, dokončen ali pravnomočen''' (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 413; šesti odstavek&nbsp;[[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}213. člena ZUP]]). Izvršljivost praviloma nastopi s potekom izpolnitvenega ali paricijskega roka, ki je zaradi vezanosti na obseg materialnopravne pravice ali obveznosti po svoji naravi materialni rok (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nastop_izvr%C5%A1ljivosti_upravne_odlo%C4%8Dbe,_ki_priznava_pravico%3F primer]). Ključen v izreku je torej tudi rok za izpolnitev obveznosti (paricijski rok). Opredelitev roka za izpolnitev obveznosti določa stopnjo strogosti ukrepa in s tem materialnopravne obveznosti stranke, čeprav se rok določi po diskreciji, dani uradni osebi po ZUP (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Opredelitev_paricijskega_roka_za_stalno_oz._trajno_izpolnjevanje_obveznosti primer]). Izrek odločbe se recimo ne more nanašati na neko neobstoječe ali morebitno dejansko stanje, ampak je neizogibno vezan na obstoječa dejstva v času izdaje odločbe. Tudi, če je določen rok za odpravo nepravilnosti, to še ne pomeni, da dovoljenje po odpravi nepravilnosti &nbsp;zopet neomejeno velja.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Glede na vse do sedaj navedeno, gre v primeru, ko zakon predpisuje, da »se lahko&nbsp;dovoljenje takoj začasno odvzame ali v celoti ali delno prekliče njegovo veljavnost« za določbo, primerljivo npr. z določbo 104. člena veljavnega [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1620 Zlet], ki je bila uveljavljena s spremembo zakona v letu 2006 in se do danes ni spremenila, in določa: »Če agencija ali letalski nadzornik ugotovi, da letališče ne izpolnjuje več predpisanih pogojev iz&nbsp;103. člena&nbsp;tega zakona, mu lahko agencija obratovalno dovoljenje takoj začasno odvzame ali v celoti ali delno prekliče njegovo veljavnost.« &nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;">Primerljiva ureditev izhaja tudi iz ter 312. in 313. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6183 Zakona o zavarovalništvu] (ZZavar-1, Ur. l. RS, št. 93/15 in nasl.), ki ureja odvzem in pogojni odvzem dovoljenja ter 28. in 29. člena &nbsp;[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5760 Zakona o zasebnem varovanju] (ZZasV-1, Ur. l. RS , št.17/2011), ki določata pogoje za začasni, pogojni in trajni odvzem licence. Z začasnim odvzemom se namreč takoj prepreči, da bi imetniki dovoljenja/licence, ki kršijo zakonske določbe, nadaljevali s svojo dejavnostjo in s tem posegali v pravice tretjih oseb, s trajnim odvzemom dovoljenja/licence pa se prepreči, da bi imetnik dejavnost opravljal, ker za to ne izpolnjuje zakonskih pogojev (glej odločbo [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ODLU1194 US RS U-I-65/08-11] z dne 25. 9. 2008, tč. 22).</p><br />
<p style="text-align: justify;"><br></p><br />
<p style="text-align: justify;">Glede na navedeno, bi se torej izrek &nbsp;odločbe v primeru začasnega odvzema dovoljenja (odvisno od zakonskih določb) na primer glasil:</p><br />
<p style="text-align: justify;">»''1. AA d. d…, se začasno odvzame dovoljenje št. …. z dne …&nbsp; ''</p><br />
#'' Ukrep začasnega odvzema dovoljenja št. …. z dne … se izreče za ''''obdobje &nbsp;&nbsp;od vročitve te odločbe &nbsp;do ___.''<br />
#'' AA d. d. mora takoj po vročitvi te odločbe izročiti izdajatelju obratovalno dovoljenje, št. … z dne …. (če zakon določa)''<br />
#'' AA d. d. mora do _________________ narediti/izpolniti naslednje pogoje za obratovanje:''<br />
<p style="text-align: justify;">''- ….''</p><br />
<p style="text-align: justify;">''- …''</p><br />
<p style="text-align: justify;">''- … in &nbsp;(organ XX) obvestiti o izpolnitvi obveznosti/predložiti dokazila.''</p><br />
#'' Če izdajatelju AA d.d. ne izroči obratovalnega dovoljenja v določenem roku in ne izpolni v točki 4. izreka določenih pogojev, se mu dovoljenje odvzame. (če zakon določa)''<br />
#'' V registru imetnikov dovoljenj/licenc, ki se vodi pri …… se vpiše zaznamba datuma začasnega odvzema dovoljenja/licence.(če zakon določa)''<br />
#'' Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe. (če zakon določa)''<br />
#'' Stroški v postopku niso nastali/so nastali ….. /o stroških postopka bo odločeno s posebnim sklepom''.«<br />
<p style="text-align: justify;"><br></p><br />
<p style="text-align: justify;">Če pa bi organ odločil, da se dovoljenje v celoti ali delno prekliče veljavnost, pa bi pomenilo, da dovoljenje v celoti (ali v delu) ne velja več in bi si ga morala stranka pridobiti na novo v celoti oziroma v delu, v katerem ne velja več. Preklic dovoljenja je ukrep, s katerim se odvzame pravica posamezniku ali organizaciji do opravljanja določene dejavnosti.&nbsp;Če se npr. dovoljenje prekliče, se izrek glasi:</p><br />
<p style="text-align: justify;">»1. ''AA d. d se prekliče veljavnost dovoljenja št. …. z dne …..''</p><br />
#'' AA d. d. mora v roku _________ po prejemu dokončne odločbe vrniti organu XX dovoljenje, št. … z dne ….''<br />
#'' V registru imetnikov dovoljenj/licenc, ki se vodi pri …… se dovoljenje/licenca izbriše.(če zakon določa)''<br />
#'' Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe. (če zakon določa)''<br />
#'' Stroški v postopku niso nastali/so nastali ….. /o stroških postopka bo odločeno s posebnim sklepom''.«<br />
<p style="text-align: justify;"><br></p><br />
<p style="text-align: justify;">Zakonska ureditev, ki ne določa jasnih pogojev za začasni in za trajni odvzem oziroma preklic dovoljenja/licence glede na posledice, ki nastanejo zaradi začasnega ali trajnega odvzema,&nbsp; je z vidika načela pravne varnosti, neustavna (prav tam, tč. 23). &nbsp;</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Za%C4%8Dasen_odvzem_ali_trajen_preklic_dovoljenja&diff=41246Začasen odvzem ali trajen preklic dovoljenja2024-07-17T13:56:06Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Začasen odvzem ali trajen preklic dovoljenja - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 17. 7. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Ali lahko inšpektor, če mu poseben zakon daje podlago, izda ustno odločbo, ki poseže v izdano dovoljenje za neko dejavnost stranki? Lahko v izreku taka odločba začasno določa npr. omejitev dovoljenja?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">'''Upravna odločba''' je konkreten upravni akt, ki pomeni '''odločitev o posameznikovi pravici, pravni koristi ali obveznosti'''. Z odločbo se na temelju splošnega akta (predpisa) sprejeme konkretna odločitev na podlagi obstoječih ali preteklih dejstev glede določene ali vsaj določljive stranke in s ciljem vnaprejšnje ureditve stanja.</p><br />
<p style="text-align: justify;"><br></p><br />
<p style="text-align: justify;">Odločba se izda '''pisno'''. Izjemoma lahko pristojni organ v primerih, ki jih določa zakon, npr. 174. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1620 Zakona o letalstvu] (Zlet, Ur. l. RS, št. 18/2001 in nasl.), ki sicer povzema določbe ZUP, odloči tudi '''ustno''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]]) in sicer, kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu po četrti točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]. Organ, ki ustno odloči, lahko odredi, da se odločba takoj izvrši. Organ, ki je ustno odločil, mora stranki izdati pisno odločbo v osmih dneh od ustne odločitve ([[Zak:ZUP#211. .C4.8Dlen{{!}}211. člen ZUP]]), &nbsp;razen v primeru, ko področni zakon to določa drugače (npr.&nbsp; drugi odstavek 174. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1620 Zlet]), glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustna_odlo%C4%8Dba primer].</p><br />
<p style="text-align: justify;">Praviloma se odločba izda, ko je '''popolno ugotovljeno in dokazano dejansko stanje''', potrebno za aplikacijo prava na konkretne okoliščine primera, pri čemer mora biti stranki tudi dana možnost soudeležbe. Edina izjema od tega pravila je z namenom varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) t.i. '''začasna ali provizorna odločba''', s katero se posamezna vprašanja ali razmerja uredijo pred koncem postopka, če je to glede na okoliščine primera neogibno potrebno (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 614-615). V taki odločbi mora biti izrecno navedeno, da je začasna (prvi odstavek&nbsp;[[Zak:ZUP#221. .C4.8Dlen{{!}}221. člen ZUP]]), glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Delna_razveljavitev_za%C4%8Dasne_odlo%C4%8Dbe primer].&nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''Postopki po uradni dolžnosti so uvedeni zaradi javnega interesa''' (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Javni_interes_v_upravnem_postopku primer]), da se npr. vzpostavi zakonito stanje (npr. da se prepove obratovanje letališča, če ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za njegovo varno obratovanje, ki mu je bilo dovoljeno z dovoljenjem (odločbo)). V skladu s [[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. členom ZUP]] je potrebno pred izdajo vsake odločbe ugotoviti '''vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev'''. Odločitve morajo temeljiti na resničnem dejanskem stanju (glej načelo materialne resnice – [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]), ki mu sledi izvedba načela zaslišanja stranke in izdaja odločbe, s tem pa zaključek postopka. Z odločbo (pisno ali ustno), v primeru, ko se stranki (zavezancu) nalaga obveznost, ker je bilo v postopku (po uradni dolžnosti) ugotovljeno, da (nič več) ne izpolnjuje pogojev, določenih z dovoljenjem (drugo odločbo), že po naravi stvari ne gre za ureditev razmerja pred koncem postopka, saj je v javnem interesu, da se postopek čimprej konča (npr. prepove dejavnost, naloži obveznost). Oziroma, povedano drugače, v primerih, ko se v postopku ugotavlja, ali so še izpolnjeni pogoji za izvajanje neke dejavnosti ali ne, ne gre za okoliščine, ko bi bilo potrebno izdati začasno odločbo, ampak je nujna takojšna izdaja odločbe (ko je ugotovljeno resnično dejansko stanje, da pogoji niso (več) izpolnjeni).</p><br />
<p style="text-align: justify;">O predmetu postopka se odloči v izreku. '''Izrek odločbe izraža njeno vsebino in je osrednji in najpomembnejši del odločbe&nbsp;- z njim se namreč odloči o pravici oziroma obveznosti stranke v upravni zadevi, ki je predmet postopka'''. Izrek mora biti '''popoln in določen''', če je potrebno, se lahko razdeli na več točk. V izreku se lahko v skladu z zakonom določijo tudi pogoji ali naloge, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. Če se z odločbo naloži kakšno dejanje, se določi v izreku tudi, v katerem roku ga je treba opraviti ([[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}213. člen ZUP]]) glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Natan%C4%8Dnost_izreka_odlo%C4%8Dbe primer] in tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zapis_pogojev_v_izrek_ali_obrazlo%C5%BEitev_odlo%C4%8Dbe/dovoljenja primer]. Samo izrek odločbe postane '''izvršljiv, dokončen ali pravnomočen''' (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 413; šesti odstavek&nbsp;[[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}213. člena ZUP]]). Izvršljivost praviloma nastopi s potekom izpolnitvenega ali paricijskega roka, ki je zaradi vezanosti na obseg materialnopravne pravice ali obveznosti po svoji naravi materialni rok (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nastop_izvr%C5%A1ljivosti_upravne_odlo%C4%8Dbe,_ki_priznava_pravico%3F primer]). Ključen v izreku je torej tudi rok za izpolnitev obveznosti (paricijski rok). Opredelitev roka za izpolnitev obveznosti določa stopnjo strogosti ukrepa in s tem materialnopravne obveznosti stranke, čeprav se rok določi po diskreciji, dani uradni osebi po ZUP (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Opredelitev_paricijskega_roka_za_stalno_oz._trajno_izpolnjevanje_obveznosti primer]). Izrek odločbe se recimo ne more nanašati na neko neobstoječe ali morebitno dejansko stanje, ampak je neizogibno vezan na obstoječa dejstva v času izdaje odločbe. Tudi, če je določen rok za odpravo nepravilnosti, to še ne pomeni, da dovoljenje po odpravi nepravilnosti &nbsp;zopet neomejeno velja.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Glede na vse do sedaj navedeno, gre v primeru, ko zakon predpisuje, da »se lahko&nbsp;dovoljenje takoj začasno odvzame ali v celoti ali delno prekliče njegovo veljavnost« za določbo, primerljivo npr. z določbo 104. člena veljavnega [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1620 Zlet], ki je bila uveljavljena s spremembo zakona v letu 2006 in se do danes ni spremenila, in določa: »Če agencija ali letalski nadzornik ugotovi, da letališče ne izpolnjuje več predpisanih pogojev iz&nbsp;103. člena&nbsp;tega zakona, mu lahko agencija obratovalno dovoljenje takoj začasno odvzame ali v celoti ali delno prekliče njegovo veljavnost.« &nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;">Primerljiva ureditev izhaja tudi iz ter 312. in 313. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6183 Zakona o zavarovalništvu] (ZZavar-1, Ur. l. RS, št. 93/15 in nasl.), ki ureja odvzem in pogojni odvzem dovoljenja ter 28. in 29. člena &nbsp;[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5760 Zakona o zasebnem varovanju] (ZZasV-1, Ur. l. RS , št.17/2011), ki določata pogoje za začasni, pogojni in trajni odvzem licence. Z začasnim odvzemom se namreč takoj prepreči, da bi imetniki dovoljenja/licence, ki kršijo zakonske določbe, nadaljevali s svojo dejavnostjo in s tem posegali v pravice tretjih oseb, s trajnim odvzemom dovoljenja/licence pa se prepreči, da bi imetnik dejavnost opravljal, ker za to ne izpolnjuje zakonskih pogojev (glej odločbo [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ODLU1194 US RS U-I-65/08-11] z dne 25. 9. 2008, tč. 22).</p><br />
<p style="text-align: justify;"><br></p><br />
<p style="text-align: justify;">Glede na navedeno, bi se torej izrek &nbsp;odločbe v primeru začasnega odvzema dovoljenja (odvisno od zakonskih določb) na primer glasil:</p><br />
<p style="text-align: justify;">»''1. AA d. d…, se začasno odvzame dovoljenje št. …. z dne …&nbsp; ''</p><br />
#'' Ukrep začasnega odvzema dovoljenja št. …. z dne … se izreče za ''''obdobje &nbsp;&nbsp;od vročitve te odločbe &nbsp;do ___________________.''<br />
#'' AA d. d. mora takoj po vročitvi te odločbe izročiti izdajatelju obratovalno dovoljenje, št. … z dne …. (če zakon določa)''<br />
