Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Žaljenje organa in motenje reda izven in v upravnem postopku
Datum odgovora: 31. 5. 2009 in 5. 12. 2013 in 18.2.2014, pregled 11. 12. 2022
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Kako naj ravna upravni organ, kadar želijo stranke ali njihovi pooblaščenci podajati izjave na zapisnik, vendar izjave niso predmet postopka, temveč se vsebinsko nanašajo na domnevno neusposobljenost strokovnih delavcev glede njihovega strokovnega dela, odnosa do strank ipd., tako da gre dejansko za žalitve? Ali je uradna oseba v postopku dolžna takšne izjave vzeti na zapisnik?
Kako naj ravna upravni organ, če od stranke prejme dopise z žaljivo vsebino, s katerimi pa od organa ne zahteva, da jih obravnava v smislu ZUP in žaljenje tako ne poteka znotraj upravnega postopka?
Ali se lahko s sklepom po ZUP odredi npr. odstranitev osebe za zagotovitev reda v postopku, če postopek še ni uveden oziroma je postopek že pravnomočno končan?
Odgovor:
Da bi upravni postopki in nasploh delo upravnih organov teklo nemoteno ter hkrati zakonito in korektno do strank, ZUP in UUP določata nekaj institutov, ki urejajo pravice strank in ravnanje organa v primeru žalitev s strani drugih udeležencev v postopku. Delo v upravnem postopku mora potekati nemoteno. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora vzdrževati red pri procesnih dejanjih in primerno obnašanje v pisnih vlogah. Udeležence postopka lahko opozori in odredi potrebne ukrepe, da se red ohrani. V primeru, da izjave strank žalijo uradne osebe in njihovo delo (oz. druge stranke in udeležence postopka), je uradna oseba dolžna vzpostaviti red in zagotoviti dostojanstvo organa. Tistega, ki moti red pri procesnem dejanju ali v pisnih vlogah, se lahko denarno kaznuje v višini do 500 evrov, kot to določa 111. člen ZUP. (več Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 136).
Uradna oseba ima po 109. členu ZUP pravico opomniti tiste, ki motijo delo, in odrediti, kar je treba, da se red ohrani. Stranka, ki kljub opominu moti delo ali zagreši pri dejanju postopka kakšno nedostojnost, sme biti odstranjena, če je bila poprej opomnjena, da bo odstranjena, in opozorjena na pravne posledice takega ukrepa. Kadar opomin ne zaleže, uradna oseba s sklepom odredi odstranitev osebe zaradi motenja reda ali zaradi nedostojnega vedenja (110. člen ZUP). Če je od dejanj postopka odstranjena stranka, ki nima pooblaščenca, ali če je odstranjen pooblaščenec, čigar pooblastitelj ni navzoč, zahteva uradna oseba od odstranjenega, naj imenuje pooblaščenca, če pa tega ne stori, mu ga postavi sama – vendar samo za to dejanje v postopku. V primeru, da so izjave strank, pooblaščencev ali drugih udeležencev v postopku tako nedostojne in žaljive, da se delo ne more nadaljevati, se lahko poleg odstranitve oseb, ki motijo potek postopka, le-te kaznuje tudi z denarno kaznijo ali kazensko oz. disciplinsko odgovornostjo (111. člen ZUP).
Zapisnik se po 74. členu ZUP sestavi o ustni obravnavi, o ustnih izjavah strank ali drugih oseb in o drugih pomembnejših dejanjih v postopku. Izjave, kot navedeno zgoraj, vsekakor sodijo med pomembnejše v postopku, saj so podlaga za sankcije, zato se te navedbe zapiše v zapisnik ne glede na strankino voljo (in morebitno odklonitev podpisa). Na zapisnik se zapiše vse izjave strank, njihovih pooblaščencev ali drugih udeležencev v postopku, in sicer dobesedno v prvi osebi (tretji odstavek 76. člena ZUP). Zapisnik mora biti natančen odraz tistega, kar je bilo izjavljeno – izjav ni potrebno (niti priporočljivo zaradi možnosti preizkusa) olepševati niti ne popravljati posameznih besed ali izrazov.
Ker lahko žaljenje upravnega organa poteka tudi izven upravnega postopka, kot pogoj za rabo ZUP nujno velja, da organ lahko kaznuje po ZUP samo, če je bil uveden upravni postopek, znotraj katerega organ odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih stranke (v upravnem postopku, gl. poleg 111. člena še 112. člen ZUP). V primeru, ko upravni postopek ni uveden, organ pa od vložnika npr. prejme dopis z žaljivo vsebino, v katerem ta ne prosi ali zahteva od organa, da reši kakršno koli upravno zadevo, ampak vložnik le žali oz. navaja druge zadeve, organ oz. uradna oseba lahko:
- v lažjih primerih po 17. člen UUP ni potrebno odgovoriti na dopis, ker je šikanoznega značaja;
- poda pisni predlog prekrškovnemu organu za uvedbo postopka o prekršku zaradi nedostojnega vedenja do uradne osebe pri uradnem poslovanju po drugem odstavku 7. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru, (ZJRM-1, Uradni list RS, št. 70/06 in novele)
- v hujših ali ponavljajočih se primerih pa se lahko proti vložniku sproži kazenski postopek zaradi razžalitve, saj gre po Kazenskem zakoniku (KZ-1; Uradni list RS, št. 50/12 – UPB, 6/16 – popr. in novele) za poseg v dostojanstvo organa (v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti). Po 158. členu KZ-1 se stranko lahko kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev, razen v primeru, če se stranka žaljivo izrazi v znanstvenem, književnem ali umetniškem delu, v resni kritiki, pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, politične ali druge družbene dejavnosti, obrambi kakšne pravice ali varstvu upravičenih koristi, če se iz načina izražanja ali iz drugih okoliščin vidi, da tega stranka ni storila z namenom zaničevanja.
Smiselno enako velja v primeru, ko oseba moti red in mir v prostorih organa oziroma se tam obnaša nedostojno, upravni postopek pa še ni začet ali pa je že pravnomočno končan. Sklep o odstranitvi osebe po 110. členu ZUP je namreč sklep, ki se nanaša na vzdrževanje reda med tekom postopka - če se postopek še ni začel ali se je že končal, ni pravne podlage za izdajo takega sklepa. V takem primeru bi morali ukrepati na drugi podlagi (npr. na podlagi Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1, Uradni list RS, št. 70/06 in novele). Tako obnašanje osebe namreč lahko povzroča stanje, v katerem ni zagotovljeno neovirano izvrševanje pravic in dolžnosti po ustavi in zakonih (kršitev javnega reda in miru), poteka v prostoru, ki je pod določenimi pogoji dostopen vsakomur (javni prostor) oziroma lahko povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali škoduje ugledu uradne osebe pri uradnem poslovanju (nedostojno vedenje) (2. člen ZJRM-1). V hujših oblikah pa lahko tako ravnanje izpolnjuje tudi znake kaznivega dejanja nasilništva po 296. členu KZ-1 in preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi po 299. členu KZ-1.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.