Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava

2024-08-29T15:59:42Z

DT2057: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Katero izredno pravno sredstvo po ZDavP-2 (88. ali 90. člen) lahko uporabim v primeru, ko sem čezmejni delovni migrant, zaposlen v Avstriji. Finančni urad Republike Slovenije (FURS) mi je izdal dve odločbi, ki sta že pravnomočni, v odločbah je odmeril davek, ki je že bil poravnan (za odmerni leti 2020 in 2021). Čez nekaj let je Upravno sodišče s sodbo št. II U 181/2022-13 z dne 10. 7. 2024 ugotovilo, da je FURS v nasprotju z materialnopravnimi predpisi odbil v tujini plačan davek, katerega pa ni odbil v celoti plačanega, ampak v manjšem znesku oziroma odstotku. Ali v takšnem primeru vložim zahtevo za odpravo in razveljavitev oziroma spremembo odločbe po nadzorstveni pravici (88 člen ZDavP-2) ali uporabim izredno pravno sredstvo, ki se nanaša na posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe (90. člen ZDavP-2)?

== '''Odgovor:''' ==

'''Odločba je formalen, strogo obličen upravni akt, saj mora biti izdana v pisni obliki in mora imeti predpisane sestavne dele, ti pa nadaljnje sestavne dele''' (Kovač in Jerovšek, 2024, Upravni postopek in upravni spor, str. 216). Zoper odločbe, katere še niso dokončne imajo stranke pravico do pritožbe. '''Pritožba velja za redno pravno sredstvo po ZUP.''' '''V kolikor pa je odločba že dokončna oziroma pravnomočna pa se lahko uporabijo izredna pravna sredstva, to so obnova postopka, sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev in ničnost.''' Poleg pritožbe in petih izrednih pravnih sredstev po ZUP poznamo v upravnih postopkih dodatna pravna srestva, ki jih lahko določi drug zakon (Kovač in Jerovšek, prav tam, str. 241).
[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] (ZDavP-2; Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.) ureja posebna izredna pravna sredstva, kot so posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločb po 90. členu ZDavP-2, v 88. členu ZDavP-2 pa je nekoliko drugače kot v ZUP urejeno tudi izredno pravno sredstvo odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici.
ZDavP-2 v prvem odstavku 90. člena določa, da '''v kolikor se po pravnomočnosti odmerne odločbe ugotovi, da je bil zaradi očitne napake previsoko odmerjen davek, davčni organ tako odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca za davek oziroma na zahtevo njenih pravnih naslednikov.'''
Nadalje drugi odstavek 88. člen ZDavP-2 določa, da lahko davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, '''če je z njo prekršen materialni zakon. Odpravo in razveljavitev po nadzorstveni pravici prav tako ureja''' [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člen ZUP]].
V sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395908 VSRS Sodba X Ips 481/2014] z dne 20. 4. 2016 je sodišče opredelilo, '''da 88. člen ZDavP-2 kot izpodbojni razlog izrecno določa kršitev materialnega zakona, medtem ko je po 90. členu ZDavP-2 kot izpodbojni razlog določen nepreciziran pojem „očitne napake“.''' Zgolj jezikovna razlaga 90. člena ZDavP-2, kot omenja že sodišče prve stopnje, bi sicer dopuščala, da se kot izpodbojni razlog po tem členu uveljavljajo napake vseh vrst, vključno s kršitvijo materialnega zakona, ki je kot izpodbojni razlog določen že v 88. členu ZDavP-2, vendar pa je tako široka interpretacija neustrezna, saj ne ustreza značilnostim samega pravnega sredstva. '''Vrhovno sodišče je presodilo, da se pojma „očitne napake“ iz 90. člena ZDavP-2 ne more razlagati tako, da vključuje tudi kršitve materialnega prava,''' ker je tovrstna kršitev kot izpodbojni razlog izrecno določena v 88. členu ZDavP-2, ki je njihovi presoji tudi sistemsko namenjeno (enako tudi v sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395574 X Ips 471/2014] z dne 13. 4. 2014).
Sodišče je glede uporabe določb 90. člena ZDavP-2 odločilo v sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111437495 VSRS Sodba in sklep X Ips 6/2020] z dne 9. 6. 2020, in sicer, '''v kolikor je napaka očitna, se očitnost nanaša tudi na napako v dejanskem temelju odločitve, ki pa mora dosegati določeno stopnjo prepoznavnosti, da jo lahko kvalificiramo kot tako.''' Ne more šteti za očitno tista napaka, ki terja nadaljnji zahtevnejši postopek ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja, prav tako pa tudi ne tista, ki terja kompleksno presojo dejstev oziroma visoko stopnjo subjektivnosti pri presoji njihove pravilnosti (resničnosti). I'''z pojma očitne napačnosti so torej izključeni primeri, ko je za ugotovitev napačnosti določenega dejstva treba izvajati zahtevne postopke z izvedencem, prav tako pa tudi ni mogoče očitne napačnosti utemeljevati na tem, da naj bi uradna oseba pristojnega organa v postopku zmotno ocenila kot verodostojno izpoved določene priče itd.''' Očitna napačnost glede ugotovitve dejanskega stanja je tako le tista, kjer je mogoče ugotoviti očitni razkorak med v odločbi ugotovljenim dejanskim stanjem in dejstvi, ki jih je mogoče ugotoviti na podlagi objektivnih meril, brez zahtevnih ugotovitvenih postopkov preverjanja njihove resničnosti. Sklepamo lahko, da v konkretnem primeru ne gre za očitno napako dejanskega stanja.
'''Torej razlog, da se uporabi to izredno pravno sredstvo je, da je pri izdaji odmerne odločbe prišlo do »očitne napake«. Tako očitna napaka pa ne more izhajati iz kršitev materialnega prava, saj je temu tudi namenjeno drugo pravno sredstvo, in sicer odločanje po nadzorstveni pravici,''' 88. člen ZDavP-2 (glej npr. 90. člen ZDavP-2 o pravnih sredstvih, prim Kerševan v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 494).
'''Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, ki ga ima na voljo pristojni organ na podlagi nadzorstvene pravice, ki jo izvršuje nad organom, ki je izdal odločbo na prvi stopnji. To je praviloma drugostopenjski (pritožbeni) organ''' (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022, str. 727).
Po drugem odstavku 274. člena ZUP lahko pristojni organ izdano odločbo razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo '''očitno prekršen materialni predpis.''' Ker je razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da organ z njo lahko poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo, je zaradi pravne varnosti in zaupanja v pravo še posebej pomembno, da organ strogo ostaja v mejah zakonskih razlogov za uporabo tega pravnega sredstva oziroma da je pri njegovi uporabi zadržan. '''V konkretni zadevi to pomeni, da se mora omejiti izključno na očitne kršitve materialnega predpisa, ne pa navedene zakonske določbe razlagati tako, da bi jo posredno širil na morebitne pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma kršitve predpisanega postopka''' (glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111425613 UPRS I U 1446/2017] z dne 13. 9. 2018).
Torej, na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 lahko odmerno odločbo davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. Na podlagi 274. člena ZUP pa lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. '''ZDavP-2 torej v primerjavi z ZUP ne zahteva, da gre za očitno kršitev.'''   
Vendar se je sodna praksa izrekla glede vprašanja očitnosti kršitve materialnega prepisa (zakona) tudi pri nadzorstveni pravici po ZDavP-2. Presoja napake pri uporabi materialnega prava mora biti očitna. Tako gre za očitno kršitev materialnega zakona, če je materialni predpis glede na dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, uporabljen napačno. Kršitev je očitna, če jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se oodločba opira. Če je do napačne uporabe materialnega prava prišlo zaradi napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega predpisa ni očitna. Prav tako ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila predpis lahko tolmači oziroma razume na več načinov, organ pa je svojo odločitev oprl na eno od možnih razlag (glej [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113061561 Sodbo X Ips 380/2012] z dne 12. 9. 2013).
'''Sklepno lahko ugotovimo, da uporaba 90. člena ZDavP-2 v vašem primeru ne pride v poštev, uporaba nadzorstvene pravice pa je odvisna od tega, ali je davčni organ očitno kršil materialni zakon. O tem odloča drugostopni davčni organ, Ministrstvo za finance, lahko tudi na predlog stranke''' ([[Zak:ZUP#275. .C4.8Dlen{{!}}275. člen ZUP]]). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 [[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava

2024-08-29T15:59:12Z

DT2057: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Katero izredno pravno sredstvo po ZDavP-2 (88. ali 90. člen) lahko uporabim v primeru, ko sem čezmejni delovni migrant, zaposlen v Avstriji. Finančni urad Republike Slovenije (FURS) mi je izdal dve odločbi, ki sta že pravnomočni, v odločbah je odmeril davek, ki je že bil poravnan (za odmerni leti 2020 in 2021). Čez nekaj let je Upravno sodišče s sodbo št. II U 181/2022-13 z dne 10. 7. 2024 ugotovilo, da je FURS v nasprotju z materialnopravnimi predpisi odbil v tujini plačan davek, katerega pa ni odbil v celoti plačanega, ampak v manjšem znesku oziroma odstotku. Ali v takšnem primeru vložim zahtevo za odpravo in razveljavitev oziroma spremembo odločbe po nadzorstveni pravici (88 člen ZDavP-2) ali uporabim izredno pravno sredstvo, ki se nanaša na posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe (90. člen ZDavP-2)?

== '''Odgovor:''' ==

'''Odločba je formalen, strogo obličen upravni akt, saj mora biti izdana v pisni obliki in mora imeti predpisane sestavne dele, ti pa nadaljnje sestavne dele''' (Kovač in Jerovšek, 2024, Upravni postopek in upravni spor, str. 216). Zoper odločbe, katere še niso dokončne imajo stranke pravico do pritožbe. '''Pritožba velja za redno pravno sredstvo po ZUP.''' '''V kolikor pa je odločba že dokončna oziroma pravnomočna pa se lahko uporabijo izredna pravna sredstva, to so obnova postopka, sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev in ničnost.''' Poleg pritožbe in petih izrednih pravnih sredstev po ZUP poznamo v upravnih postopkih dodatna pravna srestva, ki jih lahko določi drug zakon (Kovač in Jerovšek, prav tam, str. 241).
[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] (ZDavP-2; Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.) ureja posebna izredna pravna sredstva, kot so posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločb po 90. členu ZDavP-2, v 88. členu ZDavP-2 pa je nekoliko drugače kot v ZUP urejeno tudi izredno pravno sredstvo odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici.
ZDavP-2 v prvem odstavku 90. člena določa, da '''v kolikor se po pravnomočnosti odmerne odločbe ugotovi, da je bil zaradi očitne napake previsoko odmerjen davek, davčni organ tako odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca za davek oziroma na zahtevo njenih pravnih naslednikov.'''
Nadalje drugi odstavek 88. člen ZDavP-2 določa, da lahko davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, č'''e je z njo prekršen materialni zakon. Odpravo in razveljavitev po nadzorstveni pravici prav tako ureja''' [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člen ZUP]].
V sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395908 VSRS Sodba X Ips 481/2014] z dne 20. 4. 2016 je sodišče opredelilo, '''da 88. člen ZDavP-2 kot izpodbojni razlog izrecno določa kršitev materialnega zakona, medtem ko je po 90. členu ZDavP-2 kot izpodbojni razlog določen nepreciziran pojem „očitne napake“.''' Zgolj jezikovna razlaga 90. člena ZDavP-2, kot omenja že sodišče prve stopnje, bi sicer dopuščala, da se kot izpodbojni razlog po tem členu uveljavljajo napake vseh vrst, vključno s kršitvijo materialnega zakona, ki je kot izpodbojni razlog določen že v 88. členu ZDavP-2, vendar pa je tako široka interpretacija neustrezna, saj ne ustreza značilnostim samega pravnega sredstva. '''Vrhovno sodišče je presodilo, da se pojma „očitne napake“ iz 90. člena ZDavP-2 ne more razlagati tako, da vključuje tudi kršitve materialnega prava,''' ker je tovrstna kršitev kot izpodbojni razlog izrecno določena v 88. členu ZDavP-2, ki je njihovi presoji tudi sistemsko namenjeno (enako tudi v sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395574 X Ips 471/2014] z dne 13. 4. 2014).
Sodišče je glede uporabe določb 90. člena ZDavP-2 odločilo v sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111437495 VSRS Sodba in sklep X Ips 6/2020] z dne 9. 6. 2020, in sicer, '''v kolikor je napaka očitna, se očitnost nanaša tudi na napako v dejanskem temelju odločitve, ki pa mora dosegati določeno stopnjo prepoznavnosti, da jo lahko kvalificiramo kot tako.''' Ne more šteti za očitno tista napaka, ki terja nadaljnji zahtevnejši postopek ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja, prav tako pa tudi ne tista, ki terja kompleksno presojo dejstev oziroma visoko stopnjo subjektivnosti pri presoji njihove pravilnosti (resničnosti). I'''z pojma očitne napačnosti so torej izključeni primeri, ko je za ugotovitev napačnosti določenega dejstva treba izvajati zahtevne postopke z izvedencem, prav tako pa tudi ni mogoče očitne napačnosti utemeljevati na tem, da naj bi uradna oseba pristojnega organa v postopku zmotno ocenila kot verodostojno izpoved določene priče itd.''' Očitna napačnost glede ugotovitve dejanskega stanja je tako le tista, kjer je mogoče ugotoviti očitni razkorak med v odločbi ugotovljenim dejanskim stanjem in dejstvi, ki jih je mogoče ugotoviti na podlagi objektivnih meril, brez zahtevnih ugotovitvenih postopkov preverjanja njihove resničnosti. Sklepamo lahko, da v konkretnem primeru ne gre za očitno napako dejanskega stanja.
'''Torej razlog, da se uporabi to izredno pravno sredstvo je, da je pri izdaji odmerne odločbe prišlo do »očitne napake«. Tako očitna napaka pa ne more izhajati iz kršitev materialnega prava, saj je temu tudi namenjeno drugo pravno sredstvo, in sicer odločanje po nadzorstveni pravici,''' 88. člen ZDavP-2 (glej npr. 90. člen ZDavP-2 o pravnih sredstvih, prim Kerševan v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 494).
'''Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, ki ga ima na voljo pristojni organ na podlagi nadzorstvene pravice, ki jo izvršuje nad organom, ki je izdal odločbo na prvi stopnji. To je praviloma drugostopenjski (pritožbeni) organ''' (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022, str. 727).
Po drugem odstavku 274. člena ZUP lahko pristojni organ izdano odločbo razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo '''očitno prekršen materialni predpis.''' Ker je razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da organ z njo lahko poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo, je zaradi pravne varnosti in zaupanja v pravo še posebej pomembno, da organ strogo ostaja v mejah zakonskih razlogov za uporabo tega pravnega sredstva oziroma da je pri njegovi uporabi zadržan. '''V konkretni zadevi to pomeni, da se mora omejiti izključno na očitne kršitve materialnega predpisa, ne pa navedene zakonske določbe razlagati tako, da bi jo posredno širil na morebitne pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma kršitve predpisanega postopka''' (glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111425613 UPRS I U 1446/2017] z dne 13. 9. 2018).
Torej, na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 lahko odmerno odločbo davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. Na podlagi 274. člena ZUP pa lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. '''ZDavP-2 torej v primerjavi z ZUP ne zahteva, da gre za očitno kršitev.'''   
Vendar se je sodna praksa izrekla glede vprašanja očitnosti kršitve materialnega prepisa (zakona) tudi pri nadzorstveni pravici po ZDavP-2. Presoja napake pri uporabi materialnega prava mora biti očitna. Tako gre za očitno kršitev materialnega zakona, če je materialni predpis glede na dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, uporabljen napačno. Kršitev je očitna, če jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se oodločba opira. Če je do napačne uporabe materialnega prava prišlo zaradi napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega predpisa ni očitna. Prav tako ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila predpis lahko tolmači oziroma razume na več načinov, organ pa je svojo odločitev oprl na eno od možnih razlag (glej [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113061561 Sodbo X Ips 380/2012] z dne 12. 9. 2013).
'''Sklepno lahko ugotovimo, da uporaba 90. člena ZDavP-2 v vašem primeru ne pride v poštev, uporaba nadzorstvene pravice pa je odvisna od tega, ali je davčni organ očitno kršil materialni zakon. O tem odloča drugostopni davčni organ, Ministrstvo za finance, lahko tudi na predlog stranke''' ([[Zak:ZUP#275. .C4.8Dlen{{!}}275. člen ZUP]]). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 [[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava

2024-08-29T15:58:54Z

DT2057: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Katero izredno pravno sredstvo po ZDavP-2 (88. ali 90. člen) lahko uporabim v primeru, ko sem čezmejni delovni migrant, zaposlen v Avstriji. Finančni urad Republike Slovenije (FURS) mi je izdal dve odločbi, ki sta že pravnomočni, v odločbah je odmeril davek, ki je že bil poravnan (za odmerni leti 2020 in 2021). Čez nekaj let je Upravno sodišče s sodbo št. II U 181/2022-13 z dne 10. 7. 2024 ugotovilo, da je FURS v nasprotju z materialnopravnimi predpisi odbil v tujini plačan davek, katerega pa ni odbil v celoti plačanega, ampak v manjšem znesku oziroma odstotku. Ali v takšnem primeru vložim zahtevo za odpravo in razveljavitev oziroma spremembo odločbe po nadzorstveni pravici (88 člen ZDavP-2) ali uporabim izredno pravno sredstvo, ki se nanaša na posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe (90. člen ZDavP-2)?

== '''Odgovor:''' ==

'''Odločba je formalen, strogo obličen upravni akt, saj mora biti izdana v pisni obliki in mora imeti predpisane sestavne dele, ti pa nadaljnje sestavne dele''' (Kovač in Jerovšek, 2024, Upravni postopek in upravni spor, str. 216). Zoper odločbe, katere še niso dokončne imajo stranke pravico do pritožbe. '''Pritožba velja za redno pravno sredstvo po ZUP.''' '''V kolikor pa je odločba že dokončna oziroma pravnomočna pa se lahko uporabijo izredna pravna sredstva, to so obnova postopka, sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev in ničnost.''' Poleg pritožbe in petih izrednih pravnih sredstev po ZUP poznamo v upravnih postopkih dodatna pravna srestva, ki jih lahko določi drug zakon (Kovač in Jerovšek, prav tam, str. 241).
[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] (ZDavP-2; Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.) ureja posebna izredna pravna sredstva, kot so posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločb po 90. členu ZDavP-2, v 88. členu ZDavP-2 pa je nekoliko drugače kot v ZUP urejeno tudi izredno pravno sredstvo odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici.
ZDavP-2 v prvem odstavku 90. člena določa, da '''v kolikor se po pravnomočnosti odmerne odločbe ugotovi, da je bil zaradi očitne napake previsoko odmerjen davek, davčni organ tako odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca za davek oziroma na zahtevo njenih pravnih naslednikov.'''
Nadalje drugi odstavek 88. člen ZDavP-2 določa, da lahko davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, č'''e je z njo prekršen materialni zakon. Odpravo in razveljavitev po nadzorstveni pravici prav tako ureja''' [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člen ZUP]].
V sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395908 VSRS Sodba X Ips 481/2014] z dne 20. 4. 2016 je sodišče opredelilo, '''da 88. člen ZDavP-2 kot izpodbojni razlog izrecno določa kršitev materialnega zakona, medtem ko je po 90. členu ZDavP-2 kot izpodbojni razlog določen nepreciziran pojem „očitne napake“.''' Zgolj jezikovna razlaga 90. člena ZDavP-2, kot omenja že sodišče prve stopnje, bi sicer dopuščala, da se kot izpodbojni razlog po tem členu uveljavljajo napake vseh vrst, vključno s kršitvijo materialnega zakona, ki je kot izpodbojni razlog določen že v 88. členu ZDavP-2, vendar pa je tako široka interpretacija neustrezna, saj ne ustreza značilnostim samega pravnega sredstva. '''Vrhovno sodišče je presodilo, da se pojma „očitne napake“ iz 90. člena ZDavP-2 ne more razlagati tako, da vključuje tudi kršitve materialnega prava,''' ker je tovrstna kršitev kot izpodbojni razlog izrecno določena v 88. členu ZDavP-2, ki je njihovi presoji tudi sistemsko namenjeno (enako tudi v sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395574 X Ips 471/2014] z dne 13. 4. 2014).
Sodišče je glede uporabe določb 90. člena ZDavP-2 odločilo v sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111437495 VSRS Sodba in sklep X Ips 6/2020] z dne 9. 6. 2020, in sicer, '''v kolikor je napaka očitna, se očitnost nanaša tudi na napako v dejanskem temelju odločitve, ki pa mora dosegati določeno stopnjo prepoznavnosti, da jo lahko kvalificiramo kot tako.''' Ne more šteti za očitno tista napaka, ki terja nadaljnji zahtevnejši postopek ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja, prav tako pa tudi ne tista, ki terja kompleksno presojo dejstev oziroma visoko stopnjo subjektivnosti pri presoji njihove pravilnosti (resničnosti). I'''z pojma očitne napačnosti so torej izključeni primeri, ko je za ugotovitev napačnosti določenega dejstva treba izvajati zahtevne postopke z izvedencem, prav tako pa tudi ni mogoče očitne napačnosti utemeljevati na tem, da naj bi uradna oseba pristojnega organa v postopku zmotno ocenila kot verodostojno izpoved določene priče itd.''' Očitna napačnost glede ugotovitve dejanskega stanja je tako le tista, kjer je mogoče ugotoviti očitni razkorak med v odločbi ugotovljenim dejanskim stanjem in dejstvi, ki jih je mogoče ugotoviti na podlagi objektivnih meril, brez zahtevnih ugotovitvenih postopkov preverjanja njihove resničnosti. Sklepamo lahko, da v konkretnem primeru ne gre za očitno napako dejanskega stanja.
'''Torej razlog, da se uporabi to izredno pravno sredstvo je, da je pri izdaji odmerne odločbe prišlo do »očitne napake«. Tako očitna napaka pa ne more izhajati iz kršitev materialnega prava, saj je temu tudi namenjeno drugo pravno sredstvo, in sicer odločanje po nadzorstveni pravici,''' 88. člen ZDavP-2 (glej npr. 90. člen ZDavP-2 o pravnih sredstvih, prim Kerševan v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 494).
'''Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, ki ga ima na voljo pristojni organ na podlagi nadzorstvene pravice, ki jo izvršuje nad organom, ki je izdal odločbo na prvi stopnji. To je praviloma drugostopenjski (pritožbeni) organ''' (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022, str. 727).
Po drugem odstavku 274. člena ZUP lahko pristojni organ izdano odločbo razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo '''očitno prekršen materialni predpis.''' Ker je razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da organ z njo lahko poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo, je zaradi pravne varnosti in zaupanja v pravo še posebej pomembno, da organ strogo ostaja v mejah zakonskih razlogov za uporabo tega pravnega sredstva oziroma da je pri njegovi uporabi zadržan. '''V konkretni zadevi to pomeni, da se mora omejiti izključno na očitne kršitve materialnega predpisa, ne pa navedene zakonske določbe razlagati tako, da bi jo posredno širil na morebitne pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma kršitve predpisanega postopka''' (glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111425613 UPRS I U 1446/2017] z dne 13. 9. 2018).
Torej, na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 lahko odmerno odločbo davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. Na podlagi 274. člena ZUP pa lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. '''ZDavP-2 torej v primerjavi z ZUP ne zahteva, da gre za očitno kršitev.'''   
Vendar se je sodna praksa izrekla glede vprašanja očitnosti kršitve materialnega prepisa (zakona) tudi pri nadzorstveni pravici po ZDavP-2. Presoja napake pri uporabi materialnega prava mora biti očitna. Tako gre za očitno kršitev materialnega zakona, če je materialni predpis glede na dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, uporabljen napačno. Kršitev je očitna, če jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se oodločba opira. Če je do napačne uporabe materialnega prava prišlo zaradi napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega predpisa ni očitna. Prav tako ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila predpis lahko tolmači oziroma razume na več načinov, organ pa je svojo odločitev oprl na eno od možnih razlag (glej [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113061561 Sodbo X Ips 380/2012] z dne 12. 9. 2013).
'''Sklepno lahko ugotovimo, da uporaba 90. člena ZDavP-2 v vašem primeru ne pride v poštev, uporaba nadzorstvene pravice pa je odvisna od tega, ali je davčni organ očitno kršil materialni zakon. O tem odloča drugostopni davčni organ, Ministrstvo za finance, lahko tudi na predlog stranke''' ([[Zak:ZUP#275. .C4.8Dlen{{!}}275. člen ZUP]]). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 [[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava

2024-08-29T15:58:33Z

DT2057:

== '''Zadeva: '''Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Katero izredno pravno sredstvo po ZDavP-2 (88. ali 90. člen) lahko uporabim v primeru, ko sem čezmejni delovni migrant, zaposlen v Avstriji. Finančni urad Republike Slovenije (FURS) mi je izdal dve odločbi, ki sta že pravnomočni, v odločbah je odmeril davek, ki je že bil poravnan (za odmerni leti 2020 in 2021). Čez nekaj let je Upravno sodišče s sodbo št. II U 181/2022-13 z dne 10. 7. 2024 ugotovilo, da je FURS v nasprotju z materialnopravnimi predpisi odbil v tujini plačan davek, katerega pa ni odbil v celoti plačanega, ampak v manjšem znesku oziroma odstotku. Ali v takšnem primeru vložim zahtevo za odpravo in razveljavitev oziroma spremembo odločbe po nadzorstveni pravici (88 člen ZDavP-2) ali uporabim izredno pravno sredstvo, ki se nanaša na posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe (90. člen ZDavP-2)?
== '''Odgovor:''' ==

'''Odločba je formalen, strogo obličen upravni akt, saj mora biti izdana v pisni obliki in mora imeti predpisane sestavne dele, ti pa nadaljnje sestavne dele''' (Kovač in Jerovšek, 2024, Upravni postopek in upravni spor, str. 216). Zoper odločbe, katere še niso dokončne imajo stranke pravico do pritožbe. '''Pritožba velja za redno pravno sredstvo po ZUP.''' '''V kolikor pa je odločba že dokončna oziroma pravnomočna pa se lahko uporabijo izredna pravna sredstva, to so obnova postopka, sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev in ničnost.''' Poleg pritožbe in petih izrednih pravnih sredstev po ZUP poznamo v upravnih postopkih dodatna pravna srestva, ki jih lahko določi drug zakon (Kovač in Jerovšek, prav tam, str. 241).
[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] (ZDavP-2; Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.) ureja posebna izredna pravna sredstva, kot so posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločb po 90. členu ZDavP-2, v 88. členu ZDavP-2 pa je nekoliko drugače kot v ZUP urejeno tudi izredno pravno sredstvo odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici.
ZDavP-2 v prvem odstavku 90. člena določa, da '''v kolikor se po pravnomočnosti odmerne odločbe ugotovi, da je bil zaradi očitne napake previsoko odmerjen davek, davčni organ tako odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca za davek oziroma na zahtevo njenih pravnih naslednikov.'''
Nadalje drugi odstavek 88. člen ZDavP-2 določa, da lahko davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, č'''e je z njo prekršen materialni zakon. Odpravo in razveljavitev po nadzorstveni pravici prav tako ureja''' [[Zak:ZUP#274. .C4.8Dlen{{!}}274. člen ZUP]].
V sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395908 VSRS Sodba X Ips 481/2014] z dne 20. 4. 2016 je sodišče opredelilo, '''da 88. člen ZDavP-2 kot izpodbojni razlog izrecno določa kršitev materialnega zakona, medtem ko je po 90. členu ZDavP-2 kot izpodbojni razlog določen nepreciziran pojem „očitne napake“.''' Zgolj jezikovna razlaga 90. člena ZDavP-2, kot omenja že sodišče prve stopnje, bi sicer dopuščala, da se kot izpodbojni razlog po tem členu uveljavljajo napake vseh vrst, vključno s kršitvijo materialnega zakona, ki je kot izpodbojni razlog določen že v 88. členu ZDavP-2, vendar pa je tako široka interpretacija neustrezna, saj ne ustreza značilnostim samega pravnega sredstva. '''Vrhovno sodišče je presodilo, da se pojma „očitne napake“ iz 90. člena ZDavP-2 ne more razlagati tako, da vključuje tudi kršitve materialnega prava,''' ker je tovrstna kršitev kot izpodbojni razlog izrecno določena v 88. členu ZDavP-2, ki je njihovi presoji tudi sistemsko namenjeno (enako tudi v sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111395574 X Ips 471/2014] z dne 13. 4. 2014).
Sodišče je glede uporabe določb 90. člena ZDavP-2 odločilo v sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111437495 VSRS Sodba in sklep X Ips 6/2020] z dne 9. 6. 2020, in sicer, '''v kolikor je napaka očitna, se očitnost nanaša tudi na napako v dejanskem temelju odločitve, ki pa mora dosegati določeno stopnjo prepoznavnosti, da jo lahko kvalificiramo kot tako.''' Ne more šteti za očitno tista napaka, ki terja nadaljnji zahtevnejši postopek ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja, prav tako pa tudi ne tista, ki terja kompleksno presojo dejstev oziroma visoko stopnjo subjektivnosti pri presoji njihove pravilnosti (resničnosti). I'''z pojma očitne napačnosti so torej izključeni primeri, ko je za ugotovitev napačnosti določenega dejstva treba izvajati zahtevne postopke z izvedencem, prav tako pa tudi ni mogoče očitne napačnosti utemeljevati na tem, da naj bi uradna oseba pristojnega organa v postopku zmotno ocenila kot verodostojno izpoved določene priče itd.''' Očitna napačnost glede ugotovitve dejanskega stanja je tako le tista, kjer je mogoče ugotoviti očitni razkorak med v odločbi ugotovljenim dejanskim stanjem in dejstvi, ki jih je mogoče ugotoviti na podlagi objektivnih meril, brez zahtevnih ugotovitvenih postopkov preverjanja njihove resničnosti. Sklepamo lahko, da v konkretnem primeru ne gre za očitno napako dejanskega stanja.
'''Torej razlog, da se uporabi to izredno pravno sredstvo je, da je pri izdaji odmerne odločbe prišlo do »očitne napake«. Tako očitna napaka pa ne more izhajati iz kršitev materialnega prava, saj je temu tudi namenjeno drugo pravno sredstvo, in sicer odločanje po nadzorstveni pravici,''' 88. člen ZDavP-2 (glej npr. 90. člen ZDavP-2 o pravnih sredstvih, prim Kerševan v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 494).
'''Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, ki ga ima na voljo pristojni organ na podlagi nadzorstvene pravice, ki jo izvršuje nad organom, ki je izdal odločbo na prvi stopnji. To je praviloma drugostopenjski (pritožbeni) organ''' (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022, str. 727).
Po drugem odstavku 274. člena ZUP lahko pristojni organ izdano odločbo razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo '''očitno prekršen materialni predpis.''' Ker je razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da organ z njo lahko poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo, je zaradi pravne varnosti in zaupanja v pravo še posebej pomembno, da organ strogo ostaja v mejah zakonskih razlogov za uporabo tega pravnega sredstva oziroma da je pri njegovi uporabi zadržan. '''V konkretni zadevi to pomeni, da se mora omejiti izključno na očitne kršitve materialnega predpisa, ne pa navedene zakonske določbe razlagati tako, da bi jo posredno širil na morebitne pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma kršitve predpisanega postopka''' (glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111425613 UPRS I U 1446/2017] z dne 13. 9. 2018).
Torej, na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 lahko odmerno odločbo davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. Na podlagi 274. člena ZUP pa lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. '''ZDavP-2 torej v primerjavi z ZUP ne zahteva, da gre za očitno kršitev.'''   
Vendar se je sodna praksa izrekla glede vprašanja očitnosti kršitve materialnega prepisa (zakona) tudi pri nadzorstveni pravici po ZDavP-2. Presoja napake pri uporabi materialnega prava mora biti očitna. Tako gre za očitno kršitev materialnega zakona, če je materialni predpis glede na dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, uporabljen napačno. Kršitev je očitna, če jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se oodločba opira. Če je do napačne uporabe materialnega prava prišlo zaradi napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega predpisa ni očitna. Prav tako ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila predpis lahko tolmači oziroma razume na več načinov, organ pa je svojo odločitev oprl na eno od možnih razlag (glej [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113061561 Sodbo X Ips 380/2012] z dne 12. 9. 2013).
'''Sklepno lahko ugotovimo, da uporaba 90. člena ZDavP-2 v vašem primeru ne pride v poštev, uporaba nadzorstvene pravice pa je odvisna od tega, ali je davčni organ očitno kršil materialni zakon. O tem odloča drugostopni davčni organ, Ministrstvo za finance, lahko tudi na predlog stranke''' ([[Zak:ZUP#275. .C4.8Dlen{{!}}275. člen ZUP]]). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 [[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava

2024-08-29T15:45:44Z

DT2057:

== '''Zadeva: '''Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava - V USKLAJEVANJU ==


'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Katero izredno pravno sredstvo po ZDavP-2 (88. ali 90. člen) lahko uporabim v primeru, ko sem čezmejni delovni migrant, zaposlen v Avstriji. Finančni urad Republike Slovenije (FURS) mi je izdal dve odločbi, ki sta že pravnomočni, v odločbah je odmeril davek, ki je že bil poravnan (za odmerni leti 2020 in 2021). Čez nekaj let je Upravno sodišče s sodbo št. II U 181/2022-13 z dne 10. 7. 2024 ugotovilo, da je FURS v nasprotju z materialnopravnimi predpisi odbil v tujini plačan davek, katerega pa ni odbil v celoti plačanega, ampak v manjšem znesku oziroma odstotku. Ali v takšnem primeru vložim zahtevo za odpravo in razveljavitev oziroma spremembo odločbe po nadzorstveni pravici (88 člen ZDavP-2) ali uporabim izredno pravno sredstvo, ki se nanaša na posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe (90. člen ZDavP-2)?
== '''Odgovor:''' ==

Odločba je formalen, strogo obličen upravni akt, saj mora biti izdana v pisni obliki in mora imeti predpisane sestavne dele, ti pa nadaljnje sestavne dele (Kovač in Jerovšek, 2024, Upravni postopek in upravni spor, str. 216). Zoper odločbe, katere še niso dokončne imajo stranke pravico do pritožbe.  Pritožba velja za redno pravno sredstvo po ZUP. V kolikor pa je odločba že dokončna oziroma pravnomočna pa se lahko uporabijo izredna pravna sredstva, to so obnova postopka, sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev in ničnost. Poleg pritožbe in petih izrednih pravnih sredstev po ZUP poznamo v upravnih postopkih dodatna pravna srestva, ki jih lahko določi drug zakon (Kovač in Jerovšek, prav tam, str. 241).
 
Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2; Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.) ureja posebna izredna pravna sredstva, kot so posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločb po 90. členu ZDavP-2, v 88. členu ZDavP-2 pa je nekoliko drugače kot v ZUP urejeno tudi izredno pravno sredstvo odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici.
 
ZDavP-2 v prvem odstavku 90. člena določa, da v kolikor se po pravnomočnosti odmerne odločbe ugotovi, da je bil zaradi očitne napake previsoko odmerjen davek, davčni organ tako odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca za davek oziroma na zahtevo njenih pravnih naslednikov.
 
Nadalje drugi odstavek 88. člen ZDavP-2 določa, da lahko davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. Odpravo in razveljavitev po nadzorstveni pravici prav tako ureja 274. člen ZUP.
 
V sodbi VSRS Sodba X Ips 481/2014 z dne 20. 4. 2016 je sodišče opredelilo, da 88. člen ZDavP-2 kot izpodbojni razlog izrecno določa kršitev materialnega zakona, medtem ko je po 90. členu ZDavP-2 kot izpodbojni razlog določen nepreciziran pojem „očitne napake“. Zgolj jezikovna razlaga 90. člena ZDavP-2, kot omenja že sodišče prve stopnje, bi sicer dopuščala, da se kot izpodbojni razlog po tem členu uveljavljajo napake vseh vrst, vključno s kršitvijo materialnega zakona, ki je kot izpodbojni razlog določen že v 88. členu ZDavP-2, vendar pa je tako široka interpretacija neustrezna, saj ne ustreza značilnostim samega pravnega sredstva. Vrhovno sodišče je presodilo, da se pojma „očitne napake“ iz 90. člena ZDavP-2 ne more razlagati tako, da vključuje tudi kršitve materialnega prava, ker je tovrstna kršitev kot izpodbojni razlog izrecno določena v 88. členu ZDavP-2, ki je njihovi presoji tudi sistemsko namenjeno (enako tudi v sodbi X Ips 471/2014 z dne 13. 4. 2014).
 
Sodišče je glede uporabe določb 90. člena ZDavP-2 odločilo v sodbi VSRS Sodba in sklep X Ips 6/2020 z dne 9. 6. 2020, in sicer, v kolikor je napaka očitna, se očitnost nanaša tudi na napako v dejanskem temelju odločitve, ki pa mora dosegati določeno stopnjo prepoznavnosti, da jo lahko kvalificiramo kot tako. Ne more šteti za očitno tista napaka, ki terja nadaljnji zahtevnejši postopek ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja, prav tako pa tudi ne tista, ki terja kompleksno presojo dejstev oziroma visoko stopnjo subjektivnosti pri presoji njihove pravilnosti (resničnosti). Iz pojma očitne napačnosti so torej izključeni primeri, ko je za ugotovitev napačnosti določenega dejstva treba izvajati zahtevne postopke z izvedencem, prav tako pa tudi ni mogoče očitne napačnosti utemeljevati na tem, da naj bi uradna oseba pristojnega organa v postopku zmotno ocenila kot verodostojno izpoved določene priče itd. Očitna napačnost glede ugotovitve dejanskega stanja je tako le tista, kjer je mogoče ugotoviti očitni razkorak med v odločbi ugotovljenim dejanskim stanjem in dejstvi, ki jih je mogoče ugotoviti na podlagi objektivnih meril, brez zahtevnih ugotovitvenih postopkov preverjanja njihove resničnosti. Sklepamo lahko, da v konkretnem primeru ne gre za očitno napako dejanskega stanja.
 
Torej razlog, da se uporabi to izredno pravno sredstvo je, da je pri izdaji odmerne odločbe prišlo do »očitne napake«. Tako očitna napaka pa ne more izhajati iz kršitev materialnega prava, saj je temu tudi namenjeno drugo pravno sredstvo, in sicer odločanje po nadzorstveni pravici, 88. člen ZDavP-2 (glej npr. 90. člen ZDavP-2 o pravnih sredstvih, prim Kerševan v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 494).
 
Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, ki ga ima na voljo pristojni organ na podlagi nadzorstvene pravice, ki jo izvršuje nad organom, ki je izdal odločbo na prvi stopnji. To je praviloma drugostopenjski (pritožbeni) organ (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022, str. 727).
 
Po drugem odstavku 274. člena ZUP lahko pristojni organ izdano odločbo razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. Ker je razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da organ z njo lahko poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo, je zaradi pravne varnosti in zaupanja v pravo še posebej pomembno, da organ strogo ostaja v mejah zakonskih razlogov za uporabo tega pravnega sredstva oziroma da je pri njegovi uporabi zadržan. V konkretni zadevi to pomeni, da se mora omejiti izključno na očitne kršitve materialnega predpisa, ne pa navedene zakonske določbe razlagati tako, da bi jo posredno širil na morebitne pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma kršitve predpisanega postopka (glej sodbo UPRS I U 1446/2017 z dne 13. 9. 2018).
 
Torej, na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 lahko odmerno odločbo davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. Na podlagi 274. člena ZUP pa lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. ZDavP-2 torej v primerjavi z ZUP ne zahteva, da gre za očitno kršitev.   
 
Vendar se je sodna praksa izrekla glede vprašanja očitnosti kršitve materialnega prepisa (zakona) tudi pri nadzorstveni pravici po ZDavP-2. Presoja napake pri uporabi materialnega prava mora  biti očitna. Tako gre za očitno kršitev materialnega zakona, če je materialni predpis glede na dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, uporabljen napačno. Kršitev je očitna, če jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se oodločba opira. Če je do napačne uporabe materialnega prava prišlo zaradi napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega predpisa ni očitna. Prav tako ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila predpis lahko tolmači oziroma razume na več načinov, organ pa je svojo odločitev oprl na eno od možnih razlag (glej Sodbo X Ips 380/2012 z dne 12. 9. 2013).
 
Sklepno lahko ugotovimo, da uporaba 90. člena ZDavP-2 v vašem primeru ne pride v poštev, uporaba nadzorstvene pravice pa je odvisna od tega, ali je davčni organ očitno kršil materialni zakon. O tem odloča drugostopni davčni organ, Ministrstvo za finance, lahko tudi na predlog stranke (275. člen ZUP). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 [[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava

2024-08-29T15:44:37Z

DT2057:

'''== '''Zadeva: Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava - V USKLAJEVANJU ==


'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Katero izredno pravno sredstvo po ZDavP-2 (88. ali 90. člen) lahko uporabim v primeru, ko sem čezmejni delovni migrant, zaposlen v Avstriji. Finančni urad Republike Slovenije (FURS) mi je izdal dve odločbi, ki sta že pravnomočni, v odločbah je odmeril davek, ki je že bil poravnan (za odmerni leti 2020 in 2021). Čez nekaj let je Upravno sodišče s sodbo št. II U 181/2022-13 z dne 10. 7. 2024 ugotovilo, da je FURS v nasprotju z materialnopravnimi predpisi odbil v tujini plačan davek, katerega pa ni odbil v celoti plačanega, ampak v manjšem znesku oziroma odstotku. Ali v takšnem primeru vložim zahtevo za odpravo in razveljavitev oziroma spremembo odločbe po nadzorstveni pravici (88 člen ZDavP-2) ali uporabim izredno pravno sredstvo, ki se nanaša na posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe (90. člen ZDavP-2)?
== '''Odgovor:''' ==

Odločba je formalen, strogo obličen upravni akt, saj mora biti izdana v pisni obliki in mora imeti predpisane sestavne dele, ti pa nadaljnje sestavne dele (Kovač in Jerovšek, 2024, Upravni postopek in upravni spor, str. 216). Zoper odločbe, katere še niso dokončne imajo stranke pravico do pritožbe.  Pritožba velja za redno pravno sredstvo po ZUP. V kolikor pa je odločba že dokončna oziroma pravnomočna pa se lahko uporabijo izredna pravna sredstva, to so obnova postopka, sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev in ničnost. Poleg pritožbe in petih izrednih pravnih sredstev po ZUP poznamo v upravnih postopkih dodatna pravna srestva, ki jih lahko določi drug zakon (Kovač in Jerovšek, prav tam, str. 241).
 
Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2; Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.) ureja posebna izredna pravna sredstva, kot so posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločb po 90. členu ZDavP-2, v 88. členu ZDavP-2 pa je nekoliko drugače kot v ZUP urejeno tudi izredno pravno sredstvo odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici.
 
ZDavP-2 v prvem odstavku 90. člena določa, da v kolikor se po pravnomočnosti odmerne odločbe ugotovi, da je bil zaradi očitne napake previsoko odmerjen davek, davčni organ tako odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca za davek oziroma na zahtevo njenih pravnih naslednikov.
 
Nadalje drugi odstavek 88. člen ZDavP-2 določa, da lahko davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. Odpravo in razveljavitev po nadzorstveni pravici prav tako ureja 274. člen ZUP.
 
V sodbi VSRS Sodba X Ips 481/2014 z dne 20. 4. 2016 je sodišče opredelilo, da 88. člen ZDavP-2 kot izpodbojni razlog izrecno določa kršitev materialnega zakona, medtem ko je po 90. členu ZDavP-2 kot izpodbojni razlog določen nepreciziran pojem „očitne napake“. Zgolj jezikovna razlaga 90. člena ZDavP-2, kot omenja že sodišče prve stopnje, bi sicer dopuščala, da se kot izpodbojni razlog po tem členu uveljavljajo napake vseh vrst, vključno s kršitvijo materialnega zakona, ki je kot izpodbojni razlog določen že v 88. členu ZDavP-2, vendar pa je tako široka interpretacija neustrezna, saj ne ustreza značilnostim samega pravnega sredstva. Vrhovno sodišče je presodilo, da se pojma „očitne napake“ iz 90. člena ZDavP-2 ne more razlagati tako, da vključuje tudi kršitve materialnega prava, ker je tovrstna kršitev kot izpodbojni razlog izrecno določena v 88. členu ZDavP-2, ki je njihovi presoji tudi sistemsko namenjeno (enako tudi v sodbi X Ips 471/2014 z dne 13. 4. 2014).
 
Sodišče je glede uporabe določb 90. člena ZDavP-2 odločilo v sodbi VSRS Sodba in sklep X Ips 6/2020 z dne 9. 6. 2020, in sicer, v kolikor je napaka očitna, se očitnost nanaša tudi na napako v dejanskem temelju odločitve, ki pa mora dosegati določeno stopnjo prepoznavnosti, da jo lahko kvalificiramo kot tako. Ne more šteti za očitno tista napaka, ki terja nadaljnji zahtevnejši postopek ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja, prav tako pa tudi ne tista, ki terja kompleksno presojo dejstev oziroma visoko stopnjo subjektivnosti pri presoji njihove pravilnosti (resničnosti). Iz pojma očitne napačnosti so torej izključeni primeri, ko je za ugotovitev napačnosti določenega dejstva treba izvajati zahtevne postopke z izvedencem, prav tako pa tudi ni mogoče očitne napačnosti utemeljevati na tem, da naj bi uradna oseba pristojnega organa v postopku zmotno ocenila kot verodostojno izpoved določene priče itd. Očitna napačnost glede ugotovitve dejanskega stanja je tako le tista, kjer je mogoče ugotoviti očitni razkorak med v odločbi ugotovljenim dejanskim stanjem in dejstvi, ki jih je mogoče ugotoviti na podlagi objektivnih meril, brez zahtevnih ugotovitvenih postopkov preverjanja njihove resničnosti. Sklepamo lahko, da v konkretnem primeru ne gre za očitno napako dejanskega stanja.
 
Torej razlog, da se uporabi to izredno pravno sredstvo je, da je pri izdaji odmerne odločbe prišlo do »očitne napake«. Tako očitna napaka pa ne more izhajati iz kršitev materialnega prava, saj je temu tudi namenjeno drugo pravno sredstvo, in sicer odločanje po nadzorstveni pravici, 88. člen ZDavP-2 (glej npr. 90. člen ZDavP-2 o pravnih sredstvih, prim Kerševan v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 494).
 
Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, ki ga ima na voljo pristojni organ na podlagi nadzorstvene pravice, ki jo izvršuje nad organom, ki je izdal odločbo na prvi stopnji. To je praviloma drugostopenjski (pritožbeni) organ (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022, str. 727).
 
Po drugem odstavku 274. člena ZUP lahko pristojni organ izdano odločbo razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. Ker je razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da organ z njo lahko poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo, je zaradi pravne varnosti in zaupanja v pravo še posebej pomembno, da organ strogo ostaja v mejah zakonskih razlogov za uporabo tega pravnega sredstva oziroma da je pri njegovi uporabi zadržan. V konkretni zadevi to pomeni, da se mora omejiti izključno na očitne kršitve materialnega predpisa, ne pa navedene zakonske določbe razlagati tako, da bi jo posredno širil na morebitne pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma kršitve predpisanega postopka (glej sodbo UPRS I U 1446/2017 z dne 13. 9. 2018).
 
Torej, na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 lahko odmerno odločbo davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. Na podlagi 274. člena ZUP pa lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. ZDavP-2 torej v primerjavi z ZUP ne zahteva, da gre za očitno kršitev.   
 
Vendar se je sodna praksa izrekla glede vprašanja očitnosti kršitve materialnega prepisa (zakona) tudi pri nadzorstveni pravici po ZDavP-2. Presoja napake pri uporabi materialnega prava mora  biti očitna. Tako gre za očitno kršitev materialnega zakona, če je materialni predpis glede na dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, uporabljen napačno. Kršitev je očitna, če jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se oodločba opira. Če je do napačne uporabe materialnega prava prišlo zaradi napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega predpisa ni očitna. Prav tako ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila predpis lahko tolmači oziroma razume na več načinov, organ pa je svojo odločitev oprl na eno od možnih razlag (glej Sodbo X Ips 380/2012 z dne 12. 9. 2013).
 
Sklepno lahko ugotovimo, da uporaba 90. člena ZDavP-2 v vašem primeru ne pride v poštev, uporaba nadzorstvene pravice pa je odvisna od tega, ali je davčni organ očitno kršil materialni zakon. O tem odloča drugostopni davčni organ, Ministrstvo za finance, lahko tudi na predlog stranke (275. člen ZUP). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 [[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava

2024-08-29T15:44:00Z

DT2057:

'''== '''Zadeva: ''' Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava - V USKLAJEVANJU ==


'''Datum odgovora:''' 29. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku 

== '''Vprašanje:''' ==

Katero izredno pravno sredstvo po ZDavP-2 (88. ali 90. člen) lahko uporabim v primeru, ko sem čezmejni delovni migrant, zaposlen v Avstriji. Finančni urad Republike Slovenije (FURS) mi je izdal dve odločbi, ki sta že pravnomočni, v odločbah je odmeril davek, ki je že bil poravnan (za odmerni leti 2020 in 2021). Čez nekaj let je Upravno sodišče s sodbo št. II U 181/2022-13 z dne 10. 7. 2024 ugotovilo, da je FURS v nasprotju z materialnopravnimi predpisi odbil v tujini plačan davek, katerega pa ni odbil v celoti plačanega, ampak v manjšem znesku oziroma odstotku. Ali v takšnem primeru vložim zahtevo za odpravo in razveljavitev oziroma spremembo odločbe po nadzorstveni pravici (88 člen ZDavP-2) ali uporabim izredno pravno sredstvo, ki se nanaša na posebne primere odprave, razveljavitve in spremembe odločbe (90. člen ZDavP-2)?
== '''Odgovor:''' ==

Odločba je formalen, strogo obličen upravni akt, saj mora biti izdana v pisni obliki in mora imeti predpisane sestavne dele, ti pa nadaljnje sestavne dele (Kovač in Jerovšek, 2024, Upravni postopek in upravni spor, str. 216). Zoper odločbe, katere še niso dokončne imajo stranke pravico do pritožbe.  Pritožba velja za redno pravno sredstvo po ZUP. V kolikor pa je odločba že dokončna oziroma pravnomočna pa se lahko uporabijo izredna pravna sredstva, to so obnova postopka, sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev in ničnost. Poleg pritožbe in petih izrednih pravnih sredstev po ZUP poznamo v upravnih postopkih dodatna pravna srestva, ki jih lahko določi drug zakon (Kovač in Jerovšek, prav tam, str. 241). Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2; Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.) ureja posebna izredna pravna sredstva, kot so posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločb po 90. členu ZDavP-2, v 88. členu ZDavP-2 pa je nekoliko drugače kot v ZUP urejeno tudi izredno pravno sredstvo odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici. ZDavP-2 v prvem odstavku 90. člena določa, da v kolikor se po pravnomočnosti odmerne odločbe ugotovi, da je bil zaradi očitne napake previsoko odmerjen davek, davčni organ tako odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca za davek oziroma na zahtevo njenih pravnih naslednikov. Nadalje drugi odstavek 88. člen ZDavP-2 določa, da lahko davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. Odpravo in razveljavitev po nadzorstveni pravici prav tako ureja 274. člen ZUP. V sodbi VSRS Sodba X Ips 481/2014 z dne 20. 4. 2016 je sodišče opredelilo, da 88. člen ZDavP-2 kot izpodbojni razlog izrecno določa kršitev materialnega zakona, medtem ko je po 90. členu ZDavP-2 kot izpodbojni razlog določen nepreciziran pojem „očitne napake“. Zgolj jezikovna razlaga 90. člena ZDavP-2, kot omenja že sodišče prve stopnje, bi sicer dopuščala, da se kot izpodbojni razlog po tem členu uveljavljajo napake vseh vrst, vključno s kršitvijo materialnega zakona, ki je kot izpodbojni razlog določen že v 88. členu ZDavP-2, vendar pa je tako široka interpretacija neustrezna, saj ne ustreza značilnostim samega pravnega sredstva. Vrhovno sodišče je presodilo, da se pojma „očitne napake“ iz 90. člena ZDavP-2 ne more razlagati tako, da vključuje tudi kršitve materialnega prava, ker je tovrstna kršitev kot izpodbojni razlog izrecno določena v 88. členu ZDavP-2, ki je njihovi presoji tudi sistemsko namenjeno (enako tudi v sodbi X Ips 471/2014 z dne 13. 4. 2014). Sodišče je glede uporabe določb 90. člena ZDavP-2 odločilo v sodbi VSRS Sodba in sklep X Ips 6/2020 z dne 9. 6. 2020, in sicer, v kolikor je napaka očitna, se očitnost nanaša tudi na napako v dejanskem temelju odločitve, ki pa mora dosegati določeno stopnjo prepoznavnosti, da jo lahko kvalificiramo kot tako. Ne more šteti za očitno tista napaka, ki terja nadaljnji zahtevnejši postopek ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja, prav tako pa tudi ne tista, ki terja kompleksno presojo dejstev oziroma visoko stopnjo subjektivnosti pri presoji njihove pravilnosti (resničnosti). Iz pojma očitne napačnosti so torej izključeni primeri, ko je za ugotovitev napačnosti določenega dejstva treba izvajati zahtevne postopke z izvedencem, prav tako pa tudi ni mogoče očitne napačnosti utemeljevati na tem, da naj bi uradna oseba pristojnega organa v postopku zmotno ocenila kot verodostojno izpoved določene priče itd. Očitna napačnost glede ugotovitve dejanskega stanja je tako le tista, kjer je mogoče ugotoviti očitni razkorak med v odločbi ugotovljenim dejanskim stanjem in dejstvi, ki jih je mogoče ugotoviti na podlagi objektivnih meril, brez zahtevnih ugotovitvenih postopkov preverjanja njihove resničnosti. Sklepamo lahko, da v konkretnem primeru ne gre za očitno napako dejanskega stanja. Torej razlog, da se uporabi to izredno pravno sredstvo je, da je pri izdaji odmerne odločbe prišlo do »očitne napake«. Tako očitna napaka pa ne more izhajati iz kršitev materialnega prava, saj je temu tudi namenjeno drugo pravno sredstvo, in sicer odločanje po nadzorstveni pravici, 88. člen ZDavP-2 (glej npr. 90. člen ZDavP-2 o pravnih sredstvih, prim Kerševan v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 494). Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, ki ga ima na voljo pristojni organ na podlagi nadzorstvene pravice, ki jo izvršuje nad organom, ki je izdal odločbo na prvi stopnji. To je praviloma drugostopenjski (pritožbeni) organ (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022, str. 727). Po drugem odstavku 274. člena ZUP lahko pristojni organ izdano odločbo razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. Ker je razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da organ z njo lahko poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo, je zaradi pravne varnosti in zaupanja v pravo še posebej pomembno, da organ strogo ostaja v mejah zakonskih razlogov za uporabo tega pravnega sredstva oziroma da je pri njegovi uporabi zadržan. V konkretni zadevi to pomeni, da se mora omejiti izključno na očitne kršitve materialnega predpisa, ne pa navedene zakonske določbe razlagati tako, da bi jo posredno širil na morebitne pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma kršitve predpisanega postopka (glej sodbo UPRS I U 1446/2017 z dne 13. 9. 2018). Torej, na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 lahko odmerno odločbo davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. Na podlagi 274. člena ZUP pa lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. ZDavP-2 torej v primerjavi z ZUP ne zahteva, da gre za očitno kršitev.    Vendar se je sodna praksa izrekla glede vprašanja očitnosti kršitve materialnega prepisa (zakona) tudi pri nadzorstveni pravici po ZDavP-2. Presoja napake pri uporabi materialnega prava mora  biti očitna. Tako gre za očitno kršitev materialnega zakona, če je materialni predpis glede na dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, uporabljen napačno. Kršitev je očitna, če jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se oodločba opira. Če je do napačne uporabe materialnega prava prišlo zaradi napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega predpisa ni očitna. Prav tako ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila predpis lahko tolmači oziroma razume na več načinov, organ pa je svojo odločitev oprl na eno od možnih razlag (glej Sodbo X Ips 380/2012 z dne 12. 9. 2013). 

Sklepno lahko ugotovimo, da uporaba 90. člena ZDavP-2 v vašem primeru ne pride v poštev, uporaba nadzorstvene pravice pa je odvisna od tega, ali je davčni organ očitno kršil materialni zakon. O tem odloča drugostopni davčni organ, Ministrstvo za finance, lahko tudi na predlog stranke (275. člen ZUP). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 [[Category:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Uporaba izrednih pravnih sredstev zaradi kršitve materialnega prava

2024-08-29T15:40:02Z

DT2057: Nova stran z vsebino: '''{{subst:case}}'''

'''== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />'''

Pravna in procesna sposobnost podružnice tuje pravne osebe v upravnem postopku

2024-08-16T08:33:12Z

DT2057:

== '''Zadeva: ''' Pravna in procesna sposobnost podružnice tuje pravne osebe v upravnem postopku - V USKLAJEVANJU ==


'''Datum odgovora:''' 16. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je družba, ki je podružnica tuje pravne osebe, lahko stranka v upravnem postopku, glede na 31. člen ZGD-1 in 42. člen ZUP (družba je pravilno vpisana v PRS in ima zakonitega zastopnika). Ali je za pravno in posledično procesno sposobnost družbe dovolj, če ima v upravnem postopku pooblaščenca, npr. organ prejme vlogo takšne družbe za izdajo dovoljenja, v takšnem postopku pa jo zastopa slovenska odvetniška družba.

== '''Odgovor:''' ==

'''Pravna sposobnost oziroma sposobnost biti stranka pomeni, da osebe obstajajo po veljavnem pravnem redu.''' Pravo mora tem osebam priznavati status pravne osebnosti ali subjektivitete, torej da so lahko nosilke pravic, pravnih interesov in obveznosti. Pravno osebnost se pojmuje različno glede na to, ali gre za fizične ali pravne osebe, '''ni pa za pravno sposobnost in sodelovanje strank v upravnem postopku pomembno, ali gre za osebe javnega ali zasebnega prava''' (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 104).
'''Opravilna ali procesna sposobnost (legitimatio ad processum) je sposobnost oseb, da podaja izjave volje, za katere pravni red določa, da naj bi se glede na značilnosti''' (npr. starost in zrelost ter psihično zdravje fizičnih oseb) '''zavedale njihovih pravnih učinkov, zato ti učinki nastopijo '''(Jerovšek in Kovač, prav tam, str. 106). Je eden izmed elementov, ki morajo biti podani, če želijo osebe imeti lastnost strank v upravnem postopku, poleg sposobnosti biti stranka in stvarne legitimacije.
Procesna sposobnost tako predpostavlja obstoj pravne sposobnosti, pomeni pa sposobnost samostojno nastopati in opravljati dejanja v postopku. '''Pravne osebe ne morejo same opravljati dejanj v postopkih''', saj same nimajo procesne sposobnosti, kot je nimajo niti državni organi, poslovne enote kakšne organizacije ali skupnosti, vasi, naselja ali skupine oseb. Takšno sposobnost ima v upravnem postopku stranka, ki je popolnoma poslovno sposobna (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 174 - 175).
Osnovna določba [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4291 Zakona o gospodarskih družbah] (Ur. l. RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, in nasl.), ki ureja podružnice, je 31. člen, ki določa, da '''podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba.''' Posebne določbe glede podružnic tujih podjetij, vsebuje ZGD-1 v členih 676. do 683. Iz teh določb izhaja, da lahko tuje podjetje opravlja pridobitno dejavnost v Sloveniji preko podružnic. '''Podružnica mora biti vpisana v sodni register '''(677. člen ZGD-1)''', nastopa pa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo'''. Za podružnico je treba imenovati enega ali več zastopnikov, ki zastopajo tuje podjetje (682. člen ZFD-1), za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnic, je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem (683. člen ZGD-1).
'''ZUP v [[Zak:ZUP#42. .C4.8Dlen{{!}}42. členu]] določa, da so stranke v upravnem postopku lahko pravne ali fizične osebe, ki ima pravno ali procesno sposobnost.''' Pravne osebe so fiktivne, tipične pravne osebe, pogoste v upravnem postopku pa so zlasti gospodarske družbe (podjetja), društva itd. (Kovač in Jerovšek, prav tam, str. 199). '''Stranke lahko v postopku nastopajo po pooblaščencu, kar pomeni, da jih lahko zastopa tudi slovenska odvetniška družba.'''
Torej podružnice nastopajo v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer pa morajo uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo (prvi odstavek 679. člena ZGD-1), ki mora biti vpisana v sodni register. '''Podružnice torej ne nastopajo v svojem imenu in zato ni pomembno, ali ima položaj pravne osebe oziroma nosilca pravic in obveznosti iz 42. člena ZUP. Pomembno je, da ima takšen položaj tuja družba, ki jo (podružnica) zastopa ('''glej sodbo  [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113070282 UPRS sodba I U 1770/2012] z dne 1. 10. 2013).
Iz vprašanja je razbrati, da stranko v postopku pred upravnim organom po pooblastilu zastopa odvetniška družba. Sklepati je, da je pooblastilo dal zastopnik podružnice tujega podjetja, ki pa je, glede na prej citirano določbo 682. člena ZGD-1, pravzaprav zastopnik tujega, matičnega podjetja.  
Pri tem je opozoriti še na pravilno navedbo stranke v izdanih upravnih aktih. Stranka je tuja, matična družba. V upravnih aktih mora biti kot stranka navedena tuja družba, torej firma in sedež tuje družbe, ter firma podružnice, kot izhaja iz 679. člena ZGD-1 (glej tudi npr. [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111432948 VSRS Sklep III Ips 43/2018-3]  z dne 24. 9. 2019; [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113076071 VSL sodba I Cp 908/2014] z dne 28. 5. 2014). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]

Pravna in procesna sposobnost podružnice tuje pravne osebe v upravnem postopku

2024-08-16T08:32:02Z

DT2057:

Pravna in procesna sposobnost podružnice tuje pravne osebe v upravnem postopku

2024-08-16T08:31:29Z

DT2057:

Pravna in procesna sposobnost podružnice tuje pravne osebe v upravnem postopku

2024-08-16T08:29:09Z

DT2057:

'''== '''Zadeva: ''' Pravna in procesna sposobnost podružnice tuje pravne osebe v upravnem postopku - V USKLAJEVANJU ==


'''Datum odgovora:''' 16. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je družba, ki je podružnica tuje pravne osebe, lahko stranka v upravnem postopku, glede na 31. člen ZGD-1 in 42. člen ZUP (družba je pravilno vpisana v PRS in ima zakonitega zastopnika). Ali je za pravno in posledično procesno sposobnost družbe dovolj, če ima v upravnem postopku pooblaščenca, npr. organ prejme vlogo takšne družbe za izdajo dovoljenja, v takšnem postopku pa jo zastopa slovenska odvetniška družba.

