Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Zavrženje zahteve o že odločeni zadevi

2024-09-11T13:06:48Z

DV2228:

== '''Zadeva: Zavrženje zahtevka o že odločeni zadevi - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 10. 9. 2024 '''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj lahko upravni organ zahtevo zavrže? Kako naj organ ve, da že teče sodni postopek o neki zadevi ali da je bilo o zadevi že odločeno? Kdo odloči o ponovni zahtevi? 
== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek se začne pred pristojnim organom po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke ([[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]). V zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi zadeve za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana ([[Zak:ZUP#128. .C4.8Dlen{{!}}128. člen ZUP]]). Organ mora sprva zahtevo preveriti oz. preizkusiti. '''V primeru, da stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva, jo upravni organ s sklepom zavrže. Organ vlogo s sklepom zavrže tudi v naslednjih primerih, in sicer ko vložnik vloge ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, po ZUP ne more biti stranka, ko zahteva ni bila vložena v predpisanem roku in v primeru, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni postopek ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile že naložene kakšne obveznosti (glej sklep UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111412056 IV U 86/2017-9] z dne 23.08.2017). Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.''' Ni nujno, da organ zahtevo zavrže na začetku, ampak jo lahko tudi kadarkoli med postopkom do izdaje odločbe, če so podani prej omenjeni razlogi. Zoper sklep, s katerim organ zavrže zahtevo, je dovoljena pritožba  ([[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]). V informacijske podatke sodišč oziroma njihov sistem, upravnim organom ni omogočen oziroma dovoljen vpogled. '''Če se dvomi oziroma sumi, da je bilo morebiti o zadevi že odločeno mora organ, ki razpolaga z vlogo zaprositi organ, ki naj bi že odločil o zadevi'''. '''Upravni organ mora prav tako zaprositi omenjeni organ, če obstaja sum, da je zadeva v postopku ali je morebiti postopek zaključen.''' V praksi so taki primerni redki, saj odloča stvarno in krajevno pristojen organ. Stvarno pristojnost organov praviloma določajo področni zakoni. Včasih ti opredelijo le prvostopenjski organ, včasih hkrati določijo še krajevno pristojnost, neredko pa področni zakon le poda podlago, da natančneje pristojnost določijo izvedbeni predpisi (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 85). Vsak organ lahko odloča o upravnih zadevah samo v mejah ali teritoriju svoje krajevne pristojnosti. Krajevno pristojnost praviloma določajo izvedbeni predpisi, ki opredeljujejo organizacijo upravnih organov (npr. uredbe vlade). Žal pri tem včasih prihaja do neujemanja območij, tako da morajo stranke v praksi za različne upravne zadeve iz istega naselja opravljati zadeve v različnih regijskih centrih (npr. 58 upravnih enot). Krajevna pristojnost organa se določi, če področni predpis ne določa drugače in če je za isto zadevo pristojnih več istovrstnih stvarno pristojnih organov (prav tam, str. 87).  

'''Da organ na prvi stopnji upravnega postopka odloči o že odločeni zadevi, mora biti ta s strani sodišča npr. upravnega sodišča odpravljena''', kar se zgodi v primeru, če tožnik s tožbo uspe. Tožnik je praviloma oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta in z odločitvijo ni zadovoljna, ali oseba, ki je po 142. členu ZUP ali po posebnem zakonu zahtevala vstop v upravni postopek in je izkazala za to pravni interes. Na nasprotni strani v upravnem sporu je toženec na primer država. Toženca oz. v tem primeru državo zastopa organ, ki je izdal upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. Če ni dovoljena pritožba, je to prvostopenjski organ, če je dovoljena, pa drugostopenjski organ, čeprav bo tožnik izpodbijal prvostopenjski vsebinski akt, razen če je drugostopenjski organ vsebinsko, meritorno odločil s svojo odločbo (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 303). Torej prvostopenjski organ načeloma v postopek na upravnem sodišču ni vključen, zato je nujna komunikacija med prvostopenjskim organom npr. centrom za socialno delo in pristojnim ministrstvom na drugi stopnji, da slednje obvesti prvostopenjski organ o odpravljeni odločbi, saj bo le tako prvostopenjski organ odločil ponovno. Prejšnja odločitev v tem primeru ne velja, saj je odpravljena, kar pomeni, da ni imela nikakršnega učinka. 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Zahtevki]] [[Category:Vloge in jezik]]

Zavrženje zahteve o že odločeni zadevi

2024-09-11T13:05:12Z

DV2228:

Zavrženje zahteve o že odločeni zadevi

2024-09-11T12:53:18Z

DV2228: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Ravnanje upravnega organa z nepopolno vlogo (manjkajoči podpis)

2024-08-03T18:17:09Z

DV2228:

== '''Zadeva: Ravnanje upravnega organa z nepopolno vlogo (manjkajoči podpis) - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 26. 7. 2024 '''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Kaj je vloga in kako ravnati z nepopolno vlogo? Ali je vloga nepopolna, če organ, npr. center za socialno delo prejme vlogo, kjer manjka podpis polnoletnih oseb, na katere se morebitna pridobljena pravica do denarne pomoči tudi nanaša?

== '''Odgovor:''' ==

Vloge so kakršnakoli sporočila in dejanja stranke oziroma drugih oseb organu – ne glede na tip, vsebino, obliko. Vloga je generičen pojem, ki obsega kakršnokoli sporočilo ali izjavo volje kateregakoli udeleženca v postopku v razmerju do organa oz. uradne osebe (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 126 in nasl.). Vloga po ZUP mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Predvsem mora obsegati: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, osebno ime, firmo oziroma osebno ime vlagatelja, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. Organ lahko na obrazcu vloge, ob sprejemu vloge ali z dopisom za dopolnitev vloge zahteva od stranke, da navede svojo uradno dodeljeno identifikacijsko številko, če je to potrebno zaradi identifikacije stranke ali zaradi pridobivanja podatkov iz uradnih evidenc. Prav tako mora vsebovati vse druge dele, ki jih določa zakon ([[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člen ZUP]]). '''Torej mora vloga imeti vse, kar je potrebno, da jo lahko organ obravnava. '''Pri tem ni tako važno, da vsebuje določene dokumente, ampak da ti vključujejo vse podatke, ki so po splošnih in področnih predpisih zahtevani za formalno popolno vlogo in tako za meritorni začetek postopka oz. ugotavljanje nadaljnjih vsebinskih pogojev za priznanje pravice oziroma pravne koristi (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 127 in nasl.). Ob tem je treba razlikovati obveznost stranke, da za svoje navedbe (vlogi) o dejanskem stanju predloži dokaze in da zaradi ne predložitve dokazov vloge ni dovoljeno zavreči (140. člen ZUP). 
Če je vloga nepopolna, je treba zahtevati dopolnitev in se je ne sme takoj zavreči (glej sklep UPRS I [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111474805 U 1822/2020-15]). Kadar so za vloge (čeprav npr. s pravilnikom predpisani) podani posebni obrazci po specifičnem zakonu, pa vloga v sklopu razlage temeljnega načela o varstvu pravic strank in javne koristi ni nepopolna, čeprav ni vložena na danem formularju, kolikor vsebuje vse sestavine, zahtevane z obrazcem. Tedaj ni podlage za njeno dopolnjevanje ali zavrženje, saj je smisel predpisanega obrazca v zagotovitvi ustreznih informacij za meritorno obravnavo vloge in ne forma per se. Če vloga ni popolna, mora organ vložnika pozvati v petih delovnih dneh, tj. instrukcijski rok (pomeni, da naj organ to stori čimprej, a če ne v petih dneh, pač šesti ali sedmi dan), naj vlogo dopolni, pri čemer pa uradna oseba določi stranki prekluzivni rok. Slednji pomeni, da mora stranka poslati manjkajoče v tem roku, sicer bo – po predhodnem opozorilu že v pozivu o tej posledici vloga zavržena. Poziv se oblikuje v obliki dopisa, ki se vroči osebno (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 128 in nasl.). Omenjen dopis mora vsebovati tri obvezne sestavine. To so navedba, kaj v vlogi manjka, rok, v katerem naj vložnik dopolni manjkajoče in opozorilo na posledice (prav tam, str. 129).  
'''Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov''', na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 6. člen ZSVarPre, Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21]). V skladu z materialnim predpisom je pravica do denarno socialne pomoči individualna pravica, ki bi jo po pravilih ZUP moral uveljaviti vložnik vloge. Tega ne spreminja dejstvo, da pravico lahko uveljavljajo tudi drugi družinski člani, niti da se pri ugotavljanju upravičenosti in višine pravice upošteva premoženjsko stanje celotne družine. Kadar pravico uveljavljajo vsi družinski člani se v skladu z omenjenim zakonom ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 39. člen]) pravica dodeli za vso družino, vendar to ne spremeni prej navedenega, da se pravno formalno odloča o pravici posameznih članov družine, ki se odmeri z isto odločbo (zato ni mogoče reči, da se odloča o pravici družine). Iz tega izhaja, da so vsi družinski člani (aktivne) stranke postopka, ki jih center za socialno delo navede v izreku odločbe.Postopek uveljavljanja pravice, ki je v tem primeru predpisan z drugim zakonom ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev - ZUPJS]) določa t.i enotno vlogo za uveljavljanje različnih socialnih pravic, med drugim tudi pravice do denarno socialne pomoči. V tem zakonu ni zaslediti, da bi omogočal vlaganje vlog tako, da vložnik hkrati vloži vlogo za denarno socialno pomoč zase in za družinske člane. Zato bi ti praviloma morali vložiti svojo vlogo. Zakon sicer predvidi, da se s podzakonskim aktom predpiše obrazec vloge, vendar tak podzakonski akt ni bil izdan. Obrazec vloge, ki ga je kot pripomoček pripravilo resorno ministrstvo, sicer predvideva, da bi vlogo podpisali tudi družinski člani, če oziroma kadar uveljavljajo pravico do denarno socialne pomoči in varstvenega dodatka (gl. [https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=1468 povezavo]). Vendar '''pa enotna vloga ne upošteva, da noben zakon ne ureja možnosti, da bi kot vložnik vloge za denarno socialno pomoč in varstveni dodatek uveljavlja zase in za družinske člane''', če se tako dogovorijo. '''Enotna vloga bi po našem mnenju morala predvideti možnost, da so vložniki vloge različne osebe, nasprotno velja, da je vložnik samo oseba, ki je navedena kot vložnik, saj se podatki o družinskih članih (zakonec, zunajzakonski partner, otroci) v njej navedejo le v smislu podatkov o dejanskem stanju.'''''''''Kadar se v postopku odloča o individualnih pravicah več oseb bi te morale biti navedene kot vložniki. Prav tako bi te osebe morale podpisati vlogo, saj s tem potrjujejo izjavo volje za pridobitev pravice. Nedoslednost obrazca, ki ne predvidi možnosti navajanja vložnikov, ki uveljavljajo pravico oziroma njihovih zahtevkov, ampak predvideva le njihov podpis, je ob odsotnosti drugačne procesne ureditve v področnih zakonih treba obravnavati po ZUP. To pomeni, da bi center za socialno delo v primerih, ko so na vlogi tudi podpisi družinskih članov, sicer lahko sklepal, da slednji uveljavljajo pravico in izvedel postopek. Kadar pa družinski člani, ki so sicer navedeni v vlogi, te ne bi podpisali, bi v skladu s temeljnim načelom varstva pravic stranke ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) moral pozvati vložnika, da sporoči, ali pravico uveljavlja zase ali tudi za druge družinske člane, ter v primeru uveljavljanja pravice predloži njihovo podpisano izjavo.  Brez nedvomno izražene volje družinskih članov o njihovi pravici ne more odločati, čeprav njihovo premoženjsko stanje upošteva pri dejanskem stanju zadeve. Takšna situacija je lahko administrativno precej obremenjujoča tako za stranko-e kot tudi center za socialno delo, toda brez nedoumne izjave volje o pravici osebe, center za socialno delo ne more odločati, saj obseg zahtevka ni jasen, še več ni jasna volja vseh oseb. Brez izražene volje za pridobitev pravice bi bila odločitev lahko celo nična (gl. [[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. člen ZUP]]). Zato bi bilo primerno, da resorno ministrstvo ustrezno prilagodi obrazec vloge, da bi omogočal ali nedvoumno vložitev vloge vsem družinskim članom ali vsaj pooblastitev vložnika vloge oziroma da spremeni zakon tako, da vlogo vloži en član družine tudi za druge polnoletne člane, če vložnik poda izjavo, da je z vložitvijo vloge seznanil druge družinske člane, ki soglašajo z uveljavitvijo pravice.
 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vloge in jezik]]

