Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Upravna Svetovalnica:Nujnost opredelitve točnega termina v sklepu o izvršbi

2023-01-31T13:01:47Z

As8392: As8392 je premaknil(-a) stran Upravna Svetovalnica:Nujnost opredelitve točnega termina v sklepu o izvršbi na Nujnost opredelitve točnega termina v sklepu o izvršbi

#PREUSMERITEV [[Nujnost opredelitve točnega termina v sklepu o izvršbi]]

Nujnost opredelitve točnega termina v sklepu o izvršbi

2023-01-31T13:01:47Z

As8392: As8392 je premaknil(-a) stran Upravna Svetovalnica:Nujnost opredelitve točnega termina v sklepu o izvršbi na Nujnost opredelitve točnega termina v sklepu o izvršbi

== '''Zadeva: Nujnost opredelitve točnega termina v sklepu o izvršbi''' ==

'''Datum odgovora:''' 26. 2. 2014, pregled 25. 12. 2022 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je nujno zavezancu pred samo izvršbo po drugi osebi najaviti točen datum in uro izvršbe, ter ime izvajalca del? 

== '''Odgovor:''' ==

 

Kadar gre za izvršbo nedenarnih sredstev ZUP določa več načinov izvršbe, med drugim tudi izvršbo po drugi osebi. V primeru, kadar je zavezanec dolžan storiti kaj takega, kar lahko stori tudi nekdo drug, pa te obveznosti sploh ne izpolni ali je ne izpolni popolnoma, se tako dejanje opravi po drugi osebi na zavezančeve stroške (gl. [[Zak:ZUP#297._.C4.8Dlen.29|297. člen ZUP]]). 

Izvršba se začne z izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe (gl. [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen|290. člen ZUP]]). Sklep izda po uradni dolžnosti, ali ne predlog stranke - upravičenca (gl. [[Zak:ZUP#286._.C4.8Dlen|286. člen ZUP]]) organ, ki je pristojen za upravno izvršbo. S sklepom se  določi način izvršbe in izvršilna sredstva, ki bodo uporabljena (način in sredstva izvršbe določajo členi 296. do 301. ZUP). 

Zaradi izvršljivosti je posebej pomemben izrek o izvršbi, ta mora med drugim vključevati tudi ločeno točko izreka, vključno s časom izvršbe; ta točka se napiše ločeno, ker je lahko pritožba vložena le zaradi neprimernega sredstva. '''Ni pa nujno, da način izvršbe že vključuje datum za izvršilno dejanje po drugi osebi. '''Če ga ne, ga mora organ, ki je izdal odločbo, določiti za izvršitelja posebej (sodba VS RS VIIps 7/95-9) ( Jerovšek,Kovač,Upravni postopek in upravni spor,2010,235). Če bi z določitvijo točnega časa izvršbe le to onemogočili, je taka poteza nesmiselna, krši se načelo smotrnosti oz. učinkovitosti izvršbe (Jerovšek, ZUP s komentarjem, 2004, k členom 282, 290 in povezani).

Skratka, organu, ki je vodil postopek izrecno točnega datuma in ure (ter naziva izvajalca del) izvršbe, v sklepu ni nujno potrebno navajati, prav tako ni pravne podlage za to, da bi bilo treba zavezanca o tem obvestiti s posebnim aktom ali dopisom (čeprav obrazec zanj obstaja v knjigi Vzorci uradni pisanj). Potrebno pa je o točnem času izvršitve dejanja, obvestiti izvršitelja posebej.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

 

 

 

 

 

 

 

 

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Izvršljivost in izvršba po ZUP in ZDavP-2]]

Upravna Svetovalnica:Določanje deleža zneska v izvršbi za posameznega zavezanca

2023-01-31T13:00:57Z

As8392: As8392 je premaknil(-a) stran Upravna Svetovalnica:Določanje deleža zneska v izvršbi za posameznega zavezanca na Določanje deleža zneska v izvršbi za posameznega zavezanca

#PREUSMERITEV [[Določanje deleža zneska v izvršbi za posameznega zavezanca]]

Določanje deleža zneska v izvršbi za posameznega zavezanca

2023-01-31T13:00:57Z

As8392: As8392 je premaknil(-a) stran Upravna Svetovalnica:Določanje deleža zneska v izvršbi za posameznega zavezanca na Določanje deleža zneska v izvršbi za posameznega zavezanca

== '''Zadeva: Določanje deleža zneska v izvršbi za posameznega zavezanca''' ==

'''Datum odgovora:''' pregled 11. 12. 2022 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako se določi obveznosti, ko je upravni organ te že opredelil na podlagi pravnomočne odločbe drugega organa (npr. upravna enota izda odločbo na podlagi odločbe gradbene inšpekcije), češ da so zavezanci za obveznost vsi lastniki dveh (ali več) parcel, ker so kot solastniki vsi kršili predpise (npr. postavitev črnogradnje)? Pri tem je bilo bilo kljub pritožbam in pridobljenim (geodetskim) izvedenskim mnenjem v postopku pravnomočno potrjeno, da so zavezanci za obveznost (npr. plačilo nadomestila za uzurpacijo prostora) vsi lastniki obeh zemljišč v skladu s pravnomočno odločbo gradbenega inšpektorja, izračunano v skupnem znesku glede na površino objekta kot celote, čeprav sta npr. dva zavezanca ugovarjala in dejansko poravnala samo obveznost, ki a) izhaja le iz površine dela objekta in to b) le njune parcele (kar pomeni cca petino celotne obveznosti). Kako sedaj izvesti izvršbo za preostale dele obveznosti oz. kako se v predlogu za izvršbo določi znesek oz. delež dolga za posameznega zavezanca, če je v izreku odločbe o obveznosti določenih več zavezancev brez navedbe sorazmerja obveznosti?

== '''Odgovor:''' ==

Kadar je v odločbi kot matičnem aktu oz. izvršilnem naslovu določeno, da so zavezanci določeni subjekti, skupaj ali po deležih obveznosti, teh '''obveznosti oz. legitimacije po odločbi nikakor ni mogoče spreminjati v izvršilnem postopku. '''Izvršilni postopek je namenjen izključno realizaciji določenega upravnopravnega razmerja po izvršljivi odločbi, čeprav se bi ugotovilo, da je prva morda nepravilna - tedaj se mora najprej, in to le v postopku z zakonsko določenimi pravnimi sredstvi, '''spremeniti temeljno odločbo.''' Izvršljivo odločbo je torej v javnem interesu ali na predlog upravičencev treba izvršiti, kot se glasi. 
Glede na opis zadeve pa upravni organ ob izdaji odločbe ni ravnal pravilno, če je opredelil obveznost npr. dveh solastnikov ene od dveh parcel, kjer je prišlo do nastanka obveznosti, zgolj s skupno zavezo vseh solastnikov vseh (obeh) parcel. Kolikor je '''lastnina kot temelj pasivne stvarne legitimacije jasna in opredeljena na določen del (eno parcelo), tedaj se mora odmeriti na ta način, ne nerazdelno''' (torej npr. določiti nadomestilo za uzurpacijo za parcelo A lastnikom te parcele, posebej pa, čeprav v istem aktu, pa nadomestilo, ki ga morajo plačati lastniki parcele B, upoštevaje velikost A in B; ali se pri tem odmeri obveznost na le funkcionalni del objekta ali celotno parcelo, pa je stvar področnega zakona, ne procesna dilema).
Glede vprašanja legitimacije - razen če bi področni zakon tako določal, kar v dani situaciji ne - '''upravni organ tudi ni vezan na odločbo drugega organa, čeprav je ta pravnomočna'''. Vsak organ namreč deluje v okviru svojih pristojnosti za določen namen (svojih) postopkov, zato je lahko legitimacija v enem postopku za isto dejansko stanje (črnogradnja v okviru inšpekcijskega nadzora) drugačna kot v drugem tipu postopka (legalizacije črnogradnje in odmere nadomestila za uzurpacijo prostora).
V danem primeru je tako glede na opis stanja treba oz. možno hkrati izvesti dvoje: a) izpodbijati (glede na dokončnost v upravnem sporu ali tudi npr. z razveljavitvijo odločbe po nadzorstveni pravici, gl. drugi odstavek [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen 274. člena ZUP]) spodbijati temeljno odločbo o določitvi obveznosti po višini glede na posamične zavezance in b) izvesti izvršbo na neporavnan del obveznosti po veljavni odločbi. Kolikor bodo stranke v prvem delu (a) uspele, se bo naknadno izvedlo vračilo izterjane obveznosti (po b)), če je ta prekoračila novo odmerjeno, kot določa prvi odstavek [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#293._.C4.8Dlen 293. člena ZUP].

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]]

Določitev obveznosti, stroškov in izvršbe pri solastnikih, spornem lastništvu ali ob nejasnih mejah parcel

2023-01-30T08:25:33Z

As8392: /* Odgovor: */

Določitev obveznosti, stroškov in izvršbe pri solastnikih, spornem lastništvu ali ob nejasnih mejah parcel

2023-01-30T08:25:11Z

As8392: /* Odgovor: */

Določitev obveznosti, stroškov in izvršbe pri solastnikih, spornem lastništvu ali ob nejasnih mejah parcel

2023-01-30T08:24:53Z

As8392: /* Odgovor: */

Določitev obveznosti, stroškov in izvršbe pri solastnikih, spornem lastništvu ali ob nejasnih mejah parcel

2023-01-30T08:23:16Z

As8392:

Določitev obveznosti, stroškov in izvršbe pri solastnikih, spornem lastništvu ali ob nejasnih mejah parcel

2023-01-30T08:20:37Z

As8392: /* Odgovor: */

Določitev obveznosti, stroškov in izvršbe pri solastnikih, spornem lastništvu ali ob nejasnih mejah parcel

2023-01-30T08:19:42Z

As8392: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Določitev obveznosti, stroškov in izvršbe pri solastnikih, spornem lastništvu ali nejasnih mejah parcel ==

'''Datum odgovora:''' 14. 6. 2011, 30. 1. 2012, 22. 10. 2012 in 17. 4. 2014, pregled 11. 12. 2022 '''Status uporabnika: '''stranka v upravnem postopku; uradna oseba, ki vodi postopek (več vprašanj) 

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je pri nadzoru po področni zakonodaji ugotovil kršitve, ki jih morajo zavezane stranke odpraviti (npr. odstraniti nelegalno odložene komunalne odpadke, plačati uzurpacijo prostora za nelegalno gradnjo, izpolniti inšpekcijski ukrep ureditve nepremičnin zaradi prometne varnosti itd.). Pri tem se pojavlja več primerov:

Lastništvo in s tem status zavezancev je opredeljeno le v deležu (idealni solastnini, npr. vsak izmed štirih solastnikov do 25 %), ne pa tudi razdelno v naravi. Ali se v takšnem primeru, kjer je več zavezancev, odloča z eno odločbo? Kako se deli stroške postopka, kako vodi izvršba?

Kako se postopa, če je lastnina pravno nesporna, oseba A je lastnik ene parcele, oseba B pa druge, toda zaradi nejasne meje v naravi ni jasno, ali je neskladnost na parceli Aja ali Bja, s tem pa, kdo je zavezanec za ureditev stanja (npr. parcelne meje niso razvidne z mejniki, vendar pa organ pridobi izris parcele GURS, po katerem je meja razvidna). Kdo je v tem primeru dolžan predlagati ugotovitev dejstev v zvezi z lastništvom nad delom parcele, kjer nastopa neskladnost? Ali se lahko meja v naravi ugotovi z izvedencem geodetom?

Področni predpis določa ukrepanje le, če je lastnik zemljišča, kjer se ugotovi neskladnost, država ali občina. Ali lahko upravni organ odreja ukrepe tudi na področjih, ki niso v celoti javna (npr. gre za solastnino občine in treh zasebnikov)?

Kako postopati, če je lastništvo sporno? 

== '''Odgovor:''' ==

Lastninska pravica kot merilo določitve zavezane stranke je praviloma že element stvarne legitimacije kot procesne predpostavke za uvedbo in tek postopka (prim.[[Zak:ZUP#42._.C4.8Dlen{{!}}42. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]). Ko govorimo o postopanju upravnih organov v postopkih po uradni dolžnosti (zaradi varstva javnega interesa), kjer so ugotovljene kršitve, ki jih morajo zavezane stranke odpraviti, se nam z vidika so/lastništva, nejasnih parcelnih mej v naravi oz. spora o lastništvu pojavijo različne situacije, kot že izhaja iz opredeljenega vprašanja. V primerih, ko je nejasen potek meje med dvema zemljiščema, zaradi česar ni mogoče nesporno določiti zavezanca pri izdaji odločbe o ugotovljeni kršitvi, pa gre za sporno dejansko vprašanje, ki ga potrebno rešiti v upravnem postopku z ustreznimi dokaznimi sredstvi. Zato je '''ključno ločiti, ali gre pri vprašanju lastnine za:'''

#'''del pravnega stana legitimacije '''(kdo je stranka in v kolikšnem deležu) ali
#'''dejstva''' (npr. o legi odpadkov), od katerih je odvisna odločitev, tudi glede opredelitve stranke.
V nadaljevanju so opredeljeni dogovori po zgoraj navedenih skupinah vprašanj.

a) Zavezanci so solastniki zemljišča, na katerem so bile ugotovljene kršitve (npr. odlaganje komunalnih odpadkov).

V danem primeru govorimo o premoženjsko pravnem režimu '''solastnine'''. Gre za primere, ko ima več oseb lastninsko pravico na stvari in je izražena '''v idealnem deležu'''. To pomeni, da stvar fizično ni razdeljena. Glede na navedeno so vsi solastniki v pravni skupnosti. Kadar v upravni zadevi dvoje ali več strank postavlja istovetne zahtevke ali pa jim organ nalaga istovetne obveznosti, govorimo o sosporništvu, ki je lahko materialno ali formalno (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 181). Bistvo pri sospornikih je, da imajo z vidika ZUP praviloma iste postopkovne pravice in obveznosti. V takem primeru [[Zak:ZUP#217._.C4.8Dlen{{!}}217. člen ZUP]] organu omogoča, da v primeru večjega števila določenih oseb (npr. zavezancev), izda za vse skupaj eno odločbo, pri čemer je potrebno poudariti, da morajo biti vse osebe imenovane v izreku odločbe, v obrazložitvi pa morajo biti za vsako posamezno osebo navedeni razlogi, ki se nanašajo nanjo. Tudi '''z odločbo naložena obveznost je lahko le nedeljena, prav tako je tudi morebitni sklep o izvršbi'''

'''Stroški v takšnem upravnem postopku se odmerijo za vsakega solastnika posebej, sorazmerno '''glede njegovemu solastninskemu deležu v pravni skupnosti (tretji odstavek [[Zak:ZUP#114._.C4.8Dlen{{!}}114. člena ZUP]]). V kolikor upravni organ izvede tudi prekrškovni postopek, je potrebno poudariti, da je '''prekrškovna odgovornost subjektivna''' in vezana na storitev prekrška in osebno krivdo, zato je pri izdaji odločbe o ugotovljenem prekršku in odgovornosti posameznega solastnika, potrebno izdati ločene odločbe, v katerih se individualno za vsakega solastnika posebej ugotavlja njegova morebitna odgovornost. 

Posebej za izvršbo kaže omeniti, da se v praksi največkrat na podlagi ene odločbe o skupni obveznosti npr. treh solastnikov določi s sklepom o izvršbi grožnja z denarno kaznijo ([[Zak:ZUP#298._.C4.8Dlen{{!}}298. člen ZUP]]). V takem primeru se vodi le en izvršilni postopek, saj so vsi solastniki odgovorni za izpolnitev ene in iste obveznosti. Torej se izda '''en sklep o izvršbi, ki se glasi enako kot izvršilni naslov na vse solastnike''' (npr. A, B in C morajo v dodatnem roku do X (datum) izpolniti obveznost Y, sicer morajo plačati kazen v višini 800 EUR). Če v dodatnem roku obveznost še vedno ne bo izpolnjena, organ pošlje ta sklep o izvršbi v denarno izterjavo, tako da davčnemu organu predlaga '''izvršitev kazni v izvršbi po deležih solastništva '''(npr. solastniku A se izterja 50 % celotne denarne kazni (50 % od 800 EUR), lastniku B 30 % in še C 20 %). '''Hkrati organ izda nov sklep o izvršbi, npr. po drugih osebah, a še vedno en sklep na vse solastnike.'''

Solastnikom ni mogoče postaviti skupnega predstavnika ali zastopnika ([[Zak:ZUP#52._.C4.8Dlen{{!}}52. člen ZUP]]), ker se pri izvršbi akt nanaša na materialnopravno in ne procesno pravico ali obveznost, (materialnopravni) zavezanci so vsi solastniki, ne le eden za vse, zato se akt (o izvršbi) mora glasiti na vse. b) Nejasen potek meje med dvema zemljiščema, zaradi česar ni mogoče nesporno določiti zavezanca pri izdaji odločbe o ugotovljeni kršitvi.

Upravni organ je dolžan na podlagi [[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen{{!}}8. člena ZUP]] ugotoviti pravo dejansko stanje. Za določitev meje, ki razmejuje parcelo Aja in parcelo Bja, je potrebno angažirati '''izvedenca geodetske '''stroke, ki bo upoštevajoč pravila stroke izdelal izvedeniški elaborat, sestavni del katerega bo tudi načrt parcel z vrisano mejo. Bistvena naloga izvedenca bo označiti dejanski potek meje med parcelama, ki je vrisana v zemljiškem katastru oziroma je razvidna iz izrisa parcele GURS. Naloga izvedenca v tem postopku ne bo mejničenje, temveč zgolj demonstracija, kje poteka meja zemljišča v naravi, glede na podatke zemljiškega katastra. V kolikor upravni organ pri svojem odločanju, ki je v javnem interesu oceni, da je potek meje sporen, mora izvedenca postaviti po uradni dolžnosti ([[Zak:ZUP#190._.C4.8Dlen{{!}}190. člen ZUP]]). Kadar je postopek uveden po uradni dolžnosti (npr. javni interes), v katerem pasivna stranka ni zainteresirana za dokazovanje z izvedencem, stroške izvedenca predhodno krije organ (drugi odstavek [[Zak:ZUP#115._.C4.8Dlen{{!}}115. člena ZUP]]). Sam postopek postavitve izvedenca ureja [[Zak:ZUP#190._.C4.8Dlen{{!}}ZUP v 190.]] in drugih členih.

c) Upravni organ lahko odreja ukrepe tudi na zemljiščih, ki niso v celoti javna in gre za solastnino javnega in zasebnega prava. Takšno pristojnost od organa terja varstvo javnega interesa. Način izdaje odločbe in položaj lastnikov je enak kot pod točko a.
d) V kolikor je lastništvo sporno (npr. po podatkih zemljiške knjige je lastnik zemljišča oseba rojena leta 1903 in je organ ugotovil, da je oseba že pokojna) in je po področni zakonodaji lastnikom potrebno odrediti nek ukrep (gre npr. za javni interes), pa upravni organ postopka ne more uvesti, ker procesna predpostavka ni izpolnjena (prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]], gre torej za vprašanje stvarne legitimacije). Ker pa govorimo o odrejanju ukrepov v javnem interesu, oziroma sprožitev postopka po uradni dolžnosti, je smiselno, da se postopek vendarle uvede, nato pa '''zaradi rešitve predhodnega vprašanja lastništva skladno s '''[[Zak:ZUP#147._.C4.8Dlen{{!}}147. členom ZUP]] '''po potrebi prekine'''. Postopek, ki je bil zaradi rešitve predhodnega vprašanja prekinjen, se nadaljuje, ko postane odločba o predhodno rešenem vprašanju dokončna ali pravnomočna ([[Zak:ZUP#152._.C4.8Dlen{{!}}152. člen ZUP]]).

Kadar organ odloča o '''nujnih ukrepih v javnem interesu''', ki jih ni mogoče odlagati in so podani, če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje večje vrednosti (drugi odstavek [[Zak:ZUP#144._.C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]), pa '''menimo, da je potrebno ukrepanje organa in naj ta kar izda odločbo, ki naj se glasi na najbolj verjetnega lastnika '''oz. zavezanca oz. se najprej določi skrbnik za poseben primer kot zastopnik bodočega oz. naknadno ugotovljenega (novega) lastnika. V kolikor bo morda vprašanje lastništva v sodnem postopku rešeno drugače (drugi lastnik), bo upravni organ, ki je izdal odločbo, tudi uvedel obnovo postopka po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. členu ZUP]] in izdal odločbo na novega lastnika.

e) Kadar je v odločbi kot matičnem aktu oz. izvršilnem naslovu določeno, da so zavezanci določeni subjekti, skupaj ali po deležih obveznosti, teh '''obveznosti oz. legitimacije po odločbi nikakor ni mogoče spreminjati v izvršilnem postopku. '''Izvršilni postopek je namenjen izključno realizaciji določenega upravnopravnega razmerja po izvršljivi odločbi, čeprav se bi ugotovilo, da je prva morda nepravilna - tedaj se mora najprej, in to le v postopku z zakonsko določenimi pravnimi sredstvi, '''spremeniti temeljno odločbo.''' Izvršljivo odločbo je torej v javnem interesu ali na predlog upravičencev treba izvršiti, kot se glasi. 

Glede na opis zadeve pa upravni organ ob izdaji odločbe ni ravnal pravilno, če je opredelil obveznost npr. dveh solastnikov ene od dveh parcel, kjer je prišlo do nastanka obveznosti, zgolj s skupno zavezo vseh solastnikov vseh (obeh) parcel. Kolikor je '''lastnina kot temelj pasivne stvarne legitimacije jasna in opredeljena na določen del (eno parcelo), tedaj se mora odmeriti na ta način, ne nerazdelno''' (torej npr. določiti nadomestilo za uzurpacijo za parcelo A lastnikom te parcele, posebej pa, čeprav v istem aktu, pa nadomestilo, ki ga morajo plačati lastniki parcele B, upoštevaje velikost A in B; ali se pri tem odmeri obveznost na le funkcionalni del objekta ali celotno parcelo, pa je stvar področnega zakona, ne procesna dilema).

Glede vprašanja legitimacije - razen če bi področni zakon tako določal, kar v dani situaciji ne - '''upravni organ tudi ni vezan na odločbo drugega organa, čeprav je ta pravnomočna'''. Vsak organ namreč deluje v okviru svojih pristojnosti za določen namen (svojih) postopkov, zato je lahko legitimacija v enem postopku za isto dejansko stanje (črnogradnja v okviru inšpekcijskega nadzora) drugačna kot v drugem tipu postopka (legalizacije črnogradnje in odmere nadomestila za uzurpacijo prostora).

V danem primeru je tako glede na opis stanja treba oz. možno hkrati izvesti dvoje: a) izpodbijati (glede na dokončnost v upravnem sporu ali tudi npr. z razveljavitvijo odločbe po nadzorstveni pravici, gl. drugi odstavek [[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen{{!}}274. člena ZUP]]) spodbijati temeljno odločbo o določitvi obveznosti po višini glede na posamične zavezance in b) izvesti izvršbo na neporavnan del obveznosti po veljavni odločbi. Kolikor bodo stranke v prvem delu (a) uspele, se bo naknadno izvedlo vračilo izterjane obveznosti (po b)), če je ta prekoračila novo odmerjeno, kot določa prvi odstavek [[Zak:ZUP#293._.C4.8Dlen{{!}}293. člena ZUP]].

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Procesne_predpostavke_za_uvedbo_postopka]] [[Category: Lastnost stranke]]

Določanje deleža zneska v izvršbi za posameznega zavezanca

2023-01-30T08:17:34Z

As8392: /* Vprašanje: */

Določanje deleža zneska v izvršbi za posameznega zavezanca

2023-01-30T08:17:11Z

As8392:

== '''Zadeva: Določanje deleža zneska v izvršbi za posameznega zavezanca''' ==

'''Datum odgovora:''' pregled 11. 12. 2022 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako pa se določi obveznosti, ko je upravni organ te že opredelil na podlagi pravnomočne odločbe drugega organa (npr. upravna enota izda odločbo na podlagi odločbe gradbene inšpekcije), češ da so zavezanci za obveznost vsi lastniki dveh (ali več) parcel, ker so kot solastniki vsi kršili predpise (npr. postavitev črnogradnje)? Pri tem je bilo bilo kljub pritožbam in pridobljenim (geodetskim) izvedenskim mnenjem v postopku pravnomočno potrjeno, da so zavezanci za obveznost (npr. plačilo nadomestila za uzurpacijo prostora) vsi lastniki obeh zemljišč v skladu s pravnomočno odločbo gradbenega inšpektorja, izračunano v skupnem znesku glede na površino objekta kot celote, čeprav sta npr. dva zavezanca ugovarjala in dejansko poravnala samo obveznost, ki a) izhaja le iz površine dela objekta in to b) le njune parcele (kar pomeni cca petino celotne obveznosti). Kako sedaj izvesti izvršbo za preostale dele obveznosti oz. kako se v predlogu za izvršbo določi znesek oz. delež dolga za posameznega zavezanca, če je v izreku odločbe o obveznosti določenih več zavezancev brez navedbe sorazmerja obveznosti?

== '''Odgovor:''' ==

Kadar je v odločbi kot matičnem aktu oz. izvršilnem naslovu določeno, da so zavezanci določeni subjekti, skupaj ali po deležih obveznosti, teh '''obveznosti oz. legitimacije po odločbi nikakor ni mogoče spreminjati v izvršilnem postopku. '''Izvršilni postopek je namenjen izključno realizaciji določenega upravnopravnega razmerja po izvršljivi odločbi, čeprav se bi ugotovilo, da je prva morda nepravilna - tedaj se mora najprej, in to le v postopku z zakonsko določenimi pravnimi sredstvi, '''spremeniti temeljno odločbo.''' Izvršljivo odločbo je torej v javnem interesu ali na predlog upravičencev treba izvršiti, kot se glasi. 
Glede na opis zadeve pa upravni organ ob izdaji odločbe ni ravnal pravilno, če je opredelil obveznost npr. dveh solastnikov ene od dveh parcel, kjer je prišlo do nastanka obveznosti, zgolj s skupno zavezo vseh solastnikov vseh (obeh) parcel. Kolikor je '''lastnina kot temelj pasivne stvarne legitimacije jasna in opredeljena na določen del (eno parcelo), tedaj se mora odmeriti na ta način, ne nerazdelno''' (torej npr. določiti nadomestilo za uzurpacijo za parcelo A lastnikom te parcele, posebej pa, čeprav v istem aktu, pa nadomestilo, ki ga morajo plačati lastniki parcele B, upoštevaje velikost A in B; ali se pri tem odmeri obveznost na le funkcionalni del objekta ali celotno parcelo, pa je stvar področnega zakona, ne procesna dilema).
Glede vprašanja legitimacije - razen če bi področni zakon tako določal, kar v dani situaciji ne - '''upravni organ tudi ni vezan na odločbo drugega organa, čeprav je ta pravnomočna'''. Vsak organ namreč deluje v okviru svojih pristojnosti za določen namen (svojih) postopkov, zato je lahko legitimacija v enem postopku za isto dejansko stanje (črnogradnja v okviru inšpekcijskega nadzora) drugačna kot v drugem tipu postopka (legalizacije črnogradnje in odmere nadomestila za uzurpacijo prostora).
V danem primeru je tako glede na opis stanja treba oz. možno hkrati izvesti dvoje: a) izpodbijati (glede na dokončnost v upravnem sporu ali tudi npr. z razveljavitvijo odločbe po nadzorstveni pravici, gl. drugi odstavek [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen 274. člena ZUP]) spodbijati temeljno odločbo o določitvi obveznosti po višini glede na posamične zavezance in b) izvesti izvršbo na neporavnan del obveznosti po veljavni odločbi. Kolikor bodo stranke v prvem delu (a) uspele, se bo naknadno izvedlo vračilo izterjane obveznosti (po b)), če je ta prekoračila novo odmerjeno, kot določa prvi odstavek [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#293._.C4.8Dlen 293. člena ZUP].

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]]

Določanje deleža zneska v izvršbi za posameznega zavezanca

2023-01-30T08:12:21Z

As8392: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */

== '''Zadeva: Določanje deleža zneska v izvršbi za posameznega zavezanca''' ==

'''Datum odgovora:''' pregled 11. 12. 2022 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako pa se določi obveznosti, ko je upravni organ te že opredelil na podlagi pravnomočne odločbe drugega organa (npr. upravna enota izda odločbo na podlagi odločbe gradbene inšpekcije), češ da so zavezanci za obveznost vsi lastniki dveh (ali več) parcel, ker so kot solastniki vsi kršili predpise (npr. postavitev črnogradnje)? Pri tem je bilo bilo kljub pritožbam in pridobljenim (geodetskim) izvedenskim mnenjem v postopku pravnomočno potrjeno, da so zavezanci za obveznost (npr. plačilo nadomestila za uzurpacijo prostora) vsi lastniki obeh zemljišč v skladu s pravnomočno odločbo gradbenega inšpektorja, izračunano v skupnem znesku glede na površino objekta kot celote, čeprav sta npr. dva zavezanca ugovarjala in dejansko poravnala samo obveznost, ki a) izhaja le iz površine dela objekta in to b) le njune parcele (kar pomeni cca petino celotne obveznosti). Kako sedaj izvesti izvršbo za preostale dele obveznosti oz. kako se v predlogu za izvršbo določi znesek oz. delež dolga za posameznega zavezanca, če je v izreku odločbe o obveznosti določenih več zavezancev brez navedbe sorazmerja obveznosti?

== '''Odgovor:''' ==

Kadar je v odločbi kot matičnem aktu oz. izvršilnem naslovu določeno, da so zavezanci določeni subjekti, skupaj ali po deležih obveznosti, teh '''obveznosti oz. legitimacije po odločbi nikakor ni mogoče spreminjati v izvršilnem postopku. '''Izvršilni postopek je namenjen izključno realizaciji določenega upravnopravnega razmerja po izvršljivi odločbi, čeprav se bi ugotovilo, da je prva morda nepravilna - tedaj se mora najprej, in to le v postopku z zakonsko določenimi pravnimi sredstvi, '''spremeniti temeljno odločbo.''' Izvršljivo odločbo je torej v javnem interesu ali na predlog upravičencev treba izvršiti, kot se glasi. 
Glede na opis zadeve pa upravni organ ob izdaji odločbe ni ravnal pravilno, če je opredelil obveznost npr. dveh solastnikov ene od dveh parcel, kjer je prišlo do nastanka obveznosti, zgolj s skupno zavezo vseh solastnikov vseh (obeh) parcel. Kolikor je '''lastnina kot temelj pasivne stvarne legitimacije jasna in opredeljena na določen del (eno parcelo), tedaj se mora odmeriti na ta način, ne nerazdelno''' (torej npr. določiti nadomestilo za uzurpacijo za parcelo A lastnikom te parcele, posebej pa, čeprav v istem aktu, pa nadomestilo, ki ga morajo plačati lastniki parcele B, upoštevaje velikost A in B; ali se pri tem odmeri obveznost na le funkcionalni del objekta ali celotno parcelo, pa je stvar področnega zakona, ne procesna dilema).
Glede vprašanja legitimacije - razen če bi področni zakon tako določal, kar v dani situaciji ne - '''upravni organ tudi ni vezan na odločbo drugega organa, čeprav je ta pravnomočna'''. Vsak organ namreč deluje v okviru svojih pristojnosti za določen namen (svojih) postopkov, zato je lahko legitimacija v enem postopku za isto dejansko stanje (črnogradnja v okviru inšpekcijskega nadzora) drugačna kot v drugem tipu postopka (legalizacije črnogradnje in odmere nadomestila za uzurpacijo prostora).
V danem primeru je tako glede na opis stanja treba oz. možno hkrati izvesti dvoje: a) izpodbijati (glede na dokončnost v upravnem sporu ali tudi npr. z razveljavitvijo odločbe po nadzorstveni pravici, gl. drugi odstavek [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen 274. člena ZUP]) spodbijati temeljno odločbo o določitvi obveznosti po višini glede na posamične zavezance in b) izvesti izvršbo na neporavnan del obveznosti po veljavni odločbi. Kolikor bodo stranke v prvem delu (a) uspele, se bo naknadno izvedlo vračilo izterjane obveznosti (po b)), če je ta prekoračila novo odmerjeno, kot določa prvi odstavek [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#293._.C4.8Dlen 293. člena ZUP].

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Določanje deleža zneska v izvršbi za posameznega zavezanca

2023-01-30T08:11:51Z

As8392: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' pregled 11. 12. 2022 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Kako pa se določi obveznosti, ko je upravni organ te že opredelil na podlagi pravnomočne odločbe drugega organa (npr. upravna enota izda odločbo na podlagi odločbe gradbene inšpekcije), češ da so zavezanci za obveznost vsi lastniki dveh (ali več) parcel, ker so kot solastniki vsi kršili predpise (npr. postavitev črnogradnje)? Pri tem je bilo bilo kljub pritožbam in pridobljenim (geodetskim) izvedenskim mnenjem v postopku pravnomočno potrjeno, da so zavezanci za obveznost (npr. plačilo nadomestila za uzurpacijo prostora) vsi lastniki obeh zemljišč v skladu s pravnomočno odločbo gradbenega inšpektorja, izračunano v skupnem znesku glede na površino objekta kot celote, čeprav sta npr. dva zavezanca ugovarjala in dejansko poravnala samo obveznost, ki a) izhaja le iz površine dela objekta in to b) le njune parcele (kar pomeni cca petino celotne obveznosti). Kako sedaj izvesti izvršbo za preostale dele obveznosti oz. kako se v predlogu za izvršbo določi znesek oz. delež dolga za posameznega zavezanca, če je v izreku odločbe o obveznosti določenih več zavezancev brez navedbe sorazmerja obveznosti?

== '''Odgovor:''' ==

Kadar je v odločbi kot matičnem aktu oz. izvršilnem naslovu določeno, da so zavezanci določeni subjekti, skupaj ali po deležih obveznosti, teh '''obveznosti oz. legitimacije po odločbi nikakor ni mogoče spreminjati v izvršilnem postopku. '''Izvršilni postopek je namenjen izključno realizaciji določenega upravnopravnega razmerja po izvršljivi odločbi, čeprav se bi ugotovilo, da je prva morda nepravilna - tedaj se mora najprej, in to le v postopku z zakonsko določenimi pravnimi sredstvi, '''spremeniti temeljno odločbo.''' Izvršljivo odločbo je torej v javnem interesu ali na predlog upravičencev treba izvršiti, kot se glasi. 
Glede na opis zadeve pa upravni organ ob izdaji odločbe ni ravnal pravilno, če je opredelil obveznost npr. dveh solastnikov ene od dveh parcel, kjer je prišlo do nastanka obveznosti, zgolj s skupno zavezo vseh solastnikov vseh (obeh) parcel. Kolikor je '''lastnina kot temelj pasivne stvarne legitimacije jasna in opredeljena na določen del (eno parcelo), tedaj se mora odmeriti na ta način, ne nerazdelno''' (torej npr. določiti nadomestilo za uzurpacijo za parcelo A lastnikom te parcele, posebej pa, čeprav v istem aktu, pa nadomestilo, ki ga morajo plačati lastniki parcele B, upoštevaje velikost A in B; ali se pri tem odmeri obveznost na le funkcionalni del objekta ali celotno parcelo, pa je stvar področnega zakona, ne procesna dilema).
Glede vprašanja legitimacije - razen če bi področni zakon tako določal, kar v dani situaciji ne - '''upravni organ tudi ni vezan na odločbo drugega organa, čeprav je ta pravnomočna'''. Vsak organ namreč deluje v okviru svojih pristojnosti za določen namen (svojih) postopkov, zato je lahko legitimacija v enem postopku za isto dejansko stanje (črnogradnja v okviru inšpekcijskega nadzora) drugačna kot v drugem tipu postopka (legalizacije črnogradnje in odmere nadomestila za uzurpacijo prostora).
V danem primeru je tako glede na opis stanja treba oz. možno hkrati izvesti dvoje: a) izpodbijati (glede na dokončnost v upravnem sporu ali tudi npr. z razveljavitvijo odločbe po nadzorstveni pravici, gl. drugi odstavek [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen 274. člena ZUP]) spodbijati temeljno odločbo o določitvi obveznosti po višini glede na posamične zavezance in b) izvesti izvršbo na neporavnan del obveznosti po veljavni odločbi. Kolikor bodo stranke v prvem delu (a) uspele, se bo naknadno izvedlo vračilo izterjane obveznosti (po b)), če je ta prekoračila novo odmerjeno, kot določa prvi odstavek [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#293._.C4.8Dlen 293. člena ZUP].

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Določanje deleža zneska v izvršbi za posameznega zavezanca

2023-01-30T08:11:02Z

As8392: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' pregled 11. 12. 2022 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

Kako pa se določi obveznosti, ko je upravni organ te že opredelil na podlagi pravnomočne odločbe drugega organa (npr. upravna enota izda odločbo na podlagi odločbe gradbene inšpekcije), češ da so zavezanci za obveznost vsi lastniki dveh (ali več) parcel, ker so kot solastniki vsi kršili predpise (npr. postavitev črnogradnje)? Pri tem je bilo bilo kljub pritožbam in pridobljenim (geodetskim) izvedenskim mnenjem v postopku pravnomočno potrjeno, da so zavezanci za obveznost (npr. plačilo nadomestila za uzurpacijo prostora) vsi lastniki obeh zemljišč v skladu s pravnomočno odločbo gradbenega inšpektorja, izračunano v skupnem znesku glede na površino objekta kot celote, čeprav sta npr. dva zavezanca ugovarjala in dejansko poravnala samo obveznost, ki a) izhaja le iz površine dela objekta in to b) le njune parcele (kar pomeni cca petino celotne obveznosti). Kako sedaj izvesti izvršbo za preostale dele obveznosti oz. kako se v predlogu za izvršbo določi znesek oz. delež dolga za posameznega zavezanca, če je v izreku odločbe o obveznosti določenih več zavezancev brez navedbe sorazmerja obveznosti?

== '''Odgovor:''' ==

Kadar je v odločbi kot matičnem aktu oz. izvršilnem naslovu določeno, da so zavezanci določeni subjekti, skupaj ali po deležih obveznosti, teh '''obveznosti oz. legitimacije po odločbi nikakor ni mogoče spreminjati v izvršilnem postopku. '''Izvršilni postopek je namenjen izključno realizaciji določenega upravnopravnega razmerja po izvršljivi odločbi, čeprav se bi ugotovilo, da je prva morda nepravilna - tedaj se mora najprej, in to le v postopku z zakonsko določenimi pravnimi sredstvi, '''spremeniti temeljno odločbo.''' Izvršljivo odločbo je torej v javnem interesu ali na predlog upravičencev treba izvršiti, kot se glasi. 
Glede na opis zadeve pa upravni organ ob izdaji odločbe ni ravnal pravilno, če je opredelil obveznost npr. dveh solastnikov ene od dveh parcel, kjer je prišlo do nastanka obveznosti, zgolj s skupno zavezo vseh solastnikov vseh (obeh) parcel. Kolikor je '''lastnina kot temelj pasivne stvarne legitimacije jasna in opredeljena na določen del (eno parcelo), tedaj se mora odmeriti na ta način, ne nerazdelno''' (torej npr. določiti nadomestilo za uzurpacijo za parcelo A lastnikom te parcele, posebej pa, čeprav v istem aktu, pa nadomestilo, ki ga morajo plačati lastniki parcele B, upoštevaje velikost A in B; ali se pri tem odmeri obveznost na le funkcionalni del objekta ali celotno parcelo, pa je stvar področnega zakona, ne procesna dilema).
Glede vprašanja legitimacije - razen če bi področni zakon tako določal, kar v dani situaciji ne - '''upravni organ tudi ni vezan na odločbo drugega organa, čeprav je ta pravnomočna'''. Vsak organ namreč deluje v okviru svojih pristojnosti za določen namen (svojih) postopkov, zato je lahko legitimacija v enem postopku za isto dejansko stanje (črnogradnja v okviru inšpekcijskega nadzora) drugačna kot v drugem tipu postopka (legalizacije črnogradnje in odmere nadomestila za uzurpacijo prostora).
V danem primeru je tako glede na opis stanja treba oz. možno hkrati izvesti dvoje: a) izpodbijati (glede na dokončnost v upravnem sporu ali tudi npr. z razveljavitvijo odločbe po nadzorstveni pravici, gl. drugi odstavek [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen 274. člena ZUP]) spodbijati temeljno odločbo o določitvi obveznosti po višini glede na posamične zavezance in b) izvesti izvršbo na neporavnan del obveznosti po veljavni odločbi. Kolikor bodo stranke v prvem delu (a) uspele, se bo naknadno izvedlo vračilo izterjane obveznosti (po b)), če je ta prekoračila novo odmerjeno, kot določa prvi odstavek [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#293._.C4.8Dlen 293. člena ZUP].

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Določanje deleža zneska v izvršbi za posameznega zavezanca

2023-01-30T08:09:58Z

As8392: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2022 '''Status:''' v delu / v usklajevanju z mentorjem / končano / v preverjanju na MJU / končano MJU '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

Kako pa se določi obveznosti, ko je upravni organ te že opredelil na podlagi pravnomočne odločbe drugega organa (npr. upravna enota izda odločbo na podlagi odločbe gradbene inšpekcije), češ da so zavezanci za obveznost vsi lastniki dveh (ali več) parcel, ker so kot solastniki vsi kršili predpise (npr. postavitev črnogradnje)? Pri tem je bilo bilo kljub pritožbam in pridobljenim (geodetskim) izvedenskim mnenjem v postopku pravnomočno potrjeno, da so zavezanci za obveznost (npr. plačilo nadomestila za uzurpacijo prostora) vsi lastniki obeh zemljišč v skladu s pravnomočno odločbo gradbenega inšpektorja, izračunano v skupnem znesku glede na površino objekta kot celote, čeprav sta npr. dva zavezanca ugovarjala in dejansko poravnala samo obveznost, ki a) izhaja le iz površine dela objekta in to b) le njune parcele (kar pomeni cca petino celotne obveznosti). Kako sedaj izvesti izvršbo za preostale dele obveznosti oz. kako se v predlogu za izvršbo določi znesek oz. delež dolga za posameznega zavezanca, če je v izreku odločbe o obveznosti določenih več zavezancev brez navedbe sorazmerja obveznosti?

