Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Vročanje sklepa o izvršbi in pooblaščenci v izvršbi
Datum odgovora: 22. 5. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Ali je dovoljeno vročiti sklep o izvršbi (npr. za izvedbo dejanja) na lokaciji zavezanca, če slednji na kraju samem ni navzoč?
Kako ravnati, če je pripravljen sklep prevzeti zakonec, ki navaja, da zavezana stranka s tem soglaša oz. ima ustno pooblastilo zavezanca? Ali izvršitelj v tovrstnih primerih ravna v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZUP in se s tem sklep šteje za pravilno vročen?
Kako ravnati, če organ naknadno prejme pritožbo zoper tako vročen sklep o izvršbi ali drugo vlogo stranke v postopku izvršbe, ki kaže na okoliščine, ki zbujajo dvom o obstoju ustnega pooblastila; se vročitev sklepa kljub temu lahko šteje za pravilno opravljeno?
Kako pa ravnati, če zavezana stranka na terenu ob vročitvi sklepa izjavi, da ima pooblaščenca – odvetnika, za katerega želi, da je prisoten pri izvedbi izvršbe, s čimer organ predhodno ni bil seznanjen niti ni stranka predložila pooblastila? Ali je izvršitelj v tem primeru dolžan čakati na prihod pooblaščenca in če da, kako dolgo oz. se prenaša izvedba delanja na tretjega? Komu je treba v dani situaciji vročiti sklep o izvršbi - zadošča neposredna vročitev zavezancu ali je potrebno vročati po pooblaščencu? Ali tedaj ravnati v skladu s petim odstavkom 55. člena ZUP, po katerem organ lahko dovoli, da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže v pooblastilu odobritev že opravljenih dejanj (do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdati odločbe; če po izteku roka ni predloženo pooblastilo, se opravljena dejanja ne upoštevajo)?
Ali se tak način postopanja lahko uporabi tudi v opisanem primeru postopka izvršbe, ki se izvaja na kraju samem pri zavezancu in se morebitne podane pripombe na zapisnik, ki jih je podal »pooblaščenec«, ki se v določenem roku ni izkazal s pisnim pooblastilom za zastopanje, ne upoštevajo?
Odgovor:
Odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od vročitve katerih začne teči rok, ki se vročajo v fizični obliki, se vročijo osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek 87. člena ZUP). Dokler sklep o izvršbi ni vročen stranki, ne povzroči nobenega pravnega učinka. Torej, če sklep zavezancu ali njegovemu pooblaščencu, če ga ima, ni vročen, se v razmerju do zavezanca šteje, da ni izdan (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 1. knjiga, 2020, str.526).
Vročevalec oz. neposredno uradna oseba sklep o izvršbi lahko vroči zakoncu ali tretji osebi, če domnevni pooblaščenec podpiše oz. poda izjavo, da ga je stranka za to pooblastila, potem ko uradna oseba oz. vročevalec ugotovi njegovo istovetnost z osebnim dokumentom s fotografijo, ki ga je izdal pristojni državni organ. Vročevalec na vročilnico čitljivo napiše osebno ime in številko osebnega dokumenta pooblaščenca (v tem primeru zakonca), ter jo skupaj z izjavo pooblaščenca vrne organu (drugi odstavek 89. člena ZUP). Zakonodajalec je namreč določil, da mora vročevalec preveriti identiteto pooblaščenca z osebnim dokumentom s fotografijo, ki ga je izdal pristojni državni organ, ker zapis teh podatkov naknadno omogoča ugotavljanje, kdo je morda prekoračil strankino zaupanje. Vendar mora tedaj odgovornost uveljavljati stranka, ki je s to osebo v osebnem razmerju; na vročitev in pravne učinke upravnega razmerja praviloma strankin ugovor, da pooblaščenca ni pooblastila, če za to ni posebej izkazanih znakov, ne vpliva (glej Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2020, 1, knjiga, str. 563; prim. sodbo VSRS X Ips 78/2015 z dne 12. 4. 2017). Če bi izjemoma bile dokazane okoliščine oz. dejstva, iz katerih bi nesporno izhajalo, da dolžnik ni dal pooblastila za prevzem, pa tak sprejem pošiljke ne bi veljal.
Neposredna dejanja upravne izvršbe in zavarovanja lahko opravljajo uradne osebe, izterjevalci po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 117/06 in nasl.) in tudi izvršitelji, imenovani na podlagi zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje (tretji odstavek 289. člena ZUP). Druge osebe, ki opravljajo izvršilna dejanja, ne vodijo izvršbe. Izbrana oseba, ki bo opravila neposredna dejanja izvršbe, je namreč v pravnem razmerju z organom in ne z zavezancem, zato je vodenje izvršbe še vedno v pristojnosti izvršilnega organa.
Ker upravni izvršilni postopek poleg faze dovolitve izvršbe (pravni del izvršbe) obsega tudi samo opravo izvršbe (dejanski del izvršbe), se zato tudi zanj uporabljajo splošne določbe ZUP, v kolikor v ZUP v poglavju o izvršbi ni drugače določeno. Upoštevajoč načelo varstva zavezanca v izvršbi (285. člen ZUP), ki temelji na načelu varstva pravic strank (7. člen ZUP), se v upravnem izvršilnem postopku lahko sicer uporabi določba četrtega odstavka 55. člena ZUP, češ da uradna oseba, ki vodi postopek ali opravlja posamezna dejanja v postopku, lahko izjemoma dovoli, da opravi posamezno dejanje v imenu stranke kot njen pooblaščenec brez pooblastila član njene družine ali gospodinjstva, oseba, ki je pri njej zaposlena ali pa kdo drug, če ga pozna in ne dvomi o obstoju in obsegu pooblastila, kar pa je odvisno od okoliščin posameznega primera. Že iz same dikcije te določbe je razvidno, da pa gre v tem primeru za izjemo, njena uporaba pa je v diskreciji uradne osebe, ki vodi postopek pri organu (sodba UPRS I U 477/2011 z dne 22. 12. 2011).
Drugačno ureditev lahko določijo posamezni področni zakoni. Tako je npr. v 180. členu ZDavP-2 pri načinu izvršbe na premičnine (rubež) določeno, da se rubež lahko opravi tudi, če dolžniku ni mogoče vročiti sklepa o izvršbi, ker bi bil ogrožen namen davčne izvršbe. V tem primeru se sklep o izvršbi vroči dolžniku po opravljenem rubežu. Davčni organ je o opravljenem rubežu dolžan obvestiti dolžnika, če dolžnik pri njem ni bil navzoč (drugi in tretji odstavek 180. člena ZDavP-2).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.