Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Raba predpisov in priprava zapisnika v sui generis nadzornem postopku

2023-01-20T17:23:21Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Raba predpisov in priprava zapisnika v sui generis nadzornem postopku''' ==

'''Datum odgovora:''' 7. 2. 2014 in 17. 7. 2014, pregled 11. 12. 2022 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je po področnem zakonu pooblaščen za izvajanje nadzora nad tem zakonom, pri čemer pa oblika nadzornega postopka ni določena (npr. kot inšpekcijski ali davčno-nadzorni postopek, pri katerem bi se subsidiarno uporabljal ZIN ali ZDavP-2), zato se pojavljajo dileme, kako voditi postopek, zlasti glede priprave zapisnika.  

Kateri predpisi se torej uporabljajo pri takem nadzoru poleg področnega zakona?

Ali se lahko zapisnik o ugotovitvah nadzora napiše naknadno v prostorih organa, ne pa med opravljanjem vsakega posameznega dejanja pri stranki?

Ali se lahko naknadno napisan zapisnik pošlje stranki po pošti, z opozorilom, da ima v določenem roku možnost podati pripombe pri pristojnem organu?

Kako postopati, če stranka poda pripombe, ki vplivajo na ugotovljena dejstva v zapisniku, se napiše dopolnitev zapisnika, oz. se jih, če niso utemeljene, povzame v odločbi? 

 

== '''Odgovor:''' ==

V skladu z načelom zakonitosti kot primarnim postulatom javnopravnih upravnih razmerij (120. člen Ustave RS in [[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen|6. člen ZUP]]), zlasti pri izvajanju postopkov po uradni dolžnosti, lahko z zakonom določeni pristojni organ izvaja le tiste naloge in pooblastila v razmerju do zavezanih strank, kot so opredeljena in pravno utemeljena v predpisih.

Nadzornih postopkov oz. oblik nadzora je več vrst. Zakon, ki določa pristojnost določenega organa za nadzor, mora zato tudi določiti vrsto nadzora oz. tip postopka oz. podrejeno uporabo predpisov, ki določajo procesnopravne vidike tega razmerja. '''Nekateri zakoni pa določajo nadzor le splošno, torej brez definicije tipa nadzora oz. postopka.''' Zato nastane dilema, ali tedaj uporabljati bodisi ZIN bodisi ZDavP-2 bodisi ZUP bodisi tudi le po [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO2537.html Zakonu o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 7/03 in novele),

Tako recimo [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201187&stevilka=3715 Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah] (ZAvMS, Ur. l. RS, št. 87/11) določa, da agencija izvaja nadzor poleg kulturne inšpekcije (gl. 39. člen že z naslovom "Upravni in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona", čeprav je sicer teoretično inšpekcijski nadzor v jedru kljub prekrškovnim pooblastilom inšpektorjev le oblika upravnega. prim. tudi povezan zakon o elektronskih komunikacijah). Ali [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201363&stevilka=2521 novela Zakona o gozdovih (ZG-D], Ur. l. RS, št. 63/13) in [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201257&stevilka=2400 Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih] (ZPreZP-1, Ur. l. RS, št. 57/12) določata, da je za nadzor pristojna finančna služba oz. finančna uprava (gl. 1. člen ZG-D: "''Pristojni organi za izvajanje Uredbe 995/2010/EU in Uredbe 607/2012/EU so ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, gozdarska inšpekcija in Finančna uprava Republike Slovenije, vsak v skladu s svojimi pristojnostmi''.") in 55. člen ZPreZP-1: "''(1) Izvajanje 28., 30., 32. in 33. člena tega zakona nadzirajo Finančna uprava Republike Slovenije, Finančna uprava Republike Slovenije in Tržni inšpektorat Republike Slovenije. (2) Nadzorni organi iz prejšnjega odstavka začnejo postopek o prekršku..''."). In analogno [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20141320 Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno] (ZPDZC-1, Ur. l. RS, št. 32/14) določa pristojnost različnih "nadzornih organov", a ni jasno, ali gre za nadzor na splošno, le inšpekcijski ali le prekrškovni nadzor (18. člen: ''"Naslednji inšpektorati in drugi organi (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi) v okviru pooblastil, določenih s tem zakonom in s posebnimi zakoni, nadzorujejo, odkrivajo, vodijo postopek in odločajo o prekršku ..."). ''ZPDZC-1 nadalje določa v 19. členu "postopek nadzora", a tudi iz teh določb ni jasno, ali se podrejeno uporablja le ZUP ali tudi ZIN oz. drugi sistemski zakoni, saj npr. odreja pristojnemu organu, da ob ugotovljenih kršitvah "izda odločbo" (t. i. prepovedna odločbe, ki pa je lahko tolmačena kot vrsta inšpekcijske ali "le" odločba, kot se izda v postopkih po uradni dolžnosti po ZUP).  

A organ ne more tolmačiti področnega zakona prek izrecnih določil o navedenem niti, če je sicer njegovo delo nadzorno in za ta poglavitni del določen poseben postopek (npr. tako za finančno službo po 127. in 130. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakona o davčnem postopku], ZDavP-2, Ur. list RS, št. 13/11 in novele, v povezavi z zakonom, ki ureja finančno službo), ki vsebuje npr. tudi določbe o pripravi zapisnika oz. uradnega zaznamka. Analogno se ne more prek izrecnih določb področnega zakona interpretirati, da nadzor pomeni izvajanje inšpekcijskega postopka v skladu z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonom o inšpekcijskem nadzorstvu] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in novele), saj ZIN kot ZDavP-2 vsebujeta posebna pooblastila, ki jih ni zakonito izvajati le s presumpcijo tega tipa nadzora oz. postopka. Če torej npr. za finančno službo ZDavP-2 določa izvajanje nadzora bodisi prek ZIN bodisi izven inšpekcijskega nadzora, mora vrsto postopka in s tem način izvedbe posameznih procesnih dejanja (npr. sestave zapisnika) toliko bolj določiti področni zakon. '''Uporaba ZDavP-2 in/ali ZIN ali še toliko bolj kaznovalnega ZP-1 pride v poštev le, če področni zakon izrecno določi uporabo tega/teh zakona/ov. '''Prim. tudi dilemo, opredeljeno v primeru ''[https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vodenje_upravnega_in_prekr%C5%A1kovnega_postopka_v_in%C5%A1pekcijskih_zadevah Vodenje upravnega in prekrškovnega postopka v inšpekcijskih zadevah.]''

'''Drugače '''velja glede uporabe ZUP, saj zlasti [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen|2. člen ZUP]] in 3[[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen|. člen ZUP]] določata, da '''se ZUP uporablja v vseh upravnih (oz. javnopravnih zadevah), kolikor postopek v posamičnih vprašanjih ni urejen drugače glede na specifike področja - tudi (oz. predvsem), če poseben zakon podrejene rabe ZUP ne določa '''(več gl. pri opredelitvi upravne zadeve v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, ali Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, ali Kovač et al., Upravnoprocesne dileme o rabi ZUP 2, 2012; gl. tudi o smiselni rabi ZUP po 4. členu). 

'''Vsak primer, glede (ne)rabe ZIN, ZP-1 oz. ZDavP-2 je torej treba obravnavati glede na določila področnega zakona. '''Na primer v zg. citiranem ZPrezP-1 gre na kombinacijo določb prvega in drugega odstavka 55. člena razumeti, da pristojni organi izvajajo le prekrškovni postopek, če pride do nespoštovanja zakona po zavezancih. V primeru ZG-D bi bilo razumeti, da npr. finančna služba deluje po svojih siceršnjih pravilih, se pravi ZDavP-2 in ZCS-1, ne pa ZIN. Pri ZAvMS in analogno ZPDZC-1 pa gre za nekakšen ''sui generis'' nadzorni postopek agencije oz. "nadzornega organa", ki ni niti inšpekcijski niti davčni niti prekrškovni. V zvezi z ZavMS gre še poudariti, da tudi povezani ZEKom določa v teh primerih (le) smiselno rabo ZIN za razliko od polne rabe ZIN s strani vzporedno pristojne inšpekcije. '''ZUP pa v teh razmerjih vedno pride v poštev podrejeno '''glede na ostale relevantne predpise (le področni zakon oz. še ZIN/ZDavP-2/ZP-1). 

Glede priprave zapisnika pri ogledih oz. procesnih dejanjih je torej tek postopka odvisen od tega, ali se uporablja le ZUP ([[Zak:ZUP#74._.C4.8Dlen|74. člen ZUP]] in nadaljnji) ali nadrejeno najprej ZDavP-2 ali ZIN ali ZP-1 (gl. vrsto primerov na Upravni svetovalnici o tem tako po ZUP kot tudi ZDavP-2 in ZIN ter ZP-1). A tudi po ZUP je moč pisati zapisnik v določenih okoliščinah izven prostora ogleda oz. naknadno ali napraviti pisni odpravek dejanja, "zapisanega" prek npr. magnetogramskega načina. Tudi po ZUP je treba stranki v skladu z načelom zaslišanja stranke dati možnosti izjaviti se še pred izdajo odločbe in je treba njene morebitne navedbe oz. pripombe na zapisnik bodisi upoštevati bodisi utemeljeno zavrniti v obrazložitvi odločbe (prim. [[Zak:ZUP#9._.C4.8Dlen|9. člen ZUP]] in kršitev teh pravil kot bistveno postopkovno napako po drugem odstavku [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen|237. člena ZUP]]). Tako da je n'''ačin priprave zapisnika z le res redkimi specialnostmi po ZDavP-2 (npr. t. i. dodatni zapisnik) ali ZIN (npr. kdaj možen le uradni zaznamek) v bistvenih elementih enak že po ZUP in naj organ upošteva njegove določbe v kontekstu temeljnih načel. '''

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />  

[[Category:Zapisniki_in_uradni_zaznamki]] [[Category:Upravna_inšpekcija,_področne_inšpekcije,_informacijski_pooblaščenec_in_druge_oblike_nadzora]] [[Category:Nadrejena_raba_področnih_predpisov_nad_ZUP_(posebni_postopki)]]

Kdo je pristojen za obračun obresti izvršljive denarne obveznosti

2023-01-20T17:22:08Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Kdo je pristojen za obračun obresti izvršljive denarne obveznosti ==

Datum odgovora:10. 11. 2011, pregled 9. 12. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Če zavezanec ne plača takse ali druge izvršljive denarne obveznosti, preda organ, ki je vodil matični upravni postopek, zadevo v izterjavo davčnemu organu. Kateri organ je pristojen za obračun zamudnih obresti za izpeljavo izvršbe, saj nenazadnje tudi organ, ki je vodil matični upravni postopek, ne ve, koliko bo znesek obresti do uspešne izterjave oz. plačila takse ali druge denarne obveznosti?

== '''Odgovor:''' ==

Dokler upravni akt ni vročen stranki, ne povzroči nobenega pravnega učinka; odločilno je pravno in dejansko stanje ob vročitvi odločbe stranki, ne pa dan inšpekcijskega pregleda, zaslišanja stranke ali izdelave odločbe (sodba VS SRS U 166/82-5). [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. člen ZUP]] določa, da dokler odločba ni vročena stranki, tudi ne more postati izvršljiva, saj stranka za svojo obveznost (še) ne ve, zato rok za izpolnitev obveznosti niti še ne začne teči in se ne izteče, organ pa ne more izvesti nobenih izvršilnih dejanj. Navedeno pomeni, da je v konkretnem primeru potrebno dejstva, ki vplivajo na odločitev, tj. obračun obresti, upoštevati oz. v tem primeru izračunati do vključno izdaje akta, kar pomeni do datuma dejanske ali fiktivne vročitve. Fiktivne vročitve so določene v [[Zak:ZUP#87._.C4.8Dlen|87. členu ZUP]] s sporočilom o prispelem pismu in pri javnem naznanilu v [[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen|94. členu ZUP]], pa tudi v 85. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] (ZDavP-2, Ur. l. RS št. 13/11 in novele).

Res pa je, da datuma dejanske ali včasih tudi fiktivne vročitve ob izdaji odločbe organ ne more poznati in tako tudi ne more pripraviti povsem določno opredeljenega obračuna. Vendar ugovor, češ da zaradi neznanega datuma vročitve v odločbi ni mogoče določiti višine obresti (kar npr. 80. člen ZDavP-2 določa kot obvezno sestavino izreka odločbe), ne zdrži, saj zadošča taka opredelitev obresti v izreku, da je ta določljiv, čeprav nedoločen. Izračun obresti glede na potečen čas mora biti nesporno razviden. Stališče, da vročitev predstavlja bodoče negotovo dejstvo in da je zato smiselno kot dan izdaje odločbe šteti dan sestave odločbe (datum na odločbi), je nepravilno. Vročitev je pomembna zaradi nastanka pravnih učinkov, zlasti začetka tekov rokov, predvsem pritožbenega in paricijskega. Določljivost pa že zadošča zahtevani določnosti izreka po ZUP, tudi za nadaljnjo izvršbo - važno je, da se lahko enoznačno izračuna znesek obveznosti po zapisanem v izreku na določen dan, čeprav torej ni že skupnega zneska, ker ga zaradi vnaprej neznanega datuma vročitve ne more biti. Res pa bo treba potem tako zavezancu kot na strani organa v izvršbi izračunavati konkretno številko zneska obveznosti na dan x (=dan dejanske ali fiktivne vročitve odločbe) (prim. Jerovšek et al., ZDavP-2 s komentarjem, 2008, str. 218). Obračuna obveznosti organ ne more vršiti kar na dan odpreme odločbe ali sklepa oz. akta o denarni obveznosti, ali morda na dan odpreme in z dodatkom 15 dni, saj je lahko tudi fiktivna vročitev izpodbojna in bi v tem primeru bilo potrebno z novo odločbo na novo določati materialnopravno obveznost (za kar seveda ni pravne podlage), ne le vročiti istega akta na nov naslov.

Izvršba je pravna institucija, ki omogoča prisilno realizacijo pravnega razmerja, ki je izraženo v izreku konkretnega upravnega akta. Do tega pride, če oziroma kadar stranka, ki je dolžna ravnati po izreku (dispozitivu), prostovoljno tega ne stori v danem izpolnitvenem roku. Izvršba se tako kaže po eni strani kot nadaljevanje (zaključna faza) upravnega postopka, po drugi strani pa je izvršba povsem ločen in samostojen postopek (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 605). S sklepom o izvršbi se v izreku ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva (datum) in določi način izvršbe. V četrtem odstavku [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen|290. člena ZUP]] še določa, da kadar upravne izvršbe ne opravlja organ, ki je odločil na prvi stopnji, potrdi ta organ na odločbi, da je postala izvršljiva (potrdilo o izvršljivosti) in jo pošlje v izvršitev organu, ki je pristojen za izvršbo.

V [[Zak:ZUP#289._.C4.8Dlen|289. členu ZUP]] določa, da upravno izvršbo opravlja organ, ki je odločil na prvi stopnji, razen če ni s posebnim predpisom za to določen kak drug organ, upravno izvršbo denarnih obveznosti pa opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti, tj. po ZDavP-2. Vse denarne obveznosti iz upravnega postopka, tudi izrečene denarne kazni v postopku, po prvem odstavku [[Zak:ZUP#294._.C4.8Dlen|294. člena ZUP]] torej izterjuje davčni organ, ne izdajatelj izvršilnega naslova. Kateri je pristojni davčni organ, določata poleg ZDavP-2 zakona, ki opredeljujeta davčno oziroma finačno službo. Po teh predpisih je za davčno izvršbo nedavčnih denarnih obveznosti (tudi denarnih kazni iz nedavčnih upravnih postopkov) od leta 2010 pristojen finančni urad.

Materija upravnih taks je urejena z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 106/10 in novele). Upravne takse, ki so uvedene z zakonom in določena v taksni tarifi, se plačujejo za dokumente (vloge, odločbe, potrdila in druge dokumente) in dejanja v upravnih zadevah ter za druge predmete in dejanja organa, ki so povzročena na zahtevo stranke. Predmet (vloge, odločbe, overitve, prepise, prevode itd,.) in višino upravne takse določa taksa tarifa. Nobena taksa se ne more pobirati, če je ni v taksni tarifi. Tudi glede pobiranja upravnih taks velja načelo zakonitosti. Neplačana taksa se prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za prisilno izterjavo davkov, pri tem pa se neplačana taksa prisilno ne izterja, če znesek neplačane takse v posamezni zadevi ne presega zneska, ki je z davčnimi predpisi določen kot znesek, za katerega se ne opravi prisilna izterjava (glej 19. člen ZUT). Takso mora plačati tisti, ki s svojo zahtevo sproži upravni postopek oziroma se na njegovo zahtevo opravijo dejanja ali izdajo dokumenti, ki so predvideni v taksni tarifi (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 268 – 270).

Ne le iz določb po ZUP, kjer izhaja določba o pristojnosti za izvršbo (289. člen in dr. členi ZUP, ki določajo, da upravno izvršbo opravlja organ, ki je odločila o zadevi na prvi stopnji, če ni s posebnim predpisom za to določen kakšen drug organ) in ne glede na določbo tega člena, upravno izvršbo denarnih obveznosti opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti. '''Konkretno tretji odstavek 146. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 ZDavP-2], po katerem predlagatelj izvršbe, torej izdajatelj izvršilnega naslova na denarno obveznost obračuna zamudne obresti za terjatve, ki jih predlaga v izterjavo do dneva izdaje predloga, kasneje pa izvršilni organ, torej davčni organ.''' Izvršilni postopek denarne obveznosti pa od prejema predloga izdajatelja izvršilnega naslova vedno vodi le davčni organ, nikdar nedavčni upravni organ, kot sicer izdajatelj izvršilnega naslova z denarno obveznostjo (odločbe ali npr. sklepa z zagroženo denarno kaznijo). Če bi sklep o izvršbi denarne obveznosti izdal izdajatelj izvršilnega naslova, bi bil tak akt izpodbojen, saj bi nastopila absolutna bistvena postopkovna napaka po 1. točki drugega odstavka [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen|237. člena ZUP]]. Tak sklep bi bil tudi predmet odprave po nadzorstveni pravici po 1. točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen|274. člena ZUP]], saj je stvarna pristojnost temelj formalne zakonitosti v postopku. Na to pravilo mora paziti tudi sodišče v upravnem sporu in zato v primeru tožbe zoper sklep o izvršbi denarne kazni, ki bi ga izdal kar nedavčni organ kot izdajatelj sklepa o izvršbi z grožnjo denarne kazni, tak sklep odpraviti in vrniti v odločanje pristojnemu organu.

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]] [[Category:Stvarna_pristojnost_organov_(1._stopnja,_pritožbeni_in_nadzorni_organi)]]

Pristojnost v izvršilnem postopku pri prisilitvi z denarno kaznijo

2023-01-20T17:21:40Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Pristojnost v izvršilnem postopku pri prisilitvi z denarno kaznijo ==

'''Datum odgovora:''' 25. 10. 2011, pregled 10. 12. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Kako poteka izvršilni postopek, če se zavezancu določi kot način prisilitve grožnja z denarno kaznijo? Kdo izda sklep o denarni kazni v izvršilnem postopku – matični izdajatelj izvršilnega naslova (obveznostne odločbe) kot izvršilni organ pri nedenarnih obveznostih ali davčni organ?

Ali je možno tudi zoper organ državne uprave začeti postopek prisilne izvršbe? Na primer ko se državni organ na izdano inšpekcijsko odločbo ne odzove ter ne odpravi nepravilnosti.

== '''Odgovor:''' ==

S konkretnim upravnim aktom, ki ga upravni organ izda na podlagi dejstev, odloči pristojni organ o upravni zadevi in s tem aktom na avtoritativen način ustvarja določeno pravno razmerje, npr. naloži stranki obveznost v javnem interesu. Izvršba je pravna institucija, ki omogoča prisilno realizacijo pravnega razmerja, ki je izraženo v izreku konkretnega upravnega akta. Do tega pride, če oziroma kadar stranka, ki je dolžna ravnati po izreku (dispozitivu), prostovoljno tega ne stori v danem izpolnitvenem roku. Izvršba se tako kaže po eni strani kot nadaljevanje (zaključna faza) upravnega postopka, po drugi strani pa je izvršba povsem ločen in samostojen postopek (gl. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 605).

Tudi kadar je zavezanec organ državne uprave, '''izvršba poteka na enak način, kot če bi bil zavezanec kdorkoli drug.''' Pravna podlaga za tako postopanje je prvi odstavek [[Zak:ZUP#286._.C4.8Dlen{{!}}286. člena ZUP]], ki pravi, da se izvršba opravi zoper tistega, ki je dolžan izpolniti obveznost. Iz navedenega torej izhaja, da je potrebno ukrepati zoper vse in vsakogar, ki je dolžan opraviti neko obveznost oz. odpraviti nepravilnost.

Izvršba se opravi na podlagi:

*izvršljive odločbe ali drugega naslova (sklepa ali kako drugače poimenovanega posamičnega upravnega akta ali zapisnika o poravnavi) z naloženo obveznostjo stranki (ki je ni izpolnila v danem roku, gl. [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]]) in
*sklepa o dovolitvi izvršbe, kot določa [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen{{!}}290. člen ZUP]], ki se izda po izteku izpolnitvenega roka po odločbi, ki nalaga obveznost. Ta sklep se ne izda, če je organ zaradi nujnih ukrepov v javnem interesu dovolilno klavzulo o izvršbi vključil že direktno v posebno točko izreka odločbe po tretjem odstavku 290. člena ZUP (tedaj že odločba sama vsebuje sklep o izvršbi in se izvršba dejansko vodi brez posebne izdaje sklepa).
S sklepom o izvršbi se v izreku ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva (datum) in določi način izvršbe. V četrtem odstavku 290. člena ZUP še določa, da kadar upravne izvršbe ne opravlja organ, ki je odločil na prvi stopnji, potrdi ta organ na odločbi, da je postala izvršljiva (potrdilo o izvršljivosti) in jo pošlje v izvršitev organu, ki je pristojen za izvršbo.

V [[Zak:ZUP#289._.C4.8Dlen{{!}}289. členu ZUP]] določa, da upravno izvršbo opravlja organ, ki je odločil na prvi stopnji, razen če ni s posebnim predpisom za to določen kak drug organ, upravno izvršbo denarnih obveznosti pa opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti, tj. po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakonu o davčnem postopku] (ZDavP-2-UPB4, Ur. l. RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US in 87/22 – odl. US) ). Vse denarne obveznosti iz upravnega postopka, tudi izrečene denarne kazni v postopku, po prvem odstavku [[Zak:ZUP#294._.C4.8Dlen{{!}}294. člena ZUP]] torej izterjuje davčni organ, ne izdajatelj izvršilnega naslova. Kateri je pristojni davčni organ, določata poleg ZDavP-2 zakona, ki opredeljujeta davčno oziroma finančno službo. Po teh predpisih je za davčno izvršbo nedavčnih denarnih obveznosti (tudi denarnih kazni iz nedavčnih upravnih postopkov) od leta 2010 pristojen finančni urad.

To pomeni, da postopek, ko se izdajatelj izvršilnega naslova odloči za izvršbo s prisilitvijo po denarni kazni v skladu s [[Zak:ZUP#298._.C4.8Dlen{{!}}298. členom ZUP]], teče praviloma po naslednjih korakih, nekatere izvaja izdajatelj izvršilnega naslova, druge davčni organ:

#'''matični upravni organ '''za določeno upravno področje izda '''obveznostno odločbo''';
#če stranka obveznosti po odločbi ne izpolni v danem roku, izdajatelj odločbe, torej '''matični upravni organ''', izda sklep o izvršbi, v katerem določi kot način prisilitve denarno kazen do 1.000 evrov, t. i. '''sklep o izvršbi z grožnjo denarne kazni''', pri čemer zavezancu dodeli dodatni rok za izpolnitev obveznosti po odločbi;
#če stranka ne izpolni temeljne obveznosti po odločbi niti v dodatnem roku po sklepu o izvršbi z grožnjo denarne kazni, izdajatelj odločbe in sklepa o izvršbi z grožnjo denarne kazni slednjega (ker gre za izterjavo denarne obveznosti po tem sklepu, ne po osnovni odločbi!) potrdi kot izvršljivega in ga s s spremnim dopisom pošlje davčnemu organi v izterjavo zagrožene denarne kazni; izdajatelj sklepa o izvršbi z grožnjo denarne kazni kot izvršilnega naslova za davčno izvršbo nujno na tem sklepu potrdi datum izvršljivosti (''clausula executionis''), ker je potrjena izvršljivost za davčni organ procesna predpostavka za nadaljnje ukrepanje (uvedbo postopka davčne izvršbe), pri čemer izdajatelj izvršilnega naslova (sklepa o izvršbi z grožnjo denarne kazni) ob odpremi zadeve davčnemu organu temu tudi predlaga način izvršbe (po ZDavP-2, na katerega odreja pri teh obveznostih ZUP), a naslovni davčni organ pri določitvi načina izvršbe na predlog ni vezan (Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 790);
#'''davčni organ '''izda '''sklep o izvršbi denarne kazni '''in nato v dejanskem delu postopka izvršbe izpelje sam rubež; plačana denarna kazen, če izterjana ob neizpolnjeni obveznosti se ne vrača niti po izpolnitvi obveznosti;
#vzporedno s postopkom davčne izterjave denarne kazni pa '''matični upravni organ''', če temeljna obveznost po odločbi še vedno ni izpolnjena, izda '''nov sklep o izvršbi''', v katerem določi grožnjo nove denarno kazen ali drug način prisilitve (npr. po drugih osebah, gl. [[Zak:ZUP#296._.C4.8Dlen{{!}}296. člen ZUP]]);
#če stranka še ne izpolni temeljne obveznosti po odločbi niti v dodatnem roku po drugem sklepu o izvršbi in je bila v tem spet zagrožena denarna kazen, izdajatelj (drugega) sklepa o izvršbi z grožnjo denrane kazni tega spet pošlje davčnemu organu v nov, vzporedni izvršilni postopek itd. vse do izpolnitve temeljne obveznosti, sploh če je bila ta naložena v javnem interesu.

 Izvršilni postopek denarne obveznosti vedno vodi le davčni organ, nikdar nedavčni upravni organ kot sicer izdajatelj izvršilnega naslova z denarno obveznostjo (sklepa z zagroženo denarno kaznijo). '''Če bi sklep o izvršbi denarne kazni izdal izdajatelj sklepa o izvršbi z grožnjo denarne kazni, bi bil tak akt izpodbojen, saj bi nastopila absolutna bistvena postopkovna napaka '''po 1. točki drugega odstavka [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]. Tak sklep bi bil tudi predmet odprave po nadzorstveni pravici po 1. točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen{{!}}274. člena ZUP]], saj je stvarna pristojnost temelj formalne zakonitosti v postopku. Na to pravilo mora paziti tudi sodišče v upravnem sporu in zato v primeru tožbe zoper sklep o izvršbi denarne kazni, ki  bi ga izdal kar nedavčni organ kot izdajatelj sklepa o izvršbi z grožnjo denarne kazni, tak sklep odpraviti in vrniti v odločanje pristojnemu organu.

Čeprav v različnih delih nekateri avtorji navajajo celo vzorce aktov za drugačno postopanje od opisanega (npr. po Sedonja et al., Vzorci uradnih pisanj, 2002 in 2008, je povsem brez pravne podlage vzorec "Opozorilo zavezancu, naj izpolni obveznost" (v izdaji 2002, št. 253, str. 738), ki je spisan kot navaden dopis, čeprav bi moral biti izdan sklep o izvršbi z grožnjo izvršbe po drugi osebi; enako je nepravilen "Sklep o ustavitvi" (v izdaji 2008, št. 292, str. 950)), gre pri kršitvah pravil za res hude napake, ki se jim morajo organi izogibati in voditi postopek v interesu strank in za zaščito javne koristi le na zakonit način.

Če je izdajatelj izvršilnega naslova že v odločbi ali posebnem sklepu o izvršbi zagrozil z denarno kaznijo, odstopi izvršbo organu, pristojnemu za davčno izvršbo, le če zavezanec ni izpolnil obveznosti niti v tem dodatnem roku, danem v sklepu o izvršbi ali izvršilni klavzuli odločbe, niti še do odpreme predloga na organ, pristojen za davčno izvršbo. '''Smisel izvršbe je namreč samo v tem, da stranko prisili k izpolnitvi osnovne obveznosti. Če to ni več potrebno, ker je stranka obveznost (po odločbi) izpolnila, se izvršba ne uvede ali pa se že začet postopek ustavi, čeprav je stranka obveznost izpolnila prepozno'''! Če bo zavezanec obveznost izpolnil šele čez nekaj časa, a je zadeva vmes že odstoplljena in v izterjavi pri davčnem organu, je izdajatelj odločbe in sklep z grožnjo denarne kazne dolžan obvestiti davčni organ, naj ne izda sklepa o izvršbi. Če je davčni organ že izdal sklep o izvršbi in izterjava še ni opravljena (do konca, z rubežem), se izda sklep o ustavitvi po [[Zak:ZUP#293._.C4.8Dlen{{!}}293. členu ZUP]]. Le če je zavezanec že plačal denarno kazen ali je bila že izvedena izterjava pred datumom izpolnitve, se ne vrača plačane kazni, sicer se postopek izvršbe ne uvede ali ustavi.

Ali povedano nekoliko drugače: Matični upravni organ s sklepom o dovolitvi izvršbe najprej zagrozi zavezancu, da bo uporabil prisilno sredstvo, če v danem roku ne bo opravil svoje obveznosti. Prisilno sredstvo, s katerim organ zagrozi zavezancu, je denarna kazen, ki se v primeru, da zavezanec do roka svoje obveznosti ne izpolni, takoj izterja prek davčnega organa, zavezancu pa se z novim sklepom organa, ki je matični izdajatelja odločbe, določi nov rok za izpolnitev obveznosti in mu zagrozi z novo enako ali višjo denarno kaznijo (do 1.000 evrov vsakič). Taka kazen je psihološka prisilitev in tudi ekonomsko sredstvo, s katerim naj bi organ vplival na zavezanca, da bi izpolnil primarno obveznost, izhajajočo iz meritorne odločbe. Ta kazen ni represija oziroma kazenska sankcija, temveč preventivno sredstvo in zato se ne zahteva zavezančeva krivda oziroma odgovornost za neizpolnitev obveznosti (prim. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 614-626).

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]] [[Category:Stvarna_pristojnost_organov_(1._stopnja,_pritožbeni_in_nadzorni_organi)]]

Raba predpisov in priprava zapisnika v sui generis nadzornem postopku

2023-01-20T17:15:53Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Raba predpisov in priprava zapisnika v sui generis nadzornem postopku''' ==

'''Datum odgovora:''' 7. 2. 2014 in 17. 7. 2014, pregled 11. 12. 2022 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je po področnem zakonu pooblaščen za izvajanje nadzora nad tem zakonom, pri čemer pa oblika nadzornega postopka ni določena (npr. kot inšpekcijski ali davčno-nadzorni postopek, pri katerem bi se subsidiarno uporabljal ZIN ali ZDavP-2), zato se pojavljajo dileme, kako voditi postopek, zlasti glede priprave zapisnika.  

Kateri predpisi se torej uporabljajo pri takem nadzoru poleg področnega zakona?

Ali se lahko zapisnik o ugotovitvah nadzora napiše naknadno v prostorih organa, ne pa med opravljanjem vsakega posameznega dejanja pri stranki?

Ali se lahko naknadno napisan zapisnik pošlje stranki po pošti, z opozorilom, da ima v določenem roku možnost podati pripombe pri pristojnem organu?

Kako postopati, če stranka poda pripombe, ki vplivajo na ugotovljena dejstva v zapisniku, se napiše dopolnitev zapisnika, oz. se jih, če niso utemeljene, povzame v odločbi? 

 

== '''Odgovor:''' ==

V skladu z načelom zakonitosti kot primarnim postulatom javnopravnih upravnih razmerij (120. člen Ustave RS in [[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen|6. člen ZUP]]), zlasti pri izvajanju postopkov po uradni dolžnosti, lahko z zakonom določeni pristojni organ izvaja le tiste naloge in pooblastila v razmerju do zavezanih strank, kot so opredeljena in pravno utemeljena v predpisih.

Nadzornih postopkov oz. oblik nadzora je več vrst. Zakon, ki določa pristojnost določenega organa za nadzor, mora zato tudi določiti vrsto nadzora oz. tip postopka oz. podrejeno uporabo predpisov, ki določajo procesnopravne vidike tega razmerja. '''Nekateri zakoni pa določajo nadzor le splošno, torej brez definicije tipa nadzora oz. postopka.''' Zato nastane dilema, ali tedaj uporabljati bodisi ZIN bodisi ZDavP-2 bodisi ZUP bodisi tudi le po [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO2537.html Zakonu o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 7/03 in novele),

Tako recimo [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201187&stevilka=3715 Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah] (ZAvMS, Ur. l. RS, št. 87/11) določa, da agencija izvaja nadzor poleg kulturne inšpekcije (gl. 39. člen že z naslovom "Upravni in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona", čeprav je sicer teoretično inšpekcijski nadzor v jedru kljub prekrškovnim pooblastilom inšpektorjev le oblika upravnega. prim. tudi povezan zakon o elektronskih komunikacijah). Ali [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201363&stevilka=2521 novela Zakona o gozdovih (ZG-D], Ur. l. RS, št. 63/13) in [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201257&stevilka=2400 Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih] (ZPreZP-1, Ur. l. RS, št. 57/12) določata, da je za nadzor pristojna carinska služba oz. carinska uprava (gl. 1. člen ZG-D: "''Pristojni organi za izvajanje Uredbe 995/2010/EU in Uredbe 607/2012/EU so ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, gozdarska inšpekcija in Carinska uprava Republike Slovenije, vsak v skladu s svojimi pristojnostmi''.") in 55. člen ZPreZP-1: "''(1) Izvajanje 28., 30., 32. in 33. člena tega zakona nadzirajo Carinska uprava Republike Slovenije, Finančna uprava Republike Slovenije in Tržni inšpektorat Republike Slovenije. (2) Nadzorni organi iz prejšnjega odstavka začnejo postopek o prekršku..''."). In analogno [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20141320 Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno] (ZPDZC-1, Ur. l. RS, št. 32/14) določa pristojnost različnih "nadzornih organov", a ni jasno, ali gre za nadzor na splošno, le inšpekcijski ali le prekrškovni nadzor (18. člen: ''"Naslednji inšpektorati in drugi organi (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi) v okviru pooblastil, določenih s tem zakonom in s posebnimi zakoni, nadzorujejo, odkrivajo, vodijo postopek in odločajo o prekršku ..."). ''ZPDZC-1 nadalje določa v 19. členu "postopek nadzora", a tudi iz teh določb ni jasno, ali se podrejeno uporablja le ZUP ali tudi ZIN oz. drugi sistemski zakoni, saj npr. odreja pristojnemu organu, da ob ugotovljenih kršitvah "izda odločbo" (t. i. prepovedna odločbe, ki pa je lahko tolmačena kot vrsta inšpekcijske ali "le" odločba, kot se izda v postopkih po uradni dolžnosti po ZUP).  

A organ ne more tolmačiti področnega zakona prek izrecnih določil o navedenem niti, če je sicer njegovo delo nadzorno in za ta poglavitni del določen poseben postopek (npr. tako za carinsko službo po 127. in 130. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakona o davčnem postopku], ZDavP-2, Ur. list RS, št. 13/11 in novele, v povezavi z zakonom, ki ureja carinsko službo), ki vsebuje npr. tudi določbe o pripravi zapisnika oz. uradnega zaznamka. Analogno se ne more prek izrecnih določb področnega zakona interpretirati, da nadzor pomeni izvajanje inšpekcijskega postopka v skladu z [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonom o inšpekcijskem nadzorstvu] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in novele), saj ZIN kot ZDavP-2 vsebujeta posebna pooblastila, ki jih ni zakonito izvajati le s presumpcijo tega tipa nadzora oz. postopka. Če torej npr. za carinsko službo ZDavP-2 določa izvajanje nadzora bodisi prek ZIN bodisi izven inšpekcijskega nadzora, mora vrsto postopka in s tem način izvedbe posameznih procesnih dejanja (npr. sestave zapisnika) toliko bolj določiti področni zakon. '''Uporaba ZDavP-2 in/ali ZIN ali še toliko bolj kaznovalnega ZP-1 pride v poštev le, če področni zakon izrecno določi uporabo tega/teh zakona/ov. '''Prim. tudi dilemo, opredeljeno v primeru ''[https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Vodenje_upravnega_in_prekr%C5%A1kovnega_postopka_v_in%C5%A1pekcijskih_zadevah Vodenje upravnega in prekrškovnega postopka v inšpekcijskih zadevah.]''

'''Drugače '''velja glede uporabe ZUP, saj zlasti [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen|2. člen ZUP]] in 3[[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen|. člen ZUP]] določata, da '''se ZUP uporablja v vseh upravnih (oz. javnopravnih zadevah), kolikor postopek v posamičnih vprašanjih ni urejen drugače glede na specifike področja - tudi (oz. predvsem), če poseben zakon podrejene rabe ZUP ne določa '''(več gl. pri opredelitvi upravne zadeve v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, ali Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, ali Kovač et al., Upravnoprocesne dileme o rabi ZUP 2, 2012; gl. tudi o smiselni rabi ZUP po 4. členu). 

'''Vsak primer, glede (ne)rabe ZIN, ZP-1 oz. ZDavP-2 je torej treba obravnavati glede na določila področnega zakona. '''Na primer v zg. citiranem ZPrezP-1 gre na kombinacijo določb prvega in drugega odstavka 55. člena razumeti, da pristojni organi izvajajo le prekrškovni postopek, če pride do nespoštovanja zakona po zavezancih. V primeru ZG-D bi bilo razumeti, da npr. carinska služba deluje po svojih siceršnjih pravilih, se pravi ZDavP-2 in ZCS-1, ne pa ZIN. Pri ZAvMS in analogno ZPDZC-1 pa gre za nekakšen ''sui generis'' nadzorni postopek agencije oz. "nadzornega organa", ki ni niti inšpekcijski niti davčni niti prekrškovni. V zvezi z ZavMS gre še poudariti, da tudi povezani ZEKom določa v teh primerih (le) smiselno rabo ZIN za razliko od polne rabe ZIN s strani vzporedno pristojne inšpekcije. '''ZUP pa v teh razmerjih vedno pride v poštev podrejeno '''glede na ostale relevantne predpise (le področni zakon oz. še ZIN/ZDavP-2/ZP-1). 