== '''Odgovor:''' ==

Kadar je v odločbi kot matičnem aktu oz. izvršilnem naslovu določeno, da so zavezanci določeni subjekti, skupaj ali po deležih obveznosti, teh '''obveznosti oz. legitimacije po odločbi nikakor ni mogoče spreminjati v izvršilnem postopku. '''Izvršilni postopek je namenjen izključno realizaciji določenega upravnopravnega razmerja po izvršljivi odločbi, čeprav se bi ugotovilo, da je prva morda nepravilna - tedaj se mora najprej, in to le v postopku z zakonsko določenimi pravnimi sredstvi, '''spremeniti temeljno odločbo.''' Izvršljivo odločbo je torej v javnem interesu ali na predlog upravičencev treba izvršiti, kot se glasi. 
Glede na opis zadeve pa upravni organ ob izdaji odločbe ni ravnal pravilno, če je opredelil obveznost npr. dveh solastnikov ene od dveh parcel, kjer je prišlo do nastanka obveznosti, zgolj s skupno zavezo vseh solastnikov vseh (obeh) parcel. Kolikor je '''lastnina kot temelj pasivne stvarne legitimacije jasna in opredeljena na določen del (eno parcelo), tedaj se mora odmeriti na ta način, ne nerazdelno''' (torej npr. določiti nadomestilo za uzurpacijo za parcelo A lastnikom te parcele, posebej pa, čeprav v istem aktu, pa nadomestilo, ki ga morajo plačati lastniki parcele B, upoštevaje velikost A in B; ali se pri tem odmeri obveznost na le funkcionalni del objekta ali celotno parcelo, pa je stvar področnega zakona, ne procesna dilema).
Glede vprašanja legitimacije - razen če bi področni zakon tako določal, kar v dani situaciji ne - '''upravni organ tudi ni vezan na odločbo drugega organa, čeprav je ta pravnomočna'''. Vsak organ namreč deluje v okviru svojih pristojnosti za določen namen (svojih) postopkov, zato je lahko legitimacija v enem postopku za isto dejansko stanje (črnogradnja v okviru inšpekcijskega nadzora) drugačna kot v drugem tipu postopka (legalizacije črnogradnje in odmere nadomestila za uzurpacijo prostora).
V danem primeru je tako glede na opis stanja treba oz. možno hkrati izvesti dvoje: a) izpodbijati (glede na dokončnost v upravnem sporu ali tudi npr. z razveljavitvijo odločbe po nadzorstveni pravici, gl. drugi odstavek [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen 274. člena ZUP]) spodbijati temeljno odločbo o določitvi obveznosti po višini glede na posamične zavezance in b) izvesti izvršbo na neporavnan del obveznosti po veljavni odločbi. Kolikor bodo stranke v prvem delu (a) uspele, se bo naknadno izvedlo vračilo izterjane obveznosti (po b)), če je ta prekoračila novo odmerjeno, kot določa prvi odstavek [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#293._.C4.8Dlen 293. člena ZUP].

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Določanje deleža zneska v izvršbi za posameznega zavezanca

2023-01-30T08:09:12Z

As8392: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2022 '''Status:''' v delu / v usklajevanju z mentorjem / končano / v preverjanju na MJU / končano MJU '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

Kako pa se določi obveznosti, ko je upravni organ te že opredelil na podlagi pravnomočne odločbe drugega organa (npr. upravna enota izda odločbo na podlagi odločbe gradbene inšpekcije), češ da so zavezanci za obveznost vsi lastniki dveh (ali več) parcel, ker so kot solastniki vsi kršili predpise (npr. postavitev črnogradnje)? Pri tem je bilo bilo kljub pritožbam in pridobljenim (geodetskim) izvedenskim mnenjem v postopku pravnomočno potrjeno, da so zavezanci za obveznost (npr. plačilo nadomestila za uzurpacijo prostora) vsi lastniki obeh zemljišč v skladu s pravnomočno odločbo gradbenega inšpektorja, izračunano v skupnem znesku glede na površino objekta kot celote, čeprav sta npr. dva zavezanca ugovarjala in dejansko poravnala samo obveznost, ki a) izhaja le iz površine dela objekta in to b) le njune parcele (kar pomeni cca petino celotne obveznosti). Kako sedaj izvesti izvršbo za preostale dele obveznosti oz. kako se v predlogu za izvršbo določi znesek oz. delež dolga za posameznega zavezanca, če je v izreku odločbe o obveznosti določenih več zavezancev brez navedbe sorazmerja obveznosti?

== '''Odgovor:''' ==

 Kadar je v odločbi kot matičnem aktu oz. izvršilnem naslovu določeno, da so zavezanci določeni subjekti, skupaj ali po deležih obveznosti, teh '''obveznosti oz. legitimacije po odločbi nikakor ni mogoče spreminjati v izvršilnem postopku. '''Izvršilni postopek je namenjen izključno realizaciji določenega upravnopravnega razmerja po izvršljivi odločbi, čeprav se bi ugotovilo, da je prva morda nepravilna - tedaj se mora najprej, in to le v postopku z zakonsko določenimi pravnimi sredstvi, '''spremeniti temeljno odločbo.''' Izvršljivo odločbo je torej v javnem interesu ali na predlog upravičencev treba izvršiti, kot se glasi. Glede na opis zadeve pa upravni organ ob izdaji odločbe ni ravnal pravilno, če je opredelil obveznost npr. dveh solastnikov ene od dveh parcel, kjer je prišlo do nastanka obveznosti, zgolj s skupno zavezo vseh solastnikov vseh (obeh) parcel. Kolikor je '''lastnina kot temelj pasivne stvarne legitimacije jasna in opredeljena na določen del (eno parcelo), tedaj se mora odmeriti na ta način, ne nerazdelno''' (torej npr. določiti nadomestilo za uzurpacijo za parcelo A lastnikom te parcele, posebej pa, čeprav v istem aktu, pa nadomestilo, ki ga morajo plačati lastniki parcele B, upoštevaje velikost A in B; ali se pri tem odmeri obveznost na le funkcionalni del objekta ali celotno parcelo, pa je stvar področnega zakona, ne procesna dilema).Glede vprašanja legitimacije - razen če bi področni zakon tako določal, kar v dani situaciji ne - '''upravni organ tudi ni vezan na odločbo drugega organa, čeprav je ta pravnomočna'''. Vsak organ namreč deluje v okviru svojih pristojnosti za določen namen (svojih) postopkov, zato je lahko legitimacija v enem postopku za isto dejansko stanje (črnogradnja v okviru inšpekcijskega nadzora) drugačna kot v drugem tipu postopka (legalizacije črnogradnje in odmere nadomestila za uzurpacijo prostora).V danem primeru je tako glede na opis stanja treba oz. možno hkrati izvesti dvoje: a) izpodbijati (glede na dokončnost v upravnem sporu ali tudi npr. z razveljavitvijo odločbe po nadzorstveni pravici, gl. drugi odstavek [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen 274. člena ZUP]) spodbijati temeljno odločbo o določitvi obveznosti po višini glede na posamične zavezance in b) izvesti izvršbo na neporavnan del obveznosti po veljavni odločbi. Kolikor bodo stranke v prvem delu (a) uspele, se bo naknadno izvedlo vračilo izterjane obveznosti (po b)), če je ta prekoračila novo odmerjeno, kot določa prvi odstavek [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#293._.C4.8Dlen 293. člena ZUP].

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Določanje deleža zneska v izvršbi za posameznega zavezanca

2023-01-30T08:08:53Z

As8392: /* Vprašanje: */

Določanje deleža zneska v izvršbi za posameznega zavezanca

2023-01-30T08:04:35Z

As8392: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi

2023-01-30T07:56:43Z

As8392: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi ==

'''Datum odgovora:''' 18. 4. 2010, pregled 25. 12. 2022 [[Izvirnik:Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi| ]]

 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je pri vročanju z javnim naznanilom pri izdaji vsakega posameznega dokumenta v isti zadevi potrebno vedno najprej dokument poizkusiti vročiti po 87. členu ZUP in šele nato izdati sporočilo o vročanju z javnim naznanilom? Kaj pa kadar je lastništvo jasno, tako pravno kot dejansko, toda lastnik ne živi na določeni lokaciji, ta je zapuščena, so pa tudi težave pri vročanju zapisnika o ogledu itd. Ali lahko organ ukrepa tako, da izda odločbo, ki jo vroči prek javnega naznanila in po izteku rokov uvede izvršbo?
 

== '''Odgovor:''' ==

Če vročitev ni bila mogoča, ker stranka ni obvestila organa o spremembi prebivališča, organ pa '''zagotovo ugotovi''', da vročitev '''ni bila uspešna na naslovu za vročanje, prijavljenemu na podlagi zakona, ki ureja prijavo prebivališča ter na vročevalcu znanemu naslovu''', odredi, da se vse nadaljnje vročitve v postopku opravljajo tako, da se '''dokument objavi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava''', kot to določata [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen{{!}}96. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#96a._.C4.8Dlen{{!}}96.a člen ZUP]]. Če bi organ s stranko že komuniciral, pa med postopkom ta spremeni bivališče, potem je stranka sama dolžna obveščati organ o tem, kam naj ji vroča dokumente, sicer organ uporabi javno naznanilo. Javno naznanilo lahko organ izkoristi šele, '''ko so izčrpane vse možnosti vročitve preko naslova za vročanje in omenjenih naslovov, kjer je verjetno, da bi se naslovnik dejansko nahajal'''.

Pri tem pa že enkratna ugotovitev organa, da stranka na določenem naslovu (ki je hkrati tudi naslov za vročanje) ne živi, in če iz uradnih evidenc ni razvidno, da ima ob vsakokratem poskusu vročitve registriran nov oz. drug naslov za vročanje, pomeni, da se vse nadaljne vročitve opravijo z javnim naznanilom. Torej ni potrebno za vsak posamičen dokument v isti zadevi preverjati obstoja pogojev po 96. členu ZUP.

Posebej pa opozarjamo, da javno naznanilo ni dopustno, če organ zagotovo ve, da na zadnjem organu znanem naslovu stranka ne biva in ne pozna drugega naslova. Uporaba [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen{{!}}96. člena ZUP]] in [[Zak:ZUP#96a._.C4.8Dlen{{!}}96.a člena ZUP]] ni dopustna, saj se '''zakonski dejanski stan omejuje le na primere, ko stranke imajo stalno ali začasno prebivališče in s tem naslov za vročanje. V takem položaju mora organ z odločbo določiti skrbnika za poseben primer, ki bo lahko zastopal stranko tudi prek pravnih sredstev v zvezi z odločitvami organa'''. Določitev skrbnika v primeru, ko prebivališče stranke ni znano in nima zastopnika, je urejeno v [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskem zakoniku] (DZ, Uradni list RS, št. 15/17 in novele). 267. člen DZ obvezuje organe, pred katerim teče postopek, da postavi skrbnika ob pogojih, ki jih določa zakon in o postavitvi takoj obvestiti center za socialno delo (CSD). Tako postopanje je nujno za varstvo pravic strank po [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen{{!}}7. členu ZUP]]. Institut vročanje je zelo pomemben, saj je namreč pogoj, predpostavka za nastanek pravnih učinkov poslanega dokumenta, zlasti če se vroča sklepe in odločbe, ker so to posamični upravni akti, iz katerih sledijo pravne posledice odločitev organa. Če se '''pri vročanj'''u na naslov za vročanje ugotovi, da je naslovnik na tem določenem naslovu neznan, odseljen, bi v primeru, da bi vročevalec pustil sporočilo o prispelem pismu, ne nastopila fiktivna vročitev, ne bi tekel noben rok, sploh se ne bi moglo šteti, da je bilo vročeno niti izdano, zato se v takšnih primerih vročitev opravi tako, da se na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#96.a._.C4.8Dlen 96. a člen ZUP]). Upravni organ po izteku rokov uvede izvršbo, ko postane odločba izvršljiva ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#282._.C4.8Dlen 282. člen ZUP]). Vendar je treba pri teh primerih opozoriti, da lahko nastopi spor ali neodločeno lastništvo. Če je tako, je treba postopati drugače - kot izhaja iz primera [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Dolo%C4%8Ditev_obveznosti,_stro%C5%A1kov_in_izvr%C5%A1be_pri_solastnikih,_spornem_lastni%C5%A1tvu_ali_ob_nejasnih_mejah_parcel Določitev obveznosti, stroškov in izvršbe pri solastnikih, spornem lastništvu ali nejasnih mejah parcel].
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vročanje]]

Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi

2023-01-30T07:56:08Z

As8392: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi ==

'''Datum odgovora:''' 18. 4. 2010, pregled 25. 12. 2022 [[Izvirnik:Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi| ]]

 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je pri vročanju z javnim naznanilom pri izdaji vsakega posameznega dokumenta v isti zadevi potrebno vedno najprej dokument poizkusiti vročiti po 87. členu ZUP in šele nato izdati sporočilo o vročanju z javnim naznanilom? Kaj pa kadar je lastništvo jasno, tako pravno kot dejansko, toda lastnik ne živi na določeni lokaciji, ta je zapuščena, so pa tudi težave pri vročanju zapisnika o ogledu itd. Ali lahko organ ukrepa tako, da izda odločbo, ki jo vroči prek javnega naznanila in po izteku rokov uvede izvršbo?
 

== '''Odgovor:''' ==

Če vročitev ni bila mogoča, ker stranka ni obvestila organa o spremembi prebivališča, organ pa '''zagotovo ugotovi''', da vročitev '''ni bila uspešna na naslovu za vročanje, prijavljenemu na podlagi zakona, ki ureja prijavo prebivališča ter na vročevalcu znanemu naslovu''', odredi, da se vse nadaljnje vročitve v postopku opravljajo tako, da se '''dokument objavi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava''', kot to določata [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen{{!}}96. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#96a._.C4.8Dlen{{!}}96.a člen ZUP]]. Če bi organ s stranko že komuniciral, pa med postopkom ta spremeni bivališče, potem je stranka sama dolžna obveščati organ o tem, kam naj ji vroča dokumente, sicer organ uporabi javno naznanilo. Javno naznanilo lahko organ izkoristi šele, '''ko so izčrpane vse možnosti vročitve preko naslova za vročanje in omenjenih naslovov, kjer je verjetno, da bi se naslovnik dejansko nahajal'''.

Pri tem pa že enkratna ugotovitev organa, da stranka na določenem naslovu (ki je hkrati tudi naslov za vročanje) ne živi, in če iz uradnih evidenc ni razvidno, da ima ob vsakokratem poskusu vročitve registriran nov oz. drug naslov za vročanje, pomeni, da se vse nadaljne vročitve opravijo z javnim naznanilom. Torej ni potrebno za vsak posamičen dokument v isti zadevi preverjati obstoja pogojev po 96. členu ZUP.

Posebej pa opozarjamo, da javno naznanilo ni dopustno, če organ zagotovo ve, da na zadnjem organu znanem naslovu stranka ne biva in ne pozna drugega naslova. Uporaba [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen{{!}}96. člena ZUP]] in [[Zak:ZUP#96a._.C4.8Dlen{{!}}96.a člena ZUP]] ni dopustna, saj se '''zakonski dejanski stan omejuje le na primere, ko stranke imajo stalno ali začasno prebivališče in s tem naslov za vročanje. V takem položaju mora organ z odločbo določiti skrbnika za poseben primer, ki bo lahko zastopal stranko tudi prek pravnih sredstev v zvezi z odločitvami organa'''. Določitev skrbnika v primeru, ko prebivališče stranke ni znano in nima zastopnika, je urejeno v [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskem zakoniku] (DZ, Uradni list RS, št. 15/17 in novele). 267. člen DZ obvezuje organe, pred katerim teče postopek, da postavi skrbnika ob pogojih, ki jih določa zakon in o postavitvi takoj obvestiti center za socialno delo (CSD). Tako postopanje je nujno za varstvo pravic strank po [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen{{!}}7. členu ZUP]]. Institut vročanje je zelo pomemben, saj je namreč pogoj, predpostavka za nastanek pravnih učinkov poslanega dokumenta, zlasti če se vroča sklepe in odločbe, ker so to posamični upravni akti, iz katerih sledijo pravne posledice odločitev organa. Če se '''pri vročanj'''u na naslov za vročanje ugotovi, da je naslovnik na tem določenem naslovu neznan, odseljen, bi v primeru, da bi vročevalec pustil sporočilo o prispelem pismu, ne nastopila fiktivna vročitev, ne bi tekel noben rok, sploh se ne bi moglo šteti, da je bilo vročeno niti izdano, zato se v takšnih primerih vročitev opravi tako, da se na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#96.a._.C4.8Dlen 96. a člen ZUP]). Upravni organ po izteku rokov uvede izvršbo, ko postane odločba izvršljiva ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#282._.C4.8Dlen 282. člen ZUP]). Vendar je treba pri teh primerih opozoriti, da lahko nastopi spor ali neodločeno lastništvo. Če je tako, je treba postopati drugače - kot izhaja iz primera [[https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Dolo%C4%8Ditev_obveznosti,_stro%C5%A1kov_in_izvr%C5%A1be_pri_solastnikih,_spornem_lastni%C5%A1tvu_ali_ob_nejasnih_mejah_parcel Določitev obveznosti, stroškov in izvršbe pri solastnikih, spornem lastništvu ali nejasnih mejah parcel]]).
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vročanje]]

Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi

2023-01-30T07:55:27Z

As8392: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi ==

'''Datum odgovora:''' 18. 4. 2010, pregled 25. 12. 2022 [[Izvirnik:Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi| ]]

 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je pri vročanju z javnim naznanilom pri izdaji vsakega posameznega dokumenta v isti zadevi potrebno vedno najprej dokument poizkusiti vročiti po 87. členu ZUP in šele nato izdati sporočilo o vročanju z javnim naznanilom? Kaj pa kadar je lastništvo jasno, tako pravno kot dejansko, toda lastnik ne živi na določeni lokaciji, ta je zapuščena, so pa tudi težave pri vročanju zapisnika o ogledu itd. Ali lahko organ ukrepa tako, da izda odločbo, ki jo vroči prek javnega naznanila in po izteku rokov uvede izvršbo?
 

== '''Odgovor:''' ==

Če vročitev ni bila mogoča, ker stranka ni obvestila organa o spremembi prebivališča, organ pa '''zagotovo ugotovi''', da vročitev '''ni bila uspešna na naslovu za vročanje, prijavljenemu na podlagi zakona, ki ureja prijavo prebivališča ter na vročevalcu znanemu naslovu''', odredi, da se vse nadaljnje vročitve v postopku opravljajo tako, da se '''dokument objavi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava''', kot to določata [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen{{!}}96. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#96a._.C4.8Dlen{{!}}96.a člen ZUP]]. Če bi organ s stranko že komuniciral, pa med postopkom ta spremeni bivališče, potem je stranka sama dolžna obveščati organ o tem, kam naj ji vroča dokumente, sicer organ uporabi javno naznanilo. Javno naznanilo lahko organ izkoristi šele, '''ko so izčrpane vse možnosti vročitve preko naslova za vročanje in omenjenih naslovov, kjer je verjetno, da bi se naslovnik dejansko nahajal'''.

Pri tem pa že enkratna ugotovitev organa, da stranka na določenem naslovu (ki je hkrati tudi naslov za vročanje) ne živi, in če iz uradnih evidenc ni razvidno, da ima ob vsakokratem poskusu vročitve registriran nov oz. drug naslov za vročanje, pomeni, da se vse nadaljne vročitve opravijo z javnim naznanilom. Torej ni potrebno za vsak posamičen dokument v isti zadevi preverjati obstoja pogojev po 96. členu ZUP.

Posebej pa opozarjamo, da javno naznanilo ni dopustno, če organ zagotovo ve, da na zadnjem organu znanem naslovu stranka ne biva in ne pozna drugega naslova. Uporaba [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen{{!}}96. člena ZUP]] in [[Zak:ZUP#96a._.C4.8Dlen{{!}}96.a člena ZUP]] ni dopustna, saj se '''zakonski dejanski stan omejuje le na primere, ko stranke imajo stalno ali začasno prebivališče in s tem naslov za vročanje. V takem položaju mora organ z odločbo določiti skrbnika za poseben primer, ki bo lahko zastopal stranko tudi prek pravnih sredstev v zvezi z odločitvami organa'''. Določitev skrbnika v primeru, ko prebivališče stranke ni znano in nima zastopnika, je urejeno v [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskem zakoniku] (DZ, Uradni list RS, št. 15/17 in novele). 267. člen DZ obvezuje organe, pred katerim teče postopek, da postavi skrbnika ob pogojih, ki jih določa zakon in o postavitvi takoj obvestiti center za socialno delo (CSD). Tako postopanje je nujno za varstvo pravic strank po [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen{{!}}7. členu ZUP]]. Institut vročanje je zelo pomemben, saj je namreč pogoj, predpostavka za nastanek pravnih učinkov poslanega dokumenta, zlasti če se vroča sklepe in odločbe, ker so to posamični upravni akti, iz katerih sledijo pravne posledice odločitev organa. Če se '''pri vročanj'''u na naslov za vročanje ugotovi, da je naslovnik na tem določenem naslovu neznan, odseljen, bi v primeru, da bi vročevalec pustil sporočilo o prispelem pismu, ne nastopila fiktivna vročitev, ne bi tekel noben rok, sploh se ne bi moglo šteti, da je bilo vročeno niti izdano, zato se v takšnih primerih vročitev opravi tako, da se na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#96.a._.C4.8Dlen 96. a člen ZUP]). Upravni organ po izteku rokov uvede izvršbo, ko postane odločba izvršljiva ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#282._.C4.8Dlen 282. člen ZUP]). Vendar je treba pri teh primerih opozoriti, da lahko nastopi spor ali neodločeno lastništvo. Če je tako, je treba postopati drugače - kot izhaja iz primera [[https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Dolo%C4%8Ditev_obveznosti,_stro%C5%A1kov_in_izvr%C5%A1be_pri_solastnikih,_spornem_lastni%C5%A1tvu_ali_ob_nejasnih_mejah_parcel{{!}} Določitev obveznosti, stroškov in izvršbe pri solastnikih, spornem lastništvu ali nejasnih mejah parcel]]).
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vročanje]]

Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi

2023-01-30T07:55:02Z

As8392: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi ==

'''Datum odgovora:''' 18. 4. 2010, pregled 25. 12. 2022 [[Izvirnik:Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi| ]]

 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je pri vročanju z javnim naznanilom pri izdaji vsakega posameznega dokumenta v isti zadevi potrebno vedno najprej dokument poizkusiti vročiti po 87. členu ZUP in šele nato izdati sporočilo o vročanju z javnim naznanilom? Kaj pa kadar je lastništvo jasno, tako pravno kot dejansko, toda lastnik ne živi na določeni lokaciji, ta je zapuščena, so pa tudi težave pri vročanju zapisnika o ogledu itd. Ali lahko organ ukrepa tako, da izda odločbo, ki jo vroči prek javnega naznanila in po izteku rokov uvede izvršbo?
 

== '''Odgovor:''' ==

Če vročitev ni bila mogoča, ker stranka ni obvestila organa o spremembi prebivališča, organ pa '''zagotovo ugotovi''', da vročitev '''ni bila uspešna na naslovu za vročanje, prijavljenemu na podlagi zakona, ki ureja prijavo prebivališča ter na vročevalcu znanemu naslovu''', odredi, da se vse nadaljnje vročitve v postopku opravljajo tako, da se '''dokument objavi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava''', kot to določata [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen{{!}}96. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#96a._.C4.8Dlen{{!}}96.a člen ZUP]]. Če bi organ s stranko že komuniciral, pa med postopkom ta spremeni bivališče, potem je stranka sama dolžna obveščati organ o tem, kam naj ji vroča dokumente, sicer organ uporabi javno naznanilo. Javno naznanilo lahko organ izkoristi šele, '''ko so izčrpane vse možnosti vročitve preko naslova za vročanje in omenjenih naslovov, kjer je verjetno, da bi se naslovnik dejansko nahajal'''.

Pri tem pa že enkratna ugotovitev organa, da stranka na določenem naslovu (ki je hkrati tudi naslov za vročanje) ne živi, in če iz uradnih evidenc ni razvidno, da ima ob vsakokratem poskusu vročitve registriran nov oz. drug naslov za vročanje, pomeni, da se vse nadaljne vročitve opravijo z javnim naznanilom. Torej ni potrebno za vsak posamičen dokument v isti zadevi preverjati obstoja pogojev po 96. členu ZUP.

Posebej pa opozarjamo, da javno naznanilo ni dopustno, če organ zagotovo ve, da na zadnjem organu znanem naslovu stranka ne biva in ne pozna drugega naslova. Uporaba [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen{{!}}96. člena ZUP]] in [[Zak:ZUP#96a._.C4.8Dlen{{!}}96.a člena ZUP]] ni dopustna, saj se '''zakonski dejanski stan omejuje le na primere, ko stranke imajo stalno ali začasno prebivališče in s tem naslov za vročanje. V takem položaju mora organ z odločbo določiti skrbnika za poseben primer, ki bo lahko zastopal stranko tudi prek pravnih sredstev v zvezi z odločitvami organa'''. Določitev skrbnika v primeru, ko prebivališče stranke ni znano in nima zastopnika, je urejeno v [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskem zakoniku] (DZ, Uradni list RS, št. 15/17 in novele). 267. člen DZ obvezuje organe, pred katerim teče postopek, da postavi skrbnika ob pogojih, ki jih določa zakon in o postavitvi takoj obvestiti center za socialno delo (CSD). Tako postopanje je nujno za varstvo pravic strank po [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen{{!}}7. členu ZUP]]. Institut vročanje je zelo pomemben, saj je namreč pogoj, predpostavka za nastanek pravnih učinkov poslanega dokumenta, zlasti če se vroča sklepe in odločbe, ker so to posamični upravni akti, iz katerih sledijo pravne posledice odločitev organa. Če se '''pri vročanj'''u na naslov za vročanje ugotovi, da je naslovnik na tem določenem naslovu neznan, odseljen, bi v primeru, da bi vročevalec pustil sporočilo o prispelem pismu, ne nastopila fiktivna vročitev, ne bi tekel noben rok, sploh se ne bi moglo šteti, da je bilo vročeno niti izdano, zato se v takšnih primerih vročitev opravi tako, da se na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#96.a._.C4.8Dlen 96. a člen ZUP]). Upravni organ po izteku rokov uvede izvršbo, ko postane odločba izvršljiva ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#282._.C4.8Dlen 282. člen ZUP]). Vendar je treba pri teh primerih opozoriti, da lahko nastopi spor ali neodločeno lastništvo. Če je tako, je treba postopati drugače - kot izhaja iz primera [[https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Dolo%C4%8Ditev_obveznosti,_stro%C5%A1kov_in_izvr%C5%A1be_pri_solastnikih,_spornem_lastni%C5%A1tvu_ali_ob_nejasnih_mejah_parcel{{!}}Določitev obveznosti, stroškov in izvršbe pri solastnikih, spornem lastništvu ali nejasnih mejah parcel]]).
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vročanje]]

Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi

2023-01-30T07:54:04Z

As8392: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi ==

'''Datum odgovora:''' 18. 4. 2010, pregled 25. 12. 2022 [[Izvirnik:Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi| ]]

 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je pri vročanju z javnim naznanilom pri izdaji vsakega posameznega dokumenta v isti zadevi potrebno vedno najprej dokument poizkusiti vročiti po 87. členu ZUP in šele nato izdati sporočilo o vročanju z javnim naznanilom? Kaj pa kadar je lastništvo jasno, tako pravno kot dejansko, toda lastnik ne živi na določeni lokaciji, ta je zapuščena, so pa tudi težave pri vročanju zapisnika o ogledu itd. Ali lahko organ ukrepa tako, da izda odločbo, ki jo vroči prek javnega naznanila in po izteku rokov uvede izvršbo?
 

== '''Odgovor:''' ==

Če vročitev ni bila mogoča, ker stranka ni obvestila organa o spremembi prebivališča, organ pa '''zagotovo ugotovi''', da vročitev '''ni bila uspešna na naslovu za vročanje, prijavljenemu na podlagi zakona, ki ureja prijavo prebivališča ter na vročevalcu znanemu naslovu''', odredi, da se vse nadaljnje vročitve v postopku opravljajo tako, da se '''dokument objavi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava''', kot to določata [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen{{!}}96. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#96a._.C4.8Dlen{{!}}96.a člen ZUP]]. Če bi organ s stranko že komuniciral, pa med postopkom ta spremeni bivališče, potem je stranka sama dolžna obveščati organ o tem, kam naj ji vroča dokumente, sicer organ uporabi javno naznanilo. Javno naznanilo lahko organ izkoristi šele, '''ko so izčrpane vse možnosti vročitve preko naslova za vročanje in omenjenih naslovov, kjer je verjetno, da bi se naslovnik dejansko nahajal'''.

Pri tem pa že enkratna ugotovitev organa, da stranka na določenem naslovu (ki je hkrati tudi naslov za vročanje) ne živi, in če iz uradnih evidenc ni razvidno, da ima ob vsakokratem poskusu vročitve registriran nov oz. drug naslov za vročanje, pomeni, da se vse nadaljne vročitve opravijo z javnim naznanilom. Torej ni potrebno za vsak posamičen dokument v isti zadevi preverjati obstoja pogojev po 96. členu ZUP.

Posebej pa opozarjamo, da javno naznanilo ni dopustno, če organ zagotovo ve, da na zadnjem organu znanem naslovu stranka ne biva in ne pozna drugega naslova. Uporaba [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen{{!}}96. člena ZUP]] in [[Zak:ZUP#96a._.C4.8Dlen{{!}}96.a člena ZUP]] ni dopustna, saj se '''zakonski dejanski stan omejuje le na primere, ko stranke imajo stalno ali začasno prebivališče in s tem naslov za vročanje. V takem položaju mora organ z odločbo določiti skrbnika za poseben primer, ki bo lahko zastopal stranko tudi prek pravnih sredstev v zvezi z odločitvami organa'''. Določitev skrbnika v primeru, ko prebivališče stranke ni znano in nima zastopnika, je urejeno v [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskem zakoniku] (DZ, Uradni list RS, št. 15/17 in novele). 267. člen DZ obvezuje organe, pred katerim teče postopek, da postavi skrbnika ob pogojih, ki jih določa zakon in o postavitvi takoj obvestiti center za socialno delo (CSD). Tako postopanje je nujno za varstvo pravic strank po [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen{{!}}7. členu ZUP]]. Institut vročanje je zelo pomemben, saj je namreč pogoj, predpostavka za nastanek pravnih učinkov poslanega dokumenta, zlasti če se vroča sklepe in odločbe, ker so to posamični upravni akti, iz katerih sledijo pravne posledice odločitev organa. Če se '''pri vročanj'''u na naslov za vročanje ugotovi, da je naslovnik na tem določenem naslovu neznan, odseljen, bi v primeru, da bi vročevalec pustil sporočilo o prispelem pismu, ne nastopila fiktivna vročitev, ne bi tekel noben rok, sploh se ne bi moglo šteti, da je bilo vročeno niti izdano, zato se v takšnih primerih vročitev opravi tako, da se na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#96.a._.C4.8Dlen 96. a člen ZUP]). Upravni organ po izteku rokov uvede izvršbo, ko postane odločba izvršljiva ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#282._.C4.8Dlen 282. člen ZUP]). Vendar je treba pri teh primerih opozoriti, da lahko nastopi spor ali neodločeno lastništvo. Če je tako, je treba postopati drugače - kot izhaja iz primera [[https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Dolo%C4%8Ditev_obveznosti,_stro%C5%A1kov_in_izvr%C5%A1be_pri_solastnikih,_spornem_lastni%C5%A1tvu_ali_ob_nejasnih_mejah_parcel]]).
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vročanje]]

Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi

2023-01-30T07:52:07Z

As8392: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi ==

'''Datum odgovora:''' 18. 4. 2010, pregled 25. 12. 2022 [[Izvirnik:Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi| ]]

 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je pri vročanju z javnim naznanilom pri izdaji vsakega posameznega dokumenta v isti zadevi potrebno vedno najprej dokument poizkusiti vročiti po 87. členu ZUP in šele nato izdati sporočilo o vročanju z javnim naznanilom? Kaj pa kadar je lastništvo jasno, tako pravno kot dejansko, toda lastnik ne živi na določeni lokaciji, ta je zapuščena, so pa tudi težave pri vročanju zapisnika o ogledu itd. Ali lahko organ ukrepa tako, da izda odločbo, ki jo vroči prek javnega naznanila in po izteku rokov uvede izvršbo?
 

== '''Odgovor:''' ==

Če vročitev ni bila mogoča, ker stranka ni obvestila organa o spremembi prebivališča, organ pa '''zagotovo ugotovi''', da vročitev '''ni bila uspešna na naslovu za vročanje, prijavljenemu na podlagi zakona, ki ureja prijavo prebivališča ter na vročevalcu znanemu naslovu''', odredi, da se vse nadaljnje vročitve v postopku opravljajo tako, da se '''dokument objavi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava''', kot to določata [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen{{!}}96. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#96a._.C4.8Dlen{{!}}96.a člen ZUP]]. Če bi organ s stranko že komuniciral, pa med postopkom ta spremeni bivališče, potem je stranka sama dolžna obveščati organ o tem, kam naj ji vroča dokumente, sicer organ uporabi javno naznanilo. Javno naznanilo lahko organ izkoristi šele, '''ko so izčrpane vse možnosti vročitve preko naslova za vročanje in omenjenih naslovov, kjer je verjetno, da bi se naslovnik dejansko nahajal'''.

Pri tem pa že enkratna ugotovitev organa, da stranka na določenem naslovu (ki je hkrati tudi naslov za vročanje) ne živi, in če iz uradnih evidenc ni razvidno, da ima ob vsakokratem poskusu vročitve registriran nov oz. drug naslov za vročanje, pomeni, da se vse nadaljne vročitve opravijo z javnim naznanilom. Torej ni potrebno za vsak posamičen dokument v isti zadevi preverjati obstoja pogojev po 96. členu ZUP.

Posebej pa opozarjamo, da javno naznanilo ni dopustno, če organ zagotovo ve, da na zadnjem organu znanem naslovu stranka ne biva in ne pozna drugega naslova. Uporaba [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen{{!}}96. člena ZUP]] in [[Zak:ZUP#96a._.C4.8Dlen{{!}}96.a člena ZUP]] ni dopustna, saj se '''zakonski dejanski stan omejuje le na primere, ko stranke imajo stalno ali začasno prebivališče in s tem naslov za vročanje. V takem položaju mora organ z odločbo določiti skrbnika za poseben primer, ki bo lahko zastopal stranko tudi prek pravnih sredstev v zvezi z odločitvami organa'''. Določitev skrbnika v primeru, ko prebivališče stranke ni znano in nima zastopnika, je urejeno v [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskem zakoniku] (DZ, Uradni list RS, št. 15/17 in novele). 267. člen DZ obvezuje organe, pred katerim teče postopek, da postavi skrbnika ob pogojih, ki jih določa zakon in o postavitvi takoj obvestiti center za socialno delo (CSD). Tako postopanje je nujno za varstvo pravic strank po [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen{{!}}7. členu ZUP]]. Institut vročanje je zelo pomemben, saj je namreč pogoj, predpostavka za nastanek pravnih učinkov poslanega dokumenta, zlasti če se vroča sklepe in odločbe, ker so to posamični upravni akti, iz katerih sledijo pravne posledice odločitev organa. Če se '''pri vročanj'''u na naslov za vročanje ugotovi, da je naslovnik na tem določenem naslovu neznan, odseljen, bi v primeru, da bi vročevalec pustil sporočilo o prispelem pismu, ne nastopila fiktivna vročitev, ne bi tekel noben rok, sploh se ne bi moglo šteti, da je bilo vročeno niti izdano, zato se v takšnih primerih vročitev opravi tako, da se na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#96.a._.C4.8Dlen 96. a člen ZUP]). Upravni organ po izteku rokov uvede izvršbo, ko postane odločba izvršljiva ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#282._.C4.8Dlen 282. člen ZUP]). Vendar je treba pri teh primerih opozoriti, da lahko nastopi spor ali neodločeno lastništvo. Če je tako, je treba postopati drugače - kot izhaja iz primera).
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vročanje]]

Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi

2023-01-30T07:18:49Z

As8392: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi ==

'''Datum odgovora:''' 18. 4. 2010, pregled 25. 12. 2022 [[Izvirnik:Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi| ]]

 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je pri vročanju z javnim naznanilom pri izdaji vsakega posameznega dokumenta v isti zadevi potrebno vedno najprej dokument poizkusiti vročiti po 87. členu ZUP in šele nato izdati sporočilo o vročanju z javnim naznanilom? Kaj pa kadar je lastništvo jasno, tako pravno kot dejansko, toda lastnik ne živi na določeni lokaciji, ta je zapuščena, so pa tudi težave pri vročanju zapisnika o ogledu itd. Ali lahko organ ukrepa tako, da izda odločbo, ki jo vroči prek javnega naznanila in po izteku rokov uvede izvršbo?
 

== '''Odgovor:''' ==

Če vročitev ni bila mogoča, ker stranka ni obvestila organa o spremembi prebivališča, organ pa '''zagotovo ugotovi''', da vročitev '''ni bila uspešna na naslovu za vročanje, prijavljenemu na podlagi zakona, ki ureja prijavo prebivališča ter na vročevalcu znanemu naslovu''', odredi, da se vse nadaljnje vročitve v postopku opravljajo tako, da se '''dokument objavi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava''', kot to določata [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen{{!}}96. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#96a._.C4.8Dlen{{!}}96.a člen ZUP]]. Če bi organ s stranko že komuniciral, pa med postopkom ta spremeni bivališče, potem je stranka sama dolžna obveščati organ o tem, kam naj ji vroča dokumente, sicer organ uporabi javno naznanilo. Javno naznanilo lahko organ izkoristi šele, '''ko so izčrpane vse možnosti vročitve preko naslova za vročanje in omenjenih naslovov, kjer je verjetno, da bi se naslovnik dejansko nahajal'''.

Pri tem pa že enkratna ugotovitev organa, da stranka na določenem naslovu (ki je hkrati tudi naslov za vročanje) ne živi, in če iz uradnih evidenc ni razvidno, da ima ob vsakokratem poskusu vročitve registriran nov oz. drug naslov za vročanje, pomeni, da se vse nadaljne vročitve opravijo z javnim naznanilom. Torej ni potrebno za vsak posamičen dokument v isti zadevi preverjati obstoja pogojev po 96. členu ZUP.

Posebej pa opozarjamo, da javno naznanilo ni dopustno, če organ zagotovo ve, da na zadnjem organu znanem naslovu stranka ne biva in ne pozna drugega naslova. Uporaba [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen{{!}}96. člena ZUP]] in [[Zak:ZUP#96a._.C4.8Dlen{{!}}96.a člena ZUP]] ni dopustna, saj se '''zakonski dejanski stan omejuje le na primere, ko stranke imajo stalno ali začasno prebivališče in s tem naslov za vročanje. V takem položaju mora organ z odločbo določiti skrbnika za poseben primer, ki bo lahko zastopal stranko tudi prek pravnih sredstev v zvezi z odločitvami organa'''. Določitev skrbnika v primeru, ko prebivališče stranke ni znano in nima zastopnika, je urejeno v [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskem zakoniku] (DZ, Uradni list RS, št. 15/17 in novele). 267. člen DZ obvezuje organe, pred katerim teče postopek, da postavi skrbnika ob pogojih, ki jih določa zakon in o postavitvi takoj obvestiti center za socialno delo (CSD). Tako postopanje je nujno za varstvo pravic strank po [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen{{!}}7. členu ZUP]]. Institut vročanje je zelo pomemben, saj je namreč pogoj, predpostavka za nastanek pravnih učinkov poslanega dokumenta, zlasti če se vroča sklepe in odločbe, ker so to posamični upravni akti, iz katerih sledijo pravne posledice odločitev organa. Če se '''pri vročanj'''u na naslov za vročanje ugotovi, da je naslovnik na tem določenem naslovu neznan, odseljen, bi v primeru, da bi vročevalec pustil sporočilo o prispelem pismu, ne nastopila fiktivna vročitev, ne bi tekel noben rok, sploh se ne bi moglo šteti, da je bilo vročeno niti izdano, zato se v takšnih primerih vročitev opravi tako, da se na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#96.a._.C4.8Dlen 96. a člen ZUP]). Upravni organ po izteku rokov uvede izvršbo, ko postane odločba izvršljiva ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#282._.C4.8Dlen 282. člen ZUP]). Vendar je treba pri teh primerih opozoriti, da lahko nastopi spor ali neodločeno lastništvo. Če je tako, je treba postopati drugače - kot izhaja iz primera [[Upravna-svetovalnica:Določitev obveznosti, stroškov in izvršbe pri solastnikih, spornem lastništvu ali ob nejasnih mejah parcel{{!}}Določitev obveznosti, stroškov in izvršbe pri solastnikih, spornem lastništvu ali ob nejasnih mejah parcel]] ).
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vročanje]]

Določitev obveznosti, stroškov in izvršbe pri solastnikih, spornem lastništvu ali ob nejasnih mejah parcel

2023-01-30T07:09:36Z

As8392: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Določitev obveznosti, stroškov in izvršbe pri solastnikih, spornem lastništvu ali nejasnih mejah parcel ==

'''Datum odgovora:''' 14. 6. 2011, 30. 1. 2012, 22. 10. 2012 in 17. 4. 2014, pregled 11. 12. 2022 '''Status uporabnika: '''stranka v upravnem postopku; uradna oseba, ki vodi postopek (več vprašanj) 

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je pri nadzoru po področni zakonodaji ugotovil kršitve, ki jih morajo zavezane stranke odpraviti (npr. odstraniti nelegalno odložene komunalne odpadke, plačati uzurpacijo prostora za nelegalno gradnjo, izpolniti inšpekcijski ukrep ureditve nepremičnin zaradi prometne varnosti itd.). Pri tem se pojavlja več primerov:

a) Lastništvo in s tem status zavezancev je opredeljeno le v deležu (idealni solastnini, npr. vsak izmed štirih solastnikov do 25 %), ne pa tudi razdelno v naravi. Ali se v takšnem primeru, kjer je več zavezancev, odloča z eno odločbo? Kako se deli stroške postopka, kako vodi izvršba?

b) Kako se postopa, če je lastnina pravno nesporna, oseba A je lastnik ene parcele, oseba B pa druge, toda zaradi nejasne meje v naravi ni jasno, ali je neskladnost na parceli Aja ali Bja, s tem pa, kdo je zavezanec za ureditev stanja (npr. parcelne meje niso razvidne z mejniki, vendar pa organ pridobi izris parcele GURS, po katerem je meja razvidna). Kdo je v tem primeru dolžan predlagati ugotovitev dejstev v zvezi z lastništvom nad delom parcele, kjer nastopa neskladnost? Ali se lahko meja v naravi ugotovi z izvedencem geodetom?

c) Področni predpis določa ukrepanje le, če je lastnik zemljišča, kjer se ugotovi neskladnost, država ali občina. Ali lahko upravni organ odreja ukrepe tudi na področjih, ki niso v celoti javna (npr. gre za solastnino občine in treh zasebnikov)?

d) Kako postopati, če je lastništvo sporno?

e) Kako pa se določi obveznosti, ko je upravni organ te že opredelil na podlagi pravnomočne odločbe drugega organa (npr. upravna enota izda odločbo na podlagi odločbe gradbene inšpekcije), češ da so zavezanci za obveznost vsi lastniki dveh (ali več) parcel, ker so kot solastniki vsi kršili predpise (npr. postavitev črnogradnje)? Pri tem je bilo bilo kljub pritožbam in pridobljenim (geodetskim) izvedenskim mnenjem v postopku pravnomočno potrjeno, da so zavezanci za obveznost (npr. plačilo nadomestila za uzurpacijo prostora) vsi lastniki obeh zemljišč v skladu s pravnomočno odločbo gradbenega inšpektorja, izračunano v skupnem znesku glede na površino objekta kot celote, čeprav sta npr. dva zavezanca ugovarjala in dejansko poravnala samo obveznost, ki a) izhaja le iz površine dela objekta in to b) le njune parcele (kar pomeni cca petino celotne obveznosti). Kako sedaj izvesti izvršbo za preostale dele obveznosti oz. kako se v predlogu za izvršbo določi znesek oz. delež dolga za posameznega zavezanca, če je v izreku odločbe o obveznosti določenih več zavezancev brez navedbe sorazmerja obveznosti? 

