Upravna Svetovalnica - Prispevki uporabnika [sl]

Napaka pri vročanju

2024-04-25T13:44:59Z

AP80872: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Napaka pri vročanju - v uskaljevanju ==

'''Datum odgovora:''' 15. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' upravni organ

== '''Vprašanje''' ==
Upravni organ je izdal odločbo za denarno socialno pomoč. Področni zakon (Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev) določa, da se odločbe vročajo z navadno pošto v hišni predalčnik in se štejejo kot vročene 21. dan od datuma odpreme (od tega datuma pa začne teči 15-dnevni rok za pritožbo). Odločba ni bila vročena in se je vrnila z navedbo, da je stranka na naslovu neznana. Upravni organ je odločbo vložil v spis. Po preteku roka za pritožbo se je stranka zglasila pri upravnem organu in želela pridobiti informacije o statusu odločbe. Upravni organ je stranko seznanil z dejstvom, da odločbe ni bilo mogoče vročiti (status stranke neznan). V izdani odločbi so bila upoštevana dejstva, ki ne držijo. Če ta dejstva ne bi bila upoštevana, bi bila izdana pozitivna odločba. Ali lahko stranka v roku 30 dni od seznanitve poda vlogo za obnovo postopka po 260. členu ZUP z razlogom, da z odločbo ni bila seznanjena, in da so ob izdaji odločbe bila upoštevana dejstva, ki ne držijo. Ali bi upravni organ moral odločbe, ki se ne vročajo v skladu z ZUP vročati z javnim naznanilom na oglasni deski Ministrstva za javno upravo?

== '''Odgovor:''' ==

V pravnomočne odločbe organov se lahko posega le z izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih določa ZUP ali področni zakon. [[Zak:ZUP#261. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 261. členu]] določa, da lahko stranka obnovo upravnega postopka predlaga le v primeru, če v končanem prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo in zaradi drugih okoliščin navedenih v [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. členu ZUP]].
[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 37.a člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev] na podlagi katerega je bila izdana odločba za denarno socialno pomoč določa, da se odločba, s katero je odločeno o pravici do denarno socialne pomoči, vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme. Pritožba pa se lahko vloži na podlagi [[Zak:ZUP#235. .C4.8Dlen{{!}}235. člena ZUP]] v 15. dneh po izteku roka za odpremo. Upravni organ bi moral na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 51. člena ZUPJS] po vrnitvi odločbe z razlogom »neznan«, po uradni dolžnosti preveriti podatke v centralnem registru prebivalstva in ugotovitvi dejansko bivanje stranke ter ji odločbo vročiti na pravem naslovu, če ga ima. V primeru, da stranka naslova za vročanje nima, mora upravni organ na podlagi [[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96.a člena ZUP]] vročitev opraviti tako, da na svoji oglasni deski in na enotnem državnem portalu e – uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilo. Takšna vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava. Ker upravni organ odločbe ni vročil stranki, niti ni objavil sporočila o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava, gre za pomoto pri vročanju po [[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. členu ZUP]]. Po [[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. členu ZUP]] se šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, ko je stranka prišla osebno na center za socialno delo in ji je bila odločba fizično vročena. Če se stranka z odločitvijo organa ne strinja, lahko na vročeno odločbo poda pritožbo, skladno z [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229. členom ZUP]]. V tem primeru obnova postopka po [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. členu ZUP]] ne pride v poštev, saj ima stranka možnost najprej izkoristiti redno pravno sredstvo pritožbe.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''
[[Category:vročanje]]

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Napaka pri vročanju

2024-04-25T13:41:25Z

AP80872: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Napaka pri vročanju - v uskaljevanju ==

'''Datum odgovora:''' 15. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' upravni organ

== '''Vprašanje''' ==
Upravni organ je izdal odločbo za denarno socialno pomoč. Področni zakon (Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev) določa, da se odločbe vročajo z navadno pošto v hišni predalčnik in se štejejo kot vročene 21. dan od datuma odpreme (od tega datuma pa začne teči 15-dnevni rok za pritožbo). Odločba ni bila vročena in se je vrnila z navedbo, da je stranka na naslovu neznana. Upravni organ je odločbo vložil v spis. Po preteku roka za pritožbo se je stranka zglasila pri upravnem organu in želela pridobiti informacije o statusu odločbe. Upravni organ je stranko seznanil z dejstvom, da odločbe ni bilo mogoče vročiti (status stranke neznan). V izdani odločbi so bila upoštevana dejstva, ki ne držijo. Če ta dejstva ne bi bila upoštevana, bi bila izdana pozitivna odločba. Ali lahko stranka v roku 30 dni od seznanitve poda vlogo za obnovo postopka po 260. členu ZUP z razlogom, da z odločbo ni bila seznanjena, in da so ob izdaji odločbe bila upoštevana dejstva, ki ne držijo. Ali bi upravni organ moral odločbe, ki se ne vročajo v skladu z ZUP vročati z javnim naznanilom na oglasni deski Ministrstva za javno upravo?

== '''Odgovor:''' ==

V pravnomočne odločbe organov se lahko posega le z izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih določa ZUP ali področni zakon. [[Zak:ZUP#261. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 261. členu]] določa, da lahko stranka obnovo upravnega postopka predlaga le v primeru, če v končanem prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo in zaradi drugih okoliščin navedenih v [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. členu ZUP]].
[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 37.a člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev] na podlagi katerega je bila izdana odločba za denarno socialno pomoč določa, da se odločba, s katero je odločeno o pravici do denarno socialne pomoči, vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme. Pritožba pa se lahko vloži na podlagi [[Zak:ZUP#235. .C4.8Dlen{{!}}235. člena ZUP]] v 15. dneh po izteku roka za odpremo. Upravni organ bi moral na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 51. člena ZUPJS] po vrnitvi odločbe z razlogom »neznan«, po uradni dolžnosti preveriti podatke v centralnem registru prebivalstva in ugotovitvi dejansko bivanje stranke ter ji odločbo vročiti na pravem naslovu, če ga ima. V primeru, da stranka naslova za vročanje nima, mora upravni organ na podlagi [[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96.a člena ZUP]] vročitev opraviti tako, da na svoji oglasni deski in na enotnem državnem portalu e – uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilo. Takšna vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava. Ker upravni organ odločbe ni vročil stranki, niti ni objavil sporočila o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava, gre za pomoto pri vročanju po [[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. členu ZUP]]. Po [[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. členu ZUP]] se šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, ko je stranka prišla osebno na center za socialno delo in ji je bila odločba fizično vročena. Če se stranka z odločitvijo organa ne strinja, lahko na vročeno odločbo poda pritožbo, skladno z [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229. členom ZUP]]. V tem primeru obnova postopka po [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. členu ZUP]] ne pride v poštev, saj ima stranka možnost najprej izkoristiti redno pravno sredstvo pritožbe.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Napaka pri vročanju

2024-04-25T13:40:59Z

AP80872: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Napaka pri vročanju - v uskaljevanju ==

'''Datum odgovora:''' 15. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' upravni organ

== '''Vprašanje''' ==
Upravni organ je izdal odločbo za denarno socialno pomoč. Področni zakon (Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev) določa, da se odločbe vročajo z navadno pošto v hišni predalčnik in se štejejo kot vročene 21. dan od datuma odpreme (od tega datuma pa začne teči 15-dnevni rok za pritožbo). Odločba ni bila vročena in se je vrnila z navedbo, da je stranka na naslovu neznana. Upravni organ je odločbo vložil v spis. Po preteku roka za pritožbo se je stranka zglasila pri upravnem organu in želela pridobiti informacije o statusu odločbe. Upravni organ je stranko seznanil z dejstvom, da odločbe ni bilo mogoče vročiti (status stranke neznan). V izdani odločbi so bila upoštevana dejstva, ki ne držijo. Če ta dejstva ne bi bila upoštevana, bi bila izdana pozitivna odločba. Ali lahko stranka v roku 30 dni od seznanitve poda vlogo za obnovo postopka po 260. členu ZUP z razlogom, da z odločbo ni bila seznanjena, in da so ob izdaji odločbe bila upoštevana dejstva, ki ne držijo. Ali bi upravni organ moral odločbe, ki se ne vročajo v skladu z ZUP vročati z javnim naznanilom na oglasni deski Ministrstva za javno upravo?

== '''Odgovor:''' ==

V pravnomočne odločbe organov se lahko posega le z izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih določa ZUP ali področni zakon. [[Zak:ZUP#261. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 261. členu]] določa, da lahko stranka obnovo upravnega postopka predlaga le v primeru, če v končanem prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo in zaradi drugih okoliščin navedenih v [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. členu ZUP]].[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 37.a člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev] na podlagi katerega je bila izdana odločba za denarno socialno pomoč določa, da se odločba, s katero je odločeno o pravici do denarno socialne pomoči, vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme. Pritožba pa se lahko vloži na podlagi [[Zak:ZUP#235. .C4.8Dlen{{!}}235. člena ZUP]] v 15. dneh po izteku roka za odpremo. Upravni organ bi moral na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 51. člena ZUPJS] po vrnitvi odločbe z razlogom »neznan«, po uradni dolžnosti preveriti podatke v centralnem registru prebivalstva in ugotovitvi dejansko bivanje stranke ter ji odločbo vročiti na pravem naslovu, če ga ima. V primeru, da stranka naslova za vročanje nima, mora upravni organ na podlagi [[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96.a člena ZUP]] vročitev opraviti tako, da na svoji oglasni deski in na enotnem državnem portalu e – uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilo. Takšna vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava. Ker upravni organ odločbe ni vročil stranki, niti ni objavil sporočila o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava, gre za pomoto pri vročanju po [[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. členu ZUP]]. Po [[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. členu ZUP]]se šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, ko je stranka prišla osebno na center za socialno delo in ji je bila odločba fizično vročena. Če se stranka z odločitvijo organa ne strinja, lahko na vročeno odločbo poda pritožbo, skladno z [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229. členom ZUP]]. V tem primeru obnova postopka po [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. členu ZUP]] ne pride v poštev, saj ima stranka možnost najprej izkoristiti redno pravno sredstvo pritožbe.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Napaka pri vročanju

2024-04-25T13:30:40Z

AP80872: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Napaka pri vročanju - v uskaljevanju ==

'''Datum odgovora:''' 15. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' upravni organ

== '''Vprašanje''' ==
Upravni organ je izdal odločbo za denarno socialno pomoč. Področni zakon (Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev) določa, da se odločbe vročajo z navadno pošto v hišni predalčnik in se štejejo kot vročene 21. dan od datuma odpreme (od tega datuma pa začne teči 15-dnevni rok za pritožbo). Odločba ni bila vročena in se je vrnila z navedbo, da je stranka na naslovu neznana. Upravni organ je odločbo vložil v spis. Po preteku roka za pritožbo se je stranka zglasila pri upravnem organu in želela pridobiti informacije o statusu odločbe. Upravni organ je stranko seznanil z dejstvom, da odločbe ni bilo mogoče vročiti (status stranke neznan). V izdani odločbi so bila upoštevana dejstva, ki ne držijo. Če ta dejstva ne bi bila upoštevana, bi bila izdana pozitivna odločba. Ali lahko stranka v roku 30 dni od seznanitve poda vlogo za obnovo postopka po 260. členu ZUP z razlogom, da z odločbo ni bila seznanjena, in da so ob izdaji odločbe bila upoštevana dejstva, ki ne držijo. Ali bi upravni organ moral odločbe, ki se ne vročajo v skladu z ZUP vročati z javnim naznanilom na oglasni deski Ministrstva za javno upravo?