#'' AA d. d. mora do _________________ narediti/izpolniti naslednje pogoje za obratovanje:''<br />
<p style="text-align: justify;">''- ….''</p><br />
<p style="text-align: justify;">''- …''</p><br />
<p style="text-align: justify;">''- … in ________ (organ XX) obvestiti o izpolnitvi obveznosti/predložiti dokazila.''</p><br />
#'' Če izdajatelju AA d.d. ne izroči obratovalnega dovoljenja v določenem roku in ne izpolni v točki 4. izreka določenih pogojev, se mu dovoljenje odvzame. (če zakon določa)''<br />
#'' V registru imetnikov dovoljenj/licenc, ki se vodi pri …… se vpiše zaznamba datuma začasnega odvzema dovoljenja/licence.(če zakon določa)''<br />
#'' Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe. (če zakon določa)''<br />
#'' Stroški v postopku niso nastali/so nastali ….. /o stroških postopka bo odločeno s posebnim sklepom''.«<br />
<p style="text-align: justify;"><br></p><br />
<p style="text-align: justify;">Če pa bi organ odločil, da se dovoljenje v celoti ali delno prekliče veljavnost, pa bi pomenilo, da dovoljenje v celoti (ali v delu) ne velja več in bi si ga morala stranka pridobiti na novo v celoti oziroma v delu, v katerem ne velja več. Preklic dovoljenja je ukrep, s katerim se odvzame pravica posamezniku ali organizaciji do opravljanja določene dejavnosti.&nbsp;Če se npr. dovoljenje prekliče, se izrek glasi:</p><br />
<p style="text-align: justify;">»1. ''AA d. d se prekliče veljavnost dovoljenja št. …. z dne …..''</p><br />
#'' AA d. d. mora v roku _________ po prejemu dokončne odločbe vrniti organu XX dovoljenje, št. … z dne ….''<br />
#'' V registru imetnikov dovoljenj/licenc, ki se vodi pri …… se dovoljenje/licenca izbriše.(če zakon določa)''<br />
#'' Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe. (če zakon določa)''<br />
#'' Stroški v postopku niso nastali/so nastali ….. /o stroških postopka bo odločeno s posebnim sklepom''.«<br />
<p style="text-align: justify;"><br></p><br />
<p style="text-align: justify;">Zakonska ureditev, ki ne določa jasnih pogojev za začasni in za trajni odvzem oziroma preklic dovoljenja/licence glede na posledice, ki nastanejo zaradi začasnega ali trajnega odvzema,&nbsp; je z vidika načela pravne varnosti, neustavna (prav tam, tč. 23). &nbsp;</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Za%C4%8Dasen_odvzem_ali_trajen_preklic_dovoljenja&diff=41245Začasen odvzem ali trajen preklic dovoljenja2024-07-17T13:54:24Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Začasen odvzem ali trajen preklic dovoljenja - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 17. 7. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Ali lahko inšpektor, če mu poseben zakon daje podlago, izda ustno odločbo, ki poseže v izdano dovoljenje za neko dejavnost stranki? Lahko v izreku taka odločba začasno določa npr. omejitev dovoljenja?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >'''Upravna odločba''' je konkreten upravni akt, ki pomeni '''odločitev o posameznikovi pravici, pravni koristi ali obveznosti'''. Z odločbo se na temelju splošnega akta (predpisa) sprejeme konkretna odločitev na podlagi obstoječih ali preteklih dejstev glede določene ali vsaj določljive stranke in s ciljem vnaprejšnje ureditve stanja.</p><p style="text-align: justify;" ><br></p><p style="text-align: justify;" >Odločba se izda '''pisno'''. Izjemoma lahko pristojni organ v primerih, ki jih določa zakon, npr. 174. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1620 Zakona o letalstvu] (Zlet, Ur. l. RS, št. 18/2001 in nasl.), ki sicer povzema določbe ZUP, odloči tudi '''ustno''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]]) in sicer, kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu po četrti točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]. Organ, ki ustno odloči, lahko odredi, da se odločba takoj izvrši. Organ, ki je ustno odločil, mora stranki izdati pisno odločbo v osmih dneh od ustne odločitve ([[Zak:ZUP#211. .C4.8Dlen{{!}}211. člen ZUP]]), &nbsp;razen v primeru, ko področni zakon to določa drugače (npr.&nbsp; drugi odstavek 174. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1620 Zlet]), glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustna_odlo%C4%8Dba primer].</p><p style="text-align: justify;" >Praviloma se odločba izda, ko je '''popolno ugotovljeno in dokazano dejansko stanje''', potrebno za aplikacijo prava na konkretne okoliščine primera, pri čemer mora biti stranki tudi dana možnost soudeležbe. Edina izjema od tega pravila je z namenom varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) t.i. '''začasna ali provizorna odločba''', s katero se posamezna vprašanja ali razmerja uredijo pred koncem postopka, če je to glede na okoliščine primera neogibno potrebno (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 614-615). V taki odločbi mora biti izrecno navedeno, da je začasna (prvi odstavek&nbsp;[[Zak:ZUP#221. .C4.8Dlen{{!}}221. člen ZUP]]), glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Delna_razveljavitev_za%C4%8Dasne_odlo%C4%8Dbe primer].&nbsp;</p><p style="text-align: justify;" >'''Postopki po uradni dolžnosti so uvedeni zaradi javnega interesa''' (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Javni_interes_v_upravnem_postopku primer]), da se npr. vzpostavi zakonito stanje (npr. da se prepove obratovanje letališča, če ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za njegovo varno obratovanje, ki mu je bilo dovoljeno z dovoljenjem (odločbo)). V skladu s [[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. členom ZUP]] je potrebno pred izdajo vsake odločbe ugotoviti '''vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev'''. Odločitve morajo temeljiti na resničnem dejanskem stanju (glej načelo materialne resnice – [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]), ki mu sledi izvedba načela zaslišanja stranke in izdaja odločbe, s tem pa zaključek postopka. Z odločbo (pisno ali ustno), v primeru, ko se stranki (zavezancu) nalaga obveznost, ker je bilo v postopku (po uradni dolžnosti) ugotovljeno, da (nič več) ne izpolnjuje pogojev, določenih z dovoljenjem (drugo odločbo), že po naravi stvari ne gre za ureditev razmerja pred koncem postopka, saj je v javnem interesu, da se postopek čimprej konča (npr. prepove dejavnost, naloži obveznost). Oziroma, povedano drugače, v primerih, ko se v postopku ugotavlja, ali so še izpolnjeni pogoji za izvajanje neke dejavnosti ali ne, ne gre za okoliščine, ko bi bilo potrebno izdati začasno odločbo, ampak je nujna takojšna izdaja odločbe (ko je ugotovljeno resnično dejansko stanje, da pogoji niso (več) izpolnjeni).</p><p style="text-align: justify;" >O predmetu postopka se odloči v izreku. '''Izrek odločbe izraža njeno vsebino in je osrednji in najpomembnejši del odločbe&nbsp;- z njim se namreč odloči o pravici oziroma obveznosti stranke v upravni zadevi, ki je predmet postopka'''. Izrek mora biti '''popoln in določen''', če je potrebno, se lahko razdeli na več točk. V izreku se lahko v skladu z zakonom določijo tudi pogoji ali naloge, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. Če se z odločbo naloži kakšno dejanje, se določi v izreku tudi, v katerem roku ga je treba opraviti ([[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}213. člen ZUP]]) glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Natan%C4%8Dnost_izreka_odlo%C4%8Dbe primer] in tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zapis_pogojev_v_izrek_ali_obrazlo%C5%BEitev_odlo%C4%8Dbe/dovoljenja primer]. Samo izrek odločbe postane '''izvršljiv, dokončen ali pravnomočen''' (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 413; šesti odstavek&nbsp;[[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}213. člena ZUP]]). Izvršljivost praviloma nastopi s potekom izpolnitvenega ali paricijskega roka, ki je zaradi vezanosti na obseg materialnopravne pravice ali obveznosti po svoji naravi materialni rok (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nastop_izvr%C5%A1ljivosti_upravne_odlo%C4%8Dbe,_ki_priznava_pravico%3F primer]). Ključen v izreku je torej tudi rok za izpolnitev obveznosti (paricijski rok). Opredelitev roka za izpolnitev obveznosti določa stopnjo strogosti ukrepa in s tem materialnopravne obveznosti stranke, čeprav se rok določi po diskreciji, dani uradni osebi po ZUP (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Opredelitev_paricijskega_roka_za_stalno_oz._trajno_izpolnjevanje_obveznosti primer]). Izrek odločbe se recimo ne more nanašati na neko neobstoječe ali morebitno dejansko stanje, ampak je neizogibno vezan na obstoječa dejstva v času izdaje odločbe. Tudi, če je določen rok za odpravo nepravilnosti, to še ne pomeni, da dovoljenje po odpravi nepravilnosti &nbsp;zopet neomejeno velja.</p><p style="text-align: justify;" >Glede na vse do sedaj navedeno, gre v primeru, ko zakon predpisuje, da »se lahko&nbsp;dovoljenje takoj začasno odvzame ali v celoti ali delno prekliče njegovo veljavnost« za določbo, primerljivo npr. z določbo 104. člena veljavnega [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1620 Zlet], ki je bila uveljavljena s spremembo zakona v letu 2006 in se do danes ni spremenila, in določa: »Če agencija ali letalski nadzornik ugotovi, da letališče ne izpolnjuje več predpisanih pogojev iz&nbsp;103. člena&nbsp;tega zakona, mu lahko agencija obratovalno dovoljenje takoj začasno odvzame ali v celoti ali delno prekliče njegovo veljavnost.« &nbsp;</p><p style="text-align: justify;" >Primerljiva ureditev izhaja tudi iz ter 312. in 313. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6183 Zakona o zavarovalništvu] (ZZavar-1, Ur. l. RS, št. 93/15 in nasl.), ki ureja odvzem in pogojni odvzem dovoljenja ter 28. in 29. člena &nbsp;[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5760 Zakona o zasebnem varovanju] (ZZasV-1, Ur. l. RS , št.17/2011), ki določata pogoje za začasni, pogojni in trajni odvzem licence. Z začasnim odvzemom se namreč takoj prepreči, da bi imetniki dovoljenja/licence, ki kršijo zakonske določbe, nadaljevali s svojo dejavnostjo in s tem posegali v pravice tretjih oseb, s trajnim odvzemom dovoljenja/licence pa se prepreči, da bi imetnik dejavnost opravljal, ker za to ne izpolnjuje zakonskih pogojev (glej odločbo [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ODLU1194 US RS U-I-65/08-11] z dne 25. 9. 2008, tč. 22).</p><p style="text-align: justify;" ><br></p><p style="text-align: justify;" >Glede na navedeno, bi se torej izrek &nbsp;odločbe v primeru začasnega odvzema dovoljenja (odvisno od zakonskih določb) na primer glasil:</p><p style="text-align: justify;" >»''1. AA d. d…, se začasno odvzame dovoljenje št. …. z dne …&nbsp; ''</p><br />
#'' Ukrep začasnega odvzema dovoljenja št. …. z dne … se izreče za ''''obdobje &nbsp;&nbsp;od vročitve te odločbe &nbsp;do ___________________.''<br />
#'' AA d. d. mora takoj po vročitvi te odločbe izročiti izdajatelju obratovalno dovoljenje, št. … z dne …. (če zakon določa)''<br />
#'' AA d. d. mora do _________________ narediti/izpolniti naslednje pogoje za obratovanje:''<br />
<p style="text-align: justify;" >''- ….''</p><p style="text-align: justify;" >''- …''</p><p style="text-align: justify;" >''- … in ________ (organ XX) obvestiti o izpolnitvi obveznosti/predložiti dokazila.''</p><br />
#'' Če izdajatelju AA d.d. ne izroči obratovalnega dovoljenja v določenem roku in ne izpolni v točki 4. izreka določenih pogojev, se mu dovoljenje odvzame. (če zakon določa)''<br />
#'' V registru imetnikov dovoljenj/licenc, ki se vodi pri …… se vpiše zaznamba datuma začasnega odvzema dovoljenja/licence.(če zakon določa)''<br />
#'' Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe. (če zakon določa)''<br />
#'' Stroški v postopku niso nastali/so nastali ….. /o stroških postopka bo odločeno s posebnim sklepom''.«<br />
<p style="text-align: justify;" ><br></p><p style="text-align: justify;" >Če pa bi organ odločil, da se dovoljenje v celoti ali delno prekliče veljavnost, pa bi pomenilo, da dovoljenje v celoti (ali v delu) ne velja več in bi si ga morala stranka pridobiti na novo v celoti oziroma v delu, v katerem ne velja več. Preklic dovoljenja je ukrep, s katerim se odvzame pravica posamezniku ali organizaciji do opravljanja določene dejavnosti.&nbsp;Če se npr. dovoljenje prekliče, se izrek glasi:</p><p style="text-align: justify;" >»1. ''AA d. d se prekliče veljavnost dovoljenja št. …. z dne …..''</p><br />
#'' AA d. d. mora v roku _________ po prejemu dokončne odločbe vrniti organu XX dovoljenje, št. … z dne ….''<br />
#'' V registru imetnikov dovoljenj/licenc, ki se vodi pri …… se dovoljenje/licenca izbriše.(če zakon določa)''<br />
#'' Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe. (če zakon določa)''<br />
#'' Stroški v postopku niso nastali/so nastali ….. /o stroških postopka bo odločeno s posebnim sklepom''.«<br />
<p style="text-align: justify;" ><br></p><p style="text-align: justify;" >Zakonska ureditev, ki ne določa jasnih pogojev za začasni in za trajni odvzem oziroma preklic dovoljenja/licence glede na posledice, ki nastanejo zaradi začasnega ali trajnega odvzema,&nbsp; je z vidika načela pravne varnosti, neustavna (prav tam, tč. 23). &nbsp;</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Za%C4%8Dasen_odvzem_ali_trajen_preklic_dovoljenja&diff=41244Začasen odvzem ali trajen preklic dovoljenja2024-07-17T13:32:17Z<p>GL73551: /* Vprašanje: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Začasen odvzem ali trajen preklic dovoljenja - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 17. 7. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>Ali lahko inšpektor, če mu poseben zakon daje podlago, izda ustno odločbo, ki poseže v izdano dovoljenje za neko dejavnost stranki? Lahko v izreku taka odločba začasno določa npr. omejitev dovoljenja?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo odgovora <br><br />
<br />
<br><br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Za%C4%8Dasen_odvzem_ali_trajen_preklic_dovoljenja&diff=41243Začasen odvzem ali trajen preklic dovoljenja2024-07-17T13:31:26Z<p>GL73551: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Začasen odvzem ali trajen preklic dovoljenja - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 17. 7. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo vprašanja<br><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo odgovora <br><br />
<br />