Glede priprave zapisnika pri ogledih oz. procesnih dejanjih je torej tek postopka odvisen od tega, ali se uporablja le ZUP ([[Zak:ZUP#74._.C4.8Dlen|74. člen ZUP]] in nadaljnji) ali nadrejeno najprej ZDavP-2 ali ZIN ali ZP-1 (gl. vrsto primerov na Upravni svetovalnici o tem tako po ZUP kot tudi ZDavP-2 in ZIN ter ZP-1). A tudi po ZUP je moč pisati zapisnik v določenih okoliščinah izven prostora ogleda oz. naknadno ali napraviti pisni odpravek dejanja, "zapisanega" prek npr. magnetogramskega načina. Tudi po ZUP je treba stranki v skladu z načelom zaslišanja stranke dati možnosti izjaviti se še pred izdajo odločbe in je treba njene morebitne navedbe oz. pripombe na zapisnik bodisi upoštevati bodisi utemeljeno zavrniti v obrazložitvi odločbe (prim. [[Zak:ZUP#9._.C4.8Dlen|9. člen ZUP]] in kršitev teh pravil kot bistveno postopkovno napako po drugem odstavku [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen|237. člena ZUP]]). Tako da je n'''ačin priprave zapisnika z le res redkimi specialnostmi po ZDavP-2 (npr. t. i. dodatni zapisnik) ali ZIN (npr. kdaj možen le uradni zaznamek) v bistvenih elementih enak že po ZUP in naj organ upošteva njegove določbe v kontekstu temeljnih načel. '''

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />  

[[Category:Zapisniki_in_uradni_zaznamki]] [[Category:Upravna_inšpekcija,_področne_inšpekcije,_informacijski_pooblaščenec_in_druge_oblike_nadzora]] [[Category:Nadrejena_raba_področnih_predpisov_nad_ZUP_(posebni_postopki)]]

Nadomestitev aktov ob napačnih dejstvih? (pri informativnih izračunih dohodnine)

2023-01-20T17:13:31Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Nadomestitev aktov ob napačnih dejstvih? (pri informativnih izračunih dohodnine) ==

'''Datum odgovora:''' 18. 6. 2013, pregled 30. 11. 2022'' '''''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku '' ''

== '''Vprašanje: ''' ==

Kot določa poseben zakon, upravni organ izda poseben akt glede obveznosti stranke, a ta akt šteje kot vloga stranke, če zoper akt stranka ne ugovarja, pa dobi pravno naravo odločbe (tj. Zakon o davčnem postopku za informativni izračun dohodnine). Kako postopati, če organ pri izdaji tega akta stori napako, npr. upošteva nižjo osnovo, kot bi moral, in tako obračuna nižjo obveznost?

Če napako odpravi sam organ, tako da izda nove akte (npr. 31. 5. izda nove izračune, da popravi izračune izdane 2. 4.), kaj to pomeni z vidika pravne podlage - ali so novi akti zakoniti, saj so prejšnji akti postali pravnomočna odločba, če ni bil vložen ugovor? Kako lahko upravni organ odpravi akt, ki šteje kot dokončna/pravnomočna odločba, izdan na podlagi nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, pri čemer za slednje ni bila odgovorna stranka? Na kakšni pravni osnovi vsebuje novi informativni izračun, izdan dne 31. 5., v pravnem pouku besedilo, da je predhodno odpremljen informativni izračun dohodnine brezpredmeten? 

== '''Odgovor:''' ==

Na splošno velja, da se zaradi zaupanja v pravo v '''že izdane in zlasti pravnomočne odločbe ne posega, razen v primeru z zakonom določenih pravnih sredstev''' (158. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS]). Pravna varnost oziroma gotovost strank v pravnomočno opredeljeno upravnopravno razmerje ima celo prednost pred zakonitostjo, če za določeno napako in v določenih roku in načinu zakonsko pravno sredstvo ni uveljavljeno.

Za odpravo odločbe, ki jo je organ izdal na podlagi nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, se lahko po ZUP po njeni dokončnosti uporabi izredno pravno sredstvo obnova postopka ([[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen|260. člen ZUP]] do [[Zak:ZUP#272._.C4.8Dlen|272. člen ZUP)]], zaradi na novo ugotovljenih dejstev, a obstoječih že v času izdaje prvotne odločbe, tudi po uradni dolžnosti. V skladu z [[Zak:ZUP#261._.C4.8Dlen|261. člen ZUP]] lahko obnovo postopka predlaga stranka, lahko pa ga začne organ, ki je izdal odločbo začne po uradni dolžnosti. Če stranka ali organ izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, se torej postopek obnovi, a v roku največ enega mesca dni, odkar je stranka oziroma organ zvedel za prava dejstva, oziroma ne več kot v treh letih od dokončnosti odločbe. Namen tega obnovitvenega razloga je odpraviti najbolj pogosto procesno napako, to je nepopolno ali nepravilno ugotovitev dejanskega stanja, ki pomeni kršitev načela materialne resnice ([[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen|8. člen ZUP]]). Novo dejstvo torej pomeni okoliščino, ki je bila sestavni del dejanskega stanja že v času odločanja v upravni zadevi (npr. določeni dohodki kot osnova za odmero davka), a je novo za organ ali stranko (več Jerovšek in drugi ZUP s komentarjem, 2004, str. 703). Organ lahko obnovi postopek po uradni dolžnosti samo v namenu varstva javnega interesa oziroma zakonitosti, ne pa za varstvo pravic strank, ker morajo le te same varovati svoje interese (Jerovšek in drugi, ZUP s komentarjem, 2004, str. 716). Kolikor bi v danem primeru upoštevali le ZUP, bi že izdane akte, ki štejejo kot odločba, po več kot enem mesecu, odkar so pridobili značaj in učinek izdane odločbe, zaradi napačnega dejanskega stanu, ne mogli odpraviti oziroma nadomestiti, niti na predlog stranke niti po uradni dolžnosti, to pomeni ne glede na to, ali bi šlo za posledice v korist ali breme stranke.

Toda zaradi specifik na posamičnih upravnih področjih, področni zakoni lahko določijo '''posebna procesna pravila. To velja tudi za odmero dohodnine,''' kot jo določa [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku](ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 117/06 in novele). [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 ZDavP-2] v 267. členu določa, da davčni organ za davčnega zavezanca rezidenta sestavi in odpremi informativni izračun dohodnine, ki velja za njegovo vlogo, tj. napoved. Na ta akt zavezanec sme in mora v primeru napak v 15 dneh od vročitve vložiti ugovor. Po poteku roka za vložitev ugovora, če davčni zavezanec ne ugovarja, velja informativni izračun za odločbo o odmeri dohodnine. V tem primeru se šteje, da se je stranka tudi odpovedala pritožbi, zato nima niti pravice do tožbe na sodišče, saj [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 Zakon o upravnem sporu] (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/06 in novele) šteje izčrpanje dovoljene pritožbe za procesno predpostavko za sprožitev upravnega spora. Glede na navedeno '''specialno zakonsko določbo je informativni izračun, ki ga pošlje davčni organ najprej napoved zavezanca – vloga stranke, po 15 dneh od (fiktivne) vročitve pa ob odsotnosti ugovora postane dokončna in pravnomočna odločba. ''' 

Poudariti torej kaže, da je '''za pravilnost informativnega izračuna odgovorna stranka sama, čeprav ga tehnično izda finančni urad. '''Čeprav ta dokument ''de facto'' izda davčni organ, je izdan izrecno po zakonu v imenu in za račun stranke le kot oblika poenostavitve postopka, ne pa prenosa pravnega statusa nosilca volje, tj. zavezanca. Nosilec informativnega izračuna je ''de iure'' stranka. Kolikor zavezanec ne ugovarja, da je uporabljena osnova kot nabor merodajnih dejstev za odločitev bodisi prenizka bodisi previsoka, torej v svojo korist, a tudi breme, pa ustrezne podatke ima na voljo, je za tako pasivnost (posredno zavajanje organa) odgovoren. Krši tudi temeljno načelo ZUP o dolžnosti govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice ([[Zak:ZUP#11._.C4.8Dlen|11. člen ZUP]]). V skladu s [[Zak:ZUP#133._.C4.8Dlen|133. členom ZUP]] pa lahko stranka postavljeni zahtevek do izdaje odločbe (tu do izteka roka za ugovor) spreminja (več v Jerovšek in drugi ZUP s komentarjem, 2004, str. 404). Ugovor je v upravnem postopku v formalnem pogledu posebna vrsta vloge, sicer pa ga ZUP ne obravnava kot procesno dejanje v upravnem postopku, zato ga lahko ureja kot institut le poseben zakon za posamezno upravno področje ali vrsto zadeve (več v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 539). Če povzamemo, po ZDavP-2 ugovor pomeni dopolnitev oziroma spremembo osnovne vloge, tj. davčne napovedi, ki je v dispozitivnem polju zavezanca samega. V kolikor bi davčni organ izdal nove informativne izračune po novougotovljenih že prej obstoječih dejstvih o pravi davčni osnovi pred potekom roka za ugovor, bi jih lahko izdal tako le v imenu in za račun stranke kot spremembo vloge, v nasprotnem pa bi bila to dolžna storiti celo stranka sama z ugovorom, čeprav sebi v breme. '''Nove informativne izračune bi lahko davčni organ kot nadomestilo prejšnjih izdal le, dokler prvotni niso pridobili statusa odločbe. '''

Nadalje glede na ZUP '''ZDavP-2 vsebuje posebna pravila o pravnih sredstvih '''za izpodbijanje odločb. V skladu z 89. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 ZDavP-2] lahko davčni organ začne obnovo davčnega postopka po uradni dolžnosti, če izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku, v šestih mesecih, odkar je zvedel za nova dejstva, oziroma v petih letih od izdaje odločbe, kar pomeni znantno daljše roke kot po ZUP, ki se z objektivnim rokom za obnovo postopka ujemajo z obdobjem zastaranja davčne obveznosti. Poleg tega 90. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 ZDavP-2] določa, da se v primeru, ko se po pravnomočnosti odmerne odločbe ugotovi, da je bil zaradi očitne napake (organ ali stranke) odmerjen davek (previsoko ali prenizko), davčni organ tako odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca za davek. '''Če/ko informativni izračun postane pravnomočna odločba, se lahko torej vanj poseže le z odločbo prek postopka s pravnimi sredstvi''', pri odmeri dohodnine po 89. ali 90. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 ZDavP-2]. 

Postopanje davčnega organa, če izda po poteku rokov, ki vzpostavijo status pravnomočne odločbe, nove informativne izračune, s čimer ob sedanji zakonski ureditvi znova odpre status teh aktov kot šele vlog strank in začne teči nov ugovorni rok, je po naši oceni nezakonito. Davčni organ bi ravnal pravilno, če bi v primeru napačnih izračunov izdal nadomestne še v odprtem ugovornem roku. Če tega ne bi storil, bi morala ugovarjati stranka sama. Če stranka ne bi ugovarjala, čeprav bi morala, ima davčni organ nadaljnje pooblastilo postopek obnoviti po 89. oziroma 90. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 ZDavP-2]. S tem se sledi tako materialni zakonitosti, češ naj vsaka stranka poravna natančno toliko obveznosti, kot to izhaja iz njenih obdavčljivih virov (ne več, a tudi ne manj), in formalni, saj je postopek ustrezen voden, če za poseg v akte, čeprav so že dobile status pravnomočne odločbe, po posebnem zakonu obstaja izrecna pravna podlaga. In slednja je določena kot postopek z izrednim pravnim sredstvom in ne z novim izračunom z nadaljnjim pendenčnim statusom glede na tek roka za ugovor. 

Postopanje davčnega organa, če je v pouku v pravnem sredstvu navedel, da je prvotni informativni izračun "brezpredmeten", bi bilo ponesrečeno, a vsebinsko ustrezno, kolikor bi bili informativni izračuni izdani še v odprtem ugovornem roku od izdaje prvotnih izračunov, saj kasnejša pravočasna vloga nadomesti prejšnjo. Prav tako ni možnosti izpodbijanja odločb, ki bi jih izdal organ pri obnovi postopka, saj sistemsko že po ZUP in ZUS-1 velja, da se pri posegih v odločbe z izrednimi pravnimi sredstvi, teh ne izpodbija, ob odpravi z učinkom za nazaj (''ex tunc'') pa nove odločbe nadomestijo prejšnje. A če davčni organ izda nove informativne izračune po tem, ko so prejšnji že pridobili status odločbe, za nadomestitev prejšnjih drugače kot z odločbo po 89. ali 90. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 ZDavP-2] ni pravne podlage. 

ZDavP-2 eksplicitno torej ne ureja navedenega položaja, ker zakonodajalec ni predvidel, da bo prišlo pri izdaji informativnih izračunov do sistemskih napak (npr. za nekaj tisoč ali deset tisoč zavezancev kot v letu 2013). Menimo, da bi z analogno rabo predpisov in teleološkim tolmačenjem vendar postopanje davčnega urada, če do take napake pride, bilo lahko speljano zakonito, če bi davčni organ bodisi nadomestil napačne izračune še v odprtem ugovornem roku ali z novo odločbo po 89. ali 90. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 ZDavP-2], kolikor je prvotni izračun že postal odločba. Opisan "vmesni" položaj, če organ izda nov informativni izračun potem, ko prejšnji že postane pravnomočna odločba, pa postopkovno ni pravilen. '''A čeprav bi zavezanci uspešno izpodbili nove izračune zaradi teh postopkovnih napak, je še vedno odprta njihova odgovornost, da niso vložili ugovora na prvotne izračune, čeprav bi po ZDavP-2 bili to dolžni storiti. Zato bi davčni organ lahko vse do zastaranja dohodninske obveznosti za preteklo leto uporabil 90. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 ZDavP-2] in odmeril davek glede na vse merodajne prihodke v davčnem obdobju. '''

Ker v primeru nevložitve ugovora zoper druge informativne izračune tudi ti postanejo dokončne in pravnomočne odločbe, je o isti upravni zadevi odločeno dvakrat, zato bi nadzorstveni organ (v tem primeru Ministrstvo za finance) moralo po uradni dolžnosti uporabi izredno pravno sredstvo odprave odločbe po nadzorstveni pravici ([[Zak:ZUP#274. člen|274. člen ZUP]]), saj o '''isti stvari ne moreta veljati dve odločbi z drugačnimi obveznostmi.''' 

Kljub temu bi zaradi predvidljivosti položaja kazalo ZDavP-2 v prihodnje dopolniti, da bi se nedvoumno določilo postopek oziroma pravno naravo morebitnih nadomestnih informativnih izračunov ob sistemski napaki davčnega organa oziroma organov, ki vodijo evidence kot podlago za zajem podatkov. 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />]]

[[Category:Vloge_in_jezik]] [[Category:Nadrejena_raba_področnih_predpisov_nad_ZUP_(posebni_postopki)]]

Izdajanje ter vročanje sklepov in odločb med posameznimi oddelki enega organa

2023-01-20T17:12:18Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Izdajanje ter vročanje sklepov in odločb med posameznimi oddelki enega organa ==

'''Datum odgovora:''' 26. 4. 2011, pregled 9. 12. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ organizira izdajanje odločb (npr. v postopkih izvršbe in zastaranja za neplačane obveznosti strank) z vidika internega načina dela preko dveh oddelkov sicer istega organa, tako da se npr. po nastopu zastaranja iz oddelka A pošlje predlog za odpis v oddelek B, čemur sledi izdaja odločbe o odpisu obveznosti po uradni dolžnosti, ki jo pripravi B (ki tudi oddelek A obvesti o izdaji odločbe stranki). Kakšno je pravilno postopanje, če oddelek B šteje oddelek A kot predlagatelja za uvedbo postopka in izdajo odločbe, kot da je oddelek A torej stranka in vložnik zahtevka, ne glede na to, da gre sicer nedvomno le za dva različna oddelka v okviru istega organa. Oddelek B je tako v par zadevah izdal sklep o zavrženju vloge oddelku A istega organa, ker naj oddelek A na zahtevo B-ja ne bi dopolnil zahtevka s podatki (o teku zastaranja), pri čemer naj bi se za oddelek A kot predlagatelja lahko smiselno uporabljala določila ZUP-a, kot če bi šlo za stranko. Ali je ravnanje oddelka B pravilno? Kaj lahko organ stori s sklepi, ki so bili na tak način že izdani - ali se jih lahko šteje kot nične? 

== '''Odgovor:''' ==

Vodenje upravnih postopkov v posamičnih in konkretnih zadevah je pristojnost državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ko odločajo o pravicah, obveznostih ter pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb ali drugih strank ([[Zak:ZUP#1._.C4.8Dlen|1. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#2._.C4.8Dlen|2. člen ZUP]]). S tem je dan tudi pojem upravnega postopka v našem pravnem sistemu: obeležje upravnega postopka dajeta tako organ, ki odloča - formalni znak; kot upravna zadeva, v kateri ta odloča - materialni znak (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 392). Z organom so mišljeni v ZUP in po zakonu o državni upravi (ZDU-1) opredeljeni organi državne uprave in drugi državni organi ter organi samoupravnih lokalnih skupnosti, poleg teh pa tudi nosilci javnih pooblastil, ki jim zakon daje pristojnost za odločanje v konkretnih upravnih zadevah, ne pa njihove notranje organizacijske enote (oziroma je status organa odvisen od ureditve po področni zakonodaji, npr. oddelek UE ni organ, finančni urad kot del FURS pa po zakonu o finančni službi ima status organa).

Upravni postopek sestavljajo posamezna dejanja, ki jih po pravilih tega postopka opravljajo posamezni udeleženci postopka (stranka, organ). Za začetek postopka je potrebna pobuda, ki jo lahko da organ, ki je pristojen za odločanje v upravni zadevi, ali pa stranka. Ne glede na to, na čigavo pobudo se je začel postopek, pa je za odločanje o določenih pravicah ali obveznostih vedno pristojen upravni organ; kako upravni organ izvede te odločitve in izda odločbo ali sklep, pa je stvar notranje organizacije. V razmerju do stranke v postopku vedno nastopa le upravni organ kot celota, na pa posamezni oddelek. Iz tega sledi, da oddelka med seboj ne moreta nastopati kot npr. predlagatelj izvršbe kot stranka - vsi skupaj tvorijo en organ. Status organa je treba razumeti torej po področnih predpisih, a v razmerju do zunanjih udeležencev postopka, zlasti strank. Oddelek posameznega organa pa ni samostojen organ, le njegova notranja enota, torej je razmerje med posameznimi oddelki enega organa stvar notranje organizacije. Posamezni oddelki organa ne morejo voditi uradnega postopka eden do drugega, saj so vsi skupaj le en organ, ki bi moral voditi postopek na relaciji do stranke.

Drugi odstavek [[Zak:ZUP#42._.C4.8Dlen|42. člena ZUP]] določa, da je stranka le nosilec pravice ali obveznosti. Kolikor en oddelek ali tudi organ drugemu oddelku ali organu predlaga ukrepanje oziroma podaja pobudo ali druge vloge, s tem še ni nosilec pravice, obveznosti ali pravne koristi, zato ga tudi zato ne moremo šteti kot stranko. Za obstoj situacije, kjer bi bil posamezen oddelek stranka, drug oddelek pa organ, v predmetni zadevi ni pravne podlage, saj vloge in zahtevke lahko podaja le stranka, oddelek pa ni niti stranka niti (samostojen) organ. ZUP ter sodna praksa temeljijo na tem, da je vsako vlogo ne glede na njeno poimenovanje in ne glede na to kdo jo je vložil, treba pojmovati in obravnavati po vsebini in namenu, ki ga vloga zasleduje. V tem primeru torej predlog oddelka A oddelku B pomeni zgolj in samo pobudo za uvedbo postopka odpisa po uradni dolžnosti ne glede na to, kdo ga poda.

V konkretnem primeru je torej ugotavljanje pogojev za odločitev v zadevi, tako da en oddelek (A) pripravi podatke, drug oddelek (B) pa postopek vodi in izda odločbo, stvar internega poslovanja. '''Oddelki med seboj niso različni udeleženci postopka, ampak vsi skupaj en upravni organ. Zato je izdajanje sklepov o zavrženju vloge oddelka B oddelku A zaradi nepopolnosti vloge nepravilno.'''

'''Drži pa, da mora oddelek, ki je odgovoren za odločitev, v celoti preveriti dejansko stanje v zadevi, saj mora biti izdajatelj odločbe prepričan, da je do pogojev za izdajo odločbe res prišlo.''' Ta oddelek odgovarja za zakonito voden postopek in pravilnost izreka, zato uradna oseba, ki vodi postopek, lahko (in mora) zahteva(ti) dodatna pojasnila od npr. oddelka A, vendar le kot enota organa od druge enote istega organa. '''Če pa ima oddelek B neposreden dostop do vseh podatkov preko enotnih baz, pa niti pozivanje oddelka A ni utemeljeno.''' Zaradi zaupanja v delo med organi in enotami istega organa ter notranjega evidentiranja pošte, se po [[Zak:ZUP#91._.C4.8Dlen|91. členu ZUP]] praviloma niti ne pošilja dokumentov med oddelki z osebno vročitvijo. Prav tako ni pravilno, če se organ B v dopisih med oddelki sklicuje na [[Zak:ZUP#66._.C4.8Dlen|66. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen|139. člen ZUP]], ki govorita o pridobivanju podatkov o dejstvih po uradni dolžnosti in ugotavljanju dejanskega stanja, če je to potrebno za izdajo odločbe; zakon v tem delu velja za odnose med organi, ne pa za posamezne oddelke enega organa.

'''V konkretnem primeru je tako izdanih nekaj sklepov o zavrženju, ki so brez pravne podlage in zato nezakoniti.''' Tak podpisan sklep o zavrženju pa ni ničen. Za nično se izreče odločba, ki izpolnjuje pogoje iz [[Zak:ZUP#279._.C4.8Dlen|279. člena ZUP]]. Sklep o zavrženju je bil v tem primeru izdan zaradi napačne uporabe procesnega prava in tudi materialnega prava v tistem delu, ki se nanaša na pojmovanje stvarne legitimacije – oddelek A v tem primeru ni stranka, stranka je (fizična ali pravna) oseba, na katero se nanaša temeljna pravica/obveznost (odpis terjatev oz. izvršba). Če je tak sklep že bil izdan in vročen izven organa, se vanj lahko poseže le s pravnimi sredstvi po ZUP. Oddelek A pri tem ne more vložiti pritožbe, saj ni stranka, čeprav se na njega glasi sklep, ki pa je ravno zaradi tega nezakonit. Možnost ureditve stanja tako vzpostavlja, pa še to smiselno, le drugi odstavek [[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen|274. člena ZUP]], ki določa odpravo navedene napake z izrednim pravnim sredstvom razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici ob napačni uporabi prava, za kar je pristojen drugostopenjski organ; v tem primeru resorno ministrstvo. Organ bi moral posredovati vse sklepe, ki so bili izdani na ta način, resornemu ministrstvu z ugotovitvijo, da je prišlo do napake v postopku in razumevanju pravnih predpisov, ki jo lahko odpravi le ministrstvo s ciljem nadaljnjega pravilnega postopanja. Po drugi strani pa je ta določba izrecno namenjena le sanaciji "materialnega" predpisa, kar pomeni, da bi sploh ne bilo podlage za poseg v izdane sklepe. Ker pa so očitno nezakoniti, menimo, da bi bilo pravilnejša pot njihova razveljavitev, kot opisano, z obrazložitvijo, da je izdajatelj napačno razumel področno, torej materialno pravo o pristojnosti organa in stvarni legitimaciji, kdo je (ali ni) stranka. 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Stvarna_pristojnost_organov_(1._stopnja,_pritožbeni_in_nadzorni_organi)]]

[[Kategorija:Lastnost stranke]]

Uveljavljanje pravice po iztečenem materialnem roku – odlog vračila preveč izplačanih denarnih sredstev

2023-01-20T17:11:25Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Uveljavljanje pravice po iztečenem materialnem roku – odlog vračila preveč izplačanih denarnih sredstev  ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 3. 1. 2023

 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali lahko stranka vloži vlogo za uveljavitev pravice po preteku več mesecev od poteka roka, v katerem bi morala vrniti neupravičeno prejeta denarna sredstva (npr. denarno socialno pomoč)? V kolikšnem času je organ pristojen posredovati zadevo naprej v postopek, če stranka zamudi vse zakonske roke za uveljavitev pravice (vračila), pri čemer jo je organ večkrat pozval in se stranka ne odzove, da bi z njo lahko zadevo uredil (sklenili dogovor o vračilu)?

== '''Odgovor:''' ==

Na splošno je '''zamujen materialni rok prekluziven''' in ga ni mogoče ponovno vzpostaviti, saj je po ZUP vrnitev v prejšnje stanje možna le za procesne roke. Zato se zahteva stranke po uveljavitvi pravice, ki je bila vezana na materialni rok, po 3. točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen|129. člena ZUP]] zavrže s sklepom. Določbe glede odlogov za vračila neupravičeno prejetih sredstev (ali drugih oblik kršitev na področju sredstev) so urejene različno in po področnih predpisih, tako da je to odvisno od vrste zadeve. Pri odplačevanju obveznosti ta lahko preneha ali se preloži z odpisom ali delnim odpisom, odlogom plačila za določeno časovno obdobje in obročnim odplačevanjem. '''Če je stranka neupravičeno prejemala sredstva in ji je bila izdana odločba, s katero se jo obvezuje, da poravna svoje obveznosti do pristojnega organa, lahko stranka vloži vlogo za odlog, odpis ali obročno odplačevanje (po izdani odločbi) v roku, ki ga določa področni zakon oz. na zakonu temelječ predpis'''. O prošnji za odpis ali odlog se organ meritorno odloči, ali je stranka upravičena do te ugodnosti.

V konkretnem primeru obveznosti vračila neupravičeno prejete denarne socialne pomoči je z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev] (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/10 in novele) urejeno vprašanje o vračilu neupravičeno prejetih javnih sredstev v primeru odprave oziroma razveljavitve odločbe v istem postopku. 44. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 ZUPJS] določa, da je neupravičeno prejeta javna sredstva upravičenec dolžan vrniti v roku 60 dni od izvršljivosti odločbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Upravni organ (center za socialno delo) in upravičenec lahko skleneta dogovor o načinu in času vračila neupravičeno prejetih javnih sredstev, pri čemer se upoštevata višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Odlog plačila se lahko dogovori največ za čas treh let. Upravičenec je dolžan organu v skladu z dogovorom o vračilu denarne socialne pomoči redno predložiti dokazila o izvrševanju obveznosti. Če upravičenec zamudi s plačilom obroka, je dolžan plačati zakonite zamudne obresti. Po 44. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 ZUPJS] se dolg deloma ali v celoti odpiše, vendar največ do višine vrednosti predmetov in prejemkov, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe. Dolg se odpiše, kadar stranka umre (njena obveznost je osebnega pomena in se ne prenese na pravne naslednike), če ga ni mogoče izterjati od pravne osebe, s katero je v pogodbenem razmerju, če se odloči o neizterljivosti dolga in v drugih primerih, določenih z zakonom. Če stranka vloži vlogo za odlog vračila po preteku več mesecev od poteka roka, v katerem bi morala vrniti neupravičeno prejeta sredstva, se organ diskrecijsko odloči o ugoditvi prošnji oziroma se vloga zavrne, če organ ugotovi, da je stranka zmožna poravnati obveznosti brez odloga, kadar pa gre za morebitno ogroženo preživljanje osebe ali njenih družinskih članov, se lahko odobri odlog tudi po preteku roka, vendar mora organ zaračunati zamudne obresti na podlagi pretečenega roka za vračilo sredstev. Pristojni organ je po preteku roka za vračilo dolžan zadevo posredovati pristojnemu finančnemu uradu, da opravi postopek izvršbe, na podlagi izvršilnega naslova, ki mora biti izvršljiv. To pomeni, da zadeva postane izvršljiva, ko rok za plačilo poteče (npr. upravičenec je po 44. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 ZUPJS] dolžan vrniti v roku 60 dni od izvršljivosti odločbe, zatem pa v skladu z zamudnimi obrestmi). Davčni organ izda sklep o izvršbi na podlagi odločbe, plačilnega naloga oziroma odločbe o prekršku, sklepa o stroških postopka ali denarni kazni po ZUP, izdanega s strani pristojnega upravnega organa, ki je vodil postopek. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakon o davčnem postopku] (ZDav-P-2, Ur. l. RS, št. 117/06 in novele) v prvem odstavku 146. člena določa, da je v primerih, kadar davčni organ izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, izvršilni naslov odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti. 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Dokončnost_in_pravnomočnost]]

[[Kategorija:Roki]]

Načini izvršbe po ZUP

2023-01-20T17:10:39Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Načini izvršbe po ZUP ==

'''Datum odgovora: '''31. 5. 2009, pregled 12. 12. 2022 

== '''Vprašanje:''' ==

Na kakšen način lahko upravni organ opravi izvršbo, če gre za izvršbo nedenarnih obveznosti? Kakšna pravila določa ZUP za izvršbo denarnih obveznosti?

== '''Odgovor:''' ==

Izvršbo nedenarnih obveznosti izvrši upravni organ tako, da izda sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim ugotovi, da je odločba postala izvršljiva in kdaj je postala izvršljiva, ter določi način izvršbe. '''ZUP določa več načinov izvršbe nedenarnih obveznosti, in sicer: izvršbo po drugih osebah po '''[[Zak:ZUP#297._.C4.8Dlen{{!}}297. členu ZUP]]''' (npr. rušenje črne gradnje) ter izvršbo s prisilitvijo z denarnim kaznovanjem po '''[[Zak:ZUP#298._.C4.8Dlen{{!}}298. členu ZUP]]''' (npr. v postopku odvzema otroka) ali s fizično prisilitvijo po [[Zak:ZUP#299._.C4.8Dlen{{!}}299. členu ZUP]] (npr. osebo, ki ima nalezljivo bolezen, se prisilno odpelje na zdravljenje).''' 



Za nedenarno obveznost gre, če je zavezanec dolžan opraviti neko dejanje, če je dolžan kaj dopustiti, kaj trpeti, se vzdržati določenega dejanja ali dati kakšno stvar. Način izvršbe je odvisen od zavezančeve nedenarne obveznosti, ki je lahko tudi takšna, da jo lahko na zavezančeve stroške opravi tudi kdo drug, t.i. nadomestna nedenarna obveznost ali pa takšna, da jo more opraviti oziroma izpolniti le zavezanec, t.j. nenadomestna nedenarna obveznost. Temeljno načelo upravnega izvršilnega postopka je, da se prisilno sredstvo zoper zavezanca (npr. rušenje črne gradnje) ne more opraviti, če zavezanec poprej ni bil opozorjen, naj prostovoljno izpolni obveznost, ki mu je bila naložena z izvršilnim naslovom. Prisilno sredstvo, s katerim organ zagrozi zavezancu, je denarna kazen, ki je hkrati psihološka prisilitev in ekonomsko sredstvo, ki naj bi vplivalo na zavezanca, da bi izpolnil obveznost. Ta kazen ni kazenska sankcija, je le preventivno sredstvo, zato se ne zahteva krivda zavezanca, oziroma odgvornost za neizpolnitev obveznosti. Namen te kazni je vplivati na zavezanca (tako fizično ali pravno osebo), da čim prej izpolni svojo obveznost. Neposredna prisilitev je fizična prisilitev izpolnitve obveznosti, ki je skrajno prisilno sredstvo v upravni izvršbi. Kakšna je ZUP ne predvideva, odvisna je od narave obveznosti, zato ne bo v vseh nedenarnih obveznostih enaka. Na primer oseba, ki se ne odzove vabilu za obravnavo in izostanka ne opraviči, se glede na tretji odstavek [[Zak:ZUP#73._.C4.8Dlen{{!}}73. člena ZUP]] lahko privede. Sklep o privedbi (take osebe) izvrši načeloma policija ali druga pooblaščena uradna oseba. Pred privedbo policisti osebo seznanijo z razlogom privedbe in opozorijo na posledice, če se bo upirala ali skušala pobegniti. Če se oseba temu upira, jo lahko privedejo tudi prisilno. Drug primer je izgon tujca iz države, podobno velja tudi za izvrševanje ukrepov za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni. Vsi ti primeri morajo biti pravno utemeljeni, velja tudi, da neposredne prisilitve ni mogoče uporabiti, če je s predpisom izrecno izključena (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 624-627). 

Pomembno se je dotakniti še načel izvršilnega postopka, saj je ta avtoritativen način ustvarjanja pravnega razmerja med upravnim organom in zavezancem. Tu niti ni tako pomembno, ali se to razmerje ustvarja ali le ugotavlja temveč avtoritativnost oziroma prisilna realizacija tega pravnega razmeraja. Načela izvršilnega postopka so tako (več v Androjna in Kerševan, 2006, str. 609-612):

*Pobuda za uvedbo izvršilnega postopka (izvršba se lahko opravi po uradni dolžnosti ali na predlog stranke)
*Stranke v izvršilnem postopku (tisti, ki je dolžan izpolniti obveznost je zavezanec, zoper njega se opravi izvršba, je pasivna stranka v postopku, glede na naravo obveznosti je zavezanec lahko tudi pravni naslednik (originalnega) zavezanca)
*Smotrnost izvršilnih sredstev (izvršbo je mogoče opraviti na več načinov in z različnimi sredstvi, temeljno načelo o varstvi pravic strank nalaga, da se opravi izvršba na tak način in uporabi tako sredstvo, ki sta za zavezanca najugodnejša oziroma najmilejša, pa se z njima doseže namen izvršbe - izpolnitev obveznosti. Z izvršilnim sredstvom ni mogoče seči na več, kot znaša zavezančeva obveznost)
*Socialna zaščita zavezanca (načelo socialne zaščite zavezanca zahteva uporabo najugodnejšega oziroma najmilejšega načina in sredstva, podobno kot smotrnost)
*Oprava izvršilnih dejanj (izvršilna dejanja se smejo opravljati ob delavnikih in podnevi - ob drugih priložnostih pa le, če bi bilo nevarno odlašati in če izda organ, ki opravlja izvršbo, za to pisni nalog, dejanja se morajo opravlati na tak način, da se ne prizadaneta dostojanstvo in osebnost zavezanca in se mu omogoči zavarovati njegove na zakon oprte pravice in interese).
 '''Izvršbo denarnih obveznosti opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti (drugi odstavek '''[[Zak:ZUP#289._.C4.8Dlen{{!}}289. člena ZUP]]''').''' Upravni organ, ki izda odločbo na prvi stopnji, na odločbi, ki je postala izvršljiva, oz. sklepu potrdi nastop izvršljivosti ter jo pošlje v izvršbo finančnem uradu, ki izda sklep o izvršbi (po Jerovšek, Upravni postopek in spor, 2007, str. 160). Glede na prvi odstavek [[Zak:ZUP#294._.C4.8Dlen{{!}}294. člena ZUP]] denarne kazni, izrečene v izvršilnem postopku, izvršujejo organi, pristojni za davčno izvršbo. To je v povezavi z 289. členom ZUP davčni organ, vendar pa je z uveljavitvijo [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6792 Zakon o finančni upravi] (ZFU, Ur. l. RS, št. 25/14 in nasl.), ki je področni predpis in specialnejši od ZUP, pristojnost nalog upravne (davčne) izvršbe nedavčnih denarnih terjatev s 1.8.2014 prenesena na finančno upravo (11. člen ZUF), sama dejanja izvršbe in zavarovanja pa lahko opravljajo tudi pooblaščeni izvršitelji imenovani na podlagi [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1008 Zakon o izvršbi in zavarovanju] (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 in nasl.). ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]]

[[Kategorija:Načelo zakonitosti in diskrecijsko odločanje ter varstvo javne koristi]]

Izrek odločbe

2023-01-20T17:02:30Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Izrek odločbe - sestavine v primeru taksnega plačilnega naloga ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 19. 11. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Ali zadostuje sp. citirani izrek upravnega akta po ZUT , ki določa, da ko organ, ki vodi postopek, ugotovi, da zavezanec ni plačal takse v skladu s 16. členom ZUT, izda plačilni nalog, ki velja kot odločba, s katerim naloži takšnemu zavezancu, da naj v 15 dneh od prejema naloga plača dolžno takso?

== '''Odgovor:''' ==

Izrek upravnega akta mora biti jasen in določen in hkrati obsegati vse sestavine po [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen|213. členu ZUP]].

Plačilni nalog po pa sicer ni upravni akt v smislu ZUP, toda zanj smiselno veljajo njegove določne glede formalnosti, seveda če ZUT sam izrecno ne določa drugače. Prvi odstavek 19. člena [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO2146.html Zakona o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in novele), določa, da ko organ, ki vodi postopek, ugotovi, da zavezanec ni plačal takse v skladu s 16. členom ZUT, izda plačilni nalog, ki velja kot odločba, s katerim naloži takšnemu zavezancu, da naj v 15 dneh od prejema naloga plača dolžno takso. V kolikor taksa v tem roku ni plačana, pristojni organ na nalogu potrdi izvršljivost in ga pošlje davčnemu organu v izvršitev.

Vzorec pri organu se glasi takole: PLAČILNI NALOG – izrek 1. Ugotovi se, da stranka ______, davčna številka:_____, ni plačala upravne takse v upravni zadevi, ki se vodi pod številko _____, in sicer: takse za vlogo in odločbo v višini _____ EUR in takse za opomin v višini _____ EUR. 2. Znesek neplačane takse v skupnem znesku _____ EUR mora stranka plačati na podračun javnofinančnih prihodkov z nazivom Upravne takse – državne, številka 300-5000215679, sklic 18 25257-7111002-7801010. 3. Znesek neplačane upravne takse je treba plačati v roku 15 dni od prejema te odločbe. V kolikor v postavljenem roku taksa ne bo plačana, bo naslovni organ izvršljivo odločbo odstopil v prisilno izterjavo pristojnemu finančnemu uradu. 4. V tem postopku stroški niso nastali.

