Zadeva: Način obveščanja prijaviteljev o ukrepih inšpektorata

Datum odgovora: 10. 7. 2013, pregled 11. 12. 2022
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

Vprašanje:

Ali mora inšpektorat prijavitelje obveščati o svojih ukrepih na način, da jih obvesti najprej (o tem ali je postopek uveden ali ne) po Uredbi o upravnem poslovanju, ki določa, da mora organ odgovoriti na vsak dopis v 15 dneh in potem še enkrat (po končanju postopka) o ugotovitvah v postopku in ukrepih po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, ki določa obveščanje vlagateljev le na njihovo zahtevo? 

Ali mora inšpektor v svojem obvestilu navesti tudi vsebino ukrepa?

Odgovor:

Prvi odstavek 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju (UUP; Uradni list RS, št. 9/18 in novele) določa, da mora katerikoli upravni organ odgovoriti na vse dopise v fizični ali elektronski obliki, iz katerih je razviden naslov pošiljatelja, najkasneje v 15 dneh od njihovega prejema.

24. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 in novele, v nadaljevanju ZIN), ki velja za inšpekcijske postopke oz. inšpektorate in druge inšpekcijske organe, pa določa, da mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih. V postopku inšpektorja ima položaj stranke v postopku zavezanec, toda vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge po zakonu nima položaja stranke. Po sodni praksi pa je prijavitelju lahko priznan status stranskega udeleženca, kolikor je z ukrepi inšpektorja prizadet.

Po ZUP je stranka v upravnem postopku lahko vsaka fizična oseba, ali pravna oseba zasebnega prava ali javnega prava, na katere zahtevo je postopek začet ali zoper katero teče postopek (42. člen ZUP). Pravico udeleževati se postopka pa ima tudi oseba, ki izkaže pravni interes (43. člen ZUP). Za nastopanje kot stranka v upravnem postopku je tako potrebno izkazati ustrezno upravičenje, sodelovati v postopku zaradi varstva lastnih interesov, torej procesno legitimacijo. Procesno legitimacijo dobi oseba z zatrjevanjem stvarne legitimacije. Stvarna legitimacija pa pomeni določeno zvezo oziroma razmerje posameznika do konkretne upravne zadeve, po kateri mu pripadajo določene pravice, obveznosti ali pravne koristi, o katerih se odloča v upravnem postopku. Stvarne legitimacije ne daje formalni predpis, temveč materialni predpis, ki določa kdo ima določeno pravico oziroma obveznost oziroma pravno korist (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 175).  

Pravico do pregleda dokumentov in obvestila o poteku postopka določa 82. člen ZUP. Pravico seznaniti se z dokumenti zadeve ter te dokumente prepisati ali preslikati ima stranka v postopku (pa tudi njen zakoniti zastopnik in pooblaščenec), stranski udeleženci (ti imajo v postopku enake pravice in obveznosti kot stranke) ter oseba, ki verjetno izkaže pravno korist (več v Jerovšek in drugi, ZUP s komentarjem, 2004, str 284-288).

Vsakdo pa ima v posameznih zadevah pravico do informacij javnega značaja v skladu s Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB in novele).

Glede na navedene pravne podlage je torej treba ločiti, kateri organi v katerih razmerjih oz. postopkih obveščajo katere osebe o določenih dejanjih oz. stanju postopka. Pri tem je treba upoštevati specialnejše predpise in položaje pred splošnimi. To v inšpekcijskem postopku pomeni naslednje sosledje:

• če vpogled oz. informacijo zahteva oseba s priznanim položajem stranke, se ravna po 82. členu ZUP (in ne ZIN, ki ureja v 24. členu le odnos do prijavitelja, ki ni stranka, niti po 17. členu UUP, ki je splošnejši in velja tudi izven upravnih postopkov);
• če zahteva informacijo kdorkoli, a gre za podatke po ZDIJZ, se ravna po ZDIJZ (in podrejeno ZUP);
• če pa oseba, ki zahteva informacijo, nima položaja stranke niti ne uveljavlja zahteve po ZDIJZ, se uporabi v inšpekcijskem postopku ZIN (24. člen in ne UUP);
• UUP (17. člen) pa pride v poštev le, če gre za položaje, ki jih gornji trije opisi ne zajemajo. 

V inšpekcijskem postopku se osebe, ki niso stranke, informira po ZIN, ne UUP ali ZUP. Namen obveščanja po ZIN je v tem, da bi se inšpekcija nekako zahvalila prijaviteljem, ker s prijavami prispevajo k bolj pravni državi, ko inšpekcija ukrepa na njihovo pobudo v javnem interesu. Tako dobijo povratno informacijo, da inšpektorat njihove »pomoči« ni ignoriral. V skladu z ZIN mora inšpektorat vlagatelja "obvestiti o svojih ukrepih", torej ni dovolj, da se ga samo obvesti npr. da je postopek uveden, saj se ne ve, kako bo končan (ustavljen ali izrečeno opozorilo ali ukrepi ali morda celo potrebna izvršba in prekrškovne sankcije). Glede na to bi, v primeru, ko ne gre za stranko po ZUP ali za zahtevo za informacijo javnega značaja, torej zgolj za delovanje v skladu z ZIN, inšpektorat prijavitelje lahko obveščal na naslednji način:

1. Če ugotovi, da je prijava brezpredmetna, in postopka niti ne uvede, pošlje dopis o tem takoj po prejemu prijave.
2. Če postopek uvede, a konča, ker ni ugotovljenih kršitev ali jih je zavezanec odpravil na podlagi opozorila, pošlje obvestilo - le enkrat - takoj po ustavitvi postopka, češ da je postopek uvedel, a kršitev ni (več), zato ukrepi niso potrebni.
3. Če pa je po izvedenem postopku naložil ukrepe - le enkrat, a nemudoma po izdaji odločbe (glede na izvršljivost po ZIN z vročitvijo) - pošlje obvestilo (dopis) prijavitelju, da je postopek uvedel in določil glede na ugotovljene kršitve ukrepe v skladu z zakonom oz. te opredeli nekoliko podrobneje, da ne bo dikcija kot taka izpadla preveč »birokratsko«, vendar obenem ne navaja pretirano podrobno, saj ta oseba nima položaja stranke. Pri slednjem mora inšpektorat paziti zlasti, da ne razkrije varovanih osebnih idr. podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Ur. l. RS, št. 163/22) in na namen 24. člena ZIN z vidika odziva sistema (inšpekcije) kot takega, ne pa popisa prijavitelju, ki ni stranka v nekem postopku, kaj in do kdaj mora zavezanec izvesti naloženo, saj slednje velja v razmerju do javne koristi in ne pravnega interesa prijavitelja.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...