<br><br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Za%C4%8Dasen_odvzem_ali_trajen_preklic_dovoljenja&diff=41242Začasen odvzem ali trajen preklic dovoljenja2024-07-17T13:30:23Z<p>GL73551: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 17. 7. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo vprašanja<br><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo odgovora <br><br />
<br />
<br><br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Za%C4%8Dasen_odvzem_ali_trajen_preklic_dovoljenja&diff=41241Začasen odvzem ali trajen preklic dovoljenja2024-07-17T13:28:58Z<p>GL73551: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' x. x. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo vprašanja<br><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo odgovora <br><br />
<br />
<br><br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Prito%C5%BEba_zoper_sklep_o_ustavitvi_postopka_po_28._%C4%8Dlenu_ZIN&diff=40531Pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka po 28. členu ZIN2024-05-24T09:54:03Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka po 28. členu ZIN - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 24. 5. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>'''Ali je zoper sklep o ustaviti postopka, ki se navede v zapisnik &nbsp;o inšpekcijskem ogledu (28. člen ZIN) dovoljena pritožba?'''</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">Upravni postopek začet po uradni dolžnosti se po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]&nbsp;lahko '''ustavi s sklepom. '''Tak sklep procesno zaključi postopek, ker ni podlag za naložitev obveznosti z odločbo, toda izda se po meritorni presoji dejstev primera. Peta točka navedenega člena določa, da je zoper sklep, s katerim se postopek ustavi, '''dovoljena pritožba''', razen če ni dovoljena pritožba zoper odločbo organa, ki je sklep izdal (drugi odstavek [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člena ZUP]]). Sklep o ustaviti postopka je procesni akt, ki pomeni formalni konec postopka, zato je tak sklep mogoče izpodbijati tudi v upravnem sporu (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 62). [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru](ZIN; Ur. l. RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14)&nbsp;kot specialnejši zakon pa v &nbsp;28. členu določa, da v primeru, ko je v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, '''da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa''', inšpektor postopek '''ustavi '''&nbsp;'''s sklepom ali v obliki zapisa o ustavitvi postopka na koncu zapisnika o inšpekcijskem pregledu''', v primeru vzorčenja pa se to navede na spremni dopis, ko je zavezancu poslan izvid analize. V obrazložitvi sklepa, oziroma v zapisniku, inšpektor navede obseg opravljenega nadzora in razloge za ustavitev postopka. ZIN v takem primeru od inšpektorja ne terja enakega procesnega ravnanja, kot v primeru, kadar ugotovi neskladnosti, inšpektorju daje možnost (zaradi učinkovitosti in racionalnosti), da postopek ustavi v obliki zapisa s kratkim in jedrnatim opisom ugotovitev, na koncu zapisnika (več o tem Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 28. členu ZIN).</p><br />
<p style="text-align: justify;">[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5172 ZIN] '''glede pritožbe na sklep''' '''v obliki zapisa o ustavitvi postopka na koncu zapisnika o inšpekcijskem pregledu''', '''ne vsebuje posebnih pravil''', ki bi urejala pritožbo ali druga pravna sredstva (prav tam). Glede na to, da se je s '''sklepom inšpektorja''', da se postopek ustavi, postopek '''dejansko končal''', se šteje, da je bil izdan akt, s katerim se je postopek končal. Posledično je '''zoper sklep o ustavitvi postopka''', ki je naveden '''v zapisniku,''' v skladu z 28. členom [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5172 ZIN], '''dovoljena pritožba''', saj je ta '''dovoljena zoper vse akte (ne glede na njihovo obliko ali poimenovanje), s katerimi se postopek konča'''. Na ta način, torej z zapisom v zapisniku je upravni akt izdan, saj je ustavitev postopka izrek sklepa kot vrsta posamičnega upravnega akta, čeprav je ta v poenostavljeni formi zapisnika (torej se postopek ustavi s samostojnim sklepom po&nbsp;[[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]] ali po ZIN na zapisnik oz. z uradnim zaznamkom, še vedno pa gre za sklep) - glej tudi primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Stranski_udele%C5%BEenci_in_u%C4%8Dinkovitost_postopka Stranski udeleženci in učinkovitost postopka ]. Torej, ali gre za '''akt, ki ga je mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi ali ne, je bistvena njegova vsebina in ne forma''' - glej tudi primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_narava_%22potrdila%22_po_podro%C4%8Dnem_zakonu Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_narava_dokumenta,_ki_nima_naslova_odlo%C4%8Dba_oz._sklep Pravna narava dokumenta, ki nima naslova odločba oz. sklep ].</p><br />
[[Category:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]<br />
[[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]<br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Prito%C5%BEba_zoper_sklep_o_ustavitvi_postopka_po_28._%C4%8Dlenu_ZIN&diff=40530Pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka po 28. členu ZIN2024-05-24T09:52:44Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka po 28. členu ZIN - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 24. 5. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>'''Ali je zoper sklep o ustaviti postopka, ki se navede v zapisnik &nbsp;o inšpekcijskem ogledu (28. člen ZIN) dovoljena pritožba?'''</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >Upravni postopek začet po uradni dolžnosti se po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]&nbsp;lahko '''ustavi s sklepom. '''Tak sklep procesno zaključi postopek, ker ni podlag za naložitev obveznosti z odločbo, toda izda se po meritorni presoji dejstev primera. Peta točka navedenega člena določa, da je zoper sklep, s katerim se postopek ustavi, '''dovoljena pritožba''', razen če ni dovoljena pritožba zoper odločbo organa, ki je sklep izdal (drugi odstavek [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člena ZUP]]). Sklep o ustaviti postopka je procesni akt, ki pomeni formalni konec postopka, zato je tak sklep mogoče izpodbijati tudi v upravnem sporu (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 62). [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru](ZIN; Ur. l. RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14)&nbsp;kot specialnejši zakon pa v &nbsp;28. členu določa, da v primeru, ko je v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, '''da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa''', inšpektor postopek '''ustavi '''&nbsp;'''s sklepom ali v obliki zapisa o ustavitvi postopka na koncu zapisnika o inšpekcijskem pregledu''', v primeru vzorčenja pa se to navede na spremni dopis, ko je zavezancu poslan izvid analize. V obrazložitvi sklepa oziroma v zapisniku inšpektor navede obseg opravljenega nadzora in razloge za ustavitev postopka. ZIN v takem primeru od inšpektorja ne terja enakega procesnega ravnanja, kot v primeru, kadar ugotovi neskladnosti, inšpektorju daje možnost (zaradi učinkovitosti in racionalnosti), da postopek ustavi v obliki zapisa s kratkim in jedrnatim opisom ugotovitev, na koncu zapisnika (več o tem Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 28. členu ZIN).</p><p style="text-align: justify;" >[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5172 ZIN] '''glede pritožbe na sklep''' '''v obliki zapisa o ustavitvi postopka na koncu zapisnika o inšpekcijskem pregledu''', '''ne vsebuje posebnih pravil''', ki bi urejala pritožbo ali druga pravna sredstva (prav tam). Glede na to, da se je s '''sklepom inšpektorja''', da se postopek ustavi, postopek '''dejansko končal''', se šteje, da je bil izdan akt, s katerim se je postopek končal. Posledično je '''zoper sklep o ustavitvi postopka''', ki je naveden '''v zapisniku,''' v skladu z 28. členom [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5172 ZIN], '''dovoljena pritožba''', saj je ta '''dovoljena zoper vse akte (ne glede na njihovo obliko ali poimenovanje), s katerimi se postopek konča'''. Na ta način, torej z zapisom v zapisniku je upravni akt izdan, saj je ustavitev postopka izrek sklepa kot vrsta posamičnega upravnega akta, čeprav je ta v poenostavljeni formi zapisnika (torej se postopek ustavi s samostojnim sklepom po&nbsp;[[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]] ali po ZIN na zapisnik oz. z uradnim zaznamkom, še vedno pa gre za sklep) - glej tudi primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Stranski_udele%C5%BEenci_in_u%C4%8Dinkovitost_postopka Stranski udeleženci in učinkovitost postopka ]. Torej, ali gre za '''akt, ki ga je mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi ali ne, je bistvena njegova vsebina in ne forma''' - glej tudi primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_narava_%22potrdila%22_po_podro%C4%8Dnem_zakonu Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_narava_dokumenta,_ki_nima_naslova_odlo%C4%8Dba_oz._sklep Pravna narava dokumenta, ki nima naslova odločba oz. sklep ].</p><br />
[[Category:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]<br />
[[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]<br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Prito%C5%BEba_zoper_sklep_o_ustavitvi_postopka_po_28._%C4%8Dlenu_ZIN&diff=40529Pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka po 28. členu ZIN2024-05-24T09:45:27Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka po 28. členu ZIN - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 24. 5. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>'''Ali je zoper sklep o ustaviti postopka, ki se navede v zapisnik &nbsp;o inšpekcijskem ogledu (28. člen ZIN) dovoljena pritožba?'''</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >Upravni postopek začet po uradni dolžnosti se po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]&nbsp;lahko '''ustavi s sklepom. '''Tak sklep procesno zaključi postopek, ker ni podlag za naložitev obveznosti z odločbo, toda izda se po meritorni presoji dejstev primera. Peta točka navedenega člena določa, da je zoper sklep, s katerim se postopek ustavi, '''dovoljena pritožba''', razen če ni dovoljena pritožba zoper odločbo organa, ki je sklep izdal (drugi odstavek [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člena ZUP]]). Sklep o ustaviti postopka je procesni akt, ki pomeni formalni konec postopka, zato je tak sklep mogoče izpodbijati tudi v upravnem sporu (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 62). [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru](ZIN; Ur. l. RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14)&nbsp;kot specialnejši zakon pa v &nbsp;28. členu določa, da v primeru, ko je v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, '''da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa''', inšpektor postopek '''ustavi '''&nbsp;'''s sklepom ali v obliki zapisa o ustavitvi postopka na koncu zapisnika o inšpekcijskem pregledu''', v primeru vzorčenja pa se to navede na spremni dopis, ko je zavezancu poslan izvid analize. V obrazložitvi sklepa oziroma v zapisniku inšpektor navede obseg opravljenega nadzora in razloge za ustavitev postopka. ZIN v takem primeru od inšpektorja ne terja enakega procesnega ravnanja, kot v primeru, kadar ugotovi neskladnosti, inšpektorju daje možnost (zaradi učinkovitosti in racionalnosti), da postopek ustavi v obliki zapisa s kratkim in jedrnatim opisom ugotovitev, na koncu zapisnika (več o tem Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 28. členu ZIN).</p><p style="text-align: justify;" >[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5172 ZIN] '''glede pritožbe na sklep''' '''v obliki zapisa o ustavitvi postopka na koncu zapisnika o inšpekcijskem pregledu''', '''ne vsebuje posebnih pravil''', ki bi urejala pritožbo ali druga pravna sredstva (prav tam). Glede na to, da se je s '''sklepom inšpektorja''', da se postopek ustavi, postopek '''dejansko končal''', se šteje, da je bil izdan akt, s katerim se je postopek končal. Posledično je '''zoper sklep o ustavitvi postopka''', ki je naveden '''v zapisniku,''' v skladu z 28. členom [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5172 ZIN], '''dovoljena pritožba''', saj je ta '''dovoljena zoper vse akte (ne glede na njihovo obliko ali poimenovanje), s katerimi se postopek konča'''. Na ta način, torej z zapisom v zapisniku je upravni akt izdan, saj je ustavitev postopka izrek sklepa kot vrsta posamičnega upravnega akta, čeprav je ta v poenostavljeni formi zapisnika (torej se postopek ustavi s samostojnim sklepom po&nbsp;[[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]] ali po ZIN na zapisnik oz. z uradnim zaznamkom, še vedno pa gre za sklep) - glej tudi primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Stranski_udele%C5%BEenci_in_u%C4%8Dinkovitost_postopka Stranski udeleženci in učinkovitost postopka ]. Torej, ali gre za '''akt, ki ga je mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi ali ne, je bistvena njegova vsebina in ne forma''' - glej tudi primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_narava_%22potrdila%22_po_podro%C4%8Dnem_zakonu Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_narava_dokumenta,_ki_nima_naslova_odlo%C4%8Dba_oz._sklep Pravna narava dokumenta, ki nima naslova odločba oz. sklep ].</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Prito%C5%BEba_zoper_sklep_o_ustavitvi_postopka_po_28._%C4%8Dlenu_ZIN&diff=40517Pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka po 28. členu ZIN2024-05-24T09:15:13Z<p>GL73551: /* Vprašanje: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka po 28. členu ZIN - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 24. 5. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p>'''Ali je zoper sklep o ustaviti postopka, ki se navede v zapisnik &nbsp;o inšpekcijskem ogledu (28. člen ZIN) dovoljena pritožba?'''</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo odgovora <br><br />
<br />
<br><br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Prito%C5%BEba_zoper_sklep_o_ustavitvi_postopka_po_28._%C4%8Dlenu_ZIN&diff=40516Pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka po 28. členu ZIN2024-05-24T09:13:57Z<p>GL73551: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka po 28. členu ZIN - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 24. 5. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo vprašanja<br><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo odgovora <br><br />