== '''Odgovor:''' ==

V pravnomočne odločbe organov se lahko posega le z izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih določa ZUP ali področni zakon. [[{{!}}ZUP v 261. členu]] določa, da lahko stranka obnovo upravnega postopka predlaga le v primeru, če v končanem prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo in zaradi drugih okoliščin navedenih v 260. členu ZUP.[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 37.a člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev] na podlagi katerega je bila izdana odločba za denarno socialno pomoč določa, da se odločba, s katero je odločeno o pravici do denarno socialne pomoči, vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme. Pritožba pa se lahko vloži na podlagi [[{{!}}235. člena ZUP]] v 15. dneh po izteku roka za odpremo. Upravni organ bi moral na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 51. člena ZUPJS] po vrnitvi odločbe z razlogom »neznan«, po uradni dolžnosti preveriti podatke v centralnem registru prebivalstva in ugotovitvi dejansko bivanje stranke ter ji odločbo vročiti na pravem naslovu, če ga ima. V primeru, da stranka naslova za vročanje nima, mora upravni organ na podlagi [[{{!}}96.a člena ZUP]] vročitev opraviti tako, da na svoji oglasni deski in na enotnem državnem portalu e – uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilo. Takšna vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava. Ker upravni organ odločbe ni vročil stranki, niti ni objavil sporočila o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava, gre za pomoto pri vročanju po [[{{!}}98. členu ZUP]]. Po [[{{!}}98. členu ZUP]] se šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, ko je stranka prišla osebno na center za socialno delo in ji je bila odločba fizično vročena. Če se stranka z odločitvijo organa ne strinja, lahko na vročeno odločbo poda pritožbo, skladno z [[{{!}}229. členom ZUP]]. V tem primeru obnova postopka po [[{{!}}260. členu ZUP]] ne pride v poštev, saj ima stranka možnost najprej izkoristiti redno pravno sredstvo pritožbe.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Napaka pri vročanju

2024-04-25T13:28:25Z

AP80872: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Napaka pri vročanju - v uskaljevanju ==

'''Datum odgovora:''' 15. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' upravni organ

== '''Vprašanje''' ==
Upravni organ je izdal odločbo za denarno socialno pomoč. Področni zakon (Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev) določa, da se odločbe vročajo z navadno pošto v hišni predalčnik in se štejejo kot vročene 21. dan od datuma odpreme (od tega datuma pa začne teči 15-dnevni rok za pritožbo). Odločba ni bila vročena in se je vrnila z navedbo, da je stranka na naslovu neznana. Upravni organ je odločbo vložil v spis. Po preteku roka za pritožbo se je stranka zglasila pri upravnem organu in želela pridobiti informacije o statusu odločbe. Upravni organ je stranko seznanil z dejstvom, da odločbe ni bilo mogoče vročiti (status stranke neznan). V izdani odločbi so bila upoštevana dejstva, ki ne držijo. Če ta dejstva ne bi bila upoštevana, bi bila izdana pozitivna odločba. Ali lahko stranka v roku 30 dni od seznanitve poda vlogo za obnovo postopka po 260. členu ZUP z razlogom, da z odločbo ni bila seznanjena, in da so ob izdaji odločbe bila upoštevana dejstva, ki ne držijo. Ali bi upravni organ moral odločbe, ki se ne vročajo v skladu z ZUP vročati z javnim naznanilom na oglasni deski Ministrstva za javno upravo?

== '''Odgovor:''' ==

V pravnomočne odločbe organov se lahko posega le z izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih določa ZUP ali področni zakon. [[{{!}}ZUP v 261. členu]] določa, da lahko stranka obnovo upravnega postopka predlaga le v primeru, če v končanem prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo in zaradi drugih okoliščin navedenih v [[{{!}}260. členu ZUP]].[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 37.a člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev] na podlagi katerega je bila izdana odločba za denarno socialno pomoč določa, da se odločba, s katero je odločeno o pravici do denarno socialne pomoči, vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme. Pritožba pa se lahko vloži na podlagi [[{{!}}235. člena ZUP]] v 15. dneh po izteku roka za odpremo. Upravni organ bi moral na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 51. člena ZUPJS] po vrnitvi odločbe z razlogom »neznan«, po uradni dolžnosti preveriti podatke v centralnem registru prebivalstva in ugotovitvi dejansko bivanje stranke ter ji odločbo vročiti na pravem naslovu, če ga ima. V primeru, da stranka naslova za vročanje nima, mora upravni organ na podlagi [[{{!}}96.a člena ZUP]] vročitev opraviti tako, da na svoji oglasni deski in na enotnem državnem portalu e – uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilo. Takšna vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava. Ker upravni organ odločbe ni vročil stranki, niti ni objavil sporočila o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava, gre za pomoto pri vročanju po [[{{!}}98. členu ZUP]]. Po [[{{!}}98. členu ZUP]] se šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, ko je stranka prišla osebno na center za socialno delo in ji je bila odločba fizično vročena. Če se stranka z odločitvijo organa ne strinja, lahko na vročeno odločbo poda pritožbo, skladno z [[{{!}}229. členom ZUP]]. V tem primeru obnova postopka po [[{{!}}260. členu ZUP]] ne pride v poštev, saj ima stranka možnost najprej izkoristiti redno pravno sredstvo pritožbe.

 
 ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Napaka pri vročanju

2024-04-25T13:24:11Z

AP80872: /* Vprašanje */

Napaka pri vročanju

2024-04-25T13:22:38Z

AP80872: /* Vprašanje: */

== '''Zadeva: ''' Napaka pri vročanju - v uskaljevanju ==

'''Datum odgovora:''' 15. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' upravni organ

== '''Vprašanje''' ==

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Napaka pri vročanju

2024-04-25T13:21:45Z

AP80872: /* Zadeva: vneseš besedilo zadeve */

== '''Zadeva: ''' Napaka pri vročanju - v uskaljevanju ==

'''Datum odgovora:''' 15. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' upravni organ

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Napaka pri vročanju

2024-04-25T13:20:23Z

AP80872: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2024 '''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja 

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Sprememba materialno pravnega zahtevka

2024-04-22T17:58:59Z

AP80872: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Sprememba materialno pravnega zahtevka ==

'''Datum odgovora:''' 17. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ vodi postopek (v danem primeru gre za postopek podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje v RS iz razloga združitve v družine na vlogo moža). Med postopkom je prišlo do spremembe osebnih okoliščin (npr. zaradi nasilja v družini se je žena preselila v varno hišo). Ali lahko vlogo umakne oseba, ki ni vložnik (tu žena vložnika)? Ali mora organ v primeru umika vloge izdati sklep o ustavitvi postopka in komu se sklep vroča?

== '''Odgovor:''' ==

'''Vlogo oziroma zahtevek lahko poda (le) tista oseba, ki je po področnem zakonu oziroma materialnem pravu legitimirana '''za uveljavljanje ali naknadno razpolaganje glede pravic (oziroma ustrezen zastopnik te osebe), sicer se taka vloga zavrže (glej 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]).
Vložnik lahko na podlagi [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vložnik umakne svoj zahtevek, mora organ izdati sklep o ustavitvi postopka, ki se vroči vložniku kot edini legitimirani stranki.
Tujec, ki v RS na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo kot vlogo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po dani določbi prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. '''Ker področni zakon ne opredeljuje drugih oseb kot vložnikov (tu žene) v dani zadevi, druga oseba ni definirana kot vložnik. Vendar pa družinski člani vložnika v postopku lahko pridobijo pravico (do začasnega bivanja) in jim upravni organ zato mora dovoliti vstop v postopek in s tem pridobitev statusa stranke v postopku.'''
'''Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama '''na podlagi šestega odstavka 50. člena ZTuj-2 vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. Področni zakon torej daje podlago za sprožitev druge zadeve oziroma nov postopek na zahtevo tu žene. '''V širšem smislu bi lahko govorili o spremembi zahteve oziroma predmeta postopka,''' saj glede na specialne določbe ZTuj-2 odločitev na zahtevo žrtve družinskega nasilja vpliva tudi na prvotni postopek, sprožen s strani drugega družinskega člana.
O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Tu ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.

[[Category:Umik zahteve]]
[[Category:Lastnost stranke]]

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Sprememba materialno pravnega zahtevka

2024-04-22T17:57:52Z

AP80872: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Sprememba materialno pravnega zahtevka ==

'''Datum odgovora:''' 17. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ vodi postopek (v danem primeru gre za postopek podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje v RS iz razloga združitve v družine na vlogo moža). Med postopkom je prišlo do spremembe osebnih okoliščin (npr. zaradi nasilja v družini se je žena preselila v varno hišo). Ali lahko vlogo umakne oseba, ki ni vložnik (tu žena vložnika)? Ali mora organ v primeru umika vloge izdati sklep o ustavitvi postopka in komu se sklep vroča?

== '''Odgovor:''' ==

'''Vlogo oziroma zahtevek lahko poda (le) tista oseba, ki je po področnem zakonu oziroma materialnem pravu legitimirana '''za uveljavljanje ali naknadno razpolaganje glede pravic (oziroma ustrezen zastopnik te osebe), sicer se taka vloga zavrže (glej 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]).
Vložnik lahko na podlagi [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vložnik umakne svoj zahtevek, mora organ izdati sklep o ustavitvi postopka, ki se vroči vložniku kot edini legitimirani stranki.
Tujec, ki v RS na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo kot vlogo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po dani določbi prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. '''Ker področni zakon ne opredeljuje drugih oseb kot vložnikov (tu žene) v dani zadevi, druga oseba ni definirana kot vložnik. Ker družinski člani vložnika v postopku lahko pridobijo pravico (do začasnega bivanja), jim upravni organ mora dovoliti vstop v postopek in s tem pridobitev statusa stranke v postopku.'''
'''Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama '''na podlagi šestega odstavka 50. člena ZTuj-2 vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. Področni zakon torej daje podlago za sprožitev druge zadeve oziroma nov postopek na zahtevo tu žene. '''V širšem smislu bi lahko govorili o spremembi zahteve oziroma predmeta postopka,''' saj glede na specialne določbe ZTuj-2 odločitev na zahtevo žrtve družinskega nasilja vpliva tudi na prvotni postopek, sprožen s strani drugega družinskega člana.
O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Tu ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.

[[Category:Umik zahteve]]
[[Category:Lastnost stranke]]

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Sprememba materialno pravnega zahtevka

2024-04-22T17:56:16Z

AP80872: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Sprememba materialno pravnega zahtevka ==

'''Datum odgovora:''' 17. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ vodi postopek (v danem primeru gre za postopek podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje v RS iz razloga združitve v družine na vlogo moža). Med postopkom je prišlo do spremembe osebnih okoliščin (npr. zaradi nasilja v družini se je žena preselila v varno hišo). Ali lahko vlogo umakne oseba, ki ni vložnik (tu žena vložnika)? Ali mora organ v primeru umika vloge izdati sklep o ustavitvi postopka in komu se sklep vroča?

