Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Vročanje pravni osebi na sedež ali na naslov ekspoziture
Datum odgovora: 25. 3. 2011 in 17. 12. 2013, pregled 11. 12. 2022
Vprašanje:
Upravni organ vodi postopek, v katerem je stranka pravna oseba in ji je v postopku potrebno vročiti dokument. Na kakšen način se opravi vročitev in ali se pisanje vroči pravni osebi (npr. delodajalcu) nujno le na sedež družbe ali lahko tudi na poslovno enoto oziroma ekspozituro?
Ali lahko upravni organ pisanje vroča na naslovu zakonitega zastopnika pravne osebe (npr. na naslov predsednika društva, ker društvo ne deluje več, ustanovljeno pa je še) in ne na sedež pravne osebe? Ali velja vročitev za opravljeno, če zakoniti zastopnik pisanje prevzame?
Odgovor:
Vročanje je zelo pomembno, saj je namreč pogoj, predpostavka za nastanek pravnih učinkov poslanega dokumenta, zlasti če se vroča sklepe ali odločbe, ker so to posamični upravni akti, iz katerih sledi odločitev organa, oziroma sprememba pravnega položaja naslovnika.
91. člen ZUP določa, da se pravnim osebam dokumente praviloma vroča po elektronski poti v varni elektronski predal po 86. členu ZUP. Če pravna oseba nima varnega elektronskega predala, se ji dokument fizično vroči tako, da se izroči uradni osebi oz. osebi, ki je določena za sprejemanje dokumentov, če ni za posamezne primere določeno drugače. 85. člen ZUP določa, da se pravnim osebam, registriranim za opravljanje dejavnosti, praviloma vroča na naslovu, navedenem v registru. Torej pri fizičnem osebnem vročanju pravni osebi se dokumenti vročajo osebi, ki je z notranjim aktom pravne osebe določena za sprejemanje dokumentov, na naslovu sedeža pravne osebe (kot izhaja iz registra) in ne na naslovu zakonitega zastopnika. Vseeno pa vročitev velja za opravljeno tudi v primeru, da takšen dokument sprejme zakoniti zastopnik pravne osebe. Samo pooblastilo za sprejemanje dokumentov je namreč zajeto v pooblastilu za zastopanje, ki ga ima zakoniti zastopnik v okviru svojega splošnega pooblastila, da zastopa pravno osebo brez omejitev (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 318–319). Kot velja pri osebnem vročanju, nastopi v primeru, da se pošta ne prevzame v 15 dneh, fikcija vročitve (glej 86. in 87. člen ZUP).
Organ lahko vroča tudi na poslovne enote oziroma ekspoziture pravnih oseb, vendar le ob predpostavki, da naslovnik za to dejanje pooblasti določeno osebo (npr. uslužbenko v poslovni enoti, da se ji vročajo vsi dokumenti, tudi za pravno osebo kot celoto). Dokazno breme, kdo je pri pravni osebi kot naslovniku določen za prevzem pošiljk, je na tej pravni osebi, ne pa organi izdajatelju ali vročevalcu. Vročevalec je dolžan le v okviru profesionalne skrbnosti preveriti, kdo točno je naslovnik glede na podan naslov na ovojnici. Če uslužbenec v PE x sprejme pošiljko za pravno osebo kot celoto, je vročitev z vidika organa opravljena, notranje posredovanje pošte pooblaščenemu uslužbencu v imenu pa je stvar internega psolovanja te pravne osebe. V kolikor pa uslužbenec vročevalcu izjavi, da ni pooblaščen na tem naslovu za prevzem pošiljk za pravno osebo kot celoto, vročevalec o tem obvesti izdajatelja in pošiljko vrne, izdajatelj pa mora vročiti na ustrezen naslov.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.