'''Navedeni izrek je z vidika ZUP preobsežen''', saj je bistvo izreka v tem, da se zavezancu (oblastno) naloži konkretno obveznost, ki je dovolj določna, da bo pri tem postala izvršljiva. Poleg tega se s tem neutemeljeno povečuje možnosti izpodbijanja odločbe, saj se pravna sredstva glasijo na celotno vsebino izreka, čeprav bi siceršnji njegovi deli sodili v druge dele, npr. k obrazložitvi.

Zato je v navedbi konkretnega izreka potrebno črtati prvo točko, ker vsebinsko sodi v obrazložitev upravnega akta. Prav tako sodi v obrazložitev drugi del tretje točke in je v izreku nepotreben, razen če področni zakon tako opozorilo (npr. v davčnem postopku) izrecno terja. V drugi točki bi bilo potrebno dodati še rok za plačilo, sicer izrek ni izvršljiv. V četrti točki izreka pa je potrebno navesti, da gre za posebne stroške postopka, saj se splošni po ZUP ne obračunavajo, nastanejo pa vendarle. 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />==

[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]

Izvajanje izvršbe vračila (socialne) pravice po področnem zakonu

2023-01-20T16:59:18Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Izvajanje izvršbe vračila (socialne) pravice po področnem zakonu''' ==

'''Datum odgovora:''' 2. 9. 2014, pregled 4. 12. 2022 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Nekateri zakoni specifično glede na ZUP določajo izvršbo, zlasti v socialnih zadevah, npr. pri vračilu socialnih pravic. V takem primeru organ izda stranki odločbo, v kateri se natančno določi višina dolga in rok, v katerem mora dolg vrniti. A po področnem zakonu je možen dogovor o izpolnitvi obveznosti. 

Npr. pri vračilu štipendije oz. vračilu dolga izplačane štipendije zaradi nedokončanja letnika šolanja ZŠtip določa, da se lahko CSD in štipendist dogovorita o načinu vračila nastalega dolga s tem, da mora štipendist zaprositi za odlog ali za obročno odplačilo. Po navodilih ministrstva naj bi pristojni organi (centri)  na takšne prošnje štipendistov sklenili z njimi dogovore o obročnem vračilu oz. o odlogu vračila, ki vključujejo mesečne zneske in rok, do katerega mora biti celotni dolg povrnjen. A kako postopati, če ne bo plačila, saj tedaj organ ne razpolaga z izvršljivim pravnim naslovom? Ali ne bi bilo bolj pravilno izdati odločbo, v kateri bi se določili mesečni zneski oz. rok plačila dolga? Kako pa odločiti v primeru zavrnitve prošnje štipendista - ali samo z dopisom odgovoriti, da je prošnja zavrnjena -  tako načelna smernica MDDSZ - ali odločiti z odločbo, kjer je ministrstvo prav tako podalo vzorce aktov, a z navedbo v pouku o pravnem sredstvu, da zoper te odločbe ni dovoljene pritožbe? Kaj je temelj za izključitev pritožbe, je lahko javni interes?

In kaj narediti v primeru, če štipendist svojega dolga v roku ne vrne in je potrebno iti v postopek izvršbe, toda od izdaje odločbe z dolgom mine že pet let, od izteka dogovora pa samo dve?

== '''Odgovor:''' ==

Izvršba je poseben upravni postopek, ki se po ZUP izpelje po '''uradni dolžnosti, kadar tako terja javni interes''' (gl. [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) na temelju izvršljive obveznosti oz. izvršljivega izvršilnega naslova (običajno odločbe o obveznosti, več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 144 in nasl.). Prav tako se izvršba vodi v interesu posamičnih strank pred upravnim ali drugim pristojnim organom, če tako uveljavlja upravičena stranka v razmerju do zavezane na temelju upravnega izvšljivega izvršilnega naslova, tj. odločbe ali sklepa upravnega organa ali poravnave pred upravnim organom (gl. več v [[Zak:ZUP#282._.C4.8Dlen{{!}}282. člen ZUP]] in nadaljnjih). 

Izvršba ne pride v poštev samo pri izvirno naloženih obveznostih do stranke, ampak pogosto - zlasti na socialnem področju - tudi pri pravicah oz, njihovem vračilu, kolikor se ugotovi, da je bila pravica prejeta brez ali prek pravne podlage, kot veleva načelo (materialne) zakonitosti ([[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]). Običajno področni zakon v teh primerih določa, da se izda nova odločba, ki poseže v prek izdano odločbo o priznani pravici, nakar ta "nadomestna" odločba predstavlja izvršilni naslov za izvršbo, kolikor področni zakon tudi izpolnitve obveznosti oz. njene prisilne realizacije v izvršilnem postopku ne uredi drugače kot ZUP (glej npr. več o vračilu družinskih prejemkov po 103. členu ZSDP v Kovač, Izvršba v upravnih zadevah centrov za socialno delo, Kaljenje, 2007, str. 47-62). Javni interes za vračilo preveč izplačanih pravic je enak javnemu interesu, kot ga prek pogojev za pridobitev pravice, v takih položajih določa področni zakon. Z drugimi besedami: zlasti v razmerah gospodarske krize ob vse manj razpoložljivih sredstvih za socialna upravičenja, je v javnem interesu, da pomoč prejmejo le tisti, ki '''ne dosegajo minimalnega pragu kot meje za določeno socialno pravico oz. podporo'''. Ker je sredstev vedno manj kot prosilcev, je treba zakonito voditi postopke in priznavati pravice le upravičenim, katerih korist je obenem javni interes. Preostalim prosilcem je zato v korist upravičencev treba prošnje zavrniti oz. zahtevati vračilo neupravičeno ali preveč priznanih in izplačanih pravic, tako da se jim naloži '''obveznost vračila v javnem interesu'''. 

V takih primerih '''ne gre za izvršbo po ZUP, temveč za poseben izvršilni postopek ''sui generis'', čeprav naj bi bil cilj enak kot po ZUP- vzpostaviti javni interes in le tiste pravice oz. obveznosti, ki in kolikor stranki pripadajo. Področni zakon običajno določi drugače''', kot velja po ZUP, pristojnost in udeležence postopka, akte, ki se sklepajo v postopku, roke, učinke pravnih sredstev ipd. (npr. pri družinskih prejemkih teče postopek pred pravdnim sodiščem na temelju tožbe višjega državnega odvetnika v korist državnega proračuna, kolikor se stranka in ministrstvo ne dogovorita o ustrezni obliki vračila). Menimo, da so določbe zakonov, ki določajo izvršbo kot primarno dogovorni postopek, v jedru dobronamerne, saj stremijo k prostovoljni izpolnitvi obveznosti strank in upoštevajo njihovo (socialno omejeno) zmožnost izpolnitve obveznosti (npr. obročnega ali odločenega vračanja izplačanih pravic). A po drugi strani take rešitve, ko stranke niso benevolentne ali celo zlorabljajo svoj položaj, (lahko) vodijo v ogroženost javnega interesa, t.j, zagotovitev sredstev upravičencem. Tovrstne specialne ureditve so neredko posledica primarno ekonomskega razumevanja razmerij med strankami in javno koristjo, kar v praksi povzroča težave pri izterjavi. '''Izvršba upravnih obveznosti naj bi namreč ne bila stvar pravde, ampak v interesu države kot skrbnika javne koristi. Ne glede na te pomisleke, pa je treba področni zakon spoštovati, kot veljavno določa razmerja'''.

[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6571 Zakon o štipendiranju (pisrs.si)] (Zakon o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ, 31/18 in 54/22 – ZUPŠ-1) določa v 99. in povezanih členih, da je štipendist dolžan vrniti štipendijo oz. posplošeno stranka izpolniti obveznost vračila dane pravice, iz več razlogov (npr. ne opravi uspešno tekočega letnika šolanja). Natančneje so določeni obseg in roki obračuna obveznosti (vračila). Zakon med drugim definira: "O vračilu sredstev dodeljevalec štipendije izda odločbo, v pogodbenem razmerju pa zahtevek za vračilo." Iz tega gre sklepati, da sta kljub priznanju pravice oz. naložitvi obveznosti vračila le te v interesu prejemnika in tudi javnem interesu (pomoči socialno ogroženim ali podpore npr. nadarjenim upravičencem) postopek in akti o vračilu pravice odvisni od tega, ali se osnovna pravica prizna oblastno, tj. z odločbo, ali dogovorno, tj. s pogodbo. Upoštevati je treba, da v upravnih razmerjih pogodba lahko pomeni tudi izvrševanje oblastno določenih pravic oz. obveznosti (zlasti v postopkih javnih razpisov in posledično priznanih pravic (socialnih, koncesijskih, splošnega sofinanciranja iz javnih sredstev itd.) z odločbo in naknadno sklenitvijo pogodb, gl. več o tem Jerovšek in Kovač, Posebni upravni postopki, 2008).  

Kot izrecno opredeljuje ZŠtip-1 (gl. 103. člen), dodeljevalec štipendije dovoli med drugim odlog vračila oz. obročno vračanje štipendije ali njen odpis, če so podani utemeljeni zakonski razlogi in v primeru odpisa podano še soglasje finančnega ministrstva. Pristojni organ (tu CSD) ima diskrecijsko pravico, saj zakon ne določa enoznačno, temveč z namenom odločanja (npr. če tako opravičuje nemožnost vračila v enkratnem znesku) in njegovih mejah pravice oz. obveznosti. Zato je treba med drugim paziti, da ne pride do zlorabe preudarka (prim. potrebno utemeljitev odločitve v takem položaju z obrazložitvijo namena in obsega diskrecije po [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. člen ZUP]]). Zakon pa določa (v 101. členu), da je rok za vračilo 30 dni od dokončnosti odločbe o prenehanju štipendijskega razmerja, v primeru pogodbenega razmerja pa 30 dni od prejema zahtevka za vračilo, v primeru zamude pa se v obveznost vštejejo zamudne obresti. Nekoliko drugače je urejeno razmerje po 50. členu in nadaljnjih prejšnjega zakona, ki se še vedno uporablja, tj. ZŠtip, kjer je med drugim določeno, da je štipendist dolžan vrniti štipenditorju štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, skupaj z obrestmi, pri čemer lahko (spet diskrecijsko!) pristojni center za socialno delo za državno štipendijo oz. sklad za Zoisovo štipendijo na prošnjo štipendista odloži vračilo štipendije ali dovoli obročno vračanje štipendije za enako dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije, če štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku; kot utemeljen razlog pa se šteje dalj časa trajajoča bolezen oziroma poškodba ali starševstvo štipendista, ki je vplivalo na potek študija. ZŠtip nadalje določa, da se izterja dolgovano vračilo od štipendista, če se pristojni center oz. sklad in štipendist ne dogovorijo drugače, skladno s predpisi, ki urejajo izvršbo denarnih terjatev. 

Glede na posebne določbe štipendijske zakonodaje menimo, da so navodila področnega ministrstva pristojnim organom (tu CSD) pravilna, kolikor gre za postopanje po prejšnjem ZŠtip ali kadar gre za izvajanje s pogodbo (čeprav na temelju odločbe) sklenjenega razmerja po ZŠtip-1. V takih položajih se ne izda nova odločba kot izvršilni naslov za morebitno naknadno izterjavo obveznosti, ampak se sklene, če je soglasje volj možno, dogovor. T'''a dogovor pa ima pravno naravo, ki je po ZUP določena za poravnavo oz. zapisnik o poravnavi''' (gl. [[Zak:ZUP#137._.C4.8Dlen{{!}}137. člen ZUP]] in drugi odstavek 282. člena ZUP). To pomeni, da je z vidika izvršbe izenačen z odločbo, tudi '''tovrstni dogovor je samostojni izvršilni naslov'''. 

Če strankini vlogi (prošnji) '''ni moč ugoditi '''glede na zakonske meje in pogoje, pa je treba brez dvoma o zadevi odločiti '''z upravno odločbo. Zgolj dopis ne zadostuje, '''saj gre za odločitev o pravici v upravnem razmerju, ki nenazadnje na novo ureja že določeno upravno razmerje po odločbi o pravici (dodelitvi štipendije). Kolikor organ izda samo dopis ali npr. sklep ali kak tretji akt, a ta vsebuje konstitutivni element odločbe, tj. izrek oz. odločitev o pravici/obveznosti, se sicer po sodni praksi tak akt šteje kot odločba - ima isto moč izvršljivosti in pravno varstvo (več o tem v Kovač, Rakar in Remic, Upravno-procesne dileme o rabi ZUP 2, 2012). Vendar postopanje na slednji način vnaša v postopek nejasnosti in le zaradi formalnih kršitev omogoča izpodbijanje ter tako odlog zadostitvi javnemu interesu, zato bi morali pristojni organi vseeno izdajati v takih položajih odločbe z vsemi sestavinami, tudi poukom o pravnem sredstvu po [[Zak:ZUP#215._.C4.8Dlen{{!}}215. členu ZUP]]. Če bi v teh odločbah v pouk o pravnem sredstvu zapisali brez izrecne zakonske podlage o izključitvi pritožbe, bi šlo za neposredno kršitev [[Zak:ZUP#13._.C4.8Dlen{{!}}13. člena ZUP]] in celo 25. člena Ustave RS o učinkovitem pravnem sredstvu oz. zakonitosti na splošno. '''Ob takem napačnem pouku, saj v področnem zakonu ni določbe o izključitvi pritožbe oz. dokončnosti z izdajo prvostopenjske odločbe, se lahko stranka ravna po zakonu, kot velja, ali zahteva dopolnitev''' pouka, pri čemer se rok za vložitev pritožbe sproži šele z vročitvijo dopolnitve akta. Pritožba je torej v navedenih situacija dovoljena, čeprav ni, kolikor se je moč v zadevi dogovoriti, saj se s poravnavo stranka odreče pritožbi. A slednje, češ da je dogovor dokončen na prvi stopnji, ne pomeni, da ob zavrnitvi strankine vloge pritožbe ni. Dokončnost tedaj nastopi šele po izteku roka za pritožbo oz. njenem izčrpanju ([[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]]).

Kolikor stranka ne poravna obveznosti (vračila) po dogovoru, bo pristojni organ, upoštevaje sklic področnega zakona v izterjavi na splošne predpise, po ZUP in v primeru denarne terjatve po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2) izdal sklep o izvršbi in določil način prisilitve - torej tu davčni organ v sklopu Finančne uprave RS na temelju predloga za izterjavo s strani CSD. 

V upravnih razmerjih zaradi (nadrejenega) javnega interesa '''zastaranje obveznosti''' ni dopustno, razen če zakon to izrecno določa, kot velja tudi po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakonu o davčnem postopku] (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.). V relativnem petletnem in absolutnem desetletnem zastaralnem roku za izterjavo ta po ZDavP-2 ni več možna. Ta rok se šteje od izvršljivosti odločbe oz. drugega izvršilnega naslova oz. začetka izvršilnega postopka. Kolikor bi recimo bila izdana odločba o vračilu dolga, je treba izterjavo začeti najmanj v petih letih od izvršljivosti odločbe, ne glede na čas sklenitve pogodbe na temelju odločbe. Če pa je sklenjen le dogovor o vračilu, se rok zastaranja izterjave šteje od datuma povračila, določenega v dogovoru. 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />  

[[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]] [[Category:Nadrejena_raba_področnih_predpisov_nad_ZUP_(posebni_postopki)]]

Pravica do večkratnega vpogleda v spis

2023-01-20T16:58:51Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Pravica do večkratnega vpogleda v spis ==

'''Datum odgovora:''' 30. 6. 2014, pregled 23. 11. 2022 
'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Ali se stranki lahko zavrne vpogled v spis na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, če gre za zadevo, v katero je že vpogledala in si fotokopirala vse dokumente? Po vpogledu pa ni v zadevi nastal noben dokument več, zadeva je od tedaj že dve leti zaključena. 

== '''Odgovor:''' ==

Pravica do vpogleda v spis je eno najvažnejših jamstev demokratične države, ki prek te in drugih t. i. pravic obrambe strankam zagotavlja uveljavitev njihovih pravic in pravnih interesov. Za sistemski preboj razumevanja te pravice je ključna odločitev Ustavnega sodišča RS, št. [http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/070F88D1A5E55636C1257942002D6D78 U-I-16/10 in Up-103/10 z dne 20. 10. 2011], v kateri je sodišče štelo pravico do vpogleda v spis po [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen|82. členu ZUP]] štelo za samostojno posebno zakonsko pravico s specifičnim namenom v smislu 23. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in novele; več gl. v Kovač, Rakar in Remic, Upravno-procesne dileme o rabi ZUP 2 , str. 45 in nasl.). Sodišče je to pravico opredelilo kot neodvisno zadevo od glavnega upravnega postopka ter ne glede na siceršnjo vzporedno možnost dostopa do informacij javnega značaja. S to odločbo se je potrdilo stališče teorije, da lahko tudi procesni sklep, izdan med potekom upravnega postopka, poseže v človekovo pravico ali temeljno svoboščino. 

Ta pravica je med drugim sestavni del pravice do dobrega upravljanja (ang. ''right to good administration'') na ravni EU. 41. člen [http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv:OJ.C_.2012.326.01.0391.01.SLV Listine EU o temeljnih pravicah] (LTPEU, Ur. l. EU, št. 326/02) določa pravico vsake osebe do vpogleda v svoj spis, ob spoštovanju legitimnih interesov zaupnosti ter poklicne in poslovne tajnosti. 

Podrobno vpogled v spis ureja 82. člen ZUP. Vpogled v spis je procesna pravica, ki jo ima stranka oz. nekdo, ki ni stranka, ampak verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist (npr. stranski udeleženec, zastopnik, višji državni odvetnik). Pod tem naslovom ne razumemo zgolj pravico do vpogleda, ampak tudi pravico do prepisovanja in kopiranja spisa na svoje stroške. Pri vpogledu se lahko razkrije skoraj celoten spis - izvzeti so dokumenti, ki zadevajo npr. identifikacijo prijavitelja, kolegijskega zapisa o posvetovanju in glasovanju ter osnutki odločb in sklepov. Celoten postopek nadzoruje določena uradna oseba ali pa poteka v informacijskem sistemu, v katerem stranka svojo istovetnost dokazuje s kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 225). Če organ ne dovoli pregledovanja zadeve in odklanja obvestila o poteku postopka, pa je prosilec do tega upravičen, gre za kršitev temeljnega načela zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9._.C4.8Dlen|9. člen ZUP]]) ter kršitev ustavne pravice v 22. členu URS. Načelo organu nalaga dolžnost, da stranki pred izdajo odločbe daje možnost seznanitve z rezultati ugotovitvenega postopka ter možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Stranka ima torej v sklopu načela zaslišanja, tudi pravico pregledovati spise upravne zadeve ter jih na svoje stroške prepisovati (Androjna in Kerševan, ib., str. 103-105).

'''Stranka oz. oseba, ki ima pravico do vpogleda v spis, ima to pravico ves čas upravnega postopka in tudi po končanem upravnem postopku '''(Androjna in Kerševan, ib., str. 224, Kovač et al., ib., str. 177). '''Pravica do vpogleda v lastni zadevi je torej časovno neomejena''', kar pomeni, da se lahko kadarkoli znova uveljavi. Navedeno je povezano zlasti z uveljavljanem pravnih sredstev. Kolikor legitimirana oseba ne more vpogledati v spis, namreč ne bi mogla učinkovito uveljavljati pravnega varstva, ki je v primerih nekaterih pravnih sredstev časovno vezano na leta ali celo neomejeno (npr. gl. določbe o obnovi postopka ali ničnosti, [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen|260. člen ZUP]] in nadaljnji, [[Zak:ZUP#279._.C4.8Dlen|279. člen ZUP]]).

Izjema od navadena načela bi bile le stalne zahteve, ki bi očitno kazale na zlorabo pravice, vendar je to le redka izjema (gl. npr. odločbo [https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-znacaja/iskalnik-po-odlocbah/odlocbe-informacije-javnega-znacaja/?tx_jzdecisions_pi1%5BshowUid%5D=1743&tx_jzdecisions_pi1%5BhighlightWord%5D=090-117&cHash=f1b47f2130267d60bd63542874b2a04e, IP št. 090-117/2012/3]), kjer je obravnavana sicer pravica do informacij javnega značaja, a za vpogled v spis velja analogno. Zloraba pravice se lahko ugotovi le, ko bi stranka očitno znova in znova vlagala zahteve, pri čemer ne bi sledila namenu pravice (obramba svojega pravnega položaja), ampak npr. oteževanju siceršnjega dela organa. 

A kadar stranka oz. druga oseba zahteva vpogled v spis po ZUP, zakon določa, da se ob neizpolnitvi pogojev za ugoditev, izda sklep o zavrnitvi vpogleda (kot meritorni akt, ki ne zadeva glavne zadeve v postopku) oz. v določenih primerih sklep o zavrženju. Določbe [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen|129. člena ZUP]], po katerih se zahtevek stranke zavrže ob neizpolnitvi določenih procesnih predpostavk (npr. tudi po četrti točki prvega odstavka 129. člena ZUP v primeru že rešene zadeve), se nanašajo le na uveljavljanje''' '''materialnopravnih pravic. Menimo sicer, da se 129. člen ZUP lahko analogno uporabi tudi za uveljavitev določenih procesnih pravic oz. zahtev, npr. ko bi pravico do vpogleda uveljavljala oseba, ki ni stranka niti očitno ne izkazuje pravnega interesa ali želi vpogled v zakonsko izvzete dokumente (gl. prvi dve točki prvega odstavka 129. člena ZUP). '''Ne more pa 129. člen predstavljati podlage za neugoditev na temelju enkrat že uveljavljenega vpogleda, saj ta pravica stranki, kot utemeljeno zgoraj, ni omejena niti po času, stanju zadeve ali številu vpogledov. '''Nenazadnje so lahko razlogi za ponovno pridobivanje npr. kopij dokumentov s strani stranke čisto smiselni, npr. stranka je lahko svoje prve kopije izgubila. Skratka, čeprav je stranki enkrat že vse v spisu bilo skopirano in od takrat ni nič novega v zadevi, ima stranka vseeno pravico do tega, da te dokumente znova vpogleda oz. pridobi njihove kopije.  

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Vpogled v spis (pregled dokumentov) in informacije javnega značaja]] [[Category:Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke]]

Poseg v pravnomočno odločbo zaradi novo ugotovljenih dejstev in ne/suspenzivnost pritožbe (zoper odločbo v postopku obnove)

2023-01-20T16:58:23Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Poseg v pravnomočno odločbo zaradi novo ugotovljenih dejstev in ne/suspenzivnost pritožbe (zoper odločbo v postopku obnove) ==

'''Datum odgovora:''' 5. 3. 2014, 16. 4. 2014 in 28. 4. 2014, pregled 17. 12. 2022 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je zoper pravnomočno odločbo, za katero področni zakon določa nesuspenzivnost pritožbe, podala predlog za obnovo postopka. Upravni organ je s sklepom obnovo dovolil in prejšnjo odločbo razveljavil. Ali je zoper sklep o predlogu za obnovo postopka in zoper odločbo, izdano v obnovljenem postopku dovoljena pritožba?

Ali tudi za odločbo, izdano v postopku obnove, velja, da pritožba zoper njo ne zadrži izvršitve?

Kako postopati, če upravni organ po pravnomočnosti priznane pravice izve v novem postopku za nova dejstva, ki bi pomenila, da ta pravica v prvem postopku ne bi bila priznana (npr. v postopku oprostitve plačila socialno varstvene storitve se izve, da je hčerka upravičena lastnica nepremičnine in tako ne bi bila oproščena plačila za očeta oz. ne bi bila zavezanec za plačilo občina)? Ali igra vlogo dejstvo, da zoper prvotno odločbo nadomestni zavezanec (občina) ni podal pritožbe in je odločba postala pravnomočna? 

Kako postopati, ko je upravni organ izdal odločbo (npr. leta 2008), s katero je stranki priznal pravico, istočasno pa ji naložil določeno obveznost, ki je na to pravico vezana (npr. upravičenec do državne štipendije je dolžan letnik, za katerega prejema državno štipendijo, uspešno zaključiti). Čez pet let (torej leta 2013) je upravni organ ugotovil, da stranka obveznosti ni izpolnila. Ali lahko organ izda odločbo, na podlagi katere pravica preneha, neupravičeno prejete zneske pa je stranka dolžna vrniti? 

Kako postopati glede neupravičene koristi, če jo je stranka pridobila, kot navedeno zgoraj? Kako izvršiti izdano odločbo o odpravi prve o priznanju pravice? 

== '''Odgovor:''' ==

'''Pravnomočnost, '''tj. ko odločbe ni več mogoče izpodbijati v upravnem sporu niti v drugem sodnem postopku, je pomemben pravni institut, ki zagotavlja pravno varnost, saj se praviloma v pravnomočne odločbe ne posega, razen če zakon to določa. V pravnomočne odločbe je možno posegati le z izrednimi pravnimi sredstvi, kot jih določa bodisi področni zakon bodisi ZUP, ob posebnih pogojih, opredeljenih v [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen|260. členu ZUP]] do [[Zak:ZUP#272._.C4.8Dlen|272. členu ZUP.]] 


Eno izmed izrednih pravnih sredstev je '''obnova postopka. '''Za obnovo postopka lahko poda predlog stranka, državni tožilec, višji državni odvetnik ali pa se postopek začne po uradni dolžnosti. Pri obnovi postopka mora biti verjetno izkazan obnovitveni razlog in pravočasnost (gl. o tem [http://www.sodnapraksa.si/?q=id:14376&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=14376 Sodbo U 317/93-6]). V predhodnem postopku se torej preizkusi, ali je obnova postopka po uradni dolžnosti ali na predlog med drugim pravočasna. Organ začne obnovo postopka po uradni dolžnosti v enomesečnem subjektivnem roku, ki teče od dneva, ko za odločanje o obnovi pristojni organ izve za nova dejstva oziroma nove dokaze. Enak rok velja za organ tudi v primeru, če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb. Subjektivni rok se ugotavlja za vsak obnovitveni razlog posebej (tu novo dejstvo in dokaz). Po preteku treh let (objektivni rok) od dokončnosti odločbe se obnova ne more več predlagati in tudi ne začeti po uradni dolžnosti (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2019, str. 220). Kolikor je v danem primeru (subjektivni ali objektivni) '''rok že potekel, obnova postopka po ZUP ni več možna'''. 

Obnovo postopka po uradni dolžnosti ali na predlog začne organ, ki je izdal odločbo, na katero se nanaša obnovitveni razlog, z izdajo sklepa o dovolitvi in obsegu obnove postopka ([[Zak:ZUP#161._.C4.8Dlen|161]]. in [[Zak:ZUP#268._.C4.8Dlen|268. člen ZUP]] in Kovač, Remic, Sever, Upravno procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 220). Na podlagi podatkov, ki so bili zbrani v prejšnjem postopku in v postopku obnove, izda pristojni organ odločbo o stvari, ki je bila predmet postopka. Z njo lahko pusti prejšnjo odločbo, ki je bila predmet obnove, v veljavi, ali pa jo odpravi ali razveljavi in nadomesti z novo. V postopku obnove lahko stranka, kateri je bila izdana odločba in zoper katero se vodi obnova postopka, umakne svoj zahtevek do izdaje odločbe. Lahko pa ga tudi spremeni v nasprotju s stranko z nasprotnim interesom.

Zoper sklep o predlogu za obnovo postopka in zoper odločbo, izdano v postopku obnove, je dovoljena pritožba, razen v primerih, ko po določbah tega zakona pritožbe ni. Tako izhaja iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#258._.C4.8Dlen|258. člena ZUP]], da je pritožba zoper sklep dovoljena le, če je to izrecno določeno, v petem odstavku istega člena pa, da ima taka pritožba suspenzivni učinek le, če je to izrecno določeno z zakonom ali v samem sklepu. Predlog za obnovo postopka tako praviloma ne zadrži izvršitve odločbe, glede katere se predlaga obnova, vendar pa lahko organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu, odloči, da se odloži izvršitev, dokler se ne odloči o obnovi postopka, če meni, da bo predlogu za obnovo ugodeno. Sklep, s katerim se dovoli obnova postopka oziroma odloči, da bo postopek obnovljen, zadrži izvršitev odločbe, glede katere je obnova dovoljena (Jerovšek, Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 221).

Tudi pri obnovi postopka je potrebno upoštevati specifike področnega zakona, kar pomeni, da tudi v postopku obnove velja, da v kolikor tako določa področni zakon, pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. '''Določbo področnega zakona, da pritožba ne zadrži izvršitve zoper določene vrste aktov, je treba pojmovati omejevalno oziroma restriktivno, torej izločiti suspenzivnost zgolj v zadevah, kjer področni zakon tako določa'''. Tudi, če področni predpis določa, da pritožba nima suspenzivnega učinka, gre za splošno ureditev teh postopkov. Če je določena nesuspenzivnost, je treba tudi v posamičnem aktu tak izjemen učinek določiti v konkretnem aktu v izreku, da do tega učinka pride, to odločitev pa v obrazložitvi istega akta podpreti z dejstvi in pravnimi podlagami (Jerovšek, Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2019, str. 210 in več o ne/obveznih sestavinah izreka gl. primer upravne svetovalnice [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe Sestavni deli odločbe]). Ta klavzula se vnese v odločbo tudi takrat, kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu, s katerimi ni mogoče odlagati. Samo izrek odločbe postane '''dokončen in pravnomočen ter izvršljiv''', ker samo izrek konstituira ali deklarira določeno pravno stanje oziroma razmerje. Samo ta del odločbe se tako lahko izpodbija s pravnimi sredstvi (Jerovšek, Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2019, str. 188). Uveljavitev nesuspenzivnosti pritožbe tako predstavlja določen poseg v pravico do učinkovitega pravnega sredstva.

'''Zakon, ki ima specialne določbe''' o posegih v pravnomočne odločbe, zlasti ob naknadno uvedenih postopkih po uradni dolžnosti, v katerih se razkrije morebitno novo dejstvo iz prejšnjih postopkov, pa je tudi [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev] (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 in novele), kot velja za konkretni primer.

Ker je področni zakon ''lex specialis ''napram ZUP, se v primeru, ko stranka ne izpolni obveznosti, ki je vezana na določeno pravico uporabijo določbe področnega zakona (gl. o tem [https://www.sodnapraksa.si/?q=*:*&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&id=14475 Sodbo VS RS U 1091/93-4]). Le ta dopušča, da upravni organ v treh letih po prenehanju pravice začne postopek ugotavljanja upravičenosti do pravice in na podlagi ugotovljenih dejstev odločbo razveljavi ali odpravi. Glede na to, da je od prenehanja pravice poteklo več kot tri leta, upravni organ postopka ne sme začeti, oziroma če je odločba že izdana, je ta nezakonita. V javnopravnih razmerjih pa ugovora '''zastaranja ni '''moč podati, če za to ne daje izrecne podlage področni zakon. 

V primeru, če upravni organ ugotovi v skladu s 1. točko prvega odstavka '''43. člena ZUPJS''', da je oseba podatke prikazovala lažno ali jih je zamolčala ali je sporočila neresnične podatke pred izdajo oziroma ob izdaji odločbe, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, ali je bila izdana na podlagi drugega nedovoljenega ravnanja osebe, oseba pa do pravice ni bila upravičena oziroma je bila upravičena v nižjem znesku ali za krajše obdobje, '''se odločba odpravi.''' Gre za posebno pravno sredstvo, ki ga ZUPJS določa ob bok pravnim sredstvom po ZUP. 

O tem se izda nova odločba, ki je temelj tudi za morebitno potrebno '''izvršbo do stranke''', ki je neupravičeno uživala pravico (je namesto nje plačala oskrbnino občina). Upravni organ, ki je izdal odločbo na prvi stopnji (tu CSD), na tej odločbi tudi potrdi, da je postala izvršljiva, in jo pošlje v izvršitev organu, ki je pristojen za izvršbo. Obenem predlaga tudi način izvršbe (prim.  [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Polo%C5%BEaj_organa_v_postopku,_ki_je_po_zakonu_zavezan_za_izpolnitev_pravice Položaj organa v postopku, ki je po zakonu zavezan za izpolnitev pravice] ). Postopek upravne izvršbe začne FURS z izdajo sklepa o izvršbi na predlog pristojnega upravnega organa (CSD). 


V primeru, ko pa upravni organ pravočasno ne začne postopka ugotavljanja upravičenosti do določene pravice, stranka neupravičeno korist obdrži, ker ni pravne podlage za razveljavitev in odpravo niti za izvršbo.

Vse navedeno velja '''ne glede na to, kako se je zvedelo za neresnično izpovedbo stranke''', ki je pridobila pravico, in od kod pristojnemu organu vir novega dejstva oziroma dokaza. Prav tako na dolžno ravnanje pristojnega organa ne vpliva, zakaj je prišlo do pravnomočnosti prvotne odločbe oziroma ali se je občina kot nadomestni plačnik oskrbnine pritožila ali ne. Upravni organ (CSD) mora namreč postopati zakonito in samostojno v javnem interesu - ter sploh če pravice strank posegajo v javni interes (tu plačilo iz javnih sredstev le ljudem brez premoženja) zagotoviti prednost javne koristi pred interesi strank. 

 




''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Obnova postopka]] [[Category:Izvršljivost in izvršba po ZUP in ZDavP-2]] [[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]

Izvršitev odločbe, če temelji na prej izdani odločbi, ki šele določa pristojnost za ukrep in je izpodbijana pred sodiščem

2023-01-20T16:57:03Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Izvršitev odločbe, če temelji na prej izdani odločbi, ki šele določa pristojnost za ukrep in je izpodbijana pred sodiščem''' ==

'''Datum odgovora:''' 24. 11. 2013, pregled 25. 12. 2022 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ izda odločbo, s katero določi predmet postopka v bodočih postopkih v določenem statusu (npr. javnega dobra na določenem zemljišču). Toda drug, nadzorni upravni organ (občinska inšpekcija), je na podlagi te odločbe na tem zemljišču že ukrepal, čeprav prvotna odločba še ni postala izvršljiva. Zoper drugo (inšpekcijsko) odločbo je bila vložena pritožba, a zavrnjena, ta odločba je postala dokončna in pravnomočna.

Toda ob izvršitvi prvotne odločbe (vpis statusa javnega dobra v zemljiško knjigo) je legitimiran subjekt zahteval obnovo prvotnega postopka izdaje te odločbe, o čemer odloča sodišče. Kaj navedeno pomeni za izvrševanje druge, inšpekcijske odločbe?

Ali se postopek lahko prekine? 

Ali lahko pristojni organ odpravi prvotno odločbo po 274. členu ZUP, ker zanjo pristojni (občinski) organ ni pridobil soglasja legitimiranega subjekta (npr. lastnika zemljišča, kjer občina določa status javnega dobrega)?

== '''Odgovor:''' ==

Izvršljivost odločbe je ključna za nastop pravnih učinkov odločitve. Dokler odločba ne postane izvršljiva, se pravica ne more črpati oz. sprememba statusa ne pride v poštev (še ne "velja"). Zato je treba zlasti v postopkih, ki sledijo kot posledica določenega statusa predmeta, biti posebej pozoren. '''Naknadne postopke''', npr. nadzor nad zemljišči javnega dobra, '''uvesti le, če je izvršljivost določitve določenega statusa že nastopila. '''Po ZUP je odločba izvršljiva, ko postane dokončna ([[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. člen ZUP]]), medtem ko lahko področni zakon ali uradna oseba v sami odločbi na zakonski podlagi določi izvršljivost npr. s pravnomočnostjo ali še kasneje. 

'''Kolikor '''je bil upravni postopek uveden in izpeljan ter izdana odločba (o naložitvi obveznosti) '''na predmetu postopka, ki po prejšnji odločbi (še) ni pridobil določenega statusa, da bi šlo v novem postopku za upravno zadevo, druga odločba izpolnjuje znake ničnosti''' (gl. prvo točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#279._.C4.8Dlen|279. člena ZUP]]). Pri izdaji druge odločbe (inšpekcijske) je organ je namreč ukrepal v stvari, v kateri sploh (še) ni mogoče odločati v upravnem postopku, zato je treba tako odločbo odpraviti s predhodno ugotovitvijo ničnosti sporne odločbe (več v Breznik idr., ZUP s komentarjem, 2004, str. 890). Ne gre le za manko pristojnosti, ampak celo predmet postopka, ki (še) ni definiran kot upravna zadeva, zato v taki stvari ni moč sprejemati upravnih ukrepov. V upravnem postopku se odloča v upravnih zadevah. Običajno ni težko ugotoviti, ali gre pri določeni zadevi za upravno zadevo ali ne, saj jih predpisi v večini primerov dovolj jasno določajo. V primeru, da je prišlo pri tej oceni do zmote in je organ v upravnem postopku odločil v zadevi iz sodne pristojnosti ali v drugi zadevi, ki ni upravna zadeva, je takšna odločba nična (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 750).

V [[Zak:ZUP#280._.C4.8Dlen|280. členu ZUP]] je opredeljeno, da se lahko odločbo vsak čas izreče za nično po uradni dolžnosti ali pa na predlog stranke ali državnega tožilca ali višjega državnega odvetnika. Drugo odločbo bo praviloma ugotovil kot nično isti organ, kot jo je izdal, ali pritožbeni ali nadzorni organ (občinska inšpekcija, župan). To velja ne glede na to, da je (kot izhaja iz opisa primera) pritožbeni organ prvostopenjsko odločbo potrdil, čeprav bi moral že sam ugotoviti njeno ničnost in jo tedaj odpraviti v drugostopenjskem postopku. 