== '''Odgovor:''' ==

'''Pravna sposobnost oziroma sposobnost biti stranka pomeni, da osebe obstajajo po veljavnem pravnem redu.''' Pravo mora tem osebam priznavati status pravne osebnosti ali subjektivitete, torej da so lahko nosilke pravic, pravnih interesov in obveznosti. Pravno osebnost se pojmuje različno glede na to, ali gre za fizične ali pravne osebe, '''ni pa za pravno sposobnost in sodelovanje strank v upravnem postopku pomembno, ali gre za osebe javnega ali zasebnega prava''' (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 104).
'''Opravilna ali procesna sposobnost (legitimatio ad processum) je sposobnost oseb, da podaja izjave volje, za katere pravni red določa, da naj bi se glede na značilnosti''' (npr. starost in zrelost ter psihično zdravje fizičnih oseb) '''zavedale njihovih pravnih učinkov, zato ti učinki nastopijo '''(Jerovšek in Kovač, prav tam, str. 106). Je eden izmed elementov, ki morajo biti podani, če želijo osebe imeti lastnost strank v upravnem postopku, poleg sposobnosti biti stranka in stvarne legitimacije.
Procesna sposobnost tako predpostavlja obstoj pravne sposobnosti, pomeni pa sposobnost samostojno nastopati in opravljati dejanja v postopku. '''Pravne osebe ne morejo same opravljati dejanj v postopkih''', saj same nimajo procesne sposobnosti, kot je nimajo niti državni organi, poslovne enote kakšne organizacije ali skupnosti, vasi, naselja ali skupine oseb. Takšno sposobnost ima v upravnem postopku stranka, ki je popolnoma poslovno sposobna (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 174 - 175).
Osnovna določba [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4291 Zakona o gospodarskih družbah] (Ur. l. RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, in nasl.), ki ureja podružnice, je 31. člen, ki določa, da '''podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba.''' Posebne določbe glede podružnic tujih podjetij, vsebuje ZGD-1 v členih 676. do 683. Iz teh določb izhaja, da lahko tuje podjetje opravlja pridobitno dejavnost v Sloveniji preko podružnic. '''Podružnica mora biti vpisana v sodni register '''(677. člen ZGD-1)''', nastopa pa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo'''. Za podružnico je treba imenovati enega ali več zastopnikov, ki zastopajo tuje podjetje (682. člen ZFD-1), za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnic, je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem (683. člen ZGD-1).
'''ZUP v [[Zak:ZUP#42. .C4.8Dlen{{!}}42. členu]] določa, da so stranke v upravnem postopku lahko pravne ali fizične osebe, ki ima pravno ali procesno sposobnost.''' Pravne osebe so fiktivne, tipične pravne osebe, pogoste v upravnem postopku pa so zlasti gospodarske družbe (podjetja), društva itd. (Kovač in Jerovšek, prav tam, str. 199). '''Stranke lahko v postopku nastopajo po pooblaščencu, kar pomeni, da jih lahko zastopa tudi slovenska odvetniška družba.'''
Torej podružnice nastopajo v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer pa morajo uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo (prvi odstavek 679. člena ZGD-1), ki mora biti vpisana v sodni register. '''Podružnice torej ne nastopajo v svojem imenu in zato ni pomembno, ali ima položaj pravne osebe oziroma nosilca pravic in obveznosti iz 42. člena ZUP. Pomembno je, da ima takšen položaj tuja družba, ki jo (podružnica) zastopa ('''glej sodbo  [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113070282 UPRS sodba I U 1770/2012] z dne 1. 10. 2013).
Iz vprašanja je razbrati, da stranko v postopku pred upravnim organom po pooblastilu zastopa odvetniška družba. Sklepati je, da je pooblastilo dal zastopnik podružnice tujega podjetja, ki pa je, glede na prej citirano določbo 682. člena ZGD-1, pravzaprav zastopnik tujega, matičnega podjetja.  
Pri tem je opozoriti še na pravilno navedbo stranke v izdanih upravnih aktih. Stranka je tuja, matična družba. V upravnih aktih mora biti kot stranka navedena tuja družba, torej firma in sedež tuje družbe, ter firma podružnice, kot izhaja iz 679. člena ZGD-1 (glej tudi npr. [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111432948 VSRS Sklep III Ips 43/2018-3]  z dne 24. 9. 2019; [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113076071 VSL sodba I Cp 908/2014] z dne 28. 5. 2014). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 '''[[Category:''''''Zastopnik strank (po ZUP in skrbniki)'''''']]'''

Pravna in procesna sposobnost podružnice tuje pravne osebe v upravnem postopku

2024-08-16T08:28:16Z

DT2057:

'''== '''Zadeva: ''' Pravna in procesna sposobnost podružnice tuje pravne osebe v upravnem postopku - V USKLAJEVANJU ==


'''Datum odgovora:''' 16. 8. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je družba, ki je podružnica tuje pravne osebe, lahko stranka v upravnem postopku, glede na 31. člen ZGD-1 in 42. člen ZUP (družba je pravilno vpisana v PRS in ima zakonitega zastopnika). Ali je za pravno in posledično procesno sposobnost družbe dovolj, če ima v upravnem postopku pooblaščenca, npr. organ prejme vlogo takšne družbe za izdajo dovoljenja, v takšnem postopku pa jo zastopa slovenska odvetniška družba.
== '''Odgovor:''' ==

'''Pravna sposobnost oziroma sposobnost biti stranka pomeni, da osebe obstajajo po veljavnem pravnem redu.''' Pravo mora tem osebam priznavati status pravne osebnosti ali subjektivitete, torej da so lahko nosilke pravic, pravnih interesov in obveznosti. Pravno osebnost se pojmuje različno glede na to, ali gre za fizične ali pravne osebe, '''ni pa za pravno sposobnost in sodelovanje strank v upravnem postopku pomembno, ali gre za osebe javnega ali zasebnega prava''' (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 104). '''Opravilna ali procesna sposobnost (legitimatio ad processum) je sposobnost oseb, da podaja izjave volje, za katere pravni red določa, da naj bi se glede na značilnosti''' (npr. starost in zrelost ter psihično zdravje fizičnih oseb) '''zavedale njihovih pravnih učinkov, zato ti učinki nastopijo '''(Jerovšek in Kovač, prav tam, str. 106). Je eden izmed elementov, ki morajo biti podani, če želijo osebe imeti lastnost strank v upravnem postopku, poleg sposobnosti biti stranka in stvarne legitimacije. Procesna sposobnost tako predpostavlja obstoj pravne sposobnosti, pomeni pa sposobnost samostojno nastopati in opravljati dejanja v postopku. '''Pravne osebe ne morejo same opravljati dejanj v postopkih''', saj same nimajo procesne sposobnosti, kot je nimajo niti državni organi, poslovne enote kakšne organizacije ali skupnosti, vasi, naselja ali skupine oseb. Takšno sposobnost ima v upravnem postopku stranka, ki je popolnoma poslovno sposobna (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 174 - 175). Osnovna določba [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4291 Zakona o gospodarskih družbah] (Ur. l. RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, in nasl.), ki ureja podružnice, je 31. člen, ki določa, da '''podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba.''' Posebne določbe glede podružnic tujih podjetij, vsebuje ZGD-1 v členih 676. do 683. Iz teh določb izhaja, da lahko tuje podjetje opravlja pridobitno dejavnost v Sloveniji preko podružnic. '''Podružnica mora biti vpisana v sodni register '''(677. člen ZGD-1)''', nastopa pa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo'''. Za podružnico je treba imenovati enega ali več zastopnikov, ki zastopajo tuje podjetje (682. člen ZFD-1), za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnic, je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem (683. člen ZGD-1). '''ZUP v [[Zak:ZUP#42. .C4.8Dlen{{!}}42. členu]] določa, da so stranke v upravnem postopku lahko pravne ali fizične osebe, ki ima pravno ali procesno sposobnost.''' Pravne osebe so fiktivne, tipične pravne osebe, pogoste v upravnem postopku pa so zlasti gospodarske družbe (podjetja), društva itd. (Kovač in Jerovšek, prav tam, str. 199). '''Stranke lahko v postopku nastopajo po pooblaščencu, kar pomeni, da jih lahko zastopa tudi slovenska odvetniška družba.''' Torej podružnice nastopajo v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer pa morajo uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo (prvi odstavek 679. člena ZGD-1), ki mora biti vpisana v sodni register. '''Podružnice torej ne nastopajo v svojem imenu in zato ni pomembno, ali ima položaj pravne osebe oziroma nosilca pravic in obveznosti iz 42. člena ZUP. Pomembno je, da ima takšen položaj tuja družba, ki jo (podružnica) zastopa ('''glej sodbo  [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113070282 UPRS sodba I U 1770/2012] z dne 1. 10. 2013). Iz vprašanja je razbrati, da stranko v postopku pred upravnim organom po pooblastilu zastopa odvetniška družba. Sklepati je, da je pooblastilo dal zastopnik podružnice tujega podjetja, ki pa je, glede na prej citirano določbo 682. člena ZGD-1, pravzaprav zastopnik tujega, matičnega podjetja.   

Pri tem je opozoriti še na pravilno navedbo stranke v izdanih upravnih aktih. Stranka je tuja, matična družba. V upravnih aktih mora biti kot stranka navedena tuja družba, torej firma in sedež tuje družbe, ter firma podružnice, kot izhaja iz 679. člena ZGD-1 (glej tudi npr. [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111432948 VSRS Sklep III Ips 43/2018-3]  z dne 24. 9. 2019; [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113076071 VSL sodba I Cp 908/2014] z dne 28. 5. 2014). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

 '''[[Category:''''''Zastopnik strank (po ZUP in skrbniki)'''''']]'''

Pravna in procesna sposobnost podružnice tuje pravne osebe v upravnem postopku

2024-08-16T08:17:00Z

DT2057: Nova stran z vsebino: '''{{subst:case}}'''

Vročitev odločbe in vpliv ponovne odpreme na fikcijo vročitve

2024-07-08T17:01:36Z

DT2057: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vročitev odločbe in vpliv ponovne odpreme na fikcijo vročitve-V USKLAJEVANJU ==


'''Datum odgovora:''' 8. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Po posebnem zakonu je vročitev odločbe opravljena npr. 15. ali 21. dan od dneva odpreme. Nato še teče rok za vložitev pritožbe. V primeru, da želijo stranke osebno prevzeti odločbo pri organu, na kakšen način jim to odločbo lahko organ vroči in kako potem teče rok, če odločbo prevzamejo na isti dan izdaje in odpreme odločbe? Kaj pa velja, če stranke ponovno prosijo za izvod zadnje izdane odločbe, ki jim je že odpremljena; ali bi ponovna odprema (vročitev) odločbe strankam vplivala na fikcijo vročitve 15. ali 21. dan od odpreme odločbe?

== '''Odgovor:''' ==

Vročanje pomeni materialno dejanje prenosa dokumentov od oblastnih organov kot pošiljateljev do drugih udeležencev v postopku kot naslovnikov. '''Bistvena funkcija vročanja je, da se z vročitvijo naslovniku omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča. Vročitev namreč predstavlja procesno predpostavko za nastop pravnih posledic vročitve''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). Med drugim pa predstavlja tudi enega izmed pomembnih elementov zagotavljanja ustavne pravice do poštenega postopka oziroma enakega varstva pravic (22. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)). Z vročitvijo se stranki omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča (prvi odstavek 83. člena ZUP), kot tudi možnost izjaviti se ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7.]] in [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]), ter se učinkovito pritožiti oziroma izpodbijati zakonitost sporne odločitve pred drugostopenjskim organom ali sodiščem (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, str. 525).
83. člen ZUP v tretjem odstavku določa, da se '''dokumenti vročajo v fizični ali elektronski obliki.''' Organ dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost (npr. preko Pošte Slovenije). '''Uradna oseba je tista, ki odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu s tem zakonom tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika''' (četrti odstavek 83. člena ZUP). Z drugimi besedami to pomeni, da je uradna oseba tista, ki izbira način vročitve (in ne stranka) ter skrbi, da so dokumenti vročeni z zasledovanjem '''temeljnega cilja vročitve – gotova in popolna seznanitev stranke z dokumentom, ki se vroča - z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika.'''
Poseben predpis, ki določa, da je vročitev opravljena v 15. dneh od odpreme akta, je npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] (ZDavP-2; Ur. l, RS, št. 13/11 in nasl.), ki v 85. členu določa, da se vse odločbe in sklepe ter druge dokumente, od katerih vročitev začne teči rok, vročajo z navadno vročitvijo. Vročitev je tako opravljena 15. dan od dneva odpreme. '''Vsaka vročitev se lahko opravi tudi v prostorih organa''' (če to opravičuje narava ali pomen vročitve, stranko se lahko povabi v uradne prostore zgolj zaradi vročitve, sicer se v njih vročitev lahko opravi, če je oseba tam prostovoljno), '''kjer jo po naravi stvari opravi uradna oseba''' (glej npr. 85. člen ZDavP-2 o vročanju, prim Remic v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 460-461). Takšna vročitev se šteje za osebno vročitev, če je to storjeno ob pravilni izpolnitvi in podpisu vročilnice. '''Kljub temu, da zakon določa ''navadno ''vročitev, je akt dopustno vročiti z osebno vročitvijo, torej z zahtevnejšim kvalificiranim načinom vročanja''' (85. člen ZDavP-2 vročanje, prim Remic v Kovač (ur.), prav tam, str. 464). '''V tem primeru se kot datum vročitve šteje datum podpisa prejemnika, in se dodatno ne odpremlja.'''
Torej v kolikor stranke želijo osebno prevzeti odločbo pri organu, lahko organ strankam vroči odločbo osebno v prostorih organa, to se lahko izvede z neposrednim izročanjem odločbe stranki. V prostorih organa se vročitev opravi, če se tam nahaja naslovnik oziroma stranka ali če to zahteva narava in pomen dokumenta (prvi odstavek, [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. člena ZUP]]).
Drugi odstavek [[Zak:ZUP#100. .C4.8Dlen{{!}}100. člena ZUP]] določa, da v kolikor je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. '''Rok za vložitev pritožbe začne teči z naslednjim dnem, ko je stranka odločbo prejela oziroma ji je bila vročena'''. Zato v kolikor stranka prevzame odločbo osebno, začne rok za pritožbo teči takoj naslednji dan po prevzemu.
V primeru, da je bila odločba že odpremljena in še pred nastopom fikcije (tj. pri navadnem vročanju 15. ali 21. dan) želi stranka, da se ji odločba ponovno pošlje, se ji ta '''ne sme še enkrat vročiti. V takšnem primeru, v kolikor bi stranki pred nastopom fikcije še enkrat poslali odločbo v vročitev, bi obstajali dve odločbi o isti stvari. '''Stranki se lahko po vročitvi (torej nastopu fikcije), posreduje izvod odločbe, vendar mora biti (na primer iz spremnega dopisa) '''povsem jasno, da ne gre za vročitev odločbe, temveč za posredovanje izvoda odločbe, ki je že bila vročena. '''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]

Vročitev odločbe in vpliv ponovne odpreme na fikcijo vročitve

2024-07-08T17:00:48Z

DT2057: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vročitev odločbe in vpliv ponovne odpreme na fikcijo vročitve-V USKLAJEVANJU ==


'''Datum odgovora:''' 8. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Po posebnem zakonu je vročitev odločbe opravljena npr. 15. ali 21. dan od dneva odpreme. Nato še teče rok za vložitev pritožbe. V primeru, da želijo stranke osebno prevzeti odločbo pri organu, na kakšen način jim to odločbo lahko organ vroči in kako potem teče rok, če odločbo prevzamejo na isti dan izdaje in odpreme odločbe? Kaj pa velja, če stranke ponovno prosijo za izvod zadnje izdane odločbe, ki jim je že odpremljena; ali bi ponovna odprema (vročitev) odločbe strankam vplivala na fikcijo vročitve 15. ali 21. dan od odpreme odločbe?

== '''Odgovor:''' ==

Vročanje pomeni materialno dejanje prenosa dokumentov od oblastnih organov kot pošiljateljev do drugih udeležencev v postopku kot naslovnikov. '''Bistvena funkcija vročanja je, da se z vročitvijo naslovniku omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča. Vročitev namreč predstavlja procesno predpostavko za nastop pravnih posledic vročitve''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). Med drugim pa predstavlja tudi enega izmed pomembnih elementov zagotavljanja ustavne pravice do poštenega postopka oziroma enakega varstva pravic (22. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)). Z vročitvijo se stranki omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča (prvi odstavek 83. člena ZUP), kot tudi možnost izjaviti se ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7.]] in [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]), ter se učinkovito pritožiti oziroma izpodbijati zakonitost sporne odločitve pred drugostopenjskim organom ali sodiščem (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, str. 525).
83. člen ZUP v tretjem odstavku določa, da se '''dokumenti vročajo v fizični ali elektronski obliki.''' Organ dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost (npr. preko Pošte Slovenije). '''Uradna oseba je tista, ki odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu s tem zakonom tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika''' (četrti odstavek 83. člena ZUP). Z drugimi besedami to pomeni, da je uradna oseba tista, ki izbira način vročitve (in ne stranka) ter skrbi, da so dokumenti vročeni z zasledovanjem '''temeljnega cilja vročitve – gotova in popolna seznanitev stranke z dokumentom, ki se vroča - z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika.'''
Poseben predpis, ki določa, da je vročitev opravljena v 15. dneh od odpreme akta, je npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] (ZDavP-2; Ur. l, RS, št. 13/11 in nasl.), ki v 85. členu določa, da se vse odločbe in sklepe ter druge dokumente, od katerih vročitev začne teči rok, vročajo z navadno vročitvijo. Vročitev je tako opravljena 15. dan od dneva odpreme. '''Vsaka vročitev se lahko opravi tudi v prostorih organa''' (če to opravičuje narava ali pomen vročitve, stranko se lahko povabi v uradne prostore zgolj zaradi vročitve, sicer se v njih vročitev lahko opravi, če je oseba tam prostovoljno), '''kjer jo po naravi stvari opravi uradna oseba''' (glej npr. 85. člen ZDavP-2 o vročanju, prim Remic v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 460-461). Takšna vročitev se šteje za osebno vročitev, če je to storjeno ob pravilni izpolnitvi in podpisu vročilnice. '''Kljub temu, da zakon določa ''navadno ''vročitev, je akt dopustno vročiti z osebno vročitvijo, torej z zahtevnejšim kvalificiranim načinom vročanja''' (85. člen ZDavP-2 vročanje, prim Remic v Kovač (ur.), prav tam, str. 464). '''V tem primeru se kot datum vročitve šteje datum podpisa prejemnika, in se dodatno ne odpremlja.'''
Torej v kolikor stranke želijo osebno prevzeti odločbo pri organu, lahko organ strankam vroči odločbo osebno v prostorih organa, to se lahko izvede z neposrednim izročanjem odločbe stranki. V prostorih organa se vročitev opravi, če se tam nahaja naslovnik oziroma stranka ali če to zahteva narava in pomen dokumenta (prvi odstavek, [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. člena ZUP]]).
Drugi odstavek [[Zak:ZUP#100. .C4.8Dlen{{!}}100. člena ZUP]] določa, da v kolikor je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. '''Rok za vložitev pritožbe začne teči z naslednjim dnem, ko je stranka odločbo prejela oziroma ji je bila vročena'''. Zato v kolikor stranka prevzame odločbo osebno, začne rok za pritožbo teči takoj naslednji dan po prevzemu.
V primeru, da je bila odločba že odpremljena in še pred nastopom fikcije (tj. pri navadnem vročanju 15. ali 21. dan) želi stranka, da se ji odločba ponovno pošlje, se ji ta '''ne sme še enkrat vročiti.''' '''V takšnem primeru, v kolikor bi stranki pred nastopom fikcije še enkrat poslali odločbo v vročitev, bi obstajali dve odločbi o isti stvari''''''.''' Stranki se lahko po vročitvi (torej nastopu fikcije), posreduje izvod odločbe, '''vendar mora biti''' (na primer iz spremnega dopisa) '''povsem jasno, da ne gre za vročitev odločbe, temveč za posredovanje izvoda odločbe, ki je že bila vročena. '''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]

Vročitev odločbe in vpliv ponovne odpreme na fikcijo vročitve

2024-07-08T16:57:03Z

DT2057: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Vročitev odločbe in vpliv ponovne odpreme na fikcijo vročitve-V USKLAJEVANJU ==


'''Datum odgovora:''' 8. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Po posebnem zakonu je vročitev odločbe opravljena npr. 15. ali 21. dan od dneva odpreme. Nato še teče rok za vložitev pritožbe. V primeru, da želijo stranke osebno prevzeti odločbo pri organu, na kakšen način jim to odločbo lahko organ vroči in kako potem teče rok, če odločbo prevzamejo na isti dan izdaje in odpreme odločbe? Kaj pa velja, če stranke ponovno prosijo za izvod zadnje izdane odločbe, ki jim je že odpremljena; ali bi ponovna odprema (vročitev) odločbe strankam vplivala na fikcijo vročitve 15. ali 21. dan od odpreme odločbe?

== '''Odgovor:''' ==

Vročanje pomeni materialno dejanje prenosa dokumentov od oblastnih organov kot pošiljateljev do drugih udeležencev v postopku kot naslovnikov. '''Bistvena funkcija vročanja je, da se z vročitvijo naslovniku omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča. Vročitev namreč predstavlja procesno predpostavko za nastop pravnih posledic vročitve''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). Med drugim pa predstavlja tudi enega izmed pomembnih elementov zagotavljanja ustavne pravice do poštenega postopka oziroma enakega varstva pravic (22. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)). Z vročitvijo se stranki omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča (prvi odstavek 83. člena ZUP), kot tudi možnost izjaviti se ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7.]] in [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]), ter se učinkovito pritožiti oziroma izpodbijati zakonitost sporne odločitve pred drugostopenjskim organom ali sodiščem (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, str. 525).
83. člen ZUP v tretjem odstavku določa, da se '''dokumenti vročajo v fizični ali elektronski obliki.''' Organ dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost (npr. preko Pošte Slovenije). '''Uradna oseba je tista, ki odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu s tem zakonom tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika''' (četrti odstavek 83. člena ZUP). Z drugimi besedami to pomeni, da je uradna oseba tista, ki izbira način vročitve (in ne stranka) ter skrbi, da so dokumenti vročeni z zasledovanjem '''temeljnega cilja vročitve – gotova in popolna seznanitev stranke z dokumentom, ki se vroča - z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika.'''Poseben predpis, ki določa, da je vročitev opravljena v 15. dneh od odpreme akta, je npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] (ZDavP-2; Ur. l, RS, št. 13/11 in nasl.), ki v 85. členu določa, da se vse odločbe in sklepe ter druge dokumente, od katerih vročitev začne teči rok, vročajo z navadno vročitvijo. Vročitev je tako opravljena 15. dan od dneva odpreme. '''Vsaka vročitev se lahko opravi tudi v prostorih organa''' (če to opravičuje narava ali pomen vročitve, stranko se lahko povabi v uradne prostore zgolj zaradi vročitve, sicer se v njih vročitev lahko opravi, če je oseba tam prostovoljno), '''kjer jo po naravi stvari opravi uradna oseba''' (glej npr. 85. člen ZDavP-2 o vročanju, prim Remic v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 460-461). Takšna vročitev se šteje za osebno vročitev, če je to storjeno ob pravilni izpolnitvi in podpisu vročilnice. '''Kljub temu, da zakon določa ''navadno ''vročitev, je akt dopustno vročiti z osebno vročitvijo, torej z zahtevnejšim kvalificiranim načinom vročanja''' (85. člen ZDavP-2 vročanje, prim Remic v Kovač (ur.), prav tam, str. 464). '''V tem primeru se kot datum vročitve šteje datum podpisa prejemnika, in se dodatno ne odpremlja.'''
Torej v kolikor stranke želijo osebno prevzeti odločbo pri organu, lahko organ strankam vroči odločbo osebno v prostorih organa, to se lahko izvede z neposrednim izročanjem odločbe stranki. V prostorih organa se vročitev opravi, če se tam nahaja naslovnik oziroma stranka ali če to zahteva narava in pomen dokumenta (prvi odstavek, [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. člena ZU]]P).
Drugi odstavek [[Zak:ZUP#100. .C4.8Dlen{{!}}100. člena ZUP]] določa, da v kolikor je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. '''Rok za vložitev pritožbe začne teči z naslednjim dnem, ko je stranka odločbo prejela oziroma ji je bila vročena'''. Zato v kolikor stranka prevzame odločbo osebno, začne rok za pritožbo teči takoj naslednji dan po prevzemu.
V primeru, da je bila odločba že odpremljena in še pred nastopom fikcije (tj. pri navadnem vročanju 15. ali 21. dan) želi stranka, da se ji odločba ponovno pošlje, se ji ta '''ne sme še enkrat vročiti.''' '''V takšnem primeru, v kolikor bi stranki pred nastopom fikcije še enkrat poslali odločbo v vročitev, bi obstajali dve odločbi o isti stvari''''''.''' Stranki se lahko po vročitvi (torej nastopu fikcije), posreduje izvod odločbe, '''vendar mora biti''' (na primer iz spremnega dopisa) '''povsem jasno, da ne gre za vročitev odločbe, temveč za posredovanje izvoda odločbe, ki je že bila vročena. '''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]

Vročitev odločbe in vpliv ponovne odpreme na fikcijo vročitve

2024-07-08T16:56:31Z

DT2057: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vročitev odločbe in vpliv ponovne odpreme na fikcijo vročitve-V USKLAJEVANJU ==


'''Datum odgovora:''' 8. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Po posebnem zakonu je vročitev odločbe opravljena npr. 15. ali 21. dan od dneva odpreme. Nato še teče rok za vložitev pritožbe. V primeru, da želijo stranke osebno prevzeti odločbo pri organu, na kakšen način jim to odločbo lahko organ vroči in kako potem teče rok, če odločbo prevzamejo na isti dan izdaje in odpreme odločbe? Kaj pa velja, če stranke ponovno prosijo za izvod zadnje izdane odločbe, ki jim je že odpremljena; ali bi ponovna odprema (vročitev) odločbe strankam vplivala na fikcijo vročitve 15. ali 21. dan od odpreme odločbe?
== '''Odgovor:''' ==

Vročanje pomeni materialno dejanje prenosa dokumentov od oblastnih organov kot pošiljateljev do drugih udeležencev v postopku kot naslovnikov. '''Bistvena funkcija vročanja je, da se z vročitvijo naslovniku omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča. Vročitev namreč predstavlja procesno predpostavko za nastop pravnih posledic vročitve''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). Med drugim pa predstavlja tudi enega izmed pomembnih elementov zagotavljanja ustavne pravice do poštenega postopka oziroma enakega varstva pravic (22. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)). Z vročitvijo se stranki omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča (prvi odstavek 83. člena ZUP), kot tudi možnost izjaviti se ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7.]] in [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]), ter se učinkovito pritožiti oziroma izpodbijati zakonitost sporne odločitve pred drugostopenjskim organom ali sodiščem (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, str. 525).
83. člen ZUP v tretjem odstavku določa, da se '''dokumenti vročajo v fizični ali elektronski obliki.''' Organ dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost (npr. preko Pošte Slovenije). '''Uradna oseba je tista, ki odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu s tem zakonom tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika''' (četrti odstavek 83. člena ZUP). Z drugimi besedami to pomeni, da je uradna oseba tista, ki izbira način vročitve (in ne stranka) ter skrbi, da so dokumenti vročeni z zasledovanjem '''temeljnega cilja vročitve – gotova in popolna seznanitev stranke z dokumentom, ki se vroča - z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika.'''Poseben predpis, ki določa, da je vročitev opravljena v 15. dneh od odpreme akta, je npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] (ZDavP-2; Ur. l, RS, št. 13/11 in nasl.), ki v 85. členu določa, da se vse odločbe in sklepe ter druge dokumente, od katerih vročitev začne teči rok, vročajo z navadno vročitvijo. Vročitev je tako opravljena 15. dan od dneva odpreme. '''Vsaka vročitev se lahko opravi tudi v prostorih organa''' (če to opravičuje narava ali pomen vročitve, stranko se lahko povabi v uradne prostore zgolj zaradi vročitve, sicer se v njih vročitev lahko opravi, če je oseba tam prostovoljno), '''kjer jo po naravi stvari opravi uradna oseba''' (glej npr. 85. člen ZDavP-2 o vročanju, prim Remic v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 460-461). Takšna vročitev se šteje za osebno vročitev, če je to storjeno ob pravilni izpolnitvi in podpisu vročilnice. '''Kljub temu, da zakon določa ''navadno ''vročitev, je akt dopustno vročiti z osebno vročitvijo, torej z zahtevnejšim kvalificiranim načinom vročanja''' (85. člen ZDavP-2 vročanje, prim Remic v Kovač (ur.), prav tam, str. 464). '''V tem primeru se kot datum vročitve šteje datum podpisa prejemnika, in se dodatno ne odpremlja.'''
Torej v kolikor stranke želijo osebno prevzeti odločbo pri organu, lahko organ strankam vroči odločbo osebno v prostorih organa, to se lahko izvede z neposrednim izročanjem odločbe stranki. V prostorih organa se vročitev opravi, če se tam nahaja naslovnik oziroma stranka ali če to zahteva narava in pomen dokumenta (prvi odstavek, [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. člena ZU]]P).
Drugi odstavek [[Zak:ZUP#100. .C4.8Dlen{{!}}100. člena ZUP]] določa, da v kolikor je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. '''Rok za vložitev pritožbe začne teči z naslednjim dnem, ko je stranka odločbo prejela oziroma ji je bila vročena'''. Zato v kolikor stranka prevzame odločbo osebno, začne rok za pritožbo teči takoj naslednji dan po prevzemu.
V primeru, da je bila odločba že odpremljena in še pred nastopom fikcije (tj. pri navadnem vročanju 15. ali 21. dan) želi stranka, da se ji odločba ponovno pošlje, se ji ta '''ne sme še enkrat vročiti.''' '''V takšnem primeru, v kolikor bi stranki pred nastopom fikcije še enkrat poslali odločbo v vročitev, bi obstajali dve odločbi o isti stvari''''''.''' Stranki se lahko po vročitvi (torej nastopu fikcije), posreduje izvod odločbe, '''vendar mora biti''' (na primer iz spremnega dopisa) '''povsem jasno, da ne gre za vročitev odločbe, temveč za posredovanje izvoda odločbe, ki je že bila vročena. '''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]