== '''Odgovor:''' ==

Lastninska pravica kot merilo določitve zavezane stranke je praviloma že element stvarne legitimacije kot procesne predpostavke za uvedbo in tek postopka (prim.[[Zak:ZUP#42._.C4.8Dlen{{!}}42. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]). Ko govorimo o postopanju upravnih organov v postopkih po uradni dolžnosti (zaradi varstva javnega interesa), kjer so ugotovljene kršitve, ki jih morajo zavezane stranke odpraviti, se nam z vidika so/lastništva, nejasnih parcelnih mej v naravi oz. spora o lastništvu pojavijo različne situacije, kot že izhaja iz opredeljenega vprašanja. V primerih, ko je nejasen potek meje med dvema zemljiščema, zaradi česar ni mogoče nesporno določiti zavezanca pri izdaji odločbe o ugotovljeni kršitvi, pa gre za sporno dejansko vprašanje, ki ga potrebno rešiti v upravnem postopku z ustreznimi dokaznimi sredstvi. Zato je '''ključno ločiti, ali gre pri vprašanju lastnine za:'''

#'''del pravnega stana legitimacije '''(kdo je stranka in v kolikšnem deležu) ali
#'''dejstva''' (npr. o legi odpadkov), od katerih je odvisna odločitev, tudi glede opredelitve stranke.
V nadaljevanju so opredeljeni dogovori po zgoraj navedenih skupinah vprašanj.

a) Zavezanci so solastniki zemljišča, na katerem so bile ugotovljene kršitve (npr. odlaganje komunalnih odpadkov).

V danem primeru govorimo o premoženjsko pravnem režimu '''solastnine'''. Gre za primere, ko ima več oseb lastninsko pravico na stvari in je izražena '''v idealnem deležu'''. To pomeni, da stvar fizično ni razdeljena. Glede na navedeno so vsi solastniki v pravni skupnosti. Kadar v upravni zadevi dvoje ali več strank postavlja istovetne zahtevke ali pa jim organ nalaga istovetne obveznosti, govorimo o sosporništvu, ki je lahko materialno ali formalno (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 181). Bistvo pri sospornikih je, da imajo z vidika ZUP praviloma iste postopkovne pravice in obveznosti. V takem primeru [[Zak:ZUP#217._.C4.8Dlen{{!}}217. člen ZUP]] organu omogoča, da v primeru večjega števila določenih oseb (npr. zavezancev), izda za vse skupaj eno odločbo, pri čemer je potrebno poudariti, da morajo biti vse osebe imenovane v izreku odločbe, v obrazložitvi pa morajo biti za vsako posamezno osebo navedeni razlogi, ki se nanašajo nanjo. Tudi '''z odločbo naložena obveznost je lahko le nedeljena, prav tako je tudi morebitni sklep o izvršbi'''

'''Stroški v takšnem upravnem postopku se odmerijo za vsakega solastnika posebej, sorazmerno '''glede njegovemu solastninskemu deležu v pravni skupnosti (tretji odstavek [[Zak:ZUP#114._.C4.8Dlen{{!}}114. člena ZUP]]). V kolikor upravni organ izvede tudi prekrškovni postopek, je potrebno poudariti, da je '''prekrškovna odgovornost subjektivna''' in vezana na storitev prekrška in osebno krivdo, zato je pri izdaji odločbe o ugotovljenem prekršku in odgovornosti posameznega solastnika, potrebno izdati ločene odločbe, v katerih se individualno za vsakega solastnika posebej ugotavlja njegova morebitna odgovornost. 

Posebej za izvršbo kaže omeniti, da se v praksi največkrat na podlagi ene odločbe o skupni obveznosti npr. treh solastnikov določi s sklepom o izvršbi grožnja z denarno kaznijo ([[Zak:ZUP#298._.C4.8Dlen{{!}}298. člen ZUP]]). V takem primeru se vodi le en izvršilni postopek, saj so vsi solastniki odgovorni za izpolnitev ene in iste obveznosti. Torej se izda '''en sklep o izvršbi, ki se glasi enako kot izvršilni naslov na vse solastnike''' (npr. A, B in C morajo v dodatnem roku do X (datum) izpolniti obveznost Y, sicer morajo plačati kazen v višini 800 EUR). Če v dodatnem roku obveznost še vedno ne bo izpolnjena, organ pošlje ta sklep o izvršbi v denarno izterjavo, tako da davčnemu organu predlaga '''izvršitev kazni v izvršbi po deležih solastništva '''(npr. solastniku A se izterja 50 % celotne denarne kazni (50 % od 800 EUR), lastniku B 30 % in še C 20 %). '''Hkrati organ izda nov sklep o izvršbi, npr. po drugih osebah, a še vedno en sklep na vse solastnike.'''

Solastnikom ni mogoče postaviti skupnega predstavnika ali zastopnika ([[Zak:ZUP#52._.C4.8Dlen{{!}}52. člen ZUP]]), ker se pri izvršbi akt nanaša na materialnopravno in ne procesno pravico ali obveznost, (materialnopravni) zavezanci so vsi solastniki, ne le eden za vse, zato se akt (o izvršbi) mora glasiti na vse. b) Nejasen potek meje med dvema zemljiščema, zaradi česar ni mogoče nesporno določiti zavezanca pri izdaji odločbe o ugotovljeni kršitvi.

Upravni organ je dolžan na podlagi [[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen{{!}}8. člena ZUP]] ugotoviti pravo dejansko stanje. Za določitev meje, ki razmejuje parcelo Aja in parcelo Bja, je potrebno angažirati '''izvedenca geodetske '''stroke, ki bo upoštevajoč pravila stroke izdelal izvedeniški elaborat, sestavni del katerega bo tudi načrt parcel z vrisano mejo. Bistvena naloga izvedenca bo označiti dejanski potek meje med parcelama, ki je vrisana v zemljiškem katastru oziroma je razvidna iz izrisa parcele GURS. Naloga izvedenca v tem postopku ne bo mejničenje, temveč zgolj demonstracija, kje poteka meja zemljišča v naravi, glede na podatke zemljiškega katastra. V kolikor upravni organ pri svojem odločanju, ki je v javnem interesu oceni, da je potek meje sporen, mora izvedenca postaviti po uradni dolžnosti ([[Zak:ZUP#190._.C4.8Dlen{{!}}190. člen ZUP]]). Kadar je postopek uveden po uradni dolžnosti (npr. javni interes), v katerem pasivna stranka ni zainteresirana za dokazovanje z izvedencem, stroške izvedenca predhodno krije organ (drugi odstavek [[Zak:ZUP#115._.C4.8Dlen{{!}}115. člena ZUP]]). Sam postopek postavitve izvedenca ureja [[Zak:ZUP#190._.C4.8Dlen{{!}}ZUP v 190.]] in drugih členih.

c) Upravni organ lahko odreja ukrepe tudi na zemljiščih, ki niso v celoti javna in gre za solastnino javnega in zasebnega prava. Takšno pristojnost od organa terja varstvo javnega interesa. Način izdaje odločbe in položaj lastnikov je enak kot pod točko a.
d) V kolikor je lastništvo sporno (npr. po podatkih zemljiške knjige je lastnik zemljišča oseba rojena leta 1903 in je organ ugotovil, da je oseba že pokojna) in je po področni zakonodaji lastnikom potrebno odrediti nek ukrep (gre npr. za javni interes), pa upravni organ postopka ne more uvesti, ker procesna predpostavka ni izpolnjena (prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]], gre torej za vprašanje stvarne legitimacije). Ker pa govorimo o odrejanju ukrepov v javnem interesu, oziroma sprožitev postopka po uradni dolžnosti, je smiselno, da se postopek vendarle uvede, nato pa '''zaradi rešitve predhodnega vprašanja lastništva skladno s '''[[Zak:ZUP#147._.C4.8Dlen{{!}}147. členom ZUP]] '''po potrebi prekine'''. Postopek, ki je bil zaradi rešitve predhodnega vprašanja prekinjen, se nadaljuje, ko postane odločba o predhodno rešenem vprašanju dokončna ali pravnomočna ([[Zak:ZUP#152._.C4.8Dlen{{!}}152. člen ZUP]]).

Kadar organ odloča o '''nujnih ukrepih v javnem interesu''', ki jih ni mogoče odlagati in so podani, če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje večje vrednosti (drugi odstavek [[Zak:ZUP#144._.C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]), pa '''menimo, da je potrebno ukrepanje organa in naj ta kar izda odločbo, ki naj se glasi na najbolj verjetnega lastnika '''oz. zavezanca oz. se najprej določi skrbnik za poseben primer kot zastopnik bodočega oz. naknadno ugotovljenega (novega) lastnika. V kolikor bo morda vprašanje lastništva v sodnem postopku rešeno drugače (drugi lastnik), bo upravni organ, ki je izdal odločbo, tudi uvedel obnovo postopka po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. členu ZUP]] in izdal odločbo na novega lastnika.

e) Kadar je v odločbi kot matičnem aktu oz. izvršilnem naslovu določeno, da so zavezanci določeni subjekti, skupaj ali po deležih obveznosti, teh '''obveznosti oz. legitimacije po odločbi nikakor ni mogoče spreminjati v izvršilnem postopku. '''Izvršilni postopek je namenjen izključno realizaciji določenega upravnopravnega razmerja po izvršljivi odločbi, čeprav se bi ugotovilo, da je prva morda nepravilna - tedaj se mora najprej, in to le v postopku z zakonsko določenimi pravnimi sredstvi, '''spremeniti temeljno odločbo.''' Izvršljivo odločbo je torej v javnem interesu ali na predlog upravičencev treba izvršiti, kot se glasi. 

Glede na opis zadeve pa upravni organ ob izdaji odločbe ni ravnal pravilno, če je opredelil obveznost npr. dveh solastnikov ene od dveh parcel, kjer je prišlo do nastanka obveznosti, zgolj s skupno zavezo vseh solastnikov vseh (obeh) parcel. Kolikor je '''lastnina kot temelj pasivne stvarne legitimacije jasna in opredeljena na določen del (eno parcelo), tedaj se mora odmeriti na ta način, ne nerazdelno''' (torej npr. določiti nadomestilo za uzurpacijo za parcelo A lastnikom te parcele, posebej pa, čeprav v istem aktu, pa nadomestilo, ki ga morajo plačati lastniki parcele B, upoštevaje velikost A in B; ali se pri tem odmeri obveznost na le funkcionalni del objekta ali celotno parcelo, pa je stvar področnega zakona, ne procesna dilema).

Glede vprašanja legitimacije - razen če bi področni zakon tako določal, kar v dani situaciji ne - '''upravni organ tudi ni vezan na odločbo drugega organa, čeprav je ta pravnomočna'''. Vsak organ namreč deluje v okviru svojih pristojnosti za določen namen (svojih) postopkov, zato je lahko legitimacija v enem postopku za isto dejansko stanje (črnogradnja v okviru inšpekcijskega nadzora) drugačna kot v drugem tipu postopka (legalizacije črnogradnje in odmere nadomestila za uzurpacijo prostora).

V danem primeru je tako glede na opis stanja treba oz. možno hkrati izvesti dvoje: a) izpodbijati (glede na dokončnost v upravnem sporu ali tudi npr. z razveljavitvijo odločbe po nadzorstveni pravici, gl. drugi odstavek [[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen{{!}}274. člena ZUP]]) spodbijati temeljno odločbo o določitvi obveznosti po višini glede na posamične zavezance in b) izvesti izvršbo na neporavnan del obveznosti po veljavni odločbi. Kolikor bodo stranke v prvem delu (a) uspele, se bo naknadno izvedlo vračilo izterjane obveznosti (po b)), če je ta prekoračila novo odmerjeno, kot določa prvi odstavek [[Zak:ZUP#293._.C4.8Dlen{{!}}293. člena ZUP]].

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Procesne_predpostavke_za_uvedbo_postopka]] [[Category: Lastnost stranke]]

Določitev obveznosti, stroškov in izvršbe pri solastnikih, spornem lastništvu ali ob nejasnih mejah parcel

2023-01-30T07:09:17Z

As8392: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Določitev obveznosti, stroškov in izvršbe pri solastnikih, spornem lastništvu ali nejasnih mejah parcel ==

'''Datum odgovora:''' 14. 6. 2011, 30. 1. 2012, 22. 10. 2012 in 17. 4. 2014, pregled 11. 12. 2022 '''Status uporabnika: '''stranka v upravnem postopku; uradna oseba, ki vodi postopek (več vprašanj) 

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je pri nadzoru po področni zakonodaji ugotovil kršitve, ki jih morajo zavezane stranke odpraviti (npr. odstraniti nelegalno odložene komunalne odpadke, plačati uzurpacijo prostora za nelegalno gradnjo, izpolniti inšpekcijski ukrep ureditve nepremičnin zaradi prometne varnosti itd.). Pri tem se pojavlja več primerov:

a) Lastništvo in s tem status zavezancev je opredeljeno le v deležu (idealni solastnini, npr. vsak izmed štirih solastnikov do 25 %), ne pa tudi razdelno v naravi. Ali se v takšnem primeru, kjer je več zavezancev, odloča z eno odločbo? Kako se deli stroške postopka, kako vodi izvršba?

b) Kako se postopa, če je lastnina pravno nesporna, oseba A je lastnik ene parcele, oseba B pa druge, toda zaradi nejasne meje v naravi ni jasno, ali je neskladnost na parceli Aja ali Bja, s tem pa, kdo je zavezanec za ureditev stanja (npr. parcelne meje niso razvidne z mejniki, vendar pa organ pridobi izris parcele GURS, po katerem je meja razvidna). Kdo je v tem primeru dolžan predlagati ugotovitev dejstev v zvezi z lastništvom nad delom parcele, kjer nastopa neskladnost? Ali se lahko meja v naravi ugotovi z izvedencem geodetom?

c) Področni predpis določa ukrepanje le, če je lastnik zemljišča, kjer se ugotovi neskladnost, država ali občina. Ali lahko upravni organ odreja ukrepe tudi na področjih, ki niso v celoti javna (npr. gre za solastnino občine in treh zasebnikov)?

č) Lastništvo je jasno, tako pravno kot dejansko, toda lastnik ne živi na določeni lokaciji, ta je zapuščena, so pa tudi težave pri vročanju zapisnika o ogledu itd. Ali lahko organ ukrepa tako, da izda odločbo, ki jo vroči prek javnega naznanila in po izteku rokov uvede izvršbo?

d) Kako postopati, če je lastništvo sporno?

e) Kako pa se določi obveznosti, ko je upravni organ te že opredelil na podlagi pravnomočne odločbe drugega organa (npr. upravna enota izda odločbo na podlagi odločbe gradbene inšpekcije), češ da so zavezanci za obveznost vsi lastniki dveh (ali več) parcel, ker so kot solastniki vsi kršili predpise (npr. postavitev črnogradnje)? Pri tem je bilo bilo kljub pritožbam in pridobljenim (geodetskim) izvedenskim mnenjem v postopku pravnomočno potrjeno, da so zavezanci za obveznost (npr. plačilo nadomestila za uzurpacijo prostora) vsi lastniki obeh zemljišč v skladu s pravnomočno odločbo gradbenega inšpektorja, izračunano v skupnem znesku glede na površino objekta kot celote, čeprav sta npr. dva zavezanca ugovarjala in dejansko poravnala samo obveznost, ki a) izhaja le iz površine dela objekta in to b) le njune parcele (kar pomeni cca petino celotne obveznosti). Kako sedaj izvesti izvršbo za preostale dele obveznosti oz. kako se v predlogu za izvršbo določi znesek oz. delež dolga za posameznega zavezanca, če je v izreku odločbe o obveznosti določenih več zavezancev brez navedbe sorazmerja obveznosti? 

f) V upravnem (inšpekcijskem) postopku je bila zavezancu z odločbo naložena obveznost (npr. zaradi zapore javne poti), ki jo je izpolnil. Naknadno je bilo ugotovljeno, da je bila evidenca, ki je bila podlaga za naložitev obveznosti, napačna (npr. napačno vrisane parcelne meje), zato se je pred pristojnim upravnim organom opravila preverba dejanskega stanja glede na stanje v uradni evidenci (ponovna meritev). Zaradi nestrinjanja s potekom meje, bo slednjo potrebno določiti v sodnem postopku skladno s področnim predpisom (Zakonom o evidentiranju nepremičnin), zato je bil izdan sklep o prekinitvi postopka. V drugi točki izreka sklepa je organ zavezancu naložil, da mora ohraniti identično stanje kot je bilo na dan izdaje sklepa (odprta javna pot). Na sklep se zavezanec ni pritožil, kasneje pa je ravnal nasprotno z drugo točko izreka izdanega sklepa (javno pot je zopet zaprl). Kako nadalje postopa uradna oseba? 

== '''Odgovor:''' ==

Lastninska pravica kot merilo določitve zavezane stranke je praviloma že element stvarne legitimacije kot procesne predpostavke za uvedbo in tek postopka (prim.[[Zak:ZUP#42._.C4.8Dlen{{!}}42. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]). Ko govorimo o postopanju upravnih organov v postopkih po uradni dolžnosti (zaradi varstva javnega interesa), kjer so ugotovljene kršitve, ki jih morajo zavezane stranke odpraviti, se nam z vidika so/lastništva, nejasnih parcelnih mej v naravi oz. spora o lastništvu pojavijo različne situacije, kot že izhaja iz opredeljenega vprašanja. V primerih, ko je nejasen potek meje med dvema zemljiščema, zaradi česar ni mogoče nesporno določiti zavezanca pri izdaji odločbe o ugotovljeni kršitvi, pa gre za sporno dejansko vprašanje, ki ga potrebno rešiti v upravnem postopku z ustreznimi dokaznimi sredstvi. Zato je '''ključno ločiti, ali gre pri vprašanju lastnine za:'''

#'''del pravnega stana legitimacije '''(kdo je stranka in v kolikšnem deležu) ali
#'''dejstva''' (npr. o legi odpadkov), od katerih je odvisna odločitev, tudi glede opredelitve stranke.
V nadaljevanju so opredeljeni dogovori po zgoraj navedenih skupinah vprašanj.

a) Zavezanci so solastniki zemljišča, na katerem so bile ugotovljene kršitve (npr. odlaganje komunalnih odpadkov).

V danem primeru govorimo o premoženjsko pravnem režimu '''solastnine'''. Gre za primere, ko ima več oseb lastninsko pravico na stvari in je izražena '''v idealnem deležu'''. To pomeni, da stvar fizično ni razdeljena. Glede na navedeno so vsi solastniki v pravni skupnosti. Kadar v upravni zadevi dvoje ali več strank postavlja istovetne zahtevke ali pa jim organ nalaga istovetne obveznosti, govorimo o sosporništvu, ki je lahko materialno ali formalno (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 181). Bistvo pri sospornikih je, da imajo z vidika ZUP praviloma iste postopkovne pravice in obveznosti. V takem primeru [[Zak:ZUP#217._.C4.8Dlen{{!}}217. člen ZUP]] organu omogoča, da v primeru večjega števila določenih oseb (npr. zavezancev), izda za vse skupaj eno odločbo, pri čemer je potrebno poudariti, da morajo biti vse osebe imenovane v izreku odločbe, v obrazložitvi pa morajo biti za vsako posamezno osebo navedeni razlogi, ki se nanašajo nanjo. Tudi '''z odločbo naložena obveznost je lahko le nedeljena, prav tako je tudi morebitni sklep o izvršbi'''

'''Stroški v takšnem upravnem postopku se odmerijo za vsakega solastnika posebej, sorazmerno '''glede njegovemu solastninskemu deležu v pravni skupnosti (tretji odstavek [[Zak:ZUP#114._.C4.8Dlen{{!}}114. člena ZUP]]). V kolikor upravni organ izvede tudi prekrškovni postopek, je potrebno poudariti, da je '''prekrškovna odgovornost subjektivna''' in vezana na storitev prekrška in osebno krivdo, zato je pri izdaji odločbe o ugotovljenem prekršku in odgovornosti posameznega solastnika, potrebno izdati ločene odločbe, v katerih se individualno za vsakega solastnika posebej ugotavlja njegova morebitna odgovornost. 

Posebej za izvršbo kaže omeniti, da se v praksi največkrat na podlagi ene odločbe o skupni obveznosti npr. treh solastnikov določi s sklepom o izvršbi grožnja z denarno kaznijo ([[Zak:ZUP#298._.C4.8Dlen{{!}}298. člen ZUP]]). V takem primeru se vodi le en izvršilni postopek, saj so vsi solastniki odgovorni za izpolnitev ene in iste obveznosti. Torej se izda '''en sklep o izvršbi, ki se glasi enako kot izvršilni naslov na vse solastnike''' (npr. A, B in C morajo v dodatnem roku do X (datum) izpolniti obveznost Y, sicer morajo plačati kazen v višini 800 EUR). Če v dodatnem roku obveznost še vedno ne bo izpolnjena, organ pošlje ta sklep o izvršbi v denarno izterjavo, tako da davčnemu organu predlaga '''izvršitev kazni v izvršbi po deležih solastništva '''(npr. solastniku A se izterja 50 % celotne denarne kazni (50 % od 800 EUR), lastniku B 30 % in še C 20 %). '''Hkrati organ izda nov sklep o izvršbi, npr. po drugih osebah, a še vedno en sklep na vse solastnike.'''

Solastnikom ni mogoče postaviti skupnega predstavnika ali zastopnika ([[Zak:ZUP#52._.C4.8Dlen{{!}}52. člen ZUP]]), ker se pri izvršbi akt nanaša na materialnopravno in ne procesno pravico ali obveznost, (materialnopravni) zavezanci so vsi solastniki, ne le eden za vse, zato se akt (o izvršbi) mora glasiti na vse. b) Nejasen potek meje med dvema zemljiščema, zaradi česar ni mogoče nesporno določiti zavezanca pri izdaji odločbe o ugotovljeni kršitvi.

Upravni organ je dolžan na podlagi [[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen{{!}}8. člena ZUP]] ugotoviti pravo dejansko stanje. Za določitev meje, ki razmejuje parcelo Aja in parcelo Bja, je potrebno angažirati '''izvedenca geodetske '''stroke, ki bo upoštevajoč pravila stroke izdelal izvedeniški elaborat, sestavni del katerega bo tudi načrt parcel z vrisano mejo. Bistvena naloga izvedenca bo označiti dejanski potek meje med parcelama, ki je vrisana v zemljiškem katastru oziroma je razvidna iz izrisa parcele GURS. Naloga izvedenca v tem postopku ne bo mejničenje, temveč zgolj demonstracija, kje poteka meja zemljišča v naravi, glede na podatke zemljiškega katastra. V kolikor upravni organ pri svojem odločanju, ki je v javnem interesu oceni, da je potek meje sporen, mora izvedenca postaviti po uradni dolžnosti ([[Zak:ZUP#190._.C4.8Dlen{{!}}190. člen ZUP]]). Kadar je postopek uveden po uradni dolžnosti (npr. javni interes), v katerem pasivna stranka ni zainteresirana za dokazovanje z izvedencem, stroške izvedenca predhodno krije organ (drugi odstavek [[Zak:ZUP#115._.C4.8Dlen{{!}}115. člena ZUP]]). Sam postopek postavitve izvedenca ureja [[Zak:ZUP#190._.C4.8Dlen{{!}}ZUP v 190.]] in drugih členih.

c) Upravni organ lahko odreja ukrepe tudi na zemljiščih, ki niso v celoti javna in gre za solastnino javnega in zasebnega prava. Takšno pristojnost od organa terja varstvo javnega interesa. Način izdaje odločbe in položaj lastnikov je enak kot pod točko a.
d) V kolikor je lastništvo sporno (npr. po podatkih zemljiške knjige je lastnik zemljišča oseba rojena leta 1903 in je organ ugotovil, da je oseba že pokojna) in je po področni zakonodaji lastnikom potrebno odrediti nek ukrep (gre npr. za javni interes), pa upravni organ postopka ne more uvesti, ker procesna predpostavka ni izpolnjena (prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]], gre torej za vprašanje stvarne legitimacije). Ker pa govorimo o odrejanju ukrepov v javnem interesu, oziroma sprožitev postopka po uradni dolžnosti, je smiselno, da se postopek vendarle uvede, nato pa '''zaradi rešitve predhodnega vprašanja lastništva skladno s '''[[Zak:ZUP#147._.C4.8Dlen{{!}}147. členom ZUP]] '''po potrebi prekine'''. Postopek, ki je bil zaradi rešitve predhodnega vprašanja prekinjen, se nadaljuje, ko postane odločba o predhodno rešenem vprašanju dokončna ali pravnomočna ([[Zak:ZUP#152._.C4.8Dlen{{!}}152. člen ZUP]]).

Kadar organ odloča o '''nujnih ukrepih v javnem interesu''', ki jih ni mogoče odlagati in so podani, če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje večje vrednosti (drugi odstavek [[Zak:ZUP#144._.C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]), pa '''menimo, da je potrebno ukrepanje organa in naj ta kar izda odločbo, ki naj se glasi na najbolj verjetnega lastnika '''oz. zavezanca oz. se najprej določi skrbnik za poseben primer kot zastopnik bodočega oz. naknadno ugotovljenega (novega) lastnika. V kolikor bo morda vprašanje lastništva v sodnem postopku rešeno drugače (drugi lastnik), bo upravni organ, ki je izdal odločbo, tudi uvedel obnovo postopka po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. členu ZUP]] in izdal odločbo na novega lastnika.

e) Kadar je v odločbi kot matičnem aktu oz. izvršilnem naslovu določeno, da so zavezanci določeni subjekti, skupaj ali po deležih obveznosti, teh '''obveznosti oz. legitimacije po odločbi nikakor ni mogoče spreminjati v izvršilnem postopku. '''Izvršilni postopek je namenjen izključno realizaciji določenega upravnopravnega razmerja po izvršljivi odločbi, čeprav se bi ugotovilo, da je prva morda nepravilna - tedaj se mora najprej, in to le v postopku z zakonsko določenimi pravnimi sredstvi, '''spremeniti temeljno odločbo.''' Izvršljivo odločbo je torej v javnem interesu ali na predlog upravičencev treba izvršiti, kot se glasi. 

Glede na opis zadeve pa upravni organ ob izdaji odločbe ni ravnal pravilno, če je opredelil obveznost npr. dveh solastnikov ene od dveh parcel, kjer je prišlo do nastanka obveznosti, zgolj s skupno zavezo vseh solastnikov vseh (obeh) parcel. Kolikor je '''lastnina kot temelj pasivne stvarne legitimacije jasna in opredeljena na določen del (eno parcelo), tedaj se mora odmeriti na ta način, ne nerazdelno''' (torej npr. določiti nadomestilo za uzurpacijo za parcelo A lastnikom te parcele, posebej pa, čeprav v istem aktu, pa nadomestilo, ki ga morajo plačati lastniki parcele B, upoštevaje velikost A in B; ali se pri tem odmeri obveznost na le funkcionalni del objekta ali celotno parcelo, pa je stvar področnega zakona, ne procesna dilema).

Glede vprašanja legitimacije - razen če bi področni zakon tako določal, kar v dani situaciji ne - '''upravni organ tudi ni vezan na odločbo drugega organa, čeprav je ta pravnomočna'''. Vsak organ namreč deluje v okviru svojih pristojnosti za določen namen (svojih) postopkov, zato je lahko legitimacija v enem postopku za isto dejansko stanje (črnogradnja v okviru inšpekcijskega nadzora) drugačna kot v drugem tipu postopka (legalizacije črnogradnje in odmere nadomestila za uzurpacijo prostora).

V danem primeru je tako glede na opis stanja treba oz. možno hkrati izvesti dvoje: a) izpodbijati (glede na dokončnost v upravnem sporu ali tudi npr. z razveljavitvijo odločbe po nadzorstveni pravici, gl. drugi odstavek [[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen{{!}}274. člena ZUP]]) spodbijati temeljno odločbo o določitvi obveznosti po višini glede na posamične zavezance in b) izvesti izvršbo na neporavnan del obveznosti po veljavni odločbi. Kolikor bodo stranke v prvem delu (a) uspele, se bo naknadno izvedlo vračilo izterjane obveznosti (po b)), če je ta prekoračila novo odmerjeno, kot določa prvi odstavek [[Zak:ZUP#293._.C4.8Dlen{{!}}293. člena ZUP]].

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Procesne_predpostavke_za_uvedbo_postopka]] [[Category: Lastnost stranke]]

Postopanje (inšpekcijskega) organa, ko stranka ne izvede naloženega v odločbi

2023-01-30T07:08:14Z

As8392:

== '''Zadeva:''' Postopanje (inšpekcijskega) organa, ko stranka ne izvede naloženega v odločbi ali ko zavezanec izpolni obveznost nato pa kršitev ponovi ==

'''Datum odgovora:''' 6. 1. 2010 in 17. 12. 2012 in 28. 10. 2013, pregled 27. 11. 2022

'''Status uporabnika''': uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Uradna oseba upravnega organa (npr. inšpektorata) je po preteku roka, ko je izdana odločba postala izvršljiva, na podlagi področnega predpisa (19. člena ZIN) od stranke zahtevala pisno izjavo o izvedenih ukrepih, določenih v izvršljivi odločbi. Zavezanec podatkov v odrejenem roku, po potrjeni vročitvi zahtevanega, ni posredoval ter s tem kršil določilo 19. člena ter storil tudi prekršek po 38. členu ZIN.

Kako naj v primeru neodziva zavezanca nadalje postopa inšpektor? Ali naj izda sklep o prisilitvi z denarno kaznijo po ZUP, kjer določi nov rok za posredovanje zahtevanih podatkov in višino denarne kazni, ki jo bo moral poravnati ob neizpolnitvi naložene obveznosti v odrejenem roku?

Kako naj se tolmači določba 38. člena ZIN: "''Globa za prekršek iz prvega odstavka tega člena se lahko izreče večkrat zapored''.", saj nihče za isti prekršek ne more biti kaznovan dvakrat oz. večkrat. Ali to praktično pomeni, da če je zavezanec storil prekršek in ga inšpektor oglobi, a zavezanec kljub temu nadaljuje z onemogočanjem, ali se po ponovno izrečenem opozorilu (predočitvi prekrška) s strani inšpektorja lahko izreče novo globo?

Kaj pa v primeru, ko je bila stranki recimo izdana odločba z 8 točkami obveznosti, pri čemer se je pri kontrolnem pregledu ugotovilo, da stranka ni upoštevala 1., 2. in 5. točke te odločbe, zato je bil izdan sklep o izvršbi z novim datumom za izvedbo teh točk (1, 2 in 5), medtem ko se je hkrati ugotovilo, da je zavezanec upošteval ostale točke (3, 4, 6-8). Toda pri drugem kontrolnem pregledu glede izvajanja točk 1, 2, 5 po sklepu o izvršbi je inšpektor ugotovil, da stranka znova ne upošteva več točke 3 iz prvotne odločbe, čeprav jo je v času prvega kontrolnega pregleda. Poleg tega je stranka vmes izpolnila točko 5, še vedno pa ne 1 in 2. Kako naj se postopa nadalje glede teh obveznosti, zlasti točke 3 - ali je prvotna ureditvena odločba še podlaga za sklep o izvršbi v tem delu ali je treba izdati novo odločbo za 3. točko oz. je potem ta dopolnilna prvi odločbi?

V upravnem (inšpekcijskem) postopku je bila zavezancu z odločbo naložena obveznost (npr. zaradi zapore javne poti), ki jo je izpolnil. Naknadno je bilo ugotovljeno, da je bila evidenca, ki je bila podlaga za naložitev obveznosti, napačna (npr. napačno vrisane parcelne meje), zato se je pred pristojnim upravnim organom opravila preverba dejanskega stanja glede na stanje v uradni evidenci (ponovna meritev). Zaradi nestrinjanja s potekom meje, bo slednjo potrebno določiti v sodnem postopku skladno s področnim predpisom (Zakonom o evidentiranju nepremičnin), zato je bil izdan sklep o prekinitvi postopka. V drugi točki izreka sklepa je organ zavezancu naložil, da mora ohraniti identično stanje kot je bilo na dan izdaje sklepa (odprta javna pot). Na sklep se zavezanec ni pritožil, kasneje pa je ravnal nasprotno z drugo točko izreka izdanega sklepa (javno pot je zopet zaprl). Kako nadalje postopa uradna oseba?

== '''Odgovor:''' ==

Če je stranki z izvršljivo odločbo naloženo, da mora predložiti izjavo ali dokumente ali druga dokazila, gre za izvršljivo obveznost. Ta se po ZUP terja v postopkih po uradni dolžnosti (kot je inšpekcijski) najkasneje v 30 dneh od izvršljivosti odločbe z določeno obliko izvršbe, po načelu sorazmernosti najprej z denarno kaznijo (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, komentarji k členom 282 in dalje). Čeprav za neizvršitev odrejenega področni zakon morda določa tudi prekrškovno odgovornost zavezane stranke, je torej treba posebej voditi najprej upravni postopek izvršbe, vzporedno pa (po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonu o inšpekcijskem nadzoru]; ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in novele) tudi prekrškovni postopek. Namreč inšpektor potemtakem ne more vedeti, ali je zavezanec izvedel naložene ukrepe ali ne ali pa ga le ni obvestil o njihovi izvedbi. V vsakem primeru pa zavezanec ni izvršil vsega odrejenega v odločbi, zato, če zavezanec prostovoljno ni izpolnil obveznosti, ga organ, ki opravlja izvršbo, prisili k izpolnitvi obveznosti.

Paziti je treba, da se ne razume, da je '''prekrškovni postopek že oblika izvršbe upravne odločbe - to ne drži'''. Cilj upravne izvršbe je namreč v javnem interesu doseči izpolnitev obveznosti stranke, cilj prekrškovnega postopka pa sankcija kršitelja. Z drugim ukrepom torej še ne bi dosegli prvega cilja, kar bi bilo v nasprotju z načeloma zakonitosti in varstva javne koristi.

Izvršilni postopek po ZUP se začne z izdajo '''sklepa o določitvi načina izvršbe''' (in drugih sestavinah, gl. [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlenu{{!}}290. člen ZUP]]). Praviloma se v danem primeru naloži zavezani stranki po [[Zak:ZUP#298._.C4.8Dlenu{{!}}298. členu ZUP]] dodaten (kratek) rok za izpolnitev obveznosti, kot že prej odrejeno z odločbo, hkrati pa se določi, da mora v nasprotnem primeru zavezanec plačati denarno kazen do 1000 EUR. Če se to zgodi, upravni organ odstopi zadevo v izterjavo davčnemu organu, sam pa izda nov sklep o izvršbi, kjer spet določi (strožji) način izvršbe, kar '''se nadaljuje, dokler zavezanec ne izpolni naloženega'''. Ker pa je opisana obveznost le predložitev dokazila o izpolnitvi druge temeljne materialno-pravne obveznosti (izpolnitve inšpekcijskega ukrepa), menimo, da mora v konkretnem primeru inšpektor pretehtati, ali je za javno korist tehtneje nadaljevati z izvršbo v zadevi predložitve dokazila ali pa lahko npr. inšpektor tudi sam, denimo s kontrolnim ogledom na terenu, preveri izpolnitev temeljne obveznosti.

V konkretnem primeru dodajamo, da sklic na 19. člen ZIN niti v upravni zadevi (pri izdaji odločbi in posledičnem izvršilnem postopku) niti v prekrškovnem postopku glede dolžnosti stranke, naj predloži dokazilo o opravljenih obveznostih iz odločbe, ni pravilen, saj se ta določba nanaša na obveznosti stranke v ugotovitvenem postopku in ne na zaključek postopka z odločbo. 19. člen ZIN obravnava pooblastila in ne še ukrepe inšpektorja (več v Jerovšek in Kovač, Posebni upravni postopki, 2008). Tudi v odločbi pa inšpektor seveda lahko naloži stranki predložitev dokazil po 32. členu ZIN, prav tako je kršitev take obveznosti prekršek po 38. členu ZIN (a druga alineja). Treba je torej tako v upravnem kot prekrškovnem postopku postopati po drugih pravnih podlagah, kot izhaja iz opisa primera v vprašanju. Sklep: inšpektor torej v opisanem položaju, ob neizpolnitvi upravne odločbe, ki je hkrati opredeljena kot prekršek, postopa '''vzporedno po dveh ločenih postopkih''', prvič z uvedbo '''izvršbe '''po [[Zak:ZUP#298._.C4.8Dlenu{{!}}298. členu ZUP]], ker zavezanec ni izpolnil naloženega v odločbi, in drugič po 38. členu ZIN, kjer gre za '''izrek prekrška''', ker zavezanec ni izpolnil dolžnosti npr. obvestila o izpolnitvi ukrepa.

Če zavezanec kljub izvedbi predpisanih postopkov ostaja pri kršitvi predpisov, je treba vsako razmerje opredeljevati v nadaljevanju ločeno. Kolikor stranka v upravnem postopku ne izvede odrejenega, se upošteva sankcije zanjo po področnih predpisih in ZUP. Slednji nalaga predvsem izvedbo izvršbe do prisilitve stranke, da v realnem svetu izpolni naloženo. Kolikor je treba, uradna oseba '''tudi večkrat izda sklep o izvršbi''', v katerem glede na stanje ob izdaji sklepa presodi, katero sredstvo izvršbe bo določila, da bi bil postopek učinkovit. Pri tem '''ne gre za isto zadevo '''oz. večkratne sankcije (npr. izterjava več zagroženih denarnih kazni) za isto kršitev. Vsakič znova, ko uradna oseba preveri dejanski stan in ta ustreza potrebnim ukrepom organa po zakonu, gre namreč za novo kršitev. Vsaka zadeva oz. postopek in s tem sankcija se praviloma šteje tudi glede na čas izvedbe dejanja po stranki oz. uvedbe postopka po uradni osebi. Ista zadeva je le tista, ki je tudi časovno enaka (dejstva v določnem trenutku), ne le da gre za isti tip postopka, organ, zavezanca in predpise.

Analogno velja pri izrekanju prekrškovnih sankcij. Če stranka vztraja ali ponovi kršitev, ki je kvalificirana kot prekršek, se glede na določila in namen ZIN po izvedbi učinkovitega nadzora in vzpostavitve zakonitega stanja v naravi, taka kršitev šteje kot novo dejanje, ne isto, ki še traja (t. i. nadaljevan prekršek). Zato gre za nove prekrške, če stranka po izvedbi prekrškovnega postopka še vedno oz. znova izvaja kršitev, zaradi katere je bila sicer kaznovana ob enakih okoliščinah predhodno. Kljub temu mora uradna oseba v sklopu celotnih okoliščin primera pretehtati, kdaj so določena dejanja glede na namen postopka (inšpekcijskega nadzora) '''smotrna''' (npr. neposreden izrek pet ali več prekrškovnih sankcij v roku petih minut skoraj zagotovo ne doseže smisla, tj. prisilitve, da bi zavezani vendar opravil naloženo, zato tako ukrepanje inšpektorja ni sorazmerno, kot bi po načelih URS, ZIN, ZUP in ZP-1 moralo biti).

V primeru, ko se stranki naloži z isto odločbo več obveznosti, te pa so med seboj po naravi zadeve ločljive, se glede na (ne)izpolnitev obveznosti vodi izvršba (oz. postopek o prekršku) le glede tistih obveznosti, ki (še) niso izvršene. Če se ob kontroli izpolnitve obveznosti po ureditveni odločbi z 8 točkami ugotovi, da zavezanec ni izpolnil točk 1, 2 in 5, se torej izda sklep o izvršbi za ta del odločbe. Kolikor ob ponovnem preverjanju stranka še vedno ni izpolnila vseh teh točk, se način izvršbe stopnjuje z novim sklepom o izvršbi v preostalem delu (tu točki 1 in 2). '''Za še neizpolnjen del obveznosti''' '''tako po odločbi kot prvem sklepu o izvršbi''' (1 in 2) se torej:

*izda '''nov sklep o izvršbi po načelu sorazmernosti''', npr. z višjo zagroženo denarno kaznijo kot po prvem sklepu ali z izpolnitvijo po tretji osebi (če je po naravi stvari možno);
*obenem '''se prvi sklep o izvršbi, če je vseboval prisilitev z denarno kaznijo, pošlje v izterjavo''' prek carine (saj bi po tem sklepu stranka morala izpolniti vse točke, ne le 5.). 
Glede položaja, ko stranka ob kontrolnem pregledu izkazuje izpolnitev določene obveznosti (npr. točke 3 izmed sicer 8 ureditvenih ukrepov), je '''po prvotni odločbi ukrep izpolnila. Zato se ob ugotovitvi nove kršitve, čeprav do te pride znotraj kontrolnega pregleda po drugih točkah iste odločbe, šteje, da gre za novo zadevo''', nov postopek in zato potreben nov akt. V tem delu (3.) je torej treba izdati novo odločbo, ki ji v primeru neizpolnitve oz. vztrajanja pri kršitvi oz. kršitvi v času kontrole, sledi sklep o izvršbi (za 3. točko prvotne odločbe, toda na temelju nove! odločbe le za to (prej 3.) obveznost).

Nova odločba pomeni samostojno zadevo, ne gre za dopolnjevanje že prej ugotavljanega in odrejenega, zato dopolnilna odločba (po [[Zak:ZUP#219._.C4.8Dlenu{{!}}219. členu ZUP)]] ni zakonita niti smiselna. Dopolnilna odločba bi se izdala, kolikor bi nadzor v določenem času obsegal npr. 8 točk, a bi izdali odločbo le za 7 le teh, kasneje pa ločeno še ukrep v 8. delu. V dani situaciji pa je bilo že v celoti nadzora odločeno s prvotno odločbo, kar je stranka tudi upoštevala, a naknadno znova kršila veljavne predpise. Zato se izda v tem (3.) delu nova "običajna" odločba. 