== '''Odgovor:''' ==

'''Vlogo oziroma zahtevek lahko poda (le) tista oseba, ki je po področnem zakonu oziroma materialnem pravu legitimirana '''za uveljavljanje ali naknadno razpolaganje glede pravic (oziroma ustrezen zastopnik te osebe), sicer se taka vloga zavrže (glej 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]).
Vložnik lahko na podlagi [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vložnik umakne svoj zahtevek, mora organ izdati sklep o ustavitvi postopka, ki se vroči vložniku kot edini legitimirani stranki.
Tujec, ki v RS na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo kot vlogo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po dani določbi prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. '''Ker področni zakon ne opredeljuje drugih oseb kot vložnikov (tu žene) v dani zadevi, druga oseba ni definirana kot vložnik. Družiski člani vložnika pa v postopku lahko pridobijo pravico (do začasnega bivanja) zato jim upravni organ mora dovoliti vstop v postopek in s tem pridobitev statusa stranke v postopku.'''
'''Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama '''na podlagi šestega odstavka 50. člena ZTuj-2 vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. Področni zakon torej daje podlago za sprožitev druge zadeve oziroma nov postopek na zahtevo tu žene. '''V širšem smislu bi lahko govorili o spremembi zahteve oziroma predmeta postopka,''' saj glede na specialne določbe ZTuj-2 odločitev na zahtevo žrtve družinskega nasilja vpliva tudi na prvotni postopek, sprožen s strani drugega družinskega člana.
O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Tu ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.

[[Category:Umik zahteve]]
[[Category:Lastnost stranke]]

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Sprememba materialno pravnega zahtevka

2024-04-22T12:25:31Z

AP80872: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Sprememba materialno pravnega zahtevka ==

'''Datum odgovora:''' 17. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ vodi postopek (v danem primeru gre za postopek podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje v RS iz razloga združitve v družine na vlogo moža). Med postopkom je prišlo do spremembe osebnih okoliščin (npr. zaradi nasilja v družini se je žena preselila v varno hišo). Ali lahko vlogo umakne oseba, ki ni vložnik (tu žena vložnika)? Ali mora organ v primeru umika vloge izdati sklep o ustavitvi postopka in komu se sklep vroča?

== '''Odgovor:''' ==

'''Vlogo oziroma zahtevek lahko poda (le) tista oseba, ki je po področnem zakonu oziroma materialnem pravu legitimirana '''za uveljavljanje ali naknadno razpolaganje glede pravic (oziroma ustrezen zastopnik te osebe), sicer se taka vloga zavrže (glej 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]).
Vložnik lahko na podlagi [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vložnik umakne svoj zahtevek, mora organ izdati sklep o ustavitvi postopka, ki se vroči vložniku kot edini legitimirani stranki.
Tujec, ki v RS na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo kot vlogo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po dani določbi prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. '''Ker področni zakon ne opredeljuje drugih oseb kot vložnikov (tu žene) v dani zadevi, druga oseba ni definirana kot vložnik. Ker pa družinski člani z vlogo pridobijo pravico (do začasnega bivanja) jim upravni organ mora dovoliti vstop v postopek.'''
'''Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama '''na podlagi šestega odstavka 50. člena ZTuj-2 vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. Področni zakon torej daje podlago za sprožitev druge zadeve oziroma nov postopek na zahtevo tu žene. '''V širšem smislu bi lahko govorili o spremembi zahteve oziroma predmeta postopka,''' saj glede na specialne določbe ZTuj-2 odločitev na zahtevo žrtve družinskega nasilja vpliva tudi na prvotni postopek, sprožen s strani drugega družinskega člana.
O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Tu ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.

[[Category:Umik zahteve]]
[[Category:Lastnost stranke]]

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Sprememba materialno pravnega zahtevka

2024-04-22T06:53:42Z

AP80872: /* Zadeva: Sprememba materialno pravnega zahtevka */

== '''Zadeva: ''' Sprememba materialno pravnega zahtevka - v usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 17. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ vodi postopek (v danem primeru gre za postopek podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje v RS iz razloga združitve v družine na vlogo moža). Med postopkom je prišlo do spremembe osebnih okoliščin (npr. zaradi nasilja v družini se je žena preselila v varno hišo). Ali lahko vlogo umakne oseba, ki ni vložnik (tu žena vložnika)? Ali mora organ v primeru umika vloge izdati sklep o ustavitvi postopka in komu se sklep vroča?

== '''Odgovor:''' ==

'''Vlogo oziroma zahtevek lahko poda (le) tista oseba, ki je po področnem zakonu oziroma materialnem pravu legitimirana '''za uveljavljanje ali naknadno razpolaganje glede pravic (oziroma ustrezen zastopnik te osebe), sicer se taka vloga zavrže (glej 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]).
Vložnik lahko na podlagi [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vložnik umakne svoj zahtevek, mora organ izdati sklep o ustavitvi postopka, ki se vroči vložniku kot edini legitimirani stranki.
Tujec, ki v RS na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo kot vlogo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po dani določbi prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. '''Ker področni zakon ne opredeljuje drugih oseb kot vložnikov (tu žene) v dani zadevi, druga oseba ni definirana kot vložnik. '''Prošnjo tako lahko umakne samo vlagatelj (tujec, mož), ki je podal prvotni zahtevek, ne glede na to, da se vloga nanaša tudi na druge osebe.
'''Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama '''na podlagi šestega odstavka 50. člena ZTuj-2 vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. Področni zakon torej daje podlago za sprožitev druge zadeve oziroma nov postopek na zahtevo tu žene. '''V širšem smislu bi lahko govorili o spremembi zahteve oziroma predmeta postopka,''' saj glede na specialne določbe ZTuj-2 odločitev na zahtevo žrtve družinskega nasilja vpliva tudi na prvotni postopek, sprožen s strani drugega družinskega člana.
O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Tu ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.

[[Category:Umik zahteve]]
[[Category:Lastnost stranke]]

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Sprememba materialno pravnega zahtevka

2024-04-20T07:33:13Z

AP80872:

== '''Zadeva: ''' Sprememba materialno pravnega zahtevka ==

'''Datum odgovora:''' 17. 4. 2024 '''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ vodi postopek (v danem primeru gre za postopek podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje v RS iz razloga združitve v družine na vlogo moža). Med postopkom je prišlo do spremembe osebnih okoliščin (npr. zaradi nasilja v družini se je žena preselila v varno hišo). Ali lahko vlogo umakne oseba, ki ni vložnik (tu žena vložnika)? Ali mora organ v primeru umika vloge izdati sklep o ustavitvi postopka in komu se sklep vroča?

== '''Odgovor:''' ==

'''Vlogo oziroma zahtevek lahko poda (le) tista oseba, ki je po področnem zakonu oziroma materialnem pravu legitimirana '''za uveljavljanje ali naknadno razpolaganje glede pravic (oziroma ustrezen zastopnik te osebe), sicer se taka vloga zavrže (glej 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]).
Vložnik lahko na podlagi [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vložnik umakne svoj zahtevek, mora organ izdati sklep o ustavitvi postopka, ki se vroči praviloma po [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]] vložniku kot edini legitimirani stranki.
Tujec, ki v RS na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo kot vlogo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po dani določbi prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. '''Ker področni zakon ne opredeljuje drugih oseb kot vložnikov (tu žene) v dani zadevi, druga oseba ni definirana kot vložnik. '''Prošnjo tako lahko umakne samo vlagatelj (tujec, mož), ki je podal prvotni zahtevek, ne glede na to, da se vloga nanaša tudi na druge osebe.
'''Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama '''na podlagi šestega odstavka 50. člena ZTuj-2 vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. Področni zakon torej daje podlago za sprožitev druge zadeve oziroma nov postopek na zahtevo tu žene. '''V širšem smislu bi lahko govorili o spremembi zahteve oziroma predmeta postopka,''' saj glede na specialne določbe ZTuj-2 odločitev na zahtevo žrtve družinskega nasilja vpliva tudi na prvotni postopek, sprožen s strani drugega družinskega člana.
O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Tu ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.

[[Category:Umik zahteve]]
[[Category:Lastnost stranke]]

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Sprememba materialno pravnega zahtevka

2024-04-17T16:32:42Z

AP80872: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Sprememba materialno pravnega zahtevka - v usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 17. 04. 2024 '''Status uporabnika:''' upravni organ

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ vodi postopek podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje v RS (združitev družine). Med postopkom je prišlo do spremembe osebnih okoliščin (zaradi nasilja v družini se je žena preselila v varno hišo). Ali lahko vlogo umakne oseba, ki ni vlagatelj (žena vlagatelja)? Ali mora organ v primeru umika vloge izdati sklep o ustavitvi postopka in komu se sklep vroča?

== '''Odgovor:''' ==

Tujec, ki v RS na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 91/21 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. členu Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 91/21 in nasl.) prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. Ker žena po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. členu Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 91/21 in nasl.) ni opredeljena kot vlagateljica, lahko vlogo umakne samo vlagatelj (tujec), ne glede na to, da se vloga nanaša na druge osebe.
Vlagatelj lahko na podlagi [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vlagatelj umakne svoj zahtevek, mora organ na podlagi [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]] izdati sklep o ustavitvi postopka. Sklep se po [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]] vroči vlagatelju.
Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama na podlagi šestega odstavka [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 50. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 91/21 in nasl.) vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji.
Ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 50. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 91/21 in nasl.) dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.
[[Category:Sprememba zahteve]]

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Sprememba materialno pravnega zahtevka

2024-04-17T16:30:20Z

AP80872:

== '''Zadeva: ''' Sprememba materialno pravnega zahtevka - v usklajevanju ==

'''Datum odgovora:''' 17. 04. 2024 '''Status uporabnika:''' upravni organ

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ vodi postopek podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje v RS (združitev družine). Med postopkom je prišlo do spremembe osebnih okoliščin (zaradi nasilja v družini se je žena preselila v varno hišo). Ali lahko vlogo umakne oseba, ki ni vlagatelj (žena vlagatelja)? Ali mora organ v primeru umika vloge izdati sklep o ustavitvi postopka in komu se sklep vroča?