Glede na navedeno se druga (inšpekcijska) '''odločba z znaki ničnosti nikakor ne sme izvrševati oz. se izvrševanje (prisilitev) ustavi, če je bil sklep o izvršbi že izdan''', v skladu z [[Zak:ZUP#293._.C4.8Dlen|293. členom ZUP]], saj je izvršilni naslov (inšpekcijska odločba) odpravljen, kajti ničnost učinkuje ''ex tunc'', z odpravo učinkov nične odločbe od njene izdaje. Postopek izvrševanja odločbe na predmetu postopka, ki ni upravna zadeva, se tako ne "prekine" (kot postavljeno vprašanje), ampak se izvršba ne uvede ali že začet izvršilni postopek ustavi. 

Ker se prva odločba izpodbija pred sodiščem, saj je po področnem zakonu legitimiran subjekt podal predlog za obnovo (sodnega) postopka, gre v upravnem postopku oz. v postopku izdaje prvotne upravne odločbe za položaj predhodnega vprašanja ([[Zak:ZUP#147._.C4.8Dlen|147. člen ZUP]]). Podaja soglasja po legitimiranem subjektu torej '''ne pomeni soglasja '''v smislu soglasja drugega organa pri izdaji zbirne odločbe, zato se '''ne more uporabiti odprava odločbe kot izredno '''pravno sredstvo po [[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen|274. členu ZUP]]. Glede na dokončnost in že pravnomočnost prvotne odločbe v vmesnem času se postopek tudi '''ne prekine''', saj je prekinitev postopka po ZUP možna le do izdaje prvostopenjske odločbe ([[Zak:ZUP#153._.C4.8Dlen|153. člen ZUP]]). Pač pa bo v primeru drugačne določitve pristojnega organa (sodišča), moral matični upravni organ obnoviti postopek zaradi drugačne rešitve predhodnega vprašanja (4. točka [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen|260. člena ZUP]]).  

Šele ko bo rešeno primarno vprašanje statusa predmeta postopka z učinkom izvršljivosti (da ima zemljišče status javnega dobrega), bo moč vršiti na tem predmetu nadaljnje (inšpekcijske) upravne postopke. 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Izvršljivost in izvršba po ZUP in ZDavP-2]] [[Category:Ničnost]]

Obravnava predlogov za obnovo postopka oz. ničnost zaradi lažno prikazanih dejstev ob hkratnem teku pritožbenega postopka

2023-01-20T16:51:51Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Obravnava predlogov za obnovo postopka oz. ničnost zaradi lažno prikazanih dejstev stranke ob hkratnem teku pritožbenega postopka ==

'''Datum odgovora:''' 8. 7. 2013, pregled 27. 12. 2022 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je osebi A priznal pravico, na podlagi katere je bil upravičen do prednostne pridobitve druge pravice (npr. podelitev statusa kmeta in s tem pridobitev predkupne pravice  za sklenitev zakupne pogobe). V postopku je sodelovala tudi oseba B, ki v drugem postopku (sklenitev zakupne pogodbe) ni uspela. Je pa oseba B upravnemu organu predlagala obnovo postopka za preverjanje prve pravice (status kmeta) za osebo A. Organ je predlog osebe B zavrgel, ker ga ni podala upravičena oseba, hkrati pa je oseba B vložila tudi pritožbo zoper sklep, ki je bil izdan njej. V nadaljevanju je oseba B organu poslala predlog za obnovo postopka preverjanja pogojev osebe A (status kmeta) oz. ugotovitve ničnosti po uradni dolžnosti, kateremu je priložila izvedeniško mnenje sodne cenilke in izvedenke, iz katerega izhaja, da oseba A dejansko ni ustvarjala takega dohodka iz kmetijske dejavnosti, kot ga je prikazala v postopku. 

Ali lahko upravni organ zahtevo osebe B (obnova postopka oz. ničnost) upošteva kot pobudo za uvedbo postopka po uradni dolžnosti?

Kako postopa upravni organ, če je odločbo oprl na potrdilo, ki ga je izdal drug organ, v katerem pa so navedeni "lažni" podatki?

Ali je treba vloge (za pravna sredstva) upoštevati glede na formalno poimenovanje ali jih je treba upoštevati glede na njihovo vsebino?

Kdo je aktivno legitimiran (upravičen podati zahtevo) za podajo zahteve za ugotovitev ničnosti?

Ali je treba o vlogah (glede pravnih sredstev) in predlogih strank odločiti z upravnim aktom ali je možno odgovarjati nanje z dopisom? 

== '''Odgovor:''' ==

Vloga sama ne zajema le zahtevkov za uvedbo postopka, temveč vsako komunikacijo med organom in stranko, ki organu sporočajo podatke, da lahko ta odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke v konkretnem upravnem postopku. S pojmom vloga razumemo zahteve, predloge, prijave, prošnje, pritožbe, ugovore in vsa druga dejanja, s katerimi se subjekti obračajo na organe ([[Zak:ZUP#63._.C4.8Dlen|63. člen ZUP]]). '''Vloge se vedno presoja po vsebini in ne nazivu''' (če je napačen, nima pravnih posledic). Poimenovanje zahteve ni bistveno, bistveno je, kaj je resnična vsebina vloge (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 104). 

Kako se začne upravni postopek, je odvisno od interesa, ki se uveljavlja. Ta je lahko zasebni ali javni. Na zahtevo stranke se postopek začne, če področni zakon izrecno tako določa, ker daje stranki kašno pravico ali če zahtevek stranke izhaja iz narave stvari, ker gre za uveljavljanje le strankinega interesa (''ibidem'', str. 146). Kadar pa gre za varstvo javne koristi, se postopek začne po uradni dolžnosti. 

Glede na zgoraj navedeno se lahko tudi obnova postopka (kot izredno pravno sredstvo) lahko uvede po uradni dolžnosti ali na predlog stranke oziroma domnevno spregledanega stranskega udeleženca (gl. 9. točko [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen|260. člena ZUP]] v zvezi z [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen|229. členom ZUP]]).

Če se po končanem upravnem postopku ugotovijo dejstva in okoliščine, ki kažejo na to, da je v postopku izdaje prišlo do hudih procesnih kršitev ali napak dejanskega stanja, zaradi katerih odločba morda ni zakonita in da na pravno nedopusten način posega v pravice stranke oziroma v njen pravni položaj ali v pravico koga drugega, ki ni bila stranka, čeprav bi moral biti, se postopek obnovi (''ibidem'', str. 218-219). Za obnovo postopka mora biti izpolnjenih več pogojev: izdana odločba mora biti dokončna, odprta mora biti subjektivni in objektivni rok (en mesec, odkar se je zvedelo za obnovitveni razlog, in tri leta od dokončnosti), izpolnjen mora biti eden od desetih obnovitvenih razlogov po 260. člen ZUP (ali drugi razlogi po posebnem zakonu), ne smi biti zadržkov za obnovo iz [[Zak:ZUP#_261._.C4.8Dlen|261. člen ZUP]]: stranka okoliščin v zvezi z obnovo ni mogla brez svoje krivde navesti v rednem postopku (prim [[Zak:ZUP#_238._.C4.8Dlen|238. člen ZUP]]) ali če je iste razloge in okoliščine že uveljaljala brez uspeha. 

Pri ničnosti pa velja, da organ odločbo ugotovi kot nično, kadar se v postopku izdaje te odločbe zgodijo najbolj grobe procesne kršitve. Vlogo za začetek postopka ugotavljanja ničnosti lahko poda stranka, državni tožilec, višji državni odvetnik ali pa se uvede po uradni dolžnosti. Rak za začetek postopka ni časovno omejen, kar pomeni, da se lahko postopek začene in odločbo izreče za nično kadarkoli. Odločbo je mogoče izreči za nično še preden je postala dokončna, ne glede na to, ali je bila zoper odločbo vložena pritožba, zatem v pritožbenem postopku in kadarkoli po tem, ko je postala odločba (navidezno) dokončna in pravnomočna (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 596). 

V konkretnem primeru lahko ugotovimo, da je oseba A, pridobila prednostno pravico, ker je organu pri dokazovanju prve pravice, ki je predpogoj za pridobitev druge pravice, pridobila na podlagi "lažnega" potrdila oz. nepravih dejstev. Če organ izda odločbo, za katero se kasneje izkaže, da je bila izdana na podlagi '''"lažnih" podatkov, potrdil, dokazil, predloženih po stranki, pa nastopi ničnostni razlog''' po določilu 5. točke prvega odstavka [[Zak:ZUP#279._.C4.8Dlen|279. člena ZUP]] (gl. judikat VS RS, št. I Up 179/2003).

Vendar pa je v danem primeru potrebno razrešiti več stvari. Pobudo osebe B, katerega prvotna zahteva za obnovo postopka je bila zavržena, pritožba zoper sklep pa še ni rešena, naj upravni organ po uradni dolžnosti obnovi postopek, je šteti kot '''ponovno zahtevo za obnovo in jo zavreči '''po 4. točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen|129. člena ZUP]], saj pri drugostopnem organu že teče pritožbeni postopek zoper prvi zahtevek. Ne glede na predlog "da organ uvede postopek po uradni dolžnosti", je tudi druga vloga po vsebini zahteva, s katero zahteva začetek postopka. Organ ne more sočasno ob teku pritožbenega postopka ponovno odločati o obnovi. Glede na to stranka organa ne more prisiliti, da postopek začene po uradni dolžnosti, bi se v sklepu o zavrženju podrejeno sklicevali tudi na razloge po 1. točki prvega odstavka 129. člena, da uveljavljala procesno pravico, ki ji jo zakon ne daje. Vendar pa bi organ, kljub zavrženju ponovne zahteve za obnovo, če tega ni storil že ob vložitvi prve vloge, moral preveriti, ali predložena dokazila vendarle ne zahtevajo obnove postopka po uradni dolžnosti; prej omenjeni pritožbeni postopek v zvezi z zavrženjem zahteve za obnovo, namreč ni ovira, da se postopek obnove ne bi začel po uradni dolžnosti. Predmet prvotne zahteve in pritožbe je namreč le vprašanje dovolitve obnove, zaradi določenega zakonitega razloga. Prav tako pa bi dokazila, ki so bila predložena predlogu, odstopil  drugostopnemu organu, ker le ta lahko drugostopnemu organu pomagajo pri odločitvi, seveda, če niso bila del dokumentacije, ki jih je že odstopil s pritožbo zoper sklep o zavrženju zahteve za obnovo.  

Če obstajajo razlogi za ničnost, se uvede nov postopek (po uradni dolžnosti, na zahtevo stranke, državnega tožilca, državnega odvetništva), ki je popolnoma ločen od primarnega postopka, zato se mora tudi aktivna '''legitimacija stranke iz prvega odstavka '''[[Zak:ZUP#280._.C4.8Dlen|'''280. člena ZUP''']]''' presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti''', ne pa glede na morebitno priznanje tega statusa v že končanem prejšnjem postopku (gl. [http://www.us-rs.si/documents/59/13/up-666-10-up-1153-102.pdf odločbo US RS, št. Up-1153/10 z dne 12. 5. 2011]).

Morebitni '''zahtevi za obnovo postopka in za ugotovitev ničnosti odločbe '''oziroma postopka v zvezi z zahtevama se '''ne izključujeta''' in stranka bi lahko uveljavljala oba zahtevka. Glede na težo kršitev, ki naj se sanirajo z enim in drugim izrednim pravnim sredstvom, bi organ po naravi stvari moral '''primarno ugotoviti, ali so podani razlogi za ugotovitev ničnosti.'''

V obravnavanem primeru omenjeni '''nezaključeni pritožbeni postopek v zvezi z zahtevo za obnovo postopka zato ne predstavlja procesne ovire, da bi organ ne obravnaval zahteva za ugotovitev ničnosti''', v katerem bo na podlagi ugotovitvenega in dokaznega postopka ugotavljal, ali je oseba A z "lažnim" potrdilom drugega organa, na katerega je organ oprl svojo odločitev, ta organ namerno zavajala, ko je ta meritorno odločil o pravici osebe A. Stranko se lahko o tem obvesti (vabilo ali dopis), vendar bo sporna odločba izvršljiva, dokler jo organ ne izreče za nično.  

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Ničnost]] [[Category:Obnova_postopka]] [[Category:Načeli_materialne_resnice_in_proste_presoje_dokazov]]

Nepristojen organ je izdal odločbo, ki še ni pravnomočna

2023-01-20T16:50:45Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Nepristojen organ je izdal odločbo, ki še ni pravnomočna''' ==

'''Datum odgovora:''' 23. 12. 2011, pregled 27. 11. 2022 

== '''Vprašanje:''' ==

Na zahtevo stranke je organ izdal odločbo, ki še ni pravnomočna (npr. za znižano plačilo vrtca). Po izdani odločbi je organ ugotovil, da za odločanje ni bil pristojen (stranka je tujec in se upošteva začasno prebivališče, zato bi odločbo morala izdati občina, kjer ima stranka začasno prebivališče – Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih). Na kakšen način pravilno izpeljati postopek, da bo o vlogi odločal organ, ki je pristojen? Kako je s pravicami oz. obveznostmi, ki izhajajo iz trenutne odločbe? 

== '''Odgovor:''' ==

Organ, ki mu je vloga poslana, najprej preveri, ali je zanjo pristojen - stvarno in krajevno. Če je, jo sprejme in na zahtevo vložnika potrdi sprejem, če ne, pa je ravnanje odvisno od tega, kako mu je bila vloga posredovana (gl. [[Zak:ZUP#65._.C4.8Dlen|65. člen ZUP]] ). Če stranka pride k organu osebno, organ opozori vložnika na nepristojnost in ga napoti k pristojnemu organu (tretji odstavek 65. člena ZUP). Če obstaja možnost pritožbe, in možnost, da vložnik zamudi z vložitvijo vloge, je nujno, da uradna oseba o opozorilu na nepristojnost in napotitvi vložnika na pristojni organ, sestavi zapisnik (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 246).  Če pa organ prejme vlogo po pošti, brzojavno ali po elektronski poti (torej tako, da pred sabo nima vložnika) in ni nobenega dvoma o tem, kateri organ je pristojen, jo mora brez odlašanja poslati pristojnemu organu in to sporočiti stranki v obliki dopisa (četrti odstavek 65. člena ZUP; Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 247). 

Določbe predpisov o krajevni in stvarni pristojnosti imajo značaj prisilnih norm (''ius cogens''), kar pomeni, da je dogovor med strankami, med organi ali med strankami in organi o določitvi pristojnosti nedopusten, vsak organ pa mora po uradni dolžnosti ves čas med postopkom paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost. Kršitev pravil o pristojnosti pomeni procesno kršitev in je lahko sankcionirana na podlagi uporabe pravnih sredstev. Kršitev pravil o stvarni pristojnosti je absolutna bistvena kršitev postopka (prva točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen|237. člena ZUP]]), zaradi katere mora organ druge stopnje odločbo odpraviti, kršitev pravil o krajevni pristojnosti pa ne, čeprav se v konkretnem primeru lahko izkaže, da je bistvena - če bi npr. bila stranki otežena možnost sodelovanja v postopku (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 136-137). 

'''Če je krajevno nepristojen organ izdal in vročil odločbo, le-ta pa je že postala dokončna, jo organ, ki je izdajatelju hierarhično nadrejen, lahko v enem letu od izdaje in vročitve odpravi po nadzorstveni pravici''' (4. točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen|274. člena ZUP]]). Odločanje o odpravi ali razveljavitvi po nadzorstveni pravici lahko zaradi tega, ker je mogoče to izredno pravno sredstvo uporabiti že po izdaji in vročitvi odločbe, poteka sočasno z drugimi pravnimi sredstvi v upravnem postopku. '''Za odločanje po nadzorstveni pravici je pristojen organ druge stopnje.''' Če tega organi ni, je za odpravo ali razveljavitev odločbe pristojen organ, ki je po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom organa, ki jo je izdal (prvi odstavek [[Zak:ZUP#276._.C4.8Dlen|276. člena ZUP]]). Skladno z ustavno določbo, da državni organi nadzorujejo zakonitost dela organov lokalnih skupnosti, je ZUP v okviru tega izrednega pravnega sredstva predvidel možnost posega ministrstev (v katerega delovno področje zadeva spada) kot organov državne uprave v odločbe, ki so jih izdali organi samoupravne lokalne skupnosti v okviru svoje pristojnosti (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 585-586).

Nadzorstveni organ odločbo odpravi po uradni dolžnosti, če izve oziroma ugotovi, da so podani razlogi za odpravo, lahko pa jo odpravi tudi na zahtevo stranke, državnega tožilca, višjega državnega odvetnika ali inšpektorja (prvi odstavek [[Zak:ZUP#275._člen|275. člena ZUP]]). '''Če je torej organ, ki je izdal odločbo, sam ugotovil, da je naredil napako, lahko o tem obvesti nadzorni organ, ki bo odločbo odpravil po uradni dolžnosti.''' 

'''Če se odločba odpravi, je treba odpraviti tudi posledice, ki so na njeni podlagi nastale, in to za nazaj (''ex tunc'') - če je torej stranka na podlagi take odločbe kaj pridobila, mora to vrniti.''' Nadzorni organ, ki je odločbo odpravil, pa je (praviloma) ne more spremeniti. Če je treba odločiti o zahtevku stranke, je za takšno odločanje in za izdajo nove odločbe pristojen organ, ki je izdal odločbo, odpravljeno oz. razveljavljeno po nadzorstveni pravici, oziroma organ, ki je stvarno in krajevno pristojen za odločanje v upravni zadevi. Bistvo pravne situacije, ki nastane z odpravo oz. razveljavitvijo odločbe, je v tem, da odpravljena oziroma razveljavljena odločba ne obstaja več, zahtevek stranke pa je ostal nerešen, ker zakon organu, ki je pristojen za odločanje po nadzorstveni pravici, ne daje pravice, da bi sam meritorno odločil v upravni zadevi. Pri takšnem položaju je torej pristojni organ prve oziroma druge stopnje dolžan izdati novo odločbo skladno z zakonom in pripombami v obrazložitvi odločbe, ki je bila izdana po nadzorstveni pravici (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 588).

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Krajevna pristojnost organov]] [[Category:Vloge in jezik]]

Učinek odločbe, če vložena suspenzivna pritožba, ki ni rešena v predpisanem roku

2023-01-20T16:50:11Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Učinek odločbe, če vložena suspenzivna pritožba, ki ni rešena v predpisanem roku  ==

'''Datum odgovora:''' 5. 9. 2011, pregled 10. 12. 2022 

== '''Vprašanje:''' ==

Organ je izdal stranki odločbo prve stopnje (npr. odvzem soglasja za obratovanje lokala v podaljšanem obratovalnem času), v izreku odločbe pa ni določbe, da pritožba zadrži izvršitev. Na to odločbo se je stranka pritožila, vendar organ druge stopnje po preteku zakonskega roka ni odločil o pritožbi, stranka pa v naslednjih sedmih dneh ni vložila posebne vloge za izdajo in vročitev odločbe, zato v zadevi še vedno ni odločeno. Stranka je po 4 mesecih vložila novo vlogo, s katero je zaprosila za podaljšan obratovalni čas, vendar po določbah področnega predpisa, ki ureja to področje, stranka, ki ji je bilo to dovoljenje odvzeto, nima pravice zaprositi za novega najmanj eno leto. Glede na molk organa druge stopnje ni jasen pravni učinek odločbe prvostopenjskega organa - ali se taki stranki dovoljenje na podlagi nove vloge lahko izda ali ne? Ali lahko urgenco zaradi molka organa druge stopnje sproži izključno stranka ali tudi organ prve stopnje?

== '''Odgovor:''' ==

Odločba je pravno dejanje organa javne uprave in ima neposredni pravni učinek na pravice ali obveznosti stranke. Odločba o pritožbi mora biti glede na prvi odstavek [[Zak:ZUP#256._.C4.8Dlen|256. člena ZUP]] izdana in vročena stranki, brž ko je to mogoče, najkasneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo (rok ne teče le v času morebitne prekinitve postopka, zlasti po [[Zak:ZUP#153._.C4.8Dlen|153. členu ZUP]]). Ta rok je instrukcijski, kar pomeni, da predstavlja napotilo organu, naj v določenem roku opravi določeno procesno dejanje. Če ta rok poteče, organ ne izgubi pristojnosti (upravičenja in obveznosti) opraviti to dejanje, nasprotno še vedno sme in mora čim prej opraviti dolžno dejanje. Izjema je le molk prvostopenjskega organa, ko je ta prekludiran, če stranka vloži pritožbo glede na četrti odstavek [[Zak:ZUP#222._.C4.8Dlen|222. člena ZUP]] (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 129 – 130). V zadevi tako lahko ugotovimo, da pritožbeni organ očitno ne ravna v skladu s predpisanimi roki po ZUP.

Pritožbo zaradi molka organa prve stopnje in urgenco oz. tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa druge stopnje pa lahko sproži s pravnimi učinki le stranka, ne pa npr. prvostopenjski organ. Zato molk organa ZUP in analogno [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 Zakon o upravnem sporu] (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006 in novele) opredeljujeta v sklopu temeljnega načela varstva pravic strank kot pravico stranke, da vloži pritožbo ali tožbo, kot da bi ji bila zahteva ali pritožba zavrnjena. Kot določa drugi odstavek 28. člena ZUS-1, sme stranka sprožiti upravni spor, če organ druge stopnje v predpisanem roku ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v naslednjih sedmih dneh, saj se molk organa šteje kot fikcija negativne odločbe (glej ibidem, str. 195). Tožnik v upravnem sporu je glede na 17. člen ZUS-1 oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta (v povezavi z 18. členom ZUS-1 pa še zastopnik javnega interesa, torej državni organ kot npr. državno odvetništvo ali druga oseba, več v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 683 – 684), nikakor pa '''ne more biti organ '''(prve stopnje ali soglasjedajalec ipd.).

Če je prvostopenjski organ izdal odločbo o odvzemu pravice stranke, ta se je pritožila, pri čemer pritožba zadrži izvršitev odločbe po splošnih določbah ZUP (gl. prvi odstavek [[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen|236. člena ZUP]]), tedaj do odločitve o pritožbi zadeva ni dokončno rešena. Ker ZUP (če področni predpisi ne določijo drugače) v [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. členu ZUP]] '''veže izvršljivost odločbe na dokončnost zadeve, torej s pritožbo izpodbijana prvostopenjska odločba do odločitve drugostopenjskega organa o utemeljenosti pritožbe, (še) ne učinkuje'''. Zato zoper stranko ni mogoče uveljaviti sankcije, ki je področni predpis določa šele ob učinkovanju, tj. izvršljivosti odločbe (o odvzemu pravice oz. nemožnosti uveljavljanja le te za določeno obdobje). Kolikor bi tovrstno posledico po oceni organa terjala zaščita javnega interesa, bi moral že prvostopenjski organ tako določiti v izreku določbe z vezanostjo učinka izreka na vročitev, češ da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe po drugem odstavku 236. člena ZUP. Ker pa v danem primeru veljajo splošna pravila, torej odločitev učinkuje šele z dokončnostjo oz. ne učinkuje do dokončno rešene zadeve, '''čeprav postopek na drugi stopnji teče prek predpisanega roka dveh mesecev'''. 

Morebitno novo zahtevo, ki je po vsebini enaka kot predhodna (če se nanaša tudi na isto obdobje), o kateri je bilo odločeno na prvi stopnji in o odvzemu katere pritožbeni postopek še ni zaključen, je zato treba zavreči na podlagi četrte točke prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen|129. člena ZUP]], saj velja, da je bilo o pravici že odločeno oz. še teče postopek. Tako upravičenje bi stranka pridobila šele z dokončnostjo odločbe o odvzemu, če področni predpis ne bi določal drugačnega roka za vložitev novega zahtevka (npr. eno leto po odvzemu dovoljenja). 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Dokončnost in pravnomočnost]] [[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

Obravnava pritožbe kot predloga za obnovo postopka, če pravni interes pritožnika ni izkazan

2023-01-20T16:49:39Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: Obravnava pritožbe kot predlog za obnovo postopka, če pravni interes pritožnika ni izkazan''' ==

'''Datum odgovora:''' 19. 7. 2011, pregled 20. 12. 2022 

== '''Vprašanje:''' ==

Organ je stranki leta x izdal odločbo, ki je postala pravnomočna (npr. gradbeno dovoljenje). PO 2 letih pa je organ izdal isti stranki novo odločbo, ki se je nanašala na isto zadevo (npr. sprememba namembnosti kleti v poslovni prostor z mirno dejavnostjo), ki je prav tako postala dokončna in pravnomočna. Tri leta po izdaji prve odločbe pa je stranski udeleženec (npr. sosed sosednjega zemljišča, ki v času izdaje gradbenega dovoljenje ni imel pravne legitimacije), podal pritožbo na drugostopenjski organ, zaradi bistvenih kršitev pravil postopka (npr. organ mu ni dal možnosti udeležbe v postopku). Ali zdaj prvostopenjski organ glede na napotila drugostopenjskega organa pritožbo preizkusi v skladu z 240. členom ZUP in skladnost njene vsebine z 238. členom ZUP in v nadaljevanju deluje v skladu z 241. členom ZUP ali pritožbo stranke obravnava kot predlog za obnovo postopka v skladu s petim odstavkom 235. člena ZUP?

== '''Odgovor:''' ==

Na podlagi [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen|229. člena ZUP]] ima pravico do pritožbe zoper odločbo izdano na I. stopnji stranka in vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice in pravne koristi ter državni tožilec in višji državni odvetnik in sicer zoper odločbo, s katero je prekršen zakon v korist stranke in v škodo javnih koristi (prvi in tretji odstavek). Pritožba se na podlagi [[Zak:ZUP#235._.C4.8Dlen|235. člena ZUP]] vloži v 15 dneh, če z zakonom ni drugače določeno. Po prejemu pritožbe organ I. stopnje najprej le-to preizkusi v smeri, ali je pritožba dovoljena in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba (prvi odstavek [[Zak:ZUP#240._.C4.8Dlen|240. člen ZUP]]).

Glede na navedbe [[Zak:ZUP#42._.C4.8Dlen|42. člena ZUP]], ki kot stranko v upravnem postopku navaja vsako fizično osebo in pravno osebo zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek, je lahko stranka le oseba, o katere pravici, pravni koristi ali obveznosti teče postopek (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 86). Katera oseba je lahko stranka v določeni zadevi v okviru koncepta stvarne legitimacije (več o tem v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 161), praviloma določa področni zakon, saj ta opredeli, kateri so pogoji, da neka oseba sploh uveljavlja določeno pravico ali pravno korist oziroma je nosilec pravne obveznosti. Pravico udeleževati se postopka pa ima tudi oseba, ki izkaže svoj pravni interes na način, da zatrjuje vstopanje v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec; [[Zak:ZUP#43._.C4.8Dlen|43. člen ZUP]]). Vendar mora biti zatrjevana pravna korist neposredna, osebna ter oprta na zakon ali drug predpis. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne zadeve. To razmerje pa ureja materialni predpis, iz katerega izhaja ali ima kdo kakšno pravico ali pravni interes v upravni zadevi o kateri se odloča v upravnem postopku (Androjna in Kerešavn, ibidem, str. 164).  V konkretnem primeru pritožnik (npr. sosed sosednjega zemljišča) navaja, da mu organ v času odločanja na I. stopnji ni dal možnosti biti stranka v postopku. Po področni zakonodaji v času postopka in izdaje odločbe na prvi stopnji pritožnik ni izpolnjeval pogojev za stranko v postopku (npr. ni se nahajal na območju za določitev strank, fizično se ni posegalo v njegova zemljišča, oseba ni zahtevala vključitve v postopek) in ni imel nikakršnega pravnega interesa za vstop v postopek.

Redna pravna sredstva (pritožba) so tista, s katerimi je mogoče izpodbijati zakonitosti konkretnega upravnega akta prve stopnje, ko akt še ni postal dokončen v upravnem postopku. Če pa je dokončen upravni akt nezakonit, je treba izvesti izredni postopek, ki ga je mogoče začeti le z izrednimi pravnimi sredstvi. Upoštevajoč vse navedeno (pravnomočnost obeh odločb ter opredelitev pravnega interesa in pojma stranskega udeleženca po področnem zakonu, ki je veljal v času odločitve na I. stopnji), gre v konkretnem primeru na podlagi prvega odstavka [[Zak:ZUP#240._.C4.8Dlen|240. člena ZUP]] za pritožbo, ki je prepozna in jo je vložila neupravičena oseba. Organ bi lahko vzel vlogo v obravnavo le v skladu z petim odstavkom [[Zak:ZUP#235._.C4.8Dlen|235. člena ZUP]] in jo nato obravnaval na podlagi tretjega odstavka [[Zak:ZUP#261._.C4.8Dlen|261. člena ZUP]] kot predlog za obnovo postopka. Pri tem pa bi organ moral preveriti (ne glede na navodila drugostopenjskega organa) ali je izpolnjen pogoj, da predlog vlaga stvarno legitimiran vložnik ali oseba, ki vsaj verjetno izkaže pravni interes.

'''Tako mora prvostopenjski organ v konkretnem primeru vlogo, imenovano pritožbo, a obravnavano kot predlog za obnovo, s sklepom zavreči, v uvodu in obrazložitvi le-tega pa kot podlago za zavrženje navesti predvsem prvi in drugi odstavek '''[[Zak:ZUP#267._.C4.8Dlen|'''267. člen ZUP''']]'''. '''V obrazložitvi mora organ poleg obveznih sestavin v skladu z [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen|214. členom ZUP]] pojasniti in obrazložiti, da '''pravni interes pritožnika oz. predlagatelja obnove postopka ni izkazan'''. V kolikor so bile določbe področne zakonodaje na podlagi odločbe ustavnega sodišča razveljavljene, velja za pravnomočne odločbe ob uporabi izrednih pravnih sredstev samo pravo, ki je veljalo v času izdaje odločbe na prvi stopnji.
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /> 

[[Category:Pravica_do_pritožbe_in_odpoved_tej_pravici]] [[Category:Obnova_postopka]]

Ravnanje upravnega organa, če drug organ deluje po njegovi presoji brez pravne podlage

2023-01-20T16:49:11Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Ravnanje upravnega organa, če drug organ deluje po njegovi presoji brez pravne podlage ==

'''Datum odgovora:''' 7. 7. 2011, pregled 11. 12. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Kako ravna upravni organ v primeru, ko ugotovi, da drug upravni organ deluje nezakonito oziroma izdaja odločbe brez pravne podlage? 

== '''Odgovor:''' ==

Načelo '''zakonitosti '''je najpomembnejše temeljno načelo upravnega postopka in sploh glavno načelo celotnega pravnega reda, ki izključuje kakršnokoli samovoljo. Spričo tega je med vsemi temeljnimi načeli postavljeno na prvo mesto. Načelo zakonitosti, kateremu so podrejena vsa druga temeljna načela upravnega postopka, je tudi poglavitni pogoj za pravno varnosti in nepristransko delo in pravilno odločanje v upravnem postopku. Ureja ga drugi odstavek [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 120. člena Ustave RS] (Ur. l . RS, št. 33/91-I in novele), ki določa, da upravni organi opravljajo svoje delo '''samostojno, v okviru in na podlagi ustave in zakonov '''ter 135. člen Ustave RS, ki določa da morajo vsi posamični akti in dejanja državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 79).

Načelo zakonitosti pomeni, da morajo organi, ki postopajo v upravnih zadevah, delovati po zakonu ([[Zak:ZUP#1._.C4.8Dlen|1. člen ZUP]]) in odločati po zakonu, po drugih predpisih državnih organov in po splošnih aktih izdanih za izvrševanje javnih pooblastil ([[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen|6. člen ZUP]]), kar pomeni, da;

*so v konkretnih upravnih zadevah organi dolžni postopati (izvesti postopek) po pravilih splošnega in posebnega upravnega postopka (formalna zakonitost) in
*da so pri odločanju v konkretnih upravnih zadevah (izdaji odločbe) dolžni uporabiti ustrezni materialni zakon, drug predpis državnega organa, oz. samoupravne lokalne skupnosti ali splošni akt izdan za izvrševanje javnega pooblastila (materialna zakonitost).

Načelo zakonitosti bi bilo zgolj deklaracija, če pravni red hkrati ne bi zagotavljal tudi '''pravnega varstva v primerih, ko organi oz. njihove uradne osebe pri svojem delu v upravnem postopku morebiti ne upoštevajo tega načela'''. Tako so za zakonitost dolžni skrbeti sodišča, državni organi ter organi samoupravnih lokalnih skupnosti, vsak v okviru svojih pristojnosti in pooblastila, '''legitimacijo za vložitev pravnih sredstev pa določa zakon'''. Zakonitost delovanja upravnih organov je predmet različnih oblik nadzora delovanja uprave (za sistematični pregled le-teh gl. Virant, Javna uprava, 2009, str. 268 in nasl.). Tako so v okviru upravnega postopka na voljo redna in izredna pravna sredstva, po dokončnosti odločbe pa sodni nadzor v okviru upravnega spora oz. delovnega in socialnega spora.  

V konkretnem primeru je že v okviru varstva zakonitosti zahtevana določena aktivnost organa, ki zve za odločbo, s katero je bil kršen zakon, kršitev pa bi lahko bila razlog za ničnost, odpravo, razveljavitev ali spremembo odločbe (Androjna in Kerševan, ib., str. 86). O tem je organ brez odlašanje dolžan obvestiti organ, ki je pristojen začeti postopek in izdati odločbo (tretji odstavek [[Zak:ZUP#281._.C4.8Dlen|281. člena ZUP]]). '''Upravni organ zoper nezakonito odločbo ne more vložiti pritožbe v upravnem postopku, ker ni stranka postopka (nosilev pravic, pravnih koristi in obveznosti), lahko pa doseže opravo nadzora drugostopenjskega organa nad organom, ki izdaja nezakonite odločbe. Tako je v konkretnem primeru najprimernejša oblika nadzorstvene kontrole, ki predstavlja hirearhično kontrolo višjega organa nad nižjim organom '''([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakon o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l . RS, št. 113/05 in novele) predvideva takšen nadzor v različnih primerih).''' '''Zakonitost odločbe, ki je bila izdana v upravnem postopku, je namreč mogoče presojati po nadzorstveni pravici, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji ([[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen|274. člen ZUP]] ):

*če jo je izdal stvarno nepristojen organ, pa ne gre za primer iz 1. točke 279. člena tega zakona;
*če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena
*če je izdal odločbo kakšen organ brez soglasja, potrditve, dovoljenja ali mnenja drugega organa, kadar je po zakonu ali po kakšnem drugem na zakonu temelječem predpisu to potrebno in
*če je odločbo izdal krajevno nepristojen organ.

Odločba se odpravi ali razveljavi po nadzorstveni pravici po uradni dolžnosti (če nadzorni organ izve ali ugotovi, da je prišlo do kršitve) ali na podlagi zahteve upravičenega subjekta (stranke, državnega tožilca, višjega državnega odvetnika ali inšpektorja) ([[Zak:ZUP#275._.C4.8Dlen|275. člen ZUP]]). Inšpektor pa lahko odpravo ali razveljavitev odločbe od nadzornega organa celo zahteva, po mnenju drugih pa ima tako kot drugi organi zgolj položaj pobudnika, tako da nadzorni organ sam presodi, ali bo pravno sredstvo uporabil (prim. Jerovšek et. al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 744). 

Upravni organ lahko poda tudi '''pobudo upravni inšpekciji''', ki od leta 2009 deluje v okviru Inšpektorata RS za javno upravo ([[Zak:ZUP#307._.C4.8Dlen|307. člen ZUP]]). Ta na podlagi vsebine prijave odloči, ali bo pri organu opravil inšpekcijski nadzor ali pa bo prijavo rešil na podlagi zahtevanega poročila o zadevi, ki se nanaša na prijavo.

Primere, ko državni upravni organ ugotovi, da občinski upravni organ krši predpise, pa kot ''lex generalis'' urejata [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakon o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 113/05 in novele) v VI. poglavju in [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307 Zakon o lokalni samoupravi] (ZLS, Ur. l. RS, št. 72/93 in novele) v X. poglavju.  

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Načelo zakonitosti in diskrecijsko odločanje ter varstvo javne koristi]] [[Category:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]

Ničnost odločbe v zadevi iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri ni mogoče odločati v upravnem postopku

2023-01-20T16:48:23Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Ničnost odločbe v zadevi iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri ni mogoče odločati v upravnem postopku ==

'''Datum odgovora:''' 14. 6. 2011, pregled 25. 11. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Ali je mogoče za nično izreči odločbo, izdano v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v zadevi, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku? 

== '''Odgovor:''' ==

Ničnost je pravno sredstvo, ki pride v poštev, da se odpravi najbolj grobe napake v postopku in ki jih z drugim pravnim sredstvom ni mogoče sanirati (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 224). [[Zak:ZUP#279._.C4.8Dlen|279. člen ZUP]] med razlogi za ničnost v prvi točki prvega odstavka določa, da se '''za nično izreče odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti''' ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku. V upravnem postopku se odloča v upravnih zadevah. Običajno ni težko ugotoviti, ali gre pri določeni zadevi za upravno zadevo ali ne, saj jih predpisi v večini primerov dovolj jasno določajo. Včasih pa se zgodi, da posamezna zadeva ni tako jasna in tedaj je treba po materialnem kriteriju presoditi, ali gre za obstoječe ali predvidljivo nasprotje med zasebnim in javnim interesom, ki zahteva odločitev pristojnega organa. V primeru, da je prišlo pri tej oceni do zmote in je organ v upravnem postopku odločil v zadevi iz sodne pristojnosti ali v drugi zadevi, ki ni upravna zadeva, je takšna odločba nična. (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 750-751)

Zakon v naslednjem členu ([[Zak:ZUP#280._.C4.8Dlen|280. člen ZUP]]) opredeljuje, da se lahko odločbo vsak čas izreče za nično po uradni dolžnosti ali pa na predlog stranke ali državnega tožilca ali višjega državnega odvetnika in sicer v celoti ali deloma. Odločbo izreče za nično organ, ki jo je izdal, organ druge stopnje oziroma organ, pristojen za nadzorstvo nad organom, ki jo je izdal. Po navadi se bo stranka obrnila s predlogom za izrek ničnosti na organ, pri katerem je ničnostni razlog nastal. Ni pa nujno, ker lahko zahteva izrek ničnosti pri katerem koli navedenem organu, zlasti če določenemu organu ne zaupa (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 225).