Smisel nove odločbe oz. ukrepa ob novi kršitvi (in vmesni izpolnitvi obveznosti) je tudi v tem, da se tako dobi '''dodatna podlaga za prisilitev in sankcioniranje stranke, ki znova (dodatno) krši predpise''''',''''' '''saj se stranko tako (pri)sili k izpolnitvi vseh obveznosti 1. upravno s prvo odločbo in enim ali več sklepov o izvršbi po prvi odločbi, 2. dodatno prekrškovnimi sankcijami na temelju neizpolnitve prve odločbe, nato pa vse, upravno in prekrškovno, analogno znova še po drugi odločbi. Če bi izdali nov oz. drugi sklep o izvršbi v gornjem primeru obenem za točke 1, 2 in 3 po prvi odločbi, pa bi slednji sklop ukrepov proti kršitelju izpadel, s čimer bi bilo še manj verjetnosti, da bo javni interes (npr. zaščita živali) zavarovan oz. ne bo prihajalo do novih kršitev.   
Uradna oseba v odločbi, v kateri naloži obveznost, določi rok za njeno izpolnitev. Če stranka v tem roku obveznosti ne izpolni, je potrebno skladno z [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen 290. členom ZUP] (in nadaljnjimi členi) začeti postopek izvršbe. V danem primeru je šlo za inšpekcijski postopek, ki se je začel po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa. Odločba je bila s tem, ko je zavezanec izpolnil obveznost, izvršena. '''Ponovna kršitev (ponovno zaprtje poti) pomeni novo zadevo''' in zahteva nov upravni (inšpekcijski) postopek. Res je sicer, da glede na nastali spor med zavezanima strankama (spor o meji), ni jasno, kdo je zavezana stranka (vprašanje stvarne legitimacije kot predhodno vprašanje). V takem primeru je praviloma treba upravni postopek '''prekiniti '''do rešitve predhodnega vprašanja (prim. točko d). Glede na to, da pa se inšpekcijski postopek vodi zaradi zaščite javnega interesa in je potrebno hitro ukrepanje, pa v dani situaciji menimo, da se postopka ne prekinja, temveč izda '''odločba o naložitvi obveznosti (umik zapore z javne ceste) zoper oba (potencialna) zavezanca''', ki ju v dani situaciji štejemo za sospornika.
Uradna oseba lahko v inšpekcijskih zadevah, poleg upravnega postopka, vzporedno vodi tudi prekrškovni postopek, če gre za kršitve, kvalificirane kot prekršek (glej 38. člen 
[http://www.pisrs.si/Pis.web/indexSearch?search=ZIN Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/02 in novele)). Skladno s pravili prekrškovnega postopka pa je potrebno za izdajo odločbe o prekršku ugotoviti individualno subjektivno odgovornost zavezanca (zato se tukaj ne bo mogla izdati ena odločba zoper oba zavezanca, temveč bo potrebno najprej ugotoviti povzročitelja prekrška in zoper le tega individualno ukrepati). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]] [[Category:Upravna_inšpekcija,_področne_inšpekcije,_informacijski_pooblaščenec_in_druge_oblike_nadzora]] [[Category:Ne/raba_ZUP_v_neupravnih_javnopravnih_zadevah_(šolstvo,_prekrški_)]]

Postopanje (inšpekcijskega) organa, ko stranka ne izvede naloženega v odločbi

2023-01-30T07:06:51Z

As8392: /* Odgovor: */

== '''Zadeva:''' Postopanje (inšpekcijskega) organa, ko stranka ne izvede naloženega v odločbi ==

'''Datum odgovora:''' 6. 1. 2010 in 17. 12. 2012 in 28. 10. 2013, pregled 27. 11. 2022

'''Status uporabnika''': uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Uradna oseba upravnega organa (npr. inšpektorata) je po preteku roka, ko je izdana odločba postala izvršljiva, na podlagi področnega predpisa (19. člena ZIN) od stranke zahtevala pisno izjavo o izvedenih ukrepih, določenih v izvršljivi odločbi. Zavezanec podatkov v odrejenem roku, po potrjeni vročitvi zahtevanega, ni posredoval ter s tem kršil določilo 19. člena ter storil tudi prekršek po 38. členu ZIN.

Kako naj v primeru neodziva zavezanca nadalje postopa inšpektor? Ali naj izda sklep o prisilitvi z denarno kaznijo po ZUP, kjer določi nov rok za posredovanje zahtevanih podatkov in višino denarne kazni, ki jo bo moral poravnati ob neizpolnitvi naložene obveznosti v odrejenem roku?

Kako naj se tolmači določba 38. člena ZIN: "''Globa za prekršek iz prvega odstavka tega člena se lahko izreče večkrat zapored''.", saj nihče za isti prekršek ne more biti kaznovan dvakrat oz. večkrat. Ali to praktično pomeni, da če je zavezanec storil prekršek in ga inšpektor oglobi, a zavezanec kljub temu nadaljuje z onemogočanjem, ali se po ponovno izrečenem opozorilu (predočitvi prekrška) s strani inšpektorja lahko izreče novo globo?

Kaj pa v primeru, ko je bila stranki recimo izdana odločba z 8 točkami obveznosti, pri čemer se je pri kontrolnem pregledu ugotovilo, da stranka ni upoštevala 1., 2. in 5. točke te odločbe, zato je bil izdan sklep o izvršbi z novim datumom za izvedbo teh točk (1, 2 in 5), medtem ko se je hkrati ugotovilo, da je zavezanec upošteval ostale točke (3, 4, 6-8). Toda pri drugem kontrolnem pregledu glede izvajanja točk 1, 2, 5 po sklepu o izvršbi je inšpektor ugotovil, da stranka znova ne upošteva več točke 3 iz prvotne odločbe, čeprav jo je v času prvega kontrolnega pregleda. Poleg tega je stranka vmes izpolnila točko 5, še vedno pa ne 1 in 2. Kako naj se postopa nadalje glede teh obveznosti, zlasti točke 3 - ali je prvotna ureditvena odločba še podlaga za sklep o izvršbi v tem delu ali je treba izdati novo odločbo za 3. točko oz. je potem ta dopolnilna prvi odločbi?

V upravnem (inšpekcijskem) postopku je bila zavezancu z odločbo naložena obveznost (npr. zaradi zapore javne poti), ki jo je izpolnil. Naknadno je bilo ugotovljeno, da je bila evidenca, ki je bila podlaga za naložitev obveznosti, napačna (npr. napačno vrisane parcelne meje), zato se je pred pristojnim upravnim organom opravila preverba dejanskega stanja glede na stanje v uradni evidenci (ponovna meritev). Zaradi nestrinjanja s potekom meje, bo slednjo potrebno določiti v sodnem postopku skladno s področnim predpisom (Zakonom o evidentiranju nepremičnin), zato je bil izdan sklep o prekinitvi postopka. V drugi točki izreka sklepa je organ zavezancu naložil, da mora ohraniti identično stanje kot je bilo na dan izdaje sklepa (odprta javna pot). Na sklep se zavezanec ni pritožil, kasneje pa je ravnal nasprotno z drugo točko izreka izdanega sklepa (javno pot je zopet zaprl). Kako nadalje postopa uradna oseba?

== '''Odgovor:''' ==

Če je stranki z izvršljivo odločbo naloženo, da mora predložiti izjavo ali dokumente ali druga dokazila, gre za izvršljivo obveznost. Ta se po ZUP terja v postopkih po uradni dolžnosti (kot je inšpekcijski) najkasneje v 30 dneh od izvršljivosti odločbe z določeno obliko izvršbe, po načelu sorazmernosti najprej z denarno kaznijo (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, komentarji k členom 282 in dalje). Čeprav za neizvršitev odrejenega področni zakon morda določa tudi prekrškovno odgovornost zavezane stranke, je torej treba posebej voditi najprej upravni postopek izvršbe, vzporedno pa (po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonu o inšpekcijskem nadzoru]; ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in novele) tudi prekrškovni postopek. Namreč inšpektor potemtakem ne more vedeti, ali je zavezanec izvedel naložene ukrepe ali ne ali pa ga le ni obvestil o njihovi izvedbi. V vsakem primeru pa zavezanec ni izvršil vsega odrejenega v odločbi, zato, če zavezanec prostovoljno ni izpolnil obveznosti, ga organ, ki opravlja izvršbo, prisili k izpolnitvi obveznosti.

Paziti je treba, da se ne razume, da je '''prekrškovni postopek že oblika izvršbe upravne odločbe - to ne drži'''. Cilj upravne izvršbe je namreč v javnem interesu doseči izpolnitev obveznosti stranke, cilj prekrškovnega postopka pa sankcija kršitelja. Z drugim ukrepom torej še ne bi dosegli prvega cilja, kar bi bilo v nasprotju z načeloma zakonitosti in varstva javne koristi.

Izvršilni postopek po ZUP se začne z izdajo '''sklepa o določitvi načina izvršbe''' (in drugih sestavinah, gl. [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlenu{{!}}290. člen ZUP]]). Praviloma se v danem primeru naloži zavezani stranki po [[Zak:ZUP#298._.C4.8Dlenu{{!}}298. členu ZUP]] dodaten (kratek) rok za izpolnitev obveznosti, kot že prej odrejeno z odločbo, hkrati pa se določi, da mora v nasprotnem primeru zavezanec plačati denarno kazen do 1000 EUR. Če se to zgodi, upravni organ odstopi zadevo v izterjavo davčnemu organu, sam pa izda nov sklep o izvršbi, kjer spet določi (strožji) način izvršbe, kar '''se nadaljuje, dokler zavezanec ne izpolni naloženega'''. Ker pa je opisana obveznost le predložitev dokazila o izpolnitvi druge temeljne materialno-pravne obveznosti (izpolnitve inšpekcijskega ukrepa), menimo, da mora v konkretnem primeru inšpektor pretehtati, ali je za javno korist tehtneje nadaljevati z izvršbo v zadevi predložitve dokazila ali pa lahko npr. inšpektor tudi sam, denimo s kontrolnim ogledom na terenu, preveri izpolnitev temeljne obveznosti.

V konkretnem primeru dodajamo, da sklic na 19. člen ZIN niti v upravni zadevi (pri izdaji odločbi in posledičnem izvršilnem postopku) niti v prekrškovnem postopku glede dolžnosti stranke, naj predloži dokazilo o opravljenih obveznostih iz odločbe, ni pravilen, saj se ta določba nanaša na obveznosti stranke v ugotovitvenem postopku in ne na zaključek postopka z odločbo. 19. člen ZIN obravnava pooblastila in ne še ukrepe inšpektorja (več v Jerovšek in Kovač, Posebni upravni postopki, 2008). Tudi v odločbi pa inšpektor seveda lahko naloži stranki predložitev dokazil po 32. členu ZIN, prav tako je kršitev take obveznosti prekršek po 38. členu ZIN (a druga alineja). Treba je torej tako v upravnem kot prekrškovnem postopku postopati po drugih pravnih podlagah, kot izhaja iz opisa primera v vprašanju. Sklep: inšpektor torej v opisanem položaju, ob neizpolnitvi upravne odločbe, ki je hkrati opredeljena kot prekršek, postopa '''vzporedno po dveh ločenih postopkih''', prvič z uvedbo '''izvršbe '''po [[Zak:ZUP#298._.C4.8Dlenu{{!}}298. členu ZUP]], ker zavezanec ni izpolnil naloženega v odločbi, in drugič po 38. členu ZIN, kjer gre za '''izrek prekrška''', ker zavezanec ni izpolnil dolžnosti npr. obvestila o izpolnitvi ukrepa.

Če zavezanec kljub izvedbi predpisanih postopkov ostaja pri kršitvi predpisov, je treba vsako razmerje opredeljevati v nadaljevanju ločeno. Kolikor stranka v upravnem postopku ne izvede odrejenega, se upošteva sankcije zanjo po področnih predpisih in ZUP. Slednji nalaga predvsem izvedbo izvršbe do prisilitve stranke, da v realnem svetu izpolni naloženo. Kolikor je treba, uradna oseba '''tudi večkrat izda sklep o izvršbi''', v katerem glede na stanje ob izdaji sklepa presodi, katero sredstvo izvršbe bo določila, da bi bil postopek učinkovit. Pri tem '''ne gre za isto zadevo '''oz. večkratne sankcije (npr. izterjava več zagroženih denarnih kazni) za isto kršitev. Vsakič znova, ko uradna oseba preveri dejanski stan in ta ustreza potrebnim ukrepom organa po zakonu, gre namreč za novo kršitev. Vsaka zadeva oz. postopek in s tem sankcija se praviloma šteje tudi glede na čas izvedbe dejanja po stranki oz. uvedbe postopka po uradni osebi. Ista zadeva je le tista, ki je tudi časovno enaka (dejstva v določnem trenutku), ne le da gre za isti tip postopka, organ, zavezanca in predpise.

Analogno velja pri izrekanju prekrškovnih sankcij. Če stranka vztraja ali ponovi kršitev, ki je kvalificirana kot prekršek, se glede na določila in namen ZIN po izvedbi učinkovitega nadzora in vzpostavitve zakonitega stanja v naravi, taka kršitev šteje kot novo dejanje, ne isto, ki še traja (t. i. nadaljevan prekršek). Zato gre za nove prekrške, če stranka po izvedbi prekrškovnega postopka še vedno oz. znova izvaja kršitev, zaradi katere je bila sicer kaznovana ob enakih okoliščinah predhodno. Kljub temu mora uradna oseba v sklopu celotnih okoliščin primera pretehtati, kdaj so določena dejanja glede na namen postopka (inšpekcijskega nadzora) '''smotrna''' (npr. neposreden izrek pet ali več prekrškovnih sankcij v roku petih minut skoraj zagotovo ne doseže smisla, tj. prisilitve, da bi zavezani vendar opravil naloženo, zato tako ukrepanje inšpektorja ni sorazmerno, kot bi po načelih URS, ZIN, ZUP in ZP-1 moralo biti).

V primeru, ko se stranki naloži z isto odločbo več obveznosti, te pa so med seboj po naravi zadeve ločljive, se glede na (ne)izpolnitev obveznosti vodi izvršba (oz. postopek o prekršku) le glede tistih obveznosti, ki (še) niso izvršene. Če se ob kontroli izpolnitve obveznosti po ureditveni odločbi z 8 točkami ugotovi, da zavezanec ni izpolnil točk 1, 2 in 5, se torej izda sklep o izvršbi za ta del odločbe. Kolikor ob ponovnem preverjanju stranka še vedno ni izpolnila vseh teh točk, se način izvršbe stopnjuje z novim sklepom o izvršbi v preostalem delu (tu točki 1 in 2). '''Za še neizpolnjen del obveznosti''' '''tako po odločbi kot prvem sklepu o izvršbi''' (1 in 2) se torej:

*izda '''nov sklep o izvršbi po načelu sorazmernosti''', npr. z višjo zagroženo denarno kaznijo kot po prvem sklepu ali z izpolnitvijo po tretji osebi (če je po naravi stvari možno);
*obenem '''se prvi sklep o izvršbi, če je vseboval prisilitev z denarno kaznijo, pošlje v izterjavo''' prek carine (saj bi po tem sklepu stranka morala izpolniti vse točke, ne le 5.). 
Glede položaja, ko stranka ob kontrolnem pregledu izkazuje izpolnitev določene obveznosti (npr. točke 3 izmed sicer 8 ureditvenih ukrepov), je '''po prvotni odločbi ukrep izpolnila. Zato se ob ugotovitvi nove kršitve, čeprav do te pride znotraj kontrolnega pregleda po drugih točkah iste odločbe, šteje, da gre za novo zadevo''', nov postopek in zato potreben nov akt. V tem delu (3.) je torej treba izdati novo odločbo, ki ji v primeru neizpolnitve oz. vztrajanja pri kršitvi oz. kršitvi v času kontrole, sledi sklep o izvršbi (za 3. točko prvotne odločbe, toda na temelju nove! odločbe le za to (prej 3.) obveznost).

Nova odločba pomeni samostojno zadevo, ne gre za dopolnjevanje že prej ugotavljanega in odrejenega, zato dopolnilna odločba (po [[Zak:ZUP#219._.C4.8Dlenu{{!}}219. členu ZUP)]] ni zakonita niti smiselna. Dopolnilna odločba bi se izdala, kolikor bi nadzor v določenem času obsegal npr. 8 točk, a bi izdali odločbo le za 7 le teh, kasneje pa ločeno še ukrep v 8. delu. V dani situaciji pa je bilo že v celoti nadzora odločeno s prvotno odločbo, kar je stranka tudi upoštevala, a naknadno znova kršila veljavne predpise. Zato se izda v tem (3.) delu nova "običajna" odločba. 

Smisel nove odločbe oz. ukrepa ob novi kršitvi (in vmesni izpolnitvi obveznosti) je tudi v tem, da se tako dobi '''dodatna podlaga za prisilitev in sankcioniranje stranke, ki znova (dodatno) krši predpise''''',''''' '''saj se stranko tako (pri)sili k izpolnitvi vseh obveznosti 1. upravno s prvo odločbo in enim ali več sklepov o izvršbi po prvi odločbi, 2. dodatno prekrškovnimi sankcijami na temelju neizpolnitve prve odločbe, nato pa vse, upravno in prekrškovno, analogno znova še po drugi odločbi. Če bi izdali nov oz. drugi sklep o izvršbi v gornjem primeru obenem za točke 1, 2 in 3 po prvi odločbi, pa bi slednji sklop ukrepov proti kršitelju izpadel, s čimer bi bilo še manj verjetnosti, da bo javni interes (npr. zaščita živali) zavarovan oz. ne bo prihajalo do novih kršitev.   
Uradna oseba v odločbi, v kateri naloži obveznost, določi rok za njeno izpolnitev. Če stranka v tem roku obveznosti ne izpolni, je potrebno skladno z [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen 290. členom ZUP] (in nadaljnjimi členi) začeti postopek izvršbe. V danem primeru je šlo za inšpekcijski postopek, ki se je začel po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa. Odločba je bila s tem, ko je zavezanec izpolnil obveznost, izvršena. '''Ponovna kršitev (ponovno zaprtje poti) pomeni novo zadevo''' in zahteva nov upravni (inšpekcijski) postopek. Res je sicer, da glede na nastali spor med zavezanima strankama (spor o meji), ni jasno, kdo je zavezana stranka (vprašanje stvarne legitimacije kot predhodno vprašanje). V takem primeru je praviloma treba upravni postopek '''prekiniti '''do rešitve predhodnega vprašanja (prim. točko d). Glede na to, da pa se inšpekcijski postopek vodi zaradi zaščite javnega interesa in je potrebno hitro ukrepanje, pa v dani situaciji menimo, da se postopka ne prekinja, temveč izda '''odločba o naložitvi obveznosti (umik zapore z javne ceste) zoper oba (potencialna) zavezanca''', ki ju v dani situaciji štejemo za sospornika.
Uradna oseba lahko v inšpekcijskih zadevah, poleg upravnega postopka, vzporedno vodi tudi prekrškovni postopek, če gre za kršitve, kvalificirane kot prekršek (glej 38. člen 
[http://www.pisrs.si/Pis.web/indexSearch?search=ZIN Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/02 in novele)). Skladno s pravili prekrškovnega postopka pa je potrebno za izdajo odločbe o prekršku ugotoviti individualno subjektivno odgovornost zavezanca (zato se tukaj ne bo mogla izdati ena odločba zoper oba zavezanca, temveč bo potrebno najprej ugotoviti povzročitelja prekrška in zoper le tega individualno ukrepati). 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]] [[Category:Upravna_inšpekcija,_področne_inšpekcije,_informacijski_pooblaščenec_in_druge_oblike_nadzora]] [[Category:Ne/raba_ZUP_v_neupravnih_javnopravnih_zadevah_(šolstvo,_prekrški_)]]

Postopanje (inšpekcijskega) organa, ko stranka ne izvede naloženega v odločbi

2023-01-30T07:06:20Z

As8392: /* Odgovor: */

== '''Zadeva:''' Postopanje (inšpekcijskega) organa, ko stranka ne izvede naloženega v odločbi ==

'''Datum odgovora:''' 6. 1. 2010 in 17. 12. 2012 in 28. 10. 2013, pregled 27. 11. 2022

'''Status uporabnika''': uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Uradna oseba upravnega organa (npr. inšpektorata) je po preteku roka, ko je izdana odločba postala izvršljiva, na podlagi področnega predpisa (19. člena ZIN) od stranke zahtevala pisno izjavo o izvedenih ukrepih, določenih v izvršljivi odločbi. Zavezanec podatkov v odrejenem roku, po potrjeni vročitvi zahtevanega, ni posredoval ter s tem kršil določilo 19. člena ter storil tudi prekršek po 38. členu ZIN.

Kako naj v primeru neodziva zavezanca nadalje postopa inšpektor? Ali naj izda sklep o prisilitvi z denarno kaznijo po ZUP, kjer določi nov rok za posredovanje zahtevanih podatkov in višino denarne kazni, ki jo bo moral poravnati ob neizpolnitvi naložene obveznosti v odrejenem roku?

Kako naj se tolmači določba 38. člena ZIN: "''Globa za prekršek iz prvega odstavka tega člena se lahko izreče večkrat zapored''.", saj nihče za isti prekršek ne more biti kaznovan dvakrat oz. večkrat. Ali to praktično pomeni, da če je zavezanec storil prekršek in ga inšpektor oglobi, a zavezanec kljub temu nadaljuje z onemogočanjem, ali se po ponovno izrečenem opozorilu (predočitvi prekrška) s strani inšpektorja lahko izreče novo globo?

Kaj pa v primeru, ko je bila stranki recimo izdana odločba z 8 točkami obveznosti, pri čemer se je pri kontrolnem pregledu ugotovilo, da stranka ni upoštevala 1., 2. in 5. točke te odločbe, zato je bil izdan sklep o izvršbi z novim datumom za izvedbo teh točk (1, 2 in 5), medtem ko se je hkrati ugotovilo, da je zavezanec upošteval ostale točke (3, 4, 6-8). Toda pri drugem kontrolnem pregledu glede izvajanja točk 1, 2, 5 po sklepu o izvršbi je inšpektor ugotovil, da stranka znova ne upošteva več točke 3 iz prvotne odločbe, čeprav jo je v času prvega kontrolnega pregleda. Poleg tega je stranka vmes izpolnila točko 5, še vedno pa ne 1 in 2. Kako naj se postopa nadalje glede teh obveznosti, zlasti točke 3 - ali je prvotna ureditvena odločba še podlaga za sklep o izvršbi v tem delu ali je treba izdati novo odločbo za 3. točko oz. je potem ta dopolnilna prvi odločbi?

V upravnem (inšpekcijskem) postopku je bila zavezancu z odločbo naložena obveznost (npr. zaradi zapore javne poti), ki jo je izpolnil. Naknadno je bilo ugotovljeno, da je bila evidenca, ki je bila podlaga za naložitev obveznosti, napačna (npr. napačno vrisane parcelne meje), zato se je pred pristojnim upravnim organom opravila preverba dejanskega stanja glede na stanje v uradni evidenci (ponovna meritev). Zaradi nestrinjanja s potekom meje, bo slednjo potrebno določiti v sodnem postopku skladno s področnim predpisom (Zakonom o evidentiranju nepremičnin), zato je bil izdan sklep o prekinitvi postopka. V drugi točki izreka sklepa je organ zavezancu naložil, da mora ohraniti identično stanje kot je bilo na dan izdaje sklepa (odprta javna pot). Na sklep se zavezanec ni pritožil, kasneje pa je ravnal nasprotno z drugo točko izreka izdanega sklepa (javno pot je zopet zaprl). Kako nadalje postopa uradna oseba?

== '''Odgovor:''' ==

Če je stranki z izvršljivo odločbo naloženo, da mora predložiti izjavo ali dokumente ali druga dokazila, gre za izvršljivo obveznost. Ta se po ZUP terja v postopkih po uradni dolžnosti (kot je inšpekcijski) najkasneje v 30 dneh od izvršljivosti odločbe z določeno obliko izvršbe, po načelu sorazmernosti najprej z denarno kaznijo (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, komentarji k členom 282 in dalje). Čeprav za neizvršitev odrejenega področni zakon morda določa tudi prekrškovno odgovornost zavezane stranke, je torej treba posebej voditi najprej upravni postopek izvršbe, vzporedno pa (po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonu o inšpekcijskem nadzoru]; ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in novele) tudi prekrškovni postopek. Namreč inšpektor potemtakem ne more vedeti, ali je zavezanec izvedel naložene ukrepe ali ne ali pa ga le ni obvestil o njihovi izvedbi. V vsakem primeru pa zavezanec ni izvršil vsega odrejenega v odločbi, zato, če zavezanec prostovoljno ni izpolnil obveznosti, ga organ, ki opravlja izvršbo, prisili k izpolnitvi obveznosti.

Paziti je treba, da se ne razume, da je '''prekrškovni postopek že oblika izvršbe upravne odločbe - to ne drži'''. Cilj upravne izvršbe je namreč v javnem interesu doseči izpolnitev obveznosti stranke, cilj prekrškovnega postopka pa sankcija kršitelja. Z drugim ukrepom torej še ne bi dosegli prvega cilja, kar bi bilo v nasprotju z načeloma zakonitosti in varstva javne koristi.

Izvršilni postopek po ZUP se začne z izdajo '''sklepa o določitvi načina izvršbe''' (in drugih sestavinah, gl. [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlenu{{!}}290. člen ZUP]]). Praviloma se v danem primeru naloži zavezani stranki po [[Zak:ZUP#298._.C4.8Dlenu{{!}}298. členu ZUP]] dodaten (kratek) rok za izpolnitev obveznosti, kot že prej odrejeno z odločbo, hkrati pa se določi, da mora v nasprotnem primeru zavezanec plačati denarno kazen do 1000 EUR. Če se to zgodi, upravni organ odstopi zadevo v izterjavo davčnemu organu, sam pa izda nov sklep o izvršbi, kjer spet določi (strožji) način izvršbe, kar '''se nadaljuje, dokler zavezanec ne izpolni naloženega'''. Ker pa je opisana obveznost le predložitev dokazila o izpolnitvi druge temeljne materialno-pravne obveznosti (izpolnitve inšpekcijskega ukrepa), menimo, da mora v konkretnem primeru inšpektor pretehtati, ali je za javno korist tehtneje nadaljevati z izvršbo v zadevi predložitve dokazila ali pa lahko npr. inšpektor tudi sam, denimo s kontrolnim ogledom na terenu, preveri izpolnitev temeljne obveznosti.

V konkretnem primeru dodajamo, da sklic na 19. člen ZIN niti v upravni zadevi (pri izdaji odločbi in posledičnem izvršilnem postopku) niti v prekrškovnem postopku glede dolžnosti stranke, naj predloži dokazilo o opravljenih obveznostih iz odločbe, ni pravilen, saj se ta določba nanaša na obveznosti stranke v ugotovitvenem postopku in ne na zaključek postopka z odločbo. 19. člen ZIN obravnava pooblastila in ne še ukrepe inšpektorja (več v Jerovšek in Kovač, Posebni upravni postopki, 2008). Tudi v odločbi pa inšpektor seveda lahko naloži stranki predložitev dokazil po 32. členu ZIN, prav tako je kršitev take obveznosti prekršek po 38. členu ZIN (a druga alineja). Treba je torej tako v upravnem kot prekrškovnem postopku postopati po drugih pravnih podlagah, kot izhaja iz opisa primera v vprašanju. Sklep: inšpektor torej v opisanem položaju, ob neizpolnitvi upravne odločbe, ki je hkrati opredeljena kot prekršek, postopa '''vzporedno po dveh ločenih postopkih''', prvič z uvedbo '''izvršbe '''po [[Zak:ZUP#298._.C4.8Dlenu{{!}}298. členu ZUP]], ker zavezanec ni izpolnil naloženega v odločbi, in drugič po 38. členu ZIN, kjer gre za '''izrek prekrška''', ker zavezanec ni izpolnil dolžnosti npr. obvestila o izpolnitvi ukrepa.

Če zavezanec kljub izvedbi predpisanih postopkov ostaja pri kršitvi predpisov, je treba vsako razmerje opredeljevati v nadaljevanju ločeno. Kolikor stranka v upravnem postopku ne izvede odrejenega, se upošteva sankcije zanjo po področnih predpisih in ZUP. Slednji nalaga predvsem izvedbo izvršbe do prisilitve stranke, da v realnem svetu izpolni naloženo. Kolikor je treba, uradna oseba '''tudi večkrat izda sklep o izvršbi''', v katerem glede na stanje ob izdaji sklepa presodi, katero sredstvo izvršbe bo določila, da bi bil postopek učinkovit. Pri tem '''ne gre za isto zadevo '''oz. večkratne sankcije (npr. izterjava več zagroženih denarnih kazni) za isto kršitev. Vsakič znova, ko uradna oseba preveri dejanski stan in ta ustreza potrebnim ukrepom organa po zakonu, gre namreč za novo kršitev. Vsaka zadeva oz. postopek in s tem sankcija se praviloma šteje tudi glede na čas izvedbe dejanja po stranki oz. uvedbe postopka po uradni osebi. Ista zadeva je le tista, ki je tudi časovno enaka (dejstva v določnem trenutku), ne le da gre za isti tip postopka, organ, zavezanca in predpise.

Analogno velja pri izrekanju prekrškovnih sankcij. Če stranka vztraja ali ponovi kršitev, ki je kvalificirana kot prekršek, se glede na določila in namen ZIN po izvedbi učinkovitega nadzora in vzpostavitve zakonitega stanja v naravi, taka kršitev šteje kot novo dejanje, ne isto, ki še traja (t. i. nadaljevan prekršek). Zato gre za nove prekrške, če stranka po izvedbi prekrškovnega postopka še vedno oz. znova izvaja kršitev, zaradi katere je bila sicer kaznovana ob enakih okoliščinah predhodno. Kljub temu mora uradna oseba v sklopu celotnih okoliščin primera pretehtati, kdaj so določena dejanja glede na namen postopka (inšpekcijskega nadzora) '''smotrna''' (npr. neposreden izrek pet ali več prekrškovnih sankcij v roku petih minut skoraj zagotovo ne doseže smisla, tj. prisilitve, da bi zavezani vendar opravil naloženo, zato tako ukrepanje inšpektorja ni sorazmerno, kot bi po načelih URS, ZIN, ZUP in ZP-1 moralo biti).

V primeru, ko se stranki naloži z isto odločbo več obveznosti, te pa so med seboj po naravi zadeve ločljive, se glede na (ne)izpolnitev obveznosti vodi izvršba (oz. postopek o prekršku) le glede tistih obveznosti, ki (še) niso izvršene. Če se ob kontroli izpolnitve obveznosti po ureditveni odločbi z 8 točkami ugotovi, da zavezanec ni izpolnil točk 1, 2 in 5, se torej izda sklep o izvršbi za ta del odločbe. Kolikor ob ponovnem preverjanju stranka še vedno ni izpolnila vseh teh točk, se način izvršbe stopnjuje z novim sklepom o izvršbi v preostalem delu (tu točki 1 in 2). '''Za še neizpolnjen del obveznosti''' '''tako po odločbi kot prvem sklepu o izvršbi''' (1 in 2) se torej:

*izda '''nov sklep o izvršbi po načelu sorazmernosti''', npr. z višjo zagroženo denarno kaznijo kot po prvem sklepu ali z izpolnitvijo po tretji osebi (če je po naravi stvari možno);
*obenem '''se prvi sklep o izvršbi, če je vseboval prisilitev z denarno kaznijo, pošlje v izterjavo''' prek carine (saj bi po tem sklepu stranka morala izpolniti vse točke, ne le 5.). 
Glede položaja, ko stranka ob kontrolnem pregledu izkazuje izpolnitev določene obveznosti (npr. točke 3 izmed sicer 8 ureditvenih ukrepov), je '''po prvotni odločbi ukrep izpolnila. Zato se ob ugotovitvi nove kršitve, čeprav do te pride znotraj kontrolnega pregleda po drugih točkah iste odločbe, šteje, da gre za novo zadevo''', nov postopek in zato potreben nov akt. V tem delu (3.) je torej treba izdati novo odločbo, ki ji v primeru neizpolnitve oz. vztrajanja pri kršitvi oz. kršitvi v času kontrole, sledi sklep o izvršbi (za 3. točko prvotne odločbe, toda na temelju nove! odločbe le za to (prej 3.) obveznost).

Nova odločba pomeni samostojno zadevo, ne gre za dopolnjevanje že prej ugotavljanega in odrejenega, zato dopolnilna odločba (po [[Zak:ZUP#219._.C4.8Dlenu{{!}}219. členu ZUP)]] ni zakonita niti smiselna. Dopolnilna odločba bi se izdala, kolikor bi nadzor v določenem času obsegal npr. 8 točk, a bi izdali odločbo le za 7 le teh, kasneje pa ločeno še ukrep v 8. delu. V dani situaciji pa je bilo že v celoti nadzora odločeno s prvotno odločbo, kar je stranka tudi upoštevala, a naknadno znova kršila veljavne predpise. Zato se izda v tem (3.) delu nova "običajna" odločba. 

Smisel nove odločbe oz. ukrepa ob novi kršitvi (in vmesni izpolnitvi obveznosti) je tudi v tem, da se tako dobi '''dodatna podlaga za prisilitev in sankcioniranje stranke, ki znova (dodatno) krši predpise''''',''''' '''saj se stranko tako (pri)sili k izpolnitvi vseh obveznosti 1. upravno s prvo odločbo in enim ali več sklepov o izvršbi po prvi odločbi, 2. dodatno prekrškovnimi sankcijami na temelju neizpolnitve prve odločbe, nato pa vse, upravno in prekrškovno, analogno znova še po drugi odločbi. Če bi izdali nov oz. drugi sklep o izvršbi v gornjem primeru obenem za točke 1, 2 in 3 po prvi odločbi, pa bi slednji sklop ukrepov proti kršitelju izpadel, s čimer bi bilo še manj verjetnosti, da bo javni interes (npr. zaščita živali) zavarovan oz. ne bo prihajalo do novih kršitev.   

Uradna oseba v odločbi, v kateri naloži obveznost, določi rok za njeno izpolnitev. Če stranka v tem roku obveznosti ne izpolni, je potrebno skladno z  [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen 290. členom ZUP] (in nadaljnjimi členi) začeti postopek izvršbe. V danem primeru je šlo za inšpekcijski postopek, ki se je začel po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa. Odločba je bila s tem, ko je zavezanec izpolnil obveznost, izvršena. '''Ponovna kršitev (ponovno zaprtje poti) pomeni novo zadevo''' in zahteva nov upravni (inšpekcijski) postopek. Res je sicer, da glede na nastali spor med zavezanima strankama (spor o meji), ni jasno, kdo je zavezana stranka (vprašanje stvarne legitimacije kot predhodno vprašanje). V takem primeru je praviloma treba upravni postopek '''prekiniti '''do rešitve predhodnega vprašanja (prim. točko d). Glede na to, da pa se inšpekcijski postopek vodi zaradi zaščite javnega interesa in je potrebno hitro ukrepanje, pa v dani situaciji menimo, da se postopka ne prekinja, temveč izda '''odločba o naložitvi obveznosti (umik zapore z javne ceste) zoper oba (potencialna) zavezanca''', ki ju v dani situaciji štejemo za sospornika.Uradna oseba lahko v inšpekcijskih zadevah, poleg upravnega postopka, vzporedno vodi tudi prekrškovni postopek, če gre za kršitve, kvalificirane kot prekršek (glej 38. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/indexSearch?search=ZIN Zakona o inšpekcijskem nadzoru](ZIN, Ur. l. RS, št. 56/02 in novele)). Skladno s pravili prekrškovnega postopka pa je potrebno za izdajo odločbe o prekršku ugotoviti individualno subjektivno odgovornost zavezanca (zato se tukaj ne bo mogla izdati ena odločba zoper oba zavezanca, temveč bo potrebno najprej ugotoviti povzročitelja prekrška in zoper le tega individualno ukrepati). 
 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]] [[Category:Upravna_inšpekcija,_področne_inšpekcije,_informacijski_pooblaščenec_in_druge_oblike_nadzora]] [[Category:Ne/raba_ZUP_v_neupravnih_javnopravnih_zadevah_(šolstvo,_prekrški_)]]

Postopanje (inšpekcijskega) organa, ko stranka ne izvede naloženega v odločbi

2023-01-30T07:05:05Z

As8392: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva:''' Postopanje (inšpekcijskega) organa, ko stranka ne izvede naloženega v odločbi ==

'''Datum odgovora:''' 6. 1. 2010 in 17. 12. 2012 in 28. 10. 2013, pregled 27. 11. 2022

'''Status uporabnika''': uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Uradna oseba upravnega organa (npr. inšpektorata) je po preteku roka, ko je izdana odločba postala izvršljiva, na podlagi področnega predpisa (19. člena ZIN) od stranke zahtevala pisno izjavo o izvedenih ukrepih, določenih v izvršljivi odločbi. Zavezanec podatkov v odrejenem roku, po potrjeni vročitvi zahtevanega, ni posredoval ter s tem kršil določilo 19. člena ter storil tudi prekršek po 38. členu ZIN.

Kako naj v primeru neodziva zavezanca nadalje postopa inšpektor? Ali naj izda sklep o prisilitvi z denarno kaznijo po ZUP, kjer določi nov rok za posredovanje zahtevanih podatkov in višino denarne kazni, ki jo bo moral poravnati ob neizpolnitvi naložene obveznosti v odrejenem roku?

Kako naj se tolmači določba 38. člena ZIN: "''Globa za prekršek iz prvega odstavka tega člena se lahko izreče večkrat zapored''.", saj nihče za isti prekršek ne more biti kaznovan dvakrat oz. večkrat. Ali to praktično pomeni, da če je zavezanec storil prekršek in ga inšpektor oglobi, a zavezanec kljub temu nadaljuje z onemogočanjem, ali se po ponovno izrečenem opozorilu (predočitvi prekrška) s strani inšpektorja lahko izreče novo globo?

Kaj pa v primeru, ko je bila stranki recimo izdana odločba z 8 točkami obveznosti, pri čemer se je pri kontrolnem pregledu ugotovilo, da stranka ni upoštevala 1., 2. in 5. točke te odločbe, zato je bil izdan sklep o izvršbi z novim datumom za izvedbo teh točk (1, 2 in 5), medtem ko se je hkrati ugotovilo, da je zavezanec upošteval ostale točke (3, 4, 6-8). Toda pri drugem kontrolnem pregledu glede izvajanja točk 1, 2, 5 po sklepu o izvršbi je inšpektor ugotovil, da stranka znova ne upošteva več točke 3 iz prvotne odločbe, čeprav jo je v času prvega kontrolnega pregleda. Poleg tega je stranka vmes izpolnila točko 5, še vedno pa ne 1 in 2. Kako naj se postopa nadalje glede teh obveznosti, zlasti točke 3 - ali je prvotna ureditvena odločba še podlaga za sklep o izvršbi v tem delu ali je treba izdati novo odločbo za 3. točko oz. je potem ta dopolnilna prvi odločbi?

V upravnem (inšpekcijskem) postopku je bila zavezancu z odločbo naložena obveznost (npr. zaradi zapore javne poti), ki jo je izpolnil. Naknadno je bilo ugotovljeno, da je bila evidenca, ki je bila podlaga za naložitev obveznosti, napačna (npr. napačno vrisane parcelne meje), zato se je pred pristojnim upravnim organom opravila preverba dejanskega stanja glede na stanje v uradni evidenci (ponovna meritev). Zaradi nestrinjanja s potekom meje, bo slednjo potrebno določiti v sodnem postopku skladno s področnim predpisom (Zakonom o evidentiranju nepremičnin), zato je bil izdan sklep o prekinitvi postopka. V drugi točki izreka sklepa je organ zavezancu naložil, da mora ohraniti identično stanje kot je bilo na dan izdaje sklepa (odprta javna pot). Na sklep se zavezanec ni pritožil, kasneje pa je ravnal nasprotno z drugo točko izreka izdanega sklepa (javno pot je zopet zaprl). Kako nadalje postopa uradna oseba?

== '''Odgovor:''' ==

Če je stranki z izvršljivo odločbo naloženo, da mora predložiti izjavo ali dokumente ali druga dokazila, gre za izvršljivo obveznost. Ta se po ZUP terja v postopkih po uradni dolžnosti (kot je inšpekcijski) najkasneje v 30 dneh od izvršljivosti odločbe z določeno obliko izvršbe, po načelu sorazmernosti najprej z denarno kaznijo (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, komentarji k členom 282 in dalje). Čeprav za neizvršitev odrejenega področni zakon morda določa tudi prekrškovno odgovornost zavezane stranke, je torej treba posebej voditi najprej upravni postopek izvršbe, vzporedno pa (po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonu o inšpekcijskem nadzoru]; ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in novele) tudi prekrškovni postopek. Namreč inšpektor potemtakem ne more vedeti, ali je zavezanec izvedel naložene ukrepe ali ne ali pa ga le ni obvestil o njihovi izvedbi. V vsakem primeru pa zavezanec ni izvršil vsega odrejenega v odločbi, zato, če zavezanec prostovoljno ni izpolnil obveznosti, ga organ, ki opravlja izvršbo, prisili k izpolnitvi obveznosti.

Paziti je treba, da se ne razume, da je '''prekrškovni postopek že oblika izvršbe upravne odločbe - to ne drži'''. Cilj upravne izvršbe je namreč v javnem interesu doseči izpolnitev obveznosti stranke, cilj prekrškovnega postopka pa sankcija kršitelja. Z drugim ukrepom torej še ne bi dosegli prvega cilja, kar bi bilo v nasprotju z načeloma zakonitosti in varstva javne koristi.

Izvršilni postopek po ZUP se začne z izdajo '''sklepa o določitvi načina izvršbe''' (in drugih sestavinah, gl. [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlenu|290. člen ZUP]]). Praviloma se v danem primeru naloži zavezani stranki po [[Zak:ZUP#298._.C4.8Dlenu|298. členu ZUP]] dodaten (kratek) rok za izpolnitev obveznosti, kot že prej odrejeno z odločbo, hkrati pa se določi, da mora v nasprotnem primeru zavezanec plačati denarno kazen do 1000 EUR. Če se to zgodi, upravni organ odstopi zadevo v izterjavo davčnemu organu, sam pa izda nov sklep o izvršbi, kjer spet določi (strožji) način izvršbe, kar '''se nadaljuje, dokler zavezanec ne izpolni naloženega'''. Ker pa je opisana obveznost le predložitev dokazila o izpolnitvi druge temeljne materialno-pravne obveznosti (izpolnitve inšpekcijskega ukrepa), menimo, da mora v konkretnem primeru inšpektor pretehtati, ali je za javno korist tehtneje nadaljevati z izvršbo v zadevi predložitve dokazila ali pa lahko npr. inšpektor tudi sam, denimo s kontrolnim ogledom na terenu, preveri izpolnitev temeljne obveznosti.

V konkretnem primeru dodajamo, da sklic na 19. člen ZIN niti v upravni zadevi (pri izdaji odločbi in posledičnem izvršilnem postopku) niti v prekrškovnem postopku glede dolžnosti stranke, naj predloži dokazilo o opravljenih obveznostih iz odločbe, ni pravilen, saj se ta določba nanaša na obveznosti stranke v ugotovitvenem postopku in ne na zaključek postopka z odločbo. 19. člen ZIN obravnava pooblastila in ne še ukrepe inšpektorja (več v Jerovšek in Kovač, Posebni upravni postopki, 2008). Tudi v odločbi pa inšpektor seveda lahko naloži stranki predložitev dokazil po 32. členu ZIN, prav tako je kršitev take obveznosti prekršek po 38. členu ZIN (a druga alineja). Treba je torej tako v upravnem kot prekrškovnem postopku postopati po drugih pravnih podlagah, kot izhaja iz opisa primera v vprašanju. Sklep: inšpektor torej v opisanem položaju, ob neizpolnitvi upravne odločbe, ki je hkrati opredeljena kot prekršek, postopa '''vzporedno po dveh ločenih postopkih''', prvič z uvedbo '''izvršbe '''po [[Zak:ZUP#298._.C4.8Dlenu|298. členu ZUP]], ker zavezanec ni izpolnil naloženega v odločbi, in drugič po 38. členu ZIN, kjer gre za '''izrek prekrška''', ker zavezanec ni izpolnil dolžnosti npr. obvestila o izpolnitvi ukrepa.

Če zavezanec kljub izvedbi predpisanih postopkov ostaja pri kršitvi predpisov, je treba vsako razmerje opredeljevati v nadaljevanju ločeno. Kolikor stranka v upravnem postopku ne izvede odrejenega, se upošteva sankcije zanjo po področnih predpisih in ZUP. Slednji nalaga predvsem izvedbo izvršbe do prisilitve stranke, da v realnem svetu izpolni naloženo. Kolikor je treba, uradna oseba '''tudi večkrat izda sklep o izvršbi''', v katerem glede na stanje ob izdaji sklepa presodi, katero sredstvo izvršbe bo določila, da bi bil postopek učinkovit. Pri tem '''ne gre za isto zadevo '''oz. večkratne sankcije (npr. izterjava več zagroženih denarnih kazni) za isto kršitev. Vsakič znova, ko uradna oseba preveri dejanski stan in ta ustreza potrebnim ukrepom organa po zakonu, gre namreč za novo kršitev. Vsaka zadeva oz. postopek in s tem sankcija se praviloma šteje tudi glede na čas izvedbe dejanja po stranki oz. uvedbe postopka po uradni osebi. Ista zadeva je le tista, ki je tudi časovno enaka (dejstva v določnem trenutku), ne le da gre za isti tip postopka, organ, zavezanca in predpise.