== '''Odgovor:''' ==

Tujec, ki v RS na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 91/21 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. členu Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 91/21 in nasl.) prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. Ker žena po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. členu Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 91/21 in nasl.) ni opredeljena kot vlagateljica, lahko vlogo umakne samo vlagatelj (tujec), ne glede na to, da se vloga nanaša na druge osebe.
Vlagatelj lahko na podlagi [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vlagatelj umakne svoj zahtevek, mora organ na podlagi [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]] izdati sklep o ustavitvi postopka. Sklep se po [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]] vroči vlagatelju.
Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama na podlagi šestega odstavka [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 50. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 91/21 in nasl.) vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji.
Ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 50. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 91/21 in nasl.) dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Sprememba materialno pravnega zahtevka

2024-04-17T16:28:53Z

AP80872: /* Odgovor: */

== '''Zadeva: ''' Sprememba materialno pravnega zahtevka ==

'''Datum odgovora:''' 17. 04. 2024 '''Status uporabnika:''' upravni organ

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ vodi postopek podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje v RS (združitev družine). Med postopkom je prišlo do spremembe osebnih okoliščin (zaradi nasilja v družini se je žena preselila v varno hišo). Ali lahko vlogo umakne oseba, ki ni vlagatelj (žena vlagatelja)? Ali mora organ v primeru umika vloge izdati sklep o ustavitvi postopka in komu se sklep vroča?
== '''Odgovor:''' ==

Tujec, ki v RS na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 91/21 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. členu Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 91/21 in nasl.) prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. Ker žena po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. členu Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 91/21 in nasl.) ni opredeljena kot vlagateljica, lahko vlogo umakne samo vlagatelj (tujec), ne glede na to, da se vloga nanaša na druge osebe.
Vlagatelj lahko na podlagi [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vlagatelj umakne svoj zahtevek, mora organ na podlagi [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]] izdati sklep o ustavitvi postopka. Sklep se po [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. členu ZUP]] vroči vlagatelju.
Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama na podlagi šestega odstavka [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 50. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 91/21 in nasl.) vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji.
Ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 50. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 91/21 in nasl.) dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Sprememba materialno pravnega zahtevka

2024-04-17T16:20:31Z

AP80872:

== '''Zadeva: ''' Sprememba materialno pravnega zahtevka ==

'''Datum odgovora:''' 17. 04. 2024 '''Status uporabnika:''' upravni organ

== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ vodi postopek podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje v RS (združitev družine). Med postopkom je prišlo do spremembe osebnih okoliščin (zaradi nasilja v družini se je žena preselila v varno hišo). Ali lahko vlogo umakne oseba, ki ni vlagatelj (žena vlagatelja)? Ali mora organ v primeru umika vloge izdati sklep o ustavitvi postopka in komu se sklep vroča?
== '''Odgovor:''' ==

Tujec, ki v RS na podlagi 47. člena Zakona o tujcih (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 91/21 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po 47. členu Zakona o tujcih (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 91/21 in nasl.) prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. Ker žena po 47. členu Zakona o tujcih (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 91/21 in nasl.) ni opredeljena kot vlagateljica, lahko vlogo umakne samo vlagatelj (tujec), ne glede na to, da se vloga nanaša na druge osebe.Vlagatelj lahko na podlagi 134. člena ZUP delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vlagatelj umakne svoj zahtevek, mora organ na podlagi 87. člena ZUP izdati sklep o ustavitvi postopka. Sklep se po 87. členu ZUP vroči vlagatelju.Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama na podlagi šestega odstavka 50. člena Zakona o tujcih (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 91/21 in nasl.) vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji.Ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti na podlagi 50. člena Zakona o tujcih (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 91/21 in nasl.) dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

Sprememba materialno pravnega zahtevka

2024-04-17T15:53:06Z

AP80872: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Pravni učinki upravnih aktov v primeru smrti stranke med postopkom

2024-03-21T10:15:39Z

AP80872:

== '''Zadeva: '''Pravni učinki upravnih aktov v primeru smrti stranke med postopkom - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 22. 4. 2014, pregled 11. 12. 2022, dopolnitev 20. 2. 2024, dopolnitev 20. 3. 2024

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 
== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ izda odločbo stranki (npr. o oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva za upravičenca ali glede vpisa/izbrisa podjetnika v poslovni register). Med postopkom, konkretneje po izdaji odločbe ali sklepa, toda še pred vročitvijo akta stranki, stranka umre, zato ji akt ni vročen. Kako naj v takšnem primeru ravna upravni organ?

Ali je upravni organ tik pred izdajo odločbe dolžan preveriti podatke iz uradnih evidenc, npr. iz centralnega registra prebivalstva, ali ni morda stranka že umrla, (tik) preden izda akt?

Ali lahko odločbo ali sklep organ objavi v takem primeru na državnem portalu e-uprava in bo po 15 dneh šteta za vročeno? Ali je treba počakati na pravnomočni sklep o dedovanju (kar traja zelo dolgo)?

Kako pa naj ravna organ (npr. ZPIZ), če je pritožbo zoper odločbo vložil pooblaščenec, stranka pa med postopkom umre?Ali mora organ sklep o ustavitvi razglasiti v celoti ali z javnim naznanilom, če stranka umre? Kateri akti se objavljajo v celoti in katere akte oz. kdaj organ vroča z javnim naznanilom? Kdaj štejemo sklep za vročen in pravnomočen?

== '''Odgovor:''' ==

[[Zak:ZUP#42._.C4.8Dlen{{!}}ZUP v 42. členu]] določa, da je lahko stranka v postopku vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Stranke so lahko tudi drugi (npr. skupina oseb), če so lahko nosilci pravic in obveznosti o katerih se odloča v upravnem postopku. '''Ves čas postopka mora stranka imeti sposobnost biti nosilec pravic''' oziroma obveznosti, o katerih se odloča v konkretni upravni zadevi in procesno sposobnost, da sama opravlja dejanja v postopku, ter imeti stvarno legitimacijo torej, da uveljavlja svojo pravico ali pravno korist. Organ mora po uradni dolžnosti ves čas postopka preverjati to procesno predpostavko za uvedbo in tek postopka (gl. 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP).]]

'''Smrt stranke med postopkom povzroči prenehanje pravne sposobnosti'''. Postopek se '''nadaljuje le''', če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko '''preide''' na pravne naslednike ([[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen{{!}}50. člen ZUP]]), sicer se postopek ustavi. 

Upravni organ mora v primeru '''prenosa''' predmeta postopka na pravne naslednike izdati '''sklep, s katerim postopek prekine''' v skladu s 1. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#153._.C4.8Dlen{{!}}153. člena ZUP]]. S prekinitvijo postopka prenehajo teči vsi roki, določeni za procesna dejanja in roki za izdajo odločbe. Pravimo, da se s prekinitvijo doseže mirovanje rokov (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2018, str. 163). Po pravnomočnosti sklepa sodišča o dedovanju pa upravni organ vse pravne naslednike obvesti o možnosti vstopa v postopek, s tem se jim da možnost, da se o tem izjasnijo. Če nato nasledniki niso več zainteresirani za priznanje pravice ali pravne koristi, upravni organ izda '''sklep o ustavitvi''' postopka, sicer se nadaljuje. Sklep o ustavitvi postopka zaradi smrti stranke se '''razglasi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava''' po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen{{!}}50. člena ZUP.]]

[[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96. člen ZUP]] določa, da se v javnem naznanilu navedejo podatki o vzrokih za tako vročanje, organ, ki je dokument izdal, številka, datum in vrsta dokumenta, osebno ime oziroma firma naslovnika, naslov za vročanje oziroma drugo stalno ali začasno prebivališče, če naslovnik nima naslova za vročanje, sedež pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, navedba upravne zadeve, datum javne objave sporočila z opozorilom, da ga mora naslovnik '''prevzeti v 15 dneh''', da vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom in kraj, kje je dokument. Vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo naznanilo objavljeno na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava, če organ, ki je dokument izdal, ne določi daljšega roka (primer: dne 1. 3. 2024 je sklep objavljen na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava. 16. 3 .2024 je datum, ko se sklep smatra kot vročen). Kot določa četrti odstavek [[Zak:ZUP#50. .C4.8Dlen{{!}}50. člena ZUP]], če postopka ni mogoče nadaljevati (smrt stranke), organ torej ustavi postopek s sklepom in '''sklep postane pravnomočen po preteku roka za vročitev'''.Za vsako obdelavo osebnih podatkov (že s samim zbiranjem kot tudi z morebitno objavo) mora organ poskrbeti za ustrezno in zakonito pravno podlago ter obenem poskrbeti, da obdeluje izključno le toliko podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego posamičnega zakonitega namena obdelave ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7959 ZVOP-2], Ur. l. RS, št. 163/22). Iz tega izhaja, da mora organ pri vročanju z javnim naznanilom upoštevati '''načelo zajemanja najmanjšega možnega obsega podatkov in objaviti zgolj podatke, določene v '''[[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96. členu ZUP]]''', ne pa celega akta, kadar so v njem zajeti osebni podatki'''.
ZUP torej opredeljuje dve obliki vročanja z javnim naznanilom, ki jih mora upravni organ upoštevati. Prva oblike vročanja z javnim naznanilom je, da se dokumente objavi '''na oglasni deski organa''', drugo obliko pa predstavlja objavljanje dokumentov''' na enotnem državnem portalu e-uprava'''. Vsak upravni organ, ki v okviru svojih pristojnosti odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih, mora imeti na javno dostopnem mestu nameščeno oglasno desko, preko katere se izvajajo javna naznanila po ZUP (glej Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 64–72). Postopek, začet po uradni dolžnosti, v primeru smrti stranke med postopkom, se lahko prekine, kot prej navedeno, samo, če to ni v nasprotju z javnim interesom. Če bi posledično temu bile ogrožene pravno zavarovane dobrine, upravni organ postopka ne sme prekiniti in se zaradi visoke stopnje ogroženosti, pravnim naslednikom postavi praviloma '''skrbnik za poseben primer''' bodočim dedičem ali neznanemu premoženju po 272. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskega zakonika] (DZ, Uradni list RS, št. 15/17 (in ne! začasni zastopnik po [[Zak:ZUP#51._.C4.8Dlen{{!}}51. členu ZUP]]; gl. o tem še primer na upravni svetovalnici [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postavitev_za%C4%8Dasnega_zastopnika_zaradi_smrti_stranskega_udele%C5%BEenca_med_postopkom%3F Postavitev začasnega zastopnika zaradi smrti stranskega udeleženca med postopkom]). Končni akt se tako vroči skrbniku kot zakonitemu zastopniku strank/e (gl. [[Zak:ZUP#88._.C4.8Dlen{{!}}88. člen ZUP)]].

Vročanje '''z javnim naznanilom '''po [[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen{{!}}'''94'''. členu ZUP]] v tem primeru prav tako '''ne''' pride v poštev, saj je ključno vprašanje obstoja stranke, ne njene ne/dosegljivosti. 

Uradna oseba, ki vodi upravni postopek, mora v postopku '''ugotoviti resnično dejansko stanje''' na stopnji gotovosti in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo kot izhaja iz [[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen{{!}}8. člena ZUP.]] Med drugim si po uradni dolžnosti v ta namen priskrbi podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, kolikor so ti relevantni v zadevi, po [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen{{!}}139. členu ZUP]] (tudi v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti). To velja '''analogno tudi za dejstva v zvezi s stranko in vročanjem''', ne le odločanjem v glavni stvari. V skladu z načelom materialne resnice je upravni organ torej dolžan pred izdajo odločbe ali sklepa ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, torej je '''dolžan preveriti tudi podatke iz uradnih evidenc (npr. centralni register prebivalstva), komu in kam vroča tik pred odpremo'''. Če ugotovi ali se nenazadnje tako izkaže šele po odpremi akta, da je stranka vmes umrla, ravna kot zgoraj navedeno glede na prenosljivost predmeta odločanja.

Procesno sposobna stranka oziroma njen zakoniti zastopnik si lahko postavi '''pooblaščenca,''' ki stranko zastopa pri vseh, razen pri tistih dejanjih v upravnem postopku, pi katerih mora stranka sama dajati izjave ([[Zak:ZUP#53._.C4.8Dlen{{!}}53. člen ZUP]]). Pooblastilo je lahko splošno za ves upravni postopek ali posebno samo za posamezna dejanja. Posebej je lahko pooblastilo dano tudi samo za vročanje. '''Če stranka med postopkom umre,''' pooblastilo glede na določbe [[Zak:ZUP#572._.C4.8Dlen{{!}}57. člena ZUP]] '''ne preneha''' in velja, dokler ga ne prekliče pravni naslednik stranke ali njen novi zakoniti zastopnik. Vendar pa je pravilo o nadaljevanju pooblastilnega razmerja smiselno le, če so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 392-393), tj. če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike. 

