Breme obvestila o rešitvi predhodnega vprašanja

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje

Zadeva: Breme obvestila o rešitvi predhodnega vprašanja

Datum odgovora: 20. 6. 2013, pregled 15. 1. 2023
status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

Vprašanje:

Organ je pri reševanju vloge naletel na predhodno vprašanje, ki je v pristojnosti drugega organa (sodišča). Ali lahko organ v izreku sklepa o prekinitvi naloži organu, ki rešuje predhodno vprašanje, da ga o zaključku postopka obvesti?

Odgovor:

Predhodno vprašanje je samostojno pravno vprašanje, na katerega naleti upravni organ in od katerega rešitve je odvisna odločitev o upravni zadevi, sodi pa v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 159). Predhodno vprašanje mora biti rešeno pred odločitvijo o glavni zadevi in neposredno vpliva nanjo. Predhodno vprašanje lahko rešuje organ sam ali organ, ki je pristojen za to vprašanje (147. člen ZUP).

V kolikor organ predhodnega vprašanja ne rešuje sam, postopek obvezno prekine s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba. Postopek o glavni stvari se nadaljuje šele, ko je predhodno vprašanje rešeno z dokončno ali pravnomočno (v sodnih postopkih je edina merodajna pravnomočnost) odločbo (152. člen ZUP), odvisno, od tega, kako je organ odredil sklepom o prekinitvi.

V zvezi z uvedbo postopka pri drugem organu je potrebno ločiti dva primera:

  • ali je za rešitev predhodnega vprašanja potreben postopek, ki ga je mogoče uvesti samo po uradni dolžnosti,
  • ali pa je potreben postopek, ki se lahko uvede le na podlagi zahteve stranke (več o tem Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 321).

V prvem primeru bo upravni organ drugemu organu (oz. sodišču) predlagal oz. podal pobudo, naj ta uvede postopek reševanja predhodnega vprašanja, v drugem primeru, ko pa se postopek lahko uvede le na podlagi zahteve stranke, pa organ s sklepom o prekinitvi (v izreku) stranki naloži, da pri pristojnem organu zahteva uvedbo postopka. Ker gre v slednjem primeru za postopek v interesu stranke, organ stranki v sklepu o prekinitvi postopka določi tudi rok, v katerem mora ta postopek pri pristojnem organu sprožiti in organu predložiti dokazilo o vložitvi vloge. Ravno tako mora biti stranka v sklepu opozorjena na posledice, v kolikor zahtevanega dejanja ne opravi. Posledica neizpolnjevanja obveznosti, določenih s takim sklepom, je fikcija umika zahteve – šteje se, da je stranka umaknila zahtevek, zato organ matični postopek ustavi s sklepom po tretjem odstavku 151. člena ZUP.

V primeru, da zahtevek za uvedbo matičnega upravnega postopka poda stranka oz. je rešitev predhodnega vprašanja v strankinem interesu, upravni organ drugemu pristojnemu organu (sodišču) v sklepu, naslovljenemu na stranko, ne more naložiti, da ga obvesti o zaključku postopka, saj je to interes in zato breme stranke.

Če se postopek začne po uradni dolžnosti, upravni organ drugemu organu (sodišču) prav tako ne more naložiti, da ga o zaključku postopka obvesti, saj drugi organ v okviru svojih pristojnosti na pobudo prvega ni vezan postopka niti uvesti, kaj šele dokončati v interesu matičnega postopka.

A brez pravnomočne odločitve sodišča ali drugega pristojnega organa za predhodno vprašanje, upravni organ matičnega upravnega postopka ne more nadaljevati in končati, če je s prekinitvijo sklenil, da ga sam ne bo reševal ali pa ga po ZUP sploh ne sme sam reševati (npr. ugotavljanje očetovstva). Zato lahko - oziroma sčasoma že mora - uradna oseba, ki vodi postopek, če in ko predvideva, da obstaja možnost, da je predhodno vprašanje že rešeno, pa o tem ni dobila obvestila pristojnega organa ali stranke same, pozvati organ, ki je predhodno vprašanje reševal, da jo seznani z dejstvom, ali je o tem že izdana dokončna ali pravnomočna odločba. Podatek o še tekočem ali že pravnomočno končanem sodnem postopku torej uradna oseba upravnega organa pridobi od sodišča ali drugega upravnega organa po uradni dolžnosti, o poizvedbi in podani informaciji pa napravi uradni zaznamek po drugem odstavku 74. člena ZUP.

Če povzamemo navedeno, sledi, da organ v izreku sklepa o prekinitvi postopka, drugemu organu ne sme naložiti, da ga obvesti o zaključku postopka, lahko pa po določenem času poda organu poizvedbo o morebitnem končanju zadeve, kot izhaja neposredno tudi iz petega odstavka 225. člen ZUP.


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...