Vročitev odločbe in vpliv ponovne odpreme na fikcijo vročitve

2024-07-08T16:52:41Z

DT2057: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vročitev odločbe in vpliv ponovne odpreme na fikcijo vročitve-V USKLAJEVANJU ==


'''Datum odgovora:''' 8. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Po posebnem zakonu je vročitev odločbe opravljena npr. 15. ali 21. dan od dneva odpreme. Nato še teče rok za vložitev pritožbe. V primeru, da želijo stranke osebno prevzeti odločbo pri organu, na kakšen način jim to odločbo lahko organ vroči in kako potem teče rok, če odločbo prevzamejo na isti dan izdaje in odpreme odločbe? Kaj pa velja, če stranke ponovno prosijo za izvod zadnje izdane odločbe, ki jim je že odpremljena; ali bi ponovna odprema (vročitev) odločbe strankam vplivala na fikcijo vročitve 15. ali 21. dan od odpreme odločbe?
== '''Odgovor:''' ==

Vročanje pomeni materialno dejanje prenosa dokumentov od oblastnih organov kot pošiljateljev do drugih udeležencev v postopku kot naslovnikov. '''Bistvena funkcija vročanja je, da se z vročitvijo naslovniku omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča. Vročitev namreč predstavlja procesno predpostavko za nastop pravnih posledic vročitve''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). Med drugim pa predstavlja tudi enega izmed pomembnih elementov zagotavljanja ustavne pravice do poštenega postopka oziroma enakega varstva pravic (22. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)). Z vročitvijo se stranki omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča (prvi odstavek 83. člena ZUP), kot tudi možnost izjaviti se ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7.]] in [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]), ter se učinkovito pritožiti oziroma izpodbijati zakonitost sporne odločitve pred drugostopenjskim organom ali sodiščem (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, str. 525).
83. člen ZUP v tretjem odstavku določa, da se '''dokumenti vročajo v fizični ali elektronski obliki.''' Organ dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost (npr. preko Pošte Slovenije). '''Uradna oseba je tista, ki odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu s tem zakonom tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika''' (četrti odstavek 83. člena ZUP). Z drugimi besedami to pomeni, da je uradna oseba tista, ki izbira način vročitve (in ne stranka) ter skrbi, da so dokumenti vročeni z zasledovanjem '''temeljnega cilja vročitve – gotova in popolna seznanitev stranke z dokumentom, ki se vroča - z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika.'''Poseben predpis, ki določa, da je vročitev opravljena v 15. dneh od odpreme akta, je npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] (ZDavP-2; Ur. l, RS, št. 13/11 in nasl.), ki v 85. členu določa, da se vse odločbe in sklepe ter druge dokumente, od katerih vročitev začne teči rok, vročajo z navadno vročitvijo. Vročitev je tako opravljena 15. dan od dneva odpreme. '''Vsaka vročitev se lahko opravi tudi v prostorih organa''' (če to opravičuje narava ali pomen vročitve, stranko se lahko povabi v uradne prostore zgolj zaradi vročitve, sicer se v njih vročitev lahko opravi, če je oseba tam prostovoljno), '''kjer jo po naravi stvari opravi uradna oseba''' (glej npr. 85. člen ZDavP-2 o vročanju, prim Remic v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 460-461). Takšna vročitev se šteje za osebno vročitev, če je to storjeno ob pravilni izpolnitvi in podpisu vročilnice. '''Kljub temu, da zakon določa ''navadno ''vročitev, je akt dopustno vročiti z osebno vročitvijo, torej z zahtevnejšim kvalificiranim načinom vročanja''' (85. člen ZDavP-2 vročanje, prim Remic v Kovač (ur.), prav tam, str. 464). '''V tem primeru se kot datum vročitve šteje datum podpisa prejemnika, in se dodatno ne odpremlja.'''
Torej v kolikor stranke želijo osebno prevzeti odločbo pri organu, lahko organ strankam vroči odločbo osebno v prostorih organa, to se lahko izvede z neposrednim izročanjem odločbe stranki. V prostorih organa se vročitev opravi, če se tam nahaja naslovnik oziroma stranka ali če to zahteva narava in pomen dokumenta (prvi odstavek, [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. člena ZU]]P).
Drugi odstavek [[Zak:ZUP#100. .C4.8Dlen{{!}}100. člena ZUP]] določa, da v kolikor je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. '''Rok za vložitev pritožbe začne teči z naslednjim dnem, ko je stranka odločbo prejela oziroma ji je bila vročena'''. Zato v kolikor stranka prevzame odločbo osebno, začne rok za pritožbo teči takoj naslednji dan po prevzemu.
V primeru, da je bila odločba že odpremljena in še pred nastopom fikcije (tj. pri navadnem vročanju 15. ali 21. dan) želi stranka, da se ji odločba ponovno pošlje, se ji ta '''ne sme še enkrat vročiti.''' '''V takšnem primeru, v kolikor bi stranki pred nastopom fikcije še enkrat poslali odločbo v vročitev, bi obstajali dve odločbi o isti stvari''''''.''' Stranki se lahko po vročitvi (torej nastopu fikcije), posreduje izvod odločbe, '''vendar mora biti''' (na primer iz spremnega dopisa) '''povsem jasno, da ne gre za vročitev odločbe, temveč za posredovanje izvoda odločbe, ki je že bila vročena. '''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]

Vročitev odločbe in vpliv ponovne odpreme na fikcijo vročitve

2024-07-08T16:51:31Z

DT2057:

== '''Zadeva: '''Vročitev odločbe in vpliv ponovne odpreme na fikcijo vročitve-V USKLAJEVANJU ==


'''Datum odgovora:''' 8. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Po posebnem zakonu je vročitev odločbe opravljena npr. 15. ali 21. dan od dneva odpreme. Nato še teče rok za vložitev pritožbe. V primeru, da želijo stranke osebno prevzeti odločbo pri organu, na kakšen način jim to odločbo lahko organ vroči in kako potem teče rok, če odločbo prevzamejo na isti dan izdaje in odpreme odločbe? Kaj pa velja, če stranke ponovno prosijo za izvod zadnje izdane odločbe, ki jim je že odpremljena; ali bi ponovna odprema (vročitev) odločbe strankam vplivala na fikcijo vročitve 15. ali 21. dan od odpreme odločbe?
== '''Odgovor:''' ==

Vročanje pomeni materialno dejanje prenosa dokumentov od oblastnih organov kot pošiljateljev do drugih udeležencev v postopku kot naslovnikov. '''Bistvena funkcija vročanja je, da se z vročitvijo naslovniku omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča. Vročitev namreč predstavlja procesno predpostavko za nastop pravnih posledic vročitve''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). Med drugim pa predstavlja tudi enega izmed pomembnih elementov zagotavljanja ustavne pravice do poštenega postopka oziroma enakega varstva pravic (22. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)). Z vročitvijo se stranki omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča (prvi odstavek 83. člena ZUP), kot tudi možnost izjaviti se ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7.]] in [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]), ter se učinkovito pritožiti oziroma izpodbijati zakonitost sporne odločitve pred drugostopenjskim organom ali sodiščem (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, str. 525).

83. člen ZUP v tretjem odstavku določa, da se '''dokumenti vročajo v fizični ali elektronski obliki.''' Organ dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost (npr. preko Pošte Slovenije). '''Uradna oseba je tista, ki odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu s tem zakonom tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika''' (četrti odstavek 83. člena ZUP). Z drugimi besedami to pomeni, da je uradna oseba tista, ki izbira način vročitve (in ne stranka) ter skrbi, da so dokumenti vročeni z zasledovanjem '''temeljnega cilja vročitve – gotova in popolna seznanitev stranke z dokumentom, ki se vroča - z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika.'''Poseben predpis, ki določa, da je vročitev opravljena v 15. dneh od odpreme akta, je npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] (ZDavP-2; Ur. l, RS, št. 13/11 in nasl.), ki v 85. členu določa, da se vse odločbe in sklepe ter druge dokumente, od katerih vročitev začne teči rok, vročajo z navadno vročitvijo. Vročitev je tako opravljena 15. dan od dneva odpreme. '''Vsaka vročitev se lahko opravi tudi v prostorih organa''' (če to opravičuje narava ali pomen vročitve, stranko se lahko povabi v uradne prostore zgolj zaradi vročitve, sicer se v njih vročitev lahko opravi, če je oseba tam prostovoljno), '''kjer jo po naravi stvari opravi uradna oseba''' (glej npr. 85. člen ZDavP-2 o vročanju, prim Remic v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 460-461). Takšna vročitev se šteje za osebno vročitev, če je to storjeno ob pravilni izpolnitvi in podpisu vročilnice. '''Kljub temu, da zakon določa ''navadno ''vročitev, je akt dopustno vročiti z osebno vročitvijo, torej z zahtevnejšim kvalificiranim načinom vročanja''' (85. člen ZDavP-2 vročanje, prim Remic v Kovač (ur.), prav tam, str. 464). '''V tem primeru se kot datum vročitve šteje datum podpisa prejemnika, in se dodatno ne odpremlja.'''Torej v kolikor stranke želijo osebno prevzeti odločbo pri organu, lahko organ strankam vroči odločbo osebno v prostorih organa, to se lahko izvede z neposrednim izročanjem odločbe stranki. V prostorih organa se vročitev opravi, če se tam nahaja naslovnik oziroma stranka ali če to zahteva narava in pomen dokumenta (prvi odstavek, [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. člena ZU]]P).Drugi odstavek [[Zak:ZUP#100. .C4.8Dlen{{!}}100. člena ZUP]] določa, da v kolikor je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. '''Rok za vložitev pritožbe začne teči z naslednjim dnem, ko je stranka odločbo prejela oziroma ji je bila vročena'''. Zato v kolikor stranka prevzame odločbo osebno, začne rok za pritožbo teči takoj naslednji dan po prevzemu.V primeru, da je bila odločba že odpremljena in še pred nastopom fikcije (tj. pri navadnem vročanju 15. ali 21. dan) želi stranka, da se ji odločba ponovno pošlje, se ji ta '''ne sme še enkrat vročiti.''' '''V takšnem primeru, v kolikor bi stranki pred nastopom fikcije še enkrat poslali odločbo v vročitev, bi obstajali dve odločbi o isti stvari''''''.''' Stranki se lahko po vročitvi (torej nastopu fikcije), posreduje izvod odločbe, '''vendar mora biti''' (na primer iz spremnega dopisa) '''povsem jasno, da ne gre za vročitev odločbe, temveč za posredovanje izvoda odločbe, ki je že bila vročena. '''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]

Vročitev odločbe in vpliv ponovne odpreme na fikcijo vročitve

2024-07-08T16:50:29Z

DT2057:

== '''Zadeva: '''Vročitev odločbe in vpliv ponovne odpreme na fikcijo vročitve-V USKLAJEVANJU ==


'''Datum odgovora:''' 8. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Po posebnem zakonu je vročitev odločbe opravljena npr. 15. ali 21. dan od dneva odpreme. Nato še teče rok za vložitev pritožbe. V primeru, da želijo stranke osebno prevzeti odločbo pri organu, na kakšen način jim to odločbo lahko organ vroči in kako potem teče rok, če odločbo prevzamejo na isti dan izdaje in odpreme odločbe? Kaj pa velja, če stranke ponovno prosijo za izvod zadnje izdane odločbe, ki jim je že odpremljena; ali bi ponovna odprema (vročitev) odločbe strankam vplivala na fikcijo vročitve 15. ali 21. dan od odpreme odločbe?
== '''Odgovor:''' ==

Vročanje pomeni materialno dejanje prenosa dokumentov od oblastnih organov kot pošiljateljev do drugih udeležencev v postopku kot naslovnikov. '''Bistvena funkcija vročanja je, da se z vročitvijo naslovniku omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča. Vročitev namreč predstavlja procesno predpostavko za nastop pravnih posledic vročitve''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). Med drugim pa predstavlja tudi enega izmed pomembnih elementov zagotavljanja ustavne pravice do poštenega postopka oziroma enakega varstva pravic (22. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)). Z vročitvijo se stranki omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča (prvi odstavek 83. člena ZUP), kot tudi možnost izjaviti se ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7.]] in [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]), ter se učinkovito pritožiti oziroma izpodbijati zakonitost sporne odločitve pred drugostopenjskim organom ali sodiščem (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, str. 525).

83. člen ZUP v tretjem odstavku določa, da se '''dokumenti vročajo v fizični ali elektronski obliki.''' Organ dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost (npr. preko Pošte Slovenije). '''Uradna oseba je tista, ki odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu s tem zakonom tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika''' (četrti odstavek 83. člena ZUP). Z drugimi besedami to pomeni, da je uradna oseba tista, ki izbira način vročitve (in ne stranka) ter skrbi, da so dokumenti vročeni z zasledovanjem '''temeljnega cilja vročitve – gotova in popolna seznanitev stranke z dokumentom, ki se vroča - z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika.'''Poseben predpis, ki določa, da je vročitev opravljena v 15. dneh od odpreme akta, je npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] (ZDavP-2; Ur. l, RS, št. 13/11 in nasl.), ki v 85. členu določa, da se vse odločbe in sklepe ter druge dokumente, od katerih vročitev začne teči rok, vročajo z navadno vročitvijo. Vročitev je tako opravljena 15. dan od dneva odpreme. '''Vsaka vročitev se lahko opravi tudi v prostorih organa''' (če to opravičuje narava ali pomen vročitve, stranko se lahko povabi v uradne prostore zgolj zaradi vročitve, sicer se v njih vročitev lahko opravi, če je oseba tam prostovoljno), '''kjer jo po naravi stvari opravi uradna oseba''' (glej npr. 85. člen ZDavP-2 o vročanju, prim Remic v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 460-461). Takšna vročitev se šteje za osebno vročitev, če je to storjeno ob pravilni izpolnitvi in podpisu vročilnice. '''Kljub temu, da zakon določa ''navadno ''vročitev, je akt dopustno vročiti z osebno vročitvijo, torej z zahtevnejšim kvalificiranim načinom vročanja''' (85. člen ZDavP-2 vročanje, prim Remic v Kovač (ur.), prav tam, str. 464). '''V tem primeru se kot datum vročitve šteje datum podpisa prejemnika, in se dodatno ne odpremlja.'''Torej v kolikor stranke želijo osebno prevzeti odločbo pri organu, lahko organ strankam vroči odločbo osebno v prostorih organa, to se lahko izvede z neposrednim izročanjem odločbe stranki. V prostorih organa se vročitev opravi, če se tam nahaja naslovnik oziroma stranka ali če to zahteva narava in pomen dokumenta (prvi odstavek, [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. člena ZU]]P).Drugi odstavek [[Zak:ZUP#100. .C4.8Dlen{{!}}100. člena ZUP]] določa, da v kolikor je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. '''Rok za vložitev pritožbe začne teči z naslednjim dnem, ko je stranka odločbo prejela oziroma ji je bila vročena'''. Zato v kolikor stranka prevzame odločbo osebno, začne rok za pritožbo teči takoj naslednji dan po prevzemu.V primeru, da je bila odločba že odpremljena in še pred nastopom fikcije (tj. pri navadnem vročanju 15. ali 21. dan) želi stranka, da se ji odločba ponovno pošlje, se ji ta '''ne sme še enkrat vročiti.''' '''V takšnem primeru, v kolikor bi stranki pred nastopom fikcije še enkrat poslali odločbo v vročitev, bi obstajali dve odločbi o isti stvari''''''.''' Stranki se lahko po vročitvi (torej nastopu fikcije), posreduje izvod odločbe, '''vendar mora biti''' (na primer iz spremnega dopisa) '''povsem jasno, da ne gre za vročitev odločbe, temveč za posredovanje izvoda odločbe, ki je že bila vročena. '''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

'''

'''[[Category:Vročanje'''''']]'''

Vročitev odločbe in vpliv ponovne odpreme na fikcijo vročitve

2024-07-08T16:47:36Z

DT2057:

'''== '''Zadeva: ''' Vročitev odločbe in vpliv ponovne odpreme na fikcijo vročitve - V USKLAJEVANJU ==


'''Datum odgovora:''' 8. 7. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Po posebnem zakonu je vročitev odločbe opravljena npr. 15. ali 21. dan od dneva odpreme. Nato še teče rok za vložitev pritožbe. V primeru, da želijo stranke osebno prevzeti odločbo pri organu, na kakšen način jim to odločbo lahko organ vroči in kako potem teče rok, če odločbo prevzamejo na isti dan izdaje in odpreme odločbe? Kaj pa velja, če stranke ponovno prosijo za izvod zadnje izdane odločbe, ki jim je že odpremljena; ali bi ponovna odprema (vročitev) odločbe strankam vplivala na fikcijo vročitve 15. ali 21. dan od odpreme odločbe?
== '''Odgovor:''' ==

Vročanje pomeni materialno dejanje prenosa dokumentov od oblastnih organov kot pošiljateljev do drugih udeležencev v postopku kot naslovnikov. '''Bistvena funkcija vročanja je, da se z vročitvijo naslovniku omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča. Vročitev namreč predstavlja procesno predpostavko za nastop pravnih posledic vročitve''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). Med drugim pa predstavlja tudi enega izmed pomembnih elementov zagotavljanja ustavne pravice do poštenega postopka oziroma enakega varstva pravic (22. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.)). Z vročitvijo se stranki omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča (prvi odstavek 83. člena ZUP), kot tudi možnost izjaviti se ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7.]] in [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]), ter se učinkovito pritožiti oziroma izpodbijati zakonitost sporne odločitve pred drugostopenjskim organom ali sodiščem (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, str. 525).

83. člen ZUP v tretjem odstavku določa, da se '''dokumenti vročajo v fizični ali elektronski obliki.''' Organ dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost (npr. preko Pošte Slovenije). '''Uradna oseba je tista, ki odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu s tem zakonom tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika''' (četrti odstavek 83. člena ZUP). Z drugimi besedami to pomeni, da je uradna oseba tista, ki izbira način vročitve (in ne stranka) ter skrbi, da so dokumenti vročeni z zasledovanjem '''temeljnega cilja vročitve – gotova in popolna seznanitev stranke z dokumentom, ki se vroča - z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika.'''Poseben predpis, ki določa, da je vročitev opravljena v 15. dneh od odpreme akta, je npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] (ZDavP-2; Ur. l, RS, št. 13/11 in nasl.), ki v 85. členu določa, da se vse odločbe in sklepe ter druge dokumente, od katerih vročitev začne teči rok, vročajo z navadno vročitvijo. Vročitev je tako opravljena 15. dan od dneva odpreme. '''Vsaka vročitev se lahko opravi tudi v prostorih organa''' (če to opravičuje narava ali pomen vročitve, stranko se lahko povabi v uradne prostore zgolj zaradi vročitve, sicer se v njih vročitev lahko opravi, če je oseba tam prostovoljno), '''kjer jo po naravi stvari opravi uradna oseba''' (glej npr. 85. člen ZDavP-2 o vročanju, prim Remic v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 460-461). Takšna vročitev se šteje za osebno vročitev, če je to storjeno ob pravilni izpolnitvi in podpisu vročilnice. '''Kljub temu, da zakon določa ''navadno ''vročitev, je akt dopustno vročiti z osebno vročitvijo, torej z zahtevnejšim kvalificiranim načinom vročanja''' (85. člen ZDavP-2 vročanje, prim Remic v Kovač (ur.), prav tam, str. 464). '''V tem primeru se kot datum vročitve šteje datum podpisa prejemnika, in se dodatno ne odpremlja.'''Torej v kolikor stranke želijo osebno prevzeti odločbo pri organu, lahko organ strankam vroči odločbo osebno v prostorih organa, to se lahko izvede z neposrednim izročanjem odločbe stranki. V prostorih organa se vročitev opravi, če se tam nahaja naslovnik oziroma stranka ali če to zahteva narava in pomen dokumenta (prvi odstavek, [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. člena ZU]]P).Drugi odstavek [[Zak:ZUP#100. .C4.8Dlen{{!}}100. člena ZUP]] določa, da v kolikor je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. '''Rok za vložitev pritožbe začne teči z naslednjim dnem, ko je stranka odločbo prejela oziroma ji je bila vročena'''. Zato v kolikor stranka prevzame odločbo osebno, začne rok za pritožbo teči takoj naslednji dan po prevzemu.V primeru, da je bila odločba že odpremljena in še pred nastopom fikcije (tj. pri navadnem vročanju 15. ali 21. dan) želi stranka, da se ji odločba ponovno pošlje, se ji ta '''ne sme še enkrat vročiti.''' '''V takšnem primeru, v kolikor bi stranki pred nastopom fikcije še enkrat poslali odločbo v vročitev, bi obstajali dve odločbi o isti stvari''''''.''' Stranki se lahko po vročitvi (torej nastopu fikcije), posreduje izvod odločbe, '''vendar mora biti''' (na primer iz spremnega dopisa) '''povsem jasno, da ne gre za vročitev odločbe, temveč za posredovanje izvoda odločbe, ki je že bila vročena. '''

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

'''

'''[[Category:Vročanje'''''']]'''

Vročitev odločbe in vpliv ponovne odpreme na fikcijo vročitve

2024-07-08T16:39:06Z

DT2057: Nova stran z vsebino: '''{{subst:case}}'''

Stranski udeleženci in učinkovitost postopka

2024-06-23T08:26:22Z

DT2057: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Stranski udeleženci in učinkovitost postopka ==

'''Datum odgovora:''' 4. 8. 2014, pregled 24. 11. 2022 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 
== '''Vprašanje:''' ==

Glede na določbe ZUP in ZIN se pojavlja razlaga, da imajo v postopku nadzora, ko so zavezane stranke solastniki (tj. solastniki oziroma etažni lastniki objekta) pravico do vstopa v postopek. Kako je ob priznanju tega statusa vsem tem osebam mogoče glede na vse, do česar so stranski udeleženci oziroma stranke po ZUP upravičeni, ukrepati učinkovito in ekonomično?

V čem je smisel, da imajo stranski udeleženci v upravnih postopkih zadevne pravice, če upoštevamo, da se upravni postopek v tem primeru vodi po uradni dolžnosti, zaradi ugotavljanja kršitev predpisov, in se tako ne odloča o upravičenjih oziroma pravicah stranke, ampak o njenih zakonsko določenih obveznostih?

V primeru zaključevanja postopka na zapisnik po 28. členu ZIN se pojavi še dilema v primeru, ko se npr. že po ustavitvi postopka (na zapisnik) pojavi nekdo, ki želi udeležbo v postopku. Dejansko je postopek končan, vendar pa upravni akt o ustavitvi seveda ni izdan. Ali je v tovrstnih primerih vseeno mogoče zavreči vlogo za udeležbo v postopku, ker je prepozna, oziroma kaj storiti? 

== '''Odgovor:''' ==

Kot stranskega udeleženca opredeljujemo osebo, ki ima zaradi varstva svojega pravnega položaja, pravni interes za udeležbo v upravnem postopku, uveden bodisi na zahtevo aktivne stranke (tj. oseba, ki je nosilec pravic in uveljavlja zahtevek) ali po uradni dolžnosti. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]] določa, da s priznanjem statusa stranskega udeleženca ta pridobi načeloma v postopku enake pravice in dolžnosti kot glavna stranka (gl. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 164).Kot izhaja iz [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]], je namreč '''cilj upravnega postopka ne le zaščita pravic (glavne) stranke in javne koristi, temveč vseh prizadetih oseb v konkretni zadevi.''' Upravni organ mora zato tudi tekom postopka po uradni dolžnosti paziti, da so v postopku udeleženi vsi, ki imajo to pravico oziroma na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Vstop v postopek lahko uveljavlja tudi domnevni stranski udeleženec sam. Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes, zaželeni pa so tudi dokazi o navedenem, kot določa drugi odstavek [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]]. Nadalje ta isti člen določa, da zahtevek za vstop v postopek uradna oseba najprej preizkusi. Posledice v primeru, da v postopku ni sodeloval stranski udeleženec, sicer niso tako hude, kot bi bile, če v postopku ne bi sodelovala glavna stranka (v tem primeru bi bila lahko odločba nična (Androjna, Kerševan, 2006, str. 167), sicer pa je praviloma izpodbojna s pritožbo po [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]] ali obnovo postopka po 9. točki [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]). V okviru načela ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14. .C4.8Dlen{{!}}14. člen ZUP]]) je potrebno biti pozoren, da je postopek izpeljan varčno pri stroških in času, kar pa ne sme biti v škodo načelu iskanja materialne resnice in načelu zakonitosti (načela ekonomičnosti se uporablja podrejeno). Ugotavljanje dejanskega stanja naj bo omejeno na dejstva in okoliščine, ki so smotrna, hkrati pa je potrebno dati možnost vsem strankam in stranskim udeležencem, da sodelujejo v postopku in branijo svoje interese. Sicer je s ciljem po čim večji učinkovitosti upravnega postopka, brez zavlačevanja, potrebno odstraniti ovire in motnje v postopku. Uradni osebi so za njihovo odpravo na voljo posebni ukrepi; npr. denarna kazen, odstranitev tistega, ki moti red, itd. (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 126 in 127). '''Čeprav bi prvostopenjski postopek zaradi ugotavljanja legitimacije oziroma pravnega interesa udeležencev trajal dlje kot sicer, je tako reševanje upravnih razmerij še vedno bolj učinkovito, kot je naknadno razreševanje istih dilem v postopkih s pravnimi sredstvi.'''V postopku po  [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonu o inšpekcijskem nadzoru](ZIN, Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14) veljajo glede strank v tem smislu pravila ZUP. Skratka, organ je dolžan tudi v inšpekcijskem postopku preverjati krog pravno prizadetih oseb po uradni dolžnosti, če pa želi oseba sama uveljavljati pravico do udeležbe v postopku kot sospornik ali stranski udeleženec, mora izkazati neposredno prizadetost v svojih pravnih koristih zaradi inšpekcijskega ukrepa ali kršitve (prim. na primer sodbi Upravnega sodišča, [http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113057273 II U 180/2012], [http://sodnapraksa.si/?doc-58471 U 2283/2002]). Na primer etažni lastnik je v gradbenih postopkih upravičeno zainteresiran, da ne bi bile prizadete njegove pravice in koristi (povzročitev nestabilnost zgradbe, izguba potrebne opore, ipd.) - [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izkazovanje_pravnega_interesa_v_upravnih_postopkih glej tudi primer]. Osebe, katerih pravne koristi so bile z ukrepi inšpekcijskega organa prizadete, imajo v tem postopku položaj stranskega udeleženca (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 166).'''Pravica sodelovati v postopku ne ugasne z zaključkom postopka, tudi če je ta po 28. členu ZIN ustavljen na zapisnik, kar izhaja iz določb ZUP (in ZUS-1) glede pravnega varstva spregledanih strank oziroma stranskih udeležencev, seveda če je moč v ponovljenem postopku še vedno izkazati pravni interes.'''Po 28. členu ZIN lahko organ, ki je začel postopek po uradni dolžnosti postopek, tudi ustavi, če se ugotovi, da zavezanec ni kršil zakona oz. drugih predpisov. Postopek se ustavi s sklepom ali z zapisom o ustavitvi postopka na koncu zapisnika. V tem primeru gre za zaključek upravnega postopka inšpekcijskega nadzora s sklepom o ustavitvi postopka (Jerovšek in Kovač, Posebni upravni postopki, 2008, str. 184). Tu pripominjamo, da je tudi na ta način upravni akt izdan, saj je ustavitev postopka izrek sklepa kot vrste posamičnega upravnega akta, čeprav je ta v poenostavljeni formi zapisnika (torej se postopek ustavi s samostojnim sklepom po [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]] ali po ZIN na zapisnik oz. uradni zaznamek, še vedno pa gre za sklep).Navedeno pomeni, da je treba morebitno zahtevo za vstop v postopek, vloženo po ustavitvi postopka, obravnavati po [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229. členu ZUP]] in [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. členu ZUP]]. Kolikor se izkaže legitimacija vložnika, se postopek obnovi z udeležbo tudi te osebe, sicer se njen predlog zavrne (oziroma morebitno pritožbo ali predlog za obnovo postopka zavrže, češ da je vlogo podala neupravičena oseba).

 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Stranski udeleženci]] [[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]] [[Category:Obnova postopka]]

Stranski udeleženci in učinkovitost postopka

2024-06-23T08:17:36Z

DT2057: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Stranski udeleženci in učinkovitost postopka ==

'''Datum odgovora:''' 4. 8. 2014, pregled 24. 11. 2022 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 
== '''Vprašanje:''' ==

Glede na določbe ZUP in ZIN se pojavlja razlaga, da imajo v postopku nadzora, ko so zavezane stranke solastniki (tj. solastniki oziroma etažni lastniki objekta) pravico do vstopa v postopek. Kako je ob priznanju tega statusa vsem tem osebam mogoče glede na vse, do česar so stranski udeleženci oziroma stranke po ZUP upravičeni, ukrepati učinkovito in ekonomično?