Glede vprašanja, ali je''' ustrezna oz. veljavna vročitev odločbe za stranko, ki je umrla še pred vročitvijo odločbe njenemu (živemu) pooblaščencu (pooblaščenem pred smrtjo),''' sicer prevlada pravilnost vročitve, ker pooblastilo s smrtjo stranke ne preneha. V sodni praksi je najti podoben primer v [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419798 sodbi UPRS I U 2262/2017-12 z dne 18. 6. 2016]). Smrti stranke torej ne gre šteti kot novo dejstvo v smislu obnove postopka (po 1. točki [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]), saj ne gre za takšno dejstvo, na podlagi katerega bi organ, če bi vedel zanj, sprejel drugačno odločitev. To pomeni, da ta položaj '''ni enak, kot če bi se vročalo umrli stranki direktno in nihče ne bi mogel podpisati prevzema odločbe''', zato ta ne bi bila vročena oz. izdana in bi stranka umrla tako še med postopkom, zato se tedaj ne izda odločbe, ampak sklep o ustavitvi ali prekinitvi postopka (po 50. ali [[Zak:ZUP#153._.C4.8Dlen{{!}}153. členu ZUP]]); spisana odločba, ki sej poskušala vročiti, pa se le vstavi v spis, a nima učinkov.


'''Pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanja pa so neodtujljive osebne pravice '''in ne morejo preiti na pravne naslednike - ni jih mogoče prenesti na drugega in ne podedovati (4. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju], ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/12 in nasl.). Teh pravic torej ne more pridobiti nihče, razen zavarovanca ([http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111457623 sodba VSRS VIII Ips 56/2021 z dne 10. 6. 2022]). Postopka v primeru smrti zavarovanca med postopkom ni mogoče nadaljevati, zato '''se postopek s sklepom ustavi in''' se sklep razglasi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e–uprava (četrti odstavek 50. člena ZUP). Obenem bi vendar kazalo opozoriti, da je postopek, čeprav že po vročitvi odločbe, dejansko prekinjen s smrtjo stranke, tako da bi zlasti v luči varovanja teka pritožbenega roka oz. drugih pravnih posledic vročene odločbe – po načelu varstva pravic strank – morali upoštevati, da do zamude pritožbenega roka samo zaradi smrti stranke v času teka tega roka ne bi smelo priti.

'''V danem primeru pa se postopek prav tako ustavi s sklepom, ki se vroči pooblaščencu (umrle) stranke. '''V skladu z namenom ZUP je vročitev sklepa (ne le npr. obvestila o ustavitvi postopka) nujna za zavarovanje pravnega položaja stranke, če bi bil izdan nezakonit sklep, ki bi temeljil na napačni domnevi o smrti stranke. Če stranka v postopku nastopa sama, varstva njenega pravnega položaja ni mogoče zagotoviti drugače kot z vročitvijo z javnim naznanilom. Če pa je v postopku nastopala po pooblaščencu, je glede na to, da pooblastilo s smrtjo ne preneha, in siceršnji obveznosti organa, da v okviru pooblastila posluje s pooblaščencem, treba vročitev opraviti pooblaščencu, enako, kot bi se dokumenti vročali pooblaščencu, če bi bila stranka živa, k čimer organ neposredno zavezujejo tudi določbe o vročanju poleg pravil o pooblastilu. V takem primeru bi za morebitno varstvo pravnega položaja stranke skrbel pooblaščenec. Ne glede na to, da 50. člen ZUP ne ureja procesno pravnega položaja s pooblaščencem, je pri tem treba upoštevati notranjo skladnost ZUP in slediti tudi pravilom, ki urejajo obveznost organa v zvezi z obstojem pooblastila, zato vročitev z javnim naznanilom ne more biti enoznačno pravilna v vseh situacijah. Vročitev pooblaščencu je z vidika varovanja pravnega položaja stranke, ustreznejša in ustavnopravno skladna, saj je realna možnost, da se zagotovi pravno varstvo, neprimerljivo večje, kot bi bilo pri vročanju z javnim naznanilom. Ob obstoju pooblastila bi se zato sicer lahko pojavilo tudi vprašanje pravilnosti vročitve, če bi se ta opravila le z javnim naznanilom.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej ''[[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}''Politiko zasebnosti'']]''in ''[[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}''Zanikanje odgovornosti'']]''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vročanje]] [[Category:Lastnost_stranke]]

Pravni učinki upravnih aktov v primeru smrti stranke med postopkom

2024-03-21T10:14:18Z

AP80872:

== '''Zadeva: '''Pravni učinki upravnih aktov v primeru smrti stranke med postopkom - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 22. 4. 2014, pregled 11. 12. 2022, dopolnitev 20. 2. 2024, dopolnitev 20. 3. 2024

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 
== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ izda odločbo stranki (npr. o oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva za upravičenca ali glede vpisa/izbrisa podjetnika v poslovni register). Med postopkom, konkretneje po izdaji odločbe ali sklepa, toda še pred vročitvijo akta stranki, stranka umre, zato ji akt ni vročen. Kako naj v takšnem primeru ravna upravni organ?

Ali je upravni organ tik pred izdajo odločbe dolžan preveriti podatke iz uradnih evidenc, npr. iz centralnega registra prebivalstva, ali ni morda stranka že umrla, (tik) preden izda akt?

Ali lahko odločbo ali sklep organ objavi v takem primeru na državnem portalu e-uprava in bo po 15 dneh šteta za vročeno? Ali je treba počakati na pravnomočni sklep o dedovanju (kar traja zelo dolgo)?

Kako pa naj ravna organ (npr. ZPIZ), če je pritožbo zoper odločbo vložil pooblaščenec, stranka pa med postopkom umre?Ali mora organ sklep o ustavitvi razglasiti v celoti ali z javnim naznanilom, če stranka umre? Kateri akti se objavljajo v celoti in katere akte oz. kdaj organ vroča z javnim naznanilom? Kdaj štejemo sklep za vročen in pravnomočen?

== '''Odgovor:''' ==

[[Zak:ZUP#42._.C4.8Dlen{{!}}ZUP v 42. členu]] določa, da je lahko stranka v postopku vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Stranke so lahko tudi drugi (npr. skupina oseb), če so lahko nosilci pravic in obveznosti o katerih se odloča v upravnem postopku. '''Ves čas postopka mora stranka imeti sposobnost biti nosilec pravic''' oziroma obveznosti, o katerih se odloča v konkretni upravni zadevi in procesno sposobnost, da sama opravlja dejanja v postopku, ter imeti stvarno legitimacijo torej, da uveljavlja svojo pravico ali pravno korist. Organ mora po uradni dolžnosti ves čas postopka preverjati to procesno predpostavko za uvedbo in tek postopka (gl. 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP).]]

'''Smrt stranke med postopkom povzroči prenehanje pravne sposobnosti'''. Postopek se '''nadaljuje le''', če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko '''preide''' na pravne naslednike ([[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen{{!}}50. člen ZUP]]), sicer se postopek ustavi. 

Upravni organ mora v primeru '''prenosa''' predmeta postopka na pravne naslednike izdati '''sklep, s katerim postopek prekine''' v skladu s 1. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#153._.C4.8Dlen{{!}}153. člena ZUP]]. S prekinitvijo postopka prenehajo teči vsi roki, določeni za procesna dejanja in roki za izdajo odločbe. Pravimo, da se s prekinitvijo doseže mirovanje rokov (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2018, str. 163). Po pravnomočnosti sklepa sodišča o dedovanju pa upravni organ vse pravne naslednike obvesti o možnosti vstopa v postopek, s tem se jim da možnost, da se o tem izjasnijo. Če nato nasledniki niso več zainteresirani za priznanje pravice ali pravne koristi, upravni organ izda '''sklep o ustavitvi''' postopka, sicer se nadaljuje. Sklep o ustavitvi postopka zaradi smrti stranke se '''razglasi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava''' po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen{{!}}50. člena ZUP.]]

[[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96. člen ZUP]]določa, da se v javnem naznanilu navedejo podatki o vzrokih za tako vročanje, organ, ki je dokument izdal, številka, datum in vrsta dokumenta, osebno ime oziroma firma naslovnika, naslov za vročanje oziroma drugo stalno ali začasno prebivališče, če naslovnik nima naslova za vročanje, sedež pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, navedba upravne zadeve, datum javne objave sporočila z opozorilom, da ga mora naslovnik '''prevzeti v 15 dneh''', da vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom in kraj, kje je dokument. Vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo naznanilo objavljeno na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava, če organ, ki je dokument izdal, ne določi daljšega roka (primer: dne 1. 3. 2024 je sklep objavljen na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava. 16. 3 .2024 je datum, ko se sklep smatra kot vročen). Kot določa četrti odstavek [[Zak:ZUP#50. .C4.8Dlen{{!}}50. člena ZUP]], če postopka ni mogoče nadaljevati (smrt stranke), organ torej ustavi postopek s sklepom in '''sklep postane pravnomočen po preteku roka za vročitev'''.Za vsako obdelavo osebnih podatkov (že s samim zbiranjem kot tudi z morebitno objavo) mora organ poskrbeti za ustrezno in zakonito pravno podlago ter obenem poskrbeti, da obdeluje izključno le toliko podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego posamičnega zakonitega namena obdelave ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7959 ZVOP-2], Ur. l. RS, št. 163/22). Iz tega izhaja, da mora organ pri vročanju z javnim naznanilom upoštevati '''načelo zajemanja najmanjšega možnega obsega podatkov in objaviti zgolj podatke, določene v '''[[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96. členu ZUP]]''', ne pa celega akta, kadar so v njem zajeti osebni podatki'''.
ZUP torej opredeljuje dve obliki vročanja z javnim naznanilom, ki jih mora upravni organ upoštevati. Prva oblike vročanja z javnim naznanilom je, da se dokumente objavi '''na oglasni deski organa''', drugo obliko pa predstavlja objavljanje dokumentov''' na enotnem državnem portalu e-uprava'''. Vsak upravni organ, ki v okviru svojih pristojnosti odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih, mora imeti na javno dostopnem mestu nameščeno oglasno desko, preko katere se izvajajo javna naznanila po ZUP (glej Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 64–72). Postopek, začet po uradni dolžnosti, v primeru smrti stranke med postopkom, se lahko prekine, kot prej navedeno, samo, če to ni v nasprotju z javnim interesom. Če bi posledično temu bile ogrožene pravno zavarovane dobrine, upravni organ postopka ne sme prekiniti in se zaradi visoke stopnje ogroženosti, pravnim naslednikom postavi praviloma '''skrbnik za poseben primer''' bodočim dedičem ali neznanemu premoženju po 272. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskega zakonika] (DZ, Uradni list RS, št. 15/17 (in ne! začasni zastopnik po [[Zak:ZUP#51._.C4.8Dlen{{!}}51. členu ZUP]]; gl. o tem še primer na upravni svetovalnici [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postavitev_za%C4%8Dasnega_zastopnika_zaradi_smrti_stranskega_udele%C5%BEenca_med_postopkom%3F Postavitev začasnega zastopnika zaradi smrti stranskega udeleženca med postopkom]). Končni akt se tako vroči skrbniku kot zakonitemu zastopniku strank/e (gl. [[Zak:ZUP#88._.C4.8Dlen{{!}}88. člen ZUP)]].