Ravnanje upravnega organa z nepopolno vlogo (manjkajoči podpis)

2024-07-26T13:15:30Z

DV2228:

Ravnanje upravnega organa z nepopolno vlogo (manjkajoči podpis)

2024-07-26T13:13:25Z

DV2228:

Ravnanje upravnega organa z nepopolno vlogo (manjkajoči podpis)

2024-07-26T12:54:45Z

DV2228: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Umik zahteve (primer odložitve vpisa otroka v šolo)

2024-06-28T20:11:58Z

DV2228:

== '''Zadeva: ''' Umik zahteve (primer odložitve vpisa otroka v šolo) - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 28. 6. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Kaj lahko stori stranka, če v dispozitivni zadevi predlaga določeno odločitev in organ o tem izda ugodilno odločbo, vendar si po vročitvi stranka premisli in te pravice oz. bonitete ne želi več?
Npr. starši so predlagali odložitev šolanja otroka, šola je izpeljala postopek in izdala odločbo, s katero je šolanje odložila, vendar so si starši po vročitvi odločbe premislili in vendar želijo, da gre otrok v 1. razred. Kako postopajo starši in šola ter otroku omogočijo vpis v 1. razred, čeprav je po področnih predpisih pripravljenost za vstop v šolo ugotavljala strokovna komisija in ta je ocenila, naj se šolanje otroku odloži? Kako je v tem primeru, če se starša ne strinjata oz. en starš vloži pritožbo?

== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek se začne pred pristojnim organom po uradni dolžnosti ali '''na zahtevo stranke. '''Določbe tega zakona, ki veljajo za zahtevo, veljajo tudi za prošnjo ali drugo vlogo, ki je po naravi stvari izenačena z zahtevo ([[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]). Na zahtevo stranke se postopek začne, če področni zakon izrecno tako določa, ker daje stranki kakšno pravico (pravico do gradnje, pokojnine, vozniškega dovoljenja, vpis otroka v šolo, odložitev šolanja itd.) ali če zahtevek stranke izhaja iz narave stvari, ker gre za uveljavljanje strankinega zasebnega interesa (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 164).
'''Stranka ves čas postopka razpolaga s svojim zahtevkom, zato ga lahko umakne deloma ali v celoti.'''
Stranka lahko zahtevek umakne kadarkoli med postopkom na prvi stopnji do izdaje odločbe, pa tudi po njeni izdaji v pritožbenem roku ali po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji, če je bilo zahtevku deloma ali v celoti ugodeno. Če stranka umakne zahtevek do izdaje odločbe na prvi stopnji, organ s sklepom ustavi postopek. '''Če umakne zahtevek v pritožbenem roku ali po vložitvi pritožbe, se s sklepom ustavi postopek in odpravi že izdana prvostopenjska odločba, s katero je bilo strankinemu zahtevku deloma ali v celoti ugodeno''' (glej prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]]; več ibidem, str. 168).
'''Po prvem odstavku [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] lahko stranka oziroma v primeru njene procesne nesposobnosti zakoniti zastopnik, npr. starši za otroka po [[Zak:ZUP#47. .C4.8Dlen{{!}}47. členu ZUP]] podajo umik zahteve, vendar le do poteka pritožbenega roka. '''
V konkretnem primeru gre za odložitev šolanja otroka, zato je potrebno upoštevati tudi''' področni predpis''', in sicer [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO448 Zakon o osnovni šoli] (ZOsn, Ur. l. RS, št. 81/06 in nasl.). Drugi odstavek 45. člena ZOsn določa, da se lahko otroku začetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe oziroma na podlagi odločbe o usmeritvi odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo. Starša sta torej podala zahtevo za odložitev šolanja otroka, na podlagi katere je bila izdana odločba, vendar sta se kasneje premislila.
46. člen ZOsn glede ugotavljanja pripravljenosti določa, da se ob vpisu otroka v osnovno šolo lahko na željo staršev ugotavlja pripravljenost otroka za vstop v šolo. Če starši predlagajo odložitev šolanja, ker menijo, da njihov otrok ni pripravljen za vstop v šolo, oziroma če odložitev šolanja predlaga zdravstvena služba, je ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo obvezno. Glede na navedeno,''' je odložitev šolanja mimo mnenja zdravstvene službe dispozitivna zadeva''', kar pomeni, da je zahteva in umik zahteve možen s strani staršev.V drugem odstavku 60.b člen ZOsn določa, da o odložitvi začetka šolanja odloči ravnatelj na podlagi obrazloženega mnenja strokovne komisije, ki jo imenuje ravnatelj in jo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni delavec ter vzgojitelj oziroma učitelj. Zato je pri odločitvi potrebno upoštevati tudi mnenje pristojnih (zdravstvene službe, šolske svetovalne službe oziroma strokovne komisije). '''Kadar se o odložitvi šolanja odloča na pobudo – vlogo oziroma zahtevo staršev, ti v skladu z ZUP lahko ves čas razpolagajo z zahtevkom (gl. zg). '''Takšnemu procesnemu upravičenju v obravnavanem primeru sledi tudi 47. člen ZOsn, ki v tem in drugih primerih odložitve šolanja določa soglasje staršev, kot materialnega pogoja za odložitev šolanja. '''Prav tako se upošteva '''[[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]''' ZUP o načelu proste presoje dokazov, saj področni zakon nima glede na ZUP nadrejenih določb o zavezanosti šole, da bi morala upoštevati oceno komisije.'''
Motiv, zaradi katerega stranka umakne zahtevek, (praviloma) ni pravno pomemben in ga ni potrebno utemeljevati (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 53).
'''V danem primeru bi morali starši podati pisni predlog za umik zahteve, šola pa izdati sklep o umiku.''' Ob umiku zahteve in odpravi odločbe se izda sklep o ustavitvi postopka in odpravi že izdane odločbe z učinkom, kot da starši zahteve sploh ne bi vložili, nato se lahko otroka vpiše v prvi razred. Kljub temu, da umika zahteve ni potrebno utemeljevati, pa je zlasti zaradi izvedenega postopka ocene prek komisije vendar priporočljivo, da se tudi navede, zakaj starši menijo, da je otrok pripravljen za vpis v prvi razred, npr., da menijo, da je otrok dovolj zrel, itd. oziroma, da so se premislili glede odložitve šolanja.
V primeru, da se en starš ne strinja z odločitvijo in vloži pritožbo (za odlog šolanja je potrebno soglasje staršev ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO448 47. člen ZOsn])) je potrebno sprva omenjenega starša pozvati naj utemelji razlog za pritožbo, če iz pritožbe ni razvidno, da odloga šolanja ne želi več. Če se starš npr. mama odloči za pritožbo iz razlogov, ki se ne navezujejo na ugodeno odločitev o odlogu šolanja, ampak na razloge za to odločitev (čeprav se morda strinja z odločitvijo), organ s pritožbo ravna, kot je določeno v [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240.]] in [[Zak:ZUP#241. .C4.8Dlen{{!}}241. členu ZUP]]. Lahko pa organ tako pritožbo (torej pritožbo zoper odločitev, ki jo je stranka z vložitvijo vloge zahtevala in ji je bila ugodena) upošteva kot umik osnovne zahteve, torej v konkretnem primeru umik zahteve za odlog šolanja. Stranka lahko zahtevek umakne tudi po izdaji prve odločbe, in sicer v pritožbenem roku ali po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji, če je bilo zahtevku deloma ali v celoti ugodeno (glej sklep UPRS [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111464176 I U 1405/2020-6]'''). '''Ker ima v konkretnem primeru področni zakon ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO448 47. člen ZOsn]) zahtevano soglasje obeh staršev za vložitev vloge, morata biti starša soglasna tudi ves čas postopka ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 6. in 151. člen DZ] (DZ, Ur. l. RS, št. 15/17, 21/18 in nasl.), ki določata, da starša svojo starševsko skrb izvajata oba sporazumno v skladu s koristjo otroka). Če eden od staršev med postopkom svoje soglasje za postopek umakne in s tem tudi zahtevek (ali z umikom zahtevka ali s podajo pritožbe), je potrebno pridobiti mnenje drugega od staršev, če se z umikom strinja in šele takrat o zahtevi odločiti. Če se starša ne strinjata, oziroma eden od staršev vztraja pri zahtevku, drugi pa se z njim ne strinja več, organ nima soglasja staršev za odločanje o zadevi, kar [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO448 47. člen ZOsn] določa kot pogoj za vložitev vloge. V tem primeru se starše napoti na podajo predloga v nepravdnem postopku na sodišče, ki lahko odloči o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, če se starši o tem sami ali s pomočjo CSD ali mediatorjev, ne morejo sporazumeti ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 151. člen DZ]).
[[Category: Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Umik zahteve]]

Umik zahteve (primer odložitve vpisa otroka v šolo)

2024-06-27T18:45:39Z

DV2228:

== '''Zadeva: ''' Umik zahteve (primer odložitve vpisa otroka v šolo) - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 3. 8. 2023 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Kaj lahko stori stranka, če v dispozitivni zadevi predlaga določeno odločitev in organ o tem izda ugodilno odločbo, vendar si nemudoma po vročitvi stranka premisli in te pravice oz. bonitete ne želi več?
Npr. starši so predlagali odložitev šolanja otroka, šola je izpeljala postopek in izdala odločbo, s katero je šolanje odložila, vendar so si starši po vročitvi odločbe premislili in vendar želijo, da gre otrok v 1. razred. Kako lahko postopajo starši in šola ter otroku omogočijo vpis v 1. razred, čeprav je po področnih predpisih pripravljenost za vstop v šolo ugotavljala strokovna komisija in ta je ocenila, naj se šolanje otroku odloži?

== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek se začne pred pristojnim organom po uradni dolžnosti ali '''na zahtevo stranke. '''Določbe tega zakona, ki veljajo za zahtevo, veljajo tudi za prošnjo ali drugo vlogo, ki je po naravi stvari izenačena z zahtevo ([[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]). Na zahtevo stranke se postopek začne, če področni zakon izrecno tako določa, ker daje stranki kakšno pravico (pravico do gradnje, pokojnine, vozniškega dovoljenja, vpis otroka v šolo, odložitev šolanja itd.) ali če zahtevek stranke izhaja iz narave stvari, ker gre za uveljavljanje strankinega zasebnega interesa (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 164).
'''Stranka ves čas postopka razpolaga s svojim zahtevkom, zato ga lahko umakne deloma ali v celoti.'''
Stranka lahko zahtevek umakne kadarkoli med postopkom na prvi stopnji do izdaje odločbe, pa tudi po njeni izdaji v pritožbenem roku ali po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji, če je bilo zahtevku deloma ali v celoti ugodeno. Če stranka umakne zahtevek do izdaje odločbe na prvi stopnji, organ s sklepom ustavi postopek. '''Če umakne zahtevek v pritožbenem roku ali po vložitvi pritožbe, se s sklepom ustavi postopek in odpravi že izdana prvostopenjska odločba, s katero je bilo strankinemu zahtevku deloma ali v celoti ugodeno''' (glej prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]]; več ibidem, str. 168).
'''Po prvem odstavku [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] lahko stranka oziroma v primeru njene procesne nesposobnosti zakoniti zastopnik, npr. starši za otroka po [[Zak:ZUP#47. .C4.8Dlen{{!}}47. členu ZUP]] podajo umik zahteve, vendar le do poteka pritožbenega roka. '''
V konkretnem primeru gre za odložitev šolanja otroka, zato je potrebno upoštevati tudi''' področni predpis''', in sicer [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO448 Zakon o osnovni šoli] (ZOsn, Ur. l. RS, št. 81/06 in nasl.). Drugi odstavek 45. člena ZOsn določa, da se lahko otroku začetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe oziroma na podlagi odločbe o usmeritvi odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo. Starša sta torej podala zahtevo za odložitev šolanja otroka, na podlagi katere je bila izdana odločba, vendar sta se kasneje premislila.
46. člen ZOsn glede ugotavljanja pripravljenosti določa, da se ob vpisu otroka v osnovno šolo lahko na željo staršev ugotavlja pripravljenost otroka za vstop v šolo. Če starši predlagajo odložitev šolanja, ker menijo, da njihov otrok ni pripravljen za vstop v šolo, oziroma če odložitev šolanja predlaga zdravstvena služba, je ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo obvezno. Glede na navedeno,''' je odložitev šolanja mimo mnenja zdravstvene službe dispozitivna zadeva''', kar pomeni, da je zahteva in umik zahteve možen s strani staršev.V drugem odstavku 60.b člen ZOsn določa, da o odložitvi začetka šolanja odloči ravnatelj na podlagi obrazloženega mnenja strokovne komisije, ki jo imenuje ravnatelj in jo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni delavec ter vzgojitelj oziroma učitelj. Zato je pri odločitvi potrebno upoštevati tudi mnenje pristojnih (zdravstvene službe, šolske svetovalne službe oziroma strokovne komisije). '''Kadar se o odložitvi šolanja odloča na pobudo – vlogo oziroma zahtevo staršev, ti v skladu z ZUP lahko ves čas razpolagajo z zahtevkom (gl. zg). '''Takšnemu procesnemu upravičenju v obravnavanem primeru sledi tudi 47. člen ZOsn, ki v tem in drugih primerih odložitve šolanja določa soglasje staršev, kot materialnega pogoja za odložitev šolanja. '''Prav tako se upošteva '''[[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]''' ZUP o načelu proste presoje dokazov, saj področni zakon nima glede na ZUP nadrejenih določb o zavezanosti šole, da bi morala upoštevati oceno komisije.'''
Motiv, zaradi katerega stranka umakne zahtevek, (praviloma) ni pravno pomemben in ga ni potrebno utemeljevati (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 53).
'''V danem primeru bi morali starši podati pisni predlog za umik zahteve, šola pa izdati sklep o umiku.''' Ob umiku zahteve in odpravi odločbe se izda sklep o ustavitvi postopka in odpravi že izdane odločbe z učinkom, kot da starši zahteve sploh ne bi vložili, nato se lahko otroka vpiše v prvi razred. Kljub temu, da umika zahteve ni potrebno utemeljevati, pa je zlasti zaradi izvedenega postopka ocene prek komisije vendar priporočljivo, da se tudi navede, zakaj starši menijo, da je otrok pripravljen za vpis v prvi razred, npr., da menijo, da je otrok dovolj zrel, itd. oziroma, da so se premislili glede odložitve šolanja.
V primeru, da se en starš ne strinja z odločitvijo in vloži pritožbo (za odlog šolanja je potrebno soglasje staršev ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO448 47. člen ZOsn])) je potrebno sprva omenjenega starša pozvati naj utemelji razlog za pritožbo, če iz pritožbe ni razvidno, da odloga šolanja ne želi več. Če se starš npr. mama odloči za pritožbo iz razlogov, ki se ne navezujejo na ugodeno odločitev o odlogu šolanja, ampak na razloge za to odločitev (čeprav se morda strinja z odločitvijo), organ s pritožbo ravna, kot je določeno v [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240.]] in [[Zak:ZUP#241. .C4.8Dlen{{!}}241. členu ZUP]]. Lahko pa organ tako pritožbo (torej pritožbo zoper odločitev, ki jo je stranka z vložitvijo vloge zahtevala in ji je bila ugodena) upošteva kot umik osnovne zahteve, torej v konkretnem primeru umik zahteve za odlog šolanja. Stranka lahko zahtevek umakne tudi po izdaji prve odločbe, in sicer v pritožbenem roku ali po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji, če je bilo zahtevku deloma ali v celoti ugodeno (glej sklep UPRS [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111464176 I U 1405/2020-6]'''). '''Ker ima v konkretnem primeru področni zakon ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO448 47. člen ZOsn]) zahtevano soglasje obeh staršev za vložitev vloge, morata biti starša soglasna tudi ves čas postopka ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 6. in 151. člen DZ] (DZ, Ur. l. RS, št. 15/17, 21/18 in nasl.), ki določata, da starša svojo starševsko skrb izvajata oba sporazumno v skladu s koristjo otroka). Če eden od staršev med postopkom svoje soglasje za postopek umakne in s tem tudi zahtevek (ali z umikom zahtevka ali s podajo pritožbe), je potrebno pridobiti mnenje drugega od staršev, če se z umikom strinja in šele takrat o zahtevi odločiti. Če se starša ne strinjata, oziroma eden od staršev vztraja pri zahtevku, drugi pa se z njim ne strinja več, organ nima soglasja staršev za odločanje o zadevi, kar [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO448 47. člen ZOsn] določa kot pogoj za vložitev vloge. V tem primeru se starše napoti na podajo predloga v nepravdnem postopku na sodišče, ki lahko odloči o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, če se starši o tem sami ali s pomočjo CSD ali mediatorjev, ne morejo sporazumeti ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 151. člen DZ]).
[[Category: Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Umik zahteve]]

Umik zahteve (primer odložitve vpisa otroka v šolo)

2024-06-27T18:40:10Z

DV2228:

== '''Zadeva: ''' Umik zahteve (primer odložitve vpisa otroka v šolo) ==

'''Datum odgovora:''' 3. 8. 2023 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Kaj lahko stori stranka, če v dispozitivni zadevi predlaga določeno odločitev in organ o tem izda ugodilno odločbo, vendar si nemudoma po vročitvi stranka premisli in te pravice oz. bonitete ne želi več?
Npr. starši so predlagali odložitev šolanja otroka, šola je izpeljala postopek in izdala odločbo, s katero je šolanje odložila, vendar so si starši po vročitvi odločbe premislili in vendar želijo, da gre otrok v 1. razred. Kako lahko postopajo starši in šola ter otroku omogočijo vpis v 1. razred, čeprav je po področnih predpisih pripravljenost za vstop v šolo ugotavljala strokovna komisija in ta je ocenila, naj se šolanje otroku odloži?

== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek se začne pred pristojnim organom po uradni dolžnosti ali '''na zahtevo stranke. '''Določbe tega zakona, ki veljajo za zahtevo, veljajo tudi za prošnjo ali drugo vlogo, ki je po naravi stvari izenačena z zahtevo ([[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]). Na zahtevo stranke se postopek začne, če področni zakon izrecno tako določa, ker daje stranki kakšno pravico (pravico do gradnje, pokojnine, vozniškega dovoljenja, vpis otroka v šolo, odložitev šolanja itd.) ali če zahtevek stranke izhaja iz narave stvari, ker gre za uveljavljanje strankinega zasebnega interesa (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 164).
'''Stranka ves čas postopka razpolaga s svojim zahtevkom, zato ga lahko umakne deloma ali v celoti.'''
Stranka lahko zahtevek umakne kadarkoli med postopkom na prvi stopnji do izdaje odločbe, pa tudi po njeni izdaji v pritožbenem roku ali po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji, če je bilo zahtevku deloma ali v celoti ugodeno. Če stranka umakne zahtevek do izdaje odločbe na prvi stopnji, organ s sklepom ustavi postopek. '''Če umakne zahtevek v pritožbenem roku ali po vložitvi pritožbe, se s sklepom ustavi postopek in odpravi že izdana prvostopenjska odločba, s katero je bilo strankinemu zahtevku deloma ali v celoti ugodeno''' (glej prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]]; več ibidem, str. 168).
'''Po prvem odstavku [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] lahko stranka oziroma v primeru njene procesne nesposobnosti zakoniti zastopnik, npr. starši za otroka po [[Zak:ZUP#47. .C4.8Dlen{{!}}47. členu ZUP]] podajo umik zahteve, vendar le do poteka pritožbenega roka. '''
V konkretnem primeru gre za odložitev šolanja otroka, zato je potrebno upoštevati tudi''' področni predpis''', in sicer [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO448 Zakon o osnovni šoli] (ZOsn, Ur. l. RS, št. 81/06 in nasl.). Drugi odstavek 45. člena ZOsn določa, da se lahko otroku začetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe oziroma na podlagi odločbe o usmeritvi odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo. Starša sta torej podala zahtevo za odložitev šolanja otroka, na podlagi katere je bila izdana odločba, vendar sta se kasneje premislila.
46. člen ZOsn glede ugotavljanja pripravljenosti določa, da se ob vpisu otroka v osnovno šolo lahko na željo staršev ugotavlja pripravljenost otroka za vstop v šolo. Če starši predlagajo odložitev šolanja, ker menijo, da njihov otrok ni pripravljen za vstop v šolo, oziroma če odložitev šolanja predlaga zdravstvena služba, je ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo obvezno. Glede na navedeno,''' je odložitev šolanja mimo mnenja zdravstvene službe dispozitivna zadeva''', kar pomeni, da je zahteva in umik zahteve možen s strani staršev.V drugem odstavku 60.b člen ZOsn določa, da o odložitvi začetka šolanja odloči ravnatelj na podlagi obrazloženega mnenja strokovne komisije, ki jo imenuje ravnatelj in jo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni delavec ter vzgojitelj oziroma učitelj. Zato je pri odločitvi potrebno upoštevati tudi mnenje pristojnih (zdravstvene službe, šolske svetovalne službe oziroma strokovne komisije). '''Kadar se o odložitvi šolanja odloča na pobudo – vlogo oziroma zahtevo staršev, ti v skladu z ZUP lahko ves čas razpolagajo z zahtevkom (gl. zg). '''Takšnemu procesnemu upravičenju v obravnavanem primeru sledi tudi 47. člen ZOsn, ki v tem in drugih primerih odložitve šolanja določa soglasje staršev, kot materialnega pogoja za odložitev šolanja. '''Prav tako se upošteva '''[[Zak:ZUP#10. .C4.8Dlen{{!}}10. člen ZUP]]''' ZUP o načelu proste presoje dokazov, saj področni zakon nima glede na ZUP nadrejenih določb o zavezanosti šole, da bi morala upoštevati oceno komisije.'''
Motiv, zaradi katerega stranka umakne zahtevek, (praviloma) ni pravno pomemben in ga ni potrebno utemeljevati (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 53).
'''V danem primeru bi morali starši podati pisni predlog za umik zahteve, šola pa izdati sklep o umiku.''' Ob umiku zahteve in odpravi odločbe se izda sklep o ustavitvi postopka in odpravi že izdane odločbe z učinkom, kot da starši zahteve sploh ne bi vložili, nato se lahko otroka vpiše v prvi razred. Kljub temu, da umika zahteve ni potrebno utemeljevati, pa je zlasti zaradi izvedenega postopka ocene prek komisije vendar priporočljivo, da se tudi navede, zakaj starši menijo, da je otrok pripravljen za vpis v prvi razred, npr., da menijo, da je otrok dovolj zrel, itd. oziroma, da so se premislili glede odložitve šolanja.
V primeru, da se en starš ne strinja z odločitvijo in vloži pritožbo (za odlog šolanja je potrebno soglasje staršev ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO448 47. člen ZOsn])) je potrebno sprva omenjenega starša pozvati naj utemelji razlog za pritožbo, če iz pritožbe ni razvidno, da odloga šolanja ne želi več. Če se starš npr. mama odloči za pritožbo iz razlogov, ki se ne navezujejo na ugodeno odločitev o odlogu šolanja, ampak na razloge za to odločitev (čeprav se morda strinja z odločitvijo), organ s pritožbo ravna, kot je določeno v [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240.]] in [[Zak:ZUP#241. .C4.8Dlen{{!}}241. členu ZUP]]. Lahko pa organ tako pritožbo (torej pritožbo zoper odločitev, ki jo je stranka z vložitvijo vloge zahtevala in ji je bila ugodena) upošteva kot umik osnovne zahteve, torej v konkretnem primeru umik zahteve za odlog šolanja. Stranka lahko zahtevek umakne tudi po izdaji prve odločbe, in sicer v pritožbenem roku ali po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji, če je bilo zahtevku deloma ali v celoti ugodeno (glej sklep UPRS [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111464176 I U 1405/2020-6]'''). '''Ker ima v konkretnem primeru področni zakon ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO448 47. člen ZOsn]) zahtevano soglasje obeh staršev za vložitev vloge, morata biti starša soglasna tudi ves čas postopka ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 6. in 151. člen DZ] (DZ, Ur. l. RS, št. 15/17, 21/18 in nasl.), ki določata, da starša svojo starševsko skrb izvajata oba sporazumno v skladu s koristjo otroka). Če eden od staršev med postopkom svoje soglasje za postopek umakne in s tem tudi zahtevek (ali z umikom zahtevka ali s podajo pritožbe), je potrebno pridobiti mnenje drugega od staršev, če se z umikom strinja in šele takrat o zahtevi odločiti. Če se starša ne strinjata, oziroma eden od staršev vztraja pri zahtevku, drugi pa se z njim ne strinja več, organ nima soglasja staršev za odločanje o zadevi, kar [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO448 47. člen ZOsn] določa kot pogoj za vložitev vloge. V tem primeru se starše napoti na podajo predloga v nepravdnem postopku na sodišče, ki lahko odloči o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, če se starši o tem sami ali s pomočjo CSD ali mediatorjev, ne morejo sporazumeti ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 151. člen DZ]).

