Zadeva: Razkritje imena in priimka uradne osebe, ki vodi upravni postopek

Datum odgovora: 20. 11. 2023
Status uporabnika: stranka v upravnem postopku 

Vprašanje:

Ali ima stranka, ki je pri upravnem organu vložila vlogo, pravico do informacije o imenu in priimku uslužbenca tega organa, ki obravnava njeno zahtevo?

Odgovor:

Načelo zaslišanja stranke (oz. pravica biti slišan) predstavlja izraz demokratičnosti oblasti v smislu 1. člena Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.), pri čemer je (oblastveni) organ, v okviru vodenja upravnega postopka, stranki dolžan zagotavljati človekovo dostojanstvo (21. člen URS) in enako varstvo pravic (22. člen URS) ter stranki oziroma vsem osebam v tem položaju dati možnost obrambe. Pravica biti slišan predstavlja ključen del zagotavljanja pravice do obrambe kot tudi do dobre uprave, ki neposredno vodi v pojmovanje poštenega postopka v smislu njegove funkcije - vzpostavljanja dialoga ter zagotavljanja sprejemljivosti in spoštovanja odločitev (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 126 in 127). Zato je treba stranke v postopku informirati, da lahko v mejah zakona sodelujejo z organom.

Drugi odstavek 7. člena ZUP določa, da morajo organi pri postopanju in odločanju, strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom (načelo varstva pravic strank). Nadalje 9. člen ZUP določa, da je potrebno, preden se izda odločba, stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (načelo zaslišanja stranke oziroma pravica biti slišan), saj organ odločbe ne sme opreti na tista dejstva, o katerih se stranke niso mogle izjaviti. Stranka se ima v okviru tega načela pravico udeleževati ugotovitvenega in dokaznega postopka (skladno s pravico do vpogleda v spis in pravico biti obveščen o teku postopka, kot to določata 82. in 146. člen ZUP) in izpodbijati ugotovitve in navedbe organa ter drugih udeležencev v postopku oziroma posledične odločitve organa s pravnimi sredstvi v upravnem postopku in pred sodiščem (9., 238. in 214. člen ZUP) (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 1. knjiga, str. 135 in 136).

Informacije strankam v konkretnih zadevah podajajo po ZUP in Uredbi o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.), praviloma osebe, ki te postopke vodijo oziroma o njih odločajo (več o tem tudi Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 520). Ob upoštevanju pomena transparentnosti za varstvo pravic stranke in učinkovitega sodelovanja v postopku, je za stranko bistveno, da je seznanjena z identiteto osebe, ki vodi ali odloča o njenem postopku. Iz tega izhaja, da je stranki (oz. vsem s statusom stranke v postopku) praviloma zagotovljena pravica do pridobitve informacije o uradni osebi, ki postopek vodi oz. v njem odloča.

V kontekstu izvrševanja pravice stranke do vpogleda v spis, 82. člen ZUP določa, da imajo stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba (praviloma oseba, ki postopek vodi), ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje (več o pravici vpogleda v spis v mnenjih Pravica do večkratnega vpogleda v spis in Pravica do vpogleda in prepisa dokumentacije v razpisnem postopku. Pravico stranke do vpogleda v spis je potrebno razumeti široko. Ta pravica ne zajema izključno dostopa do posameznih dokumentov v upravnem spisu, temveč se razširja tudi na vse informacije, ki jih spis vsebuje (npr. tudi informacijo o tem kdo je nosilec upravnega spisa oz. kdo konkretni upravni postopek vodi).

Določbe o informiranju udeležencev glede vseh okoliščin v upravnem postopku so torej nadvse pomembne z vidika zagotavljanja ustavnih garancij (22., 23., 25. in 157. člen URS) kot tudi zasledovanja temeljnih načel ZUP (zlasti 7., 9. in 13. člen ZUP o načelu zaslišanja stranke, varstvu pravic strank in učinkovitemu pravnemu varstvu). Stranke morajo biti obveščene o okoliščinah svoje zadeve, saj v nasprotnem primeru ne morejo uveljavljati svojih postopkovnih pravic znotraj upravnega postopka kot tudi učinkovitega pravnega varstva na pritožbeni stopnji ali pred sodiščem (npr. stranke ne morejo presojati, ali obstajajo razlogi za izločitev uradne osebe iz postopka, če ne vedo, katera konkretna uradna oseba postopek vodi). Vse pravice in določbe glede informiranja legitimiranih oseb v postopku spadajo namreč med tako imenovane pravice obrambe (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 508). 

V kontekstu zahteve za dostop do informacij javnega značaja (če bi bila taka zahteva podana) tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 in nasl.), v tretjem odstavku 6. člena določa, da se ne glede na izjeme od dostopa do informacij javnega značaja (npr. varstva osebnih podatkov), v postopku zahteve za dostop do informacij javnega značaja, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Navedeno pomeni, da so informacije v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (npr. informacije o tem, katere upravne postopke vodi) take, do katerih se posameznikom dostop praviloma omogoči (glej tudi sodbo UPRS I U 1365/2020-32 z dne 9. 2. 2022, ki v 14. odstavku obrazložitve poudarja, da imena in priimki javnih uslužbencev predstavljajo informacije javnega značaja, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca).

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...