Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Sprememba materialno pravnega zahtevka
Datum odgovora: 17. 4. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi postopek
Vprašanje:
Upravni organ vodi postopek (v danem primeru gre za postopek podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje v RS iz razloga združitve v družine na vlogo moža). Med postopkom je prišlo do spremembe osebnih okoliščin (npr. zaradi nasilja v družini se je žena preselila v varno hišo). Ali lahko vlogo umakne oseba, ki ni vložnik (tu žena vložnika)? Ali mora organ v primeru umika vloge izdati sklep o ustavitvi postopka in komu se sklep vroča?
Odgovor:
Vlogo oziroma zahtevek lahko poda (le) tista oseba, ki je po področnem zakonu oziroma materialnem pravu legitimirana za uveljavljanje ali naknadno razpolaganje glede pravic (oziroma ustrezen zastopnik te osebe), sicer se taka vloga zavrže (glej 2. točko prvega odstavka 129. člena ZUP).
Vložnik lahko na podlagi 134. člena ZUP delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vložnik umakne svoj zahtevek, mora organ izdati sklep o ustavitvi postopka, ki se vroči vložniku kot edini legitimirani stranki.
Tujec, ki v RS na podlagi 47. člena Zakona o tujcih (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo kot vlogo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po dani določbi prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. Ker področni zakon ne opredeljuje drugih oseb kot vložnikov (tu žene), teh ni mogoče šteti kot takih in ji priznavati pravic, ki so lastne le vložnikom zahtevka. Vendar pa družinski člani vložnika v postopku pridobijo pravico (do začasnega bivanja), zato jim je treba priznavati položaj stranke s pravicami, ki jim pritičejo. Ker se odloča o pravici do združitve družine tujca, ki ima v RS dovoljenje za prebivanje, in pravici do prebivanja njegovega družinskega člana, se na podlagi zakona sklepa, da slednji soglaša z izdajo dovoljenja. Zato za izdajo dovoljenja niso izpolnjeni pogoji, če se ugotovi, da soglasje ni dano oziroma je umaknjeno, ker tujec ne želi (več) prebivati v RS. Tujec, o katerega dovoljenju za prebivanje se odloča v postopku, namreč ne more biti samo objekt oblastnega odločanja, zato je izraz njegove volje za prebivanje v RS ključen. Ker področni zakon priznava aktivno legitimacijo tujcu, ki ima dovoljenje za prebivanje, ob odsotnosti drugačnih pravil, ni mogoče enoznačno zatrjevati, da z zahtevkom slednjega lahko razpolaga tudi njegov družinski član, na katerega se nanaša prošnja, kar bi pomenilo, da jo lahko tudi enostransko umakne, če ne želi prebivati v RS. Zato je v takem primeru primerno, da se izda odločba, s katero se prošnja za izdajo dovoljenja za združitev družine zavrne, namesto sklep o ustavitvi postopka zaradi umika zahtevka.
Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama na podlagi šestega odstavka 50. člena ZTuj-2 vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. Področni zakon torej daje podlago za sprožitev druge zadeve oziroma nov postopek na zahtevo tu žene. Vložitev prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi družinskega nasilja ne pomeni odločanja o isti upravni zadevi kot odločanje o prošnji za izdajo dovoljenja za združitev družine, zato tek oziroma nepravnomočen zaključek postopka odločanja o izdaji dovoljenja za združitev družine, v smislu četrte točke 129. člena ZUP ne ovira začetka postopka in odločanja o dovoljenju za prebivanje žrtve družinskega nasilja. Dovoljenji se namreč izdata na drugi pravni podlagi in ob drugačnem dejanskem stanju.
O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Tu ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.