Nastop dokončnosti in izvršljivosti odločbe ter začetek teka zamudnih obresti

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje

Zadeva: Nastop dokončnosti in izvršljivosti odločbe ter začetek teka zamudnih obresti

Datum odgovora: 29. 11. 2010, pregled 30. 11. 2022

Vprašanje:

Stranki je bila vročena odločba (npr. 1. 3. leta x), na katero se stranka ni pritožila v 15-dnevnem pritožbenem roku. V izreku odločbe je bilo stranki naloženo, da je dolžna izvesti neko opravilo v roku 30 dni od dokončnosti te odločbe. Kdaj (na kateri dan) postane taka odločba dokončna, kdaj izvršljiva ter od katerega dne dalje se računajo zakonite zamudne obresti?

Odgovor:

Po prvem odstavku 224. člena ZUP postane odločba dokončna, ko je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo. V konkretnem primeru je bila stranki odločba vročena 1. 3., vendar stranka ni vložila pritožbe v 15-dnevnem pritožbenem roku. V takem primeru, ko stranka v roku ne vloži pritožbe (vendar se ji tudi ne odpove pred potekom roka) postane odločba dokončna, ko preteče rok za pritožbo (druga točka drugega odstavka 224. člena ZUP). Rok za pritožbo začne teči od dneva vročitve pisne odločbe (drugi in tretji odstavek 235. člena ZUP), pri čemer se za začetek roka vzame prvi naslednji dan od vročitve odločbe (drugi odstavek 100. člena ZUP). Tako začne teči rok za pritožbo 2. 3. 2010, preteče pa 17. 3. 2010 - s tem dnem postane odločba tudi dokončna.

Izvršljivost odločbe po 224. členu ZUP praviloma nastopi hkrati z dokončnostjo odločbe. Slednja nastopi z vročitvijo odločbe stranki, če pritožba ni dovoljena; z dnem poteka pritožbenega roka, če pritožba ni bila vložena; ko se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke, to je po 224a. členu ZUP, ko se pritožbi odpove zadnja stranka in z vročitvijo drugostopenjske odločitve stranki, s katero je pritožba zavržena ali zavrnjena. V kolikor zakon določi, da pritožba ne zadrži izvršitve in je to navedeno v izreku odločbe (četrti odstavek 213. člena ZUP), tedaj postane odločba izvršljiva že z vročitvijo (torej še pred dokončnostjo). Zakon pa lahko uredi tudi, da izvršljivost nastopi kasneje kot dokončnost. Četrti odstavek 224. člena ZUP določa, da ko gre za odločbe, ki nalagajo obveznosti oziroma je v odločbi določeno, da se morajo dejanja, ki so predmet izvršbe opraviti v določenem roku, postanejo izvršljive šele po preteku izpolnitvenega ali paricijskega roka. Če v odločbi ni določen specialni izpolnitveni rok, velja splošni paricijski rok. In sicer postane odločba izvršljiva po izrecni določbi zakona v 15 dneh od dneva dokončnosti, pri čemer pa zakon hkrati v istem odstavku navedenega člena določa kot pogoj za izvršljivost potek izpolnitvenega roka. Ker je razumeti, da zakon ni jasen in da lahko njegove določbe tolmačimo iz dveh različnih stavkov istega člena različno, se taka norma uporabi tako, da je ugodnejša za stranko. Po tem argumentu bi postala odločba izvršljiva šele z iztekom 15 dni, torej 16. dan po dokončnosti. V konkretnem primeru imamo določen specialni izpolnitveni rok, to je 30 dni od dokončnosti odločbe, pri čemer vemo, da je dokončnost nastopila 17. 3. (ter da se v primeru, ko je rok določen v dnevih, vzame za začetek teka roka prvi naslednji dan (tudi če je ta dan dela prost) v skladu z drugim odstavkom 100. člena ZUP. Odločba tako postane izvršljiva po preteku 30 dni, in sicer z nastopom 31. dne, to je 17. 4. 2010 in sicer ne glede na to, ali je ta dan delovni ali pa dela prost. Izpolnitveni rok namreč ni procesni rok, temveč materialni, kar posledično pomeni, da rok izteče tudi če gre za dela prost dan (v primeru, ko bi šlo za procesni rok, denimo rok za dopolnitev nepopolne vloge, bi se tak rok, določen v dnevih, lahko iztekel zgolj na delovni dan, kar pomeni, da v kolikor bi se procesni rok 'iztekel' na dela prost dan pri organu, bi se dejansko prenesel na prvi delovni dan v skladu z drugim odstavkom 101. člena ZUP).

ZUP ne določa posebej pravil za računanje obresti (ta so predmet področne zakonodaje, npr. 96. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 117/06 in nasl.), vendar lahko odgovor najdemo že v samem smislu instituta zamudnih obresti in ugotovimo, da zamudne obresti pričnejo teči z dnem zamude, pri čemer se je potrebno vprašati, kdaj zamuda nastopi. Če je zadnji dan izpolnitve roka 30. dan od dneva dokončnosti odločbe in dokončnost nastopi 17. 3. 2010, je stranka v zamudi s potekom 30 dnevnega roka za izpolnitev obveznosti. Tako je prvi dan zamude tisti dan, ko postane odločba izvršljiva, to je 17. 4. 2010 in to tudi v primeru, če pade datum na dela prost dan (iz že pojasnjenega razloga, da je rok izpolnitve materialni rok).

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...