Vročanje '''z javnim naznanilom '''po [[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen{{!}}'''94'''. členu ZUP]] v tem primeru prav tako '''ne''' pride v poštev, saj je ključno vprašanje obstoja stranke, ne njene ne/dosegljivosti. 

Uradna oseba, ki vodi upravni postopek, mora v postopku '''ugotoviti resnično dejansko stanje''' na stopnji gotovosti in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo kot izhaja iz [[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen{{!}}8. člena ZUP.]] Med drugim si po uradni dolžnosti v ta namen priskrbi podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, kolikor so ti relevantni v zadevi, po [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen{{!}}139. členu ZUP]] (tudi v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti). To velja '''analogno tudi za dejstva v zvezi s stranko in vročanjem''', ne le odločanjem v glavni stvari. V skladu z načelom materialne resnice je upravni organ torej dolžan pred izdajo odločbe ali sklepa ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, torej je '''dolžan preveriti tudi podatke iz uradnih evidenc (npr. centralni register prebivalstva), komu in kam vroča tik pred odpremo'''. Če ugotovi ali se nenazadnje tako izkaže šele po odpremi akta, da je stranka vmes umrla, ravna kot zgoraj navedeno glede na prenosljivost predmeta odločanja.

Procesno sposobna stranka oziroma njen zakoniti zastopnik si lahko postavi '''pooblaščenca,''' ki stranko zastopa pri vseh, razen pri tistih dejanjih v upravnem postopku, pi katerih mora stranka sama dajati izjave ([[Zak:ZUP#53._.C4.8Dlen{{!}}53. člen ZUP]]). Pooblastilo je lahko splošno za ves upravni postopek ali posebno samo za posamezna dejanja. Posebej je lahko pooblastilo dano tudi samo za vročanje. '''Če stranka med postopkom umre,''' pooblastilo glede na določbe [[Zak:ZUP#572._.C4.8Dlen{{!}}57. člena ZUP]] '''ne preneha''' in velja, dokler ga ne prekliče pravni naslednik stranke ali njen novi zakoniti zastopnik. Vendar pa je pravilo o nadaljevanju pooblastilnega razmerja smiselno le, če so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 392-393), tj. če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike. 

Glede vprašanja, ali je''' ustrezna oz. veljavna vročitev odločbe za stranko, ki je umrla še pred vročitvijo odločbe njenemu (živemu) pooblaščencu (pooblaščenem pred smrtjo),''' sicer prevlada pravilnost vročitve, ker pooblastilo s smrtjo stranke ne preneha. V sodni praksi je najti podoben primer v [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419798 sodbi UPRS I U 2262/2017-12 z dne 18. 6. 2016]). Smrti stranke torej ne gre šteti kot novo dejstvo v smislu obnove postopka (po 1. točki [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]), saj ne gre za takšno dejstvo, na podlagi katerega bi organ, če bi vedel zanj, sprejel drugačno odločitev. To pomeni, da ta položaj '''ni enak, kot če bi se vročalo umrli stranki direktno in nihče ne bi mogel podpisati prevzema odločbe''', zato ta ne bi bila vročena oz. izdana in bi stranka umrla tako še med postopkom, zato se tedaj ne izda odločbe, ampak sklep o ustavitvi ali prekinitvi postopka (po 50. ali [[Zak:ZUP#153._.C4.8Dlen{{!}}153. členu ZUP]]); spisana odločba, ki sej poskušala vročiti, pa se le vstavi v spis, a nima učinkov.


'''Pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanja pa so neodtujljive osebne pravice '''in ne morejo preiti na pravne naslednike - ni jih mogoče prenesti na drugega in ne podedovati (4. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju], ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/12 in nasl.). Teh pravic torej ne more pridobiti nihče, razen zavarovanca ([http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111457623 sodba VSRS VIII Ips 56/2021 z dne 10. 6. 2022]). Postopka v primeru smrti zavarovanca med postopkom ni mogoče nadaljevati, zato '''se postopek s sklepom ustavi in''' se sklep razglasi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e–uprava (četrti odstavek 50. člena ZUP). Obenem bi vendar kazalo opozoriti, da je postopek, čeprav že po vročitvi odločbe, dejansko prekinjen s smrtjo stranke, tako da bi zlasti v luči varovanja teka pritožbenega roka oz. drugih pravnih posledic vročene odločbe – po načelu varstva pravic strank – morali upoštevati, da do zamude pritožbenega roka samo zaradi smrti stranke v času teka tega roka ne bi smelo priti.

'''V danem primeru pa se postopek prav tako ustavi s sklepom, ki se vroči pooblaščencu (umrle) stranke. '''V skladu z namenom ZUP je vročitev sklepa (ne le npr. obvestila o ustavitvi postopka) nujna za zavarovanje pravnega položaja stranke, če bi bil izdan nezakonit sklep, ki bi temeljil na napačni domnevi o smrti stranke. Če stranka v postopku nastopa sama, varstva njenega pravnega položaja ni mogoče zagotoviti drugače kot z vročitvijo z javnim naznanilom. Če pa je v postopku nastopala po pooblaščencu, je glede na to, da pooblastilo s smrtjo ne preneha, in siceršnji obveznosti organa, da v okviru pooblastila posluje s pooblaščencem, treba vročitev opraviti pooblaščencu, enako, kot bi se dokumenti vročali pooblaščencu, če bi bila stranka živa, k čimer organ neposredno zavezujejo tudi določbe o vročanju poleg pravil o pooblastilu. V takem primeru bi za morebitno varstvo pravnega položaja stranke skrbel pooblaščenec. Ne glede na to, da 50. člen ZUP ne ureja procesno pravnega položaja s pooblaščencem, je pri tem treba upoštevati notranjo skladnost ZUP in slediti tudi pravilom, ki urejajo obveznost organa v zvezi z obstojem pooblastila, zato vročitev z javnim naznanilom ne more biti enoznačno pravilna v vseh situacijah. Vročitev pooblaščencu je z vidika varovanja pravnega položaja stranke, ustreznejša in ustavnopravno skladna, saj je realna možnost, da se zagotovi pravno varstvo, neprimerljivo večje, kot bi bilo pri vročanju z javnim naznanilom. Ob obstoju pooblastila bi se zato sicer lahko pojavilo tudi vprašanje pravilnosti vročitve, če bi se ta opravila le z javnim naznanilom.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej ''[[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}''Politiko zasebnosti'']]''in ''[[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}''Zanikanje odgovornosti'']]''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vročanje]] [[Category:Lastnost_stranke]]

Pravni učinki upravnih aktov v primeru smrti stranke med postopkom

2024-03-21T10:13:29Z

AP80872:

== '''Zadeva: '''Pravni učinki upravnih aktov v primeru smrti stranke med postopkom - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 22. 4. 2014, pregled 11. 12. 2022, dopolnitev 20. 2. 2024, dopolnitev 20. 3. 2024

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 
== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ izda odločbo stranki (npr. o oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva za upravičenca ali glede vpisa/izbrisa podjetnika v poslovni register). Med postopkom, konkretneje po izdaji odločbe ali sklepa, toda še pred vročitvijo akta stranki, stranka umre, zato ji akt ni vročen. Kako naj v takšnem primeru ravna upravni organ?

Ali je upravni organ tik pred izdajo odločbe dolžan preveriti podatke iz uradnih evidenc, npr. iz centralnega registra prebivalstva, ali ni morda stranka že umrla, (tik) preden izda akt?

Ali lahko odločbo ali sklep organ objavi v takem primeru na državnem portalu e-uprava in bo po 15 dneh šteta za vročeno? Ali je treba počakati na pravnomočni sklep o dedovanju (kar traja zelo dolgo)?

Kako pa naj ravna organ (npr. ZPIZ), če je pritožbo zoper odločbo vložil pooblaščenec, stranka pa med postopkom umre?Ali mora organ sklep o ustavitvi razglasiti v celoti ali z javnim naznanilom, če stranka umre? Kateri akti se objavljajo v celoti in katere akte oz. kdaj organ vroča z javnim naznanilom? Kdaj štejemo sklep za vročen in pravnomočen?

== '''Odgovor:''' ==

[[Zak:ZUP#42._.C4.8Dlen{{!}}ZUP v 42. členu]] določa, da je lahko stranka v postopku vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Stranke so lahko tudi drugi (npr. skupina oseb), če so lahko nosilci pravic in obveznosti o katerih se odloča v upravnem postopku. '''Ves čas postopka mora stranka imeti sposobnost biti nosilec pravic''' oziroma obveznosti, o katerih se odloča v konkretni upravni zadevi in procesno sposobnost, da sama opravlja dejanja v postopku, ter imeti stvarno legitimacijo torej, da uveljavlja svojo pravico ali pravno korist. Organ mora po uradni dolžnosti ves čas postopka preverjati to procesno predpostavko za uvedbo in tek postopka (gl. 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP).]]

'''Smrt stranke med postopkom povzroči prenehanje pravne sposobnosti'''. Postopek se '''nadaljuje le''', če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko '''preide''' na pravne naslednike ([[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen{{!}}50. člen ZUP]]), sicer se postopek ustavi. 

Upravni organ mora v primeru '''prenosa''' predmeta postopka na pravne naslednike izdati '''sklep, s katerim postopek prekine''' v skladu s 1. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#153._.C4.8Dlen{{!}}153. člena ZUP]]. S prekinitvijo postopka prenehajo teči vsi roki, določeni za procesna dejanja in roki za izdajo odločbe. Pravimo, da se s prekinitvijo doseže mirovanje rokov (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2018, str. 163). Po pravnomočnosti sklepa sodišča o dedovanju pa upravni organ vse pravne naslednike obvesti o možnosti vstopa v postopek, s tem se jim da možnost, da se o tem izjasnijo. Če nato nasledniki niso več zainteresirani za priznanje pravice ali pravne koristi, upravni organ izda '''sklep o ustavitvi''' postopka, sicer se nadaljuje. Sklep o ustavitvi postopka zaradi smrti stranke se '''razglasi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava''' po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen{{!}}50. člena ZUP.]]