V čem je smisel, da imajo stranski udeleženci v upravnih postopkih zadevne pravice, če upoštevamo, da se upravni postopek v tem primeru vodi po uradni dolžnosti, zaradi ugotavljanja kršitev predpisov, in se tako ne odloča o upravičenjih oziroma pravicah stranke, ampak o njenih zakonsko določenih obveznostih?

V primeru zaključevanja postopka na zapisnik po 28. členu ZIN se pojavi še dilema v primeru, ko se npr. že po ustavitvi postopka (na zapisnik) pojavi nekdo, ki želi udeležbo v postopku. Dejansko je postopek končan, vendar pa upravni akt o ustavitvi seveda ni izdan. Ali je v tovrstnih primerih vseeno mogoče zavreči vlogo za udeležbo v postopku, ker je prepozna, oziroma kaj storiti? 

== '''Odgovor:''' ==

Kot stranskega udeleženca opredeljujemo osebo, ki ima zaradi varstva svojega pravnega položaja, pravni interes za udeležbo v upravnem postopku, uveden bodisi na zahtevo aktivne stranke (tj. oseba, ki je nosilec pravic in uveljavlja zahtevek) ali po uradni dolžnosti. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. [[Zak:ZUP#43._.C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]] določa, da s priznanjem statusa stranskega udeleženca ta pridobi načeloma v postopku enake pravice in dolžnosti kot glavna stranka (gl. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 164).

Kot izhaja iz [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]], je namreč '''cilj upravnega postopka ne le zaščita pravic (glavne) stranke in javne koristi, temveč vseh prizadetih oseb v konkretni zadevi.''' Upravni organ mora zato tudi tekom postopka po uradni dolžnosti paziti, da so v postopku udeleženi vsi, ki imajo to pravico oziroma na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Vstop v postopek lahko uveljavlja tudi domnevni stranski udeleženec sam. Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes, zaželeni pa so tudi dokazi o navedenem, kot določa drugi odstavek [[Zak:ZUP#142._.C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]]. Nadalje ta isti člen določa, da zahtevek za vstop v postopek uradna oseba najprej preizkusi. Posledice v primeru, da v postopku ni sodeloval stranski udeleženec, sicer niso tako hude, kot bi bile, če v postopku ne bi sodelovala glavna stranka (v tem primeru bi bila lahko odločba nična (Androjna, Kerševan, 2006, str. 167), sicer pa je praviloma izpodbojna s pritožbo po [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]] ali obnovo postopka po 9. točki [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]). V okviru načela ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen{{!}}14. člen ZUP]]) je potrebno biti pozoren, da je postopek izpeljan varčno pri stroških in času, kar pa ne sme biti v škodo načelu iskanja materialne resnice in načelu zakonitosti (načela ekonomičnosti se uporablja podrejeno). Ugotavljanje dejanskega stanja naj bo omejeno na dejstva in okoliščine, ki so smotrna, hkrati pa je potrebno dati možnost vsem strankam in stranskim udeležencem, da sodelujejo v postopku in branijo svoje interese. Sicer je s ciljem po čim večji učinkovitosti upravnega postopka, brez zavlačevanja, potrebno odstraniti ovire in motnje v postopku. Uradni osebi so za njihovo odpravo na voljo posebni ukrepi; npr. denarna kazen, odstranitev tistega, ki moti red, itd. (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 126 in 127). '''Čeprav bi prvostopenjski postopek zaradi ugotavljanja legitimacije oziroma pravnega interesa udeležencev trajal dlje kot sicer, je tako reševanje upravnih razmerij še vedno bolj učinkovito, kot je naknadno razreševanje istih dilem v postopkih s pravnimi sredstvi.'''

V postopku po  [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonu o inšpekcijskem nadzoru](ZIN, Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14) veljajo glede strank v tem smislu pravila ZUP. Skratka, organ je dolžan tudi v inšpekcijskem postopku preverjati krog pravno prizadetih oseb po uradni dolžnosti, če pa želi oseba sama uveljavljati pravico do udeležbe v postopku kot sospornik ali stranski udeleženec, mora izkazati neposredno prizadetost v svojih pravnih koristih zaradi inšpekcijskega ukrepa ali kršitve (prim. na primer sodbi Upravnega sodišča, II U 180/2012, U 2283/2002). Na primer etažni lastnik je v gradbenih postopkih upravičeno zainteresiran, da ne bi bile prizadete njegove pravice in koristi (povzročitev nestabilnost zgradbe, izguba potrebne opore, ipd.) - [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izkazovanje_pravnega_interesa_v_upravnih_postopkih glej tudi primer]. Osebe, katerih pravne koristi so bile z ukrepi inšpekcijskega organa prizadete, imajo v tem postopku položaj stranskega udeleženca (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 166). 

'''Pravica sodelovati v postopku ne ugasne z zaključkom postopka,''' tudi če je ta po 28. členu ZIN ustavljen na zapisnik, '''kar izhaja iz določb ZUP (in ZUS-1) glede pravnega varstva spregledanih strank oziroma stranskih udeležencev, seveda če je moč v ponovljenem postopku še vedno izkazati pravni interes.'''

Po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 28. členu ZIN] lahko organ, ki je začel postopek po uradni dolžnosti postopek, tudi ustavi, če se ugotovi, da zavezanec ni kršil zakona oz. drugih predpisov. Postopek se ustavi s sklepom ali z zapisom o ustavitvi postopka na koncu zapisnika. V tem primeru gre za zaključek upravnega postopka inšpekcijskega nadzora s sklepom o ustavitvi postopka (Jerovšek in Kovač, Posebni upravni postopki, 2008, str. 184). Tu pripominjamo, da je tudi na ta način upravni akt izdan, saj je ustavitev postopka izrek sklepa kot vrste posamičnega upravnega akta, čeprav je ta v poenostavljeni formi zapisnika (torej se postopek ustavi s samostojnim sklepom po [[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]] ali po ZIN na zapisnik oz. uradni zaznamek, še vedno pa gre za sklep).  
Navedeno pomeni, da je treba morebitno zahtevo za vstop v postopek, vloženo po ustavitvi postopka, obravnavati po [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen{{!}}229. členu ZUP]] in 260. členu ZUP. Kolikor se izkaže legitimacija vložnika, se postopek obnovi z udeležbo tudi te osebe, sicer se njen predlog zavrne (oziroma morebitno pritožbo ali predlog za obnovo postopka zavrže, češ da je vlogo podala neupravičena oseba). 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Stranski udeleženci]] [[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]] [[Category:Obnova postopka]]

Stranski udeleženci in učinkovitost postopka

2024-06-23T08:17:11Z

DT2057: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Stranski udeleženci in učinkovitost postopka ==

'''Datum odgovora:''' 4. 8. 2014, pregled 24. 11. 2022 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 
== '''Vprašanje:''' ==

Glede na določbe ZUP in ZIN se pojavlja razlaga, da imajo v postopku nadzora, ko so zavezane stranke solastniki (tj. solastniki oziroma etažni lastniki objekta) pravico do vstopa v postopek. Kako je ob priznanju tega statusa vsem tem osebam mogoče glede na vse, do česar so stranski udeleženci oziroma stranke po ZUP upravičeni, ukrepati učinkovito in ekonomično?

V čem je smisel, da imajo stranski udeleženci v upravnih postopkih zadevne pravice, če upoštevamo, da se upravni postopek v tem primeru vodi po uradni dolžnosti, zaradi ugotavljanja kršitev predpisov, in se tako ne odloča o upravičenjih oziroma pravicah stranke, ampak o njenih zakonsko določenih obveznostih?

V primeru zaključevanja postopka na zapisnik po 28. členu ZIN se pojavi še dilema v primeru, ko se npr. že po ustavitvi postopka (na zapisnik) pojavi nekdo, ki želi udeležbo v postopku. Dejansko je postopek končan, vendar pa upravni akt o ustavitvi seveda ni izdan. Ali je v tovrstnih primerih vseeno mogoče zavreči vlogo za udeležbo v postopku, ker je prepozna, oziroma kaj storiti? 

== '''Odgovor:''' ==

Kot stranskega udeleženca opredeljujemo osebo, ki ima zaradi varstva svojega pravnega položaja, pravni interes za udeležbo v upravnem postopku, uveden bodisi na zahtevo aktivne stranke (tj. oseba, ki je nosilec pravic in uveljavlja zahtevek) ali po uradni dolžnosti. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. [[Zak:ZUP#43._.C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]] določa, da s priznanjem statusa stranskega udeleženca ta pridobi načeloma v postopku enake pravice in dolžnosti kot glavna stranka (gl. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 164).

Kot izhaja iz [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]], je namreč '''cilj upravnega postopka ne le zaščita pravic (glavne) stranke in javne koristi, temveč vseh prizadetih oseb v konkretni zadevi.''' Upravni organ mora zato tudi tekom postopka po uradni dolžnosti paziti, da so v postopku udeleženi vsi, ki imajo to pravico oziroma na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Vstop v postopek lahko uveljavlja tudi domnevni stranski udeleženec sam. Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes, zaželeni pa so tudi dokazi o navedenem, kot določa drugi odstavek [[Zak:ZUP#142._.C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]]. Nadalje ta isti člen določa, da zahtevek za vstop v postopek uradna oseba najprej preizkusi. Posledice v primeru, da v postopku ni sodeloval stranski udeleženec, sicer niso tako hude, kot bi bile, če v postopku ne bi sodelovala glavna stranka (v tem primeru bi bila lahko odločba nična (Androjna, Kerševan, 2006, str. 167), sicer pa je praviloma izpodbojna s pritožbo po [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]] ali obnovo postopka po 9. točki [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]). V okviru načela ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen{{!}}14. člen ZUP]]) je potrebno biti pozoren, da je postopek izpeljan varčno pri stroških in času, kar pa ne sme biti v škodo načelu iskanja materialne resnice in načelu zakonitosti (načela ekonomičnosti se uporablja podrejeno). Ugotavljanje dejanskega stanja naj bo omejeno na dejstva in okoliščine, ki so smotrna, hkrati pa je potrebno dati možnost vsem strankam in stranskim udeležencem, da sodelujejo v postopku in branijo svoje interese. Sicer je s ciljem po čim večji učinkovitosti upravnega postopka, brez zavlačevanja, potrebno odstraniti ovire in motnje v postopku. Uradni osebi so za njihovo odpravo na voljo posebni ukrepi; npr. denarna kazen, odstranitev tistega, ki moti red, itd. (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 126 in 127). '''Čeprav bi prvostopenjski postopek zaradi ugotavljanja legitimacije oziroma pravnega interesa udeležencev trajal dlje kot sicer, je tako reševanje upravnih razmerij še vedno bolj učinkovito, kot je naknadno razreševanje istih dilem v postopkih s pravnimi sredstvi.'''

V postopku po  [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonu o inšpekcijskem nadzoru](ZIN, Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14) veljajo glede strank v tem smislu pravila ZUP. Skratka, organ je dolžan tudi v inšpekcijskem postopku preverjati krog pravno prizadetih oseb po uradni dolžnosti, če pa želi oseba sama uveljavljati pravico do udeležbe v postopku kot sospornik ali stranski udeleženec, mora izkazati neposredno prizadetost v svojih pravnih koristih zaradi inšpekcijskega ukrepa ali kršitve (prim. na primer sodbi Upravnega sodišča, II U 180/2012, U 2283/2002). Na primer etažni lastnik je v gradbenih postopkih upravičeno zainteresiran, da ne bi bile prizadete njegove pravice in koristi (povzročitev nestabilnost zgradbe, izguba potrebne opore, ipd.) - [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Izkazovanje_pravnega_interesa_v_upravnih_postopkih glej tudi primer]. Osebe, katerih pravne koristi so bile z ukrepi inšpekcijskega organa prizadete, imajo v tem postopku položaj stranskega udeleženca (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 166). 

'''Pravica sodelovati v postopku ne ugasne z zaključkom postopka,''' tudi če je ta po 28. členu ZIN ustavljen na zapisnik, '''kar izhaja iz določb ZUP (in ZUS-1) glede pravnega varstva spregledanih strank oziroma stranskih udeležencev, seveda če je moč v ponovljenem postopku še vedno izkazati pravni interes.'''

Po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 28. členu ZIN] lahko organ, ki je začel postopek po uradni dolžnosti postopek, tudi ustavi, če se ugotovi, da zavezanec ni kršil zakona oz. drugih predpisov. Postopek se ustavi s sklepom ali z zapisom o ustavitvi postopka na koncu zapisnika. V tem primeru gre za zaključek upravnega postopka inšpekcijskega nadzora s sklepom o ustavitvi postopka (Jerovšek in Kovač, Posebni upravni postopki, 2008, str. 184). Tu pripominjamo, da je tudi na ta način upravni akt izdan, saj je ustavitev postopka izrek sklepa kot vrste posamičnega upravnega akta, čeprav je ta v poenostavljeni formi zapisnika (torej se postopek ustavi s samostojnim sklepom po [[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]] ali po ZIN na zapisnik oz. uradni zaznamek, še vedno pa gre za sklep).  

Navedeno pomeni, da je treba morebitno zahtevo za vstop v postopek, vloženo po ustavitvi postopka, obravnavati po [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen{{!}}229. členu ZUP]] in 260. členu ZUP. Kolikor se izkaže legitimacija vložnika, se postopek obnovi z udeležbo tudi te osebe, sicer se njen predlog zavrne (oziroma morebitno pritožbo ali predlog za obnovo postopka zavrže, češ da je vlogo podala neupravičena oseba). 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Stranski udeleženci]] [[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]] [[Category:Obnova postopka]]

Nastanek obveznosti plačila izvedenskega dela

2024-06-23T08:11:01Z

DT2057: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Nastanek obveznosti plačila izvedenskega dela ==

'''Datum odgovora:''' 18. 3. 2013, pregled 22. 11. 2022 '''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Organ je ugotavljal dejansko stanje s pomočjo več izvedencev. Pred njihovo postavitvijo so stranke založile predujem, ki pa ni zadoščal za poplačilo vseh stroškov izvedenskega dela. Zoper sklep o stroških postopka, v katerem so bili določeni zavezanci za plačilo, znesek plačila in rok (8 dni po dokončnosti), je bila vložena pritožba. Ker zavezanci za plačilo, zaradi teka pritožbenega postopka, obveznosti niso poravnali, organ pa nima dovolj založenih sredstev, izvedenci zahtevajo takojšnjo izplačilo in dodatno zahtevajo plačilo zamudnih obresti.Kdaj je izvedenec upravičen do plačila računa za opravljeno delo? Ali lahko uveljavlja plačilo zamudnih obresti?Ali je treba izdati nov sklep o postavitvi izvedenca, če bo zaradi odločitve instančnega organa ali sodišča treba dopolniti ugotovitveni postopek?

== '''Odgovor:''' ==

Pri vprašanjih postopanja organa z zahtevki za plačilo stroškov izvedenskega dela je odločilno poznavanje položaja oziroma medsebojnega razmerja odločujočega organa in izvedenca. Slednjega imenuje organ, če uradna oseba, ki vodi postopek oziroma odloča v upravni zadevi, nima dovolj strokovnega znanja za ugotovitev ali za presojo pravno relevantnega dejstva ([[Zak:ZUP#189. .C4.8Dlen{{!}}189. člen ZUP]]). '''Ne glede na to ali je postopek začet na zahtevo stranke, ali po uradni dolžnosti''', je odločitev o postavitvi izvedenca izključna presoja organa, na katero stranke ne morejo neposredno vplivati. Stranke v obeh primerih lahko le predlagajo postavitev izvedenca, vendar je vedno odločilna zgolj presoja organa, ali ima dovolj strokovnega znanja za ugotovitev dejanskega stanja stvari, od katerega je odvisna zakonita upravna odločba ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]). S sklepom postavljeni izvedenec mora izpolniti obveznosti, ki mu jih je naložil organ. Z''' izdajo sklepa se vzpostavi javnopravno oziroma upravnopravno razmerje med njim in organom.''' Zato zakonito postavljeni izvedenec v formalnem in dejanskem smislu ni v nikakršnem odnosu do strank, saj zaradi objektivnosti in nepristranskosti ne sme biti v razmerju, ki bi vzpostavljal dvom o njegovi objektivnosti in nepristranskosti, saj bi bil sicer podan izključitveni razlog ([[Zak:ZUP#192. .C4.8Dlen{{!}}192]]., [[Zak:ZUP#35. .C4.8Dlen{{!}}35.]] in [[Zak:ZUP#36. .C4.8Dlen{{!}}36. člen ZUP]]). Morebitna končna odločitev, ki bi temeljila na takšnem izvedenskem delu bi bila obremenjena z bistveno kršitvijo določb upravnega postopka (6. točka [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]). Z vzpostavitvijo upravnopravnega razmerja med organom in izvedencem bi - poenostavljeno - lahko strnili, da je izvedenec začel z delom »v službi« organa. Takšno razmerje pa ne vzpostavlja samo '''obveznosti izvedenca do organa, temveč tudi obratno, saj ima organ do izvedenca ne samo upravičenja, ampak tudi obveznosti, ki se pretežno nanašajo na povračilo stroškov izvedenskega dela.'''Na podlagi vzpostavljenega formalnega razmerja med izvedencem in organom je tako '''izključno organ zavezan, da izvedencu poravna upravičene stroške''' opravljenega izvedenskega dela, ne pa stranka, '''čeprav se je postopek začel na njeno zahtevo ali izvedenec postavil na njen predlog.'''Po ZUP ima organ, v postopkih na zahtevo stranke, sicer možnost, da od stranke na zahtevo, katere se je postopek začel zahteva '''predujem''' za izvedbo dokazovanja z izvedencem, in njegovo plačilo veže na izvedbo dokaza, ali pa od stranke ne zahteva predujma predvidenih stroškov, vendar mora v takem primeru '''računati, da bo stroške verjetno začasno moral kriti sam, iz svojih sredstev''', dokler jih ne bo poravnala zavezana stranka oziroma dokler se od nje prisilno ne izterjajo. Pri tem, ali bo organ zahteval predujem, ni odločilno, ali je za izvedbo izvedenskega dela morebiti izvedenec zahteval založitev dela stroškov, ker izvedenskega dela sicer ne bi mogel opraviti, ampak že dejstvo, da se predvideva nastanek stroškov.Odločitev o plačilu stroškov izvedenskega dela se praviloma sprejme '''pred končno odločitvijo''' o predmetu postopka. Po opravljenem izvedenskem delu in priglasitvi stroškov, ki mora biti opravljena do konca izvedenskega dela, gl. drugi odstavek [[Zak:ZUP#119. .C4.8Dlen{{!}}119. člena ZUP]], namreč ni nobene ovire, da se nemudoma ne odloči o zahtevku za povračilo obravnavanih stroškov. S sklepom, ki se vroči izvedencu in ostalim udeležencem postopka v položaju stranke, se ugotovi znesek povračil, kdo jih mora plačati ter v katerem roku. '''Obveznost plačila stroškov za organ zapade v plačilo z izvršljivostjo''' sklepa oziroma z izvršljivostjo tistega dela sklepa, s katero je odločeno o pravici izvedenca. S sklepom se namreč na eni strani odloča o pravici izvedenca do povračila stroškov, na drugi pa o obveznosti stranke do njihovega plačila. Pri izvršljivosti je treba upoštevati splošno pravilo, ki po ZUP velja za procesne sklepe, da so izvršljivi z vročitvijo, če v skladu z [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. členom ZUP]] nastanek izvršljivosti s samim sklepom ni določen drugače. V primeru povračil stroškov je po naravi stvari celo nujno, '''da se izvršljivost sklepa veže na iztek paricijskega roka po dokončnosti''', saj stranke lahko izpodbijajo odločitev o višini stroškov izvedenskega dela, ker je ta v neposredni zvezi z njihovo obveznostjo, kar bi v primeru napačne lahko pomenilo, da mora izvedenec celo vračati del izplačila, če bi se v pritožbenem postopku izkazalo, da ga je prvostopenjski organ priznal v previsokem znesku.'''Ob nastopu izvršljivosti mora organ izvedencu povrniti stroške, ne glede na to, ali jih je stranka predhodno založila oziroma izpolnila''' svojo obveznost, saj sicer izvedenec lahko na podlagi sklepa kot izvršilnega naslova v upravni izvršbi terja izpolnitev obveznosti organa. Glede na razmerje med organom in izvedencem pa '''ni pravilno, da se plačilo izvedenca pogojuje s predhodnim plačilom zavezane stranke''', saj bi organ v postopkih na zahtevo imel možnost zahtevati predujem.V obravnavanem primeru je izvršljivost sklepa o stroških vezana na dokončnost. Zato izvedenec zaradi teka pritožbenega postopka nima pravnega temelja, da bi od organa lahko zahteval izplačilo stroškov izvedenskega dela, niti organ nima pravnega temelja, da bi stroške izplačal. Ker '''obveznost za izplačilo še ni nastala, je neupravičena zahteva izvedenca, da se mu izplačajo zamudne obresti.''' Račun, ki ga je izstavil po opravljenem izvedenskem delu, ne predstavlja pravnega temelja za plačilo, ampak ga je treba obravnavati kot pisno zahtevo za izplačilo. Ob tem je treba biti previden, ali je bila '''zahteva dana pravočasno, saj ZUP določa, da mora biti dana do zaključka izvedenskega dela''', praviloma do konca ustne obravnave, vendar pod pogojem, da je izvedenca '''organ na to opozoril!'''Pravni temelj za izplačilo je v upravnem postopku le sklep organa, v katerem se odloči o povračilo stroškov in obveznostih strank. To pomeni, da mora organ po opravljenem izvedenskem delu in izstavljenem zahtevku (računu) odločiti takoj, ko je to objektivno mogoče, saj zaključenost procesnega dejanja (dokazovanja z izvedencem) terja, da se razmerje, ki je vzpostavljeno s sklepom o postavitvi izvedenca, zaključi tudi s povračilom stroškov, ki so pri tem nastali. '''Zato ni utemeljenega razloga, da bi organ z odločitvijo o stroških izvedenskega dela čakal do nastanka pravnomočnosti odločbe, s katere je bilo odločeno o predmetu postopka.''' Upravičenost izvedenca do povračila stroškov ni v nobenem razmerju z morebitno instančno ali sodno presojo ugotovljenega dejanskega stanja, tudi če instančni organ ali sodišče ugotovi, da dejansko stanje v prvostopenjskem postopku ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, zaradi pomanjkljivega izvedenskega dela. V takšnem primeru je odgovornost za ugotovljeno dejansko stanje na odločujočem organu, ki bi moral presoditi, ali je izvedensko delo opravljeno tako, da dejansko stanje v upravni zadevi ni sporno. Neustreznost izvedenskega dela je razlog in hkrati nujnost, da odločujoči organ zahteva njegovo dopolnitev, vendar mora to pravočasno storiti najkasneje na ustni obravnavi, kjer izvedenec predstavi izvid in mnenje, saj se sicer šteje, da je obveznost iz sklepa o postavitvi in nalogah izvedenca izpolnil in je upravičen do povračila. Zato '''morebitna naknadna odprava meritorne odločitve in ponovno morebitno dokazovanje z izvedencem pomeni, da je treba izdati nov sklep o imenovanju izvedenca''' in njegovih nalogah, saj bi te morale biti praviloma drugačne, kot so bile predhodne, ki jih je že opravil.
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]]
[[Category:Stroški postopka]]

Nastanek obveznosti plačila izvedenskega dela

2024-06-23T07:59:54Z

DT2057: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Nastanek obveznosti plačila izvedenskega dela ==

'''Datum odgovora:''' 18. 3. 2013, pregled 22. 11. 2022 '''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Organ je ugotavljal dejansko stanje s pomočjo več izvedencev. Pred njihovo postavitvijo so stranke založile predujem, ki pa ni zadoščal za poplačilo vseh stroškov izvedenskega dela. Zoper sklep o stroških postopka, v katerem so bili določeni zavezanci za plačilo, znesek plačila in rok (8 dni po dokončnosti), je bila vložena pritožba. Ker zavezanci za plačilo, zaradi teka pritožbenega postopka, obveznosti niso poravnali, organ pa nima dovolj založenih sredstev, izvedenci zahtevajo takojšnjo izplačilo in dodatno zahtevajo plačilo zamudnih obresti.Kdaj je izvedenec upravičen do plačila računa za opravljeno delo? Ali lahko uveljavlja plačilo zamudnih obresti?Ali je treba izdati nov sklep o postavitvi izvedenca, če bo zaradi odločitve instančnega organa ali sodišča treba dopolniti ugotovitveni postopek?

== '''Odgovor:''' ==

Pri vprašanjih postopanja organa z zahtevki za plačilo stroškov izvedenskega dela je odločilno poznavanje položaja oziroma medsebojnega razmerja odločujočega organa in izvedenca. Slednjega imenuje organ, če uradna oseba, ki vodi postopek oziroma odloča v upravni zadevi, nima dovolj strokovnega znanja za ugotovitev ali za presojo pravno relevantnega dejstva ([[Zak:ZUP#189._.C4.8Dlen{{!}}189. člen ZUP]]). '''Ne glede na način začetka postopka''', ali je začet na zahtevo stranke, ker ta uveljavlja neko pravico, ali po uradni dolžnosti, ker organ ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za naložitev obveznosti stranki, je odločitev o postavitvi izvedenca izključna presoja organa, na katero stranke ne morejo neposredno vplivati. Stranke v obeh primerih lahko le predlagajo postavitev izvedenca, vendar je vedno odločilna zgolj presoja organa, ali ima dovolj strokovnega znanja za ugotovitev dejanskega stanja stvari, od katerega je odvisna zakonita upravna odločba ([[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]).S sklepom postavljeni izvedenec mora izpolniti obveznosti, ki mu jih je naložil organ. '''Z izdajo sklepa se vzpostavi javnopravno oziroma upravnopravno razmerje med njim in organom.''' Zato zakonito postavljeni izvedenec v formalnem in dejanskem smislu ni v nikakršnem odnosu do strank, saj zaradi objektivnosti in nepristranskosti ne sme biti v razmerju, ki bi vzpostavljal dvom o njegovi objektivnosti in nepristranskosti, saj bi bil sicer podan izključitveni razlog ([[Zak:ZUP#192._.C4.8Dlen{{!}}192]]., [[Zak:ZUP#35._.C4.8Dlen{{!}}35. in 36]]. člen ZUP). Morebitna končna odločitev, ki bi temeljila na takšnem izvedenskem delu bi bila obremenjena z bistveno kršitvijo določb upravnega postopka (6. točka [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]). Z vzpostavitvijo upravnopravnega razmerja med organom in izvedencem bi - poenostavljeno - lahko strnili, da je izvedenec začel z delom »v službi« organa. Takšno razmerje pa ne vzpostavlja samo '''obveznosti izvedenca do organa, temveč tudi obratno, saj ima organ do izvedenca ne samo upravičenja, ampak tudi obveznosti, ki se pretežno nanašajo na povračilo stroškov izvedenskega dela.'''

Na podlagi vzpostavljenega formalnega razmerja med izvedencem in organom je tako '''izključno organ zavezan, da izvedencu poravna upravičene stroške '''opravljenega izvedenskega dela, ne pa stranka, '''čeprav se je postopek začel na njeno zahtevo ali izvedenec postavil na njen predlog.

Po ZUP ima organ, v postopkih na zahtevo stranke, sicer možnost, da od stranke na zahtevo, katere se je postopek začel zahteva '''predujem''' za izvedbo dokazovanja z izvedencem, in njegovo plačilo veže na izvedbo dokaza, ali pa od stranke ne zahteva predujma predvidenih stroškov, vendar mora v takem primeru '''računati, da bo stroške verjetno začasno moral kriti sam, iz svojih sredstev, '''dokler jih ne bo poravnala zavezana stranka oziroma dokler se od nje prisilno ne izterjajo. Pri tem, ali bo organ zahteval predujem, ni odločilno, ali je za izvedbo izvedenskega dela morebiti izvedenec zahteval založitev dela stroškov, ker izvedenskega dela sicer ne bi mogel opraviti, ampak že dejstvo, da se predvideva nastanek stroškov.

Odločitev o plačilu stroškov izvedenskega dela se praviloma sprejme '''pred končno odločitvijo '''o predmetu postopka. Po opravljenem izvedenskem delu in priglasitvi stroškov, ki mora biti opravljena do konca izvedenskega dela, gl. drugi odstavek [[Zak:ZUP#119._.C4.8Dlen{{!}}119. člena ZUP]], namreč ni nobene ovire, da se nemudoma ne odloči o zahtevku za povračilo obravnavanih stroškov. S sklepom, ki se vroči izvedencu in ostalim udeležencem postopka v položaju stranke, se ugotovi znesek povračil, kdo jih mora plačati ter v katerem roku. '''Obveznost plačila stroškov za organ zapade v plačilo z izvršljivostjo '''sklepa oziroma z izvršljivostjo tistega dela sklepa, s katero je odločeno o pravici izvedenca. S sklepom se namreč na eni strani odloča o pravici izvedenca do povračila stroškov, na drugi pa o obveznosti stranke do njihovega plačila. Pri izvršljivosti je treba upoštevati splošno pravilo, ki po ZUP velja za procesne sklepe, da so izvršljivi z vročitvijo, če v skladu z [[Zak:ZUP#258._.C4.8Dlen{{!}}258. členom ZUP]] nastanek izvršljivosti s samim sklepom ni določen drugače. V primeru povračil stroškov je po naravi stvari celo nujno, da '''se izvršljivost sklepa veže na iztek paricijskega roka po dokončnosti''', saj stranke lahko izpodbijajo odločitev o višini stroškov izvedenskega dela, ker je ta v neposredni zvezi z njihovo obveznostjo, kar bi v primeru napačne lahko pomenilo, da mora izvedenec celo vračati del izplačila, če bi se v pritožbenem postopku izkazalo, da ga je prvostopenjski organ priznal v previsokem znesku.

'''Ob nastopu izvršljivosti mora organ izvedencu povrniti stroške, ne glede na to, ali jih je stranka predhodno založila oziroma ali je predhodno izpolnila '''svojo obveznost, saj sicer izvedenec lahko na podlagi sklepa kot izvršilnega naslova v upravni izvršbi terja izpolnitev obveznosti organa. Glede na razmerje med organom in izvedencem pa '''ni pravilno, da se plačilo izvedenca pogojuje s predhodnim plačilom zavezane stranke''', saj bi organ v postopkih na zahtevo imel možnost zahtevati predujem.