Zoper odločbo, s katero se kakšna odločba izreče za nično ali se zavrne predlog stranke ali državnega tožilca ali višjega državnega odvetnika, naj se odločba izreče za nično, je dovoljena pritožba, razen če zoper odločbo organa, ki jo je izdal, po zakonu ni pritožbe.

[[Zak:ZUP#281._.C4.8Dlen|281. člen ZUP]] v svojem tretjem odstavku določa, da je organ, ki izve za odločbo, s katero je bil kršen zakon, kršitev pa bi lahko bila razlog za obnovo postopka oziroma za ničnost, odpravo, razveljavitev ali spremembo odločbe, dolžan o tem brez odlašanja obvestiti organ, ki je pristojen začeti postopek. 

Odločba, ki je bila torej izdana v upravnem postopku, čeprav ne sodi v pristojnost upravnih organov, v primerih, ko ti odločajo v upravnem postopku, se izreče za nično. 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /> 

[[Kategorija:Ničnost]] [[Category:Kdaj ne/gre za upravno zadevo in ni/je potrebna podrejena raba ZUP?]]

Izpodbijanje odločbe s strani organa, ki naj bi jo izvršil

2023-01-20T16:46:34Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Izpodbijanje odločbe s strani organa, ki naj bi jo izvršil  ==

'''Datum odgovora:''' 10. 6. 2011, pregled 11. 12. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Organ je izdal odločbo, s katero je zavezal drugo institucijo, da izvrši z odločbo priznano pravico. Zoper to odločbo je zavezan subjekt za izvršitev odločbe vložil pritožbo (npr. osnovna šola zoper odločbo Zavoda za šolstvo glede pravic otroka s posebnimi potrebami in njegove upravičenosti do logopeda, ki pa ga šola po lastnih navedbah ne more zagotoviti). Pristojni organ je v  postopku pritožbo zavrgel, ker pritožnik, ki ni nosilec pravice kot predmeta odločanja, ne more biti stranka. Ta pa vztraja pri tem, da bi morala postati stranka v postopku, saj trdi, da ne more zagotoviti vseh pogojev za nemoteno izvanje pravice, ki jo stranki določa odločba, pa da je njihovo delovanje odvisno od sposobnosti zagotavljanja pogojev (npr. da ima šola le sredstva za obstoječ kader, ne pa tudi za logopeda). Kaj velja v tem položaju?

== '''Odgovor:''' ==
[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustava RS] (Ur.l. RS št. 33/91-I in novele) v 25. členu določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Po [[Zak:ZUP#299._.C4.8Dlen|229. členu ZUP]] lahko zoper upravno odločbo vložijo pritožbo aktivna stranka, pasivna stranka, stranski udeleženec, če odločba posega v njegove pravice ali pravne koristi, ter državni tožilec in višji državni odvetnik, če odločba posega v javne koristi. Kot stranko v upravnem postopku [[Zak:ZUP#42._.C4.8Dlen|42. člen ZUP]] navaja vsako fizična osebo in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Tako '''je stranka oseba, o kateri pravici, pravni koristi ali obveznosti teče postopek '''(Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 86). Lastnost stranke ima torej samo oseba, ki je '''nosilka pravic obveznosti ali pravnih koristi''', o katerih se odloča v upravnem postopku. Tako ZUP določa le temeljne nastavke elementov, ki opredeljujejo lastnost stranke in katerih vsebino naj bi napolnili področni predpisi (definiran je le pojem osebe kot nosilca pravice ali obveznosti) (Breznik, Štucin in Marflak, Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2004, str. 181). Katera oseba je lahko stranka v določeni zadevi v okviru koncepta stvarne legitimacije (več o tem v Androjna in Kerševan, 2006, str. 161), praviloma določa področni zakon, saj ta opredeli, kateri so pogoji, da neka oseba sploh uveljavlja določeno pravico ali pravno korist oziroma je nosilec pravne obveznosti (npr. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5896 Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ]( ZUOPP-1, Ur.L.RS št. 58/11 in novele) v 32. členu določa, da imajo pravico do pritožbe zoper odločbo o usmeritvi otroka v njegovem interesu in imenu le starši, zase pa tudi mlajša polnoletna oseba; Predmet postopka po ZUOPP-1 je le pravica otroka, da dobi dodatno pomoč, ne pa ugotavljanje sposobnosti šole, ali to lahko zagotovi v okviru svojih resursov.)

'''Oseba (oz. organ), ki je dolžna odločbo izvršiti, torej le zato nima stvarne legitimacije niti v postopku do izdaje določbe niti prek pravnih sredstev'''. Ker gre za osebo, ki v upravnem postopku ne uveljavlja ali ne varuje kakšnih svojih pravic in pravnih koristi, ne more začeti postopka, niti imeti lastnost stranke v upravnem postopku, torej vložiti pritožbo zoper odločbo. Tako se na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#240._.C4.8Dlen|240. člena ZUP]] pritožba take osebe zavrže.

'''Ta oseba je v nadaljevanju dolžna izvršiti odločbo upravnega organa''', saj gre za pravico stranke, kot jo določa zakon, pri čemer je neredko, kot tudi v danem primeru, priznana pravica celo v javnem interesu (pozitivna diskriminacija otrok s posebnimi potrebami) in ne le v interesu stranke (otroka oz. staršev). Kot del upravnega sistema oz. države/občine/oblasti je oragan oz. oseba kot zavezan za zagotovitev črpanja priznane pravice dolžan realizirati pravico na takšen ali drugačen način  - po svojih najboljših močeh. Nikakor npr. pomanjkanje kadrov ali premalo sredstev za plačilo izvedbe pravice (npr. plačilo za oz. zaposlitev logopeda) ne more biti dejavnik ne priznanja in ne izvrševanja pravice, kot izhaja iz zakona in konkretnih potreb stranke, kot to določa odločba. Le res izjemoma, če bi pristojni organ šele po izdaji odločbe ugotovil, da je bila priznana pravica stranke oz. način njenega izvrševanja tak, da je v realnem življenju neizvedljiv (npr. ne obstaja v celi državi strokovna pomoč logopeda), bi se lahko odločba (po uradni dolžnosti) ugotovila kot nična (gl. [[Zak:ZUP#279._.C4.8Dlen|279. člen ZUP]]). Odločba kot izvršilni naslov namreč (po izvršljivosti) pomeni vir pravice stranke in posledično tudi vir obvez za pristojne institucije. Odločba '''učinkuje, ko je izvršljiva''', tudi proti drugim osebam, ne le strankam postopka, če te druge osebe (kot osnovna šola) predstavljajo del javne uprave, ki mora kot '''celota izvajati javne naloge v skladu s področno zakonodajo.'''

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Lastnost stranke]] [[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

Ukrep inšpektorja zoper pravnomočno odločbo drugega organa zaradi domnevnega spregleda stranskega udeleženca

2023-01-20T16:44:51Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Ukrep inšpektorja zoper pravnomočno odločbo drugega organa zaradi domnevnega spregleda stranskega udeleženca ==

'''Datum odgovora:''' 28. 1. 2011, pregled 1. 1. 2023  

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je izdal odločbo na podlagi soglasja upravnega organa samoupravne lokalne skupnosti (npr. gradbeno dovoljenje). Odločba je že pravnomočna in se izvršuje. Oseba, ki ji v postopku izdaje odločbe ni bila priznana pravica do udeležbe kot stranskemu udeležencu, je na inšpekcijski organ (npr. kmetijsko inšpekcijo) podala prijavo, v kateri zatrjuje, da odločba ni zakonita, ker ni skladna z materialnimi predpisi in ker ji ni bila dana možnost sodelovati v postopku. Kako naj ravna inšpektor v tem primeru?

== '''Odgovor:''' ==

V skladu s 158. členom [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustava Republike Slovenije (URS) (pisrs.si)] (Ur. l. RS, št. 33I/91 in novele) je mogoče pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. ZUP omogoča izpodbijanje dokončnih in pravnomočnih upravnih odločb z izrednimi pravnimi sredstvi v primeru hujših kršitev, zaradi katerih upravni akt ne bi smel učinkovati nasproti strankam, ker jim priznava pravice ali pravne koristi, ki jih po predpisih ni mogoče priznati ali nalaga obveznosti, ki jih ni mogoče naložiti. Izredna pravna sredstva je mogoče uporabiti le v taksativno naštetih razlogih, saj gre za korektiv, ne pravilo - poseg v dokončne in pravnomočne odločbe namreč zaradi varstva stabilnosti pravnih razmerij ni zaželen (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 218). Temu ustrezno je skladno z določbami četrtega odstavka [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen{{!}}225. člena ]]ZUP pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom.

V našem primeru oseba zatrjuje nemožnost udeležbe v postopku in napačno uporabo materialnega prava. Glede na to bi, upoštevaje roke za uveljavitev, v poštev prišli '''izredni pravni sredstvi obnove postopka po '''[[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. členu]]''' ZUP in v primeru očitne kršitve materialnega prava razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici po drugem odstavku '''[[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen{{!}}274. člena ]]'''ZUP.'''

Postopek se obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen{{!}}229. člena ]]ZUP, ni bila dana možnost udeležbe v postopku (9. točka prvega odstavka 260. člena ZUP). V našem primeru ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP, vendar oseba, ki ni uspela uveljaviti udeležbe v postopku, zaradi tega razloga ne more predlagati obnove postopka (četrti odstavek [[Zak:ZUP#261._.C4.8Dlen{{!}}261. člena ]]ZUP). Odločba se lahko v določenem roku razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis (drugi odstavek 274. člena ZUP). Pristojni organ po nadzorstveni pravici razveljavi odločbo po uradni dolžnosti, če izve oziroma ugotovi, da so podani razlogi za razveljavitev, odločbo pa lahko razveljavi tudi na zahtevo stranke, državnega tožilca ali višjega državnega odvetnika ali inšpektorja (prvi odstavek [[Zak:ZUP#275._.C4.8Dlen{{!}}275. člena ]]ZUP).

V našem primeru je oseba, ki ji v postopku ni bila priznana pravica sodelovati, po pravnomočnosti odločbe poslala prijavo na inšpekcijski organ, v kateri zatrjuje kršitev pravice do sodelovanja v postopku in materialno nezakonitost odločitve. Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov (2. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) (pisrs.si)] (ZIN, Ur.l. RS, št. 43/07 in novele)). V inšpekcijskem postopku se preverja, ali subjekt nadzora, tj. zavezanec, ravna v okviru pravic in dolžnosti oziroma pravnih koristi, ki mu jih priznava ali nalaga zakon ali drug predpis. V našem primeru bi se torej inšpekcijski nadzor lahko nanašal na vprašanje, ali oseba, o kateri pravici je bilo pravnomočno odločeno (zavezanec), ravna v skladu s pravnomočno odločbo, ne pa na vprašanje zakonitosti izdanega upravnega akta - le-ta se presoja v okviru rednih in izrednih pravnih sredstev v upravnem postopku in preko sodnega nadzora v okviru upravnega spora, če se zatrjuje kršitev človekovih pravic, pa tudi pred Ustavnim sodiščem RS in Evropskim sodiščem za človekove pravice.

V našem primeru bi zato '''inšpektor lahko ravnal tako, da bi izdajatelju pravnomočne odločbe na podlagi prijave podal pobudo za obnovo postopka''' na podlagi drugega odstavka 261. člena ZUP v zvezi z deveto točko 260. člena ZUP. Analogno lahko da pobudo tudi državni odvetnik po petem odstavku 261. člena ZUP, če bi menil in argumentiral, da je z odločbo ogrožen javni interes. Če bi menil, da je v primeru odločbe očitno prekršen materialni predpis, pa bi lahko od nadzornega organa '''zahteval njeno razveljavitev''' po 275. členu ZUP. Če bi se iz vloge oziroma prijave inšpekciji dalo razbrati, da '''prijavitelj zahteva obnovo postopka''', ker mu ni bila dana možnost udeležiti se postopka kot stranski udeleženec, '''bi inšpektor lahko vlogo''' na podlagi četrtega odstavka [[Zak:ZUP#65._.C4.8Dlen{{!}}65. člena ]]ZUP tudi '''odstopil pristojnemu organu''' (organu, ki je izdal pravnomočno odločbo). V vsakem primeru pa bi moral inšpektor v skladu s 24. členom ZIN prijavitelja obvestiti o svojih ukrepih, če je prijavitelj to zahteval.  

 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Upravna_inšpekcija,_področne_inšpekcije,_informacijski_pooblaščenec_in_druge_oblike_nadzora]] [[Category:Obnova_postopka]]

Možnost sprožitve upravnega spora s strani upravnega organa glede pristojnosti in ukrepanja drugega organa

2023-01-20T16:43:39Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Možnost sprožitve upravnega spora s strani upravnega organa glede pristojnosti in ukrepanja drugega organa ==

'''Datum odgovora:''' 10. 1. 2011, pregled 9. 12. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Organ A je sprožil kompetenčni spor z organom B pri organu, ki je obema nadrejen (pri področnem ministrstvu). Pristojni organ je izdal sklep, s katerim je določil, kateri organ je pristojen, vendar se z odločitvijo  ne strinja organ A. Na sklepu je naveden pouk, da pritožba zoper sklep o določitvi pristojnosti ni dovoljena, ampak je dovoljen upravni spor. Postavlja se vprašanje, ali je smotrno zoper sklep vložiti upravni spor glede na to, da je bilo v prvem primeru pojasnjeno, da kot upravni organ, ta ne more vložiti upravnega spora, kljub dejstvu, da ima izdani sklep pravni pouk, ki napotuje na to ravnanje?

V drugem primeru je organ A je, zaradi neizdane pozitivne odločbe drugega upravnega organa B, področnemu ministrstvu kot nadzorstvenemu organu, ki nadzoruje delo organa B, predlagal, da odpravi odločitev organa B oz. temu naloži ukrepanje oz. izdajo pozitivne odločbe z naložitvijo obveznosti stranki. Po oceni organa A naj bi namreč organ B moral ukrepati, kar organ utemeljejuje tudi s poznavanjem področne zakonodaje, saj oba organa veže ista (oba organa sta npr. inšpektorata, ki nadzirata izvrševanje istega zakona, ali pa je en organ Policija in drugi notranji inšpektorat) . Nadzorstveni organ - ministrstvo je izdalo odločbo, s katero je zavrnilo odpravo akta organa B. Organ A ocenjuje, da nadzorstveni organ pri tem ni upošteval pravih dejstev. Ali lahko organ A vloži tožbo v upravnem sporu zoper odločbo nadzorstvenega organa?

== '''Odgovor:''' ==

Z začetkom rabe [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 Zakona o upravnem sporu] s 1. 1. 2007 (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/06 in novele) ni več mogoče v upravnem sporu izpodbijati sklepa, s katerim je pristojni upravni organ odločil v sporu o pristojnosti (z ZUS-1 je bil razveljavljen tretji odstavek [[Zak:ZUP#27._.C4.8Dlen|27. člena ZUP]]). Če je pouk o pravnem sredstvu (tu v sklepu o določitvi pristojnosti) napačen (v tem primeru očitno, saj tožba v upravnem sporu zoper ta sklep ni dopustna), se ravna po splošnih pravilih in ne napačnem pouku v konkretnem aktu. Napačen pouk o pravnem sredstvu v nasprotju z zakonom namreč ne more ustvariti dodatnega ali drugačenega pravnega varstva, kot to izhaja iz zakona. '''To pomeni, da v prvem primeru organ A ali organ B niti stranka odločitve o določitvi pristojnosti ne moreta izpobijati s tožbo, saj je nenazadnje upravni spor namenjen presoji zakonitosti upravne odločitve o materialnopravni pravici ali obveznosti, ne pa procesni predpostavki, tj. pristojnosti upravnega organa. Če bo organ A vložil tožbo, bo zavržena kot nedopustna sama po sebi, ker ni dovoljena nobenemu subjektu.'''

Poleg tega lahko '''v upravnem sporu pravice in pravne interese uveljavljajo le stranke in ne organi.''' Organi namreč niso nosilci pravic, pravnih koristi in obveznosti, temveč imajo določene pristojnosti in pooblastila, zato jim ni zagotovljeno pravno varstvo kot strankam (prim. sklep Upravnega sodišča U 1717/2008-12 z dne 1. 8. 2008). Le stranka, ki meni, da je bila z odločitvijo prizadeta, lahko v upravnem sporu izpodbija (praviloma meritorni) akt v dokočno zaključeni upravni zadevi, katerega nezakonitost pa lahko utemeljuje tudi na kršitvi pravil o pristojnosti (glej Breznik et al., Zakon o upravnem sporu s komentarjem, 2008, str. 513).

V primerih, ki jih določa ZUS-1 (18. člen), je lahko tožnik v upravnem sporu poleg stranke in stranskega udeleženca le še zastopnik javnega interesa, to je državni organ (npr. višji državni odvetnik) ali druga oseba. En državni organ od drugega ne more uveljavljati postopanja oziroma sprožiti upravnega spora, tudi če je domnevno v javnem interesu (glej VS SRS U 790/92-2 z dne 11. 2. 1993). Tako narekuje načelo samostojnosti (120. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS] in [[Zak:ZUP#12._.C4.8Dlen|12. člen ZUP]]). O delovanju višjega državnega odvetnika po ZUS-1 gl. tudi v  Androjna in Kerševan (Upravno procesno pravo, 2006, str. 683, saj celo zastopnik javnega interesa lahko vloži tožbo le na podlagi posebnega pooblastila Vlade). '''Organ A torej ne more izsiliti ukrepanja organa B, še zlasti ne v nasprotju s presojo nadzorstvenega organa organa B. Tudi taka tožba bi bila po ZUS-1 zavržena zaradi pomanjkanja stvarne legitimacije in tudi pravnega interesa za tožbo oz. odpravo določitve nadzorstvenega organa.''' 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Upravni spor in socialni spor ter druge oblike sodnega nadzora]] [[Category:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]

Pravne možnosti prvostopenjskega organa zoper odločitev drugostopenjskega organa

2023-01-20T16:42:30Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Pravne možnosti prvostopenjskega organa zoper odločitev drugostopenjskega organa ==

'''Datum odgovora:''' 10. 10. 2010, pregled 1. 1. 2023

== '''Vprašanje:''' ==

Kakšne pravne možnosti ima prvostopenjski organ, če ugotovi, da je drugostopenjski organ v pritožbenem postopku po odpravi prvostopenjske odločbe izdal nezakonito odločbo, saj le-ta pred izdajo odločbe ni ugotovil resničnega dejanskega stanja (8. člen ZUP)? Odločba, s katero je drugostopenjski organ meritorno odločil o strankinem zahtevku, je neobrazložena (niso navedeni razlogi in dokazi, ki so odločilni za takšno odločitev), citirana so le določila materialnega predpisa, ki pa ne ustrezajo dejanskemu stanju. 

== '''Odgovor:''' ==

Glede na to, da je drugostopenjski organ v pritožbenem postopku odpravil odločbo prvostopenjskega organa in sam vsebinsko odločil o stvari, je takšen upravni akt dokončen, kar pomeni, da zoper ta akt ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja (tretji odstavek 2. člena  [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 Zakon o upravnem sporu (pisrs.si)] (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/06). Da pa bi prišlo pri odločanju v upravnem postopku ter pri drugih oblikah oblastvenega delovanja uprave načelo zakonitosti in s tem načelo enakosti pred zakonom do polne veljave, obstaja poseben zunanji nadzor nad delovanjem uprave. Ta  nadzor v slovenskem pravnem sistemu zaupan neodvisnim sodnikom, ki so vezani zgolj na ustavo in zakon (125. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustava Republike Slovenije (URS) (pisrs.si)], URS, Ur. l. RS, št. 33/91)). Sodni nadzor nad zakonitostjo dokončnih upravnih aktov se opravlja prek institucije '''upravnega spora''' (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 635-636).Za začetek upravnega spora je vselej potrebna tožba upravičenega (legitimiranega) tožnika in sicer:

• na podlagi tožbe posameznika (fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke, čeprav ni pravna oseba), ki misli, da mu je bila kršena kakšna njegova pravica ali na zakon oprta neposredna osebna korist. Prvenstven cilj upravnega spora je v tem primeru sodno varstvo pravic posameznika; varstvo subjektivnih pravic je zato zagotovljeno posamezniku (subjektivni upravni spor), ki meni, da mu je bila s strani upravnih organov odklonjena kakšna pravica, ki mu gre po zakonu, ali bila naložena kakšna obveznost, ki mu je po zakonu ni mogoče naložiti;

• na podlagi tožbe posebnega organa (višjega državnega odvetnika ali drugega zastopnika javnega interesa), ki sodi, da je bil z upravnim aktom kršen zakon v škodo javnega interesa. V tem primeru obstaja predvsem interes države, da se odpravi takšen nezakonit upravni akt, ne pa posameznika, ki je z upravnim aktom pridobil kakšno pravico ali korist, ki mu po zakonu ne pripada. Cilj upravnega spora v tem primeru ni varstvo subjektivnih pravic, temveč varstvo zakonitosti (objektivni upravni spor) pri delu in odločanju organov (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 679).

Ker je '''upravni spor primarno namenjen varstvu pravic posameznika, je torej zastopnik javnega interesa le izjemoma lahko tožnik''' (tretji odstavek 17. člena ZUS-1), in sicer v primerih, ki jih določa ZUS-1 (18. člen ZUS-1).

 '''Druga možnost v navedenem primeru pa je zgolj pobuda''' organa prve stopnje organu druge stopnje, da slednji po uradni dolžnosti v primeru nepopolno ali napačno ugotovljenih dejstev '''uvede obnovo (drugostopenjskega)''' '''postopka''' po 1. točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]].

Na splošno velja, da odločitev organa druge stopnje prvostopenjski organ zavezuje, saj mu je nadrejen. Organ prve stopnje tako lahko poda zgolj predlog za obnovo postopka ali sprožitev upravnega spora prek vlade in državnega odvetništva, pri čemer organi, ki jim to predlaga, na pobudo niso vezani.

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /> 

[[Category:Upravni_spor_in_socialni_spor_ter_druge_oblike_sodnega_nadzora]] [[Category:Obnova_postopka]]

Aktivna legitimacija za pritožbo zoper odločbo sokandidata

2023-01-20T16:40:36Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Aktivna legitimacija za pritožbo zoper odločbo sokandidata ==

'''Datum odgovora:''' 23. 10. 2009, pregled 11. 12. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Ali ima pravico do pritožbe zoper odločbo o priznanju pravice osebi A tudi oseba B, če sta oba kandidirala za isto pravico (npr. v postopku izbire sofinanciranja projekta vloži pritožbo en prijavitelj, ki ni uspel, zoper odločitev o izbiri drugega prijavitelja)?

== '''Odgovor:''' ==

Pravico do udeležbe v postopku (in posledično pritožbe) ima stranka v posamičnem upravnem postopku, pa tudi druge osebe - zlasti oseba, ki izkaže pravni interes ([[Zak:ZUP#43._.C4.8Dlen|43. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen|229. člen ZUP]]). Slednji se vedno presoja po določbah področnih predpisov. Organ mora v skladu z [[Zak:ZUP#143._.C4.8Dlen|143. členom ZUP]] pred začetkom ugotovitvenega postopka povabiti k udeležbi v postopku osebe, za katere ugotovi, da imajo pravni interes za udeležbo v postopku. 

Če je predmet odločanja opredeljen tako, da gre ista pravica v omejenem obsegu (razpisna sredstva, podobno izbira (le ene) osebe za določen položaj) več osebam, imajo neuspeli praviloma izkazan pravni interes tako za vpogled v dokumentacijo izbrane stranke kot vložitev pravnih sredstev zoper akt o izbiri izbranega, saj gre kljub več strankam in izdanim odločbam oz. sklepom za isti postopek oz. isto zadevo.

Zoper odločbo prve stopnje se torej lahko pritoži stranka v postopku, lahko pa tudi stranski udeleženec ali druga oseba z izkazanim pravnim interesom. Stranski udeleženec ima pravico do pritožbe zgolj, če je bil udeležen v postopku na prvi stopnji, če pa ni bil, pa pod pogoji iz prvega oziroma drugega odstavka 229. člena ZUP (razen, če mu ni pravica do pritožbe izključena po določbi šestega odstavka 143. člena ZUP). Prav tako imata pravico do pritožbe v skladu z tretjim oziroma četrtim odstavkom 229. člena ZUP državni tožilec oziroma višji državni odvetnik. Druge osebe nimajo pravice pritožbe, tudi če z odločbo niso zadovoljne (tako Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 607).

Pri razpisih po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV7654 Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna] (PIP, Ur. l. RS, št. 50/07) je pravica do pritožbe urejena delno drugače kot po ZUP ([[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen|236. člen ZUP]]), ravno zaradi izvršljivosti pravice uspelih kandidatov. '''PIP določa, da lahko vlagatelj vloge pod pogoji v 2. odstavku 231. člena PIP vloži pritožbo, vendar pa ta ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji.'''

Pravica (neuspelega) sokandidata do izpodbijanja odločbe izbranega sokandidata je potrjena tudi v sodni praksi (čeprav v kadrovskem oz. natečajnem, ne finančnem oz. razpisnem postopku). Legitimacija za pravno varstvo oz. priznanje pravnega interesa enemu kandidatu je posledica vpliva izbranega kandidata na položaj drugih kandidatov, torej če je predmet razpisa omejen. Po stališču sodišča se rok za vložitev pravnega sredstva (npr. pritožbe ali tožbe) šteje, če (kot je praksa) odločba o izbranem kandidatu ni bila vročena (neuspelim) sokandidatom, od vpogleda v spis ([[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen|82. člen ZUP]]) s strani (neuspelega) sokandidata (gl. U 255/2005-10 z dne 18. 4. 2006 in U 1556/2006-27 z dne 13. 10. 2008).

Torej neizbrani prijavitelj/vlagatelj/kandidat ima aktivno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper akt, ki se nanaša na drugo osebo, če se je zahteva obeh oseb nanašala na isti in omejen predmet odločanja. Vendar praviloma področni predpis (npr. PIP) določa, da pritožba neizbranega ne zadrži izvršitve odločbe o izboru. 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Pravica_do_pritožbe_in_odpoved_tej_pravici]] [[Category:Lastnost_stranke]]

Zadržanje izvršbe odločbe

2023-01-20T16:40:04Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Zadržanje izvršbe odločbe ==

'''Datum odgovora: '''31. 5. 2009, pregled 18. 12. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Strankam v postopku je v skladu z materialnim predpisom izdana odločba o določeni obveznosti (npr. z Zakonom o osnovni šoli o prešolanju otroka na drugo šolo). Obstaja dilema, ali v primeru pritožbe na takšno odločbo le-ta zadrži izvršitev odločbe?

== '''Odgovor:''' ==

Če v področnem predpisu ni določeno drugače, velja, da po ZUP pritožba zoper odločbo zadrži njeno izvršitev ([[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen|236. člen ZUP]]).

Torej v navedeni zadevi ostaja prvotno stanje (npr. otrok še vedno hodi v isto šolo) vse do vročitve odločitve o utemeljenosti oz. neutemeljenosti pritožbe. Če organ oceni, da pa je potrebno zaradi varstva javnega interesa v skaldu s [[Zak:ZUP#144._.C4.8Dlen|144. členom ZUP]] ukrepati takoj, pa lahko uporabi podlago (in pogoje) za nesuspenzivnost pritožbe po 236. členu ZUP. V takem primeru je treba klavzulo o nesuspenzivnosti vnesti v izrek konkretne odločbe in tako odločitev obrazložiti v skladu s četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen|213. člena ZUP]].

Polni odložilni učinek ima vselej pritožbeni rok, vložena pritožba pa samo, če je naprejena zoper odločbo v vseh točkah njenega izreka in če so izpolnjeni formalni pogoji za pritožbeni postopek, torej (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 478):

*da je pritožba, izjavljena zoper odločbo prve stopnje, dovoljena oziroma dopustna (ni izključena),
*da je pritožba bila vložena v pritožbenem roku (pravočasnost),
*da je pritožbo vložila upravičena oseba (stranka, državni tožilec ali višji državni odvetnik).

'''Če odločba izda organ prve stopnje, tudi šola, tedaj je pritožba dovoljena in ima učinke, kot jih določa ZUP, med drugim suspenzivni učinek''' (zadrži prešolanje do odločitve o utemeljenosti pritožbe).

Glede na področni [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO448 Zakon o osnovni šoli] (ZOsn-UPB3, Ur. l. RS, št. 81/06 in novele), ki prešolanje ureja v 54. členu, pa pritožba na odločbo o prešolanju otroka ni mogoča, kadar o njej odloča posebna komisija, če šola ne more zagotoviti prešolanja. Tedaj je odločba (komisije) zaradi izključitve pritožbe izvršljiva že z vročitvijo stranki (staršem).

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]]

[[Kategorija:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]

Izdaja zbirne odločbe, ko zaprošeni organ prekorači rok za izdajo mnenja/soglasja

2023-01-20T16:39:42Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Izdaja zbirne odločbe, ko zaprošeni organ prekorači rok za izdajo mnenja/soglasja ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 14. 4. 2014, pregled 9. 12. 2022

'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je zahteval od drugega organa mnenje, ki ga slednji ni podal v zakonsko določenem roku, temveč kasneje. Ne glede na to upravni organ, ki je zaprosil za mnenje, še vedno ni izdal odločbe. Ali mora upravni organ kljub prekoračitvi roka za podajo mnenja upoštevati prepozno podano mnenje?

Upravni organ v upravnem postopku potrebuje soglasje drugega upravnega organa za izdajo odločbe. Pristojni organ tega soglasja ne poda v zakonsko določenem roku. V skladu s petim odstavkom 209. člena ZUP nastopi po preteku 15-dnevnega roka za podajo soglasja, presumpcija, da je bilo soglasje dano. Kaj pa v primeru, če po preteku 15 dni organ (pristojen za podajo soglasja) sporoči, da soglasja ne da, organ pristojen za odločitev o zadevi pa je (ugodilno) odločbo že izdal?

== '''Odgovor:''' ==

[[Zak:ZUP#209._.C4.8Dlen|Peti odstavek 209. člena ZUP]] '''določa 15-dnevni rok, v katerem mora organ, ki je bil zaprošen za podajo mnenja, podati mnenje'''. V kolikor ga ne poda, se po preteku zakonsko določenega roka izdajatelja odveže od dolžnosti izdaje odločbe na podlagi mnenja, '''tako da jo lahko izda brez mnenja drugega organa''' (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 581).

ZUP ne določa oblike in sestavnih delov akcesornih aktov (soglasij, mnenj, ipd.), niti tega, da morajo biti ti akti obrazloženi. Ker mora biti vsaka pisna odločba v zadevi, ki je predmet upravnega postopka, obrazložena, pri pozitivnem akcesornem aktu lahko predpostavljamo, da se sodelujoči organ strinja z razlogi za izdajo za stranko ugodne pozitivne izvirne odločbe in zato v takem primeru ni potrebna obrazložitev. V obratnem primeru, torej ob izdaji za stranko negativnega akcesornega akta, pa je taka obrazložitev potrebna, saj se organ ne more sklicevati samo na (negativni) akcesorni akt, ki je interni akt drugega organa in ne že svoja odločba. '''Pri zavrnitvi soglasja je tako potrebno navesti razloge, kot določa [[Zak:ZUP#209._.C4.8Dlen|prvi odstavek 209. člena ZUP]]''' (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 393). Molk zaprošenega organa se v takem primeru torej tolmači v korist stranke.

'''Ker v navedenem primeru upravni organ, ki je pristojen za izdajo zbirne odločbe, le te še ni izdal, pa mora kljub prekoračitvi roka zaprošenega organa za izdajo mnenja to mnenje upoštevati, saj ima načelo zakonitosti, katerega del je pristojnost soglasjedajalca, prednost pred ekonomičnostjo.''' Analogno izhaja tudi iz sodne prakse v zvezi z dopolnitvijo nepopolne vloge po pozivu stranki, pa ta dopolni po danem roku, vendar organ, če še ni zavrgel vloge, le te ne sme, ampak vodi nadaljnji postopek.

Če izdajatelj odloči drugače, kot izhaja iz mnenja, mora to utemeljiti v obrazložitvi odločbe, upoštevajoč druga v postopku ugotovljena in dokazana dejstva (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 581). Odločitev v nasprotju s soglasjem oz. mnenjem soglasjedajalaca bi pomenila kršitev stvarne pristojnosti (1. točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen|237. člena ZUP]]), pa tudi še pet let po izdaji odločbe njeno izpodbojnost z izrednim pravnim sredstvom odprave odločbe po nadzorstveni pravici ([[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen|274. člen ZUP]]).

'''V primeru, ko soglasodajalec zamudi rok 15 dni za podajo soglasja po 209. členu ZUP, nastopi presumpcija, da je bilo soglasje dano. Vendar, če soglasodajalec zavrne soglasje, še preden se izda odločba (pa čeprav šele po preteku 15 dnevnega roka), slednja ne more biti ugodilna, saj je mnenje soglasodajalca potrebno upoštevati skladno z načelom zakonitosti (kljub njegovi izdaji po preteku roka)''' (glej sodbi Upravnega sodišča RS [http://sodnapraksa.si/?q=id:2010040815254707&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=2010040815254707 I U 1352/2009,] 22. 4. 2010 in [http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/upravno_sodisce_rs/2012032113054991/ II U 424/2011], 21. 11. 2012: "...zavrnitev soglasja, tudi če je izdana po prekoračitvi zakonskega roka, izpodbija zakonsko domnevo, da je bilo soglasje dano zaradi molka organa."). Če pa je odločba že izdana, soglasje pa ni bilo podano v roku, tedaj je odločba zakonita. Organ, pristojen za podajo soglasja, lahko predlaga sam ali prek državnega odvetništva uporabo izrednih pravnih sredstev (npr. odpravo odločbe po nadzorstveni pravici (glej [[Zak:ZUP#275._.C4.8Dlen|275. člen ZUP]]), pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji za uporabo tega pravnega sredstva (npr. očitna kršitev materialnega prava (glej drugi odstavek [[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen|274. člena ZUP]]).

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /> 

[[Category:Stvarna_pristojnost_organov_(1._stopnja,_pritožbeni_in_nadzorni_organi)]]

[[Kategorija:Roki]]

Pritožba na odločbo, izdano drugi osebi

2023-01-20T16:38:49Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Pritožba na odločbo, izdano drugi osebi ==

'''Datum odgovora''': 31. 5. 2009, pregled 11. 12. 2022

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ prejme pritožbo na odločbo, ki je bila izdana drugi osebi (npr. žena vloži pritožbo na odločbo, ki je bila izdana možu). Ali je žena upravičena oseba za vložitev pritožbe? 

V nekaterih upravnih postopkih (npr. pridobitev uporabnega dovoljenja) je po področnem zakonu stranka v postopku samo določena oseba (investitor). Ali se lahko na izdano odločbo v takem postopku pritoži oseba, ki je v postopku pridobivanja dovoljenja dala soglasje (soglasjedajalec), v primeru da se z izdanim dovoljenjem ne strinja? 

== '''Odgovor:''' ==

Zoper odločbo v upravnem postopku na prvi stopnji se ne more pritožiti kdorkoli, ki je z vsebino odločbe nezadovoljen. Ker je upravna odločba posamičen upravni akt, ki vzpostavlja javnopravno razmerje med nosilcem oblasti in strankami postopka, ne razvije učinka splošnega predpisa, da bi veljala tudi za osebe, na katere ni naslovljena. Lahko pa se zgodi, da se bodo pravni učinki odločbe raztegnili tudi na tretjo osebo, ki v konkretnem upravnem postopku ni sodelovala, čeprav učinek vpliva na njene pravice ali obveznosti. V takem primeru je potrebno zagotoviti tudi tej osebi, da lahko izkoristi pravico pritožbe zoper izdano odločbo (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 464-465).

'''Organ prve stopnje mora pri vsaki prejeti pritožbi najprej opraviti formalni preizkus pritožbe, v okviru katerega preveri, ali je pritožba dovoljena, pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba (prvi odstavek [[Zak:ZUP#240._.C4.8Dlen|240. člena ZUP]]).''' Skladno s formalnim preizkusom mora uradna oseba po prvem odstavku [[Zak:ZUP#43._.C4.8Dlen|43. člena ZUP]] presoditi, '''ali ima oseba pravni interes v določeni zadevi, ki se kaže v prizadetosti v pravicah ali pravnih koristih.''' Če ugotovi, da oseba pravnega interesa ne izkazuje, s sklepom zavrže pritožbo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#240._.C4.8Dlen|240. člena ZUP]]), zoper tak sklep se je možno pritožiti. 

'''Po [[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen|229. členu ZUP]] lahko zoper upravno odločbo vložijo pritožbo:'''
* aktivna stranka;
* pasivna stranka;
* stranski udeleženec (če odločba posega v njegove pravice ali pravne koristi) ter;
* državni tožilec in višji državni odvetnik (če odločba posega v javne koristi).

'''Pogoj za pridobitev pravice do pritožbe je vezan na prizadetost z izdano odločbo v smislu ogroženosti pravnega interesa''' (izjemoma tudi na prizadetost, ker akt ni bil izdan v roku). 

Pritožba s strani (zunaj)zakonskega partnerja je upravičena samo v primeru, da je ta izkazal/a pravni interes v zadevi in mu/ji je bil na tej podlagi priznan položaj pritožnika oziroma pritožnice. Če taka oseba nastopa kot pooblaščenka druge (prvi odstavek [[Zak:ZUP#53._.C4.8Dlen|53. člena ZUP]]), mora organu predložiti pooblastilo, k čemur jo organ pozove po [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen|67. členu ZUP]]. 

Soglasjedajalec v postopku po določbah ZUP o zbirni odločbi vedno nastopa v vlogi zastopnika javne koristi, na strani organa, in ne strank. Ker soglasjedajalcu ZUP ne priznava položaja stranke, bi s pritožbo soglasjedajalca zoper odločbo organa prišlo do t. i. popačenja oblasti. Zato soglasjedajalec nikakor nima pravice do pritožbe. Kolikor pa oceni, da je organ z izdajo odločbe postopal v nasprotju z javno koristjo, za katere zaščito je po področnem zakonu pooblaščen (tudi) soglasjedajalec, lahko predlaga izpodbijanje odločbe le prek državnega odvetništva. 