[[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96. člen ZUP]]določa, da se v javnem naznanilu navedejo podatki o vzrokih za tako vročanje, organ, ki je dokument izdal, številka, datum in vrsta dokumenta, osebno ime oziroma firma naslovnika, naslov za vročanje oziroma drugo stalno ali začasno prebivališče, če naslovnik nima naslova za vročanje, sedež pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, navedba upravne zadeve, datum javne objave sporočila z opozorilom, da ga mora naslovnik '''prevzeti v 15 dneh''', da vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom in kraj, kje je dokument. Vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo naznanilo objavljeno na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava, če organ, ki je dokument izdal, ne določi daljšega roka (primer: dne 1. 3. 2024 je sklep objavljen na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava. 16. 3 .2024 je datum, ko se sklep smatra kot vročen). Kot določa četrti odstavek [[Zak:ZUP#50. .C4.8Dlen{{!}}50. člena ZUP]], če postopka ni mogoče nadaljevati (smrt stranke), organ torej ustavi postopek s sklepom in '''sklep postane pravnomočen po preteku roka za vročitev'''.Za vsako obdelavo osebnih podatkov (že s samim zbiranjem kot tudi z morebitno objavo) mora organ poskrbeti za ustrezno in zakonito pravno podlago ter obenem poskrbeti, da obdeluje izključno le toliko podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego posamičnega zakonitega namena obdelave ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7959 ZVOP-2], Ur. l. RS, št. 163/22). Iz tega izhaja, da mora organ pri vročanju z javnim naznanilom upoštevati '''načelo zajemanja najmanjšega možnega obsega podatkov in objaviti zgolj podatke, določene v '''[[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96. členu ZUP]]''', ne pa celega akta, kadar so v njem zajeti osebni podatki'''.
ZUP torej opredeljuje dve obliki vročanja z javnim naznanilom, ki jih mora upravni organ upoštevati. Prva oblike vročanja z javnim naznanilom je, da se dokumente objavi '''na oglasni deski organa''', drugo obliko pa predstavlja objavljanje dokumentov''' na enotnem državnem portalu e-uprava'''. Vsak upravni organ, ki v okviru svojih pristojnosti odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih, mora imeti na javno dostopnem mestu nameščeno oglasno desko, preko katere se izvajajo javna naznanila po ZUP (glej Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 64–72). 

Postopek, začet po uradni dolžnosti, v primeru smrti stranke med postopkom, se lahko prekine, kot prej navedeno, samo, če to ni v nasprotju z javnim interesom. Če bi posledično temu bile ogrožene pravno zavarovane dobrine, upravni organ postopka ne sme prekiniti in se zaradi visoke stopnje ogroženosti, pravnim naslednikom postavi praviloma '''skrbnik za poseben primer''' bodočim dedičem ali neznanemu premoženju po 272. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskega zakonika] (DZ, Uradni list RS, št. 15/17 (in ne! začasni zastopnik po [[Zak:ZUP#51._.C4.8Dlen{{!}}51. členu ZUP]]; gl. o tem še primer na upravni svetovalnici [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postavitev_za%C4%8Dasnega_zastopnika_zaradi_smrti_stranskega_udele%C5%BEenca_med_postopkom%3F Postavitev začasnega zastopnika zaradi smrti stranskega udeleženca med postopkom]). Končni akt se tako vroči skrbniku kot zakonitemu zastopniku strank/e (gl. [[Zak:ZUP#88._.C4.8Dlen{{!}}88. člen ZUP)]].

Vročanje '''z javnim naznanilom '''po [[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen{{!}}'''94'''. členu ZUP]] v tem primeru prav tako '''ne''' pride v poštev, saj je ključno vprašanje obstoja stranke, ne njene ne/dosegljivosti. 

Uradna oseba, ki vodi upravni postopek, mora v postopku '''ugotoviti resnično dejansko stanje''' na stopnji gotovosti in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo kot izhaja iz [[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen{{!}}8. člena ZUP.]] Med drugim si po uradni dolžnosti v ta namen priskrbi podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, kolikor so ti relevantni v zadevi, po [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen{{!}}139. členu ZUP]] (tudi v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti). To velja '''analogno tudi za dejstva v zvezi s stranko in vročanjem''', ne le odločanjem v glavni stvari. V skladu z načelom materialne resnice je upravni organ torej dolžan pred izdajo odločbe ali sklepa ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, torej je '''dolžan preveriti tudi podatke iz uradnih evidenc (npr. centralni register prebivalstva), komu in kam vroča tik pred odpremo'''. Če ugotovi ali se nenazadnje tako izkaže šele po odpremi akta, da je stranka vmes umrla, ravna kot zgoraj navedeno glede na prenosljivost predmeta odločanja.

Procesno sposobna stranka oziroma njen zakoniti zastopnik si lahko postavi '''pooblaščenca,''' ki stranko zastopa pri vseh, razen pri tistih dejanjih v upravnem postopku, pi katerih mora stranka sama dajati izjave ([[Zak:ZUP#53._.C4.8Dlen{{!}}53. člen ZUP]]). Pooblastilo je lahko splošno za ves upravni postopek ali posebno samo za posamezna dejanja. Posebej je lahko pooblastilo dano tudi samo za vročanje. '''Če stranka med postopkom umre,''' pooblastilo glede na določbe [[Zak:ZUP#572._.C4.8Dlen{{!}}57. člena ZUP]] '''ne preneha''' in velja, dokler ga ne prekliče pravni naslednik stranke ali njen novi zakoniti zastopnik. Vendar pa je pravilo o nadaljevanju pooblastilnega razmerja smiselno le, če so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 392-393), tj. če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike. 

Glede vprašanja, ali je''' ustrezna oz. veljavna vročitev odločbe za stranko, ki je umrla še pred vročitvijo odločbe njenemu (živemu) pooblaščencu (pooblaščenem pred smrtjo),''' sicer prevlada pravilnost vročitve, ker pooblastilo s smrtjo stranke ne preneha. V sodni praksi je najti podoben primer v [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419798 sodbi UPRS I U 2262/2017-12 z dne 18. 6. 2016]). Smrti stranke torej ne gre šteti kot novo dejstvo v smislu obnove postopka (po 1. točki [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]), saj ne gre za takšno dejstvo, na podlagi katerega bi organ, če bi vedel zanj, sprejel drugačno odločitev. To pomeni, da ta položaj '''ni enak, kot če bi se vročalo umrli stranki direktno in nihče ne bi mogel podpisati prevzema odločbe''', zato ta ne bi bila vročena oz. izdana in bi stranka umrla tako še med postopkom, zato se tedaj ne izda odločbe, ampak sklep o ustavitvi ali prekinitvi postopka (po 50. ali [[Zak:ZUP#153._.C4.8Dlen{{!}}153. členu ZUP]]); spisana odločba, ki sej poskušala vročiti, pa se le vstavi v spis, a nima učinkov.


'''Pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanja pa so neodtujljive osebne pravice '''in ne morejo preiti na pravne naslednike - ni jih mogoče prenesti na drugega in ne podedovati (4. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju], ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/12 in nasl.). Teh pravic torej ne more pridobiti nihče, razen zavarovanca ([http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111457623 sodba VSRS VIII Ips 56/2021 z dne 10. 6. 2022]). Postopka v primeru smrti zavarovanca med postopkom ni mogoče nadaljevati, zato '''se postopek s sklepom ustavi in''' se sklep razglasi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e–uprava (četrti odstavek 50. člena ZUP). Obenem bi vendar kazalo opozoriti, da je postopek, čeprav že po vročitvi odločbe, dejansko prekinjen s smrtjo stranke, tako da bi zlasti v luči varovanja teka pritožbenega roka oz. drugih pravnih posledic vročene odločbe – po načelu varstva pravic strank – morali upoštevati, da do zamude pritožbenega roka samo zaradi smrti stranke v času teka tega roka ne bi smelo priti.

'''V danem primeru pa se postopek prav tako ustavi s sklepom, ki se vroči pooblaščencu (umrle) stranke. '''V skladu z namenom ZUP je vročitev sklepa (ne le npr. obvestila o ustavitvi postopka) nujna za zavarovanje pravnega položaja stranke, če bi bil izdan nezakonit sklep, ki bi temeljil na napačni domnevi o smrti stranke. Če stranka v postopku nastopa sama, varstva njenega pravnega položaja ni mogoče zagotoviti drugače kot z vročitvijo z javnim naznanilom. Če pa je v postopku nastopala po pooblaščencu, je glede na to, da pooblastilo s smrtjo ne preneha, in siceršnji obveznosti organa, da v okviru pooblastila posluje s pooblaščencem, treba vročitev opraviti pooblaščencu, enako, kot bi se dokumenti vročali pooblaščencu, če bi bila stranka živa, k čimer organ neposredno zavezujejo tudi določbe o vročanju poleg pravil o pooblastilu. V takem primeru bi za morebitno varstvo pravnega položaja stranke skrbel pooblaščenec. Ne glede na to, da 50. člen ZUP ne ureja procesno pravnega položaja s pooblaščencem, je pri tem treba upoštevati notranjo skladnost ZUP in slediti tudi pravilom, ki urejajo obveznost organa v zvezi z obstojem pooblastila, zato vročitev z javnim naznanilom ne more biti enoznačno pravilna v vseh situacijah. Vročitev pooblaščencu je z vidika varovanja pravnega položaja stranke, ustreznejša in ustavnopravno skladna, saj je realna možnost, da se zagotovi pravno varstvo, neprimerljivo večje, kot bi bilo pri vročanju z javnim naznanilom. Ob obstoju pooblastila bi se zato sicer lahko pojavilo tudi vprašanje pravilnosti vročitve, če bi se ta opravila le z javnim naznanilom.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej ''[[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}''Politiko zasebnosti'']]''in ''[[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}''Zanikanje odgovornosti'']]''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vročanje]] [[Category:Lastnost_stranke]]

Pravni učinki upravnih aktov v primeru smrti stranke med postopkom

2024-03-20T16:30:30Z

AP80872:

== '''Zadeva: '''Pravni učinki upravnih aktov v primeru smrti stranke med postopkom - V USKLAJEVANJU ==

'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 22. 4. 2014, pregled 11. 12. 2022, dopolnitev 20. 2. 2024, dopolnitev 20. 3. 2024

'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek 
== '''Vprašanje:''' ==

Upravni organ izda odločbo stranki (npr. o oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva za upravičenca ali glede vpisa/izbrisa podjetnika v poslovni register). Med postopkom, konkretneje po izdaji odločbe ali sklepa, toda še pred vročitvijo akta stranki, stranka umre, zato ji akt ni vročen. Kako naj v takšnem primeru ravna upravni organ?

Ali je upravni organ tik pred izdajo odločbe dolžan preveriti podatke iz uradnih evidenc, npr. iz centralnega registra prebivalstva, ali ni morda stranka že umrla, (tik) preden izda akt?

Ali lahko odločbo ali sklep organ objavi v takem primeru na državnem portalu e-uprava in bo po 15 dneh šteta za vročeno? Ali je treba počakati na pravnomočni sklep o dedovanju (kar traja zelo dolgo)?

Kako pa naj ravna organ (npr. ZPIZ), če je pritožbo zoper odločbo vložil pooblaščenec, stranka pa med postopkom umre?'''Ali mora organ sklep o ustavitvi razglasiti v celoti ali z javnim naznanilom, če stranka umre? Kateri akti se objavljajo v celoti in katere akte oz. kdaj organ vroča z javnim naznanilom? Kdaj štejemo sklep za vročen in pravnomočen?'''

== '''Odgovor:''' ==

[[Zak:ZUP#42._.C4.8Dlen{{!}}ZUP v 42. členu]] določa, da je lahko stranka v postopku vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Stranke so lahko tudi drugi (npr. skupina oseb), če so lahko nosilci pravic in obveznosti o katerih se odloča v upravnem postopku. '''Ves čas postopka mora stranka imeti sposobnost biti nosilec pravic''' oziroma obveznosti, o katerih se odloča v konkretni upravni zadevi in procesno sposobnost, da sama opravlja dejanja v postopku, ter imeti stvarno legitimacijo torej, da uveljavlja svojo pravico ali pravno korist. Organ mora po uradni dolžnosti ves čas postopka preverjati to procesno predpostavko za uvedbo in tek postopka (gl. 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP).]]