V obravnavanem primeru je izvršljivost sklepa o stroških vezana na dokončnost. Zato izvedenec zaradi teka pritožbenega postopka nima pravnega temelja, da bi od organa lahko zahteval izplačilo stroškov izvedenskega dela, niti organ nima pravnega temelja, da bi stroške izplačal. Ker '''obveznost za izplačilo še ni nastala, je neupravičena zahteva izvedenca, da se mu izplačajo zamudne obresti'''. Račun, ki ga je izstavil po opravljenem izvedenskem delu, ne predstavlja pravnega temelja za plačilo, ampak ga je treba obravnavati kot pisno zahtevo za izplačilo. Ob tem je treba biti previden, ali je bila '''zahteva dana pravočasno, saj ZUP določa, da mora biti dana do zaključka izvedenskega dela''', praviloma do konca ustne obravnave, vendar pod pogojem, da je izvedenca '''organ na to opozoril'''!

Pravni temelj za izplačilo je v upravnem postopku le sklep organa, v katerem se odloči o povračilo stroškov in obveznostih strank. Seveda to pomeni, da mora organ po opravljenem izvedenskem delu in izstavljenem zahtevku (računu) odločiti takoj, ko je to objektivno mogoče, saj zaključenost procesnega dejanja (dokazovanja z izvedencem) terja, da se razmerje, ki je vzpostavljeno s sklepom o postavitvi izvedenca, zaključi tudi s povračilom stroškov, ki so pri tem nastali. '''Zato ni utemeljenega razloga, da bi organ z odločitvijo o stroških izvedenskega dela čakal do nastanka pravnomočnosti odločbe, s katere je bilo odločeno o predmetu postopka.''' Upravičenost izvedenca do povračila stroškov ni v nobenem razmerju z morebitno instančno ali sodno presojo ugotovljenega dejanskega stanja, tudi če instančni organ ali sodišče ugotovi, da dejansko stanje v prvostopenjskem postopku ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, zaradi pomanjkljivega izvedenskega dela. V takšnem primeru je odgovornost za ugotovljeno dejansko stanje na odločujočem organu, ki bi moral presoditi, ali je izvedensko delo opravljeno tako, da dejansko stanje v upravni zadevi ni sporno. Neustreznost izvedenskega dela je razlog in hkrati nujnost, da odločujoči organ zahteva njegovo dopolnitev, vendar mora to pravočasno storiti najkasneje na ustni obravnavi, kjer izvedenec predstavi izvid in mnenje, saj se sicer šteje, da je obveznost iz sklepa o postavitvi in nalogah izvedenca izpolnil in je upravičen do povračila. Zato '''morebitna naknadna odprava meritorne odločitve in ponovno morebitno dokazovanje z izvedencem pomeni, da je treba izdati nov sklep o imenovanju izvedenca '''in njegovih nalogah, saj bi te morale biti praviloma drugačne, kot so bile predhodne, ki jih je že opravil. 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]]
[[Category:Stroški postopka]]

Umik vloge prejete po e-pošti, brez varnega e-podpisa

2024-06-23T07:24:41Z

DT2057:

== '''Zadeva: '''Umik vloge prejete po e-pošti, brez varnega e-podpisa-V USKLAJEVANJU ==


'''Datum odgovora:''' 23. 6. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako postopa organ, če prejme zahtevek za umik vloge prejete v elektronski obliki brez kvalificiranega e-podpisa?
== '''Odgovor:''' ==

'''Po ZUP mora vsaka vloga vsebovati naslednje podatke: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevo oziroma predlog, osebno ime oziroma firmo vlagatelja, njegov naslov, podatke o morebitnem zakonitem zastopniku in pooblaščencu ter podpis vlagatelja''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člen ZUP]]). Vlogo v fizični obliki mora vlagatelj podpisati z lastnoročnim podpisom, vlogo v elektronski obliki pa z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom (prvi odstavek [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]]). Zgolj vloga, ki vsebuje omenjene podatke in je pravilno podpisana, velja kot ustrezno sestavljena in primerna za nadaljnjo obravnavo, če seveda področni predpis minimalnih sestavin ne določa drugače.
Pomemben element formalno popolne vloge je njen lastnoročni podpis za fizične vloge oziroma kvalificiran elektronski podpis za elektronske vloge. Podpis namreč izraža voljo vložnika po določenem ravnanju (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 35). ZUP v drugem odstavku 63. člena navaja, da se vloga lahko vloži v pisni obliki. '''Pisna vloga je vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki) ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.'''
Vloga, ki je poslana po elektronski poti, vendar ni podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom, je formalno nepopolna, zato jo organ »praviloma ne more obravnavati«, ampak mora od stranke zahtevati, da pomanjkljivost odpravi tako, da vložitev vloge potrdi po elektronski poti s kvalificiranim elektronskim podpisom oziroma če tega nima, s potrditvijo v fizični obliki, ki bo vsebovala lastnoročni podpis, razen če gre za primer iz sedmega odstavka 63. člena ZUP oziroma primere iz 101. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju](UUP, Uradni list RS št. 9/18 in nasl.) (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP s komentarjem, 2020, komentar k 63. in nasl. členom, glej tudi [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32014R0910 Uredbo eIDAS]). '''Praviloma se torej pri elektronskih vlogah zahteva kvalificiran e-podpis, tj. e-podpis z digitalnim potrdilom in ne le navaden (skeniran lastnoročni) podpis'''. Glej tudi primer SEU, sodba [https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-362/21&language=SL C 362/21] z dne 20. 10. 2022, da so nacionalni standardi upravičeni, a le do te mere, da ni neupravičenega razlikovanja med fizično in e-komunikacijo.
Torej '''brez formalne popolnosti vloge ni dovoljena vsebinska presoja vloge''', kar pomeni, da je potreben poziv na dopolnitev in morebitno zavrženje izvesti še pred uvedbo ugotovitvenega postopka.  '''Umika vloge ni, če postopek niti začet ni, postopka pa se ne začne, če je vloga formalno nepopolna'''. '''Torej, ob umiku vloge brez ustreznega e-podpisa pride do zavrženja prejete vloge, in sicer po''' [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. členu ZUP]]. Umik vloge se šteje kot izjava o nedopolnitvi, in ne kot ustavitev postopka.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

'''

'''[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]''''''[[Category:Vloge in jezik]]'''

Umik vloge prejete po e-pošti, brez varnega e-podpisa

2024-06-23T07:23:00Z

DT2057:

'''== '''Zadeva: ''' Umik vloge prejete po e-pošti, brez varnega e-podpisa - V USKLAJEVANJU ==


'''Datum odgovora:''' 23. 6. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako postopa organ, če prejme zahtevek za umik vloge prejete v elektronski obliki brez kvalificiranega e-podpisa?
== '''Odgovor:''' ==

'''Po ZUP mora vsaka vloga vsebovati naslednje podatke: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevo oziroma predlog, osebno ime oziroma firmo vlagatelja, njegov naslov, podatke o morebitnem zakonitem zastopniku in pooblaščencu ter podpis vlagatelja''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člen ZUP]]). Vlogo v fizični obliki mora vlagatelj podpisati z lastnoročnim podpisom, vlogo v elektronski obliki pa z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom (prvi odstavek [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]]). Zgolj vloga, ki vsebuje omenjene podatke in je pravilno podpisana, velja kot ustrezno sestavljena in primerna za nadaljnjo obravnavo, če seveda področni predpis minimalnih sestavin ne določa drugače.
Pomemben element formalno popolne vloge je njen lastnoročni podpis za fizične vloge oziroma kvalificiran elektronski podpis za elektronske vloge. Podpis namreč izraža voljo vložnika po določenem ravnanju (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 35). ZUP v drugem odstavku 63. člena navaja, da se vloga lahko vloži v pisni obliki. '''Pisna vloga je vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki) ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.'''
Vloga, ki je poslana po elektronski poti, vendar ni podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom, je formalno nepopolna, zato jo organ »praviloma ne more obravnavati«, ampak mora od stranke zahtevati, da pomanjkljivost odpravi tako, da vložitev vloge potrdi po elektronski poti s kvalificiranim elektronskim podpisom oziroma če tega nima, s potrditvijo v fizični obliki, ki bo vsebovala lastnoročni podpis, razen če gre za primer iz sedmega odstavka 63. člena ZUP oziroma primere iz 101. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju](UUP, Uradni list RS št. 9/18 in nasl.) (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP s komentarjem, 2020, komentar k 63. in nasl. členom, glej tudi [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32014R0910 Uredbo eIDAS]). '''Praviloma se torej pri elektronskih vlogah zahteva kvalificiran e-podpis, tj. e-podpis z digitalnim potrdilom in ne le navaden (skeniran lastnoročni) podpis'''. Glej tudi primer SEU, sodba [https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-362/21&language=SL C 362/21] z dne 20. 10. 2022, da so nacionalni standardi upravičeni, a le do te mere, da ni neupravičenega razlikovanja med fizično in e-komunikacijo.
Torej '''brez formalne popolnosti vloge ni dovoljena vsebinska presoja vloge''', kar pomeni, da je potreben poziv na dopolnitev in morebitno zavrženje izvesti še pred uvedbo ugotovitvenega postopka.  '''Umika vloge ni, če postopek niti začet ni, postopka pa se ne začne, če je vloga formalno nepopolna'''. '''Torej, ob umiku vloge brez ustreznega e-podpisa pride do zavrženja prejete vloge, in sicer po''' [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. členu ZUP]]. Umik vloge se šteje kot izjava o nedopolnitvi, in ne kot ustavitev postopka.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

'''

'''[[Category:Upravljanje z e-dokumenti]]''''''[[Category:Vloge in jezik]]'''

Umik vloge prejete po e-pošti, brez varnega e-podpisa

2024-06-23T07:21:01Z

DT2057:

'''== '''Zadeva: ''' Umik vloge prejete po e-pošti, brez varnega e-podpisa - V USKLAJEVANJU ==


'''Datum odgovora:''' 23. 6. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako postopa organ, če prejme zahtevek za umik vloge prejete v elektronski obliki brez kvalificiranega e-podpisa?
== '''Odgovor:''' ==

'''Po ZUP mora vsaka vloga vsebovati naslednje podatke: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevo oziroma predlog, osebno ime oziroma firmo vlagatelja, njegov naslov, podatke o morebitnem zakonitem zastopniku in pooblaščencu ter podpis vlagatelja''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člen ZUP]]). Vlogo v fizični obliki mora vlagatelj podpisati z lastnoročnim podpisom, vlogo v elektronski obliki pa z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom (prvi odstavek [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]]). Zgolj vloga, ki vsebuje omenjene podatke in je pravilno podpisana, velja kot ustrezno sestavljena in primerna za nadaljnjo obravnavo, če seveda področni predpis minimalnih sestavin ne določa drugače.Pomemben element formalno popolne vloge je njen lastnoročni podpis za fizične vloge oziroma kvalificiran elektronski podpis za elektronske vloge. Podpis namreč izraža voljo vložnika po določenem ravnanju (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 35). ZUP v drugem odstavku 63. člena navaja, da se vloga lahko vloži v pisni obliki. '''Pisna vloga je vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki) ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.'''Vloga, ki je poslana po elektronski poti, vendar ni podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom, je formalno nepopolna, zato jo organ »praviloma ne more obravnavati«, ampak mora od stranke zahtevati, da pomanjkljivost odpravi tako, da vložitev vloge potrdi po elektronski poti s kvalificiranim elektronskim podpisom oziroma če tega nima, s potrditvijo v fizični obliki, ki bo vsebovala lastnoročni podpis, razen če gre za primer iz sedmega odstavka 63. člena ZUP oziroma primere iz 101. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju](UUP, Uradni list RS št. 9/18 in nasl.) (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP s komentarjem, 2020, komentar k 63. in nasl. členom, glej tudi [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32014R0910 Uredbo eIDAS]). '''Praviloma se torej pri elektronskih vlogah zahteva kvalificiran e-podpis, tj. e-podpis z digitalnim potrdilom in ne le navaden (skeniran lastnoročni) podpis'''. Glej tudi primer SEU, sodba [https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-362/21&language=SL C 362/21] z dne 20. 10. 2022, da so nacionalni standardi upravičeni, a le do te mere, da ni neupravičenega razlikovanja med fizično in e-komunikacijo.Torej '''brez formalne popolnosti vloge ni dovoljena vsebinska presoja vloge''', kar pomeni, da je potreben poziv na dopolnitev in morebitno zavrženje izvesti še pred uvedbo ugotovitvenega postopka.  '''Umika vloge ni, če postopek niti začet ni, postopka pa se ne začne, če je vloga formalno nepopolna'''. '''Torej, ob umiku vloge brez ustreznega e-podpisa pride do zavrženja prejete vloge, in sicer po''' [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. členu ZUP]]. Umik vloge se šteje kot izjava o nedopolnitvi, in ne kot ustavitev postopka.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

'''

'''[[Category:Upravljanje z e-dokumenti'''''']]''''''[[Category:Vloge in jezik'''''']]'''

Umik vloge prejete po e-pošti, brez varnega e-podpisa

2024-06-23T07:13:41Z

DT2057: Nova stran z vsebino: '''{{subst:case}}'''

Izdaje neugodne nadomestne odločbe ob utemeljenem pritožbenem razlogu?

2024-06-22T11:08:24Z

DT2057: /* Odgovor: */

= '''Zadeva: '''Izdaje neugodne nadomestne odločbe ob utemeljenem pritožbenem razlogu? =

'''Datum odgovora: '''31. 5. 2009, pregled 9. 12. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je z odločbo zavrnil pravico, ki jo je stranka uveljavljala. Stranka se je na odločbo v zakonsko določenem roku pritožila. Iz pritožbe je razvidno, da je pritožbeni razlog, tj. napačno ugotovljeno dejansko stanje, utemeljen. Četudi upravni organ popravi napako, pa bo odločba še vedno negativna, ker ni izpolnjen drug pogoj za priznanje pravice po področnem predpisu. Nadomestna odločba bo torej v izreku enaka, kot je bila prva, le obrazložitev bo spremenjena.Ali lahko v takem primeru organ prve stopnje, na podlagi pritožbe, izda odločbo, v kateri je popravljena napaka, ki je navedena v pritožbi, prek pravilne obrazložitve ob istem izreku, ali mora reševanje odstopiti drugostopenjskemu organu?

== '''Odgovor:''' ==

Če so formalni pogoji dani, lahko prvostopenjski organ brez dopolnjenega postopka izda nadomestno odločbo, če je pritožba utemeljena in ni potreben nov ali dopolnjen ugotovitveni in dokazni postopek. To je nova prvostopenjska odločba, zoper katero je dovoljena nova pritožba, predstavlja pa izraz načel varstva pravic strank in ekonomičnosti. Pritožbi namreč takoj ugodi že prvostopenjski organ, če spozna svojo napako, je ne odstopi drugi stopnji, kar bi postopek in uveljavitev pravic strank zavleklo (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 250).
Po ZUP lahko organ prve stopnje kot izdajatelj izpodbijane odločbe v primeru utemeljene pritožbe izda nadomestno odločbo, “če spozna, da je pritožba utemeljena”, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek. Tako lahko reši zadevo drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se s pritožbo izpodbija ([[Zak:ZUP#242. .C4.8Dlen{{!}}242. člen ZUP]]), ali, če je organ, ki je izdal odločbo, ob reševanju pritožbe spozna, da je bil izvedeni postopek nepopoln in je to utegnilo vplivati na odločitev o zadevi, dopolni postopek ([[Zak:ZUP#243. .C4.8Dlen{{!}}243. člen ZUP]]), ali v kolikor je bila odločba izdana brez poprejšnjega ugotovitvenega postopka, čeprav je bil obvezen, oziroma če je bila odločba izdana, ne da bi bila stranki dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, čeprav je bilo to obvezno, in stranka v pritožbi zahteva, da se ji da ta možnost, mora organ prve stopnje ta postopek izvesti ([[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. člen ZUP]]). Če organ, ki je izdal odločbo, ugotovi, da je vložena pritožba dovoljena in pravočasna ter jo je vložila upravičena oseba, pa ne nadomesti izpodbijane odločbe z novo odločbo, mora pritožbo brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh po prejemu, poslati organu, ki je pristojen, da o njej odloči.
'''Nadomestna odločba je za pritožnika lahko torej tudi vsebinsko neugodna, bodisi enaka kot že prej ali še manj ugodna''', pomembno je, da je v skladu z načelom zakonitosti in v danem primeru tudi materialne resnice. Pomembno je torej '''le, da se v postopku izdaje nadomestne odločbe ugotovi, da je bila pritožba utemeljena v razlogu, ki ga je pritožnik navedel.''' Prvostopenjski organ tako lahko v primeru resnično napačno ugotovljenih dejstev izda nadomestno odločbo, čeprav tudi ta ne bo za stranko ugodilna.
Če bo stranka zoper to novo odločbo vložila novo pritožbo, pa jo je potrebno v skladu s četrtim odstavkom 243. člena ZUP takoj odstopiti organu druge stopnje, saj ni dovoljeno izdati nadomestne določbe v isti zadevi več kot enkrat.
Toda z novo odločbo je mogoče nadomestiti izdano odločbo v zadevah z eno stranko. V primeru več strank, ki imajo (so imele) nasprotujoče si zahtevke, tega ni mogoče narediti, če se je pritožila le ena stranka, saj bi popravljena odločba lahko prizadela pravice drugih vpletenih. Tako v zadevah z eno samo stranko za izdajo nove odločbe ni potreben nov ugotovitveni postopek (tako Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 482).

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]
[[Kategorija:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]

Izdaje neugodne nadomestne odločbe ob utemeljenem pritožbenem razlogu?

2024-06-22T11:07:43Z

DT2057: /* Odgovor: */

= '''Zadeva: '''Izdaje neugodne nadomestne odločbe ob utemeljenem pritožbenem razlogu? =

'''Datum odgovora: '''31. 5. 2009, pregled 9. 12. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je z odločbo zavrnil pravico, ki jo je stranka uveljavljala. Stranka se je na odločbo v zakonsko določenem roku pritožila. Iz pritožbe je razvidno, da je pritožbeni razlog, tj. napačno ugotovljeno dejansko stanje, utemeljen. Četudi upravni organ popravi napako, pa bo odločba še vedno negativna, ker ni izpolnjen drug pogoj za priznanje pravice po področnem predpisu. Nadomestna odločba bo torej v izreku enaka, kot je bila prva, le obrazložitev bo spremenjena.Ali lahko v takem primeru organ prve stopnje, na podlagi pritožbe, izda odločbo, v kateri je popravljena napaka, ki je navedena v pritožbi, prek pravilne obrazložitve ob istem izreku, ali mora reševanje odstopiti drugostopenjskemu organu?

== '''Odgovor:''' ==

Če so formalni pogoji dani, lahko prvostopenjski organ brez dopolnjenega postopka izda nadomestno odločbo, če je pritožba utemeljena in ni potreben nov ali dopolnjen ugotovitveni in dokazni postopek. To je nova prvostopenjska odločba, zoper katero je dovoljena nova pritožba, predstavlja pa izraz načel varstva pravic strank in ekonomičnosti. Pritožbi namreč takoj ugodi že prvostopenjski organ, če spozna svojo napako, je ne odstopi drugi stopnji, kar bi postopek in uveljavitev pravic strank zavleklo (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 250).Po ZUP lahko organ prve stopnje kot izdajatelj izpodbijane odločbe v primeru utemeljene pritožbe izda nadomestno odločbo, “če spozna, da je pritožba utemeljena”, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek. Tako lahko reši zadevo drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se s pritožbo izpodbija ([[Zak:ZUP#242. .C4.8Dlen{{!}}242. člen ZUP]]), ali, če je organ, ki je izdal odločbo, ob reševanju pritožbe spozna, da je bil izvedeni postopek nepopoln in je to utegnilo vplivati na odločitev o zadevi, dopolni postopek ([[Zak:ZUP#243. .C4.8Dlen{{!}}243. člen ZUP]]), ali v kolikor je bila odločba izdana brez poprejšnjega ugotovitvenega postopka, čeprav je bil obvezen, oziroma če je bila odločba izdana, ne da bi bila stranki dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, čeprav je bilo to obvezno, in stranka v pritožbi zahteva, da se ji da ta možnost, mora organ prve stopnje ta postopek izvesti ([[Zak:ZUP#244. .C4.8Dlen{{!}}244. člen ZUP]]). Če organ, ki je izdal odločbo, ugotovi, da je vložena pritožba dovoljena in pravočasna ter jo je vložila upravičena oseba, pa ne nadomesti izpodbijane odločbe z novo odločbo, mora pritožbo brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh po prejemu, poslati organu, ki je pristojen, da o njej odloči.'''Nadomestna odločba je za pritožnika lahko torej tudi vsebinsko neugodna, bodisi enaka kot že prej ali še manj ugodna''', pomembno je, da je v skladu z načelom zakonitosti in v danem primeru tudi materialne resnice. Pomembno je torej '''le, da se v postopku izdaje nadomestne odločbe ugotovi, da je bila pritožba utemeljena v razlogu, ki ga je pritožnik navedel.''' Prvostopenjski organ tako lahko v primeru resnično napačno ugotovljenih dejstev izda nadomestno odločbo, čeprav tudi ta ne bo za stranko ugodilna.Če bo stranka zoper to novo odločbo vložila novo pritožbo, pa jo je potrebno v skladu s četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#243. .C4.8Dlen{{!}}243. člena ZUP]] takoj odstopiti organu druge stopnje, saj ni dovoljeno izdati nadomestne določbe v isti zadevi več kot enkrat.Toda z novo odločbo je mogoče nadomestiti izdano odločbo v zadevah z eno stranko. V primeru več strank, ki imajo (so imele) nasprotujoče si zahtevke, tega ni mogoče narediti, če se je pritožila le ena stranka, saj bi popravljena odločba lahko prizadela pravice drugih vpletenih. Tako v zadevah z eno samo stranko za izdajo nove odločbe ni potreben nov ugotovitveni postopek (tako Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 482).
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]
[[Kategorija:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]

Izdaje neugodne nadomestne odločbe ob utemeljenem pritožbenem razlogu?

2024-06-22T11:04:20Z

DT2057: /* Odgovor: */

Izdaje neugodne nadomestne odločbe ob utemeljenem pritožbenem razlogu?

2024-06-22T11:03:56Z

DT2057: /* Vprašanje: */

Razpis ustne obravnave zaradi prejete zahteve za vstop stranskega udeleženca v postopek in ugotavljanja nasprotujočih si interesov

2024-06-22T09:28:28Z

DT2057: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Razpis ustne obravnave zaradi prejete zahteve za vstop stranskega udeleženca v postopek in ugotavljanja nasprotujočih si interesov''' ''' ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 13. 1. 2023

== '''Vprašanje:''' ==

Vlagatelj vloži zahtevo za vstop v postopek in že v vlogi pove, da se ne strinja z zadevo, za katero stranka prosi pristojni organ za izdajo soglasja. Ali je nujno razpisati ustno obravnavo? Ali je to stvar presoje uradne osebe?

== '''Odgovor:''' ==

Stranski udeleženec je oseba, ki ima zaradi varstva svojega pravnega položaja, pravni interes za udeležbo v upravnem postopku, uveden bodisi na zahtevo aktivne stranke (tj. oseba, ki je nosilec pravic in uveljavlja zahtevek) ali po uradni dolžnosti. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]] določa, da s priznanjem statusa stranskega udeleženca ta pridobi načeloma v postopku enake pravice in dolžnosti kot glavna stranka (gl. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 164).
Kot izhaja iz [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]], je namreč '''cilj upravnega postopka ne le zaščita pravic (glavne) stranke in javne koristi, temveč vseh prizadetih oseb v konkretni zadevi.''' Upravni organ mora zato tudi tekom postopka po uradni dolžnosti paziti, da so v postopku udeleženi vsi, ki imajo to pravico oziroma na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Vstop v postopek lahko uveljavlja tudi domnevni stranski udeleženec sam. Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes, zaželeni pa so tudi dokazi o navedenem, kot določa drugi odstavek [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]]. Nadalje ta isti člen določa, da zahtevek za vstop v postopek uradna oseba najprej preizkusi. Posledice v primeru, da v postopku ni sodeloval stranski udeleženec, sicer niso tako hude, kot bi bile, če v postopku ne bi sodelovala glavna stranka (v tem primeru bi bila lahko odločba nična (Androjna in Kerševan, prav tam, 2006, str. 167), sicer pa je praviloma izpodbojna s pritožbo po [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]] ali obnovo postopka po 9. točki [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]).
V okviru načela ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14. .C4.8Dlen{{!}}14. člen ZUP]]) je potrebno biti pozoren, da je postopek izpeljan varčno pri stroških in času, kar pa ne sme biti v škodo načelu iskanja materialne resnice in načelu zakonitosti (načela ekonomičnosti se uporablja podrejeno). Ugotavljanje dejanskega stanja naj bo omejeno na dejstva in okoliščine, ki so smotrna, hkrati pa je potrebno dati možnost vsem strankam in stranskim udeležencem, da sodelujejo v postopku in branijo svoje interese. Sicer je s ciljem po čim večji učinkovitosti upravnega postopka, brez zavlačevanja, potrebno odstraniti ovire in motnje v postopku. Uradni osebi so za njihovo odpravo na voljo posebni ukrepi; npr. denarna kazen, odstranitev tistega, ki moti red, itd. (Androjna in Kerševan, prav tam, 2006, str. 126 in 127).
V kolikor stranski udeleženec z udeležbo in s svojim zahtevkom v postopku ni uspel, mora z vidika stroškov v upravnem postopku, le te nositi sam. Stranski udeleženec v postopku namreč ne uveljavlja materialno pravnega zahtevka, ampak se mu z udeležbo omogoča zaščita njegovega pravno varovanega položaja (gled sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111447563 UPRS Sodba III U 236/2018-16] z dne 21. 1. 2021).
Po 43. členu ZUP mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, izkazati svoj pravni interes, kar mora organ pred vstopom te osebe v postopek v vsaki posamezni zadevi ustrezno preveriti. '''Preden uradna oseba odloči o tem postranskem vprašanju, ki se je pojavilo med postopkom, mora zahtevo preizkusiti''', da ugotovi vsa dejstva in okoliščine, ki po materialnem zakonu utemeljujejo pravni interes.

Npr. pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja je na podlagi 114. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 Zakona o varstvu okolja] (ZVO-2, Ur. l. RS, št. 44/22) stranka v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja upravljalec naprave, procesno legitimacijo stranskega udeleženca pa isti člen daje osebi, ki izkaže, da bi nameravano obratovanje naprave ali opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na njene pravne koristi. Zahtevo za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja mora vložiti v roku 30 dni od dneva objave javnega naznanila (drugi odstavek 113. člena ZVO-2).

Zaradi temeljnega načela zaslišanja stranke in posebnega načela kontradiktornosti v postopkih s strankami z nasprotnimi interesi je treba z zahtevo po vstopu v postopek vse stranke takoj seznaniti. '''Uradna oseba lahko za obravnavo zahteve za vstop v postopek razpiše posebno ustno obravnavo'''. Smiselnost razpisa posebne ustne obravnave nastane predvsem takrat, ko pred morebitnim vstopom nove stranke že v postopku sodelujejo stranke z nasprotnimi interesi (po Jerovšku et al., ZUP s komentarjem, 2004). '''Zahtevo tistega, ki po materialnem predpisu ne more izkazati procesne legitimacije stranskega udeleženca v zadevi, je po [[Zak:ZUP#142._.C4.8Dlen{{!}}142. členu ZUP]] potrebno s sklepom zavrniti'''. 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Ustna_obravnava]][[Category:Stranski udeleženci]]

Razpis ustne obravnave zaradi prejete zahteve za vstop stranskega udeleženca v postopek in ugotavljanja nasprotujočih si interesov

2024-06-22T09:24:07Z

DT2057: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Razpis ustne obravnave zaradi prejete zahteve za vstop stranskega udeleženca v postopek in ugotavljanja nasprotujočih si interesov''' ''' ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 13. 1. 2023

== '''Vprašanje:''' ==

Vlagatelj vloži zahtevo za vstop v postopek in že v vlogi pove, da se ne strinja z zadevo, za katero stranka prosi pristojni organ za izdajo soglasja. Ali je nujno razpisati ustno obravnavo? Ali je to stvar presoje uradne osebe?

== '''Odgovor:''' ==

Kot izhaja iz [[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člena ZUP]], je namreč cilj upravnega postopka ne le zaščita pravic (glavne) stranke in javne koristi, temveč vseh prizadetih oseb v konkretni zadevi. Upravni organ mora zato tudi tekom postopka po uradni dolžnosti paziti, da so v postopku udeleženi vsi, ki imajo to pravico oziroma na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Vstop v postopek lahko uveljavlja tudi domnevni stranski udeleženec sam. Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes, zaželeni pa so tudi dokazi o navedenem, kot določa drugi odstavek [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]]. Nadalje ta isti člen določa, da zahtevek za vstop v postopek uradna oseba najprej preizkusi. Posledice v primeru, da v postopku ni sodeloval stranski udeleženec, sicer niso tako hude, kot bi bile, če v postopku ne bi sodelovala glavna stranka (v tem primeru bi bila lahko odločba nična (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 167), sicer pa je praviloma izpodbojna s pritožbo po [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]] ali obnovo postopka po 9. točki [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]).V okviru načela ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14. .C4.8Dlen{{!}}14. člen ZUP]]) je potrebno biti pozoren, da je postopek izpeljan varčno pri stroških in času, kar pa ne sme biti v škodo načelu iskanja materialne resnice in načelu zakonitosti (načela ekonomičnosti se uporablja podrejeno). Ugotavljanje dejanskega stanja naj bo omejeno na dejstva in okoliščine, ki so smotrna, hkrati pa je potrebno dati možnost vsem strankam in stranskim udeležencem, da sodelujejo v postopku in branijo svoje interese. Sicer je s ciljem po čim večji učinkovitosti upravnega postopka, brez zavlačevanja, potrebno odstraniti ovire in motnje v postopku. Uradni osebi so za njihovo odpravo na voljo posebni ukrepi; npr. denarna kazen, odstranitev tistega, ki moti red, itd. (Androjna in Kerševan, prav tam, 2006, str. 126 in 127).V kolikor stranski udeleženec z udeležbo in s svojim zahtevkom v postopku ni uspel, mora z vidika stroškov v upravnem postopku, le te nositi sam. Stranski udeleženec v postopku namreč ne uveljavlja materialno pravnega zahtevka, ampak se mu z udeležbo omogoča zaščita njegovega pravno varovanega položaja (gled sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111447563 UPRS Sodba III U 236/2018-16] z dne 21. 1. 2021).

Po [[Zak:ZUP#43._.C4.8Dlen{{!}}43. členu ZUP]] mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, izkazati svoj pravni interes, kar mora organ pred vstopom te osebe v postopek v vsaki posamezni zadevi ustrezno preveriti. '''Preden uradna oseba odloči o tem postranskem vprašanju, ki se je pojavilo med postopkom, mora zahtevo preizkusiti''', da ugotovi vsa dejstva in okoliščine, ki po materialnem zakonu utemeljujejo pravni interes.