Analogno velja pri izrekanju prekrškovnih sankcij. Če stranka vztraja ali ponovi kršitev, ki je kvalificirana kot prekršek, se glede na določila in namen ZIN po izvedbi učinkovitega nadzora in vzpostavitve zakonitega stanja v naravi, taka kršitev šteje kot novo dejanje, ne isto, ki še traja (t. i. nadaljevan prekršek). Zato gre za nove prekrške, če stranka po izvedbi prekrškovnega postopka še vedno oz. znova izvaja kršitev, zaradi katere je bila sicer kaznovana ob enakih okoliščinah predhodno. Kljub temu mora uradna oseba v sklopu celotnih okoliščin primera pretehtati, kdaj so določena dejanja glede na namen postopka (inšpekcijskega nadzora) '''smotrna''' (npr. neposreden izrek pet ali več prekrškovnih sankcij v roku petih minut skoraj zagotovo ne doseže smisla, tj. prisilitve, da bi zavezani vendar opravil naloženo, zato tako ukrepanje inšpektorja ni sorazmerno, kot bi po načelih URS, ZIN, ZUP in ZP-1 moralo biti).

V primeru, ko se stranki naloži z isto odločbo več obveznosti, te pa so med seboj po naravi zadeve ločljive, se glede na (ne)izpolnitev obveznosti vodi izvršba (oz. postopek o prekršku) le glede tistih obveznosti, ki (še) niso izvršene. Če se ob kontroli izpolnitve obveznosti po ureditveni odločbi z 8 točkami ugotovi, da zavezanec ni izpolnil točk 1, 2 in 5, se torej izda sklep o izvršbi za ta del odločbe. Kolikor ob ponovnem preverjanju stranka še vedno ni izpolnila vseh teh točk, se način izvršbe stopnjuje z novim sklepom o izvršbi v preostalem delu (tu točki 1 in 2). '''Za še neizpolnjen del obveznosti''' '''tako po odločbi kot prvem sklepu o izvršbi''' (1 in 2) se torej:

*izda '''nov sklep o izvršbi po načelu sorazmernosti''', npr. z višjo zagroženo denarno kaznijo kot po prvem sklepu ali z izpolnitvijo po tretji osebi (če je po naravi stvari možno);
*obenem '''se prvi sklep o izvršbi, če je vseboval prisilitev z denarno kaznijo, pošlje v izterjavo''' prek carine (saj bi po tem sklepu stranka morala izpolniti vse točke, ne le 5.). 

Glede položaja, ko stranka ob kontrolnem pregledu izkazuje izpolnitev določene obveznosti (npr. točke 3 izmed sicer 8 ureditvenih ukrepov), je '''po prvotni odločbi ukrep izpolnila. Zato se ob ugotovitvi nove kršitve, čeprav do te pride znotraj kontrolnega pregleda po drugih točkah iste odločbe, šteje, da gre za novo zadevo''', nov postopek in zato potreben nov akt. V tem delu (3.) je torej treba izdati novo odločbo, ki ji v primeru neizpolnitve oz. vztrajanja pri kršitvi oz. kršitvi v času kontrole, sledi sklep o izvršbi (za 3. točko prvotne odločbe, toda na temelju nove! odločbe le za to (prej 3.) obveznost).

Nova odločba pomeni samostojno zadevo, ne gre za dopolnjevanje že prej ugotavljanega in odrejenega, zato dopolnilna odločba (po [[Zak:ZUP#219._.C4.8Dlenu|219. členu ZUP)]] ni zakonita niti smiselna. Dopolnilna odločba bi se izdala, kolikor bi nadzor v določenem času obsegal npr. 8 točk, a bi izdali odločbo le za 7 le teh, kasneje pa ločeno še ukrep v 8. delu. V dani situaciji pa je bilo že v celoti nadzora odločeno s prvotno odločbo, kar je stranka tudi upoštevala, a naknadno znova kršila veljavne predpise. Zato se izda v tem (3.) delu nova "običajna" odločba. 

Smisel nove odločbe oz. ukrepa ob novi kršitvi (in vmesni izpolnitvi obveznosti) je tudi v tem, da se tako dobi '''dodatna podlaga za prisilitev in sankcioniranje stranke, ki znova (dodatno) krši predpise''''',''''' '''saj se stranko tako (pri)sili k izpolnitvi vseh obveznosti 1. upravno s prvo odločbo in enim ali več sklepov o izvršbi po prvi odločbi, 2. dodatno prekrškovnimi sankcijami na temelju neizpolnitve prve odločbe, nato pa vse, upravno in prekrškovno, analogno znova še po drugi odločbi. Če bi izdali nov oz. drugi sklep o izvršbi v gornjem primeru obenem za točke 1, 2 in 3 po prvi odločbi, pa bi slednji sklop ukrepov proti kršitelju izpadel, s čimer bi bilo še manj verjetnosti, da bo javni interes (npr. zaščita živali) zavarovan oz. ne bo prihajalo do novih kršitev.   

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]] [[Category:Upravna_inšpekcija,_področne_inšpekcije,_informacijski_pooblaščenec_in_druge_oblike_nadzora]] [[Category:Ne/raba_ZUP_v_neupravnih_javnopravnih_zadevah_(šolstvo,_prekrški_)]]

Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi

2023-01-30T05:39:21Z

As8392: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi ==

'''Datum odgovora:''' 18. 4. 2010, pregled 25. 12. 2022 [[Izvirnik:Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi| ]]

 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je pri vročanju z javnim naznanilom pri izdaji vsakega posameznega dokumenta v isti zadevi potrebno vedno najprej dokument poizkusiti vročiti po 87. členu ZUP in šele nato izdati sporočilo o vročanju z javnim naznanilom? Kaj pa kadar je lastništvo jasno, tako pravno kot dejansko, toda lastnik ne živi na določeni lokaciji, ta je zapuščena, so pa tudi težave pri vročanju zapisnika o ogledu itd. Ali lahko organ ukrepa tako, da izda odločbo, ki jo vroči prek javnega naznanila in po izteku rokov uvede izvršbo?
 

== '''Odgovor:''' ==

Če vročitev ni bila mogoča, ker stranka ni obvestila organa o spremembi prebivališča, organ pa '''zagotovo ugotovi''', da vročitev '''ni bila uspešna na naslovu za vročanje, prijavljenemu na podlagi zakona, ki ureja prijavo prebivališča ter na vročevalcu znanemu naslovu''', odredi, da se vse nadaljnje vročitve v postopku opravljajo tako, da se '''dokument objavi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava''', kot to določata [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen{{!}}96. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#96a._.C4.8Dlen{{!}}96.a člen ZUP]]. Če bi organ s stranko že komuniciral, pa med postopkom ta spremeni bivališče, potem je stranka sama dolžna obveščati organ o tem, kam naj ji vroča dokumente, sicer organ uporabi javno naznanilo. Javno naznanilo lahko organ izkoristi šele, '''ko so izčrpane vse možnosti vročitve preko naslova za vročanje in omenjenih naslovov, kjer je verjetno, da bi se naslovnik dejansko nahajal'''.

Pri tem pa že enkratna ugotovitev organa, da stranka na določenem naslovu (ki je hkrati tudi naslov za vročanje) ne živi, in če iz uradnih evidenc ni razvidno, da ima ob vsakokratem poskusu vročitve registriran nov oz. drug naslov za vročanje, pomeni, da se vse nadaljne vročitve opravijo z javnim naznanilom. Torej ni potrebno za vsak posamičen dokument v isti zadevi preverjati obstoja pogojev po 96. členu ZUP.

Posebej pa opozarjamo, da javno naznanilo ni dopustno, če organ zagotovo ve, da na zadnjem organu znanem naslovu stranka ne biva in ne pozna drugega naslova. Uporaba [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen{{!}}96. člena ZUP]] in [[Zak:ZUP#96a._.C4.8Dlen{{!}}96.a člena ZUP]] ni dopustna, saj se '''zakonski dejanski stan omejuje le na primere, ko stranke imajo stalno ali začasno prebivališče in s tem naslov za vročanje. V takem položaju mora organ z odločbo določiti skrbnika za poseben primer, ki bo lahko zastopal stranko tudi prek pravnih sredstev v zvezi z odločitvami organa'''. Določitev skrbnika v primeru, ko prebivališče stranke ni znano in nima zastopnika, je urejeno v [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskem zakoniku] (DZ, Uradni list RS, št. 15/17 in novele). 267. člen DZ obvezuje organe, pred katerim teče postopek, da postavi skrbnika ob pogojih, ki jih določa zakon in o postavitvi takoj obvestiti center za socialno delo (CSD). Tako postopanje je nujno za varstvo pravic strank po [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen{{!}}7. členu ZUP]]. Institut vročanje je zelo pomemben, saj je namreč pogoj, predpostavka za nastanek pravnih učinkov poslanega dokumenta, zlasti če se vroča sklepe in odločbe, ker so to posamični upravni akti, iz katerih sledijo pravne posledice odločitev organa. Če se '''pri vročanj'''u na naslov za vročanje ugotovi, da je naslovnik na tem določenem naslovu neznan, odseljen, bi v primeru, da bi vročevalec pustil sporočilo o prispelem pismu, ne nastopila fiktivna vročitev, ne bi tekel noben rok, sploh se ne bi moglo šteti, da je bilo vročeno niti izdano, zato se v takšnih primerih vročitev opravi tako, da se na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#96.a._.C4.8Dlen 96. a člen ZUP]). Upravni organ po izteku rokov uvede izvršbo, ko postane odločba izvršljiva ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#282._.C4.8Dlen 282. člen ZUP]). Vendar je treba pri teh primerih opozoriti, da lahko nastopi spor ali neodločeno lastništvo. Če je tako, je treba postopati drugače - kot izhaja iz primera ).
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vročanje]]

Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi

2023-01-30T05:39:00Z

As8392: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi ==

'''Datum odgovora:''' 18. 4. 2010, pregled 25. 12. 2022 [[Izvirnik:Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi| ]]

 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je pri vročanju z javnim naznanilom pri izdaji vsakega posameznega dokumenta v isti zadevi potrebno vedno najprej dokument poizkusiti vročiti po 87. členu ZUP in šele nato izdati sporočilo o vročanju z javnim naznanilom? Kaj pa kadar je lastništvo jasno, tako pravno kot dejansko, toda lastnik ne živi na določeni lokaciji, ta je zapuščena, so pa tudi težave pri vročanju zapisnika o ogledu itd. Ali lahko organ ukrepa tako, da izda odločbo, ki jo vroči prek javnega naznanila in po izteku rokov uvede izvršbo?
 

== '''Odgovor:''' ==

Če vročitev ni bila mogoča, ker stranka ni obvestila organa o spremembi prebivališča, organ pa '''zagotovo ugotovi''', da vročitev '''ni bila uspešna na naslovu za vročanje, prijavljenemu na podlagi zakona, ki ureja prijavo prebivališča ter na vročevalcu znanemu naslovu''', odredi, da se vse nadaljnje vročitve v postopku opravljajo tako, da se '''dokument objavi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava''', kot to določata [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen{{!}}96. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#96a._.C4.8Dlen{{!}}96.a člen ZUP]]. Če bi organ s stranko že komuniciral, pa med postopkom ta spremeni bivališče, potem je stranka sama dolžna obveščati organ o tem, kam naj ji vroča dokumente, sicer organ uporabi javno naznanilo. Javno naznanilo lahko organ izkoristi šele, '''ko so izčrpane vse možnosti vročitve preko naslova za vročanje in omenjenih naslovov, kjer je verjetno, da bi se naslovnik dejansko nahajal'''.

Pri tem pa že enkratna ugotovitev organa, da stranka na določenem naslovu (ki je hkrati tudi naslov za vročanje) ne živi, in če iz uradnih evidenc ni razvidno, da ima ob vsakokratem poskusu vročitve registriran nov oz. drug naslov za vročanje, pomeni, da se vse nadaljne vročitve opravijo z javnim naznanilom. Torej ni potrebno za vsak posamičen dokument v isti zadevi preverjati obstoja pogojev po 96. členu ZUP.

Posebej pa opozarjamo, da javno naznanilo ni dopustno, če organ zagotovo ve, da na zadnjem organu znanem naslovu stranka ne biva in ne pozna drugega naslova. Uporaba [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen{{!}}96. člena ZUP]] in [[Zak:ZUP#96a._.C4.8Dlen{{!}}96.a člena ZUP]] ni dopustna, saj se '''zakonski dejanski stan omejuje le na primere, ko stranke imajo stalno ali začasno prebivališče in s tem naslov za vročanje. V takem položaju mora organ z odločbo določiti skrbnika za poseben primer, ki bo lahko zastopal stranko tudi prek pravnih sredstev v zvezi z odločitvami organa'''. Določitev skrbnika v primeru, ko prebivališče stranke ni znano in nima zastopnika, je urejeno v [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskem zakoniku] (DZ, Uradni list RS, št. 15/17 in novele). 267. člen DZ obvezuje organe, pred katerim teče postopek, da postavi skrbnika ob pogojih, ki jih določa zakon in o postavitvi takoj obvestiti center za socialno delo (CSD). Tako postopanje je nujno za varstvo pravic strank po [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen{{!}}7. členu ZUP]]. Institut vročanje je zelo pomemben, saj je namreč pogoj, predpostavka za nastanek pravnih učinkov poslanega dokumenta, zlasti če se vroča sklepe in odločbe, ker so to posamični upravni akti, iz katerih sledijo pravne posledice odločitev organa. Če se '''pri vročanj'''u na naslov za vročanje ugotovi, da je naslovnik na tem določenem naslovu neznan, odseljen, bi v primeru, da bi vročevalec pustil sporočilo o prispelem pismu, ne nastopila fiktivna vročitev, ne bi tekel noben rok, sploh se ne bi moglo šteti, da je bilo vročeno niti izdano, zato se v takšnih primerih vročitev opravi tako, da se na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#96.a._.C4.8Dlen 96. a člen ZUP]). Upravni organ po izteku rokov uvede izvršbo, ko postane odločba izvršljiva ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zak:ZUP#282._.C4.8Dlen 282. člen ZUP]). Vendar je treba pri teh primerih opozoriti, da lahko nastopi spor ali neodločeno lastništvo. Če je tako, je treba postopati drugače - kot izhaja iz primera ).

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vročanje]]

Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi

2023-01-30T05:37:48Z

As8392: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi ==

'''Datum odgovora:''' 18. 4. 2010, pregled 25. 12. 2022 [[Izvirnik:Vročanje z javnim naznanilom v isti zadevi| ]]

 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je pri vročanju z javnim naznanilom pri izdaji vsakega posameznega dokumenta v isti zadevi potrebno vedno najprej dokument poizkusiti vročiti po 87. členu ZUP in šele nato izdati sporočilo o vročanju z javnim naznanilom? Kaj pa kadar je lastništvo jasno, tako pravno kot dejansko, toda lastnik ne živi na določeni lokaciji, ta je zapuščena, so pa tudi težave pri vročanju zapisnika o ogledu itd. Ali lahko organ ukrepa tako, da izda odločbo, ki jo vroči prek javnega naznanila in po izteku rokov uvede izvršbo?
 

== '''Odgovor:''' ==

Če vročitev ni bila mogoča, ker stranka ni obvestila organa o spremembi prebivališča, organ pa '''zagotovo ugotovi''', da vročitev '''ni bila uspešna na naslovu za vročanje, prijavljenemu na podlagi zakona, ki ureja prijavo prebivališča ter na vročevalcu znanemu naslovu''', odredi, da se vse nadaljnje vročitve v postopku opravljajo tako, da se '''dokument objavi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava''', kot to določata [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen|96. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#96a._.C4.8Dlen|96.a člen ZUP]]. Če bi organ s stranko že komuniciral, pa med postopkom ta spremeni bivališče, potem je stranka sama dolžna obveščati organ o tem, kam naj ji vroča dokumente, sicer organ uporabi javno naznanilo. Javno naznanilo lahko organ izkoristi šele, '''ko so izčrpane vse možnosti vročitve preko naslova za vročanje in omenjenih naslovov, kjer je verjetno, da bi se naslovnik dejansko nahajal'''.

Pri tem pa že enkratna ugotovitev organa, da stranka na določenem naslovu (ki je hkrati tudi naslov za vročanje) ne živi, in če iz uradnih evidenc ni razvidno, da ima ob vsakokratem poskusu vročitve registriran nov oz. drug naslov za vročanje, pomeni, da se vse nadaljne vročitve opravijo z javnim naznanilom. Torej ni potrebno za vsak posamičen dokument v isti zadevi preverjati obstoja pogojev po 96. členu ZUP.

Posebej pa opozarjamo, da javno naznanilo ni dopustno, če organ zagotovo ve, da na zadnjem organu znanem naslovu stranka ne biva in ne pozna drugega naslova. Uporaba [[Zak:ZUP#96._.C4.8Dlen|96. člena ZUP]] in [[Zak:ZUP#96a._.C4.8Dlen|96.a člena ZUP]] ni dopustna, saj se '''zakonski dejanski stan omejuje le na primere, ko stranke imajo stalno ali začasno prebivališče in s tem naslov za vročanje. V takem položaju mora organ z odločbo določiti skrbnika za poseben primer, ki bo lahko zastopal stranko tudi prek pravnih sredstev v zvezi z odločitvami organa'''. Določitev skrbnika v primeru, ko prebivališče stranke ni znano in nima zastopnika, je urejeno v [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskem zakoniku] (DZ, Uradni list RS, št. 15/17 in novele). 267. člen DZ obvezuje organe, pred katerim teče postopek, da postavi skrbnika ob pogojih, ki jih določa zakon in o postavitvi takoj obvestiti center za socialno delo (CSD). Tako postopanje je nujno za varstvo pravic strank po [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen|7. členu ZUP]]. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vročanje]]

Raba predpisov in priprava zapisnika v sui generis nadzornem postopku

2023-01-23T09:22:04Z

As8392: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Raba predpisov in priprava zapisnika v sui generis nadzornem postopku''' ==

'''Datum odgovora:''' 7. 2. 2014 in 17. 7. 2014, pregled 11. 12. 2022 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je po področnem zakonu pooblaščen za izvajanje nadzora nad tem zakonom, pri čemer pa oblika nadzornega postopka ni določena (npr. kot inšpekcijski ali davčno-nadzorni postopek, pri katerem bi se subsidiarno uporabljal ZIN ali ZDavP-2), zato se pojavljajo dileme, kako voditi postopek, zlasti glede priprave zapisnika.  

Kateri predpisi se torej uporabljajo pri takem nadzoru poleg področnega zakona?

Ali se lahko zapisnik o ugotovitvah nadzora napiše naknadno v prostorih organa, ne pa med opravljanjem vsakega posameznega dejanja pri stranki?

Ali se lahko naknadno napisan zapisnik pošlje stranki po pošti, z opozorilom, da ima v določenem roku možnost podati pripombe pri pristojnem organu?

Kako postopati, če stranka poda pripombe, ki vplivajo na ugotovljena dejstva v zapisniku, se napiše dopolnitev zapisnika, oz. se jih, če niso utemeljene, povzame v odločbi? 

 

== '''Odgovor:''' ==

V skladu z načelom zakonitosti kot primarnim postulatom javnopravnih upravnih razmerij (120. člen Ustave RS in [[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]), zlasti pri izvajanju postopkov po uradni dolžnosti, lahko z zakonom določeni pristojni organ izvaja le tiste naloge in pooblastila v razmerju do zavezanih strank, kot so opredeljena in pravno utemeljena v predpisih.

Nadzornih postopkov oz. oblik nadzora je več vrst. Zakon, ki določa pristojnost določenega organa za nadzor, mora zato tudi določiti vrsto nadzora oz. tip postopka oz. podrejeno uporabo predpisov, ki določajo procesnopravne vidike tega razmerja. '''Nekateri zakoni pa določajo nadzor le splošno, torej brez definicije tipa nadzora oz. postopka.''' Zato nastane dilema, ali tedaj uporabljati bodisi ZIN bodisi ZDavP-2 bodisi ZUP bodisi tudi le po [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO2537.html Zakonu o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 7/03 in novele),

Tako recimo [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201187&stevilka=3715 Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah] (ZAvMS, Ur. l. RS, št. 87/11) določa, da agencija izvaja nadzor poleg kulturne inšpekcije (gl. 39. člen že z naslovom "Upravni in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona", čeprav je sicer teoretično inšpekcijski nadzor v jedru kljub prekrškovnim pooblastilom inšpektorjev le oblika upravnega. prim. tudi povezan zakon o elektronskih komunikacijah). Ali [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201363&stevilka=2521 novela Zakona o gozdovih (ZG-D], Ur. l. RS, št. 63/13) in [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201257&stevilka=2400 Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih] (ZPreZP-1, Ur. l. RS, št. 57/12) določata, da je za nadzor pristojna finančna služba oz. finančna uprava (gl. 1. člen ZG-D: "''Pristojni organi za izvajanje Uredbe 995/2010/EU in Uredbe 607/2012/EU so ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, gozdarska inšpekcija in Finančna uprava Republike Slovenije, vsak v skladu s svojimi pristojnostmi''.") in 55. člen ZPreZP-1: "''(1) Izvajanje 28., 30., 32. in 33. člena tega zakona nadzirajo Finančna uprava Republike Slovenije, Finančna uprava Republike Slovenije in Tržni inšpektorat Republike Slovenije. (2) Nadzorni organi iz prejšnjega odstavka začnejo postopek o prekršku..''."). In analogno [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20141320 Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno] (ZPDZC-1, Ur. l. RS, št. 32/14) določa pristojnost različnih "nadzornih organov", a ni jasno, ali gre za nadzor na splošno, le inšpekcijski ali le prekrškovni nadzor (18. člen: ''"Naslednji inšpektorati in drugi organi (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi) v okviru pooblastil, določenih s tem zakonom in s posebnimi zakoni, nadzorujejo, odkrivajo, vodijo postopek in odločajo o prekršku ..."). ''ZPDZC-1 nadalje določa v 19. členu "postopek nadzora", a tudi iz teh določb ni jasno, ali se podrejeno uporablja le ZUP ali tudi ZIN oz. drugi sistemski zakoni, saj npr. odreja pristojnemu organu, da ob ugotovljenih kršitvah "izda odločbo" (t. i. prepovedna odločbe, ki pa je lahko tolmačena kot vrsta inšpekcijske ali "le" odločba, kot se izda v postopkih po uradni dolžnosti po ZUP).  

A organ ne more tolmačiti področnega zakona prek izrecnih določil o navedenem niti, če je sicer njegovo delo nadzorno in za ta poglavitni del določen poseben postopek (npr. tako za finančno službo po 127. in 130. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakona o davčnem postopku], ZDavP-2, Ur. list RS, št. 13/11 in novele, v povezavi z zakonom, ki ureja finančno službo), ki vsebuje npr. tudi določbe o pripravi zapisnika oz. uradnega zaznamka. Analogno se ne more prek izrecnih določb področnega zakona interpretirati, da nadzor pomeni izvajanje inšpekcijskega postopka v skladu z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonom o inšpekcijskem nadzorstvu] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in novele), saj ZIN kot ZDavP-2 vsebujeta posebna pooblastila, ki jih ni zakonito izvajati le s presumpcijo tega tipa nadzora oz. postopka. Če torej npr. za finančno službo ZDavP-2 določa izvajanje nadzora bodisi prek ZIN bodisi izven inšpekcijskega nadzora, mora vrsto postopka in s tem način izvedbe posameznih procesnih dejanja (npr. sestave zapisnika) toliko bolj določiti področni zakon. '''Uporaba ZDavP-2 in/ali ZIN ali še toliko bolj kaznovalnega ZP-1 pride v poštev le, če področni zakon izrecno določi uporabo tega/teh zakona/ov. '''Prim. tudi dilemo, opredeljeno v primeru ''[https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vodenje_upravnega_in_prekr%C5%A1kovnega_postopka_v_in%C5%A1pekcijskih_zadevah Vodenje upravnega in prekrškovnega postopka v inšpekcijskih zadevah.]''

'''Drugače '''velja glede uporabe ZUP, saj zlasti [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]] in 3[[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen{{!}}. člen ZUP]] določata, da '''se ZUP uporablja v vseh upravnih (oz. javnopravnih zadevah), kolikor postopek v posamičnih vprašanjih ni urejen drugače glede na specifike področja - tudi (oz. predvsem), če poseben zakon podrejene rabe ZUP ne določa '''(več gl. pri opredelitvi upravne zadeve v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, ali Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, ali Kovač et al., Upravnoprocesne dileme o rabi ZUP 2, 2012; gl. tudi o smiselni rabi ZUP po 4. členu). 

'''Vsak primer, glede (ne)rabe ZIN, ZP-1 oz. ZDavP-2 je torej treba obravnavati glede na določila področnega zakona. '''Na primer v zg. citiranem ZPrezP-1 gre na kombinacijo določb prvega in drugega odstavka 55. člena razumeti, da pristojni organi izvajajo le prekrškovni postopek, če pride do nespoštovanja zakona po zavezancih. V primeru ZG-D bi bilo razumeti, da npr. finančna služba deluje po svojih siceršnjih pravilih, se pravi ZDavP-2 in ne ZIN. Pri ZAvMS in analogno ZPDZC-1 pa gre za nekakšen ''sui generis'' nadzorni postopek agencije oz. "nadzornega organa", ki ni niti inšpekcijski niti finančni niti prekrškovni. V zvezi z ZavMS gre še poudariti, da tudi povezani ZEKom določa v teh primerih (le) smiselno rabo ZIN za razliko od polne rabe ZIN s strani vzporedno pristojne inšpekcije. '''ZUP pa v teh razmerjih vedno pride v poštev podrejeno '''glede na ostale relevantne predpise (le področni zakon oz. še ZIN/ZDavP-2/ZP-1). 

Glede priprave zapisnika pri ogledih oz. procesnih dejanjih je torej tek postopka odvisen od tega, ali se uporablja le ZUP ([[Zak:ZUP#74._.C4.8Dlen{{!}}74. člen ZUP]] in nadaljnji) ali nadrejeno najprej ZDavP-2 ali ZIN ali ZP-1 (gl. vrsto primerov na Upravni svetovalnici o tem tako po ZUP kot tudi ZDavP-2 in ZIN ter ZP-1). A tudi po ZUP je moč pisati zapisnik v določenih okoliščinah izven prostora ogleda oz. naknadno ali napraviti pisni odpravek dejanja, "zapisanega" prek npr. magnetogramskega načina. Tudi po ZUP je treba stranki v skladu z načelom zaslišanja stranke dati možnosti izjaviti se še pred izdajo odločbe in je treba njene morebitne navedbe oz. pripombe na zapisnik bodisi upoštevati bodisi utemeljeno zavrniti v obrazložitvi odločbe (prim. [[Zak:ZUP#9._.C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]] in kršitev teh pravil kot bistveno postopkovno napako po drugem odstavku [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). Tako da je n'''ačin priprave zapisnika z le res redkimi specialnostmi po ZDavP-2 (npr. t. i. dodatni zapisnik) ali ZIN (npr. kdaj možen le uradni zaznamek) v bistvenih elementih enak že po ZUP in naj organ upošteva njegove določbe v kontekstu temeljnih načel. '''

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />  

[[Category:Zapisniki_in_uradni_zaznamki]] [[Category:Upravna_inšpekcija,_področne_inšpekcije,_informacijski_pooblaščenec_in_druge_oblike_nadzora]] [[Category:Nadrejena_raba_področnih_predpisov_nad_ZUP_(posebni_postopki)]]

Raba predpisov in priprava zapisnika v sui generis nadzornem postopku

2023-01-23T08:51:12Z

As8392: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: Raba predpisov in priprava zapisnika v sui generis nadzornem postopku''' ==

'''Datum odgovora:''' 7. 2. 2014 in 17. 7. 2014, pregled 11. 12. 2022 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je po področnem zakonu pooblaščen za izvajanje nadzora nad tem zakonom, pri čemer pa oblika nadzornega postopka ni določena (npr. kot inšpekcijski ali davčno-nadzorni postopek, pri katerem bi se subsidiarno uporabljal ZIN ali ZDavP-2), zato se pojavljajo dileme, kako voditi postopek, zlasti glede priprave zapisnika.  

Kateri predpisi se torej uporabljajo pri takem nadzoru poleg področnega zakona?

Ali se lahko zapisnik o ugotovitvah nadzora napiše naknadno v prostorih organa, ne pa med opravljanjem vsakega posameznega dejanja pri stranki?

Ali se lahko naknadno napisan zapisnik pošlje stranki po pošti, z opozorilom, da ima v določenem roku možnost podati pripombe pri pristojnem organu?

Kako postopati, če stranka poda pripombe, ki vplivajo na ugotovljena dejstva v zapisniku, se napiše dopolnitev zapisnika, oz. se jih, če niso utemeljene, povzame v odločbi? 

 

== '''Odgovor:''' ==

V skladu z načelom zakonitosti kot primarnim postulatom javnopravnih upravnih razmerij (120. člen Ustave RS in [[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]), zlasti pri izvajanju postopkov po uradni dolžnosti, lahko z zakonom določeni pristojni organ izvaja le tiste naloge in pooblastila v razmerju do zavezanih strank, kot so opredeljena in pravno utemeljena v predpisih.

Nadzornih postopkov oz. oblik nadzora je več vrst. Zakon, ki določa pristojnost določenega organa za nadzor, mora zato tudi določiti vrsto nadzora oz. tip postopka oz. podrejeno uporabo predpisov, ki določajo procesnopravne vidike tega razmerja. '''Nekateri zakoni pa določajo nadzor le splošno, torej brez definicije tipa nadzora oz. postopka.''' Zato nastane dilema, ali tedaj uporabljati bodisi ZIN bodisi ZDavP-2 bodisi ZUP bodisi tudi le po [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO2537.html Zakonu o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 7/03 in novele),

Tako recimo [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201187&stevilka=3715 Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah] (ZAvMS, Ur. l. RS, št. 87/11) določa, da agencija izvaja nadzor poleg kulturne inšpekcije (gl. 39. člen že z naslovom "Upravni in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona", čeprav je sicer teoretično inšpekcijski nadzor v jedru kljub prekrškovnim pooblastilom inšpektorjev le oblika upravnega. prim. tudi povezan zakon o elektronskih komunikacijah). Ali [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201363&stevilka=2521 novela Zakona o gozdovih (ZG-D], Ur. l. RS, št. 63/13) in [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201257&stevilka=2400 Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih] (ZPreZP-1, Ur. l. RS, št. 57/12) določata, da je za nadzor pristojna finančna služba oz. finančna uprava (gl. 1. člen ZG-D: "''Pristojni organi za izvajanje Uredbe 995/2010/EU in Uredbe 607/2012/EU so ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, gozdarska inšpekcija in Finančna uprava Republike Slovenije, vsak v skladu s svojimi pristojnostmi''.") in 55. člen ZPreZP-1: "''(1) Izvajanje 28., 30., 32. in 33. člena tega zakona nadzirajo Finančna uprava Republike Slovenije, Finančna uprava Republike Slovenije in Tržni inšpektorat Republike Slovenije. (2) Nadzorni organi iz prejšnjega odstavka začnejo postopek o prekršku..''."). In analogno [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20141320 Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno] (ZPDZC-1, Ur. l. RS, št. 32/14) določa pristojnost različnih "nadzornih organov", a ni jasno, ali gre za nadzor na splošno, le inšpekcijski ali le prekrškovni nadzor (18. člen: ''"Naslednji inšpektorati in drugi organi (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi) v okviru pooblastil, določenih s tem zakonom in s posebnimi zakoni, nadzorujejo, odkrivajo, vodijo postopek in odločajo o prekršku ..."). ''ZPDZC-1 nadalje določa v 19. členu "postopek nadzora", a tudi iz teh določb ni jasno, ali se podrejeno uporablja le ZUP ali tudi ZIN oz. drugi sistemski zakoni, saj npr. odreja pristojnemu organu, da ob ugotovljenih kršitvah "izda odločbo" (t. i. prepovedna odločbe, ki pa je lahko tolmačena kot vrsta inšpekcijske ali "le" odločba, kot se izda v postopkih po uradni dolžnosti po ZUP).  

A organ ne more tolmačiti področnega zakona prek izrecnih določil o navedenem niti, če je sicer njegovo delo nadzorno in za ta poglavitni del določen poseben postopek (npr. tako za finančno službo po 127. in 130. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakona o davčnem postopku], ZDavP-2, Ur. list RS, št. 13/11 in novele, v povezavi z zakonom, ki ureja finančno službo), ki vsebuje npr. tudi določbe o pripravi zapisnika oz. uradnega zaznamka. Analogno se ne more prek izrecnih določb področnega zakona interpretirati, da nadzor pomeni izvajanje inšpekcijskega postopka v skladu z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonom o inšpekcijskem nadzorstvu] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in novele), saj ZIN kot ZDavP-2 vsebujeta posebna pooblastila, ki jih ni zakonito izvajati le s presumpcijo tega tipa nadzora oz. postopka. Če torej npr. za finančno službo ZDavP-2 določa izvajanje nadzora bodisi prek ZIN bodisi izven inšpekcijskega nadzora, mora vrsto postopka in s tem način izvedbe posameznih procesnih dejanja (npr. sestave zapisnika) toliko bolj določiti področni zakon. '''Uporaba ZDavP-2 in/ali ZIN ali še toliko bolj kaznovalnega ZP-1 pride v poštev le, če področni zakon izrecno določi uporabo tega/teh zakona/ov. '''Prim. tudi dilemo, opredeljeno v primeru ''[https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vodenje_upravnega_in_prekr%C5%A1kovnega_postopka_v_in%C5%A1pekcijskih_zadevah Vodenje upravnega in prekrškovnega postopka v inšpekcijskih zadevah.]''

'''Drugače '''velja glede uporabe ZUP, saj zlasti [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]] in 3[[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen{{!}}. člen ZUP]] določata, da '''se ZUP uporablja v vseh upravnih (oz. javnopravnih zadevah), kolikor postopek v posamičnih vprašanjih ni urejen drugače glede na specifike področja - tudi (oz. predvsem), če poseben zakon podrejene rabe ZUP ne določa '''(več gl. pri opredelitvi upravne zadeve v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, ali Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, ali Kovač et al., Upravnoprocesne dileme o rabi ZUP 2, 2012; gl. tudi o smiselni rabi ZUP po 4. členu). 

'''Vsak primer, glede (ne)rabe ZIN, ZP-1 oz. ZDavP-2 je torej treba obravnavati glede na določila področnega zakona. '''Na primer v zg. citiranem ZPrezP-1 gre na kombinacijo določb prvega in drugega odstavka 55. člena razumeti, da pristojni organi izvajajo le prekrškovni postopek, če pride do nespoštovanja zakona po zavezancih. V primeru ZG-D bi bilo razumeti, da npr. finančna služba deluje po svojih siceršnjih pravilih, se pravi ZDavP-2 in ZCS-1, ne pa ZIN. Pri ZAvMS in analogno ZPDZC-1 pa gre za nekakšen ''sui generis'' nadzorni postopek agencije oz. "nadzornega organa", ki ni niti inšpekcijski niti finančni niti prekrškovni. V zvezi z ZavMS gre še poudariti, da tudi povezani ZEKom določa v teh primerih (le) smiselno rabo ZIN za razliko od polne rabe ZIN s strani vzporedno pristojne inšpekcije. '''ZUP pa v teh razmerjih vedno pride v poštev podrejeno '''glede na ostale relevantne predpise (le področni zakon oz. še ZIN/ZDavP-2/ZP-1). 

Glede priprave zapisnika pri ogledih oz. procesnih dejanjih je torej tek postopka odvisen od tega, ali se uporablja le ZUP ([[Zak:ZUP#74._.C4.8Dlen{{!}}74. člen ZUP]] in nadaljnji) ali nadrejeno najprej ZDavP-2 ali ZIN ali ZP-1 (gl. vrsto primerov na Upravni svetovalnici o tem tako po ZUP kot tudi ZDavP-2 in ZIN ter ZP-1). A tudi po ZUP je moč pisati zapisnik v določenih okoliščinah izven prostora ogleda oz. naknadno ali napraviti pisni odpravek dejanja, "zapisanega" prek npr. magnetogramskega načina. Tudi po ZUP je treba stranki v skladu z načelom zaslišanja stranke dati možnosti izjaviti se še pred izdajo odločbe in je treba njene morebitne navedbe oz. pripombe na zapisnik bodisi upoštevati bodisi utemeljeno zavrniti v obrazložitvi odločbe (prim. [[Zak:ZUP#9._.C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]] in kršitev teh pravil kot bistveno postopkovno napako po drugem odstavku [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). Tako da je n'''ačin priprave zapisnika z le res redkimi specialnostmi po ZDavP-2 (npr. t. i. dodatni zapisnik) ali ZIN (npr. kdaj možen le uradni zaznamek) v bistvenih elementih enak že po ZUP in naj organ upošteva njegove določbe v kontekstu temeljnih načel. '''

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />  

[[Category:Zapisniki_in_uradni_zaznamki]] [[Category:Upravna_inšpekcija,_področne_inšpekcije,_informacijski_pooblaščenec_in_druge_oblike_nadzora]] [[Category:Nadrejena_raba_področnih_predpisov_nad_ZUP_(posebni_postopki)]]

Postopkovne dileme nadzora v upravnem (carinskem) postopku

2023-01-23T08:48:47Z

As8392: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Postopkovne dileme nadzora v upravnem (carinskem) postopku ==

'''Datum odgovora:''' 30. 6. 2014, pregled 19. 12. 2022 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ izvaja glede na področno zakonodajo nadzorne postopke (finančne službe). Pri tem nastaja nekaj postopkovnih dilem, vezanih na posebnosti področja:

*Kako naj se razume status deklaranta oz. špediterja, ki vlaga vloge, tj. deklaracije v postopkih, čeprav ta nastopa zunaj subjekta, ki se ga nadzira? Ali ta oseba sodi v krog nadzorovanih strank?
*Ali je carinska deklaracija, ki jo vloži zavezana stranka v postopku oz. njen špediter po e-poti, tudi odločba - če da, kako se šteje, da ta akt postane odločba in kdaj? Uradna oseba (finančni inšpektor) to vlogo pregleda in po potrebi zahteva dodatno dokumentacijo ali opravi ogled (blaga). 
*V primeru, da se ugotovijo nepravilnosti, se carinske deklaracije naknadno preveri. Po finančni zakonodaji je rok za preverjanje carinske deklaracije tri leta. Torej postane deklaracija kot odločba dokončna in pravnomočna po preteku treh let?
*Carinske deklaracije se naknadno preverja z različnimi odredbami o nadzoru. Ti postopki se zaključijo v okviru t. i. notranjega (finančnega) nadzora po 130. členu ZDavP-2 (zapisnik ali obvestilo), oz. v postopku inšpekcijskega nadzora po 140. členu ZDavP-2 (zapisnik). In postopek se konča z odločbo le, če gre za aktivno postopanje organa, ne le "pasivni" pregled? Ali se lahko postopka neinšpekcijskega in inšpekcijskega nadzora prepletata?

== '''Odgovor:''' ==

Kadar področna zakonodaja določa upravni nadzor v obliki upravnega postopka (po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke), je važno pravilno '''uporabiti ustrezne predpise in postopke, ''''''upoštevaje vrsto oz. tip nadzora'''. V določenih primerih se namreč podrejeno glede na področne predpise uporablja le ZUP, včasih zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor, in spet tretjič zakon o davčnem postopku ali kombinacija teh predpisov (gl. o vrstah nadzora in dopolnilni rabi splošnih predpisov, tudi npr. s strani finančne uprave, glej primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Raba_predpisov_in_priprava_zapisnika_v_sui_generis_nadzornem_postopku upravne svetovalnice]



A v vseh oblikah upravnih postopkov velja, da je odločba konkreten, posamičen upravni akt upravnega (tu finančnega) organa, ki v skladu s (finančnimi in podrejeno splošnimi) predpisi, odloča o pravicah in obveznostih posameznikov (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 381). Včasih pa odločba ni poimenovana kot taka niti nima enake forme, kot izhaja iz [[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]], ker tako določajo področni predpisi (ali tako postopajo organi). Vendar ima le akt s pravno naravo odločbe pravne učinke na položaj stranke oz. se '''kot odločba z vidika izvršljivosti in pravnega varstva šteje katerikoli akt ne glede na naziv in obliko, če se z njim odloča''' o pravici, pravni koristi ali obveznosti stranke v upravnem razmerju. 

Po področni zakonodaji je za blago, ki je predmet uvoznih in izvoznih carinskih postopkov, potrebno oddati določeno dokumentacijo oz. t. i. carinsko deklaracijo. Z njo se v predpisani obliki in v skladu s predpisanimi pogoji, prijavi blago za postopek carinjenja. Carinski deklaraciji, oddani v elektronski obliki, se ostala dokumentacija ne prilaga. Dokumenti ostanejo shranjeni pri deklarantu in so na zahtevo predloženi carini bodisi ob samem carinjenju blaga, bodisi kasneje. Rok za preverjanje carinske deklaracije je tri leta, kot opredeljuje 16. člen [http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:1992R2913:20050511:SL:PDF Uredbe Sveta EGS o carinskem zakoniku Skupnosti] (Uredba, Ur. l. EU, št. 2913/92 in novele). 82. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakona o davčnem postopku] (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 13/11 in novele) jasno določa, da ima '''potrjena carinska deklaracija z žigom in podpisom pooblaščene uradne osebe, status odločbe.''' Če ni podpisa pooblaščene osebe za odločanje oz. žiga organa, ne moremo govoriti o odločbi, saj v tem primeru omenjen dokument ni odločba. Finančna uprava mora odločbo izdati v enem mescu, če gre za skrajšani ugotovitveni postopek, oz. v dveh mesecih, če gre za posebni ugotovitveni postopek.