[[Category: Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Umik zahteve]]

Odločanje upravnega organa v času stavke

2024-06-12T18:42:55Z

DV2228:

== '''Zadeva: Odločanje upravnega organa v času stavke - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 12. 6. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

V kolikšnem času mora upravni organ odločiti o zadevi in kako je v tem primeru s fikcijo negativne odločbe? Kako in v kolikšnem času odloči upravni organ v primeru stavke npr. upravna enota in izdaja gradbenega dovoljenja?
== '''Odgovor:''' ==

Posamezna vprašanja upravnega postopka so lahko za določeno upravno področje v posebnem zakonu drugače urejena, kot so urejena v Zakonu o splošnem upravnem postopku, če je za postopanje na takem upravnem področju to potrebno ([[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člen ZUP]]). To pomeni, da '''v kolikor gre za upravno zadevo, se ZUP, glede na to da je predmet upravnega postopka odločanje v konkretnem in posamičnem upravnem razmerju, uporablja v posebnih upravnih postopkih podrejeno in dopolnilno''' (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 19 in nasl.). O dopolnilni rabi ZUP govorimo takrat, ko se Zakon o splošnem upravnem postopku uporabi poleg področnega zakona (glej sklep UPRS  [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113043492 I U 1954/2010] z dne 17.11.2011). Podrejena uporaba ZUP pomeni, da se ZUP uporabi glede vprašanj, glede katerih posebni zakon ni uredil posebnih procesnih pravil. Zakonodajalec mora v vsakem primeru presoditi, ali je na posameznem upravnem področju (npr. gradbenih zadevah) treba predpisati posebna pravila odločanja, ki so temu področju posebej prilagojena (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 1. knjiga, 2022, str. 76 in str. 77 ).'''V upravnem postopku ločimo dve možnosti ugotovitvenega postopka, in sicer poseben ugotovitveni in skrajšani ugotovitveni postopek. Medtem, ko prvi velja za pravilo (npr. izdaja gradbenega dovoljenja na zahtevo investitorja)''', se skrajšani ugotovitveni postopek vodi takrat, ko gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ko se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla stranka v svoji zahtevi, ali na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana, in ko je s predpisom določeno, da se zadeva lahko reši na podlagi dejstev ali okoliščin, ki niso popolnoma dokazane ali se le posredno dokazujejo, iz vseh okoliščin pa izhaja, da je treba zahtevku stranke ugoditi ([[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člen ZUP]]). Ena izmed pomembnih razlik med posebnim ugotovitvenim postopkom in skrajšanim ugotovitvenim postopkom je tudi rok za odločitev o zadevi. V skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku je potrebno v posebnem ugotovitvenem postopku odločiti o zadevi v roku dveh mesecev. V skrajšanem ugotovitvenem postopku je potrebno odločiti čim prej oziroma najkasneje do enega meseca od začetka postopka (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 185 in nasl.).Redno pravno sredstvo v Republiki Sloveniji je pritožba, ki ni zgolj možna po petnajstih dneh od vročitve odločbe, temveč je prav tako možna '''pritožba, če pristojni organ, zoper katerega odločbo je dovoljena pritožba, ne izda odločbe in je ne vroči stranki v predpisanem roku, ima stranka pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen''' ([[Zak:ZUP#222. .C4.8Dlen{{!}}222. člen ZUP]]). Pritožba ščiti zakonitost, varuje pravice strank in stremi h koherentnosti upravnega sistema (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 245 in nasl.). O utemeljenosti pritožbe torej odloča drug organ, največkrat je to resorno ministrstvo. Npr. glede pritožb zoper upravno enoto, ki izda gradbeno dovoljenje, odloča ministrstvo za okolje in prostor (prav tam, str. 247).Izdajo gradbenega dovoljenja ureja posebni zakon imenovan Gradbeni zakon (GZ – 1). V tem primeru gre za v prvem odstavku opisano subsidiarno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku. Resda gre pri posebnem ugotovitvenem postopku za rok odločanja dveh mesecev, medtem ko posebni zakon - Gradbeni zakon zadevo ureja malo drugače. '''Rok za izdajo odločbe o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja je dva meseca od vložitve popolne zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, razen če je potrebno usklajevanje z mnenjedajalci ali nadomeščanje mnenja v skladu s 47. členom Gradbenega zakona (GZ – 1). V tem primeru je rok za izdajo odločbe tri mesece od vložitve popolne zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja''' ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 57. člen GZ-1 (GZ - 1, Uradni list RS, št. 199/21 z dne 11. 12. 2021])). Ko rok za odločitev preteče in upravni organ, v tem primeru upravna enota, ni sprejel odločitve, nastopi že omenjena fikcija negativne odločbe. Zoper odločbo, ki jo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izda upravna enota, je dovoljena pritožba v osmih dneh od njene vročitve ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 58. člen GZ-1]). Priporočljivo je vložiti vlogo z nekaj časovne rezerve zaradi nepredvidenih življenjskih situacij.

V primeru, da organizacija (npr. upravna enota) stavka, morajo stavkovni odbor in delavci, ki sodelujejo v stavki, stavko organizirati in voditi na način, ki ne ogroža varnosti in zdravja ljudi in premoženja ter omogoča nadaljevanje dela po končani stavki ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1844 5. člen ZStk (ZStk, Uradni list SFRJ, št. 23/91)]). V skladu z drugim odstavkom 11. člena Zakona o stavki med bistvene naloge za uresničevanje delovanja upravnih enot v času stavke, ki sodijo pod Ministrstvo za naravne vire in prostor, spadata '''izdaja gradbenih dovoljenj v postopkih, ki so že v teku in v katerih je predložitev gradbenega dovoljenja do določenega roka pogoj za pridobitev finančnih sredstev iz državnih in evropskih skladov ter izdaja uporabnih dovoljenj''' ([https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/Dokumenti/BistveneNaloge_StavkaVsakDan_6_6_24.pdf Ministrstvo za javno upravo, 2024]). Zato '''izdaja gradbenega dovoljenja ne spada med zgoraj naštete pogoje, ne sodi med tako imenovane nujne naloge med stavko upravne enote.''' 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Poseben in skrajšani ugotovitveni postopek]] [[Category:Pritožbeni razlogi (bistvene postopkovne napake idr.)]]

Odločanje upravnega organa v času stavke

2024-06-12T18:38:47Z

DV2228:

Odločanje upravnega organa v času stavke

2024-06-12T18:12:15Z

DV2228: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Upravni spor ob odpovedi pritožbe

2024-05-17T08:28:22Z

DV2228:

== '''Zadeva: Upravni spor ob odpovedi pritožbe - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 17. 5. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj se lahko vloži tožbo za upravni spor? Ali se lahko vloži tožbo, če predhodno dovoljena pritožba ni izčrpana ali pa se stranka pritožbi odpove? Kdaj v tem primeru nastopita dokončnost in pravnomočnost?
== '''Odgovor:''' ==

V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. Nanaša se na upravno odločbo in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta ([https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 2. člen ZUS-1]). Torej omenjeni akt je vsebinska odločitev, s katero je postopek končan. Upravni spor pa ni možen, če ne gre za upravni akt oz. če je za določeno zadevo zagotovljeno drugo sodno varstvo. To so tiste odločitve, ki jih nosilci zakonodajne in sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti, ter tisti akti, ki jih sprejemajo nosilci izvršilne veje oblasti ter so utemeljeni na politični diskreciji, podeljeni na podlagi ustavnih in zakonskih pooblastil oz. aktov vladanja (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 294 in nasl.).'''Torej v upravnem sporu se lahko izpodbijajo upravni akti, s katerimi je bil na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev postopek odločanja o zadevi končan (glej sklep UPRS [https://sodnapraksa.si/?doc-2010040815259798 I U 287/2010]).''' To pomeni, da če je bila prvostopenjska odločba z upravno odločbo drugostopenjskega organa odpravljena in upravna zadeva vrnjena v novo odločanje prvostopenjskemu organu ali drugemu organu, zoper to odločbo tako ni dopusten upravni spor, ker postopek o zadevi še ni končan. '''Upravni spor je mogoče začeti torej samo zoper dokončen akt.''' '''Upravni spor ni dopusten tudi, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno (glej sklep UPRS [https://sodnapraksa.si/?doc-2012032113076233 I U 1375/2013] in sklep UPRS  [https://sodnapraksa.si/?doc-2010040815246872 I U 132/2010]).''' Opustitev oziroma zamudo pravne možnosti, pritožbe, zakon sankcionira z izgubo pravice do upravnega spora, razen če bi tožnik navedel razloge, ki bi neizpodbitno dokazali, da mu je bila onemogočena vložitev pritožbe ali vrnitev v prejšnje stanje (prav tam, str. 295). Ti razlogi se pa nanašajo, če stranka iz opravičenih vzrokov zamudi rok ali kakšno drugo dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti, se na njen predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje, in če stranka ni pravočasno izročila vloge, se na njen predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje tudi tedaj, če je iz nevednosti ali zaradi očitne pomote vlogo pravočasno poslala po pošti, ali pa jo neposredno izročila nepristojnemu organu, ter če je stranka po očitni pomoti zamudila rok, pa je pristojni organ vlogo vendarle prejel vsaj v treh dneh po izteku roka in bi stranka s tem izgubila kakšno pravico ([[Zak:ZUP#103. .C4.8Dlen{{!}}103. člen ZUP]]).'''Vrnitev v prejšnje stanje je dopustno zgolj na predlog stranke'''. Pri presoji utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje pa je potrebno upoštevati tudi potrebo po učinkovitosti upravnega postopka in varstvu javnega interesa. To pomeni, da kadar v upravnem postopku nastopa več strank z nasprotnimi interesi, je treba upoštevati tudi položaj morebitne nasprotne stranke in njeno pravico do učinkovitega in nemotenega poteka postopka. Zato je potrebno možnost vrnitve v prejšnje stanje omejiti le na primere, ko stranka brez svoje krivde ni mogla opraviti procesna dejanja (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022, str. 636 ). Pri utemeljitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni bistveno, ali gre za predpisani procesni rok (npr. rok za vložitev pritožbe), ali za procesni rok, ki ga določi uradna oseba (npr. rok za dopolnitev vloge). To razlikovanje je pomembno le z vidika, ali je stranki mogoče očitati, da bi že pred zamudo s predlogom dosegla podaljšanje roka in s tem preprečila nastanek zamude. Podaljšljivi so namreč le procesni roki, ki jih določi organ, ne pa predpisani procesni roki, razen če predpis določa, da ga je mogoče podaljšati (prav tam, str. 638).