'''Smrt stranke med postopkom povzroči prenehanje pravne sposobnosti'''. Postopek se '''nadaljuje le''', če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko '''preide''' na pravne naslednike ([[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen{{!}}50. člen ZUP]]), sicer se postopek ustavi. 

Upravni organ mora v primeru '''prenosa''' predmeta postopka na pravne naslednike izdati '''sklep, s katerim postopek prekine''' v skladu s 1. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#153._.C4.8Dlen{{!}}153. člena ZUP]]. S prekinitvijo postopka prenehajo teči vsi roki, določeni za procesna dejanja in roki za izdajo odločbe. Pravimo, da se s prekinitvijo doseže mirovanje rokov (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2018, str. 163). Po pravnomočnosti sklepa sodišča o dedovanju pa upravni organ vse pravne naslednike obvesti o možnosti vstopa v postopek, s tem se jim da možnost, da se o tem izjasnijo. Če nato nasledniki niso več zainteresirani za priznanje pravice ali pravne koristi, upravni organ izda '''sklep o ustavitvi''' postopka, sicer se nadaljuje. Sklep o ustavitvi postopka zaradi smrti stranke se '''razglasi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava''' po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen{{!}}50. člena ZUP.]]

'''[[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96. člen ZUP]] določa, da se v javnem naznanilu navedejo podatki o vzrokih za tako vročanje, organ, ki je dokument izdal, številka, datum in vrsta dokumenta, osebno ime oziroma firma naslovnika, naslov za vročanje oziroma drugo stalno ali začasno prebivališče, če naslovnik nima naslova za vročanje, sedež pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, navedba upravne zadeve, datum javne objave sporočila z opozorilom, da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh, da vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom in kraj, kje je dokument. Vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo naznanilo objavljeno na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava, če organ, ki je dokument izdal, ne določi daljšega roka (primer: dne 1. 3. 2024 je sklep objavljen na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava. 16. 3 .2024 je datum, ko se sklep smatra kot vročen). Kot določa četrti odstavek [[Zak:ZUP#50. .C4.8Dlen{{!}}50. člena ZUP]], če postopka ni mogoče nadaljevati (smrt stranke), organ torej ustavi postopek s sklepom in sklep postane pravnomočen po preteku roka za vročitev.''''''Za vsako obdelavo osebnih podatkov (že s samim zbiranjem kot tudi z morebitno objavo) mora organ poskrbeti za ustrezno in zakonito pravno podlago ter obenem poskrbeti, da obdeluje izključno le toliko podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego posamičnega zakonitega namena obdelave (''''''[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7959 ZVOP-2], Ur. l. RS, št. 163/22). Iz tega izhaja, da mora organ pri vročanju z javnim naznanilom upoštevati načelo zajemanja najmanjšega možnega obsega podatkov in objaviti zgolj podatke, določene v [[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96. členu ZUP]], ne pa celega akta, kadar so v njem zajeti osebni podatki. '''
'''ZUP torej opredeljuje dve obliki vročanja z javnim naznanilom, ki jih mora upravni organ upoštevati. Prva oblike vročanja z javnim naznanilom je, da se dokumente objavi na oglasni deski organa, drugo obliko pa predstavlja objavljanje dokumentov na enotnem državnem portalu e-uprava. Vsak upravni organ, ki v okviru svojih pristojnosti odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih, mora imeti na javno dostopnem mestu nameščeno oglasno desko, preko katere se izvajajo javna naznanila po ZUP (glej Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 64–72).''' Postopek, začet po uradni dolžnosti, v primeru smrti stranke med postopkom, se lahko prekine, kot prej navedeno, samo, če to ni v nasprotju z javnim interesom. Če bi posledično temu bile ogrožene pravno zavarovane dobrine, upravni organ postopka ne sme prekiniti in se zaradi visoke stopnje ogroženosti, pravnim naslednikom postavi praviloma '''skrbnik za poseben primer''' bodočim dedičem ali neznanemu premoženju po 272. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskega zakonika] (DZ, Uradni list RS, št. 15/17 (in ne! začasni zastopnik po [[Zak:ZUP#51._.C4.8Dlen{{!}}51. členu ZUP]]; gl. o tem še primer na upravni svetovalnici [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postavitev_za%C4%8Dasnega_zastopnika_zaradi_smrti_stranskega_udele%C5%BEenca_med_postopkom%3F Postavitev začasnega zastopnika zaradi smrti stranskega udeleženca med postopkom]). Končni akt se tako vroči skrbniku kot zakonitemu zastopniku strank/e (gl. [[Zak:ZUP#88._.C4.8Dlen{{!}}88. člen ZUP)]].

Vročanje '''z javnim naznanilom '''po [[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen{{!}}'''94'''. členu ZUP]] v tem primeru prav tako '''ne''' pride v poštev, saj je ključno vprašanje obstoja stranke, ne njene ne/dosegljivosti. 

Uradna oseba, ki vodi upravni postopek, mora v postopku '''ugotoviti resnično dejansko stanje''' na stopnji gotovosti in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo kot izhaja iz [[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen{{!}}8. člena ZUP.]] Med drugim si po uradni dolžnosti v ta namen priskrbi podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, kolikor so ti relevantni v zadevi, po [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen{{!}}139. členu ZUP]] (tudi v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti). To velja '''analogno tudi za dejstva v zvezi s stranko in vročanjem''', ne le odločanjem v glavni stvari. V skladu z načelom materialne resnice je upravni organ torej dolžan pred izdajo odločbe ali sklepa ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, torej je '''dolžan preveriti tudi podatke iz uradnih evidenc (npr. centralni register prebivalstva), komu in kam vroča tik pred odpremo'''. Če ugotovi ali se nenazadnje tako izkaže šele po odpremi akta, da je stranka vmes umrla, ravna kot zgoraj navedeno glede na prenosljivost predmeta odločanja.

Procesno sposobna stranka oziroma njen zakoniti zastopnik si lahko postavi '''pooblaščenca,''' ki stranko zastopa pri vseh, razen pri tistih dejanjih v upravnem postopku, pi katerih mora stranka sama dajati izjave ([[Zak:ZUP#53._.C4.8Dlen{{!}}53. člen ZUP]]). Pooblastilo je lahko splošno za ves upravni postopek ali posebno samo za posamezna dejanja. Posebej je lahko pooblastilo dano tudi samo za vročanje. '''Če stranka med postopkom umre,''' pooblastilo glede na določbe [[Zak:ZUP#572._.C4.8Dlen{{!}}57. člena ZUP]] '''ne preneha''' in velja, dokler ga ne prekliče pravni naslednik stranke ali njen novi zakoniti zastopnik. Vendar pa je pravilo o nadaljevanju pooblastilnega razmerja smiselno le, če so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 392-393), tj. če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike. 

Glede vprašanja, ali je''' ustrezna oz. veljavna vročitev odločbe za stranko, ki je umrla še pred vročitvijo odločbe njenemu (živemu) pooblaščencu (pooblaščenem pred smrtjo),''' sicer prevlada pravilnost vročitve, ker pooblastilo s smrtjo stranke ne preneha. V sodni praksi je najti podoben primer v [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419798 sodbi UPRS I U 2262/2017-12 z dne 18. 6. 2016]). Smrti stranke torej ne gre šteti kot novo dejstvo v smislu obnove postopka (po 1. točki [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]]), saj ne gre za takšno dejstvo, na podlagi katerega bi organ, če bi vedel zanj, sprejel drugačno odločitev. To pomeni, da ta položaj '''ni enak, kot če bi se vročalo umrli stranki direktno in nihče ne bi mogel podpisati prevzema odločbe''', zato ta ne bi bila vročena oz. izdana in bi stranka umrla tako še med postopkom, zato se tedaj ne izda odločbe, ampak sklep o ustavitvi ali prekinitvi postopka (po 50. ali [[Zak:ZUP#153._.C4.8Dlen{{!}}153. členu ZUP]]); spisana odločba, ki sej poskušala vročiti, pa se le vstavi v spis, a nima učinkov.


'''Pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanja pa so neodtujljive osebne pravice '''in ne morejo preiti na pravne naslednike - ni jih mogoče prenesti na drugega in ne podedovati (4. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju], ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/12 in nasl.). Teh pravic torej ne more pridobiti nihče, razen zavarovanca ([http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111457623 sodba VSRS VIII Ips 56/2021 z dne 10. 6. 2022]). Postopka v primeru smrti zavarovanca med postopkom ni mogoče nadaljevati, zato '''se postopek s sklepom ustavi in''' se sklep razglasi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e–uprava (četrti odstavek 50. člena ZUP). Obenem bi vendar kazalo opozoriti, da je postopek, čeprav že po vročitvi odločbe, dejansko prekinjen s smrtjo stranke, tako da bi zlasti v luči varovanja teka pritožbenega roka oz. drugih pravnih posledic vročene odločbe – po načelu varstva pravic strank – morali upoštevati, da do zamude pritožbenega roka samo zaradi smrti stranke v času teka tega roka ne bi smelo priti.

'''V danem primeru pa se postopek prav tako ustavi s sklepom, ki se vroči pooblaščencu (umrle) stranke. '''V skladu z namenom ZUP je vročitev sklepa (ne le npr. obvestila o ustavitvi postopka) nujna za zavarovanje pravnega položaja stranke, če bi bil izdan nezakonit sklep, ki bi temeljil na napačni domnevi o smrti stranke. Če stranka v postopku nastopa sama, varstva njenega pravnega položaja ni mogoče zagotoviti drugače kot z vročitvijo z javnim naznanilom. Če pa je v postopku nastopala po pooblaščencu, je glede na to, da pooblastilo s smrtjo ne preneha, in siceršnji obveznosti organa, da v okviru pooblastila posluje s pooblaščencem, treba vročitev opraviti pooblaščencu, enako, kot bi se dokumenti vročali pooblaščencu, če bi bila stranka živa, k čimer organ neposredno zavezujejo tudi določbe o vročanju poleg pravil o pooblastilu. V takem primeru bi za morebitno varstvo pravnega položaja stranke skrbel pooblaščenec. Ne glede na to, da 50. člen ZUP ne ureja procesno pravnega položaja s pooblaščencem, je pri tem treba upoštevati notranjo skladnost ZUP in slediti tudi pravilom, ki urejajo obveznost organa v zvezi z obstojem pooblastila, zato vročitev z javnim naznanilom ne more biti enoznačno pravilna v vseh situacijah. Vročitev pooblaščencu je z vidika varovanja pravnega položaja stranke, ustreznejša in ustavnopravno skladna, saj je realna možnost, da se zagotovi pravno varstvo, neprimerljivo večje, kot bi bilo pri vročanju z javnim naznanilom. Ob obstoju pooblastila bi se zato sicer lahko pojavilo tudi vprašanje pravilnosti vročitve, če bi se ta opravila le z javnim naznanilom.

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej ''[[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}''Politiko zasebnosti'']]''in ''[[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}''Zanikanje odgovornosti'']]''.''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Vročanje]] [[Category:Lastnost_stranke]]