'''Carinsko deklaracijo '''glede na navedeno opredelimo '''kot vlogo (zahtevek)''', s katero zavezanec (deklarant) v predpisani obliki in na predpisan način zahteva izvedbo postopka oz. pridobitev pravice (npr. sprostitve blaga v prost promet). Gre za začetek postopka na zahtevo zavezanca. Načeloma se v danem primeru uporablja skrajšani ugotovitveni postopek, kjer gre hkrati za ugotavljanje dejstev in odločanje - kadar ni videti odstopa med navedbami stranke oz. vložnika deklaracije ter ugotovitvami organa (več o tipu ugotovitvenega postopka gl. v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str,. 157 in nasl.). Finančna uprava na ta način zgolj potrdi vsa dejstva, ki morajo biti pravilno in popolno navedena v zahtevku zavezanca. Upravni organ mora imeti v okviru nadzora dostop do podatkov zato, da se lahko preverja ali so bili v carinski deklaraciji navedeni pravilni ter vsi podatki. Uradna oseba oz. nadzorstveni organ lahko po navedbah 24. člena''' '''[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6792 Zakona o finančni upravi] (ZFZ, Ur. l. RS, št. 25/14 in novela) in tudi 28. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7362 Zakona o izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije](ZICZEU, Ur. l. RS, št. 32/16 in novele) zahteva od osebe, ki je po zakonu dolžna dati podatke (tj. carinski deklarant), predložitev le-teh. Deklarant je v postopku tako opredeljen kot stranka, če jo zastopa špediter, ta nastopa kot zastopnik stranke. Potemtakem je tudi lahko zavezan s strani uradnih oseb pooblaščenih za nadzor, npr. predložiti zahtevano dokumentacijo, npr. izrecno po 138. členu ZDavP-2. Ne pomeni pa, da bi se v primeru ujemanja ugotovitev organa s podatki iz strankine dokumentacije postopek sploh ne vodil in tako ne zaključil z aktom, ki ima pravno naravo odločbe. V takem primeru namreč '''potrjena deklaracija po področnih predpisih predstavlja (poleg zahtevka stranke) tudi odločbo organa '''oz. stranka z njo pridobi pravico (gl. več v Jerovšek, Simič in Škof (ur.), Komentar ZDavP-2, 2008, ali Jerovšek in Kovač, Posebni upravni postopki, 2008, str. 112 in nasl.). V sistemskem smislu je takšna odločba primerljiva odločbi v obliki uradnega zaznamka v zadevi, ki jo ZUP (gl. [[Zak:ZUP#218._.C4.8Dlen{{!}}218. člen ZUP]]) dopušča v primerih upravnih zadev manjšega pomena, v katerih je udeležena le ena stranka, njenemu zahtevku pa se ugodi. 

Finančna uprava je v okviru 130. člena ZDavP-2 po ugotovljenih nepravilnosti pri opravljanju nadzora dolžan sestaviti zapisnik, ki se vroči zavezancu oz. deklarantu. Ta ima pravico do pripomb oz. obrazložitev. V primeru, da se zavezančeve pripombe v celoti upoštevajo, se o tem, da ne bo prišlo do sprememb, zavezanca '''zgolj obvesti'''. '''V nasprotnem primeru je upravni organ dolžan izdati odločbo. '''Tudi o''' inšpekcijskem nadzoru '''se sestavi zapisnik, ki ga dobi v pregled zavezanec. Na ta način zavezanec pridobi možnost za pripombe (140. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 ZDavP-2]), inšpekcijski organ postopek nadzora konča''' z odločbo '''in ne zgolj z zapisnikom (141. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 ZDavP-2]). Če pri nadzoru ni ugotovljenih nepravilnosti, se postopek zaključi z uradnim zaznamkom (Jerovšek in Kovač, Posebni upravni postopki, 2008, str. 145). ZDavP-2 poleg navedenih posebnosti določa tudi prehajanje oz. razmerje med postopki t. i. notranjega nadzora in inšpekcijskim nadzorom, pri čemer se pridobljena dokumentacija iz npr. prvega postopka uporabi tudi kot podlaga za inšpekcijski nadzor.

'''Odločbe finančnih uprav so izvršljive takoj (z vročitvijo), kot določa ZDavP-2 '''(pritožba pri odmerni določbi ne zadrži njene izvršitve). Zoper odločbo je dovoljena pritožba, rok zanjo je zapisan v odločbi, od njenega izčrpanja pa je odvisno, kdaj bo odločba postala dokončna (ko ni več možnosti pritožbe, [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]]) oz. pravnomočna (ko ni več niti možnosti upravnega spora, gl. [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen{{!}}225. člen ZUP]]).  Temelj pravnomočnosti daje 158. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in novele). Sicer pa je pravnomočna odločba tista, ki je ni več mogoče izpodbijati v upravnem sporu oz. drugem sodnem postopku. 

Odprava, sprememba ali razveljavitev pravnomočne odločbe je po ZUP možna samo z izrednimi pravnimi sredstvi oz. drugače glede na URS tako, kot določa področni zakon. 16. člen [http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:1992R2913:20050511:SL:PDF Uredbe Sveta EGS o carinskem zakoniku Skupnosti], dopušča '''tri letni rok za preverjanje carinskih deklaracij'''. To pomeni, da so odločbe v teh postopkih sicer že predhodno izvršljive, dokončne in pravnomočne, a se lahko vanje poseže še tri leta kasneje, pri čemer ta rok predstavlja torej '''zastaralno obdobje'''. Dokončnost in pravnomočnost nastopita torej že bistveno prej kot pa po treh letih, kolikor je sicer rok za preverjanje dokumentacije v zvezi s carinsko deklaracijo. Zastaranje je sicer materialnopravni institut, ki ga ZUP ne pozna, ga pa določa za pobiranje različnih davkov, tj. odmero in izterjavo, ZDavP-2 (več Jerovšek in Kovač, ib.) oz. drugi področni zakoni. 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]] [[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Postopkovne dileme nadzora v upravnem (carinskem) postopku

2023-01-23T08:47:35Z

As8392: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: ''' Postopkovne dileme nadzora v upravnem (carinskem) postopku ==

'''Datum odgovora:''' 30. 6. 2014, pregled 19. 12. 2022 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ izvaja glede na področno zakonodajo nadzorne postopke (finančne službe). Pri tem nastaja nekaj postopkovnih dilem, vezanih na posebnosti področja:

*Kako naj se razume status deklaranta oz. špediterja, ki vlaga vloge, tj. deklaracije v postopkih, čeprav ta nastopa zunaj subjekta, ki se ga nadzira? Ali ta oseba sodi v krog nadzorovanih strank?
*Ali je carinska deklaracija, ki jo vloži zavezana stranka v postopku oz. njen špediter po e-poti, tudi odločba - če da, kako se šteje, da ta akt postane odločba in kdaj? Uradna oseba (finančni inšpektor) to vlogo pregleda in po potrebi zahteva dodatno dokumentacijo ali opravi ogled (blaga). 
*V primeru, da se ugotovijo nepravilnosti, se carinske deklaracije naknadno preveri. Po finančni zakonodaji je rok za preverjanje carinske deklaracije tri leta. Torej postane deklaracija kot odločba dokončna in pravnomočna po preteku treh let?
*Carinske deklaracije se naknadno preverja z različnimi odredbami o nadzoru. Ti postopki se zaključijo v okviru t. i. notranjega (finančnega) nadzora po 130. členu ZDavP-2 (zapisnik ali obvestilo), oz. v postopku inšpekcijskega nadzora po 140. členu ZDavP-2 (zapisnik). In postopek se konča z odločbo le, če gre za aktivno postopanje organa, ne le "pasivni" pregled? Ali se lahko postopka neinšpekcijskega in inšpekcijskega nadzora prepletata?

== '''Odgovor:''' ==

Kadar področna zakonodaja določa upravni nadzor v obliki upravnega postopka (po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke), je važno pravilno '''uporabiti ustrezne predpise in postopke, ''''''upoštevaje vrsto oz. tip nadzora'''. V določenih primerih se namreč podrejeno glede na področne predpise uporablja le ZUP, včasih zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor, in spet tretjič zakon o davčnem postopku ali kombinacija teh predpisov (gl. o vrstah nadzora in dopolnilni rabi splošnih predpisov, tudi npr. s strani finančne uprave, glej primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Raba_predpisov_in_priprava_zapisnika_v_sui_generis_nadzornem_postopku upravne svetovalnice]

A v vseh oblikah upravnih postopkov velja, da je odločba konkreten, posamičen upravni akt upravnega (tu finančnega) organa, ki v skladu s (carinskimi in podrejeno splošnimi) predpisi, odloča o pravicah in obveznostih posameznikov (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 381). Včasih pa odločba ni poimenovana kot taka niti nima enake forme, kot izhaja iz [[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen|210. člena ZUP]], ker tako določajo področni predpisi (ali tako postopajo organi). Vendar ima le akt s pravno naravo odločbe pravne učinke na položaj stranke oz. se '''kot odločba z vidika izvršljivosti in pravnega varstva šteje katerikoli akt ne glede na naziv in obliko, če se z njim odloča''' o pravici, pravni koristi ali obveznosti stranke v upravnem razmerju. 

Po področni zakonodaji je za blago, ki je predmet uvoznih in izvoznih carinskih postopkov, potrebno oddati določeno dokumentacijo oz. t. i. carinsko deklaracijo. Z njo se v predpisani obliki in v skladu s predpisanimi pogoji, prijavi blago za postopek carinjenja. Carinski deklaraciji, oddani v elektronski obliki, se ostala dokumentacija ne prilaga. Dokumenti ostanejo shranjeni pri deklarantu in so na zahtevo predloženi carini bodisi ob samem carinjenju blaga, bodisi kasneje. Rok za preverjanje carinske deklaracije je tri leta, kot opredeljuje 16. člen [http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:1992R2913:20050511:SL:PDF Uredbe Sveta EGS o carinskem zakoniku Skupnosti] (Uredba, Ur. l. EU, št. 2913/92 in novele). 82. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakona o davčnem postopku] (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 13/11 in novele) jasno določa, da ima '''potrjena carinska deklaracija z žigom in podpisom pooblaščene uradne osebe, status odločbe.''' Če ni podpisa pooblaščene osebe za odločanje oz. žiga organa, ne moremo govoriti o odločbi, saj v tem primeru omenjen dokument ni odločba. Finančna uprava mora odločbo izdati v enem mescu, če gre za skrajšani ugotovitveni postopek, oz. v dveh mesecih, če gre za posebni ugotovitveni postopek.

'''Carinsko deklaracijo '''glede na navedeno opredelimo '''kot vlogo (zahtevek)''', s katero zavezanec (deklarant) v predpisani obliki in na predpisan način zahteva izvedbo postopka oz. pridobitev pravice (npr. sprostitve blaga v prost promet). Gre za začetek postopka na zahtevo zavezanca. Načeloma se v danem primeru uporablja skrajšani ugotovitveni postopek, kjer gre hkrati za ugotavljanje dejstev in odločanje - kadar ni videti odstopa med navedbami stranke oz. vložnika deklaracije ter ugotovitvami organa (več o tipu ugotovitvenega postopka gl. v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str,. 157 in nasl.). Finančna uprava na ta način zgolj potrdi vsa dejstva, ki morajo biti pravilno in popolno navedena v zahtevku zavezanca. Upravni organ mora imeti v okviru nadzora dostop do podatkov zato, da se lahko preverja ali so bili v carinski deklaraciji navedeni pravilni ter vsi podatki. Uradna oseba oz. nadzorstveni organ lahko po navedbah 24. člena''' '''[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6792 Zakona o finančni upravi] (ZFZ, Ur. l. RS, št. 25/14 in novela) in tudi 28. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7362 Zakona o izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije](ZICZEU, Ur. l. RS, št. 32/16 in novele) zahteva od osebe, ki je po zakonu dolžna dati podatke (tj. carinski deklarant), predložitev le-teh. Deklarant je v postopku tako opredeljen kot stranka, če jo zastopa špediter, ta nastopa kot zastopnik stranke. Potemtakem je tudi lahko zavezan s strani uradnih oseb pooblaščenih za nadzor, npr. predložiti zahtevano dokumentacijo, npr. izrecno po 138. členu ZDavP-2. Ne pomeni pa, da bi se v primeru ujemanja ugotovitev organa s podatki iz strankine dokumentacije postopek sploh ne vodil in tako ne zaključil z aktom, ki ima pravno naravo odločbe. V takem primeru namreč '''potrjena deklaracija po področnih predpisih predstavlja (poleg zahtevka stranke) tudi odločbo organa '''oz. stranka z njo pridobi pravico (gl. več v Jerovšek, Simič in Škof (ur.), Komentar ZDavP-2, 2008, ali Jerovšek in Kovač, Posebni upravni postopki, 2008, str. 112 in nasl.). V sistemskem smislu je takšna odločba primerljiva odločbi v obliki uradnega zaznamka v zadevi, ki jo ZUP (gl. [[Zak:ZUP#218._.C4.8Dlen|218. člen ZUP]]) dopušča v primerih upravnih zadev manjšega pomena, v katerih je udeležena le ena stranka, njenemu zahtevku pa se ugodi. 

Finančna uprava je v okviru 130. člena ZDavP-2 po ugotovljenih nepravilnosti pri opravljanju nadzora dolžan sestaviti zapisnik, ki se vroči zavezancu oz. deklarantu. Ta ima pravico do pripomb oz. obrazložitev. V primeru, da se zavezančeve pripombe v celoti upoštevajo, se o tem, da ne bo prišlo do sprememb, zavezanca '''zgolj obvesti'''. '''V nasprotnem primeru je upravni organ dolžan izdati odločbo. '''Tudi o''' inšpekcijskem nadzoru '''se sestavi zapisnik, ki ga dobi v pregled zavezanec. Na ta način zavezanec pridobi možnost za pripombe (140. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 ZDavP-2]), inšpekcijski organ postopek nadzora konča''' z odločbo '''in ne zgolj z zapisnikom (141. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 ZDavP-2]). Če pri nadzoru ni ugotovljenih nepravilnosti, se postopek zaključi z uradnim zaznamkom (Jerovšek in Kovač, Posebni upravni postopki, 2008, str. 145). ZDavP-2 poleg navedenih posebnosti določa tudi prehajanje oz. razmerje med postopki t. i. notranjega nadzora in inšpekcijskim nadzorom, pri čemer se pridobljena dokumentacija iz npr. prvega postopka uporabi tudi kot podlaga za inšpekcijski nadzor.

'''Odločbe finančnih uprav so izvršljive takoj (z vročitvijo), kot določa ZDavP-2 '''(pritožba pri odmerni določbi ne zadrži njene izvršitve). Zoper odločbo je dovoljena pritožba, rok zanjo je zapisan v odločbi, od njenega izčrpanja pa je odvisno, kdaj bo odločba postala dokončna (ko ni več možnosti pritožbe, [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. člen ZUP]]) oz. pravnomočna (ko ni več niti možnosti upravnega spora, gl. [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen|225. člen ZUP]]).  Temelj pravnomočnosti daje 158. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in novele). Sicer pa je pravnomočna odločba tista, ki je ni več mogoče izpodbijati v upravnem sporu oz. drugem sodnem postopku. 

Odprava, sprememba ali razveljavitev pravnomočne odločbe je po ZUP možna samo z izrednimi pravnimi sredstvi oz. drugače glede na URS tako, kot določa področni zakon. 16. člen [http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:1992R2913:20050511:SL:PDF Uredbe Sveta EGS o carinskem zakoniku Skupnosti], dopušča '''tri letni rok za preverjanje carinskih deklaracij'''. To pomeni, da so odločbe v teh postopkih sicer že predhodno izvršljive, dokončne in pravnomočne, a se lahko vanje poseže še tri leta kasneje, pri čemer ta rok predstavlja torej '''zastaralno obdobje'''. Dokončnost in pravnomočnost nastopita torej že bistveno prej kot pa po treh letih, kolikor je sicer rok za preverjanje dokumentacije v zvezi s carinsko deklaracijo. Zastaranje je sicer materialnopravni institut, ki ga ZUP ne pozna, ga pa določa za pobiranje različnih davkov, tj. odmero in izterjavo, ZDavP-2 (več Jerovšek in Kovač, ib.) oz. drugi področni zakoni. 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]] [[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Raba predpisov in priprava zapisnika v sui generis nadzornem postopku

2023-01-23T08:46:02Z

As8392: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Raba predpisov in priprava zapisnika v sui generis nadzornem postopku''' ==

'''Datum odgovora:''' 7. 2. 2014 in 17. 7. 2014, pregled 11. 12. 2022 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je po področnem zakonu pooblaščen za izvajanje nadzora nad tem zakonom, pri čemer pa oblika nadzornega postopka ni določena (npr. kot inšpekcijski ali davčno-nadzorni postopek, pri katerem bi se subsidiarno uporabljal ZIN ali ZDavP-2), zato se pojavljajo dileme, kako voditi postopek, zlasti glede priprave zapisnika.  

Kateri predpisi se torej uporabljajo pri takem nadzoru poleg področnega zakona?

Ali se lahko zapisnik o ugotovitvah nadzora napiše naknadno v prostorih organa, ne pa med opravljanjem vsakega posameznega dejanja pri stranki?

Ali se lahko naknadno napisan zapisnik pošlje stranki po pošti, z opozorilom, da ima v določenem roku možnost podati pripombe pri pristojnem organu?

Kako postopati, če stranka poda pripombe, ki vplivajo na ugotovljena dejstva v zapisniku, se napiše dopolnitev zapisnika, oz. se jih, če niso utemeljene, povzame v odločbi? 

 

== '''Odgovor:''' ==

V skladu z načelom zakonitosti kot primarnim postulatom javnopravnih upravnih razmerij (120. člen Ustave RS in [[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]), zlasti pri izvajanju postopkov po uradni dolžnosti, lahko z zakonom določeni pristojni organ izvaja le tiste naloge in pooblastila v razmerju do zavezanih strank, kot so opredeljena in pravno utemeljena v predpisih.

Nadzornih postopkov oz. oblik nadzora je več vrst. Zakon, ki določa pristojnost določenega organa za nadzor, mora zato tudi določiti vrsto nadzora oz. tip postopka oz. podrejeno uporabo predpisov, ki določajo procesnopravne vidike tega razmerja. '''Nekateri zakoni pa določajo nadzor le splošno, torej brez definicije tipa nadzora oz. postopka.''' Zato nastane dilema, ali tedaj uporabljati bodisi ZIN bodisi ZDavP-2 bodisi ZUP bodisi tudi le po [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO2537.html Zakonu o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 7/03 in novele),

Tako recimo [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201187&stevilka=3715 Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah] (ZAvMS, Ur. l. RS, št. 87/11) določa, da agencija izvaja nadzor poleg kulturne inšpekcije (gl. 39. člen že z naslovom "Upravni in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona", čeprav je sicer teoretično inšpekcijski nadzor v jedru kljub prekrškovnim pooblastilom inšpektorjev le oblika upravnega. prim. tudi povezan zakon o elektronskih komunikacijah). Ali [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201363&stevilka=2521 novela Zakona o gozdovih (ZG-D], Ur. l. RS, št. 63/13) in [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201257&stevilka=2400 Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih] (ZPreZP-1, Ur. l. RS, št. 57/12) določata, da je za nadzor pristojna finančna služba oz. finančna uprava (gl. 1. člen ZG-D: "''Pristojni organi za izvajanje Uredbe 995/2010/EU in Uredbe 607/2012/EU so ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, gozdarska inšpekcija in Finančna uprava Republike Slovenije, vsak v skladu s svojimi pristojnostmi''.") in 55. člen ZPreZP-1: "''(1) Izvajanje 28., 30., 32. in 33. člena tega zakona nadzirajo Finančna uprava Republike Slovenije, Finančna uprava Republike Slovenije in Tržni inšpektorat Republike Slovenije. (2) Nadzorni organi iz prejšnjega odstavka začnejo postopek o prekršku..''."). In analogno [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20141320 Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno] (ZPDZC-1, Ur. l. RS, št. 32/14) določa pristojnost različnih "nadzornih organov", a ni jasno, ali gre za nadzor na splošno, le inšpekcijski ali le prekrškovni nadzor (18. člen: ''"Naslednji inšpektorati in drugi organi (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi) v okviru pooblastil, določenih s tem zakonom in s posebnimi zakoni, nadzorujejo, odkrivajo, vodijo postopek in odločajo o prekršku ..."). ''ZPDZC-1 nadalje določa v 19. členu "postopek nadzora", a tudi iz teh določb ni jasno, ali se podrejeno uporablja le ZUP ali tudi ZIN oz. drugi sistemski zakoni, saj npr. odreja pristojnemu organu, da ob ugotovljenih kršitvah "izda odločbo" (t. i. prepovedna odločbe, ki pa je lahko tolmačena kot vrsta inšpekcijske ali "le" odločba, kot se izda v postopkih po uradni dolžnosti po ZUP).  

A organ ne more tolmačiti področnega zakona prek izrecnih določil o navedenem niti, če je sicer njegovo delo nadzorno in za ta poglavitni del določen poseben postopek (npr. tako za finančno službo po 127. in 130. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakona o davčnem postopku], ZDavP-2, Ur. list RS, št. 13/11 in novele, v povezavi z zakonom, ki ureja finančno službo), ki vsebuje npr. tudi določbe o pripravi zapisnika oz. uradnega zaznamka. Analogno se ne more prek izrecnih določb področnega zakona interpretirati, da nadzor pomeni izvajanje inšpekcijskega postopka v skladu z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonom o inšpekcijskem nadzorstvu] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in novele), saj ZIN kot ZDavP-2 vsebujeta posebna pooblastila, ki jih ni zakonito izvajati le s presumpcijo tega tipa nadzora oz. postopka. Če torej npr. za finančno službo ZDavP-2 določa izvajanje nadzora bodisi prek ZIN bodisi izven inšpekcijskega nadzora, mora vrsto postopka in s tem način izvedbe posameznih procesnih dejanja (npr. sestave zapisnika) toliko bolj določiti področni zakon. '''Uporaba ZDavP-2 in/ali ZIN ali še toliko bolj kaznovalnega ZP-1 pride v poštev le, če področni zakon izrecno določi uporabo tega/teh zakona/ov. '''Prim. tudi dilemo, opredeljeno v primeru ''[https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vodenje_upravnega_in_prekr%C5%A1kovnega_postopka_v_in%C5%A1pekcijskih_zadevah Vodenje upravnega in prekrškovnega postopka v inšpekcijskih zadevah.]''

'''Drugače '''velja glede uporabe ZUP, saj zlasti [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]] in 3[[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen{{!}}. člen ZUP]] določata, da '''se ZUP uporablja v vseh upravnih (oz. javnopravnih zadevah), kolikor postopek v posamičnih vprašanjih ni urejen drugače glede na specifike področja - tudi (oz. predvsem), če poseben zakon podrejene rabe ZUP ne določa '''(več gl. pri opredelitvi upravne zadeve v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, ali Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, ali Kovač et al., Upravnoprocesne dileme o rabi ZUP 2, 2012; gl. tudi o smiselni rabi ZUP po 4. členu). 

'''Vsak primer, glede (ne)rabe ZIN, ZP-1 oz. ZDavP-2 je torej treba obravnavati glede na določila področnega zakona. '''Na primer v zg. citiranem ZPrezP-1 gre na kombinacijo določb prvega in drugega odstavka 55. člena razumeti, da pristojni organi izvajajo le prekrškovni postopek, če pride do nespoštovanja zakona po zavezancih. V primeru ZG-D bi bilo razumeti, da npr. finančna služba deluje po svojih siceršnjih pravilih, se pravi ZDavP-2 in ZCS-1, ne pa ZIN. Pri ZAvMS in analogno ZPDZC-1 pa gre za nekakšen ''sui generis'' nadzorni postopek agencije oz. "nadzornega organa", ki ni niti inšpekcijski niti finančni niti prekrškovni. V zvezi z ZavMS gre še poudariti, da tudi povezani ZEKom določa v teh primerih (le) smiselno rabo ZIN za razliko od polne rabe ZIN s strani vzporedno pristojne inšpekcije. '''ZUP pa v teh razmerjih vedno pride v poštev podrejeno '''glede na ostale relevantne predpise (le področni zakon oz. še ZIN/ZDavP-2/ZP-1). 

Glede priprave zapisnika pri ogledih oz. procesnih dejanjih je torej tek postopka odvisen od tega, ali se uporablja le ZUP ([[Zak:ZUP#74._.C4.8Dlen{{!}}74. člen ZUP]] in nadaljnji) ali nadrejeno najprej ZDavP-2 ali ZIN ali ZP-1 (gl. vrsto primerov na Upravni svetovalnici o tem tako po ZUP kot tudi ZDavP-2 in ZIN ter ZP-1). A tudi po ZUP je moč pisati zapisnik v določenih okoliščinah izven prostora ogleda oz. naknadno ali napraviti pisni odpravek dejanja, "zapisanega" prek npr. magnetogramskega načina. Tudi po ZUP je treba stranki v skladu z načelom zaslišanja stranke dati možnosti izjaviti se še pred izdajo odločbe in je treba njene morebitne navedbe oz. pripombe na zapisnik bodisi upoštevati bodisi utemeljeno zavrniti v obrazložitvi odločbe (prim. [[Zak:ZUP#9._.C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]] in kršitev teh pravil kot bistveno postopkovno napako po drugem odstavku [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). Tako da je n'''ačin priprave zapisnika z le res redkimi specialnostmi po ZDavP-2 (npr. t. i. dodatni zapisnik) ali ZIN (npr. kdaj možen le uradni zaznamek) v bistvenih elementih enak že po ZUP in naj organ upošteva njegove določbe v kontekstu temeljnih načel. '''

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />  

[[Category:Zapisniki_in_uradni_zaznamki]] [[Category:Upravna_inšpekcija,_področne_inšpekcije,_informacijski_pooblaščenec_in_druge_oblike_nadzora]] [[Category:Nadrejena_raba_področnih_predpisov_nad_ZUP_(posebni_postopki)]]

Izvršba, če obveznost izpolnjena (čeprav prepozno ali na napačen račun)?

2023-01-23T08:20:00Z

As8392: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva:''' Izvršba, če obveznost izpolnjena (čeprav prepozno ali na napačen račun)? ==

'''Datum odgovora:''' 3. 1. 2014, pregled 27. 11. 2022 '''Status uporabnika:''' javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo 

== '''Vprašanje:''' ==

Področni predpis naj bi določil (tako npr. predlog za 200.b člen ZP-1), da se (denarna) obveznost ne šteje za izpolnjeno, če je terjatev plačana prepozno ali plačilo izvedeno na napačen račun (kljub pravilni referenci in sledljivosti obveznosti). V takem primeru se naj bi zato sprožil izvršilni postopek, kar izvede drug pristojni organ (finančni urad), ki izterja sicer že poravnano obveznost; stroške izvršbe bi trpela stranka, ki tudi izrecno zahteva preplačano obveznost nazaj, če naj se ji jo vrne, izvršilni organ pa obračuna predlagatelju izvršbe oz. izdajatelju izvršilnega naslova tedaj še stroške za neupravičeno izvršbo.

Ali je določba posebnega zakona, ki vzpostavlja neizpodbojno fikcijo, da terjatev ni plačana, če ni plačana v zakonitem roku ali  če predlagatelj izvršbe zadevo že pošlje v izterjavo, a jo je stranka že poravnala (čeprav z zamudo ali na napačen račun), primerna in smiselna? 

== '''Odgovor:''' ==

Izvršbo po ZUP se, zlasti pri obveznostih v javnem interesu, izvaja glede na vrsto obveznosti po določenih organih, vrstah postopkov in predpisih. Za začetek izvršbe morata biti izpolnjena dva pogoja: 1. obstajati mora izvršilni naslov, to je odločba, sklep, zapisnik o poravnavi ali drug izvršilni naslov po posebnem zakonu in 2. izvršilni naslov mora biti izvršljiv (Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2007, str. 157-158). V okviru teh dveh pogojev pa se mora najprej skrbno preveriti in ugotoviti, ali sta oba pogoja (še) resnično izpolnjena. Za izterjavo denarnih obveznosti ni pristojen, kot splošno, izdajatelj izvršilnega naslova (na prvi stopnji), ampak po zakonodaji, ki ureja davčni postopek in finančno službo, finančni urad (gl. [[Zak:ZUP#289._.C4.8Dlen|289. člen ZUP]]).

'''Smisel izvršbe je v tem, da se stranko prisili k izpolnitvi osnovne obveznosti. '''Če to '''ni (več) potrebno''', ker je stranka obveznost izpolnila, '''se izvršba ne uvede ali pa se že začet postopek ustavi''', čeprav je stranka obveznost izpolnila prepozno ali npr. na napačen račun. Če bo zavezanec obveznost izpolnil šele čez nekaj časa, a je zadeva vmes že odstopljena in v izterjavi pri organu, se izda sklep o ustavitvi po [[Zak:ZUP#293._.C4.8Dlen|293. členu ZUP]]. Upravna izvršba se po uradni dolžnosti ustavi in opravljena dejanja odpravijo, če se ugotovi, da je obveznost izpolnjena, da izvršba sploh ni bila dovoljena ali da je bila opravljena proti komu, ki ni zavezanec, ali če upravičenec zahtevo umakne oziroma če je izvršilni naslov odpravljen ali razveljavljen. Če zavezanec obveznost izpolni v teku izvršbe, se izvršba ustavi in se odpravijo tiste posledice in tista dejanja, ki so bila opravljena po izpolnitvi obveznosti. Dejanja, s katerimi se je dosegla izpolnitev, pa se ne odpravijo.

Izbira načina izvršbe je pogojena tudi z '''načelom sorazmernosti dopustnih posledic''', ki jih bo posamezen način izvršbe povzročil, če je mogoče namen izvršbe doseči na več načinov in z raznimi sredstvi, se opravi izvršba na tak način in s takim sredstvom, ki sta za zavezanca najmilejša, pa se z njim vendarle doseže namen izvršbe ([[Zak:ZUP#285._.C4.8Dlen|285. člen ZUP]]). Seveda pa mora biti odrejeni način izvršbe učinkovit, tako da pripelje do realizacije upravnega razmerja, določenega z upravnim aktom.  O stroških postopka je v [[Zak:ZUP#117._.C4.8Dlen|117. členu ZUP]] navedeno, da '''stroške postopka v zvezi z izvršbo trpi zavezanec'''. V primerih, ko pa si državni organi medsebojno zaračunavajo stroške za opravljanje izvršb, pa so takšni postopki oz. podlage najmanj vprašljivi, saj '''ZUP presoje ne/uravičenosti stroškov med organi oz. povračila neupravičenih stroškov v okviru izvršbe ne pozna.''' '''Ne glede na to, da je zavezanec izpolnil obveznost prepozno ali na napačen račun, ni videti prav nobenega utemeljenega razloga, da bi uvajali izvršilni postopek, saj je obveznost poravnana, '''čeprav po izteku paricijskega roka, a 1. še pred začetkom izvršbe in 2. to znano pristojnim organom. Ena od bistvenih predpostavk vsake izvršbe je prav neizpolnitev obveznosti, pri čemer''' ni odločilen rok, ampak temelj'''. Ne glede na to, da izdajatelj izvršilnega naslova (prekrškovni organ) in izvršilni organ nista ista, je zato tudi nujno, da oba spremljata, ali je neko dejanje potrebno ali ne - tudi izvršilni organ bi moral pred izdajo sklepa o izvršbi preveriti, ali so sploh izpolnjeni osnovni pogoji za izvršbo. Na podlagi reference plačila to ne bi smel biti problem, verjetno bi se to lahko preverilo tudi avtomatično prek aplikativnih rešitev, kar bi prihranilo čas in denar tako zavezancu kot izvršilnemu organu, saj ne bi izvajal nepotrebnih postopkov, zlasti še v zvezi z vračilom. Še več, ocenjujemo, da je povsem '''nesprejemljivo, da državni organi medsebojno zaračunavajo stroške za opravljanje svojih zakonitih pristojnosti''' (tistih, za katero so ustanovljeni), sploh se tako v ničemer ne dosega (verjetnega) namena naložitve obveznosti (sankcioniranja), ki naj prepreči situacije, da do enakih situacij ne bo prihajalo v bodoče, saj gre denar iz proračuna v proračun. Zato bi situacijo morali preseči v tem delu, ne pa vzpostavljati predlagane ureditve. Analogno velja tudi za nadaljevanje izvršbe, če je obveznost poravnana, ko je že izdan sklep o izvršbi. Tudi v tej situaciji ni videti smisla, da bo izvršilni organ izterjal obveznost, ki je dejansko ni več, in jo kasneje vračal. Seveda pa zaradi uvedbe izvršilnega postopka tu lahko terja povračilo nastalih stroškov.

Poseben zakon pa lahko določa posamezna procesna vprašanja nadrejeno glede na ZUP ali dodatno (po [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen|3. členu ZUP]]) le upoštevaje temeljna načela ZUP in 22. člen Ustave RS o enakem varstvu pravic. Menimo, da je '''ureditev po posebnem zakonu, kot navedeno zgoraj, neposredno v nasprotju s temeljnimi načeli '''(zlasti o varstvu pravic strank in javne koristi, po [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen|7. členu ZUP]]). Takšna določba zakona je zato najmanj sporna z vidika ustavnosti oz. zakonitosti, pa'''tudi nesmiselna in neekonomična''', saj bo praviloma prihajalo do situacij, ko bi izvršilni organ izterj(ev)al obveznost, ki je dejansko ni več, kar je izdajatelju izvršilnega naslova oz. izvršilnemu organu znano že ob uvedbi izvršbe (''sic''!), naknadno pa potrebno dodatno delo z vračili glavnic (ter posledično tudi izplačevanje obresti do dneva vračila) in najmanj računovodskim poravnavanjem neupravičenih stroškov med organi.

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]] [[Category:Nadrejena_raba_področnih_predpisov_nad_ZUP_(posebni_postopki)]]

Pooblastilo odvetnika za sprejem plačila stroškov postopka

2023-01-23T08:13:44Z

As8392: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Pooblastilo odvetnika za sprejem plačila stroškov postopka ==

'''Datum odgovora:''' 26. 11. 2010, pregled 1. 1. 2023
 

== '''Vprašanje:''' ==

Vodi se upravni postopek (npr. postopek naknadne kontrole pred carinskimi organi). Stranka (npr. carinski zavezanec) pooblasti odvetnika, da jo zastopa. V pooblastilu, ki ga stranka predloži upravnemu organu, je med drugim zapisano, da pooblastilo obsega tudi sprejemanje denarja in drugih vrednosti za stranko. Po področnem zakonu (npr. ZDavP-2) je določeno, da stroški postopka v primeru, da se je le-ta končal za stranko ugodno, v celoti bremenijo upravni organ. Ali lahko upravni organ (npr. finančni urad) nakaže denar, t.i. stroške postopka, odvetniku, glede na dano pooblastilo stranke odvetniku? 

== '''Odgovor:''' ==

[[Zak:ZUP#59._.C4.8Dlen|Prvi odstavek 59. člena ZUP]] določa, da če odvetnik v pooblastilu, ki mu ga je dala stranka, nima omejitev oz. konkretno določenih procesnih pravic, potem ima pravico opravljati vsa procesna dejanja.

To '''vključuje tudi sprejeti od stranke z nasprotnim interesom plačilo stroškov postopka.'''

V konkretnem primeru je sicer organ - in ne stranka z nasprotnim interesom - tisti, ki naj stranki povrne stroške, ki so ji v postopku nastali. Smiselno glede na navedeno določilo ZUP pa lahko organ nakaže denar za povračilo stroškov odvetniku stranke, v kolikor ima odvetnik splošno pooblastilo stranke oz. v kolikor specialno pooblastilo izrecno obsega tudi sprejemanje denarja v tem postopku, tako da lahko upravni organ stroške postopka nakaže strankinemu odvetniku. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]] [[Kategorija:Stroški postopka]]

Vročitev prvotne odločbe predlagatelju pri dovoljeni obnovi postopka in priteg drugih stranskih udeležencev

2023-01-20T10:24:11Z

As8392: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vročitev prvotne odločbe predlagatelju pri dovoljeni obnovi postopka in priteg drugih stranskih udeležencev  ==

'''Datum odgovora:''' 26. 4. 2011, pregled 1. 1. 2023

== '''Vprašanje:''' ==

V upravnem postopku je bila aktivni stranki priznana pravica z upravno odločbo, ki je postala dokončna in pravnomočna, na kar je tretja oseba kot domnevni stranski udeleženec z nasprotnim interesom glede na interes glavne stranke podala predlog za obnovo postopka. Upravni organ je izdal sklep o dovolitvi obnove postopka, saj je ugotovil, da je predlagatelj izpolnil procesne predpostavke in vsaj verjetno izkazal obnovitveni razlog, pri čemer je obnova dovoljena v obsegu udeležbe (novega) stranskega udeleženca. Zanima nas, ali je treba v obnovljenem postopku predlagatelju obnove, tj. po novem priznanem stranskemu udeležencu, prvotno odločbo najprej vročiti ali pa se lahko takoj razpiše narok na ustno obravnavo v zadevi? Nova stranka je pri tem že opravila vpogled v spis in si skopirala dokumentacijo.

V času izdaje prvostopenjske odločbe pa je veljavni področni zakon izrecno določal, da ta oseba nima stvarne legitimacije oziroma položaja stranke v postopku; to možnost je dobila šele  z razveljavitvijo določbe področnega zakona, ki je opredeljeval kot stranko v postopku samo glavnega vložnika zahtevka. Navedeno je veljalo po prvem odstavku 62. čin 74.b členu Zakona o graditvi objektov, ki je določal, da je v nekaterih postopkih izdaje gradbenega dovoljenja stranka "samo investitor", vendar je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-165/09-34 te določbe razveljavilo in dopustilo obnove postopkov za morebitne prizadete osebe v določenih rokih od objave odločbe, tj. od 18. 3. 2011 dalje (kot je npr. izkoristil zgoraj navedeni predlagatelj). Zanima nas tudi, ali je glede na razveljavljene določbe ZGO-1 in napotilo sodišča na rabo ZUP sedaj potrebno upoštevati 43. člen ZUP in povabiti na ustno obravnavo vse ostale potencialne prizadete osebe, ki imajo oziroma izkažejo v tej upravni zadevi pravni interes?

== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek ni namenjen samo varstvu pravic glavne stranke in javnega interesa, temveč tudi varstvu pravic tistih oseb, ki bi bile lahko s priznanjem pravice, pravne koristi ali obveznosti glavni stranki prizadete v svojem pravnem interesu (stranski udeleženci, [[Zak:ZUP#43._.C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]). Zato mora za vključitev teh oseb v postopek skrbeti upravni organ po uradni dolžnosti, kot določa [[Zak:ZUP#44._.C4.8Dlen{{!}}44. člen ZUP]]. Pravni interes teh oseba pa izhaja iz področnih predpisov, saj ZUP ne določa stvarne legitimacije (stranke niti stranskih udeležencev), temveč to stori materialno pravo. Kadarkoli med postopkom (do izdaje odločbe prve stopnje, pa tudi prek pritožbe in predloga za obnovo postopka, prim. drugi odstavek [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen{{!}}229. člena ZUP]] ter prvi in tretji odstavek [[Zak:ZUP#261._.C4.8Dlen{{!}}261. člena ZUP]]) pa lahko priglasi svojo udeležbo v postopku tudi domnevni stranski udeleženec sam po [[Zak:ZUP#142._.C4.8Dlen{{!}}142. členu ZUP]] in povezanih določbah zakona. Oseba, ki priglasi svojo udeležbo v postopku, mora v vlogi navesti, v čem je njen pravni interes in predložiti o tem dokaze. O zahtevi za vstop je treba nemudoma obvestiti preostale stranke, ki lahko oporekajo osebi pravico vstopa v postopek (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 156). Oseba, ki ji je dovoljen vstop v postopek kot stranki, mora sprejeti postopek v stanju, v katerem je.

V konkretnem primeru je bil postopek na prvi stopnji zaključen z odločbo v skladu s področnim zakonom po njegovi veljavi v času izdaje odločbe prve stopnje. Po dokončnosti in pravnomočnosti odločbe je podala predlog za obnovo postopka oseba, ki je (glede na spremenjeno materialno pravo v času vložitve predloga in izrecno pravno podlago za uveljavljanje predloga za obnovo) izkazala vsaj verjetno obstoječ obnovitveni razlog (tj. prizadetost svojega pravnega interesa s priznanjem pravice glavni stranki po 9. točki [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]), predlog pa je bil tudi pravočasen in popoln ([[Zak:ZUP#267._.C4.8Dlen{{!}}267. člen ZUP]]). Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki omogoča, da se upravni postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (dokončno odločbo), ponovi deloma ali v celoti ter na podlagi obnovljenega postopka izda drugačna odločba v upravni zadevi. Za obnovo postopka zadošča, da obstaja vsaj eden od obnovitvenih razlogov; recimo oseba, ki zatrjuje, da ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku, čeprav je imela to pravico, lahko v določenih rokih zahteva vročitev odločbe, če zve za izdajo odločbe in v primeru dokončnosti, če ni prej mogla uveljavljati svojega pravnega interesa, tudi predlaga obnovo postopka (Breznik et al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2006, str. 790). Obnovitveni razlog iz. 9. točke 260. člena ZUP pa deluje absolutno, zato že obstoj razloga, da osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ta možnost ni bila dana, zadostuje za dovolitev obnove postopka. Zato v takem primeru niti ni mogoče predloga za obnovo na podlagi tretjega odstavka 267. člena ZUP zavrniti, saj ni mogoče vnaprej predvideti, kakšne učinke bo imelo sodelovanje stranke na odločitev v obnovljenem postopku (sodba I Up 1397/2003 z dne 20. 4. 2006, VS18065).

Kadar se postopek obnovi, je treba določiti tudi obseg obnove (prvi odstavek [[Zak:ZUP#268._.C4.8Dlen{{!}}268. člena ZUP]]). Obseg je odvisen predvsem od obnovitvenega razloga, kot tudi od faze, v kateri je v prejšnjem postopku do obnovitvenega razloga prišlo. Pri tem je treba upoštevati tudi določbo drugega odstavka [[Zak:ZUP#269._.C4.8Dlen{{!}}269. člena ZUP]], po kateri se dejanja v prejšnjem postopku, na katera ne vplivajo obnovitveni razlogi, v obnovljenem postopku ne ponavljajo. Tako je upravni organ pri odločanju o obsegu obnove omejen z navedbami in razlogi predloga stranke za obnovo postopka (Breznik et al., ibidem, str. 844). V primeru spregleda stranskega udeleženca to pomeni praktično celoten postopek, saj ima katerakoli oseba v položaju stranke enake postopkovne pravice cel čas postopka. V obnovljenem postopku ima stranka enake pravice, kot jih ima v postopku do izdaje odločbe skladno z ZUP, tako da mora biti stranki dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločbo (temeljno načelo zaslišanja stranke) in omogočeno sodelovanje v obnovljenem postopku zaradi varstva oziroma obrambe njenih pravic in pravnih koristi (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 570).