'''Če se stranka pravici do pritožbe odpove (glej sklep VSRS [https://www.sodnapraksa.si/?doc-29475 VIII Ips 137/2003]) nastopi dokončnost, saj odpoved pravici do pritožbe vodi tako v dokončnost kot izvršljivost in tudi pravnomočnost odločbe, saj je po ZUS-1 izčrpanost pritožbe, če je dovoljena, pogoj za sodno varstvo''' (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 231 in nasl.). Dokončnost nastopi tudi, ko je pritožba zavržena, ker je vložena, čeprav ni dovoljena, ali je prepozno vložena izven pritožbenega roka ali po zakonu ni bila dovoljena. Če je zavrženje posledica neizpolnjenih procesnih predpostavk, ima po nekaterih stališčih stranka pravico, da se ji potrdi nastop dokončnosti na dan, kot če pritožba ni bila vložena. Pritožba pa je lahko vsebinsko neutemeljena in zaradi tega zavrnjena (prav tam, str. 232). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

Upravni spor ob odpovedi pritožbe

2024-05-17T08:23:48Z

DV2228:

Upravni spor ob odpovedi pritožbe

2024-05-17T07:46:51Z

DV2228: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Dokazovanje z izjavo priče, ki je uradna oseba

2024-04-25T21:54:44Z

DV2228:

== '''Zadeva: Dokazovanje z izjavo priče, ki je uradna oseba - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 25. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj je dovoljeno dokazovanje z izjavo priče, ki je uradna oseba v upravnem postopku? Kako je v tem primeru s tajnostjo podatkov in izključitvijo javnosti? 
== '''Odgovor:''' ==

Priča je lahko vsak, kdor je bil zmožen opaziti dejstvo, o katerem naj priča, in more to svoje opažanje izkazati ([[Zak:ZUP#181. .C4.8Dlen{{!}}181. člen ZUP]]). Velja pa izjema v okviru zagotavljanja formalne zakonitosti (glej [[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6.]] in [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člen ZUP]]), saj uradna oseba, ki vodi postopek, ne more nastopati v drugih vlogah. Zato oseba, če je priča, ne more biti tudi uradna oseba v postopku, ki bi ga vodila (1. točka [[Zak:ZUP#35. .C4.8Dlen{{!}}35. člena ZUP]]). To pomeni, da '''mora uradna oseba, ki naj bi odločila v določeni upravni zadevi ali opravila kakšno dejanje v postopku, takoj, ko zve za izločitveni razlog, prenehati s kakršnimkoli nadaljnjim delom v zadevi in to sporočiti organu, pristojnemu za odločanje o izločitvi''' ([[Zak:ZUP#36. .C4.8Dlen{{!}}36. člen ZUP]]). To je nujno za zagotovitev nepristranskosti uradne osebe, saj v nasprotnem primeru se mora uradna oseba v primeru, da nastopi v drugi vlogi v istem postopku (npr. priča) izločiti (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 96 in nasl.). '''V primeru, da je pri vodenju ali pri odločanju sodelovala oseba, ki bi morala biti izločena (glej sodbo UPRS [https://sodnapraksa.si/?doc-2015081111431446 I U 391/2018-13] z dne 24. 9. 2019), gre za absolutno bistveno postopkovno napako.''' To so grobe kršitve, za katere zakonodajalec vnaprej določi, da bi bila odločitev vsaj verjetno drugačna, če bi v postopku ali pri izdaji odločbe te napake ne nastale. Pritožbeni organ mora po uradni dolžnosti preveriti ali te napake niso nastale, čeprav se pritožnik sicer pritožuje iz drugih razlogov. Če je podana bistvena kršitev postopka, mora drugostopenjski organ odločbo obvezno odpraviti in v ponovnem postopku odpraviti to kršitev, ne glede na to, ali ta kršitev vpliva na odločitev o zadevi ali ne (prav tam, str. 249).''' ''''''Lahko pa je priča v določenem postopku uradna oseba iz drugega postopka. '''Torej lahko se zgodi, da je uradna oseba priča v drugih upravnih postopkih, kjer sama ni sodelovala pri vodenju ali odločanju, kolikor je njena osebna zaznava potrebna za odločanje v tem drugem postopku, kar določi uradna oseba, ki vodi ta drugi postopek, z vabilom priči, čeprav je sicer uradna oseba (uradnik oz. inšpektor ali policist ipd.).''' ''''''Uradna oseba kot priča pa ne sme biti zaslišana o določenih stvareh, če bi s tem prekršila dolžnost varovanja tajnosti v skladu z zakonom''' (npr. glej [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO2133 Zakon o tajnih podatkih], ZTP, Ur. l. RS, št. 87/01 in nasl., ali 16. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl. o varovanju tajnosti prijave), '''dokler je pristojni organ ne odveže te dolžnosti''' (četrti odstavek [[Zak:ZUP#183. .C4.8Dlen{{!}}183. člena ZUP]]). To pravilo se ne sme zamenjevati z odrekom pričanja na posamezna vprašanja, kot določa npr. zakon v 2. točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#183. .C4.8Dlen{{!}}183. člena ZUP]], ko gre za poslovno ali poklicno tajnost. Pri slednjem gre le za posamezna vprašanja, kjer bi prišlo do možne kršitve, sicer mora ta priča odgovarjati na preostala vprašanja. Uradna oseba, ki vodi postopek, pa pričo, ki varuje zakonsko varovane tajnosti, sploh ne sme zasliševati, če oz. dokler ni odvezana varovanja tajnosti. Treba je še poudariti, da '''ZUP uradni osebi ne omogoča, da v zvezi s tajnimi podatki ravna tako, da naloži njihovo razkritje''', ker pravica stranke ali naložitev ji obveznosti pretehta nad interesi nasprotne stranke po varovanju teh podatkov (kar je pridržano sodišču, več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022, str. 311). Če pristojni organ pričo odveže dolžnosti varovanja tajnosti, je njena izpovedba dokaz, ki je predmet proste presoje dokazov. Na takem dokazu lahko temelji odločba upravnega organa, stranka in njen pooblaščenec pa imata pravico biti seznanjena s takim dokazom (načelo zaslišanja, [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9.]] in [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]).''' ''''''Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko izključi javnost od obravnave, če je treba obravnavati okoliščine, ki pomenijo tajnost podatkov''' v skladu z ZTP ali če gre za poslovno tajnost ali poklicno tajnost ([[Zak:ZUP#155. .C4.8Dlen{{!}}155. člen ZUP]]). Javnost se lahko izključi od celotne ustne obravnave ali od dela obravnave. To nastopi takrat, ko se bodo na ustnih obravnavah brale listine, ki vsebujejo tajnosti. Ker lahko pomeni razkritje tajnosti v nekaterih primerih kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov, mora biti uradna oseba pri presoji tega razloga izredno previdna. Tajni podatek je namreč podatek z delovnega področja organa, ki se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države, ki ga je treba zavarovati pred nepoklicanimi osebami in je označen kot tajen, saj je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]] [[Category:Pritožbeni razlogi (bistvene postopkovne napake idr.)]]

Dokazovanje z izjavo priče, ki je uradna oseba

2024-04-25T21:49:52Z

DV2228:

Dokazovanje z izjavo priče, ki je uradna oseba

2024-04-25T21:19:44Z

DV2228: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */

== '''Zadeva: Dokazovanje z izjavo priče, ki je uradna oseba - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 25. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Dokazovanje z izjavo priče, ki je uradna oseba

2024-04-25T21:15:11Z

DV2228: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Razdružitev op. delne in dopolnilna odločba v kompleksnih zadevah (nadzora)

2024-04-14T10:48:10Z

DV2228:

== '''Zadeva: Razdružitev op. delne in dopolnilna odločba v kompleksnih zadevah (nadzora) - V USKLAJEVANJU ''' ==

'''Datum odgovora:''' 14. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje: ''' ==

Kdaj lahko upravni organ v upravnem postopku »razdruži« zadevo, analogno določbam ZUP o združitvi postopkov? Npr. v primeru, ko inšpekcija izvaja nadzor v določeni zadevi, pa bi bilo možno razdeliti stvar po različnih zavezanih strankah? Ali se taka razdružitev lahko izvede zgolj kot procesno pooblastilo organa ali tudi na predlog strank? 
== '''Odgovor:''' ==

Organ, pristojen za odločanje, izda na podlagi ugotovljenih dejstev v postopku odločbo o zadevi, ki je predmet postopka ([[Zak:ZUP#207. .C4.8Dlen{{!}}207. člen ZUP]]). V izreku se  z odločbo odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank ([[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}213. člen ZUP]]). Stvar, ki je predmet upravnega postopka, je glavna upravna zadeva, odločba o tej stvari pa glede na glavno upravno zadevo »popolna« odločba, saj  je treba z odločbo rešiti predmet postopka v celoti in odločiti o vseh zahtevkih strank.Izjemi od omenjenega pravila sta pa '''delna in dopolnilna odločba''' (219. člen ZUP, več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022).ZUP ureja združitev postopkov v 130. členu, medtem ko '''ZUP ne pozna razdružitve, vendar cilju slednje ustrezata instituta delne in dopolnilne odločbe''', saj se tako doseže razdelitev prej enotne zadeve po delih oz. na več odločitev/odločb, seveda ob izpolnjenih pogojih za delno odločanje, tj. zlasti možnosti ločitve zadeve na več samostojnih delov (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 218 in nasl.).''' Takrat, ko pristojni organ odloča o kakšni zadevi po delih oz. po posameznih zahtevkih, pa so posamezni deli oziroma zahtevki primerni za odločitev, lahko pristojni organ izda odločbo samo o teh delih oziroma zahtevkih '''(glej sodbo UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111421068 U 1451/2016-11] z dne 8. 3. 2018). Po ZUP se pri združitvi postopka, obnovi postopka in izvršbi zahteva izdajo posebnega sklepa o začetku postopka, ni pa temu tako pri razdružitvi zadeve oz. izdaji delne in dopolnilne odločbo, saj se ne izda najprej sklep o razdružitvi in nato delna oz. dopolnilna odločba, ampak se slednje izda kar '''brez sklepa'''.Delna odločba velja glede pravnih sredstev in glede izvršbe za samostojno odločbo ([[Zak:ZUP#219. .C4.8Dlen{{!}}219. člen ZUP]]). O preostalem pa se izda še dopolnilna odločba, ki pa je tudi samostojna glede pravnega varstva (več Kovač in Jerovšek, prav tam). Paziti pa je treba, da se z dopolnilnimi odločbami ne spreminja osnovne odločbe oz. da se ne posega v pravnomočnost odločb, saj se odloča o nečem, kar še ni bilo predmet odločanja ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Dopustnost_izdaje_dopolnilne_odlo%C4%8Dbe glej ta primer]).Delna odločba se lahko izda tako v primeru, ko je bil postopek začet po uradni dolžnosti, kot tudi v primeru, ko je bil postopek začet na zahtevo stranke, vsebovati mora pa iste sestavine kot popolna odločba. '''Izdaja delne odločbe bo tako prišla v poštev, ko bo organ po uradni dolžnosti začel postopek v kompleksni zadevi, ki ima več delov, kot tudi v primerih, ko stranka v enem postopku uveljavlja več zahtevkov''', ki se opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto ali podobno pravno podlago, v obeh primerih sicer ob pogoju razdelitve zadeve na več samostojnih delov. Če pa stranka uveljavlja en sam zahtevek ali gre za neločljivo povezan nadzora, delne odločbe ni mogoče izdati.Torej delna odločba se lahko izda, ko je ugotovitveni postopek o kakšnem delu upravne zadeve končan in je o njem mogoče odločiti. Ne glede na predlog stranke za izdajo delne odločbe pa je izdaja te procesno pooblastilo organa, zato '''organ strankinega predloga v smeri izdaje delne odločbe ni dolžan posebej obravnavati''' ali o njem samostojno odločiti (219. člen ZUP, več o tem v Kovač in Kerševan, prav tam).Ko pa pristojni organ s prej izdano odločbo ni odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka, se z dopolnilno odločbo odloči o teh vprašanjih. Dopolnilno odločbo je mogoče izdati v zvezi s prvostopenjsko odločbo, drugostopenjsko odločbo in odločbo izdano na podlagi izrednih pravnih sredstev. V nasprotju s predlogom stranke za izdajo delne odločbe pa je '''v primeru predloga stranke za izdajo dopolnilne odločbe,''' pristojen organ, upoštevajoč, da z izdajo odločbe niso bila zajeta vsa vprašanja o katerih bi moral organ odločiti, '''dolžan upoštevati predlog''' stranke in izdati dopolnilno odločbo. V zvezi s tem je pomembno, da predloga stranke za izdajo dopolnilne odločbe ni mogoče zavrniti iz razloga, ker stranka zoper delno odločbo ni vložila pritožbe, čeprav bi jo lahko (prav tam, str. 472).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]

