Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Povračilo stroškov postopka v ponovljenem prvostopenjskem postopku
Datum odgovora: 9. 10. 2012, pregled 3. 12. 2022
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Drugostopenjski organ je odpravil odločbo organa prve stopnje in mu zadevo vrnil v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku na prvi stopnji je pooblaščenec stranskega udeleženca predložil svoje izvedeniško mnenje in priglasil stroške postopka: potne stroške za prihod na obravnavo v postopku pred izdajo odločbe in v ponovljenem postopku, stroške pritožbe (za katere ni priložil dokazil), takso za pritožbo, stroške izvedenskega mnenja po predloženem računu. Do povračila katerih stroškov je upravičen?
Odgovor:
Udeleženci v upravnem postopku lahko zahtevajo povračilo posebnih stroškov, ki so jim nastali v upravnem postopku ali zaradi postopka. Pri tem kot udeležence postopka razumemo tako stranke o pravicah, pravnih koristih ali obveznostih katerih se odloča, stranske udeležence, ki varujejo svoj pravni interes in imajo enake procesne pravice in obveznosti kot (glavne) stranke, če zakon ne določa drugače (tretji odstavek 43. člena ZUP), kot tudi druge, npr. priče, izvedence, tolmače, lastnike zemljišča, na katerih se opravlja ogled ipd.
Pravico do povračila stroškov morajo udeleženci uveljavljati pravočasno. Stranka (enako stranski udeleženec) to lahko stori do izdaje odločbe (116. člen ZUP), priče, izvedenci, tolmači in morebitni druge udeleženci pa do zaključka procesnega dejanja pri katerem sodelujejo oziroma zaradi katerega uveljavljajo povračilo, npr. priča neposredno po končanem pričanju, izvedenec po opravi izvedenskega dela, smiselno enako tudi tolmač (119. člen ZUP). Pri vseh udeležencih je prekluzija oziroma prepoved naknadnega uveljavljanja povračila stroškov vezana na predhodno opozorilo uradne osebe, kar pomeni, da o izgubi pravice do povračila ni mogoče govoriti, če organ ne izpolni obveznosti, preko katere se izraža temeljno načelo zakonitosti (6. člen ZUP) in varstvo pravic strank in javnih koristi (7. člen ZUP), po katerem morajo organi oziroma njegove uradne osebe opozoriti stranke (in druge udeležence) na njihove pravice, če glede na dejansko stanje ugotovijo ali morajo ugotoviti, da so do njih upravičeni. Prezrtje dolžnega opozorila za povračilo stroškov stroške, zato ne more ostati brez posledic za organ. Morebitna odločitev o stroških ima ob opustitvi navedenega za posledico njeno nezakonitost, do povračila stroškov upravičeni udeleženec pa lahko vloži pritožbo iz razloga procesnega prikrajšanja, zato je takšno odločitev treba odpraviti in ponovno odločiti o zahtevku za povračilo. Vendar kolikor stranka pravice do povračila ne uveljavlja kot pritožbenega razloga zoper nezakonito odločitev o stroških, po dokončnosti odločitve (oziroma pravnomočnosti, če pritožba ni dovoljena) kljub temu izgubi pravico do povračila, zato je morebitni prepozni zahtevek za povračilo treba zavreči po 3. točki prvega odstavka 129. člena ZUP.
Ob obravnavani prekluziji udeležencev je treba dodati, da se morajo stroški uveljavljati pred izdajo odločbe na vsaki stopnji upravnega odločanja, zato niso upravičene (pravočasne!) zahteve za povračilo npr. stroškov prvostopenjskega postopka v času pred izdajo odločbe o pritožbi. Pravila o povračilu stroškov namreč ne sledijo konceptu enovitega upravnega postopka na prvi in drugi stopnji, saj tudi sicer ni nujno, da se bo upravni postopek po izdaji prvostopenjske odločbe nadaljeval z vložitvijo pritožbe. O stroških se odloči na vsaki stopnji upravnega odločanja, zakonita izjema se nanaša izključno na primere, ko drugostopenjski organ vrne zadevo v ponovno odločanje na prvo stopnjo (drugi odstavek118. člena ZUP), zaradi česar mora prvostopenjski organ odločati tudi o posebnih stroških, ki so nastali v zvezi z drugostopenjskih odločanjem.