Zato je pravilno postopanje organa, ki je po izdaji sklepa o obnovi postopka osebi, ki ji je z dovolitvijo obnove na podlagi 9. točke 260. člena ZUP priznal pravni interes, že takoj omogočil vpogled v spisno dokumentacijo po [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen{{!}}82. členu ZUP]]. Po tej določbi ima tudi stranski udeleženec pravico vpogleda v vse dokumente v spisu, tudi v izdano odločbo pred dovolitvijo obnove. Če organ te odločbe ali kateregakoli drugega dokumenta (razen redkih izjem, kot jih določa ZUP) tej osebi ni predložil oziroma omogočil vpogleda in kopiranja, ni ravnal zakonito. To pomeni, naj vsaj naknadno tej osebi omogoči vpogled, tako da ji odločbo (in drugo) vroči ali pa jo vsaj obvesti, da ima možnost vpogleda, ali pa ji predloži odločbo (in drugo) ob prvem procesnem dejanju, ki bo opravljeno v obnovljenem postopku. Nova stranka ima vsekakor pravico do seznanitve s celotno dokumentacijo, tudi odločbo (ki bo morda v obnovljenem postopku celo potrjena) kot ključnim dokumentom v zadevi, da lahko uveljavlja svoj pravni interes. K postopanju, ki stranki to omogoči, je organ zavezan že po temeljnih načelih ZUP (zlasti zakonitosti, varstva pravic strank, zaslišanja stranke, materialne resnice itd.). Vendar pa vročitev prvotne odločbe po obnovi postopka novi stranki po obnovi postopka nima istega učinka kot siceršnja vročitev, saj od vročitve odločbe v tem primeru ne tečejo roki za uveljavljanje pravic ali obveznosti oziroma rednih pravnih sredstev. Odločbo se novi stranki tako vroči le zato, da se ta seznani s celoto dejstev in odločitev v zadevi, saj sicer ta stranka lahko po zaključku obnovljenega postopka utemeljeno izpodbijala postopanje organa zaradi bistvene postopkovne napake (gl. tretjo točko drugega odstavka [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). Ravno v izogib temu očitku - in ne zaradi teka rokov od datuma vročitve - se odločba vroči osebno po [[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]], da ima organ dokaz o dostavi odločbe (rok vročitve pa sam po sebi ni merodajen). Torej '''ni podlage, da bi organ v obnovljenem postopku odlašal npr. s sklicem ustne obravnave zgolj zaradi predhodne vročitve prvotne odločbe novi stranki, saj lahko le to vroči, če do tega ni prišlo že prej, ob začetku naroka'''.  Na ustni obravnavi mora namreč organ omogočiti navzočnost vsem osebam v položaju stranke, da bi se izvedla kontradiktornost obravnave ([[Zak:ZUP#154._.C4.8Dlen{{!}}154. člen ZUP]]). Če je obravnava po zakonu obvezna, kot v zadevnem primeru glede na nasprotnosmernost interesov glavne stranke in stranskega udeleženca, se načelo zaslišanja izvede (tudi) na obravnavi.

Obnova postopka pa je s področno zakonodajo lahko urejena tudi (delno) drugače. Tako je npr. Ustavno sodišče RS razveljavilo področni zakon in posebej določilo način njegove izvršitve, tj. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3490 ZGO-1]. Z odločbo (OdlUS) št. U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011 (Ur. l. RS, št. 20/11, objava 18. 3. 2011) je Ustavno sodišče RS prvi (in povezano drugi) odstavek 62. člena ter 74.b člen ZGO-1 razveljavilo, predvsem z utemeljitvijo, da je v nasprotju z ustavnim načelom enakega varstva pravic (22. člen Ustave), če zakon vnaprej v celoti (ali z arbitrarno matematično formulo) izključuje možnost obrambe interesov tistih oseb v postopku, ki bi bile v skladu z namenom istega ali povezanih zakonov lahko s priznanjem pravice glavni stranki prizadete (torej bi zgrajen objekt posegel v pravni interes teh oseb). S tem je napotilo vse upravne organe (in sodišča), da '''od trenutka razveljavitve ZGO-1 v tem delu - tj. od dneva po objavi v Ur. l. RS, torej od 19. 3. 2011, presojajo v vseh tekočih postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, ki še niso izdana in dokončna''', tudi za nezahtevne objekte oziroma objekte po državnem in občinskem podrobnem prostorskem načrtu, le po določbah ZUP s presojo stvarne legitimacije (pravnega interesa) po materialnih predpisih (tj. poleg ZGO-1 in prostorskih načrtov (emisije) še npr. stvarnopravni zakonik ali stanovanjski zakon itd.). Ker pa je sodišče želelo kljub materialni pravnomočnosti in s tem nespremenljivosti dokončnih in pravnomočnih že izdanih dovoljenj, ki temelji na zaupanju v pravo in daje prednost pravni varnosti pred zakonitostjo v posamični zadevi, omogočiti v določeni meri tudi pravno varstvo osebam, ki po ZGO-1 niso imele možnosti pridobitve položaja stranke, je omejeno(!) dopustilo tudi obnove postopkov v takšnih primerih (gl. 37. in 38. tč. obrazložitve OdlUS). Tako iz izreka OdlUS izhaja, da lahko predlaga obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP ne glede na siceršnje roke po ZUP, če gre za kumulativno naslednje pogoje:

#gradbeno dovoljenje je bilo izdano ob uporabi prvega odstavka 62. člena ZGO-1 (in ne niti tudi razveljavljenih drugega odstavka 62. in 74.b člena);
#legitimacijo za vložitev predloga ima le (a) oseba, ki je do objave OdlUS vložila pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti prostorskega akta, na podlagi katerega je bilo izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje ali (b) druga (prizadeta) oseba, ki bi lahko vložila tako pobudo (v še odprtem roku, prim. tč. 3 spodaj in 38. tč. obrazložitev OdlUS);
#predlog se lahko vloži le v določenem roku, tj. za osebo pod 2.(a) v 30 dneh od prejema OdlUS, s katero je bilo (oziroma bo) odločeno o njeni pobudi; za osebe pod 2.(b) pa v 30 dneh od objave odločbe v Ur. l. RS (do 17. 4. 2011), če ob tem hkrati od uveljavitve prostorskega akta, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, oziroma od dneva, ko je ta oseba izvedela za izdajo gradbenega dovoljenja, ni preteklo več kot eno leto.
Pri tem o utemeljenosti predloga te osebe (in ne ostalih pravnih interesih) odloči organ na podlagi ZUP in ZGO-1, ki veljata v času odločanja o predlogu za obnovo postopka (ko ne velja več prvi niti drugi odstavek 62. člena ZGO-1, paziti pa je treba tudi na '''vodenje posebnega in ne le skrajšanega ugotovitvenega postopka'''). Glede na namen obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva in nasploh posegov v pravnomočne odločbe le izjemoma ob najhujših kršitvah in omejeno z legitimacijo, razlogi in roki, gre šteti, da se torej v obnovljenih postopkih po OdlUS št. U-I-165/09-34 upošteva '''samo pravne interese tistih oseb, ki jim je Ustavno sodišče dopustilo predlagati obnovo in so to v mejah odločbe tudi storile.''' Zato '''ne vidimo podlage, da bi organ v obnovljenem postopku na temelju predmetne OdlUS obnavljal postopke po uradni dolžnosti niti v postopek pritegoval ali dal možnost vstopa osebam, ki jih OdlUS ne navaja, torej po siceršnji opredelitvi 43. člena ZUP'''.

Pri tem pa je treba v aktualnih postopkih upoštevati veljavni, to je kasneje (po prenehanju veljave ZGO-1) sprejeti [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon (glej GZ-1], Ur. l. RS, št. 199/22 in novele), ki omenjeno problematiko sedaj rešuje ustrezno.

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

 

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Obnova_postopka]] [[Category:Stranski_udeleženci]]

Vročitev prvotne odločbe predlagatelju pri dovoljeni obnovi postopka in priteg drugih stranskih udeležencev

2023-01-17T14:11:48Z

As8392: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vročitev prvotne odločbe predlagatelju pri dovoljeni obnovi postopka in priteg drugih stranskih udeležencev  ==

'''Datum odgovora:''' 26. 4. 2011, pregled 1. 1. 2023

== '''Vprašanje:''' ==

V upravnem postopku je bila aktivni stranki priznana pravica z upravno odločbo, ki je postala dokončna in pravnomočna, na kar je tretja oseba kot domnevni stranski udeleženec z nasprotnim interesom glede na interes glavne stranke podala predlog za obnovo postopka. Upravni organ je izdal sklep o dovolitvi obnove postopka, saj je ugotovil, da je predlagatelj izpolnil procesne predpostavke in vsaj verjetno izkazal obnovitveni razlog, pri čemer je obnova dovoljena v obsegu udeležbe (novega) stranskega udeleženca. Zanima nas, ali je treba v obnovljenem postopku predlagatelju obnove, tj. po novem priznanem stranskemu udeležencu, prvotno odločbo najprej vročiti ali pa se lahko takoj razpiše narok na ustno obravnavo v zadevi? Nova stranka je pri tem že opravila vpogled v spis in si skopirala dokumentacijo.

V času izdaje prvostopenjske odločbe pa je veljavni področni zakon izrecno določal, da ta oseba nima stvarne legitimacije oziroma položaja stranke v postopku; to možnost je dobila šele  z razveljavitvijo določbe področnega zakona, ki je opredeljeval kot stranko v postopku samo glavnega vložnika zahtevka. Navedeno je veljalo po prvem odstavku 62. čin 74.b členu Zakona o graditvi objektov, ki je določal, da je v nekaterih postopkih izdaje gradbenega dovoljenja stranka "samo investitor", vendar je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-165/09-34 te določbe razveljavilo in dopustilo obnove postopkov za morebitne prizadete osebe v določenih rokih od objave odločbe, tj. od 18. 3. 2011 dalje (kot je npr. izkoristil zgoraj navedeni predlagatelj). Zanima nas tudi, ali je glede na razveljavljene določbe ZGO-1 in napotilo sodišča na rabo ZUP sedaj potrebno upoštevati 43. člen ZUP in povabiti na ustno obravnavo vse ostale potencialne prizadete osebe, ki imajo oziroma izkažejo v tej upravni zadevi pravni interes?

== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek ni namenjen samo varstvu pravic glavne stranke in javnega interesa, temveč tudi varstvu pravic tistih oseb, ki bi bile lahko s priznanjem pravice, pravne koristi ali obveznosti glavni stranki prizadete v svojem pravnem interesu (stranski udeleženci, [[Zak:ZUP#43._.C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]). Zato mora za vključitev teh oseb v postopek skrbeti upravni organ po uradni dolžnosti, kot določa [[Zak:ZUP#44._.C4.8Dlen{{!}}44. člen ZUP]]. Pravni interes teh oseba pa izhaja iz področnih predpisov, saj ZUP ne določa stvarne legitimacije (stranke niti stranskih udeležencev), temveč to stori materialno pravo. Kadarkoli med postopkom (do izdaje odločbe prve stopnje, pa tudi prek pritožbe in predloga za obnovo postopka, prim. drugi odstavek [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen{{!}}229. člena ZUP]] ter prvi in tretji odstavek [[Zak:ZUP#261._.C4.8Dlen{{!}}261. člena ZUP]]) pa lahko priglasi svojo udeležbo v postopku tudi domnevni stranski udeleženec sam po [[Zak:ZUP#142._.C4.8Dlen{{!}}142. členu ZUP]] in povezanih določbah zakona. Oseba, ki priglasi svojo udeležbo v postopku, mora v vlogi navesti, v čem je njen pravni interes in predložiti o tem dokaze. O zahtevi za vstop je treba nemudoma obvestiti preostale stranke, ki lahko oporekajo osebi pravico vstopa v postopek (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 156). Oseba, ki ji je dovoljen vstop v postopek kot stranki, mora sprejeti postopek v stanju, v katerem je.

V konkretnem primeru je bil postopek na prvi stopnji zaključen z odločbo v skladu s področnim zakonom po njegovi veljavi v času izdaje odločbe prve stopnje. Po dokončnosti in pravnomočnosti odločbe je podala predlog za obnovo postopka oseba, ki je (glede na spremenjeno materialno pravo v času vložitve predloga in izrecno pravno podlago za uveljavljanje predloga za obnovo) izkazala vsaj verjetno obstoječ obnovitveni razlog (tj. prizadetost svojega pravnega interesa s priznanjem pravice glavni stranki po 9. točki [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]), predlog pa je bil tudi pravočasen in popoln ([[Zak:ZUP#267._.C4.8Dlen{{!}}267. člen ZUP]]). Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki omogoča, da se upravni postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (dokončno odločbo), ponovi deloma ali v celoti ter na podlagi obnovljenega postopka izda drugačna odločba v upravni zadevi. Za obnovo postopka zadošča, da obstaja vsaj eden od obnovitvenih razlogov; recimo oseba, ki zatrjuje, da ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku, čeprav je imela to pravico, lahko v določenih rokih zahteva vročitev odločbe, če zve za izdajo odločbe in v primeru dokončnosti, če ni prej mogla uveljavljati svojega pravnega interesa, tudi predlaga obnovo postopka (Breznik et al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2006, str. 790). Obnovitveni razlog iz. 9. točke 260. člena ZUP pa deluje absolutno, zato že obstoj razloga, da osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ta možnost ni bila dana, zadostuje za dovolitev obnove postopka. Zato v takem primeru niti ni mogoče predloga za obnovo na podlagi tretjega odstavka 267. člena ZUP zavrniti, saj ni mogoče vnaprej predvideti, kakšne učinke bo imelo sodelovanje stranke na odločitev v obnovljenem postopku (sodba I Up 1397/2003 z dne 20. 4. 2006, VS18065).

Kadar se postopek obnovi, je treba določiti tudi obseg obnove (prvi odstavek [[Zak:ZUP#268._.C4.8Dlen{{!}}268. člena ZUP]]). Obseg je odvisen predvsem od obnovitvenega razloga, kot tudi od faze, v kateri je v prejšnjem postopku do obnovitvenega razloga prišlo. Pri tem je treba upoštevati tudi določbo drugega odstavka [[Zak:ZUP#269._.C4.8Dlen{{!}}269. člena ZUP]], po kateri se dejanja v prejšnjem postopku, na katera ne vplivajo obnovitveni razlogi, v obnovljenem postopku ne ponavljajo. Tako je upravni organ pri odločanju o obsegu obnove omejen z navedbami in razlogi predloga stranke za obnovo postopka (Breznik et al., ibidem, str. 844). V primeru spregleda stranskega udeleženca to pomeni praktično celoten postopek, saj ima katerakoli oseba v položaju stranke enake postopkovne pravice cel čas postopka. V obnovljenem postopku ima stranka enake pravice, kot jih ima v postopku do izdaje odločbe skladno z ZUP, tako da mora biti stranki dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločbo (temeljno načelo zaslišanja stranke) in omogočeno sodelovanje v obnovljenem postopku zaradi varstva oziroma obrambe njenih pravic in pravnih koristi (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 570).

Zato je pravilno postopanje organa, ki je po izdaji sklepa o obnovi postopka osebi, ki ji je z dovolitvijo obnove na podlagi 9. točke 260. člena ZUP priznal pravni interes, že takoj omogočil vpogled v spisno dokumentacijo po [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen{{!}}82. členu ZUP]]. Po tej določbi ima tudi stranski udeleženec pravico vpogleda v vse dokumente v spisu, tudi v izdano odločbo pred dovolitvijo obnove. Če organ te odločbe ali kateregakoli drugega dokumenta (razen redkih izjem, kot jih določa ZUP) tej osebi ni predložil oziroma omogočil vpogleda in kopiranja, ni ravnal zakonito. To pomeni, naj vsaj naknadno tej osebi omogoči vpogled, tako da ji odločbo (in drugo) vroči ali pa jo vsaj obvesti, da ima možnost vpogleda, ali pa ji predloži odločbo (in drugo) ob prvem procesnem dejanju, ki bo opravljeno v obnovljenem postopku. Nova stranka ima vsekakor pravico do seznanitve s celotno dokumentacijo, tudi odločbo (ki bo morda v obnovljenem postopku celo potrjena) kot ključnim dokumentom v zadevi, da lahko uveljavlja svoj pravni interes. K postopanju, ki stranki to omogoči, je organ zavezan že po temeljnih načelih ZUP (zlasti zakonitosti, varstva pravic strank, zaslišanja stranke, materialne resnice itd.). Vendar pa vročitev prvotne odločbe po obnovi postopka novi stranki po obnovi postopka nima istega učinka kot siceršnja vročitev, saj od vročitve odločbe v tem primeru ne tečejo roki za uveljavljanje pravic ali obveznosti oziroma rednih pravnih sredstev. Odločbo se novi stranki tako vroči le zato, da se ta seznani s celoto dejstev in odločitev v zadevi, saj sicer ta stranka lahko po zaključku obnovljenega postopka utemeljeno izpodbijala postopanje organa zaradi bistvene postopkovne napake (gl. tretjo točko drugega odstavka [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). Ravno v izogib temu očitku - in ne zaradi teka rokov od datuma vročitve - se odločba vroči osebno po [[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]], da ima organ dokaz o dostavi odločbe (rok vročitve pa sam po sebi ni merodajen). Torej '''ni podlage, da bi organ v obnovljenem postopku odlašal npr. s sklicem ustne obravnave zgolj zaradi predhodne vročitve prvotne odločbe novi stranki, saj lahko le to vroči, če do tega ni prišlo že prej, ob začetku naroka'''.  Na ustni obravnavi mora namreč organ omogočiti navzočnost vsem osebam v položaju stranke, da bi se izvedla kontradiktornost obravnave ([[Zak:ZUP#154._.C4.8Dlen{{!}}154. člen ZUP]]). Če je obravnava po zakonu obvezna, kot v zadevnem primeru glede na nasprotnosmernost interesov glavne stranke in stranskega udeleženca, se načelo zaslišanja izvede (tudi) na obravnavi.

Obnova postopka pa je s področno zakonodajo lahko urejena tudi (delno) drugače. Tako je npr. Ustavno sodišče RS razveljavilo področni zakon in posebej določilo način njegove izvršitve, tj. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3490 ZGO-1]. Z odločbo (OdlUS) št. [http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/BD077B2591BB77E7C12578500042333E U-I-165/09-34] z dne 3. 3. 2011 (Ur. l. RS, št. 20/11, objava 18. 3. 2011) je Ustavno sodišče RS prvi (in povezano drugi) odstavek 62. člena ter 74.b člen ZGO-1 razveljavilo, predvsem z utemeljitvijo, da je v nasprotju z ustavnim načelom enakega varstva pravic (22. člen Ustave), če zakon vnaprej v celoti (ali z arbitrarno matematično formulo) izključuje možnost obrambe interesov tistih oseb v postopku, ki bi bile v skladu z namenom istega ali povezanih zakonov lahko s priznanjem pravice glavni stranki prizadete (torej bi zgrajen objekt posegel v pravni interes teh oseb). S tem je napotilo vse upravne organe (in sodišča), da '''od trenutka razveljavitve ZGO-1 v tem delu - tj. od dneva po objavi v Ur. l. RS, torej od 19. 3. 2011, presojajo v vseh tekočih postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, ki še niso izdana in dokončna''', tudi za nezahtevne objekte oziroma objekte po državnem in občinskem podrobnem prostorskem načrtu, le po določbah ZUP s presojo stvarne legitimacije (pravnega interesa) po materialnih predpisih (tj. poleg ZGO-1 in prostorskih načrtov (emisije) še npr. stvarnopravni zakonik ali stanovanjski zakon itd.). Ker pa je sodišče želelo kljub materialni pravnomočnosti in s tem nespremenljivosti dokončnih in pravnomočnih že izdanih dovoljenj, ki temelji na zaupanju v pravo in daje prednost pravni varnosti pred zakonitostjo v posamični zadevi, omogočiti v določeni meri tudi pravno varstvo osebam, ki po ZGO-1 niso imele možnosti pridobitve položaja stranke, je omejeno(!) dopustilo tudi obnove postopkov v takšnih primerih (gl. 37. in 38. tč. obrazložitve OdlUS). Tako iz izreka OdlUS izhaja, da lahko predlaga obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP ne glede na siceršnje roke po ZUP, če gre za kumulativno naslednje pogoje:

#gradbeno dovoljenje je bilo izdano ob uporabi prvega odstavka 62. člena ZGO-1 (in ne niti tudi razveljavljenih drugega odstavka 62. in 74.b člena);
#legitimacijo za vložitev predloga ima le (a) oseba, ki je do objave OdlUS vložila pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti prostorskega akta, na podlagi katerega je bilo izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje ali (b) druga (prizadeta) oseba, ki bi lahko vložila tako pobudo (v še odprtem roku, prim. tč. 3 spodaj in 38. tč. obrazložitev OdlUS);
#predlog se lahko vloži le v določenem roku, tj. za osebo pod 2.(a) v 30 dneh od prejema OdlUS, s katero je bilo (oziroma bo) odločeno o njeni pobudi; za osebe pod 2.(b) pa v 30 dneh od objave odločbe v Ur. l. RS (do 17. 4. 2011), če ob tem hkrati od uveljavitve prostorskega akta, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, oziroma od dneva, ko je ta oseba izvedela za izdajo gradbenega dovoljenja, ni preteklo več kot eno leto.
Pri tem o utemeljenosti predloga te osebe (in ne ostalih pravnih interesih) odloči organ na podlagi ZUP in ZGO-1, ki veljata v času odločanja o predlogu za obnovo postopka (ko ne velja več prvi niti drugi odstavek 62. člena ZGO-1, paziti pa je treba tudi na '''vodenje posebnega in ne le skrajšanega ugotovitvenega postopka'''). Glede na namen obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva in nasploh posegov v pravnomočne odločbe le izjemoma ob najhujših kršitvah in omejeno z legitimacijo, razlogi in roki, gre šteti, da se torej v obnovljenih postopkih po OdlUS št. U-I-165/09-34 upošteva '''samo pravne interese tistih oseb, ki jim je Ustavno sodišče dopustilo predlagati obnovo in so to v mejah odločbe tudi storile.''' Zato '''ne vidimo podlage, da bi organ v obnovljenem postopku na temelju predmetne OdlUS obnavljal postopke po uradni dolžnosti niti v postopek pritegoval ali dal možnost vstopa osebam, ki jih OdlUS ne navaja, torej po siceršnji opredelitvi 43. člena ZUP'''.

Pri tem pa je treba v aktualnih postopkih upoštevati veljavni, to je kasneje (po prenehanju veljave ZGO-1) sprejeti [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon (glej GZ-1], Ur. l. RS, št. 199/22 in novele), ki omenjeno problematiko sedaj rešuje ustrezno.

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

 

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Obnova_postopka]] [[Category:Stranski_udeleženci]]

Vročitev prvotne odločbe predlagatelju pri dovoljeni obnovi postopka in priteg drugih stranskih udeležencev

2023-01-17T14:08:28Z

As8392: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vročitev prvotne odločbe predlagatelju pri dovoljeni obnovi postopka in priteg drugih stranskih udeležencev  ==

'''Datum odgovora:''' 26. 4. 2011, pregled 1. 1. 2023

== '''Vprašanje:''' ==

V upravnem postopku je bila aktivni stranki priznana pravica z upravno odločbo, ki je postala dokončna in pravnomočna, na kar je tretja oseba kot domnevni stranski udeleženec z nasprotnim interesom glede na interes glavne stranke podala predlog za obnovo postopka. Upravni organ je izdal sklep o dovolitvi obnove postopka, saj je ugotovil, da je predlagatelj izpolnil procesne predpostavke in vsaj verjetno izkazal obnovitveni razlog, pri čemer je obnova dovoljena v obsegu udeležbe (novega) stranskega udeleženca. Zanima nas, ali je treba v obnovljenem postopku predlagatelju obnove, tj. po novem priznanem stranskemu udeležencu, prvotno odločbo najprej vročiti ali pa se lahko takoj razpiše narok na ustno obravnavo v zadevi? Nova stranka je pri tem že opravila vpogled v spis in si skopirala dokumentacijo.

V času izdaje prvostopenjske odločbe pa je veljavni področni zakon izrecno določal, da ta oseba nima stvarne legitimacije oziroma položaja stranke v postopku; to možnost je dobila šele  z razveljavitvijo določbe področnega zakona, ki je opredeljeval kot stranko v postopku samo glavnega vložnika zahtevka. Navedeno je veljalo po prvem odstavku 62. čin 74.b členu Zakona o graditvi objektov, ki je določal, da je v nekaterih postopkih izdaje gradbenega dovoljenja stranka "samo investitor", vendar je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-165/09-34 te določbe razveljavilo in dopustilo obnove postopkov za morebitne prizadete osebe v določenih rokih od objave odločbe, tj. od 18. 3. 2011 dalje (kot je npr. izkoristil zgoraj navedeni predlagatelj). Zanima nas tudi, ali je glede na razveljavljene določbe ZGO-1 in napotilo sodišča na rabo ZUP sedaj potrebno upoštevati 43. člen ZUP in povabiti na ustno obravnavo vse ostale potencialne prizadete osebe, ki imajo oziroma izkažejo v tej upravni zadevi pravni interes?

== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek ni namenjen samo varstvu pravic glavne stranke in javnega interesa, temveč tudi varstvu pravic tistih oseb, ki bi bile lahko s priznanjem pravice, pravne koristi ali obveznosti glavni stranki prizadete v svojem pravnem interesu (stranski udeleženci, [[Zak:ZUP#43._.C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]). Zato mora za vključitev teh oseb v postopek skrbeti upravni organ po uradni dolžnosti, kot določa [[Zak:ZUP#44._.C4.8Dlen{{!}}44. člen ZUP]]. Pravni interes teh oseba pa izhaja iz področnih predpisov, saj ZUP ne določa stvarne legitimacije (stranke niti stranskih udeležencev), temveč to stori materialno pravo. Kadarkoli med postopkom (do izdaje odločbe prve stopnje, pa tudi prek pritožbe in predloga za obnovo postopka, prim. drugi odstavek [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen{{!}}229. člena ZUP]] ter prvi in tretji odstavek [[Zak:ZUP#261._.C4.8Dlen{{!}}261. člena ZUP]]) pa lahko priglasi svojo udeležbo v postopku tudi domnevni stranski udeleženec sam po [[Zak:ZUP#142._.C4.8Dlen{{!}}142. členu ZUP]] in povezanih določbah zakona. Oseba, ki priglasi svojo udeležbo v postopku, mora v vlogi navesti, v čem je njen pravni interes in predložiti o tem dokaze. O zahtevi za vstop je treba nemudoma obvestiti preostale stranke, ki lahko oporekajo osebi pravico vstopa v postopek (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 156). Oseba, ki ji je dovoljen vstop v postopek kot stranki, mora sprejeti postopek v stanju, v katerem je.

V konkretnem primeru je bil postopek na prvi stopnji zaključen z odločbo v skladu s področnim zakonom po njegovi veljavi v času izdaje odločbe prve stopnje. Po dokončnosti in pravnomočnosti odločbe je podala predlog za obnovo postopka oseba, ki je (glede na spremenjeno materialno pravo v času vložitve predloga in izrecno pravno podlago za uveljavljanje predloga za obnovo) izkazala vsaj verjetno obstoječ obnovitveni razlog (tj. prizadetost svojega pravnega interesa s priznanjem pravice glavni stranki po 9. točki [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]), predlog pa je bil tudi pravočasen in popoln ([[Zak:ZUP#267._.C4.8Dlen{{!}}267. člen ZUP]]). Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki omogoča, da se upravni postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (dokončno odločbo), ponovi deloma ali v celoti ter na podlagi obnovljenega postopka izda drugačna odločba v upravni zadevi. Za obnovo postopka zadošča, da obstaja vsaj eden od obnovitvenih razlogov; recimo oseba, ki zatrjuje, da ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku, čeprav je imela to pravico, lahko v določenih rokih zahteva vročitev odločbe, če zve za izdajo odločbe in v primeru dokončnosti, če ni prej mogla uveljavljati svojega pravnega interesa, tudi predlaga obnovo postopka (Breznik et al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2006, str. 790). Obnovitveni razlog iz. 9. točke 260. člena ZUP pa deluje absolutno, zato že obstoj razloga, da osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ta možnost ni bila dana, zadostuje za dovolitev obnove postopka. Zato v takem primeru niti ni mogoče predloga za obnovo na podlagi tretjega odstavka 267. člena ZUP zavrniti, saj ni mogoče vnaprej predvideti, kakšne učinke bo imelo sodelovanje stranke na odločitev v obnovljenem postopku (sodba I Up 1397/2003 z dne 20. 4. 2006, VS18065).

Kadar se postopek obnovi, je treba določiti tudi obseg obnove (prvi odstavek [[Zak:ZUP#268._.C4.8Dlen{{!}}268. člena ZUP]]). Obseg je odvisen predvsem od obnovitvenega razloga, kot tudi od faze, v kateri je v prejšnjem postopku do obnovitvenega razloga prišlo. Pri tem je treba upoštevati tudi določbo drugega odstavka [[Zak:ZUP#269._.C4.8Dlen{{!}}269. člena ZUP]], po kateri se dejanja v prejšnjem postopku, na katera ne vplivajo obnovitveni razlogi, v obnovljenem postopku ne ponavljajo. Tako je upravni organ pri odločanju o obsegu obnove omejen z navedbami in razlogi predloga stranke za obnovo postopka (Breznik et al., ibidem, str. 844). V primeru spregleda stranskega udeleženca to pomeni praktično celoten postopek, saj ima katerakoli oseba v položaju stranke enake postopkovne pravice cel čas postopka. V obnovljenem postopku ima stranka enake pravice, kot jih ima v postopku do izdaje odločbe skladno z ZUP, tako da mora biti stranki dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločbo (temeljno načelo zaslišanja stranke) in omogočeno sodelovanje v obnovljenem postopku zaradi varstva oziroma obrambe njenih pravic in pravnih koristi (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 570).

Zato je pravilno postopanje organa, ki je po izdaji sklepa o obnovi postopka osebi, ki ji je z dovolitvijo obnove na podlagi 9. točke 260. člena ZUP priznal pravni interes, že takoj omogočil vpogled v spisno dokumentacijo po [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen{{!}}82. členu ZUP]]. Po tej določbi ima tudi stranski udeleženec pravico vpogleda v vse dokumente v spisu, tudi v izdano odločbo pred dovolitvijo obnove. Če organ te odločbe ali kateregakoli drugega dokumenta (razen redkih izjem, kot jih določa ZUP) tej osebi ni predložil oziroma omogočil vpogleda in kopiranja, ni ravnal zakonito. To pomeni, naj vsaj naknadno tej osebi omogoči vpogled, tako da ji odločbo (in drugo) vroči ali pa jo vsaj obvesti, da ima možnost vpogleda, ali pa ji predloži odločbo (in drugo) ob prvem procesnem dejanju, ki bo opravljeno v obnovljenem postopku. Nova stranka ima vsekakor pravico do seznanitve s celotno dokumentacijo, tudi odločbo (ki bo morda v obnovljenem postopku celo potrjena) kot ključnim dokumentom v zadevi, da lahko uveljavlja svoj pravni interes. K postopanju, ki stranki to omogoči, je organ zavezan že po temeljnih načelih ZUP (zlasti zakonitosti, varstva pravic strank, zaslišanja stranke, materialne resnice itd.). Vendar pa vročitev prvotne odločbe po obnovi postopka novi stranki po obnovi postopka nima istega učinka kot siceršnja vročitev, saj od vročitve odločbe v tem primeru ne tečejo roki za uveljavljanje pravic ali obveznosti oziroma rednih pravnih sredstev. Odločbo se novi stranki tako vroči le zato, da se ta seznani s celoto dejstev in odločitev v zadevi, saj sicer ta stranka lahko po zaključku obnovljenega postopka utemeljeno izpodbijala postopanje organa zaradi bistvene postopkovne napake (gl. tretjo točko drugega odstavka [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). Ravno v izogib temu očitku - in ne zaradi teka rokov od datuma vročitve - se odločba vroči osebno po [[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]], da ima organ dokaz o dostavi odločbe (rok vročitve pa sam po sebi ni merodajen). Torej '''ni podlage, da bi organ v obnovljenem postopku odlašal npr. s sklicem ustne obravnave zgolj zaradi predhodne vročitve prvotne odločbe novi stranki, saj lahko le to vroči, če do tega ni prišlo že prej, ob začetku naroka'''.  Na ustni obravnavi mora namreč organ omogočiti navzočnost vsem osebam v položaju stranke, da bi se izvedla kontradiktornost obravnave ([[Zak:ZUP#154._.C4.8Dlen{{!}}154. člen ZUP]]). Če je obravnava po zakonu obvezna, kot v zadevnem primeru glede na nasprotnosmernost interesov glavne stranke in stranskega udeleženca, se načelo zaslišanja izvede (tudi) na obravnavi.

Obnova postopka pa je s področno zakonodajo lahko urejena tudi (delno) drugače. Tako je npr. Ustavno sodišče RS razveljavilo področni zakon in posebej določilo način njegove izvršitve, tj. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3490 ZGO-1]. Z odločbo (OdlUS) št. [http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/BD077B2591BB77E7C12578500042333E U-I-165/09-34] z dne 3. 3. 2011 (Ur. l. RS, št. 20/11, objava 18. 3. 2011) je Ustavno sodišče RS prvi (in povezano drugi) odstavek 62. člena ter 74.b člen ZGO-1 razveljavilo, predvsem z utemeljitvijo, da je v nasprotju z ustavnim načelom enakega varstva pravic (22. člen Ustave), če zakon vnaprej v celoti (ali z arbitrarno matematično formulo) izključuje možnost obrambe interesov tistih oseb v postopku, ki bi bile v skladu z namenom istega ali povezanih zakonov lahko s priznanjem pravice glavni stranki prizadete (torej bi zgrajen objekt posegel v pravni interes teh oseb). S tem je napotilo vse upravne organe (in sodišča), da '''od trenutka razveljavitve ZGO-1 v tem delu - tj. od dneva po objavi v Ur. l. RS, torej od 19. 3. 2011, presojajo v vseh tekočih postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, ki še niso izdana in dokončna''', tudi za nezahtevne objekte oziroma objekte po državnem in občinskem podrobnem prostorskem načrtu, le po določbah ZUP s presojo stvarne legitimacije (pravnega interesa) po materialnih predpisih (tj. poleg ZGO-1 in prostorskih načrtov (emisije) še npr. stvarnopravni zakonik ali stanovanjski zakon itd.). Ker pa je sodišče želelo kljub materialni pravnomočnosti in s tem nespremenljivosti dokončnih in pravnomočnih že izdanih dovoljenj, ki temelji na zaupanju v pravo in daje prednost pravni varnosti pred zakonitostjo v posamični zadevi, omogočiti v določeni meri tudi pravno varstvo osebam, ki po ZGO-1 niso imele možnosti pridobitve položaja stranke, je omejeno(!) dopustilo tudi obnove postopkov v takšnih primerih (gl. 37. in 38. tč. obrazložitve OdlUS). Tako iz izreka OdlUS izhaja, da lahko predlaga obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP ne glede na siceršnje roke po ZUP, če gre za kumulativno naslednje pogoje:

#gradbeno dovoljenje je bilo izdano ob uporabi prvega odstavka 62. člena ZGO-1 (in ne niti tudi razveljavljenih drugega odstavka 62. in 74.b člena);
#legitimacijo za vložitev predloga ima le (a) oseba, ki je do objave OdlUS vložila pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti prostorskega akta, na podlagi katerega je bilo izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje ali (b) druga (prizadeta) oseba, ki bi lahko vložila tako pobudo (v še odprtem roku, prim. tč. 3 spodaj in 38. tč. obrazložitev OdlUS);
#predlog se lahko vloži le v določenem roku, tj. za osebo pod 2.(a) v 30 dneh od prejema OdlUS, s katero je bilo (oziroma bo) odločeno o njeni pobudi; za osebe pod 2.(b) pa v 30 dneh od objave odločbe v Ur. l. RS (do 17. 4. 2011), če ob tem hkrati od uveljavitve prostorskega akta, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, oziroma od dneva, ko je ta oseba izvedela za izdajo gradbenega dovoljenja, ni preteklo več kot eno leto.
Pri tem o utemeljenosti predloga te osebe (in ne ostalih pravnih interesih) odloči organ na podlagi ZUP in ZGO-1, ki veljata v času odločanja o predlogu za obnovo postopka (ko ne velja več prvi niti drugi odstavek 62. člena ZGO-1, paziti pa je treba tudi na '''vodenje posebnega in ne le skrajšanega ugotovitvenega postopka'''). Glede na namen obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva in nasploh posegov v pravnomočne odločbe le izjemoma ob najhujših kršitvah in omejeno z legitimacijo, razlogi in roki, gre šteti, da se torej v obnovljenih postopkih po OdlUS št. U-I-165/09-34 upošteva '''samo pravne interese tistih oseb, ki jim je Ustavno sodišče dopustilo predlagati obnovo in so to v mejah odločbe tudi storile.''' Zato '''ne vidimo podlage, da bi organ v obnovljenem postopku na temelju predmetne OdlUS obnavljal postopke po uradni dolžnosti niti v postopek pritegoval ali dal možnost vstopa osebam, ki jih OdlUS ne navaja, torej po siceršnji opredelitvi 43. člena ZUP'''.

Pri tem pa je treba v aktualnih postopkih upoštevati veljani, to je kasneje (po prenehanju veljave ZGO-1) sprejeti [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon (glej GZ-1], Ur. l. RS, št. 199/22 in novele).

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

 

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Obnova_postopka]] [[Category:Stranski_udeleženci]]

Vročitev prvotne odločbe predlagatelju pri dovoljeni obnovi postopka in priteg drugih stranskih udeležencev

2023-01-17T14:08:12Z

As8392: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: '''Vročitev prvotne odločbe predlagatelju pri dovoljeni obnovi postopka in priteg drugih stranskih udeležencev  ==

'''Datum odgovora:''' 26. 4. 2011, pregled 1. 1. 2023

== '''Vprašanje:''' ==

V upravnem postopku je bila aktivni stranki priznana pravica z upravno odločbo, ki je postala dokončna in pravnomočna, na kar je tretja oseba kot domnevni stranski udeleženec z nasprotnim interesom glede na interes glavne stranke podala predlog za obnovo postopka. Upravni organ je izdal sklep o dovolitvi obnove postopka, saj je ugotovil, da je predlagatelj izpolnil procesne predpostavke in vsaj verjetno izkazal obnovitveni razlog, pri čemer je obnova dovoljena v obsegu udeležbe (novega) stranskega udeleženca. Zanima nas, ali je treba v obnovljenem postopku predlagatelju obnove, tj. po novem priznanem stranskemu udeležencu, prvotno odločbo najprej vročiti ali pa se lahko takoj razpiše narok na ustno obravnavo v zadevi? Nova stranka je pri tem že opravila vpogled v spis in si skopirala dokumentacijo.

V času izdaje prvostopenjske odločbe pa je veljavni področni zakon izrecno določal, da ta oseba nima stvarne legitimacije oziroma položaja stranke v postopku; to možnost je dobila šele  z razveljavitvijo določbe področnega zakona, ki je opredeljeval kot stranko v postopku samo glavnega vložnika zahtevka. Navedeno je veljalo po prvem odstavku 62. čin 74.b členu Zakona o graditvi objektov, ki je določal, da je v nekaterih postopkih izdaje gradbenega dovoljenja stranka "samo investitor", vendar je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-165/09-34 te določbe razveljavilo in dopustilo obnove postopkov za morebitne prizadete osebe v določenih rokih od objave odločbe, tj. od 18. 3. 2011 dalje (kot je npr. izkoristil zgoraj navedeni predlagatelj). Zanima nas tudi, ali je glede na razveljavljene določbe ZGO-1 in napotilo sodišča na rabo ZUP sedaj potrebno upoštevati 43. člen ZUP in povabiti na ustno obravnavo vse ostale potencialne prizadete osebe, ki imajo oziroma izkažejo v tej upravni zadevi pravni interes?

== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek ni namenjen samo varstvu pravic glavne stranke in javnega interesa, temveč tudi varstvu pravic tistih oseb, ki bi bile lahko s priznanjem pravice, pravne koristi ali obveznosti glavni stranki prizadete v svojem pravnem interesu (stranski udeleženci, [[Zak:ZUP#43._.C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]). Zato mora za vključitev teh oseb v postopek skrbeti upravni organ po uradni dolžnosti, kot določa [[Zak:ZUP#44._.C4.8Dlen{{!}}44. člen ZUP]]. Pravni interes teh oseba pa izhaja iz področnih predpisov, saj Z''''''UP ne določa stvarne legitimacije (stranke niti stranskih udeležencev), temveč to stori materialno pravo. Kadarkoli med postopkom (do izdaje odločbe prve stopnje, pa tudi prek pritožbe in predloga za obnovo postopka, prim. drugi odstavek [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen{{!}}229. člena ZUP]] ter prvi in tretji odstavek [[Zak:ZUP#261._.C4.8Dlen{{!}}261. člena ZUP]]) pa lahko priglasi svojo udeležbo v postopku tudi domnevni stranski udeleženec sam po [[Zak:ZUP#142._.C4.8Dlen{{!}}142. členu ZUP]] in povezanih določbah zakona. Oseba, ki priglasi svojo udeležbo v postopku, mora v vlogi navesti, v čem je njen pravni interes in predložiti o tem dokaze. O zahtevi za vstop je treba nemudoma obvestiti preostale stranke, ki lahko oporekajo osebi pravico vstopa v postopek (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 156). Oseba, ki ji je dovoljen vstop v postopek kot stranki, mora sprejeti postopek v stanju, v katerem je.

V konkretnem primeru je bil postopek na prvi stopnji zaključen z odločbo v skladu s področnim zakonom po njegovi veljavi v času izdaje odločbe prve stopnje. Po dokončnosti in pravnomočnosti odločbe je podala predlog za obnovo postopka oseba, ki je (glede na spremenjeno materialno pravo v času vložitve predloga in izrecno pravno podlago za uveljavljanje predloga za obnovo) izkazala vsaj verjetno obstoječ obnovitveni razlog (tj. prizadetost svojega pravnega interesa s priznanjem pravice glavni stranki po 9. točki [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]), predlog pa je bil tudi pravočasen in popoln ([[Zak:ZUP#267._.C4.8Dlen{{!}}267. člen ZUP]]). Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki omogoča, da se upravni postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (dokončno odločbo), ponovi deloma ali v celoti ter na podlagi obnovljenega postopka izda drugačna odločba v upravni zadevi. Za obnovo postopka zadošča, da obstaja vsaj eden od obnovitvenih razlogov; recimo oseba, ki zatrjuje, da ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku, čeprav je imela to pravico, lahko v določenih rokih zahteva vročitev odločbe, če zve za izdajo odločbe in v primeru dokončnosti, če ni prej mogla uveljavljati svojega pravnega interesa, tudi predlaga obnovo postopka (Breznik et al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2006, str. 790). Obnovitveni razlog iz. 9. točke 260. člena ZUP pa deluje absolutno, zato že obstoj razloga, da osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ta možnost ni bila dana, zadostuje za dovolitev obnove postopka. Zato v takem primeru niti ni mogoče predloga za obnovo na podlagi tretjega odstavka 267. člena ZUP zavrniti, saj ni mogoče vnaprej predvideti, kakšne učinke bo imelo sodelovanje stranke na odločitev v obnovljenem postopku (sodba I Up 1397/2003 z dne 20. 4. 2006, VS18065).

Kadar se postopek obnovi, je treba določiti tudi obseg obnove (prvi odstavek [[Zak:ZUP#268._.C4.8Dlen{{!}}268. člena ZUP]]). Obseg je odvisen predvsem od obnovitvenega razloga, kot tudi od faze, v kateri je v prejšnjem postopku do obnovitvenega razloga prišlo. Pri tem je treba upoštevati tudi določbo drugega odstavka [[Zak:ZUP#269._.C4.8Dlen{{!}}269. člena ZUP]], po kateri se dejanja v prejšnjem postopku, na katera ne vplivajo obnovitveni razlogi, v obnovljenem postopku ne ponavljajo. Tako je upravni organ pri odločanju o obsegu obnove omejen z navedbami in razlogi predloga stranke za obnovo postopka (Breznik et al., ibidem, str. 844). V primeru spregleda stranskega udeleženca to pomeni praktično celoten postopek, saj ima katerakoli oseba v položaju stranke enake postopkovne pravice cel čas postopka. V obnovljenem postopku ima stranka enake pravice, kot jih ima v postopku do izdaje odločbe skladno z ZUP, tako da mora biti stranki dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločbo (temeljno načelo zaslišanja stranke) in omogočeno sodelovanje v obnovljenem postopku zaradi varstva oziroma obrambe njenih pravic in pravnih koristi (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 570).