Razdružitev op. delne in dopolnilna odločba v kompleksnih zadevah (nadzora)

2024-04-14T10:41:39Z

DV2228:

Razdružitev op. delne in dopolnilna odločba v kompleksnih zadevah (nadzora)

2024-04-14T10:15:04Z

DV2228: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Postopanje organa v primeru stranke z večimi pooblaščenci

2024-03-22T12:32:04Z

DV2228:

== '''Zadeva: '''Postopanje organa v primeru stranke z večimi pooblaščenci-V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 8. 6. 2010, pregled 31. 12. 2022, dopolnjeno 15. 9. 2023, dopolnjeno 22. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v postopku oz. njen zastopnik 
== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko stranka v upravnem postopku (npr. izdaja soglasja za sončno elektrarno) pooblasti dve pravni osebi?

Organ vodi upravni postopek, v katerem nastopa stranka z več pooblaščenci. Ali organ lahko določi enega pooblaščenca, ki bo v imenu vseh vlagal vloge in kateremu bo organ vročal, z analogno uporabo določil ZUP o skupnem predstavniku? 
== '''Odgovor:''' ==

V upravnem postopku je lahko pooblaščenec katerakoli fizična oseba, lahko pa tudi odvetniška družba oziroma fizična ali pravna oseba registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami oziroma obveznostmi, ki jih stranka uveljavlja v postopku. V primeru očitne nesposobnosti pooblaščenca za zastopanje stranke, mora organ stranko opozoriti na škodljive posledice, ki lahko zanjo nastanejo (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 187-188).

Stranka oziroma njen zakoniti zastopnik  pooblasti pooblaščenca (na primer odvetnika), da ta zastopa v postopku o upravni zadevi, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave ([[Zak:ZUP#53. .C4.8Dlen{{!}}53. člen ZUP]]). Pooblaščenec je lahko oseba, če to vlogo sprejme, proti svoji volji pa ne. Pooblaščenec mora zajemati tudi naslednje tri predpostavke: vsaka procesno sposobna fizična oseba; odvetnik ali odvetniška družba; strokovna organizacija (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 112 in nasl.). Pooblastilo je lahko splošno za ves postopek ali posebno-specialno za določena posamezna dejanja oziroma omejeno (npr. po organu, času). To pomeni, če ni izrecno omejeno, za postopek na prvi stopnji in tudi pritožbeni postopek v določeni zadevi ali samo za posamezna dejanja ali določen čas v postopku (prav tam, str. 113). Če je pooblaščenec odvetnik, pa v pooblastilu, ki mu ga je dala stranka, ni omejitev in konkretno določenih procesnih pravic, ima odvetnik pravico opravljati vsa procesna dejanja v postopku o tej upravni zadevi. Npr. prenesti pooblastilo na drugega odvetnika v celoti ali za posamezna dejanja. O tem mora tudi odvetnik nemudoma obvestiti stranko ([[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člen ZUP]]). Stranka lahko pooblastilo s katerim je pooblastila pooblaščenca vsak trenutek prekliče. Pooblastilo stranka prekliče tako, da to sporoči organu in nasprotnim strankam (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 114 in nasl.). 

Stranka lahko v upravnem postopku prosto izbere pooblaščenca ali več njih. Kot pooblaščenca si lahko izbere vsakogar, ki izpolnjuje zakonske pogoje, najprej popolno poslovno sposobnost ([[Zak:ZUP#54. člen{{!}}54. člen ZUP]]). Katero osebo stranka izbere, je popolnoma odvisno od njene volje oziroma od volje njenega zakonitega zastopnika, če ga ima. '''Pooblaščencev je lahko tudi več hkrati''', tudi glede na sodno prakso VSRS ([http://www.sodnapraksa.si/?q=id:19081&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=19081 sodba I Up 1518/2003 z dne 19. 1. 2005]).

V konkretnem primeru, tj, pri izdaji soglasja za sončno elektrarno, zakon, ki ureja to področje, Zakon o oskrbi z električno energijo, nima posebnih določb glede pooblaščencev, '''zato veljajo pravila ZUP'''. Če ima stranka več pooblaščencev, zadostuje, da se vroči samo enemu od njih (tretji odstavek [[Zak:ZUP#88. .C4.8Dlen{{!}}88. člena ZUP]]). V kolikor področni predpis ne določa drugače, se''' pri ravnanju z vlogami ravna po določbah ZUP'''.

Po navedenem zakonu, v primeru, da stranka organu, organu samoupravne lokalne skupnosti ali nosilcu javnega pooblastila, ki v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank priglasi več pooblaščencev, je le ta dolžan takšno '''vlogo sprejeti ne glede, da morebiti informacijski sistem tega ne dopušča'''. Zato je nosilec javnega pooblastila (elektrooperater), ki v konkretnem primeru odloča o vlogi za soglasje za priključitev, dolžan stranki dopustiti vložitev vloge na način, kot ji to omogoča veljavni predpis. Torej, tisti, ki je pristojen za sprejem vlog in odloča v konkretnem upravnem postopku, stranke mimo predpisa '''ne more omejevati v njenih procesnih pravicah in se ne more sklicevati na to, da njegov informacijski sistem ne omogoča''', da stranka pooblasti več pooblaščencev, saj bi takšno njegovo ravnanje bilo povsem arbitrarno tj. mimo zakona.

V primeru, ko ima stranka več pooblaščencev, lahko organ, primarno upoštevaje načelo varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]), v skladu z načelom ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen{{!}}14. člen ZUP]]) '''komunicira le z enim izmed teh pooblaščencev '''(glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815253427 sodbo I U 478/2010])'''. Izbere kateregakoli''' v mejah strankine volje prek vsebine in obsega pooblastil, ne da bi pred tem izdajal kakršnekoli sklepe, zgolj npr. vroča pooblaščencu B. Uradna oseba oz. organ mora pa upoštevajoč načelo ekonomičnosti '''vročati tistemu pooblaščencu, kjer bodo  stroški vročanja čim manjši in bo postopek potekal čim hitreje''' (14. člen ZUP, več o tem v Breznik, Štucin in Marflak, Komentar ZUP, 2004). Na primer, ko ima stranka več pooblaščencev z enakim obsegom  pooblastila upravni organ vroča tistemu pooblaščencu, ki je blizu oz. najhitreje dostopen. Načelo ekonomičnosti vsebuje troje podnačel: načelo hitrosti, načelo varčnosti in načelo smotrnosti oziroma učinkovitosti (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 72 in nasl.). Tako mora biti načelo ekonomičnosti vodilo v vseh delih postopka (prav tam, str. 74). Z vidika formalne zakonitosti na strani uradne osebe je ključna določba poleg stvarne pristojnosti organa tudi nepristranskost. Uradna oseba mora tako vedno ravnati tudi objektivno (prav tam, str. 82). Na primer, ko '''imata dva ali pa več pooblaščencev enak obseg pravic v zapisanem pooblastilu''' in so z vidika načela ekonomičnosti v enakem položaju uradna oseba ravna''' objektivno''' tako, da izbere vročitev tistemu pooblaščencu, ki je npr. prvi po abecednem vrstnem redu. 

V primeru, ko ima stranka (tudi) pooblaščenca za vročitve ([[Zak:ZUP#89._.C4.8Dlen{{!}}89. člen ZUP]]), pa se vroča izključno njemu.  
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Zastopniki_strank_(po_ZUP_in_skrbniki)]]
[[Category:Vročanje]]

Uporaba zasebnika s strani upravnega organa pri dokazovanju v upravnem postopku?

2024-03-15T12:04:32Z

DV2228:

== '''Zadeva: Uporaba zasebnika s strani upravnega organa pri dokazovanju v upravnem postopku?''' ==

'''Datum odgovora:''' 14. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj lahko upravni organ v upravnem postopku uporabi zasebnega izvajalca (npr. ZZZS uporabi detektiva, ki ugotavlja, če se zavarovanec ravna po navodilih za zdravljenje ali če brez dovoljenja zdravnika odpotuje iz kraja stalnega prebivališča)? Ali lahko imenovan zasebnik s strani organa, npr. detektiv, pri tem uporabi prikriti nadzor ali je s tem kršeno načelo zaslišanja stranke? 

== '''Odgovor:''' ==

<div>Organ, ki odloča v upravni zadevi, mora pred izdajo odločbe ugotoviti resnično dejansko stanje ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]])in presoditi skladnost konkretnega in zakonskega dejanskega stanja. Z namenom razjasnitve dejanskega stanja se izvaja ugotovitveni in dokazni postopek (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 170 in nasl.). Pri vodenju postopka oziroma opravljanju posameznih procesnih dejanj gre za''' neposredno izvrševanje upravne – oblastne funkcije'''. Zato je morebiten prenos izvajanja procesnih dejanj na druge subjekte oziroma '''delegacija upravnega odločanja v privatizirani obliki lahko le izjema in ne pravilo''' (prav tam, str. 3).

Delegacija pristojnost lahko pripomore k večji učinkovitosti upravnega odločanja, vendar mora biti javnopravno omejena, urejena s predvidljivimi pravili in hkrati določena odgovornost za zakonito izvrševanje oblasti. Dejanja, ki jih zasebnik opravi nasproti stranki po naročilu organa, npr. zasebni detektiv, ki ugotavlja spoštovanje pravil o začasno zadržanosti z dela, imajo namreč naravo oblastnih dejanj.