Npr. pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja je na podlagi 114. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 Zakona o varstvu okolja] (ZVO-2, Ur. l. RS, št. 44/22) stranka v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja upravljalec naprave, procesno legitimacijo stranskega udeleženca pa isti člen daje osebi, ki izkaže, da bi nameravano obratovanje naprave ali opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na njene pravne koristi. Zahtevo za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja mora vložiti v roku 30 dni od dneva objave javnega naznanila (drugi odstavek 113. člena ZVO-2).

Zaradi temeljnega načela zaslišanja stranke in posebnega načela kontradiktornosti v postopkih s strankami z nasprotnimi interesi je treba z zahtevo po vstopu v postopek vse stranke takoj seznaniti. '''Uradna oseba lahko za obravnavo zahteve za vstop v postopek razpiše posebno ustno obravnavo'''. Smiselnost razpisa posebne ustne obravnave nastane predvsem takrat, ko pred morebitnim vstopom nove stranke že v postopku sodelujejo stranke z nasprotnimi interesi (po Jerovšku et al., ZUP s komentarjem, 2004). '''Zahtevo tistega, ki po materialnem predpisu ne more izkazati procesne legitimacije stranskega udeleženca v zadevi, je po [[Zak:ZUP#142._.C4.8Dlen{{!}}142. členu ZUP]] potrebno s sklepom zavrniti'''. 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Ustna_obravnava]][[Category:Stranski udeleženci]]

Postavitev skrbnika za posebne primere ob neznanem lastniku premoženja

2024-06-22T08:35:47Z

DT2057: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Postavitev skrbnika za posebne primere ob neznanem lastniku premoženju ==

'''Datum odgovora:''' 8. 3. 2010, pregled 31. 12. 2022 

== '''Vprašanje:''' ==

Upravnemu organu A, tj. CSD kot skrbstvenemu organu je upravni organ B (npr. ministrstvo), ki vodi matični upravni postopek, posredoval pobudo za postavitev skrbnika za posebni primer neznanemu lastniku premoženja, saj bo upravni postopek vplival na pravice in pravne koristi posameznika (npr. gre za zadevo v zvezi z gradnjo ceste). CSD na podlagi podatkov iz zemljiške knjige in drugih poizvedovanj ne more ugotoviti, kdo so lastniki nepremičnin. Ali je upravni organ B ravnal pravilno in ali je podatek o lastništvu nepremičnin nujno potreben za postavitev skrbnika v tem primeru?

== '''Odgovor:''' ==

Insitut skrbništva ureja [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinski zakonik] (DZ, Ur. l. RS, št. 15/17 in novele). DZ loči več vrst skrbništva, in sicer za otroke (257. člen - 261. člen DZ), za odrasle osebe (262. člen - 266. člen DZ) in skrbništvo za posebne primere (267. člen - 271. člen DZ).V okvir skrbništva za posebne primere sodi tudi postavitev skrbnika neznanemu lastniku premoženja. Skrbnika se v tem primeru postavi, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi (245. člen DZ). Skrbnika postavi sodišče na predlog CSD na podlagi obvestila organov in drugih subjektov (275. člen DZ), pri čemer pri odločanju o postavitvi pod skrbništvo, pri imenovanju ali razrešitvi skrbnika, pri odločanju o obsegu skrbnikovih pravic in dolžnosti ter o pravicah in koristih varovanca, postopa po predpisih, ki veljajo za splošni upravni postopek, če ni v DZ drugače določeno, v drugih primerih pa ravna na najsmotrnejši način v skladu s svojo vlogo in s pravili stroke (264. in 276. člen DZ). '''Pri postavitvi skrbnika za posebni primer CSD ali sodišče določi obseg njegovih dolžnosti in pravic upoštevaje okoliščine vsakega posameznega primera''' (četrti odstavek 272. člen DZ).V zvezi s konkretnim primerom je pomembno, da sme skrbnika neznanemu lastniku premoženja ob pogojih, ki jih določa zakon, postaviti tudi organ, pred katerim teče postopek (torej ministrstvo), pri čemer mora o tem takoj obvestiti CSD, CSD pa ima nasproti takemu skrbniku iste pravice kot nasproti skrbniku, ki ga je sam postavil (268. člen DZ).'''Upravni organ B v opisanem primeru načeloma ni ravnal napačno, saj mu zakon daje na razpolago obe možnosti, da uvede postopek sam in postavi skrbnika ali da o tem obvesti drug stvarno pristojni organ, čeprav je v skladu z načelom ekonomičnosti ('''[[Zak:ZUP#14. .C4.8Dlen{{!}}14. člen ZUP]]''') treba praviloma dati prednost prvi možnosti.''' Če je posredoval pobudo upravnemu organu A, mora le-ta postopek uvesti in postaviti skrbnika, pri čemer podatki o lastnikih nepremičnin niso pomembni, saj gre za postavitev skrbnika neznanemu lastniku premoženja.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]
[[Kategorija:Začetek postopka po uradni dolžnosti]]

Postavitev skrbnika za posebne primere ob neznanem lastniku premoženja

2024-06-22T08:33:35Z

DT2057: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Postavitev skrbnika za posebne primere ob neznanem lastniku premoženju ==

'''Datum odgovora:''' 8. 3. 2010, pregled 31. 12. 2022 

== '''Vprašanje:''' ==

Upravnemu organu A, tj. CSD kot skrbstvenemu organu je upravni organ B (npr. ministrstvo), ki vodi matični upravni postopek, posredoval pobudo za postavitev skrbnika za posebni primer neznanemu lastniku premoženja, saj bo upravni postopek vplival na pravice in pravne koristi posameznika (npr. gre za zadevo v zvezi z gradnjo ceste). CSD na podlagi podatkov iz zemljiške knjige in drugih poizvedovanj ne more ugotoviti, kdo so lastniki nepremičnin. Ali je upravni organ B ravnal pravilno in ali je podatek o lastništvu nepremičnin nujno potreben za postavitev skrbnika v tem primeru?

== '''Odgovor:''' ==

Insitut skrbništva ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinski zakonik] (DZ, Ur. l. RS, št. 15/17 in novele). DZ loči več vrst skrbništva, in sicer za otroke (257. člen - 261. člen DZ), za odrasle osebe (262. člen - 266. člen DZ) in skrbništvo za posebne primere (267. člen - 271. člen DZ).

V okvir skrbništva za posebne primere sodi tudi postavitev skrbnika neznanemu lastniku premoženja. Skrbnika se v tem primeru postavi, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi (245. člen DZ). Skrbnika postavi CSD na podlagi obvestila organov in drugih subjektov (275. člen DZ), pri čemer pri odločanju o postavitvi pod skrbništvo, pri imenovanju ali razrešitvi skrbnika, pri odločanju o obsegu skrbnikovih pravic in dolžnosti ter o pravicah in koristih varovanca, postopa po predpisih, ki veljajo za splošni upravni postopek, če ni v DZ drugače določeno, v drugih primerih pa ravna na najsmotrnejši način v skladu s svojo vlogo in s pravili stroke (264. in 276. člen DZ). '''Pri postavitvi skrbnika za posebni primer CSD določi obseg njegovih dolžnosti in pravic upoštevaje okoliščine vsakega posameznega primera''' (276. člen DZ).

V zvezi s konkretnim primerom je pomembno, da sme skrbnika neznanemu lastniku premoženja ob pogojih, ki jih določa zakon, postaviti tudi organ, pred katerim teče postopek (torej ministrstvo), pri čemer mora o tem takoj obvestiti CSD, CSD pa ima nasproti takemu skrbniku iste pravice kot nasproti skrbniku, ki ga je sam postavil (268. člen DZ).

'''Upravni organ B v opisanem primeru načeloma ni ravnal napačno, saj mu zakon daje na razpolago obe možnosti, da uvede postopek sam in postavi skrbnika ali da o tem obvesti drug stvarno pristojni organ, čeprav je v skladu z načelom ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen|14. člen ZUP]]) treba praviloma dati prednost prvi možnosti'''. Če je posredoval pobudo upravnemu organu A, mora le-ta postopek uvesti in postaviti skrbnika, pri čemer podatki o lastnikih nepremičnin niso pomembni, saj gre za postavitev skrbnika neznanemu lastniku premoženja.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]]
[[Kategorija:Začetek postopka po uradni dolžnosti]]

Postavitev skrbnika za poseben primer, če ga je v svojem postopku že postavil drug organ

2024-06-22T08:21:15Z

DT2057: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Postavitev skrbnika za poseben primer, če ga je v svojem postopku že postavil drug organ''' ==

'''Datum odgovora:''' 29. 11. 2010, pregled 31. 12. 2022 

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ (npr. upravna enota) vodi upravni postopek (npr. izdaja gradbenega dovoljenja). Ena izmed strank (npr. stranka, ki je v vplivnem območju zemljišča, za katerega se izdaja gradbeno dovoljenje) je pokojna, prav tako so pokojni tudi upravičeni dediči (npr. žena, otroci, vnuki), o dedičih vnuka pokojnega pa upravnemu organu v nekaj mesecih ni uspelo pridobiti podatkov od pristojnega sodišča. Ali lahko upravni organ v upravni postopek (npr. izdaje gradbenega dovoljenja) kot stranko pritegne skrbnika, ki je bil postavljen glede istega zemljišča v drugem postopku (npr. postopku denacionalizacije)? Ali naj se skrbnik postavi s svojo odločbo na podlagi določil ZZZDR? Ali lahko upravni organ postavi začasnega zastopnika na podlagi določil ZUP?

== '''Odgovor:''' ==

Institut skrbništva ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinski zakonik] (DZ, Ur. l. RS, št. 15/17 in nasl.). DZ loči več vrst skrbništva, in sicer za otroke (257. člen - 261. člen DZ), za odrasle osebe (262. člen - 266. člen DZ) in skrbništvo za posebne primere (267. člen - 271. člen DZ). V 267. členu določa postavitev skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je to potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika in sicer, to odloči sodišče na predlog centra za socialno delo (CSD). Zakon torej določi generalno klavzulo kot razlog za postavitev začasnega zastopnika, in sicer potreba po varovanju pravic in koristi posameznika, pri čemer zakon posebej zagotavlja skrbniško varstvo neznanemu lastniku premoženja (Zupančič, K., Družinsko pravo, 1999, str. 183).

[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1514 Zakon o denacionalizaciji] (ZDen, Ur. l. SRS, št. 27/91-I in novele) v 67. členu določa, da se v primeru, ko se odločba o denacionalizaciji glasi na osebo, ki je umrla ali je razglašena za mrtvo, z odločbo o denacionalizaciji da denacionalizirano premoženje v začasno upravljanje skrbniku za posebne primere v skladu z 267. členom DZ. V konkretnem primeru je bil skrbnik postavljen z odločbo o denacionalizaciji za postopek denacionalizacije s strani organa, ki vodi denacionalizacijski postopek, o čemer je bilo skladno z DZ potrebno takoj obvestiti pristojni CSD, ki ima nasproti tako postavljenemu skrbniku enake pravice kot nasproti skrbniku, ki ga je samo postavilo (268. člen DZ). V odločbi je bilo tudi navedeno, da skrbnik upravlja s premoženjem od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji do odločitve sodišča – pravnomočnega sklepa o dedovanju.

[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon] (GZ, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.) v 48. členu določa, kdo so stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in v prvi točki drugega odstavka pravi, da so to poleg investitorja tudi lastniki nepremičnin in imetniki stvarne pravice na takšnih nepremičninah, na katerih bo potekala gradnja in na katere sega območje za določitev strank. Ker GZ-1 specialno ne ureja vprašanja postavitve skrbnika ali zastopnika, se za to vprašanje uporabi določbe DZ, ki sistemsko ureja vprašanje postavitve skrbnika za primer, ko je lastnik premoženja neznan. Glede na to, da je bil skrbnik že postavljen v nekem drugem postopku (npr. postopek o denacionalizaciji) se je potrebno vprašati po obsegu pooblastil, ki jih že postavljeni skrbnik ima, pri čemer je treba upoštevati, da organ lahko skrbnika postavi samo v "svojem" postopku, zato mu pooblastil, ki bi presegale ta postopek ne more podeliti (le CSD ima zakonsko pristojnost, da da pooblastilo, ki ni vezano na konkretni postopek).

Če je bil po ZDen postavljen skrbnik za poseben primer v skladu z zakonom, pri čemer je bilo v odločbi navedeno, da skrbnik upravlja s premoženjem od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji do odločitve sodišča – pravnomočnega sklepa o dedovanju, je postavljen skrbnik zgolj za primer, ko je postopek denacionalizacije že končan, ne pa tudi v primeru, ko postopek še ni zaključen. Tako bi v tej fazi, ko '''postopek denacionalizacije še ni zaključen, bilo potrebno postaviti skrbnika, ki bi skrbel za pravne koristi 'neznanega' denacionalizacijskega upravičenca po DZ'''. V kolikor bi tako postavljen skrbnik v skladu z zgoraj navedenim imel splošno pristojnost, bi po našem mnenju lahko opravljal naloge skrbnika tudi v drugih postopkih. Če pa že postavljeni skrbnik nima splošne pristojnosti (npr. postavljen je zgolj za upravljanje premoženja po končanem denacionalizacijskem postopku), bi bilo potrebno postaviti novega skrbnika z novo odločbo. Organ (npr. upravna enota) lahko takega skrbnika postavi z odločbo sam (bolj pravilno in skladno z načelom ekonomičnosti po 14. členu ZUP, saj se na ta način postopek poenostavi in je hitrejši), za kar mu daje podlago 268. člen DZ, o čemer mora takoj obvestiti CSD, ali pa organ (npr. upravna enota) da pobudo za postavitev skrbnika za poseben primer CSD, ta da predlog sodišču, ki postavi skrbnika. Ni pa nobene ovire, da ne bi bila v postopku izdaje gradbenega dovoljenja postavljena ista oseba za skrbnika, kot je bila postavljena v postopku denacionalizacije.

Kljub temu, da je postopek izdaje gradbenega dovoljenja posebni upravni postopek, kar pomeni, da se subsidiarno uporablja ZUP, le-ta ne ureja vprašanja postavitve začasnega zastopnika za primer, ko je lastnik premoženja (npr. nepremičnine) neznan. Skladno z [[Zak:ZUP#51._.C4.8Dlen{{!}}51. členom ZUP]] mora upravni organ postaviti začasnega zastopnika, če to narekuje nujnost zadeve ali interes stranke in je treba izvesti postopek. '''Začasnega zastopnika se običajno postavi ob nujnih dejanjih v postopku (npr. če priča umira ali pri ogledu terena) in to samo za posamezno dejanje; kadar je strankino bivališče neznano ali pa je ni mogoče povabiti, ker npr. živi predaleč itd., ne pa tudi za primer, ko ni znano, kdo je stranka'''.

Za primer, ko je lastnik premoženja neznan, se torej uporabi določbe DZ, ki sistemsko ureja institut skrbništva in katere namen je varovanje pravic in koristi posameznika. ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Zastopniki_strank_(po_ZUP_in_skrbniki)]]

Postavitev skrbnika za poseben primer, če ga je v svojem postopku že postavil drug organ

2024-06-22T08:20:41Z

DT2057: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Postavitev skrbnika za poseben primer, če ga je v svojem postopku že postavil drug organ''' ==

'''Datum odgovora:''' 29. 11. 2010, pregled 31. 12. 2022 

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ (npr. upravna enota) vodi upravni postopek (npr. izdaja gradbenega dovoljenja). Ena izmed strank (npr. stranka, ki je v vplivnem območju zemljišča, za katerega se izdaja gradbeno dovoljenje) je pokojna, prav tako so pokojni tudi upravičeni dediči (npr. žena, otroci, vnuki), o dedičih vnuka pokojnega pa upravnemu organu v nekaj mesecih ni uspelo pridobiti podatkov od pristojnega sodišča. Ali lahko upravni organ v upravni postopek (npr. izdaje gradbenega dovoljenja) kot stranko pritegne skrbnika, ki je bil postavljen glede istega zemljišča v drugem postopku (npr. postopku denacionalizacije)? Ali naj se skrbnik postavi s svojo odločbo na podlagi določil ZZZDR? Ali lahko upravni organ postavi začasnega zastopnika na podlagi določil ZUP?

== '''Odgovor:''' ==

Institut skrbništva ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinski zakonik] (DZ, Ur. l. RS, št. 15/17 in nasl.). DZ loči več vrst skrbništva, in sicer za otroke (257. člen - 261. člen DZ), za odrasle osebe (262. člen - 266. člen DZ) in skrbništvo za posebne primere (267. člen - 271. člen DZ). V 267. členu določa postavitev skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je to potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika in sicer, to odloči sodišče na predlog centra za socialno delo (CSD). Zakon torej določi generalno klavzulo kot razlog za postavitev začasnega zastopnika, in sicer potreba po varovanju pravic in koristi posameznika, pri čemer zakon posebej zagotavlja skrbniško varstvo neznanemu lastniku premoženja (Zupančič, K., Družinsko pravo, 1999, str. 183).

 [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1514 Zakon o denacionalizaciji] (ZDen, Ur. l. SRS, št. 27/91-I in novele) v 67. členu določa, da se v primeru, ko se odločba o denacionalizaciji glasi na osebo, ki je umrla ali je razglašena za mrtvo, z odločbo o denacionalizaciji da denacionalizirano premoženje v začasno upravljanje skrbniku za posebne primere v skladu z 267. členom DZ. V konkretnem primeru je bil skrbnik postavljen z odločbo o denacionalizaciji za postopek denacionalizacije s strani organa, ki vodi denacionalizacijski postopek, o čemer je bilo skladno z DZ potrebno takoj obvestiti pristojni CSD, ki ima nasproti tako postavljenemu skrbniku enake pravice kot nasproti skrbniku, ki ga je samo postavilo (268. člen DZ). V odločbi je bilo tudi navedeno, da skrbnik upravlja s premoženjem od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji do odločitve sodišča – pravnomočnega sklepa o dedovanju.

 [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon] (GZ, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.) v 48. členu določa, kdo so stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in v prvi točki drugega odstavka pravi, da so to poleg investitorja tudi lastniki nepremičnin in imetniki stvarne pravice na takšnih nepremičninah, na katerih bo potekala gradnja in na katere sega območje za določitev strank. Ker GZ-1 specialno ne ureja vprašanja postavitve skrbnika ali zastopnika, se za to vprašanje uporabi določbe DZ, ki sistemsko ureja vprašanje postavitve skrbnika za primer, ko je lastnik premoženja neznan. Glede na to, da je bil skrbnik že postavljen v nekem drugem postopku (npr. postopek o denacionalizaciji) se je potrebno vprašati po obsegu pooblastil, ki jih že postavljeni skrbnik ima, pri čemer je treba upoštevati, da organ lahko skrbnika postavi samo v "svojem" postopku, zato mu pooblastil, ki bi presegale ta postopek ne more podeliti (le CSD ima zakonsko pristojnost, da da pooblastilo, ki ni vezano na konkretni postopek).

Če je bil po ZDen postavljen skrbnik za poseben primer v skladu z zakonom, pri čemer je bilo v odločbi navedeno, da skrbnik upravlja s premoženjem od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji do odločitve sodišča – pravnomočnega sklepa o dedovanju, je postavljen skrbnik zgolj za primer, ko je postopek denacionalizacije že končan, ne pa tudi v primeru, ko postopek še ni zaključen. Tako bi v tej fazi, ko '''postopek denacionalizacije še ni zaključen, bilo potrebno postaviti skrbnika, ki bi skrbel za pravne koristi 'neznanega' denacionalizacijskega upravičenca po DZ'''. V kolikor bi tako postavljen skrbnik v skladu z zgoraj navedenim imel splošno pristojnost, bi po našem mnenju lahko opravljal naloge skrbnika tudi v drugih postopkih. Če pa že postavljeni skrbnik nima splošne pristojnosti (npr. postavljen je zgolj za upravljanje premoženja po končanem denacionalizacijskem postopku), bi bilo potrebno postaviti novega skrbnika z novo odločbo. Organ (npr. upravna enota) lahko takega skrbnika postavi z odločbo sam (bolj pravilno in skladno z načelom ekonomičnosti po 14. členu ZUP, saj se na ta način postopek poenostavi in je hitrejši), za kar mu daje podlago 268. člen DZ, o čemer mora takoj obvestiti CSD, ali pa organ (npr. upravna enota) da pobudo za postavitev skrbnika za poseben primer CSD, ta da predlog sodišču, ki postavi skrbnika. Ni pa nobene ovire, da ne bi bila v postopku izdaje gradbenega dovoljenja postavljena ista oseba za skrbnika, kot je bila postavljena v postopku denacionalizacije.

 Kljub temu, da je postopek izdaje gradbenega dovoljenja posebni upravni postopek, kar pomeni, da se subsidiarno uporablja ZUP, le-ta ne ureja vprašanja postavitve začasnega zastopnika za primer, ko je lastnik premoženja (npr. nepremičnine) neznan. Skladno z [[Zak:ZUP#51._.C4.8Dlen{{!}}51. členom ZUP]] mora upravni organ postaviti začasnega zastopnika, če to narekuje nujnost zadeve ali interes stranke in je treba izvesti postopek. '''Začasnega zastopnika se običajno postavi ob nujnih dejanjih v postopku (npr. če priča umira ali pri ogledu terena) in to samo za posamezno dejanje; kadar je strankino bivališče neznano ali pa je ni mogoče povabiti, ker npr. živi predaleč itd., ne pa tudi za primer, ko ni znano, kdo je stranka'''.

 Za primer, ko je lastnik premoženja neznan, se torej uporabi določbe DZ, ki sistemsko ureja institut skrbništva in katere namen je varovanje pravic in koristi posameznika. ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Zastopniki_strank_(po_ZUP_in_skrbniki)]]

Postavitev skrbnika za poseben primer, če ga je v svojem postopku že postavil drug organ

2024-06-22T08:17:45Z

DT2057: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Postavitev skrbnika za poseben primer, če ga je v svojem postopku že postavil drug organ''' ==

'''Datum odgovora:''' 29. 11. 2010, pregled 31. 12. 2022 

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ (npr. upravna enota) vodi upravni postopek (npr. izdaja gradbenega dovoljenja). Ena izmed strank (npr. stranka, ki je v vplivnem območju zemljišča, za katerega se izdaja gradbeno dovoljenje) je pokojna, prav tako so pokojni tudi upravičeni dediči (npr. žena, otroci, vnuki), o dedičih vnuka pokojnega pa upravnemu organu v nekaj mesecih ni uspelo pridobiti podatkov od pristojnega sodišča. Ali lahko upravni organ v upravni postopek (npr. izdaje gradbenega dovoljenja) kot stranko pritegne skrbnika, ki je bil postavljen glede istega zemljišča v drugem postopku (npr. postopku denacionalizacije)? Ali naj se skrbnik postavi s svojo odločbo na podlagi določil ZZZDR? Ali lahko upravni organ postavi začasnega zastopnika na podlagi določil ZUP?

== '''Odgovor:''' ==

Institut skrbništva ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinski zakonik] (DZ, Ur. l. RS, št. 15/17 in nasl.). DZ loči več vrst skrbništva, in sicer za otroke (257. člen - 261. člen DZ), za odrasle osebe (262. člen - 266. člen DZ) in skrbništvo za posebne primere (267. člen - 271. člen DZ). V 267. členu določa postavitev skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je to potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika in sicer, to odloči sodišče na predlog centra za socialno delo (CSD). Zakon torej določi generalno klavzulo kot razlog za postavitev začasnega zastopnika, in sicer potreba po varovanju pravic in koristi posameznika, pri čemer zakon posebej zagotavlja skrbniško varstvo neznanemu lastniku premoženja (Zupančič, K., Družinsko pravo, 1999, str. 183). [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1514 Zakon o denacionalizaciji] (ZDen, Ur. l. SRS, št. 27/91-I in novele) v 67. členu določa, da se v primeru, ko se odločba o denacionalizaciji glasi na osebo, ki je umrla ali je razglašena za mrtvo, z odločbo o denacionalizaciji da denacionalizirano premoženje v začasno upravljanje skrbniku za posebne primere v skladu z 267. členom DZ. V konkretnem primeru je bil skrbnik postavljen z odločbo o denacionalizaciji za postopek denacionalizacije s strani organa, ki vodi denacionalizacijski postopek, o čemer je bilo skladno z DZ potrebno takoj obvestiti pristojni CSD, ki ima nasproti tako postavljenemu skrbniku enake pravice kot nasproti skrbniku, ki ga je samo postavilo (268. člen DZ). V odločbi je bilo tudi navedeno, da skrbnik upravlja s premoženjem od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji do odločitve sodišča – pravnomočnega sklepa o dedovanju. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon] (GZ, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.) v 48. členu določa, kdo so stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in v prvi točki drugega odstavka pravi, da so to poleg investitorja tudi lastniki nepremičnin in imetniki stvarne pravice na takšnih nepremičninah, na katerih bo potekala gradnja in na katere sega območje za določitev strank. Ker GZ-1 specialno ne ureja vprašanja postavitve skrbnika ali zastopnika, se za to vprašanje uporabi določbe DZ, ki sistemsko ureja vprašanje postavitve skrbnika za primer, ko je lastnik premoženja neznan. Glede na to, da je bil skrbnik že postavljen v nekem drugem postopku (npr. postopek o denacionalizaciji) se je potrebno vprašati po obsegu pooblastil, ki jih že postavljeni skrbnik ima, pri čemer je treba upoštevati, da organ lahko skrbnika postavi samo v "svojem" postopku, zato mu pooblastil, ki bi presegale ta postopek ne more podeliti (le CSD ima zakonsko pristojnost, da da pooblastilo, ki ni vezano na konkretni postopek). Če je bil po ZDen postavljen skrbnik za poseben primer v skladu z zakonom, pri čemer je bilo v odločbi navedeno, da skrbnik upravlja s premoženjem od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji do odločitve sodišča – pravnomočnega sklepa o dedovanju, je postavljen skrbnik zgolj za primer, ko je postopek denacionalizacije že končan, ne pa tudi v primeru, ko postopek še ni zaključen. Tako bi v tej fazi, ko '''postopek denacionalizacije še ni zaključen, bilo potrebno postaviti skrbnika, ki bi skrbel za pravne koristi 'neznanega' denacionalizacijskega upravičenca po DZ'''. V kolikor bi tako postavljen skrbnik v skladu z zgoraj navedenim imel splošno pristojnost, bi po našem mnenju lahko opravljal naloge skrbnika tudi v drugih postopkih. Če pa že postavljeni skrbnik nima splošne pristojnosti (npr. postavljen je zgolj za upravljanje premoženja po končanem denacionalizacijskem postopku), bi bilo potrebno postaviti novega skrbnika z novo odločbo. Organ (npr. upravna enota) lahko takega skrbnika postavi z odločbo sam (bolj pravilno in skladno z načelom ekonomičnosti po 14. členu ZUP, saj se na ta način postopek poenostavi in je hitrejši), za kar mu daje podlago 268. člen DZ, o čemer mora takoj obvestiti CSD, ali pa organ (npr. upravna enota) da pobudo za postavitev skrbnika za poseben primer CSD, ta da predlog sodišču, ki postavi skrbnika. Ni pa nobene ovire, da ne bi bila v postopku izdaje gradbenega dovoljenja postavljena ista oseba za skrbnika, kot je bila postavljena v postopku denacionalizacije. Kljub temu, da je postopek izdaje gradbenega dovoljenja posebni upravni postopek, kar pomeni, da se subsidiarno uporablja ZUP, le-ta ne ureja vprašanja postavitve začasnega zastopnika za primer, ko je lastnik premoženja (npr. nepremičnine) neznan. Skladno z [[Zak:ZUP#51._.C4.8Dlen{{!}}51. členom ZUP]] mora upravni organ postaviti začasnega zastopnika, če to narekuje nujnost zadeve ali interes stranke in je treba izvesti postopek. '''Začasnega zastopnika se običajno postavi ob nujnih dejanjih v postopku (npr. če priča umira ali pri ogledu terena) in to samo za posamezno dejanje; kadar je strankino bivališče neznano ali pa je ni mogoče povabiti, ker npr. živi predaleč itd., ne pa tudi za primer, ko ni znano, kdo je stranka'''. Za primer, ko je lastnik premoženja neznan, se torej uporabi določbe DZ, ki sistemsko ureja institut skrbništva in katere namen je varovanje pravic in koristi posameznika. ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Zastopniki_strank_(po_ZUP_in_skrbniki)]]

Postavitev skrbnika za poseben primer, če ga je v svojem postopku že postavil drug organ

2024-06-22T08:17:12Z

DT2057: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Postavitev skrbnika za poseben primer, če ga je v svojem postopku že postavil drug organ''' ==

'''Datum odgovora:''' 29. 11. 2010, pregled 31. 12. 2022 

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ (npr. upravna enota) vodi upravni postopek (npr. izdaja gradbenega dovoljenja). Ena izmed strank (npr. stranka, ki je v vplivnem območju zemljišča, za katerega se izdaja gradbeno dovoljenje) je pokojna, prav tako so pokojni tudi upravičeni dediči (npr. žena, otroci, vnuki), o dedičih vnuka pokojnega pa upravnemu organu v nekaj mesecih ni uspelo pridobiti podatkov od pristojnega sodišča. Ali lahko upravni organ v upravni postopek (npr. izdaje gradbenega dovoljenja) kot stranko pritegne skrbnika, ki je bil postavljen glede istega zemljišča v drugem postopku (npr. postopku denacionalizacije)? Ali naj se skrbnik postavi s svojo odločbo na podlagi določil ZZZDR? Ali lahko upravni organ postavi začasnega zastopnika na podlagi določil ZUP?

== '''Odgovor:''' ==

Institut skrbništva ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinski zakonik] (DZ, Ur. l. RS, št. 15/17 in nasl.). DZ loči več vrst skrbništva, in sicer za otroke (257. člen - 261. člen DZ), za odrasle osebe (262. člen - 266. člen DZ) in skrbništvo za posebne primere (267. člen - 271. člen DZ). V 267. členu določa postavitev skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je to potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika in sicer, to odloči sodišče na predlog centra za socialno delo (CSD). Zakon torej določi generalno klavzulo kot razlog za postavitev začasnega zastopnika, in sicer potreba po varovanju pravic in koristi posameznika, pri čemer zakon posebej zagotavlja skrbniško varstvo neznanemu lastniku premoženja (Zupančič, K., Družinsko pravo, 1999, str. 183). 