 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Lastnost_stranke]] [[Category:Pravica_do_pritožbe_in_odpoved_tej_pravici]]

Izdaja zbirne odločbe, ko zaprošeni organ prekorači rok za izdajo mnenja/soglasja

2023-01-20T16:36:40Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Izdaja zbirne odločbe, ko zaprošeni organ prekorači rok za izdajo mnenja/soglasja ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 14. 4. 2014, pregled 9. 12. 2022

'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ je zahteval od drugega organa mnenje, ki ga slednji ni podal v zakonsko določenem roku, temveč kasneje. Ne glede na to upravni organ, ki je zaprosil za mnenje, še vedno ni izdal odločbe. Ali mora upravni organ kljub prekoračitvi roka za podajo mnenja upoštevati prepozno podano mnenje?

Upravni organ v upravnem postopku potrebuje soglasje drugega upravnega organa za izdajo odločbe. Pristojni organ tega soglasja ne poda v zakonsko določenem roku. V skladu s petim odstavkom 209. člena ZUP nastopi po preteku 15-dnevnega roka za podajo soglasja, presumpcija, da je bilo soglasje dano. Kaj pa v primeru, če po preteku 15 dni organ (pristojen za podajo soglasja) sporoči, da soglasja ne da, organ pristojen za odločitev o zadevi pa je (ugodilno) odločbo že izdal?

== '''Odgovor:''' ==

[[Zak:ZUP#209._.C4.8Dlen|Peti odstavek 209. člena ZUP]] '''določa 15-dnevni rok, v katerem mora organ, ki je bil zaprošen za podajo mnenja, podati mnenje'''. V kolikor ga ne poda, se po preteku zakonsko določenega roka izdajatelja odveže od dolžnosti izdaje odločbe na podlagi mnenja, '''tako da jo lahko izda brez mnenja drugega organa''' (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 581).

ZUP ne določa oblike in sestavnih delov akcesornih aktov (soglasij, mnenj, ipd.), niti tega, da morajo biti ti akti obrazloženi. Ker mora biti vsaka pisna odločba v zadevi, ki je predmet upravnega postopka, obrazložena, pri pozitivnem akcesornem aktu lahko predpostavljamo, da se sodelujoči organ strinja z razlogi za izdajo za stranko ugodne pozitivne izvirne odločbe in zato v takem primeru ni potrebna obrazložitev. V obratnem primeru, torej ob izdaji za stranko negativnega akcesornega akta, pa je taka obrazložitev potrebna, saj se organ ne more sklicevati samo na (negativni) akcesorni akt, ki je interni akt drugega organa in ne že svoja odločba. '''Pri zavrnitvi soglasja je tako potrebno navesti razloge, kot določa [[Zak:ZUP#209._.C4.8Dlen|prvi odstavek 209. člena ZUP]]''' (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 393). Molk zaprošenega organa se v takem primeru torej tolmači v korist stranke.

'''Ker v navedenem primeru upravni organ, ki je pristojen za izdajo zbirne odločbe, le te še ni izdal, pa mora kljub prekoračitvi roka zaprošenega organa za izdajo mnenja to mnenje upoštevati, saj ima načelo zakonitosti, katerega del je pristojnost soglasjedajalca, prednost pred ekonomičnostjo.''' Analogno izhaja tudi iz sodne prakse v zvezi z dopolnitvijo nepopolne vloge po pozivu stranki, pa ta dopolni po danem roku, vendar organ, če še ni zavrgel vloge, le te ne sme, ampak vodi nadaljnji postopek.

Če izdajatelj odloči drugače, kot izhaja iz mnenja, mora to utemeljiti v obrazložitvi odločbe, upoštevajoč druga v postopku ugotovljena in dokazana dejstva (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 581). Odločitev v nasprotju s soglasjem oz. mnenjem soglasjedajalaca bi pomenila kršitev stvarne pristojnosti (1. točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen|237. člena ZUP]]), pa tudi še pet let po izdaji odločbe njeno izpodbojnost z izrednim pravnim sredstvom odprave odločbe po nadzorstveni pravici ([[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen|274. člen ZUP]]).

'''V primeru, ko soglasodajalec zamudi rok 15 dni za podajo soglasja po 209. členu ZUP, nastopi presumpcija, da je bilo soglasje dano. Vendar, če soglasodajalec zavrne soglasje, še preden se izda odločba (pa čeprav šele po preteku 15 dnevnega roka), slednja ne more biti ugodilna, saj je mnenje soglasodajalca potrebno upoštevati skladno z načelom zakonitosti (kljub njegovi izdaji po preteku roka)''' (glej sodbi Upravnega sodišča RS [http://sodnapraksa.si/?q=id:2010040815254707&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=2010040815254707 I U 1352/2009,] 22. 4. 2010 in [http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/upravno_sodisce_rs/2012032113054991/ II U 424/2011], 21. 11. 2012: "...zavrnitev soglasja, tudi če je izdana po prekoračitvi zakonskega roka, izpodbija zakonsko domnevo, da je bilo soglasje dano zaradi molka organa."). Če pa je odločba že izdana, soglasje pa ni bilo podano v roku, tedaj je odločba zakonita. Organ, pristojen za podajo soglasja, lahko predlaga sam ali prek višjega državnega odvetnika uporabo izrednih pravnih sredstev (npr. odpravo odločbe po nadzorstveni pravici (glej [[Zak:ZUP#275._.C4.8Dlen|275. člen ZUP]]), pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji za uporabo tega pravnega sredstva (npr. očitna kršitev materialnega prava (glej drugi odstavek [[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen|274. člena ZUP]]).

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments /> 

[[Category:Stvarna_pristojnost_organov_(1._stopnja,_pritožbeni_in_nadzorni_organi)]]

[[Kategorija:Roki]]

Izdaja upravnega akta ob zaključku postopka anonimne prijave

2023-01-14T19:36:02Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Izdaja upravnega akta ob zaključku postopka anonimne prijave ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 7. 1. 2023

 

== '''Vprašanje:''' ==

Katere vrste upravni akt oz. dokument se izda ob zaključku postopka, ki je bil začet na podlagi anonimne prijave? 

Nadzornik mora v inšpekcijskem postopku (na primer v inšpekcijskem postopku varovanja osebnih podatkov) obravnavati anonimne prijave, obenem pa je prijavitelja po zakonu dolžan obvestiti o pomembnejših ugotovitvah v postopku, če prijavitelj to zahteva. Kako naj ravna nadzornik, če je bila podana prijava iz nekega nedoločljivega e-naslova (npr. anonimnez@gmail.com)? Ali lahko/mora nadzornik zahtevati identifikacijo prijavitelja? Ali se je prijavitelj dolžan identificirati, če hoče biti obveščen o ugotovitvah? 

== '''Odgovor:''' ==

Organ lahko prejme pobudo oz. opozorilo ali vlogo, ki je lahko tudi anonimna v kateri vlagatelj želi obvestiti organ o tem, da obstajajo dejstva, ki škodujejo javni koristi. '''Organ takšne pobude ni dolžan upoštevati''', ampak sam presodi, ali je dejansko stanje res takšno, da škoduje javni koristi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 277). Organ, ki prejme pobudo in odloči, da zaradi razlogov, naštetih v pobudi, ni potrebno začeti postopka po uradni dolžnosti, takšno pobudo evidentira. Če pa se začne postopek po uradni dolžnosti, obstajata dve možni nadaljevalni poti. V primeru, da organ med postopkom ugotovi, da niso več izpolnjeni pogoji za njegovo nadaljevanje, oz. glede na okoliščine presodi, da ni več javnega interesa za nadaljevanje postopka, takšen postopek s sklepom ustavi ([[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen|135. člen ZUP]]). Zoper ta sklep je dovoljena pritožba (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 408). Ko pa obstajajo razlogi za zaščito javnega interesa, se postopek zaključi z izdajo odločbe. 

 

Inšpektorju nalaga 24. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/2002 in novele) obveznost, da '''anonimno vlogo obravnava in ustrezno ukrepa, kar pomeni, da začne postopek ali pa ga ne začne, če niso podani zakoniti razlogi, in da vlagatelja, če to zahteva, obvesti o svojih morebitnih ukrepih.''' Torej, če bi prijavitelj to zahteval, je inšpektor zavezan, da ga o poteku postopka obvesti. Za konkretni primer, ko gre za vprašanje inšpekcijskega postopka varovanja osebnih podatkov, izhaja tudi iz področne zakonodaje, da se prijavitelje obravnava glede na 30. in nasl. člene [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-4187?sop=2022-01-4187 Zakona o varstvu osebnih podatkov] (ZVOP-2, Ur. l. RS, 163/2022 in novele)

 Zaključimo lahko torej, da z vidika namena zakonske ureditve (tj. nadzor javnosti nad delom javne uprave) velja, da je potrebno obvestiti vlagatelja tudi, če ni znana njegova identiteta, seveda pod pogojem, da je slednje izvedljivo (na primer da imamo kontakten naslov, kot na primer v konkretnem primeru, kjer imamo elektronski naslov [mailto:anonimnez@gmail.com anonimnez@gmail.com]). Inšpektor zato ob podani anonimni prijavi z zahtevo po obveščanju ne sme zahtevati identifikacije prijavitelja, prav tako pa ne velja dolžnost identifikacije s strani prijavitelja v primeru, da želi biti obveščen o ugotovitvah. Seveda pa to ne pomeni, da lahko inšpektor prijavitelju (ne glede na to, ali je njegova identiteta znana ali ne) posreduje osebne podatke, saj prijavitelj ni stranka v inšpekcijskem postopku. 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]] [[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, če organ ugotovi svojo nepravilnost v postopku

2023-01-11T16:52:58Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, če organ ugotovi svojo nepravilnost v postopku ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 7. 1. 2023

== '''Vprašanje:''' ==

Zoper odločbo pritožbenega upravnega organa (npr. informacijskega pooblaščenca) je sprožen upravni spor. Tožnik v tožbenem zahtevku zahteva odpravo odločbe pritožbenega organa. Toženi upravni organ je ugotovil procesno kršitev v svojem postopku (npr. je spregledal stranske udeležence) in zato želi uporabiti izredno pravno sredstvo »sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom«. Kaj pomeni ugoditi vsem zahtevkom stranke in ali lahko toženi upravni organ odpravi svojo (izpodbijano) odločbo in jo nadomesti z novo, v kateri bo kršitve odpravil?

== '''Odgovor:''' ==

Izredno pravno sredstvo »sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom« ureja [[Zak:ZUP#273._.C4.8Dlen|273. člen ZUP]]. Po ZUP s komentarjem (Jerovšek et al., 2004, str. 738–740) je '''namen tega izrednega pravnega sredstva pospešiti postopek in s tem zagotoviti njegovo ekonomičnost'''. Prvi pogoj za uporabo tega sredstva je pravočasnost vložene tožbe v upravnem sporu. Drugi pogoj pa je, da mora toženi organ ugoditi vsem tožbenim zahtevkom, ki jih tožnik navaja v tožbi, ne da bi pri tem kršil pravice koga drugega. To pomeni, da ne more delno ugoditi tožbenemu zahtevku ali samo nekaterim tožbenim zahtevkom.

Če upravni organ meni, da je mogoče samo delno ugoditi enovitemu tožbenemu zahtevku ali samo nekaterim tožbenim zahtevkom, potem mora prepustiti zadevo sodišču in ne more sam ponovno odločiti na podlagi tega izrednega pravnega sredstva. Toženi organ lahko uporabi to izredno pravno sredstvo samo do konca upravnega spora. To pomeni, da lahko '''odpravi ali spremeni svojo odločbo v katerikoli fazi postopka v upravnem sporu, dokler le-ta ni pravnomočno končan, vendar samo iz razlogov, iz katerih bi jo lahko odpravilo sodišče.''' Te razloge pa natančneje določa 27. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 Zakona o upravnem sporu] (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/06 in novele). Eden od navedenih razlogov v tem členu so tudi bistvene postopkovne napake, npr. če v postopku ni bila dana možnost sodelovanja vsem osebam v položaju stranke (ali stranskim udeležencem).

Na podlagi teh navedb toženi upravni organ lahko odpravi svojo prvotno (izpodbijano) odločbo in se zadeva vrne v ponovno odločanje, kjer naj bi se napake odpravile (npr. se upošteva stranske udeležence), in se nato izda novo odločbo, ki ma učinek za nazaj – ''ex tunc''. Zoper le-to pa je možen nov upravni spor (drugi odstavek [[Zak:ZUP#273._.C4.8Dlen|273. člena ZUP]]). 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

=='''Želite podati svoje mnenje:'''==

<comments />

[[Kategorija:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Vezanost nadzorovanega organa na odredbe upravnega inšpektorja ter možnost podajanja pripomb na njegove ugotovitve

2023-01-07T17:28:34Z

Ap1543: /* Zadeva: Vezanost nadzorovanega organa na odredbe upravnega inšpektorja ter možnost podajanja pripomb na njegove ugotovitve */

== '''Zadeva: '''Vezanost nadzorovanega organa na odredbe upravnega inšpektorja ter možnost podajanja pripomb na njegove ugotovitve ==

'''Datum odgovora:''' 17. 11. 2010, pregled 7. 11. 2023

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni inšpektor je pri nadzoru nad upravnim organom ugotovil nekaj domnevnih nepravilnosti, s katerimi se pristojni pri tem organu ne strinjajo (npr. češ da uvod odločbe ni v skladu z zakonom, ker v uvodu ni bila navedena uradna oseba, ki je odločbo izdala; da vlagatelj oz. prijavitelj na vlagateljevo zahtevo ni bil obveščen o odrejenih ukrepih, čeprav mu je bila odločba poslana itd.). Pri tem nadzorovani upravni organ zanima, ali bi moral upravni inšpektor dati možnost izjasnitve glede teh nepravilnosti tudi uradni osebi nadzorovanega upravnega organa, ki je vodila postopek, katerega dokumentacijo je upravni inšpektor pregledoval, kajti zapisnik o nadzoru z naloženimi obveznostmi je bil poslan le predstojniku nadzorovanega organa. V zapisniku upravni inšpektor nalaga predstojniku nadzorovanega organa, da naj poskrbi za izvedbo strokovnega nadzora in za odpravo opisanih napak ter obvesti sodišče, ki v pregledovani zadevi vodi upravni spor, o tem, kaj je ugotovila upravna inšpekcija, vključno z usmeritvijo, kako bi moral upravni organ odločiti. Ali ima upravni organ možnost podati ugovor na ugotovitve oziroma izrečene ukrepe upravnega inšpektorja?

== '''Odgovor:''' ==

Postopek izvajanja nadzora upravne inšpekcije ni enak siceršnjemu upravnemu postopku, kakor tudi ne t. i. ("zunanjemu") inšpekcijskemu nadzoru v smislu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/2007 in novele; glej četrti odstavek 3. člena ZIN), saj je njegovo delovanje usmerjeno v državno upravo samo. '''Predmet nadzora upravnega inšpiciranja namreč ni odločanje o pravici ali obveznosti stranke, ampak ugotavljanje zakonitost dolžnega procesnega postopanja organa.'''

V postopku nadzora upravne inšpekcije gre za nadzor nad organom kot zavezancem. Položaja stranke nima posamezna uradna oseba, ki je vodila pregledovan postopek, ampak organ in tako v postopku deluje in prejme zapisnik ter ima pravico do ugovora predstojnik organa kot njegov zastopnik. Uradna oseba, ki je postopek vodila, je lahko s strani upravnega inšpektorja zaslišana le analogno pravilom ZUP o pričah. Zakonodajalec je namreč upošteval specifike upravne inšpekcije kot notranje inšpekcije, ki sama ne more neposredno ukrepati, temveč na podlagi njenih ugotovitev in predlogov ukrepa predstojnik, ki je odgovoren za delovanje organa, oziroma minister, pristojen za upravo, ki odgovarja za dosledno spoštovanje “horizontalnih” politik delovanja uprave. Čeprav ZDU-1 o tem posebej ne govori, velja opozoriti na svetovalno vlogo upravne inšpekcije (glej Pirnat (gl. ur.), Komentar zakonov s področja uprave, 2004, str. 628, glej tudi Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 836).

Delovanje upravne inšpekcije kot t.i. notranje inšpekcije je urejeno v 73. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 113/2005 in novele) in v XVIII. poglavju ZUP ([[Zak:ZUP#307._.C4.8Dlen|307. člen ZUP]] in nadaljnji, do 307.g, slednji so bili vpeljani z novelo ZUP-G v l. 2010). Z novelo ZUP-G so bile razveljavljene določbe tretjega in četrtega odstavka 73. člena ZDU-1, ki so urejale ugovor zoper zapisnik, prav tako tega procesnega upravičenja (več) ne določa ZUP, zato (formalni) ugovor zoper zapisnik upravnega inšpektorja, ki bi terjal presojo zakonitosti delovanja upravnega inšpektorja, ni dopusten.

V zvezi z izpostavljenimi ugotovljenimi nepravilnostmi inšpektorja je potrebno navesti, da ZUP res terja, da se v uvodu odločbe navede le ime stvarno pristojnega organa, ne pa tudi imena uradne osebe ([[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen|212. člen ZUP]]). Pripominjamo pa, da je vprašljiva odredba upravnega inšpektorja, naj predstojnik sodišču sporoča ugotovitve inšpekcije, saj je sodišče povsem samostojno in neodvisno - seveda pa mora upravni organ sodišču predložiti vso relevantno dokumentacijo o upravni zadevi glede katere je spožen upravni spor. Kljub dejstvu, da na normativni ravni ni (več) predvidena možnost vložitve ugovora zoper zapisnik upravnega inšpektorja, pa to ne pomeni, da '''predstojnik nadzorovanega organa od inšpektorja ni upravičen zahtevati pravnih utemeljitev njegovih ugotovitev in zahtev, ki bi sicer morale biti razvidne že iz zapisnika.'''

Upravna inšpekcija po drugi strani po ZDU-1 in ZUP vsekakor nima pristojnosti sugerirati niti načina vodenja postopka, še manj odločitve v konkretni upravni zadevi iz stvarne pristojnosti posameznega organa, zato so ugotovitve in odredbe upravnega inšpektorja v tem delu brezpredmetne.

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

 

<comments /> 

[[Kategorija:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Vezanost nadzorovanega organa na odredbe upravnega inšpektorja ter možnost podajanja pripomb na njegove ugotovitve

2023-01-07T17:28:15Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vezanost nadzorovanega organa na odredbe upravnega inšpektorja ter možnost podajanja pripomb na njegove ugotovitve ==

'''Datum odgovora:''' 17. 11. 2010

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni inšpektor je pri nadzoru nad upravnim organom ugotovil nekaj domnevnih nepravilnosti, s katerimi se pristojni pri tem organu ne strinjajo (npr. češ da uvod odločbe ni v skladu z zakonom, ker v uvodu ni bila navedena uradna oseba, ki je odločbo izdala; da vlagatelj oz. prijavitelj na vlagateljevo zahtevo ni bil obveščen o odrejenih ukrepih, čeprav mu je bila odločba poslana itd.). Pri tem nadzorovani upravni organ zanima, ali bi moral upravni inšpektor dati možnost izjasnitve glede teh nepravilnosti tudi uradni osebi nadzorovanega upravnega organa, ki je vodila postopek, katerega dokumentacijo je upravni inšpektor pregledoval, kajti zapisnik o nadzoru z naloženimi obveznostmi je bil poslan le predstojniku nadzorovanega organa. V zapisniku upravni inšpektor nalaga predstojniku nadzorovanega organa, da naj poskrbi za izvedbo strokovnega nadzora in za odpravo opisanih napak ter obvesti sodišče, ki v pregledovani zadevi vodi upravni spor, o tem, kaj je ugotovila upravna inšpekcija, vključno z usmeritvijo, kako bi moral upravni organ odločiti. Ali ima upravni organ možnost podati ugovor na ugotovitve oziroma izrečene ukrepe upravnega inšpektorja?

== '''Odgovor:''' ==

Postopek izvajanja nadzora upravne inšpekcije ni enak siceršnjemu upravnemu postopku, kakor tudi ne t. i. ("zunanjemu") inšpekcijskemu nadzoru v smislu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/2007 in novele; glej četrti odstavek 3. člena ZIN), saj je njegovo delovanje usmerjeno v državno upravo samo. '''Predmet nadzora upravnega inšpiciranja namreč ni odločanje o pravici ali obveznosti stranke, ampak ugotavljanje zakonitost dolžnega procesnega postopanja organa.'''

V postopku nadzora upravne inšpekcije gre za nadzor nad organom kot zavezancem. Položaja stranke nima posamezna uradna oseba, ki je vodila pregledovan postopek, ampak organ in tako v postopku deluje in prejme zapisnik ter ima pravico do ugovora predstojnik organa kot njegov zastopnik. Uradna oseba, ki je postopek vodila, je lahko s strani upravnega inšpektorja zaslišana le analogno pravilom ZUP o pričah. Zakonodajalec je namreč upošteval specifike upravne inšpekcije kot notranje inšpekcije, ki sama ne more neposredno ukrepati, temveč na podlagi njenih ugotovitev in predlogov ukrepa predstojnik, ki je odgovoren za delovanje organa, oziroma minister, pristojen za upravo, ki odgovarja za dosledno spoštovanje “horizontalnih” politik delovanja uprave. Čeprav ZDU-1 o tem posebej ne govori, velja opozoriti na svetovalno vlogo upravne inšpekcije (glej Pirnat (gl. ur.), Komentar zakonov s področja uprave, 2004, str. 628, glej tudi Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 836).

Delovanje upravne inšpekcije kot t.i. notranje inšpekcije je urejeno v 73. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 113/2005 in novele) in v XVIII. poglavju ZUP ([[Zak:ZUP#307._.C4.8Dlen|307. člen ZUP]] in nadaljnji, do 307.g, slednji so bili vpeljani z novelo ZUP-G v l. 2010). Z novelo ZUP-G so bile razveljavljene določbe tretjega in četrtega odstavka 73. člena ZDU-1, ki so urejale ugovor zoper zapisnik, prav tako tega procesnega upravičenja (več) ne določa ZUP, zato (formalni) ugovor zoper zapisnik upravnega inšpektorja, ki bi terjal presojo zakonitosti delovanja upravnega inšpektorja, ni dopusten.

V zvezi z izpostavljenimi ugotovljenimi nepravilnostmi inšpektorja je potrebno navesti, da ZUP res terja, da se v uvodu odločbe navede le ime stvarno pristojnega organa, ne pa tudi imena uradne osebe ([[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen|212. člen ZUP]]). Pripominjamo pa, da je vprašljiva odredba upravnega inšpektorja, naj predstojnik sodišču sporoča ugotovitve inšpekcije, saj je sodišče povsem samostojno in neodvisno - seveda pa mora upravni organ sodišču predložiti vso relevantno dokumentacijo o upravni zadevi glede katere je spožen upravni spor. Kljub dejstvu, da na normativni ravni ni (več) predvidena možnost vložitve ugovora zoper zapisnik upravnega inšpektorja, pa to ne pomeni, da '''predstojnik nadzorovanega organa od inšpektorja ni upravičen zahtevati pravnih utemeljitev njegovih ugotovitev in zahtev, ki bi sicer morale biti razvidne že iz zapisnika.'''

Upravna inšpekcija po drugi strani po ZDU-1 in ZUP vsekakor nima pristojnosti sugerirati niti načina vodenja postopka, še manj odločitve v konkretni upravni zadevi iz stvarne pristojnosti posameznega organa, zato so ugotovitve in odredbe upravnega inšpektorja v tem delu brezpredmetne.

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

 

<comments /> 

[[Kategorija:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Vezanost nadzorovanega organa na odredbe upravnega inšpektorja ter možnost podajanja pripomb na njegove ugotovitve

2023-01-07T17:27:36Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vezanost nadzorovanega organa na odredbe upravnega inšpektorja ter možnost podajanja pripomb na njegove ugotovitve ==

'''Datum odgovora:''' 17. 11. 2010

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni inšpektor je pri nadzoru nad upravnim organom ugotovil nekaj domnevnih nepravilnosti, s katerimi se pristojni pri tem organu ne strinjajo (npr. češ da uvod odločbe ni v skladu z zakonom, ker v uvodu ni bila navedena uradna oseba, ki je odločbo izdala; da vlagatelj oz. prijavitelj na vlagateljevo zahtevo ni bil obveščen o odrejenih ukrepih, čeprav mu je bila odločba poslana itd.). Pri tem nadzorovani upravni organ zanima, ali bi moral upravni inšpektor dati možnost izjasnitve glede teh nepravilnosti tudi uradni osebi nadzorovanega upravnega organa, ki je vodila postopek, katerega dokumentacijo je upravni inšpektor pregledoval, kajti zapisnik o nadzoru z naloženimi obveznostmi je bil poslan le predstojniku nadzorovanega organa. V zapisniku upravni inšpektor nalaga predstojniku nadzorovanega organa, da naj poskrbi za izvedbo strokovnega nadzora in za odpravo opisanih napak ter obvesti sodišče, ki v pregledovani zadevi vodi upravni spor, o tem, kaj je ugotovila upravna inšpekcija, vključno z usmeritvijo, kako bi moral upravni organ odločiti. Ali ima upravni organ možnost podati ugovor na ugotovitve oziroma izrečene ukrepe upravnega inšpektorja?

== '''Odgovor:''' ==

Postopek izvajanja nadzora upravne inšpekcije ni enak siceršnjemu upravnemu postopku, kakor tudi ne t. i. ("zunanjemu") inšpekcijskemu nadzoru v smislu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/2007 in novele; glej četrti odstavek 3. člena ZIN), saj je njegovo delovanje usmerjeno v državno upravo samo. '''Predmet nadzora upravnega inšpiciranja namreč ni odločanje o pravici ali obveznosti stranke, ampak ugotavljanje zakonitost dolžnega procesnega postopanja organa.'''

V postopku nadzora upravne inšpekcije gre za nadzor nad organom kot zavezancem. Položaja stranke nima posamezna uradna oseba, ki je vodila pregledovan postopek, ampak organ in tako v postopku deluje in prejme zapisnik ter ima pravico do ugovora predstojnik organa kot njegov zastopnik. Uradna oseba, ki je postopek vodila, je lahko s strani upravnega inšpektorja zaslišana le analogno pravilom ZUP o pričah. Zakonodajalec je namreč upošteval specifike upravne inšpekcije kot notranje inšpekcije, ki sama ne more neposredno ukrepati, temveč na podlagi njenih ugotovitev in predlogov ukrepa predstojnik, ki je odgovoren za delovanje organa, oziroma minister, pristojen za upravo, ki odgovarja za dosledno spoštovanje “horizontalnih” politik delovanja uprave. Čeprav ZDU-1 o tem posebej ne govori, velja opozoriti na svetovalno vlogo upravne inšpekcije (glej Pirnat (gl. ur.), Komentar zakonov s področja uprave, 2004, str. 628, glej tudi Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 836).

Delovanje upravne inšpekcije kot t.i. notranje inšpekcije je urejeno v 73. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 113/2005 in novele) in v XVIII. poglavju ZUP ([[Zak:ZUP#307._.C4.8Dlen|307. člen ZUP]] in nadaljnji, do 307.g, slednji so bili vpeljani z novelo ZUP-G v l. 2010). Z novelo ZUP-G so bile razveljavljene določbe tretjega in četrtega odstavka 73. člena ZDU-1, ki so urejale ugovor zoper zapisnik, prav tako tega procesnega upravičenja (več) ne določa ZUP, zato (formalni) ugovor zoper zapisnik upravnega inšpektorja, ki bi terjal presojo zakonitosti delovanja upravnega inšpektorja, ni dopusten.

V zvezi z izpostavljenimi ugotovljenimi nepravilnostmi inšpektorja je potrebno navesti, da ZUP res terja, da se v uvodu odločbe navede le ime stvarno pristojnega organa, ne pa tudi imena uradne osebe ([[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen|212. člen ZUP]]). Pripominjamo pa, da je vprašljiva odredba upravnega inšpektorja, naj predstojnik sodišču sporoča ugotovitve inšpekcije, saj je sodišče povsem samostojno in neodvisno - seveda pa mora upravni organ sodišču predložiti vso relevantno dokumentacijo o upravni zadevi glede katere je spožen upravni spor. Kljub dejstvu, da na normativni ravni ni (več) predvidena možnost vložitve ugovora zoper zapisnik upravnega inšpektorja, pa to ne pomeni, da predstojnik nadzorovanega organa od inšpektorja ni upravičen zahtevati pravnih utemeljitev njegovih ugotovitev in zahtev, ki bi sicer morale biti razvidne že iz zapisnika.

Upravna inšpekcija po drugi strani po ZDU-1 in ZUP vsekakor nima pristojnosti sugerirati niti načina vodenja postopka, še manj odločitve v konkretni upravni zadevi iz stvarne pristojnosti posameznega organa, zato so ugotovitve in odredbe upravnega inšpektorja v tem delu brezpredmetne.

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

 

<comments /> 

[[Kategorija:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Vezanost nadzorovanega organa na odredbe upravnega inšpektorja ter možnost podajanja pripomb na njegove ugotovitve

2023-01-07T17:26:46Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vezanost nadzorovanega organa na odredbe upravnega inšpektorja ter možnost podajanja pripomb na njegove ugotovitve ==

'''Datum odgovora:''' 17. 11. 2010

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni inšpektor je pri nadzoru nad upravnim organom ugotovil nekaj domnevnih nepravilnosti, s katerimi se pristojni pri tem organu ne strinjajo (npr. češ da uvod odločbe ni v skladu z zakonom, ker v uvodu ni bila navedena uradna oseba, ki je odločbo izdala; da vlagatelj oz. prijavitelj na vlagateljevo zahtevo ni bil obveščen o odrejenih ukrepih, čeprav mu je bila odločba poslana itd.). Pri tem nadzorovani upravni organ zanima, ali bi moral upravni inšpektor dati možnost izjasnitve glede teh nepravilnosti tudi uradni osebi nadzorovanega upravnega organa, ki je vodila postopek, katerega dokumentacijo je upravni inšpektor pregledoval, kajti zapisnik o nadzoru z naloženimi obveznostmi je bil poslan le predstojniku nadzorovanega organa. V zapisniku upravni inšpektor nalaga predstojniku nadzorovanega organa, da naj poskrbi za izvedbo strokovnega nadzora in za odpravo opisanih napak ter obvesti sodišče, ki v pregledovani zadevi vodi upravni spor, o tem, kaj je ugotovila upravna inšpekcija, vključno z usmeritvijo, kako bi moral upravni organ odločiti. Ali ima upravni organ možnost podati ugovor na ugotovitve oziroma izrečene ukrepe upravnega inšpektorja?

== '''Odgovor:''' ==

Postopek izvajanja nadzora upravne inšpekcije ni enak siceršnjemu upravnemu postopku, kakor tudi ne t. i. ("zunanjemu") inšpekcijskemu nadzoru v smislu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/2007 in novele; glej četrti odstavek 3. člena ZIN), saj je njegovo delovanje usmerjeno v državno upravo samo. Predmet nadzora upravnega inšpiciranja namreč ni odločanje o pravici ali obveznosti stranke, ampak ugotavljanje zakonitost dolžnega procesnega postopanja organa.

V postopku nadzora upravne inšpekcije gre za nadzor nad organom kot zavezancem. Položaja stranke nima posamezna uradna oseba, ki je vodila pregledovan postopek, ampak organ in tako v postopku deluje in prejme zapisnik ter ima pravico do ugovora predstojnik organa kot njegov zastopnik. Uradna oseba, ki je postopek vodila, je lahko s strani upravnega inšpektorja zaslišana le analogno pravilom ZUP o pričah. Zakonodajalec je namreč upošteval specifike upravne inšpekcije kot notranje inšpekcije, ki sama ne more neposredno ukrepati, temveč na podlagi njenih ugotovitev in predlogov ukrepa predstojnik, ki je odgovoren za delovanje organa, oziroma minister, pristojen za upravo, ki odgovarja za dosledno spoštovanje “horizontalnih” politik delovanja uprave. Čeprav ZDU-1 o tem posebej ne govori, velja opozoriti na svetovalno vlogo upravne inšpekcije (glej Pirnat (gl. ur.), Komentar zakonov s področja uprave, 2004, str. 628, glej tudi Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 836).

Delovanje upravne inšpekcije kot t.i. notranje inšpekcije je urejeno v 73. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 113/2005 in novele) in v XVIII. poglavju ZUP ([[Zak:ZUP#307._.C4.8Dlen|307. člen ZUP]] in nadaljnji, do 307.g, slednji so bili vpeljani z novelo ZUP-G v l. 2010). Z novelo ZUP-G so bile razveljavljene določbe tretjega in četrtega odstavka 73. člena ZDU-1, ki so urejale ugovor zoper zapisnik, prav tako tega procesnega upravičenja (več) ne določa ZUP, zato (formalni) ugovor zoper zapisnik upravnega inšpektorja, ki bi terjal presojo zakonitosti delovanja upravnega inšpektorja, ni dopusten.

V zvezi z izpostavljenimi ugotovljenimi nepravilnostmi inšpektorja je potrebno navesti, da ZUP res terja, da se v uvodu odločbe navede le ime stvarno pristojnega organa, ne pa tudi imena uradne osebe ([[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen|212. člen ZUP]]). Pripominjamo pa, da je vprašljiva odredba upravnega inšpektorja, naj predstojnik sodišču sporoča ugotovitve inšpekcije, saj je sodišče povsem samostojno in neodvisno - seveda pa mora upravni organ sodišču predložiti vso relevantno dokumentacijo o upravni zadevi glede katere je spožen upravni spor. Kljub dejstvu, da na normativni ravni ni (več) predvidena možnost vložitve ugovora zoper zapisnik upravnega inšpektorja, pa to ne pomeni, da predstojnik nadzorovanega organa od inšpektorja ni upravičen zahtevati pravnih utemeljitev njegovih ugotovitev in zahtev, ki bi sicer morale biti razvidne že iz zapisnika.

Upravna inšpekcija po drugi strani po ZDU-1 in ZUP vsekakor nima pristojnosti sugerirati niti načina vodenja postopka, še manj odločitve v konkretni upravni zadevi iz stvarne pristojnosti posameznega organa, zato so ugotovitve in odredbe upravnega inšpektorja v tem delu brezpredmetne.

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

 

<comments /> 

[[Kategorija:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Vezanost nadzorovanega organa na odredbe upravnega inšpektorja ter možnost podajanja pripomb na njegove ugotovitve

2023-01-07T17:26:11Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vezanost nadzorovanega organa na odredbe upravnega inšpektorja ter možnost podajanja pripomb na njegove ugotovitve ==

'''Datum odgovora:''' 17. 11. 2010

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni inšpektor je pri nadzoru nad upravnim organom ugotovil nekaj domnevnih nepravilnosti, s katerimi se pristojni pri tem organu ne strinjajo (npr. češ da uvod odločbe ni v skladu z zakonom, ker v uvodu ni bila navedena uradna oseba, ki je odločbo izdala; da vlagatelj oz. prijavitelj na vlagateljevo zahtevo ni bil obveščen o odrejenih ukrepih, čeprav mu je bila odločba poslana itd.). Pri tem nadzorovani upravni organ zanima, ali bi moral upravni inšpektor dati možnost izjasnitve glede teh nepravilnosti tudi uradni osebi nadzorovanega upravnega organa, ki je vodila postopek, katerega dokumentacijo je upravni inšpektor pregledoval, kajti zapisnik o nadzoru z naloženimi obveznostmi je bil poslan le predstojniku nadzorovanega organa. V zapisniku upravni inšpektor nalaga predstojniku nadzorovanega organa, da naj poskrbi za izvedbo strokovnega nadzora in za odpravo opisanih napak ter obvesti sodišče, ki v pregledovani zadevi vodi upravni spor, o tem, kaj je ugotovila upravna inšpekcija, vključno z usmeritvijo, kako bi moral upravni organ odločiti. Ali ima upravni organ možnost podati ugovor na ugotovitve oziroma izrečene ukrepe upravnega inšpektorja?

== '''Odgovor:''' ==

Postopek izvajanja nadzora upravne inšpekcije ni enak siceršnjemu upravnemu postopku, kakor tudi ne t. i. ("zunanjemu") inšpekcijskemu nadzoru v smislu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/2007 in novele; glej četrti odstavek 3. člena ZIN), saj je njegovo delovanje usmerjeno v državno upravo samo. Predmet nadzora upravnega inšpiciranja namreč ni odločanje o pravici ali obveznosti stranke, ampak ugotavljanje zakonitost dolžnega procesnega postopanja organa.

V postopku nadzora upravne inšpekcije gre za nadzor nad organom kot zavezancem. Položaja stranke nima posamezna uradna oseba, ki je vodila pregledovan postopek, ampak organ in tako v postopku deluje in prejme zapisnik ter ima pravico do ugovora predstojnik organa kot njegov zastopnik. Uradna oseba, ki je postopek vodila, je lahko s strani upravnega inšpektorja zaslišana le analogno pravilom ZUP o pričah. Zakonodajalec je namreč upošteval specifike upravne inšpekcije kot notranje inšpekcije, ki sama ne more neposredno ukrepati, temveč na podlagi njenih ugotovitev in predlogov ukrepa predstojnik, ki je odgovoren za delovanje organa, oziroma minister, pristojen za upravo, ki odgovarja za dosledno spoštovanje “horizontalnih” politik delovanja uprave. Čeprav ZDU-1 o tem posebej ne govori, velja opozoriti na svetovalno vlogo upravne inšpekcije (glej Pirnat (gl. ur.), Komentar zakonov s področja uprave, 2004, str. 628, glej tudi Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 836).