Glede vrste stroškov do povračila katerih so upravičeni posamezni udeleženci ZUP podrobneje določa le za priče, izvedence in tolmače: povračilo potnih stroškov in izdatkov v zvezi z bivanjem, povrnitev izgubljenega zaslužka, če jim v času prisotnosti na uradnem dejanju ne pripada zaslužek, izvedenci pa še nagrado za opravljeno delo (119. člen). Pri strankah (in stranskih udeležencih) velja omeniti nasprotno, da na podlagi zakona niso upravičene do povračila osebnih stroškov v zvezi s prihodom (odhodom), izgubo časa in zaslužka (113. člen), kar pomeni, da lahko uveljavljajo pravico do povračila ostalih stroškov v zvezi s postopkom (enako velja tudi za stranske udeležence, gl. prvi odstavek 114. člena). Kljub temu, da tudi upravna taksa predstavlja del stroškov postopka (npr. v zvezi s pritožbo), so to posebni stroški, ki se ne obračunavajo po pravilih, ki jih določa ZUP, ampak posebni Zakon o upravnih taksah (Uradni list RS, št 8/00 in nasl.), zato je to vprašanje praviloma tudi obravnavano ločeno od ostalih stroškov (poseben sklep), čeprav ne vidimo zadržkov, da pristojni organ, poleg ostalih posebnih stroškov postopka po ZUP, v ločeni točki izreka akta, s katerim se odloča o stroških, ne bi odločil tudi o tem. Pri odločanju o morebitnem »združenem« odločanju o vseh stroških v zvezi s postopkom, mora biti odločilen vidik možnosti čimprejšnje odločitve o posameznih stroških, npr. če o upravni taksi lahko odloči nemudoma, nasprotno pa o ostalih stroških to še ni mogoče (npr. še niso priglašeni), mora v skladu z načelom ekonomičnosti (15. člen ZUP) to tudi storiti in tako stranki omogočiti, da čim prej pride do svoje delne pravice do povračila.
Glede na zgoraj navedeno je treba odločati ločeno o upravičenosti posameznih stroškovnih zahtevkov stranskega udeleženca npr. do povračila potnih stroškov, stroškov v zvezi s pritožbo, upravno takso in izvedenskim delom. Zahtevek za povračilo potnih stroškov ni upravičen, ker tudi za stranskega udeleženca velja, da sam krije osebne stroške, ki vključujejo tudi slednje, zato je v tem delu načeloma irelevantno, ali je bil v prvotnem postopku na prvi stopnji opozorjen na pravico do povračila in kdaj jih je uveljavljal, saj je zahtevek treba zavreči, ker mu zakon ne daje pravice do njegovega povračila.
Stranski udeleženec, ki je uspel s pritožbo, je na podlagi prvega odstavka 114. člena ZUP upravičen do povračila stroškov v zvezi s tem. Te stroške nosi stranka, na zahtevo katere se je postopek začel (v postopkih po uradni dolžnosti je breme na organu). Kolikor na pravico do povračila ni bil opozorjen pred izdajo odločbe o pritožbi, je treba šteti kot pravočasno tudi zahtevo za povračilo, ki je vložena do odločitve o stroških postopka v ponovljenem postopku. Menimo, da v tem primeru, ko o stroških (tudi) pritožbenega postopka odloča prvostopenjski organ, ni mogoče govoriti o prekluziji, ki bi nastala z izdajo oziroma vročitvijo odločbe o pritožbi, saj ima napoved drugostopenjskega organa pri tem le narava rezervacijske klavzule, ki napoveduje naknadno odločitev o tem procesnem vprašanju.
Glede priglasitve stroškov izvedenskega mnenja, ki ga je stranski udeleženec sam pridobil v ponovljenem prvostopenjskem postopku, je treba opozoriti, da izvedenska mnenja v postopku dajejo samo izvedenci, ki jih po predpisanem postopku s sklepom imenuje organ. Tako postavljeni izvedenci morajo biti nepristranski tako v razmerju do organa, kot tudi stranke in ostalih udeležencev v postopku in same upravne zadeve. Zato so z izdajo sklepa izključno v procesnem razmerju z organom, od katerega sami terjajo povračilo stroškov postopka. V obravnavanem primeru je bistveno, da mnenje druge osebe o spornem vprašanju (ne glede na to, ali je ta strokovnjak za to področje) nima značaja izvedenskega mnenja, kar velja tako v dokaznem smislu, kot tudi pri odločanju o stroških postopka. Oseba, ki je pripravila mnenje, ki je predloženo kot »izvedensko« je zato zaradi tega zgolj v poslovnem odnosu s stranskim udeležencem kot njegovim naročnikom, nikakor pa ne z organom. To pomeni, da stroškov postopka v zvezi s tem pri organu ne more uveljavljati, saj mu jih mora povrniti stranski udeleženec kot naročnik. Prav tako slednji teh stroškov ne more uveljaviti v samem postopku, ker gre za listino, ki jo je pridobil sam po svoji volji, zato stroškov v zvezi s tem ne more prevaliti na druge ali na organ. Takšna pomoč po našem mnenju ne ustreza niti strokovni pomoči (gl. 61. člen ZUP), saj ZUP pomoč preko strokovnega pomočnika veže na primere ustnih obravnav, ko stranka ali stranski udeleženec s seboj pripelje osebo, ki ji s pojasnili in nasveti pomaga v zvezi s predmetom postopka, zato to ne obsega primerov, ko bi strokovni pomočniki pisali kakršnakoli strokovna mnenja. Glede na navedeno, je treba zahtevek za povračilo stroškov izvedenskega dela zavrniti, ob tem pa v obrazložitvi pojasniti, zakaj vložnik ni upravičen tudi do stroškov strokovne pomoči.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.