<br />
<br><br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Prito%C5%BEba_zoper_sklep_o_ustavitvi_postopka_po_28._%C4%8Dlenu_ZIN&diff=40514Pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka po 28. členu ZIN2024-05-24T09:11:46Z<p>GL73551: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' x. x. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo vprašanja<br><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo odgovora <br><br />
<br />
<br><br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Obravnava_prijav&diff=40429Obravnava prijav2024-05-09T10:54:59Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Obravnava prijav - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 10. 5. 2024<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">Stranka vloži prijavo (na primer na Upravno inšpekcijo). Ali je inšpektor dolžan prijavitelja seznaniti kdaj približno ga bo obvestil o sprejetih ukrepih oziroma ustavitvi postopka in ali bo njegovo prijavo obravnaval prioritetno ali ne in zakaj (glede na strateške usmeritve za obravnavo prijav, ki jih imajo inšpekcije javno objavljene)? Ali ima prijavitelj na voljo kakšno pravno sredstvo zoper odgovor inšpektorja (npr. če inšpektor njegove prijave ne uvrsti med prioritete)?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">'''Organ prejema vloge (prijave, sporočila, pritožbe, itd) po pošti, po elektronski pošti ali neposredno na sedežu organa. Če je vloga poslana preko e-pošte, '''informacijski sistem za vodenje evidence dokumentarnega gradiva organa prejem vloge '''samodejno potrdi s povratnim sporočilom v elektronski obliki''', ki vsebuje navedbo prejetega sporočila ali njegovo celotno vsebino, datum in čas prejema. '''Stranki''', ki odda vlogo ali drug dokument v fizični obliki, javni uslužbenec '''na njeno zahtevo potrdi prejem'''. Javni uslužbenec prejem lahko potrdi na kopiji dokumenta z navedbo organa, ki je dokument prejel, in datuma ter s svojim podpisom (glej '''[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 42. člen Uredbe o upravnem poslovanju] '''(UPP, Ur.l.RS, št. 9/18 in nasl.). Zato inšpektor ni dolžan prijavitelju pošiljati nobenih naknadnih obvestil o prejemu prijave ali ga seznanjati, kako bo obravnaval njegovo prijavo.</p><br />
<p style="text-align: justify;">V skladu s sklepom Vlade RS št. 06100-4/2015/15 z dne 2. aprila 2015), ministrstva, inšpektorati v njihovi sestavi in inšpekcije, ki delujejo v ministrstvih, na svojih spletnih straneh objavijo kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov, upoštevaje oceno tveganja na posameznem področju, vendar je odločitev o tem, kako bo prijava rangirana, glede na usmeritve za obravnavo prijav, stvar notranjega dela organa in za njo inšpektor neposredno odgovarja vodstvu inšpektorata.</p><br />
<p style="text-align: justify;">[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 24. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14) namreč '''inšpektorju nalaga, da mora obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge''' v zadevah iz svoje pristojnosti in '''vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka'''. Iz navedenega sledi, da je inšpektor dolžan '''le vlagatelja, ki je to zahteval,''' obvestiti o svojih ukrepih ali ustavitvi postopka, '''ni pa ga dolžan obveščati o poteku postopka. O poteku postopka se obvešča le osebe na podlagi sedmega odstavka 82. člena ZUP''' (glej še [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen]] in [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229. člen ZUP]])''', torej bi bil lahko prijavitelj, ki na podlagi ZIN nima statusa stranke postopka, o poteku postopka obveščen le, če bi izkazal pravni interes za vstop v postopek.'''</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''ZIN''' '''ne določa, v kakšnem času mora organ prijavitelja obvestiti o svojih ukrepih'''. Zato se smiselno upošteva 15-dnevni rok iz [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 17. člena UUP] (po katerem organi odgovarjajo na dopise ne glede na status pošiljatelja). Torej, če se postopek ne uvede, mora inšpektor o tem seznaniti prijavitelja v roku 15 dni od prejema prijave, medtem ko v primeru uvedbe postopka po uradni dolžnosti rok 15 dni za obvestilo o ukrepih ali ustaviti postopka teče šele od zaključka postopka na prvi stopnji in ne že od prejema prijave. Rok 15 dni se šteje od izvršljivosti ukrepa inšpektorja, torej zaradi pravila o nesuspenzivnosti pritožbe po ZIN, v 15 dneh od vročitve odločbe zavezancu.</p><br />
<p style="text-align: justify;">V obvestilo prijavitelju, ki mora biti v obliki dopisa (glej [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 63. člen UUP]) pa se navede le, da je bil postopek uveden in da so bili, glede na ugotovljene nepravilnosti, odrejeni ukrepi v skladu z zakonom in ne npr. detajlna razlaga, kaj in do kdaj mora zavezanec izvesti naloženo, saj slednje velja v razmerju do javne koristi in ne pravnega interesa prijavitelja.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Ker prijava ni vloga po ZUP, niti odgovor inšpektorja na podlagi 24. člena ZIN ne predstavlja odločitve, ampak zgolj informacijo, posledično torej tudi ni pritožbe zoper tak odgovor iz vseh že zgoraj navedenih razlogov.&nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;">Več o obravnavah prijav glej tudi primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Rok_za_odgovor_na_prijavo_in_zahtevo_za_obvestilo_o_ukrepih Rok za odgovor na prijavo in zahtevo za obvestilo o ukrepih] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Din_obve%C5%A1%C4%8Danja_prijaviteljev_o_ukrepih_in%C5%A1pektorata Način obveščanja prijaviteljev o ukrepih inšpektorata].</p><br />
<p style="text-align: justify;">Sicer pa imajo tako prijavitelj, kot vsaka druga oseba, pravico do informacij javnega značaja v (upravnih) zadevah tudi z vložitvijo vloge na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakona o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB in nasl).</p><br />
<br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
[[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Obravnava_prijav&diff=40428Obravnava prijav2024-05-09T10:51:44Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Obravnava prijav - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 10. 5. 2024<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">Stranka vloži prijavo (na primer na Upravno inšpekcijo). Ali je inšpektor dolžan prijavitelja seznaniti kdaj približno ga bo obvestil o sprejetih ukrepih oziroma ustavitvi postopka in ali bo njegovo prijavo obravnaval prioritetno ali ne in zakaj (glede na strateške usmeritve za obravnavo prijav, ki jih imajo inšpekcije javno objavljene)? Ali ima prijavitelj na voljo kakšno pravno sredstvo zoper odgovor inšpektorja (npr. če inšpektor njegove prijave ne uvrsti med prioritete)?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">'''Organ prejema vloge (prijave, sporočila, pritožbe, itd) po pošti, po elektronski pošti ali neposredno na sedežu organa. Če je vloga poslana preko e-pošte, '''informacijski sistem za vodenje evidence dokumentarnega gradiva organa prejem vloge '''samodejno potrdi s povratnim sporočilom v elektronski obliki''', ki vsebuje navedbo prejetega sporočila ali njegovo celotno vsebino, datum in čas prejema. '''Stranki''', ki odda vlogo ali drug dokument v fizični obliki, javni uslužbenec '''na njeno zahtevo potrdi prejem'''. Javni uslužbenec prejem lahko potrdi na kopiji dokumenta z navedbo organa, ki je dokument prejel, in datuma ter s svojim podpisom (glej '''[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 42. člen Uredbe o upravnem poslovanju] '''(UPP, Ur.l.RS, št. 9/18 in nasl.). Zato inšpektor ni dolžan prijavitelju pošiljati nobenih naknadnih obvestil o prejemu prijave ali ga seznanjati, kako bo obravnaval njegovo prijavo.</p><br />
<p style="text-align: justify;">V skladu s sklepom Vlade RS št. 06100-4/2015/15 z dne 2. aprila 2015), ministrstva, inšpektorati v njihovi sestavi in inšpekcije, ki delujejo v ministrstvih, na svojih spletnih straneh objavijo kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov, upoštevaje oceno tveganja na posameznem področju, vendar je odločitev o tem, kako bo prijava rangirana, glede na usmeritve za obravnavo prijav, stvar notranjega dela organa in za njo inšpektor neposredno odgovarja vodstvu inšpektorata.</p><br />
<p style="text-align: justify;">[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 24. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14) namreč '''inšpektorju nalaga, da mora obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge''' v zadevah iz svoje pristojnosti in '''vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka'''. Iz navedenega sledi, da je inšpektor dolžan '''le vlagatelja, ki je to zahteval,''' obvestiti o svojih ukrepih ali ustavitvi postopka, '''ni pa ga dolžan obveščati o poteku postopka. O poteku postopka se obvešča le osebe na podlagi sedmega odstavka 82. člena ZUP''' (glej še [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen]] in [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229. člen ZUP]])''', torej bi bil lahko prijavitelj, ki na podlagi ZIN nima statusa stranke postopka, o poteku postopka obveščen le, če bi izkazal pravni interes za vstop v postopek.'''</p><br />
<p style="text-align: justify;">'''ZIN''' '''ne določa, v kakšnem času mora organ prijavitelja obvestiti o svojih ukrepih'''. Zato se smiselno upošteva 15-dnevni rok iz [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 17. člena UUP] (po katerem organi odgovarjajo na dopise ne glede na status pošiljatelja). Torej, če se postopek ne uvede, mora inšpektor o tem seznaniti prijavitelja v roku 15 dni od prejema prijave, medtem ko v primeru uvedbe postopka po uradni dolžnosti rok 15 dni za obvestilo o ukrepih ali ustaviti postopka teče šele od zaključka postopka na prvi stopnji in ne že od prejema prijave. Rok 15 dni se šteje od izvršljivosti ukrepa inšpektorja, torej zaradi pravila o nesuspenzivnosti pritožbe po ZIN, v 15 dneh od vročitve odločbe zavezancu.</p><br />
<p style="text-align: justify;">V obvestilo prijavitelju, ki mora biti v obliki dopisa (glej [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 63. člen UUP]) pa se navede le, da je bil postopek uveden in da so bili, glede na ugotovljene nepravilnosti, odrejeni ukrepi v skladu z zakonom in ne npr. detajlna razlaga, kaj in do kdaj mora zavezanec izvesti naloženo, saj slednje velja v razmerju do javne koristi in ne pravnega interesa prijavitelja.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Ker prijava ni vloga po ZUP, niti odgovor inšpektorja na podlagi 24. člena ZIN ne predstavlja odločitve, ampak zgolj informacijo, posledično torej tudi ni pritožbe zoper tak odgovor iz vseh že zgoraj navedenih razlogov.&nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;">Več o obravnavah prijav glej tudi primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Rok_za_odgovor_na_prijavo_in_zahtevo_za_obvestilo_o_ukrepih Rok za odgovor na prijavo in zahtevo za obvestilo o ukrepih] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Din_obve%C5%A1%C4%8Danja_prijaviteljev_o_ukrepih_in%C5%A1pektorata Način obveščanja prijaviteljev o ukrepih inšpektorata].</p><br />
<p style="text-align: justify;">Sicer pa imajo tako prijavitelj, kot vsaka druga oseba, pravico do informacij javnega značaja v (upravnih) zadevah tudi z vložitvijo vloge na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakona o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB in nasl).</p><br />
<br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Obravnava_prijav&diff=40426Obravnava prijav2024-05-09T10:41:20Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Obravnava prijav - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 10. 5. 2024<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">Stranka vloži prijavo (na primer na Upravno inšpekcijo). Ali je inšpektor dolžan prijavitelja seznaniti kdaj približno ga bo obvestil o sprejetih ukrepih oziroma ustavitvi postopka in ali bo njegovo prijavo obravnaval prioritetno ali ne in zakaj (glede na strateške usmeritve za obravnavo prijav, ki jih imajo inšpekcije javno objavljene)? Ali ima prijavitelj na voljo kakšno pravno sredstvo zoper odgovor inšpektorja (npr. če inšpektor njegove prijave ne uvrsti med prioritete)?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >'''Organ prejema vloge (prijave, sporočila, pritožbe, itd) po pošti, po elektronski pošti ali neposredno na sedežu organa.&nbsp; Če je vloga poslana preko e-pošte, '''informacijski sistem za vodenje evidence dokumentarnega gradiva organa prejem vloge '''samodejno potrdi s povratnim sporočilom v elektronski obliki''', ki vsebuje navedbo prejetega sporočila ali njegovo celotno vsebino, datum in čas prejema. '''&nbsp;&nbsp;Stranki''', ki odda vlogo ali drug dokument v fizični obliki, javni uslužbenec '''na njeno zahtevo potrdi prejem'''. Javni uslužbenec prejem lahko potrdi na kopiji dokumenta z navedbo organa, ki je dokument prejel, in datuma ter s svojim podpisom (glej '''42. člen Uredbe o upravnem poslovanju '''(Uradni list RS, št. 9/18 in nadalj.). Zato inšpektor ni dolžan prijavitelju pošiljati nobenih naknadnih obvestil o prejemu prijave ali ga seznanjati, kako bo obravnaval njegovo prijavo. V skladu s sklepom Vlade RS št. 06100-4/2015/15 z dne 2. aprila 2015), ministrstva, inšpektorati v njihovi sestavi in inšpekcije, ki delujejo v ministrstvih, na svojih spletnih straneh objavijo kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov, upoštevaje oceno tveganja na posameznem področju, vendar je odločitev o tem, kako bo prijava rangirana, glede na usmeritve za obravnavo prijav, stvar notranjega dela organa in za njo inšpektor neposredno odgovarja vodstvu inšpektorata.