V tem smislu se prenos pristojnosti za izvajanje procesnih dejanj lahko nanaša le na '''posamezna dejanja v postopku, ne pa na presojo dejanskega in pravnega stanja oziroma odločitev v upravni zadevi.''' Omenjena dejanja sodijo v pristojnost organa, ki je določen z zakonom ([https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4941998#full glej Kovač, »Privatizirano« zbiranje dejstev in dokazov v upravnih postopkih, Pravna praksa, št. 44/2016]). Prenos pristojnosti izvajanja oblastnih funkcij, tako v smislu vodenja upravnega postopka kot tudi odločanja v konkretni upravnih zadevi, je dopustne samo z zakonom ali na podlagi zakona (npr. o podelitvi javnega pooblastila in odločitvami v sklopu oziroma izven le tega v zvezi z detektivi gl. [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111446802 sklep UPRS U 2384/2018-37 z dne 6. 5. 2020]) in ne pogodbeno brez zakonske podlage; taka pogodba (ali akt z drugim nazivom) bi bila nična.

Je pa v posebni obliki možna delegacija dejanj v postopku na podlagi pravil ZUP, zlasti pri imenovanju izvedencev, a z oblastnim aktom, tj. s sklepom o imenovanju po [[Zak:ZUP#190. .C4.8Dlen{{!}}190. členu ZUP]] ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Din_izvr%C5%A1be_in_njen_vrstni_red_ter_dolo%C4%8Danje_izvr%C5%A1itelja glej ta primer]). Izvedenci, podobno kot izvršitelji ali vročevalci, so praviloma fizične osebe, a njihov angažma ostaja na ravni izvajanja posameznih dokazov in opravljanju neposrednih procesnih dejanj. '''ZUP tako omogoča »zunanjo pomoč« zgolj pri ugotavljanju dejanskega stanja le v okviru izvedenstva.''' Presoja dokazov, vključno z dokazno oceno, je zaradi varstva javne koristi v okviru inkvizicijske maksime pridržana upravnemu organu. A tudi procesno - tehnična opravila, kot sta vročanje ali neposredna izvršba po drugi osebi oziroma izvršitelju, so zaradi izvrševanja oblastnih odredb za ta opravila de iure imperii dejavnost. Z drugimi besedami: '''čeprav določeno dejanje opravi druga pravna ali fizična oseba, to v razmerju do stranke opravi oblastno''', tudi mimo ali proti volji ne le stranke, ampak določenega izvajalca naloge. Minimalna vodila za privatizirano, a demokratično izvajanje upravne oblasti so tako kumulativno vsaj: 1) odgovornost za upravno zadevo, kljub prenosu nekaterih dejanj na zasebnika, nosi pristojni upravni organ; 2) prenese se lahko le del dejanj v postopku, tudi ugotavljanje in dokazovanje dejstev, ne pa sama odločitev; 3) prenos, čeprav delen, mora imeti pravno podlago v enem od zakonskih institutov (na primer izvedenstvo, izvršba); 4) zasebnika v razmerju do stranke zavezujejo ista ustavna načela in zakonska pravila kot organ (Kovač, prav tam).

Niti upravni organ, še toliko manj fizična ali pravna oseba, ki v imenu organa opravlja procesna dejanja, pa v upravnem postopku v razmerju do strank '''ne sme kršiti ustavnih in zakonskih pravic''', kot so nedotakljivost stanovanja, varstvo osebnih podatkov ali prepoved prikritega nadzora. '''Enako velja tudi za poseganje v pravno varovani procesni položaj stranke'''. Sem sodi tudi pravica stranke, da se izjavi ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]], več o tem Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020). Zato je prikrit nadzor dopusten le res izjemoma z izrecno zakonsko podlago tako, da je strankam zagotovljena pravice obrambe (npr. tako je po področnih zakonih določeno za finančno preiskavo ali inšpekcijski nadzor). Če bi zasebniki delovali pri zbiranju dejstev in dokazov pod krinko, na primer da so prodajalci knjig in tako vstopili v stanovanje stranke, to ne bi bilo le v nasprotju z ZUP, temveč celo protiustavno (glej Kovač, prav tam), saj ne zadošča, stranka npr. kot imetnik stanovanjske pravice poda soglasje za vstop v stanovanje, ampak mora za učinkovito pravno varstvo ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 25. člen Ustave]) vedeti, za kakšno dejanje pri tem gre. </div>

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]]''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]] [[Category:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]]

Uporaba zasebnika s strani upravnega organa pri dokazovanju v upravnem postopku?

2024-03-14T13:55:44Z

DV2228:

== '''Zadeva: Uporaba zasebnika s strani upravnega organa pri dokazovanju v upravnem postopku? - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 14. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj lahko upravni organ v upravnem postopku uporabi zasebnega izvajalca (npr. ZZZS uporabi detektiva, ki ugotavlja, če se zavarovanec ravna po navodilih za zdravljenje ali če brez dovoljenja zdravnika odpotuje iz kraja stalnega prebivališča)? Ali lahko imenovan zasebnik s strani organa, npr. detektiv, pri tem uporabi prikriti nadzor ali je s tem kršeno načelo zaslišanja stranke? 

== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek se začne pred pristojnim organom na zahtevo stranke ali pa po uradni dolžnosti ([[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]). Slednjega pa organ začne, če tako določa zakon ali na zakonu temelječ predpis in če ugotovi ali zve, da je treba glede na obstoječe dejansko stanje zaradi javne koristi začeti upravni postopek ([[Zak:ZUP#126. .C4.8Dlen{{!}}126. člen ZUP]]). Preden se sprejme odločitev v upravni zadevi, je treba zaradi načela materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) merodajna dejstva ugotoviti praviloma na stopnji gotovosti. V ta namen se z zakonom ureja vrsta dejanj v ugotovitvenem in dokaznem postopku ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Y7IR9N6 več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 170 in nasl.]). Tako za postopek v celoti kot njegove faze pa načeloma velja, da upravni postopek ni tematika, ki naj bi zadevala le upravne referente, nizko na hierarhični ravni, ampak je eminentno sistemsko upravno vprašanje, saj posamezni nepravilno ali neoptimalno voden upravni postopek skoraj brez izjeme kaže na družbeno problematiko posameznega področja ali podsistema. Zato je '''delegacija upravnega odločanja v privatizirani obliki izjema in ne pravilo''' ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Y7IR9N6 prav tam, str. 3]).  Privatizacija namreč lahko pripomore k učinkovitosti upravnega odločanja, dokler je omejena, urejena s predvidljivimi pravili, in s predpisi jasno določena odgovornost za prekomerno uporabo oblasti. Čeprav gre za upravni postopek, je določeno dejanje zasebnika v razmerju do stranke oblastno, npr. tudi ko se najema zasebne detektive, da zbirajo dejstva in dokaze za upravne postopke na področju socialnega varstva, kot je presoja upravičenosti začasne zadržanosti z dela v okviru zdravstvenega zavarovanja.  
 
V tem smislu se privatizacija '''z vidika načel in pravil ZUP lahko nanaša le na del dejanj v postopku, nikakor pa ne na končno odločitev''', saj ima za odločitev pristojnost in nenazadnje pravno odgovornost le določen organ, ki sme in mora sprejemati ustrezne odločitve, kot ga pooblašča zakon ([https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4941998#full glej Kovač, »Privatizirano« zbiranje dejstev in dokazov v upravnih postopkih, Pravna praksa, št. 44/2016]). Torej gre pretežno za dejanja v ugotovitvenem in dokaznem postopku. Tako se oblastne pristojnosti odločanja prenaša samo z zakonom ali na podlagi zakona (npr. o podelitvi javnega pooblastila in odločitvami v sklopu oziroma izven  le tega v zvezi z detektivi glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111446802 sklep UPRS U 2384/2018-37 z dne 6. 5. 2020]) in ne pogodbeno brez zakonske podlage; taka pogodba (ali akt z drugim nazivom) bi bila nična
 
Je pa v omejeni obliki možna delegacija posameznih dejanj v postopku, kot je razvidno že iz obstoječih določb ZUP, zlasti pri imenovanju izvedencev, a z oblastnim aktom, tj. s sklepom o imenovanju po [[Zak:ZUP#190. .C4.8Dlen{{!}}190. členu ZUP]] ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Din_izvr%C5%A1be_in_njen_vrstni_red_ter_dolo%C4%8Danje_izvr%C5%A1itelja glej ta primer]). Izvedenci, podobno npr. tudi izvršitelji ali vročevalci, so celo praviloma zasebniki, a njihov angažma ostaja na ravni pridobivanja relevantnih dejstev in ne odločanja. '''ZUP tako omogoča zasebno zbiranja dejstev in dokazov torej le znotraj izvedenstva.''' Dokazno breme (''onus probandi'') je zaradi varstva javne koristi v okviru inkvizicijske maksime pridržano upravnemu organu. A tudi bolj tehnična opravila, kot sta vročanje ali realna izvršba po zasebniku, so zaradi oblastnih odredb za ta opravila ''de iure imperii'' dejavnost. Z drugimi besedami: '''čeprav določeno dejanje opravi zasebnik, to v razmerju do stranke opravi oblastno''', tudi mimo ali proti volji ne le stranke, ampak določenega izvajalca naloge. Minimalna vodila za privatizirano, a demokratično izvajanje upravne oblasti so tako kumulativno vsaj: 1) odgovornost za upravno zadevo, kljub prenosu nekaterih dejanj na zasebnika, nosi pristojni upravni organ; 2) prenese se lahko le del dejanj v postopku, tudi ugotavljanje in dokazovanje dejstev, ne pa sama odločitev; 3) prenos, čeprav delen, mora imeti pravno podlago v enem od zakonskih institutov (na primer izvedenstvo, izvršba); 4) zasebnika v razmerju do stranke zavezujejo ista ustavna načela in zakonska pravila kot organ ([https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4941998#full Kovač, prav tam]).
 
Niti upravni organ, še toliko manj zasebnik, pa v upravnem postopku v razmerju do strank '''ne sme kršiti ustavnih in zakonskih pravic''', kot so nedotakljivost stanovanja, varstvo osebnih podatkov ali prepoved prikritega nadzora. Med te pravice spada '''tudi pravica stranke, da se izjavi''' ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]], več o tem v [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/119117827 Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2020]). Zato je '''prikrit nadzor dopusten le res izjemoma z izrecno zakonsko podlago in so obenem strankam v kasnejših fazah ali postopkih zagotovljene pravice obrambe''' (npr. tako je po področnih zakonih določeno za finančno preiskavo ali inšpekcijski nadzor). Če bi zasebniki delovali pri zbiranju dejstev in dokazov pod krinko, na primer da so prodajalci knjig in tako vstopili v stanovanje stranke, to ne bi bilo le v nasprotju z ZUP, temveč celo protiustavno ([https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4941998#full glej Kovač, prav tam]), saj ne zadošča, stranka npr. kot imetnik stanovanjske pravice poda soglasje za vstop v stanovanje, ampak mora za učinkovito pravno varstvo ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 25. člen Ustave]) vedeti, za kakšno dejanje pri tem gre.
[[Category:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]] [[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in''[[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]]

''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Uporaba zasebnika s strani upravnega organa pri dokazovanju v upravnem postopku?