Zato je pravilno postopanje organa, ki je po izdaji sklepa o obnovi postopka osebi, ki ji je z dovolitvijo obnove na podlagi 9. točke 260. člena ZUP priznal pravni interes, že takoj omogočil vpogled v spisno dokumentacijo po [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen{{!}}82. členu ZUP]]. Po tej določbi ima tudi stranski udeleženec pravico vpogleda v vse dokumente v spisu, tudi v izdano odločbo pred dovolitvijo obnove. Če organ te odločbe ali kateregakoli drugega dokumenta (razen redkih izjem, kot jih določa ZUP) tej osebi ni predložil oziroma omogočil vpogleda in kopiranja, ni ravnal zakonito. To pomeni, naj vsaj naknadno tej osebi omogoči vpogled, tako da ji odločbo (in drugo) vroči ali pa jo vsaj obvesti, da ima možnost vpogleda, ali pa ji predloži odločbo (in drugo) ob prvem procesnem dejanju, ki bo opravljeno v obnovljenem postopku. Nova stranka ima vsekakor pravico do seznanitve s celotno dokumentacijo, tudi odločbo (ki bo morda v obnovljenem postopku celo potrjena) kot ključnim dokumentom v zadevi, da lahko uveljavlja svoj pravni interes. K postopanju, ki stranki to omogoči, je organ zavezan že po temeljnih načelih ZUP (zlasti zakonitosti, varstva pravic strank, zaslišanja stranke, materialne resnice itd.). Vendar pa vročitev prvotne odločbe po obnovi postopka novi stranki po obnovi postopka nima istega učinka kot siceršnja vročitev, saj od vročitve odločbe v tem primeru ne tečejo roki za uveljavljanje pravic ali obveznosti oziroma rednih pravnih sredstev. Odločbo se novi stranki tako vroči le zato, da se ta seznani s celoto dejstev in odločitev v zadevi, saj sicer ta stranka lahko po zaključku obnovljenega postopka utemeljeno izpodbijala postopanje organa zaradi bistvene postopkovne napake (gl. tretjo točko drugega odstavka [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). Ravno v izogib temu očitku - in ne zaradi teka rokov od datuma vročitve - se odločba vroči osebno po [[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]], da ima organ dokaz o dostavi odločbe (rok vročitve pa sam po sebi ni merodajen). Torej '''ni podlage, da bi organ v obnovljenem postopku odlašal npr. s sklicem ustne obravnave zgolj zaradi predhodne vročitve prvotne odločbe novi stranki, saj lahko le to vroči, če do tega ni prišlo že prej, ob začetku naroka'''.  Na ustni obravnavi mora namreč organ omogočiti navzočnost vsem osebam v položaju stranke, da bi se izvedla kontradiktornost obravnave ([[Zak:ZUP#154._.C4.8Dlen{{!}}154. člen ZUP]]). Če je obravnava po zakonu obvezna, kot v zadevnem primeru glede na nasprotnosmernost interesov glavne stranke in stranskega udeleženca, se načelo zaslišanja izvede (tudi) na obravnavi.

Obnova postopka pa je s področno zakonodajo lahko urejena tudi (delno) drugače. Tako je npr. Ustavno sodišče RS razveljavilo področni zakon in posebej določilo način njegove izvršitve, tj. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3490 ZGO-1]. Z odločbo (OdlUS) št. [http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/BD077B2591BB77E7C12578500042333E U-I-165/09-34] z dne 3. 3. 2011 (Ur. l. RS, št. 20/11, objava 18. 3. 2011) je Ustavno sodišče RS prvi (in povezano drugi) odstavek 62. člena ter 74.b člen ZGO-1 razveljavilo, predvsem z utemeljitvijo, da je v nasprotju z ustavnim načelom enakega varstva pravic (22. člen Ustave), če zakon vnaprej v celoti (ali z arbitrarno matematično formulo) izključuje možnost obrambe interesov tistih oseb v postopku, ki bi bile v skladu z namenom istega ali povezanih zakonov lahko s priznanjem pravice glavni stranki prizadete (torej bi zgrajen objekt posegel v pravni interes teh oseb). S tem je napotilo vse upravne organe (in sodišča), da '''od trenutka razveljavitve ZGO-1 v tem delu - tj. od dneva po objavi v Ur. l. RS, torej od 19. 3. 2011, presojajo v vseh tekočih postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, ki še niso izdana in dokončna''', tudi za nezahtevne objekte oziroma objekte po državnem in občinskem podrobnem prostorskem načrtu, le po določbah ZUP s presojo stvarne legitimacije (pravnega interesa) po materialnih predpisih (tj. poleg ZGO-1 in prostorskih načrtov (emisije) še npr. stvarnopravni zakonik ali stanovanjski zakon itd.). Ker pa je sodišče želelo kljub materialni pravnomočnosti in s tem nespremenljivosti dokončnih in pravnomočnih že izdanih dovoljenj, ki temelji na zaupanju v pravo in daje prednost pravni varnosti pred zakonitostjo v posamični zadevi, omogočiti v določeni meri tudi pravno varstvo osebam, ki po ZGO-1 niso imele možnosti pridobitve položaja stranke, je omejeno(!) dopustilo tudi obnove postopkov v takšnih primerih (gl. 37. in 38. tč. obrazložitve OdlUS). Tako iz izreka OdlUS izhaja, da lahko predlaga obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP ne glede na siceršnje roke po ZUP, če gre za kumulativno naslednje pogoje:

#gradbeno dovoljenje je bilo izdano ob uporabi prvega odstavka 62. člena ZGO-1 (in ne niti tudi razveljavljenih drugega odstavka 62. in 74.b člena);
#legitimacijo za vložitev predloga ima le (a) oseba, ki je do objave OdlUS vložila pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti prostorskega akta, na podlagi katerega je bilo izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje ali (b) druga (prizadeta) oseba, ki bi lahko vložila tako pobudo (v še odprtem roku, prim. tč. 3 spodaj in 38. tč. obrazložitev OdlUS);
#predlog se lahko vloži le v določenem roku, tj. za osebo pod 2.(a) v 30 dneh od prejema OdlUS, s katero je bilo (oziroma bo) odločeno o njeni pobudi; za osebe pod 2.(b) pa v 30 dneh od objave odločbe v Ur. l. RS (do 17. 4. 2011), če ob tem hkrati od uveljavitve prostorskega akta, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, oziroma od dneva, ko je ta oseba izvedela za izdajo gradbenega dovoljenja, ni preteklo več kot eno leto.
Pri tem o utemeljenosti predloga te osebe (in ne ostalih pravnih interesih) odloči organ na podlagi ZUP in ZGO-1, ki veljata v času odločanja o predlogu za obnovo postopka (ko ne velja več prvi niti drugi odstavek 62. člena ZGO-1, paziti pa je treba tudi na '''vodenje posebnega in ne le skrajšanega ugotovitvenega postopka'''). Glede na namen obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva in nasploh posegov v pravnomočne odločbe le izjemoma ob najhujših kršitvah in omejeno z legitimacijo, razlogi in roki, gre šteti, da se torej v obnovljenih postopkih po OdlUS št. U-I-165/09-34 upošteva '''samo pravne interese tistih oseb, ki jim je Ustavno sodišče dopustilo predlagati obnovo in so to v mejah odločbe tudi storile.''' Zato '''ne vidimo podlage, da bi organ v obnovljenem postopku na temelju predmetne OdlUS obnavljal postopke po uradni dolžnosti niti v postopek pritegoval ali dal možnost vstopa osebam, ki jih OdlUS ne navaja, torej po siceršnji opredelitvi 43. člena ZUP'''.

Pri tem pa je treba v aktualnih postopkih upoštevati veljani, to je kasneje (po prenehanju veljave ZGO-1) sprejeti [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon (glej GZ-1], Ur. l. RS, št. 199/22 in novele).

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

 

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Obnova_postopka]] [[Category:Stranski_udeleženci]]

Vročitev prvotne odločbe predlagatelju pri dovoljeni obnovi postopka in priteg drugih stranskih udeležencev

2023-01-17T14:07:56Z

As8392: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vročitev prvotne odločbe predlagatelju pri dovoljeni obnovi postopka in priteg drugih stranskih udeležencev  ==

'''Datum odgovora:''' 26. 4. 2011, pregled 1. 1. 2023

== '''Vprašanje:''' ==

V upravnem postopku je bila aktivni stranki priznana pravica z upravno odločbo, ki je postala dokončna in pravnomočna, na kar je tretja oseba kot domnevni stranski udeleženec z nasprotnim interesom glede na interes glavne stranke podala predlog za obnovo postopka. Upravni organ je izdal sklep o dovolitvi obnove postopka, saj je ugotovil, da je predlagatelj izpolnil procesne predpostavke in vsaj verjetno izkazal obnovitveni razlog, pri čemer je obnova dovoljena v obsegu udeležbe (novega) stranskega udeleženca. Zanima nas, ali je treba v obnovljenem postopku predlagatelju obnove, tj. po novem priznanem stranskemu udeležencu, prvotno odločbo najprej vročiti ali pa se lahko takoj razpiše narok na ustno obravnavo v zadevi? Nova stranka je pri tem že opravila vpogled v spis in si skopirala dokumentacijo.

V času izdaje prvostopenjske odločbe pa je veljavni področni zakon izrecno določal, da ta oseba nima stvarne legitimacije oziroma položaja stranke v postopku; to možnost je dobila šele  z razveljavitvijo določbe področnega zakona, ki je opredeljeval kot stranko v postopku samo glavnega vložnika zahtevka. Navedeno je veljalo po prvem odstavku 62. čin 74.b členu Zakona o graditvi objektov, ki je določal, da je v nekaterih postopkih izdaje gradbenega dovoljenja stranka "samo investitor", vendar je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-165/09-34 te določbe razveljavilo in dopustilo obnove postopkov za morebitne prizadete osebe v določenih rokih od objave odločbe, tj. od 18. 3. 2011 dalje (kot je npr. izkoristil zgoraj navedeni predlagatelj). Zanima nas tudi, ali je glede na razveljavljene določbe ZGO-1 in napotilo sodišča na rabo ZUP sedaj potrebno upoštevati 43. člen ZUP in povabiti na ustno obravnavo vse ostale potencialne prizadete osebe, ki imajo oziroma izkažejo v tej upravni zadevi pravni interes?

== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek ni namenjen samo varstvu pravic glavne stranke in javnega interesa, temveč tudi varstvu pravic tistih oseb, ki bi bile lahko s priznanjem pravice, pravne koristi ali obveznosti glavni stranki prizadete v svojem pravnem interesu (stranski udeleženci, [[Zak:ZUP#43._.C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]). Zato mora za vključitev teh oseb v postopek skrbeti upravni organ po uradni dolžnosti, kot določa [[Zak:ZUP#44._.C4.8Dlen{{!}}44. člen ZUP]]. Pravni interes teh oseba pa izhaja iz področnih predpisov, saj Z''''''UP ne določa stvarne legitimacije (stranke niti stranskih udeležencev), temveč to stori materialno pravo. Kadarkoli med postopkom (do izdaje odločbe prve stopnje, pa tudi prek pritožbe in predloga za obnovo postopka, prim. drugi odstavek [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen{{!}}229. člena ZUP]] ter prvi in tretji odstavek [[Zak:ZUP#261._.C4.8Dlen{{!}}261. člena ZUP]]) pa lahko priglasi svojo udeležbo v postopku tudi domnevni stranski udeleženec sam po [[Zak:ZUP#142._.C4.8Dlen{{!}}142. členu ZUP]] in povezanih določbah zakona. Oseba, ki priglasi svojo udeležbo v postopku, mora v vlogi navesti, v čem je njen pravni interes in predložiti o tem dokaze. O zahtevi za vstop je treba nemudoma obvestiti preostale stranke, ki lahko oporekajo osebi pravico vstopa v postopek (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 156). Oseba, ki ji je dovoljen vstop v postopek kot stranki, mora sprejeti postopek v stanju, v katerem je.

V konkretnem primeru je bil postopek na prvi stopnji zaključen z odločbo v skladu s področnim zakonom po njegovi veljavi v času izdaje odločbe prve stopnje. Po dokončnosti in pravnomočnosti odločbe je podala predlog za obnovo postopka oseba, ki je (glede na spremenjeno materialno pravo v času vložitve predloga in izrecno pravno podlago za uveljavljanje predloga za obnovo) izkazala vsaj verjetno obstoječ obnovitveni razlog (tj. prizadetost svojega pravnega interesa s priznanjem pravice glavni stranki po 9. točki [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]), predlog pa je bil tudi pravočasen in popoln ([[Zak:ZUP#267._.C4.8Dlen{{!}}267. člen ZUP]]). Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki omogoča, da se upravni postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (dokončno odločbo), ponovi deloma ali v celoti ter na podlagi obnovljenega postopka izda drugačna odločba v upravni zadevi. Za obnovo postopka zadošča, da obstaja vsaj eden od obnovitvenih razlogov; recimo oseba, ki zatrjuje, da ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku, čeprav je imela to pravico, lahko v določenih rokih zahteva vročitev odločbe, če zve za izdajo odločbe in v primeru dokončnosti, če ni prej mogla uveljavljati svojega pravnega interesa, tudi predlaga obnovo postopka (Breznik et al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2006, str. 790). Obnovitveni razlog iz. 9. točke 260. člena ZUP pa deluje absolutno, zato že obstoj razloga, da osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ta možnost ni bila dana, zadostuje za dovolitev obnove postopka. Zato v takem primeru niti ni mogoče predloga za obnovo na podlagi tretjega odstavka 267. člena ZUP zavrniti, saj ni mogoče vnaprej predvideti, kakšne učinke bo imelo sodelovanje stranke na odločitev v obnovljenem postopku (sodba I Up 1397/2003 z dne 20. 4. 2006, VS18065).

Kadar se postopek obnovi, je treba določiti tudi obseg obnove (prvi odstavek [[Zak:ZUP#268._.C4.8Dlen{{!}}268. člena ZUP]]). Obseg je odvisen predvsem od obnovitvenega razloga, kot tudi od faze, v kateri je v prejšnjem postopku do obnovitvenega razloga prišlo. Pri tem je treba upoštevati tudi določbo drugega odstavka [[Zak:ZUP#269._.C4.8Dlen{{!}}269. člena ZUP]], po kateri se dejanja v prejšnjem postopku, na katera ne vplivajo obnovitveni razlogi, v obnovljenem postopku ne ponavljajo. Tako je upravni organ pri odločanju o obsegu obnove omejen z navedbami in razlogi predloga stranke za obnovo postopka (Breznik et al., ibidem, str. 844). V primeru spregleda stranskega udeleženca to pomeni praktično celoten postopek, saj ima katerakoli oseba v položaju stranke enake postopkovne pravice cel čas postopka. V obnovljenem postopku ima stranka enake pravice, kot jih ima v postopku do izdaje odločbe skladno z ZUP, tako da mora biti stranki dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločbo (temeljno načelo zaslišanja stranke) in omogočeno sodelovanje v obnovljenem postopku zaradi varstva oziroma obrambe njenih pravic in pravnih koristi (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 570).

Zato je pravilno postopanje organa, ki je po izdaji sklepa o obnovi postopka osebi, ki ji je z dovolitvijo obnove na podlagi 9. točke 260. člena ZUP priznal pravni interes, že takoj omogočil vpogled v spisno dokumentacijo po [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen{{!}}82. členu ZUP]]. Po tej določbi ima tudi stranski udeleženec pravico vpogleda v vse dokumente v spisu, tudi v izdano odločbo pred dovolitvijo obnove. Če organ te odločbe ali kateregakoli drugega dokumenta (razen redkih izjem, kot jih določa ZUP) tej osebi ni predložil oziroma omogočil vpogleda in kopiranja, ni ravnal zakonito. To pomeni, naj vsaj naknadno tej osebi omogoči vpogled, tako da ji odločbo (in drugo) vroči ali pa jo vsaj obvesti, da ima možnost vpogleda, ali pa ji predloži odločbo (in drugo) ob prvem procesnem dejanju, ki bo opravljeno v obnovljenem postopku. Nova stranka ima vsekakor pravico do seznanitve s celotno dokumentacijo, tudi odločbo (ki bo morda v obnovljenem postopku celo potrjena) kot ključnim dokumentom v zadevi, da lahko uveljavlja svoj pravni interes. K postopanju, ki stranki to omogoči, je organ zavezan že po temeljnih načelih ZUP (zlasti zakonitosti, varstva pravic strank, zaslišanja stranke, materialne resnice itd.). Vendar pa vročitev prvotne odločbe po obnovi postopka novi stranki po obnovi postopka nima istega učinka kot siceršnja vročitev, saj od vročitve odločbe v tem primeru ne tečejo roki za uveljavljanje pravic ali obveznosti oziroma rednih pravnih sredstev. Odločbo se novi stranki tako vroči le zato, da se ta seznani s celoto dejstev in odločitev v zadevi, saj sicer ta stranka lahko po zaključku obnovljenega postopka utemeljeno izpodbijala postopanje organa zaradi bistvene postopkovne napake (gl. tretjo točko drugega odstavka [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). Ravno v izogib temu očitku - in ne zaradi teka rokov od datuma vročitve - se odločba vroči osebno po [[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]], da ima organ dokaz o dostavi odločbe (rok vročitve pa sam po sebi ni merodajen). Torej '''ni podlage, da bi organ v obnovljenem postopku odlašal npr. s sklicem ustne obravnave zgolj zaradi predhodne vročitve prvotne odločbe novi stranki, saj lahko le to vroči, če do tega ni prišlo že prej, ob začetku naroka'''.  Na ustni obravnavi mora namreč organ omogočiti navzočnost vsem osebam v položaju stranke, da bi se izvedla kontradiktornost obravnave ([[Zak:ZUP#154._.C4.8Dlen{{!}}154. člen ZUP]]). Če je obravnava po zakonu obvezna, kot v zadevnem primeru glede na nasprotnosmernost interesov glavne stranke in stranskega udeleženca, se načelo zaslišanja izvede (tudi) na obravnavi.

Obnova postopka pa je s področno zakonodajo lahko urejena tudi (delno) drugače. Tako je npr. Ustavno sodišče RS razveljavilo področni zakon in posebej določilo način njegove izvršitve, tj. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3490 ZGO-1]. Z odločbo (OdlUS) št. [http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/BD077B2591BB77E7C12578500042333E U-I-165/09-34] z dne 3. 3. 2011 (Ur. l. RS, št. 20/11, objava 18. 3. 2011) je Ustavno sodišče RS prvi (in povezano drugi) odstavek 62. člena ter 74.b člen ZGO-1 razveljavilo, predvsem z utemeljitvijo, da je v nasprotju z ustavnim načelom enakega varstva pravic (22. člen Ustave), če zakon vnaprej v celoti (ali z arbitrarno matematično formulo) izključuje možnost obrambe interesov tistih oseb v postopku, ki bi bile v skladu z namenom istega ali povezanih zakonov lahko s priznanjem pravice glavni stranki prizadete (torej bi zgrajen objekt posegel v pravni interes teh oseb). S tem je napotilo vse upravne organe (in sodišča), da '''od trenutka razveljavitve ZGO-1 v tem delu - tj. od dneva po objavi v Ur. l. RS, torej od 19. 3. 2011, presojajo v vseh tekočih postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, ki še niso izdana in dokončna''', tudi za nezahtevne objekte oziroma objekte po državnem in občinskem podrobnem prostorskem načrtu, le po določbah ZUP s presojo stvarne legitimacije (pravnega interesa) po materialnih predpisih (tj. poleg ZGO-1 in prostorskih načrtov (emisije) še npr. stvarnopravni zakonik ali stanovanjski zakon itd.). Ker pa je sodišče želelo kljub materialni pravnomočnosti in s tem nespremenljivosti dokončnih in pravnomočnih že izdanih dovoljenj, ki temelji na zaupanju v pravo in daje prednost pravni varnosti pred zakonitostjo v posamični zadevi, omogočiti v določeni meri tudi pravno varstvo osebam, ki po ZGO-1 niso imele možnosti pridobitve položaja stranke, je omejeno(!) dopustilo tudi obnove postopkov v takšnih primerih (gl. 37. in 38. tč. obrazložitve OdlUS). Tako iz izreka OdlUS izhaja, da lahko predlaga obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP ne glede na siceršnje roke po ZUP, če gre za kumulativno naslednje pogoje:

#gradbeno dovoljenje je bilo izdano ob uporabi prvega odstavka 62. člena ZGO-1 (in ne niti tudi razveljavljenih drugega odstavka 62. in 74.b člena);
#legitimacijo za vložitev predloga ima le (a) oseba, ki je do objave OdlUS vložila pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti prostorskega akta, na podlagi katerega je bilo izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje ali (b) druga (prizadeta) oseba, ki bi lahko vložila tako pobudo (v še odprtem roku, prim. tč. 3 spodaj in 38. tč. obrazložitev OdlUS);
#predlog se lahko vloži le v določenem roku, tj. za osebo pod 2.(a) v 30 dneh od prejema OdlUS, s katero je bilo (oziroma bo) odločeno o njeni pobudi; za osebe pod 2.(b) pa v 30 dneh od objave odločbe v Ur. l. RS (do 17. 4. 2011), če ob tem hkrati od uveljavitve prostorskega akta, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, oziroma od dneva, ko je ta oseba izvedela za izdajo gradbenega dovoljenja, ni preteklo več kot eno leto.
Pri tem o utemeljenosti predloga te osebe (in ne ostalih pravnih interesih) odloči organ na podlagi ZUP in ZGO-1, ki veljata v času odločanja o predlogu za obnovo postopka (ko ne velja več prvi niti drugi odstavek 62. člena ZGO-1, paziti pa je treba tudi na '''vodenje posebnega in ne le skrajšanega ugotovitvenega postopka'''). Glede na namen obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva in nasploh posegov v pravnomočne odločbe le izjemoma ob najhujših kršitvah in omejeno z legitimacijo, razlogi in roki, gre šteti, da se torej v obnovljenih postopkih po OdlUS št. U-I-165/09-34 upošteva '''samo pravne interese tistih oseb, ki jim je Ustavno sodišče dopustilo predlagati obnovo in so to v mejah odločbe tudi storile.''' Zato '''ne vidimo podlage, da bi organ v obnovljenem postopku na temelju predmetne OdlUS obnavljal postopke po uradni dolžnosti niti v postopek pritegoval ali dal možnost vstopa osebam, ki jih OdlUS ne navaja, torej po siceršnji opredelitvi 43. člena ZUP'''.

Pri tem pa je treba v aktualnih postopkih upoštevati veljani, to je kasneje (po prenehanju veljave ZGO-1) sprejeti [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon (glej GZ-1], Ur. l. RS, št. 199/22 in novele).

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

 

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Obnova_postopka]] [[Category:Stranski_udeleženci]]

Vročitev prvotne odločbe predlagatelju pri dovoljeni obnovi postopka in priteg drugih stranskih udeležencev

2023-01-17T14:07:16Z

As8392: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vročitev prvotne odločbe predlagatelju pri dovoljeni obnovi postopka in priteg drugih stranskih udeležencev  ==

'''Datum odgovora:''' 26. 4. 2011, pregled 1. 1. 2023

== '''Vprašanje:''' ==

V upravnem postopku je bila aktivni stranki priznana pravica z upravno odločbo, ki je postala dokončna in pravnomočna, na kar je tretja oseba kot domnevni stranski udeleženec z nasprotnim interesom glede na interes glavne stranke podala predlog za obnovo postopka. Upravni organ je izdal sklep o dovolitvi obnove postopka, saj je ugotovil, da je predlagatelj izpolnil procesne predpostavke in vsaj verjetno izkazal obnovitveni razlog, pri čemer je obnova dovoljena v obsegu udeležbe (novega) stranskega udeleženca. Zanima nas, ali je treba v obnovljenem postopku predlagatelju obnove, tj. po novem priznanem stranskemu udeležencu, prvotno odločbo najprej vročiti ali pa se lahko takoj razpiše narok na ustno obravnavo v zadevi? Nova stranka je pri tem že opravila vpogled v spis in si skopirala dokumentacijo.

V času izdaje prvostopenjske odločbe pa je veljavni področni zakon izrecno določal, da ta oseba nima stvarne legitimacije oziroma položaja stranke v postopku; to možnost je dobila šele  z razveljavitvijo določbe področnega zakona, ki je opredeljeval kot stranko v postopku samo glavnega vložnika zahtevka. Navedeno je veljalo po prvem odstavku 62. čin 74.b členu Zakona o graditvi objektov, ki je določal, da je v nekaterih postopkih izdaje gradbenega dovoljenja stranka "samo investitor", vendar je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-165/09-34 te določbe razveljavilo in dopustilo obnove postopkov za morebitne prizadete osebe v določenih rokih od objave odločbe, tj. od 18. 3. 2011 dalje (kot je npr. izkoristil zgoraj navedeni predlagatelj). Zanima nas tudi, ali je glede na razveljavljene določbe ZGO-1 in napotilo sodišča na rabo ZUP sedaj potrebno upoštevati 43. člen ZUP in povabiti na ustno obravnavo vse ostale potencialne prizadete osebe, ki imajo oziroma izkažejo v tej upravni zadevi pravni interes?

== '''Odgovor:''' ==

Upravni postopek ni namenjen samo varstvu pravic glavne stranke in javnega interesa, temveč tudi varstvu pravic tistih oseb, ki bi bile lahko s priznanjem pravice, pravne koristi ali obveznosti glavni stranki prizadete v svojem pravnem interesu (stranski udeleženci, [[Zak:ZUP#43._.C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]). Zato mora za vključitev teh oseb v postopek skrbeti upravni organ po uradni dolžnosti, kot določa [[Zak:ZUP#44._.C4.8Dlen{{!}}44. člen ZUP]]. Pravni interes teh oseba pa izhaja iz področnih predpisov, saj Z'''Krepko besedilo'''UP ne določa stvarne legitimacije (stranke niti stranskih udeležencev), temveč to stori materialno pravo. Kadarkoli med postopkom (do izdaje odločbe prve stopnje, pa tudi prek pritožbe in predloga za obnovo postopka, prim. drugi odstavek [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen{{!}}229. člena ZUP]] ter prvi in tretji odstavek [[Zak:ZUP#261._.C4.8Dlen{{!}}261. člena ZUP]]) pa lahko priglasi svojo udeležbo v postopku tudi domnevni stranski udeleženec sam po [[Zak:ZUP#142._.C4.8Dlen{{!}}142. členu ZUP]] in povezanih določbah zakona. Oseba, ki priglasi svojo udeležbo v postopku, mora v vlogi navesti, v čem je njen pravni interes in predložiti o tem dokaze. O zahtevi za vstop je treba nemudoma obvestiti preostale stranke, ki lahko oporekajo osebi pravico vstopa v postopek (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 156). Oseba, ki ji je dovoljen vstop v postopek kot stranki, mora sprejeti postopek v stanju, v katerem je.

V konkretnem primeru je bil postopek na prvi stopnji zaključen z odločbo v skladu s področnim zakonom po njegovi veljavi v času izdaje odločbe prve stopnje. Po dokončnosti in pravnomočnosti odločbe je podala predlog za obnovo postopka oseba, ki je (glede na spremenjeno materialno pravo v času vložitve predloga in izrecno pravno podlago za uveljavljanje predloga za obnovo) izkazala vsaj verjetno obstoječ obnovitveni razlog (tj. prizadetost svojega pravnega interesa s priznanjem pravice glavni stranki po 9. točki [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]), predlog pa je bil tudi pravočasen in popoln ([[Zak:ZUP#267._.C4.8Dlen{{!}}267. člen ZUP]]). Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki omogoča, da se upravni postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (dokončno odločbo), ponovi deloma ali v celoti ter na podlagi obnovljenega postopka izda drugačna odločba v upravni zadevi. Za obnovo postopka zadošča, da obstaja vsaj eden od obnovitvenih razlogov; recimo oseba, ki zatrjuje, da ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku, čeprav je imela to pravico, lahko v določenih rokih zahteva vročitev odločbe, če zve za izdajo odločbe in v primeru dokončnosti, če ni prej mogla uveljavljati svojega pravnega interesa, tudi predlaga obnovo postopka (Breznik et al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2006, str. 790). Obnovitveni razlog iz. 9. točke 260. člena ZUP pa deluje absolutno, zato že obstoj razloga, da osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ta možnost ni bila dana, zadostuje za dovolitev obnove postopka. Zato v takem primeru niti ni mogoče predloga za obnovo na podlagi tretjega odstavka 267. člena ZUP zavrniti, saj ni mogoče vnaprej predvideti, kakšne učinke bo imelo sodelovanje stranke na odločitev v obnovljenem postopku (sodba I Up 1397/2003 z dne 20. 4. 2006, VS18065).

Kadar se postopek obnovi, je treba določiti tudi obseg obnove (prvi odstavek [[Zak:ZUP#268._.C4.8Dlen{{!}}268. člena ZUP]]). Obseg je odvisen predvsem od obnovitvenega razloga, kot tudi od faze, v kateri je v prejšnjem postopku do obnovitvenega razloga prišlo. Pri tem je treba upoštevati tudi določbo drugega odstavka [[Zak:ZUP#269._.C4.8Dlen{{!}}269. člena ZUP]], po kateri se dejanja v prejšnjem postopku, na katera ne vplivajo obnovitveni razlogi, v obnovljenem postopku ne ponavljajo. Tako je upravni organ pri odločanju o obsegu obnove omejen z navedbami in razlogi predloga stranke za obnovo postopka (Breznik et al., ibidem, str. 844). V primeru spregleda stranskega udeleženca to pomeni praktično celoten postopek, saj ima katerakoli oseba v položaju stranke enake postopkovne pravice cel čas postopka. V obnovljenem postopku ima stranka enake pravice, kot jih ima v postopku do izdaje odločbe skladno z ZUP, tako da mora biti stranki dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločbo (temeljno načelo zaslišanja stranke) in omogočeno sodelovanje v obnovljenem postopku zaradi varstva oziroma obrambe njenih pravic in pravnih koristi (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 570).

Zato je pravilno postopanje organa, ki je po izdaji sklepa o obnovi postopka osebi, ki ji je z dovolitvijo obnove na podlagi 9. točke 260. člena ZUP priznal pravni interes, že takoj omogočil vpogled v spisno dokumentacijo po [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen{{!}}82. členu ZUP]]. Po tej določbi ima tudi stranski udeleženec pravico vpogleda v vse dokumente v spisu, tudi v izdano odločbo pred dovolitvijo obnove. Če organ te odločbe ali kateregakoli drugega dokumenta (razen redkih izjem, kot jih določa ZUP) tej osebi ni predložil oziroma omogočil vpogleda in kopiranja, ni ravnal zakonito. To pomeni, naj vsaj naknadno tej osebi omogoči vpogled, tako da ji odločbo (in drugo) vroči ali pa jo vsaj obvesti, da ima možnost vpogleda, ali pa ji predloži odločbo (in drugo) ob prvem procesnem dejanju, ki bo opravljeno v obnovljenem postopku. Nova stranka ima vsekakor pravico do seznanitve s celotno dokumentacijo, tudi odločbo (ki bo morda v obnovljenem postopku celo potrjena) kot ključnim dokumentom v zadevi, da lahko uveljavlja svoj pravni interes. K postopanju, ki stranki to omogoči, je organ zavezan že po temeljnih načelih ZUP (zlasti zakonitosti, varstva pravic strank, zaslišanja stranke, materialne resnice itd.). Vendar pa vročitev prvotne odločbe po obnovi postopka novi stranki po obnovi postopka nima istega učinka kot siceršnja vročitev, saj od vročitve odločbe v tem primeru ne tečejo roki za uveljavljanje pravic ali obveznosti oziroma rednih pravnih sredstev. Odločbo se novi stranki tako vroči le zato, da se ta seznani s celoto dejstev in odločitev v zadevi, saj sicer ta stranka lahko po zaključku obnovljenega postopka utemeljeno izpodbijala postopanje organa zaradi bistvene postopkovne napake (gl. tretjo točko drugega odstavka [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). Ravno v izogib temu očitku - in ne zaradi teka rokov od datuma vročitve - se odločba vroči osebno po [[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]], da ima organ dokaz o dostavi odločbe (rok vročitve pa sam po sebi ni merodajen). Torej '''ni podlage, da bi organ v obnovljenem postopku odlašal npr. s sklicem ustne obravnave zgolj zaradi predhodne vročitve prvotne odločbe novi stranki, saj lahko le to vroči, če do tega ni prišlo že prej, ob začetku naroka'''.  Na ustni obravnavi mora namreč organ omogočiti navzočnost vsem osebam v položaju stranke, da bi se izvedla kontradiktornost obravnave ([[Zak:ZUP#154._.C4.8Dlen{{!}}154. člen ZUP]]). Če je obravnava po zakonu obvezna, kot v zadevnem primeru glede na nasprotnosmernost interesov glavne stranke in stranskega udeleženca, se načelo zaslišanja izvede (tudi) na obravnavi.

Obnova postopka pa je s področno zakonodajo lahko urejena tudi (delno) drugače. Tako je npr. Ustavno sodišče RS razveljavilo področni zakon in posebej določilo način njegove izvršitve, tj. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3490 ZGO-1]. Z odločbo (OdlUS) št. [http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/BD077B2591BB77E7C12578500042333E U-I-165/09-34] z dne 3. 3. 2011 (Ur. l. RS, št. 20/11, objava 18. 3. 2011) je Ustavno sodišče RS prvi (in povezano drugi) odstavek 62. člena ter 74.b člen ZGO-1 razveljavilo, predvsem z utemeljitvijo, da je v nasprotju z ustavnim načelom enakega varstva pravic (22. člen Ustave), če zakon vnaprej v celoti (ali z arbitrarno matematično formulo) izključuje možnost obrambe interesov tistih oseb v postopku, ki bi bile v skladu z namenom istega ali povezanih zakonov lahko s priznanjem pravice glavni stranki prizadete (torej bi zgrajen objekt posegel v pravni interes teh oseb). S tem je napotilo vse upravne organe (in sodišča), da '''od trenutka razveljavitve ZGO-1 v tem delu - tj. od dneva po objavi v Ur. l. RS, torej od 19. 3. 2011, presojajo v vseh tekočih postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, ki še niso izdana in dokončna''', tudi za nezahtevne objekte oziroma objekte po državnem in občinskem podrobnem prostorskem načrtu, le po določbah ZUP s presojo stvarne legitimacije (pravnega interesa) po materialnih predpisih (tj. poleg ZGO-1 in prostorskih načrtov (emisije) še npr. stvarnopravni zakonik ali stanovanjski zakon itd.). Ker pa je sodišče želelo kljub materialni pravnomočnosti in s tem nespremenljivosti dokončnih in pravnomočnih že izdanih dovoljenj, ki temelji na zaupanju v pravo in daje prednost pravni varnosti pred zakonitostjo v posamični zadevi, omogočiti v določeni meri tudi pravno varstvo osebam, ki po ZGO-1 niso imele možnosti pridobitve položaja stranke, je omejeno(!) dopustilo tudi obnove postopkov v takšnih primerih (gl. 37. in 38. tč. obrazložitve OdlUS). Tako iz izreka OdlUS izhaja, da lahko predlaga obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP ne glede na siceršnje roke po ZUP, če gre za kumulativno naslednje pogoje:

#gradbeno dovoljenje je bilo izdano ob uporabi prvega odstavka 62. člena ZGO-1 (in ne niti tudi razveljavljenih drugega odstavka 62. in 74.b člena);
#legitimacijo za vložitev predloga ima le (a) oseba, ki je do objave OdlUS vložila pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti prostorskega akta, na podlagi katerega je bilo izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje ali (b) druga (prizadeta) oseba, ki bi lahko vložila tako pobudo (v še odprtem roku, prim. tč. 3 spodaj in 38. tč. obrazložitev OdlUS);
#predlog se lahko vloži le v določenem roku, tj. za osebo pod 2.(a) v 30 dneh od prejema OdlUS, s katero je bilo (oziroma bo) odločeno o njeni pobudi; za osebe pod 2.(b) pa v 30 dneh od objave odločbe v Ur. l. RS (do 17. 4. 2011), če ob tem hkrati od uveljavitve prostorskega akta, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, oziroma od dneva, ko je ta oseba izvedela za izdajo gradbenega dovoljenja, ni preteklo več kot eno leto.
Pri tem o utemeljenosti predloga te osebe (in ne ostalih pravnih interesih) odloči organ na podlagi ZUP in ZGO-1, ki veljata v času odločanja o predlogu za obnovo postopka (ko ne velja več prvi niti drugi odstavek 62. člena ZGO-1, paziti pa je treba tudi na '''vodenje posebnega in ne le skrajšanega ugotovitvenega postopka'''). Glede na namen obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva in nasploh posegov v pravnomočne odločbe le izjemoma ob najhujših kršitvah in omejeno z legitimacijo, razlogi in roki, gre šteti, da se torej v obnovljenih postopkih po OdlUS št. U-I-165/09-34 upošteva '''samo pravne interese tistih oseb, ki jim je Ustavno sodišče dopustilo predlagati obnovo in so to v mejah odločbe tudi storile.''' Zato '''ne vidimo podlage, da bi organ v obnovljenem postopku na temelju predmetne OdlUS obnavljal postopke po uradni dolžnosti niti v postopek pritegoval ali dal možnost vstopa osebam, ki jih OdlUS ne navaja, torej po siceršnji opredelitvi 43. člena ZUP'''.

Pri tem pa je treba v aktualnih postopkih upoštevati veljani, to je kasneje (po prenehanju veljave ZGO-1) sprejeti [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon (glej GZ-1], Ur. l. RS, št. 199/22 in novele).

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

 

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Obnova_postopka]] [[Category:Stranski_udeleženci]]

Sklep o obnovi postopka zaradi ponarejene listine

2023-01-11T08:15:10Z

As8392: /* Odgovor: */

=='''Zadeva: '''Sklep o obnovi postopka zaradi ponarejene listine ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 10. 1. 2023

== '''Vprašanje:'''==

Kateri so razlogi, da se obnova postopka sploh lahko začne? Kdaj organ lahko izda sklep o obnovi postopka zaradi ponarejene listine?

== '''Odgovor:''' ==

Postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), '''se obnovi v 10 primerih, naštetih v '''[[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. členu ZUP]]'''.''' Obnova upravnega postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uporabiti samo v primeru teh 10 točk. Smisel tega izrednega pravnega sredstva je v tem, da se lahko posebej hude procesne kršitve s tem pravnim sredstvom odpravijo tudi po dokončnosti upravne odločbe in se tako v relativno dolgem časovnem obdobju vzpostavi zakonito stanje (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 700). Eden izmed obnovitvenih razlogov je izdaja odločbe na podlagi ponarejene listine, ki je kaznivo dejanje udeležencev v postopku po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5050 Kazenski zakonik (pisrs.si)] (KZ-1, Ur. l. RS, št. 50/12 in novele). Samo vsebino tega obnovitvenega razloga določa KZ, zato se tudi pri njegovem ugotavljanju uporabljajo kazenskopravni in ne upravnopravni procesni instituti. '''Uradna oseba''', ki odloča v upravnem postopku, '''ni usposobljena za uporabo kazenskopravnih institutov pri ugotavljanju obstoja kaznivega dejanja, zato je bolje, če to prepusti usposobljenemu pristojnemu kazenskemu sodišču.''' Organ mora zato '''obvezno prekiniti upravni postopek in počakati na odločitev kazenskega sodišča. '''Tako lahko zavzamemo stališče, da se lahko '''ta obnovitveni razlog uveljavlja samo na podlagi pravnomočne sodbe kazenskega sodišča. '''Edino v primeru, da kazenski postopek zaradi zastaranja, smrti obtoženca ali drugih razlogov ni mogoč, lahko ta razlog ugotavlja sama uradna oseba v upravnem postopku. Zaradi dejstva, da so kazenski postopki dolgotrajni, zakonodajalec tega obnovitvenega razloga ni vezal na nikakršen objektivni rok, tako da ga je možno uveljaviti znotraj enomesečnega subjektivnega roka tudi po izteku triletnega objektivnega roka. Subjektivni rok teče od dneva, ko je stranka zvedela za pravnomočno sodbo, in ne od dneva njene pravnomočnosti (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 705–722). 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Obnova postopka]]

Izdaja morebitne nove odločbe v primeru sprememb okoliščin

2023-01-11T08:11:15Z

As8392: /* Odgovor: */

=='''Zadeva: ''' Izdaja morebitne nove odločbe v primeru sprememb okoliščin ==
'''Datum odgovora:''' 22. 3. 2010, pregled 10. 1. 2023

 
== '''Vprašanje:''' ==
Stranka je v upravnem postopku pridobila pravico. Po nekaj mesecih je sporočila spremembo okoliščin, katere je dolžna tako po področnem zakonu (tedaj se odločba razveljavi in nadomesti z novo). Vendar sprememba ne vpliva na dano pravico (npr. če je predmet odločanja priznanje pravice do državne štipendije, stranka pa sporoči, da je njena prej brezposelna mama začela prejemati pokojnino, a to ne vpliva na višino štipendije, ta ostane ista) - ali je tedaj organ dolžan na vlogo stranke odgovoriti z novo odločbo ali z dopisom (o informativnem izračunu iste pravice) ali se sploh ne odzove?   

== '''Odgovor:''' ==
Po [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen{{!}}3. členu ZUP]] velja pravilo subsidiarnosti, ki določa, da se lahko posamezna vprašanja postopka na posameznih upravnih področjih uredijo drugače kot po ZUP, če to terjajo potrebe določenega področja. Drugače urejena procesna pravila področne zakonodaje se uporabljajo primarno, za vsa ostala postopkovna vprašanja pa še naprej podrejeno velja ZUP. ZUP za razliko od nekaterih področnih predpisov, ne pozna instituta »neprave« obnove, kjer velja, da se lahko uporabijo tudi dejstva in dokazi, nastali po izdaji odločbe, kot podlaga za spremembo že izdane odločbe.

V navedenem primeru področna zakonodaja ureja dodatno pravno sredstvo (tako [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6571 Zakon o štipendiranju (pisrs.si)], ZŠtip-1, Ur. l. RS, št. 56/13 in novele, glej 97. člen) - razveljavitev odločbe v primeru spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na "štipendijsko razmerje", slednje pa zakon izredno navaja (tako tudi "število in status oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do štipendije in njihove dohodke" - med slednje osebe sodi tudi mati štipendista). '''Torej je odgovor, ali se izda nova odločba''' na podlagi spremembe statusa matere stranke (prej brezposelna, sedaj upokojena), čeprav je višina pravice povsem enaka, '''odvisen od določb področnega zakona, kaj je sploh predmet postopka. '''Ker je iz citirane določbe področnega zakona razvidno, da je vsebina postopka opredelitev "štipendijskega razmerja", ne zgolj "pravice do in višine štipendije", menimo, da je organ na podlagi strankine vloge o spremembi (statusa matere) dolžan izdati novo odločbo in prejšnjo ob tem razveljaviti, čeprav bo priznana nova štipendija po obsegu (slučajno) enaka kot prej. V obrazložitvi pa mora biti izkazano, da se je preverjalo novo stanje, torej status in dohodki oseb, od katerih je pravica odvisna, in obračunalo, kot izhaja iz izreka.

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Obnova postopka]]