</p><p style="text-align: justify;" >24. člen ZIN namreč '''inšpektorju nalaga, da mora obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge''' v zadevah iz svoje pristojnosti in '''vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka'''. Iz navedenega sledi, da je inšpektor dolžan '''le vlagatelja, ki je to zahteval,''' obvestiti o svojih ukrepih ali ustavitvi postopka, '''ni pa ga dolžan obveščati o poteku postopka. O poteku postopka se obvešča le osebe na podlagi sedmega odstavka 82. člena ZUP (glej še ''''''43. člen ''''''&nbsp;in&nbsp;''''''229. člen ZUP''''''), torej bi bil lahko prijavitelj, ki na podlagi ZIN nima statusa stranke postopka, o poteku postopka obveščen le, če bi ta status pridobil. '''</p><p style="text-align: justify;" >'''ZIN''' '''ne določa, v kakšnem času mora organ prijavitelja obvestiti o svojih ukrepih'''. Zato se smiselno upošteva 15-dnevni rok iz 17. člena UUP (po katerem organi odgovarjajo na dopise ne glede na status pošiljatelja). &nbsp;Torej, &nbsp;če se postopek ne uvede, mora inšpektor o tem seznaniti prijavitelja v roku 15 dni od prejema prijave, medtem ko v primeru uvedbe postopka po uradni dolžnosti rok 15 dni za obvestilo o ukrepih ali ustaviti postopka teče šele od zaključka postopka na prvi stopnji in ne že od prejema prijave. Rok 15 dni se šteje od izvršljivosti ukrepa inšpektorja, torej zaradi pravila o nesuspenzivnosti pritožbe po ZIN, v 15 dneh od vročitve odločbe zavezancu.</p><p style="text-align: justify;" >V obvestilo prijavitelju, ki mora biti v obliki dopisa (63. člen UUP) pa se navede le, da je bil postopek uveden in da so bili, glede na ugotovljene nepravilnosti, odrejeni ukrepi v skladu z zakonom in ne npr. detajlna razlaga, kaj in do kdaj mora zavezanec izvesti naloženo, saj slednje velja v razmerju do javne koristi in ne pravnega interesa prijavitelja.</p><p style="text-align: justify;" >Ker prijava ni vloga po ZUP, niti odgovor inšpektorja na podlagi 24. člena ZIN ne predstavlja odločitve, ampak zgolj informacijo, posledično torej tudi ni pritožbe zoper tak odgovor iz vseh že zgoraj navedenih razlogov.&nbsp;</p><p style="text-align: justify;" >Več o obravnavah prijav glej tudi: Rok za odgovor na prijavo in zahtevo za obvestilo o ukrepih – Upravna Svetovalnica (uni-lj.si) in Način obveščanja prijaviteljev o ukrepih inšpektorata – Upravna Svetovalnica (uni-lj.si)</p><p style="text-align: justify;" >Sicer pa imajo tako prijavitelj, kot vsaka druga oseba, pravico do informacij javnega značaja v (upravnih) zadevah tudi z vložitvijo vloge na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja&nbsp;(Uradni list RS, št. 51/06 – UPB in novele).</p><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Obravnava_prijav&diff=40424Obravnava prijav2024-05-09T10:40:05Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Obravnava prijav - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 10. 5. 2024<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">Stranka vloži prijavo (na primer na Upravno inšpekcijo). Ali je inšpektor dolžan prijavitelja seznaniti kdaj približno ga bo obvestil o sprejetih ukrepih oziroma ustavitvi postopka in ali bo njegovo prijavo obravnaval prioritetno ali ne in zakaj (glede na strateške usmeritve za obravnavo prijav, ki jih imajo inšpekcije javno objavljene)? Ali ima prijavitelj na voljo kakšno pravno sredstvo zoper odgovor inšpektorja (npr. če inšpektor njegove prijave ne uvrsti med prioritete)?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p>'''Organ prejema vloge (prijave, sporočila, pritožbe, itd) po pošti, po elektronski pošti ali neposredno na sedežu organa.&nbsp; Če je vloga poslana preko e-pošte, '''informacijski sistem za vodenje evidence dokumentarnega gradiva organa prejem vloge '''samodejno potrdi s povratnim sporočilom v elektronski obliki''', ki vsebuje navedbo prejetega sporočila ali njegovo celotno vsebino, datum in čas prejema. '''&nbsp;&nbsp;Stranki''', ki odda vlogo ali drug dokument v fizični obliki, javni uslužbenec '''na njeno zahtevo potrdi prejem'''. Javni uslužbenec prejem lahko potrdi na kopiji dokumenta z navedbo organa, ki je dokument prejel, in datuma ter s svojim podpisom (glej '''42. člen Uredbe o upravnem poslovanju '''(Uradni list RS, št. 9/18 in nadalj.). Zato inšpektor ni dolžan prijavitelju pošiljati nobenih naknadnih obvestil o prejemu prijave ali ga seznanjati, kako bo obravnaval njegovo prijavo. V skladu s sklepom Vlade RS št. 06100-4/2015/15 z dne 2. aprila 2015), ministrstva, inšpektorati v njihovi sestavi in inšpekcije, ki delujejo v ministrstvih, na svojih spletnih straneh objavijo kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov, upoštevaje oceno tveganja na posameznem področju, vendar je odločitev o tem, kako bo prijava rangirana, glede na usmeritve za obravnavo prijav, stvar notranjega dela organa in za njo inšpektor neposredno odgovarja vodstvu inšpektorata.</p><br />
<p><strong style="font-size: 14.4px;">24. člen ZIN</strong><span style="font-size: 14.4px;"> namreč </span><strong style="font-size: 14.4px;">inšpektorju nalaga, da mora obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge</strong><span style="font-size: 14.4px;"> v zadevah iz svoje pristojnosti in </span><strong style="font-size: 14.4px;">vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka</strong><span style="font-size: 14.4px;">. Iz navedenega sledi, da je inšpektor dolžan </span><strong style="font-size: 14.4px;">le vlagatelja, ki je to zahteval,</strong><span style="font-size: 14.4px;"> obvestiti o svojih ukrepih ali ustavitvi postopka, </span><strong style="font-size: 14.4px;">ni pa ga dolžan obveščati o poteku postopka. O poteku postopka se obvešča le osebe na podlagi sedmega odstavka 82. člena ZUP (glej še </strong><strong style="font-size: 14.4px;">43. člen </strong><strong style="font-size: 14.4px;">in&nbsp;</strong><strong style="font-size: 14.4px;">229. člen ZUP</strong><strong style="font-size: 14.4px;">), torej bi bil lahko prijavitelj, ki na podlagi ZIN nima statusa stranke postopka, o poteku postopka obveščen le, če bi ta status pridobil.</strong></p><br />
<p>'''ZIN''' '''ne določa, v kakšnem času mora organ prijavitelja obvestiti o svojih ukrepih'''. Zato se smiselno upošteva 15-dnevni rok iz 17. člena UUP (po katerem organi odgovarjajo na dopise ne glede na status pošiljatelja). &nbsp;Torej, &nbsp;če se postopek ne uvede, mora inšpektor o tem seznaniti prijavitelja v roku 15 dni od prejema prijave, medtem ko v primeru uvedbe postopka po uradni dolžnosti rok 15 dni za obvestilo o ukrepih ali ustaviti postopka teče šele od zaključka postopka na prvi stopnji in ne že od prejema prijave. Rok 15 dni se šteje od izvršljivosti ukrepa inšpektorja, torej zaradi pravila o nesuspenzivnosti pritožbe po ZIN, v 15 dneh od vročitve odločbe zavezancu.</p><br />
<p>V obvestilo prijavitelju, ki mora biti v obliki dopisa (63. člen UUP) pa se navede le, da je bil postopek uveden in da so bili, glede na ugotovljene nepravilnosti, odrejeni ukrepi v skladu z zakonom in ne npr. detajlna razlaga, kaj in do kdaj mora zavezanec izvesti naloženo, saj slednje velja v razmerju do javne koristi in ne pravnega interesa prijavitelja.</p><br />
<p>Ker prijava ni vloga po ZUP, niti odgovor inšpektorja na podlagi 24. člena ZIN ne predstavlja odločitve, ampak zgolj informacijo, posledično torej tudi ni pritožbe zoper tak odgovor iz vseh že zgoraj navedenih razlogov.&nbsp;</p><br />
<p>Več o obravnavah prijav glej tudi: Rok za odgovor na prijavo in zahtevo za obvestilo o ukrepih – Upravna Svetovalnica (uni-lj.si) in Način obveščanja prijaviteljev o ukrepih inšpektorata – Upravna Svetovalnica (uni-lj.si)</p><br />
<p>Sicer pa imajo tako prijavitelj, kot vsaka druga oseba, pravico do informacij javnega značaja v (upravnih) zadevah tudi z vložitvijo vloge na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja&nbsp;(Uradni list RS, št. 51/06 – UPB in novele).</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Obravnava_prijav&diff=40423Obravnava prijav2024-05-09T10:39:52Z<p>GL73551: /* Vprašanje: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Obravnava prijav - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 10. 5. 2024<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">Stranka vloži prijavo (na primer na Upravno inšpekcijo). Ali je inšpektor dolžan prijavitelja seznaniti kdaj približno ga bo obvestil o sprejetih ukrepih oziroma ustavitvi postopka in ali bo njegovo prijavo obravnaval prioritetno ali ne in zakaj (glede na strateške usmeritve za obravnavo prijav, ki jih imajo inšpekcije javno objavljene)? Ali ima prijavitelj na voljo kakšno pravno sredstvo zoper odgovor inšpektorja (npr. če inšpektor njegove prijave ne uvrsti med prioritete)?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p>'''Organ prejema vloge (prijave, sporočila, pritožbe, itd) po pošti, po elektronski pošti ali neposredno na sedežu organa.&nbsp; Če je vloga poslana preko e-pošte, '''informacijski sistem za vodenje evidence dokumentarnega gradiva organa prejem vloge '''samodejno potrdi s povratnim sporočilom v elektronski obliki''', ki vsebuje navedbo prejetega sporočila ali njegovo celotno vsebino, datum in čas prejema. '''&nbsp;&nbsp;Stranki''', ki odda vlogo ali drug dokument v fizični obliki, javni uslužbenec '''na njeno zahtevo potrdi prejem'''. Javni uslužbenec prejem lahko potrdi na kopiji dokumenta z navedbo organa, ki je dokument prejel, in datuma ter s svojim podpisom (glej '''42. člen Uredbe o upravnem poslovanju '''(Uradni list RS, št. 9/18 in nadalj.). Zato inšpektor ni dolžan prijavitelju pošiljati nobenih naknadnih obvestil o prejemu prijave ali ga seznanjati, kako bo obravnaval njegovo prijavo. V skladu s sklepom Vlade RS št. 06100-4/2015/15 z dne 2. aprila 2015), ministrstva, inšpektorati v njihovi sestavi in inšpekcije, ki delujejo v ministrstvih, na svojih spletnih straneh objavijo kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov, upoštevaje oceno tveganja na posameznem področju, vendar je odločitev o tem, kako bo prijava rangirana, glede na usmeritve za obravnavo prijav, stvar notranjega dela organa in za njo inšpektor neposredno odgovarja vodstvu inšpektorata.</p><br />
#''' člen ZIN''' namreč '''inšpektorju nalaga, da mora obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge''' v zadevah iz svoje pristojnosti in '''vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka'''. Iz navedenega sledi, da je inšpektor dolžan '''le vlagatelja, ki je to zahteval,''' obvestiti o svojih ukrepih ali ustavitvi postopka, '''ni pa ga dolžan obveščati o poteku postopka. O poteku postopka se obvešča le osebe na podlagi sedmega odstavka 82. člena ZUP (glej še ''''''43. člen ''''''in&nbsp;''''''229. člen ZUP''''''), torej bi bil lahko prijavitelj, ki na podlagi ZIN nima statusa stranke postopka, o poteku postopka obveščen le, če bi ta status pridobil. '''<br />
<p>'''ZIN''' '''ne določa, v kakšnem času mora organ prijavitelja obvestiti o svojih ukrepih'''. Zato se smiselno upošteva 15-dnevni rok iz 17. člena UUP (po katerem organi odgovarjajo na dopise ne glede na status pošiljatelja). &nbsp;Torej, &nbsp;če se postopek ne uvede, mora inšpektor o tem seznaniti prijavitelja v roku 15 dni od prejema prijave, medtem ko v primeru uvedbe postopka po uradni dolžnosti rok 15 dni za obvestilo o ukrepih ali ustaviti postopka teče šele od zaključka postopka na prvi stopnji in ne že od prejema prijave. Rok 15 dni se šteje od izvršljivosti ukrepa inšpektorja, torej zaradi pravila o nesuspenzivnosti pritožbe po ZIN, v 15 dneh od vročitve odločbe zavezancu.</p><p>V obvestilo prijavitelju, ki mora biti v obliki dopisa (63. člen UUP) pa se navede le, da je bil postopek uveden in da so bili, glede na ugotovljene nepravilnosti, odrejeni ukrepi v skladu z zakonom in ne npr. detajlna razlaga, kaj in do kdaj mora zavezanec izvesti naloženo, saj slednje velja v razmerju do javne koristi in ne pravnega interesa prijavitelja.</p><p>Ker prijava ni vloga po ZUP, niti odgovor inšpektorja na podlagi 24. člena ZIN ne predstavlja odločitve, ampak zgolj informacijo, posledično torej tudi ni pritožbe zoper tak odgovor iz vseh že zgoraj navedenih razlogov.&nbsp;</p><p>Več o obravnavah prijav glej tudi: Rok za odgovor na prijavo in zahtevo za obvestilo o ukrepih – Upravna Svetovalnica (uni-lj.si) in Način obveščanja prijaviteljev o ukrepih inšpektorata – Upravna Svetovalnica (uni-lj.si)</p><p>Sicer pa imajo tako prijavitelj, kot vsaka druga oseba, pravico do informacij javnega značaja v (upravnih) zadevah tudi z vložitvijo vloge na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja&nbsp;(Uradni list RS, št. 51/06 – UPB in novele).</p><br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Obravnava_prijav&diff=40422Obravnava prijav2024-05-09T10:39:45Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Obravnava prijav - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 10. 5. 2024<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >Stranka vloži prijavo (na primer na Upravno inšpekcijo). Ali je inšpektor dolžan prijavitelja seznaniti kdaj približno ga bo obvestil o sprejetih ukrepih oziroma ustavitvi postopka in ali bo njegovo prijavo obravnaval prioritetno ali ne in zakaj (glede na strateške usmeritve za obravnavo prijav, ki jih imajo inšpekcije javno objavljene)? Ali ima prijavitelj na voljo kakšno pravno sredstvo zoper odgovor inšpektorja (npr. če inšpektor njegove prijave ne uvrsti med prioritete)?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p>'''Organ prejema vloge (prijave, sporočila, pritožbe, itd) po pošti, po elektronski pošti ali neposredno na sedežu organa.&nbsp; Če je vloga poslana preko e-pošte, '''informacijski sistem za vodenje evidence dokumentarnega gradiva organa prejem vloge '''samodejno potrdi s povratnim sporočilom v elektronski obliki''', ki vsebuje navedbo prejetega sporočila ali njegovo celotno vsebino, datum in čas prejema. '''&nbsp;&nbsp;Stranki''', ki odda vlogo ali drug dokument v fizični obliki, javni uslužbenec '''na njeno zahtevo potrdi prejem'''. Javni uslužbenec prejem lahko potrdi na kopiji dokumenta z navedbo organa, ki je dokument prejel, in datuma ter s svojim podpisom (glej '''42. člen Uredbe o upravnem poslovanju '''(Uradni list RS, št. 9/18 in nadalj.). Zato inšpektor ni dolžan prijavitelju pošiljati nobenih naknadnih obvestil o prejemu prijave ali ga seznanjati, kako bo obravnaval njegovo prijavo. V skladu s sklepom Vlade RS št. 06100-4/2015/15 z dne 2. aprila 2015), ministrstva, inšpektorati v njihovi sestavi in inšpekcije, ki delujejo v ministrstvih, na svojih spletnih straneh objavijo kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov, upoštevaje oceno tveganja na posameznem področju, vendar je odločitev o tem, kako bo prijava rangirana, glede na usmeritve za obravnavo prijav, stvar notranjega dela organa in za njo inšpektor neposredno odgovarja vodstvu inšpektorata.</p><br />