[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1514 Zakon o denacionalizaciji] (ZDen, Ur. l. SRS, št. 27/91-I in novele) v 67. členu določa, da se v primeru, ko se odločba o denacionalizaciji glasi na osebo, ki je umrla ali je razglašena za mrtvo, z odločbo o denacionalizaciji da denacionalizirano premoženje v začasno upravljanje skrbniku za posebne primere v skladu z 267. členom DZ. V konkretnem primeru je bil skrbnik postavljen z odločbo o denacionalizaciji za postopek denacionalizacije s strani organa, ki vodi denacionalizacijski postopek, o čemer je bilo skladno z DZ potrebno takoj obvestiti pristojni CSD, ki ima nasproti tako postavljenemu skrbniku enake pravice kot nasproti skrbniku, ki ga je samo postavilo (268. člen DZ). V odločbi je bilo tudi navedeno, da skrbnik upravlja s premoženjem od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji do odločitve sodišča – pravnomočnega sklepa o dedovanju. 

[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon] (GZ, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.) v 48. členu določa, kdo so stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in v prvi točki drugega odstavka pravi, da so to poleg investitorja tudi lastniki nepremičnin in imetniki stvarne pravice na takšnih nepremičninah, na katerih bo potekala gradnja in na katere sega območje za določitev strank. Ker GZ-1 specialno ne ureja vprašanja postavitve skrbnika ali zastopnika, se za to vprašanje uporabi določbe DZ, ki sistemsko ureja vprašanje postavitve skrbnika za primer, ko je lastnik premoženja neznan. Glede na to, da je bil skrbnik že postavljen v nekem drugem postopku (npr. postopek o denacionalizaciji) se je potrebno vprašati po obsegu pooblastil, ki jih že postavljeni skrbnik ima, pri čemer je treba upoštevati, da organ lahko skrbnika postavi samo v "svojem" postopku, zato mu pooblastil, ki bi presegale ta postopek ne more podeliti (le CSD ima zakonsko pristojnost, da da pooblastilo, ki ni vezano na konkretni postopek). Če je bil po ZDen postavljen skrbnik za poseben primer v skladu z zakonom, pri čemer je bilo v odločbi navedeno, da skrbnik upravlja s premoženjem od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji do odločitve sodišča – pravnomočnega sklepa o dedovanju, je postavljen skrbnik zgolj za primer, ko je postopek denacionalizacije že končan, ne pa tudi v primeru, ko postopek še ni zaključen. Tako bi v tej fazi, ko '''postopek denacionalizacije še ni zaključen, bilo potrebno postaviti skrbnika, ki bi skrbel za pravne koristi 'neznanega' denacionalizacijskega upravičenca po DZ'''. V kolikor bi tako postavljen skrbnik v skladu z zgoraj navedenim imel splošno pristojnost, bi po našem mnenju lahko opravljal naloge skrbnika tudi v drugih postopkih. Če pa že postavljeni skrbnik nima splošne pristojnosti (npr. postavljen je zgolj za upravljanje premoženja po končanem denacionalizacijskem postopku), bi bilo potrebno postaviti novega skrbnika z novo odločbo. Organ (npr. upravna enota) lahko takega skrbnika postavi z odločbo sam (bolj pravilno in skladno z načelom ekonomičnosti po 14. členu ZUP, saj se na ta način postopek poenostavi in je hitrejši), za kar mu daje podlago 268. člen DZ, o čemer mora takoj obvestiti CSD, ali pa organ (npr. upravna enota) da pobudo za postavitev skrbnika za poseben primer CSD, ta da predlog sodišču, ki postavi skrbnika. Ni pa nobene ovire, da ne bi bila v postopku izdaje gradbenega dovoljenja postavljena ista oseba za skrbnika, kot je bila postavljena v postopku denacionalizacije. 

Kljub temu, da je postopek izdaje gradbenega dovoljenja posebni upravni postopek, kar pomeni, da se subsidiarno uporablja ZUP, le-ta ne ureja vprašanja postavitve začasnega zastopnika za primer, ko je lastnik premoženja (npr. nepremičnine) neznan. Skladno z [[Zak:ZUP#51._.C4.8Dlen{{!}}51. členom ZUP]] mora upravni organ postaviti začasnega zastopnika, če to narekuje nujnost zadeve ali interes stranke in je treba izvesti postopek. '''Začasnega zastopnika se običajno postavi ob nujnih dejanjih v postopku (npr. če priča umira ali pri ogledu terena) in to samo za posamezno dejanje; kadar je strankino bivališče neznano ali pa je ni mogoče povabiti, ker npr. živi predaleč itd., ne pa tudi za primer, ko ni znano, kdo je stranka'''. 

Za primer, ko je lastnik premoženja neznan, se torej uporabi določbe DZ, ki sistemsko ureja institut skrbništva in katere namen je varovanje pravic in koristi posameznika. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Zastopniki_strank_(po_ZUP_in_skrbniki)]]

Ravnanje organa, če prepozen odziv na poziv k dopolnitvi nepopolne vloge

2024-06-22T08:04:12Z

DT2057: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Poziv za dopolnitev manjkajočih sestavin vloge in sklep o zavrženju pri formalnem preizkusu vloge ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 29. 11. 2022

[[Izvirnik:Poziv za dopolnitev manjkajočih sestavin vloge in sklep o zavrženju pri formalnem preizkusu vloge| ]]

== '''Vprašanje:''' ==

Stranki je bil z osebno vročitvijo po ZUP poslan poziv, da v postavljenem roku predloži dokument, ki pa velja kot obvezna sestavina vloge. Stranka je zamudila rok za dopolnitev vloge, saj je vlogo dopolnila šele po poteku roka. Ali je potrebno upoštevati prepozno dopolnitev vloge, če sklep o zavrženju še ni bil izdan, ali je potrebno vlogo zavreči?

== '''Odgovor:''' ==

Pravno jasna in predvidljiva ureditev terja, da se v kateremkoli postopku najprej preuči formalnosti in, '''kolikor se predpisane formalne zahteve izpolnjene, se nadaljuje meritorni postopek''' in taka odločitev (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 171).
[[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člen ZUP]] določa, da mora biti vloga razumljiva in mora vsebovati vse, kar je potrebno, da jo organ lahko obravnava. Nadalje [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člen ZUP]] določa, da v kolikor je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora tako v petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem je mora popraviti. Organ je pri tem zavezan, da od stranke zahteva odpravo pomanjkljivosti, ne more pa vloge na podlagi pomanjkljivosti s sklepom takoj zavreči. V zahtevi za odpravo pomanjkljivosti se navede opozorilo, da bo vloga zavržena, če pomanjkljivosti ne bodo odpravljene v določenem roku. V kolikor pa bi bila vloga z sklepom zavržena, bi lahko stranka že naslednji dan podala novo vlogo.Organ ne more sam ugotavljati in predpostavljati smisla nejasnega zahtevka, ampak mora v takem primeru v skladu z [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. členom ZUP]] stranko pozvati, da se o svojem zahtevku izjavi in ga jasno opredeli, tako '''organ ne sme voditi postopka in izdati odločbe na podlagi nejasne in nepopolne vloge, kajti to predstavlja bistveno kršitev pravil postopka''', ki lahko vpliva na rešitev zahteve ([http://www.sodnapraksa.si/?doc-14727 sodba VS RS U 1665/93]). Brez formalne popolnosti vloge torej ni dovoljena vsebinska presoja vloge. '''Če organ manjkajoče sestavine vloge prejme po izteku roka, ki je bil stranki določen za dopolnitev, in sklep o zavrženju vloge še ni bil izdan, mora organ vlogo obravnavati, saj je pri izdaji sklepa vezan na dejansko stanje ob izdaji sklepa in ne ob poteku roka.'''
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge_in_jezik]]

Ravnanje organa, če prepozen odziv na poziv k dopolnitvi nepopolne vloge

2024-06-22T08:02:01Z

DT2057: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Poziv za dopolnitev manjkajočih sestavin vloge in sklep o zavrženju pri formalnem preizkusu vloge ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 29. 11. 2022

[[Izvirnik:Poziv za dopolnitev manjkajočih sestavin vloge in sklep o zavrženju pri formalnem preizkusu vloge| ]]

== '''Vprašanje:''' ==

Stranki je bil z osebno vročitvijo po ZUP poslan poziv, da v postavljenem roku predloži dokument, ki pa velja kot obvezna sestavina vloge. Stranka je zamudila rok za dopolnitev vloge, saj je vlogo dopolnila šele po poteku roka. Ali je potrebno upoštevati prepozno dopolnitev vloge, če sklep o zavrženju še ni bil izdan, ali je potrebno vlogo zavreči?

== '''Odgovor:''' ==

Pravno jasna in predvidljiva ureditev terja, da se v kateremkoli postopku najprej preuči formalnosti in, '''kolikor se predpisane formalne zahteve izpolnjene, se nadaljuje meritorni postopek''' in taka odločitev (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 171).
[[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člen ZUP]] določa, da mora biti vloga razumljiva in mora vsebovati vse, kar je potrebno, da jo organ lahko obravnava. Nadalje [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člen ZUP]] določa, da v kolikor je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora tako v petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem je mora popraviti. Organ je pri tem zavezan, da od stranke zahteva odpravo pomanjkljivosti, ne more pa vloge na podlagi pomanjkljivosti s sklepom takoj zavreči. V zahtevi za odpravo pomanjkljivosti se navede opozorilo, da bo vloga zavržena, če pomanjkljivosti ne bodo odpravljene v določenem roku. V kolikor pa bi bila vloga z sklepom zavržena, bi lahko stranka že naslednji dan podala novo vlogo. Organ ne more sam ugotavljati in predpostavljati smisla nejasnega zahtevka, ampak mora v takem primeru v skladu z [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. členom ZUP]] stranko pozvati, da se o svojem zahtevku izjavi in ga jasno opredeli, tako '''organ ne sme voditi postopka in izdati odločbe na podlagi nejasne in nepopolne vloge, kajti to predstavlja bistveno kršitev pravil postopka''', ki lahko vpliva na rešitev zahteve ([http://www.sodnapraksa.si/?doc-14727 sodba VS RS U 1665/93]). Brez formalne popolnosti vloge torej ni dovoljena vsebinska presoja vloge. '''Če organ manjkajoče sestavine vloge prejme po izteku roka, ki je bil stranki določen za dopolnitev, in sklep o zavrženju vloge še ni bil izdan, mora organ vlogo obravnavati, saj je pri izdaji sklepa vezan na dejansko stanje ob izdaji sklepa in ne ob poteku roka.'''
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge_in_jezik]]

Ravnanje organa, če prepozen odziv na poziv k dopolnitvi nepopolne vloge

2024-06-22T07:54:02Z

DT2057: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Poziv za dopolnitev manjkajočih sestavin vloge in sklep o zavrženju pri formalnem preizkusu vloge ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 29. 11. 2022

[[Izvirnik:Poziv za dopolnitev manjkajočih sestavin vloge in sklep o zavrženju pri formalnem preizkusu vloge| ]]

== '''Vprašanje:''' ==

Stranki je bil z osebno vročitvijo po ZUP poslan poziv, da v postavljenem roku predloži dokument, ki pa velja kot obvezna sestavina vloge. Stranka je zamudila rok za dopolnitev vloge, saj je vlogo dopolnila šele po poteku roka. Ali je potrebno upoštevati prepozno dopolnitev vloge, če sklep o zavrženju še ni bil izdan, ali je potrebno vlogo zavreči?

== '''Odgovor:''' ==

Pravno jasna in predvidljiva ureditev terja, da se v kateremkoli postopku najprej preuči formalnosti in, '''kolikor se predpisane formalne zahteve izpolnjene, se nadaljuje meritorni postopek''' in taka odločitev (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 171).
[[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člen ZUP]] določa, da mora biti vloga razumljiva in mora vsebovati vse, kar je potrebno, da jo organ lahko obravnava. Nadalje [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člen ZUP]] določa, da v kolikor je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora tako v petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem je mora popraviti. Organ je pri tem zavezan, da od stranke zahteva odpravo pomanjkljivosti, ne more pa vloge na podlagi pomanjkljivosti s sklepom takoj zavreči. V zahtevi za odpravo pomanjkljivosti se navede opozorilo, da bo vloga zavržena, če pomanjkljivosti ne bodo odpravljene v določenem roku.Organ ne more sam ugotavljati in predpostavljati smisla nejasnega zahtevka, ampak mora v takem primeru v skladu z [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. členom ZUP]] stranko pozvati, da se o svojem zahtevku izjavi in ga jasno opredeli, tako '''organ ne sme voditi postopka in izdati odločbe na podlagi nejasne in nepopolne vloge, kajti to predstavlja bistveno kršitev pravil postopka''', ki lahko vpliva na rešitev zahteve ([http://www.sodnapraksa.si/?doc-14727 sodba VS RS U 1665/93]). Brez formalne popolnosti vloge torej ni dovoljena vsebinska presoja vloge. '''Če organ manjkajoče sestavine vloge prejme po izteku roka, ki je bil stranki določen za dopolnitev, in sklep o zavrženju vloge še ni bil izdan, mora organ vlogo obravnavati, saj je pri izdaji sklepa vezan na dejansko stanje ob izdaji sklepa in ne ob poteku roka.'''
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge_in_jezik]]

Ravnanje organa, če prepozen odziv na poziv k dopolnitvi nepopolne vloge

2024-06-22T07:44:57Z

DT2057: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Poziv za dopolnitev manjkajočih sestavin vloge in sklep o zavrženju pri formalnem preizkusu vloge ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 29. 11. 2022

[[Izvirnik:Poziv za dopolnitev manjkajočih sestavin vloge in sklep o zavrženju pri formalnem preizkusu vloge| ]]

== '''Vprašanje:''' ==

Stranki je bil z osebno vročitvijo po ZUP poslan poziv, da v postavljenem roku predloži dokument, ki pa velja kot obvezna sestavina vloge. Stranka je zamudila rok za dopolnitev vloge, saj je vlogo dopolnila šele po poteku roka. Ali je potrebno upoštevati prepozno dopolnitev vloge, če sklep o zavrženju še ni bil izdan, ali je potrebno vlogo zavreči?

== '''Odgovor:''' ==

Pravno jasna in predvidljiva ureditev terja, da se v kateremkoli postopku najprej preuči formalnosti in, '''kolikor se predpisane formalne zahteve izpolnjene, se nadaljuje meritorni postopek''' in taka odločitev (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 171).

[[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člen ZUP]] določa, da mora biti vloga razumljiva in mora vsebovati vse, kar je potrebno, da jo organ lahko obravnava. Nadalje [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člen ZUP]] določa, da v kolikor je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora tako v petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem je mora popraviti. Organ je pri tem zavezan, da od stranke zahteva odpravo pomanjkljivosti, ne more pa vloge na podlagi pomanjkljivosti s sklepom takoj zavreči. V zahtevi za odpravo pomanjkljivosti se navede opozorilo, da bo vloga zavržena, če pomanjkljivosti ne bodo odpravljene v določenem roku.Organ ne more sam ugotavljati in predpostavljati smisla nejasnega zahtevka, ampak mora v takem primeru v skladu z [[Zak:ZUP#68. .C4.8Dlen{{!}}68. členom ZUP]] stranko pozvati, da se o svojem zahtevku izjavi in ga jasno opredeli, tako '''organ ne sme voditi postopka in izdati odločbe na podlagi nejasne in nepopolne vloge, kajti to predstavlja bistveno kršitev pravil postopka''', ki lahko vpliva na rešitev zahteve ([http://www.sodnapraksa.si/?doc-14727 sodba VS RS U 1665/93]). Brez formalne popolnosti vloge torej ni dovoljena vsebinska presoja vloge. '''Če organ manjkajoče sestavine vloge prejme po izteku roka, ki je bil stranki določen za dopolnitev, in sklep o zavrženju vloge še ni bil izdan, mora organ vlogo obravnavati, saj je pri izdaji sklepa vezan na dejansko stanje ob izdaji sklepa in ne ob poteku roka.'''

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vloge_in_jezik]]

Odvetnik brez pooblastila v postopku

2024-06-20T20:57:10Z

DT2057: /* Odgovor: */

== '''Zadeva''': Odvetnik brez pooblastila v postopku ==

'''Datum odgovora:''' 15. 10. 2009, pregled 30. 12. 2022 
 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali se je odvetnik dolžan izkazati z odvetniško izkaznico, če s seboj nima pooblastila? Ali lahko posamezna dejanja v postopku opravlja katerikoli odvetnik iz odvetniške družbe brez pooblastila, čeprav se pooblastilo glasi na določenega odvetnika?

 

== '''Odgovor:''' ==

Z [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 Zakonom o splošnem upravnem postopku] (ZUP, Ur.l. RS, št. 24/06 in novele) je določen obseg pooblastila, ki ga ima odvetnik, v kolikor ga je stranka pooblastila za zastopanje. V kolikor je pooblaščenec odvetnik ali odvetniška družba, lahko na podlagi splošnega pooblastila opravlja vsa dejanja, ne sme pa vlagati izrednih pravnih sredstev. Za to potrebuje tudi odvetnik posebno pooblastilo (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 113).'''Izkazovanja z odvetniško izkaznico ZUP ne določa, vendar''' v petem odstavku [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZU]]P razširja možnost zastopanja stranke začasno brez pooblastila torej, '''organ lahko dovoli (ni pa dolžan to storiti), da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in v njem izkaže odobritev že opravljenih dejanj. '''Do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdajati odločbe. Če po izteku roka pooblastilo ni predloženo (oziroma v pooblastilu ni izkazana odobritev že opravljenih dejanj), se opravljena dejanja ne upoštevajo. Če pooblaščenec brez pooblastila v roku, ki ga določi organ, ne predloži pooblastila za vloženo zahtevo oziroma vloženo pritožbo ali izredno pravno sredstvo, organ zavrže takšno vlogo, razen če je dolžan nadaljevati postopek po uradni dolžnosti (po Jerovšku et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 220-221). Sama pravilnost pooblastila se preizkusi po uradni dolžnosti. V kolikor pa se ugotovijo pomanjkljivosti pooblastila, pa organ pozove stranko ali pooblaščenca, naj te pomanjkljivosti odpravi ([[Zak:ZUP#56. .C4.8Dlen{{!}}56. člen ZUP]]).'''Pooblastilo odvetniški družbi''' ureja [[Zak:ZUP#54. .C4.8Dlen{{!}}54. člen ZUP]], kjer je opredeljeno, da se za zastopanje pred organom lahko pooblasti tudi odvetniška družba. V takšnem primeru se šteje, da je pooblastilo dano vsem odvetnikom pooblaščene odvetniške družbe. Če pa stranka pooblasti določenega odvetnika iz odvetniške družbe, [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člen ZUP]] zahteva izrecno navedbo nadomeščanja v pooblastilu le, ko odvetnika nadomešča odvetniški kandidat, ki je pri njemu zaposlen ali odvetniški pripravnik, ki dela v njegovi pisarni. Zato velja, da odvetnika lahko nadomešča drugi odvetnik, ki je pri njemu zaposlen, brez izrecne navedbe slednjega v pooblastilu, mora pa biti stranka o tem obveščena.

 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Zastopniki_strank_(po_ZUP_in_skrbniki)]]

Elektronsko vročanje v varne in druge elektronske predale in s tem povezano obveščanje in komunikacija s stranko

2024-06-20T20:06:36Z

DT2057: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Elektronsko vročanje v varne in druge elektronske predale in s tem povezano obveščanje in komunikacija s stranko ==

'''Datum odgovora:''' 21. 4. 2023 in 15. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Ali organ lahko komunicira s stranko preko navadnega (»ne varnega«) elektronskega predala in ali je treba od stranke pred takšnim komuniciranjem pridobiti vnaprej njeno dovoljenje? V katerih primerih mora organ stranko obvestiti, da bo vročitev opravil po elektronski poti? Ali se mora obvestilo o vročanju po elektronski poti poslati tudi organom, ko se jim pošilja določene dokumente (npr. tudi gradbena dovoljenja)?

Ali mora organ voditi evidenco vseh, ki so sporočili naslov varnega elektronskega predlaga ter tak naslov vpisati v informacijski sistem oz. šifrant?

Kako naslovnik dostopa do dokumenta, ko le ta ne potrdi prevzema dokumenta v elektronski obliki? Kako naj organ izvede fizično arhiviranje upravnega spisa, ko je večina dokumentov v upravni zadevi v elektronski obliki? Kdaj se šteje, da se je naslovnik seznanil z dokumentom, ki je bil poslan v elektronski obliki?

== '''Odgovor:''' ==

'''Vročanje je procesno dejanje prenosa dokumentov od oblastnih organov do drugih udeležencev v upravnih postopkih.''' Vročanje ima pri upravnih in drugih javnopravnih zadevah, ki potekajo na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 Zakona o splošnem upravnem postopku] (ZUP, Ur.l. RS, št. 24/06 in novele) poseben pomen, saj so na dan (dejanske ali fiktivne) vročitve dokumentov vezani pravni učinki. '''Pravilna vročitev dokumentov tako predstavlja procesno predpostavko za nastop pravnih učinkov.''' Spoštovanje določb ZUP o vročanju je pogoj za uveljavitev načela zakonitosti, varstva pravic strank in varstva javnih koristi, zaslišanja stranke ter pravice do pritožbe, toda v smislu pomena in namena vročanja. Glavni namen vročanja je to, da se '''z vročitvijo naslovniku omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]) kot izraz pravice biti slišan in učinkovitega pravnega varstva na eni strani ter razmeroma hitro izvršljivost upravnega akta, ki se vroča ter s tem potrebo po čim hitrejši zadostitvi javnega interesa (po Kovač in Remic, Nove in stare dileme o vročanju v javno(u)pravnih postopkih, 2019, str. 1).
Po [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. členu ZUP]] poznamo dva načina vročanja, '''fizično in elektronsko vročanje''', kjer sta oba načina vročitve na načelni ravni enakovredna. To velja za vse dokumente, ki se vročajo, tudi npr. gradbena dovoljenja, če posebni zakon ne določa drugače.
'''Strankam se lahko dokumente elektronsko vroči v varen elektronski predal ali navaden (uporablja se tudi pojem »ne varen« in "drug", ki označujeta isto) elektronski predal '''(po drugem odstavku [[Zak:ZUP#86. .C4.8Dlen{{!}}86. člena ZUP]]), ko so za to izpolnjeni pogoji na strani organa in stranke. '''Ob tehničnih pogojih na obeh straneh se temeljno predpostavlja, da stranka soglaša z elektronskim vročanjem oziroma ne zahteva vročanja po fizični poti.''' Zakon ne določa, da bi stranka morala podati izrecno soglasje za vročanje po elektronski poti, na primer v obliki pisne ali ustne izjave, ampak njeno soglasje predpostavlja v zakonsko določenih okoliščinah:
*če prijavi elektronski naslov za vročanje v registru stalnega prebivalstva;
*če je elektronski naslov navedla v vlogi;
*če iz elektronskega naslova pošlje vlogo;
*če je tak naslov sporočila v drugi upravni zadevi iz pristojnosti istega organ (več o tem tudi Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, 3. knjiga, str. 88).
Ob zakonski domnevi soglasja za elektronsko vročanje v omenjenih primerih zakon - v smislu temeljnega načela varstva pravic stranke - sicer določa, da se v okoliščinah '''iz prej navedene tretje in četrte točke pred začetkom vročanja stranko seznani''', da organ lahko opravlja vročanje na elektronski naslov, iz katerega je poslala vlogo oziroma ga je uporabljala v drugem postopku tega organa, dokler ne sporoči drugega naslova oziroma ne zahteva, da se vročanje opravlja po fizični poti.
Če se '''dokument vroči v drug elektronski predal''', po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#86a. .C4.8Dlen{{!}}86.a člena ZUP]], informacijski sistem pošlje na mobilni telefon in v elektronski predal sporočilo, da je dokument v informacijskem sistemu in ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh in obvestilo o posledicah vročanja. Sporočilo, posredovano po mobilnem telefonu, vsebuje tudi enolično identifikacijsko številko za prevzem dokumenta. '''Vročen dokument se šteje kot opravljen, ko naslovnik potrdi prevzem z enolično identifikacijsko številko.'''
ZUP ne določa, kdaj se dokumenti vročajo po elektronski ali fizični poti, ampak presojo o tem, seveda ob upoštevanju zakonskih pogojev (gl. zg.), prepušča '''organu oziroma uradni osebi. Ta more odrediti tak način vročitve, ki je v konkretni in posamični zadevi najbolj primeren.''' Po določbi četrtega odstavka [[Zak:ZUP#84. .C4.8Dlen{{!}}84. člena ZUP]] uradna oseba odredi, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, v katerih je določen rok, vročijo v skladu z ZUP tako, da se zagotovi hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika, ob tem pa upošteva vsebino dokumenta in morebitne druge razloge, ki vplivajo na način vročitve (četrti odstavek 86. člena ZUP).
V okviru vsebine dokumenta organ upošteva tudi '''varstvo osebnih podatkov in zaščito zasebnosti naslovnika.''' To velja še zlasti pri vročanju v navadni elektronski predal (npr. preko naslova: uporabnik@gmail.com). Vročanja v elektronski predal se ne more opraviti, če se na podlagi okoliščin dvomi, da gre za elektronski predal konkretnega naslovnika. V takem primeru se mora pred vročitvijo prepričati (lahko tudi po telefonu, če se razpolaga s številko), da gre za elektronski predal (fizične ali pravne) osebe, ki je naslovnik pisanja, sicer mora izbrati drug način vročitve, praviloma vročitev po fizični poti na naslov prebivališča oziroma sedeža.
Glede '''komuniciranja med organi '''velja, da organi državne uprave, samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil med seboj praviloma poslujejo z dokumenti v elektronski obliki '''prek svojega uradnega elektronskega naslova''' (glej 4. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED6937 Uredbe o upravnem poslovanju] (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.)). Zato za medsebojno pošiljanje dokumentov po elektronski poti ni potrebno predhodno obveščanje. Toda to velja za običajno poslovanje v neupravnih zadevah. Kadar pa '''organi nastopajo kot stranke''' v upravnem postopku, pa je njihov položaj enak kot položaj (fizičnih in pravnih) oseb, kar pomeni, da se jim dokumenti vročajo po elektronski poti, če so podali soglasje oziroma če se domneva, da soglašajo s takšnim načinom vročanja (gl. zg.).
Organi morajo pri vzpostavljanju novih zbirk osebnih podatkov za opravljanje svojih nalog vedno izkazati ustrezno pravno podlago, skladno s prakso Informacijskega pooblaščenca (mnenja št. [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/pridobivanje-osebnih-podatkov-upokojencev-od-ob%C4%8Dine-1684486376 07121-1/2023/648], [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/hramba-posebnih-vrst-osebnih-podatkov-v-upravnem-spisu-po-pravnomo%C4%8Dnosti-odlo%C4%8Ditve-upravnega-organa-1681989529 07120-1/2023/232], [https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/izmenjava-podatkov-o-napotenih-delavcih-med-zzzs-in-furs-1676276010 07120-1/2023/34]). Najpogosteje pridejo v poštev točka (c) – zakon ali točka (e) – izvajanje javne oblasti, prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (SUVP, Uredba (EU) 2016/679). Obdelava osebnih podatkov je zakonita le, če zakon določa obdelavo, vrste osebnih podatkov, kategorije posameznikov, namen obdelave, rok hrambe ter, če je mogoče, uporabnike osebnih podatkov, dejanja in postopke obdelave ter druge ukrepe za zakonito, pošteno in pregledno obdelavo (drugi odstavek 6. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7959 Zakona o varstvu osebnih podatkov] (ZVOP-2, Ur. l. RS, št. 163/22)).
Tako predpisi ustrezne ravni '''ne določajo pravne podlage za vzpostavitev''' (ločene) evidence varnih elektronskih naslovov, ki bi ustrezala pogojem, določenim v 6. členu ZVOP-2. Organi na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 52/02 in nasl.) za izvrševanje upravnih nalog vodijo elektronske evidence dokumentarnega gradiva, v katere evidentirajo osebno ime oziroma firmo subjekta dokumentarnega gradiva, naslov njegovega prebivališča oziroma sedež in morebitni elektronski naslov (šesti odstavek 74.a člena ZDU-1). Toda omenjene zakonske podlage za vodenje evidence dokumentarnega gradiva ne gre enačiti s pravnim temeljem za vodenje posebne, tj. uradne evidence elektronskih naslovov.
'''Dostop stranke do skupnega dokumenta ob elektronskem vročanju brez potrditve prevzema''':
*elektronsko vročanje s seznanitvijo brez potrditve prevzema se izvede tako, da se v '''elektronski predal pošlje sporočilo o vročanju in dokument''', ki se vroča. Informacijski sistem za vročanje obvesti organ o času, ko sta bila sporočilo in dokument poslana v elektronski predal naslovnika (glej, 89.č člen UUP). '''Šteje se, da se je naslovnik seznanil z dokumentom 15. dan od odpreme, ko nastane fikcija vročitve.''' Naslovniku se sporoči dan odpreme in dan vročitve. Naslovnik lahko uveljavlja svoje procesne pravice takoj, ko se dejansko seznani z dokumentom, tudi če rok za seznanitev še ni potekel (glej zlasti šesti odstavek 86.a člena ZUP).
'''Način arhiviranja upravnih spisov, kadar ti večinoma vsebujejo dokumente v elektronski obliki:'''
*dokumentarno gradivo se lahko hrani v elektronski ali fizični obliki (prvi odstavek 75. člena UUP). Izvorno elektronsko arhivsko gradivo se pristojnemu arhivu izroča v predpisani digitalni obliki na standardiziranih nosilcih in v standardiziranih oblikah zapisa (tretji odstavek 76. člen UUP). Kadar upravni spis vsebuje tako fizične kot elektronske dokumente, '''se fizični dokumenti arhivirajo v fizični obliki, elektronski pa v elektronski obliki. Dokumenti se hranijo in arhivirajo v obliki, v kateri so nastali.''' Pri elektronskem vročanju eni stranki in fizičnem vročanju drugi stranki se elektronska vročilnica arhivira v elektronski obliki, fizična vročilnica pa v fizični obliki. Predstojnik organa lahko določi, da se dokumentarno gradivo v fizični obliki pretvori v elektronsko obliko skladno s predpisi, ki urejajo hrambo dokumentarnega in arhivskega gradiva. Po ustrezni pretvorbi se fizično gradivo izloči iz upravnega spisa. Postopek pretvorbe dokumentov je določen v 10. členu [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4284 Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih] (ZVDAGA, Ur. l. RS, št. 30/06 in novele). Podatek o izločitvi posameznega dokumenta se evidentira v evidenci dokumentarnega gradiva (81. člen UUP).

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />
[[Category:Vročanje]]
[[Category:Ravnanje_z_dokumentarnim_gradivom]]