2024-03-14T13:10:02Z

DV2228:

== '''Zadeva: Uporaba zasebnika s strani upravnega organa pri dokazovanju v upravnem postopku? - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 14. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj lahko upravni organ v upravnem postopku uporabi zasebnega izvajalca (npr. ZZZS uporabi detektiva, ki ugotavlja, če se zavarovanec ravna po navodilih za zdravljenje ali če brez dovoljenja zdravnika odpotuje iz kraja stalnega prebivališča)? Ali lahko imenovan zasebnik s strani organa, npr. detektiv, pri tem uporabi prikriti nadzor ali je s tem kršeno načelo zaslišanja stranke? 
== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek se začne pred pristojnim organom na zahtevo stranke ali pa po uradni dolžnosti (125. člen ZUP). Slednjega pa organ začne, če tako določa zakon ali na zakonu temelječ predpis in če ugotovi ali zve, da je treba glede na obstoječe dejansko stanje zaradi javne koristi začeti upravni postopek (126. člen ZUP). Preden se sprejme odločitev v upravni zadevi, je treba zaradi načela materialne resnice (8. člen ZUP) merodajna dejstva ugotoviti praviloma na stopnji gotovosti. V ta namen se z zakonom ureja vrsta dejanj v ugotovitvenem in dokaznem postopku (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 170 in nasl.). Tako za postopek v celoti kot njegove faze pa načeloma velja, da upravni postopek ni tematika, ki naj bi zadevala le upravne referente, nizko na hierarhični ravni, ampak je eminentno sistemsko upravno vprašanje, saj posamezni nepravilno ali neoptimalno voden upravni postopek skoraj brez izjeme kaže na družbeno problematiko posameznega področja ali podsistema. Zato je '''delegacija upravnega odločanja v privatizirani obliki izjema in ne pravilo''' (prav tam, str. 3).  Privatizacija namreč lahko pripomore k učinkovitosti upravnega odločanja, dokler je omejena, urejena s predvidljivimi pravili, in s predpisi jasno določena odgovornost za prekomerno uporabo oblasti. Čeprav gre za upravni postopek, je določeno dejanje zasebnika v razmerju do stranke oblastno, npr. tudi ko se najema zasebne detektive, da zbirajo dejstva in dokaze za upravne postopke na področju socialnega varstva, kot je presoja upravičenosti začasne zadržanosti z dela v okviru zdravstvenega zavarovanja.   V tem smislu se privatizacija '''z vidika načel in pravil ZUP lahko nanaša le na del dejanj v postopku, nikakor pa ne na končno odločitev''', saj ima za odločitev pristojnost in nenazadnje pravno odgovornost le določen organ, ki sme in mora sprejemati ustrezne odločitve, kot ga pooblašča zakon (glej Kovač, »Privatizirano« zbiranje dejstev in dokazov v upravnih postopkih, Pravna praksa, št. 44/2016). Torej gre pretežno za dejanja v ugotovitvenem in dokaznem postopku. Tako se oblastne pristojnosti odločanja prenaša samo z zakonom ali na podlagi zakona (npr. o podelitvi javnega pooblastila in odločitvami v sklopu oziroma izven  le tega v zvezi z detektivi glej sklep UPRS U 2384/2018-37 z dne 6. 5. 2020) in ne pogodbeno brez zakonske podlage; taka pogodba (ali akt z drugim nazivom) bi bila nična Je pa v omejeni obliki možna delegacija posameznih dejanj v postopku, kot je razvidno že iz obstoječih določb ZUP, zlasti pri imenovanju izvedencev, a z oblastnim aktom, tj. s sklepom o imenovanju po 190. členu ZUP (glej ta primer). Izvedenci, podobno npr. tudi izvršitelji ali vročevalci, so celo praviloma zasebniki, a njihov angažma ostaja na ravni pridobivanja relevantnih dejstev in ne odločanja. '''ZUP tako omogoča zasebno zbiranja dejstev in dokazov torej le znotraj izvedenstva.''' Dokazno breme (''onus probandi'') je zaradi varstva javne koristi v okviru inkvizicijske maksime pridržano upravnemu organu. A tudi bolj tehnična opravila, kot sta vročanje ali realna izvršba po zasebniku, so zaradi oblastnih odredb za ta opravila ''de iure imperii'' dejavnost. Z drugimi besedami: '''čeprav določeno dejanje opravi zasebnik, to v razmerju do stranke opravi oblastno''', tudi mimo ali proti volji ne le stranke, ampak določenega izvajalca naloge. Minimalna vodila za privatizirano, a demokratično izvajanje upravne oblasti so tako kumulativno vsaj: 1) odgovornost za upravno zadevo, kljub prenosu nekaterih dejanj na zasebnika, nosi pristojni upravni organ; 2) prenese se lahko le del dejanj v postopku, tudi ugotavljanje in dokazovanje dejstev, ne pa sama odločitev; 3) prenos, čeprav delen, mora imeti pravno podlago v enem od zakonskih institutov (na primer izvedenstvo, izvršba); 4) zasebnika v razmerju do stranke zavezujejo ista ustavna načela in zakonska pravila kot organ (Kovač, prav tam). Niti upravni organ, še toliko manj zasebnik, pa v upravnem postopku v razmerju do strank '''ne sme kršiti ustavnih in zakonskih pravic''', kot so nedotakljivost stanovanja, varstvo osebnih podatkov ali prepoved prikritega nadzora. Med te pravice spada '''tudi pravica stranke, da se izjavi''' (9. člen ZUP, 146. člen ZUP, več o tem v Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2020). Zato je '''prikrit nadzor dopusten le res izjemoma z izrecno zakonsko podlago in so obenem strankam v kasnejših fazah ali postopkih zagotovljene pravice obrambe''' (npr. tako je po področnih zakonih določeno za finančno preiskavo ali inšpekcijski nadzor). Če bi zasebniki delovali pri zbiranju dejstev in dokazov pod krinko, na primer da so prodajalci knjig in tako vstopili v stanovanje stranke, to ne bi bilo le v nasprotju z ZUP, temveč celo protiustavno (glej Kovač, prav tam), saj ne zadošča, stranka npr. kot imetnik stanovanjske pravice poda soglasje za vstop v stanovanje, ampak mora za učinkovito pravno varstvo (25. člen Ustave) vedeti, za kakšno dejanje pri tem gre.

[[Category:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]] [[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Uporaba zasebnika s strani upravnega organa pri dokazovanju v upravnem postopku?

2024-03-14T13:03:19Z

DV2228:

== '''Zadeva: Uporaba zasebnika s strani upravnega organa pri dokazovanju v upravnem postopku? - V USKLAJEVANJU''' ==

'''Datum odgovora:''' 14. 3. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Kdaj lahko upravni organ v upravnem postopku uporabi zasebnega izvajalca (npr. ZZZS uporabi detektiva, ki ugotavlja, če se zavarovanec ravna po navodilih za zdravljenje ali če brez dovoljenja zdravnika odpotuje iz kraja stalnega prebivališča)? Ali lahko imenovan zasebnik s strani organa, npr. detektiv, pri tem uporabi prikriti nadzor ali je s tem kršeno načelo zaslišanja stranke? 
== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek se začne pred pristojnim organom na zahtevo stranke ali pa po uradni dolžnosti (125. člen ZUP). Slednjega pa organ začne, če tako določa zakon ali na zakonu temelječ predpis in če ugotovi ali zve, da je treba glede na obstoječe dejansko stanje zaradi javne koristi začeti upravni postopek (126. člen ZUP). Preden se sprejme odločitev v upravni zadevi, je treba zaradi načela materialne resnice (8. člen ZUP) merodajna dejstva ugotoviti praviloma na stopnji gotovosti. V ta namen se z zakonom ureja vrsta dejanj v ugotovitvenem in dokaznem postopku (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 170 in nasl.). Tako za postopek v celoti kot njegove faze pa načeloma velja, da upravni postopek ni tematika, ki naj bi zadevala le upravne referente, nizko na hierarhični ravni, ampak je eminentno sistemsko upravno vprašanje, saj posamezni nepravilno ali neoptimalno voden upravni postopek skoraj brez izjeme kaže na družbeno problematiko posameznega področja ali podsistema. Zato je '''delegacija upravnega odločanja v privatizirani obliki izjema in ne pravilo''' (prav tam, str. 3).  Privatizacija namreč lahko pripomore k učinkovitosti upravnega odločanja, dokler je omejena, urejena s predvidljivimi pravili, in s predpisi jasno določena odgovornost za prekomerno uporabo oblasti. Čeprav gre za upravni postopek, je določeno dejanje zasebnika v razmerju do stranke oblastno, npr. tudi ko se najema zasebne detektive, da zbirajo dejstva in dokaze za upravne postopke na področju socialnega varstva, kot je presoja upravičenosti začasne zadržanosti z dela v okviru zdravstvenega zavarovanja.   V tem smislu se privatizacija '''z vidika načel in pravil ZUP lahko nanaša le na del dejanj v postopku, nikakor pa ne na končno odločitev''', saj ima za odločitev pristojnost in nenazadnje pravno odgovornost le določen organ, ki sme in mora sprejemati ustrezne odločitve, kot ga pooblašča zakon (glej Kovač, »Privatizirano« zbiranje dejstev in dokazov v upravnih postopkih, Pravna praksa, št. 44/2016). Torej gre pretežno za dejanja v ugotovitvenem in dokaznem postopku. Tako se oblastne pristojnosti odločanja prenaša samo z zakonom ali na podlagi zakona (npr. o podelitvi javnega pooblastila in odločitvami v sklopu oziroma izven  le tega v zvezi z detektivi glej sklep UPRS U 2384/2018-37 z dne 6. 5. 2020) in ne pogodbeno brez zakonske podlage; taka pogodba (ali akt z drugim nazivom) bi bila nična Je pa v omejeni obliki možna delegacija posameznih dejanj v postopku, kot je razvidno že iz obstoječih določb ZUP, zlasti pri imenovanju izvedencev, a z oblastnim aktom, tj. s sklepom o imenovanju po 190. členu ZUP (glej ta primer). Izvedenci, podobno npr. tudi izvršitelji ali vročevalci, so celo praviloma zasebniki, a njihov angažma ostaja na ravni pridobivanja relevantnih dejstev in ne odločanja. '''ZUP tako omogoča zasebno zbiranja dejstev in dokazov torej le znotraj izvedenstva.''' Dokazno breme (''onus probandi'') je zaradi varstva javne koristi v okviru inkvizicijske maksime pridržano upravnemu organu. A tudi bolj tehnična opravila, kot sta vročanje ali realna izvršba po zasebniku, so zaradi oblastnih odredb za ta opravila ''de iure imperii'' dejavnost. Z drugimi besedami: '''čeprav določeno dejanje opravi zasebnik, to v razmerju do stranke opravi oblastno''', tudi mimo ali proti volji ne le stranke, ampak določenega izvajalca naloge. Minimalna vodila za privatizirano, a demokratično izvajanje upravne oblasti so tako kumulativno vsaj: 1) odgovornost za upravno zadevo, kljub prenosu nekaterih dejanj na zasebnika, nosi pristojni upravni organ; 2) prenese se lahko le del dejanj v postopku, tudi ugotavljanje in dokazovanje dejstev, ne pa sama odločitev; 3) prenos, čeprav delen, mora imeti pravno podlago v enem od zakonskih institutov (na primer izvedenstvo, izvršba); 4) zasebnika v razmerju do stranke zavezujejo ista ustavna načela in zakonska pravila kot organ (Kovač, prav tam). Niti upravni organ, še toliko manj zasebnik, pa v upravnem postopku v razmerju do strank '''ne sme kršiti ustavnih in zakonskih pravic''', kot so nedotakljivost stanovanja, varstvo osebnih podatkov ali prepoved prikritega nadzora. Med te pravice spada '''tudi pravica stranke, da se izjavi''' (9. člen ZUP, 146. člen ZUP, več o tem v Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2020). Zato je '''prikrit nadzor dopusten le res izjemoma z izrecno zakonsko podlago in so obenem strankam v kasnejših fazah ali postopkih zagotovljene pravice obrambe''' (npr. tako je po področnih zakonih določeno za finančno preiskavo ali inšpekcijski nadzor). Če bi zasebniki delovali pri zbiranju dejstev in dokazov pod krinko, na primer da so prodajalci knjig in tako vstopili v stanovanje stranke, to ne bi bilo le v nasprotju z ZUP, temveč celo protiustavno (glej Kovač, prav tam), saj ne zadošča, stranka npr. kot imetnik stanovanjske pravice poda soglasje za vstop v stanovanje, ampak mora za učinkovito pravno varstvo (25. člen Ustave) vedeti, za kakšno dejanje pri tem gre.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Uporaba zasebnika s strani upravnega organa pri dokazovanju v upravnem postopku?

2024-03-14T12:37:18Z

DV2228: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}