#''' člen ZIN''' namreč '''inšpektorju nalaga, da mora obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge''' v zadevah iz svoje pristojnosti in '''vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka'''. Iz navedenega sledi, da je inšpektor dolžan '''le vlagatelja, ki je to zahteval,''' obvestiti o svojih ukrepih ali ustavitvi postopka, '''ni pa ga dolžan obveščati o poteku postopka. O poteku postopka se obvešča le osebe na podlagi sedmega odstavka 82. člena ZUP (glej še ''''''43. člen ''''''in&nbsp;''''''229. člen ZUP''''''), torej bi bil lahko prijavitelj, ki na podlagi ZIN nima statusa stranke postopka, o poteku postopka obveščen le, če bi ta status pridobil. '''<br />
<p>'''ZIN''' '''ne določa, v kakšnem času mora organ prijavitelja obvestiti o svojih ukrepih'''. Zato se smiselno upošteva 15-dnevni rok iz 17. člena UUP (po katerem organi odgovarjajo na dopise ne glede na status pošiljatelja). &nbsp;Torej, &nbsp;če se postopek ne uvede, mora inšpektor o tem seznaniti prijavitelja v roku 15 dni od prejema prijave, medtem ko v primeru uvedbe postopka po uradni dolžnosti rok 15 dni za obvestilo o ukrepih ali ustaviti postopka teče šele od zaključka postopka na prvi stopnji in ne že od prejema prijave. Rok 15 dni se šteje od izvršljivosti ukrepa inšpektorja, torej zaradi pravila o nesuspenzivnosti pritožbe po ZIN, v 15 dneh od vročitve odločbe zavezancu.</p><p>V obvestilo prijavitelju, ki mora biti v obliki dopisa (63. člen UUP) pa se navede le, da je bil postopek uveden in da so bili, glede na ugotovljene nepravilnosti, odrejeni ukrepi v skladu z zakonom in ne npr. detajlna razlaga, kaj in do kdaj mora zavezanec izvesti naloženo, saj slednje velja v razmerju do javne koristi in ne pravnega interesa prijavitelja.</p><p>Ker prijava ni vloga po ZUP, niti odgovor inšpektorja na podlagi 24. člena ZIN ne predstavlja odločitve, ampak zgolj informacijo, posledično torej tudi ni pritožbe zoper tak odgovor iz vseh že zgoraj navedenih razlogov.&nbsp;</p><p>Več o obravnavah prijav glej tudi: Rok za odgovor na prijavo in zahtevo za obvestilo o ukrepih – Upravna Svetovalnica (uni-lj.si) in Način obveščanja prijaviteljev o ukrepih inšpektorata – Upravna Svetovalnica (uni-lj.si)</p><p>Sicer pa imajo tako prijavitelj, kot vsaka druga oseba, pravico do informacij javnega značaja v (upravnih) zadevah tudi z vložitvijo vloge na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja&nbsp;(Uradni list RS, št. 51/06 – UPB in novele).</p><br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Obravnava_prijav&diff=40421Obravnava prijav2024-05-09T10:38:55Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Obravnava prijav - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 10. 5. 2024<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >Stranka vloži prijavo (na primer na Upravno inšpekcijo). Ali je inšpektor dolžan prijavitelja seznaniti kdaj približno ga bo obvestil o sprejetih ukrepih oziroma ustavitvi postopka in ali bo njegovo prijavo obravnaval prioritetno ali ne in zakaj (glede na strateške usmeritve za obravnavo prijav, ki jih imajo inšpekcije javno objavljene)? Ali ima prijavitelj na voljo kakšno pravno sredstvo zoper odgovor inšpektorja (npr. če inšpektor njegove prijave ne uvrsti med prioritete)?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">'''Organ prejema vloge (prijave, sporočila, pritožbe, itd) po pošti, po elektronski pošti ali neposredno na sedežu organa.''' '''Če je vloga poslana preko e-pošte, '''informacijski sistem za vodenje evidence dokumentarnega gradiva organa prejem vloge '''samodejno potrdi s povratnim sporočilom v elektronski obliki''', ki vsebuje navedbo prejetega sporočila ali njegovo celotno vsebino, datum in čas prejema. '''Stranki''', ki odda vlogo ali drug dokument '''v fizični obliki''', javni uslužbenec '''na njeno zahtevo potrdi prejem'''. Javni uslužbenec prejem lahko potrdi na kopiji dokumenta z navedbo organa, ki je dokument prejel, in datuma ter s svojim podpisom (glej '''[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 42. člen Uredbe o upravnem poslovanju]'''(UUP; Uradni list RS, št. 9/18 in novele)'''.''' Zato inšpektor ni dolžan prijavitelju pošiljati nobenih naknadnih obvestil o prejemu prijave ali ga seznanjati, kako bo obravnaval njegovo prijavo.</p><br />
V skladu s sklepom Vlade RS št. 06100-4/2015/15 z dne 2. aprila 2015, ministrstva, inšpektorati v njihovi sestavi in inšpekcije, ki delujejo v ministrstvih, na svojih spletnih straneh objavijo kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov, upoštevaje oceno tveganja na posameznem področju, vendar je odločitev o tem, kako bo prijava rangirana, glede na usmeritve za obravnavo prijav, stvar notranjega dela organa in za njo inšpektor neposredno odgovarja vodstvu inšpektorata.<br />
<br />
'''[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 24. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru]'''<span style="font-size: 14.4px;"> (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14) </span>'''<strong style="font-size: 14.4px;">inšpektorju nalaga, da mora obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge</strong>'''<span style="font-size: 14.4px;"> v zadevah iz svoje pristojnosti in </span>'''<strong style="font-size: 14.4px;">vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka</strong><span style="font-size: 14.4px;">. </span>'''<span style="font-size: 14.4px;">Iz navedenega sledi, da je inšpektor dolžan </span>'''<strong style="font-size: 14.4px;">le vlagatelja, ki je to zahteval,</strong>'''<span style="font-size: 14.4px;"> obvestiti o svojih ukrepih ali ustavitvi postopka</span>'''<span style="font-size: 14.4px;">, </span><strong style="font-size: 14.4px;">ni pa ga dolžan obveščati o poteku postopka. O poteku postopka se obvešča le osebe na podlagi sedmega odstavka [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]</strong><span style="font-size: 14.4px;">(</span><span style="font-size: 14.4px;">glej še </span>[[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen]] in [[Zak:ZUP#29. .C4.8Dlen{{!}}229. člen ZUP]]<span style="font-size: 14.4px;">)</span><strong style="font-size: 14.4px;">, torej bi bil lahko prijavitelj, ki na podlagi [[Zak:ZUP#24. .C4.8Dlen{{!}}24. člena ZIN]] nima statusa stranke postopka, o poteku postopka obveščen le, če bi ta status pridobil, </strong>'''<span style="font-size: 14.4px;">t</span>orej če bi izkazal pravni interes za vstop v postopek.<p style="text-align: justify;">ZIN''' '''ne določa, v kakšnem času mora organ prijavitelja obvestiti o svojih ukrepih. Zato se smiselno upošteva 15-dnevni rok iz [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 17. člena UUP] (po katerem organi odgovarjajo na dopise ne glede na status pošiljatelja). Torej, če se postopek ne uvede, mora inšpektor o tem seznaniti prijavitelja v roku 15 dni od prejema prijave, medtem ko v primeru uvedbe postopka po uradni dolžnosti rok 15 dni za obvestilo o ukrepih ali ustaviti postopka teče šele od zaključka postopka na prvi stopnji in ne že od prejema prijave. Rok 15 dni se šteje od izvršljivosti ukrepa inšpektorja, torej zaradi pravila o nesuspenzivnosti pritožbe po ZIN, v 15 dneh od vročitve odločbe zavezancu.</p><br />
<p style="text-align: justify;">V obvestilo prijavitelju, ki mora biti v obliki dopisa (glej [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 63. člen UUP]) pa se navede le, da je bil postopek uveden in da so bili, glede na ugotovljene nepravilnosti, odrejeni ukrepi v skladu z zakonom in ne npr. detajlna razlaga, kaj in do kdaj mora zavezanec izvesti naloženo, saj slednje velja v razmerju do javne koristi in ne pravnega interesa prijavitelja.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Ker prijava ni vloga po ZUP, niti odgovor inšpektorja na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 24. člena ZIN] ne predstavlja odločitve, ampak zgolj informacijo, posledično torej tudi ni pritožbe zoper tak odgovor iz vseh že zgoraj navedenih razlogov.&nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;">Več o obravnavah prijav glej tudi primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Rok_za_odgovor_na_prijavo_in_zahtevo_za_obvestilo_o_ukrepih Rok za odgovor na prijavo in zahtevo za obvestilo o ukrepih] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Din_obve%C5%A1%C4%8Danja_prijaviteljev_o_ukrepih_in%C5%A1pektorata Način obveščanja prijaviteljev o ukrepih inšpektorata].</p><br />
<p style="text-align: justify;">Sicer pa imajo tako prijavitelj, kot vsaka druga oseba, pravico do informacij javnega značaja v (upravnih) zadevah tudi z vložitvijo vloge na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakona o dostopu do informacij javnega značaja].</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Obravnava_prijav&diff=40420Obravnava prijav2024-05-09T10:38:04Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Obravnava prijav - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 10. 5. 2024<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >Stranka vloži prijavo (na primer na Upravno inšpekcijo). Ali je inšpektor dolžan prijavitelja seznaniti kdaj približno ga bo obvestil o sprejetih ukrepih oziroma ustavitvi postopka in ali bo njegovo prijavo obravnaval prioritetno ali ne in zakaj (glede na strateške usmeritve za obravnavo prijav, ki jih imajo inšpekcije javno objavljene)? Ali ima prijavitelj na voljo kakšno pravno sredstvo zoper odgovor inšpektorja (npr. če inšpektor njegove prijave ne uvrsti med prioritete)?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >'''Organ prejema vloge (prijave, sporočila, pritožbe, itd) po pošti, po elektronski pošti ali neposredno na sedežu organa.''' '''Če je vloga poslana preko e-pošte, '''informacijski sistem za vodenje evidence dokumentarnega gradiva organa prejem vloge '''samodejno potrdi s povratnim sporočilom v elektronski obliki''', ki vsebuje navedbo prejetega sporočila ali njegovo celotno vsebino, datum in čas prejema. '''Stranki''', ki odda vlogo ali drug dokument '''v fizični obliki''', javni uslužbenec '''na njeno zahtevo potrdi prejem'''. Javni uslužbenec prejem lahko potrdi na kopiji dokumenta z navedbo organa, ki je dokument prejel, in datuma ter s svojim podpisom (glej '''[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 42. člen Uredbe o upravnem poslovanju]'''(UUP; Uradni list RS, št. 9/18 in novele)'''.''' Zato inšpektor ni dolžan prijavitelju pošiljati nobenih naknadnih obvestil o prejemu prijave ali ga seznanjati, kako bo obravnaval njegovo prijavo.</p><br />
V skladu s sklepom Vlade RS št. 06100-4/2015/15 z dne 2. aprila 2015, ministrstva, inšpektorati v njihovi sestavi in inšpekcije, ki delujejo v ministrstvih, na svojih spletnih straneh objavijo kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov, upoštevaje oceno tveganja na posameznem področju, vendar je odločitev o tem, kako bo prijava rangirana, glede na usmeritve za obravnavo prijav, stvar notranjega dela organa in za njo inšpektor neposredno odgovarja vodstvu inšpektorata.<br />
<br />
'''[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 24. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru]'''<span style="font-size: 14.4px;"> (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14) </span>'''<strong style="font-size: 14.4px;">inšpektorju nalaga, da mora obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge</strong>'''<span style="font-size: 14.4px;"> v zadevah iz svoje pristojnosti in </span>'''<strong style="font-size: 14.4px;">vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka</strong><span style="font-size: 14.4px;">. </span>'''<span style="font-size: 14.4px;">Iz navedenega sledi, da je inšpektor dolžan </span>'''<strong style="font-size: 14.4px;">le vlagatelja, ki je to zahteval,</strong>'''<span style="font-size: 14.4px;"> obvestiti o svojih ukrepih ali ustavitvi postopka</span>'''<span style="font-size: 14.4px;">, </span><strong style="font-size: 14.4px;">ni pa ga dolžan obveščati o poteku postopka. O poteku postopka se obvešča le osebe na podlagi sedmega odstavka [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]</strong><span style="font-size: 14.4px;">(</span><span style="font-size: 14.4px;">glej še </span>[[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen]] in [[Zak:ZUP#29. .C4.8Dlen{{!}}229. člen ZUP]]<span style="font-size: 14.4px;">)</span><strong style="font-size: 14.4px;">, torej bi bil lahko prijavitelj, ki na podlagi [[Zak:ZUP#24. .C4.8Dlen{{!}}24. člena ZIN]] nima statusa stranke postopka, o poteku postopka obveščen le, če bi ta status pridobil, </strong>'''<span style="font-size: 14.4px;">t</span>orej če bi izkazal pravni interes za vstop v postopek.<p style="text-align: justify;" >ZIN''' '''ne določa, v kakšnem času mora organ prijavitelja obvestiti o svojih ukrepih. Zato se smiselno upošteva 15-dnevni rok iz [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 17. člena UUP] (po katerem organi odgovarjajo na dopise ne glede na status pošiljatelja). Torej, če se postopek ne uvede, mora inšpektor o tem seznaniti prijavitelja v roku 15 dni od prejema prijave, medtem ko v primeru uvedbe postopka po uradni dolžnosti rok 15 dni za obvestilo o ukrepih ali ustaviti postopka teče šele od zaključka postopka na prvi stopnji in ne že od prejema prijave. Rok 15 dni se šteje od izvršljivosti ukrepa inšpektorja, torej zaradi pravila o nesuspenzivnosti pritožbe po ZIN, v 15 dneh od vročitve odločbe zavezancu.</p><br />
<p style="text-align: justify;" >V obvestilo prijavitelju, ki mora biti v obliki dopisa (glej [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 63. člen UUP]) pa se navede le, da je bil postopek uveden in da so bili, glede na ugotovljene nepravilnosti, odrejeni ukrepi v skladu z zakonom in ne npr. detajlna razlaga, kaj in do kdaj mora zavezanec izvesti naloženo, saj slednje velja v razmerju do javne koristi in ne pravnega interesa prijavitelja.</p><br />
<p style="text-align: justify;" >Ker prijava ni vloga po ZUP, niti odgovor inšpektorja na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 24. člena ZIN] ne predstavlja odločitve, ampak zgolj informacijo, posledično torej tudi ni pritožbe zoper tak odgovor iz vseh že zgoraj navedenih razlogov.&nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;" >Več o obravnavah prijav glej tudi primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Rok_za_odgovor_na_prijavo_in_zahtevo_za_obvestilo_o_ukrepih Rok za odgovor na prijavo in zahtevo za obvestilo o ukrepih] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Din_obve%C5%A1%C4%8Danja_prijaviteljev_o_ukrepih_in%C5%A1pektorata Način obveščanja prijaviteljev o ukrepih inšpektorata].</p><br />