Delovanje upravne inšpekcije kot t.i. notranje inšpekcije je urejeno v 73. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 52/2002 in novele) in v XVIII. poglavju ZUP ([[Zak:ZUP#307._.C4.8Dlen|307. člen ZUP]] in nadaljnji, do 307.g, slednji so bili vpeljani z novelo ZUP-G v l. 2010). Z novelo ZUP-G so bile razveljavljene določbe tretjega in četrtega odstavka 73. člena ZDU-1, ki so urejale ugovor zoper zapisnik, prav tako tega procesnega upravičenja (več) ne določa ZUP, zato (formalni) ugovor zoper zapisnik upravnega inšpektorja, ki bi terjal presojo zakonitosti delovanja upravnega inšpektorja, ni dopusten.

V zvezi z izpostavljenimi ugotovljenimi nepravilnostmi inšpektorja je potrebno navesti, da ZUP res terja, da se v uvodu odločbe navede le ime stvarno pristojnega organa, ne pa tudi imena uradne osebe ([[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen|212. člen ZUP]]). Pripominjamo pa, da je vprašljiva odredba upravnega inšpektorja, naj predstojnik sodišču sporoča ugotovitve inšpekcije, saj je sodišče povsem samostojno in neodvisno - seveda pa mora upravni organ sodišču predložiti vso relevantno dokumentacijo o upravni zadevi glede katere je spožen upravni spor. Kljub dejstvu, da na normativni ravni ni (več) predvidena možnost vložitve ugovora zoper zapisnik upravnega inšpektorja, pa to ne pomeni, da predstojnik nadzorovanega organa od inšpektorja ni upravičen zahtevati pravnih utemeljitev njegovih ugotovitev in zahtev, ki bi sicer morale biti razvidne že iz zapisnika.

Upravna inšpekcija po drugi strani po ZDU-1 in ZUP vsekakor nima pristojnosti sugerirati niti načina vodenja postopka, še manj odločitve v konkretni upravni zadevi iz stvarne pristojnosti posameznega organa, zato so ugotovitve in odredbe upravnega inšpektorja v tem delu brezpredmetne.

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

 

<comments /> 

[[Kategorija:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Vezanost nadzorovanega organa na odredbe upravnega inšpektorja ter možnost podajanja pripomb na njegove ugotovitve

2023-01-07T17:25:09Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Vezanost nadzorovanega organa na odredbe upravnega inšpektorja ter možnost podajanja pripomb na njegove ugotovitve ==

'''Datum odgovora:''' 17. 11. 2010

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni inšpektor je pri nadzoru nad upravnim organom ugotovil nekaj domnevnih nepravilnosti, s katerimi se pristojni pri tem organu ne strinjajo (npr. češ da uvod odločbe ni v skladu z zakonom, ker v uvodu ni bila navedena uradna oseba, ki je odločbo izdala; da vlagatelj oz. prijavitelj na vlagateljevo zahtevo ni bil obveščen o odrejenih ukrepih, čeprav mu je bila odločba poslana itd.). Pri tem nadzorovani upravni organ zanima, ali bi moral upravni inšpektor dati možnost izjasnitve glede teh nepravilnosti tudi uradni osebi nadzorovanega upravnega organa, ki je vodila postopek, katerega dokumentacijo je upravni inšpektor pregledoval, kajti zapisnik o nadzoru z naloženimi obveznostmi je bil poslan le predstojniku nadzorovanega organa. V zapisniku upravni inšpektor nalaga predstojniku nadzorovanega organa, da naj poskrbi za izvedbo strokovnega nadzora in za odpravo opisanih napak ter obvesti sodišče, ki v pregledovani zadevi vodi upravni spor, o tem, kaj je ugotovila upravna inšpekcija, vključno z usmeritvijo, kako bi moral upravni organ odločiti. Ali ima upravni organ možnost podati ugovor na ugotovitve oziroma izrečene ukrepe upravnega inšpektorja?

== '''Odgovor:''' ==

Postopek izvajanja nadzora upravne inšpekcije ni enak siceršnjemu upravnemu postopku, kakor tudi ne t. i. ("zunanjemu") inšpekcijskemu nadzoru v smislu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/2007 in novele; glej četrti odstavek 3. člena ZIN), saj je njegovo delovanje usmerjeno v državno upravo samo. Predmet nadzora upravnega inšpiciranja namreč ni odločanje o pravici ali obveznosti stranke, ampak ugotavljanje zakonitost dolžnega procesnega postopanja organa.

V postopku nadzora upravne inšpekcije gre za nadzor nad organom kot zavezancem. Položaja stranke nima posamezna uradna oseba, ki je vodila pregledovan postopek, ampak organ in tako v postopku deluje in prejme zapisnik ter ima pravico do ugovora predstojnik organa kot njegov zastopnik. Uradna oseba, ki je postopek vodila, je lahko s strani upravnega inšpektorja zaslišana le analogno pravilom ZUP o pričah. Zakonodajalec je namreč upošteval specifike upravne inšpekcije kot notranje inšpekcije, ki sama ne more neposredno ukrepati, temveč na podlagi njenih ugotovitev in predlogov ukrepa predstojnik, ki je odgovoren za delovanje organa, oziroma minister, pristojen za upravo, ki odgovarja za dosledno spoštovanje “horizontalnih” politik delovanja uprave. Čeprav ZDU-1 o tem posebej ne govori, velja opozoriti na svetovalno vlogo upravne inšpekcije (glej Pirnat (gl. ur.), Komentar zakonov s področja uprave, 2004, str. 628, glej tudi Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 836).

Delovanje upravne inšpekcije kot t.i. notranje inšpekcije je urejeno v 73. členu [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO3225.html Zakona o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 52/2002 in novele) in v XVIII. poglavju ZUP ([[Zak:ZUP#307._.C4.8Dlen|307. člen ZUP]] in nadaljnji, do 307.g, slednji so bili vpeljani z novelo ZUP-G v l. 2010). Z novelo ZUP-G so bile razveljavljene določbe tretjega in četrtega odstavka 73. člena ZDU-1, ki so urejale ugovor zoper zapisnik, prav tako tega procesnega upravičenja (več) ne določa ZUP, zato (formalni) ugovor zoper zapisnik upravnega inšpektorja, ki bi terjal presojo zakonitosti delovanja upravnega inšpektorja, ni dopusten.

V zvezi z izpostavljenimi ugotovljenimi nepravilnostmi inšpektorja je potrebno navesti, da ZUP res terja, da se v uvodu odločbe navede le ime stvarno pristojnega organa, ne pa tudi imena uradne osebe ([[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen|212. člen ZUP]]). Pripominjamo pa, da je vprašljiva odredba upravnega inšpektorja, naj predstojnik sodišču sporoča ugotovitve inšpekcije, saj je sodišče povsem samostojno in neodvisno - seveda pa mora upravni organ sodišču predložiti vso relevantno dokumentacijo o upravni zadevi glede katere je spožen upravni spor. Kljub dejstvu, da na normativni ravni ni (več) predvidena možnost vložitve ugovora zoper zapisnik upravnega inšpektorja, pa to ne pomeni, da predstojnik nadzorovanega organa od inšpektorja ni upravičen zahtevati pravnih utemeljitev njegovih ugotovitev in zahtev, ki bi sicer morale biti razvidne že iz zapisnika.

Upravna inšpekcija po drugi strani po ZDU-1 in ZUP vsekakor nima pristojnosti sugerirati niti načina vodenja postopka, še manj odločitve v konkretni upravni zadevi iz stvarne pristojnosti posameznega organa, zato so ugotovitve in odredbe upravnega inšpektorja v tem delu brezpredmetne.

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

 

<comments /> 

[[Kategorija:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Vezanost nadzorovanega organa na odredbe upravnega inšpektorja ter možnost podajanja pripomb na njegove ugotovitve

2023-01-07T17:24:13Z

Ap1543:

== '''Zadeva: '''Vezanost nadzorovanega organa na odredbe upravnega inšpektorja ter možnost podajanja pripomb na njegove ugotovitve ==

'''Datum odgovora:''' 17. 11. 2010

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni inšpektor je pri nadzoru nad upravnim organom ugotovil nekaj domnevnih nepravilnosti, s katerimi se pristojni pri tem organu ne strinjajo (npr. češ da uvod odločbe ni v skladu z zakonom, ker v uvodu ni bila navedena uradna oseba, ki je odločbo izdala; da vlagatelj oz. prijavitelj na vlagateljevo zahtevo ni bil obveščen o odrejenih ukrepih, čeprav mu je bila odločba poslana itd.). Pri tem nadzorovani upravni organ zanima, ali bi moral upravni inšpektor dati možnost izjasnitve glede teh nepravilnosti tudi uradni osebi nadzorovanega upravnega organa, ki je vodila postopek, katerega dokumentacijo je upravni inšpektor pregledoval, kajti zapisnik o nadzoru z naloženimi obveznostmi je bil poslan le predstojniku nadzorovanega organa. V zapisniku upravni inšpektor nalaga predstojniku nadzorovanega organa, da naj poskrbi za izvedbo strokovnega nadzora in za odpravo opisanih napak ter obvesti sodišče, ki v pregledovani zadevi vodi upravni spor, o tem, kaj je ugotovila upravna inšpekcija, vključno z usmeritvijo, kako bi moral upravni organ odločiti. Ali ima upravni organ možnost podati ugovor na ugotovitve oziroma izrečene ukrepe upravnega inšpektorja?

== '''Odgovor:''' ==

Postopek izvajanja nadzora upravne inšpekcije ni enak siceršnjemu upravnemu postopku, kakor tudi ne t. i. ("zunanjemu") inšpekcijskemu nadzoru v smislu [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/predpis_ZAKO3209.html Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/2002 in novele; glej četrti odstavek 3. člena ZIN), saj je njegovo delovanje usmerjeno v državno upravo samo. Predmet nadzora upravnega inšpiciranja namreč ni odločanje o pravici ali obveznosti stranke, ampak ugotavljanje zakonitost dolžnega procesnega postopanja organa.

V postopku nadzora upravne inšpekcije gre za nadzor nad organom kot zavezancem. Položaja stranke nima posamezna uradna oseba, ki je vodila pregledovan postopek, ampak organ in tako v postopku deluje in prejme zapisnik ter ima pravico do ugovora predstojnik organa kot njegov zastopnik. Uradna oseba, ki je postopek vodila, je lahko s strani upravnega inšpektorja zaslišana le analogno pravilom ZUP o pričah. Zakonodajalec je namreč upošteval specifike upravne inšpekcije kot notranje inšpekcije, ki sama ne more neposredno ukrepati, temveč na podlagi njenih ugotovitev in predlogov ukrepa predstojnik, ki je odgovoren za delovanje organa, oziroma minister, pristojen za upravo, ki odgovarja za dosledno spoštovanje “horizontalnih” politik delovanja uprave. Čeprav ZDU-1 o tem posebej ne govori, velja opozoriti na svetovalno vlogo upravne inšpekcije (glej Pirnat (gl. ur.), Komentar zakonov s področja uprave, 2004, str. 628, glej tudi Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 836).

Delovanje upravne inšpekcije kot t.i. notranje inšpekcije je urejeno v 73. členu [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO3225.html Zakona o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 52/2002 in novele) in v XVIII. poglavju ZUP ([[Zak:ZUP#307._.C4.8Dlen|307. člen ZUP]] in nadaljnji, do 307.g, slednji so bili vpeljani z novelo ZUP-G v l. 2010). Z novelo ZUP-G so bile razveljavljene določbe tretjega in četrtega odstavka 73. člena ZDU-1, ki so urejale ugovor zoper zapisnik, prav tako tega procesnega upravičenja (več) ne določa ZUP, zato (formalni) ugovor zoper zapisnik upravnega inšpektorja, ki bi terjal presojo zakonitosti delovanja upravnega inšpektorja, ni dopusten.

V zvezi z izpostavljenimi ugotovljenimi nepravilnostmi inšpektorja je potrebno navesti, da ZUP res terja, da se v uvodu odločbe navede le ime stvarno pristojnega organa, ne pa tudi imena uradne osebe ([[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen|212. člen ZUP]]). Pripominjamo pa, da je vprašljiva odredba upravnega inšpektorja, naj predstojnik sodišču sporoča ugotovitve inšpekcije, saj je sodišče povsem samostojno in neodvisno - seveda pa mora upravni organ sodišču predložiti vso relevantno dokumentacijo o upravni zadevi glede katere je spožen upravni spor. Kljub dejstvu, da na normativni ravni ni (več) predvidena možnost vložitve ugovora zoper zapisnik upravnega inšpektorja, pa to ne pomeni, da predstojnik nadzorovanega organa od inšpektorja ni upravičen zahtevati pravnih utemeljitev njegovih ugotovitev in zahtev, ki bi sicer morale biti razvidne že iz zapisnika.

Upravna inšpekcija po drugi strani po ZDU-1 in ZUP vsekakor nima pristojnosti sugerirati niti načina vodenja postopka, še manj odločitve v konkretni upravni zadevi iz stvarne pristojnosti posameznega organa, zato so ugotovitve in odredbe upravnega inšpektorja v tem delu brezpredmetne.

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

 

<comments /> 

[[Kategorija:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Sestava zapisnika v inšpekcijskem postopku

2023-01-07T17:22:25Z

Ap1543: /* Odgovor: */

=='''Zadeva: '''Sestava zapisnika v inšpekcijskem postopku==

'''Datum odgovora: '''31. 5. 2009, pregled 7. 1. 2023

=='''Vprašanje:'''==

Ali se zapisnik o inšpekcijskem nadzoru sestavi po 75. členu ZUP in ali je takšna sestava zapisnika o opravljenem inšpekcijskem nadzoru dopustna tudi glede na 9. in 10. odstavek 76. člena ZUP, ki ureja sestavo zapisnika po elektronskem nosilcu zvoka?

== '''Odgovor:''' ==

Po [[Zak:ZUP#75._.C4.8Dlen|75. členu ZUP]] se zapisnik sestavi tako, '''da uradna oseba, ki vodi postopek, glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj ta zapiše v zapisniku.''' Če ga oseba piše sama, mora glasno govoriti, kaj piše, tako da navzoče stranke spremljajo potek nastajanja zapisnika. Preden se zapisnik sklene, se prebere vsem udeležencem, ki ga lahko tudi sami preberejo in nanj podajo pripombe, ki jih je potrebno v zapisniku evidentirati.

'''V inšpekcijskih postopkih se zapisnik ne piše na tak način''', saj so določbe področnih zakonov v razmerju do splošnih določb ZUP specialnejše, zato se določbe ZUP uporabljajo samo subsidiarno. Zapisnika o opravljenem inšpekcijskem nadzoru in ugotovljenih dejstvih se velikokrat ne more napisati in natisniti na samem kraju nadzora, zato se ga posreduje oziroma vroči po pošti. Razlog za posebno ureditev je sama narava inšpekcijskega nadzora, pri katerem gre običajno za zapletene in dolgotrajne ugotovitvene postopke, ki ne omogočajo sprotnega pisanja zapisnika, kot je pisanje zapisnika ob navzočnosti udeležencev postopka ([[Zak:ZUP#75._.C4.8Dlen|75. člen ZUP]]), ali sklenitve zapisnika na način, kot ga določa [[Zak:ZUP#78._.C4.8Dlen|78. člen ZUP]]. Zapisnik se pogosteje, na podlagi dokumentacije, ki jo morajo posredovati zavezanci, napiše v prostorih inšpektorata. Pri ugotavljanju dejstev z izvedbo dokazov z zaslišanjem prič ali izvedencev je treba upoštevati [[Zak:ZUP#154._.C4.8Dlen|154. člen ZUP]], po katerem se mora razpisati ustna obravnava. Tako se zavezancu omogoča uveljavljanje pravic in načela zaslišanja stranke oziroma upoštevanje [[Zak:ZUP#146._.C4.8Dlen|146. člena ZUP]]. Prav tako je dopustna uporaba devetega in desetega odstavka [[Zak:ZUP#76._.C4.8Dlen|76. člena ZUP]], ki opredeljuje, da se zapisnik lahko narekuje v elektronski nosilec zvoka. 

 

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].

=='''Želite podati svoje mnenje:'''==

<comments />

[[Kategorija:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Sestava zapisnika v inšpekcijskem postopku

2023-01-07T17:21:41Z

Ap1543: /* Zadeva: Sestava zapisnika v inšpekcijskem postopku */

=='''Zadeva: '''Sestava zapisnika v inšpekcijskem postopku==

'''Datum odgovora: '''31. 5. 2009, pregled 7. 1. 2023

=='''Vprašanje:'''==

Ali se zapisnik o inšpekcijskem nadzoru sestavi po 75. členu ZUP in ali je takšna sestava zapisnika o opravljenem inšpekcijskem nadzoru dopustna tudi glede na 9. in 10. odstavek 76. člena ZUP, ki ureja sestavo zapisnika po elektronskem nosilcu zvoka?

== '''Odgovor:''' ==

Po [[Zak:ZUP#75._.C4.8Dlen|75. členu ZUP]] se zapisnik sestavi tako, da uradna oseba, ki vodi postopek, glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj ta zapiše v zapisniku. Če ga oseba piše sama, mora glasno govoriti, kaj piše, tako da navzoče stranke spremljajo potek nastajanja zapisnika. Preden se zapisnik sklene, se prebere vsem udeležencem, ki ga lahko tudi sami preberejo in nanj podajo pripombe, ki jih je potrebno v zapisniku evidentirati.

V inšpekcijskih postopkih se zapisnik ne piše na tak način, saj so določbe področnih zakonov v razmerju do splošnih določb ZUP specialnejše, zato se določbe ZUP uporabljajo samo subsidiarno. Zapisnika o opravljenem inšpekcijskem nadzoru in ugotovljenih dejstvih se velikokrat ne more napisati in natisniti na samem kraju nadzora, zato se ga posreduje oziroma vroči po pošti. Razlog za posebno ureditev je sama narava inšpekcijskega nadzora, pri katerem gre običajno za zapletene in dolgotrajne ugotovitvene postopke, ki ne omogočajo sprotnega pisanja zapisnika, kot je pisanje zapisnika ob navzočnosti udeležencev postopka ([[Zak:ZUP#75._.C4.8Dlen|75. člen ZUP]]), ali sklenitve zapisnika na način, kot ga določa [[Zak:ZUP#78._.C4.8Dlen|78. člen ZUP]]. Zapisnik se pogosteje, na podlagi dokumentacije, ki jo morajo posredovati zavezanci, napiše v prostorih inšpektorata. Pri ugotavljanju dejstev z izvedbo dokazov z zaslišanjem prič ali izvedencev je treba upoštevati [[Zak:ZUP#154._.C4.8Dlen|154. člen ZUP]], po katerem se mora razpisati ustna obravnava. Tako se zavezancu omogoča uveljavljanje pravic in načela zaslišanja stranke oziroma upoštevanje [[Zak:ZUP#146._.C4.8Dlen|146. člena ZUP]]. Prav tako je dopustna uporaba devetega in desetega odstavka [[Zak:ZUP#76._.C4.8Dlen|76. člena ZUP]], ki opredeljuje, da se zapisnik lahko narekuje v elektronski nosilec zvoka. 

 

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].

=='''Želite podati svoje mnenje:'''==

<comments />

[[Kategorija:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Pravna narava "opozorila" in "odredbe" po področnem predpisu

2023-01-07T17:19:50Z

Ap1543: /* Zadeva: Pravna narava "opozorila" in "odredbe" po področnem predpisu */

== '''Zadeva: '''Pravna narava "opozorila" in "odredbe" po področnem predpisu ==

'''Datum odgovora:''' 30. 3. 2010, pregled 7. 1. 2023 

== '''Vprašanje:''' ==

Področni predpis določa, da morajo upravni organi izvesti določene ukrepe v primeru kršitev (če uporabnik plovila krši določena pravila odloka o pristaniščih, ga upravljavec pristanišča "pisno opozori", naj odpravi nepravilnosti v določenem roku, če pa tega ne stori, mora inšpektorat "izdati odredbo o takojšnji prisilni odstranitvi plovila iz pristanišča ...").

Kaj pomenita "opozorilo" in "odredba", ali gre pri slednji za izdajo odločbe ali že izvršitev predhodnega pisnega opozorila stranki? Kako zagotoviti načelo zaslišanja stranke? Ali je mogoče opraviti takojšnjo izvršbo izdane odločbe? Ali je določba odloka sploh skladna s konceptom upravnega prava? 

== '''Odgovor:''' ==

Po temeljenem načelu zakonitosti ([[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen|6. člen ZUP]]) morajo določeni organi postopati po veljavnem predpisu (gl. Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004), četudi bi ta morebiti določal sistem ukrepanja ali razmerij med organi in strankami na nenavaden način. Če občinski odlok v izvirnih pristojnostih lokalne samouprave določa (kot področni "zakon"), da so v primeru kršitev zavezane stranke organi dolžni postopati drugače, kot sicer določa ZUP ali v inšpekcijskih zadevah [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS št. 43/07 in novela), je po načelu subsidiarnosti ([[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen|3. člen ZUP]]) tak področni predpis nadrejen glede na ZUP in ZIN (dokler velja in ga morebiti stranka ne bi izpodbila pred Ustavnim sodiščem). 

'''Področni predpis očitno določa zaporedno postopanje več organov in v različnih oblikah, tako da:'''

#najprej "upravljavec" izreče ukrep stranki z rokom za odpravo nepravilnosti v obliki "pisnega opozorila" (dodatno je določeno, če je stranka neznana, da se "obvestilo" o opozorilu pusti kar na plovilu in se o tem sestavi zapisnik);
#če stranka ne upošteva danega opozorila (odprava nepravilnosti v danem roku), mora "občinski inšpektorat" "izdati odredbo o odstranitvi plovila".

Ključno vprašanje v tej zadevi je pravna narava obeh akterjev v razmerju do stranke in aktov, ki jih izdajata.

Oba akterja sta nedvomno izvajalca javne oblasti, saj je prvi izvajalec javne službe in v tem okviru tudi nosilec javnih pooblastil, drugi pa kot inšpektorat občinski organ, torej sodita med v ZUP navedene organe, ki so zavezani ravnati po ZUP (o izvajalcih javnih služb gl. zlasti 3. člen ZUP).

Čeprav področni predpis uporablja posebne termine za izdane akte, pa je mogoče glede na kontekst razbrati, da tako izvajalec javne službe kot inšpektorat izdajata obalstne ukrepe, čeprav prvi "opozorilo" oz. "obvestilo", drugi pa "odredbo". '''Zato menimo, da je pravilno tolmačenje, da področni predpis določa zaporedno postopanje v isti zadevi in ne gre za dva posebna upravna postopka.''' Tako najprej predpis izvajalcu javne službe poverja ukrepanje (kot nekakšen predupravni postopek) in njegovo opozorilo pomeni že podlago, ki jo mora stranka upoštevati, sicer se začne oblastno inšpekcijsko ukrepanje (upravni postopek). Če stranka ne upošteva opozorila, namreč predpis določa, da se postopa strožje, vendar prenese pristojnost na drug organ. Tak sistem je (razen glede dveh pristojnih akterjev) analogen ureditvi po ZIN z opozorilom stranki in v primeru neupoštevanja nadaljno ureditveno odločbo. Poleg tega predpis določa, da se v primeru neznane stranke pusti obvestilo o opozorilu kar na določeni lokaciji, '''kar pomeni poseben način vročanja, ki res ne omogoča stranki obrambe oz. načela zaslišanja stranke.''' Zato menimo, da je opozorilo izvajalca javne službe sicer že akt oblasti, a ne izvršilni naslov,  torej podlaga za izvršbo, ampak zgolj predhoden akt pred izdajo odredbe kot izvršilnega naslova.

Torej je nadaljnja "odredba" inšpektorja, zlasti ob neupoštevanju opozorila izvajalca javne službe in tako nedvomno neugodna za stranko, posega v njen pravni položaj, šele "prava odločba" v zadevi oz. v smislu upravnega spora posamičen upravni akt (več v Breznik in Kerševan, ZUS-1 s komentarjem, 2008, komentar k 3. členu). Menimo, da je določbo predpisa, ki treja "takojšnjo" odstranitev predmeta v uporabi stranke, treba razlagati tako, da področni predpis kar določi tip ugotovitvenega postopka v smislu nujnih ukrepov v javnem interesu. Kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, pa so dejstva, na katera se mora opirati odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana, pa organ takoj odloči o zadevi po skrajšanem postopku, ko tudi ni treba predhodno zaslišati stranke ([[Zak:ZUP#144._.C4.8Dlen|144. člen ZUP]]). "Odredba" ima tako naravo konkretnega upravnega akta in mora vsebovati vse sestavine odločbe v skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen|210. člena ZUP]], tudi polno obrazložitev (da je predhodno postopal že upravljalec in stranko opozoril) in pouk o pravnem sredstvu (možnost pritožbe na župana).

Nadalje menimo, da gre predpis tolmačiti prejkone tako, da je inšpektorjeva "odredba" zaradi opredelitve nujnosti ukrepanja ne le odločba (prve stopnje, zoper katero 30. člen ZIN določa, da pritožba ne zadrži njene izvršitve), ampak lahko hkrati tudi sklep o izvršbi v smislu združitve obeh aktov, kot to določa tudi tretji odstavek [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen|290. člena ZUP]] . Se pravi, da se v "odredbi" določi ukrep (odstranitve plovila) in v posebni točki izreka odločbe tudi takojšnja izvršba in način izvršitve (kot dalje določa predpis). Inšpektorat mora potem tudi zagotoviti sprovedbo dejanskega dela izvršilnega postopka. Odredba mora v takem primeru vsebovati v posebnih točkah izreka odločbe tudi klavzuli o nesuspenzivnosti pritožbe in takojšnji izvršljivosti.

Taka ureditev je sicer glede na vsaj vedno verjetno nenujen dejanski stan nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, okolje ali premoženje oziroma javno varnost ter javni red in mir videti nesorazmerna in pretirana, toda, kot navedeno uvodoma, gre tudi tak predpis v konkretnem postopku upoštevati, pri čemer pa ocenjujemo, da mora inšpektor relativizirati poseg oz. ga prilagoditi dejanskim okoliščinam vsaj v izvršilnem delu. To pomeni, da presodi od primera do primera, ali je ob odredbi v formi odločbe nujna tudi takojšnja izvršljivost ali pa vendar le odredi takojšnji ukrep z odločbo (torej je rok takoj po vročitvi), pri čemer pa izvršbo le uvede posebej in naknadno s posebnim sklepom in dodatnim rokom za stranko. 

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej <restrlink> in <restrlink>.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]] [[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Pravna narava "opozorila" in "odredbe" po področnem predpisu

2023-01-07T17:19:23Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Pravna narava "opozorila" in "odredbe" po področnem predpisu ==

'''Datum odgovora:''' 30. 3. 2010 

== '''Vprašanje:''' ==

Področni predpis določa, da morajo upravni organi izvesti določene ukrepe v primeru kršitev (če uporabnik plovila krši določena pravila odloka o pristaniščih, ga upravljavec pristanišča "pisno opozori", naj odpravi nepravilnosti v določenem roku, če pa tega ne stori, mora inšpektorat "izdati odredbo o takojšnji prisilni odstranitvi plovila iz pristanišča ...").

Kaj pomenita "opozorilo" in "odredba", ali gre pri slednji za izdajo odločbe ali že izvršitev predhodnega pisnega opozorila stranki? Kako zagotoviti načelo zaslišanja stranke? Ali je mogoče opraviti takojšnjo izvršbo izdane odločbe? Ali je določba odloka sploh skladna s konceptom upravnega prava? 

== '''Odgovor:''' ==

Po temeljenem načelu zakonitosti ([[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen|6. člen ZUP]]) morajo določeni organi postopati po veljavnem predpisu (gl. Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004), četudi bi ta morebiti določal sistem ukrepanja ali razmerij med organi in strankami na nenavaden način. Če občinski odlok v izvirnih pristojnostih lokalne samouprave določa (kot področni "zakon"), da so v primeru kršitev zavezane stranke organi dolžni postopati drugače, kot sicer določa ZUP ali v inšpekcijskih zadevah [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS št. 43/07 in novela), je po načelu subsidiarnosti ([[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen|3. člen ZUP]]) tak področni predpis nadrejen glede na ZUP in ZIN (dokler velja in ga morebiti stranka ne bi izpodbila pred Ustavnim sodiščem). 

'''Področni predpis očitno določa zaporedno postopanje več organov in v različnih oblikah, tako da:'''

#najprej "upravljavec" izreče ukrep stranki z rokom za odpravo nepravilnosti v obliki "pisnega opozorila" (dodatno je določeno, če je stranka neznana, da se "obvestilo" o opozorilu pusti kar na plovilu in se o tem sestavi zapisnik);
#če stranka ne upošteva danega opozorila (odprava nepravilnosti v danem roku), mora "občinski inšpektorat" "izdati odredbo o odstranitvi plovila".

Ključno vprašanje v tej zadevi je pravna narava obeh akterjev v razmerju do stranke in aktov, ki jih izdajata.

Oba akterja sta nedvomno izvajalca javne oblasti, saj je prvi izvajalec javne službe in v tem okviru tudi nosilec javnih pooblastil, drugi pa kot inšpektorat občinski organ, torej sodita med v ZUP navedene organe, ki so zavezani ravnati po ZUP (o izvajalcih javnih služb gl. zlasti 3. člen ZUP).

Čeprav področni predpis uporablja posebne termine za izdane akte, pa je mogoče glede na kontekst razbrati, da tako izvajalec javne službe kot inšpektorat izdajata obalstne ukrepe, čeprav prvi "opozorilo" oz. "obvestilo", drugi pa "odredbo". '''Zato menimo, da je pravilno tolmačenje, da področni predpis določa zaporedno postopanje v isti zadevi in ne gre za dva posebna upravna postopka.''' Tako najprej predpis izvajalcu javne službe poverja ukrepanje (kot nekakšen predupravni postopek) in njegovo opozorilo pomeni že podlago, ki jo mora stranka upoštevati, sicer se začne oblastno inšpekcijsko ukrepanje (upravni postopek). Če stranka ne upošteva opozorila, namreč predpis določa, da se postopa strožje, vendar prenese pristojnost na drug organ. Tak sistem je (razen glede dveh pristojnih akterjev) analogen ureditvi po ZIN z opozorilom stranki in v primeru neupoštevanja nadaljno ureditveno odločbo. Poleg tega predpis določa, da se v primeru neznane stranke pusti obvestilo o opozorilu kar na določeni lokaciji, '''kar pomeni poseben način vročanja, ki res ne omogoča stranki obrambe oz. načela zaslišanja stranke.''' Zato menimo, da je opozorilo izvajalca javne službe sicer že akt oblasti, a ne izvršilni naslov,  torej podlaga za izvršbo, ampak zgolj predhoden akt pred izdajo odredbe kot izvršilnega naslova.

Torej je nadaljnja "odredba" inšpektorja, zlasti ob neupoštevanju opozorila izvajalca javne službe in tako nedvomno neugodna za stranko, posega v njen pravni položaj, šele "prava odločba" v zadevi oz. v smislu upravnega spora posamičen upravni akt (več v Breznik in Kerševan, ZUS-1 s komentarjem, 2008, komentar k 3. členu). Menimo, da je določbo predpisa, ki treja "takojšnjo" odstranitev predmeta v uporabi stranke, treba razlagati tako, da področni predpis kar določi tip ugotovitvenega postopka v smislu nujnih ukrepov v javnem interesu. Kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, pa so dejstva, na katera se mora opirati odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana, pa organ takoj odloči o zadevi po skrajšanem postopku, ko tudi ni treba predhodno zaslišati stranke ([[Zak:ZUP#144._.C4.8Dlen|144. člen ZUP]]). "Odredba" ima tako naravo konkretnega upravnega akta in mora vsebovati vse sestavine odločbe v skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen|210. člena ZUP]], tudi polno obrazložitev (da je predhodno postopal že upravljalec in stranko opozoril) in pouk o pravnem sredstvu (možnost pritožbe na župana).

Nadalje menimo, da gre predpis tolmačiti prejkone tako, da je inšpektorjeva "odredba" zaradi opredelitve nujnosti ukrepanja ne le odločba (prve stopnje, zoper katero 30. člen ZIN določa, da pritožba ne zadrži njene izvršitve), ampak lahko hkrati tudi sklep o izvršbi v smislu združitve obeh aktov, kot to določa tudi tretji odstavek [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen|290. člena ZUP]] . Se pravi, da se v "odredbi" določi ukrep (odstranitve plovila) in v posebni točki izreka odločbe tudi takojšnja izvršba in način izvršitve (kot dalje določa predpis). Inšpektorat mora potem tudi zagotoviti sprovedbo dejanskega dela izvršilnega postopka. Odredba mora v takem primeru vsebovati v posebnih točkah izreka odločbe tudi klavzuli o nesuspenzivnosti pritožbe in takojšnji izvršljivosti.

Taka ureditev je sicer glede na vsaj vedno verjetno nenujen dejanski stan nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, okolje ali premoženje oziroma javno varnost ter javni red in mir videti nesorazmerna in pretirana, toda, kot navedeno uvodoma, gre tudi tak predpis v konkretnem postopku upoštevati, pri čemer pa ocenjujemo, da mora inšpektor relativizirati poseg oz. ga prilagoditi dejanskim okoliščinam vsaj v izvršilnem delu. To pomeni, da presodi od primera do primera, ali je ob odredbi v formi odločbe nujna tudi takojšnja izvršljivost ali pa vendar le odredi takojšnji ukrep z odločbo (torej je rok takoj po vročitvi), pri čemer pa izvršbo le uvede posebej in naknadno s posebnim sklepom in dodatnim rokom za stranko. 

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej <restrlink> in <restrlink>.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]] [[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Pravna narava "opozorila" in "odredbe" po področnem predpisu

2023-01-07T17:18:43Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Pravna narava "opozorila" in "odredbe" po področnem predpisu ==

'''Datum odgovora:''' 30. 3. 2010 

== '''Vprašanje:''' ==

Področni predpis določa, da morajo upravni organi izvesti določene ukrepe v primeru kršitev (če uporabnik plovila krši določena pravila odloka o pristaniščih, ga upravljavec pristanišča "pisno opozori", naj odpravi nepravilnosti v določenem roku, če pa tega ne stori, mora inšpektorat "izdati odredbo o takojšnji prisilni odstranitvi plovila iz pristanišča ...").

Kaj pomenita "opozorilo" in "odredba", ali gre pri slednji za izdajo odločbe ali že izvršitev predhodnega pisnega opozorila stranki? Kako zagotoviti načelo zaslišanja stranke? Ali je mogoče opraviti takojšnjo izvršbo izdane odločbe? Ali je določba odloka sploh skladna s konceptom upravnega prava? 

== '''Odgovor:''' ==

Po temeljenem načelu zakonitosti ([[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen|6. člen ZUP]]) morajo določeni organi postopati po veljavnem predpisu (gl. Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004), četudi bi ta morebiti določal sistem ukrepanja ali razmerij med organi in strankami na nenavaden način. Če občinski odlok v izvirnih pristojnostih lokalne samouprave določa (kot področni "zakon"), da so v primeru kršitev zavezane stranke organi dolžni postopati drugače, kot sicer določa ZUP ali v inšpekcijskih zadevah [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS št. 43/07 in novela), je po načelu subsidiarnosti ([[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen|3. člen ZUP]]) tak področni predpis nadrejen glede na ZUP in ZIN (dokler velja in ga morebiti stranka ne bi izpodbila pred Ustavnim sodiščem). 

'''Področni predpis očitno določa zaporedno postopanje več organov in v različnih oblikah, tako da:'''

#najprej "upravljavec" izreče ukrep stranki z rokom za odpravo nepravilnosti v obliki "pisnega opozorila" (dodatno je določeno, če je stranka neznana, da se "obvestilo" o opozorilu pusti kar na plovilu in se o tem sestavi zapisnik);
#če stranka ne upošteva danega opozorila (odprava nepravilnosti v danem roku), mora "občinski inšpektorat" "izdati odredbo o odstranitvi plovila".

Ključno vprašanje v tej zadevi je pravna narava obeh akterjev v razmerju do stranke in aktov, ki jih izdajata.

Oba akterja sta nedvomno izvajalca javne oblasti, saj je prvi izvajalec javne službe in v tem okviru tudi nosilec javnih pooblastil, drugi pa kot inšpektorat občinski organ, torej sodita med v ZUP navedene organe, ki so zavezani ravnati po ZUP (o izvajalcih javnih služb gl. zlasti 3. člen ZUP).

Čeprav področni predpis uporablja posebne termine za izdane akte, pa je mogoče glede na kontekst razbrati, da tako izvajalec javne službe kot inšpektorat izdajata obalstne ukrepe, čeprav prvi "opozorilo" oz. "obvestilo", drugi pa "odredbo". '''Zato menimo, da je pravilno tolmačenje, da področni predpis določa zaporedno postopanje v isti zadevi in ne gre za dva posebna upravna postopka.''' Tako najprej predpis izvajalcu javne službe poverja ukrepanje (kot nekakšen predupravni postopek) in njegovo opozorilo pomeni že podlago, ki jo mora stranka upoštevati, sicer se začne oblastno inšpekcijsko ukrepanje (upravni postopek). Če stranka ne upošteva opozorila, namreč predpis določa, da se postopa strožje, vendar prenese pristojnost na drug organ. Tak sistem je (razen glede dveh pristojnih akterjev) analogen ureditvi po ZIN z opozorilom stranki in v primeru neupoštevanja nadaljno ureditveno odločbo. Poleg tega predpis določa, da se v primeru neznane stranke pusti obvestilo o opozorilu kar na določeni lokaciji, '''kar pomeni poseben način vročanja, ki res ne omogoča stranki obrambe oz. načela zaslišanja stranke.''' Zato menimo, da je opozorilo izvajalca javne službe sicer že akt oblasti, a ne izvršilni naslov,  torej podlaga za izvršbo, ampak zgolj predhoden akt pred izdajo odredbe kot izvršilnega naslova.