<p style="text-align: justify;" >Sicer pa imajo tako prijavitelj, kot vsaka druga oseba, pravico do informacij javnega značaja v (upravnih) zadevah tudi z vložitvijo vloge na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakona o dostopu do informacij javnega značaja].</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Obravnava_prijav&diff=40419Obravnava prijav2024-05-09T10:37:36Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Obravnava prijav - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 10. 5. 2024<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >Stranka vloži prijavo (na primer na Upravno inšpekcijo). Ali je inšpektor dolžan prijavitelja seznaniti kdaj približno ga bo obvestil o sprejetih ukrepih oziroma ustavitvi postopka in ali bo njegovo prijavo obravnaval prioritetno ali ne in zakaj (glede na strateške usmeritve za obravnavo prijav, ki jih imajo inšpekcije javno objavljene)? Ali ima prijavitelj na voljo kakšno pravno sredstvo zoper odgovor inšpektorja (npr. če inšpektor njegove prijave ne uvrsti med prioritete)?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;">'''Organ prejema vloge (prijave, sporočila, pritožbe, itd) po pošti, po elektronski pošti ali neposredno na sedežu organa.''' '''Če je vloga poslana preko e-pošte, '''informacijski sistem za vodenje evidence dokumentarnega gradiva organa prejem vloge '''samodejno potrdi s povratnim sporočilom v elektronski obliki''', ki vsebuje navedbo prejetega sporočila ali njegovo celotno vsebino, datum in čas prejema. '''Stranki''', ki odda vlogo ali drug dokument '''v fizični obliki''', javni uslužbenec '''na njeno zahtevo potrdi prejem'''. Javni uslužbenec prejem lahko potrdi na kopiji dokumenta z navedbo organa, ki je dokument prejel, in datuma ter s svojim podpisom (glej '''[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 42. člen Uredbe o upravnem poslovanju]'''(UUP; Uradni list RS, št. 9/18 in novele)'''.''' Zato inšpektor ni dolžan prijavitelju pošiljati nobenih naknadnih obvestil o prejemu prijave ali ga seznanjati, kako bo obravnaval njegovo prijavo.</p><br />
V skladu s sklepom Vlade RS št. 06100-4/2015/15 z dne 2. aprila 2015, ministrstva, inšpektorati v njihovi sestavi in inšpekcije, ki delujejo v ministrstvih, na svojih spletnih straneh objavijo kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov, upoštevaje oceno tveganja na posameznem področju, vendar je odločitev o tem, kako bo prijava rangirana, glede na usmeritve za obravnavo prijav, stvar notranjega dela organa in za njo inšpektor neposredno odgovarja vodstvu inšpektorata.<br />
<br />
'''[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 24. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru]'''<span style="font-size: 14.4px;"> (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14) </span>'''<strong style="font-size: 14.4px;">inšpektorju nalaga, da mora obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge</strong>'''<span style="font-size: 14.4px;"> v zadevah iz svoje pristojnosti in </span>'''<strong style="font-size: 14.4px;">vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka</strong><span style="font-size: 14.4px;">. </span>'''<span style="font-size: 14.4px;">Iz navedenega sledi, da je inšpektor dolžan </span>'''<strong style="font-size: 14.4px;">le vlagatelja, ki je to zahteval,</strong>'''<span style="font-size: 14.4px;"> obvestiti o svojih ukrepih ali ustavitvi postopka</span>'''<span style="font-size: 14.4px;">, </span><strong style="font-size: 14.4px;">ni pa ga dolžan obveščati o poteku postopka. O poteku postopka se obvešča le osebe na podlagi sedmega odstavka [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]</strong><span style="font-size: 14.4px;">(</span><span style="font-size: 14.4px;">glej še </span>[[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen]] in [[Zak:ZUP#29. .C4.8Dlen{{!}}229. člen ZUP]]<span style="font-size: 14.4px;">)</span><strong style="font-size: 14.4px;">, torej bi bil lahko prijavitelj, ki na podlagi [[Zak:ZUP#24. .C4.8Dlen{{!}}24. člena ZIN]] nima statusa stranke postopka, o poteku postopka obveščen le, če bi ta status pridobil, </strong>'''<span style="font-size: 14.4px;">t</span>orej če bi izkazal pravni interes za vstop v postopek.<p style="text-align: justify;">ZIN''' '''ne določa, v kakšnem času mora organ prijavitelja obvestiti o svojih ukrepih. Zato se smiselno upošteva 15-dnevni rok iz [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 17. člena UUP] (po katerem organi odgovarjajo na dopise ne glede na status pošiljatelja). Torej, če se postopek ne uvede, mora inšpektor o tem seznaniti prijavitelja v roku 15 dni od prejema prijave, medtem ko v primeru uvedbe postopka po uradni dolžnosti rok 15 dni za obvestilo o ukrepih ali ustaviti postopka teče šele od zaključka postopka na prvi stopnji in ne že od prejema prijave. Rok 15 dni se šteje od izvršljivosti ukrepa inšpektorja, torej zaradi pravila o nesuspenzivnosti pritožbe po ZIN, v 15 dneh od vročitve odločbe zavezancu.</p><br />
<p style="text-align: justify;">V obvestilo prijavitelju, ki mora biti v obliki dopisa (glej [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 63. člen UUP]) pa se navede le, da je bil postopek uveden in da so bili, glede na ugotovljene nepravilnosti, odrejeni ukrepi v skladu z zakonom in ne npr. detajlna razlaga, kaj in do kdaj mora zavezanec izvesti naloženo, saj slednje velja v razmerju do javne koristi in ne pravnega interesa prijavitelja.</p><br />
<p style="text-align: justify;">Ker prijava ni vloga po ZUP, niti odgovor inšpektorja na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 24. člena ZIN] ne predstavlja odločitve, ampak zgolj informacijo, posledično torej tudi ni pritožbe zoper tak odgovor iz vseh že zgoraj navedenih razlogov.&nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;">Več o obravnavah prijav glej tudi primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Rok_za_odgovor_na_prijavo_in_zahtevo_za_obvestilo_o_ukrepih Rok za odgovor na prijavo in zahtevo za obvestilo o ukrepih] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Din_obve%C5%A1%C4%8Danja_prijaviteljev_o_ukrepih_in%C5%A1pektorata Način obveščanja prijaviteljev o ukrepih inšpektorata].</p><br />
<p style="text-align: justify;">Sicer pa imajo tako prijavitelj, kot vsaka druga oseba, pravico do informacij javnega značaja v (upravnih) zadevah tudi z vložitvijo vloge na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakona o dostopu do informacij javnega značaja].</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Obravnava_prijav&diff=40418Obravnava prijav2024-05-09T10:36:47Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Obravnava prijav - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 10. 5. 2024<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >Stranka vloži prijavo (na primer na Upravno inšpekcijo). Ali je inšpektor dolžan prijavitelja seznaniti kdaj približno ga bo obvestil o sprejetih ukrepih oziroma ustavitvi postopka in ali bo njegovo prijavo obravnaval prioritetno ali ne in zakaj (glede na strateške usmeritve za obravnavo prijav, ki jih imajo inšpekcije javno objavljene)? Ali ima prijavitelj na voljo kakšno pravno sredstvo zoper odgovor inšpektorja (npr. če inšpektor njegove prijave ne uvrsti med prioritete)?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >'''Organ prejema vloge (prijave, sporočila, pritožbe, itd) po pošti, po elektronski pošti ali neposredno na sedežu organa.''' '''Če je vloga poslana preko e-pošte, '''informacijski sistem za vodenje evidence dokumentarnega gradiva organa prejem vloge '''samodejno potrdi s povratnim sporočilom v elektronski obliki''', ki vsebuje navedbo prejetega sporočila ali njegovo celotno vsebino, datum in čas prejema. '''Stranki''', ki odda vlogo ali drug dokument '''v fizični obliki''', javni uslužbenec '''na njeno zahtevo potrdi prejem'''. Javni uslužbenec prejem lahko potrdi na kopiji dokumenta z navedbo organa, ki je dokument prejel, in datuma ter s svojim podpisom (glej '''[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 42. člen Uredbe o upravnem poslovanju]'''(UUP; Uradni list RS, št. 9/18 in novele)'''.''' Zato inšpektor ni dolžan prijavitelju pošiljati nobenih naknadnih obvestil o prejemu prijave ali ga seznanjati, kako bo obravnaval njegovo prijavo.</p><br />
V skladu s sklepom Vlade RS št. 06100-4/2015/15 z dne 2. aprila 2015, ministrstva, inšpektorati v njihovi sestavi in inšpekcije, ki delujejo v ministrstvih, na svojih spletnih straneh objavijo kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov, upoštevaje oceno tveganja na posameznem področju, vendar je odločitev o tem, kako bo prijava rangirana, glede na usmeritve za obravnavo prijav, stvar notranjega dela organa in za njo inšpektor neposredno odgovarja vodstvu inšpektorata.<br />
<br />
'''[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 24. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru]'''<span style="font-size: 14.4px;"> (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14) </span>'''<strong style="font-size: 14.4px;">inšpektorju nalaga, da mora obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge</strong>'''<span style="font-size: 14.4px;"> v zadevah iz svoje pristojnosti in </span>'''<strong style="font-size: 14.4px;">vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka</strong><span style="font-size: 14.4px;">. </span>'''<span style="font-size: 14.4px;">Iz navedenega sledi, da je inšpektor dolžan </span>'''<strong style="font-size: 14.4px;">le vlagatelja, ki je to zahteval,</strong>'''<span style="font-size: 14.4px;"> obvestiti o svojih ukrepih ali ustavitvi postopka</span>'''<span style="font-size: 14.4px;">, </span><strong style="font-size: 14.4px;">ni pa ga dolžan obveščati o poteku postopka. O poteku postopka se obvešča le osebe na podlagi sedmega odstavka [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]</strong><span style="font-size: 14.4px;">(</span><span style="font-size: 14.4px;">glej še </span>[[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen]] in [[Zak:ZUP#29. .C4.8Dlen{{!}}229. člen ZUP]]<span style="font-size: 14.4px;">)</span><strong style="font-size: 14.4px;">, torej bi bil lahko prijavitelj, ki na podlagi [[Zak:ZUP#24. .C4.8Dlen{{!}}24. člena ZIN]] nima statusa stranke postopka, o poteku postopka obveščen le, če bi ta status pridobil, </strong>'''<span style="font-size: 14.4px;" >t</span>orej če bi izkazal pravni interes za vstop v postopek.<p style="text-align: justify;" >ZIN''' '''ne določa, v kakšnem času mora organ prijavitelja obvestiti o svojih ukrepih. Zato se smiselno upošteva 15-dnevni rok iz [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 17. člena UUP] (po katerem organi odgovarjajo na dopise ne glede na status pošiljatelja). Torej, če se postopek ne uvede, mora inšpektor o tem seznaniti prijavitelja v roku 15 dni od prejema prijave, medtem ko v primeru uvedbe postopka po uradni dolžnosti rok 15 dni za obvestilo o ukrepih ali ustaviti postopka teče šele od zaključka postopka na prvi stopnji in ne že od prejema prijave. Rok 15 dni se šteje od izvršljivosti ukrepa inšpektorja, torej zaradi pravila o nesuspenzivnosti pritožbe po ZIN, v 15 dneh od vročitve odločbe zavezancu.</p><br />
<p style="text-align: justify;" >V obvestilo prijavitelju, ki mora biti v obliki dopisa (glej [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 63. člen UUP]) pa se navede le, da je bil postopek uveden in da so bili, glede na ugotovljene nepravilnosti, odrejeni ukrepi v skladu z zakonom in ne npr. detajlna razlaga, kaj in do kdaj mora zavezanec izvesti naloženo, saj slednje velja v razmerju do javne koristi in ne pravnega interesa prijavitelja.</p><br />
<p style="text-align: justify;" >Ker prijava ni vloga po ZUP, niti odgovor inšpektorja na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 24. člena ZIN] ne predstavlja odločitve, ampak zgolj informacijo, posledično torej tudi ni pritožbe zoper tak odgovor iz vseh že zgoraj navedenih razlogov.&nbsp;</p><br />
<p style="text-align: justify;" >Več o obravnavah prijav glej tudi primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Rok_za_odgovor_na_prijavo_in_zahtevo_za_obvestilo_o_ukrepih Rok za odgovor na prijavo in zahtevo za obvestilo o ukrepih] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Din_obve%C5%A1%C4%8Danja_prijaviteljev_o_ukrepih_in%C5%A1pektorata Način obveščanja prijaviteljev o ukrepih inšpektorata].</p><br />
<p style="text-align: justify;" >Sicer pa imajo tako prijavitelj, kot vsaka druga oseba, pravico do informacij javnega značaja v (upravnih) zadevah tudi z vložitvijo vloge na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakona o dostopu do informacij javnega značaja].</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Obravnava_prijav&diff=40414Obravnava prijav2024-05-09T10:28:32Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Obravnava prijav - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 10. 5. 2024<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >Stranka vloži prijavo (na primer na Upravno inšpekcijo). Ali je inšpektor dolžan prijavitelja seznaniti kdaj približno ga bo obvestil o sprejetih ukrepih oziroma ustavitvi postopka in ali bo njegovo prijavo obravnaval prioritetno ali ne in zakaj (glede na strateške usmeritve za obravnavo prijav, ki jih imajo inšpekcije javno objavljene)? Ali ima prijavitelj na voljo kakšno pravno sredstvo zoper odgovor inšpektorja (npr. če inšpektor njegove prijave ne uvrsti med prioritete)?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >Organ prejema vloge (prijave, sporočila, pritožbe, itd) po pošti, po elektronski pošti ali neposredno na sedežu organa.'''&nbsp; Če je vloga poslana preko e-pošte, '''informacijski sistem za vodenje evidence dokumentarnega gradiva organa prejem vloge '''samodejno potrdi s povratnim sporočilom v elektronski obliki''', ki vsebuje navedbo prejetega sporočila ali njegovo celotno vsebino, datum in čas prejema. '''Stranki''', ki odda vlogo ali drug dokument '''v fizični obliki''', javni uslužbenec '''na njeno zahtevo potrdi prejem'''. Javni uslužbenec prejem lahko potrdi na kopiji dokumenta z navedbo organa, ki je dokument prejel, in datuma ter s svojim podpisom (glej '''[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 42. člen Uredbe o upravnem poslovanju]'''(UUP; Uradni list RS, št. 9/18 in novele)'''.''' Zato inšpektor ni dolžan prijavitelju pošiljati nobenih naknadnih obvestil o prejemu prijave ali ga seznanjati, kako bo obravnaval njegovo prijavo.</p><br />
<br />
V skladu s sklepom Vlade RS št. 06100-4/2015/15 z dne 2. aprila 2015, ministrstva, inšpektorati v njihovi sestavi in inšpekcije, ki delujejo v ministrstvih, na svojih spletnih straneh objavijo kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov, upoštevaje oceno tveganja na posameznem področju, vendar je odločitev o tem, kako bo prijava rangirana, glede na usmeritve za obravnavo prijav, stvar notranjega dela organa in za njo inšpektor neposredno odgovarja vodstvu inšpektorata.<br />
<br />
''''''[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 24. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru]<span style="font-size: 14.4px;" > (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14)</span><span style="font-size: 14.4px;" > </span><strong style="font-size: 14.4px;" >inšpektorju nalaga, da mora obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge</strong><span style="font-size: 14.4px;" > v zadevah iz svoje pristojnosti in </span><strong style="font-size: 14.4px;" >vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka</strong><span style="font-size: 14.4px;" >. Iz navedenega sledi, da je inšpektor dolžan </span><strong style="font-size: 14.4px;" >le vlagatelja, ki je to zahteval,</strong><span style="font-size: 14.4px;" > obvestiti o svojih ukrepih ali ustavitvi postopka, </span><strong style="font-size: 14.4px;" >ni pa ga dolžan obveščati o poteku postopka. O poteku postopka se obvešča le osebe na podlagi sedmega odstavka [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]</strong><span style="font-size: 14.4px;" >(</span><span style="font-size: 14.4px;" >glej še </span>[[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen]] in [[Zak:ZUP#29. .C4.8Dlen{{!}}229. člen ZUP]]<span style="font-size: 14.4px;" >)</span><strong style="font-size: 14.4px;" >, torej bi bil lahko prijavitelj, ki na podlagi [[Zak:ZUP#24. .C4.8Dlen{{!}}24. člena ZIN]] nima statusa stranke postopka, o poteku postopka obveščen le, če bi ta status pridobil, t</strong>'''orej če bi izkazal pravni interes za vstop v postopek.'''<p style="text-align: justify;" >'''ZIN''' '''ne določa, v kakšnem času mora organ prijavitelja obvestiti o svojih ukrepih'''. Zato se smiselno upošteva 15-dnevni rok iz [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 17. člena UUP] (po katerem organi odgovarjajo na dopise ne glede na status pošiljatelja). Torej, če se postopek ne uvede, mora inšpektor o tem seznaniti prijavitelja v roku 15 dni od prejema prijave, medtem ko v primeru uvedbe postopka po uradni dolžnosti rok 15 dni za obvestilo o ukrepih ali ustaviti postopka teče šele od zaključka postopka na prvi stopnji in ne že od prejema prijave. Rok 15 dni se šteje od izvršljivosti ukrepa inšpektorja, torej zaradi pravila o nesuspenzivnosti pritožbe po ZIN, v 15 dneh od vročitve odločbe zavezancu.</p><p style="text-align: justify;" >V obvestilo prijavitelju, ki mora biti v obliki dopisa (glej [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 63. člen UUP]) pa se navede le, da je bil postopek uveden in da so bili, glede na ugotovljene nepravilnosti, odrejeni ukrepi v skladu z zakonom in ne npr. detajlna razlaga, kaj in do kdaj mora zavezanec izvesti naloženo, saj slednje velja v razmerju do javne koristi in ne pravnega interesa prijavitelja.</p><p style="text-align: justify;" >Ker prijava ni vloga po ZUP, niti odgovor inšpektorja na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 24. člena ZIN] ne predstavlja odločitve, ampak zgolj informacijo, posledično torej tudi ni pritožbe zoper tak odgovor iz vseh že zgoraj navedenih razlogov.&nbsp;</p><p style="text-align: justify;" >Več o obravnavah prijav glej tudi primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Rok_za_odgovor_na_prijavo_in_zahtevo_za_obvestilo_o_ukrepih Rok za odgovor na prijavo in zahtevo za obvestilo o ukrepih] in [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Din_obve%C5%A1%C4%8Danja_prijaviteljev_o_ukrepih_in%C5%A1pektorata Način obveščanja prijaviteljev o ukrepih inšpektorata].</p><p style="text-align: justify;" >Sicer pa imajo tako prijavitelj, kot vsaka druga oseba, pravico do informacij javnega značaja v (upravnih) zadevah tudi z vložitvijo vloge na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakona o dostopu do informacij javnega značaja].</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Obravnava_prijav&diff=40410Obravnava prijav2024-05-09T09:55:32Z<p>GL73551: /* Vprašanje: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Obravnava prijav - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 10. 5. 2024<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >Stranka vloži prijavo (na primer na Upravno inšpekcijo). Ali je inšpektor dolžan prijavitelja seznaniti kdaj približno ga bo obvestil o sprejetih ukrepih oziroma ustavitvi postopka in ali bo njegovo prijavo obravnaval prioritetno ali ne in zakaj (glede na strateške usmeritve za obravnavo prijav, ki jih imajo inšpekcije javno objavljene)? Ali ima prijavitelj na voljo kakšno pravno sredstvo zoper odgovor inšpektorja (npr. če inšpektor njegove prijave ne uvrsti med prioritete)?</p><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo odgovora <br><br />
<br />
<br><br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Obravnava_prijav&diff=40409Obravnava prijav2024-05-09T09:54:41Z<p>GL73551: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Obravnava prijav - V USKLAJEVANJU''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 10. 5. 2024<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo vprašanja<br><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo odgovora <br><br />
<br />
<br><br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Obravnava_prijav&diff=40408Obravnava prijav2024-05-09T09:52:50Z<p>GL73551: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' x. x. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo vprašanja<br><br />
<br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
vneseš besedilo odgovora <br><br />
<br />
<br><br />
<br />
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Umik_vloge_pred_izdajo_upravnega_akta&diff=40193Umik vloge pred izdajo upravnega akta2024-04-17T14:07:59Z<p>GL73551: /* Odgovor: */</p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Umik vloge pred izdajo upravnega akta - "V USKLAJEVANJU"''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 17. 4. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >Stranka je vložila vlogo (npr. odrek enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo) pri pristojnem organu. Še pred izdajo upravnega akta je stranka vlogo umaknila (npr. poda umik odreka). Kako organ zaključi začeto upravno zadevo?</p><br />
<br />
<br><br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >'''Upravni postopek''' se lahko, kakor to določa [[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]], '''začne pred organom po uradni dolžnosti ali z zahtevkom (vlogo) stranke.''' '''Po uradni dolžnosti''' se začne postopek, ko pristojni organ v ta namen opravi katerokoli dejanje ([[Zak:ZUP#127. .C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), '''na zahtevo stranke''' pa se začne z dnem vložitve zahteve stranke, ko stranka zahteva, naj se ji prizna ali poveča pravica oziroma ukine ali zmanjša obveznost (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Za%C4%8Detek_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti primer])</p><p style="text-align: justify;" >V upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke '''velja načelo dispozitivnosti''', kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka. Načelo dispozitivnosti stranki torej omogoča, da lahko postavljeni zahtevek spremeni ali dopolni oziroma lahko zahtevo tudi umakne pod pogoji, določenimi v ZUP (Sodba UPRS Sodba [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111432696 I U 1540/2018-16 z dne 3. 7.2019])</p><p style="text-align: justify;" >Prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člen ZUP]] določa, lahko stranka vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, '''svojo zahtevo umakne''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Umik_prito%C5%BEbe_stranke primer])</p><p style="text-align: justify;" >Učinke umika zahteve na postopek in ravnanje organa ob umiku zahteve določa [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]]. Z umikom zahteve namreč ni več podlage za odločanje o upravni zadevi, stranka z umikom te zahteve preklicuje svojo pobudo za&nbsp; uvedbo postopka, zato mora organ postopke ustaviti, ne da bi bilo o stvari meritorno odločeno (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 58).</p><p style="text-align: justify;" >'''Poudariti je potrebno''', da mora organ umik vloge stranke obravnavati '''v procesnem smislu''', kar pomeni, '''da uradni zaznamek''' o tem, da stranka umika vlogo '''ne zadostuje'''. Pristojni organ mora na podlagi prvega ostavka [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]] izdati '''pisni sklep o ustavitvi'''.</p><p style="text-align: justify;" >V konkretnem primeru je bilo tujcu že izdano pravnomočno dovoljenje za bivanje in delo (drugi odstavek 32. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih]), tujec pa je vložil vlogo za odrek le-temu (četrta alineja prvega odstavka 57. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih]), a je še pred izdajo odločbe o odreku (tretji odstavek 60. a člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih]) zahtevek za odrek umaknil. Glede na to, da je stranka še pred izdajo meritorne odločbe podala umik odreka, je procesno gledano umaknila vlogo in ni več podlage za odločanje o upravni zadevi, zato se začeti postopek ustavi s&nbsp; sklepom. V primeru ponovnega vročanja dovoljenja, ki ga je tujec že vrnil organu, pa se po našem mnenju smiselno uporabita peti in šesti odstavek 36. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih.]</p><br />
[[Category:Vloge in jezik]]<br />
[[Category:Umik zahteve]]<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Umik_vloge_pred_izdajo_upravnega_akta&diff=40192Umik vloge pred izdajo upravnega akta2024-04-17T14:05:39Z<p>GL73551: </p>
<hr />
<div>== '''Zadeva: Umik vloge pred izdajo upravnega akta - "V USKLAJEVANJU"''' ==<br />
<br />
'''Datum odgovora:''' 17. 4. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek&nbsp;<br />
<br />
== '''Vprašanje:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >Stranka je vložila vlogo (npr. odrek enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo) pri pristojnem organu. Še pred izdajo upravnega akta je stranka vlogo umaknila (npr. poda umik odreka). Kako organ zaključi začeto upravno zadevo?</p><br />
<br />
<br><br />
== '''Odgovor:''' ==<br />
<br />
<p style="text-align: justify;" >'''Upravni postopek''' se lahko, kakor to določa [[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]], '''začne pred organom po uradni dolžnosti ali z zahtevkom (vlogo) stranke.''' '''Po uradni dolžnosti''' se začne postopek, ko pristojni organ v ta namen opravi katerokoli dejanje ([[Zak:ZUP#127. .C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), '''na zahtevo stranke''' pa se začne z dnem vložitve zahteve stranke, ko stranka zahteva, naj se ji prizna ali poveča pravica oziroma ukine ali zmanjša obveznost (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Za%C4%8Detek_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti primer])</p><p style="text-align: justify;" >V upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke '''velja načelo dispozitivnosti''', kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka. Načelo dispozitivnosti stranki torej omogoča, da lahko postavljeni zahtevek spremeni ali dopolni oziroma lahko zahtevo tudi umakne pod pogoji, določenimi v ZUP (Sodba UPRS Sodba [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111432696 I U 1540/2018-16 z dne 3. 7.2019])</p><p style="text-align: justify;" >Prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člen ZUP]] določa, lahko stranka vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, '''svojo zahtevo umakne''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Umik_prito%C5%BEbe_stranke primer])</p><p style="text-align: justify;" >Učinke umika zahteve na postopek in ravnanje organa ob umiku zahteve določa [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]]. Z umikom zahteve namreč ni več podlage za odločanje o upravni zadevi, stranka z umikom te zahteve preklicuje svojo pobudo za&nbsp; uvedbo postopka, zato mora organ postopke ustaviti, ne da bi bilo o stvari meritorno odločeno (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 58).</p><p style="text-align: justify;" >'''Poudariti je potrebno''', da mora organ umik vloge stranke obravnavati '''v procesnem smislu''', kar pomeni, '''da uradni zaznamek''' o tem, da stranka umika vlogo '''ne zadostuje'''. Pristojni organ mora na podlagi prvega ostavka [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]] izdati '''pisni sklep o ustavitvi'''.</p><p style="text-align: justify;" >V konkretnem primeru je bilo tujcu že izdano pravnomočno dovoljenje za bivanje in delo (drugi odstavek 32. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih]), tujec pa je vložil vlogo za odrek le-temu (četrta alineja prvega odstavka 57. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih]), a je še pred izdajo odločbe o odreku (tretji odstavek 60. a člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih]) zahtevek za odrek umaknil. Glede na to, da je stranka še pred izdajo meritorne odločbe podala umik odreka, je procesno gledano umaknila vlogo in ni več podlage za odločanje o upravni zadevi, zato se začeti postopek ustavi s&nbsp; sklepom. V primeru ponovnega vročanja dovoljenja, ki ga je tujec že vrnil organu, pa se po našem mnenju smiselno uporabita peti in šesti odstavek 36. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih.]</p><br />
<br />
<br><br />
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''<br />
<br />
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==<br />
<br />
<comments /></div>GL73551