Torej je nadaljnja "odredba" inšpektorja, zlasti ob neupoštevanju opozorila izvajalca javne službe in tako nedvomno neugodna za stranko, posega v njen pravni položaj, šele "prava odločba" v zadevi oz. v smislu upravnega spora posamičen upravni akt (več v Breznik in Kerševan, ZUS-1 s komentarjem, 2008, komentar k 3. členu). Menimo, da je določbo predpisa, ki treja "takojšnjo" odstranitev predmeta v uporabi stranke, treba razlagati tako, da področni predpis kar določi tip ugotovitvenega postopka v smislu nujnih ukrepov v javnem interesu. Kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, pa so dejstva, na katera se mora opirati odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana, pa organ takoj odloči o zadevi po skrajšanem postopku, ko tudi ni treba predhodno zaslišati stranke ([[Zak:ZUP#144._.C4.8Dlen|144. člen ZUP]]). "Odredba" ima tako naravo konkretnega upravnega akta in mora vsebovati vse sestavine odločbe v skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen|210. člena ZUP]], tudi polno obrazložitev (da je predhodno postopal že upravljalec in stranko opozoril) in pouk o pravnem sredstvu (možnost pritožbe na župana).

Naadlje menimo, da gre predpis tolmačiti prejkone tako, da je inšpektorjeva "odredba" zaradi opredelitve nujnosti ukrepanja ne le odločba (prve stopnje, zoper katero 30. člen ZIN določa, da pritožba ne zadrži njene izvršitve), ampak lahko hkrati tudi sklep o izvršbi v smislu združitve obeh aktov, kot to določa tudi tretji odstavek [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen|290. člena ZUP]] . Se pravi, da se v "odredbi" določi ukrep (odstranitve plovila) in v posebni točki izreka odločbe tudi takojšnja izvršba in način izvršitve (kot dalje določa predpis). Inšpektorat mora potem tudi zagotoviti sprovedbo dejanskega dela izvršilnega postopka. Odredba mora v takem primeru vsebovati v posebnih točkah izreka odločbe tudi klavzuli o nesuspenzivnosti pritožbe in takojšnji izvršljivosti.

Taka ureditev je sicer glede na vsaj vedno verjetno nenujen dejanski stan nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, okolje ali premoženje oziroma javno varnost ter javni red in mir videti nesorazmerna in pretirana, toda, kot navedeno uvodoma, gre tudi tak predpis v konkretnem postopku upoštevati, pri čemer pa ocenjujemo, da mora inšpektor relativizirati poseg oz. ga prilagoditi dejanskim okoliščinam vsaj v izvršilnem delu. To pomeni, da presodi od primera do primera, ali je ob odredbi v formi odločbe nujna tudi takojšnja izvršljivost ali pa vendar le odredi takojšnji ukrep z odločbo (torej je rok takoj po vročitvi), pri čemer pa izvršbo le uvede posebej in naknadno s posebnim sklepom in dodatnim rokom za stranko. 

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej <restrlink> in <restrlink>.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]] [[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Pravna narava "opozorila" in "odredbe" po področnem predpisu

2023-01-07T17:17:14Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Pravna narava "opozorila" in "odredbe" po področnem predpisu ==

'''Datum odgovora:''' 30. 3. 2010 

== '''Vprašanje:''' ==

Področni predpis določa, da morajo upravni organi izvesti določene ukrepe v primeru kršitev (če uporabnik plovila krši določena pravila odloka o pristaniščih, ga upravljavec pristanišča "pisno opozori", naj odpravi nepravilnosti v določenem roku, če pa tega ne stori, mora inšpektorat "izdati odredbo o takojšnji prisilni odstranitvi plovila iz pristanišča ...").

Kaj pomenita "opozorilo" in "odredba", ali gre pri slednji za izdajo odločbe ali že izvršitev predhodnega pisnega opozorila stranki? Kako zagotoviti načelo zaslišanja stranke? Ali je mogoče opraviti takojšnjo izvršbo izdane odločbe? Ali je določba odloka sploh skladna s konceptom upravnega prava? 

== '''Odgovor:''' ==

Po temeljenem načelu zakonitosti ([[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen|6. člen ZUP]]) morajo določeni organi postopati po veljavnem predpisu (gl. Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004), četudi bi ta morebiti določal sistem ukrepanja ali razmerij med organi in strankami na nenavaden način. Če občinski odlok v izvirnih pristojnostih lokalne samouprave določa (kot področni "zakon"), da so v primeru kršitev zavezane stranke organi dolžni postopati drugače, kot sicer določa ZUP ali v inšpekcijskih zadevah [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS št. 43/07 in novela), je po načelu subsidiarnosti ([[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen|3. člen ZUP]]) tak področni predpis nadrejen glede na ZUP in ZIN (dokler velja in ga morebiti stranka ne bi izpodbila pred Ustavnim sodiščem). 

Področni predpis očitno določa zaporedno postopanje več organov in v različnih oblikah, tako da:

#najprej "upravljavec" izreče ukrep stranki z rokom za odpravo nepravilnosti v obliki "pisnega opozorila" (dodatno je določeno, če je stranka neznana, da se "obvestilo" o opozorilu pusti kar na plovilu in se o tem sestavi zapisnik);
#če stranka ne upošteva danega opozorila (odprava nepravilnosti v danem roku), mora "občinski inšpektorat" "izdati odredbo o odstranitvi plovila".

Ključno vprašanje v tej zadevi je pravna narava obeh akterjev v razmerju do stranke in aktov, ki jih izdajata.

Oba akterja sta nedvomno izvajalca javne oblasti, saj je prvi izvajalec javne službe in v tem okviru tudi nosilec javnih pooblastil, drugi pa kot inšpektorat občinski organ, torej sodita med v ZUP navedene organe, ki so zavezani ravnati po ZUP (o izvajalcih javnih služb gl. zlasti 3. člen ZUP).

Čeprav področni predpis uporablja posebne termine za izdane akte, pa je mogoče glede na kontekst razbrati, da tako izvajalec javne službe kot inšpektorat izdajata obalstne ukrepe, čeprav prvi "opozorilo" oz. "obvestilo", drugi pa "odredbo". Zato menimo, da je pravilno tolmačenje, da področni predpis določa zaporedno postopanje v isti zadevi in ne gre za dva posebna upravna postopka. Tako najprej predpis izvajalcu javne službe poverja ukrepanje (kot nekakšen predupravni postopek) in njegovo opozorilo pomeni že podlago, ki jo mora stranka upoštevati, sicer se začne oblastno inšpekcijsko ukrepanje (upravni postopek). Če stranka ne upošteva opozorila, namreč predpis določa, da se postopa strožje, vendar prenese pristojnost na drug organ. Tak sistem je (razen glede dveh pristojnih akterjev) analogen ureditvi po ZIN z opozorilom stranki in v primeru neupoštevanja nadaljno ureditveno odločbo. Poleg tega predpis določa, da se v primeru neznane stranke pusti obvestilo o opozorilu kar na določeni lokaciji, kar pomeni poseben način vročanja, ki res ne omogoča stranki obrambe oz. načela zaslišanja stranke. Zato menimo, da je opozorilo izvajalca javne službe sicer že akt oblasti, a ne izvršilni naslov,  torej podlaga za izvršbo, ampak zgolj predhoden akt pred izdajo odredbe kot izvršilnega naslova.

Torej je nadaljnja "odredba" inšpektorja, zlasti ob neupoštevanju opozorila izvajalca javne službe in tako nedvomno neugodna za stranko, posega v njen pravni položaj, šele "prava odločba" v zadevi oz. v smislu upravnega spora posamičen upravni akt (več v Breznik in Kerševan, ZUS-1 s komentarjem, 2008, komentar k 3. členu). Menimo, da je določbo predpisa, ki treja "takojšnjo" odstranitev predmeta v uporabi stranke, treba razlagati tako, da področni predpis kar določi tip ugotovitvenega postopka v smislu nujnih ukrepov v javnem interesu. Kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, pa so dejstva, na katera se mora opirati odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana, pa organ takoj odloči o zadevi po skrajšanem postopku, ko tudi ni treba predhodno zaslišati stranke ([[Zak:ZUP#144._.C4.8Dlen|144. člen ZUP]]). "Odredba" ima tako naravo konkretnega upravnega akta in mora vsebovati vse sestavine odločbe v skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen|210. člena ZUP]], tudi polno obrazložitev (da je predhodno postopal že upravljalec in stranko opozoril) in pouk o pravnem sredstvu (možnost pritožbe na župana).

Naadlje menimo, da gre predpis tolmačiti prejkone tako, da je inšpektorjeva "odredba" zaradi opredelitve nujnosti ukrepanja ne le odločba (prve stopnje, zoper katero 30. člen ZIN določa, da pritožba ne zadrži njene izvršitve), ampak lahko hkrati tudi sklep o izvršbi v smislu združitve obeh aktov, kot to določa tudi tretji odstavek [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen|290. člena ZUP]] . Se pravi, da se v "odredbi" določi ukrep (odstranitve plovila) in v posebni točki izreka odločbe tudi takojšnja izvršba in način izvršitve (kot dalje določa predpis). Inšpektorat mora potem tudi zagotoviti sprovedbo dejanskega dela izvršilnega postopka. Odredba mora v takem primeru vsebovati v posebnih točkah izreka odločbe tudi klavzuli o nesuspenzivnosti pritožbe in takojšnji izvršljivosti.

Taka ureditev je sicer glede na vsaj vedno verjetno nenujen dejanski stan nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, okolje ali premoženje oziroma javno varnost ter javni red in mir videti nesorazmerna in pretirana, toda, kot navedeno uvodoma, gre tudi tak predpis v konkretnem postopku upoštevati, pri čemer pa ocenjujemo, da mora inšpektor relativizirati poseg oz. ga prilagoditi dejanskim okoliščinam vsaj v izvršilnem delu. To pomeni, da presodi od primera do primera, ali je ob odredbi v formi odločbe nujna tudi takojšnja izvršljivost ali pa vendar le odredi takojšnji ukrep z odločbo (torej je rok takoj po vročitvi), pri čemer pa izvršbo le uvede posebej in naknadno s posebnim sklepom in dodatnim rokom za stranko. 

 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej <restrlink> in <restrlink>.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]] [[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Izdaja upravnega akta ob zaključku postopka anonimne prijave

2023-01-07T16:48:33Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Izdaja upravnega akta ob zaključku postopka anonimne prijave ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 7. 1. 2023

 

== '''Vprašanje:''' ==

Katere vrste upravni akt oz. dokument se izda ob zaključku postopka, ki je bil začet na podlagi anonimne prijave? 

Nadzornik mora v inšpekcijskem postopku (na primer v inšpekcijskem postopku varovanja osebnih podatkov) obravnavati anonimne prijave, obenem pa je prijavitelja po zakonu dolžan obvestiti o pomembnejših ugotovitvah v postopku, če prijavitelj to zahteva. Kako naj ravna nadzornik, če je bila podana prijava iz nekega nedoločljivega e-naslova (npr. anonimnez@gmail.com)? Ali lahko/mora nadzornik zahtevati identifikacijo prijavitelja? Ali se je prijavitelj dolžan identificirati, če hoče biti obveščen o ugotovitvah? 

== '''Odgovor:''' ==

Organ lahko prejme pobudo oz. opozorilo ali vlogo, ki je lahko tudi anonimna v kateri vlagatelj želi obvestiti organ o tem, da obstajajo dejstva, ki škodujejo javni koristi. '''Organ takšne pobude ni dolžan upoštevati''', ampak sam presodi, ali je dejansko stanje res takšno, da škoduje javni koristi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 277). Organ, ki prejme pobudo in odloči, da zaradi razlogov, naštetih v pobudi, ni potrebno začeti postopka po uradni dolžnosti, takšno pobudo evidentira. Če pa se začne postopek po uradni dolžnosti, obstajata dve možni nadaljevalni poti. V primeru, da organ med postopkom ugotovi, da niso več izpolnjeni pogoji za njegovo nadaljevanje, oz. glede na okoliščine presodi, da ni več javnega interesa za nadaljevanje postopka, takšen postopek s sklepom ustavi ([[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen|135. člen ZUP]]). Zoper ta sklep je dovoljena pritožba (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 408). Ko pa obstajajo razlogi za zaščito javnega interesa, se postopek zaključi z izdajo odločbe. 

 

Inšpektorju nalaga 24. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/2002 in novele) obveznost, da '''anonimno vlogo obravnava in ustrezno ukrepa, kar pomeni, da začne postopek ali pa ga ne začne, če niso podani zakoniti razlogi, in da vlagatelja, če to zahteva, obvesti o svojih morebitnih ukrepih.''' Torej, če bi prijavitelj to zahteval, je inšpektor zavezan, da ga o poteku postopka obvesti. Za konkretni primer, ko gre za vprašanje inšpekcijskega postopka varovanja osebnih podatkov, izhaja tudi iz področne zakonodaje, tj. 56. člena [https://www.uradni-list.si/_pdf/2022/Ur/u2022163.pdf Zakona o varstvu osebnih podatkov] (ZVOP-2, Ur. l. RS, 163/2022 in novele), da je nadzornik dolžan prijavitelja obvestiti o vseh pomembnejših ugotovitvah in dejanjih v postopku inšpekcijskega nadzora.

 Zaključimo lahko torej, da z vidika namena zakonske ureditve (tj. nadzor javnosti nad delom javne uprave) velja, da je potrebno obvestiti vlagatelja tudi, če ni znana njegova identiteta, seveda pod pogojem, da je slednje izvedljivo (na primer da imamo kontakten naslov, kot na primer v konkretnem primeru, kjer imamo elektronski naslov [mailto:anonimnez@gmail.com anonimnez@gmail.com]). Inšpektor zato ob podani anonimni prijavi z zahtevo po obveščanju ne sme zahtevati identifikacije prijavitelja, prav tako pa ne velja dolžnost identifikacije s strani prijavitelja v primeru, da želi biti obveščen o ugotovitvah. Seveda pa to ne pomeni, da lahko inšpektor prijavitelju (ne glede na to, ali je njegova identiteta znana ali ne) posreduje osebne podatke, saj prijavitelj ni stranka v inšpekcijskem postopku. 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]] [[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Izdaja upravnega akta ob zaključku postopka anonimne prijave

2023-01-07T16:46:36Z

Ap1543: /* Zadeva: Izdaja upravnega akta ob zaključku postopka anonimne prijave */

== '''Zadeva: '''Izdaja upravnega akta ob zaključku postopka anonimne prijave ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 7. 1. 2023

 

== '''Vprašanje:''' ==

Katere vrste upravni akt oz. dokument se izda ob zaključku postopka, ki je bil začet na podlagi anonimne prijave? 

Nadzornik mora v inšpekcijskem postopku (na primer v inšpekcijskem postopku varovanja osebnih podatkov) obravnavati anonimne prijave, obenem pa je prijavitelja po zakonu dolžan obvestiti o pomembnejših ugotovitvah v postopku, če prijavitelj to zahteva. Kako naj ravna nadzornik, če je bila podana prijava iz nekega nedoločljivega e-naslova (npr. anonimnez@gmail.com)? Ali lahko/mora nadzornik zahtevati identifikacijo prijavitelja? Ali se je prijavitelj dolžan identificirati, če hoče biti obveščen o ugotovitvah? 

== '''Odgovor:''' ==

Organ lahko prejme pobudo oz. opozorilo ali vlogo, ki je lahko tudi anonimna in vlagatelj želi obvestiti organ o tem, da obstajajo dejstva, ki škodujejo javni koristi. Organ takšne pobude ni dolžan upoštevati, ampak sam presodi, ali je dejansko stanje res takšno, da škoduje javni koristi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 277). Organ, ki prejme pobudo in odloči, da zaradi razlogov, naštetih v pobudi, ni potrebno začeti postopka po uradni dolžnosti, takšno pobudo evidentira. Če pa se začne postopek po uradni dolžnosti, obstajata dve možni nadaljevalni poti. V primeru, da organ med postopkom ugotovi, da niso več izpolnjeni pogoji za njegovo nadaljevanje, oz. glede na okoliščine presodi, da ni več javnega interesa za nadaljevanje postopka, takšen postopek s sklepom ustavi ([[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen|135. člen ZUP]]). Zoper ta sklep je dovoljena pritožba (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 408). Ko pa obstajajo razlogi za zaščito javnega interesa, se postopek zaključi z izdajo odločbe. 

 

Inšpektorju nalaga 24. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/2002 in novele) obveznost, da anonimno vlogo obravnava in ustrezno ukrepa, kar pomeni, da začne postopek ali pa ga ne začne, če niso podani zakoniti razlogi, in da vlagatelja, če to zahteva, obvesti o svojih morebitnih ukrepih. Torej, če bi prijavitelj to zahteval, je inšpektor zavezan, da ga o poteku postopka obvesti. Za konkretni primer, ko gre za vprašanje inšpekcijskega postopka varovanja osebnih podatkov, izhaja tudi iz področne zakonodaje, tj. 56. člena [https://www.uradni-list.si/_pdf/2022/Ur/u2022163.pdf Zakona o varstvu osebnih podatkov] (ZVOP-2, Ur. l. RS, 163/2022 in novele), da je nadzornik dolžan prijavitelja obvestiti o vseh pomembnejših ugotovitvah in dejanjih v postopku inšpekcijskega nadzora.

 Zaključimo lahko torej, da z vidika namena zakonske ureditve (tj. nadzor javnosti nad delom javne uprave) velja, da je potrebno obvestiti vlagatelja tudi, če ni znana njegova identiteta, seveda pod pogojem, da je slednje izvedljivo (na primer da imamo kontakten naslov, kot na primer v konkretnem primeru, kjer imamo elektronski naslov [mailto:anonimnez@gmail.com anonimnez@gmail.com]). Inšpektor zato ob podani anonimni prijavi z zahtevo po obveščanju ne sme zahtevati identifikacije prijavitelja, prav tako pa ne velja dolžnost identifikacije s strani prijavitelja v primeru, da želi biti obveščen o ugotovitvah. Seveda pa to ne pomeni, da lahko inšpektor prijavitelju (ne glede na to, ali je njegova identiteta znana ali ne) posreduje osebne podatke, saj prijavitelj ni stranka v inšpekcijskem postopku. 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]] [[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Izdaja upravnega akta ob zaključku postopka anonimne prijave

2023-01-07T16:39:35Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Izdaja upravnega akta ob zaključku postopka anonimne prijave ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009

 

== '''Vprašanje:''' ==

Katere vrste upravni akt oz. dokument se izda ob zaključku postopka, ki je bil začet na podlagi anonimne prijave? 

Nadzornik mora v inšpekcijskem postopku (na primer v inšpekcijskem postopku varovanja osebnih podatkov) obravnavati anonimne prijave, obenem pa je prijavitelja po zakonu dolžan obvestiti o pomembnejših ugotovitvah v postopku, če prijavitelj to zahteva. Kako naj ravna nadzornik, če je bila podana prijava iz nekega nedoločljivega e-naslova (npr. anonimnez@gmail.com)? Ali lahko/mora nadzornik zahtevati identifikacijo prijavitelja? Ali se je prijavitelj dolžan identificirati, če hoče biti obveščen o ugotovitvah? 

== '''Odgovor:''' ==

Organ lahko prejme pobudo oz. opozorilo ali vlogo, ki je lahko tudi anonimna in vlagatelj želi obvestiti organ o tem, da obstajajo dejstva, ki škodujejo javni koristi. Organ takšne pobude ni dolžan upoštevati, ampak sam presodi, ali je dejansko stanje res takšno, da škoduje javni koristi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 277). Organ, ki prejme pobudo in odloči, da zaradi razlogov, naštetih v pobudi, ni potrebno začeti postopka po uradni dolžnosti, takšno pobudo evidentira. Če pa se začne postopek po uradni dolžnosti, obstajata dve možni nadaljevalni poti. V primeru, da organ med postopkom ugotovi, da niso več izpolnjeni pogoji za njegovo nadaljevanje, oz. glede na okoliščine presodi, da ni več javnega interesa za nadaljevanje postopka, takšen postopek s sklepom ustavi ([[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen|135. člen ZUP]]). Zoper ta sklep je dovoljena pritožba (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 408). Ko pa obstajajo razlogi za zaščito javnega interesa, se postopek zaključi z izdajo odločbe. 

 

Inšpektorju nalaga 24. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/2002 in novele) obveznost, da anonimno vlogo obravnava in ustrezno ukrepa, kar pomeni, da začne postopek ali pa ga ne začne, če niso podani zakoniti razlogi, in da vlagatelja, če to zahteva, obvesti o svojih morebitnih ukrepih. Torej, če bi prijavitelj to zahteval, je inšpektor zavezan, da ga o poteku postopka obvesti. Za konkretni primer, ko gre za vprašanje inšpekcijskega postopka varovanja osebnih podatkov, izhaja tudi iz področne zakonodaje, tj. 56. člena [https://www.uradni-list.si/_pdf/2022/Ur/u2022163.pdf Zakona o varstvu osebnih podatkov] (ZVOP-2, Ur. l. RS, 163/2022 in novele), da je nadzornik dolžan prijavitelja obvestiti o vseh pomembnejših ugotovitvah in dejanjih v postopku inšpekcijskega nadzora.

 Zaključimo lahko torej, da z vidika namena zakonske ureditve (tj. nadzor javnosti nad delom javne uprave) velja, da je potrebno obvestiti vlagatelja tudi, če ni znana njegova identiteta, seveda pod pogojem, da je slednje izvedljivo (na primer da imamo kontakten naslov, kot na primer v konkretnem primeru, kjer imamo elektronski naslov [mailto:anonimnez@gmail.com anonimnez@gmail.com]). Inšpektor zato ob podani anonimni prijavi z zahtevo po obveščanju ne sme zahtevati identifikacije prijavitelja, prav tako pa ne velja dolžnost identifikacije s strani prijavitelja v primeru, da želi biti obveščen o ugotovitvah. Seveda pa to ne pomeni, da lahko inšpektor prijavitelju (ne glede na to, ali je njegova identiteta znana ali ne) posreduje osebne podatke, saj prijavitelj ni stranka v inšpekcijskem postopku. 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]] [[Category:Upravna inšpekcija, področne inšpekcije, informacijski pooblaščenec in druge oblike nadzora]]

Sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, če organ ugotovi svojo nepravilnost v postopku

2023-01-07T16:18:53Z

Ap1543: /* Zadeva: Sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, če organ ugotovi svojo nepravilnost v postopku */

== '''Zadeva: '''Sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, če organ ugotovi svojo nepravilnost v postopku ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 7. 1. 2023

== '''Vprašanje:''' ==

Zoper odločbo pritožbenega upravnega organa (npr. informacijskega pooblaščenca) je sprožen upravni spor. Tožnik v tožbenem zahtevku zahteva odpravo odločbe pritožbenega organa. Toženi upravni organ je ugotovil procesno kršitev v svojem postopku (npr. je spregledal stranske udeležence) in zato želi uporabiti izredno pravno sredstvo »sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom«. Kaj pomeni ugoditi vsem zahtevkom stranke in ali lahko toženi upravni organ odpravi svojo (izpodbijano) odločbo in jo nadomesti z novo, v kateri bo kršitve odpravil?

== '''Odgovor:''' ==

Izredno pravno sredstvo »sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom« ureja [[Zak:ZUP#273._.C4.8Dlen|273. člen ZUP]]. Po ZUP s komentarjem (Jerovšek et al., 2004, str. 738–740) je namen tega izrednega pravnega sredstva pospešiti postopek in s tem zagotoviti njegovo ekonomičnost. Prvi pogoj za uporabo tega sredstva je pravočasnost vložene tožbe v upravnem sporu. Drugi pogoj pa je, da mora toženi organ ugoditi vsem tožbenim zahtevkom, ki jih tožnik navaja v tožbi, ne da bi pri tem kršil pravice koga drugega. To pomeni, da ne more delno ugoditi tožbenemu zahtevku ali samo nekaterim tožbenim zahtevkom. Če upravni organ meni, da je mogoče samo delno ugoditi enovitemu tožbenemu zahtevku ali samo nekaterim tožbenim zahtevkom, potem mora prepustiti zadevo sodišču in ne more sam ponovno odločiti na podlagi tega izrednega pravnega sredstva. Toženi organ lahko uporabi to izredno pravno sredstvo samo do konca upravnega spora. To pomeni, da lahko odpravi ali spremeni svojo odločbo v katerikoli fazi postopka v upravnem sporu, dokler le-ta ni pravnomočno končan, vendar samo iz razlogov, iz katerih bi jo lahko odpravilo sodišče. Te razloge pa natančneje določa 27. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 Zakona o upravnem sporu] (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/06 in novele). Eden od navedenih razlogov v tem členu so tudi bistvene postopkovne napake, npr. če v postopku ni bila dana možnost sodelovanja vsem osebam v položaju stranke (ali stranskim udeležencem). Na podlagi teh navedb toženi upravni organ lahko odpravi svojo prvotno (izpodbijano) odločbo in se zadeva vrne v ponovno odločanje, kjer naj bi se napake odpravile (npr. se upošteva stranske udeležence), in se nato izda novo odločbo, ki ma učinek za nazaj – ''ex tunc''. Zoper le-to pa je možen nov upravni spor (drugi odstavek [[Zak:ZUP#273._.C4.8Dlen|273. člena ZUP]]). 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

=='''Želite podati svoje mnenje:'''==

<comments />

[[Kategorija:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, če organ ugotovi svojo nepravilnost v postopku

2023-01-07T16:18:33Z

Ap1543: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: '''Sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, če organ ugotovi svojo nepravilnost v postopku ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009

== '''Vprašanje:''' ==

Zoper odločbo pritožbenega upravnega organa (npr. informacijskega pooblaščenca) je sprožen upravni spor. Tožnik v tožbenem zahtevku zahteva odpravo odločbe pritožbenega organa. Toženi upravni organ je ugotovil procesno kršitev v svojem postopku (npr. je spregledal stranske udeležence) in zato želi uporabiti izredno pravno sredstvo »sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom«. Kaj pomeni ugoditi vsem zahtevkom stranke in ali lahko toženi upravni organ odpravi svojo (izpodbijano) odločbo in jo nadomesti z novo, v kateri bo kršitve odpravil?

== '''Odgovor:''' ==

Izredno pravno sredstvo »sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom« ureja [[Zak:ZUP#273._.C4.8Dlen|273. člen ZUP]]. Po ZUP s komentarjem (Jerovšek et al., 2004, str. 738–740) je namen tega izrednega pravnega sredstva pospešiti postopek in s tem zagotoviti njegovo ekonomičnost. Prvi pogoj za uporabo tega sredstva je pravočasnost vložene tožbe v upravnem sporu. Drugi pogoj pa je, da mora toženi organ ugoditi vsem tožbenim zahtevkom, ki jih tožnik navaja v tožbi, ne da bi pri tem kršil pravice koga drugega. To pomeni, da ne more delno ugoditi tožbenemu zahtevku ali samo nekaterim tožbenim zahtevkom. Če upravni organ meni, da je mogoče samo delno ugoditi enovitemu tožbenemu zahtevku ali samo nekaterim tožbenim zahtevkom, potem mora prepustiti zadevo sodišču in ne more sam ponovno odločiti na podlagi tega izrednega pravnega sredstva. Toženi organ lahko uporabi to izredno pravno sredstvo samo do konca upravnega spora. To pomeni, da lahko odpravi ali spremeni svojo odločbo v katerikoli fazi postopka v upravnem sporu, dokler le-ta ni pravnomočno končan, vendar samo iz razlogov, iz katerih bi jo lahko odpravilo sodišče. Te razloge pa natančneje določa 27. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 Zakona o upravnem sporu] (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/06 in novele). Eden od navedenih razlogov v tem členu so tudi bistvene postopkovne napake, npr. če v postopku ni bila dana možnost sodelovanja vsem osebam v položaju stranke (ali stranskim udeležencem). Na podlagi teh navedb toženi upravni organ lahko odpravi svojo prvotno (izpodbijano) odločbo in se zadeva vrne v ponovno odločanje, kjer naj bi se napake odpravile (npr. se upošteva stranske udeležence), in se nato izda novo odločbo, ki ma učinek za nazaj – ''ex tunc''. Zoper le-to pa je možen nov upravni spor (drugi odstavek [[Zak:ZUP#273._.C4.8Dlen|273. člena ZUP]]). 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

=='''Želite podati svoje mnenje:'''==

<comments />

[[Kategorija:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, če organ ugotovi svojo nepravilnost v postopku

2023-01-07T16:17:28Z

Ap1543:

== '''Zadeva: '''Sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, če organ ugotovi svojo nepravilnost v postopku ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009

== '''Vprašanje:''' ==

Zoper odločbo pritožbenega upravnega organa (npr. informacijskega pooblaščenca) je sprožen upravni spor. Tožnik v tožbenem zahtevku zahteva odpravo odločbe pritožbenega organa. Toženi upravni organ je ugotovil procesno kršitev v svojem postopku (npr. je spregledal stranske udeležence) in zato želi uporabiti izredno pravno sredstvo »sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom«. Kaj pomeni ugoditi vsem zahtevkom stranke in ali lahko toženi upravni organ odpravi svojo (izpodbijano) odločbo in jo nadomesti z novo, v kateri bo kršitve odpravil?

== '''Odgovor:''' ==

Izredno pravno sredstvo »sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom« ureja [[Zak:ZUP#273._.C4.8Dlen|273. člen ZUP]]. Po ZUP s komentarjem (Jerovšek et al., 2004, str. 738–740) je namen tega izrednega pravnega sredstva pospešiti postopek in s tem zagotoviti njegovo ekonomičnost. Prvi pogoj za uporabo tega sredstva je pravočasnost vložene tožbe v upravnem sporu. Drugi pogoj pa je, da mora toženi organ ugoditi vsem tožbenim zahtevkom, ki jih tožnik navaja v tožbi, ne da bi pri tem kršil pravice koga drugega. To pomeni, da ne more delno ugoditi tožbenemu zahtevku ali samo nekaterim tožbenim zahtevkom. Če upravni organ meni, da je mogoče samo delno ugoditi enovitemu tožbenemu zahtevku ali samo nekaterim tožbenim zahtevkom, potem mora prepustiti zadevo sodišču in ne more sam ponovno odločiti na podlagi tega izrednega pravnega sredstva. Toženi organ lahko uporabi to izredno pravno sredstvo samo do konca upravnega spora. To pomeni, da lahko odpravi ali spremeni svojo odločbo v katerikoli fazi postopka v upravnem sporu, dokler le-ta ni pravnomočno končan, vendar samo iz razlogov, iz katerih bi jo lahko odpravilo sodišče. Te razloge pa natančneje določa 27. člen [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO4732.html Zakona o upravnem sporu ](ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/06 in novele). Eden od navedenih razlogov v tem členu so tudi bistvene postopkovne napake, npr. če v postopku ni bila dana možnost sodelovanja vsem osebam v položaju stranke (ali stranskim udeležencem). Na podlagi teh navedb toženi upravni organ lahko odpravi svojo prvotno (izpodbijano) odločbo in se zadeva vrne v ponovno odločanje, kjer naj bi se napake odpravile (npr. se upošteva stranske udeležence), in se nato izda novo odločbo, ki ma učinek za nazaj – ''ex tunc''. Zoper le-to pa je možen nov upravni spor (drugi odstavek [[Zak:ZUP#273._.C4.8Dlen|273. člena ZUP]]). 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''

=='''Želite podati svoje mnenje:'''==

<comments />

[[Kategorija:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]]

Popravek očitne pomote ali ničnost vsebinske odločitve zaradi spregleda spremembe strankinega zahtevka?

2022-12-27T11:41:20Z

Ap1543: /* Zadeva: Popravek očitne pomote ali ničnost vsebinske odločitve zaradi spregleda spremembe strankinega zahtevka? */

== '''Zadeva: '''Popravek očitne pomote ali ničnost vsebinske odločitve zaradi spregleda spremembe strankinega zahtevka? ==

'''Datum odgovora:''' 14. 4. 2014, pregled 27. 12. 2022 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek  

== '''Vprašanje:''' ==

Stranka je v postopku, uvedenem na njeno zahtevo, prvotni zahtevek med postopkom spremenila (npr. pri re/konstrukciji objekta namesto 120 cm visokega zidu v zgolj 80 cm visokega). Do spremembe zahtevka je prišlo na podlagi dogovora z nasprotnim udeležencem, ki je bil vnešen v zapisnik o ustni obravnavi pred organom, ki postopek vodi. Upravni organ je zahtevku nato ugodil, a v izreku in v obrazložitvi na vseh mestih navedel napačno voljo stranke, prvotno namesto spremenjene, tj. drugo številko (namesto 80 cm 120 cm višine zidu). Te napake je odkril šele po pravnomočnosti odločbe, a še preden je bila izvršena. Ali je take napake mogoče popraviti s sklepom o popravi pomot v odločbi?  

== '''Odgovor:''' ==

V že izdane, še toliko bolj pa v že pravnomočne odločbe se lahko posega le, kolikor to dovoljuje Ustava RS prek 158. člena na zakonski osnovi, torej če za določeno napako zakon (ZUP ali področno zakon) določi možnost "poprave", tj. odpravo, razveljavitev, spremembo odločb ali ugotovitev njene ničnosti v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi. Od vsebinskega posega v odločbe pa je treba ločiti le računske ali slovnične ipd. napake, kjer ne gre za opredelitev niti volje stranke (v zahtevi) niti volje organa (v odločitvi), in se jih tako lahko popravi kadarkoli s procesnim sklepom, ker ne spreminjajo pravnomočno določenega upravnega razmerja.

Pri vsaki napaki je torej treba najprej ugotoviti, za kateri tip napake gre - ali je '''napaka taka, da 1) vpliva na upravno razmerje oz. voljo udeležencev v postopku '''ali''' 2) ne'''. V prvem primeru se mora uporabiti (po pravnomočnosti le izredna) pravna sredstva, kolikor jih zakon za določeno pomanjkljivost dopušča, in o novi volji organa izda odločbo, v drugem pa se pomota popravi le s sklepom. 

V primeru, ko v izdani odločbi oziroma sklepu pride do očitne pomote, jo upravni organ lahko popravi z izdajo '''popravnega sklepa''' ([[Zak:ZUP#223._.C4.8Dlen|223. člen]] ZUP). Na ta način se lahko popravlja torej '''le dejanske, ne pa tudi pravnih pomot (volje)''', saj gre pri t. i. tehničnih pomotah (le) za zmotni zapis stvarno izjavljene volje organa. S popravkom se torej ne ustvarja ničesar novega in tudi ne dopolnjuje odločbe, ampak se doseže le to, da odločba izraža stanje, ugotovljeno v ugotovitvenem in dokaznem postopku, in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza temu stanju. Praviloma se popravlja le izrek odločbe, saj le-ta postane dokončen, pravnomočen in izvršljiv, drugi deli odločbe pa le, če ima stranka za to upravičen interes. Popravni sklep organ lahko izda tudi, ko odločba že postane dokončna ali pravnomočna (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 429). 

Ni merodajno, ali gre za napako (samo) "v številki", ko se pač lahko to število popravi, ampak ali ta številka ustvarja drugačno pravico oz. njen obseg. Napaka/pomota v številki je tako lahko bodisi tehnična bodisi pravna, v volji odločujočega organa. Na to, ali se bo "popravila" (v pravnem smislu) prek pravnih sredstev ali (tehnično) s popravnim sklepom, pa vpliva tudi, ali je napaka očitna le v enem delu upravnega akta (npr. napačen zapis v izreku, toda v celotni obrazložitvi večkrat jasno razvidno, kaj prava številka, bi bila v določenem smislu lahko temelj le za popravni sklep) ali pa je napaka taka, da se "vleče" skozi vse dele odločbe (kar kaže na napako volje, torej potrebna uporaba pravnih sredstev). V našem primeru je tako ključno vprašanje, ali lahko vse te navedene napake štejemo za "očitne pomote" ali ne. 

Menimo, da je v opisani situaciji treba šteti, da '''je organ odločil (delno) preko zahtevka stranke''', zato bi bilo treba odločbo v delu zahtevka nad razliko v volji stranke (tu nad 80 cm višine zidu) izreči '''za nično''' po četrti točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#279._.C4.8Dlen|279. člena ZUP]]. Ocenjujemo, da je treba uporabiti to izredno pravno sredstvo, ki je sicer pridržano najhujšim napak upravnega postopka. A med slednje sodi tudi odločanje v interesu stranke, ne da bi stranka ta interes (v tem delu) izrazila, saj strank izven javnega interesa ni moč "prisiliti" k določenim pravicam in njihovemu izčrpanju (gradnja višjega zidu).

Glavni argument za to stališče je sicer v tem, da je zaradi tako velikega obsega pomot vprašljivo, ali sploh gre za razliko med stvarno izjavljeno voljo in ugotovljenimi dejstvi v postopku. Menimo, da do tako obsežnih pomot pri skrbnem pisanju odločbe, še posebej obrazložitve, ne bi smelo priti, zato je utemeljen očitek, da ni šlo zgolj za "tehnično" pomoto, ampak dejansko spregled pravno pomembnih dejstev (spremembe zahtevka) in posledično za pravo voljo organa, ki pa je presegala postavljeni zahtevek. Iz spisne dokumentacije je bilo namreč jasno razvidno, da je stranka na podlagi zahtev nasprotnega udeleženca pristala na spremembo svojega zahtevka in to tudi formalnopravno izvedla prek [[Zak:ZUP#133._.C4.8Dlen|133. člena ZUP]]. Pri dovolj skrbnem pisanju obrazložitve bi torej moralo biti navedeno, da je stranka spremenila zahtevek in vsaj na tem mestu morala biti navedena pravilna višina zidu in s tem zahtevka. Če niti na tem mestu ni navedena pravilna številka, potem je vprašanje, ali obrazložitev sploh vsebuje ta del - če ga ne, je zelo verjetno prišlo do spregleda spremembe zahtevka. Tudi če se to ni zgodilo, menimo, da teh napak ne bi mogli šteti za t. i. očitno pomoto - kot take bi lahko npr. šteli naslednje napake: namesto 80 cm 80 m ali 8 cm, pa še to le, če se ne bi pojavljale na prav vseh mestih v odločbi. 

V skladu z ZUP lahko zaradi teže napake odločbo izreče (delno) za nično tudi organ, ki jo je izdal, kar velja storiti nemudoma, da ne bi prišlo še do zapletov pri izvrševanju pravic (npr. prek vključitve sosedov kot stranskih udeležencev in inšpekcijskih ukrepov). 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

 

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Popravek odločbe/sklepa]] [[Category:Ničnost]]
[[Kategorija:Sprememba zahteve]]